REGULACIJA CENTRALNEGA OGREVANJA

SISTEMI ZA OGREVANJE ZGRADB

1/03
Uinkovita raba energije
stalno prilagajanje toplotne moi naprave spreminjajoim se pogojem okolice, monost nastavitve in doseganje ustrezne temperature v prostorih, energijsko uinkovito in okolju nekodljivo delovanje ogrevalne naprave, gospodarno delovanje ogrevalne naprave.

Ogrevalni sistem zagotavlja primerne temperature v bivalnih in delovnih prostorih v obdobju nizkih zunanjih temperatur. Njegovo delovanje mora biti prilagojeno zunanjim pogojem in zahtevam uporabnikov prostorov, pri tem pa mora biti energijsko imbolj uinkovito, kar omogoa kakovostna regulacija ogrevalnega sistema. Nekdanje, zastarele, veinoma rone naine regulacije v enostanovanjskih hiah, so v zadnjem asu zamenjali sodobni, popolnoma avtomatski naini regulacije, ki poleg primernih pogojev bivanja zagotavljajo tudi opazne prihranke energije. Od pravilne izbire opreme in vrste regulacije je v veliki meri odvisno, kako energijsko uinkovito bo obratovalo ogrevanje v stanovanjski hii ali stanovanju. e tako dobra toplotna zaita objekta in sodobna izvedba kotla za centralno ogrevanje ne doseejo pravih uinkov, e potrebne toplote za ogrevanje ne moremo prilagoditi trenutnim potrebam v prostorih, kjer prebivamo. Pravilno izbran nain regulacije izboljuje izkoristek ogrevalnega sistema in zagotavlja vzdrevanje bivalnega ugodja v prostorih ter prepreuje pregrevanje in s tem zmanjuje toplotne izgube.

ELEMENTI REGULACIJE Osnovni elementi vsake regulacije so:

A. temperaturna tipala (zunanje, v prostoru, v cevovodih). Za dobro delovanje regulacije je zelo pomembna njihova namestitev. Tipala v prostoru ne smemo namestiti: na mesto, kamor pozimi lahko posije sonce, ki je pozimi nizko in lahko posije globoko v prostor, v bliino mest, kjer nastaja toplota, ki lahko vpliva na tipalo (stenskih svetilk, tv aparatov, radiatorjev in podobno), na stene, kjer so izviri toplote (dimnik, cevi centralnega ogrevanja, kanali za topel zrak, cevi tople vode itd.), na mesta, kjer ni zadostnega kroenja zraka (v kote sobe, za pohitvo, za zavese in podobno), na zunanje stene, saj so te vedno hladneje kljub dobri toplotni izolaciji, na mesta, kjer lahko na tipalo vpliva hladen zrak (v bliini vhodnih vrat, oken ali balkonskih vrat). Tipalo zunanje temperature mora biti ustrezno zaiteno pred kodljivimi vplivi atmosfere (veter, de, umazanija) s primernim ohijem, ki pa ne sme vplivati na delovanje tipala. Tipala namestimo: na severni ali severozahodni fasadi im vije od tal (na viini prvega nadstropja), da hladna tla ne vplivajo na tipalo, na mesta, kjer nanj ne vpliva toplota, zato se izogibamo bliine oken, zranikov, dimnikov itd., na mestih, kjer ni monega vetra ( ne v bliini vogalov). B. Regulacijska krmilna enota, ki primerja elene vrednosti z dejanskimi in daje signale izvajalnim organom (ventilom, pipam). C. Izvajalne enote (mealni ventili in pipe, regulatorji itd.)

KAJ JE REGULACIJA?
Regulacija je postopek, pri katerem regulirano veliino primerjamo z eleno vrednostjo in jo spreminjamo tako, da je im blija eleni vrednosti. Za laje razumevanje pojma regulacija vzemimo za primer pipo pri umivalniku, ki ima hladno in toplo vodo. Odpremo oba ventila in nae utilo ali tipalo temperature - povrina koe na roki, sporoi prek ivevja v mogane, kakna je voda - pretopla, prehladna ali primerna. Odloitev v naih moganih nastane na osnovi primerjanja elene vrednosti in dejanskega stanja. e je potrebno vplivati na ventile, to sporoi ivevje prek miic v rokah in ustrezen ventil pripiramo toliko asa, dokler ne dobimo elene temperature vode.

KAJ MORA ZAGOTAVLJATI REGULACIJA?

