Аманет

Акиле Еминова
_______________________________________________________________

Дигиталната верзија на оваа книга е објавена според условите

на лиценцата на Криејтив комонс Наведи извор-
Некомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија

 
Можете: 

• да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го

прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото

Под следните услови: 

• Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како

што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не
на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или
вашето дело).

• Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за

комерцијални цели.

• Без адаптирани дела. Не смеете да го промените,

трансформирате или да го адаптирате ова дело.

• Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на

другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е
лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да
поставите врска до оваа веб-страница.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk

• Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете

дозвола од носителот на авторските права.
Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права
на авторот.
_______________________________________________________________
Na majka mi i tatko mi,
Nurie i Marem Kadrievi
Akile Eminova
AMANET

Izdava~:
Kulturno-Prosvetna Zaednica
[tip

Kompjuterska obrabotka :
Avtorot
Korica:
Goce Bo`urski

Pe~ati:
-pe~atnica-Ilinden-[tip

[tip, 1995 god.

O, mo}na svetlino, so zraci
zaslepuva~ki!
Gi slu{a{ li na{ite povici za spas?
Daj ni hrabrost...
Daj ni sila vulkanska...
Daj, da ja zadr`ime isfrlenata kotva,
vo visinite na karpata sveta;
Da go izgradime i da go premineme
nejziniot neproodliv most.
O, beskrajna ubavino,
~ii zraci se krevaat i tonat
vo {irokite poliwa na bezbrojnite
pati{ta...
Daj da se kreneme visoko!
Daj da go dopreme neboto...
...Budewe...

Budno le`ev vo sobata vo koja

vleguva{e sivo-bleda svetlina niz
maliot prozorec.
Le`ev i mislev.
Tolku mnogu go ~uvstvuvav toa
le`ewe vo sebe, kako da srasnuvav vo
edno so mekiot krevet.
Mo`ev da le`am eden ~as, dva,
mo`ev, bez preteruvawe, dolgo da
le`am i besmisleno da veruvam deka
nikoj nema da mi naredi da izlezam po
toa mra~no i do`dlivo utro.
Vo sobata imav se: hrana, obleka,
pe~ka, drva za pe~kata, imav krevet so
crna meka pokrivka, dva obi~ni stola
od koi, edniot stoe{e do pe~kata, a
drugiot do masata, koja go pokriva{e
celiot yid i vrz koja, stoe{e mojot
pribor za pi{uvawe i golem top
hartija, a nad masata, polici so mnogu,
mnogu knigi. Ne sakav ni{to drugo
i da ima vo nea.

5.
Mi be{e tolku dobro, dodeka le`ev,
{to ne go ~uvstvuvav ni sopstvenoto
postoewe. Utroto koe se bude{e me
tera{e da bidam opu{tena i smirena
bidej}i i vo taa najmala svetlina od
denot, site moi no}ni razmisluvawa
is~eznuvaa zaedno so mese~inata. I se
povtorno od po~etok, se do smrtta - toj
neophoden zbor vo `ivotot, toj
nerazbirliv i somni~av izvor na
vistinata.
Za mig stanav, ja trgnav zavesata i go
otvoriv prozorecot. Ispiv nekolku
goltki vozduh od zamra~eniot utrinski
zrak. Neboto be{e pokrieno so gusti
do`dovni oblaci, no do`dot {to
pa|a{e be{e tivok i miren. Namesto
prepoznatliviot zvuk na sitnite
kapki do`d, do mene dopira{e eden
~uden mete` od glasovi na zabrzana
poplava od lu|e, koja te~e{e i se
{ire{e niz rastrgnatata asfaltna
ulica. Ja gledav taa za{emetuva~ka
slika pred mene, siva i rapava, ~ija
proyirnost,predizvikuva{e vo mene
misti~na zbunetost. Ne bev vo

6.
sostojba da se sprotivstavam na toa
~uvstvo i pokraj prethodnoto smireno
i opu{teno raspolo`enie. Ne mo`ev da
si go objasnam toa {irno razdvi`uvawe
na raznoraznite lu|e, ~ii ~ekori, bez
prestan ~krtaa i odeknuvaa niz
ulicata.
Zboruvaa bezredno, kako sekoj za
sebe i ona {to uspevav da go slu{nam,
ne bev vo sostojba da go povrzam vo edna
re~enica so polna smisla.
...Ama, se razbira, deka doa|a so cel...
{tom ~ovekot odlu~il vaka javno da
ni se obrati, li~no veruvam
deka ja sogledal na{ata beda i deka vo
nego postoi re{enie i odgovor da ne
izbavi od nea... Mnogu ne{ta }e se
smenat... Dlaboko sum ubeden vo toa... -
odvreme navreme podzastanuva{e i
ubedlivo, so dostoinstvo, zboruva{e
eden crnomurest ~ovek so kap~e na
glavata. Prodol`uvaj}i da odi po
patot, ne prestana so te~noto
prika`uvawe i so {irokoto mavawe na
racete.

7.
 ... Vo pra{awe se na{ite `ivoti... -
mu vele{e zamislenoto mom~e so
nezdravo crveni obrazi na liceto, koe
ne bev vo mo`nost ponatamu da go
slu{am poradi golemata me{anica.
... Da,da, mo`no e da e taka... -
slede{e odgovorot.
Naiduvaa drugi i se slu{aa
komentari, prete`no od glasovi na
ma`i ... Ako bideme istrajni, mo`ebi
}e go do`iveeme i ova prijatno
iznenaduvawe...so vosklik izbi eden
glas ... Ova e mnogu dobra ideja...re~e
re~isi istovremeno drug glas.
...Ama, {to ni preostanuva drugo,
lu|e?... I da e gre{ka, sekoj mo`e da
pogre{i. Jas ne se pla{am od toa... -
tupkaj}i go po ramoto svojot sopatnik,
zboruva{e sredove~en ~ovek so
neobi~na sigurnost.
... \avol znae {to }e ni zboruva...
... Bo`e, mili Bo`e!... Pa ne sme samo
nie... Vidi kolku gi ima... -
voodu{eveno ja nadvikuva{e galamata
edna `ena, koja zabrzano ~ekore{e,
vle~kaj}i go maloto devoj~ence so sebe.

8.
... Nema da izgubime ni{to... Vaka
mo`e samo da se dobie... ]e pojdeme, pa
{to }e bide, neka bide...
... Da, tokmu taka... - potvrdno
odgovori ~ovekot na pribili`no
~etiriesetgodi{na vozrast ~ie lice
be{e sosema iscrpeno i mu dava{e
tromav izraz. Ode{e vo pridru`ba na
`ena si, koja be{e zabradena so {arena
{amija.
Na drugata strana, sprotivno od
pravecot na dvi`eweto na lu|eto,
stoe{e eden gramaden,od site povisok i
podebel ~ovek, koj se vrte{e na site
strani i, mavtaj}i so svojata debela
raka, im se obra}a{e na site okolu,
kako da izdava naredbi.
- Brzajte lu|e! Vesela sve~enost ve
o~ekuva ovoj den! Vo veselosta va{a,
barajte spas! Toj, Toj doa|a vo
vistinskiot ~as. Da mu uka`eme
po~it na ~ovekot koj }e go ostavi
minatoto zad nas i }e ne odvede vo
najubavoto mesto kade caruva qubov i
svetlina! Spasete gi va{ite deca.
Slobodno odlu~ete se na beg, za{to

9.
Negoviot glas ve vika! Vi dava znak
deka vratata pred vas e otvorena za
navek! Pogolema sre}a nema da videte i
vakva mo`nost pove}e nema da imate!
SPASETE.. SE! PREDAJTE SE VO
NEGOVI RACE! INAKU ]E
OSTANETE SAMI! Zdru`ete se
lu|e! Sami ste bespomo{ni i slabi!
Ako ne... Ako ne, takvi }e ostanete do
krajot na va{ite `ivoti! Pojdete!
Trgnete po nego! Samo toj mo`e da
vsadi sigurnost vo va{ite du{i! So
stravopo~it primete go ovoj pogoden
~as! Ne! Ne! Ova ne e son, lu|e! Samo
ka`ete: "DA!" i pred vas }e svetne
denot {to tolku mnogu go
posakuvate! Dojdete lu|e! Dojdete vo
noviot `ivot! Negoviot glas grme{e
sred ogromnata tolpa, ~ii lica bea
o`areni od is~ekuvawe i optimisti~ko
raspolo`enie. @ivata raspravija se
pove}e ja raspaluva{e razbranetata
reka lu|e i se ~ine{e deka nitu eden od
niv ne be{e osamen. Sekoja grupa koja
nadoa|a{e,

10.
so nezapirliv od, al~no go graba{e
asfaltot pred sebe.
Gi ima{e sekakvi: veseli, seriozno
zagri`eni, dostoinstveni, pomalku
komi~ni, ubavo oble~eni, partalavi,
sosema goli, gologlavi... Site do eden,
kako drogirani, uporno se vle~ea kon
ist pravec, kako celta da im be{e ista.
Bev sigurna deka ni{to ne mo`e da go
zapre toj zabrzan i bu~en voz od lu|e.
Odnesena so mislite nadvor na ulica,
od iska`uvawata na tie lu|e, ne mi
ostana mnogu vreme za ~udewe, koga vo
istiot ~as, slu{nav tropawe na mojata
vlezna vrata, a vedna{ potoa, vo sobata
se vturnaa dvajca identi~no oble~eni
tu|inci. Stoeja sosema nemarni i
spokojni. Takvoto spokojstvo im
dava{e pogolemo zna~ewe vo odnos na
nivniot izgled. Edniot be{e mlad, no
mnogu kus, ukrasen so, ne sosema pravi
noze. Popusto se trude{e da si dade
dostoinstven izgled so dolgata i gusta
brada, niz koja neprestano gi
provira{e prstite. Drugiot be{e .

11.
mnogu postar od nego. Crnite i
nakostre{eni ve|i, malku sobrani nad
o~ite, mu davaa nijansi na sigurnost i
strogost koja voop{to ne mu
dolikuva{e. Pokraj nivnoto
prisustvo, ne bev vo sostojba da ja
sfatam mojata uloga. Zbunetosta mi se
pretvara{e vo prezir kon tie
tu|inci. Koi se? [to baraat kaj
mene?... Pomladiot, neprestano
gme~ej}i ja i vitkaj}i ja ostrata
vrvulesta brada, se istavi dva ~ekora
napred i so, naizust nau~en, ton na
soop{tenie, re~e:
- Prisustvoto na deneniot sobir e
zadol`itelno! A, ti, devojko, vreme e
da prestane{ da gleda{ pretstava
preku prozorecot, tuku vedna{
izleguvaj! ^ovekot samo {to ne
stignal. Gleda{ deka site ve}e se
izlezeni i netrpelivo go o~ekuvaat
negovoto doa|awe. Toj se bori za tebe i
za site. Se bori za site onie koi
sakaat da po~uvstvuvaat ne{to ubavo
vo svoite bedni `ivoti. Ne, nema
potreba od pra{awa. Se {to ne ti .

