UNO GRADIVO

ZA PREVOZ
UTEKOINJENIH
PLINOV

OPOMBA:
Gradivo ni dokonno. Zaradi lajega uenja je razdeljeno na tri dele. V prvem so
nateta poglavja, ki jih mora tudent vedeti, drugi del predstavljajo koncentrirani
zapiski, v tretjem pa so podrobneje obrazloena nekatera poglavja.
VELIKO USPEHA PRI UENJU!

PREDAVATELJ
VALTER SUBAN

TEME, KI JIH MORA TUDENT POZNATI

KEMIJSKA STRUKTURA PLINOV
FIZIKALNE LASTNOSTI PLINOV
TEMPERATURA
PRITISK
PARNI TLAK
VOLUMEN
GOSTOTA
EKSPANZIJSKI KOEFICIENT
ODNOS MED TEMPERATURO, PRITISKOM, VOLUMNOM IN
GOSTOTO
VISKOZNOST
NEVARNOSTI
STRUPENOST
EKSPLOZIVNOST
REAKTIVNOST
NEVARNOSTI NIZKIH TEMPERATUR (KRHKI LOM)
NEVARNOSTI VISOKIH TLAKOV (HIDRAVLINI UDAR)
LASTNOSTI PLINOV KI SE PREVAAJO PO MORJU
TANKI ZA PREVOZ UTEKOINJENIH PLINOV
VRSTE LADIJ ZA PREVOZ UTEKOINJENIH PLINOV
RAVNANJE S TOVOROM NA PLINSKIH TANKERJIH
TLAK
TEMPERATURA
UPARJEVANJE

PONOVNO UTEKOINJANJE PAR

PORABA PAR TOVORA KOT GORIVO

TANKERJI ZA PREVOZ UTEKOINJENIH PLINOV

Pri prevozu plinov so vai tirje elementi:
- temperatura (T)
- tlak (P)
- volumen (V)
- pretok (m3 / h )
metan 1 m3 tekoine 600 m3 plina
Pline merimo enako kot tekoine: ullage ali sounding ali elektrino indirektno.
1
.
Razteznostni koeficient je isti pri vseh plinih
273,16
Vt = V0 * (1+ * t).
Sprememba volumna pri plinih je konstantna pri vseh temperaturah. (obratno kot pri
nafti). Sprememba volumna zaradi temperature iz 154C na 152C :
V152= 1000 m3 (1 +

1
*2) =1007,3 m
273

1C =

1
273

0 K = -273,16 C
LATENTNA TOPLOTA izparevanja je potrebna koliina energije, da spremeni enoto
mase tekoine v paro brez spremembe temperature. Meri se v [J].
KRITINA TEMPERATURA plina je temperatura nad katero snov ne more biti

utekoinjeni ne glede na velikost tlaka.

KRITINI TLAK je tlak nad katerim snov ne more biti utekoinjena
KRITINI VOLUMEN je volumen nad katerim snovi ve ne moremo utekoiniti
PLIN je snov, ki je nad kritino temperaturo v plinastem stanju.
PARA je snov, ki je v plinastem stanju tudi pod svojo kritino temperaturo.
NORMALNI POGOJI v pomorskem prometu so pri t=0C in p=1atm = 1,0135 bar.
PARA je plinasti faza snovi, ki so pri normalnih pogojih v trdem ali tekoem stanju in
se v tako stanje lahko dovedejo samo s poveanjem tlaka ali znianjem temperature.

ZASIENA PARA- temperatura zasienja je tista, pri kateri se zane tekoina

uparjati.

Tlak lahko merimo:

- absolutno
- relativno glede na okolico : -podtlak vakumetri
-nadtlak manometri
MOL [ m] je koliina snovi, ki ima tako maso v kg kolikor tevilno znaa njegova
relativna molekularna masa.
1 MOL plina vsebuje isto tevilo molekul (velja za vse pline).
1 MOL kateregakoli plina ima pri istem tlaku in isti temperaturi enak volumen.
Masa 1 MOLA kateregakoli plina ima toliko kg kolikor znaa njegova relativna
molekularna masa.
V
= konst. pri p = konst.
1 MOL = molekule * kg
T
V1 V 2 V3

V
J
=
=
..= konst.
P* = R
R = 8315

T1 T2 T3
T
kg * kMOL * K
J

1 kg plina R = 8315

kMOL * K

p*V = m* R*T

Izoterma, izobara, izohora, adiabata, politropa

Q0
, nam pove koliko se spremeni toplota, e poviamo
Q
( Q toplota)

Koeficient hlajenja
temperaturo.
Q = T *S
Q0 = T0 * S

Utekoinjeni plini- so plini, ki imajo kritino temperaturo manjo od 50C ali je parni
tlak pri 50 C veji od 3 bare.
Naini utekoinjenja plinov:
1) Stalni tlak, nija temperatura (p=p0,T<T0).
Pod temi pogoji se prevaajo naravni plini (LNG), katerih cca 75% prevozov
predstavlja metan.
2) Stalna temperatura, viji tlak (T=T0, p>p0).
Pod temi pogoji se prevaajo LPG plini (butan, propan)
3)kombinacija (T<T0, p>p0).

Plini, ki se prevaajo so veinoma ogljikovodiki (cca95%), najveji dele predstavlja

metan. Najveje ladje LNG so reda velikosti VLLNG (maximalno 135000 m3,
L=300m)
-

metan
CH4
etan
C2 H6 (metan)
propan
C3 H8
butan
C4 H10
I-butan
C4 H10 (izobutan)
Etilen
C2 H4 (etan)
Propilen
C3 H6 (propan)
Butilen
C4 H8
Butadien
C4 H6 (bivinil, divinil)
Izopren
C5 H8Vinilklorid monomer C2 H3 C2 (VCM, klorietilen)
Etilenoksid
C2 H4O
Propilenoksid
C3 H6O

Plini, ki niso ogljikovodiki:

- Amoniak
NH3
- kisik
O2
- duik
N2
- ogljikov dioksid
CO2
- vodik
H
- helij
He

Na ladji je laje izdelati tanke za visoke tlake, kot za nizke temperature. e na primer
metan tlaimo ne pridobimo bistveno na temperaturi, zato ga samo ohlajamo. Vsi
plini so vnetljivi, zato obstaja nevarnost vnetja in eksplozije. Plini so tudi zelo nizkih
gostot, zato so hlapljivi.
TVL (strupenost pare) je za vsak plin drugaen.
Vsi LPG so anestetiki, zato ob uhajanju omamljajo ljudi. Nekaterim plinom je
potrebno posveati vejo pozornost:
1) amoniak v stiku z vodo moan lug
2) amoniak v stiku z zrakom vnetljiva zmes 10 25 %
3) amoniak v stiku z nekaterimi snovmi (Hg, Cl, Br) vnetljiva zmes
Puanje amoniaka kontroliramo z solno kislino bel oblak
4) LPG so brez vonja dodajamo aromate
5) LPG se topijo v mazivih e je koncentracija plina v mazivu ve kot 10% je
mazivo neuporabno ( vano pri kompresorju!)
6) LPG odmaujejo
7) ETAN, BUTAN, PROPAN pri poveanem tlaku ali zniani temperaturi reagirajo
z vodo in se kristalizirajo
8) Razne reakcije:
- reakcija z vodo (pogosto LPG) antifriz inhibitorje
- reakcija z samim seboj

reakcija z ostalimi plini in zrakom

reakcija z materiali
korozija

Inhibitorji so snovi, katere primeamo doloenemu plinu, da ne reagira z drugimi

snovmi.
Nekateri inhibitorji so strupeni. Plinom jih lahko dodajamo samo s posebnim
dovoljenjem naronika prevoza. Kadar tovor reagira s samim seboj pride do
polimerizacije in do segrevanja tankov, zato je potrebno tanke hladiti. Pri reakcijah z
ostalimi plini ni tako velike nevarnost kot pri kemikalijah.
Reakcija z materiali je nevarna pri plinih z gostoto vejo od 1, ker ti plini padejo na
palubo in lahko pokodujejo materiale. Tanki morajo biti iz snovi, ki ne reagira s
tovorom.
Preden zanemo dodajati inhibitorje moramo izpolniti certifikat. Obrazec vsebuje:
- ime ladje
- luko
- datum, as! (inhibitorji imajo omejen rok trajanja v dnevih)
- tehnini naziv tovora
- tehnini naziv inhibitorja
- koliina dodanega inhibitorja
- datum in as dodajanja
- priakovano trajanje inhibitorja
- temperaturo omejitve inhibitorja
- akcije, katere treba podvzeti med potekom potovanja (na primer;hlajenje)
- podpis za ladjo
- podpis za terminal
e katerikoli od teh podatkov ni dosegljiv se inhibitorja ne sme dodajati.
Kot pri kemikalijah je tudi pri plinih potrebno izobesiti listo o tovoru, katera mora
vsebovati:

izgled (brezbarven)
vonj (malo zaznaven, netipien)
glavne nevarnosti (vnetljivost, zdravstvena nevarnost, zaitna sredstva)
v sluaju nevarnosti postopek:
-poar : manjipena
veji vodna zavesa
-kontakt : z omi spiranje z vodo
z koo izpiranje z vodo in sterilnimi
ovoji
vdihanje svei zrak, umetno dihanje
-izpuanje (odstraniti izvore, ki so vnetljivi,
odstraniti ljudi, zapremo izvor puanja)
- karakteristike :
- kemine (formula, skupina, topnost)

-vnetljivost eksplozivnost (vnetie 40 C, plamenie, samovig

+500C, 2-10% meja eksplozivnosti;nevarnost eksplozije velika)
-reaktivnost ( na vodo, zrak, samoreakcija, materiali)
Efekti nizkih temperatur:
1) krhki lom (butle fracture) materiala
naprimer: metan se prevaa pri 161,7C, zato bi bili jekleni tanki neprimerni, zato se
uporablja zlitine iz: aluminija, avstenitnih jekel, niklja in bakra. Membranski LNG pa
so narejeni iz invarja (zelo drag material).
2) puanje (spillage) tovora lahko privede do krhkega loma ali keminih pokodb
materiala, e plin pua na nepriakovanem mestu
3) podhlajevanje (cool down) je nevarno na nepredvidenem mestu, ker lahko
povzroi krhki lom (naprimer kompresor)
4) hladna mesta (cold spots). Tanki so izolirani, vendar na nekaterih mestih vseeno
pride do hladnih mest, kar lahko opazimo po barvi.
5) Formiranje ledu (ice formation). LPG imajo v sebi vodo, kar lahko pokoduje
rpalke, kompresorje, ventile
Efekti visokih tlakov:
- hidravlini udar (pressure surge)
- varnostni ventili za hitro zapiranje morajo biti vedno kontrolirani
- v tanku mora biti vedno nadtlak (pri polnem in praznem tanku), da se preprei
dostop zraka. To lahko naredimo na dva naina:
- z izenaevanjem tlakov
- z cirkulacijo tovora ali par z rpalko
- gretje tankov

LADJE ZA PREVOZ PLINOV

Delimo jih na tri skupine:
- tovor se prevaa pod tlakom 17 bar (LPG, temperatura tovora se ne sme spustiti
izpod 0C zaradi krhkega loma, manje do 1000m3)
-

kombinacija tlaka in nizke temperature (LPG/C teh je najve,.T= do 50C,

p=4-7 bar
Dimenzije so do 15000 m3, tovor so LPG in industrijski plini (amonijak, izobutan,
propilen, vinilklorid)

tovor se prevaa popolnoma podhlajen

metan in LNG 162C
etilen -104C
LPG -55 C
Dimenzije ladij so 40000 m3 do 135000 m3 (l=300 m)

UTEKOINJENJE PLINOV
Tople pare toplotni izmenjevalec kompresor separato kondenzator
toplotni izmenjevalec (ohlajamo tekoino, hladi tople pare ) kondenzacijska
linija tank
Za bolji izkoristek imamo dvostopenjski utekoinjevalec, kjer gredo pare
vzporedno v dva razlina izmenjevalca toplote in v dva kompresorja. Nato gredo
pare skozi lovilec tekoin.
Kaskadni sistem:
Tople pare kompresor kondenzator ali : a)naslednji kompresor
b) odvod tekoine
Dvostopenjsko ohlajevanje:
Tople pare izmenjevalec toplote kondenzator intercooler izmenjevalec
toplote

UPARJANJE TEKOIN
para skozi tovor
Uparjalnik
tovor skozi paro

IZSUEVANJE TANKOV
Ko izpraznemo tank v njem ostanejo pare, katere povleemo iz tanka in ga
utekoinimo z hlajenjem v kondenzatorju na freon. Za dodatno izsuevanje
dovajamo vro zrak v tank, tako da pospeimo izparevanje v zrak (naprimer
metan)

INERTIRANJE TANKOV
Izpuni plini (e tovor dovoli se lahko uporabljajo ):
-N

- CO 2 ,
- CO,

- O 2 , nekatere kemikalije reagirajo; naprimer amoniak reagira z CO2

- SO 2

- voda,

- saje
Najvekrat se inertira s istim duikom.

Vsi postopki za delo na terminalu za gas tankerje so opisani v:

ISGOTT (interantional safety guide for oil tankers and terminals)
OCIMF (oil company international marine forum)
SIGTTO (society of international gas tankers and terminals operators)
SOLAS poglavje VII. IGS ( international gas code)

Ladja izpolni kontrolni listi A (obvezna za vse tankerje) in C (za plinske tankerje)
Podrobnosti pomembne v listi A za plinske tankerje:
A1 plinski tanker mora vezan tako, da ne more priti nikakor do poka cevi zaradi
nihanj. Nekateri tankerji izkrcavajo plin po krmi.
- NO UNAUTHORIZED PERSONS
Table morata biti izobeeni vedno
- NO OPEN LIGHTS

- NO SMOKING
- WARNING HAZARDUOS
- LIQUIFIED GAS
A7 Prepovedano krcanje goriva v asu pretovornih operacij
A8 ventil za zaustavitev v sili
A9 md pretovornimi operacijami morajo biti pripravljene protipoarne cevi za
gaenje ali redenje plina izparevanje
A10 tanki morajo biti pred krcanjem e podhlajeni na temperaturo plina
A11- v sluaju deja ne velja
A22 ventilacija mora biti zaprtega tipa
A23 air condition mora biti izklopljen iz omreja
A25 v asu pretovornih operacij NE SME biti odprtega ognja (kuha se na elektriko)
A26 hot work -prepovedan
cold work .minimalno potrebno
im pride do grmenja ali strel mora ladja za prevoz plina takoj ustaviti delo.
Check lista C plinski tankerji
C1 Ali so vsi podatki o tovoru podani (certifikat o inhibitorju) isto kot B1
C2- Ali je pripravljen sistem vodnega razprevanja!
C3- Ali so ustrezna sredstva za samozaito upravljalcev operacij pripravljena za
takojno uporabo?
Zadostno tevilo brezhibnih oblek in aparatov mora biti dostopno na ladji in na
kopnem.
C4- Ali so prostori inertirani ( e je potrebno)
C5- Ali delujejo vsi hitrozporni in ostali ventili?
C6 Ali so varnostni ventili povezani z sistemom in ali so by-pass zaprti?
C7-Ali ustrezno delujejo tovorne rpalke in kompresorji, in ali je dogovorjen pretok /
tlak?
C8- Ali je ohlajevalni / grelni sistem v dobrem stanju?
C9- Ali so detektorji uhajanja plina kalibrirani?
C10- Ali je merilec nivoja / alarm v dobrem stanju?
C11-Ali zaustavitev v sili deluje (pretovorne operacije)?

C12- Ali so usklajeni sistemi ladja / terminal (tlaki, pretoki)?