Sistem regulacije ogrevalne naprave mora zagotavljati:

SISTEMI ZA OGREVANJE ZGRADB

V veini toplovodnih ogrevalnih sistemov, tako v novogradnjah kot tudi v obstojeih sistemih, reguliramo temperaturo ogrevne vode z mealnimi ventili. Poznamo tropotne (slika 1) in tiripotne ventile (slika 2).

dovod v ogrevala

povratek ogreval

Centralna regulacija Temperatura vode v kotlu oziroma vode na vstopu v ogrevalni sistem je tako visoka, kot je potrebno za dobro ogrevanje. Vodilna veliina je zunanja temperatura zraka. Lokalna regulacija ali prostorska regulacija Temperatura povrine ogrevala je takna, da dosega nastavljeno eleno vrednost temperature zraka v prostoru. Vodilna veliina je temperatura zraka v prostoru. Regulacija priprave tople sanitarne vode Priprava tople vode na eleno temperaturo je odvisna od potrebe po topli vodi. Vodilna veliina je temperatura tople vode. Ve informacij dobite na informacijskem listu t. 1/07 Uinkovita raba in priprava tople vode. Za optimalno delovanje ogrevanja je priporoljiva kombinacija centralne in lokalne regulacije. Centralna regulacija zagotavlja optimalno temperaturo vode v sistemu ogrevanja glede na zunanje pogoje, lokalna regulacija pa zagotavlja elene temperature zraka v prostoru glede na zasedenost prostora, aktivnosti ljudi v prostoru, vpliv notranjih virov energije, energije sonca itd.

kotel

Slika 1: Tropotni mealni ventil

dovod v ogrevala

CENTRALNA REGULACIJA
povratek ogreval kotel - dovod

kotel - povratek

Slika 2: tiripotni mealni ventil Kateri ventil bomo uporabili, mora v projektu doloiti strokovnjak, to pa je odvisno predvsem od vrste kotla. Mealni ventil lahko opremimo z motornim pogonom in tako neustrezno rono regulacijo spremenimo v avtomatsko. Naloga mealnega ventila je, da doloi temperaturo ogrevne vode na tak nivo, kot to zahteva zunanja temperatura ali nastavljena temperatura v prostoru. Delovanje je prikazano na sliki 3.
dovod v ogrevala

Glavna in najpomembneja naloga centralne regulacije je, da kolikor mogoe natanno prilagodi potrebne koliine toplote za ogrevanje trenutnim potrebam v stavbi. imbolj natanno je to prilagajanje, tem manja koliina nezaelene toplote bo prila v stavbo in jo ogrevala bolj, kot je potrebno. S centralno regulacijo reguliramo temperaturo dovodne vode na enem mestu, v samem kotlu ali takoj za kotlom. Najbolj znana naina sta:

A. Regulacija dovoda v odvisnosti od temperature v prostoru

Pri tem nainu regulacije (slika 4) doloa temperaturo dovodne vode v ogrevalnem sistemu temperatura v prostoru, kjer je tipalo za tipanje temperature (ST). Obiajno je to dnevna soba, kjer se najve zadrujemo. Tipalo je povezano z ustrezno regulacijsko krmilno enoto (RE), kjer se izvaja primerjanje med temperaturo v prostoru in temperaturo ogrevne vode. Regulacijska krmilna enota vpliva na vgrajeni motorni mealni ventil (MV), ki je bolj ali manj odprt. Glede na poloaj mealnega ventila priteka do ogreval topleja ali hladneja voda tako dolgo, da doseemo eleno temperaturo v prostoru.

M
kotel - dovod

ogrevalni tokokrog 60/55C

t=57C

60C
20% 80%
povratek ogreval

80C

t>60C

kotel - povratek

80%

20%

55C

kotlovski tokokrog 80/75C

100%

ST
100%

RV

TRV

100%

OC RE
M

100%

75C

NT MV

KT K
t>65C

Slika 3: Delovanje mealnega ventila

MP

VRSTE REGULACIJE
Loimo ve vrst regulacije: Slika 4: Regulacija dovoda (z mealnim ventilom) v odvisnosti od temperature v prostoru

Regulacija centralnega ogrevanja

SISTEMI ZA OGREVANJE ZGRADB

Pri kotlih, ki nimajo spodnje omejitve delovne temperature, lahko izpustimo mealni ventil in neposredno poveemo regulacijsko enoto z gorilnikom, ki uravnava temperaturo dovoda.

ST

RV

TRV

OC RE NT KT K
t=30-70C

Osnovnemu sistemu regulacije lahko dodajamo razline dodatne funkcije, ki poveujejo ugodje v prostoru in prispevajo k varevanju z energijo. Tako lahko vgradimo stikalno uro, ki vklaplja nono znianje temperature dovodne vode itd. Sodobni sistemi za regulacijo vkljuujejo mikroprocesorsko vodene elemente za prilagajanje ogrevalne krivulje zahtevam stavbe in uporabnika. Ti sistemi doloajo ogrevalno krivuljo s pomojo raunalnika iz meritve zunanjih pogojev in pogojev v prostorih tako, da doseejo optimalno vrednost. Poleg tega lahko programirano izpeljujejo razline nastavitve kot so nono znievanje temperature ogrevane vode, znievanje nivoja ogrevanja kadar stavba ni zasedena (vikend programi, dopusti, nezasedenost hie dopoldne itd). Stroek za vgradnjo mikroprocesorsko vodenih sistemov je sorazmerno visok, vendar prihranki goriva in dobri pogoji za bivanje te stroke kmalu povrnejo.

