Ekonomija

Tjaa Varl

Ekonomija
Tjaa Varl

KAZALO
Ekonomija...................................................................................................... 11
Uvod v ekonomski problem.................................................................................. 11
Vrste potreb...................................................................................................... 11
Znailnost potreb.............................................................................................. 12
Vrste dobrin...................................................................................................... 12
Relativna redkost in absolutna redkost.............................................................13
Temeljni ekonomski problem............................................................................. 14
Proizvodnja........................................................................................................... 14
Tri temeljna ekonomska vpraanja....................................................................15
Proizvodnja kot tehnini proces.........................................................................16
Proizvodnja kot drubeni proces........................................................................18
Proizvodni dejavniki........................................................................................... 19
Podjetnitvo, izumi, inovacije............................................................................... 23
Ekonomski kroni tok EKT.................................................................................. 24
Faze EKT............................................................................................................ 24
Nosilci ekonomskih odloitev ekonomski osebki.............................................26
Vloga bank v kronem toku gospodarstva.....................................................28
Vloga drave v EKT......................................................................................... 29
Kroni tok v narodnem gospodarstvu................................................................30
Osnovni celici vsakega gospodarstva.............................................................31
Ekonomske tokovi potekajo v dveh smereh...................................................31
Gospodinjstva in potrona izbira..........................................................................32
Koristnost dobrin in odloitve posameznika pri nakupu....................................32
Odloanje posameznika pri nakupu dobrin........................................................33
Premica cene alternativnih monost potronje proraunska premica.......33
Oportunitetni stroek..................................................................................... 34
Optimalna izbira nakupa................................................................................ 36
Organizacijska struktura gospodarstva................................................................37
Skupne znailnosti podjetij................................................................................ 38
Maksimizacija dobika.................................................................................... 40
Vrste dejavnosti v gospodarstvu..........................................................................41
Vrste podjetij........................................................................................................ 42

Ekonomija
Tjaa Varl
Delnika druba................................................................................................. 44
Organi delnike drube.................................................................................. 44
Vrednostni papirji........................................................................................... 45
Cilji in interesi lastnikov in menederjev (funkcije)........................................46
Prednosti d.d pred individualnimi podjetji......................................................46
Financiranje delnikih drub...........................................................................47
Zaprti in odpri tip d.d..................................................................................... 47
Podjetja glede na tip lastnine............................................................................ 48
Podjetja glede na velikost.................................................................................. 49
Delitev podjetij po kriteriji ivalskih imen..........................................................49
Razvoj podjetij od malih do velikih....................................................................50
Veja ekonominost na podlagi treh S-jev......................................................50
Prednosti in pomanjkljivosti rasti velikih podjetij...............................................51
Malo gospodarstvo............................................................................................... 52
Merila uspenosti poslovanja podjetja..................................................................53
Proizvedena izbira v drubi................................................................................... 57
Transformacijska krivulja krivulja alternativnih monosti nakupa...................58
Lastnosti transformacijske krivulje.................................................................58
Bistvo transformacijske krivulje.....................................................................59
Analiza drubene izbire s pomojo TK...............................................................59
Premik TK....................................................................................................... 60
Politika zategovanja pasu.................................................................................. 61
Trno gospodarstvo.............................................................................................. 63
Oblike EKM skozi zgodovino.............................................................................. 64
Tradicija.......................................................................................................... 64
Direktivni (planski)mehanizem sistem.........................................................64
Trni sistem.................................................................................................... 65
Meani ekonomski sistem = trno-planski.....................................................65
Primerjava ekonomskih sistemov...................................................................66
Logika trnega mehanizma.................................................................................. 67
Funkcije trga...................................................................................................... 68
Dejavniki trne konkurence............................................................................69
Popolna konkurenca............................................................................................. 71
Nepopolna konkurenca......................................................................................... 72
3 najbolj pogoste oblike nepopolne konkurence................................................72

Ekonomija
Tjaa Varl
Povpraevanje...................................................................................................... 73
Dejavniki, ki vplivajo na povpraevanje............................................................73
Individualno povpraevanje........................................................................... 74
Trno povpraevanje...................................................................................... 75
Pri analizi povpraevanja loimo....................................................................76
Elastinost povpraevanja - D.........................................................................78
Cenovna elastinost povpraevanja...............................................................78
Vrste cenovne elastinosti povpraevanja.....................................................79
Dohodkovna elastinost povpraevanja - Y..................................................82
Vrste dohodkovne elastinosti.......................................................................82
Krina elastinost povpraevanja - AB.........................................................84
Ponudba S (Supply)............................................................................................ 85
Elastinost ponudbe - S................................................................................... 88
Vrste elastinosti ponudbe............................................................................. 88
Trno ravnovesje v popolni konkurenci.................................................................91
Presena ponudba............................................................................................. 92
Preseno povpraevanje.................................................................................... 93
Spremembe trnega ravnovesja v asu............................................................93
Spremembe na kratek rok.............................................................................. 94
Dravna intervencija na trgu............................................................................. 94
Proizvodnja........................................................................................................... 96
Proizvodni dejavniki in kapital...........................................................................96
Razlaga za akumulacijo kapitala.......................................................................97
Proces oplajanja kapitala................................................................................ 98
Znailnost za poslovanje kapitala.....................................................................98
Struktura nalob podjetnika.............................................................................. 98
Pozitivni uinki akumulacije........................................................................... 99
Negativni uinki akumulacije.........................................................................99
Viri nalob za akumulacijo............................................................................100
Produkcijska funkcija....................................................................................... 100
Fiksni P. D. (faktorji)...................................................................................... 101
Variabilni P. D. (faktorji)................................................................................ 101
Lastnosti produkcijske funkcije........................................................................101
Izokvanta..................................................................................................... 101
Merilo produkcije.......................................................................................... 103

Ekonomija
Tjaa Varl
Zakon padajoih donosov................................................................................ 105
Gibanje celotnega produkta.........................................................................107
Gibanje mejnega produkta...........................................................................107
Gibanje povprenega produkta....................................................................107
Tehnoloki napredek........................................................................................... 108
Nevtralni tehnini napredek.........................................................................109
Nenevtralni pristrani tehnini napredek....................................................109
Stroki................................................................................................................ 109
Vrste strokov v kratkem obdobju...................................................................110
Fiksni stroki................................................................................................. 110
Variabilni stroki........................................................................................... 110
Povpreni in mejni stroki ter optimalni obseg proizvodnje.............................111
Optimalna kombinacija P.D.............................................................................. 113
Odloanje producentov proizvajalcev o proizvodnji v popolni konkurenci na
kratek rok..................................................................................................... 113
Prag rentabilnosti indiferentnosti.................................................................114
Proizvodnja na dolgi rok.................................................................................. 115
Nepopolna konkurenca....................................................................................... 115
Razvoj nepopolne konkurence.........................................................................116
Zakonske ovire............................................................................................. 116
Naravne ovire:.............................................................................................. 116
Monopol.............................................................................................................. 117
Pravilo delovanja monopolista Cournotova toka.........................................117
Razlike med monopolom in popolno konkurenco............................................118
Negativne posledice monopola....................................................................119
Ukrepi protimonopolne politike....................................................................119
Monopol in tehnini napredek......................................................................120
Oligopol.............................................................................................................. 120
Strategije oligopolov prilagajanje trgu..........................................................121
Monopolistina konkurenca................................................................................ 124
Maksimiranje dobika v monopolistini konkurenci.........................................124
Ekonomske znailnosti razlinih trnih struktur..................................................125
Stopnja koncentracije v panogi.......................................................................126
Slabosti trnega mehanizma...........................................................................127
Slabosti trga................................................................................................. 127

Ekonomija
Tjaa Varl
Razdelitev........................................................................................................... 129
Razlini vidiki in plati razdelitve.....................................................................129
Pomen razdelitve za posameznika...............................................................130
Razdelitev neko in danes............................................................................131
Mezda................................................................................................................. 132
Gospodarska vloga mezde.............................................................................. 132
Denarna nominalna mezda:......................................................................132
Realna stvarna mezda............................................................................... 132
Mezda glede na nain obraunavanja..........................................................133
Bruto in neto plaa.......................................................................................... 134
Struktura mezde.......................................................................................... 134
Trg delovne sile.................................................................................................. 135
Znailnosti povpraevanja po delovni sili........................................................135
Znailnost ponudbe delovne sile.....................................................................135
Vloga sindikatov pri mezdah...........................................................................137
Dobiek profit.................................................................................................. 139
Znailnost in sestava dobika.........................................................................139
Sestavljenost dobika.................................................................................. 140
Ekstra dobiek................................................................................................. 141
Konjukturni ekstra dobiek...........................................................................141
Konjukturni ekstra dobiek...........................................................................141
Monopolni ekstra dobiek:........................................................................... 141
Tehnoloki- inovacijski ekstra dobiek..........................................................141
Spreminjanje normalne cene skozi as............................................................142
Upravienost ekstra dobika...........................................................................142
Renta.................................................................................................................. 143
Absolutna in diferencialna renta......................................................................143
Druge vrste rent.............................................................................................. 145
Ekonomski pomen rent.................................................................................... 145
Obresti in obrestna mera.................................................................................... 146
Obrestna mera neko in danes........................................................................147
Pasivna in aktivna obrestna mera................................................................147
Realna in nominalna obrestna mera............................................................147
Trg posojilnega kapitala...................................................................................... 148
Trna obrestna mera........................................................................................... 148

Ekonomija
Tjaa Varl
Gospodarski pomen obresti............................................................................. 149
Potronja............................................................................................................ 149
Konna in reproduktivna potronja..................................................................149
Osebna potronja......................................................................................... 150
Povprena in mejna nagnjenost k potronji..................................................151
Drubena javna potronja..........................................................................151
Financiranje iz davkov.................................................................................. 152
Denar................................................................................................................. 153
Nastanek denarja......................................................................................... 153
Funkcije in oblike denarja............................................................................. 154
Oblike denarja.............................................................................................. 154
Potrebna koliina denarja v obtoku..............................................................155
Formalna monost nastanka kriz.....................................................................156
Deflacija:...................................................................................................... 156
Inflacija........................................................................................................ 157
Emisijska centralna banka ter njena vloga......................................................157
Sistem zlate valute.......................................................................................... 158
Dobre lastnosti zlate valute:........................................................................158
Multiplikacija denarja v obtoku........................................................................159
Sistem papirne valute..................................................................................... 159
Naloga centralne banke............................................................................... 159
Izdajanje primarnega denarja......................................................................159
Poslovne banke.................................................................................................. 161
Funkcije naloge poslovne banke................................................................161
Obvezne rezerve poslovnih bank....................................................................161
Primer multiplikacije denarja........................................................................162
Bilanca poslovnih bank.................................................................................... 163
Denarni multiplikator M............................................................................... 164
Osnovni denarni agregati ponudba denarja...............................................164
Finanni trg......................................................................................................... 165
Trg kapitala.................................................................................................. 165
Denarni trg................................................................................................... 165
Banke in druge finanne intitucije.................................................................166
Vrste vrednostnih papirjev.............................................................................. 166
Dolniki vrednosti papir (obveznice)...........................................................166

Ekonomija
Tjaa Varl
Lastniki vrednostni papir (delnice).............................................................166
Delnike drube.................................................................................................. 167
Menederski odkup podjetja.........................................................................167
Sovrani prevzem......................................................................................... 167
Delavski notranji odkup podjetja...............................................................168
Sodobno trno gospodarstvo.............................................................................. 168
Periodizacija gospodarskega razvoja...............................................................168
Materialni, drubeni in osebni napredek......................................................168
Razvoj proizvodno-tehnoloke strukture.........................................................181
Industrijske revolucije.................................................................................. 181
Preoblikovanje lastninske strukture.................................................................185
Preoblikovanje individualnega podjetnitva v velike kapitale.......................185
Korporacije Velike delnike drube............................................................187
Sprememba trne strukture............................................................................ 188
Sodobna trna struktura gospodarstva........................................................189
Vloga drave v sodobnem gospodarstvu.........................................................194
Razlini koncepti vloge drave v razvoju gospodarstva...............................194
Mednarodni ekonomski odnosi (MEO).............................................................201
Razvoj mednarodnih ekonomskih odnosov..................................................201
Razvoj svetovnega kapitalistinega sistema................................................206
Regionalne ekonomske integracije...............................................................207
Ekonomske integracije................................................................................. 208
Transnacionalne korporacije (TNK) Multinacionalke...................................211
Ekonomika narodnega gospodarstva..................................................................216
Dejavniki potencialnega produkta...................................................................217
Prebivalstvo................................................................................................. 217
Naravno bogastvo........................................................................................ 223
Proizvedeno bogastvo.................................................................................. 224
Bruto domai proizvod....................................................................................... 228
Opredelitev BDP-ja (bruto domai proizvod = GDP):....................................228
Opredelitev BNP-ja(bruto nacionalni proizvod):............................................229
Metode merjenja BDP...................................................................................... 229
1. Metoda dodane vrednosti.........................................................................229
2. Metoda dohodkov..................................................................................... 230
3. Metoda izdatkov...................................................................................... 230

Ekonomija
Tjaa Varl
Struktura BDP po sektorjih.............................................................................. 233
Problemi izraunavanja BDP-ja........................................................................234
Dodatni dejavniki- dva dejavnika, ki vplivata na velikost dejanskega BDP-ja:
..................................................................................................................... 235
Gospodarska rast............................................................................................ 236
Gibanje BDP-ja v Sloveniji.............................................................................. 236
ivljenjski standard in ivljenjska raven..........................................................237
Osnove ekonomskega sistema in ekonomske politike........................................238
Ekonomska politika:........................................................................................ 238
Cilji ekonomske politike................................................................................ 239
Instrumenti ekonomske politike:..................................................................239
Funkcije fiskalne politike................................................................................. 245
Denarna - monetarna politika..........................................................................246
Restrektivna in ekspanzivna monetarna politika..........................................246
Teajna politika................................................................................................ 249
Trdni (fiksni) devizni teaj............................................................................ 250
Drsei fleksibilni devizni teaj...................................................................254
Zunanjetrgovinska politika................................................................................. 255
Carine in necarinski instrumenti......................................................................255
Uinek uvoznih carin:................................................................................... 256
Necarinski instrumenti................................................................................. 257
Odprtost oz. izvozna usmerjenost slovenskega gospodarstva........................258
Plailna bilanca s tujino...................................................................................... 259
Vse transakcije na dveh osnovnih raunih PB.................................................259
1. Tekoi raun (raun tekoih transakcij)....................................................259
2. Kapitalski in finanni raun......................................................................259
Trgovinska bilanca.............................................................................................. 262
Terms of trade (TT).......................................................................................... 262
Zadolenost Slovenije v tujini..........................................................................263

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomija
-

Je nauk o gospodarjenju
Obravnava ekonomske probleme (brezposelnost, inflacija, ekoloki
problemi)

Uvod v ekonomski problem

- Z dobrinami moramo varevati, previdno ravnati z njimi
Gospodarimo vsi druba, gospodinjstva, podjetja, drava, finanne intitucije
ekonomski osebki
- Tenja po preivetju: nove potrebe, delovna mesta
POTREBE
Neomejene
=obutek po pomanjkanju
neesa z eljo po odpravi

DOBRINE
Omejene
= sredstvo za
zadovoljevanje naih
potreb

Vrste potreb
Neekonomske srea, ljubezen, prijateljstvo
Ekonomske obleka, zdravila, hia
KDO UTI POTREBO (glede na razsenost):

Individualne (osebne)

Izrazito subjektivne (razline)

Ima jih vsak posameznik
Prijatelji, druina
Drubene
ira drubena skupnost
Bolj kakovostno zadovoljevanje
Ceste, eleznice, olstvo, zdravstvo, kultura, port, policija, vojska,
gasilci
SKUPNE:
Nastanejo pri ljudeh, kot del socialne skupnosti
Zdravstvo, infrastruktura
SPLONE:
Nastanejo v zvezi s funkcioniranjem drave
Obramba z vse ljudi vojska, policija

Ekonomija
Tjaa Varl

GLEDE NA NUJNOST ZADOVOLJEVANJA:

Osnovne (primarne, eksistenne)

Omogoajo nam preivetje hrana, pijaa, dom

Vedno bolj se veajo
Vsakodnevno: hrana, pijaa
Na dalj asa: obleka
Sekundarne (luksuzne, vije)
Potreba po kulturi, druenju
Morje, jahta, motor
Z razvojem se zelo spreminjajo

Znailnost potreb
1.
2.
3.
4.
5.

Neomejene
Gospodarski napredek
Poveujejo se z tehnikim napredkom
Lahko jih umetno ustvarjamo
Reklame ekonomska propaganda
Proizvajalci manipulirajo z ljudmi
Lahko jih zadovoljimo, ko porabimo doloeno koliino dobrin
Ljudje razlino obutimo potrebe
Preuevanje ciljne skupine
Lahko jih zadovoljimo z razlinimi dobrinami
SUBSTITUTNE (nadomestne) rjavi sladkor navadni sladkor
Dobrine, ki so si podobne in z njimi zadovoljujejo eno potrebo
KOMPLEMENTARNE (se dopolnjujejo) avto bencin
Ve dobrin naenkrat potrebujemo, da zadovoljimo eno potrebo
6. Potrebe se nenehno obnavljajo
- Hitreje vsakodnevno
- Poasneje

Vrste dobrin
Glede na dostopnost, razpololjivost
NEEKONOMSKE:
- Dobrin je ve kot naih potreb
- Ni jih potrebno proizvajati, nimajo cene
DOBRINA B
Potrebe
po
dobrini
B

viek
dobrine
EKONOMSKE (gospodarske):
- Omejene
- Relativno redke dobrine
- Potrebe so veje od dobrin
- Nenehno jih moramo proizvajati

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Imajo ceno
Materialne/stvarne
Jih obutimo, zmerimo
Nematerialne/storitve
Pota, prevoznitvo, frizer, kozmetiarka, gostinstvo

Glede na namembnost, kje jih uporabljamo

POTRONE (dobrine konne porabe):
- Dobrine, ki jih porabijo gospodinjstva in druge potrone celice
- Dobrine se porabijo
PROIZVODNE (produkcijske)
- Dobrine, ki so namenjene za proizvodnjo v podjetju za nadaljnjo
proizvodnjo
- Stroji
- Jih ne porabljamo
Reprodukcijski material
Material, ki se v procesu proizvodnje porablja ali spreminja obliko
Les, barve, laki
Investicijske(kapitalne) dobrine
V procesu proizvodnje se obrabijo oz. amortizirajo
Stroj, stavbe

Relativna redkost in absolutna redkost

RELATIVNA REDKOST
- Relativno redka=omejena=ekonomska dobrina
- Dobrin je veliko vendar jih je glede na nae potrebe e vedno premalo
- V gospodarstvu se izraa s ceno vija je cena, bolj je omejena
- To lahko obutimo posredno (takojnje plailo) ali neposredno (npr.:
brezplani javni prevoz, javna razsvetljava, ki jo kasneje
odplaujemo z davki)
POTREBE PO DOBRINI A
Razpololjiva
koliina
dobrine A

ABSOLUTNA REDKOST:
- Zelo malo jih je, primanjkuje jih
- Ne moremo jih proizvajati

nezadovoljene
potrebe

Temeljni ekonomski problem

-

Temeljni ekonomski problem je, da so nae potrebe neomejene,

dobrine pa so omejene
Viri za proizvajanje so omejeni, zato so omejene tudi dobrine
- surovine, delovna sila, podnebje, spretnost, stroji

Ekonomija
Tjaa Varl
-

reujemo ga z nenehno proizvodnjo

DVA VIDIKA EKONOMSKEGA PROBLEMA

Statini vidik

Reujemo ekonomski problem na kratek rok

Z boni, kartami
RAZDELIT
EV

Razpololji
ve dobrine

potrebe

Dinamini vidik

Reujemo ga na dolgi rok

Razpololjivi
viri

POVEAM
O

Veja proizvodnja
dobrin

Proizvodnja
-

Je zavestna lovekova dejavnost s katero delovna sila proizvaja

elene proizvode, ki so za nas uporabni
V proizvodnjo vlagamo razline sestavine oz. PROIZVODNE DEJAVNIKE

PROIZVODNJI DEJAVNIKI
PODJETNIT
VO

ZEMLJA
+
naravna
bogastv
a

DEL
O

KAPITAL
(stroji,
oprema,
surovine)

INFORMACIJ
E

PROCES . PROIZVODNJA vlagamo

inpute
PROIZVOD OUTPUT
NEOMEJENE POTREBE (ki se ne nenehno
obnavljajo)

PORABA DOBRIN in SREDSTEV

(zadovoljitev potreb)
Relativno redkost dobrin skuamo reiti z nenehno proizvodnjo
reprodukcijo oz. gospodarsko
dejavnostjo
PONOVNA
PRODUKCIJA
Ekonomska dejavnostreprodukcija
je proces, kjer zavestno, premiljeno, uinkovito
uporabimo razpololjive proizvodne dejavnike (podjetnitvo, zemlja, delo,
kapital, informacije).
- CILJ: im bolj zadovoljiti nae potrebe
- Proces poteka neprestano (ta proces je treba stalno ponavljati)

Ekonomija
Tjaa Varl
KOOPERACIJA:
- Podjetja si delo razdelijo in nastane en proizvod (npr.: avto)
- Doseejo nek skupni cilj

Tri temeljna ekonomska vpraanja

1. Kaj in koliko proizvajati?
Trg doloa kaj se bo proizvajalo. Ko naraa povpraevanje po neki dobrini,
jo zane primanjkovati se cena zvia.
Tudi drava se umea v gospodarstvo in delovanje trga
Vpliva na delovanje dravnih dobrin (eleznice, davki)
Regulira cene nekaterih osnovnih ivljenjskih potrebin (kruh,
bencin, voda, elektrika) zato, da zaiti ivljenjsko raven nijega
sloja (cena ni previsoka) zaradi socialnega miru (demonstracije)
Drava mora biti odprta, ne sme biti avtarktina (zaprta=ni ne uvaa,
ni ne izvaa)
Slovenija je zelo odprta, to je znailno tudi za vse manje drave
V odprtem gospodarstvu je lahko domaa proizvodnja bistveno drugana
od domae porabe
e IZVAAMO je domaa proizvodnja veja od porabe
e UVAAMO je domaa proizvodnja manja od porabe (uvaamo
dobrine, ki so ceneje, bolj kvalitetne, modne)
Uvoz in izvoz morata biti uravnoveena zagotoviti moramo
stabilnost domae valute
2. Kako proizvajati, s kakno tehnologijo?
Raven razvitosti tehnologije (razvite drave najbolj sodobna tehnologija,
kvalificirana delovna sila)
Znanje, izobraenost
Tehnologija vedno bolj napreduje
e proizvajamo za tuj trg moramo vedno uporabljati najvijo
tehnologijo (konkurenca!)
3. Za koga proizvajati?
Bogateji si lahko privoijo ve dobrin, revneji pa manj
Razdelitev dohodkov je v posameznih dravah razlino
Drava poskua zmanjati razlike med revnimi in bogatimi
Davne olajave, socialne pomoi, otroki dodatek
To ponejo tudi zaradi socialnega miru

Proizvodnja kot tehnini proces

Bistvo gospodarske dejavnosti je da zadovoljimo potrebe z danimi
dobrinami in storitvami
Gospodarstvo nenehno obnavlja produkcijo dobrin in storitev
V proizvodnjo VLAGAMO proizvodnje dejavnike inpute (sredstva + delo)

Ekonomija
Tjaa Varl

Iz proizvodnje DOBIMO izdelek proizvod output

Delo in
sredstva,
podjetnitvo,
informacije

PRODUKCIJ
A

Dobrine in storitve
(potrone +
sredstvo za
reprodukcijo) outputi
REPRODUKCI
JA

POTRONJ
A

Tehni
ni
vidik

V zgornjem procesu se porabijo delo in sredstva, zato ga imenujemo

MATERIALNA REPRODUKCIJA.

MATERIALNA TEHNINA REPRODUKCIJA in njen napredek v neki drubi

je odvisna od:
RAZVOJ TEHNOLOGIJE:

Z razvojem tehnologije se hitreje spreminja nain proizvajanja in s tem tudi

dobrine, pojavijo se nove dobrine
Soasno se spreminja tudi struktura gospodarstva, od primarnega, do
sekundarnega in vse hitrejega razvoja terciarnega sektorja
Do 19. stol. je v gospodarstvu imelo prevladujo pomen kmetijstvo
in s tem tudi primarni sektor. Industrija se je razvijala samo tam, kjer
je bilo dovolj energije, surovin in delovne sile.
V zaetku 19. stol. z izumom parnega stroja (1782), kar smatramo
za 1. Industrijsko revolucijo, je prilo do hitrejega razvoja
industrializacije. Na razpolago je bilo vedno vel dobrin, hitreji
prevoz je omogoil vejo menjavo in s te m tudi proizvodnjo. Z
vedno vejim razvijanjem industrije, se je vse bolj razvijala
storitvena dejavnost, npr.: banke, trgovina, kot pomo industriji,
razvil se je terciarni sektor.
DRUBENA ORGANIZIRANOST PROIZVODNEGA PROCESA:

Druba eli im ve proizvesti, zato se mora dobro organizirati, deliti mora

delo. Glede na to, kje delitev dela poteka govorimo o:
o DRUBENI DELITVI DELA (delitev dela med podjetji)
- Tovarne se specializirajo za proizvodnjo doloenih izdelkov,
nabavijo za to primerne stroje (npr.:kemina, tekstilna, lesna
industrija). Lesna industrija se specializira za proizvodnjo
kuhinj, vrat, spalnic, njim pa dobavljajo dobavitelji, ki so
specializirani za proizvodnjo lesnih plo oz. polproizvodov za
izdelavo pohitva. Podjetja med seboj sodelujejo/kooperirajo.
- S tem doseemo vejo uinkovitost proizvodnje, ve dobrin, ki
so tudi bolj kakovostne

Ekonomija
Tjaa Varl
Ta delitev lahko poteka na :

1) Nacionalni ravni: podjetja si delijo delo znotraj dravnih

meja. Iejo kooperante, poslovne partnerje v svoji dravi.
2) Svetovnem nivoju: pri proizvodnji neke dobrine sodelujejo
podjetja iz razlinih drav (npr.: izdelava Clia Renault
Francija in Revoz Novo mesto)
TEHNINI DELITVI DELA (delitev dela znotraj podjetja)
- Med posameznimi fazami proizvodnega procesa: proizvodnja,
skladienje, prodaja, izvoz, uvoz, nabava materiala, finanni
oddelek, marketing, razvojni oddelek
- Med posameznimi fazami proizvodnje: delo se deli med
delavci npr. pri izdelavi pohitva: razrez, bruenje, lakiranje,
sestavljanje, pakiranje
PREDNOSTI:
- Podjetja lahko izkoristijo individualne sposobnosti
posameznikov (rone sposobnosti, smisel za estetiko,
finance)
- Uporaba specializiranih strojev omogoa vejo proizvodnjo,
nije stroke na izdelek, nija cena in bolja kvaliteta
proizvodov
- Dohodek zaposlenih se vea, delovni as se kraja, na splono
se poveuje blaginja prebivalstva
SLABOSTI:
- Velikokrat pride do enostranske obremenitve, obrabe sklepov,
lahko prihaja do splonega slabanja zdravja
- Prihaja do enolinega/monotonega dela (tekoi trak)
- Prihaja do ozke specializacije ljudi
- V kriznem obdobju nastanejo problemi s preskrbo podjetij
(podjetja so med seboj povezana in zato lahko propad enega
ogrozi propad drugih podjetij)

Ekonomija
Tjaa Varl

Proizvodnja kot drubeni proces

-

Odnosi med ljudmi (proizvodni)

V procesu materialne reprodukcije sodeluje tudi lovek kot drubeno bitje

Med ljudmi, tako v podjetju kot tudi med podjetji nastajajo razline
povezave
nastajajo odnosi med njimi, zato reemo, da je produkcija tudi
drubeni proces (Robinzon Petek)
odnosi med ljudmi nastajajo e v proizvodnji, zato tem odnosom
reemo produkcijski odnosi, ki so HIERARHINI (ljudje niso v
enakem poloaju)
do neenakega poloaja pride zaradi lastnine proizvodnih
sredstev lastnik PD ima bolji poloaj od zaposlenih, in zaradi
same organizacije proizvodnega procesa
Funkcije v podjetju so razdeljene glede na sposobnosti delavcev in glede
na izobrazbo (strokovni delavci vodijo, odloajo o proizvodnji, fizini
delavci delo izvajajo), pojavlja se vpraanje za koga proizvajati

DOBRINA PROIZVOD BLAGO

DOBRINA:
- sredstvo za zadovoljevanje naih potreb
- lahko se stvari ali storitve
- ima dve med seboj povezani lastnosti
koristna vrednost
uporabna vrednost (pulover)
- dobrine dobimo
v naravi (les, sadje, divjad, rude, minerali, vode)
z proizvodnjo (obstojee dobrine predelamo v nam koristno obliko)
- v vsakem gospodarstvu jih je najve
PROIZVOD:
- vsako dobrino katero moramo proizvesti imenujemo proizvod (okolada)
vloili smo svoje delo in potrebna sredstva ter je preoblikovali v za
nas uporabno obliko
POLPROIZVOD:
dobrine, ki jih potrebujemo za nadaljnji proizvod (blago, les)
BLAGO:
- proizvod, ki ga proizvedemo z namenom, da ga prodajamo na trgu
- blaga je v gospodarstvu najmanj

Ekonomija
Tjaa Varl

Proizvodni dejavniki
MARXOVA KLASIFIKACIJA razvranje PD
Proizvodni dejavniki so vse sestavine, ki so potrebne za
proizvodnjo.
Z razvojem gospodarstva se pojavljajo vedno novi proizvodi
Marx je upoteval vlogo, ki jo imajo proizvodni dejavniki
Delitev:
DELO:
- Delovna sila
- Je zavestna lovekova dejavnost, s katero skua lovek dosei nek cilj, s
katero spreminja predmete dela spremeni jih v tako uporabno vrednost,
ki njemu najbolj ustreza, da zadovolji potrebo => pri tem si pomaga z
delovnimi orodji
- Delo je eden temeljnih PD
PRODUKCIJSKA SREDSTVA:
- Rabimo jih v procesu proizvodnje
Delovna sredstva
Sredstva s katerimi uinkujemo na predmet in ga preoblikujemo v
eleno dobrino (stroji, orodje, objektni pogoji dela delovni
prostor/zgradbe)
Predmeti dela
Stvari na katere delujemo s svojim delom in delovnimi sredstvi
(moka, sladkor, olje)
Dobimo jih v naravi ali pa so e plod neke druge proizvodnje
polproizvodi
Glede na dodelanost:
Zemlja z naravnimi bogastvi (0 faz)
Surovine (1 faza)
Polizdelki (ve faz)
Glede na vlogo v proizvodnem procesu:
Osnovne sestavine bistvenega pomena v procesu
proizvodnje
Pomone sestavine dopolnjujejo osnovne sestavine,
sekundarnega pomena
Pogonski material elektrika, olje, istila, mazila

DELITEV PO SAYu
- Tradicionalna razdelitev proizvodnih dejavnikov
Delitev glede na to:

Kdo je lastnik PD
Kdo si prisvaja dohodek od PD

Ekonomija
Tjaa Varl

Kdo odloa i uporabi PD

Proizvodni
dejavniki
Delo

Lastnik

Dohodek

Delovski razred

Plaa mezda

Zemlja

Zemljiki lastnik

Zemljika renta

kapital

kapitalist

Dobiek - profit

Ekonomija
Tjaa Varl

DELO
Njegove sestavine:

Fizina sestavine:

Vse manj pomembna, manj plaana (izjeme!)

Uporaba miic (fizini napor, uporaba tok, pomaga si z orodjem,
stroji)
Umska sestavina:
o Vedno bolj pomembna; tehnoloki napredek(znanje upravljanja )
vedno bolj pomembno za gospodarski napredek
Moralna sestavina:
o Izrednega pomena, brez tega je proizvodnja neuinkovita
o Prizadevnost za delo (odnos delavca do dela, odgovornost do dela,
nadrejenih, sodelavcev; natannost za to morajo biti potrebne
plae)
- Govorimo lahko samo kater i del zavzema veino dela
o
o

Stimulacija (nagraditi):

Materialna nagrada za delo plaa

o S tem lovek zadovoljuje potrebo po preivetju

o Nagrada mora biti odraz delavevega dela primerna
o Stimulacije so individualne ali skupinske
Zadovolji nae vije potrebe
o Primerni delovni prostori
o Povrnitev potnih strokov
o Malica
o Priznanja za dobro opravljena dela
Omogoanje osebnega razvoja
o Izobraevanje
o Monost napredovanja
o Dodatno izobraevanje
o Stik s sodelavci
o Razne nagrade
Za vsako podjetje je pomembno, da razvija delovne zmonosti ljudi in spodbuja
njihove pripravljenosti za delo.
Dejavniki, ki vplivajo na delovno sposobnost:
- Splona izobrazba, znanje pridobljeno s olanjem
- Delovne izkunje
- Nadarjenost, spretnost
Dejavniki, ki vplivajo na pripravljenost za delo:
- Potreba po preivetju
- Zadovoljevanje vijih potreb

Ekonomija
Tjaa Varl

ZEMLJA NARAVA
- primarni proizvodni dejavnik
Viri za proizvajanje:

rude
zemlja kot:
Prostor:
- prostor za ivljenje, postavitev gospodarske dejavnosti (gradnja tovarn),
pridelava hrane, kmetijske povrine
Vir surovin:
- zelo velikega pomena
- najdemo jih v naravni, poznamo obnovljive(gozd, sol) in neobnovljive
(premog, nafta)
- neenakomerno razporejeni po vsem svetu gospodarska nihanja
Vir energetskih virov:
- najteje jo zamenjamo s sintetinimi materiali olje, nafta, obnovljivi viri
energije sonce, voda, zrak; od tega je odvisna koliko je drava bogata
poleg tega na to vpliva tudi znanje, delovni stroji
KAPITAL izveden PD
- Je vsak proizvodni dejavnik, ki je zmoen ustvariti dobiek
- vsak lastnik kapitala skua poveevati kapital in s tem tudi dobiek
Materialna oblika kapitala:

je vse proizvedeno bogastvo, zaloga sredstev in opreme (reprodukcijske in

investicijske dobrine), ki ga ne porabimo v konno potronji ampak ga
namenimo za nadaljnjo proizvodnjo
Denarna oblika kapitala:

delnice (izkazujejo pravico do lastnine dela nekega podjetja)

nepreminine (vse veje vrednosti)
-

veje vsote denarja vlagamo v vrednostne papirje

vsota denarja, ki jo namenimo za zaetek poslovanja nekega podjetja
(nabava strojev, materiala, plailo za delovno silo)
Druba vedno ve denarja nameni za proizvodnjo kapitalnih dobrin, ker s tem, ko
ve vlagajo v stroje, opremo bojo ez as lahko proizvajali ve dobrin

Oblike kapitala v procesu proizvodnje

DENARNI KAPITAL: nakup PD (zemlja, stroji, oprema, material, najem delovne
sile), denarni kapital se spreminja v PROIZVODNI KAPITAL: stee proizvodnja in
ven dobimo blago, zaradi tega to postane BLAGOVNI KAPITAL: stee prodaja tega
blaga in to zopet postane DENARNI KAPITAL
Kapital je lahko LASTEN ali TUJ (denar smo si izposodili kredit)
Klasini liberalni kapitalizem (100-200 let nazaj)

Ekonomija
Tjaa Varl
-

beseda kapital je imela ''izkorievalni prizvok'' kapitalisti so izredno

izkoriali delovno silo (enske, otroci delali so 14-16 ur)
izkoriali so zato ker plae predstavljajo najvejo potronjo

Podjetnitvo, izumi, inovacije

Sodobno trno gospodarstvo se je zaelo razvijati se s prvo industrijsko
revolucijo. Vnaali so novosti in ideje. Same novosti v proizvodnji (novi proizvodi
ali naini proizvajanja) so IZUMI ali inovacije rezultat namenskih raziskav in
razvoja (R & R dejavnost)
tehnini problem, elja po novem proizvodu (razvojni oddelek, intituti)
S tem, ko uvedemo neko inovacijo se spremeni tudi nain proizvajanja.
INOVACIJA: novost, pridobljeno z izumom, prenesemo v prakso, jo trimo,
proizvajamo

inovacije proizvodov: zanemo proizvajati nov proizvod (bolji)

inovacije procesov (nove, bolje metode, nova tehnologija)
Joseph Schumpeter:
- inovacije je vsak nov proizvod, metoda dela in tudi nova ideja, zmonost
trenja nekega proizvoda
- uvajanje novih metod, tehnologije v proizvodnji
- nove oblike ponudbe (samopostrebe, internet)
- novosti v organizaciji in upravljanju podjetja
IZUMITELJ: oseba, ki izumi nekaj novega, odkrije nekaj novega
INOVATOR: oseba, ki z novim izumom nastopi kot podjetnik, zna ga
komercializirati
PATENT: zaiten izum, izumitelj lahko izum zaiti na uradu za patente (zelo
drago=
LICENCA: dovoljenje, da lahko proizvajajo nek proizvod
INOVATORJI: podjetja, ki vedno znova dajejo na trg nove proizvode
IMITATORJI: podjetja, ki posnemajo druga podjetja, proizvajajo izdelke, ki so
podobni kot izdelki uspenih podjetij
PODJETNIK: nosilec gospodarske dejavnosti
vsak, ki vnaa novost v proizvodnjo
kljuna oseba pri organiziranju proizvodnje, sposobni so poslovno idejo
spremeniti v
podjetje , znati morajo voditi, upravljati, organizirati, tvegati
mora biti inovativen in izobraen
ODLOITVE: kaj bo njegova osnovna dejavnost, kje bo kupil material, kateri
so dobri dobavitelji, koliko sredstev potrebuje (3 temeljna vpraanja)
PODJETNITVO: sposobnost, da z omejenimi PD in z ekonomsko dejavnostjo
loveka doseemo uinkovito gospodarjenje dosegamo im ve dobika,
novosti, ki nas postavljajo pred konkurenco
MENEDER: izolan strokovnjak za posamezna podroja, vodi in usklajuje
posamezne poslovne funkcije z namenom pridobivanja im vejega dobika.
Podjetje zaposluje menederje, ko je uveljavljeno. Meneder dobro upravlja in

Ekonomija
Tjaa Varl
stabilno posluje ter dosee neko velikost (meja med podjetnikom in menederjem
je e zelo tanka)

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomski kroni tok EKT

Faze EKT
Reprodukcijo razdelimo v posamezne faze

FAZE REPRODUKCIJSKEGA PROCESA

1.PROIZVODNJA
Zaetek reprodukcijskega
procesa
Proizvodnja dobrin
SMOTRNA: ko je povpraevanje
na trgu in da doseemo dobiek

4.POTRONJA
Potrebe se obnovijo

EKT

2.RAZDELITEV
DOHODKOV
Mezda, dobiek, renta,
obrestna mera

3.MENJAVA
Kupimo blago

1. PROIZVODNJA
-

Ima dominantno prevladujoe vlogo

Od je odvisno kaj se bo dogajalo v posamezni fazi, koliko dohodkov
se bo razdelilo v fazi razdelitve, kaj bomo menjali na trgu, kaj bomo
porabljali v potronji, kaj bomo vlagali v naslednjo proizvodnjo.
Podjetja ''proizvajajo potrebe'' z ekonomsko propagando
V proizvodnji sodelujejo ljudje (delavci, podjetniki, menederji), ki za svoje
delo dobivajo plailo
S tem se e v proizvodnji okvirno doloi za koga se proizvaja.
Okvirno reemo zato ker se e v proizvodnji doloi znesek dohodkov (pla),
ki jih posameznik dobi v procesu RAZDELITVE (uspeneja podjetja vije
plae)

2. RAZDELITEV
-

Povratno stimulativno vpliva na proizvodnjo *

Je druga faza ekonomskega kronega toka

Kako bo razdelitev potekala je okvirno doloeno e z proizvodnjo . Tam se e

okvirno doloi znesek dohodkov (pla), ki jih dobijo posamezniki za sovje
sodelovanje, angairanje v procesu produkcije,

Ekonomija
Tjaa Varl

Odvisna je od:

Vrste proizvodnje

o Delovna
o Kapitalno intenzivna
Tehnologije: bolja; veja proizvodnja => veji dohodki
Trne uspenosti podjetja u panogi
o Veje povpraevanje
o Veja proizvodnja
o Viji dohodki
* e dobimo v procesu produkcije ve dohodka nas to spodbuja, da elimo e bolj
sodelovati v procesu proizvodnje.
PROIZVODN
JA

RAZDELITE
V

povratni
vpliv
(stimulativ
ni)
e gledamo na razdelitev ire, kako poteka razdelitev v celotnem
gospodarstvu; kako poteka med posameznimi razredi je odvisna od ve
dejavnikov:

Od lastnine proizvodnih dejavnikov:

Npr.: lastnik PD dobiva plao, poleg tega pa si prisvaja e dobiek,

zaposleni dobiva samo plailo za svojo delovno silo
Kako so ljudje in kapital razporejeni med razline dejavnosti:
Nekatere dejavnosti so kapitalno intenzivne avtomobilska
industrija, druge pa so delovno intenzivne tekstilna industrija =>
tu je kljuni proizvodni stroek in gre ve dohodka za izplailo pla
Od zaposlovanja proizvodnih dejavnikov (ljudje in kapital):
e so PD bolj zaposleni bolj angairani, bolj sodelujejo v procesu
proizvodnje; ve dohodka dobijo
e je trna situacija ugodna, e je v gospodarstvu
KUNJUKTURA (ugodna trna situacija, ko je veliko
povpraevanje po nekih izdelkih) je tudi visoka stopnja
zaposlenosti. Uspena podjetja, ki proizvajajo trno zanimive
proizvode, proizvajajo ve, delavci mogoe delajo nadure,
zasluek je veji.
Kadar podjetja uporabljajo sodobno tehnologijo lahko ve
proizvajajo, proizvodi se kvalitetneji => ve dohodka

Ekonomija
Tjaa Varl

3. MENJAVA
-

Poteka na trgu
Osrednja faza EKT
Povezuje razdelitev in potronjo

Potroniki pridejo z dohodki na trg ter jih menjajo za dobrine (osnovne)

Proizvajalci v tej fazi zvedo kako uspeno so sodelovali koliko je
prodanega njihovega blaga in po kakni ceni ga bodo prodajali

Kupci v tej fazi izvedo koliko so zasluili v fazi proizvodnje (cene!)

Proizvajalci veino dobrin proizvajajo za znane kupce predhodna naroila, stalni
dobaviteljitoda nekaj jih proizvaja za neznane kupce => na podlagi svojih ocen
(teko oceniti).
Podjetja se trudijo im ve svojih kupcev (stalnih strank) zato proizvajajo za
znane kupce.
Za izvedbo doloenih del je potreben javni razpis drava mora objaviti potrebo
po neem npr. gradnja avtoceste. Drava izbere najbolj uinkovite in poceni
delodajalce.

4. POTRONJA
-

Nosilci ekonomskih odloitev so ekonomski osebki

Nosilci ekonomskih odloitev ekonomski osebki

Dve osnovni ekonomski celici ekonomski osebki:
- Gospodinjstva
- Podjetja
Ostali:
- Drava
- Banke ( finanne intitucije)

GOSPODINJSTVO:
Vsaka skupina oseb, ki ivi skupaj in odloajo skupno o svojem ravnanju
To so lahko posamezniki, ki predstavljajo samska gospodinjstva;
gospodinjstva v katerem so stari z otroki; gospodinjstva tudentov, ki se
delijo stanovanje

PODJETJA:
Organizacije, ki proizvajajo proizvode in storitve z namenom, da to prodajo
na trgu

Ekonomija
Tjaa Varl

So pravna oseba, ki so vpisane v sodni register in s tem imajo pravico

do sklepanja pogodb, seveda pa nosijo tudi odgovornost za svoje
poslovanje
Obstajajo v industriji, kmetijstvu, trgovini, bannitvu

Ekonomija
Tjaa Varl

DRAVA:
Organizacija, ki opravlja doloene funkcije:

Skrbi za zakonodajo (zakoni)

Proizvaja javne dobrine (elektrogospodarstvo, eleznice, infrastruktura,
pota, komunala)
Skrbi za javno razsvetljavo
Pobira davke
o od podjetij => davek na dobiek, zemljie, izplaane plae
o od posameznika => dohodnina, davek na premoenje
Skrbi za prerazdelitev dohodkov
o subvencije nepovratna denarna sredstva podjetje
o transfere gospodinjstvom otroki dodatek, tipendija, nadomestilo
za brezposelnost (za vse je pogoj kaken dohodek ima nekdo
Doloa carine, zaito zunanje trgovine (nadzira uvoz-izvoz) in
nadzira cene nekaterih osnovnih dobrin
Nadzira gibanje zaposlenih in nekatere druge cene
Razdelitev s progresivno obdavitvijo => veji davek ima prebivalstvo z ve
dobika

BANKE:
Posebna skupina podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem denarja od
prebivalstva, podjetij in s sposojenem denarja oz. posredovanjem
gospodinjstvu in gospodarstvu
Posojila podjetjem:
o nakup opreme, strojev, za zaetek proizvodnje eli investirati s
stroje oz. investicijsko opremo posojila za nabavo investicijske
opremo se imenuje investicijsko posojilo
Posojila gospodinjstvom:
o Po navadi za nakup trajnih potronih dobrin - hi, opreme avta
Naloga bank je, da vodijo kar najboljo banno politiko pridobiti kar
najve varevalcev, s tem dobijo im ve denarja in ta denar potem
vraajo nazaj v gospodinjstva tako, da ga posojajo
Obrestna mera:
- Spodbudi k varevanju
- Varevalcem banka plauje pasivno obrestno mero (manja, mi jo
dobivamo)
Posojilojemalci:
- Gospodinjstva in podjetja
- Plaevati moramo aktivo obrestno mero (veja, dodatni vir dohodkov
banke, ki ji omogoijo delovanje menjava denarja, provizije za
opravljene storitve, shramba vrednostnih papirjev)

Smoter tega, da banke dajejo kredit je, da spodbujajo potronjo in

proizvodnjo:
o To vodi v skupno gospodarstvo

Ekonomija
Tjaa Varl
o

Spodbujajo ekonomski krono tok

Ekonomija
Tjaa Varl

Vloga bank v kronem toku gospodarstva

Trg
proizvodnih
dejavnikov

PROIZVOD
NI
DEJAVNIKI

DOHOD
KI

Podjetja

Gospodinjs
tva

POTRO
NI
IZDATKI
POTRON
E
posojilo podjetjem DOBRINE

za investicije
INVESTICIJSKO
POSOJILO

denarni
prihranki

Trg
potronih
dobrin

BANKE

FINANNI TRG

Posojila
REALNI/STVARNI TOK
gospodinjstvom
- Proizvodni dejavniki
POTRONIKO
- Dobrine (potrone, investicijske)
POSOJILO
- Storitve
DENARNI/MONETARNI TOK
- Plailo za proizvodne dejavnike
- Plailo za potrone dobrine
- Plailo za produkcijo
- Plailo za storitve

Ekonomija
Tjaa Varl

Banka se mora zavarovati, da dobi denar nazaj. Dobiti mora podatke, da bo

delodajalec obroke nakazoval banki. Kadar posameznik najema vejo koliino
denarja, ga mora zavarovati jamiti, d bo dolg vrnil z neko nepreminino
hipoteka. Za veja posojila moramo imeti tudi poroka nekoga, ki bo v primeru,
da ti ne plaa on plaal vse (veja plaila). Vsak kredit ima banka zavarovanega
pri zavarovalnici, torej v primeru, da mi ne plaamo dolga, ga poravnajo
zavarovalnice.
Plailo trajne potrone dobrine najprej plaamo polog, trgovina nam dostavi
dobrino, banka plaa ostalo.
Velik vpliv na dogajanje v EKT imajo tudi trenutni ekonomski
koordinacijski mehanizmi (EKM):
Skriti organizem, ki uravnava ponudbo in povpraevanje
V sodobnem trnem gospodarstvu to nalogo opravljata TRG in DRAVA
(cene)

Vloga drave v EKT

Drava skrbi za zadovoljevanje nekaterih potreb:

Drubene

o Skupne
o Splone
Npr.: ceste, eleznice, varnost,olstvo, zdravje, port, obramba
Za vse to potrebuje denar, ki ga dobi od:
- Davkov, takse
- Carine
- Denar si izposodi (drava izda obveznice dolniki vrednostni papir
drava nam je dolna denar, ki ga vrne z obrestmi)
- (od prodaje dravnega premoenja)
S tem, ko se drava zadoluje nastaja JAVNI DOLG:
Ne sme biti veji od 60% bruto domaega proizvoda - vrednosti proizvodov
in storitev v nekem gospodarstvu v enem letu (38% v slo)
Drava denar porabi za svoje funkcioniranje:
- Izplailo pla v dravnem sektorju
- Nakup dobrin
- Nabava stavb
- Del zbranih sredstev pa posreduje nazaj v gospodarstvo ( gospodinjstvom
v obliki transfernih plail denarne pomoi in podjetjem v obliki subvencij)

Drava ima veliko vlogo v EKT

Vsaka drava posluje tudi z drugimi in ustvarja mednarodno trgovino
globalna trgovina (uvoz in izvoz)

Ekonomija
Tjaa Varl

Kroni tok v narodnem gospodarstvu

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomija
Tjaa Varl

Osnovni celici vsakega gospodarstva

GOSPODINJSTVA:
-

Ponujajo podjetjem svojo delovno silo, as , ideje ponujajo jih preko trga
proizvodnih dejavnikov
Za to dobijo od podjetij denar oz. plao
Dohodek (plao) porabljajo za nakup investicijskih dobrin in storitev,
ki jih nudijo podjetja to so potroni izdatki gospodinjstev

PODJETJA:
-

Plaajo gospodinjstvom posameznikom za njihovo silo, as, ideje

Ponujajo svoje blago in storitve
Preko trga potronih dobrin
Preko trga kapitalnih dobrin
Za blago in storitve dobijo od gospodinjstev in podjetij denar
Denarna sredstva lahko porabijo za in nakup novih strojev, ki jih
ponujajo druga podjetja - to so investicijski izdatki

Denar, ki ga podjetja izplaujejo delavcem se zopet vraa nazaj v podjetniki

sektor, ker gospodinjstva s tem denarjem kupujejo njihove proizvode.
Ti procesi se nenehno obnavljajo zato tudi govorimo o kronem toku. Obseg
teh tokov se nenehno poveuje, poveuje se tudi kakovost dobrin.
Shema nam pokae bistveno znailnost trnega ekonomskega gospodarstva
tokovi potekajo v dveh smereh:
- Ena smer denarni tokovi
- Druga smer pa stvarni oz. realni tokovi

Ekonomske tokovi potekajo v dveh smereh

STVARNI/MATERIALNI/REALNI TOKOVI
- Tokovi dobrin in storitev iz podjetij v gospodinjstva
- Tokovi proizvodnih dejavnikov
DENARNI/NOMINALNI/MONETARNI TOKOVI
- Plaila za te dobrine podjetja plaujejo gospodinjstvom za uporabo PD
(delo, podjetnitvo, uporaba zemlje, kapital)

Ekonomija
Tjaa Varl

Gospodinjstva in potrona izbira

Posamezniki se ne moremo privoiti vsega ker so dohodki nizki in cene visoke.
GOSPODINJSTVA OMEJITVE
- Omejen je dohodek ( druinski proraun vse dohodki, ki jih druina dobi
v doloenem asovnem obdobju)
- Ker je druinski proraun omejen, morajo druine z njim ravnati
racionalno upotevati naela racionalnosti
Z razpololjivim dohodkom v danih okoliinah in danem dohodku
kupi tolikno koliino dobrin, da maksimizira svoje zadovoljstvo
Uporabimo ga tako, kupimo take dobrine, ki nam koristijo in niso
predrage
- Analizo gospodinjstev delamo s predpostavkami
Na ta nain laje pridemo do doloenih ekonomskih zakonitosti
1. lani gospodinjstev poznajo sovje elje, POTREBE, navade, obiaje; v
okviru gospodinjstev lahko te potrebe rangirajo => uredijo, razvrstijo
potrebe glede na pomembnost
2. Gospodinjstva imajo v danem trenutku doloen denarni znesek
3. lani gospodinjstva ravnajo racionalno => ekonomizirali bodo z denarjem
Dani dohodek bodo na podlagi znanja uporabili tako, da bo njihova
izbira racionalna

Koristnost dobrin in odloitve posameznika pri

nakupu
ZNAILNOST DOBRIN:
- Sredstvo za zadovoljevanje potreb
- Vsaka dobrina
Je koristna zadovolji nam potrebo

Ima uporabno vrednost uporabljamo/porabljamo jo z doloenim

namenom

KORISTNOST je odvisna od intenzivnosti potrebe (koliko smo lani) in od

porabljene koliine dobrine (neko dobrino smo e prej porabili in nam bo
prinaala v naprej manjo koristnost)
Delimo jo na mejno koristnost (MU marginal utility) in na celotno koristnost (TU
total utility).

Celotna koristnost:

Ekonomija
Tjaa Varl

Koristnost, ki jo ima posameznik od porabe veih enot ene dobrine (npr.:

e smo ejni popijemo 5 kozarcev vode => celotna koristnost je koristnost
od vseh 5 kozarcev vode)

Znailno je da naraa z vsako porabljeno enoto dobrine in je pozitivna

Najprej naraa hitro nato pa z vse manjimi prirastki (vsaka

nadaljnja enota, ki jo porabimo prinaa manjo koristnost)

e celotna koristnost zane padati je mejna koristnost negativna

Mejna koristnost:

Koristnost, ki jo imamo od porabe zadnje mejne enote neke dobrine

Koristnost, ki nam jo da vsaka dodatna porabljena dobrina
Lahko reemo, da je prirast k celotni koristnosti

Znailno je, da pada z vsako porabljeno dobrino in je pozitivna

Z vejo porabo se torej zmanjuje, ker je naa potreba e volj
DOBRI
TU
MU
zadovoljena => ZAKON PADAJOE MEJNE
NE
KORISTNOSTI:
0
0
Zakon pojasnjuje ravnanje posameznika pri
1
4
4
nakupu in porabi blagu:
2
7
3
Za prve enote, ki nam prinaajo visoko
3
9
2
mejno koristnost smo pripravljeni plaati
4
10
1
ve, za nadaljnje pa manj, ker nam tudi
5
10
0
prinaajo manjo mejno koristnost
MU=TUn TUn-1

Mejno koristnost
napiemo na sredino intervala

Odloanje posameznika pri nakupu dobrin

Premica cene alternativnih monost potronje
proraunska premica
Obstaja relativna redkost dobrin, poleg te omejitve pa nas omejuje tudi cena,
dohodki, kvaliteta ter potrebe,
OMEJITVE PRI NAKUPU DOBRIN:

Ekonomija
Tjaa Varl
Objektivne omejitve:
- Omejitve na katere ne moremo vplivati v danem trenutku
- Dohodek, cena dobrin
Subjektivne omejitve:
- Omejitve na katere posameznik lahko vpliva
- Potrebe ljudi

Ekonomija
Tjaa Varl
Primer:
Lestvica alternativnih monosti potronje
Dohodek: 200 d.e.
Cena hrane: 20 d.e.
Cena obleke: 50 d.e.

Hran
a
10
0
5
9
2,5

Oblek
a
0
4
2
2/5
3

Oprtunitetni/alternati
vni stroke nakupa
dodatne enote hrane
je 2/5 enote obleke

Oprtunitetni
stroek nakupno
dodatne 1 enote
obleke je2
enote hrane
e elimo poveati nakup hrane za 1 enoto se moramo odpovedati 2/5 enot
obleke.

Oportunitetni stroek
Oportunitetni stroek oz. alternativni stroek, je koliina neke dobrine, ki jo
moramo rtvovati, da lahko poveamo nakup neke druge dobrine. Vedno ga
izrazimo v enotah neke druge dobrine. Alternativni stroek nakupa ne izraamo
vrednostno.
Iz podatkov o cenah-dohodku dveh dobrin lahko nariemo premico alternativnih
monosti potronje ali proraunsko premico premico cene.
PREMICA CENE nam pokae:

Najveje mone koliine nakup dveh dobrin

Vse mone kombinacije nakupa dveh dobrin
Za premico cene je znailno:

Ni krivulja je premica (enaki oportuitetni stroki)

Je padajoa (relativna redkost dobrin, dohodka)
Gibljemo se vedno znotraj trikotnika
obleka
M
PREMIC
A CENE

N
hran
a

Potronik lahko povea nakup ene

dobrine, e hkrati zmanja oz.
rtvuje nakup doloene koliine
druge dobrine. V tem se vidi
temeljni ekonomski problem
omejen denarni dohodek
potronika.

Ekonomija
Tjaa Varl

Alternativni stroki so konstantni, to pomeni, da se moramo za dodatno

koliino nakupa ene dobrine vedno odpovedati enaki koliini druge
dobrine (vedno so enaki premica enako razmerje med cenami)
oblek
a 2/5

2/5
2/5
hran
0
1
a
+1 in dohodek ne more nahajati
Potronik se glede na dane cene
izven trikotnika.
Izven se lahko nahajamo samo e si denar izposodimo. Kadar smo znotraj
varujemo.
oblek
a

N
hran
a
Poloaj premice cene nam pove koliino monih nakupov dobrin
Sam poloaj je odvisen od dohodka in cene

Nagib nam pove razmerje med cenami zato to premico tudi imenujemo
premica cene.

Proraunska premica jo imenujemo na podlagi prorauna nekega

gospodinjstva (dohodki)
PREMIK PREMICE CENE
Na premik vpliva:
- Poveanje dohodka
- Cene ostanejo nespremenjene (povea se kupna mo)
obleka

hrana

Ekonomija
Tjaa Varl

Pri inflaciji drava dostikrat rauna z denarno iluzijo:

- Drava nam povea plae, toda obenem nam povea tudi cene (e se cene
na primer zviajo za 10% in plae za 4%, potroniki ne obutimo toliko rasti
cen, ker smo zaslepljeni z vianjem denarnega dohodka vseeno lahko
kupimo manj dobrin)
NOMINALNI DOHODEK:
- Dohodek, ki ga dobimo v denarnih enotah
REALNI DOHODEK:
- Koliina dobrin, ki jih lahko kupimo z nominalnim osebnim dohodkom

Optimalna izbira nakupa

Gospodinjstva poskuajo pri nakupu izbrati takno koliino dobrin, s katero bodo v
najveji moni meti zadovoljila sovje potrebe.
Potronik mora z razpololjivim dohodkom dosei najvejo mono SKUPNO
KORISTNOST => koristnost, ki jo imamo od vseh kupljenih in porabljenih dobrin.
Vsak posameznik mora sestaviti optimalno koarico nakupa oz. potronje.
Pri tej svoji odloitvi mora upotevati:
- Ceno dobrin
- Svoje potrebe koristnost dobrin
- Dohodek

Primerja mejne koristnosti dobrine s ceno te druge dobrine

Lestvice mejnih koristnosti so razline za razlina gospodinjstva
Kaj bo vsak posameznik kupil je odvisno od strukture potreb

OPTIMALNA KOARICA NAKUPA oz. POTRONJE

Je takrat, ko potronik z danim dohodkom kupi toliko posameznih dobrin,
da so mejne koristnosti posameznih dobrin sorazmerne z njihovimi cenami

Je takrat, ko je mejna koristnost na evro enaka za vse dobrini in tako

potronik maksimizira skupno koristnost
Potronik bo porabil svoj dohodek tako, da bo maksimiral skupno koristnost
dobrin. Potronja izbira je takrat najbolja oz. potronik je v ravnoteju.

e se cena dobrine spremeni se optimalna koarica nakupna spremeni.

Ekonomija
Tjaa Varl
Koristnost ne moremo meriti, prav tako potroniki ne poznamo vseh lestvic za
dobrine ,ki jih kupujemo. Odloamo se na podlagi svojih izkuenj oz.intuicije.

Organizacijska struktura gospodarstva

Gospodarstvo je sestavljeno iz razlinih panog (zvrsti), znotraj teh panog pa so
podjetja, ki so razlina po velikosti.