C13- Ali so minimalne temperature med ladjo in terminalom dogovorjene?
Stabilnost / trim morajo biti taki, da lahko ladja v vsakem trenutku izpluje. Med
pretovornimi operacijami se ne sme krcati goriva, in paziti je potrebno, da se nobeno
plovilo ne blia ladji zaradi nevarnosti loma cevi.
Velika nevarnost za plinske takerje je popolno brezvetrje zaradi uhajanja, pri vetrnem
stanju morajo biti detektorji v zavetju.
e se pojavi preplah puanja plina, se mora aktivirati sistem vodnega razprevanja.
Ker je plin mrzel, se bo v stiku z vodnimi kapljicami, spremenil v bel oblak. Tako se
ugotovi poloaj plina, preprei prehod plina skozi vodno zaveso. V kolikor pua
zmrznjen tekoi plin, je potrebno razlitje kropiti z veliko koliino vode, ker voda
segreva plin in s tem pospeuje izparevanje. Obenem greje palubo in s tem preprei
krhki lom.
Najbolj pogoste nevarnosti pri plinskih tankerjih:
-

okvara sistema za odkrivanje puanja

udarec na cevovod med pretovarjanjem
okvara napajalnega ter hladilnega cevovoda
okvara odpiranja / zapiranja ventilov po vrstnem redu
premajhni / preveliki curki (hidravlini udari)
hidrodinamine interference na ladjo (valovi, potresi)
mone eksplozije v bliini veza
okvara na tankih terminala
okvara sistema za prepreitev prevelikega tlaka
okvara na sistemu zapiralnih ventilov
razna loveka dejanja

LASTNOSTI PLINOV
Kemine lastnosti plinov
Nasieni ogljikovodiki
Nenasieni ogljikovodiki
Kemini plini
Polimerizacija
Tvorba hidratov
Mazanje in viskoznost
Fizine lastnosti utekoinjenih plinov
Stanje snovi
Kritina temperatura in tlak
Volumska relacija tekoina / pare
Tlak nasienih par
Entalpija
Plamenie in eksplozivnost
Inertni plini
Viri viga
PRINCIPI
KONSTRUKCIJE
LADIJ
ZA
UTEKOINJENIH PLINOV
Sistemi za skladienje tovora
Neodvisni tipi tankov
A tip tanka
B tip tanka
C tip tanka
Membranski tip tanka
Gaz Transport membranski sistem
Technigaz membranski sistem
Polmembranski tip tanka
Integrirani tank
Znotraj izolirani tank
Materiali za gradnjo tankov
Izolacija tankov
Tipi ladij za prevoz utekoinjenih plinov
A ladje popolnoma pod tlakom
B ladje delno hlajene / delno pod tlakom
C ladje delno pod tlakom / popolnoma hlajene
D popolnoma hlajene LPG ladje
E ladje za prevoz etilena
F ladje za prevoz LNG- ja

RAVNANJE S TOVOROM
Suenje
Inertiranje sistema tovora

PREVOZ

Inertiranje z premestitvijo
Inertiranje z redenjem
Redenje z ponavljajoim tlaenjem
Redenje s ponavljajoim podtlakom
Nepretrgano redenje
Splono o inertiranju
ienje ( zaplinjanje ) tankov
Zaplinjanje na morju s plinom iz tanka
Zaplinjanje na obali
Hlajenje tankov
Vkrcanje tovora
Prevoz tovora
Postroj za ponovno utekoinjanje tovora
Pare tovora kot gorivo
Raztovarjanje
Raztovarjanje s pomojo tlaka tovora
Raztovarjanje s pomojo centrifugalne rpalke
Raztovarjanje s pomojo centrifugalne rpalke in grelca tovora
Pretovarjanje z ladje na ladjo
Plovba brez tovora
Sprememba tovora
Razplinjanje, inertiranje in zraenje
Odstranjevanje tekoine
Razplinjanje
Gretje in prezraevanje tankov

LADIJSKA OPREMA IN INSTRUMENTI

Cevi za vodenje tovora
Ventili za vodenje tovora
Varnostni ( olajevalni ) ventili
rpalke tovora
Deepwell rpalke
Potopna rpalka
Booster ( tlane ) rpalke
Brizganje metanola v rpalke tovora
Grelci tovora
Uparjalniki tovora
Sistem za proizvodnjo inertnih plinov
Obalni prikljuki

PONOVNO UTEKOINJANJE IN NADZOR HLAPENJA TOVORA

Posredni cikel
Neposredni cikel

Enofazen neposredni cikel

Dvofazen neposredni cikel
Zaporedni ( kaskadni ) neposredni cikel
Kompresorji tovora in njihova oprema
Batni kompresorji
Vijani kompresorji
Separator tekoine na vstopu v kompresor
Kondenzator oddunega plina
Hlapenje tovora in sistem za upravljanje s parami

UVOD

Poznamo zelo velike ladje za prevoz utekoinjenih plinov popolnoma

izolirane in hlajene, nosilnosti ez 100000 m3 za prevoz LNG in LPG
pri skoraj atmosferskem tlaku in tudi manje nosilnost okoli 5000 m3,
za prevoz propana, butana in keminih plinov, pod tlakom ter
temperaturi okolice. Poznamo e eno vrsto ladij za prevoz
utekoinjenih plinov in sicer delno hlajeni / tlani tankerji. Ladje te
vrste imajo nosilnost od 1000 m3 pa do 20000 m3 in lahko prevaajo
ohlajene in delno ohlajene tovore pri tlaku od 5 do 9 barov.
Konstrukcija ladij za prevoz plina je podobna kot pri tankerjih za
prevoz surove nafte in kemikalij. Ladje za prevoz kemikalij skladiijo
najnevarneje tovore v centralnih tankih, ki so obdani z
medskladinimi prostori, manj nevarne kemikalije pa se lahko
prevaajo tudi v viinskih tankih. Noveji tankerji za prevoz surove
nafte morajo imeti loene balastne tanke, ki sluijo samo za vkrcanje
balasta, nameeni pa morajo biti tako, da dajejo doloeno varnost
tovoru. V obeh primerih morajo biti ladje zgrajene tako, da je im
manja monost izlitja tovora v morje, e ladja nasede oziroma je
udeleena pri trenju. Pri ladjah za prevoz utekoinjenih plinov so
tanki loeni od trupa ladje s prostori ki so lahko namenjeni tudi balastu.
Skladini tanki so vedno pod pritiskom, da se preprei vstop zraka v
tovorni sistem. Postopki pri vkrcanju, izkrcanju take ladje so zaprtega
tipa tako da pare, ki so v skladiu in jih izpodriva tovor vrnemo na
obalo preko povratne linije.
Konstrukcija ladje za prevoz utekoinjenih plinov se mora ujemati z
IMO standardi ( IGC - international gas code ), ti z SOLAS konvencijo
in pa z vsemi ostalimi normativi , ki veljajo za vse ostale vrste ladij.
Taka ladja mora biti opremljena z nadzornim sistemom temperatur in
tlakov tovora in sistemom za zaznavo plina ter nivoja tekoine v tanku,
vsi ti sistemi pa morajo biti alarmirani in nadzorovani. Ta oprema
skupaj s sistemom za inertiranje tankov in ustreznim sistemom za
utekoinjanje plina, seveda e je le ta potreben, naredijo ladjo za
prevoz utekoinjenega plina zanimivo in tudi nevarno. Tako ladjo in
njeno opremo je treba pravilno uporabljati in vzdrevati da zagotovimo
doloeno stopnjo varnosti.
Obstajajo razline ladje za prevoz utekoinjenih plinov, razlike pa so v
konstrukciji, opremi in delovanju, kar je seveda odvisno od tovora ki
ga prevaa, ter sistema za skladienje in upravljanje z njim.

KEMINE LASTNOSTI PLINOV

Ogljikovodiki so snovi katerih molekule vsebujejo, kot e samo ime

pove, atome ogljika in vodika, v razlinem agregatnem stanju,
plinastem, tekoem ali trdem, pri temperaturi in tlaku okolice v
odvisnosti od tevila atomov ogljika v molekuli. Ti ogljikovodiki ki
imajo do 4 atome ogljika v molekuli so pri temperaturi in tlaku okolice
v plinastem stanju. V to skupino spadajo utekoinjeni plini.
Ogljikovodiki z 5 pa do priblino 20 atomov ogljika v molekuli so pri
istih pogojih v tekoem stanju, ogljikovodiki z ve kot 20 atomov
ogljika v molekuli pa so pri istih pogojih v trdem agregatnem stanju.
Atom ogljika ima 4 vezi na katere lahko vee e en ali tudi ve atomov
ogljika ali drugih elementov. Atom vodika ima samo eno vez in lahko
nase vee le en atom. e so v molekuli ogljikovodika med atomi ogljika
le enojne vezi pravimo da je taka molekula nasiena. Za stabilne
ogljikovodike je znailna molekularna formula CnH2n+2 . Metan (CH4),
etan (C2H6), propan (C3H8) in vsi ostali nasieni ogljikovodiki.

H
H

H
H
H

Skica 1

) razvejana veriga

Butan ( C4 H

10

Izo-butan ( C4 H
ravna veriga

10

Molekularna struktura nekaterih nasienih ogljikovodikov

e pa molekula plina ima manj atomov vodika kot po zgoraj navedeni

formuli so dva ali ve atomov ogljika povezana z dvojno vezjo ali celo
trojno. Zaradi tega jih imenujemo nenasieni ogljikovodiki. Te vezi so
ibkeje kot enojne in zato so take snovi obutljiveje in kemino bolj
reaktivne, kot nasieni ogljikovodiki.

H
C

H
C

H
C

Propilen ( C3 H6 )

Butadin ( C4 H6 )

SKICA 2 MOLEKULARNA STRUKTURA NEKATERIH

NENASIENIH OGLJIKOVODIKOV
Tretjo skupino utekoinjenih plinov predstavljajo kemini plini. Ti
imajo v svoji molekularni zgradbi poleg ogljika in vodika tudi ostale
elemente. Veliko takih snovi je kemino zelo reaktivnih.

H
H

Propilen oksid ( C3 H6 O )
CHCl ) VCM

SKICA 3
PLINOV

Cl

H
Vinil klorid monomer ( CH2

MOLEKULARNA STRUKTURA NEKATERIH KEMINIH

Nasieni ogljikovodiki

Nasieni ogljikovodiki, kot so metan, etan, propan in butan so pri

normalnih pogojih pretovarjanja tekoine brez barve in vonja. So
gorljivi plini, ki pri gorenju sproajo ogljikov dioksid in vodno paro.
Kemino niso reaktivni, zato ne predstavljajo kompatibilnih problemov
z materiali ki se uporabljajo v te namene. e je v plinu prisotna vlaga
nastane iz utekoinjenega plina hidrat. Plinom se dodajajo snovi na
osnovi vepla za obarvanje in vonj, da jih laje zaznamo.

Nenasieni ogljikovodiki

Nenasieni ogljikovodiki, kot so etilen, propilen, butadin in ostali so

brezbarvne tekoine z znailnim sladkim vonjem. Kot pri nasienih

ogljikovodikih se pri gorenju tudi tukaj proizvede ogljikov dioksid in

vodna para. Ti plini so kemino bolj reaktivni kot nasieni
ogljikovodiki in v stiku s klorom nevarno reagirajo. Etilen, propilen in
butilen ne predstavljajo problemov pri stiku z konstrukcijskimi
materiali, medtem ko butadin in izopropan imata oba po dve dvojni
vezi in sta dale najbolj reaktivna v tej skupini ogljikovodikov. Butadin
reagira z zrakom in tvori perokside, ki so nestabilni in povzroijo
polimerizacijo. Ta plin v keminem smislu ni kompatibilen z bakrom,
srebrom, magnezijem in aluminijem in z njimi reagira.
Voda se v butadinu topi, ve pri vijih temperaturah. Pri ohlajevanju, z
vodo nasienega plina se voda izloa in taloi na dnu tanka, katero je
treba odstraniti preden temperatura v tanku dosee 0C.

Kemini plini

Kemini plini, ki se najpogosteje prevaajo z ladjami za prevoz

utekoinjenih plinov so amoniak, vinil klorid monomer ( VCM ), etilen
oksid, propilen oksid in klor. Ti plini ne pripadajo samo eni specifini
skupini, zato so si njihove kemine lastnosti razline.
Tekoi amoniak je brezbarvna tekoina z ostrim vonjem in gorljivimi
parami, ki gorijo z rumenim plamenom. Pri gorenju se proizvaja vodna
para in duik, ki pa mora biti v pravem razmerju zmean z zrakom ( 16
- 25% ), da postane vnetljiv. Kljub visoki energiji ki je potrebna da se
amoniak vge se ga smatra kot gorljiv tovor. Amoniak je tudi toksien
in zelo reaktiven. Z klorom, jodom, bromom in srebrovim oksidom
tvori eksplozivne snovi. Pare amoniaka se zelo topijo v vodi in nastane
mona alkalna snov amonijev hidroksid. En volumski del vode raztopi
do 200 volumskih delov par amoniaka. Zaradi tega je zelo nezaelen
stik z vodo v tanku, ker hitro pride do negativnega tlaka v tanku. Ker je
amoniak zelo reaktiven so aluminijaste in bakrene zlitine, poli vinil
kloridi ter gume neuporabne za delo z amoniakom. Uporabni materiali
so nerjavee jeklo ter posebne gume.
Vinil klorid monomer ( VCM ) je brezbarvna tekoina z znailnim
sladkim vonjem. Je zelo reaktiven z vodo ter vnetljiv in toksien.
Aluminij, baker, srebro in magnezij so neprimerni za delo s to snovjo.

Ogljikov dioksid

Kisik

Vodna para

Klor (suhi)

Propilen oksid

Etilen oksid

VCM

Amoniak

Butadin

Butilen

Propilen

Etilen

Butan

Propan

Etan

Metan

TABELA 1 KEMINA KOMPATIBILNOST UTEKOINJENIH

PLINOV

Metan
X
Etan
X
Propan
X
Butan
X
Etilen
X
Propilen
X
Butilen
X
Butadin
X X X
Amoniak
X X X X
X
VCM
X
X
Etiten oksid
X
X
Propilen oksid
X
Klor (suhi)
X X X X X X X X X X
X
Vodna para
X X
X
Kisik
X
X X
Ogljikov dioksod
X
Zrak
X
X X

Etilen oksid in propilen oksid sta brezbarvni tekoini z vonjem

podobnim etru. Sta toksina, gorljiva in zelo reaktivna. Zelo nevarna je
reakcija z amoniakom. V stiku z zrakom in neistoami polimerizirata.
Aluminijaste, bakrene ter srebrne zlitine in magnezij ter ivo srebro so
neprimerni materiali za delo s temi plini.
Klor je rumena tekoina z zelenimi parami. Ima oster in draljiv vonj,
je zelo toksien ter negorljiv, pospeuje pa gorenje drugih snovi
podobno kot kisik. V vodi se topi in tvori zelo korozivno snov, zaradi
tega je problematino skladienje in prevaanje. Klor se topi v sodi
bikarboni in ta se zato uporablja za absorbiranje klorovih par.

