UNIVERZITET "Sv.

KIRIL i METODIJ"
GRADE@EN FAKULTET - SKOPJE

Doc. d-r Petar Cvetanovski

MATERIJAL SPORED NASTAVNATA PROGRAMA

ZA STUDENTITE NA GRADE@NIOT FAKULTET OD
HIDROTEHNI^KA NASOKA
I
NASOKA ZA PATI[TA I @ELEZNICI

JANUARI 2003

SODR@INA
1 VOVED
1.1 KARAKTERISTIKI NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII

.....

1.2 ISTORISKI RAZVOJ NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII

.....

1.3 PRIMENA NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII

.....

.....
.....
.....

5
6
7

1.4 PREDNOSTI I NEDOSTATOCI NA^ELI^NITE KONSTRUKCII ...

1.3.1 Primena na ~elikot vo mostogradbata

1.3.2 Primena na ~elikot vo visokogradbata
1.3.3 Primena na ~elikot vo specijalni objekti
1.4.1 Prednosti na ~eli~nite konstrukcii
1.4.1.1 Visoka jakost
1.4.1.2 Visok modul na elasti~nost (deformabilnost)
1.4.1.3 Visoka duktilnost (plasti~nost)
1.4.1.4 Homogenost i izotropnost

..... 9
..... 9
..... 10
..... 10
..... 11

1.4.2 Nedostatoci na ~eli~nite konstrukcii

1.4.2.1 Korozija
1.4.2.2 Otpornost na visoki temperaturi-po`arno dejstvo
1.4.2.3 Cenata na ~elikot

.....
.....
.....
.....

11
11
12
13

2 POSTAPKI ZA PROIZVODSTVO NA ^ELIKOT

2.1 PROIZVODSTVO NA @ELEZO

..... 14

2.2 PROIZVODSTVO NA ^ELIK

..... 15

3 KARAKTERISTIKI NA ^ELIKOT
3.1 OSNOVI NA METALURGIJATA NA ^ELIKOT
3.1.1
3.1.2
3.1.3
3.1.4

Kristalna re{etka
Vlijanie na jaglenorodot vo ~elikot
Termi~ka obrabotka na ~elikot
Ne~istotii vo ~elikot

3.2 MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA ^ELIKOT

3.2.1
3.2.2
3.2.3
3.2.4

Dijagram
Ispituvawe so zategawe
Ispituvawe na tvrdinata
Ispituvawe na `ilavosta

..... 18
.....
.....
.....
.....

18
19
21
21

..... 22
.....
.....
.....
.....

22
23
26
27

4 VIDOVI NA KONSTRUKTIVNI ^ELICI

4.1 PODELBA NA ^ELICITE

..... 29

4.2 KONSTRUKTIVNI ^ELICI

..... 30

4.3 OZNA^UVAWE ^ELICITE

..... 31

5 PRERABOTKA NA ^ELIKOT - ^ELI^NI PROIZVODI

5.1 PRERABOTKA NA ^ELIKOT SO VALAWE

..... 34

5.2 TOPLOVALANI PROIZVODI

..... 35

5.2.1
5.2.2
5.2.3
5.2.4

Stapovi
Limovi
Profilirani nosa~i
[uplivi profili (cevki)

5.3 LADNO OBLIKUVANI PROIZVODI

.....
.....
.....
.....

35
36
37
38

..... 38

6 NOSIVOST NA ^ELIKOT
6.1 METODI ZA PRESMETKA NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII

..... 40

6.1.1 Deterministi~ka metoda - koncept na dozvoleni napregawa ... 40

6.1.2 Probabilisti~ki koncept - grani~na nosivost (sostojba) ..... 42
6.2 ODNESUVAWE NA ^ELIKOT NA DINAMI^KI TOVARI
6.2.1 Zamor na materijalot
6.2.2 Dinami~ka jakost
6.2.3 Krt lom
6.3 IZBOR NA KVALITET NA ^ELIK

..... 43
..... 43
..... 44
..... 46
..... 46

7 SREDSTVA ZA VRSKA - SPOJNI SREDSTVA

7.1 OP[TO

..... 48

7.2 ZAKOVKI

..... 48

7.2.1 Oblik i dimenzii na zakovkite

7.2.2 Rabota na zakovana vrska
7.2.3 Presmetka na nosivosta na zakovkite
7.2.3.1 Nosivost na smolknuvawe
7.2.3.2 Nosivost na pritisok po obodot na dupkata
7.3 OBI^NI ZAVRTKI

..... 48
..... 50
..... 51
..... 52
..... 52
..... 53

7.3.1 Oblik i dimenzii na zavrtkite

7.3.2 Rabota na vrska so obi~ni zavrtki
7.3.3 Presmetka na nosivosta na obi~nite zavrtki

..... 53
..... 55
..... 56

7.3.3.1 Nosivost na smolknuvawe

7.3.3.2 Nosivost na pritisok po obodot na dupkata
7.3.3.3 Nosivost na zategawe

..... 58
..... 58
..... 58

7.4 VISOKOVREDNI ZAVRTKI

7.4.1 Oblik i dimenzii na visokovrednite zavrtki
7.4.2 Rabota na vrska so prednapregnati zavrtki
7.4.3 Nosivost na prednapregnatite zavrtki
7.4.3.1 Nosivost na smolknuvawe
7.4.3.2 Nosivost na zategawe

..... 59
..... 59
..... 60
..... 61
..... 61
..... 62

8 KONSTRUIRAWE I PRESMETUVAWE NA VRSKI

IZVEDENI SO ZAKOVKI I ZAVRTKI
8.1 PODELBA NA VRSKITE

..... 63

8.2 OSLABUVAWE NA ELEMENTITE

SO DUPKI ZA ZA SPOJNI SREDSTVA

..... 64

8.3 IZBOR NA DIJAMETAR I RASPORED NA

ZAKOVKITE I ZAVRTKITE

..... 65

8.4 PRESMETKA NA AKSIJALNI VRSKI

..... 68

8.4.1
8.4.2
8.4.3
8.4.4

Podelba na aksijalnata sila

Vrska na pojasna lamela
Vrska na vertikalniot lim (r'bet)
Princip na stati~ko pokrivawe

.....
.....
.....
.....

68
69
71
72

9 ZAVARUVAWE I ZAVARENI SPOEVI

9.1 OP[TO

..... 73

9.2 TIPOVI NA ZAVARENI VRSKI I SPOEVI

..... 75

9.2.1 Tipovi na zavareni vrski

9.2.2 Tipovi na zavareni spoevi ({avovi)
9.2.3 Ozna~uvawe na zavarenite spoevi

..... 75
..... 76
..... 78

9.3 OSNOVI NA METALURGIJATA NA ZAVARUVAWETO

..... 79

9.3.1 Toplinski re`im na zavaruvaweto

9.3.2 Strukturni promeni vo zonata na zavaruvaweto

..... 79
..... 80

9.4 POSTAPKI ZA ZAVARUVAWE

9.4.1
9.4.2
9.4.3
9.4.4

Podelba na postapkite
Elektrola~no zavaruvawe so oblo`ena elektroda
Elektrola~no zavaruvawe pod za{titen pra{ok
Elektrola~no zavaruvawe vo za{titna atmosfera
od inerten gas
9.4.5 Elektrola~no zavaruvawe vo za{titna atmosfera
od aktiven gas
9.4.6 Elektrola~no zavaruvawe so netopliva elektroda (TIG)
9.5 GRE[KI VO ZAVARENITE SPOEVI
9.5.1 Vidovi na gre{ki
9.5.2 Pri~ini za pojava na gre{ki
9.6 KONTROLA NA KVALITETOT NA ZAVARENITE SPOEVI
9.6.1
9.6.2
9.6.3
9.6.4

Vizuelna kontrola
Radiografska kontrola
Ultrazvu~na kontrola
Kvalitet na ~elni spoevi

9.7 PRESMETKA NA NOSIVOSTA NA ZAVARENITE SPOEVI

9.7.1 Nosivost na ~elnite spoevi
9.7.2 Nosivost na agolnite spoevi

..... 81
..... 81
..... 82
..... 83
..... 83
..... 84
..... 84
..... 85
..... 85
..... 86
..... 87
.....
.....
.....
.....

87
88
89
90

..... 91
..... 91
..... 92

10 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA AKSIJALNO

TOVARENI ELEMENTI - STAPOVI
10.1 AKSIJALNO ZATEGNATI STAPOVI
10.1.1 Konstruktivni karakteristiki
10.1.2 Dimenzionirawe na aksijalno zategnatite stapovi
10.1.3 Ekcentri~no zategnati stapovi

..... 97
..... 97
..... 98
..... 99

10.2 AKSIJALNO PRITISNATI STAPOVI

10.2.1 Konstruktivni karakteristiki
10.2.2 Linearna teorija na elasti~no izvivawe
10.2.3 Nesovr{enosti na realnite stapovi
10.2.3.1 Po~etni (inicijalni) deformacii
10.2.3.2 Sopstveni napregawa
10.2.3.3 Krivi na izvivawe
10.2.4 Presmetka na stabilnosta na aksijalno pritisnati
stapovi so ednodelen presek spored MKS U.E7.081
10.2.5 Dol`ina na izvivawe
10.2.6 Vlijanie na transverzalnite sili
10.2.7 Presmetka na stabilnosta kaj stapovi
so pove}edelen presek
10.2.8 Ekcentri~no pritisnati stapovi

..... 101
..... 101
..... 102
..... 105
..... 105
..... 107
..... 107
..... 108
..... 111
..... 112
..... 113
..... 117

11 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA NOSA^I

11.1 PODELBA NA NOSA^ITE

..... 120

11.2 POLNOYIDNI NOSA^I

..... 122

11.2.1 Konstruktivni oblici i primena

11.2.2 Dimenzii na elementite od popre~niot presek
11.2.2.1 Visina na popre~niot presek
10.2.2.2 Debelina na vertikalniot lim
10.2.2.3 Pojasni limovi

..... 122
..... 124
..... 124
..... 127
..... 127

11.2.3 Kontrola na napregawata

..... 129

11.2.4 Pokrivawe na momentniot dijagram

..... 131

11.2.5 Vrska vertikalen lim - pojasna lamela

..... 134

11.2.6 Monta`na vrska na limenite nosa~i

..... 135

11.2.7 Zavarena vrska na limenite nosa~i

..... 139

11.2.8 Strani~no torziono izvivawe

..... 140

11.2.9 Izbo~uvawe na vertikalniot lim

..... 143

11.3 RE[ETKASTI NOSA^I

..... 147

11.3.1 Podelba na re{etkite i nivna primena

11.3.2 Konstruktivno oblikuvawe na re{etkastite nosa~i

..... 147
..... 150

11.3.3 Presmetuvawe na stapovite od re{etkastite nosa~i

..... 152

11.3.4 Presmetka na jazlenite limovi

..... 153

1. VOVED
1.1 KARAKTERISTIKI NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII
Primenata na ~elikot za nose~ki konstrukcii vo grade`ni{tvoto e od
relativno ponov datum, odnosno prvite konstrukcii od "`elezo" se ne{to postari
od 200god. ^eli~nite konstrukcii se odlikuvaat so specifi~ni svojstva i so
evidentni prednosti vo odnos na drugite konstruktivni materijali, pa nao|aat
{iroka primena vo site tipovi na grade`ni objekti: industriski hali, pove}ekatni
zgradi, izlo`beni i sportski sali, hangari, mostovi, rezervoari, silosi, antenski i
dalekuvodni stolbovi, stolbni rezervoari, oxaci, of{or-platformi i drugi
specifi~ni objekti.
^elikot kako konstruktiven materijal poseduva niza pozitivni svojstva:
- visoki mehani~ki karakteristiki
- mali dimenzii i te`ina na konstruktivnite elementi
- industrisko proizvodstvo
- lesna malipulacija, transport i monta`a
- relativno ednostavno fundirawe
- povolno seizmi~ko odnesuvawe
- fleksibilnost i adaptibilnost
- mo`nost za demonta`a i relokacija
Visokite mehani~ki karakteristiki (jakost i deformabilnost) i duktilnosta
na ~elikot, zna~itelno pogolemi vo odnos na ostanatite grade`ni materijali,
ovozmo`uvaat najvisok stepen na iskoristuvawe na nose~kite svojstva, a pritoa i
zna~itelna plasti~na rezerva vo nosivosta. Ova e od posebno zna~ewe vo
ekstremni uslovi na tovarewe kako: neramnomerno slegnuvawe na potporite,
seizmi~ko i udarno dejstvo. Blagodarenie na visokite mehani~ki svojstva,
elementite na ~eli~nite konstrukcii, vo sporedba so onie od drugi konstruktivni
materijali, se so mali dimenzii, lesni i pogodni za transport i manipulacija.
Malata te`ina e povolna za gradba vo seizmi~ki aktivni podra~ja, a isto taka go
poednostavuva i fundiraweto na objektot.
Rasponite i visinite koi mo`at da se sovladaat so ~eli~nite konstrukcii se
zna~itelno pogolemi. Vo mnogu slu~ai, kao na primer: mostovi so golemi rasponi,
zgradi so golema spratnost, sportski i drugi hali so rasponska pokrivna
konstrukcija, visoki stolbovi i jarboli; ~eli~nata nose~ka konstrukcija se
nametnuva kako edinstveno racionalno re{enie. So ogled na toa, ~eli~nite
konstrukcii gi dr`at site rekordi vo grade`ni{tvoto: golemina na rapon, visina,
brzina na gradba i sl.
Brziot porast na naselenieto i intenzivnata migracija na lu|eto vo golemite
gradovi ja nametnuva potrebata za napu{tawe na konvencionalnite tehniki na
gradewe i prio|awe kon potpolna industrijalizacija na grade`niot proces.
Glavniot akcent se postavuva na brzata gradba koja treba da gi zadovoli
kriteriumite za kvalitet, funkcionalnost i ekonomi~nost. ^eli~nite konstrukcii
ovozmo`uvaat visok stepen na industriska gradba, t.e., najgolem del od
konstrukcijata se izveduva vo specijalizirani fabriki so {to se dobiva vo brzina
na gradewe, eliminirawe na faktorot "~ovek", vremenski uslovi i nepredvideni
raboti.
Vredno e da se napomene deka, pokraj nizata pozitivni svojstva, ~eli~nite
konstrukcii se osetlivi od aspekt na korozijata i vo uslovi na po`arno dejstvo.
Adekvatnata za{tita od korozija se nametnuva kako voobi~aena merka kaj ~eli~nite
konstrukcii.

1.2 ISTORISKI RAZVOJ NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII

@elezoto vo prirodata se nao|a vo vrzana forma, odnosno kako `elezna ruda:
ferit, magnetit, hematit, limonit i pirit. Za izdvojuvawe na `elezoto od
`eleznata ruda potrebno e poznavawe na specifi~en proces za obrabotka na
rudata. Vo istoriskiot razvoj na ~ovekot cel eden period e nare~en "`elezen".
Vremeto na pojavata i koristeweto na `elezoto se locira vo periodot okolu
3000god. PNE. @elezno par~e so starost od 5000god. pronajdeno e pri
istra`uvaweto na golemata Keopsova piramida. Starite civilizacii na istok
(Indija, Kina) ja vladeele ve{tinata za proizvodstvo na `elezo, a preku Evreite i
Feni~anite taa bila prenesena vo Evropa.
Se do sredniot vek `elezoto se dobivalo vo niski {ahtni pe~ki i rovovi, a za
prerabotka bil poznat samo procesot na kovawe. Ve{tinata na liewe na `elezoto
se javuva vo po~etokot na XV vek i se koristi vo voeni celi (liewe na topovi). So
pronao|awe na procesot na dobvawe na sirovo `elezo so pomo{ na koks vo visokite
pe~ki (1735) po~nuva pogolemo proizvodstvo i po{iroka primena na `elezoto.
Primenata na `elezoto vo grade`nite konstrukcii vo prv period e ograni~eno
na sredstvata za vrska. Klincite se primenuvaat vo prviot milenium PNE,
zavrtkite se javuvaat vo sredina na XVI vek, a podvrskite za spojuvawe na drvenite
elementi vo XVII vek. Se do vtorata polovina na XVIII vek `elezoto, skoro
isklu~ivo, se koristi kako sredstvo za vrska na drvenite konstrukcii.
Prvata nose~ka konstrukcija od `elezo e mostot preku rekata Severn izgraden
od strana na Abraham Darby (1777-1779). Mostot e la~en so raspon od 30.6m i strela
od 13.7m i se sostoi od pet segmentni laka na tri zgloba postaveni na rastojanie os
1.5m. Vo mostot se vgradeni 378t. lieno `elezo, a istiot i denes se koristi kako
pe{a~ki most (sl.1).

Sl.1 Most preku rekata Severn vo Anglija

So pronao|aweto na parnata ma{ina postapkata za dobivawe na `elezo vo
visokite pe~ki se podobruva so vbrizguvawe na prethodno zagrean vozduh. Vo
1784god. Henry Cort go pronao|a pudel-procesot za dobivawe na vareno `elezo koe
ima zna~itelno podobri karakteristiki koi ovozmo`uvaat posmeli gradbi. Taka od
ovoj materijal vo 1850god. e izgraden i mostot Britanija preku moreuzot Menej so

rasponi 71.9+2h141.7+71.9m za dvokolose~en `elezni~ki soobra}aj. Mostot se

sostoel od dve sandu~esti gredi niz koi pominuvale vozovite.
Progresot vo izgradba na mostovi i pokrivni konstrukcii od vareno `elezo
brzo se {irel vo site razvieni zemji. Francuskiot in`ener Ferdinant Zores vo
1839god. uspeal da go izvala prviot I profil, a potoa i U profilot. Podocna (1852)
prefabrikuvanite tabli za kolovozot na mostovite go dobiva negovoto ime Zores
`elezo.
Vo isto vreme se razvivaat i teoriskite osnovi za presmetuvawe na
konstrukciite so {to se ovozmo`uva proektirawe i izvedba na se posmeli objekti.
Na toa pole rabotat niza nau~nici: Navier, Klapeyron (Francija), Kremona, Kastigliano
(Italija), Bernoulli, Euler, Tetmayer ([vajcarija), Maxwell (Anglija), Winkler, Culmann,
Ritter, Gerber, Mohr (Germanija).
Pronao|aweto na topeniot ~elik (1855 Henry Bessemer) prestavuva ~ekor
napred vo primenata na ~elikot grade`nite konstrukcii. Sepak, poradi skapata
postapka i malite koli~ini topeniot ~elik ne konkurent na varenoto `elezo se do
vtorata polovina na XIX vek. Mostot Sent Luis preku rekata Misisipi zavr{en vo
1874god. e prv pozna~aen objekt napraven od ~elik. Mostot e la~en so rasponi od
153+159+153m.
Pomasovno proizvodstvo na topeniot ~elik se javuva po 1880god. so primena na
Simens-Martinoviot, a potoa i na Tomasoviot proces vo proizvodstvoto. Ovoj
~elik, koj i denes se primenuva, se odlikuva so dobar kvalitet i konkurentna cena.
Vo ovoj period zapo~nuva erata na epohalni grade`ni dostignuvawa. Vo 1883god.
izgraden e vise~kiot most vo Wujork preku rekata Ist, poznat kako Bruklinski most
so toga{ rekorden raspon od 486m. (sl.2).

Sl.2 Bruklinski most preku rekata Ist vo Wujork

Prvata zna~ajna konstrukcija od ~elik vo Anglija e monumentalniot most Fort
(Forth Bridge) zavr{en vo 1889god. (sl.3). Mostot pretstavuva gerberova greda so
rasponi od 210 +521+521+210m. Vo mostot se vgradeni 53.305t ~elik i 6.500.000
zakovki. Se do 1917god. mostot go dr`i rekordot vo najgolem raspon.
Zna~aen ~ekor napred vo gradbata so ~elik e otkrivaweto na postapkata za
elektrola~no zavaruvawe (1881god.). Prva zavarena konstrukcija pretstavuva
mostot na rekata Sludva vo Polska izgraden 1928god. Vo po~etokot zavarenite
mostovski konstrukcii se poka`ale kako poednostavni za izvedba i poekonomi~ni
od zakovanite. Me|utoa, nabrzo se zabele`ani puknatini vo zavarenite spoevi, koi

pri niski temperaturi dovele i do havarija na nekolku mostovi. Ovie pojavi

inicirale dopolnitelni istra`uvawa koi generirale zna~ajni soznanija za
odnesuvaweto na ~elikot i zavarenite spoevi pri dinami~ko tovarewe.

Sl.3 Forth Bridge vo Anglija

Pokraj primenata vo premostuvaweto na golemite rasponi ~eli~nite
konstrukcii se primenuvaat i vo objektite od visokogradbata, vo po~etokot, za
nose~kite pokrivni konstrukcii. Prvata pove}ekatna konstrukcija od lieno `elezo
izgradena e vo Anglija (1797). Se raboti za pettospratna fabri~ka zgrada.
Vo Francija, 1876god. izgradena e Ajfelovata kula so visina od 300m, {to vo
narednite 41god. pretstavuva{e rekordna visina. Zna~eweto na ovaa konstrukcija
vo natamo{nata gradba na visoki objekti e mo`nosta koja taa ja dade za prou~uvawe
na dejstvoto na veterot.
Vo poslednata decenija od XIX vek vo Amerika izgrdeni se niza pove}ekatnici
od sistem ~eli~ni ramki, od koi najvisokata (Bruce Price's American Surety Building)
dvaesetkatnica so visina od 93m.
Po~etokot na XX vek go ozna~uva startot vo trkata za sovladuvawe na
pogolemi rasponi kaj mostovite i pogolemi visini kaj zgradite.

1.3 PRIMENA NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII

1.3.1 Primena ~elikot vo mostogradbata
Bez somnevawe, mostovite pretstavuvaat edni od najimpresivnite gradbi i
dostignuvawa vo konstruktivnoto in`enerstvo. Zaradi visokata nosivost i malata
sopstvena masa, ~eli~nite mostovi, bez isklu~ok, gi dr`at site rekordi vo raspon,
visina na piloni, {irina na kolovoz i sl.
Vise~kite mostovi dominiraat vo sovladuvaweto na golemite rasponi. Ovde
}e bide dadena edna lista na ~eli~ni mostovi spored nivniot raspon:
Akashi Kaikyo Humber Bridge Tsing Ma Verrazano Narrows Golden Gate Mackinac Staits Bosfor George Washington Tajo Firth of Forth -

Japonija
Anglija
Hong Kong
SAD
SAD
SAD
Turcija
SAD
Portugal
Anglija

L=1990 m
L=1410 m
L=1377 m
L=1298 m
L=1281 m
L=1158 m
L=1074 m
L=1067 m
L=1013 m
L=1006 m

Sl.4 Akashi Kaikyo bridge

(1998)
(1981)
(1964)
(1937)

(1932)

1.3.2 Primena ~elikot vo visokogradbata

Najzastapena oblast na primena na ~eli~nite konstrukcii, po brojnost na
objekti i vgradeno koli~estvo ~elik, e visokogradbata. Nose~kite ~eli~ni
konstrukcii pretstavuvaat racionalno re{enie i ekonomski se konkurentni vo
gradbata i na ednokatni i pove}ektnite zgradi (so mala katnost), industriski hali,
koi vo princip mo`at da se izveduvaat i so drugi konstruktivni materijali.
Vo tabelata daden e pregled na procentualnoto u~estvo na ~eli~nite
konstrukcii vo gradbata na poedini tipovi na objekti vo nekolku razvieni zemji od
Evropskata Unija.

Zemja

Proizvod.
(vo 1000t)

Germanija
Francija
Italija
Anglija
[panija
Holandija

1205
800
680
1182
1084
482

Procentualno u~estvo vo vkupnata gradba

Spratni Industr. Neindus. Zemjode
zgradi
hali
priz.
l.
Mostovi
hali
objekti
17
25
10
10
23
78
56
62
40
11
20
7
12
30
57
95
61
85
40
30
85
55
15
10
26
80
40

Koga se raboti za sovladuvawe na pogolemi rasponi i visini, prednosta na

~eli~nite konstrukcii doa|a do poseben izraz. Kaj industriskite hali, izlo`beni
pavilioni, sportskite sali i sl., kaj koi se nametnuva potreba od rasponski
pokrivni konstrukcii, ~eli~nite konstrukcii pretstavuvaat edinstveno
racionalno re{enie. Ilustrativni se primerite na pokrienite tribini na
sportskite stadioni {irum svetot koi, bez isklu~ok, se izvedeni so ~eli~na
konstrukcija. Isto taka, pokrivnite konstrukcii na sportskite sali, kako vo svetot,
taka i kaj nas, voobi~aeno se izveduvaat od ~eli~na nosiva konstrukcija.
Poseben beleg na mo`nostite {to gi dava ~elikot kako konstruktiven
materijal se visokite zgradi. Trkata vo sovladuvawe na visinite zapo~nuva vo
prvata decenija od XX vek so gradbata na 53-spratnata Metropoliten Tower (Wujork)
vo1909god. so visina od 215m. Vo 1931god. e izgradena Empire State Building, 102
sprata i visina od 381m. Ovaa zgrada go dr`e{e rekordot vo narednite 40god.
Listata na najvisokite zgradi vo svetot, spored visinata e:
Petronas Tower Sears Tower Jin Mao Building World Trade Center Empire State Building Central Plaza Bank of China Tower T & C Tower Amoco BuildingJohn Hancock Building-

Kuala Lumpur (Malezija)

^ikago (SAD)
[angaj (Kina)
Wujork (SAD)
Wujork (SAD)
Hong Kong (Kina)
Hong Kong (Kina)
Kao{ing (Tajvan)
^ikago (SAD)
^ikago (SAD)

450 m
442 m
420 m
417 m
381 m
374 m
369 m
347 m
346 m
344 m

(1996)
(1974)
(1998)
(1973)
(1931)
(1992)
(1989)
(1997)
(1973)
(1969)

Za `al, zgradite blizna~ki na Svetskiot Trgovski Centar vo Wujork, bea

sru{eni po teroristi~kiot napad na 11.09.2001god.

Sl.5 Sears Tower

Vo idnina se o~ekuvaat u{te poimpresivni visini. Postojat idejni proekti za
World Trade Center vo ^ikago so visina od 701m i Milennium Tower vo Tokio so visina
od 840m.

1.3.3 Primena ~elikot vo specijalni objekti

Vo ovaa grupa na objekti spa|aat: rezervoari, silosi, bunkeri, cevkovodi,
antenski stolbovi, dalekovodni stolbovi, jarboli, oxaci, of{or platformi,
hidrotehni~ki konstrukcii i drugi konstrukcii so specijalna namena.
Vo specijalnite objekti treba da se napomenat i oxacite na solarnite
centrali (sl.6). Son~evata toplina se kolektira po principot na staklena gradina,
a potoa zagreaniot vozduh se sproveduva vo visokite oxaci vo koi doa|a do silno
struewe na vozduhot nagore. Energijata na ve{ta~kiot "veter" se koristi za vrtewe
na turbinite koi proizveduvaat elektri~na struja.
Postojaniot porast na potro{uva~kata na nafta i zemen gas ja nametnuva
potrebata za nivna eksploatacija i od morskite dlabo~ini. Za taa cel se gradat
of{or platformite koi denes gi ima preku 10.000. Prvata vakva platforma na
dlabina od 6m e postavena 1947god. vo Meksi~kiot zaliv. Od toga{ do denes se
bele`i rapidna evolucija na of{or industrijata (sl.7). Okolu 3.700 of{or
platformi se locirani vo Meksi~kiot zaliv, Severnoto more i Arktikot. Najgolem
broj na ovie platformi e izveden od zavareni ~eli~ni cevki, koi poseduvaat
maksimalna nosivost i minimalna povr{ina izlo`ena na silite na moreto i
veterot. Momentno "navisoka" platforma e Bullwinkle koja e postavena vo

Meksi~kiot zaliv vo 1988god. Visinata na platformata e 485m, vgradeni se 71.000t

~elik, a vo osnovata e 122h146m.

Sl.6 Solarna centrala ([panija)

Sl.7 Razvoj na off-shore platformite

Specifi~na oblast na primena na ~eli~nite konstrukcii se hidrotehni~kite
objekti. Poradi na~inot na eksploatacija, slo`enosta na na konstruktivniot oblik
i povisokiot stepen na ma{inska obrabotka, ovie konstrukcii vo in`enerskata
praksa se narekuvaat hidromehani~ka oprema. Ovie konstrukcii voglavno se
primenuvaat vo objektite koi slu`at za: regulacija na vodite, eksploatacija na
vodite i za{tita od voda. Najzna~ajna e primenata vo ureduvaweto na vodenite
pati{ta, kaj hidroenergetskite i akumulacionite sistemi. Isto taka ovie
konstrukcii se primenuvaat kaj melioracionite sistemi i vodnite zafati. Vo

sovremenite vodni pati{ta ~eli~nite konstrukcii se javuvaat vo sklop na: brodski

prevodnici, brodski liftovi, kosi rampi, kanalni mostovil i sl. Kaj
hidroenergetskite i akumulacionite sistemi ovie konstrukcii se javuvaat kaj:
zatvara~i, vlezni gradbi, cevkovodi i sl.

1.4 PREDNOSTI I NEDOSTATOCI NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII

Sekoj konstruktiven materijal se odlikuva so izvesni prednosti, odnosno
dobri karakteristiki, koi ja favoriziraat negovata primena za poedini elementi
od konstrukcijata. Mo`e da se raboti za prednosti od aspekt na nosivost,
deformabilnost, funkcionalnost, arhitektonski efekti, te`ina, trajnost, brzina
na gradba, cena na ~inewe i sl. Od sosema istite aspekti mo`at da se definiraat i
negativnite strani, ili nedostatocite, na konstruktivnite materijali.
1.4.1 Prednosti na ~eli~nite konstrukcii
1.4.1.1 Visoka jakost
^elikot e materijal koj se odlikuva so visokata jakost. Grani~nite napregawa
kaj konstruktivnite ~elici se dvi`at od 240 do 360MRa, a dozvolenite napregawa
za osnovni natovaruvawa od 160 do 240MRa. Visokata jakost, odnosno rabotni
napregawa, vodi kon pomala potreba od konstruktiven materijal, a so toa nose~kite
elementi se, uslovno zemeno, polesni. Sekako za te`inata na elementite bitna
uloga igra i specifi~nata te`ina na konstruktivniot materijal.
Visokata jakost na ~elikot, kako negova prednost, }e ja ilustrirame preku
odnosot na specifi~nata te`ina () i dozvolenoto napregawe (doz). Za taa cel }e
razgledame eden aksijalno tovaren element (kratok stolb) so napre~en presek A i
visina H. Napregaweto od aksijalnata sila iznesuva:
N

max =

N
doz
A

(1)

Volumenot na stolbot e: V=AH, a te`inata: G=V

So zamena, od prethodnite izrazi mo`e da se dobie
zavisnosta za povr{inata na popre~niot presek:

A=

G
H

(2)

Ako izrazot (2) go zamenime vo (1) dobivame:

G = N H

(3)

doz

Za ista sila i visina (3), te`inata na stolbot, izraboten od razli~ni

konstruktivni materijali, }e zavisi od odnosot / doz. Vo sporedbenata tabela
dadeni se karakteristikite na tri konvencionalni konstruktivni materijali:
~elik, drvo i beton.

(kg/m3)
doz (MPa)
/ doz
G (%)

^ELIK
^N 240
7850
160
49
100

DRVO
II klasa
800
10
80
163

BETON
MB 30
2450
12
204
416

Iako ~elikot kako materijal e pot`ok od drvoto za 9.8 pati, a od betonot za

3.2 pati, sepak stolbot izraboten od ~elik e polesen od drveniot za 1.6, a od
betonskiot za 4.16 pati.

1.4.1.2 Visok modul na elasti~nost (deformabilnost)

Modulot na elasti~nost na konstruktivnite ~elici (Jungov modul) se dvi`i od
206.000 do 210.000MRa. Za komparacija soodvetnite moduli na elasti~nost na
drugite konsruktivni materijali se:
aluminium
Eal=70.000MPa
beton
Ec=21.000MPa
drvo
Ew=10.000MPa
Prednosta na visokiot modul na elasti~nost mo`e da se ilustrira preku
grani~nata nosivost na eden stolb vo elasti~nata oblast na rabota, odnosno preku
Ojlerovata kriti~na sila:

N cr =

2E I
L2

O~igledno, kriti~nata sila, za stolb so konkretna dol`ina, zavisi od

proizvodot na modulot na elasti~nost i momentot na inercija, odnosno krutosta.
Ako pretpostavime ista nosivost, t.e., kriti~na sila, toga{, poradi razlikata vo
modulot na elasti~nost, eden aluminiumski stolb bi trebalo da poseduva 3 pati
pogolema inercija (I) vo odnos na istiot izraboten od ~elik. Spored toa,
gabaritnite dimenzii na ~eli~nite stolbovi se zna~itelno pomali vo odnos na
istite izraboteni od drug konstruktiven materijal.

q
fmax

hal
hc

L
hal =(1.5-2.0) hc
Do istata konstatacija se doa|a ako se postavi kako kriterium za
upotreblivost maksimalniot uklon na edna prosta greda natovarena so ramnomerno
podelen tovar:

fmax

5 q L4
=
384 E I

Deficitot vo modulot na elasti~nost se kompenzira so povisok moment na

inercija, odnosno so pogolema visina na nosa~ot. Toa, vo princip, vodi kon
pogolema koli~ina na konstruktiven materijal. Isto taka, pogolemata
konstruktivna visina generira niza nepovolnosti vo generalnoto oblikuvawe na
prostorot na objektot.
1.4.1.3 Visoka duktilnost (plasti~nost)
^elikot e materijal koj poseduva izrazita osobina za plastifikacija, odnosno
zna~itelni rezervi na post elasti~na nosivost. Ako se sporedat rabotnite
dijagrami za konstruktiven ~elik i beton (sl.8) se zabele`uva deka ~elikot
trpi golemi deformacii do pojavata na lom. Sposobnosta za plastifikacija e
osobeno povolna vo pogled na preraspredelbata na vlijanijata vo konstrukcijata.
Ovaa osobina ovozmo`uva priem na ekstremni slu~ai na tovarewe bez pojava na
destrukcija. Vakvi sostojbi se karakteristi~ni pri seizmi~ko dejstvo. Spored toa,

~eli~nite konstrukcii se izrazito pogodni za gradba vo seizmi~ki aktivni

podra~ja, odnosno nivnata primena zna~itelno go namaluva seizmi~kiot rizik.

steel

concrete

0.5%

>10%

Sl.8 Dijagram

1.4.1.4 Homogenost i izotropnost

^elikot e homogen materijal, odnosno materijal so izedna~eni fizi~komehani~ki karakteristiki po celiot volumen.
^elikot e isto taka i izotropen materijal, odnosno materijal so podednakvi
mehani~ki osobini (jakost i deformabilnost) vo site pravci.
Najgolem broj na hipotezi vo teorijata na konstrukciite poa|aat od
pretpostavkata za homogen i idealno elasti~en materijal. ^elikot, mo`e da se
ka`e, vo najgolema mera gi ispolnuva ovie uslovi.

1.4.2 Nedostatoci na ~eli~nite konstrukcii

^elikot pokraj nizata prednosti, koi bea elaborirani, se odlikuva i so
odredeni nedostatoci, odnosno nepovolni karakteristiki.
1.4.2.1 Korozija
@elezoto e aktiven metal so izrazit afinitet za oksidacija. Korozijata na
~elikot pretstavuva elektrohemiski proces vo koj u~estvuvaat pozitivnite joni na
`elezoto (Fe++) i negativnite hidroksidni joni ((OH)-). Kako produkt se dobiva
`elezen hidroksid (Fe(OH)2)), koj potoa oksidira vo `elezen oksid (Fe2O3xH2O)
zasiten so voda, ili poznat pod imeto r'|a. Za pojava na korozijata neophodno e
simultano prisustvo na voda (kako elektrolit) i kislorod. Nedostatok na eden od
~initelite onevozmo`uva pojava na korozija.
Postojat pove}e vidovi na krozija koi se razlikuvaat po intenzitetot:
atmosverska korozija, korozija vo voda, korozija vo zemja, kontaktna korozija,
naponska korozija. Vo sekoj slu~aj, voobi~aena e atmosverskata korozija ~ij
intenzitet zavisi od stepenot na zagadenost na sredinata. Intenzitetot na
korozijata naj~esto se izrazuva so godi{nata zaguba na metal (mm/god).

do 0.004mm

vo pustina

0.03-0.05mm

vo otvorena nezagadena sredina

0.04-0.16mm

vo industriska sredina

0.06-0.16mm

vo primorska sredina

Za eliminirawe, ili sveduvawe na minimum, na procesot na korozijata se

vr{i za{tita na ~eli~nite konstrukcii od korozija. Za{titata od korozija mo`e da
bide aktivna i pasivna. Aktivnata za{tita podrazbira niza merki so koi se
namaluva procesot na korozijata. Pasivnata za{tita se sostoi vo izolirawe na
metalnata povr{ina od korozivnite agensi. Istata se vr{i so prema~kuvawe na
konstrukcijata so antikorozivni boi, ili so nanesuvawe na sloj od za{titen metal
(naj~esto toplo cinkuvawe). Mo`ni se i kombinirani metodi.
Vo sekoj slu~aj nepovolnosta se sveduva na potrebata od dopolnitelnite
merki za za{tita koi ja podigaat cenata na ~eli~nata konstrukcija.
1.4.2.2 Otpornost na visoki temperaturi - po`arno dejstvo
Visokite temperaturi, karakteristi~ni za po`arna sostojba, imaat nepovolno
vlijanie vrz mehani~kite karakteristiki na konstruktivnite ~elici (sl.9). So
porast na temperaturata doa|a do rapidno opa|awe na nosivosta (granicata na
razvlekuvawe) i deformabilnosta (modulot na elasti~nost).
1.0

Efektivna granica
na razvlekuvawe

0.8

ky, = f y, / f y

0.6

Naklon na linearno
elasti~niot del

kE, = Ea, / Ea
0.4

Granica na
proporcionalnost

k p, = f p, / f p
o

[ C]

0.2

100

200

300

400

500

600

700

800

900

Sl.9 Temperaturna promena na mehani~kite karakteristiki

Temperaturata pri koja, poradi padot na mehani~kite karakteristiki,
nose~kiot element ja dostignuva sostojbata na grani~na nosivost se definira kako
grani~na ili kriti~na temperatura. Istata zavisi od konstruktivniot sistem i
plasti~nite rezervi na nosivost, kako i od stepenot na tovarewe. Kriti~nata
temperatura se dvi`i vo granicite od 500-700oC.
^elikot poseduva visoka toplinska provodlivost taka {to procesot na
zagrevawe na ~elikot vo po`arni uslovi e brz i neza{titena ~eli~na konstrukcija
za 10 do 30m se zagreva na temperaturi od 500-900oC. Potrebnoto vreme na
zagrevawe za da se dostigne kriti~nata temperatura e vreme na po`arna otpornost,
ili samo po`arna otpornost na konstrukcijata.
Baranata po`arnata otpornost e propi{ana vo tehni~kata regulativa. Dokolku
neza{titenata ~eli~na konstrukcija ne ja poseduva propi{anata po`arna otpornost
se nametnuva potrebata od soodvetna po`arna za{tita. Naj~esto, elementite od
~eli~nata konstrukcija se oblagaat so materijali koi poseduvaat termoizolaciono
svojstvo, odnosno go {titat ~elikot od prekumerno zagrevawe.

Po`arnata za{tita na ~eli~nata konstrukcija nepovolno se odrazuva vo

pogled na podigawe na cenata.
Vo sekoj slu~aj, procenkata na po`arniot rizik, kaj golem broj na objekti vo koi
po`arniot proces ne gi zagrozuva `ivotite na lu|eto, se sveduva vo ekonomski
ramki. Odredeni tendencii vo praksata, za za{tita na nose~kite konstrukcii i vo
uslovi na nizok po`aren rizik, vodat kon nepotrebno poskapuvawe.
1.4.2.3 Cenata na ~elikot
Cenata na ~elikot mo`e, od odreden aspekt, da se razgleduva kako nepovolna
karakteristika, iako site konstruktivni materijali imaat svoja cena. Vsu{nost
finalnata cena na objektot e vistinskiot ekonomski komparativ.
Za ilustracija, cenata na eden kilogram vgradena ~eli~na konstrukcija se
dvi`i od 1.00 do 1.50 EUR.

2. POSTAPKI ZA PROIZVODSTVO NA ^ELIKOT

2.1 PROIZVODSTVO NA @ELEZO
@elezoto vo prirodata se nao|a vo vrzana forma, odnosno kako `elezna ruda.
Magnetitot (FeMg3O4) i hematitot (Fe2O3) pretstavuvaat oksidi na `elezoto,
sideritot (FeCO3) e karbonat, a piritot (FeS2) sulfid na `elezoto.
Postapkata za prerabotka na `eleznata ruda im bila poznata i na drevnite
civilizacii. Nekolku mileniumi `elezoto se dobivalo vo {ahtni pe~ki vo koi
`eleznata ruda se zagrevala so drven jaglen. Finalniot proizvod bilo 10 do 20sm
debelo par~e na `elezo izme{ano so zgura. So naknadno zagrevawe i kovawe
zgurata bila otstranuvana i se dobivalo `elezo pogodno za oblikuvawe. Vakviot
proces na proizvodstvo i prerabotka, bez pogolemi izmeni, se zadr`al se do
sredniot vek. Po 1200god. se koristat pogolemi pe~ki vo koi ve{ta~ki se vbrizguva
vozduh. Vo XV vek se razviva visokata pe~ka vo koja se vduvuva vozduh preku mevovi
koi gi pridvi`uva voda. Vo ovie pe~ki se razviva povisoka temperatura pa
surovoto `elezo se dobiva vo te~na forma. @elezoto ne sodr`elo zgura, me|utoa
sodr`elo visok procent na jaglenorod i te{ko bilo za natamo{na obrabotka.
Zna~aen ~ekor napred vo proizvodstvoto na `elezoto e napraven po
otkrivaweto na parnata ma{ina i so voveduvaweto na kameniot jaglen vo procesot
na topewe. Prvata visoka pe~ka na koks pu{tena e vo proizvodstvo 1735god. od
strana na A.Darby vo Anglija, a zna~itelno potoa vo 1796 i vo Germanija. Visokite
pe~ki stanuvaat se poefikasni so koristeweto na parnata ma{ina za vduvuvawe na
vozduh (1828god.) i so koristeweto na otpadnite gasovi za zagrevawe na pe~kata.
Vakviot princip na rabota na visokite pe~ki, so izvesni modifikacii, se zadr`uva
do denes.

Sl.1 [ematska pretstava na visoka pe~ka

Pred da se vnese vo visokata pe~ka rudata se priprema: se meli, se see, se
pere, magnetno se obrabotuva; a so cel maksimalno da se oslobodi od jalovinata.
Potoa se pr`i za da se oslobodi od vodata i jaglenorodniot dioksid. Na rudata i se
dodavaat elementi koi }e ovozmo`at polesno izdvojuvawe na jalovinata (zgura).

Ako jalovinata e kisela (kvarc) se dodava kalcium karbonat ili dolomit, a ako e
bazna (kalcium karbonat) se dodava glina, granit ili drugi materijali koi sodr`at
silikatna kiselina. Vaka pripremenata ruda zaedno so koksot se vnesuva vo
visokata pe~ka. Koli~estvoto na koks varira od 500 do 1000kg na ton surovo
`elezo. Kapacitetot na visokite pe~ki e do 3600m3 i visina do 35m. Istite rabotat
kontinuirano (ne se gasnat) vo period od 5 do 10 god.
Procesot na proizvodstvo na `elezoto vsu{nost pretstavuva proces na
dezoksidacija na `eleznata ruda i mo`e hemiski da se pretstavi so ravenkata:
2Fe2O3 + 3C = 4Fe + 3CO2
Vaka dobienoto surovo `elezo sodr`i silicium, mangan, fosfor, sulfur i
visok procent na jaglenorod (do 5%). Visokiot procent na jaglenorod go pravi krto,
nemo`e da se obrabotuva, a mo`e samo da se lie. @elezoto ima specifi~na masa od
7870kg/m3 i to~ka na topewe od 1528oC. Ponatamo{niot proces na osloboduvawe od
vi{okot na jaglenorod i drugi primesi, kako i oblagoroduvawe so elementi za
legirawe e vsu{nost proces za proizvodstvo na ~elik.
2.2 PROIZVODSTVO NA ^ELIK
Proizvodstvoto na ~elik od surovoto `elezo dobieno vo visokite pe~ki, vo
su{tina, pretstavuva proces na osloboduvawe od vi{okot na jaglenorod.
Prvata postapka za podobruvawe na kvalitetot na surovoto `elezo se vr{ela
vo pudel-pe~ki (1784god. H.Cort) pri {to se dobivalo t.n. vareno `elezo. Vo pudel
pe~kite surovoto `elezo se topelo, a procesot na oksidacija na jaglenorodot se
odvival so plamente jazici i postojano me{awe na rastopot so {ipki.
Proizvodstvoto na ~elik tesno e povrzano so H.Bessemer koj vo 1855god. ja
prona{ol postapkata za dobivawe na t.n. topen ~elik vo konvertori (sl.2).
Postapkata ja podobril G.Thomas vo 1878god., pa istata se narekuva BesemerTomasova postapka. Oksidacijata na jaglenorodot i drugite "ne~istotii" se vr{ela
so vduvuvawe na vozduh preku perforiranoto dno na konvertorot. Na toj na~in, vo
sporedba so pudel-pe~kite, procesot na proizvodstvo se ubrzal za pedeset pati.
Konvertorskiot ~elik sodr`el visok pocent na azot koj go pravel krt i podlo`en
na proces na starewe. Zna~itelno podobruvawe e vovedeno so LD (Linz-Donawitz)
postapkata pri koja namesto vozduh se koristi ~ist kislorod.
pre~istuvawe
(so duvawe)

praznewe

polnewe

odlivawe
na ~elik
surovo
`elezo

dovod na
vozduh

Sl.2 Besemer-Tomasov konvertor

Naporedno so Tomas-Besemerovata se koristi Simens-Martinovata (1864god.
Simens-Martin) postapka za dobivawe na ~elik. ^elikot se dobiva vo Simens-

Martinova pe~ka (sl.3) vo koja surovoto `elezo pome{ano so varovnik i star ~elik
se obrabotuva so oksidira~ki plamen od smesa na gas i vozduh. So ogled deka
koli~inata na vovle~en azot e mala se dobiva ~elik so visok kvalitet.
topol vozduh

topli otpadni
gasovi

topol
gas

sogoruvawe

regeneratori

laden gas

laden vozduh

oladeni gasovi

Sl.3 Simens-Martinova pe~ka

Najsovremen proces na proizvodstvo na ~elik e elektro postapkata vo koja
surovoto `elezo so dodatocite se topi so pomo{ na elektri~en lak od tri jagleni
elektrodi. Kapacitetot na ovie pe~ki (sl.4) e 200t a vremeto na edna {ar`a 1.5~.
Vo elektri~nite pe~ki se dobivaat kvalitetni i visokolegirani ~elici.
grafitni elektrodi

elektri~en lak

Sl.4 Elektro pe~ka

Vo tekot na postapkata za dobivawe na ~elik, so oksidacijata na jaglenorodot
se formiraat meur~iwa od jaglenoroden monoksid (CO) koi te`at da izlezat na
povr{inata. ^elikot vo koj ima zna~itelno koli~estvo zarobeni gasni meuri e so
{uplikava struktura i sklon kon segregacija na jaglenorodot i proces na ve{ta~ko
starewe. Vakviot ~elik se narekuva nesmiren. Koga na ovoj ~elik se dodadat
elementi koi imaat afinitet za vrzuvawe na kislorodot (mangan, silicium, titan,
aluminium) genezata na gasnite meuri se spre~uva i se dobiva t.n. smiren ~elik.
Na krajot od procesot, po bilo koja postapka, te~niot ~elik se izliva vo
lonci, a potoa vo kalapi (kokili) so razli~en oblik, ili vo postrojka za
kontinualno liewe i proces na natamo{na obrabotka.
Finalniot proizvod vo ~eli~anite pretstavuvaat ~eli~nite polufabrikati:
ingoti (brami), slabovi, gredici i {ipki.