Slika 5: Regulacija dovoda v (brez mealnega ventila) odvisnosti od temperature v prostoru Regulacija dovoda v odvisnosti od temperature v prostoru je primerna za uporabo pri etanem ogrevanju stanovanja. Najvekrat jo uporabljamo v kombinaciji s plinskimi etanimi stenskimi grelniki. Slaba stran tega naina je, da pride v primeru poveanega vpliva sonca ali notranjih virov toplote v prostoru, kjer je temperaturno tipalo, do podhlajevanja sosednjih prostorov. Temperatura ogrevne vode se znia, e temperatura v prostoru s tipalom naraste. Takega naina regulacije ne smemo uporabiti pri talnem ogrevanju zaradi njegove velike vztrajnosti.

LOKALNA REGULACIJA
Lokalna regulacija temperature v bivalnih prostorih je namenjena predvsem vzdrevanju elene temperature v posameznih prostorih glede na potrebe in aktivnosti, ki se v njih odvijajo. Lokalna regulacija brez primerne centralne regulacije ni dovolj uspena. V veini sistemov ogrevanja predstavljajo lokalno regulacijo termostatski ventili, ki so vgrajeni na posamezna grelna telesa. Glede na nastavljeno zahtevano temperaturo duijo pretok ogrevne vode skozi ogrevalo. Pri tem zelo uspeno izkoriajo tudi notranje toplotne vire in energijo sonca, ki pride v prostor skozi okna. Ve o delovanju in nainu vgradnje termostatskih ventilov boste nali informacijskem listu t. 1/04 Termostatski ventili.

B. Regulacija dovoda v odvisnosti od zunanje temperature zraka

Tipalo zunanje temperature (ZT) je vgrajeno na fasadi objekta in povezano z ustrezno regulacijsko krmilno napravo (RE). Ta primerja temperature ogrevne vode (NT) in zunanje temperature in vpliva na mealni ventil (MV) tako, da dobimo zahtevanim pogojem ustrezno temperaturo ogrevne vode. Kontrolno vlogo ima tipalo temperature ogrevne vode.

IZBIRA KRIVULJE OGREVANJA

Povezavo med zunanjo temperaturo in temperaturo ogrevne vode nam ponazarja ogrevalna krivulja, ki jo moramo izbirati glede na karakteristike objekta in ogrevalnega sistema. Obiajno imamo v regulacijski krmilni enoti (RE) dve nastavitvi: nastavitev naklona krivulje, ki je za razline ogrevalne sisteme razlien, nastavitev nivoja krivulje, ki predstavlja vzporedni premik ogrevalne krivulje navzgor ali navzdol, pri emer je naklon ohranjen.
4,5 2,0

ZT

TRV

TRV

OC

90
KT K
t>65C

temperatura dovoda v OS

RE
M

NT MV

80 70 60 50 40 30 + 20
rak
5 + 0

A B

1,6 1,4 1,0

MP

Slika 6: Regulacija dovoda v odvisnosti od temperature zraka okolice Tak nain regulacije je posebno primeren pri vestanovanjskih hiah in hiah, kjer se v prostorih odvijajo razline dejavnosti (tudijske sobe, otroke sobe itd). Pri uporabi toplovodnega kotla z omejitvijo spodnje temperature delovanja (>60C) je tak nain regulacije obvezen.
tem per