PODJETJE:
-

Samostojna organizacija, ki nabavlja inpute in zaposluje ustrezno

delovno silo, organizira proizvodnjo z namenom, da bo proizvode prodala
potronikom na trgu
- Ima organizirano poslovanje po poslovnih funkcijah (izvoz, uvoz,
nabava, marketing, prodaja, proizvodnja)
- Je pravna oseba, vpisana v sodni register (javna knjiga, ki jo vodijo
sodia na doloenem obmoju)
S tem ima pravico sklepati posle v dejavnosti, ki jih je registrirala in
ima dolnost, da za sklenjene posle odgovarja
FIRMA:
- ime podjetja pod katerim posluje (LIP lesno industrijsko podjetje,
Bled, d.d.)
ime drube
navedba dejavnosti
sede drube
stopnja odgovornosti (organizacijska/pravna oblika)

OBRAT:
-

gospodarska enota, kjer poteka proizvodnja za trg (tovarnika hala,

kjer se opravlja delo, imamo lahko tudi ve obratov na razlinih lokacijah)

Ekonomija
Tjaa Varl

Skupne znailnosti podjetij

ima nije transakcijske stroke ( niji so stroki pri izvritvi nekega posla)
TRANSAKCIJA: vsako poslovno dejanje, pri kupoprodajnih odnosih pri katerem
dobi vsaka stran doloeno vrednost (gradnja hie- podjetje to naredi hitreje, ima
popuste, zasebne strokovnjake, podjetja se izognejo transakcijskim strokom)
Podjetja dosega EKONOMIJO OBSEGA s tem, ko podjetje poveuje proizvodnjo
se mu niajo stroki na enoto / povpreni stroki (celotni stroki se veajo)

OPTIMUM: koliina proizvodnje nekega podjetja, ki je najbolj ugoden (niji stroki

na enoto)
DISEKONOMIJA OBSEGA: e podjetje proizvodnjo e poveujejo, se povpreni
stroki zanejo dvigati (delavci niso ve uinkoviti, premajhni obrati, slaba
organizacija, slab pretok)
- Da do disekonomije ne bi prilo, bi moralo podjetje spremeniti produkcijske
proizvodne metode ( spremeniti tehnologije proizvajanja in organizacijo)
Vsa podjetja poslujejo pri optimumu in vedno proizvajajo nekaj ve, eprav imajo
malo ve strokov je dobika e vedno veliko to delajo zato, da so veajo trno
(dele) mo
SKUPINSKA TIMSKA PROIZVODNJA
- pride do tehnine delitve dela (poteka znotraj podjetja, delavci se
specializirajo za posamezno delo, manji stroki na enoto, bolj kvalitetno,
uinkovito)
- delo posameznika in koordinacije delo skupine (usklajenost, motivacija)

mnoina proizvodnja ni primerna za vsa podjetja (butina prodaja)

poasi prevelika podjetja postanejo prepoasna, nepregledna, taro jih je
smiselno razdeliti na manje enote

Ekonomija
Tjaa Varl

poglavitni cilj vsakega podjetja je, da se obdri na trgu

Ekonomija
Tjaa Varl

Vsako podjetje se sreuje z omejitvami pri doseganju dobika:

Trne omejitve:

Pri tem ga omejujejo dobavitelji (elijo prodati izdelke po im viji

ceni, podjetje pa eli kupiti po im niji ceni), davki in kupci (elijo
im ceneje kupiti proizvode, podjetja pa jih eli prodati im draje
=> cene se oblikujejo na trgu, cena inputov/outputov je odvisna od
moi konkurence:
Mona konkurenca veliko ponudnikov
Brez konkurence en ponudnik (monopolist)
Tehnoloke omejitve:
Vsako podjetje ima razlino tehnologijo in razlino razmerje med
stroji in zaposlenimi
Kapitalno-intenzivne panoge/tehnike
Veliko kapitala, manj delovne sile
Npr.: Elan, Gorenje, Revoz
Delovno-intenzivne panoge/tehnike
Veliko delovne sile, manj kapitala
Npr:. tekstilna industrija, storitve

Da podjetje maksimizira dobiek v dani situaciji mora uporabiti uinkovite

produkcijske metode to je organizacija in tehnologija
- V kolikni meri vodo podjetja maksimizirala dobiek je odvisno od:
Ciljev lastnikov
Kakno je razmerje med lastniki in vodstvom (menederji)
Trnih pogojev
CILJI LASTNIKOV:
- Ustvariti im veji dobiek
- Da ima ustrezen delovni as
- Zaposlitev ljudi iz okolice (potronike zadruge...)
RAZMERJE MOI:
- V velikih podjetjih so funkcije e razdeljene
Funkcija lastnitva: dobiek (izplaani dobiek)
Funkcija vodenja menederja: uspeen vodja, stabilna zaposlitev,
im vija plaa, visok poloaj
- Del dobika podjetja vlagajo akumulirajo nazaj v podjetje => poveujejo
proizvodnjo, izobraujejo delavce, nabavljajo novejo tehnologijo =>
produktivneji, lahko so bolj konkurenni (niji stroki)
TRNI POGOJI:
- Kakni so pogoji na trgu
- Odvisno je kakna stopnja konkurence vlada na trgu
- Pomembna je velikost podjetij veja podjetja imajo veliko trno mo,
dosegajo veliko dobika, lahko dosegajo tudi druge cilje
- Manja podjetja sledijo osnovnim ciljem

Maksimizacija dobika

Ekonomija
Tjaa Varl

Zasebna podjetja:
Dobiek:
- Ve dobimo kot pa vloimo
- Prihodek (dohodek, realizacija, iztrek) (cena izdelka x prodana koliina)
- Biti mora veji od strokov proizvodnje dobiek (e je manji je izguba)
NI MAKSIMIZACIJE DOBIKA:

Javna dravna podjetja

Drava je veinski (100%) lastnik

Cilj ni samo doseganje im vejega dobika
CILJI: zadovoljevanje potreb ire drubene skupnosti
Komunala, Telekom, Slo. eleznice, elektrogospodarstvo, Dars
Financirajo se sama
Nekatere ustanove
Zdravstvo, olstvo, raziskovalne dejavnosti
CILJ: zadovoljevanje potreb
Financirajo se iz dravnega prorauna
e dobijo dobiek ga vlagajo nazaj v proizvodnjo

Ekonomija
Tjaa Varl

Vrste dejavnosti v gospodarstvu

-

Primarne
Sekundarne
Terciarne
(kvartarne)

PRIMARNA DEJAVNOST:
- Proizvodnja dobrin, ki jih dobimo iz narave, zemlje, morja
- Kmetijstvo, ribolov, ivinoreja, gozdarstvo, rudarstvo
SEKUNDARNA DEJAVNOST:
- Predelovanje dobrin, ki smo jih dobili v primarni dejavnosti
- Industrija
Lahka: ivilska, tekstilna, kemina
Teka: gradnja ladjedelnic, visoka gradnja, infrastruktura
TERCIARNA DEJAVNOST:
- Storitve:
Poslovne storitve:
Razvile so se kot pomo industriji (sekundarni dejavnosti)
Trgovina:
Notranja:
Grosisti trgovine, ki prodajajo na veliko
Detajlisti trgovine, ki prodajajo na malo
Zunanja:
Mednarodna
Pomone storitve:
Bannitvo, zavarovalnitvo, transport, komunikacije, turizem
Osebne storitve:
Niso povezane z dobrinami
Namenjene so neposredno potronikom
Viajo se z ivljenjskim standardom
Frizerstvo, kozmetino saloni, zdravstvo, izobraevanje

Ekonomija
Tjaa Varl

Vrste podjetij
PO VELIKOSTI DELOVANJA:
- Primarna proizvodnja
- Sekundarna proizvodnja (predelava)
- Terciarna proizvodnja (storitve)
PO KUPCIH, ODJEMALCIH:
- Podjetja za proizvodnjo investicijskih dobrin
- Podjetja za proizvodnja potronih dobrin (konna potronja)
PO DEJAVNOSTIH:
- Obrt, industrija (lahko jo razlenimo po panogah), trgovina (maloprodaja,
veleprodajo, zunanja trgovina), promet, turizem in gostinstvo,
gradbenitvo, lonarstvo
PO VELIKOSTI:
- Mikro in majhna
- Srednja
- Velika (in zelo velika) podjetja
PO KLJUNEM PROIZVODNEM DEJAVNIKU:
- Delovno intenzivna (tekstilna industrija)
- Kapitalno intenzivna (avtomobili)
PO LASTNINI:
- Javna (dravna)
- Privatna (zasebna)
- Zadruna (kooperativna)
- Meana
GLEDE NA STOPNJO ODGOVORNOSTI/PRAVNO ORGANIZACIJSKO OBLIKO:
- Osebne => neomejena odgovornost
- Kapitalske => omejena odgovornost

Osebne:
SAMOSTOJNI PODJETNIK S.P.
- Veja stopnja odgovornost (odgovarja z vsem svojim premoenjem =>
osebno premoenje + vloeno premoenje)
- Majhen ustanovitveni kapital
PREDNOSTI:
Enostavna ustanovitev
Fleksibilna
Hitro odloanje
Dobiek je samo 1x obdaven -dohodnina (veji dobiek)
SLABOSTI:
Prenehanje s smrtjo
Omejena proizvodnja
Viji stroki na enoto
Ni kontrole slabih odloitev
DRUBA Z NEOMEJENO SOLIDARNO ODGOVORNOSTJO D.N.(S.)O.
- Najmanj 2 osebi odgovarjata z vsem svojim premoenjem

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Vsebuje ime enega ali ve lanov

e eli druabnik zapustiti podjetje mora svoj dele prodati 3 osebi
Turistine agencije, pravne pisarne
PREDNOSTI:
Enostavna ustanovitev
Razdeljeno odloanje
Selitev odgovornosti
Veje poslovne monosti
Samo ena obdavitev dohodka dohodnina
Vsi druabniki imajo monost popolnega nadzorovanja
Vsi solidarno prevzemajo odgovornost in si delijo dobiek
SLABOSTI:
Neomejena odgovornost
Spori druabnikov
Omejeno tevilo partnerjev

Kapitalske:
DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO D.O.O.
- Vsaj 2 druabnika
- Ime vsebuje imena dveh druabnikov
- Zaetni kapital priblino 8750 (2 100 000 SIT)
PREDNOSTI:
Hitreja kapitalizacija
Omejena odgovornost (le z vloenim denarjem)
Prilagodljivost
Laji razvoj
Veje poslovne monosti (strokovni menederji)
Dva organa: skupina in uprava (ni nujna)
SLABOSTI:
Delei niso na borzi, vendar je mogoe tveganje
Omejenost kapitalizacije
Zunanji nadzor (registrirani druabniki
Bolj zapleteno odloanje
Teje je prodati delee
DELNIKA DRUBA:
- Kapital je delniki kapital
- Delnica lastniki vrednosti papir
- Ustanovitveni kapital 12500 (3 000 000 SIT)

Ekonomija
Tjaa Varl

PREDNOSTI:
Omejena odgovornost delniarjev (dele, ki ga ima delniar v
podjetju)
Hitra kapitalizacija
Velika proizvodnja
Laje financiranje
Specializiran menedment
Niji stroki na enoto
Trajnost delovanja
Dolgorone delovne pogodbe in niji stroki dela
Omogoa vlaganje tudi manjih zneskov kapitala (vlagajo lahko tudi
delniarji)
Delnice se zlahka prodajo so lahko prenosljive (likvidne)
Izdaja vrednostih papirjev: delnice in obveznice
Razpritev tveganja
SLABOSTI:
Nepregledno poslovanje
Veji zaetni kapital
Draje ustanavljanje
Poasno prilagajanje
Hierarhina uprava (centralizirano odloanje)
Javno poslovanje (delnice kotirajo na borzi)
Delitev (in nasprotja) med lastniki in menederji
Odloitve so poasneje in draje
Mona slaba povezava med delniarji in menedmentom
Omejena pravica nadzora
Nasprotja med interesi delniarje in menederjev

Delnika druba
Organi delnike drube
SKUPINA DELNIARJEV (vsi delniarji):
- Vsak delniar lahko glasuje po naelu 1 delnica=1 glas
NADZORNI SVET:
- Nadzoruje upravo
- Izvoli ga skupina
- Je kontrolni organ skupine
- Sestaja se vekrat letno in nadzira upravo ter doloa njeno osnovno
politiko
UPRAVA:
- Je poslovodstvo
- Tvorijo jo menederji z razlinih podroij
- Mora uresniiti poslovne smernike oz. strateke odloitve nadzornega
sveta

Ekonomija
Tjaa Varl

Odloitve delniarjev:
- Dobiek lahko delimo dividende ali ga vlagamo nazaj v podjetje
akumulacija
- Investiranje kam bo podjetnik vlagal svoj denar
- Povezovanje z drugimi podjetji
- Razpis novih delnic dokapitalizacija koliko jih bodo e dali na trg
Financiranje:
- Z lastnimi sredstvi akumulacija
- Izdaja novih delnic dokapitalizacija
- Izdaja obveznic (delniki vrednostni papirji)
- Kapital si lahko sposodi od bank

Vrednostni papirji
DELNICE:
- Lastniki vrednostni papir, ki daje lastniku upravljavske in
premoenjske pravice
- Imetnika: ni lastnik, le poseduje jih
- Imenska: glasijo se na ime delniarja
Navadne volivske:
Dele jim doloi po izplailu vnaprej
Doloena viina dividende za prednostne delnice, lahko pa doseejo
vije dividende
Sodelujejo pri upravljanju glede na tevilo delnic (dele pri kapitalu
drube)
V primeru steaja, iz steajne mase podjetja dobijo dele ele po
poplailu prednostnih delnic
Prednostne prioritetne:
Imajo prednost pri izplailu vnaprej
Doloene dividende ob dobrem poslovanju
Imajo niji donos od navadnih delnic
Ne dajejo pravice pri sodelovanju pri upravljanju delnike drube
Imajo prednost pri plailu ob steaju (likvidaciji) podjetja
OBVEZNICE:
- Upniki vrednostni papir
- Ne izkazujejo lastnitva
- Z njimi hranimo na denar (dobimo obresti)
- Izdaja jih lahko tudi drava (najbolj zanesljive) ali obina
Ob steaju podjetja so poplaani:
1. Upniki
2. Obveznice
3. Prednostne delnice
4. Navadne delnice

Ekonomija
Tjaa Varl
Zlata delnica: delnica, ki jo ima v lasti drava v nekem podjetju
Dividenda = dobiek delnike drube
- Lahko ga razdeli in izplaa delniarjem dividenda
- Lahko ga vloi nazaj v proizvodnjo kapital akumulira
O tem odloajo delniarji, skupina
VEINSKI (KONTROLNI) PAKET DELNIC:
- Kapitalist lahko razdeli kapital v ve d.d. in spremlja njihovo poslovanje
- Po navadi si zagotovi veinski paket delnic
Dele delnic, ki omogoa najveji vpliv na posl,lovne odloitve d.d.
Po navadi znaa 15-20% vseh delnic odvisno od tevila delniarjev
in razporeditve delnic med njimi
Veji paket delnic omogoa posameznikom, da so v nadzornem
svetu in neposredno sodelovanje pri oblikovanju poslovne politike
drube, hkrati pa mu to omogoa upravljanje bistveno vejega
kapitala kot je njegov lastni

Cilji in interesi lastnikov in menederjev (funkcije)

MENEDERJI:
- Vodijo podjetje
- Imajo nekatere prednosti (sluben avto)
- Imajo ugodnosti pri dodatnem nakupu delnic, ugodne kredite preko banke
- Visoke plae
- So izobraeni
- Postajajo viji-srednji sloj v drubi
CILJI: veji dobiek, nazaj v proizvodnjo, da poveajo svoj ugled za laje
prepoznavanje, im vejo plao
LASTNIKI:
- Cilj je, da imajo im vije plae nije stroke, izplailo dobika ali
dividende

Prednosti d.d pred individualnimi podjetji

Produktivno usmeri veliko tevilo majhnih kapitalov (delniarji vloijo

kapital v d.d., kjer se oplaja raste, iri)

Pride do loitve lastninske in menederske funkcije, to pa omogoa bolj
uinkovito upravljanje podjetja in organizacijo (menederji profesionalno
opravljajo svoje delo)
iroke plasti prebivalstva postanejo lastniki kapitala (ljudski kapitalizem)
Prihaja do velike mobilnosti kapitala
Prenaa se preko borze vrednostnih papirjev
Preko investicijskih drub (NAMEN: zbiranje prihrankov
posameznikov in jih investirati v dobro stojea podjetja kupujejo
delnice)
Gre za razpritev tveganja (ve lastnikov tveganje se zmanjuje)

Ekonomija
Tjaa Varl
Svoj kapital ima razpren v veih drubah
Omogoa zbiranje veje vsote denarja (zaetni in dodatni kapital)
Lahko izdaja delnice, obveznice (vrednostni papirji)

Financiranje delnikih drub

-

D.d. pridobi najve dodatnega kapitala, e je uspena in financira se z

lastnimi sredstvi (dobiek vlaga nazaj v proizvodnjo akumulacija)
Dokapitalizacija z izdajo delnic (dobi nove lastnike)
Izdaja obveznic (dobi nov denar od upnikov, ti pa ez nekaj let dobijo
nazaj kupnino in fiksen donos obresti so vnaprej znane)
Izposoja od bank posojilo

Plaati morajo davek na dobiek in nato iz preostanka izplaati dividende,

te pa so obdavene z dohodninami

Zaprti in odpri tip d.d.

Glede na monosti, ki jih ima delniar pri prodaji delnic
ZAPRTI TIP:
- Znailen za manje d.d.
- Pravilnik drube doloa, da moramo lastnik delnic, ki se odloi za prodajo,
te ponuditi naprej drugim delniarjem iste d.d. , ele nato jih lahko prodati
zunanjim delniarjem
ODPRTI TIP:
- Obiajno veje d.d.
- Odprte za nove delniarje
- Njihove delnice kotirajo na trgu vrednostih papirjev borzi (so na trgu z
doloeno vrednostjo)
- Delniarju prodajo delnico za najvejo ceno
- e je podjetje uspeno ga vasih poskuajo kupiti druga podjetja
Gre za SOVRANI PREVZEM (nekdo kupi kontrolni paket delnic in
zamenja menedersko ekipo)
Ko eli neko drugo podjetje kupiti veinski paket delnic, mora svojo
namero najaviti in povedati zakaj eli prevzeti neko podjetje (da se
lahko malo delniarji organizirajo ali se odloijo za prodajo svoj
delnic)

Ekonomija
Tjaa Varl

Podjetja glede na tip lastnine

ZADRUGA KOOPERATIVA:
- Najve v kmetijstvu
- Ustanovi jo skupina ljudi, ki ima skupne interese in cilje
- Majhna podjetja (organizirana kot d.o.o.)
- Plaujejo davek na dobiek
- Lastniki organizirajo skupno inputov (mehanizacija, semena, gnojila)
- Lahko gre tudi za skupno uporabo strojev, skupen nastop na trgu (prodaja
izdelkov)
- Kmetje se lahko samozaposlijo
- Vasih pogost pojav na podroju stanovanj (material)
- Zadruge kmetijstvo, ribitvo
JAVNA DRAVNA PODJETJA:
- Drava je veinski lastnik
Vpliva na odloitve
Financira se iz davkoplaevalcev
Dobiek vlaga nazaj v proizvodnjo
Ustanovljeno je z namenom, da zadovoljuje javno potrebo (ceste,
Telekom, komunala, pota, LPP)
ZAVODI:
- ole, intituti, domovi za ostarele
- Organizacija za opravljanje storitev na podroju olstva, otrokega varstva,
zdravstva
- Cilj ni pridobiti dobiek, temve zadovoljevanje nekaterih potreb ire
drubene skupnosti
- S svojim poslovanjem poskuajo pokriti stroke, le pa poslujejo z dobikom,
tega vlagajo nazaj v poslovanje
ZASEBNA PRIVATNA PODJETJA

Ekonomija
Tjaa Varl

Podjetja glede na velikost

Trije kriteriji
1. OBSEG POSLOVANJA:
- Da je neko podjetje veliko mora imeti nekaj milijonov prometa leto (obseg
prodaje realizacije)
- Pomembno je kaken trni dele obsega podjetje
e je velik lahko podjetje vpliva na cene, poslovanje...
Pomembno je, da pri primerjavi podjetij skozi dalje asovno obdobje
Izkljuimo vpliv inflacij saj drugae ne dobimo realnih podatkov;
epa podjetja primerjamo sedaj, so podatki primerljivi
2. TEVILO ZAPOSLENIH:
- Najbolj enostaven kazalcev o tem ali je podjetje veliko ali majhno
Mikro podjetja => podjetja, ki imajo DO 10 zaposlenih
Mala podjetja => podjetja, ki imajo OD 11 DO 50 zaposlenih
Srednja podjetja => podjetja, ki imajo OD 51 DO 250 zaposlenih
Velika podjetja => podjetja, ki imajo VE kot 251 zaposlenih
3. OBSEG VLOENEGA KAPITALA:
- Najmanj se ga posluujejo pri doloitvi velikosti podjetij
- Teko je oceniti doloiti realno vrednost vloenih sredstev, posebno
nematerialnega dela vrednosti podjetja
- ''dobro ime'' ''good will'' (teko oceniti)
Ime podjetja proizvoda, ki je dobro poznano, kvalitetno,
priljubljeno)
e delnice ne kotirajo na borzi se ne vidi dobro pri dobrem imenu
(visoka kotacija dobro podjetje)

Delitev podjetij po kriteriji ivalskih imen

GAZELE:
- Hitro rastoa podjetja
- Gazela leta
MIKE:
- Samostojni podjetij od 1-10
- Ne rastejo
- Organizirajo se kot s.p.
SLONI:
- Velike gospodarske zdrube
- Korporacije
- Poasneje prilagoditve

Ekonomija
Tjaa Varl

GOSPODARSKI DINOZAVRI:
- Velike delnike zdrube transnacionalne korporacije (TNK)
- Imajo vsaj 1 obrat v tujini
- Dolgo obstojee

Razvoj podjetij od malih do velikih

-

Mala podjetja so bila nosilec gospodarskega razvoja v 19. stoletju

V lasti posameznih podjetnikov
Zaela se je razvijati mnoina proizvodnja v velikem obsegu
Nastajala so velika podjetja (predvsem d.d.), ki so sasoma
preraala v multinacionalne korporacije (TNK)
V 70. letih prejnjega stoletja je zaradi strahu pred prevelikimi drubami
(na ekonomskem in politinem obmoju) drava zaela podpirati razvoj
malih podjetij
V 80. letih je prilo do propada vejih drub, nastaja so manja podjetja
(TAM, Almira)
Malo gospodarstvo se je zaelo razvijati, ko so se prednosti mnoine
produkcije izrpale

Veja ekonominost na podlagi treh S-jev

SIMPLIFIKACIJA:
- Podjetja so pri svoji proizvodnji zaela uporabljati enostavne materiale, ki
so se enostavno oblikovali, brez vejih znanj, enostavne linije (ploskovno
pohitvo namesto baronega)
Hitreje so proizvajali, ceneje, bili so niji stroki na enoto (lahko postavimo
nije cene na trgu)
STANDARDIZACIJA:
- Predpisane mere in kakovosti, postavljeni standardi
- Zahtevne proizvode ali proizvodnje razstavimo na posamezne dele
- Standardno pohitvo (60,80cm)
- Standardna proizvodnja je veliko hitreja, lahko proizvajajo za neznanega
kupca (poceni!)
SPECIALIZACIJA:
- Razlenitev proizvodnega procesa na posamezne dele (tekoi trak,
pakiranje, kontroliranje manufaktura)
- Hitreja, ceneja, bolja izdelava
- Mono je pripomogla k mnoini, poceni proizvodnji gospodarska rast

Ekonomija
Tjaa Varl

Prednosti in pomanjkljivosti rasti velikih podjetij

VELIKA PODJETJA OMOGOAJO:
-

Vejo proizvodnjo
Niji stroki na enoto
Bolj so stabilna
Imajo veje trne delee
Laje pridejo do kapitala
Ve varnih dolgoronih zaposlitev
Prodaja se zane iri preko nacionalnih mej globalizacija proizvodnje in
prodaje

PREDNOSTI:
- Stabilna
- Laje izkoriajo ekonomijo obsega
- Ve delovnih mest
- Laje financiranje
- Veja prepoznavnost
- Loitev lastnike, vodstvene, izvrilne funkcije
- Izrazita tehnina delitev dela
- Zelo na tekoem s tehninim napredkom
- Razvijajo lahko zelo raznovrstno diverzificirano proizvodnjo
- Zaposleni imajo specialna znanja
- Se zelo dobro povezana z veliki mi trgovskimi in proizvodnimi podjetji
POMANJKLJIVOSTI:
- Nepregledna (prihaja do podvajanja del)
- Pri poslovanju so dostikrat toga
- Zaradi velike specializacije se teko prilagajo trgu
- Hierarhino upravljanje (TAYLORISTINA ORGANIZACIJA UPRAVLJANJA)
- Poasneje odloitve
- e pride do zastojev na trgu in ne prodajo vseh izdelkov lahko pride do
motenj v reprodukciji
- Zaposleni imajo ozka znanja in so teko prezaposljivi
- Mnoina proizvodnja prihaja do disekonomije
ne prodajo vsega in morajo to skladiiti, skladienje je drago
vse ve je konkurence, vse ve je naporov, da prodajo blago
delo je zelo monotono (to tudi vpliva na motivacijo)

Ekonomija
Tjaa Varl

Malo gospodarstvo
-

velike podjetja so zaela propadati in drava je spoznala, da mora podpirati

malo gospodarstvo
usposablja svetuje novim podjetjem
nudi razline finanne pomoi
daje ugodna posojila
podpira nova podjetja s strani univerz in drugih finannih intitucij
(inkubatorji nove ideje vlagajo v podjetje)

OD MALEGA GOSPODARSTVA PRIAKUJEMO:

-

da bo zaposlovalo odveno delovno silo, ki je nastala ob preoblikovanju

velikih korporacij v manja, bolj uinkovita podjetja
ve inovacij
uspenost malega gospodarstva vpliva na bolj pozitiven odnos do
podjetnitva
v malih podjetjih se veliko podjetnikov usposobi za prevzem menederskih
funkcij v vejih podjetjih
malo gospodarstvo je volj dinamino pri izobrazbi trnih ni (trnih
monosti, prostora), tako doma kot v tujini
razvijajo nove proizvode

PREDNOSTI:
- prona v svojem poslovanju fleksibilna
- hitro se prilagajajo trni situaciji
- zelo inovativna, vnaajo novosti na trg
- lastniki so neodvisni
- uspena pri posnemanju
- proizvajajo proizvode, ki se velikim podjetjem zdijo neekonomina
- imajo nizke upravne stroke
- zaposleni so bi+olj neposredno vkljueni v proizvodni proces rezultati so
takoj vidno, kar delavce bolj motivira
- znanje zaposlenih je iroko
SLABOSTI:
- vasih izkoriajo delavce, dajejo jim premajhne plae, delati morajo
nadure
- potrebno je ve delovnih naporov, ve je stresnih situacij
- nimajo lastnega razvoja (manje inovacije)
- viji stroki na enoto proizvoda
- teje uveljavljanje na trgu, ker niso dobro prepoznavni

za vsako gospodarstvo je pomembno, da ima nekaj res mono velikih

podjetij, poleg tega pa tudi manja podjetja, ki so dobri kooperanti velikim
podjetjem

Ekonomija
Tjaa Varl

Merila uspenosti poslovanja podjetja

-

produktivnost (fizina, vrednostna)

ekonominost
rentabilnost

TEMELJNO NAELO USPENOSTI POSLOVANJA PODJETJA

- cilj podjetnika uveljavitev na trgu in dobiek
-

dobiek je temeljno merilo uspenosti poslovanja podjetja in je temeljni

kriterij ali je podjetje uspeno ali ne
da podjetja doseejo im veji dobiek morajo delovati racionalno
smotrno, preudarno, da lahko doseejo dobiek (prihodek od prodaje
stroki)

MAKSIMIZACIJA in MINIMIZACIJA
-

pri naelu racionalnosti vedno izhajamo iz dejstva, daje neka koliina dana
(proizvajalna sredstva, doloen je obseg proizvodnje, doloena realizacija
vedno je dana neka stvar v podjetju)
- drugo koliino pa minimiziramo ali maksimiziramo (naelo racionalnosti
uresniujemo na dva naina: za maksimiziranjem druge koliine ali
minimiziranjem)
METODA MAKSIMIZACIJE:
- podjetje z danimi proizvodnimi dejavniki poskua dosei maksimialen
poslovni uinek (im veja prodaja realizacija, im veja
prepoznavnost, im veji trni dele, dobiek => sodobno trno
gospodarstvo, im bolji izdelek, im veja koliina izdelkov =>naturalno
gospodarstvo)
Naturalno gospodarstvo:
vse kar neka skupnost proizvede tudi porabi
proizvajalec in potronik sta ista
ne poteka menjava blago za denar (praskupnost) ni menjave
gre za neposredno zadovoljevanje potreb
- maksimiziranje dobika
PRIHODE
Dani stroki K dobiek

Poveanje
dobika oz.
prihodka

Ekonomija
Tjaa Varl

METODA MINIMIZACIJE:
- podjetja imajo dostikrat svoje poslovne uinke (prepoznavnost, dobiek,
trni dele) doloene vnaprej nartovana realizacija, doloeno naroilo,
nartovan dobiek
pri doloanju pogodb sestavijo naroila
- podjetje poskua nartovani poslovni uinek dosei z MINIMALNO porabo
proizvodnih dejavnikov (s im manjimi stroki)
- podjetja morajo paziti, da ohranijo funkcionalnost proizvoda
STROKI

DOBIEK

Znianje
strokov

3 KAZALCI USPENOSTI PODJETJA

1. PRODUKTIVNOST DELA
- Koliko proizvedemo v danem asovnem obdobju in v danem
prostoru (ob dani tehnologiji in organizaciji ob danih produkcijskih
metodah)
-

Razmerje med doseeno proizvodnjo dobrin ter koliino dela, ki smo ga

vloili v proizvodnjo nam pove koliko proizvedemo glede na vloeno delo

Koliinska produktivnost dela (fizina)

Vrednostna produktivnost dela

Izraa raven gospodarske razvitosti, saj je odvisna predvsem od

tega koliko proizvodov so podjetja zmona proizvesti na prebivalca

Dejavniki, ki vplivajo na produktivnost dela:

- Tehnina opremljenost
- Prostorske omejitve
- tevilo delavcev
- Povprena delaveva sposobnost (izobrazba, spretnost, znanje, izkunje!)
Dodatno usposabljanje
- Motivacija delavcem
- Raven - nivo znanosti in njene tehnine uporabnosti (kako to uporabimo v
podjetju)
Znanost je eden pomembnejih proizvodnih dejavnikov (novi
postopki, materiali => veja produktivnost)
- Drubena koordinacija oz. kombinacija proizvodnega procesa
Druba mora biti dobro organizirana, da si dobro zagotovi nemoten
pretok reprodukcije

Ekonomija
Tjaa Varl
Podjetja so vedno bolj povezana med seboj
Obseg in uinkovitost proizvajalnih sredstev
Velik pomen ima tehnina opremljenost dela
Zelo pomembno je s katerimi stroji nek delavec dela
Naravni pogoji
Gospodarstvo, kmetijstvo, ribitvo, rudarstvo
Tam, kjer je glavni proizvodni dejavnik zemlja
Tehnina delitev dela
Delitev dela znotraj podjetja
Delavci uporabljajo iste gibe veja izurjenost
Delavci uporabljajo specializirano orodje povea produktivnost
Delavci se hitreje priuijo za posamezno operacijo
Delavci sami pridejo do tehninih izboljav, poenostavitev, izboljajo
metode dela
Delavce lahko razporedimo po sposobnostih, eljah stimuliramo jih
za delo
Oblikovanje posebnih delovnih skupin

Veja produktivnost dela skozi zgodovino zmanjuje delovnik

2. EKONOMINOST
- Podjetnik mora tudi poslovati ekonomino (preveriti ali se mu splaa
proizvajati nek proizvod)
- Preveriti mora stroke, ugotoviti ali se mu proizvodnja splaa
EKONOMINOST = razmerje med vrednostjo proizvodnje in
nastalimi stroki za to proizvodnjo

Podjetje je delovalo ekonomino, ko je rezultat pozitiven in veji od 1

Nastali stroki proizvodnje:

Stroki materiala
Obraba osnovnih sredstev amortizacija
Stroki dela (plaa, BOD- bruto osebni dohodek zaposlenega)
Stroki elektrine energije

Podjetja lahko poveujejo ekonominost z:

Poveanjem proizvedene koliine
Ekonomijo obsega - znianje strokov na enoto (prevoz)
Poveanjem cene (kadar jo bo trg sprejel mona konkurenca)

Velik pomen ima nabavni oddelek (ceneji in kakovostni proizvodi)

Ekonomija
Tjaa Varl

3. RENTABILNOST DONOSNOST
- Za podjetje je bistvenega pomena, da proda vse kar proizvede, da dosee
im veji izkupiek (da nima zalog)
- Podjetje poskua dosei im veji dobiek, ki mu omogoa irjenje
proizvodnje (akumulacija dobika)
- Da pridemo do dobika moramo prodati vse proizvode
Je najpomembneji kazalec uspenosti poslovanje podjetja
-

Primerjamo dobiek s kapitalom (naloba proiz. dejavnikov)

Rentabilnost izraamo s profitno mero (pf')

Profitna mera nam pove koliko profita ustvarimo z vloenim

kapitalom (poslovnimi sredstvi)
Pove nam koliko % nove vrednosti ustvarimo glede na vloeni kapital

Ekonomija
Tjaa Varl

Proizvedena izbira v drubi

Problem drube kot celote
-

Temeljni ekonomski problem (=relativna redkost dobrin)

omejeni viri za proizvajanje (dobrine) in nae potreb so veje od
razpololjivih dobrin
PD (delovna sila, zemlja, naravna bogastva, oprema..)
Druba omejenost reuje z nenehno proizvodnjo

Ker so proizvodni dejavniki omejeni se druba sooa s problemom

proizvodnje izbire (kako proizvajati izbrati mora najbolj uinkovit nain
metode proizvajanja, da proizvede kar najve, katere dobrine naj
proizvedejo)
Ker imamo v stvarnosti ogromno proizvajalnih dejavnikov in dobrin za
zadovoljevanje potreb bomo pri analizi proizvodnje predpostavili:
Druba vse kar proizvede tudi porabi, kapitalna sredstva ostanejo
nespremenjena
Proizvajamo le dve vrsti dobrin, eprav jih v stvarnosti ogromno
Da so proizvodni dejavniki uporabljeni pri proizvodnji dveh vrst
dobrin
Vse kar proizvedemo tudi porabimo
Drava se mora odloiti kaj bo proizvajala, koliko lahko proizvedemo z
lestvico alternativnih monosti proizvodnje ali transformacijsko krivuljo

PROIZVODNJO lahko izrazimo z lestvico alternativnih monosti proizvodnje

Alternativne
monosti
proizvodnje
A
B
C
D
E
F
-

Vojake dobrine:
TOPOVI (100
kosov)
15
14
12
9
5
0

Civilne dobrine:
MASLO (1000 kg)
0
1
2
3
4
5

Lestvica nam pokae mone tevilne kombinacije proizvodnje dveh dobrin

Ekonomija
Tjaa Varl

Transformacijska krivulja krivulja alternativnih

monosti nakupa
Pokae nam doloene toke, ki nam povedo najvejo monost
proizvodnje dveh dobrin, e popolnoma izkoristimo P.D. na
Krivulja AB: je meja dosegljive
najbolji moen nain
TOPO A
proizvodnje, toki sta skrajni monosti
VI
proizvodnje v tem gospodarstvu (15
*E
topov 0 masla oz. 5 masla 0 topov
Podroje med krivuljo toka E: v
danem trenutku (sedaj) ta toka ni
mona, ker nimamo na voljo toliko P.D.
in ne moremo ve proizvajati. Toka E
je dosegljiva ez nekaj let, ko se nam
*C
bodo P.D. poveali
Toka C: pomeni, da nismo izkoristili
vseh P.D., niti ne na najbolji moni
B
nain. Proizvedemo manj koti bi lahko
MASL
pravimo, da izgubljamo del
O
potencialnega drubenega produkta.
Pojavlja se tudi velika nezaposlenost. To stanje odpravlja drava s svojimi
ekonomskimi ukrepi, sicer se pojavijo stavke.

Gre za proizvodnjo v celotnem narodnem gospodarstvu in ne samo

za proizvodnjo v podjetju
Drava vodi dobro ekonomsko politiko davni ukrepi, denarni

Lastnosti transformacijske krivulje

PADAJOA:
- Pada od leve proti desni
- To da je padajoa pomeni, da se mora drava odpovedati deleu
proizvodnje druge dobrine, e eli poveati proizvodnjo druge dobrine
- Istoasno ne moremo poveati proizvodnje ker nimamo dovolj P.D.
KONKAVNA:
- Od izhodia navzgor
- Oportunitetni stroki proizvodnje se veajo zaradi specializacije P.D. to
pomeni, da se moramo za vsako dodatno proizvedeno enoto dobrine
odpovedati vedno veji koliini druge dobrine alternativni stroki
Dobrina
naraajo
B

S proizvodnjo dodatne enote dobrine B se

poveuje rtvovana koliina dobrine A
+
1

Dobrina
A

Ekonomija
Tjaa Varl

rtvovana koliina produkcije prve dobrine je oprtuniteti stroke

produkcije prve dobrine. Druba mora proizvodne dejavnike preusmeriti oz.
transformirati iz ene proizvodnje v drugo (po tem je krivulja tudi dobila ime).
Sprememba proizvodnje dobrin zahteva fizino preusmeritev oz. transformacijo
P.D. iz ene proizvodnje v drugo. Seveda pri tem ne gre za direktno preoblikovanje
ene dobrine v drugo. Druba je preusmerila le del P.D. iz proizvodnje prve dobrine
(topov) v proizvodnjo druge dobrine (maslo). Gre za RELOKACIJO P.D.

Bistvo transformacijske krivulje

Proizvodni dejavniki so za vsako proizvodnjo do doloene mere specializirani.
Proizvodnja zahteva razlino izolanost ljudi, doloene stroje, opremo, surovine,
materiale Zato tudi P.D. niso uinkoviti v obeh proizvodnjah. Nekateri so bolj
uinkoviti v proizvodnji prve dobrine (topovi), nekateri pa v proizvodnji druge
dobrine (maslo), zato s preusmeritvijo P.D. naraajo oportunitetni stroki
proizvodnje, saj je delavce potrebno prekvalificirati, proizvodne kapacitete
(prostore) pa je potrebno predelati.
Ko preusmerjamo eno proizvodnjo v proizvodnjo druge dobrine, najprej
preusmerimo dejavnike, ki so najbolj primerni za proizvodnjo druge dobrine
(najprej livarje, ki so v proizvodnji topov najmanj uinkoviti, spoznajo pa se tudi
na pridelavo mleka oz. masla). Z veanjem proizvodnje druge dobrine je vse manj
P.D., ki so primerni za to produkcijo, njihova uinkovitost se manja. Dodatno
usposabljanje oz. prekvalificiranje delavcev je vse draje. V predelavo
proizvodnih kapacitet je potrebno vlagati vse ve sredstev. Stroki proizvodnje
dodatnih enot druge dobrine (masla) se veajo.
zvez
ki

Premik po krivulji pomeni, da se je

druba odloila za drugo kombinacijo
proizvodnje drugane potrebe

zrezk
i

Analiza drubene izbire s pomojo TK

IZBIRA PROIZVODNJE je odvisna od:
- Potrebe struktura
- Politini sistem
- Proizvodni odnosi (nastajajo v procesu proizvodnje in se prenaajo na iro
drubo hierarhini)
Katere drubene strukture prevladajo, odloajo kaj bo druba
proizvajala

Ekonomija
Tjaa Varl

Premik TK
-

Iz poloaja ugotovimo ali je gospodarstvo uspeno

Skozi as se spreminja: premika se desno navzgor
Zaradi novih P.D. (imamo jih ve) in
poveanja produktivnosti oz.
uinkovitost P.D., se je krivulja
premaknila desno navzgor
P.D. so bolj uinkoviti, ko izboljamo
produkcijske metode (ve vlagamo v
tehnologijo, izobraevanje, kadre

Dobrina
B

Dobrina
1. Enakomerno poveanje proizvodnih
dejavnikov + produktivnosti
A
Dobrina
B

Krivulja se enakomerno premakne

navzgor

Dobrina
2. Zmanjanje koliine proizvodnih
dejavnikov (zaradi zmanjanja kapitala )
A
- Npr.: P.D. se uniijo naravne katastrofe
Dobrina
B

Neenakomerno zmanjanje

Dobrina
3. Pri proizvodnji so se poveali
A proizvodni dejavniki, pri dobrini A pa je prilo
e do poveanja produktivnosti
Dobrina
B

Dobrina
A

Ekonomija
Tjaa Varl

4. Inovacija v proizvodnji dobrine B povea se produktivnost (ve lahko

proizvedemo)
Dobrina
B

V toki C proizvedemo ve obeh

dobrin

Dobrina
A

Politika zategovanja pasu

-

Vsaka druba si eli poveati standarde (razvijati), zato je vasih

potrebno ''zategniti pas''

Npr.: imamo 3 drave z razlinimi gospodarstvi, ki imajo v proizvodnjo enako

zmonosti (enaka TK)
Kapital
ne
dobrine

Drava A: samo potrone dobrine in ni

kapitalnih
Drava B: veliko potronih dobrin in nekaj
kapitalnih
Drava C: veliko kapitalnih dobrin in malo
potronih

Potron
e
Proizvodnja ez nekaj let:
dobrine
Drava A: TK ostane nespremenjena (drava se ne razvija)
Drava B: gospodarstvo se razvija
Drava C: na zaetku je proizvajala najve kapitalnih dobrin kar pomeni, da je
zato lahko proizvajal tudi ve potronih dobrin ( na raun manje proizvodnje
potronih dobrin, proizvedemo ve kapitalnih dobrin reemo, da smo si
ZATEGNILI PAS)
POLITIKA ZATEGOVANJA PASU se nam obrestuje, ker na zaetku proizvajamo
ve kapitalnih dobrin s katerimi kasneje lahko proizvedemo tako ve kapitalnih
kot tudi potronih dobrin. Gospodarstvo se tako razvoja hitreje.
OPORTUNITETNI STROEK GOSPODARSKE RASTI: odpovedati se moramo
delu potronih dobrin

Ekonomija
Tjaa Varl

JAPONSKA
Kapitaln
e
dobrine

EU
Kapitaln
e
dobrine

Potron
e
V 20. Letih:
dobrine
1/3 sredstev za kapitalne dobrine in
2/3 sredstev za potrone dobrin

Potron
e
dobrine

1/5 sredstev za kapitalne

dobrine in 4/5 za potrone
dobrine
Velik pomen ima, da drava vlaga v kapital, e vejega pomena pa je
vlaganje v TEHNOLOGIJO (gospodarstvo se hitreje razvije), saj bomo ve
proizvedli z novimi stroji z novo tehnologijo kot pa s starimi stroji.
Razvitost drave lahko vidimo e iz poloaja TK
RAZLINO RAZVITE DRAVE:
- Izbira med osnovnimi ivljenjskimi potrebinami
REVNA DRAVA

RAZVITA DRAVA

Luksuzn
e
dobrine

Luksuzn
e
dobrine

Osnov
ne
Razvita drava proizvaja
dobrin veliko ve, ker si lahko privoi
e
REVNA DRAVA
RAZVITA DRAVA

Kolektivn
e dobrine

Osnov
ne
dobrin
e

Kolektivn
e dobrine

Luksuzn
e
dobrine

V revnih dravah se ljudje komaj preivljajo in bolj malo jim ostaja za

Zasebn
nalobe v infrastrukturo in
kolektivne dobrine
e
dobrin
e
Osnov
ne

Zasebn
e
dobrin
e 1

Ekonomija
Tjaa Varl

Bogate drave pa lahko vlagajo v proizvodnjo obeh dobrin, tudi v

kolektivne, to pa poveuje monost gospodarske rasti (ve davnih
sredstev ve kolektivnih dobrin, to pa izboljuje kakovost ivljenja in
gospodarsko rast)

Trno gospodarstvo
Vsaka druba mora reevati vpraanja:
- KAJ in KOLIKO
- KAKO
- ZA KOGA
Problem relativne redkosti dobrin reujemo z nenehno proizvodnjo dobrin.
Vsaka druba se mora odloati kaj bo proizvajala, potem pa odloitve prilagajati
glede na potrebe gospodarstva.
Usklajuje EKONOMSKI KOORDINACIJSKI MEHANIZEM = EKM
- Povezuje ekonomske osebke, institucije, trge
- Usmerja ravnanje potronikov in proizvajalcev
PROIZVODNI
DEJAVNIKI
omejeni
Obnavljanje
delovne sile

DRUBA IZBIRA KAJ BO

PROIZVAJALA
(kaj in kako)
Reuje problem
izbire alokacije
P.D

POTRO
NE
DOBRINE

Zadovoljitev potreb,
konni cilji drube so
zagotoviti vijo
ivljenjsko raven blaginjo

Drub
a
izbira

Obnavljanje in
irjenje P.D.
oz.
proizvodnje

Druba usklajuje
proizvodnjo
glede na
potrebe, razvoj
tehnologije
KAPITAL
NE
DOBRINE

Gre za ALOKACIJO
razporejanje sredstev v
skladu s potrebami
drube najprej nujne
ivljenjske potrebine

Ekonomija
Tjaa Varl

Oblike EKM skozi zgodovino

1.
2.
3.
4.
-

TRADICIJA
Navada obilaji
DIREKTIVE
Znailno za naturalno
Komandni planski (drava) gospodarstvo
TRNI MEHANIZEM
Trg
MEANO TRNO planski mehanizem
Trg + drava
Danes

Tradicija
- Tradicija v manj razvitih enostavnih gospodarstvih (npr.: praskupnost)
Naturalno gospodarstvo
- P.D. kolektivna last (tudi socializem)
- Delo je jasno razdeljeno (spol, starost) (poglavar glava) glede na navade
in obiaje
- Gospodarstvo je samozadostno to kar so proizvedli so tudi porabili
- Ni formalnega izobraevanja
- Znanje in drubeni status se prenaata iz roda v rod

Tradicija je dalj asa uinkovito urejala drubeno produkcijo in razdelitev

Ta EKM ni dopual vejih sprememb

Direktivni (planski)mehanizem sistem

Vse je urejala drava
- Bila je vsiljena avtoriteta drave
- Centralno planiranje (petletke) V Evropske drave, tudi Jugoslavija
po 2.sv.vojni pride do nacionalizacije podjetij postala so dravna
- gospodarstvo ureja drava, planira proizvodnjo, doloa cene
- investiranje je bilo glede na politiko
- trg je odpravljen konkurence ni
- ni bilo zasebnih podjetij, ni bilo prave motivacije za inovacije saj te niso
bile ustrezno nagrajene
- sistem je enostrankarski (komunistina partija)
- POGLAVITNI MOTIV je proizvodnja za zadovoljitev potreb
-

Drava ni poznala vseh potreb in proizvodnih zmogljivosti, zato je prihajalo

do neustrezne gospodarske strukture, ni pravega napredka
Ta sistem je sodobna verzija naturalnega gospodarstva, ker ni pravega trga
Trg slui samo za prerazdeljevanje blaga ''kvazi'' navidezni trg

Trni sistem

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Koordinator je trg
Ta sistem se je zael razvijati v 17,18. stoletju in prevladoval do 20. stoletja
Lastnina je bila zasebna in odloanje o proizvodnji je bila samostojna
Na trgu se je odvijala prosta menjava blaga in storitev konkurenca je
majhna
MOTIV je im veji dobiek pozitivno vpliva na inovacije
Drava dopua spremembe druba se hitro razvija, tehnoloki napredek
Trg nagrajuje uspene inovatorje, proizvajalce, izloa pa slabe
GLAVNA VREDNOTA = bogatenje

Zagovornik tega sistema je bil ADAM SMITH (Bogastvo narodov)

- Zanj je bil trg navidezna roka, ki regulira gospodarstvo (vsak posameznik
pozna sovje potrebe in s tem, ko jih zadovoljuje, zadovoljuje tudi potrebe
ire javnosti obnaati se mora ekonomsko, da ga trg sprejme)
- Drava se v gospodarstvo nebi smela vtikati
-

Zelo izkorievalski sistem (kapitalisti izkoriajo poceni delovno silo)

Preivijo samo najokrutneji kapitalisti
Delavci prejemajo zelo nizke mezde (revina, beda)
Socialna varnost ni bila zagotovljena
Dolg delavnik (16 ur)
Razlika med bogatimi in revnimi je vse veja
Dopua uveljavljanje monopolov krize v gospodarstvu

Meani ekonomski sistem = trno-planski

SOCIALNO-TRNA GOSPODARSTVA
Prevzela so ga napredneja gospodarstva po svetovni energetski krizi leta 1974,
tudi Slovenija. Potekala je privatizacija podjetij (VB, Francija)
-

Dravna lastnina (javna podjetja: elektrogospodarstvo, infrastruktura)

Zasebna podjetja uinkoviteje poslovanje
Svobodno delovanje trga + delno vmeavanje drave (doloa
nekatere cene, pobira davke, doloa zakonodajo o delovanju podjetij
varstvo pri delu, standardi za zaito okolja)
Skrbi za pravinejo razdelitev dohodkov (transferna plaila) - >
izdelan socialni sistem (vedska)
Demokracija =>vestrankarski sistem

Ekonomija
Tjaa Varl

EKONOMSKI CILJI DRAVE:

1. im veja gospodarska rast veji ivljenjski standard
2. im bolja zaposlitev P.D. (zaposlitev ljudi + proizvodnih zmogljivosti)
3. Zagotoviti stabilno gospodarstvo (brez inflacij, deflacij)
4. Pravina delitev dohodka manje razlike med revnimi in bogatimi
5. Zagotoviti socialno ekonomsko varnost (npr.: podpore delovno
nezmonim)
6. Skrb za isto okolje (ekologija)

Do zdaj se je ta sistem izkazal za najbolj uinkovitega

Primerjava ekonomskih sistemov

LIBERALISTINI
TRNI SISTEM (TRG)

KOLEKTIVISTINI
PLANSKI SISTEM
(DRAVA)
Samo eden (drava)
Samo javna dravna

KONKURENCA

Veliko, vsakdo zasleduje

lastno korist
Zasebna, javna lastnina
minimalna
Velika

IZBIRA BLAGA

Velika

Majhna
Dravno doloene

OSEBNE
SVOBOINE

Oblikujejo se prosto
glede na ponudbo +
povp.
Velike(govora, tiska),
religije (izbire poklica)

MOTIVACIJA

Velika elja po dobiku

Je ni (drava nadzoruje
plae)

Je skoraj ni (vzdrevanje
reda in miru)

Popolno nadzorstvo
gospodarstva

POJEM

PODJETNIK
LASTNINA

CENE

VLOGA DRAVE

Je ni

Majhne (omejitev svobode

govora, tiska, religije)

MEANI EKONO
SISTEM TR
PLANSKI (TRG
DRAVA)
tevilni (zasebn
javna podjetj
Zasebna + jav

Velika ve zaseb
sektorju
Velika, odvisna tu
vmeavanja dr
V zasebnem sek
proste, v javne
drava
Velike (mone om
drave izbir
poklica)
Velika (delno ovir
progresivno
obdavitvijo
Pomembna up
javna podjetja +
za skupne potreb
korigira delovanje

Ekonomija
Tjaa Varl

Logika trnega mehanizma

Trg se je skozi zgodovino spreminjal. Najprej je potekala nakljuna menjava
presekov med plemeni in posameznimi skupnostmi. To je bila menjava blaga za
blago. Ko se je uveljavil denar kot menjalno sredstvo, pa so zaeli blago menjati
za denar. Razvilo se je blagovno - denarno gospodarstvo. Na zaetku je
potekala predvsem menjava proizvodov, danes pa predvsem storitev, znanja,
informacij in finannih sredstev.

TRG: prostor, kjer se sreujejo ponudniki in povpraevalci, da zamenjajo

blago za blago, ali blago za denar po doloeni ceni. Na trgu poteka organizirana
menjava blaga.
Trg
proizvodnih
dejavnikov

Podjetja
(proizvodne
enote)

Ponudba
dobrin in
storitev

Trg
proizvodov
in storitev

Delovna
sila
Plailo za
delovno
silo
Povpraevanj
e

Gospodarske
potrone
enote

Plailo
Oblikujejo se
Dobrine
za
CENE in
dobrine
KOLIINE
Proizvajalci se odloajo o svoji proizvodnji na podlagi svojih proizvodnih
sposobnosti in informacij o cenah PD in proizvodov. Pri odloanju morajo
upotevati trne razmere. Njihovo poslovanje je torej odvisno od lastne
uinkovitosti, inovativnosti, od uinkovitosti njihovih konkurentov in od kupne
moi potronikov.
Potroniki so hkrati potroniki in proizvajalci. Koliko bodo troili je odvisno
od njihovega dohodka, ta pa je odvisen od njihovega poloaja v proizvodnji.
Proizvajalci in potroniki usklajujejo svoje elje (potem) EX-POST, ko se e
sreajo na trgu. Trno dogajanje ni nartovano usklajeno v naprej EX-ANTE. To
pomeni za vsak ekonomski osebek neko negotovost, tveganje. Interesi kupcev
in proizvajalcev se sreajo na trgu, na podlagi tega se oblikujejo cene dobrin.
Proizvajalci ele s prodajo dobrin ugotovijo ali so bile njihove predhodne odloitve
pravilne, saj ele na trgu vidijo po kaknih cenah bodo lahko izdelke prodali.
Prodajno ceno primerjajo s stroki, ki so jih imeli z izdelavo.
CENA > STROKI

Ekonomija
Tjaa Varl
Proizvajalec ima dobiek in v priakovanju e vejega dobika bo
poskual poveevati proizvodnjo, s tem se bo poveal trni dele in
poveala ponudba. V to proizvodno panogo bodo vstopali novi proizvajalci,
koliina je veja in cena se znia.

Ekonomija
Tjaa Varl

CENA = STROKI
Ni dobika. Podjetje bo delovalo v istem obsegu naprej vsaj za nekaj
asa, znotraj podjetja morajo iskati nove reitve - inovacije, tehnine
izboljave, poiskati novo trno nio, delno spremeniti proizvod.
CENA < STROKI
Podjetje ima izgubo. Znianje strokov, ker podjetje lahko z izgubo posluje
le kratek as. e gre za sezonski artikel podjetje znia proizvodnjo, ko pa
se pojavi povpraevanje ponovno povea proizvodnjo.
Konkurenca poskrbi za izboljano oskrbo trga s proizvodi. Proizvajalci
poskuajo z inovacijami zmanjati stroke poslovanje ,uvajajo na trg nove, bolje
proizvode. Na trgu si podjetja ne konkurirajo ve samo s ceno proizvodov temve
tudi s kvaliteto, s pestrim asortimentom(izbiro), s prodajnimi dejavnostmi,
razlinimi dobrinami in plailnimi pogoji. Nudijo informacije o izdelku z
oglaevanjem.
VELIKOST TRGA:
Konkurenca je odvisna tudi od velikosti trga:
1. Lokalni ali krajevni trg
- proizvajalci in potroniki, ki se dobro poznajo
- Maguar
2 Regionalni trg
3 Nacionalni - dravni trg
4 Meddravni trg
5 Svetovni oz. globalni trg
- avtomobili, mobiteli, raunalniki
Trga zagotavlja skladen tok reprodukcije in opravlja naslednje funkcije:

Funkcije trga
1. ALOKATIVNA FUNKCIJA
- Trg alocira - usmerja PD v proizvodnjo dobrin, ki so najbolj pomembne
- e hoe biti proizvajalec konkurenen mora proizvajati dobrine, ki jih
potroniki elijo
2. SELEKTIVNA ali MOTIVACIJSKA
- Konkurenca pomeni za podjetnika istoasno monost in tudi tveganje
- Podjetja, ki proizvajajo bolje proizvode z nijimi stroki izrinejo s trga
podjetja, ki niso dovolj konkurenna in se ne prilagodijo eljam kupcev - trg
selekcionira proizvajalce, nagrajuje bolje, izloa slabe
Trg torej spodbuja proizvajalce k veji produktivnosti in inovacijam
3. DISTRIBUTIVNA ali RAZDELITVENA FUNKCIJA
- Trg oz. konkurenca razdeljuje dohodke med podjetja in potronike, glede na
njihov prispevek v reprodukcijskem procesu
- Razdelitev se oblikuje preko cen proizvodov

Ekonomija
Tjaa Varl
4. KONTROLNA
- e je konkurenca dovolj mona omejuje in nadzira ekonomsko mo
posameznih podjetij
- im veja, popolneja je konkurenca, tem bolj trg s pomojo cen upravlja
to funkcijo
- e je na trgu konkurenca nihe ne more v veji meri vplivati na trno
dogajanje - podjetja omejujejo, nadzorujejo druga drugo

Dejavniki trne konkurence

-

Stopnja konkurence je na razlinih trgih razlina

Na stopnjo oblikovanja konkurence vpliva ve dejavnikov:

tevilo kupcev in proizvajalcev

stopnja diferenciacije blaga oz. razlikovanja

stopnja mobilnosti PD
racionalno obnaanje proizvajalcev in potronikov

TEVILO KUPCEV IN PROIZVAJALCEV

TEVILO
PROIZVAJALCEV
(PONUDBA)
VELIKO
MALO
EDEN

TEVILO KUPCEV (POVPRAEVANJE)

VELIKO kupcev MALO kupcev EN kupec (D)
(D)
(D)
popolna
oligopson
monopson
Nepopoln
konkurenca
oligopol
bilateralni
omejeni
a
oligopol
monopson
konkuren
monopol
omejeni
bilateralni
monopol
monopol
+ monopolistina konkurenca

STOPNJA RAZLIKOVANJA DIFERENCIACIJA BLAGA

-

Pove nam v kolikni meri kupci loijo proizvode med seboj, e so proizvodi
v oeh kupcev popolnoma enaki pravimo, da so proizvodi homogeni popolni substituti.
e se blago ne razlikuje kupimo cenejega
V realnosti popolnoma homogenega blaga skoraj ne poznamo, morda so
najbolj homogeni kmetijski pridelki - krompir (veliko proizvajalcev in
kupcev).
Istovrstni proizvodi se med seboj razlikujejo po:

Dizajnu - oblika, estetika

Blagovni znamki
Servisnih storitvah
Popustih
Prodajnih pogojih
Akcijskih cenah
Reklamah
Proizvodi, ki se med seboj razlikujejo, reemo da so diferencirani

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Proizvajalci poudarjajo diferenciacijo svojega blaga, kupce skuajo

prepriati, da je njihov proizvod bolji od drugih, da bi dosegli vejo ceno,
poveali prodajo in s tem trni dele
Proizvajalci v reklamah poudarjajo prednost njihovega proizvoda, posluajo
uveljaviti svojo blagovno znamko (kozmetika, istila)

STOPNJA MOBILNOSTI PROIZVODNIH DEJAVNIKOV

-

PD se selijo v druge panoge, ki so donosneje, e ovir za selitev PD ni,

imajo PD visoko stopnjo mobilnosti, konkurenca na trgu je zelo mona
Obstajajo razline ovire za vstop v panogo naravne, tehnoloke in
umetne omejitve
Specializacija proizvodnih dejavnikov

potreben je velik zaetni kapital, saj za veino panog obstajajo

razlini meddravni dogovori (letalske drube se lahko vkljuijo v
promet samo na podlagi meddravnega dogovora)
Dravna zakonodaja
Omejitve z zahtevo po doloeni izobrazbi
Naravne omejitve - pomanjkanje surovin, prostora
Prometne povezave
Patenti, ki jih podjetja noejo prodati
Tehnoloke omejitve ni primerne tehnologije na razpolago
Prodajalec ima mono prodajno mreo, v katero ne dovoli vstop
svojih konkurentov

RACIONALNO OBNAANJE POTRONIKOV IN KUPCEV

-

Odvisno je od njihovega informiranja

Kupci se lahko racionalno obnaajo, e so dobro obveeni o proizvajalcih,
o njihovih proizvodih in cenah
Pri kupovanju dobrin elijo maksimizirati skupno koristnost (=
koristnost, ki jo imamo od porabe vseh dobrin, ki jih kupimo)
Blago elijo kupovati im ceneje
Kupci se ne obnaamo vedno racionalno, velikokrat smo zvesti svoji
blagovni znamki, poleg tega se odloamo tudi na podlagi svojih navad
Proizvajalci se obnaajo racionalno takrat, ko ne diskriminirajo kupca blago so pripravljeni prodati vsakemu kupcu, ki ponudi najvijo ceno
Za stalne stranke ''blago pod pultom''
Razlinim kupcem prodajajo blago pod razlinimi pogoji: plailni,
dobavni, cene
Avtoprevozniki za stalne stranke nija tarifa, za redke vija
Bonus, popust na koliino

Ekonomija
Tjaa Varl

Popolna konkurenca
-

V stvarnosti ne obstaja
Je le teoretini model s pomojo katerega laje pridemo do doloenih trnih
zakonitosti (relativna redkost, zakon padajoe mejne koristnosti)

POGOJI DEJAVNIKI ZA POPOLNO KONKURENCO:

1. e je na trgu veliko tevilo manjih kupcev in veliko tevilo manjih
proizvajalcev
- zato, ker ima vsak posameznik majhen trni dele nima vpliva na
oblikovanje trne cene
- Tukaj predpostavljamo, da lahko vsak po trni ceni kupi in proda kolikor eli
2. Proizvodi so homogeni - enaki
- Proizvodi razlinih proizvajalcev so v oeh kupcev popolni substituti, zato
bodo kupovali pri proizvajalcu, ki ima najnijo ceno
- e bi nekdo zvial ceno blaga bi ga kupci zapustili in bi kupovali drugje
3. Vsi PD so mobilni
- To pomeni, da ob vstopu na trg nimajo naravnih, pravnih in drugih
omejitev. Enostavno se lahko selijo iz panoge v panogo in sicer v panogo,
kjer so viji dobiki.
4. Kupci in proizvajalci se obnaajo racionalno
- Popolnoma so informirani o trgu in lahko kupijo najceneje blago.
Poleg vseh teh dejavnikov je znailno da:
Posameznik ne vpliva na ceno
Cena se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraevanja, zato to konkurenco
imenujemo tudi svobodna konkurenca
Cena je edini regulator proizvodnje in potronje
Drava se ne vmeava na trg
cena je dana, podjetje jo mora sprejeti ''price taker'', kakrna se je
oblikovala na trgu, drugae ga trg izloi
Podjetje se lahko samo odloi koliko proizvodov so po trni ceni pripravljeni
prodati

Trg kmetijskih proizvodov- trg krompirja => popolna konkurenca

Ekonomija
Tjaa Varl

Nepopolna konkurenca
-

V stvarnosti obstaja na trgu nepopolna konkurenca

Cena ni ve edini regulator ponudbe in povpraevanja

DEJAVNIKI, ZNAILNOSTI:
1. Manje tevilo velikih proizvajalcev in kupcev
imajo velik trni dele in lahko vplivajo na ceno
2. Istovrstni proizvodi se med seboj lahko zelo razlikujejo oz.
diferencirajo, niso homogeni
3. PD niso popolnoma mobilni, saj obstajajo razne ovire za prehod iz ene
panoge v drugo
4. Kupci se ne obnaajo vedno racionalno, so lojalni proizvajalcem in
zvesti svoji blagovni znamki
-

Na trg se vmeava tudi drava, tako, da doloa cene nekaterim

proizvodom, najvekrat osnovnim ivljenjskim potrebinam.

3 najbolj pogoste oblike nepopolne konkurence

MONOPOL
-

v panogi je en proizvajalec (Telekom, DARS, Pota, eleznice)

na trgu ni pravega substituta
Obstajajo ovire za vstop v panogo (k temu pripomore tudi drava)

MONOPOLISTINA KONKURENCA
-

Na trgu je veje tevilo manjih proizvajalcev in kupcev

nihe nima vejega trnega delea (do 5%)
Proizvodi so izredno diferencirani,
Proizvajalci storijo vse, da se njihovi proizvodi razlikujejo od
konkurence
V reklamah poudarjajo svojo blagovno znamko (pralni praki, obleke,
kozmetini saloni, frizerji)
Podjetja so na lokacij, ki je precej pribliana potronikom
Sorazmerno enostaven vstop in izstop iz ene panoge v drugo
Popolna informiranost je racionalno obnaanje

OLIGOPOL
-

Sorazmerno majhno tevilo velikih, monih ponudnikov, 5-8 (Lako,

Union, avtomobilska industrija)
Proizvodi so lahko diferencirani ali standardni (pohitvena industrija)
Vstop novih ponudnikov v panogo je teaven, saj je velikokrat
potreben velik zaetni kapital, teko je konkurirati uveljavljenim blagovnim
znamkam
O trnih cenah so vsi dobro obveeni

Ekonomija
Tjaa Varl
Oligopolna situacija je tudi, ko je poleg velikih proizvajalcev na trgu ve
manjih proizvajalcev, ceno doloa najmoneji, najbolj znani konkurent, to je
voditelj cen oz. ''pice leader''. Drugi se morajo temu prilagoditi.

Povpraevanje
Trg bomo analizirali ob predpostavki popolne konkurenc, da bomo laje
videli doloene trne zakonitosti

POVPRAEVANJE so vse trne sile, ki povpraujejo po doloenem blagu,

ki ima doloeno ceno.
- Povpraevanje pokae koliko blaga so kupci pripravljeni kupiti po doloeni
ceni, v doloenem asu
- Gre za efektivno povpraevanje
Takrat, ki imajo ljudje denar,da lahko kupijo blago po katerem
povpraujejo, za povpraevanje stoji kupna mo.
Potencialni kupci imajo elje, potrebe po doloenem blagu, nimajo pa dovolj
denarja, da to blago kupijo

Proizvajalci marajo stremeti za tem, da potencialne kupce spremenijo v

efektivne
Ko bomo analizirali obnaanje ekonomskih subjektov na trgu, bo trg vedno
predstavljal trg neke dobrine v nekem prostoru in v nekem asovnem razdobju
(Npr.: trg breskev v poletnem asu, trg sladkorja v jesenskem asu - as priprave
ozimnice, trg kurilnega olja v zimskem asu)

Dejavniki, ki vplivajo na povpraevanje

V nai trni analizi bomo predpostavljali, da obstajajo samo objektivni
dejavniki
SUBJEKTIVNI:
To so dejavniki, na katere potronik LAHKO vpliva:

elje, okusi, navade, obiaji, intenzivnost potrebe

OBJEKTIVNI:
Na te dejavnike ne moremo vplivati:
- Dohodek potronika
- Cene blaga, ki ga kupujemo
- Cene substitutov in komplementarnih dobrin
- Priakovanja o gibanju cen v prihodnosti
- tevilo kupcev in njihova struktura
- Raven gospodarske razvitosti (razlike med revnimi in bogatimi)

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomija
Tjaa Varl

Individualno povpraevanje
povpraevanje vsakega posameznika po doloenem blagu na trgu
Koliino povpraevanja po blagu X (Qx), ki ga je potronik pripravljen
kupiti, lahko zapiemo kot funkcijsko razmerje:
Qx = f (potrebe, dohodek, cena dobrine A, cena dobrine B, cena
dobrine C)
Povpraevanje je v odvisnosti od cen
dobrin
-

e se hkrati spremenijo vsi gornji dejavniki, je teko napovedati, kako se

bodo potroniki dejansko obnaali na trgu
Zato bomo predvsem obravnavali, kako se potroniki odzivajo na
spreminjanje cene nekega blaga X, vsi ostali dejavniki (dohodek, cene
drugih dobrin) pa ostanejo nespremenjeni

Predpostavko, da se ne trgu spreminja samo cena, vsi ostali dejavniki pa

ostanejo nespremenjen, imenujemo v ekonomski analizi CETERIS PARIBUS (C.P.)

Razmerje med spreminjanjem cene in obsega povpraevanja imenujemo

funkcija individualnega povpraevanja
Qx = f (cena blaga X ) / ob predpostavki ceteris paribus
-

e bi prouevali obnaanje potronika pri nakupu neke dobrine, s tem, da

bi spreminjali ceno, ceteris paribus, dobimo lestvico individualnega
povpraevanja

(P) v individualnega
koliina
- cena
Lestvica
povpraevanja
pokae, koliko
(Q) dobrin je potronik
200
5
pripravljen
kupiti
ob razlinih cenah teh
160
6
dobrin
- Pri120
viji ceni smo8 pripravljeni kupovati manj
80
10
dobrin, z nianjem cen pa smo pripravljeni
60
14
40
18
32
21
-

Odnos med ceno in koliino lahko ponazorimo tudi grafino, s krivuljo

povpraevanje, ki jo bomo oznaevali s rko D.
Krivulja povpraevanja je padajoa, to lahko
pojasnimo z:

Z gibanjem cene
Pri visoki ceni je potronik pripravljen kupovati
manjo koliino blaga X (omejen je s svojim
dohodkom), pri niji ceni pa je pripravljen kupiti
vejo koliino dobrine, c.p.
D
Q

S koristnostjo dobrin
Prve enote dobrine bolj potrebujemo, so bolj
koristne, zato smo zanje pripravljeni plaati ve.1
Koristnost nadaljnjih enot se zmanjuje, zato so

Ekonomija
Tjaa Varl

Trno povpraevanje
Prva zakonitost ravnanja kupcev pa se pokae ele s prouevanjem
ravnanja vejega tevila kupcev, na trgu pa povprauje veje tevilo
kupcev.
e setejemo individualna povpraevanja, t.j. koliine individualnih povpraevanj
pri posameznih cenah, dobimo trno povpraevanje, ki pokae zakonitost
delovanja kupcev.
Trno povpraevanje lahko pokaemo s krivuljo trnega povpraevanja, ki je
padajoa
- Iz krivulje lahko razberemo sploni zakon povpraevanja
Lestvica individualnega povpraevanja treh kupcev po tevilu enot blaga A:
Cena enote
Kupec X enote
Kupec Y enote
Kupec Z
Trno
blaga A v
blaga A
blaga A
enote blaga A povpraevan
SIT
je
90
50
50
80
60
60
40
160
70
80
70
50
200
60
100
80
60
240
50
140
90
80
310
Kakno je trno povpraevanje pri ceni 70
SIT?
odgovor: Trno povpraevanje pri ceni 70
SIT na enoto je 200 enot blaga A. (80+

SPLONI ZAKON POVPRAEVANJA pove, da ob nespremenjenih trnih

okoliin c.p., obseg (koliina) povpraevanja po nekem blagu (na danem trgu in
v danem obdobju) variira- se giblje v nasprotni smeri cene tega blaga!
e je cena blaga visoka, ga bo kupovalo manje tevilo potronikov, ob
znianju cene, pa se bo obseg povpraevanja poveal.

Ekonomija
Tjaa Varl

Sploni zakon povpraevanja oz. ravnanje kupcev lahko pojasnimo z

dvema uinkoma:

Uinek realnega dohodka

Znianje cene blaga A, ob nespremenjenem dohodku, povea kupno

mo potronikov; lahko kupijo ve enot tega blaga in delno tudi
drugega blaga. Povea se potronikov realni dohodek. Kako velik je
ta uinek je odvisno od tega, kakno vlogo ima ta dobrina v
druinskem proraunu. Vejo vlogo e ima, veji je uinek realnega
dohodka.

Uinek substitucije

e se znia cena blaga A, cene ostalega blaga pa ostanejo

nespremenjene c.p., postane blago A relativno ceneje glede na
ostalo blago. Po logiki racionalne izbire bo potronik poveal nakup
dobrine A, z njo bo nadomestil del porabe drugih dobrin, ki so
substituti.

Pri analizi povpraevanja loimo

1. Spreminja se obseg (koliina) povpraevanja
- e se spremeni samo cena blaga, po katerem povpraujemo, (C.P.), pride
do premika po krivulji navzgor ali navzdol - spremeni se obseg
(koliina)povpraevanja

P
R2

P2

R1

P1

1
0

Ekonomija
Tjaa Varl

2. Sprememba povpraevanja
- e se spremeni katerikoli dejavnik povpraevanja (osebi dohodek, cena
druge dobrine), cena blaga, po katerem povpraujemo, pa ostane
nespremenjena, govorimo o spremembi povpraevanja
- Pri spremembi povpraevanja klavzula ceteris paribus ne velja ve.
Spremembo grafino ponazorimo s premikom krivulje levo navzdol ali
desno navzgor

Do poveanja povpraevanja, ki ga prikaemo s premikom krivulje

-

povpraevanja D v D1, lahko pride zaradi:

poveanja dohodka
poveanja potreb
zvianje cene substituta
znianje cene komplementarne dobrine
priakovanje poveanja cene v prihodnje (inflacija)
znianje cen v potroniki koarici

Do zmanjanja povpraevanja, ki ga prikaemo s premikom krivulje

-

povpraevanja D v D1, lahko pride zaradi:

zmanjanje dohodka
zmanjanje potreb
znianje cen substituta
zvianje cene komplementarne dobrine
priakovanje znianja cene v prihodnje
sezonske razprodaje
zvianje cen v potroniki koarici

P1

D
1
D

Q1

P
D

P1

D
Q1

Ekonomija
Tjaa Varl

Elastinost povpraevanja - D
Z elastinostjo povpraevanja merimo spremembo obsega povpraevanja,
oz. jakosti spremembe povpraevanja oz. jakost spremembe
povpraevanja po doloenem blagu, e se spremeni eden od dejavnikov
povpraevanja (cena, plaa, jakost potrebe)
Kako kupci reagirajo na spremembo cene

Cenovna elastinost povpraevanja

Pove nam, kako na spremembo cene, C.P., reagirajo potroniki (vsi ostali
dejavniki ostanejo nespremenjeni)

Merimo jo s koeficientom cenovne elastinosti povpraevanja - D

P = povpreje
-

Ko dobimo rezultat je ta brez procentov

Koeficient cenovne elastinosti povpraevanja nam pove za koliko
odstotkov se spremeni (zmanja/zvea) obseg povpraevanja po neki
dobrini, e se cena ob nespremenjenih okoliinah, C.P., spremeni za 1%.
Koeficient cenovne elastinosti je vedno negativen, ker sta cena in
koliina obratnosorazmerni
PRIMER:
Na trgu bencina so prodali 4100l bencina po ceni 95SIT/liter. Ko se je cena
poveala na 105SIT/liter, se je prodaja zmanjala na 3900l. Kakna je elastinost
povpraevanja po bencinu, interpretiraj rezultat.
P1 (zaetna cena) = 95 sit
Q1 (zaetna koliina) = 4100l
P2 (spremenjena cena) = 105 sit
Q2 (spremenjena koliina) = 3900l

Koeficient cene je -0,5 e se cena bencina zvia za 1% se obseg povpraevanja

po bencinu zmanja za 0,5%.

