Ponedeljek, 24.

maja/velikega travna 2010

Dan v novicah

Gorski udei
upornega kmeta
E
J
N
A
M
RO

Kmetovanju 67-letnega Avstrijca Seppa Holzerja strokovno pravijo trajnostno ali tudi permakulturno, kar predvsem
pomeni, da je v sozvoju z naravo Zaradi druganosti od glavnega toka mu je napihnjeni kmetijski upravni aparat vekrat
grenil ivljenje, sodni spori pa jemali spanec Na kmetiji sredi avstrijske Sibirije se obiskovalci ne morejo nauditi, da tam
bujno uspevajo celo rastline iz toplih krajev K udeniku je poromalo e tisoe njegovih obudovalcev iz Slovenije
Ljubljana, 23. maja
ora Katschberg, ki jo Slovenci najbolj poznamo
zaradi dolgega avtocestnega
predora, razmejuje avstrijski
deeli Koroko in Solnograko.
Nedale stran, dve gorski dolini vzhodneje, se na nadmorski
viini med 1100 in 1500 metri
razprostira Krameterhof, kmetija 67-letnega Seppa Holzerja. K njemu romajo mnoice, ki
hoejo na svoje oi (in z drugimi uti) doiveti zgodbo o
uspehu karizmatinega upornega kmeta. Zanimanje je tolikno, da Holzer sprejema le
avtobusne skupine, posameznikov pa ne saj mora predvsem kmetovati. Obiskovalci iz
naih krajev se najee pridruijo ekskurzijam Zavoda za
naravno higieno Preporod iz
Gorenje Trebue. Na oglede
vodi vsestranski Joa Medved,
ki ga med drugim odlikuje e
nadvse solidno razumevanje
Holzerjevega domaega nareja. Doslej je Krameterhof videlo priblino 12.000 Slovenk
in Slovencev, e dodatno jih je
spodbudil lanski slovenski izid
Holzerjeve knjige Uporni kmet.
Zdaj ko je v zbirki Ekoloko
kmetijstvo ljubljanske zalobe
Amalietti&Amalietti izel (v
skrbnem prevodu Ane Premk)
e prironik Holzerjeva permakultura s praktinimi nasveti
za vrtnarstvo, sadjarstvo in
kmetijstvo, bo zanimanje za
Krameterhof zagotovo e poraslo.
Holzerjeve dragocene izkunje
pri urejanju in razvoju ekolokega kmetovanja in vrtnarjenja so lahko odlien navdih za
lastno delo. Visoko ga cenijo
tudi nai okoljski bojevniki Anton Komat, Anamarija Slabe z
Intituta za trajnostni razvoj in
Katerina Vovk iz Drutva za

Sepp Holzer je postal romarska ikona.

(Foto: Zaloba Amalietti@Amalietti)

V toplotni pasti na 1300 metrih drug ob drugem uspevajo ricinus, tobak, kumare, bue,
sonnice. (Foto: Zaloba Amalietti@Amalietti)

spodbujanje razvoja ekolokega turizma.

Naravna pot
Holzerjeva izkunja je zrcalna
podoba monokulturi, kakrno
zastopa uradna kmetijska politika. Zanj je kljuno, da vstopamo
v naravno ivljenje in gospodarjenje s spotljivim ravnanjem z
vsemi bitji: Poskuaj se viveti
v drugega, naj bo to ival ali rastlina, le tako lahko hitro ugotovi, ali si jim namenil pravi ivljenjski prostor. Niti teav s
kodljivci nima, saj je narava
popolna in vse ohrani v ravnovesju. Pri emer pikro pripomni:
elim si, da bi podobni uravnalci obstajali tudi v nai upravi,
da nas ne bodo uniili s svojim
pristopom in kaznovali naega
ustvarjalnega miljenja.
Res je alostno, dodaja, da so ga
zaradi kmetovanja v sozvoju z
naravo razglasili za upornika.
Sam je preprian, da bi morali
svojo demokracijo iveti, sicer jo
bom slej ko prej izgubili.
Takole razglablja: Razum mi je
narekoval, da sem se zgledoval
po naravnih krogotokih. Kaj pa
naj bi spremenil v naravi, e v
njej vse deluje popolno? Vsaki
ko sem poskual kar koli izboljati v nesoglasju z njo, sem ugotovil, da povzroam teave in
imam slabi donos. Torej sem
se vedno znova vraal na naravno pot, ki se mi je pokazala kot
edina pravilna.
e kot otrok je zael gojiti sadna
drevesa, razno zelenjavo in zelia: Od samega zaetka je bilo
za moj uspeh odloilno intenzivno opazovanje vrta.
Uredil je tudi mlake, kjer je zael
gojiti ribe. Ker voda pomeni ivljenje, jo je bogato razpredel po
svojem posestvu od vrha do
vznoja. Druga znailnost so pa
terase. Trajnostno oblikovanje
krajine zanj ni ni drugega kot
obnavljanje deloma uniene narave: Taka ureditev krajine nudi izhod iz monokulturnega go-

