Podjetnikov priročnik 2009 
 

 
Vsebina priročnika 

1.  Kaj je to računovodstvo in zakaj je pomembno? ......................................... 3 

2.  Razlike med S.P. in D.O.O. ...................................................................... 5 
3.  Postopki registracije D.O.O. ..................................................................... 6 
3.1 Enostavni postopek registracije d.o.o. ........................................................ 6 
3.2 Sestava imena (firme) d.o.o. .................................................................... 7 
3.3 Dejavnosti ............................................................................................. 8 
3.4 Sedež in poslovni naslov .......................................................................... 9 
3.5 Zastopniki podjetja ................................................................................. 9 
4. Postopki registracije S.P. ......................................................................... 10 
4.1 Registracija s.p. .................................................................................... 10 
4.2 Sestava imena (firme) s.p. ..................................................................... 10 
4.3 Dejavnosti ........................................................................................... 10 
5. Prepoznavnost podjetja ........................................................................... 11 
5.1 Celostna grafična podoba ....................................................................... 11 
5.2 Tiskovine ............................................................................................. 11 
5.3 Spletne rešitve ..................................................................................... 12 
5.4 Gostovanje .......................................................................................... 12 
6.  Koristno je vedeti ................................................................................. 13 
6.1 Zavezanec ali nezavezanec za DDV.......................................................... 13 
6.2 Davčni postopek ................................................................................... 13 
6.3 Davek od dobička podjetij ...................................................................... 14 
6.4 Potni nalogi .......................................................................................... 14 
6.5 Dnevnice 2009 – gospodarstvo ............................................................... 14 
6.6 Kilometrine 2009 – gospodarstvo ............................................................ 14 
6.7 Izjava na izstavljenem računu za storitve prefakturiranja............................ 14 
6.8 Izjava na izstavljenem računu nezavezanca za DDV ................................... 14 
6.9 Kdaj podjemna pogodba in kdaj pogodba o zaposlitvi? ............................... 14 
7.  Podjetnikov slovar ................................................................................ 15 
7.2 Računovodstvo ..................................................................................... 15 
7.3 Računovodsko načrtovanje ..................................................................... 15 
7.4 Računovodska načela ............................................................................ 15 
7.5 Poslovne knjige .................................................................................... 15 
7.6 Davek na dodano vrednost (DDV) ........................................................... 15 
7.7 Podjetje ............................................................................................... 16 
7.8 Prihodek .............................................................................................. 16 
7.9 Odhodek .............................................................................................. 16 
7.10 Dobiček ............................................................................................. 16 
7.11 Opredmeteno osnovno sredstvo ............................................................ 16 
7.12 Drobni inventar ................................................................................... 17 
7.13 Nepremičnine in premičnine .................................................................. 17 
7.14 Amortizacija ....................................................................................... 17 
7.15 Osnovni kapital ................................................................................... 17 
8.  Poslovni klub Vitago.............................................................................. 18 
9.  KODEKS združenja računovodskih servisov .............................................. 19 
10. Kontaktni podatki Vitago ....................................................................... 20 

2/20
1. Kaj je to računovodstvo in zakaj je pomembno? 
Novopečeni podjetniki največkrat nimajo dovolj strokovnega znanja o računovodstvu in knjigovodstvu, 
kakor tudi ne o zakonodaji, ki na to področje posega. Poleg tega nimajo dovolj denarja, da bi zaposlili 
računovodjo, pa tudi ne dovolj časa, da bi prebirali obstoječe zakone ali vse novosti, ki jih le ti prinašajo. 
Nenazadnje, četudi bi te zakone novopečeni podjetniki brali, je verjetnost, da bi jih pravilno razumeli in 
znali izkoristiti sebi v prid, zelo majhna. Verjetnost pravilnosti pa za inšpektorje ni dovolj. Zakonodaja 
namreč ne dopušča, da bi se podjetnik na svojih napakah učil, saj so lahko kazni za napake ogromne, 
ali zaradi prikazanih nizkih stroškov in visokih dobičkov davki ali prispevki zasoljeni.  
Vendar tega mladi podjetnik ne ve. Zatorej ni presenečenje, da v računovodstvu ne vidi posebne koristi, 
ampak ga smatra kot nepotrebno 'zlo', ki ga je zakonodajalec uveljavil zgolj zato, da bi žrl njegov 
proračun. Ker v njegovih očeh računovodstvo nima posebne koristi, ga z zanosom servira v roke 
najcenejšemu ponudniku računovodskih storitev ali še huje, prijazni in najcenejši 'znanki', ki z veseljem 
ob pokojnini kaj ob strani zasluži ali uka željni sestri, ker je v šoli poslušala snov iz računovodstva. Takšne 
in podobne ideje si iz glave izbriše šele ob prvem obisku davčnega inšpektorja, v kolikor ga le ta ni 
postavil na kant.  
 
Komu torej zaupati računovodstvo / knjigovodstvo? Komu v roke položiti svojo usodo in 
usodo svojega podjetja?  
 
Strokoven in sposoben računovodski servis lahko podjetniku prihrani veliko denarja, četudi je dražji. 
Zaradi dobrega strokovnega znanja, poznavanja zakonodaje in iz nje izhajajočih danih možnosti lahko 
dober računovodja podjetniku naložbo vanj tisočkrat povrne, kakor mu lahko na drugi strani amaterski 
računovodja cenovno ugodno naložbo spremeni v velikansko katastrofo oziroma nepotrebno denarno 
kazen.  
Podjetnik, ki je vsaj enkrat plačal za 'svojo' napako, se je naučil, da pri računovodskih storitvah cenovna 
elastičnost ni na mestu. Podjetnikovo prvo vprašanje računovodji ne bi smelo biti;'Koliko vaša storitev 
stane?', ampak:'Kakšna je vaša izobrazba, s čim dokazujte svojo strokovnost? Kolikokrat so zaradi vaše 
napake plačali podjetniki? Ali sledite novi zakonodaji, ali ste zavarovani?' in podobno. 
 
Katere so naloge računovodstva?  
 
Računovodstvo so pravzaprav dejavnosti vrednostnega spremljanja in proučevanja pojavov, ki so 
povezani s poslovanjem posameznega podjetja. Ta pomembna poslovna funkcija zajema računovodsko 
načrtovanje in analiziranje (predračunavanje, obračunavanje ipd.), računovodsko nadziranje ter 
knjigovodstvo. V mikro, majhnih in srednjih podjetjih dajejo največji poudarek prav slednjemu, saj je 
knjigovodstvo po zakonu obvezno, medtem ko so razna načrtovanja in analiziranja stvar ambicij in 
profesionalnosti posameznega podjetja.  
Knjigovodstvo je sistematično in po možnosti ažurno zapisovanje nastalih poslovnih dogodkov v 
poslovne knjige, iz katerih se pripravi obračunska računovodska poročila, ki jih je potrebno predložiti 
davčnemu organu ter Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in so 
obvezna sestavina letnega poročila. S poslovnimi dogodki imam v mislih predvsem dogajanje oziroma 
spremembe v sredstvih podjetja, obveznostih do virov sredstev, stroških, prihodkih, odhodkih ter 
ugotavljanje poslovnega izida in predelovanje podatkov v njih. Knjigovodstvo, kot tudi druge dejavnosti 
računovodstva, se v majhnih in srednjih podjetjih razlikujejo od enakih dejavnosti v velikih podjetjih, saj 
sta tako obseg kot zahtevnost pri obeh zelo različna. 
 