3. KARAKTERISTIKI NA ^ELIKOT
Konstruktivnite ~elici od koi se izrabotuva nose~kata konstrukcija na
grade`nite objekti poseduvaat specifi~ni fizi~ki, hemiski, mehani~ki i
tehnolo{ki svojstva.
Vo fizi~kite karakteristiki spa|aat: boja, specifi~na te`ina, temperatura
na topewe, elektroprovodlivost, magnetni svojstva, toplinska provodlivost,
specifi~na toplina, koeficient na toplinsko {irewe.
Vo mehani~kite karakteristiki, koi se za nas od posebno zna~ewe, spa|aat:
jakost, elasti~nost, duktilnost, tvrdina, `ilavost i sl.
Tehnolo{ki karakteristiki se: zavarlivost, plasti~nost, livnost, kovnost,
isteglivost, obrabotlivost, otpornost na abewe i dr.
Ovde }e bidat razgledani odredeni karakteristiki i odnosi koi imaat
neposredno vlijanie na mehani~kite karakteristiki na ~elikot.

3.1 OSNOVI NA METALURGIJATA NA ^ELIKOT

3.1.1 Kristalna re{etka
^elikot pretstavuva legura na `elezoto i jaglenorodot i razni drugi
elementi koi se dodavaat, ili se nao|aat kako ne~istotii koi nemo`at da se
izbegnat. Mikrostrukturata na materijalot e zrnesta, kristalna struktura,
sostavena od pravilno prostorno rasporedeni atomi. Kristalnata re{etka na
konstruktivnite ~elici e kubna i mo`e da bide prostorno ili povr{inski
centrirana (sl.1).
- re{etka

- re{etka

-19

a=2.9 .10

-19

a=3.6 .10 m

Sl.1 [ema na kristalnata struktura

Vo slu~aj na prostorno centrirana re{etka, edna kristalna kelija se sostoi
od 9 atomi rasporedeni po aglite i vo centarot na edna kocka. Eden kristal sodr`i
106 vakvi kelii. Vakvata kristalna forma se narekuva -forma ili -`elezo.
Kristalnata kelija na povr{inski centriranata re{etka se sostoi od 14
atomi rasporedeni vo aglite i vo centarot na stranite na edna kocka. Vakvata
kristalna forma se narekuva -forma ili -`elezo. Ovaa kristalna struktura na
sobna temperatura e eden od glavnite faktori koj gi odreduva karakteristikite na
~elikot.
Pri sukcesivno zagrevawe na ~elikot doa|a do promena na volumenot. Na
temperatura od 910oC doa|a do izvesna anomalija, odnosno namaluvawe na

volumenot (sl.2). Imeno, do ovaa temperatura `elezoto e vo -forma, a potoa doa|a

do naglo preminuvawe vo -forma.
0.15
V
V

rastop

910 [oC]

0.05

500

1535 [oC]

1390 [oC]

0.10

TEMPERATURA [ C]

1000

1500

Sl.2 Temperaturna promena na volumenot

Volumenot opa|a poradi pogolemata gustina na pakuvawe na atomite vo `elezoto. Kaj -`elezoto vo edinica volumen ima: 8h(1/8)+1=2 atomi, dodeka kaj `elezoto: 8h(1/8)+6h(1/2)=4 atomi, odnosno gustinata na -`elezoto e dvojno
pogolema. Na temperatura od 1390oC povtorno se vospostavuva -formata i doa|a do
nagla ekspanzija. Na temperatura od 1535oC ~elikot po~nuva da se topi i preo|a vo
te~na agregatna sostojba.
Vo procesot na ladewe na rastopot, na odredena temperatura, se javuvaat
prvite kristali koi po~nuvaat da se grupiraat vo pravecot na liniite na ladeweto.
Vo zavisnost od hemiskata struktura na ~elikot i brzinata na ladeweto, istiot
kristalizira vo positno ili pokrupno zrnesta struktura. Voobi~aeno, positno
zrnestata struktura dava podobri karakteristiki.
Kristalnata re{etka ima bitno vlijanie na mehani~kite karakteristiki.
Karakteristikite na -formata se pomala jakost so izrazena granica na
razvlekuvawe i golema deformabilnost (mo`nost za plasti~na deformacija).
Karakteristikite na -formata se visoka jakost i mala mo`nost za plasti~no
deformirawe.Toa e posledica na otsustvo na pogodni ravnini za smolknuvawe vo
kristalnata kelija.
3.1.2 Vlijanie na jaglenorodot vo ~elikot
Najgolemo vlijanie na mikrostrukturata i karakteristikite na ~elikot ima
koli~estvoto na jaglenorod. Konstruktivnite ~elici sodr`at pomalku od 0.25%,
alatnite ~elici do 1.00%, a lienoto `elezo i do 5.00%.
Atomite na jaglenorodot se zna~itelno pomali i se uglavuvaat vo pogolemite
prostori me|u atomite na `elezoto, odnosno jaglenorodot mo`e da bide rastopen vo
`elezoto. Vo toj slu~aj -`elezoto ima pogolema mo`nost za akumulacija na
jaglenorod. Ostatokot od jaglenorod mo`e da se javi vo dva vida: kako hemisko
soedinenie so `elezoto Fe3C (`elezen karbid) koj se narekuva cementit, ili kako
eutekti~na smesa na `elezo i cementit koja se narekuva perlit. Strukturata na
perlitot se sostoi od naizmeni~no postaveni lameli na `elezo i cementit koi
davaat sedefest - biseren odsjaj, po {to i go dobil imeto (biser-perl).

Vo ~elicite koi sodr`at do 1.00% jaglenorod se javuvaat nekolku

karakteristi~ni strukturi koi so promena na temperaturata se menuvaat.
Ferit ili -`elezo pretstavuva struktura so prostorno centrirana kubna
re{etka i maksimum 0.08% S (jaglenorod). Mehani~kite karakteristiki na feritot
se: jakost na zategawe 250MRa i izdol`uvawe 50%.
Cementit ili `elezen karbid (Fe3C) koj sodr`i 6.65% S. Mehani~kite
karakteristiki na cementitot se: jakost na zategawe 750MRa i izdol`uvawe 1%.
Perlit e eutekti~na smesa na ferit i cementit. Vkupnata sodr`ina na
jaglenorod vo ovaa smesa iznesuva 0.78%. Mehani~kite karakteristiki na perlitot
se: jakost na zategawe 500MRa i izdol`uvawe 10%.
Austenit ili -`elezo pretstavuva struktura so povr{inski centrirana kubna
re{etka koj egzistira na povi{eni temperaturi. Sodr`inata na jaglenorod vo
austenitot raste so porast na temperaturata i mo`e da dostigne 2.00% na
temeratura od 1130oC.
o

temperatura [ C]
910

900
austenit

800

austenit
+
ferit

austenit
+
cementit

723

700

ferit
+
perlit

ferit

0.2

0.4

cementit
+
perlit

0.6

0.8

1.0

sodr`ina na jaglenorod [%]

Sl.3 Dijagram na sostojbata `elezo-jaglenorod

Dijagramot ja ilustrira promenata na strukturata na ~elikot vo zavisnost od
temperaturata i sodr`inata na jaglenorod.
^elicite koi sodr`at do 0.78% S na temperatura pod 723oC poseduvaat
struktura od ferit i perlit, dodeka ~elicite so pogolema sodr`ina na jaglenorod
struktura na perlit i cementit. Su{tinska promena se slu~uva na temperatura od
723oC, koga perlitot preo|a vo austenit. Pri proces na ladewe austenitot ne e vo
sostojba da go akumulira vi{okot na jaglenorot pa istiot se izdvojuva vo forma na
cementit.
Dijagramot na sl.3 vsu{nost ja pretstavuva sostojbata na sporo ladewe na
~elikot. Rezultatot pretstavuva mikrostruktura sostavena od ferit i perlit ili
od cementit i perlit. Feritot e duktilen so relativno mala jakost, dodeka
perlitot ima pogolema jakost, me|utoa e krt. Kakvi karakteristiki }e ima ~elikot
zavisi od procentualnoto u~estvo na ovie strukturi, a koi zavisat od sodr`inata
na jaglenorod vo ~elikot.
So zgolemuvawe na procentot na jaglenorid, vo princip, se dobivaat ~elici so
pogolema jakost, no so mala duktilnost i `ilavost. Karakteristi~no e deka mali
promeni vo procentot na jaglenorod vodat kon golemi promeni vo mehani~kite

karakteristiki. Procentot na jaglenorod vo konstruktivnite ~elici e ograni~en na

0.25%, me|udrugoto i poradi svojstvo za zavarlivost. Zavaruvaweto na ~elicite so
povisok procent na jaglenorod e ote`nato.
3.1.3 Termi~ka obrabotka na ~elikot
Prethodno bea razgledani karakteristikite na sporo ladenite ~elici.
Dokolku procesot na ladewe malku se zabrza, dobar del od navedenite
transformacii na strukturata }e se promenat. Toa e slu~aj so ~elik koj izvaden od
pe~kata se ladi na prirodna atmosvera. Vo nego doa|a do zgolemuvawe na
koli~estvoto na ferit vo mikrostrukturata i do positno zrnesta aruktura na ferit
i perlit. Vakviot ~elik se narekuva normaliziran. Postapkata vodi kon
zgolemuvawe na jakosta, a poradi positno zrnestata struktura se zadr`uva i
duktilnosta i `ilavosta. Vo zavisnost od procentot na jaglenorod se definira i
temperaturata na koja se vr{i normalizacija. Istata e obratno proporcionalna so
procentot na jaglenorod.
So zabrzuvawe na procesot na ladewe, austeniot namesto vo perlit se
transformira vo edna posebna igli~esta struktura nare~ena bejnit. Pri naglo
ladewe austenitot se transformira vo edna struktura nare~ena martenzit.
Kristalnata re{etka na martenzitot e kako feritnata, prostorno centrirana kubna
re{etka, koja ima pogolemo koli~estvo zaroben jaglenorod poradi {to e
izobli~ena. Vaka brzo ladewe bi se postignalo so zagrevawe na ~elikot na
temperatura od 900oC i naglo ladewe vo ladna voda. Kaj konstruktivnite ~elici do
ovaa pojava mo`e da dovede procesot na zavaruvawe, poradi naglata depresija na
temperaturata. So ogled na toa po`elno e da se razgledaat karakteristikite na
brzo ladenite ~elici.
Martenzitot se odlikuva so visoka jakost i mala `ilavost, karakteristiki
koi se intenziviraat so zgolemuvaweto na procentot na jaglenorod. Izvesno
podobruvawe na `ilavosta mo`e da se postigne so povtorno zagrevawe na ~elikot
(do odredena temperatura) ili t.n. kalewe. Vo sekoj slu~aj formiraweto na
martenzitna struktura kaj konstruktivnite ~elici treba da se izbegnuva poradi
nepovolniot efekt vrz `ilavosta.
Sposobnosta na ~elikot za formirawe na martenzitna struktura do odredena
dlabo~ina se narekuva zakalivost. Zakalivosta zavisi od procentot na jaglenorod
i drugi legira~ki elementi. Istata se izrazuva preku jaglenoroden ekvivalent
(CE), koj spored Me|unarodniot institut za zavaruvawe iznesuva:

CE = C +

M n C r + M o + V N i + Cu
+
+
6
5
15

[%]

Za zavarenite konstrukcii se izbiraat ~elici so mala zakalivost, odnosno

CE<0.4%.
3.1.4 Ne~istotii vo ~elikot
Vo eden ton na ~elik se nao|aat od 1012 do 1015 ~estici (inkluzii) {to
pretstavuva i do 1% od zapreminata.
Nekoi od ~esticite se dovolno golemi i mo`at da se vidat so opti~ki
mikroskop, dodeka drugi se taka mali da se potrebni slo`eni metodi za otkrivawe.
Vo prvata grupa spa|aat ~esticite na zgura i mangan sulfid (MnS). Vo vtorata grupa
se nitridite i oksidite na aluminiumot i na drugite visoko-oksidira~ki metali
koi se koristat za dezoksidacija na rastopeniot ~elik.
Ne~istotiite so naj{tetno vlijanie se sulfurot (S) i fosforot (P). Nivniot
procent se tolerira do 0.05%. Vo pogolemi koli~ini tie formiraat ~estici na
sulfati i fosfati koi {tetno se odrazuvaat na `ilavosta. Procentot na fosfor

relativno lesno se regulira vo procesot na proizvodstvo na ~elikot, dodeka

sulfurot pote{ko se eliminira i bara dopolnitelni postapki vo proizvodniot
proces.

3.2 MEHANI^KI KARAKTERISTIKI NA ^ELIKOT

3.2.1 Dijagram
Za presmetka na na ~eli~nite nose~ki konstrukcii, od site osobini na
~elikot, najva`ni se mehani~kite karakteristiki.
Nekoi od karakteristikite koi se zaedni~ki za site ~elici se:

= 7850 [kg/m3]

- specifi~na te`ina

E = 210000 [MPa]

- modul na elasti~nost

G = E/[2(1+)]=81000 [MPa] - modul na lizgawe

= 0.3 [-]

- Poasonov koeficient na kontrakcija

= 1.2x10-5 [1/oC]

- koeficient na temperaturna ekspanzija

Najdobra ilustracija i pojdovna osnova za definirawe na osnovnite

mehani~ki karakteristiki na ~elikot e dijagramot napregawe-dilatacija, ili
dijagramot (sl.4).

fu

b
f0.2
fu

rastovaruvaw
e

fy
fp

E=tg

>8%

>15%

0.2%

Sl.4 Dijagram napregawe-dilatacija

Na sl.4 pretstaveni se dva osnovni oblici na zavisnosta napregawedilatacija kaj konstruktivnite ~elici. Na dijagramot (a), za mek-duktilen ~elik, se
zabele`uvaat tri stadiumi na odnesuvawe na materijalot.
Vo prviot stadium imame idealno elasti~no odnesuvawe, odnosno linearna
zavisnost vo dijagramot. Modulot na elasti~nost (E) go pretstavuva naklonot na
dijagramot vo elasti~niot stadium. Krajnata to~ka (napregawe) na linearno
elasti~niot stadium e t.n. granica na proporcionalnost (fp). Ovaa granica te{ko se
odreduva i konvencionalno se vrzuva za napregaweto pri koe se javuva plasti~na
dilatacija od 0.005-0.010%.
Vtoriot stadium se karakterizira so izrazita plastifikacija (te~ewe),
odnosno prirast na dilatacijata pri prakti~no konstantno napregawe (fy) koe se
definira kako granica na te~ewe ili granica na golemi izdol`uvawa. Granicata
na te~ewe pretstavuva osnova za definirawe na grani~noto napregawe vo
presmetkata na ~eli~nite konstrukcii, kako vo metodot na dozvoleni napregawa

taka i vo metodot na grani~ni sostojbi. Maksimalnata dilatacija vo ovoj stadium se

dvi`i od 1-2%.
Tretiot stadium e t.n. stadium na o~vrsnuvawe koj zavr{uva so lom.
Maksimalno dostignatoto napregawe (fu) e granicata na kinewe (lom). Vo zavisnost
od duktilnosta, maksimalnata dilatacija se dvi`i od 10-25%.
Na dijagramot (b), za visokovreden ~elik, ovie tri stadiumi vo dijagramot
izostanuvaat, odnosno nema pojava na jasno izrazena granica na te~ewe. Kaj ovie
~elici, po konvencija, kako granica na te~ewe se zema napregaweto pri koe
plasti~nata dilatacija pri rastovaruvawe iznesuva 0.2%. ^esto, ovaa granica na
te~ewe se ozna~uva kako f0.2.
Niskojaglenorodnite i niskolegiranite ~elici imaat izrazena granica na
te~ewe, dodeka kaj visokovrednite i ladno reducranite ~elici istata izostanuva.
Koga materijalot edna{ se napregne preku granicata na te~ewe i se rastovari,
pri narednoto napregawe istiot gubi del od plasti~niot prag i poka`uva povisoka
jakost, t.e., staree. Za smetka na povi{enata jakost istiot gubi del od plasti~niot
potencijal (duktilnost).

3.2.2 Ispituvawe so zategawe

Eden od metodite za utvrduvawe na osnovnite mehani~ki karakteristiki na
~elikot e standardiziranata postapka za ispituvawe so zategawe. Ispituvaweto se
sostoi vo istegawe na probniot primerok (epruveta). Epruvetata se postavuva vo
specijalen ured za ispituvawe (presa) i se izlo`uva na aksijalno zategawe so
sukcesiven porast na silata se do nejzino kinewe (lom).
Vo ispituvaweto se koristat standardizirani epruveti so povr{ina na
popre~niot presek Ao i dol`ina lo. Epruvetata na kraevite e zdebelena kako bi
mo`ela da se zafati vo presata i da ne dojde do lom vo zonata na zafa}aweto
(sl.5).
r

do

Ao

lo

Ao
h

lo,p
l1

Sl.5 Ispitna epruveta

Epruvetata so kru`en presek se narekuva prava, a dokolku presekot e
pravoagolen se raboti za proporcionalna epruveta. Epruvetata mo`e da bide
kratka (lo = 5do), ili dolga (lo = 10do). Dol`inata lo vo ramkite na koja se vr{at site
merewa se narekuva merna dol`ina na epruvetata.
Kaj proporcionalnite epruveti mernata dol`ina iznesuva:

l o = 5.65 Ao

za proporcionalna kratka

l o = 11.3 Ao

za proporcionalna dolga

Epruvetite od ~eli~ni profili, cevki, betonsko `elezo, `ici i sl., koi se

ispituvaat bez posebna obrabotka se vikaat tehni~ki epruveti.
Ispituvaweto e kvazi-stati~ko, odnosno silata se nanesuva so prirast od
10MRa/y. Pritoa se bele`i zavisnosta na silata i izdol`uvaweto na epruvetata
(t.n. P- dijagram sl.6). Zemaj}i gi vo predvid dimenziite na epruvetata (popre~en
presek i merna dol`ina), so transformacija, od P- dijagramot se dobiva
dijagramot.
P
a

a) Elasti~ni deformacii
b) Ramnomerni plasti~ni
deformacii
c) Neramnomerni plasti~ni
deformacii koncentrirani
na mestoto na kontrakcijata

Sl.6 P- dijagram i deformiraniot oblik na epruvetata

Izdol`uvaweto na primerokot se sostoi od dve komponenti, elasti~na i
plasti~na. Vo po~etokot se izvr{uvaat samo elasti~ni deformacii po celata
merna dol`ina. Potoa, pokraj elasti~nite se manifestiraat i plasti~ni
deformacii, isto taka ramnomerno na celata merna dol`ina. Na krajot, vo odreden
presek, doa|a do pojava na lom izrazena so lokalna kontrakcija. Izdol`uvaweto
rapidno rasti, preovladuvaat plasti~nite deformacii vo zonata na lom, a silata
opa|a. Pri transkripcijata na od P- dijagramot vo dijagram bitno e da se
napravi razlika pome|u nominalnoto (n) i vistinskoto napregawe (r).

n =

P
Ao

nominalno napregawe

r =

P
A

realno napregawe

Pritoa A (A<Ao) e vistinskata povr{ina na presekot vo daden moment, zemaj}i

gi vo prdvid bo~nite deformacii, odnosno kontrakcijata na preskot.
Analogno mo`at da se definiraat i dilataciite:

n =

r =

L Lo
Lo
L

Lo

dL
L

nominalna dilatacija

realna dilatacija

Ako se zeme vo predvid deka vo procesot na deformirawe volumenot ostanuva

konstanten (AoLo=AL), mo`e da se dobie vrskata pome|u nominalnite i realnite
vrednosti na napregawata i dilataciite:

r =

P
P Ao
P L
L
=

r =

=n
A Ao A
Ao Lo
Lo

n =

L Lo
L
L
=
1
=1 + n
Lo
Lo
Lo

r = n (1 + n )

r = ln(

Lo
) = ln(1 + n )
L

Na sl.7 pretstavena e razlikata pome|u nominalniot i realniot dijagram.

c
a
b
a) Realen dijagram
b) Dijagram pri zategawe
c) Dijagram pri pritisok

Sl.7 Nominalen i realen dijagram

So ispituvaweto na zategawe, kako {to be{e i prethodno ka`ano, se
utvrduvaat: granicata na te~ewe, granicata na kinewe, modulot na elasti~nost.
Isto taka se utvrduvaat i parametrite za duktilnosta (deformabilnosta) na
~elikot: izdol`uvaweto pri lom () i kontrakcijata ().

L Lo
100
L

[%]

Ao A
100
Ao

[%]

Kontrakcijata go pretstavuva procentualnoto smaluvawe na povr{inata na

popre~niot presk na epruvetata pri lom vo odnos na po~etnata povr{ina.
^elicite so pogolema `ilavost poseduvaat povisoki vrednosti na
kontrakcijata i izdol`uvaweto pri lom. Efektite od kontrakcijata se poizrazeni
kaj kratkite epruveti pa zatoa pri prezentacijata na rezultatite se naveduva i
mernata dol`ina, odnosno (5 ili 10).
Utvrduvaweto na mehani~kite karakteristiki se vr{i na pove}e ispitni
epruveti, a rezultatite statisti~ki se obrabotuvaat so primena na teorijata na
verojatnost.

3.2.3 Ispituvawe na tvrdinata

Tvrdinata e merka na deformaciskiot otpor koj eden materijal go
manifestira pri prodor na tvrdo telo. Zavisno od metodata za ispituvawe na
tvrdinata (sl.8), kako tvrdo telo se koristi ~eli~no top~e (Brinel, Rokvel), ili
dijamantska piramida (Vikers).
Tvrdinata se izrazuva preku odnosot na silata koja se koristi za vtisnuvawe
na tvrdoto telo i povr{inata na otisokot. Povr{inata na otisokot e, pred se,
rezultat na jakosta i plasti~nite osobini na materijalot.
F

a)
D

b)
h

136

h
d

2.5d

d2

d1

d2

d1

4.0d

Sl.8 Metoda na a) Brinel, b) Vikers

Procedurata na ispituvaweto se sostoi od postavuvawe na vtiskuva~ot vrz
ispitniot primerok (plo~ka) i, so pomo{ na presa, se nanesuva propi{anata sila vo
vremenski period od 10-20y. Potoa silata se zadr`uva 10-30y, za da se ovozmo`i
dovolno vreme da se izvr{at plasti~nite deformacii.
Spored Brinelovata metoda, povr{inata na otisokot pretstavuva sveren
otse~ok so dijametar d i visina h. Dijametarot na otisokot se meri so specijalen
opti~ki instrument so mikrometar. Istata iznesuva:

A=

HB =

( D D2 d 2 )
2 F

D ( D D2 d 2 )

[mm2]
[MPa]

HB e izmerenata tvrdina po Brinel. F e silata na vtiskuvawe vo [N], a D e

dijametarot na top~eto koe se vtisnuva vo [mm]. Dijametarot na top~eto zavisi od
kvalitetot na materijalot koj se ispituva. Za pomeki materijali se koristat
pogolemi dijametri. Silata na vtisnuvawe zavisi od dijametarot na top~eto i za
~elicite iznesuva F=0.3D2.
Dijametarot na top~eto isto taka zavisi i od debelinata (t) na ispitniot
primerok (plo~ka). Naj~esto se koristat slednite kombinacii:
- za t=3-6mm

D=2.5mm

F=1.875kN

- za t=7-10mm

D=5.0mm

F=7.5kN

- za t>10mm

D=10mm

F=30kN

Metodata na Vikers koristi dijamantska ~etiristrana piramida. Povr{inata

na otisokot se presmetuva preku srednata vrednost na izmerenite dijagonali:
d=(d1+d2)

[mm]

Dijagonalite se merat so to~nost od 0.001mm za d<0.2mm i 0.002mm za d>2mm.

Naj~esto se primenuva konstantna sila od 0.3kN.
Povr{inata na otisokot i tvrdinata (HV po Vikers) se odreduvaat od:

d2
A=
1.854
HV = 1.854

[mm2]

[MPa]

d2

Postoi emperiska korelacijata pome|u tvrdinata i ostanatite mehani~ki

karakteristiki. Naj~esto tvrdinata se zema kako prognoza za grani~nata jakost na
materijalot:
fu=kHB
Kaj ~elicite koeficientot k ima vrednost od 0.34-0.36. Sepak ovaa vrednost
sekoga{ treba da se zeme so odredena rezerva.

3.2.4 Ispituvawe na `ilavosta

Odredeni materijali koi pri stati~ko natovaruvawe poka`uvaat dobri
svojstva i zadovolitelna nosivost, vo slu~aj na brzo tovarewe (dinami~ko dejstvo)
podlo`ni se na krt lom. Ispituvaweto na udarnata `ilavost se vr{i za da se
utvrdi afinitetot na materijalot kon krt lom, ili obratno, sposobnosta na
materijalot za plasti~no deformirawe pri impulsivno (dinami~ko) tovarewe.
@ilavite materijali, so prostorno centrirana kubna re{etka, kako {to se
aluminiumot i bakarot, otporni se na krt lom pod sekakvi uslovi na tovarewe.
Sprotivno na niv, niskolegiranite i niskojaglenorodnite ~elici poka`uvaat
sklonost kon krt lom pri dinami~ko tovarewe. Ovaa osetlivost na dinami~ko
tovarewe se zgolemuva pri egzistencija na zarezi, puknatini i drugi nesovr{enosti
na povr{inata od materijalot. Sklonosta kon krt lom rasti na niski temperaturi.

30 o
20kg
2

10

55

r =1
2

10
40

Sl.9 [arpiev test za ispituvawe na `ilavost

Ispituvaweto na `ilavosta se vr{i so specijalen ured nare~en [arpievo

ni{alo (sl.9). Ispitniot primerok pretstavuva kvadratna prizma so strani od 10mm
i visina od 55mm. Na ednata strana se pravi zarez dlabok 3mm. Na vrvot od
[arpievoto ni{alo se nao|a masa od 20kg so udaren no` na vrvot. Masata se podiga
na odredena visina (potencijalna energija) i se pu{ta da rotira. Istata udira vo
ispitniot primerok, go kr{i i prodol`uva da rotira do odredena visina na
sprotivnata strana. Razlikata pome|u po~etnata visina i krajnata visina ja dava
vrednosta na potro{enata energija za kr{ewe na ispitnata prizma.
@ilavosta se izrazuva kako odnos na potro{enata energija za lom (A) i
povr{inata na oslabeniot presek na prizmata (Ao=0.70cm2):
= A / Ao

[J/cm2]

Materijalite so mala vrednost na izmerenata `ilavost poka`uvaat sklonost

kon krt lom. Vo dadeni slu~ai ispituvaweto na `ilavosta se vr{i i na poniski
temperaturi (0oC i -20oC). Vo tie slu~ai ispitniot primerok se ladi na baranata
temperatura.

4. VIDOVI NA KONSTRUKTIVNI ^ELICI

4.1 PODELBA NA ^ELICITE
^elikot e legura na na `elezoto so jaglenorod, ~ij procent se dvi`i vo
granicite od 0.05-1.70%. Koga jaglenorodot e edinstveniot legira~ki element
~elikot se narekuva jaglenoroden. Koga, pokraj jaglenorodot, se dodavaat i drugi
elementi, so odredena cel, ~elikot se narekuva legiran. Jaglenorodniot ~elik, vo
zavisnost od procentot na jaglenorod, mo`e da bide:
- niskojaglenoroden

(S<0.25%)

- srednojaglenoroden

(0.25<S<0.60%)

- visokojaglenoroden

(0.60<S<1.70%)

Konstruktivnite ~elici, vo princip, se niskojaglenorodni ~elici. ^elicite

so povisok procent na jaglenorod od 0.25% te{ko se zavaruvaat, a poseduvaat i
lo{i karakteristiki vo pogled na `ilavosta, osobeno na niski temperaturi.
Kvalitetot na ~elikot vo golema mera zavisi od stepenot na eliminacija na
gasnite frakcii (meur~iwa od N2, O2, CO, H2) so postapkata za smiruvawe
(dezoksidacija so Mn, Si, Al). Vo toj pogled imame nesmireni, smireni i specijalno
smireni ~elici.
^elicite koi se primenuvaat vo zavareni konstrukcii izlo`eni na dinami~ki
natovaruvawa, osobeno pri poniski eksploatacioni temperaturi, treba da ispolnat
visoki kriteriumi vo pogled na deformaciskite osobini (`ilavost - krt lom) i
dinami~kata jakost (zamor na materijalot). Za ovaa namena se koristat specijano
smirenite ~elici.
Generalno, podobruvaweto na upotrebnite svojstva na ~elikot mo`at da se
postignat so slednite postapki:
-

usovr{uvawe na proizvodnata tehnologija

legirawe so drugi hemiski elementi
termi~ka obrabotka
kombinacija od legirawe i termi~ka obrabotka
ladno oblikuvawe (vle~ewe)

Vo tekot na proizvodniot proces, vo ~elikot, se javuvaat niza elementi i

soedinenija koi imaat bitno vlijanie na kvalitetot. Neohodno e {tetnite sostojki
da se eliminiraat ili svedat vo prifatliv obem. Osobeno {tetni po kvalitetot na
~elikot se sulfurot i fosforot. @elezniot sulfid se topi na poniska
temperatura (985oC), ima osobina na segregacija (izdvojuvawe) i pri~initel e na t.n.
crven lom. Fosforot ima u{te poizrazena segregacija poradi koja se javuva
krupnozrna struktura i se namaluva `ilavosta. Sodr`inata na fosfor se
ograni~uva do 0.05%.
Naj~esta postapka za podobruvawe na kvalitetot na ~elikot e legiraweto.
Legiranite ~elici, vo zavisnost od procentot na legira~kite elementi, se delat
na:
- niskolegirani
sodr`ina na legira~ki elementi < 2.50%
- srednolegirani

sodr`ina na legira~ki elementi od 2.50 do 10%

- visokolegirani

sodr`ina na legira~ki elementi >10%

Vlijanieto na naj~esto koristenite elementi za legirawe vrz poedini svojstva

na ~elikot se:

Mangan - se upotrebuva kako dezoksidacija i desulfatizacija vo procesot na

proizvodstvo na ~elikot i prisuten e vo site ~elici (do 0.80%). Nad 0.80%
manganot se tretira kako legira~ki element koj gi podobruva mehani~kite
karakteristiki, kalivosta, korozivnosta, abeweto. Vo pogolemi koli~ini (4-5%)
manganot se dodava na ~elicite za posebna namena.
Silicium - se upotrebuva kako dezoksidacija vo procesot na proizvodstvo i
prisuten e vo site ~elici (od 0.2 do 0.3%). Nad 0.60% siliciumot se tretira kako
legira~ki element koj gi podobruva mehani~kite i nekoi fizi~ko hemiski
karakteristiki na ~elikot. So dodavawe na 1.0 do 1.5% silicium na ~elicite so 0.4
do 0.6% jaglenorod se podobruva plasti~nosta i se namaluva osetlivosta na zamor.
Siliciumot, za razlika od drugite legira~ki elementi, ima niska cena.
Nikel - e skap element za legirawe, koj se koristi koga so drugi legati
nemo`e da se postignat baranite efekti. Ima povolno vlijanie na mehani~kite
karakteristiki, osobeno na `ilavosta pri niski temperaturi. Nikelot naj~esto se
dodava na niskojaglenorodnite ~elici. Toj e najva`en element za legirawe koga se
bara ~elik so posebni osobini (ner'|a~ki, toplotnootporen i sl.)
Hrom - se vrzuva so jaglenorodot i formira struktura koja e potvrda i
popostojana od cementitot. Se koristi za dobivawe na ~elici so visoka jakost i
posebni svojstva (ner'|a~ki, toplotnootporen i sl.)
Aluminium - redovno se upotrebuva kako dezoksidant vo procesot na
proizvodstvo na ~elikot. Vo pogled na mehani~kite karakteristiki aluminiumot
ima negativno vlijanie.

4.2 KONSTRUKTIVNI ^ELICI

Konstruktivnite ~elici se niskojaglenorodni, naj~esto se nelegirani, a
poretko se upotrebuvaat i niskolegirani ~elici. Vo hemiskiot sostav na
konstruktivnite ~elici propi{ani se samo maksimalno tolerantnite procenti na
{tetnite elementi.
Mehani~kite karakteristiki, hemiskiot sostav i tehnolo{kite osobini na
~elicite za konstruktivna namena se posebno standardizirani. Kaj nas vo upotreba
e standardot MKS C.B0.500 od 1988god. Ovaj standard se odnesuva na site proizvodi
od ~elik koi se primenuvaat vo izrabotkata na zavareni konstrukcii, konstrukcii
spoeni so zakovki i zavrtki, a koi se primenuvaat vo visokogradbata,
niskogradbata, mostogradbata, hidrogradbata i ma{inogradbata.
Konstruktivnite ~elici ne se tretiraat so termi~ka obrabotka, osven vo
posebni slu~ai koga so `arewe i normalizacija se regulira sostojbata na sopstveni
napregawa. Kaj konstruktivnite ~elici osnovni karakteristiki koi treba da gi
zadovolat se: granicata na te~ewe i kinewe, izdol`uvaweto i kontrakcijata,
potvrdeni so ispituvaweto na zategawe na sobna temperatura.
Hemiskiot sostav na konstruktivnite ~elici, opfateni so ovaj standard,
dadeni se vo tabela 1, a mehani~kite karakteristiki vo tabela 2.
Pokraj osnovnite vidovi na ~elik (dadeni pogore), vo grade`nite konstrukcii
(poretko) se primenuvaat i ~elici so podobreni osobini. Za podobruvawe, naj~esto,
se koristi termi~kata obrabotka so kalewe. Podobrenite ~elici imaat povisoki
mehani~ki karakteristiki i otpornost na krt lom. Podobrenite ~elici mo`at da
bidat nelegirani ili niskolegirani.
Edna od negativnite strani na ~elikot, neotpornosta na korozija, se re{ava so
promenata na hemiskiot sostav (legirawe). Denes vo upotreba se niskolegiranite
COR-TEN ~elici so zgolemena otpornost na korozija. Isto taka, vo posebni objekti,
se primenuvaat i ner'|a~kite ~elici, otporni na site vidovi korozija, poznati kako
INOX ~elici.

Tabela 1: Hemiski sostav na konstruktivnite ~elici

sodr`ina na jaglenorod
Vrsta
na
~elik

Na~in
na
dezoksid.

Dodatni
elementi
za vrzuvawe
na azotot

za debelina vo [mm]
>16

>30

>40

16

30

40

100

C0361

umiren

0.17

0.20

0.20

0.20

0.050

0.050

0.009

C0362

sp. umiren

0.17

0.17

0.17

0.20

0.050

0.050

0.009

C0363

sp. umiren

0.17

0.17

0.17

0.17

0.040

0.040

da

C0451

umiren

0.22

0.22

0.24

0.24

0.050

0.050

0.009

C0452

sp. umiren

0.21

0.21

0.21

0.22

0.045

0.045

da

C0453

sp. umiren

0.20

0.20

0.20

0.20

0.040

0.040

da

C0561

umiren

0.22

0.22

0.23

0.23

0.050

0.050

0.009

C0562

sp. umiren

0.20

0.20

0.22

0.22

0.045

0.045

da

C0563

sp. umiren

0.20

0.20

0.22

0.22

0.040

0.040

da

Tabela 2: Mehani~ki karakteristiki na konstruktivnite ~elici

Vrsta
na
~elik

fu
<16
[N/mm2]

C0361

fy

debelina vo [mm]

debelina vo [mm]

16

40

63

80

40

63

<40

<63

<80

<100

<40

<63

<100

minimum [N/mm2]

minimum [%]

235

225

215

205

195

235

225

215

215

215

C0363

235

225

215

215

215

C0451

275

265

255

235

225

275

265

255

245

235

C0453

275

265

255

245

235

C0561

355

345

335

315

305

355

345

335

325

315

355

345

335

325

315

C0362

C0452

C0562
C0563

340-470

410-540

490-630

26

25

24

22

21

20

22

21

20

4.3 OZNA^UVAWE NA ^ELICITE

Standardot MKS C.B0.500, me|udrugoto, go definira i sistemot za ozna~uvawe
na ~elicite. Op{tata proizvodna oznaka se sostoi od:
C(CN) - ABCC(C) - D(D) - E(E)
Prvata grupa vo oznakata e ^ ili ^N (na latinica C ili CN) {to e simbol za
~elik.
Vtorata grupa (osnovna oznaka) se sostoi od ~etiricifren broj (naj~esto), ili
pettocifren broj. Prvata cifra (A) mo`e da bide od 0 do 9. Nula ozna~uva grupa na

niskojaglenorodni, nelegirani ~elici so utvrdeni mehani~ki osobini. Vo ovaa

grupa spa|aat, prakti~no, site vidovi na konstruktivni ~elici. Dokolku na mestoto
A se najde nekoj drug broj, toga{ se raboti za legirani ~elici so utvrdeni mehani~ki
osobini i utvrden hemiski sostav. Vo ovoj slu~aj brojot na mestoto A go simbolizira
najvlijatelniot legira~ki element. Nalvlijatelniot legira~ki element se dobiva
kako najgolem proizvod na procentualnata sodr`ina na nekoj element i negoviot
faktor na vlijanie (tab.3).
Tabela 3: Broj~an simbol na najvlijatelen hemiski element
Broj~an simbol

Legira~ki elem.

Si

Mn

Cr

Ni

Mo

dr.

Faktor na vlijanie

14

17

Vtorata cifra (B) od grupata ja ozna~uva zagarantiranata, ili minimalna

jakost (granica na kinewe fu - tab.4).
Tabela 4: Broj~an simbol na vtoroto mesto od osnovnata oznaka
Simbol

fu

ne e

[N/mm2]

utvrdena

320

330-

360-

390-

490-

590-

690-

790-

890

350

380

480

580

580

780

880

Simbolite (C) na preostanatite dve, ili tri, mesta od osnovnata oznaka ja

ozna~uvaat pripadnosta na ~elikot kon odredena podgrupa so karakteristi~ni
svojstva. Nivnoto zna~ewe e dadeno vo tabela 5.
Tabela 5:

Broj~an simbol na treto do petto mesto za podgrupa na ~elici so

utvrdeni mehani~ki karakteristiki

Simbol
00 do 44
101 do 449
45 do 79
451 do 799
80 do 99
801 do 999

Podgrupa na ~elik
Jaglenorodni ~elici bez utvrdena sodr`ina na P i S
Slobodno
^elici so ograni~ena sodr`ina na P i S. Kaj ovie ~elici
delumno se ograni~uva i sodr`inata na C, Si i Mn.
^elici so ograni~ena sodr`ina na P i S. Kaj ovie ~elici
delumno e urvrdena sodr`inata na C, Si i Mn, a se dodavaat
legira~ki elementi za specijalni mehani~ki osobini.

Tretata grupa vo oznakata (D) e dopolnitelna oznaka koja se sostoi od eden

ili pove}e simboli (broki i/ili slova) i ja ozna~uva namenata ili sostojbata na
~elikot.
^etvrtata grupa vo oznakata (E) e dopolnitelna oznaka koja se sostoi od eden
ili pove}e simboli (broki i/ili slova) i ozna~uva odredeni karakteristiki na
~elikot.

Osnovnata oznaka od dopolnitelnite oznaki se razdeluva so to~ka, a

dopolnitelnite oznaki me|usebno so crti~ka.
Kaj konstruktivnite ~elici dopolnitelnite oznaki (treta i ~etvrta grupa),
voobi~aeno, izostanuvaat.
Pokraj proizvodnata, kaj konstruktivnite ~elici, ~esto se koristi i t.n.
tehni~ka oznaka. Tehni~kata oznaka se bazira na najva`nata mehani~ka
karakteristika na ~elikot - granicata na te~ewe (fy). Sostojbata na ~elikot se
ozna~uva so bukva (A-neumiren, B-umiren, C i D - specijalno umiren).
Komparacija na tehni~kata i proizvodnata oznaka:
tehni~ka oznaka
CN 240 B
CN 240 C
CN 240 D
CN 280 B
CN 360 C

proizvodna oznaka
C 0361
C 0362
C 0363
C 0451
C 0562

Vo tabela 6 dadena e sporedba na oznakite na konstruktivnite ~elici so drugi

standardi koi naj~esto se koristat vo razvienite zemji od svetot.
Tabela 6: Oznaki na ~elicite vo me|unarodnite standardi
MKS

ISO 630

EURONORM 25

DIN 17100

C 0361

Fe 360-A

Fe 360-BFN

RSt 37-2

C 0362

Fe 360-C

Fe 360-C

St 37-3 U

C 0363

Fe 360-D

Fe 360-D

St 37-3 N

C 0451

Fe 430-B

Fe 430-B

St 44-2

C 0452

Fe 430-C

Fe 430-C

St 44-3 U

C 0453

Fe 430-D

Fe 430-D

St 44-3 N

C 0561

Fe 510-B

Fe 510-B

C 0562

Fe 510-C

Fe 510-C

St 52-3 U

C 0563

Fe 510-D

Fe 510-D

St 52-3 N

5. PRERABOTKA NA ^ELIKOT - ^ELI^NI PROIZVODI

5.1 PRERABOTKA NA ^ELIKOT SO VALAWE
Skoro 90% od ~eli~nite proizvodi se dobivaat so valawe. Valaweto mo`e da
bide toplo i ladno. Postapkata na toplo valawe naj~esto se primenuva vo procesot
na proizvodstvo na ~eli~ni proizvodi koi nao|aat ponatamo{na primena vo
izrabotkata na nose~kite konstrukcii. Vo procesot na toplo valawe, osnovnite
~eli~ni proizvodi (ingoti i brami) povtorno se zagrevaat na 1200-1300oC
(temperatura na valawe), pri {to ~elikot se doveduva vo testesta sostojba povolna
za valawe.
@ELEZNA RUDA

LIENO @ELEZO

Tomasov ili
LD (Linc-Donavic)
konvertor

Simens-Martinova
ili elektro pe~ka

^ELIK

INGOT

Vaqak

Gredici

Ingot

POLUPROIZVODI

Slabovi

Linija za kontinualno valawe

Linija za
valawe na
profili

Valani profili
[ini
Stapovi

FINALNI PROIZVODI

Limovi
Profilirani limovi

Sl.1 [ema na procesot za dobivawe na valani proizvodi

Procesot na valaweto naj~esto se sostoi od dve fazi. Vo prvata faza se
valaat, odnosno se dobivaat polufabrikati, koi vo vtorata faza na valawe se

oblikuvaat vo finalni proizvodi. Vo polufabrikatite spa|aat: blumovi, slabovi i

gredici. Blumovite se polufabrikati so kvadraten ili pravoagolen popre~en
presek (od 150h150mm do 300h300mm) i odnos na stranite pomal od 2. Slabovi se
polufabrikati so pravoagolen popre~en presek so odnos na stranite 1:3 i pove}e
(do 1900mm {irina). Gredicite se polufabrikati so popre~en presek od 40h40mm do
150h150mm.
Vo procesot na toplo valawe zagreaniot element se propu{ta niz serija na
valci (do 70) koi se vrtat vo sprotiven smer. Rastojanieto me|u valcite e
promenlivo i pomalo od debelinata koja treba da se dobie. Kako gotovi proizvodi
na valalnicite se: limovi, profili, cevki i dr.
Na povr{inata na topo valanite proizvodi se javuva edna tvrda poko`ica (od
oksidi na `elezoto). Ovaa poko`ica smeta vo natamo{nata obrabotka na ~elikot i
potrebno da se simne, po mehani~ki ili hemiski pat.
Edna od najopasnite gre{ki vo procesot na valaweto e pojavata na
dvoplasnost. Istata se manifestira so razdeluvawe na materijalot na sloevi,
naj~esto po sredinata na debelinata. Dvoplasnosta po~esto se javuva pri valawe na
podebeli limovi. Osobeno e nepovolna kaj elementite od konstrukcijata
natovareni na zategawe po debelinata na limot. Dvoplasnosta mo`e da se otkrie
isklu~ivo so ultrazvu~na kontrolira.
Pokraj toplo, se primenuva i ladno valawe koe se vr{i bez zagrevawe na
materijalot. Procesot na ladno valawe naj~esto se primenuva za dobivawe na tenki
limovi.

