Zakon Za Obligacioni Odnosi

ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA OBLIGACIONITE
ODNOSI
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.4 od 25 januari 2002 god.)
^len 1
Vo Zakonot za obligacionite odnosi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 18/2001), po
~lenot 23 se dodava nov naziv i tri novi ~lena 23-a; 23-b i 23-v, koi glasat:
"Elektronska poraka
^len 23-a
(1) Se pretpostavuva deka elektronskata poraka poteknuva od ispra}a~ot dokolku:
- e ispratena od ispra}a~ot; ili
- e ispratena od lice ovlasteno od ispra}a~ot; ili
- e ispratena od informativen sistem programiran od ispra}a~ot ili programiran po naredba na
ispra}a~ot da funkcionira avtomatski; ili
- primatelot go utvrdil potekloto na porakata primenuvaj}i procedura ili tehnologija prethodno
dogovorena me|u ispra}a~ot i primatelot.
(2) Stavot 1 od ovoj ~len ne se primenuva:
- od vremeto koga primatelot dobil izvestuvawe od ispra}a~ot deka elektronskata poraka ne e
ispratena od nego i imal razumno vreme soodvetno da dejstvuva ili
- dokolku primatelot znael ili trebal da znae, a pritoa vodel soodvetna grià ili primenil koj bilo od
dogovorenite tehnologii i proceduri deka elektronskata poraka ne e ispratena od ispra}a~ot.
^len 23-b
(1) Koga ispra}a~ot prethodno ili vo vreme na ispra}awe na elektronskata poraka ili vo samata
elektronska poraka pobaral ili se dogovoril so primatelot za potvrduvaweto na priemot na porakata i izjavil
deka elektronskata poraka e uslovena so priemot na potvrdata, elektronskata poraka se smeta kako nikoga{ da
ne bila ispratena se dodeka ispra}a~ot ne dobie potvrda za nejziniot priem.
(2) Koga ispra}a~ot ne izjavil deka elektronskata poraka e uslovena so priemot na potvrdata, a
potvrdata ne e primena vo odredenoto ili dogovorenoto vreme ili dokolku ne e odredeno ili dogovoreno
vreme, vo ramkite na razumno vreme, ispra}a~ot moè da go izvesti primatelot izjavuvaj}i deka ne e dobiena
nikakva potvrda za priemot i odreduvaj}i razumno vreme do koe potvrdata mora da se isprati. Dokolku
potvrdata za priemot ne se isprati vo ramkite na odredenoto vreme, po prethodno izvestuvawe do primatelot,
ispra}a~ot moè da ja smeta elektronskata poraka kako nikoga{ da ne bila ispratena.
(3) Koga ispra}a~ot ne se dogovoril so primatelot za odredena forma na potvrda na priemot na
elektronskata poraka, potvrdata moè da se dade so bilo kakov dokaz od strana na primatelot, avtomatski ili
poinaku ili bilo kakva postapka na primatelot, koja e dovolna da mu ukaè na ispra}a~ot deka elektronskata
poraka e ispratena.
^len 23-v
Koga ispra}a~ot }e dobie potvrda za priemot od strana na primatelot, toga{ se smeta deka primatelot
ja dobil relevantnata elektronska poraka. Toa ne zna~i deka ispratenata elektronska poraka korespondira so
dobienata elektronska poraka."
^len 2
Vo ~lenot 64 po stavot (4) se dodava nov stav (5), koj glasi:
"(5) Sekoj drug na~in ili forma na ispra}awe na poraki koja go za{tituva integritetot na tekstot i
ovozmoùva identifikacija na izvorot koristej}i op{to prifateni sredstva ima pravno dejstvo kako i dokument."
^len 3
Vo ~lenot 166 stavovi 1 i 3 zborot "dràvata" se zamenuva so zborovite: "edinicite na lokalnata
samouprava vo koja e nastanata {tetata".
^len 4
^lenot 168 se bri{e.
^len 5
Vo ~lenot 191 zborovite: "kako i liceto sprema koe e izvr{eno nekoe drugo krivi~no delo protiv
dostoinstvoto na li~nosta i moralot" se zamenuvaat
so zborovite: "kako i lice sprema koe e izvr{eno nekoe drugo krivi~no delo protiv polovata sloboda i poloviot
moral".
^len 6
Vo ~lenot 546 stav (2) vo pettiot red zborot "dva" se zamenuva so zborot "tri".
^len 7
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija".
ZAKON ZA OBLIGACIONITE ODNOSI

(Ovoj zakon e objaven vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 18 od 5 mart 2001 god.)
Del prvi
OSNOVI NA OBLIGACIONITE ODNOSI
(OP[T DEL)
Glava I
OSNOVNI ODREDBI
Cel i sodrìna na zakonot
^len 1
So ovoj zakon se ureduvaat osnovite na obligacionite odnosi, dogovornite i drugi obligacioni odnosi vo prometot
na stoki i uslugi.
U~esnici na obligacionite odnosi
^len 2
U~esnici vo obligacionite odnosi se pravni i fizi~ki lica.
Sloboda na ureduvaweto na obligacionite odnosi
^len 3
U~esnicite vo prometot slobodno gi ureduvaat obligacionite odnosi vo soglasnost so Ustavot, zakonite i dobrite
obi~ai.
Ramnopravnost na u~esnicite vo obligacioniot odnos
^len 4
U~esnicite vo obligacioniot odnos se ramnopravni.
Na~elo na sovesnost i ~esnost
^len 5
Vo zasnovuvaweto na obligacionite odnosi i ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od tie odnosi u~esnicite se
dol`ni da se pridrùvaat kon na~eloto na sovesnost i ~esnost.
Zabrana na zloupotreba na pravo
^len 6
Zabraneto e vr{eweto na pravo od obligacionite odnosi sprotivno na celta zaradi koja e toa so zakon ustanoveno
ili priznaeno.
Zabrana na sozdavawe i iskoristuvawe na monopolska polo`ba
^len 7
Vo zasnovuvaweto na obligacionite odnosi u~esnicite ne moàt da ustanovat prava i obvrski so koi za koj i da e
od niv ili za drug se sozdava ili se iskoristuva monopolskata polo`ba na pazarot.
Na~elo na ednakva vrednost na davaweto
^len 8
(1) Vo zasnovuvaweto na dvostrani dogovori, u~esnicite trgnuvaat od na~eloto na ednakva vrednost na zaemnite
davawa.
(2) So zakon se opredeluva vo koi slu~ai naru{uvaweto na toa na~elo povlekuva pravni posledici.
Zabrana na predizvikuvawe na {teta
^len 9
Sekoj e dolèn da se vozdrì od postapka so koja moè na drug da mu predizvika {teta.
Dol`nost za ispolnuvawe na obvrski
^len 10
(1) U~esnicite vo obligacioniot odnos se dol`ni da ja izvr{at svojata obvrska i se odgovorni za nejzinoto
ispolnuvawe.
(2) Obvrskata moè da se zgasne samo so soglasnost na voljite na u~esnicite vo obligacioniot odnos ili vrz osnova
na zakon.
Odnesuvawe vo izvr{uvaweto na obvrskite i vo ostvaruvaweto na pravata
^len 11
(1) U~esnikot vo obligacioniot odnos e dolèn vo izvr{uvaweto na svojata obvrska da postapuva so vnimanie koe
vo pravniot promet se bara vo soodvetniot vid obligacioni odnosi (vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno vnimanie
na dobar doma}in).
(2) U~esnikot vo obligacioniot odnos e dolèn vo izvr{uvaweto na obvrska od svojata profesionalna dejnost da
postapuva so zgolemeno vnimanie, spored pravilata na strukata i obi~aite (vnimanie na dobar stru~wak).
(3) U~esnikot vo obligacioniot odnos e dolèn vo ostvaruvaweto na svoeto pravo da se vozdrì od postapka so
koja bi se ote`nalo izvr{uvaweto na obvrskata na drug u~esnik.
Obvrski sprema gra|anite kako potro{uva~i i korisnici na uslugi
^len 12
Vo zasnovuvaweto na obligacionite odnosi i ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od tie odnosi, subjektite se
dol`ni (koga so vr{eweto na svojata dejnost neposredno zadovoluvaat potrebi na gra|anite), svoite prava i obvrski da gi
ureduvaat i vr{at na na~in so koj se obezbeduva po~ituvawe na osnovnite prava na potro{uva~ite i korisnicite na uslugi
utvrdeni so ovoj zakon, drug zakon i me|unarodnite dogovori ratifikuvani od Republika Makedonija.
Re{avawe na sporovi na miren ia~in
^len 13
U~esnicite vo obligacioniot odnos }e nastojuvaat sporovite da gi re{avaat so usoglasuvawe, posreduvawe ili na
drug miren na~in.
Dispozitiven karakter na odredbite na zakonot
^len 14
U~esnicite moàt svojot obligacionen odnos da go uredat poinaku otkolku {to e opredeleno so ovoj zakon, ako od
oddelna odredba na ovoj zakon ili drug zakon ili od nejzinata smisla ne proizleguva ne{to drugo.
Primena na dobrite delovni obi~ai
^len 15
(1) U~esnicite vo obligacionite odnosi se dol`ni vo pravniot promet da postapuvaat vo soglasnost so dobrite
delovni obi~ai.
(2) Vrz obligacionite odnosi se primenuvaat uzansite ako u~esnicite vo obligacionite odnosi ja dogovorile nivnata
primena ili ako od okolnostite proizleguva deka ja sakale nivnata primena.
Primena na drugi zakoni
^len 16
Vrz obligacionite odnosi {to se ureduvaat so drugi zakoni se primenuvaat odredbite od ovoj zakon vo pra{awata
{to ne se uredeni so toj zakon.
Primena na oddelni odredbi
^len 17
(1) Odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na dogovorite se primenuvaat vrz site vidovi dogovori, osven ako
za trgovskite dogovori poinaku ne e izre~no opredeleno.
(2) Trgovski dogovori vo smisla na ovoj zakon, se dogovori {to trgovskite dru{tva i drugite pravni lica {to vr{at
stopanska dejnost, kako i imatelite na du}ani i drugi poedinci koi vo vid na registrirano zanimawe vr{at nekoja
stopanska dejnost, gi sklu~uvaat me|u sebe vo vr{eweto na dejnostite {to so~inuvaat predmeti na nivnoto rabotewe ili se
vo vrska so tie dejnosti.
(3) Odredbite od ovoj zakon {to se odnesuvaat na dogovorite soobrazno se primenuvaat i vrz drugite pravni
raboti.
Glava II
NASTANUVAWE NA OBVRSKITE
Oddel 1
DOGOVOR
Otsek 1
SKLUÛVAWE NA DOGOVOROT I SOGLASNOST NA VOLJITE
Koga dogovorot e sklu~en
^len 18
Dogovorot e sklu~en koga dogovornite strani se spogodile za su{testvenite sostojki na dogovorot.
Zadolìtelno sklu~uvawe i zadolìtelna sodrìna na dogovorot
^len 19
(1) Ako nekoj spored zakonot e obvrzan da sklu~i dogovor, zainteresiranoto lice moè da bara takviot dogovor da
se sklu~i bez odlagawe.
(2) Odredbite na propisite so koi, delumno ili vo celost, se opredeluva sodrìnata na dogovorot se sostavni delovi
na tie dogovori i gi nadopolnuvaat ili vleguvaat na mestoto na dogovornite odredbi koi ne se vo soglasnost so niv.
Izjava na voljata
^len 20
(1) Voljata za sklu~uvawe na dogovor moè da se izjavi so zborovi, so voobi~aenite znaci ili so drugo
odnesuvawe od koe so sigurnost moè da se zaklu~i za nejzinoto postoewe.
(2) Izjavata na voljata mora da bide napravena slobodno i seriozno.
Dozvola i odobrenie
^len 21
(1) Koga za sklu~uvawe na dogovor e potrebna soglasnost od nekoe treto lice, ovaa soglasnost moè da bide
dadena pred sklu~uvaweto na dogovorot, kako dozvola ili po negovoto sklu~uvawe, kako odobrenie, ako so zakon ne e
propi{ano ne{to drugo.
(2) Dozvolata, odnosno odobrenieto mora da bide dadeno vo forma propi{ana za dogovorite za ~ie sklu~uvawe se
dava.
Pregovori
^len 22
(1) Pregovorite {to mu prethodat na sklu~uvaweto na dogovor ne obvrzuvaat i sekoja strana moè da gi prekine
sekoga{ koga saka.
(2) Stranata {to vodela pregovori bez namera da sklu~i dogovor odgovara za {tetata nastanata so vodeweto na
pregovorite.
(3) Odgovara za {tetata i stranata {to vodela pregovori so namera da sklu~i dogovor, pa se otkaè od taa namera
bez osnovana pri~ina i so toa na drugata strana i predizvika {teta.
(4) Ako ne se spogodat poinaku, sekoja strana gi podnesuva svoite tro{oci okolu podgotovkite za sklu~uvawe na
dogovorot, a zaedni~kite tro{oci gi podnesuvaat vo ednakvi delovi.
Vreme i mesto na sklu~uvawe na dogovor
^len 23
(1) Dogovorot e sklu~en onoj moment koga ponuduva~ot }e primi izjava od ponudeniot deka ja prifa}a ponudata.
(2) Se smeta deka dogovorot e sklu~en vo mestoto vo koe ponuduva~ot imal svoe sedi{te, odnosno ìveali{te vo
momentot koga ja napravil ponudata.
Ponuda
^len 24
(1) Ponudata e predlog za sklu~uvawe na dogovor napraven za opredeleno lice koj gi sodrì site su{testveni
sostojki na dogovorot taka {to so negovoto prifa}awe bi moèl da se sklu~i dogovor.
(2) Ako dogovornite strani po postignatata soglasnost za su{testvenite sostojki na dogovorot ostavile nekoi
sporedni to~ki za podocna, dogovorot se smeta sklu~en, a sporednite to~ki, ako samite dogovara~i ne postignat
soglasnost za niv, }e gi uredi sudot vodejki smetka za prethodnite pregovori, utvrdenata praktika me|u dogovara~ite i
obi~aite.
Op{ta ponuda
^len 25
Predlogot za sklu~uvawe dogovor napraven za neopredelen broj lica, {to gi sodrì su{testvenite sostojki na
dogovorot, za ~ie sklu~uvawe e namenet, vaì kako ponuda, dokolku ne proizleguva poinaku od okolnostite na slu~ajot
ili od obi~ajot.
Izlagawe na stoki
^len 26
Izlagaweto na stoki so ozna~uvawe na cenata se smeta za ponuda, dokolku ne proizleguva poinaku od okolnostite
na slu~ajot ili od obi~ajot.
Ispra}awe na katalozi i oglasi
^len 27
(1) Ispra}aweto na katalozi, cenovnici, tarifi i drugi izvestuvawa, kako i oglasite napraveni preku pe~atot, so
letoci, po radioto, televizijata ili na nekoj drug na~in ne pretstavuvaat ponuda za sklu~uvawe dogovor, tuku samo
pokana da se napravi ponuda pod objavenite uslovi.
(2) Ispra}a~ot na takvite pokani }e odgovara za {tetata {to bi ja pretrpel ponuduva~ot, ako bez osnovana pri~ina
ne ja prifatil negovata ponuda.
Dejstvo na ponudata
^len 28
(1) Ponuduva~ot e vrzan so ponudata osven ako ja isklu~il svojata obvrska da ja odrì ponudata, ili ako toa
isklu~uvawe proizleguva od okolnostite na rabotata.
(2) Ponudata moè da se otpovika samo ako ponudeniot go primil otpovikot pred priemot na ponudata ili
istovremeno so nea.
Rok do koga ponudata obvrzuva
^len 29
(1) Ponudata vo koja e opredelen rokot za nejzino prifa}awe go obvrzuva ponuduva~ot do istekot na toj rok.
(2) Ako ponuduva~ot vo pismo ili vo telegrama go opredelil rokot za prifa}awe, }e se smeta deka toj rok
zapo~nal da te~e od datumot ozna~en vo pismoto, odnosno od denot koga telegramata e predadena na po{ta.
(3) Vo slu~aj pismoto da ne e datirano, rokot za prifa}awe na ponudata te~e od momentot koga pismoto e
predadeno na po{ta.
(4) Ponudata napravena za otsutno lice vo koja ne e opredelen rokot za prifa}awe, go vrzuva ponuduva~ot za
vremeto koe e redovno potrebno ponudata da stigne do ponudeniot, ovoj da ja razgleda, da odlu~i za nea i odgovorot za
prifa}aweto da stigne do ponuduva~ot.
Forma na ponudata
^len 30
Ponudata na dogovorot za ~ie sklu~uvawe so zakon e utvrdeno posebna forma go obvrzuva ponuduva~ot samo
ako e napravena vo taa forma.
Prifa}awe na ponudata
^len 31
(1) Ponudata e prifatena koga ponuduva~ot }e ja primi izjavata od ponudeniot deka ja prifa}a ponudata.
(2) Ponudata e prifatena i koga ponudeniot }e go isprati predmetot ili }e ja plati cenata, kako i koga }e stori nekoe
drugo dejstvie koe vrz osnova na ponudata, praktikata utvrdena me|u zainteresiranite strani ili obi~ajot, moè da se
smeta kako izjava za prifa}awe.
(3) Prifa}aweto moè da se otpovika ako ponuduva~ot ja primi izjavata za otpovikuvawe pred izjavata za
prifa}aweto ili istovremeno so nea.
(4) Prifa}aweto na ponudata za dogovor za ~ie sklu~uvawe so zakon e utvrdena posebna forma, go obvrzuva
ponudeniot samo ako e napravena vo taa forma.
Prifa}awe na neposredna ponuda
^len 32
(1) Ponudata napravena za prisutno lice se smeta odbiena ako ne e prifatena bez odlagawe, osven ako od
okolnostite proizleguva deka na ponudeniot mu pripa|a izvesen rok za razmisluvawe.
(2) Ponudata napravena po telefon, teleprinter ili po neposredna radiovrska se smeta kako ponuda za prisutno lice.
Prifa}awe na ponudata so predlog da se izmeni
^len 33
Ako ponudeniot izjavi deka ja prifa}a ponudata i istovremeno predloì taa da se izmeni ili dopolni vo ne{to, se
smeta deka ponudata ja odbil i deka od svoja strana mu napravil druga ponuda na svojot porane{en ponuduva~.
Mol~ewe na ponudeniot
^len 34
(1) Mol~eweto na ponudeniot ne zna~i prifa}awe na ponudata.
(2) Nema dejstvo odredbata vo ponudata deka mol~eweto na ponudeniot ili nekoe drugo negovo propu{tawe (na
primer, ako ne ja odbie ponudata vo opredelniot rok ili ako isprateniot predmet za koj mu se nudi dogovor ne go vrati vo
opredeleniot rok i sli~no) }e se smeta kako prifa}awe.
(3) Koga ponudeniot se nao|a vo postojana delovna vrska so ponuduva~ot vo pogled na opredeleni stoki, se smeta
deka ja prifatil ponudata {to se odnesuva na takvite stoki, ako ne ja odbil vedna{ ili vo opredeleniot rok.
(4) Liceto koe mu se ponudilo na drug da gi izvr{uva negovite nalozi za vr{ewe na opredeleni raboti, kako i
liceto vo ~ija delovna dejnost spa|a vr{eweto na takvite nalozi, dol`no e da go izvr{i dobieniot nalog ako ne go odbilo
vedna{.
(5) Ako vo slu~ajot od stav (4) na ovoj ~len ponudata, odnosno nalogot ne e odbien se smeta deka dogovorot e
sklu~en vo momentot koga ponudata, odnosno nalogot stignal do ponudeniot.
Zadocneto prifa}awe i zadocneto dostavuvawe na izjavata za prifa}awe
^len 35
(1) Prifa}aweto na ponudata izvr{ena so zadocnuvawe se smeta kako nova ponuda od strana na ponudeniot.
(2) Dogovorot e sklu~en, ako izjavata za prifa}awe na ponudata e napravena navremeno, no stignala do
ponuduva~ot po istekot na rokot za prifa}awe, a ponuduva~ot znael ili moèl da znae deka izjavata e ispratena
navremeno..
(3) Dogovorot od stav (2) na ovoj ~len ne e sklu~en ako ponuduva~ot vedna{, a najdocna prviot nareden raboten
den po primaweto na izjavata, ili i pred primaweto na izjavata, a po istekot na rokot za prifa}awe na ponudata, go izvesti
ponudeniot deka poradi zadocnuvawe ne se smeta vrzan so svojata ponuda.
Smrt ili nesposobnost na edna strana
^len 36
Ponudata ne go gubi dejstvoto ako smrtta ili nesposobnosta na edna strana nastapila pred nejzinoto prifa}awe,
osven ako sprotivno proizleguva od namerata na stranite, obi~ajot ili prirodata na rabotata.
Preddogovor
^len 37
(1) Preddogovor e takov dogovor so koj se prezema obvrska da se sklu~i podocna drug, glaven dogovor.
(2) Ako propi{anata forma e uslov za polnova`nosta na glavniot dogovor, toga{ odredbite na ovoj zakon za
formata na glavniot dogovor vaàt i za preddogovorot,
(3) Preddogovorot obvrzuva ako gi sodrì su{testvenite sostojki na glavniot dogovor.
(4) Na barawe od zainteresiranata strana sudot }e i naloì na drugata strana koja odbiva da pristapi kon
sklu~uvawe na glavniot dogovor da go napravi toa vo rokot {to }e i go opredeli.
(5) Sklu~uvawe na glavniot dogovor moè da se bara vo rok od {est meseci od istekot na rokot predviden za
negovo sklu~uvawe, a ako toj rok ne e predviden, toga{ od denot koga spored prirodata na rabotata i okolnostite
dogovorot trebalo da bide sklu~en.
(6) Preddogovorot ne obvrzuva ako okolnostite od negovoto sklu~uvawe tolku se izmenile {to ne bi bil ni
sklu~en da postoele takvi okolnosti vo toa vreme.
II. PREDMET
Kakov mora da bide predmetot na obvrskata
^len 38
(1) Dogovornata obvrska moè da se sostoi vo davawe, storuvawe, nestoruvawe ili trpewe.
(2) Dogovornata obvrska mora da bide vozmo`na, dozvolena i opredelena, odnosno opredeliva.
Ni{tovnost na dogovorot poradi predmetot
^len 39
Koga predmetot na obvrskata e nevozmoèn, nedozvolen, neopredelen ili neopredeliv, dogovorot e ni{toven.
Dopolnitelna mo`nost
^len 40
Dogovorot sklu~en pod odloèn uslov ili rok e polnovaèn ako predmetot na obvrskata koj vo po~etokot bil
nevozmoèn stanal vozmoèn pred ostvaruvaweto na uslovite ili istekot na rokot.
Koga predmetot na obvrskata e nedozvolen
^len 41
Predmetot na obvrskata e nedozvolen ako ne e vo soglasnost so Ustavot, zakonite i i dobrite obi~ai.
Koga predmetot e opredeliv
^len 42
(1) Predmetot na obvrskata e opredeliv ako dogovorot sodrì podatoci so pomo{ na koi moè da se opredeli ili ako
stranite mu ostavile na treto lice da go opredeli.
(2) Ako tretoto lice ne saka ili ne moè da go opredeli predmetot na obvrskata, dogovorot e ni{toven.
III. OSNOVA
Dozvolena osnova
^len 43
(1) Sekoja dogovorna obvrska mora da ima dozvolena osnova.
(2) Osnovot e dozvolen ako e vo soglasnost so Ustavot, zakonite i dobrite obi~ai.
(3) Se pretpostavuva deka obvrskata ima osnova iako ne e izrazena.
Ni{tovnost na dogovorot poradi osnovot
^len 44
Ako osnovot ne postoi ili ne e dozvolen, dogovorot e ni{toven.
Pobudi za sklu~uvawe dogovor
^len 45
(1) Pobudite od koi e sklu~en dogovorot ne vlijaat vrz negovata polnova`nost.
(2) Ako nedozvolenata pobuda su{testveno vlijaela vrz odlukata na edniot dogovara~ da go sklu~i dogovorot i
ako drugiot dogovara~ toa go znael ili moral da go znae, dogovorot }e bide bez dejstvo.
(3) Dogovorot bez nadomest nema pravno dejstvo i koga drugiot dogovara~ ne znael deka nedozvolenata pobuda
su{testveno vlijaela vrz odlukata na negoviot sodogovara~.
IV. SPOSOBNOST
Dogovori na pravno lice
^len 46
(1) Pravno lice moè da sklu~uva dogovori vo pravniot promet vo ramkite na svojata pravna sposobnost.
(2) Dogovorot sklu~en sprotivno na odredbata na stav (1) od ovoj ~len nema pravno dejstvo, osven ako drugata
strana znaela ili moèla da znae za pre~ekoruvaweto.
(3) Sovesnata strana moè da bara nadomest na {tetata {to ja pretrpela poradi sklu~uvawe na dogovor koj nema
pravno dejstvo.
Soglasnost za sklu~uvawe dogovor
^len 47
(1) Koga so statut ili so drug op{t akt na pravnoto lice e utvrdeno i vo nadle`niot registar {to se vodi vo sudot
zapi{ano deka negov zastapnik moè da sklu~i opredelen dogovor samo so soglasnost na ovlasten organ, soglasnosta
moè da se dade prethodno, istovremeno ili dopolnitelno, ako vo registarot ne e zapi{ano ne{to drugo.
(2) Drugata strana ima pravo da go povika pravnoto lice negoviot ovlasten organ vo primeren rok da se izjasni
dali dava soglasnost, pa ako toj ne go stori toa }e se smeta deka ne e dadena soglasnost.
(3) Dopolnitelnata soglasnost ima povratno dejstvo, ako poinaku ne e dogovoreno.
(4) Ako ne e dadena soglasnost se smeta deka dogovorot ne e ni sklu~en.
(5) Koga spored odredbite na ovoj ~len se smeta deka dogovorot ne e sklu~en, sovesnata strana moè da bara od
pravnoto lice spravedliv nadomest.
(6) Odredbite od stavovite (1), (2), (3), (4) i (5) na ovoj ~len se primenuvaat i vo slu~ajot koga so statut ili so
drug akt na pravnoto lice e opredeleno deka zastapnikot moè da sklu~i nekoj dogovor samo zaedno so opredelen organ
na toa lice.
Dogovor na delovno nesposobno lice
^len 48
(1) Za sklu~uvawe na polnovaèn dogovor e potrebno dogovara~ot da ja ima delovnata sposobnost koja se bara
za sklu~uvawe na toj dogovor.
(2) Ograni~eno delovno sposobno lice moè bez odobrenie od svojot zakonski zastapnik da gi sklu~uva samo
onie dogovori ~ie sklu~uvawe mu e dozvoleno so zakon.
(3) Drugite dogovori na licata od stav (2) na ovoj ~len, ako se sklu~eni bez odobrenie od zakonskiot zastapnik se
ru{livi, no moàt da ostanat vo sila so negovo dopolnitelno odobrenie.
Pravo na sodogovara~ot na delovno nesposobno lice
^len 49
(1) Sodogovara~ot na delovno nesposobno lice koj ne znael za negovata delovna nesposobnost moè da se otkaè
od dogovorot {to go sklu~il so nego bez odobrenie od negoviot zakonski zastapnik.
(2) Sodogovara~ot na delovno nesposobno lice koj znael za negovata delovna nesposobnost, no bil izmamen od
nego deka ima odobrenie od svojot zakonski zastapnik moè da se otkaè od dogovorot {to go sklu~il so nego.
(3) Pravoto od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, se gasi po istekot na 30 dena od doznavaweto za delovnata
nesposobnost na drugata strana, odnosno bez odobrenie od zakonskiot zastapnik, no i porano ako zakonskiot zastapnik }
e go odobri dogovorot pred da iste~e toj rok.
Povikuvawe na zakonskiot zastapnik da se izjasni
^len 50
(1) Sodogovara~ot na delovno nesposobno lice koj sklu~il dogovor so nego bez odobrenie od negoviot zakonski
zastapnik moè da go povika zakonskiot zastapnik da se izjasni dali go odobruva toj dogovor.
(2) Ako zakonskiot zastapnik ne se izjasni vo rok od 30 dena od ovoj povik deka go odobruva dogovorot, }e se
smeta deka odbil da dade odobrenie.
Koga dogovara~ot }e stekne delovna sposobnost po sklu~uvawe na dogovorot
^len 51
(1) Delovno sposobno lice moè da bara da se poni{ti dogovorot {to bez potrebnoto odobrenie go sklu~ilo za
vreme na svojata ograni~ena delovna sposobnost samo ako tu`bata ja podnelo vo rok od tri meseci od denot na
steknuvaweto na celosnata delovna sposobnost.
V. MANI NA VOLJATA
Zakana
^len 52
(1) Ako dogovornata strana ili nekoj tret so nedozvolena zakana predizvikal opravdan strav kaj drugata strana
taka {to ovaa poradi toa sklu~ila dogovor, drugata strana moè da bara da se poni{ti dogovorot.
(2) Stravot se smeta za opravdan ako od okolnostite se gleda deka so seriozna opasnost e zagrozen ìvotot, teloto
ili drugo zna~ajno dobro na dogovornata strana ili na treto lice.
Su{testvena zabluda
^len 53
(1) Zabludata e su{testvena ako se odnesuva na su{testvenite svojstva na predmetot, na liceto so koe se sklu~uva
dogovorot ako se sklu~uva so ogled na toa lice, kako i na okolnostite {to spored obi~aite vo prometot ili spored
namerata na strankite se smetaat za re{ava~ki, a stranata koja e vo zabluda inaku ne bi sklu~ila dogovor so takva
sodrìna.
(2) Stranata koja e vo zabluda moè da bara poni{tuvawe na dogovorot poradi su{testvena zabluda, osven ako pri
sklu~uvaweto na dogovorot ne postapuvala so vnimanieto koe se bara vo prometot.
(3) Vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovorot poradi zabluda, drugata sovesna strana ima pravo da bara nadomest
na pretrpenata {teta, bez ogled {to stranata koja e vo zabluda ne e vinovna za svojata zabluda.
(4) Stranata koja e vo zabluda ne moè da se povikuva na nea ako drugata strana e gotova da go izvr{i dogovorot
kako da nemalo zabluda.
Zabluda za pobudata kaj dogovorot bez nadomest
^len 54
Kaj dogovorot bez nadomest za su{testvena zabluda se smeta i zabludata za pobudata koja bila re{ava~ka za
prezemaweto na obvrskata.
Nedorazbirawe
^len 55
Koga stranite veruvaat deka se soglasni, a vsu{nost me|u niv postoi nedorazbirawe za prirodata na dogovorot, ili
za osnovot ili za predmetot na obvrskata, dogovorot ne nastanuva.
Posredna izjava
^len 56
Zabludata na liceto preku koe stranata ja izjavila svojata volja se smeta isto kako i zabludata vo sopstvenoto
izjavuvawe na voljata.
Izmama
^len 57
(1) Ako ednata strana predizvika zabluda kaj drugata strana ili ja odrùva vo zabluda so namera so toa da ja
navede na sklu~uvawe na dogovor, drugata strana moè da bara poni{tuvawe na dogovorot i toga{ koga zabludata ne e
su{testvena.
(2) Stranata koja sklu~ila dogovor pod izmama ima pravo da bara nadomest na pretrpenata {teta.
(3) Ako izmamata ja storilo treto lice, izmamata vlijae vrz samiot dogovor ako drugata dogovorna strana, vo
vreme na sklu~uvaweto na dogovorot znaela ili morala da znae za izmamata.
(4) Dogovor bez nadomest moè da se poni{ti i koga izmamata ja storilo treto lice, bez ogled dali drugata
dogovorna strana vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot znaela ili morala da znae za izmamata.
Prividen dogovor
^len 58
(1) Prividniot dogovor nema dejstvo me|u dogovornite strani.
(2) Ako prividniot dogovor prikriva nekoj drug dogovor, drugiot dogovor vaì ako se ispolneti uslovite za
negovata pravna ispravnost.
(3) Prividnost na dogovorot ne moè da se istaknuva sprema treto sovesno lice.
VI. FORMA NA DOGOVOROT

