AGENCIJA

ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO

Bitola, ,,Kliment Ohridski

b.b.
Pelagonka II-5/3, P.Fah 18
tel.++389 47 228 330,
Faks: +389 47 228-370
E-mail: aprzbitola@t-home.mk
http://www.agencija.gov.mk



AGENCIJA
ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO






KOMPIR
Solanum tuberosum L.






APRIL 2008

IZDAVA^: AGENCIJA
ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA
ZEMJODELSTVOTO - BITOLA



AVTORI:
1. Docent D-r @ivko Gacovski, Univerzitet
,,Goce Del~ev
,,
[tip , Zemjodelski fakultet
2. M-r Cvetan Jovanovski, Agencija za
pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto -Bitola





Redakciski odbor:

1. D-r @ivko Gacovski, Zemjodelski fakultet [tip
2. M-r Cvetan Jovanovski, APRZ - Direkcija,Bitola.
3. Spec. Rankica Bo`inovska, APRZ-R.E. Gostivar
4. Spec. Goran~o Tomeski APRZ-R.E Prilep
5. Dip. ing. agr. Elisaveta Ta{eva, APRZ-R.C. Skopje.
6. Dip. ing. agr. Pan~e Ivanov, APRZ-R.E. Kratovo.
7. Dip. ing. agr Mijal~e An~ev, APRZ-R.C [tip
8. Dip. ing. agr Zorica Ilkova, APRZ-R.C Strumica













STOPANSKO ZNA^EWE

Kompirot e kultura, koja po svoeto zna~ewe
mo`e da se meri so p~enicata i p~enkata, a vo
posevernite delovi vo koi nema optimalni uslovi za
nivno odgleduvawe stoi na prvo mesto.
Negoviot ,,plod
,,
-klubenot, najgolemo zna~ewe
ima za ishrana na ~ovekot, potoa kako surovina za
industrijata i za ishrana na dobitokot.
Vo ishranata na lu|eto zavzema glavno mesto,
bidej}i se upotrebuva za podgotvuvawe na golem broj
predjadewa, salati, supi, glavni jadewa i slatki ili
kako dodatok. Vareniot kompir ili negovoto bra{no
vo me{avina so p~eni~noto davaat mnogu kvaliteten
leb. Nezamenliv e za podgotvuvawe na dietalni
jadewa.
So industrika postapka kompirot mo`e da se
dehidrira i vo takva sostijba polesno se ~uva, i lesno
se transportira, a od nego se proizveduva bra{no za
proizvodstvo na pire ili drugi prehranbeni
proizvodi. Kako surovina kompirot se upotrebuva vo
prehranbenata industrija za dobivawe na kompirovo
bra{no, pire, pomfrit, suv ili smrznat kompir, ~ips
i dr. Isto taka kompirot se koristi i vo drugi
industrii za proizvodstvo na: alkohol, skrob, glukoza,
dekstrin, maltoza, tutkal, kau~uk i dr. Nao|a {iroka
primena vo tekstilnata, konzervnata i farmacevskata
industrijata za ko`i, hartija i kozmetika.
Vo ishranata na dobitokot ima osobeno
zna~ewe za mle~niot i goeniot dobitok, a osobeno za
sviwite. Pred upotreba kako hrana za dobitokot
kompirite se podvaruvaat ili zaparuvaat.
Toj e odli~na predkultura za site kulturi, a
osobeno za `itata. Posle pribiraweto na kompirot,
povr{inata ostanuva ~ista i rastresita, {to ja pravi
pogodna za podgotovka i seidba na esenskite kulturi.
1
POTEKLO, RASPROSTRANETOST I PRINOSI

Kompirot poteknuva od Ju`na Amerika. Kako
centar od kade poteknuva kompirot se smetaat visoko-
planinskite masivi na Andite vo Ju`na Amerika.
Vo Evropa kompirot e prenesen po otkrivaweto
na Amerika i toa prv pat vo 1565 god. [panija, a vtor
pat ne{to podocna vo Anglija. [ireweto i
prifa}aweto od proizvoditelite-selanite vrvelo
mnogu bavno. Bilo potrebno da izminat okolu 250
godini za da se pro{iri. Taka, vo 1840 god. po
poznatite vojni vo Evropa, po~nuva masovo da se {iri
vo Germanija, polska, Rusija,^e{ka, Holandija i dr.
Kompirot vo Makedonija e relativno nova
kultura. Bil prenesuvan glavno od Srbija i Bosna, a
ne{to preku Solun.
Vkupnite povr{ini vo svetot vo 1999 godina
iznesuvale 18 milioni hektari so prose~en prinos od
1635 kg/ha. Spored podatocite na FAO, najmnogu
kompir se proizveduva vo Azija, 6 milioni ha, potoa
Evropa 3,5 milioni ha, Ju`na Amerika 1 milion ha a
pomalku vo Severna i centralna Amerika i Afrika.
Vo Evropa najgolemi proizvoditeli na kompir
se: Ukraina (1,5 milioni ha), Polska (1,3 milioni ha0
Belorusija (680.000 ha), Germanija 9289.000 ha) i t.n.
Zemji so najvisok prose~en prinos vo svetot se
slednite: Belgija 49.000 kg/ha, Holandija 44.809 kg/ha,
Izrael 41.675 kg/ha, SAD 40.238 kg/ha i drugi koi se
pod granicata od 40 t/ha.
Povr{inite pod kompir vo Makedonija
iznesuvaat nad 13.000 ha so re~isi sekoja godina se
pro{iruvaat. Prose~nite prinosi se dvi`at nad 13
t/ha. So vnesuvaweto na visokoprinosni stranski
sorti kompir (prete`no od Holandija, Francija i
Germanija) kompirot stanuva se pozastapen prinosite
se zgolemuvaat i toj stanuva se poprofitabilen.
2
MORFOLO[KI SVOJSTVA