B1
-5

0,4

atu

ra z

av

20
pro

15
stor u

-10

10 5 0 -5 -10 temperatura zraka okolice

-15

-20

Slika 7: Krivulje ogrevanja

Regulacija centralnega ogrevanja

SISTEMI ZA OGREVANJE ZGRADB

NONO ZNIANJE TEMPERATURE IN PREKINITEV OGREVANJA

Z izrazom prekinjeno ogrevanje oznaujemo znievanje temperature ogrevne vode v nonem asu oziroma popolno prekinitev ogrevanja v objektih. Prihranki goriva zaradi prekinitev ogrevanja so odvisni predvsem od: doline trajanja prekinitve oz. znianja temperature ogrevne vode, naina gradnje objekta (masivna ali lahka gradnja), instalirane toplotne moi kotla, ki je pomembna za ponoven zagon, od regulacijske sposobnosti ogrevalnega sistema. Pri ocenjevanju varevalnih uinkov prekinitve ogrevanja je pomembna dolina prekinitve. Temperaturo ogrevalne vode zniamo in s tem povzroimo znianje temperature v prostoru ponoi za nekaj stopinj (znianje temperature za 1K pomeni prihranek energije za 5 do 7 %). Prekinitve lahko programsko nastavimo v regulacijski krmilni napravi. Poleg doline prekinitve je zelo pomemben nain gradnje oziroma konstrukcija objekta. Zelo je pomembno razmerje med notranjimi akumulacijskimi sposobnostmi zidov in transmisijskimi izgubami toplote skozi ovoj zgradbe. Veja kot je akumulacijska sposobnost in manje kot so izgube skozi ovoj, manji so prihranki energije zaradi prekinitev. Regulacijska sposobnost ogrevalnega sistema je zelo pomembna pri tistih sistemih, ki izkoriajo akumulacijske sposobnosti (talno ogrevanje, sistemi z veliko ogrevalne vode). Ti sistemi se odzivajo z veliko zakasnitvijo na spremembe zunanje temperature in s tem zmanjujejo prihranke energije, ki jih lahko doseemo z regulacijskim prilagajanjem pogojem zunaj objekta.

prihranki pri vgradnji enostavnega sistema centralne regulacije taki, da se stroek vgradnje povrne v 3 do 5 letih.

OCENA PRIHRANKOV ENERGIJE

Velikost prihrankov energije z vgradnjo kakovostnih regulacijskih naprav znaa v primerjavi z nereguliranimi ali rono reguliranimi ogrevalnimi sistemi povpreno: regulacija temperature prostora v odvisnosti od zunanje temperature z vplivom na mealni ventil do 10%, z vplivom na temperaturo v kotlu (nizkotemperaturni) do 13%, z vgradnjo termostatskih ventilov od 10% do 15% , prekinitev ogrevanja oz. nono znianje temperature ogrevne vode (lahka gradnja) do10%.

NASVETI
Pred izbiro ustreznega naina regulacije se posvetujte z ener getskim svetovalcem in s projektantom. Glede na vae elje, tip hie in sistem ogrevanja bodo svetovali in izbrali elemente, ki bodo povezani v regulacijski sistem, zagotavljali primerne bivalne pogoje in uinkovito rabo energije. Pred obiskom pri strokovnjaku temeljito razmislite o vaih eljah in potrebah ter o nainu uporabe vae hie. Od obsega vaih zahtev je odvisna optimalna izbira vrste regulacije. e tako sodobna regulacijska naprava ne pomeni ni, e ni pravilno projektirana, vgrajena, nastavljena, vzdrevana in upravljana. Pazljivo in s potrpljenjem preberite navodila za uporabo. Ne kupujte posameznih elementov sistema regulacije po nasvetih trgovcev, saj je tako nabrane elemente nemogoe usklajeno povezati v delujoo celoto. Ob nakupu se pozanimajte tudi o zagotavljanju servisa. Serviserja pokliite ob vsakem nepravilnem delovanju. Ravnajte z regulacijsko krmilno enoto v skladu z navodili, druge posege v napravo prepustite serviserju.

VGRADNJA SODOBNIH SISTEMOV REGULACIJE V OBSTOJEE OBJEKTE

Sodobne naine regulacije je mono vgraditi tudi v obstojee naprave za ogrevanje. Pred odloitvijo o vgradnji se je potrebno posvetovati s strokovnjakom, ki mora pregledati obstojei sistem in ugotoviti, ali je e v takem stanju, da je vgradnja smotrna. Glede na vrsto in stanje sistema bo strokovnjak predlagal optimalno reitev. e je v sistem vgrajen roni mealni ventil je mogoe nanj prigraditi elektromotorni pogon in izbrati ustrezno regulacijsko krmilno enoto ter vgraditi tipala. Izkunje kaejo, da so

Zbirka informativnih listov ZA UINKOVITO RABO ENERGIJE" Naronik in izdajatelj: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija RS za uinkovito rabo energije Izvajalec projekta: Gradbeni intitut ZRMK - Gradbeni center Slovenije Uredniki odbor: Matja Malovrh, Dubravka Oberan, Joef Poganik, dr. Marjana ijanec Zavrl, Katja Repi Oblikovanje in tehnina obdelava: Informa Echo d.o.o. Ponatis oz. razirjanje delov teksta informativnih listov je moen samo z dovoljenjem izdajatelja.
Po mnjenju Ministrstva za olstvo in port Republike Slovenije, t: 403-24/99-21, z dne 01.06.1999 se za to publikacijo plauje davek od prometa proizvodov po tar. t: 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev.

Regulacija centralnega ogrevanja