5.2 TOPLOVALANI PROIZVODI

Toplovalanite proizvodi se najzastapeni vo ~eli~nite nose~ki konstrukcii.
Istite mo`at da se grupiraat vo ~etiri osnovni tipovi na proizvodi: stapovi,
limovi, profilirani nosa~i i {uplivi profili.
5.2.1 Stapovi
^eli~nite stapovi se proizveduvaat vo vid na: plosko `elezo (~elik), {iroko
(univerzalno) plosko `elezo, agolnici, T i Z profili, mali I i U prfili (do 80mm),
okruglo, kvadratatno i {estoagolno `elezo (~elik).
Ploskiot ~elik se vala vo debelini od 5 do 60mm i {irina od 10 do 150mm so
normalna dol`ina od 3 do 15m. Univerzalniot ({irok) ploski ~elik e so
pravoagolen presek, se vala so ~etiri valci. Normalno na pravecot na valaweto
ima pomala jakost. Se vala vo debelini od 5 do 60mm, {irina od 151 do 1250mm i
dol`ina od 3 do 12m. Naj~esto se koristi za izrabotka na pojasni lameli kaj
zavarenite I nosa~i.
Okrugliot ~elik se vala vo pre~nik od 10 do 500mm. Istite dimenzii va`at i
za kvadratniot i {estoagolniot ~elik.
^eli~nite agolnici se dobivaat so valawe niz kalibrirani valci. Kracite se
pod prav agol i mo`at da bidat ravnokraki i raznokraki. Kaj raznokrakite agolnici
odnosot na stranite e 1:1.5 ili 1:2. Sekoj tip na agolnik se izrabotuva vo nekolku
debelini na kracite.
T profilot i Z profilot denes retko se upotrebuvaat i te{ko se dostapni na
pazarot.

RAMNOKRAKI AGOLNICI

.. L 200.20
.. 200

L 50.30.4

L 200.100.14

h = 50 200
c = 30 140
t = 4 .. 14
m = 2.41 .. 31.6 kg/m

40
40

30

C=200

PLOSKO @ELEZO (^ELIK)

..
..

[IROKO PLOSKO @ELEZO (^ELIK)

.. 1250.60
b = 151 .. 1250
t = 5 .. 60
m = 60.4 .. 600 kg/m

150.60

151.5

t=60

b = 10 150
t = 5 .. 60
m = 0.39 .. 70.7 kg/m

10

b=150

151

b=1250

OKRUGLO @ELEZO (^ELIK)

10

..

C=100

10.5

50

C=200

h=200

c = 40
t = 4 .. 20
m = 2.42 .. 59.9 kg/m

..

..
..

t=60

L 40.4

RAZNOKRAKI AGOLNICI

KVADRATEN ^ELIK

500

10

..

..

300

..

b = 10 300
m = 0.78 .. 706 kg/m

10

d=500

10

10

b=300

d = 10 500
m = 0.62 .. 1540 kg/m

b=300

Sl.2 ^eli~ni stapovi

5.2.2 Limovi
Limovite se valaat so dva valci, me|utoa vo dvata pravci i nemaat ravni
ivici. Ivicite naknadno se obrabotuvaat so otsekuvawe. Spored debelinata se
razlikuvaat:
- fini limovi

so debelina do 3mm

- sredni limovi

so debelina 3 do 4.75mm

- grubi (debeli) limovi

so debelina preku 4.75mm

Po odnos na obrabotkata na povr{inata mo`at da bidat: ramni, rebrasti,

bradavi~asti i perforirani. Ramnite limovi se valaat so {irina do 4.6m, dol`ina
10m i debelina do 60mm (i pove}e). Vo ~eli~nite konstrukcii se koristat limovi so
debelina od 5 do 50mm. Ramnite limovi se koristat vo izrabotkata na zavarenite
~eli~ni profili i drugi elementi od zavarenite ~eli~ni konstrukcii.
Rebrestite limovi se dobivaat so propu{tawe na ravniot lim niz valci so
posebna profilacija. Pritoa na povr{inata se javuvaat ispaknuvawa (1 do 1.5mm) vo

forma na rombovi, bradavici i sl. Ovie limovi (so debelina do 10mm) naj~esto se
koristat za izrabotka na gazi{ta.
5.2.3 Profilirani nosa~i
Profiliranite nosa~i se valaat vo dva osnovni oblici: I profili i U
profili. I profilite se osnovni elementi vo izrabotkata na ~eli~nite gredi i
stolbovi. Asortimanot na profiliranite nosa~i e prestaven na sl.3.
U PROFILI

8%
5% (h>300)

18

..

71.8 kg/m

tf

45

..

m = 5.94

b/4

141 kg/m

h=500

tw

27

..

.. IPE600
h = 80 .. 600
b = 46 .. 220
t w= 3.8 .. 12
t f = 5.2 .. 19
m = 6.0 .. 122 kg/m

IPE 80
14%

tf

80

..

b=100

IPE PROFILI

500

h = 80 .. 500
b = 42 .. 185
t w= 3.9 .. 18
t f = 5.9

tf

45

b=110

I PROFILI
80

tw

42

tw

tf

46

b=185

h=600

m = 8.64

t
b/2 w

h=300

400
110
14

80

tf = 8

..
..
..
..

.. AP300
h = 80 .. 300
b = 45 .. 100
t w= 5 .. 9.5
t f = 8 .. 16
m = 8.38 .. 46 kg/m
AP80

h=400

h = 80
b = 45
t w= 6

400

80

..

80

80

U PROFILI (so paralelni pojasi)

b=220

Sl.3a Toplovalani profili so tesni pojasi

HEB 100

h = 96 .. 990
b = 100 .. 300
t w= 5 .. 16.5
t f = 8 .. 31
m = 16.7 .. 272 kg/m

96

tw

tf

100

..

tf

100

b=300

HD PROFILI

HEM 100 .. HEA 1000

.. HD 400
h = 269 .. 499
b = 259 .. 431
t w= 14 .. 54.5
t f = 22 .. 89.5

120

t f = 20 .. 40

349 kg/m
106

tf

tw
tf

259

b=302

m = 115

..

744 kg/m

b=431

h=499

tw

h=1008

HD 260

h = 120 .. 1008
b = 106 .. 302
t w= 12 .. 21

..

tw

b=300

HEM PROFILI

m = 41.8

HEB 1000

h = 100 .. 1000
b = 100 .. 300
t w= 6 .. 19
t f = 10 .. 36
m = 20.4 .. 314 kg/m

100

HEA 990

269

..

h=990

HEA 100

HEB PROFILI

h=1000

HEA PROFILI

Sl.3b Toplovalani I profili so {iroki pojasi

Kaj normalno valanite (INP) profili se javuva naklon na pojasite (8% kaj U i
14% kaj I profilite) koj e usloven od tehnikata na valaweto. Ovie profili imaat
tesen pojas (no`ica) i ograni~ena krutost (moment na inercija). Potrebata za
pogolema nosivost se pokriva (delumno) so IPE prifilite (t.n. evropski profili).
Ovie profili imaat ne{to po{iroki paralelni pojasi i asortiman na pogolemi
visini.
Za pogolema nosivost i ekonomi~nost se valaat I profilite so {iroki
(paralelni) pojasi so po{irok asortiman na debelini na r'betot i pojasite. Se
javuvaat vo tri serii: lesna serija (HEA ili IPB1), normalna serija (HEB ili IPB) i
poja~ana serija (HEM ili IPBv). Poniskite profili od serijata imaat zna~itelno
visoka krutost i okolu poslabata oska i mo`at da se koristat za ~eli~ni stolbovi.
Poslednite godini na evropskiot pazar se pojavi i nova serija na HD-profili
(xambo profili), specijalno kreirani za stolbovi vo pove}ekatni zgradi.

5.2.4 [uplivi profili (cevki)

Toplovalanite {uplivi profili (cevki) mo`at da bidat so kru`en, kvadraten
i pravoagolen popre~en presek. Prema na~inot na izrabotka imame bez{avni i
{avni (zavareni). Site ovie profili se dobivaat od prethodno valani kru`ni
cevki (rondeli) koi naknadno se preoblikuvaat (vo topla sostojba) vo kvadratni
ili pravoagolni profili.

38

40

D=609.6

38x2.6

..

609.6x16

D = 38 ..

609.6
d = 32.8 .. 577.6
t = 2.6 .. 16

m = 2.29

..

h=500

50

PRAVOAGOLNI

40

KVADRATNI

h=b=400

KRU@NI

b=400

30

.. 400.16
b = 40 .. 400
t = 2 .. 16
m = 2.3 .. 190 kg/m
40.2

234 kg/m

b=300

50x30x2
h = 50
b = 30
t=2

..
..

..

m = 2.3

..

500x300x16

500
300

16

..

190 kg/m

Sl.4 Toplovalani cevkesti profili

5.3 LADNO OBLIKUVANI PROIZVODI

Ladnoto oblikuvawe podrazbira valawe vo ladna sostojba, ili
preoblikuvawe so svitkuvawe vo ladna sostojba. So ladnoto valawe se dobivaat
tenki limovi (fini) so bitno zgolemeni mehani~ki karakteristiki.
So primenata na tehnikata na ladno deformirawe na ~elikot se postignuva
zna~itelno zgolemuvawe na granicata na kinewe i razvlekuvawe (te~ewe), me|utoa
se gubi duktilnosta. Ovie efekti se koncentrirani vo zonata na previenite agli.

Ladno oblikuvanite proizvodi se vo forma na: ramni limovi i lenti,

profilirani limovi, otvoreni (L, U, C i dr. oblici) i zatvoreni (kvadratni i
pravoagolni) profili (sl.5).
Profiliranite limovi se dobivaat od tenki ramni limovi (0.5 do 1.2mm) so
nivno propu{tawe niz kalibrirani valci (vo ladna sostojba).
otvoreni

zatvoreni

profilirani limovi

Sl.5 Ladno oblikuvani proizvodi

Profiliranite limovi se koristat kako fasadni i pokrivni oblogi na
objektite. Za podobruvawe na termi~kata izolacija se pravi "sendvi~" od dva lima
so termoizolacionen polne` (staklena ili mineralna volna). Poradi
profilacijata istite poseduvaat izvesna krutost i samonosivi se do odredeni
rasponi. Nivnata trajnost se re{ava so pocinkuvawe i plastifikacija na
izlo`enata strana.
Ladno oblikuvanite otvoreni profili se dobivaat so ladno vitkawe na
~eli~ni lenti so presmetana {irina. Procesot se odviva so apkantuvawe ili
istiot e kontinuiran na specijalni proizvodni lenti.
Zatvorenite ladno oblikuvani profili (cevki) se dobivaat so avtomatsko
zavaruvawe. Postojat dva na~ini na proizvodstvo. Vo prviot: ladnoto oblikuvawe
se vr{i po site agli se do zatvarawe na profilot i avtomatsko varewe. Vo vtoriot
na~in: prvo se formira kru`en profil koj avtomatski se zavaruva, a potoa so
preoblikuvawe se dobivaat kvadratni ili pravoagolni formi.
Ladno oblikuvante profili ovozmo`uvaat postignuvawe na {irok asortiman
na formi i dimenzii. Nao|aat {iroka primena vo oblikuvaweto na ~eli~nite
konstrukcii, lesni se i ekonomi~ni.

6. NOSIVOST NA ^ELIKOT
6.1 METODI ZA PRESMETKA NA ^ELI^NITE KONSTRUKCII
Proektiraweto kako presmetkoven dokaz za nosivosta, se do vtorata polovina
na XIX vek, ne postoelo kako prethodna faza na grade`niot zafat. Objektite se
gradele prema iskustvoto (od prethodni gradbi) i grade`nata intuicija.
Razvitokot na matematikata i nejzinata primena vo mehanikata vodi kon
pojava na prvite presmetkovni modeli za nosivosta na konstrukciite. So tek na
vreme, grade`niot proekt stanuva neophodna podloga vo izgradbata. Principite,
modelite i metodite za presmetka na konstrukciite se razvivaat naporedno so
tehni~kiot razvoj. Rapiden skok vo presmetkovnite mo`nosti se javuva so pojavata
na mo}nite smeta~ki ma{ini (kompjuteri).
Celta na proektiraweto (presmetuvaweto) na konstrukciite e odnapred da se
obmislat i zadovolat tehni~kite kriteriumi: sigurnost, funkcionalnost i trajnost.
Najva`en, ako mo`e taka da se ka`e, e kriteriumot za sigurnost na
konstrukcijata. Konstrukcijata treba da bide presmetana (dimenzionirana) taka da,
so zadovolitelna sigurnost, e vo sostojba da gi prifati o~ekuvanite tovari vo
nejziniot eksploatacionen vek. Dokolku kriteriumot za sigurnost ne e ispolnet,
doa|a do o{tetuvawa i lom na konstrukcijata. Kako posledica se golemite
materijalni {teti i, ne retko, ~ove~ki `rtvi.
Kriteriumot za funkcionalnost se sostoi vo zadovoluvawe na niza uslovi koi
}e obezbedat normalna funkcija na objektot spored negovata namena. Naj~esto se
odnesuvaat na nivoto na deformaciite koi mo`at da imaat nepovolno dejstvo na:
udobnosta na korisnicite, estetsko naru{uvawe, normalno funkcionirawe na
opremata. Isto taka i oscilaciite, so odredena frekvencija i amplituda, mo`at da
ja naru{at funkcionalnosta na objektot.
Trajnosta na objektot se obezbeduva so izborot na kvalitetni materijali,
kvalitetna izvedba i konstruktivna obrabotka na detalite. Kaj ~eli~nite
konstrukcii, oblikuvaweto na detalite, od aspekt na korozijata, mo`e da ima
zna~itelen doprinos za trajnosta na konstrukcijata. Redovnoto i periodi~noto
odr`uvawe na antikorozivnata za{tita ja zgolemuva trajnosta na ~eli~nite
konstrukcii.
Metodite za presmetuvawe (dokaz) na sigurnosta i funkcionalnosta na
konstrukcijata se delat na deterministi~ki i probabilisti~ki.

6.1.1 Deterministi~ka metoda - koncept na dozvoleni napregawa

Podolgo vreme, pa i denes, dokazot za sigurnost i funkcionalnost na
nose~kata konstrukcija se bazira na deterministi~kiot pristap. Vo ovoj pristap,
natovaruvawata i karakteristikite na materijalot se determinirani (definiraniopredeleni) so vrednosti, voobi~aeno, propi{ani vo tehni~kata regulativa
(propisi, pravilnici, normi i sl.). Koeficientot na sigurnost () e isto taka
determiniran vo zavisnost od tovarniot slu~aj. Kontrolata na sigurnosta se
sveduva na:

max doz = f y /
max doz = ( f y / 3 ) /

Presmetkovniot model se bazira na linearno elasti~no odnesuvawe na

konstrukcijata. Maksimalnoto napregawe, dobieno so presmetka na konstrukcijata,
ne smee da ja nadmine vrednosta na dozvolenoto napregawe. Dozvolenoto napregawe
se dobiva so redukcija na karakteristi~noto napregawe so koeficientot na
sigurnost.
Ako se zeme vo predvid dijagramot na ~elikot, se gleda deka se do
dostignuvawe na granicata na te~ewe (razvlekuvawe) materijalot, prakti~no, se
odnesuva idealno elasti~no (Hukov zakon). Spored toa, kako karakteristi~na
vrednost na napregaweto, za ~elikot, usvoena e vrednosta na granicata na te~ewe
(fy). Kaj ~elicite koi nemaat izrazena granica na te~ewe, kako karakteristi~na
vrednost se zema uslovnata granica na te~ewe f0.2.
Koeficientot na sigurnost, eksplicitno, se normira spored tovarnata
kombinacija, odnosno karakterot i verojatnosta na tovarite. Me|utoa so
koeficientot na sigurnost se opfa}aat i niza neizvesnosti vo pogled na
procenkata na tovarite, karakteristikite na materijalot, geometriski
otstapuvawa, nedoslednosti vo presmetkovniot model i sl.
Tabela 1: Koeficienti na sigurnost za razli~ni tovarni slu~ai
Tovaren slu~aj
I

Osnovni tovari (O)

Koeficient na sigurnost

= 1.50

II Osnovni + dopolnitelni tovari (O+D)

= 1.33

III Isklu~itelni tovari (O+D+I)

= 1.20

III Seizmi~ki tovari (O+D+S)

= 1.10

Vo prvata grupa se osnovnite tovari, odnosno tovarite koi so najgolema

verojatnost i za~estenost se javuvaat vo eksploatacionit vek na konstrukcijata.
Tuka spa|aat: sopstvena te`ina, korisen tovar, sneg i sl. Za ovaa kombinacija na
natovaruvawa kooeficientot na sigurnost e najvisok.
Vo vtrata grupa se dopolnitelnite tovari. Ovie tovari se specifi~ni i so
namalena za~estenost. Ovde spa|aat: veter, sili od ko~ewe, bo~ni udari,
temperaturni vlijanija, neramnomerno slegnuvawe i sl. Kombinacijata na osnovnite
i dopolnitelnite tovari se regulira so pomal koeficient na sigurnost.
Vo tretata grupa se isklu~itelnite tovari. Toa se tovari koi se javuvaat vo
isklu~itelni uslovi (monta`a), ili se so mnogu mala verojatnost (seizmika), visoki
vodi i sl. Ovie tovari se reguliraat so najnizok koeficient na sigurnost, a vo
odredeni slu~ai i bez dopolnitelna sigurnost (=1.0).
Generalno, deterministi~kiot pristap ja razgleduva (doka`uva) sigurnosta za
konkretno tovarno scenario, ili konkretna sostojba vo koja mo`e da se najde
konstrukcijata. Za poedini elementi (delovi) od konstrukcijata kako meritorni
mo`at da se javat razli~ni tovarni kombinacii.
Deterministi~kiot pristap ima niza nedoslednosti
i aproksimacii.
Verojatnosta na simultanoto dejstvo na poedini tovari ne se razgleduva
eksplicitno, odnosno tovarnite kombinacii se rangirat vo grupi. Napregawata se
prezentirani so maksimalnite vrednosti presmetani vo karakteristi~en presek.
Eventualnite koncentracii na napregawa i zaostatni napregawa od procesot na
obrabotka ne se razgleduvaat, a opfateni se so edinstveniot koeficient na
sigurnost. Sevkupno, konceptot e konzervativen i izgraden na empirija (iskustvo).
Me|utoa, konceptot e ednostaven i dolgogodi{nata negova primena poka`uva visok
stepen na sigurnost.

6.1.2 Probabilisti~ki koncept - grani~na nosivost (sostojba)

Izvesnite nedostatoci i grubi aprokcimacii vo deterministi~kiot pristap,
kako i stohasti~kata priroda na promenlivite tovari (sneg, podvi`ni tovari,
veter, seizmika i sl.) dovede do potreba za voveduvawe na nov koncept vo
presmetuvaweto na konstrukciite. Celta e, so noviot koncept, vo presmetkata, da
se vgradat {to e mo`no porealni vrednosti na parametrite. Istiot se bazira na
teorijata na verojatnost i nare~en e probabilisti~ki pristap (koncept).
Obrabotkata na verojatnosta na site parametri koi imaat vlijanie na
sigurnosta na konstrukcijata e obemna rabota i nemo`e da najde primena vo
presmetkata na konstrukciite. Voobi~aeno, statisti~ki se obrabotuvaat samo
karakteristikite na meterijalite i tovarite. Istite vo presmetkata se zemaat so
nivnite karakteristi~ni vrednosti. Karakteristi~na vrednost e onaa koja ima
zadovolitelna verojatnost za pojava. Kako zadovolitelna verojatnost, naj~esto, se
zema 95%-ta verojatnost.
Karakteristi~nite vrednosti, dadeni vo tehni~kata regulativa (pr. Evrokod),
se transformiraat vo presmetkovni vrednosti so pomo{ na parcijalnite
koeficienti na sigurnost (isto dadeni vo tehni~kata regulativa). Parcijalnite
koeficienti se odnesuvaat kako na tovarite, taka i na karakteristikite na
materijalot. Nivnite vrednosti zavisat od razgleduvanata sostojba. Sostojbite vo
koi mo`e da se najde konstrukcijata se delat na: postojana (servisna) i incidentna
sostojba (po`ar, seizmi~ko dejstvo i sl.)
Celta na presmetkata e da se doka`e deka, so zadovolitelna sigurnost, vo
konstrukcijata, za vreme na nejziniot eksploatacionen vek, nema da dojde do pojava
na pre~ekoruvawe na nejzinata grani~na sostojba (na nosivost ili upotreblivost).

Sd Rd
Sd - presmetkovna vrednost na tovarite (vlijanijata)
Rd - presmetkovna vrednost na otpornosta na konstrukcijata
Vo presmetkovnata vrednost na tovarite (vlijanijata) istite se mno`at so
parcijalnite koeficienti na sigurnost. Podolu e daden eden primer za postojana
sostojba:

Sd = G G + Q Qk1 + Qi oi Qki
G - parcijalen koef. za stalni tovari
Q - parcijalen koef. za dominanten promenliv tovar (vlijanie)
Qi - parcijalen koef. za promenlivi tovari (vlijanija)
oi - parcijalen koef. za kombinacija na tovarite
Pokonkretno, da razgledame dejstvo na korisen tovar (Q), veter (W) i sneg (S)
na konstrukcijata. Vo prviot slu~aj dominanten e veterot, a vo vtoriot slu~aj
snegot.

Sd = 1.35 G + 1.5 W + 0.9 ( Q + S )

Sd = 1.35 G + 1.5 S + 0.9 ( Q + W )
Presmetkovnata vrednost za otpornosta, za ~elikot, se dobiva preku
karakteristi~nata vrednost na granicata na razvlekuvawe i soodvetniot
parcijalen koeficient za sigurnost (M). Za postojana sostojba, naj~esto, vrednosta

na parcijalniot koeficient za materijalot (~elikot ) e 1.1. Spored toa

presmetkovnata otpornost e funkcija na:

Rd = F ( f y / M )
Poimot otpornost podrazbira grani~na sostojba na nosivost na zategawe,
pritisok, svitkuvawe, smolknuvawe ili kombinirano dejstvo. Isto taka i grani~na
sostojba na upotreblivost (deformacii).
Vo presmetkata po konceptot na grani~ni sostojbi mo`e da se primeni
elasti~nata, elastoplasti~nata i plasti~nata analiza na konstrukcijata.
Sovremenata tehni~ka regulativa na zemjite od Evropskata Unija (Evrokod) se
bazira na metodot na grani~na sostojba. Na{ite usilbi kon evrointegracija
podrazbiraat usvojuvawe i na evropskata tehni~ka regulativa. Toj proces e vo tek,
iako iskustvata poka`uvaat deka i vo ramkite na zemjite od EU Evrokodot seu{te e
predmet na usoglasuvawa.
6.2 ODNESUVAWENA ^ELIKOT NA DINAMI^KI TOVARI
6.2.1 Zamor na materijalot
Iskustvata poka`uvaat deka pod dejstvo na odreden broj na cikli~ni
natovaruvawa doa|a do lom vo konstrukciite i za nivo na maksimalnoto napregawe
zna~itelno pod jakosta na materijalot. Ovaa pojava e nare~ena zamor na
materijalot. Natovaruvawata koi doveduvaat do zamor se t.n. cikli~ni ili
dinami~ki natovaruvawa, odnosno promenlivi tovari. Vakvi tovari se
soobra}ajnite tovari, dejstvo na veter, morski branovi i sl.
Lomot predizvikan od odreden broj na ciklusi na tovarewe i rastovaruvawe,
naj~esto e lociran vo mestata kade materijalot ima odredena nesovr{enost. Kako
gre{ki vo materijalot se tretiraat gasni meuri, prsnatini (vnatre{ni ili
nadvore{ni), koncentratori na napregawa i sl. Mehanizmot na lom zapo~nuva so
pojava i sukcesivno {irewe na po~etnata prsnatina (inicijalna prsnatina).
Naj~esto se raboti za mikroskopski prsnatini koi e te{ko da se zabele`at. Koga
porastot na prsnatinata go reducira presekot na elementot, do nivo koga istiot ne
e vo sostojba da go primi maksimalnoto natovaruvawe, doa|a do lom. Prelomnata
povr{ina se karakterizira so dve zoni (sl.1). Prvata e glatka i e produkt na
{ireweto na prsnatinata, a drugata e rapava so pojava na kontrakcija i iscrpuvawe
na jakosta na materijalot.
zona na dinami~ko
razoruvawe

zona na stati~ko
razoruvawe

Sl.1 Izgled na lom na dinami~ki tovarena epruveta

Zamorot na materijalot e predmet na pogolem broj na istra`uvawa vo eden

dolg vremenski period. Re{enieto na problemot se sveduva vo definiraweto na
dinami~kata jakost, ili dozvoleno napregawe za dinami~ki (cikli~ni) tovari.

6.2.2 Dinami~ka jakost

Promenlivoto natovaruvawe mo`e da se simplificira so sinusoidalna
promena koja oscilira okulu edna sredna sostojba (sr). Zavisno od nivoto na
srednoto napregawe (sl.2) i amplitudata () imame:
a) ednonaso~no promenlivo

(sr > i max / min > 0)

b) ~isto ednonaso~no

(sr = i min = 0)

v) naizmeni~no promenlivo

(sr < i max / min < 0)

g) ~isto naizmeni~no

(sr = 0 i max / min = -1)

min

sr

max

a)

b)
v)

g)

sr =0
Sl.2 Promenlivo natovaruvawe
Dinami~kata jakost (D) e maksimalnoto napregawe (max) koe materijalot e vo
sostojba da go izdr`i (teoriski) pri beskone~en broj na ciklusi na tovarwe.
Dinami~kata jakost zavisi od razlikata vo napregawata ( ili max / min) i
srednoto napregawe sr. Se postavuvaat dve pra{awa:
1/ Koja e vrednosta na max (ili min) koja pri odreden broj na natovaruvawa
(ciklusi) }e predizvika lom?
2/ Kolkav e brojot na ciklusi dovolen da se predizvika lom pri zadadeno max
i .
[MPa]
400

max
stati~ka jakost

300

200

sr

100

sr

45

100

200

300

naizmeni~no

ednosmerno

promenlivo

promenlivo

400

Sl.3 Smitov dijagram

Odgovor na prvoto pra{awe dava Smitoviot dijagram (sl.3). Isprekinatata
linija go pretstavuva srednoto napregawe. Kombinaciite na sredno napregawe i
soodvetna naponska razlika () koi se pokrieni so dijagramot zadovoluvaat
adekvatna dinami~ka jakost (prema brojot na ciklusi za koi e konstruiran
dijagramot).
[MPa]

[MPa]

400

400

300

300

200

200

D
D,0

D,

D,

100

100

log(N)

N
5

5.10

10

Sl.4 Velerova kriva

Odgovor na vtoroto pra{awe e Velerovata kriva koja ja dava zavisnosta na
dinami~kata jakost i brojot na ciklusi. Se zabele`uva deka so porast na brojot na
ciklusi dinami~kata jakost opa|a do izvesno nivo, a potoa asimptotski te`i kon
odredena vrednost - trajna dinami~ka jakost. Kako zadovolitelen broj na ciklusi za
trajna dinami~ka jakost usvoeni se 2.1h106 ciklusi.
Dinami~kata jakost se ispituva na specijalni epruveti izlo`eni na
promenlivo natovaruvawe vo hidrauli~ni uredi (presi) so pulsator. Mnogu
porealna vrednost za dinami~kata jakost se dobiva so ispituvawe na konkretni
konstruktivni elementi.
Dolgogodi{niot koncept vo analizata na zamorot i dinami~kata jakost se
bazira na konceptot na dozvoleni napregawa, odnosno na dozvoleno dinami~ko
napregawe (D,doz) za broj na ciklusi N 2.1h106. Dozvolenoto dinami~ko napregawe
se dobiva so redukcija na dozvolenoto stati~ko napregawe:

max D ,doz = doz

Redukcioniot koeficient () zavisi od od odnosot na maksimalnoto i
minimalnoto napregawe (r=max /min), tipot na konstruktivniot detal (oblikuvawe)
i kvalitetot na ~elikot. Za tipovite na konstruktivno oblikuvawe i nivnata uloga
vo dinami~kata jakost na konstrukcijata }e stane zbor pokasno.
Konceptot e ednostaven, se sveduva na stati~ka analiza, me|utoa prili~no
konzervativen, odnosno vodi kon niska dinami~ka jakost, pogolem utro{ok na
materijal i postrogi kriteriumi vo konstruktivnoto oblikuvawe.
Sovremeniot koncept vo analizata na zamorot i dinami~kata jakost na
konstrukciite kako relevantni parametri gi koristi naponskata razlika (),
brojot na ciklusi (N) i konstruktivnata obrabotka (tip na detal). Istiot e poznat
kako -koncept (Evrokod 3). Spored ovoj koncept dokazot za dinami~ka otpornost
se sveduva na:

Ff R / Mf

Ff - parcijalen koeficient na sigurnost za tovarite pri zamor (1.00)

Mf - parcijalen koeficient na sigurnost za materijalot pri zamor (1.35)

- presmetkovna vrednost na naponskata razlika
R - propi{ana naponska razlika, prema broj na ciklusi i tip na
konstruktivno oblikuvawe.
Izvesen problem e utvrduvaweto na realniot opseg (amplituda) na
varijacijata na napregawata i brojot na ciklusi so utvrdena amplituda. Naj~esto se
koristi metod na konstantna ekvivalentna amplituda (E) i realen broj na
ciklusi, ili ekvivalenten broj na ciklusi (NE) so maksimalna amplituda (max).
6.2.3 Krt lom
So amaluvawe na eksplatacionata temperatura, kaj ~elikot doa|a do
namaluvawe na duktilnosta. Za odreden tip na ~elik postoi odredena temperatura
pri koja doa|a do lom vo materijalot so mali ili bez nikakvi plasti~ni
deformacii. Lomot se inicira so po~etni mikro prsnatini koi te{ko se otkrivaat.
Mestoto na pojavata na prsnatinite koincidira so odredeni nesovr{enosti vo
materijalot, sli~no so dinami~kiot lom. Inicijator na krtiot lom e visokata
koncentracija na napregawa. Gre{kite vo zavarite se naj~esto mesta na pojavata na
krt lom. Faktorite koi vodat kon pojava na krt lom se:
- karakteristiki na materijalot (pogolem procent na jaglenorod vo ~elikot pogolema opasnost)
- eksploataciona temperatura (poniska temperatura - pogolema opasnost)
- intenzitet na napregaweto (povisoki napregawa - pogolema opasnost)
- debelina na elementot (pogolema debelina - pogolema opasnost)
- ladno oblikuvawe (smalena plasti~nost - pogolema opasnost)
Neadekvatniot izbor na konstruktivniot materijal (tip na ~elik), na~inot i
gre{kite vo zavaruvaweto, za odredeni temperaturni uslovi i nivo na napregawa,
vodi kon rizik od krt lom.

6.3 IZBOR NA KVALITET NA ^ELIK

Adekvatniot izbor na ~elikot za izrabotka na nose~kata konstrukcija e biten
parametar za sigurnosta na objektot. Pokraj toa, so kvalitetot na ~elikot mo`at da
se postignat i ekonomski i estetski efekti. Izbor na pokvaliteten ~elik vodi kon
polesna konstrukcija, pobrza izrabotka i monta`a. Iako cenata na pokvalitetniot
~elik e ne{to povisoka (okolu 10%), sevkupno, mo`e da se postignat pozitivni
ekonomski efekti.
Izborot na ~elikot e osobeno va`en kaj zavarenite ~eli~ni konstrukcii
izlo`eni na stati~ko, a posebno na dinami~ko natovaruvawe. Temperaturnite
uslovi na koi e izlo`ena konstrukcijata (opasnosta od krt lom) e isto eden od
bitnite faktori pri izborot na ~elikot.
Spored na{ite standardi, izborot na adekvaten kvalitet na ~elik zavisi od
nekolku parametri (tab.2):
- vidot na napregawata
- faktorot na krt lom
- debelinata na materijalot

Vo pogled na napregawata, nepovolni se napregawata na zategawe. Istite

mo`at da proizlezat od ~isto zategawe, ili od zategawe pri svitkuvawe.
Faktorot na krt lom se presmetuva od:
L=KZN
K - faktor na konstruktivno oblikuvawe
Z - faktor na zna~ewe na konstrukcijata (ili nejzin del)
N - faktor na napregawa
Tabela 2: Odreduvawe na kvalitet na ~elikot
Faktor na krt lom (L)
Napregawe

-25oC<T<-

T > -10oC

Debelina na materijalot t [mm]

5

10

15

20

25

30

35

40

45

10oC

zategawe
i
zategawe
pri
svitkuvawe

2.8

2.0

2.8

1.4

2.0

1.0

1.4

0.7

1.0

0.5

0.7

0.5

3
2
1

umiren

1 neumiren
0 slobodno

pritisok i pritisok pri svitkuvawe

Faktorot na krt lom se zaokru`uva na najbliskata vrednost od: 2.8, 2.0, 1.4,
1.0, 0.7 ili 0.5.
Faktorot na konstruktivno oblikuvawe (K) zavisi od konstruktivnite detali
(na~in i tip na zavareni vrski) i nivnata naponska sostojba. Negovata vrednost e:
1.0, 1.4 ili 2.0 (za najnepovolna sostojba).
Faktorot na zna~ewe (Z) mo`e da bide:
0.5 - za sporedni elementi od konstrukcijata
0.7 - za elementi od koi imaat vlijanie na konstruktivniot integritet na
poedini delovi od konstrukcijata
1.0 - za elementi od koi imaat vlijanie na konstruktivniot integritet na
celokupnata konstrukcijata
Faktorot na napregawa (N) zavisi od brzinata so koja se razvivaat
napregawata, odnosno na~inot na tovarewe. Vrednosta na ovoj faktor e:
1.0 - za elementi bez udarno (impulsivno) napregawe
1.4 - za elementi so udarno (impulsivno) napregawe
Eksploatacionata temperatura se zema -25oC<T<-10oC za konstrukcija na
otvoreni objekti, i T>-10oC za konstrukcija vo zatvoren prostor so termoizolacija.
Izborot na kvalitet na ~elikot za elementi izlo`eni na pritisok zavisi
samo od nivnata debelina.

7. SREDSTVA ZA VRSKA - SPOJNI SREDSTVA

7.1 OP[TO
Nose~kata konstrukcija se sostoi od pove}e elementi koi, me|usebno spoeni,
~inat edna celina. ^eli~nite konstrukcii nemaat monoliten sistem, odnosno se
sostojat od pove}e delovi so odredeni dimenzii izraboteni vo rabotilnica koi
me|usebno se povrzuvaat (montiraat) na gradili{teto. Spored toa, vo izgradbata na
~eli~nite konstrukcii se javuvaat nekolku fazi: izrabotka vo rabotilnica,
transport i monta`a.
Rabotilni~koto povrzuvawe na odredeni elementi proizleguva od
ograni~enite dimenzii na valalni~kite proizvodi, od oblikot na konstruktivniot
element i od te`inata na istiot. Vo rabotilnicata se proizveduvaat prosti
elementi i konstruktivni sklopovi. Prosti elementi se profilite koi se
obrazuvaat so zavaruvawe, ili so povrzuvawe na delovite od profilot so zavrtki
(zakovki). Konstruktivnite sklopovi pretstavuvaat monta`na celina sostavena od
prosti elementi. Dimenziite na konstruktivnite sklopovi zavisat od
transportnite uslovi (gabarit i te`ina).
Segmentite proizvedeni vo rabotilnica se transportiraat na gradili{teto
kade se vr{i nivno okrupnuvawe i monta`a. Monta`nite vrski se izveduvaat so
zavaruvawe ili so zavrtki. Za pobrza monta`a i uedna~en kvalitet se preferira
povrzuvaweto so zavrtki.

7.2 ZAKOVKI
Zakovkite kako spojno sredstvo vo ~eli~nite konstrukcii se primenuvaat od
po~etokot na XIX vek. Zakovkite se poka`ale kako efikasni i sigurni vo izvedbata
na vrskite od aspekt na nivnata nosivost i trajnost.
Vrskite izvedeni so zakovki dobro se odnesuvaat kako za stati~ko, taka i za
dinami~ko natovaruvawe. Materijalot na zakovkata dobro go ispolnuva prostorot
na dupkata i nema pojava na proklizuvawa. Poradi slo`enata postapka za izvedba
zakovkite denes se primenuvaat samo pri rekonstrukcija na zakovani konstrukcii i
vo retki slu~ai za dinami~ki tovareni konstrukcii.
Zavaruvaweto vo potpolnost gi ima istisnato zakovkite vo izvedbata na
rabotilni~kite vrski, a zavrtkite, poradi brza i ednostavna izvedba, gi istisnaa
zakovkite od monta`nite vrski. Vo sekoj slu~aj, zakovkite spored principite na
rabota se vredni za posebna elaboracija.
7.2.1 Oblik i dimenzii na zakovkite
Zakovkata se sostoi od cilindri~no telo i glava. Vo zavisnost od
oblikuvaweto na glavata ima:
- zakovki so polukru`na glava (sl.1a)
- zakovki so poluvpu{tena glava (sl.1b)
- zakovki so vpu{tena glava (sl.1v)
Vo tabela 1 dadeni se podatoci za osnovnite dimenzii na zakovkite so
polukru`na glava (koi naj~esto se primenuvani). Ilustracija na podatocite od tab.1
dadena e na sl.1. Najmal pre~nik na zakovka za mostovski konstrukcii e 17mm, a za
konstrukcii vo visokogradba 13mm.

Tabela 1: Dimenzii na zakovki so polukru`na glava

do

13

15

17

19

21

23

25

28

31

34

12

14

16

18

20

22

24

27

30

33

19

22

25

28

32

36

40

43

48

53

7.5

10

11.5

13

14

16

17

19

21

9.5

11

13

14.5

16.5

18.5

20.5

22

24.5

27

0.6

0.6

0.8

0.8

1.2

1.2

1.6

1.6

D=1.5d

b)

D=1.5do

R=0.83do
r=0.05do

h=0.6do

a)

do

s
45

1%

D=1.5d

1%

do

min 2

l-50

v)

do

Sl.1 Zakovki so: a) polukru`na b) poluvpu{tena i v) vpu{tena glava

Teloto na zakovkata e konusno na prvite 50mm (so naklon 1%), a potoa, do
kone~nata dol`ina e cilindri~en. Dijametarot na zakovkata (d) se meri na 5mm pod
glavata na zakovkata. Dijametarot na dupkata vo koja se vgraduva zakovkata e za 1mm
pogolem od dijametarot na zakovkata (do=d+1).
Dol`inata na teloto zavisi od dijametarot na zakovkata, od debelinata na
paketot (s) i od na~inot na vgraduvawe:
l = s + (4/3)do

za ma{insko vgraduvawe

l = s + (7/4)do

za ra~no vgraduvawe

Zakovkite se vgraduvaat vo zagreana sostojba (pogodna za kovawe). So presa se

oblikuva vtorata glava na zakovkata i se ispolnuva so materijal celokupniot
volumen na dupkata. Spored toa, po vgraduvaweto zakovkata ima dijametar ednakov
na dijametarot na otvorot (do).
Zakovkite se izrabotuvaat od ~elik so kvalitet S0255, S0355 i S0455 so
granica na kinewe respektivno fu=300-400MRa, fu=380-470MRa, i fu=440-540MRa.

Izborot na pre~nik na zakovka zavisi od debelinata na paketot koj se

povrzuva i od najtenkiot lim vo paketot. Izbor na mala zakovka vodi kon
iskrivuvawe na teloto pri vgraduvaweto. Izbor na golema zakovka vodi kon
deformacii na lamelite od paketot vo procesot na vgraduvawe. Spored toa:
do > s / 4.5 (s / 6.5)
do < (5min)0.5 - 0.2

[vo cm]

Vo rabotilni~kite crte`i, za da se izbegni bilo kakva zabuna, zakovkite se

ozna~uvaat so posebni simboli (tab.2).
Tabela 2: Ozna~uvawe na zakovkite

dijametar do
oznaka

13

15

17

15

dopolnitelna oznaka

19

21

23

25

19

a)

28
28

b)

v)

31
31

34
34

g)

Dopolnitelnite oznaki:
a) dupkata bu{ena vo rabotilnica, a zakovkata se vgraduva na monta`a
b) dupkata bu{ena na monta`a
v) gornata glava na zakovkata e poluvpu{tena
g) dolnata glava na zakovkata e poluvpu{tena

7.2.2 Rabota na zakovana vrska

Poznavaweto na na~inot na rabota na zakovanata vrska e preduslov za
opredeluvawe na potrebniot broj na zakovki za prenesuvawe na zadaden tovar so
potrebna sigurnost.
So ladeweto na vgradenata zakovka doa|a do pojava na zategawe po nejzinata
dol`ina (paketot e uslovno nesti{liv). Reaktivno, zakovkata so glavite
predizvikuva pritisok vo paketot. Isto taka so ladeweto doa|a i do radialno
sobirawe na zakovkata i pojava na mal zazor pome|u teloto na zakovkata i dupkata.
Generalno rabotata na zakovanata vrska mo`e da se podeli vo tri fazi.
Vo prvata faza, pri malo natovaruvawe, silata se prenesuva preku
aktiviranoto triewe vo paketot. So porast na tovarot trieweto se sovladuva i
doa|a do proklizuvawe (okolu 1/100mm) i teloto na zakovkata se dopira do obodot
na dupkata.
Vo vtorata faza, so ponatamo{niot porast na tovarot, silata se prenesuva
preku uravnote`eniot mehanizam na smolknuvawe na zakovkata i pritisok po
obodot na dupkata. Do izraz doa|aat elasti~nite deformacii. Vo ovaa faza
pomestuvawata iznesuvaat od 0.1 do 0.15mm.
Vo tretata faza doa|a do pojava na napregawa preku granicata na
elasti~nosta, odnosno do plasti~ni deformacii. Pomestuvawata mo`at da
dostignat od 5 do 6mm. Na~inot na koj }e se manifestira lomot na vrskata zavisi od
pove}e faktori.

Zakovkite se izlo`eni na prili~no slo`ena sostojba na napregawe koja se

sostoi od zategawe po dol`inata, smolknuvawe, svitkuvawe i pritisok po obodot
na teloto. So ogled na toa lomot na zakovana vrska mo`e da se manifestira na
~etiri na~ini (sl.2).
a)

b)

v)

g)

N
N

30-40

Sl.2 Manifestacija na lom vo zakovana vrska

Ako dijametarot na zakovkata e mal vo odnos na spoenite limovi lomot se
manifestira preku smolknuvawe (a). Ako spoenite limovi se tenki napregawata vo
neto presekot se merodavni i doa|a do lom preku kinewe na limot (b). Koga
dijametarot na zakovkata e golem vo odnos na debelinata na limot, lomot se
manifestira preku gme~ewe na limot po obodot na dupkata (v). Dokolku zakovkata e
postavena blisku do rabot na limot mo`e da dojde do otkinuvawe na istiot (g).
Vo slu~ai koga zakovkata e zna~itelno svitkana mo`en e lom so otkinuvawe na
glavata na zakovkata. Ovoj tip na lom e prisuten i kaj zakovki izlo`eni na
zategawe (slu~aj {to treba da se izbegnuva).

7.2.3 Presmetka na nosivosta na zakovkite

Zakovkite naj~esto se primenuvaat vo vrskite koi rabotat na smolknuvawe,
odnosno natovaruvaweto se prenesuva preku smolknuvawe na teloto na zakovkata
(sl.3v) i pritisok po obodot na dupkata (sl.3g). Vo zavisnost od brojot na ramnini na
smolknuvawe imame ednose~ni zakovki (sl.3a), dvose~ni (sl.3b) i pove}ese~ni.
v)

max

t2

N/2

b,max

t3

t2

t1

b)
N

= N/A

g)

do

N
do

t1

a)

N/2

b = N/A b

Sl.3 Rabota na zakovana vrska: a) ednose~ni zakovki, b) dvose~ni zakovki,

v) smolknuvawe, g) pritisok po obodot na dupkata
Nosivosta na zakovkata mo`e da se presmeta prema teorijata na grani~na
sostojba (Evrokod 3), ili preku dozvolenite napregawa (spored na{ite standardi).
Dozvolenite napregawa za zakovkite (tab.3) se dobieni od soodvetnite dozvoleni
napregawa za osnovniot materijal, pod pretpostavka deka kvalitetot na
materijalot za zakovkite odgovara na soodvetniot kvalitet na osnovniot materijal.

Tabela 3: Dozvoleni napregawa za zakovki [MPa]

Vrsta
na
napregawe

I slu~aj na tovarewe
II slu~aj na tovarewe
za spojuvawe na ~elik so kvalitet

C0361
C0362
C0363

C0451
C0452
C0453
0.8 Idoz

C0561
C0562
C0563

C0361
C0362
C0363

C0451
C0452
C0453
0.8 IIdoz

C0561
C0562
C0563

130

150

190

145

165

210

doz
smolknuvawe

b,doz
pritisok
po obodot

2.0 Idoz
320

t,doz
zategawe

370

2.0 IIdoz
480

360

0.3 Idoz
50

55

410

530

0.3 IIdoz
70

55

60

80

7.2.3.1 Nosivost na smolknuvawe

Nosivosta na zakovkata na smolknuvawe se presmetuva vrz osnova na
pretpostavkata deka: napregaweto na smolknuvawe e ramnomerno raspredeleno po
celata povr{ina na popre~niot presek (sl.3v); site zakovki vo vrskata se
ramnomerno optovareni. Spored toa nosivosta e:

F = m A doz = m

d o2
doz
4

m - se~nost na zakovkata (broj na ramnini na smolknuvawe - sl.3a,b)

doz - dozvoleno napregawe na smolknuvawe (tab.3)

7.2.3.2 Nosivost na pritisok po obodot na dupkata
Nosivosta na zakovkata na pritisok po obodot na dupkata se presmetuva vrz
osnova na pretpostavkata deka: napregaweto na pritisok e ramnomerno
raspredeleno po proektiranata povr{ina na polucilinderot (sl.3g); site zakovki
vo vrskata se ramnomerno optovareni. Spored toa nosivosta e:

Fb = Ab ,min b ,doz
Ab,min - minimalna kontaktna povr{ina (sl.3g)

b,doz - dozvoleno napregawe na pritisok (tab.3)

Minimalnata kontaktna povr{ina za ednose~na zakovka (sl.3a) iznesuva:

Ab ,min = d o t min
Minimalnata kontaktna povr{ina za dvose~na zakovka (sl.3b) iznesuva:

Ab ,min = d o ( t1 + t 3 )

ako:

t1 + t 3 < t 2

Ab ,min = d o t 2

ako:

t 2 < t1 + t 3

7.3 OBI^NI ZAVRTKI

Zavrtkite se javuvaat kako prvo sredstvo za spojuvawe vo ~eli~nite
konstrukcii. Me|utoa, poradi skapata ma{inska obrabotka i nepovolnoto
odnesuvawe na dinami~ki vlijanija, istite se zameneti so zakovkite. So razvoj na
ma{inskata industrija procesot na proizvodstvo na zavrtkite zna~itelno e
uprosten, podobren e nivniot kvalitet i tie denes pretstavuvaat prakti~no
edinstveno sredstvo za povrzuvawe vo ~eli~nite konstrukcii, osobeno vo
izvedbata na monta`nite vrski.
Zavrtkite se proizveduvaat vo specijalizirani fabriki, a na monta`a se
vr{i nivnoto ugraduvawe. Samoto ugraduvawe e ednostavna rabota, ne bara posebni
kvalifikacii i ovozmo`uva izedna~en kvalitet.

