BESeDA BOBRI 2: ROD

1
Janez Jalen
Bobri
2 R OD
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
BESeDA BOBRI 2: ROD
2
BESeDA
Janez Jalen
BOBRI
2: Rod
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-297-1
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
BESeDA BOBRI 2: ROD
3
VSEBINA
POSLEDNJE VESLO 4
TEMNO JEZERO 23
SPOMLADNI VZNEMIRI 42
BOBROVA SKALA 59
OSTRI BOJI 75
PRVO CVETJE 92
NOVA OGRADA 107
MLADO ZELENJE 122
DONEBNI PLAMENI 139
POJOE KOPAE 155
NATOVORJENI DREVAKI 169
CVETOE NEBO 181
SONNI VR 196
OGNJENI VALOVI 211
ZASKRBLJENO KOLIE 228
TUJE VODE 243
PRENESENI MEJNIKI 257
STRMOGLAVI PREPADI 271
BREZMEJNO VALOVJE 282
ODLOMLJENA VEJA 294
BESeDA BOBRI 2: ROD
4
POSLEDNJE VESLO
Z
ima je bila kratka in prizanesljiva. Pravega mraza
pravzaprav ni bilo. Veliko jezero to leto ni zamrzni-
lo. Le za krajem in okrog otokov se je bilo dvakrat na-
pravilo za ozek pas tenke ledene skorje, katero je pa
obakrat br spet stajal jug.
Na mostiu v Velikem jezeru tudi najstareji ljudje
niso pomnili, da bi jezerjani zimo tako lahko preivlja-
li kakor tokrat. Vodni oreek je bil v jeseni bogato obro-
dil; vse polno so ga bile nabrale enske. Naele so dokaj
bara in e drugih trav in namele polne mehove drobne-
ga zrnja, ga suile in mlele v rmljah in mesile in pekle
podpepelnjake.
Jagod in borovnic, malin in robidnic in eenj so se
bili poleti otroci do grla najedli; kasneje pa brusnic in
mahovnic in drnulj. Leska je plenjala kakor e davno ne.
V naseljih so venomer hreale lupine lenikov. Jezerjani
so jih trli bolj z zobmi, kakor pa tolkli s kamenjem. Olj-
nata jedrca so drobili tudi med moko, da so bili podpe-
peljnaki podobni dananjim poticam. ir je ljudem celo
ostajal. Dokaj so ga bili deleni praii, ki so jih redili ez
zimo za pleme.
BESeDA BOBRI 2: ROD
5
Na lesnikah in lesininikih je dozorelo na drobno-
listih vejah skoraj ve jabolk in drobnic, kakor pa je
bilo zraslo listov. Vsak je lahko po mili volji jedel godno
in kasneje medno in pozimi suho sadje. Mlade ga je
bila presita in se je obmetavala z njim, ko na mostiih
ni bilo kamenja in je to zimo primanjkovalo celo snega
za kepanje. enske so suho sadje tu pa tam tudi skuhale.
Vsi so radi pili kiselkasto-sladko vodo. Moki so bili do-
kaj drobnic stolkli, oeli iz njih in e iz raznovrstnega
jagodija lesninjak, napolnili mehove in si sedaj nata-
kali iz njih trpko pijao za boljo voljo.
Divjad je dolgo ostala v toli. Vodnih in movirskih
ptiev se v jeseni dokaj ni odselilo. Njim so se pridruili
e drugi, ki so prileteli iz mrzlih krajev in zastali v Veli-
kem jezeru in njega okolju. Vso zimo so jih jezerjani lo-
vili v mree in jim nastavljali podolgovate trnke, na ka-
tere so privezovali ive ribice za vabo. Dan za dnevom
je bilo dovolj mesa na mostiih. Precej so ga pa e na-
suili v dimu nad ognjiem.
Obilni odpadki z naselja so privabili pod kolia tru-
me rib. Jezerjani so jih zajemali kar v koare, ki so jih
spuali skozi pridvignjene zaklope v mostiih in jih,
obteene s kamenjem, potapljali pod vodo.
ivina na otokih in trdini, bue, koze in ovce, ni sko-
raj ni zmedlela. Ji kar ves as ni zmanjkalo pae, eprav
je bila vasih bolj pila. Molznice so res precej prile ob
BESeDA BOBRI 2: ROD
6
mleko. Pa bolj zavoljo brejosti kakor pa zavoljo krme.
Kljub temu je bilo mleka za negodne otroke dovolj, ko
odraslim ni bila pika nanj. So imeli rib in mesa in v je-
seni ozimljenih sadeev na ostajanje.
Ni manjkalo mleka. Pa e bi ga, bi morali prej potrpeti
otroci kakor pa Brkati Som, ki ni mogel ve uivati trde
hrane. Saj e izmed nedoraslih otrok ta ali oni doide
manjka se jih, otrk. Za Brkatega Soma je bilo pa v skr-
beh vse njegovo kolie. Kar nihe si ni elel, da jim za-
poglavari Neokretni Karp. Drugo bi e e bilo. Se je bil
od svojih mladih let naprej mono unesel. Le gospoda-
ren ni bil. In rei si ni pustil ni. Je hotel biti za vse sam
moder. Pomanjkanje bodo pa morali vsi drugi prej trpeti
kakor on sam in njegova druina.
Odkar se je potegnil dan in priela kriti no, Brkati
Som ni ve priel iz svoje koe na mostie. Se z leia
je samo toliko zlezel, da se je skozi odprtino v kotu oe-
dil navzpod v vodo. Brunastega pokrova pa zadnje ase
e ni mogel ve sam privzdigovati. Odprtino mu je od-
krivala in pokrivala Karpova prva ena, rna Jela. Je
bila po ukoreninjeni navadi dolna strei staremu po-
glavarju kolia. Se tudi ni branila ni. Dobro se je zave-
dala, da brez Brkatega Soma v nobenem naselju na
vsem prostranem jezeru ne bi postala prva med enska-
mi.
BESeDA BOBRI 2: ROD
7
rna Jela je bila otrok Godrnjavega Medveda, ki je e
vedno, eprav e ves siv in golobuen in upognjen, s
krepko roko vodil svoj tevilni rod. Njegovo kolie je
bilo zabito ob otoku e skoraj na koncu vzdol Oblega
hriba. Dandanes bi rekli, da pri Babni gorici. Jela
je bila kar postavno dekle. Kazile so jo pa oi. Mono je
prekasto gledala in nobeden izmed uglednih mladcev se
ni maral pobrigati znjo.
Pa je priveslal po opravkih do Godrnjavega Medveda
Brkati Som. In je tako naneslo, da je gostu in oetu stre-
gla prav rna Jela. Brkati si je zael ogledovati za go-
spodinjstvo pripravno dekle. Jo je celo nekajkrat nago-
voril in povpraal to in ono. Kaj in kako sta se potem
oeta dogovorila, Jela nikoli ni zvedela. Konec je bil tak,
da je e isti dan Brkati Som pripeljal svojemu prvorojen-
cu, Neokretnemu Karpu, rno Jelo za njegovo prvo
eno, eprav je bila nekaj pomladi stareja od njega.
Karp se je spoetka malo zmrdoval. Kasneje se je pa
rne privadil in se mu ni zdelo ni ve udno, da je za-
voljo svoge nakaze ena vedno obraala obraz na pol od
ognjia, e je hotela videti, kako gori ogenj na njem.
Po smrti Redkozobe cuke, ki ni doakala poznih let,
rekli so, da jo je zalila tola, se je rna Jela kot gospo-
dinja naravnost izkazala. Bolje bi kar ne bili mogli do-
biti. Le eno je bolelo Brkatega Soma. Jela je rodila naj-
prej troje deklet. ele etrti je bil fantek. Pa e ta ni do-
BESeDA BOBRI 2: ROD
8
rasel. Potem se je pa rni zaprlo telo, dasi ni bila e v
letih. Karpove in Jeline here so bile e vse tri omoe-
ne in so se vsem trem hitro mnoile druine. Doma pa
. Res si je Neokretni privzel e dve dekli za postranski
eni. Obe e rodita. Tudi fantov ne manjka. Pa kako naj
sin dekle zagospodari nad svobodnim rodom!
Sonce je tonilo za oblake nad nizkimi hribi dale stran
pred Golo goro, se skrilo in se spet pokazalo. Na zemljo
je sipalo pramene arkov. Pravkar je pogledalo skozi po-
dolgovato lino na nebu. Osvetlilo je narahlo razgibano
jezerno gladino, da se je vsa zalesketala. Posvetilo je tudi
skozi odgrnjeni vhod koe prav na leie Brkatega
Soma.
Hhhahrmmm !
Brkati je zakaljal in odprl oi. Pridvignil je snenobe-
lo osivelo glavo, potrepetal s trepalnicami pod koatimi
obrvmi, zavzdihnil in z opeanim glasom poklical:
Jeja!
rna se je naglo obrnila od ognjia in pristopila k
leiu v kotu: Kaj bi rad, gospodar?
Som se je trudoma dvignil, da je sedel na leiu:
Vstati mi pomagaj in ven na mostite me pelji.
Sedaj na no? se je zaudila Karpova ena.
Prav sedaj, ko sonce zahaja. Som kar ni ni bil vo-
ljan odnehati.
BESeDA BOBRI 2: ROD
9
Zunaj je hladno. Utegne ti koditi, se je obotavlja-
la Jela.
Stori, kar sem ti velel, je zatrmoglavil Som.
rna ni upala ve oporekati. Sklonila se je in poprijela
z mono roko Brkatega ez hrbet do druge podpazdu-
he. Prisebno njegovo roko pa si je dala za vrat. Dvigni-
la je bolnega in shujanega starca, da se samemu ni bilo
treba kar skoraj ni upreti. Potoma je pa samo onemo-
glo podrsaval z opeanimi nogami, ki bi ga prav gotovo
same ne mogle nesti. Globoko si je oddahnil, ko ga je
vsega spehanega posadila Jela na hlod poleg vhoda v
koo. rna je br odla nazaj do leia, prinesla teak
medvedov kouh in skrbno ogrnila in zavila bolnega
gospodarja. eprav jo je klicalo delo, je obstala in aka-
la, esa si Som e zaeli. Brkati se je naslonil na steno
koe, sklonil glavo, zameal in molal. Kratka pot od
leia na mostie ga je upehala. ele ez as si je do-
mislil in e vedno sklonjen rekel Jeli: Pojdi po svojih
opravkih, rna. Te e pokliem, e bo treba!
Grem. Jela je odla nazaj v koo. Ta veer je bila
skoraj ves as obrnjena z obrazom proti ognjiu. Pa ni
videla, kako gori ogenj na njem. S prekastimi omi je
gledala le Brkatega Soma, ki je zamiljen sedel na hlodu
poleg vhoda.
Brkati se je uprl z obema rokama v panj, dvignil gla-
vo, odprl trudne oi in pogledal proti svetlobi na veerni
BESeDA BOBRI 2: ROD
10
strani. Sonce se je pravkar spet skrilo za nizek temnosiv
oblak, ki je zakrival vrhove hribov. ez nebo se je zae-
la razgrinjati ronata zarja. Ogledovala se je v jezeru, po
katerem so sem in tja drseli drevaki. Gola gora je bila
jasna in vsa osvetljena. Nad rno goro se je bila pa na-
gnetla rnjava in jo delala e bolj mrano.
Izza vogla je pritekel na pol nag otrok, zagledal Soma,
se prestrail, za hip obstal, nato pa urno zbeal nazaj v
koo na drugem koncu kolia. Kakor da bi bil sreal
samo smrt.
Zarja se je bila razpotegnila do malega ez vse nebo.
Brkati Som se je pa zamislil. Ni si ni tajil, da njegovo
ivljenje skoraj ugasne. Nikoli ve ne stopi v drevak, da
zavesla na odprto jezero, katero je v dolgih letih nete-
tokrat vse kriem prebrodil in nalovil v njem rib in
ptiev, da bi jih bila cela gora. Kdaj je bil pa zadnji v
goavah na lovu, se pa komaj e spomni. Eee! Kaj je
tam podrl divjadi in zverjadi. Dokajkrat je tvegal svoje
ivljenje, odnesel marsikatero prasko in rano, pa ni
zato. Neustraeno je vodil moke in svoj rod poteno
preivljal, dasi ga je marsikdaj pestila tudi stiska. Pa so
bili pomanjkanja krivi sovrani asi in ne on. Zanaprej
pa ... Od lakote ravno rod ne bo preminil. Za toliko
Karp e je. Moneje pa njegovo naselje ne bo postalo.
Morda kasneje kdaj. Pa komaj.
BESeDA BOBRI 2: ROD
11
Na jezero med Somovim in Ostrorogovim koliem
se je spustila tevilna jata rac, ki je priletela iz gorkih
krajev in bo najbr poila in se napasla, nako se pa selila
e naprej proti mrzlim gornjim krajem. Soma so race
spomnile na Snene gore, ki jih bodo na svoji poti mo-
rale preleteti. Pod njimi je bila doma Skalna Zvezda. Da
bi bila ona njegova prva ena in njen sin Ostrorogi Je-
len njegov naslednik na rodnem koliu! Kako vse dru-
gae bi bilo.
Brkati se je zagledal prek svetlikajoe se in z zarjo
oarjene vode na Ostrorogovo kolie. Zadnje ase je
bilo naraslo, da ni kar ni zaostajalo za koliem Turov-
cev pod Pleivco. e ne menjal bi ne. Jelenovo mostie
je vse novo, ono pod Pleivco, kateremu po smrti Tra-
tega Tura e nekaj let gospodari Urni Sulec, je pa e vse
preperelo. Lahko je Ostrorogemu. Jezerna Roa mu je
rodila enega otroka ve, kakor je trikrat prstov na eni
roki. In mu ivi e sinov za vse prste na obeh rokah in
troje deklet. Mlaji, ki pravkar spodraiata, sta dvoji-
ci. Na las in stas in na oko sta si podobni, da ju le red-
kokdo loi. Stareja je pa e prva ena ekanastega Ne-
resca, ki skoraj zagospodari na obsenem koliu pod
rno goro. Kaj se mu mara, Jelenu. Sam je e v trdnih
letih, da se e vedno drzno spoprime z razdraenim naj-
tejim medvedom. Zavoljo samega veselja, ko bi mu ne
bilo treba. Strasten lovec, kar je vedno bil in je e.
BESeDA BOBRI 2: ROD
12
Stareji sinovi si pa e vodijo ene iz uglednih druin na
domae kolie, ki se vedno iri in se bo e. Saj krii na
njem otrok, da kar mrgoli. e sedaj se Ostrorogemu ni
treba bati nikogar in bi uugal vsako kolie, s katerim
bi priel navzkri. Posebno e, e poklie na pomo
Udarnega Jalana izpod Snenih gora. ez leta pa Jelen
prav gotovo zagospodari nad vsemi rodovi v Velikem
jezeru.
Brkatemu Somu so obstale oi na ogromnem, nad
vhod najveje koe obeenem rogovju orjakega ostro-
rogega jelena, po katerem je Plamenolasec, njegov in
Skalne Zvezde sin, e kot nedorasel mladec dobil ime in
sloves. Nekako grozee so se stegali ostri tevilni pa-
roki na vse strani. Starec je moral nehote pomisliti na
svojega prvorojenca, Neokretnega Karpa.
Ostronogi in Karp sta si v mladih letih ivo nasproto-
vala. Kar videti se nista mogla. Najbolj zavoljo Jezerne
Roe. Zadnja leta pa, ko se jima kri e umirja, spet govo-
rita. Dovolj truda je stalo Brkatega, da je svoja sinova
zmiril. Ni se pa mogel e zanesti, da bi se znova ne sprla,
ko njega ve ne bo. Nak! Ne sme prej oditi na pot, s ka-
tere ni vrnitve, dokler ju ne obvee, da se nikdar in ni-
koli med seboj ne napadeta. Ne sama med sabo in ne z
rodovi. Saj Karp Ostrorogemu ne more ni prizadejati.
To e sam izprevidi. e se pa Jelen raztogoti in plane na
BESeDA BOBRI 2: ROD
13
Neokretnega, pokona do zadnje glave ves njegov ma-
lotevilni rod. Na Ostrorogega bi pa padlo prekletstvo.
Z jezera so odleteli e vsi podnevni ptii. Vreali so
pa e v goavah Oblega hriba. Oglaati so se priele e
sove in ptii, ki ele na mo oive. Proti koliem pa so
hiteli zakasneli drevaki. Ostrorogi Jelen je pravkar tril
ob svoj pristajni most. Karp se je pa ele blial domae-
mu koliu. Kakor bi si brata ne zaupala in bi drug za
drugim oprezala, kaj kdo pone na jezeru.
Karp je odloil veslo, privezal drevak in prinesel po
pristajnem mostu navzgor polno mreo rib. Zauden je
obstal pred Somom, ki se ga ni nadejal zunaj na mosti-
u. Zaskrbljeno vznevoljen je vpraal:
Oe! Kaj poseda pred koo v veernem hladu?
Mmt tebe akam. Brkati je zakaljal.
Mene? Neokretni je obstrmel.
Tebe, je prikimal Som. Po Ostrorogega pojdi. Sem
naj pride. e nooj.
Po Jelena? Kaj mu hoe? Karp je privzdignil obrvi.
Ni kaj prav se mu ni zdelo.
Ne izprauj in pojdi! Som je spet trudno sklonil
glavo. Dolgi brki pa so se mu povesili prav na prsi.
Neokretni je oddal ribe svoji eni, rni Jeli, in ji na-
roil, naj jih nekaj otrebi in koj spee. Sam pa je naglo
odel po poevnem mostu navzdol k vodi, stopil spet v
drevak in odveslal v veerni mrak.
BESeDA BOBRI 2: ROD
14
Jeja!
eprav je bil Brkatega glas kaj slaboten, je Karpova
ena rna koj pritekla. Sem e tu, gospodar!
Pomozi mi nazaj v koo. Brkati se je e enkrat ozrl
naokrog. Veerna zarja na nebu je ugaala. Starcu se je
pa zazdelo, da ugaa tudi njegovo oko.
Znotraj v koi Som ni legel. Sedel je k ognjiu in a-
kal, eprav se mu je od slabosti temnilo pred omi. Jela
je mole s kresilnikovim noiem iztrebljala ribe. Z
obrazom je bila spet skoraj ves as obrnjena proti ognju,
da je s prekastim oesom mogla opazovati Brkatega
Soma, za katerega se je bala, da se zdaj zdaj opotee in
zgrmi s klopi na tla.
Na ognjiu je plapolal ogenj. Dim se je dvigal pod
ostreje, se izkajal skozi dimnice pod slemenom in se
zgubljal pod mrano nebo, izpod katerega so se oglaali
zategli vigi v mrzle kraje seleih se ptiev.
Som je e mislil, da ne doaka sinov sed in da bo mo-
ral prej lei, ko se je mostie narahlo potreslo pod
teko moko hogo. Vstopil je Ostrorogi in koj za njim
Karp. Brkati je zbral vso svojo opeano mo in se zrav-
nal, kolikor se ne pa mogel. Prdenj je stopil Ostroro-
gi:
Poslal si pme, oe, in sem priel.
Prav.
Kaj mi eli povedati?
BESeDA BOBRI 2: ROD
15
Ne samo tebi. Obema.
Som je z roko pomignil Karpu, naj tudi on pristopi
blie.
Ob ognjiu pred onemoglim in povsem osivelim
Brkatim Somom sta s sklonjenima glavama stala njego-
va sinova, Karp in Jelen. Ostrorogi je e tudi sam sivel.
Oba sta se e pred ve leti prevesila v drugo polovico
ivljenja, pa sta bila te trenutke kakor otroka. Vedela sta,
da ju oe ni poklical k sebi za prazen ni in da bo be-
seda, ki jo spregovori, tehtna. V koi je postalo tiho, da
bi slial tei mi. Le ogenj je plapolal na ognjiu. Brka-
ti je pa e vedno akal, da se morebiti Karp sam domisli
zavoljo svoje ene. Pa se ni. Bolj z omi kakor pa z roko
je moral Som namigniti Neokretnemu, naj ukae Jeli
oditi, ko ne spada k vanemu pogovoru mokih. Karp se
je obrnil k eni in ji rezko velel: rna! Ven pojdi, sedi
v moj drevak in ostani v njem, dokler te ne pokliem. Da
ne bo prislukovala. Jela se je malo namrdnila in
mole odla.
Ostali so sami: Som, Karp in Jelen. Prej izmueni oe-
tov obraz je zaivel. Oko se mu je udno zaiskrilo. Po-
gledoval je zdaj Neokretnega, zdaj Ostrorogega, dokler
ni odprl ust izpod dolgih brk, po katerih je nosil vsa zre-
la leta ime, in spregovoril:
Sinova moja! Skoraj odveslam na brezmejno podze-
meljsko jezero. Nad njim ni sonca in ne lune in ne
BESeDA BOBRI 2: ROD
16
zvezd. Sama tema je. Zato vsak zablodi in se zgubi. e
nihe se doslej ni vrnil nazaj pod domae kolie. In se
nikoli nobeden ne bo. Tudi jaz ne.
Brkati je obmolknil in si zael znova nabirati sapo, ki
mu je bila pola. Neokretni se je nepremino zazrl v vrh
zakajenega kota, Ostrorogi je pa pogledal oeta. Bal se
je, kdaj omahne, in bil pripravljen, da ga prestree.
Som si je oddahnil in spet spregovoril:
Sinova moja! e kot mladca sta se sprla. Skoraj je
ubil brat brata. Pa sem jaz razsojal med vama. Ubranil
sem nesreo. Za naprej pa .
Somu so zatrepetale ustnice in dolgi, beli brki so se
nemirno potresali. Pa je starec stisnil zobe, premagal
slabost in ponovil zastalo besedo:
Za naprej pa ... Vsak na svojem sta. Prav ni ni tre-
ba spora med vama. e bi se pa kdaj le vnel ... Ne
dvignita koj pesti drug zoper drugega. Brata sta. Raz-
govorita se. Nikoli pa ne kliita tujca za razsodnika. V
obraz bi se obema lizal, za hrbtom pa se kodoeljno
smejal, ko bi videl tei kri bratskih rodov. To skrb mi
odvzemita.
Brkati Som je prodirno pogledal Ostrorogega Jelena.
On je bil tisti, ki bi lahko uniil brata. Karp njega ne. Ni
e nikoli volk zmogel medveda. Ostrorogi je dobro ra-
zumel oetov pogled. Stegnil je desnico nad plamen na
BESeDA BOBRI 2: ROD
17
ognjiu in spregovoril: Naj se mi roka posui, e kdaj
prelije le kapljo bratske krvi.
In moja prav tako, se je oglasil Karp in e tudi on
dral roko nad ognjem. eprav ju je peklo, nista brata
prej zmaknila rok, dokler ni po koi zavonjalo po smo-
deih se kocinah, ki so se bile obema ugale na lakteh.
Prav! je prikimal Brkati. Prekletstvo nanj, kdor bi
prelomil nad ognjem dano besedo.
Somu so pole moi. Spet se je priel tresti. Prav go-
tovo bi bil vznak omahnil raz hlod, da ga ni prestregel
Ostrorogi. Potem ga je e dvignil in vsega shujanega
kakor otroka zanesel nazaj na leie. Neokretni je pa
poklica rno Jelo iz drevaka pod koliem in velel, naj
stree gospodarju. Sam pa je stopil z Ostrorogim na
mostie. Povedal je, kako sodi:
Ne bo dolgo.
Ne bo ne.
Ne vem, kaj bi ?
Ni. Pri njem ostani. Jaz pa odveslam po Belo Ovco.
Ona je izvedena v teh stvareh. Meni gotovo ne bo odre-
kla.
No le, no le. Karp se je v resnici razveselil Jelenove
ponudbe. e sam je mislil na Belo Ovco. Pa se kar ni
mogel odloiti. Kolia pod Pleivco se je vselej ognil,
kadar se ga je le kolikaj mogel. Zavoljo Jezerne Roe, ki
bi bila tudi njemu rodila tevilne otroke, kakor jih je
BESeDA BOBRI 2: ROD
18
bratu Jelenu. Pa sta lakotnika Trati Tur in Urni Sulec
mekala in barantala, dokler se tudi sama nista obrisa-
la pod nosom za dobro odkupnino.
Neokretni se je naslonil na ograjo mostia in gledal
za Ostrorogim, ki je v veernem somraku kakor puica
drsel v svojem lahkem drevaku po jezerni gladini na-
ravnost proti prelivu med prvima otokoma. Ne, res ni
bil ve jezen na brata. Zdelo se mu je celo nespametno,
da je sploh kdaj bil. Pa kar je bilo, je bilo. Mlada kri je
razborita. Sedaj razume, takrat pa ni, eprav ga je oe
vekrat opozarjal: Jelenu je beli bober pripomogel do
Jezerne Roe in do sedanje moi in veljave. Vodi ga pa
e vedno duh Skalne Zvezde, njegove umrle matere. Je
kar nespametno mu nasprotovati. Saj nikogar noe uni-
iti. V svoji rasti se pa tudi od nikogar ne pusti ovirati.
Ostrorogega drevak je utonil v temi. Karp ga ni mo-
gel ve razloiti. Iz jezera se je priela dvigati rahla meg-
la. Postalo je hladno. Neokretni se je zravnal, se obrnil
in odel nazaj v koo k leiu od ivljenja se poslavlja-
joega oeta.
Ni se pa mogel otresti skrbi, e bo hotela Bela Ovca
priti skozi meglo in temo, ko od smrti Skalne Zvezde
njena noga ni ve stopila na mostie Brkatega Soma.
Obmolknile so koe in okrog kolia je postalo vse tiho.
Tudi Karp je mole sedel pri leiu Brkatega Soma. Ves
BESeDA BOBRI 2: ROD
19
as je pa tenko vlekel na uesa. Od dolgega akanja je bil
e ves nemiren. Nenadoma se je zdrznil. Razlono je sli-
al, da je ob pristajno bruno tril rilec drevaka. e pre-
den je planil pokonci, so zunaj zalajali psi. Neokretni je
pohitel na mostie. Kljub megli in temi je koj prepoznal
Belo Ovco, vso belo obleeno. Pravkar se je bila dvignila
v drevaku in podala roko Ostrorogemu, da ji pomore
stopiti na pristajni most. Karpu je postalo nerodno. Po-
miril je pse in bi rad el Beli Ovci naproti, pa ni vedel, e
ji bo prav ali ne. Preden se je odloil, sta prispela Ostro-
rogi in vrailja e zgor na mostie. Neokretni se je za-
vedal, da bi moral nekaj rei, pa si ni mogel domisliiti
pripravne besede. Iz zadrege ga je reil Jelen, ki je ne-
strpno vpraal:
Kako je oetu?
Slabo.
Mole je la Bela Ovca za Ostrorogim, ki se je naglo
prestopil proti vhodu velike koe. Karpa je komaj po-
gledala. Ni mu e pozabila, da je zavoljo njega tekla kri
na koliu njenega umrlega moa, Tratega Tura.
Ostrorogi in Ovca sta vstopila. Za njima pa se je ka-
kor prikradel tudi Neokretni. Jela je pravkar pridejala
na ogenj. Vzplapolal je dokajen plamen in osvetlil
oznojeno elo Brkatega Soma, ki je, odet s tekim med-
vedjim kouhom, nezavesten leal na leiu.
BESeDA BOBRI 2: ROD
20
Vrailja je postavila na klop iz pisanega protja plete-
no torbo in pokleknila poleg nizkega leia. Sklonila se
je nad bolnika, mu pridvignila veke in mu pogledala v
motne oi. Odkimala je z glavo, spet vstala in se obrni-
la in velela rni in Karpu oditi. Jelen pa da naj ostane v
koi, da ji pomore, e bo treba. Karp in Jela nista rada
odla. Posebno Neokretni se je util zapostavljenega.
Oporekati si pa ni upal. Se je Bele Ovce in njenega vra-
enja nekako bal.
Ovca je segla v svojo preudno pisano torbo in poteg-
nila iz nje na surovo udelan dihurjev meh. Na spodnjem
koncu je e vedno kazala glava malega roparja ostre
bele zobe. Zavezan pa je bil meh z zadnjima nogama,
katerih so se tudi e drzali krempeljci. Vdova Tratega
Tura je odvezala skrivnostno bisagico, priela jemati iz
nje svoja vraila in jih razlagati na rob ognjia. Izmed
njih je odbrala dolgo in tenko in voljno rno koreniko in
jo zavezala Somu okrog zapestja neokretne roke. Na
razgaljene, osivelo kosmate prsi pa mu je natresla iz
rnorjave, z okroglimi zavoji okraene lonene buke
rumenkljat prah. V vsako roko mu je stisnila pisano i-
last, v studenni vodi zaokroglien kamen. Nazadnje
mu je pa e nadrgnila brke pod nosom z zagatno deh-
teo temnorjavo bobrovino. Potem je stegnila roke
predse, pridvignila dlani in se priela sklanjati nad bol-
nika. Vmes pa je mrmrala Ostrorogemu nerazumljive
BESeDA BOBRI 2: ROD
21
besede. Jelena, ki mi poznal strahu ne na odprtem je-
zeru ne v temnih goavah v najtemneji noi, je postalo
kar nekako groza. Pridreval je sapo. Bela Ovca je pa
spet pokleknila poleg leia in se zazrla Brkatemu v
obraz in mu trikrat zapored mono pihnila v odprta
usta in nos. V uho ga je pa poegetala s rnim krokar-
jevim peresom. Som se je stresel, se prebudil iz nezave-
sti in na iroko odprl oi.
Sem vedela, da se e zave. Vrailja je spravila oba
kamna nazaj v svojo torbo in velela Ostrorogemu: Po-
klii Karpa in Jelo, da ju e enkrat vidi. In eno izmed
novih vesel prinesi.
Bom. Jelen je odhitel ven na mostie.
Neokretni in rna sta se br vrnila spet v koo. Jelen
ni maral klicati Karpa zavoljo vesla nazaj. Vzel je iz dre-
vaka kar svoje. Saj je bilo e kakor novo. Poasi je el po
pristajnem mostu nazaj navzgor na mostie. V goa-
vah Oblega hriba so se pa zadirale sove.
No se je e nagibala proti jutru. Brkati je slonel na vi-
soko podloenem vzglavju. Obraz mu je osvetljeval pla-
men raz ognjie. Som je pogledoval sedaj Karpa, sedaj
Jelena, sedaj Jelo, sedaj Belo Ovco, ki so uli ob njem.
Najbolj pogosto pa so se ustavljale njegove oi na ves-
lu, ki je stalo pokonci postavljeno ob njegovem vznoju.
BESeDA BOBRI 2: ROD
22
Zdaj pa zdaj je zagibal z ustnicami, kakor bi hotel nekaj
povedati, pa ne more.
Ne bo doaka dneva, je sodila Ovca. Se e odprav-
lja na dolgo pot. Kar naprej ogleduje veslo, e bo dovolj
trdno.
Sinova in Jela so prikimali in mole pritrdili izkueni
vrailji.
ez nekaj trenutkov je Brkati zajeal. Vsi hkrati so ga
pogledali. Som pa se je zravnal, stisnil pesti in stegil roke
predse. Razlono, kakor bi ne bil nihe priakoval, je
ukazujoe spregovoril:
Veslo!
Vsi so vstali. Ostrorogi je bil najurneji. Prijel je po-
konci stojee veslo in ga poloil oetu prek leia prav
pod roke. Brkati Som je krevito prijel z obema rokama
za okroglino v sredi med lopaticama, omahnil vznak,
nekajkrat globoko zahropel in izdihnil.
Skozi odgrnjeni vhod je pa pogledal v koo prvi ju-
tranji svit.
BESeDA BOBRI 2: ROD
23
TEMNO JEZERO
J
utranja zarja se je razlivala po nebu in ronato odse-
vala v gladini jezera. V plitvine so prileteli ribojedi
ptii, plavali naokrog in samogoltno poirali ulovljeni
plen. V goavah so se hrapavo zadirali krokarji in vra-
ne. V grmovju so se ebetajoe oglasili zgodnji spomla-
danski drobni pevci. Od nekod je priletela jata belih ga-
lebov in se spustila na vodo komaj za luaj kamna dale
od kolia Brkatega Soma, ki je e ves dan in eno celo
no z zaprtimi omi in odet z medvedjim kouhom ne-
premino leal na svojem leiu, kakor bi se dodobra
hotel odpoiti za daljno pot, s katere se nikoli ve ne
povrne. Na ognjiu je ves ta as plapolal ogenj, da se
mrtvi gospodar nauije im najve svetlobe, preden za-
vesla v veno temo.
Dale za belimi prodovi Save je sonce osvetlilo za-
sneene vrhove Grintovcev. Razlivalo je sonen dan po
pobojih navzdol, vedno nie in nie, dokler ni izza po-
raenih holmov na jutranji strani tudi samo pogledalo
na otoke in kolia v Velikem jezeru, igar gladino so
rezali tevilni drevaki. Toliko jih e davno nobeno jutro
ni veslalo hkrati v eno smer. Vsi so hiteli proti koliu
BESeDA BOBRI 2: ROD
24
pod Oblim hribom, da pospremijo uglednega glavarja,
Brkatega Soma, do zatinega, nala samo zanj v prod
izkopanega pristajalia, od koder odvesla na brezmej-
no Temno jezero. So bili sinovi Ostrorogega Jelena prili
prav v vsako kolie v vsem obirnem jezeru vabit na
pogreb. Neokretni Karp spoetka ni bil ni kaj voljan
oeta tako slovesno pokopati. Kako naj pa pogosti te-
vilne pogrebce. Bi mu izpraznili vse shrambe na koliu
in pri redah bi mu ostalo ivine komaj e za pleme. Pa
je bil Ostrorogi koj pripravljen prispevati iz svojih zalog,
eprav ni bil dolan. Celo nekaj mehov pijae je oblju-
bil; za poglavarje in veljake rodov. In pa, da polje Pega-
stega Risa s hlapci in mladci na lov na jelene ali lose ali
kar koli. e se jim pa ni ne posrei upleniti, pobije par
juncev, zakolje nekaj jarcev in e kaknega kozla. Ker
oe je le oe. Pa tudi za svoj lastni ugled je treba poskr-
beti, si je mislil Jelen, povedal pa Karpu tega ni.
In so odveslali Ostrorogega sinovi v jasni zgodnje-
spomladanski dan na vse strani Velikega jezera. Prvoro-
jeni, Vztrajni Volk, trikrat za vse prste na obeh rokah
pomladi je e doivel in imel e dve eni in kopico
otrok, se je odpeljal najdlje. Prav do izvirov Reke izpod
previsnih skal. Tam naokrog je bil ukolien mogoni
rod Zobrovcev. Strail je zaetek steze, ki je drala ez
brda in mimo globeli naprej proti Slanemu, brezmejne-
mu jezeru. Od tam si je bil pred leti po oetovem nasve-
BESeDA BOBRI 2: ROD
25
tu pripeljal tudi svojo prvo eno, Graharato Kotorno, hi
uglednega glavarja Dolgogrivega Zobra. Z Zobrovci je
Jelen e od nekdaj skual biti im tesneje povezan. Tudi
ena drugega sina, Rjavega Medveda, je bila iz njih
rodu. e bi se sluajno prvorojencu kaj primerilo, ali e
bi v njegovi druini ne bilo kaj prav zaradi potomstva.
Rjavega je Jelen poslal v kolia vzdol Oblega hriba
prav do mostia Godrnjavega Medveda. Do rodu Ne-
rescev, rodnega kolia umrle Redkozobe Suke, Somo-
ve prve ene in Karpove matere, je odveslal Jelenov tret-
ji in tudi e poroeni sin, Gravi Brest. etrti sin Ostro-
rogega, Presukani Lisjak, ki mu je oe e vekrat prigo-
varjal, naj bi si tudi poiskal eno, pa se mu je vselej znal
izviti, da Ostrorogi nikoli ni mogel uganiti, kaj ima mla-
dec za bregom, ta je pa pognal svoj drevak proti Pleivci,
da obvesti o Somovi smrti Turovce. Hkrati naj sporoi,
da se Bela Ovca vrne ele po pogrebu. Da se pa ne bo
preve dolgo zadreval pri Urnem Sulcu in Koati Jelki,
naj pa odvesla e naprej do rodu Pelikanov, ki so se
ugnezdili za Pleivco, na koliu pod Belim otokom.
Vsem je ukazal Ostrorogi Jelen, naj na iroko vabijo. Ne
samo moe, temve tudi mladce iz uglednih druin.
Nazadnje se je Jelen domislil e Kozorogovcev. Prav
izpod Snenih gora res ne morejo prispeti o pravem a-
su na pogreb. e se jih pa kaj mudi v skalni votlini na
poboju Gole gore, bo pa Udarni Jalan zameril, e jim
BESeDA BOBRI 2: ROD
26
ne sporoi. In nikakor ne sme Kozorogovcev zapostav-
ljati. Rodove na koliih v Velikem jezeru so odli vabit
njegovi sinovi. Prav tako ne sme poslati do Kozorogov-
cev hlapca. Najbolj prav bi bilo, da bi Sinjeoki Kodro-
laski, Somovi heri, njenemu mou in otrokom sporoil
Brkatega smrt prvorojeni, Vztrajni Volk. Pa kaj, ko e
drugih odraslih tirih sinov ni nikogar ve doma. Jelen
je bil v zadregi. Pa si je domislil, da bosta naslednja dva
sinova, eprav sta e mladca in jima niso e vzdeli mo-
kih imen, Ponirek, ki najdlje vzdri pod vodo, in pa
Brlez, najspretneji plezalec po drevju, v Goli gori prav
tako dobro opravila, kakor bi en sam odrasli. Za sprem-
ljevalca jima pa da s sabo Premetenega Navihanca, ko
mladca e nikoli nista bila v koncu Dolge doline in ne
poznata brzic in mrtvic v potoku. Ponirek in Brlez sta se
oetovega zaupanja kaj razveselila. Kar zavrisnila sta,
eprav bi morala zavoljo Somove smrti biti alostna.
Navihanec je pa mladcema samo hudomuno nameik-
nil. Premetenega, eprav je prekorail e zrelo moko
dobo, kar ni hotela sreati pamet. Bil pa je za vse upo-
raben in Ostrorogi je marsikdaj njemu zaupal, ko se na
druge ni mogel zanesti. Tudi tokrat je bil Navihanec kaj
naglo nared. Komaj se je sonce dobro razgledalo po je-
zeru, so e v troje, vsak s svojim veslom, pognali z vsem
opremljen drevak od obirnega kolia pod Ronim hri-
bom proti ustju Dolgega potoka. Kdaj da se vrnejo, e ne
BESeDA BOBRI 2: ROD
27
ve, je Premeteni e iz drevaka zaklical Ostrorogemu. Do
pogreba prav gotovo.
Kmalu za Ponirkom, Brlezom in Premetenim so v isto
smer odrinili v treh dolgih drevakih Ris in tropa hlapcev.
Ti so se pod no vrnili. Posreilo se jim je upleniti v
Stranski dolini dvoje tolstih losov, tekega starega jelena
in troje telet. Navrh so pa e izkopali za vse prste na roki
bobrov, brez katerih ni prave pogrebine. To bi se zmr-
dovali poglavarji, e bi jim ne postregli s peenim bo-
brovim repom. Zavoljo mehke zime so bili tudi ti ostro-
zobi glodai e kar dovolj rejeni. In veraj so ves dan in
e pozno v no na obeh koliih, na Karpovem in na
Jelenovem, enske mesile in pekle podpepelnjake in
drobile vmes lenikova jedrca. Pripravile so tudi dokaj
nasuenih lesninikov in lesnik, raznovrstnega jagodija
in e drugih jedil. Je bilo kar prav tako. Sinovi so se drug
za drugim vraali in javljali obilno udelebo. Le Presu-
kanega Lisjaka od nikoder ni hotelo biti. ele no ga je
dala, pa bi se bil lahko prvi vrnil. Ostrorogi se je jezil na
Lisjaka in sklenil, da ga trdo prime. Nazadnje ga je pa v
vsesploni zadregi celo pozabil vpraati, kje se je mudil
ves dolgi dan.
Pomirka, Brleza in Premetenega je pa Jelen itak pria-
koval ele naslednje jutro. Dogovorili so se bili, da mu
ponoi z ognjem sporoe, e se Kozorogovci mude v
Goli gori in e pridejo na pogreb. Pa je z mrakom vred
BESeDA BOBRI 2: ROD
28
legla megla na jezero, da se ni nikamor videlo. ele proti
jutru jo je razpihal veter, pa bilo je e prepozno. In se-
daj Ostrorogi ni vedel, pri em je. Drugo je bilo pa vse
v redu.
Na produ, ne dale vzdol Reke, je gorelo ve velikih
ognjev. Na monih ranjih so vrteli hlapci osoljeno div-
jaino, pobite bue in zaklane jarce in kozle. Bobre je pa
pripravljala Jezerna Roa sama. Ni zaupala nikomur
drugemu. Repe je ovila z zelii in maobo, jih zloila
na razbeljen ploat kamen in jih obloila in pokrila
prav tako s kamnitimi ploami. Na vse skupaj pa je na-
grebla kup erjavice in e kar neprenehoma kurila, da bi
erjavica ne pola. Naj glavarji in veljaki vedo, kako zna
pripravljati jedi Ostrorogega Jelena ena in kako bo
nauila gospodinjiti svoji dve odraajoi heri dvoji-
ci. Naj se le pobrigajo mladci za ta dva cvetova, za
Svetlooko Srno in za Lepolaso Veverko. Pa bo komaj
vedel, katero si je kdo izbral. e ona sama jih zamenja,
e na hitro pogleda, tako zelo sta si podobni.
Na produ so goreli ognji in je cvralo in dialo meso.
Ob koliu Brkatega Soma pa je pristajalo imdalje ve
drevakov. Izstopali so samo glavarji. Drugi manj po-
membni in pa mladci so ostali kar na vodi. Saj na mo-
stiu ni bilo za vse prostora. Tudi bi kolie komaj
vzdralo toliko teo. Prvake je sprejemal Karp kot novi
gospodar kolia. Pa je bil kaj neokreten. Moaki so se
BESeDA BOBRI 2: ROD
29
kar nevede zbirali okrog Ostrorogega Jelena, kakor bi
bil om prvorojeni sin Brkatega Soma.
In so prihajali vsi zapovrstjo. Mostie se je polnilo.
Veter se je poigraval z risovimi kouhi in se zaletaval v
ohlapno nataknjene oglavnice. Poroljavali so ekani na
ogrlicah. Tu pa tam se je zasvetlikala bronasta zapestni-
ca. Vasih je trila sekira ob sekiro, kamen ob kamen.
Redkokdo je premogel bronasto. Ali pa je blisnilo boda-
lo, ki ga je ta ali oni tako mimogrede ali pa namenoma,
da se postavi z njegovo izdelavo, potegnil izza pasa. Vsa
so bila bronasta in kar nobeno ve ne iz kresilnika. Iz
kamna ali pa roga so bila zadnje ase bodala dobra ko-
maj e za hlapce.
Na mostiu so se zbirali glavarji in veljaki, na jezeru
okrog kolia je pa kar mrgolelo drevakov. Zadnji so se
pripeljali Turovci, eprav bi bili lahko dospeli med prvi-
mi. Sulec se kar ni ni maral meniti s Karpom, z Ostro-
rogim pa e manj. Komaj da sta se pozdravila. Zavoljo
lepega. Bi Urni Sulec s svojimi Turovci najraji e na
pogreb ne bil priveslal, pa bi mu jezerjani kar vsi od kra-
ja zamerili, e da skua zanesti razdor med rodove,
naseljene v Velikem jezeru.
Razmaknila se je gnea spodaj na vodi. Ob kolie pa
so priveslali v dveh drevakih, po dva in dva, odrasli tirje
sinovi Ostrorogega Jelena. Izpod mostia so potegnili
e tretji drevak. Ni bil velik. Za enega samega veslaa.
BESeDA BOBRI 2: ROD
30
Brkati Som si ga je bil predlansko zimo e sam izgal in
izdolbel iz zdravega brestovega debla, ga natanno
uravnovesil in se od takrat vozil samo v njem, dokler ni
povsem opeal. Ostrorogega sinovi so ta lini drevak
trdno privezali ob pristajno bruno, da se ne bi preve
zibal, ko posade vanj svojega starega oeta, Brkatega
Soma, ki danes ob sonnem zahodu za vedno odvesla
na Temno jezero.
Raz mostie navzdol sta prili Bela Ovca in rna
Jela. Vsi so obmolknilii. Kakor bi je e prav ni ne tei-
la leta, je Ovca sama in z lahko nogo stopila v Somov
drevak in priela iz lonene posode sipati po njega dnu
pepel, ki ga je bila ponoi nagala na ognjiu poleg
mrtvega glavarja iz vseh vrst lesov in iz tajnih zeli in
posuenih korenov. Vmes je mrmrala nerazumljive be-
sede. Nazadnje je vrgla vzdol drevaka e tri pesti
stolenih zob zverjadi, razsekan risov in medvedov
krempelj in losov in jelenov parkelj. e, kakor so tebi,
nekdaj silnenu Brkatemu Somu, opeale moi, tako naj
tudi zverjad in divjad v loviih, v katera utegne zaiti,
ne more ne popadati, ne praskati in ne brcati.
Vrailja je svoj skrivnostni posel opravila. Stopila je
nazaj na pristajni most. V drevak pa je skoila rna
Jela. Prinesla je bila s sabo dokajnjo koaro. Kot prva
gospodinja na koliu je bila dolna oskrbeti popotnjo
umrlemu glavarju. In res ni niesar pozabila. K podpe-
BESeDA BOBRI 2: ROD
31
pelnjaku in lenikom in iru in suhemu sadju in posu-
enemu mesu in ribam je dodala e raznih zeli, vr
mleka in posodico medu. Vse skupaj je lepo zloila v
zadnji konec, v ritno drevaka. In kakor bi jo bilo posta-
lo groza, je kar stekla s prazno koaro nazaj proti rilcu
drevaka, da dospe imprej na trdno mostie. Spotakni-
la se je bila in skoraj padla, ko zavoljo prekastega po-
gleda ni dobro videla.
Hkrati s rno Jelo so poskakali iz svojih drevakov na
pristajni most tudi Ostrorogega sinovi: Vztrajni Volk,
Rjavi Medved, Gravi Brest in Presukani Lisjak. Vsi so
nosili risje kouhe, bronasta bodala in prav take sekire.
Okrog vratu pa je vsakemu roljal niz belih zob, ukriv-
ljenih ekanov in medvedjih in risjih krempljev. Prono
kakor mladi jeleni, ki jim je pa e zrasla vrh rogovja kro-
na, so li Ostrorogega tirje e dorasli sinovi navzgor na
mostie. Pod teo njihovih monih in leporaslih teles
so se narahlo upogibala brunca. Vse jih je gledalo. Jelen
pa je ponosno stal med veljaki in obraz mu je kljub oe-
tovi smrti uhajal v zadovoljen nasmeh.
Mole so Volk in Medved in Brest in Lisjak odli v
veliko koo in prinesli iz nje na ponjavi kouha starega
medveda truplo Brkatega Soma, svojega starega oeta.
Hodili so previdno, da bi se komu ne spotaknilo. e sta
Volk in Medved stopila z eno nogo na poevni pristaj-
BESeDA BOBRI 2: ROD
32
ni most, ko je Ostrorogi Jelen rezko zaklical v vsesplo-
no tiino: Stojte! Poakajte! Postavite mrlia na tla!
Vsi so se zaudili. Kaj takega se vendar e nikoli ni
dogodilo. In kako si upa Jelen ukazovati na tujem ko-
liu. Kaj poree Karp? e celo sinovi so pomiljali, e bi
ubogali oeta ali ne. Ostrorogi pa je stal pri ograji in vi-
soko zravnan kazal z dale naprej iztegnjeno roko pro-
ti Brdu. Pet drevakov, razvrenih drug v razo drugega,
je od tam na vso sapo hitelo veslati, da se imprej pri-
druijo zbranim pogrebcem. Drugi niso koj razumeli,
kaj naj bi to pomenilo. Ostrorogi je pa vedel in je glasno
povedal: Kozorogovci gredo. Poakati jih moramo.
Glavarji in veljaki so prikimali z glavami in mole pri-
trdili in dali Ostrorogemu prav. Jelenovi sinovi so pa po-
stavili mrlia na tla tik na vrhu pristajnega mosta.
Kozorogovci. Udarni Jalan, je pritajeno zaumelo
od grue do grue. Za mrlia se kar nihe ve ni menil.
Vseh oi so se bile obrnile proti Dolgi dolini, od koder
so brzeli drevaki drznega rodu, ki je prebival pod dalj-
nimi Snenimi gorami. Stareji so e dobro pomnili,
kako je Udarni Jalan, sedanji glavar Kozorogovcev, sredi
mesene noi pritekel s svojimi mladci na zamrzlo in
zasneeno jezero, poklal na malem koliu Ostroroge-
ga Jelena tevilno tolpo volkov in potem pri belem dne-
vu izpred nosa odpeljal Somu in Karpu Sinjeoko Kodro-
lasko. Kasneje je pa pomagal ugrabiti Jezerno Roo in
BESeDA BOBRI 2: ROD
33
zagrozil, da pobije, ugonobi in poge vsa kolia v Ve-
likem jezeru, e kdo Jelenu in Roi le las skrivi. Mlaji so
vse to vedeli iz pripovedovanja svojih starev. Sedaj kar
doakati niso mogli. Vstajali so v drevakih in se pope-
njali od strani na kolie, da bi imprej bolj natanno vi-
deli drzne lovce in neustraene bojevnike. Neokretni
Karp se je pa nekam zmrdoval, kakor bi mu ne bilo po-
vsem prav. e manj po volji je bil pa prihod Kozorogov-
cev Urnemu Sulcu. Pa kaj sta hotela. Na pogrebu nihe
ne sme zaeti zdrabe.
Drevaki so pribrzeli do trume drugih, ki so se poziba-
vali okrog Somovega kolia. tirje so zastali in se po-
meali med gneo, prvi pa je inil naravnost do pristaj-
nega mostu. Veina krepkih mladcev je obsedela pri
veslih, dva pa sta se dvignila in poskoila na mostie. e
preden ju je Karp utegnil pozdraviti, sta oba hkrati po-
dala roko ne ve mladi enski in jo skoraj kar dvignila na
pristajno bruno. Neokretnemu je od zaudenja zastala
sapa. Zagledal je pred sabo in koj prepoznal Sinjeoko
Kodrolasko. Ta hip je e prihitel Ostrorogi Jelen. Je tudi
minilo e ve let, kar je zadnji videl sestro. S sestrie-
ma, najstarejima sinovoma Sinjeoke, z Ostrovidnim
Sokolom in s Tvegavim Gamsom je pa e preteklo jesen
govoril pod Golo goro. Prisrno so se vsi pozdravili. e
Karp je priel spet do besede. Kodrolaskinega prihoda se
je res razveselil. Hkrati se je util poaenega, da so
BESeDA BOBRI 2: ROD
34
prili tudi daljni Kozorogovci na oetov pogreb. Saj so
bili pa tudi opremljeni, da jih je vse gledalo.
Sinjeoka je bila ogrnjena v kouh, seit iz same laht-
ne kunovine. Oglavnica pa je bila bela, s rnimi kosmii
vmes. Zanjo je moralo dati svoje zimske kouhe ve
kpenov. Okrog vratu je e vedno nosila pisano ogrlico,
katero ji je bil v mladih letih ez daljne gore in vode pri-
nesel na skalo v koncu Dolgega potoka Udarni Jalan. V
zapestjih je Kodrolaski rdelo kar po ve bakrenih za-
pestnic. Z njenega obraza pa je sijal mir in plemenit po-
nos.
In sinova njena! Visokorasla in brhka. Vsa v izbrani
kouhovini. Risja plaa sta jima vihrala na hrbtih res
samo v znamenje mogonega rodu.
Nak! je sodil marsikdo izmed starejih. Je pa Ko-
drolaska e prav naredila, da ni marala za kobaljastega
Urnega Sulca. Lakotni Turovec bi jo oblail kvejemu v
smrdljivo ovino. Tako je pa kakor In niso vedeli
Sinjeoke nikomur primerjati, niti ne vrailji Beli Ovci.
Spodaj v drevakih med veslai so pa sedeli e trije
mladci, Kodrolaskini sinovi, obleeni v delovne volje
kouhe. Kaj bi veljaki ele rekli, e bi vedeli e za te tri
in e za etvorico otrok, ki so odraali doma, na otoku
sredi bistrega jezera pod Snenimi gorami.
In so se pozdravili med sabo sorodniki in odli po
poevnini navzgor. Spredaj Karp in Jelen, sredi med nji-
BESeDA BOBRI 2: ROD
35
ma Sinjeoka, zadaj pa Sokol in Gams. Ob ograji na obeh
straneh so stali veljaki kakor v vrsti. Stareji, nekateri e
vsi osiveli, ki so jezerjane vodili e v asih, ko je bila Ko-
drolaska e mladenka, so predvsem gledali njo in ugo-
tavljali, da je nekdanja vitka in mladostna Sinjeoka do-
rasla v stasto ensko. Iz njenih oi pa sije e vedno ne-
skaljena sinjina. Mlaje sta pa bolj zanimala oba postav-
na gorjana. Marsikdo je zavidal Sokola in Gamsa za
opremo in oroje.
Daljni pogrebci so prili do mrlia in obstali. Kodro-
laska svojega oeta, Birkatega Soma, ni videla ve, odkar
sta se bila loila na ledu pod njegovim koliem in je
odla z Udarnim pod Snene gore. Sedaj pa lei tu pred
njo ves star in shujan in mrtev. Res, nikoli ji ni pokazal,
da bi jo imel kaj prida rad. Je bila pa za vedno ualje-
ne Skalne Zvezde hi. Pred ujedavo Redkozobo Suko,
ki bi bila njo najraji utopila kar v blatnoumazani vodi
pod koliem, jo je pa le vekrat branil. Sinjeoko je stis-
nilo v grlu. Pa ni mogla vedeti ali zavoljo svidenja z
mrtvim oetom, ali zavoljo zapostavljanja, ki ga je pre-
trpela od zamaene uke. Zatrepetale so ji ustnice in
je bolj dahnila kakor pa rekla: Oe! Moj oe!
Ostrorogi se je zbal, da bi Sinjeoka Kodrolaska ne za-
jokala. Saj zameriti bi ji nihe ne smel. enska je enska.
Pa vendar. Sinjeoka se je pripeljala na pogreb, kakor se
BESeDA BOBRI 2: ROD
36
ni nobeden izmed glavarjev, kar jih stoji naokrog. In bo
najbolj prav, e se temu primerno tudi vede.
Jelen je tesno stisnil sestro za roko. Z drugo pa je na-
mignil svojim sinovom, naj mrlia odneso v drevak.
Volk in Medved, Brest in Lisjak so se sklonili in prijeli
vsak za en vogel nogate ponjave medvedovega kouha.
Pa morda niso vsi hkrati dvignili, morda jim je kaj
drugega ponagajalo. Mrtvi Brkati Som se je udno zazi-
bal in Ostrorogega je zaskrbelo, da sinovom utegne
mrli e zdrkniti iz rok. Pogledal je Karpa, e e bi e
ona dva priskoila pomagat, kar se pa pravzaprav ne
spodobi. Jelen je bil v nerodni zadregi. Pa preden si je
domislil, kako bi bilo manj narobe, sta e Sinjeokina si-
nova, Sokol in Gams, drala vsak za en bok kouha.
Mrli se je spet uravnovesil. Otroci umrlega Soma, ki so
edini e doakali njegovo smrt, Karp, Ostrorogi in Ko-
drolaska, so stopili ob stran. Sestero e moatih vnukov
pa je neslo med dvema vrstama glavarjev svojega deda,
nekdaj mogonega gospodarja, Brkatega Soma po po-
evnini navzdol proti drevaku, v katerem se za vedno
popelje na veno Temno jezero. Prav takrat je rahel ve-
ter razgibal gladino vode in Veliko jezero je zablestelo v
dopoldanskem soncu kakor v slovo glavarju enega iz-
med najstarejih vanj zabitih koli. Vzdol grebena
Oblega hriba se je pa s iroko razpetimi perutnicami
pripeljal orel. Zakroil je nad polsuhim razglednim
BESeDA BOBRI 2: ROD
37
hrastom na vrhu proti Reki odsekane strmine in se u-
dil mnoici v jezeru pozibavajoih se drevakov.
Ostrorogega Jelena in Sinjeoke Kodroaske sinovi so
svojega deda lepo in rono namestili v njegov drevak.
Na pol je leal, na pol slonel. Roke so mu razprli in jih
spet sklenili okrog okroglega roaja dvolopatastega ves-
la, poloenega vprek na obe stranici drevaka. Vse je bilo
nared, le . Kje se vendar mudi stari hlapec Brkatega
Soma, Dolgobradi Kozel? Aha, e gre. Pes Hlastan se mu
nekaj upira, kakor bi vedel, da bo z gospodarjem vred
pokopan. Kozel pa ni hotel z njim grdo ravnati. Pes se
mu je smil. Dvignil ga je v naroje in ga prinesel po po-
evnini navzdol. Privezal ga je na dve strani v rilec dre-
vaka. Hlastan je vdano legel. Hlapec se je pa br odstra-
nil. Kar groza ga je postalo. Spomnil se je pripovedova-
nja, da bi po egi starodavnih asov, ko e ni bilo psov
na koliih, ubili njega in bi ga, da vsaj eden izmed hlap-
cev pospremi gospodarja na Temno jezero, z njim vred
pokopali.
Medtem so pogrebci spodaj na vodi e zaveslali proti
izlivu jezera v Reko. Ostrorogega sinovi so pa privezali
drevak z Brkatim Somom ob svoja dva in zavili za dru-
gimi. Vozili so vtric. Za njimi pa so se razvrstili glavarji
in veljaki. Redkokatera enska je bila vmes. Najbolj vid-
ni so bili veliki drevaki Kozorogovcev.
BESeDA BOBRI 2: ROD
38
Na koliu Brkatega Soma pa so zateglo tulili psi. Da
bi z lajeem ne nadlegovali prihajajoih pogrebcev, so
jih zaprli v koo za mladce hlapcev. Pri kraju struge, ne-
dale vzdol Reke, se je bila nabrala cela vrsta drevakov.
Bili so na pol potegnjeni na prod. V sredini med njimi je
bilo e dokaj praznega prostora. Na bregu pa je akalo
vse temno ljudi.
V praznino je pristal drevak s truplom Brkatega So-
ma. In spet sta pristopila k Jelenovim e Sinjeokina sino-
va. Dvignili so mrtvaki drevak na ramena in ga nesli e
za dva cela luaja kamna dale po pisanem produ do
iroko izkopane jame, katere prednja stran je bila pre-
cej zlono poevna. Nosci so postavili drevak na tla, se
nizko sklonili in ga po prodnati poevnini porinili v po-
dolgovat tolmun na dnu jami. Ravnali so previdno. Niti
veslo ni padlo mrliu iz rok. So bili pa vajeni pehati
svoje lahke in teke drevake s trdine v vodo.
Pokopai so odli nazaj na peeni prod. Pri mrtvem
Somu je ostal samo njegov pes Hlastan. Pa e ta je a-
lostno cvilil in se hotel odtrgati. Da ga pomiri, mu je hla-
pec Dolgobradi Kozel br prinesel veliko kost, katere se
je dralo e dokaj mesa.
Pogrebci so se razli k pojemajoim ognjem na produ.