Koren. Pri razmno`uvaweo na kompirot od
seme se razviva glaven koren na koj se formiraat
slaborazvieni strani~ni `ili, dodeka so vegetativno
razmno`uvawe preku klubeni, toj formira bradest-
`ili~est koren. Korenoviot sistem na kompirot e
plitok i slabo razvien. Glavnata masa na korenot se
razviva na okolu 30-35 sm dlabo~ina.
Steblo. Kaj kompirot postoi nadzemno i
podzemno steblo. Nadzemnoto steblo e zeqasto,
razgraneto, visoko 40-80 sm, na presek rebrasto. Na
edno rastenie ima od 4-8 stebla koi izleguvaat od edna
krtola. Podzemnoto steblo e stolon koj na zavr{niot
del zadebeluva i se formiraat krtoli. Obi~no se
formiraat 6-8 stoloni po rastenie, koi mo`at da
bidat kusi ili dolgi.
Kluben. Pretstavuva zadebelen vrv na
stolonite. Formata na klubenite mo`e da bide
top~esta, top~estoovalna, izdol`ena, kiflesta i t.n.
Bojata na klubenite mo`e da bide crvenikava, bela
ili `olta. Na klubenot se najduvaat okca (od 5-18).
Okcata se postaveni plitko, sredno dlaboko ili
dlaboko, {to ptrtstavuva sortna karakteristika.
Brojot na klubenite vo gnezdo mo`e da se dvi`i od
nekolku do pove}e od 30.
List. Listot kaj kompirot e slo`en, neparno
perest, sostaven od nekolku ~ivta liski (3-7). Kaj
nekoi sorti od pazuvite na pogolemite liski
izleguvaat zaperci.
Cvet. Cvetovite se sobrani vo mali
grozdovidni cvetovi na dolga dr{ka, so 3-5 cvetovi, so
bela plava ili lubi~esta boja.
Plod. Plodot e dvodelen, so top~esta forma,
sodr`i do 200 i pove}e semenki.
3
PRIRODNI USLOVI ZA PROIZVODSTVO.

Toplina. Kompirot bara umereno visoka
temperatura za svojot rast i razvoj. Klubenite na
kompirot rtat na temperatura od 5
O
S, odnosno na
po~vena temperatura od 8-10 S
O
. Osetlivi se na niska
temperatura, propa|aat na -1 do -2
O
S . Optimalnata
temperatura za formirawe na klubenite iznesuva od
16-18
O
S. Povisokite temperaturi od 20
O
S sigurno
predizvikuvaat degeneracija na pupkite, {to e
osobeno {tetno za semenskite posevi.
Svetlina. Naj~esto sortite kompir se
rastenija na kus den, no postojat i neutralni.
Ranostasnite sort formiraat klubeni kako na kus
taka i na dolg den, dodeka docnite samo na kus den. Vo
uslovi na kus den se skratuva dol`inata na
vegetativniot period, taka pri kus den od 11 ~asa site
sorti imaat pokusa vegetacija za 17-42 dena.
Voda. Kompirot vo tekot na vegetacijata bara
umerena vla`nost na po~vata, bez visoki vozdu{ni
temperaturi. Najvisoki prinosi se postignuvaat vo
reoni koi se odlikuvaat so 350-400 mm vrne`i i nivni
dobar raspored vo tekot na vegetacijata. Pri
dolgotrajna su{a od 5-7 nedeli vo vreme koga
klubenite se formirani, narednite do`dovi ili
navodnuvaweto klubenite mo`at da prortat i
formiraat nova nadzemna masa.
Po~va. Vo sklopot na uslovite za odgleduvawe
na kompirot po~vata ima primarno zna~ewe.
Kompirot najdobro uspeva na dlaboki, plodni i
rastresiti po~vi. Ne podnesuva te{ki, mnogu vla`ni
i vodonepropuslivi po~vi. Po~vata treba da bide bez
kamewa i krupen pesok. Optimalnata reakcija na
po~vata se dvi`i od 5,5-6,5 rN. Na pokiseli po~vi se
dobiva ponizok prinos i so poslab kvalitet.
4
AGROTEHNIKA NA KOMPIROT

PLODORED

Kompirot e osetliv na odgleduvawe vo
monokultura bidej}i go napa|aat mnogu bolesti i
{tetnici, doa|a do namaluvawe na prinosot. Na ista
povr{ina ne treba da se odgleduva pred 3-4 godini.
Najdobri predkulturi se ednogodi{nite ili
pove}egodi{nite leguminozi, trevi, trevno
leguminoznite smeski i strnite `ita.
Kompirot pretstavuva mnogu dobra pretkultura
za mnogu poledelski kulturi, bide}i ja ostava po~vata
razrovkana i ~ista od pleveli.

OBRABOTKA NA PO^VATA

Osnovna obrabotka. Se izvr{uva na esen,
na pogolema dlabo~ina. Dlabo~inata i na~inot na
obrabotka zavisi od osobinite na po~vata.
Vo nizinskite podra~ja, vo koi se zastapeni
po~vi so podobri osobini, se obrabotuva podlaboko,
na 35-40 sm, dodeka vo planinskite podra~ja kade
po~vata e poplitka, obi~no na 20-25 sm.
Na po~vi so lo{a struktura, kako i na
nakloneti, poradi erozija, obrabotkata se vr{i na
prolet.
Dopolnitelna obrabotka. Ovaa merka se
izveduva docna na esen, vo tekot na zimata ili rano
naprolet. Celta e da se koregiraat nedostatocite od
osnovnata obrabotka, odnosno da se zatvorat brazdite
i razorite, da se isitnat grutkite i da se izravni
povr{inata.
Predseidbena obrabotka. Vo proizvod-
stvoto na kompir od golemo zna~ewe e podgotvuvaweto
5
na po~vata neposredno pred sadeweto na kompirot. So
predseidbenata obrabotka na po~vata, na dlabo~ina od
10-12 sm, se sozdava rastresit povr{inski sloj
pogoden za sadewe na kompirot.