REAKTIVNO Z:
Magnezij
Srebro
Cink
Baker
Aluminij
Jeklo
X
X
Nerjavee jeklo
elezo
PTFE
PVC
Poliuretan
X X X X
Etanol
Metanol

X
X X
X
X X
X X X

Klor

Propilen oksid

Etilen oksid

VCM

Amoniak

Butadin

Butilen

Propilen

Etilen

Butan

Propan

Etan

Metan

TABELA 2A KEMINE LASTNOSTI UTEKOINJENIH PLINOV

X X
X X X
X
X X
X X X
X
X X

X
X
X
X
X

Gorljivost
Toksinost
Polimerizacija

Klor

Propilen oksid

Etilen oksid

VCM

Amoniak

Butadin

Butilen

Propilen

Etilen

Butan

Propan

Etan

Metan

TABELA 2B KEMINE LASTNOSTI UTEKOINJENIH PLINOV

X X X X X X X X X X X X
X X X X X X
X
X X

Polimerizacija

Pri vseh plinih ki imajo dvojno vez v svoji kemini zgradbi, lahko
pride do polimerizacije. Ti plini so prej omenjeni nenasieni
ogljikovodiki. Polimerizacija se zane ko neka doloena molekula
reagira z enako molekulo in iz monomere nastane dimera in tako naprej
nastanejo dolge molekule sestavljene iz tisoe monomer. Ta proces je
eksotermen in se lahko prine brez zunanjih vplivov, ali pa ga povzroi
kisik in neistoe v tovoru. Pri polimerizaciji tovor pridobi viskoznost,
dokler ne nastane trda polimera.
Polimerizacija se lahko preprei ali pa vsaj omeji z dodajanjem
ustreznih inhibitorjev. Povezava med tlakom par inhibitorja in tlakom
par tovora je pomembna zaradi efektivnosti inhibitorja. e je tlak par
inhibitorja veji od tlaka par tovora je zaitenost par tovora veja. Pri
zaiti pred polimerizacijo tekoega dela tovora je stvar obratna. Zato
se vasih uporabljata dva inhibitorja, pri katerem prvi s tlakom par
vejim od tlaka par tovora za plinasti del, drugi pa ima tlak par niji kot
je tlak tovora za prepreiti polimerizacijo v tekoem delu tovora.
Veliko inhibitorjev je toksinih, zato moramo z njimi in s tovorom ki
mu je bil inhibitor dodan ravnat previdno.

Tvorba hidratov

LPG-ji kot sta propan in butan lahko pod doloenimi pogoji tlaka in
temperature, pri prisotnosti vode tvorijo hidrate. Voda je prisotna v
plinu kot neistoa, ter na stenah tanka poleg rje, ki dehidrira v stiku z
LPG-jem in se usede na dno tanka. Hidrati so beli kristali, ki lahko
zamaijo filtre, pokodujejo sistem za lovljenje par, regulacijske ventile
ter rpalke tovora.
Zoper tvorbi hidratov se na doloenih tokah dodajo inhibitorji kot so
metanol in etanol. Paziti moramo pri dodajanju takih inhibitorjev, ker
lahko reagirajo z inhibitorji za prepreitev polimerizacije.

Mazanje in viskoznost

Viskoznost utekoinjenih ogljikovodikov je pomembna pri doloanju

njihovih mazalnih sposobnosti. V primerjavi z mazalnimi olji ali celo
vodo imajo utekoinjeni plini slabe mazalne sposobnosti. Olja in masti
topijo utekoinjene pline, kar jim zmanjuje mazalne sposobnosti, to se
pa kae v poveani obrabi tesnil, kompresorjev,...
Utekoinjeni plini imajo tudi slabe hladilne sposobnosti in slabo
odnaajo toploto od leajev rpalk. Ko se plin ki slui za hlajenje
leajev in tesnilk upari izpodrine tekoino ven iz leaja, in tako pride
do pregrevanja. To je najveji vzrok teav pri mazanju kompresorjev.

FIZINE LASTNOSTI UTEKOINJENIH PLINOV

Fizine lastnosti utekoinjenih plinov so odvisne od molekularne

strukture. Doloene snovi pri isti molekularni formuli imajo razlino
razporejene atome. Te razline oblike iste osnovne snovi se imenujejo
izomere. Take snovi imajo isto molekularno maso, ter razline fizine
in kemine lastnosti. Zelo pomembna fizina lastnost plinov je relacija
med tlakom in temperaturo nasienih par, kar doloa zgradbo ter
opremo za ravnanje s specifinimi tovori.
Stanje snovi

Temperatura ( t )

Latentna toplota je enaka

pri vseh tlakih

Para

Uparjanje ali
kondenzacija

Tekoina

Taljenje ali
strjevanje

Trdna snov

Veliko snovi je lahko istoasno v trdem, tekoem in plinastem stanju.

Pri spremembi iz trdega v tekoe in iz tekoega v plinasto stanje je
potrebno dovesti toploto ter obratno. Toplota, ki se doda ali odvzame
snovi se imenuje latentna toplota, ki je za doloeno koliino snovi
enaka v obeh smereh. Taljenje ali strjevanje poteka pri doloeni
temperaturi snovi in je navidezno neodvisno od tlaka. Uparjanje ali
strjevanje iste snovi poteka pri temperaturi, ki se spreminja s tlakom
snovi. Latentna toplota uparjanja se spreminja s tlakom. Temperatura,
tlak in latentna toplota uparjanja so pri plinih bistvenega pomena.

Latentna
toplota
je od
tlaka
odvisna

Toplota

SKICA 4 RELACIJA MED TEMPERATURO IN TOPLOTO PRI

RAZLINIH STANJIH SNOVI
Pri uhajanju popolnoma ohlajenega plina iz tanka, ki je skladien pri
atmosferskem tlaku ali nekoliko vijem, se plin direktno dotika stvari
okoli sebe, ki so pri temperaturi okolice. Temperaturna razlika med
utekoinjenim plinom in okolico povzroi takojnji prenos latentne

toplote na utekoinjen plin, kar se kae v nastajanju par plina.

Povrine ki se jih je utekoinjen plin dotaknil se ohladijo, nakar se
zmanja temperaturna razlika in stabilizira ter zmanja uhajanje plina
od zaetnega, dokler utekoinjen plin popolnoma ne izhlapi.
e pa utekoinjen plin sluajno pua v morje, voda bolje odvaja
toploto, se temperaturna razlika ne spremeni od zaetne, ter ni nobene
spremembe v stopnji puanja.
Tekoina izpuena iz tanka ekspandira na tlak okolice. Zelo hitro
ekspandiranje plina povzroi, da se latentna toplota odvzame
utekoinjenemu plinu samemu, ki se hitro ohladi na temperaturo
uparjanja pri atmosferskem tlaku. To se imenuje hitro izparevanje (
flash evaporation ). Odvisno je od spremembe tlaka koliko tekoine bo
ulo v atmosfero. Pri uhajanju plina pride do kondenzacije vodne pare
kar izgleda kot bel oblak. Vse take tekoine izhlapijo na podoben
nain, kar pomeni, da obstaja velika nevarnost eksplozije zaradi
meanice plina in zraka. Hitro ohlajanje plina spremeni strukturo
okolikih materialov in je zelo nevarno tudi za ljudi.

Kritina temperatura in tlak

Kritina temperatura plina je temperatura nad katero snov ne more biti

utekoinjena, ne glede na velikost tlaka. Kritini tlak plina je potreben
tlak za utekoinjanje plina pri svoji kritini temperaturi. Vse pline
razen LNG-jev ( metan, etan, etilen ) utekoinjamo samo s pritiskom
pri temperaturi okolice. Za upravljanje in skladienje LNG-ja pa
uporabljamo hladilne procese.

Volumska relacija tekoina / pare

Kondenzacijsko razmerje nam pove koliino tekoine (dm3 ) nastane,

ki pri atmosferskem tlaku kondenzira iz 1 m3 plina pri 1 baru in 0C.
e je plin nad svojo kritino temperaturo pri 0C ( npr. metan ) je
razmerje podano za pare pri atmosferskem vreliu tekoine.
Plini se lahko stiskajo ali irijo po dveh teoretinih postopkih.:
izotermno, kjer spreminjajo agregatno stanje pri konstantni temperaturi
, ali adiabetno, kjer plin spremeni agregatno stanje brez spremembe
energije glede na okolico. Povezava med tlakom in volumnom med
izotermno in adiabatno kompresijo ali ekspanzijo je prikazana v
naslednji skici. Stiskanje plina se kae v povianju njegove temperature
in obratno pri ekspanziji. V primeru adiabatne kompresije ( A ) bi
moral teoretini postopek potekati zelo hitro, medtem ko pri izotermni

kompresiji ( B ) teoretini postopek poteka zelo poasi. V praksi ni

mogoa ne adiabatna in ne izotermna kompresija, temve nekaj vmes.

C
A
Tlak

Realna sprememba
stanja plina

Volumen

SKICA 5 POVEZAVA MED ADIABATNO IN IZOTERMNO

SPREMEMBO STANJA PLINA
Tlak nasienih par

Pare v prostoru nad tekoino niso statine, molekule tekoine na

povrini se nenehno spreminjajo iz tekoe oblike v plin in obratno.
Prostoru nad tekoino pravimo da je nenasien s parami pri doloeni
temperaturi, e lahko sprejme e ve par plina pri isti temperaturi.
Nasiene pare pri neki temperaturi se ustvarijo, ko so pare v ravnovesju
z tekoino pri tej temperaturi. Pri teh pogojih prostor nad tekoino od
nje ne more sprejeti ve par.
Tlak nasienih plinov pri doloeni temperaturi se imenuje tlak
nasienih par te snovi pri tej temperaturi. Obstajajo razline metode
merjenja tlaka nasienih par. Merilec sestavlja barometrska cevica , v
kateri se nahaja ivo srebro. To cevico obrnemo na glavo in jo
vtaknemo v posodo z ivim srebrom. Prostor nad ivim srebrom je
vakuum, toda ne popoln, ker so vmes tudi pare ivega srebra. Viina
ivega srebra je vrednost atmosferskega tlaka. Manjo koliino
tekoine vstavimo v barometer, kjer se zaradi vakuuma uplini. Nivo
ivega srebra pade za novo vrednost. Razlika teh dveh vrednosti nam
poda tlak nasienih par v mm Hg za doloeno temperaturo.

Hlapenje je povrinska reakcija, kjer hitreje molekule uidejo iz

povrine tekoine, medtem ko je vretje reakcija, ki se vri v notranjosti
tekoine, ko je tlak par enak tlaku v tekoini. S spremembo tlaka nad
tekoino je mono vretje tekoine pri razlinih temperaturah.
Znievanje tlaka povzroi znianje vrelia in obratno, kar pa ne
poteka linearno.
Razlini utekoinjeni plini naredijo razline nasiene parne tlake, kot
kaeta diagrama. Plini ogljikovodikov, ki jih sestavljajo manje
molekule naredijo veje nasiene parne tlake kot veje molekule.
Kemini plini pa naredijo veliko nije nasiene parne tlake kot plini
manjih molekul ogljikovodikov.
Horizontalna os nam pove pri kateri temperaturi utekoinjeni plini
vrejo pri atmosferskem tlaku ( temperatura pri kateri je tlak nasienih
par enak atmosferskemu ). To je temperatura pri kateri se prevaajo
tovori v popolnoma hlajenimi ladjami.

Na naslednji strani
Skica 6 Diagrama povezave med temperaturo in tlakom za nasiene in
nenasiene ogljikovodike ter kemine pline

Entalpija

Entalpija doloene mase snovi je koliina svoje termodinamine

energije. Entalpija je definirana kot H=U+PV, kjer je:
U notranja energija
P absolutni tlak
V skupni volumen ( tekoina + pare )
Entalpija je izraena v kJ/kg
Notranja energija je termodinamina energija, ki se pripisuje fizinemu
stanju snovi. Izraz PV nam predstavlja energijo v sistemu, v relaciji z
tlakom in volumnom. Absolutne entalpijske vrednosti nam dajejo
uporabne podatke, entalpijske razlike pa so za nas pomembneje. Tedaj
ko s spremembo entalpije izrazimo vso spremembo energije v snovi pri
termodinaminih procesih, je entalpija pomembna vrednost, ki
predstavlja spremembe dela in notranje energije v procesu kompresije,
ekspanzije, hlapenja in kondenzacije, kar sreujemo pri utekoinjanju
povratnih par. V takih procesih spremembe kinetine in potencialne
energije so zanemarljive, in te entalpijske spremembe so izraunljive iz
termodinaminih vrednosti. Tabelarine entalpijske
vrednosti
nekaterih plinov so zapisane, vendar najuporabneji in razirjeni so
Molierovi diagrami. Obstajajo diagrami za veliko tekoih snovi in
utekoinjenih plinov, ki seveda morajo biti na razpolago na ladjah za
prevoz takih snovi.

skica 7 Mollierov diagram za propan

Na diagramu je prikazan primer spremembe med tlakom in entalpijo, ki

se kae pri normalnem ciklu ponovnega utekoinjanja povratnih par pri
delno hlajenem propanu, ki je natovorjen pri tlaku 3 bar-e in
temperaturi -14C, toka A. Iz te toke povratne pare stisnemo na tlak
10 bar-ov, v toki B. Smatra se, da je kompresija adiabatna, se pravi
brez izgube energije. Pri idealnih procesih je sprememba entropije
enaka ni, in sprememba stanja med toko A in B poteka pri konstantni
entropiji. Razlika v entalpiji med tokama A in B predstavlja delo ki ga
je plin prevzel od kompresorja.
Iz toke B do C pline hladimo, ki kondenzirajo. Toka C na diagramu
je v podroju podhlajevanja. Sprememba entalpije med tokama B in C
predstavlja toploto odvzeto v kondenzatorju.
Kondenzirani plin se nato vodi preko ventila za regulacijo povratnih
par v tank kjer ekspandira do tlaka 3 barov, brez spremembe entalpije.
rta med toko C in D je vertikalna. Pozicija toke D nam pove
stopnjo vlanosti povratnega kondenzata, kar je v tem primeru 0,2, se
pravi da je 20% mase kondenzata pare, ostalih 80 % mase pa tekoine.
Skupni efekt hlajenja se kae v razliki entalpij med tokama A in D.

Plamenie in eksplozivnost

Gorenje je kemina reakcija , ki se zane z vigom, pri katerem gorljivi

plini skupaj s kisikom v pravem razmerju dajejo ogljikov dioksid,
vodno paro in toploto. Pod idealnimi pogoji gorenje propana lahko po
kemini enabi napiemo takole.
C3H8 + 5O2
propan kisik

gorenje 3CO2
+
ogljikov dioksid

4H2O +
vodna para

toplota

Tri potrebne stvari za gorenje so gorivo, kisik in vigalna toplota.

Razmerje gorljivih plinov in kisika morasta biti v mejah gorljivosti.
Plini ki so proizvedeni med gorenjem se grejejo z reakcijo gorenja. V
odprtih prostorih je irjenje teh plinov neovirano, medtem ko v zaprtih
prostorih pride do vianja tlaka. e je svoboda gibanja teh plinov
ovirana na kakren koli nain, tlak naraste, s tem pa tudi hitrost toka
plamena, kar celoten postopek e bolj pospei. To lahko hitro pripelje
do eksplozije. V doloenih omejenih pogojih, kot je npr. tank za
skladienje plinov, kjer irjenje plina ne more biti pravoasno
opaeno, lahko notranji tlak povzroi ruitev tanka. Pri tem pa nastane
razpoka, skozi katero plin pod mono poveanim pritiskom bruha ven z
veliko hitrostjo.
Izraz obmoje gorljivosti nam pove razmerje plina v zraku potrebnega
za gorenje. To je obmoje med minimalno in maksimalno potrebno
koncentracijo plina v zraku, da lahko pride do viga. LFL ( lower
flammable limit ) UFL ( upper flammable limit )
Vsi utekoinjeni plini z izjemo klora so gorljivi vendar koncentracija
plina v zraku mora biti razlina.