Najveljavneji so se zbirali pri ognju Ostrorogega Jele-
na. Posedli so po debelejih kamnih in po hlodih, ki so
jih bili nekaj privalili hlapci do ognjia prav nala za
BESeDA BOBRI 2: ROD
39
to. Mednje so sedli tudi Sinjeoka Kodrolaska in njena e
povsem odrasla sinova, Ostrovidni Sokol in Tvegavi
Gams. Se je tudi vsem zdelo, da bi bilo drugae narobe.
Pri Karpovem ognju so se pa zbrali predvsem Godr-
njavega Medveda rod in pa Turovci izpod Pleivce. In so
zaeli razsekavati in trgati in gristi peeno divjad in do-
mao ivad, da se jim je maoba cedila po poraenih
bradah. Vmes so prigrizovali trd podpepelnjak in razna
zelia. Na mrlia v jami tudi niso pozabili. Od vsake
ivali je dobil dokajen kos. Ostrorogi in Karp sta mu
sama nosila meso za popotnjo v drevak v tolmunu na
dnu jame. Kdo ve, kdaj se Somu posrei uloviti prvo
ribo v veni temi in kdaj upleniti prvo divjad, e je sploh
tam kaj je. Laen bi pa moledoval njegov duh okoli ko-
li in bi vse noi ne bilo pokoja.
Sonce se je spualo z vrha navzdol. Neokretni Karp
pa je v presledkih nosil Brkatemu Somu v drevak nje-
govo oroje: bronasto sekiro, eprav se mu jo je hudo
koda zdelo, in sulico in lok in puice in bodalo in no-
i iz nereevega ekana. Kot svoj dar je pa dala Sinje-
oka Kodrolaska oetu za nadaljnjo pot meiek soli.
Ostrorogi Jelen je pa gostil glavarje s peenimi bobro-
vimi repi. Naokrog je pa podajal vr za vrem lesni-
njaka, ki ga je natakal iz trebuastih mehov.
Sonce je stalo le e nekaj senjev nad slemeni hribov.
Brkati Som je bil opremljen z vsem potrebnim. e vne-
BESeDA BOBRI 2: ROD
40
tila mu niso pozabili dati s seboj. Pokopai, Ostrorogo-
vi in Sinjeokimi sinovi, so zaeli zlagati nad drevak za
ped visoko nad mrlievo glavo okroglice. Pokrili so jih
na gosto z vejicami.
Sonce se je dotaknilo zemlje. Z batom v roki je bolj
stekel kakor pa el na dno jame Dolgobradi Kozel. Hla-
stana je tako spretno udaril, da pes niti zacviliti ni ute-
gnil. Samo stresel se je in poginil. Hlapec pa je planil iz
jame nazaj na prod, kakor bi ga podila sama smrt.
Sonce je zalo. Na okroglice in na vejevje se je zael
usipati gramoz. Preden se je zmrailo, je bila zemlja spet
zravnana. Samo po svee razkopanem produ se je po-
znalo, od kod je odveslal Brkati Som na nepoznano
Temno jezero.
Pogrebci so odveslali na vse strani. Na Veliko jezero
je priela legati tema. Ostrorogi Jelen je pa na svoje mo-
stie e dolgo slial nerazlone pogovore veslaev, ki se
jim ni kaj prida ni mudilo domov na svoja kolia. Ne,
ni se varal. Iz grue drevakov, ki se je oddaljevala proti
prelivu med prvima dvema otokoma in e naprej proti
koliu Turovcev pod Pleivco, je vekrat razlono ujel
skodoeljni smeh Koate Jelke, ki je prav njemu grozi-
la, da mu zmede prejo.
Ah, kaj! je zamahnil Ostrorogi z roko in odel v
svojo veliko koo z mogonim rogovjem nad vhodom,
BESeDA BOBRI 2: ROD
41
kjer so akali nanj Sinjeoka Kodrolaska in njena najsta-
reja sinova Sokol in Gams.
Na Veliko jezero pa je legla megla in trda tema.
BESeDA BOBRI 2: ROD
42
SPOMLADNI VZNEMIRI
S
once se je bilo obrnilo in se zaelo povraati e pred
dobrima dvema lunama. Pa pred pogrebom Brkate-
ga Soma se je kaj poasi priblievalo koliem v Velikem
jezeru. Sedaj je pa vsako jutro vzlo vidno dlje od rne
gore, se povzpelo do srede dneva vedno vie na nebo in
zahajalo pod no edalje blie Goli gori.
Mraza kar ni ve ni bilo in otroci so skakali e na pol
goli po mostiih. V jezerne plitvine so se pridrstile ribe,
velike in majhne. Iz daljnih spodnjih krajev so se v kli-
nih in jatah pa tudi posamez podnevi in ponoi vraali
ptii, se sklicevali v pare in najbolj zgodnji e zaeli zna-
ati gnezda.
V oddaljenih samotah sredi goav so se pa v razlivih
potokov za trdno zgrajenimi in z blatom in ruo zago-
enimi jezovi razivili bobri. Kar ni niso mogli miro-
vati. e podnevi ne. Oboji, bobri in bobrice, so pridno
iztiskali iz zadkov bobrovino, jo puali na njim venih
krajih na bregovih, se privabljali z zagatnim vonjem in
se parili. Vasih sta se dva samca trdo spoprijela za sa-
mico. Tekla je tudi kri. Dogodilo se je celo, da je ta ali oni
obleal mrtev. Bolj podjetne, zlasti mlaje bobre je pa
BESeDA BOBRI 2: ROD
43
prirojena sla pognala iz rodnih bobri. Odli so v tuji
svet, priplavali prav pod kolia v Velikem jezeru, kjer
jim je zasmrdelo po loveku, na kar so e bolj vneto
hiteli naprej v nepoznane kraje.
Kakor doslej vsako leto ob parjenju bobrov se je tudi
to pomlad Ostronogi Jelen namenil pregledati svoja
bobria, da vidi, kako so prezimila in da sam preceni,
za koliko se mu je v rodovih belega bobra pomnoilo
premoenje. akal je samo e, da ozki krajec lune naras-
te vsaj do polovice. Bobri se razive ele na no. In e-
prav je Ostrorogi samo pri zvezdah videl vdeti iz loso-
ve ali jelenove kite odcepljeno, iz revesja, drevesnega
lija ali prediva sesukano nit v uho koene ivanke, v
daljavo, ve ko za luaj kamna dale pa le ni zmogel raz-
loiti, kakor bi rad. Ob polni luni pa tudi v kopnem nje-
gova puica kar nikoli ni zgreila, kaj ele v snegu.
Po dolgotrajni in gosti megli se je ujasnilo. Skoraj pol-
ni prvi krajec lune je visel visoko nad slemeni veernih
hribov. Nad Velikim jezerom so jasno trepetale zvezde.
Ob ograji svojega obsenega mostia je pa mrko prh-
nil Ostrorogi Jelen:
Mmmprrrh!
Ni mu bilo prav, da se Sinjeoka Kodrolaska predolgo
nudi na njegovem mostiu. Seveda, da jo je imel rad in
jo ima e. Pa vse, kar je prav. Saj je vendar e nestetokrat
povedala, da je Jezernik, njen mo, Udarni Jalan, trden
BESeDA BOBRI 2: ROD
44
gospodar. Da njegova beseda med rodovi pod Snenimi
gorami vse zalee. In da sta dva Sinjeokina sinova e
mrtva obleala v spopadih s preraunljivimi Zmrzljaki
pod nebotinimi Zaledenelimi gorami. In da ima otrk
kakor bi bil lesniko otresel. In, da e lahko rodi. In da
In da
Tega pa enska ne pomisli, da se on sam, njen rodni
brat, e eno luno dolgo ni odpoil, kakor bi se rad, ko je
prepustil svoje leie poleg Jezerne Sinjeoki, sam pa
lega med mladce, svoje mlaje sinove. Ne. Zavoljo Si-
njeoke pa prav gotovo ne odloi svojega obhoda. e celo
povabi jo, naj se kar z njim popelje v konec Dolge doli-
ne. Kaj bi hodila Sokol in Gams zanala tako dale po-
njo. Imata v Goli gori dovolj opraviti, e hoeta preure-
diti in na novo zabiti ograde za jesenske love. Da pa ne
bi bilo videti, kakor da jo podi, spomni Kodrolasko na
mlade dni, ko je ona njega z jokom prisilila, da jo je mo-
ral vzeti s sabo na vonjo po Dolgem potoku navzgor.
e med potjo bi obujala spomine.
Mlada leta .
Takrat je nadvse drzni mladec Udarni Jalan kar norel
za Kodrolasko. Zavoljo nje je bil pripravljen razdejati
vsa kolia v Velikem jezeru. Kasneje je bil pa sam pria,
ko se je mudil po opravkih na otoku sredi jezera pod
Snenimi gorami, da je gospodar Jezernik trdo zavpil
nad svojo prvo eno Sinjeoko in bi jo bil kar skoraj go-
BESeDA BOBRI 2: ROD
45
tovo tudi udaril, e bi njega ne bilo poleg. Zato pa. Na-
zaj naj gre. On ne mara zamere. Morebiti sta si spet kaj
prila navzkri, Udarni in Sinjeoka, pa se Kodrolaska
potuhuje na njegovem koliu. Da bi kar tako prepustila
gospodinjstvo drugim . Naka! Pa ne dela prav. Naj si
nikar ne domilja, da je Udarni e vedno pripravljen
razdreti zavoljo nje vsa mostia. Da nima Sinjeoka
otrok, bi morebiti zanjo ne bil voljan izruvati niti enega
samega kola ne. Po sebi ve. In pa e veraj se je spoza-
bila, sedla sama v drevak in odveslala v kolie pod Ple-
ivco obiskat Koato Jelko. Da je le sram ni, ko vendar
ve, kako mu je Sivi Volk vsiljeval namesto Jezerne Jelko.
Kar nazaj pod Snene gore naj gre.
Mlada leta .
Ni dosti manjkalo, da bi bil zavoljo Jezerne ubil edi-
nega brata, Neokretnega Karpa. Danes pa . Z Roo sta
se vsa leta kar dobro razumela. Ni ji ne more rei. Sta
se e sprla vasih, pa jo ima vendar rad. Da bi se pa za-
voljo njenih muh pretepal in tvegal celo ivljenje. Naka!
Zato pa e toliko manj mara, da bi Sinjeoki na ljubo pri-
lo do kakega nesporazumljenja med njim in Udarnim.
Saj ne ve pravzaprav ni. Morebiti ima napak. Zdi se mu
pa, da Jalanu ne more biti prav, ko se Kodrolaska po po-
grebu svojega oeta, Brkatega Soma, toliko asa ne po-
vrne. Tudi njemu bi ne bilo ve, e bi Roe z obiska iz-
BESeDA BOBRI 2: ROD
46
pod Snenih gora kar ni ve ne vleklo nazaj k domae-
mu ognjiu.
V jasnini nad jezerom so se oglasili zategli vigi se-
leih se ptiev. Kako rad je Ostrorogi Jelen kot plameno-
lasi mladec v jasnih noeh polegal zunaj na mostiu in
budno lovil skrivnostne glasove izpod neba.
Ostrorogi kar sam ni vedel, kdaj je poenil, se zavil v
kouh in se po dolgem zleknil poleg ograje. Tako je prva
leta na svojem novem koliu dokaj noi preleal zunaj
na mostiu in oprezoval na jezero in prislukoval pod
nebo. Saj Los in sinova niso zmogli vsega sami.
Potem si je privzel e drugo eno, rnolaso Smreko.
Da bi je nikoli ne bil poznal. Spoetka je bila vsa dobra
in mehka kakor najgosteji bobrov zimski kouh. Pri-
liznjeno se je smukala naokrog in kar ni vedela, kako naj
bi ustregla Jezerni Roi. Ko je pa rodila fanteka, ki so mu
pognali iroki prvi zobje in mu je zato vzdela otroko
ime Bobrek, se je zaela irokorititi. In vse je kazalo, da
kar zares namerja odriniti Jezerno Roo. Kajpada. Kam
pa to gre. Ni moglo biti drugae. Vekrat jih je morala
dobiti s palico, kamor je padlo, pa je e ni zmodrilo.
Spomladi, prav v takem asu ji je fantek utonil. koda ga
je bilo. Smreka pa . Naj si je e tako elela, otrk ni
bilo ve. enska brez otrok pa na koliu ne more nikoli
ni pomeniti. In menda nikjer ne. Tiala je pa e ved-
no svojo, pa se nihe ve ni menil zanjo. Ostrorogi si je
BESeDA BOBRI 2: ROD
47
pa pripeljal e tretjo eno, Tenkoprsto Vrbo. Smreka je
ostala popolnoma zapuena. ez no je je zmanjkalo.
Odveslala je v drevaku in se z njim vred utopila tam,
kjer je jezero najbolj globoko. Drevak je ostal na dnu.
Njo samo pa je vso zabuhlo dvignila voda. Njeno trup-
lo so hlapci pogreznili v movirje.
Onstran reke vrh strmo odsekanega hriba je zaukala
lesna sova. Najraji v e na pol suhem razglednem
hrastu, raz katerega je bil Ostrorogi kot mladec drzno
odsekal vejo, ki mu je bila zastirala pogled na Snene
gore. Nevidni bi ga bil moral udariti za ta prestopek, pa
ga ni. Morebiti mu je ubranil duh umrle matere, Skalne
Zvezde? Ali pa na ljubo belemu bobru, ki ga je oblago-
daril s premoenjem in s tevilno druino.
Jelen je dvignil nogo, ki mu je na trdih okroglicah e
na pol zaspala, in se je povrnil k prejnjemu svojemu
razmiljanju.
Tenkoprsta Vrba. Ta je krotka in upogljiva prav kakor
muevna vrbova mladika. Le zdravja ni ni kaj trdnega.
Pa ima obilo jesti in nihe je ne priganja k delu. e nikoli
je ni bilo treba udariti in Jezerna ji menda e ni rekla
ale besede. Morebiti mimogrede kdaj. Zares pa nikoli
ne. Rodila mu je tri otroke, dva mladca in eno mladen-
ko. Stareji, Pialar, je ves njen. Najraji sam kje di in
mu ni mar pretepakih iger drugih mladcev. Ptije petje
bi kar naprej poslual. Le kako se bo preivljal, ko doras-
BESeDA BOBRI 2: ROD
48
te. No, e kako zanj poskrbi. Saj ga ima rad. Morebiti
celo bolj kakor druge, eprav si eli, da bi bil bolj lovski
in bolj drzen.
Druga dva Tenkoprstina otroka sta se vrgla po njem
in jih marsikdo ne loi od otrok Jezerne Roe. koda, da
tudi Vrba ve ne rodi. In ni upanja, da bi e kdaj, eprav
e niso potekla njena leta. Jezerni, seveda, so e.
Ostrorogi je sdel, naslonil glavo na srednjo okrogli-
co ograje in se zamislil.
Kaj naj res nima ve otrok? Ko se e vedno pouti
kakor mladec. In pri vsem obilju, ki ga premore. Njego-
ve rede se mnoe. V goavah ima vse polno divjadi.
Bobria ob Dolgem in Stranskem potoku so se na-
mnoila. Skoraj vse potoke so si bobri zajezili in stavlja-
jo v razlivih vedno nova vodna gradia. In kolie se
leto za letom iri. In hlapcev in dekel ima, da njihovih
otrok vseh niti ne pozna ve. In kdo drugi v vsem Veli-
kem jezeru premore toliko prekopane in obdelane zem-
lje? Kdo toliko orodja in bronastih sekir in oroja? Saj bi
niti prav ne bilo, e ne poskrbi, da se njegov rod e na-
mnoi. Potem pa .
Hu-huhuhuu, je spet zakriala sova z razglednega
hrasta vrh odsekanega hriba ob izlivu Reke.
Ostrorogi Jelen se je spomnil Koate Jelke, ki je na So-
movem pogrebu zavistno oponesla, da hoe on zago-
spodariti vsem koliem v Velikem jezeru.
BESeDA BOBRI 2: ROD
49
Pri belem bobru! Ostrorogi je stegnil predse v pest
stisnjeno roko. Zakaj bi pa ne. Bi vsaj povsod pametno
gospodarili. Potem bi se ne naraal ve Udarni Jalan pa
tudi noben drug gorjan ne, in nihe ne, da nam razde-
re kolia, e se mu prav ne obrnemo. Samo poskusil naj
bi e kdo zmerjati nas z abarji.
V bledi svetlobi prvega krajca je Jelenu obraz kar za-
arel. O, seveda. Vsaj eno eno si mora e privzeti. Samo
katero?
Ostrorogi, ki je doslej negibno sedel, se je preganil.
of!
Jelen se je zdrznil. Ostro je pogledal v somrak. Ne, ni
ga varalo uho. Za pol luaja kamna dale so se v medli
meseini irili na mirni jezerni gladini imdalje veji ko-
lobarji. Prav je slial. Bober je udaril s ploskatim re-
pom po vodi in se potopil. Eden izmed tistih bo, ki je
spomladaisko vznemirjen zapustil domae bobrie in
si ie druice drugod. In si najraji postavi nekje novo
vodno gradie, kakor si je moral on pred leti zabiti no-
vo kolie. In prej ali slej se njegova druina namnoi v
rod, kakor sta tudi on in Jezerna zaetnika novega, te-
vilnega rodu.
Lej! je zamrmral Jelen, kako smo si koliarji in
bobri podobni. e v mislih vasih. On ie samice, jaz pa
tipam za etrto eno, pa sva nevede drug drugega zmo-
tila.
BESeDA BOBRI 2: ROD
50
Bober, ki je bil prej ofotnil z repom in se potopil, se
je onstran kolia zopet prikazal na vodni gladini. Naglo
je plaval proti izlivu Reke. Aha! V daljni svet je name-
njen, je vedel Jelen. Prav ima. Naj mu beli d sreo!
ez svetli krajec lume se je pripodil oblak. Ostrorogi
ni ve razmiljal, katero mladenko naj si vzame za svo-
jo etrto eno. Spomnil se je dokaj pomladi nazaj. Prav
ob takem spomladanskem asu je bilo. Morda nekaj dni
kasneje. Sijala je polna luna. Takrat ni sedel. Slonel je
prek ograje in premiljeval, kaj naj e vzame s sabo na
pomladanski obhod bobri, kamor je bil namenjen
drugo jutro odriniti. Gledal je na jezero. Gladina vode je
bila mirna in tiha. Ni se pognala riba iz nje in noben pti
se ni prepeljaval naokrog. Le luna in nekaj svetlih obla-
kov se je odsvitalo v jezeru. Ne, take noi Ostrorogi Je-
len na Velikem jezeru doslej e ni pomnil.
Naenkrat pa . Od Brda sem se je zaelo jezero v
ravni rti lesketati. In vedno blie in blie, kakor bi kdo
iz navidezno brzeega drevaka sipal svetle koljke. Pa
naravnost proti njemu. Ostrorogi je strmel in ni mogel
odmakniti oesa. Znotraj v koi je zajokal Presukani Lis-
jak, takrat e dojenek brez imena. Saj se je komaj do-
bro narodil. Jezerna ga je vzela k sebi in ga br utolai-
la. On pa, Ostrorogi Jelen, e dokaj trden gospodar, se
ni niti zmenil za otrokov jok. Kakor uroen je gledal v
dolgo, od polne lune osvetljeno razo. Najraji bi bil za-
BESeDA BOBRI 2: ROD
51
krial. Pa ga je, kakor nevidna roka, nekaj stiskalo za
grlo. Ne. Pred najbolj pobesnelim zobrom, in etudi s
samo sekiro v roki, bi mu ne moglo biti bolj tesno.
Jelen je gledal imdalje ostreje. Kar util je, kako se
mu irita zenici, da bi ujel imve svetlobe. Po hrbtu ga
je spreletel uden mraz. V lica pa mu je postalo vroe.
Ni si mogel ve tajiiti. Kakor pri polnem soncu je jasno
videl. Naravnost proti njemu je plaval beli bober.
Ooo, dokaj let je e tega.
Ostronogemu so se tisti veer takrat stresla kolena.
Trdno se je moral prijeti za zgornjo okroglico ograje, da
ni omahnil vznak na mostie. Obraz mu je priel lese-
neti. Zadrgetal je. Ograja je zajeala. Na elu je zautil
znojne kaplje. Otrl si jih je z roko. Po hladu, ki ga je za-
util na koi, je spoznal, da veter piha naravnost od nje-
ga proti svetlikajoi se razi. Vsak bober, e celo mladi,
ki bi prvi priplaval iz temnega gnezda v vodnem gra-
diu, bi moral e davno ploskniti z repom in se potopi-
ti. Beli bober se pa za njegovo drgetanje, za kripajoo
ograjo in za dah njegovega znoja e menil ni. Priplaval
je tik predenj in dvignil glavo.
Ostrorogega je postalo groza. Najeili so se mu lasje
in zmanjkalo mu je sape. Zakaljal je: Hhhmmkh!
of!
Stari beli bober je plosknil z repom in izginil. Jelenu
se je pa stemnilo pred omi. Zavrtelo se je kolie, kakor
BESeDA BOBRI 2: ROD
52
bi se podiralo. On sam pa je padal v temno brezno brez
dna.
ez as, kdaj, e danes ne ve in nikoli vedel ne bo, se
je spet ovedel. Leal je, kakor je bil dolg in irok, tik
ograje na mostiu. Zvest pes tako vdanega psa ni
imel ne prej ne kasneje pa ga je lizal po obrazu. Nad
njim so sijale zvezde. Luna se je pa menda skrila za
oblake. Da so se pa zateglo oglaali v mrzle kraje selei
se ptii, pa se prav dobro spomni. e vedno ves omo-
tien, je Ostrorogi vstal, odtaval v koo in se zavlekel na
leie poleg Jezerne Roe. ena takrat je imel samo
e njo je stisnila otroka k sebi, pa je bil on kar gotovo
precej bolj nebogljen kakor pa dojenec. Kako in kdaj je
zaspal, drugo jutro ni vedel. Tega pa ne bo do smrti po-
zabil, da ga je ponoi otrok, sedanji Presukani Lisjak, po
prsih in celo po bradi vsega omoil.
Prebudil ga je hrupen vri, ki je nastal na vodi pod
koliem. Odprl je oi. Po svitu je sodil, da skoraj vzide
sonce. Jezerne in otroka ni bilo ve poleg njega. Prisluh-
nil je. Beli bober, beli bober, beli bober, je slial pre-
plaeno ponavljati vse naokrog. Tok, le ni sanjal. Planil
je z leia in stekel na mostie. Kar ostolbel je. Kakor
otroka je nesel v naroju po pristajnem mostu navzgor
Nosati Los mrtvega belega bobra.
BESeDA BOBRI 2: ROD
53
Da bi te! Ostrorogi je nehote segel ob bok, kjer naj
bi visela sekira. Prijel je v prazno. Los pa je uganil nje-
govo misel. Ves skruen je spregovoril:
Ne, gospodar. Ne ubijaj nikogar. Nihe se ga ni pri-
taknil. Sam si ukazal veraj pod no razpeti mree za
ribe pod kolie. Ribji plen je boren. V mree pa je zael
beli bober in utonil.
Ostrorogemu je zamigotalo pred omi. Vse okrog nje-
ga se je zamajalo. e rna in Gola gora. e bi ta hip za-
grmelo in bi z jasnega neba treilo v njegovo kolie, bi
se prav ni ne zaudil.
Pa je e stala poleg njega Jezerna Roa in mu priep-
nila: Urno na razgledni brest, da ti Nevidni razodene,
kaj naj storimo.
Ostrorogi je pohitel po risji kouh in po svoje oroje.
V drevak je poskoil tako naglo, da je zajel vodo. Pa se
ni ni menil. Na vso sapo je odveslal proti Ronemu hri-
bu.
Na koncu plitvine, kjer so na ravnici tik ob studencu
bile ograje za njegovo ivino, je pristal. Znamenje ob
poti na Ronik stoji dandanes blizu tam. Ostrorogi
niti drevaka ni utegnil potegniti na trdino. e mu ga
voda odplavi, se e kako vrne nazaj na kolie. Pognal se
je v breg in hitel, da mu je sape zmanjkovalo. Pod bres-
tom na vrhu Ronega hriba sulice ni prav prislonil k
deblu. Ni obstala. Padla je na tla in njena ost je zvenk-
BESeDA BOBRI 2: ROD
54
nila ob kamen. Jelen je ni pobral. Dral je e za prvo
vejo. Kakor maek urno je splezal v kronjo bresta. Ujel
je prav zadnji hip. Komaj se je dobro usedel v vrhnjo
rogovilo, e je prielo vzhajati sonce. S priprtimi omi je
Ostrorogi gledal v vedno bolj arko svetlobo. Zaemele
so ga oi, pa ni izmaknil pogleda. e ne vzdri, dokler se
sonce povsem ne dvigne izza gosto poraenih hribov,
mu Nevidni ne razodene svoje misli in njega samega in
ves njegov rod prav gotovo zavoljo smrti belega bobra
zadene nesrea.
Sonce se je povzpenjalo v nezamegleno jasnino eda-
lje vie in vie. Jelena so skelele oi, kakor bi kdo s ilom
dregal vanje. Zatrepetala so mu lica. Vse se je vrtelo
pred njim. On pa ni niti trenil z oesom, dokler ni na-
tanno razloil, da stoji sonni kolobar za dobro ped
nad robom zemlje. Tedaj se je, da bi ne omahnil in pa-
del v globino, z obema roka trdno prijel pristranskih
tanjih vej in zameal. Pa im bolj je stiskal veke, tem
ve svetlobe je bilo v njegovih oeh. Gorei kolobarji so
se vrtili pred njim naokrog. Vasih jih je presekala trda
tema, pa so isti hip se bolj zaareli. Jelenu samemu se je
pa zdelo, da leti z razglednim brestom in vsem Ronim
hribpm vred prek Velikega jezera naravnost soncu nas-
proti. In kakor se je krevito dral vej, bi kar gotovo tr-
bunknil v vodo, da ga ni varovala nevidna roka njegove
BESeDA BOBRI 2: ROD
55
matere, Skalne Zvezde. Zagledal je pred sabo dobrotno
se smehljajo njen mladostni obraz. Ooo!
Ostrorogi se je e zbal, da skozi areo svetlobo pri-
leti z razglednim brestom vred naravnost v sonno oblo.
V uesih mu je bualo, kakor bi drvel skozi najhuji vi-
har. Srce mu je bilo, da ga je util prav v grlu. Mimo nje-
ga je na ronobarvnih krilih priletel mrtvi beli bober in
isti hip e sedel na skalo sredi potoka v koncu Dolge do-
line. Koj nato se je bledi obraz matere spremenil v cve-
toi obraz mladenke. Prek vsakega uesa je imela obe-
enih namesto uhanov par zrelih eenj. Od nekod je
pritekel koatorep lisjak. Pognal se je proti mladenki in
jo hotel ugrizniti naravnost v njeno zdravo lice. Jelen je
stegnil roko, da ensko ubrani. Lisjak ga je pa do krvi
popadel. Jelen je br segel po sekiri, da lisjaka ubije. Ra-
njena desnica pa ni mogla ve prijeti za toporie.
In je e zagledal okrog sebe mnoico tujih obrazov.
Niso bili ne jezerjani in ne gorjani. udne oglavnice so
nosili in mrko so ga gledali. Tudi proti njim ni mogel
zamahniti s sekiro, ne vrei sulice in ne napeti loka. Za
hrbtom je razlono zaslial kodoeljni smeh Koate
Jelke. V uesih mu je pa poilo, kakor bi se bil razklal za
ped debel led vzdol vsega Velikega jezera.
Ostrorogi Jelen se je zavedel, da spet mirno sedi v naj-
viji rogovili svojega mogonega razglednega bresta na
vrhu Ronega hriba. Odprl je oi. Sonce se je bilo po-
BESeDA BOBRI 2: ROD
56
maknilo e za sezenj visoko od trdnega roba zemlje. Pod
njim je blestelo jezero. Drevaki so se pozibavali na vodi.
Na mostiih so hodili ljudje okrog ko. Naravnost prek
njega je letel dolg klin kriavih erjavov proti prodovom
Save. Po drevju in grmovju pod njim pa bo vrgoleli in
vigali drobni ptii. Kaj da jih ni prej slial.
Ostrorogi Jelen je bil sedaj trdno uverjen, da mu je
Nevidni poslal videnje in da mu zanaprej v asih, ko se
bo moral odloevati in ukazovati, navdihne tudi pravo
misel.
Jelen se je e ozrl na kopate Grintavce, preletel s po-
gledom ves dolg venec skalnih gora in obstal z omi na
najvijem priostreniem vrhu, kamor nihe ne more.
Tam, mu je pravila mati, se dokajkrat mudi Nevidni in
poilja nad ljudi, e ga razjeze, blisk in grom. Prav.
Ves pomirjen se je Ostrorogi Jelen vrnil z razgledne-
ga bresta nazaj na svoje kolie. Na pristajnem mostu ga
je e akala Jezerna Roa z malim Presukanim Lisjakom
v naroju. Otrok je nekaj trmoglavil. Jelen ga je hotel
pomiriti, pa ga je mali uprasnil v lice. Ni se maral ve
meniti za svojega najmlajega sinka. Vzel je lok in od-
veslal v plitvino pod izlivom Dolgega potoka. Proti pol-
dnevu se je vrnil z velikim pelikanom. Odsekal mu je
obe perutnici, zavil vanji belega bobra in ga e isti veer
pokopal na skali v koncu Dolge doline. Je bil tako pre-
udaril, da je beli bober prav zato priel umret pod nje-
BESeDA BOBRI 2: ROD
57
govo kolie, da ga mrtvega ne razkljujejo krokarji in da
njegovih razmetanih kosti pozimi ne razglodajo volcje.
Od takrat je lo Jelenu vse po srei in mu gre e. In e
bi res kdaj zagospodaril vsem rodovom v Velikem je-
zeru ?
Ostrorogega je stresel hlad. Odel je z mostia v ko-
o mladcev in legel poleg Ponirka in Brleza, trdno od-
loen, da drugo jutro spet pogleda soncu v obraz.
Ob prvem svitu je bil Ostrorogi Jelen e v kronji raz-
glednega bresta na vrhu Ronega hriba. Prej jasno
nebo se je pooblailo in sonce se ni hotelo pokazati. Ni
kaj prave volje je Ostrorogi splezal raz visoko drevo in
odel po bregu navzdol. Bil je ejen. Zavil je k studencu,
da se napije. e zdale je videl, da pravkar nataka vodo
mlada, postavna enska. Ni je koj prepoznal, eprav je
dobro vedel, da mora biti z njegovega kolia. ele ko ji
je pogledal v cvetoi obraz, je videl, da stoji pred njim
Zorna Kalina, hi njegovega hlapca Pegastega Risa.
Daj mi piti! je ukazal.
Pij, gospodar! Kalina je z obema rokama ponudila
Ostrorogemu poln vr vode. Hkrati je zardela. Saj e
skoraj nikoli ni govorila s svojim gospodarjem. Vsaj od-
kar je odrasla ne. Kar nekako bala se ga je.
Ostrorogi je pil v dolgih poirkih, gledal pa je ez tre-
buh vra Zorni naravnost v obraz. Da. Prav te sinje oi
je videl ob smrti belega bobra v sonem prividu.
BESeDA BOBRI 2: ROD
58
Na. Pa znova pritoi! Jelen je vrnil vr mladenki in
odel na breg k svojemu drevaku. Kaj bi postajal z deklo,
ko lahko samo ukae, pa ga mora povsem ubogati. Pa
mora e prej razmisliti.
Ostrorogi je odveslal. Z jezera se je pa neprenehoma
oziral nazaj proti studencu, kjer je v mladem jutru na-
takala vodo dekla Zorna Kalina.
Zares je brhka in vsa zdrava, si je moral priznati.
Obenem se mu je pa e vsiljevala misel, e mu Nevidni
prav Zorne Kaline ni namenil za etrto eno.
Z vedrim, hkrati pa zamiljenim obrazom je Ostroro-
gi Jelen pristal pod svojim koliem. Na pristajnem mo-
stu je sreal svojega sina, Presukanega Lisjaka. Nehote
se je moral spomniti, kako ga je bil takrat ob povratku
od velikega sonnega privida uprasnil. Mole sta la oe
in sin drug mimo drugega.
Sonce se e vedno ni hotelo prikazati. Prek kolia
Ostrorogega Jelena je pa letela v mrzle kraje jata rnih
torkelj.
BESeDA BOBRI 2: ROD
59
BOBROVA SKALA
N
a mostiu Ostrorogega Jelena je bilo vse ivo lju-
di. Stali so ob ograji na sprednji strani. Vsevprek:
otroci, enske, mladci in moki. Gledali so na pozibava-
joe se drevake spodaj na vodi. Najve oi je bilo pa
uprtih v prostoren, pa lahek drevak, ki je akal privezan
ob pristajno bruno. Bil je obilno natovorjen za na daljo
pot. V njem je ponosno vzravnan sedel pri sprednjem
veslu Presukani Lisjak. Oividno se mu je dobro zdelo,
ker je ravno njega odbral oe Ostrorogi Jelen, da gre z
njim na vednevni spomladanski pregled bobri. Naj-
br mu namerja kaj vanega zaupati, ko prav njega jem-
lje s sabo. Doslej je hodil z oetom pregledovat bobria
vedno le prvorojeni, Vztrajni Volk. Lisjak je pogledoval
zdaj na eno, zdaj na drugo stran, kjer so v dveh ozkih,
pa dolgih drevakih akali njegovi stareji in mlaji brat-
je, da pospremijo oeta in Sinjeoko do izliva Dolgega
potoka v jezero. Najvekrat se je pa mladec ozrl na pri-
reni vogal mostia. Tam je slonela prek ograje Zorna
Kalina. Tudi ona je pogledovala njega. Videti pa ni bila
vedre volje.
BESeDA BOBRI 2: ROD
60
Pred nekaj leti sta se bila Presukani Lisjak in Zorna
Kalina e skupaj igrala. Kajkrat je bilo tako naneslo, da
je moral on kot deek otimati Zorno kot dokaj manjo
deklico. Kalina bi ga bila morala biti in gristi, pa tega ni
nikoli zmogla. Samo kriala je in klicala na pomo. In
udno. Skoraj vedno so mu Zorno iztrgali. Moral je be-
zati s praznimi rokami in e tepen je bil. Presukani je
dorasel do mladca. Kalina je pa e vedno ostala med
otroki. Bila pa je e kakor nerazcveten popek.
Odslej ni smel ve kaj prida govoriti z njo, on, mogo-
nega glavarja, Ostrorogega Jelena sin, ona pa hlapca,
Pegastega Risa hi.
Sedaj pa . Zorna Kalina je lepa, da nobeno drevo
njenega imena, ko ozelene goave, ne bo tako vabljivo
potrepetavalo v spomladanskem vetru. Njega pa oe
priganja, naj si vzame eno. Prav. e danes, e hoe. Sa-
mo druge ne kakor Zorno Kalino.
Zgoraj na mostiu je zahrumel Ostrorogega Jelena
rod. Po pristajnem mostu navzdol pa je prihajal s samo-
zavestnim korakom Ostrorogi Jelen. Z njim, na vsako
stran ena, sta li njegova sestra izpod Snenih gora, bo-
gato obleena Sinjeoka Kodrolaska, in pa njegova ena
Jezerna Roa v preprosti delovni obleki.
Ho, hoo, hooo!
Rod, ki mu je bil Jelen ukazal, naj se do zadnje glave
zbere na mostiu, je zamahoval z rokami in vzklikal
BESeDA BOBRI 2: ROD
61
odhajajoi, najugledneji eni iz rodu Kozorogovcev.
Naj le pove Sinjeoka pod Snenimi gorami, si je mislil
Ostrorogi, da se mi ni treba nikogar ve bati. Najmanj
pa Turovcev izpod Pleivce. Da sva se pa z bratom Kar-
pom zmirila, pa e tako vedo.
Poasi in visoko vzravnana je stopala Kodrolaska po
poevnini navzdol. Prijazno je odzdravljala na vse stra-
ni. Dobro se ji je zdelo, da jo brat tako asti. Mu e vrne
Udarni, kadar pride spet na otok sredi jezera pod Sne-
nimi gorami.
e je hotela Sinjeoka stopiti v drevak, pa jo je Jezer-
na prijela za laket in jo ustavila. Poakaj e. Nekaj sem
pozabila.
Roa je stekla nazaj na mostie in se br vrnila s pol-
nima rokami otrokih igra, napravljenih iz lonevine.
Ponudila jih je Sinjeoki: Na, za vae male, da te bodo
bolj veseli, ko se vrne.
Kodrolaska je igrae, ponajve majhne posodice, kaj
rada sprejela. Najbolj ve ji je bila lonena ropotuljica.
Ne, takih Kozorogovci niso znali gati.
Sinjeoka je stopila v drevak. Zazibal se je. Ostrorogi
ga je odvezal. Lisjak pa ga je e obraal.
Sreno!
Sreno! Srenoo! Srenooo!
Od samih vzklikov se je mostie potresalo. Od raz-
senega kolia Ostrorogega Jelena pa so odrinili trije
BESeDA BOBRI 2: ROD
62
drevaki. Tudi Jelen je prijel za veslo. Njegovemu obra-
zu nasproti je sedela Sinjeoka Kodrolaska. Ozirala se je
neprenehoma na kolie umrlega Brkatega Soma, kjer je
bila rojena in odrasla. Sodila je, da od naselij v Velikem
jezeru jemlje za vedno slovo. Kar milo se ji je storilo.
Molala je.
Tiho so drseli drevaki proti Brdu. Puali so za sabo
iroko razo. Od rilcev in vesel razgibana voda se je les-
ketala v zgodnjem dopoldanskem soncu.
V plitvini pod Dolgo dolimo se je pasla tevilna jata
rac. Hrupno se je dvignila iz vode in odletela vzdol hri-
ba na odprto jezero.
Veja dva drevaka sta se obrnila, da se vrneta. Ostro-
rogi in Lisjak sta pa zaveslala v Dolgi potok.
Sinjeoka je pravkar premiljevala, e bo tudi Jelen za-
bredel v vodo, da prerineta z Lisjakom drevak skozi
brzico navzgor, ali bo pustil vse teko delo opraviti sa-
mo sinu. Pa je e tril rilec drevaka ob breg. aj! Malo
se ogni, je spregovoril Ostrorogi, stopil mimo nje in
poskoil za Lisjakom na trdino.
Kaj pa bo? je bila radovedna Kodrolaska.
Drevak potegnem skozi brzico. Ti kar ostani.
Kako? S suhega? se je zaudila gorjanka.
Seveda.
Sinjeoka se jo ozrla. Ob robu struge je bila izpeljana
dokaj iroka steza. Mladi Lisjak je e nategoval nekaj
BESeDA BOBRI 2: ROD
63
senjev dolgo mono vrv, ki je bila trdno privezana za
rilec drevaka. Oe in sin sta si jo vrgla prek rame, se
uprla in potegnila. Tok vode je odrinil drevak skoraj na
sredo struge. Preden se je mogla Kodrolaska novotariji
do konca nauditi, je bila e na vrhu brzice. Kakor bi
sama sebi ne mogla verjeti, da so s tako majhnim tru-
dom in s tako lahkoto in tako naglo zmogli brzico, se je
ozirala na oba bregova. Z orjakih debel so jo ogledova-
la znamenja Ostrorogove lastnine, jelenovi rogovi z ni
tanjimi paroki, kakor so v resnici. Ob asu njenega
deklitva v lubje vrezane rte so se v teku let raziroile
in nabrekle. Sinjeoka ni mogla ve molati. Vesela je bila
bratovih uspehov. Rekla je Ostrorogemu, ko je poskoil
nazaj v drevak in spet prijel za veslo:
Se e spomni, kako je bilo vasih teavno riniti dre-
vak po tej brzici navzgor?
Kaj bi se ne.
Takrat .
Takrat sem bil sam. Sedaj nas je pa vseh skupaj za
mogoen rod. S sosedi ivimo v miru. Ljudje mi ne pa-
dajo po nepotrebnem. Izsekali in iztrebili smo e mar-
sikatero stezo. In jih bomo e, e bo prav. im dlje v svet.
Saj reke in prelazi so vseh. Do brezmejnega Slanega je-
zera, ki lei nizko proti veerni strani, moramo e priti.
Ostrorogemu Jelenu so se zaiskrile oi.
Pridemo, oe, je pritrdil Presukani Lisjak.
BESeDA BOBRI 2: ROD
64
In e bi sami ne zmogli, poreem Udarnemu Jalanu,
da vam pomore.
Kodrolaska je bila kaj vneta za veliko podvzetje. Jelen
pa ni bil ni kaj voljan deliti svoje oblasti s kom drugim,
najmanj pa z nejezerjani. Odbiti pa obetane pomoi ni
hotel naravnost. Odrei se ji pa tudi ni maral. Kdo ve,
kako e nanese. Preudarno je odgovoril:
Mislim, da bomo zmogli sami. e ne, je pa e dokaj
koli zabitih v Velikem jezeru. Je nerodno tako dale
nadlegovati za pomo.
No ja. Bo e videl. Sinjeoka je ta trenutek vedela,
da si Ostrorogi Jelen res eli zagospodariti vsem jezer-
janom. Iz razgovora s Koato Jelko je pa tudi izluila, da
mu bodo Turovoi trmasto nasprotovali.
Priveslali so na malo jezerce ob razcepu doline. Spet
so preplaili ptie, ki so na svoji dolgi poti iz vroih v
mrzle kraje poivali in se pasli v mirnem zatiju. Br so
se poskrili v loje. Nekaj se jih je pa dvignilo. Preleteli so
se na bobrie v Stranski dolini.
Ali e pomni, Ostrorogi, je Sinjeoka spet povzela
pogovor, da me je tisto no, ko me je ugrabil Udarni
Jalan, dal z drevakom vred prenestii iz spodnjega Dol-
gega potoka v gornjega ez led in se niti zbudila nisem?
Jelen je raziril nosnici in glasno prhnil. Kar razvnel se
je. e bi ivel kakor hrast dolgo, bi nikoli ne pozabil
tistih burnih, lepih asov.
BESeDA BOBRI 2: ROD
65
Mlada leta, je zamiljeno pristavila Sinjeoka.
Spet so zamahnila vesla in drevak je zginil med go-
ave ob zgornji strugi Dolgega potoka. e nekajkrat sta
stopila Ostrorogi in Presukani na suho in povlekla dre-
vak z vsem tovorom in s Kodrolasko vred skozi brzice.
Hitro so se bliali koncu dolge doline. Dokaj so prihiteli.
Sonce je e visoko stalo nad gorami, ko so pristali ob
skali na sredi bistre vode.
Ostrorogi in Lisjak sta br raztovorila drevak. Ogredje
za otor je na skali v koncu Dolge doline bilo e ve let
kar vedno postavljeno. Samo koo sta e raztegnila prek
okroglic. Delo jima je lo kaj rono izpod rok. Tu in tam
je poprijela tudi Sinjeoka. O, je e znala.
Oe in sin sta odveslala po kurivo. Kodrolaska pa je
sedla na kamen poleg mrzlega ognjia in se zamislila.
Nehote je segla s palcem za niz pisane ogrlice, ki jo je
nosila okrog vratu.
Prav na tej skali se je odloila pot njenega ivljenja.
Udarni Jalan ni ni premiljeval in povpraeval. Kar pri-
svojil si jo je. Ni se mu mogla braniti, pa e bi se e tako
hotela. Kasneje ji je grozilo, da jo zavoljo prestopka, ki
ga je bila zagreila, izeno v movirje, kjer naj bi se
ugreznila. Pa je sredi zime pridrvel na zamrzlo jezero s
svojimi mladci spet Udarni Jalan, poklal na koliu Ost-
rorogega besno tolpo volkov, jo reil izpod njihovih
zob in grozee ji smrti v movirju.
BESeDA BOBRI 2: ROD
66
Udarni Jalan. Je e res, da ni bil vedno prijazen z njo.
Nekajkrat jo je bil celo udaril. Pa vendar. Vsa dolga leta
ga je rada imela in ga ima e. Gorje, e bi bila katera iz-
med postranskih njegovih ena samo poskuala kdaj
njo izpodriniti. Bi jo pri prii utopil v jezeru.
Nad Sinjeoko Kodrolasko se je s iroko razprtimi
perutnicami pripeljal orel. Zakroil je, si z viine ogledal
temni sotor in zamiljenjo ensko na skali in odletel
prek grebena naprej proti Snenim goram. Kodrolaska
ga niti opazila ni. Sence njegovih perutnic sonce ni vrglo
na skalo. Padla je dale pro v goave na poboju Gole
gore. Sinjeoka je pa mirno pletla svoje misli naprej.
Ne. Za vse na tvetu si ne zna predstavljati, kako bi bila
mogla iveti s kobaljastim Urnim Sulcem. Ne, ne, ne!
Sinjeoka je naglo odkimavala z glavo. Izpod oglavnice se
je usul pramen las. Pogladila jih je nazaj. Hkrati se je pa
spomnila, da utegne prav zavoljo nje, ki ni marala Tu-
rovca Sulca, groziti zdaj ez toliko let Ostrorogemu Je-
lenu huda nevarnost. Sedanja ena Urnega, gorjanka iz
rodu Kozorogovcev, Koata Jelka, kar ne more pozabi-
ti, da je ni maral vzeti ne Ostrorogi in ne Udarni. Ne-
izmerno je oblastljiva. Ugled Ostrorogega Jelena jo na-
ravnost boli. Ne more prikriti, kako bi se rada znosila. e
sama ni vedela, kdaj se je izdala, da hoe Ostrorogemu
zanesti razdor prav v njegovo druino. Zato pa lovi Pre-
sukanega Lisjaka. e se ji posrei . Naj mar Jelen
BESeDA BOBRI 2: ROD
67
lastnega sina ubije, da rei mo rodu? Ne, ne. Ne sme
prej oditi pod Snene gore, preden ne posvari brata, naj
prav ni ne zaupa Turovcem, ki jih v resnici vodi Koata,
ne Urni Sulec, in naj pazi na svojega sina, Presukanega
Lisjaka. Samo kako naj govori z njim, da bi mladec ne
mogel ujeti nobene besede ? Aha, e ve.
Drevak je spet tril ob skalo. Jelen in Lisjak sta urno
zmetala pripeljano gorivo na kup poleg mrzlega ognji-
a. Nato pa je Ostrorogi ukazal Presukanemu, naj po-
hiti v Golo goro do skalne votline in naj pove Sokolu in
Gamsu, da se je mati vrnila in da naj prideta ponjo.
Prav, prav! Naj le gre, je pritrdila Sinjeoka. Dru-
gae kar gotovo, koj ko ugledata dim in ogenj, pridrvi-
ta z mladci v dolino. Poznam svoje sinove. Ni manj
niso razboriti, kakor je bil v mladih letih njih oe, Udar-
ni Jalan.
Pa naj pridejo. Je prav, da spotujejo svojo mater.
Ostrorogi si kar ni znal razloiti besed svoje sestre.
Ne, danes ni, je odkimala Kodrolaska. Jutri
zjutraj. Ne bom hodila na no v goro. e enkrat bi rada
prenoila na tej skali, kjer mi je vzcvetel as, ki zdaj do-
zoreva.
Kakor eli.
Kodrolaska se je obrnila k Lisjaku: Presukani! Ti pa
ostani ez no pri mojih sinovih. Pogovorite se in pove-
selite se!
BESeDA BOBRI 2: ROD
68
Bom. Mladec bi bil najraji zavrisnil. Se ni kaj pri-
da ni poutil v Kodrolaskini in oetovi druini. Je mo-
ral skoraj ves as molati, ker se ne spodobi, da bi se
mlaji vtikal v pogovore starejih.
Potem pa kar koj odidi, je ukazal Jelen in prepeljal
sina na breg. Oboroen, kakor se spodobi za odraslega
glavarjevega sina, je ves vesel odhitel Lisjak po e dav-
no presekani in dokaj obhojeni strmi stezi v Golo goro
in kmalu zginil med goavami. Ostrorogi je br nalomil
e smreja za leie. Zavoljo Kodrolaske. Sam bi legel
kar na trdo.
Koj ko se je Jelen vrnil na skalo, je bral v Sinjeokinih
oeh, da je sestra Presukanega namenoma poslala v
Golo goro. Najbr namerja njemu nekaj povedati, esar
naj bi mladec ne slial. Res je priela govoriti:
V naih mladih asih je bilo ognjie v gornjem kon-
cu skale. Kako, da si ga premestil?
Zavoljo belega bobra.
Sinjeoka se je zaudila. Ostrorogi pa je postal zgovo-
ren kakor nekdaj na koliu Brkatega Soma, e je bil z
doraajoo sestro sam v koi in prave volje. In je spet
govoril Kodrolaski kakor otroku:
Ti si kajpada e pozabila, da je bila prav tam, kjer se
sedaj rni na ravni, kamniti ploi ognjie, vasih
jama.
O, se e spomnim, je prikimala Sinjeoka.
BESeDA BOBRI 2: ROD
69
No vidi, je nadaljeval Jelen. Tisto jamo sem oi-
stil prav do gole skale, jo na debelo nastlal z drobirjem,
ki sem ga bil nabral okrog dreves, naglodanih od bob-
rov. Na tako pripravljeno leie sem pa poloil v peli-
kanove perutnice ovitega mrtvega belega bobra.
Na leseni drobir ? je pomiljala Kodrolaska. Mar
bi mu postlal s suho travo.
Napak! je Ostrorogi razloil Sinjeoki. Bobri spijo
le na naglodanem drobirju. Saj bi trave ne mogli prinesti
suhe v svoja gradia, ko jim vhode vanje zaliva voda.
Ahaaa ! je razumela Kodrolaska.
Ostrorogi se je pa razvnel in povedal e naprej: Po-
tem sem k belemu bobru pridejal nekaj korenin lokva-
nja, ga pokril z neobeljenimi vrbovimi rklji in tako oskr-
bel mrlia s hrano, ki jo najraji uiva. Zasul sem pa
jamo najprej z drobnim, potem pa vedno debelejim
prodom. Na vrh sem pa zavalil, kakor vidi, velik ploat
kamen, teak kakor skala. Ne volk ne lisjak in nobena
zverjad ne more izkopati in izglodati kosti belega bo-
bra.
Saj, je posegla bratu v besedo Sinjeoka. Pri nas
pod Snenimi gorami vedo povedati, da so pred davni-
mi asi trdinci pokopavali svoje poglavarje pod druin-
ska ognjia. Ti si pa na grob belega bobra prenesel svo-
je lovsko ognjie. Le kako, da si se tega domislil?
BESeDA BOBRI 2: ROD
70
Ostrorogi se je malo poobotavljal. Razmiljal je, e naj
zaupa enski skrivnost ali ne. Nazadnje je pa le povedal:
Nevidni se mi je razodel v sonnem videnju in
sodim, da sem ga prav razumel. Saj rastem pod var-
stvom belega bobra v imdalje mogoneji rod. In e bo
prav .
Jelen je utihnil. Vsega pa Kodrolaski le ni treba vedeti.
Kaj njo briga, e si on misli privzeti e etrto eno, ki bo
kar gotovo Zorna Kalina. Mu je tudi njen obraz pokazal
Nevidni v sonnem prividu, obenem ko mu je bil razo-
del, naj pokopilje belega bobra pod svoje lovsko ognji-
e na tej skali.
e bo praaav ? Sinjeoka je zateglo ponovila za-
stalo bratovo besedo. Kaj pa Ostrorogi, e se ti kaj na-
robe obrne?
Zaenkrat, se mi zdi, mi ni slabega ne grozi.
Jelen je po tihem obdolil Kodrolasko, eno ponos-
nega gorjana, Kozorogovca Udarnega Jalana, da hoe
nekako podcenjevati njegov razmah. Kakor da bi bila
razgovor e konala, je odvil iz ovjega kouha vnetilo
in priel netiti ogenj. Premikalo se je vrtilo in zasmrde-
lo je trdo drgalo.
Kodrolaska je obmolknila. Premiljala je, ali naj
Ostrorogega opozori na nevarnost, ki mu grozi, ali ne.
Kaj pa njej mar! Utegne ji celo zameriti. Pa vendar .
Ni! Samo, kako naj zane ?
BESeDA BOBRI 2: ROD
71
Na skali je zasmrdelo po smodeem se lesu in Jelenu
je zatlela v rokah goba. No, sedaj mu ogenj ve ne ugas-
ne. In kakor bi se opravievala, je spregovorila Sinjeoka:
Kajne, Ostrorogi, ni se ti zdelo prav, da sem la obis-
kat Koato Jelko?
Niesar bi ne bila zamudila, da si odveslala kam dru-
gam. Jelen je vstal. Zavrtel je, kar mu je roka dala, vi-
gajoo se gobo, da jo imbolj razvname.
Se mi je zdelo, kaj bo odgovoril. Sinjeoka je za-
kaljala, kakor bi se ji bila beseda zataknila. Ve, bi ne
bilo lepo, e bi jo bila povsem prezrla. Kajkrat je ona ti-
ste prve ase, ko mi je bilo e dolgas po tebi in po Ve-
likem jezeru, prila k meni na otok .
Pozvedovat, kako bi se mogla usesti med nas, jezer-
jane. Treba je je bilo. Ostrorogi je vgal suho travo in
jo podtaknil v pripravljeno draje.
Ja no! je skamizgnila Kodrolaska z rameni. Sedaj
je, kakor je. Ti samo glej, da se ti e v tvoj rod ne zaje.
Kaaaj! Jelen se je zravnal in na iroko zamahnil z
obema rokama.
Ni se ne udi. Sinjeoka je priela pridevati na
ogenj, ki je grozil, da ugasne. Sam si jo slial, kako ti je
zaugala, da ti zmede prejo.
Samo poskusi naj! Ostrorogi je dvignil pest.
Saj e poskua.
BESeDA BOBRI 2: ROD
72
Jelen je srepo pogledal sestro, kakor bi jo hotel z o-
mi prebosti: Kaj se ti sanja?
Kodrolaska ni zmaknila oi: Ni se mi ne sanja in
prav budno sem gledala in posluala na koliu Turov-
cev pod Pleivco. In ti povem, da si bo Koata Jelka vse
prizadevala, da ujame tvojega sina, Presukanega Lisja-
ka, na svojo her, Pisano Tulpo.
Jelenu je blisnila jeza iz oi: Zato se je mudil toliko
asa pri Turovcih, ko je el sporoat Somovo smrt. Mu
e pokaem, smrkavcu!
Preudarno ravnaj! Kodrolaska je dvignila kazalec.
Kolikor sem mogla ovohati, Lisjaku Tulpa kot vada za
zdaj e prav ni ne dii. Ima najbr drugod ogledano
kakno lahtneje meso.
Takooo se je pomiril Oatrorogi. Prav, da si po-
vedala. Bom popazil.
No vidi, se je nasmelmila Sinjeoka Jelenu. Le ni
bilo povsem napak, e sem la obiskat Koato Jelko.
Ni bilo, ne, je pritrdil Ostrorogi. Saj pravim, kakor
podlasice ste enske. Vse skrite rove pretaknete in mar-
sikatera zna biti dokaj krvoloneja kakor pa kaken
smrdljiv dihur.
Ostrorogi Jelen je vrgel na ogenj polno naroje dra-
ja. Na skali je pred temnim otorom vzplapolal visok
plamen. Izpred votline v Goli gori se je oglasil najprej
BESeDA BOBRI 2: ROD
73
vesel vrisk, koj nato pa mogoen ruk, klic Udarnega Ja-
lana. Ostronogi Jelen je prav iz dna prsi odrukal.
Da Jelen vsaj nekoliko pokae, kako vesel je Sinjeoki-
nega opozorila, je pod no odveslal pod jez. Ni dolgo
akal, ko je njegova puica e podrla mladega bobra, ki
je izpodglodaval visok topol. Bil je e kar dobro rejen, ko
zime to leto skoraj ni bilo. Ni se mu ga ni zdelo koda.
Za tako sporoilo bi rad dal najtejega medveda. Z Lis-
jakom se pa e prihodnje dni pogovori. Ga je prav zato
vzel s sabo, da pozve, kako misili zavoljo ensk.
Ostrorogi in Sinjeoka sta dolgo bedela ob ognju na
skali. Kodrolaski se je med kamenjem peen bobrov rep
kaj prilegel. Ga ni nikoli ve jedla, odkar je odla z Ve-
likega jezera. So se bobri v lovia Kozorogovcev ele
priseljevali.
Pozno v no sta se pogovarjala Sinjeoka in Ostrorogi.
Prav kakor vasih, ko sta po smrti matere Skalne Zvez-
de sama prebivala v mali koi na koliu Brkatega Soma.
Zvezde so potrepetavale nad njina in polna luna je ob-
sevala temni otor. Iz goav pa so se od vseh strani
grozljivo oglaale sove.
Drugi dan je Sinjeoka Kodrolaska odla s svojima si-
novoma in zagorelimi mladci ez prelaz za Golo goro
nazaj pod Snene gore. Velikega jezera res svoj iv dan
ni ve videla. Brata Ostrorogega Jelena pa e vekrat. Je
edalje bolj pogosto prihajal po svojih opravkih pod
BESeDA BOBRI 2: ROD
74
Snene gore. Vselej ji je moral natanno poroati, kaj se
godi na koliih. Skali na sredi potoka v koncu Dolge
doline je pa Sinjeoka dala ime Bobrova skala. Pozazna-
movanja so se z Ostrorogim vred kar vsi poprijeli. Za-
voljo belega bobra, ki je leal pokopan pod kamnito plo-
o Ostrorogovega lovskega ognjia.
BESeDA BOBRI 2: ROD
75
OSTRI BOJI
U
huuu, uhuuu, uhuuu.
S skalne Gole gore in iz vseh goav na pobojih
nad Dolgo dolino se je razlegalo poastno oglaanje
uharic. Kriki manjih sov so kar tonili v mogonih gla-
sovih gospodarjev noi. Voda v razlivu nad jezom nad
Bobrovo skalo je na vse strani narahlo valovila. Po vsej
vodni planjavi so nastajali vznemirjeni kolobarji, se v lu-
ninem svitu edalje bolj irili, se zadevali drug ob dru-
gega in pominevali pa koj spet na novo zavalovili.
Na trdini, blizu in dale od brega, je na vseh koncih in
krajih hreal les, ki so ga glodali bobri. e celo iz vode
je bilo uti pridueno krtanje.
Uhuuu, uhuuu, uhuuu, je neprenehoma od vseh stra-
ni grmelo na uesa Ostrorogemu Jelenu in Presukane-
mu Lisjaku. Skrbno prikrita za nizko vzboklino in za za-
taknjeno vejevje, sta opazovala vrve polnonih glodal-
cev na trdini in v vodi. Koj za njima se je prienjala e
dokaj razredena goava. Nekaj izpodglodanih dreves
se je naslanjalo na e trdno stojee sosede, kakor bi a-
kala, kdaj tudi tem zakrta smrtno pesem bobrov zob,
da se potem druno zgrudijo na mokrotna tla. Na pla-
BESeDA BOBRI 2: ROD
76
njavi pred njima pa so trleli iz zemlje neteti priostre-
ni torovi, debeli in tanki, in priali o podjetnosti bobro-
vih zob. Vmes pa je vse navzkriem lealo nekaj monih
debel. Zavoljo svoje obilnosti niso bila porabna za zabi-
janje v jezerno dno, e manj za brunevje mosti ali za
ogredje novih ko. Za dolbenje in iziganje drevakov so
bila pa premalo debela.
Grozljivo so se razlegali v meseno no zategli glasovi
uharic. V jarku vzdol jase, od Ostrorogega in Lisjaka
komaj dobre tri senje oddaljen, je pa plaval bober in
plavil dokajnjo, pa precej okleeno vrbovo vejo proti
razlivu potoka, da jo tam v miru olupi, pouije lubje,
rklje pa porabi za popravo svojega vodnega gradia, ki
ga je bila zima kolikor toliko zrahljala.