 
 

3/20
Splošna pravila za knjigovodenje  
 
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki (v nadaljevanju podjetniki) morajo v okviru svojega 
računovodstva oziroma knjigovodstva voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z 
Zakonom o gospodarskih družbah ter v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali 
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.  
Poslovne knjige so vezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke, s knjiženimi poslovnimi dogodki. Z 
vsako izmed njih se nenazadnje izkaže pisno trditev, da je poslovni dogodek sploh nastal. Poslovne knjige 
morajo družbe in podjetniki voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. 
Glede na vsebino ločijo Slovenski računovodski standardi dve vrsti oziroma kategoriji poslovnih knjig; to 
so temeljne (obvezne) in pomožne (neobvezne) poslovne knjige. V temeljnih poslovnih knjigah, kamor 
se uvrščata glavna knjiga in z njo povezani dnevnik, zapisujemo poslovne dogodke. Ko pa se zgodi, da so 
le ti preobširni, s čemer bi se zameglila preglednost kontov, jih po vrsti in količini zapisujemo v pomožne 
knjige. Najpogostejše pomožne knjige so knjige drobnega inventarja, blaga, materiala, kupcev, 
dobaviteljev ipd., ki s precej podrobno specifikacijo dopolnjujejo glavne knjige.  
 
Družbe in podjetniki morajo vsako leto na podlagi svojih knjigovodskih listin pripraviti letno poročilo, 
nato pa podatke iz poročila poslati AJPES tri mesece po koncu koledarskega leta.  
 
Dvostavno knjigovodstvo  
 
Podatki se v računovodstvu praviloma urejajo dvojno; to je časovno in vsebinsko. Časovno se jih ureja v 
dnevniku in sicer po vrstnem redu nastanka, vsebinsko pa v glavni in pomožnih knjigah. Tudi v glavni 
knjigi se vsak dogodek prikaže na dveh mestih. Dvostavno knjigovodstvo je za večino poslovnih 
subjektov obvezen sistem vodenja poslovnih knjig, poleg tega je zaradi načina evidentiranja tudi najbolj 
pregleden. Po sistemu dvostavnega knjigovodstva vodijo poslovne knjige vse gospodarske družbe, 
zavodi, društva in samostojni podjetniki, razen nekaterih izjem. Predpis, ki ureja področje računovodstva 
v Sloveniji so Slovenski računovodski standardi (UL 118/2005, 27.12.2005), od 01.01.2006 pa se lahko 
podjetja odločijo tudi za uporabo Mednarodnih računovodskih standardov oz. Mednarodnih standardov 
računovodskega poročanja. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

4/20
2. Razlike med S.P. in D.O.O. 
Odločitveni razlogi so lahko zelo različni in številčni, predvsem pa odvisni od vsakega posameznega 
primera. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih razlik med enoosebno d.o.o. in s.p.: 
S.P. vs. D.O.O. 
 
‐ Osebna odgovornost 
s.p.: DA (odgovarjate z vsem svojim premoženjem) 
d.o.o.: NE (odgovarjate le z vloženim kapitalom) 
Razmislite o tem, koliko odgovornosti ste pripravljeni nositi, saj ste kot s.p. absolutno odgovorni in 
odgovarjate z vsem svojim premoženjem, medtem ko odgovarjate v gospodarski družbi le z vloženim 
kapitalom.  
‐ Osnovni kapital 
s.p.:  Ni potreben 
d.o.o.:  7.500 EUR (lahko v denarju ali v sredstvih) 
‐ Ustanovitveni stroški 
s.p.:  Brezplačno  
d.o.o.:  Enostavni postpek (kapital v denarju) brezplačno 
Zahtevni postopek (kapital v sredstvih): pri notarju po notarski tarifi 
‐ Obdavčitev dobička 
s.p.:  16 %, 27 %, 41 % (dohodninska lestvica) 
d.o.o.:  22 % (davek od dohodkov pravnih oseb ‐ enotna davčna stopnja) ‐ (2009 ‐ 21%, 2010 ‐ 20 %). 
Višina dobička, ki ga pričakujete, je pomemben dejavnik odločitve. Stopnje obdavčitve dobička med s.p. 
in gospodarsko družbo so različne (vidno zgoraj). V primeru, da pričakujete dobiček, preračunajte: koliko 
davka boste plačali, če ste s.p. in obdavčeni po dohodninski lestvici in koliko kot d.o.o., katerega dobiček 
je vedno obdavčen po isti stopnji, to je 22%.   
‐ Vodenje poslovnih knjig 
s.p.:   
‐ normirani odhodki (25 %)* ali 
‐ enostavno knjigovodstvo** ali 
‐ dvostavno knjigovodstvo 
d.o.o.:   
‐ dvostavno knjigovodstvo 
‐ Poslovni račun ‐ denar 
s.p.: z denarjem na računu prosto razpolaga, dovoljena je precejšnja svoboda. 
d.o.o.: možnost razpolaganja z denarjem na računu je precej omejena. 
Kot s.p. razpolagate s svojim prisluženim denarjem povsem prosto, nasprotno pa v gospodarski družbi, 
kjer se vaš prislužen denar ne smatra kot 'VAŠ', ampak kot denar podjetja. Zato je, v kolikor si ga 
izplačate v žep, dvakrat obdavčen. Prvič kot dobiček (22%), nato pa še kot dobiček, ki je izplačan lastniku 
v žep (20%). 
 
‐ Plača 
s.p.: nima plače (dobiček = plača) ‐ plača zato ni strošek 
d.o.o.: ima plačo in si jo nakazuje ‐ plača je strošek 
Dobiček samostojnega podjetnika je hkrati tudi njegova plača, kar pomeni, da svoje plače ne more 
uveljavljati kot strošek. Na drugi strani d.o.o. svojo plačo sam sebi izplačuje, zato mu le ta predstavlja 
strošek.       
‐ Krediti ‐ sredstva na razpisih 
s.p.: težje dobi kredit pri banki in zelo težko se prijavi na razpis 
d.o.o.: lažje dobi kredit pri banki, vendar mora izkazati pozitivno poslovanje + primrna oblika za prijavo 
na razpise.  
 
 
 
 
 
 

5/20
3. Postopki registracije D.O.O. 

3.1 Enostavni postopek registracije d.o.o. 

Dokumentacijo za enostavni postopek registracije d.o.o. pripravimo v celoti. Enostavni postopek je 
tisti, pri katerem družbeniki vplačajo osnovni kapital v celoti v denarju in hkrati ne želijo vnesti 
nobenih posebnosti (dodatnih členov) v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo. Nato počakamo, 
da položite osnovni kapital na izbrano banko in vlogo oddamo na pristojno Okrožno sodišče. 
 