7.3.1 Oblik i dimenzii na zavrtkite

Edna kompletirana zavrtka (sl.4) se sostoi od:

- {estoagolna glava
- cilindri~no telo koe zavr{uva so navoj
- {estoagolna navrtka so otvor vo sredinata i navoj
- podlo`na plo~ka (naj~esto prstenesta so debelina od 8mm)

Md

ds
l

do

Md

d1
d2

Sl.4 Delovi i oznaki za dimenzii na obi~na zavrtka

Vo tabela 4 dadeni se podatoci za osnovnite dimenzii na edna obi~na

zavrtka. Nazivna merka na zavrtkata (Md) pretstavuva debelinata na teloto,
odnosno M20 ozna~uva zavrtka ~ij dijametar na teloto e d=20mm. Bukvata "M"
simbolizira metri~ki navoj spored ISO standardizacijata.
Tabela 4: Osnovni dimenzii na zavrtkite
Md
b
i
e
h
s
R

12

16

20

22

24

27

30

19.5
2.5
20.88
8
19
0.6

23
3.0
26.17
10
24
0.6

26
4.0
32.95
13
30
0.8

28
4.0
35.03
14
32
0.8

29.5
4.5
39.55
15
36
0.8

32.5
4.5
45.20
17
41
1.0

35
5.0
50.85
19
46
1.0

19

22

24

26
44

30
50

33
56

Navrtka
m

10

13

16

18

Podlo{ka
d1
d2

14
24

18
30

22
37

24
39

Od aspekt na nosivosta najva`en del na zavrtkata e teloto. Smolknuvaweto ne

smee da se vr{i na nare`aniot del. Zatoa se primenuvaat podlo`ni plo~ki so
debelina od 8mm koi, za varijacija na dol`inata (l) na zavrtkata od 5mm,
ovozmo`uvaat sekoga{ po~etokot na navojot da se locira vo zonata na podlo{kata.
Dol`inata na zavrtkata (tab.5) zavisi od debelinata na paketot (s) i od
dijametarot na zavrtkata.
Tabela 5: Dol`ina na zavrtkite
M12
Dol`ina l

30
35
40
45
50
55
60
65
70
75
80
85
90
95
100

5-9
10-14
15-19
20-24
25-29
30-34
35-39
40-44
45-49
50-54
55-59
60-64
65-69
70-74
75-79

M16
M20
M22
Debelina na paketot s

6-10
11-15
16-20
21-25
26-30
31-35
36-40
41-45
46-50
51-55
56-60
61-65
66-70
71-75

8-12
13-17
18-22
23-27
28-32
33-37
38-42
43-47
48-52
53-57
58-62
63-67
68-72

6-10
11-15
16-20
21-25
26-30
31-35
36-40
41-45
46-50
51-55
56-60
61-65
66-70

M24

9-13
14-18
19-23
24-28
29-33
34-38
39-43
44-48
49-53
54-58
59-63
64-68

Spored zazorot pome|u teloto na zavrtkata i dijametarot na dupkata

zavrtkite se delat na obi~ni neobraboteni i obi~ni obraboteni zavrtki. Kaj
obi~nite neobraboteni zavrtki zazorot do - d 1mm. Kaj obrabotenite zavrtki (so
ma{insko strugawe) zazorot se sveduva na do - d 0.3mm. Obrabotenite zavrtki
imaat za 1mm pogolem dijametar na nenare`aniot del od teloto, t.e., obrabotena
zavrtka M20 ima d=21mm koj pretstavuva i presmetkovna dimenzija.
Vo rabotilni~kite crte`i, za da se izbegni bilo kakva zabuna, zavrtkite se
ozna~uvaat so posebni simboli (tab.6).
Tabela 6: Ozna~uvawe na zavrtkite

Zavrtka Md

M12

M16

M20

M22

M24

M27

M30

28

31

oznaka
dopolnitelna
oznaka

b)

a)

v)

Dopolnitelnite oznaki:
a) obrabotena zavrtka
b) dupkata bu{ena vo rabotilnica, a zavrtkata se vgraduva na monta`a
v) dupkata bu{ena na monta`a
Zavrtkite se izrabotuvaat od razli~ni kvaliteti na ~elik. Kvalitetot na
~elikot se ozna~uva (vtisnuva) na glavata od zavrtkata. Oznakata se sostoi od dve
brojki razdeleni so to~ka (pr. 5.6). Prvata brojka ja ozna~uva granicata na kinewe
na materijalot (pr: 5 zna~i fu=500MPa), a vtorata brojka ja ozna~uva uslovnata
granica na razvlekuvawe kako del od granicata na kinewe (pr: .6 zna~i
fy=5000.6=300MPa).
7.3.2 Rabota na vrska so obi~ni zavrtki
So zavrtkite, kako zakovkite, se vr{i diskontinualno prenesuvawe na
natovaruvaweto (silata) vo spoenite elementi. Mehanizmot na prenos vo vrskite
izlo`eni na smolknuvawe se ostvaruva preku pritisok me|u teloto na zavrtkata i
obodot na dupkata i smolknuvawe na teloto kako reaktivna sila (sl.5).
N

3/3
2/3

2/3

1/3

N
3/3

2/3

1/3
1/3

1/3

N
2/3

Sl.5 Na~in na prenesuvawe na silata

3/3

Obi~nite zavrtki se pritegaat do ostvaruvawe na kontakt, taka {to ne se

javuva nekoe zna~itelno zategawe na teloto i aktivirawe na sila na triewe koja bi
u~estvuvala na porelevanten na~in vo rabotata na vrskata.
Kaj obi~nite neobraboteni zavrtki zazorot od 1mm predizvikuva zna~itelno
proklizuvawe na vrskata. Ova proklizuvawe mo`e da efektuira so zna~itelni
deformacii vo konstrukcijata. Neobrabotenite zavrki, spored toa, ne se pogodni
kako spojno sredstvo vo dinami~ki tovareni konstrukcii. Poradi pomaliot zazor
proklizuvaweto kaj obrabotenite zavrtki e mnogu pomalo. Vrskite so obraboteni
zavrtki spored odnesuvaweto se bliski do onie izvedeni so zakovki. Na sl.6
dadena e ilustracija na pomestuvaweto vo funkcija od silata alternativno za
vrska so obi~ni neobraboteni i obi~ni obraboteni zavrtki.

Neobraboteni
zavrtki

Obraboteni
zavrtki

Sl.6 Dijagram F-l za vrska so neobraboteni i obraboteni zavrtki

Vo prviot stadium e evidentna ulogata na maloto triewe koja e ista za dvata
slu~ai. Potoa, kaj vrskata so neobraboteni zavrtki doa|a do zna~itelno
proklizuvawe. Ponatamo{nata rabota na vrskata e skoro identi~na. Grani~nata
nosivost se razlikuva za 8%.
Kaj zavrtkite, vo sekoj slu~aj, egzistira neramnomerna raspredelba na
napregawata (pritisok i smolknuvawe) so izrziti pikovi koi ja dostignuvaat i
granicata na razvlekuvawe. Svitkuvaweto na zavrtkite predizvikuva
neramnomerna raspredelba na silata koja se prenesuva vo slu~aj na vrski so pove}e
od dve zavrtki.

7.3.3 Presmetka na nosivosta na obi~nite zavrtki

Zavrtkite, vo zavisnost od tipot na vrskata, mo`at da bidat izlo`eni na:
smolknuvawe, zategawe i kombinirana sostojba od smolknuvawe i zategawe.
Pokraj slo`nata sostojba na napregawa, za presmetkata na nosivosta na
zavrtkite se vr{at izvesni pretpostavki. Imeno, se pretpostavuva deka:
- site zavrtki vo vrskata se podednakvo optovareni, pod uslov vo vrskata da
ima maksimalno {est zavrtki vo eden red i vo pravec na deluvawe na silata
- napregaweto na smolknuvawe e ramnomerno raspredeleno

- pritisokot po obodot na dupkata e ramnomerno

proektiranata povr{ina od teloto na zavrtkata

raspredelen

na

Ovie pretpostavki igraat uloga pri definiraweto na dozvolenite napregawa

za zavrtkite. Dozvolenite napregawa, na smolknuvawe i pritisok po obodot na
dupkata, za neobrabotenite zavrtki se ne{to pomali poradi poizrazenoto
svitkuvawe na teloto koe proizleguva od pogolemiot zazor.
Dozvolenite napregawa spored na{ite standardi (tab.7 i tab.8) se
opredeluvaat vo zavisnost od kvalitetot na osnovniot materijal, kvalitetot na
materijalot na zavrtkata i slu~ajot na tovarewe.

Tabela 7: Dozvoleni napregawa za neobraboteni zavrtki [MPa]

Vrsta
na
napregawe

I slu~aj na tovarewe
II slu~aj na tovarewe
za spojuvawe na ~elik so kvalitet

C0361
C0362
C0363

C0451
C0452
C0453
1.7 Idoz

C0561
C0562
C0563

C0361
C0362
C0363

C0451
C0452
C0453
1.7 IIdoz

C0561
C0562
C0563

270

315

410

305

350

450

6.8

8.8

b,doz
pritisok
po obodot

kvalitet na zavrtkata
5.6

doz
zategawe

8.8

5.6

0.28 fu
140

t,doz
zategawe

6.8
168

0.315 fu
224

157

189

0.275 fu
137

165

252

0.312 fu
220

156

188

250

Tabela 8: Dozvoleni napregawa za obraboteni zavrtki [MPa]

Vrsta
na
napregawe

II slu~aj na tovarewe
I slu~aj na tovarewe
za spojuvawe na ~elik so kvalitet

C0361
C0362
C0363

C0451
C0452
C0453
2.0 Idoz

C0561
C0562
C0563

C0361
C0362
C0363

C0451
C0452
C0453
2.0 IIdoz

C0561
C0562
C0563

320

370

480

360

410

530

6.8

8.8

b,doz
pritisok
po obodot

kvalitet na zavrtkata
5.6

doz
zategawe

8.8

5.6

0.35 fu
175

t,doz
zategawe

6.8
210

0.40 fu
280

200

0.275 fu
137

165

240

320

0.312 fu
220

156

188

250

7.3.3.1 Nosivost na smolknuvawe

Spored prethodno iznesenoto, nosivosta na zakovkata, so dijametar na
telototo d, na smolknuvawe iznesuva:

F = m A doz = m

d 2
4

doz

m - se~nost na zavrtkata (broj na ramnini na smolknuvawe)

doz - dozvoleno napregawe na smolknuvawe (tab.7 i 8)

7.3.3.2 Nosivost na pritisok po obodot na dupkata
Nosivosta na zakovkata na pritisok po obodot na dupkata iznesuva:

Fb = Ab ,min b ,doz
Ab,min - minimalna kontaktna povr{ina (po analogija na t.7.2)

b,doz - dozvoleno napregawe na pritisok (tab.7 i 8)

Minimalnata kontaktna povr{ina za ednose~na zavrtka iznesuva:

Ab ,min = d t min
Minimalnata kontaktna povr{ina za dvose~na zakovka (po analogija na t.7.2)
iznesuva:

Ab ,min = d ( t1 + t 3 )

ako:

t1 + t 3 < t 2

Ab ,min = d t 2

ako:

t 2 < t1 + t 3

7.3.3.3 Nosivost na zategawe

Nosivosta na zavrtkata na zategawe iznesuva:

Ft = As t ,doz
As - efektivna povr{ina na jadroto na nare`aniot del (tab.9)
Tabela 9: Efektivna povr{ina na zategawe
Zavtrka

M12

M16

M20

M22

M24

M27

M30

M33

As [mm2]

84

157

245

303

353

459

561

674

Dozvolenite napregawa na zategawe se isti kako za neobraboteni taka i za

obraboteni zavrtki. Vsu{nost i dvata tipa imaat ista efektivna povr{ina na
zategawe.

7.4 VISOKOVREDNI ZAVRTKI

Obi~nite zavrtki pokraj ednostavnata izvedba i niska cena imaat odredeni
nedostatoci. Pokraj zna~itelnite deformacii na vrskite i nepovolnoto dinami~ko
odnesuvawe, kvaltetot na obi~nite zavrtki ne ovozmo`uva prenos na pogolemi
sili, osobeno vo vrski izlo`eni na zategawe.
Ovie nedostatoci, vo golema mera, mo`at da se nadminat so primena na
zavrtki izraboteni od ~elici so pogolema jakost (fy=640-1080MPa), ili t.n.
visokovredni zavrtki. Ovie zavrtki ovozmo`uvaat, so kontrolirano pritegawe
(prednapregawe), vo vrskata da se vnese sila na pritisok koja aktivira zna~itelno
triewe vo spojot. Spored ova, visokovrednite zavrtki se sre}avaat i pod imeto
prednapregnati zavrtki.
Prva primena na ovie zavrtki e po vtorata svetska vojna vo SAD pri zamenata
na dotraenite zakovki na mostovite. Denes istite nao|aat {iroka primena, osobeno
kaj dinami~ki tovareni vrski.

7.4.1 Oblik i dimenzii na visokovrednite zavrtki

Visokovrednite zavrtki gi imaat istite delovi kako i obi~nite. Ovde }e gi

istakneme odredenite razliki. Dolniot del od glavata e posebno obraboten so
pogolemo zaobluvawe na preodot kon teloto na zavrtkata. Kaj prednapregnatite
visokovredni zavrtki se primenuvaat posebni podlo`ni plo~ki so debelina od 3 do
6mm. Podlo`nite plo~ki se postavuvaat pod glavata i pod navrtkata. Celta e {to
poravnomerno da se raspredeli silata na prednapregawe. Klu~ot (S) za glavata i
navrtkata e pogolem kako bi se postignal pogolem moment pri prednapregaweto.
Zazorot me|u teloto i obodot na dupkata e pogolem (mo`e da se tolerira i d=3mm).

Md

ds
l

do

Md

d
D

Sl.7 Delovi i oznaki za dimenzii na visokovredna zavrtka

Vo tabela 10 dadeni se podatoci za osnovnite dimenzii na edna visokovredna
zavrtka.

Tabela 10: Osnovni dimenzii na visokovredni zavrtki

Md
b
e
h
S
R

12

16

20

22

24

27

30

21-23 26-28 31-33 32-34 34-37 37-39 40-42

23.91 29.56 35.03 39.55 45.20 50.85 55.37
8
10
13
14
15
17
19
22
27
32
36
41
46
50
1.2
1.2
1.5
1.5
1.5
2.0
2.0
Navrtka

10

13

16

18

19

22

24

25
44
4

28
50
5

31
56
5

Podlo{ka
d
D
s

13
24
3

17
30
4

21
37
4

23
39
4

Visokovrednite zavrtki mo`at da se primenat i bez prethodno

prednapregawe. Vo toj slu~aj se koristi samo edna podlo`na plo~ka od 8mm, a
zazorot d se izveduva kako kaj obi~nite zavrtki. Vakvata primena na
visokovrednite zavrtki e logi~na od aspekt na iskoristuvawe na nivnata pogolema
nosivost na smolknuvawe i zategawe (poradi povisokiot kvalitet na materijalot).
Vo rabotilni~kite crte`i, visokovrednite zavrtki se ozna~uvaat so posebni
simboli (tab.11).
Tabela 11: Ozna~uvawe na visokovrednite zavrtki

Zavrtka Md

M12

M16

M20

M22

M24

M27

M30
30

oznaka
dopolnitelna
oznaka

a)

b)

v)

Dopolnitelni oznaki:
a) obrabotena zavrtka - so to~no nalegnuvawe
b) dupkata bu{ena vo rabotilnica, a zavrtkata se vgraduva na monta`a
v) dupkata bu{ena na monta`a
Visokovrednite zavrtki se izrabotuvaat od kvalitetni ~elici so povisoka
jakost. Oznakata za kvalitet na materijalot e so isto zna~ewe kako kaj obi~nite
zavrtki, so toa {to za visokovredni zavrtki se smetaat kvalitetite 8.8, 10.9 i 12.9.

7.4.2 Rabota na vrska so prednapregnati zavrtki

Rabotata na visokovrednite zavrtki mo`e da se razgleduva od dva aspekta.
Prvo koga tie se primenuvaat bez sila na prethodno pritegawe (prednapregawe). Vo
ovoj slu~aj nivnoto odnesuvawe i na~inot na prenesuvawe na silata e ist kako i kaj
obi~nite zavrtki. Edinstveno nivnata nosivost na smolknuvawe i zategawe e
povisoka, respektivno na nivniot kvalitet. Treba da se napomene deka nosivosta na
pritisok po obodot ne zavisi od kvalitetot na zavrtkata.

Vtoriot slu~aj e koga se raboti za prednapregnati visokovredni zavrtki. So

pritegawe na zavrtkata (so moment klu~) se postignuva kontrolirana sila na
zategawe vo teloto na zavrtkata koja, reaktivno, se manifestira kako sila na
pritegawe vo kontaktnite povr{ini na spojot. So ogled na povisokiot kvalitet na
visokovrednite zavrtki mo`e da se vnese i pogolema sila na pritisok. Silata na
pritisok aktivira soodvetna sila na triewe zavisno na koeficientot na triewe vo
kontaktnata ramnina (naj~esto =0.4-0.5).

smolknuvawe

zategawe

Sl.8 Na~in na prenesuvawe na silata

Vo prednapregnatata vrska izlo`ena na smolknuvawe (sl.8) na aktivnata sila
se sprotistavuva silata na aktiviranoto triewe. Se dodeka aktivnata sila e
pomala od silata na triewe nema skoro nikakvi momestuvawa vo vrskata. Ako
aktivnata sila e pogolema doa|a do prolizguvawe na vrskata i kontakt na teloto na
zavrtkata so obodot na dupkata. Ponatamo{niot prirast na silata se prima po
mehanizmot: pritisok po obodot i smolknuvawe na teloto na zavrtkata.
Karakteristi~na e primenata na prednapregaweto vo vrski izlo`eni na
zategawe (sl.8). Prirastot na silata na zategawe vo teloto na zavrtkata e
nezna~itelno (5-10%) se do odlepuvaweto na spojot. Spored toa nema golema
razlika vo silata na zategawe bez ogled dali zavrtkata e prednapregnata ili ne.
Me|utoa, prednapregnatata vrska poka`uva zna~itelno pomali pomestuvawa
(izdol`uvawa), a so toa i pomali deformacii na konstrukcijata.

7.4.3 Nosivost na prednapregnatite zavrtki

7.4.3.1 Nosivost na smolknuvawe
Maksimalnata sila na prednapregawe iznesuva:

Fp = 1 f02 As
As - efektivna povr{ina na zategawe (tab.9)
1 - koeficient na sigurnost (0.7 ili 0.8)
f02 - uslovna franica na razvlekuvawe na materijalot na zavrtkata
Nosivosta na smolknuvawe iznesuva:

Fs ,doz = Fp / 2
- koeficient na triewe (0.4 - 0.5)
2 - koeficient na sigurnost od prolizguvawe koj zavisi od slu~ajot na
tovarewe i zazorot me|u teloto na zavrtkata i obodot na dupkata.
Vrednosta e od 1.25-1.4 za prv slu~aj i 1.10-1.25 za vtor slu~aj.

Iznesenata nosivost se odnesuva za aktivirano triewe vo edna spojna

ramnina. Dokolku ima dve ili pove}e spojni ramnini nosivosta se multiciplira so
nivniot broj (m).

7.4.3.2 Nosivost na zategawe

Nosivosta na zategawe iznesuva:

Ft ,doz = 3 Fp
3 - koeficient na sigurnost od odlepuvawe koj zavisi od slu~ajot na
tovarewe i karakterot na tovarot. Vrednosta za stati~ko natovaruvawe
e 0.7 za prv slu~aj i 0.8 za vtor slu~aj, dodeka za dinami~ko
natovaruvawe vrednosta e 0.6 za prv slu~aj i 0.7 za vtor slu~aj.

8 KONSTRUIRAWE I PRESMETUVAWE NA VRSKI

IZVEDENI SO ZAKOVKI I ZAVRTKI

8.1 PODELBA NA VRSKITE

Ograni~enite dimenzii, asortimanot na valanite profili, transportnite
mo`nosti (te`ina, gabarit), mo`nostite za monta`a i sl., se pri~inite za
potrebata od vrski na elementite od ~eli~nite konstrukcii.
Vo zavisnost od fazata na izrabotka na konstrukcijata, vrskite se delat na
rabotilni~ki i monta`ni. Rabotilni~kite vrski po~esto se izveduvaat so
zavaruvawe, dodeka pri monta`ata preovladuvaat vrskite so zavrtki.
Vrskite koi spojuvaat poedini delovi, ili site delovi, na eden ist element
voobi~aeno se narekuvaat i prodol`etoci. Koga se povrzuvaat site delovi od
presekot vrskata (prodol`etokot) e univerzalna, vo sprotivno se raboti za
parcijalna vrska (prodol`etok).
Vo zavisnost od vlijanijata koi se prenesuvaat vrskite se delat na aksijalni,
momentni i kombinirani. So aksijalnite vrski se vr{i povrzuvawe na elementi koi
prenesuvaat aksijalna (podol`na) sila (sl.1a). Momentnite vrski rabotat na
svitkuvawe, odnosno prenesuvaat transverzalna sila i moment na svitkuvawe
(sl.1b). Kombiniranite vrski prenesuvaat slo`ena sostojba na tovarewe, aksijalna,
transverzalna sila i moment na svitkuvawe (sl.1v).
a)

v)

b)

Q
M

Sl.1 Vidovi na vrski

Mestata na vrskite se "slabi to~ki" od aspekt na nosivosta. So konstrukcijata
i presmetkata vrskite treba da obezbedat prenos na vlijanijata (silite) so
potrebnata sigurnost propi{ana za celokupnata nose~ka konstrukcija.
Pri proektiraweto na vrskite treba da se zapazat nekoi osnovni principi:
- vrskite da se ednostavni i lesni za izvedba
- da se vr{i tipizacija na vrskite vo konstrukcijata
- da se primenat sovremeni sredstva za obele`uvawe i izrabotka na dupkite

8.2 OSLABUVAWE NA ELEMENTITE SO

DUPKI ZA SPOJNI SREDSTVA

So dupkite za spojnite sredstva (zakovki i zavrtki) se vr{i slabewe na

konstruktivnite elementi vo vrskata. Ako pretpostavime edna zategnata plo~a so
{irina b i neograni~ena dol`ina (sl.2), homogeno raspredelenoto napregawe, ili
bruto napregaweto, vo presecite bez otvor e:

br = N /( b t )
Vo zonata na otvorot (so dijametar do) se javuva koncentracija na napregawata
taka {to maksimalnoto napregawe iznesuva:

br

max

1 + ( b / d o )2
[( b / d o )2 1 ] 2

br

k = ( b / d o )2

do

br

kade:

do

max = 3 br k

Sl.2 Koncentracija na napregaweto na plo~a so otvor

Koeficientot k=1 za plo~a so beskone~na {irina (b>>do), a maksimalnoto
napregawe e tri pati pogolemo od bruto napregaweto. Za plo~a so kone~na {irina
k>1, a koncentracijata na napregaweto pogolema od 3.
Maksimalnite napregawa, naj~esto, ja preminuvaat granicata na razvlekuvawe
pa doa|a do plastfikacija i preraspredelba na napregawata vo karakteristi~niot
presek. So toa zna~itelno se ubla`uva koncentracijata na napregawata. Zemaj|i go
ova vo predvid, kako presmetkovna vrednost za napregaweto vo zategnati elementi
so otvori se zema neto vrednosta na napregaweto:

n =

N
N
=
doz
An ( b n d o ) t

An - neto povr{ina na oslabeniot presek

n - broj na otvori vo oslabeniot presek
Opasen presek e onoj presek vo koj efektot od slabeeweto so otvorite
generira najvisoko neto napregawe. Dokolku so slabeeweto se pre~ekori vrednosta
na dozvolenoto napregawe, toga{ se nalaga potreba od zajaknuvawe na
konstruktivniot element vo zonata na vrskata. Zajaknuvaweto mo`e da se izvr{i na
dva na~ina: so zgolemuvawe na debelinata na elementot(sl.3a), ili so zgolemuvawe
na {irinata (sl.3b).
Kaj pritisnatite elementi ne se zema slabeewe na presekot so otvorite za
spojnite sredstva dokolku istite se vgradeni.

a)

b)

Sl.3 Na~ini na zajaknuvawe na opasniot presek

8.3 IZBOR NA DIJAMETAR I RASPORED NA

ZAKOVKITE I ZAVRTKITE
Prv ~ekor vo konstruiraweto i presmetkata na vrskite e izborot na dijametar
na spojnoto sredstvo (zakovka ili zavrtka). Optimalen izbor se dobiva od uslovot
nosivosta na smolknuvawe da bide ednakva so nosivosta na pritisok (F) po obodot
na dupkata (Fb). Postojat pogolem broj na empirijski farmuli so ~ija pomo{ mo`e da
se opredeli optimalen dijametar na spojnoto sredstvo vo funkcija na najtenkiot
lim od paketot (tmin):

d o = 5 t min 0.2

[cm]

d o = t + 10

[mm]

za:

t 12

d o = t / 2 + 16

[mm]

za:

t > 12

Kaj valanite profili zadadeni se maksimalnite otvori za spojno sredstvo i

spored niv se vr{i izborot na dijametarot na zakovkata ili zavrtkata.

e2

e e2

Pri konstruiraweto na vrskite treba da se zapazat kriteriumite za

minimalno i maksimalno rastojanie pome|u spojnite sredstva (zakovki, zavrtki),
kako i pome|u spojnoto stredstvo i ivicata na elementot. Vo toj pogled razlikuvame
(sl.4) tri karakteristi~ni rastojanija:
e - rastojanie pome|u dve sosedni zavrtki (zakovki)
e1 - rastojanie pome|u zavrtkata i ivicata na elementot koj se povrzuva, vo
pravec na deluvawe na silata
e2 - rastojanie pome|u zavrtkata i ivicata na elementot koj se povrzuva,
normalno na pravecot na deluvawe na silata

e1

e1 e1

e1

Sl.4 Raspored na zavrtkite i zakovkite

a)

b)
30

do

Minimalnoto me|usebno rastojanie me|u zavrtkite (e) se opredeluva od

uslovot za nivno nesmetano vgraduvawe i od uslovot da ne dojde do rascepuvawe
(smolknuvawe) na limot pri polna nosivost na zavrtkata (sl.5a). Spored toa
minimalnoto rastojanie mo`e da se opredeli so izedna~uvawe na nosivosta na
zavrtkata na pritisok po obodot na dupkata i nosivosta na limot na smolknuvawe:

e1

Sl.5 Minimalni rastojanija vo pravec na silata

2 ( e d ) t doz = d t b ,doz
Ako dozvolenoto napregawe na smolknuvawe na osnovniot materijal, i
dozvolenoto napregawe na pritisok po obodot na dupkata gi izrazime preku
dozvolenoto normalno napregawe na osnovniot materijal, dobivame:

doz = k1 doz

b ,doz = k 2 doz

So zamena vo gorniot izraz i odredena transformacija se dobiva izrazot za

minimalnoto rastojanie:

e = (1 +

k2
)d
2 k1

Koeficientot k1 = 1 / 3 0.58 , dodeka koeficientot k2 iznesuva 1.7 za

neobraboteni zavrtki i 2.0 za zakovki i obraboteni zavrtki. So ovie vrednosti na
koeficientite minimalnoto rastojanie me|u neobraboteni zavrtki iznesuva 2.47d,
dodeka za zakovki i obraboteni zavrtki 2.73d. Vo propisite (tab.1) usvoeno e e=3do.
Tabela 1: Rastojanija na zavrtkite i zakovkite vo vrskite
Rastojanie:
Rastojanie me|u sosedni
zavrtki vo pravec, ili
normalno na pravecot
na deluvawe na silata

Min.

3do

Za nose~ki zavrtki i zakovki

vo zategnati elementi

e
Rastojanie me|u zavrtka
i ivica na element
vo pravecot
na deluvawe na silata
e1
Rastojanie me|u zavrtka
i ivica na element
normalno na pravecot
na deluvawe na silata
e2

Maksimalno
Za nose~ki zavrtki i zakovki
vo pritisnati elementi i
vkrutuvawa

Koga ivicata e vkrutena

2do
Vo ostanati slu~ai

Koga ivicata e vkrutena

1.5do
Vo ostanati slu~ai

8do
ili
15t
12do
ili
25t
3do
ili
9t
3do
ili
6t
3do
ili
9t
3do
ili
6t

Minimalnoto rastojanie od spojnoto sredstvo do ivicata na elementot (e1) vo

pravec na deluvawe na silata se opredeluva od uslovot za nivno nesmetano
vgraduvawe i od uslovot da ne dojde do rascepuvawe (smolknuvawe) na limot pri
polna nosivost na zavrtkata (sl.5b). Spored toa minimalnoto rastojanie mo`e da se
opredeli so izedna~uvawe na nosivosta na zavrtkata na pritisok po obodot na
dupkata i nosivosta na limot na smolknuvawe:

2 t

e1 d / 2
cos 30 o

doz = d t b ,doz

Koristej}i gi prethodno iznesenite zameni, so transformacija se dobiva:

e1 = (

1
3 k2
+

)d
2
4 k1

Spored toa, za spomenatite vrednosti na koeficientite, kaj neobrabotenite

zavrtki rastojanieto e 1.77d, a kaj obrabotenite zavrtki i zakovkite 1.99d. Vo
propisite (tab.1) usvoeno e e1=2do.
Minimalnoto rastojanie od spojnoto sredstvo do ivicata na elementot (e2)
normalno na pravecot na deluvawe na silata se opredeluva od uslovot za nivno
nesmetano vgraduvawe, a delumno i od uslovot da ne dojde do rascepuvawe
(smolknuvawe) na limot (kaj gasno se~eni limovi). Kaj valanite profili ovie
rastojanija (tab.1) ne va`at, odnosno se primenuvaat i pomali rastojanija (zadadeni
vo geometriskite podatoci za konkretniot profil - sl.6).
c

Sl.6 Polo`ba na dupkite kaj valani profili

Maksimalnite rastojanija se ograni~eni za postignuvawe na podobro
povrzuvawe na paketot, odnosno izbegnuvawe na zazor, akumulacija na vlaga i
korozija vo vrskata. Pokraj toa, kaj pritisnatite elementi, maksimalnoto
rastojanie e usloveno i od potencijalnata mo`nost od izvivawe na lamelite.
Nose~kite vrski po`elno e da se konstruiraat so minimalnite rastojanija
me|u spojnite sredstva so {to se namaluva dol`inata na vrskata i se postignuva
ekonomi~nost.
Vo konstruktivnite vrski (ne nosivi) potrebno e da se zapazat maksimalnite
rastojanija me|u spojnite sredstva.

8.4 PRESMETKA NA AKSIJALNI VRSKI

8.4.1 Podelba na aksijalnata sila
Presmetkata na vrskite na aksijalno tovarenite elementi opfa}a odreduvawe
na dimenziite na elementot na mestoto na vrskata, dimenzii na dopolnitelnite
elementi (podvrski), kako i kvalitet, dijametar i broj na vrzni sredstva (zakovki
ili zavrtki).
Kaj aksijalno tovarenite elementi napregaweto e konstantno po celiot presek
i aksijalnata sila koja deluva na elementot se raspredeluva na poedinite delovi
od presekot (lameli) proporcionalno na nivnata povr{ina (sl.7). Spored toa
presmetkata na vrskata se sveduva na presmetka na vrski (prodol`etoci) na
poedinite lameli od presekot.
tf

= const.
Nf

Af

Aw
Nw

hw

dw

tf

Af
Nf
bf

Sl.7 Raspredelba na aksijalnata sila

Vkupna povr{ina na presekot:

A = 2 Af + Aw = 2 bf t f + hw d w

Silata vo pojasnata lamela:

N f = N ( Af / A )

Silata vo vertikalniot lim:

Nw = N ( Aw / A )

Voobi~aeno, kaj zavarenite profili i kaj valanite profili so paralelni

pojasi vrskata na pojasnite lameli se izveduva so dvostrani podvrski (sl.8a),
dodeka kaj valanite profili (poradi naklonot) se primenuva ednostrana podvrska
(sl.8b).

a)

b)

Sl.8 Ednostrani i dvostrani podvrski

Vo site slu~ai, za vrska na r'betot (vertikalniot lim) se primenuva dvostrana
vrska (dve podvrski).

8.4.2 Vrska na pojasna lamela

Prv ~ekor vo presmetkata na vrskata za pojasnata lamela e izbor na dijametar
na spojnoto sredstvo. Izborot se vr{i spored empiriskite izrazi (t.8.3) koi poa|aat
od debelinata na najtenkiot element vo vrskata, vo slu~ajot podvrskite.
Debelinata na podvrskite se zema vo zavisnost od:

t p ,min = t f

za ednostrana podvrska

t p ,min = 0.6 t f

za dvostrana podvrska

Potoa se vr{i raspored na zavrtkite (zakovkite) vo popre~niot presek.

Naj~esto mo`at da se smestat dve spojni sredstva, a pri po{iroki pojasi mo`ni se
~etiri zavrtki vo popre~niot presek.
Spored brojot na otvori vo popre~niot presek se presmetuva neto povr{inata
na pojasnata lamela:

Af ,net = Af n t f d o = ( bf n d o ) t f
n - broj na otvori
do - dijametar na otvorot
Sledi kontrola na napregaweto vo pojasnata lamela:

= N f / Af ,net doz
Ako gorniot uslov ne e ispolnet, odnosno napregaweto e pogolemo od
dozvolenoto napregawe vo dadeniot slu~aj, se vr{i poja~uvawe na pojasnata
lamela. Poja~uvaweto mo`e da se izvr{i so izbor na pogolema debelina, ili so
izbor na pogolema {irina na pojasnata lamela na mestoto na vrskata (sl.3).
Dimenziite na poja~anata lamela se opredeluvaat od uslovot:

Af ,net
t f*

Nf

doz

Nf
( bf n d o ) doz

odnosno:

ili

bf*

Nf
+ n do
t f doz

bp

t p,2

tf

tp

bf =bp,1
tf

t p,1

Poja~uvawe e mo`no samo kaj zavareni preseci. Potrebata od poja~uvawe kaj

valanite preseci se regulira so izbor na pojak profil.

bf

bp,2

Sl.9 Vrska na pojasnata lamela

Soodvetno se kontrolira i napregaweto vo podvrskite:

= N f / Ap ,net doz

Pritoa, neto povr{inata na podvrskite (podvrskata) e:

Ap ,net = ( b p ,1 n d o ) t p ,1 + 2 ( bp ,2 n d o ) t p ,2

za dvostrana vrska

Ap ,net = ( b p n d o ) t p

za ednostrana vrska

Dokolku napregaweto vo podvrskite e pre~ekoreno, se vr{i promena

(poja~uvawe) na nivnata debelina. Za ednostrana vrska potrebnata debelina e:

tp

Nf
( b p n d o ) doz

Kaj dvostranata vrska ednata dbelina (tp,1) se pretpostavuva, a drugata

debelina se presmetuva od:

t p ,2

( N f / doz ) ( bp ,1 n d o ) t p ,1
2 ( bp ,2 n d o )

Promenite vo debelinata na pojasnata lamela i/ili podvrskite (poja~uvaweto)

principieno vodat i kon mo`na promena na dijametarot na spojnoto sredstvo. Ako se
izvr{i izbor na pogolema zavrtka (zakovka) potrebno e povtorno kontrolirawe na
napregawata i eventualni izmeni na debelinite.
Na krajot se vr{i presmetka na potrebniot broj na spojni sredstva. Pri
ednostrani vrski spojnite sredstva rabotat kako ednose~ni, a kaj dvostranata
vrska kako dvose~ni. Nosivosta na edno spojno sredstvo se opredeluva od
merodavnata (pomalata) nosivost po odnos na smolknivawe i pritisok po obodot na
dupkata. Za ednostrani vrski se dobiva:

F =

d 2
doz
4

Fb = d t min b ,doz

t min = t f

( tf < t p )

t min = t p

( t p < tf )

Za dvostrani vrski se dobiva:

d 2
F = 2
doz
4
Fb = d t min b ,doz

t min = t f

( t f < t p ,1 + t p ,2 )

t min = t p ,1 + t p ,2

( t p ,1 + t p ,2 < t f )

Koga se raboti za zakovki, ili obi~ni obraboteni zavrtki, kako presmetkoven

dijametar se koristi dijametarot na otvorot do.
Potrebniot broj na zavrtki (zakovki) se presmetuva od izrazot:

ns

Nf
Fmin

Vrz osnova na presmetkovnata vrednost za potrebniot broj na spojni sredstva

se usvojuva brojot na zavrtki (zakovki) koj treba da bide paren broj. Vrskata mora da
ima minimum ~etiri spojni sredstva, odnosno dva reda pri postavenost na dve
zavrtki vo popre~niot presek.

8.4.3 Vrska na vertikalen lim (r'bet)

Presmetkata na vrskata na vertikalniot lim se vr{i po analogija na vrskata
na pojasnata lamela. Vertikalniot lim-r'betot sekoga{ se vrzuva dvostrano
(simetri~no). Visinata na podvrskite za r'betot e pomala od visinata na r'betot za
smetka na potrebnata distanca od agolnite zavari, ili od radiusot kaj valanite
profili.
Dijametarot na spojnoto sredstvo za vrska na r'betot e pomal od onoj za vrska
na pojasnite lameli. Istiot se izbira prema debelinata na podvrskite, koja
iznesuva:

t p ,min = 0.6 t w

( t p ,min 6 mm )

Potoa se vr{i raspored na zavrtkite (zakovkite) vo popre~niot presek. Brojot

na zavrtki (zakovki) vo popre~niot presek zavisi od visinata na podvrskite.
Spored brojot na otvori vo popre~niot presek se presmetuva neto povr{inata
na vertikalniot lim:

Aw ,net = Aw n d w d o = ( hw n d o ) d w
n - broj na otvori
do - dijametar na otvorot
Sledi kontrola na napregaweto vo vertikalniot lim:

= Nw / Aw ,net doz
Ako gorniot uslov ne e ispolnet, odnosno napregaweto e pogolemo od
dozvolenoto napregawe vo dadeniot slu~aj, se vr{i poja~uvawe na vertikalniot
lim so izbor na pogolema debelina:

d w*

Nw
( hw n d o ) doz

hw

dw

hp

Poja~uvawe e mo`no samo kaj zavareni preseci. Potrebata od poja~uvawe kaj

valanite preseci se regulira so izbor na pojak profil.

dp

Sl.10 Vrska na vertikalniot lim

Soodvetno se kontrolira i napregaweto vo podvrskite:

= Nw / Ap ,net doz

Pritoa, neto povr{inata na podvrskite e:

Ap ,net = 2 ( h p n d o ) d p
Dokolku napregaweto vo podvrskite e pre~ekoreno, se vr{i promena
(poja~uvawe) na nivnata debelina:

d *p

Nw
2 ( h p n d o ) doz

Na krajot se vr{i presmetka na potrebniot broj na spojni sredstva. Nosivosta

na edno spojno sredstvo se opredeluva od merodavnata (pomalata) nosivost po odnos
na smolknivawe i pritisok po obodot na dupkata.

d 2
F = 2
doz
4
Fb = d t min b ,doz

t min = d w

( dw < 2 d p )

t min = 2 d p

( 2 d p < dw )

Koga se raboti za zakovki, ili obi~ni obraboteni zavrtki, kako presmetkoven

dijametar se koristi dijametarot na otvorot do.
Potrebniot broj na zavrtki (zakovki) se presmetuva od izrazot:

ns

Nw
Fmin

Vrz osnova na presmetkovnata vrednost za potrebniot broj na spojni sredstva

se usvojuva brojot na zavrtki (zakovki). Ovoj broj, naj~esto, e deliv so brojot na
zavrtki vo eden presek, odnosno se usvojuvaat potreben broj na koloni od zavrtki.

8.4.4 Princip na stati~ko pokrivawe

Presmetkata na vrskata po principot na stati~ko pokrivawe poa|a od
pretpostavkata: nosivosta na vrskata da bide ednakva ili pogolema od nosivosta
na elementot nadvor od vrskata. Stati~koto pokrivawe mo`e da se izrazi preku
uslovot:
i
Fs Fe
Fp Fe
Fe - nosivost na osnovniot presek na elementot
Fp - nosivost na podvrskite
Fs - nosivost na spojnite sredstva
Presmetkovnata sila vo pojasnata lamela, odnosno r'betot, se generira preku
dozvolenoto napregawe:

N f = Af doz

Nw = Aw doz

Natamo{nite ~ekori vo presmetkata se identi~ni so izlo`enoto vo t.8.4.2 i

t.8.4.3. Stati~koto pokrivawe kaj valanite profili podrazbira neto presekot na
mestoto na vrskata da bide ednakov ili pogolem od bruto presekot nadvor od
vrskata, ili:
*
Anet
Abr

9 ZAVARUVAWE I ZAVARENI SPOEVI

9.1 OP[TO
Zavaruvaweto pretstavuva tehnolo{ka postapka na spojuvawe na isti ili
sli~ni metali. Spojot se ostvaruva pod dejstvo na visoka temperatura koja
predizvikuva topewe na osnovniot i dodatniot materijal. Rastopeniot dodaten
materijal (elektroda, `ica za zavaruvawe) se me{a so rastopeniot osnoven
materijal pri {to doa|a da nivno fizi~ko i hemisko povrzuvawe. Po ladeweto,
materijalot o~vrsnuva i se formira zavareniot spoj, koj pretstavuva fizi~ki
kontinuitet na materijalot. Spored toa, so zavaruvaweto se postignuva
kontinualno spojuvawe na elementite.
Osnovnite poimi karakteristi~ni za postapkata na zavaruvawe ilustrirani
se na sl.1.
dopolnitelen materijal
(elektroda)
`leb
zavaren spoj
zavar

ZVT

korenov zavar

osnoven materijal

Sl.1 Osnovni poimi na zavaruvaweto

Osnoven materijal e materijalot od koj se izraboteni elementite koi se
spojuvaat so zavaruvawe.
Dopolnitelen materijal e materijalot koj se dodava so topewe (naj~esto
elektroda ili `ica za zavaruvawe) i zaedno so rastopeniot osnoven materijal go
formira zavareniot spoj. Dopolnitelniot materijal treba da poseduva odredeni
svojstva koi }e ovozmo`at lesno spojuvawe so osnovniot materijal i dobro
popolnuvawe na `lebot. Pokraj toa, toj treba da sodr`i i elementi za legirawe na
rastopot koi treba da go za{titat od atmosferskite gasovi i da ovozmo`at
postepeno ladewe na rastopeniot metal.
Zavaren spoj ({av) e zonata na spojot ispolneta so rastopot od
dopolnitelniot i osnovniot materijal.
@leb e prostorot vo koj e predvideno deponiraweto na dopolnitelniot
materijal. Oblokot i dimenziite na `lebot zavisat od tipot na zavareniot spoj i
debelinata na elementite koi se zavaruvaat.
ZVT (zona na vlijanie na toplinata) e zona vo osnovniot materijal vo koja se
protega toplinskoto vlijanie so temperatura preku 600oC. Vo ovaa zona se javuvaat
strukturni promeni na materijalot.
Zavar e edine~en del na zavareniot spoj koj se dobiva so edno linisko
pominuvawe vo procesot na zavaruvaweto (ispolnuvaweto na `lebot). Pri
zavaruvawe na tenki elementi zavareniot spoj mo`e da se oformi so eden zavar.
Korenov zavar e prviot zavar koj se izveduva vo najtesniot del od `lebot.
Korenoviot zavar se izveduva isklu~ivo po dol`inata na `lebot, dodeka
ostanatite zavari mo`at da bidat paralelni ili normalni na oskata na `lebot.

Prvite obidi za spojuvawe na metalite so topewe napraveni se pri spojuvawe

na `elezni~ki {ini vo XVIII vek. Topeweto e vr{eno so gasen plamen.
Vo 1881god. (vo Francija) i 1882god. (vo Rusija) izvr{eno e prvoto zavaruvawe
so elektri~en lak i netopliva grafitna elektroda. Dobienite spoevi, poradi
jaglenorodot od elektrodata i oksidacijata od atmosverskite gasovi, bile krti i so
ograni~ena primena.
Zna~iteno pokvalitetni spoevi dobieni se so primena na topliva elektroda
(1889god. vo Rusija). Vlijanieto na atmosverskite gasovi eliminirano e so primena
na oblo`enite elektrodi (1908god. vo [vedska).
Vo 1926god. vo SAD primeneto e zavaruvaweto pod za{titen gas (inerten), a vo
1929god. vo Rusija zavaruvaweto pod za{titen pra{ok. Postapkata za zavaruvawe
pod aktiven za{titen gas (CO2) razviena e vo 1953god.
So primenata na zavaruvaweto vo grade`nite konstrukcii otpo~nuva edna
nova era na nose~kite ~eli~ni konstrukcii. Se otvaraat mo`nosti za konstruirawe
na novi tipovi na preseci i elementi, se pro{iruva domenot na primena na
~eli~nite konstrukcii, se javuvaat novi konstruktivni re{enija (sl.2). Denes
izrabotkata na ~eli~nite konstrukcii e nezamisliva bez primenata na
zavaruvaweto, kako pri formiraweto na poedine~nite elementi, taka i vo nivnite
me|usebni vrski.

a)

b)

v)

Sl.2 Primeri na zavareni vrski vo ~eli~nite konstrukcii:

a) vrska na greda so stolb, b) jazel na re{etkast nosa~, v) ortotropna plo~a
Osnovnite prednosti koi gi nudi zavaruvaweto, vo odnos na povrzuvaweto so
mehani~kite spojni sredstva (zakovki, zavrtki), se:
- materijalen kontinuitet koj ovozmo`uva pravilen i kontinualen prenos na
silata (vlijanijata) od eden na drug element vo vrskata
- dobivawe na kruti vrski, t.e., eliminacija na parazitnite pomestuvawa
- redukcija na vkupnata te`ina so eliminacija na podvrskite i zajaknuvawata
- smaluvawe na vremeto na izvedba (nema priprema i bu{ewe na otvori)
- izbegnuvawe na slabeweto na elementite so dupkite za spojni sredstva
- golemi mo`nosti za konstruktivno oblikuvawe
- dobivawe na nepropusni spoevi za fluidi (vodonepropusni i sl.)