Onkraj jarka je stal visok topol. Njegovo deblo bi ko-
maj obsegel odrasel moki. Oprt na svoj ploati rep, se
je star bober, ki se oividno ni ve kaj prida menil za
vrve spomladanskega parjenja, spenjal ob deblu, se
vrtel okrog njega in ga nekako za dve pedi visoko od tal
izpodglodaval. Globoko ga je bil e obglodal in Lisjak se
je zbal, da utegne drevo vsak as omahniti in pasti prav
nanj in na oeta. Poepetal je Ostrorogemu:
Topol! Vidi?
Vidim.
Umakniva se.
BESeDA BOBRI 2: ROD
77
Ne. Dokler se bober ni ne boji, se nama tudi ni tre-
ba.
Miiijauauaauuu ... Ph, phh, phhh.
Presukani se je zdrznil. Bobri so pa za hip obstali.
Risi se gonijo in tepo za samice, je povedal Jelen
sinu, ki doslej res e ni preivel nobene spomladanske
noi v globini goav.
Miiaaau grrrr, se je poastno oglasilo na drugem
poboju, samo dokaj bolj tenko.
Maki, je vedel po glasovih Presukani e sam.
Uhuhuhu, je naglo zauhalo v goavi nedale za
oprezujoima lovcema.
Nato je nastalo jezno kihanje, glasno vreanje, i-
vahno puhanje in klepetanje s kljuni. Lisjak je vpra-
ujoe pogledal oeta.
Uharice. Dva samca se tepeta za samico, je poduil
Ostrorogi sina.
Khav, khav, khav.
Lisjakov laje je Presukani e od otroka naprej poznal.
Saj je prav zato dobil po njem ime, ker je znal lisjaka z
oponaanjem praklicati.
Najrazlineji ivalski glasovi in vmes kakor jok otrok
in klici odraslih na pomo so prihajali iz neprehodnih
goav, se valili po pobojih navzdol in se zlivali nad
strugo potoka v dnu Dolge doline.
BESeDA BOBRI 2: ROD
78
Nak! Kakor mu je bilo pozimi tuljenje volkov v zaba-
vo, je bil Presukani Lisjak kaj vesel, da ni bil sam in da
je leal oe poleg njega. e tako ga je postajalo groza.
Ostrorogi se je pa za grozljive glasove komaj menil. Ne-
prenehoma je napenjal oi, pregledoval planjavo pred
sabo, jarke in vodni razliv, epetaje premikal ustnice in
stegal prste na rokah, kakor bi tel.
Ni uda, da se Ostrorogenu Jelenu kar vsak raji
ogne, kakor pa bi se sprl z njim, je pomislil Lisjak in bil
ponosen na svojega oeta.
Stari bober, ki je izpodglodaval visoki topol, se je ri-
tenski odmaknil precej dale od debla. Nagnil je krivo-
noso glavo po strani in z drobnim oesom pogledoval v
kronjo in v vrh drevesa. Prav kakor preskuen drvar je
precenjeval, na katero stran utegne topol pasti. Da se bo
vedel o pravem asu in na pravo stran ogniti. Zadovo-
ljen s svojim dosedanjim delom, je sedel na moni zad-
nji nogi, se oprl na mesnati rep in se vzpel pokonci. Z
dokaj ibkima prvima nogama si je otrl gobek in si po-
gladil brke. Podoben je bil majhnemu moiu. Dananji
otrok bi kar verjel, da vidi pred sabo palka. Jelen in Lis-
jak sta pridrevala sapo, da bi glodaca ne zmotila. Res ju
ni bober ne opazil in ne ovohal. Spet se je spustil na vse
tiri in koletravo odel nazaj k topolu. Znova so zakr-
tali ostri zobje, pa dokaj poasneje in previdneje. Vsak
BESeDA BOBRI 2: ROD
79
hip je prenehal, pooprezoval in prisluhnil s po strani
nagnjeno glavo v kronjo drevesa.
Sedaj pa le tudi ti pazi, je Ostrorogi na rahlo dreg-
nil sina.
Po jarku navzgor sta priplavala tesno drug za drugim
dva bobra: samica in samec. Najprej je bobrica zlezla na
trdino, ostresla raz sebe vodo in iztisnila iz zadka bobro-
vino. Prav isto je naredil samec. Nato sta se priela bo-
bra igrati kakor otroka. Nerodno sta se lovila, se vzpe-
njala pokonci in se objemala, zraven pa zamolklo in tiho
pogrkovala.
Hrrrsk, hrrrsk, hrrrsk, so peli zobje starega bobra ob
deblu topola. Na vsako toliko asa se je pa za tri, tiri
senje odnaknil od debla, zdaj na to, zdaj na drugo
stran, in pazno prislukoval in pogledoval v vrh dreve-
sa. Potem pa spet hrrrsk, hrrrsk, hrrrsk. Za igrajoi se
par se pa skoraj zmenil ni.
Pazi! je znova opozoril Jelen Lisjaka.
Po jarku navzgor je priveslal s krepkimi zadnjimi no-
gami e tretji bober. Skobacal se je prav tam na breg
kakor prejnja dva in prav na isto, krtini podobno vzpe-
tino, iztisnil svojo bobrovino. Potem je visoko nagrebe-
nil hrbet in priel poasi stopati proti igrajoemu se
paru. Priblial se je prav do samice in jo povohal. Tak-
rat pa drugi samec se je pognal v pritepenca. Vnel se
je boj. Bobra sta se vzpela pokonci, se obdelovala s
BESeDA BOBRI 2: ROD
80
kremplji prvih nog, da je letela dlaka od njiju. Skuala
sta drug drugega ugrizniti. Spoetka si kar ni nista mo-
gla do ivega. Kasneje pa kakor bi bil bober, ki je bra-
nil svojo bobrico, sit potrpljenja, se je divje pognal v na-
sprotnika. Prevrnil ga je vznak in, preden se je vsiljivec
zavedel, mu je e zasadil svoje ostre in iroke sekavce v
vrat. Curek krvi je brizgnil na steptano rjavo travo. Ra-
njeni bober se ni ve upiral. Zleknil se je po tleh, se pri-
el tresti, nekajkrat e krevito brcnil in obleal mrtev.
Oe in sin sta se spogledala. Hkrati je Ostrorogi zapa-
zil, kako urno bei stari bober izpod topola; pa ravno na
nasprotno stran, kakor sta leala on in sin. Naglo se je
ozrl navzgor. Ta hip je e zagrabil Lisjaka za roko, pla-
nil pokonci in zakrial: Teciva!
In sta beala, kar so ju noge nesle. Bobri na trdini pa
ni manj. Glasno so skakali v vodo. Kar jih je pa plava-
lo v razlivu, so skoraj vsi hkrati ofotnili z repom in se
potopili.
Hrrrump! je glasno treil debeli in visoki topol na tla.
V blinjih goavah so obmolknili vsi posastni glasovi in
nastala je velika tihota.
Ostrorogi in Lisjak sta obstala in se spet spogledala.
Za las sta ula izpod podirajoega se drevesa. Presuka-
nega je celo vrh topola malo oplazil. Pa ni bilo ni hude-
ga. Ni util ve, kakor e bi ga bil kdo s ibo udaril po
hrbtu.
BESeDA BOBRI 2: ROD
81
V tem razlivu sva za nocoj videla, kar sva, je spre-
govoril Jelen. Bobri se ne bodo ve brezskrbno razive-
li. So se preve prestraili in ovohali so naju. No, pa saj
sedaj vem, pri em sem. Kaj pravi, koliko bobrov je v
tem bobriu?
Ne vem, je priznal Lisjak. Kako naj bi pa mladec
vedel. Ni bil vajen gledati in posluati kakor oe, ki je e
vedno slovel med jezerjani za lovca, pred katerim naj se
vsi drugi kar skrijejo. Pa tudi Presukani kaj prida bobrov
opazoval ni. So mu neprenehoma uhajale misli nazaj na
domae kolie. Bila je spomlad in pa lepa lunina no.
Pa je e vedno videl stati ob ograji na prirenem voga-
lu mostia Zorno Kalino, postavno in brhko in zdrave-
ga lica. Saj e podirajoega se topola ni o pravem asu
opazil. Da ni bilo oeta poleg njega, bi leal morebiti
sedaj ubit ali pa vsaj pohabljen pod njegovim tekim
deblom.
No, vsaj priblino reci, koliko bobrov ivi v tem raz-
livu, je silil Ostrorogi v Lisjaka.
Res ne vem preceniti, oe, se je branil Lisjak.
Ti pa jaz povem, je zadovoljno poloil Jelen roko na
ramo mladca. e bi jaz in vsi moji otroci, z otroki in
enami vred, dvignili vse prste obeh rok, bi e ne dosegli
njihovega tevila. e bi si bil pa e ti pred dvema zima-
ma pripeljal eno, kakor sem ti bil nasvetoval, in bi imel
sedaj vsaj enega, e ne e dveh otrok, potem bi bilo pa
BESeDA BOBRI 2: ROD
82
v moji druini za te bobre nekako ravno prav prstov.
Ostrorogi je Presukanega krepko potresel za ramo.
Mhm! je nekako zagodrnjal Lisjak. Ve ni maral
rei.
Pa moli, si je mislil Ostrorogi. Te e e izkadim iz
lisiine. Odmaknil je roko raz mladevo ramo in Pre-
sukanemu nekako pritrdil: Ima kar prav. Se res ne
utegneva sedaj razgovarjati, e hoeva e ob luni pre-
gledati bobrie vie gori ob potoku. ele nekaj let je za-
stavljeno, pa se je doslej dobro razvijalo. Pa morebiti
kasneje, ko luna zaide, e kakno reeva.
Jelen je pobral mrtvega bobra. Dva teka kamna, ene-
ga za vrat, drugega pa za rep, je privezal nanj in ga po-
topil v jarek, da bi mu plena ne odnesla zverjad. Lisjak
je medtem izvlekel izpod deba podrtega topola svojo in
oetovo sulico in oba loka. Oroja prej nista utegnila ve
pobrati, e sta hotela odnesti celi glavi. Kar dovolj je
imel opraviti. Ni lo drugae, kakor da je moral na svo-
jem loku pretrgati tetivo.
Preden sta Ostrorogi in Presukani odla od podrtega
topola, so se e spet zaele oglaati uharice. Na vodi v
razlivu se pa e ni pokazal niti najmanji kolobarek. V
mirni gladini so se ogledovale temne goave, polni kra-
jec lune in pa z njo osvetljeni oblaki. Preplaeni bobri so
tiho deli v varnih zavetjih svojih vodnih gradi.
BESeDA BOBRI 2: ROD
83
Mole in oprezno sta hodila oe in sin po slabo izho-
jeni stezi ob potoku navzgor. Ostrorogi je tu pa tam ob-
stal in za hrbtom pomignil z roko Lisjaku, naj se ne
gane. Za goavo se Jelen ni menil. Potok je pa natano
pregledoval. Ugotovil je, da se bobri e vedno selijo po
potoku navzgor in so kar gotovo vie zgoraj zajezili e
eno bobrie. Bo treba pogledati, ko se voda malo ogre-
je, da ne bo premrzlo bresti po strugi. Bi el e sedaj sko-
zi goave, pa bi se preve zamudil, ko ni niti sledu o
kaki stezi.
Psst!
V potoku, tik ob bregu je nekaj zaofotalo in koj spet
utihnilo. Presukani ni zadosti naglo obstal. Se je preve
ivo ukvarjal z mislijo, ali naj pove oetu o Zorni Kalini,
ali ne. Teko, da bi mu dovolil vzeti za prvo eno deklo.
Kasneje morebiti e. On pa hoe imeti njo, in prav njo
in nobene druge. Ne prej, ne kasneje. Kakor rojena sta
drug za drugega, on in pa Zorna Kalina.
No, kaj je plavalo spodaj v vodi? se je obrnil in
vpraal Jelen.
Ne, bober ni bil. Vidra. Lisjaku ni bilo dosti mar, e
je uganil ali ne. Po glavi mu je rojila samo Kalina.
Se mi je zdelo, da ne bo prav vedel, je poduil oe
sina. Pa te ni treba biti ni sram, e si se zmotil. Je e
marsikdo zamenjal rakuna z vidro.
Rakun? se je zaudil Presukani.
BESeDA BOBRI 2: ROD
84
No, e hoe, nekaken vodni dihur, ki najraji j
rake. Zelo redka ival. Kouh ima pa kaj dragocen. Pa
mu je teko priti do ivega. Le redkokdaj pride iz nepre-
hodnih movirij. In pononjak je. e drugo zimo vode
dovolj trdno zamrznejo, jih poskusimo uloviti vsaj za
eno oglavnico.
Jej, kako bi se podala Zorni Kalini, si je mislil raz-
vneti mladec tako ivo, da je pozabil oetu odgovoriti.
V Evropi ivi rakun dandanes zahodno od Visle
samo e v knjigah pod latinskim imenom mustela lutre-
ola
Jelen je priel hoditi tiho kakor maek. Niti vejica
suhljadi ni poila pod njegovo nogo. edalje bolj pogo-
sto je obstajal. Skozi drevje se je zasvetlikal nov razliv
Dolgega potoka, dokaj manji kakor pa nie doli nad
Bobrovo skalo. Vodna gradia so bila pa videti veja.
Ostrorogi in Lisjak sta se e nekajkrat prestopila. Potem
sta se pa prihulila za leskov grm na preo.
Kakor bi bilo pomladansko parjenje e pominilo, se je
ivad v tem bobriu povsem drugae vedla kakor v
onem spodaj.
Ostrorogemu se je kaj udno zdelo. Zael je natan-
no opazovati in kmalu dognal, da je narasli potok bob-
rom pretrgal in odnesel za dobra dva senja na iroko
jezu. Aha! In sedaj hite, da okvaro imprej popravijo.
Zato se zde gradia veja, ko jih dokaj ve gleda iz
BESeDA BOBRI 2: ROD
85
vode. Na, na kaj takega pa svoj iv dan e ni naletel. e
vekrat je razmiljal, kako morejo razmeroma majhne
ivali postaviti tako mone in dolge in iroke jezove.
Sedaj pa vidi.
Na trdini sta leali podrti dve jeli in koat brest. Do-
kaj bobrov je hitelo razglodavati vejevje kroenj na dalj-
e in kraje rklje. Nekateri so bili dolgi komaj dobra dva
komolca, drugi pa e ez seenj. Pridno so jih vlaili po
e dokaj zdrsani stezi v vodo, jih plavili proti jezu, se po-
tapljali z njimi vred in ez as aslavali spet brez rkljev na
povrino.
Da bobri dolgo ostanejo pod vodo, se Jelenu ni zde-
lo kar ni udno. Vedel je, da imajo za velikost svojega
neokretnega ivota kaj velika pljua in da si z uhlji in
nosnicami lahko uesa in nos zamae. Razumeti pa ni
mogel, kako da les, ki je vendar dokaj laji kakor voda,
ne priplava spet na vrh. Pa je kaj kmalu tudi to spazil.
Nekaj bobrov je hitelo trgati blatni breg z ruo, trstjem
in lojem vred. Zgnetli so kepe, si jih pritiskali s prvimi
nogami pod vrat in se z njimi potapljali v odprtino jezu.
Seveda. Saj drugae tudi biti ne more. Bi voda udirala
skozi okroglice in jih tudi kaj kmalu odnesla. Ne. Tega
e svoj iv dan ni videl.
Ostrorogi se je bil tako zaveroval v umno delo bob-
rov, da se kar ni ni utegnil meniti za Lisjaka, ki je leal
poleg njega. Presukani se je pa kaj malo brigal za poetje
BESeDA BOBRI 2: ROD
86
bobrov. Samo Zorna Kalina mu je rojila po glavi in kaj
poree oe, e mu pove, kako in kaj misli. Nak! Za sedaj
bo bolj prav, e se potaji. Sasoma bo pa e videl.
Bobri so dogradili podrti jez do povrine vode. Odslej
naprej je delo kaj naglo napredovalo. Voda je nastopa-
la vedno vie in vie. Preden je zala luna, niso bila ko-
pasta gradia bobrov videti prav ni veja kakor v dru-
gih razlivih.
Tiho kakor sta prila, sta se Ostrorogi in Lisjak spet
umaknila. Vraala se pa nista ob potoku. Skozi goavo
sta rinila. Jelen tudi spodnjega bobria ni maral moti-
ti. V jarek potopljenega mrtvega bobra pride Lisjak lah-
ko iskat za dne, ko bobri spe.
Na jutranji strani se je prielo e svitati, ko sta Ostro-
rogi in Presukani spet pristala ob Bobrovi skali. Bila sta
trudna in lana in prav precej premraena. Obema bi se
prileglo kaj gorkega. Ostrorogi je ukazal sinu, naj razivi
ogenj, da si speeta postrvi, ki sta jih bila prejnji dan
mimogrede nalovila. Pa e preden je zaplapolal nad gro-
bom belega bobna plamen, so zaklepli v goavah na-
okrog petelini. Ostrorogi se ni menil zanje. Tudi kasneje
ne, ko so prieli kripati. Kdo bi zalezoval po goavah
te rne plaljivce, ko z mnogo manjim trudom lahko
upleni na jezeru dokaj bolj okusne raznovrstne in ni
manje vodne ptie.
BESeDA BOBRI 2: ROD
87
ez nebo se je priela razlivati ronata zarja. V kri-
panje petelinov je zaivkala taica in zacvilil je drozg.
Poprijeli so e drugi ptii. Na Bobrovi skali pa so se pe-
kle nad erjavico na palice nataknjene rdee pikaste
postrvi.
Presukani je pekel ribe, Jelen si je pa domislil, da
mora e govoriti z Lisjakom zavoljo Turovcev in Pisane
Tulpe. Sedaj se ne izogne odgovoru, ko ne more od og-
nja in kar tako tebi ni meni ni raz skalo. Pozabil je na
bogatijo bobrov, malo pomislil, kako naj zane, potem
je pa kar neutegoma spregovoril:
No vidi, Lisjak! Risi in maki, sove in bobri in e ku-
retina povrh, vse se bori za samico, tebe pa kar ni ne
odtaja spomlad.
Presukani je bil preseneen, kakor e bi mimo el po
stezi, pa bi nenadoma stopil predenj iz goe s poveeno
glavo rnogrivi zober, e brani se, e ne, te nabodem na
ukrivljene roge. Kar koj ni vedel ni odgovoriti. Nato se
je pa zvito zasmejal in zategnil: MiiisIi .
Mhja! Ko se nikamor ne gane. Jelen je z glavo za-
mahnil narvzgor.
S kom pa naj se borim, e nimam tekmeca. Lisjak je
pridejal na ogenj, eprav bi e ne bilo treba.
Takooo Tokrat je pa Ostrorogi zategnil besedo in
kaj nejevoljno pridejal: Zato si se mudil skoraj ves dan
na koliu pod Pleivco.
BESeDA BOBRI 2: ROD
88
Je bilo kar prav, da sem se. Niso bili Turovci ni kaj
voljni priti na Somov pogreb, kar bi utegnilo nam na-
robe hoditi. So se obotavljali, hm Lisjak je na eno
oko zameal, pa sem jih le prelisiil.
Pazi, da Koata Jelka tabe ne premami! Jelen je s
prstom pougal sinu.
S im? Lisjak se je zares zaudil.
No, s tisto. S tisto svojo herjo, ki pravijo, da je na
zunaj in na znotraj vsa taka kakor mati. Kako ji je e
ime?
Pisano Tulpo misli. Ne boj se. Presukani je odlo-
no odkimal. Pa se je ta hip spomnil, da bi prav s Pisano
Tulpo lahko pritisnil na oeta, da mu ne bi branil vzeti
Zorne Kaline. Popravil je ogenj in kakor mimogrede e
pristavil: Vsaj za sedaj naj te nikar ne skrbi.
Jelen je vzrojil: Ni za sedaj. Za vedno. Na rod se ne
sme kriati s Turovci, dokler ivi Koata Jelka.
Lisjak, ki je sprva mislil, da bo lahko kar koj omenil
Zorno Kalino, je obmolknil. Je predobro poznal oeta.
e je bil le kolikaj razdraen, je vedno po svoje zatrmo-
glavil. Kasneje ga pa niti Jezerna Roa ni mogla prego-
voriti, da bi odnehal. Dobro, da se ni zaletel. e e pre-
lisjai Ostrorogega. Tokrat pa je br odnehal: Ne boj
se, oe. Mi je e druga ve. e tisto dobim, Tulpe e za
deklo noem.
Katera pa je tista druga? je br hotel vedeti Jelen.
BESeDA BOBRI 2: ROD
89
Za sedaj je bolj prav, da ne povem njenega imena.
Presukani je priel zlagati e peene postrvi na nekake
neke iz brezovega lubja.
Ostrorogi je najprej skual uganiti, katero izmed de-
klet si je izbral Lisjak. Pa kaj bi si ubijal glavo. Naj bo
katera koli hoe, da le ni hi Koate Jelke. Le poemu
dvomi Presukani, e jo bo dobil ali ne. Mar ni on Ostro-
rogi Jelen. Da mladca opogumi, mu je povedal svojo
misel: Ve kaj, Lisjak, sem pa res radoveden, kje je do-
raslo dekle, ki bi se branila priti v na rod. In ni ga v
vsem Velikem jezeru glavarja, ki bi mogel dati toliko od-
kupnine, kakor jo zmorem jaz, da se mi e kar ni po-
znalo ne bo. e bi pa le e ne lo, pa zbere mladce in
hlapce in jo otmete. NoberLo kolie se vam ne more
ustaviti.
eee je zategnil Presukani. Pa vendar .
Ni vendar, Jelen je s pestjo udaril ob koleno.
Sedaj jejva. Kakor volk sem prestradan! Lisjak je
postavil pred Ostrorogega dokajen kup peenih postr-
vi in se primaknil e sam. Oba, oe in sin, sta hlastno se-
gala po ribah, jih naglo pouivala, glave in kosti pa me-
tala v vodo. Govoriti kar ni ve nista utegnila. Bila pa
sta zatopljena vsak v svoje misli. Ostrorogi je e vedno
begal od kolia do kolia in iskal tisto, ki si jo je bil iz-
bral njegov etrti sin. Presukani je pa preudarjal, kako
BESeDA BOBRI 2: ROD
90
naj pregovori oeta, da mu dovoli vzeti za prvo eno
deklo.
Vzlo je sonce. Pomoi tako poastna goava se je
sprevrgla v eno samo pesem. Vsepovsod so peli ptii.
Ostrorogi je zazdehal, Lisjak pa je bil buden, kakor bi
bil vso no trdo prespal. Obrnil se je malo vstran, se sam
pri sebi hudomuno nasmehnil, potem je pa zvito vpra-
al Ostrorogega: Kaj misli, oe, ali bobri in risi in
make in sove in ptii in vsa zverjad in divjad kaj gledajo
na to, iz kaknega rodu je samica?
Jelen je Lisjaka zaudeno pogledal: Ne vem. Pa kaj
razmilja take stvari?
O, kar tako, je naglo odgovoril Presukani.
Ostrorogi je zlezel pod otor. Preden je Lisjak pospra-
vil okrog ognjia in zagrebel erjavico v pepel, je oe na
leiu e glasno smral. Mladcu se pa kar ni ni toilo.
Lotil se je v boju za samico ubitega bobra, da ga odere
in iztrebi.
Po goavah in grmovju in v loju in trstju so vrgo-
leli ptii. Po dolini navzgor je neslino in prav poasi
priletela aplja. Tik za njo pa samec. Iz tolmunov v po-
toku so se pa poganjale postrvi.
Presukani Lisjak pa ni ne slial ne videl niesar. e bo-
bra komaj, ki ga je drl. Mislil je samo na Zorno Kalino.
Iz nepazljivosti se je celo do krvi urezal v prst.
BESeDA BOBRI 2: ROD
91
Sonce se je e kar visoko povzpelo na nebo, preden je
tudi Presukani Lisjak zlezel pod otor in legel. Zaspati
pa e dolgo ni mogel.
BESeDA BOBRI 2: ROD
92
PRVO CVETJE
S
pomlad je priela s cvetjem posipati zemljo. Drev
je je napelo popje. Veliko jezero pa so napolnile jate
vodnih ptiev.
Bregove voda so obrobili zlati venci kalunic. Mo-
krotni paniki so bili na gosto posuti s pisanimi tulpami.
Po prisojah so rumenele trobentice. V grmovju je sprva
bledordekasti pljunik e postajal modrikast. Okrog e
osipajoe se leske je rahel veter pozibaval bledomodre
cvetove jetrnika. V bregovih se je med skalami rdeka-
sto razbohotil teloh. Na redkih jasah pa je arelo vresje.
Nad vodami so se preletavale race, gosi in labodi. V
plitvinah so brodili pelikani. Po movirjih so se presto-
pale bele in rne torklje. aplje so poasno zamahovale
z dolgimi, sivimi perutnicami. Urno so vigali drobni
ptii sem in tja. Trstje in loje pa od zgodnjega jutra do
poznega mraka ni prenehalo ebetati in vrgoleti. Ooo,
dokaj jajc bo lahko pobirala mlade iz gnezd, pa se za-
rodu kar ni ne bo poznalo. Jezerjanom pa jajca rac in
gosi in labodov in e drugih velikih ptiev dosti odlee-
jo, naj jih pijejo kar surova, ali pa e jih speejo pod vro-
im pepelom.
BESeDA BOBRI 2: ROD
93
Na obsenem koliu, zabitem v plitvino na prisojni
strani Ronega hriba, se je v spomladanskem soncu nad
vhodom velike koe koatilo mogono rogovje orja-
kega jelena. Samo e vse pornelo je dale metalo sen-
co po razhojenem mostiu in na zakajene koe. Rod
Ostrorogega Jelena je bil pa e nekaj dni ves vznemirjen.
Moki so brusili kamnite in bronaste sekire, prevrtava-
li in nasajali na toporia paroke jelenjega rogovja za
kopae, popravljali lesene lopate, pregledovali vesla in
maili in zamakali in zasmoljevali zastarele drevake. Za
oroje se tokrat niso kaj prida menili. enske so mlele
na rmljah vodni oreek in raznovrstno drugo semenje
in pridno pekle podpepelnjake. Vmes pa so pretevale,
kaj bo treba e pridejati od posuenih rib in mesa in ko-
liko suhega sadja in jagodija in e drugih hranil. e pa
hoe gospodar vzeti s sabo e zadnje mehove lesninja-
ka, naj ga pa kar. Saj tako ni ve dosti prida.
Rod Ostrorogovcev se je pripravljal na pohod, kakor
da se namerava izseliti. Jelen je vse priprave nadzoroval
in doloal, kdo pojde z njim in kdo ostane doma. im
ve rok poprime za delo, tem prej bo zabita in zagrajena
nova ograda. In se je odloil, da vzame tudi enske s
sabo. Kaj bi se moki ukvarjali z ognjem in s pripravlja-
njem hrane. O, seveda. Zorna Kalina pojde prav gotovo
z njimi. Zorna Kalina ?
BESeDA BOBRI 2: ROD
94
Ostrorogi Jelen se je spomnil, koliko so prva leta trpe-
li on sam, Nosati Los in njegova dva sinova, Premeteni
Navihanec in Pegasti Ris, da so naplenili dovolj divjai-
ne za vedno bolj tevilno druino. Pogoni so jim redko-
kdaj uspeli. Jih je bilo premalo, da bi zastavili vse stei-
ne. Nekaj zverjadi in divjadi so res polovili v pasti in
zanke. Drugo je bilo pa treba vse zalesti in dokajkrat
tvegati tudi ivljenje. Pa je e vekrat moral posei v ma-
lotevilne rede, ki se mu prav zaradi tega kar niso ho-
tele namnoiti. Bobrom je kar najbolj prizanaal. Zavo-
ljo lesa, da je mogel iriti kolie. In pa . Brez bobro-
ve kouhovine in brez bobrovine ne more uspevati no-
beno gospodarstvo. S im naj si pa primenja bron in sol
in e drugo, esar ne pridela in si ne zna napraviti drui-
ma sama.
ez nekaj let si je bil pa e toliko opomogel, da si je
mogel pridobiti drugo za drugo nekaj hlapevskih dru-
in. Res je bilo na koliu ve ust, bilo je pa tudi vedno
ve delavnih rok. Pogoni so bili odslej dokaj bolj
uspeni. Izkopali so pa tudi na steinah divjaine jame
in zabili na dno priostrene kole, da se je ivad, kakor
hitro se je ugreznila skozi skrbno prikrito vejevje, na-
bodla in ni mogla ve uiti. Vekrat je niti pobijati ni bilo
treba. Res se je ta ali ona ival silno muila, preden je
poginila. Pa kaj bi tisto. Jame Ostrorogemu zato niso
bile ve, ker se je vanje vlovila veji del mlada divjad,
BESeDA BOBRI 2: ROD
95
namesto da bi dorasla in se plodila in mnoila. Ob r-
nem potoku je e nekaj jam. Pa tudi te sedaj zasuje.
Zvedel je pa pred leti, ko je el proti mrzli strani ez
gore po sol, da za zaledenelimi gorami lovijo divjad v
ograde. Doslej si je bil napravil dvoje takih ograd. Pa sta
bolj majhni in ibki, in segnani zobri so e vekrat podrli
plot in uli. Ob rnem potoku pa zabije sedaj novo
ogrado, veliko in mono in visoko, da je ne preskoi no-
ben jelen in ne podere tudi najmoneji in najbolj raz-
divjani zober.
Ostrorogi, ki je bil postal ob ograji mostia in gledal
na pripravljene teke drevake, je odel na zadnjo stran
kolia. Vsa vroa od ognja, je v sami kratki halji prihite-
la iz Risove koe Zorna Kalina. Skoraj se je bila zaletela
v Jelena. Nesla je v vsaki roki dokajen lonen vr, sko-
zi stranski uesi obeen na motvoz iz lipovega lija. Pre-
straila se je gospodarja in obstala. Ostrorogi pa ni za-
renal nad njo, kakor je imel vekrat navado. Nasmeh-
nil se je in jo prijazno vpraal: Kam pa, kam, s tako za-
drego?
K studencu po vodo, je naglo odgovorila Kalina in
hotela odhiteti navzdol k drevakom.
Poakaj! je ukazal gospodar. Prav, da si me spom-
nila. Ko bomo zabijali in gradili novo ogrado, se bomo
mono potili in bomo venomer ejni. Ti pa zna kaj pri-
pravno postrei s studennico razejanemu loveku,
BESeDA BOBRI 2: ROD
96
kakor sem bil skusil pred nedavnim pod Ronim hri-
bom. Z nami pojde in nam bo donaala vodo, da ne
bomo po nepotrebnem mudili asa. Kar pripravi se za
jutri zjutraj.
Se bom. Kalini je bilo nerodno. Ostrorogi jo je tako
udno pogledoval. Stekla je po pristajnem mostu na-
vzdol. Iz drevaka se je pa ozrla nazaj na mostie in opa-
zila, da Ostrorogi e vedno gleda za njo. Kar ni se ni
upala pomuditi pri mladcih, ki so zvijali, vdevali in pri-
vezovali v stranice drevakov stremenice za vesla, eprav
jo je Presukani Lisjak vabil. Da se ji zelo mudi, se je iz-
govorila in naglo odveslala proti studencu ob stajah za
rede.
Kalina je bila Ostrorogega ukaza kar vesela. e dav-
no si je elela videti Dolgo dolino, o kateri so mladci ve-
deli toliko mikavnega povedati. In pa Presukani gre tudi
zabijat novo ogrado. Lepo bo. Samo se je skoraj
prestraila. e me bo Ostrorogi ves as tako pogledo-
val kakor prej na koliu, ne bo prav ni prijetno. Le
zakaj se ga boji, ko je vendar proti njej zadnje ase e-
dalje prijazneji. Dokler je bila pa e nedorasel dekliek,
je bil pa vasih nasajeno osast. Vedno se ga je bala. In se
ga e.
Kalina je natakala vodo pri studencu. Nad njo pa so v
vrhovih dreves donee grulile grlice. Zorna jih to po-
mlad e ni sliala. Napovedujejo mi sreo, si je misli-
BESeDA BOBRI 2: ROD
97
la in se ozrla nazaj proti koliu. Ne, ni se motila. Raz
mostie jo je opazoval Ostrorogi Jelen. Spodaj na vodi
pa je stal v drevaku Presukani Lisjak in gledal proti stu-
dencu.
Grlice so hipoma utihnile in se frfotaje razbeale. Ko-
maj za pol luaja dale od Kaline pa se je spustil na tla
skobec. Grlica mu je trepetala v krempljih. Ropar ji je z
nekaj udarci razbil z ostrim kljunom glavo. Zorna je od
strahu zavpila. Skobec se je dvignil in odnesel v kremp-
ljih svoj plen v temne goave.
Zorni Kalini se ni nikamor ve mudilo. Naravnost
skrbelo jo je vrniti se nazaj na kolie. In Dolga dolina in
rni potok in otorjenje sredi daljnih goav je niso ve
nikali. Najraji bi zajokala.
ez Veliko jezero se je razlilo jutro. Skozi redko meglo
je pogledovalo bledo sonce na kolia. Ostrorogovci se
zanj kar ni niso menili. Hiteli so nesti z mostia zad-
nje tovore v drevake. Komaj so se zvrstili pod pristajnim
mostom. Zlagati, s koami pregrinjati in povezovati so
morali naloeno opremo e zunaj na vodi.
Drevaki so e odrinili na jezero. Veseli in neuakljivi
vzkliki so se oglaali iz njih. Drevak Ostrorogega Jelena
je pa e vedno akal privezan ob pristajno bruno na go-
spodarja. V njem sta sedela vsak s svojim veslom v roki
Ponirek in Brlez. Bila sta razigrane volje. Kaj brhko se
BESeDA BOBRI 2: ROD
98
jima je zdelo, da bosta prav ona dva, oba e nedorasla
mladca, smela voziti oeta.
Tik za njima se je pozibaval teko otovorjeni drevak
Presukanega Lisjaka. tirje hlapevski mladci so poma-
kali vesla v vodo in jih spet dvigali. Ni kaj prav jim ni
bilo, da so zaostali. Pa so morali ubogati glavarjevega
sina. Lisjak pa ni odprl ust. Venomer se je oziral nazaj na
mostie. Le kje se mudi Zorna Kalina?
So akali drevaki in priakali. Iz velike koe je stopil
na mostie gospodar, Ostrorogi Jelen. Koj za njim e
Jezerna Roa. Za obema je pa prinesla na rami meh les-
ninjaka Zorna Kalina.
Presukani Lisjak se je koj prepoznal. Zasikal je pred-
se in divje pognal svoj drevak med skupino drugih.
Medtem pa je Kalina podala napeto trebuhast meh Po-
nirku in e sama stopila v Ostrorogov drevak.
V vznoju pristajnega mosta je ta as Jezerna prigala
vejo brinja. Die dim se je dvignil naravnost proti nebu.
Roa je pa voila sreo:
Naj vas sonce greje podnevi in luna naj vam sveti
ponoi!
Hej, haj! so glasno zadoneli klici iz drevakov. Ves-
la so se potopila v vodo in vsa skupina drevakov se je
premaknila in se razvrstila. Vodil je Jelenov prvorojenec,
Vztrajni Volk.
BESeDA BOBRI 2: ROD
99
Kakor bi precenjeval udarno mo svojega rodu, je Os-
trorogi Jelen e malo postal na pristajnem brunu. Za-
dovoljno se mu je razaril obraz in zasvetile so se mu
oi. Potem je pa zvika, kakor bi noben mladec ne mo-
gel napraviti gibneje, poskoil v svoj drevak in sedel
nasproti Zorne Kaline.
Mladca Ponirek in Brlez sta rono obrnila neotovor-
jeni drevak in skoraj dohitela druge, ki teko obloeni
niso mogli kaj prida hiteti.
Raz kolie Ostrorogega Jelena so starci, enske in
otroci gledali za odhajajoimi drevaki, dokler niso zgi-
nili za Brdom. Ne, niso se bali napada. Kdo si pa upa
nakopati na glavo jezo Ostrorogega Jelena. Pa vendar.
Prav ni prijetno ni na mostiu, e so vsi bojevniki zdo-
ma. Kdo ve, kaj se utegne pripetiti.
Dolga vrsta drevakov se je gnala po Dolgem potoku
navzgor. Skozi brzice so jih moki in mladci kaj urno
potegnili. Ostrorogov drevak je pomagala vlei tudi
Zorna Kalina, eprav ji je Jelen rekel, da lahko ostane
kar v njem. Ni marala. Kdaj pa je e kdo slial, da bi de-
kla sedela, gospodar pa delal.
Sonce se je e nagnilo ez vrh neba, ko so Ostroro-
govci priveslali do Bobrove skale. e so se hoteli e pred
nojo utaboriti ob rnem potoku, so se morali kar br
poprijeti dela.
BESeDA BOBRI 2: ROD
100
Tovore, ki so jih bili pripeljali s sabo, so povezali v
bremena. Prazne drevake so pa potegnili na prod. Bi jih
drugae utegnila zanesti voda po strugi navzdol. Strae
pri drevakih niso pustili. Poemu! Zverjad jih ne more
jesti. lovek bi se pa niti ivea ne pritaknil, e bi e
skoraj ne umiral od lakote. e Urni Sulec ne, eprav je
vasih rad zael v tuja lovia. Bi vsakogar Nevidni z
gromom in bliskom udaril, ali pa ga drugae kako po-
konal.
Moje in mladci so si naprtili bremena, nekateri te-
ja, drugi laja. Prav vsak je kaj nosil. e enske. Samo
Vztrajni Volk, ki je vodil dolgo vrsto nosaev in bil ves
oboroen, ni bil otovorjen. In pa, seveda, Ostrorogi Je-
len tudi ne. On je hodil zadnji. Pred njim pa je nosila na
rami meh lesninjaka Zorna Kalina. Prono je stopala
prek kamenja in korenin, se izogibala drevju in vejam,
se sklanjala naprej in se nagibala zdaj na eno, zdaj na
drugo stran. Ostrorogi se je udil njeni visoki postavi in
lepo oblikovanemu telesu. Ves as se mu je vrivala mi-
sel, koliko otrok bi utegnila imeti Kalina.
Jelen se je bil tako zamislil, da se ni kar ni oziral v
goavo za sledovi divjaine. Celo v mehko zemljo glo-
boko vtisnjene parklje tekega tura je prezrl. Sam pri
sebi si je bil e kar sklenil, da si vzame za etrto eno
mlado in brhko Zorno Kalino. Samo Jezerni Roi pove
BESeDA BOBRI 2: ROD
101
e prej. Ne mara, da bi morebiti kasneje gospodinja Ka-
lino grdo gledala.
Goava se je priela rediti in je poasi prela v niz-
ko drevje in grmievje. Veje pritlikavih brez so bile vse
objedene od losov, tla pa mono steptana in poneede-
na od zobrov in razrita od nerescev. V mlakuo ob kra-
ju jase so se hodili valjat jeleni. Vseh vrst divjad je pri-
hajala ez to globel. Zato ji je Ostrorogi e pred leti dal
ime Prehodi. Pa Jelen v te kraje ni hodil rad lovit. Je bilo
preve od rok in kaj teavno spravljati ubito divjad do
oddaljenega Dolgega potoka. Plen kar nikoli ni priel k
pravemu pridu. Sedaj pa zabije in zagradi veliko ogra-
do in preseka in iztrebi stezo do Bobrove skale.
Na jasi ob okljuku rnega potoka se je Vztrajni Volk
ustavil. Moje in mladci so drug za drugim, vsa dolga
vrsta, zmetali svoje tovore na tla in se oddahnili. Neka-
teri so pa br stekli k potoku pit vodo. Tudi Ostroroge-
ga je bila pot uejala. Odmail je meh, si natoil v rog
lesninjaka in ga v duku izpil. Napolnil je e drugi rog,
pa sam odpil komaj za dva prsta, drugo pa je ponudil
Kalini.
Na, pij e ti. Prileglo se ti bo!
Zorna je gospodarja zaudeno pogledala. Piti ji je bilo
pa hudo nerodno. Videla je, da jo ves as opazuje Pre-
sukani Lisjak. V mladevem obrazu je trepetala jeza.
Nenadoma se je glasno zasmejal. Z nogo je pa brcnil s
BESeDA BOBRI 2: ROD
102
tako silo v tovor, ki ga je bil prinesel ob rnem potoku
navzgor, da so popustile vrvi in se je tovor razvezal.
Moje in mladci so se bili odejali. Posedli so po jasi,
da se odpoijejo in najedo, preden postavijo otore.
Vsem je jed teknila. Le Kalini peena mrzla riba kar ni
hotela po grlu navzdol. Lisjak se pa jedi e pritaknil ni.
Moki in tistih nekaj ensk, ki so prile z njimi, so se
nasitili. Koj nato je jasa ob okljuku rnega potoka zai-
vela. Kdor bi gledal zdale in sodil po kouhih, bi mor-
da mislil, da je v Prehode nekaj risov in tolpa sivih vol-
kov segnala redo jarcev, pomeanih s rnimi kozami.
V Prehodih je bilo vse ivo ljudi. Prav gotovo se jih od
poetka sveta pa do takrat e nikoli ni bilo toliko zbralo
na tem samotnem kraju. Eni so hiteli sekati prekle za
ogredje otorom, drugi so jih zatikali v tla in razpenjali
koe. Nekateri so lomili e smreje za leia. Najmlaji
pa so vlaili skupaj suh les, da ne bo zmanjkalo ponoi
kuriva.
Ostrorogi se za ves ta tru ni menil. Koj, ko se je bil
najedel, je prebredel potok in se povzpel na razgledno
skalo v bregu onstran vode. Razgledoval se je na vse
strani in doloal drevesa, med katera bo treba trdno za-
biti novo ogrado, in pa kako splete lijasta plotova, ki naj
navraata prignano divjad proti prvemu ali zadnjemu
vhodu ograde; od katere strani bodo pa gonili. Ostro-
rogi je pretehtaval, kako potekajo steine in kje lahko
BESeDA BOBRI 2: ROD
103
uporabi namesto plotu strmo odsekane skale, gosto ra-
stoe drevje in druge take ovire. Na Zorno Kalino se ves
ta as niti spomnil ni.
Je pa na brhko mladenko tembolj mislil Presukani
Lisjak. Br ko je Jelen zginil v goavi onstran potoka, se
je priblial Zorni, ki je razvezovala za glavarja prinesene
tovore. Brlez in Ponirek sta odla po les za kurjavo. Da
bi im dlje mogel neopaeno govoriti s Kalino, je priel
postavljati otor za oeta. Preden se je lotil dela, je zvi-
to in hkrati prisekljiiivo vpraal dekle:
Kalina! Kako na iroko naj pa zasadim palice?
Zorna je Lisjaka zaudeno pogledala: e sam ne ve,
jaz e manj.
Zaradi velikosti otora mislim. Presukani se je na-
slonil na dokaj mono preklo, ki jo je dral v rokah in
skozi priprte veke in s po strani zategnjenimi ustnicani
gledal Kalino.
Zorna se je zravnala: Ne razumem te, Lisjak.
Presukani je pa skoraj zasikal: To bi rad vedel, e bo
ti prenoevala v Jelenovem otoru?
Kdo to pravi? Kalini so jezno blisnile oi.
I, no! Mladec je smrknil: Opazujem Ostrorogega,
kako te pogleduje. Kakor pes, preden hlastne po ribi v
vodi. In pa . e nikoli se ni doslej dogodilo, da bi go-
spodar napajal iz lastnega meha deklo.
Kaj morem jaz za to? Zorna je zardela.
BESeDA BOBRI 2: ROD
104
Lisjak je pa zakripal z zobmi: Samo pritakne naj se
te. Hhhrmm!
Obveljala bo njegova. Ne ti, ne jaz se mu ne moreva
upreti. Kalina se je spet sklonila nad razvezani tovor.
Bomo videli, igava bo. Lisjak je jezno zapiil po-
evno nagnjeno preklo v ilovnata tla.
Sonce se je e nagibalo k zatonu. Ponirek in Brlez sta
privlekla iz goave veliko vlako suhega lesa in prines-
la od ognja pri mlaki e goreo vejo. Kalina je zakurila.
Mladca sta pa pomagala Presukanemu postaviti otor.
Vanj sta znosila s sabo prineseno orodje in oroje in
kouhe in hrano. Naglo sta tudi nastlala leie. Potem
sta pa odhitela med svoje vrstnike.
Bilo je e precej mrano. Zorna Kalina je pekla nad
erjavico dokajen kos kozlovine. Poleg nje je epel Pre-
sukani Lisjak. Nenadoma je sunkoma vstal in togotno
topotnil z nago ob tla: Da ve, Kalina. Moja bo in ni-
kogar drugega. e ne .
Preden je mladenka mogla kaj odgovoriti, je mladec
e odvihral v somrak.
Zorna e ni dodobra premislila Lisjakovih besed, ko je
priel iz goe Ostrorogi Jelen. Mrko je gledal in mole
sedel k ognju. V leseni skledi je predenj postavila Kalina
peeno kozlovino, korenino hrena in ploo podpepel-
njaka. Jelen je priel jesti in ni zinil besedice. Zorni pa je
sledil s pogledom, kamor koli se je prestopila. Kalino je
BESeDA BOBRI 2: ROD
105
zaskrbelo, e ni Ostrorogi z roba goave opazoval njo
in Presukanega. Morebiti je celo ujel in razloil zadnje
Lisjakove besede. Hkrati se je pa e tolaila, da je gospo-
dar najbr zavoljo esa drugega mrk. Saj je vekrat tak.
Ostrorogi se je naveerjal. Odrinil je skledo proti Zor-
ni in bolj revsnil, kakor rekel: Na, jej e ti. In je spet
obmolknil.
Kalini jed ni diala. Prav siliti se je morala, da je oglo-
dala kost, katere se ni drzalo ve dosti mesa, eprav je
bil nad erjavico peen kozliek kaj okusen. Oglodano
kost je vrgla v ogenj in nekako bojee vpraala: Gospo-
dar! Bo e jedel?
Ostrorogi je odkimal. Zorna pa je zanesla skledo z
ostanki veerje v otor. Koj za njo je vstopil tudi Jelen.
Ob svitu ograja si je natoil spet poln rog lesninjaka.
Tokrat Kalini ni ponudil pijae.
Gospodar! eli e esa? je vpraala Zorna Ostro-
rogega, ko sta spet stala zunaj pri ognju.
Ne. Svoj kouh vzemi in odidi spat k enskam. Po-
vem ti pa, Jelen se je zravnal in dvignil pest, da te
neizprosno napodim v najbolj ugrezljivo movirje, e se
spea s Presukanim Lisjakom. Hodi!
Kalina je zatrepetala in zaibila so se ji kolena in je
mole odla.
Medtem se je bilo znoilo. V goavah so zauhale in
zaskovikale sove. Na jasi v Prehodih so pa okrog ognjev
BESeDA BOBRI 2: ROD
106
e dogo bedeli in se pogovarjali in se smejali moje in
mladci iz rodu Ostrorogega Jelena. Poglavar sam je pa
leal v svojem oloru na mehki losovi koi, pregrnjeni
prek smreja. Odel se je bil pa z medvedovim kouhom.
Vse je vrelo v njem.
Najraji bi bil planil ven k ognjem in z biem pretepel
svojega etrtega sina, Presukanega Lisjaka. Zato si pa ne
mara iskati ene iz ugledne druine. Zavoljo dekle. Pa
mu e pokae, smrkavcu. In njej tudi, Zorni Kalini.
Visoko v bregu onstran rnega potoka je zalajal
srnjak. Ostrorogemu se je pa prva jeza pomirila. Zaspal
je.
BESeDA BOBRI 2: ROD
107
NOVA OGRADA
O
dcvetel se je dren in razpustila se je enja. Ob
rnem potoku so se pa podili ivo pisani vodomci
in lovili za prst dolge postrvi. Iz goav je od ranega svi-
ta do poznega mraka donelo petje ptiev. Je e ez pol-
dan malo ponehalo, utihnilo pa niti za hip ni.
V Prehodih se za petje ptiev nihe ni utegnil briga-
ti. e slial ga je redkokdo. Gluili so ga udarci nabru-
enih sekir in tekih batov in tonilo je v hrumotu podi-
rajoih se dreves in v pogovorih in krikih ljudi. Moaki
in mladci so dokonavali novo ogrado.
Sonce se je dvigalo proti svojemu vrhu. Ostronogi
Jelen je pregledoval, e je plot ob straneh spodnjega,
okrog pet senjev irokega vhoda dovolj trdno zabit in
privezan. Vedel je, da zajeta divjad najprej poskua
udreti iz ograde blizu vhodov. Drugo je bilo vse dobro
narejeno, le med dvema smrekama se mu je zdelo pre-
ve vrzeli. Poklical je Lisjaka, Brleza ni Ponirka in jim
ukazal zabiti in privezati med oboje debel e eno gol.
Mladci so se rono lotili dela. Jelen sam pa je odel na
drugo stran vhoda, da e tam presodi trdnost plotu.
Ustavil se je pred vrsto kolov, ki je zagrajala precej irok
BESeDA BOBRI 2: ROD
108
presledek med orjakim hrastom in debelo brezo. Ni
kaj trden se mu ni zdel plot na tem kraju. Odstopil je
nekaj korakov, potem se pa z vso silo zaletel v zabite
kole. Plot se je komaj dobro zamajal, Ostrorogega je pa
mono zabolela roka v rami. In kakor bi si hotel utajiti
boleino, je zael sam sebi ponavljati: Je, je, je. Dovolj
trden je.
Ostrorogi Jelen se je ozrl naokrog. Ograda sama je
bila kar dograjena. Pred onstranskim vhodom so hlap-
ci dokonavali oba zavraalna plotova. Kakor dvoje na
iroko predse razprostrtih rok sta se stegala prek jase in
e dale naprej v goavo. Segnana divjad se ne bo mog-
la izmakniti na nobeno stran. Gonjai jo poeno narav-
nost v ogrado. Ostrorogi se je e naprej veselil, kako bo
pregledoval segnane in v ogrado zaprte ture in zobre,
lose, jelene in srne in doloal, katere ivali naj padejo,
katere pa zopet spuste nazaj v goave. Ne. Nerescem,
medvedom in volkovom pa prav nobenemu ne prizane-
se. kodljivcem, ki redijo vrste divjadi.
Ponosen na svojo novo, veliko ogrado, kakrne ne
premore noben drug rod jezerjanov in izmed sosednjih
rodov tudi nihe ne, je Jelen zdale gledal svoje mladce
in hlapce, kako jim je lo delo od rok. Sonce jim je zno-
va palilo ez zimo pobledele hrbte in roke in noge in
mo je valovila po njih udih.
BESeDA BOBRI 2: ROD
109
Ostrorogi je na pol priprl oi, da mu ni preve ble-
alo. Spet ga je zamikalo, kakor ga je zadnje ase im-
dalje bolj pogosto, da bi zdruil in podvrgel svojim uka-
zom vse rodove na Velikem jezeru. Kdor bi se ustavljal,
ga vendar lahko ukroti k svojimi mladci in momi.
Jelen je zameal. Njegove misli pa so gledale v pri-
hodnje dni in leta, v ase slave in moi. Onstran ograde
so pele sekire in nabijali so bati. Ostrorogi jih ni slial.
Pred njegovimi zatisnjenimi omi so v soncu blestele
cele trume oganih hrbtov. rede divjadi so begale pred
njimi naokrog. Iz jezera so rasla nova kolia in vse rno
drevakov je plavalo po vodi. Potem so se mladci in hlap-
ci uredili v dolgo vrsto. Vodil jo je Vztrajni Volk. On sam
pa je hodil zadnji. Poasi so se pomikali naprej skozi go-
avo samih hrastov in brestov. Zadnji niso niti srednjih
ve videli. Nenadoma pa so sprednji zagnali silen ruk in
bojni krik je pretresel goavo. Zabrnele so tetive in sik-
nile puice. Mone roke so togotno vrgle sulice in teko
so zamahnile sekire. Vse je drvelo naprej. Tudi on sam
je hitel na vso sapo. Preden je pa pritekel do svojega
prvorojenca, Vztrajnega Volka, je e potihnil bojni hrup.
Na dokaj prostrani goliavi pa je lealo prav precej kot
oglje rnolasih tujih bojevnikov, pa tudi nekaj njegovih
mo in mladcev. Jelen jih je komaj utegnil pogledati.
Pred seboj je zagledal brezmejno sinjo planjavo Sla-
no jezero.
BESeDA BOBRI 2: ROD
110
Nato se je pa spet vse preobrnilo. V svojem lastnem
drevaku se je vraal z daljne poti. Za njim so vozili teke
tovore tujih, v koliih e nepoznanih stvari. Vse ga je
priakovalo na mostiu. Na dnu pristajnega mosta pa
je stala Jezerna Roa. Poleg nje pa je drala v naroju
svojega prvega in njegovega najmlajega sinka Zorna
Kalina.
Ostrorogi ni odprl oi. Prividu ljubeznivega otroka se
je pa v resnici nasmehnil.
Gospodar!
Jelen se je zdrznil, se hitro obrnil in pogledal, kdo ga
klie. Zagledal je pred sabo Zorno Kalino. Bil je tako
osupel, da ni vedel rei nobene besede. Mladenka se je
poglavarjevemu pogledu zaudila. Ni si ga znala raz-
loiti. Poasi je dvignila vr, ki ga je bila prinesla od po-
toka navzgor in obotavljaje se spregovorila:
Gospodar! Studennico prinaam. Pij, e si ejen!
Daj!
Ostrorogi je prijel za vr in si naravnal njegovo tulja-
vo na usta. Kalina pa je teki vr opirala spodaj za debe-
lo buo. Gospodar je ejno pil. Pa tokrat ni pogledoval
ez trebuh vra Zorne Kaline, kakor v prvi spomladi pri
studencu pod Ronim hribom. Celo zameal je. Kalina
si tega ni znala razloiti. Kako neki! Saj ni mogla vede-
ti, da tudi me vidi Ostrorogi njo, samo dokaj lepo, s
sinkom v naroju.
BESeDA BOBRI 2: ROD
111
Jelen se je odejal. Kalina bi se prav ni ne zaudila, e
bi ji rekel trpko besedo. Pa je ni. Celo nasmehnil se je in
jo pohvalil: No, si e pridna!
Daj e nam piti! se je oglasil od druge strani vhoda
Lisjak.
e grem.
Zorna je odla. Ostrorogi je pa kar tako mimogrede
pobral okroglikast kamen, ki mu je bil vec. Pogledal ga
je in potehtal, ga precej visoko vrgel v zrak in spet ujel
v dlan. Bil je zadovoljen kakor otrok, ki dobi novo igra-
o. Saj mu je pravkar Nevidni spet namignil, naj si vza-
me za etrto eno Zorno Kalino. Vrhu tega mu je pa e
obljubil zmagovito mo in rastoo blaginjo.
Jelen je obrnil glavo po strani in pogledal za Kalino.
Stala je pred Presukanim in mu drala vr kakor prej
njemu. Lisjak se je delal kakor bi pil, pa ni. Nekaj je e-
petal dekletu, zraven pa ivo gledal v njen arei obraz.
Ostrorogega je pogrelo. Preden je utegnil pametno pre-
udariti, se je roka kar sama lod sebe dvignila in zalua-
la kamen. Onstran vhoda je vodeno votlo poilo in iz
ubitega vra je pljusnila Lisjaku voda v obraz, Kalini pa
se je razlila po rokah in po ivotu. Mladec in mladenka
sta osuplo zakriala in odskoila. Kalini so se stresla ko-
lena. Lisjak je pa jezno blisnil z omi proti oetu. Rekel
pa ni ni. Urno je pograbil sekiro, jo zavihtel, kakor bi jo
BESeDA BOBRI 2: ROD
112
hotel zagnati v Jelena. Pa si je menda grede premislil.
Samo suho vejo je togotno odbil raz deblo smreke.
Vr, se je preplaeno oglasila Zorna.
Ni se ne boj. Nisi ti kriva. Ostrorogi je skoraj kri-
al: e ni druge pripravne posode, nosi za naprej vodo
z mojim mehom. Je e prazen. Pa se ti sem ni treba ve
vraati. Midva z Lisjakom sva se napila, Brlez in Ponirek
naj pa sama steeta pit k studencu. Alo, br!
Mladca sta v skok planila navzdol proti potoku. Zor-
na je pa odhitela v Ostrorogov otor po meh. Jelen in
Lisjak sta ostala sama. In je oe s stisnjenim pestmi sto-
pil do sina. Dvignil je prst in zagrozil: Mhm! Sedaj vem,
zakaj si me spraeval, e si tudi divjad izbira samice po
rodu.
Presukani je molal. Ni trepetal pred raztogotenim
oetom. Bal se ga pa tudi ni.
Ti bi si rad vzel za svojo prvo eno Zorno Kalino, je
rohnel Ostrorogi.
Kaj ni brhko dekle? se je opogumil Presukani.
Jelen je e hotel priznati: Seveda, da je. Pa se je
spomnil, da bi s tako besedo izdal svojo misel. e dokaj
mirneje je odgovoril: Naj bo kakrna koli. Rodu mi ne
bo kazil s hlapevsko krvjo.
Kaj pa me sili, naj si poiem eno, se je izvil Lis-
jak.
BESeDA BOBRI 2: ROD
113
Pa ostani suha veja na deblu rodu. Samo to ti povem,
da Kalino neusmiljeno napodim v movirje, e se spo-
zabi z njo. Jelen je trdo topotnil z nogo ob tla.
Lisjak je pa postal isto krotek. Res je vasih mislil, da
bi mu morebiti oe dovolil vzeti si za prvo eno Kalino.
Sedaj je pa videl, da bi s tem Ostrorogega e bolj raz-
drail. Kar zdrznil se je ob misli, kako grozna smrt bi
utegnila zadeti Zorno. Mirno in odkrito je obljubil: Ne
boj se, oe!
No, prav, se je pomiril tudi Ostrorogi. Sedaj gre
tudi ti lahko pit vodo, eprav sem te hotel kaznovati z
ejo. Prej nisi srknil niti kapljice.
Grem. Presukani Lisjak je prav poasi odel na-
vzdol proti potoku. S seboj je vzel tudi svojo sekiro. Je-
len je vedel, da se mladec ne bo ve vrnil k prejnjemu
delu, pa ni zaklical za njim. e zabiti kol je pa pritrdil na
oboje smrekovih debel sam, br ko sta prihitela nazaj od
studenca Ponirek in Brlez.
Medtem se je sonce nagnilo ez svoj vrh. Od onstran-
skega vhoda so prieli skozi novo ogrado prihajati mo-
je in mladci. Dokonali so bili zavrana plotova na oni
strani. Ostrorogi ni utegnil ve misliti na Presukanega in
Zorno. Zael je kazati in dopovedovati, kako in kje naj
zabijejo zavraalia e pred tostranskim vhodom. Saj bi
rekel mladcem in hlapcem, naj si oddahnejo. Pa . Rad
bi bil e skoraj spet doma na koliu. Zdelo se mu je, da
BESeDA BOBRI 2: ROD
114
se mora o marsiem, kakor e davno ne, pogovoriti z
Jezerno Roo. Saj ona svoje otroke bolj pozna kakor on,
eprav je njih oe in gospodar.
Kasneje, ko je Zorna prila, ji je Ostrorogi ukazal, naj
pusti prazen meh mladcem, sama naj se pa vrne nazaj
v njegov otor. Ne bo ve nosila vode.
Kalina je mole ubogala. Obrnila se je in s poveeno
glavo odla. Z neba je pa sijalo in grelo in budilo v go-
avah novo ivljenje spomladansko sonce.
