Танцот на душата

Акиле Еминова

Дигиталната верзија на оваа книга е објавена според

условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи
извор-Некомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5
Македонија

Можете:
• да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го
прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото
Под следните услови:
• Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин
како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата
(но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас
или вашето дело).

• Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за

комерцијални цели.

• Без адаптирани дела. Не смеете да го промените,

трансформирате или да го адаптирате ова дело.

• Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на

другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е
лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да
поставите врска до оваа веб-страница.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk

• Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако

добиете дозвола од носителот на авторските права.

• Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните

права на авторот.
__________________________________________________________
 Tancot na du{ata

Sonceto zajde predvreme, re~isi bez

zajdisonce.
Neboto se namurti, se zavitka vo tem-
nina i naglo po~na da crnee. Kako progo-
neti od poluden yver, crnite i ste`nati
oblaci od uplav se tresea nad zemjata, se
sobiraa vo grst dumani, go zamagluvaa voz-
duhot i se vrtea vo krug o~ekuvaj}i vo sekoj
mig da gi rasprsne nepobedlivata mo} na
stra{nata furija.
Od silinata na zdivenite molwi svet-
kavicite vo temninata se budea kako izglad-
neti lamji, se zgusnuvaa vo ve~erni senki,
sli~ni na oslepeni seni{ta obvieni so
crna pra{ina od bakarni tro{ki i udiraa
nasekade kako barabani.
Se isturi poroen temen do`d. Krupni
kapki kako sa~mi se raznesoa od silata na
viulicata nebare nadojdena od pekolot, i so
seta svoja grubost po~na da gi otkriva
pokrivite na ku}ite. Kalliva poplava kako
vodopad se strupoli od visinite, a po nea
zaplovija iskornati drvja, otpadoci od kan-
ti, razurnati domovi...
Toa be{e nadzemnata stihija; viulica
{to se prestoruva vo me~ koj gi kine kako
plen i gi rasprsnuva glasovite i ~udnite od
lelek i smea ispome{ani svirki, duri i po

1
 Tancot na du{ata

najtesnite sokaci i premini na opusto-

{enoto mesto.
Nad starata ku}a izgradena od kamen,
seta is~adena i zatrupana od sekakvi otpa-
doci {to gi donese razbesnetoto nevreme,
taa ve~er ja nema{e yvezdata koja ve}e eden
mesec trpere{e kako pogrebna sve}a.
Dvorot be{e {irok. Dve visoki, no ne
mnogu razgraneti drvja, neprestano se lulaa
kako dve ludi ni{alki, kako pijani stra-
`ari vo no}na smena. Vo taa neobi~na
scena, `enata prestorena vo starica, poto-
nata vo son kako vo nesvestica, ja igra{e
svojata posledna rolja od `ivotot. Prove-
vot od {irum otvorenata vrata i maliot
prozorec so kapaci se pretvori vo silna
{lakanica {to surovo ja razbudi. Trep-
kaj}i polubudno, kako zate~ena vo te{ka
krivica {to potonala vo takov ko{maren
son, si prispomna so napor, otkoga li samo
sedi vaka sklup~eno potprena na yidot, koga
i kako voop{to zaspala. Po~uvstvuva gor-
~ina vo ustata, od koja sakaj}i da se oslo-
bodi izgovori glasno: "Ah, }erko!.." od {to
site damari po~naa zasileno da ñ bijat kako
viulicata nadvor i istovremeno da trpnat
od pomislata na morni~avata jasnost na
ispletkanite odlomki od ostrinata na ko{-
marniot son.
Ja istegna glavata nanapred i po~uv-
stvuva kako neprijatno studenilo ñ go osvo-

2
 Tancot na du{ata

juva stutkanoto telo. Ne se pokri tuku samo

gi potkrena malku nozete, gi povle~e do
ve}e visnatite i zalepeni do ko`a gradi, gi
vrza obete race okolu isu{enite noze i so
seta te`ina od glavata izroni me|u nivnata
praznina.

3
 Tancot na du{ata

II

Nadvor stihijata proro~ki zapoveda-

{e niz viuli~nata trevoga i ja pusto{e{e
mislata na zarobeni~kata vo taa divina
koja bessilno trepere{e vo zatemnetiot
konak od nebesnata prav. Vo nea se naselu-
va{e pustelijata i vo sekoj mig mo`e{e da
ja raznese viulicata kako isu{ena granka.
So zanemen lelek i vreskot, vo stati~niot
pogled na ispla{enata `ena se pojavi
stra{nata bura i dalgite od poludenite
vodi {to sé u{te ja nosea nejzinata }erka.
- Mamo! Majko ne davaj me... izvadi me
majko... spasi me od vodava, }e me odnese...
Majko... majko moja!..
Glasot na }erkata kako dale~na sire-
na vie{e vo u{ite na ma|epsanata majka,
koja ne trepnuvaj}i stoe{e samo taka i
gleda{e kako si igraat dalgite so `ivotot
na nejzinoto ~edo.
Matnata voda zatemneta od kal i
pritisnata od sekakvi otpadoci i podmolni
udari od drvja, ja pretvora{e mladata
devojka vo zrnce prav, dodeka vo vozduhot se
sleva{e zadu{liva simfonija od pridu-
{eni i rasteglivi grme`livi zvuci koi
o`esto~eno ja rastresuvaa celata okolina.
Seta taa gruba muzika gi potisnuva{e
vnatre{nite pisoci na majkata, ~ii o~i se

4
 Tancot na du{ata

razgoruvaa vo crven ogan i plamtea so

neiscrpna qubov.
I povtorno, taa stoi taka grizej}i gi
ve}e ispokasanite usni, seta vo gr~evi,
slu{aj}i gi sopstvenite stenkawa presto-
reni vo zamra~eni {epoti.
- Ah, Gospode, ne mo`am... nemam
sila... Gospode... ne mo`am da ja spasam!..
Isto{tenata vdovica bolni mornici
ja polazija po nozete sé do kolkovite. Na-
pravi naglo dvi`ewe i za moment go izgubi
potpira~ot od kolenata,no sepak uspea da se
zadr`i da ne se strupoli na podot.
- Bo`e, pa ova e samo eden lo{ son, }e
se vrati taa... - se ute{i.
Otkako malku se pribra, nagonski sta-
na i so vozbudliva brzina go zatvori prozo-
recot koj neprestajno sozdava{e istovre-
meno tapi i treskavi~ni udari. Vedna{
potoa se vrati vo prvi~nata polo`ba, vo
koja ostana mnogu dolgo. Se zagleda kon
otvorenata vrata i povtorno se sekna od
nesakanite snovidenija. Vo ustata po~uv-
stvuva kako ñ krcka suva zemja me|u zabite.
Studeniloto i se ra{iri od kolkovite sé
do utrobata, kako struja od silen veter, koj
~as ja predava na poludenite branovi ~as ja
isfrla na kopnoto. Vo isto vreme po~na da
se davi vo sopstvenata pot {to ñ te~e{e po
teloto.

5
 Tancot na du{ata

Nadvor pobesnetoto nevreme juri{a-

{e preku brazdi i potoci, do`dot se zasi-
luva{e kako da iste~uva od golemo korito,
gi kisne{e starite dipli ~ergi vo odajata.
Sekoj mig se isturaa novi branovi od do`d,
nezapirlivo udiraa, nasekade se viore{e
stra{na vreva, kapkite se udvojuvaa na pro-
zorcite, na tavanskite okna, vrz pokrivite
se tiskaa iljadnici kapki koi ñ gi zaglu-
{uvaa u{ite i ñ gi zaslepuvaa o~ite na
nemo}nata `ena.

6
 Tancot na du{ata

III

Povtorno pred nea se pojavija grdite

sliki od sonot... ^ove~ki figuri so oro-
seni glavi, od koi nekoi kako trupovi, {e-
govito gledaa kon majkata, koja se sviva{e
od bolka so racete prilepeni na stomakot
bez da ispu{ti glas, dodeka mladata devojka
se davi i vodi te{ka bitka za `ivot.
Decata ja prekinuvaa igrata, a majkite
doilki gi odvojuvaa doen~iwata od svoite
gradi, site qubopitno istr~uvaa od site
strani, nikoj ne saka{e da go ispu{ti toj
mig; site sakaa da vidat dali majkata }e ñ
podade raka na }erkata, dali }e ja izroni
daveni~kata potopena do gu{a i zgme~ena
kako peperutka od dalgite.
Prepariranata majka dogoruva{e kako
jaglen od vizba ~uvstvuvaj}i gi odblesocite
na neprirodniot son. Se nao|a{e vo ~amec
na vozbudi, ~amec koj potonuva i na koj ve}e
mu nema spas, i se prestoruva{e, kutrata,
vo trup koj se raspa|a od rani {to se {irat.
Vo istiot moment na nejzinoto lice pa|a{e
svetlina od sekavicite koi ja osvetluvaa
nejzinata agonija. Treperej}i od krikot na
nemata ñ du{a,majkata ne mo`e{e da go
smiri triumfalnoto yvonewe na glasot na
~edoto koj se sleva{e vo dolgi pti~ji kri-
kovi; se naseluva{e vo nea u{te pogolem

7
 Tancot na du{ata

nered od glasovite koi gasnea i povtorno se

javuvaa, a solzite ñ gi orosuvaa izgorenite
usni, ~emree{e kako isu{en list na razni-
{ano drvo. Niz sobata se ra{iri miris od
navla`nat pepel. Oxakot se napolni so
voda i od maloto }umbe po~naa da isparu-
vaat nedogorenite `ar~iwa. Mirisot ja za-
du{i ostarenata `ena i taa bezumno istr~a
vo dvorot. Silno se zaka{la, a gradite i
damarite po liceto i vratot ~ini{ ñ ispo-
pukaa od naporot {to mora{e da go dade.
Ispluka nekolku kapki krv i za moment
kako da prestanaa i ka{licata i viulicata.
Odedna{ pustelijata onemi, vo dvorot
drvjata prestanaa da se ni{aat, maglata od
pra{ina kako oblak se digna kon neboto.
Skamenetata majka se zagleda pod nozete vo
krvta na zemjata, klekna i so prstite ja
dopre, ja oseti toplata krv.
- Gotovo e, tivko izusti i í se pri-
stori deka tokmu sega vo istiot mig }e
umre, otkako pretrpe no}eska tolkav strav.
Zatreperi seta i posaka samo edno, {to
pobrzo da zavr{i ovaa prokleta rabota. Od
nejzinite gradi be{e gotovo da se izlee
strasna molitva...
- Gospode, olesni, a ne ote`nuvaj!
Gospode, zavr{i so dobro... Amin!
Krvta od ustata í iste~uva{e bes{um-
no, a no}ta stanuva{e sî potemna i pomol-
~aliva. Koskite i `ilite ñ se tegnea so

8
 Tancot na du{ata

tapa bolka, ko`ata po teloto po kojznae koj

pat í trpne{e, vo nozete í se zabivaa mali
ostri i studeni igli, a o~ite ve}e ja bolea
od napregnatoto vyirawe vo temninata, od
koja o~ekuva{e vo sekoj mig da se pojavi
}erka í. Za nea sé u{te postoe{e mo`nost i
skriena nade` deka taa }e se pojavi. Gi
krena o~ite i visoko nad sebe kako niz
magla ja vide kako sleguva i í se dobli`uva.
Crnite i bujni kosi na mladata devojka se
razlevaa pred nea i ja pliskaa kako poto-
peni kam{ici. Kutrata, popusto se trude{e
da ñ go fati pogledot. Na momenti toa kako
da ñ uspeva{e, no vedna{ potoa dobiva{e
silni udari kako od lastregarki. Poradi
tie zasileni i harmoni~ni dvi`ewa koi vo
sekoj mig se slo`uvaa vo novi sliki, pogle-
dot na ubavata devojka be{e ~uden i neraz-
birliv za plameno odu{evenata `ena. Isto-
vremeno }erkata ja gleda{e so pogled {to
strada, gladuva i bara, so retka nasmevka, so
glas {to ja dovikuva od dale~ini, ja ispol-
nuva za mig majkata so sre}a, radost, no i
zloba i taga. Ne, ne mo`e{e kutrata majka
da im oddolee na tie pogledi ,na taa kako
stihija vozbudliva nasmevka, kako besmrten
Bog so postojana vedrina. Vo istiot moment
po~uvstvuva kako u`iva vo toa nestvarno
prisustvo, vo taa nesvesna verba deka }erka
ñ ne e tuginka {to ja gleda prvpat, tuku
deka taa e, sepak, nejzinoto ~edo, sre}no i

9
 Tancot na du{ata

gordo sozdanie so ve~na radost i semo`na

neminliva ubavina.
- Kakvi prividenija!.. Ah, Gospode, ne
izma~uvaj me ve}e, ~edoto moe ne e izme-
{ano vo pravot na oblacite!
Zazbivtana od strav od sopstvenoto
prisustvo, saka{e da ja rastera taa stra{na
praznina od sebe. Nemo}no se predade na
du{evnata ubedenost, se predade so volja na
poslu{no dete, topej}i se kako dogorena
sve}a koja vo sekoj moment mo`e napolno da
zgasne. Ni{to ve}e, ni{to ne mo`e{e da go
odr`i vo `ivot toj `alen plamen, sî naoko-
lu mirisa{e na gnilo. Vleze vo sobata
re~isi lazej}i, predizvikana od {tamata vo
odajata, saka{e da ja razxvaka i taka da ja
sokrie bolkata, no taa ja oddipli kako od
te{ka rolna, i tagata od nea se razlea
po mra~nata odaja. Dlabokite i vtisnati
br~ki na pocrnetoto ~elo, otkrivaa deka
taa e `ena so ta`na sudbonosna smisla
potopena vo maka i ve}e saka da go napu{ti
svetot, da ja izbri{e luznata na nesre}ata.
Spomenite bavno i zdodevno se talo`ea vo
nejzinata rasklatena glava i so seta lutina
i gnev, kako branovi od visini, vo sudir so
odblesocite na vrelite se}avawa, bespo-
{tedno í gi iskopuvaa br~kite po liceto.

10
 Tancot na du{ata

IV

Nastanot od nejzinoto minato se slu-

~i so takvo zabrzano tempo, {to ja ostavi
bavno da gori vo edno dolgo mol~ewe pred
makata {to í se za~na vo nejzinoto srce.
Taa, mnogu malku, re~isi i ne zboruva{e za
poplavata, iako postojano misle{e na nea.
I pove}e od o~igledno be{e deka vo nejzi-
nata sovest ima ne{to {to ja prekoruva za
toa {to se slu~i.
Sonot ne be{e edinstvenata pri~ina
{to povtorno zapadna vo edna vakva panika
do prebleduvawe. Re~isi so sekojdnevnoto
tonewe na kve~erinata go bele`e{e tone-
weto na nejzinoto prvo ~edo i na doma-
}inot, ~ovekot nejzin. Go do`ivuva{e seto
toa vo edna mra~na treska {to postojano
yve~ka i se plete pred nejzinite o~i, a vo
u{ite í odeknuvaa melodi~ni taguvawa so
nemo}ni povici, dovikuvawa i trpeti.
Nikako ne í uspeva{e da gi pobedi tie
studeni povevi {to gi izgonija nejzinite
najmili od beliot svet. Za nea ni{to ne
be{e razli~no. Vo toa bezna~ajno vreme,
navidum sudreno vo isto mesto, sî zgina i
pomina odedna{; ostana samo mirisot na
zgasnatata lava {to ja voskresnuva tagata
vo nea, {to ja tera so ogromen zamav da ja

11
 Tancot na du{ata

slu{a mo}ta na branovite koi pritaeno

di{at i se kr{at od grebenite. Zanemena vo
razviorenite skrieni sili, si pomisli vo
sebe:
- Da, toj den, toj den be{e nesre}en, toj
den be{e den na pekolot!.. Dodeka cvrsto ja
stegav na gradite, mojata male~ka ne be{e
svesna za ona {to ni se zakanuva. Vrtlogot
na nadojdenata matna poplava kako lamja gi
graba{e i golta{e lu|eto. Me|u tie dave-
nici be{e i moeto postaro }erki~e. Ah,
doma}inot moj. Oh, ~ovekot moj, kolku samo
be{e sre}en koga mu go podadov vo racete
na{eto prvo bebe.
So trogliva nasmevka pomisli na uba-
viot den...
- Neka e `ivo i zdravo, nevesto! Gos-
pod neka ni go ~uva, a do godina ma{ko da
mi rodi{!
- Daj, Bo`e! Amin, Gospode! - rekov.
Po dve godini mu rodiv i drugo
devoj~e. Na negovata radost ñ nema{e kraj.
- ^estito, nevesto, blagosloveno da e!
Da e `ivo i zdravo i do godina ma{ko
Gospod da ni dade!
Kakvi bubal~iwa, ah, kolku ubavi
devoj~iwa ni bea ednoglavkite na{i, re~i-
si blizna~ki. Ve}e po ~etvrtata godina od
brakot go rodiv i sinot moj, radosta na
mojot doma}in.

