Pln kurs ARHEOLOGIJA I SOCIJALNA ANTROPOLOGIJA

1. nedelj
predvnje - rheologij i ntropologij
(Pri o dve discipline. Nun porodic se iri. Dve nuke n dv kontinent. Sdnjost i prolost). Meusobni odnosi
rheologije i socio-kulturne ntropologije. ntropologij u irem smislu prem fizikoj, kulturnoj i lingvistikoj
ntropologiji, ko i prem rheologiji, etnorheologiji, etnogrfiji i etnologiji. Rzliiti koncepti ntropologije i
rheologije u SD i u Evropi. Tumenje prolosti sdnjou i obrnuto, mogunosti i opsnosti ovkvog metod.
2. nedelj
predvnje - Kultur i prirod
(Socijln ili kulturn ntropologij? Postoji li ljudsk prirod? Rznolikost kultur. Nivoi kulture. Kulturni reltivizm.)
Terminoloke ili sutinske rzlike izmeu socijlne i kulturne ntropologije. Pojm kulture i pojm drutv. t je to
ljudsk prirod? Rsprv nture vs. Nurture. Proces socijlizcije i kulturn rznolikost. t je to kulturni reltivizm?
Etnocentrizm i nmetnje vrednosti ne kulture. Etiki problemi kulturnog reltivizm.
3. nedelj
predvnje - Zjednike predistorije
(ntropolozi ntike. Srednjovekovn znnj i udes. Dobri i loi divljci. Nuk s stzm to se rvju.) Zjedniki
poeci rheologije i ntropologije. Drugi ko svet udovit. Grko i rimsko interesovnje z susedne i egzotine
nrode. Srednjovekovn skuenost i svoenje ideje ljudskosti n Evropu. Kolonijlizm i susret s divljkom. Idej
progres. Hobsovo i Rusoovo vienje divljk. Koreni ideje unilinerne evolucije u prosvetiteljstvu, kulturnog
prtikulrizm u romntizmu.
4. nedelj
predvnje - Evolucij n delu
(D li je engelsk industrijlizcij sledil prirodne zkone? Spenserov filozofij. Dejmi Sedefno Dugme se vr kui,
Drvin se usv). Idej progres i unilinerne evolucije. Delo Herbert Spenser i poeci socijl-drvinizm.
Monogenistike i poligenistike teorije o nstnku ljudi. D li su divljci bioloki inferiorni? Sluj ptgonijskih
Indijnc vrenih u divljinu i kko je n to gledo Drvin.
5. nedelj
predvnje - Sociokulturn evolucij
(rheologij i evolucij. Mterinsko prvo i evolucij srodstv. Luis Morgn, Mrks i Engels. Ser Edvrd Brnet Tjlor.
Zltn grn.) Idej jednolinijske evolucije u rheologiji. Visoke vnevropske civilizcije ko del iezlih belc.
Sociokulturn evolucij institucij: Meklenn i Bhofen. Delo Luis Morgn i njegov uticj n Mrks i Engels. Delo
Edvrd Tjlor i kulturn strtifikcij. Frejzerov Zltn grn ko primer evolucionistike sistemtizcije i
komprtivizm.
6. nedelj
predvnje - Kulturn istorij protiv evolucije
(D li je evolucionizm politiki sumnjiv? Izmeu prosvetiteljstv i romntizm. Kulturn podruj. Frnc Bos. Kulturni
prtikulrizm. ) Rudolf Firhov i njegov kritik Hekelovog rsnog determinizm. Bstijnov teorij o kulturm i
kulturnim provincijm. Berlinsk ntropolok kol i njen kritik univerzlnih zkon istorije. Delo Fridrih Rcel.
Frnc Bos. Bosovo delo i kulturni prtikulrizm. Bosov kol: Loui, Kreber, Rut Benedikt, Mrgret Mid.
7. nedelj
predvnje - Difuzij ko univerzlno reenje
(Bek kol i difuzionizm. Dec sunc i hiperdifuzionizm. rheolozi ne zostju z ntropolozim.) Difuzionizm
Beke kole: Grebner, mit, Frobenius. Britnski difuzionisti i hiperdifuzionisti: V. Rivers, Grfton Eliot Smit.
Difuzionizm i migrcionizm u rheologiji: jld, Kosin, Sols. lfred Kider i Bosov uticj n meriku rheologiju.
8. nedelj
predvnje - Teren i problem objektivnosti
(Kko izbdriti ntropolog? rheolozi idu smi n teren, ntropolozi lju etnogrfe. ntropolozi otkrivju
pozitivizm pre rheolog.) Skupljki i terenski rd u rheolgiji i ntropologiji i formirnje zsebnih discilin. Problemi
subjektivnosti, objektivnosti i interpretcije u ntropologiji i rheologiji. rheoloko otkrivnje mterijl i rheolok
veznost z teren. Terensk etnogrfij, komprtivn etnologij i sintetsk ntropologij. Rni pozitivizm u
ntropologiji.