Nebo so zagrnili teki oblaki in postalo je soparno. e
drugi dan je vlekel gorak veter izpod sonca. Polenil je
ude in odpihal dobro voljo. Moakom in mladcem se
kar ni ve ni ljubilo. Bili so res e utrujeni. Potem pa e
tako vreme. Ostrorogi Jelen je pa priganjal k delu kakor
ves as ne, odkar so gradili novo ogrado v Prehodih. Go-
spodar je vedel, da se blia spomladansko deevje, pa bi
rad e pred njim dovril ogrado in se vrnil nazaj na ko-
lie. Sinoi je celo dal zakuriti ognje. Delali so pozno v
no. Ob svitu visokih plamenov so morali hlapci zasuti
e jame, v katere so doslej lovili ture in zobre, pa tudi
lose in jelene. ele sredi noi so popadali na leia ka-
kor pobiti. Od utrujenosti se vsem e jesti ni ljubilo. S
prvim svitom so morali pa e spet vstati. Pretegnili so si
kakor od stepenosti omrtviene ude in koj zaeli podi-
rati taborie.
BESeDA BOBRI 2: ROD
115
V Prehodih je leala gosta megla. Videlo se je komaj
za luaj kamna dale. Kozuhov in las se je prijemala vla-
ga. Ptii so se le poredko oglaali. Celo ognji so zaplapo-
lali nekako klavrno.
Da e enkrat pregledajo na novo zabito ogrado in vse
tiri zavrane plotove, je poklical Ostrorogi Jelen k sebi
svoje e oenjene sinove, Vztrajnega Voka, Rjavega
Medveda in Gravega Bresta. Preden so pa odli od og-
njev, je rekel Brestu, naj gre e po Presukanega Lisjaka.
Ne bo hujskal medtem, ko ga ne bo opazovalo nobeno
pravo oko, Zorne Kaline proti njemu.
Lisjak se je pa nekaj obotavljal. Jelen je to bolj slutil,
kakor pa opazil. Pograbila ga je jeza. Glasno je zavpil:
No! Bo kaj ali ni?
Vse otorie je dvignilo glave. Saj Jelen niti hlapcev
ni imel navade tako nahruliti. Lisjaka pa je minila vsa
upornost. Br se je oglasil: e grem.
Dolgo so hodili Ostrorogi Jelen in njegovi odrasli si-
novi, preden so obli vso ogrado z zavranimi plotovi
vred. Vmes so se pogovarjali in hvalili dovreno delo. To
in ono pa tudi pograjali. Vsak je vedel kaj povedati, le
Presukani Lisjak ni ves as zinil niti besedice.
Jelen in sinovi so obstali kraj potoka sredi zgornjega
zavranega plotu. Megla se je bila dvignila. Sonce se pa
ni hotelo prikazati izza oblakov. Pa so po svetlobi spo-
znali, da se je bilo povzpelo e dokaj visoko na nebo.
BESeDA BOBRI 2: ROD
116
Ostrorogi se je razgledoval v smeri po rnem potoku
navzgor in glasno ugibal in pravil sinovom, od kod pri-
bei ob pogonu divjaina in kako skoraj ne bo mogla
drugam zaviti in bo morala stei naravnost v ogrado.
Nenadona pa je sredi besede utihnil, urno poenil na tla
in se prikril in tudi sinovom dal z roko znamenje, naj
store isto.
Na kraju, kjer je e pravkar stala mala grua mokih
in se na pol pritajeno pomenkovala, je hipoma vse utih-
nilo. In nikogar ni bilo videti nikjer ve. Kakor bi se bili
vdrli v zemljo. V goavi naokrog pa je donelo ptije
petje e dokaj ivahneje, kakor se je bilo oglasilo v gos-
ti jutranji megli. Senica je priletela na vejo, zaciciujala,
pa br spet odfrala dalje. Preplaila sta jo bila dva mo-
ka, ki sta bredla po rnem potoku navzdol. Ne, umak-
niti se nista mogla ve.
Ostrorogi Jelen je vstal, za njim pa e vsi tirje sinovi.
Kakor bi bili iz tal zrasli. Stareji moki v strugi potoka
se je zdrznil in zastala mu je noga. Mlaji se je bil pa
tako prestrail, da je bevsknil kakor mlado ene. Hov!
Jelen je namril koate obrvi in pritajeno mirno
vpraal:
Kaj spet ari po mojem loviu, Urni Sulec?
Glavar Turovcev je odgovoril, kakor bi ne bil prav ni
v zadregi: Zael sem.
BESeDA BOBRI 2: ROD
117
e bi mi mladec, ki za tabo hodi, rekel, da se je zgu-
bil, bi mu verjel. Tebi pa, Sulec nhak! Ostrorogi je
nejevoljno zamahnil z glavo.
Od kdaj ti pa sinova beseda ve velja kakor oeto-
va? se je branil in obenem vipnil Urni.
Jelena je pogrelo. Stisnil je pesti in obraz: e je pa ta
mladec tvoj sin, naj si pa zapomni, da tudi njemu ne
bom verjel, kadar ga sream v svojem loviu in se bo iz-
govarjal, da je zael. Kaj ga potem aka, mu pa sam po-
vej. Mi je bilo e vekrat al, da sem tebi, Sulec, takrat
zavoljo tistih bobrov prizanesel. e ve, kdaj. Ko bi Je-
zerne ne bilo Ostrorogi je prijel za sekiro. Njegovi
oenjeni sinovi so tudi segli po oroju. Urni in njegov
sin, mladec Glasni Irt, sta se pripravila, da se branita.
Bilo je, kakor bi kdo nategoval lok, trdno odloen, da ne
odneha prej, dokler ga ne zlomi. Tiino je presekal Pre-
sukani Lisjak, ki je vso pot prav doslej trdovratno mol-
al. Prijel je Ostrorogega za laket in krotko spregovoril:
Oe!
Jelen je Lisjaka pogledal, kakor bi ga hotel z omi pre-
bosti. Preden pa je mogel nad mladcem zarjuti, naj mol-
i, je Presukani kakor zaprosil:
Oe! Pozablja, da je bila skoraj doslej gosta megla.
Kaj ti v megli e nikoli nisi zael?
Ostrorogi je povesil sekiro, Sulcu se je pa odvalil ka-
men s srca. Br je poprijel besedo:
BESeDA BOBRI 2: ROD
118
Ostrorogi Jelen! Presukani ima prav. Megla je zvodi-
la naju z Irtom.
Sedaj ni ve megle in se vsakdo lahko razgleda, je
oporekal Jelen.
Prav zato sem pa priel dol, se je izvijal Urni Sulec.
Videl sem z vrha hriba, kamor sva zala v megli, v Pre-
hodih trumo ljudi. Kaj naj bi poel v tem asu, ko ni div-
jad godna za lov, kar cel rod sredi samotnih goav? Pa
sem razloil e, da je posekanega dokaj drevja in da stoje
nekaki plotovi, ki jih prej ni bilo. Stopim dol in povpra-
am. Menda mi Ostrorogi ne bo zameril, sem si rekel.
Saj, kakor vidi, nosiva s sabo samo sekiri.
No, vidi, oe, je miril Ostrorogega e Lisjak.
e je tako, sem pa napak sodil, je pristal Jelen.
Tako je in prav ni drugae, je potrdil Urni Sulec in
se debelo zlagal. Mladec, Glasni Irt, se je za oetovim
hrbtom komaj zdral smeha. Hodil je e od zgodnjega
jutra s Sulcem. Prenoila sta bila v skalni duplini na Vi-
sokem hribu tik ob meji domaega lovia. Zjutraj se
jima je za kratek as pokazalo sonce. Nato se je koj skri-
lo za oblake. Svet pod njima pa je bil ves pokrit z meglo,
kakor bi bilo Veliko jezero nastopilo za ve svojih globin
visoko in zalilo vsa movirja, vse doline, vse svoje oto-
ke in e dokaj vijih hribov naokrog. Kakor nala, je
rekel oe, brez skrbi lahko pogledava dale v Ostroro-
govo lovie. In je odkobalil naravnost ez mejo. On pa
BESeDA BOBRI 2: ROD
119
je hodil za njim, ravno raen, kakor je bil po materi,
Koati Jelki. Megla se je bila e razredila, ko sta zaula
na grebenu, na katerem sta stala, hrup iz Prehodov. Sto-
pila sta navzdol in kaj kmalu zagledala novo ogrado
Ostrorogovcev. Sulec se ni mogel premagati. Da mora iti
blie pogledat in prisluhnit, je rekel. Morebiti bi se tudi
on mogel kdaj kaj okoristiti s to novo napravo. Iz pre-
vidnosti sta odloila vse drugo oroje, razen bodal in se-
kir, se spustila navzdol in kmalu zabredla v potok, da bi
ne puala niti najmanje sledi za sabo. Potem ju je pa
Ostrorogi presenetil. Irt je e mislil, da se nikoli ve ne
vrne na domae kolie pod prijazno Pleivco. Pa je po-
segel v besedo Presukani Lisjak. Naj mu zato oe da Pi-
sano Tulpo kar brez odkupnine za eno. e si jo le hoe
vzeti. In kako spretno je znal Urni Sulec prijeti za bese-
do in preslepiti Ostrorogega Jelena. Ne, res se je Glasni
Irt teko zdral smeha. Posebno takrat ga je prijelo, ko
je Ostrorogi povabil oeta in njega, naj si poblie ogle-
data mogono novo ogrado. Urni Sulec se je pa e
branil, e da ga skrbi, kako bo nael nazaj na svoj svet,
ko je tako nemarno zael.
I, saj se lahko popeljeta z nami po Dolgem potoku,
ko e skoraj odhajamo. Bosta tudi dokaj prej doma ka-
kor pa nazaj ez hribe, se je znova dal prevariti Ostro-
rogi Jelen.
BESeDA BOBRI 2: ROD
120
Saj res, je brez obotavljanja pristal Urni. Niti zavo-
ljo lepega se ni branil.
Irt si je moral pritisniti pest na usta in se delati, kakor
bi se mu bil zaletel kaelj.
Odli so po rnem potoku navzdol. Med vhodom se
je pa Jelen ustavil in razloil: Vidi, Sulec! Ogrado za-
biti in plotove zasekati mora spomladi. ez poletje se
vse nekako preraste in divjad se navadi hoditi skozi vho-
de kakor skozi vsako drugo steino. Na zimo, ko jo ob
pogonu gonjai vzdignejo in poeno, niti ne sluti ne, da
drvi v veliko past.
Ahm, ahm, ahm, je pritrjeval Sulec.
Le kako se more oe tako prenarejati? se je sam
zase udil Glasni Irt.
Prili so do razdrtega otoria. Tovori so bili e vsi
povezani. Kljub temu je Ostrorogi e ponudil Turovce-
ma jedi. Nista se branila. Sta bila res lana.
Hlapcem pa je Jelen ukazal: Razmeite ugasle ognje
in zabriite imbolj vse sledove za sabo, da ostane im
manj smradu za nami. Divjad tenko vonja.
In se je zresnil. Potihem je moral priznati, da Ostro-
rogi Jelen le dokaj ve ve kakor pa njegov oe.
Nebo se je e bolj zatemnilo. Zael je preti droben
de. Ostrorogovci so se br otovorili in v dolgi vrsti od-
hiteli proti Bobrovi skali.
BESeDA BOBRI 2: ROD
121
In je znal Urni Sulec spet tako obrniti, da sta se s si-
nom Irtom vozila v drevaku Presukanega Lisjaka. Prav
nikogar drugega ni bilo zraven. Kaj so se pogovarjali,
Ostrorogi ni mogel sliati. De je ofotal na vodo in glu-
il besede. In pa njemu nasproti je sedela Zorna Ka-
lina. Da si prav to mladenko vzame za etrto eno, je bil
e za trdno sklenil. Samo kdaj, se e ni mogel odloiti.
e bi pa Ostrorogi samo slutil, kako je kobaljasti Su-
lec podpihoval njegovega sina, Presukanega Lisjaka, pa
bi Turovca prav gotovo ne videla ve kolia pod Ple-
ivco.
Do smrti utrujeni in do koe premoeni so se Ostro-
rogovci vrnili pod no nazaj na domae kolie. Turov-
ca se nista hotela odzvati gospodarjevemu vabilu in pre-
noiti pri njem. Odveslala sta v izposojenem drevaku v
de in temo proti prelivu med prvima otokoma.
Sta oba dobro vedela zakaj.
BESeDA BOBRI 2: ROD
122
MLADO ZELENJE
D
e je izpral in namoil zemljo. Po bregovih je od-
gnala trava. Ozelenela so loja in trstje in vrba je
postala muevna. Prielo se je razpuati drevje; v
goavah koate bukve in vitki macesni, po movirjih pa
so zatrepetale v spomladanskem vetru svetloliste bele
breze. Brest in hrast se pa e kar ni nista hotela zgani-
ti.
Mladci, manji in veji, pa tudi mladenke vmes, so
pridno stikali za gnezdi in pobirali iz njih e nenalee-
na jajca. im ve jih nabero, tem bolj bo veselo prazno-
vanje mladega zelenja. Eee, ko bi mogli pogledati e v
neprehodna movirja. Pa tam prei smrt in potegne z
nevidnimi rokami loveka v globino. Ponirka je e dra-
la za noge. Bil bi se ugreznil, da mu ni na obupne klice
prihitel pomagat Brlez, ki zna biti dokaj bolj previden.
Pialar, Ostrorogega Jelena in njegove tretje ene,
Tenkoprste Vrbe sin za trikrat vse prste na eni roki
pomladi je e doivel se pa za gnezda in jajca kar ni
ni menil. Stikal je po vrbovih grmih, rezal s kratkim kre-
silnikovim noiem ravne palice, debeleje in tanje, vil
piali in jih uglaal vie in nie. Te je potem premenja-
BESeDA BOBRI 2: ROD
123
val z drugimi mladci za nabrana jajca. e cel kup jih je
imel. Kaj bi aril po loju in trstju, brodil po movirjih in
plezal na drevesa, e mu pa treba ni. Preskual je svoje
piali, si vigal in pel in posedal po prisojnih rebrih.
Oetu, Ostrorogemu Jelenu, tako mladevo ponaa-
nje ni bilo prav ni ve. Saj vendar za nobeno rabo ne
bo, ko doraste. Trdo je prijel Pialarja, mu potisnil v
roke lok, mu obesil prek hrbta poln tul puic in ga na-
gnal, naj se gre vadit ciljat. Zagrozil je mladcu, da ne
dobi prej jesti, dokler si sam ne ustreli ptia. Potrt je
Pialar odveslal za Roni hrib na Veno pot bi rekli
dandanes pristal na trdino in sedel pod star in e ves
tehel topol. Da bi zalezoval ptie, ki tako lepo pojo?
Nak! Ribo e e ujame, ribo, ki je nema. Ptiev pa ne bo
ubijal. Zael se je igrati s tetivo, sesukano iz ovjega re-
vesa.
Trn, trn, trn, trn, trn, trn, je zabrenkala tetiva. Pialar
je prisluhnil in sam sebi glasno rekel: Poje. Ves zau-
den je mole ogledoval lok in tetivo. Iz zamiljenosti ga
je predramil teak frfot perutnic. Mladec je naglo po-
gledal na jaso pod sabo. Pravkar se je spustil dokajen
orel na tla. V krempljih je bil prinesel mrtvega belega la-
boda. Glava je lepemu ptiu nizko visela navzdol. Ropar
mu je zael skubsti perje. Pialarja je pograbila jeza.
Zvenee petje labodov ga je vselej, kadar ga je zaslial,
vsega prevzelo. Da je znal ciljati, bi sedaj napel lok in
BESeDA BOBRI 2: ROD
124
ubil ujeda. Pa kaj, ko ne bo pogodil. V zadregi je naglo
pobral kratko, kiju podobno in na debelem koncu na
pol izvotljeno suho topolovo vejo in jo zadegal proti
orlu. Ni ga zadel. Kij je priletel ob nizek tor in zabrnel.
Pialar je nasilnika prepodil. Labod pa je ves bel obleal
na jasi.
Vsak drug mladec bi se najprej polastil ujedu iztrga-
nega plena. Pialar pa se za laboda e zmenil ni. Naglo
je spet pobral na debelejem koncu buasto izvotljeno
vejo. Potrkal je z njo ob tor. In spet in spet. Pridvignil si
je izvotljeni del veje k uesu in poslual. In e in e. Na-
zadnje je pa ves vesel vzkliknil: Doni.
Pialar je zanesel okrvavljenega laboda pod topol in
sedel poleg njega. Ni se mu bilo treba ve bati, da bo
laen. Bi tudi tako ne bil. Spil bi nekaj jajc. Brezskrbno
je zael z noem obrezovati topolovo vejo in jo e bolj
izvotlil. Nato je odvezal z loka strunasto tetivo in jo na-
pel po dolgem na buasto suho vejo. Hej! kako vse dru-
gae je zapela, kakor pa prej na loku.
Brenka, brenka, bredka, brenk! Hej, hej, hej!
Mladec je zael od samega veselja poskakovati okrog
topola. Grede pa je s prsti udarjal ob struno. Vtaknil je
v usta e pial. Saj sta se kar lepo skladala brenk in pisk.
Samo prekmalu mu je zmanjkalo sape. Moral je sesti in
se odpoiti. Oprl je komolce ob kolena in naslonil gla-
BESeDA BOBRI 2: ROD
125
vo v dlani. Z areimi omi je dolgo razmiljal. Skoraj do
mraka. Vmes pa je zdaj pa zdaj spet malo pobrenkal.
Preden je vstal, da odide, in je potisnil topolasto buo
k licu in ji spregovoril kakor loveku:
O, moja brenka!
In je dal mladec novemu orodju ime, da sam ni vedel
kdaj.
ele pod no je priveslal Pialar nazaj na kolie. Ko
je Ostrorogi Jelen zagledal okrvavljenega belega laboda
v njegovih rokah, je pohvalil najstarejega otroka svoje
tretje ene, Tenkoprste Vrbe:
Lej, saj nisi tako zani. Bo le nekaj iz tebe.
Razgledni brest na vrhu Ronega hriba se je razpustil.
Kolie Ostrorogega Jelena se je vznemirilo. Ne bo ve
dolgo, da doloi poglavar praznovanje mladega zelenja.
Hej, haj, hej, haj! Jujuju juh!
Mladci in mladenke so pridno pekli pod vroim pe-
pelom nabrana jajca velikih ptiev. Potem jih je bilo tre-
ba nekaj e pobarvati. Mladci so si narezovali koo in jih
pordeili z lastno krvjo. Mladenke pa so jih ez no po-
topile v vroo zavrelico iz eminovega lubja. Do jutra
se je lupina navzela soncu podobnega sija. Najve jajc
pa je ostalo belih. Za stareje ljudi in otroke, ki si e ni
ve, ali pa e ni skrivnostnega ne znajo povedati drug
drugemu.
BESeDA BOBRI 2: ROD
126
Po koliu je draljivo zadialo kakor samo enkrat v
letu. Na vseh ognjiih so se pekle pod erjavico posu-
ene gnjati. In z lenikovimi jedrci gosto pomeani pod-
pepelnjaki so e tudi akali po policah. Poleg njih je bilo
naloenih e dokaj raznovrstnih korenin. Grenke zele-
ne kree si pa natrgajo spotoma, da ne ovene.
Vse je bilo e pripravljeno in sonce je gorko sijalo. Po-
glavar pa, Ostrorogi Jelen, se kar ni ni hotel zmeniti, da
bi zaukazal praznovanje mladega zelenja. Mar je ogluil,
da ne slii petja ptiev. Morebiti je pa nahoden, da ne
vonja spomladi. Le kaj se obotavlja?
Gospodar, Ostrorogi Jelen, se ni mogel odloiti. Vedel
je, da se mora e prej pogovoriti s svojo prvo eno, Je-
zerno Roo. Zavoljo sebe in Presukanega in Zorne Kali-
ne. Pa se ni hotela ponuditi prava prilonost. Ko e le
ve ni mogel odlaati in ga je zaela Jezerna sama vpra-
ujoe pogledovati, jo je odpeljal na drevaku na svetli-
kajoe se jezero, v katerem se je z bregov ogledovalo
mlado zelenje. Tam nihe ne bo mogel prislukovati.
Roi se je dozdevalo, da Ostrorogega nekaj tei. Le kaj
se obotavlja. Njej se mudi nazaj k ognjiu. Ne utegne
gubiti asa. Nagnila se je malo naprej, se prijazno na-
smehnila in kar sama zaela pogovor:
Kaj mi ukae, gospodar?
Ni.
Ostrorogi je poloil veslo prek drevaka.
BESeDA BOBRI 2: ROD
127
No, kar reci, je prikimala Jezerna Roa.
Rod Ostrorogovcev mora rasti. Meni se pa otroci ve
ne rode. Jelen je spet potopil veslo v vodo.
Hm! Otroci! Jezerna je pomislila: Od naju z Vrbo
jih ne priakuj ve. Si bo moral pa privzeti e kako
eno. Ali pa dve, tri. Roa se je nasmehnila in naviha-
no pogledala Ostrorogega izpod ela.
Ne ve. Eno, je bil Jelen kratke besede.
Prav, je pritrdila gospodinja. Kar izberi si jo. Ne
manjka brhkih in zdravih mladenk na domaem koli-
u. e ti je katera tuja ve, jo pa tudi lae odkupi ka-
kor kdor koli drug.
Naaa je zategnil Ostrorogi, potem pa hitro izre-
kel: Na Zorno Kalino malo mislim.
Prav. Dobro si izbral. Roa je res odkrito pritrdila.
e samo. Jelenu je beseda zastala.
No, kaj? Jezerna je visoko dvignila glavo.
Ostrorogi je uprl roke z dlanmi ob kolena: Za Kali-
no pogleduje tudi Presukani Lisjak.
Dkle vendar ne bo jemal za svojo prvo eno. Bi ska-
zil rod. Roa je bila kaj odlona: Za drugo eno e ne
reem. Pa si dovolj neumen, e mu jo pusti. Gospodar
si ti.
Je e res. Ko bi ga ne motila Koata Jelka s Pisano
Tulpo.
BESeDA BOBRI 2: ROD
128
Te mu nikar ne dovoli pripeljati na nae kolie.
Lisjakova mati ni bila voljna popuati sinu, eprav ga je
imela rada.
Mu tudi nikoli ne bom. Ostrorogi je spet pognal
drevak prek jezerne gladine. Preden je v irokem kolo-
barju obveslal vse svoje obseno kolie, sta se z Jezer-
no domenila, da si Jelen za etrto eno res vzame Zor-
no Kalino. Zavoljo Presukanega bo pa e malo poakal.
Da ne napravi trmoglavi mladec v prvem razburjenju
kake neumnosti.
Sonce je pravkar zahajalo, ko sta Ostrorogi Jelen in
Jezerna stopala po pristajnem mostu navzgor na mo-
stie. Gospodinja je odla v koo. Poglavar pa je obstal
pod mogonim rogovjem orjakega jelena. Prislonil je
dlan ob usta in iz polnih prsi zarukal.
Kolie je oivelo. Iz vseh ko so pritekli moki in
mladci in enske in otroci ven na mostie in se zbirali
pred Ostrorogim pod orjakim rogovjem. Kar jih je bilo
pa spodaj na jezeru, so br obrnili drevake proti domu.
Od staj sem so pa naglo veslali pastirji in nekaj ensk, ki
so se mudile na trdini zavoljo mole.
Sonce je zalo. Skoraj nepremino so viseli na nebu
oarjeni oblaki. Na koliu Ostrorogega Jelena pa je bil
zbran ves njegov tevilni rod. Redkokdo je manjkal. Vsi
so nestrpno akali, kaj ukae gospodar.
BESeDA BOBRI 2: ROD
129
Jelen se je samozlavestno ozrl naokrog. Hrumei rod
se je umiril. Ostrorogi je raziril gosto poraene prsi in
zajel sapo. Nato pa je spregovoril in glasno oznanil:
Jutri proslavi rod Ostrorogovcev prvo zelenje.
Gospodar je obmolknil. Mladina pa je zavrisnila. e
stareji ljudje so se kar nekako raziveli.
Prav do mraka in e naprej v no so se razlegali s kolia
Ostrorogega Jelena prek jezerne gladine vriski mladcev
in vzkliki mladenk. V goavah pa so se odzivale sove.
Juh, juh, juh!
Na vrhu Ronega hriba, na veji razglednega bresta, ki se
je kakor roka stegala proti jutranji strani, je zaklepetal
petelin. Odzvala sta se mu drozg in komatar in zagosto-
lel je strek.
Medel sij, ki se je bil dvignil iznad nizkih hribov da-
le zadaj za Oblim hribom, je priel rdeti. rni pti z
rdee obrobljenimi omi je zabrusil. Polagoma so popri-
jeli tudi drugi ptii. Preskakovali so se po ozelenelih ve-
jah in otresali roso. Roni hrib se je prelil v eno samo
pesem. Pod njim pa je zahrumelo kolie Ostrorogega
Jelena. Spodaj na vodi so se zazibali drevaki. Drug za
drugim je odrinil izpod pristajnega mosta. V skupinah
so veslali proti trdini in med veselimi vzkliki in vriski
pristajali ob vznoju pod studencem. Mladenke so hite-
BESeDA BOBRI 2: ROD
130
le umivat si obraze v hladni in isti studennici. Da se
jim bolj cvetoe razare ez poletje. Mladci so se pa vra-
ali z drevaki nazaj pod kolie, da prepeljejo e otroke
in odrasle na trdino.
Hej, haj, hej, haj, hej, haj, hihihi ha haj!
Veselje je naraalo, postajalo edalje bolj glasno in se
povzpenjalo vedno vie v Roni hrib.
Debeli petelin je obmolknil. Stegnil je vrat in prisluh-
nil. V goavi spodaj se je nekaj premikalo. Petelin se je
naglo obrnil, razpel peruti in hrumee odfrfotal proti
prodovom Save. Pesem ptiev na pobojih Ronega hri-
ba je za hip premolknila. Jasa pod razglednim brestom
se je pa priela polniti s kipeim ivljenjem.
Po bregu navzgor so prihitele mladenke. Rosa jim je
okropila svee oprane sivkaste haljice. Pa se zato niso
menile. Za dekleti so se pripodili mladci. Belili in sivili in
rnili so se jim ovji in volji in kozji prepasi okrog ledij.
Ostrorogovim odraslim sinovom so vihrali risji kouhi
po hrbtih. Najlepe je znal z njim opletati in se razkazo-
vati mladenkam Presukani Lisjak. Marsikatera ga je ivo
pogledala.
Privreali in prikriali so otroci. Kar od vseh strani,
kakor bi jih bile vse goave polne.
Poasi in marsikdo precej zasopel so prispeli na vrh
Ronega hriba moje in ene in stareji ljudje. Zadnji je
priel Ostrorogi Jelen. Vsi so se mu razmaknili. Gospo-
BESeDA BOBRI 2: ROD
131
dar pa je stopil ob mogono deblo bresta. Rahel veter se
je poigraval z njegovim voljnim, velikim plaem. Bil je
seit iz samih koukov lahtne kune.
Vse ivo se je bilo nabralo ljudi na jasi. Le pod iroko
kronjo razglednega bresta, okrog mogonega debla in
Ostrorogega Jelena je bil ves prostor prazen.
Nebo je arelo v jutranji zarji. Vrhovi Snenih gora so
bili e osvetljeni. Ni manjkalo ve dosti, da pride sonce
in obsije ozeleneli razgledni brest in vrh Ronega hriba
in zbrani Ostrorogov rod.
Pialar, k meni! je glasno zaklical Jelen.
Nekako plano je prihitel mladec. Stal je prav med
zadnjimi in skozi glasni tru lovil glasove ptiev.
Sem, na to korenino sedi! Oe je pokazal sinu ka-
kor hlod debelo korenino. Za dva senja dale od debla
se je boila nad zemljo, potem se polagoma zarivala pod
ruo in se konavala kdo ve kje. In je e velel Ostrorogi:
Ko zane vzhajati sonce, mu zabrenka v pozdrav.
Bom, gospodar, se je razveselil Pialar.
Svetlooka Srna in Lepolasa Veverka! je spet zakli-
cal poglavar.
Tukaj sva, sta se oglasili dvojici prav v prvi vrsti.
Mladenke v krog zberita! je ukazal Jelen.
Mladenke v krog! sta ponovili Srna in Veverka oe-
tov ukaz, se sami prvi prijeli za roke in ponudili drugo,
prosto naprej. Kakor venec cvetja so se zbrale mladen-
BESeDA BOBRI 2: ROD
132
ke iz rodu Ostrorogega Jelena pod kronjo razglednega
bresta v kolobar.
ez rob nizkih jutranjih hribov se je razlila slepea
svetloba. Ostrorogi je priprl veke in se zagledal vanjo.
Pialar je udaril na struno. Zadonela je brenka. Vse je
utihnilo. Mladenke so se pa prestopile, zavrtele krog in
zapele:
Mlaaado zeleeenje Sooonce vzhaaajaa
Zeeemlja po cveeetjuu po plooodu duhtiii
Brenk, brenk, brenk, brenk, brenk, brenk.
Pialar je udarjal na struno. Mladenke so pa e in e
zapele o mladem zelenju in soncu in cvetju in plodu.
Rod je mole poslual. Ostrorogi sam pa je s priprtimi
omi nepremino gledal v sonce.
Na Roni hrib in na jezero se je razlila dnevna svetlo-
ba. Utihnili sta struna in pesem mladenk. Ostrorogi Je-
len je zameal. Njegov rod pa je pridral sapo in nape-
to poslual, kaj poree gospodar. Od vseh strani je spet
zadonelo petje ptiev.
Ostrorogi je na iroko razgrnil svoj dragoceni pla,
potresel z glavo, da so mu zavalovali posiveli lasje, in je
spregovoril:
Vidim ravnino, obseno kakor jezero. Vsa je zlata in
valovi. Iz nje pa raste gora iz samih podpepelnjakov.
BESeDA BOBRI 2: ROD
133
Ostrorogi je premolknil. Rod pa je zaepetal: Dobro
znamenje, dobro znamenje, dobro znamenje. Obilo je-
sti.
Vidim tuje drevake, je spet spregovoril Jelen. Ve-
liki so, kakrnih mi ne zmoremo. Prili so po Reki na-
vzgor in veslajo prek naega jezera.
Rod je molal. Ni vedel kaj rei. Ostrorogi pa je za-
gledal v plesoi svetlobi pred sabo Zorno Kalino. Popol-
noma razlono in jasno. Hitela je naravnost proti njemu.
e bolj brhka in zdrava, kakor je v resnici bila. Jelen se
je nasmehnil. Kaj pa vidi, ni maral glasno povedati. Rod
je tudi uganil, da mu glavar neesa noe razodeti. Obra-
zi starejih so se pomraili.
Nenadoma se je pa Jelen nemirno prestopil, odprl oi
in se plano ozrl v zeleneo kronjo nad sabo. V uesih
mu je bilo zahrumelo, kakor bi se podiralo drevo, pa ni
bilo nikjer ni. Stopil je nazaj k deblu in povedal: Zdelo
se mi je, da se je od razglednega bresta odlomila mo-
na veja, da pada na tla in me hoe ubiti. Pa to ni bila ve
prava prikazen, ko sem e pogledal.
Moaki so zmajali z glavami. Ostrorogega vedenje se
jim ni zdelo ni prida. Pa niso marali oporekati glavar-
ji. So raji molali.
Mladina se pa za Ostrorogove besede ni dosti zmeni-
la. Je imela vse drugane skrbi. Le Presukani Lisjak si je
dobro zapomnil, da se je njegovemu oetu v videnju
BESeDA BOBRI 2: ROD
134
mladega zelenja odlomila z razglednega bresta mona
veja.
Spet je zabrekal Pialar na struno. Mladenke se niso
ve hotele vstopiti v krog. Razbeale so se bile na vse
kraje. Prve so se bile e vraale s cvetjem v rokah. Hitele
so ga povezovati v opke. Potem so se skuale, katera
vre svojega vie v veje ozelenelega razglednega bresta.
To pomlad je vse nadkrilila Zorna Kalina. Do prihodnje-
ga zelenja jo doleti velika srea, so ji napovedovale vrst-
nice. Kalina sama pa ni kaj prav ni mogla verjeti.
Mlado zelena kronja razglednega bresta je bila vsa
ovenana s pomladanskim cvetjem; kakor da bi bila
vzcvetela. Mladenke so se spet razle po jasi. K njim so
pristopili mladci, jim dali rdee pobarvana peena jajca
in prejemali v zameno sonno rumena. Otroci in stareji
pa so hiteli lupiti in jesti nebarvana. Ta ali oni je bil pri-
nesel s sabo celo epec soli, da sta imela trdi beljak in
rumenjak bolji okus.
Rod Ostrorogega Jelena je posedel po jasi. Vsak je
lahko jedel meso, kolikor ga je hotel, in prigrizoval gren-
ke korene in zeleno kreo po mili volji. Vsega so bili pri-
nesli obilno s sabo. Le od podpepelnjaka je dobil vsak
kaj malo. Nekateri komaj enkrat za v usta.
Na vzbokli brestovi korenini so sedeli Ostrorogi Jelen
in njegova druina. Vsi so bili dobre volje. Le Presuka-
BESeDA BOBRI 2: ROD
135
ni Lisjak se je nekam mrko dral. Ostrorogi ga je ves as
opazoval z enim oesom. Z drugim pa Zorno Kalino.
Hrup in veselje na jasi pod razglednim brestom na
vrhu Ronega hriba sta edalje bolj naraala. In spet je
zapela Pialarjeva brenka.
Takrat so se pa raziveli mladci. Planili so pokonci.
Hej, haj! Stareji so dvignili sulice, ta in oni je zavihtel
sekiro, mlaji pa sneli loke s ple in segli po puice v tul.
In so poepali in odskakovali od tal in se vrteli in zama-
hovali z orojem in proili puice visoko pod nebo in
v debla dreves. Zraven pa so peli in vriskali, da je potre-
petavalo mlado listje v kronji razglednega bresta.
Hej, haj, juhahaj, haj, haj, juhahaj!
Presukanega Lisjaka ni bilo med razigranimi mladci.
Jelen ga je koj pogreil. Zael ga je z omi iskati med gle-
dalci. Ni ga bilo. Pa tudi Zorne Kaline ni bilo nikjer. Ne-
opaeno je odel Ostrorogi izpod koatega bresta. Mu
ni bilo teko. Vse je bilo zaverovano v razposajeno pre-
kipevajoo mlado mo v rodu.
Ostrorogi je Lisjaka in Kalino kmalu izsledil. Stala sta
za vrtincem mladih bukev. Potuhnil se je in se plazil bli-
e. Mladec je mladenki nekaj ponujal, ona se je pa bra-
nila vzeti. Jelen se je pritihotapil tako blizu, da je razloil
pritajene besede.
BESeDA BOBRI 2: ROD
136
Na praznik mladega zelenja, je epetal Lisjak, mo-
ra vsaka mladenka vzeti od vsakega mladca rdee po-
barvano labodje jajce, e ji ga ponudi. Ti se pa brani.
Bojim se, je skoraj drhtela Kalina.
esa? je revsnil Presukani.
Ne vem. In vrniti ti ne morem arko barvanega gos-
jega jajca, ko sem e vse oddala. Kasen si.
To ni ne de. Na, vzemi!
Zorna je sprejela ponujeni ji dar. Saj se ni mogla ubra-
niti. Takrat je pa, kakor sluajno, stopil izza mladih bu-
kev Ostrorogi. Naredil se je nevednega, kakor bi ne bil
ne videl ne slial niesar. Premagal se je in mirno rekel
sinu: Lisjak, mladci te pogresajo. Br pojdi. Ti bi jih
pravzaprav moral voditi!
Presukanemu ni niti na misel prilo, da bi oporekal.
Urno se je obrnil in odel. Kalina pa je s tresoimi se ko-
leni obstala pred Ostrorogim. e bi jo z vso mojo udaril
s pestjo naravnost v obraz, bi se prav ni ne zaudila. Pa
je ni. Samo precej trdo je vpraal: Kaj ti je dal Lisjak?
Tole. Mladenka je pokazala rdee barvano peeno
labodje jajce.
Daj sem!
Na.
Ostrorogi je zadegal labodje jajce ob deblo debele
bukve, da se je razletelo na vse strani. Le grdo rumena
packa je ostala od rumenjaka na sivem lubju.
BESeDA BOBRI 2: ROD
137
Tako, da bo vedela. e pa hoe biti Lisjakova, ga
pregovori, naj si pred tabo vzame za prvo eno katero
koli mladenko iz uglednega rodu, samo Pisane Tulpe
ne.
Mu povem ob priliki, je bolj dahnila kakor rekla
prestraena Zorna.
Jelen je odel nazaj pod brest. Koj za njim je prila na
jaso tudi Kalina. Uvrstila se je v krog mladcev in mla-
denk, ki so se drali za roke in v irokem krogu vrteli
okrog debla razglednega bresta. Pialar pa je udarjal na
struno:
Brenka, brenka, brenka, brenka, brenka, brenk
In so peli in se vrteli, dokler se ni sonce povzpelo na
svoj vrh. Lisjak in Kalina sta se ves as drug drugega
skribno izogibala.
Med vriskom mladcev in veselimi vzkliki mladenk se
je rod Ostrorogega Jelena zael razhajati. Vraali so se
nazaj na kolie. Zadnji je pristal gospodar. Ni kaj pra-
ve volje ni bil. Jezerni Roi, ki ga je vpraala, kaj se mu
je prikazalo v videnju mladega zelenja, je odgovoril
samo: Mhm!
Roa ni marala ve siliti vanj. Je videla, da je Ostrorogi
nasajene volje. Tega pa seveda ni mogla vedeti, kako Je-
lena grebe, da je Presukanemu popustil glede Zorne Ka-
line. Pa naj e bo, je Ostrorogi skual dopovedati sam
sebi. Samo, e prej vzame mladenko ugledne druine,
BESeDA BOBRI 2: ROD
138
da rod ne posentjavi. Po tihem si je pa elel, da bi ga
tokrat Lisjak ne ubogal. Potem mu Kaline ne odstopi, e
se kolie podere.
Pod no je priropotala nad veliko jezero nevihta.
BESeDA BOBRI 2: ROD
139
DONEBNI PLAMENI
P
onehali so spomladanski vetrovi. Goave so ozele-
nele prav do vrha rne gore. Trave so odgnale za
ped visoko. Loje in trstje pa je preraslo tevilna, skrb-
no prikrita gnezda povodnih in movirnih ptiev.
Na obirni planjavi na vrhu Brda se pa zelenje nika-
mor ni moglo ganiti. Kakor orjaki okostnjaki so stega-
la prastara drevesa na vse strani svoje suhe veje. Pod
njimi se pa skozi dokajnjo plast odpadle suhljadi novo
rastlinje kar ni moglo preriniti.
e pred ve leti, ko je bil umrli Brkati Som e vrst
moak, se je bil Ostrorogi Jelen, potem ko je dobil pri-
voljenje od oeta, igar svet je bil, odloil, da skri go-
avo po vrhu Brda in napravi iz nje rodno zemljo. S
hlapci je zasekal vsa drevesa, da so se posuila. Stalo ga
je dokaj truda. Najteje delo se je bil pa namenil posto-
riti to spomlad. akal je samo e pravega asa in vreme-
na.
Sonce in veter sta presuila e vsa preperela in z dol-
gimi, sivimi mahovi porasla debla. Na blinjih jasah se
je sivkastorjava lanska trava, pod novoozelenelo kar po-
gubila. Ne bo se vnemala od isker, ki bi jih raznesla ve-
BESeDA BOBRI 2: ROD
140
ter ali pa vroina sama. Gorje, e bi se poar razdivjal in
zajel brezmejne neprehodne goave.
Ostrorogi Jelen je e ve dni poiljal svoje moke na
Brdo. Ukazal jim je, naj za krajem posekajo vsa suha
drevesa, tako da bodo padla na notranjo stran. In prav
tako naj ob robu ive goe vsaj za tri senje na iroko
zvleejo vso hosto in suhljad na sredo shalja.
Ve dni so od jutra do veera pele sekire in tokli cepi-
ni po vrhu Brda, preden je mogel Vztrajni Volk, ki je vo-
dil vse delo, sporoiti gospodarju, Ostrorogemu Jelenu,
naj pride in podtakne ogenj. Ponoi se ogenj vse ve-
liastneje vidi, si je mislil Ostrorogi in namenoma a-
kal, dokler ni zalo sonce. Potem je nagrebel na ognjiu
dokajen lonec erjavice in odveslal. Mrailo se je e, ko
je prispel pod Brdo. Prijel je lonec za locen in odel na-
vkreber. Moje in mladci so se glavarja razveselili. So ga
bili e teko priakovali.
Jelen je obstal. Predenj je stopil Vztrajni Volk in mu
podal dolgo smolnico. Gospodar je stresel erjavico iz
lonca na tla, pokleknil poleg nje, pritaknil osmoljeni
konec plamenice, se z glavo sklonil prav k tlom in zapi-
har v aree oglje. Smola je zacvrala in se br vnela.
Ostrorogi je vstal in poakal, da se je plamenica razgo-
rela. Potem pa
Vztrajni Volk je oetu kazal, kje je pod velikimi grma-
dami draja in lesa podtaknjeno netivo. V drugega za
BESeDA BOBRI 2: ROD
141
drugim je segel Jelen z goreo plamenico. Preden sta
Ostrorogi in Vztrajni obla vse shalje, se je na kraju, kjer
je Jelen najprej zagal, ogenj povzpel e v suhe kronje
orjakih dreves.
Od sonca in vetra posueno draje se je vnemalo na
vseh koncih in krajih. Plameni so vignili proti nebu in
zajeli vsa drevesa. Razdivjal se je poar, kakor bi iz same
zemlje bruhal ogenj. Veter, ki je potegnil z gora, je na-
gibal vrh plamena proti jezeru in odnaal dim dale na
odprto vodo. Zaarelo je nebo, zaarelo je pa tudi Veli-
ko jezero, kakor bi smo gorelo.
Prasketanje, ki se je bilo koj spoetka prielo oglaati
v plamenih, je edalje bolj naraalo in se sprevrglo v
treskajoe pokanje. Kakor bi se utrinjale zvezde, so se
vsipale iskre v jezero in ugaale v razsvetljeni vodni gla-
dini, po kateri so hiteli veslati tevilni drevaki od kolia
Oskrorogega Jelena. Otroci, enske in starci, vsak, prav
vsak, kdor je le kolikaj mogel, je hotel videti veliastni
poar od blizu.
No je zagrnila zemljo. Veerno stran Velikega jeze-
ra je razsvetljevalo goree Brdo. Okrog ognja pa se je
zbiral rod Ostrorogega Jelena.
Zorna Kalina je prispela med prvimi. Z mladenkami
je hitela po bregu navzgor. Pa je vso gruo kaj kmalu
zaustavila pekoa vroina. Kalina je stopila za deblo
BESeDA BOBRI 2: ROD
142
debele breze in od tam opazovala silni ogenj, v katerem
je preperelo drevje kar ginilo.
Zorna je prav dobro vedela, da se ji ne more ni pri-
petiti, pa jo je vendar priela obhajati udna groza. Pred
njenimi omi so plameni neukrotlijivo poirali suho go-
avo, katero je bil zagal Ostrorogi Jelen. Ve let je pri-
pravljal nocojnji poar, ki bi se rad razbesnel dale na-
okrog, pa se ne more, ker ga Ostrorogi dri kakor na
vrvi. e mora e ogenj biti pokoren Jelenu, le kako naj se
Presukani Lisjak upre gospodarjevi volji. e ob sami
misli, kako bi se Ostrorogi utegnil znesti nad njo in nad
Lisjakom, je Zorno Kalino kljub vroini, ki jo je kar gala
v lica, mrzlo spreletelo po hrbtu. Ne. Ostrorogemu Je-
lenu se nihe ne more upreti. Tudi njegov lastni sin ne.
Najmanj pa hi njegovega hlapca, Pegastega Risa.
Kalina je zameala. Pred njo je prasketal in pokal
ogenj. Na obeh straneh in za njo so se oglaali vzkliki
zaudenja. In Zorni se je zazdelo, da se vsi ti ljudje, od-
rasli in otroci, ves rod Ostrorogega Jelena, ne udi og-
nju, pa pa samo proslavlja mo svojega gospodarja.
Kalina!
Zorna je vztrepetala, odprla oi in se br obrnila. Za-
gledala je za sabo Presukanega Lisjaka. Kako si me pre-
strail!
Hm! Ostrorogega bi se pa razveselila. Kaaaj? Presu-
kani je stegnil roko in trdo prijel Kalino za golo laket.
BESeDA BOBRI 2: ROD
143
Zorna je sunkoma iztrgala roko iz Lisjakovega prije-
ma in se za korak odmaknila prisekljivemu mladcu:
Neee !
Kaj, da ne, je Presukani e vedno trdil svojo.
Zato, zato ker se ga bojim, je bolj izdavila kakor
pa povedala Kalina.
Lisjak se je glasno zasmejal: Hahaha!
Ta ogenj poglej! Kalina je stegnila roko. Njen obraz
pa je arel od vroine. Do neba vihrajo njegovi plame-
ni, pa vendar se ne more razbesneti. Mu je Ostrorogi
zartal, do kam sme sei.
Ogenj smo ogradili mi. Jelen sam niti s prstom ni
ganil. Iz Lisjakovih oi je blisnila upornost.
Je e res, je pritrdila Kalina in koj spet oporekala:
Pa je vendar Ostrorogi vse kakor sam naredil, ker je
vam ukazal to storiti.
In e bi mi tega ne hoteli ? Presukani je spet sto-
pil tesno k Zorni.
Kdo se more upreti gospodarju, mogonemu, kakor
je Ostrorogi Jelen! Kalina je narahlo nagnila glavo na-
prej.
Lisjak pa se je s pestjo udaril na prsi, da je votlo za-
bobnelo: Jaz se mu postavim po robu, e ne dobim
tebe.
Pa te stre.
Bomo videli.
BESeDA BOBRI 2: ROD
144
Ob robu ognja se je zruil v ogenj visok in tenak bo-
rovec. Kalina in Lisjak sta odskoila za nekaj korakov. Pa
so jo kljub temu e dosegle usipajoe se iskre. Zorna si
jih je hitela stepati iz las in raz haljico. Presukani se pa
skoraj ni zmenil zanje. ele ko mu je zasmrdelo iz pre-
pasnice po smodei se dlaki, je krepko udaril z dlanjo po
vnanji strani bedra in pogasil vnemajoo se kouhovino.
Obenem je pa zatrmoglavil: Se uprem, e mi ne pusti
vzeti tebe.
Lepa prilonost se skoraj ni mogla ponuditi Zorni,
da sporoi Lisjaku Ostrorogovo naroilo. Br je poprije-
la: Me lahko dobi, e bo pameten.
Kako? je hlastnil Presukani in prijel Kalino za roko.
Jelen mi je ukazal, Kalini se je beseda zataknila, mi
je ukazal, naj ti povem, da si mora pred mano vzeti za
prvo eno mladenko iz ugledne druine.
Hhhm! se je namrdnil Lisjak. Zorna ga je pa usta-
vila in poasi ponovila: Mladenko iz ugledne druine.
Nadaljevala pa je bolj naglo: Katero koli, je rekel, samo
Pisane Tulpe s kolia Turovcev ne.
Maram zanjo. e zavoljo preoblastne njene matere
ne, Koate Jelke, ne.
Ob robu goave, nedale od debele breze, sta se
oglasila glasen vri in cviljenje. Tokrat so se iskre v
ogenj podirajoega se goreega drevesa usule na gruo
mladenk, ki so zaudeno opazovale veliasten poig
BESeDA BOBRI 2: ROD
145
shalja na Brdu. Njih vik in krik sta za kratek as preki-
nila pogovor med Kalino in Lisjakom. Prva je spet spre-
govorila Zorna: Pisane Tulpe ne. Drugo pa, katero koli
hoe. In jaz bi potem postala tvoja druga ena.
Mrhm! Lisjak je najprej nejevoljno prhnil. Potem je
sklonil glavo tik na Kalinino uho in pridueno vpraal:
Pa bi ti hotela biti moja ena?
Zorna je pogledala razvnetemu mladcu naravnost v
poraeni obraz: Hotela? Hotela? Storiti bom morala,
kar bo Ostrorogi ukazal.
Sem mislil rei, je pojasnil Presukani, e si ti eli
biti moja druga ena?
Hm! Kalina je slkomizgnila z rameni. Prva morem
postati samo hlapcu.
Lisjak se je pa razkorail in trmoglavo stisnil pesti:
e vem, kako naredim. Vzamem si za prvo eno kate-
ro koli. Pa jo potisnem ob stran, ti pa mi rodi prvoro-
jenca in zagospodari pri mojem ognjiu.
Obsijan s svitom plamenov je bil Presukani Lisjak kaj
vec Zorni Kalini. Po obrazu, po postavi in besedi. Zami-
kalo jo je, da bi pritrdila, naj stori tako, kakor je rekel. Pa
se je prav ta hip zruila v ogenj cela grua plameneih in
areih dreves in opomnila Kalino na Ostrorogega mo.
Zaskrbljeno je posvarila razvnetega mladca: Mar mis-
li, da bo gospodar mirno gledal tako tvoje poetje?
BESeDA BOBRI 2: ROD
146
Lisjak je namril obraz: Si pa zabijem lastno ko-
lie.
Ti ne bo dovolil oslabiti rodu Ostrorogovcev za eno
celo druino, je oporekala Zorna.
Presukani je topotnil ob tla: Tudi on je storil v mla-
dih letih isto. Zakaj bi pa ne tvegal jaz?
Zatooo , je zategnila uvidevno Kalina, ker nisi ti
Ostrorogi Jelen in on ne Brkati Som.
Bomo videli. Lisjak je dvignil pesti in zamahnil v
smer, kjer je slutil, da onstran planenov stoji s svojimi
poroenimi in doraajoimi sinovi njegov oe, Ostro-
rogi Jelen. Tudi sam je bil e pred kratkim med njimi. Pa
se je zmuznil in poiskal Zorno Kalino. Ni mu bilo al.
Sedaj vsaj ve, pri em je. O, e naredi po svoje. Pa se je
tik njega spet oglasila Zorna in ga z ugajoim prstom
svarila:
Pazi, Presukani Lisjak, da naju Ostrorogega jezna
mo ne sege, kakor sedaj v prah seiga e pred kratki-
mi leti mogono goavo.
Kalina ni akala odgovora. Obrnila se je in odla v
drubo mladenk. Prispela je ravno v pravem asu. Mla-
denke so si na jasi blizu roba goave pravkar podajale
roke in se vstopale v kolobar, sredi katerega je stal Pia-
lar in prav na rahlo udarjal s kokom enjevega lubja
na struno dromlje. Zorna se je br uvrstila v krog in ga
BESeDA BOBRI 2: ROD
147
prav ona sklenila. Ta hip je e zaklicala dvojica, Svetlo-
oka Srna:
Pialar! Daj, zabrenkaj in zapoj, da poastimo
ogenj!
Drum, drum, drum, drum, drum, drum, se je glasno
oglasila struna. Mladenke so se prestopile, mladec je pa
priel peti:
Plameeeni visoooki, goreeea dreveeesa,
jezeeero sveeetlo, areeeee nebooo .
Drum drum drum, drum drum drum.
Ooogenj nam treeebii diiiiivje goaaave,
ooogenj nam plooodno zeeemljo dajeee .
Z zveneimi glasovi so ponovile mladenke:
Ooogenj nam plooodno zeeemljo dajeee.
Drum drum drum, drum drum drum.
Kolobar se je hitreje zavrtel, Pialar je pa spet povzel:
Ooogenj nas greeje, ooogenj nam peeee,
ooogenj nam sveeeti v teeemnih noeeeh.
In se je spet oglasil zbor:
Ooogenj nam sveeeti v teeemnih noeeeh.
Drum drum drum, drum drum drum.
BESeDA BOBRI 2: ROD
148
Presukani Lisjak je sprva zdale poslual naglo bren-
kanje in zateglo petje. Kaj kmalu pa ni ve zdral pri de-
beli brezi. Pritihotapil se je blie in na skrivaj opazoval
rajanje mladenk. Dvigale so roke, se pregibavale v kol-
kih, obraale glave zdaj sem, zdaj tja in pogledovale v
vrhove plamenov in e vie v aree nebo. Rudasta svet-
loba je poplesavala po njih haljicah, se poigravala z bolj
ali manj razkodranimi lasmi in jim oarjala mladostne
obraze. Zorna Kalina se mu je zdela po stasu in dri iz-
med vseh najlepa. Ne, ne bo dekla ona; nobeni drugi
enski ne.
Ooogenj, ooogenj, ooogenj, je nepretrgano done-
lo v uesih Presukanemu. Pa se je spomnil, kako ga je
Kalina svarila pred ognjem Ostrorogove jeze. Ta hip mu
je bilo jasno, da je res blazno upiral se oetu, mogone-
mu glavarju. Od togote mu je busila kri v glavo. In sam
ni vedel, kdaj je na pol tiho poprijel z mladenkami vred
za Pialarjem. Pa je namesto z njegovimi besedami za-
pel po svoje:
Ooogenj naj meeene in Zooorno segeee .
Segeee je Lisjak izrekel tako spaeno, da se je
ustrail lastnega glasu. Kakor bi bil zalajal. Urno se je
obrnil in oddivjal kar naravnost skozi goavo po bregu
navzdol prav do obale. Planil je v drevak in odveslal na
jezero. Za ogenj na hrbtu Brda se ni ve menil. Skozi
BESeDA BOBRI 2: ROD
149
prasketanje plamenov pa je e vedno slial mladenke
neprestano ponavljati:
Ooogenj, ooogenj, ooogenj!
Najraji bi si zamail usesa.
Zgoraj na goreem Brdu se je pa Pialar sredi jase
edalje bolj razvnemal. Brenka mu je kar sama pela. In
besede v poaenje ognja so mu kar same prihajale na
usta. Sam ni vedel, kdaj je zael poskakovati in se vrte-
ti na sredi kolobarja mladenk. Hkrati pa je zamahoval z
glavo, da so mu vihrali rdekasti lasje kakor plameni.
Naenkrat pa . Silen tru je zagluil brenkanje in
petje. Mladenke so z razigranim Pialarjem vred obsta-
le in obmolknile. Vsi hkrati so se ozrli v poar in obstr-
meli. Sredi plamenov se je podirala najveja skupina
dreves. Vse navzkriem so padala in deblo je spodbija-
lo deblo. Za celo zarjo isker se je dvignilo pod nebo. Ra-
hel veter jih je zanesel prav nad kolobar mladenk. Kakor
bi se na gosto utrinjale zvezde, so priele padati na lase
in na haljice. Mladenke so od strahu zakriale kakor jata
preplaenih jerebic. Pa je njih plane glasove presekal
jasen Pialarjev glas:
Ooogenj siiiplje sreeeo na naaas.
Ooogenj sreeea, ooogenj sreeea, ooogenj sreeea!
BESeDA BOBRI 2: ROD
150
Dale naokrog so se razlegali mladi glasovi. Pialar je
spet udaril na dromljo. Mladenke so pa sredi usipajoih
se isker znova zarajale.
Prestraen vik mladenk je bil segel raz plamenee
Brdo dale na jezero. Udaril je na uesa tudi Presukane-
mu Lisjaku. Sunkoma se je ozrl nazaj. Kljub vsej nejevo-
lji se je moral uditi lepoti padajoih isker. Obrnil je dre-
vak in privoljivo zaelel, da bi se poar razdivjal im
globlje v goave, pred kratkim ozelenele. Ha, bi se po-
tem porogal Zorni Kalini naravnost v obraz: Si videla
Ostrorogega mo? Ogenj mu je uel, kakor se zmuzne
otroku, ki skae e brez prepasnice naokrog, spolzka
riba iz rok.
Pa osvetljene goave se niso vnele in poar na Brdu
je priel pominevati. Plameni so legali edalje nie na
zemljo. Proti nebu se je dvigalo le e nekaj orjakih dre-
ves, ki jih doslej plamen e ni zmogel. Kakor velikanske,
v tla zasajene plamenice, ki so se bile vnele od vrha do
tal, so odsevala v jezerni gladini. ar na nebu se je eda-
lje bolj krepil. Na jezero je pa spet priela legati tema.
Tudi ogenj v prsih Presukanega Lisjaka se je bil pre-
cej polegel. Mladca je nehala kuhati jeza. Zautil je v
udih onemoglo utrujenost. Ni ve se ni mogel prema-
gati. Legel je vznak na dno drevaka. Veslo je poloil po
dolgem poleg sebe, da bi mu ne zdrknilo v vodo. Na
nebu so migljale redke zvezde. Lisjak je zameal. Neho-
BESeDA BOBRI 2: ROD
151
te mu je prilo na misel, da se priblino tako neko od-
pelje na brezmejno Temno jezero, e se prej morebiti ne
utopi v jezeru ali pa ne ugrezne kje v movirje. Saj vse
kae, da mu bo ivljenjska srea sovrazna.
Mirno se je pozibaval drevak na Velikem jezeru. Lis-
jaku se je br zadremalo. Prebudila ga je glasna govorica
blizu njega. e preden se je prav zavedel, kje je, je pri-
sluhnil. Z nizkim gilasom je spregovorila enska: Grdo
smo se zmotili.
Hreee je odgovoril moki: Smo se. Ostrorogi Je-
len kri goavo in si pridobiva novo plodno zemljo in
vea svojo mo. Mi smo pa sodili, da mu gori kolie.
koda, da mu ne, je privoljivo skoraj siknila en-
ska. Presukani je spoznal njen glas. Bila je Koata Jelka.
Pogovarjala se je s svojim moem, z Urnim Sulcem.
Prav bi bilo, je pritrdil glavar Turovcev.
Koata pa je e naprej glasno pletla svoje misli: Obu-
boal bi in bi nikoli ve ne mogel misliti, da zagospodari
vsemu Velikemu jezeru. Bi mu e samo preivljanje last-
nega rodu dokaj let dalo dovolj opraviti.
Mhm, je zagodrnjal Sulec.
Kakor je bil Presukani Lisjak jezen na oeta, se mu je
kaj grdo zdelo, da mu Turovci privoijo toliko nesreo.
Saj bi njega samega prav tako zadela. In Zorno Kalino in
vse. Sedaj je vedel, zakaj mu je Ostrorogi prepovedal
pripeljati si za prvo eno na domae kolie Turovko,
BESeDA BOBRI 2: ROD
152
Pisano Tulpo. Da je bil ta hip oe pri njem, bi se kar go-
tovo pobotala.
Lej! Drevak! je pridueno vzkliknila Jelka.
Kaj pa bo sedaj? se je prestrail Presukani in prijel
za bodalo. Zalotijo me in mi za vedno zamaijo usta.
Pa si je br domislil ukane. Potuhnil se je in se naredil,
kakor bi spal. Njegov strah je bil pa prazen. Turovci niso
priveslali do njega. Lisjak je slial rei Sulca:
Drevak je brez veslaa. Je e komu zdrknil raz breg.
Naj ga sam lovi, jaz ga mu ne bom. Naj pa drugi pazi!
Presukani si je oddahnil. Turovci pa so zginili v temo.
Ko je utihnil njih pogovor, je mladec sedel in prijel spet
za veslo.
Brdo je ugaalo. Zvezde na nebu so postale gosteje.
Glasovi ob pogoriu so se umirili. Rod Ostrorogega Je-
lena se je vraal na kolie. Po jezeru je plavalo dokaj
drevakov. Precej mora biti tujih vmes, je sodil po go-
vorici Presukani. Se je gotovo tudi marsikatero drugo
naselje zmotilo, ne samo Turovci, da gori kolie Ostro-
rogega Jelena. Prihiteli so, da bi pomagali. Ta ali oni pa,
da bi privoil kakor Turovci. Kdo ve?
