MAG Leskovar Franc 1979 Šobe

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Franc LESKOVAR
VPLIV ANTIDRIFTNIH OB NA UINKOVITOST
DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE
TRTE
MAGISTRSKO DELO
Maribor 2010
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
tudijski program KMETIJSTVO (bolonjski tudij)
Franc LESKOVAR
VPLIV ANTIDRIFTNIH OB NA UINKOVITOST
DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE
TRTE
MAGISTRSKO DELO
Maribor 2010
POPRAVKI:
Leskovar F. Vpliv antidriftnih ob na uinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte
Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010
III
Komisija za zagovor in oceno magistrskega dela:
Predsednik: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER
Mentor: izr. prof. dr. Mario LENIK
Somentor: izr. prof. dr. Miran LAKOTA
lan: doc. dr. Stanislav VRI
Lektor: Joica Rav, predmetna uiteljica slovenine
Prevod: mag. Andrej Snedec
Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.
Datum zagovora: 24. september 2010
IV
Vpliv antidriftnih ob na uinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte
UDK: 632.95:631.348.4:634.8(043.2)=863
V vinogradu sort Laki rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil
prouevan vpliv antidriftnih ob na uinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora
(Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij (Uncinula necator Schwein), siva plesen
(Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvren vekrat letno z uporabo
dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in tirih antidriftnih ob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI
in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotine uinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke
skozi vso rastno dobo nanaali s klasinim aksialnim prilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode
300 l/ha, le z razlinimi tipi ob. Poleg biotine uinkovitosti kropilnih programov smo analizirali tudi
stopnjo pokrovnosti s kropilno brozgo z uporabo WSP listiev in oblikovanje depozita kropilne brozge z
uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscennega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve
kropilne brozge po kronji smo ugotovili, da je bila povprena pokrovnost s kropilno brozgo pri uporabi
antidriftnih ob primerljiva z doseeno pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi obami. Tudi pri analizi
depozita fluorescennega sledila na filter papirju nismo ugotovili vejih razlik med standardnimi in
antidriftnimi obami. Antidriftne obe omogoajo oblikovanje nekoliko vejih depozitov v notranjosti
kronje. Uporaba antidriftnih ob ni zmanjala uinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje
peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.
Kljune besede: vinska trta, obe, fungicidi, uinkovitost zatiranja, Plasmopara viticola,
Uncinula necator, Botrytis cinerea
OP XIII, 92 strani, 21 slik, 28 preglednic, 50 virov
Impact of drift-reducing nozzles on the efficiency of plant protection products for the
control of grapevine diseases
UDC: 632.95:631.348.4:634.8(043.2)=863
In a vineyard planted with the Welschriesling and Chardonnay grape varieties, we have conducted 5
comparative experiments to examine the impact of drift-reducing nozzles on the efficiency of plant protection
products (PPP) for control of grapevine diseases caused by Plasmopara viticola, Uncinula necator and
Botrytis cinerea fungi. The PPPs were applied several times a year using two standard (Lechler TR and
Albuz ATR) and four drift-reducing nozzles (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI and Albuz TD-ATR). The
experiments for determining the biological efficiency of PPPs were conducted by applying the products
through the entire growth season with a standard axial sprayer in equal doses and with equal water rate per
hectare (300 l/ha), but with different nozzle types. In addition to the biological efficiency of spraying
programmes, we have also analysed the degree of coverage with spray by using WSP (water sensitive
papers), and the deposit formation of the spray by using filter paper collectors and the uvitex fluorescent
tracer (Helios). An analysis of the distribution of the spray inside the grape canopy has shown that, when
drift-reducing nozzles are used, the average coverage with the spray is comparable to the coverage achieved
by application with standard nozzles. Also, an analysis of the fluorescent tracer deposits on filter paper
indicated that no major differences between standard and drift-rducing nozzles appeared. It was shown that
drift-reducing nozzles can lead to formation of higher deposits inside the grape canopy than in case of use of
standard nozzles. The use of drift-reducing nozzles did not reduce the efficiency of fungicides applied for
control of grape downy mildew, oidium and grey mould of berries.
Key words: grapevine, nozzles, fungicides, biological efficiency, Plasmopara viticola,
Uncinula necator, Botrytis cinerea
DC: XIII, 92 pages, 21 images, 28 tables, 50 sources
V
Kazalo vsebine
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
1.1 Povod za raziskavo .................................................................................................... 1
1.2 Delovne hipoteze ........................................................................................................ 2
2 PREGLED OBJAV.......................................................................................................... 3
2.1 Znailnosti postopka nanosa FFS v trajnih nasadih s prenjem........................... 3
2.1.1 Prilniki................................................................................................................. 4
2.2 Splono o vplivu tipov prilnikov in ob na uspenost zatiranja bolezni
vinske trte ......................................................................................................................... 6
2.2.1 Primerjava med znailnostmi standardnih in antidriftnih ob.............................. 9
2.3 Definicija in vrste drifta.......................................................................................... 15
2.4 Tehnini ukrepi za zmanjevanje drifta................................................................ 16
2.5 Optimalne lastnosti listne stene trte in prilagoditev tehnike nanosa FFS.......... 20
3 MATERIAL IN METODE DELA................................................................................ 23
3.1 Lokacija in znailnosti poskusnih parcelic............................................................ 23
3.1.1 Vremenske razmere ............................................................................................ 24
3.2 Uporabljene naprave in materiali .......................................................................... 24
3.2.1 Sadjarsko-vinogradniki traktor Goldoni STAR 100 Quadrifoglio ................... 24
3.2.2 Noeni prilnik.................................................................................................... 26
3.2.3 Tipi ob, uporabljeni v poskusu, in delovni parametri ....................................... 28
VI
3.3 Doloanje delovnih parametrov ............................................................................. 30
3.4 Uporabljene kemikalije in kropilni program...................................................... 33
3.5 Uporaba WSP testnih listiev in ugotavljanje stopnje pokrovnosti ciljnih
povrin s kropilno brozgo............................................................................................ 38
3.6 Postopek ugotavljanja depozita fluorescentnega sledilca na filter papirju........ 40
3.7 Ugotavljanje biotine uinkovitosti pripravkov ................................................... 41
3.8 Metode ocenjevanja stopnje napadenosti z boleznimi in ocenjevanje
uinkovitosti FFS........................................................................................................... 41
3.9 Metode ocenjevanja stopnje napadenosti z boleznimi ......................................... 42
3.10 Uporabljene statistine metode ............................................................................ 43
3.11 Predstavitev srednje visoke gojitvene oblike....................................................... 44
3.11.1 Klasini - enojni guyot (en paron privezan vodoravno) ................................. 44
3.12 Predstavitev poloajev ocenjevanja in oznak, kot jih uporabljamo v
preglednicah z rezultati................................................................................................. 46
4 REZULTATI Z RAZPRAVO....................................................................................... 47
4.1 Prouevanje vpliva ob na uspenost zatiranja peronospore na listih in
grozdih pri sorti Laki rizling (Poskus 1).................................................................... 47
grozdih pri sorti Chardonnay (Poskus 2).................................................................... 50
VII
grozdih pri sorti Chardonnay (Poskus 3) .................................................................... 54
grozdih pri sorti Chardonnay (Poskus 4).................................................................... 57
grozdih pri sorti Laki rizling (Poskus 5).................................................................... 60
4.6 Prouevanje vpliva ob na uspenost zatiranja oidija na listih in grozdih
ter sive plesni na grozdih pri sorti Laki rizling (Poskus 1) ...................................... 63
ter sive plesni na grozdih pri sorti Chardonnay (Poskus 2) ...................................... 66
ter sive plesni na grozdih pri sorti Laki rizling (Poskus 5) ...................................... 75
4.11 Prouevanje stopnje pokritosti s kropilno brozgo z uporabo WSP listiev
pri sorti Chardonnay..................................................................................................... 79
4.12 Prouevanje depozita kropilne brozge z uporabo fluorescennega sledilca
Helios 10 ES na filter papirju pri sorti Chardonnay.................................................. 82
5 ZAKLJUKI .................................................................................................................. 86
VIII
5.1 Zakljuki hipoteze 1 ................................................................................................ 86
6 VIRI ................................................................................................................................. 88
IX
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Pregled nekaterih karakteristik v poskusu preuevanih ob.
V prilnik je bilo vgrajenih 8 ob (po tiri na vsaki strani). .................... 28
Preglednica 2: Pregled vseh pripravkov in odmerkov pri poskusu 1 (Laki rizling)..... 33
Preglednica 3: Pregled vseh pripravkov in odmerkov pri poskusu 2 (Chardonnay)...... 34
Preglednica 6: Pregled vseh pripravkov in odmerkov pri poskusu 5 (Laki rizling)..... 37
Preglednica 7: Stopnja uinkovitosti (%, Abbott) po kropilnem programu proti
peronospori na listih in grozdih (Poskus 1 Laki rizling). .................. 48
Preglednica 8: Rezultat analize poskusa po faktorski zasnovi (dejavnik 1 - oba,
dejavnik 2 poloaj v kronji); (Poskus 1) ............................................. 49
peronospori na listih in grozdih (Poskus 2 Chardonnay). ................... 51
Preglednica 10: Rezultat analize poskusa po faktorski zasnovi (dejavnik 1 oba,
dejavnik 2 poloaj v kronji); (Poskus 2) ........................................... 53
peronospori na listih in grozdih (Poskus 3 Chardonnay). ................. 55
peronospori na listih in grozdih (Poskus 4 Chardonnay). ................. 58
X
peronospori na listih in grozdih (Poskus 5 Laki rizling). ................ 61
Preglednica 17: Stopnja uinkovitosti (%, Abbott) po kropilnem programu
proti oidiju na listih in grozdih ter sivi plesni na grozdih
(Poskus 1 Laki rizling). ................................................................... 64
(Poskus 2 Chardonnay). .................................................................... 67
XI
(Poskus 5 Laki rizling). ................................................................... 76
Preglednica 27: Rezultati analize pokritosti depozita na uporabljenih WSP
listiih. Mere WSP listiev in filtrirnega papirja sta bili isti;
t.j. (26 x 76 mm). WSP listii so bili dani na 9 tok na zgornji
in spodnji listni povrini. ....................................................................... 81
Preglednica 28: Rezultati analize depozita fluorescennega sledilca Helios 10 ES na
filtrirnem papirju.................................................................................... 85
XII
Kazalo slik
Slika 1: Princip delovanja prilnika (Bernik 2006) ............................................................... 4
Slika 2: Skica prilnika (Bernik 2006) .................................................................................. 5
Slika 3: Klasina vrtinna oba (Lechler katalog 2004)...................................................... 10
Slika 4: kropilni curek klasine vrtinne obe (Pintar 2005) ............................................ 10
Slika 5: kropilni curek klasine vrtinne (levo) in antidriftne obe (desno)
(Pintar 2005) ........................................................................................................... 11
Slika 6: Zrak vsebujoe kapljice, ki jih ustvarja antidriftna oba (Pintar 2005) ................. 11
Slika 7: Injektorska oba Lechler (Pintar 2005) .................................................................. 12
Slika 8: Razlini tipi antidriftnih ob in prikaz odtisov kapljic na testnih listiih
v ozadju (Pintar 2005) ............................................................................................ 12
Slika 9: Srednji prostorninski premer kapljic v m pri posameznih vrstah ob
(angl. MDV median volume diameter), (Pintar 2005) ........................................ 14
Slika 10: Letalski posnetek Univerzitetnega centra za vinogradnitvo in vinarstvo,
Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor Meranovo
(www. fk.uni-mb.si/meranovo 2010) ................................................................... 23
Slika 11: Sadjarsko vinogradniki traktor Goldoni STAR 100 Quadrifoglio
(Generalni katalog Goldoni 2008)........................................................................ 26
Slika 12: Prilnik AGP 400EN/U (www. Agromehanika.si 2010) ..................................... 27
Slika 13: obi Albuz, levo klasina oba ATR 80. Desno antidriftna oba AVI 80.
(Agrotop katalog 2003) ........................................................................................ 29
Slika 14: obi Lechler, levo klasina oba TR 80. Desno antidriftna oba ITR 80.
(Lechler katalog 2004).......................................................................................... 29
XIII
Slika 15: Antidriftna oba Lechler ID 90. (Lechler katalog 2004)...................................... 30
Slika 16: Antidriftna oba Agrotop TD-ATR (www.agrotop.com 2010) ........................... 30
Slika 17: Pritrditev WSP listiev na liste vinske trte........................................................... 39
Slika 18: Naprava (Image analyser) .................................................................................... 39
Slika 19: Pritrditev listiev filter papirja na liste vinske trte ............................................... 40
Slika 20: Enokraki guyot z vodoravno privezanim paronom (Vri in Lenik 2001) ....... 45
Slika 21: Prikaz poloajev ocenjevanja in predstavitev oznak, kot jih uporabljamo v
preglednicah z rezultati......................................................................................... 46
1
1 UVOD
1.1 Povod za raziskavo
Slovenijo lahko uvrstimo med znailne vinorodne deele, saj se vinorodna obmoja
razprostirajo po tretjini ozemlja. Vinogradi so tradicionalni sestavni del kulturne krajine.
Veina obmoij, na katerih leijo vinogradi, je takih, ki so po talnih, reliefnih in klimatskih
razmerah primerna predvsem za vinogradnitvo, zato bi opustitev vinogradov na teh
obmojih potencialno pripeljala do zaraanja. Osnova za kakovosten in stabilen pridelek
je sajenje ustreznih sort in podlag ter strokovno izvajanje osnovnih pridelovalnih ukrepov.
Koliina in kakovost pridelka sta neposredno odvisni tudi od uspenosti zatiranja bolezni.
Varstvo rastlin je pomemben dejavnik uspene pridelave. Pogoj za doseganje ustrezne
uinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je njihova enakomerna in natanna
porazdelitev po ciljnih povrinah. Pri tem imajo osrednjo vlogo zlasti kmetijski stroji in
naprave za nanaanje fitofarmacevtskih sredstev, kot so prilniki, kropilniki in seveda
obe, ki so bistvenega pomena za doseganje visoke uinkovitosti fitofarmacevtskih
sredstev. Uporaba ustreznih naprav in vednost, kako ravnati z njimi, lahko mono poveata
uinkovitost fitofarmacevtskih sredstev in zmanjata onesnaevanje okolja z njimi. V
zadnjem asu dajemo pri uporabi FFS velik poudarek zmanjevanju onesnaevanju okolja
z njimi. Pojavi zanaanja FFS izven obmoja nanosa (drift) so pomemben dejavnik
onesnaevanja okolja s FFS.
Za pravilno uporabo FFS je potrebna doloena pouenost uporabnikov, kot to doloa
zakon o Zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. I. RS, 62/2007). Pri pravilni rabi in nanosu FFS
ne prihaja do onesnaevanja okolja s FFS. Drift FFS ob aplikaciji je ena od pomembnih
oblik onesnaevanja okolja, s katerimi se sreujemo pri pridelavi grozdja. Posebej je
potrebno izpostaviti drift FFS v bivanjsko okolje, saj so vinogradi pogosto v neposredni
bliini stanovanjskih objektov. Tega skuamo prepreevati z uporabo antidriftnih ob, ki
obutno zmanjajo zanaanje FFS. Pri uporabi klasinih ob lahko kropilno brozgo zanese
2
od nekaj metrov, do nekaj tiso metrov stran od mesta aplikacije. K temu pripomorejo
nestrokovna aplikacija, veter in slaba mehanizacija, fizikalni in sploni meteoroloki
dejavniki v atmosferi, majhna prestrezna (filterna) in zadrevalna (retencijska) sposobnost
vegetacije vinograda in tevilni drugi dejavniki (Thistle 2004).
Kakovost sodobnih prilnikov za trajne nasade se kae tudi v monostih prilagajanja
delovanja naprav razlinim gojitvenim oblikam in glede na sposobnost omejevanja
pojavov drifta. Pri klasinih aksialnih prilnikih imamo zelo omejene monosti prilagajanja
delovanja naprave zahtevam v pogledu gojitvenih oblik. Z usmerniki zranega toka lahko
le delno spremenimo usmeritev zranega toka. Manje uinke lahko doseemo s
spreminjanem tipa in orientacije vgrajenih ob (Cross in sod. 2000; Cross in sod. 2002;
Jaeken in sod. 2003; Lenik in sod. 2007). Pogosto pri iskanju ustreznih delovnih
parametrov aksialnih prilnikov ni enostavno uskladiti zahtev glede kakovostne distribucije
kropilne brozge in omejevanja pojavov zanaanja FFS.
V zadnjih letih so opravili nekaj raziskav o vplivu antidriftnih ob na uinkovitost
pripravkov za zatiranje bolezni in kodljivcev trte. Pogosto v literaturi zasledimo dokaj
nasprotujoe si rezultate. To je posledica interaktivnih uinkov zelo razlinih tipov
prilnikov in razlinih gojitvenih oblik trte. Domaih raziskav v zvezi s tem ni. Zaradi
pomanjkanja domaih raziskav smo se odloili, da v poskusih preverimo uinek uporabe
antidriftnih ob na uinkovitost fungicidov za zatiranje bolezni vinske trte.
1.2 Delovne hipoteze
1. Domnevamo, da antidriftne obe vplivajo na tridimenzionalno distribucijo kropilne
brozge v kronji vinske trte.
2. Predvidevamo, da uporaba antidriftnih ob omogoa bolje ustvarjanje depozita
kropiva v notranjosti kronje trte, v primerjavi z nanosom s standardnimi obami.
3. Domnevamo, da se z uporabo antidriftnih ob za nanos fungicidov na trto ne
zmanja njihova uinkovitost za zatiranje gliv povzroiteljic peronospore trte, sive
plesni in oidija vinske trte.
3
2 PREGLED OBJAV
2.1 Znailnosti postopka nanosa FFS v trajnih nasadih s prenjem
Poglaviten cilj pri postopku prenja v trajnih nasadih je doseganje enakomernega,
prostorsko izenaenega nanosa kropilne brozge, kar je v primerjavi s povrinskim
tretiranjem v poljedelstvu po tehnini plati mnogo teja naloga iz naslednjih vzrokov:
potovanje kapljic mora biti dalje in je oteeno, ker morajo te najprej prodreti
skozi zrano plast, nato pa e v notranjost rastlinske gmote trajnih rastlin in se
usesti na ciljne povrine;
curki morajo premagovati tenostno silo, ki kapljicam odvzema gibalno
energijo in spreminja smer;
na dalji poti so kapljice izpostavljene driftu, predvsem zaradi zunanjih vetrov,
vroine, toplotnih konvekcijskih tokov itd., zato so izgube kropiva pri tem
postopku veje kot pri kropljenju, tudi obremenjevanje okolja v neposredni
bliini tretirane povrine je navadno veje;
stopnja inhalacijskega kontaminiranja delavca, ki izvaja nanos, je precej veja
kot pri postopkih kropljenja.
Pri prenju ni mogoe popolnoma obvladati dometa kapljic zgolj s hidravlino energijo,
zato je treba potovanje kapljic okrepiti z energijo vetra, ki jo ustvarijo ventilatorji. Kapljice
potrebujejo pri usedanju na ciljne povrine ustrezno gibalno energijo in bi predvidoma ob
trku naj imele hitrost 2 do 3 m/s (Novak in Maek 1990). V celoti nam navadno nikoli ne
uspe usmeriti vseh kapljic na elene ciljne povrine znotraj kompleksne tridimenzionalne
strukture dreves in trt v trajnih nasadih. Tudi pri zelo modernih tipih strojev se moramo
ukvarjati s problematiko drifta.
4
2.1.1 Prilniki
Za kemino zaito veletnih nasadov, kot so sadovnjaki, vinogradi in hmeljniki, se
uporabljajo naprave, ki jih imenujemo prilniki. Disperzija keminega sredstva se
utekoini v majhnih kapljicah (50 m do 150 m) in se s pomojo zranega toka nanaa na
ciljno povrino.
V primerjavi nanosa FFS s kropljenjem, bi se pri kropljenju tekoine samo 40 % celotne
tekoine naneslo na habitus rastline v prostoru (drevo, vinska trta ), s prenjem se
odstotek nanesene tekoine znatno povea. Namre, zrani tok kot nosilec kapljic prodre v
notranjost habitusa in s tem povea uinkovitost nanosa na ciljno povrino. Enakost
razporeditve nanosa kapljic po celotni rastlini je temeljni kriterij za vrednotenje dela
prilnika (Bernik 2006), (slika 1).
Slika 1: Princip delovanja prilnika (Bernik 2006)
Uporabnost prilnika se vrednoti tudi z velikostjo kapljic in dolino poti kapljice. Ta dva
parametra pa sta odvisna od hitrosti zranega toka oziroma ventilatorja puhala. Tok zraka
odnaa kapljice od obe in jih soasno dezintegrira, s tem se ustvari tok zraka in tekoine,
ki se giblje skozi zrak. Kapljice se gibljejo pod vplivom kinetine energije, ki ji
nasprotujejo upor zraka, sile tenosti kapljice, fizikalne lastnosti tekoine Majhne
kapljice razpolagajo z majhno maso in hitro izgubljajo kinetino energijo, zato je zanaanje
5
kapljic iz smeri nanosa veliko, ker jim je za dosego ciljne povrine potreben tok zraka, ki
usmerjeno transportira kapljice na ciljno povrino. Soasno z noenjem kapljic tok zraka
obraa liste rastlin in omogoa obojestransko nanaanje FFS na liste drevesa, trte
Velikost kapljice, ki je posledica pnevmatske dezintegracije tekoine (50 m do 150 m),
je odvisna od hitrosti toka (m/s) in izstopnega tlaka tekoine, iz obe so kapljice pri 15
barih velikosti 400 500 m, pri poveanju hitrosti zraka na 80 120 m/s, se kapljice
zmanjajo na 100 250 m. Z zmanjanjem premera kapljic pa se povea pokritost ciljne
povrine in soasno zmanja tudi koliina kropilne brozge. Pri delu prenju z manjimi
kapljicami (okoli 150 m) pa je potrebno biti vedno bolj pozoren, tako kot moramo biti
pozorni pri vejih kapljicah (400 m). Zanaanje vejih kapljic je oteeno zaradi njihove
veje vztrajnostne mase in posledino zaradi veje kinetine energije, ki kapljico vzdruje
na nartovani poti. Pri manjih kropilnih odmerkih in manjih kapljicah se koncentracija
aktivnega sredstva FFS v tekoini povea, tako da vsaka zanesena kapljica tekoina
veliko bolj obremenjuje okolje. Najmanj 10 % kapljic je manjih od 100 m, te pa so e
obutljiveje na zanaanje. Uporabe prilnika v nasadu naj ne bi izvajali, e je hitrost
okoljskega vetra veja kot 3 m/s (Bernik 2006), (slika 2).
Slika 2: Skica prilnika (Bernik 2006)
6
2.2 Splono o vplivu tipov prilnikov in ob na uspenost zatiranja bolezni vinske
trte
V evropskem prostoru so v dravah, kjer je vinogradnitvo pomembna kmetijska panoga,
izvedli kar nekaj raziskav v zvezi z vplivi kropilne tehnike na uspenost zatiranja bolezni,
vendar raziskav e vedno ni dovolj, da bi razjasnili vsa vpraanja, povezana s tehniko
aplikacije.