12.
e jasno, }e doznae{ koga }e izleze{ na
ulica.
Ovoj do`d od zborovi ostro me
prekina tokmu koga posakav da gi
pra{am {to majka baraat kaj mene.
-Tolku od nas! - zavr{i pomladiot, go
pogledna onoj so gustite ve|i i kako da
go ohrabri i nego da prodol`i da me
opomenuva.
- Ne mo`e edna razumna devojka kako
tebe, napredna, da se odnesuva kako
dete. Toa {to treba da go napravi{,
napravi go. - so bedna golotija vo
pogledot i so dvosmislena nasmevka na
liceto izguguti ve|alijata.
Ostanav nepodvi`no zagledana vo
nego, dodeka toj skr`avo klimna so
glavata, imitiraj}i pozdrav.
Po kratka pauza, si dadoa znak i
vedna{ potoa izlegoa eden po drug,
lomotej}i tivko me|u sebe, no jas ve}e
ni{to ne razbrav od celiot toj
razgovor. Bev voznemirena. Denot kako
voop{to da ne se ra|a{e. Nesvesno go
tresnav otvoreniot prozorec. Ni{to
pove}e ne me interesira{e. .

13.
Sednav na krevetot, legnav povtorno i
se pokriv so }ebeto preku glava. Gradive
mi se ispolnija so ma~no ~uvstvo na
neizmerna pustotija. Probivno i
podbivno odeknuvaa vo mene, mi go
kr{ea celoto telo tie prokleti
glasovi. Ja nurnav glavata pod
pernicata. Gi zatnav u{ite so prstite,
no toj ubistven mete` od glasovi go
slu{av povtorno.
Prestani da gleda{ pretstava!
^ovekot samo {to ne stignal!
Toj se bori za tebe!
Se }e se slu~i tamu!
Se odnesuva{ kako dete!
Bezbroj pati ovie prekoruvawa mi ja
prevrtuvaa vnatre{nosta na glavata. Ne,
toa be{e ne{to {to ne mo`ev da go
razberam. Postoeja mnogu ne{ta za koi
nemav poim od kade doa|aat i zo{to
voop{to se pojavuvaat. Po kojznae koj
pat, vo mene se naplastuva{e bolkata,
o~ajot i stravot. Ne gledav pat po koj bi
mo`ela da izbegam od taa stravotija.
Bo`e, kako da gi zamol~am ovie
pra{awa? Kako da gi .

14.
zaboravam koga postojano se ovde i me
napa|aat kako bezdu{ni neprijateli? Se
vselija vo mene i po~naa da tleat kako
pritaena bolest. Prepolna so takvi
pra{awa, na momenti, mi se ~ine{e deka
zboruvam sama so sebe. Baraj}i izlez, se
sretnav vo sebe so edna melanholi~na
igra na ~uvstva, koja vo nekoja raka,
be{e ubava sredba i dobra zamisla za
barawe uteha i zasolni{te. Site tie
mra~ni raspolo`enija, posle se ona {to
go vidov, mo`ea vo mene da predizvikaat
istovremeno bolka i koben mig na
potresi, a sekoj nabquduva~, kakva {to
bev jas, ne nao|aj}i go toj izlez, bi se
na{ol vo u{te pogolema nevolja.]e ja
izgubi i poslednata sila. Nema da
mo`e da ja dosegne granicata na
izdr`livosta.]e ja otvori vratata pred
sebe i }e izbega od samiot sebe. ]e
izbega tamu kade vedna{ }e se prestori
vo obi~en ~ad koj isparuva vo iljadnici
nevidlivi ~estici. Kolku i da bea
ni{to`ni zborovite na onie tu|inci,
tie bea sosema dovolni so seta glupost
vo niv

15.
da me zbunat i ispolnat so nerazbirliva
taga koja te{ko mo`ev da ja sfatam. Vo
dlabo~inata na du{ata ~uvstvuvav deka
okolu mene se igra te{ka igra.
Bezumnata `ed vo mene za duhovna
sloboda ra|a{e gnev vo mojata du{a.
Znaev deka nema da me izla`at
bezumnite povici i ukori na tu|ite
zborovi i glasovi od ulicata. Vo istiot
mig koga stanav, so pogledot vperen kon
nastanite od ulicata, zabele`av edna
mlada `ena so tri de~iwa. Ednoto go
nose{e vo race, drugoto go vle~e{e za
raka, a tretoto, malku pogolemo od
drugite dve, potr~kuva{e po majka mu,
koja so brzi ~ekori ita{e kon mestoto
kade se sobiraa ostanatite. Be{e
o~igledno deka `enata i de~iwata se
obi~ni bezdomnici i gladnici.
Ali{tata im bea sosema iznoseni i
iskinati, a nivnite lica bledi, slabi i
ispieni. Povtorno go otvoriv
prozorecot i vo istiot ~as, koga sakav da
im doviknam, nekoja ~udna sila me
spre~i vo toa. Mi go odzede glasot
i bespomo{no .

16.
odmavnav so raka. Maliot, koj popusto se
trude{e da ja pristigne majka si, me
zdogleda so svojot nevin pogled, so
iskrena nasmevka i so veselo krevawe na
ra~iwata, mi vrati pozdrav. Eh, kolku
ubavo detence be{e toa. Negovata pojava
kako da me osve`i i ispolni so ne`nost.
Od site nepoznati minuva~i, me
privle~e, me voshiti taa mala figura
koja, so beskrajnata ubavina, predizvika
milina vo mene. U{te pove}e se
iznenadiv koga vidov deka deteto
zastana. Samo stoe{e i me gleda{e.
Iako malo, mi se stori deka go
po~uvstvuva moeto voshituva~ko ~uvstvo
kon nego. Toj prekrasen mig go prekina
povikot od negovata majka:
- Pobrzaj sine. Site ve}e se tamu.
Pobrzaj. Zadocnivme.
Majkata samo nakratko se svrte, gi ka`a
tie nekolku zborovi i prodol`i da odi
po patot, dodeka deteto, veselo potr~a
kon nea. Po nekolku ~ekori deteto se
obide pak da go svrti pogledot kon mene.
Poradi golemite .

17.
~evli vo koi mu bea udaveni no`iwata,
se sopna i padna, no vedna{ potoa stana,
bezbolno gi protrla i duvna vo
ra~iwata, mi se nasmevna, mi mavna so
ra~eto i prodol`i kon majka si. Bev
fascinirana od taa nema
komunikacija.Poleka se osloboduvav od
zadu{liviot haos nadvor i se soo~uvav
so haosot vo mojata du{a, razgoren so
somnitelnata i slepa opienost od
~uvstvata na tolpata. Vo iskrenosta na
moite soznanija, umira{e
frustriranata zbunetost vo mene. Ne,
toa ne be{e samo uteha, tuku i zalez na
nejasniot ko{mar. Ne mi smetaa nitu
izvicite na lu|eto koi, nasproti
otvoreniot prozorec, dopiraa do mene.
Ne{to neobi~no i pra{alno ja
napnuva{e mojata glava, pa ne mo`ej}i
da go izdr`am toa qubopitstvo, posakav
da gi razjasnam site tie nastani. Toa
edinstveno mo`ev da go napravam ako
izlezam i ako im se pridru`am na tie
lu|e. Duri toga{ mo`ebi vistinski }e
gi po~uvstvuvam pri~inite za .

18.
`ivopisniot nered od masovnoto
dvi`ewe.Vozbudata vo mene
potreperuva{e i postepeno se gube{e.
Pogledot se u{te mi be{e upaten kon
tie nadvore{ni nastani. Istiot mig
kako bomba da eksplodira sred tolpata.
- Eve go!...
- Doa|a!...
- Istavete se! ...Pat napravete!..
Tolpata se rase~e na dve. Identi~no
oble~enite tu|inci pomognaa vo
se~eweto. Naedna{ se pojavi i Toj !
^ovekot! Okolu nego, kako negov
sostaven del, se mota{e ogromen
staorec, koj se vrte{e zad i pred nego,
mu se raduva{e i odvreme navreme,
zastanuva{e na zadnite noze, pri {to ja
dostignuva{e visinata na ^ovekot. So
ispru`eniot jazik, mu se umilkuva{e i
kako postojano da mu se nasmevnuva{e na
svojot gospodar. ^ovekot be{e oble~en
ubavo, so moderno zimsko palto, so
re~isi pristoen izgled, {totuku
izbri~en i so kuso istri`ena kosa. Go
dr`e{e .