Hej! Kdo tam?
Lisjak se je urno obril in zagledal teak drevak, ki je
drsel iz teme naravnost poti njemu. Br se je odzval:
Mladec Presukani Lisjak.
Ostrorogega Jelena sin?
BESeDA BOBRI 2: ROD
153
Sem.
Poakaj nas.
Kdo ste?
Vitorogi Oven.
Aaa!
Lisjaku se je dobro zdelo, da je Vitorogi prihitel tako
od dale na pomo. Njegovo kolie je bilo zabito v Glo-
boki zajedi, s katero je Veliko jezero najdlje segalo proti
podsonni strani. Malo nie na Mahu od borovni-
kega mosta, bi rekli dandanes. Ovnov rod je slovel
dale naokrog po svoji stari potenosti.
Ovnovci so priveslali vtric Lisjakovega drevaka. et-
vero jih je bilo; gospodar in trije njegovi najstareji sino-
vi. Veja dva, Zagoreli Rakar in rni Bor e odrasla, tret-
ji, Hresta, je pa ele spodraal in e ni imel dvojnega
imena.
Kje se mudi Ostrorogi Jelen? je vpraal Oven.
Kar gotovo bo e vedno ob pogoriu, je odgovoril
Presukani.
Vdi nas do njega, je bolj ukazal kakor pa prosil
Vitorogi.
Prav.
Spet so se potopila vesla v vodo in drevaka sta se pre-
maknila in kaj kmalu pristala pod Brdom. Po goavi
navzgor je bilo e temno, zgoraj na pogoriu samem se
je se pa kar dobro videlo, eprav plamenov ni bilo skoraj
BESeDA BOBRI 2: ROD
154
ve. Tlelo je torovje in korenine, kakor bi se hotel ogenj
zagristi v zemljo.
Ostrorogi se je Ovna odkrito razveselil. Kar z obraza
mu je bral, da mu je hotel prihiteti na pomo, pa hva-
la belemu bobru da se je Vitorogi motil in njegovo
kolie e vedno stoji nedotaknjeno.
Ovna in njegove sinove je ob jutranji zori Ostrorogi
Jelen povabil v svojo veliko koo. Ves dan jih je gostil,
dokler jim ni bilo treba odveslati proti domu. Hrane pa,
ki jo je bil Vitorogi pripeljal s sabo, da bi ne bil obuboa-
ni rod Ostrorogovcev koj prvi dan laen, ni hotel ve
vzeti s sabo. Jelen jo je moral sprejeti v dar.
Da naj e pridejo, je vabil odhajajoe Ostrorogi.
Bomo, bomo! sta oba hkrati zavpila Zagoreli Rakar
in rni Bor in se e enkrat ozrla navzgor na mostie,
kjer sta ob ograji poleg svoje matere Jezerne Roe stali
dvojici, Svetlooka Srna in Lepolasa Veverka.
Poasi je drsel veliki Ovnov drevak proti prelivu med
prvima otokoma. Z vrha Brda se je pa e vedno dvigal
dim. Tlele so korenine pod zemljo. Hej! Bujno bo od-
gnala setev na novem poganju.
BESeDA BOBRI 2: ROD
155
POJOE KOPAE
P
oar na Brdu je ugasnil. Niti iz korenin se ni ve ka-
dilo. Od vsega shalja so ostali samo kupi pepela in
pa tu in tam nekaj obgorelih torov. Ostrorogi se je bal
vetra. Raznesel bi mu pepel, ki gnoji in rahlja in daje
zemlji rodovitnost.
Pa kakor bi res beli bober uval nad blaginjo Ostroro-
gega Jelena, se je prav po tihem napravilo k deju. Naj-
prej je prielo preti. Nato se je pa ulil droben, pa gost
de. Razmoil je pepel in ga zapral v zemljo.
ez dva dni je potegnil veter, pregnal oblake in kar
skoraj ez no posuil zemljo, ki se je spet grela na spo-
mladanskem soncu.
Med dejem na koliu Ostrorogega Jelena moki
niso drali kriem rok. e rib za vsakdanjo uporabo bi
kmalu ne bili utegnili naloviti v jezeru. Hiteli so raza-
govati s kresilnimi pa tudi bronastimi agicami odpad-
lo jelenje rogovje, nabrano v pozni jeseni in v zgodnji
zimi po jasah in goavah. Naagane paroke so zgoraj
pod deblom prevrtavali in jih nasajali na vrbova, lesko-
va in tudi smrekova toporia. Stare kopae je bilo tre-
ba z brusniki nabrusiti. Nekaj jih je bilo pa e tako zelo
BESeDA BOBRI 2: ROD
156
obrabljenih, da niso bile za nobeno rabo ve in samo e
v napotje. Zmetali so jih z mostia v vodo. Vsi so imeli
polne roke dela. Najbolj vei so pa brusili in vezali z
jermenjem v precepljena toporia kamnite in bronaste
sekire.
In navsezadnje so bile kopae in sekire nabruene in
nasajene, v zemlji pa ravno prav vlage.
Zgodaj zjutraj, ko sonce e ni vzlo, je sedlo v dreva-
ke pod Ostrorogovim koliem vse rno ljudi. Moki in
enske; skoraj ves rod. Odveslali so na Brdo. In tam so
se lotili in prieli prekopavati poganje. Ni bilo to lah-
ko delo. Marsikatera kopaa se je zlomila in marsikateri
mladec se je vznak prekucnil in pomolil kobale kviku,
ko se mu je odtrgala na pol trhla korenina, ki jo je skual
izpiliti z golimi rokami. Drugi so se mu pa smejali.
Jelen je priganjal k delu. Vztrajni Volk je nekajkrat
celo z biem zamahnil. Pa vse skupaj ni ni pomagalo.
Nekaj vejih torov, ki niso v globino pogoreli, niso mo-
gli izkopati. Morali so odnehati in jih pustiti, da z leti
sami sprhne.
V goavah naokrog so peli ptii in se oglaale kuka-
vice. Pa jih nihe ni utegnil posluati. e celo Pialar ne.
Moral je odloiti brenko in vihteti kopao. Dral se je
kaj kislo.
In tako je lo ve dni zapored; od jutra do veera. Res
so gospodinje po gospodarjevem naroilu skrbele za
BESeDA BOBRI 2: ROD
157
obilno hrano, pa so pretegnjeni udje komaj akali, da so
se mogli zlekniti na trdo leie in se odpoiti.
Te dni je bilo kljub pomladi in jasnim noem na
Ostrorogovem koliu e zgodaj zveer in vso no vse
mirno in tiho. Le psi so lajali in zdaj pa zdaj zatulili na
rastoo luno.
Po dnevih truda in naporov je bilo poganje na Brdu
le prekopano in spremenjeno v rodoviten laz. Ostroro-
gi je svojemu rodu privoil tri dni poitka.
Mladci so veslali po jezeru in stikali po trstju in loju.
Mladenke so polegale po prisojah in trgale cvetje in si ga
vpletale v lase. Pialar pa je poslual ptie in udarjal ob
struno na brenki.
Ostrorogi Jelen je e drugi dan poitka odveslal s Pre-
sukanim Lisjakom proti koliu Vitorogega Ovna. Se je
spodobilo, da mu vrne za dobro voljo, ko je prihitel po-
magat v nesrei, ki ga pa ni bila prizadela. In pa po-
govorila bi se kaj. In na setev lanu ga povabi. Njega
samega in njegovo druino. Mu je bilo dokaj leee na
tem, da navee z Vitorogim Ovnom im tesneje vezi. Je
bil pa nastanjen na tisti strani Velikega jezera, od ko-
der vodijo prehodi k brezmejnemu Slanemu jezeru.
Dneva je e skoraj pol preteklo, preden sta Jelen in
Lisjak priveslala v Globoko zajedo. Sta se na dale ognila
Pleivce. Ni Ostrorogi maral, da bi ga videli Turovci, po-
sebno ne s Presukamim Lisjakom v drevaku. Ovnovci so
BESeDA BOBRI 2: ROD
158
ju e zdale spazili in prepoznali. In Vitorogi in Rakar in
Bor so prilece e akali v vznoju pristajnega mosta.
Oven ni maral zaostati za Jelenom. Postregel je Ost-
rorogovcem z vsem, kar je premoglo njegovo kolie.
Celo dokajen sat medu je postavil pred njiju. Donaala
je pa jedi njegova pravkar dorasla hi, Zlata Perunika,
kaj prikupna mladenka, eprav je po lepoti in stasu za-
ostajala za Zorno Kalino. Ostrorogi jo je ves as pogle-
doval in sodil, da bi bila Zlata kar prava za Lisjakovo
eno, posebno e, ko Ovnova najstareja sinova nista
ve prikrivala, da se zanimata za njegovi dvojici, za
Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko. Presukani se je pa
za Peruniko kaj malo menil. Jo je vasih pogledal. Da bi
se kaj razvnel, pa niti najmanj ni pokazal.
Dan se je nagibal e h koncu, ko sta Ostrorogi in Lis-
jak odhajala s kolia v Globoki zajedi. Da povrne za i-
ve, ki ga je bil zadnji pustil Vitorogi njegovemu rodu,
je Ostrorogi obdaril Ovna z bronasto sekiro, mladci,
Rakar, Bor in Hresta, so pa dobili vsak svoje bodalo.
Ovnovci so bili obdaritve veseli in so za trdno obljubi-
li, da pridejo ez dva dni na setev lanu.
Nazaj grede se Jelenu ni bilo treba na dale izogibati
kolia Turovcev. Bila je e no, ko sta z Lisjakom veslala
mimo njega v preliv med prvima dvema otokoma. Oe
se je pa domislil in rekel Lisjaku:
BESeDA BOBRI 2: ROD
159
Zlato Peruniko bi bil moral tudi obdarovati. Pa ni-
sem imel ni pripravnega s sabo.
Saj, je odgovoril Presukani na kratko in Jelen ni
mogel vedeti, kaj mladec misli. Moral ga je znova po-
dregati:
Pravzaprav bi se spodobilo, da bi ti to naredil.
Lisjak je samo zaudeno pogledal. Ostrorogi ga je pa
e bolj pognal v tsen:
Saj bo Perunika kar gotovo prila na setev lanu. Ta-
krat popravi, kar sva zamudila.
Lahko, je pristal Presukani.
Kar izberi si iz mojega lepotija kaj pripravnega. V
kozjem mehu nad mojim leiem visi. Da brona ne raz-
jeda zeleni volk. Jelen doslej e do nobenega sina ni bil
tako odprtih rok.
Bom, je odgovoril Lisjak na kratko in se naskrivaj
namuznil.
Ostrorogi in Lisjak sta priveslala domov. Razla sta se
skoraj brez besed. Mislila sta pa oba na Zlato Peruniko.
Presukani je sedaj jasno vedel, da oe hoe, naj si Ov-
novo her vzame za svojo prvo eno. Jelen pa je ugibal,
e se bo Lisjak uklonil njegovi volji, ali pa bo e naprej
po svoje trmoglavil. e Presukani ustree njegovi elji,
potem mu ne bo smel ni ve braniti, da pelje v svojo
koo tudi Zorno Kalino. Je obljubil tako in besede ne bo
snedel.
BESeDA BOBRI 2: ROD
160
Ostrorogove misli so zale v zagato. Po eni strani si je
elel, da bi Lisjak Zlato Peruniko vzel, po drugi pa spet,
da bi je ne. Zorno Kalino bi na vso mo rad imel sam. Saj
so se mu vendar njene oi prikazale v sonnem videnju.
Morebiti pa Lisjak ob Zlati Peruniki pozabi na Zorno
Kalino. Morebiti . Morebiti pa tudi ne .
Ostrorogove misli so se priele vrteti kakor pes, kadar
se z gobcem prime za rep in hoe zgristi bolho, ki ga
nadleno ujeda.
Od staj pod Ronim hribom se je pa dogoasno, ena-
komerno oglaal skozi svetlo no uk.
uuuk uuuk uuk .
Redko meglo, ki je zjutraj leala nad Velikim jezerom, je
sonna gorkota kaj kmalu dvignila in jo zgostila v sve-
tel oblak, ki se je sedaj visoko izpod neba ogledoval v
vodni gladini. Iz prekopanega laza na Brdu se je pa pri-
elo vlano kaditi. Dialo je po svei zemlji in po mla-
dem zelenju.
Ob robu goave na prijezernem koncu vzboklega
Brda so se bile zbrale mladenke s kolia Ostrorogega
Jelena.
Redkokatera je manjkala. Kar nobena ni hotela osta-
ti doma. Tudi nekaj mladcev je bilo vmes. Pa veinoma
ele na pol odraslih. Vsi, mladenke in mladci, vsak je bil
prinesel s sabo svojo kopao. Pialar je bil pa brez nje.
BESeDA BOBRI 2: ROD
161
Samo svojo brenko je dral v rokah in komaj akal, da
udari na struno.
Ob kraju prekopane zemlje so stali okrog Ostroroge-
ga Jelena Vitorogi Oven in njegova sinova, Zagoreli Ra-
kar in rni Bor. Tudi Zlata Perunika je bila prila. Precej
nerodno ji je bilo. Ni se kaj prida ozirala naokrog. Zave-
dala se je, da mlade s tujega kolia najbolj opazuje njo.
Je imela kar prav. Samo glede Srne in Veverke se je mo-
tila. Dvojici sta se za Zlato kaj malo menili. Venomer
sta pogledovali na Ovnova sinova. Svetlooka Srna na
Rakarja, Lepolasa Veverka pa na Bora.
Izmed Ostrorogovih sinov sta bila v grui poleg oe-
ta samo Vztrajni Volk, ki naj bi kot prvorojenec kasne-
je pomagal sejati, in pa Presukani Lisjak, da bo seme na-
sipal iz mehov v sejalne bisage.
Obirna jezerna gladina je segala skoraj v nedogled in
se bleala v jasni svetlobi. Le ptii, ki so vzletavali iz nje
in se spuali nanjo, so jo zdaj pa zdaj vzvalovili.
Ostrorogi je zajel pest spolzkega lanenega semena.
Vrgel ga je proti soncu, da se je drobno, podolgovato
zrnje razprilo na vse strani. Jelen pa je spregovoril:
Tebi, velika lu, ki zemljo ogreva.
In je vrgel e dve pesti lanenega semena proti nebu.
Nato pa se je zastavno prestopil in priel sejati vprek
ojega konca razkopane zemlje. Za njim sta se uvrstila
Vitorogi Oven in pa Vztrajni Volk, prav tako s polnimi
BESeDA BOBRI 2: ROD
162
sejalnimi bisagami prek ramen. Rakar in Bor pa sta se
vstopila vsak s svojo kopao v vrsto mladenk in mlad-
cev, tako da sta imela v sredi med sabo Ostororogega
dvojici, Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko.
Sejalci so prispeli na drugo stran prekopanega laza in
se obrnili. Takrat je Pialar udaril na brenko. Zabrne-
la je struna, kopae pa so priele na gosto udarjati ob
rahlo prst in zasipavati vsejano drobno seme. Njih po-
trkavanje se je zlivalo z glasovi brenke, da je bilo sliati,
kakor bi tudi zemlja brnela. Pialar je prisluhnil, ujel z
glasovi strune udarjanje kopa in zapel:
Zemlja rahla, zemlja rodna,
zemlja sonna, mali dobra,
mati naa, mati vseh.
Drum drum drum, drum drum drum.
Za Pialarjem so kmalu poprijeli tudi kopai in ko-
paice. Z Brda so se edalje bolj pogosto razlegale prek
jezera in v temne goave besede:
Zemlja sonce mati.
Zlata Perunika je epela poleg polnih mehov lanene-
ga semena in posluala brenko in petje in rahle udarce
kopa. Bila je vsa zavzeta. Ne, kaj takega njen rod ni
premogel. Ne, prav ni se ne bo branila preseliti se kot
prva ena Presukanega Lisjaka na kolie Ostrorogega
BESeDA BOBRI 2: ROD
163
Jelena. Zlata je zaela mladca, ki naj bi postal njen mo,
edalje bolj pogosto pogledavati. Ve ji je bil po obra-
zu in postavi. Bil je nekako zamiljen. Brodil je z roko po
mehu voljnega semena, kakor bi nekaj iskal v njem.
Zanjo smo pa ni kazal ni kaj prida vneme. O, pa.
Pravkar je dvignil proti soncu svetel bronasti obroek in
spregovoril:
Glej, Perunika! Kaj sem nael v lanenem semenu.
Zlata se je zavzela: Zapestnica. Le kako je zala v
meh?
Jaz sem jo notri skril, se je nasmejal Lisjak.
Tiii? Poemu?
Da jo tebi dam. Presukani je ujel Perunikino roko.
Meeeiii ? se je bolj narejeno kakor pa zares udila
Zlata.
Saj postane ti moja ena, ali ne? Presukani name-
noma ni hotel rei, da postane Perunika njegova prva
ena. Zlata tega ni opazila. Mirno je odgovorila:
Ne bom se branila, e ne bo moj oe nasprotoval.
Mislim, da ne bo, je rekel Lisjak malomarno in pri-
el Peruniki natikati bronasto zapestnico na roko. Mla-
denki Presukanega malomarno govorjenje ni bilo ni
kaj po volji. Vse bolje bi se ji bilo zdelo, e bi bil Lisjak
zagrozil, da pridrvi z mladci in jo ugrabi proti volji Vi-
torogega Ovna.
BESeDA BOBRI 2: ROD
164
Pogovor med Lisjakom in Zlato je zastal. Kar ni ve
si nista vedela povedati. Pa je prav takrat priel Ostro-
rogi Jelen, da si znova napolni s semenom prazno sejal-
no bisago.
Opazil je na roki Perunike svetlo zapestnico in koj
vedel, pri em je. Tok, se je le uklonil, trmoglavec, si
je mislil. Rekel je pa: e vaju mika, pa se e vidva uvr-
stita med kopae. Pri mehovih e sami opravimo.
Dajva! je bila koj voljna Zlata in Presukani ni mo-
gel ugovarjati. In sta odla.
Se je le vdal, je zadovoljno ponovil e enkrat sam
sebi Ostrorogi, ko se je vraal nazaj na laz. Pa se je isti
hip njegov obraz e pomrail. Zavoljo Zorne Kaline, ki
jo bo moral prepustiti Lisjaku. E! Pa saj morebiti ob
Zlati pozabi nanjo, je spet tolail samega sebe. Pa je
svoji misli kaj malo verjel. Zorna Kalina je le Zorna Ka-
lina. V vsem Velikem jezeru je in enake.
Presukani Lisjak je znal tako zasukati, kakor bi bilo
samo po sebi umevno, da on zakopava setev med Zla-
to in Zorno. Peruniko je pogledal redkokdaj. Kalino je
pa kar naprej ogovarjal, eprav je bila mladenka kratkih
besed.
Nedale stran sta pa Zagoreli Rakar in rni Bor
spremljala dvojici. Oba sta ogledovala obe, pa ni nobe-
den izmed njiju vedel, s katero bi govoril. Nista ju loi-
la. Nihe ni upal tvegati. Nazadnje se je pa Zagorelemu
BESeDA BOBRI 2: ROD
165
le prielo preneumno zdeti. Saj sta se vendar z bratom
domenila, da on sam vzame Srno, Bor pa Veverko. Pre-
stopil se je naprej in se tako obrnil, da je videl obema
mladenkama v obraz in je kar tako, da nekaj ree, vpra-
al: No, kaj pravi, Svetlooka Srna, kako kaj vzkali
lan?
A jaz? se je oglasila dvojica na oni strani. Ne tista,
ki je prej govoril z njo, trdno uverjen, da govori s svojo
bodoo prvo eno.
Seveda da ti, kdo pa drugi, se je moral smejati Ra-
kar. rni Bor je pa debelo gledal. Nazadnje so se smejali
vsi tirje in dvojici sta povedali, kako se jima je ves as
zdelo, da ju zamenjujeta, pa se nista hoteli izdati. Nato
so se pa prav uvrstili.
Sonce se je prevesilo ez svoj vrh. Lan je bil ves po-
sejan in kaj kmalu nato tudi vsa setev podkopana. Ko-
pai in kopaice so poravnali hrbte, ki so jih od dolgo-
trajne sklonjenosti e kar zaeli boleti. Poasi so se raz-
hajali v sence, da se odpoijejo in ohlade. Zagoreli Ra-
kar in rni Bor sta se sedaj trdno drala vsak svoje dvoj-
ice, da ju spet ne zamenjata. Bi bilo hudo napak. Sta
oba nosila s sabo vsak svoje darilo, da z njim obdarita
vsak svojo mladenko.
Kasneje, ko je Pialarjeva brenka spet sklicala mla-
denke in mladce na jaso konec laza, sta prihiteli Srna in
Veverka z lepo svetlimi bronastimi okrasnimi glavniki v
BESeDA BOBRI 2: ROD
166
laseh. Oba glavnika sta bila pa popolnoma enaka, drug
drugemu ni manj podobna, kakor sta si bili podobni
dvojici, Svetlooka in Lepolasa. In se je pripetilo, da sta
brata Ovnovca spet zamenjala svoji izvoljenki in sta oba
podala napani roko. Dvojici sta se nagajivo smejali in
obljubili, da bosta za naprej e sami pazili, cigava je ka-
tera.
V kolobar mladenk se je tudi Zorna Kalina vrnila z
zapestnico na roki. Zlata je to koj opazila. In celo tudi to,
da je Kalinina zapestnica lepa kakor njena. udno se ji
je zdelo in gledala je, kateri mladec poda Zorni roko. e
bolj pa se je zaudila, ko je med njo in Kalino stopil Lis-
jak in obema naenkrat segel v roko.
Drumla, drumla, drumla, je zapela brenka. Kolobar se
je premaknil. Mladci in mladenke so visoko dvignili
roke, kakor bi prosili sonce, naj setvi da dobro rasti.
Ostrorogi je stal z Vitorogim Ovnom in Vztrajnim
Volkom zadaj. Kolobar se je vrtel pred njim naokrog.
Pravkar so pristopicali mimo njega Zlata Perunika, Pre-
sukani Lisjak in Zorna Kalina. Jelen je koj opazil, da nosi
Kalina lepo zapestnico kakor pa Zlata. Pogrelo ga je.
Zamikalo ga je, da bi Lisjaka vgal z biem, pa je hitro
uduil jezo. Pove mu jih pa, da bo pomnil. Perunika bo
hudo ualjena, e pride na sled, kako jo je Presukani za-
postavil.
BESeDA BOBRI 2: ROD
167
Kolobar je odrajal. Vriskaje so tekle mladenke po
Brdu navzdol proti drevakom. Mladci so se zapodili za
njimi in jih lovili. Nastal je vri, da je mlado listje v
kronjah dreves potrepetavalo.
Presukani Lisjak se ni udeleil teka. Perunike ni ma-
ral loviti, Kaline pa ni smel. Bi vsi opazili. Zaostal je. Do-
hitel ga je Ostrorogi Jelen. Ni kaj prijazno je oe vpra-
al sina:
Kako pa, da si Kalini dal lepo zapestnico kakor Zla-
ti?
Lisjak je bil iznenaden. Niti na um mu ni prilo, da bi
tajil. Izgovoriti se je pa znal kaj naglo. Zmotil sem se,
je br odgovoril. Pa ni bilo res. In Ostrorogi mu ni ver-
jel.
Glej, da popravi!, je kakor ukazal Jelen. Presukani
ni odgovoril. Stekel je za drugimi mladci.
Na koliu je kasneje Presukani Lisjak Zlato Peruni-
ko res e obdaril z okrasnim bronastim glavnikom, ki je
bil pa kaj boren, eprav bi bil iz oetovega kozjega meha
lahko izbral lepega, kakor sta jih nosili njegovi sestri,
dvojici Srna in Veverka. Ostrorogovim oem tudi ta
Lisjakova muhavost ni ula. Da zabrie sinovo napano
zadranje in pa ker njegov rod ni smel zaostati za
Ovnovci, je ob slovesu e sam zataknil v Perunikine
goste lase zlato iglo, dragocenost, kakrno je le redko-
kdo premogel v naseljih Velikega jezera. Vsaka druga
BESeDA BOBRI 2: ROD
168
mladenka bi bila kar zavriskala. Zlata pa ni mogla biti
vesela. Nekaj jo je stisnilo za grlo. e zahvalila se je te-
ko Ostrorogemu.
Ovnovci so odveslali. Raz kolie pod Ronim hribom
se je e dolgo razlegalo mlado veselje. Ostrorogi Jelen je
pa mole sedel za svojim ognjiem in razmiljal o sebi
in Lisjaku in o Zlati in o Zorni, svojega hlapca, Pegastega
Risa heri.
Tudi Presukani Lisjak se ni inenil za tru zunaj na
mostiu. Kakor bolan je del na svojem leiu. O, saj!
Dokaj raji bi bil med mladci in mladenkami. Pa kaj je
hotel. Zabavati se samo z Zorno Kaino, ni upal. Utegnil
bi priti oe in ga vprio vseh udariti z hiem. Ne, raji
ni. Brez Kaline pa za Presukanega Lisjaka ni bilo ve
pravega veselja.
BESeDA BOBRI 2: ROD
169
NATOVORJENI DREVAKI
K
obivkobiv!
V gajih okrog Velikega jezera se je oglasil zakasn-
jenec kobilar. Drugi ptii so e davno valili, najbolj
zgodnji e sprevajali svoj prvi rod, rumeni nepokojne
je pa ele navezoval svoje visee gnezdo.
V razsenem lazu na Brdu je lan lepo odganjal. Pa go-
spodar, Ostrorogi Jelen, je priel setev samo enkrat po-
gledat. Ni utegnil. Je imel doma na koliu ez glavo
opraviti.
Jelen se je bil namenil, da zavesla z drevaki v mirno
tekoo Reko, se spusti naprej po valovih Save, prav do
njenega izliva, za katerega pa ni vedel, kako dale je do
njega in ne, kje je. Zato pa
Odbrati je bilo treba najbolj trdne drevake. Mladci so
morali v goave po smolo, da bo pred odhodom zalita
vsaka najmanja po v drevakih. Dokaj pa bo smole tre-
ba vzeti s sabo, ko ne ve, kakno drevje raste nie doli ob
bregovih Save, e je tam sploh e kaj goav. Nekaj mo,
ki so bili najbolj vei tega koljivega posla, je pa e ve
dni tesalo vesla in naagovalo dalje in kraje drogove.
BESeDA BOBRI 2: ROD
170
enske niso ni kaj s prijaznimi omi gledale vsega
tega poetja. Slutile so, da poglavar rodu popelje njih
moe in sinove, oete in brate in e druge mladce v
hude nevarnosti. Marsikdo se ne vrne ali pa celo nihe
ve ne. Kako naj potem same preivljajo sebe in svoje
otroke.
Prenekatero izmed ensk, starejih in mlajih, je hudo
skrbelo, rei pa si ni upala nobena ni.
Moje in mladci so pa postajali vsak dan nestrpneji.
Nekaterim je Ostrorogi e povedal, da pojdejo z njim,
za veino je pa e razmiljal, koga naj pusti doma. Ne-
kaj jih bo pa moralo ostati na koliu. Za delo in za va-
ruhe, eprav se od nikoder ni bal napada. Kako bi en-
ske same. Saj bi e za svet nikogar ne mogle vpraati, ko
njegov rod ni imel niti enega starca, odkar je umrl No-
sati Los.
e celo Ostrorogega sinovi niso vedeli, koga vzame
oe s sabo. Razen Vztrajnega Volka, ki bo pa tokrat na-
mesto vrste bojevnikov in nosaev vodil vrsto drevakov.
Vsel je bilo dovolj natesanih, drogov pa ne kdo ve
kaj naaganih, ko se lahko med potjo dobe. In odbrani
drevaki so bili e vsi zasmoljeni. Treba jih je bilo samo
e natovoriti. Zaele so se prazniti shrambe na koliu.
Brunca, ki so jih bili poloili na dnu drevakov zavoljo
vode, katera vedno po malem pronicava skozi les, in za-
voljo deevnice, so najprej pogrnili z ustrojenimi bu-
BESeDA BOBRI 2: ROD
171
nimi koami, mono natrtimi z neprijetno smrdeo in
neuitno mastjo starih somov. Blago, ki ga je Jelen na-
meraval premenjati v tujih krajih za vrednote, kakrnih
Veliko jezero ni premoglo, je Ostrorogi porazdelil skoraj
na vse drevake enako. Da bi ne imel preve kode, e se
kateri izmed njih potopi. Najve je bilo bobrove kou-
hovine. Delovne volkovine e dokaj manj. Nekaj ma-
kov in risov. Medvedovi kouhi so bili kaj redki. Manj-
kalo tudi ni mehko udelane losovine in jelenjega usnja.
V majhne lonene posodice je bila stlaena mono
vonjiva, rjava bobrovina, dragocenost, katero so zame-
njavali ponajve za zlate izdelke. Napeene podpepel-
njake so gospodinje stlaile v mehove in jih trdo zave-
zale, da so bili varni pred vodo in dejem. Prav tako so
skrbno zavarovali pred vlago sol, ki so jo pa kaj malo
vzeli s sabo. Jo e premenjajo, ko dospo do drugih ro-
dov. Posueno meso in ribe so pa kar vsevprek naloili.
In maobo in smolo in stenj za lui, ki so jih tako prii-
gali, da so v skodelice, napolnjene z altavo mastjo,
vtaknili iz prediva sesukan trak. Na vse, prav na vse je
mislil gospodar. S sabo je vzel tudi dokaj orodja, nekaj
odvenega oroja in ve vnetil. Le ovjih in kozjih ko se
mu ni splaalo voziti v daljne kraje. So imele prenizko
ceno.
Natovorjene drevake so spet pokrili s kosmatimi po-
njavami zobrovih in turovih ko. Skozi luknje, zvrtane
BESeDA BOBRI 2: ROD
172
v stranice drevakov, pa so vdeli vrvi in tovore trdno po-
vezali.
e preden je zalo sonce, so bili pod koliem Ostro-
rogega Jelena natovorjeni trije drevaki manj, kakor pa je
dvakrat vseh prstov na obeh rokah. Vsi so bili ez pet
senjev dolgi, nekateri pa prav precej dalji. Seveda bo
treba pred odhodom e to in ono zanesti vanje za sprot-
no uporabo, kakor tudi v drevake, ki ne bodo vozili to-
vorov. Pa kaj zato. Glavno delo je bilo postorjeno. Moje
in mladci so se kar oddahnili. Marsikoga je pa zaskrbe-
lo, e navsezadnje ne bo moral ostati doma.
Sonce je zatonilo. ez nebo se je razlila ronatordea
zarja. Koli pa ta veer ni pregrnila tema. Je zgodaj
vzla skoraj polna luna.
Ostrorogi Jelen je bil po storjenem delu nekaj male-
ga pouil. Potem je dolgo slonel prek ograje in gledal na
jezero. Ko je pa luna osvetlila vodno planjavo in kolia
in goave na trdini, je poasi el po pristajnem mostu
navzdol, stopil v svoj lahki drevak in odveslal na jezero.
Sredi mirne vode bo e najbolj nemoteno razmislil, kako
naj ukrene, da bo prav.
Ostrorogove skrbi niso bile majhne. Volka in Medve-
da, najstareja svoja sinova, mora vzeti s sabo. V daljne,
tuje kraje se podaja in ne ve, kaj se mu lahko pripeti. e
se bo treba spoprijeti s kakim bojevitim rodom, vsi trije
menda ne bodo padli. Vsaj eden mora ostati iv, da bo
BESeDA BOBRI 2: ROD
173
vodil odpremo naprej in jo privedel nazaj v Veliko jeze-
ro. Pa tudi zavoljo tega morata z njim, da bosta pozna-
la pota in kraje in se seznanila z ljudmi, s katerimi hoe
zanaprej premenjavati blago. Ko sam obnemore, bi se
lahko ona dva spuala po Reki in Savi navzdol in se
vraala z bronom in zlatom. Ne, starejih dveh ne more
pustiti doma na koliu.
Jelen je zaveslal e dalje na odprto vodo. Prek neba so
hiteli oblaki in videlo se je, kakor bi bilo na dnu jezera
e eno nebo, raz katero sije luna navzgor.
Gravi Brest, tretji njegov sin, pa mora ostati doma.
Za svoja leta je kar dovolj preudaren. In e je njegovima
starejima bratoma in njemu samemu, njegovemu oe-
tu namenjeno, da se ve ne vrnejo, bo Gravi Brest vo-
dil rod. Trlo ga bo nekaj let, pa si bo e opomogel. Do-
bro eno ima, skoraj tako, kakrna je bila Jezerna Roa
v mladih letih. Samo
Jelena je spet zabolel njegov etrti sin, Presukani Lis-
jak. Ta se bratu ne bo pokoril. e on sam ga mora trdo
pestiti, da ne trmoglavi po svoje. Hej, e bi e Lisjaka
vzel s sabo ?
V Oblem hribu je zaskovikala sova. Ostrorogemu se
je zazdelo, kakor bi ga bil noni pti posvaril, da aka
Presukanega v dalnjih krajih smrt. Ne, smrti Lisjaku ni
prielel. Celo sam bi dvignil sekiro in nastavil svoje prsi,
da brani njegovo ivljenje. Pa vendar ?
BESeDA BOBRI 2: ROD
174
Ostrorogi se je ozrl proti nebu, naravnost v luno.
He! je glasno spregovoril, ti manja lu, ki preganja
temo, posveti e v moje misli, da bom prav videl.
Jelen je sklonil glavo. Nehote je priel hitreje zamaho-
vati z veslom in drevak je naglo drsel skozi meseno no
proti podsonni strani Velikega jezera. Nekako na sre-
di obirne, brezotone vodne planjave je veslo spet za-
stalo in poglavar, Ostrorogi Jelen, se je zael polglasno
sam s sabo pogovarjati:
Seveda! Prav bi bilo, da vzamem Presukanega s
sabo. Zavojo Zorne Kaline. Po drugi strani bo pa spet
napak. Zavoljo Zlate Perunike. Mladenko utegne pre-
vzeti kdo drug. Posebno, e nas dolgo nazaj ne bo.
Sova je priletela od nekod, obkroila Ostrorogov dre-
vak in tiho spet odprhutala v somrak. Jelen pa je raz-
miljal naprej:
e ga pa pustim doma ? Presukani se bo sukal
okrog Zorne Kaline, za Peruniko se pa kaj malo menil.
Brest ga ne bo mogel krotiti. Vitorogi Oven pa ni tako
neumen, da bi tega ne opazil. Potem se najbr vse po-
dre. e celo med Rakarjem in Borom in mojima dvoji-
cama, Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko.
Gospodar mogonega rodu si ni vedel sveta. Obrnil je
drevak in veslal nazaj proti koliu pod Ronim hribom.
Misli so se mu pa pletle naprej:
BESeDA BOBRI 2: ROD
175
e se pa jaz in Volk in Medved ve ne vrnemo, si
Presukani prav gotovo vzame za prvo eno Kalino in
osnetnjavi moj rod.
Ha!Ostrorogi je spet dvignil veslo iz vode: Zorno
Kalino vzamem s sabo na potovanje.
Jelen se je sprva te misli kaj razveselil. Pa se mu je koj
pomrail obraz: ensko? Pa samo eno. Le kdo mi bo
verjel, da je nisem v svojo naslado. In si je Ostrorogi
moral priznati, da bi Zorna Kalina prila nazaj kar go-
tovo e kot njegova etrta ena. e bolj gotovo bi si pa
potem Lisjak iz trme vzel za prvo eno Koate Jelke hi,
Pisano Tulpo. Naj ga mar ubije! Svojega lastnega sina!
Kaj pa, je neutegoma prilo na misel Ostrorogemu,
e bi vseeno el Presukani z nami? Vsi se kar gotovo ne
vrnemo, kdo pa pravi, da bi se moral ravno Lisjak. Za-
kaj bi njegove kosti ne prhnele na tujem namesto koga
drugega.
Jelen je e videl Lisjaka v stiski razvnetega boja. Nihe
mu ne hiti pomagat. Mladec se junako brani. Nazadnje
pa le omahne smrtno zadet.
Potem bi bila Zorna Kalina gotovo moja. Ostroro-
gi je spet spregovoril sam s sabo. Pa se je ustrail lastne-
ga glasu. Spomnil se je, da bi ljudem pa lahko prikril,
kako je poslal Presukanega v smrt. Nevidni bi pa vse
videl in udaril njega in ves njegov rod. Najbr bi se tudi
sam ni ve ne vrnil. e bi se pa, bi ne nael ve kolia.
BESeDA BOBRI 2: ROD
176
Bi zares pogorelo. Nevidni bi ga z bliskom ugal. Nevid-
ni
Sam nase nejevoljen je Ostrorogi Jelen priveslal nazaj
pod svoje kolie. Luna mu ni dala videnja in je sedaj
prav toliko vedel kakor prej, preden je odveslal na od-
prto jezero, kaj naj naredi. Je luna pa luna in ni sonce.
Ni ne greje in mirno lahko gleda vnjo. O, pa!
V dnu pristajnega mosta je stal Pegasti Ris, oe Zor-
ne Kaline. Aha! e ve.
Ris! je poklical Ostrorogi svogega prvega hlapca, ki
ga mu je bil e kot negodnega mladca odstopil umrli
Brkati Som.
Kaj ukazuje, gospodar? je stopil Pegasti blie.
Kakor bi te rabil na poti, ko se lahko povsem zane-
sem nte, bo moral vendar ostati doma.
Ob luninem svitu je bral Jelen z obraza Pegastega
Risa, da mu njegova odloitev ni kaj prida po volji. Kar
obmolknil je in ni ni odgovoril. Pa mu je Ostrorogi po-
jasnil: Ve! Zavoljo tvoje Kaline in mojega Lisjaka.
Kaj je z njima? Pegasti res ni ni vedel.
Sem bil obljubil Presukanemu, da si bo smel vzeti
Zorno za svojo drugo eno.
Voh! Ris je bil veselo preseneen.
Pa ne smeta imeti ni opraviti med sabo, je pouda-
ril Ostrorogi, dokler ne pripelje Lisjak na kolie prve
BESeDA BOBRI 2: ROD
177
ene, ki bo, kakor vse kae, Zlata Perunika, Vitorogega
Ovna hi. e govorita naj im manj med sabo.
Prav! je pritrdil Pegasti. Pa je koj pomiljujoe pri-
stavil: Samo ? Bolje je biti druga ena glavarjevega
sina, kakor pa prva kaknega hlapca.
No, in ? Jelen je uprl roko v bok.
Kaj pa Ris je malo premolknil: Kaj pa e kas-
neje Presukani Zorne maral ne bo, e jo bom dral tako
na kratko?
In je Ostrorogi Pegastemu kar naravnost in brez ovin-
kov povedal: Potem vzamem Zorno Kalino jaz za svojo
etrto eno.
Haaa! je zastrmel Ris. Ni mogel skriti, da bi mu bilo
to najbolj povei. Jelen pa je sedaj vedel, da Ris ne bo
pustil Lisjaku Zorne Kaline niti pogledati ne. Je imel, e-
tudi hlapec, pravico, odloevati o svoji heri, e ni gos-
podar drugae ukazal. Proti vsakomur.
In ve, je e naroal zvestemu hlapcu Ostrorogi,
tudi zavoljo Gravega Bresta je bolj prav, da ostane
doma. Je preudaren, pa mu utegne vasih tvoj nasvet le
prav priti. e bi se pa njemu kaj pripetilo, potem vodi ti
kolie, dokler se ne vrnemo. Ukazuje pa naj Jezerna
Roa. Njo morate vsi ubogati. Tudi odrasli mladec, Pre-
sukani Lisjak.
Ne skrbi, gospodar! Jelen in Ris sta odla vsak v
svojo koo.
BESeDA BOBRI 2: ROD
178
Minila sta no in dan in e ena no. Kolie Ostroroge-
ga Jelena je e pred svitom zavralo. Gospodinje so pri-
pravljale obilno jesti, moje in mladci pa so se oprem-
ljali za na pot. In so obilno jedli to jutro moki in mlad-
ci iz rodu Ostrorogega Jelena. Zamudili so se pa kaj
malo. Najve jih niti sedlo ni. Nato pa
Gremo! Gremo! Gremo!
Na sreo! je zagrmelo od vsepovsod. Iz drevakov
pa so se visoko navpik dvignila vesla.
Mogono je stopal poglavar Ostrorogi Jelen po po-
evnini navzdol proti vodi. Toporie teke bronaste
sekire mu je opletalo ob bedro. Za pasom je imel zatak-
njenih dvoje bodal. Eno bronasto, za rabo. Drugo pa iz
kresilnika, zavoljo stare navade in sree na poti. Jezer-
na Roa je stala na vrhu pristajnega mosta in gledala za
svojim moem. Pa ni vedela, ali naj bo ponosna na Ost-
rorogega, ki mu ni enakega v vsem Velikem jezeru, ali
naj bo alostna, ko Jelen odhaja in se morebiti nikoli ve
ne vrne.
Ostrorogi je e dvignil roko in hotel ukazati, naj od-
veslajo. Je pa zgoraj na mostiu brenknila struna, kakor
bi zajokala. Hej! se je obrnil Jelen. Pialar! Br, br!
Pojdi e ti z nami!
Ostrorogi je ves as razmiljal, kaj je pozabil. Sedaj je
vedel, da se ravno na Pialarja ni mogel spomniti.
BESeDA BOBRI 2: ROD
179
Pialar je zavrisnil in urno stekel v koo. Brenko je
stisnil pod pazduho in pograbil sulico in tul in lok, na
katerem pa ni bilo napete tetive. Na kouh in oglavni-
co je pa kar pozabil. Njegova mati, Tenkoprsta Vrba, je
oboje morala nesti za njim in e nekaj drugih drobnarij,
ki jih je v naglici pograbila skupaj.
Ostrorogi se za lok brez tetive e zmenil mi, esar se
je Pialar mono bal. Prijazno je ogovoril mladca: Da
nam bo brenkal na poti, sem te poklical.
Bom! Pialar je poenil v rilec drevaka.
Pa z otrokim imenom ne bo hodil z nami. Izberi si
moko, e si e kaj razmiljal o tem.
Sem. Brnei Topol naj bom.
Prav! Ostrorogi Jelen je Pialarja okropil z veslom
in glasno povedal v drevake in nazaj na kolie, da se
odslej naprej imenuje Pialar, njegov in njegove tretje
ene Tenkoprste Vrbe sin, Brnei Topol.
Pozdravljen, Brnei Topol! je vzkliknil Ostrorogov
rod.
Koj nato so se pa na Jelenov mig drevaki zaobrnili in
se zvrstili drug za drugim. Vodil je Vztrajni Volk. Pred-
zadnji je bil Rjavi Medved. Prav zadnji pa poglavar sam,
Ostrorogi Jelen.
Vesla so se potapljala v vodo. Mladec Brnei Topol je
pa zabrenkal in zapel:
Brenk brenk, brenk brenk, brenk brenk, brenk, brenk.
BESeDA BOBRI 2: ROD
180
Vde ne, vde tuuje,
n drevk in ne veslo,
m se n ne strimooo .
Brenk brenk brenk
Razporejeni v dolgo vrsto, so drseli drevaki proti iz-
livu Reke iz Velikega jezera.
Ostrorogov rod, kar ga je ostalo doma na koliu, se
je zael razhajati. Presukani Lisjak se je pa nagnil k Zor-
ni Kalini in ji zaepetal na uho: Kalina! Sedaj sva pa
ostala sama. Ha, ha!
Preden je mladenka mogla kaj odgovoriti, jo je rezko
poklical Pegasti Ris:
Zorna!
Kaj je, oe? je zaobrnila glavo Kalina.
Ne obiraj se in stopi br po delu.
Zorna je odla v Risovo koo. Pegasti in Presukani sta
se pa srenasto pogledala.
BESeDA BOBRI 2: ROD
181
CVETOE NEBO
Z
orele so trave in vzevetel je lan. Obli laz po vrhu
Brda se je pregrnil z modrino, kakor bi bil padel na
zemljo kos jasnega neba. Redki osmojeni tori, ki so
ostali po poaru in jih kasneje sekire in kopae niso
zmogle, so s svojim smradom po oglju odganjali divjad,
da ni gazila po setvi. Ej, bi se gospodar veselil novega
uspeha! Pa Ostrorogi Jelen je veslal po tujih vodah. Kje,
si od tistih, ki so ostali doma, nihe ni znal niti pribli-
no predstavljati.
Na koliu pod zelenim Ronim hribom je po odho-
du drevakov ivljenje kakor zastalo. Mostie se je ma-
lokdaj potreslo pod tekim korakom. e tisti redki od-
rasli moki, ki niso odli z Ostrorogim, so hodili kakor
pritajeno. Le Presukani Lisjak je rad stopal trdo in kazal
svojo upornost.
Prehrana je postajala vsak dan pileja. Razno seme-
nje in vodni oreki in leniki so povsem poli, ko je Os-
trorogi vzel s sabo toliko mehov podpepelnjaka. V pti-
jih gnezdih e davno ni bilo ve jajc. Divjad po goavah
je sprevajala spodrastek. Je tu pa tam padel kak srnjak
ali jelen, pa kaj, ko je za toliko ust zalegel komaj za en
BESeDA BOBRI 2: ROD
182
dan. Losi so se pa umaknili v neprehodna movirja. Pa
bi se tudi zavoljo vroine toliko mesa prej usmradilo,
preden bi ga mogli spraviti na kolie in s pridom pora-
biti. Povrh pa Brest in Ris nista nikoli mogla oba hkrati
zdoma. Zavoljo Presukanega Lisjaka, ki je neprenehoma
hotel stati Zorni Kalini za petami.
Bue, koze in ovce so dojile teleta, kozlie in jagnjeta.
Mleka je bilo komaj za otroke.
Res sta Ponirek in Brglez pridno veslarila po jezeru in
lovila s spodraajoimi mladci ribe in ptie. Primanjko-
valo je pa mre. So skoraj vse odpeljali z drevaki po Reki
navzdol. Trnki in osti so pa vse preve odvisni od sluaja
in sree.
Kako prav bi sedaj prilo tisto posueno sadje, ki so ga
bili pozimi presiti in so se obmetavali z njim.
Kolie Ostrorogega Jelena je teko akalo, kdaj do-
zore jagode in borovnice in enje in maline in robida.
K srei je bilo tisto leto dokaj gob. Pridno so jih nabi-
rali, jih pekli in kuhali in jedli tudi kar surove.
Gravi Brest je imel skrbi ez glavo. Presukani se je
vedel do njega, kakor bi bil ualjen, da tudi Brest ni od-
el z Ostrorogim Jelenom. Potem bi on, kot najstareji
poglavarjev sin, ki je ostal doma, ukazoval na koliu.
Naredil bi po svoje, pa etudi bi mati, Jezerna Roa, kaj
godrnjala. Brest pa ni bil tak. Kar koli je ukrenil, o vsem
se je prej pogovoril z Jezerno, pa tudi Pegastega Risa je
BESeDA BOBRI 2: ROD
183
rad vpraal za svet. Brez tega zvestega in skuenega
hlapca bi kar ne mogel prebiti. O, ko bi e Lisjak ne na-
gajal. Sta mu bila pa zato Ponirek in Brlez bolj vdana.
Od svita do teme sta bila na nogah in vekrat e ponoi.
Vodila sta svoje vrstnike in postajala od dne do dne bolj
izvedena in sta se kar sama domislila, Ponirek in Brlez.
Odpeljala sta nedorasle mladce v goavo. Komaj vsak
tretji izmed njih je nosil s sabo kamnito sekirico. Kresil-
nikove noie so pa vsi premogli. Ves dan so trdo delali
in skoraj ni jedli. Zveer so pa priveslali nazaj na ko-
lie s polnimi drevaki lipovega lija. Drugi dan so ga
enske e pridno sesukavale in pletle mree iz njega.
Mladci sami pa so odli nazaj v goavo nabirat suhih
krepel, ki vzdrujejo, dokler se preve ne napijejo, mre-
e pri vrhu vode. Drugi pa so nabirali pripravno kame-
nje, katero naj nategne mree proti dnu. ez nekaj dni
je bilo na koliu Ostrorogega Jelena dovolj rib. e psi so
jih bili siti. ivljenje se je spet nekako uravnovesilo.
Oglasil se je znova smeh. koda, da ni bilo Pialarja
doma, Brneega Topola, ki bi zabrenkal in zapel.
Najbolj sta pogreali petja in brenkanja dvojici, Svet-
looka Srna in Lepolasa Veverka. In sta tako dolgo mole-
dovali, dokler jima nista Ponirek in Brlez poiskala v go-
avi primerno buastega lesa. Obrezovanja in dolbenja
sta se pa sami lotili. Zamudno delo jima ni kaj prida ni
BESeDA BOBRI 2: ROD
184
lo izpod rok. as jima je krajala babica, Bela Ovca, ki
je vedela mnogo povedati.
Bela Ovca je pred nekaj dnevi sama priveslala pod
Ostrorogovo kolie. Bila je shujana in velike rne ko-
lobarje je imela pod omi. Jezerna Roa se je matere kar
ustraila. Br jo je vpraala, e je bolna. Ovca je pa od-
kimala. Da je prila nabirat roe in korenine, ki na oto-
ku Pleivci ne rastejo, je rekla. Saj menda ne bo v na-
potje, ko imajo sedaj dovolj prostora. Sne pa da skoraj
ni ne.
Seveda naj ostane, dokler le hoe, je br pritrdila Je-
zerna. Po tihem jo je pa le malo zaskrbelo, kaj poree
Gravi. On je imel pravico odloiti.
Brest se je vrailje Bele Ovce naravnost razveselil.
Uverjen je bil, da mu prinaa sreo. Prosil jo je celo, naj
ne odide s kolia, dokler se Ostrorogi ne vrne. Saj s im
posebnim ji ne more postrei. Lana pa prav gotovo ne
bo. Z novimi mreami nalove mladci rib, da jih e tudi
za zimo sue. Z manj vrednimi pa celo krmijo praie.
Ovca je odgovorila, da bo e e videla. Prikriti pa ni
mogla, kako je vesela vnukove gostoljubnosti. O, vsa
drugana sta Jezerna in Brest kakor pa Koata Jelka in
njen mo, Urni Sulec.
Da bi bolj gotovo privezal Belo Ovco na domae ko-
lie, je Gravi Brest koj prvi veer zaklal kozlia. Rada
BESeDA BOBRI 2: ROD
185
ga je jedla Ovca. Ga e ve let ni. Po smrti Tratega Tura
nikoli ve ne. In lana je bila tudi.
ez nekaj dni so Beli Ovci izginili rni kolobarji izpod
oi. Prej zagrenjen obraz se je spet razjasnil. Vsa se je
razivela. Z velikim zadovoljstvom je gledala vnukinji,
dvojici Svetlooko Srno in Lepolaso Veverko, ki sta si
dolbli vsaka svojo brenko. Le kateri bolj uspe?
Pohitita, pohitita! je priganjala Ovca mladenki, da
s struno in glasom poastimo cvetoe nebo.
Cvetoe nebo ? sta se zaudili dvojici obe hkra-
ti.
Kaj e nista nikoli sliali, kako v zgodnjem poletju tu
pa tam na zemlji vzcvete nebo?
Ne e, ne e, sta v eni sapi hiteli odgovarjati mla-
denki. Svetlooka pa je zaprosila: Povej nama, babica!
Bela Ovca se je z bruna, na katerem je sedela pred ko-
o Ostrorogega Jelena, ozrla v nebo, si popravila sive
lase in priela pripovedovati:
Spoetka je bilo na zemlji dokaj ivali. Vse ve kakor
pa v dananjih asih. Ljudi pa je bilo dokaj malo. e po-
znalo se ni, e so ubijali divjad samo zavoljo tega, da so
se oblekli v njih kouhe, meso pa prepustili jastrebom in
volkovom in lisicam.
O, je bilo dobro na svetu takrat, se je br oglasila
Veverka, e do grla sita venih rib.
BESeDA BOBRI 2: ROD
186
Dobro je bilo in lepe, kakor je v dananjih dneh, je
pritrdila Ovca. Spomnila se je, kako so ji na koliu Tu-
rovcev teli griljaje. e celo njen sin, lakotnik Urni Su-
lec. Saj Koati Jelki in skoporiti Pisani Tulpi bi e ne za-
merila toliko. Bridek smehljaj je inil za hip prek belega
obraza vrailje. Potem pa je nadaljevala:
Ljudje na zemlji so se pa namnoili. Prostor pod top-
lim nebom je postal za vse pretesen. Mnogi so odli pro-
ti mrzlim krajem. Da jih ni zeblo, so se oblaili v e ve
kouhovine. Posebno so morali paziti, da jim niso po-
mrznili otroci, katerih je kar vsaka enska rodila, kakor
vas ima vajina mati in moja hi Jezerna Roa.
Tudi jaz jih hoem imeti toliko, je v pripovedovanje
babice vzkiknila Svetlooka Srna.
Poakaj, da povsem doraste, se je nasmehnila
Ovca.
Ljudi je bilo vedno ve, ivali pa edalje manj. Neka-
tere, najveje izmed njih, so povsem izumrle. Pa se je
Nevidni ozrl z visokega neba in videl, da tako ne more
iti ve naprej. Ljudje bi pobili ivali vse do zadnje, po-
tem bi pa e sami ne mogli iveti, ko bi ne imeli ve ne
mleka in ne sira, ne mesa in ne kit, ne rogovja in ne ko-
sti, ne ko in ne kouhov. Pomrli bi.
Bi, res bi, je ivo pritrdila Veverka.
Zato se jih je pa Nevidni usmilil. Prebudil je v priet-
ku poletja ogluujo grom na nebu in ugal slepee bli-
BESeDA BOBRI 2: ROD
187
ske. Zemlja se je tresa in arela v plamenih. Podrla se ni.
Sinje nebo pa ni vzdralo. Pretrgalo se je.
O! se je prestraila Svetlooka Srna. Bela pa je mir-
no nadaljevala:
In kakor odnaa vihar raz koo cele plasti strehe, ko
jo je bil enkrat nael, prav tako je trgal raz nebo velike
plahte modrine in jih raznaal na vse strani.
Grozno, je dahnila Veverka.
Res je bilo strano, je pritrdila modra vrailja vnu-
kinji in spet povzela staro pripovedovanje.
Sredi noi se je nevihta, kakrne e ni bilo, polegla in
nastala je trda tema. Odtrgane zaplate nebne sinjine so
do jutra padale na zemljo in pokrile e osuene travnike
in jase v goavah.
Vzlo je sonce. Veseli, da so ostali e ivi, so se prie-
li ljudje razgledovati naokrog. Niso se mogli nauditi.
Mnogi kraji, prejnji veer e vsi pusti in prazni, so bili
pregrnjeni s sinjino, ki se po barvi kar ni ni razlikova-
la od jasnega neba. In so se odpravili takratni naseljeni-
ki, da si poblie ogledajo novo udo. In so videli cvet pri
cvetu in da je vsa modrina en sam cvet. Kar razumeti
niso mogli. Pa jim je star vra pa razloil, da je padlo na
zemljo cvetoe nebo.
Ooo! Cvetoe nebo, sta se zaudili dvojici obe
hkrati.
BESeDA BOBRI 2: ROD
188
Da. Nevidni je podaril ljudem cvetoe nebo. Kako
naj se pa okoristijo z njim, je vedel sivolasi videc pove-
dati naprej, se morajo pa ljudje sami spreumeti. In so se.
Lan tako so imenovali novo rastlino je odcvetel
in dozorel. Da bi od daru izpod neba niti vlakna ne za-
vrgli, so vso setev populili in posmukali raz bilje okrogle
glavice. Kmalu so ugotovili, da je spolzko seme kaj ma-
obno in da lahko dokaj odvrne pri prehrani. Stebla s
koreninami vred so pa pustili na soncu in deju prepe-
reti, jih kasneje strli in dobili iz njih predivo. Tega so
sesukali v vrvice in pletli iz njih mree. Z njim so dokaj
uspeneje mogli loviti ribe in divjad kakor pa prej z mre-
ami iz drevesnega lija. Z leti pa so se nauili tudi presti
in tkati patno, tko, iz kakrnega sta seiti vajini haljici.
O, kako je moralo biti prej vroe poleti v kouhu, si
je domislila Svetlooka.
Saj! je pritrdila Lepolasa.
Modra Bela Ovca je pa za konec pripovedovanja e
dostavila:
Od lanu naprej se ljudje spet lahko brezskrbno
mnoe. In e bodo pametni in ne postanejo preve po-
reni, ne bo ne zanje in ne za ivali nikoli primanjko-
valo prostora na zemlji.
Na nebu pa e dandanes lahko vidite v jasnih in tem-
nih noeh veliko belo razo, kakor bi se bilo mleko raz-
lilo od mrzlega konca prav do podsonca. Od tam je vi-
BESeDA BOBRI 2: ROD
189
har raztrgal zaplate cvetoega neba, jih razmetal po
zemlji in reil loveke in ivalske rodove. Mislila je
Rimsko cesto. Na vse vene ase bo ta iroki beli pas
opominjal ljudi, da so vse, kar so in kar imajo, prejeli od
zgoraj.
Bela Ovca je vstala in odla s pripekajoega sonca v
senno koo k Jezerni Roi. Dvojici sta pa naprej izrez-
ljavali vsaka svojo brenko.
V mraku se je na koliu Ostrorogega Jelena spet
oglasila struna. Za njo pa koj e druga. Vsi so zaudeno
prisluhnili. Vsaka brenka je pela drugae.
Lan je bil v polnem cvetu. Veter ga je narahlo valovil
v soncu, da je bila vzbokla planjava v lazu po vrhu Brda
vasih prav zares podobna koku neba.
Ob robu gozda, pod koato bukvijo, pa so stali v senci
Bela Ovca, Jezerna Roa, Brest, Ponirek in Brlez in dvoj-
ici. Presukani Lisjak bi moral biti tudi zraven, pa je e
navsezgodaj odveslal na jezero. Kam, ni nikomur pove-
dal. Ker ni bilo Lisjaka doma, je odel tudi Ris na Brdo.
Saj se ne bodo kaj prida zamudili in se menda Presukani
ta as ne vrne.
Dan je bil jasen in visoko nad modrino lanu je kroil
in vrgolel krjanec.
In je spregovorila Bela Ovca: V mojih mladih letih
smo razcveli lan slovesno proslavljali. Vsi smo se zbra-
li ob njem in smo rajali in peli na ast cvetoemu
BESeDA BOBRI 2: ROD
190
nebu. Pa dobre stare ege ginejo in prili bodo hudi asi.
Da jih imdlje zadrimo, vsaj mi po starodavni navadi
trikrat obhodimo modrino na zemljo padlega neba.
Bela Ovca se je prestopila in zaela iti vzdol laza.
Drugi so se razvrstili za njo. Zadnji pred Risom sta ho-
dili dvojici Srna in Veverka. Udarjali sta vsaka na svo-
jo brenko. Z besedami peti kakor Pialar pa nista zna-
li. Da bi povsem molali, se jima pa tudi ni zdelo prav.
Zato sta zdaj pa zdaj k brenkanju strun zapeli:
La, la la la, la la, la la, la la, la, la laaan
Sasoma so jima zaeli tudi drugi pomagati.
Poasi je hodila Ostrorogova druina okrog cvetoe-
ga lanu v lazu na Brdu. Nevede so se ob brenkah in pet-
ju kar vsi narahlo pozibavali v kolkih. Prav ni se niko-
mur ni mudilo. e bi pa Brest in Ris vedela, kaj se dogaja
doma na koliu, bi pa oba kar planila navzdol k dreva-
kom in kaj naglo odveslala.