1. Pokličite 03 / 56 68 634 ali pišite na info@vitago.si da se dogovorimo za vaš termin registracije 
podjetja. Na vrsto lahko pridete že isti dan, vendar je bolje, da se naročite nekoliko prej.  
2. Na dogovorjeni termin prinesite s seboj osebni dokument (za vse ustanovitelje in zastopnike). 
3. Za vas bomo opravili naslednje postopke: 
a. v poslovnem registru bomo preverili ime (firmo) za vaše novo podjetje, 
b. pomagali vam bomo z izborom dejavnosti po SKD 2008, 
c. pripravili bomo vso potrebno dokumentacijo za ustanovitev podjetja, 
d. napotili vas bomo na banko, kjer boste odprli depozitni račun in položili osnovni 
kapital (pri določenih bankah vam lahko pomagamo tudi mi), 
e. izpolnili bomo obrazec za pridobitev davčne številke 
f. vašo vlogo bomo oddali na Okrožno sodišče. 
4. Podatki pri registraciji: 
a. Ustanovitelji (ime, priimek, EMŠO, davčna št., delež v kapitalu), 
b. Zastopniki (ime, priimek, EMŠO, davčna št., vrsta zastopnika), 
c. Popolno ime / firma, 
d. Naslov podjetja, 
e. Dejavnosti po SKD 2008, 
f. Napoved prihodkov in odhodkov in morebitno izgubo ali dobiček. 
5. Za vas bomo pripravili: 
a. Akt o ustanovitvi / družbeno pogodbo 
b. sklep o določitvi poslovnega naslova 
c. sklep o določitvi zastopnikov 
d. izjava o imenovanju (za vsakega zastopnika posebej ‐ strinjanje zastopnika, da nastopi 
funkcijo direktorja ali prokurista) 
e. izjava družbenika (za vsakega ustanovitelja posebej ‐ ustanovitelj izjavlja, da nima 
neporavnanih obveznosti do države iz prejšnjih poslovanj) 
f. obrazec za priglasitev na DURS 

Na registracijo boste čakali v povprečju teden dni. Davčno številko boste prejeli hkrati s sklepom o 
registraciji. 

6/20
3.2 Sestava imena (firme) d.o.o. 

 Vsako podjetje si določi DOLGO in KRATKO ime. 

Obvezne sestavine dolgega imena d.o.o.: Imaginarno ime, dejavnost, d.o.o 

PRIMERI ‐ dolgo ime:  
LIIPI, poslovne storitve, d.o.o. 
KROJAČEK, trgovina s hlačnimi krili, d.o.o. 
KREATIVA IN NEVERJETNOST, agencija za marketing, d.o.o. 

Kratko ime je ime brez dejavnosti: LIPI d.o.o., KROJAČEK d.o.o., KREATIVA IN NEVERJETNOST, d.o.o. 

Imaginarno ime (firma) mora biti v Slovenskem jeziku ali ... 
 Ime MORA biti v slovenskem jeziku ALI v enem izmed mrtvih jezikov (latinščina, esperanto, stara 
grščina)! Dovoljena je tudi uporaba kratic ali izmišljenih besed / imen. Ime lahko (ne glede na dovoljeno 
uporabo mrtvih jezikov) vsebuje le črke slovenske abecede. (izjeme najdete v nadaljevanju ‐ Dolga 
razlaga) 
Ime se mora jasno razlikovati od drugih 
 Ime družbe se MORA jasno razlikovati od vseh drugih družb. Če temu ni tako, lahko: 
a) registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register ter 
b) podjtje, ki je že registrirano s podobnim imenom, lahko zahteva opustitev firme, njen izbris in 
odškodnino. 
Podrobna razlaga z izjemamami 
Firma je ime, s katerim družba posluje, vendar pa si le‐tega ne morete kar tako izmisliti, ampak je 
potrebno pri tem upoštevati nekatera zakonska določila. V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost 
družbe. Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, 
da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do 
zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. 
Ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij. Besedo Slovenija ali njene 
izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem 
Vlade Republike Slovenije. Dovoljenje vlade ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti je 
potrebno tudi zato, da se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno 
skupnost (npr. državni, republiški, občinski). Ime in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge 
znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem 
njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi, ter z dovoljenjem 
ministra ali ministrice, pristojnega za javno upravo. Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki 
nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca, ali 
vsebujejo ali posnemajo uradne znake. 
Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, uporablja pa 
lahko tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih 
družb, in oznako, za kakšno družbo gre. Skrajšana firma se vpiše v register. Firma mora biti v slovenskem 
jeziku. Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. V firmi se 
lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so 
sestavni del firme, ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam, gre za domišljijska 
poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk, ali gre za mrtvi jezik. 
Firma družbe se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih družb. Če ima družbenik družbe z neomejeno 
odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe, čigar priimek je del firme, enak priimek, kot je že 
vsebovan v prej registrirani firmi druge družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, mora 
v firmo vnesti sestavino, po kateri se bo njegova firma jasno razlikovala od že registriranih firm. 
 
 
 
 
 
 
 

7/20
Še nekaj o imenu ... 
Ime podjetja in vaša prepoznavnost 
Eden izmed najpomembnejših dejavnikov podjetniške znamke in njenega stika s svetom je ime. Ime brez 
pomena, brez povezljivosti z nekim razlogom, brez tistega, kar ga dela edinstveno, je neuporabna 
materija. Dobro ime je sporočilo samo po sebi ali pa je spodbuda k pravemu razmišljanju. Dobro ime 
sproži asociacije, prikliče zgodbe, sproži ter spodbuja, zato je potreben tehten razmislek o imenu. 
Dejstvo je, da nam mora biti všeč (da ga radi »nosimo«), prav tako pa mora biti zgovorno in privlačno 
tudi za trg, zato ga je zelo tvegano izbirati po »feelingu«. Veliko varneje se je dokopati do pravega imena 
s pomočjo strokovnjakov. 
V imenu je vsa predstava o tržni znamki, o podjetju. Preden zakorakate na trg s čim novim ali drugačnim, 
si vzemite čas in dobro premislite, kaj želite doseči, koliko časa mislite biti na trgu, na katere trge mislite 
prodajati, kdo bo kupec, kakšno cenovno politiko boste ubrali, kakšno promocijo boste imeli in tako 
naprej. 
Zakaj je ime pomembno? 
Ime je v vsakem pogledu pomembno. Ponavadi si koga, ki ga prvič srečamo, zapomnimo prav po imenu. 
Vtis, ki ga je to prvo srečanje naredilo na nas, povezujemo neposredno z imenom. Podobna zgodba se 
odvije tudi z imenom organizacijske znamke (podjetja). Ime je najvidnejši ter slišni dejavnik in se pojavlja 
pravzaprav povsod, kjer je kakršnakoli povezava s podjetjem. Dobro ime je portret tistega, ki ga nosi. 
Odraža njegovo osebnost, v množici ga naredi različnega od drugih in je zapomljivo. Skratka, ime pomeni 
identiteto, individualnost, diferenciacijo in prepoznavnost. 
Pomen kakovosti imena 
Kakovost imen merimo z različnimi parametri, ki so odvisni od tega, komu je ime namenjeno in kje se bo 
uporabljalo ter kaj naj bi sporočalo. Osnove (slabe) kakovosti imena najdemo v naslednjih dejavnikih: 
slaba izgovorljivost, brezpomenskost, težavno črkovanje, nezapomljivost, neprimernost, običajnost, 
neaplikabilnost in tako naprej. Vse našteto pomeni, da slabo ali neprimerno ime ne pove veliko ali skoraj 
ničesar o tistem, ki ga nosi. Samo pomislite, koliko denarja in truda je potem dodatno treba vložiti, da 
potrošnikom pojasnite, da se vaše podjetje imenuje na primer KLOSENTROS. 

3.3 Dejavnosti 

Za  ustanovitev  podjetja  ni  določenih  pogojev,  zatorej  ga  lahko  ustanovi  kdorkoli!  Pogoji  so  vezani  na 
dejavnost, ki jo ima namen podjetje opravljati. 