12
 Tancot na du{ata

- Gospod so nego, doma}in}e! Neka ni e

zdrav i `iv! Do godina u{te edno ma{ko!
Do koga li }e tera{e mojot silen
"balaban" ~ovek so sekoga{ {iroko otvo-
reni i umni o~i, mojot gord tivok i razumen
~ovek, da ne zajde{e vo mrakot na toj
proklet crn den. Se nurna vo branovite, a
kako da ne se nurne koga go gme~ea na{eto
nemo}no dete, kako mo`e{e da ja izvadi od
taa razbesneta voda koja so sebe nose{e i
golta{e sî. Vo ritamot na "fiukot" na viu-
li~noto nevreme, pod tatne`noto nebo so
beskrajno topotewe, nasekade se odglasuvaa
daveni~kite krikovi i ta`nite leleci na
onesre}enite lu|e, ispolneti so strav za
svoite bliski. Vo toj proklet ~as, bez
somnenie,tie imaa po nekoj svoj blizok vo
vodata koja se lee{e kako od nezapirliva
~e{ma. Od prosta upornost da se `ivee, ne
se osmeluvaa da ñ se prepu{tat na slu-
~ajnosta, da skoknat vo tie razulaveni vodi,
barem so malku nade` deka ne{to mo`e da
se stori. Mojot doma}in ne be{e od tie, i
jas }e skoknev da ne be{e cvrsto vpiena do
mene mojata male~ka, da skoknev mo`ebi
sega }e bea `ivi. Namesto toa, ostanav da ja
slu{am bu~avata koja raste i gi ispolnuva
ulicite so bu~na trka.
- Spasete gi lu|e! Spasete im gi `i-
votite! Zo{to ste takvi?!- so porojni solzi
majkite go prskaa i go potresuvaa ~uvstvoto

13
 Tancot na du{ata

kaj lu|eto koi ispla{eno gledaa ili begaa,

~ini{ nikoj ne go razbira{e stravot {to
im se stega vo suvite grla.
I vo ~asot koga izgleda{e deka nevre-
meto stivnuva, a poplavata si odi vo svoeto
nepoznato duvlo, gromoglasno i gorko udi-
ra{e drug bran, u{te posilen, u{te poopa-
sen, bez povtorni simptomi za popu{tawe.
Vo toj moment nikoj i ne mo`e{e da pomis-
li na toa dali utre }e bidat posmireni;
dali }e mo`at da `iveat, a da ne se somne-
vaat dali povtorno }e trgnat vo `ivot so
svojot tovar {to go pre`iveale, a ne im po-
mognale na onie na koi im izbega cvrstata
zemja od pod nozete, onie koi se izme{aa vo
u`asot na pobesnetiot vior koj puka{e pod
branovite na treskata i koj ne izbira{e
kogo }e zgrap~i.
Vdovicata saka{e da vikne i zaseko-
ga{ da go razvrze jazolot {to ñ se zaplet-
kal okolu srceto od denot koga otpo~na
nejzinoto dolgo umirawe. Tokmu od toj den
vo nea se vseli raseanosta, {to popusto so
site sili se obiduva{e da ja otfrli. Kolku
i da se trude{e da bide takva kakva {to
be{e na po~etokot od svojot brak, koga
be{e polna so energija i polet da jurne i da
letne vo presret na `ivotot, vreliot poroj
od neizdr`livata gletka po ve}e kojznae koj
pat ja gr~e{e i postojano ja slede{e. Sî
{to dobi vo igrata me|u `ivotot i smrtta i

14
 Tancot na du{ata

bea samo soznanijata i spomenite. Taa ne-

ma{e druga dru`ba, osven svojata presna
bolka po izgubenite su{testva.
Gi zatvori o~ite i dlaboko vozdivna,
samo na toj na~in ja vra}a{e silata, za{to
be{e svesna deka vedna{ potoa }e dobie
drug napad od naplivot na treskata {to vo
dlabinite na nejzinoto telo postojano se
razdvi`uva.
Ka{licata {to ñ doa|a{e od utrobata
ñ go potresuva{e teloto, ñ otekuvaa dama-
rite po liceto, gi ~uvstvuva{e bode`ite od
branovite kako `elezni {ilci koi ja {i-
baa vo gradite, kako {to besnoto vetri{te
gi prevrtuva{e o~ajnite davenici na ovaa i
na onaa strana.
Osudena na edno takvo sekojdnevno
progonstvo, uzna deka za nea ve}e ne vredi
`ivotot vo ovoj svet. Gletkata kon smrtta
ne ñ nedostasuva{e, za{to taa be{e posto-
jano prisutna pred nea.
I pokraj gri`ata i budnosta kon
`ivotite na }erkata i sinot, koi ñ bea eden
vid serum za izdr`livost, ne mo`e{e da
prestane da stravuva za niv. Toa mol~alivo
bdeewe na polovina pat me|u agonijata i
radosta, koga gleda{e kako rastat nejzinite
deca, odvreme-navreme ja smiruva{e i
pokraj traumata od stihijata koja navira{e
vo nea kako razbesneta plima i go o`i-
vuva{e somnenieto, so siot tovar deka toa

15
 Tancot na du{ata

{to ñ ostanaa dvete deca,e samo eden skro-

men dar, rezerva za `ivot. Tokmu sega, koga
decata ja napu{tija, ~uvstvuva{e kako se
olabavuva od sinxirite na nemo}nosta i
stravot za nivnite `ivoti. So pokoren
pogled i prazna du{a vo taa kalna no} go
naslu{nuva{e lae`ot na diviot veter kako
grobno ~uka na nejzinata porta.
- Ova e toj ~as... - si pomisli.
Odajata se ispolnuva{e so mirisot na
smrtta koja prvpat posle tolku vreme ne ja
u`asuva{e, toj obi~en sekojdneven nastan
{to ja vode{e kon presmetano ludilo, toa
zato~enie {to go nose{e vo sebe celiot
svoj `ivot. So doverlivi {epoti go na-
slu{nuva{e glasot vo sebe i go ~uvstvu-
va{e ~asot na vistinskoto osloboduvawe,
toj te{ko dolovliv mir za koj,kutrata,
postojano sonuva{e, i ete go najde tokmu vo
smrtniot ~as. Kone~no go na~eka svojot red
da se oslobodi od u`asot {to se vika mi-
nato. Liceto í be{e studeno i skoro mrtvo,
se raspa|a{e bavno od poganata bolest.
Zani{ana kako vo ni{alka na vodena
bezdna, vo taa do`dliva no} bez mese~ina
nejzinoto posledno zbogum se pretvora{e
vo vozbudliv ~in. Pred temniot yid, kako
ogromen meur opkru`en so tainstven krug,
eden zaranet kow proboden so streli do
izdi{uvawe ja gleda{e zad re{etki so
plamnati o~i, purpurni kako ogin. Gu{nata

16
 Tancot na du{ata

od studeni kapki pot, vo ritamot na posled-

niot zdiv {to doa|a i tone vo mra~en
nevrat, o~ite ñ se fiksiraa na taa ~udna
pojava pred nea. Toa lice {to strada i se
otkinuva kako presu{ena reka, isto kako
nea go ~eka{e svojot ~as, zadaveno vo
mrtove~ko opu{tawe bez da lipa i moli za
milost. Vo tie o~i plamte{e gorda strast,
prote~uvaa neizre~eni misli, nemi kako
grob. Tie usviteni o~i proniknuvaa vo nea
do dnoto, kako da sakaa da ja otkrijat
najskrienata tajna vo nea. "Mo`ebi dojde da
mi ja poka`e od Boga pratenata mi postela
za ve~na po~inka, ili pak, so posledni sili
zasekoga{ da me izvle~e od mojot ko{maren
`ivot, da javne so moeto izumreno telo i da
pretr~a po poleto na koe se zelenee {to-
tuku izrasnatata treva bez trwe, da go
mineme bez bol i da izlezeme na druga ~is-
tina kade te~e ~ista i bistra voda!? Tamu
sigurno }e ja izgasnam ovaa moja `ed i so
zadovolstvo }e gi izbri{am moite usni koi
ve}e nema da bidat ispukani i suvi".
So mol~aliva blagodarnost pomisli
vo sebe polumrtvata `ena. I posledniot
ostatok od mamurnosta í se ~iste{e od gla-
vata, za prvpat posle bezbrojnoto umirawe
vide vistinski kraj. Vremiwata navrnati so
kal kako beli magli í begaa pred o~i. Vo
taa rasplakana kve~erina ja snema makata
{to rika vo nea, tagata í izleze od gradite,

17
 Tancot na du{ata

a nadvor gromot zasvire kako kur{um.

Ni~kum ja navedna glavata, gi zatvori o~ite
kako ugaseni meteori i potona nepovratno
vo zaborav, bez stesnuvawe, bez kolebawe.
Nitu eden muskul ne í zatreperi, kako
od kamen da be{e gradeno toa ~ove~ko soz-
danie.

18
 Tancot na du{ata

Utroto besmilosno go poka`a no}ni-

ot nastan so osamnuvaweto na mokrata zora
i vedro ispranoto nebo.Sve`ata studenika-
vost nezabele`ano se lepe{e po mokrite i
studeni gradi na jadriot mladi~, koj posle
ona izbezumeno tr~awe po do`dot stigna
doma pred razdenuvawe, siot izyemnat i vo
treska. Pomislata na palavata pro{etka vo
taa nezaboravna viuli~na i do`dliva no}
~ii ostri kapki go opsipaa so gust prevez,
go lute{e u{te pove}e i go obleva{e so
neizdr`livo ~uvstvo na vina i strav od
nesre}a. Upravuvan od skrienata maka vo
sebe, mol~alivo í robuva{e na dilemata -
dali da vleze vo odajata na majka mu ili ne.
Gore{e od `elba, ve}e bez nikakvi usilbi,
{to pobrzo da se iska`e na majka mu do
posledna ronka, bez ogled na ostrilata na
posledicite. No rabotite otidoa tolku da-
leku, nikako ne mo`e{e da se oslobodi od
makata {to ja trove{e smajanosta vo nego-
vata vnatre{nost. Vo toa osameno i re~isi
napu{teno mesto, bodro ja mese{e kalta
pod nozete i so istro{ena sila se opira{e
nazad za da ne se strupoli so liceto po
lizgavata kal. Liceto izobli~eno od umor i
od iscrpenosta od borbata so sebe, ve}e
pokoren na agonijata so dolgiot vnatre{en

19
 Tancot na du{ata

dijalog {to go vode{e so sopstvenata senka

vo najgustoto zemno mol~ewe ja drazne{e
sekoja `ila vo nego, kako vozbudliva tre-
voga so nepodnosliva `ivost. ^uvstvata vo
nego narasnuvaa do nagrizuva~ki smrde`,
predizvikuvaj}i nesvesnost i teraj}i go na
povra}awe toj mlad organizam, koj so polna
budnost kon tainstvenata sila se prinudu-
va{e samiot sebe ve}e da ne misli i da ne
~uvstvuva, tuku ednostavno da vleze kaj
majka mu koja sigurno `edno go o~ekuva. Od
taa misla se ~ine{e deka stra{nata te`ina
mu spadna od du{ata. U{te na prviot ~ekor
se po~uvstvuva zakrepnat, re~isi opu{teno
se potpre na drvoto vo dvorot i gi zabele`a
par~iwata od ispokr{eni stakla ~ii kra-
evi od prvite zraci na sonceto potsvetnu-
vaa kako vrvovi na ostri me~ovi. Gi na-
slu{na i potocite koi ednoli~no `ubor-
kaa. Otkako na tilot, vratot i grbot ja
oseti prijatnata toplina od sonceto, pred
o~ite kako od grd son mu se pojavija scenite
od izminatiot den. Sî u{te vo glavata mu
odzivaa zborovite na sestra mu. Razgovorot
so nea be{e mnogu ~uden, no treba da se
raska`e sî po red...
Izutrinata dodeka majka im be{e iz-
lezena, mladata devojka dotr~a kaj brat ñ
koj sî u{te spie{e. Taa ima{e vest koja po
sekoja cena saka{e da mu ja ka`e na bratot.

20
 Tancot na du{ata

- Kolku me ispla{i... Uh, kolku me

ispla{i!.. - ripna mladi~ot od krevetot
te{ko di{ej}i, sosema pospan i zbunet
otkako sestra mu go fati za ramoto i go
razdrma da stane.
- Ajde, razbudi se, stani, sakam ne{to
da ti ka`am! Pobrzaj, majka mo`e da se
vrati sekoj moment!
So trepet gledaj}i vo svojot brat mla-
data devojka ~ini{ vedna{ o~ekuva{e odgo-
vor na svoite pra{awa. Be{e vozbudena,
zboruva{e, zboruva{e sevozmo`ni raboti
od {to mladi~ot napravi grimasa, o~igled-
no ne mu se dopa|a{e toa {to go slu{a.
- ^ekaj sestro, poleka, smiri se, edvaj
te razbiram {to mi zboruva{.
Toa be{e prviot moment na negovata
jasna svest za sî ona {to se slu~i izmina-
tiot den. Povtorno se seti na zamisleniot
lik so tagoven no magi~en izraz na liceto
na sestra mu, a vo o~ite ñ bleskaa solzi. Mu
se stori deka prvpat go vide toa lice, kako
da ne be{e pred nego negovata bledolika
sestra koja postojano mol~i, tuku nekoja
`ena so tagovno iskustvo zad sebe. Devoj-
kata malku pospokojno sedna vrz pernicata
na krevetot kaj{to bratot ve}e polusednat
be{e podgotven da ja soslu{a.
-Dojdov da se pozdravime, no pred da te
zamolam za ne{to, {to }e go stori{ za
mene, kako na sestra, od qubov...

21
 Tancot na du{ata

So ednata raka mu ja stiska{e rakata,

a so drugata mu ja miluva{e. Ne krevaj}i ja
glavata, prodol`i da mu zboruva.
- Kolku si ~udna utrinava, sestro...- za
mig ja prekina bratot.
Kako podgotvena na sî, mislite na
mladata devojka se pretvoraa vo zborovi,
kako kup ptici zatvoreni vo kafez pred
koi se otvora vrata i vo eden mig se razle-
tuvaat.
- Sî do ovoj moment si igrav so sop-
stvenoto trpenie, koga i da sakav da go na-
pravam ova se soo~uvav so stra{na koleb-
livost vo sebe...
- \avol znae {to zboruva{, povtorno
ja prekina bratot. [to ti vleze vo glavata
utrinava sestro? Navistina si ~udna, ~uvaj
Bo`e.
- Nema da ti zboruvam kolku ja sakam
majka i kolku silno ja ~uvstvuvam `arta na
sakaweto kon tebe, sakam da znae{ deka ova
ne mo`am da go krijam od vas, a najmalku od
sebe, i postojano da go odlagam ona {to vo
mislite odamna go storiv. Ve napu{tiv...
Prosledi {tama. Mladi~ot ostana
nepodvi`no zagledan vo nea.
- ]e ja napregnam seta sila na mojata
du{a, pa, mo`ebi, i po cena na nekoja ne-
sre}a. Navistina }e gi napu{tam site stra-
dawa ovde, za{to znam deka ve}e ne mo`am
da ja prekrivam bolkata i u`asot vo mene

22
 Tancot na du{ata

{to taka silno me pe~at. Mi se ~ini deka

celiot `ivot }e me sledi taa bolka ako
ostanam vaka okovana.
Govorot na devojkata predvestuva{e
neprijatno iznenaduvawe na mladi~ot, koj
ne samo {to ne mo`e{e ni{to da ka`e,
tuku i ne znae{e {to treba da ka`e i
zbuneto ja gleda{e i slu{a{e.
- I utrovo kako i site utra nanazad me
razbudi tivkoto i zadr`anoto pla~ewe na
majka, znaev deka }e nemam hrabrost da
razgovaram so nea i da im odoleam na tie
tivki i vreli solzi. No vo momentot koga
}e bidam daleku odovde }e mora da ja pri-
fati vistinata, nekoj }e mora da ñ ja ka`e...
- A toj nekoj sum jas, neli? - re~isi
prekoruva~ki ja pra{a mladi~ot.
- Koj drug, brat~e?
- Znae{ li ti {to zboruva{ i kako
mo`e{ da bide{ tolku sigurna deka }e se
soglasam so ova. [to o~ekuva{e, da ti
re~am "dobro sestro, ne gri`i se, tvoeto
brat~e }e ja svr{i taa rabota ..."- od ~udewe
i bes mu se podignaa naugore vegite i rame-
wata na mladi~ot, kako i glasot vo nego.
- Ne, brate, nemam namera da te navre-
duvam, naprotiv rabotava, e seriozna i sa-
kam da razgovarame kako dvajca vozrasni
lu|e, sfati deka moeto odewe od tuka e
ne{to {to ne smeam da go odlo`am. Jas ne
baram nitu dozvola nitu zabrana za odlu-

23
 Tancot na du{ata

kata koja kako {to ti rekov, vo mislite

odamna ja izvr{iv...
Vo nejzinite o~i tlee{e `ar {to
tivko gi raspostila{e preku dlaboki voz-
di{ki i prodol`i da zboruva re~isi zane-
seno...
- Du{ata me tera da ti go zboruvam
ova. Nema da ja napravam istata gre{ka za
koja ñ zabele`uvam na majka, da bidam
zato~enik na minatoto i `rtva na ne{to
{to ve}e go nema. Sakam da nau~am kako da
ja po~ituvam li~nata tajna koja po~iva vrz
neotkrieni bregovi. Sakam da gledam po-
jasno, a ne vaka zamateno. Stojam na edna
~udna to~ka od zemjava koja mi dava isto
tolku ~udna slika za goleminata i {iri-
nata na svetot, na `ivotot. Seto toa pred
mene se krie kako nekoj strani~en pat
posipan so igli, niz koj ne se osmeluvam da
pominam. Edna misla {to odamna nejasno mi
doa|a{e na um i me progonuva{e, mislam
deka sega mi se razjasni. Denes za prvpat
sosema go osetiv toa za koe samo slabo se
dosetuvav. Vodata i poplavata vo na{ite
`ivoti imaat isto zna~ewe kako i vozduhot
{to go di{eme. Stravot od taa voda me
sledi kako senka {to ~ekori vo ist ~ekor
so mene. Toa e kako bitka koja me papsuva.
Sî dosega ne bev dostoen buntovnik, ne mo-
`ev ona {to e protiv mene da go poglednam
v lice, tuku se kriev kako rasprana klet-