Nepropusnite zavareni spoevi ovozmo`uvaat primena na ~eli~nite

konstrukcii vo izrabotka na rezervoari, silosi, bunkeri, hidrotehni~ki objekti
(zatvara~i) i sl.
Zavaruvaweto naj~esto se primenuva vo fazata na izrabotka na konstrukcijata
vo rabotilnica, a poretko za monta`no spojuvawe na konstrukcijata. Zavarenite
spoevi ne davaat mo`nost za demonta`a.
Kako glavni nedostatoci na zavaruvaweto mo`at da se istaknat:
- potreba od kvalitetna oprema i kvalifikuvana rabotna sila
- mo`ni gre{ki vo procesot na zavaruvaweto i neophodna kontrola na
kvalitetot na zavarenite spoevi
- potreba od posebni klimatski uslovi za zavaruvawe na gradili{te,
temperturi nad 0oC (nad +5 oC za C0561), bez prisustvo na veter
Zavaruvaweto e slo`en proces koj podrazbira kvalitetna izvedba i
kvalifikuvana rabotna sila. Kontrolata na kvalitetot na zavarenite spoevi e
zadol`itelna i, vo poedini slu~ai, skapa procedura.
Osobeno vnimanie treba da se posveti na kvalitetot na zavarenite spoevi kaj
dinami~ki napregnatite konstrukcii. Pojavata na zamor e posebno izrazena vo
zavarenite spoevi. Isto taka promenite vo strukturata na materijalot pri
zavaruvaweto vodat i kon sklonost za krt lom.
9.2 TIPOVI NA ZAVARENI VRSKI I SPOEVI
Vo zavisnost od me|usebnata polo`ba na elementite koi se zavaruvaat ima:
- ~elno zavareni vrski
- agolno zavareni vrski
- zavareni vrski so preklop
Zavarenite vrski, odnosno zavaruvaweto na dva elementi (limovi), mo`e da se
izvr{i so razli~ni tipovi na zavareni spoevi. Vo ~eli~nite konstrukcii naj~esto
se primenuvaat:
- ~elni spoevi ({avovi)
- agolni spoevi ({avovi)
Koj tip na zavaren spoj }e se primeni vo daden slu~aj zavisi od: vidot i
intenzitetot na napregawata, debelinata na elementite koi se zavaruvaat,
tehnolo{kata postapka za zavaruvawe koja se koristi. Vo sekoj slu~aj, nemo`e da se
primeni bilo koj tip na zavaren spoj za bilo koja zavarena vrska.
9.2.1 Tipovi na zavareni vrski
^elnite zavareni vrski se koristat za povrzuvawe na elementi koi le`at vo
edna ramnina. Ovie vrski se izveduvaat isklu~ivo so ~elni spoevi ({avovi) -sl.3.
Elementite koi se povrzuvaat mo`at da bidat so ista ili razli~na debelina.

a)

b)

Sl.3 ^elno zavareni vrski na elementi so:

a) ista debelina b) razli~na debelina

Agolno zavareni vrski se koristat za povrzuvawe na elementi koi me|usebno

zaklopuvaat agol razli~en od 180o. Naj~esto elementite (limovite) se postaveni
pod prav agol (sl.4a,b), me|utoa agolot mo`e da bide i kos (sl.4v,g), no ne e
prepora~livo pove}e od 60o. Ovie vrski mo`at da se izvedat so ~elni spoevi
(sl.4a,v), ili so agolni spoevi (sl.4b,g).

a)

b)

v)

g)

Sl.4 Agolno zavareni vrski

a) ~elen spoj pod prav agol, b) agolen spoj pod prav agol,
v) ~elen spoj pod kos agol, g) agolen spoj pod kos agol
Zavareni vrski so preklop se koristat za povrzuvawe na elementi koi
le`at vo paralelni ramnini i se preklopuvaat. Preklopnite vrski se direktni
koga elementite se neposredno preklopeni na odredena dol`ina (sl.5a).
Indirektni, ili preklopni vrski so podvrski, se primenuvaat za elementi koi
le`at vo ista ramnina (sl.5b). Preklopnite vrski se izveduvaat isklu~ivo so
agolni spoevi ({avovi).

a)

b)

Sl.5 Zavareni vrski so preklop

a) direkten preklop, b) preklop so podvrski
9.2.2 Tipovi na zavareni spoevi ({avovi)
^elni zavareni spoevi se izveduvaat so zavaruvawe po vkupnata debelina na
elementot koj se spojuva. Koga se povrzuvaat so ~elen spoj dva elementi so razli~na
debelina, kako presmetkovna debelina na ~elniot spoj se zema debelinata na
potenkiot element. Za izveduvawe na ~elnite spoevi se nalaga potreba od
obrabotka na rabovite na elementite, odnosno formirawe na `leb vo koj }e se
deponira dopolnitelniot materijal i vo koj }e se oformi ~elniot zavaren spoj.
Samo za elementi potenki od 5mm ne e potrebna obrabotka na rabovite.
Tipot na ~elniot spoj se narekuva spored oblikot na `lebot (tab.1):
I spoj: Se primenuva za spoj na limovi so debelina do 5mm. Nema posebna
obrabotka na `leb, odnosno `lebot se formira so rastojanieto
(zazorot) pome|u elementite.
V spoj: Se primenuva za spoj na limovi so debelina od 5-15mm. Zavaruvaweto se
izveduva samo od ednata strana, a od drugata strana korenoviot zavar
se ~isti i se povtoruva (provaruvawe na korenot).

1/2V spoj: Se primenuva pri agolno povrzuvawe. Korenoviot zavar mo`e da bide
provaren, a vo poedini slu~ai toa ili ne e mo`no (nedostapna
stranata), ili ne e neophodno (nisko nivo na stati~ki napregawa).
X spoj: Se primenuva pri ~elna vrska na podebeli limovi (12-35mm). Spojot
pretstavuva kombinacija od dva V spoevi, a celta e da se namali
volumenot na `lebot i koli~estvoto na dopolnitelen materijal. Se
izveduva prvo od ednata strana, a potoa se provaruva korenot i se
zavaruva drugata strana.
K spoj: Se primenuva pri agolni vrski na podebeli limovi (>15mm). Spojot
pretstavuva kombinacija od dva 1/2V spoevi, a celta e za{teda na
dopolnitelen materijal. Se izveduva prvo od ednata strana, a potoa se
provaruva korenot i se zavaruva drugata strana.
U spoj: Se primenuva za ~elni vrski na podebeli limovi (>25mm) kako
poekonomi~no re{enie od V spojot. Me|utoa, obrabotkata na `lebot e
poslo`ena.
J spoj: Se primenuva za agolni vrski na podebeli limovi (>15mm) kako
poekonomi~no re{enie od 1/2V spojot. Me|utoa, obrabotkata na `lebot e
poslo`ena.
Tabela 1: Tipovi na ~elni spoevi

^ELEN SPOJ
NAZIV

IZGLED

OBRABOTKA
NA @LEB

DEBELINA
NA LIM
1 - 5 mm

I
0 - 2mm

= 60 o

5 - 15 mm
1 - 2mm

= 50 o

1/2V

5 - 15 mm

1 - 2mm

= 60 o

12 - 35 mm
1 - 2mm

= 50 o

> 15 mm

1 - 2mm

= 20 o

> 25 mm
1 - 2mm

= 30 o

> 15 mm

J
1 - 2mm

Agolni zavareni spoevi se izveduvaat kaj agolnite i vrskite na preklop. Za

niv ne e potrebna posebna obrabotka na rabovite na elementite koi se zavaruvaat,
odnosno nema potreba od `leb. Kako `leb, vo koj se deponira dopolnitelniot
materijal i se oformuva zavareniot spoj, slu`i prostorot vo agolot koj go gradat
elementite koi se spojuvaat.
Vidlivata strana na agolniot spoj se narekuva lice na spojot i, zavisno od
oblikot, mo`e da bide ramno, konveksno (ispaknato) ili konkavno (vdlabnato).
agolen spoj pod prav agol

agolen spoj pod kos agol

debelina na agolen spoj

konveksno
lice

konkavno
lice

Sl.6 Agolni spoevi

Agolnite spoevi vo popre~en presek imaat triagolen oblik. Koga elementite
se postaveni pod prav agol, agolniot spoj ima oblik na pravoagolen ramnokrak
triagolnik. Za presmetkovna debelina na agolniot spoj (a) se zema visinata na
najgolemiot ramnokrak triagolnik koj mo`e da se vpi{e vo popre~niot presek na
agolniot spoj. Vo zavisnost od debelinata, agolnite spoevi mo`at da se izvedat so
eden ili pove}e zavari. Vo nose~kite konstrukcii najmala presmetkovna debelina
na agolen spoj e 3mm.
Agolnite spoevi, naj~esto, se izveduvaat kontinualno po celata spojna
dol`ina. Vo poedini slu~ai, za konstruktivni vrski (mali napregawa), istite
mo`at da se izvedat i diskontinualno, odnosno so prekin.
9.2.3 Ozna~uvawe na zavarenite spoevi
Zavarenite spoevi vo tehni~kata dokumentacija (rabotilni~kite crte`i) se
ozna~uvaat so posebni oznaki (simboli). Oznakata go precizira tipot na zavareniot
spoj, dimenzijata, stepenot na obrabotka, baraniot kvalitet i vidot na kontrolata
na kvalitetot. Oznakite se dadeni vo tabela 2.
Tabela 2: Oznaki za zavareni spoevi
TIP NA SPOJ
Osnovna oznaka

1/2V
V

II

X
X

K
K

U
U

agol en
a...l

DOPOLNITELNI OZNAKI

Provaren koren

Izbruseno lice

Kvalitet S, I, II
...S

Kontrola
RK radiografska
UK ultrazvu~na

Kontinualen
agolen spoj
a...l

9.3 OSNOVI NA METALURGIJATA NA ZAVARUVAWETO

9.3.1 Toplinski re`im na zavaruvaweto
Pri dopirot na elektrodata (ili `icata za zavaruvawe) so osnovniot
materijal se javuva elektri~en lak koj pretstavuva koncentriran izvor na toplina.
Toplinata se {iri niz osnovniot materijal formiraj}i toplinsko pole koe mo`e da
se pretstavi preku liniite (povr{inite) so ednakva toplina - izotermi (sl.7).
Oblikot na toplinskoto pole zavisi od debelinata na osnovniot materijal, a
intenzitetot od mo}nosta na izvorot. Toplinskoto pole e funkcija na vremeto i
procedurata na zavaruvawe (brzinata na dvi`ewe na izvorot). Disperzijata na
toplinata e zna~itelno pogolema kaj podebelite limovi.
x

Sl.7 Toplinski poliwa - izotermi

Temperaturata vo zonata na zavaruvaweto ja nadminuva to~kata na topewe na
~elikot (>1535 oC). So oddale~uvawe od izvorot na toplinata (elektri~niot lak)
temperaturite brzo opa|aat. Maksimalnite temperaturi vo poedini to~ki od zonata
na zavaruvaweto se ilustrirani na sl.8a.
T [ oC ]

a)

T [ oC ]

b)

1
1

2
2 zavar

T1
3
4

3 4

T2

[s]

[s]

Sl.8 Toplinski ciklusi: a) vo karakteristi~ni to~ki,

b) toplinsko vlijanie od sledniot zavar
Toplinskiot re`im, odnosno promenata na temperaturata, vo poedini to~ki
ima bitno vlijanie na kvalitetot na materijalot, a so toa i na kvalitetot na
zavareniot spoj. Osobeno e va`en gradientot na ladeweto. Bri brzo ladewe,
karakteristi~no za podebeli limovi, doa|a do pojava na karakteristi~ni strukturi
vo ~elikot skloni kon krt lom (martenzit).
Procedurata na zavaruvaweto, isto taka, ima bitno vlijanie na toplinskiot
re`im. Ova e posebno va`no koga zavareniot spoj se izveduva so pove}e zavari. Kaj
kratki spoevi doa|a do zna~itelno toplinsko preklopuvawe (sl.8b). Ova doveduva
do karakteristi~ni promeni vo strukturata i vodi kon heterogenost na materijalot
vo zonata na zavareniot spoj. Kaj podolgi spoevi temeraturnoto preklopuvawe e
nezna~itelno, odnosno procesot na ladewe od prethodniot zavar e prakti~no
zavr{en, t.e., temperaturata opadnala pod 700oC.
Generalno, toplinskiot re`im ima vlijanie na strukturnite promeni na
materijalot vo zonata (ZVT) koja se protega do temperatura od 600oC.
9.3.2 Strukturni promeni vo zonata na zavaruvawe

So visokata temperatura vo prosesot na zavaruvaweto doa|a do topewe na

dopolnitelniot i del od osnovniot materijal i nivno me{awe. Odnosot vo
me{avinata zavisi od tipot na zavareniot spoj, koli~inata na vnesena toplina,
brzinata na ladewe, prisustvoto na elementi za legirawe i drugi faktori.
Dokolku spojot ne e za{titen od okolnata atmosvera, doa|a do oksidacija i rastvor
na azot i vodorod vo rastopeniot metal.
So oksidacijata se vr{i izgoruvawe na poedini elementi i pojava na oksidi
vo forma na zgura (troska). Ostanatite gasni frakcii formiraat meur~iwa i vodat
kon porozna struktura na spojot so nepovolni mehani~ki karakteristiki (krtost).
Pokraj hemiskite reakcii vo rastopeniot metal se javuvaat i strukturni
promeni tesno povrzani so re`imot na zagrevawe. Kako {to be{e napomenato, ovie
promeni se prostiraat vo zonata na vlijanie na toplinata (ZVT). Najzna~ajni
faktori za strukturnite promeni se: brzinata na zagrevawe; maksimalnata
temperatura; vremeto na opstojuvawe na odredena temperatura; brzinata na
ladewe; prisustvo na legira~ki elementi. Karakteristi~ni strukturni promeni vo
odredeni zoni na zavareniot spoj se ilustrirani na sl.9.
o

C
1500
1300
1100

zavaren
spoj

900

700

45

Sl.9 Zoni na vlijanie vrz strukturata na materijalot

Zona 1: ja obrazuva istopeniot dopolnitelen materijal vo `lebot pome|u
elementite od osnoven materijal. So ladeweto doa|a do formirawe
na krupni zrna koi se orijentirani prema osnovniot materijal, t.e., vo
pravecot na najgolemiot toplinski gradient.
Zona 2: ja formira istopeniot osnoven materijal na rabovite od `lebot.
Zona 3: e del na osnovniot materijaj koj podolgo bil zagrean na visoka
temperatura {to doveduva do zgolemuvawe na austenitnite zrna.
Zona 4: e del na osnovniot materijaj koj podolgo bil zagrean {to doveduva do
pojava na zgolemeni i stabilni austenitni zrna. Vo zavisnost od
re`imot na ladewe mo`e da se javi ferit-perlitna struktura (bavno
ladewe), ili martenzitna struktura (brzo ladewe) koja e tvrda i krta.
Zona 5: e del na osnovniot materijaj koj pretrpel rekristalizacija, me|utoa se
zadr`uva sitnozrna struktura.
Zona 6: e del na osnovniot materijaj koj e kratkotrajno zagrean, zapo~nato e
razlagaweto na perlitot, me|utoa nema formirawe na austenit.
Zona 7: e del na osnovniot materijaj koj ne pretrpel nikakvi pozna~ajni
promeni vo strukturata.

Evidentna e heterogenosta vo strukturata na materijalot. Najopasni se zonite

3 i 4. Uedna~uvawe na strukturata, donekade, mo`e da se postigne so postapka na
termi~ka obrabotka. Istata se sostoi vo naknadno `arewe na spojot na temperatura
od 800 do 900oC, zadr`uvawe na temperaturata izvesno vreme i proces na ladewe
po utvrden re`im. Postapkata e skapa i se primenuva samo za elementi na
specijalni konstrukcii.
Podobruvawe na mehani~kite svojstva na materijalot vo zonata na zavaruvawe,
ili ZVT, mo`e da se postigne i so prikladni elementi za legirawe (vo sostav na
dopolnitelniot materijal).
Osobeno vlijanie na zavarlivosta ima procentot na jaglenorod vo ~elikot, koj
se ograni~uva na 0.20 do 0.40%. Isto taka i prisustvoto na drugi elementi (pr. Mn)
vodi kon poslaba zavarlivost. Stepenot na zavarlivost e definiran so t.n.
jaglenoroden ekvivalent (spored Me|unarodniot institut za zavaruvawe):

CE = C +

Mn Cr + Mo + V Ni + Cu
+
+
0.45 0.50%
6
5
15

Kaj ~elicite od klasata S.0361 ne doa|a do zna~itelni promeni vo strukturata

na materijalot vo zonata na zavaruvawe. Zavaruvaweto na ovie ~elici ne e
povrzano so posebni uslovi i pripremi. Toa ne slu~aj so ~elicite od klasata S.0561
kaj koi se javuva porast na austenitnite zrna vo procesot na zagrevawe i do
zakaluvawe pri pobrzo ladewe.
Kvalitetot na zavareniot spoj zavisi od niza faktori, a pravilniot izbor na
postapka za zavaruvawe, kvalitet na elektroda i obloga (za{tita) se od su{tinsko
zna~ewe.
9.4 POSTAPKI ZA ZAVARUVAWE
9.4.1 Podelba na postapkite
Toplinata igra dominantna uloga vo procesot na zavaruvaweto. Spored
izvorot na toplinata postapkite za zavaruvawe se delat na postapki so:
1/ Elektrotermi~ki izvor na toplina
1.1 Elektrola~no zavaruvawe
1.2 Zavaruvawe so elektri~en otpor
2/ Termohemiski izvor na toplina
2.1 Gasno zavaruvawe
2.2 Oksi-acetilensko zavaruvawe
2.3 Alumino-termisko zavaruvawe (za {ini)
3/ Mehani~ki izvor na toplina
3.1 Zavaruvawe so triewe
Kako najzastapeni postapki vo zavaruvaweto na ~eli~nite konstrukcii se onie
koi se baziraat na elektri~en lak, odnosno elektrola~nite postapki.
Zavaruvaweto so elektri~en otor se koristi pri to~kastoto zavaruvawe i
zavaruvaweto so iskrewe. Postapkite na elektrola~no zavaruvawe se dealat na:
1/ Elektrola~no zavaruvawe bez dopolnitelen materijal
2/ Elektrola~no zavaruvawe so dopolnitelen materijal
2.1 Elektrola~no zavaruvawe so netopliva elektroda
2.2 Elektrola~no zavaruvawe so topliva elektroda
2.2.1 Elektrola~no zavaruvawe so oblo`ena elektroda
2.2.2 Elektrola~no zavaruvawe so neoblo`ena elektroda (`ica)
Elektrola~noto zavaruvawe bez dopolnitelen materijal se koristi pri
zavaruvawe na ~epovi i armaturni {ipki.

Najzastapenite postapki na elektrola~no zavaruvawe, so opis, oznaka i pole

na primena, pretstaveni se vo tabela 3.
Tabela 3: Pregled na postapki za elektrola~no zavaruvawe

Postapka za zavaruvawe

Pole na primena
Materijali

Kraten
ka

Oznak
a

Elektrola~no
zavaruvawe so
oblo`ena elektroda
(9.4.2)

111

350

nelegirani,
niskoleg. i
finozrni
visokovredni
~elici

Elektrola~no
zavaruvawe
pod za{titen pra{ok
(9.4.3)

EPP

12

480

nelegirani i
niskoleg.
~elici

MIG

131

424

nelegirani
(<0.22%S) i
niskolegirani
(0.35%S)
~elici

MAG

135

< 30

nelegirani i
niskoleg.
~elici

TIG

141

< 12

visokolegirani
~elici

Elektrola~no
zavaruvawe so
`ica i za{tita od
inerten gas
(9.4.4)
Elektrola~no
zavaruvawe so
`ica i za{tita od
aktiven gas
(9.4.5)
Elektrola~no
zavaruvawe so
netopliva elektroda
i zatita od inerten gas
(9.4.6)

t
[

9.4.2 Elektrola~no zavaruvawe so oblo`ena elektroda

Temperaturata potrebna za topewe na metalot se postignuva so elektri~niot
lak koj se vospostavuva me|u toplivata elektroda i osnovniot materijal (sl.10).
Katodata (-) se vrzuva za elektrodata, a anodata (+) za osnovniot materijal. Vo
elektri~niot lak se razviva temperatura od 3000-4000oC so koja se topi
elektrodata i del od osnovniot materijal. Istopeniot metal go ispolnuva `lebot
na zavareniot spoj, a istopenata obloga na elektrodata formira za{titen sloj.

dr{ka
el
ek
tro
d

elektri~en
aparat

elektri~en
lak
(+) anoda
osnoven materijal

el. mre`a

zavar

(-) katoda

Sl.10 [ema na elektrola~no zavaruvawe so topliva elektroda

Oblogata na elektrodata ima pove}enamenska uloga:
- stvarawe na gasovi za jonizacija i stabilizacija na elektri~niot lak
- stvarawe na gasovi za spre~uvawe na oksidacija na rastopeniot metal
- prekrivawe na rastopot so za{titen sloj (troska-zgura)
- vnesuvawe na legira~ki elementi vo rastopot
Elektrola~noto zavaruvawe so oblo`ena elektroda (E) se izveduva manuelno
i ima {iroka primena vo zavaruvaweto na ~eli~nite konstrukcii, osobeno vo
slu~aite kade {to nemo`e da se primeni avtomatska ili poluavtomatska postapka.
Vo postapkata na zavaruvawe se osloboduvaat {tetni gasovi i silno
ultravioletovo zra~ewe koi se opasni po zdravjeto na ~ovekot. Spored toa,
neophodna e adekvatna za{tita pri rabotata i primena na posebna oprema.
Ra~noto elektrola~no zavaruvawe ima nekolku nedostatoci:
- mal u~inok pri zavaruvawe na dolgi spoevi i debeli limovi
- ograni~ena mo}nost na gustinata na strujata (A/mm2)
- neuedna~en kvalitet (zavisi od kvalifikaciite na zavaruva~ot)

9.4.3 Elektrola~no zavaruvawe pod za{titen pra{ok

Nedostatocite na elektrola~noto zavaruvawe so oblo`ena elektroda, vo
golema mera, se nadminuvaat so poluavtomatskata postapka za zavaruvawe pod
za{titen pra{ok (ERR - sl.11). Kako dopolnitelen materijal se koristi `ica za
zavaruvawe, a ulogata na za{titnata obloga ja ima za{titniot pra{ok. @icata e
namotana na kotur i preku poseben ured se vr{i nejzino odmotuvawe (dozirawe).
Isto taka, vo zonata na zavaruvaweto se sipa za{titniot pra{ok, a vi{kot od
pra{ok (neistopeniot) se sobira i vra}a vo rezervoarot.
ured za dozirawe
na `ica i pra{ok

rezervoar
so pra{ok

(-) katoda

dvi`ewe
(+) anoda

el. mre`a

elektri~en
aparat

kotur so `ica

osnoven materijal

Sl.11 [ema na ERR postapkata

Katodata se povrzuva so `icata preku ~aura, neposredno pred zonata na
kontakt so osnovniot materijal. Uredot za ERR zavaruvawe e postaven na vodilki i
se dvi`i vo pravecot na zavaruvaweto. Brzinata na dvi`ewe (zavaruvawe) e od 0.15
do 4.0m/min. Del od parametrite (ja~ina na strujata, brzinata na dvi`ewe) se
zadavaat od operatorot, pa postapkata e poluavtomatska.
Postapkata se koristi samo vo rabotilni~ki uslovi i zavaruvaweto e
isklu~ivo vo horizontalna polo`ba. Poslo`enite elementi (nosa~i) se postavuvaat
vo specijalni napravi za zavrtuvawe.
ERR postapkata e visoko produktivna. Vo nea se koristi pogolema ja~ina na
strujata (100-4500A), pogolem dijametar na `ica i za kratko vreme se izveduvaat
zavareni spoevi so golema debelina i dol`ina.

9.4.4 Elektrola~no zavaruvawe vo za{titna atmosfera na inerten gas

Postapkata e razviena po analogijata na ERR zavaruvaweto. Su{tinskata
razlika e vo na~inot na za{titata na rastopot od okolnata atmosfera. Ovde kako
za{tita se koristi inerten gas (naj~esto argon). Postapkata e ilustrirana na sl.12.
@icata za zavaruvawe se odmotuva (dozira) preku specijalen ured i pominuva
niz pi{tolot za zavaruvawe. Vo pi{tolot se doveduva i za{titniot gas koj se pu{ta
neposredno pred vospostavuvaweto na elektri~niot lak. Prekumernoto zagrevawe
na `icata se regulira so vodeno ladewe na pi{tolot.
osnoven materijal

pi{tol

ured za dozirawe
na `ica

kotur so `ica

sad za gas (argon)

dovod

elektri~en
aparat

odovod

dovod na gas

voda za ladewe
el. mre`a

Sl.12 [ema na MIG postapkata

Voobi~aeno se koristi istosmerna struja so napon od 15-40V i ja~ina do 700A.
Golemata gustina na strujata (do 250A/mm2) formira sitni kapki od rastopen metal
na vrvot od `icata koi pa|aaat i go ispolnuvaat `lebot. Zavareniot spoj ima ravno
lice i ubav izgled.
Postapkata mo`e da se izveduva ra~no, poluaftomatski i aftomatski. Se
primenuva i za zavaruvawe na drugi metali (aluminium).
9.4.5 Elektrola~no zavaruvawe vo za{titna atmosfera na aktiven gas
Dobrite karakteristiki na MIG postapkata dovele do istra`uvawa na
mo`nostite za primena i na drugi gasovi kako za{titna atmosfera pri
zavaruvaweto. Prvite obidi bile so me{avina na argon i CO2, za na kraj da se
usovr{i postapka so primena na ~ist CO2. Ovaa postapka (so ~ist CO2) se ozna~uva
kako MAG-C, a koga se koristi me{avina MAG-M.
MAG-C postapkata spa|a me|u najekonomi~nite postapki za zavaruvawe poradi
visokata efikasnost i niskata cena na aktivniot gas. Procesot na zavaruvaweto i
opremata se isti kako za MIG postapkata (sl.12).
Produktivnosta na ovaa postapka e za 2-3 pati pogolema od zavaruvaweto so
oblo`ena elektroda, no izgledot na zavareniot spoj e ne{to polo{. Postapkata
mo`e da se izveduva i na otvoren prostor, no bara isklu~itelno mirno vreme (bez
struewe na vozduhot).
9.4.6 Elektrola~no zavaruvawe so netopliva elektroda (TIG)
Elektrola~noto zavaruvawe so netopliva elektroda se izveduva vo za{titna
atmosvera na inerten gas (argon, helium). Postapkata e ilustrirana na sl.13.

Netoplivata elektroda e od tungsten ili volfram so dijametar od 1.6-5.4mm.

Elektrodata e smestena vo pi{tol za zavaruvawe vo koj se doveduva i inertniot gas
i vodata za ladewe. Mo`e da se koristi i naizmeni~na struja (za zavaruvawe na
aluminium), no vo toj slu~aj e potreben i visokofrekventen generator. Kako
dopolnitelen materijal se koristi `ica za zavaruvawe koja se doveduva vo poleto
na elektri~niot lak, se topi i go ispolnuva `lebot.
Poradi dobrata izolacija na rastopot od okolnata atmosfera, ovaa postapka
nao|a primena pri zavaruvawe na legirani ~elici (nekorozivni) i aluminiumski
leguri. Ovozmo`uva zavaruvawe na mnogu tenki limovi (1-4mm).
netopliva
elektroda

pi{tol

elektri~en
aparat

sad za gas (argon)

odovod

osnoven
materijal

dovod

dovod na gas

`ica za
zavaruvawe

voda za ladewe

el. mre`a

Sl.13 [ema na TIG postapkata

Dobienite spoevi se homogeni, so dobar izgled i bez vklu~oci (~estici).
Postapkata e osobeno pogodna za izvedba na koreniot zavar. Za spoevi so pogolema
debelina se prepora~uva koreniot zavar da se izvede so TIG postapkata, a
ispolnuvaweto na `lebot so MAG ili MIG postapka.
Treba da se napomene deka ovaa postapka poretko se primenuva kaj nose~kite
~eli~ni konstrukcii. Nejzinata primena e pove}e vo hemiskata, avio i nuklearnata
industrija.
9.5 GRE[KI VO ZAVARENITE SPOEVI
9.5.1 Vidovi na gre{ki
Zavaruvaweto e slo`ena postapka povrzana so fizi~ki, hemiski i metalur{ki
promeni vo materijalot. Pri zavaruvaweto mo`na e pojava na gre{ki koi zavisat od
pove}e faktori: kvalitet na osnovniot i dopolnitelniot materijal, tehnologijata
na postapkata za zavaruvawe, kvalitet na opremata, kvalifikacija na zavaruva~ot,
nadvore{ni uslovi (temperatura, veter).
Nekoi od gre{kite pri zavaruvaweto nemaat vlijanie vrz nosivosta na
zavareniot spoj i mo`at da se toleriraat. Me|utoa, postojat gre{ki koi imaat
osobeno vlijanie na nosivosta, posebno pri dinami~ko natovaruvawe. Ovie gre{ki
zadol`itelno e da se dijagnosticiraat i otklonat.
Karakteristi~nite gre{ki vo zavarenite spoevi pretstaveni se na sl.14.
Generalno mo`at da se podelat na dimenzionalni gre{ki i strukturni gre{ki.
Vo dimenzionalni gre{ki spa|aat:
1/ nedovolno ispolnuvawe na `lebot
2/ pregolemo nadvi{uvawe na spojot
3/ neprovaren koren
4/ prokapuvawe na korenot
5/ ostra granica na preminot kon osnovniot materijal

6/ zarez na rabot od spojot

Vo strukturni gre{ki spa|aat:
7/ gasni pori
8/ nedovolno provaruvawe na osnovniot materijal
9/ gre{ki pri provaruvawe na koreniot zavar
10/ vklu~oci na troska (zgura)
11/ podol`ni i popre~ni prsnatini
1
6
1

10
8

11

2
9
10

3
6
8

11

11
8
4

Sl.14 Gre{ki vo zavarenite spoevi

Gre{kite vo zavarenite spoevi predizvikuvaat promeni na dimenziite,
koncentracija na napregawata i pojava na zarez.
Promenite na dimenziite, debelinata na zavareniot spoj, vodi kon
pre~ekoruvawe na o~ekuvanite napregawa. Neto presekot na spojot e pomal od
proektiraniot presek.
Vklu~ocite na troska, gasnite pori i prsnatinite predizvikuvaat
koncentracija na napregawata. Naj~esto se javuvaat po~etni napregawa na
zategnuvawe koi kaj spoevite izlo`eni na zategawe imaat nepovolno dejstvo. Kaj
spoevite izlo`eni na pritisok efektite od gre{kite se naj~esto zanemaritelni.
Koga se vo pra{awe vnatre{nite prsnatini bitna e nivnata orijentacija.
Prsnatinite vo pravec na silovite linii nemaat bitno vlijanie. Nepovolni se onie
koi se javuvaat popre~no na glavnite napregawa.
Najgolem del od strukturnite gre{ki se generatori na zarez, odnosno
inicijalizatori na po~etna prsnatina kaj dinami~ki tovarenite konstrukcii.
Osobeno vnimanie na kvalitetot na spoevite, bez gre{ki, se nalga tokmu vo
slu~aite na dinami~ki napregawa.
Dimenzionalnite gre{ki na zavarenite spoevi se vidlivi i mo`at lesno da se
otkrijat so ednostavni merni aparati. Nekoi od tie gre{ki mo`at i lesno da se
ispravat so brusewe i dovaruvawe. Strukturnite gre{ki ne se vidlivi i za nivno
dijagnosticirawe potrebni se poslo`eni aparati i metodi.
9.5.2 Pri~ini za pojava na gre{ki vo zavarenite spoevi
Postojat pove}e pri~ini za pojava na gre{ki vo zavarenite spoevi.
Nedovolnata, ili prekumerna visina na spojot se javuva od neadekvatni parametri
vo postapkite za aftomatsko zavaruvawe i od nestu~nost na zavaruva~ot pri
ra~noto zavaruvawe. Spomenatite pri~ini se rezultat i na nedovolnoto
provaruvawe na osnovniot materijal.

Neramninite i kraterite na liceto na spojot se rezultat na nestabilen

elektri~en lak. Zarezite na rabot od spojot se javuvaat od prejaka ampera`a i
nepravilna polo`ba na elektrodata.
Gre{kite vo koreniot zavar se javuvaat poradi neadekvatni dimenzii na
`lebot, koristewe na elektroda so pogolem dijametar, pogolema ja~ina na strujata.
Neprovaren koren se javuva poradi niska temperatura i nedovolno topewe na
osnovniot materijal.
Gasnite pori se rezultat na vla`na obloga na elektrodata, ili neadekvatna
za{tita od okolnata atmosvera. Vklu~ocite od troska se javuvaat pri nepravilno
ladewe na spojot koga del od zgurata nema mo`nost da ispliva na povr{inata.
Prsnatinite se edna od najopasnite gre{ki. Tie se javuvaat kako rezultat na
neramnomernoto ladewe ili na nekvalitet vo materijalot na konkretnoto mesto.
Pri ladeweto rastopot se sobira. Ako deformacijata na sobiraweto e ograni~ena,
ili spre~ena, doa|a do pojava na prsnatina kako rezultat na prekumernite
napregawa na zategawe.
9.6 KONTROLA NA KVALITETOT NA ZAVARENITE SPOEVI
Celta na zavarenite spoevi e povrzuvawe na konstruktivnite elementi vo
edna celina koja }e bide vo sostojba da gi zadovoli kriteriumite na sigurnost i
funkcionalnost. Kvalitetot na zavareniot spoj e vo direktna korelacija so
negovata nosivost, a so toa ima direktno vlijanie na stepenot na sigurnost na
konstrukcijata kako celina.
So kontrolata na kvalitetot na zavareniot spoj treba da se utvrdat
eventualnite gre{ki i nivnoto vlijanie na nosivosta. Obemot i na~inot na
kontrolata zavisat od tipot na zavareniot spoj (~elen ili agolen spoj), od
sostojbata na napregaweto (zategawe, pritisok), od intenzitetot na napregaweto, od
va`nosta na konstruktivniot element, od rabotnata temperatura, od tipot na
tovarite (stati~ki, dinami~ki). Zavarenite spoevi koi se so niski stati~ki
napregawa ne e potrebno da se kontroliraat so posebni metodi. Za niv e dovolna
zadol`itelnata kontrola na postapkata za zavaruvawe, na kvalitetot na
dopolnitelniot materijal i na kvalifikaciite na zavaruva~ot koi se doka`uvaat
so soodvetni atesti (sertifikati).
Kaj agolnite spoevi, pokraj zadol`itelnata kontrola, se vr{i i kontrola na:
dimenziite (vizuelna kontrola).
Kaj ~elnite spoevi pokraj dimenzionalnata (vizuelna) kontrola, vo zavisnost
od proektiraniot kvalitet, potrebno e da se izvr{i i kontrola na eventualnite
gre{ki vo vnatre{nosta na spojot. Pritoa mo`e da se koristi metod na
radiografska ili ultrazvu~na kontrola.
9.6.1 Vizuelna kontrola
Vizuelnata kontrola opfa}a detalen pregled na zavareniot spoj od strana na
kvalifikuvano lice. Pritoa se kontroliraaat: dimenziite na spojot, eventualnite
neramnini i pojavi na zarez, povr{inski krateri i prsnatini, provarenost na
korenot i sl. Vizuelnata kontrola e zadol`itelna za site zavareni spoevi. Istata
se sproveduva so pomo{ na naprava (alat) za merewe na dimenziite na zavareniot
spoj i kontrola na dimenziite na `lebot (pred po~etokot na zavaruvaweto).

debelina na agolen spoj

nadvi{uvawe na ~elen spoj

kontrola na `leb

Sl.15 Naprava za merewe na dimenziite na zavarenite spoevi

9.6.2 Radiografska kontrola
Radiografskata kontrola se sostoi od snimawe na zavarenite spoevi so
radiografski metodi i mo`e da se vr{i vo rabotilnica i na monta`a. Se koristat
razli~ni aparaturi koi zra~at rendgenski ili gama zraci. Naj~esto kako izvor na
zra~eweto (gama zraci) se koristi radioaktiven izotop na iridium, a poretko
kobalt ili cezium. Radioaktivniot izotop e smesten vo olovno ku}i{te, a pri
snimaweto se izvlekuva niz elasti~noto crevo i se postavuva na vrvot od kade se
vr{i zra~eweto (sl.16).

Sl.16 Aparatura za radiografsko snimawe

Pod zavareniot spoj se postavuva film so osetliva emulzija. Samoto snimawe
se bazira na apsorpcijata na gama zracite pri pominuvawe niz odreden materijal.
^elikot apsorbira odredeno koli~estvo od zra~eweto proporcionalno na
debelinata na elementot. Eventualnite gre{ki vo spojot (prsnatini, pori, vklu~oci
na troska i sl.) propu{taat pogolemo koli~estvo zra~ewe {to rezultira so
pogolema ekspozicija na filmot na toa mesto (potemni zoni). Isto taka, razlikite
vo debelinata se evidentiraat so potemni zoni na mestata na pomalite debelini.

Radiogram na ~elen V spoj bez gre{ki

Radiogram na ~elen V spoj so vklu~oci na troska i prsnatini

Radiogram na ~elen V spoj so gasni meuri i neprovaren koren

Sl.17 Referentni radiogrami

Radiografskata kontrola e isklu~itelno precizna metoda vo kontrolata na
kvalitetot na zavarenite spoevi. Na radiogramot mo`at da se utvrdat strukturnite
gre{ki vo spojot kako {to se prsnatini, pori i vklu~oci na troska (zgura). Metodata
e skapa i nejzinata primena treba da se ograni~i na kontrola na zavarenite spoevi
koi se od posebno zna~ewe.
9.6.3 Ultrazvu~na kontrola
Ultrazvu~nata kontrola e metod na ispituvawe so koj mo`at da se lociraat
mestata vo zavareniot spoj kade se javuvaat gre{ki vo kompaktnosta na materijalot.
Za ispituvaweto se koristat ultrazvu~ni branovi so visoka frekvencija (0.51.5MHz). Brzinata na prostirawe na ultrazvu~nite branovi zavisi od
karakteristikite na materijalot, odnosno sredinata niz koja pominuvaat.
Konkretno za ~elik, brzinata iznesuva 5850m/s.
Koga ulrazvu~niot bran naide na diskontinuitet vo materijalot toj, ili se
odbiva, ili prodol`uva so razli~na brzina na prostirawe. Postojat dve glavni
metodi vo ultrazvu~nata kontrola: metod na prozvu~uvawe i eho metod.
1

a)

b)
2/4

5
3

3
6

4
6
5

1/ Visokofrekventen
generator
2/ Predavatel
3/ Materijal koj se
se ispituva
4/ Priemnik
5/ Poja~uva~ na signalot
6/ Indikator na vremeto

Sl.18 [ematska pretstava na ultrazvu~nite metodi

Metodot na prozvu~uvawe (sl.18a) se bazira na merewe na razlikata vo
intenzitetot na ultrazvu~nite branovi od predavatelot do priemnikot. Dokolku
postoi razlika vo intenzitetot istata se dol`i na izvesen diskontinuitet vo
materijalot, odnosno gre{ka vo zavareniot spoj.
Eho metodot (sl.18b) se bazira na svojstvoto na ultrazvu~nite branovi vo
odredena sredina da se reflektiraat pod agol ednakov na vlezniot agol. Vo ovaa
metoda se meri vkupnoto vreme na isprateniot i primeniot signal. Pri eventualni
gre{ki vremeto na "patuvawe" na signalot (ultrazvu~niot bran) niz debelinata na
elementot e zna~itelno podolgo.
Denes, za ultrazvu~na kontrola na zavarenite spoevi, se koristat sovremeni
aparaturi (sl.19) so koi mo`e da se dobie grafi~ki zapis za polo`bata na gre{kata
po dol`inata i po debelinata na spojot.