19.
~adorot nad glava, dovolno visoko,
{to, od daleku, ima{e izgled na
vistinski gospodin.
Mojot vnatre{en glas kako da mi
zboruva{e deka gospodinot e ispolnet
so kraen defetizam. Go predava{e
negoviot nere{itelen od, koj nitu od
daleku, ne se sovpa|a{e so negoviot
ostar i energi~en izgled. Koga
pomisliv deka }e gi zabrza ~ekorite,
kako da se sopna i podzastana. Po~na da
ja sreduva kosata,a potoa so rakata ja
is~isti pra{inata od svoite ali{ta,
koja vsu{nost voop{to ja nema{e.
Slu~ajno, za mig, pogledot ni
se sretna. Mi stana neprijatno poradi
mojata qubopitnost. Nemu, toa kako da
mu se dopadna. So grimasa vo vid na
nasmevka, mi klimna oddaleku so
glavata i prodol`i kako akter vo
odnapred odredena rolja.
Ostanav da zjapam po nego. Ka{a od
strav, qubopitnost i zbunetost mi se
vare{e vo glavata. Go ~uvstvuvav
sopstvenoto sivilo vo liceto. Nekoj
~uden oset mi ja mate{e i

20.
ispolnuva{e vnatre{nosta na ustata
na grloto ~uvstvuvav neprijatna suvost
{to bezmilosno me pe~e{e. Koj e ovoj
^ovek? Zo{to site tr~aat po nego?
[to se slu~uva so niv? Kone~no re{iv
da izlezam. Da ja pregrnam neizvesnosta
{to me ~eka{e nadvor. Mno{tvo od
{arenoliki lica mi posakaa
dobredojde. Niz teloto me obli studena
pot. Sinkava magla od zemjata se
kreva{e kon neboto. Gi rasfrla{e na
edna i na druga strana senkite na
lu|eto koi nemo pominuvaa. Sitnite
do`dovni kapki im vleguvaa pod
ko`ata. Tenkite ali{ta vrz niv, kako
mokra hartija neprijatno zalisnuvaa.
Se slivaa tie do`dovni kapki vo
brazdi niz kosite, niz telata, pa se do
nozete, kako na sogoleni drvca.
Ostanuvaa dolgo vo moite o~i tie lica.
Minuvaa kraj mene i is~eznuvaa kako
poroj {to se zakanuva da ja poplavi i
odnese mojata svest. Dodeka stoev vo
zanes srede toj svet, me otrgna ne`en
dopir od ne~ija raka. So edno

21.
svrtuvawe blesna pred mene stare~ki
pogled. Otprvin me gleda{e strogo i
opomenuva~ki, a potoa, blago i
smiruva~ki. Stoe{e tolku blizu do
mene {to vedna{ mo`ev da go vidam
negovoto bledo, no cvrsto, lice. Vo
eden mig, gi potkrena svoite beli ve|i.
Na liceto mu se zabele`uva{e
neizbe`en umor. Izvadi cigara i
dodeka gi prebaruva{e xebovite da
najde }ibrit, kako da ja zagubi `elbata
za pu{ewe, pa go vrati cigareto pak
nazad vo xebot.
- Ti si dobra. So tebe }e mo`am da
se razberam. No, so onie tamu? Bo`e, gi
ima premnogu.No, ti? Ti si ne{to
posebno. Ti edinstveno go vide
staorecot. - po~na da zboruva,
odletuvaj}i so pogledot na, ne mnogu,
dale~niot sobir. - Ni{to drugo ne im
e va`no, osven da stignat tamu. Me
pla{i toa, za{to znam {to gi ~eka
tamu. Bezumnata poslu{nost }e im gi
stavi na kocka `ivotite. Tolku
mnogu se ispolneti so optimizam i
verba vo ^ovekot, ~ij .

22.
glas im ja propoveda o~ajni~kata
vistina za ve~nata nade`. Toa nema da
im bide prosteno, za{to nosej}i ja
taa nade`, }e go pla}aat ropstvoto
na sekojdnevieto. Celiot `ivot }e
`iveat obratno. ]e umrat, da, }e
umrat takvi, bedni i nerazbrani.
Mislev deka gi qubam, duri gi smetav
ramni na sebe, no se izlagav. Sosema
podlegnaa pod nevistinata, ja zagubija
doverbata, a ~uvstvoto na srodnost
so niv, otide vo nevrat. Ne, ne mo`ev
da ja gledam taa iskrivena figura, koja
mnogumina od niv, ne zabele`uvaj}i ja
negovata rasipanost, ja smetaa za
spasenie.
Tvrdite i sobrani usni na starecot
smeknaa vo edna, odvaj zabele`liva,
nasmevka. Me gleda{e ~udesno. Se
smee{e tivko i bezglasno so tivka
stare~ka i bolna smea.
Sakav da mu re~am deka ne go razbiram.
Vo istiot mig, podavaj}i mi gi svoite
topli race, po~uvstvuvav kako go
presretnuvam mojot `ivot. Ja gledav .

23.
negovata neobi~na svoevidnost na zdrav
isklu~ok. Prodol`i da zboruva so
malku podrug ton, no so u{te posilni
~uvstva.
- Ne mo`am da sfatam od kade dojde
toj ^ovek so golemiot staorec okolu
nego.Go slu{av starecot predadeno i so
golemo vnimanie. U{te na samiot
po~etok po~na trogatelno da go fali
svojot pogled kon ~ove{tvoto. So
ognena re~ovitost, silno vlijae{e vo
odreduvaweto samo na eden edinstven
pat za osloboduvawe od haosot.
Govorot mu be{e teatralen: "Ne
gri`ete se mili moi! Jas nema da ve
posramotam! Site moi zborovi }e
stanat dela! ]e ve ponesam vo eden
ubav svet kade ni eden od vas nema da se
~uvstvuva izli{en. Site do eden, }e
imate mo`nost da ja iskoristite
svojata uloga onaka kako {to vi
dolikuva. Samo taka }e mo`ete da si
go najdete mestoto vo ovoj svet. Vo
`ivotot koj, osven radost i sre}a,
ni{to drugo nema da vi donese."

24.
 Citiraj}i gi tie zborovi, starecot,
go povi{uva{e glasot i so ednata raka
postojano mavta{e gore-dolu.
Prodol`i so citatite, treperlivo i
vozbudeno.
- "Mili moi! Va{ata uloga vo ovoj
svet e ne{to sosema drugo. Ve~nata
iskle{tena i odvratna postojanost i
problemati~nost na `ivotot nema
pove}e da vi pre~i. Namesto praznina
i taga }e po~uvstvuvate deka mu
pripa|ate na toj ubav svet. ]e
veruvate u{te pove}e vo vrednosta na
va{eto postoewe. Patuvaweto, mili
moi, mo`ebi }e trae malku podolgo, no
vie ste tie koi treba da znaat kade }e
stignat i kade navistina pripa|aat.
Site te{kotii {to }e vi zastanat
na patot }e bidat poslabi od vas.
Nema pove}e da ima somne`i i
prefrluvawa..." - Blikaa tie zborovi
od negovite usni, dete moe. Blikaa i se
~ine{e deka vedna{ }e ja donesat
celta. Sosema gordo, po kojznae koj
pat, go povtara{e seto toa,
dodeka naokolu site .

25.
radosno izvikuvaa, aplaudiraa. Tie
vsu{nost ne umeeja jasno da gi vidat
rabotite. Mi se ~ini deka ni eden od
niv, ne razbira{e {to se slu~uva. Za
samo eden mig, site bea pretvoreni vo
zjapa~i. Se yverea vo ~ovekot kako da
go razgleduvaa sekoe vlakno od
negovata glava. Go naslu{nuvaa duri i
samoto branuvawe na negovite gradi.
Srcata, ~ini{, im treperea dodeka gi
slu{aa negovite zborovi, a Toj, so
sebi~no zadovolstvo, gi dolovuva{e
site nivni {u{kawa i primamlivo
bleska{e. Bev proni`an. Bev stapisan,
dete moe, slu{aj}i go ~ovekot, koj ja
molze{e sovesta na masite. I
vozduhot kako da be{e zgnasen od
neprijatnite isparuvawa na
somnitelnata ~istota na toj
"spravedliv ~ovek", koj postojano
taka se narekuva{e.
Vo momentot koga starecot saka{e
da prodol`i, ma~no se zaka{la, a
negovoto {iroko ~elo, go obli studena
pot. Po o~ite mu se gleda{e deka ne
bi prestanal da .

26.
zboruva ako ne se zaka{la{e. Na
liceto postepeno mu se gube{e gr~ot i
vko~anetosta. Neboto se pove}e se
murte{e. Stoev sosema nemo do
starecot, nadevaj}i se deka ka{licata
}e mu pomine i deka povtorno }e
prodol`i da mi zboruva. Popusto
~ekav. Ka{licata ne prestana.
Ka{la{e duri i koga tolpata
ednosmerni lu|e, go odvle~e daleku od
mene...
...Negovata ka{lica ja zaglu{i
podmolna grmotevica. Crni i gusti
oblaci se rasprsnaa od neboto. Se urna
te`ok do`d. Vo migot stana poplava.
Od site strani iste~e razbesneta voda
{to vo reka se prestori i vo silna bura
se zavi. @ivata masa zani{ano po~na da
strui nasekade. Vo toj vozdu{en vikot,
se slu{na prisilen krik.
- Smiluvaj se Gospodi! Smilivaj se!
Me|u toj hor od zvuci, govornikot,
zastanat na visoka paluba, se u{te
zboruva{e, rase~uvaj}i go vozduhot so
bezbrojni gestovi. So okokoreni o~i,
odvaj stoe{e na noze. Glasot mu
se gube{e i odvreme navreme .

27.
odyvonuva{e kako eho.
- Prodol`ete da me slu{ate! Ne
begajte!
Vo istiot ~as blikna u{te posilna
vreva od vozbudenata tolpa. Se javi
molskavi~no crveno zajdisonce. Nitu
oblacite polni so do`d ne mo`ea da ja
izgasnat taa ognena igra na sonceto. Na
toj ogan od boi, kako po`ar, po~na da
golta se kako nekoj strven zmej. [iroka
svetlina padna odozgora kako pesok
bojadisan so boja na krv. Taa mo}na sila
go pokri prostorot so za`aren klu~ i
iljadnici divi plameni vivnaa vo taa
sfera na razgoreniot `ar. Tesen most,
kako spasitel, iznikna pred zbrkanite
lu|e. Koleblivata tolpa se urna kon
mostot na koj gordo stoe{e starecot...
... Uli~nite svetilki ve}e gorea.
Sobirot o~igledno be{e zavr{en.
Umorni od naporniot den, site se
vra}aa po doma. Se pribrav doma i jas.
Pak sednav na prozorecot, gledaj}i vo
ispraznetata ulica, na koja samo senki
ostanaa. Trepkav so o~ite za da gi
otrgnam predhodnite sliki koi me .

28.
pla{ea. Nemo go svrtev pogledot kon
sop~eto. Se raspukna glasot vo mene bez
odziv, se odbi po yidovite, se razlea
razdrobeno niz sobata. Vozdivnav
napregnato.Po~uvstvuvav studenilo i
vlegov vo mojot topol krevet, se pokriv
a pogledot mi ostana vperen kon
prozorecot.
Denot {to ostana zad mene i no}ta koja
slede{e, mi se ~inea kako da imaat
neverojatna sli~nost...

-+
29.
...Vlezot e sloboden...