24
 Tancot na du{ata

ni~ka pusta. No, `ivotot si go pravi svo-

eto. Koga ~ovek se ra|a treba da nau~i da se
bori za da opstane, da `ivee, isto kako
nekoj da te turnuva vo razulavena voda i
mora{ da pliva{. Sî dodeka ne go isfrli{
stravot od voda, ne mo`e{ da ostane{ na
nea. Duri so isteruvaweto na stravot i
preku branovite koi te poklopuvaat, toga{
}e uspee{ da ostasne{ na vodnata povr-
{ina. Ako toa ne go umee{ vodata }e ne
goltne i za mig }e ne snema. Nekoga{,
mo`ebi, }e se najde nekoj koj }e uspee za
moment da te izbavi od daveweto, zavisno
toa na kolku strani }e bide{ dol`nik, na
kolku silnici }e im podade{ raka da te
izvle~at. No, dali mo`e{ i kolku mo`e{
da go trpi{ toa, da bide{ ve~en dol`nik na
onie poradi koi uspea da opstane{. Na
nekoi im e polesno da ostanat na bregot
mislej}i deka tamu se najsigurni i deka e
mnogu opasno da se prepliva, no dali ne e
poopasno da se otka`at i da ostanat priko-
vani na edno isto mesto. Dali nekoga{ nema
da se zapra{at kolku se osameni taka skri-
eni vo sopstvenata kukavi~nost, koga, sepak,
}e soznaat deka osven toj breg na koj se
stapisani na druga strana ima u{te bregovi
od kade {to }e dojdat silni branovi i za ~as
}e gi goltnat, nikoga{ ne doznavaj}i zo{to.
A vodata e tolku nepredvidliva, neko-
ga{ plitka i mirna, nekoga{ dlaboka i

25
 Tancot na du{ata

razbranuvana, pa duri besna i luta, isto

kako ~uvstvata i mislite vo nas.
Mladi~ot za celo vreme ja slu{a{e i
tapo ja gleda{e. Be{e ogor~en i lut, za da
ne pretera bez da ka`e {to bilo, stana od
krevetot i izleze nadvor vo dvorot. Vedna{
izleze po nego, oble~ena vo lesen fustan i
eleganten starinski mantil vo drap boja, so
edno malo kufer~e vo raka. Mladi~ot kako
da saka{e da go prodol`i razgovorot so
blag i pristoen glas, no gi stisna tupani-
cite i gi krena nad glavata.
-Mislam deka preteruva{, sestro. Is-
kreno re~eno ne te razbiram sosema, {to e
toa {to tebe tolku mnogu te ma~i. Ona {to
go znam e deka tvoeto odewe }e ja ubie majka.
Mnogu dobro znaeme {to ñ zna~ime nie
dvajcata. Zatoa te molam nemoj da me tera{
da izigruvam budala pred majka, da istresam
obi~ni zborovi za u`asna rabota.
-[to znaeme nie osven bedata, stravot
i bolkata na majka, brate moj. Ni{to drugo
ne znaeme, nitu za lu|eto koi pominuvaat
pokraj nas, nitu za onie {to `iveat vo
blizina, kako da sakame da zaboravime i na
nas samite. Ne, brate, toa ne e mojot izbor,
iako i kaj mene gri`ata za majka e sekoga{
budna, takva i }e ostane. Ova {to go pravam
sega koga pomisluvam na nea, sî mi se ~ini
deka celiot svet me gleda i me sudi. No, jas
navistina ne sum mo}na da ñ objasnam koga

26
 Tancot na du{ata

taa ni{to drugo ne znae osven da se pla{i i

da sudi ostro i strogo, sî poradi nesre}ata
od poplavata. Prepu{tena na pekolot od
damne{nata bolka i taga, slu{aj}i go pos-
tojano istrgnatiot povik od dlabo~inite na
kallivata voda, taa re~isi i ne `ivee tuku
postojano se bori so smrtta. Go sonuva
istiot son i tolku mnogu se `rtvuva za da
ne dojde do druga nesre}a kako bi né spasila
od nesakano zlo. Kolku samo osameno se
bori so oginot {to gori vo nea so golem
plamen, sekojdnevno gi o`ivuva tie divi
penlivi branovi od kal i seta taa grozna
avantura na nevremeto {to vo eden den gi
izgoni od nea tatka i sestra ni ~ii likovi
nie ne gi pametime. Od site tie branovi
majka kreva{e nasipi i kopa{e rovovi, gi
zbira, a tamu sme i nie: jas, ti, taa, stutkani
i zaboraveni pod toj voden pokriv. Seta
maka na majka e kako taen nepominliv od
niz temni predeli, bez predupreduvawa. I
dodeka gledam kako vo nejzinite o~i caruva
tagata, kako da se davam vo tie o~i, isto
kako vo dlaboki vodi do koi ne dopira nitu
zrak od svetlinata. Jas samo se trudam da
izlezam od tie dlabo~ini, da zemam dlabok
zdiv i ne da se nurnam povtorno, tuku da
poletam nad tie vodi kako sloboden galeb
so ra{ireni krilja po beskrajnoto nebo. Ne
mo`am da dozvolam `ivotot da mi se lizga
pred o~i kako na nekoja nesmasna ptica so

27
 Tancot na du{ata

zakoraveni krilja, brate moj, koga ~uvstvu-

vam deka `ivotot e nasekade, kako i vodata
i vozduhot, i sî plovi onamu kade ~ini{
zemjata i neboto se edno. Kolku silno i da
gi stisnam o~ite, tie razmisluvawa vo mene
ne prestanuvaat. So takvite misli ~esto
stignuvam do tie dale~ini, kade povtorno
gledam drugo nebo i druga zemja zaedno i sî
taka vo beskraj. Tamu sakam,brate moj, sakam
da go osetam toj sinkast beskraj. Ovoj bo-
`estven vrutok na svetlina {to go sozdava
`ivotot me budi od te`ok son vo koj ve}e ne
sakam da tonam. Sfativ deka polesno se
raspoznava svetlinata vo temninata, no ko-
ga denot e svetol ima u{te posilna svetli-
na, {to mnogu te{ko se oddeluva. Poneko-
ga{ uspevam da go oddelam toj sjaj i za
moment go nao|am moeto pristani{te na
mir i spokoj, isto kako nekoja izgubena
ptica koga posle dolgo letawe go nao|a
svoeto gnezdo. Pokraj seto toa, bolkata na
majka povtorno lebdi pred moite o~i i go
zatskriva celiot toj vidliv svet pred mene,
ja nagrizuva mojava svest i ja nosi kako
poplava. Toa silno do`ivuvawe vo mene e
sekojdnevie i ~ini{ nema kraj, gi ubiva
site moi me~ti, gi true pri~udlivo i tajno.
A nema ni{to postra{no od toa da se gleda
`ivotot pred sebe so tugi o~i, pa makar i so
o~ite na rodenata majka. Toa gledawe e
skr`avo i somni~avo, gleda samo strav i

28
 Tancot na du{ata

vleva stra{na nesigurnost, koleblivost

{to vodi kon naludni~avost. Mo`ebi delu-
va nepristojno na zbor, pa duri i odvratno,
no ako im pridadam slabost na site ovie
soznanija seto ova }e se izme{a so samoiz-
mama i evtina uteha {to samo bi mi go zat-
vorile pogledot pred mene. Ne brate, pred
vakvi soznanija ne treba da imam milost...
Devojkata zboruva{e so tvrdo i ople-
meneto lice i se ~ine{e deka go sovlada
stravot vo sebe, no ne potpolno. Taa ima{e
`elba da ne ostane dol`na na majka ñ i
istovremeno da ne stane plen na `ivotot.
Borbata jasno se ogleduva{e vo nejzinoto
mlado lice, zbrano od mnogute nespani
no}i, a na bratot vo toj isklu~itelen mig
mu se stori deka zasekoga{ ja gubi svojata
sestra. So troglivo uporstvo gore{e od
`elba da napravi obid da ja nagovori da se
otka`e od namerata, no izgleda sî be{e
popusto. Srceto na mladata devojka ñ se
stegna poradi pret~uvstvuvaweto na slobo-
data i po~uvstvuva kako nekoja sila ñ
zapoveda da gi otvori pred sebe `eleznite
porti i da go napu{ti dvorot na svoeto
mra~no detstvo, ve}e se lute{e samata na
sebe {to sî u{te e na istoto mesto.Taa kako
da znae{e {to se obiduva da ñ ka`e
nejziniot brat, i samoohrabruva~ki dodade:
- Gopod mi ja dava silata da go napra-
vam ovoj ~ekor i da trgnam po moite tain-

29
 Tancot na du{ata

stveni ~uvstvuvawa. Raka na srce, i mene ne

mi se jasni. Toa e znak deka sî u{te imam
zdrav razum i um vo glavata, za{to sekoj
{to go nema toa Gospod go napu{ta. Jas
postojano go dovikuvam Boga, a toj me slu{a
i me vodi...
Otkaj ulicata doa|aa glasovi i smea
na minuva~i. I dvajcata, ne odvojuvaj}i gi
pogledite eden od drug, ne si rekoa ni zbor
pove}e.
Mladi~ot, ponesen od buntot na devoj-
kata, ve}e znae{e deka negovata sestra ne se
pla{i i deka e sigurna vo svojata odluka, ne
ñ smeta toa {to ne znae to~no kade odi i do
kade }e stigne, isto kako {to ~unot bez
veslo se odvrzuva od bregot i zaplovuva po
{irokoto slobodno more.
Taa go napu{ti dvorot, a toj ja sle-
de{e so pogledot sî dodeka potpolno ne
is~ezna zad svijokot. Toa zaminuvawe go
do`ivea kako silen udar vo srceto, no ne se
pomrdna, ostana da gleda kon patot iako
znae{e deka me|u site tie minuva~i nema da
se pojavi negovata sestra koja neizmerno
mnogu ja saka{e.

30
 Tancot na du{ata

VI

Dolgo potraja praznata gletka na jad-

riot mladi~, a nemu mu se pri~ini deka po-
mina samo edno mignovenie otkako pomisli
na majka mu, a taa ve}e se pojavi na portata
od dvorot.
Najmalku saka{e majka mu da go zate~e
vo taa bezizlezna situacija. Se zbuni i
pocrvene kako nekoj ~ovek {to vo sebe nosi
te{ka krivica. Oble~ena vo {aren fustan,
bavno ~ekore{e kon sinot so plitkite dr-
veni nalani na nozete {to vo ritamot na
nejzinoto odewe bieja po kamewata od dvo-
rot, isto kako studeniloto vo nego od
te{kata i zapletkana stvarnost. Negoviot
izraz stana te`ok, kako kaj glasnik so va`-
na i doverliva poraka. Vo istiot moment mu
se pristori deka go otkri vkusot na tajnata
{to ja odnese sestra mu vo dale~ini, iako za
nego ima{e ne{to mnogu zdodevno vo
celiot toj nejzin govor. So neodoliva sila
se seti i kako da razbra {to e toa za koe
zboruva{e taa. "Seto toa e golema vistina",
zaklu~i vo sebe. Toj i negovata sestra so
ednakva sila go ~uvstvuvaa stravot od majka
im, razlikata e samo vo toa {to negovata
sestra saka {to pobrzo da se soo~i so
opasnosta, bez da pomisli deka mo`e da ja
izbegne.

31
 Tancot na du{ata

Do`iveani i po~uvstvuvani sliki od

izminatiot den se izredija vo mislite na
mladi~ot, ve}e sosema razbuden od neute{-
nata realnost. Liceto gotovo mu se ized-
na~i so siviloto na kamewata vo dvorot,
sepnat i prikovan vo kalta se seti na
iskinatiot razgovor koj be{e ma~en i
neobi~en i za nego i za majka mu.
Majka mu nekolkupati zastanuva{e vo
dvorot opalena vo liceto od silnata ka{-
lica. Koga ve}e sosema se dobli`i do sinot,
go trgna stutkanoto {amiv~e od ustata i se
trude{e da si go povrati zdivot od gradite,
koi kako da ñ bea polni so zemja i postojano
ja skokotkaa, ma~no i zagri`eno go pra{a:
- Zo{to stoi{ nadvor, sinko? Mislev
u{te spiete.Kade e sestra ti?! - se zasrkna
od noviot napad i pobrza da vleze vo sobata.
- Majka, {to tie? Ka`i mi, kako
mo`am da ti pomognam?!
Pobrza po nea sinot sosema ispla-
{eno, so glavata re~isi vovle~ena vo rame-
nicite. Spre~ena da zboruva, mavaj}i so
racete,isprekinato mu odgovori:
- Ne pla...{i se sin... ko... }e pomine.
Sedna na podot pokrien so {aren ki-
lim i se potpre na yidot, vo ednata raka go
dr`e{e lekot, a so drugata mu dade znak na
sinot da ñ donese voda. Mladi~ot so molska-
vi~na brzina izleze od sobata, pu{ti silen
mlaz od voda vo dvorot, frli nekolku dlan-

32
 Tancot na du{ata

ki voda na liceto pri {to se navodeni ce-

liot, ja napolni ~a{ata, vozdivna dlaboko
i vleze vo odajata.
- Zemi, majka, pobrzo ispij si go lekot,
ovaa ka{lica }e te uni{ti. Majkata kako da
sobra sili i tagovno mu se nasmevna na
sinot.
- ]e pomine sinko, ne gri`i se.
Toj sedna do nea. Od liceto mu kapea
krupni kapki voda, saka{e da ñ pomogne no
ne znae{e kako. Otkako vdovicata go ispi
lekot, za moment vo sobata stana ti{ina.
Taa {eta{e so pogledot o~ekuvaj}i od neka-
de da se pojavi }erka í, potem somnitelno
gleda{e vo sinot ~ij izgled be{e u`asen.
- Ti krie{ ne{to od mene, sinko. Se
slu~ilo ne{to, no ti ne saka{ da zboruva{
za toa, - ote`nato, so bledo lice i gradi
{to ma~no di{at, pra{a isto{tenata `ena.
Izma~uvan od strav i detska upornost
da ka`e {to bilo, ustata kako da mu be{e
zape~atena. Mladiot ~ovek se najde na se-
di{te bez potpira~. Pred nego kako da se
otvora{e soznanieto za stra{nata sila na
`ivotot, i sî {to mo`e{e da sfati, se
sveduva{e na toa deka e nemo}en pred si-
lata na stvarnosta, deka ne mo`e da ja
pogledne v lice, osven da izbega nekade
daleku. Vozbudeno ja gleda{e frlaj}i pla-
{livi pogledi kon majka mu, i se trese{e
kako od nekoja studena treska dodeka taa

33
 Tancot na du{ata

ve}e sosema zamolknata gleda{e vo nego. Na

mestata na nejzinite obrazi se nao|aa pod-
o~nici kako crni jami, a od belata {amija
so koja ñ be{e zabradena glavata í se
izmolknuva{e pepelasta kosa. Ko`ata na
liceto, vratot i racete í be{e izbrazdena
so br~ki, pa pri sekoe malo dvi`ewe taa
suva ko`a ~ini{ be{e gotova da se raskine.
"Vo {to li }e se pretvori `ivotot na
majka". Ne mo`ej}i da se opre na mislite
{to mu naviraa vo glavata kako kamewa od
stotici yidi{ta {to se trkalaat i go
udiraat od site strani po liceto, popusto
kutriot se trude{e da izgleda obi~en vo
odnesuvaweto so majka mu. Taka skr{en i
zdroben, o~aen i nesiguren vo odlukata {to
da pravi re{i, da í ka`e samo ne{to kako
za uteha.
- Me ispla{i tvojata ka{lica, niko-
ga{ dosega ne sum te videl takva.
- Ja vide li sestra ti utrovo? Me ~udi
zo{to ja nema!?
- Ne znam, ne ja vidov. Utrovo koga se
razbudiv ve nema{e i dvete, mislev deka ste
zaedno.
- Ah, ova ne mi se dopa|a, vozdivna
te{ko vdovicata.
-]e se vrati, ajde ne se rastrevo`uvaj
tukutaka bez pri~ina. Mora da e tuka ne-
kade, kade bi mo`ela da odi bez da ti se

34
 Tancot na du{ata

javi. Taa ne e dete, mo`ebi oti{la po tebe

da te pobara, otkako videla deka te nema.
So la`na vedrina vo liceto i glasot,
mladi~ot ja ubeduva{e svojata majka.
-Sega legni,majko, odmori se, a jas }e
izlezam i vedna{ }e ti ja pratam {tom ja
vidam.
Si go zede paltoto i izleta od sobata
ne mo`ej}i da go izdr`i toj neverojatno grd
~in od negoviot `ivot, koga za moment
uspea da se izvle~e od nesakanata uloga.
Samo {to se najde vo dvorot se soo~i so
~udna gletka i po~uvstvuva miris od koj
nastapuva temen i ma~en `ivot za nego.
Ogor~en od studenata opa~ina na vistinata
tapo i tvrdo procedi niz stisnatite zabi:
- Bo`e, ja izla`av sopstvenata majka!
Istr~a kako strela ne razmisluvaj}i
ve}e kade, samo da bide daleku od doma. A
neboto po~na da se murti i polni so crni
oblaci.

35
 Tancot na du{ata

VII

Soo~en so razbudenata priroda, vo

razdelbata so stravot vistinski se pomiri
so gri`ata {to ja nose{e vo sebe. Se
izbori za toa ve}e ni{to da ne mu ja zbrka
glavata. Kako zaplisnat so zdiv na ne{to
dale~no i odminato, izmoren, no ne sosema
istro{en po celove~ernata trka, dobi do-
volna sila da ja ka`e celata vistina na
majka mu koja mu be{e doverena od sestra
mu. Vleze kroce i zastana na pragot od
smra~enata soba vo koja re~isi ne dopira{e
utrinskata svetlina, za{to kapacite na
maliot prozorec bea zatvoreni. Majka mu
le`e{e strupolena na podot.
-Gospode! - silno mu za~uka srceto na
mladi~ot. Se vturna kon prozorecot i po-
brza da gi otvori kapacite. Malu po malu se
osvetluva{e odjata. Ta`no i lelekavo ~uv-
stvo siot go obzede, sotruva~ka taga mu go
ispolni srceto. Po celodnevnoto i celove-
~erno talkawe, se vrati doma za da se najde
vo u{te pozapletkana i bezredna sostojba.
-Gospode! Gospode Bo`e!
Vo izblik na du{evna bolka ne veru-
vaj}i im na o~ite, maladi~ot í ja obgrna
glavata na svojata majka i be{e gotov da lee
solzi. Edniot obraz ñ be{e iskrvaven, kako
sî u{te da te~e{e taa vla`na i lesna traga

36
 Tancot na du{ata

od krv. O~ite ñ bea poluzatvoreni, iako

ve}e izladena, ima{e nekoj izraz na liceto
kako da spie i se smee. Mladi~ot zatreperi
siot, ve}e svesen deka majka mu e potonata
vo son bez budewe. Ja otvori ustata i silno
izvika. Od negoviot grklan izleze eden zvuk
koj be{e stegnat kako so tesna belezica.
Potem glasot mu se pretvori vo {epot:
- Prosti mi, majko! Prosti mi!
Se navedna nad teloto na majka mu i
kako vo zanes vo osvetlenata i tivka soba go
slu{a{e samo sopstveniot glas, koj se pov-
toruva{e kako eho vo negovata glava.
- Prosti mi, majko moja! Prosti mi,
majko! Prosti mi!..

