MAG Zupanic Marko 1980

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
IN BIOSISTEMSKE VEDE

Marko ZUPANI

VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN
PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)

Magistrsko delo

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO
IN BIOSISTEMSKE VEDE
PROGRAM: AGRONOMIJA

Marko ZUPANI

VPLIV PREZIMNIH DOSEVKOV NA RAST IN
PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)

Magistrsko delo

EFFECT OF WINTER COVER CROPS ON GROWTH
AND YIELD OF MAIZE (Zea mays L.)

Master Thesis

Maribor, 2009
Zupani M. Vpliv prezimnih dosevkov na rast in pridelek koruze.
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2009

II

Magistrsko delo je zakljuek podiplomskega tudija Agronomija na Univerzi v
Mariboru, Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Magistrsko delo je rezultat
lastnega raziskovalnega dela.

Senat Fakultete za kmetijstvo je na svoji 13. redni seji dne, 10.9. 2008 za mentorja
magistrskega dela imenoval red. prof. dr. Branka KRAMBERGERJA.

Lektor: Sreko Reher, univ. dipl. slov.

Komisija za zagovor magistrskega dela:

red. prof. dr. Franc Bavec, predsednik
izr. prof. dr. Mario Lenik, lan
red. prof. dr. Branko Kramberger, mentor

Marko ZUPANI

Zagovor:

III

Vpliv prezimnih dosevkov na rast in pridelek koruze (Zea mays L.)

UDK: 633.263/.39:633.15:631.559(043)=863

IZVLEEK

Lonni poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor,
TC za travnitvo in pridelovanje krme v Hoah, in je potekal od 15.8. 2006 do 5.10. 2007. Poskus
je bil postavljen po split-plot metodi (v nakljunih blokih v tirih ponovitvah). Glavne ploskve je
predstavljala simulacija asa zaoravanja prezimnih dosevkov, podploskve pa so predstavljale
prezimne dosevke. Preuevan je bil vpliv dveh asov zaoravanja (13.4. 2007 in 25.4. 2007) in tirih
prezimnih dosevkov: inkarnatke (Trifolium incarnatum L.), italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium
multiflorum Lam.), podzemne detelje (Trifolium subterraneum L.) in ozimne ogrice (Brassica
napus L. var. napus f. biennis) na znailnost rasti in razvoja pridelka koruze. Vrednoteni so bili:
viina koruznih rastlin, masa suhih koruznih rastlin in klasincev, pridelek suhega zrnja koruze,
indeks listne povrine koruze, etveni indeks koruze, koliina duika v suhi koruzi in suhem zrnju
koruze. Najviji pridelki koruze so bili doseeni pri inkarnatki, najniji pa pri italijanski mnogocvetni
ljuljki. as zaoravanja prezimnih dosevkov ni statistino znailno vplival na noben preuevan
parameter koruze. Vsi prezimni dosevki so statistino znailno vplivali na vse preuevane
parametre koruze, razen na etveni indeks koruze, medtem ko interakcija med asom zaoravanja
in vrsto dosevka ni bila statistino znailna in ni vplivala na noben preuevan parameter koruze.

Kljune besede: as zaoravanja, indeks listne povrine, koruza, lonni poskus, prezimni dosevki
(inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrica, podzemna detelja),
pridelek, viina rastlin, etveni indeks

OP.: 100 strani, 11 preglednic, 3 grafi, 1 shema, 6 slik, 310 virov

ABSTRACT

A pot experiment was conducted between 15 August 2006 and 5 October 2007 at the Pohorski
dvor University Agricultural Centre (UKC), Grasslands and Forage Production Research Centre in
Hoe. The experiment was designed as a split-plot (random blocks with four replications). The
main plots were represented by a simulation of winter cover crop ploughing time, and the subplots
were winter cover crops. The influence of two ploughing times (13 April 2007 and 25 April 2007)
and four winter crops: Crimson clover (Trifolium incarnatum L.), Italian (annual) ryegrass (Lolium
multiflorum Lam.), Subterranean clover (Trifolium subterraneum L.), Winter rape (Brassica napus L.
var. napus f. biennis) on maize growth and yield development properties was analysed. The
evaluation involved: maize plant height, maize dry plant and ear weight, dry grain yield, maize leaf
area index, maize harvest index and nitrogen content in dry maize and in dry maize grains. The
highest yields were achieved in crimson clover and the lowest, however, in Italian (annual)
ryegrass. The ploughing time of winter cover crops had no statistically significant influence on any
maize parameter under observation. The effect of all winter cover crops was statistically significant
on all maize parameters under observation, except for maize harvest index, while the interaction
between ploughing time and cover crop did not have a statistically significant influence on any
maize parameter under observation.

Key words: harvest index, leaf area index, maize, plant height, ploughing time, pot experiment,
yield, winter cover crops (crimson clover, italian (annual) ryegrass, subterranean
clover, winter rape))

OP.: 100 pages, 11 tables, 3 graphs, 1 diagram, 6 photos, 310 references

IV

Str.

KOMISIJA ZA ZAGOVOR MAGISTRSKEGA DELA............................................ II
IZVLEEK............................................................................................................. III
ABSTRACT ........................................................................................................... III
KAZALO VSEBINE............................................................................................... IV
KAZALO PREGLEDNIC........................................................................................ V
KAZALO GRAFOV............................................................................................... VI

KAZALO VSEBINE

1. UVOD .......................................................................................................... 1
2. PREGLED LITERATURE ............................................................................ 4
2.1 Mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.) ............................................ 4
2.2 Ozimna ogrica (Brassica napus L. var. napus f. biennis) ......................... 6
2.3 Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.) ............................................ 9
2.4 Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.) .......................................................... 12
2.5 Vpliv prezimnih dosevkov na mineralni duik v tleh ................................... 14
2.6 Vpliv dosevkov na naslednjo poljino v kolobarju .................................... 20
2.6.1 Vpliv dosevkov na splono na naslednjo poljino v kolobarju ................... 20
2.6.2 Vpliv C:N razmerja v organski snovi dosevka na naslednjo poljino v
kolobarju .................................................................................................... 25
2.6.3 Vpliv dosevkov iz druine trav (Poaceae) na naslednjo poljino v
kolobarju .................................................................................................... 29
2.6.4 Vpliv dosevkov iz druine metuljnic (Fabaceae) na naslednjo poljino v
kolobarju .................................................................................................... 32
3. MATERIAL IN METODE DELA ................................................................. 39
3.1 Material ...................................................................................................... 39
3.2 Metode dela ............................................................................................... 40
3.2.1 Shema lonnega poskusa .......................................................................... 42


V

Str.

3.2.2 Tla na poskusnem polju ............................................................................. 43
3.2.3 Koliina duika, ki so ga posamezna obravnavanja prejela v lonce z
dodanim dosevkom in zemljo ..................................................................... 43
3.2.4 Oskrba koruze ............................................................................................ 46
3.3 Meritve, opazovanja in kemijske analize .................................................... 47
3.4 Biometrine analize ................................................................................... 50
3.5 Podnebne razmere .................................................................................... 50
4. REZULTATI ............................................................................................... 53
4.1 Vpliv asa zaoravanja in prezimnih dosevkov na koliino pridelka koruze . 53
4.2 Vpliv asa zaoravanja in prezimnega dosevka na koliino akumuliranega
duika v koruzi ........................................................................................... 57
4.3 Vpliv asa zaoravanja in prezimnega dosevka na viino koruze v
posameznih obdobjih rasti ......................................................................... 58
4.3.1 Vpliv prezimnega dosevka na viino koruze pri prvem asu zaoravanja .... 59
4.3.2 Vpliv prezimnega dosevka na viino koruze pri drugem asu zaoravanja . 62
4.4 Vpliv asa zaoravanja in prezimnega dosevka na viino koruze od tal do
zasnove stora, indeks listne povrine in etveni indeks ........................... 67
5. KOMENTAR .............................................................................................. 70
6. SKLEPI ...................................................................................................... 76
7. VIRI ............................................................................................................ 77

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Rezultati talne analize N
min
na poskusni povrini ob zaetku
izvajanja lonnega poskusa in N, dodan z gnojenjem ............... 43
Preglednica 2: Izvid kemine preiskave tal ........................................................ 43
Preglednica 3: Koliina duika dodana v lonec z dosevkom in pripadajoo
zemljo 44


VI

Str.

Preglednica 4: Vsebnost organskega ogljika in duika v prezimnih dosevkih
(zelinje+korenine) ...................................................................... 45
Preglednica 5: Opravila pri poskusu. ................................................................. 46
Preglednica 6: Klimatske razmere v obdobju poskusa (Meseni bilten 2007
t. 4 str. 14, t. 5, 6, 7, 8 str. 15, t. 9, 10 str. 16). 51
Preglednica 7: Vpliv dveh asov zaoravanja in tirih prezimnih dosevkov na
maso suhih klasincev koruze, maso suhega zrnja koruze,
maso suhih koruz in maso pridelka suhe snovi koruze 55
koliino duika v suhi koruzi in suhem zrnju koruze. 57
Preglednica 9: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri prvem asu
zaoravanja. ................................................................................ 60
Preglednica 10: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri drugem asu
zaoravanja. ................................................................................ 63
viino koruze od tal do zasnove stora, etveni indeks in indeks
listne povrine koruze. ............................................................... 67

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram s srednjimi mesenimi
temperaturami zraka in padavinami za Maribor za leto 2007 v razmerju
1:4. ........................................................................................................... 52
Graf 2: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri prvem asu zaoravanja ... 59
Graf 3: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri drugem asu zaoravanja . 63

PRILOGE
Fotografije poskusa

1

1. UVOD

Ena od osnov sodobne integrirane in ekoloke pridelave je irok in potrebam
kmetije prilagojen njivski kolobar (Kapun in sod. 1999). Uinki kolobarjenja se
kaejo predvsem v optimaliziranju vlanosti tal (Benson 1985; Roder in sod.
1989), stanju hranil v tleh (Carter in Hartwig 1962; Peterson in Vargel 1989),
strukture tal (Barber 1972; Dick in Van Doren 1985; Griffith in sod. 1988) in
mikroorganizmov v tleh (Williams in Schmitthenner 1962; Cock 1984), pravilno
kolobarjenje pa vpliva tudi na zmanjanje zapleveljenosti (Slife 1976; Bhowmik in
Doll 1982; Thorup-Kristensen in sod. 2003), pojava kodljivcev (Benson 1985),
bolezni (Dick in Van Doren 1985; Dabney in sod. 1988; Edwards in sod. 1988) in
fitotoksinih zmesi in/ali substanc za rast rastlin, ki izvirajo iz ostanka posevka
(Primavesi 1988).

Prezimni dosevki so poljine s kratko rastno dobo, ki jih v njivski kolobar
vkljuujemo po spravilu glavnega posevka, na njivi pa ostanejo do setve
naslednjega glavnega posevka. Pri sodobni poljedelski proizvodnji teimo k temu,
da so vse njive stalno zasejane, saj lahko le tako nepretrgoma izkoriamo njihov
proizvodni potencial, hkrati pa stalna zelena odeja zavaruje tla pred neposrednim
kodljivim uinkom sonne pripeke in pred drugimi podnebnimi dejavniki, ki
vplivajo na strukturo in godnost tal (Koroec 1989). Z ozelenitvijo zmanjamo tudi
erozijo tal (Meyer in sod. 1970; Blevins in sod. 1971; Phillips 1984; Frye in sod.
1985; Langdale in sod. 1991; Wall in sod. 1991; Torbert in sod. 1996; Merbach in
sod. 1997a, b; Campiglia in sod. 2001; Knknen in sod. 2001; Sullivan 2003),
izboljujemo njihove fizikalne lastnosti, ohranjamo v njih hranila (Patrick in sod.
1957; Duck in Tyler 1996; Buckles in sod. 1998), v njih poveamo velikost
strukturnih agregatov, infiltracijo vode (McVay in sod. 1989; Drury in sod. 1991;
Roberson in sod. 1991), izboljamo produktivnost, zadrujemo vodo v njih
(Mannering in Meyer 1963; Smith in sod. 1987), poveujemo vsebnost organske
snovi (Reid in Goss 1981; Regg in sod. 1998), zmanjamo zapleveljenost, saj
morajo z dosevki tekmovati za svetlobo (Teasdale 1993), vodo in hranila (Mayer in
Hartwig 1986) ter oskrbimo naslednje posevke z duikom (Touchton in sod. 1982;
Ebelhar in sod. 1984; Hargrove 1986; Neely in sod. 1987).

2

_____________

*
ZEL = ozelenitev njivskih povrin
**
SKOP = Slovenski kmetijsko-okoljski program
***
KOP = Kmetijsko okoljski program

Ozelenitev tal s prezimnimi dosevki ez pozne poletne, jesenske in zimske
mesece ima v slovenskem kmetijsko-okoljskem programu okoljevarstveni pomen,
z vidika ivinorejskih kmetij pa so prezimni dosevki lahko zelo pomemben vir
voluminozne krme, e posebej za manje kmetije, ki se sreujejo s pomanjkanjem
kmetijskih povrin. Za ozelenitev tal preko zime imamo na voljo dokaj iroko paleto
rastlin iz druin trav (Poaceae) in metuljnic (Fabaceae) (Kapun in sod. 1999). e
nam kolobar to dopua, vanj vkljuimo tudi rastline iz druine krinic
(Brassicaceae), za katere je znailno, da poenejo korenine nekoliko globlje in na
ta nain uinkovito rpajo duik tudi iz globljih plasti tal (Vos in van der Putten
1997).

Dosevki iz druine metuljnic imajo v kolobarju posebno mesto, saj bodo posevki v
kolobarju, ki jim bodo sledili, dobro uspevali kljub temu, da jih ne bomo gnojili z
duikovimi gnojili (Koroec 1989). Za razliko od trav in krinic, metuljnice v
krogotok hranil e dodatno vnesejo duik, pridobljen s simbiozo (Hargrove 1986;
Kramberger 2007), kar nedvomno zelo poveuje njihovo vrednost (Kramberger
2007). Z metuljnicami lahko preko jesenskih in spomladanskih mesecev pridelamo
veliko organske mase (Brandsaeter in sod. 2000), ki jo lahko uporabimo kot
kakovostno krmo za pokladanje ivalim (Brandsaeter in sod. 2000; Kuo in Jellum
2002), saj vsebuje veliko beljakovin ter nekatere vitamine in rudninske snovi
(Kramberger 1995) ali pa to organsko maso enostavno zaorjemo (Brandsaeter in
sod. 2000).

Prezimni dosevki lahko preko jeseni, zime in rane spomladi rpajo mineralni duik
iz tal, kar ima velik okoljevarstveni uinek. Ta vloga je tudi eden od razlogov za
podukrep ZEL
*
v shemi SKOP
**
ali KOP
***
. Cilj tega ukrepa je ozelenitev njivskih
povrin (PRP 20042006; PRP 20072013) zaradi zmanjanja erozije in
povrinskega izpiranja hranil (PRP 20072013).


3

Z vpeljevanjem prezimne ozelenitve v njivski kolobar pa se moramo zavedati, da
lahko prezimni dosevek vpliva (pozitivno ali negativno) na naslednjo poljino v
kolobarju.

Martinez in Guiraud (1990) sta ugotovila, da zaoravanje ostanka ljuljke zmanja
pridelek zrnja koruze za 13 % v primerjavi s koruzo, ki so jo pridelovali po prahi.
To zmanjanje pridelka sta pripisala izjemno visoki gostoti korenin ljuljke, ki je
prispevala k razgradnji strukture tal in k pogojem, ki so neprimerni za setev in rast,
medtem ko Caporali in sod. (2003) navajajo, da se je pridelek zrnja koruze po
ljuljki zmanjal za 22 % in pri kontrolnem obravnavanju za 14 %, v primerjavi s
povprenim pridelkom zrnja koruze po metuljnicah (kutravi graici in podzemni
detelji).

Dosevki za ozelenitev tal lahko poveajo potencial pridelka koruze tako, da
poveajo razpololjivost duika, izboljajo razmerja vlage v tleh, zmanjajo tevilo
kodljivcev in izboljajo fizikalne lastnosti tal (Hoyt in Hargrove 1986; Smith in sod.
1987; Lal in sod. 1991; Phatak in sod. 1991), vendar je relativni uinek, ki ga ima
vsak od njih na potencial pridelka koruze teko izloiti (Vaughan in sod. 2000).

Ker je pri nas v njivskem kolobarju ena najbolj zastopanih rastlin prav koruza, smo
si za cilj dela postavili, kako dosevki (inkarnatka, italijanska mnogocvetna ljuljka,
ozimna ogrica, podzemna detelja) vplivajo na rast in pridelek koruze. Posebej
smo eleli ugotoviti, kako as zaoravanja prezimnih dosevkov in razlini dosevki
vplivajo na koliino pridelka celotne rastline (nadzemni del), koliino pridelka zrnja
in koliino N, akumuliranega v celotni rastlini in zrnju.

4

2. PREGLED LITERATURE

2.1 Mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.)

Mnogocvetna ljuljka je na naravnem travinju razirjena v zahodni in juni Evropi,
severni Afriki, Mali Aziji in Blinjem vzhodu. Drugam se je kot krmna rastlina
razirila konec 19. stoletja (Verbi 1996). Botaniki jo pri nas imenujejo tudi laka
ljuljka (Martini in Sunik 1984).

Mnogocvetna ljuljka spada v druino Poaceae in rod Lolium.

Je eno- do dvoletna srednje visoka do visoka vrsta trave (Koroec 1989, 1997,
1998; Kramberger 1995), saj bili s socvetji doseejo 80 do 100 cm viine
(Kramberger 1995, 1999a, 2003), izjemoma tudi ve (Kramberger 2003). Veji del
opastega koreninskega sistema, ki ga tvorijo adventivne korenine, se razvije v
vrhnjem sloju tal do globine 10 cm, posamezne korenine pa prodrejo e precej
globlje v tla (Kramberger 1999a). Je zelo zgodnje rasti in razvoja, spomladi med
prvimi ozeleni, se rahlo opasto razraa in pri tem oblikuje velike, dolge in iroke
liste, zlasti njene tetraploidne sorte. Listi so izrazito rumenkastozelene barve in na
spodnji strani mono bleei (Koroec 1984, 1989, 1997, 1998). Na vrhu stebla je
socvetje, ki je pri mnogocvetni ljuljki redek klas, sestavljen iz klaskov, ki izraajo
iz klasnega vretena. V posameznem klasku je po ve cvetov. Rastlina z
razraanjem po zaetnem razvoju in po vsaki konji ali pai tvori vegetativne
poganjke, ki so v bistvu skupki listov, rastoi iz enega brsta. Poganjki so veinoma
bleee zelene barve, njihovo dno pa je povsem pri tleh izrazito rdee barve.
tevilo poganjkov posamezne rastline je odvisno od sorte, tevila rastlin na
povrinsko enoto, vlage, hranil, osvetlitve. Steblo je s kolenci (nodiji) razdeljeno na
5 do 7 medkolenij (internodijev). Je tujeprana rastlina, ki se oprauje s pomojo
vetra, doloen odstotek cvetov pa se samooplodi (Kramberger 1999a).
Mnogocvetna ljuljka je pri nas najbolj razirjena, najbolj rodovitna in s hranilnimi
snovmi najbogateja trava za pridelovanje krme na njivah. e je v tleh dovolj
hranil, predvsem duika, mnogocvetno ljuljko odlikuje hitra rast in dobra
regeneracija po konji. Za tla je precej zahtevna (Koroec 1984, 1997, 1998).

5

Najbolje uspeva na zmerno vlanih, srednje tekih, globokih tleh. Na izrazito
tekih, vlanih in suhih tleh hitro odmre. Tla ne smejo biti prekisla (Koroec 1984,
1997, 1998). Dolgotrajne snene odeje in nizkih zimskih temperatur ne prenaa
najbolje (Glaar in sod. 2008).

Pri mnogocvetni ljuljki uporabljamo za pridelovanje voluminozne krme dve podvrsti
(Voigtlnder in Jacob 1987):

enoletno mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam. ssp. gaudini Schinz in
Kell. |var. westerwoldicum Wittm.|),
italijansko mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam. ssp. italicum Schinz in
Kell.).

Za prezimno ozelenitev je primerneja italijanska mnogocvetna ljuljka.

ez zimo jo pogosto mono razredi snena plesen. Kot kratkotrajno, najve
dveletno travo jo sejemo poveini samo na njivah kot isti posevek ali pa v
meanicah najve z inkarnatko, aleksandrijsko in perzijsko deteljo (Koroec 1984,
1989, 1997, 1998; Kramberger 2003), s rno deteljo (Koroec 1984, 1989, 1997,
1998), podzemno deteljo, graicami, grahom, ob jesenski setvi tudi z ogrico in
repico (Kramberger 2003). Kot vse ljuljke vsebuje ve sladkorja kot druge
gospodarsko pomembne vrste trav, zato je primerna za pripravo travne silae
(Glaar in sod. 2008).

e novo sejano ljuljko preorjemo e po estih tednih, ostane v tleh okrog 3 t
organske mase ha
-1
, s staranjem posevka pa koliina organske snovi e naraa

(Garwood 1967, cit. po Whitehead 1995).

Mnogocvetna ljuljka je ena najpomembnejih trav za kratkotrajno pridelovanje
voluminozne krme na njivah. Zaradi hitre rasti in dobrega prekrivanja tal jo lahko
uporabimo tudi za kratkotrajno ozelenitev tal, e posebej za ozelenitev preko
jeseni in zime (Kramberger 2003).

6

S svojo rastjo v poznih jesenskih mesecih in ob toplem vremenu tudi pozimi je ena
od rastlin, ki tudi v tem asu porabljajo sproujoa se izpirljiva hranila v tleh. V
kolobarju lahko mnogocvetno ljuljko sejemo za veino kmetijskih rastlin, prav tako
je ljuljka na splono tudi dober predposevek (Kramberger 2003).

Na hektar povrine porabimo 40 do 50 kg semena za setev (Koroec 1984, 1997,
1998; Kramberger 1999a, b). Absolutna masa (masa 1000-ih semen) semena je
okrog 2,2 g (Kramberger 1995).

2.2 Ozimna ogrica (Brassica napus L. var. napus f. biennis)

Izvira iz Sredozemlja in Azije. Razirjena je po vsem svetu, predvsem kot rastlina
za pridobivanje olja (Kramberger 2003).

Ozimna ogrica spada v druino Brassicaceae in rod Brassica.

Ogrica je zelo prilagodljiva rastlina, saj uspeva tako v tropskih in subtropskih
deelah kot v obmojih zmerno toplega pasu vse do 70 severne irine in 50
june (Tajnek 1986).

Ogrica tvori razmeroma globoke korenine z izrazito srno korenino, ki ugodilno
vplivajo na tla. Ozimna ogrica po prezimitvi tvori do 1,7 m visoko steblo, kar je
odvisno od sorte (Kramberger 1999a, 2003) in rastia (Kramberger 2003). Listi so
dlakavi ali goli in obdani z izrazito voeno prevleko (Kramberger 1999a).

Ozimna ogrica mora biti izpostavljena vsaj 40 dni povpreni dnevni temperaturi
+2 C, da lahko preide v generativni razvojni stadij (Tajnek 1986; Bavec 2000).

Minimalna temperatura za kalitev je 4 C, optimalna 20 C. Pri tej temperaturi
vzkali najkasneje v sedmih dneh. Za nadaljnjo rast je v jesenskem asu
najprimerneja temperatura 15 do 20 C, pozimi pa prenese -15 C brez snega.
Ogrica prezimi v stadiju rozete (6 do 8) listov, kar je zelo ugodno za prezimitev.
V tej fazi je rastni vriek skrit sredi rozete in sorazmerno dobro zavarovan pred
mrazom. Spomladi zane ogrica rasti e pri povpreni dnevni temperaturi 2 C
(Tajnek 1986).

7

Njene potrebe po vodi so zelo velike (Tajnek 1986; Kramberger 2003),
transpiracijski koeficient znaa 600 do 700 (Tajnek 1986; Kocjan-Ako 1999,
2006b; Kocjan-Ako in Verbi 2002). Potrebuje dosti padavin in visoko relativno
zrano vlanost, ne prenese pa stojee vode (Tajnek 1986). Dobro uspeva le na
zranih odcednih tleh (Kramberger 2003). Ogrica najbolje uspeva na globokih,
zranih, srednje tekih, ilovnato-peenih, strukturnih, grudiastih tleh (Kocjan-
Ako 2006b). Najprimerneji pH tal je od 6,0 do 7,5 (Tajnek 1986).

Steblo je bolj ali manj razvejano. Jakost razvejanosti je odvisna od sortnih lastnosti
in od rastnih razmer. Na koncu vsakega poganjka se lahko razvije po eno socvetje
(Tajnek 1986). Navadno se razvije najve cvetov na glavnem poganjku, manj na
stranskih poganjkih prvega reda, e manj pa na stranskih poganjkih drugega reda.
V gostih posevkih se stranski poganjki ne razvijejo. Na vseh poganjkih ene rastline
se lahko razvije do 4000 popkov, ki ne cvetijo naenkrat, ampak se postopoma
odpirajo. Vsak cveti le en dan, na celi rastlini pa se cvetenje kona v treh do tirih
tednih (Tajnek 1986). Ogrica je preteno tujeprana rastlina (Tajnek 1986;
Kramberger 1999a), eprav se manji del cvetov oprai tudi z lastnim pelodom
(Kramberger 1999a). Ogrica ima izrazito rumene venne liste, ki privabljajo
uelke (Kramberger 1999a). Glavne opraevalke so ebele (Tajnek 1986;
Kocjan-Ako 1999, 2006a; Kocjan-Ako in Verbi 2002).

V lusku se razvije do 30 zrn (Tajnek 1986; Kramberger 1999a), ki so sprva
zelene barve, kasneje pa z dozorevanjem spreminjajo barvo od rumene do rjave,
ob zrelosti pa so temnomodra do temnorjava (Tajnek 1986). Dozoreli luski so
razviti pravokotno glede na steblo (Kramberger 1999a; Kocjan-Ako 1999, 2006a;
eh-Brenik 2005; Kocjan-Ako in Verbi 2002).

Sama je dober predposevek za veino poljin, razen za sladkorno peso in
dosevke iz druine krinic (Strugulec 2006).


8

Ogrica je v osnovi rastlina za pridelovanje zrnja, iz katerega pridobivamo olje,
vendar pa lahko sorte, ki tvorijo veliko listov, pridelujemo tudi za voluminozno krmo
ivalim. V Sloveniji za pridelovanje krme v obliki dosevka sicer lahko uporabljamo
obe, tako jaro kot ozimno, vendar praviloma uporabljamo le slednjo (Kramberger
1999a).