Ekonomija
Tjaa Varl
Povpraevanje je NEELASTINO, saj je odstotna sprememba obsega
povpraevanja manja od odstotne spremembe cene (manja od 1), kupci malo
reagirajo na spremembo cene.
Cenovna elastinost povpraevanja je odvisna od:

intenzivnosti potrebe po dobrini

povpraevanje po nujnih ivljenjskih dobrinah, ki nimajo substituta

je zelo neelastina (zdravila, sol)
nadomestljivost dobrine
e ima dobrina, kateri se je cena zviala dober substitut bomo zelo
verjetno v veliki meri preli na kupovanje substitutne dobrine (e se
zelo povea cena breskev bomo preli na nektarine)
dele dohodka oz. druinskega prorauna, katerega namenimo nakupu
dobrine
cenovna elastinost je veja pri dobrinah, ki predstavljajo veji dele
dohodka gospodinjstva (nakup govejega mesa, bomo zmanjali ob
podraitvi in preli na svinjino), tudi elektrika, e je cena dobrin
majhna in ne predstavljajo vejega delea v naem druinskem
proraunu je cenovna elastinost povpraevanja manja (sol)
as, ki ga ima potronik za prilagoditev novi situaciji na trgu
v kolikor imajo potroniki dovolj asa, da se prilagodijo novi, viji
ceni, bolj reagirajo na spremembo cene, e nimajo dovolj asa,
reagirajo manj. (podraitev kurilnega olja poleti, imamo dovolj asa
da ga zamenjamo z lesom)

Vrste cenovne elastinosti povpraevanja

1. D = 0 Popolnoma neelastino oz. togo povpraevanje
- potroniki ne reagirajo na spremembo cene (nujna zdravila)
P

P1
P

Q
2. -1 < D < 0 Zelo neelastino povpraevanje
- kupci na spremembo cene malo reagirajo
- to je znailno za nujne ivljenjske potrebine in dobrine, ki zavzemajo
majhen dele v druinskem proraunu (sol, zobotrebci)
P

P1
P
Q1

Ekonomija
Tjaa Varl

3. D = -1 Usklajena elastinost
- e se cena spremeni za 1% se tudi obseg povpraevanja spremeni za 1%
P

D
Q
4. - < D < -1 (Zelo) elastino povpraevanje
- kupci mono reagirajo na spremembo cene
- procentualna sprememba obsega povpraevanja je vija od procentualne
spremembe cene
- e se cena spremeni za 1% se obseg povpraevanja spremeni za ve kot
1%
- luksuzne dobrine
P

P2
P1

Q2
Q1
Q
5. D = - Popolnoma (absolutno) elastino povpraevanje
- v realnosti ne obstaja
- e bi se cena spremenila, bi se obseg povpraevanja popolnoma spremeni
P

Q
P

-1 <D
<0

D =
0

-
- < D <
-1
D =
-1 Q

Ekonomija
Tjaa Varl

Poznavanje cenovne elastinosti povpraevanja je zelo pomembno za

proizvajalce, za dobro vodenje cenovne politike morajo proizvajalci dobro
vedeti, kako kupci reagirajo na spremembe cen, od elastinosti
povpraevanja je odvisen tudi dohodek proizvajalca = prodana koliin x
cena
V kolikor je povpraevanje po dobrini neelastino kupci malo reagirajo na
spremembo cene, obseg povpraevanja se zmanja v manji meri kot se
povea cena
NEELASTINO POVPRAEVANJE Q1 x P1 < Q2 x P2 (prihodek)
P

P1

Pridobljen
dohodek

P
izgubljen
dohodek

Q1
Q
Q
ELASTINO POVPRAEVANJE Q1 x P1 > Q2 x P2
P

P2
P1

Izgubljen dohodek
Q2

Pridobljen
dohodek

Q1

Proizvajalci se ne splaa dvigovati cene

Kupci zelo reagirajo za luksuzne dobrin in e dobrina ni nujna za preivetje

Ekonomija
Tjaa Varl

Dohodkovna elastinost povpraevanja - Y

Y = YILD => dohodek

kako se kupci odzovejo na spremembo dohodka(y)

Z njo merimo spreminjanje potronje neke dobrine z razvojem drube
Z rastjo dohodka se povpraevanje po neki dobrini obiajno poveuje, za
nekatere dobrine hitro za druge poasneje dohodkovna elastinost je
pozitivna. Za manjvredne= inferiorne dobrine pa se z rastjo naega
dohodka povpraevanje po teh dobrinah zmanjuje dohodkovna
elastinost je negativna.

Z razvojem gospodarstva se dohodkovna elastinost spreminja

Po drugi svet vojni se je z veanjem dohodka mono poveal nakup trajnih
potronih dobrin(hladilnikov, avtomobilov).
Koeficient dohodkovne elastinosti nam pokae, za koliko odstotkov se
spremeni obseg povpraevanja po blagu, e se na dohodek spremeni za 1%.

Vrste dohodkovne elastinosti

1. Y
-

> 1 Dobrine z visoko dohodkovno elastinostjo povpraevanja

povpraevanje po luksuznih dobrinah
Z veanjem dohodka se povpraevanje po dobrini zelo hitro poveuje
Koeficient dohodkovne elastinosti je veji od 1 ker pomeni, da se
povpraevanje poveuje hitreje, kot nam raste dohodek, potroniki si z
veanjem dohodka privoijo ve luksuznih dobrin (potovanj, nakupov
oblail modnih znamk)

1
y

Ekonomija
Tjaa Varl

2. 0 < Y < 1 Neelastino dohodkovno povpraevanje

- povpraevanje po osnovnih ivljenjskih potrebinah
- Neelastino dohodkovno povpraevanje pomeni, da povpraevanje po
blagu z rastjo dohodka raste, vendar poasneje kot dohodek
Q

y
3. 0 > Y Dobrine z negativno dohodkovno elastinostjo
povpraevanja
- povpraevanje po manjvrednih oz. inferiornih dobrinah (rno-bela
televizija)
- Povpraevanje se z rastjo dohodka zmanjuje

Dohodkovna elastinost je odvisna od:

Q
strukture potronje
navad prebivalstva
razvitosti drave
e je prebivalstvo nagnjeno k troenju (ZDA) se bo z veanjem dohodka troenje
bolj povealo, kot pri prebivalstvu, ki je nagnjeno k varevanju (SLO).
D
Ponazarjanje dohodkovne elastinosti je pomembno, ker podjetja lahko na podlagi
tega organizirajo trenje proizvodov, nartujejo in irijo proizvodnjo.
y
Q
Y >
1
0 < Y <
1

0>
Y
y

Ekonomija
Tjaa Varl

Krina elastinost povpraevanja - AB

Povpraevanje po dobrini je odvisno tudi od cen oz. spremembe cen
povezanih dobrin - substitutov in komplementarnih dobrin
Pove nam kako se kupci nekega blaga A odzivajo na spremembo
cen substituta B ali komplementarne dobrine.

SUBSTITUTNE DOBRINE
1. AB > 0 Pozitivna AB
- e se cena subsituta B zvia, bomo pripravljeni kupiti manj dobrine B,
poveali pa bomo nakup dobrine A
PB
D

QA
KOMPLEMENTARNE DOBRINE
2. AB < 0 Negativna krina elastinost- komplementarne dobrine
- e se cena avtomobila povea se povpraevanje po bencinu zmanja.
PB

D
QA
NEVTRALNE NEPOVEZANE DOBRINE
3. AB = 0
- Tudi e se povea cena dobrine A, to ne vpliva na povpraevanje
PB

QA

Ekonomija
Tjaa Varl

Ponudba S (Supply)
To so trne sile, ki ponujajo blago po doloeni ceni
Ponudniki so proizvajalci in specializirani trgovci, ki se ukvarjajo s ponudbo
tega blaga
Individualna ponudba

pove kolikno koliino je proizvajalec pripravljen ponuditi na trgu po

doloeni ceni c.p.
Trna ponudba

setevek koliin nekega blaga individualnih ponudnikov, ki ponujajo blago

po doloeni ceni

Cena enote
blaga A ()
10
15
20
25
30
-

Ponudnik X
enote blaga A
0
0
10
15
30

Ponudnik Y
enote blaga A
0
10
18
30
40

Ponudnik Z
enote blaga A
5
18
25
33
45

Trna
ponudba
5
28
53
78
115

lestvica individualnih ponudnikov

lestvica trne ponudbe

Veja ko je cena ve so ponudniki pripravljeni ponuditi na trgu.

Ponudnik X blaga A

Trna ponudba

Ekonomija
Tjaa Varl

Krivulja ponudbe je naraajoa:

ponudniki so pripravljeni ponuditi ve, e se cena proizvoda ali

blaga zvia c.p., e se cena znia pa so ob nespremenjenih
okoliinah pripravljeni ponuditi manj
gibanje cene in koliine je v premem sorazmerju
Pri nizki ceni ponujajo le nekateri proizvajalci, tisti, ki imajo nije
proizvodne stroke. Z vianjem cene pa so obstojei ponudniki
pripravljeni ponuditi ve, pojavijo pa se tudi novi ponudniki.
Funkcijsko razmerje: QA = f (PA) / ob predpostavki c.p.
- Ponudba je odvisna od cene ponujene dobrine

KAJ VPLIVA NA PONUDBO:

Cena blaga

e je cena dobrine na trgu visoka so ponudniki pripravljeni ponuditi

ve in obratno
Proizvodni stroki oz. cene PD
e se le ti poveajo so proizvajalci enako koliino pripravljeni
ponuditi le po viji ceni, sicer proizvajalec zmanja obseg ponudbe
Tehnologija
Razvoj tehnologije zmanjuje uporabo PD, prihaja do prihranka pri
strokih, zato lahko ponudniki ponujajo tudi po niji ceni
Koliina zalog
e se proizvajalcu kopiijo zaloge jih je pripravljen prodati po niji
ceni
Priakovane razmere na trgu
priakujemo kaj bo storila konkurenca in podobno odreagiramo
Cena drugih dobrin
Cena substitutov in komplementarnih dobrin
Vremenske razmere
poveajo, zmanjajo ponudbo
ne pri vsaki proizvodnji - kmetijstvo
Pokvarljivost blaga
e je blago pokvarljivo smo ga pripravljeni smo ga prodati po niji
ceni
Potrebe po likvidnih sredstvih
Potreba po denarju, ki ga potrebujemo za izplailo pla, nabavo
tevilo ponudnikov
Veliko ponudnikovveliko blaga

POVEANJE PONUDBE NA KRATEK ROK

- Ponudbo poveamo tako, da poveamo obseg variabilnih P.D., ki
jih relativno lahko poveamo
Nakup veje koliine surovin in materiala, poveamo vloeno delo,
tako da za kraji as uvedemo nadurno delo

Ekonomija
Tjaa Varl

Stroki se poveajo in proizvajalec je pripravljen ponuditi blago po

veji ceni

Ekonomija
Tjaa Varl

SPREMEMBA OBSEGA PONUDBE

- Veja je cena, ve smo pripravljeni ponuditi, C.P. in obratno
P
P3

P2
P1

Q1

Q2

Q3

Spreminja se samo cena dobrin, ki jo ponujamo na trgu

e se na trgu povea cena dobrine so proizvajalci pripravljeni ponuditi ve
blaga saj priakujejo ve dobika, e se cena blaga znia bodo ponudili
manj ali celo opustili proizvodnjo ker artikel ni donosen cena proizvodov
ne bo krila niti strokov proizvajanja
Na ponudbo najbolj vpliva viina strokov
SPREMEMBA PONUDBE
- Spremeni se kateri koli dejavnik ponudbe razen cene ponujene dobrine, ki
ostane nespremenjena
P

S
S

P1

P1

P2

P2

Q1

Q2

Poveanje ponudbe
Poveanje ponudbe:

Q2

Q1

zmanjanje ponudbe

Znianje proizvodnih strokov

Podjetje lahko enako koliino proda po niji ceni, saj bo cena e

vedno krila vse proizvodne stroke
Uvedba nove tehnologije
Z novo tehnologijo lahko proizvajamo ve in tudi z manjimi stroki
elja po veji likvidnosti
Podjetje mogoe potrebuje sredstva za izplailo pla, nabavo
materiala zato je pripravljeno prodati blago po niji ceni

Ekonomija
Tjaa Varl

Velike zaloge

Zaloge za podjetja predstavljajo stroke, velike zaloge zmanjajo

tako, da prodajo blago po niji ceni
Bolja letina v kmetijstvu
e je dobra letina so cene nije

Zmanjanje ponudbe:

Poglavitni vzrok je ZVIANJE STROKOV

se proizvajalcu poveajo stroki (povea se cena bencina, surovin,

reprodukcijskega materiala, poveanje carine na uvoeni material),
so podjetja enako koliino blaga pripravljena ponujati samo po viji
ceni

Elastinost ponudbe - S

Pove kako ponudniki reagirajo (poveajo ali zmanjajo ponujeno koliino

blaga), e se spremeni cena tega blaga c.p.
Merimo jo s koeficientom elastinosti ponudbe
Koeficient elastinosti nam pove za koliko % se spremeni (zvea ali
zmanja) obseg ponudbe blaga, e se cena tega blaga ob nespremenjenih
okoliinah spremeni za 1%
Vedno je pozitiven, ker je zveza med koliino in ceno
premosorazmerna

Vija e je cena nekega blaga veji je obseg ponudbe le tega in

obratno, nija e je cena manji je obseg ponudbe tega blaga

Vrste elastinosti ponudbe

Proizvajalci razlino vplivajo na spremembo cene na trgu, e se cena dvigne
bomo poskuali poveati proizvodnjo in s tem ponudbo blaga, vendar proizvodni
obrati ne morejo vedno poveati proizvodnje v takem obsegu kot si elijo v
kratkem obdobju (ki ga preuujemo), v kratkem obdobju so proizvajalci omejeni
zaradi ve dejavnikov:
- specializirani stroji
- delovna sila
v proizvodnji uporabljamo redke PD
Zato razlini proizvajalci iz razlinih dejavnosti na vije cene odreagirajo
razlino

Ekonomija
Tjaa Varl

1. S = 0 Popolnoma neelastina ponudba

- Proizvajalci popolnoma ni ne reagirajo na spremembo cene, ker ne morejo
poveati proizvodnje
- unikati, umetnika dela, kipi
P

P2

P1

Q
2. 0 < S < 1 Neelastina ponudba
- Obseg ponudbe se spremeni v manji meri kot se spremeni cena
- Proizvodnj, ki ima specializirane oz. visoko specializirane P.D. (dragi stroji,
ki jih ni mogoe takoj nabaviti)
- vrata
S

P
P
2

P
1

Q1

Q2

3. S = 1 Sorazmerno elastina ponudba

- obseg ponudbe se spremeni v enaki meri kot se spremeni cena
(procentualno)
- Bolj malokrat v realnosti
P

P
2

P
1

Q1

Q2

Ekonomija
Tjaa Varl

4. 1 < S < Elastina ponudba

- Obseg ponudbe se spremeni bolj kot cena dobrine
- e se cena povea za 1% se obseg ponudbe povea za ve kot 1%
- Znailno pri proizvodih za proizvodnjo katerih ne potrebujemo
specializiranih PD (T-majice)
e se zvia cena majic se proizvajalci lahko dokaj hitro prilagodijo
P
P

P
1

Q1
Q2 Q
5. S = Absolutno elastina ponudba
- V realnosti ne obstaja
- e najmanje poveanje cene blaga povzroi v kratkem asu veliko
poveanje ponudbe in tudi obratno zelo majhno znianje cene blaga, bi
povzroilo prenehanje proizvodnje nekega proizvoda
P

Za proizvajalce je zelo pomembno kakna je njihova elastinost in elastinost

Q1
Q2
Q
njihove konkurence,
da vedo kako
odreagirati.
Poznati morajo elastinost v njihovi
panogi, da znajo predvidevati kako se spreminjajo cene.

e je ponudba v panogi zelo elastina, lahko proizvajalec, ki hoe

poveati zasluek z vianjem cene izgubi precej kupcev. Ker je ponudba
blaga v panogi elastina se ostali proizvajalci lahko hitro odzovejo na
potrebe trga in poveajo proizvodnjo, kupci, ki bi zaradi visokih cen
zapustili prvega proizvajalca, bi se preusmerili na drugega proizvajalca, ki
cen ni spreminjal ali pa jih je povial zelo malo. izgubljenega kupca je
izredno teko dobiti nazaj.

V kolikor je ponudba v panogi neelastina pomeni, da podjetja pri

proizvodnji uporabljajo reke PD in kratkorono ne morejo poveati
proizvodnih kapacitet. Proizvodnjo lahko poveajo samo s poveanjem

Ekonomija
Tjaa Varl
variabilnih PD. Uvedejo nadure, dodatna izmena. s tem ne moremo
poveati proizvodnje v tolikni meri kot bi eleli, to je le zaasna reitev.
-

Okusi kupcev se spreminjajo, zato morajo podjetja neprestano ustvarjati

nove proizvode, dizajne, nov pristop do kupcev, da se obdrijo na trgu in
prehitijo konkurenco
Podjetje lahko tudi napano oceni trne spremembe zato lahko izgubi
prilonost za razvoj

Trno ravnovesje v popolni konkurenci

Kako se ponudba in povpraevanje srea na trgu
-

Ponudniki in kupci pridejo na trg z razlinimi interesi in se morajo drug

drugemu prilagajati
Trno ravnovesje se oblikuje pri doloeni ceni, ki se obseg ponudbe izenai
z obsegom povpraevanja

OSNOVNI MOTIV
OMEJITEV
ODLOANJA
CILJI ELJE NA
TRGU
KLJUNI
DEJAVNIKI PRI
ODLOANJU
KRIVULJA
-

POVPRAEVALEC
Najbolje zadovoljevanje
potreb
Dohodek, cene dobrin

PONUDNIK
im veji dobiek , prodati
proizvode po im viji ceni
Stroki P.D. , tehnologija

Nakup blaga po im niji

ceni
elja oz. intenzivnost nae
potrebe

Prodati blago po im viji ceni

padajoa

naraajoa

Stroki

elje ponudnikov in kupcev se ez as uskladijo in na trgu nastane

ravnoteje, oblikuje se ravnotena cena in koliina
RAVNOTEJE je v preseiu obeh krivulj povpraevanja in ponudbe

S
R

PR
D
QR
-

Ravnotena cena se oblikuje spontano s prostim delovanjem

ponudbe in povpraevanja, brez vmeavanje drave (v popolni
konkurenci se drava ne umeava)
Ravnotena cena se ne spremeni dokler se ne spremni nekaj na strani
ponudbe ali povpraevanja

Ekonomija
Tjaa Varl

Kadar ni omejitev drave konkurenca spontano oblikuje ravnovesno ceno

Ekonomija
Tjaa Varl

Presena ponudba
-

Ve ponudnikov kot je povpraevanja na trgu pride do presene ponudbe

Do presene ponudbe pride, e je trenutna trna cena via od
ravnotene cene
P

Q1 toliko so pripravljeni ponudniki

P1

ponuditi
Q2 toliko po povpraevalci

pripravljeni kupiti pri ceni P1

D
Q2

Q1

Razlika med Q2 in Q1 je
presena ponudba

Presen
a
ponudba
Ker je na trgu ve proizvodov, kot pa je po njih povpraevanja pride do
presene ponudbe
zane se ostra konkurenca med proizvajalci bolj za kupce
Ponudniki skuajo prodati presene proizvode tako, da zniujejo ceno, ceno
pa zniujejo toliko asa, dokler se povpraevanje in ponudba ne uskladita
Nekaj proizvajalcev z znievanjem takoj odpade, ker jih trg izloi
(proizvajalci z visokimi stroki)

Obseg ponudbe se znia iz Q1 na Q3 do ravnoteja

P
P1

S
R

D
-

Q
Q2
Q3
Q1
Obseg povpraevanja se povea iz Q2 na Q3 (cena blaga se zniuje do
ravnovesja) 2

Ekonomija
Tjaa Varl

Preseno povpraevanje
Takrat, ko je trenutna trna cena nija od ravnovesne cene
P

S
R

P1

Preseno
povpraeva
nje

Na trgu je ve povpraevanja kot pa je

blaga
Kupci, ki resnino potrebujejo blago,
ponujajo ve in cena se na trgu zane
dvigati, obseg povpraevanja pa se
zane manjati do koliine Q3

soasno se obseg ponudbe tega blaga

zviuje cena se via
to traja dokler se ne vzpostavi
Q2 Q3 Q1
Q
ravnovesje
Trenutna trna cena ne more biti dalj
asa nija od ravnovesne cene
D

Spremembe trnega ravnovesja v asu

-

Ravnovesna cena ni nespremenljiva, spremeni se, ko se spremenijo trne

sile, oziroma dejavniki, ki vplivajo na ponudbo in povpraevanje (vsi ti
dejavniki spreminjajo trno dogajanje na kratek rok)
Na kratek rok so zaetne spremembe na trgu
Na dolgi rok so prilagoditvene sprememb, saj imajo ekonomski osebki as, da se
prilagodijo novi situaciji na trgu
SPREMEMBE NA KRATEK
ROK
Poveanje povpraevanje
povzroi zvianje cen
Zmanjanje povpraevanja
povzroi znianje cen
Poveanje ponudbe
povzroi, da se cene zniajo
Zmanjanje ponudbe
povzroi naraanje cen

SPREMEMBE V DALJEM ASOVNEM

OBDOBJU
Ponudba se povea, saj obstojei ponudniki
poveajo proizvodnjo, na trg vstopajo novi
ponudniki
Ponudba se zmanja, trg izloi slabe
proizvajalce z vijimi stroki, nekateri proizvajalci
zniajo proizvodnjo
Povpraevanje se povea, kupci preidejo na
povpraevanje po cenejih substitutih; navade,
okusi se poasi spreminjajo
Povpraevanje se zmanja; potroniki so se
preusmerili na substitutne dobrine

Spremembe lahko prikaemo s krivuljami S in D

-

Vsaka sprememba dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraevanje,

spremeni trno ravnovesje
Spremenita se trna cena in koliina

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Za podjetja je zelo pomembno, da vedo kako posamezni dejavniki vplivajo

na povpraevanje po njihovih proizvodih da temu primerno krojijo
poslovno politiko

Ekonomija
Tjaa Varl

Spremembe na kratek rok

Na primer:
- Jeseni, ko kupujemo kurilno olje se povea povpraevanje po kurilnem olju.
Kako to vpliva na trg kurilnega olja?
P

P2

P1

D
Q1

Q2

R1 novo trno ravnovesje

2

Dravna intervencija na trgu

-

e se vmeava drava je to NEPOPOLNA konkurenca

Drava predpie maksimalno dovoljeno ceno nekega artikla, da bi
zavarovali ivljenjsko raven prebivalstva in, da bi zagotovili socialni mir
Ko drava doloi ceno, je ta obiajno NIJA od ravnovesne cene

S
D1

S1
R

Pm

Administrativno doloena
cena najvija dovoljena
cen
Novo ravnoteje R1

R1
D
Q1

Q2
Q
Preseno
povpraeva
Kupci, ki nisonje
pravoasno prili na trg in niso dobili blaga, so za blago
pripravljeni ponuditi ve
Kupci, ki imajo blaga preve za svoje potrebe, ga zanejo prodajati po viji
ceni rni trg (borza)

Ekonomija
Tjaa Varl

VIRI PONUDBE NA RNI BORZI:

- Prodajajo kupci, ki so na trgu kupili ve blaga, kot ga potrebujejo
(vstopnice)
- Blaga pretihotapijo iz tujine, kjer ga kupijo po niji ceni
- Sami proizvajalci cen ponudbe ponudijo na rni borzi
-

Ker se blago prodaja po dokaj visoki ceni, so prebivalci dokaj nezadovoljni

in drava zvia ponudbo ali zmanja povpraevanje, da vzpostavi
ravnovesje

ZVIANJE PONUDBE:

Zmanjajo proizvodne stroke

Znia davke, subvencionira obrestno mero, poskrbi za uvoz strojev,

surovin brez carine, subvencionira proizvajalce tako, da krije razliko
v ceni (to mono obremeni dravni proraun)
Uvoz dodatne koliine blaga, ki ga primanjkuje
Uvoz mono obremenjuje plailno bilanco

ZMANJANJE POVPRAEVANJA:

Zvianje davkov

Omeji

Zmanjuje se kupna mo potronikov

nakup blaga
Uvede bone kupimo lahko le omejeno koliino
Drava te ukrepe uvede, ko ni ve druge monosti znak slabega
vodenja drave
Pojavi se tudi rni trg z boni

Ekonomija
Tjaa Varl

Proizvodnja
Proizvodni dejavniki in kapital
-

Podjetje in druba kot celota, mora strmeti za tem da posluje rentabilno

Razmerje med inputi (proizvodnji dejavnik) in outputi nam pokae
uinkovitost produkcije, njeno donosnost
PROIZVODNI DEJAVNIKI

(INPUTI)

PROIZVODNJA STORITEV

PROIZVOD
(OUTPUTI)

Proizvodni dejavniki so vse sestavine, ki so potrebne za proizvodnjo:

- Marx je proizvodne dejavnike razdelil glede na vlogo v proizvodnem
procesu:
Delo
Produkcijska sredstva:
Delovna sredstva
Predmeti dela
-

Sayeva, klasina, tradicionalna razdelitev proizvodnih dejavnikov glede na

lastnino proizvodnega dejavnika in dohodek, ki da prinaa:
Delo
Zemlja (narava)
Kapital (proizvedena proizvodnja sredstva)

Poleg tega sta pomembna proizvodnja dejavnika e:

- Podjetnitvo: podjetniki znajo dobro uporabljati neizkoriene PD
- Informacije: hitra in bolja ocena potreb in elja potronikov-informacijsko
obdobje
Pomen proizvodnih dejavnikov se skozi as spreminja:
- Ko sta prevladala poljedelstvo in ivinoreja je bil pomemben PD zemlja, v
industrijski dobi pa kapital zato govorimo o kapitalizmu kot ekonomskem
sistemu
- Vedno veji pomen ima znanje, zato lahko govorimo o post-kapitalistini
drubi, ni ve toliknega pomena na zemlji, kapitalu, delu, vedno veji
pomen ima znanje in dobra informiranost.
e primerjamo bogate in revne drave vidimo veliko razliko med ljudmi e z
analizo proizvodnih dejavnikov:

REVNE: imajo veliko zemlje, naravnih bogastev (Rusija)

BOGATE: imajo veliko zemlje in naravnih virov, visoko razvito tehnologijo,
informacije, razvito je podjetnitvo (Japonska)

Ekonomija
Tjaa Varl

V proizvodnjo vlagamo KAPITAL in ga pri tem porabljamo s tem nastajajo

stroki proizvodnje
ANGAIRANI KAPITAL
= kapital potreben za proizvodnjo
FIKSNI KAPITAL - kapital vloen v delovna
sredstva (stroji, oprema, zgradbe)
Ta kapital v proizvodnji sodeluje dalje
obdobje (let) se obrablja, njena vrednost
se zmanjuje Prihaja do amortizacije
KAPITAL VLOEN V PREDMETE DELA
(material, surovine, energija)
KAPITAL ZA PLAE ZAPOSLENIH
-

PORABLJENI KAPITAL
= stroki proizvodnje
AMORTIZACIJA (obraba)
Njegova vrednost se zmanjuje

MATERIALNI STROKI (poraba)

BRUTO PLAE ZAPOSLENI

Z industrijsko revolucijo so postali stroji temeljni PD, podjetniki so veliko

vlagali v stroje, opremo dosegali so veliko produktivnost, veliko
proizvodov na zaposlenega
Druba veji del proizvodnje namenja za proizvodnjo strojev in
reprodukcijskega materiala (kapital) s tem v naslednji fazi lahko
proizvedemo ve potronih in proizvodnih dobrih, vea se izbira dobrih,
standard, blaginja.

Razlaga za akumulacijo kapitala

-

Podjetje s svojim poslovanjem (akumulacijo) poskua dosei im veji

dobiek:
Na trgu poskua dosei CENO, ki krije stroke proizvajalcu in prinaa
e povpreni dobiek, ki omogoa preivetje, nek normalni razvoj in
je eden glavnih virov za rast podjetja.
Podjetje del dobika nameni za AKUMULACIJO za irjenje podjetja

Poglavitna razloga za AKUMULACIJO kapitala sta:

1. Konkurenca
- Tudi konkurenna podjetja akumulirajo, vlagajo v novo tehnologijo. S tem
zniujejo stroke na enoto in izboljujejo kvaliteto.
- V konkurennem boju ne smemo zaustavljati, ker nas konkurenca lahko
prehiti in izloi s trga, zato moramo tudi mi del ustvarjenega dobika vloiti
nazaj v proizvodnjo - ga AKUMULIRATI
2. Poveanje dobika:
- Z veanjem-oplajanjem kapitala - z nalobami v nove proizvodnje
zmogljivosti, sodobno tehnologijo si podjetja ustvarijo pogoje za poveanje
dobika, poveani dobiek pa spodbuja k poveani akumulaciji.
Akumulacija je lahko iz lastnih sredstev - DOBIKA, ali pa si podjetje kapital
sposodi: od bank, pritegne tuje investitorje, izda vrednostne papirje

Ekonomija
Tjaa Varl

Proces oplajanja kapitala

ZAETNI KAPITAL

DOBIEK
Osebna
potronja

POVEANI KAPITAL

AK

POVEANI DOBIEK
O.P
AK

AK
POVEANI KAPITAL

POVEANI DOBIEK
AK

O.P

AK

Znailnost za poslovanje kapitala

KAJ JE ZNAILNO ZA KAPITAL
-

Kapital se poveuje z vlaganjem - z akumulacijo dela dobika v proizvodnjo

Zviuje produktivnost dela, izboljuje kvaliteto proizvodov in storitev, ki so
rezultat novih, boljih proizvodnih sredstev, nove tehnologije, novih
postopkov in procesov, veje izobraevanje kadrov
Za veanjem kapitala se poveuje tudi dobiek, tako je ve sredstev za
osebno potronjo in akumulacijo.

TC - total cost = celotni stroki z razvojem v podjetju naraanja

AC - average cost = povpreni stroki zaradi vejega obsega proizvodnje padajo

Struktura nalob podjetnika

Kakna je struktura nalob podjetnika (ali v zgradbe, stroje, delavce) je odvisen
od:
- Dejavnosti v kateri podjetnik deluje
- Ravni uporabljene tehnologije oz. razvitosti tehnologije

V zaetku industrializacije so podjetniki vlagali predvsem v opremo, stroje,

sedaj pa veliko veji poudarek dajejo izobraevanju, usposabljanju
delavcev, menederjev. S tem se spreminja tudi tehnina opremljenost
dela (TOD), ki raste vasih tudi na raun odpuanja delavcev.
Tehnina opremljenost dela nam pove, koliko sredstev v povpreju pride
na enega zaposlenega v panogi

Ekonomija
Tjaa Varl

Razline dejavnosti imajo razlino opremljenost dela:

- VISOKA tehnina opremljenost dela je npr. v avtomobilski industriji , saj je
proizvodnja zelo avtomatizirana in robotizirana
- Tekstilna industrija pa je tipien predstavnik dejavnostjo z NIZKO tehnino
opremljenost dela
-

S tehnolokim razvojem prihaja do veje avtomatizacije proizvodnje doloena dela, ki jih je prej opravljal lovek, sedaj prevzema prevzema
stroj. lovek je vedno bolj le koordinator, pripravlja proizvodnjo, nadzira
proizvodnji proces, vzdruje stroje in naprave. Za upravljanje visoke
tehnologije so potrebni visoko usposobljeni kadri, torej spremenjena
sestava v proizvodnji vpliva tudi na IZOBRAEVANJE razen izobrazbe se
zviuje, TOD se z razvojem tehnologije poveuje, vedno ve akumuliramo.

Pozitivni uinki akumulacije

-

Tehnoloki razvoj je vedno veji - zviuje se raven razvitosti, na trg

prihajajo novi, bolji proizvodi, stroji, oprema
Poveuje se avtomatizacija in robotizacija - doloena dela, ki jih je prej
opravljal lovek sedaj prevzema stroj. lovek je vedno bolj le organizator in
koordinator proizvodnje, ki nadzira in vzdruje stroje (vse manj fizinega
dela)
Prihaja do mnoine proizvodnje - stroki na enoto se zniujejo
Spreminja se raven izobrazbe - za prodajo, trenje je potrebno ve
strokovnega kadra - ekonomistov, pravnikov, psihologov. Danes ni problem
proizvesti proizvode, teje je vso proizvodnjo prodati. Mnoinaa
proizvodnja zahteva tudi velik trg, podjetja morajo dobro raziskati trg in se
organizirati, da prodajo vso proizvodnjo.
Zaposleni se morajo nenehno (permanentno) izobraevati - gre za
vseivljenjsko izobraevanje, saj znanje s hitrim razvojem hitro zaostaja.
Poveuje se gospodarska rast

Negativni uinki akumulacije

-

TOD naraa tudi na raun brezposelnih - vedno veji dele nezaposlenih je

med nekvalificiranimi delavci
Prihaja ob velike razslojenosti prebivalstva - veji del izobraenih ima velike
plae, predstavljajo bogateji del prebivalstva, neizobraeni pa imajo v
glavnem nizke plae in predstavljajo revni sloj prebivalstva.
Vea se prepad med razvitimi in nerazvitimi dravami
Za ustanovitev podjetja, gradnjo novih tovarn je potrebno vedno ve
zaetnega kapitala

Ekonomija
Tjaa Varl

Viri nalob za akumulacijo

Kje
1.
2.
3.
4.

dobimo kapital za akumulacijo v gospodinjstvu:

DOBIEK, ki ga podjetje vlaga nazaj v proizvodnjo
POSOJILA domaih in tujih bank podjetja
SKUPNA BLAGAJNA domaih in tujih oseb, nastajajo meana podjetja
PRIHRANKI DRAVE - gospodarstvo in posameznike manj obremenjujejo z
davki, kar je zelo teko

Konni cilj je viji ivljenjski standard prebivalstva in poveana

gospodarska rast

Produkcijska funkcija
tehnino razmerjem med produktom in proizvodnimi dejavniki
Podjetje za proizvodnjo potrebujejo proizvodne dejavnike
- Proizvodne dejavnike moramo kombinirati tako, da doseemo najvejo
mono koliino proizvodov in da imamo pri tem minimalne proizvodnje
stroke.

Produkcijska funkcija nam pove najvejo mono koliino proizvodov v

doloeni kvaliteti,ki jo lahko proizvedemo s posamezno kombinacijo
proizvodnih dejavnikov ob danih proizvodnih metodah (dana tehnologije in
organizacija)
INPUTI
P.D.

Stee
proizvodnja
(rna skrinjica)

OUTPUTI
produkti

OUTPUT = f (PD1, PD2, PDn) / ob danih proizvodnih metodah

Q

e predpostavljamo, da imamo samo 2 P.D. (delo in kapital) produkcijsko

funkcijo zapiemo Q = f(D,K)
-

Kombinacija proizvodnih dejavnikov je odvisna tudi od asa ki ga ima

podjetje za poveanje proizvodnje
Npr. Proizvodnja masivnih vhodnih vrat
Mesena zmogljivost proizvodnje je 1000vrat
Pride naroilo za 1200 vrat
Na kratek rok: podjetje lahko najame nove zaasne delavce, uvede nadure
in nabavi dodatni material, uvede e eno izmeno. Te spremembe lahko
podjetje izvede relativno hitro.

Ekonomija
Tjaa Varl
Vasih pa je potrebno odkloniti naroilo ker podjetje npr. ne more izpolniti
naroila za 1500 vrat, saj potrebuje dodatne stroje, novo tehnologijo,
skladie, proizvodnje hale; za kar pa potrebujejo ve asa in denarja Na
dolgi rok (1 leto ali ve)

KRATKO OBDOBJE
Vsaj en proizvodni dejavnik, ki ga
potrebujemo v proizvodnji je FIKSEN ne moremo ga spremeniti (stroj,
oprema)
Poleg fiksnih so prisotni e VARIABILNI
proizvodi dejavniki (delavci, kapital)

DOLGO OBDOBJE
Obdobje, v katerem imamo as, da
spremenimo obseg vseh proizvodnih
dejavnikov
Vsi proizvodni dejavniki so VARIABILNI

Fiksni P. D. (faktorji)
-

Njihovega obsega v doloenem asu ne moremo spremeniti (npr.: velikost

proizvodnih prostorov, tevilo strojev, v kmetijstvu je fiksna povrina
obdelovalne zemlje )
Njihov obseg lahko spremenimo le na dolgi rok

Variabilni P. D. (faktorji)
Lahko jih spremenimo (poveamo) tudi v kratkem obdobju (npr.: tevilo
delavcev, material, surovine - predmeti dela)
- Da poveamo proizvodnjo, bolj izkoristimo proizvodnje zmogljivosti
Na DOLGI ROK so vsi proizvodni dejavniki VARIABILNI
-

Meja med kratkim in dolgim obdobjem ni doloena, razlikuje se med panogami,

odvisna je od tehnologije
Npr. proizvodnja elektrine energije-zanjo jr potrebno ve let, da
projektiramo in intaliramo dodatne zmogljivosti.

Lastnosti produkcijske funkcije

1.
2.
3.
4.

Krivulja enakega produkta - IZOKVANTA

Merilo produkcije
Zakon padajoih mejnih odnosov
Tehnoloki napredek

Izokvanta
-

Nartovano proizvodnjo lahko proizvedemo na razline naine, z razlino

kombinacijo proizvodnih dejavnikov.
P. D. so do neke mere nadomestljivi - se substituirajo (so substituti)

Npr.: elimo proizvesti 100km2 lesenih oblog

Proizvodnja je lahko avtomatizirana (aganje, suenje, razrez, delanje

utorov, patentiranje), kar zahteva visoko tehnologijo- dragi stroji in
malo ivega dela

Ekonomija
Tjaa Varl

Podjetje se lahko odloi za ve delavcev- rono aganje, razvoz v

proizvodno halo, razrez desk, naredijo utore, skladiijo), delavci ne
utegnejo tako veliko, potrebujejo manj strojev
Vmesna kombinacija

Ekonomija
Tjaa Varl

P.D.
1.
2.
3.
4.

DEL
O
1
2
3
6

KAPIT
AL
6
3
2
1

e toke
razlinih
kombinacij P. D.
med seboj
poveemo
dobimo

IZOKVANTA
- Prikazuje nam vse kombinacije P. D. s katerimi proizvedemo doloeno oz.
enako koliino proizvodov.
- V stvarnosti je manj kombinacij ker nekateri P. D. niso deljivi
- Ekonomsko bistvo izokvante je v tem, da za proizvodnjo doloene koliine
izberemo tako kombinacijo P. D., ki zagotavlja proizvodnjo z najnijimi
stroki.
ZNAILNOSTI IZOKVANTE
- Je padajoa
- e zmanjamo uporabo enega od P. D. moramo obenem poveati
porabo drugega P. D. ob danih proizvodnih metodah, ki se ne
spreminjajo.
- Je konveksna (od izhodia proti krivulji)
Pokae, da krivulja temelji na logiki padajoega urejenega
odnosadonos v proizvodnji, ki mu ga da zadnji vnos P. D.
- V toki A je mejni donos kapitala
majhen,
dela pa veliko; delo je zelo
uinkovito
- V toki B z 1 enoto dela
nadomestimo 3
enote kapitala
- V toki C z 1 enoto dela
nadomestimo 1
enoto kapitala
- V toki D z 1 enoto kapitala
nadomestimo
3 enote dela

Ekonomija
Tjaa Varl

Razmerje, ki pove koliko enot enega faktorja lahko nadomesti ena dodatna
enota drugega faktorja (A do B = 3) imenujemo mejna stopnja substitucije
in je odvisna od razmerij danosti P. D. v dani toki.

Merilo produkcije
-

e v proizvodnji poveamo uporabo vseh P. D. med njimi pa ostajajo ista

razmerja od porabi istih proizvodnih metod, govorimo o veanju merila
produkcije
Veanje merila produkcije dolgo obdobje
V dolgem obdobju podjetja lahko spremenijo obseg vseh p. D., zato
so vsi P. D. variabilni
Zakon padajoega donosa v dolgem obdobju ne velja ve

Primer:
2 stroja - 10 delavcev
4 stroji - 20 delavcev
8 strojev - 40 delavcev

Pri merilu produkcije elimo ugotoviti, kaj se zgodi e sistematino

poveujemo P. D.

K
Veanje merila
Veanje proizvodnje oz. sistematino
Mrea veanje P. D. povzroi premike
produkcije
izokvante desno navzgor, dobimo
mreo krivulj enakega produkta
oz.
izokvant
Na dalji rok
mreo izokvant
Q = 200m2
e poveujemo uporabo vseh P.D. v proizvodnji, 2lahko prihaja do
Q = 150m
sledeih donosov:
Q = 100m2
1)
-

Konstantni - stalni donos

e poveamo vse P. D za n-krat se tudiDproizvodnja povea za n-krat
Uinkovitosti P. D. ostane enaka
Povpreni stroki ostanejo enaki, to pomeni, da za enoto proizvoda
potrebujemo ves as enako koliino P. D.
Q = f (n D, n K) = n f (D,K)
3 D, 3 K = 3 Q

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomija
Tjaa Varl

2) Padajoi donos
- e poveujemo obseg P. D., se koliina proizvodov povea, vendar v manji
meri, kot smo poveali obseg P. D. - gre za padajoe odnose
- Stroki na enoto se poveajo (z ve dela in kapitala zasluimo manj)
- e za 3x poveamo P. D. se proizvodnja povea za manj kot 3x
f (n D, n K) > m f (D,K)
3 D, 3 K > 2 Q
inputa > outputa
3) Naraajoi donos
- Koliina proizvoda se poveuje hitreje, kot naloba P. D. - gre za rastoe
donose
- e bomo P.D. poveali za 3x, se bo proizvodnja poveala za ve kot 3x
- Z rastjo proizvodnje se stroki na enoto zmanjujejo, govorimo o ekonomiji
obsega

Ekonomija obsega
-

Zaradi veanja obsega proizvodnje, prihaja do prednosti mnoine

proizvodnje
Zniuje se AC
Zaradi tehnine delitve dela, specializacije in podobno
Podjetja skuajo ugotoviti optimalno velikost proizvodnje, ki omogoa
najnije stroke na enoto

AC
Stroki na
enoto
-

Ekonomij
a obsega

Disekonomi
ja obsega

Podjetje lahko zniuje stroke proizvodnje samo do neke toke, potem pa

se stroki mnoine proizvodnje zanejo izrpati
Zaradi teav v organizaciji proizvodnji telesa v informacijskemu
sistemu
OPT (oprtunitetni obseg proizvodnje Moten je pretok informacij
najugodneji
Nastanejo teave pri napravljanju
Q
PrihajaAC
domin
podvajanja del
Stroki na enoto zanejo naraati disekonomija obsega

Ekonomija
Tjaa Varl

Disekonomija obsega
-

Da bi se disekonomijo obsega spremenila v ekonomijo obsega bi podjetje

moralo spremeniti proizvodnje metode - tehnologija in organizacija (novi
stroji)

Razlinemu obsegu proizvodnje ustrezajo razline metode

V vsaki proizvodnji obstaja optimalna velikost proizvodne enote, ki
omogoa najnije stroke
Mnoina proizvodnja ni primerna za vse vrste proizvodnje (avtomobilska,
industrijska, bela tehnika)
Za nekatere proizvodnje je znailna tudi unikatna proizvodnja
Veji del slovenskih podjetij ima tako tehnino optimalno velikost, da
proizvedena koliina presega potrebe trga

Zakon padajoih donosov

Padajoi donosi v proizvodnji se pojavljajo na kratek rok ( fiksni in variabilni
P. D; vsaj en P. D je fiksen, ki ga moremo poveati)
e elimo poveati proizvodnjo na kratek rok ne moremo poveati
proizvodnih prostorov, saj potrebujemo finanni nart, nabaviti
moramo nove stroje potrebujemo veliko asa in denarja.
Proizvodnjo zato lahko spreminjamo samo s spremembo
zaposlovanja variabilnih faktorjev
V proizvodnji pa pride do problema, e ne poveujemo vseh P.D. v enakem
obsegu
e poveujemo samo variabilni faktor (fiksnih ne) proizvodne
metode pa ostanejo nespremenjene (kmetijska proizvodnja,
pridelava krompirja)
-

PROIZVODNI
DEJAVNIKI
Delo
Zemlja
VF
FF

REZULTATI PROIZVODNJE
Celotni
proizvod
Q
0
10
24
39
52
61
66
66
64

Povpreni
proizvod
PP (AP) = Q : VF
/
10
12
13
13
12,2
11
9,4
8

Mejni proizvod
MP = Qn - Qn-1

0
400
1
400
2
400
3
400
4
400
5
400
6
400
7
400
8
400
15 = maksimum
Od 0 do 3 delavcev MP naraa, od 4 delavce naprej pa MP pada

/
10
14

15
13
9
5
0
-2

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomija
Tjaa Varl

CP = maksimalen, ko je
MP = 0

Od toke A1 do C1 se
splaa vlagati v
proizvodnjo, potem pa MP
postaja negativen ker
zniuje CP

AC se

Racionalno
EKONOMSKI INTERVAL

Ekonomija
Tjaa Varl

Gibanje celotnega produkta

-

Najprej celotni produkt hitro naraa do toke A. Prve enote variabilnega

faktorja (delavci) so zelo uinkovite - za pridelavo krompirja imajo na
razpolago veliko zemlje pridelajo veliko krompirja
Celotni produkt vedno poasneje naraa od toke A
Variabilnem faktorju zane primanjkovati fiksnega faktorja (zemlje),
zato je variabilni faktor vse manj uinkovit
Mejni produkt zane padati

Vsak dodatni delavec prispeva k poveanju celotnega produkta, vendarle

vsak naslednji prispeva manj, dodatni delavci so manj uinkoviti
zaposlimo jih za pripravo dela, popravila in sprotno vzdrevanje strojev,
nadomeanje delavcev na bolniki in podobno

C. P. se e vedno poveuje, vendar poasneje, z veliko manjimi prirastki

C. P. dosee maksimum, ko je M. P = 0

Gibanje mejnega produkta

-

Do toke A mejni produkt z vsako dodatno enoto variabilnega faktorja hitro

naraa pri doloeni koliini (3 delavci) je razmerje med V. F. in F. F. takno,
da je V. F. najbolj uinkovit (3 enote V.F. na 400 enot zemlje); M.P. je
najveji (15 enot)
Nadaljnje enote variabilnega faktorja so vse manj uinkovite, ker imajo na
razpolago vse manj FF
M. P. zane padati, razmerje med V. F. in F. F je vse slabe
Ker se spreminja razmerje med V. F. in F. F govorimo o zakonu variabilnih
razmerij oz. zakonu padajoega mejnega donosa
Prezasienost z enim od faktorjev lahko deluje negativno, tako da govorimo
o negativnem mejnem produktu - ker je zaposleno veliko delavcev so vsi
pri delu napoti, zanaajo se, da bo njihovo delo o pravil drug delavec, pride
do slabe organizacije dela, v primeru, da smo krompir posadili pregosto
zane gniti.
M. P. s poveanjem variabilnega faktorja pada, lahko je celo negativen v
tem primeru se C. P. manja.

Gibanje povprenega produkta

-

Do toke A se poveuje tudi P. P. vendar je manji od M. P. - to pomeni, da

vsak dodatni delavec prispeva k pridelku ve, kot v povpreju prejnji
delavec
Dodatna enota V. F. oz. zadnjega delavca prispeva k C. P. ve kot znaa
P.P. , zato je M. P. veji od P. P. in . M. P. vlee povpreni produkt navzgor
Krivulja P. P. in M. P. se sekata v maksimumu P. P

Ekonomija
Tjaa Varl
V kmetijstvu zane C. P. padati tudi zaradi prenasienosti z gnojili in
pregostimi zasaditvami
- Zakon padajoih mejnih donosnih vpliva na odloitve o obsegu proizvodnje
v podjetjih
Zakon padajoega donosa lahko omilimo, da ni tako uinkovit, s tehninim
napredkom, posejemo bolja semena, uvedemo boljo organizacijo,
doloimo pravo razmerje med gnojili
-

S tehninimi napredkom se krivulja C. P. pomakne navzgor, tudi krivulja M.

P. in P. P. se premakne navzgor
PP
Q
CP
1

M
P
PP

MP1
PP

CP
M
P
VF

Tehnoloki napredek
-

Z razvojem gospodarstva se nenehno spreminja, izboljije, tehnologija

Tehnoloki napredek je vsaka sprememba pri proizvodnih sredstvih
Nova organizacija
Novi stroji
Novi proizvodi
Nova tehnologija
Novo znanje
Uvedba novih materialov, proizvodov ipd.
S tehninim napredkom se poraba P. D. zmanja
Z isto koliino P. D. lahko proizvedemo ve ali za 1 enoto proizvoda
potrebujemo manj proizvodnih dejavnikov - pride do premika izokvante
levo navzdol

T = as
(obdobje)

T1 =
100m2
T2 = 100m2
D

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Razdalje med izokvantami so obiajno neenakomerne, saj nove tehnologije

spreminjajo razmerje med P. D

Nevtralni tehnini napredek

-

Razmerje med kapitalom in delom se ne premini, krivulja se pomakne

vzporedno navzdol
Sluaj v praksi
Produktivnost obeh P.D. se s tehninim napredkom spremeni
enakomerno

Nenevtralni pristrani tehnini napredek

-

S spremembo tehnologije se v proizvodnji spremeni razmerje med P. D.

Povea se predvsem uinkovitost ene P. D.
Poraba P. D. se zmanja nesorazmerno
Uporabimo manj obed P. D. vendar uporabo uinkovitejega P. D.
zmanjamo bistveno manj

1.
-

Delovno - intenzivno tehnini napredek

Z inovacijo se zelo povea uinkovitost dela
Zmanjamo uporabo obeh P. D., v manji meri
Zmanjamo delo, ker se je produktivnost le tega bolj poveala

2.
-

Kapitalno - intenzivno tehnini napredek

S tehninim napredkom se bolj povea uinkovitost kapitala kot dela
Kapital zmanjujemo v manji meri kot delo
Izrazito v avtomobilski industriji

Stroki
Npr.:
-

Podjetje potrebuje za zaetek proizvodnje P.D. , ko jih nabavi nastane

dolniko upniko razmerje do dobavitelja
Dobavitelju mora v dogovorjenem roku plaati za dobavljen P.D.
Ko te P.D. damo v proizvodnjo in iz njih naredimo izdelek nastanejo stroki
proizvodnja posteljnine
Na mesec izdelamo 300 kosov posteljnine
Za to porabimo 1800 tekoih metrov blaga
Cene ta 1 tekoi meter je 5

POTROEK: je fizina poraba P.D. (koliina P.D.)

V naem primeru je potroek 1800 TM blaga

STROEK: je v denarju izraena poraba P.D.

V naem primeru: 18005 = 9000

PROIZVODNI STROEK: koliina porabljenih P. D. cena enote P.D.

Ekonomija
Tjaa Varl
Najpomembneji stroki v proizvodnji:
- Plae delavcev
- Materialni stroki
- Voda, elektrika
- Amortizacija strojev, zgradb, opreme
- Najemnina zemlji
- Obresti za izposojeni kapital (posojilo)
- Prevozi
- Stroki trenja
- Skladini stroki
e vse te stroke setejemo dobimo SKUPNE (CELOTNE) STROKE TC.

Prihodek od prodaje - celotni stroki = DOBIEK (ali izguba)

Vrste strokov v kratkem obdobju

Razlikujemo fiksne in variabilne stroke
FIKSNI (STALNI) stroki = FC (Fixed cost)
VARIABILNI (SPREMENLJIVI) stroki = VC (Variable cost)

Fiksni stroki
-

Npr. najemnina (tudi plae), obresti za posojila

V proizvodnji ga imamo vedno, ve glede na obseg proizvodnje
Vedno so enaki
Z obsegom proizvodnje se ne spreminjajo
Zavarovalne premije, delo v upravi

Variabilni stroki
-

Ti se z obsegom proizvodnje spreminjajo

e ne proizvajamo jih ni ve
Surovine, material, proizvodno delo , elektrina energija

CELOTNI STROKI - TC
- Setevek fiksnih strokov in variabilni strokov
TC
F
POVPRENI STROKI - AC
C
- Podjetje mora proizvode prodati, ceno pa
mora primerjati s povprenimi stroki V
C
TC:Q = AFC
POVRPRENI FISKNI STROKI AFC
FC:Q = AFC
POVPRENI VARIABILNI STROKI - AFC
VC:Q = AVC
AC = AFC+AVC

TC

VC

FC

10
0

Ekonomija
Tjaa Varl
MEJNI (MARGINALNI) STROKI= MC
- Dobimo jih e poveamo proizvodnjo za 1 enoto
- To so stroki izdelave zadnje mejne enote
- Je tudi prirast celotnih strokov, zaradi proizvodnje e ene enote
- Je tudi prirast k variabilnim strokom (fiksni stroki so vse skozi enaki)

Povpreni in mejni stroki ter optimalni obseg

proizvodnje
P
AC
AVC
AFC
MC
Cena P
(trna)

AF
C
Q

MC = AC min
MP = P kratko obdobje
Optimalni obseg
proizvodnje

MC

Ker je variabilni faktor zelo uinkovit, MC najprej prodajo, nato pa je faktor

vedno manj uinkovit in MC zanejo naraati
Fiksni faktor je vse bolj zasien z variabilnim faktorji
Stroki dodatne enote se veajo (veajo se tudi AC)
AFC

Pri majhni proizvodnji so AFC visoki, z veanjem obsega proizvodnje se

zniujejo
Zato se tudi AC zniujejo
Z rastjo proizvodnje postanejo fiksni stroki vse manj pomembni pri
odloitvah podjetij, ker imajo fiksni stroki vse manj dele v celotnih
strokih.
AVC

Najprej padajo, ker so prve enote variabilnega faktorja zelo uinkovite,

proizvodnja se hitro povea, zato se stroki na enoto zniujejo
Krivulja najprej pada, sasoma so variabilni faktorji vse manj uinkoviti, ker
zane delovati zakon padajoega donosa
Za dodatno proizvedeno enoto moramo vlagati vse ve variabilnega
faktorja
AVC se zanejo veati - krivulja naraa
AC

Najprej padajo - navzdol jih vleejo AVC in AFC

Ekonomija
Tjaa Varl

ez nekaj asa v proizvodnji postanejo pomembni AVC ki naraajo in

potegnejo AC navzgor
MC

Najprej padajo, ker je variabilni faktor zelo uinkovit sasoma pa postane

vse manj uinkovit in MC naraajo

Ekonomija
Tjaa Varl
Q

FC

VC

TC

AC

AFC

AVC

MC

(FC +
(TC : Q) (FC : Q) (VC : Q) (TCn - TCn-1)
VC)
0
15
0
15
1
15
2
17
17
15
2,00
2,0
2
15
3,5
18,5
9,25
7,50
1,75
1,5
3
15
4,5
19,5
6,50
5,00
1,50
1,0
4
15
5,78
20,78
5,20
3,75
1,45
1,3
5
15
7,25
22,25
4,45
3,00
1,45
1,5
6
15
9,25
24,25
4,04
2,50
1,54
2,0
7
15
12,5
27,5
3,93
2,14
1,79
3,3
8
15
17,5
32,5
4,06
1,88
2,19
5,0
9
15
25,5
40,5
4,50
1,67
2,83
8,0
10
15
37,5
52,5
5,25
1,50
3,75
12,0
Dokler se MC manji od AC, povpreni stroki padaj, ko so mejni stroki
veji od AC, AC naraajo
stroki

VF

Ekonomija
Tjaa Varl

Optimalna kombinacija P.D.

-

Vsako podjetje poskua poslovati s im manjimi strokom, da pa to dosee

mora ustrezno kombinirati P. D.
Upotevati mora : tehnologijo in produktivnost po P. D. cena P. D.
Upotevati mora take tehnologije P. D., pri kateri so mejne produktivnosti
D. D. sorazmerne z njihovimi cenami

Razmerje med mejno produktivnostjo in ceno posameznega D. D. je enako

za vse dejavnike
e en dejavnik stane 2x ve kot drugi dejavnik, ga bo podjetnik uporabil
kadar prispeva vsaj 2x ve k produktu kot drugi dejavnik
e prispeva 3x ve- bo njegovo uporabo poveal s tem se bo M. P.
znieval - poveujemo ga toliko asa dokler ne prispeva le e 2x ve kot
drugi faktorji, ki je toliko ceneji.
-

Optimalna kombinacija P. D. je takrat ko je razmerje mejnih produktivnosti

enako razmerju njihovih cen
to razmerje ni statino (spreminjajo se cene in tehnologija)

Podjetnik mora upotevati, da e se spremeni tehnologija, zaposli relativno

ve faktorje katerega meja produktivnost se je poveala bolj, e pa se
spremeni cena faktorja, zaposli relativno ve faktorjev katerega cena seje
zniala v primerjavi s pravim faktorjem

Odloanje producentov proizvajalcev o proizvodnji v

popolni konkurenci na kratek rok
-

Proizvodnja se prilagaja tako, da spreminja koliina dodatnih variabilnih

faktorjev
Proizvajalci v okviru svojih proizvodnih zmogljivosti bolj izkoristijo
fiksni faktor (prostor, stroje)

Za odloitve proizvajalca v kratkem roku so bistveni variabilni stroki.

-

Proizvodnja je smotrna, e proizvajalec z dohodkom pokrije vsaj variabilne

stroke, v nasprotnem primeru pa bolje da proizvodnjo ustavi
Podjetje, ki tei k maksimiranju dobika bo v kratkem obdobju proizvajalo
tisto koliino pri kateri se cena izenai mejnimi stroki

Ekonomija
Tjaa Varl
P = MC
pravilo delovanja podjetij v kratkem
P > AVC
obdobju
-

V pogojih popolne konkurence se mora proizvajalec prilagajati

spremembam cene na trgu, svoje mejne stroke poizkua izenaiti s ceno
na trgu to mu v danih okoliinah prinaa najveji dobiek, edina
omejitev je, da mora cena pokrivati vsaj variabilne stroke
Podjetje v tej toki, ko se P izenai z MC, v danih okoliinah dosega
optimalni obseg proizvodnje
P

Trna
P

Prag rentabilnosti indiferentnosti

P

MC = P
Pogoj: P > AVC
(cena pokrije
AVC)

Q
A: toka indiferentnosti oz. toka prenehanja delovanja podjetja

P = MC = AVC min
B: toka rentabilnost oz. toka brezprofitnega stanja (ni dobika)

P = AC min = MC
-

P0 = podjetje ne pokriva AVC (ne splaa se poslovati)

P1 = cena se izenai z AVC (pokrije samo VC, FC pa ne; iskati je treba nove
naine za zmanjanje strokov, ni dobika)
P2 = pokriva vse VC in del FC
P3 = cena je tako velika kot znaa mejni stroek in kot so nai povpreni
stroki na enoto ni dobika, ni izgube (pozitivna nila)
Cene, ki so vije od P3 podjetju prinaajo dobiek

Krivulja ponudbe se ravna po krivulji MC

Ekonomija
Tjaa Varl

Proizvodnja na dolgi rok

-

Na dolgi rok mora podjetje dosei neko stabilno poslovanje, da pokriva vse
stroke VC in FC
Proizvajalci se lahko popolnoma prilagodijo trgu (vsi P.D. so variabilni in se
lahko poveajo)
Na dolgi rok se P.D. selijo za dobikom
Podjetnik lahko svoj kapital preusmeri v bolj donosne panoge
Podjetnik mora upotevati konkurenco znotraj panoge in tudi potencialno
konkurenco, ki jo lahko v doloeno panogo pritegnejo visoke cene in
dobiek
V vseh panogah se oblikuje neka cena, ki ji reemo normalna cena M, ki
pokriva neke povprene stroke in prinaa nek povpreni profit normalni
profit

Normalni profit (normalna profitna mera):

- V vseh panogah v popolni konkurenci je priblino enak zaradi selitve
proizvodnih dejavnikov
- Je tako visok, da omogoa drubi nek normalen razvoj (ko produkciji uspe
pokriti naraajoo potronjo, ki naraa zaradi vse vejih potreb in rasti
prebivalstva)

Nepopolna konkurenca
RAZLIKE MED POPOLNO IN NEPOPOLNO KONKURENCO
POPOLNA KONKURENCA
- Na trgu je veliko povpraevalcev in
ponudnikov (manjih) nihe od njih
nima vpliva na ceno ker so premajhni
- Lahek vstop in izstop iz panoge
- Homogeni proizvodi med seboj se
razlikujejo samo po ceni e ponudnik
postavi vijo ceno od povprene, pri njem
ne bo nihe ve kupoval, e pa postavi
nijo ceno lahko proda vse
- Ponudniki in kupci se obnaajo racionalno
- Povpraevanje za posameznika je
popolnoma elastino
- Proizvodnja se prilaga po naelu P = MC

NEPOPOLNA KONKURENCA
- Na trgu je nekaj vejih ponudnikov in
veliko povpraevalcev posamezna
podjetja imajo veji trni dele in lahko
vplivajo na ceno
- Teak vstop v panogo
- Diferencirani proizvodi kupci se
odloajo glede na kvaliteto, prodajne
pogoje, plailne pogoje, servisiranje in
reklamo
- Ponudniki in kupci se ne obnaajo vedno
racionalno
- Proizvajalci imajo padajoo krivuljo
povpraevanja po svojih proizvodih pri
viji ceni jih velik del kupcev zapusti, pri
niji pa lahko prodajo ve
- Monopolistini proizvajalci se ravnajo po
naelu
MC = MR (MR = mejni prihodek)
- Proizvodni dejavniki niso mobilni

Ekonomija
Tjaa Varl

Razvoj nepopolne konkurence

-

Do nepopolne konkurence pride predvsem zato, ker obstajajo ovire za

vstop v panoge, ki oteujejo ali celo prepreujejo vstop novih podjetij
Ovire za vstop v panogo so lahko zakonske ali naravne

Zakonske ovire
-

Meddravni dogovori (npr. letalske drube lahko vstopijo v linije na

podlagi teh dogovorov)
Omejitve v obliki dovoljenj, licenc, certifikatov (sprievala) - npr.
certifikat o kakovosti izdelka, certifikat o BIO proizvodnji hrane; dravni
organi izdajajo dovoljenja za televizijske in radijske programe
Obstajajo omejitve za zahtevo po doloeni izobrazbi (npr. borzni
posrednik mora imeti licenco za opravljanje posla)
Patenti (zaita izumov) tu gre za ekskluzivno (izkljuno) pravico
izumitelja proizvoda, da lahko gospodari z izumom doloeno tevilo let.
Lastniku omogoa nek ekstra dobiek, kar je spodbudno za nove inovacije
Xerox je imel monopol med fotokopirnimi stroji
Carine, druge omejitve (vrednostne, koliinske) z namenom zaite
domae proizvodnje. Omejitve na tem podroju se vse bolj sproajo,
prihaja do vedno veje liberizacije gospodarstva in s tem do uinkoviteje
konkurence

Naravne ovire:
-

Redki viri naravnih bogastev (npr. Nafta) mineralna voda Radenska

in Rogaka Slatina lahko nadzirata proizvodnjo in trno ponudbo. Trna mo
lastnika naravnih bogastev se lahko omeji z odkritjem novih nahajali, z
razvojem novih tehnologij, ki zmanjajo porabo teh surovin, z razvojem
novih materialov
Do naravnih monopolov pride tudi zaradi izrazite ekonomije obsega v
doloenih dejavnostih (prednosti proizvodnje v velikem obsegu).
Racionalna je izgradnja enega energetskega omreja, telekomunikacije,
pote
Za nekatere proizvodnje je potreben zelo velik zaetni kapital npr.
avtomobilska industrija, ladjedelnice, izgradnja letal
Oglaevanje, blagovna znamka
Uinkovite prodajne poti povezanost podjetij z velikimi trgovinskimi
verigami, veliko prodajnih zastopnikov, ki imajo dostop do irokega kroga
potronikov
Velika omejitev je, e potroniki mislijo, da je doloen proizvod nekaj
posebnega razlikovanje oz. diferenciacija proizvodov (BMW /
Hyundai)

Ekonomija
Tjaa Varl

Monopol
-

Ko je na trgu samo 1 proizvajalec in ni ustreznega substituta (Telekom)

V njegovo delovanje se umeava drava
1 ponudnik in ve povpraevalcev

ZNAILNOSTI:
- Zakonitost povpraevanja velja tudi na monopolnem trgu, zato je krivulja
povpraevanja padajoa (e eli monopolist prodati vejo koliino mora
zniati ceno, s tem sam sebi zniuje ceno, z znianjem cene na trgu pa ne
znia le cene dodatno proizvedenih dobrin ampak tudi ceno dobrin, ki jih
ima na zalogi)
- Ker je edini proizvajalec v panogi je cena odvisna od obsega proizvodnje in
upotevati mora tudi trno povpraevanje znailno je, da omejuje svojo
produkcijo in s tem dosee vijo ceno
-

Dohodek oz. poveanje prihodka, ki ga dobi s prodajo dodatne enote

produkta imenujemo mejni dohodek = MR (marginal revenue)

Pravilo delovanja monopolista Cournotova toka

-

Monopolist primerja poveanje dohodka, ki ga dobi zaradi prodaje dodatne

enote MR z MC
Obseg proizvodnje poveuje toliko asa, dokler mu dodatna enota
proizvoda ali storitve prinese ve dohodka, kot ima vseh strokov (tako se
mu poveuje dobiek)
e bi mu dodatna enota prinesla manj kot ima z njo strokov, se mu je ne
splaa proizvajati in prodati, saj mu zmanja celoti dobiek TP

OBLIKOVANJE MONOPOLNEGA RAVNOVESJA NA TRGU

P
MR = MC cournotova
toka
Optimalna proizvodnja
Monopolist maksimira svoj
dobiek dosega obseg
proizvodnje Qm in ceno
Pm
Q
-

Krivulja MR poteka pod krivuljo povpraevanja, ker poveanje prihodka, ki

nastane s prodajo dodatne enote ni enako ceni te enote, temve je manji

Ekonomija
Tjaa Varl
od cene in sicer za toliko, kolikor izgubi z znianjem cene pri prejnjih
enotah
P
MR

Izgubljen
prihodek

80

70

Pridobljen
prihodek
D

3 x 10 = 30
1 x 70 = 70
70 30 = 40 = MR
Pridobljen
prihodek
Prvotni prihodek:
PQ = 380 = 240
Novi prihodek:
P1Q1 = 470 = 280
280-240 = 40

ko
s
Ker posluje po naelu MR = MC, se mu e 1 dodatni proizvod splaa
proizvajati, e so stroki proizvodnje zadnje enote enaki oz. manji od 40

Razlike med monopolom in popolno konkurenco

-

Pri delovanju monopola in podjetij v popolni konkurenci prihaja do razlik

tako v prihodkih, strokih in dobiku

MONOPOLIST:
- Pri proizvodnji upoteva naelo MR = MC, poleg tega upoteva tudi
povpraevanje, od vsega tega pa je odvisna trna cena, zato pri razlinih
krivuljah povpraevanja ponuja drugane koliine
POPOLNA KONKURENCA:
- Proizvajalec na dolgi rok maksimira dobiek oz. dosega optimalni obseg
proizvodnje po naelu P = MC = ACmin, producent se ravna po krivulji MC
P

Monopol proizvaja manjo

koliino in na trgu
dosega vijo ceno, v
popolni konkurenci pa
obratno

Ekonomija
Tjaa Varl

cen
a
P

kolii
na
Q

celotni
prihodek
TR = P Q

mejni
dohodek
MR

celotni
str.
TC

mejni
str.
MC

200
0
180
0
160
0
140
0
120
0
100
0
800
600

2000

1800

1800

3200

celotni
dobiek
TP = TR TC
-2000

povp.
str.
AV=TC:
Q
/

2100

100

-300

2100

1400

2400

300

800

1200

4200

1000

3000

600

1200

1000

4800

600

4000

1000

800

1000

5000

200

5500

1500

-500

1100

6
7

4800
4200

-200
-600

7500
10000

2000
2500

-2700
-5800

1250
1429

Z veanjem prodane koliine se mejni prihodek hitro poveuje

V primeru se mu splaa poveevati proizvodnjo do 3 enot, ker je MR > MC

Negativne posledice monopola

-

Monopolist slabe izkoria proizvodne kapacitete oz. proizvodne

dejavnike, omejuje proizvodnjo in tako ne izkoria vseh razpololjivih
proizvodnih dejavnikov, zato potroniki dobijo manj proizvodov.
Monopolist ob znani tehnologiji ne proizvaja z najnijimi stroki.
Monopol v manji meri spodbuja k tehnolokemu napredku, zaradi
pomanjkanja konkurence,
Proizvodi so slabe kvalitete.
Na trg daje razne novosti, ki pa niso prave novosti, so "kvazi" novosti monopolist spremeni le design, barvo, embalao. Dostikrat zavaja
potronika, sprememba proizvoda je le navidezna, seveda pa je artikel
DRAJI.
Proizvode prodaja po viji ceni, kot v prostokonkurenni situaciji, zato je
blaginja potronikov manja. Gre za prerazdeljevanje dohodka (blaginje),
od potronikov k monopolistu.
Monopolist dosega viji dobiek na enoto kapitala, kot proizvajalec v drugi
panogi. To pomeni, da proizvajalci v razlinih panogah nimajo enakih
monosti.