Sl.19 Aparat za ultrazvu~na kontrola

Ultrazvu~nata kontrola e efikasna i eftina metoda za dijagnosticirawe na
gre{ki vo zavarenite spoevi. So nea mo`e da se locira gre{kata, me|utoa nemo`e
da se utvrdi tipot na gre{ka. Zatoa, najdobra e kombinacijata na metodite za
kontrola. So ultrazvuk se utvrduva postoeweto na gre{ka, a so radiogram se
utvrduva tipot na gre{kata.
Pokraj spomenatite metodi, vo kontrolata na kvalitetot na zavarenite spoevi
se koristat i:
Elektromagnetskata metoda koja se bazira na promenite vo magnetnoto pole
koi se manifestiraat pri gre{ki vo zavareniot spoj. Slu`i za otkrivawe na gre{ki
do dlabina od 3-6mm. Se raboti za ednostavna i eftina metoda so koja se utvrduva
samo postoewe na povr{inski i podpovr{inski gre{ki (prsnatini, pori i sl.).
Penetraciska metoda koja se bazira na svojstvoto na penetracija na odredeni
te~nosti vo mnogu mali povr{inski prsnatini. Po odredeno vreme (20-30min)
mestoto se prema~kuva so rastvor koj ovozmo`uva vidlivost (fluoroscentnost) na
prsnatinite pod t.n. "crna svetlina".
9.6.4 Kvalitet na ~elni spoevi
Kontrolata na kvalitetot na ~elnite spoevi vo zna~itelna mera gi zgolemuva
tro{ocite za proizvodstvo na ~eli~nite konstrukcii. So ogled deka site spoevi ne
se so isto zna~ewe, odnosno ne se napregnati do isto nivo, razli~na e i potrebata
za kontrola na kvalitetot i samiot kvalitet koj odreden zavaren spoj treba da go
poseduva. Vo odredeni slu~ai nekoi od gre{kite i nemora da se ispravaat.
Spored na{ite standardi definirani se tri stepeni na kvalitet kaj ~elnite
zavareni spoevi:
- specijalen ili Y kvalitet
- I (prima) kvalitet
- II (obi~en) kvalitet

Zavarenite spoevi od Y kvalitet treba da gi zadovolat slednite uslovi:

- vizuelno izedna~en kvalitet, bez prsnatini
- bez gre{ki na po~etokot i krajot na spojot
- site nadvi{uvawa vo pravec na tokot na silata da se izbruseni
- koreniot zavar da e o~isten i povtorno zavaren (provaren koren)
- kvalitetot da e doka`an so radiografska kontrola po celata dol`ina na
zavareniot spoj (100%RK)
Zavarenite spoevi od I kvalitet treba da gi ispolnat site uslovi kako i
spoevite od Y kvalitet so taa razlika {to: ne e potrebno da se izbrusat
eventualnite nadvi{uvawa i za dokaz na kvalitetot se bara radiografska
kontrola na edna polovina od dol`inata (50%RK).
Zavarenite spoevi od II kvalitet treba da gi ispolnat site uslovi kako i
spoevite od I kvalitet so taa razlika {to ne se bara radiografska kontrola.
9.7 PRESMETKA NA NOSIVOSTA NA ZAVARENITE SPOEVI
9.7.1 Nosivost na ~elnite spoevi
Vo presmetkata na nosivosta na ~elnite spoevi se poa|a od pretpostavkite:
- lokalnata koncentracija na napregawata se zanemaruva
- sopstvenite napregawa se zanemaruvaat
- napregawata vo spojot se ednakvi so napregawata vo osnovniot materijal
Presmetkovnata debelina na ~elniot spoj e ednakva na debelinata na
potenkiot od elementite koi se spojuvaat. Presmetkovnata dol`ina e ednakva na
{irinata na elementite koi se spojuvaat, dokolku nema dimenzionalni gre{ki na
po~etokot i krajot od spojot.
Napregawata vo spojot se opredeluvaat isto kako i vo osnovniot materijal, a
vo zavisnost od vnatre{nite sili koi deluvaat:
z

x =

zx =
y

N My Mz

A Wy Wz
Q Sy
Iy a

Dokolku vo zavareniot spoj se javuva slo`ena sostojba na napregawa (naj~esto

vo ramninata na limot) so komponenti na normalnite i tangencijalnite napregawa
vo dva ortogonalni pravci, toga{ e potrebno da se opredeli uporednoto napregawe
po hipotezata na Huber-Henki-Mizes za deformaciona rabota pri promena na
oblikot:

u = 2 + II2 II + 3( 2 + II2 )
Dozvolenoto napregawe vo zavareniot spoj se dobiva so korekcija na
dozvolenoto napregawe na osnovniot materijal:

w ,doz = k doz
Korekcioniot koeficient (k) zavisi od kvalitetot na zavareniot spoj, vidot
na napregawata i kvalitetot na osnovniot materijal. Vrednostite na korekcioniot
koeficient se dadeni vo tabela 4.
Dokazot za nosivost na ~elniot spoj mo`e da se izrazi preku uslovot:

 x w ,doz
xz w ,doz
Nepovolnite efekti od gre{kite se najizrazeni kaj ~elnite spoevi izlo`eni
na zategnuvawe. Zatoa pri zategawe i koeficientot k e najmal. Pri sostojba na
pritisok efektite od gre{kite mo`at da se zanemarat, pa bez ogled na kvalitetot
na spojot korekcioniot koeficient e k=1.00.
Sostojbata na smolknuvawe se komparira preku normalnoto dozvoleno
napregawe, pa zatoa se koristat niski vrednosti na korekcioniot koeficient,
odnosno vo nego e vgraden odnosot na dozvolenoto napregawe na smolknuvawe i
dozvolenoto normalno napregawe (1 / 3 0.6 ).
Kaj ~elicite so povisok kvalitet (S.0561), zaradi povisokiot procent na
legira~kite elementi, jaglenorodniot ekvivalent (SE) e povisok i vodi kon
formirawe na nepovolni strukturni promeni vo zonata na spojot. Kaj niv vrednosta
na korekcioniot koeficient e ne{to poniska za obi~en kvalitet na spojot (II kval.).
Tabela 4: Vrednosti na koeficientot za kvalitet na ~elni spoevi k
Koeficient k
S.0361
S.0561

Kvalitet

Vid na napregawe

Zategawe ili svitkuvawe

Pritisok
Smolknuvawe

1.00
1.00
0.60

1.00
1.00
0.60

Zategawe ili svitkuvawe

Pritisok
Smolknuvawe

0.80
1.00
0.60

0.80
1.00
0.60

II

Zategawe ili svitkuvawe

Pritisok
Smolknuvawe

0.72
1.00
0.55

0.65
0.80
0.50

9.7.2 Nosivost na agolnite spoevi

Debelinata na agolniot spoj (a) e ednakva so visinata na najgolemiot
ramnokrak triagolnik koj mo`e da se vpi{i vo konturata na spojot (t.9.2.2). Dol`ina
na agolniot spoj (lw) e efektivnata dol`ina na koja spojot ja poseduva
presmetkovnata debelina.
<120

>60

lw
a*

EPP

Sl.20 Dimenzii na agolen spoj

Vo agolnite vrski so agolot e ograni~en me|u 60 i 120o. Pri zavaruvawe so ERR

postapkata, poradi dlabokata penetracija, presmetkovnata debelina na agolniot
spoj se zema za 20% pogolema, no ne pove}e od dopolnitelni 2mm.
Grani~nite dimenzii na nose~kite agolni spoevi se dadeni vo tabela 5.
Tabela 5: Minimalni i maksimalni dimenzii na agolni spoevi
Minimalna

Maksimalna

Debelina na agolnite spoevi a

3mm

0.7tmin

Dol`ina na agolnite spoevi lw

6a ili 40mm

100a

Debelinata na agolniot spoj e ograni~ena na 0.7 od debelinata na potenkiot

element vo spojot.
Sostojbata na napregawa koja se javuva vo agolnite spoevi e prili~no slo`ena.
Maksimalnite napregawa se javuvaat vo t.n. merodavna ramnina na spojot (sl.21a).
Komponentite na naponskata sostojba vo merodavnata ramnina se:
ll - normalno napregawe koe deluva vo pravec na dol`inata na spojot
- normalno napregawe koe deluva normalno na merodavnata ramnina
ll - tangencijalno napregawe koe deluva vo pravec na dol`inata na spojot
- tangencijalno napregawe koe deluva normalno na dol`inata na spojot

D'

oborena ramnina

C'

ob

D
ll
ll

ll

na

C'

n
Vl

l
l
merodavna ramnina

i
amn

V ll

D'

na r
ore

Sl.21 Komponenti na napregagawata

Normalnoto napregawe (ll) zavisi od elasti~nite karakteristiki na spojot i
osnovniot materijal (koi se vo princip ednakvi). Dejstvuva na popre~niot presek na
agolniot spoj i nema vlijanie na uporednoto napregawe vo merodavnata ramnina.
Ostanatite komponenti na napregawata go davaat uporednoto napregawe vo
merodavnata ramnina. Vrednosta, odnosno izrazot, za uporednoto napregawe zavisi
od primenetata hipoteza. Postojat pove}e izrazi, t.e., hipotezi za uporednoto
napregawe. Opredeluvaweto na komponentalnite napregawa vo merodavnata
ramnina, vo odredeni slu~ai, e komplicirana postapka. Za poednostavuvawe na
presmetkovnata postapka, merodavnata ramnina se rotira (oboruva) vo ramninata na
spojot (ABC'D'). Vo ovaa ramnina se javuvaat slednite komponenti na napregawata:
n - normalno napregawe koe deluva normalno na spojnata ramnina
Vll - tangencijalno napregawe koe deluva vo pravec na dol`inata na spojot
V - tangencijalno napregawe koe deluva normalno na dol`inata na spojot
Uporednoto napregawe vo ramninata na spojot se opredeluva kako vektorski
zbir na komponentalnite napregawa:

u = n 2 + Vll2 + V2 w ,doz

Uslovot za sigurnost (nosivost) e: uporednoto napregawe da bide pomalo od

dozvolenoto napregawe za agolniot spoj.
Dozvolenoto napregawe za agolnite spoevi (w,doz) se opredeluva prema
grani~noto napregawe na kinewe za osnovniot materijal (fu) i soodvetniot
koeficient za sigurnost () koj zavisi od tovarniot slu~aj.

w ,doz = 0.5 fu /
Se poa|a od pretpostavkata deka kvalitetot na dopolnitelniot materijal pri
zavaruvaweto e adekvaten na kvalitetot na osnovniot materijal.
Presmetuvaweto na komponentalnite napregawa i uporednoto napregawe }e
bide pretstaveno preku karakteristi~ni dispozicii na agolni spoevi so
soodvetnite sili (natovaruvawa) koi mo`at da se javat vo dadeniot slu~aj.
bo~ni agolni spoevi:
a
N

Vll =
l
N

N
2 a l

u = Vll w ,doz

~elni agolni spoevi:

V =

N
2 ab

u = V w ,doz

kosi agolni spoevi:

Nll

Nl

Vll = N ll / Aw

V = N / Aw

N cos
Aw

V =

N sin
Aw

N
N
sin 2 + cos 2 =
w ,doz
Aw
Aw

N = N sin

Vll =

u = Vll2 + V2 =
N

N ll = N cos

agolni spoevi vo preklopni vrski:

l > 1. 5 b
N
Vll =
2 a l

V = 0

0 . 5 b < l 1 .5 b
1
Fw = Fw ,l + Fw ,b
3
Fw ,l = 2 al w ,doz
Fw ,b = ab w ,doz
N Fw
l < 0 .5 b

Fw =

1
Fw ,l + Fw ,b
3

agolni spoevi vo agolni vrski:

a)
a

n =
l

N
2 al

u = n w ,doz

b)
N
a

M=N. e

Vll =

n=

N
2 a l

M
N e
3 N e
=
=
2
Ww
al
al2
2
6

u = n 2 + Vll2 w ,doz

v)
a

M=N.e

nN =

N
2 a l

nM =

M
3 N e
=
Ww
al2

n = nN + nM

u = n w ,doz
g)

Nl

Nl

M=Nll.e
Nll

Nll
e

Vll =

N ll N sin
=
2 al
2 al

nN =

N N cos
=
2 al
2 al

nM =

3 N ll e 3 N e sin
M
=
=
Ww
al2
al2

n = nN + nM

u = n 2 + Vll2 w ,doz
d)
N

a...l

V =
M

M=N. e
M
h

M
h

n=

N
2 al

M/h
N e
=
al
h a l

u = n 2 + V2 w ,doz
e

l 1,2

h
l2

a2

a1 t f a 1

konturna vrska so agolni spoevi:

a2

l 1,1

a 1 t f a1

a2 l 23
h2
+ a1 l1,1
+ a1 l1,2 ( h t f )2
6
2
h
Ww ,1 = Iw /( + a1 )
2
l
Ww ,3 = Iw /( 2 )
2
l 22
h
Sw ,2 = a1 l1,1 + a1 l1,2 ( h 2 t f ) + a2
2
4
h
Sw ,3 = a1 l1,1 + a1 l1,2 ( h 2 t f )
2
Iw =

Kontrola vo to~ka 1:

n=

M
Ww ,1

u = n w ,doz

Kontrola vo to~ka 2:

Vll =

N Sw ,2
I w 2 a2

N
2 a2 l 2

u = Vll w ,doz

Kontrola vo to~ka 3:

n=

M
Ww ,3

u = n 2 + Vll2 w ,doz

Vll =

N Sw ,3
I w 2 a2

10 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA AKSIJALNO

TOVARENI ELEMENTI - STAPOVI

10.1 AKSIJALNO ZATEGNATI STAPOVI

10.1.1 Konstruktivni karakteristiki

Stapovite se elementi od konstrukcijata koi se karakteriziraat so mali
dimenzii na popre~niot presek vo odnos na nivnata dol`ina i dominantno
natovaruvawe od aksijalna sila. Konkretno, kaj aksijalno zategnatite stapovi
dominantno e vlijanieto od aksijalna sila na zategawe. Popre~niot presek e
homogeno napregnat i iskoristen po celata povr{ina. Spored toa, zategnatite
stapovi se najefektivnite elementi vo nose~kite ~eli~ni konstrukcii.
Zategnatite stapovi nao|aat {iroka primena vo konstruktivnoto oblikuvawe
na grade`nite objekti. Tie se javuvaat kako:
- pojasni stapovi i stapovi od ispolnata na re{etkastite nosa~i vo objektite
od visokogradbata i mostovite
- stapovi od horizontalni i vertikalni spregovi vo visokogradbata i
mostogradbata
- nose~ki kabli i besilki kaj vise~kite konstrukcii i mostovi
- zategi kaj jarbolite i dr.
zategnati dijagonali

zategnati
stapovi

zategnat
pojas

zategi

zategnati dijagonali

zategnat
pojas

kabel
besilki

Sl.1 Primena na zategnatite stapovi

Zategnatite stapovi, zavisno od namenata, se proektiraat so razli~ni
popre~ni preseci koi mo`at da se grupiraat vo:
a) Otvoreni ili zatvoreni valani profili, toplo ili ladno oblikuvani
profili i cevki. Ovie preseci se koristat za zategnatite stapovi kaj
polesno tovarenite re{etkasti nosa~i i spregovite vo visokogradbata.
b) Pove}edelni slo`eni preseci formirani od L i U profili. Se koristat za
priem na natovaruvawa so povisok intenzitet.

v) Te{ki tolovalani profili (HEA, HEB, HEM), zavareni I i sanda~esti

profili. Se koristat kaj te{ko tovareni re{etkasti nosa~i od mostovi i
industriski objekti.
g) Okrugli {ipki (betonsko `elezo) ili plosko `elezo (flahovi). Nao|aat
primena za dijagonalni stapovi kaj lesni re{etki, kako i stapovi od
polne`ot na spregovite.
d) Kabli i ja`iwa formirani od `ici od visokovreden ~elik. Se primenuvaat
kaj vise~kite konstrukcii, za kosi zategi i sl.

a)

v)

g)

b)

d)

Sl.2 Tipovi na popre~ni preseci za zategnati stapovi

Po`elno e popre~niot presek na zategnatiot stap da poseduva dve oski na
simetrija {to ovozmo`uva negovo polesno centrirawe. Masata na popre~niot
presek, teoriski gledano, treba da e skoncentrirana vo te`i{teto na presekot.
Me|utoa, i kaj zategnatite stapovi, se javuva potreba od izvesna popre~na krutost.
Vo praksata, samo kaj ja`inata i okrugliot ~elik, imame skoncentrirana masa.
Vrskite na zategnatite stapovi treba da ovozmo`at potpolno i centri~no
predavawe na silata. Eventualnite ekcentriciteti potrebno e da se svedat na
prifatliv minimum. Vrskite mo`at da se izveduvaat so zavrtki ili so zavaruvawe.
Primenata na zavrtkite vodi kon slabewe na presekot {to mora da se respektira
pri presmetkata na nosivosta (neto presek - povr{ina).

10.1.2 Dimenzionirawe na aksijalno zategnatite stapovi

Odnesuvaweto na aksijalno zategnatite stapovi e isto so odnesuvaweto na
ispitnite epruveti vo testot na zategawe. Nosivosta i deformaciite vo potpolnost
mo`at da se prestavat so dijagramot za soodvetniot kvalitet na ~elik.
Ako vrskite se izvedeni so zavrtki (zakovki), dosta ~est slu~aj, vo oslabeniot
presek so otvorite za spojnite sredstva se javuva koncentracija na napregawata.

Ovaa pojava e podetalno opi{ana vo t.8.2. Koncentracijata na napregawata ima

nepovolen odraz vo slu~aj na dinami~ko tovarewe. Brzinata na tovareweto ne
ovozmo`uva preraspredelba na napregawata i vo zonite na naponskite "pikovi"
doa|a do pojava na materijalen diskontinuitet (zarez - prsnatina).
Generalno, dimenzioniraweto na centri~no zategnatite stapovi se vr{i
spored izrazot:

Nt
doz
Anet

Nt - aksijalna sila na zategawe

Anet - neto povr{ina na popre~niot presek (sl.3b)

a)

b)

Abr

Nt

Anet

Nt

Sl.3 Vrska na zategnat stap: a) so zavaruvawe, b) so zavrtki

Koga vrskata se izveduva so zavaruvawe nema slabewe na presekot, odnosno
reprezentativna e bruto povr{inata na presekot (sl.3a).
Kaj zategnatite stapovi izlo`eni na stati~ko natovaruvawe ne e potrebna
kontrola na stabilnosta i popre~nite deformacii. Od prakti~ni pri~ini,
transport i manipulacija, se bara zategnatiot element da poseduva izvesna
popre~na krutost, naj~esto izrazena so uslovot max < 300.
Vo slu~aj na dinami~ko tovarewe i/ili popre~ni tovari od sopstvena te`ina
ili veter, se javuvaat popre~ni deformacii i oscilacii na zategnatiot stap.
Oscilaciite mo`at da "galopiraat" (golemi amplitudi) vo rezonantnoto podra~je
na pobudata. Izbegnuvaweto na ovie efekti se postignuva so proektirawe na
zadovolitelna popre~na krutost na elementot.

10.1.3 Ekcentri~no zategnati stapovi

Dokolku zategnatite stapovi, pokraj silata na zategawe, se izli`eni i na
moment na svitkuvawe, okolu ednata ili dvete glavni oski (y-y; z-z), vo niv se javuva
slo`ena sostojba na napregawe, odnosno sostojba na ekcentri~no zategawe (sl.4).
Ekcentri~nosta se javuva kako posledica na:
- nepoklopuvawe na te`i{nata oska na stapot so pravecot na deluvaweto na
silata na zategawe
- po~etna zakrivenost na stapot
- pojava na popre~ni deformacii na stapot od dejstvo na popre~en tovar
(sopstvena te`ina, veter, koncentrisana sila i sl.)
- pojava na popre~ni deformacii na stapot od dejstvo na momenti na kraevite
(ekcentri~nost vo vrskite, momentni vrski na kraevite i sl.)

Nt

Nt

Nt

Nt
M

M
Nt

Nt

Nt

Nt

Sl.4 Vidovi na ekcentri~no zategawe

Efektite od popre~nite deformacii, koga stapot poseduva zadovolitelna
popre~na krutost, mo`at da se zanemarat. Dimenzioniraweto, ili kontrolata na
nosivosta, se vr{i spored izrazot:

N t MY M z

doz
A Wy Wz

Vo sekoj slu~aj, aksijalnata sila na zategawe te`i da gi eliminira popre~nite

deformacii, odnosno ja "isprava" oskata na stapot. Kaj vitkite elementi (zategi od
betonsko `elezo i plosko `elezo, ja`ina i kabli) momentite na svitkuvawe mo`at
da se zanemarat vo kontrolata na napregawata. Dokolku istite se zemat vo
presmetkata, kontrolata se vr{i spored izrazot (sl.5):

Nt
M Nt f
( o
) doz
A
W

Mo - po~etna vrednost na momentot

f - deformacija predizvikana od momentot na svitkuvawe

Mo

Mo
Nt

Nt

Sl.5 Redukcija na vlijanieto od momentite

10.2 AKSIJALNO PRITISNATI STAPOVI

10.2.1 Konstruktivni karakteristiki

Golem broj na elementi vo nose~kite ~eli~ni konstrukcii, ili nivni delovi,
izlo`eni se na dominantno vlijanie od sila (napregawe) na pritisok. Stolbovite,
la~nite nosa~i i pritisnatite stapovi od re{etkastite nosa~i izlo`eni se na
pritisok po celata povr{ina na popre~niot presek. Grednite nosa~i se odlikuvaat
so zona na pritisok vo edniot od pojasite.
Kaj pritisnatite elementi sigurnosta (nosivosta) nemo`e da se izrazi
ednostavno preku nivoto na napregawata, kako {to e toa slu~aj kaj zategnatite
elementi. Gubitokot na nosivosta kaj pritisnatite elementi, naj~esto, se
manifestira so gubewe na stabilnosta (izvivawe). Zna~i, vo slu~aj na pritisok,
nu`no se nametnuva kontrolata na stabilnosta na elementot, ili nekoj negov del.
Pritisnatite stapovi nao|aat {iroka primena vo konstruktivnoto oblikuvawe
na grade`nite objekti. Tie se javuvaat kako:
- pojasni stapovi i stapovi od ispolnata na re{etkastite nosa~i vo objektite
od visokogradbata i mostovite
- stapovi od horizontalni i vertikalni spregovi vo visokogradbata i
mostogradbata
- stolbovi kaj industriski hali, spratni zgradi i dr.
pritisnati dijagonali
pritisnat pojas

pritisnati
stapovi

stolb

pritisnati dijagonali
pritisnat pojas

stolb

Sl.6 Primena na pritisnatite stapovi

Pritisnatite stapovi, zavisno od namenata, se proektiraat so razli~ni
popre~ni preseci. Presecite, generalno se delat na ednodelni i slo`eni preseci
formirani od dva ili pove}e delovi (profili). Ovaa podelba ne e samo formalno
geometriska. Taa ima su{tinska uloga vo odnesuvaweto na pritisnatiot stap i
principite za presmetka i dokaz na stabilnosta. Na sl.7 dadena e podelba na
naj~esto koristenite preseci za pritisnati stapovi.
a) Ednodelni preseci od valani profili, ili zavareni I profili. Se koristat
za pojasni stapovi na re{etkastite nosa~i, a I profilite kako stolbovi.
Naj~esto se primenuvaat I profili so {iroki pojasi (t.n. "pajne" profili HEB, HEM).
b) Zatvoreni preseci dobieni so zavaruvawe na L i U profili, toplo i ladno
oblikuvani cevki. Se koristat za elementi na re{etkastite nosa~i (pojasni
stapovi i stapovi od polne`ot) i za stolbovi vo objektite od visokogradbata
i industriskite objekti. Za pote{ko tovarenite stolbovi se primenuvaat
zavareni sandu~esti preseci.

v) Pove}edelni preseci komponirani od tolovalani L i U profili. Se

primenuvaat kaj re{etkastite nosa~i i kako stolbovi. ^etiridelnite
preseci od L profili mo`at da se koristat kako re{etkasti stolbovi.

a)

b)

v)

Sl.7 Tipovi na popre~ni preseci za pritisnati stapovi

Masata na popre~niot presek kaj pritisnatite stapovi, teoriski gledano,
treba da e {to podaleku od te`i{teto na presekot, odnosno presekot da poseduva
{to pogolema popre~na krutost.
Racionalni se presecite koi poseduvaat dve oski na simetrija. Zatvorenite
cevkasti profili, so uedna~eni karakteristiki po dvete oski, se posebno pogodni
za pritisnati elementi. Vsu{nost, od teoriska gledna to~ka, kru`na cevka so
beskrajno mala debelina na yidot e idealniot presek za centri~no pritisnat stap.
Sanda~estite zavareni preseci se, isto taka, edno od najefektivnite re{enija za
oblikuvawe na pritisnatite stapovi.
Vrskite na pritisnatite stapovi, voobi~aeno ne ja determiniraat nivnata
nosivost. Vrskite treba, pred se, da gi ovozmo`at proektiranite uslovi na
kraevite od elementot (pr: slobodna rotacija).
10.2.2 Linearna teorija na elasti~no izvivawe
Problemot na stabilnosta (izvivaweto) na aksijalno pritisnat stap vo
elasti~na oblast prv go razrabotil Leonhard Euler (Ojler) vo 1778god. Toj vo deloto
"Determinatio operum quae columnae gestare volent" za prv pat go definira izrazot za
kriti~na sila na pritisnat stap:

N cr = N E =

2 E I
L2

Osnovnite pretpostavki na koi se temeli Ojlerovata teorija za elasti~no

izvivawe se:
- stapot e idealno prav
- stapot e zglobno potpren na dvata kraja

- popre~niot presek e ednodelen i konstanten

- materijalot e homogen i idealno elasti~en
Pokraj toa, se pretpostavuva deka stapot e idealno prav se do momentot koga
silata ja dostigne kriti~nata vrednost (Ncr), a potoa doa|a do izvivawe, odnosno
nekontroliran impulsiven porast na popre~nite deformacii (sl.8a).

a) N
c

Nc

b)
Ncr
X

y(x)

EI=cons

Nc
Sl.8 Izvivawe na aksijalno pritisnat stap
Za opredeluvawe na kriti~niot tovar (sila) potrebno e da se razgleda
deformiranata sostojba na stapot (sl.8b). Od uslovite za ramnote`a na
deformiraniot oblik se dobiva diferencijalnata ravenka na problemot. Momentot
na svitkuvawe vo proizvolna to~ka po dol`inata na stapot iznesuva:

M( x ) = Nc y ( x )
Ako vrednosta na gorniot izraz se zameni vo diferencijalnata ravenka za
ramnote`a na vnatre{nite i nadvore{nite sili, se dobiva:

y" ( x ) =

M( x )
EI

y" ( x ) +

Nc
y( x ) = 0
EI

Bidej}i Nc, E i I se konstanti, se voveduva parametarot k2=Nc/EI, pa

diferencijalnata ravenka dobiva oblik:

y" ( x ) + k 2 y ( x ) = 0
Se dobiva linearna diferencijalna ravenka od vtor red ~ij op{t integral e:

y ( x ) = A sin( kx ) + B cos( kx )
So zamena na grani~nite uslovi na kraevite (y(0)=0 i y(L)=0) se dobiva:

A sin( kL ) = 0 kL = n
Kone~no, so zamena vo izrazot za k2, za n=1 (eden polubran na sinusoidata), se
dobiva vrednosta na kriti~nata sila:

N cr =

2 E I
L2

E - modul na elasti~nost na materijalot

I - moment na inercija okolu oskata na izvivawe
L - dol`ina na stapot (dol`ina na polubranot na sinusoidata)

Li = L

Ncr =

EI
2
Li

L i = 2L

L i = 0.5L

L i = 0.7L

Li = L

Kriti~nata sila se odnesuva za dvostrano zglobno potpren stap koj gubi

stabilnost vo soviena forma pretstavena so eden kompleten polubran od sinusoida
(n=1). Toa e vsu{nost i minimalnata kriti~na sila. Za drugi kombinacii na
grani~nite uslovi (sl.9) se dobivaat i drugi vrednosti na kriti~nata sila izrazeni
preku varijacijata na efektivnata dol`ina, ili t.n. dol`ina na izvivawe.

Sl.9 Dol`ini na izvivawe

Koga e poznata kriti~nata sila, lesno mo`e da se presmeta kriti~noto
napregawe:

cr
=

kade {to:

N cr 2 EI
E
=
= 2
=2 2
A

Li A

Li
i

(i =

I
)
A

A - povr{ina na popre~niot presek

i - radius na inercija (za relevantnata oska na izvivawe)
- vitkost
O~igledno e deka kriti~noto napregawe zavisi samo od vitkosta (E=cons vo
elasti~nata oblast na rabota). Kriti~noto napregawe, spored Ojler, se menuva po
hiperboli~en zakon vo funkcija od vitkosta, t.n. Ojlerova hiperbola (sl.10).
cr
Engeser
Tetmaer

fy
fp

Ojlerova
hiperbola

60

Sl.10 Krivi na izvivawe

Ojlerovata hiperbola ima smisla samo vo oblasta na elasti~no odnesuvawe na

materijalot. Kaj ~elikot taa blast e limitirana so dostignuvaweto na granicata na
proporcionalnost (fp) za koja odgovara soodvetna vrednost na vitkosta (p), ili
grani~na vitkost.
Stapovite koi poseduvaat pomala vitkost se izvivaat vo plasti~nata oblast
na napregawata, i za niv neva`i Ojlerovata hiperbola. Vrednosta na kriti~noto
napregawe vo plasti~nata oblast istra`uvano e od pove}e nau~nici. Na sl.10
dadeni se ilustrativno re{enijata za izvivawe vo plasti~nata oblast spored
Tetmaer i Engeser.
Kriti~noto napregawe mo`e, prakti~no, da ja dostigne vrednosta na granicata
na razvlekuvawe (fy) koga vitkosta e nula, odnosno koga se raboti za stap so mnogu
mala dol`ina (kus stolb). Ova e slu~aj koga stabilnosta ne e relevantna i
nosivosta e identi~na kako i za slu~aj na zategnuvawe.

10.2.3 Nesovr{enosti na realnite stapovi

Vo prethodnata to~ka be{e pretstaven slu~aj vo koj parametrite na
stabilnosta bea idealizirani. Vo realnosta pritisnatite stapovi otstapuvaat od
idealiziranite pretpostavki. Tie ne se idealno pravi, ne se idealno homogeni,
materijalot ne se odnesuva idealno elasti~no, silata ne deluva idealno centri~no
i sl. Duri ni uslovite na krai{tata nemo`at da se realiziraat kako idealni
zglobovi ili vkle{tuvawa.
Site ovie nesovr{enosti doprinesuvaat pritisnatite stapovi da se
odnesuvaat razli~no od Ojleroviot slu~aj. Vsu{nost, Ojlerovata kriti~na
sila/napregawe e gorna granica na soodvetnite vrednosti koi gi poka`uvaat
realnite pritisnati stapovi.
Kako dominantni nesovr{enosti, koi imaat su{tinsko vlijanie na
stabilnosta, t.e, nosivosta na pritisok, se po~etnite geometriski nesovr{enosti i
sopstvenite napregawa.
10.2.3.1 Po~etni (inicijalni) deformacii
Realnite stapovi, pri izrabotkata otstapuvaat od idealno prava linija i
poseduvaat prostorno zakrivena forma. Ovie geometriski nesovr{enosti se
podveduvaat pod poimot po~etni deformacii. Naj~esto, vo analizata, po~etnite
deformacii se opi{uvaat so sinusoidalno zakrivena forma so maksimalna strela
vo sredinata od dol`inata fo (sl.11a).

Nc

a)

b) N [kN]
c

= 120
fo = L/300

400

= 40

400

fo = L/150
300

fo

Nc [kN]

fo = L/100

yo (x)

200

200

100

100

f = L/30
fo = L/50
fo = L/150

y(x)

300

f [mm]

Nc

8 10

f [mm]
2

8 10

Sl.11 a) Po~etni deformacii b) Eksperimentalni dijagrami

Po~etnata deformacija (zakrivenost) na eden zglobno potpren stap, izlo`en

na sila na pritisok, mo`e da se pretstavi kako:

y o ( x ) = fo sin(

x)

Aksijalnata sila, zaradi zakrivenosta, generira po~eten moment:

Mo ( x ) = Nc y o ( x )
Po~etniot moment predizvikuva dopolniteno zakrivuvawe vrz koe
dopolnitelno se izrazuva aksijalnata sila. Procesot na porast na deformacijata
se izvr{uva po teorijata od vtor red. So voveduvawe na po~etnite deformacii vo
diferencijalnata ravenka na problemot se dobiva:

y" ( x ) +
y" ( x ) +

Nc
[ y ( x ) + y o ( x )] = 0
EI

Nc
N f

y ( x ) = c o sin( x )
EI
EI
L

So integracija na diferencijalnata ravenka i zamena na grani~nite uslovi se

dobiva izrazot za popre~nite deformacii (pomestuvawa):

y( x ) =

fo

2
N c L2 / EI

sin(
1

x)

Maksimalniot uklon se javuva vo sredinata na rasponot (x=L/2):

y( L / 2 ) = f =

fo
N cr
1
Nc

Vkupniot uklon iznesuva:

ftot = fo + f = fo

1
N
1 c
N cr

Ncr e kriti~nata sila pri elasti~no izvivawe na idealno prav stap.

Od posledniot izraz se gleda deka popre~nite deformacii rapidno rastat so
pribli`uvawe na silata kon kriti~nata vrednost. Formalno gledano, za slu~aj na
idealno elasti~en materijal, po~etnite deformacii nemaat vlijanie na vrednosta
na kriti~nata sila. Me|utoa, realnite materijali imaat prag na elasti~noto
odnesuvawe povrzan so odredena vrednost na napregaweto. Maksimalnoto
napregawe se dobiva so sumirawe na vlijanieto od aksijalnata sila i momentot:

max =

N c M max
+
A
W

kade:

M max = N c ftot

Kaj stapovite so pomala vitkost popre~nite deformacii se pomali i nivnoto

odnesuvawe e elasti~no se do pred pojavata na izvivaweto (sl.11b: =40).
Stapovite so pogolema vitkost, poradi pogolemite popre~ni deformacii,
nelinearno se odnesuvaat skoro od samiot po~etok na tovareweto (sl.11b: =120).

10.2.3.2 Sopstveni napregawa

Vo procesot na tehnolo{kata obrabotka na elementite od ~eli~nite
konstrukcii so valawe, gasno se~ewe, zavaruvawe, ladno oblikuvawe i sl., se
javuvaat relativno visoki vrednosti na t.n. sopstveni napregawa koi gi
zadovoluvaat uslovite za ravnote`a vo presekot. Goleminata na ovie napregawa
zavisi od tehnolo{kiot proces i konfiguracijata na presekot. Vo zonata na
zavarenite spoevi sopstvenite napregawa mo`at da ja dostignat i granicata na
razvlekuvawe. Na sl. 12 dadeni se karakteristi~ni {emi na intenzitetot i
rasporedot na sopstvenite napregawa kaj preseci. Sopstvenite napregawa se
izrazeni kako procent (del) od granicata na razvlekuvawe.

a)

0.3-0.5

1.0

b)

1.0
+

0.75 +

1.0
0.25

0.25

0.25

+
+
+

+
0.25

0.3-0.5

1.0

v)

+
+

Sl.12 [ema na sopstveni napregawa kaj preseci.

a) valani profili, b) zavareni preseci so valani
lameli, v) zavareni preseci so gasno se~eni lameli
Sopstvenite napregawa, bez ogled na rasporedot i intenzitetot, ne go
menuvaat grani~niot kapacitet na nosivost na presekot. Me|utoa, postoeweto na
ovie napregawa doveduva do plastifikacija vo poedini segmenti od presekot koi
za soodvetnoto natovaruvawe bi trebalo da se vo elasti~en stadium. Zabrzanata
plastfikacija, naj~esto, doveduva do opa|awe na krutosta na presekot {to vodi kon
zgolemeni deformacii na konstruktivniot element.
Efektot od sopstvenite napregawa vrz krutosta na presekot, pri ednovremeno
dejstvo na moment i aksijalna sila, zavisi od intenzitetot i smerot na sopstvenite
napregawa na stranata na koja se superponira dejstvoto od momentot i aksijalnata
sila. Za izvivawe okulu poslabata oska na presekot (sl.12) negativniot efekt na
sopstvenite napregawa e poizrazen.
10.2.3.3 Krivi na izvivawe
Sevkupnite, geometriski i materijalni, nesovr{enosti na realnite stapovi se
opfateni so konceptot na "ekvivalentni geometriski inperfekcii" koj e rezultat
na dolgotrajni eksperimentalni istra`uvawa vo pove}e evropski zemji.
Presmetkata na stabilnosta na pritisnatite stapovi e standardizirana (Evrokod
3). Namesto Ojlerovata, se koristi familija na krivi na izvivawe (Evropski
krivi). Popre~nite preseci se klasificirani vo odredeni krivi za izvivawe vo
zavisnost od stepenot na nesovr{enosti koi mo`at da se o~ekuvaat za konkretniot
presek (t.10.2.4).
Evropskite krivi za izvivawe i presmetkovnata procedura za doka`uvawe na
stabilnosta, dolgi godini, se koristat i vo na{ata tehni~ka regulativa.

10.2.4 Presmetka na stabilnosta na aksijalno pritisnati satapovi

so ednodelen presek spored MKS U.E7.081/1986
Na{iot propis za presmetka na nosivosta i stabilnosta kaj centri~no
pritisnatite stapovi so konstanten ednodelen presek vo potpolnost e uskladen so
soodvetnata postapka vo evropskata regulativa (Evrokod 3). Propisot tretira
realni stapovi i vo presmetkata vgradeni se vlijanijata od nesovr{enostite preku
konceptot za "ekvivaletni geometriski inperfekcii".
Proverkata na nosivosta (stabilnosta) se sproveduva preku uslovot:

N =

fy
Nc
i ,doz = doz =
A

Kade:
Nc - aksijalna sila na pritisok
A - povr{ina na popre~niot presek
N - normalno napregawe od aksijalnata sila na pritisok
i,doz - dozvoleno normalno napregawe za izvivawe
doz - dozvoleno normalno napregawe
fy - granica na razvlekuvawe na ~elikot
- koeficient na sigurnost (1.5 za I slu~aj na tovari; 1.33 za II slu~aj i t.n.)
- bezdimenzionalen koeficient za izvivawe
Bezdimenzionalniot koeficient () go regulira dozvolenoto napregawe za
izvivawe so redukcija na normalnoto dozvoleno napregawe ( 1.00).
Bezdimenzionalniot koeficient zavisi, me|udrugoto, od vitkosta na stapot.
So transformacija na izrazot za kriti~no napregawe, za vrednost na granicata na
razvlekuvawe, se dobiva vrednosta na t.n. grani~na vitkost (y):

cr = f y = 2

2y

Y =

E
fy

Za da se zadr`i bezdimenzionalnit karakter na postapkata, namesto vitkosta

se koristi bezdimenzionalna ili sporedbena vitkost ( ):

=

kade:

Li
i

Li - dol`ina na izvivawe
i - radius na inercija za oskata na izvivawe
Grani~nata vitkost (ili vitkosta na granicata na razvlekuvawe) zavisi samo
od vrednosta na granicata na razvlekuvawe. Modulot na elasti~nost, kako {to e
poznato, e konstanten kaj site kvaliteti na ~elik. Spored toa, za voobi~aenite
kvaliteti na ~elik, grani~nata vitkost e dadena vo tabela 1.
Tabela 1: Grani~na vitkost za razli~ni kvaliteti na ~elik
Kvalitet
na ~elikot

t 40 mm
fy [MPa]

t > 40 mm
fy [MPa]

C 0361
C 0451

240
280

92.9
86.0

216
245

98.0
92.0

C 0561

360

75.9

324

80.0

Bezdimenzionalniot koeficient ne zavisi samo od vitkosta. So ovoj

koeficient se opfateni i nesovr{enostite na realniot stap. Vo zavisnost od
tipot na popre~niot presek i stepenot na ekvivalentnite geometriski
nesovr{enost definirani se pet krivi na izvivawe (Ao, A, B, C i D - sl.13). Za
sekoja kriva definiran e koeficientot (tabela 2).

1.00

Ao
0.80

A
B

0.60

Euler
0.40

2.80

2.40

2.00

1.60

0.80

0.40

0.00

1.20

0.20

Sl.13 Krivi na izvivawe

Krivite A, B i C se osnovni krivi na izvivawe. Krivata A gi opfa}a presecite
kaj koi vo rabnite vlakna se javuvaat sopstveni napregawa na zategawe. Krivata C
gi opfa}a presecite kaj koi vo rabnite vlakna se javuvaat sopstveni napregawa na
pritisok. Krivata B gi opfa}a slu~aite koi le`at pome|u A i C. Ako se raboti za
~elik so podobren kvalitet (fy >430MPa) namesto krivite A,B i C se koristat
krivite Ao, A i B. Za presecite so debelina na limovite t > 40 mm, se primenuva
krivata D.
Tabela 2: Vrednosti za koeficientot na nesovr{enosti
Kriva na izvivawe

A
0.216

Ao
0.125

B
0.339

C
0.489

D
0.756

Pokraj mo`nosta za ot~ituvawe na bezdimenzionalniot koeficient od

grafikot na krivite, naj~esto se koristi analiti~ka postapka za negovo
odreduvawe. Analiti~kiot izraz za bezdimenzionalniot koeficient e:

= 1.00
=
kade:

+ 4
2

za:

0. 2

za:

> 0 .2

= 1 + ( 0 .2 ) + 2

Pripadnosta na poedini preseci na odredena kriva na izvivawe e dadena vo

tabela 3.

Tabela 3: Izbor na kriva na izvivawe za razli~ni tipovi popre~ni preseci

Izvivawe
okolu oska

Tip na popre~en presek

Toplovalani cevkasti preseci

z
z
y

y y

y y

y-y
A

z-z

Zavareni sandu~esti preseci

z

Konstruktivni
zavareni spoevi

tw

y-y
z-z

hz

Kriva na
izvivawe

tf

Debeli
zavareni spoevi
(poln provar)

hy

Valani I preseci
z

A (A o )

t < 40mm

z-z

B (A)

h/b < 1.2

y-y

B (A)

t < 40mm

z-z
y-y
z-z

C (B)

y-y

z-z

y-y

z-z

t < 40mm

t2
y

t > 40mm
z

y-y

Valani U L, ladnooblikuvani i polni preseci

z
z
z

z-z
y-y

t1

t
y

h/b > 1.2

t > 40mm

Zavareni I preseci
z

y-y

z-z

Za presecite so t<40mm, a koi ne se opfateni vo tabelata, se koristi krivata

na izvivawe C.
Krivite vo zagradata se koristat za kvalitet na ~elik so fy>430MPA (t<40mm).
Za poedini tipovi na popre~en presek, vrz osnov na eksperimentalni i
numeri~ki potvrdeni podatoci, mo`at da se primenat soodvetni krivi na izvivawe.
Izlo`enata postapka za presmetka na pritisnatite stapovi mo`e da se
primeni ako presecite gi zadovoluvaat kriteriumite za lokalna stabilnost na
poedini nivni delovi. Uslovite za ispolnuvawe na kriteriumite za lokalna
stabilnost dadeni se vo tabela 4.

Tabela 4: Kriteriumi za lokalna stabilnost

Grani~na vitkost

( b* / t )max

Karakteristi~ni primeri

C.0361 C.0561

13

b*

11

b*

E
0.426 b*/ t=0.665 k
fy

Uslovi na
kraevite

t1

32

t2

39

b*1

b*
t

E
4.00 b*/ t=0.665 k
fy

b*2

b*

10.2.5 Dol`ina na izvivawe

Poimot dol`ina na izvivawe be{e spomnat vo t.10.2.2. Teoriski gledano,
dol`inata na izvivawe e dol`ina na zamestitelen zglobno potpren stap na dvata
kraja so konstanten presek po dol`inata i centri~no pritisnat. Spored uslovite
na potpirawe na kraevite, koeficientot za dol`inata na izvivawe () e da den vo
tabela 5. Pritoa, dol`inata na izvivawe se dobiva so korekcija na sistemnata
dol`ina: Li=L.
Tabela 5: Koeficient na dol`inata na izvivawe za razli~ni uslovi na potpirawe

=2.0

=1.0

=0.7

2.0< <

=0.5

=2

1.0< <2

=1

Vo praksata ~esto se javuvaat pritisnati stapovi so promenliva aksijalna

sila po dol`inata, so promenliv presek i so poslo`eni uslovi na potpirawe
(elasti~ni vrski za roracija i strani~no pomestuvawe). Stabilnosta kaj ovie
stapovi mo`e da se doka`e so primena na teorijata od II red (nelinearna analiza).

Za prakti~na primena se koristi standardiziranata postapka za odreduvawe

na dol`ina na izvivawe kaj poslo`eni slu~ai definirana so MKS U.E7.086.
Standardot go regulira slu~aite na promenliva aksijalna sila i/ili promenliv
presek. Isto taka definirana e i dol`inata na izvivawe kaj stapovite od
re{etkastite nosa~i i stolbovi i kaj stolbovite od ramovskite nosa~i.

10.2.6 Vlijanie na transverzalnite sili

Kaj stapovite so ednodelen popre~en presek vlijanieto na transverzalnite
sili na popre~noto pomestuvawe (uklonot) e zanemaritelno malo zaradi
respektivnata transverzalna krutost na r'betot od presekot (limot koj gi povrzuva
pojasite na popre~niot presek).
Kaj dvodelnite preseci mehanizmot za priem na transverzalnite sili (okulu
nematerijalnata oska) e poinakov, taka {to vlijanieto na transverzalnite sili e
zna~itelno i nemo`e da se zanemari.
Vo diferencijalnata ravenka za elasti~nata linija na povienata forma }e go
vklu~ime i vlijanieto na transverzalnite sili (napregawata na smolknuvawe), taka
{to popre~nata deformacija }e bide:

y( x ) = y M ( x ) + yQ ( x )
Kade yM e popre~na deformacija od vlijanieto na momentite, a yQ popre~na
deformacija od vlijanieto na trensverzalnite sili.

y o ( x ) = fo sin(

x)

- po~etna popre~na deformacija (zakrivenost)

M ( x ) = N c [ y ( x ) + y o ( x )]
Q( x ) = M' ( x ) =
y" M ( x ) =

(x) = k

dM
dx

- moment na svitkuvawe
- transverzalna sila

M( x )
EI

- krivina od momentite

Q( x )
GA

- lizgawe (promena na oblik)

kade G e modul na lizgawe, a k koeficient na smolknuvawe za tip na presek

Delot od krivinata na stapot predizvikan od transverzalnite sili e:

y" Q ( x ) = ' ( x ) =

k dQ
k d 2M
k

=
N c [ y" ( x ) + y" o ( x )]
GA dx GA dx 2
GA

Koga gi sobereme dvata dela od krivinata na stapot, se dobiva sledniot oblik

na diferencijalnata ravenka:

y" ( x ) +

L2

Nc

N cr

1
1 Nc

y( x ) =

Re{enieto se pretpostavuva vo oblik:

L2

Nc

N cr

1 + N cr
1 N cr

fo sin(

y ( x ) = ( f fo ) sin(

x)

x)

So diferencijacija na re{enieto i zamena vo diferencijalnata ravenka se

dobiva izrazot za maksimalnata strela (uklon) vo sredinata na stapot (f).
Kriti~nata sila koja go vklu~uva i vlijanieto na transverzalnite sili (Ncr,Q) se
dobiva od uslovot maksimalnata strela da te`i kon beskone~nost.

N cr ,Q =

N cr
1 + N cr

1
+
N cr Q

Ako vovedeme oznaka Sz=Q/ ( pretstavuva krutost na smolknuvawe) se dobiva

sledniot izraz:

1
N cr ,Q

1
1
+
N cr S z

Koga vo gorniot izraz go vneseme izrazot za Ojlerovata kriti~na sila (Ncr) se

dobiva:

N cr ,Q = 2

EI
L2 (1 +

L2Q = L2 (1 +

kade:

=2

N cr )

EI
L2Q

N cr )

Razlikata so Ojlerovata kriti~na sila (bez vlijanie na transverzalnite sili)

se izrazuva so ~lenot (/Q)Ncr, odnosno zamestitelnata dol`ina na stapot e
pogolema, a kriti~nata sila pomala od Ojlerovata.

10.2.7 Presmetka na stabilnosta kaj stapovi so pove}edelen presek

Pove}edelnite preseci, vo odredeni slu~ai, se nametnuvaat kako
poekonomi~no konstruktivno re{enie kaj pritisnatite stapovi. Tie se sostaveni od
dva ili pove}e samostojni elementi me|usebno spoeni na odredeno rastojanie
(sl.14).
z*

z*

z*

y*

y*

z*

z*

z*

z*
y

z*

z*

z*
y

y*

y*

z*

z*
z*

z*

Sl.14 Tipovi na pove}edelni preseci

Barem edna od glavnite oski na inercija kaj pove}edelnite preseci se
narekuva nematerijalna oska (na sl.14 ozna~ena so yvezdi~ka). Nematerijalnata
oska ne pominuva niz te`i{tata na poedine~nite elementi od slo`eniot presek.

Materijalnata oska (dokolku ja ima) pominuva niz te`i{tata na pedinite

delovi od slo`eniot presek. Kaj dvodelnite preseci, sekoga{, edna od oskite e
materijalna, a drugata e nematerijalna oska.
Dokazot na stabilnosta za izvivawe okolu materijalnata oska e ist kako za
stap so ednodelen presek (t.10.2.4).
Priemot na transverzalnite sili za izvivawe po nematerijalnata oska e
su{tinski razli~en. Vlijanieto od transverzalnite sili e relevantno i potrebno e
na adekvaten na~in da se vklu~i vo dokazot za stabilnosta. Presmetkovnata
postapka za dokaz na stabilnosta na pritisnatite stapovi so konstanten
pove}edelen presek standardizirana e vo MKS U.E7.091.
Proverkata za izvivawe okulu nematerijalnata oska se sostoi od dva dela:
proverka na globalnata stabilnost i proverka na lokalnata stabilnost na
samostojnite elementi.
Proverkata na globalnata stabilnost se vr{i so uslovot:

Nc <

N cr ,Q

1
1
2 EA 1

1
1
2z ,Q
+
N cr

z ,Q = 2z +

kade:

Sz

m 2
1
2

Nc - aktuelna aksijalna sila na pritisok

- koeficient na sigurnost za konkretniot slu~aj na tovarewe
A - povr{ina na slo`eniot presek
z - vitkost za nematerijalnata oska
m - broj na poedine~ni elementi vo slo`eniot presek
1 - vitkost na samostojniot element za negovata minimalna oska na inercija
i dol`ina na izvivawe ednakva na spojnoto rastojanie L1

Poedine~nite delovi na slo`eniot presek mo`at da bidat spoeni na dva

na~ina. Prviot (sl.15a) e so spojni limovi, ili t.n. ramovski polne`. Vtoriot na~in
(sl.15b) e so re{etkast polne`.
L1

Nc

Nc

hy

a)

L1
1

z Nc

hy

b)

Sl.15 Vidovi na spojuvawe na pove}edelnite stapovi

Nc

Za stapovite so spojni limovi (sl.15a) krutosta na smolknuvawe (Sz) i

lokalnata vitkost (1) se opredeluvaat od izrazite:

Sz = 2

EI1

1 =

L12

L1
i1

kade: I1 i i1 se momentot i radiusot na inercija na samostojniot element za

oskata 1-1.
Kaj stapovite so re{etkast polne` (sl.15b) krutosta na smolknuvawe zavisi
od karakteristikite na dijagonalite. Izrazite za presmetuvawe na krutosta na
smolknuvawe (Sz) i lokalnata vitkost (1) se:

S z = n EAd

L1 hy2

L3d
A

n Ad L1 hy2

1 =

L3d

kade: Ld e dol`inata, a Ad povr{inata na dijagonalata; n e brojot na

paralelni ramnini vo koi se vr{i spojuvaweto.
Pokraj proverkata na globalnata stabilnost, potrebno e da se izvr{i i
proverka na lokalnata stabilnost i nosivost, odnosno na stabilnosta na
samostojniot element na dol`inata na spojuvawe (L1).
Proverkata na lokalnata stabilnost i nosivost se vr{i za samostojniot
element lociran vo sredinata na rasponot i za samostojniot element lociran na
krajot od stapot.