Neformalnost na dogovorot
^len 59
(1) Dogovorot moè da bide sklu~en vo bilo koja forma, osven ako so zakon poinaku ne e opredeleno.
(2) Baraweto na zakonot dogovorot da bide sklu~en vo opredelena forma vaì i za site podocne`ni izmeni ili
dopolnuvawa na dogovorot.
(3) Polnova`ni se podocne`nite usni dopolnuvawa za sporednite to~ki za koi vo formalniot dogovor ne e re~eno
ni{to, dokolku toa ne i e sprotivno na celta zaradi koja e propi{ana formata.
(4) Polnova`ni se i podocne`nite usni spogodbi so koi se namaluvaat ili olesnuvaat obvrskite na ednata ili drugata
strana, ako posebnata forma e propi{ana samo vo interes na dogovornite strani.
Raskinuvawe na formalnite dogovori
^len 60
Formalnite dogovori moàt da bidat raskinati so neformalna spogodba, osven ako za opredeleniot slu~aj so zakon
e predvideno ne{to drugo ili ako celta poradi koja e propi{ana formata za sklu~uvawe na dogovorot bara raskinuvaweto
na dogovorot da bide izvr{eno vo istata forma.
Dogovorena forma
^len 61
(1) Dogovornite strani moàt da se spogodat posebnata forma da bide uslov za polnova`nosta na nivniot dogovor.
(2) Dogovorot za ~ie sklu~uvawe e dogovorena posebna forma moè da bide raskinat, dopolnet ili na drug na~in
izmenet i so neformalna spogodba.
(3) Ako dogovornite strani predvidele posebna forma samo da osigurat dokaz za svojot dogovor, ili da postignat
ne{to drugo, dogovorot e sklu~en koga e postignata soglasnost za negovata sodrìna, a za dogovara~ite vo isto vreme
nastanuva obvrska da mu ja dadat na dogovorot predvidenata forma.
Sankcija na nedostigot na potrebnata forma
^len 62
(1) Dogovorot koj ne e sklu~en vo propi{anata forma nema pravno dejstvo dokolku od celta na propisot so koj e
opredelena formata ne proizleguva ne{to drugo.
(2) Dogovorot koj ne e sklu~en vo dogovorenata forma nema pravno dejstvo dokolku strankite ja uslovile
polnova`nosta na dogovorot so posebnata forma.
Pretpostavka za celosnost na ispravata
^len 63
(1) Ako dogovorot e sklu~en vo posebna forma, bilo vrz osnova na zakon ili spored voljata na strankite, vaì
samo ona {to e izrazeno vo taa forma.
(2) Polnova`ni se istovremenite usni spogodbi za sporednite to~ki za koi vo formalniot dogovor ne e re~eno
ni{to, dokolku ne se vo sprotivnost so negovata sodrìna ili ako ne i se sprotivni na celta poradi koja e propi{ana
formata.
(3) Polnova`ni se i istovremenite usni spogodbi so koi se namaluvaat ili olesnuvaat obvrskite na edna ili na dvete
strani ako posebnata forma e propi{ana samo vo interes na dogovornite strani.
Sostavuvawe na isprava
^len 64
(1) Koga za sklu~uvawe na dogovorot e potrebno da se sostavi isprava, dogovorot e sklu~en koga ispravata }e ja
potpi{at site lica koi se obvrzuvaat so nego.
(2) Dogovara~ot koj ne znae da pi{uva }e stavi na ispravata rakoznak zaveren od dvajca svedoci ili od sudot,
odnosno od drug organ {to vr{i javni ovlastuvawa.
(3) Za sklu~uvawe na dvostran dogovor e dovolno dvete strani da potpi{at edna isprava ili sekoja od stranite da
go potpi{e primerokot na ispravata {to e namenet za drugata strana.
(4) Baraweto na pismena forma e ispolneto ako stranite razmenat pisma ili se spogodat po teleprinter, faks,
kompjuter ili so nekoe drugo sredstvo koe ovozmoùva so sigurnost da se utvrdat sodrìnata i davatel na izjavata.
Koga e izvr{en dogovorot na koj mu nedostiga forma
^len 65
Dogovorot za ~ie sklu~uvawe se bara pismena forma se smeta za polnovaèn iako ne e sklu~en vo taa forma ako
dogovornite strani gi izvr{ile, vo celost ili vo pogolem del, obvrskite {to nastanuvaat od nego, osven ako od celta poradi
koja e propi{ana formata o~igledno ne proizleguva ne{to drugo.
VII. USLOV
Uslovi i nivnoto dejstvo
^len 66
(1) Dogovorot e sklu~en pod uslov ako negoviot nastanok ili prestanuvawe zavisi od neizvesen fakt.
(2) Ako e sklu~en pod odloèn uslov pa uslovot se ispolni, dogovorot dejstvuva od momentot na negovoto
sklu~uvawe, osven ako od zakonot, prirodata na rabotata ili voljata na stranite ne proizleguva ne{to drugo.
(3) Ako e sklu~en pod raskinliv uslov, dogovorot prestanuva da vaì koga }e se ispolni uslovot.
(4) Se smeta deka uslovot e ostvaren ako negovoto ostvaruvawe, sprotivno na na~eloto na sovesnost i ~esnost, go
spre~i stranata vrz ~ij tovar e opredelen, a se smeta deka ne e ostvaren ako negovoto ostvaruvawe, sprotivno na
na~eloto na sovesnost i ~esnost, go predizvikuva stranata vo ~ija korist e opredelen.
Nedozvolen ili nevozmoèn uslov
^len 67
(1) Ni{toven e dogovorot vo koj e postaven odloèn ili raskinliv uslov sprotiven na Ustavot, zakonite i dobrite
obi~ai.
(2) Dogovorot sklu~en pod nevozmoèn odloèn uslov e ni{toven, a nevozmo`niot raskinliv uslov se smeta za
nepostoe~ki.
Obezbeduvawe na uslovno pravo
^len 68
Ako dogovorot e sklu~en pod odloèn uslov, doveritelot ~ie pravo e usloveno moè da pobara soodvetno
obezbeduvawe na toa pravo ako e zagrozeno negovoto ostvaruvawe.
VIII. ROK
Smetawe na vremeto
^len 69
(1) Rokot opredelen vo denovi zapo~nuva da te~e prviot den po nastanot od koj se smeta rokot, a zavr{uva so
istekot na posledniot den od rokot.
(2) Rokot opredelen vo nedeli, meseci ili godini, zavr{uva onoj den koj spored imeto i brojot se poklopuva so
denot na nastanokot na nastanot od koj zapo~nuva da te~e rokot, a ako takov den nema vo posledniot mesec, krajot na
rokot pa|a na posledniot den od toj mesec.
(3) Ako posledniot den od rokot pa|a vo den koga so zakon e opredeleno da ne se raboti, kako posleden den od
rokot se smeta naredniot raboten den.
(4) Po~etokot na mesecot go ozna~uva prviot den vo mesecot, sredinata petnaesettiot, a krajot posledniot den vo
mesecot, ako ne proizleguva ne{to drugo od namerata na strankite ili od prirodata na dogovorniot odnos.
Primena na pravilata za uslovot
^len 70
Koga dejstvoto na dogovorot zapo~nuva od opredelenoto vreme, soobrazno se primenuvaat pravilata za odlo`niot
uslov, a koga dogovorot prestanuva da vaì po istekot na opredeleniot rok, soobrazno se primenuvaat pravilata za
raskinliviot uslov.
IX. KAPAR I PI[MANLAK
1. KAPAR
Vra}awe i zasmetuvawe na kaparot
^len 71
(1) Ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot ednata strana i dala na drugata izvesen pari~en iznos ili
izvesno koli~estvo na drugi zamenlivi predmeti kako znak deka dogovorot e sklu~en (kapar), dogovorot se smeta
sklu~en koga kaparot e daden, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.
(2) Vo slu~aj na ispolnuvawe na dogovorot kaparot mora da se vrati ili da se zasmeta vo ispolnuvaweto na
obvrskata.
(3) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, stranata koja dala kapar ne moè da se otkaè od dogovorot ostavaj}i i go
kaparot na drugata strana, nitu toa moè da go stori drugata strana so vra}awe na udvoen kapar.
Neizvr{uvawe na dogovorot
^len 72
(1) Ako za neizvr{uvaweto na dogovorot e odgovorna stranata koja dala kapar, drugata strana moè, po svoj
izbor, da bara izvr{uvawe na dogovorot, ako toa u{te e vozmo`no i da bara nadomest na {tetata, a kaparot da go zasmeta
vo nadomestot ili da go vrati ili da se zadovoli so primeniot kapar.
(2) Ako za neizvr{uvaweto na dogovorot e odgovorna stranata koja go primila kaparot, drugata strana moè, po
svoj izbor, da bara izvr{uvawe na dogovorot ako toa u{te e vozmo`no ili da bara nadomest na {tetata i vra}awe na
kaparot, ili da bara vra}awe na udvoen kapar.
(3) Vo sekoj slu~aj koga drugata strana bara izvr{uvawe na dogovorot, taa ima pravo i na nadomest na {tetata {to
ja trpi poradi zadocnuvaweto.
(4) Sudot moè na barawe na zainteresiranata strana da go namali preterano golemiot kapar.
Vo slu~aj na delumno ispolnuvawe na obvrskata
^len 73
(1) Vo slu~aj na delumno ispolnuvawe na obvrskata, doveritelot ne moè da go zadrì kaparot, tuku moè da bara
ispolnuvawe na ostatokot od obvrskata i nadomest na {tetata poradi zadocnuvaweto, ili da bara nadomest na {tetata
poradi necelosnoto ispolnuvawe, no vo dvata slu~ai kaparot se zasmetuva vo nadomestot.
(2) Ako doveritelot go raskine dogovorot i go vrati ona {to go primil kako delumno ispolnuvawe, toj moè da
izbira me|u drugite barawa {to i pripa|aat na ednata strana koga dogovorot ostanal neizvr{en po vina na drugata.
2. PI[MANLAK
Uloga na pi{manlakot
^len 74
(1) Vo dogovorot moè da se ovlasti ednata ili sekoja strana da se otkaè od dogovorot so davawe na pi{manlak.
(2) Koga stranata vo ~ija korist e dogovoren pi{manlak, }e i izjavi na drugata strana deka }e dade pi{manlak, taa
pove}e ne moè da bara izvr{uvawe na dogovorot.
(3) Stranata ovlastena da se otkaè e dol`na da go dade pi{manlakot istovremeno so izjavata za otkaùvawe.
(4) Ako dogovara~ite ne opredelile rok do koj ovlastenata strana moè da se otkaè od dogovorot, taa moè da go
stori toa se dodeka ne }e te~e rokot opredelen za ispolnuvawe na nejzinata obvrska.
(5) Ova pravo na otkaùvawe od dogovorot prestanuva i koga stranata vo ~ija korist e dogovoreno }e zapo~ne da
gi ispolnuva svoite obvrski od toj dogovor ili da prima ispolnuvawe od drugata strana.
Kapar kako pi{manlak
^len 75
(1) Koga pokraj kaparot e dogovoreno pravo da se otkaè od dogovorot, toga{ kaparot se smeta kako pi{manlak i
sekoja strana moè da se otkaè od dogovorot.
(2) Vo ovoj slu~aj, ako se otkaè stranata {to dala kapar, taa go gubi, a ako se otkaè stranata {to go primila
kaparot, taa go vra}a vo dvoen iznos.
OTSEK 2
ZASTAPUVAWE
I. OP[TIODREDBI
Mo`nost za zastapuvawe
^len 76
(1) Dogovor, kako i druga pravna rabota moè da se prezeme i preku zastapnik.
(2) Ovlastuvaweto za zastapuvawe se zasnovuva vrz zakon, statut ili drug op{t akt, vrz akt na nadle`niot organ ili
vrz izjava na voljata na zastapuvaniot (polnomo{no).
Dejstvo na zastapuvaweto
^len 77
(1) Dogovorot {to }e go sklu~i zastapnik od imeto na zastapuvano lice i vo granicite na svoite ovlastuvawa gi
obvrzuva neposredno zastapuvaniot i drugata dogovorna strana.
(2) Pod istite uslovi i drugite pravni raboti na zastapnikot proizveduvaat pravno dejstvo neposredno sprema
zastapuvanoto lice.
(3) Zastapnikot e dolèn da ja izvesti drugata strana deka nastapuva od imeto na zastapuvaniot, no i koga toj ne }e
go stori toa, dogovorot proizveduva pravno dejstvo za zastapuvaniot i za drugata strana, ako ovaa znaela ili od
okolnostite moèla da zaklu~i deka toj nastapuva kako zastapnik.
Prenesuvawe na ovlastuvawata
^len 78
(1) Zastapnikot ne moè da gi prenese svoite ovlastuvawa vrz drug, osven koga mu e dozvoleno so zakon ili so
dogovor .
(2) Po isklu~ok od stav (1) na ovoj ~len, zastapnikot moè da go stori toa ako e spre~en od okolnostite da ja svr{i
rabotata li~no, a interesite na zastapuvaniot baraat neodlo`no prezemawe na pravnata rabota.
Pre~ekoruvawe na granicite na ovlastuvaweto
^len 79
(1) Koga zastapnikot }e gi pre~ekori granicite na ovlastuvaweto, zastapuvaniot e vo obvrska samo dokolku }e go
odobri pre~ekoruvaweto.
(2) Ako zastapuvaniot ne go odobri dogovorot vo rokot koj e redovno potreben da se razgleda i oceni dogovor od
takov vid, }e se smeta deka odobruvaweto e odbieno.
(3) Odobruvaweto od stav (2) na ovoj ~len ima povratno dejstvo, ako stranite poinaku ne opredelat.
(4) Ako drugata strana ne znaela nitu morala da znae za pre~ekoruvaweto na ovlastuvaweto, moè vedna{ po
doznavaweto za pre~ekoruvaweto, ne ~ekaj}i zastapuvaniot da se izjasni za dogovorot, da izjavi deka ne se smeta za
vrzana so dogovorot.
(5) Ako zastapuvaniot go odbie odobruvaweto, zastapnikot i zastapuvaniot se solidarno odgovorni za {tetata {to
drugata strana ja pretrpela, ako taa ne znaela nitu moèla da znae za pre~ekoruvaweto na ovlastuvaweto.
Sklu~uvawe na dogovor od strana na neovlasteno lice
^len 80
(1) Dogovorot {to nekoe lice }e go sklu~i kako polnomo{nik od imeto na drug bez negovo ovlastuvawe go
obvrzuva neovlasteno zastapuvaniot samo ako toa dopolnitelno go odobri dogovorot.
(2) Stranata so koja e sklu~en dogovorot moè da bara od neovlasteno zastapuvaniot vo primeren rok da se izjasni
dali go odobruva dogovorot.
(3) Ako neovlasteno zastapuvaniot ni vo ostaveniot rok ne go odobri dogovorot, se smeta deka dogovorot ne e ni
sklu~en.
(4) Vo slu~aj od stavot (3) na ovoj ~len stranata so koja e sklu~en dogovorot moè od liceto koe kako
polnomo{nik bez ovlastuvawe go sklu~ilo dogovorot da bara nadomest na {tetata, ako vo momentot na sklu~uvaweto
na dogovorot ne znaela nitu moèla da znae deka toa lice nemalo ovlastuvawe za sklu~uvawe na dogovorot.
II. POLNOMO[NO
Davawe na polnomo{no
^len 81
(1) Polnomo{noto e ovlastuvawe za zastapuvawe {to vlastodavecot so pravna rabota mu go dava na
polnomo{nikot.
(2) Postoeweto i obemot na polnomo{noto se nezavisni od pravniot odnos vrz ~ija osnova e dadeno
polnomo{noto.
(3) Polnomo{nik moè da bide i pravno lice .
Posebna forma na polnomo{noto
^len 82
Formata propi{ana so zakon za nekoj dogovor ili za nekoja druga pravna rabota vaì i za polnomo{noto za
sklu~uvawe na toj dogovor, odnosno za prezemawe na taa rabota .
Obem na ovlastuvaweto
^len 83
(1) Polnomo{nikot moè da gi prezema samo onie pravni raboti za ~ie prezemawe e ovlasten.
(2) Polnomo{nikot na koj mu e dadeno op{to polnomo{no moè da gi prezema samo pravnite raboti {to spa|aat
vo redovnoto rabotewe.
(3) Rabota koja ne spa|a vo redovnoto rabotewe polnomo{nikot moè da prezeme samo ako e posebno ovlasten za
prezemawe na taa rabota, odnosno na vidot na rabotite me|u koi spa|a i taa.
(4) Polnomo{nikot ne moè bez posebno ovlastuvawe za sekoj oddelen slu~aj da prezeme meni~na obvrska, da
sklu~i dogovor za garancija, za poramnuvawe, za izbran sud, kako ni da se otkaè od nekoe pravo bez nadomest.
Otpovikuvawe i stesnuvawe na polnomo{noto
^len 84
(1) Vlastodavecot moè po svoja volja da go stesni ili da go otpovika polnomo{noto, duri i ako so dogovorot se
otkaàl od toa pravo.
(2) Otpovikuvawe ili stesnuvawe na sekoe polnomo{no moè da se napravi so izjava bez posebna forma.
(3) Ako so otpovikuvawe ili stesnuvawe na polnomo{noto e povreden dogovor za nalog ili dogovor za delo, ili
nekoj drug dogovor, polnomo{nikot ima pravo na nadomest na {tetata nastanata so toa .
Dejstvo na prestanuvaweto i na stesnuvaweto na polnomo{noto sprema treti lica
^len 85
(1) Otpovikuvaweto na polnomo{noto, kako i negovoto stesnuvawe nema dejstvo sprema tretoto lice koe sklu~ilo
dogovor so polnomo{nikot ili izvr{ilo druga pravna rabota, a ne znaelo nitu moralo da znae deka polnomo{noto e
otpovikano, odnosno stesneto.
(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len vlastodavecot ima pravo da bara od polnomo{nikot nadomest na {tetata
{to bi ja pretrpel poradi toa, osven ako polnomo{nikot ne znael nitu moral da znae za otpovikuvaweto, odnosno za
stesnuvaweto na polnomo{noto.
(3) Istoto vaì i vo drugite slu~ai na prestanuvawe na polnomo{noto.
Drugi slu~ai na prestanuvawe na polnomo{noto
^len 86
(1) Polnomo{noto prestanuva so prestanuvaweto na pravnoto lice kako polnomo{nik, ako so zakonot poinaku ne
e opredeleno.
(2) Polnomo{noto prestanuva so smrtta na polnomo{nikot.
(3) Polnomo{noto prestanuva so prestanuvaweto na pravnoto lice, odnosno so smrtta na liceto koe go dalo, osven
ako zapo~natata rabota ne moè da se prekine bez {teta za pravnite sledbenici ili ako polnomo{noto vaì i vo slu~aj na
smrt na davatelot, po negova volja ili so ogled na prirodata na rabotata.
III. DELOVNO POLNOMO[NO

Koj moè da dade polnomo{no i negovata sodrìna
^len 87
(1) Delovno polnomo{no moè da dade vo granicite na zakonot, trgovsko dru{tvo ili drugo pravno lice i so nego
da go ovlasti polnomo{nikot da sklu~uva dogovori i da gi vr{i drugite raboti {to se voobi~aeni vo vr{eweto na nivnata
delovna dejnost.
(2) Delovniot polnomo{nik ne moè da otu|i ili da optovari nedvi`nosti, da prezeme meni~ni obvrski ili obvrski za
garancija, da zeme zaem i da vodi spor, ako ne dobil posebno polnomo{no za sekoja takva rabota.
(3) Delovnoto polnomo{no moè da bide ograni~eno na opredelen vid raboti, ili na opredeleni raboti, no ovie
ograni~uvawa imaat dejstvo sprema tret samo ako za niv znael ili moral da znae.
Delovno polnomo{no na imatel na du}an
^len 88
(1) Odredbite za delovnoto polnomo{no soobrazno se primenuvaat vrz delovnoto polnomo{no na imatel na
du}an.
(2) Delovnoto polnomo{no ne prestanuva so smrtta na imatelot na du}an, kako ni koga toj }e bide li{en od
delovna sposobnost.
IV. OVLASTUVAWA NA TRGOVSKI PATNIK

Granici na ovlastuvaweto
^len 89
(1) Trgovskiot patnik na trgovskoto dru{tvo e ovlasten da gi prezema samo onie raboti {to se odnesuvaat na
proda`bata na stoki i {to se navedeni vo polnomo{noto {to mu go dalo trgovskoto dru{tvo.
(2) Vo slu~aj na neizvesnost, se smeta deka trgovskiot patnik ne e ovlasten da sklu~uva dogovori tuku samo da
sobira pora~ki, no sepak dogovorot {to go sklu~il }e ostane vo sila, ako vlastodavecot dopolnitelno go odobri.
(3) Trgovskiot patnik koj e ovlasten da prodava stoki ne e ovlasten da ja naplati cenata, kako ni da prodava na
kredit, osven ako ima posebno ovlastuvawe za proda`ba na kredit.
(4) Trgovskiot patnik e ovlasten za vlastodavecot da prima reklamacii poradi nedostatok na stokite i drugi izjavi
vo vrska so izvr{uvaweto na dogovorot sklu~en so negovo posreduvawe, kako i od imeto na vlastodavecot da prezema
potrebni merki za za~uvuvawe na negovite prava od toj dogovor.
V. OVLASTUVAWA NA LICATA KOI VR[AT OPREDELENI RABOTI
^len 90
Rabotnicite vo trgovskite dru{tva i drugite pravni lica {to rabotat na takvi raboti ~ie vr{ewe e svrzano za
sklu~uvawe i ispolnuvawe na opredeleni dogovori, kako {to se prodava~ite vo prodavnici, rabotnicite koi vr{at
opredeleni uslugi vo ugostitelstvoto, rabotnicite na raboti na {alterska slu`ba vo po{ta, vo banka i sli~no se ovlasteni so
samoto toa za sklu~uvawe i ispolnuvawe na tie dogovori.
Otsek Z
TOLKUVAWE NA DOGOVOROT
Primena na odredbite i tolkuvawe na spornite odredbi
^len 91
(1) Odredbite na dogovorot se primenuvaat onaka kako {to glasat.
(2) Pri tolkuvaweto na spornite odredbi ne treba da se prifa}a bukvalnoto zna~ewe na upotrebenite izrazi , tuku
treba da se istraùva zaedni~kata namera na dogovora~ite i odredbata da se razbere taka kako {to toa im odgovara na
na~elata na obligacionoto pravo utvrdeni so ovoj zakon.
Nejasni odredbi vo posebni slu~ai
^len 92
Vo slu~aj koga dogovorot e sklu~en spored odnapred otpe~atena sodrìna, ili koga dogovorot bil na drug na~in
podgotven i predloèn od edna dogovorna strana, nejasnite odredbi }e se tolkuvaat vo korist na drugata strana.
Dopolnitelno pravilo
^len 93
Nejasnite odredbi vo dogovorot bez nadomest treba da se tolkuvaat vo smisla koja e pomalku te{ka za dol`nikot,
a vo tovarniot dogovor vo smisla so koja se ostvaruva spravedliv odnos na zaemnite davawa.
Vonsudsko tolkuvawe na dogovorot
^len 94
(1) Dogovornite strani moàt da predvidat deka vo slu~aj na nesoglasnost vo pogled na smislata i dosegot na
dogovornite odredbi, nekoj tret }e go tolkuva dogovorot.
(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len, ako so dogovorot poinaku ne e predvideno, stranite ne moàt da povedat
spor pred sud ili pred drug nadleèn organ dodeka prethodno ne }e pribavat tolkuvawe na dogovorot, osven ako tretoto
lice odbie da dade tolkuvawe na dogovorot.
Otsek 4
NEVA@NOST NA DOGOVOROT
I. NI[TOVNI DOGOVORI
Ni{tovnost
^len 95
(1) Dogovorot koj ne e vo soglasnost so Ustavot, zakonite i dobrite obi~ai e ni{toven, ako celta na povredenoto
pravilo ne upatuva na nekoja druga sankcija ili ako so zakonot vo opredeleniot slu~aj ne e predvideno ne{to drugo.
(2) Ako sklu~uvaweto na opredelen dogovor i e zabraneto samo na ednata strana, dogovorot }e ostane vo sila ako
vo zakonot ne e predvideno ne{to drugo za opredeleniot slu~aj, a stranata {to ja povredila zakonskata zabrana }e gi
podnesuva soodvetnite posledici.
Posledici od ni{tovnosta
^len 96
(1) Vo slu~aj na ni{tovnost na dogovorot sekoja dogovorna strana e dol`na da i go vrati na drugata seto ona {to
go primila vrz osnova na takviot dogovor, a ako toa ne mo`no, ili ako prirodata na ona {to e ispolneto mu se
sprotistavuva na vra}aweto, }e se dade soodveten nadomest vo pari, spored cenite vo vreme na donesuvaweto na
sudskata odluka, dokolku zakonot ne opredeluva ni{to drugo .
(2) Ako dogovorot e ni{toven poradi toa {to spored svojata sodrìna ili cel ne e vo soglasnost so Ustavot, zakonite
i dobrite obi~ai sudot moè da go odbie, vo celost ili delumno, baraweto na nesovesnata strana za vra}awe na ona {to i
go dala na drugata strana, a moè i da odlu~i drugata strana ona {to go primila vrz osnova na zabranetiot dogovor da i
go predade na op{tinata na ~ija teritorija taa ima sedi{te, odnosno ìveali{te ili prestojuvali{te.
(3) Pri odlu~uvaweto sudot }e vodi smetka za sovesnosta na ednata, odnosno na dvete strani, za zna~eweto na
op{testvenite interesi {to se zagrozuvaat, kako i za moralot.
Delumna ni{tovnost
^len 97
(1) Ni{tovnosta na nekoja odredba na dogovorot ne povlekuva ni{tovnost i na samiot dogovor, ako toj moè da
opstane bez ni{tovnata odredba i ako taa ne bila ni uslov na dogovor ni re{ava~ka pobuda poradi koja e sklu~en
dogovorot.
(2) Dogovorot }e ostane vo sila duri i ako ni{tovnata odredba bila uslov ili re{ava~ka pobuda na dogovorot vo
slu~aj koga ni{tovnosta e ustanovena tokmu za da bide dogovorot osloboden od taa odredba i da vaì bez nea.
Konverzija
^len 98
Koga ni{tovniot dogovor gi ispolnuva uslovite za polnova`nosta na nekoj drug dogovor, toga{ me|u dogovara~ite
}e vaì toj drug dogovor, ako toa bi bilo vo soglasnost so celta {to ja imale predvid dogovara~ite koga go sklu~ile
dogovorot i ako moè da se zeme deka tie bi go sklu~ile toj dogovor da znaele za ni{tovnosta na svojot dogovor.
Dopolnitelno iz~eznuvawe na pri~inata za ni{tovnosta
^len 99
(1) Ni{tovniot dogovor ne stanuva polnovaèn koga zabrana ili nekoja druga pri~ina za ni{tovnosta
dopolnitelno }e is~ezne .
(2) Ako zabranata bila od pomalo zna~ewe, a dogovorot e izvr{en, ni{tovnosta ne moè da se istaknuva.
Odgovornost na liceto vinovno za ni{tovnosta za dogovorot
^len 100
Dogovora~ot koj e vinoven za sklu~uvaweto na ni{toven dogovor e odgovoren na sodogovora~ot za {tetata {to ja
trpi poradi ni{tovnosta na dogovorot, ako ovoj ne znael ili spored okolnostite ne moral da znae za postoeweto na
pri~inata za ni{tovnosta.
Istaknuvawe na ni{tovnosta
^len 101
(1) Na ni{tovnosta sudot vnimava po slu`bena dol`nost i na nea moè da se povikuva sekoe lice koe ima praven
interes.
(2) Pravo da bara utvrduvawe na ni{tovnosta ima i javniot obvinitel.
Neograni~sno istaknuvawe na ni{tovnost
^len 102
Pravoto na istaknuvawe na ni{tovnosta ne se gasi.
II. RU[LIVI DOGOVORI

Koga e dogovorot ru{liv
^len 103
Dogovorot e ru{liv koga go sklu~ila strana ograni~eno delovno sposobna, koga pri negovoto sklu~uvawe imalo
mani vo pogled na voljata na stranite, kako i koga e toa opredeleno so ovoj zakon ili so drug propis.
Poni{tuvaws na dogovorot
^len 104
(1) Dogovornata strana vo ~ij interes e ustanovena ru{livost moè da bara dogovorot da se poni{ti.
(2) Sodogovara~ot na taa strana moè da bara od nea vo opredelen rok, no ne pokratok od 30 dena, da se izjasni
dali ostanuva pri dogovorot ili ne, za{to vo sprotivno }e se smeta deka dogovorot e poni{ten.
(3) Ako povikanata dogovorna strana vo opredeleniot rok ne se izjasni ili ako izjavi deka ne ostanuva pri
dogovorot, }e se smeta deka dogovorot e poni{ten.
Posledica od poni{tuvawe
^len 105
(1) Ako vrz osnova na ru{liv dogovor koj e poni{ten bilo ne{to ispolneto, }e se izvr{i vra}awe, a ako toa ne e
mo`no ili ako prirodata na toa {to e ispolneto mu se protivi na vra}aweto, }e se dade soodveten nadomest vo pari.
(2) Nadomestot vo pari se dava spored cenite vo vreme na vra}aweto, odnosno donesuvaweto na sudskata odluka.
Vra}awe i nadomest vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovor na ograni~eno delovno sposobno lice
^len 106
Vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovor poradi ograni~ena delovna sposobnost na edniot dogovora~,
sodogovara~ot na takvoto lice moè da bara vra}awe samo na onoj del od ispolnuvaweto koj se nao|a vo imotot na
ograni~eno delovno sposobno lice, ili e upotreben vo negova korist, kako i ona {to e namerno uni{teno ili otu|eno.
Odgovornost za poni{tuvawe na dogovorot
^len 107
Dogovara~ot na ~ija strana e pri~inata za ru{livost mu e odgovoren na svojot sodogovara~ za {tetata {to ja trpi
poradi poni{tuvaweto na dogovorot, ako ovoj ne znael nitu moral da znae za postoeweto na pri~inata za ru{livosta na
dogovorot.
Odgovornost na ograni~eno delovno sposobno lice
^len 108
Ograni~eno delovno sposobno lice odgovara za {tetata nastanata so poni{tuvaweto na dogovor, ako so izmama
go ubedilo svojot sodogovara~ deka e delovno sposobno.
Prestanuvawe na pravo
^len 109
(1) Pravoto da se bara poni{tuvawe na ru{liv dogovor prestanuva so istekot na rokot od edna godina od
doznavaweto za pri~inata za ru{livosta, odnosno od prestanuvaweto na prinudata.
(2) Pravoto da se bara poni{tuvawe na ru{liv dogovor vo sekoj slu~aj prestanuva so istekot na rokot od tri godini
od denot na sklu~uvaweto na dogovorot.
Otsek 5
DVOSTRANI DOGOVORI
I. ODGOVORNOST ZA MATERIJALNITE I PRAVNITE NEDOSTATOCI NA ISPOLNUVAWETO
^len 110
(1) Kaj dogovorot so nadomest sekoj dogovara~ odgovara za materijalnite nedostatoci na svoeto ispolnuvawe.
(2) Dogovara~ot odgovara i za pravnite nedostatoci na ispolnuvaweto i e dolèn da ja {titi drugata strana od
pravata i barawata na treti lica so koi nejzinoto pravo bi bilo isklu~eno ili stesneto.
(3) Vrz ovie obvrski na prenesuva~ot soobrazno se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za odgovornosta na
prodava~ot za materijalnite i pravnite nedostatoci, ako za opredelen slu~aj ne e propi{ano ne{to drugo.
II. PRIGOVOR ZA NEISPOLNUVAWE NA DOGOVOR

Pravilo na istovremeno ispolnuvawe
^len 111
(1) Vo dvostranite dogovori niedna strana ne e dol`na da ja ispolni svojata obvrska ako drugata strana ne ja
ispolni ili ako ne e gotova istovremeno da ja ispolni svojata obvrska osven ako ne{to drugo e dogovoreno ili so zakon
opredeleno, ili ako ne{to drugo proizleguva od prirodata na rabotata.
(2) Ako na sud ednata strana istakne deka ne e dol`na da ja ispolni svojata obvrska dodeka i drugata ne ja ispolni
svojata, sudot }e i naloì da ja ispolni svojata obvrska koga i drugata strana }e ja ispolni svojata .
Koga ispolnuvaweto na obvrskata na edna strana }e stane neizvesno
^len 112
(1) Ako e dogovoreno prvo ednata strana da ja ispolni svojata obvrska, pa po sklu~uvaweto na dogovorot
materijalnite priliki na drugata strana se vlo{at do taa mera {to e neizvesno dali taa }e moè da ja ispolni svojata
obvrska, ili ako taa neizvesnost proizleguva od drugi seriozni pri~ini, stranata {to se obvrzala prva da ja ispolni svojata
obvrska moè da go odloì nejzinoto ispolnuvawe dodeka drugata strana ne }e ja ispolni svojata obvrska ili dodeka ne }e
dade dovolno obezbeduvawe deka }e ja ispolni.
(2) Ako materijalnite priliki na drugata strana bile vo ista mera te{ki u{te pred sklu~uvaweto na dogovorot, ako
nejziniot sodogovara~ ne go znael toa nitu moral da go znae.
(3) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, stranata {to se obvrzala prva da ja ispolni svojata obvrska moè
da bara da i se dade obezbeduvawe vo primeren rok, a po istekot na toj rok bez rezultat, moè da go raskine dogovorot.
III. RASKINUVAWE NA DOGOVOR PORADI NEISPOLNUVAWE

Prava na edna strana koga drugata strana ne }e ja ispolni svojata obvrska
^len 113
Vo dvostranite dogovori, koga edna strana ne }e ja ispolni svojata obvrska, drugata strana, ako ne e opredeleno
ne{to drugo, moè da bara ispolnuvaweto na obvrskite ili pod uslovite predvideni vo natamo{nite ~lenovi, da go raskine
dogovorot so prosta izjava, ako raskinuvaweto na dogovorot ne nastapuva spored samiot zakon, a vo sekoj slu~aj ima
pravo na nadomest na {tetata.
Koga ispolnuvaweto vo rokot e su{testvena sostojka na dogovor
^len114
(1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata vo opredeleniot rok e su{testvena sostojka na dogovorot, pa dol`nikot ne }e
ja ispolni obvrskata vo toj rok, dogovorot se raskinuva spored samiot zakon.
(2) Doveritelot moè da go odrì dogovorot vo sila, ako po istekot na rokot, bez odlagawe, go izvesti dol`nikot
deka bara ispolnuvawe na dogovorot.
(3) Koga doveritelot baral ispolnuvawe, pa ne go dobil vo razumen rok, moè da izjavi deka go raskinuva
dogovorot.
(4) Ovie pravila vaàt kako vo slu~aj koga dogovornite strani predvidele deka dogovorot }e se smeta raskinat ako
ne bide ispolnet vo opredeleniot rok, taka i toga{ koga ispolnuvaweto na dogovorot vo opredeleniot rok e su{testvena
sostojka na dogovorot spored prirodata na rabotata.
Koga ispolnuvaweto na rokot ne e su{testvena sostojka na dogovorot
^len 115
(1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata vo opredeleniot rok ne e su{testvena sostojka na dogovorot, dol`nikot go
zadrùva pravoto da ja ispolni svojata obvrska i po istekot na rokot, a doveritelot da bara nejzino ispolnuvawe .
(2) Ako doveritelot saka da go raskine dogovorot, mora da mu ostavi na dol`nikot primeren dopolnitelen rok za
ispolnuvawe.
(3) Ako dol`nikot ne ja ispolni obvrskata vo dopolnitelniot rok, nastapuvaat istite posledici, kako i vo slu~aj koga
rokot e su{testvena sostojka na dogovorot.
Raskinuvawe na dogovor bez ostavawe na dopolnitelen rok
^len 116
Doveritelot moè da go raskine dogovorot bez da mu ostavi na dol`nikot dopolnitelen rok za ispolnuvawe ako od
dol`nikovoto odnesuvawe proizleguva deka toj nema da ja izvr{i svojata obvrska nitu vo dopolnitelniot rok.
Raskinuvawe na dogovor pred istekot na rokot
^len 117
Koga pred istekot na rokot za ispolnuvawe na obvrskata e o~igledno deka ednata strana nema da ja ispolni
svojata obvrska od dogovorot, drugata strana moè da go raskine dogovorot i da bara nadomest na {tetata.
Raskinuvawe na dogovor so posledovatelni obvrski
^len 118
(1) Koga vo dogovorot so posledovatelni obvrski ednata strana ne }e ispolni edna obvrska, drugata strana moè
vo razumen rok, da go raskine dogovorot vo pogled na site idni obvrski, ako od dadenite okolnosti e o~igledno deka i
tie nema da bidat ispolneti.
(2) Drugata strana moè da go raskine dogovorot ne samo vo pogled na idnite obvrski, tuku i vo pogled na ve}e
ispolnetite obvrski, ako nivnoto ispolnuvawe bez izostanatite ispolnuvawa nema interes za nea.
(3) Dol`nikot moè da go odrì dogovorot ako dade soodvetno obezbeduvawe.
Dol`nost za izvestuvawe
^len 119
Doveritelot koj poradi neispolnuvawe na dol`nikovata obvrska go raskinuva dogovorot, dolèn e toa da mu go
soop{ti na dol`nikot bez odlagawe.
Koga dogovorot ne moè da se raskine
^len 120
Dogovorot ne moè da se raskine poradi neispolnuvawe na nezna~itelen del od obvrskata.
Dejstvo na raskinuvaweto
^len 121
(1) So raskinuvaweto na dogovorot dvete strani se oslobodeni od svoite obvrski, osven od obvrskata za nadomest
na eventualnata {teta.
(2) Ako edna strana go izvr{ila dogovorot celosno ili delumno ima pravo da i se vrati ona {to go dala.
(3) Ako dvete strani imaat pravo da baraat vra}awe na dadenoto, zaemnite vra}awa se vr{at spored pravilata za
izvr{uvaweto na dvostranite dogovori.
(4) Sekoja strana i dolì na drugata nadomest za korista {to vo me|uvreme ja imala od ona {to e dol`na da go vrati,
odnosno da go nadomesti .
(5) Stranata {to vra}a pari e dol`na da plati zatezna kamata od denot koga ja primila isplatata .
IV. RASKINUVAWE ILI IZMENA NA DOGOVOR PORADI PROMENETI OKOLNOSTI

Pretpostavki za raskinuvawe
^len 122
(1) Ako po sklu~uvaweto na dogovorot nastapat okolnosti {to go ote`nuvaat ispolnuvaweto na obvrskata na
ednata strana ili ako poradi niv ne moè da se ostvari celta na dogovorot, a vo edniot i vo drugiot slu~aj vo taa mera {to
e o~igledno deka dogovorot pove}e ne im odgovara na o~ekuvawata na dogovornite strani i deka spored op{toto
mislewe bi bilo nespravedlivo, da se odrì vo sila takov kakov {to e, stranata na koja i e ote`nato ispolnuvaweto na
obvrskata, odnosno stranata koja {to poradi promenetite okolnosti ne moè da ja ostvari celta na dogovorot moè da bara
dogovorot da se raskine.
(2) Raskinuvawe na dogovor ne moè da se bara ako stranata {to se povikuva na promenetite okolnosti bila
dol`na vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot da gi zeme predvid tie okolnosti ili moèla da gi izbegne ili da gi
sovlada.
(3) Stranata koja bara raskinuvawe na dogovorot ne moè da se povikuva na promenetite okolnosti {to nastapile
po istekot na rokot opredelen za ispolnuvawe na nejzinata obvrska.
(4) Dogovorot nema da se raskine ako drugata strana ponudi ili se soglasi soodvetnite uslovi od dogovorot da se
izmenat spravedlivo.
(5) Ako izre~e raskinuvawe na dogovorot sudot, na barawe od drugata strana, }e ja obvrze stranata {to go barala
da i nadomesti na drugata strana spravedliv del od {tetata {to ja trpi poradi toa.
^len 123
Stranata {to e ovlastena da bara poradi promenetite okolnosti raskinuvawe na dogovorot e dol`na za svojata
namera da bara raskinuvawe na dogovorot, da ja izvesti drugata strana {tom doznala deka nastapile takvi okolnosti, a
ako toa ne go storila odgovara za {tetata {to drugata strana ja pretrpela poradi toa {to baraweto blagovremeno ne i bilo
soop{teno na vreme.
Okolnosti od zna~ewe za odlukata na sudot
^len 124
Pri odlu~uvaweto za raskinuvawe na dogovor, odnosno za negovata izmena, sudot se rakovodi od na~eloto na
~esnost vo prometot, vodej}i smetka osobeno za celta na dogovorot, za normalniot rizik kaj dogovorot od odnosen vid
za op{tiot interes i za interesite na dvete strani.
Otkaùvawe od povikuvaweto na promenetite okolnosti
^len 125
Stranite moàt so dogovorot odnapred da se otkaàt od povikuvaweto na opredeleni promeneti okolnosti, osven
ako toa e vo sprotivnost so na~eloto na sovesnost i ~esnost.
V. NEVOZMO@NOST ZA ISPOLNUVAWE
Nevozmo`nost za ispolnuvawe za koja ne odgovara niedna strana
^len 126
(1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata na ednata strana vo dvostran dogovor stanalo nevozmo`no poradi nastan za
koj ne e odgovorna ni ednata ni drugata strana, se gasi i obvrskata na drugata strana, a ako ovaa ispolnila ne{to od
svojata obvrska, moè da bara vra}awe spored pravilata za vra}awe za ste~enoto bez osnova.
(2) Vo slu~aj na delovna nevozmo`nost za ispolnuvawe poradi nastan za koj ne e odgovorna ni ednata ni drugata
strana, drugata strana moè da go raskine dogovorot ako delumnoto ispolnuvawe ne im odgovara na nejzinite potrebi,
inaku dogovorot ostanuva vo sila, a drugata strana ima pravo da bara srazmerno namaluvawe na svojata obvrska.
Nevozmo`nost za ispolnuvawe za koja odgovara drugata strana
^len 127
(1) Koga ispolnuvaweto na obvrskata na ednata strana vo dvostran dogovor stanalo nevozmo`no poradi nastan za
koj odgovara drugata strana, nejzinata obvrska se gasi, a taa go zadrùva svoeto pobaruvawe sprema drugata strana, so
toa {to se namaluva za onolku kolku {to taa moèla da ima korist od osloboduvaweto od sopstvenata obvrska.
(2) Taa strana e dol`na da i gi otstapi na drugata strana site prava {to bi gi imala sprema treti lica vo vrska so
predmetot na svojata obvrska ~ie ispolnuvawe stanalo nevozmo`no.
VI. PREKUMERNO O[TETUVAWE