Veliko raziskav so naredili v sosednji Italiji. Tako so v eni od raziskav primerjali tri
prilnike v vinogradu pri polnem vegetativnem razvoju (konec julija, LAI-indeks listne
povrine = 1,94) v pogledu oblikovanja depozita kropilne brozge z uporabo vodotopnega
sledilca barvila. Trije razlini tipi prilnikov so bili: (1) vleeni aksialni prilnik velik, ki
je bil kalibriran za nanos z velikim volumnom (1355 l/ha); (2) noeni hidravlini aksialni
prilnik, ki je bil kalibriran za nanos z malim volumnom vode (246 l/ha); (3) radialni
prilnik, opremljen z nastavljivimi usmerniki zranega toka, ki omogoajo nastavitev kota
izpusta zranega toka relativno na vrsto med 90 in 118 .
Vse tri tehnike nanosa so pokazale, da na listju in grozdju v povpreju ustvarijo depozit, ki
predstavlja 64 % od celotne koliine sproenega kropiva iz prilnika. 36 % odstotkov
kropiva se torej med postopkom nanosa izgubi in ne obstane na ciljnih organih rastline. V
vseh primerih so izgube kropilne brozge precejnje, kar pomeni precejnje onesnaevanje
okolja. Visoko volumenski kropilnik je zagotovil najbolj enakomerno razporeditev
kropiva, kar je obiajno logina posledica porabe velike koliine vode za kropljenje.
Sprememba kota zranega toka ni oitno vplivala na uinkovitost nanosa, ampak je
poveala variabilnost nanosov (Pergher in sod. 1997).
Teoretino lahko najboljo kakovost nanosa (depozita FFS) doseemo z uporabo
reciklanih prilnikov. Zanimive rezultate pri razvoju reciklanega prilnika sta dobila
Panneton in Lacasse (2004). Implementacija zrane pomoi na reciklanem prilniku je
lahko tehnino zahteven proces. Za reciklani prilnik, ki lovi kropilno brozgo, ki preide
skozi kronjo in ki je bil uporabljen v prej omenjenem eksperimentu, je bil preuen proces
7
z uporabo dveh interakcijskih izvorov zrane podpore. Rezultati so pokazali, da je zelo
pomembna pravilna uporabo zrane pomoi, oziroma pravilna nastavitev volumna pretoka
zraka, saj lahko s prevelikim ali premajhnim pretokom povzroimo, da dobimo neustrezne
in neenakomerne porazdelitve kropilne brozge v kronji vinske trte in s tem tudi
poveamo onesnaevanje okolja. Zelo velik vpliv na pokritost s kropivom in na koliino
kropiva, ki je bila reciklirana, je imela orientacija zranih usmernikov in hitrost vonje.
Najbolja kombinacija pretoka zraka in orientacija zranih usmernikov je bila najdena kot
rezultat najbolje pokrovnosti organov rastline pri usmeritvi zranega toka pod kotom 45 ,
glede na vertikalno vrsto nasada vinske trte in pri uporabi nije hitrosti vonje, saj se je s
tem nekoliko podaljala pot zranega toka kapljic (Panneton in Lacasse 2004).
Tudi v paniji veliko delajo na razvoju tunelskih reciklanih prilnikov, ker mislijo, da je z
njimi mono dosei bolje rezultate kot s klasinimi aksialnimi prilniki. Prenje s
klasinimi aksialnimi prilniki je glavna metoda, ki se uporablja za nanos FFS na trto v
Castilla-La Mancha v paniji. Pri preuevanju razlinih tipov prilnikov tako starejih
izvedb, ki se v veini uporabljajo v panskih vinogradih in najnovejimi tipi prilnikov, so
raziskovalci prili do zanimivih rezultatov.
Pri primerjavi tirih razlinih tipov prilnikov, ki so jih v raziskavi preuevali, e dolgo
ugotavljajo, da sodobna prilna tehnika omogoa izboljano tehnologijo nanosa in s tem
izboljano uinkovitostjo nanosa. Tako lahko z uporabo sodobne kropilne tehnike
zmanjamo koliino porabljenega pesticida na hektar, izboljamo uinkovitost, zmanjamo
drift itd. S temi cilji v mislih so avtorji zgradili testni tunelski prilnik in primerjali njegovo
uinkovitost s tremi tipi prilnikov, ki se najve uporabljajo v tej regiji: hidravlini
prilnik, hidravlini prilnik s podporo zraka in pnevmatski prilnik. Za ugotovitev in
primerjavo rezultatov je bil vzpostavljen sistem za hitro oceno pokrovnosti, ki so ga
sestavljali WSP listki, obutljivi na vodo in umeten sistem vida. Vse naprave so kropile
standarden fungicid (doza 200 l/ha) pri tlaku 0,1; 0,3; in 0,6 MPa na trte v vinogradu. Z
vsemi tirimi modeli se je kvaliteta nanosa veala z vianjem tlaka, vendar je bil najbolj
uinkovit tunelski prilnik. Kljub temu da rezultati niso bili optimalni (nastanek
neenakomernega nanosa na zgornjo in spodnjo povrino lista), je bila najbolja skupna
8
pokrovnost doseena s tunelskim prilnikom (ugotovljena z WSP papirjem, pritrjenim na
listih), ki je bila v povpreju za 54 % veja kot pri uporabi klasinega aksialnega prilnika
(Porras Soriano in sod. 2005).
Veliko raziskav glede avtomatizacije nastavitev prilnikov so opravili v Italiji na Univerzi
v Torinu. S ciljem, da bi vinogradnikom olajali postopek pravilne nastavitve prilnikov
glede na lastnosti kronje vinske trte (velikost, gostota, stadij rasti, ipd.), je bil v DEIAFA
na Univerzi v Torinu razvit prototip prilnika.
Prilnik je opremljen z elektronsko opremo, ki lahko avtomatsko prilagodi parametre
kropljenja glede na lastnosti kronje trte. Informacije o lastnostih kronje trte so posnete v
oddajniku, ki je postavljen na tleh, v naprej doloeni poziciji na robu vinograda; prilnik
lahko sprejema informacije preko sprejemnika, ki je pritrjen na prilnik in jih obdela s
pomojo centralne enote, ki glede na hitrost vonje, izbrane s strani operaterja, prilagaja
tevilo aktivnih ob, pritisk, koliino pretoka zraka in njegovo smer. Prvi testi so pokazali
zmonosti sistema prilagodljivosti glede na razline velikosti in oblike kroenj, (Balsari in
sod. 2005).
Raziskave v EU glede avtomatizacije prilnikov se izvajajo tudi v okviru Evropskega
projekta ISAFRUIT. Namen Evropskega projekta ISAFRUIT je bila izdelava prototipa
prilnika, ki avtomatsko prilagodi distribucijo kropiva in zraka glede na karakteristike
kronje. Karakteristike ciljne kronje glede na velikost in gostoto pridobijo s pomojo
sistema za zaznavanje strukture kronje gojene rastline (Crop Identification System CIS).
CIS deluje s pomojo ultrazvonih senzorjev. Pri prvih testih na terenu se je merila
natannost meritev sistema pri razlinih hitrostih (2, 4, 6 in 8 km/h). Sistem se je pokazal
kot zelo uporaben za zaznavanje lastnosti kronje v realnem asu in dejansko omogoa
natanno regulacijo parametrov kropljenja. Nadaljnji testi potekajo v smeri optimizacije
in implementacije na konnem ISAFRUIT prototipu, ki bo morda v prodaji ez nekaj let
(Balsari in sod. 2008).
9
V raziskavah v ZDA je bila vrsto let iskana metoda za izboljanje nanosa in s tem boljo
uinkovitost in zagotovitev zmanjanja zanaanja pesticidov v okolje (drift) pri nanosih
pesticidov s klasinimi aksialnimi prilniki, ki jih e vedno uporablja veina amerikih
pridelovalcev.
Ker si vsi pridelovalci enostavno ne morejo privoiti modernih prilnikov, ki imajo
vgrajen dober sistem usmerjanja zraka in tekoine v kronjo trt, lahko z nadgradnjo
starejih prilnikov vsaj deloma izboljamo njihovo delovanje z nadgradnjo sistema
usmernikov zraka, z monostjo spreminjanja pretoka zraka (hitrost, obseg in smer), ki so
bili zasnovani in preizkueni ve sezon (Landers 2002; Landers in Gil 2006). Rezultati
posodobljenih prilnikov Kinkelder, s spremenjenimi usmerniki toka zraka in s pravilno
orientacijo ob, so pokazali za 25 % izboljan nanos ter zmanjanje odnaanja zaitnih
sredstev (zmanjanje drifta) (Landers 2008).
2.2.1 Primerjava med znailnostmi standardnih in antidriftnih ob
Pri prenju s prilniki v trajnih nasadih najbolj pogosto uporabljamo vrtinne obe, ki
oblikujejo kapljice velikosti 50 150 m. Domet kapljic v vinogradu mora biti dolg.
Potovanje kapljic je oteeno, ker morajo najprej prodreti skozi zrano plast, nato pa e v
notranjost kronje rastline in se usesti na ciljne povrine. Curki morajo premagovati
tenostno silo, ki kapljicam odvzema gibalno energijo. Kapljice potrebujejo pri usedanju
na ciljne povrine optimalno gibalno hitrost, ki znaa 2 do 3 m/s in ki jo ustvarimo z
ventilatorji. Na dalji poti so kapljice izpostavljene driftu, zanaanju zaradi vetra in
toplotnih termodinaminih tokov, zato so izgube kropiva veje in veje je obremenjevanje
okolja (slika 3, 4).
10
Slika 3: Klasina vrtinna oba (Lechler katalog 2004)
Slika 4: kropilni curek klasine vrtinne obe (Pintar 2005)
Vrtinne obe oblikujejo po veini stoast srednjekoten (60 do 80 ) votel stoec s
trikotno depozicijsko sliko, nekateri tipi ob tudi stoast poln curek. Tekoinski tok
kropiva se razpri z vrtinenjem toka pri veliki hitrosti, ki povzroi mono centrifugalno
silo, tako se pri izstopu iz ustja tok razpri v drobne kapljice. Ta tip ob se uporablja za
prenje pri tlakih od 1500 3000 kPa.
Osnovna razlika med klasinimi in antidriftnimi obami je v spektru velikosti kapljic,
dimenzijski izenaenosti kapljic in tridimenzionalni strukturi kapljic. Klasine obe slabih
izvedb imajo zelo neizenaen spekter kapljic. Oblikujejo veliko majhnih kapljic (pod 50
m), ki jih teko usmerimo in ne doseejo cilja. Antidriftne obe oblikujejo zelo
11
enakomeren spekter razmeroma velikih kapljic nad 200 m, ki jih lahko dobro usmerimo
in imajo veliko mo prodiranja skozi ovire. Tehnino lahko enakomernost velikosti kapljic
in tudi eleno velikost doseemo na razline naine (slika 5).
Slika 5: kropilni curek klasine vrtinne (levo) in antidriftne obe (desno) (Pintar 2005)
Mnogi tipi sodobnih antidriftnih ob temeljijo na Venturijevem principu, ki omogoa
zrano indukcijo, meanje zraka in tekoine, zaradi esar obe oblikujejo izenaene velike
kapljice, katere so del ivljenjske dobe ali ves as neke vrste konglomerati med tekoino in
v tekoini ujetim zrakom. obe so grajene tako, da tekoina pri potovanju skozi zoitev
zaradi nastalega podtlaka vsesava zrak, le-ta se v mealni komori porazdeli po tekoini
FFS in dobimo kapljice, ki vsebujejo zrane mehurke (slika 6).
Slika 6: Zrak vsebujoe kapljice, ki jih ustvarja antidriftna oba (Pintar 2005)
12
Pri opisovanju teh ob uporabljamo razline izraze: obe s podporo zraka, injektorske
kompaktne in injektorske obe, kar med uporabniki povzroa zmedo. Dolina injektorske
cevi, tevilo tok za vsesavanje ali vpihavanje zraka in drugi parametri, vplivajo na spekter
velikosti kapljic. Kot kae (slika 7), imajo nekateri tipi razmeroma dolge injektorske dele,
drugi zelo kratke (kompaktni tipi), kar ima za posledico, da oblikujejo razline kapljice,
kar je vidno na ozadju (slike 8).
Slika 7: Injektorska oba Lechler (Pintar 2005)
Na ozadju so vidni odtisi zadetkov kapljic na posebnih testnih listiih. Tako tip na skrajni
levi oblikuje veliko drobnih kapljic, tip na desni pa veliko velikih kapljic. Tudi koliina
vsesanega vpihanega zraka vpliva na velikost kapljic.
Slika 8: Razlini tipi antidriftnih ob in prikaz odtisov kapljic na testnih listiih v ozadju
(Pintar 2005)
13
Pomemben dejavnik pri zatiranju kodljivcev in bolezni ter tudi pri dobri bioloki
uinkovitosti kropiva je enakomerna pokritost vseh delov rastline. Tako so bili v Nemiji
dokazani dobri rezultati pri preizkuanju Lechlerjevih ID injektorskih ob. Pokazali so
enotno in dobro pokritost ciljnih povrin na razlinih viinah in poloajih znotraj kroenj
jablan. To je bilo potrjeno tudi z dobro bioloko uinkovitostjo proti jablanovemu krlupu
in pepelasti plesni (Heinkel in sod. 2000)
Iz analize WSP listiev in filter papirja lahko pridobimo podatke za optimizacijo delovanja
prilnikov in s tem monost prilagoditve vertikalnih vzorcev kropiva. Pridobljeni podatki
iz WSP listiev in filter papirja na ciljnih tokah so zelo uporabni, ker jih lahko
povezujemo tudi z vzorci izstopnega zraka. So enostavni za uporabo, saj jih je mono
dokaj hitro obdelati z enostavnimi postopki. Metoda kalibracije in nastavitev prilnikov
zmanja monost loveke napake, vzdruje standard kvalitete in nudi hitro ter enostavno
avtomatizacijo in s tem natanen sistem analize kakovosti nanosa (De Moor in sod. 2000).
Slaba pokritost s kropivom je glavni dejavnik, ki prispeva k slabemu obvladovanju
bolezni na grozdju. Bolja pokritost vodi k boljemu uspehu zatiranja, zato je potreben
natanen nanos kropiva. Neenakomeren nanos povea koliino fungicida, ki ga je
potrebno nanesti, da zagotovimo zadostno uinkovitost na obmojih s slabim nanosom in
posledino tudi tevilo potrebnih nanosov. Razline oblike in velikosti kronje vplivajo na
koliino nanosa kropiva, zato obstaja nevarnost, da v doloenih tokah ne nanesemo
dovolj kropiva ali pa ga na drugih nanesemo preve. Obstaja optimalna koliina, ki je
potrebna za temeljito pokritost ciljne povrine. Stara misel, da je potrebno kropiti, dokler
niso listi mokri, je napana, tako kot tudi pretirano zmanjanje koliine vode za
kropljenje. tevilni pridelovalci, ki so zmanjali porabo vode na zelo majhne koliine,
opaajo slabe rezultate pri zatiranju bolezni, zaradi premajhne pokritosti ciljnih povrin
(organi rastlin). Zanimivo je, da raziskave po svetu potrjujejo podobne rezultate, kar
nakazuje, da obstaja optimalna koliina kropiva, ki omogoa optimalno pokritost in s tem
dobro kontrolo bolezni (Landers in Wilcox 2001).
14
Tudi sam tip obe lahko pomembno vpliva na distribucijo kapljic v kronji. Poleg klasinih
ob proizvajalci razvijajo tudi nove tipe ob. Med drugim tudi take, kjer pride ob
dezintegraciji tekoine tudi do vpihavanja zraka. oba, ki usmerja zrak na razprilno
tekoino na dveh mestih, lahko zelo variabilno spreminja spekter proizvedenih kapljic, od
drobnih do velikih. Za ta tip ob je pomembna razdalja med dvema zranima tokovoma, ki
zadeneta (trita) drug v drugega pri procesu vsesavanja vbrizgavanja. V zadnjih letih so
bili na trie uvedeni tevilni novi tipi antidriftnih ob, ki so jih proizvedli pomembni
proizvajalci (TeeJet, Hardi, Lechler, Agrotop, Albuz in drugi). Med antidriftne obe
spadajo razline obe, ki temeljijo na Venturijevem principu in jih najdemo navedene pod
nazivom antidriftne, injektorkompaktne in injektorske obe. Razlike glede velikosti kapljic,
ki jih ustvarjajo, so prikazane na sliki 9. Izrazoslovje v razlinih evropskih dravah ni
poenoteno, prav tako ne v Sloveniji.
Slika 9: Srednji prostorninski premer kapljic v m pri posameznih vrstah ob(angl. MDV
median volume diameter), (Pintar 2005)
15
2.3 Definicija in vrste drifta
V Pravilniku o dolnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. I. RS, 62/2003)
najdemo definiciji zanaanja in tretiranja.
Zanaanje kapljic je neposredno zanaanje kropilne meanice izven obmoja tretiranja
zaradi aplikacijskega nanaanja fitofarmacevtskih sredstev, naravnih zranih tokov in
turbolentnih tokov, povzroenih z napravami.
Tretiranje je nanaanje fitofarmacevtskih sredstev na rastline, rastlinske proizvode, v tla ali
objekte, zaradi varstva rastlin in rastlinskih proizvodov pred kodljivimi organizmi.
Vrste zanaanja fitofarmacevtskih sredstev (drift), (Lenik 2005):
Neposredni aplikacijski drift nanj vplivajo tehnine znailnosti naprav in stanje v
atmosferi. To je zanaanje kapljic ali delcev FFS izven obmoja nanosa zaradi
prevelike kinetine energije (prevelika mo in kapaciteta puhal, prevelik delovni
tlak) in zaradi pojavov v atmosferi (gibanje vetra, toplota, vlaga ), ki znailno
podaljajo predvideno pot kapljic ali delcev (atmosferske turbulence v obliki vetra,
termina konvekcija ). Pri obiajnem delu s prilniki lahko na razdalji 10 do 20
metrov od roba nasada priakujemo onesnaevanje z vsaj 0,5 do 3 % snovi, ki jo
nanesemo na povrinsko enoto.
Post aplikacijski drift nastane po opravljeni aplikaciji. To je stekanje pripravka
s tretiranih rastlin, spiranje kropilne obloge z dejem, izhlapevanje aktivne snovi
iz kropilne obloge, vetrna erozija kropilne obloge, ali z aktivno snovjo
prepojenih talnih delcev. Na post aplikacijski drift najbolj vplivajo fizikalno
kemine lastnosti pripravkov, manj naprave za nanos.
Ob aplikacijski drift nastaja ob transportih, pripravi kropilne brozge in ienja
naprav za nanos. Ob malomarnem delu lahko to dosee tudi do 8 % aktivne snovi,
ki smo jo eleli nanesti na pridelovalno povrino.
Drift ob aplikaciji herbicidov: ta vrsta drifta zajema izpiranje aktivne snovi iz
talnih delcev ali pa izhlapevanje iz talne povrine. Gre za posebno obliko drifta, ki
ga upotevamo kot podskupino pri post aplikacijskem driftu. Pri listnih
herbicidih, kjer del kropilne brozge pade izven obmoja listja na talne delce,
16
imenujemo endodrift. Prav tako imenujemo endodrift kropilno brozgo, ki pri
tretiranju v trajnih nasadih pade na tla pod drevje in v medvrstni prostor.
2.4 Tehnini ukrepi za zmanjevanje drifta
Prvi od ukrepov za prepreevanje drifta so naprave za nanos fitofarmacevtskih sredstev in
ravnanje z njimi. Gledano s tehnine plati, lahko na drift vplivamo s pomojo tehninih
parametrov naprav (npr. vrsta prilnika glede na oblikovanje zranega toka), z izbiro
vgrajenih ob in nastavitvami delovnih parametrov naprav. En del zmanjevanja drifta se
e praktino uvede med pridelovalce z uporabo tangencialnih ali radialnih prilnikov z
usmerniki, ki povzroajo manj zanaanja kot klasini aksialni prilniki. Vse ve je
prilnikov s krinim zranim tokom (cross flow prilniki), v uporabi pa se e najdejo tudi
modeli z velikim tevilom usmernikov zranega toka, ki se odzivajo na strukturo rastlin,
kamor nanaamo FFS (Koch 2003).
Za tehnino e bolj dovreno obvladovanje drifta lahko uporabimo naprave z vgrajenimi
senzorji, ki med vonjo ugotavljajo gostoto kronje ali zelene listne stene in morebitna
prazna mesta v kronji in si pri tem sproti prilagajajo delovne parametre ob. V drugem
primeru pa bi bilo e smiselno uravnavanje hitrosti izstopnega zraka iz ventilatorjev, s
pomojo senzorjev zraka, da bi se ob hitrosti vetra preko neke nastavljene meje, pretok
zraka v ventilatorju zmanjal. To se lahko dosee s sprotnim zapiranjem zrane lopute ali s
spreminjanjem kota puhala (propelerja) na ventilatorjih med vonjo. Tehnika je
napredovala tako dale, da so prieli uvajati tunelsko reciklane prilnike za kropljenje
vinogradov in sadovnjakov. S tem so se izognili zanaanju fitofarmacevtskih sredstev v
okolje (Planas in sod. 2002). Takno kropljenje je izvedljivo na ravnem terenu in
urejenem nasadu. Teko ga prilagajamo zahtevnejim gojitvenim oblikam, ima pa tudi zelo
visoko ceno.
V vicarskem raziskovalnem centru za sadjarstvo, vinogradnitvo in vrtnarstvo v Nyonu so
raziskovalci preuevali pokrovnost in uinkovitost fungicidov proti glivinim obolenjem
vinske trte v vinogradih, ki so sajeni na velikih naklonih. Primerjava je potekala med
17
tirimi razlinimi tehnikami nanosa. Kot osnova za primerjavo med razlinimi tehnikami je
bil klasini aksialni prilnik, s katerim so primerjali ostale tri tehnike, kjer so se za nanos
fungicida uporabljali: tunelski prilnik, nahrbtni prilnik in prenje s pomojo helikopterja.
Najvije pokrovnosti na listih so bile doseene z uporabo tunelskega prilnika, nekoliko
nije z uporabo nahrbtnega prilnika, e nije z uporabo aksialnega prilnika ter najnije z
uporabo prilnika z nanosom v ve vrst hkrati (aplikacija s pomojo helikopterja). Najnije
izgube na tla in v zrak so bile doseene z reciklanim tunelskim prilnikom in nahrbtnim
prilnikom, v nasprotju z aplikacijo s pomojo helikopterja in pri velikih volumenskih
pretokih zraka pri aksialnem prilniku. Z vsemi tremi testiranimi prilniki, razen pri
aplikaciji s pomojo helikopterja, so bile izgube na tla nije pri v celoti razviti kronji, kot
pa pri razvojni fazi s tirimi listi. Tunelski prilnik je dosegel najbolje prepreevanje
raznaanja in najbolje obloge na zgornji povrini listov. Na spodnji povrini listov pa je
bila doseena najbolja obloga z nahrbtnim prilnikom. Nadzor nad oidijem s fungicidi z
istimi asovnimi presledki nanaanja kropiva, je bil dober z vsemi razprilci, razen pri
nanosu s helikopterjem in pri velikih volumenskih pretokih zraka pri aksialnem prilniku.