Prav takrat, ko sta pod Brdom pristajala vsak s svojim
drevakom Brest in Ris, je sredi dopoldneva doma na ko-
liu tril ob pristajno bruno tudi rilec Lisjakovega dre-
vaka. Presukani se je vrnil in br izvohal, da zgoraj na
mostiu ni nikogar izmed tistih, ki e ves as od dneva
odhoda drevakov po Reki navzdol budno pazijo na vsak
njegov korak.
Lisjak se je hitro razgledal in izsledil, da Zorna Kalina
stoji sama ob ognjiu. Je bil lep dan zvabil Ostrorogov-
BESeDA BOBRI 2: ROD
191
ce na vse strani. Mladec se je previdmo ozrl naokrog,
potem pa tiho zginil v Risovo koo.
V sonnem jutru, prepojenem z vonjem cvetja, po ka-
terem so se obeale ebele, je zamikalo tudi Zagorelega
Rakarja in rnega Bora, da sta odveslala iz zaliva pod
skalno sotesko na odprto jezero. In je kar samo po sebi
tako naneslo, da sta zaela ravnati drevak proti koliu
Ostrorogega Jelena. e precej asa nista bila ve tam, pa
se je mladcema obema stoilo vsakemu po svoji dvoji-
ci. edalje hitreje je drsel drevak po jezerni planjavi.
Ptii so vzletavali pred njim. Nad njim pa je dolgo asa
s poasnimi zamahi perutnic kroilo in povigavalo
dvoje sivih galebov. Vesele volje in od urnega veslanja
precej preznojena, sta mladca pristala ob koliu pod
Ronim hribom. udno! Druge krati so ju po navadi e
zdale opazili in jima je vedno kdo prihitel po pristaj-
nem mostu navzdol naproti, danes pa ni bilo zgoraj na
mostiu nikogar. e psi niso zalajali. Le stareja enska
z otrokom v naroju je pogledala iz okajene, nizke koe,
pa se br spet umaknila nazaj, kakor bi se bila ustraila
obeh krepkih mokih.
Kaj so se Ostrorogovci izselili, se je poalil Rakar.
Podobno je, se je nasmehnil Bor.
Poglejva!
Tiho sta la brata po pristajnem mostu navzgor. Na
mostiu sta pa obstala. Rssst!
BESeDA BOBRI 2: ROD
192
Iz male koe poleg velike gospodarjeve sta Ovnovca
zasliala pritajeno, pa dokaj ihtavo govorjenje. Pribliala
sta se in prisluhnila.
Tok! Ti noe biti moja, je razdraeno skoraj zasi-
kal moki glas.
Nisem rekla, da ne, je povsem mirno odgovorila
enska. Brata sta se hudomuno spogledala.
Pa kdaj postane moja? je hotel vedeti moki.
Kmalu potem, ko si vzame za prvo eno Zlato Pe-
runiko.
Rakar in Bor sta se dregnila. Sedaj sta vedela, da v
koi govori Presukani Lisjak. V katero mladenko pa sili,
pa niti uganiti nista skuala. Bi tako ne uganila. e kas-
neje doeneta.
No prav. Ko se vrne Ostrorogi, koj pripeljem Zlato
na kolie. Pa bo ona tebi dekla, ne ti njej.
Rakar je e zazijal, da bi glasno zakrial nad Lisjakom,
pa mu je Bor z dlanjo zatisnil usta.
Kdo bo komu dekla, se bo ele kasneje pokazalo. Zdi
se mi pa, da iz vsega tega ni ne bo.
Vitorogovca sta prikimala, e da enska pametno go-
vori.
Presukani se je pa zasmejal: He! e se pa Ostrorogi
ne vrne, potem se za Peruniko e ne zmenim ve. Vza-
mem si koj tebe in mi nihe tega ne ubrani.
BESeDA BOBRI 2: ROD
193
Da le more biti tako svojeglav. e ves rod spravi v
nesreo.
Bor se ni mogel premagati. Zaepetal je bratu: Pa-
metna mladenka. Zagoreli je prikimal.
Ovnovca sta zautila, da se Presukani e odpravlja iz
koe. Kakor maka tiho sta se umaknila nazaj do srede
pristajnega mostu, nato pa se obrnila in trdo stopala na-
zaj navzgor na mostie, kakor bi bila pravkar pristala.
Hej! Kaj nikogar nikjer ni?
Na Rakarjev klic je priel iz Risove koe Lisjak in se
zaudil: O, vidva sta. Pozdravljena!
Hehe! se je prisiljeno smejal Zagoreli, ko ni vedel
drugega rei. Oba brata sta pa gledala mimo Lisjaka
pred vhod Risove koe, iz katere je pravkar stopila Zor-
na Kalina.
Ni uda, si je zamislil Bor, mladenka je zares brh-
ka in lepa.
Presukani je povabil Ovnovca v veliko Ostrorogovo
koo in se vedel do njih, kakor bi bil on gospodar ko-
lia. Pogovor se je pa vsem trem mladcem ves as za-
tikal. Bi bila Vitorogovca najraji Presukanemu v obraz
vrgla, da njiju sestra, Zlata Perunika, nobeni enski ne
bo nikoli za deklo. Pa sta morala molati zavoljo dvojic,
Svetlooke Srne in Lepolase Veverke, od katerih kar ni
nista bila voljna odstopiti.
BESeDA BOBRI 2: ROD
194
Pogovor se je pa br razivil, ko so se vrnili oni z Brda.
Dvojici sta koj spoetka poskrbeli za smeh. Vstopili sta
se druga poleg druge, se hudomuno smejali in vpraali:
Katera je katerega?
Rakar in Bor sta morala izbirati. Res sta se spet zmo-
tila. Koj so bili vsi vesele volje. Brest pa je Ovnovcema
ponagajal, da bo kaj nerodno, e bosta tudi kasneje kot
moa zamenjavala svoji eni in ne bosta vedela, katera
komu rodi otroke.
Rakar in Bor se nista kaj prida pomudila na koliu
Ostrorogega Jelena, vendar pa dovolj dolgo, da sta kar
tako mimogrede natanno pozvedela, kako in kaj je z
Zorno Kalino.
Hej! je rekel Bor bratu, ko sta veslala proti domu,
Lisjak ne vidi napak. Tudi jaz bi se prav ni ne branil,
e bi mi Ostrorogi z Veverko vred dal e Zorno Kalino.
Verjamem, je pritrdil Rakar. Jaz tudi ne. Ji menda
ne bo enake v vsem Velikem jezeru, Zorni.
Bo videl, je sodil Bor. Nazadnje jo Jelen e sam
vzame.
Ko bi jo le, je zamodroval Zagoreli, bi bilo tako za
nao Zlato Peruniko e najbolj prav.
In sta sklenila brata, da za zdaj sestri in oetu ni ne
povesta o Lisjaku in Zorni. Na Presukanega in njegovo
ponaanje pa da bosta skrbno pazila.
BESeDA BOBRI 2: ROD
195
Zlono sta veslala sinova Vitorogega Ovna nazaj proti
domaemu koliu. Prav nikamor se jima ni mudilo. Pa
sta kljub temu prila e za dne domov. Snela sta mreo
raz ograjo, kjer se je suila, in odveslala nazaj na jezero
lovit ribe. Grede sta govorila kaj malo. Sta e vedno v
mislih vasovala vsak pri svoji dvojici. Rakar pri Svetlo-
oki Srni, Bor pa pri Lepolasi Veverki. O, se e e navadi-
ta, da ju bosta razloila in ne ve zamenjavala.
Sonce je zahajalo. Rakar in Bor sta se vraala nazaj na
kolie. Pa se je stareji brat nagnil k mlajemu in za-
skrbljeno spregovoril:
Kaj pa, e nama Ostrorogi ne bo hotel dati svojih
dvojic, e Presukani ne dobi Zlate Perunike?
Bor ni vedel ni odgovoriti.
Ne. Zlata ne sme postati dekla nobeni enski na svetu.
Od Svetlooke Srne in Lepolase Veverke pa Bor in Rakar
tudi nista bila voljna odstopiti. Brata si nista vedela pra-
vega sveta in sta oba obmolknila.
Sestri pa zveer niti omenila nista, da sta se ez dan
mudila na koliu Ostrorogega Jelena. Bi bila Perunika
alostna, ko se Presukani kar nikoli ni oglasil pri njej.
Zlata je Lisjaka res rada imela.
BESeDA BOBRI 2: ROD
196
SONNI VR
P
ripekalo je poletno sonce. Okrog koli je od vroi-
ne potrepetaval razbeljen zrak. Pritoki voda so po-
stali kaj majhni. Nekateri studenci so celo usahnili in je-
zero je upadlo za dober komolec. Plitveja movirja so
se posuila in vse kriem kraem na iroko razpokala.
Kdor je el prek njih, je moral paziti, da mu ni noga ob-
tiala v zevajoi pi.
Po prisojnih bregovih je sonce prismodilo travo. Po-
rjavela je in se drobila pod nogami. ivina se je mogla
pasti samo e v osojah in pa po movirjih in goavah.
Po jasah so zorele jagode in borovnice. enje so bile
e davno obrane. Kar jih niso mogli dosei ljudje, so jih
pozobali ptii. Otroci so pa staknili e prve maline.
Z mostia Ostrorogega Jelena so se edalje bolj po-
gosto ozirali na Reko. Nestrpno so akali, kdaj priveslajo
drevaki po vodi navzgor. Pa jih od nikoder ni hotelo biti.
Da bi se jim le ne bilo kaj pripetilo, Ostrorogemu in nje-
govim. Le Presukani Lisjak je hodil brezbrino naokrog.
Vasih se je celo potuljeno nasmehnil in si elel, da se
Jelen ve ne vrne. Za Zorno Kalino je zael spet bolj po-
gosto pogledovati. In e ni kaj prida skrival ni.
BESeDA BOBRI 2: ROD
197
Bresta in Risa je Lisjakovo obnaanje jezilo. Da Presu-
kanemu odmakneta Kalino izpred oi, sta se domenila,
naj Zorna in Srna in Veverka zgnetejo nekaj lonenega
posodja, ki ga je prielo primanjkovati. Ob studencu
pod Ronim hribom je bil za izdelovanje lonevine e
pripravljen prostor. Mladenkam naj pa pomagata Poni-
rek in Brlez. Vprio mlajih dveh bratov Presukani men-
da vendar ne bo tial v Kalino.
Zorna je bila v lonarstvu kaj izvedena. Srni in Vever-
ki pa e pokae, kako je treba ugnetati in obdelovati ilo-
vico, da nastane iz nje pravilno oblikovana posoda.
Okraskov zartavati pa na vsem koliu nihe ni tako
znal kakor ravno Zorna Kalina. Jo je e izza mladih let
lonarstvo prav posebno veselilo.
Posueno posodje bo kasneje gal e Ris sam. V tem
pa njega nihe ni prekaal.
Mladi so se odkazanega jim posla kaj razveselili, po-
sebno e, ko sta se Brest in Ris tudi sama peljala z njimi
na trdino, da jim pokaeta, kako naj zastavijo delo.
Dva lahka drevaka sta oddrsela v jutranjem soncu od
kolia Ostrorogega Jelena proti studencu pod Ronim
hribom. Zvonek smeh mladih ljudi se je razlegal iz njih.
Zorna se je veselila svojega najbolj priljubljenega oprav-
ka. O, v vsem Velikem jezeru e nihe doslej ni zarisal v
pol suho posodje tako lepih okraskov, kakor si jih ona
izmisli tokrat. Dvojici sta se nadejali, da se Kalinine
BESeDA BOBRI 2: ROD
198
umetnosti povsem priuita. To ju bodo obudovali na
koliu Vitorogega Ovna, ko jim pokaeta, esar sami
ne znajo. Mladca Ponirek in Brlez sta se pa sama sebi
zdela e povsem dorasla. Saj se Brestu niti ne zdi po-
trebno, da bi poslal z njima vred na trdino e Presuka-
nega Lisjaka. Hej! Vse tako postorita, da ju pohvali sam
Ostronogi Jelen, ko se vrne.
Drevaki so pristali pod stajami. Taas je Presukani
Lisjak jezno zapahnil lino, skozi katero je ves as opazo-
val iz koe odhod Bresta in Risa, vseh treh mladenk in
obeh mladcev. Kam pa gredo, je deloma ujel iz pogo-
vora, deloma se je pa sam spreumel. Da bi se dodobra
preprial, je el ven na mostie in dolgo opazoval, kaj
pono oni ob studencu. Ne, ni se motil. Lonariti zano.
Tok tako! je zagodrnjal. Gravemu sta smrkavca Po-
nirek in Brlez ve kakor jaz. Je e prav. e al mu bo.
Vsem skupaj!
Presukani se niti sam ni zavedal, da mu je bilo za delo
kaj malo mar. Jezilo ga je le zavoljo Zorne Kaline. Pa naj
ni nikar ne misilijo. Njegova bo in nikogar drugega.
Lisjak ni imel ve obstanka doma. Stopil je po svoje
oroje in odveslal na jezero.
Ob studencu pri stajah pa na Presukanega nihe ni
utegnil misliti. So se vsi koj lotili dela. Cel krog zgoraj s
kamenjem gladko zbruenih nizkih kolov razne debe-
losti, tudi za ped irokih, je bilo e od prejnjih let zabi-
BESeDA BOBRI 2: ROD
199
tih v ilovnata tla na senni ravnici poleg studenca. Vsak
je nosil na vrhu vejo ali manjo kepo trdo presuene
ilovice. Varovala ga je deja in trohnobe. Brest je z de-
belim kamnom vse te kepe razbil in utrdil kole, ki so se
e majali. Mladenke pa so popravljale sedee ob kolih in
nosile nanje sveega smreja. Pegasti Ris je pregledal v
poboje hriba izkopano peie. Kar skoraj ni ni bilo
treba popravljati. Ponirek in Brlez sta pa e bredla po
plitvini in kar z golimi rokami izgrebala ilovico iz jezer-
nega dna in jo nosila k studenku, ki je odtekal po sre-
di ravnice.
Prva je sedla h kolu Zorna Kalina. Nadrobno je pre-
gnetla dokajnjo kepo ilovice, da ni ostal v njej prav no-
ben kamenek, niti za barovo zrnce debel. Da bi se ilo-
vica spet ne nasmetila, jo je poloila na smrekovo lub-
je poleg sebe. Skrbno je oistila z dlanjo gladko ploskev
vrhu kola in oblikovala najprej precej debelo dno. Nanj
je poloila tenak, okroglo sesukan obroek, na tega e
drugega, za spoznanje vejega, potem e tretjega, e
vejega. Obroke je s prsti zgnetla v steno in jo povem
zgladila. Nato je spet nakladala obroke, po tri in tri,
spoetka vedno veje, kasneje edalje manje, proti
koncu pa spet nekaj irih. Sproti jih je oblikovala v ste-
no, dokler ni stal pred njo na surovo zgneten, trebuast
lonec. Srna in Veverka sta Zorno ves as pazno gledali.
Ko je pa Kalina vstala in prenesla ilovico in leseno skle-
BESeDA BOBRI 2: ROD
200
do vode, v kateri si je spirala in moila roke, k naslednje-
mu kolu, sta tudi dvojici sedli in se lotili dela. Sprva sta
oblikovali samo majhne in nizke skodelice, ki niso bile
za drugo rabo kakor otrokom za igrao. Sasoma sta se
pa privadili in postali kaj spretni.
Naj vam gre delo dobro od rok, sta elela vsem
Brest in Ris in odveslala nazaj na mostie. Mladi pa so
ostali na ravnici pri studencu. Kalina, Srna in Veverka so
hitele gnesti posodje. Vmes so se pogovarjale in celo
mrmraje zapele. In je rekla Veverka Srni:
koda, da naju ne vidita Vitorogovca Bor in Rakar.
Lepo bi bilo, je pritrdila Srna. ez as pa je vpraala
Zorno:
Koga si pa ti elis, da bi bil sedaj poleg tebe, Kalina?
Hlapca Pegastega Risa hi je najprej malo pomolala,
nato pa komaj slino odgovorila: Nikogar! Hkrati se
je pa nizko sklonila nad vr, ki ga je pravkar dodelava-
la. Hotela je skriti rdeico, ki jo je zautila na obrazu.
Ne verjameva, da se za nikomer ne ozira tvoje oko.
Obraz te izdaja. Srna je govorila kar v imenu obeh
dvojic.
Zorna je pa kakor priznala: Kaj se vama mara, ko sta
gospodarjevi heri. Jaz pa Kalina je obmolknila.
No, kaj?
Ni.
BESeDA BOBRI 2: ROD
201
Zorna se je presedla k zadnjemu praznemu kolu. asa
je imela dovolj. Velik vr naredi in ga prav posebno lepo
oblikuje.
Ponirku in Brlezu je pa delo e polo. Ilovice sta bila
izgrebla iz jezernega dna in jo nanosila na ravnico ve
kot dovolj. Kaj bi se suila in bi jo morali potem znova
namakati. Zaveslala sta nazaj na kolie, snela na ograji
sueo se mreo, vzela z ognjia lonec erjavice in od-
la lovit ribe. Kakor bi bilo mladcema ta dan sonce po-
sebno naklonjeno, sta br zajela dokaj plena. e preden
je Zorna dokonala svoj vr, so bile ribe e peene. Brle-
zu se je bilo celo posreilo, da je izmoledoval od mate-
re, Jezerne Roe, kos podpepelnjaka in epec soli. In se
je zdelo mladim, da niso e nikoli tako dobro jedli kakor
tokrat, eprav so bili dostikrat boljih jedi do grla siti. In
naj so se e tako silili, vsega niso mogli pospraviti.
Po jedi sta se Ponirek in Brlez zleknila v travo, da bi
malo polenuharila. Dvojici sta pa pokleknili nasproti
druga drugi sredi ravnice, si sedli na pete in prieli ka-
menkati. Kmalu je pa dvojicama prilo nekaj navzkri.
Zagnali sta glasen vri pa se spet koj pomirili in se igrali
naprej.
Zorna Kalina je medtem e spet priela pregnetati ilo-
vico. Ves as je molala in bila nekam zamiljena.
Po! Srni je priletela na lice mehka ilovnata kroglica.
BESeDA BOBRI 2: ROD
202
Nooo! je zakriala Svetlooka. Ne nagajaj nama,
Kalina!
Zorna se je nasmehnila: Saj vama ni noem.
Mladca pa sta leala v travi in se delala, kakor da spi-
ta.
Dvojici sta igro nadaljevali. Ponirek in Brlez sta jima
spet priela nagajati z ilovnatimi kroglicami, dokler se
Veverka in Srna nista naveliali in planili pokonci. Na-
padli sta nagajiva brata kar s kepami ilovice. Mladca se
pa nista pustila ugnati. Navalila sta na sestri, ju odrini-
la od kupa ilovice pro in napodila dvoici po rebri nav-
zgor v Roni hrib. Mladenki sta tekli in vreali, kar jima
je sapa dala, mladca pa za njima. Kmalu ni bilo izmed
vseh tirih nikogar ve sliati.
Zona Kalina je ostala sama. Ilovnato posodje se je bilo
ob rahlem vetru ravno prav utrdilo. In izmed vseh po-
sod je poila ena sama skodelica. Samo njo je bilo za ne-
kaj asa doseglo pripekajoe sonce. Kalina je spet zaela
gnesti ilovico. Natisnila je na lonec po dvoje, pa tudi po
troje ues, jih prevrtala z leseno palko od zgoraj na-
vzdol, nekatere pa tudi od strani, da bo kasneje, ko pri-
de posodje v rabo, kam privezati locen. Vrem pa na-
pravi po en, pa tudi po dvoje roev.
Zaverovana v svoje delo, se Zorna ni ozirala naokrog
in ni videla in ne sliala, kdaj je stopil iz goave Presu-
kani Lisjak, ki se je oglasil ele tik za hrbtom mladenke.
BESeDA BOBRI 2: ROD
203
Kalina!
Zorna se je zdrznila in ilovica ji je padla iz rok. Preden
je mogla kaj rei, jo je Lisjak e pogledal naravnost v za-
goreli obraz in jo e enkrat nagovoril:
Moja Zorna Kalina!
Od kod si se pa tako iznenada vzel? je vpraala
mladenka, da nekaj ree.
Odveslal sem na jezero, trdno namenjen, da pogle-
dam na kolie Vitorogega Ovna, kako je z Zlato Peru-
niko. Pa sem se vrnil, ker .
Nisi prav ravnal, je prekinila Presukanega Zorna.
e me pa vse vlee k tebi. e dolgo oprezam, kdaj bi
mogel sam s tabo govoriti. Lisjak je prijel Zorno za
roko, pa mu jo je odmaknila in je celo za korak odstopi-
la.
Na ta nain me nikoli ne dobi.
Kalina ?
Trmoglav si. Zorna se je spet lotila dela. Zasliala je
bila po stezi navzdol tei bose noge. Vsa zasopla sta pri-
hitela na ravnico Ponirek in Brlez. Mladca sta zaudena
obstala, ko sta zagledala poleg Kaline Lisjaka. In Ponirek
se ni mogel premagati. Skoraj revsnil je v Presukanega:
Kaj pa ti tukaj stikuje?
Kaj ti mar, smrkavec, je zareal nad mlajim bra-
tom Lisjak, trdno preverjen, da se tudi e ta vtika med
njega in Kalino. Pa se je motil. Ponirek si je le domilijal,
BESeDA BOBRI 2: ROD
204
da sme on, kot najstareji moki pri lonarjenju na rav-
nici ob studencu vsem drugim ukazovati, kar se mu je
kaj brhko zdelo. Je bil pa Ostrorogega Jelena sin, ki
svoje oblasti ni bil nikomur voljan odstopiti. Zato je Pre-
sukanega kaj pikro zavrnil:
Smo opravili doslej brez tebe pa bomo e za naprej.
Drugega dela pa ne vidi, eprav ga je ez glavo.
Brata bi se kar gotovo e naprej prerekala, pa sta pri-
hiteli z Ronega hriba Srna in Veverka. Vsi so se jima
morali smejati. Ponirek in Brlez sta bila dvojici ujela in
sta ju po vsem obrazu namazala z ilovico. Pa to bi ne
bilo ni tako posebnega, ko bi ne bili ravno ta hip opa-
zili, da veslata naravnost proti njim Vitotrogovca Zago-
reli Rakar in rni Bor. Dvojici sta bili v zadregi. Name-
sto da bi svojima mladcema pohiteli naproti, sta pa zbe-
ali nazaj v goo, da se kje na skritem kraju prej vsaj
umijeta, e se e ne bosta mogli okopati. Ko sta pa Vi-
torogovca pristajala, je zginil nazaj v goavo tudi Pre-
sukani Lisjak. Zagoreli in rni, ki sta e zdale z jezera
videla stati Presukanega ob Zorni Kalini, sta se kar spo-
gledala. Ni si nista rekla. Mislila sta pa oba, da Presu-
kani Lisjak ne bo pravi mo za Zlato Peruniko. In e se-
daj e dvojici beita pred njima ?
Vitorogovca je sprejel Ponirek. Skual se je vesti, ka-
kor bi bil e do vrha doraen. Postregel je mladcema s
peenimi osoljenimi ribami in jima rekel, da se Srna in
BESeDA BOBRI 2: ROD
205
Veverka takoj vrneta. Grede se je pa e tudi izdal, kaj sta
z Brlezom dvojicama naredila. Rakar in Bor sta se mo-
rala smejati in sta postala bolje volje.
Zorna Kalina se za mladce ni menila. Bi ji Ovnovca
utegnila celo zameriti, njej, dekli. Prignetla je pa na lon-
ce e vsa uesa in na vre vse roe. Nerodno bi ji bilo
ostati brez dela. Pa je posodje zahvaljen bodi veter
ki je bilo prvo narejeno, e toliko potrdelo, da je mogla
zaeti vrezovati okraske. Sedla je zopet na kol, poloila
poleg sebe nekaj koenih il, debelejih in tanjih in
bolj in manj ostrih, v roke pa je vzela dvoje okroglih
kamnov, prinesenih s prodov Save. Najprej je vr od
znotraj in od zunaj zgladila. Okrogla kamna je morala
vekrat premenjati tudi s triogelnimi, posebno ob ue-
sih. Kar precej se je zamudila, preden je opravila to delo.
Potem je zaela vrezovati s koenimi ili krone rte
okrog trebuine, jih vezala med sabo z drobnimi, nav-
pinimi rtami. Sredo trebuha je pa povezala z vratom
s cikcakastim okraskom. Tako se je bila zaverovala v pri-
ljubljeno ji delo, da niti ni utila, kdaj je stopil za njen
hrbet Zagoreli Rakar, ki je mole opazoval njeno spret-
nost. Od samega zaudenja se Vitorogovec ni mogel
dolgo potajiti. Spregovoril je:
Mladenka, Zorna Kalina!
Kaj ukazuje? je Zorna zasukala glavo po strani.
BESeDA BOBRI 2: ROD
206
Tvojo izvedenost obudujem. Rakar je govoril od-
krito.
To ni ni posebnega. Je kaj navadno delo in e dav-
no poznano. Kalina ni niti prenehala vrezovati rt.
Takooo se je zavzel Zagoreli. Kaj mar zna e
lepe okraske?
Dokaj boljih sem e naredila in si marsikaterega
sama izmislila. Zorna je to povedala kar tako mimogre-
de, ne da bi sebe hvalila. Rei je le hotela, da je rod Ost-
rorogega Jelena bolj imeniten kakor pa rod Vitorogega
Ovna.
Lej, lej! se je e bolj razvnel Zagoreli. Se moram
dogovoriti z Ostrorogim, da te odstopi naemu koliu.
Dveh, treh enako starih dekel si vredna. Premenjamo
te!
Kalina je vztrepetala. ilo ji je zdrznilo po oblini vra.
Zazdelo se ji je, kakor bi jo bil kdo z biem ugal po pol
golem hrbtu.
Bi mar nerada prila?
Sam ve, da bom morala storiti, kakor bo gospodar
ukazal. Zorna Rakarja ni marala ve pogledati.
No, ni se ne boj. Najlepemu hlapcu izmed mlad-
cev te bomo dal za eno. Ali pa te vzamem jaz poleg
Svetlooke Srne.
BESeDA BOBRI 2: ROD
207
Kalini je bilo, kakor bi jo bil kdo s kolom udaril po
glavi. Najraji bi glasno zajokala. Dobro, da sta prav ta-
krat prihiteli dvojici in ji ni bilo treba ni odgovoriti.
Srna in Veverka in vsi trije mladci so se odpeljali na
kolie. Se je tako spodobilo. Na ravnici pri studencu
pod Ronim hribom je pa ostala Zorna Kalina sama.
Tako. Navsezadnje bo pa res morala biti ena kak-
nega podivjanega hlapca. Pa samo zato, ker Presukani
Lisjak noe biti pameten. Prava re, e si pred njo vza-
me Peruniko. Trmoglavec, trmoglavi.
Zorna je priela rtati na posodje zavito okrasje. e
pod no pa je vrezala na velik vr sonce. Iz njega si bo
natakal pijao Ostrorogi Jelen, ki je sam kakor sonce. Da
bi se skoraj vrnil.
Drugi dan je Zorna Kalina Ostrorogemu Jelenu na-
menjeni vr do konca okrasila. Take lepote do takrat Ve-
liko jezero e ni videlo.
Naslednjega dne sta posodje oblikovali veinoma dvoj-
ici, Kalina je pa pridno vrezovala okraske. Bila je za-
miljena in ni skoraj ni govorila. Presukanega Lisjaka ni
bilo ve blizu. Pa tudi Rakar in Bor nista prila ve po-
gledat svojih izbranih mladenk.
Veter je naglo suil vre in lonce in sklede in skledice
in e vso drugo drobnarijo z obteilniki za statve in mre-
BESeDA BOBRI 2: ROD
208
e in z igraami in otrokimi ropotuljicami vred. Pegasti
Ris je gal e prvo pe. Prav danes jo razdere.
Da posodje ne bo prepualo tekoine, so pastirji na-
nosili v ilovnato kotanjo tik pred pejo sea, ki so ga bili
nalovili izpod bu in ovac. Kozja scalnica za zagostitev
ni dobra. Bi po njej posodje smrdelo. Ris pa je primeal
ve loncev saj, ki jih je bil nadrzal raz stropie nad
ognjii v koah na koliu. e od zgodnjega jutra sta
Ponirek in Brlez kurila dva velika ognja in razarevala v
njih za mono pest debelo kamenje. Razbeljene kamne
sta pobirala z namoenimi lesenimi lopatami iz ognja,
ga metala v kotanjo, ga spet pobirala iz nje in ga znova
segrevala. S sajami pomeani se se je priel edalje bolj
kaditi, dokler ni proti poldnevu zavrel.
Aha! je rekel Ris, sedaj pa bo. Potisnil je dogorelo
erjavico izpred pei v oba preduha, ki sta, pokrita s
preluknjanimi lonenimi ploami, potekala pod nalo-
enim posodjem in se izkajala na drugi strani v pobo-
je hriba. Koj nato je Pegasti razkopal ilovnato prednjo
steno pei. Potem pa je s sveim vrbovim kolom spret-
no zael pobrati iz pei aree gane lonce in vre in
sklede in skodelice. Vsako posodo je vekrat obrnil v
zavrelici sea in saj in polagal drugo poleg druge na rav-
nico pred pejo. Ko se je posodje ohladilo, so ga Kalina
in Srna in Veverka umivale v studennici in ga odnaale
k jezeru in nalagale v oba, na pol na suho potegnjena
BESeDA BOBRI 2: ROD
209
drevaka. Velikega vra z vrezanim soncem se je Zorna
zares razveselila. Sama ga je oplaknila, sama nesla v dre-
vak in skrbno poskrbela, da bi se kaj ne okruil.
Sonce je e visoko stalo na nebu, ko so lonarji pri-
vriskali domov z obilico izredno lepo okraenega po-
sodja. Malo prej sta priveslala na kolie Ostrorogega
Jelena tudi Rakar in Bor. Sedaj sta stala z Jezerno Roo
vrh pristajnega mosta. Obraz Jezerne je bil pa nekako
mraen. Sta ji bila Vitorogovca povedala, da sta videla
Presukanega Lisjaka na koliu Turovcev v pogovoru s
Koato Jelko in njeno herjo, Pisano Tulpo. Ovnovca
svoje nejevolje nista skrivala. Zavolje sestre, Zlate Peru-
nike. Ej, ko bi ne bilo dvojic, Svetlooke Srne in Lepolase
Veverke, teh prikupnih mladenk, bi Vitorogovca kaj hi-
tro napravila konec. Tako pa
Po pristajnem mostu navzgor je prila Zorna Kalina.
Pred sabo je nesla veliki vr. Drala ga je z obema roka-
ma. In je spregovorila in se prav ni ni bala:
Gospodinja! Ta vr sem naredila in ga okrasila za nas
vseh gospodarja, Ostrorogega Jelena. Napij mu iz njega,
ko se vrne. Sonce je vrezano na njem.
Jezerna je Kalino globoko pogledala. Zorna ni umak-
nila oi. Roa se je brhki mladenki nasmehnila in mir-
no rekla: Da bi se e skoraj vrnil tvoj in moj gospodar.
Odeja naj se po dolgi poti iz tvojega vra, ki mu po-
reemo sonni vr.
BESeDA BOBRI 2: ROD
210
In jaz ga poprosim, se je oglasil Zagoreli Rakar,
naj mi odstopi to mladenko, Zorno Kalino. Tri druge
mu dam zanjo.
Jezerna Roa pa je odkimala: Je ne bo dal. Tudi za
vse mladenke z vaega kolia ne.
Vitorogovca sta se spogledala. Zorna Kalina je prav
do las zardela. Jezerna Roa se je pa mladenki dobro-
hotno smehljala in ji ukazala, naj nese sonni vr kar
sama v Ostrorogovo koo.
Po pristajnem mostu navzgor sta prav takrat prihiteli
iz nekoliko zakasnelega drevaka tudi dvojici. Sedaj sta
Vitorogovca e dobro znala loiti Srno od Veverke in
narobe. Pristopila sta vsak k svoji izbranki in na vse dru-
go br pozabila.
Lonarji od studenca pod Ronim hribom so se razli
vsak po svoje. Na kolie odsotnega Ostrorogega Jelena
je pa pripekalo arko poletno sonce.
BESeDA BOBRI 2: ROD
211
OGNJENI VALOVI
P
oletje se je prevesilo. Gravi Brest je dan za dnem
poiljal enske na trdino, da so s kratkimi kresilni-
kovimi srpii ele ope trave; zavoljo slame in zrnja.
Celo veji otroci so morali pomagati. Z ostrimi nohti so
poipavali s posamezno stojeih bilk klasje in latje in ga
nabirali v koare. Bresta in Risa je edalje bolj skrbelo,
kako preivita rod, e se Ostrorogi in moje in mladci ne
vrnejo pred zimo. Kdo bo hodil na lov? Mar naj vso i-
vino pokoljejo? Kaj bo pa drugo leto? e pa priveslajo v
jeseni nazaj, bodo ez zimo z drugimi vred hoteli jesti
monik in podpepelnjak.
In je Gravi Brest priganjal k delu, kakor Ostrorogi
Jelen nikoli ni. Se tudi nihe ni obotavljal ni. Je kar vsak
vedel, kaj aka kolie, e ostane brez mokih, ko jeze-
ro zamrzne.
In so vsi hiteli, kar so mogli.
Le Presukani Lisjak ni maral videti sebi primernega
dela. Je tu pa tam nalovil nekaj rib in ustrelil kakega
ptia.
Z lova je pa ves as prinesel enega samega srnjaka.
ivel je bolj od truda drugih kakor pa od svojega.
BESeDA BOBRI 2: ROD
212
Pa e druga, ne majhna skrb, je trla Gravega Bresta.
Ostrorogi je bil s seboj odpeljal vse teke drevake. Kako
naj pa v jeseni spravlja na kolie iz konca Dolge doline
lose in jelene in medvede in zobre in ture. Nekaj jih bo
le treba ubiti, e noe, da po koah ne zagospodari stra-
de. Morebiti mu ob priliki pomorejo Kozorogovci, ki so
vsi mrtvi na lov. Sami bobri in drobna divjad kaj malo
zaleejo.
Brest je imel tik jezerca ob precepu Doge doline e
ugledanih dvoje pripravnih debel za teke drevake.
Samo, kdo naj ju obtee, izge in izdolbe. Sama z Risom
bi se predolgo zamudila. Nedorasli mladci so pa nedo-
rasli mladci. Ne zmorejo kaj prida in nikoli se ne more
povsem zanesti nanje. Ni. Presukanemu poree. Saj
pravzaprav bi mu lahko kar ukazal, pa ne mara. e ne
bo hotel zlepa, mral ga ne bo.
Zveer je Gravi res uakoval Lisjaka, da se povrne z
jezera, pa ga od nikoder ni hotelo biti. Le kje se mudi?
Stemnilo se je e, ko je Presukani pristal. Brest mu je
stopil naproti na pristajni most in ga nagovoril:
Lisjak!
Kaj?
Jutri greva z Risom k jezeru v Dolgi dolini.
Le.
e bi el e ti z nama.
Po kaj?
BESeDA BOBRI 2: ROD
213
Iztesali in izgali bi dva teka drevaka, brez katerih
na zimo kar ne bomo mogli ve prebiti.
Presukani Lisjak, ki je doslej, eprav na kratko, a koj
odgovarjal, je pomolal. Vzdignil je glavo navzgor pro-
ti mostiu, naglo vdihaval in izpihaval sapo skozi nos,
kakor bi hotel nekaj ovohati, ko se je e slabo videlo.
Nato je pa grede, ko se je e prestopil navzgor, rekel:
Ne utegnem.
Kakor hoe, je skoraj zareal za njim Brest. Pogre-
lo ga je. Najraji bi planil za bratom, ga stresel za vrat
kakor neubogljivega psa in mu zakrial v uho, da ne bo
rl na raun drugih, lenuh, in da divjaine pozimi ne
dobi niti griljaja, svojeglavec nagajivi. Pa se je Gravi ta
trenutek spomnil, da je Presukani odrekel pomo prav
zavoljo Zorne Kaline. O, kajpak! Prilonost bi bila res
lepa, ko ne bo ne njega ne Risa doma. Gravi Brest se je
obrnil in odel v koo Pegastega Risa.
Drugo jutro je odveslalo od kolia Ostrorogega Jele-
na dvoje lahkih drevakov. V Brestovem je sedel tudi
Brlez in e troje spodraajoih mladcev in prav toliko
tudi v Risovem. Poleg njih pa e Zorna Kalina. Saj je za
vsako delo kaj spretna. Naj se naui e tesati. Ji utegne
e prav hoditi. e se Ostrorogi in stareja brata nikoli
ve ne vrnejo, kar je tudi mogoe, se je po tihem veril
Gravi Brest, spotem si Zorno Kalino on sam vzame za
drugo eno. Lisjakova ne bo. Zato, ker je tak.
BESeDA BOBRI 2: ROD
214
Naglo sta drsela drevaka proti izlivu Dolgega potoka.
Jutranje sonce je sijalo na jezero. Od vesel so padale de-
bele kaplje nazaj v vodo, kakor bi kdo sejal biserne
koljke. V loju so se oglaale mlade race. V Plitvino so
e priletavali ronobarvni pelikani na pao. Lastovice so
vigale nizko nad vodno gladino. Niso napovedovale
stanovitnega vremena. Kljub temu so bili vsi veslai ve-
seli. Le Gravi Brest je bil redkobeseden. Skoraj ni pa ni
govorila Zorna Kalina. Samo razmiljala je.
S kolia Ostrorogega Jelena je pa za obema drevako-
ma strupeno gledal Presukani Lisjak. Kar kripal je z
zobmi. Ponirek je pa hodil po mostiu kakor mlad ra-
cak, ki prvi izvabi race iz vode na suho. Trdno se je na-
dejal, da Lisjak ne bo ostal doma. Se e kam odpelje. Po-
tem bo pa on brez ugovora kakor glavar na koliu. Oba
sinova je pa naskrivaj opazovala Jezerna Roa. Ne,
tako ne more iti ve naprej, si je mislila in zaklicala:
Lisjak!
Kaj?
Sem pridi!
Presukani je premiljal, ali bi materi ustregel ali ne.
Br! se je spet oglasila Jezerna.
Lisjak je el pred Ostrorogovo koo. Nekako grozee
se je stegalo nad njegovo glavo rogovje orjakega jelena.
e kar krotko in ni ve uporno je vpraal Roo:
Poemu me klie?
BESeDA BOBRI 2: ROD
215
Kaj misli poeti danes?
Presukani je skomizgnil z rameni.
e e ne vidi drugega opravka .
Ne vidi, ne vidi, je zahtal Lisjak.
Ni se ne naraaj. Si vsega sam kriv. e e ne ve,
kam bi se del, veslaj danes na kolie Vitorogega Ovna.
e noe zavoljo sebe in Perunike, pojdi zavoljo dvojic.
Bojim se, da se Rakar in Bar skujata. Kaj poree Ostro-
rogi, ko se vrne, kaj? .
No, prav! je ez as pristal Lisjak, stopil po oroje
in risji kouh in odveslal proti prelivu med prvima oto-
koma. Ko je njegov drevak izginil, je pa od kolia Ost-
rorogega Jelena odrinil tudi Ponirek. Mu je Jezerna Roa
naroila, naj gre in neopaeno opazuje, kod bo hodil
Presukani Lisjak. Ponirku se je to naroilo e dokaj bolj
imenitno zdelo, kakor da bi doma na koliu smel uka-
zovati enskam in otrokom. Saj ga je mati pravzaprav
postavila nad starejega brata. Pognal je drevak, da je
drsel po vodni gladini kakor sikne puica proti nebni
modrini. Ne. Lisjak se na koliu pod Pleivco ni ni
ustavil. Ponirek ga je e ujel z omi, ko je Presukani za-
vil okrog pomola, ki je dale segal od strani rne gore v
Veliko jezero ivev hrib, mu pravijo sedaj Barjani .
Mladec je e hitreje pognal svoj lahki drevaek. Ko se je
pa praprial, da je stareji brat pristal pod koliem Vi-
BESeDA BOBRI 2: ROD
216
torogega Ovna, je zaveslal pod vejevje, ki je viselo nad
vodo, se prikril in akal.
Tropa dolgodlakih, niti za komolec visokih psov je z
glasnim lajeem sprejela Presukanega Lisjaka na pristaj-
nem mostu Vitorogovcev. Pa se od nikoder ni pokazal
nihe, da bi beskae pomiril. e me e videli niso, bi
vsaj lajanje morali sliati, je bil etrti Ostrorogov sin
skoraj ualjeno nejevoljen. Zdoma prav gotovo niso vsi
odli. In se je otepal psov in jih podil od sebe prav do
vrha poevnine. ele tam mu je priel naproti rni Bor.
Ni pa bil prav ni bolj prijazen, kakor kar je prav moral
biti. Presukani se je koj spreumel, da Vitorogovcem ni
nekaj prav. Po prvih besedah je vpraal Bor Lisjaka:
Si priel pogledat k Zlati Peruniki?
Sem.
Prav. Kar pogovorita se.
rni je peljal Presukanega za veliko koo. Pokazal mu
je Peruniko. Stala je v senci. Povesmo prediva je stiska-
la pod pazduho. Pred njo, vtric naroja, pa se je suka-
lo loneno vretence. Predla je.
Tukaj je moja sestra, je rekel Bor, se obrnil in odel.
Mladenka se je pa delala, kakor bi bila vsa zaverovana
v svoje delo. Niti zmenila se ni.
Lisjaku je bilo nerodno. Umakniti se ni mogel ve. el
je blie in spregovoril:
Zlata.
BESeDA BOBRI 2: ROD
217
Perunika se je prav poasi ozrla in s priprtimi omi
nekaj asa gledala Presukanega. Aaa! Ti si! Sem te ko-
maj spoznala, ker te kar nikoli ni blizu.
Opravki, se je skual izgovoriti Lisjak.
Perunika je pa kar naravnost udarila: Seveda. Si mo-
ral Zorni Kalini pomagati lonariti.
Presukanega je pogrelo: No. In eprav?
Zavoljo mene. Samo to ti povem, da mi Kaline ne
pripelje nikoli za drugo eno. Ne maram prepira pri
ognjiu. Iz Perunikinih ust so besede kar bruhale.
O tem bom e sam odloal. Lisjak se glede Zorne ni
maral niti razgovarjati ne.
Pa ne bo. Zlati so jezno blisnile oi.
Bom videl.
Kar odidi.
Prav. e al ti bo.
Presukani se je togotno obrnil, da so zaroljali nere-
evi in medvedji zobje, ki jih je nosil nabrane na ogrlico
okrog vratu. In je odvihral.
Zlata pa je zaklicala za njim: Hodi v pasje revo. Za
deklo dekli bom e vedno lahko.
Lisjak ni ve odgovoril. Sedaj je razumel Perunikino
obnaanje. Le kdo ji je povedal? Prav gotovo Rakar in
Bor. Zato hodita vohat okrog kolia Ostrorogega. Jima
e pokae. Samo poakata naj, smrdljivca. e pride as.
BESeDA BOBRI 2: ROD
218
Sicer pa . Mar mu je za tako kozo, kakor je Zlata Peru-
nika.
Presukani je z vso mojo odrinil svoj drevak in naglo
veslal na odprto jezero. Nazaj se ni ozrl. S kolia Vi-
torogega Ovna je pa za njim glasno lajala tropa psov.
Ponirek je del pod visokimi vejami, pripravljen na
dolgo akanje. Toliko je e vedel, da se mladci in mla-
denke nikoli dovolj ne nagovore. Kratkoasil se je s tem,
da je lovil in ubijal obade, ki so sedali na njegovo golo
koo, in jih metal ribam v vodo. Oddaljeno glasno laja-
nje psov ga je opozorilo, da je razgrnil veje in pogledal
na jezero. Prvi hip ni vedel, ali prav vidi ali ne. Ne, ni se
motil. Presukani Lisjak je na vso mo gnal svoj drevak
vzdol brega nazaj proti dale v jezero segajoemu po-
molu. Ko je drsel blizu mimo njega, je Ponirek prav do-
bro razloil njegov uporno togotni obraz. Ni si znal raz-
loiti, kaj naj vse to pomeni. Poakal je e nekaj asa,
potem je pa zaveslal proti koliu Vitorogovcev. Doma
so, je ugotovil. In na mostiu je videl stati Rakarja in
Bora in Zlato Peruniko. Aha, je vedel zdaj prebrisani
Ponirek, nekaj jim je prilo navzkri. Urno je obrnil
drevak in se zapodil za Presukanim Lisjakom, da ga ne
zgubi izpred oi.
Onstran pomola se je Ponirek ustavil. Da si oddahne
in se razgleda. Od sonca in soparnosti je bil ves pre-
znojen. Pot mu je curkoma lil po elu in mu silil v oi.
BESeDA BOBRI 2: ROD
219
Otrl si ga je z dlanmi, zamahoval z rokami in metal
znojne kaplje v jezero. Lisjaka je bil pa takoj spet opazil.
Veslal je naravnost proti koliu pod Pleivco. Pa se
menda ne misli ustaviti pri Turovcih, je zagodrnjal
Ponirek in pazno gledal v daljavo.
Res se je, je ugotovil peti Ostrorogov sin. Pravkar
gre po pristajnem mostu navzgor in dve enski ga
spremljata.
Ponirku se sedaj nikamor ve ni mudilo. Da ohladi
svoje razgreto telo, je odvrgel prepasnico in skoil na
glavo iz drevaka v vodo.
Kakor pti, po katerem je nosil mladec ime, je Ponirek
plaval naokrog, se potapljal in sebi v zabavo pobiral na
jezernem dnu koljke in jih metal v drevak. Zdaj pa zdaj
se je pa visoko pognal iznad vode in se ozrl proti koliu
pod Pleivco, da bi ne zgubil sledu za Lisjakom. Mladec
si je elel, da bi tudi pri Turovcih Presukani tako na krat-
ko opravil, kakor je pri Vitorogovcih. Pa brat je bil zgi-
nil v neko koo in ga kar ni ve ni hotelo biti na spre-
gled.
Ponirek se je navelial vode. Povzpel se je nazaj v dre-
vak, se otresel in posuil in si spet privezal prepasnico.
Nato je, da se izogne oem Turovcev, lagodno veslal
proti Kamnitemu hribu. Na Presukanega poaka za
prvima otokoma. Ne mudi se mu nikamor ne. Odloil je
veslo, segel v torbo, spleteno iz loja, ki mu jo je bila
BESeDA BOBRI 2: ROD
220
dala mati s sabo na pot, vzel iz nje kos suhega mesa in
ga zael trgati z zobmi. Grede se je pa oziral naokrog.
Vrh rne gore je bil ves zavit v temne oblake. Mladec je
pogoltnil obilni griljaj:
Lej, k nevihti se pripravlja. Zato je tako soparno.
Vsak as utegne zaropotati. Kar ni se ne smem obotav-
ljati.
Ponirek je spet prijel veslo v roke in pognal drevak.
Preden je prispel do preliva med prvima otokoma, se je
sonce e davno skrilo. rnjava na nebu se je edalje bolj
irila. Za gorami je pa votlo zagrmelo in zatrepetali so
prvi bliski. Ko bi se le kmalu od kod prikazal Presukani
Lisjak.
Presukanega so na koliu pod Pleivco vse drugae
sprejeli kakor pa Ovnovci. Urnega Sulca res ni bilo do-
ma. Zato sta pa gosta akali na dnu pristajnega mosta
Koata Jelka in njena hi, Pisana Tulpa. Prijazno sta ga
pozdravili in ga koj vedli v gospodarjevo koo. Bogato
sta mu postregli z jedmi in postavili predenj tudi vr
lesninjaka. Lisjak je bil ejen in je pogosto dvignil vr
k ustom. Nekaj pa tudi zavoljo jeze, ki ga je kuhala bolj
kakor soparna vroina. eprav se je spoetka mislil
oglasiti pri Turovcih samo iz uporne kljubovalnosti pro-
ti Ostrorogemu Jelenu in Brestu in Jezerni in proti vse-
mu lastnemu rodu in e Vitorogovcem nakljub, se mu je
BESeDA BOBRI 2: ROD
221
asoma le zael razvezovati jezik. Koata in Tulpa sta
pa kaj dobro znali iz njega vlei besede.
Ni dolgo trajalo, ko je Lisjak priel bruhati iz sebe, da
Zlate Perunike noe, da si bo e vzel tisto za eno, kate-
ra bo njemu ve, in da nikomur ni mar ni in da njemu
nihe ne bo ukazoval, najmanj pa smrkavi Brest, e
manj pa hlapec, Pegasti Ris. Jelka in Tulpa sta mu hite-
li pritrjevati, ga e bolj spodbadali in si naskrivaj pome-
ikovali.
im vekrat je nagnil Presukani vr, tem manj oblast-
na se mu je zdela Koata Jelka, Pisana Tulpa pa edalje
bolj prikupna. e je hotel tudi to povedati, da mu je Os-
trorogi Jelen ravno Pisano Tulpo prepovedal vzeti si za
prvo eno, pa si je br premislil. Ne zavoljo Tulpe in Os-
trorogega. Ne. Zavoljo Zorne Kaline, katere ves as niti
omenil ni. In nazadnje je Lisjak e priznal, da se tako
kakor danes e davno in z nikomer pomenil, ko ga do-
ma na koliu vsi postrani gledajo. Da naj vekrat pride,
sta ga vabili enski in Pisana Tulpa je sedla tesno k Pre-
sukanemu, da sta se vselej, e sta se le kolikaj premak-
nila, zadela drug ob drugega.
Zunaj je voda v Velikem jezeru potemnela. Nad vso
obirno planjavo so se podili grozei oblaki, se na vse
strani vrtinili in se spuali vedno nie na jezero, kate-
rega je veter e kar precej vzvalovil. rna in Gola gora in
Grintovci in vrhovi daljnih Snenih gora se niso ve vi-
BESeDA BOBRI 2: ROD
222
deli. Vse je zagrinjala temna rnjava. Na vseh koncih in
krajih je pritajeno grozee bobnelo. Bliskavica je zdaj pa
zdaj osvetlila nakopiene grmade oblakov.
Ponirek se je zael zaskrbljeno ozirati proti nebu. e-
dalje tesneje mu je bilo. Bliska in groma se je vedno
hudo bal. Kar privaditi se ju ni mogel. Kot otrok se je ob
nevihtah po navadi zvil v najbolj skrit kot leia in si
potegnil kouh ez glavo. Trdo je bil vedno preverjen,
da bliski niso ni drugega kot jezno vigajoi pogledi
Nevidnega, grom pa njegov raztogoteni glas. In prav ni
ni dvomil, da Nevidni tokrat rohni zavoljo Presukane-
ga Lisjaka. Le kaj ima opraviti, trmoglavec, pri zoprnih
Turovcih?
Ponirek bi bil rad pognal drevak proti domaemu ko-
liu, kjer bi se poutil vse bolj varnega, pa si ni upal. Se
utegne Nevidni tudi nanj razjeziti, e ne spolni, kar mu
je ukazala skrbna mati, Jezerna Roa.
Blisk je presekal oblake, nagrmadene krog rne gore.
Jezero je zaarelo kakor v ognju. Mladec Ponirek je
vztrepetal. Silna svetloba ga je kar oslepila. Od groze je
zameal in si e z dlanmi zatisnil oi. Prek neba je trdo
zadrdral ogluujo grom. Ne. Ponirek ni mogel ve
vzdrati. Odprl je oi in zagrabil za veslo. Preden je pa
drevak obrnil, je e videl, da je tudi Presukani Lisjak
odrinil od rno zakajenega kolia Turovcev. Mladec je
bil sedaj preprian, da Nevidni njega samega ne bo uda-
BESeDA BOBRI 2: ROD
223
ril. Izpolnil je materino naroilo. Saj Lisjak sedaj nika-
mor drugam ve ne more iti kakor naravnost domov.
Pogumno je zamahnil z veslom. V hrbet se mu je oprl
veter. Drevak je kar inil proti podnoju Ronega hriba.
Zunaj na jezeru so nizko nad vodo leteli hudourniki.
Zakasnela vrana se je borila z vetrom, da bi e pred ne-
vihto dosegla goavo na otoku. Nekje pa so se kriavo
zadirali galebi.
Ponirkov drevak je spoetka gladko drsel prek vodne
planjave. Kmalu pa so ga zaeli privzdigovati valovi, e-
dalje veji in viji. Ta in oni se je zaletel tudi v bok dre-
vaka. Ponirek je imel vasih dokaj opraviti, da je obdral
ravnovesje.
Bliski so postajali pogosteji. Prek zatemnelega neba
se je valil grom za gromom. V jezero so tropotale prve,
za lenik debele kaplje. Koj nato se je vlila ploha. Tu in
tam je padlo vmes zrno toe.
Kljub mrzlemu deju je postalo Ponirku vroe. Od
napornega veslanja, e bolj pa od groze. Vihar je od tre-
nutka do trenutka naraal in e preden je Ponirek do-
segel domae kolie, se je nevihta razvnela in razbes-
nela, kakor bi gorelo jezero in se podiralo nebo. e so
bliski za hip ugasnili, je koe in jezero zakrila trda tema.
Ponirek, ki je prej pred bliski trepetal, si jih je sedaj
elel. Bal se je, da zgrei domae kolie in skrbelo ga je,
kako pristane.
BESeDA BOBRI 2: ROD
224
Nenadoma pa Ponirek je od groze otrdel blisk in
tresk in grom, vse hkrati. V Roni hrib je udarila strela.
Visok val je vrgel prestraenega mladca v viino in ga
naglo spet pogreznil nazaj v globino. Ponirek je zama-
hoval z veslom, pa ni dosegel vode. Priakoval je, da se
drevak vsak as prevrne. Pa e ga je pograbil nov val in
ga naglo nesel naprej. Preden je mladec utegnil pomisli-
ti, kaj se z njim godi, je drevak butnil v nekaj trdega in
obstal. Ponirku je pljusnila voda v goli hrbet. Na nebu se
je spet vnel blisk, za hip potrepetal in posvetil Ponirku,
ki je br ugotovil, da je rilec drevaka obtial med dvema
koloma pod domaim koliem. Kakor maek je splezal
okretni mladec navzgor na mostie in si globoko od-
dahnil. Pod nastrejem velike koe je zagledal Belo
Ovco. Da bi pomirila blisk in grom, je gala na erjavi-
ci, ki jo je imela velik lonec pred sabo, suhe hudolesove
mladike. Poleg nje je stala Jezerna Roa. Ponirek je br
pohitel k materi in ji povedal, da je kljub nevihti in vi-
harju sreno prispel domov.
Kje pa je Presukani Lisjak? je zaskrbelo Jezerno.
Videl sem ga odriniti od kolia Turovcev in ne bo
dale za mano.
Kje je bil? je stopil iz koe Gravi Brest.
Najprej na koliu Vitorogega Ovna, kjer se je pa ko-
maj oglasil. Potem se je pa ves as mudil pri Turovcih.
Ponirek je z dlanmi izemal mokroto iz las.
BESeDA BOBRI 2: ROD
225
Naj ga jezero pogoltne! je ula Brestu beseda kar
sama iz rust.
Kako govori! je trdo ukorila drugae preudarnega
Bresta Jezerna.
Kakor zaslui, je revsnil Gravi.
Bela Ovca pa je pretee dvignila kazalec in poudari-
la:
Brat bratu ne sme nikoli prieleti smrti.
Brest je obmolknil. Pojenjal je pa tudi vihar za nekaj
hipov. Z jezera so se pa razlegali obupni klici na pomo.
Ovca in Jezerna in Brest so se spogledali. Niti za trenu-
tek ni nihe dvomil, da se zunaj sredi valov med bliski
in gromi Presukani Lisjak bori za ivljenje. Vsemu na-
kljub je pa nevihta zadivjala z vso silo. Vigal se je blisk
na blisk, da je razvalovljeno jezero arelo kakor v ognju.
Grom se sploh ni ve pretrgal. Od samega bobnenja se
je treslo mostie, v katerega je od vseh strani butalo
jezero in se zaganjal vihar. Brest se je bal, da kolie ne
vzdri. In vrh tega se je usula e debela toa, pred katero
so se morali umakniti v koo. Ovca je vsula erjavico iz
lonca na ognjie in koj spet vrgla op hudolesovine na-
njo.
Rei ga, Brest, je zaprosila Jezerna.
Ta hip je pritekel v koo e Pegasti Ris, ki je z Brestom
in Zorno in mladci e o pravem asu zbeal pred nevih-
to od jezerca v Dolgi dolini domov na kolie.
BESeDA BOBRI 2: ROD
226
Kakoo ? se je branil Gravi. Nevidni ga hoe po-
gubiti. Kaj pa se mudi tam, kjer ima najmanj opraviti.
Naj Brest je besedo kakor odgriznil. Hotel je pa rei:
Naj pogine! Bomo vsaj njegovih nagajivih muhavosti
za vselej reeni.
V besedo je posegel Ris, eprav ni imel navade, da bi
se vtikal v pogovore gospodarjev: Lepo se nama zahva-
li Ostrorogi, e niti s prstom ne ganeva, da mu reiva iz
razbesnelih valov odraslega sina. Pa kakor ve, ukazuje
ti. Brest je stisnil pesti in mrko pogledal predse. Potem
se je prestopil, kakor bi se bil odtrgal in bruhnil iz sebe:
Pojdiva!
Nadenita si oglavnici in kouha, da vama vse koe
ne razseka toa, je poskrbela za sina in hlapca Jezerna
Roa in e snemala Ostrorogovo kouhovino s kljuke.
Z monimi vrvmi v rokah sta stekla Gravi in Pegasti
po pristajnem mostu navzdol. Pa kaj, ko spodaj ni bilo
nobenega tekega drevaka. Pomagati sta si morala tako,
da sta zvezala izmed lahkih drevakov tri najveje v ne-
kak splav, ki sta ga odrinila na jezero z dolgimi drogo-
vi. Za vesli primeta kasneje na globini, e bo treba.
Toa je ponehala. Jezero je pa e vedno burkal vihar
in razpenjene valove so osvetljevali bliski, da je bilo s
kolia videti, kakor bi Brest in Ris rinila svoj splav skozi
plamene. Klici na pomo, ki sta jih lovila z uesi, kadar
ni bobnel grom, so jima kazali smer, dokler nista zagle-
BESeDA BOBRI 2: ROD
227
dala pred sabo Presukanega Lisjaka, ki se je dral za pre-
vrnjen drevak. Bil je e ves omagan. Sam ni mogel ve
zlesti na splav. Ris ga je skoraj moral dvigniti iz vode. Ni
bilo udno. Glava, ramena, obraz in roke so bili ena
sama rana. Tako ga je bila razsekala toa.
e preden sta Brest in Ris pririnila svoj splav nazaj
pod kolie, se je nevihta polegla in se je prielo jasniti.
Presukanemu je Bela Ovca natrla rane z bobrovo mast-
jo, pomeamo z zdravilnimi zelii. Popil je erb gorkega
mleka in legel. Ve dni ga ni bilo na spregled.
Ponirek in Brlez sta drugi dan vse kriem kraem pre-
veslala Veliko jezero. Lisjakovega drevaka nista mogla
nikjer izslediti. Se je bil ponoi potopil. In najbr e da-
nes aka, v katerem stoletju ga izpod ote izgrebe stari-
nosloveva lopata. Ali pa zadene kdaj obenj leme, ki ga
bo namesto nekdanjih volov in sedanjih konj vlekel
traktor.