Tabela 4 Vigalne lastnosti utekoinjenih plinov

Utekoinjeni
Toka viga ( C )
plini
Metan
-175
Etan
-125
Propan
-105
n-Butan
-60
i-Butan
-76
Etilen
-150
Propilen
-180
alfa-Butilen
-80
beta-Butilen
-72
Butadin
-60
Isopren
-50
VCM
-78
Etilen oksid
-18
Propilen
-37
oksid
Amoniak
-57
Klor

Razmerje gorljivosti
( vol.% v zraku )
5,3 - 14
3,1 - 12,5
2,1 - 9,5
1,8 - 8,5
1,8 - 8,5
3 - 32,0
2 - 11,1
1,6 - 9,3
1,8 - 8,8
2 - 12,6
1 - 9,7
4 - 33,0
3 - 100

Temperatura
samoviga ( C )
595
510
468
365
500
453
453
440
465
418
220
472
429

2,8 - 37
16 - 25
Negorljiv

465
615

Toka viga ( flash point ) utekoinjenega plina je najnija temperatura

pri kateri tekoina naredi dovolj plinov ki se skupaj z zrakom lahko
vgejo. Taki tovori se ne prevaajo pri temperaturah nijih od lastne
toke viga. Prostor kjer se zbirajo pare nad temi tovori ne
predstavljajo nevarnosti viga dokler so polni plina in brez kisika.
Toka samoviga snovi ( self - ignition temperature ) je temperatura pri
kateri se meanica plina in zraka vge sama od sebe.
Najpogosteji viri viga meanice gorljivih hlapov so odprti ogenj,
iskra, ki nastane pri trku kovine ob kovino in elektrina iskra. Najnija
potrebna energija (minimum ignition energy) za vig ogljikovodikov je
zelo nizka e posebno takrat, ko je koncentracija par nekje v sredini
gorljivega obmoja in znaa le nekaj milijoulov . Amoniak pa
potrebuje priblino 600 krat vejo energijo za vig, toda tudi ta
koliina najvekrat s lovekim oesom ni opazna.

Inertni plini

Rast koncentracije kisika v gorljivi zmesi povzroa iritev polja

gorljivosti in manjanje potrebne energije za vig. e je premalo
kisika, je tudi zmes negorljiva. Spodnja slika kae gorljivost za
ogljikovodike zmeane z zrakom in duikom. Zmes je predstavljena na
horizontalni osi z doloenim procentom kisika v celotni meanici.
Ozek pas gorljivosti, glede na koliino kisika je oznaen s poljem
gorljivo. Razvidno je tudi da premalo kisika v zmesi naredi zmes
inertno. Ta vrednost je za veino ogljikovodikov med 10% in 12%
kisika v zmesi. IMO pa doloa, z IGC pravilnikom, da meanica ne
sme vsebovati ve kot 8% kisika da ji lahko reemo inertna.

Skica 8 Meje gorljivosti za tipien ogljikovodik v meanici z zrakom

Diagram je tudi uporaben pri inertiranju in zaplinjanju tankov. Za

primer vzemimo, da atmosfero v tanku predstavlja toka A. e se tank
nato razplini z zrakom, sestava atmosfere v tanku se giblje po premici
AB do toke B. V takem primeru atmosfera v tanku postane za doloen

as gorljiva. Temu se lahko izognemo z inertiranjem tanka po premici

AC do toke C, pod kritino reditveno linijo. Zaplinjanje se tako
lahko vri, ne da bi preli obmoje gorljivosit. To pa seveda lahko
naredimo samo e natanno in na ve tokah izmerimo atmosfero v
tanku, seveda z zanesljivimi in kalibriranimi instrumenti. Pri tem
procesu moramo upotevati doloeno stopnjo varnosti, zaradi
nehomogenosti atmosfere v tanku.

Viri viga

Osnove metod prepreitve viga in eksplozije ladij za prevoz plinov in

terminalov za pretovarjanje, doseemo z kontroliranjem atmosfere in
prepreitvijo puanja utekoinjenega plina in par v atmosfero.
Prepreitev viga z nadzorovanjem virov viga ( temperatura, iskra ) je
teko dosei. Vir viga je vedno prisoten, lahko zaradi loveke napake
ali zaradi nepriakovanega dogodka.
Kajenje je najpogosteji vir viga v takih conah, zaradi tega se doloijo
obmoja kjer je kajenje dovoljeno. Posebno pozornost moramo
posveati takim conam pri rokovanju s tovorom, e posebno takrat, ko
so prisotni obiskovalci, ker se marsikdo ne zaveda narave tovora.
Topla in hladna dela se dovolijo z izvajanjem strogega nadzora nad
okolico. To pa lahko doseemo z uporabo kontrolne liste ( check list ),
ki nas opozarja na vse postopke, ki jih je potrebno izvesti pred
zaetkom dela. Atmosfera mora biti vedno nadzirana v teku taknih
del, z instrumenti ki imajo monost alarmiranja, e je prisotna gorljiva
snov. Uporaba varnega orodja lahko daje varljivo podobo varnosti.
Tako orodje je narejeno iz mehke bakrene zlitine, tako da pri udaru ne
iskri, vendar na to se ne smemo zanaati.
Statina elektrika naraste, ko rpamo tekoine ali pline pri visoki
hitrosti. Ne prevodne tekoine, emulzije, ogljikov dioksid in para so
pogosti viri statine elektrike. V glavnem proizvodnja statine elektrike
naraste s hitrostjo pretoka, nevarnost pa je veja pri suhih vremenskih
pogojih. Helikopterji so veliki proizvajalci statine elektrike, zato je
priporoljivo, da pri pristajanju ali vzletu vrejo ozemljitveni kabel v
morje.
Vsi elektrini instrumenti, ki se jih uporablja v nevarnih conah morajo
biti posebne izdelave. Cone nevarnosti pa se delijo na:
Cona 0 Prostor pogostih pojavov eksplozivne meanice, ki dolgo
traja.
Cona 1 Prostor kjer je eksplozivna meanica predvidena zaradi
tehnolokega
procesa, ni toliko pogosta in traja manj asa.
Cona 2 Prostor v katerem se eksplozivna meanica redkeje pojavi in
kratko traja.
Iskra se lahko sprosti pri spojitvi ali odklopu prikljukov za
pretovarjanje. Tok lahko stee po tem prikljuku zaradi razlike v
elektrinih potencialih med ladjo in terminalom, v povezavi z morjem.
Ta razlika se lahko povea zaradi katodne zaite na ladij in terminalu.
Produkt vseh teh faktorjev pa povzroi moneji tok in iskro pri

spojitvi ali odklopu prikljuka. Zato se sedaj vedno ve uporabljajo

izolirane prirobnice, da se preprei iskrenje.

PRINCIPI KONSTRUKCIJE LADIJ ZA PREVOZ

UTEKOINJENIH PLINOV

Izgradnja ladij za prevoz utekoinjenih plinov je podobna gradnji

tankerjev, iz katerih se je tudi razvila. Skladienje tovora v trupu ladje
je zelo razlino zaradi specifinosti tovora, ki zahteva hranjenje pri
nizki temperaturi, povianem tlaku ali kombinirano.
Ladje za prevoz utekoinjenega plina pod tlakom so lahko prepoznavne
zaradi sferine ali cilindrine oblike tankov. Tudi ladje za prevoz LNGja imajo podobne oblike tankov. Ladje za prevoz svojih tovorov pri
atmosferskem tlaku imajo prizmatine tanke in jih je teko razloiti od
tankerjev.
IMO koda za konstrukcijo in opremo ladij za prevoz utekoinjenih
plinov kot razsuti tovor, predpisuje pravila za gradnjo ladij po 31
oktobru 1976, posebna pravila pa tudi za ladje, ki so bile grajene pred
tem datumom. Vsa ta pravila skupaj pa so znana kot IMO Gas Codes.
IGC (International Gas Code ) pa so pravila, ki veljajo za gradnjo ladij
od 1.junija 1986 dalje. IGC pravila vsebuje tudi SOLAS konvencijo, ki
je leta 1986 postala obvezna za vse drave podpisnice SOLAS in
MARPOL konvencij.
Nekaj vanih podatkov ki jih upotevamo pred gradnjo ladje za prevoz
utekoinjenih plinov:
- vrsta tovora ki ga bo ladja prevaala
- vrsta skladienja (pod tlakom, delno pod tlakom, hlajeno)
- nain rokovanja s tovorom in koliina tovora
- zmonosti terminalov za pretovarjanje katere bo ladja obiskovala
Ladje za prevoz utekoinjenih plinov so si v zgradbi lahko zelo
razline zaradi specifiih tovorov, opreme in poti kjer delujejo.

Sistemi za skladienje tovora

IMO koda doloa pet razlinih tipov tankov za skladienje

utekoinjenega plina
- a - neodvisen tank
- b - membranski tank
- c - pol membranski tank
- d - integrirani tank
- e - znotraj izolirani tank
Neodvisni in membranski tip tanka sta danes najve v uporabi.

Neodvisni tipi tankov

Ti tipi tankov so samonosni in niso del ladijskega trupa.V odvisnosti

od tlaka poznamo tri vrste takih tankov: A,B in C.

A tip tanka
Tip A neodvisnega tanka je v glavnem zgrajen iz ravnih povrin.
Najveji tlak ,ki se lahko v takem tanku razvije je 0,7 bar-a, kar pomeni
da mora biti tovor popolnoma hlajen in pri atmosferskem tlaku.
Samonosni prizmatini tank potrebuje notranje ojaitve. Ladje ki imajo
tanke te vrste in prevaajo tovore ohlajene pod 10C, morajo imeti
tudi pomono pregrado secondarry barrier, ki varuje trup ladje pred
nizkimi temperaturami.

Skica 9 Prizmatini samonosni tank tipa A pri popolnoma hlajenih

LPG ladjah

Za tipine popolnoma hlajene LPG tankerje, ki ne vozijo tovorov pod

55C, mora pomona pregrada biti sposobna nositi celoten volumen
tanka in lahko predstavlja del ladijskega trupa, seveda pa more ta del
trupa biti grajen iz posebnega jekla, ki prenaa nizke temperature. V
nasprotnem primeru pa mora vsak tank imeti loeno pomono
pregrado. Ta pomona pregrada pa mora biti sposobna zadrevati
puanje za obdobje 15 dni.
Prostor med steno tanka ali primary barrier in pomono pregrado
secondary barrier se imenuje medpregradni prostor ali hold space.

e prevaamo vnetljive tovore se ta prostor napolne z inertnim plinom,

da se preprei monost viga v primeru puanja. Take tanke se lahko
termino izolira v notranjosti ali na zunanji steni.

B tip tanka
Sferini tank je predstavnik B tipa tankov. Zaradi njegovih znailnosti
potrebuje le delno pomono pregrado, ki je sestavljena iz pladnja, ki
zbira kaplje drip try in pregrade, ki prepreuje pljuskanje splash
barrier. Medpregradni prostor hold space je tukaj napolnjen z
inertnim plinom ali pa je lahko opremljen z prezraevalnim sistemom
in detektorjem plina, kateri ko zazna plin inertira medpregradni prostor.
Varovalna jeklena kupola in izolacija sta namaeni na zunanji strani
stene tanka. Sferini tanki tipa B so namenjeni prevozu LNG-ja, kar
predstavlja manji stroek izdelave zaradi zmanjane pomone
pregrade. Ni obvezno da je B tip tanka sferien. B tip tanka
prizmatine oblike najdemo pri ladjah za prevoz LPG-ja kjer so viji
tlaki v tanku.

Skica 10 Sferini samonosni tank tipa B

C tip tanka
Ta tip tanka je ponavadi sferine ali cilindrine oblike. Cilindrini tanki
so lahko na ladjo nameeni vertikalno ali horizontalno. Ta vrsta tanka
se uporablja pri delno hlajenih in popolnoma utekoinjenih tovorih.
Pogosto se uporablja pri ladjah za prevoz popolnoma hlajenih tovorov
in je zgrajen iz posebnega jekla ki prenaa nizke temperature. Kjer se
uporabljajo tanki te vrste, ni potrebno imeti e pomone pregrade,
medpregradni prostor pa je lahko napolnjen z inertnim plinom ali
zrakom.
V primeru da tank uporabljamo za prevoz popolnoma utekoinjenega
plina, kjer je tovor skladien pri temperaturi okolice, mora biti tank
zgrajen za tlak delovanja 17 bar-ov ali ve. Za delno pod tlakom in
popolnoma hlajene ladje je tank in pa tudi oprema zgrajena za
delovanje pri 5-7 bar-ov in 50% vakuuma. Jeklo iz katerega je tank
grajen mora prenaati temperature do 48C za prevoz LPG-ja in
103C za prevoz etilena in LNG-ja.

Skica 11 Tank tipa C na ladjah popolnoma hlajenih delno pod tlakom

3.3. Membranski tip tanka

Membranski sistemi skladienja takega tovora so narejeni iz zelo
tanke primarne pregrade ali membrane, ki jo nosi izolacija ob trupu
ladje. Membranski sistem skladienja je opremljen e s celotno
sekundarno pregrado ki daje popolnost tanku v primeru puanja
primarne pregrade. Membrana je narejena na tak nain, da se termine
in druge spremembe kompenzirajo, brez pokodb membrane. V
uporabi sta dva membranska sistema, ki sta imenovana po drubah ki
sta jih razvila, in oba projektirana za prevoz LNG-ja.

Gaz Transport membranski sistem

Na naslednji sliki je predstavljen tak sistem, ki je sestavljen iz 0,5 mm
debele primarne pregrade iz invarja, ki je nameena na notranji strani
200 mm debelih katel iz vezanega lesa, polnjenega s perlitom in se
uporablja kot primarna izolacija. Vse to, je nato nameeno na e eno
plast invarja in vsi sloji se e enkrat ponovijo kot sekundarna pregrada.
Invar je bil izbran zaradi zelo majhne razteznosti pri spremembi
temperature, kar ne povzroa grbanenje tanka.

Skica 12 Gaz transport membranski sistem skladienja na velikih

LNG tankerjih

Technigaz membranski sistem

Ta sistem je sestavljen iz 1,2 mm debelega nerjaveega jekla, ki je
nagrbanen in omogoa raztezanje in krenje materiala. Izolacija, ki
nosi primarno membrano je sestavljena iz laminirane balse med dvema
ploama iz vezanega lesa, od katerih notranja ploa predstavlja
sekundarno pregrado. Ploe balse so spojene s posebnimi PVC
spojkami. V novejih verzijah se namesto balse uporablja aluminijasti
laminat prevleen s pleksi steklom.

Polmembranski tip tanka

Ta tip tanka je podoben membranskemu tipu. Primarna pregrada je

debeleja in ima ve ravnih povrin ter kote in robe radialne oblike. Ko
je tank prazen je samonosen, ko pa je poln se primarna pregrada napne
in se nasloni na notranji trup ladje. Tank je tako oblikovan da omogoa

irjenje in krenje. Ta tip tanka je bil razvit za prevoz LNG-ja, toda v

zadnjih letih se ga uporablja za prevoz LPG-ja.

Integrirani tank

IMO pravila pravijo da integrirani tank predstavlja del strukture

ladijskega trupa in je obremenjen z istimi silami kot ladijski trup. Ti
tanki se ne smejo uporabljati za tovor ki se skladii pod 10C.

Znotraj izolirani tank

Ti tanki so v bistvu integrirani tanki, ki imajo izolacijski material na

ladijskem notranjem trupu, ali pa neodvisno povrino, ki zadruje in
izolira tovor. Sistemi ki niso samonosni morajo imeti neodvisen tank,
in omogoajo prevoz tovora v popolnoma hlajenem stanju. Ti sistemi
skladienja so bili narejeni v majhnem tevilu na LPG ladjah, ker je
njihovo vzdrevanje prezahtevno.

Materiali za gradnjo tankov

Izbira materiala za gradnjo tanka je predpisana glede na temperaturo

delovanja in vrsto tovora. Velik problem predstavljajo nizke
temperature skladienja tovora ker material postane preve krhek pod
doloeno temperaturo.
Fino zrnata struktura ogljikovega jekla se uporablja, da doseemo
elene lastnosti materiala za gradnjo tankov v katerih se prevaa plin
do 30C.
Ladje ki prevaajo popolnoma ohlajene LPG tovore morajo imeti tanke
ki zdrijo temperature do 55C. Za te lastnosti tanka se uporablja fino
zrnato ogljik magnezijevo jeklo z dodatkom niklja.
Ladje ki prevaajo popolnoma ohlajene LNG tovore ali etilen, za tanke
uporabljajo nikljeve zlitine jekla, nerjavee jeklo ali aluminij.

