ASANE IN USTVA

Med sadhano, jogijsko prakso, lahko opazimo, da med izvajanjem asan, kljub temu, da se trudimo biti pozorni le na poloaj in dihanje, zaznamo nepriakovana obutja. Obutimo ustveno vznemirjenje, vasih pozitivno, spet drugi negativno. Morda nas zajame val soutja, obutek mone ljubezni do najblijih ali pa obutek povezanosti z vsemi prisotnimi v dvorani. Lahko pa so obutki popolnoma drugani, povezani s tesnobo, strahom, paniko ali globoko alostjo. Zagotovo smo bili tudi e pria, e se ni zgodilo ravno nam, da je kdo iz skupino med prakso zajokal ali pa ga je popadel neustavljiv smeh. Popolnoma naravno je, da se med izvajanjem asan pojavijo takne reakcije, ki so samo ena plat istilnega procesa, ki smo ga s prakso sproili. Na obiajni odziv je, da poskuamo ta sproena ustva potlaiti; vendar bi se lahko veliko nauili prav z opazovanjem reakcij svojega uma na doloene jogijske poloaje. Na ta nain lahko razbijemo ustvene blokade, pa tudi ponavljajoe se vzorce, po katerih nastajajo. Na ustva delujejo tudi druge jogijske tehnike, kot so pranajama, koncentracija, meditacija in tehnike sproanja, vendar se bom v tem lanku dotaknila samo asan, telesnih poloajev. Ena prvih stvari, ki jo na svojih urah razloim uencem, je jogijsko dojemanje medsebojne povezanosti telesa, diha in duha. e smo pod stresom, je dih hiter in odsekan, vrat je trd, celo telo napeto. Ko se sprostimo, se dih umiri in poglobi, ramena se sprostijo, celotna dra se zmeha. To so dejstva, ki jih naeloma e vsi vemo, po zdravo-razumski logiki. Manj znano pa je, da tudi telo vpliva na poutje. Ko je nae dihanje zelo plitko, se v nas avtomatsko zane zgoevati napetost, tesnoba, enako, kot takrat, ko nezavedno v napetosti stiskamo miice. Kadar je telo svee, spoito in sproeno, dih pa globok, nas navdaja obutek harmonije in radosti. Jogijska anatomija namre ne dojema telesa kot zgolj fizine entitete, pa pa v petih nivojih, plasteh, ki tvorijo celost lovekega bitja. Prvi nivo je anamaja koa- fizino telo. Drugi nivo je pranamaja koaenergetijski sloj. Tretja plast je manomaja koa- mentalni sloj. etrta plast je vidnanamaja koa- intelektualno telo in peti sloj je anandamaja koa- telo blaenosti. Vsi sloji so v med seboj povezani in vplivajo drug na drugega. Blokade v mentalnem ali ustvenem sloju se obiajno najprej pokaejo z upadom energije

(vpliv na pranino telo), kasneje pa se pokaejo na fizinem telesu. Na primer: jeza ali anksioznost se odrazita v obliki ira na elodcu, strah pred izgubo v obliki zaprtja, nezmonost izraanja z boleinami v grlu ali zobeh. Asane so tehnika, ki deluje v obratni smeri. Prek fizinega telesa zdravijo in harmonizirajo energetsko in umsko, oziroma ustveno telo. Odpravljajo napetosti v miicah in sklepih, razstrupljajo notranje organe, s tem pa razbijajo energijske blokade in omogoajo pretonost prane po vseh slojih naega bitja. Swami Niranjananda, ki je po Swamiju Satyanandi nasledil vodstvo Biharske ole joge, trdi, da se joga ne zane z asanami in pranajamo, pa pa takrat, ko se zaenjamo zavedati povezave uma, telesa in duha v vsakem dejanju. Z opazovanjem svojega telesa in obutkov med jogijsko prakso se lahko veliko nauimo o samih sebi. Ko razumemo svoje reakcije na doloene poloaje, si lahko s tem znanjem tudi pomagamo, kadar elimo spremeniti poutje, odpraviti strahove, razbiti vedenjske ali miselne vzorce, ki nas veejo v kalupe, itd. Obstajajo tudi neke splone smernice, katere asane delujejo na katera ustva, vendar se lahko posameznik nanje odzove tudi drugae. Stojee asane Ponavadi imajo s stojeimi asanami teave tisti, ki jim manjka odlonosti, vztrajnosti, usmerjenosti k ciljem in trdnih tal pod nogami, torej tisti, ki jim primanjkuje obutka za realnost in so preve zasanjani. Z vadbo stojeih asan lahko poveamo svojo samozavest, mo volje in zmonost uresnievanja ciljev brez strahu pred naporom. Predkloni Predklone povezujemo s sposobnostjo prepustiti se in popustiti, zato so ti poloaji izziv za tiste, ki elijo imeti ves as vajeti v svojih rokah, ki imajo teave z egom, trmo, ponosom ter se ne znajo ukloniti, prepustiti situaciji, biti skromni in ponini. Prav tako jih ne marajo tisti, ki se izogibajo sooenju s samimi seboj, s svojim notranjim svetom, kamor jih predkloni obraajo. V predklonih lahko prav tako zaznamo obutke strahu. Ljudje smo vajeni gledati predse, kar nam daje obutek, da obvladujemo prostor, ki se razprostira pred nami in lahko predvidimo nevarnost, ki nam preti. Prostor za nami je poln neznanih zvokov, vonjav in drugih informacij, kar nas vabi, da se obrnemo in pogledamo, se prepriamo o situaciji, v kateri smo. Veliko ljudi tudi trpi zaradi podzavestnega strahu pred napadom od zadaj, kar se na telesnem nivoju izraa v obliki napetega in rigidnega hrbta; to onemogoa izvedbo predklona ali pa se v tem poloaju poutimo neprijetno. S predkloni se torej lotevamo razbijanja strahu pred neznanim, strahu pred lastnimi ustvi in drugimi vidiki duevnosti, ter svojega trmastega ponosa, nauimo se skromnosti, prepuanja ivljenju in doivljanja njegove veliine Zakloni Zakloni so tisti poloaji, ki telo odpirajo navzven, obraajo proti svetu. Nekateri ljudje se zlahka preve upognejo nazaj, kar je ponavadi povezano z njihovo tenjo ugajati drugim in se jim zaradi tega popolnoma prilagajati. Tisti pa, ki imajo z zakloni teave, se morda bojijo sooenja z ivljenjem, z nalogami, s spremembami, z novimi stvarmi in ljudmi in jih je instinktivno ali s kako preteklo negativno izkunjo, strah dajati, ljubiti.