\UBREWE

Koli~inata i vidot na |ubrivoto zavisi od
plodnosta na po~vata, planiraniot prinos,
predkulturata , izborot i namenata na sortata (za
konzumirawe ili za prerabotka).
Kompirot za prinos od 10 t. na klubeni
iznesuva: 50kg azot, 25 kg fosfor i 75 kg kalium.
Za prinos od 40 t/ha vo prosek treba
maksimalno 150 kg/ha azot, 165 kg/ha fosfor i 250
kg/ha kalium.
Vo po~etnite fazi od razvojot potrebite za
azot i fosfor se mali, a potrebata od niv se
zgolemuva i dostignuva svoj maksimum vo vreme na
zatvarawe na redovite. Potrebite od kalium se
visoki vo po~etnite fazi na razvoj a opa|aat od
fazata na cvetawe.
Za postignuvawe na visoki i stabilni prinosi
treba da se kombiniraat organskite i mineralnite
|ubriva. Od organskite |ubriva mo`at da se koristat
arskoto i zelenoto |ubrewe. Od mineralnite |ubriva
pogodni formulacii se: 8:16:24, 10:20:30,15:15:15 i dr.
Va`no zna~ewe za kompirot ima upotrebata na
bor koj go spre~uva truleweto na krtolite i
magneziumot va`en za kiseli po~vi.
Celokupnata koli~ina na fosfor i kalium i
polovina azot se vnesuva so osnovnata obrabotka, a
ostatokot od azotot se koristi za prihranuvawe.
Pokraj toa, {to mineralnoto |ubrivo se
upotrebuva so rasturawe po celata povr{ina, istoto
mo`e da se upotrebuva vo lenti (pod ili pokraj
6
klubenite) ili vo gnezda pod sekoj mati~en kompir.
Pri sekoj na~in na rasturawe, mineralnite |ubriva
na smeat da dojdat vo direkten dopir so klubenite
bide}i go uni{tuvaat rtulecot i korewata.

SADEWE

Izbor na sorta. Prema dol`inata na
vegetacijata site sorti na kompir se delat na: Rani
(so dol`ina na vegetacijata od 70-90 dena), sredno
rani (120-135 dena), i docni (135-150 dena).
Po na~inot na upotreba sortite na kompir
mo`at da bidat: trpezni (za gotvewe i salata),
industriski (treba da sodr`at pove}e od 18% skrob),
dobito~ni (da se visokoprinosni i da imaat pove}e
belkovini) i kombinirani.
Sortite za rano proizvodstvo (mlad kompir)
mora da bidat so kratka vegetacija, so rano
formirawe na klubenite i nivni brz porast taka {to
obrazuvaat poko`ica za pomalku od 100 dena.
Kompirot koj se koristi za prerabotka treba da
ima klubeni koi odgovaraat za namenata (~ips,
pire...). Klubenite mora da bidat izedna~eni po
golemina, so visoka sodr`ina na suva materija i mala
sodr`ina na {e}er.
Glavni parametri za izbor na sorta se:
dol`inata na vegetacijata, odale~enost na pazarot i
potrebite na pazarot, klimatskite i po~venite
uslovi.
Stabilen i visok prinos davaat sortite koi
formiraat 10-12 klubeni po rastenie.
Vo R. Makedonija postojat golem broj na
odobreni i registrirani sorti koj se odgleduvaat, a
nivnoto poteklo e od: Holandija, Francija, Srbija,
Germanija i dr.
Opis na nekoi sorti:
7
-ADORA: Mnogu rana sorta so ubovi top~esto-
ovalni klubeni. Stignuva za 80 dena. Dava prose~no 9
klubeni po rastenie.
-JERLA (J aerla): Mnogu rana sorta so krupni
klubeni (85 dena vegetacija). Dava visok prinos so
mala sodr`ina na suva materija. Klubenite se mnogu
cvrsti a pri gotveweto mo`at da ja promenat bojata.
Sredno otporna e na plamenica na listot i
klubenite. Otporna e na rak na kompirot i su{a.
Pogodna e za rano proizvodstvo na kompir.
-KARERA (Carrera): Rana i prinosna sorta (95-
100 dena vegetacija). Klubenite imaat pravilna
top~esto-ovalen forma. Dava prose~no 11 klubeni..
-KONDOR: Sredno rana (110 dena vegetacija).
Klubenite se so izdol`eno ovalna forma, mnogu
krupni, poko`icata e crvena, a mesoto bledo`olto a
okcata so sredna dlabo~ina. Visokoprinosna sorta,
dava mal broj krupni klubeni. Pogodna e za gotvewe.
Prili~no otporna na plamenica na listot, stebloto i
klubenite.
-DEZIRE (Desiree): Sredno docna sorta (125
dena vegetacija). Klubenite se krupni, izdol`eno
ovalni so crveno i mazna poko`ica i svetlo `olta
boja na mesoto. Dosta adaptabilna sorta, otporna na
sua{a: dobro se ~uva: prili~no osetliva prema
plamenica na listot, poslabo osetliva sprema
plamenica na klubenite. Prinosot e mnogu dobar.
Pogoden e za gotvewe i prerabotka vo pomfrit.
-AGRIA Sredno docna sorta. Krtolite se so
izdol`eno ovalna forma, krupni: poko`icata e
`olta, a mesoto temno-`olto: plitki okca. Mnogu
prinosna sorta, pogodna e za prerabotka vo pomfrit,
~ips, pire i za gotvewe. Ima sredno do visoka
sodr`ina na suva materija. Sredno osetliva prema
plamenica na listot, a slabo osetliva prema
plamenica na klubenite.
8