37
 Tancot na du{ata

VIII

Vo kve~erinata mladata devojka se

najde na {irok i otvoren drum. Vozduhot
ispolnet so miris na bistra reka i nanosi
od me~ti, zaedno so zagado~nata i nema ti-
{ina, odeknuvaa od dale~inite na nenase-
lenite i slobodni stepi i vezea vozbudlivi
~uvstva kaj mladata devojka. Ponesena od
muzikata na instrumentite od sopstvenata
vozbuda, gi optegna {iroko racete, ja krena
glavata i so me~tatelni o~i pogledna vo
nepoznatoto i nenadminato nebo. So dlabo-
ka vozdi{ka se predade na ritamot prosle-
den so tanc, vo dopir so nevidlivite svi-
ra~i od nejzinoto mlado i krevko telo.
Po~na za mig da se vrti, vtren~eno i ra-
dosno, kru`ej}i so o~ite pred vidicite koi
strasno i gordo vo nea budea voshit kon
{irinata na neboto bez opa~ina. Toa e
strasta {to ja dovede vo golemi sudiri so
makata vo `ivotot {to ja tera{e na besso-
nica, na `ed za potraga. Zarem mo`e{e ne-
{to drugo da ima vlast nad nejzina uzreana
`elba po nepoznatoto?
Prekrasnite boi o`iveani vo svojata
raznolikost i sklad pod raplamteniot zaod,
se dvi`ea kako kitki ~ii ra~ki se preple-
tuvaat vo pletilo niz koi osvetluvaat i
bolskotat iskri kako venci so u{te po-

38
 Tancot na du{ata

silna svetlina i niz ~udesna harmonija so

veterot í idea pred o~i, tolku `ivo i
ne`no í go miluvaa mladoto ne`no lice. Se
smee{e glasno neprestajno vrtej}i se i
~uvstvuvaj}i deka posle toj rasko{en okean
ispolnet so sjaj }e nastapi u{te po~udesen
mig za nea. I navistina, dodeka go love{e
toj prekrasen pogled pred nea rasplamti
ogromen plamen, iste~e ko po`ar i pre-
rasna vo golemo plameno drvo. Vo toj bo-
`estven mig srceto po~na radosno da í
skoka, liceto ñ se zapali i ne mo`ej}i da ja
sovlada neizre~enata vozbuda i svojot vos-
hit od neobi~nata gletka prestana da se
vrti. Treperlivo gi sklopi o~ite.
Neobi~na toplina, kako plamen od
fener so goltka svetlina í go oblea celoto
telo, potem zrakot kako zrno bolskoten
biser izleze od nea i se izme{a so ognot od
plamenoto drvo vo eden edinstven plamen.
Vo najubaviot mig od nejziniot `ivot í
preleta mislata za majka í. Nagrbena so
tovar od gri`a na sovesta, pobara pro{ka
od dlabinite na svojata du{a naslu{uvaj}i
go onemeniot glas vo sebe. "Prosti mi, maj-
ko, {to ja izneveriv tvojata qubov i ja
zameniv so drugo bo`estvo! Prosti mi, {to
dozvoliv svetlosta da vleze vo mene so
gorewe! No, ~udno, ovoj plamen ne gi izgore
moite soni{ta tuku gi raspali, kako da gi
urna site yidi{ta vo mene".

39
 Tancot na du{ata

Vo sudir so zanesot mladata devojka gi

otvori o~ite. Nemo, kako niz zamagleno
staklo, ~as ko oblak bel ~as ko ogin vrel,
po~uvstvuva kako edna bolskotna silueta vo
forma na `ena izleguva od plamenoto drvo;
i dodeka {iroko nasmeana so lesni ~ekori
i ispru`eni race kon nea tivko í se
dobli`uva, gi snemuva prekrasnite boi na
po`arot, sonceto zao|a i celiot pogled
pred nea se obviva vo temnina. Koga go na-
pregna sluhot ja snema vol{ebnata zanese-
nost i se nae`i koga ja slu{na `enata so
nepokolebliv glas, so smel i nepokorliv
duh opoen kako od treva i rosa, koga so
nevidliva raka, so dlankata zalepena vo
mrakot ja dopre mladata devojka i so sovr-
{en mir í re~e:
- Te o~ekuvav, znaev deka moeto ~e-
kawe nema da bide zaludno. Ne pla{i se,
zadr`i ja radosta {to barem za mig ja
po~uvstvuva toplinata i mo}ta na rasplam-
tenoto zao|awe. Ne zapiraj ovde, odi pona-
tamu, ne dozvoluvaj tvoite soni{ta da se
sokrijat vo upla{enata no}. Jas sum eden
po~etok vo tvojata rumena mugra {to so
trepeten zrak izleze od tebe i ovde sum za
da ja palam lambata od tvojot fener posle
sekoja do`iveana bura, da í pomognam na
tvojata bespomo{na yvezda i vo najtemnite
no}i da go poka`e svojot sjaj. Drago mi e
{to site me~tatelni gr~evi za~nati vo tebe

40
 Tancot na du{ata

se pretvorija vo neizdr`liv tovar, i na-

mesto da sedi{ doma ti se najde na ovoj drum
so `elba da go oseti{ sladosniot trepet,
koj ima mo} bolkata da ja zameni so radost;
no, sepak ne e dovolen za da ja skroti{
tvojata mlada `ila {to te tera da stigne{
do sinkastiot beskraj. So~uvaj go vo sebe
~uvstvoto na ubavina, ja ima{ mojata pod-
dr{ka, ona {to go napravi e soglasno so
seto ona {to go ~uvstvuva{ i nema potreba
da gi povtoruva{ slikite od tvojot `ivot
{to te zbunuvaat.
Glasot na `enata ja prekina vo isti-
ot moment koga taa povtorno pomisli na
majka í.
- Taa bi bila presre}na, du{o, samo
koga bi mo`ela da ja sfati tvojata radost
{to sega si ovde na drumot, a ne pokraj nea.
Va{ite kopne`i se razminuvaat. I dodeka
taa gori od `elba da go napu{ti beliot
svet, tvoite me~ti te nateraa da go na-
pravi{ ovoj osamen skok za da se najde{ na
ovoj drum i da go pronajde{ skrieniot iz-
vor vo sebe, kako mastilo vo pero {to
iste~uva istovremeno i grubo i veli~estve-
no. Neboto sekoja no} ja pali svetlinata na
nejzinite mudrosti, go vodi karavanot na
znaeweto kon mugrite na horizontot. Toj
dar e dragocen, du{o moja, la~i `ivot,
verba i toplina {to ve~no se pomni. Kako
proletno vetre ja budi oazata na du{ata i

41
 Tancot na du{ata

sekoja pustota ja pretvora vo plodno pole.

Znam, ti saka{ da patuva{ po krai{tata na
horizontot, a neboto te vodi napred i samo
napred. Toa patuvawe e bez zastoj, bez od-
mor. Zatoa te ~ekav, bez mene nema da
uspee{ da go izodi{ toj pat, za{to zemjata
e gigantski yver, odi{ po nea i ne e sekoga{
ramna. Ponekoga{ e neramna i strmna so
visoki vrvovi eden do drug, pa povtorno
jurat poliwa pokraj potoci, stignuvaat do
izbrazdeni srtovi {to se vi{at vo sini-
loto, se gu{kaat so son~evi oblaci, a nad
niv u{te posin svod so ve~na tajnovitost.
Pogledot pred tebe vleva nepokornost pred
nedofatlivosta, a ~uvstvoto te tera bes-
tra{no i uporno da mar{ira{, za{to ona
{to go gleda{ oddaleku plenuva i e dvojno
pogolemo i poprostrano otkolku {to uspe-
va{ da vidi{ vo ubav den so svetlo sonce i
vo no}i so surija kowanici na yvezdosjaj-
noto nebo. Seto toa te ispolnuva so taga, no
i predizvik i qubov. Tagata i qubovta se vo
tebe, du{i~ke moja, a predizvikot e vo
mene. Ovde sum da ti pomognam da sfati{
od kade doa|a ma|epsnosta, koja e taa
vol{ebna ubavina {to te obviva za preku
nea da ja oseti{ i sopstvenata du{a, taa
navidum neskr{liva sila `edna za visti-
nata koja ponekoga{ nate`nuva od noviteti
i te gu{i, te pretvora vo zaguben patnik,
is{iban so strav od site strani. Bez mene

42
 Tancot na du{ata

}e bide{ bezpomo{na, du{i~ke, i bescelno

}e go bara{ patot na svoeto postoewe {to
`ivee vo ve~na ti{ina. No koga plamenot
od srceto }e svetne se ra|a samo radosta i
qubova kon sebe, a `ivotot si sozdava svoja
pri~ina. @ivotot ne e jama na beznade`-
nost, toj e reka {to neumorno te~e. Postoi
veter {to postojano go pridvi`uva, a toj
te~e i samo te~e, go ostava otpadot zad sebe
i flekite od valkanicite gi bri{e.
Vo zakrilata na temninata devojkata
nere{itelno stoe{e pred nemiot prediz-
vik i so somne` gi slu{a{e neulovlivite
zborovi na nepoznatata `ena koja ne li-
~e{e na nenadeen minuva~. I pove}e od
o~igledno be{e deka taa napolno ja znae
pri~inata za nejzinoto zaminuvawe od doma.
Naokolu sî be{e tivko, muzikata vo nea se
zasili do nevidliv zanes i se oglasi kako
sve~en uvod vo nivnata sredba. Na ~eloto ñ
se pojavija kapki pot, a o~ite ~udno ñ se
ra{irija, kako da se ohrabri i najposle
uspea da ñ progovori na nepoznatata `ena,
prestorena vo glas bez lice.
- Me zbunuva ovoj temen razgovor, me
li{uva od igrivosta na moite ~uvstva. Koja
i da si, provaluva{ vo mojata skriena pe{-
tera, a toa me navreduva i me vodi vo
rastrojstvo. Zo{to misli{ deka se pla{am,
se trudi{ da me {titi{ i te{i{ niz
zborovi?! Kako }e ti se oddol`am? Zo{to

43
 Tancot na du{ata

da ti bidam dol`nik koga mo`am sama da gi

ispolnam moite pusti predeli i da osvojam
novi porasko{ni, isto kako pticata koja ne
e zavisna od nikogo, sî {to e pod nea prele-
tuva i napu{ta, sî samo poradi letaweto!?
Jas samo taka }e mo`am da u`ivam vo mojata
sloboda. Tamu vo neboto go gledam ogleda-
loto na `ivotot, od tamu ubavinata se odra-
zuva i stignuva do mene, a ti me tera{ pov-
torno da ostanam pokorno i neuko dete koe
ne mo`e da mu vozvrati na neboto so ista
`ar. Kako da dozvolam taa {irina {to ja
ima tamu, da ne ja po~uvstvuvam, da ne ja
do`iveam, koga taa nesebi~no mi dava, kako
ne`na rosa mi go miluva liceto i mi veli:
"Zemaj, zemaj ima u{te, zemaj ima za sekoj
{to umee da zeme!". Mi zboruva, a jas go
slu{am. Edinstveno toj glas me te{i, mi go
pra}a tanecot na qubovta {to me razigru-
va, smiruva, zajaknuva, me tera da go dostig-
nam i nikoga{ Gospode, nikoga{ da ne
zastanam. No ~udno, mislev deka ona {to go
slu{am ostanuva samo me|u mene i neboto.
- Ne, du{i~ke moja, za ni{to na svetot
ne bi sakala da te odvratam od ona {to
se podgotvuva{ da go stori{. Ti si moj
dol`nik samo tolku kolku jas tvoj. Jas i ti
sme edno. Jas sum tvojot buden skrotitel
,du{i~ke moja, koj saka da te potseti deka
koga ve}e si trgnala po drumot da mu
dozvoli{ na tvoeto telo da gazi po nego so

44
 Tancot na du{ata

cela noga, a ne so vrvot od ~evelot niz koj

yirkaat golite prsti.
- Prestani, prestani da mi zboruva{!
Zboruva{ i samo zboruva{, prestani za mig,
te molam. Ah, glupost, bo`e kakva glupost e
celava ovaa sredba.
Raznesena od nejasnosta na sredbata
devojkata za mig uspea da se sprotivstvi na
milozvu~niot glas od nepoznatata `ena
{to í gi ka`uva{e tajnite na `ivotot i
koi potajno ja zgasnuvaa nejzinata `ed.
- Du{i~ke moja, ni{to vo na{ava sre-
dba ne e pome{ano so glupost. Samo ne-
strplivosta te tera da izbega{ od sebe.
Du{i~ke, pa du{i~ke. Izmorena do
napregnatost taa popusto se trude{e da se
opu{ti i da pronajde vistinski zborovi za
da go stivne glasot na nepoznatata.
- Te prekolnuvam, drumot do koj{to
stignav e samo moj, ne sakam da gi delam
migovite na mojata sloboda so nikogo.
Ostavi me sama, te molam!
- Predocna e za toa, du{i~ke. Jas sum
so tebe, te ~ekav za{to bev sigurna deka }e
dojde{, i eve me, podgotvena za skitawe.
Podgotvi se i ti, du{o moja, za da ja otvo-
ri{ portata za do~ek. Dozvoli mi da se
udomam kaj tebe za da gi slu{ne{ i da odi{
po zvucite {to se {irat na sekade, ko
veter, ko son~evina.

45
 Tancot na du{ata

Veterot gusto zavea po drumot. Mla-

data devojka zdrveno, so stav na poslu{ost,
za moment se pokori na glasot od nepozna-
tata. Od mnogute potajni borbi {to gi
vode{e samata so sebe, sredbava í gi rastre-
peri instinktite i ne umee{e da proceni
dali vo nepoznatata da gleda opasnost i
gre{ka, za{to nekoe ~udno zadovolstvo
istovremeno ja tera{e da napravi za nea ne-
vozmo`en preskok, duri i ne saka{e da se
odlepi od nejzinata bliskost. Ja podigna
gordo glavata i po~uvstvuva kako stapaloto
í gazi po patekata od sitna kamena kocka.
Bavna i nere{itelna pred nemiot prediz-
vik, za~ekori po stapkite, kako vozdi{kata
na nepoznatata `ena vo temnata i gluva no}.
- Taka du{i~ke, trgni po mene, po tvo-
jata verna prijatelka, koja ne saka da te
napu{ti i da te ostavi da stoi{ na otvo-
reniot drum kako oskubano vrap~e. Tvoite
perja }e se obnovat, }e se oformat i zacvrs-
tat vo krilja, so koi }e mo`e{ posigurno da
poleta{ po svetliot patokaz vo sferata na
{irinata na ovaa bo`estvo. Du{ata tvoja
ne zaslu`uva partalav mir, ra{trakan na
site strani. So tebe sum i zaedno }e patu-
vame nasekade i pred temninata, taa i{a-
rana yverka koja so gordeliva vlast ume{no
se krie pod prevezot na svoite tajni. No,
ako ja pogledneme vo lice, taa treperlivo
}e se izgubi i }e odi vo nevrat. Moja

46
 Tancot na du{ata

dol`nost e, du{i~ke, da gi otkrijam tvoite

prednosti, no i da te predupredam od opas-
nostite na tvojot duh, koi vo tebe se javuvat
vo najrazli~ni oblici i so studena lesno-
tija vleguvaat vo tvoeto telo, pa namesto
glad ~uvstvuva{ sitost, isto kako pred
malku, koga go oseti `arot na rasplamte-
noto zao|awe.
Vo ~uvstvo na egzaltacija pomisli
deka sovr{enstvoto negovo vleze vo tebe i
ti se ~ine{e deka ja postigna celta na
skrienite me~ti vo tebe. No ne, du{i~ke
moja, sovr{enstvoto ostanuva tamu kade
{to mu e mestoto, a sonceto se rasplamtuva
sekojdnevno, no ne sekoga{ pred isti o~i.
Ovojpat go vide, mo`ebi }e go vidi{ u{te
edna{, mo`ebi i pove}epati, no znaj seko-
ga{ }e ja do`ivuva{ razli~no negovata
toplina i mo}. Mnogu brgu mo`e{ da se
najde{ pokraj temni oblaci {to }e go
zatskrijat toj prekrasen pogled pred tebe.
Sitosta e grozna mo} {to vodi kon propast,
}e te pretvori vo zagubeno su{testvo. Toa e
ne{to {to mo`e da te spoulavi, toa e bedno
priznanie i pristrastna spogodba me|u te-
loto i du{ata, za razlika od gladta koja niz
vol{ebna sila sozdava vrska me|u teloto i
du{ata, vrska koja se raskinuva po smrtta,
no ne napolno. Teloto e oblak, a du{ata e
nejzinata molwa, ~ij plamen nikoga{ ne
zgasnuva ako se bori{ za nea. Za{to, samo

47
 Tancot na du{ata

teloto prikovano so du{ata stanuva otrez-

nat pobednik, a plamenot na du{ata ja topi
sitosta za da nasladata i gladot prerasnat
sî pove}e i pove}e.
Ovie zborovi kako magnetna sila ja
vle~ea po mra~nata pateka, a pogledot pred
nea kako da se ispolnuva{e so nebesna svet-
lina {to se {iri nasekade i ja potisnuva
sekoja temninka vo nea. Ve}e so neoprede-
len i pomalku ramnodu{en odnos go slu-
{a{e glasot i mol~alivo gi slede{e
sopstvenite ~ekori. Obesena so povesta na
vratot, povtorno go naslu{na glasot vo
mrakot.
- Ne smeam pove}e da te zadr`am i da
se krijam od tebe, osven da te predadam na
ognot {to gori, za{to ti toa go saka{e du-
{i~ke, duri i da papsa{ }e te dr`am budna.
- Eve sme, stignavme. Nepoznatata `e-
na so radost vo glasot ja potseti mladata
devojka.
- A sega tropni na vratata.
Devojkata ne mo`ej}i da razbere mno-
gu ne{ta od ona {to u~tivo go slu{a{e,
srceto najsetne i lutinata vo nea povtorno
í zovre, no ovojpat ne kon nepoznatata, tuku
kon samata sebe. U{te eden moment i }e za-
pla~e{e od neiska`livoto ma~no ~uvstvo.
- Nemoj, te molam, da si bie{ {ega so
mene... - uvredeno i dofrli na nepoznatata
ne gledaj}i pred sebe nikakva vrata.