Ukrepi protimonopolne politike

Ekonomija
Tjaa Varl
Strah pred velikim kapitalom, ter da bi se ta povezoval s politino mojo in tako prevladoval v drubi, so nekatere drave e konec 19. st. sprejele ukrepe proti
omejevanju konkurence:
- Drave so zaele sprejemati protimonopolno zakonodajo, leta 1890
Schermanov zakon proti trustom.
- Kanada je leta 1890 prva sprejela zakon proti omejevanju konkurence Schermanov zakon proti trustom. Zakon je monopoliziranje ter
dogovarjanje o omejevanju trgovine zaradi zvianja cen razglasil za
nezakonito. Leta 1914 je bil sprejet e Claytonov zakon.
- Drava je nekatere monopolne drube razbila na ve konkurennih podjetij,
npr. Rockfeller.
- Pri javnih monopolih drava nadzoruje cene.
- Spodbuja vstop novih konkurentov v panogo, mogoe z zmanjanjem
davkov, daj anj em subvencij.
- Drava ustanavlja javna podjetja, ki konkurirajo monopolistu ali ustvari
pogoje, da se pojavi dodatni ponudnik. Nudi ugodne kredite za vpeljavo te
dejavnosti, daje subvencije, nudi razne olajave.
- Drava lahko odpre trg za tujo konkurenco, uvaa podobne dobrine.
Denarne kazni za odgovorne osebe in podjetje. (zelo uinkovito)

Drava s protimonopolno politiko omejuje negativne uinke monopolov in

skrbi za drubeno blaginjo.

Monopol in tehnini napredek

Ekonomisti imajo razline poglede na delovanje monopolov.
Mandel meni, da monopoli zavirajo tehnini napredek. Razlogi so v tem, ker
monopol zavestno omejuje proizvodnjo, da ne bi znial svojih cen na trgu. Poleg
tega onemogoajo ali zavirajo uporabo tehninih izumov, ki bi zmanjali
proizvod~o donosnih produktov. Pogosto namenoma Proizvajajo blago slabe
kvalitete, s imer si zagotovijo imprejnjo obrabo in s tem hitreji ponovni nakup
njihovih proizvodov. Korporacije se vasih ukvarjajo z navideznim napredkom.
Spremenijo design, embalao, vendar je vsebina enaka kot prej.
Meni, da delajo samo za lastno korist, profit, ne pa za dobrobit ire drube.
Podobnega miljenja sta tudi Pigou in Lange, ki pravita da se korporacije
ukvarjajo le z navideznim t
tehninim napredkom.
Schumpeter meni, da korporacije ne zavirajo razvoja. Monopolna podjetja so
finanno mona in naj bi ve vlagala v inovacije. Namesto cenovne je konkurenca
necenovna, produktna. Zaradi spremembe cenovne v produktno konkurenco
morajo stalno vlagati v tehnini razvoj.
Tudi Hilferding meni, da imajo monopoli vejo monost financiranja napredka.

Ekonomija
Tjaa Varl
Iz tega sklepamo, da imajo korporacije velike razvojne oddelek, ki razvijajo nove
tehnologije, hkrati pa prihaja do tevilnih inovacij v tudi v manjih podjetjih, ki so
pod pritiskom hude konkurence.

Oligopol
Na oligopolnem trgu manje tevilo velikih proizvajalcev obvladuje trg. Za
oligopolen trg je znailno:
1. Na trgu je manje tevilo velikih ponudnikov in veliko tevilo
kupcev (5 - 8 podjetij).
- Ponudniki imajo veji trni dele in s tem vpliv na ceno.
- Med oligopole uvramo naftno industrijo, cementarne, proizvodnjo
detergentov, avtomobilsko industrijo - e gledamo evropski trg. V Sloveniji
je oligopolna situacija v mobilni telefoniji, industriji stavbnega pohitva.
2. Proizvodi so diferencirani, na nekaterih trgih so zelo razlini, npr.
avtomobilska industrija, na nekaterih trgih pa so skoraj identini, npr.
Istrabenz in Petrol prodajata enake vrste bencina.
- Ponudniki si med seboj ne konkurirajo ve toliko s ceno, kot z drugimi
dejavniki, npr. s kvaliteto proizvoda ali storitve, z natannimi dobavnimi
roki, vzpostavljeno servisno mreo, ugodnimi pogoji prodaje. Cenovna
konkurenca se spreminja v necenovno
3. Proizvajalci in kupci se ne obnaajo vedno racionalno
- Kupci niso vedno dovolj dobro informirani, predvsem pa ostajajo zvesti
svoji blagovni znamki, kar je zelo izrazito v avtomobilski industriji, portni
obutvi ipd. Proizvajalci pa tudi diferencirajo kupce, zvestim kupcem nudijo
dodatne ugodnosti, npr. ob koncu obraunskega obdobja na prodano
vrednost odobrijo dodaten rabat.
4. Obstajajo ovire pri preseljevanju proizvodnih dejavnikov iz ene
panoge v drugo.
- Potreben je velik zaetni kapital, saj gre za veliko koncentracijo kapitala.
Obstajajo administrativni ukrepi drave, zakonske omejitve, kot so npr.
predpisi drave o zaiti okolja. Obstajajo naravne omejitve, kot je
omejenost s surovinami, specifinost proizvodnje, ki je smotrna samo v
vejem obsegu.
- Za nekatera dela so potrebna specifina znanja

Strategije oligopolov prilagajanje trgu

V Sloveniji prevladujejo oligopoli
-

Dandanes prevladujejo oligopolni trgi

Posamezno oligopolno podjetje je zelo obutljivo na odloitve svojih
konkurentov, predvsem na podroju cen in koliin

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Ker je oligopolistov malo, jih kupci dobro poznajo. Zvianje cene lahko
povzroi, da se kupci usmerijo k drugemu proizvajalcu, vemo pa, da je
izgubljenega kupca teko pridobiti nazaj. Oligopolist lahko stori obratno, z
znianjem cene pritegne kupce, temu znianju sledi drug proizvajalec in
lahko pride do vojne cen. To lahko vodi v tako znianje cen, da je prodajna
cena nija od proizvodnih strokov.

Podjetja vedo, da se jim tako znievanje cen ne splaa, zato vodijo razlino
strategijo prilagajanja:
1) Strategija izloitve
- e je oligopolist dovolj moan, ima tehnoloke prednosti in s tem dosega
nije stroke od konkurence, se mu izplaa izpodrivati druge z znianjem
cene. Tako podjetje lahko vzdri censke vojne in dalje obdobje izgub.
- Tehnoloko in finanno ibkeji konkurent je se ez as izrpajo, propadejo,
prevzamejo jih moneja podjetja. Moneji oligopolist lahko prevzame
ibkeje podjetje ali ga pripoji.
- V daljem asovnem obdobju se oligopol lahko spremeni v monopol

Ekonomija
Tjaa Varl

2) Strategija prevlade dominacije

- Te strategije se posluuje velik, najmoneji oligopolist, ki na trgu
skua prevzeti vodstvo.
- To je borba za trni dele - podjetje, ki ima vodilno vlogo Ge leadership ),
doloi ceno svojim proizvodom, drugi proizvajalci tem cenam sledijo in na
trgu postavljajo podobne cene.
-

Podjetja, ki menijo, da imajo bolj kakovostne, bolj funkcionalne proizvode

od vodilnega podjetje, postavijo nekoliko vije cene, z oglaevanjem, ki
poudarjajo. prednosti izdelka, poskuajo pridobiti zadosti kupcev.
Npr. za avto znamke Volvo, ki je znan po tem, da so njegova vozila zelo
vama in zanesljiva, so kupci pripravljeni plaati vijo ceno.

Podjetja, ki vedo da imajo slabo kakovost izdelkov kot njihova konkurenca,

poskuajo obdrati trni dele z nekoliko nijo trno ceno, vendar ne precej
nijo od vodilnega podjetja. e bi bila cena precej nija, bi tako vodilno
podjetje, kot tudi ostala, hitro reagirala, zniala bi ceno svojih izdelkov, kar
pa zopet lahko vodi v vojno cen.

3) Strategija dogovarjanja sporazumevanja

- Te strategije se posluujejo tisti oligopolisti, ki so po trni moi priblino
enaki. Podjetja prinejo oitno ali prikrito sodelovati pri svojem trnem
nastopu, prihaja do kartelnih dogovarjanj.
Proizvajalci - oligopolisti se dogovarjajo o:
cenah svojih proizvodov
obsegu proizvodnje
delitvi trga
politiki, kako bi prepreili vstop novim proizvajalcem v panogo.
-

Kadar se podjetja trdno drijo kartelnega dogovora, je trni rezultat

podoben kot pri monopolu. S tem, ko podjetja omejijo oz. zmanjajo
proizvodnjo, doseejo na trgu vijo ceno. To pa zmanjuje blaginjo
potronikov, zato drave obiajno nastopajo s protikartelnimi ukrepi, z
ustrezno zakonodajo, s sankcioniranjem kritev.

UINKI KARTELNEGA DOGOVORA:

Na dalji rok so lahko razlini:

e je mogo vstop v panogo, kartelni (ekstra) dobiki privabijo v panogo

nove proizvajalce, ki se kartelnega dogovora ne bodo drali.
Konkurenni boj med novimi in dosedanjimi proizvajalci bo vodil:
v znianje cen ali
vkljuitev novega proizvajalca v kartelni dogovor.
e hoejo podjetja ohraniti visoko ceno, bodo morala vsa podjetja nekoliko
zmanjati proizvodnjo, da bo prostor e za enega ponudnika. V tem

Ekonomija
Tjaa Varl
primeru imajo malo vije stroke na enoto proizvoda in lahko se zgodi, da
ne dosegajo ve ekstra dobika.

Lahko se zgodi, da se eno podjetje ne dri kartelnega dogovora. Zane

kriti dogovor o koliini proizvodnje in zane skrivaj poveevati proizvodnjo
in prodajo, z namenom pridobitve vejega dobika. Prine "goljufati"
kartelne partnerje. Veja ponudba na trgu sproi znianje cene, kar
pogosto privede do padca dogovora, pride do ponovne cenovne vojne med
podjetji.

Konkurenni spopadi se lahko obnovijo, e eno od kartelnih podjetij razvije

novo tehnologijo, s katero si znia povprene stroke in s tem lahko ponudi
tudi nijo ceno na trgu. Kartelnega dogovora o ceni se zelo verjetno ne bo
ve dral, razen, e mu ostala podjetja ne ponudijo vejega trnega delea,
S katerim si ravno tako lahko poveuje dobiek.
Podjetje, ki ima 40 - 60 % trni dele, drugo najveje podjetje pa je precej
manje (10 - 15 %), je dominantno podjetje, katero doloa trno
dogajanje (Kodak, IBM).
Na trgu se neprestano menja razmerje moi med proizvajalci. V Sloveniji
proizvodnja osveilnih pija, kokta, ledeni aj, voda; "fast food" hrana,
kitajska hrana, smuarske deske, "karving" smui.
TRNI DELEI Coca-Cola 40 % trga osveilnih pija, General-Motor 35 %
trga osebnih avtomobilov, Microsoft - moan na trgu raunalnikih
programov, Intel- velika trna mo na trgu mikroprocesorjev.

Ko imamo na oligopolnem trgu le dve konkurenni podjetji, gre za

DUOPOL (Petrol, Istrabenz).

Kartel OPEC - Organisation of Petroleum Exporting Countries - se dogovarja

o dnevnem obsegu rpanja nafte. e omejujejo obseg rpanja nafte, se
cena nafte via.
lanice OPEC-a: Alirija, Indonezija, Iran, Irak, Kuvajt, Libija,
Nigerija, Katar, Saudova Arabija, Zdrueni arabski emirati,
Venezuela.

Ekonomija
Tjaa Varl

Monopolistina konkurenca
V sodobnem trnem gospodarstvu je mono prisotna tudi monopolistina
konkurenca, za katero je znailno:
1) V panogi je veje tevilo proizvajalcev, ki si med seboj konkurirajo s
podobnimi izdelki.
2) Proizvodi so izredno diferencirani.
- Podjetja se potrudijo, da njihove proizvode prepoznamo po blagovnih
znamkah, saj poudarjajo njihove prednosti, nove lastnosti proizvodov,
funkcionalnost. Potronikom nudijo razline proizvode, s katerimi
zadovoljijo razline okuse. Velikokrat so novosti le v modnih barvah, obliki
artikla. Podjetja na doloeno asovno obdobje spremenijo izbiro modelov, v
okviru modelov vsako leto spremenijo funkcionalne lastnosti in oblikovne
detajle. Primer: obutev za prosti as, za olarje, portnike in ekstremne
portnike.
- Ta oblika konkurence je izrazita v industriji portne obutve, kjer se kupci
velikokrat odloajo za nakup na podlagi blagovne znamke.
- Sem spadajo tudi razne storitve, npr. kozmetini saloni, manje trgovine
oz. pecerije, izdelovalci nakita. Velika prednost te konkurence je, da
poskuajo svoje proizvode locirati im blie potroniku.
- Podjetja imajo velike stroke z oglaevanjem, saj potronike obveajo o
obstojeih in zlasti novih proizvodih. Poskuajo vplivati na kupce in jih
prepriati, da je njihov proizvod najbolji, da je najbolj ustrezen za
zadovoljitev njihove potrebe.
3) Potroniki so zelo dobro informirani o cenah, lahko se racionalno
obnaajo.
4) Vstop v panogo je sorazmerno lahek
Monopolistina konkurenca je zelo podobna popolni konkurenci. Od nje se najbolj
razlikuje v razlikovanju oziroma homogenosti blaga. V popolni konkurenci je blago
popolnoma homogeno, v monopolistini pa izredno diferencirano, predvsem
zaradi reklam, ki poudarjajo blagovne znamke.

Maksimiranje dobika v monopolistini

konkurenci
-

Tudi v tej konkurenci ima proizvajalec padajoo krivuljo povpraevanja, kar

pomeni, da pri viji ceni kupci kupujejo manj, pri niji pa ve, oz. za prve
enote dobrine, za katere kupci priakujejo visoko mejno koristnost, imajo
obutek, da to blago res potrebujejo, so pripravljeni plaati ve.

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Podjetja skuajo pridobiti kupce z razlinimi oblikami necenovne

konkurence, zlasti z oglaevanjem, kjer poudarjajo prednosti svojih
proizvodov, z dodatnimi storitvami za kupce. Proizvajalci ogromno sredstev
namenijo prav za reklamo, poudarjanje svoje blagovne znamke, s katero si
utrdijo poloaj na trgu.

Proizvajalec pri maksimizaciji dobika upoteva krivuljo trnega

povpraevanja in se odloa o obsegu proizvodnje po pravilu MR = MC,
podobno kot monopolist.

Podjetje lahko v kratkem obdobju dosega ekstra dobiek, saj e povpreni

stroki vkljuujejo nek normalni donos na kapital. To pritegne v panogo
nova podjetja, ki poskuajo pritegniti kupce z mono oglaevalsko akcijo,
da jih prepriajo o kakovosti svojih proizvodov. Za uveljavitev svoje
blagovne znamke proizvajalci ... potrebujejo veliko asa in imajo precejnje
izdatke.

Sasoma se del kupcev preusmeri na njihov (novi) proizvod, s tem se

povpraevanje po obstojeih proizvodih ostalih proizvajalcev zmanja. Na
dalji rok se povpraevanje pogosto toliko zmanja, da ti proizvajalci
nimajo ve posebnega (ekstra) dobika. Tudi ob upotevanju pravila MR =
MC, proizvajalec ponudi tako koliino, da dosega ceno, ki pokrije le
povprene stroke. Ker ni ve ekstra dobika, ni ve prave spodbude za
proizvajalce, da bi prihajali v panogo.

Proizvajalce na monopolistinem trgu pri maksimiranju dobika torej ovira

vstop novih konkurentov v panogo, ki obstojee proizvajalce potiska nazaj,
v poloaj brez posebnega dobika.
Podjetja v panogi ne proizvajajo v toki z najnijimi stroki na enoto, kar
pomeni, da je del kapacitet obratov neizkorien.

Primerjava monopolistine /konkurence s popolno konkurenco nam pokae,

da je z vidika strokov monopolistina konkurenca manj uinkovita, saj ne
proizvajajo v toki z najnijimi stroki.

Ekonomske znailnosti razlinih trnih

struktur
Znailnosti
trnih
struktur
tevilo
podjetij v
panogi
Proizvodi

Popolna
konkurenca
Veliko

Homogeni
(popolni
substituti)

Monopolisti
na
konkurenca
Precej

Diferencirani

Oligopol

Monopol

Nekaj

Eno

Homogeni ali
diferencirani

Ni pravih
substitutov

Ekonomija
Tjaa Varl
Ovire za
vstop

Vpliv
podjetja na
ceno
Stopnja
koncentracij
e v panogi
Primeri
trgov

Nobene

Nobene

Ekonomija
obsega

Ekonomija
obsega,
zakonske
omejitve
Velik vpliv ali
regulira cene

Nikakren

Majhen

Znaten

Je ni

Nizka

Visoka

100%

Krompir,
penica,
jabolka

Razne
storitve,
hrana,
oblaila

Avtomobili,
mobilni telefon,
pivo

Fiksni telefon,
vodov, plin

Stopnja koncentracije v panogi

Ko podjetje namerava vstopiti v neko panogo, mora prouiti stopnjo koncentracije
v tej panogi. Pri analizi trga mora preuiti vpliv posameznih podjetij na trno
dogajanje - koncentracijo proizvodnje v panogi.
Uporabljamo tri merila koncentracije:
1) Trni dele najvejega podjetja v panogi
-

Nekatera najbolj uspena podjetja, ki imajo nizke proizvodne stroke, so

konkurente izrinila s trga ali jih kupila in si jih prikljuila, npr. Mercator, ki je
imel 2003 priblino 45 % trni dele v Sloveniji.

VAL MONOPOLIZACIJE, to je prehod malih podjetij v velika podjetja, je

potekal izrazito pred 100 leti - konec 19. in zaetek 20. stoletja, predvsem
v ZDA. Tedaj je 10 velikih podjetij v censkih vojnah uniilo ali si prikljuilo
skoraj 600 podjetij.

Trni delei najmonejih podjetij so bili vasih zelo visoki, od 60 % do 90

%. Danes so trni delei najvejega podjetja v panogi precej manji,
nekatera podjetja pa imajo e vedno velik vpliv na trna dogajanja, npr.
Microsoft je izredno moan na trgu raunalnikih programov.

Monopolizacija je prehod manjih v veja podjetja

2) Trni dele najvejih tirih podjetij v panogi (v %), ali trni dele najvejih
treh, petih, osmih podjetij.

Pogosto nam to merilo koncentracije pove ve, kot trni dele najvejega
podjetja v panogi. Japonska podjetja so pri proizvodnji videorekorderjev,

Ekonomija
Tjaa Varl
televizorjev in avdiovizualnih proizvodov vodilna na svetu, npr. JV C,
Matsushita, Hitachi, Toschiba, Sharp.

V vsaki panogi je e veje tevilo manjih podjetij, ki so pod vplivom velikih

podjetij. Nekateri proizvajalci so prisotni pri ve proizvodih. Za podjetje je
to zelo pomembno, saj se njihova blagovna znamka pojavlja vekrat, kar
pritegne kupca. V Sloveniji npr. Gorenje proizvaja opremo za
gospodinjstvo, televizorje, kuhinje.

3) H-indeks (Herfindahl-Hirschmanov indeks) - to merilo je setevek

kvadratov trnih deleev podjetij v panogi.
t. podjetij v
Posamezni dele
H-INDEKS
H-indeks
SKUPAJ
panogi
1
100 %
1002
1.000
2
100 %
50 % + 50%
502 + 502
5.000
2
100 %
70 % + 30%
702 + 302
5.800
20 % + 10 % + 10% + 400+100+100+250 3.100
4
90%
2
10
10
+ 102 + + 102
100+ 100 .... 100
10.000
50%

Slabosti trnega mehanizma

-

Trg je eden izmed ekonomskih koordinacijskih meh anizmov, ki usklajuje

ponudbo in povpraevanje. Od znanih mehanizmov je najbolji, torej je
bolji od sistema tradicije in plana.
Zaupanje v trg temelji predvsem na konkurenci, ki prisili podjetja k
uinkoviteji proizvodnji in upotevanju elja kupcev. Na trgu je prisoten
zasebni interes, veliko je motivacije, kar se kae v nenehnih inovacijah,
via se ivljenjski standard.
isti trni mehanizem ne zagotavlja dolgorone uinkovitosti , zato na trg
posega drava, z makroekonomskimi ukrepi. Doloa razvojne smernice
drube, skrbi za socialno ravnoteje s sistemom prerazdelitve dohodkov,
spodbuja tehnoloki razvoj, skratka, poskua omiliti slabosti trga.

Slabosti trga
1. Problemi omejevanja konkurence

Kljuni problem trnega mehanizma je problem omejevanja

konkurence. Obstajajo razline oblike nepopolne konkurence: oligopoli,
monopoli, kjer konkurence sploh ni. Na trg posega drava - doloena
podjetja lahko iti pred tujo konkurenco s carinami in drugimi uvoznimi
omejitvami, kar pa dolgorono negativno vpliva na razvoj.
Vasih to, koristi podjetjem, jim vea dobiek, lahko negativno vpliva na
potronike.

Uinkovitost trga - trnih struktur lahko ugotovimo z analizo uinkov

na razline ekonomske osebke: na potronike, podjetja, dravo.
Omejevanje konkurence lahko negativno vpliva na potronika:

Ekonomija
Tjaa Varl

Podjetja v nepopolni konkurenci lahko proizvajajo manje koliine blaga,

po viji ceni.
Proizvajajo z vijimi stroki, saj nepopolna konkurenca ne prisili podjetij,
da bi izkoristila svoje zmogljivosti v toki najnijih strokov na enoto.
Zaradi omejenosti vstopa v panogo prihaja do razlik v ekonomskem
poloaju podjetij, ki delujejo v razlinih panogah. Monopolisti lahko brez
vejih naporov dosegajo ekstra dobiek, nemonopolizirane panoge pa
veliko teje.
Nekatera podjetja, predvsem dominantna, niso prisiljena v hiter
tehnoloki razvoj, kar koduje potronikom, dinamika razvoja
gospodarstva je poasneja.

2. Problem informacij

Na podlagi trnih informacij o trenutnih cenah, strokih, podjetja ne

morejo vselej sprejeti najboljih poslovnih odloitev, saj ne vedo, kako se
bo odloila konkurenca, kako bodo reagirali kupci.
Vsi trni osebki skuajo maksimirati svoje koristi.

Informacije so pomemben proizvodni dejavnik. Zanesljive informacije

pripomorejo k maksimiranju koristi, za dobre informacije pa potrebujemo
as in denar.
3. Nestabilnost trga
-

S trenutnimi informacijami je vasih povezana tudi nestabilnost

trga. Lahko pride do negotovosti ekonomskih osebkov in s tem do velikih
trnih nihanj. Na trno dogajanje vplivajo tudi priakovanja na trgu: e
priakujemo zvianje ali znianje cene, poveanje ali zmanjanje ponudbe,
pride do pekulacij ekonomskih osebkov.
Informacije, ki so lahko tudi napane in priakovanja ekonomskih
osebkov, mono vplivajo na trno dogajanje.

Primer:
Kmetje se odloijo o setvi na podlagi trenutne trne cene, npr. cena koruze je
visoka, zato se kmetje odloijo za setev koruze, opustijo pa setev penice.
Razmerje se ez kakno leto lahko spremeni in bi imeli ve zasluka, e bi sejali
penico, ker je veja ponudba koruze in manja ponudba penice, nakupovalne
navade pa ostajajo nespremenjene.
-

Podraitev proizvoda na trgu lahko pripelje do raznih pekulacij: prodajalci

lahko del proizvodov zadrijo 'v skladiih in akajo na e vejo podraitev,
kupci pa zaradi slabih izkuenj v preteklosti hitro nabavi jo blago, ker
mislijo, da ga bo v prihodnje primanjkovalo. . Lahko je tudi obratno. V
priakovanju znievanja cene proizvajalci hitro prodajo blago, v strahu, da
se bo trna cena e niala. To lahko privede v zelo visoko inflacijo.

4. Problem javnih in kolektivnih dobrin

Ekonomija
Tjaa Varl

Trg ni uinkovit na podroju kolektivnih in javnih dobrin:

infrastruktura, obramba, razne javne slube, gasilci, policija. Te dobrine
potrebujemo vsi, zato o njih odloamo skupaj, ko se odloamo o njihovem
financiranju.
Javne dobrine imajo koristi za iro drubeno skupnost

Koristi od javnih dobrin so ire, dobrine hkrati lahko uporablja ve ljudi .

Posameznik ne more vplivati na uporabo javnih dobrin, javna razsvetljava
je .za vse prebivalce, vojska brani vse prebivalstvo, policija skrbi za varen
promet vseh. Seveda drava poskua javno porabo zmanjati z vse vejo
privatizacijo javnih podjetij in zavodov, npr. v zdravstvu in olstvu.

5. Onesnaevanje okolja
-

Trg je neuinkovit pri negativnih stranskih uinkih proizvodnje, kateri

onesnaujejo okolje: problem nevarnih odpadkov, prahu, smoga, odpadnih
vod.
Za podjetja je najceneje, e odpadke odlagajo v okolico, brez dodatnega
preievanja. To seveda ni sprejemljivo za iro drubeno skupnost, zato
mora posredovati drava, z netrnimi ukrepi, predvsem z raznimi predpisi.
Skrb za isto okolje zmanjuje dobike nekaterim podjetjem
Proces onesnaevanja okolja zahteva netrne ukrepe drave: s predpisi
zahteva prenehanje dejavnosti, ki povzroajo onesnaevanje, predpie
standarde
Trg sam ne zagotavlja, da bodo podjetja vlagala v razvoj v vseh krajih
enako, zato nekatera podjetja zaostanejo v razvoju in regije morajo same
poskrbeti zase. Problem je tam, kjer so vasih imeli naravne vire, sedaj pa
jih ni ve, niti niso razvili novih dejavnosti.
Nekatera podjetja so neuspena tudi zaradi nesmotrnih poslovnih
odloitev.
Konkurenna sila ekonomske osebke prisili v racionalne odloitve, ki so
lahko dolgorono tudi napane. Ne prisili pa vseh, da bi varevala in
vlagala.

Razdelitev
-

RAZDELITEV je druga faza reprodukcijskega procesa v ekonomskem

kronem toku. Zelo tesno je povezana s proizvodnjo in je okvirno je
doloena v proizvodnji, saj je odvisna od uspenosti proizvodnje. Veja
proizvodnja pomeni ve dobrin, veje angairanje v procesu proizvodnje pa
za ekonomske osebke pomeni ve dohodka, s katerim kupujemo dobrine. V
fazi razdelitve preko dohodkov proizvode na nek nain porazdeljujemo med
razline ekonomske osebke.

Ekonomija
Tjaa Varl
-

V razdelitvi se DELIJO DOHODKI: plaa (mezda), profit, obresti, renta med

posameznike in skupine, ki sodelujejo v proizvodnji.

Razlini vidiki in plati razdelitve

Razdelitev v ojem smislu pomeni delitev dohodkov med posameznike,
glede na njihovo vlogo v proizvodnji, to je glede na delovno mesto,
funkcijo, odgovornost, angairanost posameznika v proizvodnem
procesu. Z denarnim dohodkom kupimo potrone dobrine, ki se tako
posredno razdelijo med posameznike.
Razdelitev v irem smislu pomeni delitev proizvodnih sredstev, orodja,
strojev in delovnih mest med panoge in podjetja. Koliko bomo v fazi
razdelitve dobili dohodka, je torej odvisno tudi od tega, v kateri panogi,
podjetju delamo.
DVE PLATI RAZDELITVE:

Drubena plat razdelitve

-

Med posameznike se razdeljuje neto produkt

Ko druba pokrije enostavno reprodukcijo, to pomeni, da zagotovi sredstva
za proizvodnjo v enakem obsegu, ostanejo neto dohodki, ki jih razdelimo.
Ta razdelitev oblikuje razredne odnose v drubi, lovek pridobi nek
drubeni status. Ljudje z visokimi dohodki imajo viji drubeni status, ljudje
z nizkimi dohodki, so v najnijem razredu. pri tem je treba upotevati tudi
kdo je lastnik: proizvodnih dejavnikov - lastniki imajo veji vpliv, ugled, viji
drubeni status.

Materialna plat razdelitve

-

Tu gre za razdelitev bruto domaega proizvoda - vseh proizvedenih dobrin

med potronike.
Zagotoviti moramo skladnost kupnih in blagovnih skladov - ponudba in
povpraevanje morata biti usklajena.

Pomen razdelitve za posameznika

Razdelitev ima za posameznika reproduktivno in stimulativno funkcijo

Reproduktivna funkcija
-

Dele dohodka, ki ga posameznik dobi v fazi razdelitve, omogoa obstoj

proizvajalca, njegove druine. Z dohodki si kupi dobrine za obnovo svoje
energije.
S tem, ko posameznik sodeluje v procesu proizvodnje, dobiva za svoj trud,
as, ideje, plailo - plao. Lahko je udeleen tudi pri delitvi dobika.

Stimulativna funkcija

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Delovanje proizvajalca je neposredno povezano z njegovim deleem, ki ga

dobi za svoj prispevek v proizvodnji. Veji dele dohodka zagotavlja bolje
zadovoljevanje potreb, kar ga bo spodbudilo, stimuliralo, da bo e ve
prispeval k proizvodnji.
Udeleenci v proizvodnem procesu dobijo za veji trud, za ve dela, tudi
ve plaila. To delavce veinoma spodbuja, da se v proizvodnem procesu
e bolj angairajo.

Vodstvo podjetja mora torej za pozitivno razpoloenje zaposlenih, za motivacijo

delavcev, poskrbeti tudi s tem, da so le-ti nagrajen i skladno z njihovim
prispevkom v procesu proizvodnje. Poleg delea v razdelitvi stimulira delavca k
boljemu delu e:
- Monost napredovanja
- Dobri odnosi med delavci med delavci in zaposlenimi
- Monost soodloanja
- Dobra organizacija dela
- Spodbujanje inovacij.
.

Razdelitev mora zagotoviti nemoten potek vseh faz reprodukcijskega

procesa - usklajevati se mora z ostalimi fazami ekonomskega kronega
toka.
Razdelitev materialnih
pogojev dela orodja,
stroje razdelimo po
panogah
-

PROIZVODNJA
RAZDELITEV

Denarnih
dohodkov, s
katerimi si kupimo
potrone dobrine

V procesu proizvodnje se okvirno doloi razdelitev

Razdelitev ima povratni vpliv na proizvodnjo, razdelitev stimulira
proizvajalce k boljemu delu, bolj uinkovitemu gospodarjenju med
proizvodnjo in razdelitvijo je torej tesna povezava.

Ekonomija
Tjaa Varl

Razdelitev neko in danes

V NATURALNI PROIZVODNJI, npr. v praskupnosti je bila razdelitev jasna.
Dobrine so delili neposredno po potrebah. V centralno-planskem sistemu
so delee proizvajalcev in potronikov doloali plansko.

V BLAGOVNI PROIZVODNJI pa je razdelitev bolj zapletena, saj poteka preko

trga. Podjetja s prodajo svojih izdelkov na trgu dobijo prihodek. Iz njega
pokrijejo materialne stroke proizvodnje, del gre za akumulacijo investiranje, del za osebno potronjo - osebna potronja zaposlenih. Del
prihodka gre preko davkov prebivalstva in podjetij, npr. davek na dobiek,
davek na dodano vrednost, davek na izplaane osebne dohodke, v dravni
proraun. S temi sredstvi drava krije skupne in splone potrebe. Del
prihodka pa se razporedi med posameznike v obliki pla. Razdelitev danes
ni tako jasna kot neko.
-

Od razdelitve dohodkov je odvisna tudi kupna mo prebivalstva. Pri nizkih

dohodkih je majhna. Zato v meanih gospodarstvih oziroma v sodobnih
trnih gospodarstvih, v razdelitev posega drava. Premoneje
obremenjuje z vijimi davki uporablja progresivno obdavitev, kot je npr.
dohodnina in prerazdeljuje dohodke revnejim, tako da revneji sloj manj
obdavi. Prerazdelitev dohodka je tudi v obliki socialnih podpor
najrevnejim, s podporami nezaposlenih.
S tem drava zagotavlja vejo socialno varnost, prepreuje nemire,
stavke, omogoa vejo gospodarsko rast. V sodobnem trnem
gospodarstvu se delitev dohodka opravi v podjetju.

Podjetje izkupiek od prodanih proizvodov porabi za obnovitev

proizvodnega procesa - nabavi proizvajalna sredstva in najame
delovno silo, ki dobi PLAO.
Viina plae je dogovorjena vnaprej in je odvisna od priakovane
produktivnosti dela, od cene proizvodov in od strokov.
Novo delovno silo podjetje dobi na trgu delovne sile, ki ima nekaj posebnosti:
-

Trg delovne sile ni enoten je segmentiran glede na razline poklice. V

vsakem segmentu vlada razlina konkurenca, saj delovna sila ni
homogena. Razlikuje se po izobrazbi, sposobnostih, izkunjah. Najbolj
konkurenni so manj kvalificirani delavci, zato je cena njihovega dela nija.
Manja konkurenca obstaja v segmentu visokoolske izobrazbe, npr.
zdravniki, pravniki, zato prejemajo vijo plao.
Na trgu ni isto prostega oblikovanja delovne sile , ker na trgu nastopajo
tudi sindikati, ki zastopajo interese delavcev. V panogah, kjer so delavci
dobro organizirani, imajo mone sindikate, dosegajo tudi vije plae

Ekonomija
Tjaa Varl

Mezda
-

Mezda je plailo delavcu za storitve njegove delovne sile, plailo za

njegove fizine in umske sposobnosti, ki jih uporablja v proizvodnem
procesu

Delovna sila ustvarja novo vrednost del nove vrednosti si prisvaja

kapitalist v obliki dobika, del za vrednost njegove delovne sile pa dobi
delavec v obliki MEZDE

MEZDA (wage): plailo fizinih proizvodnih delavcev

PLAA (salary): plailo uslubencev oz. uradnikov

Gospodarska vloga mezde

Mezda ima za vsako gospodarstvo velik pomen, saj ne predstavlja le dohodkov
oz. sredstev s katerimi se preivljamo
Za podjetja predstavlja proizvodni stroek
Predstavlja kupno mo prebivalstva, ki preko povpraevanja vpliva na
celotno gospodarstvo
Pomeni oz. predstavlja nek druben status

Denarna nominalna mezda:

-

Denarna mezda je izraena vrednostno

Denarna mezda je znesek denarja (plaa), ki ga dobi delavec za svojo
delovno silo
Izraena je v denarju - s tem denarjem si delavec po trnih cenah kupi
ivljenjske potrebine

Primer:
Delavec dobi za enomeseno udelebo v proizvodnem procesu npr. za 22
delovnih dni, neto plao oz. mezdo v viini 800, kar predstavlja denarno mezdo.
S tem si kupi dobrine za preivetje.

Realna stvarna mezda

-

Ker se cene na trgu spreminjajo, se viajo ali niajo, nam denarna mezda
ne pove dovolj, ne pokae nam koliko dobrin lahko kupimo v doloenem
obdobju, zato je pomembno, da poznamo realno mezdo, ki nam pokae
koliko dobrin lahko kupimo z denarno mezdo
e elimo primerjati plae v razlinih obdobjih v nekem gospodarstvu ali
elimo prikazati trend gibanja pla v nekem gospodarstvu moramo
uporabiti realno mezdo

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Realna mezda je koliina dobrin, ki jih lahko kupimo z nominalno mezdo

Je dejanska kupna mo nominalne mezde
e cene v nekem obdobju naraajo hitreje kot nominalne mezde, se
realna mezda zniuje in obratno

Ekonomija
Tjaa Varl

IZRAUN REALNE MEZDE

-

Inflacija je prisotna v vsakem gospodarstvu (v Sloveniji 2007 5,8%)

Realno mezdo lahko izraunamo tako, da med seboj primerjamo koeficient
rasti pla s koeficientom rasti cen ali indeks rasti nominalnih pla z
indeksom rasti cen

Realna mezda =
KOD koeficient rasti osebnih dohodkov
-

Realna mezda se povea e je K > 1, I >100

Realna mezda ostaja nespremenjena, e je K = 1, I = 100
Realna mezda se zmanja, e je K < 1, I < 100

Mezda glede na nain obraunavanja

Podjetja lahko razlino obraunavajo mezdo, odvisno od narave dela. Delavec je
lahko plaan glede na as, ki ga preivi na delovnem mestu ali po uinku. Glede
na nain obraunavanja loimo asovno in kosovno mezdo.
ASOVNA MEZDA:
- Delavec je plaan po asu, ki ga preivi na delovnem mestu
- Tak nain obraunavanja je primeren za dela, ki jih teko merimo uinke,
npr. delo v pisarni
- Slabost je v tem, da teko loimo slabega delavca od dobrega
- Podjetnik mora delavca stalno kontrolirati
KOSOVNA MEZDA mezda na akord
- Mezda se izplauje na podlagi uinka, to je koliine proizvodov, ki ih naredi
delavec
- Ta nain obraunavanja mezde povea storilnost, saj veje tevilo
proizvedenih kosov pomeni veji zasluek
- Podjetnik mora kontrolirati predvsem kakovost proizvodov
Norma:
- Je koliina dela, ki ga mora delavec opraviti v doloenem asu
- Ne sme biti previsoko postavljena
- Previsoka postavljena norma lahko negativno vpliva na kvaliteto dela in s
tem na kvaliteto proizvodov, saj delavec v elji po im vejem uinku zane
delati povrno
- Po navadi si podjetnik postavi za cilj kombinacijo nekih elenih rezultatov:
im veja proizvedena koliina
Ustrezna kakovost proizvodov
Doseganje natannih dobavnih rokov

Ekonomija
Tjaa Varl
Mezde imajo spodbujevalno funkcijo, zato mora biti viina mezde povezana z
delovnim uinkom rezultatom.

Bruto in neto plaa

-

Stroek podjetja je bruto plaa

e od bruto plae odtejemo prispevke:
- Za zdravstveno varstvo
- Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
- Za zaposlovanje
- Za starevsko varstvo
= NETO PLAA, iz katere morajo zaposleni palai e:
- Davek na dogodek oz. dohodnino, ki ima progresivno naraajoo
lestvico obdavitve (vija je plaa, veji procent davka plaamo)
= RAZPOLOLJIV OSEBNI DOHODEK

Struktura mezde
1. Osnovna plaa
- Temelji na kolektivni pogodbi, ima 1-7, 8, 9 razredov, ki temeljijo na
izobrazbi
- Odvisna je od:
Zahtevnosti dela
Izobrazbe
- Osnova za razne dodatke: nono delo, nadurno delo, hrup, psihofizine
obremenitve
2. Stimulacija
- Stimulacija je nagrada za kvalitetno opravljeno delo in je lahko
individualna in skupinska
- Posameznike ali skupine veemo na ekonomske uinke, npr. na
proizvedeno koliino, realizacijo. e smo pri proizvodnji, prodaji bolj
uspeni, smo bolje nagrajeni.
3. Udeleba na dobrem poslovnem rezultatu
- Ob ugotovitvi uspenosti poslovanja, ob koncu leta, podjetja vasih
izplaujejo:
Boinico - ni odvisna od uspeha podjetja, je za vse enaka, v obliki
enkratnega zneska (v letu 2000 jo je dobilo okrog 10 % delavcev).
13. ali 14. plaa znesek je izraen v %, vezan je na poslovni
rezultat in je odvisen od osnove posameznika.
4. Ugodnosti
- Doloene ugodnosti podjetje zaposlenim ne daje v oblike pla, temve v
obliki:
Popustov pri nakupu njihovih proizvodov in korienju storitev, npr.
ceneji elezniki in avtobusni prevoz,
Monost dodatnega brezplanega izobraevanja,
Ceneje letovanje v njihovih poitnikih kapacitetah, otroko varstvo
v podjetju (zelo redko),

Ekonomija
Tjaa Varl

Dodatno zdravstveno ali pokojninsko zavarovanje,

Menederjem nudijo korienje osebnega avtomobila v osebne
namene.

Trg delovne sile

Na trgu delovne sile se sreujeta ponudba, ki jo tvorijo iskalci zaposlitev in
povpraevanje, ki ga tvorijo delodajalci, ki iejo delovno silo.

Znailnosti povpraevanja po delovni sili

-

Podjetnik uporablja razlino kombinacijo proizvodnih dejavnikov v

proizvodnji, zato pri zaposlovanju upoteva produktivnost delovne sile

Urna
postavka
W
Ker je mejna produktivnost prvih enot dela precej visoka, je podjetnik za
prve enote dela pripravljen palai ve
Za vsako naslednjo enoto dela, ki mu prinaa manjo mejno produktivnost
(koristnost), je pripravljen plaati manj zato je krivulja D padajoa (zakon
D
padajoa mejne koristnosti)

Enote

Znailnost ponudbe delovne sile

dela L
-

Ponudba delovne sile ima nekaj posebnosti

Krivulja je najprej vodoravna in predstavlja minimalno mezdo, pod katero

delavci niso pripravljeni delati, delodajalec pa jo je dolan izplaati
Potem krivulja naraa (od toke A), kar pomeni, da zaposleni za ve dela
dobi veje plailo
Pri neki toki (B), pa se krivulja zane obraati nazaj ta meja je pri
posameznikih razlina, razlikuje se tudi pri razlinih narodih. Odvisna je od
njihovih elja preferenc. Japonci in Ameriani delajo veliko, pri njih je
mono prisoten materializem in pride do zasuka krivulje v levo pozno ali pa
sploh ne pride

Ekonomija
Tjaa Varl

Urna
postavka
W

Enote
dela L
Z vianjem ivljenjskega standarda elimo delati manj, elimo imeti ve prostega
asa, da uivamo sadove svojega dela krivulja se obrne nazaj v levo stran (B)
- Danes delavci pod neko minimalno mezdo niso vel pripravljeni delati
Minimalne mezde doloa sindikat s kolektivno pogodbo
KAJ VPLIVA NA PONUDBO DELOVNE SILE
tevilo prebivalstva
Dele aktivnega prebivalstva
tevilo delovnih ur (na teden, mesec), prazniki, dopusti
Kvaliteta dela delavcem organizacija proizvodnega procesa, zastoji,
remonti, motiviranost delavcev
Ravnoteje delovne sile
Urna
postavka
W

Enote
dela L
-

Na trgu delovne sile se oblikuje splona raven mezde

Med mezdami nastajajo razlike cena olanih kadrov je visoka, z visokim

zaslukom kompenzirajo izgubljeni zasluek v asu olanja in stroke
olanja oportunitetni stroek

Ekonomija
Tjaa Varl

Nekatera dela so kljub temu, da ne zahtevajo visoke izobrazbe dobro

plaana, ker so pogoji dela izredno zahtevni, npr. delavci na naftnih
ploadih
Razlike v mezdi naj bi poravnale razlike v delu, kot so ropot, umazanija,
psihini napor, velik fizini napor

Razlike v plaah naj bi:

- Nadomestilo za stroke dolgega olanja
Stroki olanja, izgubljeni dohodek v asu olanja
- Neprijetnosti na delovnem mestu: umazanija, ropot, izjemne psihine in
fizine obremenitve
- Pri nekaterih poklicih je ponudba omejena, njihov sindikat je moan, zato
dosegajo vije mezde
Na dolgi se oblikuje ravnotena mezdna struktura, ki temelji na ponudbi in
povpraevanju po delavcih in na kompenzacijskih razlikah.

Vloga sindikatov pri mezdah

-

Na trg delovne sile posegajo sindikati in drava

SINDIKATI so predstavniki delavcev, ki se borijo za pravice delavcev in imajo

doloene vlogo pri oblikovanju mezd.
- Sindikati so najvekrat organizirani po dejavnostih Nekateri so zelo moni,
npr. Fides in pri pogajanjih z delodajalci dosegajo dobre dogovore.
Rezultat pogajanj je kolektivna pogodba, v katero zapie jo dogovore. Dostikrat
pri pogajanjih sodeluje tudi drava, deluje kot posrednik in oblikuje ustrezno
zakonodajo. Njen interes je, da pogajalski strani im prej doseeta dogovor in ne
vzpostavljata napetosti.

Kolektivna pogodba:
V kolektivni pogodbi so zapisane pravice in dolnosti delavcev in
delodajalcev, ki se jih morajo vsi drati.
Imamo: splono, panono in podjetniko kolektivno pogodbo.
Panone in podjetnike kolektivne pogodbe lahko vsebujejo enake ali bolje
pogoje za delavce, kot so opredeljeni v sploni kolektivni pogodbi, ne sme pa
vsebovati doloil, ki so za delavca slaba.
Kolektivna pogodba doloa:
- razpone pla med posameznimi plailnimi razredi (1 - 7,8,9)
- pravice in dolnosti delavcev: dopuste, izredne dopuste, malice,
prevoz na delo, regres, bolovanje, solidarne pomoi, jubilejne nagrade (10,
20 let slube), odpravnine, akanje na delo ....

Ekonomija
Tjaa Varl
Sindikati delujejo v interesu delavcev, zavzemajo se za bolje delovne
pogoje in za zvievanje mezd - pritiskajo na poveanje standardnih mezd.

UKREPI, ki jih sindikati uresniujejo s pomojo drave, z namenom

poveevanja mezd:
1.
-

Poskuajo OMEJITI (zmanjati) PONUDBO delovne sile:

uzakonitev maksimalnega oz. krajega delavnika
omejitev pritoka delovne sile iz tujine (npr. pridobitev delovne vize)
dalje izobraevanje
omejevanje nadurnega in pogodbenega dela
pred leti je bilo v Sloveniji aktualno predasno upokojevanje

2. Skuajo vplivati na POVEANJE POVPRAEVANJE po delovni sili:

- zavzemajo se za ukrepe, ki itijo domao industrijo (npr. uvedba carin na
kratek
- rok, razni administrativni ukrepi
- znia obdavevanje izplaanih pla
- vpliva na teajno politiko, s katero poveuje izvoz
- omejitev sive ekonomije

Poveano povpraevanje
in zmanjanje ponudbe
delovne sile

Skozi zgodovino so organizirani delavci hitreje dosegli bolje pogoje dela, kraji
delovni as, vije mezde. Povprene mezde so v panogah, ki imajo dobre
sindikate, vije kot v drugih panogah.
SINDIKATI SE POGAJAJO Z DELODAJALCI:
Pogajalski strani sta:

Sindikat in gospodarska zbornica Slovenije, kot zagovornik delodajalcev v

gospodarstvu

Sindikat in pristojno ministrstvom kot zagovornik delodajalcev

negospodarstvu

Ekonomija
Tjaa Varl

Dobiek profit
Znailnost in sestava dobika
Dobiek je dohodek podjetnika oz. lastnika kapitala, ki ga dobi za svojo
organizacijsko in upravljavsko funkcijo ter nagrada za tveganja, ki jih
prevzema
Dobiek je del dodane vrednosti
Podjetnik s prodajo proizvodov ustvarja PRIHODEK:
PRIHODEK (celotni iztrek)
- MATERIALNI STROKI (predmeti dela)
- AM (delovna sredstva)
= ISTI DOHODEK OZ. DODANA VREDNOST

DOBIEK (profit) -25% davek iz

dobika
Lastniku kapitala

PLAA
(mezda)
delavcu
OBRESTI
(za izposojeni
kapital)

(ISTI)
PODJETNIKI
DOBIEK

Osebna
Akumulaci
potronja
ja
S celotnim iztrkom pokrijemo nastale stroke in dobimo dodano vrednost, ki je
namenjena za izplailo pla, ostanek pa je dobiek.
Ker je dodana vrednost sestavljena iz pla in dobika, so lastniki kapitala na
raun veanja dobikov zmanjevali plae delavcem. Zato je marksistina teorija
poudarjala izkorievalsko naravno dobika oz. kapitala.
S tem se kae tudi razlien razredni poloaj delavcev in kapitalistov. Vsak eli
zase veji dohodek.
Vendar bi o izkorievalskem odnosu lahko govorili, e bi podjetnik ves dobiek
porabil za osebno potronjo in ni za akumulacijo. Temeljna funkcija dobika pa je
ravno akumulacija - podjetniki morajo del dobika vlagati nazaj v podjetje, ga
akumulirati, da ostajajo konkurenni. V tem primeru pa ne moremo govoriti o
izkorianju.

Ekonomija
Tjaa Varl

Sestavljenost dobika
Podjetnik dostikrat za zagon proizvodnje, za akumulacijo, nima dovolj lasnih
sredstev, zato si mora kapital izposoditi, znesek obresti za najeti kapital mu
zmanjuje doseni dobiek.
Zato lahko reemo, da je dobiek sestavljen iz dveh delov:

En del je namenjen pokrivanju obresti za izposojeni kapital

e ima podjetnik dovolj lastnega kapitala, pa podjetnik dela primerjavo,

koliko bi s kapitalom lahko zasluil, e bi ga vloil v banko, namesto da bi
ga vloil v proizvodnjo.
Drugi del je podjetniki dobiek, ki je nagrada - plailo za podjetnikovo
organizacijsko, upravljavsko funkcijo, za njegovo tveganje. Za izvajanje
vseh teh funkcij lahko podjetnik najame menederje.
EKONOMSKE FUNKCIJE DOBIKA
1. Je vir samofinaciranja pospeuje akumulacijo lastnih prihrankov in s tem
spodbuja razvoj podjetij
2. Je merilo investiranja podjetniki se odloajo o nalobah glede na
priakovano profitno mero (donosnost) e je profitna mera veja od
obrestne mere vemo, da smo denar uspeno investirali.
3. Je merilo uspenosti poslovanja podjetja podjetniki nerentabilne obrate
prestrukturirajo ali odprodajo.
Znailnost dobika ( v primerjavi z mezdo)

Plae mora podjetnik izplaati v dogovorjenem roku, skladno s kolektivno

pogodbo in so znane vnaprej, tudi e proizvodov e ni prodal. Prevzema
komercialno tveganje, saj profila e ni. Zanj je mezda vedno stroek.
Dobiek je zanj vedno ostanek istega produkta (rezidual)- najprej
izplaamo plae, odvisen je od obsega prodaje, doseene cene na trgu in
strokov. Znan je ele ex-post, po obraunu poslovanja in je zato negotov.
V primeru neuspenega poslovanja proizvajalec ne dosega niti istega
dohodka, ki bi pokril plae- ustvarja IZGUBO (zmanjanje lastnega kapitala)
KOT PRAVI DOBIEK, smatra podjetnik tisti del, ki mu ostane, ko poravna
obresti in po plailu menederjev ( e jih najame za opravljanje njegovega dela) obresti in plailo menederjev so za njega vedno stroek.
Ta del dobika, ki presega nek normalen dobiek (ostanek) je PRESEEN ali
EKSTRA DOBIEK. Je dejansko plailo za podjetnitvo (pravo idejo) in tveganje!

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekstra dobiek
Konjukturni ekstra dobiek
Konjuktura: ugodna trna situacija, ko se neko blago dobro prodaja, po njem je
veliko povpraevanja, cena je visoka in podjetnik dosega konjukturni ekstra
dobiek.
VIR: zunanji trni dejavnik vpliva predvsem na CENO
Normalna ravnotena konkurenna cena:
povrnitev
strokov

normalni
dobiek

povrnitev
strokov

normalni
dobiek

EKSTRA
DOBIEK

Vija monopolna ali trenutna

konjukturna cena

Konjukturni ekstra dobiek

-

Je zaasen drugi proizvajalci zanejo posnemat uspene proizvajalce

(najbolj pogosto v modni industriji), sasoma se povea ponudba in cena
se znia

Monopolni ekstra dobiek:

-

Trajneji od ko konjukturnega
Omeji ga lahko drava
Proizvajalec ga dobiva toliko asa, dokler obstaja monopolni poloaj, ko so
cene precej vije od strokov.

VIR OBEH DOBIKOV

- Vija cena, ki je vija od normalne konjukturne cene ravnotene cene
- Na ceno vplivajo zunanji trni dejavniki

Tehnoloki- inovacijski ekstra dobiek

-

Tu gre za znianje strokov zaradi nove tehnologije ali organizacijskih

inovacij
Zniajo se stroki na enoto in s tem je veji dobiek
Gre za notranje dejavnike znievanje strokov zaradi inovacij
Je zaasen, dokler tudi drugi podjetniki ne uredijo inovacij in s tem zniajo
stroke
Cena se potem znia na raven novega obsega strokov in normalnega
dobika ekstra dobiek je odpravljen

Ekonomija
Tjaa Varl

Obiajni proizvodni
stroki

Normalni
dobiek

Zniani
proizvodni
stroki

Tehnoloki
ekstra dobiek

Zniani
proizvodni
stroki

Normalni
dobiek

Normalna konkurenna
cena

Normalni
dobiek

Normalna konkurenna
cena

Zniana cena - odpravljen

tehnoloki dobiek

Spreminjanje normalne cene skozi as

-

Normalna cena se spremeni samo ob vejih tehnolokih spremembah

Cena

as - t
-

Nivo normalne cene bo padel, e bodo vsi proizvajalci uvedli tehnoloko

spremembo in s tem zniali povprene stroke
V primeru, da tehnoloke spremembe uvedejo samo posamezni proizvajalci
se normalna cena e ne bo zniala, ampak bodo le ti proizvajalai z nijimi
stroki kot ostali in tako dosegali tehnoloki ekstra dobiek

Upravienost ekstra dobika

-

Tehnoloki ed. je opravien saj gre za znianje strokov, za inovacije, za

manjo porabo P. D. kar je drubeno zaeleno
Konjukturni e. d. je zaasen zaradi mobilnosti P. D. je opravien ker
koristno usmerja P. D. v proizvodnjo dobrin po katerih najbolj povpraujemo
in je pomemben mehanizem usklajevanja ponudbe in povpraevanja.
Monopolni e. d. je neopravien, zaradi vije cene se zmanja blaginja
potronikov, pomeni neenakopraven poloaj med proizvajalci v posameznih
panogah. Je trajni nedelovni dohodek, ki pomeni monopolno izkorianje
porabnikov in alokativna funkcija trga ne deluje

Ekonomija
Tjaa Varl

Renta
-

Je dohodek, ki ga dobi lastnik redkega proizvodnega dejavnika, ki ga ni

mogoe obnavljati ali iriti (tipien primer je zemljie)
Lastnik zemljia da zemljo v najem, npr. za proizvodnjo hrane za
uporabo (najem) zemljia zarauna najemnino RENTO (=cena za
uporabo zemljia)

OD ESA JE ODVISNA VIINA ZEMLJIKE RENTE

- Od ponudbe in povpraevanja po zemljiih in od kvalitete zemljia

Zemlji
ka
renta

Toga
(neelastina)
ponudba
omejenih
plodnih
zemlji
Zaradi naraanja tevila prebivalstva, naraanja
potreb
po hrani, lahko
sklepamo, da se bo renta v prihodnosti poveala
R
D1
1

Absolutna in diferencialna renta

D
-

Zemljia, ki jih dajejo lastniki v najem se med seboj razlikujejo po:

Povrin
Rodovitnosti
Oddaljenosti od tria a
zemlje stroke na enoto proizvoda, pridelki
Zaradi tega imajo proizvajalci razline
pa se na trgu prodajajo po isti ceni
Zato v kmetijstvu loimo dve renti

ABSOLUTNA RENTA:
- Dobi jo vsak lastnik zemlje, ki zemljo da v najem, tako lastniki dobrih
zemlji, kot tudi lastniki najslabih zemlji
DIFERENCIALNA RENTA:
- Dobijo jo lastniki boljih, rodovitnejih zemlji, ki so blije pomembnim
trgom in zemljie dajo v najem
-

Cena pridelkov z boljih zemlji, kot tudi cena pridelkov s slabih zemlji
je na trgu enaka

Ekonomija
Tjaa Varl
Tako je pri pridelkih s plodnejih zemlji veja razlika med izkupikom in
stroki to razliko si prisvajajo lastniki teh zemlji, imenujemo jo
diferencialna renta

A B S O L U T N A R E N TA
cena
renta

Zemljie A

Zemljie B

Zemljie C

DIFERENCIALNA
RENTA

DIFERENCIALNA
RENTA

DIFERENCIALNA
RENTA

Zemljie D

Proizvodni
stroki

Proizvodni
stroki

Proizvodni
stroki

Proizvodni
stroki

NAJBOLJE
ZEMLJIE
-

NAJSLABE
ZEMLJIE

Za razlina zemljia dobivajo lastniki razline rente (zakupnine)

Proizvajalec na zemljiu A, ki je najbolje zemljie ima najnije stroke
pridelave:
Ker ima bolj rodovitno zemljo, za katero je potrebno manj gnojil, ni
potrebo namakanje ima velik hektarski donos
Ali pa je zemljie blizu trga, ima nije transportne stroke, zato
plauje lastniku zemlje najvijo diferencialno rento
Lastnik najslabega zemljia D, ki da zemljo v najem ne dobi diferencialne
rente, ampak samo absolutno rento, kot vsi ostali lastniki
Niji stroki torej izhajajo iz zemlji in ne iz neke nadpovprene
sposobnosti proizvajalca, zato to razliko dobi lastnik kot diferencialno rento
Proizvajalec dobi dobiek, e pravilno obdeluje zemljo

SESTAVLJENOST CENE V KMETIJSTVU

Stroki
stroki
-

Cena v
industriji

dobiek

Cena v
kmetijstvu
S prodajo proizvodov proizvajalec krije materialne stroke, amortizacijo,
plae in stroke najemnine, zase pa pridobi dobiek
Renta je nadgradnja cene v kmetijstvu, je izkljuno dohodek od lastnine
zemlje, ki je v najemu in je redek proizvodni dejavnik
dobiek

renta

Ekonomija
Tjaa Varl

KAJ VPLIVA NA TRG ZEMLJI IN VIINO RENTE

-

Povpraevanje po zemlji, cena zemlji je odvisna od ve

dejavnosti
Potreba po kmetijskih pridelkih
Od kmetijske politike drave
Od tehnolokega napredka, ki vpliva na obseg pridelka
Od razvitosti prometnih zvez in prevoznih sredstev (velik vpliv na
stroke)
Od vkljuitve rodovitnejih zemlji na drugih celinah (pade cena pri
nas)
Ve kapitala vlagamo v bolja zemljia in jih tudi bolj intenzivno
obdelujemo

Druge vrste rent

-

Renta se pojavi vedno, ko v gospodarski dejavnosti sodelujejo omejeni

naravni viri, ki jih ne moremo poljubno proizvajati

1)
2)
3)
-

Gradbena mestna renta

Zaraunava se mestne povrine
V nakupovalnih srediih bo vija, na obrobju bo nija
V srediu mesta bo draji najem stanovanja
Turistina renta
V krajih kjer je velik dotok turistov (Bled, Bohinj, Postojnska jama)
Rudnika renta
Za kopanje rude moramo plaati rento, ki je odvisna od lokacije in
bogatosti rude

Ekonomski pomen rent

-

Renta je dohodek od lastnine redkega proizvodnega dejavnika

Je nedelovni dohodek lastnika oz. je cena za uporabo redkega
proizvodnega dejavnika
Nedelovni dohodek mono drai kmetijske pridelke in so dileme o
opravienosti rent s socialnega vidika, zato nekateri predlagajo
visoko obdavitev rent

POZITIVNI UINKI RENTE:

- Ker moramo rento plaati znamo bolj ceniti zemljie in ga bolj racionalno
uporabljati
- V predelih, ki so gosto naseljeni je renta relativno visoka
Zemljo obdelujejo
Uporabljajo kulture z visokim kulturnim donosom
A Ameriki imajo bolj ekstenziven nain pridobivanja hrane
- Renta nas sili k bolj varni uporabi proizvodnih dejavnikov in prepreuje
razsipavanje z naravnimi viri
- Iemo nadomestne vire, vlagamo v novo tehnologijo

Ekonomija
Tjaa Varl

Podraitev nafte razvoj tehnologije

Renta je pomemben ekonomski alokacijski instrument
Ve vlagamo tja, kjer je renta visoka

Obresti in obrestna mera

-

Podjetnik potrebuje za organiziranje proizvodnje kapital s katerim nabavi

proizvodne dejavnike, del denarja si mora tudi vekrat izposoditi od
drugih ekonomskih subjektov, ki imajo prihranke (banke)

OBRESTI:
- Cena, ki jo podjetnik plaa za zaasno uporabo prihrankov drugih
1) Dohodek lastnika denarja, ki le-tega trenutno ne potrebuje in ga nekomu
posodi, za uporabo denarja pa zarauna neko nadomestilo obresti

Podjetnik plaa obresti on vrailu, na kocu posojila ali redno skupaj z

anuitet (obrok), na primer meseno

OBRESTNA MERA:
- Cena za izposojeno denarno enoto, ki jo plaa podjetnik, izraena je v
procentih

e je obrestna mera 15% pomeni, da mora kreditojemalec plaati 15 stotin

obresti na leto

RAZLOGI ZA ZARAUNAVANJE OBRESTI

2) Posojilodajalec se odpove uporabi prihrankov v sedanjosti, s tem, da bo
imel ve denarja v prihodnosti, kot nadomestilo za uporabo prihrankov, ki
bi jih lahko potroil zaraunava obresti.
3) Tveganje e posojilojemalec propade potem posojilodajalec ne dobi
denarja nazaj. Za to tveganje zaraunava obresti, veje je tveganje, veja
je obrestna mera.
4) Posojilojemalec je pripravljen plaati obresti, ker kapital vloi v proizvodnjo,
ki mu prinaa dobiek, ko iz dobika pokrije obresti mu e vedno ostane
podjetniki dobiek, seveda, e je profitna mera veja od obrestne mere
(pf' > i')

Ekonomija
Tjaa Varl

Obrestna mera neko in danes

-

V preteklosti, npr. v 19. Stoletju so denar posojali posamezniki in tveganje

izgube denarja je bila zelo veliko, zato so bile visoke tudi obresti oderuke
obresti
Marsikdo ni mogel vrniti posojila, to pa so posojilodajalci nadomestili z
zaraunanjem vije obrestne mere drugim
Danes takega posojanja skoraj ni ve, saj so vlogo posrednika prevzele
banke

Pasivna in aktivna obrestna mera

-

Posojilodajalec (varevalec) vloi denar v banko banka posodi denar

posojilojemalcu
Posojilodajalec dobi od banke obresti PASIVNA OBRESTNA MERA
Posojilojemalec plaa banki obresti AKTIVNA OBRESTNA MERA
Aktivna obrestna mera je vija
Razlika med njima je mara banke zasluek
S posojanjem denarja preko banke je razpreno tveganje obresti so
manje (ve ljudi vlaga v banko)

Realna in nominalna obrestna mera

NOMINALNA OBRESTNA MERA:
- Dejansko doloena obrestna mera npr. od banke (npr. 5 %) in je vedno
pozitivna
REALNA OBRESTNA MERA:
- Razlika med nominalno obrestno mero in stopnjo inflacije, lahko je
pozitivna, v primeru visoke inflacije pa je tudi negativna
Nominalna i' st. inflacije 5% - 6,7% = -1,7% (pridobi tisti, ki si denar
izposoja, saj realno vrne manj, posojilodajalci izgubljajo posojeno vrednosti)
-

Zaradi visoke stopnje inflacije je Slovenija v preteklosti uvedla

revalorizacijo, to pomeni, da se dolg popravi za stopnjo inflacije

Obrestna mera je sestavljena iz TOMa in Ra (temeljna in realna obrestna

mera)
TOM je banka spreminjala v skladu z inflacijo, temeljna vloga TOMa
je bila revalorizacija (dolg je popravila za stopnjo inflacije)
S tem, ko je Slovenija vstopila v EU se je zaela TOM odpravljati, saj je bila
naa obrestna mera obutno previsoka

Ekonomija
Tjaa Varl

Trg posojilnega kapitala

-

Obrestna mera kot cena prihrankov oz. cena za izposojeni kapital se

oblikuje na trgu, odvisna je od:
Ponudbe
Povpraevanja

TRG KAPITALA (prihrankov)

i
'

D
Obseg
prihrankov /
S PONUDBA je odvisna posojil
od varevanja
in jo tvorijo varevalci
(q)
Obseg varevanja je odvisen od viine narodnega dohodka oz.
ivljenjskega standarda in od navad prebivalstva (koliko je prebivalstvo
nagnjeno k varevanju)
D POVPRAEVANJE tvorijo povpraevalci, to so podjetja, ki rabijo denar za
investicije, gospodinjstva za nakup trajnih potronih dobrin in drava za
svoje funkcioniranje

Trna obrestna mera

-

Je tisti donos (v %), ki se oblikuje za varno posojen denar. To je denar

posojen preko bank, kjer ni tveganj ali pa se proti tveganju banke zaitijo
s premijami

Ravnotena obrestna mera se oblikuje na dolgi rok in je neko povpreje

kratkoronih obrestnih mer, ki stalno nihajo zaradi gospodarskih in
politinih razmer
Ravnotena obrestna mera se oblikuje na intervalu med 0% in priakovano
normalno profitno mero

Obrestna mera se spreminja:

Lahko naraa zaradi negotove gospodarske situacije, ko obstajajo
razline gospodarske situacije
Ko je inflacija
Ko je konjunktura (poveajo se nalobe, povpraevanje po denarju)

Ekonomija
Tjaa Varl

Obrestna mera se ciklino spreminja, v gospodarstvu dejansko obstaja

vrsta obrestnih mer, ki so nad trno obrestno mero (ki predstavlja spodnjo
mejo), saj so za tvegane nalobe obrestne mere vije

Gospodarski pomen obresti

Trna obrestna mera opravlja naslednje funkcije:
- Kapital usmerja, alocira v tiste dejavnosti, ki prinaajo ve dobika,
podjetnik posluje skladno z naelom, da je priakovan dobiek veji od
obresti
Ta funkcija je pomembna saj opravlja izbiro kam vloiti kapital
V asu po 2. Svetovni vojni so socialistine drave, V blok zelo
zanemarile trg kapitala in vlogo obrestne mere, e da gre pri
obrestih predvsem za izkorievalski dohodek lastnika denarja
(obrestna mera je izgubila funkcijo merila investiranja, investicije so
bile predvsem politine narave in mnogokrat zgreene)
- Ker mora podjetnik obresti plaati zanj so stroek, ga to prisili k temu da
uinkovito posluje
Obresti moramo vedno vrniti ne glede na uspenost poslovanja
- Obresti nas spodbujajo k varevanju, raje se odpovemo delu tekoe
potronje kot, da bi plaevali obresti za najetje kredita
Drava preko obrestne mere vpliva hkrati tudi na gospodarsko aktivnost,
vodi ekspanzivno politiko takrat, ko je drava v razmahu, ko veliko investira,
zniuje obrestno mero. Vodi pa lahko tudi restriktivno politiko zviuje obrestno
mero in zaustavlja gospodarsko aktivnost.