Strnino sejano krmno ogrico krmimo ivalim v poznih jesenskih mesecih do
zaetka zime. Ker je kot vse krinice precej odporna na nizke temperature, je tudi
mraz v mesecu novembru in decembru e ne unii, kar zelo podalja as, ko jo
lahko pokladamo ivalim. Konec avgusta sejano ogrico krmimo ivalim ob koncu
aprila. S prehodom v cvetenje postaja za krmo manj primerna. Ker sta generativni
razvoj in s tem tvorba cvetov pri krinicah spomladi zelo hitra, traja optimalni as
za pokladanje ivalim le kak teden, kar e dodatno zmanjuje praktino uporabno
vrednost prezimne ogrice za krmo. Ogrica je za krmo primerna predvsem
svea. Zaradi velike vsebnosti vode, se brez dodatkov slabo silira, zato v jeseni pri
siliranju dodajamo koruzo ali suhe pesne rezance. Spomladi ob koncu aprila lahko
za poveanje delea suine uporabimo le mono uvelo travo (mnogocvetno
ljuljko). Za suenje ogrica tako kot druge krinice ni primerna (Kramberger
1999a).

Za ozelenitev tal lahko uporabimo tako jaro ogrico (Brassica napus var. napus f.
annua (Schbl. in Mart) Thell.)) kot ozimno (Brassica napus var. napus f. biennis
(Schbl. in Mart) Thell.)). Jaro lahko sejemo e od zgodnje spomladi naprej v isti
setvi ali v meanicah z bobom, grahom, jaro graico, sonnico, facelijo, ovsom,
ozimno pa spomladi ali v poletnih mesecih, vendar v tem primeru v nasprotju z
jaro ne bo cvetela (Kramberger 2003).

Za ozelenitev tal preko jesenskih in zimskih mesecev ogrico sejemo v drugi
polovici avgusta ali v zaetku septembra v isti setvi ali v meanicah z inkarnatko,
ozimno graico, mnogocvetno ljuljko, dodamo pa lahko tudi ozimno ito
(Kramberger 2003), sejemo pa jo lahko tudi kot strnini dosevek v juliju
(Kramberger 1999a).

9

Na hektar pri ozelenitvi tal porabimo 12 do 18 kg semena za setev. Absolutna
masa (masa 1000-ih semen) semena je 2,5 do 7,0 g (Tajnek 1986; Bavec 2000).
Pridelek ogrice je 15 do 40 t zelinja (2 do 5 t suine) ha
-1
pri strnini setvi in
jesenskem spravilu ter je zelo odvisen od vremena v jesenskih mesecih in
optimalne oskrbe, medtem ko pri pridelovanju prezimnega dosevka spomladi
pridelamo med 15 in 35 t zelinja (2 do 4,5 t suine) ha
-1
, pridelek pa je zelo
odvisen od asa spravila (Kramberger 1999a).

2.3 Podzemna detelja (Trifolium subterraneum L.)

Podzemna detelja spada v rod Trifolium in druino metuljnic (Fabaceae).

Podzemna detelja je v nai kmetijski praksi skoraj neznana rastlina. Kot krmna
rastlina je v svetu razirjena na obmojih z vroimi in sunimi obmoji (Kramberger
2006).

Kramberger (2003) navaja, da bi naj podzemna detelja izvirala iz Sredozemlja, kjer
je e danes navzoa v avtohtoni flori. Kot kultivirana se je za obnovo panikov in
izboljanje lastnosti tal prenesena iz Sredozemlja pojavila v Avstraliji, kasneje pa
tudi drugod po svetu.

Je enoletna prezimna (Kramberger 2003) hitro rastoa vrsta detelje (Glaar in sod.
2008). Kramberger (2003) navaja, da so morfoloko polegli tipi podzemne detelje
nekoliko podobni plazei, vendar se polegla stebla, ki doseejo dolino 30 cm in
ve, ob kolencih ne ukoreninijo.

Triperesni listi so (Kramberger 2003) narobe srasti (otari-Pisai 1961),
nekoliko manji kot pri plazei detelji, pokriti z dlaicami (Kramberger 2003), imajo
pogosto temne pege na povrini (otari-Pisai 1961) in dalje listne peclje
(McGuire 1985).

Na vrhu posameznega cvetnega peclja tvori glaviasta socvetja, v katerih je 10 do
12 majhnih cvetov, ki imajo bele do belorozaste venne liste (Kramberger 2003),
vendar so le trije do tirje cvetovi fertilni, ostali pa so sterilni (otari-Pisai
1961; otari-Pisai in Kovaevi 1968; Kramberger 2003, 2005).

10

McGuire (1985) navaja, da se socvetje podzemne detelje sestoji iz 3 do 6 cvetov
in da je vsak dolg okrog 1 cm. Pogosto cvetov na rastlinah ne opazimo, ker
ostanejo pri tleh. Cvetni pecelj se ukrivlja in socvetja s plodovi preidejo v tla
(Kramberger 2003). Pri tem sterilni cvetovi sluijo za uvranje semena v tla
(otari-Pisai 1961, otari-Pisai in Kovaevi 1968). Goste dlaice na
cvetovih pritegnejo nase kapilarno vodo in s tem pospeijo kalitev (otari-
Pisai in Kovaevi 1968). Absolutna masa (masa 1000-ih semen) semena
podzemne detelje znaa 6,7 do 8 g. Semena so ovalne oblike, imajo izrazito
vboklino in so pri vrstah T. subterraneum L. in T. brachycalycinum L.
temnovijoline ali rne barve, medtem ko so pri vrsti T. yanninicum L.
kremnorumenkastorjave barve. Samo sorta T. brachycalycinum L. 'Clare', ki je
komercialno dostopna v Avstraliji, ima relativno velika, nenavadno ploska semena
(Frame in sod. 1998).

Ker je ta rastlina enoletna vrsta, je seme podzemne detelje ivljenjskega pomena
za njeno preivetje. Bodiaste lupine, ki so v tleh, so veje kot tiste, ki so ostale na
povrini zemlje, vsebujejo ve semena, imajo vejo sposobnost za ivljenje in so
bolj dormantna (Frame in sod. 1998). Dormantnost je povezana s pozno zrelostjo
z nekaterimi pogoji (Evans in Hall 1995) in tudi variira med sortami te metuljnice
(Blumenthal in Ison 1994). Pecetti in Piano (1994) navajata, da imajo majhna
semena v nekaterih okoljih lahko prednost, saj potrebujejo manj vode za kalitev in
med dozorevanjem dozorijo hitreje kot velika semena.

Podzemna detelja raste in se zaseja vse do sue, ko odmre (otari-Pisai
1961; otari-Pisai in Kovaevi 1968). Pri izbiri sorte podzemne detelje
moramo najprej pomisliti na njeno obdobje cvetenja, saj se mora do sunega
obdobja proizvesti dovolj semena, ki bi ga naj bilo za uspeno preivetje in rast
okoli 600 kg ha
-1
(Rossiter 1966). Podzemna detelja zgodaj zacveti in cveti vse do
septembra, e ima dovolj vlage za rast (otari-Pisai 1961; otari-Pisai in
Kovaevi 1968).


11

Med podvrstami lahko opazimo morfoloke razlike. Trifolium s. ssp. subterraneum
je dokaj kosmata rastlina, Trifolium s. ssp. brachycalycinum Katzn. in Morley ima
gladke liste, prav tako tudi tretja podvrsta Trifolium s. ssp. yanninicum (Katz. in
Morley), razen zgornje povrine lista (McGuire 1985). Na zgornji povrini lista
obstaja veliko karakteristinih znailnosti, ki nam pomagajo identificirati irok
spekter razlinih tipov in sort (Collins in sod. 1984, cit. po Frame in sod. 1998).

Podzemno deteljo lahko diagnosticiramo s pomojo prilistov, ki so majhni in
deloma prosti od stebla in se razlikujejo po kosmatem in barvastem traku.
Obstajajo tiri kategorije pigmentacij prilistov, ki so od bledozelene do rdee barve,
pokrivajo pa vsaj polovico prilista (Frame in sod. 1998).

Posebnost podzemne detelje je geokarpija, kar pomeni, da detelja sama zaseje
svoje seme (Glaar in sod. 2008). To je poznal e Darwin (otari-Pisai in
Kovaevi 1968).

Zaradi svojega naravnega samozasejavanja se podzemna detelja lahko uporablja
kot veletna rastlina. Glede rastnih razmer je nezahtevna, saj raste do 2000 m
nadmorske viine (Glaar in sod. 2008).

Podzemna detelja uspeva pri pH tal od 4,5 do 8,2, optimalni pH tal pa je od 5,5 do
6,0. Podzemna detelja dobro uspeva na sunih tleh rahlo kisle do nevtralne
reakcije. Zelo dobro uspeva v toplejem podnebju, v katerem so tudi zime nekoliko
bolj mile. V zaetku poletja, ob nastopu sue odmre. Seme, ki ga je odloila
odmrla rastlina, kali proti jeseni, ko nastopijo ugodneji pogoji za rast.
Uporabljamo jo predvsem za ozelenitev tal preko jeseni in zime ob setvi konec
avgusta ali v zaetku septembra, saj se je s poskusi, ki jih je na UKC Pohorski
dvor izvajal Kramberger (2003), ta rok setve izkazal kot najustrezneji.
Kramberger (2006) navaja, da je bila njena rast (pridelek organske mase,
akumulacija duika) povsem primerljiva inkarnatki in rni detelji. Spomladi pa z beli
detelji nekoliko podobnim nainom rasti tvori malo zelinja.


12

Kot taka je za pridelovanje krme manj primerna, lahko pa je zelo primerna za
prezimno ozelenitev tal in spomladansko zaoravanje, saj ni potrebno mulenje, ki
je pogosto nujno pri spomladi bujneje rastoih rastlinah (Kramberger 2006).

Za pridelek poljine, ki sledi v kolobarju, je ista setev metuljnice za prezimno
ozelenitev tal zelo primerna, saj metuljnice akumulirajo veliko duika, ki ga po
zaoravanju in mineralizaciji posredujejo naprej (Kramberger 2006).

Primerna je za pridelovanje krme, predvsem za jesensko pao. Ker ustvarja gosto
ruo in ima iroko razvejan koreninski sistem, tlem nudi stalen izvor organske
snovi. Priporoa se predvsem za setev v meanicah za podor in v meanicah, s
katerimi elimo prepreiti erozijo s im manjkratno konjo (vinogradi, sadovnjaki)
(Glaar in sod. 2008). Kramberger (2003) navaja, e jo sejemo v meanicah za
trajno ozelenitev, jo v zaetku jeseni sejemo skupaj z nizkimi travami, ki jih
ponavadi uporabljamo za trajno ozelenitev tal.

Ilnicki in Enache (1992) navajata, da uporaba podzemne detelje za ozelenitev tal v
pridelavi, v kateri ne orjemo, vpliva na manj plevela, za katerega ni potrebno
uporabiti herbicide, saj sta v poskusu s konvencionalno obdelavo tal z uporabo
herbicidov, ne da bi uporabila podzemno deteljo kot zelen pokrov, opazila veliko
ve plevelov.

Podzemna detelja bo pri trajni ozelenitvi tal ostala trajno navzoa rastlina, e bo
omogoeno njeno samozasejavanje in e bo rastie primerno za njeno
uspevanje, v nasprotnem primeru pa hitro izgine iz rue (Kramberger 2003).

2.4 Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.)

Inkarnatka spada v rod Trifolium in druino metuljnic (Fabaceae).

Inkarnatko so za nartno pridelovanje krme vzgojili v juni Franciji, od koder se je
v devetnajstem stoletju razirila tudi v Srednjo Evropo (Voigtlnder in Jacob 1987).


13

Je enoletna pokonno rastoa prezimna rastlina, ki po prezimitvi zraste do 70 cm
(Koroec 1998). Po cvetenju steblo postaja vse bolj grobo in hitro ostari.

Najvekrat razvije 4 do 5 stranskih vej, na koncu teh se razvijejo listi, ki so
triperesni, na dolgih pecljih in brez listnih peg. Listii so 1 do 2 cm iroki, dlakavi,
sivozelene barve, velikokrat so sraste oblike in na elnem delu nekoliko urezani.
Tako steblo kot listi so mono porasli z dlaicami, zlasti po cvetenju (Koroec
1998), kar nekoliko zmanjuje njeno krmno vrednost (Kramberger 1999a).

Na vrhu stebel razvije v podolgovate cvetne glavice zdruene cvetove, katerih
venni listi so krlatnordee barve (Kramberger 1999a, 2003). Koroec (1989,
1998) navaja, da je 70 do 120 cvetov zdruenih v cvetne glavice, ki so
podolgovate, 2 do 6 cm dolge, 1 do 1,5 cm iroke (Koroec in Kuan 1995), proti
vrhu zoene oblike (Koroec 1989, 1998).

Dobro razvije plitek koreninski sistem (Koroec 1998). Glavna korenina je
vretenasta in ima moneje izraene stranske korenine, ki leijo pod precej ostrim
kotom ob njej. Na njih so gomoljki bakterij Rhizobium (Mikovi 1986). Inkarnatka
je tujepranica (Koroec 1986), vendar je v precejnji meri mona tudi
samooploditev. Ker so cvetovi zelo medoviti, jo obiskujejo ebele in druge uelke
ter jo tako opraujejo (Koroec 1986, 1998). Plod je strok, v katerem je seme
(Koroec 1998), ki je ledviaste oblike (Mikovi 1986) in je veje kot pri ostalih
deteljah (Koroec 1989, 1998), rumeno pomaranne do svetlo rumenordee barve
(Koroec 1986, 1998).

Kramberger (1999a) navaja, da je inkarnatka rastlina zmerno toplih rasti. eprav
dobro prenese mraz (tudi ve kot -10 C), v hladneje kraje ne sodi (Kramberger
1995, 1999a, 2003). Pri nas jo lahko sejemo veinoma le v niinah. Dobro uspeva
predvsem na prepustnih tleh zmerno kisle, nevtralne ali zmerno bazine reakcije.
Nekoliko slabe uspeva na zelo vlanih tleh (Kramberger 1999a, 2003). Prenese
ve padavin in nanje dobro reagira (Koroec 1989, 1998).


14

Inkarnatka je dober predposevek za veino kmetijskih rastlin. Tudi pridelovati jo je
mogoe za veino kmetijskih rastlin, izogibamo se le vrstenja z drugimi
metuljnicami (Kramberger 2003).

Pri nas jo lahko pridelujemo izkljuno kot prezimni dosevek. Bolj kot v isti setvi je
inkarnatka uporabna v meanicah, saj nam lahko nekoliko moneji zimski mraz
na istem posevku napravi vejo kodo. Najbolj znana je landsberka meanica,
imenovana tudi graljinka (ozimna graica + inkarnatka + mnogocvetna ljuljka)
(Kramberger 1999a).

Za ozelenitev tal lahko inkarnatko sejemo ele proti koncu avgusta, saj tisto, ki jo
sejemo spomladi v poletnih mesecih mono prizadene sua (Kramberger 2003).
Po setvi do zime izoblikuje le listno rozeto, spomladi pa hitro razvije stebla in
generativne organe (Kramberger 1995, 1999a).

Na hektar povrine porabimo 25 do 30 kg semena za setev (Kramberger 1995,
1999a, 2003, 2006; Koroec 1998; AG 2005). Absolutna masa (masa 1000-ih
semen) semena je 3,5 g (Mikovi 1986; Koroec 1989, 1998). Pridelek inkarnatke
je 15 do 30 t zelinja (3 do 6 t suine) ha
-1
(Kramberger 1999a).

2.5 Vpliv prezimnih dosevkov na mineralni duik v tleh

S problematiko vplivanja prezimnih dosevkov na mineralni duik v tleh in z njim
povezanimi ukrepi so se ukvarjali tevilni znanstveniki.

Shipley in sod. (1992) navajajo, da predstavlja izpiranje duika iz nepokritih
njivskih povrin za pridelovalce z ekonomskega vidika izgubo pa tudi potencialno
nevarnost onesnaevanja okolja zlasti, e se ta izpira v obliki nitratnega iona
(NO
3
-
) v podtalnico ali pa se s postopkom denitrifikacije spreminja v hlapen
duikov oksid.


15

Thorup-Kristensen (2001) poroa, da je pomembno, e uporabljamo prezimne
dosevke z namenom prepreevanja izgube duika z izpiranjem, da so dosevki
zmoni izrpati mineralni duik kolikor se da. S tem ustvarijo veliko biomase, v
katero se vgrajuje duik in razvijejo obseen koreninski sistem, ki lahko izkoristi
im ve hranil iz zemlje.

Martinez in Guiraud (1990), Nygaard Srensen (1991), Gladwin in Beckwith
(1992), Thomsen in sod. (1993), Lewan (1994), Francis in sod. (1995), Davies in
sod. (1996), Mller Hansen in Djurhuus (1997), Shepherd (1999), Thomsen in
Christensen (1999) so ugotovili, da uinek dosevka na izpiranje duika kae
mono variacijo med leti in kraji, kar je odvisno od koliine padavin, pogojev
odvodnjavanja, koliine duika v tleh, ki ga je mo izpirati in od tega, kako
uspeen je bil vznik dosevka. V nekaterih tudijah je uporaba dosevkov zmanjala
izpiranje duika za 50 % ali ve.

Alvenas in Marstorp (1993), Shepherd in sod. (1993), McCracken in sod. (1994),
Shepherd in Lord (1996) ugotavljajo, da so dosevki za ozelenitev tal v primerjavi s
praho lahko uinkoviti pri znianju izgub nitratov zaradi izpiranja, saj zmanjajo
pretok vode v globino, koliino mineralnega duika v tleh ter pesticidov (Hall in
sod. 1984; Pisa in sod. 1994; Rttimann 2001), vendar pa dosevki za ozelenitev
tal navadno vplivajo na zmanjevanje izpiranja v veji meri z zmanjevanjem
koliine duika v tleh ter manj z zmanjanjem pretoka vode v globino (Meisinger in
sod. 1991; Davies in sod. 1996). V ve raziskavah o dosevkih, kot so na primer
repa, redkev, r in ljuljka, katerih cilj je bil zmanjati koliino nitratov v tleh in
zmanjati izpiranje nitratov, so dosegli obetavne rezultate (npr. Bertilsson 1988;
Muller in sod. 1989; Martinez in Guiraud 1990).

Kristensen in Thorup-Kristensen (2004) navajata, da lahko krmni dosevki
zmanjajo izgube NO
3
-
zaradi izpiranja, vendar je le malo znanega o tem, kako
pomembne so globoke korenine za uinkovito rpanje NO
3
-
.


16

Pomembnost globine korenin dosevka za zmanjanje izpiranja NO
3
-
v podtalnico,
so do sedaj preteno zanemarjali, saj se je veina tudij o temi izgub NO
3
-
v tleh
omejila na raziskovanje le v zgornjem 1 metru profila tal ali manj (Vos in sod.
1998).

Martinez in Giraud (1990), Nygaard Srensen (1991) poroajo, da eprav lahko
uporaba krmnega dosevka kratkorono zmanja izpiranje duika, so dolgoroni
uinki kompleksni in jih je teko predvideti (Lewan 1994).

Prav tako Bergstrm in Jokela (2001) navajata, da so dosevki za ozelenitev tal
uinkoviti tudi pri zmanjanju izpiranja NO
3
-N, ko rastejo v kombinaciji s posevki, ki
zahtevajo veliko duika, kot sta na primer koruza (Zea mays L.) in ita.

Italijanska mnogocvetna ljuljka je rastlina, ki nima globokih korenin (Thorup-
Kristensen 2001), vendar kmalu po setvi razvije veliko koreninske mase v vrhnjem
sloju tal (Loiseau in sod. 2001), ustvari veliko zelene mase in za rast porabi veliko
duika. Hiter zaetek rpanja duika iz tal povzroi njena hitra zaetna rast korenin
in nadzemnega dela rastline (Thorup-Kristensen 2001).

Kristensen in Thorup-Kristensen (2004) sta s poskusom ugotovila, da so korenine
mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) segale do globine 0,6 m, ozimne ri
(Secale cereale L.) do globine 1,1 m in oljne redkve (Raphanus sativus L. var.
oleiformis Pers.) do globine ve kot 2,4 m, in da je oljna redkev pred zaetkom
poskusa praktino e izrpala ves NO
3
-
iz tal vse do globine 2,5 m, saj ga je ostalo
le 18 kg NO
3
-N ha
-1
v primerjavi z 59 kg NO
3
-N ha
-1
pri ozimni ri in z 87 kg NO
3
-N
ha
-1
pri mnogocvetni ljuljki. To je pokazalo, da je redkev zelo uinkovit dosevek za
rpanje duika iz tal. Velik del razlike so odkrili pod globino 1 metra, kar je najveja
globina merjenja v veini tudij o koreninah in rezidualnem duiku v tleh. Glede na
rezultate iz globine 0 do 1 m je uinkovitost oljne redkve pri rpanju NO
3
-
znaala
36 kg N ha
-1
ve kot pri mnogocvetni ljuljki z dodatno razliko 33 kg N ha
-1
v globini
1 do 2,5 m.


17

Thorup-Kristensen (2001) navaja, da se je v najgloblje merjeni plasti tal (1,0 do1,5
m), koncentracija duika v vodi zmanjala z 119 g L
-1
v primeru neuporabe
krmnega dosevka na 61 g L
-1
pod mnogocvetno ljuljko in na le 1,5 g L
-1
pod
krmno redkvijo, medtem ko Bertilsson (1988) poroa, da je ozimna ogrica kot
dosevek v tudiji z lizimetrom, ki so jo opravili na vedskem, bistveno zniala
izpiranje duika.

Meisinger in sod. (1991), Meisinger in Delgado (2002) so ugotovili, da lahko
prezimni dosevki, predvsem trave, zniajo izpiranje NO
3
-N v pridelovalnih sistemih
s koruzo in sojo, medtem ko Brandi-Dohrn in sod. (1997) poroajo, da je pri
razlinih pridelovalnih sistemih, ki vkljuujejo prezimne dosevke, prilo povpreno
do 37 % znianja NO
3
-N v primerjavi z zimsko praho, vendar pa v istih setvah
trav zaradi akumuliranja vejih koliin duika posledino naraa nevarnost
njihovih izgub (Thornley in sod. 1995; Schwinning in Parsons 1996). Trava kot
dosevek lahko potencialno prestree ostanek mineralnega duika v tleh, zmanja
njegovo izpiranje ez zimo, prenese ta ostanek mineralnega duika v tleh v
naslednja rastna obdobja in zmanja potrebo naslednjih posevkov po gnojenju
(Schrder in sod. 1996). Zaradi svoje transpiracije zmanja gibanje duika navzdol
(Steffens in Vetter 1984; Martinez in Guiraud 1990; McCracken in sod. 1994).

Parente in sod. (2001) navajajo, da prihaja v zimskem obdobju na neporaeni
njivi med glavnima posevkoma koruze do velikih izgub duika. S prezimnim
dosevkom italijanske mnogocvetne ljuljke se je zmanjal pretok vode v nije plasti
za 40 do 70 %. Koliina pretoka vode v globino je bila odvisna od koliine padavin
v asu rasti dosevka, oitno pa tudi od pokritosti tal z rastlinami. Prav tako
omenjeni avtorji poroajo, da je prezimni dosevek italijanske mnogocvetne ljuljke
zmanjal koncentracijo nitratne oblike duika (NO
3
-
) v izprani vodi za 50 do 80 %,
skupna koliina izpranega duika pa se je zmanjala za 80 do 90 %, medtem ko je
Lewan (1994) ugotovil, da je v treh letih na enakih poskusnih zemljiih
mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum L.) kot dosevek zmanjala izpiranje duika
za 80 % v primerjavi z zaoravanjem tal v zgodnji jeseni.


18

Zmanjano izpiranje je rezultat tega, da dosevek rpa duik, kot tudi zmanjane
mineralizacije duika zaradi poznejega oranja (Shepherd in sod. 1992; Goss in
sod. 1993; Davies in sod. 1996).

Meisinger in sod. (1991) navajajo, da je dosevek ljuljke zmanjal pronicanje vode
za 29 %, zmanjal koliino izpranega duika iz 110 na 40,4 kg ha
-1
in zmanjal
koncentracijo NO
3
-
iz 48 na 25 ppm, kar predstavlja 63,3 % zmanjanje koliine
izpranega duika in 48 % zmanjanje koncentracije NO
3
-
. V zgornjih tudijah so
raziskovalci pokazali, da so travnati dosevki uinkoviti pri zmanjanju koliine
izpranega duika (povpreno za okoli 60 %) in pri zmanjanju koliine NO
3
-
v
izprani snovi (povpreno za okoli 50 %).

Bergstrom (1986) poroa, da je mnogocvetna ljuljka, ki je bila dosejana skupaj z
jemenom (Hordeum distichum L.) in pognojena s 120 kg N ha
-1
, zmanjala
vsebnost mineralnega duika v zgornjem 1 metru tal za 23 kg ha
-1
v primerjavi s
podobnimi razmerami brez ljuljke.

Thomsen in sod. (1993), Lewan (1994), Hansen in Djurhuus (1997), Aronsson in
Torstensson (1998), Torstensson in Aronsson (2000) so ugotovili, da sta
mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.) ali trpena ljuljka (Lolium perenne
L.), ki so ju posejali spomladi v jara ita, po mnenju tevilnih preuevalcev
zmanjali izpiranje duika v naslednji jeseni in zimi za priblino 50 %.

Torrey (1992) ugotavlja, da postajajo prezimni dosevki z leti pomembneji
predvsem zaradi kontrole erozije in akumulacije duika, ki ga simbiotsko veejo
metuljnice.

Kramberger (2007) navaja, da so v avgustu sejane metuljnice v jeseni zmanjale
vsebnost mineralnega duika v tleh, kar lahko pripiemo rpanju duika iz tal in je
iz okoljevarstvenega vidika zelo dobro. Zaradi dodatnega vnaanja s simbiozo
pridobljenega duika v sistem rastlina oz. tla bi morali pri prezimni ozelenitvi njiv
storiti vse, da ta potencial metuljnic kar se da dobro izkoristimo.

19

Owens (1990), Brandi-Dohrn in sod. (1997) poroajo, da je uinkovitost
nemetuljnic ali meanice dosevkov metuljnic in nemetuljnic pri zmanjevanju
NO
3
-N splono znana in uveljavljena.

O uinkovitosti razlinih tipov dosevkov ali kombinacij razlinih vrst dosevkov za
ozelenitev tal na razpololjivost duika v tleh, so opravili obirne raziskave Smith
in sod. (1987), Holderbaum in sod. (1990a), Kuo in sod. (1996), Clark in sod.
(1997a).

Martinez in Guirand (1990), Maidl in sod. (1991), McCracken in sod. (1994),
Davies in sod. (1996), Francis in sod. (1998), Shepherd (1999) so ugotovili, da so
nemetuljnice kot dosevki za ozelenitev tal v raziskavah v razlinih krajih po svetu
pokazali uinkovito znianje izpiranja duika iz orne zemlje.

Thomsen in sod. (1993), Brandi-Dohrn in sod. (1997), Goss in sod. (1998), Francis
in sod. (1998), Staver in Brinsfield (1998), Shepherd (1999), Rasse in sod. (2000)
ugotavljajo, da je zaoravanje nemetuljnice kot prezimnega dosevka v sistemu
posevkov zelo uspeno pri zmanjanju izpiranja NO
3
-
, saj lahko dosevek zmanja
pronicanje vode navzdol v podtalnico in uporabi NO
3
-
,
ki bi ga v nasprotnem
primeru izpralo. Morebitne teave nastopijo, e se dosevek za ozelenitev tal ne
razvije dovolj, da bi lahko ez zimo absorbiral veje koliine talne vode in
mineralnega duika (Catt in sod. 1992; Ritter in sod. 1998; Shepherd 1999).