Proti oidiju doseemo boljo uinkovitost fungicidov takrat, kadar so ti dobro razporejeni
na obeh straneh listov. Gospodarska koda pa lahko nastane, e ni uporabljena dovolj
kvalitetna kropilna tehnika in zaradi tega se lahko povea napad oidija, ki posledino
vpliva na vejo gospodarsko kodo pridelovalcev (Viret in sod. 2003).
Niz poizkusov, baziranih na metodologiji, ki jo predlaga ISO (DIS 22866), je bilo
izvedenih zato, da bi ocenili, koliko kropiva se zaradi odnaanja sesede na tla med
kropljenjem v italijanskih vinogradih.
Testi so bili narejeni v dveh vinogradih (razlien tip nasada) v razlinih fazah rasti (konec
cvetenja in v stadiju zapiranja grozdja). Konvencionalen zrano podprt prilnik je bil
uporabljen za nanos v estih razlinih nastavitvah (dve razlini hitrosti toka zraka vsak s
tremi razlinimi velikostmi kapljic). Rezultati kaejo na velik vpliv karakteristik kronje na
koliino deponiranega in odnesenega kropiva na tla na obmojih okrog kropilnika.
Vinograd, ki je imel oje vrste in kompaktno vegetacijo, je imel manj odnaanja, kot
vinograd s irimi vrstami in redkejimi kronjami. Vedno je bilo ve odnaanja pri
18
uporabi manjih kapljic in vejem pretoku zraka, vendar je prilagoditev z vgradnjo
antidriftnih zrano injektorskih ob (air inclusion nozzles) zmanjala odnaanje povpreno
za 37 % (Balsari in Marucco 2004).
Vgradnja antidriftnih ob v kropilnice in prilnike se tudi poasi uvaja. Je pomemben
element za zmanjevaje drifta. Osnovna znailnost teh ob je, da oblikujejo velike kapljice,
s polmerom ve kot 200 ali 220 mikrometrov. Veja kot je kapljica, teje jo odnaajo
zrani tokovi iz smeri apliciranja. V nekaterih evropskih dravah je zakonodaja
pridelovalce obvezala k uporabi antidriftnih ob. Strokovnjaki v strokovni literaturi
ocenjujejo uporabo antidriftnih ob pri gospodarsko pomembnih boleznih in kodljivcih na
nain, da te ne vplivajo znailno na biotino uinkovitost fitofarmacevtskih sredstev
(Knoche 1994; Heinkel in sod. 2000; Klein in Golus 2004).
Med procesom prenja se lahko izgubi v zraku kot posledica odnaanja s posledicami na
okolje, zdravje in ekonomijo, med 30 % in 50 % pesticida. Doloevanje odnaanja
kropiva je velik problem zaradi zahtevnega oblikovanja opreme, parametrov nanosa,
fizinih lastnostih kropiva in formulacij, kot tudi meteorolokih razmer, ki vplivajo na
izgubo kropiva. Za oceno vertikalnega delea kropilne brozge, ki zgrei ciljno povrino
med nanosom pesticida na trto, je bila uporabljena metoda, pri kateri se uporabi PVC linije
in barvilo brilliant sulphoflavine (BSF) kot sledilno barvilo. Poskusi so bili izvedeni na
umetnih rastlinah, ki so narejene iz 34 % poroznega materiala in simulirajo vinsko trto.
Umetna povrina je bila sestavljena iz tirih vrstic doline 9,5 metra z medvrstno razdaljo
in viino trt 2 metrov. Povrina je bila tretirana z aksialnim prilnikom z uporabo dveh
razlinih tipov ob in sicer standardne obe Albuz ATR bela z WMD 65 m in antidriftne
obe Conjet TKA 80-15 VK zelena z WMD 355 m. Oba tipa ob imata isti izstopni kot
curka v obliki votlega stoca. Za nanos sledilca sta bila uporabljena dva razlina odmerka
kropilne brozge, dve razlini hitrosti vonje in tri razline hitrosti izstopnega zraka.
Hitrost vetra je bila merjena na dveh viinah in sicer na 2 in 6 metrih. Polje lovilnih trakov
iz PVC je bilo postavljeno na povrino velikosti 15 x 15 x 5,5 metra, ki se je nahajala okoli
8 x 9,5 metra velike ploskve umetne vinske trte. Vsaka stran tega polja je bila sestavljena
iz 5 vodoravnih rt PVC od 2 metra do 5,5 metra viine, ki je prestregla horizontalne
19
izgube kropiva. Sledilo iz PVC linije je bilo pridobljeno z ekstrakcijo, koncentracija
sledila pa je doloena s fluorometrijo. Ta predlagana metoda za doloevanje horizontalnih
izgub je pokazala velik potencial, saj ta metodologija zajemanja podatkov omogoa, da
preuimo izgube okoli ploskve. To je dober nain za ocenjevanje na terenu v realnih
pogojih, kjer so nenehne spremembe. Z dodatnimi raziskavami je potrebno to metodo
potrditi, da je z njo mogoe doloiti odnaanje kropiva z ve faktorji vpliva in da se na
podlagi dodatnih raziskav razvije statistino orodje za analizo podatkov o odnaanju
kropiva (drift), ki upoteva ve faktorjev hkrati (Gil in sod. 2005).
Cilj te tudije je bil analizirati efekte razlinih hitrosti pretoka zraka na nanos kropiva v
vinogradu vzgojne oblike guyot, z 2 metra irokim razmikom med vrstami. Poizkus je bil
izveden s komercialnim aksialnim prilnikom. Dva eksperimenta sta bila izvedena v
razlinih fazah rasti, prvi v fazi BBCH 17 (cvet popolnoma razvit), drugi v fazi BBCH 33
(zaetek razvoja jagode; Eichorn in Lorenz lestvica). Pretoki zraka pri aplikaciji so bili: ni
(ventilator izkljuen), 3,17 m
3
/s, 4,19 m
3
/s, in 5,33 m
3
/s, s estimi ponovitvami na
nakljunih parcelah. Nanos kropiva je bil merjen na zgornji in spodnji strani listov in
grozdov, z uporabo vodotopnega barvila (Tartrazine E-102). Pri fazi rasti 17, je reduciranje
pretoka zraka iz 5,33 m
3
/s na 3.17 m
3
/s obutno povealo skupen depozit barvila za 37 %.
Efekt je bil veinoma omejen na povean nanos na zgornji strani povrine lista (+67 %); na
spodnji strani pa je bil nanos manji, vendar bolj enakomeren kot pri vijih pretokih (C.V.
= 44 % proti 63 %). Pri fazi rasti 33 ni bilo opaziti kaknih vejih sprememb. Skupen
nanos na kronjo je bil v vsakem primeru bolji pri nijem pretoku zraka (3.17 m
3
/s), nanos
se je poveal za 47 % in 57 % (enako pri prvi in drugi razvojni fazi vinograda). Rezultati
so pokazali velik potencial reduciranja zranega pretoka za izboljanje depozita FFS pri teh
tipih vinogradov in da bi s tem lahko obutno zmanjali odnaanje kropiva in porabo
energije (Pergher in Petris 2008).
Reciklani (tunelski) prilniki ustvarijo vertikalno in horizontalno zrano zaveso na zadnjih
spodnjih delih tunela. obe so nameene znotraj zranega toka ob vertikalnih usmernikih,
ki so locirani tako, da se dva sekajoa zrana tokova sreata v sredini kronje. Reciklana
naprava je v primerjavi s klasinimi aksialnimi prilniki potrdila uinkovitost s prihrankom
20
priblino 32 % aktivne substance pri konanju meritev. Tunelski prilniki morajo biti
primerni za uporabo in do okolja prijazni, glede zmanjevanja odnaanja FFS v okolico.
Zlasti je treba zagotoviti, da se zajeta tekoina kropiva, preden se vsesa nazaj v rezervoar,
dobro oisti. To zahteva natanno nartovanje sistema za filtriranje. Druga teava, ki
dejansko vpliva na vse spremenljive stopnje uporabljene opreme je, da dejanske koliine
kropiva ni mono napovedati. Da bi lahko imel pridelovalec ustrezna navodila o tem,
koliko kropilne brozge je potrebno pripraviti na doloenem obmoju v skladu z
geometrijo kronje, je potrebno preuiti uinkovitost reciklane naprave (Baldoin in sod.
2008).
tudija je bila izvedena, da bi doloili vzorce depozita kropiva za prilnike, ki jih
uporabljamo za nanos kemikalij v kronjo trte v vinogradih. Nanos je bil opravljen pri 12
barih in treh razlinih hitrostih kropljenja (2,1 km/h, 4,9 km/h in 7,7 km/h). Koliina
kropiva je bila izmerjena na tokah, ki so bile razlino oddaljene od prilnika in sicer (1,5
m, 3 m, 6 m in 9 m). Tatrazin je bil nanesen kot sledilni material. Najveja koliina
depozita kropiva, ki je bila ugotovljena, je bila 66,1 ng/cm
2
pri vozni hitrosti prilnika 2,1
km/h, minimalen nanos pa je bil 37,1 ng/cm
2
pri hitrosti prilnika 7,7 km/h. Iz rezultatov je
razvidno, da razline hitrosti vonje prilnika mono vplivajo na nanos kropiva in na
poveano odnaanje kropiva pri vijih hitrostih vonje (Celen in sod. 2008).
2.5 Optimalne lastnosti listne stene trte in prilagoditev tehnike nanosa FFS
Na pojave zanaanja vplivajo tudi gojitvene znailnosti gojenih rastlin. V trajnih nasadih
so tako pomembne viine dreves (trt), gostote kroenj, orientacije vrst in podobno. Za
opisovanje lastnosti tako imenovane zelene stene, ciljne povrine ob kropljenju pogosto
uporabljamo izraz LAI. LAI = Leaf area index (indeks listne povrine); LAI = povrina
listov (m
2
) / povrina tal (m
2
).
Pomembno vlogo pri nanaanju kropiva igra tudi listna morfologija. Listne strukture, kot
recimo dlaice, robovi, ile, kutikularni vosek in druge strukture, so bile opredeljene kot
pomembne spremenljivke pri kvaliteti nanaanja. Viji nanos kropiva na ciljnih listih bo
21
najverjetneje rezultat veje absorbcije s strani rastline in manje monosti kontaminiranja
okolja. Ker morfoloka raznolikost med listi in vpliv velikosti kapljic varirata glede na
vrsto, lahko reemo, da je maksimalna uinkovitost fitofarmacevtskih sredstev odvisna od
vrste ciljne rastline (Smith in sod. 2000).
Trta mora v asu rasti razviti toliko mladik in listne povrine, da z njo ustvarja optimalen
razvoj grozdja in dovolj rezervnih snovi v starem lesu ter koreninah. Pri premajhni listni
povrini je razmerje med listi in grozdi nestabilno in vpliva na manjo vsebnost sladkorja,
posledica je neprimerna kakovost vina (senzorino nezadovoljstvo, tanko, hitro starajoe se
vino), pa tudi na slabo dozorelost lesa, manje zaloge rezervne hrane in poveana
obutljivost na mraz (Vri in Lenik 2001).
V nasadih jablan z gojitveno obliko zelo vitko vreteno, lahko pri uporabi klasinih
aksialnih prilnikov z zastarelimi tipi usmernikov zranega toka, z uporabo antidriftnih
irokokotnih ob s sploenim curkom, nekoliko izboljamo notranjo distribucijo kropilne
brozge in s tem v manji meri poveamo uinkovitost delovanja pripravkov za zatiranje
bolezni in kodljivcev (Lenik in sod. 2007).
Gojitvena oblika jablan je imela znailen vpliv na izenaenost stopnje pokrovnosti WSP
listiev med dvanajstimi tokami kronje. Ugotovljen je bil interaktivni uinek tipa obe,
koliine porabljene vode in gojitvene oblike na stopnjo pokrovnosti kropilne obloge.
Antidriftne obe tipa ID so pri vseh gojitvenih oblikah vsaj v polovici opazovanih tok
kronje, dosegle vejo pokrovnost, kot standardne obe tipa TR (Lenik in sod. 2007).
Pri sodobnih gojitvenih oblikah vinske trte moramo upotevati vsa spoznanja glede
fiziolokih zahtev trte, spoznanja glede monosti za razvoj bolezni in kodljivcev in
spoznanja glede monosti zatiranja bolezni in kodljivcev z obiajnimi tehnikami nanosa
kropilne brozge. Ni gotovo, da so gojitvene oblike, ki so najbolj ugodne za razvoj trte,
tudi najbolj ugodne s stalia kakovosti nanosa FFS. Potreben je kompromis, ki omogoa
dober razvoj kakovostnega grozdja in kakovostno izvajanje aplikacije FFS (Miheli 2008).
22
Odstranjevanje listov v coni grozdja, je ena izmed najbolj razirjenih ampelotehninih del
v vinogradih za izboljanje mikroklime okoli grozdov, saj se s tem izbolja zorenje in
zdravje grozdja, zmanjajo pa se glivina obolenja, ki jih povzroajo plesni. Glavni uinki
so bili zaradi vremenskih razmer po letnikih razlini: v neugodnih pogojih zorenja lahko
odstranjevanje listov izbolja zdravje in kakovost grozdja, saj odstranitev listja izbolja
osvetlitev grozdja, povea uinkovitost uporabljenih fungicidov, zmanja glivine bolezni,
vendar pa lahko povea obutljivost grozdja na sonne opekline zaradi veje
izpostavljenosti soncu. Zaradi vije ravni skupnih temperatur, ki jih povzroa ta tehnika, je
v toplejih pogojih potrebno natanno oceniti njeno uporabnost. eprav hitreji mehanski
proces odstranjevanja listov ni zagotovilo za bistveno drugane rezultate v primerjavi z
rono defoliacijo, je tudija pokazala na monosti in omejitve pri odstranjevanju listov v
coni grozdja, saj so vplivi defoliacije zelo odvisni od podnebja in vremenskih pogojev pri
vsakem posameznem letniku (Guidoni in sod. 2008). Odstranjevanje listja je koristno tudi s
stalia oblikovanja depozita kropilne brozge na grozdju, saj izbolja monosti za
ustvarjanje boljih depozitov na grozdju.
Eksperimentalni dokazi kaejo, da nanos konstante doze FFS glede na povrino tal
povzroi povprene listne nanose, ki so obratno sorazmerni z indeksom listne povrine
(LAI). Za vinograde z vertikalno listno steno je mogo prednostni model LWA (Leaf Wall
Area povrina listne stene), saj bi se s tem izognili ocenjevanju irine kronje, ki je
subjektivna v veini primerov in je le redko enostavno dololjiva. Z analiziranjem
podatkov iz 42 poizkusov na terenu, ki potrjujejo potencial tega modela, je dokazano
bistveno zmanjevanje variacij pri nanosu pesticidov, ki posledino vplivajo na
ugotovljene depozite v kronji. Da bi lahko predlagali metodo LWA za praktino uporabo,
bodo potrebni e dodatni preizkusi doloanja depozita z biolokimi testi uinkovitosti
pesticidov. Z dodatnimi preizkusi na terenu bi se lahko dodatno vkljuili tudi korekcijski
faktorji, kot na primer to, da bi se upotevale razline stopnje obutljivosti rastlin na
nekatere bolezni in kodljivce v odvisnosti od razvojne faze ali obdobja v rastni sezoni
(Pergher in Petris 2008).
23
3 MATERIAL IN METODE DELA
3.1 Lokacija in znailnosti poskusnih parcelic
Poskus je bil izveden v vinogradu Univerzitetnega centra za vinogradnitvo in vinarstvo
Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor Meranovo (slika 10).
Slika 10: Letalski posnetek Univerzitetnega centra za vinogradnitvo in vinarstvo,
Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor Meranovo
(www. fk.uni-mb.si/meranovo 2010)
24
V naem poskusu smo uporabili klasino poskusno zasnovo na petih vinogradnikih
parcelah, ki so bile razporejene druga zraven druge znotraj eksperimentalne postaje
(poskus 1, 2, 3, 4, 5). Poskusne parcele so bile iroke 5 vrst (5 x 2,4 m) in dolge 30 metrov.
Povrina posamezne parcele je bila priblino 360 m
2
. Preuevani sorti sta bili Laki rizling
in Chardonnay. Gojitvena oblika trt je bila enojni guyot. LAI polne zelene stene sorte
Laki rizling (P1 5 let star nasad) je znaal 1,6 do 1,8. LAI povsem razvite zelene stene
sorte Chardonnay (P2, P3 in P4, 12 let stari nasadi) je znaal od 1,8 2,1. Nasad sorte
Laki rizling (P5 8 let starosti) je imel v asu polne vegetacije LAI 1,7 1,9. Trte so bile
posajene na 2,4 x 0,9 m, viina zelene stene je znaala 1,2 1,5 m in irina zelene stene je
nihala med 0,4 0,6 m.
3.1.1 Vremenske razmere
Vremenske razmere so bile v asu izvajanja poskusov zelo primerne za razvoj peronospore
vinske trte (Plasmopara viticola), zmerno primerne za pojav sive plesni na grozdju
(Botrytis cinerea) in manj primerne za razvoj oidija (Uncinula necator). Glede na obseg
pojava bolezni je bila rastna doba v asu naih poskusov povsem povprena. Pritisk
bolezni je bil povpreen. Vinogradi poskusne postaje Meranovo so na nekoliko viji
nadmorski viini in imajo ostrejo klimo, vplivano od okolikih gozdov, ki ni posebej
ugodna za razvoj glivinih bolezni trte. Za izvedbo meritev depozita smo izbrali
dopoldanske ure v asu med 10:00 in 13:00, ko je bilo gibanje zranih tokov najbolj
umirjeno in smo imeli dokaj konstantne temperature. Vedno smo akali na razmere, da je
veter pihal manj kot 0,2 m/s, da ni imel zaznavnega vpliva na distribucijo kropilnih
oblakov znotraj kroenj trt.
3.2 Uporabljene naprave in materiali
3.2.1 Sadjarsko-vinogradniki traktor Goldoni STAR 100 Quadrifoglio
Goldoni STAR 100 Q je sadjarsko-vinogradniki traktor, ki ima vgrajen dizelski motor
Daimler Crysler VM z mojo 70 kW/95 KM. Motor ima turbinski polnilnik za dovajanje
25
zraka, tiri valje s prostornini 3000 cm
3
. Mazanje motorja je izvedeno z zobniko rpalko,
hlajenje pa je vodno, s centrifugalno rpalko. Motor ustreza vsem strogim evropskim
predpisom, povezanim z izpunimi plini. Sklopka je dvojna, suha, v diskasti izvedbi in z
loenim upravljanjem (stopalko za menjalnik in roico za prikljuno gred). Menjalnik je
popolnoma sinhroniziran in z enostavnim preklopom roice lahko izberemo invertorski
menjalnik z mehanskim invertorjem, s prestavnim reimom 8+8 ali pa izberemo reduciran
menjalnik s super reduktorjem (polovike), s prestavnim reimom 16+8. Ima 24 prestav za
vonjo naprej in 16 za vzvratno vonjo. Transmisija traktorja omogoa maksimalno hitrost
40 km/h, pri vklopu reduciranega menjalnika se hitrost zmanja za 20%. Diferencialna
zapora je elektrohidravlina. Neodvisna prikljuna gred ima dve delovne hitrosti 540 in
750 vrt/min in je sinhronizirana s hitrostjo koles. Upravljanje prikljune gredi je rono:
vklop z neodvisno sklopko, z roico za sklopko, roico za vklop prikljune gredi in roico
za izbiranje hitrosti vrtenja prikljune gredi. Zadnje hidravlino dvigalo je mehansko. Ima
regulacijo poloaja, regulacijo na osnovi vlenega upora, meano regulacijo in plavajoo
regulacijo. Dvina sila dvigala je 25 kN. Hidravlino dvigalo je II. kategorije s hitrim
priklopom. Hidravlini sistem ima dve neodvisni hidravlini rpalki in sicer: veliko
delavno rpalko s 180 bari delovnega tlaka in manjo delavno rpalko s 40 bari delavnega
tlaka. Traktor je opremljen s estimi hitrimi hidravlinimi spojkami za priklop zunanjih
hidravlinih porabnikov, katere pa imajo lahko eno ali dvostransko delovanje. Zavore so v
obliki diskov v oljni kopeli, imajo pa hidravlino upravljanje. Ob pritisku na zavoro se
vedno aktivira IST sistem integralnega zaviranja 4x4, kar pomeni avtomatini tiri
kolesni pogon in s tem zaviranje na vsa tiri kolesa. Na traktor je nameena komfortna
kabina z mehanskim sedeem, z monostjo nastavitve vzmetenja, viine in oddaljenosti,
dobro zvono izolacijo, filtri za nevarne delce, itd. irina koloteka je pri visoki izvedbi
min-max: 1547mm 1925 mm, pri nizki izvedbi pa 1490mm 1820 mm (Generalni
katalog Goldoni 2008), (slika 11).
26
Slika 11: Sadjarsko vinogradniki traktor Goldoni STAR 100 Quadrifoglio (Generalni
katalog Goldoni 2008)
3.2.2 Noeni prilnik
Karakteristike prilnika: Prilnik AGP 400EN/U je sodobnega koncepta, z ozkim
polietilenskim rezervoarjem, z zaobljenimi robovi, gladkimi notranjimi stenami in
nagnjenim dnom, kar zagotavlja teie prilnika blizu traktorja, dobro meanje kropiva,
lahko ienje in popolno izpraznitev rezervoarja.
Prilnik sestavljajo: nosilno ogrodje s kemino odpornim polietilenskim rezervoarjem in
nalivnim sitom, rpalka, regulator tlaka in pretoka, sesalni filter, tlani filter, tri potni
ventil, mealna oba in puhalo zraka. Vgrajen je e dodatni rezervoar za ienje prilnika
po konanem kropljenju ter rezervoar s isto vodo za pranje rok. Puhalo je iz jeklene
konstrukcije in je opremljeno z ventilatorjem z nastavljivo zrano kapaciteto, premera
825 mm in poliestrskim usmernikom zraka, ki razporeja zrak po celotni viini habitusa
(povzeto po navodilih za uporabo prilnika), (slika 12).