Potronja
Konne dobrine potrone dobrine
Investicijske dobrine vlagamo jih v proizvodnjo, npr. stroji, ki se ne obrabljajo

Potronja je zadnja faza EKT, kjer dobrine fizino porabimo

Je povod za novo proizvodnjo, ponovitev EKT, ker nastajajo nove potrebe
(potrebe so neomejene, subjektivne, se dobavljajo)
-

Potronja z razvojem vedno bolj naraa, ker naraajo nae potrebe,

vedno ve nas je in svoje potrebe elimo zadovoljevati bolj kakovostno,
soasno se potronja spreminja tudi po strukturi (vedno ve troimo
luksuznih dobrin spreminjajo se potrebe)

Konna in reproduktivna potronja

Glede na to kje dobrine troimo jih uporabljamo, jih delimo na:

Konne ali finalne dobrine neproduktivne

-

Zadovoljevanje osebnih, skupnih splonih potreb

Ekonomija
Tjaa Varl

Reproduktivne
-

Uporaba dobrin v proizvodnji

Ekonomija
Tjaa Varl

KONNE DOBRINE
- Potrone celice npr. gospodinjstva, bolnice proizvode neposredno
potroijo
- Delimo jih na:
Temeljne oz. osnovne oz. eksistenne
Hrana, obleka, obutev
- Z zvianjem standarda se poveujejo:
Luksuzne oz. sekundarne oz. vije
Avto, bazen, poitnice
REPRODUKTIVNE DOBRINE
- Proizvodne troimo oz. uporabljamo v procesu proizvodnje
V procesu proizvodnje se dobrine samo obrabijo (stroji, oprema)
- Te dobrine imenujemo produkcijske dobrine
Reprodukcijski material (voda, papir)
Investicijske dobrine (stroji)
-

V vsaki dravi morajo poiskati pravo razmerje med obema potronjama

Drave vzhodnega bloka so mono razvile teko industrijo na raun osebne
potronje
V razvitih dravah je vel reproduktivne potronje saj drave vedno ve
vlagajo v proizvodnjo virov za proizvajanje

Proizvodnja se razlikuje tudi glede na sistem:

Socialistini sistem je spodbujal bazino industrijo na raun osebne

potronje, posledica tega je bila majhna izbira potronih dobrin, nerazvita
trgovina in transport
Sodobno trno gospodarstvo prepua koordinacijo, razdelitev proizvodnje
trgu
- Trg razvija proizvodnjo glede na potrebe ljudi
- Med tema dvema proizvodnjama je potrebno najti pravo razmerje

Osebna potronja
-

Pride do konne porabe dobrin, tako pri zadovoljevanju osebnih kot tudi
splonih in skupnih potreb
Je potronja v gospodinjstvih in drugih potronih celicah
Odvisna je od dohodka druinskega prorauna vsaka druina razlino
porabi dohodek
Revne druine veino dohodka porabijo za osnovne ivljenjske
potrebine, veinoma ves dohodek porabijo sproti, vasih pa si
morajo del dohodka izposoditi (za trajne potrone dobrine)
Pri premonih druinah pa je ravno obratno ne porabijo vsega
dohodka ampak ga del tudi privarujejo

Ekonomija
Tjaa Varl

Grafini prikaz osebne potronje za povprene druine

Potron
i
Izdatki
oz.
dohodk
i

Izdatki =
prihodki

REVNI

privarujej
o

zadolite
v

Krivulja
izdatkov

BOGA
TI

45
Dohodki
gospodinjstev

Povprena in mejna nagnjenost k potronji

-

Koliko prebivalstvo v nekem gospodarstvu potroi merimo s povpreno in

mejno nagnjenostjo k potronji

POVPRENA NAGNJENOST K POTRONJI:

- Povprena nagnjenost k potronji nam pokae koliken del dohodka
porabijo gospodinjstva za osebno potronjo (v %)

V danem obdobju primerjamo potronjo vseh gospodinjstev z njihovimi

dohodki

MEJNA NAGNJENOST K POTRONJI:

- Mejna nagnjenost k potronji pokae ZA koliko gospodinjstva poveajo
svojo osebno potronjo (C), e se jim povea dohodek (Y)

Primerjamo poveanje, ki nastane zaradi poveanja dohodka

Drubena javna potronja

-

Delimo ja na skupno in splono potronjo

O drubeni jasni potronji odloa parlament, ko se odloa o dravnem

proraunu
Drubena potronja obsega 40 60% ali ve BDP-ja neke ekonomije
Dele e naraa, v nekaterih dravah je ra odstotek zelo visok

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Potronja, ki se financira iz dravnega prorauna

Sredstva prorauna drava pridobiva z davki in prispevki,s carinami,
taksami ali se drava zadoli
Najveji dele prihodkov v proraunu zajemajo:
Prispevki za socialno varnost
Davek na dodano vrednost
Dohodnina
Ker drava postaja vedno draja, poiejo nain kako bi razbremenili
dravni proraun
Vedno ve zasebnikov v zdravstvu in olstvu

SPLONA PORABA:
- Splona poraba obsega porabo drave za delovanje dravnega aparata, za
policijo, za vojsko
- Ta poraba ne poteka po trni logiki
- O obsegu te potronje doloa skupina
SKUPNA PORABA:
- Pod skupno porabo spada zdravstvo, olstvo, kultura, port
- Tu trg deluje, vedno bolj opravlja svojo funkcijo
- Vedno ve je zasebnih zdravnikov, ol

Financiranje iz davkov
Drava zbira denar preko neposrednih in posrednih davin:

Neposredni davki: davek na dohodek (dohodnina), davek na dediina

Posredni davki: davek na dodano vrednost, carine

Ko plaujemo ta davek, tega ne utimo neposredno, saj ga

plaujemo vsakodnevno, ko kupujemo dobrine plaujemo vijo
ceno dobrin

Davki se lahko razlino obraunavajo:

Linearno: za vse davkoplaevalce je ista davna stopnja, npr. davek na

dodano vrednost, carina
Progresivno naraajoe: prebivalstvo z ve dohodka plaa ve davka,
npr. dohodnina
Del dohodka porabi drava zase:
- Za svoje funkcioniranje dejanska potronja drave, kot so nakup dobrin in
storitev, izplailo pla dravnim uslubencem
- Del dohodka pa nameni za transferna plaila to so plaila posameznikom
iz prorauna, npr. tipendije, pomo brezposelnim, obresti za javni dolg
S temi plaili drava prerazdeljuje dohodke med ljudi

Ekonomija
Tjaa Varl

Denar
-

Nastal v 7. stol. pred naim tetjem

Najprej so bili kovanci, potem pa so zaeli uporabljati papirni denar
Zlatarji so za hranjenje zlata zaeli uporabljati potrdila
Prve bankovce je izdala angleka banka Bank of England 1700, ki je v
prvi polovici 19. stoletja (1844) dobila pravico izdajanja denarja
bankovcev
Dobila je nalogo doloanja primerne koliine denarja v obtoku
Od 1844 do 1914 je deloval sistem zlate valute (tudi vmesna
obdobja brez zlate valute)

Nastanek denarja
Pred nastankom denarja je bila menjava blago za blago
- Sprva je bila menjava nakljuna
- Pri posameznih plemenih so se zaeli pojavljati viki in so jih zaeli
menjavati
To je bila naturalna menjava
Ta menjava je bila nakljuna
Doloena koliina blaga A se je zamenjala za doloeno koliino blaga
B
X enot blaga A Y enot blaga B
1 ovca 10 mernikov ita
Na zaetku je bila neposredna menjava in dokaj enostavna, ko pa se
je zaela menjava med rodovi iriti je postala taka menjava
zapletena, zlasti potem, ko je bilo vse ve proizvodov
Potrebne so bile verine izmenjave, da se je blago A zamenjalo za
blago D
X enot blaga A Y enot blaga B N enot blaga C M enot blaga D
1 ovca 10 mernikov ita 5 noev 2 sekiri
Zato se je sasoma uveljavilo blago, ki so ga vsi radi sprejemali za
plailo blaga
SPLONI EKVIVALENT E
1 ovca E
(5 noev)
(3 noi) E 2 sekiri
S pojavom splonega ekvivalenta je menjava razpadla na 2 dela,
na prodajo in nakup
Sploni ekvivalent je opravljal 2 funkciji:
Splono merilo vrednosti (sploni ekvivalent)
Menjalni posrednik
Sploni ekvivalent je bil najprej isto navadno blago (noi, koe,
puice), potem pa so to vlogo prevzele kovine (baker in bron,
ez as pa zlato in srebro) iz isto praktinih razlogov
nepokvarljivi, nespremenljivi, preprosto deljivi, teko je
ponarejanje

Ekonomija
Tjaa Varl

Funkcije in oblike denarja

Denar je najprej opravljal 2 funkciji splonega ekvivalenta, sedaj pa je jih opravlja
5:

Je menjalni posrednik
-

Posreduje pri nakupu in prodaji blaga in storitev

Je splono merilo vrednosti

-

Z njim ovrednotimo blago, vrednost blaga je izraena s ceno

Je hranilec vrednosti oz. zaklad

-

Omogoa nam posojanje in varevanje

e hranimo denar v banki zaradi inflacije ne izgublja vrednosti, soasno pa
bankam omogoamo, da posojajo na denar (veja ponudba, vije cene,
viji standard)

Je plailno sredstvo
-

Z njim plaujemo doloene obveznosti brez neposredne materialne

protivrednosti (npr. plailo davkov, odplailo posojila, ali kadar kupcu
prodamo blago na kredit materialno protivrednost blago je kupec dobil
pred plailom)

Denar opravlja tudi funkcijo svetovnega denarja

-

Omogoa plaila po vsem svetu, da zamenjamo domao valuto za tujo

valuto
Ta funkcija je bila zelo izrazita v asu zlate valute, ko je bil denar pokrit z
rezervami blaga pri emisijski banki in je bil zamenljiv za zlato

Oblike denarja
Kovanci
- Izdaja jih emisijska banka
- Okrogle oblike
- Na eni strani je napisana kupna mo, na drugi strani pa nacionalna
znamenitost
Bankovci
- Pojavili so se zaradi lajega prenosa in zaradi pomanjkanja denarne kovine
- Vrednost papirja je majhna v primerjavi s kupno mojo
Knjini denar
- Z veanjem blagovne produkcije in bannitvom se je razvil knjini denar
- To ni denar v materialni obliki
- Zapisi na bannih raunih
-

Posamezniki lahko poleg gotovine uporabljajo brezgotovinske oblike

plaevanja s eki, mejnicami, s plailnimi karticami, garancije
Instrumenti za zavarovanje plaila
Denarni substituti

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Ves ta proces preoblikovanja denarja od polnovrednih bankovcev preko

kovancev do knjinega denarja imenujemo dematerializacija denarja
Material iz katerega je denar narejen je vse manj vreden glede na
njegovo kupno mo

Razlikujemo notranjo in zunanjo stabilnost denarja

Notranja stabilnost:
- V denar zaupa domae prebivalstvo, ga sprejema v plailo in s tem ohranja
stabilno kupno mo
Zunanja stabilnost:
- Tu gre za zamenljivost denarja s tujo valuto in za njegovo uporabnost za
nakupe v tujini
- Zunanje stabilni denar imenujemo konvertabilni denar in ga imajo razvita,
mona gospodarstva

Potrebna koliina denarja v obtoku

Za nemoten potek menjave potrebujemo doloeno koliino denarja

Koliina denarja mora biti taka, da se izenaijo blagovni in kupni skladi

oz. da se izenai ponudba s povpraevanjem

PONUDBA (Q P)
BLAGOVNI SKLADI

splona raven cen

POVPRAEVANJE (M V)
KUPNI SKLADI

M = MONEY: potreba koliina denarja v obtoku

V = VELOCITY: obtona hitrost denarja
VELOCITY
- Pove nam kolikokrat isti denar uporabimo v menjavi v doloenem
asovnem obdobju
- Od obtone koliine denarja je odvisno koliko denarja potrebujemo v
nekem obdobju za nemoten ekonomski kroni tok
Skupna poraba koliine denarja
Fischerjeva kvantitetna enaba

Hitrost denarja se bistveno ne spreminja, ker kupci svojih kupnih navad ne

spreminjajo, zato sta v moni odvisnosti cena in potrebna koliina denarja
v obtoku
Raven cen se spreminja glede na spreminjanje koliine denarja v obtoku
Pri izraunavanju blagovnih s kupnimi skladi moramo upotevati, da isti
denar uporabimo vekrat pri razlinih menjavah zaradi tega potrebujemo

Ekonomija
Tjaa Varl
v doloenem obdobju tono doloeno koliino denarja, e bi bilo v obtoku
ve denarja bi to povzroilo INFLACIJO, premalo denarja pa DEFLACIJO

Ekonomija
Tjaa Varl

Formalna monost nastanka kriz

V NATURALNEM GOSPODARSTVU MENJAVI:
- Potekala je neposredna menjava blago za blago in ni prilo do krize (B1 za
B2)
V BLAGOVNEO DENARNEM GOSPODARSTVU:
- Lahko pride do krize ker se menjava razdeli na prodajo in nakup
PRODAJA: B1 za D
NAKUP: D za B2
- Prodajalec Blaga 1 lahko denar hrani oz. ga tezavrira, zato tudi prodajalec
blaga 2 ne more prodati svojega blaga, ne pride do denarja, na trgu pa
pride do neskladanja
- Proizvajalec B2,B3 ne dobi denarja za svoje blago ker ga ne morejo prodati,
ne more obnavljati proizvodnje saj nima denarja niti za preivetje
- Proizvajalci ne kupujejo blaga, ki bi ga sicer v normalni situaciji, zato del
blaga ostane neprodanega in nastajajo motnje v reprodukciji ter znianje
cen blaga, ki ni bilo prodano
Vse to vodi v krizo in nekatera podjetja propadejo, ker ne morejo
vrniti posojil saj imajo premalo denarja
Pride do DEFLACIJE
- Lahko pa pride do obratne situacije v gospodarstvu, ko del kupcev
nenadoma pride na ter pridejo na trg s prihranki (detezavriran denar),
povpraevanje se zelo povea, pride do pritiska na zvianje cen in do
INFLACIJE

Deflacija:
-

Znianje cen
e se del proizvajalcev odloi, da po fazi prodaje z denarjem ne bodo kupili
drugega blaga, ampak ga raje shranijo (tezavrirajo), se s tem zmanja D
oz. kupni sklad

BLAGOVNI SKLADI
(Q P)

splona raven cen

KUPNI SKLADI
(M V)
Shranjen denar

Povpraevanje je premajhno, da bi z njim kupili vse blago po dosedanjih oz.

obstojeih cenah

Pojavi se pritisk na splono znianje cen, kar pa ima za gospodarstvo zelo

slabe poseldice
Slabosti inflacije:
- Destimulira proizvajalce
proizvodnjo bodo zniali, saj imajo z znianjem cen manj dohodka
nekateri ne morejo z znianjem cen kriti strokov poslovanja in
propadejo

Ekonomija
Tjaa Varl

Zavira gospodarsko rast

Podjetja ne investirajo v poveanje proizvodnje, ker za to nimajo
sredstev
Pojavi se recesija (=nazadovanje gospodarstva) in brezposelnost
Na vsake 3 mesece se rast gospodarstva zmanja za 0,25 %
toke
Nastopi pomembna vloga emisijskih bank, tako da dajejo ve
kreditov tistim, ki kredit elijo najeti
Zniajo obrestno mero
Ugodnosti
Na ta nain elijo pospeiti gospodarsko rast

Inflacija
-

Do inflacije pride zaradi nenadnega poveanja povpraevanja, kupci

pridejo na trg z detezavriranim denarjem (denar dan ponovno v obtok),
povea se povpraevanje, ki je veje od ponudbe zato se pojavi pritisk na
zvianje splone ravni cen inflacija
Ravnovesje se vzpostavi, ko se cene zviajo, tako, da se blagovni
skladi izenaijo skupnimi skladi

S
BLAGOVNI SKLADI
(Q P)

D
splona raven cen

KUPNI SKLADI
(M V)
Detezavriran denar

Visoka stopnja inflacije

- V gospodarstvu pride do pekulacij
Proizvajalce destimulira, da bi poveali produktivnost
Na ta nain proizvajalci pridobivajo inflacijski dobiek, ki pa na
gospodarstvo deluje ruilno
Majhna stopnja inflacije
- Podjetja spodbuja k irjenju proizvodnje, ker s tem lahko priakujejo e
veji dobiek
Vloga bank v primeru inflacije:
- Poskrbijo, da odvzamejo nekaj denarja iz obtoka zmanjajo kredite
(poveajo obrestno)
- Z inflacijo se zmanjujejo REALNI DOHODKI prebivalcev, s tem pa se
zniuje tudi ivljenjska raven

Emisijska centralna banka ter njena vloga

-

Denar posreduje v blagovno denarnem gospodarstvu v vsaki transakciji

Pomembno je kdo denar izdaja oz. kdo skrbi, da ga je v obtoku primerna
koliina
Skozi zgodovino se je skrbnik spreminjal vladarji, fevdalci, sedaj pa
to vlogo opravlja emisijska banka

Ekonomija
Tjaa Varl

V vsaki dravi je ena emisijska banka (Banka Slovenije)

V EU je to Evropska centralna banka v Frankfurtu
V ZDA imajo ve centralnih bank
Njihovo poslovanje pa usklajuje svet guvernerjev tako, da imajo vsi
enako denarno politiko
Centralna banka je neodvisna, nevladna intitucija
Vlada in parlament nanjo nimata vpliva

FUNKCIJE:
- Vodi denarno (monetarno) politiko oz. nadzoruje izdajanje denarja v obtok,,
kreira primerni denar (bankovci, kovanci in knjini denar)
- Je edina banka, ki posluje z vladnim sektorjem
- Je banka poslovnih bank
Vsaka poslovna banka ima pri Centralni banki raun, centralna
banka pa sprejema njihove depozite in jim daje posojila
- Ima zlate in devizne rezerve in vodi politiko mednarodne likvidnosti
- Nadzoruje in obravnava obrestno mero in preko nje investicije
- Podpira finanni sistem kot kreditojemalec v skrajni sili
Poslovnim bankam velikokrat zmanjka denarja in si sposodijo
rezerve (velike obresti)

Sistem zlate valute

-

V tem sistemu izdaja denar samo Emisijska banka

Naloga centralne banke je bila vzdrevati zlato pariteto oz. zlato valuto
Banka je morala zamenjati prineseni denar (bankovce) za zlat denar
oz. zlato za bankovce
Izdani bankovci so morali imeti doloeno kritje v zlatu
Uveljavil se je sistem delne rezerve, ko rezerve zlata ne pokrivajo vseh,
temve le del izdanih bankovcev
V zaetku je bil ta procent velik, saj ljudje niso zaupali v bankovce in
so raje imeli zlato
Sasoma se je razvilo zaupanje v bankovce in procent delnih rezerv
se je manjal
Ponekod je bilo hkrati v obtoku zlato in srebro = BIMETALIZEM
Menjal se je 1g zlata za 7g srebra
Do 1. Svetovne vojne je potekala menjava bankovcev za zlate kovance
Po 1. Svetovni vojni se je zaradi pomanjkanja zlata veinoma uveljavil
sistem menjave bankovcev za zlate palice (''gold bullin standard'')
Banka je menjala le zneske, ki so kupili zlato palico, ne pa manjih
zneskov
Do zloma zlate valute je prilo v veliki gospodarski krizi leta
1929 1932

Dobre lastnosti zlate valute:

-

Bankovcem zagotavlja vrednost, ki je bila enaka vrednosti zlata

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Zagotavljala je prost pretok blaga iz deele v deelo, zato so drave pazile

na izdajo denarja in na njegovo kupno mo, sicer je blago odtekalo iz
drave
Omogoila je mednarodno menjavo, ker je bilo zaupanje v denar
(zamenljivost za zlato je povealo zaupanje v denar)

Ekonomija
Tjaa Varl

Multiplikacija denarja v obtoku

e v sistemu zlate valute se pojavlja denar v obroku tudi z multiplikacijo
denarja
Primer:
Najprej je banka na podlagi zlata, ki ga je imela npr. v vrednosti 1000 d.e.
izdala za 1000 d.e. bankovcev (100% kritje). Banniki so kmalu ugotovili, da
so ljudje zaeli zaupati bankovcem, da jih ne prinaajo nenehno v banko in
terjajo zamenjavo v zlato. Le obasno je kdo spet elel priti do zlata zaradi
plail v tujini, ker upniki niso sprejemali bankovcev, ampak so raje pridobili
zlato. Banka je ocenila, da potrebuje le doloeno koliino zlata kot kritje za
zahteve po menjavi. Na primer, daje ocenila, da mora z zlatom pokriti 25%
izdanih bankovcev (obvezne rezerve), v obtoku pa je npr. 1000 d.e., je na
enoto zlata izdala 4 enote bankovcev (4000 d.e.)
-

KOR = koeficient obveznih rezerv

Obvezne rezerve so po navadi okoli 6 9 %, odvisno od ronosti
depozitov

V takni situaciji, ko je denar le delno pokrit z zlatom je pomembno da

obstaja v gospodarstvu zaupanje v denar in ravnanje poslovnih bank, e bi
prilo do panike in bi lastniki LISTINSKEGA denarja (bankovci in knjini
denar) hoteli le tega zamenjati za zlato, saj banke tega nebi zmogle in
denarni sistem bi se za dalj asa zruil (zamenljivost je omejena)

Sistem papirne valute

-

Po 2. Svetovni vojni je masa dobrin tako narasla, da zlato kritje ni bilo ve

mono in je bilo ukinjeno uveljavil se je sistem papirne valute kar pomeni,
da listinski denar ni bil ve zamenljiv za zlato

Naloga centralne banke

-

V tem sistemu je centralna banka odgovorna za doloanje koliine denarja

v obtoku
Vzdrevati mora pravo ravnovesje med kupnimi in blagovnimi
skladi (ni inflacije, stabilna vrednost denarja)

Izdajanje primarnega denarja

-

Izdajajo ga centralne banke z izdajanjem bankovcev in kovancev, glede

na oceno po potrebah nemotenega plailnega prometa ali s krediti
tujini, dravi in poslovnim bankam

KREDITI TUJINI:

Ekonomija
Tjaa Varl
Takrat, ko centralna banka da kredite, reemo da centralna banka posega
na deviznem trgu
- Centralna banka lahko z nakupom in prodajo deviz posega na deviznem
trgu in tako uravnava devizni teaj
Devizni teaj = cena deviz
Deviza = tuja valuta
- Z zmanjanjem ponudbe deviz na deviznem trgu se devizni teaj povea, s
poveanjem ponudbe deviz pa se devizni teaj znia
S2
Deviz
S
ni
S1
teaj
-

240sit za
1
D
Devizni teaj je cena tujega denarja izraena v domaem denarju (1$ =
Q
0,67)
DEVIZA:
- Je dobro imetje v tujih bankah oz. so terjatve do centralne banke tiste
drave, katere valuto smo kupili (e odkupimo 1000$ lahko kadarkoli
zahtevamo od amerike drave, da nam te dolarje zamenja za ameriko
blago ali storitve, e tega ne storimo v resnici kreditiramo tujino)
- e je na trgu preseek deviz banka na deviznem trgu odkupuje devize (ali
zlato) z na novo izdanim denarjem primerni denar, koliina denarja v
obtoku se tako povea, povea se tudi devizni teaj
Deviza postane draja, ker se je povpraevanje po njej povealo, to
pa zmanjuje ponudbo deviz
- e bi kazalo, da bi lahko dodatni denar inflacijsko vplival na gospodarstvo,
bo centralna banka to monost prepreila tako, da bo hkrati s prodajo
obveznic potegnila doloeno koliino denarja iz obtoka ga sterilizirala
-

KREDITI DRAVE:
- Centralna banka daje kredit dravi operacije na odprtem trgu
- Centralna banka lahko kupuje in prodaja kratkorone in dolgorone
vrednostne papirje, izda PRIMARNI denar, s katerim drava krije svoje
izdatke centralna banka s tem kreditira dravo
- e centralna banka izdaja kredite dravi, lahko pride so velike koliine
denarja v obtoku in s tem do pritiska na zvianje cen INFLACIJA
e je inflacija previsoka, bo centralna banka prodala prebivalstvu
blagajnike zapise, ki jih kupijo prebivalci zaradi varevanja
Centralna banka na ta nain vzame del denarja iz obtoka
KREDITI POSLOVNIM BANKAM:
- Centralna banka izda primerni denar, ko kreditira poslovne banke

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Kredit daje na osnovi odkupa mejnic in drugih vrednostnih listin, ki

jih posreduje poslovna banka
Primarni denar poslovne banke uporabijo predvsem za svoje rezerve
S tem se jim povea njihov kreditni potencial, povea se
osnova za izdajanje kredita, povea se denarni multiplikator in
poslovne banke lahko izdajo ve knjinega denarja
Poslovne banke si pri centralni banki izposojajo le izjemoma, ko si
denarja ne morejo izposoditi pri drugih poslovnih bankam, ker ga le
te nimajo na voljo
Pravimo, da centralna banka igra posojilodajalca v skrajni
sili
e grozijo problemi premajhne likvidnosti poslovnih bank, kar
bi zaradi premajhne koliine denarja v obtoku omejevalo
poslovanje podjetij, s to intervencijo centralna banka omili oz.
preprei gospodarsko recesijo

Poslovne banke
-

So delnike drube

Funkcije naloge poslovne banke

1.) Izdaja knjini denar
2.) Dajanje posojil gospodarskim osebkom, gospodinjstvom za nakup
trajnih potronih dobrin, podjetjem, za investicije za nakup
reprodukcijskega materiala z namenom poveanja gospodarske aktivnosti
3.) Opravljajo plailni promet za komitente (tisti, ki ima odprt raun na banki)
Poslovne banke pridobivajo dohodek za upravljanjem z: posojanjem
denarja, provizijami, s shranjevanjem vrednostnih papirjev in dragocenosti v
sefih.
PASIVNI BANNI POSLI
- Zbira prosta denarna sredstva
- Posli, s katerimi banka pride do denarja (pri nas se zadoli), komitentom
plauje pasivno, nizko obrestno mero
DEPOZITNI POSLI ljudje poloijo denar v banko
AKTIVNI BANNI POSLI
- Tisti, ko banka plasira prosta denarna sredstva. Banka postaja upnik,
posoja denar ekonomskim osebkom in zaraunava aktivno obrestno mero,
ki je veja od pasivne obrestne mere (Razlika predstavlja zasluek banke).

Obvezne rezerve poslovnih bank

Pri centralni banki jih imajo vse poslovne banke, hranilnice, hranilno-kreditno
slube.

Ekonomija
Tjaa Varl
Obvezna rezerva: obseg depozitov (v banko vloenih sredstev), ki ga poslovna
banka ne sme uporabljati za kreditiranje ekonomskih osebkov
Centralna banka poslovnim bankam doloa odstotek obveznih rezerv
in s tem posredno vpliva na koliina denarja v obtoku.
Obvezne rezerve se izraunavajo v odstotkih na:
- Vse vloge v domai valuti ()
- Prejeta posojila centralne banke
- Izdane vrednostne papirje, katerih lastniki so nebanni sektorji
-

Odstotek obvezne rezerve nam pove, koliko knjinega denarja lahko

banka izda na podlagi prejete gotovine, prejetih kreditov centralne
banke in izdanih vrednostnih papirjev nebannemu
sektorju(delnice, obveznice).

Koeficient obvezne rezerve nam kae dele obvezne rezerve v celotnih

depozitih poslovnih bank
Odstotek OR se razlikuje glede na as vezave vlog Niji % je za vloge z
daljim asom vezave in obratno.

Primer multiplikacije denarja

Zaetni depozit pri poslovni banki A je 100 d.e.. Centralna banka predpie 20%
obvezne rezerve. To pomeni, da banka zadri 20 d.e. v obliki obveznih rezerv,
preostalih 80 d.e. lahko posodi osebku X. Ta lahko 80 d.e. vloi pri banki B. Banka
B bo presene rezerve zopet posodila, zato ker ta denar bankam ne prinaa ni
(mrtvi denar). V vrednosti 80% svojih depozitov, kar predstavlja presene
rezerve, odobri kredit drugim ekonomskim osebkom, v vrednosti 64 d.e., 16 d.e.
pa obdri za obvezne rezerve, itd.
Poveanje koliine denarja v obtoku = denarni multiplikator depozit

5 x 100 d.e. = 500 d.e.

Zaetni depozit v vrednosti 100 d.e. je poveal denarno maso za 500 d.e.
Primer:
Prikaz z zaetnimi in konnimi bilancami poslovnih bank
D = D + D + D .+
= 100 + 80 + 64 . = 500 d.e.

Ekonomija
Tjaa Varl
Zaetna bilanca poslovne banke A
Pasiva
Aktivna sredstva
(obveznosti)
Rezerve + 100
Vloge 100
Konna bilanca poslovne banke A
Pasiva
Aktivna sredstva
(obveznosti)
Rezerve + 20
Vloge 100
Krediti + 80

Zaetna bilanca poslovne banke B

Aktivna sredstva
Pasiva
(obveznosti)
Rezerve + 80
Vloge 80
Konna bilanca poslovne banke B
Aktivna sredstva
Pasiva
(obveznosti)
Rezerve + 16
Vloge 80
Krediti + 64

Bilanca poslovnih bank

Aktiva ( uporaba sredstev ):
1.) Rezerve v obliki: Gotovine in depozitov pri CB (spodnjo mejo obveznih
rezerv predpie CB in je doloena v %)
2.) Dana posojila in investicije v vrednostne papirje (dravne obveznice)
Pasiva ( viri sredstev ):
1.) Prejeti krediti od centralne banke
2.) Depoziti (vloge):
- Na vpogled od komitentov
- Drugi (omejeni) depoziti

CB lahko vpliva na bilanco poslovne banke preko kreditov, ki jim jih daje in
preko obveznih rezerv, ki jim jih predpie.
VAJE
1.) Za koliko se bo poveal obseg denarja v obtoku, e je centralna banka
odkupila od gospodinjstev za 20.000 d.e. dravnih obveznic. Gospodinjstva
obdrijo 1/5 gotovine, koeficient obveznih rezerv je pa 0,16.
20.000 d.e. primerni denar
1/5 v ep => 4.000 d.e.
4/5 polog v banko(polog) => 20.000 4.000 = 16.000 d.e.
KOR = 16% = 0,16

Denarni multiplikator, ki pove, da na 1 enoto depozita banka

lahko izda 6,25 enot kredita. (na 4 mesta natano)
OR denarna mult. = 16.000 6,25 = 100.000 d.e.
Obseg denarja v obtoku se je poveal za 100.000 d.e.
S poveanjem denarja v obtoku se poveajo obvezne rezerve.
2.) CB ima za 200 enot zlata v trezorjih. Potrebuje 25% OR. Ko izda denar kroi
v obtoku, pa varevalci vloijo v banko. Poslovne banke imajo predpisano 20%
OR.

Ekonomija
Tjaa Varl

Znesek izdanih bankovcev je 800 d.e., v obtoku kroi za 400 d.e. bankovcev, PB
izdaja 2000 d.e. knjinega denarja. V obtoku je skupaj 2.400 d.e. denarja.
na 1 enoto zlata izda 4 enote bankovcev
4 x 200 = 800 enot bankovcev

5 x 400 = 2000

Denarni multiplikator M
Najveji del denarne mase je v obliki depozitnega denarja - depozitov na
vpogled, to je obveznost banke, da v vsakem trenutku lahko plaa
doloene obveznosti lastnikega depozita. Obseg depozitnega denarja se
poveuje z denarno multiplikacjo.
Denarni multiplikator nam pove, za koliko se povea denarna masa, e se
depoziti poveajo za 1 enoto.
-

Osnovni denarni agregati ponudba denarja

Ena izmed osnovnih ekonomskih politik je monetarna politika, katere
osnovna naloga je skrb za ustrezno koliino denarja v obtoku.
Slovenija ima 2-stopenjski banni sistem:
CB oz. banka Slovenije, ki edina posluje z vlado in preko svojih
instrumentov vpliva na koliino denarja v obtoku.
Poslovne banke, ki opravljajo posle za prebivalstvo in podjetja.
-

CB preko primarnega denarja uravnava koliino denarja v obtoku oz.

denarno maso (M):
- Gotovina v obtoku
- Vloge na vpogled pri poslovnih bankah
- Rezerve poslovnih bank pri CB
Osnovni denarni agregati:
1. Gotovina v obtoku
+2. Vloge na vpogled pri poslovnih bankah (transakcijski rauni nebannih
sektorjev - prebivalstvo)
+3. Rauni republikega prorauna in drugih finannih organizacij pri centralni
banki
= denarna masa (M)
+4. Hranilne in vezane vloge v domai valuti pri poslovnih bankah (najveji dele
denarne mase)____
= denarna masa (M)

Ekonomija
Tjaa Varl
+5. Devizne vloge pri
bankah___________________________________________________________
= denarna masa (M)

Razlini agregati predstavljajo razlino likvidnost sredstev. Veje indeksno

tevilo pomeni manjo likvidnost sredstev.

Ekonomija
Tjaa Varl

Finanni trg
-

Naloga je agotavljanje kapitala in denarja

Delimo ga na:
Trg kapitala
Trg denarja

Trg kapitala
Zagotavlja se denar za srednje in dolgorone finanne operacije (npr. za
investicije v nova poslovna sredstva, za ustanavljanje podjetij, dravi za
financiranje infrastrukture,)
- Na tem trgu podjetja pridobijo kapital od razlinih investitorjev, z izadjo in
prodajo vrednostnih papirjev
- Na trgu kapitala se trguje z vrednostnimi papirji obveznice in delnice
PRIMARNI TRG KAPITALA
Prihaja do novih izdaj delnic
Delnice pridejo na trg prvi, podjetja tako pridobijo sredstva za
investiranje
SEKUNDARNI TRG KAPITALA
Trguje se z e obstojeimi vrednostnimi papirji
Trgovanje poteka preko borze vrednostnih papirjev
Za kotacijo na borzi mora imeti podjetje dovoljenje agencije za plailni
promet, in mora izpolnjevati doloene pogoje:
- Ustrezno visok osnovni kapital
- Odstotek razreda delnic v javnosti mora biti vsaj 25%.
Nekatera (manja) podjetja teh pogojev ne izpolnjujejo in lahko trgujejo
preko okenc (OTC - over the counter) = izvenborzni trg
- Na OTC poteka posel tudi z obstojeimi vrednostnimi papirji
- Ta trg je manj urejen, prodajalci obiajno ne izpolnjujejo vseh
pogojev za izdajo vrednostnih papirjev na borzi, so pa trno
zanimiva podjetja
-

Denarni trg
-

Na denarnem trgu se odvijajo kratkorone finanne operacije (do enega

leta)
Gre za kratkorone kredite in kratkorone vrednostne papirje (blagajniki
zapisi)
Podjetja si izposojajo denar predvsem za:
Premostitev likvidnostnih teav (nimajo dovolj denarja za poravnavo
tekoih obveznosti)
Financiranje tekoega poslovanja (nakup reprodukcijskega
materiala)

Ekonomija
Tjaa Varl

Banke in druge finanne intitucije

Na finannem trgu poleg poslovnih bank sodelujejo tudi:
- Investicijske banke: ukvarjajo se z dolgoronim kreditiranjem
ekonomskih osebkov
- Hipotekarne banke: posredujejo pri dajanju kreditov na podlagi jamstva
z nepremininami
- Hranilnice: predvsem z zbiranjem prihrankov malih varevalcev
- Hranilno-kreditne slube: prisotne so na podroju kmetijstva, se
ukvarjajo z zbiranjem prihrankov in financiranjem kmetijske dejavnosti
- Zavarovalnice: zbrane premije vloijo v razne nalobe, v delnice,
obveznice, da poveujejo vrednost kapitala
- Vzajemni skladi, pokojninski skladi

Vrste vrednostnih papirjev

Dolniki vrednosti papir (obveznice)
Podjetje bo ez doloen as kupcu obveznice izplaalo vrednost obveznice
in e fiksen donos, ki je doloen z obrestno mero
- Obveznice lahko izda drava, obine in velika podjetja
- So dokaj varna naloba, ker za njihovo izplailo jami tudi drava
- Niso tako donosne kot so lahko delnice
Obveznice so lahko kombinirane oblike povezane z delnicami, kupec
obveznic ima npr. izbiro, da ez as obveznice lahko zamenja v delnice (e
podjetju zaupa in bi rad postal solastnik)
-

Lastniki vrednostni papir (delnice)

Vrednostni papir, ki ga izda podjetje organizirano kot d.d.
Lastnik delnice je solastnik nekega podjetja
Delnica ima obiajno veji donos od obveznice in je tudi bolj tvegana
naloba. e podjetje slabo posluje, se ljudje ne zanimajo za nakup in
obratno.
- Donos delnice imenujemo dividenda in je odvisen od uspenosti in politike
podjetja (bolj uspeno podjetje ve dobika, e je politika podjetja
irjenje, gre ve dobika za akumulacijo)
Glede na pravice in tveganja loimo:
-

Navadne delnice (volilske, upravljalske)

Dajejo pravico do soodloanja 1 delnica, 1 glas
Ob steaju so zadnje poplaane iz teajne mase
e je dobika veliko, imajo veji donos od prednostnih delnic, saj imajo
te vnaprej doloeno viino dividende in so izplaane pred navadnimi
delnicami; vendar e je dobika veliko, preseek dobika namenijo za
poplailo dobika imetnikov navadnih delnic, viina dividence je
navadno veja
Prednostne delnice (preferenne)
- Ne dajejo pravice do upravljanja
-

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Izplauje se jim nek vnaprej dogovorjen donos, navadne delnice pa

prejmejo dividende le, e dobiek presega to kvoto.
V primeru steaja so najprej poplaane prednostne, ele nato navadne
delnice.

Delnike drube
PREDNOSTI PRED INDIVIDUALNIM PODJETJEM
- Tveganje se razpri
Kapitalist razporedi kapital v ve delnikih drub, e eno podjetje
propade izgubi samo del kapitala
- Pride do loevanje lastninske in menederske funkcije, zato d.d. omogoa
bolj uinkovito organizacijo in upravljanje, nastane korporacijska
tehnostruktura in menedment kot profesija (profesionalno se izobraujejo)
- Produktivno usmerja veliko tevilo majhnih kapitalov, saj veliko majhnih
delniarjev vloi kapital v d.d. ker se jim oplaja (vea)
- iroke plasti prebivalcev postanejo lastniki kapitala
''ljudski kapitalizem''
- Povea se mobilnost kapitala
Preko borze vrednostnih papirjev se kapital preprosteje seli iz enega
podjetja v drugo podjetje
Razvile so se investicijske drube, katerih namen je zbiranje
prihrankov posameznikov, drube pa jih vlagajo v delnice dobro
stojeih podjetij
- Delniar si lahko zagotovi veinski paket delnic v veih d.d. in tako opravlja
z obutno vejim kapitalom kot je njegov lastni
- D.d. omogoa zbiranje veje vsote denarja zbiranje zaetnega in
dodatnega kapitala
Do zaetnega kapitala pride z zdruevanjem denarja veih
investitorjev, kasneje pa pridobi dodatni kapital z novo emisijo
delnic, lahko tudi z izdajo obveznic

Menederski odkup podjetja

-

Menederji odkupijo podjetja delnice, predvsem s krediti

Najvekrat se to dogaja pri uspenih podjetjih
Podjetja s tem pridejo pod neposredni nadzor aktivnih lastnikov
menederjev
Ta veja lastnika vkljuitev menederjev jih spodbuja k e veji
uinkovitosti
Po navadi pri odkupu sodeluje manja skupina menederjev, vasih tudi del
zaposlenih
Najvekrat odkupijo veinski paket delnic, lahko pa tudi podjetje v celoti,
vasih pa samo enega od obratov
Ta podjetnika skupina potem skua pritegniti finanne intitucije v razvoj
in iritev podjetja (BTC)

Sovrani prevzem

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Nekatere finanno mone korporacije skuajo prevzeti perspektivna

podjetja, skuajo priti do kontrolnega paketa delnic in prevzeti vodenje
podjetja e so veinski lastniki pridejo v upravni odpor tega podjetja in
imajo veliko mo, menedment zamenjajo s svojo ekipo

Delavski notranji odkup podjetja

-

Najbolj intenzivno takoj po lastninjenju

Zaposlenim se ponudi monost soupravljanja oz. solastnitva
V procesu privatizacije so delavci certifikate vlagali v podjetja, kar jih je
spodbujalo pri delu, poveuje se vloga zaposlenih

Sodobno trno gospodarstvo

Periodizacija gospodarskega razvoja
Materialni, drubeni in osebni napredek
Cilj vsake drube je dosei im veji gospodarski razvoj. Osnova gospodarskega
razvoja je napredek, tako materialni, kot drubeni in osebni napredek.
Gospodarski razvoj nam prinaa tako pozitivne, kot tudi negativne strani.
Pozitivne strani razvoja:
Materialni napredek:
- Veanje znanja
- Bolja tehnologija

Materialni napredek mono izbolja ivljenjsko raven prebivalstva.

Drubeni napredek:
- Drubena organizacija se izbolja: v drubi je veja demokracija,
vestrankarski sistem, izbolja se zdravstvo, socialne in politine
organizacije
- Ve je pravic, svobode, enakosti
- Zadovoljstvo ljudi je veje, zato je veja drubena stabilnost
Osebni napredek:
- Posameznik ima veje fizine in psihine sposobnosti
- lovek postaja bolj human, moralen
Negativne strani razvoja:
-

Do izraza pride neosebnost tehnologije, stiki med Ijudmi so moteni, ljudje

so vse bolj osamljeni, prihaja do dolgoasja in brezposelnosti,
preobremenjenosti, vedno veji je prepad med revnimi in bogatimi, prihaja

Ekonomija
Tjaa Varl
do porasti kriminala, bolezni, samomorov, nae okolje je vse bolj
onesnaeno.

Ekonomija
Tjaa Varl

PRODUKTIVNE SILE in PRODUKCIJSKI ODNOSI, PRODUKCIJSKI

NAIN, RAZVOJ TEHNOLOGIJE
-

Gonilna sila, motor gospodarskega razvoja drube je razvoj

produktivnih sil in
produkcijskih odnosov ter tehnine spremembe.

PRODUKTIVNE SILE
So sposobnosti, ki jih imajo proizvodni dejavniki oziroma so sile, ki nastajajo s
kombinacijo
proizvodnih dejavnikov.
Loimo dve vrsti produktivnih sil:
loveke duhovne in telesne sposobnosti, znanje,
materialne proizvajalna sredstva, organizacija proizvodnje, tehnologija,
tehnina delitev dela.
Produktivne sile se nenehno izboljujejo, jih je vedno ve. So osnova za lovekovo
delo in so nosilec produkcijskih odnosov.

PRODUKCIJSKI ODNOSI
Nastanejo v procesu proizvodnje, njihove znailnosti pa se irijo na celotno
drubo. Produkcijski odnosi so najvekrat hierarhini, kar pomeni, da zaposleni
nimajo enakega poloaja v proizvodnji.
Do neenakega poloaja prihaja zaradi:
Razlinega poloaja, odgovornosti posameznika v proizvodnji: delo je
razdeljeno glede na sposobnosti in izobrazbo
Zaradi lastnine proizvodnih dejavnikov: gre za odnos med lastnikom in
zaposlenim, kdo Iahko razpolaga s proizvajalnimi sredstvi in kdo si prisvaja
rezultate dela. Lastninska razmerja so pri produkcijskih odnosih
najpomembneja.
Lastniki opravljajo tiri temeljne LASTNINSKE funkcije:
1 . Upravljanja: kdo upravlja oziroma odloa o uporabi proizvodnih dejavnikov
2. Nadzora: kdo kontrolira proizvodni proces, delitev, menjavo in potronjo
3. Prisvajanja: kdo si prisvaja rezultate dela
4. Tveganja: kdo si prisvoji dobiek ali krije morebitno izgubo.

Funkciji upravljanja in nadzora sta lastniku pravno zagotovljena. Pravna

lastnina je zaitena in pravno sankcionirana lastnina.

Funkcija prisvajanja in tveganja se nanaata na ekonomsko pojmovanje

lastnine in je povezana z ekonomskimi uinki. V primeru, da pravni lastnik
lastnine ne izkoria, lahko reemo, da ni ekonomski lastnik. Lahko pa ima
nekdo ekonomsko korist od tuje lastnine, na primer, e lastnik zapuene
hie in sadovnjaka sosedu dovoli nabiranje sadja, ima sosed ekonomsko

Ekonomija
Tjaa Varl
korist od lastnine.
Produktivne sile in produkcijski odnosi pa tvorijo produkcijski nain, ki
predstavlja materialni razvoj drube. Vsebuje produkcijski proces, nain
produkcije, razdelitve, menjave, potronje.

Po Marxu razlinim produktivnim silam ustrezajo razlini produkcijski odnosi.

Produktivne sile se razvijajo, obstojei produkcijski odnosi niso ve ustrezni, zato
prihaja do razrednega boja. Nasprotja med razvitostjo produktivnih sil in
obstojeimi proizvodnimi odnosi torej vodi v razvoj drube kot celote. Novim
produktivnim silam se revolucionarno ali postopoma spremenijo produkcijski
odnosi.
V socializmu, ko je bilo vse dirigirano, od proizvodnje, do delitve dohodkov, je ta
produkcijski nain zaviral razvoj produktivnih sil. Ni bilo pravega trga, ni bilo
spodbude za razvoj, interesa za inovacije.
produkcijski nain doloa materialno plat drube in je nujno povezan z
+ drubeno nadgradnjo, ki jo tvori politini red - drava, pravni red, religija,
kultura, znanost
= ekonomska formacija drube
Od tega, kdo je nosilec ekonomskih funkcij, kdo jih opravlja, je odvisna
uinkovitost sistema.
Zgodovinske oblike lastnine:

Zasebna ali individualna lastnina je najbolj razirjena oblika lastnine v

sodobnem trnem gospodarstvu. Podjetja so v lasti fizinih ali pravnih
oseb. Imajo lahko enega lastnika, to je primer samostojnega podjetnika, ki
zdruuje vse tiri ekonomske funkcije. Podjetje ima lahko tudi ve lastnikov.
Primer je delnika druba, kjer je ve lastnikov kapitala.

Dravna (javna) oziroma kolektivna lastnina je znailna za

dejavnosti, kjer je teko zbrati kapital in so dokaj nerentabilne: eleznica,
ceste, zdravstvo, PTT.

Zadruna (kooperativna) je vrsta kolektivne lastnine, kjer imajo

zadruniki skupno lastnino z namenom, da imajo neko skupno korist.
Najpogosteje so kmetijske zadruge, v katere se vkljuujejo kmetje in imajo
skupno lastnino, kot so stroji, ceneje nabavljajo inpute semena, gnojila,
ne konkurirajo si, skupno nastopajo na trgu.

ZNANOST IN TEHNOLOKI RAZVOJ

Znanost oziroma razvoj tehnologije je danes poglavitna produktivna sila, saj nam
nenehno uvaja novosti, inovacije v vse pore gospodarstva. Razvoj tehnologije je

Ekonomija
Tjaa Varl
motor gospodarskega razvoja.
V tehnolokem razvoju Ioimo ve ravni inovacij :

Manje, stalne inovacije: v podjetjih vsakodnevno prihaja do manjih

izboljav na proizvodih ali procesih

Radikalne inovacije: so plod nartnih raziskav in razvoja (R & R ali R & D

dejavnosti): nastanejo novi proizvodi, novi postopki, novi trgi, uvaja se
nova tehnologija

Sprememba tehnolokega sistema: pride do velikih sprememb v

veih panogah hkrati, npr. izum osebnega raunalnika, rtne kode, ki je
podjetjem mono olajalo proces sledljivosti materiala, skladienje,
pakiranje blaga, oditavanje cen v trgovinah.

Sprememba tehnoloke paradigme - tehnoloke revolucije: V

gospodarstvu zaradi tehnoloke revolucije pride do sprememb na celotnem
gospodarskem podroju, do druganega naina ivljenja in obnaanja
prebivalstva.
S prvo industrijsko revolucijo se je npr. zelo spremenil nain ivljenja v vseh porah
drube, tako na gospodarskem, kot tudi na zasebnem podroju.
Spremembe nastajajo na vseh podrojih gospodarstva:
- V tehniki proizvajanja
- V institucijah gospodarstva
- V obnaanju ljudi
- V strukturi gospodarstva

ZGODOVINSKI RAZVOJ SEKTORJEV - delitev na ERE

Z razvojem tehnologije se spreminja struktura gospodarske dejavnosti pride do
sektorske preobrazbe gospodarstva, kar pomeni prehod iz ene ere - dobe v
drugo.

PRIMARNI SEKTOR - kmetijska era: prevladoval je do 18. st., do 1650

leta.
Znailen je za naturalno gospodarstvo, ki je bilo samozadostno in je
prevladovala
proizvodnja hrane: nabiralnitvo - nabiranje plodov, lov, ribolov, ivinoreja
in
poljedelstvo.

SEKUNDARNI SEKTOR- industrijska era: prevladujoa je od 1650 - 1955

leta
V 16. in 17. st. se je zael razvijati transport in trgovina, obrt, prilo je do
odkritja Amerike, do kolonizacije. Prihajalo je do povezovanja kultur in
gospodarstev.
V 18. st. se je zaelo obdobje industrializacije. Industrija se je razvijala v

Ekonomija
Tjaa Varl
obliki manufakture, kjer je prevladovalo rono delo, razvijala seje tehnina
delitev dela.
Izum parnega stroja, kar oznaujemo za prvo industrijsko revolucijo, razvoj
eleznice in pomorskega prometa je omogoil hitreji in ceneji prevoz
blaga, vejo, hitrejo menjavo blaga.
V 19. st. se je razmahnila mnoina proizvodnja v podjetjih, ki so postala
kljuna proizvodna celica. Sekundarni sektor se je mono okrepil, e
posebno konec 19. st. z drugo industrijsko revolucijo, ko so izumili
elektriko, motor na notranje izgorevanje, izumili so nove stroje in nove
materiale. Vzporedno s tem je potekala mona urbanizacija.

TERCIARNI SEKTOR - informacijska era: od 1955 naprej (62 63 % BDP)

Kot pomo primarnemu in e posebej sekundarnemu sektorju, se je vse
bolj zael razvijati terciarni sektor - transport, trgovina, bannitvo,
zavarovalnitvo. Vedno veji pomen ima znanje in informacije, zato
govorijo o informacijski eri. Njen razmah je znailen za 80. leta, v obdobju
tretje industrijske revolucije, ko je prilo do odkritja novih materialov,
mikrovezja, do razvoja biogenetike.

1) Primarni sektor: kmetijstvo, ribitvo, gozdarstvo, rudarstvo

2) Sekundarni sektor: industrija in gradbenitvo
3) Terciarni sektor: to so poslovne storitve trgovina, banke, zavarovalnitvo
in osebne storitve
4) Kvartarni sektor: znanje in informacije
Gospodarstvo se je iz primarnega sektorja preobrazilo v sekundarni sektor in
potem v terciarni sektor.
Sprememba zaposlovanja po sektorjih
Zaposlova
nje

Struktura
BDP v %
Sprememba strukture BDP po sektorjih

Ekonomija
Tjaa Varl

Struktura dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu leta 2004:

Dodana vrednost po sektorjih
1. Kmetijstvo, gozdarstvo, ribitvo
2. Industrija in gradbenitvo
Industrija
Gradbenitvo
3. Storitve

Dele v
%
2,5 %
35,2 %
29,6 %
5,6 %
62,3 %

Ekonomija
Tjaa Varl

RAZVOJ GOSPODARSKIH SISTEMOV

Gospodarski sistemi oziroma produkcijski naini (PN) in s tem tehnologija, se
po svetu niso razvijali enako.
Marx
1)
2)
3)
4)
5)

je razlikoval pet prevladujoih produkcijskih nainov:

Praskupnost
Sunjelastnitvo (lovek = orodje)
Fevdalizem (lovek je bil osebno svoboden, ne pa ekonomsko)
Kapitalizem
Komunizem (socializem)

To so evropski produkcijski naini, znailni za Evropo - evropocentrina

razlaga zgodovinskega razvoja, ki ni upotevala druganega razvoja drub drugje
po svetu.
Azijski - neevropski produkcijski nain, ki je po Marxu znailen za Azijo,
Afriko in Ameriko, pa se razlikuje od evropskega.
Razlike v evropskem in azijskem produkcijskem nainu:

EVROPSKI PN
Produkcijske sile so se hitreje razvijale.
Razvil se je KAPITALIZEM (PN), za katerega je znailno:
- Zasebna lastnina
- Blagovna produkcija
- elja po bogatenju, kar je spodbujalo konkurenco, inovativnost.
Vse to je vodilo v hitreji razvoj in iritev kapitalistinega sistema po
vsem svetu.
S kolonialnimi osvajanji se je razvil svetovni kapitalistini sistem.

AZIJ5KI - NEEVROP5KI PN
Po primitivni skupnosti, je drubena struktura ostala dalj asa nespremenjena.
Za azijski PN je znailno:
- Primitivno poljedelstvo plantae, obstoj produkcij ske
samozadostnosti
- Dravna lastnina, zasebna lastnina je bila mono omejena
- Dravna oblast, ki je obvladovala drubo preko svojih uradnikov.
Za ta PN je znailna ekonomska + politina + vojaka mo drave
V Evropi se je razvil centralni kapitalizem. Ta se je z izvozom blaga, kapitala, s
svetovno trgovino, s kolonializmom prenesel v druge dele sveta, npr. v Ameriko,
Japonsko, kot
periferni kapitalizem.
Z razvojem gospodarskih sistemov prihaja do vedno vejega prepada med
bogatimi in revnimi, do socialnih in politinih napetosti. Kot nasprotje

Ekonomija
Tjaa Varl
kapitalistinemu produkcijskemu sistemu je v 20. stoletju ponekod po svetu prilo
do etatistinega produkcijskega naina, kjer ima drava monopolno vlogo na
vseh podrojih, vedno veji vpliv ima v gospodarstvu. Ta PN so imele predvsem
vzhodnoevropske drave. Sistem pa je proti koncu 20. stol. zael v strukturno in
razvojno krizo.

KLASINI LIBERALNI KAPITALIZEM

Klasini liberalni kapitalizem se je zael razvijati v 16. in 17. st., z razvojem
trgovine in mest, z razvojem srednjeveke akumulacije, z rastjo finannih
institucij.

OSNOVE ZA NASTANEK IN RAZVOJ

Osnova za nastanek kapitalizma je, da v gospodarstvu prevladuje zasebna
lastnina, blagovna produkcija, ter daje prisoten individualizem.
K razvoju kapitalizma je pripomogla srednjeveka akumulacija kapitala, razvoj
bannitva in razvoj tehnologije.
1) Zasebna lastnina je moan vzvod, da se lastniki obnaajo racionalno.
Kapitalist, ki je lastnik proizvajalnih sredstev, je hkrati podjetnik, ki
opravija vse ekonomske funkcije: upravljanje, nadzor, prisvajanje,
tveganje. Kapitalist organizira proizvodnjo, jo nadzira, prevzema tveganje.
e je pri svojem poslovanju uspeen, si prisvaja dobiek, nosi pa tudi
posledice izgube.
Na drugi strani je delavec - najeta delovna sila. Delavci so samo lastniki
delovne sile, za katero prejemajo mezdo. Lahko so izgubili le zaposlitev, ne
pa kapitala.
2) Blagovna proizvodnja je zamenjala naturalno proizvodnjo. Vedno ve je
bilo proizvodnje za trg. Z razvojem transporta so se trgovci vse bolj
usmerjali na mednarodna tria. Trg se je hitro veal, kar je odpiralo veje
monosti proizvodnje in s tem doseganje vejega obsega dobika.
3) Mono je bil prisoten individualizem. Glavni poudarek je bil na bogatenju,
ki je bila najpomembneja vrednota, tako za posameznika kot tudi za
dravo. Kapitalist je vlagal v proizvodnjo izkljuno z namenom, da pridobi
im veji profit.
4) Srednjeveka akumulacija kapitala je potekala predvsem v mestih in je
mono pospeila razvoj kapitalizma. Kapital so akumulirali predvsem
trgovci in finanniki (oderuhi), ki so investirali najve v trgovino in obrt.
Najprej so se razvile manufakture, proizvodnje z rokodelskim delom in s
tehnino delitvijo dela. Sasoma je prihajalo do vedno veje blagovne
produkcije in strojnega dela.

Ekonomija
Tjaa Varl
5) Razvoj finannih intitucij in bannitva je omogoal hitreji razvoj
podjetij, potekal je proces koncentracije in centralizacje kapitala v
doloenih sferah, kjer je potreben velik kapital, kot so eleznice.
6) Vedno veji je bil tehnoloki napredek. Do 18. stoletja je bil poasen
razvoj tehnologije. Proti koncu 18. stoletja se je tehnologa zaela hitro
razvijati. Prilo je do agrarne revolucije in industrijskih revolucij.
Do agrarne revolucije je prilo v 18. stoletju. V kmetijski proizvodnji je prilo do
velikih sprememb, produktivnost se je zelo poveala. V kmetijstvu je prilo do
odvene delovne sile, ki se je zaela seliti v mesta. Ta proces je bil zelo moan v
Angliji. To je omogoilo hitreji razvoj industrije, saj je prilo do zaposlovanja
cenene delovne sile. Poleg tega je hiter razvoj kmetijstva zagotavljal dovolj brane
na podeelju in v mestih, industrijo pa je oskrboval s surovinami.
Pomembna odkritja, inovacije, ki spodbujajo razvoj vseh sektorjev v
gospodarstvu, so vodila v industrijske revolucije. Le-te so mono vplivale na nain
proizvajanja.
Lahko jih razvrstimo v tri industrijske revolucije:
Prva industrijska revolucija je bila konec 18. st., ko je James Watt izumil parni
stroj. Druga industrijska revolucija je bila na koncu 19. st., ko je prilo do
odkritja novih energetskih virov, elektrike, motorja na notranje izgorevanje.
Uveljavila se je mnoina proizvodnja za trg, rono delo so zamenjali stroji.
O tretji industrijski revoluciji govorimo, ko je v 20. stoletju prilo do novosti na
podroju elektronike, novih materialov, biotehnologije. Mono se je razvil
transport in komunikacije.

ZNAILNOSTI KAPITALISTINE PRODUKCIJE

Kapitalistini produkcijski nain temeiji na kapitalu kot prevladujoem
proizvodnem dejavniku, ki je zmoen ustvariti dobiek.
Najpomembneje znailnosti kapitalistinega produkcijskega naina:
1) Zasebna (privatna) lastnina produkcijskih sredstev
2) Blagovna produkcija, ki je povsem prevladala nad naturalno
produkcijo
3) Profit (preseek)
Kapitalist vlaga v proizvodnjo, da dobi profit. Poteka proces oplajanja kapitala in
delitev novoustvarjene vrednosti
Denarni kapital Proizvodni kapital Proizvodnja Blago (proizvod) Prodaja
DENAR
S prodajo blaga kapitalist dobi povrnitev:

Ekonomija
Tjaa Varl

Za materialne stroke proizvodnje - za konstantni kapital (c = delovna

sredstva + predmeti dela)

Za variabilni kapital (v = delovna sila)

In dobi nek preseek oz. dodano vrednost, iz katerega se delijo dohodki
obeh razredov
Delavski razred dobi mezde
Kapitalist dobi profit
Smiselnost kapitalistine produkcije je, da je produktivnost tako velika,
da je vrednost proizvedenih proizvodov veja od vloenih sredstev!

RAVNOTEJE v KAPITALISTINEM GOSPODARSTVU

Viina dohodkov obeh razredov, kapitalistov in delavskega razreda, je med seboj
odvisna, zato se ob delitvi pojavijo nasprotja med razredoma. Vsak razred skua
poveati svoj dohodek: kapitalist dobiek, delavski razred pa mezdo. Pa vendarle
ta trenja pripeljejo do nekega ravnoteja v kapitalistinem gospodarstvu. Zaradi
elje po im vejem dobiku, prihaja do stalne selitve proizvodnih dejavnikov, ki
se selijo za vejim dobikom.
Z drubeno delitvijo dela so se razvile tevilne panoge, ki se med seboj
razlikujejo:
1) V organski sestavi kapitala - OSK oziroma tehnini opremljenosti
dela - TOD, ki nam pove kakno je razmerje med: vloenimi sredstvi (c) :
delovno silo (v).
Visoka organska sestava je znailna za bazino industrijo, metalurgijo,
avtomobilsko industrijo. Pomeni, da delavec dela oziroma upravija z velikim
obsegom sredstev. Nizka organska sestava je v delovno intenzivnih
panogah, npr. tekstilna industrija, kjer je veliko delovne sile, malo
materialnih sredstev.
2) Po hitrosti obraanja kapitala
Kapitalist naloi denarno obliko kapitala v proizvodnjo, tako da nabavi
proizvajalna sredstva, to je delovna sredstva in predmete dela ter zaposli
delovno silo. Izdelke, ki jih proizvede, proda na trgu in zopet pride do
denarne oblike kapitala. as, ki ga kapital potrebuje, da iz zaetne denarne
oblike preide ostale oblike - proizvodni in blagovni kapital, ter se pretvori v
denarni kapital, imenujemo as obrata kapitala. Hitrost obraanja kapitala
je odvisna od tega, v katera sredstva je kapital vloen:
Fiksni kapital je kapital naloen v stavbe, stroje. Obraa se poasi; letno,
petletno, na deset let in ve (elezarstvo).
Cirkulirajoi kapital je kapital za nabavo reprodukcijskega materiala, za plailo
delovne sile, obraa se hitreje, tedensko, meseno.

Ekonomija
Tjaa Varl

Konstantni
kapital (c)

Delovna
sredstva
Predmeti
dela
Delovna sila

Fiksni kapital
Cirkulirajoi
kapital

Variabilni
Zaradi
konkurence
kapital
(v)
kapitalisti
nalagajo
kapital v panoge, ki jim prinaajo najveji profit.
Profitna mera se med panogami razlikuje, kapital se seli iz panog z nijo profitno
mero v panoge z vijo profitno mero.

Ekonomija
Tjaa Varl

DOHODKI RAZLINIH SKUPIN KAPITALISTOV

Lastniki kapitala v gospodarskem ravnoteju dosegajo normalno ceno, ki pokriva
normalne stroke proizvodnje in vsebuje povpreni (normalni) profit. Vendar se
sestava razlikuje glede na dejavnost, v kateri je capitalist.
SESTAVA CENE v industriji, trgovini in kmetijstvu
INDUSTR
IJA

Stroki kapitala +
dela

Obresti
Podjetniki dobiek

Povpreni
profit

e si kapitalist za svojo dejavnost izposodi kapital, mora iz povprenega

dobika plaati obresti za izposojeni kapital. Znesek, ki ostane kapitalistu
imenujemo podjetniki dobiek.

TRGOVIN
A

Nabavna cena iz industrije =

Produkcijska cena
industrijskega kapitalista

Trgovski stroki
(skladienje,
transport, plae) =
mara

Povpreni
profit

PRODAJNA CENA industrijskega kapitalista:

proizvodni stroki + dobiek industrijskega kapitalista

PRODAJNA CENA trgovskega kapitalista:

proizvodni stroki + trgovski stroki + dobiek industrijskega in trgovskega
kapitalista
PRODAJNA CENA v kmetijski proizvodnji:
proizvodni stroki + dobiek kapitalista, ki da zemljo v najem + absolutna
renta

Kmetijsk
a
proizvod
nja

Stroki kapitala + dela

Manji
stroki

Diferencial
na
renta

Povpreni profit
kapitalista,
ki vzame zemljo v
najem
Povpreni profit
kapitalista,
ki vzame zemljo v
najem

Absolutna
renta

Absolutna
renta

Kapitalist, lastnik zemlje, ki daje zemljo v najem, dobi dohodek ki ga imenujemo

renta. Renta je dohodek lastnikov redkih proizvodnih dejavnikov, ki jih ni mogoe
obnavljati ali iriti. Lastniki slabih zemlji dobi samo absolutno rento, lastniki
boljih zemlji pa poleg absolutne rente e diferencialno rento. Dobiek si
prisvaja obdelovalec zemlje oziroma kapitalist, ki je vzel zemljo v najem.

Ekonomija
Tjaa Varl

POSLEDICE KAPITALISTINE AKUMULACIJE IN VPLIV NA

DELAVCA
Akumulacija kapitala je v obdobju klasinega liberalnega kapitalizma, razlino
vplivala na poloaj delavca. Na kratek rok pozitivno, dolgorono pa je imelo ve
negativnih uinkov za delavce.
Kratkorono je akumulacija kapitala imela pozitivne uinke za delavce. Zaradi
veje proizvodnje je prihajalo do odprtja novih delovnih mest. Nova tehnologija je
zahtevala kvalificirano delovno silo, zato so se mezde za kvalificirane delavce
zviale.
Na dolgi rok pa so se pojavili nekateri negativni uinki za delavce:
- Ob vse veji akumulaciji kapitala se je tehnina opremljenost dela
(organska sestava kapitala) veala, vedno ve je bilo avtomatizacije,
mehanizacije in robotizacije, zato so kapitalisti vse manj vlagali v dodatna
delovna mesta - ve je bilo vlaganja predvsem v fiksni kapital, manj je bilo
zaposlovanja novih delavcev.
- Uveljavili so se tekoi trakovi, delo je postajalo vse bolj enolino. Sposobne,
obrtniko izobraene delavce, so vse boli nadomeali nekvalificirani
delavci.
- Z uvajanjem nove tehnologije je bilo vse manj potreb po delavcih, zaeli so
jih odpuati, nastajala je t.i. rezervna industrijska armada.
V 19. stoletju so se delavci zato marsikdaj upirali uvajanju strojev, jih razbijali, e
da ogroajo njihova delovna mesta. Temu gibanju reemo ludizem.
Vendar je bilo manj potreb po delavcih predvsem v proizvodnji. Soasno so se
odpirala nova delovna mesta na drugih podrojih, predvsem v storitvah, kot so
transport, trgovina, bannitvo. Kapitalistina akumulacija ima za gospodarstvo
kot celota na dolgi rok tudi pozitivne strani. Vodi v poveanje produktivnosti, kar
omogoa skrajanja delavnika, poveanje realnih mezd, zvievanje ivljenjske
ravni.

KONCENTRACIJA in CENTRALIZACIJA KAPITALA

Vsaka akumulacija pomeni veanje kapitala, s tem se veajo monosti za veanje
dobika in preivetje v konkurennem boju. Akumulacija kapitala je potekala s
procesom koncentracije in centralizacije.

KONCENTRACIJA
Kapitalisti dobiek vlagajo nazaj v iritev, posodobitev proizvodnje. Z akumulacijo
se prvotni kapital vea, koncentrira v rokah posameznih kapitalistov. Poveujejo
proizvodnjo in si krepijo poloaj na trgu z vse vejim trnim deleem.