Adora Jerla




Karera Kondor












Dezire Agria
Sl. 1. Sorti na kompiri
9
Izbor i podgotovka na semeto. Izborot
na zdravo seme e od najgolemo zna~ewe za rentabilno
proizvodstvo. Kvalitetnoto seme od kompirot e dosta
skapo, me|utoa proizvodstvoto nosi zarabotka samo
ako toa e ona ,,pravoto
,,
so deklaracija.
Sadniot materijal ne smee da ima vidlivi
promeni od {tetnici i bolesti (deformacii).
Klubenite za sadewe treba da te`at od 50-80 grama. Se
prepora~uva koristewe na mali klubeni so golemina
28-35 i 35-45 mm. Optimalnata golemina na klubenite
e 40-55 mm, bidej}i se formira optimalen broj na
glavni stebla 4-5 (20-25 stebla/m
2
). Malite krtoli
davaat pomal broj na stebla, davaat ponizok prinos i
pomal broj, no pokrupni plodovi.
Negativniot efekt na su{ata mo`e da se
namali so sadewe na rteni kompiri. Rteweto po~nuva
mesec dena pred sadeweto vo temni i vla`ni
prostorii, i naj~esto se vr{i vo drveni ili
plasti~ni plitki gajbi (holandezi). Vo prvata i
vtorata nedela na rtewe, temperaturata treba da bide
15-18
O
S, vo tretata 15
O
S a vo poslednata (~etvrta)
nedela 10-12
O
S. Osvetluvaweto na prostorijata treba
da se zgolemuva od momentot na pojavata na rtulcite.
Za toa se koristi prirodna ili ve{ta~ka svetlina.
Zadol`itelno treba da se provetruva prostorijata.
Se~eweto na kompirite e rizi~no, bide}i
godi na {ireweto na mnogu bolesti pred i posle
sadeweto. Se~eniot kompir pretrpuva taka nare~en
,,pozitiven stres
,,,
, odnosno po~nuva porano da rti,
porano formira krtoli i ima pokratka vegetacija,
{to e od golemo zna~ewe za proizvodstvo na mlad
kompir. Kompirite treba da se se~at nadol`no,
najmalku 5-10 dena pred sadeweto kkako bi bil
presekot prekrien so sloj na pluta (zarasten) a no`ot
pri sekoe se~ewe da bide dezinficiran vo alkohol.
Zarastuvaweto najdobro e pri temperatura od 15-20
O
S.
10
Vreme na sadewe. Rano proletno sadewe.
Doa|a vo predvid vo toplite ju`ni podra~ja, a vo
zavisnost od klimatsko-po~venite uslovi kalendarski
toa se vr{i vo period od 15 februari do 15 mart. Pri
proizvodstvoto na ran kompir vo predvid doa|aat
rani sorti koi se koristat prete`no za ishrana.
Proletno sadewe. Se vr{i vo ramni~arskiot-
kontinentalen del i vo planinskite podra~ja, a
proizvedeniot kompir slu`i za ishrana preku cela
godina ili za prerabotka. Kalendarski toa se vr{i od
15 april do 15 maj.
Letno sadewe se vr{i od 15 juni do 15 juli. So
vakvoto sadewe se postignuvaat povisoki prinosi, a
istovremeno pogoden e i za proizvodstvo na semenski
kompir. Vo na{ata praktika slabo ili voop{to ne se
primenuva.
Gustina na posevot i koli~ina na seme.
Gustinata na rastenijata vlijae na goleminata i
kvalitetot na klubenite. Brojot na rastenijata zavisi
od od goleminata na klubenite, od mehaniziranosta na
procesot na proizvodstvo (sadewe i berba),
dol`inata na vegetacijata
Rastojanieto me|u redovite treba da bide 50-60
sm, za ra~no sadewe, do 70-80 sm za ma{insko sadewe.
Tab.1. Rastojanie na sadewe i koli~ina na seme
Koli~ina na seme vo zavisnost od goleminata na klubenite i
gustinata na sadewe
Optimalen
broj na
rastenija
Pre~nik
na
klubenite
Te`ina na
klubenite vo
grama
Rastojanie
sm
Koli~ina
na seme
kg/ha
60.000 28-35 25 70h24 1.500
40.000 35-45 50 70h36 2.000
30.000 45-55 90 70h43 3.000

Broj na rastenija vo zavisnost od na~inot na proizvodstvo
Ranski 45.000-65.000 rastenija/ha
Merkantilen 50.000-70.000 rastenija/ha
11
Dlabo~ina na sadewe. Voobi~aenata
dlabo~ina na sadewe na kompirot iznesuva od 6-10 sm.
Na polesni i pesoklivi po~vi kompirot se sadi na 8-
10 sm, a na pote{ki i zbieni po~vi poplitko na 6-8 sm.
Na~in na sadewe. Sadeweto na kompirot se
vr{i: ra~no ili ma{inski.
Ra~noto sadewe se vr{i pod motika ili vo
brazda. Brazdite mo`at da se formiraat so motika
ili so plug, a sadeweto se vr{i vo dnoto ili na
stranata od brazdata, vo zavisnost od nejzinata
dlabo~ina. Posle sadeweto brazdite se zatvoraat
ra~no so motika ili so brana.


Sl.1 Ra~no sadewe na kompir

Ma{inskoto sadewe se vr{i na pogolemi
povr{ini so: dvoredni, ~etvororedni ili {estoredni
obi~ni, poluavtomatski ili avtomatski sada~ki.
Celosno avtomatiziranite sada~ki gi o{tetuvaat
12
rtulcite pa zatoa se prepora~uvaat poluavtomatskite,
kaj koi klubenite ra~no se zemaat od gajbite vo koi
rtele i se postavuvaat vo rabotniot del.


Sl.2 Ma{insko sadewe na kompir

NEGA

Najprimenuvani merki na nega se: branosuvawe,
pra{ewe, prihranuvawe, nagrnuvawe, navodnuvawe i
za{tita od bolesti, {tetnici i pleveli .
Branosuvawe. Merka koja se izvr{uva posle
sadewe do kolku poradi do`dovi se formira
pokorica, so cel istata da se raskr{i.
Pra{ewe (kultivirawe). Pra{eweto se
izvr{uva ra~no so motika ili ma{inski so pra{a~
13
(kultivator). Me|urednoto kultivirawe se izvr{uva
koga rastenijata po~nuvaat da niknat t.e koga se
otcrtani redovite. So ovaa merka se uni{tuvaat
plevelite i se vr{i provetruvawe na po~vata.
Naj~esto se izvr{uva edno kultivirawe koe treba da
se izvr{i na 7-10 dena po nikneweto, a po potreba i
vtoro na 10-12 dena potoa.
Pra{eweto e so najvisok efekt koga se vr{i na
po~va so umerena vla`nost.
Prihranuvawe. Se vr{i so azotni |ubriva,
bidej}i azotot ja zabrzuva vegetacijata i vlijae na
formirawe na pogolemi klubeni a so toa i na
zgolemuvawe na prinosot.
Toa treba da se izvr{i vo vreme na
formiraweto na klubenite, odnosno pred pra{eweto
ili zagrnuvaweto i toa vo uslovi na vla`na klima,
ili vo uslovi na navodnuvawe, no nikako pri su{a.
Ako se koristi azotno |ubre KAN-27% se
upotrebuva vo koli~ina od 200-300 kg/ha, ili
kompleksni |ubriva so pogolem procent na azot (NPK
20:10:10) vo koli~ina od 200-350 kg/ha.
Do kolku nema uslovi za navodnuvawe, posevot
treba da se prihranuva preku listot (folijarno).
Naj~esto vo upotreba se te~ni |ubriva (Fertilan,
Wuxal..). Brojot na prihranuvawata e 2-3 pati
Nagrnuvawe. Nagrnuvaweto na mali
povr{ini se vr{i ra~no so motika, a na pogolemi so
nagrnuva~.
Ovaa merka pomaga da se formiraat pogolem
broj na klubeni, se namaluva pojavata na zeleni
klubeni i go namaluva temperaturniot i vodeniot
stres.
Nagrnuvaweto se vr{i koga rastenijata se
visoki 15-20 sm, t.e 5-10 dena posle pra{eweto,
odnosno neposredno pred po~etokot na formiraweto
na klubenite.
14