Izolacija tankov

Izolacijo moramo namestiti na hlajene tanke da:

- zmanjamo prehod toplote v tank in s tem tudi zmanjamo
izparevanje
- varuje strukturo ladje okoli tovora pred nizkimi temperaturami

Za izbiro izolacijskega materiala je treba upotevati naslednje:

toplotno prevodnost
negorljivost in samogaenje
zmonost prenaanja bremena
zmonost vzdrljivosti mehanskih pokodb
tea
material ne sme reagirati s tovorom

Ti materiali morajo biti vodo nepropustni, ker voda zmanjuje

izolacijske sposobnosti materiala zaradi neprestanega zmrzovanja in
kondenzacije. V medpregradnem prostoru moramo imeti im manjo
relativno vlanost.
Materiali ki se jih uporablja v ta namen in toplotna prevodnost:
- poliuretan 0,02 0,03 W/mK
- steklena volna 0,03 W/mK
- balsa 0,05 W/mK
- perlit 0,04W/mK
- polistiren 0,036 W/mK

Tipi ladij za prevoz utekoinjenih plinov

Ladje za prevoz utekoinjenih plinov lahko razdelimo v est skupin

glede na tovor in pogoje skladienja.
- A ladje popolnoma pod tlakom
- B ladje delno hlajene / delno pod tlakom
- C ladje delno pod tlakom / popolnoma hlajene
- D popolnoma hlajene LPG ladje
- E ladje za prevoz etilena
- F ladje za prevoz LNG- ja
Tip ladij A, B, in C se uporabljajo za manje koliine LPG-ja in
keminih plinov za obalno in dolgo obalno plovbo, medtem ko D tip
ladje je namenjen za prevoz vejih koliin LPG-ja in amoniaka na
daljih razdaljah.

A ladje popolnoma pod tlakom

Te ladje so najenostavneje od vseh ladij za prevoz utekoinjenih
plinov v smislu skladienja in upravljanja s tovorom. Tovor se
skladii pri temperaturi okolice in se uporablja tip C tanka za tlake
obratovanja 17,5 bar-a odgovarjajoe propanu pri 45C. Nekaj je tudi
ladij ki lahko skladiijo tovore pri tlaku vijem od 20 bar-ov. Te ladje
ne potrebujejo izolacije ter postroja za utekoinjanje par tovora.

Zaradi velikih tlakov so take ladje relativno teke, zaradi tega so

manjih kapacitet tja do 4000 m3 in se uporabljajo predvsem za prevoz
LPG-ja in amoniaka. Balast se krca v dvojno dno in viinske tanke. Ker
take ladje uporabljajo tip C tanka ne potrebujejo pomone pregrade.

B ladje delno hlajene / delno pod tlakom

Ta vrsta ladij ima tudi tip C tanka ki pa je dimenzioniran za tlake od 5
7 bar-ov in lahko vkrca do 7500 m3 tovora ter se uporablja za prevoz
LPG-ja. V primerjavi z ladjo popolnoma pod tlakom lahko tukaj
zmanjamo debelino stene tanka, zaradi manjih tlakov tovora, zato pa
moramo vgraditi hladilni sistem ter izolirati tanke. Material za gradnjo
tanka mora zdrati temperature nije od 10C.

C ladje delno pod tlakom / popolnoma hlajene

Kapacitete od 1500 do 30000 m3 in lahko prevaajo najve razlinih
tovorov, na primer LPG, VCM, propilen, Tudi ladje te vrste imajo
tanke tipa C in ne potrebujejo pomone pregrade. Tanki so narejeni iz
jekla ki prenaa nizke temperature do 48C, kar zadoa za prevoz
veliko razlinih LPG-jev in keminih plinov, ali iz posebnega jekla ali
aluminija, kar zadostuje za temperature do -104C, za prevoz etilena.
Te ladje imajo posebno opremo s katero lahko upravljamo z tovori pod
tlakom kot z hlajenimi tovori.

D popolnoma hlajene LPG ladje

Te ladje prevaajo tovore pri priblino atmosferskem tlaku in so v
glavnem namenjene prevozu vejih koliin LPG-ja in amoniaka.
Uporabljajo 4 razline tipe tankov, ki so: neodvisni tanki z dvojno
steno, neodvisni tanki z enojno steno, toda z dvojnim dnom in ( hopper
tanks ), integrirani tanki in pol membranski tanki. Zadnja dva morata
imeti dvojno steno. Najpogosteje se uporabljajo tanki tipa A, ki morajo
zdrati tlak 0,7 bar-a in temperature nije od 48C, zato so narejeni iz
posebnih jekel. Te ladje so kapacitete od 10000 do 100000 m3.
Tipina ladja te vrste ima 6 tankov in ve, ki so opremljeni z opremo za
pranje in vzdolnimi pregradami, kar izbolja stabilnost. Tanke nosijo
lesene podloge in so pritrjeni na trup, tako da konstrukcija najbolje
omogoa njihovo irjenje in krenje. Ti tanki so tudi opremljeni z
izolacijskim materialom.
Pri uporabi tankov tipa A morajo tanki imeti tudi pomono pregrado,
medpregradni prostor pa mora biti napolnjen z inertnim plinom, pri

prevozu gorljivih plinov. Ladja mora biti opremljena s rpalkami za

delo pod tlakom.

E ladje za prevoz etilena

Ladje za prevoz etilena so kapacitete od 1000 do 30000 m3 in
prevaajo tovore popolnoma hlajene pri 104C in atmosferskem tlaku.
e uporabljamo tip C tankov, ne potrebujemo pomone pregrade. Tank
tipa B pa pomono pregrado potrebuje, tank tipa A tudi in trup ladje
zaradi nizke temperature skladienja se ne sme uporabljati kot
pomona pregrada. Taka ladja mora imeti izolirane tanke in moneji
hladilni sistem. Ladje za prevoz etilena lahko prevaajo tudi LPG-je.

F ladje za prevoz LNG- ja

To so posebne ladje za prevoz vejih koliin LNG-ja, od 120000 do
130000 m3, pri atmosferskem tlaku in temperaturi tovora 163C. Te
ladje so sestavni del nekega projekta in sodelujejo pri tem celotno
ivljenjsko dobo, kar je od 20 do 25 let. Ladje lahko imajo tri razline
vrste tankov: oba membranska tipa in sferine tanke tipa B.
Vsi LNG-ji imajo dvojni trup, v katerega se krca balast. Ta ladja
uporablja hlape tovora kot gorivo, samo e prevaa metan ker je laji
od zraka, ne pa pri prevozu propana ali butana, ki sta teja od zraka.
Medpregradni prostori so inertirani in kontrolira se prisotnost kisika.
Do danes postroj za ponovno utekoinjanje tovora ni nameen, ker je
cena takega postroja zelo visoka in je varneje pare tovora uporabiti
kot pogonsko gorivo.

RAVNANJE S TOVOROM

Ko na ladjo prvi vkrcamo tovor, ali ko ladja pride iz popravila je

zaporedje ravnanja s tovorom za vsako ladjo za prevoz utekoinjenih
plinov tako.
Suenje: ( drying ) da odstranimo iz tankov, cevi in celotnega sistema
vlago, in s tem zniamo relativno vlanost v tanku, kar zmanja
monost nastajanja leda in posledic, ki jih led povzroi.
Inertiranje: ( inerting ) da zmanjamo prisotnost kisika v tanku in
sistemu, da se izognemo gorljivi atmosferi v naslednjih operacijah.
ienje ( zaplinjanje tankov): ( purging or gassing-up )da zamenjamo
inertni plin v tanku in ceveh z plinom ki ga bomo vkrcali.
Hlajenje: ( cooldown ) da zmanjamo temperaturo tanka in opreme in s
tem zmanjamo temperaturno razliko med tovorom in stenami tanka,
da ne pride do krhkega loma ter prepreimo uplinjanje tovora.
Vkrcanje: ( loading ) lahko vsebuje tudi hlajenje tovora pod
temperaturo dostave tovora.
Prevoz tovora
Izkrcanje: ( discharge ) lahko vsebuje gretje hlajenega tovora za
pretovor v tanke pod tlakom.
Plovba brez tovora: ( ballast passage ) lahko vsebuje pripravo tankov
za spremembo tovora.
Menjava tovora: ( changing cargo ) lahko vsebuje zaplinjanje,
inertiranje in ponovno ienje tankov.
Priprava tankov za pregled ali za dokiranje: vsebuje zaplinjanje z
inertiranjem in ventiliranje tankov in opreme.

Suenje

Suenje sistema za upravljanje s tovorom vsake hlajene ladje za prevoz

utekoinjenih plinov je nujno potrebno za pripravo ladje za vkrcanje

utekoinjenih plinov. V ladji nosilnosti 30000 m3 znaa koliina vode v

zrani atmosferi tudi ez 400 kg, kar je odvisno od okolice. To ne
vkljuuje vode, ki je bila puena v tankih tovora. Ta voda in vodna
para lahko povzroa probleme z nastajanjem leda in hidrata.
Suenje se lahko izvaja na razline naine, najpogosteje pa s suilci
zraka. Zrak iz tanka se sesa s pomojo ventilatorja ali kompresorja in
vodi preko hladilnika, ki je hlajen s freonom. Zrak se ohladi, vodna
para pa kondenzira in odtee. Zrak gre nato skozi silikagelni suilec,
kar mu e zmanja relativno vlanost. Nato se ta zrak lahko segreva na
temperaturo tanka in poilja nazaj v tank. Ta proces se ponavlja dokler
ne posuimo vseh tankov in sistema ter zadovoljimo pogoje vkrcanja
tovora.
Suenje se lahko vri tudi istoasno ko inertiramo tanke z duikom, ki
ga dobimo iz obale, ali z sistemom za inertiranje, ki ga imamo na ladji.
Generator inertnih plinov, ki ga imamo na ladji je opremljen s
hladilnim suilcem in silikagelnim suilcem. Bilo katero metodo
uporabljamo moramo suenju posvetiti doloen as in pozornost.
Nepravilno delovanje rpalk in ventilov lahko pripisujemo formiranju
leda in hidrata, kar je posledica neprimernega suenja. Tudi e se
uporablja pri rpalkah za ravnanje s tovorom metanolni sistem za
prepreevanje zamrzovanja, ni to razlog za nepopolno suenje. Metanol
se uporablja kot sredstvo za prepreevanje zamrzovanja pri tovorih, ki
se skladiijo do -48C, propanol pa pri tovorih ki se skladiijo do
108C, pod to temperaturo pa ni primernega sredstva.

Inertiranje sistema tovora

Inertiranje tankov se izvaja zato, da odstranimo kisik iz atmosfere v

tanku in s tem zagotovimo negorljivost v tanku, ko zanemo dovajati
plin. V ta namen zmanjujemo prisotnosti O2 pod 5 %, kar e zadoa,
vendar teimo k nijim vrednostim. Za bolj reaktivne kemine pline,
kot so VCM ali butadin odstotek O2 mora biti manji od 0.1%, da se
izognemo keminim reakcijam, ko zanemo z zaplinjanjem tanka.
Take majhne vsebnosti kisika lahko doseemo le z inertiranjem s
duikom.
Poznamo dva postopka za inertiranje tankov: premestitev in reditev

Inertiranje z premestitvijo
Temelji na dveh razlinih gostotah plinov v tanku, ki sta razvrena v
dva sloja. Eden se dovaja, tistega v tanku pa je treba izpodriniti ven.
Teji plin se dovaja pod lajega z nizko hitrostjo, da prepreimo
turbulence in meanje plina. e doseemo dva sloja brez meanja
plinov med sabo, zadostuje en volumen tanka inertnega plina za
zamenjavo atmosfere v tanku. V praksi pa pride do doloenega
meanja, tako da po navadi porabimo ve inertnega plina kot je celoten
volumen tanka. To pa lahko niha med 1.25 pa do 4 krat volumna tanka,
odvisno pa je od razlike gostot plinov in izgradnje opreme za
upravljanjem s tovorom. e je razlika v gostoti plinov majhna plin iz
generatorja inertnih plinov je malenkost teji od zraka, duik pa
malenkost laji zelo oteuje inertiranje s premestitvijo, tako proces
postane delno s premestitvijo, delno z redenjem. Plini iz generatorja
inertnih plinov se dovajajo v tank preko dovodne tovorne linije
tekoine, zrak pa je iztisnjen ven preko parne odvodne linije in preko
oddunega sistema v atmosfero.
Teoretino je premestitev najvarneji nain, toda uporabno samo ko je
vstop inertnih plinov razpren in se lahko izognemo meanju z zaetno
koliino zraka v tanku. Najbolje je e se inertira ve tankov paralelno
tako zmanjamo hitrost vstopa plinov v posamezni tank in s tem tudi
stopnjo meanja. Istoasno skupen pretok inertnih plinov naraste zaradi
manje celotne upornosti pretoka. Tanke, ki jih paralelno inertiramo
moramo pozorno nadzirati, da zagotovimo enak del dotoka inertnega
plina v vsak tank posebej.

Inertiranje z redenjem
Pri metodi redenja, inertni plin ki prihaja v tank se mea z plinom v
tanku. Metodo redenja se lahko uporabi na razline naine.

Redenje z ponavljajoim tlaenjem

V primeru tipa C tanka pod tlakom, redenje doseemo s
ponavljajoim tlaenjem inertnega plina v tank, s pomojo kompresorja
in spuanja meanice v tanku v atmosfero. Vsaka ponovitev znia
stopnjo kisika v tanku , dokler ne doseemo vsebnosti kisika inertnega
plina. Da doseemo stopnjo kisika v tanku najve 5% mora inertni plin
vsebovati manj kot 5% kisika. Bolje rezultate doseemo s pogostejo
menjavo meanice pri nijem tlaku kot manj kratno menjavo meanice
pri vijem tlaku, seveda kolikor nam tank in kompresor dovoljujeta.

Redenje s ponavljajoim podtlakom

Tanki tipa C lahko obratujejo tudi pod doloenim podtlakom, in
odvisno od izvedbe vakuum ventilov so lahko naregulirani, da
omogoajo od 30% do 70% vakuum v tanku. Kompresor tovora
ustvarja podtlak v tanku katerega se porui z vstopom inertnega plina.
e na primer doseemo v tanku 50 % vakuum v vsakem ciklu
odstranimo iz tanka pol kisika. Nekaj kisika nadomestimo tudi z
kisikom ki ga vsebuje inertni plin, vendar e je kvaliteta inertnega plina
dobra s to metodo potroimo najmanj inertnega plina, da doseemo
eleno stopnjo kisika v tanku. Celoten as inertiranja pa se podalja
zaradi omejene kapacitete kompresorja.

Nepretrgano redenje
Ta nain inertiranja se uporablja pri tankih tipa A, ki imajo majhne
sposobnosti tlaenja in podtlaenja. Zagotoviti moramo dobro meanje
inertnega plina in atmosfere v tanku, zato se inertni plin dovaja preko
parne linije pri veliki hitrosti, zmes iz tanka pa gre preko linije za
tekoi tovor. Na ladjah s C tipom tanka veja hitrost dotoka inertnega
plina izbolja meanje in skraja as inertiranja.