Najmo`noto od seto ova e deka go

sonuvav... Vlezot be{e sloboden... @iva
raspravija vo koja u~estvuvaa, po
najgruba smetka, nekolku iljadi du{i.
Toa be{e prekrasna zamisla za kutrite
sira~iwa, bez tatkovci i majki,
osakateni starci i mnogu, mnogu, ma`i
i `eni, mom~iwa i devojki, za
obezbeduvawe na takva pou~na i humana
zabava.
- Se e besplatno!...
- Zamisli samo koga }e stigneme. ]e
ni dadat hrana, pokriv nad glava,
`ivot }e ni dadat!...
Na~i~kani eden do drug, mnogu se
raduvavme na toj neo~ekuvan dodatok na
radostite na denot. Pozeleneti od
glad, xvakaj}i ja sopstvenata kiselica,
se sobravme so edna cel: da trgneme i da
stigneme {to pobrgu do na{iot
zamislen vrv. Da go .

30.
napu{time vrtoglaviot svet vo koj
bevme posebno adaptirani. Sakavme da
`iveeme malku poinaku. U{te na
po~etokot po~uvstvuvav raspalena
qubopitnost vo mojata du{a. Mo`ebi
ne znaev to~no za {to se raboti, no
znam deka o~ekuvav da se slu~i ne{to
ubavo, vol{ebno. O~ekuvav du{ata da
mi se ispolni so blaga svetlina, da
odam po patot koj }e me odnese vo eden
drug svet, nezamisliv, daleku od se,
daleku od site spletki i grdosti, no
ona {to go gledav okolu sebe navistina
be{e mnogu ~udno. Site {to odea okolu
mene vo dobar del, kako da bea utovi.
Voop{to ne razbiraa {to se slu~uva...
^ovekot koj be{e smesten na
najvisokata tribina, kako bi mo`el
sekoj da go vidi i ~ue, be{e nizok i crn
kako katran. Ima{e debeli crni ve|i i
mnogu krupni o~i. Malku podgrbaven,
no oficijalen. Odava{e slika na ~ovek
so tesno ograni~eni pogledi.
Nadvore{niot izgled sosema mu
odgovara{e na .

31.
vnatre{niot. Zboruva{e samo za sebe.
Kako da dr`e{e fitil vo racete {to
ubistveno gori me|u rasplamtenite
du{i. Prekrasnite razgoleni spomeni
na site im voskresnuvaa vo se}avawata
dodeka se ra|a{e la`noto sonce koe
bolno gore{e nad site nas...
- Mili moi! Jas vi slu`am samo vam!
Jas }e ve izbavam od sekoe ~ove~ko zlo!
]e ve izbavam site do eden! Morate da
veruvate vo mene! Morate da go
sledite mojot pat! Vistinata vi ja
ka`uvam v lice! Od nikogo i od ni{to
ne se pla{am! Morate, edna{ za
sekoga{, da go razberete ona {to e
okolu vas! Ne mo`ete ve~no da
ostanete neprosveteni i slepi
neznajkovci! Otkako }e po~nete da mi
veruvate, }e bidam vo mo`nost da
vidam se, da navlezam vo va{ite du{i
i da vi gi otrgnam site naplasteni
maki. Mojot glas se slu{a nasekade,
duri do beskone~nosta i nema da
dozvolam pove}e nikakov tovar da
padne vrz va{ite ple}i! Vo .

32.
sprotivno, neka me nema i mene!
Odeknuva{e glasot, odeknuva{e
nasekade kako isprekinato ~ukawe na
baraban, ~ii branovi ja {amaraa
tolpata.
- Po~etokot mu e izvonreden. Nemoj
ni slu~ajno da si odi{.
So tie zborovi me|u lu|eto se
sozdade eden edinstven jazik koj site go
razbiraa. Glasot na voda~ot povtorno
odekna:
- Odete samo napred i ne kolebajte
se! Se nao|ate pred najva`nata
odluka! Samo zatvorete gi o~ite i
idninata za mig }e se pojavi pred vas!
Ve vrzav vo ovaa zaedni~ka sre}a i
veruvajte, deka se e polesno koga sme
vaka zdru`eni. Ovoj svet zad vas e
neinteresen, mili moi,toj svet e
siten, ni{to`en! Sega e va`en samo
svetot {to vi go nudam jas! Toj svet
}e ostane ve~no za~uvan i }e ve
potseti na va{eto bo`estveno
poteklo. Bidete gospodari samite na
sebe! Vie nemate iljadnici izbori,
tuku samo eden i toj vi pripa|a samo
vam! DA .

33.
POJDEME, MILI MOI!
Ovoj povik gi rastopi srcata na site
i gi pottikna na ~uden let. Mnogumina
bea opieni od bogatstvoto na duhovnata
strana na toj ^ovek. Toj, svoite ~uvstva
gi pretvara{e vo vpe~atoci koi
pu{taa i razgranuvaa dlaboki koreni
vo duhot na masata. Se po~uvstvuvav
osamena vo ovaa rasplamtena scena.
Odvreme navreme gi stavav o~ite na
dlankite i mi`ev. Ne sakav da gi
gledam pove}e ovie sitni du{i koi
gorea od strasna `elba da gi slu{aat
zborovite na prosta~ka ironija {to gi
blue{e ovoj gordeliv i sre}en
govornik. Kade im e umot? Zarem ne
sfa}aat oti saka da gi ma|epsa? Toj
nema nitu razbirawe, nitu so`aluvawe.
^ini{ saka da gi progolta site
podednakvo i lo{ite i dobrite.
Celiot napnat, prodol`uva{e da
rasfrla zborovi, te{ki kako vre}i
pesok, koi veterot, {to postojano
duva{e, nezabele`ano gi talo`e{e vo
nivnata svest.

34.
 - Kakva golema sre}e ne snajde lu|e!
Se davea prisutnite od vakvi izlivi
na radosni vozdivnuvawa. Se davea od
samite sebe, netrpelivo ~ekaj}i ja
matnata i nejasna idnina. Negoviot
glas {ire{e la`na toplina i gi
zagreva{e bezbrojnite tela. Vo toj
tesen prostor, toj glas, gi vrzuva{e vo
`ivoten sinxir koj, mo`ebi, vo migot
be{e edinstven na~in za potvrda na
nivnoto pravo na postoewe. Dodeka se
isprepletuvav so toj sinxir,
po~uvstvuvav deka se najdov vo stapica,
nepodnosliva stapica od koja te`e{e
celiot vozduh. Kolku li samo cinizam
ima{e vo negovata smea? Sigurno ne mu
e prv pat da se najde vo vakva sostojba,
{tom site go slu{aat i mu veruvaat,
{tom site pogledi se vpereni vo nego i
{tom site odat kade {to }e im re~e
Toj. Kakva li samo mo} ima{e toj
^ovek? Kako li samo uspea da go
rasplete toj jazol od mno`estvo
narod od sekakov vid? .

35.
Iako, do pred malku, zagubeni, sega site
imaa edna edinstvena cel: da se ka~at
na scenata na koja gi povikuva{e Toj i
da go fatat barem posledniot ~in.
Bo`e moj! Dali }e izdr`at vo seto toa?
Dali ova zajdisonce, so svoite studeni
zraci, pred da zajde, }e im go osvetli
patot, nim koi zaneseno odat po
drumot? Visinite vo koi se izdiga{e
glasot, gorea od `ivoten dreme`.
Mrakot nezabele`ano se spu{ti nad
site nas...

36.
...Vreme na ~uma...

Samo neboto, mi se ~ini, ja

~uvstvuva{e mojata taga. Silniot
veter koj nenadejno duvna, go pokri
neboto so te{ki oblaci. Glasot na
govornikot po~na da se gubi. Nastana
op{t haos. Veterot nose{e se pred
sebe. Istr~av napred. Go pobarav
pogledot na voda~ot koj, do pred malku,
gi dr`e{e site v dlanka, turkaj}i gi
vo svet na besmislen `ivot. Go
zdogledav i mu upativ uporen pogled.
Toj ne me nitu zabele`a. Ne go slu{na
krikot na mojata nema du{a. Se ~ine{e
deka nitu gromot ne mu mo`e ni{to.
Posakav da go zgrap~am i da go
sma~kam so eden udar. Vo ustata mi
tatnea tapi udari i po~uvstvuvav deka
najposle }e progovoram, no ne mo`ev da
izustam nitu zbor. Se davev vo `ed. Go
goltav besot. Gledav .

37.
neopredeleno i vo toj v`aren ~as na
pome{ani rasuduvawa, go barav mojot
izguben i siroma{en red na misli koi
bea dlaboko zakopani vo mene...
Kako da se napravi tokmu ona {to
treba? Kako da im se prosti na ovie
lu|e? Da, toa be{e vreme na ~uma. Toa
be{e komora za bezbolno ubivawe, ~ija
kula visoko se izdiga{e kon neboto, a
naokolu ima{e samo zemja, voda, vozduh
i ogan. Vra}aweto na `ivotot ostana
vo dale~inite i edinstveno mo`e{e da
se namirisa preku redovniot zalak na
`ivotot.
Neboto go navesti svoeto razluteno
prisustvo preku porojniot do`d {to
naedna{ se isturi vrz gologlavata
tolpa. Bednicite, okupirani i
pritisnati so napnatosta od mislite
na voda~ot, po~naa da mrmorat
zaminuvaj}i bescelno po lavirintot na
neizvesnosta.Site kako da bea srasnati
vo edna du{a, napu{teni od `ivotot po
nivna volja. Toa bea tie, klocnati
buntovnici, isfrleni od .

38.
kolosekot so kallivi lopati koi
sonuvaa neprirodni sonovi i pa|aa vo
dupkata, sledej}i go patot, eden po drug,
bez da znaat zo{to go pravat toa.
Ogromna be{e `elbata da se stigne do
celta. Tie su{tetstva, misli{
sogoruvaa vo sklad so samite sebe.
Svetlinata minuva{e kraj niv kako
golem xin vo temninata. Toa be{e
dlaboka bolka pod pla~livoto nebo,
koe so zagu{eni blesoci go
osvetluva{e seto toa. Doen~iwata
pla~ea na gradite od svoite majki, a
de~iwata, razvreveni i nesvesni, so
mokri ko{uli i bosi no`iwa, tr~aa i
se veselea po patot. Suvi izbrazdeni
starci, so pluskavici na usnite,
sklup~eni i kapnati, mar{iraa po
pocrnetiot pat, po zemjata koja
stanuva{e se polepliva. Srede viorot
na brkotnicata, do`dot zavrna u{te
posilno. Nozete odvaj mo`ea da se
mrdaat.Pati{tata se razdelija na
razli~ni strani.
Naedna{ me obzede tiranska
nevozdr`livost. Stolbot na mojata
samodisciplina prestana da me
izneveruva.