L1

pole vo sredina
Mmax
h

Mmax
h

Nc
2

Nc
2

krajno pole
Nc
2

Nc
2

Qmax
2

Qmax
2

L1

Q1

fto

Q1
Nc
2
Mmax
h

Nc
2
Mmax
h

Qmax
2

Qmax
2
Nc
2

Nc
2

Sl.16 Presmetkoven model i raspored na prese~nite sili

Maksimalnata sila na pritisok se javuva vo samostojniot element vo
sredinata na raponot na konkavnata strana (sl.16). Istata iznesuva:

N1 =

Nc M z
+
A1
r
Wz

ili za dvodelen presek:

N1 =

Nc M z
+
2
h

N c fo
Nc
1
N cr ,Q

Maksimalniot moment vo sredinata na stapot e:

Mz =

Vrednosta na po~etnata strela se zema vo iznos:

fo=L/500

Za presmetanata sila (N1) se proveruva stabilnosta na samostojniot element

vo sredinata na rasponot. Elementot se tretira kako centri~no pritisnat so
dol`ina na izvivawe L1 (procedura vo t.10.2.4).
Vo krajnoto pole dominantno e vlijanieto na transverzalnata sila. Promenata
na transverzalnata sila mo`e da se pretstavi kako izvod od momentnata funkcija.
Ako promenata na momentot se pretpostavi so sinusna funkcija imame:

M ( x ) = N c [ y ( x ) + y o ( x )] = N c ftot sin(
Q( x ) =

x)

dM ( x )
= N c ftot cos( x )
dx
L
L

Qmax = N c ftot

N c fo

= M max
Nc L
L
1
N cr ,Q

Maksimalniot moment vo krajniot element e:

M1 =

Qmax L1

r
2

kade: r e broj na samostojni elementi

Dokazot za nosivost na samostojniot element vo krajnoto pole e usloven so:

max =

N c M1
+
doz
r
W1

kade: W1 e otporniot moment na samostojniot element za oska 1-1.

Pokraj globalnata i lokalnata stabilnost na pritisnatiot stap, potrebno e da
se izvr{i i kontrola na nosivosta na spojnite elementi. Kaj ramovskiot polne`
spojnite limovi se kontroliraat so transverzalnata sila Q1 (sl.16) i soodvetniot
moment koj istata go predizvikuva. So istite vlijanija se dimenzionira i vrskata
na spojniot lim, koja mo`e da se izvede so zavaruvawe ili zavrtki.
Ako e primenet re{etkast polne` (spojuvawe), merodavna e silata na
pritisnatata dijagonala koja iznesuva:

Dmax =

Qmax Ld

n
hy

So presmetanata sila se kontrolira stabilnosta na dijagonalniot element.

10.2.8 Ekcentri~no pritisnati stapovi

Vo ~eli~nite konstrukcii ~esti se nose~kite elementi vo koi pokraj aksijalna
sila na pritisok istovremeno deluvaat i momenti na svitkuvawe. Momentite mo`at
da bidat rezultat na deluvawe na popre~ni tovari, momentni vrski na kraevite i
ekcentri~no deluvawe na aksijalnata sila. Karakteristi~ni primeri na
ekcentri~no pritisnati elementi se stolbovite vo ~eli~nite ramki (sl.17). Duri i
kaj zglobno potprenite stolbovi (pendel-stolb sl.17b), od dejstvo na popre~en tovar
(veter) se javuvaat momenti na svitkuvawe.

a)

b)

v)

Sl.17 Primeri na ekcentri~no pritisnati stapovi

Kontrolata na nosivosta kaj ekcentri~no pritisnatite stolbovi se sproveduva
na dve nivoa. Prvo , po teorija od I red, se kontrolira maksimalnoto rabno
napregawe vo karakteristi~en presek:

max =

Nc M y M z
+
+
doz
A Wy Wz

Potoa, se vr{i kontrola na stabilnosta od interaktivnoto dejstvo na

aksijalnata sila na pritisok i momentite na svitkuvawe. Ovaa kontrola se vr{i po
teorija od II red, odnosno gi vklu~uva i efektite od geometriskata i materijalnata
nelinearnost, pred se vlijanieto od promenata na geometrijata.
Prethodno go razgledavme vlijanieto na po~etnite geometriski nesovr{enosti
i porastot na popre~nata deformacija od dejstvoto na aksijalnata sila na pritisok
(sl.18a).
q(x)

a) f = fo + f

Nc

Nc
e eo

Nc
f fo

Nc

b) e = eo + e

Sl.18 Vlijanie na aksijalnata sila vrz po~etna deformacija od:

a) geometriska nesovr{enost b) popre~en tovar (momenti)
Sli~no odnesuvawe se javuva i pri na dejstvo na popre~en tovar (sl.18b).
Popre~niot tovar, ili momentite na kraevite, predizvikuvaat po~etni popre~ni
deformacii (eo). Aksijalnata sila se izrazuva vrz ovie po~etni deformacii i
doveduva do zgolemuvawe na momentite, odnosno do prirast na popre~nata
deformacija (e).
]e go razgledame slu~ajot na istovremeno vlijanie na po~etnite geometriski
nesovr{enosti (fo) i popre~niot tovar (eo).
Komponentite na kone~niot maksimalen moment se:

M f = N c ( f o + f ) = N c f

M e = N c ( eo + e ) + M o = N c e + M o

Grani~nata sostojba e definirana so:

Nc M f + M e
+
fy
A
W

Ako izrazot se napi{e vo razviena forma se dobiva:

Nc Nc f Nc e M o
+
+
+
fy
A
W
W
W
Po~etnite geometriski nesovr{enosti se dadeni so izrazot:

fo = f

W
W
= ( 0.2 )
A
A

kade e koeficient na krivata na izvivawe, a e relativnata vitkost.

Ako se vovedat slednite oznaki:

k o = f / fo

Nc
M
(1 + f k o ) + k m o f y
A
W

k m = Me / Mo

se dobiva:

ili N (1 + f k o ) + k m M f y

So voveduvawe na koeficientot na sigurnost (), odnosno ako gorniot izraz se

se podeli so nego, go dobivame izrazot za kontrola na stabilnosta:

k n N + k m M doz
Koeficientot kn go dava vlijanieto na geometriskata nesovr{enost vrz
porastot na normalnoto napregawe, sekoga{e kn >1.0, i iznesuva:

kn = 1 +

( 0 .2 )
1 2 N

( N =

Nc
N
=
)
doz A doz

Tabela 6: Vrednosti za koeficientot

oblik na momentniot dijagram

1.10

1.00

1.00

0.66

0.440

M1

M2

0.66 + 0.44 > 0.44

M2= .M1
M1 > M2

Koeficientot km go dava vlijanieto od zgolemuvaweto na momentite, po

teorijata od II red, vrz porastot na normalnoto napregawe.

km =

1 2 N

Koeficientot zavisi od oblikot na momentniot dijagram, daden e vo tab.6.

Procedurata za dokaz na stabilnosta na ekcentri~no pritisnati stapovi
regulirana e so standardot MKS U.E7.096. Istata se odnesuva za op{t slu~aj koga
pokraj aksijalnata sila na pritisok dejstvuvaat momenti po dvete oski.
Kontrolniot uslov e:

k n( y , z ) N + k my My + k mz Mz doz
kade:

k ny = 1 +
k nz = 1 +

( y 0 .2 )
1 y2 N

( z 0 .2 )
1 z2 N

k n( y , z ) = max{ k ny , k nz }
k my =
k mz =

y
1 y2 N

z
1 z2 N

Koeficientot ( <1.00) go regulira strani~noto torziono izvivawe. Istiot

zavisi od grani~noto napregawe pri torziono izvivawe (D). Pojavata na strani~no
torziono izvivawe e karakteristi~na kaj nosa~ite so visok I presek (tesni pojasi).
Kaj I presecite so {iroki pojasi, a osobeno kaj sandu~estite (zatvoreni) preseci,
koeficientot mo`e da se zanemari, t.e., zeme so vrednost =1.00.

11 KONSTRUIRAWE I PRESMETKA NA NOSA^I

11.1 PODELBA NA NOSA^ITE

Elementite od nose~kata konstrukcija koi se dominantno izlo`eni na
svitkuvawe se narekuvaat nosa~i. Svitkuvaweto mo`e da bide posledica na
momenti na svitkuvawe na kraevite od elementot, na dejstvo na popre~en tovar, na
ekcentri~no dejstvo na aksijalna sila (pritisok ili zategawe). Razlikata me|u
ekcentri~no pritisnatite ili zategnati elementi i nosa~ite vo koi se javuva
ekcentri~en pritisok ili zategawe e vo intenzitetot na momentite. Kaj nosa~ite
dominira vlijanieto na momentite na svitkuvawe (golem ekcentricitet).
Generalno, spored na~inot na izrabotka i vnatre{noto prenesuvawe na
silite, nosa~ite se delat na polni (polnoyidni nosa~i) i re{etkasti (re{etki) sl.1. Kaj polnoyidnite nosa~i pojasite se kontinualno spoeni so poln yid - r'bet ili
vertikalen lim na nosa~ot, dodeka kaj re{etkite povrzuvaweto na pojasite e
diskretno, t.e., so aksijalno napregnati elementi - dijagonalni i vertikalni
stapovi, t.n. polne` na re{etkata.

+
+

+ glavni

y
t

pritisok

raspored na silite

napregawa

zategawe

c
t

Sl.1 Polni i re{etkasti nosa~i, dijagrami na napregawa

Po odnos na prenesuvawe na momentite, preku pojasite na nosa~ot, nema golema
razlika pome|u polnoyidnite i re{etkastite nosa~i. Bitnata razlika e vo prenosot
na transverzalnata sila. Kaj polnoyidnite nosa~i transverzalnata sila se
prenesuva preku napregawata na smolknuvawe vo vertikalniot lim. Vo
re{etkastite nosa~i transverzalnata sila se transformira (prima) kako aksijalna
sila vo stapovite od polne`ot (pred se dijagonalnite stapovi). Sepak, se
zabele`uva izvesna sli~nost vo traektoriite na glavnite napregawa na
polnoyidniot nosa~ i rasporedot na silite vo re{etkastiot nosa~ (sl.1).
Re{etkastite nosa~i se sostojat od me|usebno povrzani aksijalno napregnati
stapovi koi so~inuvaat elementarna triagolna struktura. Popre~niot presek na
stapovite e potpolno iskoristen, odnosno se javuva konstanten dijagram na
normalnite napregawa. Presmetkata na elementite (stapovite) na re{etkastiot
nosa~ se sproveduva spored pravilata za aksijalno zategnati ili pritisnati
stapovi.

Kaj polnoyidnite nosa~i, vo soglasnost so Bernulievata hipoteza za ramni

preseci, se javuva linearna raspredelba na normalnite napregawa. Maksimalno
iskoristen e materijalot na pojasite, dodeka vo sredinata na r'betot nivoto na
normalnite napregawa e mal, i od toj aspekt r'betot e slabo iskoristen kako
konstruktiven materijal. Vo r'betot se javuvaat i napregawata na smolknuvawe, pa
perifernite zoni na istiot se slo`eno napregnati od istovremeno dejstvo na
normalni i napregawa na smolknuvawe so zna~itelen intenzitet.
Re{etkastite nosa~i se vo princip polesni za 20-30% od polnoyidnite.
Me|utoa, zaradi poslo`enata izrabotka, re{etkite se za 10-20% poskapi po
kilogram materijal od polnoyidnite nosa~i. Spored toa, iako pote{ki za 10-15%,
polnoyidnite nosa~i mo`at da bidat, od aspekt na cenata, ekonomi~no re{enie vo
poedini slu~ai. Generalno, za rasponi pod 20m poekonomi~ni se polnoyidnite
nosa~i, a za rasponi nad 30m re{etkite. Rasponite me|u 20 i 30m, vo zavisnost od
intenzitetot na tovarot i stati~kiot sistem, mo`at da se konstruiraat so
polnoyidni ili re{etkasti nosa~i. Ekonomskite kriteriumi, vo golema mera,
zavisat od cenata na trudot. Kaj nas, vo dene{no vreme, pri niska cena na trudot,
re{etkastite nosa~i mo`at da se poka`at kako ekonomi~no re{enie i za pomali
rasponi od 20m. Vo sekoj slu~aj, za pogolemi rasponi kade sopstvenata te`ina e
zna~itelna stavka vo vkupnite tovari, re{etkastite nosa~i se edinstvenoto
racionalno re{enie.
a) Valani profili

b) Olesnet nosa~

v) Zavareni (limeni) nosa~i

g) Olesnet nosa~ - sa}est

d) Re{etkast nosa~

goren pojas

vertikala

la
na
o
g
ja
di

dolen pojas

Sl.2 Evolucija vo oblicite na nosa~ite

Olesnetite ({uplivi) nosa~i (sl.2), so isfrlawe na pasivniot del od r'betot,
pretstavuvaat preod od polnoyiden kon re{etkast konstruktiven oblik. Celta e da
se postigne pomal utro{ok na materijal. Lesno se izrabotuvaat so prethodno
se~ewe na polnoyidniot nosa~ i fazno pomestuvawe (ili zavrtuvawe) na dvata
dela. Pogodni se za nosa~i so pogolemi rasponi i ponizok intenzitet na tovari.
Nao|aat primena vo objektite od visokogradbata za rasponi od 10-15m.

11.2 POLNOYIDNI NOSA^I

11.2.1 Konstruktivni oblici i primena

Kaj polnoyidnite nosa~i, naj~esto (prakti~no redovno), se koristi I popre~en
presek koj, kako {to e poznato, ima najefektivno iskoristuvawe na materijalot za
priem na momenti na svitkuvawe.
Polnozidnite nosa~i izraboteni od toplovalani preseci (sl.3a) se narekuvaat
valani nosa~i. Koga so valanite nosa~i nemo`at da se ispolnat, ili zadovolat,
odredeni barawa se koristat I popre~ni preseci formirani od limovi (sl.3b). Za
ovie nosa~i se koristi imeto limeni nosa~i. Prvite limeni nosa~i bile
izrabotuvani so priklu~ni agolnici i zakovki, a podocna so zavrtki. Denes,
limenite nosa~i isklu~ivo se formiraat so zavaruvawe, pa ~esto se sre}avaat i
pod imeto zavareni nosa~i. Zavarenite nosa~i mo`at da bidat i so sanda~est
popre~en presek (naj~esto kaj mostovskite konstrukcii).
a)

UNP

INP

IPE

HEA

HEB

HEM

b)

Sl.3 Tipovi na polnoyidni nosa~i: a) valani; b) limeni

Valanite nosa~i so tesni pojasi (UNP i IPE) se najdobro re{enie za nosa~i koi
se dominantno izlo`eni na svitkuvawe okolu pojakata oska. Primenata na valani
profili so {iroki pojasi (HEA, HEB i NEM) e opravdano pri egzistencija na
momenti na svitkuvawe okolu poslabata oska, ili za re{avawe na problemite na
strani~nata stabilnost (strani~no torziono izvivawe), koga nema mo`nosti za
re{avawe na problemot so konstruktivno prikrepuvawe.
Tehnologijata na valaweto ne ovozmo`uva valawe na profili so izrazito
tenki dimenzii na vertikalniot lim. Kaj limenite nosa~i debelinata na r'betot
mo`e da se izvede od relativno tenki limovi {to doprinesuva za nivnata mala
te`ina i ekonomi~nost, osobeno kaj nosa~i so pogolema visina na presekot. Od
druga strana, nedostatok na limenite nosa~i e potrebata od dopolnitelna rabota
na nivno formirawe (kroewe na limovite i zavaruvawe). Ekonomskata opravdanost
za primena na valani ili limeni nosa~i potrebno e da se utvrdi za sekoj poseben
slu~aj. Me|utoa, poznato e deka za pogolemi rasponi limenite nosa~i se edinstveno
racionalno re{enie.

Polnoyidnite nosa~i nao|aat {iroka primena kako rasponski elementi vo

~eli~nite konstrukcii. Po odnos na stati~kiot sistem, polnozidnite nosa~i se
koristat kako prosti i kontinualni gredi, ramovski sistemi (prosti i slo`eni
ramki so pove}e poliwa i katovi), la~ni nosa~i i dr.
Nosa~ite vo me|ukatnite konstrukcii kaj pove}ekatnite skeletni ramki se
izrabotuvaat kako polnoyidni nosa~i (sl.4).

Sl.4 Pove}ekatna skeletna ramka

Rasponskite (horizontalni) elementi vo nose~kite konstrukcii na
industriskite hali (so pomali rasponi), t.n. "rigli", se proektiraat i izveduvaat
kako limeni nosa~i (sl.5). Isto taka, nosa~ite na pokrivnata konstrukcija, t.n.
"ro`nici", za rasponi do 6m se izveduvaat kako polnozidnidni valani nosa~i (I, U).

Sl.5 Ednobrodna ramka na industriska hala

Limenite nosa~i mo`at da se izvedat so promenliva visina po dol`ina na
rasponot, prilagodena na momentniot dijagram (trapezni, paraboli~ni).
Pokrivaweto na momentite mo`e da se izvr{i i so dopolnitelni lameli vo
pojasite vo zonata na maksimalnite vlijanija. Dopolnitelnite lameli mo`at da se
primenat kako kaj limenite, taka i kaj valanite nosa~i.

11.2.2 Dimenzii na elementite od popre~niot presek

Limenite nosa~i, naj~esto, se izveduvaat od simetri~en I presek, so dve oski
na simetrija (sl.6). Popre~niot presek se sostoji od vertikalen lim (r'bet) so
visina hw i debelina dw i dva pojasi so {irina bf i debelina tf. Pojasite mo`at da
sodr`at edna, dve ili pove}e lameli (limovi). Vkupnata povr{ina na pojasot se
ozna~uva so Af, a povr{ina na r'betot so Aw. Vkupnata visina na presekot se
ozna~uva so h. Sandu~estite preseci se tretiraat I kako presek so dvoen r'bet.
z

Af

t f,1

tf

Af

t f,2

z
Af

tf

dw
2

bf

tf
bf

t f,2

tf

t f,1

Aw

hw

Aw

Aw

hw

dw
2

dw
hw

dw

bf,2
bf,1

Sl.6 Elementi na popre~niot presek

Nosa~ot, kako element dominantno izlo`en na moment na svitkuvawe, treba da
gi zadovoli kriteriumite za sigurnost (nosivost-maksimalno napregawe) i
upotreblivost (deformabilnost-maksimalen uklon). Ovie kriteriumi, preku
konceptot za dozvoleni napregawa, mo`at da se izrazat kako:

max =

M y ,max
Wy

doz =

fy

[ M y ,max = f ( q , k1 , L ) ]

fmax = f ( q , k 2 , EI ,L ) fdoz =

L
K

Maksimalniot moment e funkcija od: tovarot, stati~kiot sistem i rasponot; a

maksimalniot uklon e funkcija od: tovarot, stati~kiot sistem, krutosta i rasponot.
Dozvoleniot uklon voobi~aeno se izrazuva del od rasponot (pr: L/200, L/500 i sl.)
11.2.2.1 Visina na popre~niot presek
Visinata na presekot, ili nosa~ot, e parametar od koj vo najgolema mera
zavisi nosivosta, t.e., otporniot moment (Wy) i krutosta na svitkuvawe (EI/L),
odnosno momentot na inercija (Iy). Nosa~ot mora da poseduva adekvatna krutost koja
}e go ispolni kriteriumot za upotreblivost izrazen, me|udrugoto, preku
maksimalno dozvoleniot uklon na nosa~ot. Visinata kaj limenite nosa~i zavisi od
karakteristikite na stati~kiot sistem i varira vo granici od L/10 (za sistem
prosta greda) do L/40 (za kontinualni i ramovski sistemi).
Minimalna visina e teoriski presmetana vrednost na visinata za koja
istovremeno se ispolneti dvata uslovi (nosivost i deformabilnost).

max = doz

fmax = fdoz

Da razgledame eden greden nosa~ natovaren so ramnomerno podelen tovar. Ako

trgneme od pogore dadenite izrazi za maksimalnoto napregawe i uklon, se dobiva:

W y , pot =

M y ,max

I y , pot = h
fmax = k 2

doz

k1 q L2

[ W y , pot =

doz

2 I y , pot
h

2 k1 q L2

doz

q L4
L
= fdoz =
EI y , pot
K

I y , pot = k 2

q L3
K
E

So izedna~uvawe na dvata izrazi za potrebniot moment na inercija go

dobivame izrazot za minimalnata visina:

h =2

k2
K doz L = m doz L
k1
E
E

Se zabele`uva minimalnata visina ne zavisi od intenzitetot na tovarot (q).

Za prosta greda so ramnomerno podelen tovar: k1=1/8; k2=5/384. Ako pretpostavime
deka dozvoleniot uklon e propi{an so L/500 (K=500), se dobiva m=104.17. Kone~no,
za kvalitet na ~elik C0361 i prv slu~aj na tovari (doz=160MPa) minimalnata
visina iznesuva h=L/12.6.
Dokolku se usvoi visina koja e pomala od minimalnata kako meritoren se
nametniva kriteriumot za deformabilnost, a napregaweto e sekoga{ pomalo od
dozvolenoto. So drugi zborovi, presekot e neiskoristen i neekonomi~en. Vakva
sostojba mo`e da se nametne, i donekade ima opravduvawe, samo kako
arhitektektonsko barawe.
Dokolku se usvoi visina pogolema od minimalnata kako meritoren kriterium
se nametnuva sigurnosta-nosivosta, a deformacijata e sekoga{ pomala od
dozvolenata. Pogolema visina od minimalnata e opravdano re{enie koe
ovozmo`uva iskoristuvawe na napregawata vo presekot. Minimalnata visina e samo
reper za ocenka na meritorniot kriterium. Taa, vo nikoj slu~aj, nemo`e da se
identifikuva kako optimalna visina (optimalno re{enie).
Optimalna visina e vrednost na visinata, pri usvoena debelina na
vertikalniot lim (dw), za koja se dobiva baranata vrednost na otporniot moment
(W=Wpot) so minimalen utro{ok na konstruktiven materijal (A=Amin). Visinata na
nosa~ot, za presmetkovni potrebi, se poistovetuva so visinata na vertikalniot lim
(h=hw), a te`i{teto na povr{inite (masite) na pojasite se locira na kraevite od
visinata.
z

A = Aw + 2 Af

Af

Aw = d w h
Af =
y

Aw

hw = h

dw

I=

h = kw A

dw h 3
h
+ 2 Af ( ) 2
12
2

W =
Af

1
A
2

kw = h / dw

2 I dw h 2
=
+ Af h
h
6

= Aw / A

So zamena na Af, h, i dw, od gornite izrazi vo izrazot za otporniot moment (W)

se dobiva:

W = kw [ (

1
)] A 3
2 3

W = kw [ (

W = W A3

1
)]
2 3

Od gorniot izraz mo`e da se gleda deka otporniot moment e funkcija od

povr{inata na presekot (A) i geometrijata na presekot (W). Minimalna vrednost na
povr{inata se dobiva koga funkcijata na geometrijata na presekot dobiva
maksimalna vrednost. Parcijalniot izvod po kw vodi kon zaklu~ok deka otporniot
moment e proporcionalen so vrednosta kw. Ako izvr{ime parcijalen izvod po }e
dobieme:

dW
1
1

) =0 =
= kw (

d
2
2
4
W = kw

2
6

So zamena vo izrazot za W se dobiva:

Amin = 3 18

W2
kw

Ako gorniot izraz se zameni vo izrazot za visinata, za =0.5, se dobiva

optimalnata visina:

hopt = 3

3
W kw
2

Zemaj}i deka kw =h/d, gornite dva izrazi dobivaat forma:

Amin = 6 W d w

hopt =

3 W

2 dw

Vrednosta na koeficientot uka`uva deka deka pri optimalna visina se

javuva podelba na povr{inata me|u r'betot i pojasite, odnosno:

Aw = 2 Af = Amin / 2
Ako se pogledne izrazot za minimalnata povr{ina, o~igledno e deka
dopolnitelna, i su{tinska, optimalizacija na povr{inata se dobiva so usvojuvawe
na pomali debelini za vertikalniot lim.
Spored pogore iznesenata analogija, mo`e da se opredeli optimalnata visina
i minimalnata povr{ina za slu~aj koga e definiran momentot na inercija (I=Ipot) i
debelinata na vertikalniot lim (dw). Pritoa se dobiva =0.75 i:

Amin = 3

128
I d w2
9

hopt = 3 6

I
dw

Zna~i, za da se postigne maksimalna krutost (moment na inercija) so

minimalen utro{ok na materijal, tri ~etvrtini od masata na presekot se
skoncentrirani vo vertikalniot lim, a edna ~etvrtina vo pojasite. Sepak, treba da
se naglasi deka se raboti za usvoena vrednost na debelinata na vertikalniot lim.

I ovde, jasno se zabele`uva od izrazot za minimalnata povr{ina, deka su{tinskata

optimalizacija se postignuva so usvojuvawe na pomali vrednost za dw.
11.2.2.2 Debelina na vertikalniot lim
Debelinata na limot, od aspekt na ekonomi~nost, treba da bide {to pomala.
So porast na debelinata na limot malku se doprinesuva vo podigaweto na
nosivosta i krutosta na presekot, a mnogu vo zgolemuvaweto na te`inata. Sepak, ako
se zeme vo predvid deka skoro celosno transverzalnata sila se prenesuva preku
vertikalniot lim, od povr{inata na vertikalniot lim zavisi nivoto na
napregawata na smolknuvawe. Zana~i debelinata na limot treba da bide dovolna
za da se zadovoli nosivosta na smolknuvawe:

max =

Qmax S y ,max
I y dw

Qmax
doz = doz
hw d w
3

Pokraj toa, debelinata na limot ima bitno vlijanie na negovata stabilnost od

izbo~uvawe pod dejstvo na normalnite i tangencijalnite napregawata. Re{avaweto
na problemot na stabilnosta kaj tenki vertikalni limovi bara gust raster na
vkrutuvawa i zna~itelna dopolnitelna rabota. Spored toa, potenkite limovi
mo`at da bidat ekonomi~no re{enie do izvesna mera.
Postojat pogolem broj na empirijski izrazi za opredeluvawe na debelinata na
vertikalniot lim. Spored germanskite preporaki, debelinata na vertikalniot lim
treba da se usvoi prema najgolemata od slednite vrednosti:

d w = hw / 120

za C.0361

d w = hw / 100

za C.0561

d w = 0.025 3 Qmax hw

(hcm, QkN, dcm)

d w = 0.15 Qmax / hw

za C.0361

d w = 0.10 Qmax / hw

za C.0561

Qmax - maksimalna transverzalna sila

Vo doma{nata praksa ~esto se koristat preporakite:

d w [ mm ] = 8 + 2 hw [ m ]

za pomali natovaruvawa

d w [ mm ] = 9 + 2.5 hw [ m ]

za pogolemi natovaruvawa

Izlo`enite empiriski kriteriumi za debelinata na r'betot se pojdovna to~ka

vo presmetkata. Opravdanosta na izbranata debelina se dobiva po izvr{enata
kontrola na nosivosta i stabilnosta na nosa~ot.
11.2.2.3 Pojasni limovi
Priemot na transverzalnata sila kaj polnozidnite nosa~i dominantno se vr{i
preku vertikalniot lim, a najgolemiot del od vlijanieto na momentite se prima
preku pojasnite limovi (lameli). Spored toa golem del od povr{inata na
popre~niot presek e skoncentriran vo pojasite.
[irinata na pojasnite lameli zavisi od pove}e faktori: tip na nosa~
(otvoren ili sandu~est), intenzitet na tovarot, mo`nost za strani~no
prikrepuvawe, i sl. Kaj sandu~estite nosa~i {irinata na pojasnata lamela e
zna~itelno pogolema, {to vozmo`uva primena na relativno mali debelini.

Vo praksata, ~esto se primenuva empirijskiot kriterium za {irina na

pojasnata lamela (bf) kaj nosa~ite so I presek:

bf = (

1 1
)h
5 3

h - visina na nosa~ot (ili r'betot)

Potrebnata povr{ina na pojasnata lamela (Af) se dobiva preku vrednosta i

izrazot za potrebniot otporen moment:

W =

dw h 2
+ Af h
6

Af , pot =

W pot Ww
hw

[ W pot =
[ Ww =

M max

doz

d w hw2
]
6

Pretpostavka e deka dimenziite na vertikalniot lim (dw i hw) se prethodno

presmetani (usvoeni). Visinata na vertikalniot lim se poistovetuva so visinata na
nosa~ot, pa presmetanata potrebna povr{ina e pribli`na, ne{to pomala od
realnata vrednost. Vrz osnov na potrebnata povr{ina i usvoenata {irina na
pojasot se presmetuva potrebnata debelina na pojasot:

t f , pot =

Apot
bf*

bf* - usvoena {irina na pojasot

Pri usvojuvaweto na kone~nite vrednosti na {irinata i debelinata na

pojasnata lamela potrebno e da se vodi smetka i za mo`nosta od gubitok na
lokalnata stabilnost vo gorniot pritisnat pojas (t.10.2.4 - tab.4), odnosno na
ograni~enata vrednost na odnosot {irina/debelina na limot. Spored empiriski
kriteriumi koi se koristat vo praksata ovoj odnos e:

bf
= 10 20
tf
Iznesenoto ograni~uvawe, kaj nosa~ite koi izlo`eni na pogolemi tovari, vodi
kon potreba od pogolemi debelini na pojasnata lamela. Me|utoa, pogolemite
debelini na limovite se nepovolni od dve pri~ini.
Prvo, od tehnologijata na zavaruvaweto. Debelite lameli brzo ja odveduvaat
toplinata, zavareniot spoj brzo se ladi i vo nego se javuvaat nepovolni strukturni
promeni, visoki sopstveni napregawa i prsnatini. Ovie pojavi se osobeno
nepovolni kaj dinami~ki tovarenite nosa~i. Za ubla`uvawe na ovie efekti se vr{i
zagrevawe na lamelite pred procesot na zavaruvawe (predgreewe), {to e povrzano
so dopolnitelni tro{oci.
Vtoro, kaj podebelite limovi (t>40mm) namalena e granicata na razvlekuvawe,
a so toa i dozvolenoto napregawe, {to vodi kon pogolem utro{ok na materijal.
Od iznesenite pri~ini, debelinata na lamelite e ograni~ena na 50mm za
S0361 i 30mm za S0561. Vo sekoj slu~aj, pri zavaruvawe na debelini nad 30mm
obavezno e predgreewe.
Problemot na debelinata na pojasot se re{ava so primena na paket od pove}e
lameli (do tri), so debelina od 10 do 20mm, vo mostogradbata i do 30mm.
Konstruktivnoto re{enie so paket od lameli pretstaveno e na sl.7. Re{enieto pod
a) e povolno od aspekt na tehnikata na zavaruvaweto. Re{enieto pod b) dava
najpovolni stati~ki karakteristiki (otporen moment i moment na inercija), me|utoa
povrzano e so niza pote{kotii pri izvedba na ~elnite agolni spoevi. Re{enieto
pod v) estetski e najdobro, no bara posebna ovrabotka na rabovite i dopolnitelni
tro{oci.

a)

b)

v)

Sl.7 Konstruktivno oblikuvawe na pojasite

11.2.3 Kontrola na napregawata

Polnoyidnite nosa~i naj~esto se izlo`eni na momenti na svitkuvawe od
popre~ni tovari, pa vo niv se javuvaat normalni napregawa od momentite i
napregawa na smolknuvawe od transverzalnite sili (sl.8).
z

c,max

tf

Af

dw

xz

z
max

Aw

hw

My Q

tf

t,max

bf

Sl.8 Dijagrami na napregawata kaj I nosa~

Stati~kite karakteristiki na popre~niot presek se:

A = Aw + 2 Af = d w hw + 2 bf t f
Iy =

h tf 2
d w hw3
)
+ 2 bf t f (
2
12

Iz = 2
W y ,z =
W z,y =

S y ,z

t f bf3 t f bf3
=
12
6
Iy
z

W y ,min =

- moment na inercija po y-y

- moment na inercija po z-z

2 Iy
h

Iz
2 Iz
W y ,min =
y
bf

h tf
hw2 z 2
h
= Af (
) + dw (
) (z w )
2
2
2

S y , z = bf (

- povr{ina

h
h2 z2
) (z > w )
2
2

- otporen moment po y-y

- otporen moment po z-z

- stati~ki moment po y-y

- stati~ki moment po y-y

Normalnoto napregawe (x), spored principite od jakosta na materijalite

linearno se menuva po visinata na presekot:

x =

My
M
Mz
N My
N
+
+ z x ,max = +
+
doz
A Wy ,z Wz,y
A Wy ,min Wz,min

Maksimalni napregawa po apsolutna vrednost se javuvaat vo najoddale~enite

"vlakna" na presekot. Naj~esto presecite na limenite nosa~i se bisimetri~ni (so
dve oski na simetrija) i izlo`eni na svitkuvawe samo po y-y oskata. Aksijalna sila
se javuva kaj gredite od ramovskite konstrukcii, ili pri karakteristi~ni
horizontalno-podol`ni dejstva (seizmika, sili od ko~ewe i sl.). Vo sekoj slu~aj,
aksijalnata sila kaj nosa~ite nema bitno vlijanie. Spored toa, gorniot izraz se
sveduva na:

x =

My
Wy ,z

x ,max =

My
Wy ,min

doz

Vrednosta na napregaweto na smolknuvawe (zx) se presmetuva spored izrazot

od jakosta na materijalite:

xz =

Q Sy ,z
I y bz

[z

zx,max =

Q S y ,o
I y dw

doz =

doz
3

hw
h
bz = dw z > w bz = bf ]
2
2

Od prakti~ni pri~ini, so zadovolitelna to~nost, mo`e da se pretpostavi deka

celokupnata transverzalna sila se prima preku vertikalniot lim. Vo toj slu~aj se
zema ramnomerno raspredeleno napregawe na smolknuvawe:

w =

Q
Q
=
Aw hw dw

Kontrolata na napregawata se vr{i vo presecite (po dol`ina na nosa~ot) vo

koi se javuvaat maksimalnite vlijanija (momenti, transverzalni sili). Poznato e
deka maksimalnite momenti i maksimalnite transverzalni sili, naj~esto se
javuvaat vo razli~ni preseci. Konkretno, kaj nosa~i sistem prosta greda,
maksimalniot moment se javuva vo sredina na rasponot, dodeka maksimalnata
transverzalna sila (reakcijata) se javuva nad potporata. Koga gredata e tovarena so
ramnomerno podelen tovar vo ekstremnite preseci na momentot i transverzalnata
sila se javuva samo ednoto od vlijanijata (ili moment, ili transverzalna sila).
Generalno, vo proizvolen presek, vo koj se javuvaat dvete vlijanija (M i Q) se
vr{i kontrola na slo`enata naponska sostojba preku uporednoto napregawe vo
karakteristi~na to~ka (vlakno) po visinata na presekot:
2
u = x2 + 3 xz
doz

Kako merodavna kontrolna to~ka, skoro redovno, se javuva spojot na

vertikalniot lim so pojasnata lamela. Tamu, normalnoto napregawe e prili~no
visoko, a se javuva i zna~itelno napregawe na smolknuvawe koe, ako se zeme
aproksimativniot pristap, ima maksimalna vrednost (w).
Kaj nosa~ite koi se izlo`eni na podvi`no natovaruvawe, vo karakteristi~ni
preseci, se razgleduvaat slu~aite: maksimalen moment i pridru`na transverzalna
sila; i maksimalna transverzalna sila so pridru`en moment.

11.2.4 Pokrivawe na momentniot dijagram

Kaj nosa~ite dominantni se vlijanijata od momentot na svitkuvawe. Dijagramot
na momentot, vo zavisnost od stati~kiot sistem i na~inot na tovarewe, se menuva
po dol`inata na nosa~ot (sl.9). Primena na nosa~ so konstanten popre~en presek bi
zna~elo deka nosivosta e iskoristena samo vo presekot po dol`ina na rasponot vo
koj se javuva maksimalniot moment. Karakterot na momentniot dijagram nalaga
izvesni promeni na popre~niot presek i nose~kite karakteristiki po dol`inata na
rasponot. Teoriski, kaj sistem prosta greda, najadekvatna bi bila paraboli~na
promena na nosivosta koja bi ovozmo`ila potpolno iskoristuvawe po celata
dol`ina. Me|utoa, se postavuva pra{aweto: {to so priemot na transverzalnata
sila na kraevite? Od druga strana, izvedbata na paraboli~en vertikalen lim
ekonomski e neopravdana poradi golem rastur na materijalot i te{kotii vo
zavaruvaweto.
Konstanten presek

Promena na visinata

Dopolnitelna lamela

Trapezen oblik

Dopolnitelni lameli

Pokrivawe so vuti

Paraboli~na promena

Sl.9
Re{enijata so dopolnitelna, ili zajaknata, pojasna lamela se, od izvedbena
gledna to~ka, najprifatlivi. Promenata na visinata e poekonomi~no re{enie, no
povrzano e so pogolem obem na rabota. Trapeznoto oblikuvawe e opravdano kaj
pokrivnite nosa~i za re{avawe na naklonot za odvodnuvawe, a pritoa se pokriva i
momentniot dijagram.
Promenata na popre~niot presek redovno se primenuva kaj kontinualnite
nosa~i (sistem kontinuirana greda). Naj~esto se koristi promenata na povr{inata
na pojasite (dopolnitelni lameli, ili promena na debelinata na lamelata).
Promenata na visinata e opravdana kaj pogolemi rasponi. Po~esto se vr{i so vuti,
a podobra estetika se postignuva so paraboli~na promena na visinata (kaj mostovi).
Pokrivaweto na momentniot dijagram so dopolnitelna lamela, ili so promena
na debelinata/{irinata na pojasnata lamela se sveduva na presmetka na potrebnata
dopolnitelna povr{ina vo pojasot (Af). Se pretpostavuva deka osnovniot presek na
nosa~ot e prethodno definiran (Af - i ostanatite dimenzii poznati).

Potrebnata dopolnitelna povr{ina se presmetuva od izrazot:

Af =

Wpot Wo
h

Wpot =

kade:

Mmax

doz

a)

bf

Af + Af

b)

tf

Af + Af

t f*

tf
Af

Wo

bf
t f,1

bf,1
Af

bf

Wo - otporen moment na osnovniot presek

v)

Sl.10 Zajaknuvawe na osnovniot presek

Zajaknuvaweto na presekot vo zonata na maksimalniot moment se sostoi od
slednoto:
a) Zajaknuvawe so dopolnitelna lamela (sl.10a): Od presmetanata povr{ina
Af se konstruira dopolnitelna lamela kaj koja bf,1 tf,1 Af
b) Zajaknuvawe so promena na debelinata na osnovnata lamela (sl.10b):
Debelinata na osnovnata lamela se menuva od tf vo t*f, taka{to treba da se
zadovoli uslovot bf t*f Af +Af
v) Zajaknuvawe so promena na {irinata na osnovnata lamela (sl.10v):
[irinata na osnovnata lamela se menuva od bf vo b*f, taka{to treba da se
zadovoli uslovot b*f tf Af +Af
Bilo koj na~in na zajaknuvawe da se primeni, se razlikuva osnovniot presek
koj ima pomala (minimalna) nosivost i zajaknatiot presek so pogolema (maksimalna)
nosivost. Zajaknuvaweto mo`e da se izvede vo nekolku ~ekori. Polo`bata na
po~etokot i krajot na zajaknatiot presek zavisi od momentniot dijagram i nosivosta
na osnovniot presek. Odreduvaweto na po~etokot i krajot na zajaknuvaweto se
narekuva pokrivawe na momentniot dijagram (sl.11).

Mmax

Mo = Wo .

doz

x1
x2

M(x)

Sl.11 Odreduvawe na teoriskiot po~etok na zajaknuvaweto

Numeri~koto opredeluvawe na teoriskiot po~etok se sveduva na
opredeluvawe na ordinata na momentniot dijagram so vrednost ednakva na
momentot na nosivost na osnovniot presek:
M(x)=Mo,nos=Wo doz

Za prosta greda natovarena so ramnomerno raspredelen tovar, teoriskiot

po~etok mo`e ednostavno da se opredeli od funkcijata na momentot (parabola od 2
red):

M( x ) =

q L
q
x x 2 = M o ,nos
2
2

Re{enijata na kvadratnata ravenka pretstavuvaat teoriski po~etok i kraj

(zavisno od koja strana se gleda) na zajaknuvaweto (dopolnitelnata lamela). Istite
vo sredena forma iznesuvaat:

x1,2 =

M o ,nos
L
q L2
) ( M max =
)
(1 1
2
M max
8

Vrednosta za nosivosta na osnovniot presek (Mo,nos) mo`e da se opredeli i

preku maksimalnoto normalno napregawe vo zajaknatiot presek:

max =

M max
( max < doz )
W

tf
1: 4

a> 0.5 t f

tf

b)
tf

a)

t*f

tf

tf

koe mo`e da bide ograni~eno vo slu~aj na merodavnost na deformaciskiot

kriterium (koga napregawata nemo`at da se iskoristat do kraj). Vakviot pristap
vodi kon pogolema dol`ina na dopolnitelnata lamela, me|utoa ovozmo`uva
izedna~ena sigurnost po celata dol`ina na nosa~ot i pogolema krutost.
Realniot po~etok na zajaknuvaweto ne se poklopuva so teoriskata vrednost
(teoriskiot po~etok). Za aktivirawe na dopolnitelnata lamela (zajaknatata
povr{ina na pojasot) potreben e izvesen potez-distanca (a -sl.11) za prenesuvawe
na razlikata vo silite. Ova rastojanie se zama vo iznos ednakov na {irinata na
pojasnata lamela, ili polovina od {irinata (a=bf /2 do bf).
Konstruiraweto na vrskata pome|u osnovnata i dopolnitelnata lamela
pretstaveno e na sl.12 (a - so dopolnitelna lamela, b- so promena na debelinata na
osnovnata lamela).

naklon <1:4 za

t > 3mm

presm.
dol`.

bf

3
> 1:

>bf /2

Sl.12 Konstrukcija na zajaknuvaweto

Dopolnitelnite lameli redovno se postavuvaat od nadvore{nata strana na
osnovniot presek, osven vo slu~aj koga gornata povr{ina na nosa~ot treba da bide
ramna. Nadvore{no proektiranoto zajaknuvawe vo golema mera go poednostavuva
procesot na izvedbata na zavarenite spoevi.

11.2.5 Vrska vertikalen lim - pojasna lamela

Kaj polnoyidnite limeni nosa~i vrskata na vertikalniot lim so pojasnata
lamela se izveduva so zavaren spoj. Po~esto se koristat dvostrani agolni spoevi, a
za pogolemi natovaruvawa, ili dinami~ki tovareni nosa~i, se koristat ~elni
zavareni spoevi. Sostojbata na napregawata vo zavareniot spoj e prili~no slo`ena
(sl.13). Spoevite se izlo`eni na tangencijalni napregawa koi deluvaat po
dol`inata na spojot (Vll). Dokolku postoi i koncentrirano dejstvo, vo odredena zona
(lw), se javuvaat i normalni napregawa vo zavareniot spoj (n).
bp

hp

hp

P
45 o

tf

Vll
n

u
lw

Sl.13 Sostojba na napregawa vo zavareniot spoj

Napregaweto na smolknuvawe (Vll) se javuva kako posledica od zaedni~kata
rabota na popre~niot presek, odnosno od spre~enoto prolizguvawe pome|u pojasot i
vertikalniot lim. Napregaweto na smolknuvawe vo agolniot spoj e ednakvo na
tangencijalnoto napregawe koe se javuva vo spojot na pojasot so vertikalniot lim:

Vll =

Qmax S y ,1
Iy 2 a

( S y ,1 = Af

hw + t f
)
2

Sy,1 - stati~ki moment na pojasnata lamela

Normalnoto napregawe od koncentriranata sila iznesuva:

n=

P
( lw = bp + 2 hp )
lw 2 a

lw - dol`ina na dejstvo na koncentrisaniot tovar

bp - nagazna {irina na koncentrisaniot tovar (50mm)
Uporednoto napregawe vo agolniot spoj }e bide:

u = Vll2 + n 2 w ,doz
Vo spojot na dolniot pojas ne se javuva koncentrisana sila, pa normalnata
komponentata (n) izostanuva. Jasno, normalna komponenta voo{to nema koga nemame
dejstvo na koncentrisan tovar.
Koga se koristat ~elni zavareni spoevi, naj~esto K ili 1/2V, komponentalnite
napregawa se:

ll =

Q max S y ,1
I y dw

P
lw dw

Uporednoto napregawe }e bide:

u = 2 + 3 ll2 w ,doz = k doz

Dozvolenoto napregawe na zavareniot spoj se regulira preku vrednosta na

koeficientot k (za soodveten kvalitet na ~elniot spoj i napregawe na smolknuvawe
(t.9.7.1 tab.4).

11.2.6 Monta`na vrska na limenite nosa~i

Vo op{t slu~aj vrskata na limenite nosa~i mo`e da bide izlo`ena na moment
na svitkuvawe (kako dominantno vlijanie), transverzalna sila i aksijalna sila na
pritisok ili zategawe (sl.14). Aksijalnata sila, naj~esto e so zanemaritelen
efekt, a vo poedini slu~ai (gredni sistemi) i ne se javuva kako vlijanie.

Af

tf

x
dw
h

Aw

hw

M(x)

Q(x)

Af

N=cons.

tf

bf

Sl.14 Dimenzii na popre~niot presek i vlijanija na mestoto na vrskata

Vrskata se presmetuva prema stati~kite golemini na vlijanijata vo
konkretniot presek po dol`ina na nosa~ot (M(x), Q(x), N(x)). Vrskata mo`e da bide
presmetana i po principot na stati~ko pokrivawe, koe poretko se primenuva za
vrskite (prodol`etocite) kaj nosa~ite.
a) Podelba na vlijanijata
Geometriskite karakteristiki na presekot na mestoto na vrskata se:

A = Aw + Af = d w hw + 2 bf t f
I = Iw

h + tf 2
d w hw3
)
+ If =
+ 2 bf t f ( w
2
12

Se vr{i podelba na vlijanijanijata (M, Q, N) pome|u pojasite i vertikalniot

lim. Podelbata se vr{i proporcionalno na adekvatnata krutost (na svitkuvawe,
smolknuvawe i pritisok) spored izrazite:

Mf = M

If
I
M w ,M = M w
I
I

Q f = 0 Qw = Q
N f ,N = N

Af
A
Nw = N w
A
A

Za uprostuvawe na presmetkata, se aproksimira deka celokupnata

transverzalna sija ja prima vertikalniot lim. Realno, okulu 80% od
transverzalnata se predava na vertikalniot lim.
Momentot vo pojasnite lameli (Mf) se razlo`uva na spreg od sili koi
dejstvivuvaat vo te`i{teto na pojasnite lameli. Vo gorniot pojas se javuva sila na
pritisok, a vo dolniot sila na zategawe.