Meisinger in sod. (1991), McCracken in sod. (1994) navajajo, da nemetuljnice kot
dosevki za ozelenitev tal bolj zmanjajo izpiranje NO
3
-N iz tal kot metuljnice ali
neuporaba dosevkov. Mean dosevek metuljnic in nemetuljnic bi bil idealen za
oskrbo z zadovoljivo koliino ogljika in duika, pomagal bi izboljati kakovost tal in
zmanjal izpiranje duika v primerjavi z metuljnicami ter poveal produktivnost
posevka v primerjavi z nemetuljnicami.


20

McVay in sod. (1989), Kuo in Jellum (2000), Sainju in sod. (2002) poroajo, da je
dolgorono gledano dodajanje vejih koliin duika in ogljika v obliki biomase
prezimnih dosevkov v tla povzroilo vijo vsebnost organske snovi in vijo skupno
vsebnost duika v tleh, kar povea produktivnost tal.

McVay in sod. (1989) ter Latif in sod. (1992) so ugotovili, da prezimni dosevki
zmanjujejo erozijo tal in rast plevela, njihova trajna uporaba pa lahko konno
izbolja rodovitnost tal, Dapaah in Vyn (1998) pa poroata, da tudi strukturo tal,
medtem ko Shipley in sod. (1992), Thorup-Kristensen in sod. (2003) navajajo, da
lahko uporaba prezimnih dosevkov izbolja kakovost vode in uinkovitost rabe
duika tako, da se ta vee v biomaso prezimnih dosevkov ter se tako zmanjajo
njegove izgube pri pridelovalnih sistemih.

2.6 Vpliv dosevkov na naslednjo poljino v kolobarju

2.6.1 Vpliv dosevkov na splono na naslednjo poljino v kolobarju

tevilne tudije so pokazale, da zaoravanje ostankov dosevkov za ozelenitev tal
ne vpliva na pridelek naslednje poljine (Andersen in Olsen 1993; Breland 1996),
nekatere pa so celo pokazale pozitivne uinke na pridelek naslednje poljine
(Lewan 1994; Lyngstad in Brresen 1996), medtem ko so Scott in sod. (1987),
Wagger (1989a, b), Wyland in sod. (1995) poroali, da je imel dosevek negativen
vpliv na naslednjo poljino. Bollero in Bullock (1994) ter Clark in sod. (1997b)
navajajo, da so prezimni dosevki pokazali pozitivne, nevtralne ali negativne uinke
na pridelek koruze, odvisno od njihove uporabe in okoljskih pogojev v obdobju
rasti.

Bergstrm in Jokela (2001) navajata, da lahko dosevki za ozelenitev tal koristijo
tudi sistemom posevkov tako, da poveajo zalogo duika za pozneje posevke,
saj lahko glede na vrsto dosevka veejo ogljik in/ali duik iz zraka ter s tem
zmanjajo koliino duikovega gnojila, ki je potrebna za poletne posevke
(Hargrove 1986; Meisinger in sod. 1991; Kuo in sod. 1997a, b).


21

Dosevki za ozelenitev tal lahko omejijo erozijo tal ter izboljajo njihovo strukturo
(Meisinger in sod. 1991), vendar lahko v okoljih s pomanjkanjem vode, izrpajo
tisto, ki je shranjena v tleh ter s tem negativno vplivajo na rast in pridelek
naslednjega posevka koruze (Decker in sod. 1994), medtem ko lahko imajo
ostanki dosevkov za ozelenitev tal neelene lastnosti, ki lahko ovirajo sejanje in
rast naslednjega posevka. Med njimi so neto imobilizacija duika po zaoravanju
ostanka nemetuljnice (Wagger 1989a, b; Holderbaum in sod. 1990a; Kuo in Sainju
1998), alelopatija (Barnes in Putnam 1986; Raimbault in sod. 1990) ali fizino
oviranje sejanja koruze (Clark in sod. 1997b).

Dosevki za ozelenitev tal lahko ohranijo ali poveajo pridelek glavnega posevka
tako, da zmanjajo erozijo tal, poveajo organsko snov v njih, zmanjajo odtekanje
vode, zmanjajo koliino keminih vnosov in ohranijo ali izboljajo kakovost vode
(Holderbaum in sod. 1990b; Meissinger in sod. 1991), saj so se pokazali kot
uinkoviti pri zmanjanju izpiranja nitratov v zimski prahi pred spomladanskim
sejanjem (Nielsen in Jensen 1985; Schrder in sod. 1992; Davies in sod. 1996),
vendar e vedno ni dobro raziskano, kaj se zgodi z duikom, ki ga nase veejo
dosevki in v kolikni meri ta prispeva k uspevanju naslednjega spomladanskega
posevka (Garwood in sod. 1999). Zaoravanje vejih koliin ostankov dosevka za
ozelenitev tal lahko povzroi veliko zmanjanje pridelka spomladi posejanega
posevka (Martinez in Guiraud 1990; Francis in sod. 1995; Davies in sod. 1996).
Mona reitev tega problema je paa na krmnih dosevkih jeseni/pozimi in s tem
zmanjanje koliine ostanka, ki ga je potrebno zaorati spomladi, vendar pa se bo
med pao organski duik, ki je v ostankih krmnega dosevka vrnil v tla z urinom v
koncentrirani mineralni obliki (Francis in sod. 1998).


22

Pojavila se je celo zaskrbljenost glede potencialne kode, ki jo lahko dosevki za
ozelenitev tal povzroijo naslednjemu posevku (Karlen in Doran 1991; Johnson in
sod. 1998), saj so lahko kodljivi, e nase veejo preve duika in ga ne sprostijo
pravoasno med rastjo naslednjega posevka (Vyn in sod. 1999), z glavnim
posevkom spomladi tekmujejo za vodo, poleg tega pa lahko potencialni alelopatski
uinki ostankov razgrajenih dosevkov omejijo rast glavnega posevka (Logsdon in
sod. 2002). Karlen in Doran (1991) sta celo dokazala, da dosevki za ozelenitev tal
pred koruzo povzroajo tolikno pomanjkanje duika, da jim tudi dodatno gnojenje
z njim ne pomaga nadoknaditi razlike.

Hargrove in Frye (1987) navajata, da se koruza navadno seje zgodaj v rastnem
obdobju, kar zahteva zgodnje spravilo dosevka. Spravilo dosevka vsaj 14 dni pred
sejanjem koruze omogoi, da se zaloge vode v tleh znova napolnijo (Hargrove in
Frye 1987), vendar pa to vodi do omejene proizvodnje biomase za nadzor erozije
in se sproanje duika vedno ne uskladi s rpanjem duika pri koruzi v razvojni
fazi estih listov (Magdoff 1991), medtem ko Clark in sod. (1997b) navajajo, da
razkrajanje dosevkov, ki prekrivajo povrino tal, pripomore pri zadrevanju vode
tako, da znia evaporacijo iz tal.

tevilni avtorji (Miller in Jastrow 1992; Tisdall 1994; Wright in Upadhaya 1996)
navajajo, da so dosevki za ozelenitev tal morda vplivali na akumulacijo duika v
koruzi na vsaj dva naina. Prvi, ko so dosevki odmrli, je duik v njih preko
mineralizacije postal na voljo koruzi; drugi, uporaba dosevkov je morda poveala
stabilnost agregatov, kar je nato neodvisno vplivalo na rast korenin, prezraenost
tal, mikrobioloko aktivnost v tleh ter s tem na rpanje duika in na pridelek
(DeBoodt in sod. 1961; Tisdall 1994), vendar pa lahko vplivi dosevkov na
razpololjivost duika za naslednje posevke segajo od zelo pozitivnih (Elers in
Hartmann 1987; Srensen in Thorup-Kristensen 1993; Thorup-Kristensen 1994),
do mono negativnih (Muller in sod. 1989; Jensen 1991, 1992), saj se lahko
zmanja rast naslednjega posevka zaradi imobilizacije duika po zaoravanju
dosevka z visokim C:N razmerjem (Martinez in Guiraud 1990; Wyland in sod.
1995; Francis in sod. 1998).

23

Elers in Hartmann (1987), Muller in sod. (1989), Jensen (1991), Srensen in
Thorup-Kristensen (1993), Thorup-Kristensen (1993b, 1994) navajajo, da so med
vrstami dosevkov in njihovim uinkom na razpololjivost duika za pozneje
posevke, opazili velike razlike.

Uinek dosevkov na zalogo duika za naslednji posevek je odvisen od ve
faktorjev in postopkov, npr. od globine korenin dosevka (Thorup-Kristensen
1993a), podnebja, od vrste tal in globine korenin naslednjega posevka (Thorup-
Kristensen 1993b), od koliine nitratov v tleh, koliine biomase, ki jo proizvede
dosevek in od stopnje mineralizacije duika iz dosevka (Jensen 1991, 1992).

Thorup-Kristensen in sod. (2003) poroajo, da lahko prezimni dosevki s svojim
vplivom na duik in na dinamiko vode pozitivno ali negativno vplivajo na naslednji
posevek. Pozitivne uinke prezimnih dosevkov na pridelek so pripisali poveanju
razpololjivosti duika v tleh, do katerega pride zaradi poveanja organske snovi v
tleh in mineralizacije duika med razkrojem ostankov prezimnih dosevkov (Frye in
sod. 1988). Po drugi strani lahko razgradnja ostankov prezimnih dosevkov privede
do imobilizacije duika, kar kodljivo vpliva na rast in pridelek naslednjega
posevka (Wagger in Mengel 1988). Ostanki prezimnih dosevkov lahko vplivajo na
dinamiko vode v tleh tako, da zmanjajo odtekanje, poveajo infiltracijo in
zmanjajo evaporacijo, uinki, ki lahko skupaj pripomorejo k poveanju pridelka
(Unger in Vigil 1998), vendar pa lahko prezimni dosevki tudi tekmujejo z glavnim
posevkom za vodo v tleh v asu aktivne rasti (Munawar in sod. 1990).

Kouyate in sod. (2000) so poroali, da se je v primerjavi s kontrolnimi obravnavanji
(brez zaoravanja ostankov) pridelek it poveal za 37 % in pridelek slame za 49 %
tam, kjer so ostanke dosevkov zaorali.

Siqueira in sod. (1991), Inderjit (1996), Weston (1996), Inderjit in Dakshini (1999)
so ugotovili, da se je v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem, gostota plevela v
koruzi po ljuljki, kutravi graici in podzemni detelji poveala za 47, 42 in 44 %.

24

V primerjavi s kontrolnim obravnavanjem se je biomasa plevela nad tlemi
zmanjala za priblino 94 %, 40 % in 31 % pri zelenem gnojenju z ljuljko,
podzemno deteljo in kutravo graico. Jasno viden moneji negativen uinek
biomase plevela v koruzi pri zelenem gnojenju z ljuljko lahko razloi nija stopnja
vsebnosti mineralnega duika v tleh. Kot drugo monost je mo upotevati
alelopatski uinek ljuljke na plevel v koruzi, glede na to, kar so ugotovili v raznih
tudijah.

V Alabami so e leta 1898 sistematino ocenjevali prezimni dosevek ri (Secale
cereale L.) kot vir duika za bomba (Gossypium hirsutum L.) (Duggar 1898).
Pridelke bombaa v sistemih z ohranjanjem oranja pogosto izboljajo s sejanjem
prezimnih dosevkov, kot je penica (Brown in sod. 1985; Keeling in sod. 1989;
Schwenke in sod. 2001). Ta in drugi dosevki iz druine trav lahko proizvedejo
veje koliine biomase, vendar povzroajo imobilizacijo duika in poveajo koliino
duika, potrebnega za optimalne pridelke bombaa (Varco in sod. 1999; Dabney
in sod. 2001).

Prezimni dosevki so pokazali potencial za zmanjanje gostote tal, poveanje
infiltracije vode in spremembo distribucije velikostnih razredov talnega agregata
relativno hitro po njihovi uvedbi v pridelovalni sistem (McVay in sod. 1989; Miller in
Dick 1995; Roberson in sod. 1995; Kuo in sod. 1997a). Interakcija med zimskimi
dosevki, mikrobiolokimi aktivnostmi in strukturnimi lastnostmi tal je potencialnega
pomena ne le v asu vznikanja rastlin poletnega posevka in rasti v semenski gredi,
temve tudi po pridelovalni sezoni, ko zaetek jesenskega deevja spodbudi
mineralizacijo ogljika in duika (Mendes in sod. 1999).


25

2.6.2 Vpliv C:N razmerja v organski snovi dosevka na naslednjo poljino v
kolobarju

Uporaba trav in krinic za prezimno ozelenitev njiv ima v jesenskih, zimskih in
prvih spomladanskih mesecih okoljevarstveni uinek zmanjevanja vsebnosti
mineralnega duika v tleh, vendar pa lahko ti dosevki negativno vplivajo na
pridelek naslednjih poljin v njivskem kolobarju, zlasti e je travam in krinicam
primanjkovalo duika za njihovo nemoteno rast. Zaradi omejenih koliin tega
hranila ob zaoravanju, so lahko ''podhranjene'', kar posledino lahko, eprav so
glede na razvojni stadij e dokaj ''mlade'', vsebujejo iroko razmerje med ogljikom
in duikom v organski snovi (tudi ez 40 ali 50:1).

Hargrove (1986), Smith in sod. (1987), Ranells in Wagger (1996) navajajo, da je iz
literature jasno razvidno, da je vsebnost duika ali C:N razmerje dosevkov za
ozelenitev tal glavni dejavnik za razpololjivost duika v tleh po zaoravanju, ne
glede na lokacijo njihovih ostankov v tleh. Ko se povea vsebnost duika v
rastlinskem ostanku ali znia C:N razmerje, se povea zaetni potencial
mineralizacije duika v tleh in stopnja mineralizacije duika (Frankenberger in
Abdelmagid 1985; Kuo in Sainju 1998) ter zmanja prehodni as za neto
mineralizacijo duika (Kuo in Sainju 1998). Zato je ena od monosti, s katero bi
poveali vsebnost duika ali zmanjali C:N razmerje dosevkov nemetuljnic,
meanje metuljnic in nemetuljnic, saj imajo pristopi z dvema kulturama zaradi
dosevkov nemetuljnic, kot je r, tipino nizko vsebnost duika ali visoko C:N
razmerje, ter imajo zelo malo ali ni pozitivnih uinkov na razpololjivost duika v
tleh in na pridelek naslednjega posevka (Clark in sod. 1994; Ranells in Wagger
1996; Kuo in Jellum 2002).


26

Heal in sod. (1997) poroajo, da je C:N razmerje najbolj pogosto uporabljen
kazalnik kakovosti ostanka, hkrati pa tudi napoveduje hitrost razgradnje, vendar pa
zaetno C:N razmerje ostankov ne upoteva razpololjivost teh hranil za rast
mikroorganizmov, zaradi tega tudi ni uspeno pri napovedovanju razgradnje in
mineralizacije (Smith in sod. 1992; Honeycutt in sod. 1993; McKenney in sod.
1995), medtem ko tevilni drugi avtorji (Smith in sod. 1987; Varco in sod. 1989;
Doran in Smith 1991; Vigil in Kissel 1991) navajajo, da so koliina duika v
dosevkih, C:N razmerje, vrsta tal in podnebne razmere dejavniki, ki vplivajo na
hitrost razgradnje dosevkov in na posledino usklajenost med razpololjivostjo
duika iz dosevkov ter rpanjem duika pri koruzi.

Vigil in Kissel (1995) sta ugotovila, da je C:N razmerje le slabo doloilo parametre
mineralizacije duika, e posebej takrat, ko se je C:N razmerje gibalo med 10 in
28.

Allison (1966), Wagger (1989b), Kuo in sod. (1996) so ugotovili, da lahko C:N
razmerje ostanka dosevka vpliva na mineralizacijo duika v tleh in na
razpololjivost duika za naslednje posevke.

Kramberger (2007) navaja, da se nam zaradi obilja nakopienega duika v tleh v
primeru uporabe metuljnice za prezimno ozelenitev njive ni treba bati negativnega
vpliva dosevka na pridelek naslednje poljine v njivskem kolobarju, npr. koruze,
saj je na podlagi poskusov v organski masi analiziranih metuljnic ugotovil razmerje
med ogljikom in duikom v vrednostih med 10 in 15:1, kar je ve kot dovolj duika
za optimalno mineralizacijo zaorane organske snovi in s tem sproanja duika kot
hranila (neto mineralizacija duika oz. sproanje duika e poteka ob razmerjih
25 do 30:1).


27

Kramberger in sod. (2005) navajajo, da lahko s poznim zaoravanjem posevka
neposredno pred setvijo naslednje poljine negativno vplivamo na rast in razvoj
naslednje poljine. Teoretino so vzroki za to tevilni. eprav tega ne moremo
povsem izkljuiti, je pri spomladanskem zaoravanju prezimnih podorin verjetno e
najmanj mogoe pomanjkanje dostopnega duika naslednji poljini, ki bi ga za
razgradnjo podorine zaasno porabili mikroorganizmi. Takna imobilizacija duika
se namre lahko pojavi pri razgradnji organske snovi z dokaj irokim razmerjem
med ogljikom in duikom (ve kot 30:1), ki jih sreamo le v organski snovi dokaj
dozorelih rastlin in predvsem pri etvenih ostankih (koruzi, slami), medtem ko
Allison (1966) navaja, da se potencial za imobilizacijo duika pojavi e pri C:N
razmerju nad 25:1.

Kramberger in sod. (2005) navajajo, da imajo dokaj mlade rastline, kot so
prezimne podorine, spomladi razmerje med ogljikom in duikom dokaj ozko.
Posledino lahko priakujemo doloeno ravnovesje med imobiliziranim duikom in
z mineralizacijo sproajoim se duikom ali pa je sproanje duika celo ves as
intenzivne mineralizacije veje, kot je poraba zaradi delovanja mikroorganizmov.
To je posebej priakovano pri metuljnicah in z duikom dokaj dobro preskrbljenih
travah ter krinicah v mesecih marec in april, vendar je v nekaterih poskusih z
negnojeno mnogocvetno ljuljko Kramberger (2007) ugotovil, da je imela ob
zaoravanju zelo iroko razmerje med ogljikom in duikom (celo do 60:1).
Posledica se je kmalu pokazala v imobilizaciji z gnojenjem koruzi dodanega duika
in pozneje v manjem pridelku koruze.

Pinck in sod. (1945) so opazili neto zmanjanje imobilizacije duika, e so posevki
rasli po dosevkih za zeleno gnojenje, katerih C:N razmerje je znaalo manj kot
35:1.


28

Ranells in Wagger (1996) navajata, da je bilo v njunih poskusih C:N razmerje pri
veini metuljnic manje kot 35:1. Meanica trave in metuljnice lahko spremeni
visoko C:N razmerje trave ter tako teoretino omogoi hitrejo razgradnjo v
primerjavi s samo travo. V primerjavi s C:N razmerji pri ostankih penice (Triticum
aestivum L.) in ri (Secale cereale L.) (od 30:1 do 60:1) so ta pri ostankih
metuljnic, kot so inkarnatka in kutrava graica, od 8:1 do 15:1, medtem ko Allison
(1966) navaja, da so C:N razmerja pri metuljnicah in pri meanicah znaala manj
kot 30:1, zaradi esar je zelo verjetno, da bo prilo do neto mineralizacije.

Raziskave so pokazale, da je vkljuevanje kutrave graice (Vicia villosa Roth.) ali
inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) z r jo (Secale cereale L.) v meani kulturi
povealo vsebnost duika ali znialo C:N razmerje ri ter tako zmanjalo potencial
za imobilizacijo duika iz ostanka ri (Sullivan in sod. 1991; Ranells in Wagger
1996; Vaughan in Evanylo 1998). Ker metuljnice in nemetuljnice rastejo skupaj, se
duik iz metuljnic prenese v nemetuljnice in tako omogoi boljo oskrbo
nemetuljnic z duikom in veji pridelek zelinja in proteinov, ki se pridobi iz teh
meanih posevkov (Ta in Faris 1987; Russelle in Hargrove 1989).

Ditsch in Alley (1991) poroata, da se navadno nemetuljnice kot dosevke pusti, da
te rastejo do sejanja poletnega posevka, kar pogosto vodi do irokih C:N razmerij,
ki so vija od 25:1. C:N razmerje ostanka, k ar je dokazano, vpliva na
razpololjivost duika za naslednji posevek (Ranells in Wagger 1997b). Avtorja sta
poroala, da so vrednosti obnovitve duika za 2-letno koruzo (Zea mays L.) segale
od 14 do 21 % pri inkarnatki, v primerjavi z le 4 % pri ostanku ri v samostojnem
posevku. Nizko obnavljanje duika koruze iz samostojnega dosevka ri so pripisali
relativno visokemu C:N razmerju ostanka. as spravila krmnega dosevka vpliva
na pridelek suhe snovi krmnega dosevka, vsebnost duika in na njegovo C:N
razmerje.


29

2.6.3 Vpliv dosevkov iz druine trav (Poaceae) na naslednjo poljino v kolobarju

Kramberger in sod. (2006) navajajo, da so v svojem poskusu na eni izmed lokacij
ugotovili negativen vpliv mnogocvetne ljuljke na pridelek koruze in pridelek
sladkorja sladkorne pese, vendar se ta ni odraal v tolikni meri, da bi uporabo
mnogocvetne ljuljke za ozelenitev tal v jesenskih in zimskih mesecih odsvetovali,
saj so ugotovili, da se je pridelek suine zmanjal le za nekaj odstotkov.

Caporali in sod. (2003) navajajo, da je brez gnojenja z mineralnim duikom ljuljka
kot zeleno gnojilo negativno vplivala na pridelek koruze, ki se je tako v primerjavi s
kontrolnim obravnavanjem zmanjal za 15 %. Poleg tega se je pridelek zrnja
koruze po uporabi ljuljke zmanjal za 32 % in pri kontrolnem obravnavanju za
22 % v primerjavi s pridelkom zrnja koruze po kutravi graici.

Thomsen (1993) je ugotovila, da bi po zaoravanju prezimnega dosevka
mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum L.), ki vsebuje 60 kg N ha
-1
, lahko
zmanjali dodajanje duika jemenu za 17 kg ha
-1
. V tem raunu je predvidevala
100 % uinkovitost rpanja mineralnega duika iz dosevka.

Stenberg (1998) je ugotovil, da je trpena ljuljka negativno vplivala na pridelek
ozimne penice, medtem ko so v Skandinaviji ugotovili, da je trpena ljuljka
zmanjala pridelek jarega jemena za manj kot 3 % (Jensen 1991; Andersen in
Olsen 1993; Wallgren in Lindn 1994; Ohlander in sod. 1996). Po drugi strani je bil
pridelek jemena do 20 % manji, ko so uporabili mnogocvetno ljuljko (Lolium
multiflorum Lam.) (Andersen in Olsen 1993; Lewan 1994; Lyngstad in Brresen
1996; Ohlander in sod. 1996).

Caporali in sod. (2003) poroajo, da so se razlike med koliino pridelka koruze po
uporabi ljuljke, po uporabi metuljnice ali pri kontrolnem obravnavanju, z
znievanjem stopnje duika poveevale (1,25 % pri ljuljki, 1,42 % pri kutravi
graici, 1,38 % pri podzemni detelji in 1,27 % pri kontrolnem obravnavanju), kar
ustreza objavljenim poroilom o poveanem pridelku koruze po prezimnih
metuljnicah (Blevins in sod. 1990; Reeves 1994).

30

Dosejane trave imajo lahko tako pozitivne kot negativne uinke na pridelek zrnja
poznejega posevka (Jensen 1991; Allison in sod. 1998; Thorup-Kristensen in
Nielsen 1998). Rezidualni uinek je mo izboljati z meanjem trav in metuljnic
(Wallgren in Lindn 1994; Lyngstad in Brresen 1996; Ranells in Wagger 1997a;
Kuo in Jellum 2002), medtem ko Miguez in Bollero (2005) navajata, da so imeli
travnati prezimni dosevki na splono nevtralen uinek na pridelek koruze.

Miguez in Bollero (2005) navajata: eprav uporaba trave kot prezimnega dosevka
ni poveala pridelka koruze, bo verjetno vkljuitev travnatega prezimnega dosevka
v kolobarjenje koristna v primerih, kjer je poudarek na izboljanju lastnosti tal in/ali
znianju izgub nitratov (NO
3
-N), poleg tega trava kot prezimni dosevek s svojo
rezidualno odejo zmanjuje koliino plevela (Weston 1996; Williams in sod. 1998)
in prepreuje erozijo tal (Langdale in sod. 1991; Alberts in Neibling 1994).

Miguez in Bollero (2005) sta ugotovila, da dosevki iz druine trav nudijo okoljske
storitve, vendar ne poveajo pridelka koruze in so zaradi tega primerni v
proizvodnih sistemih po etvi koruze in pred sejanjem posevka, ki ne bi bil odvisen
od duikovega gnojila (npr. soja). Kot so predlagali Ruffo in sod. (2004), lahko
dosevek iz druine trav uinkovito zadri NO
3
-N v tleh v sistemu, ne da bi pri tem
tvegali imobilizacijo duika za naslednji posevek. Avtorja navajata tudi, da so
dvokulturni prezimni dosevki poveali pridelek koruze za 21 %, da na splono
trave kot prezimni dosevki niso ne poveali ne zmanjali pridelka koruze, in da ta
odziv ni bil odvisen od uporabe duikovega gnojila.

Meisinger in sod. (1991) poroajo, da lahko trave kot dosevki porabijo vejo
koliino ostanka prsti in duikovega gnojila jeseni v asu hitrega vznikanja, vendar
lahko trave kot dosevki zaradi svojega irokega C:N razmerja predstavljajo
tveganje za kratkorono imobilizacijo duika (Ranells in Wagger 1996).


31

Vyn (1988) je ugotovil, da so se pridelki zrnja koruze poveali za 6 do 12 %, ko so
koruzo gojili v kolobarjenju s e drugimi letnimi posevki. Ostanki posevka ita
lahko negativno vplivajo na rast in razvoj naslednjega posevka, verjetno zaradi
alelopatskih snovi, ki jih izloa itna slama pri razgradnji (Cochran in sod. 1977;
Freyman in Schaalje 1983; Barnes in Putnam 1986), zadrevanje ostanka na
povrju tal pa lahko tudi znia njihovo temperaturo in zmanja pridelek koruze
(Wall in Stobbe 1984).

Ebelhar in sod. (1984), Raimbault in sod. (1991) navajajo, da lahko pozno zaoran
dosevek ri porabi povrinsko vlago in s tem pri posevku koruze povea tveganje,
da pride do sue in do zmanjanja pridelka. Tudi alelopatske zmesi, ki jih izloa r,
lahko zmanjajo pridelek koruze (Raimbault in sod. 1990; Kessavalou in Walters
1997). Pozno zaoran dosevek ri lahko tudi pozitivno uinkuje na naslednji
posevek koruze, kot sta na primer varevanje s poletno vodo pod zaorano
rastlinsko maso in izboljanje tal zaradi razpadajoe koreninske mase (Clark in
sod. 1997a, b).

tudija, ki je bila opravljena v Marylandu je pokazala, da so koristi oitno presegle
slabosti, saj pozno zaoran dosevek ri, ki je povzroil zapoznelo sejanje koruze, ni
negativno vplival na njen pridelek (Clark in sod. 1997a, b), medtem ko tevilni
avtorji poroajo o vejem zmanjanju pridelka koruze po uporabi ri (Flannery
1981; Eckert 1988; Wagger 1989a; Holderbaum in sod. 1990a; Munawar in sod.
1990; Raimbault in Vyn 1991), verjetno zaradi imobilizacije duika, pomanjkanja
vode v tleh ali alelopatije (Clark in sod. 1997a).