39.
 Zastanav.Amorfnata masa poleka
odminuva{e kraj mene.
Se vle~ea po patekata, te{ko
pi{tej}i zad peticite na svoite
prethodnici i vleguvaa vo
temninata.Kolku li samo nesposobni se
site tie? Zarem ne ~uvstvuvaat deka
postapuvaat nepravedno kon samite
sebe? I natamu ja pla}aat kirijata, a
klu~ot odamna go vratija na negoviot
gospodar.
Mi idea mornici od takvite misli...
Se ~uvstvuvav osamena i premalena.
Niedno toplo su{testvo nema{e kraj
mene i ~uvstvoto na smalenost se
pove}e raste{e. Nesigurnosta
minuva{e po svoeto ta`no pole.
Dale~inata naedna{ ja snema i vo
du{ata i vo srceto.
Zastanav, no zo{to?
Zo{to sega se vra}am? Zo{to voop{to
trgnav? Zarem jas ne im pripa|am na
ovie slabi beskorisni lu|e? Da ne e
vo .

40.
pra{awe nekakov obmislen plan? Za
juri{ na milioni lu|e? No, kade?
Igrata se u{te ne po~nala razgoreno
da se igra, a jas ve}e se otka`uvam.
Zarem imam pravo da se otka`am? Kako
da igram koga igrata ne mi prilega?
Site, ne isklu~uvaj}i se i sebe, bevme
nezadovolnici ~ie nezadovolstvo se
prekina so ovoj nenadeen i neo~ekuvan
na~in na pomo{ i spas. Glavite ni bea
polni so misli za nasu{niot leb. Se
najdov vo ovoj magi~en krug, ne po svoja
vina i ne znaev kako da se izvle~am. So
prviot obid da izlezam od nego, se
zapletkav u{te pove}e. Da se predadam,
ne, toa nema da go dozvolam, koga znam
deka celata ovaa rabota nema da zavr{i
so nagrada za stradawata, tuku obi~no
so te`ok poraz.
Me turkaa, nekoi me pcueja,
neprijatno isparuvaa so svojot miris,
me odminuvaa, a jas stoev. Stoev i pred
mene go gledav toa raspar~eno ogledalo
koe popusto se trude{e da se sostavi.
Gi gledav tie .

41.
nesre}nici ~ija `ivotna me~ta nema da
se ostvari nikoga{. Razmisluvaj}i za
ovaa nesre}a na ovie bezdelnici,vo
glavata mi se me{a{e ne{to mnogu
ta`no. Me nadvladea ~uvstvo na o~aj.
Bo`e, kolku li gi ima? Kakva li e taa
sila? Talkawe i samo talkawe.Toa e
nivnata `ivotna darba i mana. Toa e
nivnoto `ivotno nasledstvo koe so tek
na vreme }e se pretvori vo crn ~ad. ]e
izumrat kako pijavici na suvo, a
nivnoto nasledstvo }e ostane da `ivee
so generacii i generacii bez `elbi za
promena. Taka im e sudeno i taka mora
da ostane. Duri i samite kako da
u`ivaa vo takviot besmislen `ivot. Se
~ine{e deka im e ubavo. Gospodi, daj im
um! Gospodi, vrazumi gi da se
po~ituvaat i da ne se pravat poumni od
tebe.
Bladav dodeka site naokolu,
razvrevani kako davenici, isfrleni od
besnoto more, se rastr~uvaa kolku {to
mo`at pobrgu niz zasiteniot vozduh od
vlaga. Se oddale~uvaa, a jas, skameneta
stoev i .

42.
se pra{uvav dali e mo`ebi pogolema
nivnata ili mojata beda. Zdivot, koj
neramnomerno mi se kine{e od gradite,
zavr{uva{e so dlaboka vozdi{ka. Me
izma~uva{e neopredelena `elba. Ne
znaev {to navistina mi treba. Ustata
mi stanuva{e se posuva. Vo jazikot
~uvstvuvav otroven vkus. Kako da
goltnav gor~liva semka i ve}e ne
mo`ev da go mrdam. Samo go ~uvstvuvav
silnoto stegawe vo gradite. Mi
treba{e sve` vozduh, a sekade be{e
zapurnina. Se borev so pla~livosta vo
mene. Samo soni{tata me teraa da
bidam poqubopitna. Se pomala
stanuva{e mo`nosta za smiruvawe, a se
pogolema `elbata da go po~uvstvuvam
sopstvenoto postoewe.
Site trgnavme po istiot pat, no site
si pripa|ame samite na sebe. Ne postoi
pravilo spored koe morame da bideme
na kup za da dojdeme do ve~nata tajna na
na{ite `ivoti...

43.
...Bekstvo...

Toga{ koga zastanav, kako na pragot

pred ne~ija porta, stanav svesna deka
mi treba u{te samo eden ~ekor napred
i da padnam vo urnatinite na mojot
`ivot. Gospodi, {to da pravam? Go
mrazam toj yver. Od kade li mu e samo
taa krv? Krv - rasipana i yverska. Ne,
ne mu veruvam ni{to.
Naedna{ vo mene blesna silata.
Po~nav da begam. Tr~av kako
spobudalena. Do`dot so svoite kapki
me bocka{e po liceto. Branovite od
veterot me turkaa na razni strani. Se
sprotivstavuvav, uspevav prviot,
uspevav i vtoriot pat, no vedna{ potoa
pa|av. Ja ~uvstvuvav lapavicata kal i za
da se izvle~am od nea pravev golemi
napori. Samo {to se ispravuvav,
povtorno pa|av vo kalta, kade
ostanuvav da le`am so .

44.
liceto vo nea. Bezuspe{no se obiduvav
da gi isplukam sitnite kamen~iwa koi
mi se sobiraa na vrvot od jazikot. Go
bri{ev izvalkanoto lice, no popusto,
toa u{te pove}e se valka{e. Postojano
trepkaj}i so o~ite i mavaj}i ja glavata
na ovaa i na onaa strana, uspeav
najposle da dobijam nekakov nejasen
pogled pred sebe. Nitu traga od
tolpata. Ili, pak, samo mene taka mi se
~ine{e. Ne, se u{te treba da begam.
Ova ne e dovolno. Mnogu ne{ta me
teraa na bekstvo. A, najmnogu od se
^ovekot, koj gi tera{e lu|eto da go
pijat negovoto gor~livo mleko, a
nivnoto, belo i ~isto, da go isturat vo
tainstveniot i ubav svet. Negoviot
glas i nalo`uva{e na masata ve~en
molk. Potajno znaev deka negovata
kopija e mo`na samo ako povtorno se
naslika negoviot original. Toj
original e samo unikatna slika od
sovr{eno, standardno i isfrleno lice,
iskinato od sopstvenata sopstvenost.
Se pra{uvav dali tie lu|e }e go .

45.
otkrijat negoviot vistinski izraz. Bev
ubedena deka nema. Site tie se sli~ni i
kako da ne bea vistiniti.
Begav. Begav so seta sila. Toa be{e
bekstvo koe trae{e mnogu dolgo. Koga
zastanav, po~uvstvuvav iskriven gr~ na
liceto. Kleknav na kolena. Go slu{av
srceto koe bie{e brgu i silno.
Naedna{ stanav spokojna poradi
samotijata okolu mene. Kako da bev
zatvorena vo ogromen kafez. Najposle
se oslobodiv od toa ropstvo i se
prestoriv vo pobednik. Zamisleno
gledav vo dale~inite na neboto, kade
mnogubrojnite oblaci, se poigruvaa so
svoeto temno-sina sekavi~nost. Niz
zemjata se rastura{e nivnata neobi~na
polusvetlina. Tie oblaci mi se ~inea
kako ~adot od dale~nite mesta, tolku
dale~ni, ~udni, tainstveni i
nepoznati.
Go vrativ pogledot nazad kon patot
po koj begav. Vo polutemninata kako da
zabele`av bledo treperewe na sve}a.
Gi napnav o~ite i kako niz
magla vidov mali .

46.
ra~iwa na edno dete koi strastno mi
mavtaa. Dodeka, kleknata na kolena ja
gledav ovaa neo~ekuvana slika,
bezuspe{no sreduvaj}i gi mislite,
deteto tr~e{e i mi se dobli`uva{e
kako strela koja }e ja pogodi svojata
cel. Naedna{ zastana. Od dale~inata go
po~uvstvuvav negoviot prepla{en
izgled. Sigurno se ispla{ilo od mojot
izraz. Mora da izgledam stra{no.
Skoknav na noze, prodol`uvaj}i da go
gledam so vko~anet pogled. Se gledavme
dolgo i vo istiot mig, zabele`uvaj}i go
negovoto nevino spokojstvo i negovata
pokornost da me pridobie, me opfati
~udna bolka. Iako be{e dete, sepak i
pripa|a{e na tolpata od koja uporno
begav. Mu go svrtev grbot na toa malo
~ove~e i so novi sili, kako luda, go
grabnav patot pred sebe. Nalikuvav na
klunesto `ivotno koe juri napred i
pred sebe se~e milioni branovi, kon
dale~inite koi go vodat kon nema
samotija.

47.
...Sredba...

Nasetiv kako du{ata mi tone vo

neprijatna i opasna bolest. Kako da
sakav da si priznaam i sfativ deka ima
ne{to {to mora da go zapre moeto
begawe. Nitu samata ne znam koga go
ispu{tiv prviot zdiv posle ona
luda~ko tr~awe. Povtorno se svrtev
nazad. Ja zdogledav istata slaba
svetlina. Sivoto lice na maloto
su{testvo postojano me slede{e. Na
prvata {iro~inka od patot, zapre i
ohrabruva~ki mi mavna so ra~eto.
Zabele`uvaj}i deka se kolebam,
povtorno klimna so glavata i
prodol`i kon mene, pomalku
razo~arano od moeto odnesuvawe.
Slu~ajot se komplicira{e se pove}e.
Zastanav. Trn mi se zabode vo srceto.
Kako da se vrativ od eden mnogu ~uden
svet. Liceto mi be{e iskriveno
od .