O~igleden nesrazmer na zaemnite davawa
^len 128
(1) Ako me|u obvrskite na dogovornite strani vo dvostran dogovor vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot
postoel o~igleden nesrazmer, o{tetenata strana moè da bara poni{tuvawe na dogovorot ako za vistinskata vrednost
toga{ ne znaela nitu morala da znae.
(2) Pravoto da se bara poni{tuvawe na dogovorot prestanuva so istekot na edna godina od negovoto sklu~uvawe.
(3) Otkaùvaweto odnapred od ova pravo nema pravno dejstvo.
(4) Dogovorot }e ostane vo sila ako drugata strana ponudi dopolnuvawe do vistinskata vrednost.
(5) Poradi ovoj nesrazmer ne moè da se bara poni{tuvawe na dogovorot na sre}a, na javna proda`ba, kako ni
toga{ koga za predmetot e dadena pogolema cena od osobena naklonost.
VII. LIHVARSKI DOGOVOR

^len 129
(1) Ni{toven e dogovor so koj nekoj, koristejki ja sostojbata na nu`da ili te{kata materijalna sostojba na drug,
negovoto nedovolno iskustvo, lekomislenost ili zavisnost, }e dogovori za sebe ili za nekoj tret korist koja e vo
o~igleden nesrazmer so ona {to toj na drugiot mu go dal ili storil, ili se obvrzal da mu dade ili da mu stori.
(2) Vrz lihvarskiot dogovor soobrazno se primenuvaat odredbite na ovoj zakon za posledicite od ni{tovnosta i za
delumnata ni{tovnost na dogovorot.
(3) Ako o{teteniot bara da se namali negovata obvrska na spravedliv iznos, sudot }e go dozvoli takvoto barawe
ako e toa mo`no, a vo toj slu~aj dogovorot so soodvetnata izmena ostanuva vo sila.
(4) O{tetenikot moè da podnese barawe za namaluvawe na obvrskata na spravedliv iznos vo rok od pet godini od
sklu~uvaweto na dogovorot.
VIII. OP[TI USLOVI NA DOGOVOROT

Obvrzanost
^len 130
(1) Op{tite uslovi opredeleni od strana na eden dogovara~ bilo da se sodràni vo formalen dogovor, bilo
dogovorot da se povikuva na niv, gi dopolnuvaat posebnite spogodbi utvrdeni me|u dogovara~ite vo istiot dogovor i po
pravilo, obvrzuvaat kako i ovie.
(2) Op{tite uslovi na dogovorot moraat da se objavat na voobi~aeniot na~in.
(3) Op{tite uslovi ja obvrzuvaat dogovornata strana ako i bile poznati ili morale da i bidat poznati vo momentot
na sklu~uvaweto na dogovorot.
(4) Vo slu~aj na nesoglasuvawe na op{tite uslovi i posebnite spogodbi vaàt ovie poslednive.
Ni{tovnost na nekoi odredbi na op{tite uslovi
^len 131
(1) Ni{tovni se odredbite na op{tite uslovi {to i se sprotivni na samata cel na sklu~eniot dogovor ili na dobrite
obi~ai, duri i ako op{tite uslovi {to gi sodràt se odobreni od nadle`niot organ.
(2) Sudot moè da ja odbie primenata na oddelni odredbi na op{tite uslovi {to ja li{uvaat drugata strana od
pravoto da stavi prigovori, ili onie vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot ili gi gubi rokovite, ili koi inaku
se nespravedlivi ili preterano strogi sprema nea.
IX. OTSTAPUVAWE NA DOGOVOR

Uslovi na otstapuvawe
^len 132
(1) Sekoja strana vo dvostran dogovor moè, ako so toa se soglasi drugata strana, da mu go otstapi dogovorot na
nekoe treto lice koe so toa stanuva nositel na site nejzini prava i obvrski od toj dogovor.
(2) So otstapuvaweto na dogovorot dogovorniot odnos me|u otstapuva~ot i drugata strana preminuva vrz
prima~ot i drugata strana vo momentot koga drugata strana se soglasila za otstapuvaweto, a ako drugata strana ja dala
svojata soglasnost odnapred, vo momentot koga e izvestena za otstapuvaweto.
(3) Soglasnosta za otstapuvaweto na dogovorot e polnova`na samo ako e dadena vo forma propi{ana so zakon za
otstapen dogovor.
(4) Odredbite za sporednite prava vo vrska so dogovorot za prezemawe na dolg soobrazno }e se primenat i vrz
otstapuvaweto na dogovor.
Odgovornost na otstapuva~ot
^len 133
(1) Otstapuva~ot mu odgovara na prima~ot za polnova`nosta na otstapeniot dogovor.
(2) Toj ne mu garantira deka drugata strana }e gi ispolni svoite obvrski od otstapeniot dogovor, osven ako se
obvrzal za toa osobeno.
(3) Toj ne i garantira na drugata strana deka prima~ot }e gi ispolni obvrskite od dogovorot, osven ako se obvrzal
za toa osobeno.
Prigovori
^len 134
Drugata strana moè da mu gi istakne na prima~ot site prigovori od otstapeniot dogovor, kako i onie {to gi ima od
drugite odnosi so nego, no ne i prigovorite {to gi ima sprema otstapuva~ot.
Otsek 6
OP[TI DEJSTVA NA DOGOVOROT
I. SOZDAVAWE NA OBVRSKI ZA DOGOVARAÎTE
Dejstva na dogovorot me|u dogovora~ite i nivnite pravni sledbenici
^len 135
(1) Dogovorot sozdava prava i obvrski za dogovornite strani.
(2) Dogovorot ima dejstvo i za univerzalnite pravni sledbenici na dogovornite strani, osven ako e ne{to drugo
dogovoreno ili proizleguva ne{to drugo od prirodata na samiot dogovor.
(3) So dogovorot moè da se ustanovi pravo vo korist na treto lice.
II. DOGOVOR VO KORIST NA TRETO LICE

Neposredno pravo na tretiot
^len 136
(1) Koga nekoj od svoe ime }e dogovori pobaruvawe vo korist na tret, tretiot steknuva sopstveno i neposredno
pravo sprema dol`nikot, ako ne{to drugo ne e dogovoreno ili ne proizleguva od okolnostite na rabotata.
(2) Dogovara~ot ima pravo da bara dol`nikot da go izvr{i sprema tretiot ona {to e dogovoreno vo korist na toa
treto lice.
Otpovikuvawe na korista za tret
^len 137
(1) Dogovara~ot na korist za tret moè da ja otpovika ili da ja izmeni se dodeka tretiot ne izjavi deka go prifa}a
ona {to e dogovoreno vo negova korist.
(2) Ako e dogovoreno deka dol`nikot }e go izvr{i ona za {to se obvrzal vo korist na tret duri po smrtta na
dogovara~ot, ovoj moè se dotoga{, pa i so svojot testament, da ja otpovika korista dogovorena za tret ako od samiot
dogovor ili od okolnostite ne proizleguva ne{to drugo.
Prigovor na dol`nikot sprema tret
^len 138
Dol`nikot moè da mu gi istakne na tret site prigovori {to gi ima sprema dogovara~ot vrz osnova na dogovorot so
koj e dogovorena korist za tret.
Odbivawe na tret
^len 139
Ako tretiot ja odbie korista {to e dogovorena za nego ili dogovara~ot ja otpovika, korista mu pripa|a na
dogovara~ot, ako ne{to drugo ne e dogovoreno ili ne proizleguva od prirodata na rabotata.
Vetuvawe dejstvie na treto lice
^len 140
(1) Vetuvaweto storeno na drug deka tret ne{to }e stori ili }e propu{ti, tretiot ne go obvrzuva, a vetuva~ot
odgovara za {tetata {to drugiot bi ja pretrpel poradi toa {to tretiot ne saka da se obvrze ili da izvr{i ili da propu{ti
opredeleno dejstvie.
(2) Vetuva~ot nema da odgovara ako na drug mu vetil deka samo }e se zazeme kaj tretiot ovoj da se obvrze ne{to
da stori ili da propu{ti, a vo toa ne uspeal i pokraj seto potrebno zalagawe.
ODDEL 2
PRIÎNUVAWE NA [TETA
Otsek 1
OP[TI NAÊLA
Osnovi na odgovornosta
^len 141
(1) Toj {to }e mu pri~ini {teta na drug dolèn e da ja nadomesti, dokolku ne }e dokaè deka {tetata nastanala bez
negova vina.
(2) Za {teta pri~ineta od predmeti ili dejnosti od koi proizleguva zgolemena opasnost od {teta za okolinata, se
odgovara bez ogled na vinata.
(3) Za {teta bez ogled na vinata se odgovara i vo drugi slu~ai predvideni so zakon.
[teta
^len 142
[tetata e namaluvaweto na ne~ij imot (obi~na {teta) i spre~uvaweto na negovo zgolemuvawe (ispu{tena korist),
kako i nanesuvaweto na druga fizi~ka ili du{evna bolka ili strav (nematerijalna {teta)
Barawe da se otstrani opasnosta od {teta
^len 143
(1) Sekoj moè da bara od drug da go otstrani izvorot na opasnost od koj mu se zakanuva pozna~itelna {teta nemu
ili na neopredelen broj lica, kako i da se vozdrì od dejnost od koja proizleguva voznemiruvawe ili opasnost od {teta,
ako nastanuvaweto na voznemiruvaweto ili na {tetata ne moè da se spre~i so soodvetni merki.
(2) Sudot, na barawe od zainteresiranoto lice, }e naredi da se prezemat soodvetni merki za spre~uvawe na
nastanuvaweto na {teta ili voznemiruvawe, ili da se otstrani izvorot na opasnosta, na tro{ok na dràtelot na izvorot na
opasnosta, ako toj samiot ne go stori toa.
(3) Ako {tetata nastane vo vr{eweto na op{tokorisna dejnost za koja e dobiena dozvola od nadle`niot organ moè
da se bara samo nadomest na {tetata koja gi preminuva normalnite granici.
(4) Vo slu~ajot od stav (3) na ovoj ~len, moè da se bara prezemawe na op{testveno opravdani merki za
spre~uvawe na nastanuvaweto na {tetata ili za nejzino namaluvawe.
Barawe da se prestane so povreda na pravo na li~nosta
^len 144
(1) Sekoj ima pravo da bara od sud ili od drug nadleèn organ da naredi prestanuvawe na dejstvie so koe se
povreduva integritetot na ~ove~kata li~nost, na li~niot i semejniot ìvot i drugi prava na negovata li~nost.
(2) Sudot, odnosno drug nadleèn organ moè da naredi prestanuvawe na dejstvieto pod zakana so pla}awe na
izvesna pari~na suma opredelena vkupno ili po edinica vreme, vo korist na povredeniot.
Otsek 2
ODGOVORNOST VRZ OSNOVA NA VINA
Postoewe na vina
^len 145
Vina postoi koga {tetnikot pri~inil {teta namerno ili so nevnimanie .
Neodgovorni lica
^len 146
(1) Lice koe poradi du{evna bolest ili zaostanat umstven razvoj ili od koi i da e drugi pri~ini ne e sposobno za
rasuduvawe, ne odgovara za {tetata {to }e mu ja pri~ini na drug .
(2) Toj {to }e mu pri~ini {teta na drug vo sostojba na preodna nesposobnost za rasuduvawe, odgovoren e za nea,
osven ako dokaè deka vo taa sostojba ne se na{ol po svoja vina.
(3) Ako vo taa sostojba se na{ol po tu|a vina, za {tetata }e odgovara onoj {to go dovel vo taa sostojba.
Odgovornost na maloletnik
^len 147
(1) Maloletnik do napolneta sedma godina ne odgovara za {tetata {to }e ja pri~ini.
(2) Maloletnik od napolneta sedma godina do napolneta ~etirinaesetata godina ne odgovara za {teta, osven ako se
dokaè deka pri pri~inuvaweto na {tetata bil sposoben za rasuduvawe .
(3) Maloletnik so napoleti ~etirinaeset godini odgovara spored op{tite pravila za odgovornost za {teta.
Nu`na odbrana, sostojba na nu`da, otstranuvawe na {teta od drug
^len 148
(1) Toj {to vo nu`na odbrana mu pri~ini {teta na napa|a~ot ne e dolèn da ja nadomesti , osven vo slu~aj na
pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana.
(2) Koga nekoj }e pri~ini {teta vo sostojba na nu`da, o{tetenikot moè da bara nadomest od liceto {to e vinovno
za nastanuvaweto na opasnosta od {teta, ili od licata od koi e otstraneta {tetata, no od ovie poslednite ne pove}e od
korista {to ja imale od toa.
(3) Toj {to }e pretrpi {teta otstranuvaj}i od drug opasnost od {teta, ima pravo da bara od nego nadomest na onaa
{teta na koja se izloìl razumno .
Dozvolena samopomo{
^len 149
(1) Toj {to vo slu~aj na dozvolena samopomo{ }e mu pri~ini {teta na liceto koe ja predizvikalo potrebata od
samopomo{, ne e dolèn da ja nadomesti
(2) Pod dozvolena samopomo{ se podrazbira pravoto na sekoe lice da ja otstrani povredata na pravoto koga
neposredno se zakanuva opasnost, ako takva za{tita e nu`na i ako na~inot na otstranuvawe na povredata na pravoto im
odgovara na prilikite vo koi nastanuva opasnost.
Soglasnost na o{tetenikot
^len 150
(1) Toj {to na svoja {teta }e mu dozvoli na drug prezemawe na nekoe dejstvie, ne moè da bara od nego
nadomest na {tetata pri~ineta so toa dejstvie .
(2) Ni{tovna e izjavata na o{tetenikot so koja se soglasil da mu se stori {teta so dejstvie koe e zabraneto so zakon.
Otsek 3
ODGOVORNOST ZA DRUG
Du{evno bolni i zaostanati vo umstveniot razvoj
^len 151
(1) Za {teta {to }e ja pri~ini lice koe poradi du{evna bolest ili zaostanat umstven razvoj ili poradi nekoi drugi
pri~ini ne e sposobno za rasuduvawe, odgovara onoj koj vrz osnova na zakon, ili na odluka od nadle`niot organ, ili na
dogovor, e dolèn da vr{i nadzor nad nego .
(2) Liceto od stav 1 na ovoj ~len moè da se oslobodi od odgovornosta ako dokaè deka go vr{el nadzorot na koj
e obvrzan ili deka {tetata bi nastanala i pri gri`livo vr{ewe na nadzorot.
Odgovornost na roditelite
^len 152
(1) Roditelite odgovaraat za {tetata {to }e mu ja pri~ini na drug nivnoto dete do napolneta sedma godina, bez
ogled na svojata vina.
(2) Tie se osloboduvaat od odgovornost ako postojat pri~ini za isklu~uvawe na odgovornosta spored pravilata za
odgovornosta bez ogled na vinata .
(3) Tie ne odgovaraat ako {tetata nastanala dodeka deteto mu bilo dovereno na drugo lice i ako toa lice e
odgovorno za {tetata.
(4) Roditelite odgovaraat za {tetata {to }e ja pri~ini na drug nivnoto maloletno dete {to napolnilo sedum godini,
osven ako dokaàt deka {tetata nastanala bez nivna vina .
Solidarna odgovornost
^len 153
Ako pokraj roditelite za {tetata odgovara i deteto, nivnata odgovornost e solidarna .
Odgovornost na drugo lice za maloletnik
^len 154
(1) Za {tetata {to na drug }e mu ja pri~ini maloletnik dodeka e pod nadzor na staratel, u~ili{te ili druga ustanova,
odgovara staratelot, u~ili{teto, odnosno drugata ustanova, osven ako dokaàt deka nadzorot go vr{ele na na~inot na koj
se obvrzani, ili deka {tetata bi nastanala i pri gri`livo vr{ewe na nadzorot.
(2) Ako za {tetata odgovara i maloletnikot, odgovornosta e solidarna.
Posebna odgovornost na roditelite
^len 155
(1) Ako dol`nosta za nadzor nad maloletno lice ne e od roditelite, tuku od nekoe drugo lice, o{teteniot ima pravo
da bara nadomest od roditelite koga {tetata nastanala poradi lo{oto vospituvawe na maloletnikot, lo{ite primeri ili
poro~nite naviki {to mu gi dale roditelite, ili ako i inaku {tetata moè da im se vpi{e vo vina na roditelite .
(2) Liceto vrz koe vo ovoj slu~aj e dol`nosta za nadzor ima pravo da bara od roditelite da mu go nadomestat
isplateniot iznos ako toa mu isplatilo nadomest na o{teteniot.
Odgovornost vrz osnova na spravedlivost
^len 156
(1) Vo slu~aj na {teta {to ja pri~inilo lice koe za nea ne e odgovorno, a nadomestot ne moè da se dobie od liceto
{to bilo dol`no da vodi nadzor nad nego sudot moè, koga toa go bara spravedlivosta, a osobeno so ogled na
materijalnata sostojba na {tetnikot i o{teteniot, da go osudi {tetnikot da ja nadomesti {tetata, napolno ili delumno.
(2) Ako {tetata ja pri~inil maloletnik sposoben za rasuduvawe koj ne e vo sostojba da ja nadomesti sudot moè,
koga toa go bara spravedlivosta, a osobeno so ogled na materijalnata sostojba na roditelite i na o{teteniot, da gi obvrze
roditelite da ja nadomestat {tetata, napolno ili delumno, iako ne se vinovni za nea.
Otsek 4
ODGOVORNOSTA NA RABOTODAVECOT SPREMA TRETO LICE
Odgovornost na rabotodavecot
^len 157
(1) Za {teta {to rabotnikot vo rabotata ili vo vrska so rabotata }e mu ja pri~ini na treto lice odgovara
rabotodavecot kaj koj rabotel rabotnikot vo momentot na pri~inuvaweto na {tetata, osven ako dokaè deka rabotnikot vo
dadenite okolnosti postapuval onaka kako {to trebalo.
(2) O{teteniot ima pravo da bara nadomest na {tetata i neposredno od rabotnikot ako {tetata ja pri~inil namerno.
(3) So odredbata od stav (1) na ovoj ~len ne se zasega vo pravilata za odgovornosta za {teta {to poteknuva od
opasen predmet ili od opasna dejnost.
(4) Rabotodavecot koj na o{teteniot }e mu ja nadomesti {tetata {to rabotnikot ja pri~inil namerno ili so krajno
nevnimanie, ima pravo od toj rabotnik da bara nadomest na plateniot iznos.
(5) Toa pravo zastaruva vo rok od {est meseci od denot na isplateniot nadomest na {tetata.
Odgovornost na pravno lice za {teta {to }e ja pri~ini negov organ
^len 158
(1) Pravno lice odgovara za {teta {to }e mu ja pri~ini negov organ na treto lice vo vr{eweto ili vo vrska so
vr{eweto na svoite funkcii.
(2) Ako za opredelen slu~aj ne e ne{to drugo opredeleno vo zakonot, pravnoto lice ima pravo na nadomest od
liceto koe {tetata ja pri~inilo namerno iliso krajno nevnimanie.
(3) Toa pravo zastaruva vo rok od {est meseci od denot na isplateniot nadomest na {tetata.
Otsek 5
ODGOVORNOST ZA [TETA OD OPASEN PREDMET ILI OPASNA DEJNOST
I. OP[TI ODREDBI
Pretpostavka na pri~inosta
^len 159
[tetata nastanata vo vrska so opasen predmet, odnosno opasna dejnost se smeta deka proizleguva od toj predmet,
odnosno dejnost, osven ako se dokaè deka tie ne bile pri~ina za {tetata.
Koj odgovara za {teta
^len 160
Za {teta od opasen predmet odgovara negoviot imatel, a za {teta od opasna dejnost odgovara liceto koe se
zanimava so nea.
Protivpravno odzemawe na opasen predmet od imatelot
^len 161
Ako na imatelot mu e odzemen opasen predmet na protivpraven na~in, za {tetata {to proizleguva od nego ne
odgovara toj tuku onoj {to mu go odzel opasniot predmet, ako imatelot ne e odgovoren za toa.
Predavawe predmet na treto lice
^len 162
(1) Namesto imatelot na predmetot, i isto kako toj, odgovara liceto na koe imatelot mu go doveril predmetot da se
sluì so nego, ili liceto koe e inaku dol`no da go nadgleduva, a ne e kaj nego na rabota.
(2) }e odgovara i imatelot na predmetot ako {tetata proizlegla od nekoja skriena mana ili skrieno svojstvo na
predmetot na koi toj ne mu obrnal vnimanie.
(3) Vo toj slu~aj odgovornoto lice koe mu go isplatilo nadomestot na o{teteniot ima pravo da go bara celiot
negov iznos od imatelot.
(4) Imatelot na opasen predmet {to mu go doveril na lice koe ne e osposobeno ili ne e ovlasteno da rakuva so
nego, odgovara za {tetata {to }e proizleze od toj predmet.
Osloboduvawe od odgovornosta
^len 163
(1) Imatelot na predmetot se osloboduva od odgovornosta ako dokaè deka {tetata proizleguva od nekoja pri~ina
{to se nao|ala nadvor od predmetot, a ~ie dejstvo ne moèlo da se predvidi, nitu da se izbegne ili otstrani.
(2) Imatelot na predmetot se osloboduva od odgovornosta i ako dokaè deka {tetata nastanala isklu~ivo so
dejstvie na o{teteniot ili na treto lice, koe toj ne moèl da go predvidi i ~ii posledici ne moèl da gi izbegne ili otstrani.
(3) Imatelot na predmetot se osloboduva od odgovornosta delumno ako o{teteniot delumno pridonel za
nastanuvaweto na {tetata.
(4) Ako za nastanuvaweto na {tetata delumno pridonelo treto lice, toa mu odgovara na o{teteniot solidarno so
imatelot na predmetot, a e dol`no da go podnesuva nadomestot srazmerno so teìnata na svojatavina.
(5) Liceto so koe imatelot se posluìl pri upotrebata na predmetot ne se smeta kako treto lice.
II. ODGOVORNOST VO SLUÂJ NA NESRE]A PREDIZVIKANA SO MOTORNI VOZILA VO

DVI@EWE
^len 164
(1) Vo slu~aj na nesre}a predizvikana so motorno vozilo vo dvièwe {to e pri~ineta so isklu~iva vina na eden
imatel, se primenuvaat pravilata za odgovornosta vrz osnova na vina.
(2) Ako postoi obostrana vina, sekoj imatel odgovara za vkupnata {teta {to tie ja pretrpele srazmerno so stepenot
na svojata vina .
(3) Ako nema vina kaj nieden, imatelite odgovaraat ednakvo, ako pri~inite za spravedlivost ne baraat ne{to drugo
.
(4) Za {tetata {to }e ja pretrpat treti lica, imatelite na motorni vozila odgovaraat solidarno bez ogled na svojata
vina.
III. ODGOVORNOST NA PROIZVODITELOT NA PREDMET SO NEDOSTATOK

^len 165
(1) Toj {to }e pu{ti vo promet nekoj predmet {to go proizvel, a koj poradi nekoj nedostatok za koj toj ne znael
pretstavuva opasnost od {teta za lica ili za predmeti ,odgovara za {tetata {to bi nastanala poradi toj nedostatok.
(2) Proizvoditelot odgovara i za opasnite svojstva na predmetot ako ne prezel se {to e potrebno {tetata, {to moèl
da ja predvidi, da ja spre~i so predupreduvawe, so bezbedna ambalaà ili so druga soodvetna merka.
Otsek 6
POSEBNI SLUÂI NA ODGOVORNOSTA
Odgovornost poradi teroristi~ki akti, javni demonstracii ili manifestacii
^len 166
(1) Za {teta nastanata od smrt, telesna povreda ili o{tetuvawe, odnosno uni{tuvawe na imotot na fizi~ko ili
pravno lice, poradi akti na nasilstvo ili teror, kako i pri javni demonstracii i manifestacii odgovara dràvata.
(2) Organizatorite, u~esnicite, pottiknuva~ite i pomaga~ite vo aktite na nasilstvo ili teror, vo javnite demonstracii
i manifestacii, {to se naso~eni kon podrivawe na ustavnoto ureduvawe nemaat pravo na nadomest na {teta spored ovaa
osnova.
(3) Dràvata ima pravo i obvrska da bara nadomest na isplateniot iznos od liceto koe ja predizvikalo {tetata.
(4) Toa pravo zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenosta na pobaruvawata za nadomest na {teta
Odgovornost poradi dela na korupcija
^len 167
(1) Za {teta nastanata od nekoe delo na korupcija storeno od dràvnite slu`benici pri vr{ewe na nivnite funkcii
odgovara dràvata, odnosno organite na lokalnata samouprava, vo ~ii organi vr{ele funkcija dràvnite slu`benici.
(2) Dràvata, odnosno organite na lokalnata samouprava, ima pravo i obvrska da bara nadomest za isplateniot
iznos od liceto koe ja predizvikalo {tetata.
(3) Pravoto od stav (2) na ovoj ~len zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenost na pobaruvawa za nadomest
na {teta.
Odgovornost za {teta poradi nasilni kaznivi dela
^len 168
(1) Za {teta nastanata od nekoe nasilno kaznivo delo, koga storitelot e nepoznat (ne e identifikuvan), odgovara
dràvata.
(2) Dràvata e dol`na da ja nadomesti {tetata storena od nasilni kaznivi dela i vo slu~aj koga storitelot e poznat,
no nema sredstva za ìvot.
(3) Organizatorite, pottiknuva~ite, u~esnicite i pomaga~ite vo nasilnite kaznivi dela, nemaat pravo na nadomest
na {teta po ovaa osnova.
(4) Toa pravo zastaruva vo rokovite propi{ani za zastarenost na pobaruvawata za nadomest na {teta.
Odgovornost za {teta napravena od me|unarodni voeni ili drugi organizacii
^len 169
(1) Za {teta napravena na pravni i fizi~ki lica na teritorija na Republika Makedonija, od lica angaìrani vo me|
unarodni voeni ili drugi organizacii so koi Republika Makedonija sklu~ila dogovor, odgovara dràvata.
(2) Dràvata ima pravo i obvrska da bara nadomest na isplateniot iznos od me|unarodnata voena ili druga
organizacija ili od liceto koe direktno ja predizvikalo {tetata.
Odgovornost na organizatorot na priredbi
^len 170
Organizatorot na sobirawe na pogolem broj lu|e vo zatvoren ili na otvoren prostor odgovara za {tetata nastanata
od smrt ili telesna povreda {to nekoj }e ja pretrpi poradi vonredni okolnosti {to moàt da nastanat vo takvi priliki, kako
{to e branuvawe na masite, op{t nered i sli~no.
Odgovornost poradi nedavawe na neophodna pomo{
^len 171
(1) Toj {to bez opasnost za sebesi nema da mu dade pomo{ na lice ~ij ìvot ili zdravje se o~igledno zagrozeni,
odgovara za {tetata {to nastanala od toa, ako toj spored okolnostite na slu~ajot moral da ja predvidi taa {teta.
(2) Ako bara spravedlivosta, sudot moè takvoto lice da gr oslobodi od obvrskata da ja nadomesti {tetata.
Odgovornost vo vrska so obvrska za sklu~uvawe na dogovor
^len 172
Lice koe spored zakonot e obvrzano da sklu~i nekoj dogovor, dol`no e da ja nadomesti {tetata ako na barawe od
zainteresiranoto lice bez odlagawe ne go sklu~i toj dogovor.
Odgovornost vo vrska so vr{ewe na raboti od javen interes
^len 173
Pravnite lica {to vr{at komunalna i druga sli~na dejnost od javen interes odgovaraat za {tetata ako bez opravdana
pri~ina ja zaprat ili neredovno ja vr{at svojata usluga.
Otsek 7
I. NADOMEST NA MATERIJALNATA [TETA
Vospostavuvawe na porane{nata sostojba i nadomest vo pari
^len 174
(1) Odgovornoto lice e dol`no da ja vospostavi sostojbata {to bila pred da nastane {tetata.
(2) Dokolku vospostavuvaweto na porane{nata sostojba ne ja otstranuva {tetata napolno, odgovornoto lice e
dol`no za ostatokot na {tetata da dade nadomest vo pari.
(3) Koga vospostavuvaweto na porane{nata sostojba ne e mo`no, ili koga sudot smeta deka ne e nu`no toa da go
stori odgovornoto lice, sudot }e opredeli toa da mu isplati na o{teteniot soodvetna suma pari na ime nadomest na
{tetata.
(4) Sudot }e mu dosudi na o{teteniot nadomest vo pari koga toj go bara toa, osven ako okolnostite na dadeniot
slu~aj go opravduvaat vospostavuvaweto na porane{nata sostojba.
Koga stasuva obvrskata za nadomest
^len 175
Obvrskata za nadomest na {tetata se smeta za stasana od momentot na nastanuvaweto na {tetata.
Nadomest vo slu~aj na propa|awe na predmetot odzemen na nedozvolen na~in
^len 176
Ako predmetot {to na imatelot mu bil odzemen na nedozvolen na~in propadnal poradi vi{a sila, odgovornoto lice
e dol`no da dade nadomest vo pari.
Nadomest vo forma na pari~na renta
^len 177
(1) Vo slu~aj na smrt, telesna povreda ili o{tetuvawe na zdravjeto, nadomestot se opredeluva, po pravilo vo
forma na pari~na renta, doìvotno ili za opredeleno vreme.
(2) Pari~nata renta dosudena na ime nadomest na {tetata se pla}a mese~no odnapred, ako sudot ne opredeli ne{to
drugo.
(3) Doveritelot ima pravo da bara potrebno obezbeduvawe za isplata na rentata, osven ako toa, spored okolnostite
na slu~ajot, ne bi bilo opravdano.
(4) Ako dol`nikot ne go dade obezbeduvaweto {to }e go opredeli sudot, doveritelot ima pravo da bara namesto
renta da mu se isplati edna vkupna suma, ~ija visina se opredeluva spored visinata na rentata i verojatnoto traewe na
doveriteloviot ìvot, so odbivawe na soodvetnite kamati.
(5) Od seriozni pri~ini doveritelot moè i vo drugi slu~ai da bara, vedna{ ili podocna, namesto rentata da mu se
isplati edna vkupna suma.
II. OBEM NA NADOMESTOT NA MATERIJALNATA [TETA

Obi~na {teta i ispu{tena korist
^len 178
(1) O{teteniot ima pravo kako na nadomest na obi~nata {teta, taka i na nadomest na ispu{tenata korist.
(2) Visinata na nadomestot na {tetata se opredeluva spored cenite vo vremeto na donesuvaweto na sudskata
odluka, osven ako ne{to drugo ne e uredeno so zakon.
(3) Pri ocenata na visinata na ispu{tenata korist se zema predvid dobivkata {to moèla osnovano da se o~ekuva
spored redovniot tek na rabotite ili spored posebni okolnosti, a ~ie ostvaruvawe e spre~eno so o{tetnikovoto dejstvie ili
propu{tawe na o{teteniot.
(4) Koga predmetot e uni{ten ili o{teten so krivi~no delo storeno so umisla, sudot moè da ja opredeli visinata na
nadomestot spored vrednosta {to predmetot ja imal za o{teteniot.
Celosen nadomest
^len 179
Sudot zemaj}i gi predvid i okolnostite {to nastapile po pri~inuvaweto na {tetata, }e dosudi nadomest vo iznosot
koj e potreben materijalnata situacija na o{teteniot da se dovede vo onaa sostojba vo koja bi se nao|ala da nemalo {tetno
dejstvie ili propu{tewe.
Namaluvawe na nadomsstot
^len 180
(1) Sudot moè vodej}i smetka za materijalnata sostojba na o{teteniot, da go osudi odgovornoto lice da isplati
pomal nadomest otkolku {to iznesuva {tetata, ako taa ne e pri~ineta ni namerno ni so krajno nevnimanie, a odgovornoto
lice e vo slaba imotna sostojba, pa isplatata na celosniot nadomest bi go dovela vo skudnost.
(2) Ako {tetnikot pri~inil {teta rabotejki ne{to zaradi korist na o{teteniot, sudot moè da opredeli pomal
nadomest, vodej}i smetka za gri`livosta {to {tetnikot ja pokaùva vo sopstvenite raboti.
Podelena odgovornost
^len 181
(1) O{teteniot koj pridonel {tetata da nastane ili da bide pogolema otkolku bi bila inaku, ima pravo samo na
srazmerno namalen nadomest.
(2) Koga e nevozmo`no da se utvrdi koj del od {tetata proizleguva od o{tetenikovoto dejstvie sudot }e dosudi
nadomest vodej}i smetka za okolnostite na slu~ajot.
III. POSEBNO ZA NADOMESTOT NA MATERIJALNATA [TETA VO SLUÂJ NA SMRT,
TELESNA POVREDA I O[TETUVAWE NA ZDRAVJETO
Zagubena zarabotka i tro{oci za lekuvawe i pogreb
^len 182
(1) Toj {to }e pri~ini ne~ija smrt e dolèn da gi nadomesti voobi~aenite tro{oci za negoviot pogreb.
(2) Toj e dolèn da gi nadomesti i tro{ocite za negovo lekuvawe od dobienite povredi i drugite potrebni tro{oci vo
vrska so lekuvaweto, kako i zarabotkata zagubena poradi nesposobnosta za rabota.
Pravo na liceto koe go izdrùval zaginatiot
^len 183
(1) Liceto koe zaginatiot go izdrùval ili redovno go pomagal, kako i ona koe spored zakonot imalo pravo da bara
izdrùvawe od zaginatiot, ima pravo na nadomest na {tetata {to ja trpi so zagubuvaweto na izdrùvaweto, odnosno
pomagaweto .
(2) Ovaa {teta se nadomestuva so pla}awe na pari~na renta, ~ij iznos se odmeruva so ogled na site okolnosti na
slu~ajot, a koj ne moè da bide pogolem od onoj {to o{teteniot bi go dobival od zaginatiot da ostanal ìv.
Nadomest na {tetata vo slu~aj na telesna povreda ili naru{uvawe na zdravjeto
^len 184
(1) Toj {to na drug }e mu nanese telesna povreda ili }e mu go naru{i zdravjeto, dolèn e da mu gi nadomesti
tro{ocite okolu lekuvaweto i drugite potrebni tro{oci vo vrska so toa, kako i zarabotkata zagubena poradi nesposobnosta
za rabota za vreme na lekuvaweto.
(2) Ako povredeniot poradi celosna ili delumna nesposobnost za rabota ja gubi zarabotkata, ili potrebite mu se
trajno zgolemeni, ili mo`nostite za negovo natamo{no razvivawe i napreduvawe se uni{teni ili namaleni, odgovornoto
lice e dol`no da mu pla}a na povredeniot opredelena pari~na renta, kako nadomest za taa {teta.
Izmena na dosudeniot nadomest
^len 185
Sudot moè na barawe od o{teteniot za idnina da ja zgolemi rentata, a moè na barawe od {tetnikot da ja namali
ili ukine, ako pozna~itelno se promenat okolnostite {to sudot gi imal predvid pri donesuvaweto na porane{nata odluka.
Neprenoslivost na pravoto
^len 186
(1) Pravoto na nadomest na {teta vo vid na pari~na renta poradi smrt na bliskoto lice ili poradi povreda na teloto
ili o{tetuvawe na zdravjeto ne moè da se prenese vrz drugo lice.
(2) Stasanite iznosi na nadomestot moàt da se prenesat vrz drug, ako iznosot na nadomestot e opredelen so
pismena spogodba na stranite ili so pravosilna sudska odluka.
IV. POSEBNO ZA NADOMESTOT NA MATERIJALNATA [TETA VO SLUÂJ NA POVREDA NA

ÊSTA I [IREWE NA NEVISTINITI NAVODI
^len 187
(1) Toj {to na drug }e mu ja povredi ~esta kako i toj {to iznesuva ili prenesuva nevistiniti navodi za minatoto, za
znaeweto, za sposobnosta na drugo lice ili za ne{to drugo, a znael ili bi moral da znae deka se nevistiniti i so toa mu
pri~ini materijalna {teta, dolèn e da ja nadomesti.
(2) Za pri~inetata {teta ne odgovara onoj {to }e soop{ti ne{to nevistinito za drug neznaej}i deka e toa nevistinito,
ako toj ili onoj komu toa mu go soop{til imal vo toa seriozen interes.
V. NADOMEST NA NEMATERIJALNA [TETA

