Dimitar MIR^EV

DEMOKRATSKIOT DEFICIT VO MAKEDONIJA IMA SISTEMSKI KORENI1

va`eni, vo pokanata za ovaa Tribina, gi objasnivme motivite i pri~inite {to gi vodea dvete partnerski organizacii da ja svikaat ovaa sredba tokmu vo ova vreme i tokmu so vaka formulirana tema. Imeno, demokratskiot deficit vo Makedonija, vo svetlo na Izve{tajot na Evropskata unija. Vo mnogu prigodi dosega, kolku Evropskoto dvi`ewe u{te pove}e i Helsin{kiot komitet reagirale kriti~ki na nedemokratski pojavi, dnevni nastani ili oddelni slu~ai na kr{ewe na ~ovekovite prava, na ograni~uvawa na gra|anskite slobodi ili na nedemokratski praktiki vo na{iot politi~ki `ivot. Smislata na tie reakcii bezdrugo be{e vo mobiliziraweto na javnata svest i politi~koto javno mnenie vo nadminu-

Tekstot pretstavuva vovedno obra}awe na avtorot na tribinata na Evropskoto dvi`ewe na Republika Makedonija i Helsin{kiot komitet, odr`ana na 4 dekemvri 2006 godina

Avtorot e profesor na Evropskiot univerzitet vo Skopje, pretsedatel na Evropskoto dvi`ewe na Republika Makedonija

12

Dimitar MIR^EV

vawe na tie pojavi {to objektivno ja izrazuvaat distancata na na{ite politi~ki matrici od onie na Unijata i go popre~uvaat na{iot akcesiski proces kon golemiot Evropski dom. No, u{te pozna~ajno e {to deficitot neposredno ja stesnuva i potisnuva pozicijata na na{iot gra|anin kako aktiven politi~ki faktor, negoviot integritet i dostoinstvo a ja erodira negovata mo} da vlijae na uslovite na `ivotot i promenite vo zaednicata. Vo Izve{tajot na Komisijata na EU, objaven minatiot mesec (noemvri, 2006 g.), vo delot za progresot na Makedonija, se povtoruvaat ocenkite koi se odnesuvaat na na{iot javen i politi~ki `ivot. Vsu{nost, vo nego nema ni{to novo, ni{to {to ne bilo poznato, nikakva poinakva ocena od onie na koi se zasnovuva{e predlogot da ni se dodeli kandidatskiot status, tokmu pred edna godina. Novina e samo deka sme izgubile cela edna godina, cela 2006 godina vo izveduvawe na reformite, odnosno deka tolku reformite ni se vo zastoj. Toa be{e period na koi site blisko se spomnuvame: koga celata vlada, so se koalicijata, carinata, javniot sektor, dr`avniot vozen park, se zapregnaa ne za reformi tuku za izbornata kampawa. Novata vlada pak izgubi meseci vo konstituiraweto na vlasta i vo potraga po sogovornici za dijalog. No, {to e tuka e, zastojot mora da se nadopolni. Pove}e zagri`uva faktot {to Unijata so godini nanazad ni upatuva isti zabele{ki, {to tie so godini se prifa}aat, a ne se sproveduvaat vo politikata i merkite na vlasta: korupcija, organiziziran kriminal, zavisno sudstvo, nereformirani vnatre{ni raboti i policija, zastaren sektor na pravda. Vpro~em toa ne se samo zabele{ki i prigovori od strana na Unijata, sosem istite gi imame podolg period i vo gra|anskiot sektor. So godini pi{uvame kriti~ki izve{tai, reagirame na poedine~ni incidenti, uka`uvame na neefikasnosta na vlasta, na jaloviot od na zakonodavniot proces ili na izmestenata od le`i{teto- dejnost na parlamentot. Evropskoto dvi`ewe a u{te pove}e Helsin{kiot komitet, mo`at da izgotvat cela lista na svoi kritiki, uka`uvawa, zabele{ki, sugestii. Od taa lista sekako ne se izemeni vladite, {efot na dr`avata, sobranieto, represivnite organi, sudskite organi, Narodniot pravobranitel, Dr`avniot zavod za revizija, partiite, upravata itn. Najgolem del od tie kritiki zavr{uvaa kako izguben i osamen glas vo pustina. Mediumite gi polnat svoite strani so