48.
uplav. Treperev seta, stoej}i na edno
mesto. Go gledav deteto koe doa|a{e
kon mene so svoite mali no`iwa. Koga
se dobli`i dovolno, kako grom da me
pogodi. Toa be{e istoto ona dete {to
go vidov ona utro so majka mu. Istoto
ona {to se sopna koga saka{e da mi
mavne raka i koe toga{ be{e
najubavoto ne{to {to go vidov toj den.
Raspar~enata utroba mi ja zali topla
mekost. Toa sivo lice me gleda{e kako
zrak od prozorec {to i se smee na
zlatnata mese~ina. Stoevme nakisnati
i bevme nepodvi`ni kako kamewa koi
vo sekoj mig bi mo`ele da raspuknat vo
milion del~iwa. Seta onaa mo} i
ubavina koi mi nedostasuvaa i mi bea
potrebni za da opstanam, gi gledav vo
ova milo dete. Toa kako da nema{e
nikakvi drugi `elbi, osven da ostane
so mene. Slabo i isu{eno, so mokro
xemper~e vrz nego, so iskinati
pantaloni i bosi no`iwa, gore{e od
radost {to najposle uspea da me stigne.
Nespokojniot svet i site bu~ni ~asovi
ve}e gi snema. Stoevme .

49.
sami vo ladnata i osve`uva~ka no},
~uvstvuvaj}i go mirisot na trevata
naokolu i vla`niot vozduh na
prirodata. Negovata blizina me
izdiga{e na najvisokata skala i gi
obnovuva{e mojata potro{ena verba i
nade`. Ne mo`ev da si go prostam toj
nat~ove~ki napor {to go pravev, do
pred malku, za da izbegam od ova milo
su{testvo. Sfativ deka sudbinata ni
odredila da ostaneme zaedno.
Zabele`av deka i kaj nego ne{to ~udno
se slu~uva, a liceto, koga branovite na
vozbudata pominaa, ima{e opu{ten
izgled. Koga go vidov sosema odblizu,
mi izgleda{e kako podostareno. No,
sepak, toa be{e samo dete, a mojata
glava, ispolneta so haoti~ni
rasuduvawa, kako da me tera{e da
zaboravam deka pred sebe gledam {est
ili sedumgodi{en junak. Ova
izma~uvawe go prekina mojot
atavisti~ki instinkt.Toa be{e tivko
zbli`uvawe me|u dve `ivi strui,
prekrasna gletka koja ja delevme samo
nie dvajcata srede .

50.
pustelijata na nevremeto. Gi ra{iriv
racete so blaga nasmevka na liceto i vo
mene blesna `elbata da go imam vo
svoite pregratki. Sakav da go za{titam
i da ja podgream negovata nevina du{a.
Sakav da mu bidam nade` koja ve}e
nema da go napu{ti. Duri toga{ }e
mo`e da se uspokoi. Posakav moite
pregratki da mu bidat najprijatnoto
toplo ogni{te. Go dr`ev dolgo vo
svoite pregratki. Bev sigurna deka
nieden moj natamo{en ~ekor nema da go
napravam bez nego. Go stiskav so seta
`ar i qubov. Kako da se pla{ev da ne se
predomisli. Da ne mi izbega. No, toa gi
stiska{e ra~iwata okolu mojot vrat.
Pretpostavuvav deka se razbravme.
Nekoj golem bran se nose{e nad nas.
Neboto kako da se polne{e so sre}a od
nevidenata bliskost me|u nas dvajcata.
Go gledavme molkum patot po koj ve}e
ne sakavme da pojdeme. Toj pat be{e
mnogu lo{ i neprooden. Od
do`dovniot poroj se .

51.
natrupa so kamewa i gi izbri{a site
tragi {to zad sebe gi ostavaa
mnogubrojnite stapala na tie
bezsu{testveni su{testva. Gi izbri{a
kako niz nego da ne pominala nitu edna
~ove~ka noga...

52.
...Rajska Igra...

Ostatokot od bledata mese~ina

tone{e poleka na zapad, vle~ej}i go
seto nebo zad sebe kon ridovite. Se
zasolnivme pod edno golemo drvo.
Do`dot i ludiot veter re~isi bea
stivnati. Na{ite partalavi i svitkani
figuri odvaj se odlepuvaa od temno-
kafeaviot fon na zemjata. Izmorenite
i pra{livi fizionomii ja dobija
istata boja kako,vrz nas, kafeavite
partali. Maloto prijatel~e nalegnato
i uspieno vo moeto krilo izgleda{e
kako mlado namokreno drvce koe
branovite na vetrovite go isfrlile na
ova osameno mesto.
Dodeka samuvav, nekoj golem bran
kako da go ispolnuva{e neboto so
nevidena blagodatnost. Oblacite
neizmeneto i verno go odrazuvaa seto
nebo. Pogledot mi odletuva{e kon .

53.
dale~inite na neboto kade
oblacite,nate`nati i potemneti,
odvreme navreme se osvetluvaa so
se~ilata na molwite...
Pred mene se formiraa u`asni
sliki na izgubeni lu|e. Go vidov i
besmrtniot fantom. Gi prepoznav
negovite plameni {to gi frla{e vrz
tie lu|e. A tie brzaa, srede pra{inata
na oblacite, mol~alivi i temni. Brzaa
i postepeno se gubea so branuvaweto na
veterot. Naiduvaa po niv i drugi
oblaci i site u`asni sliki pred mene
se pretvaraa vo obi~en dim...
Ne mo`ev da go trgnam pogledot i
stati~no zjapav samo vo eden pravec.
Zagledana vo temninata na neboto,
pogledot po~na da mi plovi vo carskite
ubavi i gordi figuri na kowite. ^udna
i nevidena Rajska Igra se plete{e
okolu mene. Ras~e{lanite grivi i
okolu niv, razviorenite beli marami,
po~naa da mi mavtaat. Se dvi`ea vo
krug i me obzema{e ~uden strav.
Se .

54.
pla{ev da ne is~eznat. Sakav da gi
doviknam. Da gi dopram...
Eden od kowite poleka se dobli`i
kon mene, gledaj}i me pravo vo o~ite.
Go po~uvstvuvav veterot koj mi go
nose{e negoviot pozdrav, vo {epot
prestoren.
-Kade? Kade? Dojdi so nas! Te
~ekame!
[epotot kako eho mi odyvonuva{e
vo glavata. Dodeka se priviknuvav na
taa prekrasna gletka, eden silen bran,
gi povika moite kowi, gi povika tie
oblaci vo beg i seto toa is~ezna.
Frustrirano go napnuvav pogledot, no
niv gi snema. Se stopija kako snegulki
vo son~ev den...

Zarem be{e mo`no da se po~uvstvuva

taa ubava bliskost so prirodata? Da se
vidat srebrenite oblaci i site nivni
prekrasni boi, prekrasni linii. Da se
slu{at veli~estvenite glasovi koi
prskaat kako rosa. Da se vdi{uva toj
prekrasen miris... Zarem be{e .

55.
mo`no da se padne vo takvo spokojstvo i
makar za mig, da se po~uvstvuva na
dlanka celata taa ubavina. I
prekrasnite boi, linii,zvuci... site
dvi`ewa i pripa|aa nejze, na majkata
priroda, a mojata `elba da ja
po~uvstvuvam taa ubavina ja
pretvara{e vo najkrvolo~no `ivotno
koe, kako da otkinuva{e del po del, od
celoto moe telo. Mo`ebi vo toj mig,
prirodata samata me povika, me odbra.
Go gledav toa nebo koe, kako okean, se
ispolni ne samo so taga, tuku i so
radost i sloboda...

56.
...Mig...

Utroto koe se bude{e be{e se u{te

temno. Vo te`ok poluson ne zabele`av
nitu trepet svetlina. kako celiot svod
da be{e simnat dolu. Tonev vo
dlabo~ini i mi be{e te{ko da se
osvestam od dolgata no} zad mene.
Zamorot i gladot me isto{tija. Mi ja
iscrpija seta energija od pod ko`ata.
Sve` vetrec me podgaluva{e i me
tera{e da se razbudam. Po~uvstvuvav
stud. Go dr`ev deteto i go stiskav u{te
posilno, kako bi mo`ela da se zagream
od negovata toplina. Budej}i se i
gledaj}i me sosema zbuneto, deteto kako
da ne mo`e{e da si objasni kade se
nao|a. Blago se nasmevnav i so molben
pogled go terav da prodol`i da spie.
No, nemu pove}e ne mu se spie{e.
Me{eto mu be{e prazno. Nitu eden
moj pogled .

57.
ne mo`e{e da go otrgne od mislite za
gladot. Najdobro be{e da se pojde.
Najverojatno po patot }e naideme na
nekogo {to }e mo`e da ni dade ne{to
za jadewe. Taka, stutkani od utrinskata
sve`ina, so se u{te vla`nite ali{ta
vrz nas, stanavme i trgnavme po
potemnetiot i kalliv pat. Sonceto
poleka se izdiga{e nad horizontot i
pred nas se ra|a{e ~ista videlina.
Dolgo odevme. Odevme, no ne naidovme
na nitu edno `ivo su{testvo. Moeto
prijatel~e, gubej}i go trpenieto,
odvreme navreme, me pra{uva{e u{te
kolku imame za odewe. Izgledot na
moeto lice jasno go oddava{e stravot
deka sme nalik na {kolka i pol`av koi
go zagubile patot i klu~ot od doma.
Gledaj}i naokolu, zaklu~iv deka ova
mesto i se naokolu mi se sosema
nepoznati. Koga odevme so tolpata mi
se ~ine{e deka patot be{e ramen. Ovie
krivi pateki i pusti ridovi naokolu
me zbunuvaa. Mu go stiskav ra~eto i so
zanemen pogled i glas, go molev da
izdr`i. Odevme napred .

58.
po neramnite raskrsnici. Na momenti
go vle~ev po sebe gladnoto, izmoreno
dete, za koe srceto mi se kine{e od
`al. Minuvaj}i gi edna po edna, tie
raskrsnici potajno veruvav deka sepak
}e naideme na nekogo koj }e ni ka`e
barem kade se nao|ame. Se be{e
popusto. Mrtvata ti{ina okolu nas ne
be{e pridru`ena so nikakov {um.
Go gledav sinoto i vedro nebo koe
dostoinstveno mol~e{e so
veli~estveno spokojstvo zaedno so
nesnoslivata ti{ina na zemjata. Taa
celosna ramnodu{nost na neboto i
mol~alivosta na raskrsnicite, gi
vozbuduvaa ~uvstvata vo mene i tonev vo
ubavi dlabo~ini...

...Nie sme tie nesvesni sre}nici na

koi prirodata im dala mo`nost da
biraat, pokraj site mizerii, da se
odbere vistinskata ubavica./ Ako e
taka, trudej}i se da biram, sakam da go
izberam ubavoto. Ne, najubavoto. Za da
go dostignam najubavoto treba da ja
znam ogromnata te`ina na verigite na .