27
Slika 12: Prilnik AGP 400EN/U (www.
agromehanika.si 2010)
Prostornina rezervoarja (l) 400
Premer ventilatorja (mm) 825
Kapaciteta ventilatorja (m
3
/h)
(ventilator zvezno nastavljiv)
16000 48000
Izstopna hitrost zraka (m/s) 12 32
Vrtljaji ventilatorja (min
-1
) 1400 1800
Pogon ventilatorja Klinasti jermeni
17 x 1450
Vklop izklop ventilatorja
z ekscentrisko roico
Da
rpalka BM 65/30
Kapaciteta rpalke (l/min) 65
Tlak rpalke (Mpa) 30
Pogon rpalke Preko kardanske
gredi
Dopustno tevilo vrtljajev Mak 540
Regulator tlaka PR-1F/3
obni vloki Lechler
obni nosilci Dvojni z membra.
protikapnim
ventilom
tevilo ob 12
Meanje medija v rezervoarju Ejektorska oba
Filtracija medija Nalivno cedilo
Sesalni filtri
Tlani filter
Standardni tritokovni priklop na
traktor
II. kategorije
Dimenzije prilnika:
Dolina (mm)
irina (mm)
Viina (mm)
1300
1000
1350
Masa prilnika (kg) 190
28
3.2.3 Tipi ob, uporabljeni v poskusu, in delovni parametri
Preglednica 1: Pregled nekaterih karakteristik v poskusu preuevanih ob. V prilnik je
bilo vgrajenih 8 ob (po tiri na vsaki strani).
Tip obe: Tlak:
(kPa)
Pretok:
(L/min)
Hitrost
traktorja:
(km/h)
Hektarski izmet:
(L/ha)
VMD kapljic
(m)
Poskus 1 (Laki rizling )
Lechler TR 80-015 300 t 20 0,59 t 0,05 4 t 0,1 300 t 10 165 t 15
Lechler ITR 80-015 300 t 20 0,59 t 0,05 4 t 0,1 300 t 10 620 t 15
Poskus 2 (Chardonnay)
Lechler TR 80-015 300 t 20 0,59 t 0,05 4 t 0,1 300 t 10 165 t 15
Lechler ID 90-015 300 t 20 0,59 t 0,05 4 t 0,1 300 t 10 425 t 15
Lechler TR 80-015 300 t 20 0,59 t 0,05 4 t 0,1 300 t 10 165 t 15
Lechler ITR 80-015 300 t 20 0,59 t 0,05 4 t 0,1 300 t 10 620 t 15
Albuz ATR rumena 300 t 20 0,57 t 0,05 3.8 t 0,1 300 t 10 150 t 10
Agrotop TD-ATR 300 t 20 0,58 t 0,05 4 t 0,1 300 t 10 380 t 15
Poskus 5 (Laki rizling)
Albuz ATR rumena 300 t 20 0,57 t 0,05 3.8 t 0,1 300 t 10 150 t 10
ALBUZ AVI 80-015 300 t 20 0,60 t 0,05 3.9 t 0,1 300 t 10 600 t 15
obe tipa ATR in TR so predstavnice klasinih ob za trajne nasade. obe tipa ITR in TD-
ATR spadajo v kategorijo antidriftnih ob. obe tipa AVI, ID so novi tipi ob, ki so
uporabne tako za poljedeljske kulture kot za trajne nasade. AVI in ID obe spadajo v
kategorijo antidriftnih ob, kar pomeni, da oblikujejo curke s takno sestavo kapljic, da
niso obutljive za zanaanje z zranimi tokovi. Primerne so za delo z nijimi pritiski, 5 do
10 barov. AVI in ID tipi ob s sploenim curkom se v Sloveniji za uporabo v trajnih
nasadih e niso uveljavile. Stopnja redukcije drifta znaa pri AVI in ID tipih, pri pritiskih
nijih od 8 barov, ve kot 50 %. AVI in ID obe morajo biti na kropilnem vencu nekoliko
zamaknjene, od 7,5 do 10 , da se ploati curki ne zadevajo med seboj (slika 13, 14, 15,
16).
29
Slika 13: obi Albuz, levo klasina oba ATR 80. Desno antidriftna oba AVI 80.(Agrotop
katalog 2003)
Slika 14: obi Lechler, levo klasina oba TR 80. Desno antidriftna oba ITR 80. (Lechler
katalog 2004)
30
Slika 15: Antidriftna oba Lechler ID 90. (Lechler katalog 2004)
Slika 16: Antidriftna oba Agrotop TD-ATR (www.agrotop.com 2010)
3.3 Doloanje delovnih parametrov
Za uspeno nanaanje je zelo pomembna doloitev ustrezne koliine vode, pravilna izbira
ob in toen izraun porabe vode. Pred prietkom izvajanja poskusa smo opravili praktino
preverjanje prilnika in pretokov ob po standardnem postopku, opisanem spodaj. Po
preverjanju skupnega izpusta vseh ob, vgrajenih v prilnik, je potrebno preveriti hitrost
vonje. Preverjanje hitrosti vonje lahko izvajamo na cesti, vendar lahko pride do netonih
podatkov, saj ni zdrsa koles, ki se sicer dogaja pri vonji v nasadu. Meritve so natanneje
v nasadu. Odmerimo 100 metrski pas v vinogradu. Merilno stezo prevozimo z leteim
startom in z vkljuenim prilnikom. as merimo s toparico v sekundah (Bernik in
Rebernik 1998).
31
Praktien preizkus porabe vode za prilnik:
Vinograd: medvrstna razdalja = 2,4 m za 100 m smo porabili 7,2 l vode.
Za 100 m dolgo pot smo porabili 90 s.
ha l ha l
Pv Pv
d
/ 300
4 , 2
100 2 , 7
/
100
100
10000
Q
d
ha
Q
ha
poraba vode [l/ha]
P
v
poraba vode na merilni stezi [l] x 10 000
d
delovna irina [m] x 100
Hitrost vonje:
v hitrost [m/s]
s pot [m]
t as [s]
Porabo kropiva na ha lahko izraunamo tudi po formuli:
ha l
v d
Qagr
Qha /
600
Q
ha
poraba kropiva na 1 ha povrine [l/ha]
Q
agr
pretok vseh ob[l/min]
d
delovna irina [m]
v vozna hitrost [km/h]
Pretoke posameznih ob pri doloenem tlaku najdemo v tabelah. Skupni pretok vseh ob
pri doloenem tlaku izraunamo tako, da pretok ene obe pri istem tlaku pomnoimo s
tevilom ob.
h km s m s m / 4 6 , 3 / 11 , 1
90
100
/
t
s
v
32
Pretok obe Albuz AVI 80-015 pri tlaku (3 bar) 300 kPa je 0,6 l/min, na prilniku je 8 ob.
Skupni pretok ob znaa 4,8 l/min.
Skupni pretok vseh ob lahko izraunamo tudi po formuli:
min / 8 , 4
600
4 4 , 2 300
min /
600
l l
v d Qha
Qagr

Q
agr
pretok vseh ob [l/min]
Q
ha
poraba kropiva na 1 ha povrine [l/ha]
d
delovna irina [m]
Hitrost vonje lahko izraunamo tudi po formuli:
h km h km
Q
Q
v
ha d
agr
/ 4
300 4 , 2
8 , 4 600
/
600

Q
agr
pretok vseh ob [l/min]
d
delovna irina [m]
Q
ha
poraba kropiva na 1 ha povrin [l/ha]
Primer: Prilnik Agromehanika AGP 400 EN/U, obe Albuz AVI 80-015, izraun porabe
kropiva na 1 ha povrine (Q
ha
).
v (vozna hitrost) = 4 km/h
Q
agr
(pretok vseh ob) = 4,8 l/min
d
( delovna irina) = 2,4 m
l/ha 300
4 2,4
4,8 600
l/ha
600
d

v
Q
Q
agr
ha
Poraba kropiva znaa 300 l/ha.
33
3.4 Uporabljene kemikalije in kropilni program
V poskusih smo v poskusnih nasadih od 1 do 5 izvedli kropljenja z razlinimi
kombinacijami pripravkov. Razlini kropilni programi so predstavljeni v preglednicah od
2 do 6.
Preglednica 2: Pregled vseh pripravkov in odmerkov pri poskusu 1 (Laki rizling)
Formulacija pripravka: Odmerki v [kg/l/ha]: Datum prenja:
ORTUS 5 SC (5 % fenpiroksimat) 1 l 3. maj
COSAN (80 % veplo) +
ANTRACOL (70 % propineb)
3 kg +
2 kg
12. maj
MELODY COMBY (37.5 % folpet + 6 %
iprovalikarb) + FALCON EC 460 (16.7 %
tebukonazol + 25 % spiroksamin + 4.3 %
triadimenol)
2.5 kg +
0.35 l
31. maj
EQUATION PRO (22.5 % famoksadon + 30 %
cimoksanil) + BUMPER 25 EC (25 %
propikonazol)
2.5 kg +
0.15 l
12. junij
CLAIR 49 WG (25 % trifloksistrobin + 24 %
cimoksanil)
0.5 kg 28. junij
cimoksanil) + BUMPER 25 EC (25 %
propikonazol)
0.5 kg +
0.1 l
12. julij
FORUM STAR (60 % folpet + 11.3 % dimetomorf)
+ STROBY WG (50 % krezoksim - metil)
1.5 kg +
0.15 kg
21. julij
BAKRENI ANTRACOL (45.5 % propineb + 17.5
%Cu v obliki bakrovega oksiklorida) + COSAN
(80 % veplo)
3.5 kg +
3 kg
18. avgust
EUPAREN MULTI WG 50 (50 % tolilfluanid) +
COSAN (80 % veplo)
2.5 kg +
3 kg
13. september
MYTHOS (30 % pirimetanil) 2.5 l 27. september
Aktivne snovi pesticida Odmerki aktivne snovi v
[g/ha]:
Datum prenja:
FENPIROKSIMAT 50 3. maj
VEPLO + PROPINEB 2400 + 1400 12. maj
FOLPET + IPROVALIKARB +
TEBUKONAZOL + SPIROKSAMIN +
TRIADIMENOL
940 + 150 +
58 + 30 +
5
31. maj
FAMOKSADON + CIMOKSANIL +
PROPIKONAZOL
56 + 750 +
37.5
12. junij
TRIFLOKSISTROBIN + CIMOKSANIL 125 + 120 28. junij
TRIFLOKSISTROBIN + CIMOKSANIL +
PROPIKONAZOL
125 + 120 +
25
12. julij
FOLPET + DIMETOMORF + KREZOKSIM-
METIL
900 + 170 + 75 21. julij
34
PROPINEB + Cu V OBLIKI BAKROVEGA
OKSIKLORIDA + VEPLO
1600 + 612 +
2400
18. avgust
TOLILFLUANID + VEPLO 1250 + 2400 13. september
PIRIMETANIL 750 27. september
Preglednica 3: Pregled vseh pripravkov in odmerkov pri poskusu 2 (Chardonnay)
Formulacija pesticida: Odmerki v [kg/l/ha]: Datum prenja:
ORTUS 5 SC (5 % fenpiroksimat) 1 l 29. april
POLYRAM DF (70 % metiram)
KUMULUS DF (80 % veplo)
2.5 kg +
2.5 kg
12. maj
AVISO (58 % metiram + 4.7 % cimoksanil) +
2.5 kg +
2.5 kg
31. maj
AVISO (58 % metiram + 4.7 % cimoksanil) +
2.5 kg +
2.5 kg
18. junij
ACROBAT MZ WG (60 % mankozeb + 9 %
dimetomorf) + COLLIS SC (20 % boskalid + 10 %
krezoksim-metil)
2 kg +
0,4 l
28. junij
ACROBAT MZ WG (60 % mankozeb + 9 %
dimetomorf) + COLLIS SC (20 %boskalid + 10 %
krezoksim-metil)
2 kg +
0,4 l
12. julij
FORUM STAR (60 % folpet + 11.3 % dimetomorf)
+ KUMULUS DF (80 % veplo)
1.75 kg +
2.5 kg
29. julij
KUMULUS DF (80 % veplo) +
KIDAN (25.5 % iprodion)
2.5 kg +
0.5 l
18. avgust
KUMULUS DF (80 % veplo) +
CUPRABLAU Z-ultra (35 % Cu v obliki
bakrovega hidroksida)
2.5 kg +
3 kg
13. september
MYTHOS (30 % pirimetanil) 2.0 l 27. september
[g/ha]:
Datum prenja:
FENPIROKSIMAT 50 29. april
METIRAM+ VEPLO 1750 + 2000 12. maj
METIRAM + CIMOKSANIL + VEPLO 1450 + 117 + 2000 31. maj
METIRAM + CIMOKSANIL + VEPLO 1450 + 117 + 2000 18. junij
MANKOZEB + DIMETOMORF +
BOSKALID + KREZOKSIM-METIL
1200 + 180 +
80 + 40
28. junij
MANKOZEB + DIMETOMORF +
BOSKALID + KREZOKSIM-METIL
1200 + 180 +
80 + 40
12. julij
FOLPET + DIMETOMORF + VEPLO 1050 + 190 + 2000 29. julij
IPRODION + VEPLO 127.5 + 2000 18. avgust
VEPLO + Cu V OBLIKI BAKROVEGA
HIDROKSIDA
2000 + 1050 13. september
PIRIMETANIL 750 27. september
35
DEMITAN (20 % fenazakvin) 0.5 l 29. april
3 kg +
2 kg
12. maj
ANTRACOL COMBY (70 % propineb + 6 %
cimoksanil) + FALCON EC 460 (16.7 %
triadimenol)
2.0 kg +
0.35 l
31. maj
MIKAL FLASH (25 % folpet + 50 % fosetil-Al) +
+ FALCON EC 460 (16.7 %tebukonazol + 25 %
spiroksamin + 4.3 % triadimenol)
3 kg +
0.35 l
18. junij
COSAN (80 % veplo)
3 kg +
3 kg
28. junij
cimoksanil)
3 kg +
0.5 l
12. julij
VERITA WG (4.4 % fenamidon + 66.7 % fosetil-
Al) + COSAN (80 % veplo)
2.5 kg +
3 kg
29. julij
KUPROPIN (50 % Cu v obliki bakrovega
oksiklorida) + COSAN (80 % veplo)
5 kg +
3 kg
18. avgust
TELDOR WP 50 (50 %fenheksamid) + BAKRENI
ANTRACOL (45.5 % propineb + 17.5 %Cu v
obliki bakrovega oksiklorida) + COSAN (80 %
veplo)
1 l +
2.5 kg +
2.5 kg
13. september
TELDOR WP 50 (50 %fenheksamid) 1 l 27. september
[g/ha]:
Datum prenja:
FENAZAKVIN 100 29. april
PROPINEB + CIMOKSANIL +
TRIADIMENOL
1400 + 120 +
58 + 87.5 +
15
31. maj
FOLPET + FOSETIL-AL) +
TRIADIMENOL
750 + 1500 +
58 + 87.5 +
15
18. junij
FOLPET + FOSETIL-AL + VEPLO 750 + 1500 + 2400 28. junij
FOLPET + FOSETIL-AL +
TRIFLOKSISTROBIN + CIMOKSANIL
750 + 1500 +
125 + 120
12. julij
FENAMIDON + FOSETIL-AL + VEPLO 110 + 1667 + 2400 29. julij
Cu V OBLIKI BAKROVEGA OKSIKLORIDA +
VEPLO
2500 +
2400
18. avgust
FENHEKSAMID + PROPINEB + Cu V OBLIKI
BAKROVEGA OKSIKLORIDA + VEPLO
500 + 1140 + 437 +
2000
13. september
FENHEKSAMID 500 27. september
36
DEMITAN (20 % fenazakvin) 0.5 l 29. april
3 kg +
2 kg
14. maj
ANTRACOL COMBY (70 % propineb +
6 % cimoksanil) + FOLICUR EW 250 (25 %
tebukonazol)
2 l +
0.3 l
31. maj
MELODY COMBY (37.5 % folpet +
6 % iprovalikarb) + FALCON EC 460 (16.7 %
triadimenol)
2.5 kg +
0.35 l
18. junij
cimoksanil)
0.5 kg 28. junij
EQUATION PRO (22.5 % famoksadon + 30 %
cimoksanil)
0.4 kg 12. julij
%Cu v obliki bakrovega oksiklorida) +
COSAN (80 % veplo)
4 kg +
3 kg
29. julij
%Cu v obliki bakrovega oksiklorida) + COSAN
(80 % veplo)
4 kg +
3 kg
18. avgust
TELDOR WP 50 (50 % fenheksamid) 1 l 13. september
TELDOR WP 50 (50 % fenheksamid) 1 l 27. september
[g/ha]:
Datum prenja:
FENAZAKVIN 100 29. april
PROPINEB + CIMOKSANIL + TEBUKONAZOL 1400 + 120 + 75 31. maj
TRIADIMENOL
937 + 150 +
58 + 87.5 +
15
18. junij
TRIFLOKSISTROBIN + CIMOKSANIL 125 + 120 28. junij
FAMOKSADON + CIMOKSANIL 90 + 120 12. julij
OKSIKLORIDA + VEPLO
1820 + 700 +
2400
29. julij
OKSIKLORIDA + VEPLO
1820 + 700 +
2400
18. avgust
37
Preglednica 6: Pregled vseh pripravkov in odmerkov pri poskusu 5 (Laki rizling)
ORTUS 5 SC (5 % fenpiroksimat) 1 l 29. april
COSAN (80 % veplo) + ANTRACOL (70 %
propineb)
3 kg +
2 kg
14. maj
MELODY COMBY (37.5 % folpet + 6 %
iprovalikarb) + BUMPER 25 EC (25 %
propikonazol)
2.5 kg +
0.15 l
31. maj
MELODY COMBY (37.5 %folpet + 6 %
iprovalikarb) + FOLICUR EW 250 (25 %
tebukonazol) + ZOLONE LIQ. (35 %fosalon)
2.5 kg +
0,25 l+
2 l
18. junij
MAZEB (80 % mankozeb) + CRYSTAL (25 %
kvinoksifen)
2.5 kg + 0.2 l 28. junij
MAZEB (80 % mankozeb) + CRYSTAL (25 %
kvinoksifen)
2.5 kg + 0.2 l 12. julij
MAZEB (80 % mankozeb) + COSAN (80 %
veplo)
2.5 kg + 3 kg 29. julij
KUPRO 190 SC (19 % Cu v obliki bakrovega
sulfata)
5 l 18. avgust
KUPRO 190 SC (19 % Cu v obliki bakrovega
sulfata) + COSAN (80 % veplo) + CANTUS (20
% boskalid)
5 l +
2.5 kg + 1 kg
13. september
CANTUS (20 % boskalid) 1.2 kg 27. september
[g/ha]:
Datum prenja:
FENPIROKSIMAT 50 29. april
PROPIKONAZOL
937 + 150 +
37.5
31. maj
TEBUKONAZOL + FOSALON
937 + 150 +
37,5 + 700
18. junij
MANKOZEB + KVINOKSIFEN 2000 + 50 28. junij
MANKOZEB + KVINOKSIFEN 2000 + 50 12. julij
MANKOZEB + VEPLO 2000 + 2400 29. julij
VEPLO + Cu V OBLIKI BAKROVEGA
SULFATA
2400 + 950 18. avgust
Cu V OBLIKI BAKROVEGA SULFATA +
VEPLO + BOSKALID
950 +
2400 + 200
13. september
BOSKALID 200 27. september
38
3.5 Uporaba WSP testnih listiev in ugotavljanje stopnje pokrovnosti ciljnih povrin s
kropilno brozgo
Pod izrazom stopnja pokrovnosti (angl. Coverage) pri postopkih nanosa prilne brozge
razumemo, koliken dele povrine (%) ciljnih organov rastlin, najbolj pogosto listja, je bil
prekrit s kropilno brozgo. Tehnike ugotavljanja delea prekropljene povrine so razline,
vse pa so sestavljene iz fotografskega zajemanja podatkov in naknadne raunalnike
obdelave podatkov digitalnih slik.
Mi smo za ugotavljanje stopnje pokrovnosti pri prenju uporabili tehniko uporabe testnih
listiev obutljivih na stik z vodo (angl. water sensitive paper WSP listii). Velikost
uporabljenih listiev je bila 26 x 76 mm (proizvajalca Novartis agro, vica). Na vinsko trto
smo pred kropljenjem na treh viinah namestili skupno 9 WSP listiev (1 v najnijem, 2 v
spodnjem delu kronje, 2 v sredinskem delu, 2 v srednje zgornjem in 2 v zgornjem delu).
WSP listii so prevleeni s posebno kemikalijo, ki se obarva modro ob najmanjem stiku z
vlago. Ko listie pokropimo s kropilno brozgo, se na njih vidijo mesta, kjer so jih zadele
kapljice. WSP listie smo na listje vinske trte pritrdili s sponkami tako, da jih veter med
prenjem ni odnesel in da smo jih po prenju lahko brez teav sneli. Pri pritrjevanju je
potrebno nositi rokavice, da se listii ne obarvajo zaradi dotika s koo. Prav tako mora biti
listje popolnoma suho, da se listii ne obarvajo zaradi vlage listja e ob samem
pritrjevanju. Potrebni so dovolj dolgi presledki med nanosi, da se listje vmes dovolj posui.
V naem poskusu so bili presledki dolgi 15 minut, da se je listje dovolj posuilo (slika 17).
39
Slika 17: Pritrditev WSP listiev na liste vinske trte
Listie smo analizirali v laboratoriju Intituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
alec - IHPS s pomojo optine naprave (Optomax Image Analyser), ki poslika povrino
listia in doloi tevilo odtisov kapljic (impaktov), dele prekropljene povrine listia,
povpreno velikost odtisa in druge statistike glede obarvano spremenjenih tok na povrini
WSP listia. Tako smo doloili, kakna je bila stopnja pokrovnosti na spodnji ali zgornji
strani listja in kakno je bilo tevilo zadetkov na kvadratni centimeter (slika 18).
Slika 18: Naprava (Image analyser)
40
3.6 Postopek ugotavljanja depozita fluorescentnega sledilca na filter papirju
Depozit kropiva predstavlja koliino kropiva, ki se obdri na povrini organov tretiranih
rastlin vinske trte. Navadno se izraa v enoti ng/cm
2
(listov, plodov ...). Depozit lahko
ugotavljamo na naravnih (nap. svee listje) ali umetnih kolektorjih (filter papir, plastine
folije, steklo ). Mi smo depozit ugotavljali s pomojo metode umetnih kolektorjev in
fluorescentnega sledilca - tracerja. Kot umetni kolektor smo uporabili filter papir velikosti
26 x 76 mm. Filter papirje smo na enak nain in na enakih mestih kot WSP listie pritrdili
na liste in grozde vinske trte. Potem smo izvedli kropljenje s sledilcem tracerjem.
Uporabili smo sledilec - tracer HELIOS 10 ES (1 % istega fluorescentnega sledilca
uvitex), proizvajalca Syngenta (Novartis agro, vica). Fluorescenten sledilec omogoa
natanno, hitro in enostavno detekcijo s pomojo fotospektrometrinih metod. Koliino
depozita sledilca v raztopini, izlueni iz filter papirjev, smo v laboratoriju doloili
spektrofluorofotometrino z uporabo naprave Fluorofotospektrometer PFM 2, podjetja
Novartis agro vica. Raztopino za oditavanje smo pripravili z ekstrakcijo sledilca iz
listiev filter papirja z izopropanolom (10 ml na listi, 20 minut namakanja v raztopini).
Valovne doline pri meritvah so bile prilagojene navodilom proizvajalca fluorescentnega
sledilca (slika 19).