48
 Tancot na du{ata

-Tropni du{i~ke, vratata e tokmu

pred tebe.
- No `eno ~udna, se tropa li na praz-
no, temnina e no znam deka pred mene nema
nikakva vrata, osven dolgiot i beskraen
drum. O~igledno si igra{ so mene, za{to
znae{ deka ne sum bila podaleku od vratata
na mojot dom.
- Ti samo tropni, insistira{e taa.
- Ne ova mora da e gre{ka, vrata nema,
a i da ima, kako da tropnam koga ne sum
pokaneta.
- A jas te uveruvam deka za ova mesto
ne postoi pokana, so uporen ton dodade
nepoznatata.
Mladata devojka se zamisli, ja obzede
stra{na nedoumica, no kako za ~as da ja
izgubi `elbata da ja otkrie tajnata. Vo seto
nejzino nespokojstvo ima{e i nekoe ~udno
nezadovolstvo, iako celata ovaa slu~ka í
be{e nejasna, neopipliva i neodgatliva. Vo
istiot moment o~ite u{te pove}e í se pod-
otvorija, a vo dlabinata na nejzinata du{a
se bude{e seto ona {to dotoga{ samo si go
zamisluva{e. Vozbudata vo nea prerasna
koga tropna, a vedna{ potoa nekoj ja otvori
vratata i ja ostavi podotvorena. Od vnat-
re{nosta izbiva{e pekolna rea i mirizba
na ~ad od cigari i {to li ne. Taa so rakata
go zatna nosot i na prviot ~ekor se lizna na
prokletiot lizgav pod i si go splesna

49
 Tancot na du{ata

nosot. Brzo stana, se istrese, a bledoto

lice í se pokri so rumenilo. So magliv
pogled gi gleda{e mnogubrojnite lu|e {to
se dvi`ea pred nea i nema{e nikakva
neposredna pretstava za niv. Koi se? [to
se? Zo{to se sobrani tuka? [to baraat?
Nitu eden od prisutnite ne obrna vnimanie
na toa {to taa u{te na prviot ~ekor se
najde na podot. Devojkata so ponizna nas-
mevka ja prifati ramnodu{nosta na masata
lu|e. I samata se pretvori kako ni{to da
ne se slu~ilo i re{itelno ñ podre~e na
nepoznatata.
- Mestovo ne mi se dopa|a, jas voop{to
ne treba da bidam ovde, podobro da izlezam.
Bez ogled na sî ona {to go slu{nav od tebe,
sega znam deka me mami{. Bo`e, sevo ova
tolku mnogu mi li~i na golema kockarnica,
a jas vo `ivotot nikoga{ ne sum se koc-
kala!? [to se odnesuva do tebe, ti sigurno
~esto navra}a{ ovde?
Ve}e sosema luto ja napadna nepozna-
tata so ostri zborovi. No smireniot glas ja
rie{e seta lutina od nea.
-Ah, gulap~e moe, pa se znae deka
tvojot pat te vode{e ovde. I jas kako i ti,
prvpat doa|am ovde. Sî zapo~nuva od tuka.
Ova e naj{irokiot del, a pogore se stesnu-
vaat prostoriite. Mestovo e polno so mis-
terii i ~udno vol{epstvo, sekoj doa|a ovde
i nikoga{ pove}e, a prestojot e ograni~en.

50
 Tancot na du{ata

Samo nekoi prodol`uvaat ponatamu, a go-

lem del zavr{uvaat vo lopata za smet,
celiot toj smet odi bog znae kade. Strpli-
vite i mudrite sekoga{ imaat prednost.
Zatoa znaeweto i mudrosta ovde se mnogu
potrebni. Jas so zadovolstvo bi sakala da te
vovedam vo stranicite na mudrosta, no po
znaeweto ti samata }e mora{ da kopa{. Ova
ovde {to go gleda{ e po~etok i borba na
silni lu|e. Da se nadevame deka nitu edna od
nas nema da se otka`e i da zavr{i vo
smetot. Ti samo potrudi se da sfati{,
gulap~e moe, kolku pove}e sfa}a{ tolku
pove}e i }e zdogleduva{. Patem, moram da
ti ka`am zabele{kata {to mestovo ti li~i
na kockarnica e ostroumna. U{te na samiot
po~etok znaev deka saka{ da skita{ i
rovi{ po novi ne{ta, zatoa te obo`avam i
znam deka pred ova tvoe ubavo i mazno lice
ima ne{to polno i ~isto.
- Oh, Bo`e, sî mi e kako vo son, dla-
boko vozdivna mladata devojka provleku-
vaj}i se niz gu`vata.
- Znam, gulap~e, znam, i zatoa sî }e
storam za tebe. Ajde, sega da se izme{ame vo
oblasta {to svetlina la~i, da ja pobarame
smislata na ovoj hram.
Na vko~enetoto ñ lice se pojavi pri-
silna razvle~ena nasmevka, ne mo`ej}i da
se zainati pove}e so toj uporen glas voz-
divna u{te podlaboko i kako da go isfrli

51
 Tancot na du{ata

celiot bes od sebe, pa potpolno se predade

na glasot od za nea sî u{te nepoznatata
`ena, i celata se pretvori vo sluh.
- Za eden ~ove~ki um, gulap~e moe, e
mo{ne kratko vremeto ovde na ova pole
tolku mnogu da se stori, no so Bo`ja pomo{
~ovek lesno mo`e da se bori. Ovde }e
najde{ sî {to ti smeta, no te uveruvam }e go
najde{ i toa {to vo tebe go nema. Ne
dozvoluvaj od ovde da si odi{ so prazni
race, bidi dostoen strojnik i zemi go toa
{to ti pripa|a.
Se probivaa niz turkanicata, a taa
re~isi ne prestana da go slu{a glasot na
nepoznatata odkako go pre~ekorija pragot.
- ^ove~ki um se dvi`i niz ovaa {iro-
ka prizemna prostorija. Ova ne e mesto kade
se gradi golemo delo za ~ove{tvoto, ova
ovde e delo na sekoj poedinec. Sekoj treba
so trud da stigne od mravjalnikot do medot.
Vo ovaa mra~na pe{tera, vkle{tena vo
utrobata na visokata gradba koja od tuka
mo`e samo da se nayira, mu ovozmo`uva na
sekoj da ima svoe mesto i svoja pozicija.
Sekoj se pretvora vo yidar na svojata
gradba, pa duri i najskromniot um donesuva
barem po eden kamen {to go kreva. Ova e,
gulap~e moe, mestoto {to mo{ne dobro znae
da gi dlabi, oslabuva i su{i glavite na lu-
|eto. No ako `elbata gi vle~e kon znaeweto
iako ma~no, no duri toga{ so zadovolstvo

52
 Tancot na du{ata

}e nau~at da ja tolkuvaat azbukata na mud-

rosta. Go znam toa, a i ti go ima{ toa vo
sebe, zatoa te uveruvam deka }e ti bide po-
lesno da se iska~i{ po gradbava podignata
vo sveta forma, koja se urnuva no nikoga{
sosema, sekoga{ ostanuvaat kamewata koi
nikoga{ ne mo`at da se skr{at. Vo ovaa
veteno zasolni{te na umstvenite sili, ne-
umorniot um vodi `estok natprevar protiv
site ru{ewa. I od site ovie me{oviti
formi na lu|e izbiva harmonijata od hao-
sot. Sekoga{ ostanuva ne{to nezavr{eno,
ima ne{to ~udno {to go iscicuva umot i
bez prekini isfrluva novi soznanija zad
napravenite dela.
Se probivaa niz gramadata i sî pove}e
navleguvaa vo dlabo~inata na zagu{livata
prostorija.Devojkata ve}e sosema pokorno i
opu{teno go slede{e glasot.
- Eve sme, poveli, sedni, gulap~e.
Na eden del na ogromnata trkalezna
masa ima{e edno prazno mesto. Devojkata
ve}e bez da razmisluva sedna. Do nea sede{e
edna neume{na valkana figura i ja gleda{e
so okokoreni o~i i podzinata usta. ^ovekot
od ~ija te`ina ~ini{ raspukuva stolot na
koj sedi, ima{e debeli usni i nadueni
obrazi, i sede{e bez da mrdne so mustakot,
nebare e vkopan. Glavata mu be{e }elava so
trtki kako na izrten kompir, a na obrazot
ima{e beleg od ostra grebnatinka koja

53
 Tancot na du{ata

saka{ ili ne }e mora{ da ja zabele`i{.

Otkako devojkata sedna, toj uporno ja gle-
da{e i se ~ine{e deka celo vreme e podgot-
ven da gi ~uva iskrite na gnevot i lutinata
vo sebe, za vo pogoden moment da gi razgori
vo ogan.
- [to e, {to si se zagledala, zarem ne
si videla dosega ~ovek so luzna! Kako se
osmeli da sedne{ do mene bez da me
pra{a{!
^ovekot gnevno i srdito ñ se obrati ,i
kako nekoja grabliva ptica izniknata od
podzemjeto niz puknatinite od podot, go
fati cvrsto stolot na koj sede{e devojkata:
- Stanuvaj, stanuvaj dodeka ne sum te
isfrlil! Ne dozvoluvam da sedi{ do mene.
Jas ne ja spodeluvam kockata so nikogo ovde.
Poprvo bi umrel, otkolku da dozvolam da ja
izgubam igrata poradi tebe! Stanuvaj, vo
sprotivno }e ima nevolji!
Devojkata so o~ajni~ka jasnost zapre
so mislite pred nedostatocite na laskavite
zborovi od nepoznatata. Po~uvstvuva gor~-
livost i stra{no ~uvstvo {to se izlaga,
{to poveruva na nejzinite mudrosti i pod-
legna naivno pred predizvicite."No zo{to
mol~i, i ne me brani od ~ovekot, ili pak,
mo`ebi, saka javno pred site da doka`e deka
se potrudila od mene da napravi dobar
kockar, a jas u{te na po~etokot od igrata

54
 Tancot na du{ata

sî izgubiv, i bidej}i ne sum bistra i umna

seto toa propadna vo voda".
Dodeka taa skameneto sede{e, prisut-
nite bu~no se nasmeaja, gi pogledna poded-
nakvo site koi sedea kako vo niza i vo is-
tiot moment dobi vrtoglavica. Beznade`no
i so seto svoe somnenie kako da saka{e
silno da vikne i da ñ ka`e na nepoznatata:
"Ete, gleda{, kade me dovede, site moi
me~ti }e mora da gi izbri{am od sebe i da
gi pretvoram vo igra me|u tigri i majmuni".
Nejzinata naivna reakcija predizvika
u{te poodvratno ~uvstvo vo nea, gi stavi
racete na masata i bez da izusti zbor posaka
da stane. No, ne{to silno ja pritisna na
stolot i istovremeno go slu{na ve}e pozna-
tiot glas na nepoznatata `ena.
- Ne, ne smee{ da stanuva{ gulap~e.
So istiot mir nejziniot buden skroti-
tel premina preku ovaa nevolja, so krenati
vdahnoveni o~i prisposobena na sekakvi
okolnosti frli samo zrak svetlina vrz
nedorazbiraweto so debeliot drzok ~ovek.
- Mestovo sega ti pripa|a samo tebe, i
nikoj ne mo`e da te isfrli. Toj popusto
vlo`uva usilbi za da ja sokrie svojata
golotija. Nitu kako prizrak od senka vakov
kako {to e ne mo`e da ostane vo igra, a
kamoli da vladee so tebe. Ova {to go
zboruva e posledno bladawe na edno obi~no
otpadno su{testvo, koe samo se podetinelo

55
 Tancot na du{ata

pred da go snema. I zatoa gulap~e, nemoj da

postavuva{ yid me|u tebe i mene, poradi
nastanatata nevolja. Nie treba da deluvame
zaedno, za{to sme edno. Posle celava ~u-
desna harmonija me|u mene i tebe, bori se da
ostane taka. Ne ja gubi verbata vo mene.
Prednosta e sekoga{ na tvoja strana {tom
ja otvori svojata du{a, me oseti, me po~uv-
stvuva, me slu{na i mi se predade. Ostani
na ova mesto i napravi go sledniot poteg vo
kockata, samo taka }e dopre{ do svojata
cel, ne zaboravaj saka{ cvrsti krilja, go
saka{ sinkastiot beskraj, plati za nego so
trpelivost so ~ekawe i bidi podgotvena vo
sekoj ~as da go doka`e{ svojot sjaj. Lu|eto
{to sedat na masava ne se site tigri i
majmuni, kako {to sega tebe ti se ~ini.
Neznaeweto te tera da gi gleda{ takvi.
Pogledot pred tebe e mamka gulap~e moe.
Pogledot ti se zapaluva i stanuva podlo`en
na izmama. No, jas sum tuka sekoga{ i nema
da dozvolam da stane{ ~ovek {to mo`e
lesno da se izmami.
- No kako koga site se tolku sli~eni?
Porazeno progovori mladata devojka.
- Nikoj so nikogo ne e sli~en. Nekoi
se razlikuvaat sosema malku, no nikoga{ ne
se sosema sli~ni. Sekoj nad sebe ima buden
skrotitel. Po toa kako se odnesuvaat se
~ini deka ne gi ~uvstvuvaat skrotitelite i
ne mo`at da im gi slu{nat glasovite. Iako

56
 Tancot na du{ata

izgledaat zagri`eno,ni{to`no e nivnoto

trudewe, za{to ne si ja izvr{uvaat dovolno
plameno dol`nosta. Edni samo se stegaat ne
nao|aj}i drug izlez, samo i samo da se spa-
sat. Gotovi na sekakvi spletki i potturnu-
vawa, ne se obyiraat na ni{to drugo tuku
opsednato mislat kako da se izvle~at. Dru-
gi, pak, se prepla{eni od prefrluvawata,
od `iviot ogan i ne znaat kade im e glavata.
Nema pote{ka zada~a od postojan strav od
toa. Ovde gulap~e, ima kupi{ta interesni
slu~ai izgubeni vo izobilstvoto na vreme-
to, za{to sé pravat samo da go skusat sop-
stvenoto vreme. Vo toa kuso vreme da ja
odigrat ulogata kako taka, samo ne onaka
kako {to treba, tuku samo kako pretr~u-
vawe na patekata {to ja gledaat pred sebe i
toa {to mo`e pobrgu od drugiot. Toa ne e
slu~aj so tebe. Potseti se, kako mu dozvoli
na zrakot tvoj da me osvetli pred tvoite
o~i, seti se kako mi se pokori kako na
gospodar svoj, koj so neizmerna qubov saka
da te napravi pove}e od sluga. Ete ti mo`-
nost za toa, gulap~e moe. Ostvari ja svojata
uloga, dovr{i ja, napravi ja to~no onaka za
{to si sozdadena. Da, da ja pronajde{
sopstvenata du{a, pa preku sopstvanata da
gi oseti{ i du{ite na lu|eto okolu tebe.
Toa e edno od pova`nite potezi za stignu-
vawe do sinkastiot beskraj. A likovite,
gulap~e, ovde se tolku ednostavni. Samite

57
 Tancot na du{ata

tie si gi zamrsuvaat koncite.Gi zamrsuvaat

tolku mnogu {to i vremeto vo koe `iveat ,
ne im e dovolno da se razmrsat, i da dojdat
do svojata ednostavnost. Dolg e, gulap~e,
periodot na razmrsuvaweto na koncite. A
kolku e lesno da se spletkaat, kako za mig se
slu~uva sî, i ve}e izgleda docna, za{to za
samo edno trepnuvawe se pravat iljadnici
jazli. A kolku trepnuvawa ima od ra|a-
weto do momentot koga sî po~nuva so razmr-
suvaweto.
Raduvaj se, gulap~e, {to za vreme na
tvojot cut dojde do eden vakov zaklu~ok, i
po~na ednopodrugo da go odmrsuva{ svojot
jazol. Mnogumina nikoga{ ne po~nuvaat,
ostanuvaat takvi nerazmrseni i umiraat
takvi. Uf, kolku e `alosten toj ~in! Kade
im e spasot, ne znam. Kolku i da se ma~am
doa|am do soznanie deka ne postoi spas za
toa. So smrtta ne zavr{uva spasot na
du{ata, gulap~e moe. I dodeka teloto gnie
i se pretvora vo prav, pa duri i koskite
{to ostavaat beleg na postoeweto ne se
dovolen odgovor. Takvoto telo ja ostava
du{ata vo temnina, a taa prodol`uva da
`ivee nadvor od toa zarobeno telo i vo
ve~na borba vo potraga po telo koe }e znae
da go osvetli.
Silinata na ovie zborovi od nejzinata
skrotitelka, ja nateraa devojkata vo istiot
moment da go pogledne hrabro i da mu se

58
 Tancot na du{ata

sprotivstavi na grdiot ~ovek. So seta

ostrina, pakost i omraza, grdiot upati
strelovit pogled kon nea, so cel da ja skr{i
nepokornosta na nejzinata volja.
- Ti u{te sedi{ ovde, prokletnice!
]e te obesam, `imi Boga, }e te obesam pred
site!- izvika skoro prepalen.
Prisutnite se svrtija kon devojkata,a
taa go pogledna blagonaklono i seriozno.
Liceto ñ se izmeni od ma~niot zaplet na
nastanite, se pla{e{e od ovaa igra na
sozrevawe, no namesto da izbega taa se
obvrza da ostane i da se obide da go sredi
ovoj spletkan mozaik. Po~uvstvuvaj}i go vo
sebe prijatniot mig {to se privikna na toj
vozduh, ispolnet istovremeno so gluposti i
budala{tini, no i so mudrosti, kako da se
vrati vo realnosta.
- Zar da dozvolam ovaa prazna slika na
ovoj polulud ~ovek so pti~ji um da me na-
tera da se kolebam i da go nosam so sebe
pe~atot na nere{livosta. Zarem tukutaka
}e dozvolam da bidam obesena i da visam na
sredinata me|u neboto i zemjata. Ne, toa e
besmisleno.
-Ne vozbuduvajte se bez pri~ina ~o-
veku! Mestovo nema da go napu{tam samo
zatoa {to smetate deka sum mala vo va{ite
o~i. Ne se pla{am od vas i od va{eto
mizerno delo, smireno mu re~e.