59.
`ivotot... No, toa soznanie ne me
razo~aruva. Migovite koi postojano me
potsetuvaat na `ivotot ne
izostanuvaat, tie sekoga{ se pred mene,
zad mene, okolu mene, tie se sekade kade
i da poglednam.
Kade i da poglednam, iskrite na
radosta ne me napu{taat...
I najgolemata taga ja ispu{ta
iskrata radost. Samo treba da se ima
`elba da se progleda. A, toga{,
neizbe`no e da ne po~uvstvuva. Nema
potreba za taga, otkrivaj}i ja ovaa
vistina, najvistinska od site vistini.
I radosta i tagata e svojstvo se~ie,
dar Bo`ji. ]e go pronajdeme li ve}e
najdenoto?
Sakam da gi objasnam utrata, nivnata
sila i neograni~ena mo`nost da se
dojde kon ona kon {to te`neat i samite
tie. Sakam da ja objasnam zlatnata
svetlina i nejzinite tainstveni
signali koi mora da imaat edna
su{tina. Mojata `elba, da ja
apsorbiram nejzinata su{tina e
nedofatliva, imaginarna...
Odgovorite se tuka nekade. Od .

60.
brzawe nema potreba. Brzaweto
sekoga{ go menuva pravecot i ako
stigneme, }e stigneme, ne na vreme, tuku
sekoga{ }e docnime i sekoga{ }e
ostaneme zad onaa, zad koe ne sakame da
stoime. I se taka vo krug.
@ivotot e mig. No, ako go `iveeme
bavno, }e trae podolgo. Kolku e podolg
migot, tolku se podolgi mo`nostite da
se dojde do nego i da se ostane ve~en...

Kolku e ubavo vo migovi na bezizlez

da se slu{a me~taeweto na sopstveniot
glas.Da se bara mo`nost za sre}a i
sudbinska nepomirlivost na
veruvaweto vo sebe. Da se bara
mo`nosta za pro{iruvawe na
soznanijata, mo`nosta da se po~ituvaat
tainstvenite energii na ~ovekovata
volja.
Moeto malo prijatel~e kako da gi
razbira{e moite razmisluvawa. Se
~ine{e deka i toa, iako male~ko, go
saka i ~uvstvuva takviot `ivot, deka
negovata verba vo mene se soglasuva so
moite razgoreni ~uvstva. .

61.
Prodol`ivme da odime po
krivulestiot pat. Odevme, no na{eto
mol~ewe ne se pretvara{e vo o~aj, tuku
vo edna nat~ove~ka borba za otvorawe
na site vrati pred nas. Somnevawata i
beznade`nosta se gubea i taka
vooru`eni, bevme podgotveni da se
odbranime od sekoj napad. ^ekorevme
poleka i sigurno.

62.
...Veli~estvenata Karpa...

Vo migovite na du{evna potkrepa,

naedna{ po~uvstvuvav studenilo okolu
srceto. Zastanavme. No, ne za da se
odmorime. Kako da bevme podgotveni za
toj pogled pred nas. Karpata koja ni go
zatvara{e celiot pat, veli~estveno i
slobodno se izdiga{e kako ~ovek so
visoko krenata glava. Taa karpa be{e
kako tvrdina koja ne mo`e da se urne i
~ini{ be{e podgotvena vo sekoj
moment da go uni{ti seto ona {to i se
zakanuva seto ona {to i stoi na patot
na nejzinata sloboda.
Bo`e, kako li se najdovme pred ovoj
ogromen karpest yid? dali }e izdr`i
ova malo dete da im se sprotistavi na
tie karpesti izrastoci? Go poglednav i
se trudev da izgledam smirena. No,
kako, koga edinstveniot uslov da se
najdeme od drugata strana od
patot be{e da ja iska~ime .

63.
visinata na taa karpa? Gledaj}i
naizmeni~no vo deteto i karpata,
~uvstvuvav deka vi{okot na sila vo
moite gradi i tleeweto na ogneniot
svet vo mene se soo~uvaat so
besmrtnite misli na karpata koi, so
svojot ogan, ja gasea seta mra~nost vo
mene, seta `estokost na gnev i naedna{
kako da se pretvarav vo golem bog, kako
karpata pred mene, koja so svojata
zagatlivost, me vode{e do
beskrajnosti. Silno go stisnav ra~eto
na mojot mal sopatnik i re{itelno
trgnavme da ja iska~uvame strmnata
karpa. Bevme dve izgubeni su{testva,
istovremeno ispolneti so nade` deka
}e ja osvoime i ovaa borba...
Visoko izdignatoto sonce se
poigruva{e so svoite vreli zraci.
Tolku silno pe~e{e {to so nanosi od
`olto zlato, go poplavuva{e celiot
prostor pred nas. Na{ite usni,
postojano izli`ani od la~ewata na
poslednite te~nosti, stanuvaa se
posuvi. Oslepeno go gledav
son~evoto vozvi{eno .

64.
sovr{enstvo i so {epotliv bran gi
ispra}av moite oplakani i pot~ineti
noti, od pesna izvadeni. Dodeka se
ka~uvavme, mojata gladna qubopitnost
za vistinata na tie visini, tu se
gube{e, tu o`ivuva{e. Bevme premnogu
zaneseni vo osvojuvaweto na karpata, pa
ne sakav ni da pomislam deka so samo
eden pogre{en ~ekor, mo`eme da se
strupolime i da ja prekineme taa
podivena igra so prirodata. Go stegav
deteto so ednata raka,a so drugata, ve}e
iskrvavena, smelo ja osvojuvav karpata.
Mu go stiskav ra~eto na moeto malo
prijatel~e i mu go otpu{tav duri
toga{ koga ja zabele`uvav bolkata na
negovoto izbledeno lice. Mo`ebi
mojata bezmerna qubov kon nego me
tera{e da bidam nepopustliva i
istrajna, polna so bezumna smelost.
Mo`ebi tokmu poradi nego, sakav da ja
odgatnam tajnata na vozvi{enata karpa.
Mo`ebi?...
Taa misla prijatno me opojuva{e.
Bev gorda {to i toa, zaedno so mene, .

65.
ja iska~uva karpata. Ne morav da go
molam da izdr`i. Tivko se bore{e
so kamenite izrastoci na, kako
nikoga{, nepristapnata karpa. Ne gi
ni nasetuva{e iskrvavenite stapala
koi zad sebe ostavaa tragi od krv.
Kolku li samo si li~evme eden na drug.
Mokri od sopstvenata pot, so
iskriveni lica, ja grabavme sekoja
nejzina peda.Ja grabavme so ist ritam.
Duri mi se ~ini i di{evme so eden
zdiv. Toa iska~uvawe kako da trae{e so
vekovi. Ve}e ne gi ~uvstvuvavme
ostrite karpesti kamen~iwa koi
bezmilosno se pikaa vo sekoe del~e od
na{ite tela. Se dr`evme za nea i
pokraj se, ne ja smetavme za neprijatel,
iako, i taka iskinatite ali{ta vrz nas,
gi kine{e so svojata surova ostrina.
Sosema prilepeni ja gu{kavme kako
deca {to se pla{at da se oddelat od
maj~inata pregratka. Site tie
te{kotii kako da ne zajaknuvaa u{te
pove}e. Imavme dovolno pri~ini {to
ne ni dozvoluvaa da ja
zagubime silata. .

66.
Na{ite neobjasnivi kopne`i za tie
vrvovi, stanuvaa se posvetli. Iskrite
na kopne`ite postojano ne dovikuvaa i
ve}e po~nuvavme da go gledame toj
skrien i vnatre{en svet na karpata.
Nasetuvav neobi~na treska koga
po~navme da se nabli`uvame do celta.
Ovaa karpa }e poka`e kolku visoko
mo`am da se izdignam. Mojata `ivotna
dilema nema da bide "dali }e mo`am",
tuku "}e moram" da ja otkrijam ovaa
misterija pred mene. Ve}e voop{to ne
gledav razlika pome|u patot {to go
pominav i patot {to doprva treba da go
pominam. Od tie `elbi vkusiv deka sum
sklona na kr{ewe na site mrazevi koi
go zamrznuvaa moeto telo...
Poleka, no sigurno, nastapuva{e i
drugata no}. Mese~inata go
osvetluva{e neboto so svojata mle~no-
srebrena svetlina i go obleva{e
ogromnoto prostranstvo na karpata, so
{to ja prave{e u{te ponestvarna i
pomisti~na. Zamisleno go gledav toa
nebo. Od .

67.
daleku, nad karpata, sleani so neboto,
se krevaa oblacite i poleka plovea kon
nea, ja zasenuvaa i frlaa gusti senki.
Senkite legnuvaa po karpata,
zamisleno plovea i naedna{ se gubea,
kako da is~eznuvaa vo zemjata, vo site
puknatini, sozdadeni od `e{kite udari
na zracite preku son~eviot den.
Veterot koj odvreme
navreme,poduvnuva{e kako ~uden
svira~, nevidlivo trepkaj}i vo
vozduhot, gi svire{e notite koi se
izlivaa i viorea okolu nas kako bura.
Potoa se spu{taa, se ubla`uvaa i vo
dale~inite se gubea. Gi gledavme tie
~udesni ubavini gi slu{avme i dvajcata
potonati vo molk...
Kone~no stignavme. Se iska~ivme na
vrvot od karpata i ve}e mo`evme da
zastaneme ispraveni na noze. No, ne
mo`evme da veruvame deka vo tie
visini se nao|a ogromno prostranstvo
na {iroka, zelena poljana, osvetlena
kako den od nepre~enoto trepkawe na
yvezdite. Bleskaa yvezdite i kako da se
rasprsnuvaa vo bezbroj del~iwa .

68.
koi ja zadr`uvaa svojata silna
svetlina...
So blago stegnati tupanici i delum
podignati race, vo zanes, od na{ite
du{i se rasprsna radost i smea.
Skokavme od sre}a. Tr~avme kako
ptici, zaletani vo let. Se gu{kavme i
vikavme na set glas... Vo toa prostrano
zelenilo, zbogateno so ~ist vozduh,
kako da bea vcrtani site pati{ta na
`ivotot. Se ona za koe me~taevme, kako
tamu da go dobiva{e svojot oblik,
svoeto ime i svojot glas. Taa {iro~ina
za nas, be{e ne{to neznaeno. Malku
poznato, no nikoga{ videno...
Podaleku od visinata na karpata, se
otkriva{e golemo prostranstvo so
svetilki po ulicite i domovite koi
svedo~ea za postoewe na dale~en `ivot.
Me opiva{e poznat i prijaten miris od
tie dale~ini. ^uvstvuvav rumenilo vo
obrazite. Vo o~ite vedrina, vo teloto
spokojstvo. Veruvav deka sme blizu.
Celta koja sakavme da ja postigneme
be{e pri kraj, no radosta kako da ne
ni be{e .