Sl.3 Prvo nagrnuvawe


Sl.4 Vtoro nagrnuvawe

15
Navodnuvawe. Nedostigot od voda negativno
vlijae na prinosot i kvalitetot na klubenite (pomali
i deformisani)
So navodnuvawe treba da se po~ne najdocna pri
minimalna vla`nost na po~vata od 60% MVK, a toa e
koga po~vata koja se zema vo rakata od zonata na razvoj
na klubenite ne mo`e da ja zadr`i formata pri
stegawe so raka ili lesno pa|a od rakata niz prstite.
Do kolku se zadocni so navodnuvaweto mo`at da
se javat nesakani pojavi kako {to se: izrastoci na
klubenite, pukawe na klubenite po povr{inata i
vnatre{no pukawe.
Kriti~en period i najgolema potreba za voda
se: nikneweto i do pokrivawe na redovite.
Vremeto na navodnuvawe vo tekot na denot
zavisi od na~inot koi se koristi za navodnuvawe.
Navodnuvaweto so orosuvawe najdobro e da se izvr{i
rano nautro ili pred krajot na denot za da se ubla`i
temperaturniot {ok. So koristeweto na sistemot
kapka po kapka mo`e da se navodnuva vo bilo koj del
od denot bez razlika na temperaturnite uslovi.
Zalivnata norma isto taka zavisi od na~inot na
navodnuvawe i se dvi`i od 10 do 50 l/m
2
.
Navodnuvaweto mo`e da se vr{i na tri na~ini
i toa: gravitaciono (so brazdi), so orosuvawe i sistem
kapka po kapka.
Za navodnuvawe so brazda potrebna e ramna
parcela i golemi koli~ini na voda od 40-50 l/m
2

za edna zalivna norma. Zaradi dvi`ewe na vodata od
eden kraj na parcelata do drugiot doa|a do erozija.
Pri navodnuvaweto so orosuvawe se vla`ni
celoto rastenie taka {to se sozdavaat uslovi za
razvoj na bolesti na kompirot, posebno plamenica ,
pri {to neophodno e prevzemawe na preventivna
za{tita.
Pri navodnuvaweto kapka po kapka nema
16
kvasewe na rastenijata, zabaruvawe na po~vata,
prenesuvawe na rastitelnite bolesti i ispirawe na
hranata. Potrebno e po~esto zalivawe so pomali
zalivni normi (8-10 l/m dol`inski).
Op{to zemeno kompirot bara od 1.500-2.500 m
3

voda vo tekot na vegetacijata.


Sl. 5 Navodnuvawe kapka po kapka

Za{tita od bolesti
Plamenica na kompirot - Phitophtora infestans.
Ovaa e edna od najva`nite bolesti kaj kompirot vo
svetot i kaj nas. Naj~esto oboluvaat nadzemnite
organi no isto taka i samite klubeni. Prviot napad
mo`e da bide 3-4 nedeli posle nikneweto. Prvite
simptomi se vo oblik na pegi so maslinesto-zelena
boja, zarazeniot del od listot postepeno ja menuva
bojata se su{i i izumira. Uslovite za razvoj na
parazitot se: postoewe na izvor na zaraza,
17
temperatura na vozduhot od 18-22
o
S i visoka vla`nost
na vozduhot.
Borbata se vr{i so primena na agrotehni~ki
merki ( sadewe na zdrav semenski materjal, sorti
otporni na plamenica, plodored) i hemiski merki
(fungicidi: cineb, maneb, mankozeb, propineb,
hlortalonil)
Crni damki na listot - Alternaria solani.
Bolesta se javuva po celoto rastenie i klubenite.
Simptomite najjasni se na listot i se javuvat vo
forma na mali crni damki.
Borbata se vr{i so primena na agrotehni~ki
merki (odgleduvawe na otporni sorti, izbor na zdrav
saden materijal, plodored) i so hemiska merki (so
tretirawe na kompirot so preparatite protiv
plamenicata se suzbiva i crnata pegavost na listot).
Krasta po klubenite. Postojat dva vida
krasti: obi~na i pra{nesta.
Obi~nata krastavost na klubenite se javuva na
po~vi so alkalna i neutralna reakcija. Naj~esto se
javuva vo uslovi na mala vla`nost na po~vata pri vo
tekot na zavrzuvawe i po~etokot na nalivawe na
klubenite koga se upotrebuva pogolema koli~ina na
arsko i mineralno |ubrivo. Ra{irena e vo site kraevi
kade se odgleduva kompir.
Pra{nestata krastavost poretko se javuva i
spa|a vo grupata karantinski bolesti. Se javuva pri
vla`na i ladna prolet. Bolesta se prenesuva preku
seme i po~va.
Borbata protiv ovaa bolest se vr{i so primena
na agrotehni~ki merki; plodored, upotreba na zdrav
semenski materijal, da ne se sadi na vla`na i zbiena
po~va, navodnuvawe vo vreme na zavrzuvawe na
klubenite.
Bela noga na kompirot - Rhizoctonia solani.
Bolesta prvenstveno se javuva na korenot i na
18
klubenite. Na povr{inata na klubenite se najduvaat
mesta so temno-crvenkasta skrama , ovie klubeni
imaat krasta na povr{inata.
Borbata protiv ovaa bolest se vr{i so primena
na agrotehni~ki merki; odgleduvawe na tolerantni
sorti, upotreba na zdrav semenski materijal a
najefikasna merka e plodoredot.
Suvo gniewe - Fusarium sp. Pri~inuva golemi
{teti pri skladiraweto. Bolesta brzo se razviva so
porastot na temperaturata vo skladi{teto vo rana
prolet. Borbata protiv ovaa bolest se vr{i so
primena na agrotehni~ki merki; odgleduvawe na
tolerantni sorti, upotreba na zdrav semenski
materijal.
Crna noga-bakteriozno vla`no gniewe - Erwinia
caratovora. Gi napa|a rastenijata vo tekot na cela
vegetacija. Na mestoto na zarazata doa|a do promena
na bojata na tkivoto vo temno braun. So tekot na
razvojot na bolesta damkite se spojuvaat , tkivoto na
klubenite i prizemniot del na stebloto postepeno
omeknuvaat i gnijat. Klubenite mo`at da se zarazat vo
po~vata, ili vo dopir so zarazeni klubeni pri
berbata i skladiraweto.
Borbata protiv ovaa bolest se vr{i samo so
primena na agrotehni~ki merki i toa: izbor na zdrav
saden materijal, odgleduvawe na otporni sorti, za
sadewe da se koristat celi klubeni, da se izbegnuva
obilno navodnuvawe, da se izbalansira ishranata so
azotot i dr.
Neparazitni bolesti Vo ovaa grupa na
bolesti spa|aat: sekundarni klubeni, zelenilo na
klubenite, vnatre{no rtewe, crno srce, {upliva
srcevina i dr.
Virusni bolesti. Pozna~ajni se za seme
proizvodstvo na kompir. Tie se prenesuvaat prete`no
so lisnite vo{ki no gi prenesuva i ~ovekot i
19
ma{inite so koi se raboti. Pova`ni virusni bolesti
se: svitkuva~ na listot, crti~avost na kompirot,
te`ok virus, lesen mozaik, m-virus, y-virus i dr.
Plamenica na list Crna damkavost

