Hrbrtenica

Na svetu je dvoje vrst ljudi tisti, ki jih hrbet e boli in tisti, ki jih e bo. No, na alost sam spadam prav v prvo skupino. Prav ta pa je bil eden od poglavitnih razlogov, da sem zael bolj poglobljeno-celostno raziskovat kako odpravit (ZAASNO) te boleine. Nekatere raziskave celo pravijo da lahko 80% ljudi priakuje, da jih bodo slej ko prej zaele pestiti boleine v kriu. Da bi prepreili te napovedi in se izognili boleinam v hrbtenici je zelo pomembna redna in primerna fizina aktivnost. Teave s hrbtenico obiajno (ne)dejavne populacije niso ni drugane od teav , ki jih imajo s hrbtenico portniki. Redno ohranjanje dobre kondicijske pripravljenosti zmanjuje tveganje, zato bi smeli portniki priakovati, da se bo njihova hrbtenica oglaala manj pogosto. Toda v praksi ni vedno tako. Upotevati je potrebno da portniki radi zanihanjo v drugo skrajnost- z veliko koliino treninga lahko hrbtenico obremenimo moneje in so zato tudi pokodbe toliko pogosteje. Nekateri vzroki oz dejavniki tveganja za nastanek bolein v kriu so: teka fizina dela, pogosto sklanjanje, obraanje-sukanje telesa, dvigovanje tekega bremena, dolge statine obremenitve (sedenje na delovnem mestu, v avtu, v kauu,), neravnovesje med miinimi skupinami,ne smemo pa pozabiti tudi na psihosocialne dejavnike kot so anksioznost, depresija, mentalni stres na delovnem mestu, e se elimo uspeno zoperstaviti vsem tem negativnim dejavnikom in pojavu boleine v hrbtenici je potrebno najprej poznati ter razumeti delovanje oz funkcionalno anatomske osnove lovekove dre-hrbtenice. Hrbtenica je ve-segmentni in -funkcionalni organ, ki poteka od baze lobanje do medenice. Sestavljena je iz serije 33 ali 34 vretenc, ki se veajo v smeri od vratu navzdol. Pri odraslem loveku je 24 posameznih vretenc povezanih v vratni (7 vretenc), prsni (12 vretenc) in ledveni del (5 vretenc). V krininem in trtinem delu so vretenca med seboj zrasla in tako tvorijo krinico (5 med seboj zraslih vretenc) in trtico (4 do 5 med seboj zraslih vretenc). Miice obkroajo hrbtenico in obdajajo trup, sluijo pa premikanju hrbtenice skozi razline delovne poloaje- naprej, nazaj, okrog-zvijanje, v glavnem stabilizirajo trup. Globlje leee miice delujejo kot obro, ki podpira hrbtenico, in skrbi za vrst oder, ki omogoa druge zahtevne dejavnosti spodnjih in zgornjih udov (brcanje oge, servis pri tenisu,..) ta funkcija - stabilizacija hrbtenice je temeljnega pomena za zdravje nae hrbtenice. Hrbtenico stabilizirajo vezi, ki potekajo znotraj ene funkcionalne enote in vezi, ki potekajo preko vseh funkcionalnih enot (osnovni funkcionalni element hrbtenice sestavljata dve sosednji vretenci in vmesna medvretenna ploica). Za dodatno stabilnost hrbtenice so pomembne hrbtne in trebune miice. Poleg tega da skrbi za gibljivost, hrbtenica predstavlja tudi varen omot za hrbtenjao. Z nartnim, sistematinim in rednim preventivnim delovanjem se je mogoe nepravilnostim v dri, katere povzroajo nastanek boleine tudi izogniti. Dosledna skrb za skladno ravnovesje moi in gibljivosti funkcionalno anatomskih miinih sklopov lahko odvrne mnoge kasneje teave. e je do deformacij hrbtenice e prilo, pa

lahko z ustrezno vadbo omilimo nastalo situacijo. Pri korektivni vadbi je potrebno upotevati osnovna naela, ki veljajo za razvoj moi ter gibljivosti. Vadba za odpravo bolein v kriu je sestavljena iz vadbe za miino mo. Tu je pomembno da za kontrakcijo miice uporabljamo sub-maksimalna bremena, pri emer kombiniramo trening za razvoj miine mase (75 do 85% 1RM) in vzdrljivost v moi (40 do 60% 1RM). Vadba je usmerjena na specifine miine skupine z namenom poveanja prenega preseka miice in njene jakosti. Zelo pomembno je da namenimo velik poudarek vadbi za gibljivost. Vaje za gibljivost izvajamo z namenom da poveamo obseg gibljivosti v sklepih oz zaporedju sklepov ter vplivamo na pokrene ali prikrajane miice. Tu je najprimerneje uporabljati pasivno metodo raztezanja. Kot zadnje pa sledijo e vaje za koordinacjo-ravnoteje. To pa so vaje ki delujejo preko nevromiinih mehanizmov in so v praksi kombinacija vaj za mo in propriocepcijo. Za popolno odpravo bolein oz da bi bila strategija za odpravo boleine v kriu kar se da uinkovita se svetuje kombinacija zgoraj natetih vadb- programov vadb z drugimi oblikami zdravljenja (konzervativnega) kot so v prvi vrsti aktivni stil ivljenja, masae, sprostitve v topli vodi, sauni, razne oblike manualne terapije,e enkrat pa bi rad poudaril, da igra kljuno vlogo pri odpravi teav s kriem redna in kontinuirana - nadzorovana vadba, najprej je potrebno raztegniti skrajane miice in ele nato naj sledi krepitev oslabelih miic. Raztezne vaje poskrbijo za zmanjanje boleine, krepitev miic hrbta pa je pomembna za izboljanje funkcionalnega stanja. Nikar ne odlaajte z vadbo. Vedno je pravi as za narediti nekaj dobrega zase, pa naj si bo to as po pokodbi-boleini-aktivna rehabilitacija ali pa obdobje v katerem elimo delovati preventivno in uvrstiti na trup. Za ve informacij ter, da se bo teorija spravila v prakso se lahko obrnete na Kinetic studio. Z veseljem vam bomo pomagali pri lajanju bolein ter preventivnemu delovanju.

Silvo Levac Prof. portne vzgoje kondicijski trener