Clark in sod. (1997a) navajajo, da ostanki ri tudi fizino vplivajo na sejanje
koruze, kar posledino vpliva na slab stik med semenom in tlemi ter na manjo
gostoto rastlin koruze. as pomladnega spravila ri, sejanje koruze in stopnja
duika v gnojilu v povezavi z zgornjimi faktorji doloajo potencial proizvodnje
koruze.


32

Kessavalou in Walters (1997) poroata, da lahko v nekaterih primerih, ko je mlad
dosevek ri zaoran en teden pred setvijo koruze, alelopatski vpliv zmanja pridelek
koruze, medtem ko Ewing in sod. (1991) poroajo, da zaoravanje ri teden do dva
tedna pred setvijo zmanja alelopatski vpliv. Duiker in Curran (2005) navajata, da
je dosevek ri poveal pridelek koruze ali pa nanj ni vplival in da alelopatskih
uinkov na koruzo ni bilo opaziti. Po drugi strani pa so s tudijami v Ohiu in
Ontariu ugotovili, da je dosevek ri zmanjal pridelek naslednjega posevka
(koruze) (Eckert 1988; Raimbault in sod. 1990), tudija iz Ohia pa je pokazala, da
se pridelek koruze ni zmanjal, e je dosevek ri sledil soji namesto koruzi (Eckert
1988).

Burgos in sod. (1999) poroajo, da je bilo dokazano, da se vrste ri mono
razlikujejo glede na vsebnost alelokeminih snovi. Poleg tega alelokemikalije
izginejo iz ostankov ri v obdobju, ki je odvisno od okoljskih razmer (Yenish in sod.
1995), hkrati pa stres poveuje proizvajanje alelokemikalij (Einhellig 1996).

Pridelek koruze po ri ni bil konsistenten, saj je ta zaradi imobilizacije duika
(Flannery 1981; Wagger 1989b; Holderbaum in sod. 1990b), izrpanosti vlage v
tleh (Eckert 1988; Munawar in sod. 1990) ali alelopatije (Raimbault in Vyn 1991)
zmanjala pridelek koruze, vendar so ostanki ri kjub temu prispevali k vejemu
pridelku koruze tako, da so zadrevali vodo v tleh (Moschler in sod. 1967; Mitchell
in Teel 1977; Ebelhar in sod. 1984).

2.6.4 Vpliv dosevkov iz druine metuljnic (Fabaceae) na naslednjo poljino v
kolobarju

Kramberger in sod. (2006) poroajo, da so v svojem poskusu na eni izmed lokacij
ugotovili, da metuljnice v primerjavi z neozelenelo njivo niso negativno vplivale na
koruzo. Ti e navajajo, da lahko na osnovi njihovih ugotovitev in na osnovi
izsledkov tujih raziskav trdimo, da je v primeru prezimne ozelenitve njive, ko
pridelka dosevka ne uporabimo za krmo, priporoljiveje uporabiti metuljnice
(inkarnatko, rno deteljo, podzemno deteljo) in ozimno graico ob pravoasni setvi
kot uporabiti ljuljko, kar lahko vpliva na povean pridelek naslednje poljine.

33

Decker in sod. (1987) poroajo, da so dosegli tem vije odstotke duika v tleh, im
dlje so spomladi pustili rasti metuljnice.

Ilnicki in Enache (1992) ter Kramberger in sod. (2006) navajajo, da podzemna
detelja ni negativno vplivala na pridelek glavnih posevkov.

Metuljnice kot prezimni dosevki imajo potencial za zagotavljanje dodatnega duika
poletnemu posevku (Ebelhar in sod. 1984; Hargrove 1986), medtem ko lahko
nemetuljnice kot dosevki za ozelenitev tal porabijo duik dodan z gnojili v
jesenskih mesecih in prepreijo njegovo izpiranje v podtalnico (Wagger in Mengel
1988; Martinez in Guiraud 1990; Brandi-Dohrn in sod. 1997).

Miguez in Bollero (2005) navajata, da so metuljnice kot prezimni dosevki na
splono pozitivno uinkovale na pridelek koruze tudi pri visoki stopnji duikovega
gnojila in so dosledno poveali pridelek koruze pri nijih stopnjah duikovega
gnojila. Ta rezultat je pomemben takrat, ko je okoljski vpliv uporabe duikovega
gnojila ali erozije tal ena od prioritet. Avtorja navajata tudi, da so metuljnice kot
prezimni dosevki poveale pridelek koruze za 37 % v primeru, ko niso uporabili
duikovega gnojila, in da se je ta korist zmanjala z dodajanjem duikovega
gnojila.

Miguez in Bollero (2005) sta ugotovila, da se je pridelek koruze, ki je sledila
metuljnicam kot dosevkom, poveal za 24 % kot takrat, ko dosevka ni bilo, kar je
rezultat 80-ih opazovanj v 30-ih neodvisnih tudijah. Najdemo pa primere, v
katerih so metuljnice kot prezimni dosevki izboljali potencial pridelka koruze, ne
da bi zmanjali zahteve po duiku za doseganje optimalnega pridelka koruze
(Ebelhar in sod. 1984; Frye in sod. 1988; Clark in sod. 1995).


34

Holderbaum in sod. (1990b), Power (1990), Hesterman in sod. (1992) navajajo, da
lahko pri uporabi metuljnic bioloko vezan duik, ki se sproa med razgradnjo
ostanka, zmanja potrebo po duikovem gnojilu pri naslednjem posevku, vendar
pa je uinkovito upravljanje z duikom teko dosei, predvsem kar se tie
usklajenosti med sproanjem duika pri dosevku za ozelenitev tal in rpanjem
duika pri naslednjem poletnem posevku (Huntington in sod. 1985; Wagger
1989b).

Decker in sod. (1994) so ugotovili, da lahko prezimne metuljnice zagotovijo od
40,4 do 123,6 kg N ha
-1
za naslednji posevek, vendar lahko kljub tej prednosti
nezaoravanje in dosevki metuljnic poveajo proizvodna tveganja s tem, da
poveajo variabilnost v pridelkih koruze (Ebelhar in sod. 1984; Decker in sod.
1994; Holderbaum in sod. 1990b; Reeves in sod. 1993). Poleg tega so vplivi
metuljnic kot dosevkov na izpiranje duika negotovi (Meisinger in sod. 1991).

Prezimne metuljnice, kot je kutrava graica, lahko veejo veino ali ves duik, ki
je potreben za maksimalni pridelek koruze (Mitchell in Teel 1977; Ebelhar in sod.
1984; McVay in sod. 1989; Holderbaum in sod. 1990a; Clark in sod. 1994, 1995,
1997a; Decker in sod. 1994). Ker ima visoko koncentracijo duika in nizko C:N
razmerje, se ostanek kutrave graice v tleh hitro razgradi (Kuo in sod. 1997b) ter
tako omogoi uskladitev sproanja duika iz ostanka ter potrebe koruze po njem
(Stute in Posner 1995). Prav tako Bollero in Bullock (1994) navajata, da je
kutrava graica poveala pridelek koruze, ki je bil konsistentno tako velik in
pogosteje veji kot pa pridelek koruze po uporabi it ali prahe (Ebelhar in sod.
1984; Holderbaum in sod. 1990b; Corak in sod. 1991; Decker in sod. 1994). V
primerjavi s kontrolnim obravnavanjem se je pridelek koruze po zelenem gnojenju
s kutravo graico poveal za 19 do 41 % in za 24 do 50 % po uporabi podzemne
detelje (Siqueira in sod. 1991; Inderjit 1996; Weston 1996; Inderjit in Dakshini
1999).


35

Meisinger in sod. (1991) navajajo, da pa v nasprotju z iti metuljnice niso
uinkovite pri rpanju duika jeseni in pozimi, saj lahko duik preide pod plast
korenin preden jeseni posejane metuljnice, kot je kutrava graica, naslednjo
pomlad zanejo z intenzivno rastjo (Shipley in sod. 1992), vendar pa lahko
metuljnice kot dosevek veejo duik iz zraka, ki je na voljo naslednjemu posevku
(Mitchell in Teel 1977; Ebelhar in sod. 1984; Hoyt in Hargrove 1986; Wagger
1989b; Sullivan in sod. 1991; Decker in sod. 1994) in poveajo njegovo
razpololjivost med razgradnjo (Touchton in sod. 1984; Hargrove 1986; Smith in
sod. 1987; Frye in sod. 1988), poleg tega tudi poveajo pridelek in njegovo rpanje
pri poletnih posevkih, ki sledijo metuljnicam kot dosevkom (Decker in sod. 1994;
Kuo in sod. 1996).

tevilne raziskave poudarjajo prednosti uporabe prezimnih metuljnic v sistemu
ohranjanja oranja za pridelovanje koruze (Mitchell in Teel 1977; Ebelhar in sod.
1984; Holderbaum in sod. 1990b; Decker in sod. 1994).

Reeves (1994) poroa, da prezimne metuljnice nudijo enake prednosti kot dosevki
trav vkljuno z nadzorom erozije, izboljanim pronicanjem vode, vijo vsebnostjo
organskega ogljika in nijimi temperaturami tal, medtem ko hkrati proizvajajo vir
bioloko vezanega duika za pozneje posevke, kot je koruza (Ebelhar in sod.
1984; Holderbaum in sod. 1990b).

Ebelhar in sod. (1984), Holderbaum in sod. (1990b) so ugotovili, da lahko dodatni
duik, ki ga veejo prezimne metuljnice, znia zahteve po duinem gnojilu,
vendar pa duik, ki so ga prispevale metuljnice, mono variira in je odvisen od
vrste, proizvodnje suhe snovi, koncentracije duika v metuljnici, prvotne koliine
duika v tleh in asa spravila (Holderbaum in sod. 1990b; Reeves 1994).

as spravila je raziskovalce spodbudil, da so se osredotoili na uskladitev
sproanja duika iz metuljnic in njegovega rpanja pri koruzi (Decker in sod.
1994; Stute in Posner 1995; Mansoer in sod. 1997; Vaughan in Evanylo 1998).

36

Shafi in sod. (2007) so s statistino analizo podatkov ugotovili, da je zaoravanje
ostankov ter uporaba duikovega gnojila in metuljnic bistveno (P 0,05) vplivalo
na pridelek koruze v obeh letih, saj so v povpreju ostanki dosevka poveali
pridelek zrnja koruze za 23,7 %. Ti rezultati ustrezajo tistim, ki so jih navajali
Sarrantonio in Scott (1988), Varco in sod. (1989), Utomo in sod. (1990),
Stevenson in van Kessel (1996), Lopez-Bellido in sod. (1996), Power in sod.
(1998), Kuo in Jellum (2002), Kumar in Goh (2002), Tejada in Gonzales (2003),
Shah in sod. (2003) ter Surekha in sod. (2003).

Decker in sod. (1994), Clark in sod. (1994, 1995, 1997a, b) poroajo, da lahko
metuljnice kot dosevek zagotovijo veino duika, potrebnega za maksimalni
pridelek koruze. Zaradi visoke vsebnosti duika in nizkega C:N razmerja se
lahko metuljnice kot dosevek v tleh hitro razgradijo in zagotovijo velike koliine
mineralnega duika, ki so primerljive z gnojenjem s 66 do 200 kg N ha
-1
, in tako
poveajo pridelek koruze (Kuo in sod. 1996, 1997b; Sainju in Singh 1997).

Vos in van der Putten (2001) navajata, da 1 kg duika v zelinju dosevka ustreza
0,61 kg duikovega gnojila.

Metuljnice kot dosevki so v primerjavi z nemetuljnicami bolj poveale vsebnost
duika v tleh za naslednji posevek koruze (Mitchell in Teel 1977; Ebelhar in sod.
1984; Sullivan in sod. 1991; Decker in sod. 1994; Vyn in sod. 1999; Sainju in sod.
2002) ali sploh neuporaba dosevkov za ozelenitev tal (Hargrove 1986; Clark in
sod. 1994, Kuo in sod. 1997b).

Baldock in Musgrave (1980), Fleming in sod. (1981), Ebelhar in sod. (1984),
Hesterman in sod. (1986), Blevins in sod. (1990) so veino koristi uporabe
metuljnic kot prezimnih dosevkov pri koruzi pripisali poveanim koliinam duika v
tleh po metuljnicah, do katerih pride zaradi vezave duika iz zraka, vendar pa
lahko opazimo tudi druge koristi zaradi kolobarjenja s koruzo, kot so izboljane
fizikalne (McVay in sod. 1989; Folorunso in sod. 1992; Jackson in sod. 1993),
kemine (Martin in Touchton 1983; Ebelhar in sod. 1984; Jackson in sod. 1993;
Reeves 1994) in bioloke (Curl 1963; Barber 1972; Ries in sod. 1977) lastnosti tal,
ki prispevajo k poveanju pridelka.

37

Hargrove (1986) je predlagal, da je vsebnost duika v zrnih bolj primerna za oceno
tega, koliko duika prispevajo metuljnice, saj je odziv na splono linearen nad
tipinimi spremembami stopenj duika, poleg tega pa pridelek poleg prispevka
duika vkljuuje tudi druge faktorje. Drugi avtorji so predlagali tudi, da
izraunavanje ekvivalence duikovega gnojila s pridelkom ne razlikuje med
uinkom prispevka duika iz dosevka za ozelenitev tal in drugimi uinki dosevka
za ozelenitev tal (Smith in sod. 1987; Frye in sod. 1988). Med te druge uinke, ki
izboljajo pridelek, tejemo e uinke kolobarjenja. Ti lahko vkljuujejo izboljavo
strukture tal, zmanjujejo bolezni ali zmanjujejo koliine drugih fitotoksinih snovi
(Hesterman 1988).

Ranells in Wagger (1997b) navajata, da zanejo metuljnice z aktivno rastjo v
naslednji pomladi, zato jim lahko sistem dosevkov s travo koristi med pomladnim
rastnim obdobjem s tem, da preko bioloke fiksacije duika in zmanjanja
potenciala za kratkorono imobilizacijo duika povea koncentracijo duika v
meanici dosevka.

tevilne raziskave poudarjajo koristnost uporabe prezimnih metuljnic v sistemu
ohranjanja oranja pri proizvodnji koruze (Mitchell in Teel 1977; Ebelhar in sod.
1984; Holderbaum in sod. 1990b; Decker in sod. 1994), saj metuljnice kot prezimni
dosevki lahko nudijo nadomestni duik poletnemu posevku (Ebelhar in sod. 1984;
Hargrove 1986), medtem ko lahko nemetuljnice kot dosevek veejo rezidualni
duik med jesenskimi meseci in prepreijo njegovo izpiranje v podtalnico (Wagger
in Mengel 1988; Martinez in Guiraud 1990; Brandi-Dohrn in sod. 1997).

Brown in sod. (1985), Doran in Smith (1991), Varco in sod. (1999), Dabney in sod.
2001), Schwenke in sod. (2001) poroajo, da lahko sejanje metuljnic zmanja ali
popolnoma odpravi potrebo po dodatnem gnojenju z duikom, saj simbiotska
bioloka vezava oskrbuje naslednji posevek bombaa z vejimi koliinami duika.


38

Duggar (1898) poroa, da so v Alabami e leta 1898 sistematino ocenjevali
prezimni dosevek inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in kutrave graice (Vicia
villosa Roth.) kot vir duika za bomba (Gossypium hirsutum L.). Pridelke
bombaa v sistemih z ohranjanjem oranja pogosto izboljajo s sejanjem prezimnih
dosevkov, kot je kutrava graica (Brown in sod. 1985; Keeling in sod. 1989;
Hutchinson in sod. 1991; Schwenke in sod. 2001).

Kljub navedeni literaturi podatkov o vplivu prezimnih dosevkov, uporabljenih v
poskusu na maso suhih klasincev, suhih koruz, na etveni indeks in indeks listne
povrine, v bazah web of science, science direct, CAB in eipl direct ter iskalnikih
google.com, yahoo.com, najdi.si, nisem nael.

39

_____________

*
SKOP = Slovenski kmetijsko-okoljski program
**
KOP = Kmetijsko okoljski program
***
SOR = avtohtona sorta
****
ZEL = ozelenitev njivskih povrin

3. MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Material

V poskusu smo kot dosevke za prezimno ozelenitev tal iz druine trav (Poaceae)
uporabili sorto italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam. ssp.
italicum Schinz in Kell.) Tetraflorum, iz druine krinic (Brassicaceae) sorto ozimne
ogrice (Brassica napus L. var. napus f. biennis) Starka in iz druine metuljnic
(Fabaceae) sorto podzemne detelje (Trifolium subterraneum L.) Nuba ter sorto
inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) Inkara.

Za sorto mnogocvetne ljuljke Tetraflorum je znailno, da dobro prenaa ostre
zimske razmere, da daje visoke in stabilne pridelke v prvem in drugem letu rabe.
Ima mono razvit koreninski sistem in je odlien predposevek za ostale kulture
(Glaar in sod. 2008), ker pusti v tleh veliko organske mase. Je nemka
tetraploidna sorta, ki je listnata in bogata z beljakovinami (Koroec 1984, 1997,
1998). V sortno listo je bila vpisana leta 2004 (Ileri in sod. 2007).

Starka je avtohtona sorta ozimne ogrice in se lahko uveljavlja kot SKOP
*
ali
KOP
**
podukrep SOR
***
in ZEL
****
. Steblo je visoko do 160 cm, debelo in mono.
Listje je temno zeleno, na srednje dolgih pecljih, spodnji del listne ploskve je malo
svetleji. Cvet je svetlo rumene barve, semena pa so okrogla, temnorjava ali rna.
Strok dosee dolino 4 do 6 cm, na peclju doline 1,3 do 2,3 cm. Je dobro
odporna na mraz, saj prenese temperaturo do -15 C brez snene podlage. Ima
veliko regeneracijsko sposobnost. Odporna je proti poleganju. V sortno listo je bila
vpisana leta 1989 (MKGP 2004).

Inkara je zgodnja sorta inkarnatke, ki cveti v prvi dekadi maja. Je zelo odporna na
nizke temperature in zelo dobro prezimi. Odporna je na bolezni in srednje odporna
na suo. Daje visoke pridelke. Vsebnost surovih beljakovin je velika. Rastline so
nene, visoke 75 do 80 cm, s 5 do 6 internodiji ter odporne na poleganje. List je
velik, okrogel in temnozelen, brez svetlejih lis. Cvetovi so temno- in svetlordei.
Seme je rumenkaste do svetlorjave barve (Glaar in sod. 2008).

40

V nai sortni listi imamo samo slovensko sorto Inkara, v katero je bila vpisana leta
1980 (MKGP 2004).

Nuba je sorta podzemne detelje in je v Sloveniji edina v prodaji. V nai sortni listi
ni nobene sorte podzemne detelje.

Kot naslednjo poljino smo v poskusu uporabili hibrid koruze PR38F70. Ta hibrid
je dvolinijski (ergan in sod. 2007), poltrdinka (Pioneer 2007) s poudarjeno
zobatostjo in spada v zrelostni razred FAO 330 (ergan in sod. 2007). Je hibrid s
pokonnimi listi in velikimi stori, odlien za krmljenje praiev, izjemno
ekonomien v proizvodnji, daje rekordne pridelke na srednje tekih, dobro
zaloenih zemljiih in je primeren za celotno Slovenijo. Setvena norma na suhih
zemljiih je do 75.000 zrn ha
-1
, na mokrih pa do 80.000 zrn ha
-1
(Pioneer 2007).
ergan in sod. (2007) za ta hibrid navajajo srednje dobro odpornost proti lomu,
poleganju, bolezni stora in zelo dobro odpornost proti bulavi sneti, progavosti ter
vei. Hibrid je bil registriran leta 2000 (MKGP 2004, ergan in sod. 2007).

3.2 Metode dela

Poskus je bil izveden leta 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC)
Pohorski dvor, TC za travnitvo in pridelovanje krme v Hoah, in je potekal od
15.8. 2006 do 5.10. 2007.

Poskus je potekal v dveh delih. V prvem delu smo 15.8. 2006 posejali razline
dosevke za ozelenitev tal loeno na njivi z namenom uporabiti te dosevke (zelinje,
korenine in pripadajoo zemljo) v lonnem poskusu s koruzo. Lonni poskus s
koruzo je predstavljal teie naega raziskovalnega dela. Poskus je bil zasnovan
po metodi nakljunih blokov v tirih ponovitvah z razdelitvijo samih parcelic
(ploskev) na podparcelice (split-plot). Tega dela parcelic predhodno nismo
ozelenili (praha).


41

Glavne ploskve je predstavljala simulacija asa zaoravanja, kar smo izvedli tako,
da smo dosevke vlagali v lonce 12 dni pred sejanjem (obravnavanja 1A-1E) in na
dan sejanja koruze (obravnavanja 2A-2E), podploskve pa so predstavljale razline
dosevke (glej shemo lonega poskusa str. 42). Lonci so bili visoki 20 cm in
premera 20 cm. Spodnjega dna niso imeli. Tako je bil potem, ko smo jih vkopali v
zemljo, omogoen kapilarni dvig in odtekanje vode, lahko pa tudi rast korenin
koruze v globino.

Ozelenitve na delu njive, na kateri smo izvedli lonni poskus ni bilo, povrina
poskusa je bila v prahi. Spomladi 2007 je bila opravljena osnovna obdelava tal.
Pred kolienjem smo tla predsetveno obdelali z motokultivatorjem.

Najprej smo zakoliili celotno povrino poskusa 4 m x 4,2 m, nato pa smo to
povrino razdelili na 4 bloke. V vsakem smo zakoliili 6 vrst z medvrstno razdaljo
0,7 m. Lonce obravnavanj 1A do 1E smo vkopavali 13.4. 2007, 2A do 2E pa 25.4.
2007.


42

3.2.1 Shema lonnega poskusa

1A
1B
1C
1D
1E
2A
2B
2C
2D
2E
1C
1D
1E
1A
1B
2C
2D
2E
2A
2B
2D
2E
2A
2B
1C
1D
1E
1A
1B
2C
2D
2E
2A
2B
1B
1C
1D
1A
1E
1A
1B
1C
1D
2E
2A
2B
2C
2D
1A
1B
1C
1D
1E
2B
2C
2D
2E
2A
2C
2D
2E
2A
1B
1C
1D
1E
1A
2A
2B
2C
2D
2E
1D
1E
1A
2B
1C
1D
1E
1A
1B
2C
2D
2E
2A
2B
1E
1A
1B
1C
1D
2D
2E
2A
2B
2C
2E
2A
2B
2C
1D
1E
1A
1B
1C
2E
2A
2B
2C
2D
1B
1B
1C
1D
1E
2C 1E 2B 1C 2D
1 2 3 4 5 6
70 70 70 70 70 35 35
420
VRSTE
1
2
3
4
B
L
O
K
I
1
0
0
1
0
0
1
0
0
1
0
0
4
0
0
LEGENDA
1 = prvi as zaoravanja* (13.4. 2007)
2 = drugi as zaoravanja (25.4. 2007)
A = mnogocvetna ljuljka (sorta Tetraflorum, 100 g zelinja s pripadajoimi koreninami in zemljo v lonec)**
B = ozimna ogrica (sorta Starka, 80 g zelinja s pripadajoimi koreninami in zemljo v lonec)
C = podzemna detelja (sorta Nuba, 100 g zelinja s pripadajoimi koreninami in zemljo v lonec)
D = inkarnatka (sorta Inkara, 100 g zelinja s pripadajoimi koreninami in zemljo v lonec)
E = kontrola
Vrsta koruze za prepreitev robnega efekta
Lonec
2
0
Lonec - viina 20 cm
2
0
c
m
* zaoravanja = s polnjenjem loncev s prezimnimi dosevki in pripadajoo zemljo v razlinih obdobjih pred
sejanjem koruze smo simulirali razlina asa zaoravanja
** koliine zelinja ustrezajo pridelkom 31,8 t sveega zelinja ha , razen pri ozimni ogrici (25,5 t sveega zelinja ha ),
kar ustraza realnim dosegljivim pridelkom prezimnih dosevkov (Kramberger 1999)
-1 -1

43

3.2.2 Tla na poskusnem polju

Na Pohorskem Dvoru so znailna distrina rjava tla (distrini kambiosol), za katera
je znailno, da so slabo nasiena z bazinimi kationi, zato je pri njih vrednost pH
pod 5,5. Nastale so na nekarbonatnih kamninah, revnih z bazami. Nahajajo se na
nekarbonatnem produ in pesku, ki ga je nasula reka Drava. Zaradi obdelovanja se
je kislost zmanjala, zato so postale poljedelske prsti (Lovrenak 1994).

V preglednici 1 je prikazan rezultat talne analize N
min
na poskusni povrini. Iz nje je
razvidno, da je bila vsebnost N
min
v globini 0 do 90 cm 66,37 kg ha
-1
.

Preglednica 1: Rezultati talne analize N
min
na poskusni povrini ob zaetku
izvajanja lonnega poskusa in N, dodan z gnojenjem.*

* Talna analiza je bila opravljena na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

V preglednici 2 je prikazan izvid kemine preiskave tal. Iz nje je razvidno, da je bila
vsebnost humusa 3 %, tla so bila po Leskoku (1993) zmerno kisla, ezmerno
preskrbljena s fosforjem in dobro preskrbljena s kalijem.
Preglednica 2: Izvid kemine preiskave tal.*

* Kemina preiskava tal je bila opravljena na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.

Globina
(cm)
N
min
(NH
4
-N + NO
3
-N)
(kg ha
-1
)
N dodan z gnojenjem
(kg ha
-1
)
0-30 42,45
30-60 16,91
60-90 7,01
Skupaj 66,37 51
Globina
(cm)
Humus
(%)
pH
(KCl)
Fosfor
(mg 100
-1
g
-1
)
Kalij
(mg 100
-1
g
-1
)
0-30 3 5,68 37,8 D 23,2 (C)

44

3.2.3 Koliina duika, ki so ga posamezna obravnavanja prejela v lonce z
dodanim dosevkom in zemljo

V preglednici 3 je prikazana koliina duika dodana v lonce z dosevki in
pripadajoo zemljo. Ta koliina duika je bila pri obravnavanju 1C za 0,37g veja
kot pri obravnavanju 1A, za 0,39 g veja kot pri obravnavanju 1B, za 0,13 g veja
kot pri obravnavanju 1D in za 0,65 g veja kot pri obravnavanju 1E, medtem ko je
bila koliina duika dodana v lonce z dosevki in pripadajoo zemljo pri
obravnavanju 2C za 0,27 g veja kot pri obravnavanju 2A, za 0,31 g veja kot pri
obravnavanju 2B, za 0,07 g veja kot pri obravnavanju 2D in za 0,27 g veja kot
pri obravnavanju 2E. Ta koliina je bila pri drugem odvzemu vzorcev zelinja
prezimnih dosevkov manja zaradi manje vsebnosti duika v njih (Preglednica 4).