Obi~na krastavost Pra{na va krastavost









Bela noga Suvo gniewe
Sl. 4. Bolesti na kompirot
20
Za{tita od {tetnici
Kompirova zlatica. Najgolemi {teti pravi
larvata, a prinosite mo`at da bidat pomali za pove}e
od 50%. [tetite {to zlaticata gi predizvikuva na
kompirot se vo toa {to imagoto i larvata gi
uni{tuvaat lisjata i ako ne se sprovedat za{titni
merki mo`e da dojde do celosna kompromitacija na
prinosot.
Najva`na borba protiv zlaticata e primena na
hemiski sredstva. Tretiraweto e najefikasno koga se
ispilat pove}e od 60% larvi. Najdobro e da se prska
pred najgolemite `e{tini vo tekot na denot, bidej}i
mladite larvi odat na opa~inata na listot i kon
srednite lisje koga sonceto e najjako.
Zemji{ni {tetnici. Ovde spa|aat polifagni
{tetnici koi napa|aat golem broj na posevi. [tetite
gi pravat larvite koi se hranat so podzemnite delovi
na rastenijata. Larvite na sko~i bubite (Elateride) se
teleni crvi, larvite na gundelite se vikaat gr~ici, a
isto taka zna~ajni {teti pravi i gasenicata na
podgrizuva~kata sovica. Telenite crvi i gr~icite
pri ishranata gi o{tetuvaat rtulcite, korenot i
klubenite, a sovicata go o{tetuva ili go pregrizuva
prizemniot del na stebloto i klubenite. Najgolemi
{teti se pravat vo periodot avgust-septemvri.
Merkite na suzbivawe se: plodored,
uni{tuvawe na plevelite. Primena na granulirani
insekticidi vo redovi ili po cela povr{ina pred ili
vo tekot na sadeweto (Galition G-5, Volaton G-5, Difonat
G-10 i dr). Tretirawe na klubenite so sistemi~ni
insekticidi.
Drugi pozna~ajni {tetnici se: rastitelnite
vo{ki i nematodite
Vo{kite se hranat so sokot, rastenieto go gubi
turgorot, se deformira i izumira. Toa se taka
nare~eni primarni {teti. Sekundarnite {teti
21
nastanuvaat so izla~uvawe na medna rosa koja
predstavuva odli~na podloga za razvoj na gabni
bolesti, osobeno prenositelite na virusni bolesti.
Borbata protiv rastitelnite vo{ki e za{tita
na posevot so hemiski sredstva (preparati: Decis EC,
Fastak 10 EC, Karate 2,5 EC, Lanate L i dr.)
Nematodite se smetaat za karantinski. Treba
da se vodi stroga kontrola na povr{inite koi se
zasadeni so semenski kompir, osobeno da se sledat
rastenijata koi se zaostanati vo porastot, `olti i
bledi. Merkite na za{tita se primena na plodored i
hemiska za{tita (so nematocidi)


Kompirova zlatica Teleni crvi
Gr~ica Sovica
Sl.5 [tetnici na kompirot
22
Za{tita od pleveli.
Do najgolemo zaplevuvawe na kompirot doa|a
neposredno po nikneweto, bide}i od sadeweto do
nikneweto pomininuva relativno dosta vreme. Ranoto
zaplevuvawe ima najgolemo vlijanie vrz namaluvawe
na prinosot, a podocne`noto ja ote`nuva berbata,
osobeno mehaniziranata berba.
Suzbivaweto na plevelite se vr{i so
me|uredova obrabotka (kultivirawe), so mul~irawe
(plasti~en film, slama i sl.) i po hemiski pat so
primena na herbicidi.
Za uni{tuvawe na plevelite vo kompirot
postojat pogolem broj na herbicidi koi mo`at da se
primenat: pred sadewe, posle sadewe pred niknewe i
posle niknewe na kompirot.
Pred sadewe mo`at da se koristat slednite
herbicidi:
-BESKOR-E-77 se koristi za suzbivawe na nekoi
pove}egodi{ni pleveli (vo faza na poniknuvawe), vo
doza od 4-6 l/ha, so zadol`itelna inkorporacija na 5-
10 sm. pred sadewe na kompirot. Ne se prepora~uva za
semenski kompir.
Posle sadewe pred niknewe na kompirot mo`at
da se koristat slednite herbicidi:
-SENCOR se upotrebuva za suzbivawe na
ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se koristi vo
doza od 0,75 kg/ha na lesni po~vi, 1 kg/ha na sredno
te{ki i 1,5 kg/ha na te{ki i so humus bogati po~vi
-STOMP 330-E se upotrebuva za suzbivawe na
ednogodi{ni klasesti i nekoi {irokolisni pleveli.
Se koristi vo doza od 4-6 l/ha, po seidba apred
niknewe.
-PROMETRIN-500 se upotrebuva za suzbivawe na
ednogodi{ni {irokolisni pleveli vo doza od 2-3
kg/ha
RACER 25-EC se upotrebuva za suzbivawe na
23
ednogodi{ni {irokolisni i nekoi klasesti pleveli
vo doza od 2-4 l/ha, vo zavisnost od svojstvata na
po~vata.
Posle niknewe na kompirot mo`at da se
koristat slednite herbicidi:
-SENCOR se upotrebuva za suzbivawe na
ednogodi{ni {irokolisni pleveli. Se koristi koga
kompirot }e dostigne visina od 5-10 sm (5-8 lisja) vo
doza od 0,5 kg/ha na sredno te{ki po~vi i 0,75 kg/ha na
te{ki i so humus bogati po~vi.
-FUSILADE SUPER mo`e da se upotrebi za
suzbivawe na ednogodi{ni i pove}egodi{ni klasesti
pleveli. Za suzbivawe na ednogodi{nite klasesti
pleveli se koristi vo doza od 1-2 l/ha, a za suzbivawe
na pove}egodi{nite se koristi 2-4 l/ha.
Desikacija na kompirot. Se vr{i pred
berbata so cel da se olesni vadeweto od lisnata masa
i stebloto. Mo`e da se koristi preparatot reglon vo
doza od 4-5 l/ha.