Objavuvawe na presuda ili na ispravka
^len 188
Vo slu~aj na povreda na prava na li~nosta sudot moè da naredi, na tro{ok na {tetnikot, objavuvawe na presudata,
odnosno na ispravkata ili da naredi {tetnikot da ja povle~e izjavata so koja e storena povredata, ili ne{to drugo so {to
moè da se ostvari celta koja se postignuva so nadomestot.
Pari~en nadomest
^len 189
(1) Za pretrpeni fizi~ki bolki, za pretrpeni du{evni bolki poradi namaluvawe na ìvotnata aktivnost, nagrdenost,
povreda na ugledot, ~esta, slobodata ili pravata na li~nosta, smrt na blisko lice, kako i za strav sudot, ako najde deka
okolnostite na slu~ajot, a osobeno ja~inata na bolkite i stravot i nivnoto traewe go opravduva toa, }e dosudi spravedliv
pari~en nadomest, nezavisno od nadomestot na materijalnata {teta, kako i vo nejzinoto otsustvo.
(2) Pri odlu~uvaweto za baraweto za nadomest na nematerijalna {teta, kako i za visinata na nejziniot nadomest,
sudot }e vodi smetka za zna~eweto na povredenoto dobro i za celta za koja sluì toj nadomest, no i za toa so nego da ne
im se pogoduva na stremeìte {to ne se spojlivi so negovata priroda.
Lica koi imaat pravo na pari~en nadomest vo slu~aj na smrt ili teòk invaliditet
^len 190
(1) Vo slu~aj na smrt na nekoe lice, sudot moè da im dosudi na ~lenovite na negovoto potesno semejstvo
(bra~en drugar, deca i roditeli) spravedliv nadomest za nivnite du{evni bolki.
(2) Takviot nadomest moè da im se dosudi i na bra}ata i sestrite ako me|u niv i umreniot postoela potrajna
ìvotna zaednica .
(3) Vo slu~aj na osobeno teòk invaliditet na nekoe lice, sudot moè da im dosudi na negoviot bra~en drugar, na
decata i na roditelite spravedliv pari~en nadomest za nivnite du{evni bolki.
(4) Nadomestot od stavovite (1) i (3) na ovoj ~len moè da mu se dosudi i na vonbra~niot drugar, ako me|u nego i
umreniot postoela trajna ìvotna zaednica.
Satisfakcija vo posebni slu~ai
^len 191
Pravo na spravedliv pari~en nadomest poradi pretrpeni du{evni bolki ima liceto koe so izmama, so prinuda ili so
zloupotreba na nekoj odnos na pot~inetost ili zavisnost, e navedeno na kazniva obquba ili na kaznivo bludno dejstvie,
kako i liceto sprema koe e izvr{eno nekoe drugo krivi~no delo protiv dostoinstvoto na li~nosta i moralot .
Nadomest za idna {teta
^len 192
Sudot na barawe na o{teteniot }e dosudi nadomest i za idna nematerijalna {teta ako spored redovniot tek e
izvesno deka taa }e trae i vo idnina.
Nasleduvawe i otstapuvawe na pobaruvawe na nadomest na nematerijalna {teta
^len 193
(1) Pobaruvaweto na nadomest na nematerijalnata {teta preminuva vrz naslednikot samo ako e priznaeno so
pravosilna odluka ili so pismena spogodba.
(2) Pod istite uslovi toa pobaruvawe moè da bide predmet na otstapuvawe, pribivawe i na prinudno izvr{uvawe .
Podelena odgovornost i namaluvawe na nadomestot
^len 194
Odredbite za podelena odgovornost i za namaluvawe na nadomestot {to vaàt za matrijalna {teta soobrazno se
primenuvaat i vrz nematerijalnata {teta.
Otsek 8
ODGOVORNOST NA POVE]E LICA ZA ISTA [TETA
Solidarna odgovornost
^len 195
(1) Za {teta {to ja pri~inuvale pove}e lica zaedno, site u~esnici odgovaraat solidarno.
(2) Podbucnuva~ot i pomaga~ot, kako i onoj {to pomognal da na se otkrijat odgovornite lica, odgovaraat
solidarno so niv.
(3) Solidarno odgovaraat za pri~ineta {teta i licata koi ja pri~inile rabotej}i nezavisno edno od drugo, ako ne
moàt da se utvrdat nivnite udeli vo pri~inetata {teta .
(4) Koga e nesomneno deka {tetata ja pri~inilo nekoe od dve ili pove}e opredeleni lica koi na nekoj na~in se me|
usebno povrzani, a ne moè da se utvrdi koe od niv ja pri~inilo {tetata, tie lica odgovaraat solidarno.
Solidarna odgovornost na nara~uva~ot i izveduva~ot na raboti
^len 196
Nara~uva~ot i izveduva~ot na raboti vrz nedvi`nost solidarno mu odgovaraat na treto lice za {teta {to }e mu
nastane vo vrska so izveduvaweto na tie raboti.
Regres na isplatuva~ot
^len 197
(1) Solidarniot dol`nik {to }e isplati pove}e otkolku {to iznesuva negoviot udel vo {tetata, moè da bara od sekoj
od drugite dol`nici da mu go nadomesti ona {to go platil za nego.
(2) Kolku iznesuva udelot na sekoj oddelen dol`nik opredeluva sudot so ogled na teìnata na negovata vina i
teìnata na posledicite {to proizlegle od negovoto dejstvuvawe.
(3) Vo slu~aj na nemo`nost da se utvrdat udelite na dol`nicite, vrz sekogo pa|a ednakov del, osven ako
spravedlivosta bara vo konkretniot slu~aj da se odlu~i poinaku.
Otsek 9
PRAVO NA O[TETENIOT PO ZASTARENOSTA NA PRAVOTO DA BARA NADOMEST
Pravo na nadomest
^len 198
(1) Po nastapuvaweto na zastarenost na pravoto da bara nadomest na {tetata, o{teteniot moè da bara od
odgovornoto lice, spored pravilata koi vaàt vo slu~aj na steknuvawe bez osnova, da mu go otstapi ona {to go dobil so
dejstvieto so koe e pri~ineta {tetata.
(2) Pravoto na o{teteniot da bara od odgovornoto lice da mu go otstapi ona {to go dobilo so dejstvieto so koe e
pri~ineta {tetata zastaruva so isteôt na posledniot den na op{tiot rok na zastarenost.
Oddel 3
STEKNUVAWE BEZ OSNOVA
Otsek 1
OP[TO PRAVILO
^len 199
(1) Koga del od imotot na edno lice premine na bilo koj na~in vo imotot na nekoe drugo lice, a toa preminuvawe
nema svoja osnova vo nekoja pravna rabota ili vo zakonot, steknuva~ot e dolèn da go vrati toj del od imotot, ako toa e
mo`no, a inaku e dolèn da ja nadomesti vrednosta na postignatata korist.
(2) Pod premin na imotot se podrazbira i steknuvawe na korist so izvr{eno dejstvie.
(3) Obvrskata za vra}awe, odnosno za nadomest na vrednosta nastanuva i koga ne{to }e se primi so ogled na
osnovot {to ne se ostvaril ili koj podocna otpadnal.
Otsek 2
PRAVILA NA VRA]AWETO
Koga ne moè da se bara vra}awe
^len 200
Toj {to }e izvr{i isplata znaej}i deka ne e dolèn da plati, nema pravo da bara vra}awe, osven ako go zadràl
pravoto da bara vra}awe ili ako platil za da ja izbegne prinudata .
Dvojna isplata na dolg
^len 201
Toj {to ist dolg go platil dvapati, pa makar edna{ i vrz osnova na izvr{na isprava, ima pravo da bara vra}awe
spored op{tite pravila za steknuvawe bez osnova.
Izvr{uvawe na nekoja prirodna obvrska ili nekoja moralna ili op{testvena dol`nost
^len 202
Ne moè da se bara ona {to e dadeno ili storeno na ime izvr{uvawe na nekoja prirodna obvrska ili nekoja moralna
ili op{testvena dol`nost.
Obem na vra}aweto
^len 203
Koga se vra}a ona {to e steknato bez osnova moraat da se vratat plodovite i da se plati zatezna kamata, i toa ako e
steknuva~ot nesovesen, od denot na steknuvaweto, a inaku od denot na podnesuvaweto na baraweto.
Nadomest na tro{ocite
^len 204
Steknuva~ot ima pravo na nadomest na nu`nite i korisnite tro{oci, no ako bil nesovesen, nadomest za korisnite
tro{oci mu pripa|a samo do iznosot {to pretstavuva zgolemuvawe na vrednosta vo momentot na vra}aweto.
Koga moè da se zadrì primenoto
^len 205
Ne moè da se bara vra}awe na neosnovano plateni iznosi na ime nadomest na {tetata poradi povreda na teloto,
naru{uvawe na zdravjeto ili smrt, dokolku isplatata mu e izvr{ena na sovesen pribavuva~.
Upotreba na predmeti vo tu|a korist
^len 206
Ako nekoj upotrebil svoj ili tu| predmet vo korist na tret, a nema uslovi za primena na pravilata za rabotovodstvo
bez nalog, tretiot e dolèn da go vrati predmetot, odnosno ako ne e mo`no toa, da ja nadomesti negovata vrednost.
Izdatok na drug
^len 207
Toj {to za drug }e napravi nekakov izdatok ili ne{to drugo {to ovoj spored zakon bil dolèn da go napravi, ima
pravo da bara nadomest od nego.
Upotreba na tu| predmet vo svoja korist
^len 208
Koga nekoj }e upotrebi tu| predmet vo svoja korist, imatelot moè da bara, nezavisno od pravoto na nadomest na
{tetata ili vo otsustvo na taa, da mu ja nadomesti ovoj korista {to ja imal od upotrebata.
Oddel 4
RABOTOVODSTVO BEZ NALOG
Otsek 1
OP[TO PRAVILO
^len 209
Kon vr{ewe tu|a rabota moè nepovikano da se pristapi samo ako rabotata ne trpi odlagawe, pa pretstoi {teta ili
propu{tawe na o~igledna korist.
Otsek 2
OBVRSKI I PRAVA NA RABOTOVODITELOT BEZ NALOG
Obvrski ia rabotovoditelot bez nalog
^len 210
(1) Rabotovoditelot bez nalog e dolèn za svojata postapka da go izvesti {to e mo`no pobrgu onoj ~ija e rabota i
da ja prodolì zapo~natata rabota dokolku mu e toa razumno mo`no, dodeka ovoj ne }e bide vo mo`nost da ja prezeme
griàta za nea.
(2) Po zavr{enata rabota toj e dolèn da mu poloì smetka i da mu go otstapi na onoj ~ija e rabotata seto ona {to
go pribavil vr{ej}i ja negovata rabota.
(3) Dokolku poinaku ne e opredeleno so zakon, rabotovoditelot bez nalog ima obvrski na nalogoprima~.
Dol`no vnimanie i odgovornost
^len 211
(1) Pri vr{eweto na tu|a rabota rabotovoditelot bez nalog e dolèn da se rakovodi so vistinskite ili verojatnite
nameri i potrebi na onoj ~ija e rabotata.
(2) Toj e dolèn da postapi so vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in.
(3) Sudot moè, so ogled na okolnostite vo koi nekoj nepovikano vr{i tu|a rabota, da ja namali nagovata
odgovornost ili sosem da go oslobodi od odgovornosta za nevnimanie.
(4) Za odgovornosta na delovno nesposoben rabotovoditel bez nalog vaàt pravilata za negovata dogovorna i
vondogovorna odgovornost.
Pravo na rabotovoditelot bez nalog
^len 212
(1) Rabotovoditelot bez nalog koj postapil vo seto kako {to treba i go rabotel ona {to go barale okolnostite, ima
pravo da bara od onoj ~ija rabota ja vr{el da go oslobodi od site obvrski {to poradi taa rabota gi prezel vrz sebe, da gi
prezeme site obvrski {to gi prifatil od negovo ime, da mu gi nadomesti site nu`ni i korisni izdatoci, kako i da mu ja
nadomesti pretrpenata {teta, duri i ako ne e postignat o~ekuvaniot rezultat.
(2) Nemu mu pripa|a i primeren nadomest za trudot, ako ja otstranil {tetata od liceto ~ija e rabotata ili ako mu
pribavil korist {to im odgovara vo seto na negovite nameri i potrebi.
Vr{ewe na tu|i raboti so namera da mu se pomogne na drug
^len 213
Toj {to vr{i tu|a rabota so namera da mu pomogne na drug, a ne se ispolneti uslovite za rabotovodstvo bez nalog,
ima pravo na nadomest za napravenite tro{oci, no najmnogu do visinata na korista {to ja postignal drugiot.
Odnesuvawe na dodatocite
^len 214
Sekoj rabotovoditel bez nalog ima pravo da gi odnese predmetite so koj go zgolemil tu|iot imot, a za koi ne mu se
nadomestuvaat napravenite izdatoci, ako tie moàt da se odvojat bez o{tetuvawe na predmetot na koj mu se dodadeni,
no liceto vo ~ija rabota se zame{al, ako saka, moè da gi zadrì tie dodatoci dokolku }e mu ja nadomesti nivnata
sega{na vrednost, no najmnogu do iznosot na napravenite izdatoci.
Otsek 3
VR[EWE TU\I RABOTI PROTIV ZABRANA
^len 215
(1) Toj {to vr{i tu|a rabota i pokraj zabranata na liceto ~ija e rabotata, a za zabranata znael ili moral da znae, gi
nema pravata {to mu pripa|aat na rabotovoditelot bez nalog.
(2) Toj odgovara za {tetata {to ja pri~inil so me{aweto vo tu|i raboti, duri i ako do nea do{lo bez negova vina.
(3) Koga zabranata za vr{ewe na rabotata ne e vo soglasnost so zakonot ili e nemoralna, a osobeno ako nekoj
zabranil drug da ispolni nekoja negova zakonska obvrska {to ne trpi odlagawe, vaàt op{tite pravila za rabotovodstvoto
bez nalog.
Otsek 4
NEVISTINSKO RABOTOVODSTVO
^len 216
(1) Toj {to vr{i tu|a rabota so namera da gi zadrì za sebe postignatite koristi, iako znae deka rabotata e tu|a,
dolèn e na barawe od onoj ~ija e rabotata da podnese smetka kako rabotovoditel bez nalog i da mu gi predade site
postignati koristi.
(2) Onoj ~ija e rabotata moè da bara i vra}awe na predmetite vo porane{nata sostojba, kako i nadomest na
{tetata.
Otsek 5
ODOBRENIE
^len 217
Ako onoj ~ija e rabotata dopolnitelno go odobri ona {to e izvr{eno, rabotovoditelot bez nalog se smeta za
nalogoprima~ koj od po~etokot rabotel po nalog od liceto ~ija e rabotata.
Oddel 5
EDNOSTRANA IZJAVA NA VOLJA
Otsek 1
JAVNO VETUVAWE NAGRADA
Koga obvrzuva
^len 218
(1) So javen oglas storenoto vetuvawe nagrada na onoj {to }e izvr{i opredeleno dejstvie, }e postigne nekoj uspeh,
}e se najde vo opredelena situacija ili, ako vetuvaweto e storeno pod nekoj drug uslov, go obvrzuva vetuva~ot da go
ispolni vetuvaweto.
(2) Vetuva~ot na nagrada ili na kakov i da e nagraden natprevar e dolèn da go opredeli rokot za natprevar, a ako
ne go opredeli sekoj {to saka da u~estvuva vo natprevarot ima pravo da bara toj da go napravi vo primeren rok.
Otpovikuvawe na vetuvaweto
^len 219
(1) Vetuvaweto moè da se otpovika onaka kako {to e storeno, kako i so li~no soop{tenie, no onoj {to go izvr{il
dejstvieto, a ne znael nitu moral da znae deka vetuvaweto na nagradata e otpovikano, ima pravo da ja bara vetenata
nagrada, a onoj {to do otpovikuvaweto gi napravil potrebnite izdatoci zaradi izvr{uvaweto na dejstvieto opredeleno vo
javniot oglas ima pravo na niven nadomest, osven ako vetuva~ot dokaè deka se tie napraveni bez potreba.
(2) Vetuvaweto nagrada ne moè da se otpovika ako so javniot oglas e opredelen rokot za izvr{uvawe na
dejstvieto, odnosno za izvestuvawe za postignatiot rezultat ili za ostvaruvawe na opredelena situacija.
Pravo na nagrada
^len 220
(1) Pravo na nagrada ima onoj {to prv }e go izvr{i dejstvieto za koe e vetena nagrada.
(2) Ako pove}e lica istovremeno go izvr{ile dejstvieto, sekomu mu pripa|a ednakov del od nagradata, dokolku
spravedlivosta ne bara poinakva podelba.
Slu~aj na konkurs
^len 221
(1) Za dodeluvawe nagrada vo slu~aj na konkurs odlu~uva organizatorot na konkursot ili edno od pove}e lica {to
}e gi opredeli toj.
(2) Ako vo uslovite na konkursot ili so nekoi op{ti propisi {to vaàt za opredelen konkurs se postaveni pravilata
spored koi nagradata treba da bide dodelena, sekoj u~esnik vo konkursot ima pravo da bara poni{tuvawe na odlukata za
dodeluvawe nagrada, ako nagradata ne e dodelena soglasno so tie pravila.
(3) Sopstvenost ili nekoe drugo pravo nad delo nagradeno na konkurs steknuva organizatorot na konkursot samo
ako e toa navedeno vo oglasot na konkursot.
Prestanuvawe na obvrska
^len 222
Obvrskata na vetuva~ot na nagrada prestanuva ako nikoj ne mu soop{ti, vo rokot opredelen vo oglasot, deka go
izvr{il dejstvieto ili postignal uspeh, ili voop{to gi ispolnil uslovite postaveni vo javniot oglas, a ako rokot ne e
opredelen, so istekot na edna godina od objavuvaweto na oglasot.
Otsek 2
HARTII OD VREDNOST
I. OP[TI ODREDBI
Poim
^len 223
Hartija od vrednost e pismena isprava so koja nejziniot izdava~ se obvrzuva deka }e mu ja ispolni na nejziniot
zakonit imatel obvrskata zapi{ana na taa isprava.
Su{testveni sostojki
^len 224
(1) Hartijata od vrednost mora da gi sodrì slednive su{testveni sostojki:
1) ozna~uvawe na vidot na hartijata od vrednost;
2) firma, odnosno naziv i sedi{te, odnosno ime i ìveali{te na izdava~ot na hartijata od vrednost;
3) firma, odnosno naziv ili ime na liceto na koe, odnosno po ~ija naredba glasi hartijata od vrednost, ili
ozna~uvawe deka hartijata glasi na donositelot;
4) to~no ozna~ena obvrska na izdava~ot {to proizleguva od hartijata od vrednost;
5) mesto i datum na izdavaweto na hartijata od vrednost, a kaj onie {to se izdavaat vo serija i nejziniot seriski broj
i
6) potpis na izdava~ot na hartijata od vrednost, odnosno faksimil na potpisot na izdava~ot na hartiite od vrednost
{to se izdavaat vo serija.
(2) So poseben zakon za oddelni hartii od vrednost moàt da bidat opredeleni i drugi su{testveni sostojki.
(3) Ispravata koja ne sodrì koja i da e od su{testvenite sostojki ne vaì kako hartija od vrednost.
(4) Hartiite od vrednost izdadeni vo serija, koi ne sodràt koja i da e od su{testvenite sostojki, nemaat pravno
dejstvo.
Na kogo moè da glasi hartijata od vrednost
^len 225
Hartijata od vrednost moè da glasi na donositel, na ime ili po naredba, osven ako poinaku ne e uredeno so zakon.
Nastanuvawe na obvrskata
^len 226
Obvrskata od hartijata od vrednost nastanuva vo momentot koga izdava~ot na hartijata od vrednost }e mu ja
predade na nejziniot korisnik.
Posebni uslovi za izdavawe hartija od vrednost vo posebna serija
^len 227
So poseben zakon se opredeluvaat i drugite uslovi za izdavawe hartii od vrednost vo serija.
II. OSTVARUVAWE NA PRAVOTO

Komu mu pripa|a pravoto od hartijata od vrednost
^len 228
(1) Pobaruvaweto od hartijata od vrednost e vrzano za samata hartija i mu pripa|a na nejziniot zakonit imatel.
(2) Kako zakonit imatel na hartija od vrednost na donositel se smeta nejziniot donositel .
(3) Kako zakonit imatel na hartija od vrednost na ime ili po naredba se smeta liceto na koe hartijata od vrednost
glasi, odnosno liceto vrz koe uredno e prenesena.
(4) Sovesniot pribavuva~ na hartija od vrednost na donositel stanuva nejzin zakonit imatel i go steknuva pravoto
na pobaruvaweto zapi{ano na nea i koga hartijata od vrednost izlegla od racete na nejziniot izdava~, odnosno na
nejziniot porane{en imatel i bez negova volja.
Koj moè da bara ispolnuvawe
^len 229
Ispolnuvawe na pobaruvawe na hartija od vrednost moè da bara, so nejzino podnesuvawe, samo nejziniot zakonit
imatel, odnosno liceto koe }e go ovlasti toj.
III. PRENOS NA HARTIJA OD VREDNOST

Prenos na pravoto od hartijata vrz donositel
^len 230
Pravoto od hartijata od vrednost se prenesuva vrz donositelot so nejzino predavawe .
Prenos na pravoto od hartijata na ime
^len 231
(1) Pravoto od hartijata od vrednost na ime se prenesuva so cesija.
(2) So poseben zakon moè da bide opredeleno deka pravoto od hartijata od vrednost na ime moè da se
prenesuva i so indosament.
(3) Prenos na pravoto od hartijata od vrednost na ime se vr{i so zabeleùvawe na samata hartija firmata, odnosno
nazivot, odnosno imeto na noviot imatel, so potpi{uvawe od prenesuva~ot i zapi{uvawe na prenosot vo registarot na
hartiite od vrednost, ako takov registar se vodi kaj izdava~ot.
Prenos na pravoto od hartijata po naredba
^len 232
Pravoto od hartijata od vrednost po naredba se prenesuva so indosament.
Vidovi na indosament
^len 233
(1) Indosamentot moè da bide poln blanko i na donositel.
(2) Polniot indosament sodrì izjava za prenesuvaweto i firma, odnosno naziv ili ime na liceto vrz koe se
prenesuva pravoto od hartijata od vrednost (indosatar) i potpis na prenesuva~ot (indosant), a moè da sodrì i drugi
podatoci (mesto, datum i drugo).
(3) Blanko indosamentot sodrì samo potpis na indosantot.
(4) Vo slu~aj na prenesuvawe vrz donositel, namesto imeto na indosatarot se stavaat zborovite "na donositel".
(5) Indosamentot na donositel vaì kako blanko indosament.
(6) Ni{toven e delumniot indosament.
Prenos na polnomo{no i prenesuvawe za zalog
^len 234
(1) Hartijata od vrednost moè da se prenese i kako prenos vo polnomo{no, odnosno kako prenos za zalog.
(2) Kaj prenosot na polnomo{no se stava klauzulata "vrednost vo polnomo{no", a kaj prenosot za zalog "vrednost
za zalog" ili sli~no.
Dejstvo na prenosot na pravata
^len 235
(1) So prenosot na pravata od hartija od vrednost nejziniot nov imatel gi pribavuva site prava {to mu pripa|ale na
prethodniot imatel.
(2) Prenosot na pravata od hartija od vrednost na ime, bilo da se vr{i so cesija ili so indosament, nema dejstvo
sprema izdava~ot dodeka toj za toa }e bide izvesten pismeno, odnosno dodeka toj prenos ne }e bide zabeleàn vo
registarot na hartiite od vrednost na ime, ako se vodi takov registar kaj izdava~ot.
(3) Cedentot, odnosno indosantot ne odgovara za neispolnuvaweto na obvrskata od strana na izdava~ot, osven vo
slu~aj na poinakva zakonska odredba ili ako postoi sprotivna odredba zapi{ana na samata hartija od vrednost.
Dejstvo na prenosot na polnomo{no i na prenosot za zalog
^len 236
Imatelot na hartija od vrednost {to e prenesena vrz nego kako "prenos na polnomo{no" ili kako "prenos za zalog"
moè da gi. vr{i site prava {to proizleguvaat od taa hartija od vrednost, no hartijata moè da ja prenese vrz drug samo
kako prenos na polnomo{no.
Dokaùvawe ia zakonitosta na prenosot
^len 237
(1) Posledniot indosatar go dokaùva svoeto pravo od hartijata od vrednost so neprekinata niza indosamenti.
(2) Ova pravilo se primenuva soobrazno i vrz posledniot cesionar.
Zabrana na prenos
^len 238
(1) Zabrana na prenos so indosament na hartija od vrednost po naredba se vr{i so izrazot "ne po naredba" ili so
stavawe sli~na klauzula koja ima isto zna~ewe.
(2) Pravoto od hartija od vrednost ~ij prenos so indosament e zabraneto moè da se prenese samo so cesija.
(3) Prenosot so indosament moàt da go zabranat izdava~ot i indosantot.
(4) So poseben zakon ili so izjava na izdava~ot zapi{ana na samata hartija od vrednost na ime moè da se zabrani
sekoj nejzin prenos.
IV. PROMENI KAJ HARTIITE OD VREDNOST
Promeni {to gi vr{i izdava~ot
^len 239
(1) Hartijata od vrednost na donositel ili po naredba moè izdava~ot, po barawe i na tro{ok na imatelot na
hatrtijata, da ja promeni vo hartija na ime.
(2) Ako promenata ne ja zabranil izre~no, izdava~ot na hartijata od vrednost na ime moè po barawe i na tro{ok
na imatelot da ja promeni vo hartija na donositel ili po naredba.
Promeni {to gi vr{i imatelot pri prenesuvaweto
^len 240
(1) Hartijata od vrednost po naredba indosantot moè da ja prenese so indosament vrz donositelot, ako so poseben
zakon poinaku ne e opredeleno.
(2) Hartijata od vrednost na ime cedentot, odnosno indosantot moè da ja prenese samo na opredeleno lice.
(3) Hartijata od vrednost na donositelot moè so indosament da se prenese i na opredeleno lice.
Soedinuvawe i delewe na hartiite od vrednost
^len 241
(1) Hartii od vrednost izdadeni vo serija moàt, po barawe i na tro{ok na imatelot, da se soedinat vo edna ili vo
pove}e hartii od vrednost.
(2) Hartijata od vrednost moè, po barawe i na tro{ok na imatelot da se podeli na pove}e hartii od vrednost so
pomal iznos, no tie ne moàt da bidat pod iznosot na najniskiot apoen na hartijata izdadena vo taa serija.
V. ISPOLNUVAWE NA OBVRSKA OD HARTIJA OD VREDNOST

Prestanuvawe na obvrskata
^len 242
(1) Obvrskata od hartijata od vrednost prestanuva so ispolnuvaweto od strana na izdava~ot na hartijata sprema
zakonitiot imatel.
(2) Pobaruvaweto od hartijata od vrednost prestanuva i koga taa }e mu pripadne na izdava~ot, dokolku so
poseben zakon poinaku ne e opredeleno.
(3) Sovesniot izdava~ na hartija od vrednost na donositel se osloboduva od obvrskata so ispolnuvaweto na
donositelot i toga{ koga toj ne e zakonit imatel na hartijata od vrednost.
Zabrana na ispolnuvaweto
^len 243
(1) Ako izdava~ot na hartija od vrednost na donositel znael ili moral da znae deka donositelot ne e zakonit imatel
na hartijata, nitu e ovlasten od strana na zakonitiot imatel, dolèn e da go odbie ispolnuvaweto, inaku odgovara za
{tetata.
(2) Izdava~ot na hartija od vrednost ne moè polnova`no da ja ispolni svojata obvrska ako nadle`niot organ mu go
zabranil toa, ili koga znael ili moral da znae deka e povredena postapkata za amortizacija ili za poni{tuvawe na hartijata
od vrednost.
Isplata na kamatata ili na drugite prinosi po isplatata na glavninata
^len 244
Dol`nikot koj mu ja isplatil glavninata na imatelot na hartijata od vrednost dolèn e da gi isplati kuponite na
kamatite, odnosno na drugite prinosi od istata hartija, {to }e mu bidat podneseni za isplata po isplatata na glavninata,
dokolku ovie pobaruvawa ne se zastareni.
Prigovori na baraweto za ispolnuvawe na obvrskata
^len 245
(1) Protiv baraweto na imatelot na hartija od vrednost, izdava~ot moè da gi istakne samo prigovorite {to se
odnesuvaat na izdavaweto na samata hartija kako {to e falsifikatot, potoa prigovorite {to proizleguvaat od sodrìnata na
hartijata, kako {to se rokovite ili uslovite, najposle prigovorite {to gi ima sprema samiot imatel na hartijata, kako {to se
konpenzacijata, nedostigot na so zakonot propi{ana postapka za pribavuvawe na hartija od vrednost i otsustvoto na
ovlastuvawe.
(2) Izdava~ot moè protiv baraweto na imatelot komu toj mu ja otstapil hartijata od vrednost da gi istakne
nedostatocite na pravnata rabota vrz osnova na koja e izvr{eno prenesuvaweto, no tie nedostatoci ne moè da gi istakne
protiv baraweto na nekoj podocneèn imatel.
(3) Me|utoa ako imatelot na hartija od vrednost, primaj}i ja hartijata od svojot prethodnik, znael ili moral da znae
deka toj mu ja predava hartijata od vrednost za da go izbegne prigovorot {to go ima izdava~ot sprema nego, izdava~ot
moè da go istakne toj prigovor i sprema imatelot na hartijata.
(4) So poseben zakon moàt da se opredelat i drugi vidovi prigovori kaj oddelni vidovi hartii od vrednost.
VI. LEGITIMACIONI HARTII I ZNACI

Legitimacioni hartii
^len 246
Vrz èlezni~kite bileti, teatarskite i drugi vleznici, bonovite i drugi sli~ni ispravi {to sodràt opredelena obvrska
za nivniot izdava~, a vo koj ne e ozna~en doveritelot, nitu od niv ili od okolnostite vo koi se izdadeni proizleguva deka
moàt da mu se otstapat na drug, soobrazno se primenuvaat soodvetnite odredbi za hartiite od vrednost .
Legitimacioni znaci
^len 247
(1) Garderobnite ili sli~ni znaci koi se sostojat od par~e hartija, metal ili drug materijal na koi obi~no e vtisnat
nekoj broj ili e naveden brojot na predadenite predmeti, a koi obi~no ne sodràt ne{to opredeleno za obvrskata na
nivniot izdava~, sluàt da pokaàt koj doveritel e vo obvrzan odnos pri ~ie nastanuvawe se izdadeni.
(2) Izdava~ot na legitimacionen znak se osloboduva od obvrskata koga vo dobra vera }e mu ja izvr{i na
donositelot, no za donositelot ne vaì pretpostavkata deka e toj vistinski doveritel, ili deka e ovlasten da bara
ispolnuvawe i vo slu~aj na spor e dolèn da go dokaè toa svoe svojstvo.
(3) Doveritelot moè da bara ispolnuvawe na obvrskata iako go zagubil legitimacioniot znak.
(4) Vo pogled na drugoto vo sekoj oddelen slu~aj treba da se po~ituva zaedni~kata volja na izdava~ot i na
prima~ot na znakot, kako i na ona {to e voobi~aeno.
VII. DRUGI ODREDBI

Zamena na o{tetena hartija od vrednost
^len 248
Imatelot na o{tetena hartija od vrednost koja ne e podobna za promet, no ~ija vistinitost i sodrìna moàt to~no da
se utvrdat, ima pravo da bara izdavawe na nova hartija od vrednost vo ist iznos, so toa {to }e ja vrati o{tetenata hartija
i }e gi nadomesti tro{ocite.
Amortizacija na hartija od vrednost
^len 249
Zagubenata hartija od vrednost moè da se amortizira samo ako glasi na ime ili po naredba, dokolku so poseben
zakon poinaku ne e opredeleno.
Zastarenost na pobaruvaweto od hartijata od vrednost
^len 250
Za zastarenosta na pobaruvaweto od hartijata od vrednost vaàt pravilata za zastarenosta, ako so poseben zakon
poinaku ne e opredeleno.
G l a v a III
DEJSTVA NA OBVRSKITE
ODDEL 1
DOVERITELOVI PRAVA I DOL@NIKOVI OBVRSKI
Otsek 1
PRAVO NA NADOMEST NA [TETA
I. OP[TI PRAVILA
Ispolnuvawe na obvrskata i posledici od neispolnuvaweto
^len 251
(1) Doveritelot vo obvrzan odnos e ovlasten da bara od dol`nikot ispolnuvawe na obvrskata, a dol`nikot e dolèn
da ja ispolni sovesno vo seto kako {to glasi taa.
(2) Koga dol`nikot ne }e ja ispolni obvrskata ili }e zadocni so nejzinoto ispolnuvawe, doveritelot ima pravo da
bara i nadomest na {tetata {to ja pretrpel poradi toa.
(3) Za {tetata poradi zadocnuvawe so ispolnuvaweto odgovara i dol`nikot komu doveritelot mu dal primeren
dopolnitelen rok za ispolnuvawe.
(4) Dol`nikot odgovara i za delumnata ili celosnata nevozmo`nost za ispolnuvawe iako ne ja kriel taa
nevozmo`nost ako nastapila po negovoto doa|awe vo zadocnuvawe za koe odgovara.
(5) Dol`nikot se osloboduva od odgovornosta za {tetata ako dokaè deka ona {to e predmet na obvrskata slu~ajno
bi propadnalo i koga toj svojata obvrska bi ja ispolnil na vreme.
Osloboduvawe na dol`nikot od odgovornosta
^len 252
Dol`nikot se osloboduva od odgovornosta za {tetata ako dokaè deka ne moèl da ja ispolni svojata obvrska,
odnosno deka zadocnil so ispolnuvaweto na obvrskata poradi okolnosti nastanati po sklu~uvaweto na dogovorot koi ne
moèl da gi spre~i, otstrani ili izbegne.
Dogovorno pro{iruvawe na odgovornosta
^len 253
(1) So dogovor moè da se pro{iri odgovornosta na dol`nikot i vrz slu~aj za koj toj inaku ne odgovara.
(2) Ispolnuvaweto na vakvata dogovorena odredba ne moè da se bara ako toa bi bilo vo sprotivnost so na~eloto
na sovesnost i ~esnost.
Ograni~uvawe i isklu~uvawe na odgovornosta
^len 254
(1) Odgovornosta na dol`nikot za namerata ili krajnoto nevnimanie ne moè odnapred so dogovor da se isklu~i.
(2) Sudot moè, po barawe od zainteresiranata dogovorena strana, da ja poni{ti i dogovornata odredba za
isklu~uvawe na odgovornosta za obi~no nevnimanie, ako takvata spogodba proizlegla od monopolskata polo`ba na
dol`nikot ili voop{to od neramnopravniot odnos na dogovornite strani.
(3) Polnova`na e odredbata na dogovorot so koja se opredeluva najvisokiot iznos na nadomestot, ako taka
opredeleniot iznos ne e vo o~igleden nesrazmer so {tetata i ako za opredeleniot slu~aj ne e ne{to drugo opredeleno so
zakon.
(4) Vo slu~aj na ograni~uvawe na visinata na nadomestot doveritelot ima pravo na celosen nadomest ako
nevozmo`nosta za ispolnuvawe na obvrskata e pri~ineta namerno ili so krajno nevnimanie na dol`nikot.
Obem na nadomestot
^len 255
(1) Doveritelot ima pravo na nadomest na obi~nata {teta i ispu{tenata korist, koi dol`nikot moral da gi predvidi
vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot kako mo`ni posledici od povreda na dogovorot, so ogled na faktite {to
toga{ mu bile poznati ili morale da mu bidat poznati.
(2) Vo slu~aj na izmama ili namerno neispolnuvawe, kako i neispolnuvawe poradi krajno nevnimanie, doveritelot
ima pravo da bara od dol`nikot nadomest na celokupnata {teta {to nastanala poradi povreda na dogovorot, bez ogled na
toa {to dol`nikot ne znael za posebnite okolnosti poradi koi nastanale tie.
(3) Ako pri povreda na obvrskata, pokraj {tetata, za doveritelot nastanala i nekoja dobivka, pri opredeluvaweto na
visinata na nadomestot za nea }e se vodi smetka vo razumna mera.
(4) Stranata {to se povikuva na povreda na dogovorot e dol`na da gi prezeme site razumni meri za da se namali
{tetata predizvikana od taa povreda, inaku drugata strana moè da bara namaluvawe na nadomestot.
(5) Odredbite na ovoj ~len soobrazno se primenuvaat i vrz neispolnuvaweto na obvrskite koi ne nastanale od
dogovorot, dokolku za oddelni od niv ne e ne{to drugo predvideno so ovoj zakon.
Vina na doveritelot
^len 256
Koga za nastanatata {teta, ili za nejzinata golemina, ili za ote`nuvaweto na dol`nikovata polo`ba ima vina kaj
doveritelot ili kaj liceto za koe odgovara toj, nadomestot se namaluva srazmerno.
Odgovornost poradi propu{tawe na izvestuvaweto
^len 257
Dogovornata strana koja e dol`na da ja izvesti drugata strana za faktite {to se od vlijanie vrz nivniot me|useben
odnos, odgovara za {tetata {to }e ja pretrpi drugata strana poradi toa {to ne bila izvestena na vreme.
Primena na odredbite za pri~inuvawe {teta
^len 258
Dokolku so odredbite na ovoj otsek poinaku ne e propi{ano, vrz nadomestot na ovaa {teta soobrazno se
primenuvaat odredbite na ovoj zakon za nadomestot na vondogovornata {teta.
II. DOGOVORNA KAZNA