Dejavnosti so v grobem razdeljene v tri skupine: 

1) neregulirane dejavnosti 
Lahko jih opravlja vsakdo, ne da bi bil moral izpolniti kakšen pogoj. Npr. poslovno svetovanje, 
računovodske storitve, programiranje, grafično oblikovanje ipd. 
2) posebne dejavnosti 
Za posebne dejavnosti je značilno, da ima vsaka zase z zakoni predpisane pogoje. Npr. trgovina, 
gostinstvo, študentski servis ipd..  
 3) obrtne dejavnosti: 
Za nekatere obrtne dejavnosti je potrebno izpolniti določen pogoj ‐ navadno strokovna izobrazba 
ustrezne smeri, za nekatere pa je potrebno samo članstvo v Obrtni zbornci ‐ 20 EUR.  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

8/20
3.4 Sedež in poslovni naslov 

Sedež družbe je samo KRAJ, v katerem se zvečine vodijo posli družbe oziroma, kjer se nahaja 
poslovodstvo podjetja (direktor, uprava, nosilec s.p. ipd.).  
 
Poleg sedeža (npr. Ljubjana, Koper...) je potrebno določiti tudi poslovni naslov (ulico in hišno številko) v 
kraju, kjer ima podjetje sedež. 
 Poslovni naslov je lahko kjerkoli: 
• na naslovu vašega stalnega prebivališča  
•  na naslovu vašega začasnega prebivališča 
•  na naslovu staršev ali prijateljev  
•  na naslovu nekega drugega podjetja ipd. 
V kolikor opravljate dejavnost na naslovu svojega stanovanja, morate pridobiti soglasja lastnikov, ki 
imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja lastnikov vseh posameznih delov, 
katerih zidovi ali stropovi mejijo z vašo stanovanjsko enoto. Ob pričetku poslovanja morate o tem 
obvestiti tudi upravnika, v kolikor ga imate. Enako velja za najemniška stanovanja, pri katerih morate 
pridobiti tudi dovoljenje lastnika stanovanja, v katerem živite. 
V stanovanju lahko opravljate dejavnost, v kolikor ne motite sosedov in ne obremenjujete čezmerno 
skupnih prostorov. 
Poslovni prostor ni obvezen 
Imeti poslovni prostor ni obvezno. Postane pa obvezen takrat, ko pričnete v nekem prostoru sprejemati 
stranke ali opravljati hrupno dejavnost.  
 
Ni nujno, da sta poslovni prostor in poslovni naslov na istem mestu, je pa priporočljivo. 
Poslovni prostor lahko nekje najamete. Če pa ga želite imeti doma, morate na Upravni enoti pridobiti 
uporabno dovoljenje. 

3.5 Zastopniki podjetja 

Ustanovitevlji vseh oblik podjetij (razen s.p.) morajo v svojem podjetju določiti vsaj enega direktorja. 
Lahko določijo več direktorjev ali pa dodatno tudi prokurista. Direktor podjetja, ki ni nikjer zaposlen in ni 
študent, se mora v podjetju zaposliti.  
 Kdo je direktor (poslovodja)? 
Direktorji so upravičeni voditi posle družbe. Družbo lahko zastopa en ali več direktorjev. Direktor je v 
imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih lahko družba opravlja. 
Direktorja se lahko omeji s skupnim zastopanjem. Za takšno zastopanje je značilno, da je pogodba 
veljavno sklenjena le takrat, ko jo podpišejo vsi direktorji. V kolikor se direktorja ne omeji na skupno 
zastopanje, govorimo o samostojnem zastopanju, ko je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše vsaj en 
direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih 
oseb. 
Kdo je prokurist? 
Prokura je posebna oblika pooblastila, s katero pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje družbe. 
Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odsvajanja in 
obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti 
organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. V nasprotju z drugimi 
pooblaščenci, ki potrebujejo za določene posle posebna pooblastila z natančno opredelitvijo posla, tega 
prokurist ne potrebuje. Prokurist ne deluje kot član uprave, ampak v odvisnosti od pooblastil, ki jih ima. 
Po navadi je prokurist tista oseba, ki sklepa praven posle s tretjimi osebami, za odločanje znotraj družbe 
pa nima pooblastil.  
Tudi prokuriste je mogoče omejiti s skupno prokuro. Omeji se jih lahko tudi na predmet poslovanja 
posamezne podružnice družbe. Drugačne omejitve prokure nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih 
oseb.  
 
 
 
 

9/20
 
4. Postopki registracije S.P. 

4.1 Registracija s.p. 

Dokumentacijo za registracijo s.p. pripravimo v celoti. Vašo vlogo oddamo na pristojni AJPES in DURS.  
1. Pokličite 03 / 56 68 634 ali pišite na info@vitago.si da se dogovorimo za vaš termin registracije 
podjetja. Na vrsto lahko pridete že isti dan, vendar je bolje, da se naročite nekoliko prej. 
Če želite, da vaš s.p. prične delovati s prvim v mesecu, ni nujno, da pridete registrirati podjetje 
prav na prvega. Pridete lahko tudi prej, vendar največ 3 mesece in sami določite datum 
registracije. 
2. Na dogovorjeni termin prinesite osebni dokument in davčno številko.  Za vas bomo izpolnili 
obrazce za prijavo na: 
a. AJPES (prijava v poslovni register), 
b. DURS (prijava na davčno upravo), 
c. ZZZS (v primeru samozaposlitve). 
3. Sklep o registraciji boste prejeli po pošti naslednji dan od datuma, ko ste predlagali ustanovitev. 

4.2 Sestava imena (firme) s.p. 

Vsako podjetje si določi DOLGO in KRATKO ime. 

Obvezne sestavine dolgega imena s.p. so: Dejavnost, ime priimek, s.p.  

PRIMERI dolgo ime:  
Poslovne storitve, Bogomil Bogomolka, s.p. 
Trgovina s hlačnimi krili, Valerija Krojačič s.p. 
Agencija za marketing, Ignac Promotnik s.p. 
 
Kratko ime je ime brez dejavnosti: ime priimek s.p. 
 Samostojni podjetnik lahko pred obvezne sestavine dolgega in kratkega imena postavi tudi imaginarno 
oz. izmišljeno ime.  
(pravila glede imaginarnega imena najdete v nadaljevanju). 
PRIMERI (dolgo ime + dodano imaginarno ime, ki ni obvezno):  
LIIPI, poslovne storitve, Bogomil Bogomolka, s.p. 
KROJAČEK, trgovina s hlačnimi krili, Valerija Krojačič s.p. 
KREATIVA IN NEVERJETNOST, agencija za marketing, Ignac Promotnik s.p. 
Kratko ime: LIIPI, Bogomil Bogomolka, s.p. 

4.3 Dejavnosti 

Za ustanovitev podjetja ni določenih pogojev, zatorej ga lahko ustanovi kdorkoli! Pogoji so vezani na 
dejavnost, ki jo ima namen podjetje opravljati. 
Dejavnosti so v grobem razdeljene v tri skupine: 
1) neregulirane dejavnosti 
Lahko jih opravlja vsakdo, ne da bi bil moral izpolniti kakšen pogoj. Npr. poslovno svetovanje, 
računovodske storitve, programiranje, grafično oblikovanje ipd. 
2) posebne dejavnosti 
Za posebne dejavnosti je značilno, da ima vsaka zase z zakoni predpisane pogoje. Npr. trgovina, 
gostinstvo, študentski servis ipd..  
 3) obrtne dejavnosti: 
Za nekatere obrtne dejavnosti je potrebno izpolniti določen pogoj ‐ navadno strokovna izobrazba 
ustrezne smeri, za nekatere pa je potrebno samo članstvo v Obrtni zbornci ‐ 20 EUR. 
 