BERBA(vadewe)

Vreme na berba. Kompirot treba da se vadi
koga klubenite se vo tehnolo{ka zrelost. Priznaci
na zrelosta se: lisjata i stebloto po`oltuvaat i
po~nuvaat da se su{at; pri kornewe na stebloto
klubenite ostanuvaat vo zemja a ko`i~kata na
klubenot e zatvrdnata i pri triewe ne se lupi.
Klubenite koi se koristat za sve`a upotreba ne bi
trebalo da imaat pomalku od 18% suva materija, a za
prerabotka najmalku 20%. Kompirot treba da se vadi
po umereno toplo i suvo vreme. Vremeto na vadewe
zavisi od namenata za koja se proizveduvaat.
Za raniot kompir osnovni kriteriumi se
goleminata na klubenite, cvrstinata na lu{pata (da
mo`e lesno da se lu{ti, no sepak da ima dovolno
24
cvrstina da izdr`i manipulacija i transport).
Terminite za po~etok na berba na kompirot se:
mlad kompir-prvata polovina na maj, a
merkantilniot- od krajot na juni.
Na~in na berba. Na~inot na vadewe na
klubenite zavisi od klimatskite uslovi, vkupnata
povr{ina pod kompir i mehanizacijata so koja
raspolaga proizvoditelot. Vadeweto mo`e da bide:
ra~no so motika , so plug zapre`en ili traktorski, so
obi~ni ma{ini za vadewe (vadilici) i so kombajn za
kompir.
Vo tekot na vadeweto treba da se prevzemat
site merki da klubenite {to pomalku se o{tetat.
O{tetenite kompiri gubat od estetskiot izgled i na
mo`nosta za ~uvawe. Vadeweto treba da se vr{i koga
po~vata ne e premnogu vla`na, a klubenite se suvi i
~isti.

Sl.6 Vadewe na kompiri so zapre`en plug
25
Sl.7 Berba na kompiri so vadilica



Sl.8 Berba na kompir so kombajn
26
SKLADIRAWE

Dokoloku izvadeniot kompir vedna{ ne se
iskoristi za ishrana ili ne se upotrebi za
industriska prerabotka toj treba da se skladira.
Skladiraweto mo`e da bide vo: vizbi
(podrumi), trapovi ili magacini ( skladi{ta za
kompir).
Vizbite se praktikuvaat za ~uvawe na
ograni~eni koli~ini. Vo sporedba so trapovite ja
imaat taa prednost, {to vo tekot na zimata tie se
pristapni, lesno mo`e da se kontrolira i regulira
temperaturata so otvorawe i zatvorawe na
prozorcite. Vo vizbata kompirot ne treba da se stava
vo povisok sloj, najmnogu 1,5 m, bidej}i doa|a do
pregrevawe.
Trapovite mo`at da bidat: podzemni,
polupodzemni i nadzemni. Kaj nas se upotrebuvaat
glavno nadzemni trapovi koi se poeftini. Tie treba
da se postaveni na suvo i ocedno mesto. Trapovite se
{iroki 1,3-1,5 m, a vo dol`ina se okolu 10-12 m. Po
dol`ina na trapot se stava drvana skara od letvi {to
slu`i za horizontalna ventilacija. Skarite se dolgi
2 m, {iroki 0,3 m a visoki 0,25 m. Na mestoto kade
skarite se dopiraat se postavuva vertikalna
ventilacija, napravena od letvi, p~enkarnica ili
son~ogledovi stebla. Kompirot se stava vo trapot, a
po stranite {to se kosi se redi-zida vo visina od 1,0-
1,2 m. Koga kompirot }e se naredi, nad nego se stava
prvo sloj od slama 10 sm, a potoa zemja i toa vo
osnovata 50-60 sm, a kon vrvot 25-30 sm.
Vo eden dol`inski metar od trapot se
smestuvaat okolu 500 kgr kompiri, a za 100 toni
kompiri e potrebna povr{ina od 0,13 ha.
Reguliraweto na temperaturata se vr{i so otvorawe
i zatvorawe na ventilacijata.
27
Sl. 9 Popre~en presek na obi~en nadzemen trap

Lo{ata strana na ~uvaweto na kompirot vo
trapovi e vo toa {to te{ko se regulira
temperaturata i vlagata i {to te{ko se kontroliraat
kompirite po odnos na zaraza i na prortuvawe.
Magacinite za kompiri se daleku podobri, i vo
niv so pomo{ na ventilacijata najlesno se regulira
vlagata i temperaturata. Kompirite se dostapni vo
sekoe vreme i site manipulacii se mehanizirani.
Zagubite pri ~uvaweto vo skladi{ta se minimalni,
kompirite ne gubat od svojot kvalitet i ne gi
napa|aat bolesti.
Optimalnata temperatura za ~uvawe na
merkantilniot kompir e 6-8
o
S, a za semenskiot 3-4
o
S.
Visokite, kako i niskite temperaturi mnogu vlijaat
vrz procesite na razlagawe na skrobot vo {e}er. Ako
temperaturata e pomala od +3
o
S , merkantilniot
kompir dobiva sladkav vkus poradi zgolemuvawe na
sodr`inata na {e}erot.
Optimalnata vla`nost na vozduhot vo
skladi{teto iznesuvav 92-95%. Ako relativnata
vla`nost na vozduhot e niska, a temperaturata visoka,
28
doa|a do pogolem intenzitet na vlaga od klubenite i
do namaluvawe na nivnata te`ina.
Za spre~uvawe na rteweto mo`at da se koristat
hemiski inhibitori za rtulcite (hlorprofam) ili
bioinhibitori (carvin).