59
 Tancot na du{ata

Nestrpliviot ~ovek so svojot izopa-

~en izgled bezdu{no i otrovno go pu{ti
svojot glas niz idiotskiot prevez na nego-
vata poludena zvu~na usta, no sepak toj ne
be{e dovolen da go uni{ti duhot na mla-
data devojka.
- ]e te ubijam, gubi se, gubi mi se od
pred o~i ti nikakvice!!
- Gledam ne umeete ni{to drugo da
storite, osven da ja zariete smrtta vo edna
mlada devojka, koja nema da vi go dozvoli
toa. Poka`ete ja va{ata sila i ve{tina
preku kockata, a ne da gi riete zabite vo
lebot na nekoj drug koj si go zarabotuva so
sopstvenata pot. Kolku i da e gruba igrava i
kolku i da e te{ko da ostanam ~ista pokraj
va{ite valkani prsti, bidete uvereni deka
nema da go napu{tam mestovo, energi~no mu
potvrdi devojkata.
-Ne toa ne mo`e da bide, ako sedi{ do
mene jas sum gotov, mojata igra ne ja spo-
deluvam so nikogo, ni pet pari ne davam na
toa {to ti misli{ za mene.
^ovekot izvadi cigara, ja zapali, dla-
boko go povle~e dimot, potem ispu{ti
ogromen ~ad od ustata i so seta lutina im
dofrli na site od masata.
- A vie, {to ste zinale, neranimaj-
kovci, neznajkovci! Zo{to ne go isflite
ovoj smet ovde do mene, ili mislite deka
sum mrdnat, me pravite ~uknat!?

60
 Tancot na du{ata

Zapalen od sopstvenata zbigorosanost

grdiot se osvetli so iskri, nebare od mol-
skavici. Vxa{en prkosej}i ñ so racete i so
nozete se zalula od gnev, ne uspea da si go
zadr`i teloto i padna strupolen na podot
od stolot. Vedna{ prosledi u`asen vreskot
na smea, namno`en od grlata na gramad-
nicata okolu masata i ~ini{ se rastreperi
celata gradba. Od deformiranata glava na
~ovekot za{tr~i skamenet pogled vperen
kon devojkata. Ovoj slu~aj ne be{e pogoden
za da zapre na vakov besmislen i bezumen
smev. Zatoa mladata devojka ostana i pona-
tamu seriozna gledaj}i ~as vo ~ovekot na
podot ~as vo lu|eto koi ne mo`ea da go
kontroliraat svoeto ismejuvawe. Xagorot
se ~ine{e odvreme-navreme stivnuva i pak
izbuvnuva{e, tre{te{e i se odglasuva{e
nasekade po prostorijata.
Eden ~ovek vo godini, so dostoin-
stvena nadvore{nost, vo crn i mazen
kostum, so {apka na glavata, za mig gi za-
molkna site za da go ~ujat negovoto mislewe
smetaj}i go za ume{no i vistinsko zabele-
`uvawe.
-Bravo, devojko! Tebe kako Gospod Bog
da te ispratil ve~erva ovde. Koga tukure~i
site bevme na krajot na propasta, tvoeto
ve{to i precizno oko gi rasprsna site sit-
ni zadovolstva na ovoj prepreden debelko.
Ni se sma~i od negovata igra, nikoj ne

61
 Tancot na du{ata

znae{e kako da izleze na kraj so nego.

Bravo!
I vo istiot moment ja fati za raka i
ja povle~e do svoite usni. Po~na da ñ ja
celiva rakata na mladata devojkaa.Taa se
iznenadi od ovoj gest, zbuneta i vko~aneta
od vakvata neprijatna za nea postapka,
drsko ja povle~e rakata i u{te podrsko mu
odvrati.
- Jas nemam ni{to so va{ava igra, gos-
podine. Nema takva zasluga za koja bi
dozvolila nekoj da mi ja celiva rakata.
Mojot poteg, bez somnenie, samo ja izori
grdosta na |avolot od ~ovekot koj se pre-
tvori vo beznade`na sila, za{to ja goltnal
reata od zastojanata voda i go potopil
svojot `ivot vo zlo, bes i omraza. Tolku go
stegna toj surov ~emer i te{ko mu e da se
oslobodi od nea. Mnogu i od nas ovde ne
mo`at da ja izdr`at taa te`ina i se pre-
davaat. Vpro~em, o~igledno e deka grdoti-
jata {to ja gledame vo nego e, vsu{nost,
na{iot sramen stolb, ~ija tainstvena }eli-
ja ja ostavame gola, prazna i pusta, uporno
malterisuvaj}i ja vo yid so ukrasi od bedni
gravuri. Toj ne mo`e da bide vinovnik za
va{ata propast vo kockata, zarem ne e
dojden sekoj od nas da ja odigra onaka kako
{to umee i znae.
Nesomneno dodeka devojkata zboruva-
{e i go podvlekuva{e zna~eweto na ovie

62
 Tancot na du{ata

zborovi, sfa}aj}i deka i taa zatalkala vo

sekojdnevieto na kockarnicata i pokraj toa
{to nejze voop{to ne ñ be{e sme{no {to
grdiot se najde na podot, kako {to ne í
be{e sme{no koga istite tie murgavi lica
í se smeeja nejze. Celata rabota be{e pre-
tvorena vo komedija, a eve sega se trudat na
istata komedija da ñ dadat prisilno seri-
ozno zna~ewe. Vo istiot moment devojkata
mu podade raka na ~ovekot koj sî u{te
polulegnat se nao|a{e na podot i ~ij pogled
ve}e neopredelen go gube{e toj mra~en i
divja~ki vid na dostoinstvo. Ne ja odbi
pomo{ta od devojkata, ja prifana nejzinata
raka i bez da se napnuva sedna na sveto
mesto, ja digna glavata i smireno re~e:
- Ajde lu|e, da prodol`ime! Nikoga{
ne e docna da se bide normalen.
Go ka`a toa so takvo ~uvstvo isto
kako ~ovek {to odedna{ progleduva, a niza
godini pred toa bil slep. Devojkata prodol-
`i da sviknuva na igrata. Vo glavata í se
vgradi samo edna misla, da uspee da se
oslobodi od zato~enieto koe postojano i se
zakanuva{e.
Pijanicite:
- Ej, eve go grdiot! Pa toj bil sî u{te
so nas, a nie pomislivme deka igrata za nego
zavr{i,povtorno se zakikotija dve dami od
sprotiva. Nakipreni, so karmin na usnite,
ednata so "kok" na glavata, a drugata ve}e

63
 Tancot na du{ata

razbu{avena. Opieni od vrelinata na vi-

noto zboruvaa pelte~ej}i samo so edniot
agol na ustata.
- Ajde da nazdravime, grdiot e povtor-
no so nas.
Se obratija na dvajcata do niv "mor-
tus" pijani ma`i. Edniot pred da nazdravi,
niz ligaviot i mlitav jazik, í nafrli na
razbu{avenata dama.
- Podaj mi go, ma~ence, {i{eto i iz-
bri{i mi go ~eloto. Oho, a sega daj da te
baknam, ma~e moe ubavo.
Stisnati eden do drug niz pijana smea
se baknuvaa obvieni od `ivotinskiot nagon
na strasta, se ~ine{e deka lebdat vo viso-
~inite na neboto.
Osudenikot:
Mlad ~ovek so kadrava kosa kako na
pudlica. Pod zatskrienite o~i od gustite
svrdli na kosata, mu se gleda{e samo ustata
koja neprestajno mrda{e i prave{e najraz-
li~ni grimasi na nezadovolstvo.
- Majko, majko, da puknam ako razbrav
{to zboruva{e devojkata onde! Znam deka
saka{e ne{to da ni ka`e na site nam ovde -
no {to? Kolku sum siroma{en i glup. Zo{-
to li voop{to sedam ovde koga ne ja razbi-
ram igrata?! Nitu eden ve{t poteg ne sum
napravil dosega. Oh, majko moja!

64
 Tancot na du{ata

Mudriot:
- Ajde, ne osuduvaj se, mlad si, ne si
zakr`laven kako jas. Koga ve}e si tuka,
igraj, u~i. Na sekoj ka`an zbor, na sekoj
gest, toj saka{e da im dade smisla i zna-
~ewe. Go te{e{e osudenikot, mudriot ~o-
vek koj nalikuva{e na pobelen starec, ~ii
race se tresea i ve}e siot zadreman se
klate{e na stolot.
Osudenikot ~as ~krta{e so zabite ~as
udira{e silno na masata, ispolnet so jad i
bes kon samiot sebe. Ve}e sosema otfrlen i
vitosan vo zaborav so beznade`en izgled,
re~isi i ne misle{e da se zafati vo igra.
Ovaa sostojba mu gi rastroi silite, a ver-
bata deka mo`e da uspee sosema go napu{ti,
duri ve}e i ne prave{e nikakvi napori da
si ja povrati verbata. Vo eden mig stanu-
va{e i povtorno sednuva{e sosema predaden
na toa koleblivo ~uvstvo vo sebe.
Qubomornata:
Ajde de, sedni edna{, ne tuku mi se
yveri vo devojkata! Si moral nea da ja
razbere{, a vamu ja ispu{ta{ celata igra.
Misli{ nema posle da ti se smee i taa vo
lice. Taa e vinovna. Vidi ja, si kroti, kako
ni{to drugo da ne ja interesira, osven
nejzinoto mesto i nejzinata igra. Arno si
re~e grdiot, taa e bezobraznica, nikakvica.
Da ne dojde{e, sega sé }e si te~e{e kako
{to treba.

65
 Tancot na du{ata

Omalova`uva~ki se obrati na osude-

nikot qubomornata `ena so stara iznosena
obleka koja vrz nea izgleda{e kako partal.
Glavata í ja ukrasuva{e kap~e od evtina
basma, a vo rakata dr`e{e vetrilo so koe
postojano se lade{e. Go isplazi jazikot kon
devojkata i napravi grimasa na liceto
polno so qubomorno ~uvstvo.
Nesigurniot:
Ne tolku mlad, samo navidum smiren
~ovek, skri{no od drugite postojano vadi
od xebot kniga, se potsetuva i povtorno ja
vra}a vo xebot. Vo eden mig se ~ini `iv-
nuva, no vedna{ posle napraveniot poteg
splasnuva kako otepano jagne. So navednata
glava i nadolu svisnati race sednuva i
nesmeej}i da podade pogled nitu napred
nitu nazad, odedna{ vcrvuva do u{ite i
kako da e podgotven `iv da propadne v zemja.
Gi potkreva odvreme-navreme o~ite za da
pogledne dali nekoj gleda vo nego i
povtorno ja vadi knigata od xebot.
Ispla{eniot:
Pritisnat do samoto }o{e, oblean vo
uplav se {treknuva, podskoknuva do tavanot
i tresnuva so glavata od yidot, a potem so
treskotnica se strupoluva na podot. Sta-
nuva brgu, go soblekuva paltoto i po~nuva
da ja kine ko{ulata vrz sebe od kade mu
navira dolgata isu{ena snaga na koj mu
ostanale samo koskite, ko`ata i spadnatiot

66
 Tancot na du{ata

stomak. So bessilna raka saka da ja otkine i

svojata du{a, koja o~igledno mu pretstavuva
golema te`ina, go obespokojuva i go du{i.
Odedna{ se vturnuva kon vratata kako po-
brkan, istr~uva ne mo`ej}i da ja vidi nitu
zemjata pod sebe.
- Lele! Lele! Lele! Zadr`ete go lu|e,
pomognete mu, }e se ubie! - vreska `ena mu,
no otkako zabele`uva deka nikoj ne im
pomaga stanuva i samata istr~uva po nego.
Vernikot:
So namestena spokojnost, so usni pri-
lepeni kon nepcata po~na da zboruva malku
poglasno otkolku {to mu dolikuva. No pred
toa {iroko se prekrstuva:
[to im e na lu|evo, bo`e, bo`e! Pa
nema ni{to stra{no ovde. Ta ovaa e samo
edna obi~na igra. Sozemete se, lu|e moi.
Nikoj nema da ve pretvori vo smet, ako sami
ne se pretvorite vo toa. Bo`e! Bo`e! Neli
samite nie sme tie {to odlu~uvame kade, vo
smetot ili vo ~istinata. Ne mo`am da raz-
beram tolkav strav pokraj vakva interesna
igra, tolkavo palavewe, pijanstvo. Ne, vak-
va zabava samo ~ove~ka glava mo`e da
izmisli. Nitu najiskusniot stra`ar ne mo-
`e da napravi primerna programa za redot
ovde.
Ot~ukuvaj}i go so noga ritamot na
zborovite, re~isi bez da razmisluva se
ubeduva{e vo odgovorite na svojot razum.

67
 Tancot na du{ata

-Bo`e! Bo`e! Kakvi prekr{oci. Kako

}e ne smiluva{, Bo`e! Gledaj gi tvoite
deca }e porasnat li edna{! - prodol`i da
mrmori vo sebe vernikot.
Lakomiot:
- More, daj jas da si go soberam bogat-
stvoto, {tom tie pa|aat i begaat. Siroma-
viot ili go so`aluvaat ili mu se ismeju-
vaat, a mene nema nikoj da me frli vo sme-
tot koga }e bidam bogat. Tokmu vo toa mu e
majkata. Da ja iskoristam neume{nosta na
ovie tupaci. Po~na da se smee glasno i
zadovolno, kako pred nego da ima kupi{ta
zlato.
Hrabriot:
-A bre, smotko eden! Ne tuku se vovi-
raj tamu kaj{to ne ti e mestoto.
Mu se obrati muskulestiot na lako-
miot, li~en, visok i vit crnomurest mladi~
so spasitelna izdr`livost.
- Misli{ deka si umen i deka }e ti
dozvolam da zeme{ pove}e od ona {to
si zaslu`il?! Pravilo na igrata e - zemaj
onolku kolku {to dava{. Xabe nema.
- Nemoj ti na mene, smotko, glup~o
eden, ti si tuka za da izdr`i{, a jas ne
moram ili misli{ }e me upla{at tvoite
muskuli.
Lakomiot vo istiot moment stana, gi
zasuka rakavite i podgotven za borba
zastana pred jadriot mladi~. Hrabriot se

68
 Tancot na du{ata

nasmea na bedotijata na lakomiot, no ne

mo`ej}i samo taka da go glada kako stoi i
~eka, stana i go plesna po nosot, a krvta
vedna{ se prolea po liceto na lakomiot.
- Ete ti, samo ova go zaslu`i od
tvojata bedna igra! - bri{ej}i ja krvta od
tupanicata samouvereno re~e hrabriot.
No tepa~kata ne zavr{i dodeka ne se
zdavija sosema. I namesto da stane nekoj i
da gi razdvoi, okolu trkaleznata masa nas-
tana op{ta brkotnica. Kako sekoj da si gi
dr`e{e stisnati tupanicite i vo daden
moment bea podgotveni da udiraat vo kogo
stasaat. Bu~noto nastroenie se ~ine{e deka
dojde do najvisokiot stepen. Samo stariot
mudrec izvadi od xebot belo maram~e i
po~na da mavta za slu~ajno i toj da ne dobie
od strana nekoja tupanica. Vo istiot ~as se
gramadea kupi{ta lu|e {to zadocnile, i
sednuvaa vedna{ {tom }e se oslobode{e
nekoe stol~e.
^uden odblesok na detska radost,
~isto i milo zadovolstvo svetka{e vo tie
izbrazdeni, orosani ~ela i obrazi, {to
sepak i tie vo taa brkotnica na{le za sebe
mesto da ja odigrat svojata igra. Sednati se
dr`ea mirno, so naivno dostoinstvo i is~e-
kuvawe deka tokmu tie }e bidat podobri od
predhodnite. Ve}e sosema vneseni vo svetot
na prizemnata prostorija sjatuvaa kako
deca so vikotnici i igri, ja nadvikuvaa

69
 Tancot na du{ata

nespokojnata voda koja neprestajno bu~i. Si

igraa so branovite na bu~nata voda, iako ne
umeeja da plivaat, duri i ne znaeja da
frlaat mre`i za da ulovat po nekoe rip~e.
Namesto toa, se raduvaa na sekoe pronajdeno
kam~e, a od nego gradea kuli i povtorno gi
ru{ea ne razmisluvaj}i zo{to. Vo kulata
na taa detska igra, bezbroj pati se oformu-
va{e i ru{e{e likot na vnatre{nata
gradba. Se ru{e{e i grade{e sekoj ~as,
dostoinstvoto ne se sporeduva{e so nedos-
tatocite. Zarem so nedostatoci se gradat
kuli? Za ~as bu~nata voda se pretvori vo
smea, a smrtonosnite branovi vo baladi. Vo
toa pristani{te bez ronka somne`, srcata
~ini{ im se ispolnuvaa so qubov koja
cveta{e kako slatka sve`ina vo nivnite
tela. Mirisot od niv se {iri nasekade i
odletuva vo viso~ini od tivkiot veter koj
go raznesuva smevot, a sonceto so toplina gi
su{i odnekade nadojdenite solzi~ki pla~.
Potem neboto kako ve~en ~uvar im ispra}a
mirni soni{ta, i dodeka vo sonot sekoe
srce go nao|a svoeto kat~e niz {irinata na
taa vol{ebna carica, utroto go krade
mirniot son i se ~ini odminuva vremeto na
detskata igra, go krade i go ponesuva vo
mra~ni pe{teri so ostri kamewa. Tie isti
deca se borat da gi iskr{at kamewata,
baraj}i gi celiot svoj `ivot ukradenite
sonovi, za da go najdat toj mir i da se

70
 Tancot na du{ata

vgnezdat vo gnezdoto na samovilata, koe gi

~uva ukradenite soni{ta i im gi vra}a na
site onie koi umeat da gi pronajdat.
Pokraj vakvi ubavi sogleduvawa, bez
razbranuvani zakanuvawa, zdivot na devoj-
kata go ispolni platnoto na podgotveniot
brod i se zakrili mirno kon pristani{teto
na mirot, kade nema pregradi i pateki, tuku
samo oazi {to se prostiraat {iroko i,
~ini{, sî zalebduva visoko vo viso~inite.
Brodot se pretvora vo ~un od hartija, vo
natprevar so bezbroj ~unovi. Nejziniot e
ispolnet so soni{ta i zaplovuva lesno, za
razlika od ~unovite ~ii mornari popusto
se trudat da go odvrzat debeliot konop od
bregot. Taa bi sakala da pozajmi u{te nekoe
veslo za da stigne do svojata cel. Da stigne,
da go ispolni svojot ~un, ne za da te`i
pove}e, tuku da bide podgotvena povtorno da
se vrati nazad i povtorno da zaplovi so site
~unovi koi ostanaa cvrsto vrzani za bregot.
Da zaplovi no ovoj pat bez natprevar.
Dovolno e sekoj da nau~i da plovi, za{to
nikoga{ ne se znae do kade sekoj mo`e da
zaplovi.
Mladata devojka, ~uvstvuvaj}i go tre-
pereweto na svoeto srce od kopne`ot po
edna takva plovidba, re~isi vo istiot mig
se najde pokraj bregovite na zlatonosnata
reka, pokraj poliwata so zlatna `etva, so
cvetovi vo ko{nici kako biseri jadri.