10/20
5. Prepoznavnost podjetja 

5.1 Celostna grafična podoba 

Celostna grafična podoba –prvi vizualni kontakt vaše organizacije z naročniki 
 
Razpoznavnost in osnovna samopromocija nekega podjetja se najbolje izraža skozi njegovo Celostno 
grafično podobo, ki poleg osnove ‐ samega logotipa, zajema in definira celoten način pojavnosti nekega 
podjetja navzven, začenši pri tipični vizitki, kuverti, dopisnem listu, pa tja do grafične opreme službenih 
vozil, označevalnih tabel, delovnih oblek… obseg je lahko zelo različen, od najbolj osnovnih pa tja do zelo 
obsežnih in kompleksnih. 

Za razpoznavnost in samopromocijo vašega podjetja: 

• oblikujemo logotip podjetja, 
• oblikujemo celostno podobo podjetja, tiskovine (dopisni papir, kuverte, mape), vizitke, vizualno 
podobo spletne strani, pisarniški material, promocijski material (zgoščenke, majice, letake, 
kataloge, nalepke, zastavice), usmerjevalne table, oblikujemo grafično opremo vozil, zastave 
idr., 
• oblikujemo reklamni material: zloženke, kataloge produktov ali storitev, poslovna poročila, 
flayerje, plakate, vstopnice, 

oblikujemo slikovna ozadja z logotipi in motivi vašega podjetja za uporabo v osebnih računalnikih, kot 
promocija vašega podjetja. 

5.2 Tiskovine 

Tiskovine so potrebne za vsakodnevno poslovanje in promocijo podjetja, izdelkov, storitev… In le 
kvalitetne tiskovine pomagajo približati izdelke ali storitve našim kupcem, za zadovoljevanje njihovih 
želja in potreb. 

Pripravimo in izdelamo vam unikatno oblikovane tiskovine. Poleg tega pa vam lahko ponudimo 
svetovanje na področju oglaševanja in marketinga. Končni izdelek pa je vedno brezhiben in 
konkurenčen. 

Za vas izdelamo: 
• poslovne vizitke, 
• dopisne liste, 
• kuverte različnih dimenzij , 
• mape, 
• zloženke, 
• kataloge, 
• namizne zastavice , 
• poslovna poročila, 
• plakate, 
• letake, 
• nalepke. 
 
 
 
 
 
 

 
11/20
5.3 Spletne rešitve 

Prisotnost na spletu je v času informacijske družbe nujna! 

Prisotnost na spletu je v današnjem času za urejeno podjetje nujno. Na področju izdelave spletnih 
strani in rešitev vam ponujamo celovit in pregleden obseg storitev, kar pomeni, da projekt spletne 
strani ali rešitve začnemo pri svetovalnem delu in ne končamo pri objavi le‐teh na spletu, ampak 
skupaj z vami te strani ali rešitve tudi urejamo, vzdržujemo, oglašujemo in po potrebi opravimo tudi 
vse ostale postopke, ki so potrebni, da spletne strani dobijo in obdržijo svoj pomen. 

Oblikovanje spletnih strani je poseben segment, kjer je pomembno, da dajemo poudarek na simbiozi 
med dobrim grafičnim izgledom na eni strani in funkcionalnostjo na drugi. Izdelava grafičnih elementov, 
kot so navigacijski gumbi, animacije in ostali grafični elementi so avtorsko delo in tako edinstveni za 
vsako predstavitev, vse skupaj v tesni navezi s Celostno grafično podobo podjetja in tako omogoča 
dobro prepoznavnost. 

V segmentu spletnih predstavitev vam: 

• svetujemo kako uspešno predstaviti svojo dejavnost, produkt ali storitev na spletu, in vam 
predlagamo rešitve, glede na ciljne skupine, 
• pripravimo vam pregledno dokumentacijo projekta, ki vsebuje načrt izdelave spletne strani ali 
rešitve, vzdrževanje, urejanje, oglaševanje spletnega mesta ter terminski plan dela, 
• kakovostno oblikujemo vizualno podobo spletnih strani ali rešitev, 
• izdelamo spletne strani ali rešitve v tehnologiji, ki jo določimo v načrtu, 
• upravljamo oz. ažuriramo vsebino spletnih strani, 
• poskrbimo za kakovostno vzdrževanje spletnih strani ali rešitev, ter gostovanje na kakovostnih 
ter tehnično brezhibnih strežnikih, 
• svetujemo in pripravimo strategijo spletnega oglaševanja in v ta namen izdelamo spletne 
oglase,
• opravimo registracijo domen. 

5.4 Gostovanje 

Vaša spletna predstavitev si zasluži gostovanje na spletnem strežniku, ki vam lahko ponudi stabilnost, 
hitrost, odzivnost, tehnično naprednost in odprtost. 
 
Za vas smo gostovanje pripravili v dveh paketih, ki se razlikujeta glede na vaše potrebe. Pri naših 
strežnikih gre za zadnjo Dual Xeone  server case tehnologijo. Strežniki (oz. celotna infrastruktura) so 
locirani v Phoenixu, Arizona. Datacenter je v lasti podjetja Sterling Networks. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

12/20
6. Koristno je vedeti 

6.1 Zavezanec ali nezavezanec za DDV 

Vsakemu, ki razmišlja o tem, da bi se podal v podjetniške vrste, se poraja vprašanje o sistemu DDV. O 
tem, kako in kdaj se vključiti in tudi kaj to pomeni za njegovo dejavnost. 

V Republiki Sloveniji ločimo obvezno in prostovoljno vključitev v sistem DDV. Podjetnik se lahko že na 
začetku poslovanja odloči o prostovoljni vključitvi v sistem DDV, vsekakor pa je ob večjem prometu (ko 
znesek obdavčljivega prometa preseže 25.000,00 EUR) k temu zakonsko zavezan. 

Veliko pa je takih podjetnikov, ki v svojih letnih poročilih ne prikaže prometa višjega od 25.000,00 evrov, 
tako da se o vprašanju o vključitvi v sistem odločajo predvsem prostovoljno. 

Kaj pomeni, če si zavezanec za DDV ? 

Odločitev o vključitvi v sistem DDV pomeni, da bo podjetje zavezanec za DDV in da mora zato na ceno 
svojih izdelkov ali storitev zaračunati še 20 % DDV. Kar pomeni, da se končna cena njegovega izdelka ali 
storitve, za njegovega kupca, poveča za teh 20 % davka na dodano vrednost. 

Sistem davka na dodano vrednost pa določa da mora podjetnih, v svojem davčnem obdobju, državi 
odvesti razliko od, svojim strankam zaračunanega DDV in plačanega DDV od svojih davčno prizanih 
odhodkov. 

Kaj je bolje za samostojnega podjetnika? 

V splošnem velja, da je za podjetje, ki  več računov izdaja fizičnim osebam, bolje opustiti vključitev v 
sistem DDV, saj davek na dodano vrrednost podraži ceno njegovih izdelkov ali predvsem storitev. S tem 
lahko postane (cenovno) nekonkurenčen. Take tipične podjetnike lahko najdemo med frizerji, 
avtomehaniki, ličarji…, saj imajo majhne stroške nabave, večjo dodano vrednost in večinoma prodajajo 
svoje izdelke ali storitve fizičnim osebam. Ti se načeloma tudi izogibajo vključitvi v sistem DDV. 

Podjetjem, ki prodajajo večinoma pravnim osebam oziroma zavezancem za DDV in imajo pri svojem 
delovanju veliko stroškov, pa se splača biti vključni v sistemu DDV, saj input za vstopni davek pogosto 
presega output.  Pa tudi podjetjem, ki kupujejo njihove izdelke ali  storitve ni težko plačati davka na 
dodano vrednost na kupljene izdelke, saj plačani davek uveljavljajo kot vstopni v svojih obračunih DDV. 