spodarjenja, ki uniuje tla in

podtalnico.
Medtem ko so Holzerjevi sosedje s sledenjem zapovedim uradne kmetijske politike svojo zemljo toliko osiromaili, da so jo
obupani prenehali obdelovati, je
Holzerjevih 20 hektarjev uspevalo vse bolj bujno. Naposled je

od sosedov za bagatelo dokupil

e 25 hektarov opustoene zemlje in jo s skrbnim delom spremenil v cvetoo simfonijo narave, ki spominja na svetopisemski rajski vrt. Uspevajo mu celo
rastline iz veliko toplejih krajev,
denimo kaktusi opuncije, ki jih
najseverneje v prosti naravi najdemo na Velem Loinju. Mimogrede reeno, pred kaknimi tremi desetletji so opuncije poskusno posadili tudi pod naim Krakim robom, a so zdrale le do
prve hude zime. Holzer pa je
udejanjil svoje otroke sanje na
obmoju, ki zaradi ostrega mraza slovi kot avstrijska Sibirija.
Da niti ne omenjamo, kako obira tudi toploljubne marelice in
breskve.

Najbolje iz najslabega
V svoje poskuse je Holzer vkljuil tudi glive: Gobe itaki lahko
po doktrini gojimo le na nijih legah, saj potrebujejo veliko toplote. Pri svojem poskusu na

Otroka mala terasa

Naravo je treba pozorno opazovati tako v dobrem kot slabem
in iz tega pravilno sklepati. Kot kmeki sin se je Sepp Holzer
tega uil e kot otrok. Oe mu je za dva ilinga dal v zakup
majhno, zelo kamnito in suho zaplato zemlje, kjer so se rade
zadrevale kae, da bi jo obdeloval: S kamni sem oblikoval
gredico, ki je bila prva mala terasa, na kateri sem sadil svoje
rastline. Opazil sem, da so bile jagode, ki so rasle v bliini
kamnov, slaje in veje od drugih. Poimenoval sem jih kamnite jagode in jih pod tem imenom v oli menjaval za radirke in knjige Karla Maya.

1500 metrih nadmorske viine

sem priblino 50 centimetrov
debelo javorovo deblo posejal s
kulturo gob itaki. Takoj nato
sem deblo zakopal priblino 30
centimetrov globoko v smeri rasti. Prve gobe so prile na dan
ele drugo leto. Bilo jih je toliko,
da so prekrile celo deblo. Sporadino so vedno znova poganjale
vse do prve zmrzali. Na tem deblu zrastejo vsako leto, e ve
kot deset let. Zadnja leta so pognale celo iz zemlje poleg debla.
Po Holzerjevih izkunjah najbolje rastline poenejo iz starih sort: Rastlinska pestrost
na Krameterhofu je zame neke
vrste iva genska banka. Med
vodenji po nai kmetiji obiskovalcem dovolim, da za lastno
porabo naberejo nekaj semen.
S tevilnimi poskusi je ugotovil, da je najprimerneje seme
najmonejih rastlin, ki so rasle na najslabih tleh na
ekstremni legi: V strokovnih
revijah pogosto preberemo nasprotno. Tam pie, da je treba
dajati prednost semenom najvejih rastlin, ki rastejo na dobrih tleh. S svojim nainom
vzgoji rastline, ki so vsako naslednjo generacijo krepkeje in
odporneje, ki rastejo in
uspevajo same od sebe, ne da
bi jih moral stalno gnojiti in zalivati, pri emer seveda pazi
tudi na lahtnost okusov.
Njegove ivali ivijo na prostem v ogradah, pri emer od-

bira primerne pasme starih domaih ali divjih pasem. Tako

med praii najdemo tudi turopoljskega s Hrvakega. Obiskovalce e posebno navduuje, ko med govedom ugledajo
zobre, bizone, jake, vodnega
bivola, pritlikavo govedo dahomey. Bogate izkunje si je Holzer pridobil tudi z gojenjem
kur, rac, gosi, prepelic, fazanov in druge perutnine, celo
velikega divjega petelina in
gozdnega jereba.
S svojimi razkritji je postal pravi udodelnik. e kot otrok je
odkril, kako lahko v nujnih pri-

Naslovnica prironika
(Foto: Zaloba Amalietti@Amalietti)

merih uspeno presadimo sadna drevesca med rastjo, in

priznava: Tako mi je izkunja
iz otrotva omogoila dobikonosen posel.
Vladimir Jerman