Op{ti pravila
^len 259
(1) Doveritelot i dol`nikot moàt da se dogovorat deka dol`nikot }e mu plati na doveritelot opredelen pari~en
iznos ili }e mu pribavi nekoja druga materijalna korist ako ne ja ispolni svojata obvrska ili ako zadocni so nejzinoto
ispolnuvawe (dogovorna kazna).
(2) Ako ne proizleguva ne{to drugo od dogovorot, se smeta deka kaznata e dogovorena za slu~aj ako dol`nikot
zadocni so ispolnuvaweto.
(3) Dogovorna kazna ne moè da bide dogovorena za pari~ni obvrski.
Na~in na opredeluvawe
^len 260
(1) Dogovornite strani moàt da ja opredelat visinata na kaznata spored svojot naod, vo eden vkupen iznos vo
procent, ili za sekoj den zadocnuvawe, ili na nekoj drug na~in.
(2) Taa mora da bide dogovorena vo forma koja e propi{ana za dogovorot od koj nastanala obvrskata na ~ie
ispolnuvawe se odnesuva.
Akcesornost
^len 261
(1) Spogodbata za dogovornata kazna ja deli pravnata sudbina na obvrskata na ~ie obezbeduvawe se odnesuva
taa.
(2) Spogodbata go gubi pravnoto dejstvo ako do neispolnuvawe ili do zadocnuvawe do{lo od pri~ini za koi
dol`nikot ne odgovara.
Doveritelovi prava
^len 262
(1) Koga kaznata e dogovorena za slu~aj na neispolnuvawe na obvrskata doveritelot moè da bara ili ispolnuvawe
na obvrskata ili dogovorna kazna.
(2) Toj go gubi pravoto da bara ispolnuvawe na obvrskata ako pobaral isplata na dogovornata kazna.
(3) Koga kaznata e dogovorena za slu~aj na neispolnuvawe, dol`nikot nema pravo da ja isplati dogovornata kazna
i da se otkaè od dogovorot, osven ako toa bila namera na dogovara~ite koga ja dogovarale kaznata.
(4) Koga kaznata e dogovorena za slu~aj dol`nikot da zadocni so ispolnuvaweto, doveritelot ima pravo da bara i
ispolnuvawe na obvrskata i dogovorna kazna.
(5) Doveritelot ne moè da bara dogovorna kazna poradi zadocnuvawe ako go primil ispolnuvaweto na obvrskata,
a bez odlagawe ne mu soop{til na dol`nikot deka go zadrùva svoeto pravo na dogovorna kazna.
Namaluvawe na iznosot na dogovornata kazna
^len 263
Sudot, po barawe od dol`nikot, }e go namali iznosot na dogovornata kazna ako najde deka e taa nesrazmerno
visoka so ogled na vrednosta i zna~eweto na predmetot na obvrskata.
Dogovorna kazna i nadomest na {teta
^len 264
(1) Doveritelot ima pravo da bara dogovorna kazna i koga nejziniot iznos ja nadminuva visinata na {tetata {to ja
pretrpel, kako i koga ne pretrpel nikakva {teta.
(2) Ako {tetata {to ja pretrpel doveritelot e pogolema od iznosot na dogovornata kazna, toj ima pravo da ja bara
razlikata do celosniot nadomest na {tetata.
Nadomest opredelen so zakon i dogovorna kazna
^len 265
Ako za neispolnuvawe na obvrskata ili za slu~aj na zadocnuvawe so ispolnuvaweto so zakonot opredelena visina
na nadomestot pod naziv penal, dogovorna kazna, nadomest ili pod nekoj drug naziv, a dogovornite strani pokraj toa
dogovorile kazna, doveritelot nema pravo naedno da ja bara dogovornata kazna i nadomestot opredelen so zakon, osven
ako e toa dozvoleno so samiot zakon.
III. ZATEZNA KAMATA

Koga se dolì
^len 266
Dol`nikot koj }e zadocni so ispolnuvaweto na pari~na obvrska, dolguva pokraj glavninata i zatezna kamata po
stapkata utvrdena so zakon.
Pravo na celosen nadomest
^len 267
(1) Doveritelot ima pravo na zatezna kamata bez ogled na toa dali pretrpel nekakva {teta poradi dol`nikovoto
zadocnuvawe.
(2) Ako {tetata {to ja pretrpel doveritelot poradi dol`nikovoto zadocnuvawe e pogolema od iznosot {to bi go
dobil na ime zatezna kamata, toj ima pravo da ja bara razlikata do celosniot nadomest na {tetata.
Kamata na kamata
^len 268
(1) Na stasanata, a neisplatena dogovorna ili zatezna kamata, kako i na drugi stasani povremeni pari~ni davawa
ne te~e zatezna kamata, osven koga e toa opredeleno so zakon.
(2) Na iznosot na neisplatenata kamata moè da se bara zatezna kamata samo od denot koga do sudot e podneseno
barawe za nejzina isplata.
(3) Na povremeno stasanite pari~ni davawa te~e zatezna kamata od momentot koga do sudot e podneseno barawe
za nivna isplata.
Otsek 2
POBIVAWE NA DOL@NIKOVITE PRAVNI DEJSTVIJA
Op{to pravilo
^len 269
(1) Sekoj doveritel ~ie pobaruvawe e stasano za isplata, i bez ogled koga nastanalo, moè da go pobiva pravnoto
dejstvie na svojot dol`nik {to e prezemeno na {teta na doveritelite.
(2) Se smeta deka pravnoto dejstvie e prezemeno na {teta na doveritelite ako poradi negovoto izvr{uvawe
dol`nikot nema dostatno sredstva za ispolnuvawe na doveritelovoto pobaruvawe.
(3) Pod pravno dejstvie se podrazbira i propu{taweto poradi koe dol`nikot zagubil nekakvo materijalno pravo ili
so koe za nego nastanala nekakva materijalna obvrska.
Uslovi za pobivawe
^len 270
(1) Tovarnoto raspolagawe moè da se pobiva ako vo vremeto na raspolagaweto dol`nikot znael ili moèl da znae
deka so prezemenoto raspolagawe im nanesuva {teta na svoite doveriteli i ako na tretoto lice so koe ili vo ~ija korist e
prezemeno pravnoto dejstvie toa mu bilo poznato ili moèlo da mu bide poznato.
(2) Ako tretoto lice e dol`nikov soprug ili srodnik po krv vo prava linija, ili vo strani~na linija do ~etvrtiot stepen,
ili po èna do istiot stepen, se pretpostavuva deka mu bilo poznato deka dol`nikot so prezemenoto raspolagawe im
nanesuva {teta na doveritelite.
(3) Kaj besplatnite raspolagawa i so niv izedna~enite pravni dejstvija se smeta deka dol`nikot znael deka so
prezemenoto raspolagawe im nanesuva {teta na doveritelite i za pobivawe na tie dejstvija ne se bara na tretoto lice toa
da mu bilo poznato ili da moèlo da mu bide poznato.
(4) Otkaùvaweto od nasledstvo se smeta kako besplatno raspolagawe.
Isklu~uvawe na pobivaweto
^len 271
Ne moàt da se pobivaat poradi o{tetuvawe na doveritelite voobi~aenite prigodni podaroci, nagradnite podaroci,
kako ni podaroci napraveni od blagorodnost, srazmerni so materijalnite mo`nosti na dol`nikot.
Kako se vr{i pobivawe
^len 272
(1) Pobivawe moè da se vr{i so tu`ba ili so prigovor.
(2) Tu`ba za pobivawe se podnesuva protiv tretoto lice so koe ili vo ~ija korist e prezemeno pravnoto dejstvie {to
se pobiva, odnosno protiv negovite univerzalni pravni sledbenici.
(3) Ako tretiot so nekoja tovarna rabota ja otu|il korista pribavena so raspolagaweto koe se pobiva, tu`ba moè da
se podigne protiv pribavuva~ot samo ako toj znael deka pribavuvaweto na negovite prethodnici moèlo da se pobiva, a
ako taa korist ja otu|il so rabota bez nadomest, tu`ba moè da se podigne protiv pribavuva~ot i ako toj ne go znael toa.
(4) Tuèniot moè da go izbegne pobivaweto ako ja ispolni dol`nikovata obvrska.
Dejstvo na pobivaweto
^len 273
Ako sudot go usvoi tu`benoto barawe, pravnoto dejstvie go gubi dejstvoto samo sprema tuìtelot i samo tolku
kolku {to e potrebno za ispolnuvawe na negovite pobaruvawa.
Rok za podigawe tu`ba
^len 274
(1) Tu`ba za pobivawe moè da se podnese vo rok od tri godini.
(2) Rokot od stav (1) na ovoj ~len se smeta od denot koga e prezemeno pravnoto dejstvie koe se pobiva, odnosno
od denot koga trebalo da se prezeme propu{tenoto dejstvie.
Otsek 3
PRAVO NA ZADR@UVAWE
Vr{ewe na pravoto na zadrùvawe
^len 275
(1) Doveritelot na stasanoto pobaruvawe vo ~ii race se nao|a nekoj dol`nikov predmet ima pravo da go zadrì
dodeka ne }e mu bide isplateno pobaruvaweto.
(2) Vo slu~aj dol`nikot da stanal nesposoben za pla}awe, doveritelot moè da go vr{i pravoto na zadrùvawe iako
negovoto pobaruvawe ne e stasano.
Isklu~oci
^len 276
(1) Doveritelot nema pravo na zadrùvawe koga dol`nikot bara da mu se vrati predmetot koj izlegol od negov
posed protiv negova volja, ili koga dol`nikot bara da mu se vrati predmetot {to mu e predaden na doveritelot na ~uvawe
ili na posluga.
(2) Toj ne moè da zadrì ni polnomo{no dobieno od dol`nikot, kako ni drugi dol`nikovi ispravi, legitimacii,
prepiska i drugi sli~ni predmeti, kako ni drugi predmeti koi ne moàt da se izloàt na proda`ba.
Obvrska za vra}awe na predmetot pred ispolnuvaweto na obvrskata
^len 277
Doveritelot e dolèn da mu go vrati predmetot na dol`nikot ako ovoj mu dade soodvetno obezbeduvawe za
negovoto pobaruvawe.
Dejstvo na pravoto na zadrùvawe
^len 278
Doveritelot {to go drì dol`nikoviot predmet vrz osnova na pravoto na zadrùvawe ima pravo da se naplati od
negovata vrednost na istiot na~in kako zalo`niot doveritel, no e dolèn pred da pristapi kon ostvaruvawe na
naplatuvaweto, za svojata namera navreme da go izvesti dol`nikot.
Oddel 2
DOVERITELOVI PRAVA VO NEKOI POSEBNI SLUÂI
Koga obvrskata se sostoi od davawe predmeti opredeleni spored rodot
^len 279
Koga obvrskata se sostoi od davawe predmeti opredeleni spored rodot, a dol`nikot padne vo zadocnuvawe,
doveritelot, otkako prethodno za toa go izvestil dol`nikot, moè po svoj izbor da nabavi predmet od ist rod i da bara od
dol`nikot nadomest na cenata i nadomest na {tetata, ili da ja bara vrednosta na predmetite {to se dolàt i nadomest na
{tetata.
Koga obvrskata se sostoi od storuvawe
^len 280
Koga obvrskata se sostoi od storuvawe, a dol`nikot taa obvrska ne ja ispolnil na vreme, doveritelot moè, otkako
za toa prethodno go izvestil dol`nikot, sam na tro{ok na dol`nikot da go stori ona {to bil dolèn da go stori dol`nikot, a
od dol`nikot da bara nadomest na {tetata poradi zadocnuvaweto, kako i nadomest na druga {teta {to bi ja imal poradi
vakviot na~in na ispolnuvawe.
Koga obvrskata se sostoi od nestoruvawe
^len 281
(1) Koga obvrskata se sostoi od nestoruvawe, doveritelot ima pravo na nadomest na {tetata so samoto toa {to
dol`nikot postapil sprotivno od svojata obvrska.
(2) Ako e ne{to izgradeno sprotivno od obvrskata, doveritelot moè da bara toa da se otstrani na tro{ok na
dol`nikot i dol`nikot da mu ja nadomesti {tetata {to ja pretrpel vo vrska so gradeweto i otstranuvaweto.
(3) Sudot moè, koga }e najde deka e toa o~igledno pokorisno, zemaj}i go predvid op{tiot interes i opravdaniot
interes na doveritelot da odlu~i da ne se urnuva ona {to e izgradeno, tuku na doveritelot da mu se nadomesti {tetata vo
pari.
Pravo da se bara nadomest namesto dosudenoto
^len 282
(1) Ako dol`nikot ne ja ispolni svojata obvrska vo rokot {to mu e opredelen so pravosilna odluka, doveritelot
moè da go povika da ja ispolni vo dopolnitelen primeren rok i da izjavi deka po istekot na toj rok nema da go primi
ispolnuvaweto tuku }e bara nadomest na {tetata poradi neispolnuvawe.
(2) Po istekot na dopolnitelniot rok, doveritelot moè da bara samo nadomest na {tetata poradi neispolnuvawe.
Sudski penali
^len 283
(1) Koga dol`nikot vo rokot ne izvr{i nekoja svoja nepari~na obvrska utvrdena so pravosilna odluka sudot moè,
po barawe od doveritelot, da mu opredeli na dol`nikot dopolnitelen primeren rok i da izre~e, a zaradi vlijaewe vrz
dol`nikot i nezavisno od sekoja {teta deka dol`nikot ako ne ja izvr{i svojata obvrska vo toj rok, }e bide dolèn da mu
isplati na doveritelot izvesna suma pari za sekoj den za zadocnuvawe ili za nekoja druga edinica vreme, po~nuvaj}i od
istekot na toj rok.
(2) Koga dol`nikot dopolnitelno }e ja ispolni obvrskata, sudot moè da ja namali taka opredelenata suma, vodej}i
smetka za celta poradi koja go naredil nejzinoto pla}awe.
Glava IV
PRESTANUVAWE NA OBVRSKITE
Oddel 1
OP[TO PRAVILO
^len 284
(1) Obvrskata prestanuva koga }e se ispolni, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon.
(2) So prestanuvaweto na glavnata obvrska se gasnat garancijata, zalogot i drugite sporedni prava.
Oddel 2
ISPOLNUVAWE
Otsek 1
OP[TI PRAVILA ZA ISPOLNUVAWE
I. KOJ MO@E DA ISPOLNI I TRO[OCI NA ISPOLNUVAWETO
Ispolnuvawe od strana na dol`nikot ili treto lice
^len 285
(1) Obvrskata moè da ja ispolni ne samo dol`nikot, tuku i treto lice.
(2) Doveritelot e dolèn da primi ispolnuvawe od sekoe lice koe ima nekoj praven interes obvrskata da bide
ispolneta duri i koga dol`nikot mu se protivi na toa ispolnuvawe.
(3) Doveritelot e dolèn da primi ispolnuvawe od treto lice ako dol`nikot e soglasen so toa, osven koga spored
dogovorot ili prirodata na samata obvrska ne treba da ja ispolni dol`nikot li~no.
(4) Doveritelot moè da primi ispolnuvawe od treto lice bez znaewe na dol`nikot, pa i vo slu~aj koga dol`nikot go
izvestil deka ne se soglasuva da ja ispolni negovata obvrska od tretoto lice.
(5) Ako dol`nikot mu ponudil sam da ja ispolni vedna{ svojata obvrska, doveritelot ne moè da go primi
ispolnuvaweto od treto lice.
Ispolnuvawe na delovno nesposoben dol`nik
^len 286
(1) I delovno nesposoben dol`nik moè pravnoispravno da ja ispolni obvrskata ako postoeweto na obvrskata e
nesomneno i ako stasal rokot za nejzinoto ispolnuvawe.
(2) Moè da se osporuva ispolnuvaweto od stav (1) na ovoj ~len, ako takvo lice isplatilo zastaren dolg ili dolg {to
proizleguva od igra ili od obloùvawe.
Tro{oci na ispolnuvaweto
^len 287
Tro{oci na ispolnuvaweto gi podnesuva dol`nikot dokolku ne gi pri~inil doveritelot.
II. ISPOLNUVAWE SO SUBROGACIJA

Ispolnuvawe so preminuvawe na pravoto vrz ispolnuva~ot (Subrogacija)
^len 288
(1) Vo slu~aj na ispolnuvawe na tu|a obvrska, sekoj ispolnuva~ moè da dogovori so doveritelot, pred
ispolnuvaweto ili pri ispolnuvaweto, ispolnetoto pobaruvawe da premine vrz nego so site ili samo so nekoi sporedni
prava.
(2) Doveritelovite prava moàt da preminat vrz ispolnuva~ot i vrz osnova na dogovor me|u dol`nikot i
ispolnuva~ot, sklu~en pred ispolnuvaweto.
(3) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len subrogacijata na ispolnuva~ot vo pravata na doveritelot
nastanuva vo momentot na ispolnuvaweto.
Zakonska subrogacija
^len 289
Koga obvrskata }e ja ispolni lice koe ima nekoj , praven interes vo toa, vrz nego preminuva spored samiot zakon
vo momentot na ispolnuvaweto na doveritelovoto pobaruvawe so site sporedni prava.
Subrogacija vo slu~aj na delumno ispolnuvawe
^len 290
(1) Vo slu~aj na delumno ispolnuvawe na doveritelovoto pobaruvawe, vrz ispolnuva~ot preminuvaat sporednite
prava so koi e obezbedeno ispolnuvaweto na toa pobaruvawe samo dokolku ne se potrebni za ispolnuvawe na ostatokot
od doveritelovoto pobaruvawe.
(2) Doveritelot i ispolnuva~ot moàt da dogovorat deka garanciite }e gi koristat srazmerno so svoite pobaruvawa,
a moàt da dogovorat i deka ispolnuva~ot }e ima pravo na prvenstvena naplata.
Dokazi i sredstva za obezbeduvawe
^len 291
(1) Doveritelot e dolèn da mu gi predade na ispolnuva~ot sredstvata so koi se dokaùva ili se obezbeduva
pobaruvaweto.
(2) Po isklu~ok, doveritelot moè da mu go predade na ispolnuva~ot predmetot {to go primil vo zalog od
dol`nikot ili od nekoj drug, samo ako zalogodavecot se soglasi so toa, inaku toj ostanuva kaj doveritelot, da go drì i
~uva za smetka na ispolnuva~ot.
Kolku moè da se bara od dol`nikot
^len 292
Ispolnuva~ot vrz kogo preminalo pobaruvaweto ne moè da bara od dol`nikot pove}e otkolku {to mu isplatil na
doveritelot.
Isklu~uvawe na odgovornosta na doveritelot za postoeweto i naplativosta na pobaruvaweto
^len 293
(1) Doveritelot {to primil ispolnuvawe od treto lice ne odgovara za postoeweto i naplativosta na pobaruvaweto vo
vreme na ispolnuvaweto.
(2) So ova ne se isklu~uva primenata na praviloto za steknuvawe bez osnova.
II. KOMU MU SE VR[I ISPOLNUVAWE

Ovlasteno lice
^len 294
(1) Ispolnuvaweto mora da mu bide izvr{eno na doveritelot ili na lice opredeleno so zakon, so sudska odluka, so
dogovor me|u doveritelot i dol`nikot ili od strana na samiot doveritel.
(2) Ispolnuvaweto e polnova`no i koga mu e izvr{eno na treto lice, ako doveritelot dopolnitelno go odobril ili ako
go koristel.
Ispolnuvawe na delovno nesposoben doveritel
^len 295
(1) Ispolnuvaweto izvr{eno na delovno nesposoben doveritel go osloboduva dol`nikot samo dokolku bilo korisno
za doveritelot ili predmetot na ispolnuvaweto u{te se nao|a kaj nego.
(2) Delovno nesposobniot doveritel moè, otkako }e stane delovno sposoben, da go odobri ispolnuvaweto {to go
primil vo vreme na svojata delovna nesposobnost.
IV. PREDMET NA ISPOLNUVAWETO

Sodrìna na obvrskata
^len 296
(1) Ispolnuvaweto se sostoi od izvr{uvawe na ona {to ja so~inuva sodrìnata na obvrskata, pa nitu dol`nikot moè
da ja ispolni so ne{to drugo, nitu doveritelot moè da bara ne{to drugo.
(2) Nema polnova`no ispolnuvawe ako ona {to go predal dol`nikot kako predmet {to go dolì i doveritelot kako
takov go primil navistina ne e toa i doveritelot ima pravo da go vrati ona {to mu e predadeno i da go bara predmetot {to
mu se dolì.
Zamena za ispolnuvaweto
^len 297
(1) Obvrskata prestanuva ako doveritelot vo spogodba so dol`nikot primi ne{to drugo namesto ona {to mu se
dolì.
(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len, dol`nikot odgovara isto kako prodava~ot za materijalnite i pravnite
nedostatoci na predmetot daden namesto ona {to go dolèl.
(3) Doveritelot, namesto barawe vrz osnova na odgovornosta na dol`nikot za materijalnite ili za pravnite
nedostatoci na predmetot, moè da bara od dol`nikot, no ne pove}e od garantot, ispolnuvawe na prvobitnoto
pobaruvawe i nadomest na {tetata.
Predavawe zaradi proda`ba
^len 298
Ako dol`nikot mu predal na doveritelot nekoj predmet ili nekoe drugo pravo da gi prodade i od postignatiot iznos
da go naplati svoeto pobaruvawe, a ostatokot da mu go predade, obvrskata prestanuva duri otkako doveritelot }e se
naplati od postignatiot iznos.
Delumno ispolnuvawe
^len 299
(1) Doveritelot ne e dolèn da primi delumno ispolnuvawe, osven ako prirodata na obvrskata poinaku ne nalaga.
(2) Doveritelot e dolèn da go primi delumnoto ispolnuvawe na pari~na obvrska, osven ako ima poseben interes
da go odbie.
Obvrska za davawe na predmeti opredeleni spored rodot
^len 300
(1) Ako predmetite se opredeleni samo spored rodot, dol`nikot e dolèn da dade predmeti so sreden kvalitet.
(2) Ako mu bila poznata namenata na predmetite, dolèn e da dade predmeti so soodveten kvalitet.
V. ZASMETUVAWE NA ISPOLNUVAWETO
Red na zasmetuvaweto
^len 301
(1) Koga me|u isti lica postojat pove}e istorodni obvrski, pa ona {to }e go ispolni dol`nikot ne e dovolno za da
moàt da se namirat site, toga{, ako za toa ne postoi spogodba me|u doveritelot i dol`nikot, zasmetuvaweto se vr{i po
onoj red {to }e go opredeli dol`nikot najdocna pri ispolnuvaweto.
(2) Koga ne postoi dol`nikovata izjava za zasmetuvaweto, obvrskite se namiruvaat po onoj red kako koja stasala
za ispolnuvawe.
(3) Ako pove}e obvrski stasale istovremeno, prvo se namiruvaat onie {to se najmalku obezbedeni, a koga se site
ednakvo obezbedeni, prvo se namiruvaat onie {to na dol`nikot mu se najgolem tovar.
(4) Ako vo seto {to e napred kaàno obvrskite se ednakvi, se namiruvaat po redot kako {to nastanale, a ako
nastanale istovremeno, ona {to e dadeno na ime ispolnuvawe se rasporeduva na site obvrski srazmerno so nivnite iznosi.
Zasmetuvawe na kamatite i tro{ocite
^len 302
Ako dol`nikot pokraj glavninata, dolì i kamati i tro{oci, zasmetuvaweto se vr{i taka {to prvo se otplatuvaat
tro{ocite, potoa kamatite i najposle glavninata.
VI. VREME NA ISPOLNUVAWETO

Koga rokot ne e opredelen
^len 303
Ako rokot ne e opredelen, a celta na rabotata, prirodata na obvrskata i drugite okolnosti ne baraat izvesen rok za
ispolnuvawe, doveritelot moè da bara vedna{ ispolnuvawe na obvrskata, a dol`nikot od svoja strana moè da bara od
doveritelot vedna{ da go primi ispolnuvaweto.
Ispolnuvawe pred rokot
^len 304
(1) Koga rokot e dogovoren isklu~ivo vo interes na dol`nikot, toj ima pravo da ja ispolni obvrskata i pred
dogovoreniot rok, no e dolèn da go izvesti doveritelot za svojata namera i da vnimava toa da ne bide vo nevreme.
(2) Vo drugite slu~ai koga dol`nikot }e ponudi ispolnuvawe pred rokot, doveritelot moè da go odbie
ispolnuvaweto, a moè i da go zadrì pravoto na nadomest na {tetata, ako za toa bez odlagawe go izvesti dol`nikot.
Pravo na doveritelot da bara ispolnuvawe pred rokot
^len 305
Doveritelot ima pravo da bara ispolnuvawe pred rokot, ako dol`nikot ne mu go dal vetenoto obezbeduvawe ili ako
po negovo barawe ne go dopolnil obezbeduvaweto namaleno bez negova vina, kako i koga rokot e dogovoren isklu~ivo
vo negov interes.
Koga opredeluvaweto na rokot i e ostaveno na edna strana
^len 306
Koga opredeluvaweto na vremeto za ispolnuvawe e ostaveno na voljata na doveritelot ili na dol`nikot, drugata
strana moè, ako ovlastenikot ne go opredeli rokot ni po opomenata, da bara od sudot da opredeli primeren rok za
ispolnuvawe.
Pari~ni obvrski
^len 307
(1) Ako pla}aweto se vr{i so posredstvo na banka ili {tedilnica kaj koja se vodi smetkata na doveritelot, }e se
smeta dokolku dogovornite strani poinaku ne opredelile deka dolgot e namiren koga do bankata, odnosno {tedilnicata
kaj koja se vodi smetkata }e pristigne pari~na obvrska vo polza na doveritelot ili nalog (virman) na dol`nikovata banka,
odnosno {tedilnica da i go odobri na smetkata na doveritelot iznosot ozna~en vo nalogot.
(2) Ako so dogovorot e predvideno pla}awe preku po{ta se pretpostavuva deka strankite se soglasile deka so
uplata na iznosot {to go dolì na po{ta dol`nikot ja namiril svojata obvrska sprema doveritelot ako vakov na~in na
pla}awe ne e dogovoren, dolgot e namiren koga doveritelot }e ja primi pari~nata obvrska.
(3) Ako so poseben propis ili so dogovor e predvideno pla}we so ~ekovna uplatnica na opredelena smetka, se
pretpostavuva deka strankite se soglasile deka isplatata e izvr{ena toga{ koga dol`nikot }e go uplati iznosot {to go dolì
so ~ekovna uplatnica vo korist na ozna~enata smetka.
VII. MESTO NA ISPOLNUVAWETO

Op{ti pravila
^len 308
(1) Dol`nikot e dolèn da ja ispolni obvrskata, a doveritelot da go primi ispolnuvaweto vo mestoto opredeleno so
pravnata rabota ili so zakon.
(2) Koga mestoto na ispolnuvaweto ne e opredeleno, a ne moè da se opredeli ni spored celta na rabotata,
prirodata na obvrskata ili drugite okolnosti, ispolnuvaweto na obvrskata se vr{i vo mestoto vo koe dol`nikot vo vreme
na nastanuvaweto na obvrskata imal svoe sedi{te, odnosno ìveali{te, a vo nedostig na ìveali{te, svoe prestojuvali{te.
(3) Ako dol`nik e pravno lice koe ima pove}e edinici vo razni mesta, kako mesto na ispolnuvawe se smeta
sedi{teto na edinicata {to treba da gi izvr{i dejstvijata neophodni za ispolnuvawe na obvrskata, ako na doveritelot taa
okolnost pri sklu~uvaweto na dogovorot mu bila poznata ili morala da mu bide poznata
Mesto na ispolnuvawe na pari~nite obvrski
^len 309
(1) Pari~nite obvrski se ispolnuvaat vo mestoto vo koe doveritelot ima sedi{te, odnosno ìveali{te, a vo nedostig
na ìveali{te, prestojuvali{te.
(2) Ako pla}aweto se vr{i so virman, pari~nite obvrski se ispolnuvaat vo sedi{teto na bankata, odnosno
{tedilnicata kaj koja se vodat pari~nite sredstva na doveritelot.
(3) Ako doveritelot go promenil mestoto vo koe imal svoe sedi{te, odnosno ìveali{te vo vreme koga nastanala
obvrskata, pa poradi toa se zgolemeni tro{ocite na ispolnuvaweto, toa zgolemuvawe pa|a vrz tovar na doveritelot.
VII. PRIZNANICA
Pretpostavki vo vrska so priznanicata
^len 310
(1) Toj {to }e ispolni obvrska napolno ili delumno ima pravo da bara doveritelot da mu izdade priznanica za toa.
(2) Dol`nik koj isplatil pari~na obvrska preku banka ili po{ta, moè da bara doveritelot da mu izdade priznanica
samo ako za toa ima opravdana pri~ina.
(3) Ako e izdadena priznanica deka napolno e isplatena glavninata, se pretpostavuva deka se isplateni i kamatite i
sudskite i drugi tro{oci, ako gi imalo.
(4) Isto taka, ako dol`nikot na povremeni davawa, kako {to se zakupninite i na drugi pobaruvawa koi povremeno
se presmetuvaat, kako {to se onie {to nastanuvaat so tro{ewe na elektri~na energija, ili voda, ili so upotreba na telefon,
ima priznanica deka go isplatil podocna stasanoto pobaruvawe, se pretpostavuva deka gi isplatil i onie {to stasale
porano.
Odbivawe na izdavawe priznanica
^len 311
Ako doveritelot odbie da izdade priznanica, dol`nikot moè da go poloì kaj sudot predmetot na svojata obvrska.
IX. VRA]AWE NA OBVRZNICA

^len 312
(1) Koga }e ja ispolni svojata obvrska, napolno, dol`nikot moè, pokraj priznanicata, da bara od doveritelot da mu
ja vrati obvrznicata.
(2) Koga doveritelot ne moè da ja vrati obvrznicata, dol`nikot ima pravo da bara doveritelot da mu izdade javno
zaverena isprava deka obvrskata prestanala.
(3) Ako na dol`nikot mu e vratena obvrznicata se pretpostavuva deka obvrskata e napolno ispolneta.
(4) Dol`nikot koj ja ispolnil obvrskata samo delumno, ima pravo da bara toa ispolnuvawe da se zabeleì na
obvrznicata.
Otsek 2
ZADOCNUVAWE
I. ZADOCNUVAWE NA DOL@NIKOT
Koga dol`nikot pa|a vo zadocnuvawe
^len 313
(1) Dol`nikot pa|a vo zadocnuvawe koga ne }e ja ispolni obvrskata vo rokot opredelen za ispolnuvawe.
(2) Ako rokot za ispolnuvawe ne e opredelen, dol`nikot pa|a vo zadocnuvawe koga doveritelot }e go povika da ja
ispolni obvrskata usno ili pismeno, so vonsudska opomena ili so zapo~nuvawe na nekoja postapka ~ija cel e da se
postigne ispolnuvawe na obvrskata.
II. ZADOCNUVAWE NA DOVERITELOT