Preglednica 3: Koliina duika dodana v lonec z dosevkom in pripadajoo zemljo.

Obravnavanje Koliina N dodana v lonec z
dosevkom in pripadajoo zemljo
(g lonec
-1
)
1A 0,41
1B 0,39
1C 0,78
1D 0,65
1E 0,13
2A 0,32
2B 0,28
2C 0,59
2D 0,52
2E 0,32
1 = prvi as zaoravanja (13.4. 2007)
2 = drugi as zaoravanja (25.4. 2007)
A = mnogocvetna ljuljka
B = ozimna ogrica
C = podzemna detelja
D = inkarnatka
E = kontrola (brez dosevka)

45

V preglednici 4 je prikazana vsebnost organskega ogljika in duika v prezimnih
dosevkih. Iz nje je razvidno, da je bila pri drugem odvzemu vzorcev zelinja in
korenin prezimnih dosevkov manja vsebnost duika v primerjavi s prvim
odvzemom vzorcev. Iz nje je razvidno tudi, da je as odvzema vzorcev vplival na
C:N razmerje, ki je bilo na splono ire pri drugem asu odvzema, kar je
priakovano zaradi nije vsebnosti N v rastlinah.

Preglednica 4: Vsebnost organskega ogljika in duika v prezimnih dosevkih
(zelinje+korenine).*

Dosevek C-organski
(%)
N-Kj
(%)
Razmerje
C : N
Datum prvega odvzema vzorcev za prvo vlaganje v poskusne lonce: 13.4. 2007
Mnogocvetna ljuljka 43,71 1,36 32,14 : 1
Podzemna detelja 43,87 3,99 10,99 : 1
Ozimna ogrica 52,21 1,99 26,24 : 1
Inkarnatka 46,13 3,92 11,77 : 1
Datum drugega odvzema vzorcev za drugo vlaganje v poskusne lonce: 25.4. 2007
Mnogocvetna ljuljka 43,38 0,96 45,19 : 1
Podzemna detelja 45,18 2,99 15,11 : 1
Ozimna ogrica 48,46 1,34 36,16 : 1
Inkarnatka 44,94 3,24 13,87 : 1
*Analiza je bila opravljena na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor.


46

3.2.4 Oskrba koruze

V lonce vseh obravnavanj smo, razen v lonce obravnavanj 1E in 2E (kontrola-brez
dosevka), na dno dali zelinje dosevka s pripadajoo koreninsko maso in do vrha
prekrili z zemljo izpod posameznega prezimnega dosevka. V lonce obravnavanj
1E in 2E (kontrola-brez dosevka) smo dali zemljo, ki smo jo izkopali pri njihovem
vkopavanju.

Koruzo smo rono sadili 25.4. 2007 v plastine lonce na globino 3 cm. V vsak
lonec smo posadili dve semeni. Po vzniku smo eno rastlino odstranili (Preglednica
5).

Predsetveno obdelavo tal smo opravili z motokultivatorjem. Vzorce zelinja smo
odvzeli z elektrinimi karjami, drugo rastlino smo iz loncev odstranili s karjami.
Plevele smo na poskusni povrini zatirali mehanino.

Preglednica 5: Opravila pri poskusu.

Datum Opravilo
10.4. 2007 Predsetvena obdelava tal
13.4. 2007 Kolienje, prvi odvzem vzorcev zelinja in korenin, odvzem vzorcev tal za AL,
odvzem vzorcev tal za N
min

25.4. 2007 Drugi odvzem vzorcev zelinja in korenin, setev, odvzem vzorcev tal za N
min

12.5. 2007 Odstranjevanje druge rastline koruze
12.5.; 1.6. 2007 Zatiranje plevelov
16.5. 2007 Odvzem vzorcev tal za N
min

1.6. 2007
Dognojevanje koruze v fazi 79 listov (2526 po Meierju) z 51 kg N, 50 kg
P
2
O
5
in 250 kg K
2
O ha
-1

22, 29.6. 2007 Zalivanje koruze
5.10. 2007 Spravilo poskusa


47

3.3 Meritve, opazovanja in kemijske analize

Zelinje prezimnih dosevkov smo 13.4. in 25.4. 2008 odvzeli tako, da smo z
elektrinimi karjami pokosili zelinje na viini 5 cm in ga stehtali z elektronsko
tehtnico (koliino za posamezno obravnavanje - glej shemo poskusa str. 42).
Pripadajoo maso korenin in zemljo smo odvzeli iz povrine, enake poskusnemu
loncu. Vzorce rastlin za doloitev suine smo suili v suilnici znamke SO 400 do
konstantne mase. Termostat na suilnici je bil nastavljen na 60 C.

Vzorce tal za doloitev N
min
smo na poskusni povrini jemali s pedoloko sondo
doline 90 cm tako, da smo sondo s kladivom zabili v tla do globine 90 cm in jo
nato izvlekli iz zemlje. Nato smo vsak vzorec iz posamezne globine (0 do 30, 30
do 60 in 60 do 90 cm), ki je bil sestavljen iz 12 podvzorcev, dali v hladilno torbo in
ga odpeljali na Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Vzorce smo odvzeli 13.4.
2007, 25.4. 2007 in 16.5. 2007. Kemijska analiza vzorcev na vsebnost
mineralnega duika (nitratna + amonijska oblika) je bila izvedena po metodi
Keeney in Nelson (1982).

Koliino duika v globini 0 do 30 cm, 30 do 60 cm in 60 do 90 cm smo izraunali
po naslednjem obrazcu:

10 x v) - (100
k x s) - (1 x p x 0,3 x pv
= K

K = izraunana koliina duika v vlanih tleh v posamezni globini (kg p
-1
)
v = volumska gostota tal v posamezni globini (t m
-3
)
0,3 = razlika med globinama (m)
p = povrina (m
2
)
s = masni dele skeleta, doloen glede na suha tla (dele, npr. 10 % 0,1)
k = doloena koliina mineralnega duika v posamezni globini (mg NO
3
-N kg
-1
in
mg NH
4
-N kg
-1
)
v = vlaga (%)
10 = faktor

48

Vzorce za osnovno kemijsko analizo tal (vsebnost P
2
O
5
, K
2
O, pH, humus) smo
odvzeli 13.4. 2007. Kemijska analiza vzorcev na vsebnost fosforja in kalija je bila
izvedena po metodi Egner in sod. (1960), pH je bil doloen v 0,1 M KCl, humus v
vzorcih tal pa je bil doloen po metodi Walkley in Black (Nelson in Sommers
1996).

Merjenje viine koruze smo izvedli tako, da smo v vsaki ponovitvi na vseh koruznih
rastlinah na poskusu s tranim metrom, ki je bil pritrjen na letvi, v devetih obdobjih
rasti merili viino od tal do vrha rastline (2.6.; 9.6.; 16.6.; 23.6.; 30.6.; 7.7.; 14.7.;
21.7.; 4.8. 2007) in 4.8. 2007 viino od tal do zasnove prvega razvitega stora.

Listne povrine pri koruzi smo ugotavljali v fazi metlienja (59 po Meierju) na vseh
rastlinah na poskusu. Na vsaki rastlini smo izmerili dolino vsakega lista brez
listne nonice in irino vsakega lista na najirem delu.

Listne povrine pri koruzi smo izraunali po naslednjem obrazcu (Povzeto po
Bavec 1987 in Bavec 1992):

P = d
1
x
1
x f + d
2
x
2
x f ++ d
n
x
n
x f

P = listna povrina rastlino
-1
(m
2
)
d = dolina lista brez listne nonice (m)
= irina lista, merjena na najirem delu lista (m)
f = faktor

Indekse listnih povrin smo izraunali po naslednjem obrazcu:

LAI = P x G

LAI = indeks listne povrine na povrino tal (-)
P = izraunana listna povrina rastlino
-1
(m
2
)
G = gostota rastlin m
-2


49

Pridelek svee koruze smo ugotovili tako, da smo stehtali loeno stor, zrnje in
klasinec ter preostali nadzemni del rastline. Koruzo smo s sadjarskimi karjami
odrezali 5 cm od tal.

Pridelek suine koruze in dosevkov smo doloili po suenju v suilni omari
(pri 60 C) do konstantne mase. Vsebnost N v povprenih vzorcih koruze smo v
laboratoriju ugotovili po Kjehldahlu.

Pridelke zrnja koruze ob spravilu smo pri znani vlagi izraunali na 14 % vlage po
naslednjem obrazcu (Zupani 2005):

2
1
v - 100
) v - (100 x mz
= P

P = pridelek zrnja koruze pri eleni vlagi ha
-1
(kg)
mz = masa zrnja koruze ob spravilu ha
-1
(kg)
v
1
= vlaga ob spravilu (%)
v
2
= elena vlaga (%)

etvene indekse koruze smo izraunali po naslednjem obrazcu (Povzeto po Bavec
2003, str. 113):

SSK + SSJ + SSL + SSS + SSZ
SSZ
= HI

HI = etveni indeks (-)
SSZ = suha snov zrnja rastlino
-1
(kg)
SSS = suha snov stebla rastlino
-1
(kg)
SSL = suha snov listov rastlino
-1
(kg)
SSJ = suha snov lija rastlino
-1
(kg)
SSK = suha snov klasinca (ev) rastlino
-1
(kg)


50

3.4 Biometrine analize

Podatke za statistino obdelavo smo vnaali na PC (Pentium IV (2,6 GHz)) in jih
za statistino obdelavo pripravili v programu MS Excel 2003. V program MS Excel
2003 smo vnaali ponovitve, obravnavanja, viine koruz od tal do zasnove stora,
viine koruz od tal do vrha metlice, mase suhih rastlin, mase suhega zrnja, mase
suhih klasincev.

Statistina obdelava je bila opravljena s paketom za statistine analize SPSS (Ver.
15.0) v programskem okolju Windows XP.

Podatke smo analizirali po metodi GLM (General Linear Model), sredine
prouevanih variabel smo testirali po metodi kontrastov s Tukeyjevim testom.
Statistino znailne razlike smo oznaili z znaki P 0,05 (*), P 0,01 (**) in
P 0,001 (***). Z nadpisanimi rkami
a,b,c,d
smo v preglednicah oznaevali
statistino znailne razlike med aritmetinimi sredinami.

3.5 Podnebne razmere

Za primerno rast in razvoj koruze je potrebno dovolj toplote in vlage. V obdobju
poskusa je povprena mesena temperatura zraka znaala 16,9 C, kar je za
1,2 C ve od dolgoletnega povpreja (19811990) in za 0,7 C ve od
dolgoletnega povpreja (19912000) (Statistini letopis RS 2007).

eprav ima koruza sorazmerno nizek transpiracijski koeficient (300 do 350), pa
zaradi sposobnosti, da oblikuje velike koliine suhe snovi, potrebuje dosti vode
(Tajnek 1991). Za pridelek 10 t zrnja ha
-1
koruza porabi vsaj 7000 t vode
(700 l m
-2
), pri emer nista upotevani evaporacija in odcedna voda. Porabo vode
poveujejo visoke temperature in nizka zrana vlaga (ergan in sod. 2008). Ker
potrebuje koruza najve vode od zadnje dekade junija do zadnje dekade avgusta,
se v tem asu pojavi sua e v primeru, e je 10 do 14 dni brez deja. im manja
je poljska kapaciteta zemlje za vodo in im veja je potencialna evaporacija, tem
bolja razporeditev padavin je potrebna (Tajnek 1991).

51

V Mariboru so v letu 2007 izmerili 964 mm padavin, kar je za 89 mm manj od
dolgoletnega povpreja (19811990) in za 83 mm manj od dolgoletnega povpreja
(19912000). Koliina padavin od aprila do oktobra je znaala 689 mm, kar je za
39 mm manj od dolgoletnega povpreja (19811990) in za 49 mm manj od
dolgoletnega povpreja (19912000) (Statistini letopis RS 2007). V preglednici 6
so prikazane klimatske razmere v obdobju poskusa.

Preglednica 6: Klimatske razmere v obdobju poskusa (Meseni bilten 2007 t. 4
str. 14, t. 5, 6, 7, 8 str. 15, t. 9, 10 str. 16).

Mesec IV V VI VII VIII IX X
Povprene mesene
temperature
(C)
13,7

17,2

21,2

22,4

20,2

13,9

9,5
Mesene padavine
(mm)
10 134

60 112 129 173 71
Koliina vode
dodana z zalivanjem
(mm)
- - 63,7 - - - -
Skupna koliina
koruzi dostopne
vode
(mm)
10 134 123,7 112 129 173 71

Zaradi pomanjkanja vode v mesecu juniju smo posevek zalili s 63,7 l vode m
-2
, kar
preraunano pomeni 63,7 mm padavin. Tudi ta voda je zajeta v koliino, ki jo
prikazujemo v klimadiagramu.

Graf 1 predstavlja modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram s povprenimi
mesenimi temperaturami zraka in padavinami za Maribor v razmerju 1:4 za leto
2007. Iz njega je razvidno, da je bilo v mesecu aprilu, torej pred izvedbo poskusa s
koruzo, suno obdobje. Da bi prepreili pomanjkanje vode za rast koruze, oziroma
da bi vlago ohranili v tleh, smo povrino poskusne parcelice povrinsko prekopali
in s tem prepreili evaporacijo.


52

-10
0
10
20
30
40
50
J
a
n
u
a
r
F
e
b
r
u
a
r
M
a
r
e
c
A
p
r
i
l
M
a
j
J
u
n
i
j
J
u
l
i
j
A
v
g
u
s
t
S
e
p
t
e
m
b
e
r
O
k
t
o
b
e
r
N
o
v
e
m
b
e
r
D
e
c
e
m
b
e
r
Meseci
T
e
m
p
e
r
a
t
u
r
e

(
C
)
-40
0
40
80
120
160
200
P
a
d
a
v
i
n
e

(
m
m
)
Temperature (C) Padavine (mm)

Graf 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram s srednjimi mesenimi temperaturami zraka in
padavinami za Maribor za leto 2007 v razmerju 1:4.


53

_____________

* suha koruza = nadzemni del rastline brez stora, torej brez klasinca in zrnja
** pridelek suhe snovi koruze = pridelek celotnega nadzemnega dela rastline (klasinec+zrnje+koruza)

4. REZULTATI

4.1 Vpliv asa zaoravanja in prezimnih dosevkov na koliino pridelka koruze

V preglednici 7 je prikazan vpliv dveh asov zaoravanja prezimnih dosevkov in tirih
prezimnih dosevkov na maso suhih klasincev, suhega zrnja koruze, suhih koruz* in
maso pridelka suhe snovi koruze**. Iz preglednice je razvidno, da as zaoravanja
prezimnih dosevkov ni statistino znailno (P > 0,05) vplival na maso suhih
klasincev na rastlino, je pa mo pri drugem asu zaoravanja opaziti trend
zmanjanja. Statistino znailne razlike (P 0,01) pri tem preuevanem parametru
koruze smo ugotovili med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem s
podzemno deteljo ter med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem
z inkarnatko (Preglednica 7). Najvija masa suhih klasincev na koruzo je bila pri
obravnavanju z inkarnatko, in sicer 19,56 g, najnija pa pri obravnavanju z
mnogocvetno ljuljko, in sicer 14,71 g. Interakcija med asom zaoravanja in vrsto
dosevka ni bila statistino znailna (P > 0,05) in ni vplivala na maso suhih klasincev
koruze (Preglednica 7).

as zaoravanja prezimnih dosevkov ni statistino znailno (P > 0,05) vplival na
maso suhega zrnja koruze na rastlino, je pa mo pri drugem asu zaoravanja opaziti
trend poveanja. Statistino znailne razlike (P 0,001) pri tem preuevanem
parametru koruze smo ugotovili med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in
obravnavanjem s podzemno deteljo, med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in
obravnavanjem z inkarnatko ter med obravnavanjem z ozimno ogrico in
obravnavanjem z inkarnatko (Preglednica 7). Najvija masa suhega zrnja koruze na
rastlino je bila pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 153,38 g, najnija pa pri
obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 103,98 g. Interakcija med asom
zaoravanja in vrsto dosevka ni bila statistino znailna (P > 0,05) in ni vplivala na
maso suhega zrnja koruze na rastlino (Preglednica 7).

54

S statistino analizo smo ugotovili, da as zaoravanja prezimnih dosevkov ni
statistino znailno (P > 0,05) vplival na maso suhih koruz. Statistino znailne
razlike (P 0,001) pri tem preuevanem parametru koruze smo ugotovili med
obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem s podzemno deteljo, med
obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem z inkarnatko, med
obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in kontrolnim obravnavanjem ter med
obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z inkarnatko. Najvija masa
suhe koruze je bila pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 100,21 g, najnija pa pri
obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 69,75 g. Interakcija med asom
zaoravanja in vrsto dosevka ni bila statistino znailna (P > 0,05) in ni vplivala na
maso suhih koruz (Preglednica 7).

55

Preglednica 7: Vpliv dveh asov zaoravanja in tirih prezimnih dosevkov na maso suhih klasincev koruze, maso suhega zrnja
koruze, maso suhih koruz in maso pridelka suhe snovi koruze.

Obravnavanja Masa suhih klasincev

(g rastlino
-1
)
Masa suhega zrnja
(g rastlino
-1
)
Masa suhih koruz
*
(g rastlino
-1
)
Masa pridelka suhe snovi
(g rastlino
-1
)
as zaoravanja (A)
1 17,50 128,73 87,47 233,69
2 17,32 132,07 87,12 236,51
Dosevek (B)
Mnogocvetna ljuljka 14,71
b
103,98
c
69,75
c
188,44
b

Podzemna detelja 18,69
a
140,73
ab
97,54
ab
256,96
a

Ozimna ogrica 16,33
ab
122,48
bc
78,96
bc
217,77
ab

Inkarnatka 19,56
a
153,38
a
100,21
a
273,14
a

Kontrola 17,75
ab
131,44
abc
90,00
ab
239,19
ab

Interakcija (B x A)
Mnogocvetna ljuljka
1 13,27 89,77 64,42 167,46
2 16,15 118,19 75,08 209,42
Podzemna detelja
1 18,69 139,77 94,58 253,04
2 18,69 141,69 100,50 260,88
Ozimna ogrica
1 17,11 126,77 85,58 229,46
2 15,56 118,19 72,34 206,08
Inkarnatka
1 19,65 150,73 102,84 273,21
2 19,48 156,02 97,59 273,08
Kontrola
1 18,77 136,60 89,92 245,29
2 16,73 126,27 90,08 233,08
Statistina znailnost
A n.s. n.s. n.s. n.s.
B
** *** *** **
A x B n.s. n.s. n.s. n.s.
n.s. = ni statistino znailne razlike (P > 0,05); ** = P 0,01; *** = P 0,001

a, b, c
vrednosti, oznaene z razlinimi rkami v stolpcu za posamezno skupino podatkov, se statistino znailno razlikujejo (P 0,05) Tukeyj ev test pri 5%
stopnji tveganja
1 = 13.4. 2007; 2 = 25.4. 2007
*
masa suhih koruz = masa suhe snovi nadzemnega dela rastline brez stora, torej brez klasinca in zrnja

56

Na podlagi statistine analize smo ugotovili, da as zaoravanja prezimnih
dosevkov ni statistino znailno (P > 0,05) vplival na maso pridelka suhe snovi
koruze, je pa mo pri drugem asu zaoravanja opaziti trend poveanja. Statistino
znailne razlike (P 0,01) pri tem preuevanem parametru koruze smo ugotovili
med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem s podzemno deteljo,
med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem z inkarnatko.
Najvija masa pridelka suhe snovi koruze je bila pri obravnavanju z inkarnatko, in
sicer 273,14 g, najnija pa pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer
188,44 g. Interakcija med asom zaoravanja in vrsto dosevka ni bila statistino
znailna (P > 0,05) in ni vplivala na maso pridelka suhe snovi koruze (Preglednica
7).

Razlog za najnije pridelke koruze pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko lahko
iemo v irokem C:N razmerju (Preglednica 4) in inhibitorjih, kar navajajo tudi
Andersen in Olsen (1993), Lewan (1994), Lyngstad in Brresen (1996), Ohlander
in sod. (1996), Kramberger in sod. (2005, 2006), Kramberger (2007). S statistino
analizo smo ugotovili, da podzemna detelja ni negativno vplivala na pridelek
naslednje poljine, kar navajajo tudi Ilnicki in Enache (1992), Decker in sod.
(1994), Kuo in sod. (1996), Miguez in Bollero (2005) ter Kramberger in sod.
(2006).


57

4.2 Vpliv asa zaoravanja in prezimnega dosevka na koliino akumuliranega
duika v koruzi

Preglednica 8 prikazuje vpliv dveh asov zaoravanja prezimnih dosevkov in tirih
prezimnih dosevkov na koliino duika v suhi koruzi in suhem zrnju koruze. Iz nje
je razvidno, da as zaoravanja prezimnih dosevkov ni statistino znailno
(P > 0,05) vplival na koliino duika v suhi koruzi ha
-1
, je pa pri drugem asu
zaoravanja mo opaziti trend poveanja.

koliino duika v suhi koruzi in suhem zrnju koruze.

Obravnavanja Koliina duika v
suhi koruzi
*

(kg ha
-1
)
Koliina duika v
suhem zrnju koruze
(kg ha
-1
)
as zaoravanja (A)
1 118,04 133,71
2 120,26 136,42
Dosevek (B)
b
106,58
b

a
149,30
ab

Ozimna ogrica 107,19
ab
124,69
ab

Inkarnatka 143,05
a
160,92
a

Kontrola 120,75
ab
133,83
ab

Interakcija (B x A)
Mnogocvetna ljuljka
1 85,12 91,14
2 99,81 122,02
Podzemna detelja
1 122,44 144,12
2 142,16 154,48
Ozimna ogrica
1 111,78 132,68
2 102,61 116,71
Inkarnatka
1 141,04 157,39
2 145,06 164,46
Kontrola
1 129,84 143,22
2 111,67 124,45
Statistina znailnost
A n.s. n.s.
B
** *
A x B n.s. n.s.
n.s. = ni statistino znailne razlike (P > 0,05); * = P 0,05; ** = P 0,01
a, b
vrednosti, oznaene z razlinimi rkami v stolpcu za posamezno skupino podatkov, se
statistino znailno razlikujejo (P 0,05) Tukeyjev test pri 5% stopnji tveganja
1 = 13.4. 2007; 2 = 25.4. 2007
*
suha koruza = masa suhe snovi nadzemnega dela rastline s klasincem

58

Statistino znailne razlike pri tem preuevanem parametru koruze smo ugotovili
med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem s podzemno deteljo
ter med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem z inkarnatko.
Najvija koliina duika v suhi koruzi ha
-1
je bila pri obravnavanju z inkarnatko, in
sicer 143,05 kg ha
-1
, najnija pa pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer
92,46 kg ha
-1
. Interakcija med asom zaoravanja in vrsto dosevka ni bila
statistino znailna (P > 0,05) in ni vplivala na koliino duika v suhi koruzi ha
-1

(Preglednica 8).

koliino duika v suhem zrnju koruze ha
-1
, je pa mo pri drugem asu zaoravanja
opaziti trend poveanja. Statistino znailne razlike pri tem preuevanem
parametru koruze smo ugotovili samo med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko
in obravnavanjem z inkarnatko. Najvija koliina duika v suhem zrnju koruze je
bila pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 160,92 kg ha
-1
, najnija pa pri
obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 106,58 kg ha
-1
. Interakcija med
asom zaoravanja in vrsto dosevka ni bila statistino znailna (P > 0,05) in ni
vplivala na koliino duika v suhem zrnju koruze ha
-1
(Preglednica 8).

Razlog za najnijo koliino duika v suhi koruzi in zrnju ha
-1
pri obravnavanju z
mnogocvetno ljuljko lahko iemo v zelo irokem C:N razmerju (Preglednica 4) in
inhibitorjih, kar navajajo tudi Andersen in Olsen (1993), Lewan (1994), Lyngstad in
Brresen (1996), Ohlander in sod. (1996), Kramberger in sod. (2005, 2006) ter
Kramberger (2007).

4.3 Vpliv asa zaoravanja in prezimnega dosevka na viino koruze v
posameznih obdobjih rasti

S statistino analizo smo ugotovili, da as zaoravanja na splono ni vplival na
viino koruze. Ugotovili pa smo statistino znailen vpliv dosevka na viino koruze
tako v prvem asu zaoravanja kot v drugem, zato rezultate prikazujemo v
nadaljevanju loeno.

59

4.3.1 Vpliv prezimnega dosevka na viino koruze pri prvem asu zaoravanja

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri prvem merjenju viin e koruz smo
ugotovili med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in ostalimi obravnavanji, med
obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem s podzemno deteljo, med
obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z inkarnatko, med
obravnavanjem s podzemno deteljo in kontrolnim obravnavanjem ter med
obravnavanjem z inkarnatko in kontrolnim obravnavanjem. Najnija viina koruz je
bila pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 34,8 cm, najvija pa pri
obravnavanju s podzemno deteljo, in sicer 54,5 cm (Graf 2 in preglednica 9).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri drugem merjenju viine koruz smo
ugotovili med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem s
podzemno deteljo, med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem z
inkarnatko, med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in kontrolnim
obravnavanjem, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem s
podzemno deteljo, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z
inkarnatko ter med obravnavanjema obeh metuljnic in kontrolnim obravnavanjem.

0
50
100
150
200
250
300
2
.
6
.
0
7
9
.
6
.
0
7
1
6
.
6
.
0
7
2
3
.
6
.
0
7
3
0
.
6
.
0
7
7
.
7
.
0
7
1
4
.
7
.
0
7
2
1
.
7
.
0
7
4
.
8
.
0
7
Datumi meritev
V
i
i
n
a

(
c
m
)
mnogocvetna ljuljka ozimna ogrica podzemna detelja inkarnatka kontrola

Graf 2: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri prvem asu zaoravanja.

60

Preglednica 9: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri prvem asu
zaoravanja.

Datum merjenja 2.6.07 9.6.07 16.6.07 23.6.07 30.6.07 7.7.07 14.7.07 21.7.07 4.8.07
Dosevek
Mnogocvetna
ljuljka
34,8
c
50,8
c
84,2
b
119,8
d
143,6
c
170,8
b
207,0
b
232,4
b
234,0
b

Podzemna
detelja
54,5
a
72,2
a
106,7
a
148,0
ab
179,7
ab
217,3
a
254,5
a
258,3
a
258,6
a

Ozimna
ogrica
41,8
b
58,5
bc
89,3
b
135,4
bc
165,0
b
198,6
a
238,4
a
252,6
a
253,0
a

Inkarnatka 54,2
a
75,3
a
111,5
a
152,2
a
183,0
a
213,5
a
254,1
a
260,8
a
261,2
a

Kontrola 44,2
b
59,8
b
89,7
b
133,8
c
165,4
b
201,4
a
242,7
a
257,9
a
258,0
a

Statistina
znailnost

*** *** *** *** *** *** *** *** ***
*** = P 0,001
a, b, c, d
vrednosti, oznaene z razlinimi rkami v stolpcu za posamezno skupino podatkov, se statistino znailno
razlikujejo (P 0,05) Tukeyjev test pri 5% stopnji tveganja

Najnija viina koruz je bila pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 50,8
cm, najvija pa pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 75,3 cm (Graf 2 in
preglednica 9).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri tretjem merjenju viin e koruz smo
inkarnatko, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem s podzemno
deteljo, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z inkarnatko,
med obravnavanjem s podzemno deteljo in kontrolnim obravnavanjem ter med
bila pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 84,2 cm, najvija pa pri
obravnavanju z inkarnatko, in sicer 111,5 cm (Graf 2 in preglednica 9).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri etrtem merjenju viin e koruz smo
ugotovili med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in vsemi ostalimi
obravnavanji, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z
inkarnatko, med obravnavanjem s podzemno deteljo in kontrolnim obravnavanjem
ter med obravnavanjem z inkarnatko in kontrolnim obravnavanjem.