KAPITAL

Ekonomija
Tjaa Varl

CENTRALIZACIJA
Soasno s koncentracijo kapitala poteka tudi centralizacija. Podjetja se zdruujejo
z drugimi podjetji, uspeneja podjetja kupujejo manj uspena podjetja.
Samostojni podjetniki lahko zdruijo svoj kapital in postanejo delniarji veje
drube, ki je bolj konkurenna. Centralizacija pomeni torej zdruevanje
kapitalov razlinih kapitalistov v en sam, veji kapital. Poteka lahko znotraj ene
drave in na mednarodni ravni.
K2
K1

KAPITAL
K3

Ta proces akumulacije je v klasinem kapitalistinem sistemu vekrat potekal

brezobzirno. Kapital manj uspenih kapitalistov, ki so propadli, je postal plen bolj
prodornih, uspenejih kapitalistov.
Rezultat koncentracije in centralizacije je kopienje kapitala v rokah
manjega tevila kapitalistov. Nastaja finanna oligarhija, ki vse bolj nadzoruje
posamezne panoge in trge. Na eni strani se je kopiil kapital, bogastvo,
ekonomska in politina mo v rokah manjega tevila kapitalistov. Na
drugi strani, zaradi veanja tehnine opremljenosti dela (organske sestave
kapitala), je nastajala mnoica brezposelnih, ki je zbijala mezde drugim
zaposlenim. Vse to je vodilo v e vejo revino, bedo, saj socialnih zait ni
bilo, socialne razlike so se veale. Prihajalo je do socialnih trenj, do revolucij,
predvsem v manj razvitih dravah, npr. buroazna revolucija 1789 leta v Franciji
in oktobrska revolucija leta 1917 v Rusiji.
Marx je te razvojne spremembe napovedoval, saj je bil proces akumulacije zanj
temelj razvoja kapitalistine drube. Vse veji prepad med revnimi in bogatimi
ustvarja vse veje razredne, socialne razlike in nasprotja v drubi, kar vodi v
socialne spore, proletarske revolucije. S tem pa prihaja do razlastitve proizvodnih
dejavnikov. Do nasilne razlastitve proizvodnih dejavnikov je res prihajalo v
revnejih dravah.
Poleg vse vejega prepada med bogatimi in revnimi, je za klasini liberalni
kapitalizem znailna tudi velika ciklinost v gospodarstvu.

Ekonomija
Tjaa Varl

GOSPODARSKI CIKLUSI IN KRIZE

Za klasini liberalni kapitalizem, za njegov razvoj, je znailna njegova ciklinost
oziroma konjunkturna nihanja. Obdobja ugodne in slabe gospodarske situacije so
se pogosto menjala.

Konjunkturni cikli

VRH
KRIZA - RECESIJA

POLET
PROSPERITET
A
Gospodarska
rast

OIVLJANJE

Povprena
raven
gospodars
tva

DEPRESIJA
Gospodarsko
Kratkoroni ciklidno
so se v povpreju zamenjali na 4 - 7 let in so bili dokaj izraziti.
Nanje je vplivala predvsem menjava tehnologije.
Poleg tega so se pojavljali tudi dolgoroni cikli, ki so se menjali na priblino
petdeset do estdeset let. Nanje so vplivale tehnoloke revolucije.
V obdobju gospodarskega poleta - prosperitete so kapitalisti prekomerno
investirali in se zadolevali na podlagi trenutnih vzgibov. tevilne nalobe so se
ez as izkazale za neuinkovite. Veliko podjetij je propadlo, veliko delavcev je
izgubilo delo. Trne cene so se niale, profiti so padali, padala je kupna mo
prebivalstva. Konkurenca se je brezobzirno zaostrila, gospodarstvo je padlo na
najnijo toko - gospodarsko dno v letih 1930 1933, ko je bila velika
gospodarska kriza.

VZROKI ZA NASTANEK KRIZ V KAPITALIZMU

1) STIHIJSKA, NENARTOVANA BLAGOVNA PRODUKCIJA
Zaradi tenje po im vejem profitu med podjetji ni bilo prave
koordinacije. Odloitve podjetnikov so bile na podlagi trenutnih
informacij, trenutne trne situacije in se dolgorono lahko izkaejo za
napane.
Ta nenartovana odloanja pa privedejo do nihanj v gospodarstvu. Mnoga
podjetja se preve zadolijo, niso sposobna odplaati kreditov, artikel lahko
postane nedonosen. Trg slaba podjetja izloi, veliko manjih podjetij propade.
2) PADANJE PROFITNE MERE
Vse veja konkurenca med kapitalisti je povzroala pritisk na znianje trne
cene. Ko so kapitalisti izkoristili vse donosne nalobe, so zaradi elje po im

Ekonomija
Tjaa Varl
vejem dobiku zaeli vlagati v tvegane nalobe ali pa v manj donosne
nalobe, s tem pa se je zaela profitna mera v gospodarstvu znievati. Manjo
profitno mero kapitalisti poskuajo nadomestiti z vejo koliino proizvodov.
S tem pa je prilo do zasienosti trga - ponudba je bila veja od
povpraevanja. Proces akumulacije se je upoasnil in v gospodarstvih se
pojavija tenja po stagnaciji v razvoju.
3) STRUKTURNA NESORAZMERJA - nesorazmerja med ponudbo in
povpraevanjem
Ker ni nartovanega usklajevanja proizvodnje in potronje, prihaja na
nekaterih trgih do nesorazmerij. Na nekaterih trgih se pojavijo preseki, ki jih
ni mogoe prodati po obstojeih cenah, na drugih trgih pa proizvodov
primanjkuje. Pojavijo se motnje v reprodukciji, del proizvajalcev propade. e
se to dogaja v vejem obsegu, prihaja do krize v gospodarstvu.
Nesorazmerja se pojavljajo tudi v neenakomernem geografskem razvoju.
Nekatere regije se razvijajo hitreje, zaradi primernih virov za razvoj, kot so
surovine, infrastruktura. Prihaja do selitve kapitala in delovne sile v bolj razvita
obmoja, kar e poglabija neenakomeren razvoj posameznih dejavnosti, razvoj
industrije, zaostajanje kmetijstva.
4) NEZADOSTNA POTRONJA
Kapitalisti zaradi tenje po veanju profita zniujejo stroke, med njimi
mezde zaposlenih, ker predstavljajo bistveni stroek. Ker mezde predstavljajo
pomemben del kupne moi v gospodarstvu, se mnoina oziroma poveana
proizvodnja sreuje z omejeno kupno mojo, premajhno plailno sposobnostjo.
Prihaja do hiperprodukcije.
V kratkoronih konjunkturnih ciklih, ki trajajo po navadi od 4 - 7 let, se prenovi
produkcijska tehnologija, zamenja se velik del fiksnega kapitala, predvsem starih
strojev z novimi, ki so bolj produktivni.
Soasno prihaja v kapitalistinem razvoju do dolgoronih ciklov, ki se pojavljajo
priblino na 50 do 60 let, zaradi pomembnejih tehnolokih revolucij v
proizvodnji. Hkrati s tehnolokimi revolucijami potekajo v drubi institucionalne
spremembe, spremembe v lastnini, upravljanju, organizaciji, v obliki in stopnji
konkurence, v politiki in kulturi.

Razvoj proizvodno-tehnoloke strukture

Industrijske revolucije
Tenja po bogatenju, veanju kapitala, je bil glavni vzvod za razvoj svetovnega
kapitalistinega sistema. K temu je pripomogel tehnoloki napredek v zadnjih
dvesto letih. Proces industrializacije se je zael proti koncu 18. stoletja, s prvo

Ekonomija
Tjaa Varl
industrijsko revolucijo.

I.Industrijska revolucija je bila proti koncu 18. stoletja, leta 1782, ko je

James Watt odkril parni stroj.
EKONOMSKO IN TEHNINO BISTVO I. Industrijske revolucije
To je obdobje razmaha klasinega kapitalizma, za katerega je znailna zasebna
lastnina, individualni kapitalist opravlja vse tiri lastninske funkcije: upravljanja,
nadzora, prisvajanja in tveganja. Prodaja je zelo odvisna od sposobnosti
podjetnika.
Podjetje se uveljavi kot kljuna proizvodna (produkcijska) enota.
- Razvila se je industrija, saj je bil velik poudarek na blagovni produkciji.
- Prilo je do mnoine proizvodnje, proizvajajo za domai in tuji trg.
- Razvija se tehnina delitev dela, lovek vse bolj uporablja stroje, razvija
se transport, parniki, eleznice, kar omogoa hitrejo in vejo menjavo
blaga.
Prilo je do sprememb pri pogonski energiji. Uporabljati zanejo parni stroj, ki
preteno uporablja premog kot energent.

II. Industrijska revolucija je bila konec 19. stoletja, za katero je znailno:

-

Odkrijejo nove energetske vire:

Elektriko
Motor na notranje izgorevanje kot gorivo se zane uporabljati
nafta, bencin.
Pride do novosti v rni metalurgiji (Simens - Martinove pei, legirana
jekla)
Razvoj kemije, odkrijejo vse ve sintetinih materialov

EKONOMSKI UINKI novih tehnologij:

1) Nove tehnologije so pripomogle k razmahu proizvodnje v velikem
obsegu. Nastala so velika podjetja - korporacije, kjer je zdrueno veliko
kapitala in je veliko zaposlenih, proizvodnja poteka v velikem obsegu.
Podjetja so uinkovita, saj izkoriajo prednosti ekonomije obsega, to je, z
veanjem proizvodnje se stroki na enoto zniujejo. Manje proizvodne
enote postajajo vse manj konkurenne in propadajo.
2) Zaradi uvedbe novih tehnologij in strojev se povea produktivnost,
zniajo se stroki na enoto.

Zaetek 20. stoletja

Da bi bila proizvodnja im bolj uinkovita, so podjetniki uvedli velike spremembe
v organizaciji proizvodnje:
1 . Prihajalo je do vedno veje specializacije - vedno veja je drubena in

Ekonomija
Tjaa Varl
tehnina delitev dela. Proizvodnje se vedno bolj dopolnjujejo, zato so kapitalisti
(produkcije) med seboj vedno bolj odvisni.
Delavci so vse bolj specializirani za posamezne delovne operacije, vse bolj
izgubljajo nadzor nad delom, delo postaja vse bolj monotono.
2. Prilo je do hierarhinega nadzora in upravljanja delovnega procesa,
katerega je uvedel Taylor, zato govorimo o tayloristini organizaciji dela. Cilj je bil
im bolja organizacija in hitreja mehanizacija proizvodnega procesa. Delo je
organizirano od zgoraj navzdol, delo posameznika oziroma posameznih operacij
je podrobno dotoeno, da se izgublja im manj delovnega asa in energije.
Odloanje o tem, kaj bo posameznik delal, je bilo urejeno zelo hierarhino.
3. Prilo je do fordistine organizacije proizvodnje. Podjetja so v proizvodnjo
zaela uvajati tekoe trakove, kar je mono povealo produktivnost. Zgledovali so
se po Henryju Fordu, ki je uveljavil proizvodnjo avtomobilov na tekoem traku,
zato govorimo o obdobju fordizma.
Rezultati (posledice) sprememb v organizaciji proizvodnje v zaetku 20.
Stoletja
-

Prilo je do velike specializiranosti delavcev. Delavci so bili izurjeni samo

za doloena dela in imeli ozka znanja, zato so se v primeru odpuanja
teje prezaposlili.
Prihajalo je do razslojevanja delavcev:
Beli ovratniki white collars: gre za visoko kvalificirane kadre in
so v veji meri vkljueni v poslovanje, imajo veje zasluke, ter
postopno prehajajo v srednji sloj
Modri ovratniki blue collars: to je nekvalificirana delovna sila
oziroma fizini delavci, ki prejemajo tudi manje zasluke.
Obe skupini sta se marsikje tudi sindikalno loeno organizirali, kar je
zaviralo skupen nastop proti menedmentu in kapitalistom.

Sredi 20. stol. po drugi svetovni vojni (postindustrijska

druba)
1. Po drugi svetovni vojni je v proizvodnji prevladala mnoina proizvodnja
potronih dobrin - razvila se je potronika druba.
Mono seje poveala proizvodnja trajnih potronih dobrin, kot so hladilniki,
televizorji, zabavna elektronika. Pojavljali so se novi sintetini materiali. Poveala
se je uporaba in proizvodnja avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, kar je
mono spremenilo nain ivljenja. Uveljavilo se je bivanje v predmestjih. K temu
je mono pripomogla poceni elektrina energija.
2. Razvoj velikih TNK. K hitreji in obseneji proizvodnji je pripomogla tudi
standardizacija in tipizacija proizvodov, nastajajo novi modeli. Razvijejo se

Ekonomija
Tjaa Varl
velike transnacionalne korporacije.
3. Drava razvije sistem socialnega in pokojninskega zavarovanja, vse bolj
posega v gospodarstvo, razvije se politina demokracija. Razredne napetosti se
zaradi materialne blaginje omilijo, nastajajo e obasni konflikti, kot je evropska
pomlad 1968.

V 70-ih letih izbruhne kriza tehnologije in mnoine produkcije

Leta 1973 je prilo do naftne krize. Drave lanice OPEC-a so ob izbruhu
arabsko-izraelske vojne uvedle izvozni embargo v doloene zabodne drave in v
ZDA. Zmanjale so obseg rpanja nafte in drastino poviale ceno nafte. Pojavila
se je inflacija. Soasno je prilo do demografske eksplozije v dravah v
razvoju, zmanjala se je smrtnost, poveala rodnost, onesnaevanje okolja je
vse veje.
Nastanejo negativni pojavi:
- PIae zaposlenih so se poveevale hitreje od produktivnosti dela,
kar je povzroilo pritisk na zvievanje cen - pojavija se infiacija.
- Zaradi upada zagona razvoja tehnologije se je zmanjala rast
produktivnosti dela.
- Pojavil se je problem nezadostne potronje, pride do hiperprodukcije.
- S selitvijo proizvodnje v manj razvite drave izbruhne kriza v starih
industrijskih srediih, ker se niso dovolj hitro preusmerila v novo
proizvodnjo.
- Vse veja je bila birokratizacija drave in korporacij, kar je zaviralno
vplivalo na inovativnost in prilagajanje trgu.
- Drave problemov ne reujejo uinkovito, uvajajo vedno ve davkov, zato
je vedno veje nezadovoljstvo prebivalstva nad dravo.

Vse to je vodilo v daljo recesijo.

III. industrijska revolucija - zaela seje v obdobju 1980 1990
Kljune inovacije:

Pride do sprememb na podroju mikroelektronike, uvede se

informacijska tehnologija raunalniki:
Pripomore k spremembi organizacije poslovanja,
Pride do veje fleksibilnosti podjetij, laje se prilagajajo kupcu,
Manja je poraba dela, kapitala in prostora za proizvodnjo,
Veji je nadzor nad proizvodnjo,
Proizvodnja se optimira s im manjimi zalogami.

Biotehnologija: v kmetijstvu se razvije genetski ineniring, kar pripomore

k vejemu donosu in odpornosti rastlin.

Ekonomija
Tjaa Varl

Novi materiali: odkrijejo predvsem nova sintetina viakna, zelo prevodne

materiale za elektroniko, nove materiale v avtomobilski in letalski
industriji:
To omogoa varnejo produkcijo,
Zmanjuje odvisnost od naravnih virov, nadomea nekatere kovine,
Zmanjuje problem odpadkov.
Z novo tehnologijo se spremeni nain dela
1. Delo se intelektualizira:
- Vea se tevilo delavcev, ki uporabljajo sodobne stroje ali pa jih le e
nadzirajo,
- Vea se tevilo delavcev, ki proizvodnjo nartuje, opravlja remonte,
- Vse ve delavcev se ukvarja s poslovnimi informacijami, promocijo,
- Vedno manj delavcev dela v neposredni proizvodnji, manj je potrebe po
nekvalificirani delovni sili.
2. Zaradi tega seje spremenila razredna struktura
- Klasini industrijski proletariat se skri, okrepi se mnoini srednji sloj.

kapitalis
ti

Srednji sloj
drobni lastniki

Proletariat
3. Prihaja do finanne oligarhije, to je do zdruenja industrijskega in bannega
kapitala. Klasini industrijski proletariat ima nizke mezde in je teko zaposljiv.
Pride do spremembe klasine razredne strukture.
4. Vedno tesneje se povezujejo proizvodnja, znanost in tehnika, ob podpori
drave.

5. Ustanavljajo se tevilni intituti, enote za razvoj izdelkov oziroma poslovni

inkubatorji. Pospeuje se pretok strokovnjakov med univerzo, laboratoriji in
podjetji.
6. Delovna sredstva se vse bolj avtomatizirajo in robotizirajo,

Ekonomija
Tjaa Varl
7. Kljuno vlogo ima podjetnik - individualec, ki je inovativen, zna organizirati
proizvodnjo in proizvode triti.
8. Izrpavajo se viri energije, premog, nafta, pojavljajo se ekoloki problemi
zaradi velike emisije plinov, jedrskih odpadkov.

Preoblikovanje lastninske strukture

Preoblikovanje individualnega podjetnitva v velike
kapitale
Za klasien kapitalizem je znailen preprost model zasebne lastnine individualno podjetnitvo. Kapitalist je opravijal vse tiri Iastninske funkcije:
upravljanje, nadzor, prisvajanje, tveganje.
Z napredkom tehnologije pa se je spreminjala tudi velikost podjetij. Podjetja so
postajala vse veja, kapitalist oziroma podjetnik ni mogel ve sam upravljati
podjetja. Nastajali so veliki kapitali, ki so se morali spremeniti tudi glede na
lastninsko strukturo.
Majhna in srednje velika podjetja so se postopno preoblikovala v velika, nastajali
so veliki kapitali, in sicer s pomojo naslednjih procesov:

Razvoj tehnologije je omogoil vse veji obseg proizvodnje v enem

podjetju, podjetja so se veala, veliko se je investiralo v fiksni kapital.
Posameznik je teko zbral dovolj kapitala za investiranje, zato je bilo nujno
povezovanje podjetij.

Konkurenca je silila podjetja v akumulacijo, v inovacije, kar je pospeilo

koncentracijo in centralizacijo kapitala. Velika podjetja so laje znievala
stroke na enoto in obvladovala trge.

Koncentracija in centralizacija je potekala tudi na finannem podroju.

Banke so se mono okrepile, ustanavljale so vse ve podrunic
koncentracija bannega kapitala. Banke so razvile kreditni sistem, saj so
trgovski in industrijski kapitalisti potrebovali veliko kapitala. Banni kapital
je z vlaganjem sredstev v industrijo in trgovino pospeeval povezovanje
kapitalov. V obdobju kolonizacije so banke irile svoje nalobe tudi v svoje
kolonije.

Konjunkturi cikli so v obdobju kriz povzroili propad veliko manjih podjetij

in nastanek izredno monih in velikih podjetij. Obdobja globokih kriz so
preivela le tehnoloko in finanno mona podjetja.
Ti veliki kapitali so v svoji panogi vs bolj nadzorovali trg, nastala je

Ekonomija
Tjaa Varl
NEPOPOLNA KONKURENCA.
Vzporedno z veanjem podjetij so se kapitali spremenili tudi po lastninski
strukturi:

Namesto individualnega podjetnikega modela se je uveljavila skupinska

lastnina. Kot pravno-organizacijska oblika se je mono razvila delnika
druba z zdruevanjem kapitalov ve kapitalistov ali z izdajanjem novih
delnic.
Individualni lastniki - podjetniki, so sprejeli skupinsko lastnino, ker jim je
omogoala razpritev tveganja. Svoj kapital so vlagali v ve podjetij in v
primeru propada ene proizvodnje, so izgubili le del kapitala.
S pomojo koncentracije in centralizacije kapitala so nastale zelo velike
delnike drube - korporacije, ki imajo zelo velik kapital in raznovrstno
dejavnost.

Prilo je do zdruevanja industrijskega in bannega kapitala - nastane

FINANNI kapital oziroma finanna oligarhija (velekapitalisti). Banke
svoj denar posojajo kapitalistom, poleg tega pa tudi neposredno vlagajo v
podjetja - banke postajajo institucionalni delniarji. Finanni kapital
nadzira veji del drub. Banke dobijo s svojimi delei mo nad
industrijskimi podjetji, pride do dominacije finannega nad proizvodnim
kapitalom. Podjetniko obliko lastnine je nadomestilo institucionalno
lastnitvo kapitala. Poleg poslovnih bank so osebki finannega kapitala tudi
zavarovalnice, pokojninski skladi, investicijske drube.
Seveda je prihajalo tudi do obratnih tokov, da so podjetja vlagala kapital v
banke, z namenom, da si zagotovijo povezanost in zanesljivo finanno
podporo.
Kontrola proizvodnega kapitala poteka tudi preko lanov bogatih druin, ki
so v upravnih odborih bank in industrijskih delnikih drub.

Ekonomija
Tjaa Varl

Korporacije Velike delnike drube

Zaradi potreb po velikem kapitalu so nastale delnike drube, saj laje zberejo
zaetni in dodatni kapital kot individualni lastnik. Vse veje so kapitalske
povezave znotraj panog in med panogami, nastajajo korporacije, kot vodilne
delnike drube.
Kaj je znailno za korporacije?
-

Korporacije so velike delnike drube in temeljijo na veliki

koncentraciji in centralizaciji kapitala.
Imajo zelo razvejano proizvodno strukturo. Delujejo v ve panogah hkrati:
od pridobivanja dobrin v primarni dejavnosti, do proizvodnje izdelkov
razlinih panog, vkljuno z raznimi storitvami kot so trgovina, bannitvo,
zavarovalnitvo.
V svoji sestavi imajo razvojno raziskovalne oddelke, kar jim omogoa
hiter in velik tehnoloki napredek. Veliki konkurenti se vasih med seboj
tudi zdruujejo, da imajo skupni razvoj. Tako sta Konica Minolta in Sony
naznanila sodelovanje pri skupnem razvoju digitalnih SLR - zrcalnorefleksnih fotoaparatov.
Za korporacije je znailno samofinanciranje. Od finannih intitucij so
dokaj neodvisne, im bolj se poskuajo otresti odvisnosti od bank, kar jim
med drugim omogoa tudi izdajanje vrednostnih papirjev.
Znailno je dolgorono, trno ravnanje. Imajo dolgorono, strateko
planiranje proizvodnje in prodaje.
Upravlja in vodi jih menedment ali tehnostruktura, to je vrhnji srednji
sloj prebivalstva.

MENEDERSKA REVOLUCIJA
V 20. stoletju je prihajalo do vedno vejih povezav podjetij, do koncentracije in
centralizacije kapitala. Delnike drube so se poveevale tudi z izdajo novih
delnic, s tem pa se je manjal dele posameznih delniarjev.
Bearle in Means, 1932, sta razvila trditev, da v gospodarstvih prihaja do
MENEDERSKE REVOLUCIJE, kar pomeni, da korporacije vse bolj upravljajo
menederji in vse manj lastniki, lastniki delnic postajajo sloj rentnikov, funkcija
lastnine in upravljanja kapitala se loita:
Prihaja do loevanja funkcij lastnine in upravljanja.
Korporacije vse bolj upravljajo menederji, ki so nosilci poslovnih
odloitev. Lastniki kapitala vse manj odloajo in upravljajo, saj je
delnika lastnina razprena - delniarjev je veliko, lastninski delei so
vse manji, kar majhnim delniarjem onemogoa vplivati na
poslovne odloitve. Ekonomska mo menedmenta se e poveuje zaradi
vejega tevila institucionalnih delniarjev, zlasti poslovnih bank,

Ekonomija
Tjaa Varl

investicijskih skladov, kapitalskih skladov, pokojninskih skladov.

Institucionalni delniarji v vedno veji meri prepuajo vse odloitve
menedmentu, saj jih zanima samo dobiek in tako kontrolirajo le poslovne
rezultate.
Lastniki delnic so z vidika upravljanja vse bolj odsotni, neaktivni lastniki postajajo sloj rentnikov, ki pridobivajo dohodke od lastnine, to je
dohodke od delnic, ki jih posedujejo.

Spremeni se ravnanje podjetij, prihaja do razlinih interesov med menederji in

delniarji - lastniki. Menederji se zavzemajo za dolgoroni razvoj podjetja, vejo
prodajo in trni dele. Maksimizacija dobika ni edini motiv poslovanja.
Menederji vodijo podjetje v korist delniarjev, dosegajo nek dobiek, ki je
zadovoljiv za delniarje, hkrati pa sebi zagotavljajo visoke plae, razne ugodnosti,
kot so monost nakupa delnic pod ugodnimi pogoji, samostojnost pri delu, osebni
in poslovni ugled.

Sprememba trne strukture

Vzporedno s spreminjanjem lastninske strukture in tehnolokim razvojem, se je
spreminjala tudi trna struktura. Sistem svobodne (popolne) konkurence je
postopoma prehajal v nepopolno konkurenco.
V liberalnem kapitalizmu je selitev kapitala iz panoge v panogo delovala, saj je
takrat obstajalo veje tevilo malih proizvajalcev. Predvsem z drugo industrijsko
revolucijo pa so se okoliine spremenile, saj se je uveljavila proizvodnja v
velikem obsegu.
Monopolizacija: prehod manjih v veja podjetje, po navadi v oligopolna
podjetja, vasih tudi do monopola.
Proces koncentracije in centralizacije kapitala je dosegel vrhunec na zaetku 20.
stoletja, v nekaterih panogah je majhno tevilo podjetij obvladovalo ve kot
polovico proizvodnje. Preseljevanje med panogami je postalo oteeno. S
porajanjem velikih podjetij so se ustvarili pogoji za monopolizacijo.
Rudolf Hilferding je pojasnil proces monopolizacije z naraanjem organske
sestave kapitala. Naraanje organske sestave kapitala (tehnine opremljenosti
dela) povzroa ovire za selitev kapitala v donosneje panoge:

Poveuje se fiksni del kapitala, to je kapital, ki je vloen v delovna

sredstva.
Naloeni kapital v proizvodnjo se zelo poasi obraa, potrebuje veliko asa,
preden se s prodajo proizvodov spremeni v prvotno denarno obliko, obrat
kapitala se podalja. To oteuje izstop kapitala iz panoge.

Velike proizvodne zmogljivosti zahtevajo tudi velik zaetni kapital.

Kapitalist teko zbere zadosti kapitala, da bi zael s proizvodnjo v drugi
panogi.

Ekonomija
Tjaa Varl

Poleg tega vstop velikega podjetja v panogo zelo menja trne odnose. V
panogi se obutno povea ponudba, zato se lahko cena in s tem profitna
mera zelo zniata; pokae se, daje bila naloba zgreena. To poveano
tveganje pri investiranju je nadaljnja ovira za vstop v panogo.
Zaradi vseh teh ovir preseljevanje kapitala med panogami ni ve tako dinamino.
Zato se je zaostril konkurenni boj znotraj panoge kar privede do izloevanja
konkurentov iz panoge.
Med proizvajalci je prihajalo do cenovnih vojn. To pomeni, da je znianju cen
enega proizvajalca, sledila vrsta znianj cen drugih proizvajalcev. Marsikateri
proizvajalec je ceno tako znial, da z njo ni pokril niti strokov proizvodnje; torej ni
dosegal niti povprenega profita, ki bi mu zagotavljal nek normalen razvoj.
Proizvajalci so kmalu ugotovili, da takne censke vojne niso uspeno sredstvo
konkurennega boja. Skoraj vsi konkurenti so nekaj asa proizvajali z izgubo,
najmanj konkurenni proizvajalci so seveda ez as propadli.
Zato je med proizvajalci iste panoge prihajalo do kartelnih dogovorov.
Dogovarjali so se o obsegu proizvodnje, o ceni, po kateri bodo prodajali, o delitvi
trga, o omejevanju vstopa drugih konkurentov v panogo. Banke so kartelizacijo
podpirale, saj so imele svoj kapital naloen v teh podjetjih in bi z njihovim
propadom izgubile del nalob.

Sodobna trna struktura gospodarstva

S koncentracijo in centralizacijo kapitala je prihajalo do monopolizacije v
gospodarstvu, proizvajalci so postajali vse veji, posamezni proizvajalci so imeli
vedno veji nadzor nad trgom v njihovi panogi.
Oblike trgov razlikujemo tudi po tem, kakna stopnja konkurence je na njem,
koliko lahko posamezni ekonomski osebki vplivajo na oblikovanje trne cene. V
popolni konkurenci je cena za proizvajalce dana. Posamezni proizvajalec nima
vpliva na oblikovanje trne cene, saj je njegov trni dele zelo majhen. Prodati
morajo po ceni, ki jo je oblikoval trg - price taker. Nasprotno pa monopoli, ki
imajo 100 % trno mo lahko doloajo cene, imajo sto odstoten vpliv na
oblikovanje cene, seveda, e jih ne omejuje drava.
Za dananja gospodarstva je znailna predvsem oligopolna in monopolistina
konkurenca, monopoli so prisotni v manji meri.
isti monopol: Eno podjetje ima 100% trni dele, proizvaja izdelke, ki nimajo
ustreznega substituta, pogosto jih podpira drava. istih monopolov je dejansko
malo, pojavljajo se predvsem v javnih storitvah: elektrika, vodovod, pota, fiksni
telefon, mestni promet, RTV.
Dominantno podjetje: Podjetje ima 40 60% trga in nima monega
konkurenta, kar pomeni, da drugo najveje podjetje ne presega 10 15%-nega

Ekonomija
Tjaa Varl
trnega delea.
Oligopol: Ima vpliv na trno dogajanje, saj imajo oligopolna podjetja veji trni
dele. Na trno dogajanje vplivajo tudi z blagovno znamko, kvaliteto, reklamo.
Ohlapan oligopol: tiri najveja podjetja imajo 20 - 40% trga. Podjetja trgu ne
morejo vsiliti svojega ravnanja.
vrst oligopol: tiri najveja podjetja obvladujejo nad 60% trga, npr. Mercator,
Interspar, Tu. Imajo zelo moan vpliv na trgu.
Monopolistina konkurenca: V panogi je ve manjih podjetij, ki si konkurirajo
predvsem z blagovno znamko, s kvaliteto, pogoji prodaje. Nobeno podjetje nima
velikega trnega delea, ez 15 - 20% trga. Znailna je za storitve, tekstilno
industrijo proizvodnjo pralnih prakov, zobnih past, proizvodnjo obutve, nakita.
Pred vstopom v panogo, mora podjetje analizirati strukturo trga. Ugotoviti
mora kaken je trni dele najvejega podjetja, kolikna je koncentracija
proizvodnje - koliko proizvedejo v treh, tirih, petih, osmih najvejih podjetjih,
ugotoviti mora prisotnost ovir za vstop novih podjetij / konkurentov na trg.
e je na trgu nizka monopolna mo, je vstop v panogo preprost. Veji dobiki v tej
panogi pritegnejo nove proizvajalce, ki se selijo za vijim dobikom.
V panogah z visoko stopnjo monopolne moi po navadi obstaja ve ovir za vstop:
Ekonomske ovire: podjetnik potrebuje ogromno kapitala,

Institucionalne ovire: zaita proizvodnje s patenti, obstojea

zakonodaja,
Naravne ovire: omejeni so naravni viri za proizvodnjo, tehnologija.
Ovira za vstop v panogo je tudi v blagovnih znamkah, saj so doloeni kupci
zvesti svoji blagovni znamki kar je zelo izrazito pri kupcih avtomobilov.

OBLIKE MONOPOLNIH ZVEZ

Po nainu organizacije razlikujemo monopolne zveze prve, druge in tretje stopnje.

Prva stopnja:
GENTLEMENSKJ DOGOVORI, CORNERJI ali RINGI: med njimi so ohlapni,
prostovoljni dogovori o cenah. Dogovori niso obvezujoi, ni se jih treba drati.
Druga stopnja:
KARTEL: je horizontalna oblika zdruenja istovrstnih podjetij. So pravno in delno
ekonomsko samostojna. Imajo svoj centralni odbor, na katerem se dogovorijo o
prodajni politiki, cenah, trnih deleih.
POOL: kartelni dogovor o razdelitvi profita, e je ta skupno pridobljen.
KARTEL - SINDIKAT: kartel vije vrste. lani sindikata organizirajo skupno
trgovsko mreo in s tem e okrepijo nadzor kartelnega dogovora.
KONCERN je zdruenje podjetij iz veih dejavnosti, npr. industrija, trgovina,
transport, bannitvo. KONGLOMERATI so se uveljavili po 2. svetovni vojni, ko

Ekonomija
Tjaa Varl
so najveje korporacije prevzele manja podjetja. Nobena produkcija nima istega
monopolnega poloaja. Njihova strategija je diverzifikacija proizvodnje. e
nastane kriza v doloenih poslih se hitro preusmerijo v uspeneje posle.
Tretja stopnja:
TRUST: znailen za ZDA. To je zdruenje podjetij za opravljanje skupnih poslov v
proizvodnji, prodaji, financah. Gre za vertikalno zdruitev, npr. od rudnikov, do
proizvajalcev, trgovine.
HOLDINKA DRUBA: ima V lasti druge korporacije ali njihov veinski dele.

CENE NA SODOBNEM TRGU

V dananjih gospodarstvih je najpogosteja trna struktura oligopol, ko je v
panogi nekaj vejih proizvajalcev. Velike korporacije nadzirajo posamezne trge in
imajo precejnjo monopolno mo. Svojo poslovno politiko zato lahko doloajo za
dalj asa. O obsegu proizvodnje se odloijo glede na obseg povpraevanja,
poskuajo dosei optimalni obseg proizvodnje. Proizvajajo koliine, ki jim
zagotavljajo visoke profite in tako stanje poskuajo zadrati dalj asa.
Velika podjetja vodijo dolgorono politiko cen in profitov. Cene so dolgorono
doloene, ne prilagajajo se sprotno povpraevanju. Lahko reemo, da so cene
relativno stalne - rigidne, ne spreminjajo se vsakodnevno. Spremenijo se le ob
vejih spremembah strokov.

DOBIEK KORPORACIJE
Osnovni motiv korporacije, ki ga uresniuje na dolgi rok, je doseganje dobika.
STRUKTURA DOBIKA se je glede na namen porabe spremenila.
V preteklosti so dobiek namenjali za:
- Poplailo obresti,
- Za podjetniki dobiek.
Sedaj, V delnikem sistemu je struktura dobika nekoliko drugana saj
dobiek namenjajo za:
- Poplailo obresti za izposojeni kapital,
- Dividende delniarjem,
- Nerazdeljeni, zadrani del dobika, za akumulacijo oziroma
samofinanciranje razvoja,
- Nagrade menederjev za uspeno poslovanje,
- Davek na dobiek se steka v dravno blagajno in je v Sloveniji trenutno
25%.

NOVE OBLIKE KONKURENCE

Ekonomija
Tjaa Varl
Razvoj velikih korporacij je odpravilo konkurenco starega tipa, to je cenovno popolno konkurenco, ko so si podjetja konkurirala predvsem s ceno.
Konkurenca postaja vse bolj NECENOVNA - NEPOPOLNA, kjer si proizvajalci ne
konkurirajo ve toliko s cenami, pa pa z drugimi naini. Lahko govorimo o
naslednjih vrstah konkurence v sodobnem gospodarstvu:
TEHNOLOKA konkurenca: Podjetja med seboj tekmujejo s tehninim
napredkom, z novimi proizvodnimi postopki, z novimi proizvodi, materiali, z
razvojem novih designov.
SUBSTITUCIJSKA konkurenca: Podjetja si konkurirajo s proizvodnjo podobnih,
nadomestnih proizvodov, ki imajo podobne lastnosti in zadovoljujejo isto potrebo.
Konkurenca s PRODAJNIMI UKREPI: Podjetja svoje proizvode diferencirajo, saj
elijo pritegniti im veji krog monih kupcev. Proizvajajo razline tipe blaga, za
razline skupine ljudi. Npr. vhodna vrata za avstrijski in nemki trg, se razlikujejo
od vhodnih vrat, ki jih trijo v Bosni. Posamezni kupci na nemkem in avstrijskem
trgu imajo posebne zahteve, elijo, da je njihov proizvod ekskluziven, da ima
poseben design, posebno okovje, stekla. Kupci v Bosni, ki so prebrodili teke ase
vojne, pa v veini primerov elijo samo vrata, ki so cenovno ugodna in sluijo
svojemu namenu.
Poleg tega je ciij proizvajalcev, da kupci razlikujejo, diferencirajo njihovo blago od
blaga konkurence. Pri tem si pomagajo s promocijo, reklamo, kjer poudarjajo
njihovo blagovno znamko, poudarijo prednosti svojega proizvoda, njegove
posebnosti, funkcionalne lastnosti.

INSTITUCIONALNA konkurenca: Korporacije nudijo svojim zaposlenim, da

svoje sposobnosti in znanje dodatno pokaejo. Znotraj podjetij - korporacij, se
oblikuje ve podjetnikih skupin, ki delajo na svojem projektu in med seboj
tekmujejo za podporo in denar.
GLOBALNA konkurenca: Konkurenca postaja vse bolj mednarodna, globalna,
podrunice tekmujejo na mednarodni ravni.
PODJETNIKA: Pomembno je, da se podjetja hitro odzovejo in prilagodijo
potrebam trga, zato so se nekatere veje korporacije preoblikovale v ve manjih
podjetij.
Zelo pomemben je podjetnik - inovator, ki zna razviti maloserijsko, diferencirano
proizvodnjo in jo zna tudi triti. Proizvajalci se vse bolj prilagajajo potrebam
kupca, na primer z natanno dobavo, ustreznim designom, kakovost ustreza
priakovanjem kupcev, ima razvejane servisne storitve. Poleg tega uvaja v
podjetje novosti v samem nainu proizvodnje in trenja, v organizaciji celotnega
proizvodnega procesa, razvijajo okolje za ustvarjalnost zaposlenih. Podjetja so
manja, poudarek je na znanju, inovativnosti, fleksibilnosti.

Ekonomija
Tjaa Varl

Konkurenca je najvekrat oligopolna, kjer je manje tevilo velikih ponudnikov in

veliko povpraevalcev.

NOVI VAL PODJETNITVA

Vsako gospodarstvo potrebuje nekaj vejih, uspenih podjetij, ki predstavljajo
hrbtenico gospodarstva. Pomembno vlogo imajo tudi srednje velika in mala
podjetja ki so dopolnitev vejim podjetjem. Veliko jih uspeno kooperira z velikimi
podjetji, zanje opravljajo razne storitve, kot remonte, distribucijo blaga, servisne
storitve, skrb za prehrano zaposlenih.
V osemdesetih letih 20. stoletja, ob prehodu v postindustrijsko dobo, so zopet
pridobivala na pomenu mala in srednje velika podjetja, njihova fleksibilnost in
zmonost hitrega prilagajanja kupcu, inovativnost. Ta novi val podjetnitva
spodbuja gospodarsko aktivnost, aktivnost posameznika. Podjetnik s svojo
inovativnostjo je pomemben za hitreji gospodarski razvoj. Uspeen podjetnik je
vedno korak pred konkurenco, kar vse spodbuja k veji uinkovitosti, k
uresnievanju novih idej.
Podjetnitvo je lahko individualno ali notranje (korporacijsko).
Individualno podjetnitvo
Podjetnik svojo poslovno idejo preoblikuje v malo ali srednje podjetje. S svojim
delovanjem zdruuje vse tiri ekonomske funkcije: lastnine, upravljanja, nadzora
in tveganja. S svojim kapitalom nabavi proizvodne dejavnike, organizira
proizvodnjo, poskrbi za plasma proizvodov. S svojim premoenjem upravlja,
nadzira delovanje podjetja. Sprejema pomembne odloitve o akumulaciji, irjenju
proizvodnje, o prodoru na nove, zahtevneje trge. S tem prevzame vse tveganje e je poslovna poteza prava, se mu obetajo veliki dobiki, ob morebitnem
neuspehu, pa sam krije izgubo.
Razvoj podjetnitva omogoajo tudi institucionalni okvirji, tako ekonomski,
socialni, kulturni in politinih pogoji. V Sloveniji se je individualno podjetnitvo
zaelo razvijati po osamosvojitvi, leta 1991, ko smo sprejeli drug
drubenoekonomski sistem. Nekaj velikih podjetij je zaradi izgube velikega dela
trga bive Jugoslavije propadlo, ker se niso znala pravoasno preusmeriti na
druge trge in se niso prilagodila njihovim zahtevam. Podjetni posamezniki so
ustanavljali nova podjetja, saj jim je to zakonodaja omogoala in mnogi so se
uveljavili tako doma, kot tudi v svetu.
Notranje (korporacijsko) podjetnitvo
Velika podjetja dajo posameznim zaposlenim monost, da izpeljejo doloen
projekt; razvijajo nove proizvode, postopke, organizacijo poslovanja. Korporacija
jim da prostor, finanna sredstva in druga poslovna sredstva, da lahko nemoteno
uresniuje svoj poslovni nart. Podjetnik deluje znotraj korporacije kot neko
notranje podjetje.

Ekonomija
Tjaa Varl

Zaradi novega podjetnikega vala se spreminja:

- Trna struktura, krepi se dele majhnih in srednje velikih podjetij,
- Organizacijska struktura korporacije. Znotraj korporacij nastajajo
profitni centri, ki so zelo samostojni in v celotni odgovomi za uspeh
poslovanja. Posamezne enote so si bolj enakovredne, ni ve stroge
hierarhine razdelitve dela, veja je projektna povezanost, kar povzroa
vejo motivacijo, ve je inovativnosti.
Drava spodbuja nastanek inovacij, zato pomaga pri ustanavljanju podjetnkih
inkubatorjev. To so razvojno-raziskovalni, poslovno-podporni, svetovalnoizobraevalni centri. Ti centri pomagajo podjetjem da ideja postane resninost.
Razvijajo nove izdelke, postopke, ki jih potem presadijo v podjetje. So podporni
instrument za mlade podjetnike, ki dobijo svetovanje, poslovne informacije.
ZAKAJ NOTRANJE PODJETNITVO?
Notranje podjetnitvo pritegne k uinkovitemu sodelovanju podjetne sodelavce,
spodbuja njihov osebni razvoj in jim omogoa uspeno kariero notranjega
podjetnitva. Tako podjetni delavci ne iejo monosti za uveljavljanje drugje, ne
uhajajo h konkurenci. Najbolj uspenim zaposlenim omogoajo razne ugodnosti,
monost solastnine in udelebe v delitvi dobika. S tem se oblikujejo bolj humani
odnosi, manj je avtoritativnosti, veja je monost soodloanja. Zadovoljstvo
delavcev se poveuje, nastajajo ugodne monosti za razvoj in realizacijo lastnih
idej. Korporacije postajajo bolj fleksibilne, e posebej z razpritvijo dejavnosti v
ve enot, ki so vse trno naravnane.

Ekonomija
Tjaa Varl

Vloga drave v sodobnem gospodarstvu

Klasini, liberalni kapitalizem je razvojna stopnja kapitalizma, za katero je
znailna neomejena, svobodna konkurenca. Drava v gospodarstvo ni posegala,
gospodarska dogajanja je prepuala trgu. Trg sam pa ima pomanjkljivosti v
svojem delovanju, nekaterih potreb prebivalstva ne more zadovoljiti kakovostno
in v celoti. Poleg tega so v obdobju liberalnega kapitalizma obstajala velika
gospodarska nihanja - obdobja hitre gospodarske rasti in monih padcev, zato je
v trg zaela posegati tudi drava. V 20. stoletju se je vloga drave v gospodarstvu
mono okrepila.
Skozi zgodovino se je vloga drave v gospodarstvu spreminjala in irila.
Lahko govorimo o ve konceptih vloge drave v gospodarstvu.

Razlini koncepti vloge drave v razvoju gospodarstva

Koncepti vloge drave v gospodarstvu:

LIBERALNI (SVOBODNI) LAISSEZ-FAIRE KONCEPT

REFORMISTINI (KEYNESIANSKI) KONCEPT
KLASINI KONCEPT VLOGE DRAVE KONCEPT
LIBERALNI (SVOBODNI) - LAISSEZ-FAIRE KONCEPT
Klasini, liberalni kapitalizem zagovarja neodvisnost gospodarstva od drave.
V tem obdobju se drava v gospodarstvo, v delovanje trga, ni vmeavala.
Zagotavljala je predvsem red, mir in zakonitost, organizirala zunanjo obrambo
drave, zagotavljala je uresnievanje Iastninskih pravic, skrbela za pospeevanje
konkurence, za emisijo denarja, za razvijanje zunanje trgovine.
Trg je deloval svobodno, konkurenca je bila skoraj popolna, neomejena, zato
imenujemo to obdobje liberalni kapitalizem.
Liberalizem se je razvil v 18. stoletju v Franciji, zagovarja svobodo posameznika
in podpira nain ekonomske organizacije drube, ki mu recemo LAISSEZ-FAIRE
SISTEM. To pomeni loenost gospodarstva od dravne oblasti in im manji poseg
drave na trg. Zagovorniki liberalizma izhajajo iz dejstva, da posameznik pozna
svoje interese, zna maksimirati svojo blaginjo in se zato optimalno odloa. e
drava posega v gospodarstvo pa je neuinkovita.
e Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov leta 1776 poudarjal pomen
trga. Trg deluje kot ''nevidna roka'', ki na podlagi interesov posameznikov
usklajuje ponudbo in povpraevanje, kar vodi v blagor ire drube.
Vendar je bilo v tem obdobju veliko gospodarskih nihanj, kriz, kar je veina drav
sprejemala kot dano in neizogibno nujo, saj je prevladovala miselnost, da

Ekonomija
Tjaa Varl
posamezniki, skozi uresnievanje svojih interesov, zagotavljajo uinkovito
gospodarjenje, gospodarsko rast in blaginjo celotne drube. Zaupanje v liberalni
koncept, v mo trnega mehanizma, se je mono omajalo z zlomom Newyorke
borze 1929.

REFORMISTINI (KEYNESIJANSKI) KONCEPT

V asu velike gospodarske krize od leta 1929 - 32 je propadlo mnogo podjetij,
vladala je velika brezposelnost. Prilo je do spoznanja, da trg posameznikom in
podjetjem ne daje dovolj informacij za optimalno odloanje, nima dovolj znanja,
poleg tega ga omejujejo pravne norme, zato je nujno vmeavanje drave intervencionizem. Pojavil se je drugi koncept vloge drave v gospodarstvu, to je
reformistini (keynesianski) koncept.
Reformistini (keynesijanski) koncept pravi, da posameznik sicer zasleduje svoje
interese, vendar je kakovost njegovega odloanja omejena. Pri maksimiranju
skupne koristnosti ga omejujejo drubene norme, zakoni, pomanjkanje znanja in
ne nazadnje, pomanjkanje informacij. Zato mora posamezniku pomagati
drava. Drava naj bolj posega - intervenira v gospodarstvo oziroma v delovanje
trga, zaradi trnih pomanjkljivosti.
Drava mora:
- Reevati problem eksternalij. Eksternalija je uinek, ki ga s svojim
delovanjem povzroi posameznik ali drava. Ta uinek pa ne vpliva samo
na neposredne trne udeleence, ampak ima iri drubeni vpliv. Ti zunanji
- eksterni uinki so lahko pozitivni ali negativni (disekonomije). Zato mora
drava regulirati dejavnost podjetij oziroma omejevati negativne uinke
njihovega delovanja. Recimo, da ima tovarna veliko odpadkov, ki
obremenjujejo okolje, drava v to negativno eksternalijo posee tako, da od
tovarne zahteva namestitev dodatne istilne naprave, ji naloi globo ali
zakonsko predpie maksimalne dovoljene emisije kodljivih snovi.
- Reevati problem javnih dobrin - skrbeti za proizvodnjo javnih dobrin, kot
so komunala, infrastruktura,
- Skrbeti za zagotavljanje skupnih dobrin; olstvo, zdravstvo, kultura, port,
- Skrbeti za im bolj polno zaposlenost vseh proizvodnih dejavnikov,
- Omejevati monopole,
- Skrbeti za redistribucijo dohodkov in s tem zmanjevati socialne razlike
- Skrbeti za ekoloko ravnoteje v drubi,
- Uravnoteiti gospodarske odnose s tujino, skrbeti za gospodarsko rast.

Ekonomija
Tjaa Varl

KLASINI KONCEPT VLOGE DRAVE - KONCEPT DRAVE BLAGINJE

Po drugi svetovni vojni se je vloga drave e poveala. Mono se je okrepila njena
vloga na socialnem podroju. To delovanje drave omogoa enakomerneji
gospodarski razvoj, vijo ivljenjsko raven prebivalstva. Razvil se je KONCEPT
DRAVE BLAGINJE, za katero je znailno socialno-trno gospodarstvo. Na
ekonomskem podroju skua drava uresniiti naslednje temeljne, klasine
funkcije:

Skrbi za gospodarsko stabilnost, za stabilne cene, vodi protiinflacijsko

politiko, regulira industrijo in trgovino

Skrbi za polno zaposlenost aktivnega prebivalstva

Skrbi za gospodarsko rast in blaginjo
Skrbi za plailno - bilanno ravnoteje
Sredi sedemdesetih let drava tudi oblikuje sistem prerazdelitve dohodkov
- pobira davke, daje socialne podpore ipd.

Skrbi za ekoloko ravnoteje

Da bi drava zadane naloge lahko uresniila, mora UKREPATI na ve
PODROJIH
Drava s svojimi institucijami, kot so vlada, parlament, dravna uprava, javne
slube, sodstvo, policija, vojska, dravna - javna podjetja in zavodi, deluje na
naslednjih najpomembnejih podrojih:
1. Dravna lastnina
Drava je prila do lastnitva proizvodnih dejavnikov z nacionalizacijo. Ta proces
je znailen za zaetek 20. stoletja. V krizi je drava prevzela vrsto podjetij, ki bi
sicer propadla; na ta nain je ohranila delovna mesta in ponudbo proizvodov. Po
drugi svetovni vojni se je proces nacionalizacije ustavil zaradi neuinkovitosti
dravnih podjetij. Danes poteka proces denacionalizacije oziroma reprivatizacije,
saj se je izkazalo, da so zasebna podjetja bolj uinkovita.
2. Drava vpliva na vejo koncentracijo in centralizacijo kapitala
Osnovni namen drave je krepitev nacionalnega kapitala, za laji, konkurenneji
nastop na tujem trgu. Varuje domao industrijo, tudi s protekcionistinimi ukrepi,
kot so carine, uvozne kvote. Podpira perspektivne panoge, mednarodno
konkurenna podjetja, ki predstavljajo gonilo gospodarskega razvoja, prisotna je
tudi v vojaki industriji.
3. Uravnava gospodarski razvoj in cikle
Drava z ekonomsko politiko, s spodbujanjem agregatnega povpraevanja, skua
omiliti ciklina nihanja in prepreiti izbruh vejih kriz. S svojim poseganjem v
gospodarstvo drava gospodarskih nihanj in kriz ne odpravi, vendar so le-te
obutno kraje in blaje.

Ekonomija
Tjaa Varl

4. Preko prorauna razdeljuje dohodke

S pomojo davkov drava zbira sredstva in z njimi oblikuje dravni proraun,
preko katerega se prelivajo ogromna sredstva.

Iz prorauna drava financira:

- Gospodarsko infrastrukturo, daje subvencije podjetjem in perspektivnim
panogam, podpira znanstvenoraziskovalno dejavnost,
- Drubene dejavnosti:
Skupne dejavnosti, kot so znanost, olstvo, zdravstvo, socialno
skrbstvo
Splone dejavnosti, to je dejavnosti povezane s funkcioniranjem
drave, kot so dravna
uprava, vojska, policija.
5. Davna politika in davni sistem
Je pomemben finanni instrument drave, s katerim zbira sredstva prebivalstva in
podjetij za svoje delovanje, npr. davek na premoenje, davek na dobiek. Z
davno politiko prerazdeljuje dohodke, predvsem s progresivno obdavitvijo in s
transferi revnim. Z razlino obdavitvijo vpliva tudi na alokacijo proizvodnih
dejavnikov.
6. Monetarno-kreditni in banni sistem
Skrbi za primerno koliino denarja v obtoku, za ravnovesje med blagovnimi in
kupnimi skladi. Preko bank in drugih finannih intitucij vpliva na razvoj
gospodarstva, s tem da vpliva na poveanje povpraevanja, pospeevanje
investiranja - vodi ekspanzivno monetarno politiko. V primeru inflacije pa vpelje
restriktivno denarno politiko, s katero omeji koliino denarja v obtoku.
7. Dravno reguliranje trga
Drava lahko neposredno vpliva na cene proizvodnih dejavnikov, blaga, storitev,
cene nekaterih osnovnih ivljenjskih potrebin doloa administrativno. Z davno
politiko vpliva na alokacijo proizvodnih dejavnikov. Drava s svojim delovanjem
poskua poveevati mednarodno konkurennost domaih proizvajalcev,
zagotoviti stabilne trge pomembnih surovin, energije, saj to posredno mono
vpliva na gospodarsko stabilnost. Skrbi za zaito potronikov s predpisi o
kakovosti dobrin, s standardi, z atesti. Izvaja ukrepe proti monopolom in s tem
ohranjanja konkurenco.
8. Dravno planiranje
Drava ima mo, da usmerja drubeni in gospodarski razvoj. Opredeli cilje
ekonomske politike, temu ustrezno prilagodi instrumente, ki jih ima na voljo.
9. Drava se povezuje s sindikati in delodajalci
Drava nastopa kot tretji partner pri pogajanjih o plaah in delovnih pogojih med
delodajalci in delojemalci. Skua opredeliti sprejemljive delovne pogoje, viino

Ekonomija
Tjaa Varl
pla, socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Ekonomija
Tjaa Varl

DRAVA BLAGINJE IN NJENA KRIZA

V 20. stoletju je drava vedno bolj irila svoj vpliv in nadzor v gospodarstvu, zlasti
po veliki gospodarski krizi v 30-tih letih.
Drava deluje v korist prebivalstva in v korist kapitala.
- Po netrnih pogojih zagotavlja javne dobrine in storitve. Skrbi za socialno
varnost, za olstvo, zdravstveno varstvo, pokojninski sistem, zagotavlja
neprofitna stanovanja, omogoa razna usposabljanja za razline plasti
oziroma potrebe prebivalstva.
- Pomaga pri razvoju novih tehnologij, tako da ustanavlja razvojne intitute
in jih tudi finanno podpira. Podjetjem zniuje stroke, s tem, da organizira
olanje strokovnjakov, s subvencijami podjetja spodbuja, da se ukvarjajo z
doloenimi dejavnostmi, katere sicer niso zelo donosne.
- Uravnava tudi druge zasebne aktivnosti in neposredno spreminja
ivljenjske razmere posameznikov in skupin.
S tem drava postaja dejavnik blaginje ljudi, od tod tudi naziv drava
blaginje. Vendar v razredna razmerja moi ne posega radikalno, saj dohodke
prerazdeljuje predvsem med delavstvom.
Delovanje drave se je mono okrepilo po drugi svetovni vojni, predvsem na
socialnem podroju; pravimo, da se je uveljavil MODEL SOCIALNEGA TRNEGA
GOSPODARSTVA, ki prebivalstvu zagotavlja socialno varnost, zdravstveno in
pokojninsko varstvo, prerazdeljuje dohodke, korigira pomanjkljivosti trga,
organizira brezplano olanje. Na ta nain drava deluje tudi v korist kapitala,
saj zniuje stroke podjetjem in zagotavlja tudi socialno trdnost sistema. Druba
deluje kot kombinacija trnega in netrnega sistema.
Drava potrebuje za tako delovanje vse ve administrativnega aparata, ki je
drag in se vse bolj birokratizira; postaja vse bolj neuinkovit pri vodenju socialne
politike. Drava postaja preve socialna, kar je nestimulativno, ni prave
motivacije za delo. Obenem drava s svojimi obsenimi socialnimi programi
preve posega v zasebnost prebivalstva. Pride do krize drave blaginje.
KRIZA DRAVE BLAGINJE na dveh nivojih:

FISKALNA (DAVNA) KRIZA

Drava postaja zelo draga, saj za svoje ekonomske in socialne funkcije
potrebuje vse ve sredstev. Prihaja do proraunske krize, do vse vejega
primanjkljaja v dravni blagajni. Nastajajoo vrzel poskua drava zapolniti
z vejimi davnimi prilivi. Drava prebivalstvo, tako posameznike kot
podjetja, preobremenjuje z davki. Ta davni vijak pritiska na poveevanje
inflacije.
Nekaj monih izhodov iz te krize:

Ekonomija
Tjaa Varl

Racionalizacija dravnega sektorja, z uresnievanjem programa

varevanja, kar je po navadi zelo teko.
Zmanjanje vloge drave na gospodarskem in socialnem podroju,
kar zagovarjajo neoliberalisti.
Privatizacija nekaterih javnih slub in storitev, saj se s tem delno
razbremeni dravni proraun.

ZOPET PRIVATIZACIJA - NOVO RAZMERJE MED DRAVO IN

POSAMEZNIKOM
Visoka stopnja socialne varnosti ljudi ne motivira k veji delavnosti, k
inovacijam, samoiniciativnosti in samostojnosti. Za vse potrebe socialne
drave je javnih prihodkov premalo. Trna pravila pridobivajo vse vejo
vlogo, ni ve tolikne kolektivizacije, solidarnosti. Na posameznika prehaja
vse ve odgovornosti, saj drava poudarja usmeritev k privatizaciji in
podjetnitvu, emur pa se veji del prebivalstva ni sposoben ali pa se noe
prilagoditi.
Koncept privatizacije zagovarja:
Vejo privatizacijo dravnih podjetij. Podjetja naj se z
denacionalizacijo vrnejo bivim lastnikom, ali pa naj drava proda
delnice zasebnim podjetjem. Izkazalo se je, da zasebna podjetja
delujejo bolj uinkovito kot dravna.
Koncesijsko oddajanje poslov. Drava naj izda veim zasebnim
podjetjem dovoljenja za opravljanje doloenih dejavnosti, ki so sicer
v pristojnosti drave.
Vejo liberalizacijo gospodarstva, kar pomeni odpravo raznih
omejitev oziroma deregulacijo gospodarstva. V nekaterih panogah je
javni monopol, zato naj drava ustvari konkurenco v monopoliziranih
panogah, mani naj se vmeava na trg, uravnava naj le dejavnosti,
katerih trg sam ne zmore, kot so olstvo, zdravstvo, infrastruktura,
javne dobrine.

Dravna blagajna naj se skri na minimum. Obrani naj res nujne

socialne pomoi prebivalstvu, veji poudarek je potreben na aktivni
politiki zaposlovanja doloen segment brezposelnih je potrebno
dodatno izobraevati, prekvalificirati, usposobiti za druga dela,
klasine podpore brezposelnim pa se morajo skriti.
Vejo vlogo naj dobijo javna dela

NALOGE SODOBNE DRAVE v 80-tih letih

V 80-tih letih prihaja do vedno veje krize drave blaginje - potrebe po sredstvih
javnega financiranja se veajo, prihodki javnih financ pa so omejeni. Sodobni
koncept drave tei k zmerni obdavitvi, vsem skua zagotoviti im bolj
enakopraven poloaj v gospodarstvu.
Proraunsko krizo drava poskua reevati z zadolevanjem, veja je
privatizacija dravnih podjetij preko prodaj delnic, z odprodajo dravnega

Ekonomija
Tjaa Varl
premoenja, z deregulacijo trga, tako da manj posega na trg in odpravi doloene
omejitve.
Poglavitne naloge drave v tem obdobju so nekoliko drugane, kot v
preteklosti:
1. Ustvarjanje gospodarske rasti
Spremenili so se temeljni dejavniki gospodarske rasti. V preteklosti je
gospodarska rast temeljila na velikem kapitalu, akumulacji, nalobah. Sedaj ni
ve toliken poudarek na akumulaciji, vse veji poudarek je na podjetnitvu,
znanju, tehnolokih in organizacijskih inovacijah. Drava s podpiranjem
izobraevanja, podjetnitva, razvoja tehnologije, ustvarja ugodno okolje za
pospeevanje spremembe gospodarske strukture. Podpira ustanavljanje in razvoj
podjetnikih inkubatorjev, ki presajajo znanje iz univerz v podjetja.
2. Vkljuevanje revnih v proces razvoja oziroma rasti
Klasine socialne podpore mora drava spremeniti, ker postajajo preve drage.
Drava vedno ve investira v usposabljanje revnih. Prebivalstvu, e posebej
brezposelnim, pomaga z dodatnim izobraevanjem, dokvalifikacijo,
prekvalifikacijo, z zaposlovanjem preko javnih del.
Revne poskua aktivno, ne samo preko socialnih transferjev, vkljuiti v razvoj.
3. Razvija se nov pristop v regionalnem razvoju
Drava oblikuje splone razvojne monosti, zarta smernice gospodarskega
razvoja. Regionalne in lokalne oblasti spodbujajo razvoj na svojem podroju. V
svojo regijo poskuajo pritegniti im ve podjetnikov, znanja, kapitala, vlagajo v
infrastrukturo. Podpirajo zlasti dejavnosti, ki so pomembne za regijo.
Nova vloga drave je torej predvsem v tem, da skrbi za gospodarski razvoj,
soasno pa zasleduje uresnievanje socialnih ciljev. Klasini socialni transferji se
krijo, na podroju zaposlovanja pa uvaja aktivno politiko zaposlovanja. V trg
drava radikalno ne posega, dovoljuje mu, da opravlja svoje funkcije, alokacije,
selekcije, razdelitve in kontrole. Vse bolj skrbi tudi za zaito okolja.
Sodobna druba je zapletena, ima veliko zakonov, pravil in drubenih norm, zato
reemo, da je prenormirana (preve norm) in hiperinstitucionalizirana. Za
realizacijo vseh zastavljenih ciljev drava potrebuje veliko institucij za
uresnievanje doloenih ciljev, jih je celo preve, saj se s tem zmanja
transparentnost in povea birokracija.
Pria smo prehodi iz sodobnega trnega gospodarstva modern industrijske
drube v novo razvojno etapo, ki jo imenujemo postindustrijska oz.
informacijska druba, za katero je znailno:
- Nove tehnologije, inovacija
- Nove organizacijske oblike podjetij
- Uveljavljanje podjetnike ekonomije nasproti hierarhini korporaciji
- Spremenjena struktura zaposlenih, saj razvoj zahteva vedno nova znanja in
veine
- Novi naini prilagajanja trgu prehod iz cenovne na necenovno konkurenco

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomija
Tjaa Varl

Mednarodni ekonomski odnosi (MEO)

Razvoj mednarodnih ekonomskih odnosov
Z razvojem mnoine proizvodnje je nastala potreba po vse vejem trgu, zato
drave razvijajo in krepijo gospodarske povezave z drugimi dravami. Sodobna
gospodarstva so vse bolj odprta, gospodarske povezave - mednarodni
ekonomski odnosi - potekajo na ve nivojih: drave izvaajo in uvaajo dobrine
in storitve, surovine, proizvodne dejavnike, gre tudi za pretok znanja, kapitala,
tehnologije in organizacijskega znanja, know-howa. Gospodarstva s tem postajajo
med seboj vse bolj povezana in odvisna. Svetovno gospodarstvo se je v zadnjem
etrtletju bistveno spremenilo. Gospodarstvo postaja globalno, poslovanje se
vse bolj intemacionalizira.

TEORIJA PRIMERJALNIH PREDNOSTI GOSPODARSTEV

Drave morajo del proizvodov in storitev, ki jih potrebujejo njeni prebivalci
uvoziti, ker jih sama ne proizvaja, preseke pa izvoziti. Tudi, e bi drava
proizvedla vse kar potrebuje, je smotrno, da sodeluje v mednarodni trgovini.
Osnova mednarodne trgovine je raznovrstnost proizvodnih monosti v razlinih
dravah. Mednarodna trgovina se odvija na podlagi primerjalnih prednosti.
Ekonomisti so razvili teorijo absolutnih prednosti in relativnih prednosti.
Teorija ABSOLUTNIH PREDNOSTI
Teorijo absolutnih prednosti je razvil Adam Smith (1723-1790). Zagovarjal je
koristnost mednarodne menjave - gospodarstvo naj se specializira za
proizvodnjo dobrin in storitev, pri katerih je produktivnost absolutno najveja.
Vike proizvodov drava izvozi, uvozi pa kar doma ne more proizvesti. Vendar ta
teorija ni upotevala, da nekatere drave nimajo nobene proizvodnje, v kateri bi
bile absolutno najbolje.
Teorija PRIMERJALNIH KOMPARATIVNIH PREDNOSTI
To teorijo razvil David Ricardo (1772-1823) in s tem dopolnil teorijo absolutnih
prednosti. Teorija primerjalnih prednosti ui, da vse drave v mednarodni menjavi
pridobijo, e na svetovnem trgu ni monopolov. Skupno ustvarjeni BDP v vseh
dravah je veji, e drave ne proizvajajo vsega kar potrebujejo, temve se
specializirajo za proizvodnjo proizvodov in storitev, pri katerih imajo primerjalne
prednosti, preseke izvozijo, uvozijo pa kar potrebujejo. Zato je nujna odprtost
gospodarstva.
Drava se specializira za proizvodnjo tiste vrste blaga, pri kateri je razmeroma
uinkoviteja. Pri tem ni potrebno, da je absolutno uinkoviteja. Tudi v tem
primeru se splaa specializacija oziroma mednarodna delitev dela.
Vzemimo primer, da Slovenija potrebuje za izdelavo para smui 10 ur, Japonska

Ekonomija
Tjaa Varl
pa 8 ur, za izdelavo raunalnika potrebuje Slovenija 100 ur, Japonska pa 60 ur.
Vidimo, da je Japonska produktivneja pri proizvodnji obeh vrst dobrin. Po teoriji
absolutnih prednosti bi torej Japonska proizvajala obe vrsti dobrin.
Teorija primerjalne prednosti:
Japonska je sorazmerno produktivneja pri proizvodnji raunalnikov, saj
potrebujejo zanje 40 % manj dela kot Slovenija, za smui pa le 20 % manj dela.
Japonska bi se usmerila v proizvodnjo raunalnikov, Slovenija pa v proizvodnjo
smui.
Skupna proizvodnja obeh proizvodov bo namre veja, e se dravi specializirata
in izmenjata dobrini - specializacija oziroma mednarodna delitev dela se splaa.
Lahko povzamemo, da je mednarodna menjava vedno bolja od avtarkije in da
primerjalne prednosti mednarodne delitve dela vedno poveajo skupno drubeno
bogastvo. Koliko drave pridobijo z mednarodno menjavo je odvisno tudi od
ekonomske moi, trgovske in pogajalske spretnosti posamezne drave.
Zaradi zgoraj navedenega so vse oblike zaite domae proizvodnje, kot so
carine, uvozne kvote in druge necarinske zaite, nezaelene.
PROTEKCIONIZEM
Ker je zunanjetrgovinski liberalizem vodil do izkorianja, se je konec 19.st., v
obdobju popolne prevlade Anglije na svetovnem trgu, razvil protekcionizem.
Protekcionizem imenujemo politiko drave, katere namen je zaita domaih
proizvajalcev pred uvozom oziroma tujo konkurenco. Drave naj bi zaitile samo
mlado industrijo in samo toliko asa, da se usposobi za konkuriranje na
svetovnem trgu, maksimalno 30 let. Namen protekcionizma je torej zaita in
pospeevanje domae industrije. V ZDA so uvedli protekcionizem najprej za
zaito agrarne industrije, kasneje tudi predelovalne industrije.
Dodatna pojasnila
D. Ricardo je teorijo primerjalnih prednosti predstavil s primerom proizvodnje vina
in platna v dveh razlinih dravah, ki imata razline stroke proizvodnje. Stroke
proizvodnje je meril z delom oziroma s tevilom ljudi, potrebnih za izdelavo enote
vina in enote platana. Pogoj za menjavo so razlini komparativni stroki.
Primer 1: Stroki proizvodnje v enotah dela in primerjalni komparativni stroki
DRAVA

Platno

Vino

A
B

100 delavcev
90 delavcev

120 delavcev
80 delavcev

Skupni stroki
drave
220 delavcev
170 delavcev

Drava B ima pri proizvodnji obeh dobrin absolutno nije stroke.