Slika 19: Pritrditev listiev filter papirja na liste vinske trte
41
3.7 Ugotavljanje biotine uinkovitosti pripravkov
Niz poskusov nanaanja je bil namenjen ugotavljanju razlik v biotini uinkovitosti
pripravkov (celotnih kropilnih programov), nanesenih z razlinimi obami na razlinih
sortah: Laki rizling (Lechler TR in Lechler ITR), Chardonnay (Lechler TR in Lechler ID),
Chardonnay (Lechler TR in Lechler ITR), Chardonnay (Albuz ATR in Agrotop TD-ATR)
in Laki rizling (Albuz ATR in Albuz AVI). Poskuse za ugotavljanje biotine uinkovitosti
razlinih pripravkov smo izvedli tako, da smo pripravke s prilnikom nanaali v enakih
odmerkih in pri enaki porabi vode na hektar, le z razlinimi tipi ob. V vinogradu smo tako
izvajali redna kropljenja skozi celotno rastno dobo, kot je obiajna praksa v integrirani
pridelavi. Nekaterih delov nasada nismo tretirali in so sluili kot kontrolna povrina, da
smo videli jakost pojava bolezni.
3.8 Metode ocenjevanja stopnje napadenosti z boleznimi in ocenjevanje uinkovitosti
FFS
Preuevali smo le razlike v biotini uinkovitosti med nanaanjem s obami razlinih
tipov, med sortama Laki rizling in Chardonnay, pa nismo delali primerjav. Ugotavljanje
biotine uinkovitosti smo izvedli po standardnih postopkih na podlagi primerjav med
tretiranimi in netretiranimi parcelami (EPPO procedure za ugotavljanje biotine
uinkovitosti pripravkov).
Za ocenjevanje stopnje napadenosti in biotine uinkovitosti FFS so bile uporabljene
standardne metode, opisane v prironikih za izvajanje poskusov (Bleiholder, Pntener,
1981). Upotevali smo tudi EPPO smernice za ocenjevanje biotine uinkovitosti
pripravkov za varstvo rastlin za zatiranje kodljivcev in bolezni (EPPO smernice, PP 1/31
(3), PP 1/4 (4), [PP 1/17 (2)]).
42
3.9 Metode ocenjevanja stopnje napadenosti z boleznimi
Stopnjo napada s peronosporo, sivo plesnijo in z oidijem smo vizualno ocenjevali po
boniturni lestvici Townsend in Hauberger, oceno uinkovitosti fungicidov pa smo
izraunali po Abbotovem obrazcu. Vedno smo ocenjevali 300 listov in 100 grozdov na
posamezni poskusni parcelici (50 na posameznem poloaju znotraj kronje trt).
Stopnja napada po Townsend-Heubergerju (%) = ( ) 100 /
0

,
_
1
]
1
N i v n
i
N celotno tevilo ocenjenih grozdov, listov po lastno doloeni boniturni lestvici,
n tevilo ocenjenih grozdov, listov v posameznem boniturnem razredu,
v infekcijski boniturni razred,
i najviji infekcijski boniturni razred.
Primer:
Po lestvici od 0 do 5 smo ocenili dele povrine listov, napadene od peronospore na 300
listih po boniturni lestvici Townsend in Heuberger in te podatke uporabili v izraunu.
Razredi boniturne lestvice: tevilo listov v posameznem boniturnem razredu:
63 x 0 = 0
47 x 1 = 47
32 x 2 = 64
25 x 3 = 75
15 x 4 = 60
18 x 5 = 90
0 = list ni napaden
1 = do 5% povrine lista napadeno od glive
2 = okueno je 5 10% povrine lista
5 = okueno je ve kot 50% povrine lista
300 = 336
43
Izraun stopnje napada = ( ) 100 /
0

,
_
1
]
1
N i v n
i
= 6 , 33 100
200 5
336

%
Izraunani rezultat je ocena delea povrine lista, ki je okuen od bolezni. Tako podatek
33,6 % pomeni, da je v doloeni varianti povpreno okueno 33,6 % povrine listov.
Podatke o stopnji napada vnesemo v Abbotovo enabo, s katero na podlagi razmerja med
napadom v kropljenih in nekropljenih parcelah, izraunamo stopnjo uinkovitosti
pripravkov.
Uinkovitost po Abottu (%) = ((napad na kontrolni povrini napad v varianti) / napad v
kontroli) x 100)
3.10 Uporabljene statistine metode
V poskusu je bila uporabljena poskusna statistina zasnova poskus v petih nakljunih
blokih. Posamezna parcela je bila pet vrst iroka (5 x 2,4 m) in 30 metrov dolga (priblino
360 m
2
velika). Samo srednja vrsta je bila izbrana za ocenjevanje biotine uinkovitosti,
ostale vrste so sluile za filtriranje drifta med parcelicami. Parcele v poskusu so bile
nakljuno porazdeljene na tiste, ki smo jih vso sezono kropili z antidriftnimi obami in na
tiste, ki smo jih vso sezono kropili s klasinimi obami ter na tiste, ki jih nismo kropili.
Prouevali smo le razlike v biotini uinkovitosti med nanaanjem s standardnimi in
antidriftnimi obami, med sortama Laki rizling in Chardonnay pa nismo delali primerjav.
Z analizo variance smo ugotavljali statistine znailne razlike med rezultati, dobljenimi z
eno ali drugo vrsto ob. Za doloanje razlik smo uporabili Studentov t-test in Tukey-ev
HSD test pri P < 0,05. Za statistino analizo smo uporabili program Statgraphics for
Windows.
44
3.11 Predstavitev srednje visoke gojitvene oblike
Pri teh gojitvenih oblikah je rodni les na viini 60 do 90 cm. Primerne so predvsem za
vinograde s srednje velikimi medvrstnimi razdaljami, t.j. 150 do 220 cm. Zaradi bolje
kakovosti grozdja, kjer je listna stena vija, jih v zadnjem asu vedno ve uporabljajo tudi
v vinogradih z vejimi medvrstnimi razdaljami. Zaradi vse veje ozelenitve vinogradov,
mehanske obdelave tal v vrsti, velikih sprememb temperature tik nad povrino tal in
navsezadnje, za uinkovito rono delo, mora biti viina debla najmanj 70 cm.
Prednosti srednje visokih gojitvenih oblik so:
velike monosti za uporabo mehanizacije pri oskrbi vinograda,
manja obremenitev trsov pri srednje irokih razdaljah med vrstami z dobro
razporeditvijo mladik in listne mase v vrsti (brez negativnega vpliva na osvetlitev),
kar omogoa zelo visoko listno steno,
manji pojav bolezni in kodljivcev, kot pri nizkih gojitvenih oblikah.
Pomanjkljivosti srednje visokih gojitvenih oblik so:
delavna intenzivnost (privezovanje paronov, veliko oskrbe listne povrine),
veja obutljivost enoletnega lesa za mraz (pri viini debla pod 70 cm).
Pri srednje visokih gojitvenih oblikah poznamo ve razliic vezanja paronov. Pri
enoparonski je najpogosteja vodoravna vez paronov ob osnovno ico (klasini guyot),
pri dvoparonski pa je primerneje vezanje paronov poevno navzdol.
3.11.1 Klasini - enojni guyot (en paron privezan vodoravno)
To gojitveno obliko je v prejnjem stoletju razvil francoski zdravnik Guyot. Zdaj je zelo
razirjena v Franciji in Nemiji, v zadnjem asu je ve uporabljamo tudi pri nas, predvsem
v vinogradih, kjer so trte v vrsti gosto posajene. Viina debla mora biti za 15 do 20 cm
nija od osnovne ice. Na vrhu debla nareemo rodni les na kratek vzgojni reznik ali ep in
paron. Dalji rodni les priveemo vodoravno ob osnovno ico. Lahko ga tudi ovijemo
45
okrog ice in nato priveemo (slika 20). paron lahko priveemo e v rahlem loku (Vri
in Lenik 2001).
Slika 20: Enokraki guyot z vodoravno privezanim paronom (Vri in Lenik 2001)
Prednosti:
lahka in hitra rez,
enakomerno brstenje oes, dobra razporeditev mladik, ki rastejo iz enega nivoja,
ozka cona grozdja, ki je idealna za varstvo trte pred botritisom in grozdnim
sukaem, pa tudi za strojno obiranje grozdja.
Pomanjkljivosti:
premajhno tevilo oes pri sortah z daljimi internodiji in pri neuravnoteeni
prehrani ali mono obrezanih trtah (predolg paron, ki sega v drug trs, moramo
skrajati),
poveana nevarnost lomljenja paronov pri vezanju,
pri daljih paronih je v srednjem delu ve hiravih mladik,
problemi pri rezi po toi in slabi dozorelosti lesa.
46
3.12 Predstavitev poloajev ocenjevanja in oznak, kot jih uporabljamo v preglednicah
z rezultati
Slika 21: Prikaz poloajev ocenjevanja in predstavitev oznak, kot jih uporabljamo v
preglednicah z rezultati.
P1 spodaj znotraj P3 sredina znotraj P5 zgoraj znotraj
P2 spodaj zunaj P4 sredina zunaj P6 zgoraj zunaj
P2 down outside P4 middle outside P6 top outside
poloaj pritrditve
poloaj ocenitve
47
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1 Prouevanje vpliva ob na uspenost zatiranja peronospore na listih in grozdih pri
sorti Laki rizling (Poskus 1)
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov proti peronospori vinske trte na listih in
grozdih smo dobili naslednje rezultate.
Pri prvem ocenjevanju uinkovitosti na listih in grozdih med preuevanima obama po
poloajih ni prilo do statistino znailnih razlik. Analiza uinkovitosti delovanja
fungicidov v kronji, v sredini, zunaj in znotraj, kae na nekoliko vejo uinkovitost pri
antidriftni obi Lechler ITR 80-015, pri ostalih poloajih pa je bolja uinkovitost doseena
pri uporabi standardne obe Lechler TR 80-015, vendar so te razlike tako majhne, da se
rezultati med seboj po poloajih statistino ne razlikujejo.
Pri drugem ocenjevanju listja med obama, glede na ocenjevalni poloaj, ni prilo do
statistino znailnih razlik. Pri drugem ocenjevanju grozdov, prav tako med obama, ni
prilo do statistino znailnih razlik, pri prvem, drugem in etrtem poloaju. Pri tretjem
poloaju (sredina znotraj), pa je uinkovitost statistino veja pri antidriftni obi Lechler
ITR 80-015 (preglednica 7).
Povprena stopnja napada (%, Townsend Heuberger) pri kontrolnih parcelah v prvem
ocenjevalnem obdobju:
Listi: P1 (14,5 %), P2 (18,5 %), P3 (14,5 %), P4 (20,5 %), P5 (6,6 %), P6 (9,9 %).
Grozdi: P1 (7,3 %), P2 (5,3 %), P3 (7,8 %), P4 (4,7 %).
Povprena stopnja napada (%, Townsend Heuberger) pri kontrolnih parcelah v drugem
Listi: P1 (45,6 %), P2 (53,8 %), P3 (50,3 %), P4 (58,5 %), P5 (37,5 %), P6 (39,5 %).
Grozdi: P1 (36,7 %), P2 (32,5 %), P3 (38,4 %), P4 (28,9 %).
48
peronospori na listih in grozdih (Poskus 1 Laki rizling)
Stopnja uinkovitosti (%, Abbott): TR standardna oba,
ITR antidriftna oba
Datum ocenjevanja uinkovitosti:
obe: Poloaj: 15. 7.
Listje
25. 8.
Listje
15. 7.
Grozdje
25. 8.
Grozdje
Lechler TR 80-015 Pol 1 76,8 a 69,7 a 72,25 a 54,9 a
Lechler ITR 80-015 Pol 1 75,8 a 68,8 a 73 a 54,8 a
Lechler ITR 80-015 Pol 2 85,5 a 77,6 a 74,5 a 61,7 a
Lechler TR 80-015 Pol 3 77,8 a 70,5 a 78 a 56,5 a
Lechler ITR 80-015 Pol 3 83,8 a 75,9 a 80 a 63,6 b
Lechler ITR 80-015 Pol 4 87,3 a 79,1 a 77 a 62,2 a
Lechler TR 80-015 Pol 5 79,5 a 72,0 a / /
Lechler ITR 80-015 Pol 5 77,3 a 70,1 a / /
Lechler TR 80-015 Pol 6 79,5 a 72,2 a / /
Povpreja v posameznem stolpcu v okviru enakega poloaja se med seboj ne razlikujejo statistino znailno
po Studentovem t-testu pri (P<0,05), e so oznaena z enako rko. Za pojasnitev opazovanih poloajev v
kronji trte glej sliko 21 na strani 46.
Pri analiziranju statistine znailnosti za faktorsko zasnovo pri uinkovitosti fungicidov za
zatiranje peronospore smo dobili naslednje rezultate.
Povpreja obeh ob pri vseh poloajih in pri vseh ocenjevanjih uinkovitosti se statistino
znailno ne razlikujejo.
Ugotovili smo, da ni znailnega vpliva medsebojnega delovanja med poloaji in obami pri
vseh tirih ocenjevalnih obdobjih, saj so bile razlike v uinkovitosti po poloajih
minimalne.
Pri prvem in drugem ocenjevanju listja na trti smo ugotovili, da se med poloaji in
povprenimi vrednostmi uinkovitosti (povpreje obeh ob skupaj) pojavijo statistino
znailne razlike in sicer pri obeh ocenjevalnih obdobjih v istih ocenjevalnih poloajih, to
sta: drugi (spodaj zunaj) in etrti (sredina zunaj). Pri obeh ocenjevanjih je doseena
49
najvija uinkovitost fungicidov pri drugem in etrtem poloaju (oznaeno B), vsi ostali
poloaji pa imajo niji odstotek uinkovitosti (oznaeno AB). To pomeni, da med
poloajem 3 in med poloaji 1, 2, 4, 5 in 6 nismo ugotovili statistino znailnih razlik
glede uinkovitosti kropilnih programov za zatiranje peronospore trte.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov na grozdih smo ugotovili naslednje: pri prvem
ocenjevanju nismo ugotovili statistino znailnih razlik glede uinkovitosti fungicidov med
povpreno vrednostjo obeh ob in po ocenjevalnih poloajih, v drugem ocenjevanju po so
te razlike bile ugotovljene, saj so bile doseene bolje uinkovitosti pri drugem poloaju
(spodaj zunaj) in etrtem ocenjevanem poloaju (sredina zunaj). Nekoliko slabi rezultat je
doseen v poloaju 3, ki pa se po uinkovitosti ne razlikuje od ostalih petih poloajev, saj
se je uvrstil v "AB" ocenjevalni razred. Kot poloaj z najslabim odstotkom uinkovitosti
pa je bil ugotovljen poloaj 1 (spodaj znotraj), (preglednica 8).
Preglednica 8: Rezultat analize poskusa po faktorski zasnovi (dejavnik 1 - oba, dejavnik 2
poloaj v kronji); (Poskus 1)
Stopnja uinkovitosti (%, Abbott):
obe: Poloaj: 15. 7.
Listje
25. 8.
Listje
15. 7.
Grozdje
25. 8.
Grozdje
Povpreje TR (vseh poloajev) 81,45 A 73,92 A 76,13 A 59,3 A
Povpreje ITR (vseh poloajev) 81,08 A 73,55 A 76,13 A 60,6 A
Vplivanje (obe x poloaj) Ni znailno Ni znailno Ni znailno Ni znailno
P1 76,2 A 69,2 A 72,6 A 54,8 A
P2 87,2 B 79,1 B 77,0 A 62,7 B
P3 80,7 AB 73,2 AB 79,0 A 60,0 AB
P4 86,7 B 78,7 B 75,8 A 62,0 B
P5 78,4 A 71,1 A / /
Povpreja po poloajih v
kronji trte skupno za obe obi:
P6 78,2 A 70,9 A / /
Povpreja v posameznem stolpcu v okviru enakega poloaja ali med dvema obama se med seboj ne
razlikujejo statistino znailno po Tukey HSD testu pri (P<0,05), e so oznaena z enako rko. Za pojasnitev
opazovanih poloajev v kronji trte glej sliko 21 na strani 46.
50
sorti Chardonnay (Poskus 2)
Pri prvem ocenjevanju uinkovitosti fungicidov za zatiranje peronospore vinske trte na
listju in grozdih smo dobili naslednje rezultate.
Pri listju je ugotovljena statistino znailna razlika pri tretjem (sredina znotraj) in etrtem
(sredina zunaj) poloaju, kjer je bila doseena najvija uinkovitost z antidriftno obo
Lechler ID 90-015, ki ima pahljaast izstopni curek. Pri estem poloaju pa se izkae kot
oba z boljo uinkovitostjo standardna oba Lechler TR 80-015, ki ima izstopni curek v
obliki votlega stoca. Vsi ostali ocenjevalni poloaji pa se statistino znailno ne
razlikujejo, saj je bila uinkovitost med obama izenaena. Pri ocenjevanju uinkovitosti
fungicidov na grozdih se je prav tako pojavila statistino znailna razlika v tretjem (sredina
znotraj) poloaju, kjer je antidriftna oba Lechler ID 90-015 dala bolji rezultat, kot
standardna oba Lechler TR 80-015. Sicer je bila uinkovitost med obama in
ocenjevalnimi poloaji dokaj izenaena.
Pri drugem ocenjevanju listja je bila ugotovljena v tretjem (sredina znotraj) in petem
(zgoraj znotraj) poloaju najvija uinkovitost fungicidov pri antidriftni obi Lechler ID
90-015 s pahljaastim izstopnim curkom. To kae, da imajo kapljice, sproene iz
antidriftnih ob, morda nekoliko vejo mo prodiranja skozi kronjo trte. Pri ostalih
poloajih pa sta obi statistino izenaeni po uinkovitosti. Prav tako se je pri drugem
ocenjevanju uinkovitosti pri grozdih v tretjem ocenjevalnem poloaju pojavila med
obama statistino znailna razlika in sicer je doseen bolji rezultat uinkovitosti z
antidriftno obo Lechler ID 90-015. Pri ostalih poloajih pa je bila uinkovitost med
obama izenaena (preglednica 9).
51
Listi: P1 (15,2 %), P2 (12,5 %), P3 (15,8 %), P4 (16,5 %), P5 (8,6 %), P6 (10,7 %)
Grozdi: P1 (8,3 %), P2 (7,7 %), P3 (7,2 %), P4 (7,9 %)
Listi: P1 (30,7 %), P2 (25,6 %), P3 (38,7 %), P4 (34,5 %), P5 (36,3 %), P6 (18,6 %)
Grozdi: P1 (24,7 %), P2 (22,4 %), P3 (28,5 %), P4 (21,1 %)
peronospori na listih in grozdih (Poskus 2 Chardonnay)
ID antidriftna oba
obe: Poloaj: 16. 7.
Listje
26. 8.
Listje
16. 7.
Grozdje
26. 8.
Grozdje
Lechler ID 90-015 Pol 1 85,0 a 77,3 a 80,3 a 72,7 a
Lechler ID 90-015 Pol 3 92,4 b 82,1 b 86,3 b 80,9 b
Lechler TR 80-015 Pol 5 88,1 a 77,7 a / /
Lechler ID 90-015 Pol 5 86,1 a 83,8 b / /
Lechler TR 80-015 Pol 6 89,3 b 80,9 a / /
Lechler ID 90-015 Pol 6 85,8 a 77,3 a / /
52
Pri analiziranju poskusa po faktorski zasnovi smo dobili naslednje rezultate.
Pri analizi povpreja obeh ob po vseh poloajih in vseh ocenjevalnih obdobjih na listju in
grozdih smo ugotovili, da se uinkovitosti statistino znailno med seboj ne razlikujejo.
Ugotovili smo, da je medsebojno interaktivno delovanje ob in poloaja znailno, saj so
bile pri ocenjevanju uinkovitosti med poloaji in povpreij obeh ob ugotovljene znailne
razlike.
Pri prvem ocenjevanju na listju so bile ugotovljene znailne razlike med poloaji in
povpreji obeh ob. Najbolji rezultat je bil doseen pri drugem (spodaj zunaj) in etrtem
(sredina zunaj) poloaju, saj sta se obi uvrstili v "C" loeno skupino povpreij s 95,2 % in
94,4 % uinkovitostjo. Nekoliko slaba uinkovitost je bila ugotovljena v tretjem (sredina
znotraj) poloaju (oznaeno z B). Najslaba uinkovitost je bila doseena v prvem poloaju
s 85,6 % uinkovitostjo fungicidov. Prav tako smo ugotovili znailne razlike pri drugem
ocenjevanju listja, saj sta se povpreji obeh ob uvrstili v "B" razred povprenih vrednosti
v poloaju 2 in 4, pri ostalih poloajih pa je bila uinkovitost nekoliko slaba, saj so se
povpreja obeh ob uvrstila v "A" razred povpreij za oceno uinkovitosti.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov na grozdih smo pri obeh ocenjevanjih ugotovili
znailne razlike. Pri prvem ocenjevanju uinkovitosti je ta bila bolja pri drugem in etrtem
poloaju, pri drugem ocenjevanju pa le pri drugem poloaju. Pri vseh ostalih poloajih je
uinkovitost nekoliko slaba (preglednica 10).
53
Preglednica 10: Rezultat analize poskusa po faktorski zasnovi (dejavnik 1 oba, dejavnik
2 poloaj v kronji); (Poskus 2)
obe: Poloaj: 16. 7.
Listje
26. 8.
Listje
16. 7.
Grozdje
26. 8.
Grozdje
Povpreje ID (vseh poloajev) 89,9 A 81,8 A 86,2 A 78,6 A
Vplivanje (obe x poloaj) Znailno Znailno Znailno Znailno
P1 85,6 A 77,7 A 80,9 A 74,6 A
P2 95,2 C 85,7 B 90,3 B 81,1 B
P3 89,3 B 79,7 A 83,6 A 76,7 A
P4 94,4 C 86,6 B 88,8 B 77,7 AB
P5 87,1 AB 80,7 A / /
P6 87,5 AB 79,0 A / /
54
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov za zatiranje peronospore vinske trte na
listih in grozdih smo ugotovili, da je prihajalo med obama in poloajih do statistino
znailnih razlik, vendar ne v vseh poloajih.
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov za zatiranje peronospore na listih, se je
pri prvem in drugem ocenjevanju, z boljo uinkovitostjo v tretjem (sredina znotraj)
poloaju, izkazala antidriftna oba Lechler ITR 80-015. Prav tako je v drugem
ocenjevalnem obdobju doseena bolja uinkovitost v tretjem poloaju s obo ITR 80-015.
Vendar se je pri drugem ocenjevanju v drugem (spodaj zunaj) ocenjevalnem poloaju
izkazala z najvijo uinkovitostjo po poloajih, standardna oba Lechler TR 80-015, s kar
97 % uinkovitostjo. Pri tretjem (sredina znotraj) in petem (zgoraj znotraj) poloaju pa
doseemo boljo uinkovitost z antidriftno obo Lechler ITR 80-015. V vseh ostalih
poloajih med obama ni prilo do statistino znailnih razlik.