Tudi za boniteto podjetja oziroma kreditno sposobnost je pomembno, ali je podjenik zavezanec ali ne. 
Velja, da je za kreditno sposobnost bolje izbrati tisto varianto, ki nam na koncu prinese več čistega 
dobička, obenem pa se moramo tudi zavedati, da čim več čistega dobička prikazujemo, več davka bomo 
plačali. 

6.2 Davčni postopek 

Davčni postopek je poseben upravni postopek, katerega pravila so določena v Zakonu o davčnem 
postopku. S pobiranjem davka se v sodobnih državah ukvarjajo davčne uprave. V Republiki sloveniji je 
to Davčna uprava RS (DURS). Pri tem jim pogosto pomagajo tudi drugi organi javne uprave, delodajalci 
in banke. Davčni postopek sestavljajo dve fazi; 

• Faza obračuna davka in 
• Faza pobiranja davka oziroma plačilo davka.  

Več na: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/davcni‐postopek/  

 
13/20
6.3 Davek od dobička podjetij 

Davek od dobička podjetij (ang. corporate income/profit tax) obdavčuje dobiček podjetij, torej njihov 
pozitivni poslovni izid. Poslovni izid podjetja je razlika med vsemi odhodki in vsemi prihodki v 
obračunskem obdobju. 
 
Več na: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/davek‐od‐dobicka‐podjetij/  

6.4 Potni nalogi 

Potni nalogi so računovodske listine, ki dokazujejo obstoj službenih potovanj delavcev in služijo povračilu 
davčno priznanih stroškov, ki so jih pri oziroma v zvezi s službenim potovanjem utrpeli. Temeljni stroški 
so dnevnice (povračilo stroškov za prehrano) in prevozni stroški (kilometrina, cestnina, parkirnina, …). 
Obračunajo pa se lahko tudi drugi stroški, ki so nastali zaradi izvršitve naloge službenega potovanja. 
 
Več na: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/potni‐nalogi/ 

6.5 Dnevnice 2009 – gospodarstvo 

Službeno potovanje v Sloveniji:  
nad 12 do 24 ur – 21,39 eura 
nad 8 do 12 ur – 10,68 eura 
nad 6 do 8 ur – 7,45 eura 

6.6 Kilometrine 2009 – gospodarstvo 

Od 1. 1. 2009 prevoz na službenem potovanju     ‐ 0,37 EUR  
Od 1. 1. 2009 prevoz na delo in z dela       ‐ 0,18 EUR 

6.7 Izjava na izstavljenem računu za storitve prefakturiranja 

Na izdanem računu za storitve prefakturiranja, mora biti dopisana tudi naslednja izjava: DDV ni 
obračunan po točki c 6. odstavka 36. člena ZDDV‐1.  

6.8 Izjava na izstavljenem računu nezavezanca za DDV 

Na izdanem računu za prodani izdelek ali opravljeno storitev, mora nezavezanec za DDV dopisati 
naslednjo izjavo: DDV ni obračunan po prvem odstavku 94. člena ZDDV‐1.  

6.9 Kdaj podjemna pogodba in kdaj pogodba o zaposlitvi? 

V vsaki rastoči organizaciji se na neki stopnji razvoja podjetje sooči s situacijo, ko povečan  
obseg dela zahteva potrebo po dodatni delovni sili ali kadrovski okrepitvi. Vodstvo se v takem  
primeru odloča kako zaposliti dodatnega delavca. Vprašanje torej je, ali delavca zaposliti na 
 podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali z njim skleniti podjemno pogodbo oziroma kakšno drugo  
pogodbo civilnega prava. Za podjetnika je, predvsem pri sezonskem delu, ali pa tudi delu na  
določenem projektu, bolj ugodno da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo, vendar  
mora biti pri tem pazljiv, saj zakonodaja vsebuje nekatere omejitve... 
 
Več: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/kdaj‐podjemna‐pogodba‐in‐kdaj‐pogodba‐o‐
zaposlitvi/ 
 
 
 

14/20
7. Podjetnikov slovar 
7.2 Računovodstvo 

računovódstvo ‐a s (ọҭ) dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim spremljanjem, proučevanjem in izražanjem 
poslovnih dogodkov, povezanih s poslovanjem posameznega poslovnega sistema, ter njihovo analizo. Ta 
pomembna  poslovna  funkcija  zajema  računovodsko  načrtovanje  in  računovodsko  analiziranje 
(predračunavanje,  obračunavanje  ipd.),  računovodsko  nadziranje  ter  knjigovodstvo:  imajo  dobro 
organizirano  računovodstvo  ♦  ekon.  finančno,  stroškovno  računovodstvo  //  oddelek  v  poslovnem 
sistemu, ki opravlja računovodsko funkcijo 

7.3 Računovodsko načrtovanje 

Računovodsko  načrtovanje  je  na  podlagi  predvidevanja  prihodnosti  zasnovano  določanje  prihodnjega 
delovanja,  ki  obsega  postavljanje  ciljev  poslovanja  in  nalog  pri  njem,  ter  postopkov  za  njihovo 
uresničevanje; v ta okvir spada dolgoročno ali strateško načrtovanje kot osnovno ali letno načrtovanje 
do operativnega načrtovanja. 

7.4 Računovodska načela 

Računovodska načela opredeljujejo pojmovanje računovodstva, podajajo njegove temeljne značilnosti in 
ustvarjajo podlago za računovodske standarde. Ukvarjajo se z računovodsko dojeto vsebino ekonomskih 
kategorij, njihovim izkazovanjem in pojasnjevanjem. 

7.5 Poslovne knjige 

Poslovne  knjige  so  vezane  knjige,  kartoteke  in  podatkovne  zbirke,  s  knjiženimi  poslovnimi  dogodki, 
njihov  videz,  njihova  zasnova  in  njihova  organiziranost  pa  je  odvisna  od  tehničnih  pripomočkov,  ki  jih 
uporabljamo  v  računovodstvu,  razlikujejo  pa  se  tudi  glede  na  to,  ali  gre  za  urejanje  podatkov  o 
načrtovanih ali že uresničenih poslovnih dogodkih. Poslovne knjige morajo družbe in podjetniki voditi po 
sistemu dvostavnega knjigovodstva. Glede na vsebino ločijo Slovenski računovodski standardi (SRS) dve 
vrsti  oziroma  kategoriji  poslovnih  knjig;  to  so  temeljne  (obvezne)  in  pomožne  (neobvezne)  poslovne 
knjige.  V  temeljnih  poslovnih  knjigah,  kamor  se  uvrščata  glavna  knjiga  in  z  njo  povezani  dnevnik, 
zapisujemo poslovne dogodke. Ko pa se zgodi, da so le ti preobširni, s čemer bi se zameglila preglednost 
kontov,  jih  po  vrsti  in  količini  zapisujemo  v  pomožne  knjige.  Najpogostejše  pomožne  knjige  so  knjige 
drobnega  inventarja,  blaga,  materiala,  kupcev,  dobaviteljev  ipd.,  ki  s  precej  podrobno  specifikacijo 
dopolnjujejo glavne knjige. 