DRAVA

Odpovedane enote platna

Odpovedane enote vina za

Skupni

Ekonomija
Tjaa Varl

A
B

za proizvodnjo dodatne
enote vina
(100 : 120) = 0,833

proizvodnjo dodatne enote

platna
(120 : 100) = 1,2

(90 : 80) = 1,125

(80: 90) = 0,888

stroki
drave
220
delavcev
170
delavcev

Drava A povea proizvodnjo platna, omeji

proizvodnjo vina. Drava B povea proizvodnjo vina,
zmanja proizvodnjo platna.
Osnova mednarodne menjave je torej raznovrstnost proizvodnih monosti v
razlinih dravah. Drave proizvajajo razline proizvode z razlinimi stroki.
Primer 2
DRAVA A je bolj produktivna v obeh proizvodnjah
- Za proizvodnjo ene enote platna potrebuje 1 dan
- Za proizvodnjo ene enote vina potrebuje 2 dni
DRAVA B je manj produktivna v obeh proizvodnjah
- Za proizvodnjo ene enote platna potrebuje 2 dni
- Za proizvodnjo ene enote vina potrebuje 3 dni
DRAVA

Platno

Vino

A
A

1 dan
2 dni

2 dni
3 dni

Proizvodnja
skupaj
3 dni
5 dni

Dravi NE trgujeta ni specializacije

Delavci so v obeh dravah razporejeni enako, tako, da opravijo:
- 500 dni dela za platni
- 500 dni dela za vino
DRAVA A
Platno
Vino
Proizvodnja platna in
vina

500 enot
250 enot
750 enot

DRAVA B Skupaj proizvodnja

obeh drav
167 enot
667 enot
167 enot
417 enot
334 enot
1084 enot

Dravi trgujeta drava B se specializira, pride do alokacje proizvodnih

dejavnikov
DRAVA A
Platno

700 enot

DRAVA B Skupaj proizvodnja

obeh drav
0 enot
700 enot

Ekonomija
Tjaa Varl
Vino
Proizvodnja platna in
vina
-

150 enot
850 enot

333 enot
333 enot

483 enot
1183 enot

Zaradi specializacije je veja proizvodnja, obe dravi sta na boljem

Trgovina je vedno bolja od avtarkije
K razvoju svetovne trgovine so mono pripomogla tudi veliko geografska
odkritja

Ekonomija
Tjaa Varl

RAZVOJ KOLONIALIZMA
Gospodarsko mono razvite drave so, zaradi elje po im vejem dobiku,
osvajale manj razvite drave. Gospodarske metropole so izkoriale svoje
kolonije.
Politiko gospodarsko monejih drav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem
izkorianju in politinem zatiranju drugih deel imenujemo kolonializem.
Najprej je bil cilj kolonializma izkorianje naravnih bogastev kolonij, saj je to
omogoalo bistveno cenejo proizvodnjo. Za metropole so kolonije predstavljale
nova tria, kamor so izvaale svojo hiperprodukcijo. Izkoriali so tudi poceni
delovno silo teh deel.
Lahko reemo, daje razvoj kolonializma preel ve faz:
- Najprej je prilo do izkorianja naravnih bogastev.
- V 19. stoletju so gospodarsko mono razvite drave iskale predvsem nove
trge za izvoz lastnih proizvodov, saj je domaa hiperprodukcija postajala
vse veja.
- V 20. stoletju so kolonizatorji v teh dravah oblikovali lastne prodajne
mree. Z izloitvijo posrednikov v trgovini so poveevali svoj dobiek, trg
so bolj neposredno obvladovali.
- Ko proizvodi niso bili ve tako trno zanimivi, so podjetja prodajala licence
in tehnino znanje (know- how) proizvajalcem v tujini.
- V drugih dravah so zaeli graditi lastne proizvodne obrate, nastajati so
zaele transnacionalne korporacije - TNK. Tako so lae izkoriali poceni
proizvodne dejavnike, predvsem surovine in delovno silo, izkoriali so
milejo zakonodajo glede ekolokih predpisov, davkov.
- V TNK se upravljanje porazdeli, saj TNK vodi menedment iz razlinih
drav.
- Transnacionalizira se tudi kapital oziroma lastnina, saj delnike drube
prodajajo delnice na mednarodni borzi.

IMPERIALIZEM - najviji stadij kapitalizma

Pojavi se tenja po obvladovanju tujih ozemelj, tako na ekonomskem kot
politinem podroju. S iritvijo kapitala po vsem svetu so nastali veliki imperiji.
Prihaja do imperializma, ki ga je Lenin oznail za najvijo stopnjo kapitalizma.
Sam imperializem ima ve razvojnih stopenj:
- Prihaja do vse veje koncentracije in centralizacije kapitala, nastanka

monopolov, ki preraajo dravne meje.

-

Z zdruitvijo bannega in industrijskega kapitala nastaja finanna

oligarhija.

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Izvoz kapitala se poveuje, saj je tenja po bogatenju mono prisotna,

poleg tega so domai trgi vse bolj zasieni s proizvodi.

Prihaja do ekonomske delitve sveta. Oblikujejo se mednarodne

monopolne zveze, ki delujejo na razlinih triih, znotraj katerih si ne
konkurirajo.
Teritorialno-politina razdelitev sveta med velike kapitalistine drave.

Izvoz kapitala
V 20. stoletju prihaja do vse vejega izvoza kapitala. Razlog za izvoz je v tem, da
kapital v domaem gospodarshu postaja relativno odveen, kar pomeni,
da je doma premalo monosti za donosne nalobe.
Donosnost nalob je omejena zaradi ve razlogov:
V monopoliziranih panogah prihaja do omejevanja produkcije in nalob
(kartelni dogovori).
V nemonopoliziranih panogah se je kopiilo ogromno kapitala, kjer je
vladala huda konkurenca, kot posledica je bilo padanje profitov.
V konjunkturnih produkcijah so po navadi inovacije zaitili s patenti, kar
zopet omejuje vstop v doloene panoge.
Tako je kapital zael iskati nove monosti za doseganje vejih profitov. Zael se je
seliti v nerazvite drave, kjer so e obstajale monosti za visoke donose in
zagotavljale monost prenosa profitov nazaj v matino dravo, t.i. repatriacijo
profita.
DEKOLONIZACIJA IN NEOKOLONIALIZEM
Po 2. svetovni vojni so se deele zaele politino osamosvajati. Vrednote svobode
in nacionalna samostojnosti so sprejeli tudi v OZN.
Prilo je do procesa dekolonizacije - politino se je osamosvojilo okoli 100
drav; ki pa so e vedno ekonomsko odvisne od nekdanjih metropol.
Nekdanje kolonije zaradi veletne podjarmljenosti nimajo razvite lastne
ekonomije, pogojev za samostojno delovanje na gospodarskem podroju.
Gospodarsko so odvisne od metropol, saj:
- So e vedno nerazvite
- Imajo neustrezno strukturo gospodarstva, po navadi enostransko razvito, ki
ustreza predvsem kolonizatorju
- Primanjkuje izobraenega kadra, saj je tuji menedment ob osamosvojitvi
zapustil dravo, nimajo lastne tehnologe
- Gospodarstvo se neenakomerno razvija
Imajo slabo logistiko s sosednjimi gospodarstvi, poudarek je na
povezanosti z metropolo.
Vsa zgoraj navedena dejstva so za drave, ki so se osvobodile kolonialnega
jarma, imela doloene posledice: prihajalo je do nemirov, politine nestabilnosti,

Ekonomija
Tjaa Varl
enostrankarskih sistemov, vojake diktature.
Razvite drave elijo nekdanje kolonije spraviti v im vejo gospodarsko
odvisnost, to imenujemo
politika neokolonializma. Nerazvite drave niso zmogle samostojnega
gospodarskega razvoja, zato so se oprle na njihove nekdanje metropole, le-te pa
elijo preko njih svoje blago im ceneje prepeljati na svetovni trg. Lahko reemo,
da gre za gospodarski kolonializem.

Internacionalizacija kapitala
S tem, ko je kapital iskal nove monosti za oplajanje, se je vse boij iril po vsem
svetu, prilo je do internacionalizacije kapitala.

Proces irjenja kapitala internacionalizacije kapitala poteka

v tirih oblikah:

Z razvojem svetovnega kapitalistinega sistema

Z regionalnimi ekonomskimi integracijami
Z mednarodnimi bannimi in drugimi finannimi integracijami
S transnacionalnimi korporacijami.

Razvoj svetovnega kapitalistinega sistema

Kapital se je v elji po doseganju im vejih profitov hitro iril po vsem svetu.
Mednarodna delitev dela je vse veja, gospodarstva postajajo vse bolj povezana
in soodvisna. V zadnjih dveh desetletjih pa je k procesu razvoja kapitalistinega
sistema zelo pripomogla sodobna informacijska tehnologija, brez katere si le
teko predstavljamo sodobno gospodarstvo.
Gospodarstva postajajo vse bolj globalna. iri se:

Mednarodna menjava blaga in storitev menja (izvaa in uvaa) se e

-

etrtina svetovne proizvodnje.

Mednarodno gibanje kapitala, tj. izvoz kapitala.

Kapital izvaajo v manj razvite drave, ki se sooajo s problemom
prezadolenosti. ibka gospodarstva ne morejo vrniti dolga, kar vpliva na
stagnacijo gospodarskega razvoja v teh deelah, poveuje se nezaposlenost,
rastejo socialne napetosti, prihaja do politine nestabilnosti.
Kapital izvaajo tako drava, kot tudi zasebniki.

Nalagajo ga v proizvodnjo - govorimo o neposrednih investicijah, ko gre

za nakup delea tujega podjetja, ki je veji od 10 %.

V kolikor podjetje kupi dele podjetja, ki je manji od 10 % govorimo o

portfeljskih investicijah oziroma o nakupu vrednostnih papirjev

Lahko pride do ustanovitve novega podjetja s tujim partnerjem.

Ekonomija
Tjaa Varl

Tujim podjetjem dajejo kredite, predvsem mednarodne finanne

institucije.

Prenos tehnologije oziroma tehnoloke dokumentacije med

dravami: patentov, licenc, znanja (know-how). Prihaja do skupnih nalob
podjetij iz dveh ali ve drav - joint ventures, kar e poglablja pretok kapitala,
znanja in omogoa e veje tehnoloke doseke.
Pretok delovne sile migracije, predvsem iz nerazvitih drav v razvite.
Pred drugo svetovno vojno je bilo veliko emigracij iz Evrope v Ameriko, danes
pa je precej preseljevanja v Zahodno Evropo, iz ekonomskih in tudi politinih
razlogov. Nerazvite drave se sreujejo s problemom bega moganov.
Izobraeni strokovnjaki, ki doma ne dobijo ustrezne zaposlitve, se zaposlijo v
tujini. Tako dobijo razvite drave novo znanje, iz nerazvitih pa odhaja loveki
kapital, ki je bistvenega pomena za razvoj.

MEDNARODNE BANNE IN FINANNE INTITUCIJE

Pripomorejo k hitrejemu povezovanju gospodarstev in hitrejemu pretoku
kapitala med njimi. Skrbijo za mednarodno finanno stabilnost, dajejo
mednarodna posojila in pomo manj razvitim dravam.
Mednarodne banne in finanne intitucije se pojavljajo v veih oblikah:

Mednarodne borze, med katerimi so najbolj znane New-Yorka, Tokijska

in Frankfurtska.
Evropski denarni trg, ki vkljuuje 14 drav lanic Evropske unije. V
evropski denarni
uniji ni e nobene nove pristopnice, ki so v EU pristopile 1. maja 2004,
poleg teh drav pa evra niso prevzele e Velika Britanija, vedska in
Danska.
Mednarodne banne intitucije
IMF International Monetary Found I Mednarodni denarni sklad (MDS) daje kredite; sede v Washingtonu

IBRD - International Bank for Research and Development I Mednarodna

banka za obnovo in razvoj - skrbi predvsem za financiranje investicij v
infrastrukturo
EBRD - European Bank for Research and Development / Evropska banka
za obnovo in razvoj, ki je bila ustanovijena leta 1990 za pomo
socialistinim dravam; sede irna v Londonu
EVROPSKA BANKA; sede v Frankfurtu
SVETOVNA BANKA; sede v Washingtonu
EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA
Transnacionalne banke, to so banke, ki imajo podrunice po svetu.

Regionalne ekonomske integracije

Ekonomija
Tjaa Varl

Mona mednarodna konkurenca je nekatere je vodila do tega, da so se drave

zaele povezovati zaradi ekonomskih interesov. Razni meddravni sporazumi
poenostavijo poslovanje med lanicami, odpravljajo doloene ovire za nemoteno
trgovanje me njimi. Cilj je seveda veanje ekonomske moi in vpliva na svetovni
trg.

Razline stopnje ekonomskih integracij

Glede na stopnjo intenzitete, irine gospodarskega dogovora, lahko mednarodne
ekonomske integracije razdelimo na ve stopenj:
1) Obmoje proste trgovine: odprava ovir za trgovanje med lanicami
2) Carinska unija: odprava carin med lanicami, poenotenje carin napram
tretjim dravam
3) Skupni trg: Carinska unija, ki odpravi tudi necarinske omejitve
4) Ekonomske (gospodarska) unija: skupni trg, fiksni devizni teaji,
koordinacija ekonomske politike
5) Popolna ekonomska integracija: gospodarska unija, ki ima enotno valuto,
skupno centralno banko in ekonomsko politiko

Cilji ekonomskih integracij so (Kumar 1989):

Doseganje veje proizvodnje na podlagi specializacije, ki se oblikuje po

naelu primerjalnih prednosti
Pocenitev proizvodnje zaradi ekonomije obsega
Izboljanje menjave med lanicami glede na ostale drave
Veja ekonominost zaradi veje konkurennosti
Laje prestrukturiranje proizvodnje
Laje uresnievanje skupnih politinih in ideolokih ciljev

Ekonomske integracije
WTO - World Trade Organization I Svetovna trgovinska organizacija, ki je bila
ustanovljena v enevi leta 1994. Temelji predvsem na prostem pretoku blaga,
kapitala, storitev in delovne sile.
EFTA - European Free Trade Area I Evropsko obmoje svobodne trgovine, ki je
bila ustanovljena leta 1960 kot protiute EGS.
lanice: Isiandija, Liechtenstein, Norveka in vica.
lanice EFTE so oblikovale prosto trgovino, brez carin. lanica je bila tudi
Slovenija, ki je ob vstopu V EU izstopila iz tega zdruenja.
CEFTA - Central European Free Trade Association I Centralno evropsko obmoje
svobodne trgovine; ustanovijena leta 1991. Ob vstopu v EU so je dotedanje
lanice, eka, Slovaka, Madarska, Poljska, Slovenija, morale zapustiti.
.

Ekonomija
Tjaa Varl
Sedanje lanice CEFTE so: Bolgarija, Romunija, Hrvaka
NAFTA - North American Free Trade Area / Severnoameriko obmoje proste
trgovine.
lanice: Kanada, Mehika, ZDA
LAFTA - Latin American Free Trade Area / Latinskoameriko obmoje proste
trgovine
(drave Srednje in June Amerike)
lanice: Argentina, Brazilija, Bolivija, ile, Kolumbija, Ekvador, Mehika, Paragvaj,
Peru, Urugvaj, Venezuela.

Ekonomija
Tjaa Varl

EVROPSKA UNIJA - EU
9. maja 1950 je prilo do prvih zametkov nastanka Evropske unije. Francoski
zunanji minister Schuman je predstavil predlog obnovitve premogovne in
jeklarske industrije Francije in Nemije. Zato so 9. maj razglasili za dan Evrope.
Leta 1952 je prilo do podpisa Parike pogodbe o sodelovanju na tem podroju
med Belgijo, Francijo, Nemijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko. Te drave so
sasoma razvijale vedno veje gospodarsko sodelovanje tudi na drugih podrojih.
Leta 1957 so te drave podpisale Rimski sporazum o nastanku Evropske
gospodarske skupnosti - EGS.
Evropska unija je dobila svoje ime leta 1993, po podpisu Maastrichtske pogodbe
(Bela knjiga), v kateri so predvideli iritev sodelovanja. Namen te pogodbe je
oblikovanje enotnega trga.
Ukrepi ekonomske temelji za povezovanje poenotenje trga, ki so doloeni
v Beli knjigi:
Prost pretok blaga in storitev, proizvodnih dejavnikov
Usklajenost makroekonomske politike, zlasti na denarnem in davnem
podroju
Ustanavljanje nadnacionalnih institucij, kot so Agencija za kmetijske trge,
za energijo, telekomunikacije.
Odprava notranjih meja, carinskih, administrativnih omejitev, njihovo
poenotenje napram
drugim dravam nelanicam.
Predpisi o zaiti okolja ipd.

CILJ ustanovitve EU je:

-

Veja konkurennost EU na svetovnem trgu, predvsem proti ZDA in

Japonski
Hitreji razvoj gospodarstva in veja blaginja.

Sedaj ima EU 25 drav lanic:

- est ustanovitvenih drav: Francija, Nemija, Italija, Belgija, Nizozemska,
Luksemburg,
- Velika Britanija, Irska, Danska, Grija, Portugalska, Spanija, Avstrija, Finska,
vedska,
- lanice, ki so pristopile I 2004: eka republika, Slovaka, Madarska,
Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Slovenija, Ciper, Malta.

Koristi od enotnega trga EU

Enotni trg prinaa znievanje cen, boljo kakovost izdelkov in storitev,

vejo izbiro
Podjetja izkoristijo velik notranji trg in tako lae dosegajo ekonomijo
obsega. Prost pretok

Ekonomija
Tjaa Varl

informacij, tehnologije, proizvodnih dejavnikov omogoa vejo

konkurennost na svetovnem trgu.
Enotna evropska valuta evro - olaja plailni promet.
Okrepi se notranja konkurenca, kar vodi do veje uinkovitosti in
ekonominosti podjetij.
Prihaja do enakih standardov izdelkov in storitev, kar poenostavlja
proizvodnjo in menjavo.
Zaita okolja.
Zaita pravic potronikov.

Priakovane koristi Slovenije od vstopa v EU

S lanstvom v EU se Slovenija vkljuuje v velik trg brez posebnih omejitev. Prost
pretok kapitala, proizvodov in storitev ter delovne sile vodi k veji konkurenci, to
pa povea produktivnost, izbolja kakovost proizvodov in storitev. S prostim
vstopom na nov, veji trg, se povea medsebojna trgovina, podjetja lae
dosegajo ekonomijo obsega in poveajo ekonominost.
Povea se zaposlenost in mobilnost delovne sile. Veja je monost zaposlovanja
naih dravljanov v tujini in tujih strokovnjakov pri nas, dostop do novih
tehnologij.
Povea se pretok znanja, monost izobraevanja na evropskem trgu in
sodelovanje v evropskih mednarodnih projektih.
Ocenjujejo, da bo vkljuitev kumulativno prispevala k poveanju BDP-ja za
priblino 5%.
Negativne spremenljivke
Seveda je vstop povezan tudi z dodatnimi stroki, saj moramo prilagoditi pravni
red Evropski uniji, ustanoviti dodatne institucije, ki bodo skrbele za ustrezno
delovanje in medsebojno povezavo. Sedaj je Slovenija neto prejemnica sredstev
iz Evropske unije, kar trenutno ne izkoria najboije.
Slaba stran je v tem, da se zmanjuje nacionalno suverenost, v uresnievanju
ekonomskih politik izgubljamo samostojnost upravljanja.

EVROPSKA MONETARNA UNIJA (EMU)

Osnova za nastanek Evropske unije in Evropske monetarne unije so
MAASTRICHTSKI - KONVERGENNI KRITERIJI, sprejeti leta 1992.
Leta 1998 je zaela delovati Evropska centralna banka - ECB, s sedeem v
Frankfurtu. 1. 1. 1999 je enajst lanic Evropske unije ustanovilo Evropsko
monetarno unijo in uvedlo enotno valuto EVRO. Med svojimi valutami in evrom so
doloili fiksna razmerja, katera so morala vzdrevati. Julija 2002 je evro postal
zakonito plailno sredstvo med lanicaini EMU.
.

Ekonomija
Tjaa Varl

Za vstop v Evropsko drave lanice Evropske unije izpolnjevati nekaj kriterijev,

ki so doloeni z Maastrichtsko pogodbo, oz. ti. konvergennimi kriteriji.

Ekonomija
Tjaa Varl

Konvergenne kriterije lahko delimo na monetarne in fiskalne.

Monetarni:
1. STABILNOST CEN: Inflacija ne sme presegati povprene inflacije treh lanic z
najnijo inflacijo za ve kot 1,5 odstotne toke.
2. DOLGORONE OBRESTNE MERE morajo biti mani kot dve odstotni toki nad
povprejem obrestnih mer treh lanic z najnijo stopnjo inflacije.
3. DVE LETI PRED UVEDBO EVRA MORA DRAVA IMETI STABILNI TEAJ
DOMAE VALUTE. Vlada ne sme dopustiti devalvacije nacionalne valute v
primerjavi z drugimi valutami - dovoljena je 15 odstotna oscilacija navzgor in 15
odstotna navzdol od doloenega teaja.
Fiskalni:
1. PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ mora biti manji od treh odstotkov BDP-ja.
2. DRAVNI DOLG mora biti manji od 60 % BDP-ja.
Slovenija izpolnjuje fiskalne pogoje, saj ima trenutni proraunski primanjkljaj
okrog 1,9 % BDB, dravni dolg pa okoli 29 % BDP.
Kar se tie monetarnih kriterijev, imamo obrestno mero e vedno vijo od
dovoljene, vendar smo na dobri poti za njeno uravnavanje. Prvi korak, ki je k
temu pripomogel je odprava TOM-a (temeljne obrestne mere), za katero je
znailno, da se je oblikovala v skladu z inflacijo. Vedno veja konkurenca tudi na
bannem podroju oziroma na finannem trgu bo verjetno opravila svoje.
28. junija 2004 smo vstopili v sistem ERM 2, evro smo prevzeli v zaetku leta
2007. Menjava SIT za EUR je po paritetnem teaju 239,64 SIT za 1 EVRO.

Transnacionalne korporacije (TNK) Multinacionalke

Kapital se vedno bolj iril po vsem svetu preko transnacionalnih korporacij.
Transnacionalna korporacija je velika delnika druba, ki ima vsaj eno
podrunico v drugi dravi (McDonalds). Deluje kot celota in maksimizira profit vse korporacije. Podjetja so vodena iz centrale, management je odgovoren za
delovanje celotne TNK.
ZNAILNOSTI transnacionalnih korporacij

Podjetja so vodena iz centrale, katera odloa o vsem:

Strategiji,planiranju,marketing, financah,kadrih
Korporacija skrbi za maksimiranje skupnega profita

Ekonomija
Tjaa Varl

Delovanje TNK:
Vlagatelji ene ali ve drav v centralo

Centrala
TNK

Podrunica
1
Podrunica
2

Podrunica
3

Podrunica
4

Podrunice, filiale, obrati v razlinih dravah

Vlaganje v TNK se je zaelo razvijati v 20. st., na zaetku je bilo 25 TNK,
pospeeno pa so se zaele razvijati po 2. svetovni vojni.
Primarni
sektor
Nafta,
kmetijstvo

Sekundarni sektor

Terciarni sektor

Avtomobili, kemija,
farmacija, ivilska
industrija, gumarstvo

Banke,
zavarovalnice

RAZLOGI ZA INVESTIRANJE V PODRUNICE:

Motiv za nalobe transnacionalnih podjetjih v tujini je vsekakor dosegarija vejega
dobika, veje akumulacije kapitala.
Za poveano produkcijo podjetja potrebujejo nove trge, ki so blizu
obratom TNK.
Laje prodre na nove trge. S tem, ko ima obrat v tujini spozna navade,
obiaje, okus potronikov in jim tako lae priblia svoj asortima, blagovno
znamko.
Niji transportni stroki.
Ugoden vir naravnega bogastva, izkorianje nafe, rud, pridelkov.
Izognejo se carinskim in necarinskim omejitvam.
Izognejo se ostrim ekolokim predpisom. Mileji ekoloki predpisi
lahko za umazano proizvodnjo pomenijo velik prihranek po strokih.
Izkorianje davnih olajav, npr. niji davek na dobiek, niji
davek na izplaane plae.
porabijo lahko ceneje proizvodne dejavnike, naravne resurse,
predvsem pa izkoriajo cenejo delovno silo.

Ekonomija
Tjaa Varl

Izognejo se pritiskom delavcev, npr. stavkam, z realokacijo

produkcije - proizvodnjo selijo tja, kjer so delavci slabo sindikalno
organizirani ali sploh niso.
TNK pridobiva nove strokovnjake, znance.
Podrunica lahko proizvaja izdelke, ki dopolnjuje proizvodni program
centrale in tako raziri prodajni asortima.
Z novim obratom v tujini ali z nakupom veinskega delea nekega podjetja,
Iahko TNK ez as preplavi trg s svojimi proizvodi, uveljavi svojo
blagovno znamko in unii konkurenco.

POZITIVNi uinki TNK za DvR

iritev TNK pa prinaa tudi pozitivne strani za gostujoo dravo.

Pride do zaposlovanja delovne sile, ki imajo relativno visoke plae.

Na tem trgu se pojavijo novi proizvodi, ki so relativno ceneji, saj jih ni

treba uvaati.
Z novim podjetjem pride do razvoja proizvodnje zahtevnih proizvodov za
domai trg in izvoz.
Preko podrunice gostujoa drava lae prodaja v razvite drave, prek
prodajne mree TNK.
Centrala TNK poskrbi za prodajo na drugih triih.

NEGATIVNI uinki TNK za drave v razvoju:

- Poslovanje podrunic je prilagojeno interesom transnacionalne korporacije,
ne upoteva razvojnih ciljev DvR.
- TNK prenaajo v novo okolje novo kulturo poslovanja, nove vrednote.
- Podrunice so popolnoma odvisne od TNK, saj jim primanjkuje lastnega
znanja in tehnologije.
- Podrunica je po navadi e proizvodni obrat, nima vejega vpliva na
izobraevanje in iri drubeni razvoj.
- TNK uporablja transferne - notranje cene, s katerimi se skua izogniti
davkom.
- Drava gostiteljica ne more kontrolirati delovanja TNK. Nastajajo dualno,
razcepljenega gospodarstva. Podrunice velikih TNK postajajo drava v
dravi nastaja velik razkorak med domao in tujo tehnologijo, v trenju
teh podrunic v primerjavi z majhnimi lokalnimi podjetji.
-

Kakne prednosti ima transnacionalna korporacija pred navadno

korporacijo?
-

TNK ima bolj mobilen kapital pri iskanju dobika, dodatni kapital lahko ie
na mednarodnem trgu, kjer so obrestne mere najnije, kjer izkoria
subvencije gostujoe drave.
TNK labko produkcijo razporedi po svetu, finanni kapital je v centru TNK in
je ekonomsko zelo mona.
Izkoria prednosti mnoine produkcije in dosega nije stroke na enoto.
TNK delujejo dolgorono - strategijo imajo vodeno iz centra.

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Preko podrunic ima TNK laji dostop na tuje trge, izogiba se carinskim in
necarinskim oviram.
Izkoristi prednosti razlik v davnih sistemih in predpisih.
Izkoristi ugodne monosti proizvodnje: proizvodnjo seli v drave, ki imajo
nizke mezde, ibke sindikate, kjer dobivajo dravne subvencije.
Z monostjo selitvijo proizvodnje drugam, se izogibajo pritiskom delavcev
TNK prelivajo profit med podrunicami z namenom maksimizacije
celotnega profita.
TNK imajo najve podrunic v razvitih gospodarstvih, v zadnjih letih pa vse
ve tudi v DvR.

Vojako-industrijski kompleks (VIK)

V 20. stoletju, predvsem v obdobju hladne vojne, se je mono razvijala vojna
tehnika in oboroevanje. Proizvodnja dobrin za vojake potrebe zahteva ogromno
sredstev in vpliva na odnose v drubi. V zaetku devetdesetih let je ta
proizvodnja predstavljala priblino 4 % BDPja; trgovanje z orojem je
predstavljalo priblino 20 % mednarodne trgovine. VIK ima poleg TNK, drave,
finannih intitucij zelo veliko mo, ne le ekonomsko, temve tudi politino mo.
Mo VIK je zelo velika, tako na gospodarskem, politinem in vojakem podroju.
Gre za povezovanje velikih kapitalov s politino, dravno oblastjo. VIK je moan,
saj vpliva na mnoga podroja: veliko znanih korporacij proizvaja za vojako
industrijo, vojska prispeva velik dele k financiranju znanosti, predstavlja
monega delodajalca, porabija znaten del proraunskih sredstev, ima vpliv na ve
podroij v drubi.

GLOBALNO NESKLADJE V SVETU

V 20 st. se je s procesom globalizacije poslovanja svet tesno povezal. V proces
poslovanja vstopajo razlino razvite drave. Temeljni kazalec gospodarstva je
dohodek na prebivalca.
Leta 1 986 je imelo 55 % vseh drav 270 US$ dohodka na prebivalca in samo 1 6
% okoli 13.000 US$ I prebivalca. prebivalstva ivi v DvR in ustvari samo
vsega produkta in prebivalstva ivi v razvitih dravah in ustvari vsega
produkta.
Dele nepismenih znaa v nerazvitih dravah 15 - 70 % v razvitih 1% ivljenjska
doba v nerazvitih je 60 let, v razvitih pa 75 let.
Razlike v razvoju nastanejo:

V zgodovinskih okoliinah, zlasti v razlikah v razvoju kapitalizma

Zaradi politine in ekonomske nestabilnosti v posameznih delih sveta
Zaradi svetovne trgovine, saj ekonomsko moneji doloajo pogoje
trgovanja
Posledica tega je MEDNARODNA EKSPLOATACIJA (IZKORIANJE) ker:

Ekonomija
Tjaa Varl
-

TNK si prisvajajo veino profita DvR ker profit prelivajo v svojo centralo.
Razvite drave imajo monopol v nekaterih produkcijah, zato lahko doloajo
cene in si prisvajajo monopolni ekstra profit (surovine, kmetijski proizvodi)
Razvite drave imajo vejo produktivnost dela in zato veje dobike, ker
prodajajo svoje izdelke v DvR po sorazmerno visokih cenah.
DvR Iahko padejo v KARJE CEN, kar pomeni, da le-te izvaajo surovine
po nizkih cenah in uvaajo industrijske proizvode po visokih cenah. Gre za
neenako - neekvivalentno menjavo.

Dejstvo je, da se manj razvita gospodarstva teko vkljuujejo v svetovni razvojni

proces, predvsem drave, ki so odvisne od velikega uvoza nafte in druge energije.
Problem DvR je tudi podrejenost uvozu sodobne tehnologije, za katero plaujejo
visoko ceno in privolijo v vrsto omejitev, (npr. zaveejo se, da bodo pri podjetjih,
ki jim je prodalo licenco, kupovali surovine, material ipd.). Razvite drave imajo
vrsto protekcionistinih omejitev za uvoz, da zavarujejo doma trg, npr. EU pri
kmetijskih produktih.
Velike razlike v razvitosti se ohranjajo in celo poglabljajo. Ekonomske neenakosti
ustvarjajo tudi podlago za neenako politino mo. Razviti svet uravnava monosti
razvoja vsemu svetu.
Manj razvite drave se v elji, da bi spodbudile gospodarsko rast znajdejo v
zaaranem (peklenskem) krogu nerazvitosti, revine: imajo proizvodnjo v
majhnem obsegu, zato ni prave spodbude za nalobe, to pa pomeni zelo nizek
obseg nalob, kar povzroi nizko produktivnost, to pa ima za posledico nizke
plae (majhno kupno mo), to pa pomeni, da je trg za produkte majhen, zato tudi
produkcija ne poteka v velikem obsegu!
Zaradi neenakomernega razvoja so velike razlike v drubeni blaginji, vekrat
pride do napetosti, najvekrat med samimi nerazvitimi dravami. Zato je
pomembno delovanje nekaterih mednarodnih intitucij, ki razvijajo globalno
povezovanje gospodarstev in razreujejo nasprotja v svetu, to je OZN.
ZAARANI KROG

1) Nizka
proizvodnja

2) Ni stimulacije
za akumulacije
za investicije

4) Nizke plae
zaposlenih
(majhna kupna
mo)

3) Produktivnost
je majhna

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekonomika narodnega gospodarstva

Je makroekonomska veda, ki preuuje ekonomske zakonitosti, znailnosti

drubeno ekonomskega sistema, mehanizme in instrumente ekonomske
politike, strukturo gospodarstva (naravno in proizvedeno bogastvo),
prebivalstvo, tehnini napredek, uinkovitost gospodarjenja (merimo
gospodarsko blaginjo), dinamiko spremembe in ciklina nihanja.

Ekonomika = ekonomija: je veda, ki prouuje obnaanje posameznika in ljudi,

odnose, ki nastajajo med njimi v procesu produkcije, preuuje ekonomske
zakonitosti.
Mikroekonomija = mikroekonomika: preuuje obnaanje posameznih
ekonomskih osebkov podjetij, potronikov, preuuje trge posameznih
proizvodov, obnaanje ponudbe in povpraevanja, gibanje cen, trni poloaj.
Makroekonomija = makroekonomika: preuuje globalne ekonomske
zakonitosti kot so skupno (agregatno) povpraevanje in ponudba, inflacija,
brezposelnost, zunanji trgovinski tokovi, bruto domai proizvod v narodnem
gospodarstvu in povezave med posameznimi kategorijami BDP-ja.
Makroekonomija ni samo setevek obnaanja posameznikov, pa pa veliko ve.
Posamezniki se prilagajajo situaciji v gospodarstvu, nanjo pa vpliva ekonomska
politika.
Na mikro in makro ekonomijo vplivajo razlike v razvitosti posameznih regij, saj se
narodno gospodarstvo kot celota obnaa drugae kot e teh razlik ne bi bilo.
Z merili uspenosti gospodarjenja merimo gospodarsko blaginjo, to je osebno
in kolektivno potronjo
Pomembneji kazalci uspenosti gospodarstva:
1) Doseena raven oz. dinamika drubenega bogastva (BDP na prebivalca)
2) Raven osebne, kolektivne porabe
3) Povezanost narodnega z drugimi gospodarstvi
4) Strukturna razvitost oz. razvitost sektorjev (primarni +3%, sekundarni
+53%, terciarni +65%)
5) Ciklinost oz. nihanje v rasti proizvodnje in cen
6) Pravinost
pri delitvi dohodka
topov
i
e so izkorieni
Potencialni produkt: maksimalen moni produkt, ki ga narodno gospodarstvo
vsi PD
lahko proizvede z obstojeimi sredstvi (PD), e so ti maksimalno izkorieni.
Dejanski produkt: je vedno manji od potencialnega,
ker proizvodni
Dejanski
produkt dejavniki
(potenciali) niso polno izkorieni.

masl
o

Ekonomija
Tjaa Varl

Dejavniki potencialnega produkta

Transformacijska krivulja: pove nam vse mone kombinacije dveh dobrin, e
najbolj izkoriamo PD.
Dejavniki potencialnega produkta:
Prebivalstvo, naravno bogastvo, proizvedeno bogastvo Drubeno bogastvo
Tehnologija, tehnoloki napredek

Prebivalstvo
Je najpomembneji dejavnik potencialnega produkta. Po eni strani so
proizvajalci in od njihovega tevila produktivnosti kvalitete dela je odvisna
velikost in struktura BDP-ja. Po drugi strani pa so tudi potroniki.
tevilo in struktura prebivalstva je odvisna od:
- Razvitosti oz. rasti prebivalstva
- Drubeno ekonomske znailnosti prebivalstva
- Brezposelnosti
- Zaposlenosti
Spreminjanje t. prebivalstva pojasnimo z demografskimi gibanji
(migracije, rodnost, smrtnost)

RAST PREBIVALSTVA JE ODVISNA OD:

-

Migracij prebivalstva
Naravne rasti prebivalstva

Naravna rast je odvisna od natalitete in mortalitete.

Nataliteta (N)
tevilo ivorojenih na 1000 prebivalcev v letu

N' =

Mortaliteta (M)
tevilo umrlih na 1000 prebivalcev v letu

M' =

Stopnja naravne rasti (prirastka)

Pomeni spremembo prebivalstva v nekem obdobju na 1000 prebivalcev
( v promilih)
NR'=N'-M' =____

Ekonomija
Tjaa Varl

N' in M' se skozi as, z rastjo BDP-ja zniujeta, vendar ne enakomerno

Najprej zane upadati M', nato pa e N', sasoma se pa umirita in
postaneta konstantni.

V Sloveniji se je stopnja rodnosti zaela zmanjevati po 1.sv.vojni , prav

tako stopnja smrtnosti
V letih 1920-60 je prilo do demografskega prehoda in s tem, do nizke
stopnje rodnosti in smrtnosti
Po letu 1990 imamo negativno stopnjo naravne rasti (1993 = -0,1) Po
osamosvojitvi je namre upadla ivljenjska raven; strah pred izgubo mest.

Migracije prebivalstva so mehanina gibanja prebivalstva, ki so odvisna

od emigracij (odseljevanj) in imigracij (priseljevanj)

Lahko so notranje (preseljevanje znotraj drave)

Od popisu 1991 je 50% populacije v Sloveniji iveli v mestih kar je
manj kot v razvitih dravah

Migracije so lahko tudi zunanje (preseljevanje med dravami)

Slovenija je v 60ih letih postala zalo imigracijska drava ve
priseljencev kot odseljencev
Priseljevanje se je povealo v 70ih letih, ko so prihajali predvsem
nekvalificirani delavci iz Jugoslavije
Neto selitve so se zopet okrepile v 90ih letih, z ostalimi dravami pa
smo imeli negativni migracijski saldo, saj se je odseljeval visoko
izobraen kader

Stopnja emigracije
Merimo jo s tevilom emigrantov na 1000 prebivalcev

Stopnja imigracije

Merimo jo s tevilom imigrantov na 1000 prebivalcev

Stopnja migracijskega salda

Je razlika med obema stopnjama ( V promilih)

Na tevilo prebivalstva v dravi vplivajo le zunanje migracije

Ekonomija
Tjaa Varl

DRUBENO EKONOMSKE ZNAILNOSTI PREBIVALSTVA

Kaejo sposobnosti prebivalstva za delo

1.) AKTIVNO PREBIVALSTVO

- Prebivalstvo, ki je staro nad 15 let, opravlja poklic in za svoje delo prejema
dohodek
- Nezaposleni

Aktivno prebivalstvo = delovno aktivno + brezposelni (nezposleni)

2.) NEAKTIVNO PREBIVALSTVO
- Osebe z lastnimi dohodki: niso aktivne, a se same vzdrujejo, kot so
upokojenci, delovni invalidi, tipendisti, prejemniki socialne podpore, rent,

- Vzdrevane osebe: osebe, ki nimajo lastnih dohodkov za preivetje otroci,

dijaki katere vzdrujejo stari

Pomembna drubenoekonomska znailnost prebivalstva je raven formalne

izobrazbe
Dele nepismenega prebivalstva v Sloveniji starejega od 10 let je
0,8%.

Struktura prebivalstva glede na aktivnost

Prebivalstvo

- Zaposlene osebe
- Delodajalci in
samozaposlene osebe
- Pomagajoi druinski
lani
- Delavci po pogodbi in
za neposredno plao

63 000 ILO (6,6%)

Delovno aktivno
prebivalstvo
896 000 (52, 78%)

Brezposelne osebe

1 996 773
Delovno sposobno prebivalstvo
15 let in ve
1 698 000 (100%)
Aktivno prebivalstvo
Neaktivno prebivalstvo
959 000 (48%)
739 000 (37%)

Osebe z
lastnimi
dohodki

Vzdrevano
prebivalstvo

Prebivalstvo
pod 15.
Letom
298 773

Ekonomija
Tjaa Varl

Stopnja aktivnega prebivalstva

Stopnja delovne aktivnosti

Ekonomija
Tjaa Varl

3.) NEZAPOSLENO BREZPOSELNO PREBIVALSTVO

- Nezaposleni so tisti, ki nimajo zaposlitve in jo iejo, prijavljeni so na
zavodu za zaposlovanje
- Dele aktivnega prebivalstva, ki ni v delavnem razmerju
- Imamo 2 vrsti brezposelnosti v Sloveniji:
Registrirana
Anketna - dejanska (po definiciji ILO)
REGISTRIRANA BREZPOSELNOST
- tevilo nezaposlenih, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje
- V Sloveniji 10-12% v zadnjih letih
- Slovenska statistika zbira podatke na osnovi Registra nezaposlenih oseb na
Zavodu za zaposlovanje.
ANKETNA ali DEJANSKA BREZPOSELNOST (po definiciji ILO) standardizirana
- Zavod za statistiko na podlagi ankete, ki jo opravi vsako leto na
reprezentativnem vzorcu, oceni dejansko brezposelnost oziroma
brezposelnost po definiciji ILO
- ILO uvra med nezaposlene tiste osebe, ki niso zaposlene, ne opravljajo
nobenega dela za plailo v zadnjem tednu pred anketo in so zaposlitev
pripravljene sprejeti v naslednjih dveh tednih, e jo dobijo, ter delo aktivno
iejo
- Anketna brezposelnost je vedno manja od registrirane in je v SLO okoli
7%, leta 2003 pa je bila 6,6%
Izraun stopnje brezposelnosti

PREKRITA BREZPOSELNOST
Prikrito nezaposleni so ljudje, ki so sicer zaposleni, vendar bi brez njih
dosegli enako proizvodnjo
Gre za neko vrsto nepotrebne zaposlenosti
Veliko jo je v negospodarstvu
Po osamosvojitvi se je ta brezposelnost predvsem zaradi lastninjenja
zmanjevala, predvsem zaradi lastninjenja

4.) ZAPOSLENOST
- Zaposleni so vsi, ki so v delovnem razmerju za doloen ali nedoloen as in
dobivajo plailo, ne glede na to, ali trenutno delajo ali so na bolniki, ali
zaasno ne delajo zaradi stavke
- Na Zavodu za zaposlovanje so registrirani kot zaposleni
- En osnovnih ciljev drave je im veja zaposlitev delovne sile, ker s tem ne
izgubljamo drubenega produkta
- Od tega v kateri dejavnosti je delavna sila zaposlena, je odvisna velikost in
struktura BDP-ja.
- Z gospodarskim razvojem oz. industrializacijo je vse manj prebivalstva
zaposlenega v primarnem sektorju = deagrarizacija
- Z razvojem informacijske drube sedaj prevladujejo terciarne dejavnosti

Ekonomija
Tjaa Varl

Slovenija je po strukturi zaposlenih po dejavnostih primerljiva z

razvitimi dravami.

LOVEKI KAPITAL
Za ustvarjanje BDP-ja je pomembno tevilo zaposlenih in kakovost dela
zaposlenih, pomemben je loveki kapital:
Izobrazba
Izkunje
Starost
Zdravstveno stanje
Motivacija
Inovativnost, podjetnost
loveki kapital poveujemo z izobraevanjem in usposabljanjem
(pridobivanje novih vein, ki jih dobi npr. seminarji)

Dele populacije v primerjavi z EU:

- V SLO je dele populacije z visoko olo precej manji kot v EU dravah
(36%, Avstrija 48%, Nemija in Italija 47%, Finska 74%)
- Izobrazbena struktura se izboljuje, vse ve je delavno aktivnih s
srednjeolsko, vijo in visoko izobrazbo, vse manj z osnovnoolsko
izobrazbo
- Leta 2000 so imele drave EU v povpreju 8,4% brezposelnost (SLO 7%,
ZDA 4,2%)

GIBANJE ZAPOSLENOSTI V SLOVENIJI

Po osamosvojitvi se je nezaposlenost mono poveala, saj je Slovenija
izgubila velik del Jugoslovanskega trga, poleg tega smo preli na nov
drubenoekonomski sistem zaradi racionalizacije se je zaelo odpuanje
Leta 1993 je bilo tevilo nezaposlenih najveje 137 000 ljudi
Leta 1999 se je zaposlenost obutno zmanjala, saj od 1. Januarja 1999
tejemo med zaposlene tudi osebe, ki opravljajo javna dela; prej so imele
te osebe status registrirane brezposelne osebe
Nezaposlenost se zmanjuje tudi leta 2000 in 2001 manj kot 100 000
oseb
STRUKTURA NEZAPOSLENIH
Najve nezaposlenih je starejih od 40 let, dele se je od leta 1992 do 2002
skoraj podvojil in je 49,4%
Veliko je nezaposlenih mladih do 26. leta starosti, ta dele pa se manja
(2002 24%)
Velik del brezposelnih je brez strokovne izobrazbe, kar kae na problem
strukture brezposelnosti
Leta 2000 je bilo kar 63% dolgotrajno brezposelnih (ve kot 1 leto)
S pomojo programa Tiso novih monosti se je dele v zadnjih dveh
letih zmanjal na 54,4%

Ekonomija
Tjaa Varl
-

tevilo prejemnikov denarnih pomoi za nezaposlene se je od leta 1992 do

2003 mono zmanjalo, na 32,8%

Nezaposlenost povzroa ekonomske, socialne in politine probleme, zato

drava sprejema ukrepe za zmanjanje nezaposlenosti. Na povpraevanje
in ponudbo po delovni sili vpliva monost za prilagajanje zaposlovanja
(zaposlitev s krajim delovnim asom), znianje strokov za odpuanje
delavcev, reforme odpiranja novih delovnih mest, reforme denarnih
nadomestil za nezaposlene, monost prenosa zdravstvenih in pokojninskih
prispevkov v drugo organizacijo od spremembi zaposlitve

Vlada je tudi sprejela ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki je

usmerjena v odpiranje novih delovnih mest, usposabljanje nezaposlenih za
podjetnitvo, samozaposlovanje, prekvalifikacije in dokvalifikacije za novo
zaposlitev, subvencioniranje pripravnitva, podpirajo prestrukturiranje
podjetij, e s tem ohranijo nova delovna mesta, usposabljanja
nezaposlenih za nove zaposlitve, uvajanje javnih del na primer v okviru
socialnega varstva, kulture, turizma, izobraevanja, vzdrevanja javnih
povrin. Izvajanje teh ukrepov pa financira Ministrstvo za delo, druino in
socialne zadeve.
Pasivna politika pa zagotavlja nezaposlenim denarna nadomestila za
nezaposlenost, razmerje financiranja pasivne in aktivne politike je 70 : 30
Ukrepi slovenske vlade so usklajeni tudi z usmeritvami EU, ki so zajete v tirih
stebrih:
1) Poveanje zaposljivosti prebivalstva
Dati veje monosti mladim, omogoiti vseivljenjsko izobraevanje,
manji osip na poklicnih olah
2) Pospeevanje podjetnitva
Razvoj podjetnike miselnosti, pospeevanje samozaposlovanja in
razvoja malih podjetij, zmanjanje nekaterih davnih obremenitev
3) Poveanje prilagodljivosti podjetij in zaposlenih
Posodobitev organizacije dela, prestrukturiranje sektorjev, veja
vlaganje v kadre
4) Izenaevanje monosti zaposlovanja
Enake monosti zaposlovanja med spoloma, veje monosti ponovne
vkljuitve na trg dela, veja zaposljivost invalidov

Ekonomija
Tjaa Varl

Naravno bogastvo
1) KMETIJSKA ZEMLJIA (v SLO)
- Vedno ve je zazidljivih
- Zavzemajo 30,5% povrin
- Slovenija spada med srednjo bogate drave saj pride 0,26Ha na prebivalca
(bogate drave imajo 1Ha na prebivalca Avstralija, Kanada)
-

Leta 1989 je bilo 43% ozemlja kmetijsko zemljie, v 90ih letih pa je prilo
do monega skrenja zaradi gradnje gospodarskih objektov, infrastrukture
(cesta, eleznica, elektrogospodarstvo, elektrarne), zaradi rasti
prebivalstva in s tem irjenja poselitve, pogozdovanja, denacionalizacije
(vraanje zemlji prejnjim lastnikom in s tem prenehanje delovanja
kmetijskih drub)
Struktura kmekih zemlji je slaba, saj je 60% zemlji panikov in
travnikov
Pomembna je govedoreja, pridelava mlenih izdelkov
Pridelava hrane je draga, ker je mona razdrobljenost zemlji.

2) ENERGETSKI VIRI
- Slovenija ima skromne energetske vire, nekaj je lignita, premoga
(pridobivanje je drago, zato ga uvaamo), hidroelektrarne
- Uvaamo nafto in zemeljski plin iz Rusije in Alirije
- Hidroelektrarne monosti e niso povsem izkoriene
- Termoelektrarne in jedrska elektrarna Krko
- Slovenija je vse bolj odprta za nakup in prodajo elektrine energije tako
doma kot v tujini
- Poraba elektrike kae na razvitost gospodarstva
- Gospodarjenje z energetskimi viri imenujemo energetika
Loimo:
Geoloke rezerve: vsi energetski viri, ki jih poznamo, vendar ni nujno, da
jih izkoriamo
Bilanne rezerve: tiste, ki jih je mogoe pri obstojei tehniki in tehnologiji
ekonomino in rentabilno izkoriati
3) RUDE IN MINERALI
- Rud in mineralov v Sloveniji ni, imamo pa kvarcni pesek (za izdelavo
stekla) in marmor
4) GOZDOVI
- Slovenija je bogata z gozdovi 55% pokrajine
- Je naravno in proizvedeno bogastvo (lahko ga obnavljamo in irimo)
- Imamo 0,56He gozdov na prebivalca ve kot povpreje v EU in manj kot
svetovno povpreje, 1 He.
Gozd je pomemben za:
Gospodarstvo (za pridobivanje lesa), vir gozdnih sadeev, omogoa lov,
ima pozitivne uinke na okolje, isti zrak, prepreuje erozijo tal, je naravno
dedje za ivali, zato moramo z njim racionalno ravnati im manj senje

Ekonomija
Tjaa Varl

5) GEOGRAFSKI POLOAJ
- Imamo izredno pomembno lego, je stiie transportnih poti (med EU in
blinjim vzhodom ter srednjim vzhodom)
- Izhod na morje imamo
Pomembna je Luka Koper, ki ima pristanike dejavnosti
- Naravne znamenitosti, turizem
- Pomembna je izgradnja prometnega kria in eleznike povezave (Koper
Madarska)

Proizvedeno bogastvo
-

Proizvedeno bogastvo so vsi materialni proizvodi lovekovega dela, torej

kar proizvedemo in ne obstaja v naravi
Lastniki tega bogastva so podjetja, institucije in posamezniki

OSNOVNI SKLADI:
Vrednost osnovnih sredstev v:
- Gospodarstvu podjetjih (stroji, naprave, zgradbe, zemlja)
- Negospodarstvu druge ustanove in prebivalstvo (ole, bolninice,
kulturne ustanove, stanovanja)
- Javnih dobrinah (ceste, nasipi, eleznice, otroka igria, mostovi)
ZALOGE:
Poslovne zaloge:
- V trgovini in proizvodnih dejavnostih, to je vrednost reprodukcijskega
materiala in proizvodov
V gospodinjstvih:
- Trajne potrone dobrine (TV, avto, hladilnik)
- Poltrajne potrone dobrine (obleka, obutev)
- Tekoe zaloge (hrana, pijaa, kurjava)
RAST PROIZVEDENEGA BOGASTVA
-

Obseg proizvedenega bogastva se lahko zmanjuje ali poveuje

Obseg teko merimo, bolj so dostopni podatki o proizvedenem bogastvu

Do ZMANJANJA vrednosti proizvedenega bogastva pride, zaradi obrabe

osnovnih sredstev, trajnih in poltrajnih potronih dobrin in zaradi porabe
vseh vrst zalog (reproduktivni material, netrajne potrone dobrine)
Proizvedeno bogastvo VEAMO z investicijami, vir za investicije pa so
prihranki
-

Za vsako obnovo izrabljenega bogastva le to tudi posodobimo; izraz nove

investicije pomeni poveanje in tudi obnovo proizvodnega bogastva

VIRI ZA INVESTICIJE V NARODNEM GOSPODARSTVU

Ekonomija
Tjaa Varl

1) Akumulacija
- Akumulira se iz neto poslovnega preseka oz. iz dobika
- To je del BDP-ja, ki ni namenjen tekoi porabi
- Iz akumulacije investiramo neto investicije gre za poveanje e
obstojeega kapitala (N.I)
2) Amortizacija
- Iz nje obnavljamo izrabljena osnovna sredstva, sredstva zbiramo sproti
- Gre za obnovitvene investicije (O.I.)

Iz teh dveh virov financiramo bruto investicije (B.I.), kjer gre za obnovitev
obstojeega kapitala
B.I. = N.I. + O.I. (AM)
N.I. = B.I. A.M.
3) Sredstva prebivalstva (prihranki)
4) Tuja sredstva, posojila
Podjetja pridobivajo vire za investicije praviloma iz:
- Akumulacije (lastna sredstva, dobiek)
- Bannih posojil (vir so prihranki prebivalstva - depoziti)
- Izdaje vrednostnih papirjev (delnic in obveznic)
RAZMERJE MED BRUTO INVESTICIJO IN AMORTIZACIJO
B.I. < A.M. dezinvestiranje: Vrednost osnovnih sredstev se manja, za
investiranje ne uporabimo vse AM

Gospodarsko nazadovanje
B.I. = A.M. enostavna reprodukcija: Vrednost osnovnih sredstev je enaka,
konstantna

Stagnantno gospodarstvo (zaostaja v razvoju)

B.i. > A.M. razirjena reprodukcija: Vrednost osnovnih sredstev se vea

Zaelena situacija v gospodarstvu

Hitrost povpraevanje proizvedenega bogastva pokae ekonomsko razvitost
drave, rast gospodarstva.

Ekonomija
Tjaa Varl

METODE MERJENJA PROIZVEDENEGA BOGASTVA

Merimo z razlinimi vrednostmi

1) Nabavna vrednost
- Vrednost osnovnih sredstev po nabavni ceni + stroki dostave in montae
2) Sedanja vrednost
- Nabavna vrednost amortizacijski odpisi
3) Trna vrednost
- Vrednost, ki bi jo dobili s prodajo na trgu, odvisna je od S in D
4) Nadomestna vrednost
- Vrednost, ki bi jo dosegli v asu cenitve
Merjenje proizvodnega bogastva je priblino (najvekrat le proizvodi) del
osnovnih sredstev, potrono bogastvo le ocenjujemo

Stalne cene (netekoe) DEFLACIONIRANJE =

Izkljuiti moramo deflacije, da dobimo realno gospodarsko rast

Za merjenje proizvodnega bogastva uporabljamo stalne cene in ne tekoe.

Preraun tekoih v stalne imenujemo deflacioniranje (inflacionirnanje) podatkov,
podatek v tekoih cenah delimo s koeficientom inflacije ali podatek v tekoih
cenah pomnoimo s koeficientom inflacije.

UINKOVITOST INVESTICIJ
-

Za poveanje proizvodnega bogastva je pomembna tako velikost kot tudi

uinkovitost investicij
Pri investiranju moramo paziti, da je ekonomski uinek im veji, ko
investicija stee
Po 2 SV so bila osnovna sredstva v glavnem uniena, potrebna je bila
obnova
Poveevali so akumulacijo
Jugoslavija je pri investiranju dala poudarek na teko industrijo,
omejevala je osebno potronjo
Osnovni skladi so se od leta 46 do 53 poveali za 44%, to je
povpreno za 5,3x letno

MEJNI KAPITALNI KOEFICIENT MKK

-

Za poveanje MKK je pomembna velikost in uinkovitost investicij.

Uinek investicij merimo z MKK.

Ekonomija
Tjaa Varl

Y = yield = BDP
- MKK nam pokae, koliko enot investicij je potrebno za enoto poveanega
BDP-ja
im veja je vrednost MKK, ve investicije potrebujemo za
poveanje BDPja za eno enoto; investicije so manj uinkovite
e se MKK zmanjuje v nekem asovnem obdobju, se v
gospodarstvu uinkovitost investicij poveuje in obratno.
Da ugotovimo uinkovitost pri nas, se moramo primerjati z drugimi
gospodarstvi
POVPRENI KAPITALNI KOEFICIENT PKK
-

PKK nam pove, koliko denarnih enot kapitala potrebujemo, da ustvarimo

eno denarno enoto drubenega produkta v enem let
Pove nam tudi, kakna je usmeritev gospodarstva (kapitalno ali delavno
intenzivne panoge)

im veji je PKK, ve kapitala potrebujemo za enoto BDPja

e PKK naraa, pomeni, da je gospodarstvo vse manj uinkovito, za BDP
potrebujemo vedno ve kapitala
e PKK pada je gospodarstvo vse bolj uinkovito
Na viino PKK mono vpliva struktura gospodarstva
Kapitalno-intenzivne panoge imajo visok PPK, ker imajo veliko
kapiatala (npr. ladjedelnitvo)

Storitvene dejavnosti imajo nizek PKK, ker ni potrebnih veliko

osnovnih sredstev
Zaradi teh razlik je smotrno delati primerjave uinkovitosti gospodarstva
po panogah
V bivi Jugoslaviji so bile kapitalne intenzivne dejavnost v industriji in
rudarstvu, prometu in gostinstvu; delavno intenzivne panoge pa so bile
gradbenitvo, obrt in trgovina.

Ekonomija
Tjaa Varl

Bruto domai proizvod

BDP = Y
Zakaj izraunavamo BDP?
-

Ker elimo ugotoviti koliko dobrin in storitev smo v preteklem letu

proizvedli za porabo
Ker razlinih dobrin ne moremo med seboj setevati jih izrazimo v denarju
e bi seteli prihodek vseh proizvajalcev pride do dvojnega tetja oz.
vekratnega tetja
Da do dvojnega tetja ne pride moramo setevat samo konne
vrednosti prodaje proizvajalcev, ki proizvajajo blago za konno
potronjo
Pri BDP moramo upotevati samo konne proizvode in storitve

Faza
proizvodnje

Prihodki v mio.
d.e.

Kmet
Mlinar
Pek
Trgovec
SKUPAJ

30
40
60
90
220

Stroki vmesne
proizvodnje v
mio.
0
30
40
60
130

Prodana
vrednost v mio.
d.e.
30
10
20
30
90

BDP = 220-130 = 90

Ker je ve proizvajalcev bi s setevanjem dohodka le teh dobili veji BDP

kot je v resnici (vekratno tetje), zZato moramo pri raunanju BDP-ja
upotevati samo konno vrednost proizvodov in storitev.

Opredelitev BDP-ja (bruto domai proizvod = GDP):

1) Je skupna trna vrednost proizvodov in storitev proizvedenih v nekem
gospodarstvu v nekem obdobju brez vrednosti reprodukcijskega materiala.
2) Vsota kategorij konne porabe, upotevamo samo konne proizvode, ki so
namenjeni potronji ne pa nadaljnji proizvodnji.
3) Vsota dodane vrednosti vseh domaih podjetij.

Upotevamo geografsko naelo:

Upotevajo se konni proizvodi in storitve proizvedeni v Sloveniji, ne

glede na to ali so PD v lasti Slovencev ali tujcev
Proizvodnja slovenskih podjetij v tujini torej ni zajeta v slovenskem
BDP-ju.

Ekonomija
Tjaa Varl

Opredelitev BNP-ja(bruto nacionalni proizvod):

-

To je setevek trnih vrednosti vseh konnih proizvodov in storitev

proizvedenih s proizvodnimi dejavniki, ki so v lasti Slovencev.

Upotevamo nacionalno naelo

Ni pomembno kje so proizvodi proizvedeni, pomembno je, da so

proizvedeni s PD v lasti Slovencev
Proizvodnja tujih podjetij pri nas ni upotevana pri izraunavanju
DNP-ja, upotevajo pa se konni proizvodi in storitve naih podrunic
v tujini

V svetu poznamo 2 koncepta izraunavanja BDP-ja:

Materialni (oji)

V BDP tejemo le materialne proizvode brez storitev materialni BDP

(MDP = materialni drubeni proizvod)
- Slovenija je koncept uporabljala do osamosvojitve, tudi vsa V Evropa
SNA (System of national accounts)
- Sistem drubenega raunovodstva
- V BDP zajemamo materialne proizvode in storitve, ki jih prej niso (storitve
splone uprave, storitve v kulturi, olstvu, zdravstvu)
- Zaradi razlinega zajemanja nekaterim dravam ne odseva realne slike
-

Metode merjenja BDP

BDP merimo na 3 naine, vsi naini pa nas pripeljejo do enakega rezultata

1. Metoda dodane vrednosti

S to metodo izraunavamo BDP tako, da od bruto vrednosti proizvodnje (od
prihodka vseh proizvajalcev dobrin in storitev v nekem gospodarstvu)
odtejemo vrednost (stroke) vmesne proizvodnje oz. vmesne porabe
BVP = bruto vrednost proizvodnje (- Vrednost proizvodnje vseh proizvajalcev)
- VP(vrednost vmesne porabe oz. proizvodnje)
= Dodana vrednost
+ Neto davki na proizvodnjo in uvoz
= BDP
-

Ali BDP po metodi dodane vrednosti izraunamo tako, da izraunamo

dodane vrednosti vseh panog v gospodarstvu
Dodana vrednost = razlika med celotnim prihodkom podjetja in vmesno
porabo oz. razliko med celotnim prihodkom podjetja in vrednostjo PD, ki jih
je podjetje kupilo pri drugih podjetjih
Iz dodane vrednosti podjetja krije plae zaposlenih in dobiek
-

Ekonomija
Tjaa Varl
Statistika v dodano vrednost vkljuuje tudi amortizacijo in posredne
davke
BDP Slovenije v letu 2003 po metodi dodane vrednosti

BDP po
dejavnostih
Kmetijstvo
Industrija
Gradbenitvo
Storitve
Korekcije
BDP po tekoih
cenah

Dodane
Dele v %
vrednosti v mio
SIT
159.936
1.540.561
290.819
2.988.634
767.218
5.747.168

Trendi

2,8
26,8
5,1
52
13,3
100

2. Metoda dohodkov
-

BDP po metodi dohodkov ugotovimo tako, da setejemo dohodke:

Od dela in kapitala (lastnikov primarnih PD)
Dohodke drave (davki- subvencije + drugi dohodki)
Dohodki lastnikov PD so prikazani v bruto vrednostih, vsebujejo
neposredne davke(npr. bruto plae)

Slovenski BDP je v letu 2003 znaal 5.747.168 mio SIT od tega:

Dohodki
lastnikov PD

Kategorija dohodka

Dohodki od
dela
Dohodki od
kapitala

Bruto plae zaposlenih

Vredno Dele v Trendi

st v
%
%
mio SIT
3.640.1
52,9
55-60
77
1.394.1
24,3
91

Bruto poslovni preseki:

- Poraba stalnega kapitala
(amortizacija)
- Neto poslovni preseek
(akumulacija)
Dohodki
Davki na proizvodnjo in uvoz (neto
963.120
16,8
drave
poslovni davki), odtejemo
- 83.900
-1,5
subvencije
433.550
7,5
bruto raznovrstni dohodek*
* sem spadajo dohodki ljudi, ki so hkrati proizvajalci in porabniki npr. s.p., dohodki
od lastnine npr. rente, razne nagrade + korekcijski faktor (napake, zaokroitve)

3. Metoda izdatkov
-

Metoda izdatkov temelji na ugotavljanju velikosti posameznih kategorij

konne porabe BDP-ja (Kdo vse kupuje BDP?)

BDP = Y = C + BI + G + (X-M)
1

Ekonomija
Tjaa Varl
BDP = osebna potronja + bruto investicije + drava + (izvoz-uvoz)

Ekonomija
Tjaa Varl

Kategorije izdatkov BDP

C = osebna potronja, ki zavzema najveji
dele
BI = bruto investicije(AM + AK)
G = potronja drave
X = izvoz (export)
- M = uvoz (import)
= Neto uvoz
BDP po tekoih cenah

Vrednost v mio Dele v Sed

SIT
%
aj
3.127.977
54,5
60
1.455.041
1.165.984
3.245.428
- 3.247.262
= - 1.834 *
5.747.168

25,3
20,3
0

100

* To pomeni, da smo v letu 2003 ve uvozili kot izvozili

Zmanjal se je dele salda bilance blaga in storitev, saldo je bil v letu 2003
negativen, ker je bil uvoz veji od izvoza, to pomeni, da smo porabili ve
kot pa smo ustvarili
Pozitivna razlika med X in M nam pokae NETO izvoz, kar pomeni, da ve
izvozimo, kot uvozimo.
Pozitivna razlika predstavlja poveanje BDP-ja

C = DOMAA (osebna) POTRONJA

Sestavljajo jo prejemki, ki so osnova za potronjo:
- Neto plae, podpore: znaajo priblino 60%
- Prejemki iz socialnega zavarovanja(pokojnine)
- Drugi prejemki (socialne podpore, tipendije, avtorski honorarji)

Vse izdatke gospodinjstev za nakup konnih proizvodov in storitev v

obdobju enega leta imenujemo osebna poraba.
Izdatke imamo za nakup:
- ivljenjskih potrebin
- Trajnih potronih dobrin
- Storitev

Osebni dohodki so glavni vir za pokrivanje izdatkov. Pomembno je, da neto

osebni dohodki ne naraajo hitreje kot produktivnost, ker to vodi v
inflacijo (strokovno).
V obdobju po 2. svet. vojni je bila v Slo rast povpreje nominalnih osebnih
dohodkov, veja od produktivnosti dela. Slo je zato pogosto administrativno
omejila rast pla.

Izdatek za nakup stanovanja ni potroni izdatek!

Ky = koeficient rasti BDP

Ekonomija
Tjaa Varl

Mejna nagnjenost k troenju = MNP

Pove nam za koliko gospodinjstva poveajo svojo osebno potronjo e se

jim povea dohodek

Struktura osebne potronje:

- Najveji del izdatkov prebivalstva je osebna potronja
- Z rastjo dohodkov se spreminja struktura potronje
Dohodkovna elastinost:
1) Z rastjo realnega dohodka se dele izdatkov za hrano v celotnem dohodku
zmanja
DOH < 1

e se dohodek povea za 1% se potronja hrane povea za manj kot 1%.

Reemo, da je povpraevanje dohodkovno neelastino (cigarete, hrana,
alkohol, pijaa)
2) Z rastjo realnega dohodka se povpraevanje po ostalih - luksuznih
dobrinah(pohitvo, higiena, oprema za gospodinjstvo, promet) zviuje hitreje kot
pa raste dohodek.
DOH >1

e se dohodek povea za 1% se obseg povpraevanja povea za ve kot

1%
Povpraevanje je zelo elastino.
V Slo je hrana glede na dohodek draga in zaradi tega mono vpliva na
povpraevanje po drugih artiklih. Koeficient krine elastinosti dobrin, ki so
povezane s hrano je obiajno viji od ostalih koeficientov krine elastinosti, saj
ima hrana najveji dele v osebi potronji.
e je dele izdatkov za hrano v osebni potronji velik je pomembno, da relativne
cene hrane ne naraajo, kajti to kmalu povzroi porast povprenih nominalnih
osebnih dohodkov, osebni dohodki pa predstavljajo pomemben stroek v
podjetju, zato podjetja ta povean stroek vgrajujejo v ceno, kar povzroa
inflacijo oz. inflacijsko spiralo. Dele hrane v BDP-ju je velik, ker je BDP na
prebivalca sorazmerno majhen.

BRUTO INVESTICIJE
-

Po navadi obnovitvene investicije izenaimo z amortizacijo, ki pa je le

obraunska vrednost, ne izkazuje dejanske obrabe, do rezultat subjektivne
odloitve

Ekonomija
Tjaa Varl

Posledica tega je, da teko loimo obnovitvene investicije od neto

investicij, ker ni jasne meje zaradi amortizacije, zato za analizo
vzamemo bruto investicije

Ekonomija
Tjaa Varl

POTRONJA DRAVE (G)

-

Potronja drave je del javne potronje

Javna poraba
42,7% BDP

G - nakupi drave 19,2%

Izdatki za nakup blaga in storitev za
konno potronjo, za obrambo drave,
olstvo, znanost, kultura.. To so
proraunski izdatki drave, brez pla
javnih uslubencev in transfernih plail
to so potroni izdatki.

Dravne investicije 4,1 %

Rezerve 0,3%
TP = Transferna plaila 19,1%
Socialne podpore prebivalstva,
pokojnine, subvencije,
tipendije in obresti za najete
kredite.