Demokratskiot deficit vo Makedonija ima sistemski koreni

13

takvi potresni kritiki, makar {to ponekoj organ, od vreme na vreme, reagira{e povolno. Pa sepak, nitu Dvi`eweto nitu Komitetot, nitu odaleku ne se dobli`ija do ulogata na kriti~ka svest na javnosta i mo}en agregat na iziskuvawata na gra|anskiot sektor? Vo {to be{e i se u{te e - vo golema merka - problemot na kriti~kata svest i posebno, problemot na kriti~kata masa, granica i aktivitet na javnata svest, na gra|anskata svest za na{iot demokratski deficit? Edniot aspekt e otvorenosta na vlasta i dr`avnite organi kon zabele{kite i kritikite na svojata praktika i merki - odvnatre i odnadvor. Toa e aspekt na demokratskata kultura vo op{testvoto no i na sekoja oddelna vlast, na nivnata odgovornost, osposobenost za reagirawe i kapacitet na efikasnost vo vodeweto na politikata. Nekoi istra`uvawa vodeni od Centralno-evropskiot univerzitet vo Budimpe{ta objaveni vo 2003 godina, poka`aa deka vo odnos na drugite Sredno i Isto~noevropski zemji, receptivnosta na vlasta na kritikite vo op{testvoto vo Makedonija e dosta niska, no i deka pritisokot na javnosta vrz vlasta e isto tolku nizok. Toa, se razbira, ne zna~i deka kriti~ka svest vo politikata ne postoi, no bezdrugo zna~i deka ima seriozni te{kotii vo artikuliraweto i izrazuvaweto na taa svest. Nedostatokot na demokratski tradicii, neizgradeniot sistem na demokratski vrednosti i politi~ko-kulturni pridobivki se dopolnitelen faktor vo projavuvaweto na demokratskiot deficit. Vtoriot aspekt e t.n. sistemska kritika, odnosno otkrivawe i identifikuvawe na sistemskite disfunkcii i poremetuvawa koi doveduvaat do oddelni nedemokratski incidenti ili do slu~ai na kr{ewe na ~ovekovite prava i gra|anski slobodi, posebno na onie na politi~koto podra~je. Vo izminatiot period, ima{e, na primer, seriozni naru{uvawa na odnosite me|u Vladata i {efot na dr`avata odnosno vo ramkite na edna ista granka na vlast - izvr{nata vlast. Delumno, toa bea problemi na kohabitacijata koga dvata organi pripa|aat na razli~ni politi~ki opcii. No, isti takvi problemi ima{e i prethodno, koga ovie organi pripa|aa na ista politi~ka opcija. Se slu~uva{e premierot i pretsedatelot da imaat otvoreno razli~ni ili kontrastni pogledi za su{tinski nadvore{no ili vnatre{no-politi~ki pra{awa. Se slu~uva{e opozicijata totalno i sistematski da se ignorira vo Parlamentot, aparatot

14

Dimitar MIR^EV

celosno da se partizira, nevladiniot sektor da se tretira i poddr`uva isklu~ivo partiski itn. Vo site vakvi i mnogu drugi slu~ai, vsu{nost se rabote{e ne za incidenti ili za izrazuvawe na inter-personalni odnosi, za problemi na karakterot na oddelni politi~ki li~nosti. Se rabote{e za sistemski disfunkcii koi objektivno sozdavaat demokratski deficit. Tie }e prodol`at da sozdavaat deficit i incidenti s dodeka sistemot ne se reformira i ispegla. Za ova pak e potrebna cvrsta politi~ka volja i politi~kopartiski konsenzus {to nie mnogu te{ko go postignuvame a te{ko go postignuvame bidej}i ne se vodi politi~ki dijalog, posebno ne vo Parlamentot; vtoro, potrebno e striktno pridr`uvawe do legislativata i eventualno nejzino revidirawe dokolku ne e funkcionalna. Vo {to se sostojat tie sistemski disfunkcii? Pred s vo nedoizgradenosta, nedore~enosta, nekonzistentnosta na institucionalnite formi na politi~ko-demokratskiot poredok. Da go zememe za primer faktot, deka za 16 godini, samo poslednite dva parlamentarni izbori se odvivale so ist izboren model i isti izborni edinici. Site drugi se menuvani za sekoj izbor. Toa vleva fragilnost i nestabilnost na sistemot. Denes proporcionalniot izboren model apsolutno go pottiknuva partizmot i partiokratizmot, potpolnata prevlada na partiite vo politi~kiot `ivot i parlamentarizmot. Ve{ta~ki skroenite izborni edinici ja onevozmo`uvaat komunikacijata i kontrolata na gra|anstvoto vrz pretstavnicite. Parlamentot, sledstveno na toa e sostaven ne od pretstavnici na gra|anstvoto tuku od pretstavnici na partiite. Partiskite eliti go kontroliraat parlamentot i ja ~inat Vladata. Parlamentot ne ja kontrolira Vladata odnosno izvr{nata vlast, {to e negova klasi~na funkcija. Poremeteni se na~elata na ramnote`ata na vlastite i trojnata podelba na vlasta. Imame mol~eliv i poslu{en parlament i glasa~ka ma{ina za legislativnata produkcija na vladata. Nemame zakon za parlamentot: su{tinski politi~ki odnosi vo dr`avata se ureduvaat so Delovnikot na Sobranieto, {to e podzakonski akt. Zakonot za pretsedatelot e nedore~en i ottuka negovite funkcii se de fakto derogirani makar {to toj ne mu odgovara nikomu. Premo}nata i nekontrolirana vlada bara zavisno sudstvo i mol~elivi avtonomni dr`avni organi (napr. Ombuds-