Koga doveritelot pa|a vo zadocnuvawe
^len 314
(1) Doveritelot pa|a vo zadocnuvawe ako bez osnovana pri~ina odbie da go primi ispolnuvaweto ili ako go spre~i
vo svoeto odnesuvawe.
(2) Doveritelot pa|a vo zadocnuvawe i koga e gotov da go primi ispolnuvaweto na dol`nikovata istovremena
obvrska, no ne nudi ispolnuvawe na svojata stasana obvrska.
(3) Doveritelot ne pa|a vo zadocnuvawe ako dokaè deka vo vreme na ponudata za ispolnuvawe, ili vo vremeto
opredeleno za ispolnuvawe, dol`nikot ne bil vo mo`nost da ja ispolni svojata obvrska.
Dejstva na doveritelovoto zadocnuvawe
^len 315
(1) So pa|aweto na doveritelot vo zadocnuvawe prestanuva zadocnuvaweto na dol`nikot i vrz doveritelot
preminuva rizikot od slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot.
(2) Od denot na doveritelovoto zadocnuvawe prestanuva da te~e kamatata.
(3) Doveritelot vo zadocnuvawe e dolèn da mu ja nadomesti na dol`nikot {tetata nastanata poradi
zadocnuvaweto za koja odgovara, kako i tro{ocite okolu natamo{noto ~uvawe na predmetot.
Otsek 3
POLAGAWE I PRODA@BA NA PREDMET [TO SE DOL@I
Polagawe kaj sud
^len 316
(1) Koga doveritelot e vo zadocnuvawe, ili e nepoznat, ili koga e neizvesno koj e doveritel ili kade se nao|a, ili
koga doveritelot e delovno nesposoben, a nema zastapnik, dol`nikot moè da go poloì predmetot {to go dolì kaj sudot
za doveritelot.
(2) Istoto pravo go imaat i treti lica koi se pravno zainteresirani da bide ispolneta obvrskata.
(3) Za izvr{enoto polagawe dol`nikot e dolèn da go izvesti doveritelot ako znae za nego i za negovoto
prestojuvali{te.
Kaj koj nadleèn sud se vr{i polagawe
^len 317
(1) Polagawe se vr{i kaj stvarno nadle`niot sud vo mestoto na ispolnuvaweto, osven ako pri~inite na
ekonomi~nosta ili prirodata na rabotata baraat polagaweto da se izvr{i vo mestoto kade {to se nao|a predmetot.
(2) Sekoj drug stvarno nadleèn sud mora da go primi predmetot vo depozit, a dol`nikot e dolèn da mu dade
nadomest na doveritelot ako ovoj so polagaweto kaj drug sud pretrpel {teta.
Predavawe na ~uvawe na drugo lice
^len 318
(1) Koga predmet na obvrskata e nekoj predmet koj ne moè da se ~uva vo sudski depozit, dol`nikot moè da bara
od sudot da opredeli lice na koe }e mu go predade predmetot da go ~uva na tro{ok i za smetka na doveritelot.
(2) Vo slu~aj na obvrska od dogovor vo stopanstvoto, predavaweto na takov predmet na ~uvawe vo javen sklad
za smetka na doveritelot proizveduva dejstvo na polagawe kaj sud.
(3) Za izvr{enoto predavawe na ~uvawe dol`nikot e dolèn da go izvesti doveritelot.
Zemawe na poloèniot predmet nazad
^len 319
(1) Dol`nikot moè da go zeme nazad poloèniot predmet.
(2) Za zemaweto na predmetot dol`nikot e dolèn da go izvesti doveritelot.
(3) Pravoto na dol`nikot da go zeme poloèniot predmet prestanuva koga dol`nikot }e izjavi na sudot deka se
otkaùva od toa pravo, koga doveritelot }e izjavi deka go prima poloèniot predmet, kako i koga }e bide utvrdeno so
pravosilna sudska odluka deka polagaweto gi ispolnuva uslovite na uredno ispolnuvawe.
Dejstvo na polagaweto
^len 320
(1) So polagaweto na predmetot {to go dolì dol`nikot se osloboduva od obvrskata vo momentot koga go izvr{il
polagaweto.
(2) Ako dol`nikot bil vo zadocnuvawe, negovoto zadocnuvawe prestanuva.
(3) Od momentot koga predmetot e poloèn, rizikot od slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot
preminuva vrz doveritelot.
(4) Od denot na polagaweto prestanuva da te~e kamatata.
(5) Ako dol`nikot go zeme nazad poloèniot predmet }e se smeta kako da nemalo polagawe, a negovite sodol`nici
i garanti ostanuvaat vo obvrska.
Tro{oci na polagaweto
^len 321
Tro{ocite na polnova`no i neotpovikano polagawe gi ponesuva doveritelot, dokolku gi nadminuvaat tro{ocite na
ispolnuvaweto {to e dolèn da gi podnesuva dol`nikot.
Proda`ba namesto polagawe na predmetot
^len 322
(1) Ako predmetot e nepogoden za ~uvawe, ili ako za negovoto ~uvawe ili za negovoto odrùvawe se potrebni
tro{oci nesrazmerni so negovata vrednost, dol`nikot moè da go prodade na javna proda`ba vo mestoto opredeleno za
ispolnuvawe, ili na nekoe drugo mesto, ako e toa vo interes na doveritelot, a postignatiot iznos, po odbivaweto na
tro{ocite na proda`bata, da go poloì kaj sudot na toa mesto.
(2) Ako predmetot ima tekovna cena, ili ako e so mala vrednost vo sporedba so tro{ocite na javnata proda`ba,
dol`nikot moè da go prodade od slobodna raka.
(3) Ako predmetot e takov {to moè brzo da propadne ili da se rasipe, dol`nikot e dolèn da go prodade bez
odlagawe na najpogoden na~in.
(4) Vo sekoj slu~aj, dol`nikot e dolèn da go izvesti doveritelot za nameravanata proda`ba sekoga{ koga e toa
mo`no, a po izvr{enata proda`ba, za postignatata cena i za nejzinoto polagawe kaj sudot.
Predavawe na predmetot na doveritelot
^len 323
Sudot }e mu go predade na doveritelot poloèniot predmet pod uslovite {to gi postavil dol`nikot.
Proda`ba zaradi pokrivawe na tro{ocite za ~uvawe
^len 324
(1) Ako tro{ocite za ~uvawe ne bidat isplateni vo razumen rok sudot, na barawe od ~uvarot, }e naredi predmetot
da se prodade i }e go opredeli na~inot na proda`ba.
(2) Od iznosot dobien so proda`ba }e se odbijat tro{ocite na proda`bata i tro{ocite za ~uvawe, a ostatokot }e se
poloì kaj sudot za doveritelot.
Oddel 3
DRUGI NAÎNI NA PRESTANUVAWE NA OBVRSKITE
Otsek 1
PREBIVAWE (KOMPENZACIJA)
Op{ti uslovi
^len 325
Dol`nikot moè da go prebie pobaruvaweto {to go ima sprema svojot doveritel so ona {to ovoj go pobaruva od
nego, ako dvete pobaruvawa glasat na pari ili drugi zamenlivi predmeti od ist rod i ist kvalitet i ako dvete se stasani.
Izjava za prebivawe
^len 326
(1) Prebivawe ne nastanuva {tom }e se steknat uslovite za toa, tuku e potrebno ednata strana da i izjavi na drugata
deka vr{i prebivawe.
(2) Po izjavata za prebivawe se smeta deka prebivaweto nastanalo onoj moment koga se steknale uslovite za toa.
Otsustvo na zaemnost
^len 327
(1) Dol`nikot ne moè da izvr{i prebivawe na ona {to mu go dolì na doveritelot so ona {to doveritelot mu go
dolì na negoviot garant.
(2) Garantot moè da izvr{i prebivawe na dol`nikovata obvrska sprema doveritelot so dol`nikovoto pobaruvawe
od doveritelot.
(3) Toj {to dal svoj predmet vo zalog za tu|a obvrska, moè da bara od doveritelot da mu go vrati zaloèniot
predmet koga }e se ispolnat uslovite za prestanuvawe na taa obvrska so prebivawe, kako i koga doveritelot po svoja
vina }e propu{ti da izvr{i prebivawe.
Zastareno pobaruvawe
^len 328
(1) Dolg moè da se prebie so zastareno pobaruvawe samo ako toa u{te ne bilo zastareno vo momentot koga se
steknale uslovite za prebivawe.
(2) Ako uslovite za prebivawe nastanale otkako edno od pobaruvaweto zastarelo, prebivawe ne nastanuva ako
dol`nikot na zastarenoto pobaruvawe istaknal prigovor za zastarenosta.
Prebivawe so otstapeno pobaruvaws
^len 329
(1) Dol`nikot na otstapeno pobaruvawe moè da mu gi prebie na prima~ot onie svoi pobaruvawe koi do
izvestuvaweto za otstapuvaweto moèl da mu gi prebie na otstapuva~ot.
(2) Toj moè da mu gi prebie i onie svoi pobaruvawa od otstapuva~ot {to gi steknal pred izvestuvaweto za
otstapuvaweto, a ~ij rok za ispolnuvawe ne stasal vo momentot koga e izvesten za otstapuvaweto, no samo ako toj rok
pa|a pred rokot za ispolnuvawe na otstapenoto pobaruvawe ili vo isto vreme.
(3) Dol`nikot koj bez rezerva mu izjavil na prima~ot deka se soglasuva so otstapuvaweto ne moè pove}e da mu
prebie nikakvo svoe pobaruvawe od otstapuva~ot.
(4) Ako otstapenoto pobaruvawe e zapi{ano vo javnite knigi, dol`nikot moè da mu izvr{i prebivawe na prima~ot
samo ako negovoto pobaruvawe e zapi{ano kaj otstapenoto pobaruvawe ili ako prima~ot pri otstapuvaweto e izvesten
za postoeweto na toa pobaruvawe.
Slu~ai koga prebivaweto e isklu~eno
^len 330
Ne moè da prestane so prebivawe:
1) pobaruvawe koe ne moè da se zapleni;
2) pobaruvawe na predmeti ili vrednosti na predmeti koi na dol`nikot mu bile dadeni na ~uvawe ili na zaem, ili
koi dol`nikot gi zel bespravno ili gi zadràl bespravno;
3) pobaruvawe nastanato so namerno pri~inuvawe {teta;
4) pobaruvawe na nadomest na {teta pri~ineta so o{tetuvawe na zdravje ili so pri~inuvawe na smrt i
5) pobaruvawe {to proizleguva od zakonskata obvrska za izdrùvawe.
Zabrana na pobaruvawe na drugata strana
^len 331
Dol`nikot ne moè da vr{i prebivawe ako negovoto pobaruvawe stasalo duri otkako nekoj tret stavil zabrana nad
pobaruvaweto na doveritelot sprema nego.
Zasmetuvawe so prebivawe
^len 332
Koga me|u dve lica postojat pove}e obvrski koi moàt da prestanat so prebivawe, prebivaweto se vr{i spored
pravilata {to vaàt za zasmetuvaweto na ispolnuvaweto.
Otsek 2
OTPU[TAWE NA DOLG
Spogodba
^len 333
(1) Obvrskata prestanuva koga doveritelot }e mu izjavi na dol`nikot deka nema da bara nejzino ispolnuvawe i
koga dol`nikot }e se soglasi so toa.
(2) Za polnova`nosta na ovaa spogodba ne e potrebno taa da bide sklu~ena vo forma vo koja e sklu~ena rabotata
od koja nastanala obvrskata.
Otkaùvawe od sredstvata za obezbeduvawe
^len 334
Vra}aweto na zalogot i otkaùvaweto od drugite sredstva so koi bilo obezbedeno ispolnuvaweto na obvrskata, ne
zna~i otkaùvawe na doveritelot od pravoto da bara nejzino ispolnuvawe.
Otpu{tawe na dolg na garantot
^len 335
(1) Otpu{taweto na dolg na garantot ne go osloboduva glavniot dol`nik, a otpu{taweto na dolg na glavniot dol`nik
go osloboduva garantot.
(2) Koga ima pove}e garanti, pa doveritelot }e oslobodi eden od niv, drugite ostanuvaat vo obvrska, no nivnata
obvrska se namaluva za delot koj otpa|a na oslobodeniot garant.
Op{to otpu{tawe na dolgovi
^len 336
Op{toto otpu{tawe na dolgovite gi gasi site pobaruvawa na doveritelot sprema dol`nikot, so isklu~ok na onie za
koi doveritelot ne znael deka postojat vo momentot koga e izvr{eno otpu{taweto.
Otsek 3
NOVACIJA
Uslovi
^len 337
(1) Obvrskata prestanuva ako doveritelot i dol`nikot se soglasat postojnata obvrska da ja zamenat so nova i ako
novata obvrska ima razli~en predmet ili razli~na pravna osnova.
(2) Spogodbata na doveritelot i dol`nikot so koja se menuva ili dodava odredba za rokot, za mestoto ili za na~inot
na ispolnuvawe, potoa dopolnitelnata spogodba za kamatata, za dogovornata kazna, za obezbeduvaweto na
ispolnuvaweto ili za koja i da e druga sporedna odredba, kako i spogodbata za izdavawe na nova isprava za dolgot, ne se
smetaat za novacija.
(3) Izdavaweto na menica ili ~ek poradi nekoja porane{na obvrska ne se smeta za novacija, osven koga e toa
dogovoreno.
Volja da se izvr{i novacija
^len 338
Novacijata ne se pretpostavuva, pa ako stranite ne izrazile namera da ja ugasat postojnata obvrska koga sozdavale
nova, porane{nata obvrska ne prestanuva, tuku postoi i ponatamu pokraj novata.
Dejstva na novacijata
^len 339
(1) So dogovorot za novacija porane{nata obvrska prestanuva, a nastanuva nova.
(2) So porane{nata obvrska prestanuvaat i zalogot i garancijata, osven ako so garantot ili so zalogodavecot
poinaku ne e dogovoreno.
(3) Istoto vaì i za drugite sporedni prava {to bile vrzani za porane{nata obvrska.
Nedostatok na porane{nata obvrska
^len 340
(1) Novacijata e bez dejstvo ako porane{nata obvrska bila ni{tovna ili ve}e ugasena.
(2) Ako porane{nata obvrska bila samo ru{liva, novacijata e polnova`na ako dol`nikot znael za nedostatokot na
porane{nata obvrska.
Dejstvo na poni{tuvaweto
^len 341
Koga dogovorot za novacija e poni{ten se smeta deka i nemalo novacija i deka porane{nata obvrska i ne
prestanala da postoi.
Otsek 4
SOEDINUVAWE (KONFUZIJA)
^len 342
(1) Obvrskata prestanuva so soedinuvawe koga edno isto lice }e stane i doveritel i dol`nik.
(2) Koga garantot }e stane doveritel, obvrskata na glavniot dol`nik ne prestanuva.
(3) Obvrskata zapi{ana vo javna kniga prestanuva so soedinuvawe duri koga }e se izvr{i upis na bri{eweto.
Otsek 5
NEVOZMO@NOST ZA ISPOLNUVAWE
Prsstanuvawe na obvrskata poradi nevozmo`nost za ispolnuvawe
^len 343
(1) Obvrskata prestanuva koga nejzinoto ispolnuvawe }e stane nevozmo`no poradi okolnosti za koi dol`nikot ne
odgovara.
(2) Dol`nikot treba da gi dokaè okolnostite koi ja isklu~uvaat negovata odgovornost.
Koga predmet na obvrskata se predmeti opredeleni spored rodot
^len 344
(1) Ako predmet na obvrskata se predmeti opredeleni spored rodot, obvrskata ne prestanuva duri i koga site takvi
predmeti {to gi ima dol`nikot }e propadnat poradi okolnosti za koi toj ne odgovara.
(2) Koga predmet na obvrskata se predmeti opredeleni spored rodot koi treba da se zemat od opredelena masa
takvi predmeti, toga{ obvrskata prestanuva koga }e propadne celata taa masa.
Otstapuvawe na pravata sprema tretiot odgovoren za nevozmo`nosta za ispolnuvawe
^len 345
Dol`nikot na opredelen predmet koj e osloboden od svojata obvrska poradi nevozmo`nost za ispolnuvawe e
dolèn da mu go otstapi na doveritelot pravoto koe bi go imal sprema tretoto lice poradi nastanatata nevozmo`nost.
Otsek 6
ISTEK NA VREME, OTKAZ
Rokot vo traen dolgoven odnos
^len 346
Trajniot dolgoven odnos so opredelen rok na traeweto prestanuva koga rokot }e iste~e, osven koga e dogovoreno
ili so zakon opredeleno deka po istekot na rokot dolgovniot odnos prodolùva za neopredeleno vreme ako ne bide
navremeno otkaàn.
Otkaz na traen dolgoven odnos
^len 347
(1) Ako vremeto na traeweto na dolgovniot odnos ne e opredeleno, sekoja strana moè da go prekine so otkaz.
(2) Otkazot mora da bide dostaven do drugata strana.
(3) Otkaz moè da se dade vo sekoe vreme, samo ne vo nevreme.
(4) Otkazniot dolgoven odnos prestanuva koga }e iste~e otkazniot rok opredelen so dogovor, a ako takviot rok ne
e opredelen so dogovor, toga{ odnosot prestanuva po istekot na rokot opredelen so zakonot ili so obi~ajot, odnosno so
istekot na primereniot rok.
(5) Stranite moàt da se dogovorat deka nivniot dolgoven odnos }e prestane so samoto dostavuvawe na otkazot,
ako za opredelen slu~aj zakonot ne nareduva ne{todrugo.
(6) Doveritelot ima pravo da go bara od dol`nikot ona {to e stasano pred da prestane obvrskata so istekot na rokot
ili so otkazot.
Otsek 7
SMRT
^len 348
So smrtta na dol`nikot ili na doveritelot prestanuva obvrskata samo ako nastanala so ogled na li~nite osobini na
nekoja od dogovornite strani ili na li~nite sposobnosti na dol`nikot.
Oddel 4
ZASTARENOST
Otsek 1
OP[TI ODREDBI
Op{to pravilo
^len 349
(1) So zastarenost prestanuva pravoto da se bara prisilno ispolnuvawe na obvrskata.
(2) Zastarenosta nastapuva koga }e iste~e opredelenoto vreme so zakon vo koe doveritelot moèl da bara
ispolnuvawe na obvrskata.
(3) Sudot ne moè da ja zeme predvid zastarenosta ako dol`nikot ne se povikal na nea.
Koga zastarenosta zapo~nuva da te~e
^len 350
(1) Zastarenosta po~nuva da te~e prviot den po denot koga doveritelot imal pravo da bara ispolnuvawe na
obvrskata, ako za oddelni slu~ai so zakon ne e propi{ano ne{to drugo.
(2) Ako obvrskata se sostoi vo toa ne{to da ne se stori, da se propu{ti ili trpi, zastarenosta po~nuva da te~e prviot
den od denot koga dol`nikot postapil sprotivno na obvrskata.
Nastapuvawe na zastarenosta
^len 351
Zastarenosta nastapuva koga }e iste~e posledniot den od vremeto opredeleno so zakon.
Zasmetuvawe na vremeto na prethodnicite
^len 352
Vo vreme na zastarenosta se smeta i vremeto koe izminalo vo korist na dol`nikovite prethodnici.
Zabrana ia promenata na rokot na zastarenosta
^len 353
(1) So pravna rabota ne moè da se opredeli podolgo ili pokratko vreme na zastarenosta od ona vreme {to e
opredeleno so zakon.
(2) So pravna rabota ne moè da se opredeli deka zastarenosta nema da te~e za nekoe vreme.
Otkaùvawe od zastarenosta
^len 354
Dol`nikot ne moè da se otkaè od zastarenosta pred da izmine vremeto opredeleno za zastarenost.
Pismeno priznanie i obezbeduvawe na zastarena obvrska
^len 355
(1) Pismenoto priznanie na zastarena obvrska se smeta kako otkaùvawe od zastarenosta.
(2) Isto dejstvo ima davaweto na zalog ili nekoe drugo obezbeduvawe za zastareno pobaruvawe.
Dejstvo na ispolnuvaweto na zastarena obvrska
^len 356
Ako dol`nikot ispolni zastarena obvrska, nema pravo da bara da mu se vrati ona {to go dal, duri i ako ne znael
deka obvrskata e zastarena.
Doveritel ~ie pobaruvawe e obezbedeno
^len 357
(1) Koga }e izmine vremeto na zastarenosta, doveritelot ~ie pobaruvawe e obezbedeno so zalog ili so hipoteka
moè da se namiri samo od optovaren predmet, ako go drì vo race ili ako negovoto pravo e zapi{ano vo javnata kniga.
(2) Me|utoa, zastarenite pobaruvawa na kamati i na drugi povremeni davawa ne moàt da se namirat ni od
optovaren predmet.
Sporedni pobaruvawa
^len 358
Koga }e zastari glavnoto pobaruvawe, toga{ se zastareni i sporednite pobaruvawa, kako {to se pobaruvawata na
kamati, plodovi, tro{oci, dogovorna kazna.
Koga ne se primenuvaat pravilata na zastarenost
^len 359
Pravilata za zastarenost ne se primenuvaat vo slu~ai koga vo zakonot se opredeleni rokovite vo koi treba da se
podigne tu`ba ili da se izvr{i opredeleno dejstvie pod zakana na gubewe na pravoto.
Otsek 2
VREME POTREBNO ZA ZASTARENOST
Op{t rok na zastarenosta
^len 360
Pobaruvawata zastaruvaat za pet godini, ako so zakon ne e opredelen nekoj drug rok na zastarenost.
Povremeni pobaruvawa
^len 361
(1) Pobaruvawata na povremeni davawa koi stasuvaat godi{no ili vo pokratki opredeleni vremenski periodi
(povremeni pobaruvawa), pa bilo da se raboti za sporedni povremeni pobaruvawa, kako {to e pobaruvaweto na kamati,
bilo da se raboti za takvi povremeni pobaruvawa vo koi se iscrpuva samoto pravo, kako {to e pobaruvaweto na
izdrùvawe, zastaruvaat za tri godini od stasanosta na sekoe oddelno davawe.
(2) Istoto vaì za anuitetite so koi vo ednakvi odnapred opredeleni povremeni iznosi se otplatuvaat glavninata i
kamatite, no ne vaì za otplatite vo rati i za drugi delumni ispolnuvawa.
Zastarenost na samoto pravo
^len 362
(1) Samoto pravo od koe proizleguvaat povremeni pobaruvawa zastaruva za pet godini, smetajki od stasanosta na
najstaroto neispolneto pobaruvawe po koe dol`nikot ne vr{el davawa.
(2) Koga }e zastari pravoto od koe proizleguvaat povremeni pobaruvawa, doveritelot go gubi pravoto ne samo da
bara idni povremeni davawa, tuku i povremeni davawa koi stasale pred ovaa zastarenost.
(3) Ne moè da zastari pravoto na izdrùvawe opredeleno so zakon.
Me|usebni pobaruvawa od dogovor vo prometot na stoki i uslugi
^len 363
(1) Me|usebnite pobaruvawa na dogovornite strani od dogovorite vo prometot na stoki i uslugi, kako i
pobaruvawata na nadomest za izdatoci napraveni vo vrska so tie dogovori, zastaruvaat za tri godini.
(2) Zastaruvaweto te~e odvoeno za sekoja isporaka na stoki, izvr{ena rabota ili usluga.
Pobaruvawe na zakupnina
^len 364
Pobaruvaweto na zakupnina, bilo da e opredeleno da se pla}a povremeno, bilo vo eden vkupen iznos, zastaruva
za tri godini.
Pobaruvawe na nadomest na {teta
^len 365
(1) Pobaruvaweto na nadomest na pri~ineta {teta zastaruva za tri godini od koga o{tetenikot doznal za {tetata i za
liceto koe ja storilo {tetata.
(2) Vo sekoj slu~aj ova pobaruvawe zastaruva za pet godini od koga nastanala {tetata.
(3) Pobaruvaweto na nadomest na {teta nastanata so povreda na dogovorna obvrska zastaruva za vremeto
opredeleno za zastarenost na taa obvrska.
Pobaruvawe na nadomest na {teta pri~ineta so krivi~no delo
^len 366
(1) Koga {tetata e pri~ineta so krivi~no delo, a za krivi~no gonewe e predviden podolg rok na zastarenost,
baraweto za nadomest na {teta sprema odgovornoto lice zastaruva koga }e izmine vremeto opredeleno za zastarenost na
krivi~noto gonewe.
(2) Prekinot na zastaruvaweto na krivi~noto gonewe povlekuva so sebe i prekin na zastaruvaweto na baraweto za
nadomest na {teta.
(3) Istoto vaì i za zastojot na zastaruvaweto.
Ednogodi{en rok na zastarenost
^len 367
(1) Za edna godina zastaruvaat:
1) pobaruvaweto na nadomest za ispora~ana elektri~na i toplotna energija, gas, voda, za oxa~arski uslugi i za
odrùvawe na ~istota, koga isporakata, odnosno uslugata e izvr{ena za potrebite na doma}instvoto;
2) pobaruvaweto na radiostanica i radioteleviziska stanica za upotreba na radiopriemnik i televiziski priemnik;
3) pobaruvaweto na po{ta, telegraf i telefon za upotreba na telefon i na po{tenski pregradoci, kako i drugite nivni
pobaruvawa {to se naplatuvaat vo trimese~ni ili vo pokratki rokovi i
4) pobaruvaweto na pretplata na povremena publikacija, smetaj}i od istekot na vremeto za koe e nara~ana
publikacijata.
(2) Zastaruvaweto te~e iako se prodolèni isporakite ili uslugite.
Pobaruvawa utvrdeni pred sudot ili pred drug nadleèn organ
^len 368
(1) Site pobaruvawa {to se utvrdeni so pravosilna sudska odluka ili so odluka na drug nadleèn organ, ili so
poramnuvawe pred sud ili pred drug nadleèn organ, zastaruvaat za deset godini, pa i onie za koi zakonot inaku
predviduva pokratok rok na zastarenost.
(2) Me|utoa, site povremeni pobaruvawa {to proizleguvaat od takvi odluki ili poramnuvawa i stasuvaat vo idnina,
zastaruvaat vo rokot predviden za zastarenosta na povremenite pobaruvawa.
Rokovi na zastarenost kaj dogovorite za osiguruvawe
^len 369
(1) Pobaruvawata na dogovara~ot na osiguruvawe, odnosno na treto lice od dogovorot za osiguruvawe na ìvot
zastaruvaat za pet, a od drugite dogovori za osiguruvawe za tri godini, smetaj}i od prviot den po istekot na
kalendarskata godina vo koja nastanalo pobaruvaweto.
(2) Ako zainteresiranoto lice dokaè deka do denot opredelen vo stav (1) na ovoj ~len ne znaelo deka nastanal
osigureniot slu~aj, zastaruvaweto po~nuva od denot koga doznalo za toa, so toa {to vo sekoj slu~aj pobaruvaweto
zastaruva kaj osiguruvaweto na ìvot za deset, a kaj drugite za pet godini od denot opredelen vo stav (1) na ovoj ~len.
(3) Pobaruvawata na osiguritelot od dogovorot za osiguruvawe zastaruvaat za tri godini.
(4) Koga vo slu~aj na osiguruvawe od odgovornosta na tret, o{tetenoto lice bara nadomest od osigurenikot ili go
dobie od nego, zastaruvaweto na baraweto na osigurenikot sprema osiguritelot po~nuva od denot koga o{tetenoto lice
baralo po sudski pat nadomest od osigurenikot, odnosno koga osigurenikot go obe{tetil.
(5) Neposredno barawe na treto o{teteno lice sprema osiguritelot zastaruva za istoto vreme za koe zastaruva
negovoto barawe sprema osigurenikot odgovoren za {tetata.
(6) Zastaruvaweto na pobaruvawe koe mu pripa|a na osiguritelot sprema tretoto lice odgovorno za nastapuvawe
na osigureniot slu~aj po~nuva da te~e toga{ koga i zastaruvaweto na pobaruvawe na osigurenikot sprema toa lice i se
navr{uva vo istiot rok.
Otsek 3
ZASTOJ NA ZASTARUVAWETO
Pobaruvawa me|u opredeleni lica
^len 370
Zastaruvaweto ne te~e me|u:
1) bra~ni drugari;
2) roditeli i deca dodeka trae roditelskoto pravo;
3) {titenik i negoviot staratel, kako i organot za staratelstvo, za vreme na traeweto na stratelstvoto i dodeka ne }e
bidat poloèni smetkite i
4) dve lica koi ìveat vo vonbra~na zaednica dodeka postoi taa zaednica.
Pobaruvawa na opredeleni lica
^len371
Zastaruvaweto ne te~e:
1) za vreme na mobilizacija, vo slu~aj na neposredna voena opasnost ili vojna vo pogled na pobaruvawata na
licata na voena dol`nost i
2) vo pogled na pobaruvawata {to gi imaat licata vraboteni vo tu|o doma}instvo sprema rabotodavecot ili sprema
~lenovite na negovoto semejstvo koi ìveat zaedno so nego, se dodeka trae toj raboten odnos.
Nesovladlivi pre~ki
^len 372
Zastaruvaweto ne te~e za seto vreme za koe doveritelot ne bil vo mo`nost poradi nesovladlivi pre~ki po sudski
pat da bara ispolnuvawe na obvrskata.
Vlijanie na pri~inite za zastoj vrz tekot na zastaruvaweto
^len 373
(1) Ako zastaruvaweto ne moèlo da po~ne da te~e poradi nekoja zakonska pri~ina toa po~nuva da te~e koga }e
prestane taa pri~ina.
(2) Ako zastaruvaweto po~nalo da te~e pred da nastane pri~inata koja go zaprela negoviot natamo{en tek, toa
prodolùva da te~e koga }e prestane taa pri~ina, a vremeto {to izminalo pred zapiraweto se smeta po rokot za
zastarenosta opredelen so zakonot.
Pobaruvawa sprema delovno nesposobni lica i nivnite pobaruvawa
^len 374
(1) Zastaruvaweto te~e i sprema maloletnik i drugo delovno nesposobno lice, bez ogled na toa dali imaat
zakonski zastapnik ili ne.
(2) Zastarenost na pobaruvawata na maloletnik koj nema zastapnik i na drugo delovno nesposobno lice bez
zastapnik ne moè da nastapi dodeka ne }e izminat dve godini otkako stanale napolno delovno sposobni, ili otkako
dobile zastapnik.
(3) Ako za zastarenost na nekoe pobaruvawe e opredeleno vreme pokratko od dve godini, a doveritel e maloletnik
koj nema zastapnik ili nekoe drugo delovno nesposobno lice bez zastapnik, zastaruvaweto na toa pobaruvawe po~nuva
da te~e od koga doveritelot stanal delovno sposoben ili od koga dobil zastapnik.
Pobaruvawe sprema lice koe e na otsluùvawe na voeniot rok
^len 375
Zastarenost sprema lice koe se nao|a na otsluùvawe na voeniot rok ili na voena ve`ba ne moè da nastapi dodeka
ne }e izminat tri meseci od otsluùvaweto na voeniot rok, ili od prestanuvaweto na voenata ve`ba.
Otsek 4
PREKINUVAWE NA ZASTARUVAWETO
Priznavawe na dolg
^len 376
(1) Zastaruvaweto se prekinuva koga dol`nikot }e go priznae dolgot.
(2) Priznavawe na dolg moè da se stori ne samo so izjava do doveritelot, tuku i na posreden na~in, kako {to se
davaweto otplata, pla}aweto kamata, davaweto obezbeduvawe.
Podigawe tu`ba
^len 377
Zastapuvaweto se prekinuva so podigawe tu`ba i so sekoe drugo doveritelovo dejstvie prezemeno protiv dol`nik
pred sud ili pred drug nadleèn organ zaradi utvrduvawe, obezbeduvawe ili ostvaruvawe na pobaruvaweto.
Otkaùvawe, otfrlawe ili odbivawe tu`ba
^len 378
(1) Se smeta deka prekinuvaweto na zastaruvawe izvr{eno so podigawe tu`ba ili so nekoe drugo doveritelovo
dejstvie prezemeno protiv dol`nikot pred sud ili pred drug nadleèn organ zaradi utvrduvawe, obezbeduvawe ili
ostvaruvawe na pobaruvawe ne nastapilo ako doveritelot se otkaè od tu`bata ili od dejstvieto {to go prezel.
(2) Isto taka, se smeta deka nemalo prekinuvawe ako doveritelovata tu`ba ili barawe bide otfrleno ili odbieno, ili
ako izdejstvuvanata ili prezemenata merka za izvr{uvawe ili obezbeduvawe bide poni{tena.
Otfrlawe na tu`bata poradi nenadle`nost
^len 379
(1) Ako tu`bata protiv dol`nikot e otfrlena poradi nenadle`nost na sudot ili poradi nekoja druga pri~ina koja ne se
odnesuva na su{tinata na rabotata, pa doveritelot povtorno podigne tu`ba vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta
na odlukata za otfrlawe na tu`bata, se smeta deka zastaruvaweto e prekinato so prvata tu`ba.
(2) Istoto vaì i za povikuvawe vo za{tita i za istaknuvawe na prebivawe na pobaruvawata vo spor, kako i vo
slu~aj koga sud ili drug organ go upatil dol`nikot svoeto prijaveno pobaruvawe da go ostvaruva vo procesna postapka.
Povikuvawe na dol`nikot
^len 380
Za prekinuvawe na zastaruvaweto ne e dovolno doveritelot pismeno ili usno da go povika dol`nikot da ja ispolni
obvrskata.
Rok na zastarenosta vo slu~aj na prekinuvaws
^len 381
(1) Po prekinuvaweto, zastaruvaweto po~nuva da te~e odnovo, a vremeto {to izminalo pred prekinuvaweto ne se
smeta vo rokot na zastarenost opredelen so zakon.
(2) Zastaruvaweto prekinato so priznanie od strana na dol`nikot po~nuva da te~e odnovo od priznanieto.
(3) Koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so podigawe tu`ba ili so povikuvawe vo za{tita, ili so
istaknuvawe na prebivawe na pobaruvawata vo spor, odnosno so prijavuvawe na pobaruvawe vo nekoja druga postapka,
zastaruvaweto po~nuva da te~e odnovo od denot koga sporot e okon~an ili zavr{en na nekoj drug na~in.
(4) Koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so prijava na pobaruvawe vo ste~ajna postapka, zastaruvaweto
po~nuva da te~e odnovo od denot na okon~uvaweto na ovaa postapka.
(5) Istoto vaì i koga prekinuvawe na zastaruvaweto nastanalo so barawe na prinudno izvr{uvawe ili
obezbeduvawe.
(6) Zastaruvaweto {to po~nuva da te~e odnovo po prekinuvaweto, se zavr{uva koga }e izmine tolku vreme kolku
{to so zakon e opredeleno za zastaruvaweto {to e prekinato.
Zastarenost vo slu~aj na novacija
^len 382
Ako nastanalo prekinuvawe so priznavawe na dolgot od strana na dol`nikot, a doveritelot i dol`nikot se spogodile
da go izmenat osnovot ili predmetot na obvrskata, novoto pobaruvawe zastaruva za vreme koe e opredeleno za negovata
zastarenost.
Glava V
RAZNI VIDOVI OBVRSKI
ODDEL 1
PARI^NI OBVRSKI
Otsek 1
OP[TI ODREDBI
Na~elo na monetaren nominalizam
^len 383
Koga obvrskata ima za predmet pari~na suma, dol`nikot e dolèn da go isplati onoj broj pari~ni edinici na koj
glasi obvrskata, osven koga so zakon se opredeluva ne{to drugo.
Valuta na obvrskata
^len 384
(1) Dozvolena e odredba vo dogovorot spored koja vrednosta na dogovornata obvrska vo doma{na valuta e
izrazena vo stranska valuta ili e opredelena vo takva valuta.
(2) Vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len obvrskata se ispolnuva so pla}awe vo doma{na valuta, spored sredniot
kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija {to vaì vo denot na ispolnuvaweto.
Indeksna klauzula
^len 385
Dozvolena e odredbata na dogovorot so koja {to iznosot na pari~nata obvrska vo doma{na valuta se vrzuva za
promena na cenata za dobrata i uslugite izrazeni so indeks na ceni utvrdeni od ovlasteno lice (indeksna klauzula).
Lizgava skala
^len 386
Vo dogovorite vo koi edna strana se obvrzuva da izraboti i da ispora~a opredeleni predmeti e dozvoleno da se
dogovori deka cenata }e zavisi od cenata za materijali i od trudot, kako i od drugite elementi koi vlijaat vrz visinata na
tro{ocite na proizvodstvoto, vo opredeleno vreme na opredelen pazar.
Pla}awe pred rokot
^len 387
(1) Dol`nikot na pari~na obvrska moè istata da ja ispolni pred rokot.
(2) Ni{tovna e odredbata na dogovor so koja dol`nikot se otkaùva od ova pravo.
(3) Vo slu~aj na ispolnuvawe na pari~na obvrska pred rokot, dol`nikot ima pravo od iznosot na dolgot da go
odbie iznosot na kamatata za vremeto od denot na isplatata do stasanosta na obvrskata samo ako e za toa ovlasten so
dogovor.
DOGOVORNA KAMATA
Stapka na dogovornata kamata
^len 388
(1) Stapkata na dogovornata kamata stranite dogovorno ja opredeluvaat.
(2) Ako kamatata e dogovorena, no ne e opredelena nejzinata stapka nitu vremeto na nejzinoto stasuvawe, }e se
primenuva eskontnata stapka na Narodnata banka na Republika Makedonija {to vaèla vo vreme na sklu~uvawe na
dogovorot i stasuva so stasuvawe na glavnoto pobaruvawe.
(3) Ako pari~nata obvrska e izrazena vo stranska valuta ili e opredelena vo takva valuta, koga poinaku ne e
dogovoreno,odnosno opredeleno so zakon, na doveritelot mu pripa|a kamata vo doma{na valuta po najniskata kamatna
stapka {to ja pla}a bankata po viduvawe na deviznite {tedni vlogovi vo mestoto na ispolnuvaweto.
Zgolemuvawe na kamata
^len 389
Dozvolena e odredba vo dogovorot so koja se predviduva deka stapkata na kamatata }e se zgolemi ako dol`nikot
ne ja isplati stasanata kamata na vreme.
Kamata vo nepari~ni obvrski
^len 390
Odredbite na ovoj zakon za dogovornata kamata soobrazno vaàt i za drugite obvrski {to za predmet imaat
predmeti opredeleni spored rodot.
ODDEL 2
OBVRSKI SO POVEKE PREDMETI
Otsek 1
ALTERNATIVNI OBVRSKI
Pravo na izbor
^len 391
Ako nekoja obvrska ima dva ili pove}e predmeti, no dol`nikot e dolèn da dade samo eden za da se oslobodi od
obvrskata, pravoto na izbor, ako ne e dogovereno ne{to drugo, mu pripa|a na dol`nikot i obvrskata prestanuva koga toj }
e go predade predmetot {to go izbral.
Neotpoviklivost i dejstvo na izvr{eniot izbor
^len 392
(1) Izborot e izvr{en koga stranata na koja i pripa|a pravoto na izbor }e ja izvesti drugata strana za toa {to izbrala
i od toj moment izborot pove}e ne moè da se menuva.
(2) So izvr{uvawe na izborot se smeta deka obvrskata od po~etokot bila ednostavna i deka nejzin predmet od
po~etokot bil izbraniot predmet.
Traewe na pravoto na izbor
^len 393
(1) Dol`nikot ima pravo na izbor se dodeka vo postapkata za prinudno izvr{uvawe eden od predmetite {to se
dolàt ne }e mu bide napolno ili delumno predaden na doveritelot po negov izbor.
(2) Ako pravoto na izbor mu pripa|a na doveritelot, a toj ne }e se izjasni za izborot vo rokot opredelen za
ispolnuvawe, dol`nikot moè da go povika da izvr{i izbor i za toa da mu opredeli primeren rok, po ~ij istek pravoto na
izbor preminuva vrz dol`nikot.
Izbor doveren na treto lice
^len 394
Ako izborot treba da go izvr{i nekoe treto lice, a liceto ne go napravi toa, sekoja strana moè da bara izborot da
go izvr{i sudot.
Ograni~uvawe na preostanatiot predmet
^len 395
Ako eden predmet na obvrska stanal nevozmoèn poradi nekoj nastan za koj ne odgovara niedna strana, obvrskata
se ograni~uva na preostanatiot predmet.
Ograni~uvawe vo slu~aj na odgovornost na edna strana
^len 396
(1) Koga eden predmet na obvrskata stanal nevozmoèn poradi nastan za koj e odgovoren dol`nikot, obvrskata se
ograni~uva na preostanatiot predmet vo slu~aj koga pravoto na izbor mu pripa|a nemu, a ako pravoto na izbor mu pripa|
a na doveritelot, toj moè spored svojot izbor da go bara preostanatiot predmet ili nadomest na {tetata.
(2) Koga eden predmet na obvrskata stanal nevozmoèn poradi nastan za koj e odgovoren doveritelot, obvrskata
na dol`nikot prestanuva, no vo slu~aj nemu da mu pripa|a pravoto na izbor, toj moè da bara nadomest na {tetata i da ja
izvr{i svojata obvrska so preostanatiot predmet, a ako pravoto na izbor go ima doveritelot, toj moè da dade nadomest
na {tetata i da go bara preostanatiot predmet.
Otsek 2
FAKULTATIVNI OBVRSKI I FAKULTATIVNI POBARUVAWA
I. FAKULTATIVNI OBVRSKI
Ovlastuvawe na dol`nikot vo fakultativna obvrska
^len 397
Dol`nikot ~ija obvrska ima eden predmet, no mu e dozvoleno da se oslobodi od svojata obvrska davaj}i nekoj
drug opredelen predmet, moè da ja koristi taa mo`nost se dodeka doveritelot vo postapka za prinudno izvr{uvawe ne }e
go dobie napolno ili delumno predmetot na obvrskata.
Ovlastuvawa na doveritelot vo fakultativna obvrska
^len 398
(1) Doveritelot vo fakultativna obvrska moè da go bara od dol`nikot samo predmetot na obvrskata, no ne i drug
predmet so koj dol`nikot, ako saka moè, isto taka, da ja ispolni svojata obvrska.
(2) Koga predmetot na obvrskata }e stane nevozmoèn poradi nastan za koj dol`nikot odgovara, doveritelot moè
da bara samo nadomest na {tetata, no dol`nikot moè da se oslobodi od obvrskata davaj}i go predmetot za koj e ovlasten
da go dade namesto predmetot {to go dolì.
II. FAKULTATIVNI POBARUVAWA

^len 399
(1) Koga so dogovor ili so zakon e predvideno deka doveritelot moè namesto predmetot {to se dolì da bara od
dol`nikot nekoj drug opredelen predmet, dol`nikot e dolèn da mu go predade toj predmet, ako toa go bara doveritelot.
(2) Vo drugoto za vakvite fakultativni pobaruvawa spored namerata na dogovara~ite i sprema prilikite na
rabotata, vaàt soodvetnite pravila za fakultativnite i za alternativnite odnosi.
ODDEL 3
OBVRSKI SO POVE]E DOL@NICI ILI DOVERITELI
Otsek 1
DELIVI OBVRSKI
Delewe na obvrskata i na pobaruvaweto
^len 400
(1) Obvrskata e deliva ako ona {to se dolì moè da se podeli i ispolni vo delovi {to imaat isti svojstva kako i
celiot predmet i ako toa so taa podelba ne gubi ni{to od svojata vrednost, inaku obvrskata e nedeliva.
(2) Koga vo nekoja deliva obvrska ima pove}e dol`nici, obvrskata se deli me|u niv na ednakvi delovi, ako ne e
opredelena poinakva podelba i sekoj od niv odgovara za svojot del od obvrskata.
(3) Koga vo nekoja deliva obvrska ima pove}e doveriteli, pobaruvaweto se deli me|u niv na ednakvi delovi, ako
ne e opredeleno ne{to drugo i sekoj doveritel moè da go bara samo svojot del od pobaruvaweto.
Pretpostavka na solidarnosta
^len 401
Koga ima pove}e dol`nici vo nekoja deliva obvrska od trgovski dogovor tie mu odgovaraat na doveritelot
solidarno, osven ako dogovara~ite izre~no ja otstranile solidarnata odgovornost.
Otsek 2
SOLIDARNI OBVRSKI
I. SOLIDARNOST NA DOL@NICITE
Sodrìna na solidarnosta na dol`nicite
^len 402
(1) Sekoj dol`nik na solidarna obvrska mu odgovara na doveritelot za celata obvrska i doveritelot moè da go bara
nejzinoto ispolnuvawe od kogo saka se dodeka ne }e bide napolno ispolneta, no koga eden dol`nik }e ja ispolni
obvrskata taa prestanuva i site dol`nici se osloboduvaat.
(2) Od pove}e solidarni dol`nici, sekoj moè da dolì so drug rok na ispolnuvawe, pod drugi uslovi i voop{to so
razli~ni otstapuvawa.
Prebivaws
^len 403
(1) Sekoj solidaren dol`nik moè da se povikuva na prebivaweto {to go izvr{il negoviot sodol`nik.
(2) Solidarniot dol`nik moè pobaruvaweto na svojot dol`nik sprema doveritelot da go prebie so pobaruvaweto na
doveritelot, no samo za onolku kolku {to iznesuva delot od dolgot na toj sodol`nik vo solidarnata obvrska.
Otpu{tawe na dolg
^len 404
(1) Otpu{taweto na dolg izvr{eno spogodbeno so eden solidaren dol`nik gi osloboduva od obvrskata i drugite
dol`nici.
(2) Ako otpu{taweto imalo za cel da go oslobodi od obvrskata samo dol`nikot so koj e izvr{eno, solidarnata
obvrska se namaluva za delot koj spored me|usebnite odnosi na dol`nicite pa|a vrz nego, a drugite dol`nici odgovaraat
solidarno za ostatokot od obvrskata.
Novacija
^len 405
(1) So novacijata {to ja izvr{il doveritelot so eden solidaren dol`nik se osloboduvaat i drugite dol`nici.
(2) Ako doveritelot i dol`nikot ja ograni~ile novacijata pa delot od obvrskata {to pa|a vrz ovoj, obvrskata na
drugite ne prestanuva, tuku samo se pamaluva za toj del.
Poramnuvaws
^len 406
Poramnuvaweto {to go sklu~il eden od solidarnite dol`nici so doveritelot nema dejstvo sprema drugite dol`nici,
no ovie imaat pravo da go prifatat toa poramnuvawe, ako toa ne e ograni~eno na dol`nikot so koj e sklu~eno.
Soedinuvawe
^len 407
Koga vo edno lice }e se soedinat svojstvoto na doveritel i svojstvoto na dol`nik na ista solidarna obvrska,
obvrskata na drugite dol`nici se namaluva za iznosot na delot {to pa|a vrz nego.
Zadocnuvawe na doveritelot
^len 408
Koga doveritelot }e padne vo zadocnuvawe sprema eden solidaren dol`nik, toj e vo zadocnuvawe i sprema
drugite solidarni dol`nici.
Zadocnuvawe na eden dol`nik i priznavawe na dolg
^len 409
(1) Zadocnuvawe na eden solidaren dol`nik nema dejstvo sprema drugite dol`nici.
(2) Istoto vaì i za priznavaweto na dolgot {to bi go izvr{il eden od solidarnite dol`nici.
Zastoj i prekin na zastaruvaweto i otkaùvawe od zastarenosta
^len 410
(1) Ako zastaruvaweto ne te~e ili e prekinato sprema eden dol`nik, toa te~e za drugite solidarni dol`nici i moè da
nastane, no dol`nikot sprema koj obvrskata ne e zastarena i koj moral da ja ispolni ima pravo da bara od drugite dol`nici
sprema koi obvrskata zastarela da mu go nadomestat sekoj svojot del od obvrskata.
(2) Otkaùvaweto od zastarenosta nema dejstvo sprema drugite dol`nici.
Pravo na ispolnuva~ot na nadomest
^len 411
(1) Dol`nikot {to ja ispolnil obvrskata ima pravo da bara od sekoj sodol`nik da mu go nadomesti delot od
obvrskata koj pa|a vrz nego.
(2) Pritoa ne e od vlijanie okolnosta {to doveritelot go oslobodil od dolgot nekogo od sodol`nicite ili mu go
namalil dolgot.
(3) Delot {to pa|a vrz dol`nikot od kogo ne moè da se dobie nadomest se deli srazmerno na site dol`nici.
Podelba na ednakvi delovi i isklu~ok
^len 412
(1) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo ili ne proizleguva poinaku od pravnite odnosi na u~esnicite vo rabotata vrz
sekoj dol`nik pa|a ednakov del.
(2) Ako solidarnata obvrska e sklu~ena vo isklu~iv interes na eden solidaren dol`nik, toj e dolèn da mu go
nadomesti celiot iznos na obvrskata na sodol`nikot koj go namiril doveritelot.
II. SOLIDARNOST NA DOVERITELITE