TRANSAKCIJE S TUJINO (X - M) = ( izvoz uvoz)

-

V kolikor je uvoz enak izvozu govorimo o uravnoteenem zunanje

trgovinskem poslovanju
Lahko pa prihaja do uvoznih presekov, kar pomeni, da ve uvaamo
kot izvaamo, kar obremenjujoe vpliva na devizne rezerve
V kolikor ve proizvede kot potrebuje doma pa preseke izvaa
Kot izdatke za nakup naega BDP-ja je treba upotevati samo NETO
izvoz To je razlika med izvozom in uvozom
e je izvoz veji od uvoza neto izvaamo, tako da tujina porabi del
naega BDP-ja
e je uvoz veji od izvoza Slovenci porabimo celoten domai BDP in
e del tujega BDP-ja to je kolikor znaa neto uvoz to je razlika med
uvozom in izvozom.

Y = C + BI + G
X-M=0 Uravnoveeno poslovanje
Y > C + BI + G
X>M
Gospodarske preseke izvaamo
Y < C + BI + G
X<M
Domaa proizvodnja je manja od domae konne
potronje, uvaamo proizvodnjo iz drugih drav, imamo uvozni
preseek, zmanjujejo se devizne rezerve

Struktura BDP po sektorjih

-

Pomembno je da izraunavamo BDP po dejavnostih, ker tako vidimo

razvitost drave, v kateri fazi je gospodarstvo.
Nerazvite drave ustvarijo velik del BDP-ja v kmetijstvu, industrijske drave
v industriji, v postindustrijskih dravah pa prevladujejo storitve.
Slovenija spada med postindustrijske drave

BDP po dejavnostih v SLO (2003)

Kmetijstvo
3,2

Ekonomija
Tjaa Varl
%
Gradbenitvo in
36,8
industrija
%
Storitve
60%
Dele je vseeno niji od veine evropskih drav; Kanada 72%, Japonska 76%.

Problemi izraunavanja BDP-ja

e hoemo primerjati BDP med posameznimi dravami, ugotoviti rast BDP-ja
moramo upotevati ve stvari.
1) Zaradi mednarodnih primerjav moramo BDP izraziti v isti valuti za vse
drave
- Najpogosteje je to v USD, vse pogosteje tudi v
- Uporabljamo povpreni teaj Banke Slovenije za preteklo leto
2) Razlina velikost drav, drave z ve prebivalstva in ve ozemlja praviloma
ustvarijo ve BDP-ja, saj ta ni odvisen le od uinkovitosti gospodarjenja,
temve tudi od tevila prebivalcev, velikosti drav, obsega surovin.
- Primerjamo lahko le BDP na prebivalca (per capita).
3) BDP je odvisen tudi od dravnega teaja dolarja.
- Mnogi devizni teaji so postavljeni administrativno, zaradi
uravnoteenja plailne bilance in niso popolnoma realni
BDP lahko preraunamo v tujo valuto na dva naina:

Metoda uradnega teaja:

Podatki za SLO 1996
BDP(v mio SIT)
Povpreni letni teaj za dolar
l. 99
BDP v $ (v mio)
tevilo prebivalcev v Slo
BDP na prebivalca
-

2.552.668
134,3654
18.858.000.0
00
1.1991.169
9.471 $/preb.

Tako je bil BDP v letu 97 za 300$ niji kot v letu 96, eprav smo
proizvedli ve in je bil realni produkt v SIT veji kot prejnje leto
To se je zgodilo zaradi poveanja teaja dolarja

Metoda kupne moi oz. paritete kupne moi:

-

Razline drave imajo razline ravni cen, tudi razlina razmerja med
cenami, zato ima denar v razlinih dravah razlino kupno mo - v
dravah z nijimi cenami ima vejo kupno mo in obratno
Tako so npr. v povpreju cene storitev, pija, najemnine za
stanovanje v Slo precej nije kot pa v Franciji, zato v Slo lahko
kupimo ve za 100$ kot v Franciji
Zato BDP korigiramo za razlike v cenah

Ekonomija
Tjaa Varl

Nominalni BDP na prebivalca preraunamo v BDP po kupni

moi.

Ekonomija
Tjaa Varl

4) Problem je tudi v tem, da drave razlino definirajo BDP

- Oja definicija BDP-ja, ki vkljuuje samo materialno proizvodnjo
(MDP koncept)
- ira definicija BDP-ja pa vkljuuje materialno proizvodnjo in
storitve
5) e elimo primerjati gibanje BDP-ja (gospodarsko rast) skozi dalje asovno
obdobje se pojavi problem inflacije
- Loimo nominalni BDP, ki je merjen v tekoih cenah (sedanjih) in
realni BDP, ki je merjen v stalnih cenah, to je po cenah poljubno
doloenega leta
- Merjenje velikosti BDP-ja s tekoimi cenami nam zaradi inflacije ne
daje prave slike o naraanju. Realno rast produkta nam pokae le
obraun v stalnih cenah
- Nominalni BDP moramo inflacionirati oz. deflacionirati, nominalni
BDP preraunamo v realni BDP, da izloimo vpliv inflacije.

Dodatni dejavniki- dva dejavnika, ki vplivata na velikost

dejanskega BDP-ja:
1) Siva ekonomija, ki je neregistrirana gospodarska dejavnost prebivalstva,
delo ki ga ljudje opravljajo na rno in zanj ne plaujejo davkov.
- Popoldanske neprijavljene obrti, ienje stanovanj, uvanje otrok in
delo, ki ga opravljajo ljudje zase doma, popravila v lastnem dom
- Sem spadajo tudi prepovedne oz. ilegalne dejavnosti - trgovina z
orojem, prostitucija in trgovina z mamili
- Produkt, ki nastaja v sivi ekonomiji ni vkljuen v uradni izraun BDPja, zato je statistini BDP manji od dejanskega
- Razlog za nastanek sive ekonomije je hobi, teavni gmotni poloaj
prebivalstva
- Siva ekonomija je odvisna tudi od razvitosti gospodarstva - manj
razvita gospodarstva imajo ve sive ekonomije
- V Sloveniji ocenjujejo, da je 24% BDP-ja sive ekonomije, drugje se
giblje med 15-30%.
2) Naturalna potronja oz. lastna poraba
- Pomeni, da proizvode, ki jih pridelamo tudi sami potroimo
- Del produkta, ki ga ljudje porabijo ni ovrednoten, ni registriran, saj
ne gre preko trga, zelo teko je tudi loiti kdaj gre za reproduktivno
potronjo in kdaj za konno potronjo (krompir za vzreje praiev in
prehrano v druini)

ivljenjski standard, naturalna potronja, siva ekonomija in

ivljenjska raven vplivajo na viino BDP-ja

Ekonomija
Tjaa Varl

Gospodarska rast
-

Cilj vsake drave je im vija gospodarska rast

Gospodarsko rast merimo s stopnjo BDP-ja
Pri raunanju gospodarske rasti skozi ve let moramo nominalni BDP
preraunati v realni BDP, razlike med nominalnim in realnim BDP-jem
nastaja zaradi naraanja ali padanja cen skozi dalje asovno obdobje
Nominalne podatke (v tekoih cenah) moramo za vsako leto
popraviti za inflacijo, da dobimo realni BDP in so podatki primerljivi
Zato podatke inflacioniramo oz. deflacioniramo, pri tem uporabljamo
indeks cen ivljenjskih potreblin oz. koeficient inflacije(deflator)

Gibanje BDP-ja v Sloveniji

-

Od leta 90 do 97 se je BDP nominalno poveal za 14-krat, realno(fizino)

pa le za 1-krat
Splona raven cen v Sloveniji se je v tem obdobju zelo poviala
Leta 91 je v Slo BDP zelo padel v primerjavi z letom 90 in sicer za -8,1%,
padel je tudi v letu 92 in sicer za -5,4%
Leta 93 je zael naraati in je bil po osamosvojitvi prvi pozitiven +2,8%
Leta 94, 95 je bila mona gospodarska rast, to imenujemo slovenski
gospodarski ude
ele leta 96 smo dosegli nivo iz leta 90 od 96 je BDP rasel za 3-4% letno,
po letu 96 se je rast upoasnila, zaradi prepoasnega lastninjenja, visoke
inflacije, poasnega prilagajanja predpisom EU
Leta 99 je bila visoka rast 5,6%, zaradi visokih investicij, poveanega
domaega povpraevanja (veja je bila poraba gospodinjstev in javna
poraba)
V prvi polovici 99 se je povealo povpraevanje zaradi priakovanih vijih
cen po uvedbi davka na dodano vrednost
V letih 2001, 2003 so se stopnje zmanjale zaradi recesije v svetu,
zahodna Evropa, zlasti Nemija , v katero je Slo izvozila najve

Ali je rast realnega BDP-ja v Slo velika ali ne lahko ugotovimo, e

podatke primerjamo s podatki drugih drav.
2003: Slovenija dosega 77% povpreja doseenega BDP-ja EU

Ekonomija
Tjaa Varl
Petnajsterica zadnjih pristopnic v EU razen Cipra imajo v 2003 nije
indekse od Slovenije (Indeks EU = 100%)
2008: 27.227$/prebivalca
-

ivljenjski standard in ivljenjska raven

ivljenjski standard ljudi in kakovost ivljenja ni odvisen samo od viine BDP-ja
na prebivalca, temve tudi od strukture porabe BDP-ja
- Odvisen je od koliine porabljenih dobrin in storitev na prebivalca - npr.
prebivalci dveh drav, ki imata enak BDP na prebivalca po kupni moi
lahko troijo dokaj razlien obseg potronih dobrin. Ena drava lahko
namenja veliko sredstev za investicije in dravno porabo, zato manj ostane
za porabo gospodinjstev. Standard teh prebivalcev je niji kot prebivalcev v
drugi dravi, ki veji del BDP-ja namenja izdatkom gospodinjstev.
Dolgorono pa se bo standard ljudi v prvi dravi poveal, saj se bodo ez
as aktivirale investicije in drava bo proizvajala ve dobrin
ivljenjska raven predstavlja ivljenjska razmere v najirem pomenu.
Upoteva tako ekonomske kot tudi drubene, socialne, politine in delavne
razmere.
Kazalci ivljenjske ravni:
- BDP na prebivalca
- Demografski kazalci: stopnja rodnosti, smrtnosti, priakovana ivljenjska
doba
- Kazalci o prehrani in trajnih potronih dobrinah
- Podatki o zdravstvenih in izobraevalnih razmerah (t. zdravnikov na 1000
prebivalcev)
- Kazalec diferenciacije kakne so razlike med plaami, ali obstajajo razne
razlike , razlike med
- Spoloma, razlike med regijami
- Kazalci delovnih razmer- t. dni dopusta, kvalifikacijska struktura
- Kazalci drubenih razmer- korupcija, kapital, monosti v politinem ivljenju
- Stopnja onesnaenosti okolja - kakovost ivljenja je veja v manjih mestih,
kot pa v vejih zaradi onesnaenosti in prometa

Ekonomija
Tjaa Varl

Osnove ekonomskega sistema in ekonomske

politike
Ekonomska politika:
-

Fiskalna politika (davna)

Monetarna politika oz. denarna
Teajna politika
Zunanjetrgovinska politika

Ekonomska politika (EP) je organizirano delovanje vseh nosilcev ekonomske

politike, s katerimi spreminjamo gospodarske razmere oz. pogoje, da bi dosegli
doloene drubenoekonomske cilje.
Nosilci ekonomske politike:
- Vlada
- Centralna banka
- Interesne skupine

Institucionalna struktura nam pokae institucije, ki so odgovorne za

izvajanje oblasti:
Sodna
Zakonodajna
Izvrna
Zakonodajna oblast
- Parlament oz. dravni zbor je osrednja institucija dravne oblasti
Njegova temeljna naloga je sprejemanje zakonov
Sestavlja ga 90 poslancev, delo vodi predsednik dravnega zbora
- Drugi organ je dravni svet, ki ima 40 lanov in dravnemu zboru predlaga
sprejem zakonov (zakonodajna iniciativa) ne more pa sprejemati zakonov
Izvrilna oblast
- Vlada je osrednja institucija izvrilne oblasti in je najviji organ dravne
uprave
- Vlado sestavljajo:
Predsednik vlade- premier
Ministri, ki so odgovorni dravnemu zboru
VLADA:
- Vlada postavlja neke okvire gospodarjenja, spreminjanje interesov
ekonomskih osebkov velikokrat zahteva spremembe razmer v
gospodarjenju
- Izdaja predpise in sprejema pravne, politine, ekonomske, finanne in
druge ukrepe, ki so potrebni za razvoj drave

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Vlada dravnemu zboru predlaga v sprejem zakone, dravni proraun,

nacionalne programe in druge splone akte
Vlada skrbi za izvajanje politike, zakonov in drugih predpisov, ki jih
sprejema dravni zbor
Skladno z ustavo in zakonodajo usmerja in usklajuje izvajanje politike
drave
Vlada se pri izvajanju svoje politike dogovarja tudi z drugimi partnerjisindikati (predstavniki delodajalcev), z raznimi predstavniki drutev in
podobno.

Sodna veja oblasti

- Skrbi za izvajanje zakonov in sankcioniranje krenja zakonov
Poleg vlade, dravnega zbora in sodstva sta zelo pomembni instituciji:

Raunsko sodie, ki skrbi za nadzor nad porabo dravnih sredstev, je

najviji organ kontrole dravnih raunov, dravnega prorauna in celotne
javne porabe. Sestavlja ga 9 lanov, ki jih izvoli dravni zbor za dobo 9 let.
Banka Slovenije, ki je nevladna, neodvisna institucija. Ustanovljena je bila l.
91 z zakonom o Banki Slovenije, ki skrbi za stabilnost domae valute, vodi
monetarno politiko oz. skrbi za potrebno koliino denarja v obtoku. BS je
centralna banka in edina posluje z vladnim sektorjem.
-

Pomembno vlogo pri izvajanju ekonomske politike imajo tudi interesne

skupnosti, stranke, zbornice, sindikati, drutva.

Cilji ekonomske politike

Nosilci ekonomske politike se o ciljih demokratino sporazumejo.
Poglavitni cilji so:
- Veji BDP na prebivalca gospodarski razvoj
- Stabilna raven cen
- Nizka stopnja nezaposlenosti, polna zaposlenost
- Uravnoteeni odnosi s tujino
- Dvig ivljenjskega standarda in ivljenjske ravni
Dodatna cilja:
- Zmanjanje proraunskega deficita
- Pravineja delitev dohodka

Sredstev za doseganje ciljev je vedno premalo, zato moramo cilje rangirati,

doloiti jim moramo prioriteto
Ekonomska politika usmeri svoje ukrepe na doseganje enega cilja ali nekaj
ciljev, cilji pa so lahko tudi v nasprotju, npr. skrb za gospodarski razvoj,
razvijanje socialnih dejavnosti

Ekonomija
Tjaa Varl

Instrumenti ekonomske politike:

Fiskalna politika in javna poraba

Fiskalna politika je sistem ukrepov s katerimi drava vpliva na javno-

finanne (proraunske) prihodke in odhodke.

Pomemben instrument FP so davki in druge vrste javnofinannih
prihodkov(arine, takse)

Javnofinanni odhodki pokaejo, obseg javne porabe v posameznem letu, tako

porabo oje drave, npr. republiki proraunski odhodki, regij in lokalnih skupnosti
(obin)
Javnofinanni prihodki, prikazujejo vire za financiranje javne porabe. prihodki
se zbirajo v proraunih posameznih ravni drave
Vse javnofinanne tokove vodi Slovenija v globalni bilanci javnega financiranja.
Bilanca je konsolidiran izkaz javnofinannih tokov tirih javnofinannih blagajn.
Javnofinanne blagajne
1. dravnega prorauna
2. obinskih proraunov
3. zavod za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje
4. zavod za zdravstveno varstvo

Intitucije javnega
sektorja
Drava
Obine
ZPIZ
ZZZS

Konsolidiran: v tej bilanci so medsebojni tokovi posameznih blagajn pobotajo oz.

izniijo. V globalni bilanci zajemajo samo razliko med tokovi posameznih blagajn.
e npr. iz dravnega prorauna nakaemo 1 mili. v obine, potem pa obine ta
milijon nakaejo dravi v dravni proraun v obliki davkov, se ta dva tokova
izniita.
Javnofinanni prihodki
Slovenija ima 5 osnovnih vrst javnofinannih prihodkov, njihova struktura pa je
bila za leto 2003 naslednja:
1. Davni prihodki (92,1%, za 2003):
- Davek na dohodek in dobiek (dohodnina 14,9%, davek od dobika pravnih
oseb 4,5%) 19,4%
- Prispevki za socialno varnost 31%
- Davek na plailno listo 4,5%
- Davek na premoenje 1,5%
- Domai davki na blago in storitve 34,3% (od tega DDV 32,3%)
- Takse, cestnine
- Carine in druge uvozne davine 1,5%
- Druge
2. Nedavni prihodki (6,3%, za leto 2003):

Ekonomija
Tjaa Varl
Prihodki od upravljanja davnega in obinskega premoenja (najemnine,
koncesijske dajatve)
- Takse
- Denarne kazni (za prometne prekrke, delo na rno)
3. Kapitalski dohodki (0,7%):
- Prihodki od prodaje dravnega oz. obinskega premoenja:

zgradbe, oprema, patentov, licenc, blagovnih znamk, zalog in

dravnih rezerv
-

4. Prejete donacije iz domaih in tujih virov (pomoi ob naravnih nesreah)0,6%

5. Transferni prihodki (0,3%)
- Prihodki od drugih javnofinannih intitucij, ti prihodki se v bilanci javnega
financiranja pobotajo, ker niso izvirni javnofinanni prihodki.

Davni in nedavni prihodki so TEKOI prihodki. So najbolj zanesljiv in

stalen vir financiranja javne porabe in predstavljajo kar 98,4% vseh
javnofinannih prihodkov.
Za prilagajanje EU- uvedba nekaterih sprememb v zvezi z javnofinannimi
prihodki:
1. Julija 1990 smo zamenjali prometni davek z davkom na dodano vrednost DDV

Prometni davek smo plaevali pri prodaji blaga in storitev v trgovini na

drobno, 20% od vrednosti blaga, za nekatere vrste blaga pa po zniani 5%
stopnji (ubeniki)
DDV pa plaujejo vsi, ki v Slo opravljajo dejavnost- kateri letni promet je
veji od 5 milijonov SIT, kmetje, le katasterski dohodek presega 1,5 mio
SIT, DDV 20% in 8,5%. Plaujemo ga v vseh fazah proizvodnje konnih
izdelkov in storitev, zato ga imenujemo vsefazni davek.
Dejavnosti javnega pomena(zdravstveni zavodi) so oproeni plaila.
davka.
Finanne in pravne osebe, ki morajo plaati davke, so davni zavezanci.
2. Konec decembra 1999 je bila uvedena pokojninska reforma - poveala se je
starostna soba za enske, zmanjale so se pravice iz pokojninskega zavarovanja.
Javnofinanni odhodki
Javnofinanne odhodke razdelimo v tiri osnovne skupine. Struktura odhodkov v
letu 2003 je bila sledea:
1. Tekoi odhodki (45,8%)

To so predvsem odhodki za financiranje delovanja drave (vseh ravni) kot

-

npr. plae za javne uslubence, materialni stroki in obresti za posojila

Plae zaposlenim 22,9%

Ekonomija
Tjaa Varl
-

Izdatki za blago in storitve 18,4%

Plailo obresti dravnega dolga 3,8%
Sredstva rezerv 0,7%

Ekonomija
Tjaa Varl

2. Tekoi transferji (44,7%)

- Socialni transferji posameznikom in gospodinjstvom 40,2% (tipendije,
pokojnine, boleznine, nadomestila za nezaposlene, starevska
nadomestila)
- Transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam (drutvom, dobrodelne,
verske organizacije) 1%
- Transferji za financiranje doloenih podroij drave
- Transferji tujini (lanarine mednarodnim organizacijam)
- Transferji javnim zavodom in izvajalcem javnih storitev
- Subvencije podjetjem, finannim intitucijam, kmetom, obrtnikom 2,8%
Transfer je prejemek, ki ga prejemniki dobijo zastonj in jim v zameno ni potrebno
niesar storiti. Izpolnjevati pa morajo zakonsko zahtevane kriterije
3. Investicijski odhodki (5,8%)
- Nakup osnovnih sredstev (zgradbe, oprema)
- Nakup zemlji, prevoznih sredstev, licenc, blagovnih znamk
- Nakup blagovnih rezerv
- Nakup investicijskih zalog
- Investicijsko vzdrevanje osnovnih sredstev
Investicijski odhodki so nakupi drave za investicijske namene, razen nakup
vojake opreme, oroja, graditev in obnova vojakih objektov. To spada med
tekoe izdatke za blago in storitve. V bilanci stanja drave poveujejo vrednost
osnovnih sredstev. Poveujejo realno premoenje drave.
4. Investicijski transferji (3,7%)
- Nepovratni izdatki drave podjetjem in zavodom, ki niso porabniki
prorauna za nakup osnovnih sredstev (investicijski odhodki)
Investicijski transferji ne poveujejo realnega premoenja drave, ampak
poveuje realno premoenje prejemnikov teh sredstev (poveujejo OS v njihovi
bilanci stanja)
JAVNOFINANNI PRESEEK IN PRIMANJKLJAJ
Proraun drave
Drava ima glede na viino svojih izdatkov in svojih prihodkov lahko:
Uravnoteen proraun ima drava , ko so javnofinanni odhodki enaki
prihodkom
Proraunski preseek (suficit) nastane e so javnofinanni prihodki veji od
odhodkov
Proraunski primanjkljaj (deficit), nastane, e so javnofinanni odhodki veji
od prihodkov
Vasih dravam zavestno ustvarja deficit zaradi:

Ekonomija
Tjaa Varl

Oivljanja gospodarstva: ker ni polno zaposleno, zaradi nezadostnega

povpraevanja (povea se proizvodnja, zaposlenost)
Prenos strokov doloene javne dejavnosti v prihodnje obdobje, npr. stroki
investicij
Premostitve asovne razlike med prilivi in odlivi.
Stalna rast proraunskega deficita se kae v kumuliranju javnega dolga.
Viri financiranja proraunskega primanjkljaja:
Bilanca javnofinannih prihodkov in odhodkov mora biti izravnana. Za pokrivanje
primanjkljaj obstaja ve virov:
1) Zadolevanje drave doma in v tujini
2) Poveanje davkov
3) Odprodaja dravnega premoenja (privatizacija podjetij, bank)
e se zadolevanje drave vea, se poveuje tudi javni dolg, celotna (kumulirana)
zadolenost drave.
EU je postavila dva fiskalna pogoja, katera mora drava pristopnica izpolnjevati,
da lahko vstopi v Evropsko monetarno unijo (EMU)
Fiskalna pogoja za vstop v EMU:

Javni dolg ne sme presegati 60% BDP

Proraunski primanjkljaj, ki ga ustvari drava v enem letu ne sme presegati
3% BDP
Za doseganje teh kriterijev so drave morale omejevati fiskalno politiko ali celo
odprodati javno premoenje- val privatizacije v 90-tih letih.
Javni dolg v Slo se je v glavnem vrtel okoli -1,5% BDP
prihodki > odhodki => suficit
prihodki < odhodki => deficit
Prihodki 41%-42,7% = -1,7% BDPja je deficita v letu 2003.
Slovenija je po osamosvojitvi imela dve leti suficit, potem pa vseskozi deficit okoli 1% BDP.
PRORAUNSKI PRIMANJKLJAJ IN DRAVNI INTERVENCIONIZEM
Proraunski primanjkljaj se pojavi v recesiji, ko se zaradi zmanjanja gospodarske
aktivnosti zmanjujejo tudi davki, poveajo pa se socialni transferji, torej
javnofinanni odhodki.
V makroekonomski teoriji sta 2 smeri ekonomistov, ki imajo razline poglede na
proraunski primanjkljaj.
KEYNESIJANISTI (Keynesijanizem)

Ekonomija
Tjaa Varl

Priporoajo, da drava v asu recesije povea proraunski primanjkljaj, kar

-

stori z ekspanzivno fiskalno politiko.

Drava znia davke (javnofinanne prihodke) in poveuje transferje
(javnofinanne odhodke)
Znianje davkov spodbudi investicije, ker so dobiki manj obdaveni,
povea se zaposlenost, ker so plae manj obdavene. Gospodinjstva zaradi
poveanih transferjev poveajo povpraevanje. Povpraevanje v
gospodarstvu se povea, povea se proizvodnja, gospodarstvo se zane
oivljati, gospodarska rast se povea.

Keynesejanci v fazi oivljanja gospodarstva se proraunski prihodek

avtomatino izravna:
- Saj se s poveanjem proizvodnje avtomatino poveajo dobiki,
zaposlenost, zato se povea tudi masa davkov oz. javnofinanni prihodki
- Zaradi znianja nezaposlenosti in poveanja pla se zniajo socialni
transferji oz. zniajo se javnofinanni odhodki
Proraun se tako avtomatino izravna. To imenujemo avtomatini stabilizatorji.
Premoenjska bilanca oz. bilanca stanja
AKTIVA
Premoenje
1. OSNOVNA SREDSTVA:
- materialno premoenje drave
2. OBRATNA SREDSTVA:
- gotovina, terjatve, vrednostni
papirji

PASIVA
Viri
1. LASTNI VIRI = kapital
2. JAVNI DOLG

Javni dolg so komulirani proraunski primanjkljaji (deficiti) v preteklosti:

- Izdane obveznice RS
- Izgube dravnih podjetij
- Zadolitve v tujini
Slovenija ima javni dolg e 29% BDP zahodne drave pa povpreno ez 60% BDP.
Javni dolg bo e narasel, ko bo porazdeljen Jugoslovanski dolg.
STRUKTURA JAVNE DOLGA
- je notranjega dolga (poslovnim skladom PB, BS)
- je zunanjega dolga (mednarodnim organizacijam in bankam)
- 80% je pravega dolga, 20% predstavlja porotvo drave- potencialni dolg
Keynesejanci po tej teoriji je delal tudi ameriki predsednik Roosevelt v
gospodarski krizi 1929-1933
MONETARISTI

Nasprotujejo proraunskemu primanjkljaju

Ekonomija
Tjaa Varl

Prepriani so, da gospodarstvo na dolgi rok lahko zagotavlja polno

zaposlenost PD in da so krize le obasne
So nasprotniki intervencinizma- vmeavanja drave v gospodarstvo, saj
lahko z napanimi ukrepi celo poglobi krizo
Zavzemajo se za uravnoteen proraun, to pa pomeni, da mora drava
voditi restriktivno (omejevalno) fiskalno politiko.

Funkcije fiskalne politike

Fiskalna politika je poleg monetarne polite najpomembneja ekonomska
politika

Vpliva na S in D ter opravlja 3 funkcije.

1. Alokacijska funkcija

Dejavnost, ki za trg ni zanimiva, organizira in financira drava.

To je proizvodnja nedonosnih proizvodov in storitev, kot so

elezarstvo, jeklarstvo, premogovnitvo, elezniki promet.
Financira jo s subvencijami zasebnim podjetjem ali pa drava postane
latnik podjetij (javna podjetja).
Organizira proizvodnjo javnih dobrin, parkov, javne razsvetljave, obrambo
drave, gradnjo cest, kjer logika trnega mehanizma ni izvedljiva
Koristi od teh dobrin in storitev imamo vsi, marsikdo pa ne bi bil
pripravljen prostovoljno plaevati teh dobrin, zato mora za
zadovoljevanje teh potreb poskrbeti drava.
Drava skrbi za nemoteno delovanje infrastrukturnih dejavnosti, ki imajo
veliko vlogo za normalno delovanje drube, kot so elektrogospodarstvo,
telekomunikacije, pota, eleznice, plin, vodno gospodarstvo.
(Drava dostikrat ne nadzoruje njihovih cen. Zaradi zasledovanja tudi
drugih ciljev drave, npr. socialnih, so nekatere storitve podcenjen in ne
pokrivajo strokov)

2. Prerazdelitvena (redistributivna) funkcija

- Drava skrbni za enakomernejo porazdelitev dohodka, s pomojo
progresivne obdavitve dohodkov, z davnimi olajavami in s transferji
socialno ibkim (stroki dodatki, nadomestila za porodniki dopust)
Drava sekundarno prerazdeljuje dohodke v okviru programa drave
blaginje. S tem pride tudi do vejega povpraevanja.
3. Stabilizacijska in razvojna funkcija
- S to funkcijo drava poizkua vzdrevati stabilno povpraevanje, z
namenom umirjanja inflacijskih in deflacijskih pritiskov
- Skrbi za visoko stopnjo izkorienosti PD. Z davno stopnjo vpliva na ceno
PD, uporabniki zamenjajo draje input s cenejimi. Doloene PD manj
obdavi, da se okrepi proizvodnja
- Drava tako pospeuje gospodarsko rast.
Gospodarsko rast v recesiji spodbuja ekspanzivna fiskalna politika:

Ekonomija
Tjaa Varl

Zmanjevanje davkov (javnofinannih prihodkov)

Poveevanje transferjev (javnofinanni odhodki) zagovorniki
keynesijancev
e hoemo odpraviti inflacijo, pa mora drava voditi omejevalno fiskalno politiko,
saj pretirana poraba lahko e bolj povea cene. Ekonomska politika, ki je
usmerjena v znievanje inflacije je monetaristien pristop.
(ZDA po 11.9. iraka vojna- poveanje vojakih izdelkov, proraunski
primanjkljaj- prevlada keynesijanstva)

Denarna - monetarna politika

Denarna politika je politika s katero drava preko koliine denarja v
obtoku vpliva na stabilnost gospodarstva- na stabilnost cen, zaposlenost,
plailno bilanco
Je bolj posredna kot fiskalna politik, saj se ne ukvarja s prerazporeditvijo
dohodka
-

Za potrebno koliino denarja v obtoku skrbi centralna banka

Denarja mora biti v obtoku toliko, da zagotovi ravnovesje med blagovnimi
skladi (S) in kupnimi skladi (D)

Imamo dvostopenjski banni sistem:

- Centralna banka opravlja posle za dravo
- Poslovne banke za prebivalstvo

Restrektivna in ekspanzivna monetarna politika

Drava lahko uporablja restriktivno ali ekspanzivno denarno politiko, odvisno od
ciljev, ki jih postavi vlada.

Restrektivna denarna politika

-

Za omejevanje inflacije je potrebno zmanjati ponudbo denarja- koliino

denarja v obtoku, posledica tega pa je veanje obrestne mere
Banka Slovenije je po osamosvojitvi in ob spremembi
drubenoekonomskega sistema od bive Jugoslavije podedovala
makroekonomsko neravnovesje, imela je visoko stopnjo inflacije. Zato se je
odloila za restrektivno monetarno politiko in jo vodi e danes
Tako politiko so po veliki naftni krizi v 70-tih letih prejnjega stoletja vodile
tudi druge drave, predvsem drave v razvoju in tranzicijske drave, po
priporoilih Svetovne banke in IMF

Ekonomija
Tjaa Varl

Ekspanzivna denarna politika

-

Ta politika je potrebna v asu recesije, ko PD niso polno zaposleni

Povea se ponudba denarja, to pa je vzrok za padec obrestne mere, ker je
cena za izposojo denarja manja se povea najemanje kreditov, povea se
investiranje, proizvodnja in agregatno povpraevanje (= povpraevanje
celega prebivalstva v nekem gospodarstvu po dobrinah)
Zagovorniki te politike so Keynesijanci.
Monetaristi niso za poseganje drave v gospodarstvo. Menijo, da prosto
delovanje ekonomskih zakonitosti na dalji rok zagotavlja polno
zaposlenost PD
Aktivna denarna politika ni potrebna, drava naj skrbi za konstantno
stopnjo rasti denarne mase, ki sledi stopnji rasti BDP-ja.

Ekonomija
Tjaa Varl

Instrumenti denarne/monetarne politike

Centralna banka pri uresnievanju svoje denarne politike zasleduje enega izmed
ciljev:
1. Uravnavanje koliine denarja v obtoku
2. Uravnavanje obrestne mere
Obeh ciljev hkrati ne more zasledovati, ker sta v obratnem sorazmerju. Ne
more si hkrati postaviti cilj, da bo zmanjala koliino denarja v obtoku in
hkrati zmanjala obrestno mero (=cena denarja). e poveamo koliino
denarja v obtoku njegova cena pade, pade pa tudi obrestna mera in
obratno.
-

Zmanjanje koliine denarja v obtoku povea njegovo ceno in tudi obrestno

mero.
Banka Slovenije si je za cilj zadala uravnavanje koliine denarja v obtoku,
Amerika, Britanska in Evropska centralna banka so se odloile za
uravnavanje obrestne mere

Centralna banka uravnava obrestno mero za obvezne rezerve poslovnih

bank (so nizke). Uravnava pa tudi obrestne mere po katerih posoja denar
poslovnim bankam (eskontna obrestna mera- te obresti so visoke)
Za reguliranje denarja v obtoku oz. za kontrolo denarne mase CB uporablja
naslednje instrumente denarne politike.
1. Obrestna oz. eskontna (stopnja) mera
2. Politika odprtega trga (izdajanje primarnega denarja)
3. Politika obveznih rezerv poslovnih bank
1) OBRESTNA OZ. ESKONTNA MERA
- Centralna banka posoja poslovnim bankam denar tako, da rediskontira
(diskontira) oz. odkupi menice ali druge vrednostne papirje PB, katere je
dobila PB od gospodarskih subjektov, ki jim je dala kredit.
Centralna banka poslovnim bankam izda primarni denar - PB pride
do likvidnih sredstev oz. poveuje svoje rezerve , si poveuje
kreditni potencial
Centralna banka vpliva na povpraevaje po denarju in kreditih
e eli pospeiti gospodarsko aktivnost, bo ZNIALA eskontno stopnjo in
tako pocenila posojila poslovnim bankam- ekspanzivni ukrep. Te bodo lahko
dajale ceneje kredite, ve podjetij bo vzelo kredit
e bo centralna banka POVIALA eskontno stopnjo, bo umirila gospodarsko
aktivnost, saj bodo poslovne banke in tudi drugi ekonomski subjekti
najemali manj kreditov, ker so draji - restriktivni ukrep.
2) POLITIKA ODPRTEGA TIPA
- Centralna banka najbolj pogosto vpliva na obrestno mero in s tem na
koliino denarja v obtoku s transakcijami na odprtem trgu, kjer kupuje in

Ekonomija
Tjaa Varl
prodaja dravne vrednostne papirje (blagajnike zapise- kratkorone
vrednostne papirje in obveznice - dolgorone vrednostne papirje)

e centralna banka prodaja dravne vrednostne papirje vzame s tem iz

obtoka del denarja- restriktivni ukrep. S tem zmanja rezerve PB in
zmanja ponudbo denarja, zmanja se multiplikacija kreditov. To pa vpliva
na poveanje obrestne mere
Kadar centralna banka kupuje (odkupuje) dravne obveznice, jih kupuje z
na novo izdanim denarjem. Poveuje se ponudba denarja, poveujejo se
rezerve poslovnih bank. Pride do multiplikativne ekspanzije ponudbe
denarja- ekspanzivni ukrep. Ker se povea ponudba denarja , se obrestna
mera za te obveznice zmanja, cene obveznic pa se povea.
Primer:
Sedanja(prodajna) vrednost obveznic je odvisna od letnega donosa obrestne
mere.
Sedanja vrednost
obveznic (V) = 400d.e.

e prinaa obveznica letno 20 d.e. letne rente, ob obrestni meri 5%, znaa njena
sedanja vrednost V 400 enot (10%, 200enot). Lastnik obveznice dobi po dogovoru
R, ob dospetju pa e nominalno vrednost obveznice.
3) POLITIKA OBVEZNIH REZERV POSLOVNIH BANK
- Obvezne rezerve morajo imeti vse PB zaradi vzdrevanja tekoe
likvidnosti. Poslovne banke obveznih rezerv ne smejo uporabiti za
kreditiranje in so praviloma neobrestovane. S tega stalia je za poslovne
banke bolje, da so im nije, saj jim ne prinaajo niesar. Stopnjo obveznih
rezerv doloa centralna banka.

S povianjem stopnje obveznih rezerv se zahtevane obvezne rezerve

poveajo, ostane jim manj denarja za posojanje, zmanja se njihova
kreditna sposobnost, zmanja se ponudba denarja - restriktivni ukrep
Z zmanjanjem stopnje obvezne rezerve se povea ponudba denarja,
povea se baza za izdajanje kreditov oz. denarja, povea se denarni
multiplikator - ekspanzivni ukrep
Sprememba stopnje obvezne rezerve ima torej dvojne uinke, na spremembo
denarne mase, preko spremembe baze in preko spremembe denarnega
multiplikatorja.

Teajna politika
Instrument teajne politike je devizni teaj

Ekonomija
Tjaa Varl
razmerje po katerem zamenjamo eno valuto za drugo valuto (=
gotovina, tuje plailno sredstvo).
Deviza je knjini denar, so terjatve v tujih valutah v tujini oz. dobroimetje
naih bank v tujini.
Devizni teaj omogoa primerjavo domaih cen s tujimi in obratni. Tako
lahko ugotovimo, kaj se splaa uvaati in kaj izvaati.

Ravnovesni devizni teaj je devizni teaj, ki na dalje obdobje zagotavlja plailno

bilanno ravnovesje (tekoega dela). To je teaj, pri katerem ni nobenih
sprememb v mednarodnih rezervah, ker se srednjeroni deficiti krijejo s
srednjeronimi suficiti.
Realni devizni teaj je teaj, ki izenauje splono raven cen v domai dravi, s
splono ravnjo cen v tujini. Pokae nam mednarodno konkurennost proizvodov in
storitev.
V Sloveniji smo imeli vseskozi precenjen tolar, njegova nominalna vrednost je bila
veja od realne vrednosti.
NAINI OBLIKOVANJA DEVIZNIH TEAJEV
Obstajata dva naina oblikovanja deviznega teaja:

TRDNI (fiksn) reim doloanje deviznega teaja

DRSEI (fleksibilni) reim doloanja deviznega teaja, ki je lahko:
-

Prosto drsei devizni teaj

Uravnano drsei devizni teaj
(umazano drsenje)- dirty floating

Trdni (fiksni) devizni teaj

V sistemu fiksnega deviznega teaja drava doloi uradni devizni teaj, fiksno
razmerje domae valute nasproti tuji valuti (1 = 1,28$; 1$ = 0,76; 1 = 240
SIT )
-

Fiksni devizni teaj je veina drav uvedla 1944 na pobudo ZDA in njenih
zaveznic
Nastal je brettonwoodski sistem (Bretton Wood), kjer so imele drave
sestanek
Doloili so teaj glede na zlato in ameriki dolar, teaj se ni oblikoval na
trgu, dovoljeno je bilo odstopanje enega procenta od uradnega teaja, e
je bilo odstopanje veje je investirala centralna banka.
Prilo je do problema, problem pa je bil v tem, da so imele ZDA vse skozi
deficit, centralne banke so morale odkupovati dolarje, da so znievale
vrednost dolarja, oz. da je teaj njihovih valut narasel
To je povzroilo inflacijo, zato je prilo do devalvacije dolarja
(razvrednotenje) in doloili so viji razpon nihanje +/- 2,5%.

Ekonomija
Tjaa Varl

Kljub temu je fiksni devizni teaj leta 73 veina drav ukinila, uvedli
so fleksibilni devizni teaj.

Fiksni sistem so imele lanice evropskega monetarnega sistema - EMS,

ustanovljenega leta 79
lenice FMS-a so med seboj fiksirale devizne teaje, da bi stabilizirale
devizni teaj oz. lae predvidele njihovo gibanje
Teaji do tretjih drav pa so se prosto spreminjal
Sistem je nekaj asa dobro deloval, kasneje pa so se pojavljala vedno veja
odstopanja, prilo je do devalvacije francoskega franka in italijanske lire.
Zato so se lanice odloile za poenotenje denarne politike in ustanovile
EMU- Evropsko monetarno unijo in 1. januarja 1999 uvedle skupno valuto
.
Denarna suverenost je prela iz drav lanic EMU na Evropsko centralno
banko (Frankfurt).

Ekonomija
Tjaa Varl

Devalvacija v sistemu fiksnega deviznega teaja

Devalvacija = znianje vrednosti domae valute, v sistemu fiksnega deviznega
teaja
Zakaj pride do devalvacije?
e se v dravi nenadoma mono povea uvoz blaga, se povea povpraevanje po
devizah. e bi se teaj prosto oblikoval, samo na podlagi S in D po devizah, bi
verjetno presegel zgornjo mejo odstopanja +1%:
240SIT x 1,01 = 242,4 SIT oz. +1%: 1$ = 0,83 x 1,01 -1$ = 0,8383,
1 = 1,2$
Da ostane devizni teaj v dovoljeni meji, mora CB investirati, ponuditi dodatne
devize iz svojih deviznih rezerv, e jih nima, pa se zadoli v tujini.
Namesto, da bi drava nenehno na trgu ponujala devize in s tem ohranjala
devizni teaj na doloenem nivoju, znia vrednost domaega denarja domaa
valuta devalvira (skokovito razvrednotenje domae valute).
Npr. za 1 na 280 d.e. ve enot domaega denarja za enoto tujega
1$ = 0,91 (1 = 1,1$)
Primer:
Pred devalvacijo je bila vrednost:
1 = 230 d.e.
1 = 1,2$ (1$ = 0,833)
Po devalvaciji
1 = 250 d.e.
1 = 1,1 $ (1$ = 0,91 )
Zavira uvoz
- Uvozniki morajo za uvoeno blago plaati ve enot domaega denarja kot
prej, eprav cena artikla v tuji valuti ostane nespremenjena npr. 50$
Pred devalvacijo: 50$ x 0,833 = 41,65
Po devalvaciji: 50$ x 0,91 = 45,5
Pospeuje izvoz
- Izvozniki dobijo ve domaega denarja za izvoz
- Recimo, da podjetje nek artikel izvaa po ceni 10$.
Pred devalvacijo domae valute je dobilo za en izvoen artikel: 10$ x
0,833 = 8,3
Po devalvaciji: 10$ x 0,91 = 9,1
(Do devalvacije torej pride, e je domaa valuta PRECENJENA, t.j. doloen
preve optimistino, premalo enot domaega denarja za enoto tujega.)

Ekonomija
Tjaa Varl

Revalvacija v sistemu fiksnega deviznega teaja

Revalvacija = zvianje vrednosti domae valute, v sistemu fiksnega deviznega
teaja.
Zakaj pride do revalvacije?
e se v dravi povea ponudba deviz - pride do preseka deviz (povea se izvoz,
npr. prihod zdomcev ob praznikih)- to vpliva na znianje teaja.
Veja ponudba lahko znia teaj pod dovoljeno mejo (1%: 240 d.e.x* 0,99 =
237,60 d.e.). Zato mora CB odkupiti preseek deviz, da se devizni teaj znia.
Odkupi jih tako, da izda primarni denar (str.70).
V kolikor prihaja do vejega odkupa deviz, to vodi v poveanje inflacije, saj
prihaja v obtok dodatna koliina primarnega denarja. Drava ta poseg vekrat
nevtralizira, s posegom na deviznem trgu. Izvede sterilizacijo, tako da proda
blagajnike zapise. Ekonomski osebki kupujejo blagajnike zapise, s tem se
zmanja koliina denarja v obtoku.
Namesto, da bi drava nenehno odkupovala preseek deviz, izvede revalvacijo.
Domao valuto revalvirajo (zviajo njeno zunanjo varnost) oz zmanjajo uradni
teaj, npr. na 210 d.e. za 1-> manj enot domaega denarja za 1.
Pospeuje uvoz
- Uvozniki za tujo valuto plaajo manj enot domae valute, eprav artikel v
tuji valuti ostaja na isti ceni, to je npr. 60 zato je uvoz relativno ceneji od
domae proizvodnje.
Pred revalvacijo do dali: 15000 d.e. (60 x 250 d.e.)
Po revalvaciji dajo: 12600 d.e. (60 x 280 d.e.)
Zavira izvoz
- Izvozniki za tujo valuto pri prodaji domai banki(zamenjavo za domae
d.e.), dobijo manj enot domae valute, zato se jim bolj splaa prodajati na
domaem trgu.Recimo da artikel prodaja po 10
Pred revalvacijo so dobili: 2600 d.e. (10 x 250 d.e.)
Po revalvaciji dobijo: 2100 d.e. (10 x 210 d.e.)
(Do revalvacije pride, e je domaa valuta PODCENJENA - t.j. doloena preve
pesimistino, preve enot domaega denarja za enoto tujega npr. 1 = 250 d.e.)

Ekonomija
Tjaa Varl

Drsei fleksibilni devizni teaj

V sistemu drseega (fleksibilnega) teaja:
- Gre za prosto oblikovanje deviznega teaja
- Teaj se oblikuje glede na S in D po devizah in drava NE doloa uradnega
deviznega teaja
LOIMO:
Prosto drsei devizni teaj (isto drsenje pure floating)
- Devizni teaj se oblikuje prosto ne podlagi S in D po devizah, drava se v
oblikovanje teaja ne vmeava. Prosto drseega deviznega teaja skoraj ni.
Uravnano drsei sistem deviznega teaja (managed floating)
- Drave si najvekrat pridrijo pravico do delnega uravnavanja deviznega
teaja.
- Devizni teaj se sicer oblikuje na podlagi S in D po devizah, na devizni trg
pa posega (intervenira) tudi centralna banka in spreminja devizni teaj
- Tak devizni teaj ima EMU, Kanada, VB, Japonska, Slovenija
-

e drava ne eli spreminjati teaja posreduje:

S spreminjanjem velikosti deviznih rezerv
Z zadolevanjem

V sistemu fleksibilnega deviznega teaja, so spremembe deviznega teaja

vsakodnevne, veliko manj intenzivne. Uporabljamo tudi razline termine
za znianje in zvianje vrednosti domae valute . depreciacija in
apreciacija.

DEPRECIACIJA ( sistem fleksibilnega DT)

Depreciacija je postopno zmanjevanje vrednosti (razvrednotenje)

-

domaega denarja, v sistemu fleksibilnega deviznega teaja

Do depreciacije pride, ker se povpraevanje po tuji valuti ob dani ponudbi
povea, npr. zaradi vejega uvoza, poveajo se potovanja v tujino ipd
Posledica tega devizni teaj se povea (raste), pravimo, da domaa
valuta tolar DEPRECIRA - postopno izgublja na vrednosti, v razmerju do
tuje valute. Za enoto tujega denarja damo ve enot domaega denarja.
1$ = 0,71 1$ = 0,83 1$ = 0,97

Primer:
1 = 233 SIT 1 = 232,5 SIT 1 = 233,1 SIT
e povpraevanje raste hitreje od ponudbe deviz, bo drava prodajala (rpala)
devizne rezerve in s tem poveala ponudbo deviz.
Pospeuje izvoz in zavira uvoz

Ekonomija
Tjaa Varl

APRECIACIJA ( sistem fleksibilnega DT)

Apreciacija je postopno zvievanje vrednosti domaega denarja v sistemu

fleksibilnega DT.
-

Do apreciacije pride, ker se povpraevanje po devizah, ob dani ponudbi,

zmanja. ( znia se pada DT), pravimo, da domaa valuta (, tolar)
APRECIACIRA - postopno pridobiva na vrednosti , v razmerju do tuje
valute. Za enoto tujega denarja damo manj enot domaega denarja.

Primer:
1 = 235 SIT 1 = 234,5 SIT 1 = 233,7 SIT
0,9$ = 1 1,03$ = 1 1,2$ = 1
1$ = 1,1 1$ = 0,97 1$ = 0,83
Zavira izvoz
- Izvozniki za tujo valuto pri prodaji domai banki dobijo manj enot domae
valute, zato se jim bolj splaa prodajati na domaem trgu.
Pospeuje uvoz
- Uvozniki za tujo valuto plaujejo manj (manj SIT), zato je uvoz relativno
ceneji od domae proizvodnje.
e D raste hitreje od S deviz, bo centralna banka prodaja (rpala) devizne rezerve
in s tem poveevala S deviz. e S deviz raste hitreje od povpraevanja, bo
centralna banka devize kupovala - poveale se bodo devizne rezerve.

Zunanjetrgovinska politika
Zunanjetrgovinska politika so ukrepi, ki jih drava sprejme za reguliranje zunanje
trgovine, predvsem za izvoz in uvoz blaga. Danes svobodne trgovine ni ve,
vsaka drava posega (intervenira) v zunanji trgovini.

Carine in necarinski instrumenti

Instrumenti oz. sredstva zunanjetrgovinske politike so:

Carina
Necarinske oblike zaite
Najprej so carine imele fiskalno funkcijo zbiranje proraunskih sredstev, danes
imajo zaitno funkcijo zaita domaega gospodarstva pred tujo konkurenco
(Amerika je marca 2002 uvedla visoko carino za uvoz jekla), in zaita plailne
bilance.

Ekonomija
Tjaa Varl
Carina je dajatev, ki jo plaa lastnik blaga dravi v svoji nacionalno valuti ob
prestopu blaga ez dravno mejo.
Carina mora biti bolj kratkoroen ukrep, da se gospodarstvo ne uspava. V asu
globalizacije carine izgubljajo na pomenu. Carine zmanjujejo uvoz blaga,
poveujejo domao proizvodnjo, poveujejo zaposlenost, povzroajo vije domae
cene za tisto vrsto blaga, ki je zaiteno s carinami, kar vodi v zmanjanje
domae porabe tega blaga.

Uinek uvoznih carin:

P
S

25
d.e
15
d.e
10
d.e

Toliko dobi drava s carino =

Fiskalni uinek (5 d.e. x 80 =
400 d.e.)
carin
a
SW cena na svetovnem
trgu

D
80
enot
30
45
R = e bi bilo gospodarstvo avtarkino

125

150

Primer drave, ki ni uinkovita v proizvodnji tekstilnih izdelkov.

V kolikor bi ta drava bila zaprta- avtarkina, bi se v preseiu domae
ponudbe in domaega povpraevanja R oblikovala ravnovesna cena P= 25 d.e. za
enoto tekstila
V razmerah proste trgovine bi se domaa cena tekstila zniala na raven
svetovne, na P= 10 d.e.. Domaa potronja bi se poviala na 150 enot,
proizvodnja bi padla na 30 enot, uvoz bi znaal 120 enot (150-130) toki AB.
V kolikor se drava odloi za uvedbo carine, npr. 50% t.j. 5 d.e., bi poveala
domao ceno uvoenega blaga na 15 enot - premik Ps na Pd.
e je domai tekstil popolni substitut za tuji tekstil, bodo sedaj domai
proizvajalci poveali ceno na 15 d.e. Uvoz je na razdalji FE oz. CD = 80 enot (12545).
Poveanje cene zaradi uvedbe carine in naslednje sekundarne uinke na
gospodarstvo:
1. Uinek na osebno potronjo (C)

Domai potroniki svojo potronjo zmanjajo na 125 m (150-125 = 25 m).

Potronja se zmanja za 25 enot- razdalja BE, odpadejo revneji kupci.

Ekonomija
Tjaa Varl
2. Uinek na proizvodnjo protekcionistini uinek

Zaradi vije domae cene domai proizvajalci poveajo proizvodnjo za 15

enot, oziroma na 45 enot- razdalja AF.
3. Trgovinski uinek

Zmanja se uvoz od AB na FE (oz. CD) od 120 na 80 enot, torej za 40 enot.

Zmanjanje uvoza je enako vsoti poveanja domae proizvodnje (15m) in
zmanjanja domae potronje (25m)
4. Fiskalni uinek

Poveanje proraunskih prihodkov je 400d.e. (5d.e. x 80 enot uvoza) =

FEDC
Svetovna trgovinska organizacija WTO (World trade organization), katere lanica
je tudi Slovenija, si prizadeva za znievanje carinskih stopenj. lanice WTO
morajo upotevati njihova navodila. Slovenija je po osamosvojitvi mono zniala
carine. e pred vstopom v EU smo ukinili veino carin na uvoz izdelkov iz EU. To
se vidi tudi v znievanju delea javnofinannega prihodka pridobljenega s
carinami.

Necarinski instrumenti
V mednarodni trgovini prihaja do vedno vejega znievanja carinskih stopenj. Za
zaito domaega gospodarstva postajajo vedno bolj pomembne necarinske
oblike zaite, poleg tega pa se drave posluujejo tudi instrumentov, ki niso
neposredno vezani na trgovino in jih uporabljajo obasno. Govorimo o
administrativnem protekcionizmu oz. o dravnem intervencionizmu v zunanji
trgovini.
NECARINSKE OMEJITVE:
Cilj necarinskih omejitev je prav tako zaita domaega gospodarstva in krepitev
domaega gospodarstva za mednarodno konkurenco. Te omejitve so usmerjene
tako na uvoz kot tudi izvoz.
Ukrepi usmerjeni na uvoz:
- e (kontingenti) drava doloi koliino ali vrednost, ki jo v enem letu lahko
uvozimo
- embargo popolna prepoved, ukinitev uvoza, predvsem zaradi politinih
razlogov- dovoljenja drava da dovoljenje za uvoz posameznih dobrin
- protidumpinki ukrepi (dumping = neka drava, podjetje prodaja izdelke
po niji ceni, kot je svetovna, z namenom da pride na trg)
- prelevmani uvoznik mora plaati razliko med nijo uvozno ceno in vijo
domao (zaiteno) ceno, npr. v kmetijstvu. To so dodatne uvozne takse.
- ugodni krediti domaim proizvajalcem
- subvencije in povrailne dajatve domaim proizvajalcem
- necarinske dajatve pri uvozu takse za izenaevanje carinske osnove,
luke dajatve,.
- preostali ukrepi, ki vplivajo na zunanjetrgovinsko menjavo- davni predpisi,
stimulacije, devizni teaj, ukrepi denarne politike

Ekonomija
Tjaa Varl
-

samoomejitveni ukrepi pri izvozu- dvostransko dogovorjene omejitve

Ukrepi usmerjeni na izvoz:

- izvozne kvote in dovoljenja
- subvencije izvoznikom
- krediti izvoznikom
- davne olajave izvoznikom

Ekonomija
Tjaa Varl
INSTRUMENTI, KI NISO NEPOSREDNO VEZANI NA TRGOVINO
Instrumenti, ki niso neposredno vezani na trgovino, in se uporabljajo obasno. Zo
so razne tehnine in upravne omejitve.
-

Zdravstveni certifikati
Nain pakiranja
Potrdilo o izvoru blaga
Razni sanitarni predpisi (za npr. meso, mleko- predpisi o vsebnosti
mikroorganizmov)
Predpisi v zvezi z varnostjo
Testi kakovosti (atesti)
Predpisi standardov
Poostreni predpisi v izrednih stanjih, npr. v asu bolezni ivali

Nekaj let po osamosvojitvi je imela Slovenija izvozne stimulacije, potem pa so jih

ukinili. Leta 1992 so se zelo zmanjali uvozni kontingenti, od 12% na 2%, po letu
1993 pa so kvote skoraj ukinili, carina na uvoz reprodukcijskega materiala se je
prepolovila, plaila prost je bil uvoz zaradi izvoza, zniala se je carina na opremo.
Leta 1997 smo carine e zaeli znievati, zaradi sporazuma z EU. Slovenija je
zmanjala zaito, da bi svoja podjetja prisilila v bolj ekonomino poslovanje.
carine se poasi ukinjajo.
Za drave bi bilo bolje, e ne bi bilo carin in necarinske zaite domaega
gospodarstva, da bi bil prost pretok blaga in storitev. (Protekcionizem str. 77
ukrepi drave)

Odprtost oz. izvozna usmerjenost slovenskega

gospodarstva
Vsaka drava uvaa in izvaa - ni avtarkije. Teorija primerjalnih prednosti pravi,
da je bolje, e ni monopolov (avtarkije).
Skupni BDP vseh drav je veji, e se specializirajo in menjajo blago, torej je
nujna odprtost gospodarstva.
Odprtost drave:
-

Merimo jo po tem, kaken je dele uvoza oz izvoza drave v njenem BDPju, im veji je ta dele, bolj je drava odprta.
Slovenija ima priblino 51% dele izvoza v BDP-ju, je zelo odprta drava
(2001)
Japonska in ZDA sta manj odprti( str. 54)

Ekonomija
Tjaa Varl

Plailna bilanca s tujino

Plailna bilanca s tujino je prikaz transakcij prebivalcev s tujino v 1 letu
(gospodinjstev, podjetja, banke, drave, finannih intitucija)

Transakcije so prilivi in odlivi deviz, povezani z blagom, storitvami,

kapitalom. Zabeleena so vsa plaila, ki gredo legalno preko dravne meje
v doloenem obdobju (1 leto).

Vse transakcije na dveh osnovnih raunih PB

1. Tekoi raun (raun tekoih transakcij)
Prilivi in odlivi povezani s pretokom:

1) BLAGA trgovinska bilanca (blagovna bilanca) - (- ker je : uvoz > izvoz)

2) STORITEV bilanca storitev + (transport, potovanja)
3) DOHODKI OD DELA IN KAPITALA + (faktorski dohodki - to so dohodki PD)
(pozitivni: veji priliv kot odliv)
Od dela - plae, nadomestila Slovencev, ki delajo v tujini nakazilo
v Slovenijo, plae tujcem, ki delajo pri nas nakazila v tujino
Od kapitala - prejemki od lastnine kapitala v tujini, plaila tujcem v
tujino za kapital v Sloveniji - dividende, dobiki (od neposrednih
nalob), obresti (e imajo tuje obveznice) +
4) TRANSFERNA PLAILA + (enostranski transferji), ki jih prejemajo ali plaujejo
prebivalci drave
Nakazila zdomcev, rente, pokojnine, invalidnine, darila, pomoi
A
Debet
- uvoz
(odliv
deviz)

P
Krediti
+ izvoz
(priliv
deviz)

Sa = Saldo
1+2 = Sa + NETO UVOZ
1+ 2 = Sa - NETO IZVOZ kapitala
(e je negativen je)

2. Kapitalski in finanni raun

Beleimo vse:
1) Nakupe premoenja v tujini (obveznice, delnice, neposredne nalobe,
nakup zemlje)
2) Plaila tujine za nakup imetij v Slo
3) Prejeti in dani krediti
4) Spreminjanje mednarodnih rezerv in tuje gotovine
KAPITALSKI

Ekonomija
Tjaa Varl
Transferi kapitala
Nematerialno premoenje: patenti, licence, blagovne znamke, avtorske
pravice
Materialno premoenje: nakup - prodaja veleposlanitev
FINANNI
1) Neposredne nalobe (dele nakupov > 10%)
- Prilivi in odlivi vlaganj tujcev pri nas in Slovencev v tujini (180mio$ t.n.>
d.n.)
2) Nalobe v vrednostne papirje (dele nakupov > 10%)
- Delnice, obveznice
( v glavnem slovenske dravne obveznice in evroobveznice)
(portfeljske nalobe portfolijo investicije)
3) Ostale nalobe komercialni krediti
- Najem kredita v tujini povea obveznosti do tujine
Denar pritee v dravo +
- Dajanje kreditov povea terjatve do tujine
Odliv denarja
4) Mednarodne rezerve
5) Statistina napaka

Setevek PBi mora biti = 0 (PBi = plailna bilanca)

+ 375 tekoi raun + (-407) kapitalski finanni raun + (+32) ST.N. = 0
Ta del PB prikazuje poveanje imetja oz. zmanjanje naih obveznosti za 407
mio. $.

Saldo plailne bilance

Bilanca mora biti izravnana, SALDO = 0
Upotevanje samo avtonomnih transakcij Sa + ali
Vse transakcije ekonomskih osebkov, ki grejo ez dravno mejo (odlivi,
prilivi)
< ODLIVI primanjkljaj - potrebno najti manjkajoe devize
- Posreduje PB s transakcijami uradnih rezerv:
Iz mednarodnih rezerv poplaa dolgove tujini ali
Se zadoli v tujini
PRILIVI > ODLIVI preseek
- Centralna banka zmanja zadolenost v tujini in/ali
- Povea devizne rezerve
PRILIVI

Saldo plailne bilance je teko ugotavljati zato velja pravilo:

Saldo PBi je enak saldu rauna tekoih transakcij.

e ima tekoi raun primanjkljaj, ima tudi PBi primanjkljaj (za enak znesek).
Napake pri knjienju in izpustitve izjemoma v postavki: statistina napaka

Ekonomija
Tjaa Varl
Vsota Sa tekoega rauna + Sa kapitalskega = 0
e ima tekoi raun primanjkljaj ga je potrebo zapolniti s presekom na
kapitalsko-finanni raunu
Da preseek doseemo:
- Zadolitev v tujini + ali
- Investicije tujcev v SLO (nakup delnic, neposredne nalobe) + ali
- Zmanjamo mednarodne denarne rezerve +
Plailno-bilanni PRIMANJKLJAJ (oz. primanjkljaj tekoih transakcij = negativni
Sa PBi) pove:
- Doma porabimo ve, kot v tistem letu proizvedemo zadolevati se
moramo v tujini in/ali troiti mednarodne rezerve, da lahko plaamo razliko
med vejo porabo in ustvarjenim BDP-jem (zato je lahko nevaren)
PRESEEK povzroa velik pritok deviz (preseek tudi ni tako zaelen v Pbi)
- CB jih mora odkupiti, da se DT preve ne znia (APRECIACIJA tolarja)
- Devize odkupuje z na novo izdanim denarjem - deluje inflacijsko pritisk
na znianje obrestne mere negativen vpliv na varevanje.
Pozitivni Sa PBi pove, da:

doma proizvedemo ve kot porabimo, dobrine in storitve NETO

izvozimo, drava je neto upnica.

Plailna bilanca Slovenije

Sa po osamosvojitvi tri faze:

1992 - 1994 visoko pozitiven

1995 - 1998 zelo izravnan
1999 visoko negativen

Do leta 2001 je bil primanjkljaj trgovinske bilance uvoz > izvoz, razlog: uvoz
investicijskih dobrin za prestrukturiranje gospodarstva Primanjkljaj smo
prekrivali s presekom storitvene bilance od turizma, tranzitnega prometa, dnevni
turizem.
L. 1999 poveanje primanjkljaja v trgovinski bilanci in zmanjanje preseka v
storitveni bilanci in bilance faktorskih prihodkov poveanje plailnobilannega
primanjkljaja (4% BDP)- manj kot tranzitne drave
L. 2000 zmanjanje primanjkljaja PBi (3,3% BDP)
L. 2001 skoraj izenaena PBi
L. 2002 izrazit preseek v PBi- zmanjanje neg. Sa v trgovinski bilanci, poveanje
preseka storitvene bilance
=> Velik vpliv na PBi je imela uvedba DDV
- Pred uvedbo: poveanje domae potronje v tekoih transakcijah
- DDV je spodbujal izvoz, ker ni bil obdaven negativen saldo trgovinske
bilance pripomoglo k + v tekoih transakcijah L. 2002

Ekonomija
Tjaa Varl

Preseek na kapitalskem in finannem raunu do l 2001- vseskozi so se

veale mednarodne rezerve (razen L. 99). Devizne rezerve so se od 922002 poveale za 7.

Do L. 2001 so bile zelo nizke neposredne nalobe in nalobe v
vrednostne papirje tujcev v Slovenji(ve so vlagali v druge tranzicijske
drave)
L. 2000 poveanje neposrednih vlaganj v Slo, nalobe v vrednostne
papirje se zmanjajo, ker se je drava manj zadolevala v tujini z izdajo
obveznic in ve z najemanjem bannih kreditov.
Poveanje privatizacije-> poveanje neposrednih nalob (Si. mobil je
kupil operater Mobilkom).
L. 2002 najveji priliv neposrednih tujih nalob Sa pozitiven.
Od L. 1999-2001 se je Slo zadolevala v tujini (poveanje obveznosti>
poveanje terjetev)

Plailno bilanni primanjkljaj v Slo je bil neustrezen nepeproduktivno porabljen

za uvoz potronih dobrin in vlaganje v infrastrukturo to neposredno ne prinaa
deviznega priliva za odplailo dolgov.
Zato je potrebno spodbujati izvoz in imeti izravnano PBi podpora SID. Slo ima
sedaj preseek v PBi.

Trgovinska bilanca
Je del plailne bilance (del tekoega rauna, tekoih transakcij)
V njej so zabeleeni vsi prilivi in odlivi deviz, ki nastanejo na podlagi izvoza
in uvoza blaga
SUFICIT TBi nastane, ko je izvoz blaga veji od uvoza blaga
- Namenjen je poveanju deviznih rezerv, te pa so namenjene odplaevanju
kreditov
- Vpliva tudi na devizni teaj - na njegovo znievanje.
- Saldo trgovinske bilance je pozitiven
DEFICIT TBi je negativen, nastane, ko je izvoz blaga manji od uvoza blaga
- Mednarodne denarne rezerve se zmanjajo.
Slovenska trgovinska bilanca je v letih po osamosvojitvi praviloma imela
primanjkljaj, ve je uvaala kot izvaala
Ta trgovinski primanjkljaj se je v glavnem poveal zaradi prestrukturiranje
proizvodnje v asu tranzicije
Takrat smo uvaali ve investicijskih proizvodov, ki jih doma nismo
proizvajali, poleg tega smo uvaali tudi veliko reprodukcijskega materiala,
ki predstavlja tudi preteni del naega izvoza.

Ekonomija
Tjaa Varl

Terms of trade (TT)

Zunanjetrgovinski rezultati so odvisni od gibanja cen na svetovnem trgu, te
spremembe pa merimo s pogoji menjave oz. terms of trade.
S koeficientom TT merimo uspenost doseganja zunanjetrgovinskih cen neke
drave.

K > 1 KPX > KPM

- Izvozne cene so se poveale bolj kot uvozne za dravo ugodno.
K < 1 KPX < KPM
- Uvozne cene so se veale hitreje kot izvozne.
Slovenija ima K VEJI od 1 posledica: veanje preseka v tekoem delu
plailne bilance

Zadolenost Slovenije v tujini

-

Iz PBi ne moremo razbrati koliko je v vsakem letu znaal na dolg do tujine,

saj PBi prikazuje tokove in ne stanja PBi
Pokae za koliko se je v doloenem letu spremenilo stanje zunanjega
dolga

Slovenski dolg do tujine raste in se je od leta 1991-2002 poveal za 5-krat

Leta 1996 se je precej poveal zaradi razdelitve dolga nekdanje Jugoslavije
nasledstvo oz. sukcesija (postopno sprejemanje dolga)
Ali je Slovenija mono ali malo zadolena vidimo po tem, ali je sposobna sproti
odplaevati (servisirati) dolg, to pomen, da vsako leto odplaa zapadlo glavnico
in obresti.
DOLG:
1994: 2 258 mio. $; 2001: 6 711 mio. $

Obremenjenost drave z odplaevanjem dolga ugotavljamo s pomojo 3

kazalcev:
1. Razmerje med celotnim dolgom in izvozom blaga in storitev

(dele celotnega dolga v izvozu)

Ekonomija
Tjaa Varl

Pokae, koliken del izvoza blaga in storitev bi morali izdvojiti v 1 letu, da bi

plaali celoten dolg (leta 96 bi morali izdvojiti 38% izvoza, leta 2001 pa kar 73%
izvoza)
Veje zadolevanje je omogoila zakonodaja ceneji krediti. Zunanja
zadolenost e ni problematina.
2. Dele - koeficient servisiranja dolga (DSD, KDS)

SD = servisiranje dolga = letni znesek odplail glavnice in obresti (anuiteta)

(obresti za servisiranje dolga v najveji meri dobimo od izvoza blaga in storitev)
X = izvoz blaga in storitev
Kazalec nam pokae, koliken % izvoza blaga in storitev moramo nameniti za
odplailo anuitete iz celotnega dolga.
3. Primerjava mednarodnih denarnih (deviznih) rezerv s celotnim
dolgom
To razmerje je bilo do leta 97 veje od 1 (ugodno) sedaj je celotni dolg vejo od
mednarodnih rezerv