7.6 Davek na dodano vrednost (DDV) 

Davek na dodano vrednost oziroma DDV uvrščamo med davke na potrošnjo. DDV je vsefazni in posredni 
davek na promet blaga in storitev, saj se plačuje v vsaki fazi proizvodno‐distribucijske verige. Samo ime 
davka  nam  pove,  da  se  v  vsaki  fazi  oziroma  pri  vsakem  posameznem  prometu  istovrstnega  blaga  in 
storitve  obdavči  le  vrednost,  ki  je  bila  blagu  ali  storitvi  dodana  v  tej  fazi  prometa.  Pri  DDV  vsak 
udeleženec v verigi obračuna davek na dodano vrednost v tej fazi, hkrati pa od tega zneska DDV odšteje 
DDV,  ki  je  bil  vsebovan  v  produkcijskih  faktorjih  v  prejšnjih  fazah.  Tako  dejansko  plača  v  proračunsko 
blagajno  le  razliko  med  davkom,  ki  ga  je  zaračunal  pri  naslednji  fazi  ali  končnemu  potrošniku,  ter 
davkom,  ki  je  bil  njemu  zaračunan  pri  nabavi.  Zavezanec  za  DDV  torej  obračuna  in  plača  dejansko  le 
davek,  ki  bremeni  vrednost,  dodano  v  njegovi  fazi  proizvodnje  ali  prodaje.  Ena  od  bistvenih  lastnosti 
davka  na dodano  vrednost je  zagotovitev  davčne  nevtralnosti  med  davčnimi  zavezanci.  Nevtralnost  za 
davčnega  zavezanca,  kupca  blaga  in  storitev  pomeni  pravico,  da  od  davčne  obveznosti  v  davčnem 
obdobju odšteje vstopni davek, ki so mu ga zaračunali dobavitelji. 
 
 
 
 

15/20
7.7 Podjetje 

Podjetje  je  pravna  oseba.  To  pomeni,  da  ji  zakon  predpisuje  podobne  pravice  in  dolžnosti  kot  fizični 
osebi.  Podjetje  kot  pravna  oseba  ima  pravico  izdajanja  računov,  posedovanja,  sklepanja  pogodb, 
plačevanje dajatev in na druge načine sodelovati v širši družbi. Podjetja so lahko profitna ali neprofitna. 
Podjetje  se  ustanovi  tako,  da  ga  registriraš  pri  organih  oblasti.  Za  registracijo  med  drugim  potrebuješ 
ustanovne  listine,  sedež  podjetja,  včasih  pa  še  zastopnika.  Imena  podjetij  se  morajo  med  seboj  jasno 
razlikovati. 

7.8 Prihodek 

Prihodek  je  vrednost,  ki  jo  podjetje  ustvari  v  določenem  obdobju.  Praviloma  je  to  zmnožek  prodanih 
količin  proizvodov  in  storitev  ter  njihovih  cen  (=  realizacija).  Podjetje  je  uspešno,  če  je  razlika  med 
prihodki in za realizacijo teh prihodkov potrebnimi stroški pozitivna. 
Vrste prihodkov 
• Poslovni  prihodki:  so  prihodki  od  prodaje  proizvodov,  storitev,  materiala,  blaga,  prihodki  od 
subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij, premij 
• Prihodki od financiranja: so prihodki od obresti za posojena denarna sredstva, delež dobička od 
udeležbe v drugem podjetju, dividende, prihodki od tečajnih razlik 
• Izredni prihodki: so posledica nekih občasnih dogodkov v podjetju 

7.9 Odhodek 

Odhodki določenega obračunskega obdobja so le tisti stroški, ki so vsebovani v prodanih poslovnih 
učinkih. Razliko med vsemi proizvedenimi poslovnimi učinki in odhodki tako predstavljajo zaloge 
(nedokončane proizvodnje, končnih izdelkov). 
Vrste odhodkov 
Poslovni odhodki: 
• materialni stroški (materiala, energije, nadomestnih delov, drobnega inventarja, ...) 
• amortizacija 
• nematerialni stroški (stroški za občasna in začasna dela, dnevnice za službena potovanja, 
prevozni stroški, stroški za prehrano, davki in prispevki, ...) 
Odhodki od financiranja 
• odhodki financiranja iz odnosov s povezanimi podjetji 
• obresti, revalorizacije tolarskih obveznosti 
• penali, izgubljene are 
Izredni odhodki 
• primanjkljaj pri inventuri, pogodbene kazni, neizterljive terjatve, odhodki iz prejšnjih let 

7.10 Dobiček 

Dobiček je pozitivni poslovni izid, ki pripada zgolj podjetju in se razporeja na podlagi kapitala. 

7.11 Opredmeteno osnovno sredstvo 

Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju 
proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po 
pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju. 
Predpisana sta dodatna pogoja za prepoznavanje opredmetenega osnovnega sredstva: 

• verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in 
• možnost, da se njegova nabavna vrednost zanesljivo izmeri. 

16/20
7.12 Drobni inventar 

Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne 
presega 500 EUR, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. 
V SRS1 je predpisana možnost, da se stvari drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti 
ne presegajo 500 EUR, razporedijo med material (o tem odloča podjetje samo). 

7.13 Nepremičnine in premičnine 

Nepremičnine so zemljišča (stavbna, kmetijska, gozdna in druga) in zgradbe (objekti visoke gradnje, 
nizke gradnje, vodne gradnje in druga gradbena dela). Premičnine so osnovna sredstva, ki niso 
nepremičnine ali trajno povezane z nepremičninami in jih je mogoče premikati. 

7.14 Amortizacija 

Amortizacija  je  opredeljena  v  Slovenskih  računovodskih  standardih  (SRS)  kot  strošek,  ki  nastaja  zaradi 
prenašanja  nabavne  vrednosti  amortizirljivega  sredstva  na  poslovne  učinke.  Obračuna  se  kot  zmnožek 
amortizacijske  osnove  in  amortizacijske  stopnje.  Predmet  amortizacije  so  amortizirljiva  dolgoročna 
sredstva in opredmetena osnovna sredstva. Izjema so zemljišča, opredmetena osnovna sredstva podjetij 
v  gradnji,  osnovna  sredstva  kulturnega  pomena  in  opredmetena  osnovna  sredstva  v  stečajnem  ali 
likvidacijskem  postopku.  Uporablja  se  pri  knjigovodskem  razvidovanju,  obračunavanju  in  razkrivanju 
amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev. 
Preprosto  povedano,  strošek  amortizacije  je  vrednostno  izražena  poraba  oz.  izraba  sredstva  v 
določenem časovnem obdobju, ki je izračunana na podlagi predpostavke o dolžini časovnega obdobja, v 
katerem  bomo  sredstvo  uporabljali  (npr:  pričakovana  fizična  izraba,  pričakovano  tehnično  staranje, 
pričakovano  ekonomsko  staranje,  pričakovane  zakonske  in  druge  omejitve  uporabe,  zaradi  katerih  bo 
potreben hitrejši odpis), ter podatkov o nabavni vrednosti in vseh ostalih stroških, potrebnih za njegovo 
usposobitev. 

7.15 Osnovni kapital 

Pred registracijo d.o.o. je potrebno na banko položiti osnovni kapital. Osnovni kapital v višini 7.500 EUR 
je lahko vplačan v denarju, v sredstvih (stvarni vložeki) ali kombinirano. V kolikor želite kot kapital 
uveljaviti sredstva (IT oprema, pisarniška oprema, vrednostni papirji ipd.), potem morate sodišču 
predložiti: 
• račun za ta stredstva (največ 2 meseca star) ALI 
• mnenje sodnega cenilca 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17/20
8. Poslovni klub Vitago 
 
Poslovni klub združuje predstavnike vodilnih, v podjetjih z različnimi dejavnostmi, okoli najvažnejših 
gospodarskih tem in priložnosti. Z izobraževanjem, izmenjavo informacij in izkušenj pomagamo našim 
članom ustvarjati kontakte in promocijo njihovih dejavnosti, proizvodov in inicijativ. 
 