Solidarnosta ne se pretpostavuva
^len 413
Koga na doveritelskata strana ima pove}e lica, tie se solidarni samo koga solidarnosta e dogovorena ili
opredelena so zakon.
Sodrìna na solidarnosta
^len 414
(1) Sekoj solidaren doveritel ima pravo da bara od dol`nikot ispolnuvawe na celata obvrska, no koga eden od
niv }e bide namiren, obvrskata prestanuva i sprema drugite doveriteli.
(2) Dol`nikot moè da mu ja ispolni obvrskata na doveritelot {to }e go izbere samiot, se dodeka nekoj doveritel ne
}e pobara ispolnuvawe.
Prebivawe
^len 415
(1) Dol`nikot moè da izvr{i prebivawe na svojata obvrska so pobaruvaweto {to go ima sprema doveritelot koj
mu bara ispolnuvawe.
(2) Prebivawe so pobaruvaweto {to go ima sprema nekoj drug doveritel dol`nikot moè da izvr{i samo do visinata
na delot na solidarnoto pobaruvawe {to mu pripa|a na toj doveritel.
Otpu{tawe na dolgot i novacija
^len 416
So otpu{taweto na dolgot i so novacijata me|u dol`nikot i eden doveritel se namaluva solidarnata obvrska za tolku
kolku {to iznesuva delot od toa pobaruvawe na doveritelot.
Poramnuvawe
^len 417
Poramnuvaweto {to go sklu~il eden od solidarnite doveriteli so dol`nikot nema dejstvo sprema drugite doveriteli,
no ovie imaat pravo da go prifatat toa poramnuvawe, osven koga toa se odnesuva samo na delot na doveritelot so koj e
sklu~eno.
Soedinuvawe
^len 418
Koga vo li~nosta na eden solidaren doveritel }e se soedini i svojstvoto na dol`nik, sekoj od drugite solidarni
doveriteli moè od nego da go bara samo svojot del od pobaruvaweto.
Zadocnuvawe
^len 419
(1) Koga dol`nikot }e padne vo zadocnuvawe sprema eden solidaren doveritel toga{ toj e vo zadocnuvawe i
sprema drugite doveriteli.
(2) Zadocnuvaweto na eden solidaren doveritel dejstvuva i sprema drugite doveriteli.
Prvznavawe na dolg
^len 420
Priznavaweto na dolg napraveno na eden doveritel im koristi na site doveriteli.
Zastarenost
^len 421
(1) Ako eden doveritel go prekine zastaruvaweto, ili ako sprema nego ne te~e zastaruvaweto, toa ne im koristi na
drugite doveriteli i sprema niv zastaruvaweto te~e i natamu.
(2) Otkaùvaweto od zastarenosta izvr{eno sprema eden doveritel im koristi i na drugite doveriteli.
Odnosi me|u doveritelite po ispolnuvaweto
^len 422
(1) Sekoj solidaren doveritel ima pravo da bara od doveritelot koj primil ispolnuvawe od dol`nikot da mu go
predade delot {to mu pripa|a.
(2) Ako od odnosot me|u doveritelite ne proizleguva ne{to drugo, na sekoj solidaren doveritel mu pripa|a ednakov
del.
Otsek 3
NEDELIVI OBVRSKI
^len 423
(1) Za nedelivite obvrski vo koi ima pove}e dol`nici soobrazno se primenuvaat propisite za solidarnite obvrski.
(2) Koga vo nedelivata obvrska ima pove}e doveriteli me|u koi ne e nitu dogovorena nitu so zakon opredelena
solidarnost, eden doveritel moè da bara dol`nikot da mu ja ispolni nemu samo ako e ovlasten od drugite doveriteli da
go primi ispolnuvaweto, a inaku sekoj doveritel moè da bara od dol`nikot da im ja ispolni obvrskata na site doveriteli
zaedno ili da ja poloì kaj sud.
Glava VI
PROMENA NA DOVERITELOT ILI NA DOL@NIKOT
Oddel 1
OTSTAPUVAWE NA POBARUVAWETO SO DOGOVOR (CESIJA)
Otsek 1
OP[TI ODREDBI
Koi pobaruvawa moàt da se prenesat so dogovor
^len 424
(1) Doveritelot moè so dogovor sklu~en so tret da go prenese vrz nego svoeto pobaruvawe, osven ona ~ie
prenesuvawe e zabraneto so zakon ili koe e vrzano za li~nosta na doveritelot, ili koe spored svojata priroda mu se
sprotistavuva na prenesuvaweto vrz drug.
(2) Dogovorot za otstapuvawe nema dejstvo sprema dol`nikot, ako toj i doveritelot dogovorile deka ovoj ne }e
moè da go prenese pobaruvaweto vrz drug ili deka ne }e moè da go prenese bez dol`nikovata soglasnost.
Sporedni prava
^len 425
(1) So pobaruvaweto vrz prima~ot preminuvaat sporednite prava, kako {to se pravoto na prvenstvena naplata,
hipotekata, zalogot, pravata od dogovorot so garantot, pravata na kamata, dogovornata kazna i sli~no.
(2) Otstapuva~ot moè da mu go predade zaloèniot predmet na prima~ot samo ako zalogodavecot se soglasi so
toa, inaku toj ostanuva kaj otstapuva~ot da go ~uva za smetka na prima~ot.
(3) Se pretpostavuva deka stasanite, a neisplateni kamati se otstapeni so glavnoto pobaruvawe.
Izvestuvawe na dol`nikot
^len 426
(1) Za prenesuvawe na pobaruvawe ne e potrebno soglasnost od dol`nikot, no otstapuva~ot e dolèn da go izvesti
dol`nikot za izvr{enoto otstapuvawe.
(2) Ispolnuvaweto izvr{eno na otstapuva~ot pred izvestuvawe za otstapuvawe e polnova`no i go osloboduva
dol`nikot od obvrskata, no samo ako ne znael za otstapuvaweto, inaku obvrskata ostanuva i toj e dolèn da mu ja ispolni
na prima~ot.
Pove}ekratno otstapuvawe
^len 427
Ako doveritelot im otstapil isto pobaruvawe na razni lica, pobaruvaweto mu pripa|a na prima~ot za kogo
otstapuva~ot prvo go izvestil dol`nikot, odnosno koj prv mu se javil na dol`nikot.
Otsek 2
ODNOS NA PRIMAÔT I DOL@NIKOT
^len 428
(1) Prima~ot gi ima sprema dol`nikot istite prava {to otstapuva~ot gi imal sprema dol`nikot do otstapuvaweto.
(2) Dol`nikot moè da mu gi istakne na prima~ot pokraj prigovorite {to gi ima sprema nego i onie prigovori {to
moèl da mu gi istakne na otstapuva~ot do momentot koga doznal za otstapuvaweto.
Otsek 3
ODNOS NA OTSTAPUVAÔT I PRIMAÔT
Predavawe na ispravi za dolg
^len 429
(1) Otstapuva~ot e dolèn na prima~ot da mu predade obvrznica ili druga isprava za dolgot, ako gi ima, kako i
drugi dokazi za otstapenoto pobaruvawe i za sporednite prava.
(2) Ako otstapuva~ot prenel vrz prima~ot samo eden del od pobaruvaweto toj e dolèn da mu predade zaveren
prepis na obvrznica ili na nekoja druga isprava so koja se dokaùva postoeweto na otstapenoto pobaruvawe.
(3) Toj e dolèn, po negovo barawe, da mu izdade zaverena potvrda za otstapuvaweto.
Odgovornost za postoeweto na pobaruvawe
^len 430
Koga otstapuvaweto e izvr{eno so dogovor so nadomest, otstapuva~ot odgovara za postoeweto na pobaruvawe
vo momentot koga e izvr{eno otstapuvaweto.
Odgovornost za naplativosta
^len 431
(1) Otstapuva~ot odgovara za naplativosta na otstapenoto pobaruvawe ako toa bilo dogovoreno, no samo do
visinata na ona {to go primila od prima~ot, kako i za naplativosta na kamatite, tro{ocite okolu otstapuvaweto i tro{ocite
na postapkata protiv dol`nikot.
(2) Pogolema odgovornost na sovesniot otstapuva~ ne moè da se dogovori.
Otsek 4
POSEBNI SLUÂI NA OTSTAPUVAWE NA POBARUVAWE
Otstapuvawe namesto ispolnuvawe ili zaradi naplatuvawe
^len 432
(1) Koga dol`nikot namesto ispolnuvaweto na svojata obvrska mu go otstapi na doveritelot svoeto pobaruvawe ili
eden negov del, so sklu~uvaweto na dogovorot za otstapuvawe dol`nikovata obvrska se gasi do iznosot na otstapenoto
pobaruvawe.
(2) Koga dol`nikot }e mu go otstapi na svojot doveritel svoeto pobaruvawe samo zaradi naplatuvawe, negovata
obvrska se gasi odnosno se namaluva duri toga{ koga doveritelot }e go naplati otstapenoto pobaruvawe.
(3) Vo dvata slu~ai prima~ot e dolèn da mu go predade na otstapuva~ot seto ona {to go naplatil nad iznosot na
svoeto pobaruvawe sprema otstapuva~ot.
(4) Vo slu~aj na otstapuvawe zaradi naplatuvawe, dol`nikot na otstapenoto pobaruvawe moè da ja ispolni svojata
obvrska i sprema otstapuva~ot, duri i koga e izvesten za otstapuvaweto.
Otstapuvawe zaradi obezbeduvawe
^len 433
Koga otstapuvaweto e izvr{eno zaradi obezbeduvawe na prima~ovoto pobaruvawe sprema otstapuva~ot,
prima~ot e dolèn da se griì so vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in za naplatuvaweto na
otstapenoto pobaruvawe i po izvr{enata naplata, otkako }e zadrì kolku {to e potrebno za namiruvawe na sopsgvenoto
pobaruvawe sprema otstapuva~ot, na ovoj da mu go predade vi{okot.
Oddel 2
PROMENA NA DOL@NIKOT
Otsek 1
PREZEMAWE NA DOLG
I. OP[TI ODREDBI
Dogovor za prezemawe na dolg
^len 434
(1) Prezemaweto na dolg se vr{i so dogovor me|u dol`nikot i prezema~ot, so koj se soglasil doveritelot.
(2) Za sklu~eniot dogovor sekoj od niv moè da go izvesti doveritelot i na sekoj od niv doveritelot moè da mu ja
soop{ti svojata soglasnost za prezemaweto na dolgot.
(3) Se pretpostavuva deka doreritelot ja dal svojata soglasnost ako bez ograduvawe primil nekoe ispolnuvawe od
prezema~ot, {to ovoj go napravil od svoe ime.
(4) Dogovara~ite, kako i sekoj od niv posebno, moè da go povika doveritelot vo opredelen rok da se izjasni dali
se soglasuva so prezemaweto na dolgot i ako doveritelot ne se izjasni vo opredele niot rok, se smeta deka ne ja dal
svojata soglasnost.
(5) Dogovorot za prezemawe na dolg ima dejstvo na dogovor za prezemawe na ispolnuvawe za vreme dodeka
doveritelot ne }e dade svoja soglasnost za dogovorot za prezemawe na dolgot, kako i ako toj odbie da dade soglasnost.
Slu~aj koga dolgot e obezbeden so hipoteka
^len 435
(1) Koga pri otu|uvaweto na nekoja nedvi`nost vrz koja postoi hipoteka e dogovoreno me|u pribavuva~ot i otu|
uva~ot deka pribavuva~ot }e go prezeme dolgot sprema hipotekarniot doveritel, se smeta deka hipotekarniot doveritel
dal soglasnost za dogovorot za prezemawe na dolg ako na pismen povik od otu|uva~ot ne g o odbil vo rok od eden
mesec od priemot na povikot.
(2) Vo pismeniot povik na doveritelot mora da mu bide svrteno vnimanie na ovaa posledica, inaku }e se smeta
kako povikot da ne e upaten.
II. DEJSTVA NA DOGOVOROT ZA PREZEMAWE NA DOLG

Promena na dol`nik
^len 436
(1) So prezemaweto na dolgot prezema~ot stapuva na mestoto na porane{niot dol`nik, a ovoj se osloboduva od
obvrskata.
(2) Ako vo vremeto na doveritelovata soglasnost so dogovorot za prezemawe na dolgot prezema~ot bil
prezadolèn, a doveritelot toa ne go znael, nitu moral da go znae, porane{niot dol`nik ne se osloboduva od obvrskata, a
dogovorot za prezemawe na dolgot ima dejstvo na dogovor za pristapuvawe kon dolg.
(3) Me|u prezema~ot i doveritelot postoi istata obvrska koja dotoga{ postoela me|u porane{niot dol`nik i
doveritelot.
Sporedni prava
^len 437
(1) Sporednite prava {to dotoga{ postoele kon pobaruvaweto ostanuvaat i natamu, no garanciite, kako i zalozite
{to gi dale treti lica prestanuvaat ako garantite i zalogodavcite ne se soglasat da odgovaraat i za noviot dol`nik.
(2) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, prezema~ot ne odgovara za nenaplatenite kamati {to stasale do
prezemaweto.
Prigovori
^len 438
(1) Prezema~ot moè da mu gi istakne na doveritelot site prigovori {to proizleguvaat od pravniot odnos me|u
porane{niot dol`nik i doveritelot od kogo poteknuva prezemeniot dolg, kako i prigovorite {to prezema~ot gi ima sprema
doveritelot.
(2) Prezema~ot ne moè da mu gi istakne na doveritelot prigovorite {to poteknuvaat od negoviot praven odnos so
porane{niot dol`nik, a koj odnos bil osnova za prezemaweto.
Otsek 2
PRISTAPUVAWE KON DOLG
Dogovor za pristapuvawe kon dolg
^len 439
So dogovor me|u doveritelot i tret, so koj ovoj se obvrzuva sprema doveritelot deka ke go ispolni negovoto
pobaruvawe od dol`nikot, tretiot vleguva vo obvrska pokraj dol`nikot.
Pristapuvaws kon dolg vo slu~aj na primawe na nekoja imotna celina
^len 440
(1) Liceto vrz koe }e premine vrz osnova na dogovor nekoja imotna celina (zanaet~iska rabotilnica ili sli~no) na
poedinec ili pravno lice, ili eden del od taa celina odgovara za dolgovite {to se odnesuvaat na taa celina, odnosno na
nejziniot del, pokraj dotoga{niot imatel i solidarno so nego, no samo do vrednosta na nejzinata aktiva.
(2) Nema pravno dejstvo sprema doveritelite odredbata od dogovorot so koja bi se isklu~uvala ili ograni~uvala
odgovornosta utvrdena vo stav (2) na ovoj ~len.
Otsek 3
PREZEMAWE NA ISPOLNUVAWE
^len 441
(1) Prezemaweto na ispolnuvawe se vr{i so dogovor me|u dol`nikot i nekoj tret so koj ovoj se obvrzuva sprema
dol`nikot da ja ispolni negovata obvrska sprema negoviot doveritel.
(2) Toj mu odgovara na dol`nikot ako navremeno ne ja ispolni obvrskata sprema doveritelot, pa ovoj }e pobara
ispolnuvawe od dol`nikot.
(3) Toj ne go prezema dolgot, nitu pristapuva kon dolgot i doveritelot nema nikakvo pravo sprema nego.
Del vtori
DOGOVORI
Glava VII
PRODA@BA
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 442
(1) So dogovorot za proda`ba prodava~ot se obvrzuva predmetot {to go prodava da mu go predade na kupuva~ot
taka {to kupuva~ot da stekne pravo na sopstvenost, a kupuva~ot se obvrzuva da mu ja plati na prodava~ot cenata.
(2) Prodava~ot na nekoe pravo se obvrzuva na kupuva~ot da mu go pribavi prodadenoto pravo, a koga vr{eweto
na toa pravo bara drèwe na predmetot i da mu go predade predmetot.
Forma na proda`bata na nedvi`nosti
^len 443
(1) Dogovorot za proda`ba na nedvi`ni predmeti mora da bide sklu~en vo pismena forma.
(2) Potpisite na dogovornite strani kaj dogovorot za proda`ba na nedvi`nosti se zaveruvaat kaj notar.
Rizik
^len 444
(1) Do predavaweto na predmetot na kupuva~ot, rizikot za slu~ajna propast ili o{tetuvawe na predmetot go
podnesuva prodava~ot, a so predavaweto na predmetot rizikot preminuva vrz kupuva~ot.
(2) Rizikot ne preminuva vrz kupuva~ot ako toj poradi nekoj nedostatok na predadeniot predmet go raskinal
dogovorot ili baral zamena na predmetot.
Preminuvaws na rizikot vo slu~aj na zadocnuvawe na kupuva~ot
^len 445
(1) Ako predavaweto na predmetot ne e izvr{eno poradi zadocnuvawe na kupuva~ot, rizikot preminuva vrz
kupuva~ot vo momentot koga padnal vo zadocnuvawe.
(2) Koga predmetot na dogovorot se predmeti opredeleni spored rodot, rizikot preminuva vrz kupuva~ot vo
zadocnuvawe ako prodava~ot gi izdvoil predmetite o~igledno nameneti za izvr{uvawe na predavaweto i za toa mu
ispratil izvestuvawe na kupuva~ot.
(3) Koga predmetite opredeleni spored rodot se od takva priroda {to prodava~ot ne moè da izdvoi eden nivni del,
dovolno e prodava~ot da gi izvr{il site dejstvija {to se potrebni za da moè kupuva~ot da gi prezeme predmetite i za toa
da ispratil izvestuvawe do kupuva~ot.
Oddel 2
SOSTOJKI NA DOGOVOROT ZA PRODA@BA
Otsek 1
PREDMET
Op{to pravilo
^len 446
(1) Predmetot za koj e dogovorot mora da bide vo promet, pa e ni{toven dogovorot za proda`ba na predmet koj e
nadvor od prometot.
(2) Za proda`bata na predmeti ~ij{to promet e ograni~en vaàt posebni propisi.
(3) Proda`bata moè da se odnesuva i na iden predmet.
Koga predmetot propadnal pred dogovorot
^len 447
(1) Dogovorot za proda`ba nema pravno dejstvo, ako vo momentot na negovoto sklu~uvawe predmetot za koj e
dogovorot, propadnal.
(2) Ako vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot predmetot bil samo delumno propadnat, kupuva~ot moè da
go raskine dogovorot ili da ostane pri nego so srazmerno namaluvawe na cenata.
(3) Dogovorot }e ostane vo sila i kupuva~ot }e ima samo pravo na namaluvawe na cenata ako delumnoto propa|
awe ne mu pre~i na postignuvaweto na celta na dogovorot, ili ako za opredeleniot predmet postoi takov obi~aj vo
pravniot promet.
Proda`ba na tu| predmet
^len 448
Proda`bata na tu| predmet gi obvrzuva dogovara~ite, no kupuva~ot koj ne znael ili ne moral da znae deka
predmetot e tu| moè, ako poradi toa ne moè da se ostvari celta na dogovorot, da go raskine dogovorot i da bara
nadomest na {tetata.
Proda`ba na sporno pravo
^len 449
(1) Sporno pravo moè da bide predmet na dogovor za proda`ba.
(2) Ni{toven e dogovorot so koj advokat ili nekoj drug nalogoprima~ bi kupil sporno pravo ~ie{to ostvaruvawe
mu e dovereno, ili bi dogovoril za sebe u~estvo vo podelbata na iznosot dosuden na negoviot nalogodavec.
Otsek 2
CENA
Koga cenata ne e opredelena
^len 450
(1) Ako so dogovorot za proda`ba cenata ne e opredelena, a ni dogovorot ne sodrì dovolno podatoci so ~ija
pomo{ taa bi moèla da se opredeli, dogovorot nema pravno dejstvo.
(2) Koga so dogovorot za proda`ba vo stopanstvoto cenata ne e opredelena, nitu vo nego ima dovolno podatoci so
pomo{ta na koi taa bi moèla da se opredeli, kupuva~ot e dolèn da ja plati cenata {to prodava~ot redovno ja naplatuval
vo vreme na sklu~uvaweto na vakvi dogovori, a vo nedostig na ovaa razumna cena.
(3) Kako razumna cena se smeta tekovnata cena vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot, a ako taa ne moè da
se utvrdi toga{ cenata {to ja utvrduva sudot spored okolnostite na slu~ajot.
Propi{ana cena
^len 451
Koga e dogovorena pogolema cena od onaa {to za opredelen vid predmeti ja propi{al nadle`niot organ,
kupuva~ot go dolì samo iznosot na prop{panata cena, a ako ve}e ja isplatil dogovorenata cena, ima pravo da bara da
mu se vrati razlikata.
Koga e dogovorena tekovna cena
^len 452
(1) Koga e dogovorena tekovna cena, kupuva~ot ja dolì cenata utvrdena so oficijalnata evidencija na pazarot vo
mestoto na prodava~ot vo vreme koga trebalo da nastapi ispolnuvaweto.
(2) Ako takva evidencija nema, toga{ tekovnata cena se opredeluva vrz osnova na elementite so pomo{ta na koi,
spored obi~aite na pazarot, se utvrduva cenata.
Koga opredeluvaweto na cenata mu e doverena na treto lice
^len 453
Ako treto lice na koe mu e dovereno opredeluvaweto na cenata ne saka ili ne moè da ja opredeli, a dogovara~ite
ne }e se soglasat dopolnitelno za opredeluvaweto na cenata, nitu }e go raskinat dogovorot, }e se smeta deka e
dogovorena razumna cena.
Koga opredeluvaweto na cenata mu e ostaveno na eden dogovara~
^len 454
Odredbata od dogovorot so koja opredeluvaweto na cenata se ostava na voljata na eden dogovara~ se smeta kako
da ne e ni dogovorena i toga{ kupuva~ot ja dolì cenata kako vo slu~ajot koga cenata ne e opredelena.
Oddel 3
OBVRSKI NA PRODAVAÔT
PREDAVAWE NA PREDMETOT
I. ZA PREDAVAWETO VOOP[TO
Vreme i mesto na predavaweto
^len 455
(1) Prodava~ot e dolèn da mu go predade predmetot na kupuva~ot vo vremeto i na mestoto predvideno so
dogovorot.
(2) Prodava~ot ja izvr{il obvrskata za predavawe na kupuva~ot, po pravilo, koga predmetot ke mu go vra~i ili }e
mu predade isprava so koja predmetot moè da se prezeme.
Predmet na predavaweto
^len 456
(1) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo ili ako ne proizleguva ne{to drugo od prirodata na rabotata, prodava~ot e
dolèn da mu go predade predmetot na kupuva~ot vo ispravna sostojba, zaedno so negovite pripadoci.
(2) Plodovite i drugite koristi od predmetot mu pripa|aat na kupuva~ot od momentot koga prodava~ot bil dolèn
da mu gi predade.
Koga e dogovoreno predavawe vo tekot na izvesen period vreme
^len 457
Koga e dogovoreno predavaweto na predmetot da se izvr{i vo tekot na izvesen period vreme, a ne e opredeleno
koja strana }e ima pravo da go opredeli datumot na predavaweto vo granicite na toj period, toa pravo mu pripa|a na
prodava~ot, osven koga od okolnostite na slu~ajot proizleguva deka opredeluvaweto na datumot na predavaweto mu e
ostaveno na kupuva~ot.
Koga datumot ia predavaweto ne e opredelen
^len 458
Koga datumot na predavaweto na predmetot na kupuva~ot ne e opredelen, prodava~ot e dolèn predavaweto da
go izvr{i vo razumen rok po sklu~uvaweto na dogovorot, so ogled na prirodata na predmetot i na drugite okolnosti.
Koga mestoto na predavaweto ne e opredeleno so dogovorot
^len 459
(1) Koga mestoto na predavaweto ne e opredeleno so dogovorot, predavaweto na predmetot se vr{i vo mestoto vo
koe prodava~ot vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot imal svoe ìveali{te ili, vo nedostig na ova, svoe
prestojuvali{te, a ako prodava~ot go sklu~il dogovorot vo vr{eweto na svojata redovna trgovska dejnost, toga{ vo
mestoto na negovoto sedi{te.
(2) Ako vo momentot na sklu~uvaweto na dbgovorot na dogovara~ite im bilo poznato kade se nao|a predmetot,
odnosno kade treba da bide izraboten, predavaweto se vr{i vo toa mesto.
Predavawe na prevoznik
^len 460
Vo slu~aj koga spored dogovorot e potrebno da se izvr{i prevoz na predmetot, a so dogovorot ne e opredeleno
mestoto na ispolnuvaweto, predavaweto e izvr{eno so vra~uvaweto na predmetot na prevoznikot ili na liceto koe go
organizira ekspediraweto.
Organiziraws na prevozot
^len 461
Ako prodava~ot e dolèn da go isprati predmetot do kupuva~ot toj mora, na voobi~aen na~in i pod voobi~aeni
uslovi, da sklu~i dogovori potrebni za izvr{uvawe na prevozot do opredeleno mesto.
Tro{oci
^len 462
Tro{ocite na predavaweto, kako i onie {to mu prethodat, gi podnesuva prodava~ot, a tro{ocite za odnesuvawe na
predmetot i site drugi tro{oci po predavaweto gi podnesuva kupuva~ot, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.
I. ISTOVREMENO IZVR[UVAWE NA PREDAVAWE NA PREDMETOT I ISPLATA NA CENATA

Odlagawe na predavaweto do isplatata na cenata
^len 463
Ako ne e ne{to drugo dogovoreno ili voobi~aeno, prodava~ot ne e dolèn da go predade predmetot ako
kupuva~ot ne mu ja isplati cenata istovremeno, ili ako ne e gotov toa da go stori istovremeno, no kupuva~ot ne e dolèn
da ja isplati cenata pred da ima mo`nost da go pregleda predmetot.
Odlagawe na predavaweto vo slu~aj na prevoz na predmetot
^len 464
(1) Koga predavaweto na predmetot se ostvaruva so vra~uvawe na prevoznikot, prodava~ot moè da go odloì
ispra}aweto na predmetot do isplatata na cenata, ili da go isprati predmetot taka {to da go zadrì pravoto da raspolaga so
nego za vreme na prevozot.
(2) Ako go zadràl pravoto da raspolaga so predmetot na prevozot, prodava~ot moè da bara predmetot da ne mu
bide predaden na kupuva~ot vo mestoto na opredeluvaweto dodeka ne }e ja isplati cenata, a kupuva~ot ne e dolèn da ja
isplati cenata pred da ima mo`nost da go pregleda predmetot.
(3) Me|utoa, koga dogovorot predviduva pla}awe so predavawe na soodvetna isprava, kupuva~ot nema pravo da
ja odbie isplatata na cenata poradi toa {to nemal mo`nost da go pregleda predmetot.
Spre~uvawe na predavaweto na ispraten predmet
^len 465
(1) Ako po ispra}aweto na predmetot do kupuva~ot se pokaè deka negovite materijalni priliki se takvi {to
osnovano moè da se posomneva deka toj ne }e moè da ja isplati cenata, prodava~ot moè da go spre~i predavaweto na
predmetot na kupuva~ot, duri i koga ovoj ve}e ima vo racete isprava koja go ovlastuva da bara predavawe na
predmetot.
(2) Me|utoa, prodava~ot ne moè da go spre~i predavaweto, ako go bara nekoe treto lice koe e ureden imatel na
isprava koja go ovlastuva da bara predavawe na predmetot, osven ako ispravata sodrì rezervi vo pogled na dejstvoto na
prenosot ili ako prodava~ot dokaè deka imatelot na ispravata koga ja pribavuval, postapil svesno na {teta na
prodava~ot.
Otsek 2
ODGOVORNOST ZA MATERIJALNITE NEDOSTATOCI
I. ZA MATERIJALNITE NEDOSTATOCI VOOP[TO
Materijalni nedostatoci za koi odgovara prodava~ot
^len 466
(1) Prodava~ot odgovara za materijalnite nedostatoci na predmetot {to toj gi imal vo momentot na
preminuvaweto na rizikot vrz kupuva~ot, bez ogled dali toa mu bilo poznato.
(2) Prodava~ot odgovara i za onie materijalni nedostatoci {to }e se pojavat po preminuvaweto na rizikot vrz
kupuva~ot ako se posledica od pri~ina {to postoela pred toa.
(3) Nezna~itelniot materijalen nedostatok ne se zema predvid.
Koga postojat materijalni nedostatoci
^len 467
Nedostatok postoi:
1) ako predmetot gi nema potrebnite svojstva za negova redovna upotreba ili za promet;
2) ako predmetot gi nema potrebnite svojstva za osobenata upotreba za koja go nabavuva kupuva~ot, a koja mu
bila poznata na prodava~ot ili morala da mu bide poznata;
3) ako predmetot gi nema svojstvata i odlikite {to se izre~no ili premol~no dogovoreni, odnosno propi{ani i
4) koga prodava~ot predal predmet koj ne e soodveten na mostrata ili na modelot osven ako mostrata ili modelot
se pokaàni samo zaradi izvestuvawe.
Nedostatoci za koi prodava~ot ne odgovara
^len 468
(1) Prodava~ot ne odgovara za nedostatocite od prethodniot ~len, ako vo momentot na sklu~uvaweto na
dogovorot mu bile poznati na kupuva~ot ili ne moèle da mu ostanat nepoznati.
(2) Se smeta deka na kupuva~ot ne moèle da mu ostanat nepoznati onie nedostatoci {to gri`livo lice so prose~no
znaewe i iskustvo na lice so isto zanimawe i struka kako kupuva~ot bi moèlo lesno da gi zabeleì pri voobi~aeniot
pregled na predmetot.
(3) Prodava~ot odgovara i za nedostatocite {to kupuva~ot moèl lesno da gi zabeleì ako izjavil deka predmetot
nema nikakvi nedostatoci ili deka predmetot ima opredeleni svojstva ili odliki.
Pregled na predmetot i vidlivi nedostatoci
^len 469
(1) Kupuva~ot e dolèn primeniot predmet na voobi~aen na~in da go pregleda ili da go dade na pregled, {tom toa
spored redovniot tek na rabotite e mo`no i za vidlivite nedostatoci da go izvesti prodava~ot vo rok od osum dena, a kaj
trgovskite dogovori bez odlagawe, inaku go gubi pravoto {to mu pripa|a vrz taa osnova.
(2) Koga pregledot e izvr{en vo prisustvo na dvete strani, kupuva~ot e dolèn svoite zabele{ki poradi vidlivite
nedostatoci da mu gi soop{ti na prodava~ot vedna{, inaku go gubi pravoto {to mu pripa|a vrz taa osnova.
(3) Ako kupuva~ot go ekspediral predmetot natamu bez pretovar, a na prodava~ot pri sklu~uvaweto na dogovorot
mu bila poznata ili morala da mu bide poznata mo`nosta za takvo natamo{no ekspedirawe, pregledot na predmetot moè
da bide odloèn do negovoto pristignuvawe vo novoto mesto na opredeluvawe i vo toj slu~aj kupuva~ot e dolèn da go
izvesti prodava~ot za nedostatocite {tom, spored redovniot tek na rabotite, moèl za niv da uznae od svoite klienti.
Skrieni nedostatoci
^len 470
(1) Koga po priemot na predmetot od strana na kupuva~ot }e se pokaè deka predmetot ima nekoj nedostatok {to
ne moèl da se otkrie so voobi~aeniot pregled pri prezemaweto na predmetot (skrien nedostatok), kupuva~ot e dolèn,
pod zakana na gubewe na pravoto, za toj nedostatok da go izvesti prodava~ot vo rok od osum dena, smetaj}i od denot
koga go otkril nedostatokot, a kaj trgovski dogovor bez odlagawe.
(2) Prodava~ot ne odgovara za nedostatocite {to }e se pokaàt otkako }e izminat {est meseci od predavaweto na
predmetot, osven koga so dogovorot e opredelen podolg rok.
Rokovi vo slu~aj na popravka, zamena i sli~no
^len 471
Koga poradi nekoj nedostatok do{lo do popravka na predmetot, isporaka ia drug predmet, zamena na delovi i
sli~no, rokovite od prethodnite dva ~lena po~nuvaat da te~at od predavaweto na popraveniot predmet, predavaweto na
drugiot predmet, izvr{enata zamena na delovi i sli~no.
Izvestuvawe za nedostatokot
^len 472
(1) Vo izvestuvaweto za nedostatokot na predmetot kupuva~ot e dolèn poblisku da go opi{e nedostatokot i da go
povika prodava~ot da go pregleda predmetot.
(2) Ako izvestuvaweto za nedostatokot koe kupuva~ot navremeno go ispratil do prodava~ot so prepora~ano
pismo, telegrama, ili na nekoj drug siguren na~in, zadocni ili voop{to ne stigne do prodava~ot, se smeta deka
kupuva~ot ja izvr{il svojata obvrska da go izvesti prodava~ot.
Zna~ewe na faktot deka prodava~ot znael za nedostatokot
^len 473
Kupuva~ot ne go gubi pravoto da se povika na nekoj nedostatok i koga ne ja izvr{il svojata obvrska predmetot da
go pregleda bez odlagawe, ili obvrskata vo opredeleniot rok da go izvesti prodava~ot za postoeweto na nedostatokot,
kako i koga nedostatokot se pokaàl duri po istekot na {est meseci od predavaweto na predmetot, ako toj nedostatok mu
bil poznat na prodava~ot ili ne moèl da mu ostane nepoznat.
Dogovorno ograni~uvawe ili isklu~uvawe na oagovornosta na prodava~ot za materijalnite nedostatoci
^len 474
(1) Dogovara~ite moàt da ja ograni~at ili sosema da ja isklu~at odgovornosta na prodava~ot za materijalnite
nedostatoci na predmetot.
(2) Odredbata od dogovorot za ograni~uvawe ili isklu~uvawe na odgovornosta za nedostatocite na predmetot e
ni{toven, ako nedostatokot mu bil poznat na prodava~ot, a toj za nego ne go izvestil kupuva~ot, kako i toga{ koga
prodava~ot ja nametnal taa odredba koristej}i ja svojata posebna monopolska polo`ba.
(3) Kupuva~ot koj se otkaàl od pravoto da go raskine dogovorot poradi nedostatoci na predmetot gi zadrùva
drugite prava poradi tie nedostatoci.
Prinudna javna proda`ba
^len 475
Imatelot ~ij predmet e prodaden na prinudna javna proda`ba ne odgovara za nedostatocite na predmetot.
II. PRAVA NA KUPUVAÔT