71
 Tancot na du{ata

Tamu site kopaat, a divite branovi popusto

se trudat da gi rasfrlaat ubavinite {to gi
nao|aat. Nitu stra`arite so uli~ni feneri
ne mo`at da gi izbrkaat od tie bregovi,
za{to vistinskiot stra`ar e vo niv samite,
a toj stra`ar nikoga{ ne spie. Samo toj
stra`ar umee da gi izgoni senkite od
fenerot na du{ata.

72
 Tancot na du{ata

IX

Predadena na budniot stra`ar vo

sebe, devojkata po~uvstvuva kako sosema ja
napu{ta prizemnata prostorija i vo istiot
mig se nao|a vo pogornata la|a koja pliva
me|u skalilata, vozvi{eni od site strani,
stesneti nekade daleku vo edna edinstvena
skala od koja prodira samo zrakot svetlina,
kako da navestuva deka ja ima i deka e do-
sti`na. Svetlinata od vrvot, zrak po zrak
se probiva me|u skalilata i se pretvora vo
ne`en zvuk od orguli i violini i dopira
kako edinstveno dvi`ewe vo nejzinite ~uv-
stva. [totuku za~ekorena po, ~ini{, bez-
brojnite skalila, so seto spokojstvo vo sebe
zastanuva i go zadlabo~uva pogledot po ska-
lite, ~ii vnatre{ni gradbi se pove}e od
~udni. Nekoi, pokrieni so gusta prav, ve{-
to ñ go podla`uvaat pogledot. Ne mo`e da
znae dali ja vodat gore ili ja simnuvaat vo
u{te podolni katovi, u{te potesni i po-
mra~ni dlabo~ini so u`asno nerazbirlivo
eho. So sekoj ~ekor taa se nao|a{e ~as vo
pregratkite na prijatnata muzika, ~as vo
kanxite na u`asnoto eho. Odedna{ ~eloto ñ
go obliva pot,a o~ite ~udno ñ se otvoraat
pred zatvoreniot pat i pred mislite koi se
razotiduvaat. Zamira vo mrak. U`asnoto
oro ñ tatne vo u{ite, a ehoto ja~i, dodeka

73
 Tancot na du{ata

prijatnata muzika od orguli i violini ne-

prestano i zaludno se napnuva vo vi{inata.
Ne mo`ej}i do kraj da ja objasni taa za~ma-
enost vo sebe, vleguva vo borba so opasna
intriga, bez milost i studenilo koe ne ñ
dava da se vivne. Kako li da go uni{ti toj
ko{mar, potonat vo ni{to`nost, dlaboko,
dlaboko vo nea. Po~nuva gr~evito da kopa
vo sebe, so bolen napor nastojuvaj}i da se
seti kade go ostavi bogatstvoto koe pred
malku be{e vo nea. No se}avaweto e bessil-
no, ne{to silno ja skamenuva, a bogatstvoto
go nema pa nema. Obrazite í gorat od sram, a
racete ñ se tresat od vozbuda. [tom }e do-
ka~i nekoja skala bez prav, kako da se
razbuduva od neprijatnoto ~uvstvo. I dode-
ka nejasno gi gleda skalilata so kameni
izrastoci od prav, osoznava deka preku niv
ne mo`e da probie kon visinite, za{to se-
koe gazewe po niv ja nurnuva vo dlabo~ini.
Duri i obidot so samo eden prst od nogata
da zgazne po skalilata i da gi pretvori
kako tesen most za premin kon ~istite ska-
lila, ne ñ uspeva. Nitu edno del~e od nejzi-
noto telo ne smee da dopre do niv. Kako da
gi izdelka tie kameni izrastoci po skali-
lata? Kako da go natera svoeto telo da bide
sojuznik so nejziniot neskr{liv duh? Samo
koga pomisluva deka nekade gore sjajniot i
miren `ivot prodol`uva, ostanuva stivna-
ta i zamislena, iako u{te poostro go ~uv-

74
 Tancot na du{ata

stvuva ostriloto na no`ot koe buri~ka vo

nejzinoto izgubeno i skrieno bogatstvo.
Kolku bode`ite vleguvaat nemilosno vo
nejzinite zaboraveni rani, tolku pove}e
mislite ja nosat vo minatoto. Se sekava na
majka ñ i brat ñ. Za ~as kako da ja obliva
prijatno rumenilo, {tom vo mislite gi
zdogleduva nivnite lica. Taa na se{to mo-
`e{e da pomisli poskoro otkolku na niv
dvajcata, vo toj zatvoren prostor obikolena
so proodni i neproodni skalila. Se ~ine{e
deka sekoj od svojata strana, eden kon drug
isfrluvaat zapeneti branovi i vo eden mig
se sudruvaat i se sostavuvaat vo kameni iz-
rastoci, a potem vleguvaat vo dlabo~inite
kade grgori zapenetoto i neskrotlivo u`as-
no eho. Majka ñ sé u{te ja gleda so o~i od
~ij pogled seknuva `ivotot. Stoi kako drvo
kraj presu{eni izvori {to se sviva do
prekr{uvawe i zgr~eno ja ~uva svojata }er-
ka, vo bez`ivotnata utroba, a rakata
poleka, nesetno ñ lebdee vo vozduhot. Od
ustata na seknatoto korito iste~uva silen
bran, za mig se odvojuva viuli~niot glas na
majka ñ od u`asnoto eho: "Prosti mi ,~edo
moe, prosti mi! ".
Od drugata strana stoi u{te edno
lice. Da toa e likot na brat í. Navednat so
izgasnati o~i se obiduva da go isfrli
malterot od svojata usta za da ñ progovori
na sestra si. Se stresuva, ~ini{ i posled-

75
 Tancot na du{ata

niot damar vo nego ~uka od zastojanata i

zarasnatata rana.
- Bo`e, brat~e moe!
So samo edno vyiruvawe vo minatoto
devojkata go gleda svojot brat kako plen na
nejzinata volja, da napu{ti sî i da trgne po
sinata beskrajnost. Go naslu{nuva povtor-
no glasot na majka ñ, i dodeka u`asnoto eho
ja nadvladuva, go bara sopstveniot glas."
Brat~e moe, te zaboraviv, te izbri{av od
moite misli, i mislev deka navek ja otvoriv
bo`jata vrata pred mene. No kako, kako koga
ti nanesov takvo zlo? Kako li samo bev
sebi~no su{testvo i ja ostaviv makata da
tlee vo tebe? Bo`e, zar }e mo`am toa zlo da
si go prostam i da vlezam vo tvoite uba-
vini, dodeka bratot svoj go pretvoriv vo
osudenik okovan so sinxiri od site strani".
Bolno ~uvstvo ja obliva devojkata, od koe
nema sili da se oslobodi. Gi ~uvstvuva bo-
de`ite na no`ot, no istovremeno posakuva
da bidat poostri, za{to se ~ini samo toj
no` mo`e da ja izdelka makata od nea.
- Zarij se no`u, zarij vo mene, kopaj,
iskopaj go zloto {to mu go nanesov na moeto
nevino brat~e. Toj bol e poneizdr`liv,
otkolku tvoite bode`i!".
I dodeka surovo mu nareduva na no-
`ot da zarie dlaboko vo nea, pred nejzinite
o~i preplivuva ~unot. Onoj ~un so koj se

76
 Tancot na du{ata

vra}a za da gi odvrze ostanatite ~unovi

cvrsto vrzani na bregot. Mladata devojka so
seriozen pogled go odvrzuva ~unot na bra-
tot, mu gi vra}a veslata i ~uvstvuva kako go
osloboduva i toj po~nuva da plovi. Zloto ne
e zlo ako se pogledne v o~i, i ne so borba
tuku so smirena raka da se izbavi od temni-
nata i da se stavi na videlina. A koga e vo
videlina, zarem toa mo`e da bide zlo
pokraj takva svetlina i ubavina. Niz zamag-
lenite o~i na devojkata se izgubi grubata
misla, se izgubi zloto.Gi pogledna so vni-
matelni o~i kamenite izrastoci, gi pogled-
na no ne so detska naivnost, tuku so `en-
stven i istovremeno lavovski pogled koj
vozbuduva, zra~i i ja rasteretuva `e{kata
magla od viorot na u`asot. Neraskinlivata
vrska me|u niv trojcata, ne se oladila ni-
koga{, taa vrska samo gi svrzuva vo cvrsto
telo bez strast, bolka i gnev, gi svrzuva vo
sloboden sokol koj ne saka da bide zaroben.
Si podavaat raka eden na drug i nastanuva
most. Branot ne mo`e da go potkopa toj
most, nitu pak da go otplovi, samo pravta
zgusnata so tvrdost na kamen , od negovata
silina proret~uva i poleka, poleka gi
snemuva kamenite izrastoci.
Nasobraniot prav od nejzinata du{a
go snema i po~uvstvuva kako so lesnotija
nogata í se lizga po is~istenite skalila.

77
 Tancot na du{ata

Po~na da se dvi`i slobodno po niv, kako da

tancuva vo toplite pregratki na milozvu~-
nite noti.

78
 Tancot na du{ata

Budna i spokojna pri lesnoto iska~u-

vawe, devojkata ne mo`e{e da pomine, a da
ne ja zabele`i puknatinata na ednoto ska-
lilo. Puknatinata oblikuva{e agol, ~ij
pat prodol`uva vo eden tesen hodnik. Ne
~uvstvuvaj}i potreba da se ~udi od kade se
javuva toj hodnik, go prodol`i svojot od po
hodnikot koj ja vode{e tokmu kon dve vrati,
zatvoreni so te{ki bravi. I na dvete vrati
bea vre`ani natpisi so golemi bukvi. Na
ednata stoe{e natpisot "Nema vra}awe" na-
zad, a na drugata tokmu sprotivnoto - "Ima
vra}awe" nazad.
Te{kite zemni raboti begaa vo dale-
~ini i namesto so koleblivost, se opsipu-
va{e so spokojstvo i mir. Ne{to dlaboko
vo nea í navestuva{e deka }e ja donese
vistinskata odluka, iako vo toj moment ne
znae{e to~no na koja vrata }e tropne. Vo
glavata kako da í be{e iscedena i posled-
nata misla, nitu tro{ka is~ekuvawe, nitu
edno pra{awe ne se vrte{e pove}e vo
nejzinata glava, {to ponatamu }e se slu~uva
so nea, znae{e deka toa {to treba da se
slu~i }e se slu~i. Ramnodu{no i spokojno
stoe{e dolgo pred tie vrati, stoe{e tolku
dolgo {to vo eden mig zaspa i potona vo
dlabok son... Se najde vo pusta stepa, goltaj-

79
 Tancot na du{ata

}i ja gladnata plunka kako bi ja zagu{ila

bolkata vo stomakot. Presretlivite sivi
oblaci nad nea se stesnuvaa za da ne izgori
sosema od suvite son~evi zraci suviot tros-
kot. Dodeka gazi po isu{eniot troskot, pre-
moreno kleknuva na suvata zemja i po~nuva
da grebe so noktite, so strasna `elba deka
}e najde nekoj koren i }e ja zasiti svojata
glad. Grebe vo dlabo~inite na crnata presu-
{ena zemja do iznemo{tenost, gorej}i od
`elba bilo {to da vpie vo prazniot sto-
mak. Za sre}a, nao|a koren~e i po~nuva da
xvaka. Toplata i gusta izxvakana ka{a od
ustata poleka se sleva vo nea. Korenot bez
kapka vlaga e vkusen kako ispe~eno toplo
lep~e. Xvaka brzo, odvaj vozdr`uvaj}i gi
gr~evitite dvi`ewa na vilicata koja e
gotova da go zdrobi i najcvrstiot kamen.
Sekoe par~e od korenot se probiva vo nea
toplo i nepodnoslivo vkusno, ~ini{ ved-
na{ se pretvora vo krv {to strui po nejzi-
nite `ili. Kolku {to stomakot se pove}e
se polni,tivka i `ivotna radost í go zagre-
va srceto. Od neboto se {iri izedna~ena
svetlina i `ivotvorna toplina kako niz
bezbrojni prozori. Stanuva na noze i
potr~uva po suvata stepa, se ~ini kako i taa
da se dvi`i i {iri dodeka devojkata sri-
puva radosno i gi otvora prozorite nad
sebe. Od sekoj prozor podednakvo ja gleda
nadarenata ubavina na neboto, dlaboko gi

80
 Tancot na du{ata

vdi{uva vozdi{kite na taa ubavica i kolku

pove}e ja zdobiva {irinata, tolku pove}e
mladata devojka ja ~uvstvuva ~istinata vo
sebe.
I, gledaj ~udo! Otvoraj}i eden prozor
vo neboto, zdogladuva svetec oble~en vo
mantija so boja na oblacite, so dolga bela
brada i isto tolku dolga kosa kako svila
izvezena so srebro.Vo racete dr`i ogromna
kniga ,a na koricata od knigata kako na
ramka ispi{ani tantelni zborovi:" Nema
vra}awe ".
I dodeka gi povtoruva vo sebe ovie
zborovi ~uvstvuva povtorno glad, no ~uden
glad, mnogu razli~en od predhodniot. Stra-
sta ovojpat ne í ide{e od stomakot, tuku
dlaboko, dlaboko od nejzinata du{a. Go
po~uvstvuva toj glad i na son i na jave, gi
otvora o~ite, se razbuduva. Sonot voop{to
ne í go odzede spokojstvoto, sekoja slika od
sonot ja otslikuva{e nejzinata stvarnost.
Otpletkana od jazlite na zabludite i gre{-
kite, devojkata po~uvstvuva deka tokmu sega
e otpovikana da ja otvori i vtorata vrata od
tainstvenata gradba. Ja fati bravata na
vratata so natpisot "Nema vra}awe", a po-
tem naslu{na kako krckaat r|osanite men-
te{iwa, poleka, poleka se otvori vratata
pred nea.
Temnina i {tama. Fa}elot od nejzi-
nata smirena raka ja osvetli vnatre{nosta

81
 Tancot na du{ata

na galerijata, potem kako da svetnaa edna po

edna mnogubrojni sve}i so trepetliva svet-
lina. O~ite na devojkata ve}e mo`ea da ja
nayiraat proyirnata vnatre{nost, polna so
raznoviden zbir od ~udesni sliki raboteni
na platno so maslo, a ramkite vo temno`ol-
ti boi, kako alova kve~erina so odblesok na
po`ar.
Koj li ja sozdal ovaa galerija so vakvo
bogatstvo i ubavina kako skrien rudnik?
^uvstvo na prebliknatost od spokojnata
prazni~na ti{ina, so vpe~atoci na veli~e-
stvena misla ja preleeja mladata devojka,
gledaj}i gi ukrasenite portali so ve~nata
tvorba na ~etkata. Sî be{e voshituva~ko
namesteno so ve{tina i znaewe na eden
genij, i ~ini{ celata galerija se pretvora
pred nea vo skameneta poezija koja ja ope-
juva vistinata za nejzinoto postoewe. Sli-
kite prika`ani vo serija od likovi, sozda-
vaa umetni~ki mozaik namesten so ve{tina
i znaewe na eden genij, koj ~ini{ so edna
ista izve`bana raka, so za{ematuva~ka mo}
na svojata slikarska ~etka ja vleal seta
svoja darba, so seta svoja gri`livost gi
vnel vo `ivot i gi vovlekol vo umetnosta
na `iveeweto. Devojkata im prijde poblis-
ku i po~uvstvuva kako od edna figura se
ra|a vtora, pa treta, ~etvrta, bezbroj lica.
Namesto {tama celata galerija od prisus-
tvoto na tie navidum nemi lica se ispolni

82
 Tancot na du{ata

so eden zdiv, so edna klima koja gi o`ivea

vo eden mig, i na portalite ~ini{ `iveat i
se dvi`at.
Site sliki pripa|aa ovde, sekoja go
ima{e svoeto mesto vo galerijata, sî be{e
procesija na odmereno i ubavo dvi`ewe. I
dodeka pogledot í pliva{e bezbroj pati po
lavirintskata mre`a na likovi, navrapito
í pa|a{e v o~i sî {to e golemo, malo,
masivno i vozdu{esto. Kolku povnimatelno
gi gleda{e, osoznava{e deka vo niv nema
ni{to bez svoja orginalnost, svoja smisla,
svoj duh, svoja ubavina. Ne postoe{e nitu
edna slika koja sama za sebe ne pretstavuva
remek-delo. Otkako i po kojznae koj pat gi
pomina site sliki, mladata devojka zabe-
le`a deka site tie oformuvaat samo edno
telo i edno lice. Site tie bea svrzani, so-
edineti se me{aa i neprestano se prelevaa
vo branovi od ogradata na edna slika kon
ogradata na druga i od site niv se sozdava{e
eden edinstven lik, edinstvena slika. Vo
prvite nekolku sliki devojkata ne mo`e{e
da dolovi sosema ni{to, a i nema{e nikak-
va strast vo nea da se napnuva za da otkrie
{to se krie vo niv i nivnata pozadina.
Samo ~uvstvuva{e deka toa se linii koi
davaat znak za ra|awe na ne{to ubavo, sveto
i tainstveno. Potamu, kako ode{e zabele`a
edno nevino i malo devoj~ence so crvena
pandelka na uredno sobranata kosi~ka.