V 17 letni tradiciji delovanja podjetja Vitago smo imeli priložnost navezati mnogo poslovnih znanstev in 
vezi, ki jih v tem trenutku želimo deliti tudi z vami. Rezultat tega je formiranje Poslovnega kluba Vitago, 
ki je namenjen oblikovanju sinergije neformalnega druženja in poslovnih priložnosti z našimi strankami. 
Klub tako deluje kot inkubator poslovnih priložnosti, kjer povezujemo zainteresirane partnerje s 
poslovnimi idejami, kakor tudi kapitalom, znanjem in ostalimi resorsi. Našim partnerjem s tem 
ponujamo nova znanstva in nove poslovne priložnosti  in tako dvigujemo dodano vrednost. 
 
Del dejavnosti Poslovnega kluba je tudi izdajanje  publikacije INFORMATOR. V njem vas sproti 
obveščamo o spremembah zakonodaje na področju davkov, dela in ostale zakonodaje, potrebne za 
pravilno poslovanje. S tem našim poslovnim partnerjem olajšamo delo na področju iskanja informacij in 
zadostitvi zakonodajnim zahtevam. V INFORMATORJU vas obveščamo tudi o akcijskih ponudbah in 
prireditvah, ki jih organiziramo v okviru Poslovnega kluba. 
 
V INFORMATORJU omogočamo našim članom predstavitev njihove dejavnosti in tako povečujemo krog 
poslovnih partnerjev. Če ste zainteresirani in želite povečati krog poslovnih vezi, lahko kratko 
predstavitev na podlagi posredovanih podatkov pripravimo tudi za vaše podjetje. Predstavitev 
pripravimo tudi v spletni obliki, ter jo povežemo z vašim logotipom na strani Poslovnega kluba Vitago.  
 
UGODNOST ZA NAŠE PARTNERJE: 
Članstvo v Poslovnem klubu je za naše stranke avtomatično, kratka predstavitev njihovih dejavnosti pa 
brezplačna. 
 
 
 
Vaši podatki: 
 
Ime in priimek:_____________________________________________________ 
 
Podjetje:__________________________________________________________ 
 
Naslov:___________________________________________________________ 
 
Dejavnost:________________________________________________________ 
 
Vaša ponudba:_____________________________________________________ 
 
Podatke lahko pošljete na e‐mail informator@vitago.si  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

18/20
9. KODEKS združenja računovodskih servisov 
 
Kodeks Združenja računovodskih servisov je zapis pravil po katerih se ravnajo člani združenja pri 
opravljanju svoje dejavnosti. Kodeks temelji na mednarodnem kodeksu etike računovodskega 
strokovnjaka, ki predstavlja standard ravnanja računovodskih strokovnjakov.  Računovodski servis je 
združba, ki lahko vključuje enega ali več računovodskih strokovnjakov, ki vsak zase spoštujejo temeljna 
načela svoje stroke. Skrb za to, da vsak posameznik, ki deluje v okviru računovodskega servisa , in s tem 
tudi računovodski servis kot celota, ta načela izvaja tudi v praksi,  prevzema vodja računovodskega 
servisa. 
Računovodski servis mora pri opravljanju svojih storitev skrbeti za: 
 
Neoporečnost 
Vodja računovodskega servisa mora skrbeti , da so zaposleni in vsi ostali sodelavci, ki sodelujejo pri 
izvajanju storitev za naročnika pri svojem delu odkriti in pošteni. 
 
Nepristranskost 
Vodja računovodskega servisa  mora skrbeti za pravičnost in ne sme dovoliti, da bi predsodki ali 
pristranskost, nasprotje interesov ali vplivi drugih ogrozili nepristranskost obravnavanja naročnikov 
storitev. 
 
Kakovost 
Vodja računovodskega servisa mora skrbeti za doseganje visokega nivoja opravljanja strokovnih storitev. 
To pomeni, da mora skrbeti,  da so storitve zasnovane na najnovejšem razvoju običajnih postopkov 
zakonodaje in tehnike. 
V primeru, da vodja računovodskega servisa presodi, da pričakovanja naročnika presegajo njegovo 
znanje ali pooblastila,  oziroma da za zahtevano storitev računovodski servis ni sposoben kakovostno 
opraviti brez pomoči zunanjih strokovnjakov, mora o tem naročnika seznaniti ter predlagati ustrezno 
rešitev. 
 
Primerno usposobljenost 
Za doseganje primerne kakovosti opravljenih storitev  mora vodja računovodskega servisa skrbeti za 
nenehno izobraževanje in usposabljanje sebe in ostalih sodelavcev. 
 
Upoštevanje strokovnih standardov 
Vodja računovodskega servisa mora skrbeti, da se pri opravljanju storitev upoštevajo sprejeti strokovni 
in poklicni standardi. 
 
Zaupnost 
Vodja računovodskega servisa mora zagotavljati zaupnost informacij, ki jih računovodski servis pridobi 
od naročnika, ali ugotovitev, ki nastanejo kot posledica opravljanja storitev. Teh informacij in ugotovitev 
ne sme uporabiti ali razkriti brez pravega in posebnega pooblastila oziroma brez pravne ali poklicne 
pravice ali dolžnosti po razkritju. Zaupnost mora ohraniti tudi v primeru prekinitve poslovnega 
sodelovanja z naročnikom. 
 
Seznanjanje javnosti 
Vodja računovodskega servisa pri propagiranju in trženju svojih storitev ne sme uporabljati sredstev, ki 
škodijo ugledu stroke, prav tako ne sme bistveno odstopati od primernega zaračunavanja za storitve, ki 
jih je opravil. Pri oglaševanju svoje usposobljenosti oziroma izkušenj ne sme omalovaževati dela drugih 
računovodskih servisov ali strokovnjakov. 
 
Reševanje sporov 
Vodja računovodskega servisa mora morebitne spore reševati po pravni poti. Sporov ne sme reševati na 
način, ki bi lahko povzročil škodo. 
 
 
 
 

19/20
10.Kontaktni podatki Vitago 
 
1. Gorazd Klančišar, direktor: 
      M: 041 639 052 
      E: gorazd@vitago.si 
 
2. Sonja Klančišar, prokuristka, odnosi z javnostmi: 
      M: 031 639 052 
      E: sonja@vitago.si 
 
3. Sonja Žibert, računovodkinja: 
      E: sonja.zibert@vitago.si 
 
4. Vera Sluga, računovodkinja: 
      E: vera@vitago.si 
 
5. Brezplačna telefonska številka za uporabnike Siol telefonije: 
      T: 05 99 47 551 
 
6. Izmenjava datotek / gtalk: 
      E: vitago.doo@gmail.com 
 
7. Poslovni klub / Informator poslovnega kluba: 
      E: informator@vitago.si 
 
8. Splošni e‐mail: 
      E: info@vitago.si 
 
9. Telefaks: 
      T: 03 56 68 635 
 
10. Skype: 
      I: Vitago_doo 
 
11. MSN: 
      I: vitago.doo@gmail.com  
 
12. WEB: 
      www.vitago.si  
 
13. E‐računovodstvo: 
      www.eracunovodstvo.org  
 
14. Skupina Poslovni klub Vitago na Facebook‐u: 
   
  http://www.facebook.com/group.php?gid=34428199153&ref=mf 
 

20/20