Pri obeh ocenjevanjih uinkovitosti fungicidov na grozdih v poloaju 1, 2 in 4, ni bilo
ugotovljenih statistinih razlik, ne glede na to, da sta bili v poizkusu uporabljeni razlini
obi Lechler TR 80-015 in antidriftna oba Lechler ITR 80-015, z precej razlino
velikostjo kapljic. Statistino znailna razlika je bila ugotovljena le v tretjem (sredina
znotraj) ocenjevalnem poloaju, kjer je doseena bolja uinkovitost fungicidov z
antidriftno obo ITR 80-015.
Spet se je pokazalo, da je verjetno mo prodiranja kapljic, sproenih iz antidriftne obe,
veja od kapljic, sproenih iz standardne obe in da antidriftna oba morda oblikuje bolji
depozit kropilne obloge (preglednica 11).
Listi: P1 (8,4 %), P2 (12,1 %), P3 (10,3 %), P4 (10,7 %), P5 (3,3 %), P6 (8,5 %)
55
Grozdi: P1 (5,6 %), P2 (8,2 %), P3 (6,5 %), P4 (8,1 %)
Listi: P1 (29,2 %), P2 (30,1 %), P3 (37,2 %), P4 (35,3 %), P5 (21,8 %), P6 (17,5 %)
Grozdi: P1 (22,7 %), P2 (25,4 %), P3 (17,9 %), P4 (21,8 %)
ITR antidriftna oba
obe: Poloaj: 15. 7.
Listje
25. 8.
Listje
15. 7.
Grozdje
25. 8.
Grozdje
Lechler TR 80-015 Pol 2 96,7 a 97,0 b 92,8 a 93,5 a
Lechler ITR 80-015 Pol 3 93,7 b 91,3 b 89,1 b 90,0 b
Lechler TR 80-015 Pol 5 88,9 a 86,7 b / /
Lechler TR 80-015 Pol 6 89,0 a 86,8 a / /
V tretjem poizkusu smo pri vseh ocenjevalnih obdobjih ugotovili, da se povpreja obeh ob
pri vseh ocenjevalnih poloajih statistino znailno ne razlikujejo.
Ugotovljeno je bilo, da medsebojno interaktivno delovanje (obe x poloaj) ni bilo
znailno pri prvem ocenjevalnem obdobju, kjer smo ocenjevali uinkovitost fungicidov na
listju. Pri ostalih ocenjevalnih obdobjih na listih in grozdih, pa je vpliv medsebojnega
delovanja statistino znailen.
56
Pri analiziranju faktorske zasnove poskusa smo ugotovili, da med poloaji in med
povpreji obeh ob prihaja do znailnih razlik. Pri ocenjevanju uinkovitosti na listih pri
prvem in drugem ocenjevalnem obdobju doseemo najvijo uinkovitost pri drugem
(spodaj zunaj) in etrtem (sredina zunaj) poloaju. Za vse ostale poloaje pa je znailna
slaba uinkovitost fungicidov.
Pri ocenjevanju razlik glede uinkovitosti fungicidov na grozdju smo ugotovili najnijo
uinkovitost pri obeh ocenjevalnih obdobjih v prvem (spodaj znotraj) poloaju. Najvija
uinkovitost pa je bila doseena pri prvem ocenjevanju v drugem (spodaj zunaj) poloaju.
Prav tako je bila ugotovljena v drugem ocenjevalnem obdobju najvija uinkovitost v
drugem in etrtem poloaju (preglednica 12).
obe: Poloaj: 15. 7.
Listje
25. 8.
Listje
15. 7.
Grozdje
25. 8.
Grozdje
Povpreje ITR (vseh poloajev) 90,6 A 88,4 A 87,3 A 87,4 A
Vplivanje (obe x poloaj) Ni znailno Znailno Znailno Znailno
P1 85,3 A 83,2 A 81,1 A 83,2 A
P2 96,2 B 95,1 C 90,7 C 90,5 B
P3 90,3 A 88,1 B 86,5 B 86,4 AB
P4 96,7 B 94,6 C 89,9 BC 87,9 B
P5 87,6 A 85,4 AB / /
P6 87,5 A 85,3 AB / /
57
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov proti peronospori vinske trte na listih in
grozdih smo dobili po (% Abbot) naslednje rezultate.
Iz prvega ocenjevanja uinkovitosti delovanja fungicidov proti peronospori na listih je
razvidno, da je bila v drugem (spodaj zunaj) poloaju doseena najvija uinkovitost med
poloaji s standardno obo Albuz ATR rumena, ki je dosegla 97,4 % uinkovitost, vendar
pa je pri prvem in drugem ocenjevalnem obdobju v tretjem (sredina znotraj) poloaju
doseena bolja uinkovitost z antidriftno turbo drop obo Agrotop TD-ATR.
Pri prvem ocenjevanju poloajev uinkovitosti delovanja fungicidov proti peronospori na
grozdih je iz podatkov razvidno, da med obama ni statistino znailnih razlik. Pri drugem
ocenjevalnem obdobju pa doseemo najvijo uinkovitost, prav tako z antidriftno turbo
drop obo Agrotop TD-ATR v tretjem (sredina znotraj) ocenjevalnem poloaju. Pri vseh
ostalih poloajih se uinkovitost statistino ne razlikuje (preglednica 13).
Listi: P1 (13,8 %), P2 (7,3 %), P3 (13,1 %), P4 (9,3 %), P5 (5,3 %), P6 (6,5 %)
Grozdi: P1 (7,3 %), P2 (7,7 %), P3 (5,9 %), P4 (9,3 %)
Listi: P1 (43,5 %), P2 (48,2 %), P3 (41,5 %), P4 (39,7 %), P5 (37,5 %), P6 (38,3 %)
Grozdi: P1 (31,5 %), P2 (37,8 %), P3 (32,1 %), P4 (27,9 %)
58
Stopnja uinkovitosti (%, Abbott): ATR standardna oba,
TD-ATR antidriftna oba
obe: Poloaj: 15. 7.
Listje
25. 8.
Listje
15. 7.
Grozdje
25. 8.
Grozdje
Albuz ATR rumena Pol 1 84,0 a 75,2 a 79,9 a 64,4 a
Agrotop TD-ATR Pol 1 82,9 a 73,7 a 80,0 a 64,3 a
Albuz ATR rumena Pol 2 97,4 b 87,5 a 89,7 a 73,6 a
Agrotop TD-ATR Pol 3 91,6 b 82,3 b 88,0 a 72,4 b
Albuz ATR rumena Pol 5 87,0 a 77,4 a / /
Agrotop TD-ATR Pol 5 84,5 a 76,2 a / /
Agrotop TD-ATR Pol 6 84,2 a 75,7 a / /
Pri analiziranju podatkov smo dobili naslednje rezultate.
Povprene vrednosti uinkovitosti po vseh poloajih in vseh ocenjevalnih obdobjih se med
obama statistino znailno ne razlikujejo.
Medsebojno delovanje (obe x poloaj) pri vseh ocenjevalnih obdobjih ima na uinkovitost
znailni vpliv.
Pri prvem in drugem ocenjevanju na listju smo ugotovili, da so med poloaji in povpreji
obeh ob, znailne razlike. Najvija uinkovitost je doseena pri drugem in etrtem
poloaju, tako pri prvem kot pri drugem ocenjevalnem obdobju uinkovitosti. Pri ostalih
poloajih pa je uinkovitost nija. Najnija uinkovitost pri obeh ocenjevanjih je bila
ugotovljena pri prvem (spodaj znotraj) ocenjevalnem poloaju.
59
Pri obeh ocenjevalnih obdobjih na grozdih, pa so bile ugotovljene v poloajih 2, 3 in 4,
vije uinkovitosti fungicidov, saj so se vsi trije poloaji uvrstili v "B" ocenjevalni razred,
le v prvem poloaju je v obeh primerih uinkovitost slaba, saj se je uvrstila v "A" razred
(preglednica 14).
obe: Poloaj: 15. 7.
Listje
25. 8.
Listje
15. 7.
Grozdje
25. 8.
Grozdje
Povpreje ATR (vseh poloajev) 89,1 A 80,2 A 84,8 A 68,4 A
Povpreje TD-ATR (vseh poloajev) 88,7 A 79,5 A 85,0 A 69,5 A
Vplivanje (obe x poloaj) Znailno Znailno Znailno Znailno
P1 83,4 A 74,4 A 79,9 A 64,3 A
P2 95,4 D 85,5 C 87,2 B 71,9 B
P3 88,3 C 79,5 B 86,1 B 68,8 B
P4 94,9 D 85,6 C 86,3 B 70,6 B
P5 85,7 B 76,8 AB / /
P6 85,6 AB 77,3 AB / /
60
sorti Laki rizling (Poskus 5)
Pri prvem in drugem ocenjevanju poloajev uinkovitosti fungicidov proti peronospori na
listju vinske trte, med obama ni prilo do statistino znailnih razlik, saj sta se obi v vseh
ocenjevalnih poloajih razvrstili v "a" ocenjevalni razred.
Pri ocenjevanju uinkovitosti na grozdih je bilo opaziti statistino znailno razliko med
obama v dveh poloajih in sicer pri prvem ocenjevanju v prvem (spodaj znotraj) poloaju,
kjer je bolja uinkovitost doseena s standardno obo Albuz ATR rumena, ki ima izstopni
curek v obliki votlega stoca. Pri drugem ocenjevanju pa je bolja uinkovitost in ob enem
najvija med poloaji, doseena v tretjem (sredina znotraj) poloaju z antidriftno obo
Albuz AVI 80-015, ki ima izstopni curek v obliki pahljae. V ostalih ocenjevalnih
poloajih sta se obi razvrstili v "a" ocenjevalni razred.
Skozi preuevanja podatkov, kjer se skoraj v vseh teje dostopnih mestih oziroma
poloajih ocenjevanja kronje vinske trte ugotavljajo vije uinkovitosti pri antidriftnih
obah, smo ugotovili sledee: da imajo v teje dostopnih poloajih v kronji boljo
uinkovitost antidriftne obe. K temu zagotovo pripomorejo njihove fizikalne znailnosti,
saj imajo veje kapljice v izstopnih curkih in imajo zaradi tega vejo kinetino energijo.
Zaradi tega so v zranem toku bolje usmerjene in imajo boljo sposobnost prodiranja v
notranjost kronje, e posebej v coni grozdov, kar pa je z vidika pridelovanja grozdja zelo
pomembno (preglednica 15).
Listi: P1 (13,8 %), P2 (7,3 %), P3 (13,1 %), P4 (9,3 %), P5 (5,3 %), P6 (6,5 %)
Grozdi: P1 (7,3 %), P2 (7,7 %), P3 (5,9 %), P4 (9,3 %)
61
Listi: P1 (23,5 %), P2 (28,2 %), P3 (21,5 %), P4 (29,7 %), P5 (17,5 %), P6 (18,3 %)
Grozdi: P1 (17,5 %), P2 (10,8 %), P3 (17,1 %), P4 (12,9 %)
peronospori na listih in grozdih (Poskus 5 Laki rizling)
AVI antidriftna oba
obe: Poloaj: 17. 7.
Listje
27. 8.
Listje
17. 7.
Grozdje
27. 8.
Grozdje
Albuz ATR rumena Pol 1 90,7 a 82,2 a 90,5 b 81,5 a
Albuz AVI 80-015 Pol 1 89,6 a 81,2 a 85,25 a 78,9 a
Albuz ATR rumena Pol 3 91,8 a 83,1 a 86 a 79,3 a
Albuz AVI 80-015 Pol 3 95,6 a 86,2 a 87,5 a 84,0 b
Albuz ATR rumena Pol 4 95,7 a 91,2 a 85 a 77,7 a
Albuz AVI 80-015 Pol 5 91,2 a 82,6 a / /
Albuz AVI 80-015 Pol 6 91,0 a 86,1 a / /
Pri ocenjevanju faktorskega narta uinkovitosti fungicidov na listju in grozdih smo dobili
naslednje rezultate.
Povpreja vrednosti uinkovitosti obeh ob pri vseh poloajih in vseh ocenjevalnih
obdobjih se statistino znailno ne razlikujejo.
Ugotovljeno je bilo, da medsebojno delovanje (obe x poloaj) ni znailno pri prvem in
drugem ocenjevanju uinkovitosti na listju ter prvem ocenjevanju na grozdih. Pri drugem
ocenjevalnem obdobju na grozdih pa je vpliv medsebojnega delovanja statistino znailen.
62
Pri obeh ocenjevanjih uinkovitosti fungicidov na listju smo ugotovili znailne razlike
delovanja. Pri prvem ocenjevanju je doseena bolja uinkovitost v poloaju 2 in 4, pri
drugem ocenjevanju pa je najbolja uinkovitost doseena v etrtem (sredina zunaj)
ocenjevalnem poloaju. V vseh ostalih poloajih so bile doseene slabe uinkovitosti
fungicidov.
Pri ocenjevanju na grozdih v prvem ocenjevalnem obdobju nismo med poloaji in
povpreji uinkovitosti obeh ob, ugotovili statistino znailne razlike. Pri drugem
ocenjevanju pa so te razlike ugotovljene, saj je doseena najbolja uinkovitost v tretjem
(sredina znotraj) poloaju z 81,6 % in najnija v etrtem poloaju s 77,0 % uinkovitostjo
(preglednica 16).
oba: Poloaj: 15. 7.
Listje
25. 8.
Listje
15. 7.
Grozdje
25. 8.
Grozdje
Povpreje ATR (vseh poloajev) 93,2 A 86,2 A 87,25 A 79,1 A
Povpreje TD-ATR (vseh poloajev) 93,2 A 85,6 A 86 A 79,8 A
Vplivanje (obe x poloaj) Ni znailno Ni znailno Ni znailno Znailno
P1 90,1 A 86,7 A 85,1 A 80,2 BC
P2 96,1 B 89,6 BC 87,8 A 79,1 B
P3 93,6 AB 84,6 ABC 86,7 A 81,6 C
P4 95,6 B 90,3 C 86,7 A 77,0 A
P5 91,1 A 83,6 AB / /
P6 92,3 AB 85,5 ABC / /
63
4.6 Prouevanje vpliva ob na uspenost zatiranja oidija na listih in grozdih ter sive
plesni na grozdih pri sorti Laki rizling (Poskus 1)
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov proti oidiju na listih in grozdih ter sivi
plesni na grozdih smo dobili naslednje rezultate. Pri prvem ocenjevanju uinkovitosti
fungicidov na listju in grozdih med obama in poloajih ni prilo do statistino znailnih
razlik. Vrednosti uinkovitosti fungicidov proti oidiju na listih so bile od 92,8 % do 98,7 %
in na grozdju od 92,8 % do 98,7 %.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov proti sivi plesni na grozdju ugotovimo, da med
obama in poloaji prav tako ni prilo do vejih razlik, saj sta se obi razvrstili v vseh
ocenjevalnih poloajih v "a" ocenjevalni razred (preglednica 17).
Povprena stopnja napada (%, Townsend Heuberger) pri kontrolnih parcelah z oidijem v
prvem ocenjevalnem obdobju:
Listi: P1 (7,5 %), P2 (13,4 %), P3 (11,2 %), P4 (7,5 %), P5 (4,7 %), P6 (6,5 %)
Grozdi: P1 (5,6 %), P2 (7,4 %), P3 (2,7 %), P4 (4,1 %)
Povprena stopnja napada (%, Townsend Heuberger) pri kontrolnih parcelah s sivo
plesnijo v prvem ocenjevalnem obdobju:
Grozdi: P1 (13,2 %), P2 (16,4 %), P3 (13,5 %), P4 (7,9 %)
64
Preglednica 17: Stopnja uinkovitosti (%, Abbott) po kropilnem programu proti oidiju na
listih in grozdih ter sivi plesni na grozdih (Poskus 1 Laki rizling)
Stopnja uinkovitosti (%, Abbottt): TR standardna oba,
ITR antidriftna oba
obe: Poloaj: 1. 9. Listje
(oidij)
1. 9. Grozdje
(oidij)
/ 7. 10. Grozdje
(siva plesen)
Lechler TR 80-015 Pol 1 93,8 a 92,9 a / 92,3 a
Lechler ITR 80-015 Pol 1 92,8 a 92,8 a / 92,2 a
Lechler TR 80-015 Pol 5 94,2 a / / /
Lechler ITR 80-015 Pol 5 94,3 a / / /
Lechler TR 80-015 Pol 6 96,1 a / / /
Lechler ITR 80-015 Pol 6 94,0 a / / /
Z analizo faktorskega narta pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov proti
oidiju na listju in grozdih ter sivi plesni na grozdih smo dobili naslednje rezultate.
Povpreja uinkovitosti obeh ob pri vseh poloajih in vseh ocenjevalnih obdobjih se
rezultati statistino znailno ne razlikujejo.
Pri vseh ocenjevanjih medsebojno delovanje (obe x poloaj) ni znailno ter nima vpliva
na uinkovitost.
Pri preuevanju faktorskega narta smo ugotovili naslednje. Pri ocenjevanju uinkovitosti
fungicidov proti oidiju na listju in grozdih, med povpreji obeh ob in ocenjevalnimi
poloaji, prihaja do znailnih razlik. Tako je bila doseena na listju najvija uinkovitost
pri drugem in etrtem poloaju, kjer je doseena 98,3 % uinkovitost. Najnija
65
uinkovitost s 93,2 %, pa je bila doseena v prvem poloaju. Pri vseh ostalih poloajih je
bila uinkovitost primerljiva s poloaji 1, 2 in 4.
Pri ocenjevanju uinkovitosti na grozdih se uvrstijo v "B" ocenjevalni razred z vijo
uinkovitostjo poloaji 2, 3, in 4, nija uinkovitost pa je bila ugotovljena v prvem (spodaj
znotraj) ocenjevalnem poloaju.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov proti sivi plesni na grozdih smo med poloaji in
povpreji obeh ob ugotovili statistine znailne razlike. Tako smo ugotovili vijo
uinkovitost pri drugem in etrtem poloaju, kar v praksi pomeni na kronji spodaj in v
sredini zunaj. Pri prvem (spodaj znotraj) poloaju je bila uinkovitost najnija, v tretjem
poloaju pa je uinkovitost primerljiva z ostalimi tremi ocenjevalnimi poloaji
(preglednica 18).
Stopnja uinkovitosti (%, Abbottt):
(oidij)
1. 9. Grozdje
(oidij)
/ 7. 10. Grozdje
(siva plesen)
Povpreje TR (vseh poloajev) 95,9 A 96,0 A / 95,1 A
Povpreje ITR (vseh poloajev) 96,0 A 96,5 A / 95,4 A
Vplivanje (obe x poloaj) Ni znailno Ni znailno / Ni znailno
P1 93,2 A 92,2 A / 92,3 A
P2 98,3 B 97,8 B / 96,8 B
P3 96,4 AB 96,1 B / 95,6 AB
P4 98,3 B 97,5 B / 96,2 B
P5 94,2 AB / / /
P6 95,6 AB / / /
66
plesni na grozdih pri sorti Chardonnay (Poskus 2)
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov proti oidiju na listih in grozdih ter sivi
plesni na grozdih smo dobili naslednje rezultate.
Uinkovitost fungicidov pri ocenjevanju na listju je bila med obama in ocenjevalnimi
poloaji dokaj izenaena, saj obe obi spadata v isti ocenjevalni razred. Pri ocenjevanju
uinkovitosti fungicidov pri grozdih je v tretjem (sredina znotraj) poloaju statistino
znailna bolja uinkovitost pri antidriftni obi Lechler ID 90-015, ki ima izstopni curek v
obliki pahljae. V ostalih ocenjevalnih poloajih med obama ni prilo do vejih razlik, saj
obe spadata v isti ocenjevalni razred.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov proti sivi plesni na grozdih je v tretjem (sredina
znotraj) poloaju doseena bolja uinkovitost, prav tako z antidriftno obo Lechler ID 90-
015. Med ostalimi ocenjevalnimi poloaji niso bila ugotovljena veja odstopanja med
uinkovitostjo, kar pomeni, da med obama ni bilo statistino znailnih razlik (preglednica
19).
Listi: P1 (18,2 %), P2 (22,3 %), P3 (17,5 %), P4 (7,4 %), P5 (6,6 %), P6 (11,2 %)
Grozdi: P1 (18,3 %), P2 (14,1 %), P3 (14,9 %), P4 (12,4 %)
Grozdi: P1 (31,3 %), P2 (20,7 %), P3 (19,4 %), P4 (12,8 %)
67
listih in grozdih ter sivi plesni na grozdih (Poskus 2 Chardonnay)
ID antidriftna oba
(oidij)
1. 9. Grozdje
(oidij)
/ 4. 10. Grozdje
(siva plesen)
Lechler ID 90-015 Pol 1 89,9 a 88,6 a / 82,3 a
Lechler ID 90-015 Pol 3 95,3 a 95,5 b / 88,7 b
Lechler TR 80-015 Pol 5 92,5 a / / /
Lechler ID 90-015 Pol 5 91,0 a / / /
Lechler TR 80-015 Pol 6 94,4 a / / /
Lechler ID 90-015 Pol 6 90,7 a / / /
Pri drugem poizkusu smo pri vseh ocenjevanjih ugotovili, da se povpreja uinkovitosti pri
vseh poloajih pri obeh obah statistino znailno ne razlikujejo.
Ugotovili smo, da medsebojno delovanje (obe x poloaj) ni znailno pri ocenjevanju
uinkovitosti na listju, pri ocenjevanjih proti oidiju in sivi plesni na grozdih pa je vpliv
medsebojnega delovanja statistino znailen.
Pri ocenjevanju na listju je bila doseena najvija, 97,3 % uinkovitost, v etrtem (sredina
zunaj) poloaju. Pri ostalih poloajih pa je bila uinkovitost nija, razen v drugem
poloaju, kjer je uinkovitost primerljiva s etrtim ocenjevalnim poloajem ter pri tretjem
poloaju, kjer je uinkovitost primerljiva s poloajem 1, 5 in 6.
Pri ocenjevanju uinkovitosti na grozdih smo prav tako ugotovili, da so med poloaji in
povprenimi vrednostmi obeh ob, znailne razlike. Tako je bila doseena najvija
68
uinkovitost v spodnjem in srednjem zunanjem delu kronje in sicer v drugem in etrtem
poloaju. Najnija uinkovitost pa je bila ugotovljena v spodnjem notranjem delu kronje
pri prvem ocenjevalnem poloaju ter v tretjem (sredina znotraj) poloaju, kjer je doseena
srednja uinkovitost fungicidov.
Pri ocenjevanju znailnih razlik uinkovitosti fungicidov proti sivi plesni na grozdih smo
ugotovili najnijo uinkovitost s 82,8 % pri prvem (spodaj znotraj) poloaju, ki se je uvrstil
v "A" ocenjevalni razred. Nekoliko vija uinkovitost je bila ugotovljena v tretjem (sredina
znotraj) poloaju s 85,9 % uinkovitostjo, ki se je uvrstil v "B" razred in najvija pri
drugem (spodaj zunaj) ter etrtem (sredina zunaj) poloaju, ki sta se uvrstila v "C" razred z
91,8 % in 90,6 % uinkovitostjo (preglednica 20).