Splono o inertiranju
Inertiranje se lahko izvaja na razline naine, da doseemo zadovoljivo
atmosfero v tanku. Prednosti metod se razlikujejo in ne moremo
doloiti katera je uspeneja, kar je tudi odvisno od tipa in gradnje
tanka, od cevi za pretakanje tovora, sistema za inertiranje,
kompresorjev tovora in od razlike gostot plinov. Najuspeneja metoda
je metoda premestitve, je pa pogojena z ne meanjem med slojema
inertnega plina in atmosfere, ki jo izpodrivamo iz tanka. Zelo
pomemben je nadzor stanja kisika v tanku, po celotnem prostoru.
Inertni plin iz generatorja se ne sme uporabljati za inertiranje tankov ko
bomo prevaali amoniak zaradi reakcije z CO2. Za vkrcanje amoniaka
inertiranje ni potrebno, ker hlapi amoniaka so gorljivi, se pa teje
vgejo. Tekoi amoniak se ne sme priti v tank, ker lahko nastane
statini naboj in povzroi gorenje.

ienje ( zaplinjanje ) tankov

Duik in CO2 se ne morata utekoiniti na ladjah za prevoz LPG-ja, ker

je temperatura tovora pod njuno kritino temperaturo. Zato je potrebno
izpodriniti inertni plin ven iz tanka s pomojo par tovora, da postroj za
ponovno utekoinjanje par tovora nemoteno obratuje. Podobno je treba
napraviti tudi ko tanka nismo predhodno inertirali, toda s parami
novega tovora, ki ga bomo vkrcali, izpodrinemo ven pare prejnjega
tovora. Principa zaplinjanja in inertiranja sta si v osnovi identina, le da
pri zaplinjanju je razlika specifinih gostot medijev veja.

Zaplinjanje na morju s plinom iz tanka

Ta metoda se uporablja samo pri vejih popolnoma ali delno hlajenih
ladjah, ki so opremljene s tanki, ki sluijo samo temu namenu.
Utekoinjeni plin se iz tanka razpri v skladini tank, kar pa moramo
nadzorovati, da se izognemo dotiku hladnega utekoinjenega plina s
stenami tanka. V tem primeru pride do velikega meanja med inertnim
plinom in tem plinom, zato se lahko ta meanica vodi v drugi tank, ali
pa v atmosfero.
Lahko tudi utekoinjen plin uplinimo v grelcu tovora in ga taknega
poiljamo v zgornji del ali na dno skladia tovora, kar je odvisno od
razlike specifinih gostot medijev.
Ko dosee koncentracija par tovora ve kot 90%, oziroma kot predpie
proizvajalec lahko zanemo z utekoinjanjem par in hlajenjem
atmosfere v tanku.

Zaplinjanje na obali
Zaplinjanje lahko poteka z uporabo plina iz obale. Na doloenih
terminalih imamo monost poiljanja meanice plina na obalo, toda to
je redkost kot spuanje ogljikovodikov na obali v atmosfero lahko
predstavlja veliko nevarnost in je zato prepovedano od oblasti.
Pred prihodom ladje k obali z inertiranimi tanki, moramo upotevati
naslednje:
Je spuanje meanice inertnega plina in ogljikovodikov dovoljeno na
obali?
Imamo monost povratka par tovora iz obale?
Ali imamo na razpolago tekoino ali plin za zaplinjanje tankov?
Ali bomo samo en tank zaplinili in ohladili z medijem, ki nam ga nudi
obala, ter koliko utekoinjenega plina bomo natovorili za zaplinjanje in
hlajenje naslednjih tankov?

Pred zaetkom zaplinjanja mora terminal analizirati atmosfero v tanku,

da preveri e je v tanku manj kot 5% O2 , nekateri terminali zahtevajo
2% O2 , e vkrcamo LPG tovore, oziroma koncentracija mora biti
znatno nija za kemine pline kot je VCM.
Kjer ne dovolijo spuanja plinov v atmosfero, nam terminal mora
zagotoviti povratno linijo, ki jo uporabljamo pri zaplinjanju tankov.
Nekateri terminali, ki ne dovoljujejo spuanja tovora v atmosfero,
morajo omogoiti izpust inertnih plinov v atmosfero, seveda e pri
zaplinjanju uporabljamo metodo premestitve.
Ko za zaplinjanje tankov dobimo tekoi plin iz obale ga moramo voditi
skozi ladijski uparjalnik da mu omogoimo uplinjanje v tanku. e pa
dobimo hlape tovora, jih vodimo na vrh ali na dno tanka kar zavisi od
gostote plina.
Ko ladja pride na terminal in ima v tankih pline prejnjega tovora,
katere moramo zamenjati z novim, mora terminal zagotoviti povratno
linijo za pare prejnjega tovora. Te pare zamenjujemo z novimi, dokler
ne doseemo prave kvalitete atmosfere v tanku, nakar prinemo z
hlajenjem.
e na terminalu nimajo monosti povratne linije ladja pripravi en tank,
nakar se ga napolni in ladja zapusti terminal, da zaplini in ohladi s
tistim plinom e ostale tanke, in se nato vrne nazaj na terminal.

Hlajenje tankov

Pred vkrcanjem hlajenega tovora, moramo take primerno ohladiti, da

zmanjamo toplotne strese in prekomerni narastek tlaka med
vkrcanjem. Hlajenje predstavlja vnaanje utekoinjenega plina v tank
pri majhnem dotoku.
Tank tovora smemo podhladiti po doloenih kriterijih, da se izognemo
prehitri temperaturni diletaciji materiala, kar je odvisno od konstrukcije
tankov in hitrost podhladitve, ki normalno znaa 10C/uro. Za pravilno
podhladitev moramo upotevati navodila proizvajalca.
Utekoinjeni plin postopoma razprujemo v tank preko za to
namenjene linije, e so nameene, oziroma preko linije za
natovarjanje tovora. Pare ki nastanejo zaradi hitrega izhlapevanja lahko
vodimo na obalo ali jih ponovno utekoinimo na ladji. Utekoinjenem
plinu nadziramo pretok, kar zavisi od tlaka in temperature v tanku. e
pare utekoinjamo z ladijskim postrojem, lahko priakujemo teave z
neutekoinljivimi ostanki inertnega plina. Nadzirati moramo
temperaturo tlane strani kompresorja in izpuati po potrebi
nekondenzirane pline iz vrha kondenzatorja.

Podhladitev tankov lahko poteka dokler se tekoina ne zane nabirati

na dnu tanka. To lahko opazimo s senzorji temperature. Temperaturne
razlike med dnom in vrhom tanka so lahko zelo velike. e vkrcamo
popolnoma hlajen amoniak se na dnu tanka zane zbirati kapljevina pri
34C, medtem ko je temperatura na vrhu tanke 14C. Ta
temperaturna razlika zavisi od velikosti tanka, namestitve razprilcev
plina,
Veliko teav pri podhladitvi nastane zaradi nepravilnega suenja ali
zaplinjanja. V nadaljevanju pa pride do formacije leda ali hidrata ter
zamrzovanja ventilov, gredi, Metanol lahko dovajamo kot sredstvo
proti zamrzovanju, seveda moramo paziti da tovor pri meanju z
metanolom ne zgubi svojih lastnosti.
Ko enkrat podhladimo tanke lahko zanemo z hlajenjem linij za
upravljanje s tovorom.
V primeru delno hlajenih ladij moramo posvetiti pozornost najnijim
temperaturam, ki jih lahko material tanka prenese. Vano je vzdrevati
toliken tlak v tanku, da je k vejemu enak kot tlak nasienih par
tovora pri najniji temperaturi, kar jo struktura tanka prenese. To lahko
storimo tako, da uparimo utekoinjeni plin in s pomojo kompresorja
ga dovedemo v tank.

Vkrcanje tovora

Pred zaetkom vkrcanja se moramo z terminalom dogovoriti kako bo

vse potekalo in izpolniti varnostno listo dela. Posebno pozornost
moramo posvetiti varnostnim ventilom, daljinsko upravljanim
ventilom, postroju za ponovno utekoinjanje par, detektorjem plina,
alarmnem in kontrolnem sistemu ter maksimalnem nivoju tovora v
tanku, Terminal mora zagotoviti potrebne informacije o tovoru,
vkljuno s sprievali o inhibitorjih e vkrcamo take tovore.
Pri vkrcanju lahko uporabimo povratek par na obalo, ladijski postroj za
utekoinjanje ali oboje. e uporabljamo povratek hlapov na obalo,
utekoinjeni plin dovajamo preko dovodne linije tovora direktno v
tank. Plini, ki nastanejo v tanku se vrnejo na obalo s pomojo
ladijskega kompresorja ali sesalca na obali. Pod temi pogoji je ladijski
postroj za utekoinjanje plinov neodvisen od pretoka vkrcanega tovora,
pogojen pa je z zmonostmi terminala. e nimamo povratka par na
obalo je kapaciteta vkrcanja pogojena z zmonostmi ladijskega
postroja za utekoinjanje par plina. V najve primerih je postroj za
utekoinjanje na terminalu zmogljiveji kot na ladji, zato je tudi
vkrcanje s povratno linijo par tovora hitreje.

Ko smo natovorili doloen tank moramo upotevati lokacijo, tlak,

temperaturo in volumen skladienega tovora. Popolnoma hlajene
ladje, ki so vkrcale tovor iz popolnoma hlajenega skladia, ki obratuje
pri tlaku 60 mbar, kar omogoa npr. propanu na dnu tanka imeti
temperaturo nijo za 1C kot je nominalno atmosfersko vrelie, to je 44C namesto 45C.
Ko propan rpamo v tank nakopii dodatno energijo zaradi pretoka,
tako ima lahko vstopno temperaturo v tank 43,5C. e vkrcujemo
brez povratne linije par moramo pare, ki nastanejo pri vkrcanju
utekoiniti z ladijskim postrojem. Kapaciteta ladijskega postroja za
utekoinjanje lahko ne zadostuje tem izgubam in izgubam zaradi
prehoda toplote skozi izolacijo.
Kritini so zaetki vkrcanja, predvsem ko je veja razdalja med ladjo in
terminalom. Pretok tovorjenja mora biti nastavljiv in po monosti
prekinjen ko imamo teave z vzdrevanjem konstantnega tlaka v tanku.
Tlak v tanku lahko delno zmanjamo tudi tako, da preko razprilnih
ob vbrizgamo v tank nekaj utekoinjenega plina, tako da del par
tovora kondenzira.
Med natovarjanjem moramo nadzorovati tlak tovora v tanku,
temperaturo, nivo tekoine, prostore med tanki, Nadzorovanje
nivoja tekoine v tanku oteuje ladijski postroj za ponovno
utekoinjanje par, ter samo vretje utekoinjenega plina, kar pa lahko
doseemo tako da trenutno zapremo sesanje in tako zaustavimo vretje.
Ko zakljuimo z vkrcanjem moramo izprazniti sistem za rokovanje s
tovorom. Kar pa ostane v ceveh poljemo na obalo s pomojo par
tovora ali z inertiranjem sistema z duikom. Ko so linije iste jih
odtlaimo, zapremo ventila in demontiramo prikljuke.
Nekateri varnostni oziroma prekotlani ventili imajo lahko dvojno
nastavitev, in omogoajo viji tlak sprostitve med vkrcanjem. e
nastavitev takega ventila spremenimo z zamenjavo vzmeti moramo
postopek ustrezno dokumentirati. Ti ventili morajo biti ponovno
nastavljeni na prejnjo vrednost pred odhodom na morje.
Balastiranje ladje se lahko izvaja kar med vkrcanjem tovora. Stabilnost
in lomljenje ladje so prvotnega pomena med natovarjanjem in
balastiranjem ladje, postopki pa enaki kot za vsak tanker.

Prevoz tovora

Pri vseh popolnoma hlajenih in delno hlajenih ladjah moramo

vzdrevati temperaturo in tlak tovora. To doseemo z ponovnim
utekoinjanjem par tovora in vraanjem tekoine v tank. Na ladjah za
prevoz LNG-ja se pare tovora porabijo kot gorivo za pogon ladje.

Slabo vreme predstavlja problem, ker lahko kompresor vsesa tekoino.

Zato je bolje kompresor ne uporabljati, ko so vremenske razmere zelo
slabe, e se lahko temu izognemo. Ko so vremenski pogoji ugodneji,
je mogoe, zaradi majhnega parnega volumna tanka in slabe cirkulacije
tovora, da nastane mrzla plast tovora pod razprevalnimi obami
kondezata, ki pride iz postroja za utekoinjanje par tovora. To pa
povzroi, da se kompresor zaustavi po parih urah obratovanja, eprav
tovor ni v celoti ohlajen. Da se temu izognemo vodimo kondenzat iz
postroja za utekoinjanje na dno tanka, kar povzroi tudi kroenje
tovora v tanku. Ko smo tovor ohladili zmanjamo kapaciteto
utekoinjenja, toliko da vzdrujemo konstantno temperaturo tovora
zaradi akumuliranja toplote skozi izolacijo tanka. e utekoinjanje
poteka skupno iz ve tankov naenkrat moramo biti pozorni da
posameznega tanka ne prenapolnimo.
Med prevozom moramo pregledovati opremo za ravnanje s tovorom in
eventualna puanja v prostore ali cevi kjer se nahaja duik ali zrak.

Postroj za ponovno utekoinjanje tovora

Ta postroj se uporablja med natovarjanjem ladje, da utekoinimo pare
tovora, ki nastanejo zaradi hlapenja tovora, seveda e nam terminal ne
zagotavlja povratne linije. Med to operacijo najvekrat potrebujemo
celotno razpololjivo mo kompresorja.
Med prevozom, pa v odvisnosti od razlike temperatur med tovorom in
okolico in izolacije tankov utekoinjanje lahko poteka nepretrgano ali v
presledkih. Ko pa ne prevaamo tovora razen doloene koliine, ki je
potrebna da ohranjamo eleno temperaturo tankov sistem deluje v
presladkih.
Pred zagonom takega kompresorja moramo kontrolirati nivo olja in
grelno hladilni sistem kompresorja. Olje za mazanje mora biti
kompatibilno s tovorom, e je to potrebno ga zamenjamo. Pred
zagonom kompresorja mora e delovati hlajenje kondenzatorja to je
cirkulacija morja ali sistem na freon1. Pri zagonu, zaustavitvi,
odpiranju in zapiranju ventilov ter pretoku hladilnega medija moramo
upotevati navodila proizvajalca. Med obratovanjem kompresorja
moramo paziti na naslednje: tlak sesanja, tlak med stopnjami, tlak
izstopa iz kompresorja, tlak olja, temperaturo na vstopu in izstopu iz
kompresorja, porabo pogonskega elektromotorja, puanje olja na
tesnilki gredi in temperaturo hladilne tekoine. Pri zaustavitvi
kompresorja tudi upotevamo navodila proizvajalca.
1

Plin freon, tak kot je opisan v stareji literaturi (npr. R22) je zaradi povzroanja ozonske luknje
prepovedan. Namesto njega se uporabljajo drugi plini, vendar je princip delovanja popolnoma enak.

Skica 13 Hlajenje tovora z utekoinjanjem

Pare tovora kot gorivo

Na ladjah za prevoz LNG-ja uporabljamo pare tovora kot gorivo ker
postroj za utekoinjanje par bi bil prevelik in predrag. Metan je
najveji sestavni del LNG-ja in edini tovor, ki se lahko uporablja kot
gorivo, ker so hlapi metana laji od zraka pri temperaturi okolice. LPGji se ne uporabljajo kot gorivo, ker so teji od zraka in v primeru
puanja se zadrujejo v prostoru.
Kjer se metan uporablja kot pogonsko gorivo je zelo vano zagotoviti
pravilno uporabo in s tem varnost. Pare tovora rpamo iz tanka s
pomojo kompresorja, vodimo skozi grelec, ter nato v gorilnik. Vse
cevi, po katerih se pretakajo pare tovora, so dvojne, se pravi cev v cevi,
da lahko kontroliramo atmosfero, ter zagotavljamo ustrezno ventilacijo.
Cevi moramo inertirati pred in po uporabi. tevilne avtomatske
varnostne naprave so montirane na ta sistem, da zagotovimo varno
delovanje. Te naprave moramo pregledovati in vzdrevati kot
predpisano po IMO kodi.
Dnevna poraba par tovora med potovanjem je odvisna od
atmosferskega tlaka, temperature okolice in stanja morja. Tlak v tanku

ne sme pasti pod atmosferskega. Dnevna poraba par tovora znaa 0,2 %
ko je ladje polna, oziroma 0,11 % ko je ladja prazna.
Kompresor, ki se uporablja na LNG ladjah ima v tesnilkah gredi duik,
ki ga moramo stalno dovajati, ko ta obratuje. Pri LPG kompresorjih
moramo biti pozorni, da ne povlee tekoine skozi sesalni vod.