BESeDA BOBRI 2: ROD
228
ZASKRBLJENO KOLIE
G
oave na otokih in na trdini okoli Velikega jezera
so porumenele in pordele. e nekaj dni zapovrstjo
jih je opalila slana in listje se je prielo hitro obletati. Se-
menje in vodni oreek in sadje in jagodije, vse je bilo
e davno tako isto obrano, kakor e dolgo vrsto let ne.
Mlade s kolia Ostrorogega Jelena je stikala samo e
za drnuljami in nabirala ir in elod. Gobe so e pomi-
nevale. Suili jih niso ve. Za sprotno porabo jih je bilo
pa e vedno dovolj.
In kako so bile dobre, nadevane in peene v trebuhih
rac in gosi in drugih ptiev, katerih se je dan za dnem
dokaj ujelo v mree in na trnke.
Laz po vrhu Brda, ki je bil v zgodnjem poletju podo-
ben sinjini neba, je bil e davno ves pust in prazen. Ka-
kor hitro so enske populile lan, ga je bil prerasel plevel,
po katerem so se sedaj pasle jerebice pa tudi drugi
manji ptii. Mladci so jim spretno znali nastavljati zan-
ke. Rod Ostrorogega Jelena je zadnje ase dobro ivel,
eprav se je za ribe v jezeru kaj malo menil. So se jih bili
spomladi in ez poletje preobjedli. In e jih je viselo pod
podstreji na dolgih drogovih vse polno posuenih.
BESeDA BOBRI 2: ROD
229
Lan je bil na soncu in deju dobro operel. enske so
ga pravkar z govejimi, praijimi in s eljustmi veje div-
jadi trle na zasekanih tnalah. Predivo so povezovale v
povesma, da jih, kadar drugega dela ne bo, popredejo in
si iz preje natko platna.
Kolie Ostrorogega Jelena je bilo, razen mesa, dobro
preskrbljeno za zimo in ni se bilo treba bati pomanjka-
nja. Vendar je hodila okrog ko na mostiu potuhnje-
no kakor sestradan volk okrog drobnice v staji reea se
skrb. Gravi Brest, ki se je izkazal za pridnega in umnega
gospodarja, kar nikjer ve ni imel obstanka. enske so
postale redkobesedne. e otroci niso vreali tako brez-
skrbno veselo, kakor imajo navado, kadar se jim od obil-
ne hrane okrogl trebuiki in jim lica rdee cveto.
Kaj bo, kaj bo ?
Zima se e ponuja. Gospodarja in mo in mladcev pa
od nikoder noe biti. Kdo bo hodil na lov? Kdo branil
kolie pred zverjadjo in morebitnimi napadi?
Mogoni rod Ostrorogovcev hromi. In e ga zadene
e kaka veja nesrea, utegne celo preminiti.
Gravi Brest ni ve zdral. Vendarle pojdem pogle-
dat po Savi navzdol, e se e vraajo, je ves zaskrbljen
rekel materi, Jezerni Roi.
Jezerna je skomizgnila z rameni: Kakor ve. Samo
Ponirka in Brleza ne jemlji s sabo. e se vam trem kaj
pripeti, bo nas vseh od samega hudega konec, preden
BESeDA BOBRI 2: ROD
230
dorastejo mladi tirje tvoji bratci. Lisjak ne zna voditi
rodu. Preve vidi le sebe. Ponirek in Brlez bi pa kmalu
znala poprijeti. Vsaj za toliko, da bi ne poginili.
Presukani niti vedeti ne sme, kam sem odel. Bi se
koj zael repeniti. Brest je dobro poznal Lisjaka: Pe-
gastemu Risu pa e naroim, kako in kaj.
Drugo jutro se je Gravi Brest ob prvem svitu spustil
s tirimi golobradimi mladci v enem izmed obeh novih
tekih drevakov po Reki navzdol. Na kolie Ostroroge-
ga Jelena je pa legla e teja skrb.
Pretekli so trije dnevi. Gravi Brest se e ni vrnil. Pegasti
Ris je premiljal, e bi drugo jutro zaveslal za njim. Naj-
br je Brest treil v tesneh Save ob kako skalo in se mu
je razbil drevak. Imel je s sabo slabe veslae, samo golo-
brade mladce, na pol otroke. Kako naj si pomaga z nji-
mi ?
Pojdem. Moram iti, je dopovedoval Ris sam sebi.
Hkrati se je pa bal zapustiti za dlje asa kolie. Ha! Ko
bi bil Presukani Lisjak drugaen! Pa je tak, da bi v stiski
prej ponagajal, kakor pa skual pomagati. Res so poleg
njega e tirje odrasli hlapci na mostiu, pa vsi za enega
ne odleejo. Dva sta bolna in ju bo najkasneje pobrala
pomlad. Smrdljivi Kozel je topoumen. Moan je res ka-
kor medved, neumen pa bolj kakor jarec. okati Bu pa
komaj sam sebe premetuje okrog ko, eprav nihe ne
BESeDA BOBRI 2: ROD
231
zna tako izdelovati orodja kakor on. Predlansko zimo ga
je bil na lovu ranjeni neresec strahotno zdelal. e dobro
je, da je ostal iv. Veliko odvrne rodu Ostrorogega Jele-
na in e dolgo naj ivi.
Gospodarju skrbno vdani hlapec res ni vedel, kaj naj
naredi. Otrok in ensk ne more pustiti samim sebi. Naj-
bolj ga je skrbela lastna hi, Zorna Kalina. Zavoljo Pre-
sukanega Lisjaka, ki bi postal za ta as prav za prav gos-
podar na koliu. Gravemu Brestu pa mora tudi hiteti
na pomo. e ne bo e prepozno ?
Na jezero je priela legati megla. Iz jasnine nad njo pa
so se oglasili zategli vigi seleih se ptiev. Pegasti se je
naslonil prek ograje mostia in se kar ni mogel odloiti.
Ris! Ris! Pegasti Ris!
Po poevnini navzgor sta skoraj privriskala Ponirek in
Brlez, ki sta bila pravkar pristala.
Kaj je, mladca? se je vzravnal Ris. Zamiljenost mu
je zginila z obraza.
Divji praii. tevilno krdelo, sta hitela v eni sapi
dopovedovati na pol odrasla Ostrorogova sinova.
Kje pa? Pegastemu Risu so zaarele oi.
Za jezerce v Dolgi dolini so se pritepli od nekod.
In nekaj tekih merjascev je vmes.
In e vse steine sva dognala.
In je zahlipal Brlez, pa je grede pozabil, kaj je ho-
tel rei.
BESeDA BOBRI 2: ROD
232
Kajne, da pojdeno nadnje? je Ponirek kakor zapro-
sil.
Ne vem. Ris je skomizgnil z rameni, mladca sta ga
pa zaudeno pogledala. Kar razumeti nista mogla, kako
da se Pegasti Ris, ki je bil vedno ves vnet za lov, obotav-
lja.
e se koj jutri ne lotimo praiev, utegnejo oditi v
lovie Turovcev. To se nam bodo v pest smejali.
Ima prav, je pohvalil Ris Ponirka. Pa vendar ?
koda, da ni Bresta doma, je nekako oponesel Brlez
Pegastemu.
Saj prav zato. Ris se je nestrpno prestopil, si pogla-
dil brke in brado in e dodal: Morda pa le pojdemo.
Vama e nocoj povem.
Ponirek in Brlez sta odla v koo k materi, Jezerni
Roi, in planila po jedi kakor dva prestradana volia.
Zunaj se je pa Ris znova naslonil na ograjo in se spet
zamislil.
Pegasti se je dobro zavedal, da lov na divje praice,
najsi bo e movirske ali gozdne, postane lahko tudi za
odrasle kaj nevaren. Kaj ele za golobrade mladce. Lepe
prilonosti, ki se ponuja, pa ne kae zavrei. Zavoljo
mesa in maobe, ki je le kar ni ve ni. Kdo ve, kako bo
z medvedi, ki dajejo najve masti in najboljo? Ne. Jut-
ri mora na lov, po Reki se pa ele pojutrinjem spusti.
BESeDA BOBRI 2: ROD
233
Pha! e bi bil Brest doma! Tako pa ni. Presukanemu
Lisjaku poree.
Ris se je obrnil in odel v koo mladcev. Presukani si
je pekel nad erjavico za komolec dolgo uko. Pegaste-
ga, ko je vstopil, je samo po strani pogledal in koj poka-
zal, da se ne mara meniti z njim. Ris je to dobro razumel.
Kljub temu je ogovoril mladca, da ne bo mogel kdo kas-
neje kaj rei, e se kaj narobe naredi:
Mladec Lisjak! Za jezercem pod razcepom Dolge
doline je krdelo divjih praiev.
Zaradi mene naj bodo, e hoejo, je malomarno
odvrnil Presukani in naprej vrtel ribo nad erjavico.
Jutri bi li nadnje.
Pojdite, e hoete!
Risa je grebla Lisjakova vnemarnost, da bi najraji po-
grabil mladca za vrat in ga stresel kakor mlado, neubog-
ljivo ene in bi zakrial nad njim: Ti smrkavec! Kaj ti
ni ni mar oetnega rodu? Kaj! Pa je moral jezo potlai-
ti. Mirno je povabil Lisjaka:
Kaj ti ne gre z nami?
Naj gre Brest.
Ga ni doma.
Kam pa je el?
Ris je e hotel odgovoriti, da ne ve, pa se je spomnil,
da ne bo prav, e se zlae. In je kar naravnost povedal:
Po Reki navzdol.
BESeDA BOBRI 2: ROD
234
Po kaj?
Gledat za Ostrorogim.
Takooo Presukani je odmaknil uko iznad er-
javice in se na iroko razkorail poleg ognjia. Roke pa
je uprl v bok: Potem sem pravzaprav jaz gospodar na
koliu.
Zvestemu hlapcu, Pegastemu Risu, je Presukani do
grla presedel. Ni ve se ni mogel potajevati. Trdo, ka-
kor bi pribijal, je zavrnil trmoglavega etrtega sina Ost-
rorogega Jelena:
e ti je rekel, si. e pa ne . Za teh nekaj dni Ris
se je z iztegnjenim kazalcem dotaknil svojih prsi
imam jaz njegova naroila.
To se pravi, da bi jutri pri tistih praiih moral jaz
ubogati tebe. Presukani je na eno oko na pol zameal.
Ubogati . Ris je stegnil roke predse: Lov je lov.
Pametni lovci se podvrejo tistemu, ki izmed njih naj-
bolj pozna kraj in divjad. In menda ne bo rekel, da si v
lovskih stvareh ti bolj izveden kakor jaz.
Ni ne bom rekel. Ne grem z vami. Presukani se je
obrnil in se koj lotil peene uke. Se je bila med po-
govorom ravno prav ohladila.
Tudi prav!
Trdo, da se je kolie potresalo, je odel Pegasti Ris iz
koe v temo zunaj na mostiu. Grede si je s stisnjenimi
zobmi epetal v poveene brke: e misli, Presukani,
BESeDA BOBRI 2: ROD
235
zavoljo moje here Kaline ostati doma, si se zmotil, ka-
kor se ni e nikoli noben lisjak.
Nad Velikim Jezerom je leala zjutraj gosta megla. Kar
nikamor se ni videlo. Komaj slemena ko.
Kljub pustemu jutru je na koliu Ostrorogega Jelena
e od prvega svita veselo arilo nekaj golobradih mlad-
cev. e puh ni nikomur poganjal pod nosom, razen Po-
nirku. Zatikali so si za pas noe, iz kresilnika in brona-
ste, napenjali in preskuali so loke, nekateri so se bili pa
oboroili celo s sulicami. Nestrpno so akali. Ris se pa
kar ni ni maral zmeniti, da jih odpelje na lov na praie.
Je e vedel, zakaj ne. Se mu nikamor ni mudilo.
Sonce je e motno pogledalo skozi meglo, ko je Pe-
gasti stopil iz svoje male koe. Moan lok, nabit tul,
teko sekiro in tri sulice je nosil s sabo. Brez noa pa
tako nikoli ni bil. Tik za Risom pa je el postaven mla-
dec, prav tako oboroen. Kdo pa je ? so ugibali
mladci. Ooo Saj ni mladec. Le Zorna Kalina se je
tako oblekla in opremila in gre z nami na lov.
Kalina! Kalina! Kalina! je lo od ust do ust po vsem
koliu in v vse koe in prilo na uesa tudi Presukane-
mu Lisjaku. Pohitel je ven na mostie in videl Zorno, ki
je s polnim tulom puic na hrbtu krepko zamahovala
z negodnimi mladci vred z veslom in vodila drevak proti
plitvini za Brdom. Lisjak je zasikal kakor gad v precepu,
BESeDA BOBRI 2: ROD
236
ki bi rad piil, pa ne more. Drevaki, eden izmed novih
tekih in dva stara laja, pa so veselo drseli po jezerni
gladini, ki jo je pravkar obsijalo sonce. Kmalu so zginili
za Brdom. Takrat je tudi Presukani Lisjak planil po pri-
stajnem mostu navzdol in odrinil na jezero. Kam? Ka-
mor koli. Samo k jezercu v Dolgi dolini ne. Pa ga je rav-
no tja najbolj vleklo.
Kalino so mladci kar obudovali. Skozi brzice je znala
spraviti drevak, kakor bi ga sami ne mogli. Le kako se bo
vedla na lovu? Res je ta in oni Zorno e videl, da je znala
dobro napeti lok. Pa vendar . enska je le enska.
Tiho, da niti vsi ptii niso koj odleteli, je priveslal Pe-
gasti Ris s svojimi tremi drevaki v jezerce na precepu
Dolge doline. S pritajenim glasom je priel ukazovati.
Koj je sprevidel, po kateri steini se bodo praii umak-
nili, kadar jih dvignejo z lei. Ponirku in Brlezu in e
nekaterim mladcem in Zorni Kalini je velel, naj spleza-
jo ob steini na drevesa, od koder bodo lahko streljali na
beeo divjad, ne da bi postavljali sami svoje ivljenje v
nevarnost. Merijo naj pa le bolj na manje ivali, ker ib-
ko izstreljena puica se starega merjasca sploh ne pri-
me.
In so odli. Vodila je pa pravzaprav Kalina. Mladenka
mlaje mladce. Kaj takega se e ni pripetilo, odkar je bilo
v Veliko jezero zabito kolice Ostrorogega Jelena. In
menda prej tudi e nikoli ne.
BESeDA BOBRI 2: ROD
237
Zorna je splezala v prostorno kobaljo mogonega
hrasta. Veja pod njo je bila tako debela, da je prav zlo-
no stala na njej in, e se opre na deblo, bo lahko nape-
la lok kakor na tleh. Prav tako so se povzpeli Ponirek in
Brlez in drugi mladci na obeh krajih vzdol steine na
drevesa. Vsakega posebej je skrbelo, da bi krdelo pra-
iev ne zbealo z leia v kako drugo smer in bi ne pri-
tekli mimo njih.
Naokrog je postalo tiho, kakor bi ive due nikjer ne
bilo. Zorna je videla skozi presledke goave, kako je v
velikem loku njen izvedeni oe, Pegasti Ris, obkroil z
mladci leie praiev. Tik pod hrast pa je priumel
gozdni jereb in zacicirikal. Kalino je zamikalo, da bi na-
pela lok in izstrelila puico, pa se je premagala. Popra-
vila si je samo rokobran in negibno akala. Pred njo pa
so bile med tanje veje porinjene vse tri sulice, katere pa
ne bo mogla najbr nobene s pridom rabiti. V vrh hrasta
je priletel detel. Zaivkal je in zael s kljunom nabijati na
suho vejo.
Zdaj! Onstran malega movirja je globoko zarukal
Pegasti Ris. Dal je znamenje za zaetek pogona. Njegovi
mladci so zagnali divji rik. Zaeli so s holi razbijati po
deblih, zraven pa rjuli kakor raztogotena reda zobrov.
Z vpitjem in razsajanjem so dajali sami sebi poguma. Saj
priznati tega nihe ne bi hotel. Bilo je pa le res. Vsak sam
zase se je na tihem mono bal nereevih ekanov.
BESeDA BOBRI 2: ROD
238
Pazi! Zorna je zasliala kruliti svinjo. Mladci v kro-
njah dreves so se zganili. Od nestrpnosti so zaeli drge-
tati. Tudi Zorni se je tresla roka, ko je polagala puico
na lok.
Takrat pa Iz neprehodne nizke goave je pomoli-
la stara svinja svojo etinasto glavo. Obstala je in pre-
skusila veter, da se je ulo, kako je nekajkrat pihnila zrak
skozi nosnice. Zdelo se ji je varno. V lahnem drncu je
stekla proti starim drevesom, pod katerimi ni bilo grmi-
astega spodrastka in za lovce kaj dober pogled.
Za svinjo je priteklo iz neprodirne goave nekaj nje-
nih toletnih mladiev. Za njimi pa Kalina ni utegnila
ve gledati. Od nekod je bila vistnila puica. Eden iz-
med praiev je bolee zacvilil in se zvrnil na tla. Svinja
se je naglo obrnila, togotno zakrulila in iskala, koga bi
napadla. Pa nikogar nikjer ni bilo. Le puice so sikale
od vseh strani.
Zorna Kalina se je bila od prvotnega razburjenja e
povsem umirila. Razkoraila se je na debeli veji, nape-
la dokaj trdo lok in pomerila. Drrrnk je zabrnela teti-
va, spodaj na tleh je pa zacvilila stara svinja. Preden se
je vodnica zavedela, kaj se dogaja, ji je e druga puica
predrla lakotnico in obtiala v drobovju. Sedaj ele je
starka zakrulila znamenje za beg. V divjem diru in z
ogluujoim kruljenjem je prilomastilo iz goave tevil-
BESeDA BOBRI 2: ROD
239
no krdelo razdivjanih praiev, vejih in manjih. V raz-
potegnjenih skokih so zdrveli mimo starih dreves.
Nazadnje pa kakor e, kdo mi kaj more, je pribo-
del iz goave z nagrebenjenimi etinami, butasto gla-
vo in grozee ukrivljenimi ekani teak merjasec. Kalina
mu je raz hrast zapodila globoko med rebra dobro mer-
jeno puico. In e sulico je vrgla vanj. Zadela ga je prav
na elo teke butice, pa je ob debeli plasti blata in smole
ostrina spodletela in ni ranila zveri. Merjasec je samo
divje poskoil, raztogoteno zakrulil in kakor blisk od-
drvel za pobeglim krdelom.
Mladci v kronjah dreves so zaeli zmagoslavno
vzklikati. Na tla si pa nihe ni upal. Jim je Pegasti Ris
prej to strogo prepovedal. Zavoljo nesree, ki bi se kaj
lahko pripetila. Ranjen merjasec ali pa svinja mati sta
vselej in vsakomur smrtno nevarna.
Skoraj z ni manjim hrupom kakor pa pred kratkim
krdelo praiev so prirjuli in prilomastili pod strelce v
kronjah starih dreves golobradi ganjai. Ris jih je usta-
vil in pomiril. Pegasti Ris je najprej prebodel s sulico
dvoje praiev, ki e nista bila poginila od puic. Nato
pa je velel prav vsem do zadnjega splezati na drevesa,
sam pa se je povzpel na hrast k svoji heri Zorni Kalini.
Od vseh strani so mu mladci krie hiteli dopovedovati
o svinji vodnici in o starem merjascu, ki ju je, kakor prav
pravi lovec, oba mono zastrelila Zorna Kalina.
BESeDA BOBRI 2: ROD
240
Takooo je z veseljem pogledal Ris svojo her in
koj pristavil: Potem pa le e poakajmo, da se zverinam
rane razbole. aka nas e teko in nevarno delo. Poteg-
nil je iz torbe peeno jerebico, drugo pa dal Kalini. Gre-
de, ko sta jedla, je dopovedoval Zorni, kako mu bo ona
kot najmoneja morala pomagati zasledovati merjasca
in svinjo. Saj morebiti sta e poginila, ali vsaj eden iz-
med njiju. Pa komaj. Hodilo bi pa kaj prav. Oba utegneta
postati nesramno nevarna. Posebno e tiita blizu sku-
paj.
Dan se je e precej povesil, ko sta splezala Ris in Ka-
lina s hrasta na tla. Oe je vekrat pokazal heri, kako je
treba poklekniti in ujeti napadajoega merjasca ali svi-
njo na nastavljeno sulico. Predvsem pa, da se ne sme niti
za trenutek zmesti.
Potem sta odla po krvavi sledi, Ris naprej, Zorna pa
za njim. Pegasti je napeto gledal predse in na vse strani
kakor prav pravi ris. Prila sta e skoraj do jezerca. Na-
enkrat pa so v grmovju pred njima zaklepetali ekani.
Hkrati je merjasec jezno zapuhal. Ris in Kalina sta naglo
pokleknila in nastavila vsak svojo sulico. Merjasec je bli-
skovito pridrvel proti njima. Z vso svojo ogromno teo
se je zaletel v Risovo sulico, ki se mu je za dva komolca
globoko zadrla v etinaste prsi.
Takrat pa Preden je Pegasti mogel sei po drugo
sulico, so le malo dlje kakor nereevi zaklepetali e
BESeDA BOBRI 2: ROD
241
drugi zobje in zasmral nov rilec. Proti Risu in Kalini se
je pognala stara, ranjena svinja. Njen tek se je pa e opo-
tekal. Pegasti je od groze kriknil. Kalina je pa skoila na-
prej, naglo pokleknila in naperila konico sulice. Dobro
je zadela. Samo tea svinje jo je vrgla vznak. Razbesne-
la svinja je pa hlastnila po njeni mei. Preden je pa zver
utegnila odtrgati meso, ji je e Ris razklal glavo.
Vsa bleda se je Kalina prijela za rano. Ni bilo poseb-
no hudo.
Oe in hi sta se spogledala, kakor se doslej nista e
nikoli v ivljenju. Oba sta se zavedala, da sta drug dru-
gemu reila ivljenje.
Za jezercem v Dolgi dolini se je razlegel zmagovit rik.
Mladci so bili kakor ponoreli.
Sonce je e dokaj visoko stalo na nebu, ko so se lovci
z obilnim plenom vrnili domov na kolie. Merjasca in
svinje ni bilo treba z vrvmi vlei na mostie. Oba je sam
zanesel po pristajnem mostu navzgor topoumni hlapec,
moan kakor medved.
Zorna Kalina, Zorna Kalina, Zorna Kalina, so hiteli
dopovedovati mladci vsem naokrog. In je Risovo her
rod Ostrorogega Jelena naravnost obudoval. Pa je pri-
stopil k Zorni tudi Presukani Lisjak:
Dobro si se izkazala, Zorna.
Mladenka je nekdaj ljubega ji mladca sree pogleda-
la:
BESeDA BOBRI 2: ROD
242
esar si nisi upal, bojazljivec, ali pa nisi hotel tvegati
ti, lenuh, sem morala jaz. Drugae bi ne imela ve oe-
ta.
Lisjak je zardel: Kalina ?
Ni! je odsekala Zorna. e mi Ostrorogi Jelen kdaj
ukae, da bom morala postati tvoja druga ena, bom
tisti dan najbolj nesrena. Niti prva bi ne marala biti.
Kalina ni akala Lisjakovega odgovora. Odla je k oe-
tu Risu, ki je s hlapci in mladci razdeval uplenjene pra-
ie.
Zveer se je rod Ostrorogega Jelena do sita najedel
mlade praije peenke. Le Presukani Lisjak se je ni do-
taknil. Pa mu je mono diala.
Drugo jutro ob zori se je Pegasti Ris spustil v dreva-
ku po Reki navzdol, sam, isto sam. Z mostia Ostro-
rogega Jelena je Zorna Kalina dolgo gledala za oetom.
Ko ji je zginil izpred oi, se je Zorna obrnila in stopila
pod grozeim rogovjem orjakega jelena v koo Ostro-
rogega Jelena. Tako sta bila sklenila Jezerna Roa in Pe-
gasti Ris, njen oe. Zavoljo Presukanega Lisjaka. Sodila
sta, da v varstvu Bele Ovce in Jezerne Roe trmoglavi
mladec kar gotovo ne bo upal nadlegovati brhke mla-
denke.
Na kolie Ostrorogega Jelena se je pa pritihotapila e
ena skrb ve: Kaj, e se tudi Pegasti Ris ne vrne ve ?
BESeDA BOBRI 2: ROD
243
TUJE VODE
V
alovi Save so poleskatavali v poznem popol-
danskem soncu. Voda je bila bistra, da se je v mir-
nih, zelenkljatih tolmunih videl vsak kamen na dnu. Ob
skalah so se drale ribe, vedno na enem mestu. Le tu pa
tam je katera zamahnila z repom in se pognala za ple-
nom. Iz goave je priel kozorog, se ustavil tik na robu
strme peine in se zagledal v valove globoko pod sabo.
Prav tako je negibno sedel na pomolu, ki ga je z ene
strani oblivala Sava, z druge pa po toku in strugi njej
podobna, manja Savinja, Ostrorogi Jelen. Ni se brigal
ne za ribe in ne za ptie, niti ne za vrve ob drevakih in
ognjih na onostranskem bregu Savinega pritoka. Za-
miljeno je zrl za svetlikajoimi se valovi, ki so od tu na-
prej hiteli nekaj asa med dokaj visokimi, prav do vrha
z goavami obraenimi hribi, naravnost proti podson-
cu. Kasneje so zavili bolj na jutranjo stran in mu zginili
izpred oi. Tam zadaj nekje petkrat se je e od takrat
napolnila in spet ugasnila luna je bil prvo no pristal
s svojimi drevaki. Takrat si niti v sanjah ni mogel misli-
ti, da se bo vraal po drugi poti. Najmanj pa, da bo ko-
maj za dan navzdol in za dva navzgor dale od lastne-
BESeDA BOBRI 2: ROD
244
ga kolia priveslal od mrzle strani nazaj v Savo. In tako
bogato otovorjem. In kar brez vsake posebne nezgode.
Res so padli trije hlapci in Medved, njegov drugi sin,
je ujel na prsi iroko brazgotino in drugi so jih tudi ne-
kaj; ta tu, oni tam. Pa vse to kar ni ne pomeni v primeri
s tem, kar je bil dosegel in za kolikor se je bil spreumel.
e ve dni so bili veslali po Savi navzdol. Hribi so bili
ostali e davno za njimi in na obe strani vode se je iri-
la sama ravnina. So tu pa tam prili k ognjem redki na-
seljenci, pa niso imeli ni pravega blaga za premenjavo.
Tisti veer so se pa kar usuli okrog taboria. Predvsem
jim je bila pika na bobrovino. Ponujali so pa zanjo bue,
katerih so pasli tevilne rede. Je Ostronogi premenjal
dve. Kaj bi z ve! Meso bi se br usmradilo. ivih pa ne
more prevaati v drevakih. Buarji so se zaeli spogledo-
vati in so odli. Jelenu se je njih obnaanje zdelo kaj
sumljivo. Ukazal je moem in mladcem, naj bodo vsak
hip pripravljeni prijeti za oroje. V boj naj se pa ne za-
pletajo. im hitreje naj se umaknejo v drevake in odri-
nejo od brega pro. Pridobiti tako ni ne morejo razen
nekaj mravih bu. Poemu jim bodo. kodo pa lahko
veliko utrpe. Na blagu in ljudeh.
Vztrajni Volk je to no postavil goste strae. Gorje, e
bi jih ne bil.
Buarji so se kakor maki pritihotapili in iznenada na-
padli. Budne strae so jih prestregle in zavpile na po-
BESeDA BOBRI 2: ROD
245
mo. Moje in mladci so planili pokonci, zavihteli suli-
ce in sekire in podrli dokaj napadalcev. Drugi so se
umaknili. Vztrajni jih je hotel zasledovati, tako se je bil
razvnel, pa mu Jelen ni pustil. Poemu bi zavoljo vneme
tvegal ivljenje svojih ljudi. Ali pa samo zato, da bi se
kasneje lahko hvalil, kako zelo je potolkel svojega nas-
protnika.
Po Ostrorogovi uvidevmosti so proti jutru z vsem to-
vorom odveslali naprej. e celo padle hlapce so vzeli s
sabo in jih ob sonnem vzhodu pokopali na produ on-
kraj Save.
Od takrat naprej so vedno prenoevali le na otokih,
katerih ni primanjkovalo v iroko razliti strugi. Imeli so
mir pred ljudmi, zato so jih pa tembolj nadlegovali ko-
marji.
Ob naselja so zadevali edalje pogosteje. Zaeli so
premenjavati kouhovino in bobrovino celo za zlato, ki
so ga pa ti rodovi e sami od drugih premenjali. Ostro-
rogi je zael povpraevati. Pozvedel je, da se glavna pre-
menjava vri tam, kjer se Sava izteka v e vejo reko, do
kamor pa ni ve tako dale.
Potem se Ostrorogovci niso skoraj ni ve ustavili.
Celo ponoi so veslali naprej. Svetila jim je luna. In tam
doli, ob sotoju Save in Duna ha! lovek bi kar ver-
jeti ne mogel, e bi sam ne videl. Voda mirna in iroka
kakor jezero. Od vseh strani so prihajali drevaki. e ve
BESeDA BOBRI 2: ROD
246
pa je bilo olnov, ki niso izgani in izdobeni iz enega
samega debla, pa pa stesani in zbiti iz ve plohov. Pred-
vsem pa na isti nain delane veje in manje ladje, ki
sprejmejo vase mnogo tovora in dokaj ljudi. rnolasi
moaki so bili priveslali z njimi navzgor po Itru, kakor
se imenujeta Dun in Sava skupaj. Prili so iz toplih kra-
jev, kjer vode nikoli ne zamrznejo in kjer je vsenaokrog
slano jezero, ki mu pravijo rnolasci talasa morje.
Namesto s kouhovinastimi so bili pokriti v bronaste
oglavnice in veljavneji so bili bogato odeti v bron, ki ga
ne predre nobena puica. e sulica komaj. In namesto
noev in bodal za pasom so nosili pripasane mee. In,
in, in. Nevarno bi bilo spoprijeti se z njimi.
S seboj so tovorili mnogo brona in zlata in pa rejene
mehove diee in mone pijae ojnos. Ostrorogi se je
bil na dananjem Ciganskem otoku prvi sreal z
vinom, in sicer s sladkim, grkim.
Veselo je bilo ivljenje na bregovih tistih tujih voda in
Ostrorogemu se kar nikamor ni mudilo. Posebno e, ker
je kouhovino in predvsem bobrovino tako dobro pre-
menjaval, kakor bi je nikjer drugje ne. Pomuditi se je
moral tudi zavoljo Rjavega Medveda, ki ni hotel prej na-
zaj proti domu, dokler se ni nauil, eprav mono ra-
njen, vlivati in kovati iz brona orodje in oroje.
V veliko sotoje voda je pripeljal izpod Zaledenelih
gora na irokih splavih sol in e razno drugo blago tudi
BESeDA BOBRI 2: ROD
247
Zlatobradi Macesen. Tega je bil Ostrorogi e od prej po-
znal. Njegov rod je kopal sol, katero je Jelen e vekrat
el iskat ez visoke gore. Zlatobradi je pregovoril Ostro-
rogega, da se ni vraal nazaj proti domu po Savi, ampak
z njim vred po Dravi. e, bolj varno bosta plula, ko sta
si oba nabrala dokaj imetja. Kako pa Ostrorogi prispe
nazaj v Savo, mu pa Macesen e pokae. Res da bo tre-
ba proti zadnjemu prenesti drevake iz ene vode v dru-
go za slab dan hoda dale po suhem, pa naj ga nikar kar
ni ne skrbi. Ne bo mu al.
In so Ostrorogovci odpluli namesto po Savi po Dunu
navzgor. V neskonnost se je vlekla ravnina, po kateri je
poskakovalo vse polno dolgouhih zajcev.
Najbolj vesel je bil te poti Rjavi Medved. Premenjal je
zadnjo bobrovino za teke kepe brona.
Od nenehnega napornega veslanja so mladcem in
moem roke kar otrdele, toliko se je bilo napravilo roe-
nastih uljev v dlaneh. Vsi so se oddahnili, potem ko so
bili med nizkim grievjem priveslali na rob dananjega
Dravskega polja, tja, kjer priteka v Dravo Dravinja, in se
utaborili za ve dni, da se odpoijejo in razgledajo in
poslove od Zlatobradega Macesna in njegovih.
ez dva dni je Zlatobradi Macesen odveslal naprej po
Dravi navzgor. Ostrorogi Jelen je pa odposlal svojega
prvorojenca, Vztrajnega Volka in hlapca Premetenega
Navihanca z dvema drevakoma proti toku Dravinje, da
BESeDA BOBRI 2: ROD
248
poieta prehod do Save. Mladci in moje, ki so se bili
e odpoili, pa niso imeli pravega dela. li so na lov in se
oskrbeli z mesom. Ribe so pa kar sproti lovili. Drugae
pa zadonela je spet brenka in oglasile so se pesmi,
katerih Brneemu Topolu, nekdanjemu mladcu Pia-
larju, ki so mu sedaj e poganjali brki in brada, ni nikoli
zmanjkalo. Od njega so se tudi drugi marsikatere nava-
dili.
Veselo petje in brenka je privabilo v taborie Ostro-
rogega Jelena naselnike. Med prvimi je priel prileten
mo, Penini Klas, igar beseda je med redko naselje-
nimi Ravenci najve zalegla.
Ostrorogi se je bil zadnje ase dobro navadil spozna-
vati ljudi. Klasu je koj bral potenost z obraza. Natoil
mu je vina in sta se priela razgovarjati. Klas ni hotel
ostati tujcu dolan gostoljubnosti. Povabil ga je v svoje
naselje in mu postregel s kruhom, visokim in belim,
kakrnega doslej Ostrorogi e videl nikoli ni, e manj pa
jedel.
Kje vendar dobite tako dobre podpepelnjake? je
vpraal Jelen.
Starek se mu je nasmehnil: Ni to opresnik. Kvaen
kruh je. Daje nam ga velika naa mati zemlja.
Velika mati zemlja, se je udil Jelen.
BESeDA BOBRI 2: ROD
249
Da, da! Glej, tam njeno podobo! Klas je pokazal na
steno koe, kjer je stal na ozki polici kipec enske z obil-
nimi prsi. Poleg kipca pa je lealo nekaj klasov ita.
Ostrorogi se je e kar udil. Penini Klas mu je pa
razloil:
Kakor mati nebogljenega otroka, tako nas vse doji
naa velika mati zemlja. Ljudi in ivino in ptie pod ne-
bom in ribe v vodi. Ona daje zrnu kaliti, setvi da raste,
in klasju, da ito pozori. Zemlja velika mati.
Jelen je prikimal.
Kasneje je Klas razkazal Ostrorogemu svojo zeleno
ozimino, poeta strnia pa tudi prazna polja. Zraven ga
je nagovarjal, da je e dosti neobdelane zemlje na obeh
straneh Drave. In ni prikrival, da bi on Ostrorogega, gla-
varja mogonega rodu, kaj rad imel za svojega mejaa.
Da sam ne misli nikoli zapustiti Velikega jezera, je od-
govoril Jelen, sinovom pa ne bo branil, e se hoe kdo
poprijeti kmetovanja.
V teku dni je pa Penini Klas le toliko pregovoril
Ostrorogega Jelena, da sedaj tovori s sabo ve mehov
itnega semena.
Hm! Kaj bi se selil, je na pomolu ob sotoju Save in
Savinje sam sebi spregovoril Ostrorogi Jelen. Kmeta in
lovca in ribia, vse tri zdruim v sebi. Na svojem koliu
in svoji trdini. In kipec matere zemlje postavim v svojo
BESeDA BOBRI 2: ROD
250
koo. In e po svetu bom tovoril. In vsemu Velikemu
jezeru zagospodarim.
V nekaj dneh sta Ostrorogi Jelen in Psenini Klas po-
stala prijatelja. Ostrorogi se je prav dobro zavedal, da
zvezo z Ravenci ne bo nikoli ve pretrgal. Morebiti si e
Ponirek in Brlez izbereta za prvi eni katero izmed ra-
venskih mladenk. Saj Klas ima vse ivo vnukinj. Kam bo
z njimi!
Kljub temu, da je pritisnil jesenski mraz in so zaele
vode postajati ledeno mrzle, bi se bil Ostrorogi e nekaj
asa pomudil pri prijaznih Ravencih. A se je vrnil
Vztrajni Volk in privedel s seboj tudi Gravega Bresta in
njegove mladce, na katere je bil naletel prav ob sotoju
Save in Savinje.
Bresta se je Jelen kaj razveselil. Br ga je zael po-
vpraevati, kako je doma na koliu. Gravi mu ni nie-
sar prikrival. Na Presukanega Lisjaka se je Ostrorogi
raztogotil. Da ga z biem pretepe, je zagrozil. Zavoljo
Zlate Perunike in Pisane Tulpe. Najbolj pa zavoljo Zor-
ne Kaline. Le zakaj ni tega svojeglavega mladca vzel s
sabo na pot. e bi se tam v tujem ne dral svojega rodu
in bi skual hoditi svoja pota, bi ga bila kar gotovo zade-
la srnrt. Tako pa
Ostrorogemu Jelenu se je zaelo hudo muditi nazaj
proti Velikemu jezeru. Zapodil je drevake po Dravinji
navzgor, jih v enem samem dnevu prenesel za sedanjo
BESeDA BOBRI 2: ROD
251
Konjiko goro iz enega vodovja v drugo, jih pehal po
nizkih potokih navzdol, dosegel na ozkem okljuku Sa-
vinjo mesto Celje stoji dandanes tam in naglo zdr-
snil skozi tesni do Save.
Odpoiti moje in mladci so se gnali, da so kar tek-
movali med sabo. Za ledeno mrzlo vodo, po kateri so
dokajkrat morali bresti, so se komaj menili. Saj jih je
grelo naporno delo. In pa vsi bi bili radi imprej spet
v svojih koah doma na koliu. Naveliani so bili dol-
goasnih in nemirnih tujih voda. Zahrepeneli so po le-
pem in spokojnem Velikem jezeru. In pri vsej naglici se
ni pripetila nobena druga nezgoda kakor samo, da si je
eden izmed hlapcev zvil obe nogi hkrati in so morali
kasneje e njega prenaati.
Sedaj pa e bo lo vse po srei pristane skoraj pod
domaim koliem. Potem naj se pa Presukani Lisjak
pripravi. Ga e naui, da bo znal spotovati skupnost
svojega rodu. In Zorna Kalina ?
Ostrorogi je vstal. Res ni vedel, kaj naj naredi z Zor-
no. In kakor bi bil zahrepenel, da brhko in zdravo mla-
denko imprej spet vidi, se je Jelen ozrl po tesno med
skale stisnjeni strugi navzgor. Zaudil se je. Lahek dre-
vak se je pozibaval proti njemu. Ostrorogi je na pol za-
meal in si z dlanjo zaslonil oi, da ga niso preve slepili
valovi, ki so se lesketali v svitu veerne zarje. Ta hip je v
okretnem veslau e prepoznal svojega zvestega hlap-
BESeDA BOBRI 2: ROD
252
ca Pegastega Risa. Vesel ga je bil. Hkrati je pa Jelena ob-
la nejevolja. Le kako more biti tako nespameten, da pu-
sti mladenko kar tako brez vsega varstva, ko vendar ve,
da stikuje krog nje Presukani Lisjak.
Ris se je svojega gospodarja tako razveselil, da kar ni
ni vedel rei. Ostrorogi ga je pa br vpraal:
Kje je Zorna Kalina?
Doma na koliu.
Pa kje?
Med Belo Ovco in Jezerno Roo bo spala, dokler se
ne vrnem.
Prav!
Prej mrani obraz Ostrorogega Jelena se je razjasnil.
e bolj pa Risov, ko gospodar na vsej dolgi poti ni poza-
bil njegove here. Navsezadnje jo pa res utegne vzeti za
svojo etrto eno.
Mrailo se je e. Ostrorogi in Ris sta se prepeljala vsak
s svojim drevakom ez Savinjo, kjer so se utrujeni moje
in mladci e zavijali v kouhe in legali k poitku, da
zjutraj spet navsezgodaj napno vse svoje moi.
Taborie Ostrorogega Jelena je kaj kmalu utihnilo.
e straam se je dremalo. So zapeljivo uspavajoe ume-
li pod njimi Savinje in Save valovi, ki so neprenehoma
hiteli mimo njih v naroje tujih voda, do Itra in e na-
prej do slane talase.
BESeDA BOBRI 2: ROD
253
Dan se je nagibal. Sonce se je skrivalo na veerni strani
za razpotegnjene oblake in izza njih e tu in tam pogle-
dalo na kolie v Velikem jezeru, preden zaide za odda-
ljene hribe.
V veliki koi Ostrorogega Jelena so se naslanjale na
ognjie Jezerna Roa, Tenkoprsta Vrba in Zorna Ka-
lina. Predle so. Bela Ovca je pa sedela na hlodu ob ste-
ni in mlela z rmlji v droben prah trdo posueno kore-
niko praproti. Otroci bo se podili zunaj na mostiu, ne-
kaj jih je bilo pa odlo na trdino nabirat rdee, e mo-
no od slane oparjene ipkove jagode. enskam se niti
govoriiti ni ve ljubilo, tako zelo jih je bila vse prevzela
skrb. Najbolj zamiljena je bila Zorna Kalina. Vseh pet
njenih bratov je bilo odlo z Ostrorogim. No, in sedaj e
oe. Kdo jo ubrani pred Presukanim Lisjakom?
Dan je bil brez vetra in jezero zunaj popolnoma mir-
no. Vsa kolia so se ogledovala v vodni gladini.
Zakasnela debela muha se je brene preletela z ene
stene na drugo. Spodaj ob pristajno bruno pa je butil
drevak. Koj nato so enske zaule naglo in trdo hojo po
poevnini navzgor. Spogledale so se, e komu se neki
tako mudi.
Pa e je stopil v koo Presukani Lisjak. Koj na obrazu
se mu je poznalo, da mu nekaj ni prav. Stegnil je vrat
naprej in naobil usta: Hhhm!
BESeDA BOBRI 2: ROD
254
Kaj bi rad? je mirno vpraala svojega etrtega sina
Jezerna Roa.
Kdo je sedaj gospodar na koliu?
Ostrorogi Jelen, moj mo in tvoj oe.
e ga pa ni doma?
Zastopa ga Gravi Brest.
Tudi njega ni.
Preden je odel, je izroil kolie in nas vse v varstvo
in skrb zvestemu Pegastemu Risu.
Ha! Temu psu. Kje ga pa imate?
Te ni ne briga.
Hrrrm! Le prikrivajte. Vse vem. Tudi njega ni. In za
naprej bom vsemu koliu ukazoval jaz. Lisjak se je
zravnal in se s pestjo bobnee potrkal na prsi.
Jezerna Roa je odloila predivo in zrasla: Dokler se
Ostrorogi in vsi drugi ne vrnejo, bo na naem koliu
tako, kakor bom hotela jaz.
Ostrorogi in vsi drugi se nikoli ve ne vrnejo.
Kdo ti je pa to natvezel?
Tisti, ki ve, da je na sotoju Save z enako bistro vodo,
kakor je sama, tak vrtinec, da pore vsak drevak in utopi
vse veslae.
Le verjemi Koati Jelki! je oporekala Jezerna. V res-
nici pa jo je zaskrbelo, da jo je kar zbodlo v prsih. Za-
vedela se je, da se Lisjaku ne bo mogla dolgo postavlja-
ti po robu.
BESeDA BOBRI 2: ROD
255
Bomo videli, kdo ima prav, je odgovoril Presukani
svoji materi kar nekako mimogrede. Pristopil je pa k
prebledeli Zorni Kalini in ji pomeiknil: No, Kalinca.
Bo marala postati moja ena, ali ne?
Ne!
Ti, je zasikal Lisjak, e hoem, te e nocoj za lase
zavleem v svojo koo.
Preden je mogel kdo Presukanemu kaj odgovoriti, je
nastal zunaj na mostiu vik in krik, da so se vsi, z Lis-
jakom vred, kar spogledali. Hiteli so ven in obstrmeli.
Gredo, gredoo, gredooo se je razlegalo vsevprek.
Otroi in enske so tiali k ograji na prireni strani. Ste-
gali so roke in drug drugemu kazali vrsto teko natovor-
jenih drevakov, ki so zavijali z Reke na jezero in se obra-
ali proti koliu Ostrorogega Jelena. enske, pa tudi
otroci so skoraj vsi od veselja jokali. Odraajoi mlad-
ci pa so skakali v drevake in z veselimi vriski hiteli svo-
jim oetom in starejim bratom naproti.
Pssst, pssst, pssst!
Kolie Ostrorogega Jelena je prisluhnilo. Z jezera sta
se veselo oglasila brenka in pesem, kakor bi pela vesla,
ki so enakomerno zamahovala, se potapljala v vodo in
se spet dvigala iz nje.
Pesem je utihnila, kolie pa je odjeknilo od silnih
vzklikov.
Haaa haj, haaa haj, haaa haj!
BESeDA BOBRI 2: ROD
256
In kakor je pozno spomladi Ostrorogi Jelen zadnji od-
veslal, tako je sedaj prvi pristal. Na vsaki roki se mu je
blestela zlata zapestnica. Vsi njegovi domai so se zgrni-
li okrog njega, le Presukanega Lisjaka ni bilo nikjer.
e davno se je no nagnila proti jutru, preden je to-
krat utihnil rod Ostrorogega Jelena.
Haaa haj, haaa haj, haaa haj!
Brenka, brenka, brenka, breeenk
Brnei Topol ni ve ni mogel. Omagal je. Same so se
mu zapirale oi in glava mu je omahovala. Tudi on je
moral zadnje dni vlei teke drevake in broditi po mrzli
vodi. Zaspal je kar pred koo. Da bi se ne prehladil, ga
je Ostrorogi sam spravil na leie v veliko koo.
Bi ga bilo koda, mladca, eprav ni bil kaj prida za
delo.
Pa je znal tako veselo brenkati, kakor bi se smejal, pa
tudi tako alostno, kakor bi jokal.
In pa pesmi mu ni nikoli zmanjkalo.
In pa tudi vrnil se je e brez tetive na loku.
BESeDA BOBRI 2: ROD
257
PRENESENI MEJNIKI
V
eliko jezero so zagrnile jesenske megle. Vreme je
bilo pusto in vlano. Sonce se je le redkokdaj po-
kazalo in e takrat je bilo brez moi in ni grelo. Priela
se je ponujati zima.
Jezerjani so postajali zaspani. Od dne do dne se jim je
manj ljubilo. Kolie Ostrorogega Jelena, ki je ez polet-
je le nekako ivotarilo, se je razivilo, kakor se ni e ni-
koli nobeno naselje v Velikem jezeru. Od jutra do veera
so odhajali in pristajali drevaki. Lovci so vozili iz goav
ujeto in uplenjeno zverjad. Hlapci so dovaali kurivo za
zimo. enske pa so dokaj imele opraviti z vodo za pitje
in kuho. So rade mokim, odkar so brodili skoraj pol leta
po svetu, bolj postregle kakor pa prej, ko so se povei-
ni drali doma.
Pod koliem Ostrorogega Jelena pa so pristajali tudi
drevaki iz drugih naselij. Kar vsi glavarji so prili razen
Turovca, Urnega Sulca. Med prvimi so priveslali Vitoro-
gi Oven in njegova dva sinova, Zagoreli Rakar in rni
Bor. Vitorogi ni maral slepomiiti. Ostrorogemu je kar
naravnost povedal, da Zlate Perunike ne da Presukane-
mu Lisjaku.
BESeDA BOBRI 2: ROD
258
Prav! mu je potrdil Jelen. e noe mladec sam sebi
dobro, pa kakor hoe.
In potem so se e domenili zavoljo dvojic; za Svet-
looko Srno in Lepoglavo Veverko. Ko pritisine zmrzal,
dvignejo Vitorogovci veliki pogon v Hudo brezno. Po-
tem bo mesa na koliu na ostajanje. Pa bi se dvojici
preselili izpod Ronega hriba na drugo stran jezera. Da
bi bil pogon im uspeneji, je Oven tudi Ostrorogovce
povabil, naj se ga udelee, kar mu je Jelen kaj rad oblju-
bil. Samo sporoi naj.
Glede odkupnine za dvojici se pa nista oba gospo-
darja prav ni pogajala. Ostrorogi je niti omenil ni. Da
obdri staro navado, je Oven sam od sebe ponudil za
vsako po trikrat za vse prste na eni roki bobrovih ko.
Prav.
Vitorogi in Rakar in Bor so odli. Jelen se je pa z brid-
kostjo spomnil svojega etrtega sina, Presukanega Lis-
jaka. Odkar se je vrnil, e ni govoril z njim. Se ga je Pre-
sukani izogibal. Lej! je revsnil Ostrorogi predse, smr-
kavec bi bil skoraj tudi Srni in Veverki skazil ivljenje.
Mu e pokaem.
Jelen je segel na steno in snel z lesene kljuke teak
jermenast koroba.
Nad kom se pa kani znositi? se je oglasila Jezerna
Roa, ki je e ves as opazovala mrki obraz svojega
moa in e tudi uganila njegove misli.
BESeDA BOBRI 2: ROD
259
Presukanemu Lisjaku dopovem, da drugi ne bo
delal po svoji trmoglavi butici.
S korobaem mu kaj malo dopove, je bila modra
Jezerna Roa.
e ti mu dajaj potuho, je vzrojil Ostrorogi.
Mu je ni ne dajem. Samo nihe ne bo verjel, da si ga
krotil zavoljo Zlate Perunike. Vsi te bodo dolili in Lis-
jak sam tudi, da si se raztogotil zavoljo Zorne Kaline.
Mar ne?
Pah! je revsnil Jelen. Me malo briga, kaj misli Lis-
jak in drugi.
Naredi, kakor hoe, je odnehala Jezerna. Pa je se
pristavila: Samo nerodno bo, e kasneje kdaj pripelje
Kalino k svojemu ognjiu za svojo etrto eno.
Ostrorogi je obmolknil. ez as je pa obesil koroba
nazaj na zakajeno steno. Presukani se je oeta e naprej
izogibal. Jelen pa ni tial za mladcem. Bo e, kakor bo.
Na kolie Ostrorogega Jelena je priveslal tudi Ne-
okretni Karp. Kakor drugi glavarji, je tudi on elel od
Ostrorogega premenjati nekaj bronastega orodja in
oroja, ki ga je bil Jelen mnogo pritovoril iz tujih krajev.
Ostrorogi je bratu postregel s sladkim vinom. Potem mu
je razkazal pripeljano blago. Karpu je bilo dokaj stvari
vse. Jelen pa ga je spodbujal: Kar vzemi, kar vzemi!
In je Neokretni res marsikaj odbral. Kaj naj ti pa
dam za zameno? je nazadnje zaskrbljeno vpraal Karp.
BESeDA BOBRI 2: ROD
260
Ve kaj, brat moj, je odgovoril Ostronogi, kar koli
mi da, bo teko pogreal. e najlae utrpi svet tostran
Reke. Ti ima zemlje za svoj rod ve kakor dovolj, meni
je je pa zaelo primanjkovati in mi je bo e edalje bolj.
Verjamem, je pritrdil Neokretni.
Saj dokler je bil najin oe, Brkati Som, e iv, sva se
kar mimogrede pogovorila, je nadaljeval Jelen. In tako
iman sedaj jaz na tem svetu laze in staje in pao, le lovi
e ti po njem.
I, kar tako naj bo, kakor je bilo doslej, je bil voljan
Neokretni.
Nak! ni bil zadovoljen Ostrorogi. Rad bi, da bi
nihe drugi ne imel nobene pravice tokraj vode kakor
jaz.
Te razumem, je prikimal Karp in spet srknil poirek
vina.
e ti je prav, je stegnil Jelen roko, si izberi e kaj,
kar bi rad imel. Potem pa jaz zasekam ob Reki navzdol
in ob Savi navzgor svoje mejnike in delam za naprej na
tem svetu, kar sam hoem.
Prav, je pritrdil Neokretni Karp in segel po zlati za-
pestnici. Ostrorogi mu je pa znova natoil vina in sebi
tudi.
Nazadnje, ko je e odhajal, se je pa Neokretni e do-
mislil, da bi mu Ostrorogi Jelen s svojimi momi in
mladci pomagal zagnati zobre v skopane jame. Jelen
BESeDA BOBRI 2: ROD
261
mu je prav rad obljubil. Je imel do lova vse ivljenje ne-
ko posebno slo. Drugi so res zalezovali zverjad in divjad
samo zavoljo mesa in ko, on pa bolj zavoljo veselja, ki
ga je uil v goavah.
Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp sta se razla, kakor
bi jima svoj iv dan ne bilo prilo niti za las navzkri.
Jelen je bil na novo pridobljene zemlje kaj vesel. Vedel
je, da bo moral za semena, ki jih je bil pripeljal s sabo od
Drave, prekopati nova polja. Teh mu pa ne kae naprav-
ljati predale od kolia. Prej bi mu bil Karp lahko naga-
jal, ko je bila vsa trdina v bliini njegova last. Znova bi
nastali prepiri. Sedaj mu pa nihe ne sme ni rei. In pa,
odkar je veslaril po tujih vodah, ga je svet ob Reki e po-
sebno mikal, pa sam ni vedel zakaj.
Ostronogi ni ni mogel odlaati. Namenil se je, da koj
drugi dan prenese mejnike izpod jezerca v Dolgi dolini
na tostranski breg Reke. In si je e domislil, da se ob tej
priliki pomeni tudi s Presukanim Lisjakom, ki se mu kar
ne bo mogel ogniti.
Zveer je Ostrorogi ukazal, da morajo drugo jutro vsi
njegovi odrasli sinovi, pa tudi spodraajoa Ponirek in
Brlez, iti z njim urezovat move mejnike. Se vendar ne
spodobi, da bi tako delo opravljali hlapci, ko zemlja ne
more postati nikoli njihova last. Presukanemu Lisjaku
oetov ukaz ni bil ni kaj pogodu. Potuhniti se pa ni mo-
gel. Poutil se je, kakor bi se bil ujel v past. Ponoi se je
BESeDA BOBRI 2: ROD
262
premetaval na leiu in ni skoraj ni spal. Skrbelo ga je,
kaj mu poree oe. e tesneje mu je pa postalo, ko mu
je ob sonnem vzhodu Ostrorogi velel sesti v njegov
drevak. Odrinila sta izpod pristajnega mosta. Za njima
sta se pa odtrgala od kolia e dva lahka drevaka.
Ob izlivu Reke je Ostrorogi Jelen pristal. Stopil je na
trdino, ki je bila mono pobeljena s slano. Ustavil se je
pred debelo bukvijo, potegnil izza pasa no in sam za-
rezal v lubje prvi mejnik, mogono jelenovo rogovje z
mnogimi paroki. Nato se je vrnil v drevak in ukazal
Presukanemu, naj zavesla vzdol brega po Reki navzdol.
Sam ni ve prijel za veslo. Odbiral je samo drevesa in
kazal Volku in Medvedu in Brestu in Ponirku in Brlezu,
kam in kako naj vrezujejo po en jelenov rog. Lisjaku ni
nikoli rekel stopiti na trdino, e manj pa, da naj bi tudi
on vrezal kaken mejnik. Mladec je dobro util, da ga
oe zapostavlja, posebno e, ko ni maral govoriti z njim
ni drugega kakor samo, kadar mu jo ukazal drevak
ustaviti ali pa ga spet pognati. Pa e to mu je najvekrat
kar z roko ali pa z glavo namignil.
In so veslali vedno naprej proti jutru in vrezovali pre-
nesene mejnike, dokler niso nekako sredi dneva prispeli
do okljuka, kjer Reka e dandanes zavije proti mrzli
strani. Tam so stopili vsi na trdino, tudi Presukani Lis-
jak. Najedli so se in odejali. Potem je pa Ostrorogi spet
BESeDA BOBRI 2: ROD
263
sam zarezal celotno jelenovo rogovje v debelo vrbo, ki
je rasla tik ob vodi prav na kraju okljuka.
Presukani se je medlo nadejal, da morebiti Ostroro-
gi poree Ponirku ali Brlezu, naj kdo od njiju stopi v nje-
gov drevak in ga vozi naprej. Pa Jelen tega ni naredil.
Spet je pomignil njemu. Lisjaka je jezilo, da sta mlaja,
e neodrasla brata vrezovala mejnike. On pa je samo
veslal. Kakor bi bil hlapec.
Dospeli so do Save. Na sotoju je Ostrorogi zarezal z
lastno roko e tretje rogovje orjakega jelena. Ob Savi
navzgor so bili pa e zasekami dobro vidni mejniki umr-
lega Brkatega Soma. Da jih za zdaj ne bo spreminjal, se
je odloil Ostrorogi. Naj ostanego v spomin na njegove-
ga oeta.
Nato so se obrnili in zaveslali proti toku Reke nazaj
proti Velikemu jezeru. Ostrorogi je sedaj tudi sam pri-
jel za veslo, pa je s svojim drevakom namenoma zaostal.
In je spregovoril in rekel Presukanemu:
Lisjak! Kakor si vsak rod zaree in zaseka mejnike
okrog svojega sveta, da mu drugi ne uhajajo vanj, prav
tako ima pa tudi vsak rod svoje meje, kar se starih navad
in obnaanja tie. Prek teh meja ne sme nihe stopati,
ker s tem izdaja rod. Ti se tega nisi dral ta as, ko sem
jaz brodaril po daljnih tujih vodah, da povzdignem
ugled in mo svojega rodu.
BESeDA BOBRI 2: ROD
264
Ostrorogi je premolknil. Presukani ni vedel ni od-
govoriti. Sklanjal je glavo nizko nad okroglino vesla in
akal, kakno kazen mu prisodi oe. e bi ga ugal s ko-
robaem, da bi se mu pocedila kri, bi se ne bil prav ni
zaudil. Jelen se pa ni ganil. Mirno, pa trdo je spet spre-
govoril:
e bi bil pameten, bi sedaj e lahko peljal v svojo
koo Zorno Kalino za svojo drugo eno. Pa si trmogla-
vil po svoje in zapravil Zlato Peruniko. Vitorogovci in
Ostrorogovci se bodo kljub temu povezali. e bi bil e to
razdrl, ne vem, kaj bi sedaj storil s tabo. Tako pa po-
ii si sam do spomladi za prvo eno mladenko iz ugled-
nega rodu. Samo Turovke ne. e ne, si vzamem jaz, ko
spet drevje ozeleni, Zorno Kalino za svojo etrto eno.
Si razumel?
Sem, je pobito odgovoril Lisjak.
Prav! Pa e to ti povem. Otimali ti je ne bomo. Ne
maram priti prav z nobenim rodom isto ni navzkri.
Bi mi hodilo hudo narobe, e hoem izpeljati, kar sem
se bil namenil. Prigovori si jo. Ne bom se branil dati pri-
merne odkupnime. Tako. Sedaj ve.
Vem, je prikimal Lisjak.
In e to vedi, se je ez as spet oglasil Ostrorogi. Bi
drugae obraunala. Pa nisi vsega sam kriv. Sem tudi jaz
pogreil, ko te nisem vzel s sabo. V tujih krajih in vodah
BESeDA BOBRI 2: ROD
265
bi kar ni ne mogel trmoglaviti po svoje. Za naprej bo
pa hodil vedno z mano, e te bom rabil ali ne.
Presukani ni ni odgovoril. Pa tudi Jelen je obmolknil.
Oba sta krepkeje zamahnila z vesli in kaj kmalu dohitela
prva dva drevaka.
Tema je e bila, ko so priveslali domov pod kolie.
Zgoraj na mostiu je pa Ostrorogega akal Neokretni
Karp. e bi koj drugi dan napravili pogon na zobre, je
rekel, ko je e kar precej mraz in mu je ravno zmanjka-
lo mesa. Jelenu je bilo prav. In je koj pri prii rekel Pre-
sukanemu Lisjaku, da pojde tudi on z drugimi vred na
zobre.