(oidij)
1. 9. Grozdje
(oidij)
/ 4. 10. Grozdje
(siva plesen)
Povpreje ID (vseh poloajev) 93,5 A 95,2 A / 88,4 A
Vplivanje (obe x poloaj) Ni znailno Znailno / Znailno
P1 90,5 A 89,7 A / 82,8 A
P2 96,7 BC 98,6 C / 91,8 C
P3 93,2 AB 92,5 B / 85,9 B
P4 97,3 C 97,9 C / 90,8 C
P5 91,7 A / / /
P6 92,5 A / / /
69
Z analizo uinkovitosti fungicidov proti oidiju na listih in grozdih smo ugotovili, da med
obama in poloaji ni statistino znailnih razlik, razen pri ocenjevanju listja v tretjem
(sredina znotraj) ocenjevalnem poloaju, kjer je ugotovljena bolja uinkovitost fungicidov
pri antidriftni obi Lechler ITR 80-015.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov proti sivi plesni na grozdih smo ugotovili, da se je
pri tretjem (sredina znotraj) ocenjevalnem poloaju pojavila statistino znailna razlika
med obama, kjer je prav tako doseena bolja uinkovitost fungicidov pri antidriftni obi
Lechler ITR 80-015. V ostalih ocenjevalnih poloajih med obama niso bile ugotovljene
statistino znailne razlike uinkovitosti fungicidov (preglednica 21).
Listi: P1 (26,3 %), P2 (32,2 %), P3 (19,3 %), P4 (21,4 %), P5 (18,3 %), P6 (19,6 %)
Grozdi: P1 (11,2 %), P2 (8,4 %), P3 (17,5 %), P4 (13,5 %)
Grozdi:P1 (27,4 %), P2 (20,2 %), P3 (16,4 %), P4 (11,4 %)
70
ITR antidriftna oba
(oidij)
2. 9. Grozdje
(oidij)
/ 4. 10. Grozdje
(siva plesen)
Lechler ITR 80-015 Pol 3 96,5 b 96,7 a / 93,5 b
Lechler TR 80-015 Pol 5 91,4 a / / /
Lechler ITR 80-015 Pol 5 90,8 a / / /
Lechler TR 80-015 Pol 6 93,7 a / / /
Lechler ITR 80-015 Pol 6 90,5 a / / /
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov proti oidiju na listju in grozdih ter sivi
Povpreja uinkovitosti obeh ob pri vseh poloajih in vseh ocenjevanjih se statistino
znailno ne razlikujejo.
Ugotovili smo, da medsebojno delovanje (obe x poloaj) ni znailno pri ocenjevanju
uinkovitosti fungicidov proti oidiju na listju in grozdih, pri ocenjevanju proti sivi plesni
na grozdih, pa je vpliv medsebojnega delovanja statistino znailen.
Pri ocenjevanju uinkovitosti na listju nismo ugotovili znailnih razlik, saj so se vse
vrednosti uvrstile v "A" ocenjevalni razred. Pri ocenjevanju na grozdih pa so pri
uinkovitosti znailne statistine razlike. Najnija 91,1 % uinkovitost je bila ugotovljena
v etrtem (sredina zunaj) poloaju. V tretjem (sredina znotraj) poloaju pa je bila
71
uinkovitost med poloaji najvija s 94,8 %. V poloaju 1 in 2 je uinkovitost primerljiva s
etrtim in tretjim poloajem, saj sta se prvi in drugi poloaj uvrstila v "AB" ocenjevalni
razred.
Pri uinkovitosti fungicidov na grozdih proti sivi plesni smo ugotovili, da so med vsemi
tirimi poloaji znailne razlike, saj se je vsak poloaj uvrstil v svoj ocenjevalni razred.
Tako je bila doseena najvija uinkovitost v drugem (spodaj zunaj) poloaju s 94,3 %,
nekoliko nijo v etrtem (sredina zunaj) poloaju z 92,8 % in e nekoliko nija v tretjem
(sredina znotraj) poloaju z 91,2 % ter najnija z 88,3 % v prvem (spodaj znotraj)
ocenjevalnem poloaju (preglednica 22).
(oidij)
2. 9. Grozdje
(oidij)
/ 4. 10. Grozdje
(siva plesen)
Povpreje ITR (vseh poloajev) 92,6 A 93,1 A / 92,1 A
Vplivanje (obe x poloaj) Ni znailno Ni znailno / Znailno
P1 89,6 A 92,5 AB / 88,3 A
P2 95,1 A 93,1 AB / 94,3 D
P3 94,1 A 94,8 B / 91,2 B
P4 94,5 A 91,1 A / 92,8 C
P5 91,1 A / / /
P6 92,1 A / / /
72
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov za zatiranje oidija na listih in grozdih ter sive
Pri listju je ugotovljena statistino znailna razlika pri drugem (spodaj zunaj) in tretjem
(sredina znotraj) ocenjevalnem poloaju. Bolja uinkovitost pri obeh poloajih je bila
doseena z antidriftno turbo drop obo Agrotop TD-ATR. V ostalih ocenjevalnih poloajih
med obama nismo ugotovili razlik, saj sta se obi razvrstili v "a" ocenjevalni razred. Pri
ocenjevanju uinkovitosti fungicidov na grozdih je prav tako ugotovljena bolja
uinkovitost fungicidov v tretjem (sredina znotraj) ocenjevalnem poloaju pri obi Agrotop
TD-ATR. Pri ostalih ocenjevalnih poloajih med obama ni bilo ugotovljenih statistino
znailnih razlik.
Pri ocenjevanju grozdov je bila prav tako ugotovljena v tretjem (sredina znotraj)
ocenjevalnem poloaju bolja uinkovitost fungicidov proti sivi plesni pri antidriftni turbo-
drop obi Agrotop TD-ATR. Pri ostalih poloajih pa sta obi po uinkovitosti statistino
izenaeni (preglednica 23).
Listi: P1 (21,5 %), P2 (29,3 %), P3 (20,1 %), P4 (24,3 %), P5 (18,5 %), P6 (26,2 %)
Grozdi: P1 (24,3 %), P2 (21,2 %), P3 (18,9 %), P4 (18,5 %)
Povprena stopnja napada (%, Townsend Heuberger) pri nadzorovanih parcelah s sivo
Grozdi: P1 (8,7 %), P2 (16,3 %), P3 (8,4 %), P4 (11,9 %)
73
Stopnja uinkovitosti (%, Abbottt): ATR standardna oba,
TD-ATR antidriftna oba
(oidij)
2. 9. Grozdje
(oidij)
/ 4. 10. Grozdje
(siva plesen)
Albuz ATR rumena Pol 1 80,7 a 88,0 a / 87,6 a
Agrotop TD-ATR Pol 1 79,6 a 87,2 a / 86,9 a
Agrotop TD-ATR Pol 2 89,8 b 96,9 a / 96,1 a
Agrotop TD-ATR Pol 3 88,0 b 90,0 b / 89,5 b
Agrotop TD-ATR Pol 4 91,7 a 92,7 a / 92,0 a
Albuz ATR rumena Pol 5 83,5 a / / /
Agrotop TD-ATR Pol 5 81,2 a / / /
Agrotop TD-ATR Pol 6 80,9 a / / /
Pri ocenjevanju faktorskega narta (obe x poloaj) smo dobili naslednje rezultate.
Pri povprejih obeh ob po vseh poloajih pri vseh ocenjevanjih smo ugotovili, da se
uinkovitosti statistino znailno ne razlikujejo in da se znailno razlikujejo pri
ocenjevanju uinkovitosti proti sivi plesni na grozdih, saj je povpreje uinkovitosti pri
antidriftni Agrotop TD-ATR obi doseena bolja uinkovitost kot pri standardni obi
Albuz ATR rumena.
Ugotovili smo, da je medsebojno delovanje (obe x poloaj) znailno vplivalo na
statistine razlike uinkovitosti med poloajem in povpreji obeh ob.
Pri ocenjevanju na listih je bila ugotovljena znailna razlika med poloaji in povprejih
obeh ob. Najvija uinkovitost je ugotovljena v drugem (spodaj zunaj) in etrtem (sredina
zunaj) poloaju, nekoliko nija v tretjem (sredina znotraj) in e nija v petem (zgoraj
74
znotraj) poloaju ter najnija pri prvem (spodaj znotraj) ocenjevalnem poloaju. Pri estem
(zgoraj zunaj) poloaju je uinkovitost primerljiva s prvim in petim poloajem. Pri
ocenjevanju uinkovitosti na grozdih se uinkovitosti prav tako znailno razlikujejo, saj so
se vrednosti razvrstile v tiri (A, B, C in D) ocenjevalne razrede in sicer z najvijo
uinkovitostjo drugi (spodaj zunaj) poloaj, z nekoliko nijo etrti (sredina zunaj) poloaj
in e nijo tretji (sredina znotraj) poloaj ter z najnijo prvi (spodaj znotraj) ocenjevalni
poloaj.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov na grozdih proti sivi plesni smo prav tako
ugotovili znailne razlike med poloaji in povpreji obeh ob. Tako sta se z vijo
uinkovitostjo fungicidov uvrstila drugi in etrti poloaj, kar v praksi pomeni na kronji
spodaj in v sredini zunaj. Nija uinkovitost pa je bila doseena pri prvem in tretjem
poloaju na kronji v sredini in spodaj znotraj (preglednica 24).
(oidij)
2. 9. Grozdje
(oidij)
/ 4. 10. Grozdje
(siva plesen)
Povpreje ATR (vseh poloajev) 85,6 A 90,2 A / 89,7 A
Povpreje TD-ATR (vseh poloajev) 85,2 A 91,7 A / 91,1 B
Vplivanje (obe x poloaj) Znailno Znailno / Znailno
P1 80,1 A 86,4 AB / 87,3 A
P2 91,7 D 96,4 D / 96,2 B
P3 84,8 C 87,3 B / 86,7 A
P4 91,1 D 92,3 C / 91,4 B
P5 82,3 B / / /
P6 82,2 AB / / /
75
plesni na grozdih pri sorti Laki rizling (Poskus 5)
Z analizo uinkovitosti fungicidov proti oidiju na listih in grozdih vinske trte smo dobili
naslednje rezultate.
Pri uinkovitosti fungicidov na listih in grozdih smo ugotovili v tretjem (sredina znotraj)
ocenjevalnem poloaju boljo uinkovitost pri antidriftni obi Albuz AVI 80-015, ki ima
izstopni curek v obliki pahljae. V vseh ostalih poloajih med obama ni prilo do
statistino znailnih razlik.
Pri ocenjevanju uinkovitosti delovanja fungicidov proti sivi plesni na grozdih v poloaju
1, 2 in 4 ni prilo do razlik, saj sta se obe obi uvrstili v isti ocenjevalni razred. Statistino
znailna razlika pa je bila ugotovljena v tretjem (sredina znotraj) ocenjevalnem poloaju,
kjer je doseena bolja uinkovitost fungicidov prav tako z antidriftno obo Albuz AVI 80-
015, ki ima pahljaast izstopni curek (preglednica 25).
Listi: P1 (30.4 %), P2 (27.5 %), P3 (21.9 %), P4 (19.9 %), P5 (25.2 %), P6 (26.1 %)
Grozdi: P1 (15.3 %), P2 (22.3 %), P3 (20.2 %), P4 (24.8 %)
Povprena stopnja napada (%, Townsend Heuberger) pri nadzorovanih parcelah s sivo
Grozdi: P1 (19.8 %), P2 (25.4 %), P3 (11.3 %), P4 (11.19 %)
76
listih in grozdih ter sivi plesni na grozdih (Poskus 5 Laki rizling)
AVI antidriftna oba
(oidij)
4. 9. Grozdje
(oidij)
/ 9. 10. Grozdje
(siva plesen)
Albuz AVI 80-015 Pol 1 85,0 a 87,3 a / 82,4 a
Albuz AVI 80-015 Pol 2 91,3 a 92,1 a / 88,7 a
Albuz AVI 80-015 Pol 3 90,3 b 92,2 b / 88,4 b
Albuz AVI 80-015 Pol 4 91,3 a 93,2 a / 88,3 a
Albuz AVI 80-015 Pol 5 86,3 a / / /
Albuz AVI 80-015 Pol 6 86,0 a / / /
Z analizo podatkov faktorskega narta smo dobili naslednje rezultate.
Pri povprejih obeh ob po vseh poloajih in ocenjevanjih proti oidiju na listih in grozdih
smo ugotovili, da se uinkovitosti statistino znailno ne razlikujejo in da se znailno
razlikujejo pri ocenjevanju proti sivi plesni na grozdih, saj je povpreje uinkovitosti pri
antidriftni Albuz AVI 80-015 obi vija, kot pri standardni obi Albuz ATR rumena.
Pri ocenjevanju uinkovitosti na listju proti oidiju smo ugotovili manje statistine razlike
med poloaji in povpreji obeh ob in sicer sta se z boljo uinkovitostjo v "B" ocenjevalni
razred uvrstila drugi in etrti poloaj. Nija uinkovitost pa je bila doseena v prvem,
petem in estem poloaju, kjer so se vrednosti uinkovitosti uvrstile v "A" ocenjevalni
razred. Pri tretjem poloaju pa je uinkovitost primerljiva z vsemi ostalimi petimi poloaji.
77
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov na grozdih proti oidiju smo prav tako ugotovili,
da prihaja med uinkovitostmi do statistino znailnih razlik in sicer sta drugi in etrti
poloaj uvrena z najvijo uinkovitostjo v "C" razred, z nekoliko nijo uinkovitostjo se
je tretji poloaj uvrstil v "B" razred in z najnijo uinkovitostjo se je uvrstil prvi (spodaj
znotraj) ocenjevalni poloaj, kateri se je uvrstil v "A" ocenjevalni razred.
Pri ocenjevanju uinkovitosti fungicidov na grozdih proti sivi plesni smo prav tako
ugotovili znailne razlike med poloaji in povpreji obeh ob. Tako sta se z vijo 88,7 % in
87,8 % uinkovitostjo fungicidov uvrstila drugi in etrti poloaj v "B" ocenjevalni razred
ter z nijo 83,7 % in 84,7 % uinkovitostjo pri prvem in tretjem poloaju, ki sta se uvrstila
v "A" ocenjevalni razred.
Pri skupni oceni uinkovitosti pri vseh petih poizkusih smo ugotovili, da je ta v 1., 2., 4. in
5. poskusu glede na faktorsko zasnovo, najvija doseena uinkovitost bila doseena v
drugem poloaju (spodaj zunaj) in etrtem (sredina zunaj) ocenjevalnem poloaju, kar
pomeni, da bo potrebno e ve pozornosti nameniti izboljanju uinkovitosti v notranjih
poloajih kronje, eprav to deloma e lahko reimo z antidriftnimi obami. Vendar pa je v
notranjem delu kronje z aksialnimi prilniki e vedno izredno teko dosei zadovoljivo
uinkovitost, e posebej pri velikem LAI zelene stene (preglednica 26).
78
(oidij)
4. 9. Grozdje
(oidij)
/ 9. 10. Grozdje
(siva plesen)
Povpreje ATR (vseh poloajev) 88,5 A 89,9 A / 85,5 A
Povpreje AVI (vseh poloajev) 88,4 A 91,2 A / 87,0 B
Vplivanje (obe x poloaj) Ni znailno Znailno / Znailno
P1 85,5 A 88,2 AB / 83,7 A
P2 91,3 B 92,3 C / 88,7 B
P3 88,5 AB 89,0 B / 84,7 A
P4 91,3 B 92,8 C / 87,8 B
P5 86,6 A / / /
P6 87,5 A / / /
79
4.11 Prouevanje stopnje pokritosti s kropilno brozgo z uporabo WSP listiev pri
sorti Chardonnay
Za ugotavljanje stopnje pokrovnosti pri prenju smo uporabili tehniko testnih listiev
(WSP listii), katere smo namestili na tri viine v kronji trte. Listie smo analizirali v
laboratoriju s pomojo optine naprave (Image analiser). Po statistini obdelavi dobljenih
podatkov smo dobili naslednje rezultate za tipe ob po poloajih.
Pri standardni obi Lechler TR 80-015 smo ugotovili, da v poloajih 2, 3, 5 in 6, prihaja do
statistino znailnih razlik glede pokrovnosti WSP listiev, glede na poloaj listne povrine
in glede poloajev v kronji. V drugem (spodaj zunaj) in petem (zgoraj znotraj) poloaju
smo ugotovili boljo pokrovnost na spodnji listni povrini. Pri tretjem (sredina znotraj) in
estem (zgoraj zunaj) poloaju smo ugotovili boljo pokrovnost na zgornji listni povrini.
V poloaju 1 in 4 nismo ugotovili statistino znailnih razlik glede pokrovnosti med
zgornjo in spodnjo listno povrino.
Kljub temu pri skupni primerjavi povprenih vrednosti zgornjih in spodnjih listnih povrin
po vseh estih poloajih nismo ugotovili statistino znailnih razlik.
Pri analizi pokrovnosti WSP listiev pri antidriftni obi Lechler ITR 80-015, glede na
poloaj listne povrine in poloajev v kronji, smo ugotovili statistino znailno razliko pri
drugem (spodaj zunaj) in estem (zgoraj zunaj) poloaju. V obeh poloajih je ugotovljena
bolja pokrovnost na spodnji listni povrini. Pri vseh ostalih poloajih ni bilo statistino
znailnih razlik med zgornjo in spodnjo listno povrino.
Prav tako ni razlik pri povpreni skupni primerjavi zgornjih in spodnjih listnih povrin po
vseh poloajih, saj se obe povrini uvrstita v isti ocenjevalni "a" razred.
Pri ocenjevanju pokrovnosti WSP listiev pri standardni obi Albuz ATR rumena smo
dobili naslednje rezultate. Pri prvem, drugem in etrtem poloaju ni statistino znailnih
razlik med pokrovnostjo zgornje in spodnje listne povrine. V poloajih 3, 5 in 6, pa se
80
pokrovnost statistino znailno razlikuje, saj je v teh poloajih ugotovljena bolja
pokrovnost in sicer v drugem ter petem poloaju na spodnji listni povrini, pri estem
poloaju pa na zgornji listni povrini.
Pri povpreni skupni primerjavi zgornjih in spodnjih listnih povrin po vseh poloajih ni
statistino znailnih razlik v pokrovnosti.
Pri ocenjevanju pokrovnosti WSP listiev smo pri antidriftni obi Albuz AVI 80-015, ki
ima izstopni curek v obliki pahljae, ugotovili razliko pokrovnosti le v poloaju tri (sredina
znotraj), kjer je bila doseena bolja pokrovnost na spodnji listni povrini. Pri ostalih
poloajih med listnima povrinama nismo ugotovili statistino znailnih razlik.
S skupno primerjavo povpreij pokrovnosti zgornjih in spodnjih listnih povrin po vseh
poloajih nismo ugotovili statistinih razlik.
Podoben rezultat je bil doseen z antidriftno turbo drop obo Agrotop TD-ATR pri
ocenjevanju pokrovnosti WSP listiev. Razlika v pokrovnosti je bila ugotovljena le v
drugem (spodaj zunaj) poloaju, kjer je bila doseena bolja pokrovnost na spodnji listni
povrini. Pri ostalih poloajih med listnima povrinama in poloajih na kronji nismo
ugotovili statistino znailnih razlik.
S skupno primerjavo povpreij zgornjih in spodnjih listnih povrin po vseh poloajih ni
znailnih razlik pokrovnosti, saj se obe povrini uvrstita v isti ocenjevalni razred.
Pri ocenjevanju pokrovnosti WSP listiev pri vseh poloajih skupaj smo ugotovili
naslednje. Med obami so statistino znailne razlike, saj sta obe standardni obi Lechler
TR 80-015 in Albuz ATR rumena dosegli veliko boljo pokrovnost. Obe sta uvreni v "B"
ocenjevalni razred, kar pomeni, da so njuni rezultati bolji kot pri ostalih treh antidriftnih
obah, ki smo jih primerjali v tem poizkusu. Vse tri so uvrene v "A" ocenjevalni razred.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da dosegamo boljo pokrovnost s standardnimi obami, ki
imajo manje kapljice in so tevilneje, kot pri antidriftnih obah, ki imajo znailno veje
81
kapljice. Zelo pomembno je, katere obe izbrati pri doloenih fungicidih, ki delujejo
razlino glede na mehanizem delovanja (preglednica 27).
Preglednica 27: Rezultati analize pokritosti depozita na uporabljenih WSP listiih. Mere
WSP listiev in filtrirnega papirja sta bili isti; t.j. (26 x 76 mm). WSP
listii so bili dani na 9 tok na zgornji in spodnji listni povrini
ZLP zgornja listna povrina
SLP spodnja listna povrina
Pokrovnost WSP (%):
Sorta Chardonnay; LAI 2,1 30. 07.
Poloaj v
kronji:
Poloaj listne
povrine:
Lechler
TR
Lechler
ITR
Albuz
ATR
Albuz
AVI
Turbo-drop
TD-ATR
Pol 1 ZLP 39,1 a 23,8 a 16,9 a 16,5 a 20,6 a
Pol 1 SLP 35,2 a 31,0 a 11,1 a 9,6 a 13,4 a
Pol 2 ZLP 12,1 a 7,3 a 35,5 a 11,7 a 7,0 a
Pol 2 SLP 28,9 b 18,5 b 43,0 b 17,9 a 22,3 b
Pol 3 ZLP 35,4 b 21,3 a 24,6 a 12,5 a 16,2 a
Pol 3 SLP 17,3 a 22,7 a 23,1 a 24,3 b 23,1 a
Pol 4 ZLP 47,3 a 9,3 a 30,1 a 13,6 a 10,7 a
Pol 4 SLP 47,8 a 12,6 a 20,7 a 17,0 a 15,0 a
Pol 5 ZLP 14,5 a 21,0 a 25,2 a 28,3 a 20,3 a
Pol 5 SLP 20,5 b 13,6 a 37,7 b 25,3 a 17,9 a
Pol 6 ZLP 37,0 b 9,9 a 43,1 b 12,5 a 23,3 a
Pol 6 SLP 29,8 a 31,2 b 12,0 a 11,3 a 22,5 a
Povpreje ZLP 30,9 a 15,4 a 29,2 a 15,9 a 16,4 a
Povpreje SLP 29,9 a 21,6 a 24,6 a 17,6 a 19,0 a
Vsi poloaji skupaj: 30.4 B 18,5 A 26,9 B 16,7 A 17,7 A
Povpreja v posameznem stolpcu v okviru enakega poloaja z enakim poloajem WSP listia in z istim
poloajem v kronji trte se med seboj ne razlikujejo statistino znailno po Studentovem t-testu pri (P<0,05),
e so oznaena z enako rko. Za pojasnitev opazovanih poloajev v kronji trte glej sliko 21 na strani 46.