69.
nakloneta. Taa trae{e samo za mig.
Pome|u ogromnata, ve}e izminata
karpa, i `ivotot onamu vo dale~inite,
ima{e golema otvorena bezdna koja
be{e otvorena kako gladna usta {to
saka da goltne se vo sebe. Kako vo nea
da bea sokrieni dlabokite beskrajni
tajni...

70.
... Bezdnata...

Svenatoto lice na deteto be{e znak

deka rajot, {to pred malku ne nagosti
so svoeto gostoprimstvo, go snema.
Otide bez{umno i bez traga. Go
povlekov i silno go stegnav na gradite.
Sednavme kako sru{eni stolbovi.
Povtorno zavladea ti{inata koja vo
mene, razbuduva{e taga i osamenost.
Nitu {um {to bi go naru{il toa
ramnodu{no mol~ewe. Duri i yvezdite,
vo nivniot bleskav trepet, kako da bea
ispla{eni od taa bezdna. Go gledav
eufori~no neboto, zadlabo~ena vo
misli i okru`ena so neobjasnivi
tainstvenosti. Kako eho gi
naslu{nuvav ve}e poznatite glasovi na
belite kowi od oblacite.
- Kade? Kade? Nie te ~ekame!
Dojdi!...
Dodeka go slu{av toa .

71.
zaglu{uva~ko svirewe, se slu~i ne{to
~udno. Po~navme da pa|ame. Pa|avme i
kako da gorevme vo ognovite na taa
otvorena bezdna. Kolku pove}e
navleguvavme vo nejzinite dlabo~ini,
tolku pove}e vozduhot stanuva{e
poredok, pa na momenti, kako da go
gubevme zdivot. Kakva temnica! Se
najdovme dolu, kade vladee{e u{te
postra{na temnina. [to sega? - viev
vo sebe. Imav ~uvstvo na lavica koja bi
uni{tila se, samo za da go spasi svoeto
malo lav~e. Ne mo`ev da ja opi{am
nemata taga koja terepere{e vo moite,
gr~evito stisnati usni. Nasekade
naokolu laze{e mrtvilo. Ve}e ne
mo`ev da dadam nitu edno razumno
objasnuvawe. Objasnuvawa ve}e i ne bea
potrebni za{to polo{o od se ona {to
se slu~i, ne mo`e{e ni da se zamisli.
Samo neboto se nayira{e daleku nad
nas. Me obzede zamor...

72.
...Amanetot...

Dodeka se soo~uvavme so toj kone~en

sud na apsolutnata pravda na
prirodata, niz pomatenite o~i od
nesvesnite solzi, go do~ekavme utroto.
Vo tie utrinski ~asovi, koga niz
celata bezdna vladee{e te{ka
gluvotija i pustelija, se naslu{na
odekot na tajniot glas, ukrasen so
slatkore~ivi i blagorodni zraci, {to
u{te od daleku iskrea oslobodeni
sni{ta. Toj glas be{e sli~en so
glasovite koi postojano mi odyvonuvaa
vo u{ite kako eho. Go slu{av ehoto
{to e~i so najveli~estvena gletka.
Kako niz {iroko raskrilena vrata,
pred nas, blesna poznatata figura na
starecot so kogo razgovarav ona
do`dlivo utro. Kako zrak na du{ata se
pojavi negovata srebrena figura i
kako svetec, poleka za~ekori kon .

73.
nas. ^ekore{e kako niz bistro nebo,
pokrien so bela nametka, so dolga i
bela kosa, so ~isto belo lice i so
{iroka nasmevka. U{te od daleku ni gi
podava{e svoite, kako pamuk meki,
race. Za mig se zanesov i pomisliv deka
mi se pristorilo. Deka seto toa e samo
prividenie, bleskav i iskri~av son.
Seta negova pojava ima{e neobjasniva
magija, koja {iri ubavina me|u neboto
i zemjata. Ve}e ne ~uvstvuvav taga.
Du{ata mi padna vo neobi~na i
smirena sostojba. Se sozdade edna mnogu
prijatna atmosfera koga starecot mi
podade raka i mi re~e:
- Dobro mi dojdovte. Sigurno ste
mnogu umorni.
Naedna{ ja snema komorata na
u`asot. Seta vistina se oformi vo
misti~na suptilnost koga starecot go
zede moeto malo prijatel~e i go pogali
po glavata. Na{ite sudbini stanaa
nedelivi. Mra~nata zatvorenost se
osvetluva{e so bliskosta na taa
sredba, a radosta od nea silno ni
bie{e vo o~ite. Toa .

74.
be{e praznik na du{ata. Stanavme i
bez{umno gi sledevme negovite stapki,
koi ne vodea kon izlezot od stra{nata
bezdna. Nemav pove}e nikakvi
somnevawa, sledej}i gi dosledno
~ekorite na toj privle~en starec.
Prekrasen be{e ~asot koga se
nurnavme vo bla`eno spokojstvo na
prirodata, ~ii ubavini, mi se ~ini,
nikoga{ ne bea formirani vo edna
takva harmonija. I posledniot ostatok
od mamurnosta se razbistruva{e vo
mojata glava koga go vidov prekrasnoto
branuvawe na tivkata i zlatna reka
pred mene od p~enicata okolu. Vrz
rekata pa|a{e zaslepuva~ka svetlost
od neboto i na nea se ocrtuvaa tenkite
figuri od dale~nite topoli. Se
~ine{e deka tie, ~as se smaluvaat, ~as
se zgolemuvaat, a neboto i p~enicata,
zaseneti od niv, se ni{aa, potkrevaj}i
se i spu{taj}i se. Sednavme pod edna
visoka topola kraj bregot na
prekrasnata reka {to ja potvrduva{e
stvarnosta na moite .

75.
sni{ta. Go gledavme maliot drven most,
zaplisnat od tivkite branuvawa na
rekata. Toj most kako da be{e
smiruva~ka lulka, neprekinata misla
{to tone i povtorno se diga na
povr{inata. Pred nas ve}e ne postoe{e
nitu edna pre~ka za prodol`uvawe na
patot. Mirna reka, most, svetlina {to
gi zajaknuva kriljata za dale~ni
letovi. Seto toa sovr{eno spoeno.
Seto toa vo jasna videlina prestoreno.
[umovite na lisjata od topolite gi
nosea site moi vozdi{ki naokolu
dodeka gi gledav pred sebe tie
plamnati o~i na deteto i starecot.
Maliot se tope{e od ne`nost vo
negoviot skut. Znaevme deka nema veke
vra}awe nazad. Kalta od nas, isu{ena i
pretvorena vo prav, se razletuva{e na
site strani i zad sebe ne ostava{e nitu
traga. Di{ej}i go toj ~ist vozduh, imav
potreba od sostavuvawe na site sliki
{to gi ostaviv zad sebe, {to me donesoa
na ova prekrasno mesto. Toa bea
lekcii {to gi u~ev .

76.
podednakvo. Ne gi delev na te{ki i
lesni za{to site tie me obzemaa so
nemirni ~uvstva, so denono}ni
razmisluvawa i depresii. Se borev so
mojata nepokolebliva `ed, ne za uspesi,
tuku za ne{to {to ne mo`ev da go
dostignam, ne{to {to go ~uvstvuvav
postojano vo sebe i ne{to od {to
dobivav sigurna verba. Celoto moe
bitie naedna{ kako da dobiva{e
sodr`ina kade site to~ki i zapirki,
site pra{alnici, gi stavav onamu kade
mislev deka im e mestoto. Taa realnost
e se~ija. Ne treba mnogu duh da se dojde
do nea. Treba samo da se rodime i koga
}e go po~uvstvuvame vozduhot vo
na{ite tela, se sretnuvame i
pominuvame kraj sebe i kraj se ona {to
ne obikoluva. Tolku mnogu ne{ta ima, a
tolku malku se ~uvstvuva i prima.
U`ivav vo opu{tenosta na moeto
telo, gledaj}i gi starecot i deteto vo
negovite race, gledaj}i ja rekata...
Zamorot od liceto na deteto se izgubi,
dodeka racete na starecot go galea po
glavata. Kolku .

77.
ubavi bea tie lica pred mene. Kolku
~isti. Gledaj}i gi niv, kako da gledav
dve {totuku rodeni doen~iwa koi
tolku mnogu si li~at eden na drug. Vo
likot na starecot istovremeno mo`ev
da vidam i dete i oformen ~ovek kogo
go dostignala starosta. Go gledav
negoviot lik vo otsjajot na rekata i
kako da go gledav celiot negov `ivot.
Vo ti{inata okolu mene, vo svetol
otsjaj, se pojavija i belite kowi od
oblacite koi se u{te go igraa svojot
tanc, prosleden so milozvu~ni noti.
Ovoj pat, tie noti, kako da mi gi
otkrija tajnite za starecot. Gi gledav
vo otsjajot na rekata i go slu{av
Amanetot. Dobiv `elba vo istiot mig
da stanam i da gi dopram senkite na
veli~estvenite oblaci koi poigruvaa
vo rekata. Ja doprev vodata i
po~uvstvuvav ~udno spokojstvo.
Otsjajot na kowite i nivniot tanc,
zaplovija so malite branuvawa na
mirnata reka, no ovoj pat ne se
razo~arav {to me napu{tija. Stanav,
se pribli`iv do .

78.
starecot i deteto i gi gu{nav vo znak
na razdelba... Kako vle~eni od tekot na
vodata {to pliska{e so nem {um, po
stranite na drveniot most, ni{aj}i se,
poleka za~ekorija napred, po mostot...
Ostanav sama i smireno go
nabquduvav nivnoto zaminuvawe.
Ostanav kraj mirnata i ubava reka za da
go so~uvam Amanetot so dlaboko
uveruvawe deka }e namine i drug
zaskitan patnik na istoto mesto, vo
nekoe drugo vreme. Ostanav da ~ekam...
Glavata prijatno mi se zamagluva{e,
a o~ite, umorni od pliskaweto na
branovite od rekata, po~naa sonlivo da
mi se zatvaraat...

79.