1. otvor za izleguvawe na vozduh, 2.vrata za cirkulacija na vnatre{niot
vozduh, 3. vrata za vleguvawe na vozduh, 4.ventilator, 5.kanal za
ventilacija.
Sl. 10. Presek na magacin za ~uvawe na kompir

KLASIRAWE (DORABOTKA)

Klasiraweto na kompirot treba da se izvr{i
po berbata i toa po golemina i frakcii. Klasiraweto
mo`i da se vr{i ra~no ili ma{inski so kalibratori
(sortira~i). Klasiraweto po golemina se vr{i na tri
frakcii i toa na:
-sitni klubeni se smetaat klubeni ~ii pre~nik
e pod 28 mm.,
-sredni klubeni se smetaat klubeni ~ii
pre~nik e pome|u 28-55 mm.,
-krupni klubeni se smetaat klubeni ~ii
pre~nik e pogolem od 55 mm.
Postojat tri klasi kompir: ekstra klasa, prva
klasa i vtora klasa.
Vo ekstra klasa spa|a kompir koj e fiziolo{ki
29
zdrav, izedna~en po golemina i boja. Klubenite da
imaat neo{tetena poko`ica, bez nabori i bez rkulci.
Dozvoleno e 1% strani materii i do 6% rkulci. Vo
edno pakuvawe dozvoleno edo 3% pre~nik na klubeni
pogolemi ili pomali od 5 mm od dozvolenoto.
Vo prva klasa spa|a kompir koj gi ima istite
osobini kako i ekstra klasa, me|utoa se dozvoluva do
8% o{teteni klubeni, do 2% primesi od drugi sorti i
do 4% klubeni pogolemi od 5 mm od dozvolenoto.
Vo vtora klasa spa|a kompir koj ima osnovni
karakteristiki na prva klasa, me|utoa dozvoleno e da
ima do 10% o{teteni klubeni, do 1% pozeleneti
klubeni, gnili do 2% i strani primesi 2%.
Vo nadvore{no-trgovskata razmena na
proizvodi (me|u koi e i kompirot) se bara odredeni
me|unarodni normi i kvalitet na kompirot.
Normite za kvalitetot pri izvoz gi donesuva
me|unarodna komisija (Komitet) za zemjodelstvo pri
EU so sedi{te vo @eneva.
Evropskite standardi za rani i docni sorti
kompir koi se primenuvaat vo marketing slu`ba
imaat posebni znaci: FFV-30, FFV-31.


Sl.12 Pakovawe na kompir
30
SUMMARI

LITERATURA


1. Vasilevski Goce. (2004). Zrnesti i klubenesti
kulturi Univerzitet ,,Sv. Kiril i Metodij
,,

Skopje.
2. Vu~kovi} Savo. M. (1999). Krmno biqe
(monografija). Institut za istra`ivawa u
poqoprivredi Srbija, Beograd.
3. Guguv~evski Mihail. (1972). Zrnesti i klubesti
kulturi, Univerzitet,, Kiril i Metodij
,,

Skopje.
4. Kostov Ta{ko. (2006). Herbologija. ,,Sv. Kiril
i Metodij
,,
Skopje.
5. http: www. agrocentar. org. yu / documents / brosura-
krompir .pdf
6. htpt: // www. jukrompir. co. yu /sortekrompira.htm
7. Egumenovski Petar. (1994). Odgleduvawe na
kompir. Zemjodelski fakultet Skopje















31

SODR@INA


STOPANSKO ZNA^EWE.....................................................................................
POTEKLO, RASPROSTRANETOST I PRINOSI....................................
MORFOLO[KI SVOJSTVA..............................................................................
Koren...........................................................................................................................
Steblo.........................................................................................................................
Klubeni........................................................................................................................
List..............................................................................................................................
Cvet.............................................................................................................................
Plod..............................................................................................................................
PRIRODNI USLOVI ZA PROIZVODSTVO...............................................
Toplina........................................................................................................................
Svetlina.....................................................................................................................
Voda...............................................................................................................................
Po~va............................................................................................................................
AGROTEHNIKA NA KOMPIROT...................................................................
PLODORED................................................................................................................
Obrabotka na po~vata..........................................................................................
Osnovna obrabotka..................................................................................................
Dopolnitelna obrabotka......................................................................................
Predseidbena obrabotka........................................................................................
\UBREWE...................................................................................................................
SEIDBA......................................................................................................................
Izbor na sorta.........................................................................................................
Izbor i podgotovka na semeto.............................................................................
Vreme na sadewe.........................................................................................................
Gustina na posevot i koli~ina na seme............................................................
Dlabo~ina na sadewe................................................................................................
Na~in na sadewe........................................................................................................
NEGA...........................................................................................................................
Branosuvawe...............................................................................................................
Pra~ewe.......................................................................................................................
Prihranuvawe............................................................................................................
Nagrnuvawe.................................................................................................................
Navodnuvawe..............................................................................................................
Za{tita od bolesti..............................................................................................
Za{tita od {tetnici.........................................................................................
Za{tita od pleveli..............................................................................................
Desikacija na kompirot........................................................................................
BERBA.........................................................................................................................
Vreme na berba..........................................................................................................
Na~in na berba.........................................................................................................
Skladirawe................................................................................................................
KLASIRAWE (sortirawe)....................................................................................
Summary........................................................................................................................
LITERATURA..........................................................................................................
1
2
3
3
3
3
3
3
3
4
4
4
4
4
5
5
5
5
5
5
6
7
7
10
11
12
12
12
13
13
13
14
14
16
17
21
23
24
24
24
25
27
29
30
31

32