Raztovarjanje

Ko ladja prispe na terminal, tlak in temperatura v tanku mora biti kot

zahtevajo na terminalu, da se dosee im veji pretok raztovarjanja.
Pred zaetkom raztovarjanja morajo biti izpolnjeni vsi varnostni
ukrepi. Nain raztovarjanja je odvisen od ladje, tovora in terminala. V
uporabi so tri osnovne metode: s pomojo tlaka par tovora, s
centrifugalnimi rpalkami in s centrifugalnimi rpalkami ter grelcem
tovora.

Raztovarjanje s pomojo tlaka tovora

Raztovarjamo lahko s parami, ki nastanejo na ladji ali s parami s
terminala. Uporaba uparjalnika in kompresorja na ladji je mogoa
samo, e imamo tanke tipa C. Ta oblika raztovarjanja je poasna in se
uporablja pri manjih ladjah. Ko tlak par nad utekoinjenim plinom
naraste, ga izpodrine iz tanka.

Raztovarjanje s pomojo centrifugalne rpalke

Raztovarjanje s pomojo ene ali ve rpalk vzporedno vezanih, se
najve uporablja na ladjah in je odvisno od karakteristik centrifugalnih
rpalk. Ko ve rpalk istoasno deluje, dajejo tovoru veliko energije, ki
se kae v naraanju temperature tovora. Z dvigom temperature tovor
zane hlapeti, kar na terminalu ponovno utekoinijo. e terminal ni
sposoben teh plinov sproti utekoinjati, moramo zmanjati pretok
raztovarjanja.
Preveliko tevilo rpalk v obratovanju lahko pretok celo poslaba.
Pretok raztovarjanja ne smemo spreminjati s pripiranjem ventilov, e
terminal ne more sprejeti taknega pretoka. Ko odstranimo tekoino iz
tanka, tlak v tanku pade. Hlapenje tovora, zaradi prehoda toplote skozi
izolacijo tanka, se odvija tudi med raztovarjanjem, kar je lahko ali pa
tudi ni dovolj za vzdrevanje pravilnega tlaka v tanku. Ko hlapi tovora,
ki se ustvarijo v tanku ne zadoajo, je potrebno pare dovajati. Te pare
lahko dovedemo z obale oziroma s pomojo grelca ustvarimo na ladji.

Del tekoine, ki jo raztovarjamo, vodimo skozi uparjalnik, jo uparimo

in vrnemo nazaj v tank, da vzdrujemo pravilen tlak v tanku.

Raztovarjanje s pomojo centrifugalne rpalke in grelca tovora

Ko tovor raztovarjamo iz popolnoma hlajene ladje v tank pod tlakom,
ga moramo segreti. Tovor segrejemo v grelcu s pomojo morja. Pred
uporabo moramo grelec ohladiti, nato pa lahko spustimo tovor skozi.
Gretje tovora predstavlja nevarnost zamrzovanja morja s katerim
grejemo. Tlak tovora in temperaturo ter tlak morja moramo med
obratovanjem nadzorovati.

Pretovarjanje z ladje na ladjo

V zadnjih letih je pretovarjanje LPG-jev vedno bolj v uporabi, kjer ni
ustreznih terminalov. Veja ladja sidri, manja pa se zavee nanjo.
Pretovarjanje poteka preko fleksibilne cevi ustrezno prikljuene.
Upotevati moramo iste varnostne ukrepe, kot pri prikljuitvi na
terminal.

Plovba brez tovora

Ladje za prevoz utekoinjenih plinov zadrijo del tovora, katerega

uporabljajo za vzdrevanje temperature v tanku, ko se ladja vrne po isti
tovor, na naslednji terminal. Veje ladje za prevoz LNG-ja zadrijo
tudi do 3000m3 tovora v tankih, koliina pa je odvisna od velikosti in
tipa tankov, ter od doline potovanja. Te ladje so opremljene z
razprilci plina, ki so nameeni na vrhu tanka, ter sistemom za
dovajanje utekoinjenega plina do tankov, da vzdrujemo eleno
temperaturo. Pri ladjah za prevoz LPG-jev pa je dovolj majhna koliina
plina, ki ostane po raztovoru ladje, za hlajenje tankov, z vmesno
uporabo sistema za utekoinjanje plinov.
e pa gre ladja na naslednji terminal natovorit drugaen in ni
kompatibilen tovor, ne sme na ladji ostati ni prejnjega tovora, s tem
se izognemo kontaminaciji novega tovora in omogoimo vkrcanje
maksimalne koliine.

Sprememba tovora

Postopek spremembe tovora zahteva veliko asa. e naslednji tovor ni

kompatibilen s prejnjim moramo tanke razpliniti, inertirati ter
ventilirati, da omogoimo vizuelni pregled tankov. To delamo
najpogosteje ko prevaamo kemine pline, kot so VCM, etilen,
butadin,
Pred razplinjanjem moramo najprej izrpati vso tekoino iz tanka, cevi,
postroja za ponovno utekoinjanje plina in vseh ostalih sistemov kjer
se plin lahko nahaja. Za vsak kubini meter utekoinjenega plina
nastane tudi ez 400m3 par, kar zelo oteuje razplinjanje tankov.
Tekoi plin je lahko odstranjen iz tanke s tlaenjem, sesanjem, ali pri
popolnoma hlajenih ladjah z A tipom tanka, z gretjem s pomojo toplih
par tovora, ki pridejo iz kompresorja. Nekatere ladje so opremljene s
grelnimi telesi, ki sluijo temu namenu.
Ko odstranimo vso tekoino lahko zanemo z razplinjanjem s pomojo
inertnega plina, ki ga proizvedemo na ladji ali iz obale, lahko pa
uporabimo tudi pare tovora, ki ga bomo vkrcali e je to mogoe.
Veliko delno hlajenih LPG ladij ima nameene posebne tanke na
palubi v katerih so najpogosteje vkrcan plin s katerim zamenjamo
atmosfero v tanku.
Amoniak je zelo zahteven tovor in ga je v celoti odstraniti iz tanka z
razplinjanjem, zelo teko. Potrebno je pranje s sladko vodo, kar pa je
zelo nevarno in ne vedno mogoe, e posebej pri popolnima hlajenih
ladjah s prizmatinimi tanki.
Narediti moramo natanen pregled glede kompatibilnosti naslednjega
tovora, e je pa tovorov ve razlinih moramo posebno pozornost
posvetiti postroju za ponovno utekoinjanje. Upotevati moramo tudi
lastnosti olja kompresorja, ki ga je treba po potrebi zamenjati.

Razplinjanje, inertiranje in zraenje

Razplinjanje, inertiranje in zraenje so pomembni faktorji pred

pregledom ladje ali vstopom v dok.

Odstranjevanje tekoine
Pred zaetkom razplinjanja moramo iz tanka izrpati vso tekoino.
Ladje s tanki tipa C imajo nameeno linijo za suenje. V tanku
moramo ustvariti doloen tlak s pomojo kompresorja, tako tudi
tekoino porivamo ven, v za to namenjen tank na palubi, kar se nato
izkrca na obalo, e je mogoe. Tlak potreben za to je odvisen od
specifine gostote tovora in viine tanka.
Za ladje ki nimajo tankov tipa C, tako suenje ni mogoe. Suimo pa s
pomojo vroih par tovora, ki pridejo iz kompresorja in povzroijo
hlapenje tovora, kar sesamo iz tanka ter ponovno utekoinimo.
Nekatere ladje so opremljene z grelci tovora nameeni na dnu tanka,
skozi katere se pretaka plin, ki pri evaporaciji plina v tanku kondenzira.
Pare plina v tanku sesamo s pomojo kompresorja in ponovno
utekoinimo, plin v grelcu pa izrpamo in vse skupaj zbiramo v za to
namenjenem tanku. Talog, ki se nabere v tanku je treba oistiti preko
za to namenjenih ventilov.

Zaplinjanje
Ko ni ve tekoine v tanku lahko prinemo z razplinjanjem.
Razplinjanje pomeni zamenjava atmosfere v tanku s pomojo par
drugega tovora, inertnega plina ali duika. Kako bomo tank primerno
pripravili nam pove tip tovora, ki ga bomo vkrcali, nain natovarjanja
in raztovarjanja ter koliko prejnjega tovora sme v tankih ostati,
oziroma e se sploh lahko mea. Ko odpremo tank za vizualno
kontrolo, moramo vedno razpliniti tank z inertnim plinom ali duikom,
da zmanjamo vsebnost ogljikovodikov v tanku do doloene meje, da
lahko sploh zanemo z zraenjem. Med razplinjanjem moramo biti zelo
pozorni ko spuamo ogljikovodike ali toksine pline v atmosfero e
posebej pri brezvetrju.
Razplinjanje doloenih plinov je zelo komplicirano. Ko je ladja
prevaala amoniak je razplinjanje do doloene koncentracije ( 20 ppm
ali manj ), da lahko natovorimo LPG tovore zelo zamudno. Amoniak se
navadno razplini z zrakom. Uporabljamo pa tudi sladko vodo, s katero
hitro oistimo tanke, toda amoniak se v vodi topi. Zaradi te topnosti
nastane v tanku podtlak, zato moramo zagotoviti ustrezen dotok zraka
v tank med pranjem. Po pranju moramo iz tanka izrpati vso vodo s
pomojo fiksnih in prenosnih rpalk. Tanke in sistem moramo e
ustrezno posuiti, pred natovarjanjem, ne samo da prepreimo
nastajanje leda ali hidrata, ampak tudi zato, ker ostala voda vsebuje
raztopljen amoniak, ki lahko kontaminira tovor. Zato pranje sistemov
za upravljanje s tovorom z vodo ni priporoljivo. Da doseemo

najboljo suhost tanka je pomembno tank ventilirati z zrakom, ki ima

toko rosia pod temperaturo stene tanka, da prepreimo kondenzacijo
vlage. Priporoljivo je tank ventilirati z zrakom vijih temperatur, da
pospeimo sproanje amoniaka iz rjastih povrin, kajti ta se 10 krat
hitreje sproa pri 45C kot pri 0C.

Gretje in prezraevanje tankov

Ko smo napolnili tank z zrakom zaradi pregleda ali doka, je
pomembno, da pred tem segrejemo tank s kroenjem toplih hlapov
tovora pred inertiranjem. To je zelo pomembno ko imajo tanki zelo
nizke temperature. e ne tankov segrejemo na temperaturo okolice
porabimo veje koliine inertnega plina in pride do zmrzovanja
meanic v tanku. Na LNG ladjah grejemo tanke s pomojo
kompresorja, ki tlai vroe pline v tank. To najprej povzroi hlapenje
tekoega tovora in nato gretje tanka. Ko smo tank segreli in vsebnost
ogljikovodikov v tanku zmanjali pod limit viga, lahko zanemo
dovajati svei zrak.
Zelo pomembno je vedeti, da ima vsaka ladja specifine postopke, ki se
jih moramo drati. Kar lahko naredimo na eni ladji, na drugi ni vedno
izvedljivo. Osnovni principi za upravljanjem s tovorom, pa so na vseh
ladjah enaki.

LADIJSKA OPREMA IN INSTRUMENTI

Cevi za vodenje tovora

Ladje za prevoz utekoinjenih plinov imajo cevi po katerih se lahko

pretaka plin v tekoi ali plinasti obliki, s prikljuki na vsakem tanku.
Linija za vkrcanje utekoinjenega tovora vodi do dna vsakega tanka,
medtem ko para se pa jemlje iz vrha tanka. Pri doloenih ladjah te vrste
so cevi ki vodijo pare tovora do kompresorske postaje, kjer se jih
utekoini in preko kondenzatne linije dovaja nazaj v tank, lahko pa se
tudi pare preko kompresorja in grelca dovaja glavnemu motorju kot
pogonsko gorivo. Pod glavno palubo ni dovoljeno speljati nobene cevi.
Na kupoli tanka mora biti montiran tudi varnostni ventil, ki ima izpust
na tono predpisanih mestih dale od prostorov posadke, kot doloajo
IMO standardi. Vsi cevovodi morajo biti opremljeni z diletacijskimi
leni ali mehi in zgrajeni tako, da prenesejo spremembo temperature in
njene posledice.

Ventili za vodenje tovora

Pri tankih tipa C, kjer so tlaki viji morajo biti vsi prikljuki opremljeni
z dvema ventiloma na prikljuek razen varnostnega ventila. Na vsakem
prikljuku mora biti en ventil daljinsko voden. Pri tankih tipa B in A
kjer so niji tlaki ima lahko vsak prikljuek po en ventil daljinsko
voden z monostjo ronega kontroliranja. Varnostni ventili so
montirani na parni in tekoinski strani pri vseh ladjah za prevoz
utekoinjenih plinov.
Na doloenih mestih na ladji, kot so komandni most, kompresorska
postaja, prostor, kjer upravljamo s tovorom, pomone kontrolne
postaje, itd. morajo biti montirani pnevmatski ventili oziroma
elektrina stikala, da zaprejo ventile tankov in zaustavijo rpalke in
kompresorje, ko je to nujno. Ladje morajo biti opremljene z ESD
sistemom ( emergency shut down ), to pomeni da v primeru izpada
elektrine energije, komandne energije ali poara se vsi ventili zaprejo,
ko ESD sistem da signal.

Skica 14 Oprema tanka tovora

Filtri morajo biti montirani na vseh ceveh ki omogoajo vkrcanje in

izkrcanje tovora, katere moramo tudi istiti in kontrolirati. Najve
filtrov je enostransko delujoih.

Varnostni ( olajevalni ) ventili

Najmanj dva taka ventila morata biti montirani na vsak tank ki je veji
od 20 m3, e ne zadostuje eden. V uporabi sta pilot ventil in vzmetni
ventil. Vzmetni ventil je montiran samo na tanke tipa C, pilot ventil pa
se lahko uporablja ne vseh tipih tankov. Pri prevozu drugega tovora z
druganimi karakteristikami se lahko pilot ventilu zamenja vzmet in se
odpre pri druganem tlaku. Vse spremembe na pilot ventilu morajo biti
zabeleene. Pilot ventili delujejo pri dveh razlinih tlakih in sicer tlak
pri vkrcanju in tlak pri prevozu.

Skica 15 Varnostni ( olajevalni ) ventil

rpalke tovora

rpalke tovora, ki so na ladjah za prevoza hlajenih tovorov so

ponavadi centrifugalnega tipa in sicer potopne ter deepwell rpale, ki
imajo pogon na palubi, dolgo os in rpalko na dnu tanka. rpalki lahko
delujeta zaporedno ali pa e s pomojo booster rpalke ( tlane ), ko
potrebujemo e gretje za izkrcaj hlajenih tovorov. Nekatere ladje za
prevoz plinov pod tlakom raztovarjajo s tlaenjem tanka in s pomojo
booster rpalke.
Ko taka ladja izkrcava rpalke delujejo vzporedno, ko pa izkrcava ladja
pod tlakom pa rpalke delujejo zaporedno s pomojo booster ( tlane )
rpalke.

Deepwell rpalke
Te so najpogosteje uporabljene rpalke za prevoz LPG-ja. rpalka je
gnana elektrino ali hidravlino s pomojo motorja, ki je montiran
izven tanka. Pogonska gred poteke po tlanem vodu rpalke v katerem
so tudi grafitni leaji, ki se s plinom hladijo in maejo.