Zakloni torej razbijajo tisto, kar imenujemo telesni oklep, stanje telesa, ki izraa nesproenost in nelagodje v doloeni situaciji. Kadar se znajdemo v situaciji, kjer nismo preve samozavestni, smo na primer v skupini neznanih ljudi ali v gnei, opazimo, kako se naa ramena avtomatsko povesijo in spodvijemo jih navznoter, celotna postava pa se skljui in navidezno pomanja. Vasih objemamo za komolce, prekriamo roke na prsih ali na druge podobne naine zapiramo svoj prsi ko in ramenski obro. Z izvajanjem zaklonov, z zavestnim odpiranjem prsnega koa in ramenskega obroa pridobivamo na svoji samozavesti, odlonosti, eji po novih spoznanjih in novih doivetjih, odpiramo se ivljenju in premagujemo strah pred prejemanjem in dajanjem ljubezni. Zasuki Zasuki predstavljajo nadzirano reevanje zapletov in teav v ivljenju. Veliko ljudem se zdi ivljenje prezapleteno in njihovi problemi preteki, da bi se lahko z njimi spopadli. Asane, v katerih sukamo hrbtenico, pa nam dajejo globlji uvid in nas navdahnejo, da se pogumno in sistematsko lotimo razpletanja vozlov in vezi, v katere smo zapletli svoja ivljenja. Inverzni poloaji Inverzni poloaji tako v fizinem, kot tudi v ustvenem in psihinem pogledu obrnejo vse na glavo, nauijo nas videti stvari, ljudi, dogodke in situacije v drugani lui, iz druge perspektive. Na ta nain se znebimo egocentrinega, enostranskega pogleda na svet. Doivimo ga na drug nain, odkrijemo nova spoznanja in se drugae lotimo nalog ali odnosov. Nauimo se tudi ohraniti mirno kri, ko se nam ivljenje postavi na glavo in vzpostaviti hitro ravnovesje znotraj novonastale situacije. Ravnoteje Asane za ravnoteje razvijajo uravnoveen um in zrel pogled na svet. Fokus, ki je potreben pri izvajanju teh poloajev, pripomore k harmonizaciji tako ustvenega, kot tudi umskega in fizinega nivoja nae osebnosti. Omenjene asane nas nauijo, kako ohraniti trna tla pod nogami, tudi, kadar nas majejo ivljenjski viharji, ali kako ohraniti notranjo stabilnost na majavih tleh (doloenega odnosa, situacije). Nauijo nas, kako biti trden, a vseeno dovolj mehak, da se ne zlomi (trmasto vztrajanje v napani dri, napanem preprianju). Zelo hitro lahko tudi ugotovimo, da je stati v ravnoteni asani nemogoe, kadar je na um vznemirjen.

In za konec e najpomembneji del jogijske psihologije. Kaj storiti s ustvi, ki se pojavijo med jogijsko prakso? Zahodna psihologija bi se takoj vrgla na delo in jih analizirala. Joga to odsvetuje. ustvo zaznamo, se ga zavedamo, sprejmemo njegov obstoj, toda ne sodimo o njem. Pustimo, da odide, tako kot je prilo. e je ustvo premono, zapustimo poloaj in poakamo, da mine. Razbijanje ustvenih blokad in sprostitev ustev je velik korak na duhovni poti, v notranji rasti, zato nima prav nobenega smisla zapletati se v ustveno stanje, vzpostavljati novih vezi z njim; spustimo ga, da odide iz naega ivljenja. Znana jogijska anekdota pravi: razlika med zahodno psihoanalizo in jogo je, da ko se podela v WC, psihoanalitik pregleda blato in analizira njegovo zgradbo, vonj, barvo in izvor; jogi pa, z logiko zdravega razuma, preprosto potegne vodo.