82
4.12 Prouevanje depozita kropilne brozge z uporabo fluorescennega sledilca Helios
10 ES na filter papirju pri sorti Chardonnay
Pri standardni obi Lechler TR 80-015 smo ugotovili, da v poloajih 5 in 6 prihaja do
statistino znailnih razlik med koliino depozita na filter papirju, glede na poloaj listne
povrine in poloajev na kronji. V petem poloaju (zgoraj zunaj) smo ugotovili najvejo
koliino depozita na zgornji listni povrini in sicer kar 20,5 ng/cm
2
. Pri estem (zgoraj
zunaj) poloaju pa smo ugotovili vejo koliino depozita na zgornji listni povrini. V
ostalih poloajih nismo ugotovili vejih razlik med koliino depozita na filter papirjih,
nameenih na zgornji ali spodnji strani listov trte.
Pri primerjavi celotnih povpreij depozita na zgornjih in spodnjih povrinah po vseh estih
poloajih nismo ugotovili statistino znailnih razlik med koliino depozita na kolektorjih
iz filter papirja.
Pri analizi koliin depozita na filter papirju pri antidriftni obi Lechler ITR 80-015, glede
na poloaj listne povrine in poloajev na kronji, smo ugotovili, da v vseh poloajih ni
statistino znailnih razlik med izmerjenimi koliinami depozita na filter papirju.
Prav tako pri skupni primerjavi povpreij depozita na zgornjih in spodnjih listnih povrin
po vseh poloajih ni bilo razlik.
Pri ocenjevanju razlik med koliino depozita na filter papirju, glede na poloaj listne
povrine in poloajev na kronji, smo pri standardni obi Albuz ATR rumena dobili
naslednje rezultate. Pri drugem, etrtem, petem in estem poloaju ni bilo statistino
znailnih razlik med koliino depozita na zgornji in spodnji listni povrini. Pri poloaju 1
in 3, pa se koliina depozita statistino znailno razlikuje, saj je v teh poloajih ugotovljena
veja koliina depozita in sicer v prvem poloaju na zgornji listni povrini, pri tretjem
poloaju pa na spodnji listni povrini. Zanimivo je, da smo v poloaju 3 (znotraj kronje)
imeli bolji depozit na spodnji strani. To kae, da se majhne kapljice lahko dobro
83
oprijemajo tudi spodnje listne povrine, ne samo zgornje, kamor padejo tudi zaradi
delovanja sile tenosti.
Pri skupni primerjavi povpreij depozita zgornjih in spodnjih listnih povrin po vseh
poloajih, pri obi Albuz ATR nismo ugotovili statistino znailnih razlik med izmerjenimi
koliinami.
Pri ocenjevanju koliine depozita na umetnih kolektorjih smo pri antidriftni obi Albuz
AVI 80-015, ki ima izstopni curek v obliki pahljae, ugotovili razliko med koliino
depozita le v poloaju pet (zgoraj znotraj), kjer je bila izmerjena veja koliina depozita na
zgornji listni povrini. Pri ostalih poloajih med listnima povrinama nismo ugotovili
statistino znailnih razlik. To je verjetno predvsem posledica procesov sesedanja kapljic,
ki so bile usmerjene povsem proti vrhu kronje in so po zadetku z ovirami padle na liste, ki
so bili pod njimi.
S primerjavo povprenih vrednosti depozita na zgornjih in spodnjih listnih povrinah, po
vseh poloajih, pri obi Albuz AVI nismo ugotovili statistino znailnih razlik.
Pri ocenjevanju koliin depozita na filter papirju smo dobili naslednje rezultate, ki so bili
doseeni z antidriftno turbo-drop obo Agrotop TD-ATR. Razlika v koliini depozita je
bila ugotovljena v tretjem (sredina znotraj) in estem (zgoraj zunaj) poloaju. V obeh
poloajih je bila izmerjena veja koliina depozita na spodnji listni povrini. Pri ostalih
poloajih med listnima povrinama in poloajih na kronji, nismo ugotovili statistino
znailnih razlik.
To je zelo zanimiv rezultat, e upotevamo, da na spodnji strani listov veliko teje
ustvarimo dober depozit. Pomembno vlogo je verjetno imel zraen tok, ki je veliko listov
premaknil v takno smer, da so jih kapljice zadevale tudi od spodnje strani, v tistem
trenutku, ko jih je dvignil zrani tok. e posebej to velja za liste na robu kronje, ki so
pokropljeni z druge strani kronje, ko zrani tok in kapljice prebijejo kronjo.
84
S primerjavo zgornjih in spodnjih listnih povrin po vseh poloajih pri obi Agrotop TD-
ATR nismo ugotovili znailnih razlik med povprenimi koliinami depozita, saj se obe
izmerjeni vrednosti uvrstita v isti ocenjevalni razred.
Pri ocenjevanju povprenih koliin depozita na filter papirju pri vseh poloajih skupaj smo
ugotovili naslednje.
Med obami so statistino znailne razlike in sicer se kot najbolja oba izkae standardna
oba Lechler TR 80-015 z 11 ng/cm
2
povprene koliine depozita, ki je edina od ob
uvrena v "B" ocenjevalni razred, kar pomeni, da so njeni rezultati najbolji. Kot
najslaba oba s 5,6 ng/cm
2
povpreno koliino depozita na filter papirju, se je uvrstila
oba Albuz AVI 80-015, ki ima izstopni curek v obliki pahljae, saj se je kot edina uvrstila
v "A" ocenjevalni razred. Ostale tri obe Lechler ITR 80-015, Albuz ATR rumena in
Agrotop TD-ATR, so se uvrstile v "AB" ocenjevalni razred, kar pomeni, da so dosegle
srednje velike izmerjene koliine depozita.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da dosegamo vejo koliino depozita s standardnimi obami,
ki imajo manje kapljice, ki pa so seveda tevilneje kot pri antidriftnih obah, ki imajo
znailno veje kapljice. Zelo pomembno je, kolikna je dejanska koliina depozita na sami
ciljni povrini, saj je povezana z dejansko uinkovitostjo keminih pripravkov. Prav tako je
zelo pomembno tudi to, katero obo bomo izbrali pri doloenih fungicidih, ki delujejo
razlino, glede na mehanizem delovanja.
Rezultatov iz filter papirja ne moremo povsem povezati z oblikovanjem depozita na listju.
Filter papir pri mali porabi vode vpije vso povrino, pri listih pa obstaja monost stekanja.
Iz tega vzroka so navadno realni depoziti na listih nekaj manji kot tisti na filter papirju.
Ugotovljena razmerja med velikostjo depozitov med posameznimi obami se lahko na
listju nekoliko spremenijo, ker je oprijem tekoine odvisen tudi od velikosti kapljice ob
njenem trku s ciljno povrino (preglednica 28).
85
Preglednica 28: Rezultati analize depozita fluorescennega sledilca Helios 10 ES na
filtrirnem papirju
ZLP zgornja listna povrina
SLP spodnja listna povrina
Depozit fluorescennega sledilca na filter papirju (ng / cm
2
):
Sorta Chardonnay; LAI 2,1 30. 07.
Poloaj na
kronji:
Poloaj listne
povrine:
Lechler
TR
Lechler
ITR
Albuz
ATR
Albuz
AVI
Turbo-drop
TD-ATR
Pol 1 ZLP 20,5 a 12,1 a 11,1 b 9,1 a 8,2 a
Pol 1 SLP 12,4 a 12,9 a 3,1 a 6,5 a 11,4 a
Pol 2 ZLP 9,4 a 6,4 a 7,4 a 6,6 a 6,9 a
Pol 2 SLP 11,2 a 12,1 a 2,6 a 2,5 a 8,2 a
Pol 3 ZLP 5,7 a 8,7 a 5,4 a 3,1 a 4,6 a
Pol 3 SLP 10,1 a 9,4 a 11,0 b 6,5 a 12,3 b
Pol 4 ZLP 9,0 a 13,3 a 6,9 a 4,5 a 12,6 a
Pol 4 SLP 3,9 a 6,5 a 8,0 a 3,8 a 17,1 a
Pol 5 ZLP 20,5 b 10,9 a 14,0 a 9,1 b 9,9 a
Pol 5 SLP 6,2 a 8,8 a 12,5 a 4,7 a 7,0 a
Pol 6 ZLP 5,7 a 6,8 a 10,6 a 7,4 a 7,7 a
Pol 6 SLP 17,3 b 5,5 a 11,2 a 3,4 a 17,0 b
Povpreje ZLP 11,79 a 9,71 a 9,23 a 6,62 a 8,31 a
Povpreje SLP 10,21 a 9,21 a 8,07 a 4,58 a 12,16 a
Vsi poloaji skupaj: 11,00 B 9,46 AB 8,65 AB 5,60 A 10,24 AB
Povpreja v posameznem stolpcu v okviru enakega poloaja z enakim listnim poloajem in z istim poloajem
v kronji - kroni se med seboj ne razlikujejo statistino znailno po Studentovem t-testu pri (P<0,05), e so
oznaena z enako rko. Za pojasnitev opazovanih poloajev v kronji trte glej sliko 21 na strani 46.
86
5 ZAKLJUKI
Na podlagi opravljenih poskusov v vinogradu z dvema sortama vinske trte z gojitveno
obliko enojni guyot, kjer smo nanos fitofarmacevtskih pripravkov opravili pri enakih
delovnih parametrih, a z razlinimi tipi ob, smo eleli potrditi ali ovrei postavljene
delovne hipoteze.
5.1 Zakljuki hipoteze 1
S prvo hipotezo smo predpostavili, da antidriftne obe vplivajo na tridimenzionalno
distribucijo kropilne brozge v kronji vinske trte.
Ugotovili smo, da:
imajo antidriftne obe enakomernejo porazdelitev kropilne brozge po poloajih in
zgornjih ter spodnjih listnih povrinah, v primerjavi s standardnimi obami.
Omeniti moramo, da je bila ta primerjava izvedena samo pri poskusih na sorti
vinske trte Chardonny;
antidriftne obe zaradi vejih kapljic znailno vplivajo na distribucijo kropilne
brozge, saj so bile doseene vrednosti depozita in pokrovnosti nekoliko nije po
poloajih kronje v primerjavi z doseenimi vrednostmi depozita in pokrovnosti z
uporabo standardnih ob;
ob primerjavi distribucije kropilne brozge z uinkovitostjo pripravkov, ki so bili
aplicirani z antidriftnimi obami, ugotovimo, da sama distribucija kropilne brozge
nima velikega vpliva na uinkovitost, saj so vrednosti izenaene in celo v
notranjosti kronje nekoliko vije kot pri klasinih obah.
Z drugo hipotezo smo predpostavili, da v primerjavi z nanosom s standardnimi obami,
uporaba antidriftnih ob omogoa bolje ustvarjanje depozita kropiva v notranjosti kronje
trte.
87
Ugotovili smo, da:
na podlagi rezultatov iz naih poskusov, v katerih smo preiskusili est razlinih
tipov ob, ne moremo dati dokonnih sklepov glede morebitnih slabosti antidriftnih
ob, glede na ustvarjanje depozita kropiva v notranjosti kronje trt. Osnovna
ugotovitev je, da z njimi ne doseemo slabih rezultatov kot z uporabo standardnih
ob. Izrazitih prednosti pa tudi nismo mogli ugotoviti;
iz rezultatov vseh ocenjevalnih poloajev povpreno skupaj lahko sklepamo, da je
veja skupna koliina depozita doseena s standardnimi obami, ki imajo manje
kapljice, ki pa so seveda tevilneje kot pri antidriftnih obah, ki imajo znailno
veje kapljice.
S tretjo hipotezo smo predpostavili, da se z uporabo antidriftnih ob za nanos fungicidov
na trto ne zmanja njihova uinkovitost za zatiranje povzroiteljev peronospore trte, sive
plesni in oidija vinske trte.
Ugotovili smo, da:
fungicidi dajejo v teje dostopnih poloajih v kronji boljo uinkovitost kadar so
naneseni z antidriftnimi obami. K temu zagotovo pripomore dejstvo, da
proizvajajo veje kapljice, ki imajo vejo sposobnost prodiranja v notranjost
kronje, e posebej v coni grozdov, kar pa je z vidika pridelovanja grozdja zelo
pomembno.
tako antidriftne kot klasine obe dajo ob enakem odmerku pripravkov (fungicidov)
in ob enaki porabi vode enak rezultat. Nai rezultati se ujemajo z rezultati drugih
raziskovalcev, ki prav tako trdijo, da so antidriftne obe pri zatiranju plesni (oidij)
popolnoma enakovredne klasinim obam (Koch in Weiser 2000; Koch in sod.
2001; Knewitz in sod. 2002; Jaeken in sod. 2003; Freileben 2003).
88
6 VIRI
1. Baldoin C, De Zanche C, Bondesan D. 2008. Field Testing of a Prototype Recycling
Sprayer on Vineyard: Spray Distribution and Dispersion. Agricultural Engineering
International: the CIGR Ejournal. Manuscript ALNARP 08 001. Vol. X. May.
2. Balsari P, Marucco P. 2004. Sprayer Adjustment and Vine Conopy Parameters
Affecting Spray Drift: The Itallian Experience. In Proc. of International Conference on
Pesticide Application for Drift Management, Hawaii: 109-115.
3. Balsari P, Doruchowski G, Marucco P, Tamagnone M, Van de Zande J, Wenneker M.
2008. A System for Adjusting the Spray Application to the Target Characteristics.
Agricultural Engineering International: the CIGR Ejournal. Manuscript ALNARP 08
002. Vol. X. May.
4. Balsari P, Marucco P, Tamagnone M. 2005. Study of a "Self - calibrating" Sprayer for
Pesticide Application in Vineyard. Information and Technology for Sustainable Fruit
and Vegetable Production. FRUTIC (2005), Montpellier Francija. Precis. Agric.,: 643-
652.
5. Bernik R. 2006. Tehnika v kmerijstvu, Mehanina nega in oskrba ter kemino varstvo
rastlin. Oddelek za agronomijo Biotehnike fakultete v Ljubljani: 101-103.
6. Bleiholder H. 1989. Methods for the Layout and Evaluation of Filed Trials. BASF.
Aktiengesellschaft Crop Protection Divison, Germany: 361 str.
7. Celen I H, Arin S, Durgut M R. 2008. The Effect of the Air Blast Sprayer Speed on the
Chemical Distribution in Vineyard. Pak. J. Biological Sciences 11: 1472-1476.
8. Cross J V, Walklate P J, Murray R A, Richardson G M. 2000. Spray deposits and
losses in different sized apple tres from an axial fan orchard sprayr: 2. Effects of spray
quality. Crop Prot., 20: 333-343.
89
losses in different sized apple tres from an axial fan orchard sprayr: 3. Effects of air
volumtric low rate. Crop Prot., 22: 381-394.
losses in different sized apple tres from an axial fan orchard sprayr: 1. Effects of spray
liquid flow rate. Crop Prot., 20: 13-30.
11. De Moor A, Langena Kens J, Vereecke E, Jaeken P. 2000. Image analysis of water
sensitive paper as a tool for the evaluation of spray distribution of orchard sprayers.
Aspects of Applied Biology 57: 329-341.
12. Freileben R. 2003. Influence of coarse droplet applications via injector nozzles on the
biological efficacy in apple production. VII Workshop on Spray Application
Techniques in Fruit Growing, Cuneo, Italy: 109-119.
13. Gil Y, Sinfort C, Bonicelli B, Bellon-Maurel V, Vallet A. 2005. Methodology for
Assessment of Drft from Radial Sprayers in Vineyard Applications. Information and
Technology for Sustainable Fruit and Vegetable Production,. FRUTIC (2005),
Montpellier Francija. Precis. Agric.,: 661-668.
14. Guidoni S, Oggero G, Cravero S, Rabino M, Cravero M, Balsari P. 2008. Manual and
mechanical leaf removal in the bunch zone (Vitis vinifera L. cv Barbera): Effects on
berry composition, health, yield and wine quality, in a warm temperature area.
International Journal of Grape and Wine Sciences, 42(1):49-58.
15. Heinkel R, Fried A, Lange E. 2000. The effect of air injector nozzles on crop
penetration and biological performance of fruit sprayers. Aspects of Applied Biology
57, Pesticide application: 301-307.
16. Jaeken P, De Maeyer L, Broers N, Creemers P. 2003. Nozzle choice and its effect on
spray deposit & distribution, uptake, drift, and biological efficacy in standard apple
orchards (Malus sylvestris, cv. Jonagold). Pflanzenschutz Nachrichten Bayer, 56/2:
326-353.
90
17. Klein R N, Golus J A. 2004. The effect of spray particle size and distribution on drift
and efficacy of herbicides. International advances in Pesticide application (2004),
Aspects of applied Biology, 71: 169-182.
18. Knewitz H, Weiser P, Koch H. 2002. Drift-reducing spray application in orchard and
biological efficacy of pesticides, Aspects of Applied Biology 66, International
advances in pesticide application: 231-236.
19. Knoche M. 1994. Effect of droplet size and carrier volume on performance of foliage-
applied herbicides. Crop Prot., 13: 163-178.
20. Koch H. 2003. Drift reduction and options for sprayer adjustment. VII Workshop on
Spray Application Techniques in Fruit Growing, Cuneo, Italy: 257-264.
21. Koch H, Knewitz H, Fleischer G. 2001. Untersuchungen zur Abdriftreduzierung und
biologischen Wirksamheit im Obstbau bei grotropfiger Applikation. Gesunde Pflanz.,
53/4: 120-125.
22. Koch H, Weiser P. 2000. Sensor equipped orchard spraying efficacy, savings and
drift reduction. Aspects of Applied Biology 57, Pesticide Application: 357-362.
23. Landers A J. 2008. Sustainable Plant Protection Within Sustainable Fruit Growing an
American Experience. Agricultural Engineering International: the CIGR Ejournal.
Manuscript ALNARP 08 008. Vol. X. May.
24. Landers A J, Wilcox W F, English-Loeb G. 2001. Evaluation of novel pesticide
sprayers to control disease and insects on grapes. Viticultural consortium East.
NYSAES, Geneva.
25. Lenik M. 2005. Stanje obvladovanja pojavov zanaanja (Drifta) fitofarmacevtskih
sredstev v Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o
varstvu rastlin Zree: 5-17.
26. Lenik M, Koir I, Koren J, Vajs S. 2007. Vpliv gojitvene oblike jablan na porazdelitev
kropilne brozge v kronje dreves. Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega
posvetovanja o varstvu rastlin Radenci: 35-41.
91
27. Lenik M, Leskovar F, Vajs S. 2007. Vpliv kota curka ob na biotino uinkovitost
pripravkov za zatiranje bolezni in kodljivcev jablan. Zbornik predavanj in referatov 8.
slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin Radenci: 17-26.
28. Miheli S. 2008. Presoja uporabnosti antidriftnih ob za zmanjevanje zanaanja
fitofarmacevtskih sredstev v vinogradih. Dipl. delo. Maribor: 6-20.
29. Novak M, Maek J. 1990. Tehnika nanaanja pesticidov. Ljubljana, Kmeki glas: 72-
298.
30. Panneton B, Lacasse B. 2004. Effect of air-assistance configuration on spray recovery
and target coverage for a vineyard sprayer. Canadian Biosystems Enginering/ le genie
des biosystemes au Canada, 46: 2.13-2.18.
31. Pergher G, Petris R. 2008. The Effect of Air Flow Rate on Spray Deposition in a
Guyot-trained Vineyard. Agricultural Engineering International: the CIGR Ejournal.
Manuscript ALNARP 08 010. Vol. X. May.
32. Pergher G, Gubiani R, Tonetto G. 1997. Foliar deposition and pesticide losses from
three air-assisted sprayers in a hedgerow vineyard. Crop Prot., 16, 1: 25-33.
33. Pergher G, Pertis R. 2008. Pesticide Dose Adjustment in Vineyard Spraying and
Potential for Dose Reduction. Agricultural Enginnering International: the CIGR
Ejournal. Manuscript ALNARP 08 011. Vol. X. May.
34. Pintar C. 2005. Analiza uporabnosti antidriftnih ob v keminem varstvu jablan pred
boleznimi in kodljivci. Mag. delo. Maribor: 1-41.
35. Planas S, Solanelles F, Fillat A. 2002. Assessment of Recycling Tunnel Sprayers
Mediterranean Vineyards and Apple Orchards. Biosyst. Eng., 82: 45-52.
36. Porras Soriano A, Porras Soriano M L, Porras Piedra A, Soriano Martin M L. 2005.
Comparison of the pesticide coverage achieved in a trellised vineyard by a prototype
tunnel sprayer, a hidraulic sprayer, an air-assisted sprayer and a pnevmatic sprayer.
Span. J. Agric. Res., 3(2): 175-181.
92
37. Pravilnik o dolnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (UL. RS, t. 62/2003,
9524 str.).
38. Pntener W. 1981. Mannual fr Feldversuche im Pflanzenschutz. Documenta Ciba-
Geigy, Basel, Shweiz: 205str.
39. Smith D B, Askew S D, Morris W H, Shaw D R, Boyette M. 2000. Droplet Size and
Leaf Morphology Effects on Pesticide Spray Deposition. T. ASAE, 43 (2): 255-259.
40. Thistle H W. 2004. Metereological Concepts in the drift of Pesticide - Proceedings of
International conference on pesticide application for drift management, Hawaii: 156-
162.
41. Viret O, Siegfried W, Holliger E, Raisigl U. 2003. Comparison of spray deposits and
efficacy against powdery mildew of aerial and ground-based spraying equipment in
viticulture. Crop Prot., 22: 1023-1032.
42. Vri S, Lenik M. 2001. Vinogradnitvo. Kmeki glas: 131-176.
43. Zakon o Zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. I. RS, 62: 8643str.).
Spletni viri:
1. www.agromehanika.si (15. 6. 2010)
2. www.agrotop.com (15. 6. 2010)
3. www.albuz.saint-gobain.com (15. 6. 2010)
4. www. eppo.org (15. 6. 2010)
5. www. fk.uni-mb.si (15. 6. 2010)
6. www.goldoni.com (15. 6. 2010)
7. www.lechler-agri.de (15. 6. 2010)
ZAHVALA
Za nasvete in pomo pri izdelavi magistrske naloge se zahvaljujem mentorju, izrednemu
profesorju doktorju Mariu Leniku in somentorju, izrednemu profesorju doktorju Miranu
Lakoti.
Zahvaljujem se tudi predsedniku komisije, rednemu profesorju doktorju Branku
Krambergerju. Hvala tudi lanu komisije, docentu doktorju Stanku Vriu.
Zahvaljujem se tudi lektorici Joici Rav, predmetni uiteljici slovenine, in prevajalcu,
magistru Andreju Snedcu.
Zahvaljujem se bratrancema Ambrou Leskovarju in Mateju Leskovarju ter stricu Antonu
Leskovarju za sodelovanje in pomo pri poskusih.
Za pomo in vzpodbudo se zahvaljujem starem in Damijani, ki so mi stali ob strani v asu
mojega tudija.

MAG Leskovar Franc 1979 Šobe

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

MAG Leskovar Franc 1979 Šobe

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

v vozna hitrost [km/h]

You might also like