61

preglednica 9).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri petem merjenju viine koruz smo
obravnavanji, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z
inkarnatko ter med obravnavanjem z inkarnatko in kontrolnim obravnavanjem.
preglednica 9).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri estem merjenju viin e koruz smo
obravnavanji, medtem ko med ostalimi obravnavanji teh razlik nismo ugotovili.
cm, najvija pa pri obravnavanju s podzemno deteljo, in sicer 217,3 cm (Graf 2 in
preglednica 9).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri sedmem merjenju viin e koruz smo
ugotovili med enakimi obravnavanji kot pri estem merjenju viine koruz. Najnija
viina koruz je bila pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 207,0 cm,
najvija pa pri obravnavanju s podzemno deteljo, in sicer 254,5 cm (Graf 2 in
preglednica 9).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri osmem merjenju viin e koruz smo
ugotovili med enakimi obravnavanji kot pri sedmem merjenju viine koruz. Najnija
najvija pa pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 260,8 cm (Graf 2 in preglednica
9).


62

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri devetem merjenju viin e koruz smo
ugotovili med enakimi obravnavanji kot pri osmem merjenju viine koruz. Najnija
najvija pa pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 261,2 cm (Graf 2 in preglednica
9).

Razloge za najnijo viino koruz pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko lahko
iemo v irokem C:N razmerju (Preglednica 4) in inhibitorjih rasti, kar navajajo
tudi Andersen in Olsen (1993), Lewan (1994), Lyngstad in Brresen (1996),
Ohlander in sod. (1996), Kramberger in sod. (2005, 2006) ter Kramberger (2007).

4.3.2 Vpliv prezimnega dosevka na viino koruze pri drugem asu zaoravanja

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri prvem merjenju viin e koruz smo
inkarnatko, med obravnavanjem z ozimno ogrico in kontrolnim obravnavanjem
ter med obravnavanjem z inkarnatko in kontrolnim obravnavanjem. Najnija viina
koruz je bila pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer 36,7 cm, najvija pa
pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 56,1 cm (Graf 3 in preglednica 10).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri drugem merjenju viin e koruz smo
inkarnatko, med obravnavanjem z ozimno ogrico in kontrolnim obravnavanjem
ter med obravnavanjem s podzemno deteljo in kontrolnim obravnavanjem.

63

Najnija viina koruz je bila pri obravnavanju z ozimno ogrico, in sicer 52,6 cm,
najvija pa pri obravnavanju s podzemno deteljo, in sicer 75,4 cm (Graf 3 in
preglednica 10).

0
50
100
150
200
250
300
2
.
6
.
0
7
9
.
6
.
0
7
1
6
.
6
.
0
7
2
3
.
6
.
0
7
3
0
.
6
.
0
7
7
.
7
.
0
7
1
4
.
7
.
0
7
2
1
.
7
.
0
7
4
.
8
.
0
7
Datumi meritev
V
i
i
n
a

(
c
m
)
mnogocvetna ljuljka ozimna ogrica podzemna detelja inkarnatka kontrola

Graf 3: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri drugem asu zaoravanja.

Preglednica 10: Vpliv prezimnih dosevkov na viino koruze pri drugem asu
zaoravanja.

Datum merjenja 2.6.07 9.6.07 16.6.07 23.6.07 30.6.07 7.7.07 14.7.07 21.7.07 4.8.07
Dosevek
Mnogocvetna
ljuljka
36,7
c
54,6
c
89,7
bc
129,4
b
156,9
c
186,7
b
222,9
c
241,8
b
242,1
b

Podzemna
detelja
54,8
ab
75,4
a
112,5
a
154,9
a
187,1
a
223,2
a
253,2
a
256,5
a
256,6
a

Ozimna
ogrica
37,9
c
52,6
c
84,2
c
126,0
b
153,5
c
184,9
b
226,0
bc
247,6
ab
247,7
ab

Inkarnatka 56,1
a
74,7
ab
110,6
a
153,8
a
184,9
ab
223,7
a
255,2
a
257,5
a
257,6
a

Kontrola 48,5
b
66,0
b
98,2
b
138,5
b
168,2
bc
202,7
b
246,3
ab
257,8
a
258,0
a

Statistina
znailnost

*** *** *** *** *** *** *** * *
* = P 0,05; *** = P 0,001
a, b, c

64

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri tretjem merjenju viin e koruz smo
med obravnavanjem z ozimno ogrico in kontrolnim obravnavanjem, med
obravnavanjem s podzemno deteljo in kontrolnim obravnavanjem ter med
bila pri obravnavanju z ozimno ogrico, in sicer 84,2 cm, najvija pa pri

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri etrtem merjenju viin e koruz smo

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri petem merjenju viin e koruz smo
deteljo, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z inkarnatko ter
med obravnavanjem s podzemno deteljo in kontrolnim obravnavanjem. Najnija
viina koruz je bila pri obravnavanju z ozimno ogrico, in sicer 153,5 cm, najvija
pa pri obravnavanju s podzemno deteljo, in sicer 187,1 cm (Graf 3 in preglednica
10).


65

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri estem merjenju viin e koruz smo
obravnavanju z inkarnatko, in sicer 223,7 cm (Graf 3 in preglednica 10).

Statistino znailne razlike (P 0,001) pri sed mem merjenju viine koruz smo
podzemno deteljo ter med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z
inkarnatko. Najnija viina koruz je bila pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in
sicer 222,9 cm, najvija pa pri obravnavanju z inkarnatko, in sicer 255,2 cm (Graf
3 in preglednica 10).

Statistino znailne razlike (P 0,05) pri osmem merjenju viin e koruz smo
cm, najvija pa pri kontrolnem obravnavanju, in sicer 257,8 c m (Graf 3 in
preglednica 10).

Statistino znailne razlike (P 0,05) pri devetem merjenju viine koruz smo

66

cm, najvija pa pri kontrolnem obravnavanju, in sicer 258,0 c m (Graf 3 in
preglednica 10).

Razloge za najnijo viino koruz pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko lahko
iemo v irokem C:N razmerju (Preglednica 4) in inhibitorjih, kar navajajo tudi
Andersen in Olsen (1993), Lewan (1994), Lyngstad in Brresen (1996), Ohlander
in sod. (1996), Kramberger in sod. (2005, 2006) ter Kramberger (2007).


67

4.4 Vpliv asa zaoravanja in prezimnega dosevka na viino koruze od tal do
zasnove stora, indeks listne povrine in etveni indeks

Preglednica 11 prikazuje vpliv dveh asov zaoravanja prezimnih dosevkov in tirih
prezimnih dosevkov na viino koruze od tal do zasnove stora, na etveni indeks
in indeks listne povrine koruze. Iz nje je razvidno, da as zaoravanja prezimnih
dosevkov ni statistino znailno (P > 0,05) vplival na viino koruze od tal do
zasnove prvega stora.

viino koruze od tal do zasnove stora, etveni indeks in indeks
listne povrine koruze.

Obravnavanja Viina koruze od tal
do zasnove stora
(cm)

etveni
indeks
(-)
Indeks listne
povrine
(-)
as zaoravanja (A)
1 104,49 0,55 2,31
2 103,04 0,56 2,34
Dosevek (B)
b
0,56 2,05
c

a
0,55 2,59
a

Ozimna ogrica 102,69
a
0,56 2,16
c

Inkarnatka 108,33
a
0,56 2,56
ab

Kontrola 106,88
a
0,55 2,28
bc

Interakcija (B x A)
Mnogocvetna ljuljka
1 93,34 0,55 1,94
2 96,00 0,57 2,17
Podzemna detelja
1 107,75 0,55 2,48
2 104,75 0,54 2,70
Ozimna ogrica
1 107,09 0,54 2,22
2 98,29 0,58 2,09
Inkarnatka
1 108,42 0,55 2,64
2 108,25 0,57 2,48
Kontrola
1 105,84 0,56 2,28
2 107,92 0,55 2,28
Statistina
znailnost

A n.s. n.s. n.s.
B
***
n.s.
***
A x B n.s. n.s. n.s.
n.s. = ni statistino znailne razlike (P > 0,05); *** = P 0,001
a, b, c
1 = 13.4. 2007; 2 = 25.4. 2007

68

S statistino analizo smo ugotovili, da se je ta viina pri obravnavanju z
mnogocvetno ljuljko statistino znailno (P 0,001) razlikovala od viin pri ostalih
obravnavanjih, medtem ko med ostalimi obravnavanji teh razlik nismo ugotovili.
Najnija viina koruze od tal do zasnove prvega stora je bila pri obravnavanju z
mnogocvetno ljuljko, in sicer 94,67 cm, najvija pa pri obravnavanju z inkarnatko,
in sicer 108,33. Interakcija med asom zaoravanja in vrsto dosevka ni bila
statistino znailna (P > 0,05) in ni vplivala na viino koruze od tal do zasnove
prvega stora (Preglednica 11).

Iz preglednice 11 je razvidno, da as zaoravanja prezimnih dosevkov, dosevek in
interakcija med asom zaoravanja in vrsto dosevka ni bila statistino znailna
(P > 0,05) in ni vplivala na etveni indeks koruze.

indeks listne povrine koruze, je pa mo pri drugem asu zaoravanja opaziti trend
poveanja. Statistino znailne razlike pri tem preuevanem parametru koruze
smo ugotovili med obravnavanjem z mnogocvetno ljuljko in obravnavanjem s
deteljo, med obravnavanjem z ozimno ogrico in obravnavanjem z inkarnatko ter
med obravnavanjem z ozimno ogrico in kontrolnim obravnavanjem. Najniji
indeks listne povrine koruze je bil pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko, in sicer
2,05, najviji pa pri obravnavanju s podzemno deteljo, in sicer 2,59. Interakcija
med asom zaoravanja in vrsto dosevka ni bila statistino znailna (P > 0,05) in ni
vplivala na indeks listne povrine koruze (Preglednica 11).


69

Razlog za najnijo viino koruze od tal do zasnove stora koruze pri obravnavanju
z mnogocvetno ljuljko je lahko iroko C:N razmerje (Preglednica 4) in inhibitorji,
kar navajajo tudi Andersen in Olsen (1993), Lewan (1994), Lyngstad in Brresen
(1996), Ohlander in sod. (1996), Kramberger in sod. (2005, 2006), Kramberger
(2007); Wyland in sod. (1995), Martinez in Guiraud (1990), Francis in sod. (1998)
pa navajajo, da se je lahko zaradi imobilizacije duika po zaoravanju mnogocvetne
ljuljke z visokim C:N razmerjem zmanjala rast koruznih rastlin. Rast podzemne
detelje je bila povsem primerljiva rasti inkarnatke, kar navaja tudi Kramberger
(2006).

Razlog za najniji indeks listne povrine pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko je
lahko ta, da je bila konna viina koruznih rastlin pri tem obravnavanju najnija
izmed vseh obravnavanj, razlog pa lahko iemo tudi v irokem C:N razmerju
(Preglednica 4) in inhibitorjih, kar navajajo tudi Andersen in Olsen (1993), Lewan
(1994), Lyngstad in Brresen (1996), Ohlander in sod. (1996), Kramberger in sod.
(2005, 2006) ter Kramberger (2007).


70

5. KOMENTAR

Rastline, ki jih sejemo proti koncu poletja ali v zaetku jeseni, njivo pa zapustijo
pozno jeseni ali spomladi do meseca maja, so kot dosevki za krmo ali podor v
slovenskem kmetijstvu sicer prisotne e dolgo, vendar je zaradi racionalnega
gospodarjenja z rastlinskimi hranili (zlasti z duikom) danes njihova prisotnost v
njivskem kolobarju zaelena in pomembna bolj kot kadarkoli prej. e nai predniki
so z besedno zvezo ''gnojenje z zelenimi rastlinami'' dokaj dobro nakazali vrednost
dosevkov.

Danes pripisujemo dosevkom, zlasti prezimnim, mnoge pozitivne vplive na
krajinsko in biotsko pestrost, varovanje okolja ter na rodovitnost tal. Za tiste, ki
dosevke pridelujejo za krmo, je najpomembneja koliina in kakovost pridelka,
primernost za uporabo in konzerviranje, zlasti pa so pomembni stroki pridelave.
Danes mnogi, ki krme za ivali ne potrebujejo, sejejo dosevke izkljuno z
namenom ozelenitve njive v jesenskih in zimskih mesecih. S tem rpajo dosevki
(tudi dosevki za krmo) mineralni duik iz tal v obdobju, ko obstaja veja nevarnost
izpiranja v podtalje in s tem nevarnost neracionalnega izgubljanja tega hranila ter
onesnaevanje podtalnice z duikovimi spojinami. Nevarnost za to je opazna zlasti
v jesenskih in prvih spomladanskih mesecih, pa tudi v milih obdobjih zime. rpanje
mineralnega duika iz tal je zlasti pomembno na zelo rodovitnih tleh z intenzivno
mineralizacijo in posledino vejimi koliinami v talno raztopino sproajoega se
mineralnega duika, precej mineralnega duika pa lahko ostane v tleh tudi po
pridelovanju prejnje poljine. Dosevek torej mineralni duik akumulira in ga vee
v organsko obliko. V primeru porabe dosevka za krmo del tega duika v pridelku
zelinja odpeljemo z njive, del (korenine in strnike) pa ostane na njej in je po
mineralizaciji organske snovi namenjen naslednji poljini v njivskem kolobarju. e
dosevek za ozelenitev v celoti zaorjemo, ostane na njivi veliko ve organske snovi
in v njej vezanega duika, ki se mineralizira pozneje.


71

V tevilnih izvedenih poskusih po svetu in pri nas se je pokazalo, da so pri rpanju
mineralnega duika iz tal med dosevki najbolj uinkovite rastline iz druin trave
(Poaceae) in krinice (Brassicaceae). Te rastline namre e zgodaj jeseni
oblikujejo zelo uinkoviti koreninski sistem, hkrati pa tudi z nadzemnimi deli hitro
prekrijejo povrino tal. Med travami je potrebno posebej izpostaviti italijansko
mnogocvetno ljuljko. Njen pridelek je zelo uporaben tudi za krmo ivalim. Krinice
so nekoliko manj uporabne za krmo, zelo pa kot rastline za ozelenitev tistih njiv, na
katerih so tla e dovolj dobra za njihovo pridelavo. Med krinicami sta zelo
uporabni ozimna ogrica in ozimna repica.

Pri uporabi trav in krinic za prezimno ozelenitev njiv lahko torej v jesenskih,
zimskih in prvih spomladanskih mesecih raunamo na veliki okoljevarstveni uinek
zmanjevanja vsebnosti mineralnega duika v tleh, vendar pa lahko v praktinem
poljedelstvu pri uporabi trav in krinic kot dosevkov prihaja do njihovih vplivov na
pridelek naslednjih poljin v njivskem kolobarju, zlasti e je travam in krinicam
primanjkovalo duika za njihovo nemoteno rast, kar smo ugotovili tudi v naem
poskusu.

Tako so bile med rastjo jeseni in spomladi sicer zelo uinkovite v rpanju
razpololjivega mineralnega duika iz tal, vendar pa so lahko z duikom
''podhranjene'' zaradi omejenih koliin tega hranila ob zaoravanju. Posledino
lahko, eprav so glede na razvojni stadij e dokaj ''mlade'', vsebujejo dokaj iroko
razmerje med ogljikom in duikom v svoji organski snovi (tudi ez 40 ali 50:1), kar
smo ugotovili tudi v naem poskusu (Preglednica 4).

Razmerje med ogljikom in duikom v zaorani organski snovi je pomembno zaradi
mineralizacije, torej razgradnje organske snovi (s pomojo mikroorganizmov) in s
tem sproanja mineralnega duika v talno raztopino, od koder ga rpajo rastline.
Mineralizacija oziroma sproanje duika iz razkrajajoe se organske snovi poteka
bolj ali manj nemoteno, e je razmerje med ogljikom in duikom v organski snovi
do 25 (30):1.

72

e je razmerje ire, bo mineralizacija potekala zelo poasi, ker mikroorganizmom
za svoje delovanje primanjkuje duika. V tem primeru pravzaprav mikroorganizmi
porabljajo tudi mineralni duik iz talne raztopine, torej duik, ki smo ga z
gnojenjem e namenili naslednji poljini v njivskem kolobarju. Tako govorimo celo
o zaasnem ''vezanju'' duika oziroma o njegovi imobilizaciji, dejansko sproanje
duika iz take, razkrajajoe se organske snovi pa lahko priakujemo ele ez
nekaj tednov.

Posledice preirokega razmerja med ogljikom in duikom v zaoranih travah in
krinicah se lahko kaejo v manjem pridelku poljine, ki dosevku sledi (npr.
koruza, pesa,), kar kaejo tudi rezultati naega poskusa (Preglednica 7).
Nekateri poskuajo negativen vpliv iskati e drugje, npr. v alelopatiji, izlokih
predhodnega posevka, v spojinah, ki nastajajo pri razgradnji podorine. Negativen
vpliv je dokazan pri tevilnih poskusih v tujini in pri nas. Seveda to vedenje ob
strokih, ki jih imamo z dosevki za ozelenitev njiv, v marsikom zbuja upravien
dvom o smiselnosti prezimne ozelenitve oziroma celo o smiselnosti setve
dosevkov za krmo, eprav je v obeh primerih okoljevarstveni vidik dosevkov trav in
krinic v funkciji zmanjevanja nevarnosti izpiranja duika v podtalje nesporen.

Ob zagovarjanju smiselnosti uporabe trav in krinic je na prezimne dosevke
potrebno gledati celovito, torej z vidika trajne rastlinske pridelave na njivah. V
primeru setve dosevkov za krmo je skupni pridelek krme v sistemu, npr. italijanska
mnogocvetna ljuljka kot dosevek in koruza, ki ji sledi, bistveno veji, kot e je njiva
pozimi neposejana in pridelujemo zgolj koruzo, eprav je lahko pridelek samo
koruze v slednjem primeru veji, kar lahko na podlagi rezultatov naega poskusa
tudi potrdimo (Preglednica 7).


73

Upravienost vkljuevanja ljuljke kot dosevka v kolobar e poveuje razirjena
monost uporabe organskih gnojil na ivinorejski kmetiji. Morebitna zaasna
imobilizacija duika po setvi naslednje poljine v njivskem kolobarju oziroma
glede na potrebe naslednje poljine po duiku zapoznela mineralizacija ez
poletje, nam iz okoljevarstvenega vidika v njivskem kolobarju jeseni ponovno
narekuje setev ozimine, pa naj bo to ito ali krinica za zrnje ali pa setev dosevka
za krmo ali ozelenitev njive. Seveda pa, gledano globalno in dolgorono,
vkljuevanje zlasti prezimnih dosevkov (etudi so to samo trave ali krinice)
poveuje racionalno gospodarjenje z duikom v njivskem kolobarju ob trajnem
ohranjanju ali celo poveevanju vsebnosti organske snovi in posledino
rodovitnosti tal.

Morebitni imobilizaciji duika v asu rasti naslednje poljine v njivskem kolobarju,
se lahko izognemo tudi z dovolj zgodnjim zaoravanjem dosevka, e
predvidevamo, da bi v organski snovi lahko vseboval iroko razmerje med
ogljikom in duikom, kar v naem poskusu nismo dokazali (Preglednica 4). To je
seveda smiselno, e imamo njivo ozelenelo in pridelka spomladi ne bomo uporabili
za krmo.

e najbolj se imobilizaciji duika ob razgradnji zaoranih dosevkov oziroma
negativnemu vplivu dosevkov na naslednjo poljino izognemo, e kot dosevek za
ozelenitev njive ali za krmo uporabimo rastlino iz druine metuljnice (Fabaceae)
(ali pa meanico rastlin, ki je bogata z metuljnicami), kar lahko na podlagi
rezultatov naega poskusa tudi potrdimo (Preglednica 4). V ta namen lahko za
prezimni dosevek uporabimo pri nas znane in uveljavljene rastline, kot so:
inkarnatka, ki smo jo uporabili tudi v naem poskusu, ozimna graica (predvsem
kutrava) in tudi rna detelja. Uporabimo jih lahko kot dosevek za krmo, lahko pa
izkljuno le za ozelenitev njive ez zimo. Prav tako dobra ali pa zaradi nekoliko
manjega pridelka spomladi razvitega zelinja celo bolja je podzemna detelja, ki
smo jo kot prezimni dosevek uporabili tudi v naem poskusu.

74

Spomladi, t.j. do prve polovice maja, imajo omenjene rastline namre v organski
snovi razmerje med ogljikom in duikom nekje med 10 in 20:1, kar pomeni
takojnje sproanje duika po zaoravanju.

Ozko razmerje med ogljikom in duikom v organski snovi je posledica visoke
vsebnosti duika v rastlinah. Ta pa je rezultat simbiotske vezave duika iz zraka.

Seveda moramo pri pridelavi teh dosevkov teiti k temu, da zagotovimo kar se da
najbolje razmere za nemoteno simbiotsko vezavo duika iz zraka. V prvi vrsti
moramo poskrbeti za rodovitna, s hranili dobro preskrbljena in ne prekisla tla, kar
smo zagotovili tudi v naem poskusu. Zelo pomemben pa je tudi rok setve, ki smo
ga v naem poskusu izvedli v najoptimalnejem asu. V poskusih, ki sta jih
izvajala Kramberger (2006) in Zlatar (2008) sta najbolje rezultate pri simbiotski
vezavi duika iz zraka dosegla, e sta navedene metuljnice sejala v drugi polovici
avgusta. e pri septembra sejanih metuljnicah je bilo simbiotske vezave duika iz
zraka zlasti jeseni e zelo malo, pozneje setve metuljnic pa tako niso ve
primerne.

Rana setev metuljnic kot dosevkov, e nam spravilo predhodne poljine z njive to
omogoa, je pomembna zaradi temperature zraka in tal, pri kateri simbiotska
vezava duika iz zraka e poteka. Mnogi avtorji namre posebej izpostavljajo
temperaturni prag 8 C, pod katerim se simbiotska vezava duika iz zraka ustavi.
Ker je za simbiotsko vezavo potrebno, da metuljnica najprej sploh prine z rastjo,
je logina posledica, da pri septembrskih setvah ne moremo ve raunati na
omembe vredne koliine simbiotsko vezanega duika e jeseni. Spomladi se tla
do primerne temperature segrejejo ele v aprilu. Pri dokaj zgodnjem
spomladanskem zaoravanju ne moremo raunati na veliko simbiotsko vezavo
duika, nanjo lahko v veji meri raunamo ele po spravilu metuljnice sredi maja.
To pa je velikokrat e prepozno za setev naslednje poljine npr. koruze v asu,
ko skuamo z njeno zelo zgodnjo setvijo kar se da izkoristiti spomladansko vlago
in zmanjati negativen uinek morebitne poletne sue.

75

V ameriki literaturi najdemo rezultate, ki navajajo, da lahko metuljnice kot
prezimni dosevek v njivskem kolobarju povea pridelek naslednje poljine -
koruze enako, kot to doseemo z gnojenjem ob uporabljenih 60 do 200 kg N ha
-1

(Preglednica 3).
V nasprotju z neposredno setvijo koruze v npr. ljuljko, so pri mnogih poskusih
dosegli zelo spodbudne rezultate, tudi e so npr. koruzo sejali neposredno v
ostanke prezimne metuljnice, kar je lahko zelo pomembno za postopno
mineralizacijo in ''prestrezanje'' z mineralizacijo sproajoega se ogljikovega
dioksida. Prav bi bilo, da pri prej navedenih koliinah duika zlasti vijo vrednost
''jemali nekoliko z rezervo''.

Kompromisno reitev uinkovitega rpanja mineralnega duika iz tal v obdobjih
velike nevarnosti izpiranja in uinkovite simbiotske vezave duika iz zraka lahko
iemo v meanicah trav, krinic in metuljnic. Rezultatov o tem, koliken naj bo
optimalni dele posameznih komponent, ki zadovoljuje navedena priakovanja
vkljuno z ugodnim vplivom na pridelek naslednje poljine v njivskem kolobarju,
zaenkrat e nimamo, zato bo potrebnih e ve raziskav.


76

6. SKLEPI

Namen preuevanj, ki so pripomogla k izdelavi magistrskega dela je bil vpliv asa
zaoravanja prezimnih dosevkov in njihov vpliv na viino koruze, maso suhih koruz
in klasincev, maso suhega zrnja koruze na rastlino, etveni indeks, indeks listne
povrine, koliino duika v suhi koruzi in suhem zrnju koruze. Na podlagi
statistine analize, v katero sta bila vkljuena dva asa zaoravanja (13.4. in 25.4.
2007) in tirje prezimni dosevki (italijanska mnogocvetna ljuljka, ozimna ogrica,
podzemna detelja in inkarnatka) + kontrola (brez dosevka), lahko zakljuimo:

as zaoravanja prezimnih dosevkov ni statistino znailno vplival na noben
preuevan parameter koruze.
Vsi prezimni dosevki so statistino znailno vplivali na vse preuevane
parametre koruze, razen na etveni indeks.
Pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko kot predposevkom smo ugotovili najnije
pridelke koruze.
Pri obravnavanju z inkarnatko kot predposevkom smo ugotovili najvije pridelke
koruze.
Pri obravnavanju z mnogocvetno ljuljko kot predposevkom pri prvem asu
zaoravanja prezimnih dosevkov, smo dosegli najnije viine koruze.
Interakcija med asom zaoravanja in vrsto dosevka ni bila statistino znailna in
ni vplivala na noben preuevan parameter koruze.

eprav je potrebno priznati, da lahko prezimni dosevki poveajo pridelek koruze in
imajo koristen vpliv na okolje, je potrebno nain pridelovanja prilagoditi specifinim
regijam in pridelovalnim sistemom, da bi tako poveali pozitivne uinke prezimnih
dosevkov na pridelek koruze in na okolje. Ustrezno temu je v pridelovalnih
sistemih, v katerih raba prezimnih dosevkov lahko povzroi manji pridelek koruze,
potrebno zmanjati morebitne negativne uinke.

77

7. VIRI

AG. Dosevki. Kmetovalec, Slovenj Gradec, 73, 2005; 7: 69.

Alberts EE in Neibling WH. Influence of crop residues on water erosion. V: Unger
PW, (ed.). Managing agricultural residues. Lewis Publ., Boca Raton, FL.
1994: 1940.