83
 Tancot na du{ata

Slabuwavoto devoj~ence so bledo lice na

ednoto obrav~e ima{e bistra kapka sol-
zi~ka, a na usnite trepet, i se ~ine{e vo
sekoj moment }e vrisne vo pla~, no isto-
vremeno i kako da e podgotvena da go pu{ti
slobodno svojot detski smev. Nejziniot
pogled tu se ~ine{e neopredelen, tu kako da
gleda vo dve podadeni race kon nea so {irna
toplina. Vedna{ potoa povtorno se podre-
dija sliki so neopredeleni lica koi taa ne
mo`e{e da gi tolkuva. Malku potamu zabe-
le`a ~ist lik na mlada devojka so sli~ni
crti na maloto devoj~ence. No, ovojpat
kosata pribrana vo dve gusti pletenki koi
í pa|aat od ramewata sî do polovinata. Ble-
diot ten na liceto ja oddava{e nejzinata
potreba od sve` vozduh, a pogledot namesto
kon racete e vperen kon prstite kako re-
{etki. Ja nema{e solzata na obrazot, no go
ima{e istiot trepet na usnite koi ~ini{
vo sekoj mig }e progovorat. Vedna{ po toa
slede{e ubav pejza` zbogaten so prirodni
boi, drvja nasekade, a od strana `uborat
izvori na bistri reki. Istata devojka kako
samovila so pu{teni kosi vodena od angel,
na pro{etka po tie ubavini ispolneta so
rumeniloto na nejzinite obrazi, a trepetot
na usnite radosno í go opredeluva{e pogle-
dot kon patekata po koja odi.
Taa kolku pove}e ja gleda{e devoj-
kata, tolku pove}e ~uvstvuva{e kako srceto

84
 Tancot na du{ata

silno í bie. Ovaa slika be{e ne{to dopad-

livo za nejzinite o~i. Napolno obzemena od
ovoj vid na nabquduvawe, slikite kako
ednapodruga da se pokoruvaa na nejziniot
pogled. Vo iskreniot hram na svojata du{a,
taa se voshituva{e na nivnata jasnost. Mal-
ku po malku mirot sî pove}e se vosposta-
vuva{e vo galerijata, i ~ini{ ne ostanu-
va{e ni{to drugo, osven onoj lesen {um
{to sekoga{ se oddeluva od mol~eweto. No,
ubavata gletka pred nea naglo se izgubi
koga pred sebe go vide likot na grdiot. Ja
snema rasko{nata ubavina na devojkata od
slikata i se ~ini celata se pretvori vo
debel ~ovek so pluskavi~ni usni kako gruba
potkovka i ~atalesta vilica izme{ana so
zloba, ~udewe i taga. O~ite i bea pokrieni
so {ilesti i ~etinesti ve|i, koi mra~no i
luto se murtat so izvesno nadmeno pokor-
stvo. Celoto lice, vsu{nost, be{e samo
edna grimasa, prethodno razbiena, a potoa
sostavena. Devojkata go zadr`a svojot po-
gled pred ovaa slika i kolku pove}e ja
gleda{e, tolku pove}e go zamisluva{e ve}e
videniot lik na grdiot ~ovek od trkalez-
nata masa. Koga o~ite ve}e napolno í se
naviknaa na ovaa gletka, po~na ednopodrugo
da gi raspoznava ostanatite likovi, kako
kristalizacija na edna homogena i cvrsta
masa, kade silata na ubavinata kako neobi-
~en isklu~ok na ve~noto pravilo proiz-

85
 Tancot na du{ata

leguva od harmonijata. Gi prepoznava{e

site likovi od kockarnicata. Tuka go vide
likot na osudenikot, a vo u{ite u{te i
odyvonuva{e negoviot poti{ten glas: "Ah,
majko, majko". Potamu go vide nesigurniot,
pa ispla{eniot kako obezglaven bega vo
nedogled, se javi likot na vernikot navidum
spokoen i stalo`en, pa nestrpliviot ...
Site ovie alegori~ni li~nosti vo
slikite izgledaa zamoreno i se preleaja vo
`eni so pijani pogledi, a vedna{ do niv
qubomornata `ena so histeri~noto potsme-
vawe. Vo onaa slika kade misli{ }e se
pojavi lik so svoja molwa se prekina ~ini{
sekoja vrska me|u zapletot i raspletot na
delata, a nena~natiot materijal za odigru-
vawe na bleskavata rolja stoe{e pokraj
praznite panoa. Ovoj ~uden sobir na pre`i-
veani svetovi i zamajanosta na nivnoto
slevawe so ve~no rascutenata priroda, pos-
toeja zaradi toa da ja probudat svesta kaj
mladata devojka, nebare niz son kako da ja
otkornuvaa od studeniot `ivot od koi í se
zakoravuva du{ata. Vo istiot mig kako
nekoe ogromno perde da í padna od o~ite i
ulovi eden neotkinliv pogled na eden golem
portret pred nea. Gi gleda{e tie krupni
zeleni o~i od koi ~ini{ prska ogan, belina
na ~eloto kako slonova koska. Ja gleda{e
mladata `ena namesto doskora{noto dete.
Kade i da pogledne{e ovoj lik ostanuva{e

86
 Tancot na du{ata

vre`an vo nejzinoto srce i ja zaleva{e so

premirawe. Ovoj portret be{e kruna na
sozdavaweto.
Se gubea liniite, crtite, site osta-
nati sliki stanuvaa sî posini, a pogledot
na mladata `ena vo portretot kako dla-
bo~ina se vi{e{e poispraveno, po~udesno i
po~isto i se ocrtuva{e vo nea. Se ~ini
celata galerija e tuka zaradi nea, za da ja
iska`e pobleskavo triumfalnata ubavina,
za da se vidi kako taa nadvi{uva sî. I
povtorno od po~etok po~na da gi ispituva
ve{tite lica vo `ila i nerv, po~na da gi
svlekuva so pogled za da gi vidi so site svoi
setila, zasvetlena so o~i na hrabrost
saka{e da vidi u{te mnogu drugi ~uda vo
niv. Vnatre vo site tie likovi oseti deka
te~e krv, ista krv kako vo nea. Mnogu sliki,
no edno telo. Telo na licitacija, a taa e
tuka da go odbere najdobriot lik za sebe.
Po~uvstvuva deka go saka svoeto telo na
`ena, no go miluva{e i duhot ma{ki {to
go ima{e vo slikite pred nea. Toa bea de-
lovi na nejzinoto telo i na nejzinata du{a.
Sekoj del e kone~en na svoj na~in, site
delovi mirni, jasni, pribrani, zavieni
spieja vo portretot na mladata `ena koja go
probiva svojot pat, strogo, luto i nepovrat-
livo, no so ogromna qubov i znak deka í e
potrebno u{te. Portretot be{e, vsu{nost,
sakanata `etva. Golemiot portret be{e

87
 Tancot na du{ata

odgovor za vrskata me|u nea i slikite kako

zbir na ise~oci od eden `ivot, {to bara
odgatnuvawe preku identitetot na toa telo
vrz koe pa|aat mra~ni senki, naizgled praz-
ni i somnitelni. Dodeka gleda{e prodorno
vo portretot go ~uvstvuva{e istiot pogled
vperen vo nea i ostana da ~eka nemo i ubavo
kako slu`itel po~etnik. Poluosvetlenata
aleja, ispolneta so promeneti lica, sliko-
vito ja nosea od dlabo~inata do blesokot
{to plamnuva od o~ite na likot od gole-
miot portret. Od nejzinoto lice vo presret
na site se razleva{e ~udesen praznik za
nejzinite o~i. Vo voshitenoto lice na de-
vojkata se izgubi pra{alniot izraz. Gledaj-
}i go portretot si pomisli vo sebe: "Eve,
tokmu ova bi bil ~udesniot model za mene,
od site likovi preneseni na platnoto. Vak-
va ubavina sekoga{ bi go krasela moevo
skromno atelje". Vo toa se sostoe{e nejzi-
nata umetni~ka ocenka, otkako go zapozna
svojot sakan predmet {to najmnogu go
razbira i poznava. Se navikna na toj krotok
pogled so galovna ubavina i uzna deka toa e
pogledot {to saka da patuva, toa e du{ata
{to kopnee za pronikliv i bistar um.
Soo~ena so nepokoleblivata `elba da po-
mine nekoe vreme so vistinskiot lik, pot-
skokna od radost i se najde na pat so gotov-
nost sî da pre~eka so radosno srcebiewe.
Pridru`ena so ovie vedri ~uvstva, daleku

88
 Tancot na du{ata

od sî, so ustremen vo molk pogled, devojkata

navleguva{e podlaboko vo tajnite na sli-
karskata ~etka, na genijot, zreej}i nevid-
livo vo ubavinite na negovite du{evni
zamisli. Gi izdignuva ~uvstvata na mladata
devojka vo trajna i nepokoleblivo plodo-
nosna ubavina i ja zaobikoluva so streme`i
{to ja razdvi`uvaat i vospituvaat nejzi-
nata du{a. Site sitni dekori se pogubuvaa,
se razurnuva{e sî {to e kalosano i se zame-
nuva{e so ne{to veli~estveno i sveto. Za
~as gi izbakna site svoi likovi na porta-
lite i ve}e svesno obzemena od ~udovi{nata
vnatre{nost na golemiot portret, klekna
na kolenici pred toj veli~estven lik, kako
pred prekrasna stanica, zablagodaruvaj}i
se na Boga {to vo nejzinata du{a se poro-
dila `elba dojdena od nebesa da se pomoli i
deka vo du{ata í e tolku prazni~no svetlo.
Nemo ja ka`a najubavata molitva i go primi
vistinskiot bakne` so isto takvo vedro
~uvstvo, {to gi vide site svoi lica i likot
{to sega go nosi, {to dotoga{ ne go pozna-
va{e. Pokorno kleknata pred sopstvenata
slika, kako pred gospodar, za mig gi zatvori
o~ite, a koga povtorno gi otvori pred nea
se pojavija skalilata od koi odeknuvaa
silno prekrasnite noti, ne samo od orguli
i violini. Gi slu{a{e notite so zanes od
bezbrojnite instrumenti so razli~ni zvuci
od koi izbiva harmonijata kako eden edin-

89
 Tancot na du{ata

stven akcent. Pekolot i u`asnoto eho ve}e

bea napolno stutkani, pritisnati i zgme-
~eni od tie trepetlivi noti koi se izvi-
{uvaa kon zrakot, kako podium na koj stoi
edinstveniot genij so pozlatena palka.
Genijot go dirigira{e zvukot koj izleguva
od bezbrojnite instrumenti i nema{e ve}e
presvrt, nitu nekoja preletana nota. Nitu
edna nota ne be{e prinudena sama od sebe da
izleze niz otvorot so zrakot. Edinstveniot
zrak be{e po~ituvan od site instrumenti.
I dodeka ednite noti se nadvi{uvaat, dru-
gite prostum ~ekaat na znakot na dirigent-
skata palka, a muzikata sekoj mig se zgole-
muva{e kako voda {to bliknuva od svoeto
korito, se ka~uva{e po skalilata od koja
nabreknuvaat stolbovite i muzikata spo-
kojno se prostira po nivnite vr{ki. Vo tie
prekrasni noti ne mo`e{e da se ~ue nitu
stesnetosta, nitu netrpelivosta, nitu zdo-
devnosta nitu zamorot od ~ekawe.
Devojkata slu{aj}i gi ovie noti se
~ini gi izbri{a site sporovi koi ja iskri-
vuvaa nejzinata kula, ne postoe{e re~isi
ni{to drugo vo nea, osven edna mo{ne
neosetna traga od nejzinoto vreme.Traga
koja zafa}a malku mesto vo taa prekrasna
kula, no traga koja e ve}e zapretana i koja
naskoro }e is~ezne, otkako }e stigne do ot-
vorot na visinite koj prilega na bleskavata
{irum otvorena vrata i niz koja protekuva

90
 Tancot na du{ata

nepresu{en izvor na svetlina, i se odvojuva

od blediloto na podolnite skalila. Seta
traga }e bide potopena od toj prirast na
prijatni zvuci, za{to se mo}ni da gi sru{at
site zastojani fasadi od nejzinata du{a.
Toa be{e prviot vistinski moment koga
devojkata po~uvstvuva deka ve}e ne strada.
Nejzinite ~ekori po skalilata se pretvo-
rija vo veli~estven tanc vo harmonija so
veli~estvenata muzika. Pogledot pred nea
vo celost, so vol{epstvo i magi~nost ja
osvetluva{e so rujna svetlina. Devojkata
zaigra palavo, go igra{e tancot na svoeto
postoewe. Is~eznuvaa site zabludi od nea,
tancuva{e i se vee{e od zadovolstvo. Od
nejzinite usni se {araa nasmevki, duri i
purpurnata svetlina dodeka go osvetluva{e
likot na mladata devojka ~ini{ be{e zane-
sena vo gledaweto na taa prekrasna tan~er-
ka, na toa prekrasno mirno su{testvo od
~ii o~i bleska{e neobi~na mladost, buen
`ivot i dlabok du{even mir. Nejzinata du-
{a be{e ~ista kako i nejziniot tanc, ~ist i
krilest. Ja opsipuvaa site tie prodol`i-
telni izlivi na bla`enstvo od melodii,
glasovi i igra od kladenci proniknati so
niski i visoki noti, so skokovi od edno
skalilo kon drugo. Prelesnoto branuvawe
na oktavite se potkrevaa i spu{taa kako
gradite na devojkata. Nejzinata igra brev-
ta{e so radost, bezgri`no, slobodno ko

91
 Tancot na du{ata

ptica so cvrsti krilja. Se dobli`i do vr-

vot otklu~uvaj}i go i vdi{uvaj}i go vozdu-
hot nad nea. Visoko izdignatite kuli so
vrvovi go poplavija nejziniot pogled od
visinite na nejzinata kula. Ni{to ne mo-
`e{e ve}e da gi potkopa i urne tie visoki
kuli pred o~ite na devojkata, koi go podi-
gaa svoeto nivo, se izdignuvaa kat po kat i
se izvivaa vo nedogledni visini.
Devojkata se voshiti na toa reljefno
raspetie na kulite smesteni pokraj gradini
so ru`i vo crvena boja, koi blesnuvaa zaed-
no so blesokot na zajdisonceto. I dodeka
kulite neprestajno rastea i se vi{ea, se
oformuvaa prestolninite na negibnatite
du{i niz koi strujat tainstvenite sili.
Tie kuli kako inki vo sebe gi vpivaa do
beskone~nost site strui, i povtorno niz
niv prote~uvaa bistri izvori kako niz
kanali koi nosat sé {to e plodonosno i
`ivotvorno. Go nema{e ve}e deteto vo nea.
Dete koe e otkinato od svetot, so neizvesno
poteklo, gi nema{e yidovite {to ja stegaa
skr`avo vo svoite pregratki. Taa izrasna i
se razvi vo ~isto dete, go dofati ja`eto na
tajnite i se spu{ti vo ti{inata osvetlena
so ve~na svetlina.

92
 Tancot na du{ata

Svedo~eweto ne e ne{to {to go os-

tvaruvame, toa ne li~i nitu na dostignu-
vawe, vsu{nost svedo~eweto e otkritie,
ne{to {to si go zaboravil i sega si go
razotkril. Nekoi toa go narekuvaat pri-
setuvawe za{to toa {to si go otkril e
otsekoga{ vo tebe, samo treba da se
priseti{ na toa {to e prisutno vo tebe
od koj znae koga.
Neboto e sekoga{ tuka no koga se
temni oblacite ne mo`e{ da go vidi{.
Oblacite se sporedna rabotilnica, tie
doagaat i odat a neboto e neprestano na
edno mesto. Nitu eden oblak ne mo`e da go
izopa~i.
Tvoeto vnatre{no nebo isto taka e
sekoga{ tuka, a toa e tvojata vistinska
priroda.

Osho

93
Tancot na du{ata

94
 Tancot na du{ata

Akile Eminova e rodena 1961 godina

vo [tip. Poteknuva od rabotni~ko semej-
stvo. Ja saka poezijata no pi{uva isklu~ivo
prozni dela.
Vo 1995 godina ja izdava svojata prva
novela "Amanetot".
"Tancot na du{ata" e nejzina vtora
novela. I vo dvete noveli prv vpe~atok e
toa deka avtorot vo svoite dela ne identi-
fikuva imiwa na likovi i ne go definira
vremeto i mestoto na ona, koga i kade se
slu~uva. Novelite na Akile Eminova go
predizvikuvaat ~itatelot, no ne mu dozvo-
luvaat da se so`ivuva, identifikuva, pre-
poznava, ednostavno ~itaj}i ~itatelot, od
po~etok do krajot, ostanuva samo, svedok...

95