9. nedelj
predvnje - nkete i teren
(Slonski ntropolozi. Znj nket i upitnik u srpskoj etnologiji. Kuing ivi u plemenu Zuni. Toresov moreuz.)
Slonski rheolozi, njihove nkete i neutrlni nketri. nkete i teren u srpskoj etnologiji. Jovn Cviji. Sim Trojnovi i
etnorheologij. Terenski metod u merikoj ntropologiji: Biro z meriku etnogrfiju i Kuingov rd. Britnsk
terensk ntropologij pre Mlinovskog: Spenser i Gilem. Prekretnik ekspedicij: Toresov moreuz. Hdon, Rivers i
Seligmn.
10. nedelj
predvnje - Funkcionlizm
(Dirkemov drutveni lepk. Tri definicije funkcije. rgonuti zpdnog Pcifik. Teorij potreb. Struktur i funkcij.
Funkcionlizm u rheologiji.) Koreni funkcionlizm: kembrik kol i Emil Dirkem. Rzliito shvtnje pojmov
funkcij i funkcionlizm. Bronislv Mlinovski i rgonuti zpdnog Pcifik. Teorij potreb. Strukturlni
Funkcionlizm Redklif-Brun. Tlkot Prson i rvnote sistem. Funkcionlizm u rheologiji: nov rheologij i
sistemsk teorij.
11. nedelj
predvnje - Neoevolucionizm
(Povrtk evolucionoj prdigmi u ntroplogiji, rheologiji i drutvenim nukm) Novi prosperitet. Lesli Vjt i
termodinmik kulture. Dulijn Stjurd i kulturn ekologij. Uticj neoevolucionizm n procesnu rheologiju. Socijln
ntropologij i etnorheologij. Opt i posebn evolucij Mrl Slins i Elmn Servis. Neoevolucionistike i
sistemske teorije o nstnku kompleksnih drutv. Socijlekologij i socijlbiologij. Evolucionistik rheologij:
povrtk Drvinu.
12. nedelj
predvnje - Interkcionisti
(Mrsel Mos i ogled o dru. Krl Polnji i supstntivistik kol ekonomske ntropologije. Vlertjn i svetski sistem.
Centr i periferij u rheologiji.) Dirkemov uticj. Mrsel Mos i Ogled o dru. Supstntivistik i formlistik kol
ekonomske ntropologije. Krl Polnji: nini i sfere rzmene. Imnuel Vlertjn i svetski sistem. Centr i periferij.
Znj ideje rzmene u rheologiji: Renfruovi modeli. Centr i periferij u rheologiji sfere interkcije.
13. nedelj
predvnje - Strukturlizm i mrksizm
(Strukturlizm i mrksizm u ntropologiji i rheologijii ) Opti pojmovi strukturlizm. Strukturlizm u lingvistici i
ntropologiji. Postoje li univerzlne strukture ljudskog um? Delo Klod Levi-Stros. Binrne opozicije. Britnski
strukturlisti: Edmund Li. Strukturlizm u rheologiji. Mrksizm u ntropologiji i rheologiji. Mrksizm n istoku i
zpdu. Teorijski i socijlni kontekst oivljvnj strukturlmnog mrksizm u zpdnoj rheologiji.
14. nedelj
predvnje - Zjednike postmoderne teme rheologije i socijlne ntropologije
(D li smo objektivni? Hermeneutik, Kliford Gerc i kritik pozitivizm. Telo, pol i rod, Mterijln kultur, Globlizm i
postkolonijlizm. Postmodernizm u ntropologiji i rheologiji. Postoji li objektivno spoznjn svet? Kritik bele
muke evropske rogncije. Sve teorije imju politiku teinu. Hermeneutik ko prevzilenje subjektivnosti i
objektivnosti. Delo Kliford Gerc. Zjednike postmoderne teme rheologije i ntropologije.
Opt dopunsk litertur
John Monaghan & Peter Just, Socijalna i kulturna antropologija, ahinpai, Sarajevo 2003.
Jerry D. Moore, Uvod u antropologiju, Jasenski i Turk, Zagreb, 2002.

Opt obvezn litertur

. Plvestr, Kulturni konteksti rheologije, Filozofski fkultet, Beogrd, 2011.
Entoni Gidens, Sociologij, (drugo izdnje), CID, Romnov, Podgoric - Bnj Luk, 2001. (Str 15-33)
n Porije, Istorij Etnologije, Plto, XX vek, Beogrd, 1999.
Ted Luelen, Uvod u politiku ntropologiju, Grdc, k Beogrd, 2001. (Str. 11-60; 104-135)
Elvin H, ntropoloke teorije, XX vek, Beogrd, 1979. (Knj. 1: str.1-100; 153-218; knj.2: str. 143-200)
Ugo Fbijeti, Roberto Mligeti, Vinenco Mter, Uvod u ntropologiju. Od loklnog do globlnog. Klio, Beogrd, 2002.
(Str.11-52; 109-178, 193-211)
K. Grin, Uvod u rheologiju, Beogrd, 2003. (poglvlj 1. i 6.)
B. Olsen, Od predmet do tekst, Beogrd, 2002, str: 1-23; 29-51; 54-64; 79-100; 113-152; 156-165; 174-190; 221-238.
Dvid Bidni, Koncept vrednosti u modernoj ntropologiji. ntropologij dns (uredio . L. Kreber), Vuk Krdi,
Beogrd, 1972. (Str. 575-592)
Edmund Li, Klod Levi-Stros, XX vek, Beogrd, 1972, 1982. (5-65).