Allison FE. The fate of nitrogen applied to soils. Adv. Agron. 18, 1966: 219258.

Allison MF, Armstrong MJ, Jaggard KW, Todd AD. Integration of nitrate cover
crops into sugarbeet (Beta vulgaris) rotations. II. Effect of cover crops on
growth, yield and N requirement of sugarbeet. J. Agr. Sci. 130, 1998:
6167.

Alvenas G in Marstorp H. Effect of a ryegrass catch crop on soil inorganic-N
content and simulated nitrate leaching. Swed. J. Agr. Res. 23, 1993: 314.

Andersen A in Olsen CC. Ryegrass as a catch crop in spring barley. Acta Agric.
Scand. 43, 1993: 218230.

Aronsson H in Torstensson G. Measured and simulated availability and leaching of
nitrogen associated with frequent use of catch crops. Soil Use Managem.
14, 1998: 613.

Baldock JO in Musgrave RB. Manure and mineral fertilizer effects in continuous
and rotational crop sequences in central New York. Agron. J. 72, 1980:
511518.

Barber SA. Relation of weather to the influence of hay crops on subsequent corn
yields on a Chalmers silt loam. Agron. J. 64, 1972: 810.

Barnes JP in Putnam AR. Evidence for allelopathy by residues and aqueous
extracts of rye (Secale cereale). Weed Sci. 34, 1986: 384390.

Bavec F. Genotipske karakteristike i prinos hibrida kukuruza u zavisnosti od
gustine sklopa u uslovima Podravlja (Slovenija) (Zea mays L.). Mag. delo.
/F. Bavec/, Novi Sad, 1987: 93 f.

Bavec F. Vegetacioni prostor i azot kao inioci obrazovanja lisne povrine,
iznoenja hranljivih elemenata i prinosa hibrida kukuruza (Zea mays L.)
grupe Zrenja 100400. Dok. disertacija. /F. Bavec/, Novi Sad, 1992: 115 f.

Bavec F. Nekatere zapostavljene in/ali nove poljine. Fakulteta za kmetijstvo,
Maribor, 2000: 215 str.


78

Bavec F. Od njive do mejice in kruha (izbrane teme iz poljedelstva). Fakulteta za
kmetijstvo, Maribor, 2003: 212 str.

Benson GO. Why the reduced yields when corn follows corn and possible
management responses. V: Proceeding corn and sorghum research.
Chicago Conference, Washington. Am. Seed Trade Assoc. 1985: 971972.

Bergstrom L. Distribution and temporal changes of mineral nitrogen in soils
supporting annual and perennial crops. Swed. J. Agric. Res. 16, 1986:
105112.

Bergstrm LF in Jokela WE. Ryegrass cover crop effects on nitrate leaching in
spring barley fertilized with
15
NH
4
15
NO
3
. J. Environ. Qual. 30, 2001:
16591667.

Bertilsson G. Lysimeter studies of nitrogen leaching and nitrogen balances as
affected by agricultural practices. Acta Agric. Scand. 38, 1988; 3: 311.

Bhowmik PC in Doll JD. Corn and soybean response to allelopathic effects of
weed and crop residues. Agron. J. 74, 1982: 601606.

Blevins RL, Cook D, Phillips SH, Phillips RE. Influence of no-tillage on soil
moisture. Agron. J. 63, 1971: 593596.

Blevins RL, Herbek JH, Frye WW. Legume cover crops as a nitrogen source for
no-till corn and grain sorgum. Agron. J. 82, 1990: 769772.

Blumenthal MJ in Ison RL. Plant population dynamics in subterranean clover and
murex medic swards. 1. Size and composition of the seed bank. Aust. J.
Agr. Res. 45, 1994: 913928.

Bollero GA in Bullock DG. Cover cropping systems for the central corn belt. J.
Prod. Agric. 7, 1994: 5558.

Brandi-Dohrn FM in sod. Nitrate leaching under a cereal rye cover crop. J.
Environ. Qual. 26, 1997: 181188.

Brandsaeter LO, Smeby T, Tronsmo AM, Netland J. Winter annual legumes for
use as cover crops in row crops in northern regions: II. Frost resistance
study. Crop Sci. 40, 2000: 175181.

Breland TA. Green manuring with clover and ryegrass catch crops undersown in
small grains: Crop development and yields. Acta. Agric. Scand. 46, 1996:
3040.


79

Brown SM, Whitwell T, Touchton JT, Burmester CH. Conservation tillage systems
for cotton production. Soil Sci. Soc. Am. J. 49, 1985: 12561260.

Buckles D, Triomphe B, Sain G. Cover crops in hillside agriculture (Farmer
innovation with mucuna). IDRC/CIMMYT, Canada, 1998: 230 str.

Burgos NR, Talbert RE, Mattice JD. Cultivar and age differences in the production
of allelochemicals by Secale cereale. Weed Sci. 47, 1999: 481485.

Campiglia E, Caporali F, Mancinelli R. Alternative cropping systems with self
reseeding annual legumes in a Mediterranean environment. Proc. XIX
International Grassland Congress. So Pedro, Brazil, 2001: 745746.

Caporali F, Campiglia E, Mancinelli R, Paolini R. Maize performances as
influenced by winter cover crop green manuring. Ital. J. Agron. 8, 2003; 1:
3745.

Carter JL, Hartwig EE. The management of soybeans. Adv. Agron. 14, 1962:
359412.

Catt JA, Christian DG, Goss MJ, Harris GL, Howse KR. Strategies to reduce
nitrate leaching by crop rotation, minimal cultivation and straw
incorporation in the Brimstone Farm experiment, Oxfordshire. Aspects
Appl. Biol. 30, 1992: 255262.

Clark AJ, Decker AM, Meisinger JJ. Seeding rate and kill date effects on hairy
vetch-cereal rye cover crop mixtures for corn production. Agron J. 86,
1994: 10651070.

Clark AJ, Decker AM, Meisinger JJ, Mulford FR, McIntosh MS. Hairy vetch kill date
effects on soil water and corn production. Agron. J. 87, 1995: 579585.

Clark AJ, Decker AM, Meisinger JJ, McIntosh MS. Kill date of vetch, rye, and a
vetch-rye mixture: I. Cover crop and corn nitrogen. Agron. J. 89, 1997a:
427434.

Clark AJ, Decker AM, Meisinger JJ, McIntosh MS. Kill date of vetch, rye and a
vetch-rye mixture: II. Soil moisture and corn yield. Agron. J. 89, 1997b:
434441.

Cochran VL, Elliot LF, Papendick RI. The production of phytotoxins from surface
crop residues. Soil Sci. Soc. Am. J. 41, 1977: 903908.

Cock RJ. Root health: Importance and relationship to farming practices. V:
Bezdicek DF, (ed.). Organic farming. Madison: Am. Soc. Agron. 1984:
111127.

80

Corak SJ, Frye WW, Smith MS. Legume mulch and nitrogen fertilizer effects on
soil water and corn production. Soil Sci. Soc. Am. J. 55: 1991: 13951400.

Curl EA. Control of plant diseases by plant rotation. Bot. Rev. 29, 1963: 413479.

eh-Brenik. S krinicami je kri. Kmeki glas, Ljubljana, 62, 2005; 38
(21.september): 8.

ergan Z, Pove V, Ileri J. Opisna sortna lista za koruzo. Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike
Slovenije, Ljubljana, 2007: 54 str.

ergan Z, Zemlji A, Dolniar P. Sua in kmetijstvo v Sloveniji. Kmeki glas,
Ljubljana, 65, 2008; 13 (26. marec): 6.

Dabney SM, Mcgawley EC, Boethel DJ, Berger DA. Short-term crop rotation
systems for soybean production. Agron. J. 80, 1988: 197204.

Dabney SM, Delgado JA, Reeves DW. Using winter cover crops to improve soil
and water quality. Commun. Soil Sci. Plant Anal. 32, 2001: 12211250.

Dapaah HK in Vyn TJ. Nitrogen fertilization and cover crop effects on soil
structural stability and corn performance. Comun. Soil. Sci. Plant Anal. 29,
1998: 25572569.

Davies DB, Garwood TWD, Rochford ADH. Factors affecting nitrate leaching from
a calcareous loam in East Anglia. J. Agr. Sci. 126, 1996: 7586.

De Boodt M, De Leenheer L, Kirkham D. Soil aggregate stability indexes and crop
yields. Soil Sci. 91, 1961: 138146.

Decker AM, Holderbaum JF, Mulford RF, Meisinger JJ, Vough LR. Fall-seeded
legume nitrogen contributions to no-till corn production. V: Power JF, (ed.).
The role of legumes in conservation tillage systems. Soil Conserv. Soc. of
Am., Ankeny, IA, 1987: 2122.

Decker AM, Clark AJ, Meisinger JJ, Mulford FR, McIntosh MS. Legume cover crop
contribution to no-tillage corn production. Agron. J. 86, 1994: 126135.

Dick WA in Van Doren JDM. Continuous tillage and rotation combinations effects
on corn, soybean, and oat yields. Agron. J. 77, 1985: 459465.

Ditsch DC in Alley MM. Nonleguminous cover crop for residual N recovery and
subsequent crop yields. J. Fert. Issues 8, 1991: 613.


81

Doran JW in Smith MS. Role of cover crops in nitrogen cycling. V: Hargrove WL,
(ed.). Cover crops for clean water. Soil and Water Conserv. Soc., Ankeny,
IA., 1991: 8590.

Drury CF, Stone JA, Findlay WI. Microbial biomass and soil structure associated
with corn, grass, and legumes. Soil Sci. Soc. Am. J. 55, 1991: 805811.

Duck BN in Tyler DD. No-till winter cover crops: Management and production.
Tennessee Agri Science 179, 1996: 1216.

Duggar JF. Experiments with crimson clover and hairy vetch. Bull. No. 96. Ala.
Agr. Exp. Sta., Auburn: 1898: 27 str.

Duiker SW in Curran WS. Rye cover crop management for corn production in the
northern mid-atlantic region. Agron. J. 97, 2005: 14131418.

Ebelhar, SA, Frye WW, Blevins RL. Nitrogen from legume cover crops for no-till
corn. Agron. J. 76, 1984: 5155.

Eckert DJ. Rye cover crops for no-tillage corn and soybean production. J. Prod.
Agric. 1, 1988: 207210.

Edwards JH, Thurlow DL, Eason JT. Influence of tillage and crop rotation on yields
of corn, soybean, and wheat. Agron. J. 80, 1988: 7680.

Egner H, Riehm H, Domingo WR. Untersuchungen ber die chemische
bodenanalyse als grundlage fr die beurteilung des nhrstoffzustandes der
bden. II. Chemische extraktionsmethoden zur phosphor und kalium-
bestimmung. Kungl. Lantbrukshgskolans Annaler 26, 1960: 4561.

Einhelling FA. Interaction involving allelopathy in cropping systems. Agron. J. 88,
1996: 886893.

Elers B in Hartmann HD. Biologische Konservierung von Nitrat. Gemse 4, 1987:
210214.

Evans PM in Hall EJ. Seed softening patterns from single seed crops of
subterranean clover (Trifolium subrerraneum L.) in a cool temperate
environment. Aust. J. Exp. Agr. 35, 1995: 11171121.

Ewing RP, Wagger MG, Denton HP. Tillage and cover crop management effects
on soil water and corn yield. Soil. Sci. Soc. Am. J. 55, 1991: 10811085.

Flannery RL. Hairy vetch vs. rye cover crops for corn silage production using
no-till. Better Crops Plant Food 66, 1981: 2225.

82

Fleming AA, Giddens JE, Beaty ER. Corn yields as related to legumes and
inorganic nitrogen. Crop Sci. 21, 1981: 977980.

Folorunso OA, Rolston DE, Prichard T, Louie DT. Soil surface strenght and
infiltration rate as affected by winter cover crops. Soil Technol. 5, 1992:
189197.

Frame J, Charlton JFL, Laidlaw AS. Temperate forage legumes. Wallingford, New
York: CAB International, cop. 1998: 225239.

Francis GS, Haynes RJ, Williams PH. Effects of the timing of ploughing in
temporary leguminous pastures and two winter cover crops on nitrogen
mineralization, nitrate leaching and spring wheat growth. J. Agric. Sci. 124,
1995: 19.

Francis GS, Bartley KM, Tabley FJ. The effect of winter cover crop management
on nitrate leaching losses and crop growth. J. Agric. Sci. 131, 1998:
299308.

Frankenberger WT in Abdelmagid HM. Kinetic parameters of nitrogen
mineralization rate of leguminous crops incorporated into soil. Plant Soil
87, 1985: 257271.

Freyman S in Schaalje GB. Harmful effects of workeddown winter wheat on
spring-seeded wheat and rapeseed. Can. J. Plant Sci. 63, 1983: 299301.

Frye WW, Smith WG, Williams RJ. Economics of winter cover crops as a source of
nitrogen for no-till corn. J. Soil Water Conserv. 40, 1985: 246249.

Frye WW, Blevins RL, Smith MS, Corak SJ, Varco JJ. Role of annual legume
cover crops in efficient use of water and nitrogen. V: Doran JW in sod.,
(eds.). Cropping strategies for efficient use of water and nitrogen. Spec.
Publ. 51. ASA, CSSA and SSSA, Madison, WI.1988: 129154.

Garwood TWD, Davies DB, Artley AR. The effect of winter cover crops on yield of
the following spring crops and nitrogen balance in a calcareous loam. J.
Agric. Sci. 132, 1999: 111.

Gladwin A in Beckwith CP. The benefit of a catch crop in minimising nitrate
leaching from autumn and winter applied slurry and manure. Aspects of
Appl. Biol. 30, 1992: 149152.

Glaar Z, tuhec P, Fiakov M. Krmne poljine, Semenarna Ljubljana, Ljubljana,
2008: 35 str.


83

Goss MJ, Howse PW, Lane PW, Christian DG, Harris GL. Losses of nitrate-
nitrogen in water draining from under autumn-sown crops established by
direct drilling or mouldboard ploughing. J. Soil Sci. 44, 1993: 3548.

Goss MJ, Howse KR, Christian DG, Catt JA, Pepper TJ. Nitrate leaching:
Modifying the loss from mineralized organic matter. Eur. J. Soil Sci. 49,
1998: 649659.

Griffith DR, Kladivko EJ, Mannering JV, West TD, Parsons SD. Longterm tillage
and rotation effects on corn growth and yield on high and low organic
matter, poorly drained soils. Agron. J. 80, 1988: 599605.

Hall JK, Hartwig NL, Hoffman LD. Cyanazine losses in runoff from notillage corn in
living mulch and dead mulches vs. unmulched conventional tillage. J.
Environ. Qual. 13, 1984: 105110.

Hansen EM in Djurhuus J. Nitrate leaching as influenced by soil tillage and catch
crop. Soil Tillage Research 41, 1997: 203219.

Hargrove WL. Winter legumes as a nitrogen-source for no-till grain-sorghum.
Agron. J. 78, 1986; 1: 7074.

Hargrove WL in Frye WW. The need for legume cover crops in conservation tillage
production. V: Power JF, (ed.). The role of legumes in conservation tillage
systems. Soil Conserv. Soc. of Am., Ankeny, IA., 1987: 15.

Heal OW, Anderson JM, Swift MJ. Plant litter quality and decomposition. V:
Cadisch G and Giller KE, (ed.). Driven by nature: Plant litter quality and
decomposition. CAB Int., Cambridge, UK, 1997: 330.

Hesterman OB, Sheaffer CC, Barnes DK, Lueschen WE, Ford JH. Alfalfa dry
matter and nitrogen production and fertilizer nitrogen response in legume-
corn rotations. Agron. J. 78, 1986: 1923.

Hesterman OB. Exploiting forage legumes for nitrogen contribution in cropping
systems. V: Hargrove WL, (ed). Cropping strategies for efficient use or
water and nitrogen. Spec. Publ. 51. ASA, Madison, WI, 1988: 155156.

Hesterman OB, Griffin TS, Williams PT, Harris GH, Christenson DR. Forage
legume-small grain intercrops: Nitrogen production and response of
subsequent corn. J. Prod. Agric. 5, 1992: 340348.

Holderbaum JF, Decker AM, Meisinger JJ, Mulford ER, Vough LR. Harvest
management of a crimson clover cover crop for no-tillage corn production.
Agron. J. 82, 1990a; 5: 918923.


84

Holderbaum JF, Decker AM, Meisinger JJ, Mulford ER, Vough LR. Fall seeded
legume cover crops for no-tillage corn in the humid east. Agron. J. 82,
1990b: 117124.

Honeycutt CW, Potaro LJ, Avila KL, Halterman WA. Residue quality, loading rate
and soil temperature relations with hairy vetch (Vicia villosa Roth.) residue
carbon, nitrogen and phosphorus mineralization. Biol. Agric. Hortic. 9,
1993: 181199.

Hoyt GD in Hargrove WL. Legume cover crops for improving crop and soil
management in the southern United States. HortScience 21, 1986:
397402.

Huntington TG, Grove JH, Frye WW. Release and recovery of nitrogen from winter
annual cover crops in no-till corn production. Commun. Soil. Sci. Plant
Anal. 16, 1985: 193211.

Ileri J, Penik M, Rogelj M. Sortna lista poljin, zelenjadnic in trte. Ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike
Slovenije, Ljubljana, 2007: 20 str.

Ilnicki RD in Enache AJ. Subterranean clover living mulch - an alternative method
of weed-control. Agric. Ecosyst. Environ. 40, 1992; (14): 249264.

Inderjit. Plant phenolics in allelopathy. Bot. Rev. 62, 1996: 186202.

Inderjit in Dakshini KMM. Bioassays for allelopathy: Interactions of soil organic and
inorganic constituents. V: Inderjit, Dakshini KMM, Foy CF, (eds.). Principles
and practices in plant ecology: Allelochemical interactions, CRC Press,
Boca Raton, FL., 1999: 3544.

Jackson LE, Wyland LJ, Stivers LJ. Winter cover crops to minimize nitrate losses
in intensive lettuce production. J. Agr. Sci. 121, 1993: 5562.

Jensen ES. Nitrogen accumulation and residual effects of nitrogen catch crops.
Acta Agric. Scan. 41, 1991: 333344.

Jensen ES. The release and fate of nitrogen from catch-crop materials
decomposing under field conditions. J. Soil Sci. 43, 1992: 335345.

Johnson TJ, Kaspar TC, Kohler KA, Corak SJ, Logsdon SD. Oat and rye
overseeded into soybean as fall cover crops in the upper Midwest. J. Soil
Water Conserv. 53, 1998: 276279.

Knknen H, Eriksson C, Rkklinen, Vuorinen M. Effect of annually repeated
undersowing on cereal grain yields. Agr. Food Sci. 10, 2001: 197208.

85

Kapun S, Barbari M, Kramberger B. Strnini dosevki: Zbornik predavanj,
ivinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje: Kmetijska svetovalna sluba
za Pomurje, Murska Sobota, 1999: 53 str.

Karlen DL in Doran JW. Cover crop management effects on soybean and corn
growth and nitrogen dynamics in an on-farm study. Am. J. Altern. Agric. 6,
1991: 7182.

Keeling W, Segarra E, Abernathy JR. Evaluation of conservation tillage cropping
systems for cotton on the Texas Southern High Plains. J. Prod. Agric. 2,
1989; 3: 269273.

Keeney K in Nelson DW. Methods of soil analysis. Am. Soc. Agron. 1982:
634698.

Kessavalou A in Walters DT. Winter rye as a cover crop folowing soybean under
conservation tillage. Agron. J. 89, 1997: 6874.

Kocjan-Ako D. Pozabljene poljine. Kmeki glas, Ljubljana, 1999: 187 str.

Kocjan-Ako D in Verbi J. Morfologija in tehnologija pridelave ozimne oljne
ogrice. Sodobno kmetijstvo, Ljubljana, 35, 2002; 4: 152157.

Kocjan-Ako D. Ozimna oljna ogrica (Brassica napus L. var. napus) v svetu in
pri nas ter monosti za ekoloko pridelavo in predelavo. Biodar, Revija za
varstvo okolja in kmetijstvo, Ljubljana, 6, 2006a; 1: 1013.

Kocjan-Ako D. Ozimna oljna ogrica-energetsko najbogateja oljnica zmernega
pasu. Kmeki glas, Ljubljana, 63, 2006b; 21 (24. maj): 9.

Koroec J. Pridelovanje krme na travinju. Kmeki glas, Ljubljana, 1984: 275 str.

Koroec J. Pridelovanje krme. Kmeki glas, Ljubljana, 1989: 181 str.

Koroec J in Kuan V. Pomembnost inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) v
prezimnih krmnih dosevkih v Sloveniji. Sodobno kmetijstvo, Ljubljana 28,
1995; 12: 580583.

Koroec J. Travinje in trate. Kmeki glas, Ljubljana, 1997: 230 str.

Koroec J. Pridelovanje krme na travinju in njivah. Biotehnika fakulteta, Oddelek
za agronomijo, Ljubljana, 1998: 279 str.

Kouyate Z, Franzblubbers K, Juo ASR, Hossner L. Tillage, crop residue, legume
rotation and green manure effects on sorghum and millet yields in the
semiarid tropics of Mali. Plant Soil 225, 2000: 141151.

86

Kramberger B. Pridelovanje krme (izbrana poglavja). Visoka kmetijska ola,
Maribor, 1995: 200 str.

Kramberger B. Krmni dosevki. Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 1999a: 134 str.

Kramberger B. Mnogocvetna ljuljka. Kmeki glas (priloga) t. 26, Ljubljana, 1999b:
67.

Kramberger B. Ozelenitev tal v kmetijstvu. Fakulteta za kmetijstvo, Maribor, 2003:
79 str.

Kramberger B. Podzemna detelja. Nae travinje, Drutvo za gospodarjenje na
travinju Slovenije, Maribor, 1, 2005; 1: 16.

Kramberger B, Gselman A, Podvrnik M. Kratkotrajna prezimna ozelenitev njiv-
kako udejaniti dejanski pomen. Kmetovalec, Slovenj Gradec, 73, 2005; 10:
68.

Kramberger B in sod. Vpliv mnogocvetne ljuljke je lahko negativen. Kmetovalec,
Slovenj Gradec, 74, 2006; 2: 89.

Kramberger B. Metuljnice za ozelenitev. Sodobno kmetijstvo, Ljubljana, 84, 2006;
3: 89.

Kramberger B. Uporaba metuljnic za prezimno ozelenitev njiv. Kmeki glas,
Ljubljana, 64, 2007; 51 (19. december): 8.

Kristensen HL in Thorup-Kristensen K. Root growth and nitrate uptake of three
different catch crops in deep soil layers. Soil. Sci. Soc. Am. J. 68, 2004:
529537.

Kumar K in Goh KM. Management practices of antecedent leguminous and non-
leguminous crop residues in relation to winter wheat yield, nitrogen uptake,
soil nitrogen mineralization and simple nitrogen balance. Eur. J. Agron. 16,
2002: 295308.

Kuo S, Sainju UM, Jellum EJ. Winter cover cropping influence on nitrogen
mineralization, presidedress soil nitrate test and corn yields. Biol. Fertil.
Soils 22, 1996: 310317.

Kuo S, Sainju UM, Jellum EJ. Winter cover crop effects on soil organic carbon and
carbohydrate. Soil Sci. Soc. Am. J. 61, 1997a: 145152.

Kuo S, Sainju UM, Jellum EJ. Winter cover cropping influence on nitrogen in soil.
Soil Sci. Soc. Am. J. 61, 1997b: 13921399.


87

Kuo S in Sainju UM. Nitrogen mineralization and availability of mixed leguminous
and non-leguminous cover crop residues in soil. Biol. Fertil. Soils 26, 1998:
346355.

Kuo S in Jellum EJ. Long-term winter cover cropping effects on corn (Zea mays L.)
production and soil nitrogen availability. Biol. Fertil. Soils 31, 2000:
470477.

Kuo S in Jellum EJ. Influence of winter cover crop and residue management on
soil nitrogen availability and corn. Agron. J. 94, 2002; 3: 501508.

Langdale GW in sod. Cover crop effects on soil erosion by wind and water. V:
Hargrove WL, (ed.). Cover crops for clean water. Soil and Water Conserv.
Soc., Ankeny, IA., 1991: 1522.

Leskoek M. Gnojenje. Kmeki glas, Ljubljana, 1993: 197 str.

Lal R, Regneir E, Eckert DJ, Edwards WM, Hammonds R. Expectations of cover
crops for sustainable agriculture. V: Hargrove WL, (ed.). Cover crops for
clean water. Soil and Water Conserv. Soc., Ankeny, IA., 1991: 111.

Latif MA, Mehuys GR, MacKenzie AF, Alli I, Faris MA. Effect of legumes on soil
physical quality in a maize crop. Plant Soil 140, 1992: 1523.

Lewan E. Effects of a catch crop on leaching of nitrogen from a sandy soil:
Simulations and measurements. Plant Soil 166, 1994: 137152.

Logsdon SD, Kaspar TC, Meek DW, Prueger JH. Nitrate leaching as influenced by
cover crops in large soil monoliths. Agron. J. 94, 2002: 807814.

Loiseau P in sod. Effect of soil-N and urine-N on nitrate leaching under pure grass,
pure clover and mixed grass/clover swards. Eur. J. Agron. 14, 2001; 2:
113121.

Lopez-Bellido L, Fuentes M, Castillo JE, Lopez-Garrido FG, Fernandez EJ. Long-
term tillage, crop rotation and nitrogen fertilizer effects on wheat yield
under Mediterranean conditions. Agron. J. 88, 1996: 783791.

Lovrenak F. Pedogeografija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za
geografijo, Ljubljana, 1994: 187 str.

Lyngstad I in Brresen T. Effects of undersown cover crops on yield and soil
mineral nitrogen in cereal production in southeast Norway. Norwegian J.
Agric. Sci. 10, 1996: 5569.


88

Magdoff F. Understanding the Magdoff presidedress nitrate test for corn. J. Prod.
Agric. 4, 1991: 297305.

Maidl FX, Suckert J, Funk R, Fischbeck G. Standorterhebungen zur
Stickstoffdynamik nach anbau von Knerleguminosen. J. Agron. Crop Sci.
167, 1991: 259268.

Mannering JV in Meyer LD. The effects of various rates of surface mulch on
infiltration and erosion. Soil. Sci. Soc. Am. Proc. 27, 1963: 8486.

Mansoer Z, Reeves DW, Wood CW. Suitability of sunn hemp as an alternative
late-summer legume cover crop. Soil Sci. Soc. Am. J. 61, 1997: 246253.

Martin GW in Touchton JT. Legumes as a cover crop and source of nitrogen. J.
Soil Water Conserv. 38, 1983: 214216.

Martinez J in Guiraud G. A lysimeter study of the effects of ryegrass catch crop,
during a winter wheat/maize rotation, on nitrate leaching and on the
following crop. J. Soil Sci. 41, 1990: 516.

Martini A in Sunik F. Mala flora Slovenije. Dravna zaloba Slovenije,
Ljubljana, 1984: 793 str.

Mayer JB in Hartwig NL. Corn yield in crown vetch relative to dead mulch. V:
Proceedings of the Annual Meeting of the Northeastern. Weed Sci. Soc.
40, 1986: 3435.