N f ,M =

Mf
hw + t f

Spored toa vkupnata aksijalna sila vo pojasite iznesuva:

N f ,g =

N f ,N
2

N f , M N f ,d =

N f ,N
2

+ N f ,M

b) Presmetka na vrskata na pojasnata lamela

Konstrukcijata i presmetkata na vrskata na pojasnata lamela se izveduva vo
potpolnost kako izlo`enoto vo t.8.4.2. Kako merodaven se zema pojasot vo koj
vlijanieto od momentot e so ist znak kako aksijalnata sila. Sepak, potrebno e da se
proveri i sostojbata na napregaweto vo zategnatiot pojas (prema neto povr{inata).
v) Presmetka na vrskata na vertikalniot lim
Vertikalniot lim prenesuva del od momentot i aksijalnata sila i
celokupnata transverzalna sila. Transverzalnata sila dejstvuva vo te`i{teto na
zavrtkite, pa generira dopolnitelen moment (MQ=Qe). Vkupniot moment vo
te`i{teto na vrskata }e bide: Mw=Mw,M+MQ. Vkupnite vlijanija i nivnata
raspredelba po zavrtkite ilustrirana e na sl.15.

Ab
NM,i

Q
Mw

Nw

Nw

z
NM,max,z

ri

Mw,M

NQ

NR

ax

rmax N M,m

NN NM,max,x

NN
b

NQ

Sl.15 Raspredelba na vlijanijata vo vrskata na vertikalniot lim

Izborot na debelinata na podvrskite, tipot na zavrtkite i nivniot raspored
se vr{i spored iznesenoto vo t.8.4.3. Za usvoena matrica na zavrtki mxn (m koloni i
n redovi) se presmetuva maksimalnata rezultantna sila vo najoptovarenata zavrtka
(edna od ~etirite najoddale~eni zavrtki od te`i{teto).
Aksijalnata i transverzalnata sila se raspredeluvaat ramnomerno po site
zavrtki. Nivnite komponenti vo edna od zavrtkite iznesuvaat:

NN =

Nw
Q
NQ =
n m
n m

Momentot vo rebroto se razlo`uva na zbir od koncentrisani sili so

intenzitet proporcionalen na rastojanieto na zavrtkata od te`i{teto na vrskata.

Vektorot na silite e normalen na vektorot na rastojanieto i deluva vo pravec

koj generira parcijalen moment so ist smer na vrtewe kako aktivniot moment.
Vkupniot moment se dobiva so sumirawe na parcijalnite momenti:

Mw =
N M ,i
N M ,max

ri
r max

m n

N M ,i ri

i =1

N M , i = N M , max

ri
r max

So zamena vo izrazot za momentot se dobiva maksimalnata sila:

Mw =

N M ,max
r max

m n

r i2

i =1

r
N M ,max = M w m max
n
r i2
i =1

Maksimalnata sila koja proizleguva od momentot se razlo`uva na dve

komponenti, po y i po z oskata:

N M ,max, x = N M ,max cos N M ,max, z = N M ,max sin

N M ,max, x = N M ,max

z max
x
N M ,max, z = N M ,max max
r max
r max

z max = h / 2 x max = b / 2
Komponentata po y oskata skalarno se sobira so komponentata od aksijalnata
sila, a komponentata po z oskata so komponentata od transverzalnata sila:

N x = N M ,max, x + N N N z = N M , max, z + NQ
Kone~no, maksimalnata rezultantna sila koja deluva vo zavrtkite se dobiva
kako vektorski zbir na y i z komponentite:

N R = N x2 + N z2 Fmin
Rezultantnata maksimalna sila treba da bide pomala od minimalnata
nosivost na izbranata zavrtka.
Iznesenata postapka za opredeluvawe na maksimalnata sila vo zavrtkite od
vertikalniot lim se odnesuva za t.n. niski vrski kaj koi h<2b. Kaj visokite vrski
(h>2b), naj~est slu~aj kaj polnoyidnite nosa~i, mo`no e izvesno uprostuvawe na
presmetkata. Poradi izrazenata visina na vrskata (sl.16) z komponentata od silata
vo zavrtkite (NM,z) mo`e da se zanemari, odnosno centralnoto rastijanie (ri) da se
zameni samo so vertikalnoto rastojanie (zi=hi). Vo toj slu~aj:

Mw =

N M , max
hmax

hmax

i =1

m hi2

m hi2 N M , max = M w
n = 2k n = 2k + 1

i =1

Ako zememe deka zavrtkite se vertikalno rasporedeni na konstantno

rastojanie e, se dobiva:

hmax = ( n 1 ) e

hi2 =

i =1

n ( n2 1) e2
6

So zamena i transformacija se dobiva vrednosta na maksimalnata sila:

N M ,max =

Mw
Mw
6 ( n 1)

=
m
hmax m n ( n + 1 ) hmax

m
NM,max
e

hmax = (n-1) e

NM,i
x

hmax

hi

NQ

NR

NN NM,max

Sl.16 Raspredelba na silite kaj visoka vrska

Koeficientot m zavisi od matricata na zavrtkite (m i n) i lesno mo`e da se
presmeta, ili ot~ita od tabelirani vrednosti.
Maksimalnata rezultantna sila koja deluva vo zavrtkite se dobiva kako
vektorski zbir na y i z komponentite:

N R = N Q2 + ( N N + N M , max ) 2 Fmin
Ako gorniot izraz go pomno`ime so proizvodot mn }e dobieme:

mn
m n

( m n NQ )2 + ( m n N N + m n

Fmin
1
Fmin

Q 2 + ( Nw +

Mw
m )2
hmax

6 Mw 2
n +1
) ( hmax
hmax )
hmax
n 1

Gorniot izraz ni ovozmo`uva pribli`no da go presmetame potrebniot broj na

zavrtki za vrska na vertikalniot lim kaj visokite vrski.
Kontrolata na podvrskite se vr{i so nivniot bruto presek. Tie treba da gi
zadovolat uslovite za maksimalni napregawa:

max =

Nw
Mw
+
doz
A p W p ,min

max =

Q
doz = doz
Ap
3

A p = 2 d p h p W p ,min = 2

d p h p2
6

Kontrola na maksimalnite napregawa se sproveduva i za osnovniot presek na

mestoto na vrskata. Vo presmetkata na geometriskite karakteristiki na presekot
pritisnatiot pojas i vertikalniot lim se zemaat so nivnata bruto povr{ina, a
zategnatiot pojas so negovata neto povr{ina. Promenata na polo`bata na
te`i{teto ne se zema vo presmetkata, t.e., se zadr`uva simetrijata po y oskata
(dokolku ja ima).

11.2.7 Zavarena vrska na limenite nosa~i

Vrskite kaj polnoyidnite nosa~i se izveduvaat i vo zavarena verzija, odnosno
so zavaruvawe. Zavaruvaweto mo`e da se izvr{i so agolni spoevi so ~elna plo~a,
agolni spoevi so podvrski, so ~elni spoevi i kombinirano.
agolni spoevi so podvrski

~elni spoevi

agolni spoevi so ~elna plo~a

kombinirani spoevi

3
2

3 1
b/2 - b

b/2 - b

Sl.17 Zavareni vrski kaj polnoyidnite nosa~i

Vrskite so agolni spoevi ne se dobar izbor za odgovorni elementi od
konstrukcijata, a osobeno se nepovolni pri dinami~ko tovarewe. Naj~esto se
primenuvaat za vrska na poslabo stati~ki tovareni sekundarni elementi.
Zavarenite vrski so ~elni spoevi, od gledna to~ka na nosivosta, se najpovolno
re{enie. Povrzuvaweto na poedinite delovi od popre~niot presek povolno e da se
izveduva vo razli~ni popre~ni preseci po dol`inata. Poedinite spoevi se
razmaknati na rastojanie od b/2b (b-{irina na pojasot). Redosledot na
zavaruvaweto e daden na sl.17.
Kontrolata na zavarenite vrski so ~elni spoevi se vr{i spored maksimalnite
napregawa vo osnovniot presek:

max =

M
= w w ,doz = k doz
W

So pravilen izbor na mestoto za izveduvawe na vrskata, odnosno so

izbegnuvawe na zonata na maksimalnite vlijanija, napregawata se niski i mo`at da
se primenat ~elni spoevi od I ili II kvalitet. Na toj na~in se izbegnuva potrebata
od poopse`na radiografska kontrola, a so toa se namaluvaat i dopolnitelnite
tro{oci.

11.2.8 Strani~no torziono izvivawe

Svitkuvaweto na nosa~ite okulu poslabata oska (z-z) e so mal intenzitet, ili
vooo{to go nema. Zatoa za nosa~i se koristat I preseci so izrazito pogolema
krutost po y-y vo odnos na z-z oskata. Presecite na nosa~ite se karakteriziraat i so
mala torziona krutost (Ix) {to, generalno, gi pravi osetlivi na strani~ni
pomestuvawa i rotacija okolu podol`nata oska (sl.18).
v
z

My

My
x

My

My

My

M
x

My

Sl.18 Strani~no torziono izvivawe na prosta greda

So porast na tovarot raste momentot na svitkuvawe (My) i silata na pritisok
vo gorniot pojas. Pri odredena vrednost na momentot (My,cr) se javuva strani~no
pomestuvawe proprateno so torziona rotacija i pojava na gubitok na stabilnosta.
Ovoj na~in na gubewe na stabilnosta se narekuva strani~no torziono izvivawe. Vo
izvesna smisla, problemot mo`e da se pretstavi kako problem na stabilnosta na
pritisnatiot pojas na gredata za izvivawe normalno na ramninata na nosa~ot.
Me|utoa, zategnatiot del od presekot go spre~uva ova izvivawe i doa|a do
uvrtuvawe, odnosno torzija na nosa~ot.
Linearno elasti~nata teorija na strani~nata torziona stabilnost
(Timo{enko) go sveduva problemot na koso svitkuvawe (M, M) i torzija (M)
izrazeni vo lokalnite oski na presekot (, , ). Za prosta greda se pretpostavuva
deka na kraevite torzijata e potpolno spre~ena (vilu{kasto potpirawe).
Kriti~nata vrednost na momentot (My,cr) se dobiva od diferencijalnata ravenka na
problemot. Vo literaturata dadeni se zatvoreni re{enija za greden nosa~ so
varijacija na uslovite na kraevite i tipot na tovarot.
Za razlika od idealiziranite postavki na linearno elasti~nata teorija,
realnite nosa~i se odlikuvaat so niza nesovr{enosti od geometriska i strukturna
priroda. Realniot materijal, isto taka, ima i naponski limit, odnosno ne e
idealno elasti~en. Spored toa problemot na stabilnosta se sveduva vo
opredeluvawe na kriti~noto napregawe za strani~no torziono izvivawe:

cr ,D =

M y ,cr
Wy

( max =

M y ,max
Wy

D ,doz =

Kriti~noto napregawe se sostoi od dve komponenti:

2
2
cr ,D = Dv
+ Dw

Dv - komponenta na ~istata Sen Venanova torzija

Dw - komponenta na spre~enata torzija
- koeficient na polo`ba na tovarot

cr ,D
)

Generalno, se raboti za slo`ena torzija vo koja u~estvuvaat dvete komponenti.

Nivnata participacija zavisi od topografijata na popre~niot presek. Kaj
zatvorenite preseci (cevkasti, sanda~esti) dominantna e Sen Venanovata torzija, a
kaj izrazito visokite preseci, so mala krutost na gorniot pojas po z-z oskata,
dominira spre~enata torzija.
Vo zavisnost od polo`bata (sl.19), tovarot mo`e da ima iniferentno,
povolno, i nepovolno vlijanie na uvrtuvaweto na presekot.
q

MT= 0

M T< 0

MT > 0
q

Sl.19 Vlijanie na polo`bata na tovarot

Naj~esto tovarot deluva na gorniot pojas, odnosno preovladuva sostojba na
najnepovolno vlijanie po odnos na stabilnosta od strani~no torziono izvivawe.
Vrednosta na koeficientot (spored MKS U.E7.101) iznesuva:

K + 2 +

- za tovar vo dolen pojas

K + 2

=1
=

- za tovar vo te`i{teto

K + 2
K+

- za tovar na goren pojas

K = 1 + 0.156 (

Lz 2 I x
)
h
Iz

Koeficientot zavisi od oblikot na momentniot dijagaram i daden e vo tab.1.

Lz - nestabilizirana dol`ina na gorniot pojas
h - visina na presekot
Iz - moment na inercija na presekot po z oska
Ix - torzionen moment na inercija:

Ix =

1
( 2 bf t f3 + hw d w3 )
3

Komponentata na kriti~noto napregawe od Sen Venanovata torzija e:

Dv = t

Lx W y

E Iz G I x

Koeficientot t zavisi od oblikot na momentniot dijagaram i daden e vo tab.1.

E i G se vrednostite za modulot na elasti~nost i modulot na lizgawe. Lx
pretstavuva rastojanie pome|u to~kite na torzionoto potpirawe.
Komponentata na kriti~noto napregawe od spre~enata torzija e:

Dw =

2 E
L2z

Wy

Iz

h
2

Tabela 1: Vrednosti na koeficientite t, z i

oblik na momentniot dijagram

0.5M

M
M

0.5M

1.12

0.46

1.35

0.55

1.00

0.00

1.30

0.00

1.77

0.00

2.35

0.00

Po analogijata na stabilnosta na pritisnatite stapovi, se voveduva

bezdimenzionalna vitkost za stabilnost od stani~no torziono izvivawe:

M y , pl

D =

M y ,cr

W y , pl f y
W y cr ,D

p fy
cr ,D

Koeficientot p (koeficient na oblikot na presekot) go dava odnosot pome|u

plasti~niot i elasti~niot otporen moment. Za standardnite valani i zavareni I
profili negovata vrednost se dvi`i od 1.12 do 1.17. Istiot se dobiva kako:

p =

W y , pl
Wy

2 Sy

kade Sy e stati~ki moment za polovina od presekot

Wy

Bezdimenzionalniot koeficient za stabilnost se izrazuva vo funkcija od

bezdimenzionalnata vitkost i na~inot na izrabotka na presekot (valan/zavaren):

D = 1

D = (

1
1+

D2 n

n = 1 .5
n = 2 .0

)1 /

za:

D 0 .4

za:

D > 0 .4

za valani nosa~i
za zavareni nosa~i

Kone~no, grani~noto napregawe za strani~no torziono izvivawe se dobiva od:

D = p D fy fy
Kontrolata na stabilnosta se vr{i preku uslovot:

max

fy
D
= p D
= p D doz

Problemot na strani~nata torziona stabilnost se re{ava so namaluvawe na

slobodnata dol`ina (strani~no prikrepuvawe so sekundarnata konstrukcija) i/ili
so primena na pritisnat pojas so pogolema krutost po z oska (legnat U profil i sl.).

11.2.9 Izbo~uvawe na vertikalniot lim

Izbo~uvaweto pretstavuva problem na stabilnosta na tenki plo~i natovareni
vo nivnata ramnina ({ajbi). Vertikalniot lim kaj nosa~ite pretstavuva tokmu edna
vakva plo~a izlo`ena na normalni napregawa (od momentot na svitkuvawe i
aksijalnata sila) i napregawa na smolknuvawe (od transverzalnata sila).
Plo~ite tovareni vo nivnata ramnina, do odredeno nivo na naponskata
sostojba, ne poka`uvaat popre~ni deformacii. Koga tovarot (napregaweto) }e ja
dostigne kriti~nata vrednost doa|a do pojava na popre~ni deformacii koi rapidno
rastat, odnosno doa|a do gubitok na stabilnosta so izbo~uvawe na plo~ata (sl.20).

x < x,cr

x = x,cr

Sl.20 Izbo~uvawe na pravoagolna plo~a

Za izbo~uvawe vo linearno elasti~na oblast, Ojlerovoto kriti~no napregawe
za plo~a iznesuva:

E =

2 E
t
t
( ) 2 = 189800 ( ) 2 [ MPa ]
2
b
12 (1 ) b

- Poasonov koeficient (za ~elik =0.3)

t - Debelina na plo~ata
Izbo~uvaweto pretstavuva gubitok na lokalnata stabilnost na del od nosa~ot,
t.e. del od vertikalniot lim. Vakviot gubitok na stabilnost nemora da zna~i i
gubitok na stabilnosta (nosivosta) na nosa~ot kako celina. Sepak, dokazot na
stabilnosta na vertikalniot lim od izbo~uvawe e edna od presmetkovnite
proceduri so koi se doka`uva sigurnosta kaj nosa~ite. Vo na{ite propisi ovaa
presmetkovna procedura e standardizirana so MKS U.E7.121.

z
x,1

x,1
=a/b

b = hw

x,2

x,2 = x,1
a

Sl.21 Dispozicija na karakteristi~en del od vertikalniot lim

Se razgleduva edno vkruteno pole (del) od vertikalniot lim so dol`ina a i

visina b. Sostojbata na napregawa, vo op{t slu~aj, se sostoi od normalni i
napregawa na smolknuvawe (sl.21). Presmetkata se bazira na linearnata teorija na
izbo~uvawe, a post-kriti~nata rezerva vo podra~jeto na plasti~nite napregawa se
regulira preku grani~nata sostojba. Spored toa, potrebno e presmetkovnite
vrednosti na napregawata da se zgolemat so koeficientot na sigurnost () za
komparacijata da izvr{i preku nivnite grani~ni vrednosti (fy).
Sigurnosta na limot od izbo~uvawe se smeta deka e zadovolena dokolku se
ispolneti slednite uslovi:

x ux

x fy

z uz

z fy

pl = f y / 3

x, z i se rabotni napregawa (zgolemeni so koeficientot na sigurnost)

ux, uz i u se grani~ni napregawa na izbo~uvawe
Grani~nite napregawa na izbo~uvawe nemo`at da bidat pogolemi od
vrednostite na napregawata na granicata na golemite izdl`uvawa.
Kontrolata na interakcijata na napregawata se sproveduva prema uslovot:

x 2

) + ( z )2 x z + ( )2 1
ux
uz
ux uz
u

Normalnoto napregawe z e karakteristi~no za nosa~i kaj koi se javuva

podvi`no natovaruvawe (kranski nosa~i, mostovski nosa~i). Vo ostanatite slu~ai
ova napregawe e zanemaritelno malo.
Vrednostite na grani~nite napregawa na izbo~uvawe se opredeluvaat spored
izrazite:

ux = c ux f y u = c u f y / 3
c i c se korekcioni faktori so koi se regulira post-kriti~nata nosivost

c = 1.25 0.25 1.25 c = 1.25

ux i u se relativni vrednosti na kriti~nite napregawa na izbo~uvawe
Gubitokot na stabilnosta na vertikalniot lim pod dejstvo na normalnite
napregawa pretstavuva zbir na dve pojavi (manifestacii). Prvata go pretstavuva
ednodimenzionalniot problem na stabilnost na pritisnata lenta (~isto izvivawe),
sli~no na izvivaweto na pritisnatite stapovi. Ovaj tip na gubitok na stabilnosta e
dominanten kaj kratki plo~i (<1). Vtorata go pretstavuva dvodimenzionalniot
problem na gubitok na stabilnost na plo~a, t.e., ~istoto izbo~uvawe koj e
dominanten kaj dolgi plo~i. Interpolacijata pome|u ~istoto izvivawe i ~istoto
izbo~uvawe se vr{i preku korekcioniot faktor f koj iznesuva:

f =2

k
cr
= 2 E2 = 2 k 2
c
E /
~isto izvivawe

za:

k 2 1
1 < k 2 < 2

za:

k 2 2

~isto izbo~uvawe

f = 1. 0

za:

f = 2 k 2
f = 0 .0

Relativnoto grani~no napregawe za izbo~uvawe od dejstvo na normalni

napregawa mo`e da se opredeli od izrazot:

ux = (1 f 2 ) p + f 2 c
p - bezdimenzionalen koeficient za izbo~uvawe na plo~a
c- bezdimenzionalen koeficient za izvivawe spored kriva B (B=0.339) za:

fy

c =

Bezdimenzionalniot koeficient za izbo~uvawe (p) se presmetuva preku

vrednosta na relativnata vitkost koja iznesuva:

p =

fy

kade:

cr

p =1
p =

0 .6

p2

0.13

cr = k E

za:

p 0 .7

za:

p > 0 .7

(kriti~no napregawe)

Relativnoto grani~no napregawe za izbo~uvawe od dejstvo na napregawa na

smolknuvawe se opredeluva od izrazot:

u = p
p - bezdimenzionalen koeficient za izbo~uvawe (gorni izrazi), kade:

p =

fy

cr 3

kade: cr = k E

(kriti~no napregawe)

Koeficientite k i k pretstavuvaat minimalna vrednost na funkcijata na

oblikot na izbo~uvaweto (broj na podol`ni i popre~ni branovi). Istite zavisat od
uslovite na poptpirawe na plo~ata i od oblikot na naponskiot dijagram ().
Vrednostite na ovie koeficienti, za karakteristi~ni slu~ai, dadeni se vo tab.2.
Vertikalniot lim kaj nosa~ite, so zadovolitelna to~nost, presmetkovno se
tretira kako plo~a zglobno potprena po site ~etiri rabovi (strani). Pritisnatata
pojasna lamela se tretira kako plo~a zglobno potprena po trite strani, a slobodna
na ednata od stranite.
Stabilnosta na vertikalniot lim kaj nosa~ite vo najgolema mera zavisi od
negovata debelina. Me|utoa, zgolemuvaweto na debelinata na limot za re{avawe na
problemot na stabilnosta ne e ekonomski opravdana merka vo najgolem broj na
slu~ai. Mnogu poefektiven na~in za re{avawe na problemot so stabilnosta od
izbo~uvawe e primenata na vkrutuvawa na vertikalniot lim (sl.22). Ovie
vkrutuvawa mo`at da bidat vertikalni, postaveni na odredeno rastojanie (a), ili,
ako toa ne e dovolno, se primenuvaat i horizontalni vkrutuvawa. Rastojanieto na
vertikalnite vkrutuvawa se zema pribli`no isto so visinata na limot (hw).
Horizontalnite vkrutuvawa se postavuvaat vo pritisnatata zona na limot,
voobi~aeno na 1/4 od visinata.
Vo izborot na na~inot na koj }e se re{ava problemot na stabilnosta se
komparira dopolnitelniot materijal za vkrutuvawa i obemot na rabota so
dopolnitelniot materijal od zgolemuvawe na debelinata na limot.

Tabela 2: Koeficienti na ozbo~uvawe k , k

Koeficient na izbo~uvawe

Dijagram
na
napregawa

Na~in na
potpirawe

=1
>1

4.0

<1

0<

<1

=0

8.4
+ 1.1

<0

-1 <

7.64 7.64-6.26

=-1
2

+10

23.9

b
t

2 =

b = hw

.2

2.1
+ 1.1

1
A

0.578
+ 0.34

B
B

2 =

1.70-5

+17.1

23.8

1.70

>1

0.43

1
b

0.57-0.21 +0.07

2 =

0.57 0.57-0.21 +0.07

0.85

1
Koeficient na izbo~uvawe

>1

=1

<1

5.34

5.34
2

9.34

vertikalno vkrutuvawe

Sl.22 Dispozicija na vkrutuvawa

horizontalno vkrutuvawe

b/4

vkrutuvawe
nad potpora

4.0 +

5.34 +

4.0
2

11.3 RE[ETKASTI NOSA^I

11.3.1 Podelba na re{etkite i nivna primena

Re{etkastite nosa~i se produkt na streme`ot za dobivawe na nose~ki
elementi so minimalna potro{uva~ka na materijal. Re{etkastite nosa~i se
sostojat od me|usebno povrzani aksijalno napregnati stapovi koi so~inuvaat
elementarna triagolna struktura. Rasporedot na napregawata vo stapovite
ovozmo`uva potpolno iskoristuvawe na popre~niot presek. Pojasnite stapovi na
re{etkite slu`at za priem na momentot na svitkuvawe, a stapovite od polne`ot
(dijagonali i vertikali) za priem na transverzalnite sili.
Re{etkastiot nosa~ e polesen od ekvivalentniot polnoyiden nosa~ poradi
pomala potro{uva~ka na materijal za vrzuvawe na pojasite, t.e., te`inata na
vertikalniot lim, vo princip, e pogolema od te`inata na stapovite od polne`ot.
Sepak, treba da se zeme vo predvid deka, izrabotkata na re{etkastite nosa~i bara
pogolem utro{ok na rabotna sila (rabotno vreme), pa od toj aspekt re{etkite po
kilogram materijal se poskapi od polnoyidnite nosa~i. Vo sekoj slu~aj, za pogolemi
rasponi kade sopstvenata te`ina e zna~itelna stavka vo vkupnite tovari,
re{etkastite nosa~i se edinstvenoto racionalno re{enie.
Konstruktivna prednost na re{etkite e {to ovozmo`uvaat vodewe na
instalacii niz nivnata konstruktivna visina (golemi otvori vo polne`ot), a isto
taka pretstavuvaat pomala pre~ka za prodor na svetlinata.

a)

b)

v)

Sl.23 Primeri za primena na re{etkastite nosa~i

Re{etkite imaat {iroka primena kako nose~ki elementi vo grade`nite

konstrukcii. Pokrivnite konstrukcii so pogolemi rasponi (>20m) naj~esto se
izveduvaat kako re{etkasti (sl.23a). Isto taka i za me|ukatnite konstrukcii so
pogolem raspon se koristat re{etkasti nosa~i (sl.23b). Re{etkite pretstavuvaat
konstruktivno re{enie i kaj mostovite za rasponi pogolemi od 30m (sl.23v).
Re{etkite se edinstveno re{enie za spregovite (od veter) kaj objektite od
visokogradbata i mostovite.
Postojat golem broj na varijacii vo konstruktivnoto oblikuvawe na
re{rtkastite nosa~i. Odredena sistematizacija na re{etkastite nosa~i se dobiva
so nivna podelba po odnos na odredeni kriteriumi. Naj~esto se koristi podelbata
po odnos na:
- brojot na pojasi
- prostornata dispozicija
- na~inot na povrzuvawe vo jazlite
Dvopojasnite re{etki se sostojat od dva pojasi (goren i dolen) i stapovi od
ispolnata koi gi povrzuvaat pojasite (sl.24a).
Pove}epojasnite re{etki naj~eso se sre}avaat so tri i ~etiri pojasi, a gi ima
i so {est pojasni stapovi. Kaj tropojasnite re{etki edniot od pojasite (voobi~aeno
gorniot) se izveduva od dva elementi koi me|usebno se povrzani so spreg vo nivnata
ramnina (sl.24b). Polne`ot od dijagonali i vertikali se izveduva vo dvete kosi
ramnini. ^etiripojasnite re{etki se formiraat od dve dvopojasni re{etki
pobrzani so spregovi vo ramninite na gornite i dolnite pojasi (sl.24v). Ovie
re{etki se pogodni za pogolemi tovari, a poseduvaat i krutost normalno na
glavnata ramnina na tovareweto.

a)

b)

v)

Sl.24 Podelba na re{etkite po brojot na pojasi

Liniskite re{etki pretstavuvaat liniski nosa~i, odnosno nose~ki elementi
so izrazena dol`ina vo odnos na drugite dve dimenzii. Kaj niv prenosot na
vlijanijata se vr{i po dol`inata. Liniskite re{etki mo`at da bidat so ramninski
popre~en presek (dvopojasni-sl.25a), ili so prostoren popre~en presek
(pove}epojasni-sl.25b).
Prostornite re{etki se dobieni so diskretizacija na plo~i i lu{pi i
globalno se odnesuvaat kako povr{inskite nosa~i (sl.25v). Kaj niv dve od
dimenziite se poizrazeni vo odnos na tretata (visinata na re{etkata). Momentite
na svitkuvawe vo dvata pravci se prifa}aat so mre`a na aksijalno napregnati
stapovi od gornata i dolnata ramnina na prostornata re{etka, a transverzalnite
sili so stapovite od polne`ot. Osnovna edinica na prostornite re{etki e

tetraedar ili prese~en oktaedar. Prostornata re{etka se formira so povtoruvawe

na osnovnata edinica.

a)

b)

v)

Sl.25 Podelba spored prostornata dispozicija

Teoriskata pretpostavka e deka stapovite od re{etkastite nosa~i se idealno
zglobno povrzani vo jazlite, a tovarite deluvaat kako koncentrisani sili vo
jazlovite to~ki. Kaj realnite re{etkasti nosa~i vrskite na stapovite vo jazlite ne
se idealno zglobni. Me|utoa, so centrirawe na stapovite koi poseduvaat mala
krutost na svitkuvawe, momentite koi se javuvaat vo jazlite se mali i nemaat
posebno zna~ewe na nosivosta na stapovite. Spored na~inot na povrzuvawe vo
jazlite re{etkite se delat na re{etki so i re{etki bez jazlovi limovi.
Kaj re{etkite so jazlovi limovi povrzuvaweto na stapovite od polne`ot za
pojasnite stapovi se vr{i preku dodatni elementi (limovi) koi se narekuvaat
jazlovi limovi (sl.26a,b). Re{etkite so eden jazlen lim (sl.26a) se narekuvaat
ednoyidni re{etki i se primenuvaat za lesni i sredni uslovi na tovarewe. Kaj
pote{ko tovarenite re{etki (pr. kaj mostovi) se koristat dva jazlovi limovi, a
re{etkite se narekuvaat dvoyidni (sl.26b).
a)

v)

b)

g)

Sl.26 Podelba prema vrskata vo jazelot

Kaj re{etkite bez jazlovi limovi povrzuvaweto na stapovite od polne`ot se
vr{i direktno vrz pojasnite stapovi (sl.26v,g). Dokolku presekot na pojasniot stap
e otvoren (T presek), povrzuvaweto na polne`ot se vr{i vrz del od pojasot
(vertikalen lim) koj slu`i kako jazlov lim (sl.26v). Kaj re{etkite so zatvoreni
preseci na stapovite vrskata se izveduva so zasekuvawe na stapovite od polne`ot
i nivno zavaruvawe za pojasniot stap (sl.26g). Ako se raboti za kru`ni profili
potrebna e posebna obrabotka na kraevite prema prodornata linija (prodor na
cilinder vo cilinder). Re{etkite bez jazlovi limovi se ekonomi~no re{enie,
imaat podobar izgled i pogolema trajnost. Se primenuvaat za lesni i sredni uslovi
na tovarewe, a so posebna obrabotka na vrskite mo`at da se primenat i za pote{ki
stati~ki tovari.

11.3.2 Konstruktivno oblikuvawe na re{etkastite nosa~i

Postojat odredeni pravila, od op{t karakter, koi treba da se zemat vo
predvid pri proektiraweto na re{etkastite nosa~i:
1/ Tovareweto na re{etkastite nosa~i, po pravilo, treba da se vr{i vo jazlite
na re{etkata. Na ovaj na~in se izbegnuva lokalnoto svitkuvawe na stapovite,
pa istite se izlo`eni samo na aksijalna sila. Me|utoa, kaj odredeni re{etki
so specifi~na namena (me|ukatni nosa~i, "R" ro`nici i sl.) nemo`e da se
izbegne tovareweto na stapovite od gorniot pojas. Kaj ovie re{etki gorniot
pojas e izlo`en na aksijalna sila i lokalen moment na svitkuvawe, sostojba
na ekcentri~en pritisok, {to mora da se zeme vo predvid pri
presmetuvaweto na nosivosta i stabilnosta na re{etkastiot nosa~.
2/ Dol`inata na pritisnatite stapovi da bide {to e mo`no pomala. So toa
namaluva dol`inata na izvivawe i se zgolemuva nivnata nosivost
pritisok. Smaluvaweto na dol`inata na pritisnatite stapovi se vr{i
vmetnuvawe na pogusta mre`a na stapovi od polne`ot (vertikali
dijagonali).

se
na
so
i

3/ Aglite pome|u stapovite od re{etkastiot nosa~ treba da bidat dovolno

golemi, odnosno pogolemi od 30o. Vo sprotivno, pri konstrukcijata na nivnite
vrski, se javuvaat golemi i nepravilni jazleni limovi. Isto taka, pri mali
agli, silite vo dijagonalnite stapovi se pogolemi, baraat pogolemi preseci
i podolgi vrski. Kaj re{etkite so polne` samo od dijagonali najdobro e
istite so pojasot da zaklopuvaat agol od 60o. Ako polne`ot e od dijagonali i
vertikali, toga{ najdobro e agolot da iznesuva 45o.
4/ Monta`nite vrski na pojasnite stapovi treba da se izveduvaat neposredno
do jazelot od stranata na pojasniot stap so pomala sila. So toa se izbegnuva
vnesuvawe na ekcentricitet vo sredinata na pritisnatiot stap, a
izveduvaweto na vrskata za pomala sila bara i pomal broj na vrzni sredstva.
Monta`ni vrski locirani vo samiot jazel (vo presekot na sistemnite linii)
se komplicirani i netreba da se primenuvaat.
Re{etkastite nosa~i, spored stati~kiot sistem, isto kako i plnoyidnite
nosa~i, mo`at da bidat prosti i kontinuirani gredi, konzoli i lakovi i sl. Vo
zavisnost od stati~kiot sistem, funkcijata, intenzitetot na tovarite i tipot na
konstrukcijata, re{etkite mo`at da imaat razli~ni oblici i dimenzii.
Oblikot na re{etkastiot nosa~ e definiran so geometrijata na pojasnite
stapovi i konfiguracijata na stapovite od polne`ot.

b)
h

a)

g)

v)

Sl.27 Re{etki so paralelni pojasi

Re{etkite so paralelni pojasi mo`at da bidat so pravoagolen (sl.27a) ili

trapezen oblik (sl.27b,v,g) koga se izostaveni vertikalite nad potporite. Ovie
re{etki se primenuvaat kako nosa~i na me|ukatni konstrukcii, ro`nici, spregovi,
glavni nosa~i kaj mostovi i sl. Visinata na ovie nosa~i se dvi`i od L/8 do L/12 za
polesno natovaruvawe, i L/6 do L/10 za tovari so pogolem intenzitet.
Poseben slu~aj se pokrivnite ro`nici vo re{etkasta izvedba, t.n. "R"
ro`nici. Na ovie nosa~i tovarot, so relativno mal intenzitet, deluva
kontinuirano raspedelen po gorniot pojas. Visinata na "R" ro`nicite se dvi`i od
L/15 do L/20.
Rasponite na re{etkite so paralelni pojasi se dvi`at od 10 do 20m za nosa~i
na me|ukatni konstrukcii i ro`nici, a kaj mostovite mo`at da dostignat i 100m.
Konfiguracijata na stapovite od polne`ot zavisi od pove}e faktori:
rasponot na nosa~ot, visinata na nosa~ot, tipot na tovarewe (postojani i/ili
podvi`ni natovaruvawa). Vo slu~aj na dominanten postojan tovar, dijagonalnite
stapovi kaj re{etkite so paralelni pojasi se postavuvaat kako na sl.27a. So toa
site dijagonali se zategnati {to pretstavuva poekonomi~no re{enie od slu~aj na
pritisnati dijagonali. Polne` samo od dijagonalni stapovi e najekonomi~no
re{enie (sl.27v). Iako polovina od dijagonalite se pritisnati, izbegnuvaweto na
vertikali vodi kon minimalen utro{ok na materijal. Ova re{enie e opravdano do
odredena visina na nosa~ot. Za pogolemi visini vodi kon golemo me|ujazlovo
rastojanie i problem so stabilnosta na gorniot pojas. Zatoa se ufrlaat vertikali
(sl.27g) so koi se krati dol`inata na izvivawe na pritisnatite pojasnite stapovi
(na gorniot pojas).
Re{etkastite nosa~i so naklonet goren pojas se primenuvaat vo objektite od
visokogradbata kako pokrivni nosa~i. So naklonot na pojasot se regulira
odvodnuvaweto na pokrivnata ramnina. Spored oblikot se delat na triagolni i
poligonalni (sl.28).

b)
h

a)

L < 12m

L < 20m

g)

L < 36m

v)

L < 36m

Sl.28 Re{etki so nakloneti pojasi

Triagolnite re{etki se primenuvaat za strmni pokrivi so naklon od 20-40%.
Visinata na triagolnite re{etki e ne{to pogolema (L/6 do L/4) so cel da se izbegnat
malite agli me|u stapovite (<30o). Kaj triagolnite re{etki naklonot na zategnatite
dijagonali (sl.28a) e sprotiven od onoj kaj re{etkite so paralelni pojasi.
Maksimalniot raspon na triagolnite re{etki e usloven od transportnite uslovi.
Za rasponi do 12m (isklu~itelno do 15m) triagolnite re{etki se izrabotuvaat od
edno par~e. Za pogolemi rasponi (sl.28b) triagolnite re{etki se izrabotuvaat od
dve monta`ni edinici i spoen element vo dolniot pojas.

Poligonalnite re{etki se primenuvaat za pokrivi so blag naklon (2-12%).

Visinata na re{etkite se dvi`i vo granicite od L/8 do L/12. So ovie re{etki se
sovladuvaat rasponi preku 30m (za sistem prosta greda). So spu{tawe na
poligonalnata re{etka (sl.28g) se dobivaat t.n. aftostabilni re{etki kaj koi
te`i{teto e pod nivoto na potporite. Ovie re{etki pri monta`a ne baraat posebni
merki za obezbeduvawe od prevrtuvawe. Sepak, ovaa merka vodi kon redukcija na
korisnata visina koja mora da se kompenzira so povisoki stolbovi.

11.3.3 Presmetuvawe na stapovite od re{etkastite nosa~i

Vo opredeluvaweto na silite vo stapovite na re{etkastite nosa~i se koristi
eden presmetkoven model koj se bazira na slednite pretopstavki:
1/ stapovite se idealno zglobno povrzani na kraevite
2/ tovarite deluvaat kako koncentrirani sili samo vo jazlite
3/ stapovite se idealno pravi i centrirani po odnos na te`i{nite oski
Vakviot model ja uprostuva presmetkovnata procedura i dava samo aksijalni
sili vo stapovite. Zna~i, dobivame centri~no pritisnati ili zategnati stapovi.
Po~etnata primena na re{etkite, i od konstruktiven aspekt, be{e podredena
na iznesenite pretostavki. Jazlite na re{etkite se izveduvaa so ~epovi (idealno
zglobna vrska) {to vo golema mera ja komplicira{e nivnata izrabotka. Podocna, se
premina kon konstrukcija na re{etki so kruti jazli, poednostavni za izvedba i so
podobra estetika. Jasno, vakviot pristap generira i odredeni momenti na
svitkuvawe vo stapovite, odnosno ekcentri~en pritisok ili zategawe.
Komparativnite presmetkovni modeli (ramovski tretman) poka`uvaat deka ovie
momenti, naj~esto, se mali i mo`at da se zanemarat. Samo vo poedini slu~ai, kade
tovarite deluvaat na stapovite, ili postoi zna~itelen ekcentricitet vo
povrzuvaweto, vlijanieto od momentite na svitkuvawe mora da se zeme vo
presmetkata na nosivosta i stabilnosta na stapovite.
Presmetkata na nosivosta na stapovite od re{etkastite nosa~i se sproveduva
spred iznesenoto vo t.10.
Zategnatite stapovi se kontroliraat vo pogled na dozvolenoto napregawe koe
se opredeluva preku nivnata bruto povr{ina (dokolku se povrzani vo jazlite so
zavaruvawe), ili preku nivnata neto povr{ina (dokolku se povrzani vo jazlite so
zakovki ili obi~ni zavrtki).
Pritisnatite stapovi se kontroliraat od aspekt na nivnata stabilnost. Za
re{etkite vo koi pritisnatiot pojas e bo~no prikrepen vo jazlite dol`inata na
izvivawe za pojasnite stapovi se zema ednakva na nivnata sistemna dol`ina (Li=L).
Dol`inata na izvivawe na pritisnatite stapovi od polne`ot (dijagonali i
vertikali) zavisi od ramninata na izvivawe. Dokolku se razgleduva slu~aj na
izvivawe vo ramnina koja se poklopuva so ramninata na re{etkata, dol`inata na
izvivawe se zema 80% od sistemnata dol`ina (Li=0.8L). Ako pak izvivaweto e vo
ramnina normalna na ramninata na re{etkata, dol`inata na izvivawe se zema
ednakva na sistemnata dol`ina (Li=L).
Vrskite na stapovite vo jazlite mo`at da bidat izvedeni so so zavrtki
(zakovki) ili so zavaruvawe. Presmetkata na ovie vrski se vr{i spored iznesenoto
vo t.8 i t.9. Rabotilni~kite vrski se izveduvaat so zavaruvawe, a monta`nite
naj~esto so zavrtki.
Za poednostavuvawe na izvedbata, po`elni se {to pomali promeni na
presekot na pojasnite stapovi. Dokolku e mo`no i opravdano, pojasite treba da se
izvedat so konstanten presek.

11.3.4 Presmetka na jazlenite limovi

Jazlite od re{etkastiot nosa~ pretstavuvaat karakteristi~ni to~ki vo koi se
javuva najgolema koncentracija na napregawata. Na~inot na koj konstruktivno se
oblikuvaat jazlite vo golema mera go determinira pravilnoto odnesuvawe na
re{etkastiot nosa~. Jazlite treba da bidat so golemina dovolna da se prenese
silata od stapovite koi se vrzuvaat. Golemite jazli (kruti) generiraat povisoka
vrednost na momentot vo stapovite.
Jazleniot lim slu`i da gi prenese silite od stapovite vo jazelot na
re{etkata i da obezbedi ramnote`a na jazelot. Pred se, jazlenite limovi treba da
se konstruiraat so {to e mo`no poednostavna geometrija koja }e ja poednostavi
nivnata izrabotka. Ovde }e gi razgledame vlijanijata koi se javuvaat vo jazlenite
limovi kaj re{etkite.
Vo jazlenite limovi se javuva slo`ena povr{inska sostojba na napregawa koja
mo`e da se utvrdi eksperimentalno, ili so primena na slo`eni presmetkovni
metodi (primena na kone~ni elementi). Za prakti~na primena se koristat uprosteni
metodi na presmetka koi poa|aat od pretpostavkata za {irewe na vlijanijata vo
jazleniot lim pod agol od 30o. Spored ovoj model napregawata se konstantni na
efektivna {irina beff (sl.29). Kontrolata na napregawata treba da se sprovedi vo
merodaven presek vo koj se javuva maksimalna sila.

a)

b)
N

N
v

ff

ff

be

be

30

30

30

bv

bv

v)
c

b
f
e

Sl. 29 Voveduvawe na silata vo jazleniot lim

Kaj vrskite so zavaruvawe merodavniot presek se poklopuva so krajot na
agolniot spoj (sl.29a). Kontrolata na napregaweto za zavareni vrski se sproveduva
prema:

N
N
=
doz
Aeff t beff

Vo vrskite izvedeni so zavrtki (zakovki) kako merodaven se javuva presekot

niz posledniot red na zavrtkite (sl.29b). Pritoa kako efektivna povr{ina vo

slu~aj na zategawe se koristi

Maksimalnoto napregawe }e bide:

=
tdo bv lv -

neto

povr{inata

na

merodavniot

presek.

N
N
=
doz
Aeff t ( beff n d o )

debelina na jazleniot lim

dijametar na dupkata za spojno sredstvo
{irina na vrskata
dol`ina na vrskata

beff = bv + 2 tg 30 o l v - efektivna {irina

Ponekoga{, kaj {iroki vrski, kako merodaven mo`e da se javi presekot a,b,c,d.
Kaj kratki vrski merodaven mo`e da bide presekot e,b,c,f (sl.29v).
Jazleniot lim treba da ja zadovoli i sostojbata na ramnote`a na silite vo
jazelot na re{etkastiot nosa~. Kontrolata na napregawata se vr{i vo presekot koj
pominuva niz samiot jazel (sl.30). Za vrska na stapovite so zavrtki, mo`e kako
kontrolen presek da se javi presekot niz poslednata dupka od zategnatata
dijagonala (kako neto presek).
Vo presmetkata na silite vo jazleniot lim se razlikuvaat dva slu~ai:
1/ koga jazleniot lim e sostaven del na presekot na pojasot (sl.30a)
2/ koga jazleniot lim ne e sostaven del na presekot na pojasot (sl.30b)
a)

Vn

Dn
A-A

T y

Dn+1
Dn

Un+1

Un

Un

Vn / 2

b)
A-A
y
e

Vn

Dn

T y

Dn+1
Dn

Un+1

Un
A

Vn / 2

U/2

N
Q

Vn / 2

Dn+1

Un+1

Vn / 2

Dn+1

U/2

Sl.30 Prese~ni sili vo jazleniot lim

Vo prviot slu~aj najoptereteniot presek (A-A), koj go so~inuvaat pojasniot stap
i jazleniot lim izlo`en e na vlijanie od aksijalna sila N, transverzalna sila Q i
moment na svitkuvawe M od ekcentri~noto dejstvo na aksijalnata sila. Za jazelot
prika`an na sl.30a ovie vlijanija iznesuvaat:

N = U n + Dn cos 1
Q = Dn sin 1 Vn / 2
M = N e
e - rastojanie od jazlovata to~ka do te`i{teto na presekot A-A

Maksimalnite napregawa vo presekot i uslovite za nosivost iznesuvaat:

max =

N
M
Q
+
doz = doz = doz
A W min
A
3
(

max 2
2
) +(
) 1
doz
doz

Koga jazleniot lim ne e sostaven del na presekot na pojasnite stapovi,

odnosno za niv e povrzan so zavaruvawe (sl.30b) ili so zavrtki, toga{ vrz nego
deluva rezultantnata sila od stapovite na ednata strana od presekot. Pritoa vo
karakteristi~niot presek (A-A) se javuvaat slednite vlijanija:

N = Dn cos 1 U / 2 ( U = U n +1 U n )
Q = Dn sin 1 Vn / 2
M = N e
Maksimalnite napregawa i nivnata sporedba so dozvolenite vrednosti se
vr{i spored pogore iznesenite izrazi. Bitno e deka vrz jazleniot lim, od aspekt na
pojasnite stapovi, deluva samo nivnata rezultanta (U). Ovaa rezultanta gi
generira, odnosno se vramnote`uva so silite vo stapovite od polne`ot. Spored
toa, vo presmetkata na vrskata na jazleniot lim so pojasnite stapovi, kako aktivna
sila se zema rezultantata na pojasnite stapovi. Dokolku postoi vertikalen stap se
dodava i silata od istiot.
Spored iznesenoto proizleguva deka pojasnite stapovi netreba da se
prekinuvaat vo jazelot za da ne dojde do prekumerno napregawe na jazleniot lim,
odnosno potreba od primena na jazlen lim so golema debelina.