Pogon ez Obli hrib proti Tihi globeli je vodil Ostroro-
gi Jelen. Svet mu je bil e izza mladih let dobro znan. Saj
je prav tu zmogel orjakega jelena in dobil po njem ime
in sloves in jelenova mo in drznost ste preli njemu v
mozeg in kri. Karpu niti na um ni prilo, da bi kaj zame-
ril. Je kar glasno priznal, da je Ostrorogi v lovskih stva-
reh vse drugae izveden kakor pa on sam.
Jutro je bilo mrzlo. Pod nogami je hreala slana. Nad
jezerom je leala megla, po vrhu Oblega hriba je pa e
sijalo sonce.
Ostronogega moje in mladci tokrat niso imeli s seboj
lokov in tulov. Samo sulice, sekire in noe. Gonjae je
Jelen zastavil za Reko navzdol. Vodil jih je Vztrajni Volk
BESeDA BOBRI 2: ROD
266
in jih razpostavil v dolgo vrsto, po dva in dva skupaj, da
bi drug drugemu pomogla, e bi se kaken zober usta-
vil. Ostrorogi sam pa se je s Karpom in Lisjakom po-
vzpel na Obli hrib in potem el po grebenu proti Tihi
globeli.
V sredi pota nekje je Ostrorogi zavihal nos. Zasmrde-
lo mu je po mrhovini. el je za nosom in kmalu naletel
na razpadajoega in od zverjadi raztrganega velikega
zobra. Okrog njega je bila zemlja vsa razkopana in do-
kaj mladega drevja s koreninami vred izruvanega. Jelen
je odkimal z glavo in pogledal Karpa: Lej, kako ga je
koda! Dokaj mesa je imel, pa je e koa propadla. Samo
nekaj kosti bo ostalo, pa e te bodo do pomladi prepere-
le, da ne bodo ve dobre za orodje.
Kdo pa je vedel zanj, se je kakor opravieval Ne-
okretni.
Ob pojatvi je poginil. V boju za krave. Tak as in pa
ob ruku jelenov je treba kar vsak dan pregledati rastia,
eprav je vasih hudo nevarno.
Ti lahko govori, ko ima ljudi za to. Karp je bil Je-
lenu kar nekako zavidljiv.
Letos nisem mogel. Drugo leto pa, e ne bom zdo-
ma, tudi tvoje hlapce privadimo tega posla.
No le, no le.
Neokretni je bil kaj vesel Ostrorogove ponudbe.
BESeDA BOBRI 2: ROD
267
Pssst! Jelen je postal, prislonil dlan k uhlju in pri-
sluhnil
Je e res, je povedal ez as. e rukajo. So e zae-
li. Kar br stopimo, da jim kaj ne skazimo Vztrajnemu
Volku in njegovim gonjaem.
Rinili so naprej skozi goo po kaj slabo presekani
stezi. I, seveda, si je mislil Ostrorogi. e pa Karp
nima pravih ljudi in tudi ne zna ne. Kako vse drugae
bi bilo, e bi on ukazoval vsem rodovom v Velikem je-
zeru. Kar pri bratu zane.
In se je Ostrorogi spomnil, kako se je kot mladec za-
klinjal, da ne bo Karpu hlapec, da postane njemu enak,
in da . Ni. Zdaj ga je visoko prerasel.
Prili so v Tiho gobel. Jame so bile kar v redu; tri spre-
daj, dve pa e zadaj. Pokrite so bile z drajem. Plen je
obetal biti obilen, samo e se posrei gonjaeni zadre-
viti redo zobrov v to smer.
Ostrorogi, Karp in Lisjak so splezali na drevesa, da bi
jih zobri ne ovohali in da bi od tam opazovali potek po-
gona. Na prisojah je sonce slano e stajalo, na osojah se
je pa e belila.
Ostrorogi je tanko poslual in po glasovih, ki jih je lo-
vilo njegovo uho, vedel, kaj pono gonjai. Jelenji ruk je
potihnil. Najbr je Volk redo e precej tesno zajel in
zdaj aka, e se bo premaknila proti Tihi globeli. V sne-
gu se kar gotovo ne bi in bi se bilo treba z njo spoprijeti.
BESeDA BOBRI 2: ROD
268
To malo slane pa ivali e ne napravi uporno trmogla-
vih. In pa starih juncev ni ve pri tropu. So se po pojat-
vi spet umaknili v samotne goave.
Jelenu se je zazdelo, da je zaela zemlja nalahno bob-
neti. Aha! So jih e premaknili. Potem se je od Oble-
ga hriba sem razleglo silovito rjovenje gonjaev. Zemlja
je pa zares trdo zagrmela. Volku se je posreilo pogna-
ti zobre v divji dir.
Skozi goavo je od Oblega hriba sem hrumelo, kakor
bi se bil od nekje odtrgal vihar, ki vse podira pred seboj.
Lisjaka in Karpa je postalo kar groza, eprav sta sedela
na varnem v kronji monega drevesa. Ostrorogi je pa
nestrpno priakoval, kdaj pridrve zobri.
Aha! So e tu.
Z nizko sklonjeno glavo in z visoko dvignjenim re-
pom je prva planila iz goave stara krava. Bila je vod-
nica. Prav tako z glavami pri tleh in z vihrajoimi repi je
drvela za njo vsa rna reda. Krave in teleta; vsevprek.
Jelen je e razloil vmes tri mone, grivaste bike.
Teka vodnica je planila na prekrito jamo. Zahreal
je les. Udrla se je. Z njo vred pa eden izmed bikov. Zo-
bri tik za njima so se hoteli ustavitii, pa so jih zadnje i-
vali porinile naprej. Niso se mogli ve ogniti. Nekaj krav
in telet je popadalo e v druge jame. Ostali zobri pa so
se razbegnili na vse strani. Ostrorogi je sodil, da jih je
BESeDA BOBRI 2: ROD
269
vsulo ve, kakor je pa dvakrat vseh prstov na rokah.
Prav! Naj ostanejo za pleme.
Od jam sem se je zaulo togotno ruljenje. Grivasti bik
se je s prvimi nogami e povzpel na rob jame. Oividno
si ni zlomil ne hrbta in ne nobene noge. e uiti utegne.
Na tla! je zakrial Jelen in sam prvi poskoil z dreve-
sa.
Presukani Lisjak se je za hip obotavljal. Potem je pa
stekel za oetom in bil kmalu tik za njegovimi petami.
Ostrorogi je neustraeno el proti raztogotenemu
zobru. ival ga je pogledala s krvavimi omi in se divje
pognala iz jame. Morebiti bi se ji bil skok posreil, da ni
Jelen v zadnjem hipu zadrl svoje sulice zobru v grivaste
prsi. Ko je pa odskoil, je butil v Lisjaka. Oba sta padla
in ni dosti manjkalo, da se ni Ostrorogi prekotalil v
jamo, kjer bi ga kar gotovo ujeti zobri pomandrali.
Ti! je Jelen nameril s pestjo Presukanemu, ko je
spet vstal. Obdolil je sina, da ga je hotel namenoma
pahniti v jamo in v smrt. Zavoljo Zorne Kaline. Izrei pa
tega ni hotel.
Lisjak ni vedel kaj odgovoriti. Samo nekaj je zagodr-
njal.
Naprej se oe in sin nista utegnila ve meniti. Je e
prihitel Vztrajni Volk s svojimi gonjai. Ujeti zobri so bili
br pobiti.
BESeDA BOBRI 2: ROD
270
Dva dni so razsekavali in nosili lovci plen iz Tihe glo-
beli na drevake spodaj na jezeru in ga vozili naprej na
kolie Neokretnega. Karp doslej e nobeno zimo ni bil
tako oskrbljen z mesom kakor to leto.
Brata Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp sta si pa od
tega dne dalje postala prijatelja.
BESeDA BOBRI 2: ROD
271
STRMOGLAVI PREPADI
V
odna planjava Velikega jezera je e vedno valovila
v v vetru. Movirja so pa e zamrznila in postala za
ljudi prehodna. Najtee je tega akal Zagoreli Rakar. In
ko je e zapadlo za ped snega, ga po cele dneve ni bilo
ve doma. Si je bil vtepel v glavo, da bo dvojica, Svetlo-
oka Srna, ko postane njegova, nosila kouh iz rdekas-
torjavih koic. Tako bodo koj vsi jezerjani vedeli, da je
ena Zagorelega Rakarja. In pa postavila se bo kakor no-
bena druga.
Vsa movirja je obredel Rakar in iskal sledi. Pridno je
nastavljal pasti. Najve rakunov je ujel v plitvem mo-
virju visoko v hribih. Rakiani orjejo in kose danda-
nes tam Skoraj ga je zgoraj zatela smrt. Udrl se je bil
tenak led. Ugreznil bi se bil, da je bilo movirje bolj glo-
boko. Do vratu je e tial v blatu. Pa je k srei zadel z
nogami ob trdo dno in izgazil na trdino. Se je prestrail,
odnehal pa ni. In e bo prav, do konca zime bo imel
dovolj dragocenih koic.
Stikanje Zagorelega za rakuni je pa za nekaj dni pre-
trgal veliki pogon v Hudo brezno, ki ga je bil napovedal
BESeDA BOBRI 2: ROD
272
Vitorogi Oven in naprosil tudi Ostrorogovce, naj pride-
jo pomagat.
e navsezgodaj, komaj se je bilo dobro zdanilo, je Je-
len priveslal s tevilnimi mladci in momi pod Ovnovo
kolie. Z njim samim se je vozil v drevaku Presukani
Lisjak. im bolj sta se bliala naselju Vitorogovcev, tem
bolj na trnju je sedel mladec. Vedel je, da drugi niti pri-
stali ne bodo, da bodo veslali kar naprej proti trdini in
odli naravnost v hribe, da imprej dvignejo divjad.
Ostrorogi se bo pa pomudil na koliu in z njim vred se
bo moral tudi on. Lisjaku je bilo hudo nerodno. Kako
naj se vede proti Zlati Peruniki, ki ga je bila v letonjem
poletju tako izpodrepila. Prav ni drugega mu ni kaza-
lo, kakor da se ponia in poprosi Jelena. Z zamolklim
glasom je spregovoril:
Oe!
Kaj bi rad? Ostrorogi je prav dobro vedel, kako ima
Presukanega ujetega v precep. Samo akal je, ali se bo
mladec uklonil ali ne. In se je in je zaprosil:
Pusti mene v pogon. Naj te kdo drugi spremi na ko-
lie Vitorogovcev. Saj ve. Zavoljo Perunike.
Vidi! je stegnil kazalec Ostrorogi. Kako ti narobe
hodi, ko si ravnal po svoji trmasti bui.
Eh! Zdaj je, kar je.
Prav. e mi obljubi, da se bo resno ozrl za kako
drugo mladenko, kakor sem ti rekel.
BESeDA BOBRI 2: ROD
273
Ob prvi priliki pogledam k Pelikanom pod Belim
otokom, je bil voljan Lisjak.
e bo res?
Prav zares.
Dobro. Prestopi v Brestov drevak. Vzamem namesto
tebe njega s seboj.
In sta se brata res presedila iz drevaka v drevak kar na
odprtem jezeru.
Veselo so se pozdravili Ostrorogovci in Vitorogovci.
Naglo so pognali drevake proti trdini, stopili na suho in
se koj prieli povzpenjati navkreber na sedanjo Logako
planoto. Vodila sta jih Rakar in Bor. Da jim ni po zmrz-
njenem snegu preve drselo, so se upirali na tope kon-
ce sulic.
Ostrorogi in Brest sta pa priistala pod Ovnovim ko-
liem. Vitorogi ju je obilno pogostil, preden so odvesla-
li proti skalni soteski, kamor je vzel s sabo tudi dva mlaj-
a sinova in tri krepke hlapce. Sonce je e obsijalo jezero
in obetal se je lep dan.
V Hudem breznu dananjem Peklu so se povz-
peli na prostorno skalo nasproti strmo odsekani steni.
eprav je bilo precej mrzlo, niso zakurili ognja. Bi dim
motil prignano divjad, ki je e tako ni lahko pritisniti, da
prine skakati v prepad v svojo smrt.
eprav so se dolgo pomudili na koliu in zlono ho-
dili po soteski navzgor, so vedeli, da bodo morali e dol-
BESeDA BOBRI 2: ROD
274
go akati. Pripravili so loke in puice, pritrdili si roko-
brane in poloili predse sulice, katerih je bil vsak ve
prinesel s sabo. Zaklon iz vej, ki naj jih prikrije oem
prignane divjadi, je bil pa dal Vitorogi e prenji dan
napraviti.
Ukovan v stebre ledu, je prek stene uborel slap. Raz
drevje se je usipalo ivje, ki ga je obsijalo sonce. Lovci pa
so akali in akali, da so se vsega naveliali.
Da bi as hitreje minil, je Oven s pritajenim glasom
pripovedoval Ostrorogemu, kako ima zgoraj zabita in
prepletena in zvezana oba zavrana plotova, ki lijasto
vodita naravnost nad prepad, na igar robu ima razpe-
tih tudi nekaj monih mre.
Pssst!
Na vrhu se je zganilo. Kakor bi odrezal, so lovci ob-
molknili, pograbili loke in puice in vsi napeto gledali
v skalno steno.
Zdaj!
ez rob prepada se je pomolila drobna, temna glava
z brado in mogonim, ve ko dva komolca dolgim
ukrivljenim, razkreenim in nagrbljenim rogovjem. Za
njo pa e druga in tretja in e ve. Z viine navzdol so
pogledali kozorogi. Malo so se poobotavljali. Potem se
je pa v mogonem skoku prva pognala v skalno steno
stara koza in obstala tam, kjer bi dovek mislil, da ni sto-
pinje. Br se je preskoila naprej. Ta trenutek je na
BESeDA BOBRI 2: ROD
275
prejnjem mestu e stal njen kozli. Kmalu je bila v steni
cela vrsta kozorogov. Nekaj zastavnih kozlov je bilo
vmes. Zabrnele so tetive in siknile puice. Trije kozli in
dve kozi so se opotekli, padli z viine in obleali na be-
lem snegu pod skalo.
Eden izmed kozlov se je koj spet dvignil in bi kar go-
tovo odnesel koo, da mu nista Vitorogova sinova oba
hkrati zapodila puic med rebra. Vse neranjene ivali
so pa e preskoile vodo in beale tokraj slapa po strmi-
ni navkreber v goave zgoraj. Izmed kozorogov se sam
od sebe ni nihe ubil. Pustili pa so za sabo sled, ki bo
vabil drugo divjad, da bo tvegala skok v prepad.
Res so ez rob pogledali e krivorogi gamsi. Tudi ti so
se zapodili v steno. Pa je nekaterim e spodletelo, da so
se sami od sebe ubili. Nekaj pa so jih podrle puice.
Za njimi je priela padati v globino ez steno srnjad.
Skoraj vse ivali so se ubile in so imele puice kaj malo
opraviti.
V prepad so pa padli e tudi prvi jeleni. Lovci so segli
po sulice in jih s silnimi zamahi metali v moneje ivali,
ki so skuale vstati in pobegniti.
Nato je pridrvela ez rob tropa divjih praiev. V tes-
nem Hudem breznu je nastalo cviljenje, da so uesa bo-
lela. Puice in sulice ga dolgo niso mogle uduiti.
Navsezadnje sta poskoila ez rob e dva volka. Ene-
mu izmed njih se je pa posreilo, da je pobegnil.
BESeDA BOBRI 2: ROD
276
Potem je postalo zgoraj vse tiho.
Ostrorogi je pogledal Ovna: Kaj zobra in tura nobe-
nega ne bo?
Vitorogi je skomizgnil z rameni: Komaj. Se le redko
kateri dri na tej strani. udno se je pa le zdelo Ovnu,
kaj da ne pogledajo gonjai ez rob navzdol. e se ni
pripetila kaka nesrea ?
Pa res ni dosti manjkalo, da bi se bila.
Rakar in Bor sta kakor v eni sami sapi pripeljala moe
in mladce po hribu navzgor na visoko planoto, poraslo
z goavami pa tudi z nizkim lesom, med katerim je bilo
tu pa tam manje, sedaj zamrzlo in zasneeno movir-
je. Razstavila sta gonjae po dva in dva, po enega Vi-
torogovca, ki so poznali svet, in po enega Ostrorogov-
ca, ki so sloveli kot drzni lovci.
Zaeli so pogon. Zagoreli in Vztrajni Volk sta gonila
skupaj. Se je tudi tako spodobilo, ko sta bila oba prvo-
rojenca. Hodila sta na sredi polkroga gonjaev.
Spoetka je lo vse prav. Sledovi so kazali, da se div-
jad lepo umika proti tuljavi zavranih plotov. Kasneje je
pa divjaina postala nekako zbegana in se priela obo-
tavljati. K Rakarju in Volku sta vsa preplaena prihitela
dva hlapca in povedala, da sta presledila in tudi sliala
e zaruliti velikega, mono grbastega zobra.
BESeDA BOBRI 2: ROD
277
Zagoreli se je prav precej zmedel. Volk je pa kar po-
zabil, da je v tujem loviu, kjer imajo domai vso bese-
do. Je bil preve vajen voditi. Zaukazal je obstati.
Stoooj! Stoooj! Stoooj! se je zaelo razlegati na obe
strani skozi vrsto gonjaev.
In je Vztrajni koj vedel, da se zober ne bo umaknil. V
kopnem bi se morebiti, v snegu bo kar gotovo celo na-
padel. Je star bik, ki po pojatvi samotari dale pro od
rede.
Kaj sedaj ?
Rakar je e namignil, e bi ne kazalo pogona opusti-
ti. Res je e ubil nekaj zobrov, ujetih v jame ali pa zaple-
tenih v mree. Spoprijeti se pa s takim divjim orjakom
kar tako na prostem naka!
Vztrajni Volk je bil pa ves drugaen. Razvnel se je:
Nadenj pojdem. Samo Medved naj e pride. Se na
drugega ne zanesem.
In so priklicali e Rjavega. Medvedu niti na misel ni
prilo, da bi se obotavljal. Samo hlapca naj pokaeta, kje
stoji zverina.
li bo previdno za sledom. Pa e preden so se orjaka
nadejali in se prav razstopili, jih je zober e napadel.
Divje in naglo je planil iz goave. Glavo je poveal k
tlom in kazal svoje strane roge. Z repom pa je opletal
visoko po zraku.
BESeDA BOBRI 2: ROD
278
Ostrorogovci, oba moaka in hlapec, so br nastavili
sulice. Ovnov hlapec se je pa prestrail in zbeal. In prav
za njim se je zapodil raztogoteni bik, ga naglo dohitel in
podrl na tla. Ni ga pa utegnil ve pomandrati. Pritekla
sta e Volk in Medved in prebodla zobra vsak od ene
strani. Orjaki bik se je z vso svjo teo zgrudil na Ovno-
vega hlapca. Ko so ga potegnili izpod poginjajoe iva-
li, je bil kakor mrtev.
Kasneje se je spet zavedel, hoditi pa ni mogel. Pustili
so ga naslonjenega na mrtvega zobra. Da e e pridejo
po oba, so rekli. Sami pa so nadaljevali pogom.
Napreeej! Napreeej! Napreeej!
Spet se je prestopil polkrog gonjaev. Sledovi so bili
edalje gosteji in so preli proti koncu tuljave zavra-
nih plotov kar v sneno gaz.
Vztrajni Volk sam ni vedel, kdaj je on prevzel vodstvo
pogona. Kar ukazovati je zael. Ko se je vrsta gonjaev
dovolj zgostila, je poslal tropo mo in mladcev nazaj po
ubitega zobra in po ohromelega hlapca. Saj ravno zaradi
njega se je mudilo. Sam pa je odbral najboljse lovce in
z naperjenimi sulicami pritiskal med zavranimi plotovi
naprej proti prepadu. Sodil je, da se bo kar gotovo tre-
ba spopasti e s kakim nerescem, katerih je ve sledi.
Tudi tekega losa je bil zajel pogon. Globoko so bili nje-
govi parklji vdrti v sneg. Najbr ni skoil v brezno in
utegne postati nevaren.
BESeDA BOBRI 2: ROD
279
Poasi, korak za korakom, so li lovci naprej. Skrbno
so oprezovali na vse strani in tanko posluali, v kateri
goavi zaklepeejo nereevi ekani. Pa ni bilo ni.
Praia ni bilo nikjer nobenega. Los pa je tik na robu
Hudega brezna odskoil. Skual je prodreti skozi za-
vrani plot, pa se je z lopatastan rogovjem in z nogami
zamedel v mono mrezo. Vztrajni Volk se je zaletel proti
njemu in mu zasadil sulico naravnost v srce.
Heeej! je zavpil Volk skozi tuljavo dlani z vrha
navzdol v prepad.
Heeej! so se mu odzivali od spodaj navzgor. Je vse
konaaano?
Nee ee.
Vitorogi in Jelen sta spodaj ugibala, kaj bi utegnilo e
slediti. Vztrajni je pa akal, da privleejo zobra. Potem
ga da hkrati z losom pahniti prek stene. Naj oni spodaj
toliko asa ostanejo kar na skali, da koga ne zadene kak
kamen, ki se utegne odkruiti od stene.
Na, so e tu, se je zaudil Rakar. Vztrajni pa ni.
Vedel je, da so Ostrorogovci zadrgnili tekemu biku
mono vrv okrog rog, ga prevrnili na hrbet in ga pri-
vlekli po zmrznjenem snegu prav tako, kakor so bili va-
jeni vlaiti polno natovorjene drevake skozi brzice po
rekah in potokih navzgor. Na vampu pa je zobru okobal
sedel pretisnjeni hlapec, ki je e vedno teko hodil sam.
Je menda imel polomljenih nekaj reber.
BESeDA BOBRI 2: ROD
280
Vztrajni Volk je bil pomosen na svoje ljudi. Je le rod
njegovega oeta nekaj ve, kakor pa so druga naselja v
Velikem jezeru.
Gonjai so previdno, da bi na snegu e komu izmed
njih ne spodrsnilo, porinili najprej losa, potem pa e zo-
bra ez rob v prepad. Drugi pa so medtem e odvezali
razpete mree. Nato so obli strmo odsekano skalo in se
po zlonejem prehodu spustili z vrha navzdol v Hudo
brezno. Ogledali so si najprej mnoino pobite divjadi.
Vitorogovci so bili s plenom zadovoljni kakor e ve let
ne.
Kakor krdelo volkov, ki so morali pretei silne daljave,
preden so zajeli svoj plen, tako so se vrgli gonjai na po-
bito divjad. Odbrali so nekaj najbolj tolstih ivali in jih
prieli razdevati. Drugi pa so zakurili velike ognje, zabili
v tla rogovile in pripravili ranje. Hudo brezno se je
kmalu napolnilo z vonjem peenega mesa. Vsi so se ga
do sita najedli. Postali so dobre volje. Ostrorogovci so si
zaeleli brenke, da bi zapeli. Pa kaj, ko ni bilo z njimi
Brneega Topola. Se je znal izogniti pogonu. Ni rad gle-
dal pobijanja in krvi.
Preden je sonce zalo, so Ostrorogovci odli. Se jim je
e kar mudilo, e so hoteli z nojo vred priveslati pod
domae kolie.
Vitorogovci so se pa koj lotili in prieli pospravljati
plen. Dve noi in dva dni niso ugasili v Hudem breznu
BESeDA BOBRI 2: ROD
281
ognja. Potem je pa vrve v skalni soteski utihnil. Le
okrvavljeni sneg, iztrebljeno blato in nekaj razmetane-
ga revesja in nivrednih mesnih odpadkov je ostalo v
Hudem breznu od velikega pogona. Pa e te so kaj kma-
lu raznesli volkovi in lisice.
Kolie Vitorogega Ovna pa je bilo bogato zaloeno z
mesom.
Juhaja!
Sijalo je zimsko sonce. Koliu Vitorogega Ovna so se
bliali trije drevaki. Zagoreli Rakar je vozil v enem Svet-
looko Srno, da za vedno ostane pri njem kot njegova
prva ena. Prav tako pa tudi rni Bor drugo Ostroro-
govo dvojico, Lepolaso Veverko. Sredi med njima sta
veslala Ponirek in Brlez. V ritni drevaka pa je sedel Brne-
i Topol in brenkal in pel, kakor e davno ni.
Prav isti as je pa veslal proti koliu Pelikanov Presu-
kani Lisjak, da si izbere eno izmed mladenk tega rodu za
svojo prvo eno, kakor je bil obljubil oetu, Ostroroge-
mu Jelenu, pred velikim pogonom Virtorogovcev.
Kljub jasnemu zimskemu soncu je pa Veliko jezero za
krajem e zamrzovalo.
BESeDA BOBRI 2: ROD
282
BREZMEJNO VALOVJE
S
neg, ki ga zavoljo ostrega mraza pozimi ni kaj prida
padlo, je zgodaj skopnel. Do pomladi je bilo pa e
dale.
Rodna zemlja je spala e kakor mrtva. In as, ko se
prebudi cvetje in zelenje, je bil e dale.
Ostrorogi Jelen tevilnim mladcem in moem svoje-
ga rodu ni vedel dati pravega dela. Izgali in stesali so
nekaj drevakov, ki jih pa e od prej ni primanjkovalo.
Popravili so staro orodje in oroje in naredili za potre-
bo novega. Potem pa . Res, prav zares niso vedeli ni
pravega poeti.
Vreme je obetalo e nadalje ostati stanovitno. Pa si je
domislil in odloil Ostrorogi Jelen, da pogleda z najdrz-
nejimi in najvztrajnejimi momi in mladci do slanega
jezera, do talase, do morja. Ne toliko zavoljo premenja-
ve blaga kakor zavoljo potov in prehodov, da jih spozna.
Jelen je na hitro opremil priblino polovico svojih
mokih, jih otovoril veinoma samo z branom, se dal
prepeljati v drevakih do izvirov Reke izpod previsnih
skal za koliem Dolgogrivega Zobra in se brez obotav-
ljanja priel povzpenjati po hriboviti trdini navkreber.
BESeDA BOBRI 2: ROD
283
Izmed sinov Ostrorogega Jelena sta hodila spredaj za
Vztrajnim Volikom, ki je vodil vrsto, e Gravi Brest in
Presukani Lisjak. Rjavi Medved je tokrat ostal doma. Se
e ni povsem opomogel od rane, ki so mu jo bili zadali
tatinski buarji. Pred Ostrorogim samim je pa stopal
brenkar, Brnei Topol. Tudi on ni nosil tovora. Oboro-
en pa je bil kakor drugi. Z lokom in tulom in sekiro in
sulico in z noem za pasom. Pa le bolj zavoljo lepega.
V boju bi kar ni ne pomenil. Kvejemu glavo bi po ne-
potrebnem utegnil izgubiti. Mu je tudi Ostrorogi na-
roil, naj se br umakne, e bi kaj zavrealo, in naj pazi
samo na to, da mu kdo ne razbije brenke, ki mu je visela
vrh tula prek ple.
Pa za zdaj se ni bilo treba bati spopada. Hodili so po
svetu Dolgogrivega Zobra, ki jim je dovolil po mili vo-
lji loviti divjad in jim je tudi opisal pot, dokler se je spo-
znal. Da naj si do konca jezera, ki presiha in v katero so
tudi zabita kolia, pomagajo z izposojenimi drevaki, ali
pa naj si sami zbijejo splave. Potem naj pa zavijejo ez
prelaz na okretni strani. Tam naj bodo pa e bolj previd-
ni. rnolase ljudi so videli Zobrovci nekajkrat pogledo-
vati izza hriba, potuhnjeno kakor maki. Kar videti jim
je bilo, da niso dosti prida. Naseljeni pa niso zadaj za
slemenom. Nie doli nekje stanujejo in se do sem le zdaj
pa zdaj pritihotapijo. Pa ne za dolgo. Niso ni kaj boje-
viti.
BESeDA BOBRI 2: ROD
284
Ob manjem podolgovatem jezeru, ki je bilo e najboj
podobno razlivu reke, so se ustavili Ostrorogovci prvi
veer. Postavili so strae in zakurili ognje. Tam za Pla-
nino nekje je bilo. Ko so se bili odejali s studenni-
co in se najedli, je pri ognju Ostrorogega Jelena, ob ka-
terem so sedeli tudi vsi njegovi sinovi, Brnei Topol za-
brenkal. Peti se mu pa ni ljubilo, je bil prevec utrujen. Pa
se je nagnil Jelen k Presukanemu Lisjaku in ga iznena-
da vpraal:
Si e ugledal pravo mladenko za svojo prvo eno?
Sem.
Kje pa?
Pri Pelikanih. Drobno Grlico.
Prav.
Topol je brenkal naprej, Jelen se je pa zamislil. Mu je
bilo prav in mu ni bilo prav. Zavedel se je, da bo potem
zanj Zorna Kalina zgubljena, pa si jo zadnje ase edalje
bolj eli. In Kalina njega tudi, e prav sodi po sonnem
vru, iz katerega mu je ob vrnitvi s tujih voda napila Je-
zerna Roa, prav na eljo Zorne. Pa e mora tako biti.
Zavoljo rodu. Naj mladi rastejo, eprav on sam zane
pri tem usihati. Nak. Druge mladenke kakor Kaline pa
ne mara jemati za etrto eno. Raji nobene.
Ostrorogi Jelen ta veer ni ve spregovoril. Zavil se je
v kouh in legel. Za njim pa zapovrstjo tudi vsi drugi.
BESeDA BOBRI 2: ROD
285
Brenka je utihtnila. Ostrorogovce je objel spanec. Le
straarji so uli ob krajnih ognjih.
Kakor bi Vztrajni Volk zavohal nevarnost, je ustavil
vrsto in sporoil nazaj, naj poakajo. Sam pa je z brato-
ma Brestom in Lisjakom in nekaterimi raztovorjenimi
hlapci odrinil naprej na izvid. udno sumljiive so se mu
zdele skale in goave, skozi katere je bual veter.
Previdno kakor risi, ki gredo skupno na lov, so se Volk
in njegovi pomikali naprej. Skrbno so se razgledovali na
vse strani, ko zavoljo buanja v vrhovih dreves niso mo-
gli s pridom prislukovati.
Zrrnk!
Volku je mimo ues siknila puica in se zapiila v
deblo hrasta. Ostrorogovci so se hitro zatekli v kolobar
skal, kjer jih puice niso mogle lahko zadevati. Potem
so trikrat zapored divje zarukali in napeli loke. Kdor koli
se je izmed napadalcev prikazal izza debla ali skale, je
bil br okrvavljen, e se ni celo zvrnil na ta. Izmed Vol-
kovih je pa samo Presukanega Lisjaka oplazilo vrh rame.
Pa se za rano e zmenil ni.
Temnopolti napadalci so se odmaknili. Posvetovali so
se, kako bi obkoljenim jezerjanom prili kako drugae
do ivega.
e nas je Ostrorogi le slial, ko veter tako mono
bui? je zaskrbelo Vztrajnega Volka. In je akal, da je
BESeDA BOBRI 2: ROD
286
burja za hip ponehala. Potem so spet v zboru zarukali
na pomo.
Jelen prvega ruka res ni slial. Pri drugem je pa napel
uesa. Koj se je spreumel. Moje in mladci, ki so poivali
okoli svojih tovorov, so planili pokonci in segli po oro-
ju. Naglo in prihuljeno kakor lisjaki, kadar zalezujejo
svoj plen, so se plazili za Ostrorogim in Risom, ki sta
vodila vsak pol vrste.
Tuji razbojniki, vse rno jih je bilo, so se pravkar pri-
pravljali, da v trumi s sulicami in sekirami napadejo ob-
kroenega Volka in njegove. Pa se je razlegel za njihovi-
ni hrbti silen jelenji ruk. Nastala je zmeda. Izmed napa-
dalcev je skual vsak im najhitreje odnesti zdravo koo.
Drugi so pometali oroje stran in z dvignjenimi rokami
prosili za ivljenje. Enemu izmed teh je Brnei Topol
urno zvezal roke na hrbtu. Bi ga za vse na svetu ne mo-
gel ubiti. Drugi so zaeli pevevo prizanesljivost posne-
mati.
rnolasih klateev je bilo dokaj pobitih. Trije ve ka-
kor je vseh prstov na obeh rokah so pa ostali zvezani
med skalami. Ostali so se razbegnili na vse strani, da ni
bilo ne duha ne sluha ve za njimi.
Pobijmo ujete, je zaklical nekdo izmed Ostrorogo-
vih hlapcev.
Ne, se je oglasil gospodar. Tovore nam bodo no-
sili na poti. Doma pa bodo morali delati pod udarci bia,
BESeDA BOBRI 2: ROD
287
da bo nje same in njih rod za vedno minilo veselje na-
padati mirne ljudi.
Ostrorogi se ni zavedal, da je na ta nain upeljal su-
nje v naselja Velikega jezera.
Zavoljo mrliev, ki so leali naokrog tudi eden iz-
med Ostrorogovih hlapcev je bil vmes in tega so poko-
pali zavoljo mrliev in zavoljo burje so se Ostroro-
govci pomaknili naprej v niino in prenoili v mirneji
dolini.
Naslednji dan je veter ponehal. Ostrorogovci so hodili
navzdol, vedno samo navzdol. Utrujeni so bili in bi se e
radi ustavili, pa jih ni mikala udna praznina pred nji-
mi; kakor bi bilo zmanjkalo sveta. Gotovo je tam zadaj
Slano jezero.
Vztrajni Volk je zavil okrog dokajnje skale in stopil
na precej prostorno jaso. Zauden je obstal. Pred njim
se je spodaj v niini razgrinjala brezmejna vodna planja-
va. Dvignil je sulico in zakrial:
Mooorje!
Morje, morje, morje, je zavralo skozi vrsto. Na
jaso pa so se usipali izza skale moje in mladci, kakor se
usipljejo ebele iz duplje, kadar roje.
Morje, morje, morje!
Ostrorogovci se kar nauditi niso mogli. Pod njimi se
je razprostirala nedogledna planjava mirne vode. Obsi-
BESeDA BOBRI 2: ROD
288
jana od nizkega sonca se je prelivala od temne modrine
nad globinani prek sinjine plitva do lesketajoega se va-
lovanja ob skalno obreje.
In kasneje, skoraj zbali so se, da sonce utone, ko se
je zaelo potapljati naravnost v morje, namesto da bi
zahajalo za grebene hribov. Narahlo vzvalovljena pla-
njava morja je pa kakor v ognju zaarela. Nak! Kaj take-
ga bi ne mogli verjeti, e bi jim kdo pripovedoval. Pa je
le res. Sami vidijo.
In pa Ostrorogovci so kar zmajevali z glavami. Do-
ma okrog Velikega jezera je bila e vsa zemlja mrtva.
Nikjer zelene bilke in nikjer nobenega cveta. Drevje se
niti ne meni ne, da bi vzbrstelo. Tu pa raste e trava, po-
sejana z drobnim cvetjem, in drevesa se e razpuajo.
Spodaj ob morju je pa e vse zeleno, doli je prava po-
mlad.
Ostrorogovci niso mogli ve zdrati. Kljub utrujenosti
in ugaajoemu dnevu so si spet oprtili bremena in se
spustili po strmini navzdol, k brezmejnemu morju.
Tri dni se je mudil Ostrorogi Jelen na obali. Razgledal se
je naokrog in dognal po rnih kolobarjih, po ugaslih
ogorkih in raznih odpadkih, da tudi drugi rodovi hodi-
jo k morju in kurijo ognje ob njem. Ni pa mogel vedeti,
ali iejo samo sol, katere je bilo tu pa tam v suhih ko-
tanjah tanka plast in so jo tudi njegovi ljudje skrbno zbi-
BESeDA BOBRI 2: ROD
289
rali, ali pa prihajajo tudi na zamenjavo blaga. Najbr
zavoljo obojega. Po razbitinah olnov, ki jih je nael
med skalami, je sklepal, da priveslajo ti rodovi z otokov
v morju. Morebiti pa veslarijo samo vzdol obale? Od
onstran ne morejo priti, ko nima morje meja. Bi v takih
valovih, kakrne je Jelen gledal pred sabo, ne vzdral
noben oln, kaj ele drevak. e ladja komaj, ladja,
kakrne je videl na Itru.
Jelen se je zagledal v brezmejno valovje in se zamislil,
Nak! Na odprto morje bi se niti z ladjo ne podal. Saj tam
nima ni opraviti, ko zadaj ni ve sveta. Je vsa zemlja en
sam velik otok. Okrog in okrog jo pa obdaja morje, ki ga
ni ne konca ne kraja. In je skual doumeti, kako to prav-
zaprav je. Pa im boj je razmiljal, tem manj je vedel .
Ostrorogi je vstal. Kar jezilo ga je, da si ni mogel pri-
ti na jasno.
Iz daljave nad razburkanim morjem je priletel velik
pti. Sedel je blizu na skalo in se ni ni bal loveka. Je-
len mu ni vedel imena. Nekaj asa sta drug drugega gle-
dala, potem je pa Ostrorogi spregovoril: Ti bi morebiti
vedel povedati, kako je tam zadaj, kjer se morje neha in
se ne neha. Pa kaj, ko ne zna govoriti.
Namesto odgovora je nepoznani pti stegnil vrat, za-
vigal in odletel nazaj na morje.
Jelen se je zael ozirati na obe strani po obali. Pamet
mu je rekla, da morajo tudi ob morju biti nekje naseljeni
BESeDA BOBRI 2: ROD
290
ljudje. In e bi dovolj dale veslal, vedno blizu obale, da
bi se lahko vsak as pred nevarnimi valovi zatekel na
trdino, bi navsezadnje le dospel v tiste kraje, kjer prebi-
vajo rodovi, ki pridelujejo vino. Pa o vsem tem bo raz-
miljal e doma. Za zdaj samo to za trdno ve, da se k
morju e vekrat vrne. e e ne zavoljo drugega, pa za-
voljo soli, ki lei raztresena naokrog. Ko bi bil vedel, da
je morje tako blizu Velikega jezera, bi ne bil hodil po sol
pod Zaledenele gore, kjer jo je moral e drago primenja-
vati.
Valovi so buali, butali ob skale, se drobili in se vraali
nazaj. Ostrorogemu se je pa zdelo, da v razburkanem
brezmejnem valovju nekdo neprestano ponavlja:
Mooorje morrrje morrje !
Ostrorogi je poskoil raz skalo in odel nazaj v tabo-
rie, okrog katerega je zelenela in cvetela spomlad.
Nazaj grede so Ostrogovci pot od morja do Velikega
jezera prehodili samo v treh pohodih. Niso skoraj ni
nosili. Brana jim je le e malo ostalo. Soli pa niso toli-
ko dobili, da bi kaj prida uteila. Nabrali so tudi nekaj
pisanih koljk za ogrlice enskam. Najbolj vneto jih je
iskal Presukani Lisjak. Je e vedel, zakaj.
Po vrnitvi se na koliu Ostrorogega Jelena ve dni
niso o niemer drugem pogovarjali kakor samo o mor-
ju:
BESeDA BOBRI 2: ROD
291
Morje, morje, morje!
Vsak je vedel pripovedovati brez konca in kraja. Le
Presukani Lisjak ni utegnil udeleevati se pogovorov.
Pridno je prevrtaval koljke, ki jih je bil nabral na mor-
ski obali, in jih nizal na vrvico, da imprej dokona ogr-
lico, katero ponese v dar Drobni Grlici. Prav precej se je
zamudil, preden je mogel odveslati. Bilo je ravno takrat,
ko so Pegasti Ris in e nekateri hlapci gnali ujete crno-
lasce pospravljat zadnje pogorie na robu goave, da
kasneje prekopljejo zemljo in napravijo laz.
Zgodnje spomladansko sonce je sijalo z neba, na ka-
terem je mirno plavalo nekaj svetlih oblakov, ki so odse-
vali v gladini jezera. Venec hribov naokrog se Preslika-
nemu e nikoli ni zdel tako lep kakor to jutro. Najlepe
je bila osvetljena Gola gora. Iz daljave pa so gledali vrho-
vi zasneenih Grintovcev. Le bolj oddaljene Snene gore
so zakrivali nizki oblaki.
Lisjaku se je e kar mudilo. Pred novim zelenjem, mu
je rekel Ostrorogi, da si mora pripeljati prvo eno na
kolie, e ne, si vzame Jelen Zorno Kalino za svojo e-
trto. No in danes se dogovori z Drobno Grlico in jo
ovena s pisano orglico iz morskih skoljk. Potem pa
hej. Preden vzcvete lan, bo Zorna Kalina e njegova.
Zorna Kalina
Vesele volje je priveslal Presukani pod kolie Pelika-
nov. Sprejeli ga pa Pelikani niso ni kaj prijazno in
BESeDA BOBRI 2: ROD
292
Drobna Grlica se mu je odmaknila. Da jo pridobi, ji je
kaj kmalu ponudil lepo ogrlico. Mladenki je bil okras
zelo ve, sprejeti ga pa ni hotela. In ko je Lisjak le silil
vanjo, mu je povedala, da ne mara postati njegova ena.
Vsaj toliko asa ne, dokler si Zorne Kaline ne vzame kdo
drug. Ker ona, svobodna Pelikanka, in Zorna, hi hlap-
ca, bi se kar ne mogli prenesti.
Presukanemu je buila vsa kri v glavo. Kolie se je
zavrtelo okoli njega in le steka se je premagal, da ni
Grlice udaril. Najraji bi jo pa ugrabil, jo zavlekel v svojo
koo in jo pretepel, da bi bila vsa rna.
Lisjaku se je kar meglilo pred oim. V plesoih vrtin-
cih je videl, kako se Zorna odmika v daljavo, iz katere se
nikoli ve ne vrne k njemu.
No, pa ne.
Presukanega glas je bil zamolklo ubit. Vstal je in odel
po pristajnem mostu navzdol. Ko je stopal v svoj drevak,
se je zgoraj na mostiu glasno zahihitala enska. Prav
tako se je smejala vasih Zlata Perunika. Pa kako ven-
dar ?
Presukani je odveslal naravnost na kolie Turovcev.
Tam je zvedel od Koate Jelke, da je Zlata Perunika tiste
dni, ko je bil on na potu do morja in nazaj, postala prva
ena Grliinega brata, Beloglavega Jastreba.
Lisjak je sedaj razumel, zakaj ga je Grlica zavrnila.
BESeDA BOBRI 2: ROD
293
Presukani Lisjak je ostal ves dan na koliu pod Ple-
ivco. Vrnil se je domov ele v temi. Nato ve dni ni
maral z nikomer govoriti. Tudi nobenega dela se ni pri-
taknil. Iskal je samote in je polegal, kakor bi bil bolan. In
je zael razmiljati, da bi ugrabil Zorno in pobegnil z njo
od Velikega jezera in se prikljuil kakemu oddaljenemu
trdinskemu rodu. Pa mu je kaj kmalu pamet rekla, da iz
tega ne more biti ni, ko ga Zorna Kalina niti ne mara
ve. Bi se z vsemi momi uprla in koj zakriala in pokli-
cala na pomo.
Tega se pa Lisjak ni domislil, da bi bila Zorna Kalina
e davno v njegovi koi, e bi bil on le pol toliko rad imel
Zlato Peruniko, kakor je imela ona njega. e manj pa, da
je iskal le sebe, ni se pa ni maral ozirati na svoj rod, na
mogoni rod Ostrorogega Jelena.
BESeDA BOBRI 2: ROD
294
ODLOMLJENA VEJA
N
a otokih in na trdini so se planjave in goe okrog
Velikega jezera odele v mlado zelenje. Po movir-
jih sta naglo odganjala loje in trstje, kakor bi vedela, da
bosta skoraj morala dati zavetje tevilnemu mlademu
zarodu drobnih pevcev in vejih kriaev, ki so oboji e
valili. Trave so vsak dan do sita napasle bue in ovce pa
tudi praie, koze so pa raji objedale grmovje. Po cvetju
na drevju in na tleh so poumevale ebele, brenali mr-
lji in lazili svetlikajoi se hroi.
Ozraje je bilo vse prepojeno s sveim vonjem po
novi rasti. Kri po ilah mladcev in mladenk se je nemir-
no razcvela. Zveer jih kar ni ni mikalo, da bi legli in
zaspali. Pozno v no so se vozili v drevakih po jezeru, si
ob luninem svitu priepetavali prijazne besede in peli
pesmi. Brnei Topol jim je pa brenkal.
Mlado zelenje je vznemirilo tudi Ostrorogega Jelena
kakor ga e dolgo let ni ve nobena spomlad. Nemirno
je hodil naokrog po mostiu, zahajal rad na trdino v
ozelenele goave, zaveslal marsikateri veer na jezero
in bi se najraji pridruil mladini. Pa se zanj, za glavar-
BESeDA BOBRI 2: ROD
295
ja mogonega rodu, kaj takega ni spodobilo. Sam je ves-
laril naokrog, najvekrat zunaj na globoki vodi, poslual
zdale brenko in petje mladcev in mladenk in razmiljal.
Ostrorogemu Jelenu je rojila po glavi Zorna Kalina.
Do mladega zelenja, je rekel Lisjaku, da bo akal, potem
pa, da si jo vzame. Zelenje se je e davno razbohotilo,
tudi hrast in cer, ki zadnja vzbrstita, sta e vsa koata, on
se pa kar ne more odloiti. Jezerna Roa, s katero je bil
govoril zavoljo Zorne, ni hotela rei na nobeno stran.
e jo pripelje k ognjiu, Kalino, je rekla, jo bom
rada imela, kakor bi nobene druge ne mogla. e pa mis-
li, da bo drugae bolj prav Kakor ve, pa naredi.
In je Ostrorogi prav toliko vedel kakor prej.
Nocoj se pa odloi. Se mora. Sit je e obotavljanja.
Razmilja in razmilja, delo pa zastaja. Saj vendar ni ve
negoden mladec.
Jelen je zaveslal e dlje na odprto jezero. Gorak veter
mu je draljivo pihal v obraz. Poloil je veslo prek stra-
nic drevaka in se spet zamislil.
Presukani si je vsega sam kriv. Naj bi pa nikar ne bil
trmoglavil po svoje. e bi on, njegov oe, e malo poa-
kal, da si poskusi Lisjak morebiti e kje drugje pridobi-
ti ugledno mladenko za prvo eno ? Pa bo komaj kaj.
Zlata Perunika skrbno voha za mladcem in, kakor hitro
bo izvohala, kar bo prav gotovo, da se utegne kaj splesti,
BESeDA BOBRI 2: ROD
296
bo koj spet razdrla. enska! Razalil je s Kalino njeno
ponosno srce. Nikoli mu ne bo pozabila. Posebno sedaj
ne, ko je morala prav zavoljo tega postati ena drugega.
Kaj pa, e bi Presukanemu, da ne bo krhal rodu, ven-
dar dovolil vzeti si Zorno za prvo eno? Nak, nak, nak!
Jelen je otresel z glavo. Bi mu Vitorogi Oven, ki je ves
zakoreninjen v starih navadah, preve zameril. Zavoljo
dvojic, Svetlooke Srne in Lepolase Veverke ne sme tega
tvegati. Bi ju utegnil Vitorogi zavoljo tega po strani gle-
dati. In pa za naprej bi mu nasprotoval in bi prav gotovo
nikoli ne pripustil, da Ostrorogi zagospodari vsemu Ve-
likemu jezeru.
Jelen se je ozrl v luno. Pa je zamahnil z roko. Ah! Kaj
bi izpraeval luno, ki le medlo sveti. V luno naj zija mla-
dina. Obraz Zorne Kaline je vendar videl v sonnem pri-
vidu. Jutri si jo vzame za etrto eno. Saj drugae tudi
biti ne more, ko Presukanega prav zavoljo Zorne od-
klanjajo kar zapovrstjo ugledne mladenke. Potem ga e
srea pamet in si katero pridobi. Morebiti se mu vda
spet Drobna Grlica.
Zorna Kalina pa postane jutri pod no etrta ena
mogonega glavarja Ostrorogega Jelena.
Pribito!
Ostrorogi je obrnil drevak nazaj proti svojemu raz-
senemu koliu. Prek gladine Velikega jezera sta pa e
vedino doneli brenka in pesem mladcev in mladenk.
BESeDA BOBRI 2: ROD
297
Sonce se je dotaknilo z areim robom daljnih hribov na
veerni strani. Gladina Velikega jezera je pokrepetava-
la v poslednjih arkih. Kolia so raztegnila svoje sence
dale prek vode.
V koi Pegastega Risa je pa zatrepetalo srce Zorni
Kalini. Ostrorogi je bil e koj zjutraj namignil, da jo pri-
de nocoj pod no iskat in jo za vedno odvede k svojemu
ognjiu. In sedaj so se vsi drugi prav namenoma umak-
nili iz koe in ona je ostala sama.
Ne, Zorna se Ostrorogega ni bala. Celo elela si je po-
stati njegova. Pa vendar
Kalina se je spomnila Presukanega Lisjaka. Spoetka
ji je bil mladec kaj vec. Potem je pa zael trmoglaviti po
svoje in se ni hotel brigati za stare navade jezerjanskih
rodov. Res je rod Ostrorogega Jelena najmlaji izmed
vseh, kar jih je naseljenih v Velikem jezeru, pa je zato
najmogoneji. In kdo drugi ga je dvignil kakor silni
Ostrorogi Jelen in pa njen oe, Pegasti Ris, Jelenov
prvi hlapec. Zorna je prav dobro vedela, da je Ostroro-
gi reil Risu ivljenje, ko sta bila e oba mladca. In kako
se je kasneje Premeteni Navihanec prilisjail za bratom
in kako se je nazadnje e njen stari oe, Nosati Los, z vso
druino vred preselil za sinovoma na novo kolie Ost-
rorogega Jelena. In sta oba, Ris in Premeteni, e danda-
BESeDA BOBRI 2: ROD
298
nes glavarju Jelenu bolj tovarisa kakor pa hlapca. Za
Nosatega Losa pa pravijo, da ga je Ostrorogi spotoval
kakor oeta. Mu ni nikoli pozabil, kakor tudi Risu in
Premetenemu ne, da so vsi trije zastavili svoje lastno
ivljenje in mu ubranili pred volkovi edino sestro, Sinje-
oko Kodrolasko, na kar si je ele mogel Jelen osvojiti
Jezerno Roo. Le kako je mogel Presukani Lisjak misli-
ti, da bo ona kdaj ravnala proti volji Ostrorogega Jelena.
Saj Ostrorogi je vendar sonce, od katerega ivi ves rod.
Zorna si je morala priznati, da ji je izmed vseh mo-
kih, kar jih je poznala, Ostrorogi Jelen najbolj vse. Leta
je niso motila. Zagledana je bila le v njegovo odlono
voljo, v njegov sloves in ugled.
Zunaj se je prielo mraiti. Kalina je pravkar premi-
ljevala, ali naj razivi ogenj ali ne. Kar nekako strah jo je
prielo postajati. Hotela je samo za hip stopiti ven na
mostie. Pa se je med vhodom skoraj zaletela v Ostro-
rogega Jelena. Naglo se je umaknila nazaj v koo za
ognjie.
Ostrorogi je mole stopil za Zorno. Prijel jo je za lase
in naredil hud obraz. Tako je velevala stara ega. In se je
e tu pa tam sedaj pripetilo, da je ta ali oni ensko, ki se
je upirala, res za lase zavlekel v svojo koo.
Ah! se je zdrznila Kalina. Pa le bolj narejeno kakor
zares.
BESeDA BOBRI 2: ROD
299
Ne krii. Ti ni ne pomaga. Nooj prespi prvo no
v moji koi in bo zadnjo takrat, ko izdahne. Ostroro-
gi je kaj teko govoril rezko. Pa se je moral drati stare
navade, da bi mu Zorna Kalina ne bila v nesreo.
Kalini niti na um ni prilo, da bi se upirala. Pogleda-
la je Ostrorogemu v obraz in vdano izrekla: Gospodar
moj, Ostrorogi Jelen!
Ostrorogemu je desnica, ki je boajoe poivala na
Kalininih gostih laseh, zdrknila mladenki na rame in po-
tem e nie doli, dokler ni tesno objela zapestja. In se je
e osiveli Jelen razneil, se ves sreen nasmehnil in re-
kel:
Zorna Kalina! Moja si in vekomaj ostane moja!
Sem in ostanem, je pritrdila Kalina in se naslonila
na Ostrorogega.
e bi sedaj kdo poskusil odvesti Jelenu Zorno, bi ga
pri prii ubil in etudi bi bil to njegov lastni sin, Presu-
kani Lisjak.
Ne za lase, za roko, kakor otroka, je odpeljal Ostroro-
gi Jelen Zorno Kalino iz koe njenega oeta. Da povsem
ne opusti ege in si ne nakoplje nesree. Pred vhodom
v njegovo lastno koo je pa Ostrorogova roka spustila
Kalinino in se stegnila kakor v objem okrog ivota mla-
denke Ostrorogega etrte ene.
BESeDA BOBRI 2: ROD
300
Izza jasnih jutranjih hribov je vstajala zarja, se preliva-
la prek neba in ozarjala Veliko jezero. Od kolia pod
Ronim hribom je drsel proti trdini lahek drevak. Ost-
rorogi Jelen je veslal v njem. Bil je take volje, da bi naj-
raji brenkal in prepeval. Odkar je bila Zorna Kalina v
njegovi koi, se je ves pomladil.
Res se Presukani Lisjak togoti in hodi naokrog kakor
stekel volk, ki ie samo, koga bi popadel. Pa kaj njemu
to mar! e preve je bil prizanesljiv do njega. Zakaj pa
mladec ni hotel biti pameten. He! Dobro, da ni bil. Se-
daj bi bila Zorna Kalina Lisjakova druga ena. Tako je pa
njegova, za vedno njegova. Ni uda, da je Presukani
tako norel za njo.
Ostrorogi je pristal pod stajami. Navkreber v Roni
hrib je hodil zlono. Se mu nikamor ni ni mudilo. Son-
ce ne vzide e tako br.
V zelenem drevju so prepevali ptii. V bukvi se je
oglasila kukavica. Jelen je priel teti, koliko srenih let
je njemu in Zorni namenila usoda. Natel je za vse prste
na obeh rokah in e ve. Seveda e se star panj vna-
me.
Ostrorogi je prispel pod razgledni brest. Sonce vsak
as pogleda izza hribov. Ne sme zamuditi.
Glavar Ostrorogovcev je stopil za pol senja od mo-
gonega debla. Poepnil je in se odgnal. Z visoko steg-
BESeDA BOBRI 2: ROD
301
njenimi rokami je ujel spodnjo vejo. Pa namesto da bi
obvisel na brestu in se povzpel v njegov vrh, je razkla-
no zahrealo nad njegovo glavo. Veja se je odlomila.
Ne sicer popolnoma. e je obvisela na deblu. Ostroro-
gi pa je omahnil nazaj na tla in si spodvil nogo, ki ga je
mono zabolela. Stisnil je zobe in se naglo ozrl navzgor.
Videl je, kako je tiho prhutaje odletela raz brest velika
sova. Jelen je pograbil sulico. Pa se je koj spomnil, da bi
niti puica ve ne ujela zloveega ptia.
Preden se je Ostrorogi dobro zavedel, je izza roba hri-
bov pogledalo sonce. Za sonno videnje je bilo zdaj e
prepozno.
Jelen si je zael ogledovati odlomljeno vejo. Kmalu je
dognal, da je bila skoraj tik debla od zgoraj zaagana. In
koj je vedel, da tega ni nihe drugi storil kakor Presuka-
ni Lisjak. Zavoljo Zorne Kaline.
S sulico v roki je Ostrorogi Jelen e malo postal pod
razglednini brestom vrh Ronega hriba. Kakor bi ne
vedel, kam se naj obrne. Videl in vedel je sedaj ve ka-
kor dovolj.
Sonce je zaplavalo na modro jasnino neba. Jelen se je
prestopil in opiraje se na sulico epal z Ronega hriba.
Mrk je priveslal Ostrorogi Jelen nazaj na kolie. Tudi
po pristajnem mostu navzgor se je moral opirati na su-
lico. V koi je mole sdel poleg ognjia.
BESeDA BOBRI 2: ROD
302
Jezerna in Zorna sta koj vedeli, da se je gospodarju
nekaj pripetilo. Spogledovali sta se, Jelena vpraati pa se
nobena ni upala. Najmanj Kalina. Roa pa le ni dolgo
vzdrala. Saj mora Ostrorogemu prej ali slej povedati,
kaj se je bilo doma dogodilo. Kdo drugi naj mu. In se je
Roa opogumila in spregovorila:
Gospodar!
No? je zaobrnil Jelen glavo.
Kaj se ti je prikazalo v sonnem videnju?
Ni. Nisem bil v vrhu bresta.
Prav si ravnal. Je bilo danes zjutraj e prepozno.
Kaj misli rei?
Ne razsrdi se, gospodar, e ti naravnost povem. Je-
zerna je hotela Ostrorogega vsaj malo pripraviti na uda-
rec, ki ga zadene.
Kar govori. Jelen je svojo prvo eno pozorno po-
gledal.
Jezerna Roa je pa obotavljaje se povedala: Snoi si
je najin etrti sin, Presukani Lisjak, vzel za svojo prvo
eno Turovko, Pisano Tulpo, gospodovalne Koate Jel-
ke her. Danes ob sonnem vzhodu je pa sporoil, da se
ne vrne ve na kolie svojega oeta, Ostrorogega Jele-
na.
Zorna Kalina se je zdrznila. Dobro se je zavedala, da
je Lisjak nakljub njej in ljubljenemu Ostrorogemu vzel
BESeDA BOBRI 2: ROD
303
Tulpo in zapustil rodno kolie. Jezerna je priakovala,
da Jelen vzbesni, pa ni. Vstal je, se ponosno vzravnal in
spregovoril, kakor bi bil e gospodar vsemu Velikemu
jezeru:
Ni zato. Trmoglavo je odpadel od lastnega rodu,
Lisjak. Od rodu, ki ga varujeta beli bober in duh Skalne
Zvezde. e dobro mu bo zal. Odlomil se je od mogone-
ga debla, kakor se je bila pod mojo teo odlomila od raz-
glednega bresta spodnja veja, ki jo je bil pred svojim
izdajstvom Presukani zaagal. Zato se ne bodo posuile
korenine razglednemu brestu, svetemu drevesu, ki ga je
bil oneastil. In naemu rodu tudi ne. Lisjaka asoma
prebolim in pozabim, vaju dveh bi pa ne mogel. Tebe,
Jezerna Roa, in tebe, Zorna Kalina.
Ostrorogi Jelen je stisnil pesti in stal poleg svojega
ognjia kakor mogoen hrast, ki ga noben vihar ne
more treiti ob tla.
Jezerni in Zorni je bilo kljub udarcu, ki ga je prizadejal
rodu Ostrorogovcev Presukani Lisjak, dobro pri duah.
Kakor bi se ne bilo ni zgodilo, je segel Ostrorogi Je-
len po sonni vr in se napil iz njega. Nato je mole se-
del na klop ob steni.
Ostrorogi Jelen se je delal, kakor bi mu za Lisjaka ne
bilo kdo ve kaj. V resnici ga je pa pobeg etrtega sina
hudo bolel. Kaj e bi zbral moe in mladce in udaril po
BESeDA BOBRI 2: ROD
304
Turovcih ? Nak! Presukanega bi moral potem ubiti.
Svojo lastno kri. Nak!
Dolgo je del Ostrorogi Jelen na klopi v svoji koi in
se na nobeno stran ni znal za trdno odloiti. In e zvita
noga ga je edalje huje bolela. Zunaj se je pa nad Veli-
kim jezerom dvigalo sonce na visoko jasno nebo.
BESeDA BOBRI 2: ROD
305
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-297-1