McCracken DV, Smith MS, Grove JH, MacKown CT, Blevins RL. Nitrate leaching
as influenced by cover cropping and nitrogen source. Soil Sci. Soc. Am. J.
58, 1994: 14761483.

McGuire WS. Subterranean clover. V: Taylor NL, (ed.). Clover science and
Technology. ASA/CSS/SSSA, Madison, Wisconsin, 1985: 515534.

McKenney DJ, Wang SW, Drury CF, Findlay WI. Denitrification, immobilization,
and mineralization in nitrate limited and nonlimited residue-amended soil.
Soil Sci. Soc. Am. J. 59, 1995: 118124.

McVay KA, Radcliffe DE, Hargrove WL. Winter legumes effects on soil propertis
and nitrogen fertilizer requirements. Soil Sci. Soc. Am. J. 53, 1989:
18561862.

Meisinger JJ, Hargrove WL, Mikkelsen RL, Williams JR, Benson VW. Effects of
cover crops on groundwater quality. V: Hargrove WL, (eds.). Cover crops
for clean water. Soil and Water Coserv. Soc., Ankeny, IA. 1991: 5768.


89

Meisinger JJ in Delgado JA. Principles for managing nitrogen leaching. J. Soil
Water Conserv. 57, 2002: 485498.

Mendes IC, Bandick AK, Dick RP, Bottomley PJ. Microbial biomass and activities
in soil aggregates affected by winter cover crops. Soil Sci. Soc. Am. J. 63,
1999: 873881.

Merbach W, Wurbs A, Jacob HJ, Latus C. Temporary biological conservation by
winter oilseed turnip (Brassica rapa L.) and its influence on following crops
and N-percolation. Isotopes Environ. Health Stud. 33, 1997a: 3943.

Merbach W, Latus C, Hlzer D, Schalitz G, Pickert J. Zeitweilige N-Konservierung
durch Winterzwischenfrchte und ihr Einfluss auf die N-Auswaschung
sowie N-Aufnahme durch die Folgefrchte, untersucht mit Hilfe von
15
N bei
einer nordostdeutschen Sauerbraunerde. Zalf-Berichte 26, 1997b: 7885.

Meseni bilten 2007. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 2007; 12
(1): 63 str.

(2): 71 str.

(3): 67 str.

(4): 64 str.

(5): 89 str.

(6): 75 str.

(7): 74 str.

(8): 83 str.

(9): 67 str.

(10): 65 str.


90

(11): 74 str.

(12): 79 str.

Meyer LD, Wischmeier WH, Floser GR. Mulch rates required for erosion control on
steep slopes. Soil. Sci. Soc. Am. Proc. 34, 1970: 2486.

Miguez FE in Bollero GA. Review of corn yield response under winter cover
cropping systems using meta-analytic methods. Crop sci. 45, 2005:
23182329.

Miller RM in Jastrow JD. The role of mycorrhizal fungi in soil conservation. V:
Bethlenfalvay GJ, Linderman RG, (eds.). Mycorrhizae in Sustainable
Agriculture, ASA Special Publication Number 54, Am. Soc. Agron.,
Madison, WI, 1992: 2944.

Miller M in Dick RP. Dynamics of soil C and microbial biomass on whole soil
aggregates in two cropping systems differing in C-input. Appl. Soil Ecol. 2,
1995: 253261.

Mikovi B. Krmno bilje. Nauna knjiga, Beograd, 1986: 503 str.

Mitchell WH in Teel MR. Winter-annual cover crops for no-tillage corn production.
Agron. J. 69, 1977: 569573.

Moschler WW, Shear GM, Hallock DL, Sears RD, Jones GD. Winter cover crops
for sod-planted corn: Their selection and management. Agron. J. 59, 1967:
547551.

Mller Hansen E in Djurhuus J. Nitrate leaching as influenced by soil tillage and
catch crop. Soil Tillage Res. 41, 1997: 203219.

Muller JCD, Denys G, Morlet G, Mariotti A. Influence of catch crops on mineral
nitrogen leaching and its subsequent plant use. V: Germon JC, (ed.).
Management of systems to reduce impact of nitrates. Elsevier Applied
Science, London and New York, 1989: 8595.

Munawar A, Blevins RL, Frye WW, Saul MR. Tillage and cover crop management
for soil water conservation. Agron. J. 82, 1990: 773777.

Nelson DW in Sommers LE. Total carbon, organic carbon and organic matter. V:
Sparks in sod., (ed.). Method of soil analysis. Part 3. SSSA Book Ser. 5.
SSSA, Madison, WI, 1996: 9611010.


91

Neely CL, McVay KA, Hargrove WL. Nitrogen contribution of winter legumes to no-
till corn and grain sorghum. V: Power JF, (eds.). The role of legumes in
conservation tillage systems. Proc. National Conf., University of Georgia,
Athens, GA. 27-29 Apr. Soil Conserv. Soc. Am., Ankey, IA, 1987.

Nielsen NE in Jensen HE. Soil mineral nitrogen as affected by undersown catch
crops. V: Neetes on JJ in Dilz K, (eds.). Assessment of nitrogen fertilizer
requirements, Institute of Soil Fertility, Haren, The Netherlands Institute of
soil fertility, 1985: 101110.

Nygaard Srensen J. Effect of catch crops on the content of soil mineral nitrogen
before and after winter leaching. Z. Pflanzenern. Bodenk. 155, 1991:
6166.

Ohlander L, Bergkvist G, Stendahl F, Kvist M. Yield of catch crops and spring
barley as affected by time of undersowing. Acta Agric. Scan. 46, 1996:
161168.

Owens LB. Nitrate nitrogen concentrations in percolate from lysimeters planted to
a legume-grass mixture. J. Environ. Qual. 19, 1990: 131135.

Parente GS in sod. Tools to reduce N leaching in maize monoculture system. 9
Gumpensteiner Lysimetertagung, 24 und 25. april, 2001: 211212.

Patrick WH, Haddon CB, Hendrix JA. The effects of longtime use of winter cover
crops on certain physical properties of commerce soil. Soil Sci. Soc. Am.
Proc. 21, 1957: 366368.

Pecetti L in Piano E. Observations on the rapidity of seed and burr growth in
subterranean clover. J. Genet. Breed. 48, 1994: 225228.

Peterson TA in Vargel GE. Crop yield as affected by rotation and nitrogen rate. I.
Soybean. Agron. J. 81, 1989: 727731.

Phatak SC in sod. Cover crop effects on weeds, diseases and insects of
vegetable. V: Hargrowe WL, (ed.). Cover crops for clean water. Soil and
Water Conserv. Soc., Ankeny, IA., 1991: 153154.

Phillips RE. Soil moisture. V: Phillips RE in Phillips SH, (eds.). No-tillage
agriculture: Principles and practice. Van nostrand reinhold co., New York:
1984.

Pinck LA, Allison FE, Gaddy VL. Greenhouse experiments on the effect of green
manures upon nitrogen recovery and soil carbon content. Soil. Sci. Soc.
Am. Proc. 10, 1945: 230239.


92

Pioneer, 2007. Katalog 2007: 19 str.

Pisa PR, Vicari A, Catizone P. Effect of barley (Hordeum vulgare L.) cover crop on
soil and runoff losses. Rivista di Agronomia 28, 1994: 3841391.

Power JF. Legumes and crop rotations. V: Francis CA in sod., (ed.). Sustainable
agriculture in temperate zones. John Wiley & Sons, New York, 1990:
178204.

Power JF, Koerner PT, Doran JW, Wilhelm WW. Residual effects of crop residue
on grain production and selected soil properties. Soil Sci. Soc. Am. J. 62,
1998: 13931397.

Primavesi A. Manejo ecolgico do solo. 9.ed. So Paulo, Nobel, 1988: 549 str.

Program razvoja podeelja za Republiko Slovenijo 20042006. Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana: 207 str.

Program razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 20072013.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 2007: 322 str.

Raimbault BA, Vyn TJ, Tollenaar M. Corn response to rye cover crop management
and spring tillage systems. Agron. J. 82, 1990: 10881093.

Raimbault BA, Vyn TJ in Tollenaar M. Corn response to rye cover crop, tillage
methods and planter options. Agron. J. 83, 1991: 287290.

Raimbault BA in Vyn TJ. Corn rotation and tillage effects on corn growth and soil
structural stability. Agron. J. 83, 1991: 979985.

Ranells NN in Wagger MG. Nitrogen release from grass release and legume cover
crop monocultures and bicultures. Agron. J. 88, 1996: 777782.

Ranells NN in Wagger MG. Winter annual grass-legume bicultures for efficient
nitrogen management in no-till corn. Agric. Ecosys. Environ. 65, 1997a:
2332.

Ranells NN in Wagger MG. Nitrogen-15 recovery and release by rye and crimson
clover cover crops. Soil Sci. Soc. Am. J. 61, 1997b: 943948.

Rasse DP, Ritchie JT, Peterson WR, Wei J, Smucker AJM. Rye cover crop and
nitrogen fertilization effects on nitrate leaching in inbred maize fields. J.
Environ. Qual. 29, 2000: 298304.

Reid JB in Goss MJ. Effect of living roots of different plant species on aggregate
stability of two arable soils. J. Soil Sci. 32, 1981: 521541.

93

Reeves, DW, Wood CW, Touchton JT. Timing of nitrogen applications for corn in a
winter legume conservation-tillage system. Agron. J. 85, 1993: 98106.

Reeves DW. Cover crop and rotations. V: Hatfield JL in Stewart BA, (ed.). Crops
residue management. Advances in Soil Science. Lewis Publ., CRP Press,
Boca Raton, FL, 1994: 125172.

Ries SK, Wert V, Sweeley CC, Leavitt RA. Triacontanol: A new naturally occurring
plant growth regular. Science (Washington DC) 195, 1977: 13391341.

Ritter WF, Scarborough RW, Chirnside AEM. Winter cover crops as a best
management practice for reducing nitrogen leaching. J. Contam. Hydrol.
34, 1998: 115.

Roberson EB, Sarig S, Firestone MK. Cover crop management of polysaccharide
mediated aggregation in an orchard soil. Soil Sci. Soc. Am. J. 55, 1991:
734739.

Roberson EB, Sarig S, Shenan C, Firestone MK. Nutritional management of
microbial polysaccharide production and aggregation in an agricultural soil.
Soil Sci. Soc. Am. J. 59, 1995: 15871594.

Roder W, Mason SC, Clegg MD, Kniefp KR. Yield-soil relationships in sorghum-
soybean cropping systems with different fertilizer regimes. Agron. J. 81,
1989: 470475.

Rossiter RC. The success of failure of strains of Trifolium subterraneum L. in a
Mediterranean environment. Aust. J. Agr. Res. 17, 1966: 425446.

Regg WT, Richner W, Stamp P, Feil B. Accumulation of dry matter and nitrogen
by minimum-tillage silage maize planted into winter cover crop residues.
Eur. J. Agron. 8, 1998: 5969.

Russelle MP in Hargrove WL. Cropping systems: Ecology and management. V:
Follett RF, (ed.). Nitrogen management and groundwater protection.
Elsevier Sci. Publ. Co., New York, 1989: 277317.

Ruffo ML, Bullock DG, Bollero GA. Soybean yield as affected by biomass and
nitrogen uptake of cereal rye in winter cover crop rotation. Agron. J. 96,
2004: 800805.

Rttimann M. Boden-, Herbizid-, und Nhrstoffverluste durch Abschvemmung bei
konservierender Bodenbearbeitung und Mulchsaat von Silomais.
Physiogeographika, Basel 30, 2001: 1238.


94

Sainju UM in Singh BP. Winter cover crops for sustainable agricultural systems:
Influence on soil properties, water quality and crop yields. Hort Sci. 35,
1997: 2128.

Sainju UM, Singh BP, Whitehead WF. Long-term effects of tillage, cover crops,
and nitrogen fertilization on organic carbon and nitrogen concentrations in
sandy loam soils in Georgia, USA. Soil Tillage Res. 63, 2002: 167179.

Sarrantonio M in Scott TW. Tillage effects on availability of nitrogen to corn
following a winter green manure crop. Soil Sci. Soc. Am. J. 52, 1988:
16611668.

Schrder J.J, de Groot WJM, van Dijk W. Nitrogen losses from continuous maize
as affected by cover crops. V: Archer JR in sod., (ed.). Nitrate and farming
systems, Aspects of Applied Biology 30, Association of Applied Biologists,
Warwick, 1992: 317-326.

Schrder JJ, Van Dijk W, de Groot WJM. Effects of cover crops on the nitrogen
fluxes in a silage maize production system. Neth. J. Agr. Sci. 44, 1996:
293315.

Schwenke GD in sod. Factors regulating the contributions of fixed nitrogen by
pasture and crop legumes to different farming systems of eastern Australia.
Plant Soil 228, 2001: 2941.

Scott TW, Mt. Pleasant J, Burt RF, Otis DJ. Contributions of ground cover, dry
matter and nitrogen from intercrops and cover crops in a corn polyculture
system. Agron. J. 79, 1987: 792798.

Shafi M, Bakht J, Tariq Jan M, Shan Z. Soil C and N dynamics and maize (Zea
mays L.) yield as affected by cropping systems and residue management
in North-western Pakistan. Soil Tillage Res. 94, 2007: 520529.

Shah Z, Shah SH, Peoples MB, Schwenke GD, Herriedge DF. Crop residue and
fertilizer N effects on nitrogen fixation and yield of legume-cereal rotations
and soil organic fertility. Field Crop Res. 83, 2003: 111.

Shepherd MA, Johnson PA, Smith P. The effect of crop rotation on nitrate leaching
losses, sandland and limestone aquifers. Aspects of Applied Biology 30,
1992: 183190.

Shepherd MA, Davies DB, Johnson PA. Minimizing nitrate losses from arable soil.
Soil Use Managem. 9, 1993: 9499.


95

Shepherd MA in Lord EI. Nitrate leaching from a sandy soil: The effect of previous
crop and postharvest soil management in an arable rotation. J. Agr. Sci.
127, 1996: 215229.

Shepherd MA. The effectiveness of cover crops during eight years of UK sandland
rotation. Soil Use Managem. 15, 1999: 4148.

Shipley JJ, Meisinger JJ, Decker AM. Conserving residual corn fertilizer nitrogen
with cover crops. Agron. J. 84, 1992: 869876.

Schwenke GD in sod. Factors regulating the contributions of fixed nitrogen by
pasture and crop legumes to different farming systems of eastern Australia.
Plant Soil 228, 2001: 2941.

Schwinning S in Parsons AJ. A spatially explicit population model of stoloniferous
N-fixing legumes in mixed pasture with grass. J. Eco. 84, 1996: 815826.

Siqueira JO, Nair MG, Hammerschimdt MR, Safir GR. Significance of phenolic
compounds in plantsoil-microbial systems. Crit. Rev. Plant Sci. 10, 1991:
63121.

Slife FW. Economics of herbicide use and cultivar tolerance to herbicides. V:
Annual corn sorghum research conference. Chicago, Washington:
American Seed Trade Association, 1976: 7782.

Smith MS, Frye WW, Varco JJ. Legume winter cover crops. Adv. Soil Sci. 7, 1987:
95139.

Smith JL, Papendick RI, Bezdicek DF, Lynch JM. Soil organic matter dynamics
and crop residue management. V: Metting B, (eds.). Soil microbial ecology.
Marcel Dekker, New York, 1992: 6594.

Srensen JN in Thorup-Kristensen K. Nitrogen effects of non legume catch crops.
Z. Pflanzenern. Bodenk. 156, 1993: 5559.

Sortna lista poljin, zelenjadnic in trte za leto 2004. Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije,

Staver KW in Brinsfield RB. Using cereal grain winter cover crops to reduce
groundwater nitrate contamination in the mid-Atlantic coastal plain. J. Soil
Water Conserv. 53, 1998: 230240.

Steffens G in Vetter H. Sticksoffverlagerung nach Gled ngung mit und ohne
Zwischenfruchtanbau. Landwirschaftliche Forschung, Sonderheft 40, 1984:
355362.

96

Stute JK in Posner JL. Synchrony between legume nitrogen release and corn
demand in the upper Midwest. Agron. J. 87, 1995: 10631069.

Stevenson FC in van Kessel C. The nitrogen and non-nitrogen benefits of pea to
succeeding crops. Can. J. Plant Sci. 76, 1996: 735745.

Statistini letopis Republike Slovenije. Ljubljana, 2007; 46: 600 str.

Tejada M in Gonzales JL. Effects of the application of a compost originating from
crushed cotton gin residues on wheat yield under dry land conditions. Eur.
J. Agron. 19, 2003: 357368.

Stenberg M. Spring establishment of Perennial ryegrass in winter wheat. Swed. J.
Agr. Res. 28, 1998: 8390.

Strgulec M. Ve pridelave oljne ogrice. Dolenjski list, Novo mesto 57, 2006; 37:
14.

Sullivan PG, Parrish DJ, Luna JM. Cover crop contribuitions to N supply and water
conservation in corn production. Am. J. Alt. Agric. 6, 1991: 106113.

Sullivan J. Overview of cover crops and green manures. ATTRA, 2003: 14.
http://attra.ncat.org/attrapub/PDF/covercrop.pdf (10. maj 2007)

Surekha K, Kumari Padma Kumari AP, Narayana Reddy M, Statyanaarayana K,
Sta Cruz PC. Crop residue management to sustain soil fertility and irrigated
rice yields. Nutr. Cycl. Agroecosys. 67, 2003: 145154.

otari-Pisai K. Travnjaka flora i njena poljoprivredna vrijednost. Zagreb,
1961: 247 str.

otari-Pisai K, Kovaevi J. Travnjaka flora i njena poljoprivredna vrijednost.
Nakladni zavod znanje, Zagreb, 1968: 443 str.

Ta TC in Faris MA. Species variation in the fixation and transfer of N from legumes
to associated grasses. Plant Soil 98, 1987: 265274.

Tajnek T. Oljna ogrica in sonnica. Kmeki glas, Ljubljana, 1986: 104 str.

Tajnek T. Koruza, Kmeki glas, Ljubljana, 1991: 180 str.

Teasdale JR. Reduced-herbicide weed management systems for no-tillage corn
(Zea mays) in a hairy vetch (Vicia villosa) cover crop. Weed Technol. 7,
1993: 879883.


97

Thomsen IK. Nitrogen uptake in barley after spring incorporation of
15
N-labelled
Italian ryegrass into sandy soil. Plant Soil 150, 1993: 193201.

Thomsen IK, Hansen JF, Kjellerup V, Christensen BT. Effects of cropping system
and rates of nitrogen in animal slurry and mineral fertilizer on nitrate
leaching from a sandy loam. Soil Use Managem. 9, 1993: 5358.

Thomsen IK in Christensen BT. Nitrogen conserving potential of successive
ryegrass catch crops in continous spring barley. Soil Use Managem. 15,
1999: 195200.

Thornley JHM, Bergelson J, Parsons AJ. Complex dynamics in a carbon-nitrogen
model of a grass legume pasture. Annals of botany 75, 1995; 1: 7994.

Thorup-Kristensen K. Root growth of nitrogen catch crops and of a succeeding
crop of broccoli. Acta Agricult. Scand. B, Soil Plant Sci. 43, 1993a: 58-64.

Thorup-Kristensen K. Effect of nitrogen catch crops on the nitrogen nutrition of a
succeeding crop. I. Effects through mineralization and preemptive
competition. Acta Agricult. Scand. B, Soil Plant Sci. 43, 1993b: 7481.

Thorup-Kristensen K. Effect of nitrogen catch crop species on the nitrogen
nutrition of succeeding crops. Fert. Res. 37, 1994: 231239.

Thorup-Kristensen K in Nielsen NE. Modelling and measuring the effect of
nitrogen catch crops on the nitrogen supply for succeeding crops. Plant
and Soil 203, 1998: 7889.

Thorup-Kristensen K. Are differences in root growth of nitrogen catch crops
important for their ability to reduce soil nitrate-N content, and how can this
be measured? Plant and soil, 230, 2001; 2: 185195.

Thorup-Kristensen K, Magid J, Jensen LS. Catch crops and green manures as
biological tools in nitrogen management in temperate zones. Adv. Agron.
79, 2003: 227302.

Tisdall JM. Possible role of soil microorganisms in aggregation in soils. V: Robson
AD, Abbott LK, Malajczuk N, (eds.). Management of Mycorrhizas in
Agriculture, Horticulture and Forestry. Kluwer Academic Publishers,
Dordrecht, 1994: 115121.

Torbert HA, Reeves DW, Mulvaney RL. Winter legume cover crop benefits to corn:
Rotation vs fixed-nitrogen effects. Agron. J. 88, 1996; 4: 527535.


98

Torrey KD. Influence of conservation tillage and winter cover crops on cutworm
management strategies in corn. Ms thesis, Lusiana Tech University,
Ruston, 1992.

Torstensson G in Aronsson H. Nitrogen leaching and crop availability in manured
catch crop systems in Sweden. Nutr. Cycl. Agroecosys. 56, 2000:
139152.

Touchton JT, Gardner WA, Hargrove WL, Duncan RR. Reseeding crimson clover
as a N source for no-tillage grain sorghum production. Agron. J. 74, 1982:
283287.

Touchton JD, Ricker DH, Walker RH, Snipes CE. Winter legumes as a nitrogen
source for no-tillage corn. Soil Tillage Res. 4, 1984: 391401.

Unger PW in Vigil MF. Cover crops effects on soil water relationships. J. Soil
Water Conserv. 53, 1998: 200207.

Utomo M, Frye WW, Blevins RL. Sustaining soil nitrogen for corn using hairy vetch
cover crop. Agron. J. 82, 1990: 979983.

Varco JJ, Frye WW, Smith MS, Mackown CT. Tillage effects on nitrogen recovery
by corn from a nitrogen-15 labeled legume cover crop. Soil Sci. Soc. Am. J.
53, 1989: 822827.

Varco JJ, Spurlock SR, Sanabria-Garro OR. Profitability and nitrogen rate
optimization associated with winter cover management in no-tillage cotton.
J. Prod. Agric. 12, 1999: 9195.

Vaughan JD in Evanylo GK. Corn response to cover crop species, spring
desiccation time and residue management. Agron. J. 90, 1998: 536544.

Vaughan JD, Hoyt GD, Wollum AG. II. Cover crop nitrogen availability to
conventional and no-till corn: Soil mineral nitrogen, corn nitrogen status,
and corn yield. Commun. Soil Sci. Plant Anal. 31, 2000; 78: 10171041.

Verbi J. Mnogocvetna ljuljka. Tehnoloki list, Kmetijski intitut Slovenije,

Vigil MF in Kissel DE. Equations for estimating the amount of nitrogen mineralized
from crop residues. Soil Sci. Soc. Am. J. 55, 1991: 757761.

Vigil MF in Kissel DE. Rate of nitrogen mineralized from incorporated crop
residues as influenced by temperature. Soil Sci. Soc. Am. J. 59, 1995:
16361644.


99

Voigtlnder G in Jacob H. Grnlandwirtschaft und Futterbau. Ulmer, Stutgart,
1987: 480 str.

Vos J in van der Putten PEL. Field observations on nitrogen catch crops. I.
Potential and actual growth and nitrogen accumulation in relation to sewing
date and crop species. Plant Soil 195, 1997; 2: 299309.

Vos J, van der Putten PEL, Hussein MH, van Dam AM, Leffelaar PA. Field
observations on nitrogen catch crops: II. Root lenght and root lenght
distribution in relation to species and nitrogen supply. Plant Soil 201, 1998:
149155.

Vos J in van der Putten PEL. Field observations on nitrogen catch crops. III.
Transfer of nitrogen to the succeeding main crop. Plant soil 236, 2001:
263273.

Vyn TJ. Crop sequence and conservation tillage effects on soil structure and
maize growth. V: Soane BD, (ed.). Proc. 11th Int. Conf. Int. Soil Till. Res.
Org., Edinburgh, United Kingdom. 1115 July. ISTRO, Edinburg, United
Kingdom, 1988: 921926.

Vyn TJ, Janovicek KJ, Miller MH, Beauchamp EG. Soil nitrate accumulation and
corn response to preceding small-grain fertilization and cover crops. Agron.
J. 91, 1999: 1724.

Zlatar M. Vpliv roka setve na prezimitev dosevkov iz druine metuljnic (Fabaceae
L.). Dipl. delo. /M. Zlatar/, Maribor, 2008: 50 str.

Zupani M. Rastni parametri in pridelek v razlinih razmerjih gostot rastlin fiola in
koruze v zdrueni setvi. Dipl. delo. /M. Zupani/, Maribor, 2005: 50 str.

Wagger MG. Time of desiccation effects on residue composition and subsequent
nitrogen release from several winter annual cover crops. Agron. J. 81,
1989a: 236241.

Wagger MG. Cover crop management and nitrogen rate in relation to growth and
yield of no-till corn. Agron. J. 81, 1989b: 533538.

Wagger MG in Mengel DB. The role of nonleguminous cover crops in the efficient
use of water and nitrogen. V: Hargrove WL, (eds.). Cropping strategies for
efficient use of water and nitrogen. ASA Spec. Publ. 51. ASA, Madison, WI,
1993: 115127.

Wall DA in Stobbe EH. The effect of tillage on soil temperature and corn (Zea
mays L.) growth in Manitoba. Can. J. Plant Sci. 64, 1984: 5967.


100

Wall GJ, Pringle EA, Sheard RW. Intercropping red clover with silage corn for soil
erosion control. Can. J. Soil Sci. 71, 1991: 137145.

Wallgren B in Lindn B. Effects of catch crops and ploughing times on soil mineral
nitrogen. Swed. J. Agr. Res. 24, 1994: 6775.

Weston LA. Utilization of allelopathy for weed management in agroecosystems.
Agron. J. 88, 1996: 860866.

Whitehead DC. Grassland nitrogen. Wallingford, CAB International, 1995: 397 str.

Williams LE in Schmitthenner AF. Effect of crop rotation on soil fungus
populations. Phytopathology 52, 1962: 241247.

Williams MM, Mortensen DA, Doran JW. Assessment of weed and crop fitness in
cover crop residues for integrated weed management. Weed Sci. 46, 1998:
595603.

Wright SF in Upadhaya A. Extraction of an abundant and unusual protein from soil
and comparison with hyphal protein from arbuscular mycorrhizal fungi. Soil
Sci. 161, 1996: 575586.

Wyland LJ, Jackson LE, Schulbach KF. Soil-plant nitrogen dynamics following
incorporation of a mature rye cover crop in a lettuce production system. J.
Agr. Sci. 124, 1995: 1725.

Yenish JP, Worshan AD, Chilton WS. Disappearance of DOIBOA-glucoside,
DIBOA and BOA from rye cover crop residue. Weed Sci. 43, 1995: 1820.


Priloge

Slika 1: Prezimni dosevki v loncih (Kramberger 2007).

Slika 2: Rast koruze v loncih (Zupani 2007).


Slika 3: Poskus v obdobju rasti (Zupani 2007).

Slika 4: Sekalnik Bio max (Zupani 2007).


Slika 5: Roni rezalni no (Zupani 2007).

Slika 6: Zmleti vzorci suhe koruze (Zupani 2007).

MAG Zupanic Marko 1980

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

MAG Zupanic Marko 1980

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

You might also like