Demokratskiot deficit vo Makedonija ima sistemski koreni

15

man, Dr`aven revizor, pravobranitel itn.). Takvata vlada sekojpat bara i partiska javna administracija. Represivnite resori, ministerstva, se u{te imaat ogromna koncentrirana mo}, a bez parlamentarna kontrola. Slu~aite so {vercot na oru`jeto ili denacionalizacijata, izbegnuvawe na transparentnosta na tenderite itn., poka`uvaat otsustvo na sekakva javna ili parlamentarna kontrola. Harmonizacijata na na{eto zakonodavstvo so evropskoto, a vo tekot na akcesijata, ne mo`e ili malku mo`e da gi razre{i ovie problemi, bidej}i legislativata ni e glavno hibridna i prezemana od razli~ni sistemi koi samite po sebe ne se nesoodvetni, no zemeni zaedno kako re{enija - ne funkcioniraat. Se u{te se aktuelni kriti~kite izve{tai na Sovetot na Evropa za nedemokrati~nosta vo vnatre{nite odnosi na politi~kite partii, koi po izvesni periodi na odnadvor gledano - homogenost, se raspa|aat kako kuli od karti. Od VMRODPMNE proizlegoa desetina partii, od DA - pet-{est, od SDSM - zasega dve; no procesot ne e zavr{en. Partiskite eliti vladeat preku neformalni grupi, koterii, nevladini proekti itn. so biznisot, javniot sektor, masovnite mediumi, so kulturniot `ivot i nevladinite organizacii. Da dadam samo nekoi podatoci za na{iot Parlament, koi se ilustracija na ovie tvrdewa. Spored statistikata, od 2000 do 2006 godina, Sobranieto odr`alo 136 sednici. Od niv samo tri se odr`ani na barawe i inicijativa na grupa od 20 i pove}e pratenici a pet na barawe na {efot na dr`avata; site drugi se programirani od Vladata. Vo toj period, {efot na dr`avata samo sedum pati mu se obratil na Sobranieto. Od 12 vida akti, {to Sobranieto, spored Ustavot gi usvojuva, duri 809 bile zakoni, samo 48 izve{tai, informacii, deklaracii, itn. Od okolu 400 zakoni {to Sobranieto gi usvoilo vo navedeniot period, samo 112 se usvoeni vo redovna postapka; duri 242 se usvoeni vo skratena postapka, a 40 vo itna postapka. Okolu 370 zakoni bile predlo`eni od Vladata, samo eden od grupa gra|ani a 26 od pratenici. Re~isi nema zakonski proekt vo ~ie obrazlo`enie e prilo`ena t.n. kost/benefit analiza ili simulacija na efektite, itn. Se razbira na ova nivo na kratka analiza, ne mo`at da se izvle~at podlaboki zaklu~oci za korenite na na{iot demokratski deficit, nitu pak tie mo`at da se kvantificiraat

16

Dimitar MIR^EV

analiti~ki. Pa sepak, dovolno e da se uka`e deka problemite na demokratskiot deficit imaat izvesni sistemski pri~ini. Mislevme vo ovaa prilika samo da otvorime rasprava za tie pri~ini, da ja naso~ime raspravata vo edna po{iroka javna i stru~na debata, svesni deka taa te{ko mo`e vo kratok rok da se zatvori. Toa go baraat i gra|anite, no i prezemenite obvrski vo akcesijata kon EU.

Demokratskiot deficit vo Makedonija ima sistemski koreni

17

Rezime Tekstot pretstavuva vovedno obra}awe na pretsedatelot na Evropskoto dvi`ewe na Republika Makedonija na zaedni~kata tribina organizirana so Helsin{kiot komitet, edna godina po dobivaweto na kandidatskiot status na Republika Makedonija za ~lenstvo vo EU. Vo obra}aweto napraven e kus osvrt na demokratskiot deficit vo dr`avata i posledicite koi proizleguvaat od istiot, so cel da se pottikne po{iroka debata i seopfatna analiza.

Dimitar MIRCEV DEMOCRATIC DEFICIT IN MACEDONIA HAS SYSTEMIC ROOTS Abstract The text is introductory address of the President of the European Movement in Republic of Macedonia at the joint event organized with the Helsinki Committee, one year after Macedonia has acquired candidate status for accession in the EU. The address represents a short overview of the democratic decit in Macedonia and the consequences thereof, with ultimate aim to encourage wider debate and comprehensive analysis of the issue.