Skica 16

Tipina deepwell rpalka

Najvekrat so te rpalke dva ali tri stopenjske in so montirane na dnu

tanka. Tesnilka je sestavljena iz dveh mehanskih tesnil ki delujejo s
pomojo olja. Paziti moramo na pravilno centriranje sklopke motorja,
aksialnega leaja in mehanske oljne tesnilke.

Potopna rpalka
rpalke te vrste se uporablja na LNG ladjah in na vejih LPG ladjah.
Motor in rpalka sta izolirana v enem ohiju in postavljena na dno
tanka. Na elektrino napeljavo je prikljuena preko posebno izoliranih
kablov, ki potekajo po dnu tanka in so prikljueni na motor preko
zatesnjenih sponk. Te rpalke so hlajene in mazane s tovorom in so
obutljive na pokodbe zaradi pretoka.

Skica 17 Tipina potopna rpalka

Booster ( tlane ) rpalke

To so vertikalno ali horizontalno postavljene centrifugalne rpalke ki
so na krovu ladje gnane s pomojo elektromotorja. Imajo dvojno
mehansko tesnilko in jih mae ter hladi metanol pod tlakom. Elektrika
na elektromotorju mora biti varno spojena.

Brizganje metanola v rpalke tovora

Pri vkrcanju ohlajenih ali delno ohlajenih LPG tovorih nastane led ali
hidrat, ki rpalke lahko pokoduje. V rpalko brizgamo metanol ali
kakno drugo podobno snov, da preprei nastajanje ledu. Ker pa
metanol in doloeni LPG tovori niso kompatibilni, moramo koliino
vbrizganega metanola nadzorovati. Led ali hidrati, ki pri vkrcanju
pridejo iz obale lahko odstranimo z filtri. Pred zagonom rpalk, e
posebej potopnih rpalk se vbrizga doloena koliina metanola, da ne
pride do pokodb.

Grelci tovora

Ko se raztovarja popolnoma ali delno hlajene tovore v skladia pod

tlakom moramo tovor greti, da se preprei krhki lom materialov.
Izmenjevalci toplote so po navadi horizontalne oblike, postavljeni na
krovu ladje, grelni medij pa je morska voda.

Uparjalniki tovora

Uporabljamo jih za uparjanje manje koliine tovora ki ga tlaimo v

tank pri izkrcavanju, e nimamo tlane linije iz obale. Lahko so
horizontalne ali vertikalne oblike, grelni medij pa para, morje, v
doloenih primerih pa tudi tovor.

Sistem za proizvodnjo inertnih plinov

Inertni plini se uporabljajo za inertiranje tankov in izpodrivanje

plinastega tovora ven iz tanka. Ladje za prevoz LNG-ja imajo ponavadi
uskladien tekoi duik, ki pa ne zadoa za inertiranje tankov, se pa
uporablja za inertiranje prostorov med tanki. Ko je potrebno inertiranje
in izpodrivanje plina iz tanka, duik ali plini dobljeni z gorenjem se
navadno dovajajo iz obale ali bare. Veliko tankerjev ima monost
produkcije svojega lastnega inertnega plina ki ga tvori na osnovi :
- odstranjevanje kisika iz zraka z absorpcijo in separacijo
- z izgorevanjem pogonskega diesel goriva, ki je sedaj najbolj v
uporabi
Princip absorbcijskega sistema temelji na aktivnem oglju, ki deluje kot
molekularno sito in vsrka kisik, duik pa se nato vodi preko naslednje
stopnje dokler ne vsebuje najve do 4 ppm kisika. Vse stopnje
izpuajo kisik v atmosfero. Tak sistem ima tudi sistem za skladienje
duika.

Razvoj produkcije visoko kvalitetnega inertnega plina temelji na

membranskem sistemu loenja, pri katerem zrak potuje skozi
membrano. Razlini plini imajo razline prehodne zmogljivosti skozi
membrano. Voda in ogljikov dioksid preideta membrano takoj, kisik in
duik pa poasi. Duik ki ostane na tlani strani membrane se vodi
skozi absorbcijski sistem.
Inertni plin ki ga proizvede diesel motor vsebujejo malo kisika, je pa
problem s istoo teh plinov. Princip delovanja generatorja inertnih
plinov je zelo enostaven. Navadno je sestavljen iz treh glavnih delov,
in sicer zgorevalnega prostora z vodnim filtrom in hladilnikom, ki
deluje s pomojo freona in absorbcijskiega suilca. Hladilnik na freon
in absorbcijski suilec sta uporabljena za suenje inertnega plina, da
dosee atmosferski tlak med temperaturama od +4C do 40C ali celo
manj. Gorilec zagotavlja popolno porabo kisika. Ti plini, ki imajo
800C, se preistijo in ohladijo z direktnim kontaktom z morsko vodo.
Plini se tako ohladijo na priblino nekaj stopinj ve kot jih ima morska
voda. Nato brez veplovega dioksida gredo v freonski hladilnik, ki jih
ohladi na +4C, tako da veina vlage kondenzira.
Absorbcijski suilec je sestavljen iz dveh posod v katerih je suilni
material. Ko ena posoda deluje se druga sui s pomojo vroega zraka,
posodi se zamenjata po estih urah delovanja. Zaradi suenja plina se
mu zmanja tudi tlak, zato zaradi nemotenega delovanja gorilca tlani
ventil na izhodu regulira pretok plina.
Sistem mora imeti nadzor kisika v inertnem plinu, ki ne sme presegati
5%, e pa presee se generator inertnih plinov ne zaustavlja ampak se
pline spusti v atmosfero. Tak generator mora biti nameen izven
prostorov kjer se nahaja tovor, zato je navadno nameen v strojnici.
Cevi ki vodijo inertni plin do tankov morajo imeti dvojne nepovratne
ventile, tako da je onemogoen vstop par tovora iz tankov. Prikljuke
na tanku za dovod inertnega plina se po konanem inertiranju pregradi.
Dobre lastnosti takega generatorja so cena takega sistema v primerjavi
z duikovim, ki nima inertnega plina vedno na razpolago. Slabe
lastnosti pa kvaliteta proizvedenega plina, ki z doloenimi keminimi
plini lahko reagira.

Obalni prikljuki

Imamo razline tipe prikljukov in terminalov namenjenih za

pretovarjanje utekoinjenih plinov, ki pa so namenjeni tudi za
pretovarjanje surove nafte in kemikalij. Terminali, ki sluijo

pretovarjanju utekoinjenih plinov morajo biti relativno novi, zgrajeni

iz armiranega betona in ustrezno opremljeni. Terminali za
pretovarjanje LNG-ja so namenjeni samo temu, izjemoma pa tudi
LPG-ju in v najve primerih so taki terminali bili zgrajeni za doloen
projekt predelave plina.
Prikljuek ladja / kopno za pretovarjanje plina je lahko gumijast,
kombinacija gume in jeklenih cevi ali v celoti iz jekla. Pri
pretovarjanju LNG-ja se uporabljajo izkljuno v celoti jekleni
prikljuki. Tovorna roka za prikljuitev na ladjo mora imeti hitro
sklopko in sistem za oddvojitev v sili. Ti prikljuki so zelo pomembni
zaradi kompatibilnosti razlinih tipov ladij in terminalov.
Pretovarjanje je zelo nevarno, zato ljudje ki delajo na taki ladji ali
pomolu morajo poznati lastnosti tovorov in znati uporabljati opremo za
pretovarjanje, da se zagotovi doloena varnost. Obstaja veja monost
nesree med pretovarjanjem, kot e je ladja na morju.
Prikljuni terminal je obmoje v katerem se aktivnosti na ladji in
pomolu prekrivajo med pretovarjanjem. Veliko dogodkov, ki se
zgodijo na eni strani vplivajo na drugo in tudi na varnost. Velik
problem nastane, ko pride do nerazumevanja oziroma sporazumevalnih
napak med posadko ladje in delavci terminala za pretovarjanje
utekoinjenega plina.

PONOVNO UTEKOINJANJE IN BOIL-OFF NADZOR

Razen popolnoma pod tlakom ladij za prevoz utekoinjenih plinov

moramo imeti sistem za nadzor tlaka hlapov tovora ( boil-off ) pri
vkrcanju in prevaanju. Pri ladjah za prevoz LPG-jev in keminih
plinov imamo tudi sistem za ponovno utekoinjanje par tovora. Ta
sistem nam zagotavlja:
- da podhladimo tanke in cevi po katerih se bo tovor pretakal
- za ponovno utekoinjanje par tovora, ki so nastale pri vkrcanju
ladje, e ni povratka par na obalo
- za vzdrevanje temperature in tlaka tovora v predpisanih mejah
med potovanjem
Poznamo dva glavna tipa sistemov za utekoinjanje par tovora

Posredni cikel

Pri posrednem ciklu imamo na ladji montiran hladilni sistem, ki

utekoini pare tovora brez stiskanja. Ta sistem je zelo redek, ker
potrebuje hladen hladilni medij in velike povrine izmenjevalca
toplote.

Neposredni cikel

Pri neposrednem ciklu pare tovora stiskamo s pomojo kompresorja,

jih ohladimo in vrnemo v tank.
Poznamo tri glavne tipe neposrednega cikla

Enofazen neposredni cikel

Ko je sesalni tlak relativno visok, kot pri skladienju delno hlajenih
tovorov, se uporablja ta postopek. Hlape tovora stisne kompresor ter
jim povea tlak in temperaturo. Nato jih ohladimo z morsko vodo, tako
tudi kondenzirajo. Te utekoinjene pline nato vodimo preko
ekspanzijskega ventila v tank, lahko tako da se jih razpri na vrhu tanka
ali pa kot tekoino ki jo dovedemo na dno tanka.

Skica 18 Shema enofaznega neposrednega cikla in Mollierov diagram

Dvofazen neposredni cikel

Dvofazen cikel z vmesnim hlajenjem je v uporabi, ko imamo nije
sesalne tlake, tako da plina ne moremo direktno hladiti z morsko vodo.
Dvostopenjska kompresija plina z vmesnim hlajenjem je torej potrebna
za omejiti temperaturo plina na izstopu iz kompresorja, ki znatno
naraste z veanjem stopnje kompresije. Utekoinjeni plini iz prve
stopnje se hladijo z delom plina ki ravno tako pride iz istega
kompresorja. Druga stopnja pa je podobna kot sistem pri enofaznem
neposrednem ciklu.

Skica 19 Shema dvofaznega neposrednega cikla z vmesnim hlajenjem

Zaporedni ( kaskadni ) neposredni cikel

Ti sistemi uporabljajo freone kot hladilni medij. Tudi tu imamo
enostopenjski cikel, toda kondenzator je hlajen s freonom, ki ga hladi
morska voda. Tovor kondezira ter tako uparja hladilni plin freon, ki se
pretaka v zaprtem hladilnem sistemu, od tukaj tudi izraz zaporedni. Ta
sistem se uporablja pri popolnoma hlajenih tovorih.

Skica 20 Shema zaporednega ( kaskadnega ) neposrednega cikel

Kompresorji tovora in njihova oprema

Batni kompresorji
Najve kompresorjev v uporabi deluje brez olja za mazanje bata.
Sulzerjevi kompresorji imajo izvedeno tesnitev med batom in
cilindrom ter med batnico in ohijem z labirintnimi grafitnimi
mehanskimi tesnilkami, zato tudi ne potrebujejo nobenega mazanja,
kjer so deli kompresorja v stiku z plinastim tovorom. Brez oljna stran
in kolenasta gred sta loeni z batnino tesnilko, ki ima strgalne
obroke, kateri pobirajo olje iz batnice. Vsi plini, ki pridejo v prostor
pod cilindrom se vrnejo na sesalno stran kompresorja. Pretok
kompresorja se uravnava preko sesalnih ventilov s pomojo hidravlike.
Ko kompresor obratuje mu moramo zagotoviti hlajenje cilindrov,
tesnilke krine glave ter vodilnih leajev.

Skica 21 Batni kompresor

Vijani kompresorji

Vijani kompresorji za pretakanje utekoinjenih plinov, lahko delujejo

z mazanjem ali brez. Pri suhih kompresorjih se rotorja med seboj
fizino ne dotikata, obstaja doloeno puanje zato se vrtijo z visokimi
obrati, da so uinkoviti -12000 rpm. Rotorja sta potopljena v zmeani
plin ter gnana preko zunanjih zobnikov. Rotorji so navadno s tirimi ali
estimi krilci konusne oblike, zato se plin zaradi zmanjanega obsega
stiska. Telo kompresorja sestavljata vsesni in tlani prikljuek.
Pri kompresorjih, ki delujejo s pomojo olja, se olje v majhnih koliini
brizga med vijanice. Pogon se prenaa z ene vijanice na drugo, zato
tudi ne potrebujejo zobnikega prenosa. Olje, ki je med vijanicama jih
hladi in mae, ter zaradi tesnenja je puanje plina manje. Ti
kompresorji delujejo pri nijih obratih 3000 rpm. Potrebuje oljni
separator na izstopu iz kompresorja, da se plin in olje loita.
Najpogosteje se kontrolira pretok z drsnim ventilom kar vpliva na
delavno dolino vijanic, to je efektivneje kot zmanjevanje pretoka na
vsesu. Vijani kompresorji porabijo ve energije kot ostali.

Skica 22 Vijani kompresor

Separator tekoine na vstopu v kompresor

Potrebno je zavarovati kompresor pred vstopom tekoine, da se ne
pokoduje, ker je tekoina nestisljiva. Zato je navada, da se postavi
separator tekoine na vsesno stran kompresorja, ko rpamo iz tanka.
Namen te naprave je tudi, da zmanja hitrost plina pri izstopu iz tanka.
Ti separatorji morajo biti opremljeni s senzorji, ki sproijo alarm in
ustavijo rpalko, ko je preve tekoine v njih.

Kondenzator oddunega plina

Veliko postrojev za utekoinjanje je sestavljeno iz cevnega

izmenjevalnika toplote, ki je montiran na glavni kondenzator tovora.
Njegov namen je kondenzirati vse preostale pare plinov zmeane z
neutekoinljivimi plini, kot je duik, ki ne kondenzira pri temperaturi
in tlaku, ki je v glavnem kondenzatorju. Na primer komercialni propan,
ki ima lahko do 2 % metana ko je utekoinjen, ima tudi do 14 %
metana v plinastem stanju. Metan se teko utekoini, zato imamo lahko
teave pri kondenzatorjih hlajenih z morsko vodo, e so prisotne veje
koliine metana.
Plini, ki niso kondenzrali v glavnem kondenzatorju gredo skozi obod
kondenzatorja. Ti so tukaj podvreni istemu tlaku ter temperaturi
okolice. Ekspanzijski ventil regulira pretok kapljevine ki je po ceveh
kondenzatorja, ter zaradi razlike temperatur skoraj vsi plini
kondenzirajo. Vsi neutekoinjeni plini, gredo skozi oddunik, ki jim
regulira pretok sistem za vzdrevanje tlaka.

Boil-off in sistem za upravljanje s parami

Ladje za prevoz LNG-ja uporabljajo za pogon kompresorja vodno paro
ko tanke ohlajamo, pri natovarjanju ter med potovanjem ko je ladja
prazna. Med potovanjem manji kompresor uravnava pare tovora,
medtem ko v luki veji kompresor rpa pare tovora, ki podhlajujejo
tank in jih vraa na obalo. Med prevozom manji kompresor tlai pare
tovora ki jih zbira iz vsakega vrha tanka. Te gredo preko parnega
grelca in posebnega dvojnega pregradnega sistema do kotlov ali v
glavni diesel motor preko diesel goriva. Tale pregradni sistem je stalno
nadzorovan z alarmnimi napravami, ki zaustavijo dovod v primeru
puanja.
Kompresorji imajo tudi nadzor proti zmrzovanju vlage in ostale
zaite.