Ispolnuvawe, namaluvawe na cenata, raskinuvawe na dogovorot, nadomest na {tetata
^len 476
(1) Kupuva~ot koj navremeno i uredno go izvestil prodava~ot za nedostatokot moè:
1) da bara od prodava~ot da go otstrani nedostatokot ili da mu predade drug predmet bez nedostatok
(ispolnuvawe na dogovorot);
2) da bara namaluvawe na cenata i
3) da izjavi deka go raskinuva dogovorot.
(2) Vo sekoj od ovie slu~ai kupuva~ot ima pravo i na nadomest na {tetata.
(3) Pokraj toa i nezavisno od toa, prodava~ot mu odgovara na kupuva~ot i za {tetata {to ovoj poradi nedostatok
na predmetot ja pretrpel na drugite svoi dobra i toa spored op{tite pravila za odgovornosta za {teta.
Neispolnuvawe na dogovorot vo razumen rok
^len 477
Ako kupuva~ot ne go dobie baranoto ispolnuvawe na dogovorot vo razumen rok, toj go zadrùva pravoto da go
raskine dogovorot ili da ja namali cenata.
Koga kupuva~ot moè da go raskine dogovorot
^len 478
(1) Kupuva~ot moè da go raskine dogovorot samo ako prethodno mu ostavil na prodava~ot dopolnitelen
primeren rok za ispolnuvawe na dogovorot.
(2) Kupuva~ot moè da go raskine dogovorot i bez ostavawe na dopolnitelen rok ako prodava~ot, po
izvestuvaweto za nedostatocite, mu soop{til deka nema da go ispolni dogovorot, ili ako od okolnostite na konkretniot
slu~aj o~igledno proizleguva deka prodava~ot ne }e moè da go ispolni dogovorot ni vo dopolnitelniot rok.
Neispolnuvawe ia dogovorot vo dopolnitelniot rok
^len 479
Ako prodava~ot vo dopolnitelniot rok ne go ispolni dogovorot, toj se raskinuva spored samiot zakon, no
kupuva~ot moè da go odrì ako bez odlagawe mu izjavi na prodava~ot deka dogovorot go odrùva vo sila.
Delumni nedostatoci
^len 480
(1) Koga samo del od predadeniot predmet ima nedostatoci, ili koga e predaden samo del od predmetot, odnosno
pomalo koli~estvo od dogovorenoto, kupuva~ot moè da go raskine dogovorot vo smisla na prethodnite ~lenovi samo
vo pogled na delot {to ima nedostatoci, ili samo vo pogled na delot ili koli~estvoto {to nedostiga.
(2) Kupuva~ot moè da go raskine celiot dogovor samo ako dogovorenoto koli~estvo ili predadeniot predmet
so~inuva celina, ili ako kupuva~ot inaku ima opravdan interes da go primi dogovoreniot predmet ili koli~estvo vo
celost.
Koga prodava~ot mu dal na kupuva~ot pogolemo koli~estvo
^len 481
(1) So dogovorot za proda`ba vo stopanstvoto koga prodava~ot na predmeti opredeleni spored rodot mu dal na
kupuva~ot pogolemo koli~estvo otkolku {to e dogovoreno, a kupuva~ot vo razumen rok ne izjavil deka go odbiva
vi{okot, se smeta deka go primil i toj vi{ok, pa e dolèn da go plati po istata cena.
(2) Ako kupuva~ot odbie da go primi vi{okot, prodava~ot e dolèn da mu ja nadomesti {tetata na kupuva~ot.
Koga e opredelena edna cena za pove}e predmeti
^len 482
(1) Koga so eden dogovor i za edna cena se prodadeni pove}e predmeti ili edna grupa predmeti, pa samo nekoi od
niv imaat nedostatoci, kupuva~ot moè da go raskine dogovorot samo vo pogled na tie predmeti, a ne i na drugite.
(2) Me|utoa, ako tie so~inuvaat edna celina taka {to nivnoto razdvojuvawe bi bilo {tetno, kupuva~ot moè da go
raskine celiot dogovor, ili ako toj sepak izjavi deka go raskinuva dogovorot samo vo pogled na predmetite so
nedostatok, prodava~ot od svoja strana moè da go raskine dogovorot i vo pogled na drugite predmeti.
Gubewe na pravoto da se raskine dogovorot poradi nedostatok
^len 483
(1) Kupuva~ot go gubi pravoto da go raskine dogovorot poradi nedostatok na predmetot koga mu e nevozmo`no
da go vrati predmetot ili da go vrati vo sostojbata vo koja go primil.
(2) Sepak kupuva~ot moè da go raskine dogovorot poradi nekoj nedostatok na predmetot ako predmetot napolno
ili delumno propadnal ili e o{teten poradi nedostatokot {to go opravduva raskinuvaweto na dogovorot, ili poradi nekoj
nastan {to ne poteknuva od nego nitu od nekoe lice za koe odgovara toj.
(3) Istoto vaì ako predmetot napolno ili delumno propadnal, ili e o{teten poradi obvrskata na kupuva~ot da go
pregleda predmetot, ili ako kupuva~ot pred da se otkrie nedostatokot potro{il ili izmenil eden del od predmetot vo tekot
na negovata redovna upotreba, kako i ako o{tetuvaweto ili izmenata se bez zna~ewe.
Za~uvuvawe na drugite prava
^len 484
Kupuva~ot koj poradi nevozmo`nost da go vrati predmetot ili da go vrati vo sostojbata vo koja go primil go
zagubil pravoto da go raskine dogovorot, gi zadrùva drugite prava {to mu gi dava zakonot poradi postoeweto na nekoj
nedostatok.
Dejstva na raskinuvaweto poradi nedostatok
^len 485
(1) Raskinuvaweto na dogovorot poradi nedostatok na predmetot proizveduva isti dejstva kako i raskinuvaweto
na dvostranite dogovori poradi neispolnuvawe.
(2) Kupuva~ot mu dolì na prodava~ot nadomest za korista od predmetot i koga mu e nevozmo`no da go vrati
celiot ili eden negov del, a dogovorot e sepak raskinat.
Namaluvawe na cenata
^len 486
Namaluvaweto na cenata se vr{i spored srazmerot me|u vrednosta na predmetot bez nedostatok i vrednosta na
predmetot so nedostatok vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot.
Postapno otkrivawe na nedostatocite
^len 487
Kupuva~ot koj postignal namaluvawe na cenata poradi postoeweto na nekoj nedostatok, moè da go raskine
dogovorot ili da bara novo namaluvawe na cenata ako dopolnitelno se otkrie nekoj drug nedostatok.
Gubewe na pravata
^len 488
(1) Pravata na kupuva~ot koj navremeno go izvestil prodava~ot za postoeweto na nedostatok se gasnat po istekot
na edna godina, smetaj}i od denot koga e isprateno izvestuvaweto do prodava~ot, osven ako so izmama na prodava~ot
kupuva~ot bil spre~en da gi upotrebi.
(2) Me|utoa, kupuva~ot koj navremeno go izvestil prodava~ot za postoeweto na nedostatok moè, po istekot na
ovoj rok, ako u{te ne ja isplatil cenata, da go istakne svoeto barawe cenata da se namali ili da mu se nadomesti {tetata
kako prigovor protiv baraweto na prodava~ot da mu se isplati cenata.
III. GARANCIJA ZA ISPRAVNOTO FUNKCIONIRAWE NA PRODADENIOT PREDMET

Odgovornost na prodava~ot i na proizvoditelot
^len 489
(1) Koga prodava~ot na nekoja ma{ina, motor, nekoj aparat ili drugi sli~ni predmeti, koi spa|aat vo
takanare~enite tehni~ki stoki, mu predal na kupuva~ot garanten list so koj proizvoditelot go garantira ispravnoto
funkcionirawe na predmetot vo tekot na opredeleno vreme, smetaj}i od negovoto predavawe na kupuva~ot, kupuva~ot
moè, ako predmetot ne funkcionira ispravno da bara kako od prodava~ot, taka i od proizvoditelot, da go popravi
predmetot vo razumen rok ili ako toa ne go stori namesto nego da mu predade predmet koj funkcionira ispravno.
(2) So ovie pravila ne se zasega vo pravilata za odgovornosta na prodava~ot za nedostatoci na predmetot.
Barawe popravka ili zamena
^len 490
(1) Kupuva~ot moè poradi neispravnoto funkcionirawe da bara od prodava~ot, odnosno od proizvoditelot
popravka ili zamena na predmetot vo tekot na garantniot rok, bez ogled na toa koga se pojavil nedostatokot vo
funkcioniraweto.
(2) Toj ima pravo na nadomest na {tetata {to ja pretrpel poradi toa {to bil li{en od upotrebata na predmetot od
momentot na baraweto popravka ili zamena do nivnoto izvr{uvawe.
Prodolùvawe na garantniot rok
^len 491
(1) Vo slu~aj na pomala popravka, garantniot rok se prodolùva onolku kolku {to kupuva~ot bil li{en od
upotrebata na predmetot.
(2) Me|utoa, koga poradi neispravnoto funkcionirawe e izvr{ena zamena na predmetot, ili negova su{testvena
popravka, garantniot rok po~nuva povtorno da te~e od zamenata, odnosno od vra}aweto na popraveniot predmet.
(3) Ako e zamenet ili su{testveno popraven samo nekoj del od predmetot, garantniot rok po~nuva povtorno da
te~e samo za toj del.
Raskinuvawe na dogovorot i namaluvawe na cenata
^len 492
Ako prodava~ot ne izvr{i vo razumen rok popravka ili zamena na predmetot, kupuva~ot moè da go raskine
dogovorot ili da ja namali cenata i da bara nadomest na {tetata.
Tro{oci i rizik
^len 493
(1) Prodava~ot, odnosno proizvoditelot e dolèn na svoja smetka da go prenese predmetot do mestoto kade {to
treba da se popravi, odnosno da se zameni, kako i popraveniot, odnosno zamenetiot predmet da mu go vrati nazad na
kupuva~ot.
(2) Za toa vreme prodava~ot, odnosno proizvoditelot go podnesuva rizikot za propa|awe ili o{tetuvawe na
predmetot.
Odgovornost na kooperantite
^len 494
Koga vo izrabotkata na oddelni delovi od predmetot ili vo izvr{uvaweto na oddelni dejstvija u~estvuvale pove}e
samostojni proizvoditeli, nivnata odgovornost sprema finalniot proizvoditel za neispravnoto funkcionirawe na
predmetot koe poteknuva od tie delovi ili od tie dejstvija prestanuva koga }e prestane odgovornosta na finalniot
proizvoditel sprema kupuva~ot na predmetot.
Gubewe na pravata
^len 495
Pravata na kupuva~ot sprema proizvoditelot vrz osnova na garantniot list se gasnat po istekot na edna godina,
smetaj}i od denot koga baral od nego dopravka ili zamena na predmetot.
Otsek 3
ODGOVORNOST ZA PRAVNITE NEDOSTATOCI (ZA[TITA OD EVIKCIJA)
Pravni nedostatoci
^len 496
(1) Prodava~ot odgovara ako vrz prodadeniot predmet postoi nekoe pravo na tret {to go isklu~uva, namaluva ili
ograni~uva pravoto na kupuva~ot, a za ~ie postoewe kupuva~ot ne e izvesten, nitu se soglasil da go zeme predmetot
optovaren so toa pravo.
(2) Prodava~ot na nekoe drugo pravo garantira deka toa postoi i deka nema pravni pre~ki za negovoto
ostvaruvawe.
Izvestuvawe na prodava~ot
^len 497
Koga }e se pokaè deka treto lice polaga nekoe pravo vrz predmetot, kupuva~ot e dolèn da go izvesti prodava~ot
za toa, osven ako toa na prodava~ot ve}e mu e poznato i da go povika vo razumen rok da go oslobodi predmetot od
pravoto ili pretenzijata na tret ili koga predmet na dogovorot se predmeti opredeleni spored rodot, da mu ispora~a drug
predmet bez praven nedostatok.
Sankcii na pravnite nedostatoci
^len 498
(1) Ako prodava~ot ne postapi spored baraweto na kupuva~ot, vo slu~aj na odzemawe na predmetot od
kupuva~ot, dogovorot se raskinuva spored samiot zakon, a vo slu~aj na namaluvawe ili ograni~uvawe na pravoto na
kupuva~ot, kupuva~ot moè po svoj izbor da go raskine dogovorot ili da bara srazmerno namaluvawe na cenata.
(2) Ako prodava~ot ne go zadovoli baraweto na kupuva~ot vo razumen rok da go oslobodi predmetot od pravoto
ili pretenziite na tret, kupuva~ot moè da go raskine dogovorot ako poradi toa negovata cel ne moè da se ostvari.
(3) Vo sekoj slu~aj kupuva~ot ima pravo na nadomest na pretrpenata {teta.
(4) Me|utoa, ako kupuva~ot vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot znael za mo`nosta predmetot da mu
bide odzemen, ili da mu bide namaleno ili ograni~eno negovoto pravo, nema pravo na nadomest na {tetata ako taa
mo`nost se ostvari, no ima pravo da bara vra}awe, odnosno namaluvawe na cenata.
Koga kupuva~ot ne }e go izvesti prodava~ot
^len 499
Kupuva~ot koj, ne izvestuvaj}i go prodava~ot, se vpu{til vo spor so tret i sporot go zagubil, sepak moè da se
povika na odgovornosta na prodava~ot za pravnite nedostatoci, osven ako prodava~ot dokaè deka toj raspolagal so
sredstva da se odbie baraweto na tretoto lice.
Koga pravoto na tret e o~igledno osnovano
^len 500
(1) Kupuva~ot ima pravo da se povika na odgovornosta na prodava~ot za pravnite nedostatoci i koga bez
izvestuvawe na prodava~ot i bez spor go priznal o~iglednoto osnovano pravo na tretiot.
(2) Ako kupuva~ot mu isplatil na tret izvesna suma pari za da se otkaè od svoeto o~igledno pravo, prodava~ot
moè da se oslobodi od svojata odgovornost ako mu ja nadomesti na kupuva~ot isplatenata suma i pretrpenata {teta.
Dogovorno ograni~uvawe ili isklu~uvawe na odgovornosta na prodava~ot
^len 501
(1) Odgovornosta na prodava~ot za pravnite nedostatoci moè so dogovor da se ograni~i ili sosem da se isklu~i.
(2) Ako vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot na prodava~ot mu bil poznat ili ne moèl da mu ostane
nepoznat nekoj nedostatok vo negovoto pravo, odredbata od dogovorot za ograni~uvawe ili za isklu~uvawe na
odgovornosta za pravnite nedostatoci e ni{tovna.
Ograni~uvawe od javnopravna priroda
^len 502
Prodava~ot odgovara i za posebnite ograni~uvawa od javnopravna priroda {to na kupuva~ot ne mu bile poznati,
ako toj znael za niv ili znael deka moàt da se o~ekuvaat, a ne mu gi soop{til na kupuva~ot.
Gubewe na pravoto
^len 503
(1) Pravoto na kupuva~ot vrz osnova na pravnite nedostatoci se gasi so istekot na edna godina od doznavaweto za
postoeweto na pravoto na tret.
(2) Ako tretoto lice pred istekot na toj rok povelo spor, a kupuva~ot go povikal prodava~ot da se zame{a vo
sporot, pravoto na kupuva~ot se gasi duri so istekot na {est meseci po pravosilno zavr{eniot spor.
ODDEL 4
OBVRSKI NA KUPUVAÔT
Otsek 1
ISPLATA NA CENITE
Vreme i mesto na isplata
^len 504
(1) Kupuva~ot e dolèn da ja plati cenata vo vremeto i na mestoto opredeleno vo dogovorot.
(2) Vo nedostig na dogovorna odredba ili na poinakvi obi~ai, pla}aweto se vr{i vo momentot i vo mestoto vo koe
se vr{i predavaweto na predmetot.
(3) Ako cenata ne mora da se plati vo momentot na predavaweto, pla}aweto se vr{i vo ìveali{teto, odnosno vo
sedi{teto na prodava~ot.
Kamata vo slu~aj na proda`ba na kredit
^len 505
Ako predmetot e prodaden na kredit, kupuva~ot dolì kamata osven ako poinaku ne e dogovoreno.
Isplata na cenata vo slu~aj na posledovatelni isporaki
^len 506
(1) Vo slu~aj na posledovatelni isporaki, kupuva~ot e dolèn da ja isplati cenata za sekoja isporaka vo momentot
na nejzinoto prezemawe, osven ako ne{to drugo e dogovoreno ili proizleguva od okolnostite na rabotata.
(2) Ako vo dogovorot so posledovatelni isporaki kupuva~ot mu dal avans na prodava~ot, prvite isporaki se
isplatuvaat od avansot, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.
Otsek 2
PREZEMAWE NA PREDMETOT
^len 507
(1) Prezemaweto na predmetot se sostoi vo vr{ewe na potrebnite dejstvija za da bide vozmo`no predavaweto,
kako i vo odnesuvawe na predmetot.
(2) Ako kupuva~ot bez opravdana pri~ina odbie da go prezeme predmetot ~ie predavawe mu e ponudeno na
dogovoreniot ili voobi~aeniot na~in i na vreme, prodava~ot moè, ako ima osnovana pri~ina da se posomneva deka
kupuva~ot nema da ja isplati cenata, da izjavi deka go raskinuva dogovorot.
ODDEL 5
OBVRSKA ZA ÛVAWE NA PREDMETOT ZA SMETKA NA SODOGOVARAÔT
Slu~ai na obvrska za ~uvawe
^len 508
(1) Koga poradi zadocnuvawe na kupuva~ot rizikot preminal vrz kupuva~ot pred predavaweto na predmetot,
prodava~ot e dolèn da go ~uva predmetot so vnimanie na dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in i za taa cel da
gi prezeme potrebnite merki.
(2) Istoto vaì i za kupuva~ot koga predmetot mu e vra~en, a toj saka da mu go vrati na prodava~ot, bilo poradi
toa {to go raskinal dogovorot, bilo poradi toa {to baral drug predmet namesto nego.
(3) I vo edniot i vo drugiot slu~aj dogovara~ot koj e dolèn da gi prezeme merkite za za~uvuvawe na predmetot
ima pravo na nadomest na tro{ocite potrebni zaradi za~uvuvawe na predmetot.
Koga kupuva~ot ne saka da go primi predmetot {to mu e upaten
^len 509
Kupuva~ot koj ne saka da go primi predmetot {to mu e upaten vo mestoto na opredeluvaweto i tamu staven na
raspolagawe, dolèn e da go prezeme za smetka na prodava~ot, ako ovoj ne e prisuten vo mestoto na opredeluvaweto,
nitu tamu ima nekoj {to bi go prezel za nego, a pod uslov ako e toa mo`no bez isplata na cenata i bez pogolemi nezgodi
ili preterani tro{oci.
Prava na stranata {to e dol`na da go ~uva predmetot
^len 510
Dogovornata strana koja, spored prethodnite odredbi, e dol`na da prezeme merki za za~uvuvawe na predmetot
moè, pod uslovite i so posledicite navedeni vo odredbite na ovoj zakon za polagaweto kaj sudot i za proda`bata na
predmetot {to se dolì, da go poloì kaj sud, da go predade na ~uvawe na nekoj drug ili da go prodade za smetka na
drugata strana.
ODDEL 6
NADOMEST NA [TETATA VO SLUÂJ NA RASKINUVAWE NA PRODA@BATA
Op{to pravilo
^len 511
Koga proda`bata e raskinata poradi povreda na dogovorot od strana na eden dogovara~, drugata strana ima pravo
na nadomest na {tetata {to ja trpi poradi toa, spored op{tite pravila za nadomest na {tetata nastanata so povreda na
dogovorot.
Koga predmetot ima tekovna cena
^len 512
(1) Koga proda`bata e raskinata poradi povreda na dogovorot od strana na eden dogovara~, a predmetot ima
tekovna cena, drugata strana moè da ja bara razlikata me|u cenata opredelena so dogovorot i tekovnata cena na denot na
raskinuvaweto na dogovorot na pazarot vo mestoto vo koe e izvr{ena rabotata.
(2) Ako na pazarot vo mestoto vo koe e izvr{ena rabotata nema tekovna cena, za presmetuvawe na visinata na
nadomestot se zema tekovnata cena na pazarot koja bi moèla da go zameni vo dadeniot slu~aj, kon koja treba da se
dodade razlikata vo tro{ocite na prevozot.
Koga e izvr{ena proda`ba ili kupuva~ka zaradi pokritie
^len 513
(1) Koga predmetot na proda`bata e izvesno koli~estvo predmeti opredeleni spored rodot, pa ednata strana ne ja
izvr{i svojata obvrska na vreme, drugata strana moè da izvr{i proda`ba zaradi pokritie, odnosno kupuvawe zaradi
pokritie i da ja bara razlikata me|u cenata opredelena so dogovorot i cenata na proda`bata, odnosno na kupuvaweto
zaradi pokritie.
(2) Proda`bata, odnosno kupuvaweto zaradi pokritie mora da bide izvr{eno vo razumen rok i na razumen na~in.
(3) Za namerata da se izvr{i proda`ba, odnosno kupuva~ka doveritelot e dolèn da go izvesti dol`nikot.
Nadomest na drugata {teta
^len 514
Pokraj pravoto na nadomest na {tetata spored pravilata od prethodnite ~lenovi, stranata verna na dogovorot ima
pravo i na nadomest na pogolemata {teta, dokolku ja pretrpela.
ODDEL 7
SLUÂI NA PRODA@BA SO OSOBENI POGODBI
Otsek 1
PRODA@BA SO PRAVO NA PRVENSTVENO KUPUVAWE
Poim
^len 515
So dogovornata odredba za pravoto na prvenstveno kupuvawe kupuva~ot se obvrzuva da go izvesti prodava~ot
za namerata da mu go prodade predmetot na opredeleno lice, kako i za uslovite na taa proda`ba i da mu ponudi toj da go
kupi predmetot za istata cena.
Rokovi za vr{ewe na pravoto i za isplata na cenata
^len 516
(1) Prodava~ot e dolèn da go izvesti kupuva~ot na siguren na~in za svojata odluka da go koristi pravoto na
prvenstveno kupuvawe vo rok od eden mesec, smetaj}i od denot koga kupuva~ot go izvestil za namerata da izvr{i
proda`ba na treto lice.
(2) Istovremeno so izjavata deka toj go kupuva predmetot, prodava~ot e dolèn da ja isplati cenata dogovorena so
tretoto lice ili da ja poloì kaj sudot.
(3) Ako vo dogovorot so tret e predviden rok za isplata na cenata, prodava~ot moè da go koristi toj rok samo ako
dade dovolno obezbeduvawe.
Mo`nost za nasleduvawe i otu|uvawe
^len 517
Pravoto na prvenstveno kupuvawe na podvi`ni predmeti ne moè nitu da se otu|i nitu da se nasledi, dokolku
poinaku ne e opredeleno so zakon.
Vo slu~aj na prinudna javna proda`ba
^len 518
(1) Vo slu~aj na prinudna javna proda`ba prodava~ot ne moè da se povikuva na svoeto pravo na prvenstveno
kupuvawe.
(2) Prodava~ot ~ie pravo na prvenstveno kupuvawe bilo zapi{ano vo javnata kniga moè da bara poni{tuvawe na
javnata proda`ba, ako ne bil posebno povikan da i prisustvuva.
Traewe na pravoto na prvenstveno kupuvawe
^len 519
(1) Pravoto na prvenstveno kupuvawe prestanuva po pet godini od sklu~uvaweto na dogovorot, ako ne e
dogovoreno deka toa }e prestane porano.
(2) Dogovoreniot podolg rok se sveduva na rok od pet godini.
Koga e izvr{en prenos na sopstvenosta bez izvestuvawe na prodava~ot
^len 520
(1) Ako kupuva~ot prodal predmet i negovata sopstvenost ja prenel vrz tret ne izvestuvaj}i go prodava~ot i ako
na tretiot mu bilo poznato ili ne moèlo da mu ostane nepoznato deka prodava~ot ima pravo na prvenstveno kupuvawe,
prodava~ot moè vo rok od {est meseci, smetaj}i od denot koga doznal za ovoj prenos, da bara prenosot da se poni{ti i
predmetot da mu se otstapi nemu pod istite uslovi.
(2) Ako kupuva~ot neto~no go izvestil prodava~ot za uslovite na proda`bata na tret i ako na tretiot toa mu bilo
poznato ili ne moèlo da mu ostane nepoznato, ovoj rok od {est meseci po~nuva da te~e od denot koga prodava~ot
doznal za to~nite uslovi na dogovorot.
(3) Pravoto na prvenstveno kupuvawe prestanuva vo sekoj slu~aj po istekot na pet godini od prenosot na
sopstvenosta na predmetot vrz tret.
Zakonsko pravo na prvenstveno kupuvawe
^len 521
(1) Za opredeleni lica pravoto na prvenstveno kupuvawe moè da bide ustanoveno so zakon.
(2) Traeweto na zakonskoto pravo na prvenstveno kupuvawe ne e ograni~eno.
(3) Licata koi spored samiot zakon imaat pravo na prvenstveno kupuvawe moraat da bidat izvesteni pismeno za
namerata da se izvr{i proda`ba i za nejzinite uslovi, inaku imaat pravo da baraat poni{tuvawe na proda`bata.
(4) Pravilata za proda`bata so pravo na prvenstveno kupuvawe soobrazno se primenuvaat i vrz zakonskoto pravo
na prvenstveno kupuvawe.
Otsek 2
KUPUVAWE NA PROBA
Poim
^len 522
(1) Koga e dogovoreno deka kupuva~ot }e go zeme predmetot pod uslov da go isproba za da utvrdi dali odgovara
na negovite èlbi, dolèn e za toa dali ostanuva pri dogovorot da go izvesti prodava~ot vo rokot utvrden so dogovorot ili
so obi~ajot, a ako takov nema, toga{ vo primereniot rok {to }e mu go opredeli prodava~ot, inaku se smeta deka se
otkaàl od dogovorot.
(2) Ako predmetot mu e predaden na kupuva~ot za da go proba do opredelen rok, a toj ne go vrati bez odlagawe
po istekot na rokot ili ako ne mu izjavi na prodava~ot deka se otkaùva od dogovorot, se smeta deka ostanal pri
dogovorot.
Objektivna proba
^len 523
Koga probata e dogovorena za da se utvrdi dali predmetot ima opredeleno svojstvo, ili dali e podoben za
opredelena upotreba, opstanokot na dogovorot ne zavisi od misleweto na kupuva~ot, tuku od toa dali toj navistina gi
ima tie svojstva, odnosno dali e podoben za opredelenata upotreba.
Rizik
^len 524
Rizikot za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot predaden na kupuva~ot zaradi proba go podnesuva
prodava~ot do izjavata na kupuva~ot deka ostanuva pri dogovorot, odnosno do istekot na rokot koga kupuva~ot bil
dolèn da mu go vrati predmetot na prodava~ot.
Kupuvawe po pregled, odnosno so rezerva da se proba
^len 525
Odredbite za kupuvaweto na proba soobrazno se primenuvaat vrz kupuvaweto po pregled i vrz kupuvaweto so
rezerva da se proba.
Otsek 3
PRODA@BA PO MOSTRA ILI MODEL
^len 526
(1) Vo slu~aj na proda`ba po mostra ili model kaj trgovski dogovor, ako predmetot {to prodava~ot mu go predal
na kupuva~ot ne e soobrazen so mostrata ili so modelot, prodava~ot odgovara spored propisite za odgovornost na
prodava~ot za materijalnite nedostatoci na predmetot, a vo drugite slu~ai spored propisite za odgovornost za
neispolnuvawe na obvrskata.
(2) Prodava~ot ne odgovara za nedostig na soobraznosta ako mostrata, odnosno modelot mu go podnel na
kupuva~ot samo zaradi izvestuvawe i pribli`no opredeluvawe na osobinite na predmetot bez vetuvawe na soobraznost.
Otsek 4
PRODA@BA SO SPECIFIKACIJA
^len 527
(1) Ako so dogovorot e zadràno pravo za kupuva~ot podocna da ja opredeli formata, merata ili nekoi drugi
podrobnosti na predmetot, a kupuva~ot ne ja izvr{i ovaa specifikacija do dogovoreniot datum, ili do istekot na
razumniot rok, smetaj}i od prodava~ovoto barawe toa da go stori, prodava~ot moè da izjavi deka go raskinuva
dogovorot ili da izvr{i specifikacija spored ona {to mu e poznato za potrebite na kupuva~ot.
(2) Ako samiot prodava~ izvr{i specifikacija, toj e dolèn da go izvesti kupuva~ot za nejzinite podrobnosti i da
mu opredeli razumen rok da izvr{i samiot poinakva specifikacija.
(3) Ako kupuva~ot ne ja iskoristi ovaa mo`nost zadolìtelna e specifikacijata {to ja izvr{il prodava~ot.
Otsek 5
PRODA@BA SO ZADR@UVAWE NA PRAVOTO NA SOPSTVENOST
Uslovi
^len 528
(1) Prodava~ot na opredelen nedvièn predmet moè so posebna odredba na dogovorot da go zadrì pravoto na
sopstvenost i po predavaweto na predmetot na kupuva~ot, se dodeka kupuva~ot ne ja isplati cenata vo celost.
(2) Zadrùvaweto na pravoto ima dejstvo sprema doveritelite na kupuva~ot samo ako e napraveno vo forma na
javno zaverena isprava, pred ste~ajot na kupuva~ot ili pred zaplenata na predmetot.
(3) Prodava~ot i na podvièn individualen predmet i na predmeti za koi se vodat posebni javni knigi moè so
posebna odredba na dogovorot da go zadrì pravoto na sopstvenost se dodeka kupuva~ot ne ja isplati cenata vo celost.
Rizik
^len 529
Rizikot za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot go podnesuva kupuva~ot od momentot koga
predmetot mu e predaden.
Otsek 6
PRODA@BA SO OTPLATA NA CENATA VO RATI
Poim
^len 530
(1) So dogovorot za proda`ba na podvièn predmet so otplata na cenata vo rati prodava~ot se obvrzuva da mu
predade na kupuva~ot opredelen podvièn predmet pred da mu bide napolno isplatena cenata, a kupuva~ot oe obvrzuva
da ja isplati negovata cena vo rati, vo opredeleni vremenski intervali.
(2) Odredbite od ovoj otsek za proda`bata so otplata na cenata vo rati se primenuvaat samo ako kupuva~ot e
poedinec.
Forma na dogovorot
^len 531
Dogovorot za proda`ba so otplata na cenata vo rati mora da bide sostaven vo pismena forma bez ogled na
predmetot na proda`bata.
Su{testveni sostojki na dogovorot
^len 532
(1) Pokraj predmetot i negovata cena vo proda`bata za gotovo, vo ispravata za dogovorot moraat pod zakana od
ni{tovnost da bidat navedeni: vkupniot iznos na site rati, smetaj}i ja i onaa {to e izvr{ena vo momentot na
sklu~uvaweto na dogovorot, iznosot na oddelnite rati, nivniot broj i nivnite rokovi.
(2) Ispravata za dogovorot mora pod zakana od ni{tovnost da sodrì odredba deka kupuva~ot moè da se otkaè
od dogovorot ako toa pismeno mu go soop{ti na prodava~ot vo rok od tri dena od potpi{uvaweto na ispravata i deka od
ova pravo kupuva~ot ne moè da se otkaè odnapred.
Pravo na kupuva~ot da ja isplati cenata odedna{
^len 533
(1) Kupuva~ot moè sekoga{ da go isplati odedna{ ostatokot na cenata {to ja dolì.
(2) Toj ostatok se isplatuva ~ist, bez dogovornite kamati i bez tro{oci.
(3) Ni{tovna e sprotivnata odredba na dogovorot.
Raskinuvawe na dogovorot i barawe za celosna isplata na cenata
^len 534
(1) Prodava~ot moè da go raskine dogovorot ako kupuva~ot padne vo zadocnuvawe so po~etnata rata.
(2) Po isplatata na po~etnata rata prodava~ot moè da go raskine dogovorot ako kupuva~ot padne vo
zadocnuvawe so najmalku dve posledovatelni rati.
(3) Po isklu~ok, prodava~ot moè da go raskine dogovorot koga kupuva~ot }e padne vo zadocnuvawe so isplatata
samo na edna rata, ako za isplatata na cenata ne se predvideni pove}e od {est rati osven ako vo dogovorot ne opredelil
pomal broj rati.
(4) Vo slu~aite predvideni vo stavovite (2) i (3) od ovoj ~len prodava~ot moè, namesto da go raskine dogovorot,
da bara od kupuva~ot isplata na celiot ostatok od cenata, no pred toa barawe dolèn e da mu ostavi na kupuva~ot
dopolnitelen rok od 15 dena.
Sudsko prodolùvawe na rokovite za otplata
^len 535
Po barawe od kupuva~ot sudot moè, koga toa okolnostite na slu~ajot go opravduvaat, da gi prodolì rokovite za
isplata na zadocnetite rati, ako kupuva~ot dade obezbeduvawe deka }e gi izvr{i svoite obvrski i ako poradi toa
prodava~ot ne trpi {teta.
Ni{tovnost na dogovornata kazna
^len 536
Ni{tovna e odredbata na dogovorot za dogovornata kazna vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, kako i vo
slu~aj kupuva~ot da padne vo zadocnuvawe so isplatata na nekoja rata od cenata.
Raskinuvawe na dogovorot
^len 537
(1) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, prodava~ot e dolèn da mu gi vrati na kupuva~ot primenite rati so
zakonskata kamata od denot koga gi primil i da mu gi nadomesti nu`nite tro{oci {to gi napravil za predmetot.
(2) Od svoja strana, kupuva~ot e dolèn da mu go vrati predmetot na prodava~ot vo sostojbata vo koja bil koga
mu bil predaden i da mu dade nadomest za negovoto upotrebuvawe do raskinuvaweto na dogovorot.
Primena na pravilata za proda`bata so otplata na cenata vo rati
^len 538
(1) Pravilata za proda`bata so otplata na cenata vo rati vaàt i vo slu~aj na drugi pogodbi {to imaat ista su{tina,
kako {to e na primer, dogovorot za zakup so odredba deka predmetot {to e daden vo zakup }e premine vo sopstvenost
na zakupecot ako pla}a zakupnina za opredeleno vreme.
(2) Tie }e se primenuvaat i vo slu~aj na zaem daden na kupuva~ot i namenet za kupuvawe na opredeleni
predmeti ako zaemodavecot i prodava~ot se spogodile kupuva~ot, za predmetot {to prodava~ot mu go prodal, da mu ja
otplatuva na zaemodavecot cenata vo rati, spored dogovorot sklu~en me|u kupuva~ot i prodava~ot.
Ni{tovnost na odredbite nepovolni za kupuva~ot
^len 539
Ni{tovni se odredbite od dogovorot za proda`ba so otplatata na cenata vo rati koi bi bile nepovolni za kupuva~ot
od odredbite na ovaa glava, osven odredbite za zadrùvawe na pravoto na sopstvenost.
Glava VIII
PRODAVEN NALOG
Poim
^len 540
(1) So dogovorot za prodaven nalog se obvrzuva nalogoprima~ot opredelen podvièn predmet, {to mu go predal
nalogodavecot, da go prodade za opredelna cena vo opredelen rok ili vo toj rok da mu go vrati na nalogodavecot.
(2) Prodavniot nalog ne moè da se otpovika.
Rizik za propa|awe i o{tetuvawe na predmetot
^len 541
Predmetot predaden na nalogoprima~ot mu ostanuva na nalogodavecot i toj go podnesuva rizikot za negovo
slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe, no toj ne moè da raspolaga so nego dodeka ne }e mu bide vraten.
Koga se smeta deka nalogoprima~ot go kupil predmetot
^len 542
(1) Ako nalogoprima~ot ne go prodade predmetot i ne mu ja predade opredelenata cena na nalogodavecot do
opredeleniot rok, nitu go vrati vo toj rok, se smeta deka toj go kupil predmetot.
(2) Negovite doveriteli ne moàt da go zaplenat predmetot dodeka toj ne }e mu ja isplati cenata na nalogodavecot.
Glava IX
RAZMENA
Poim
^len 543
(1) So dogovorot za razmena sekoj dogovara~ se obvrzuva sprema svojot sodogovara~ da mu go predade
predmetot {to se razmenuva taka {to toj da stekne pravo na sopstvenost vrz predmetot.
(2) Predmet na razmena moàt da bidat i prenoslivi prava.
Dejstva na dogovorot za razmena
^len 544
(1) Od dogovorot za razmena nastanuvaat za sekoj dogovara~ obvrskite i pravata {to od dogovorot za proda`ba
nastanuvaat za prodava~ot.
(2) Vo se drugo na razmenata soodvetno se primenuvaat odredbite od dogovorot za proda`ba.
Glava H
ZAEM
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 545
(1) So dogovorot za zaem se obvrzuva zaemodavecot da mu predade na zaemoprima~ot opredelen iznos pari ili
opredeleno koli~estvo drugi zamenlivi predmeti, a zaemoprima~ot se obvrzuva da mu go vrati po izvesno vreme istiot
iznos pari, odnosno istoto koli~estvo predmeti od ist vid i kvalitet.
(2) Vrz primenite predmeti zaemoprima~ot steknuva pravo na sopstvenost.
Kamata
^len 546
(1) Zaemoprima~ot moè da se obvrze pokraj glavninata da dolì i kamata.
(2) Koga kamatnata stapka na kamatata od stav (1) na ovoj ~len e dogovorena za pari~na obvrska vo doma{na
valuta, a e izrazena vo stranska valuta ili e opredelena vo takva valuta, se smeta za lihvarska, koga taa e pogolema za
dva pati od kamatnata stapka koja se pla}a za pari~na obvrska vo taa stranska valuta i e preovladuva~ka na me|
unarodniot finansiski pazar na denot na stasanosta na pari~nata obvrska vo doma{na valuta.
(3) Kako preovladuva~ka kamatna stapka, spored ovoj zakon, se smeta kamatnata stapka {to se primenuva na me|
unarodniot finansiski pazar (Libor) ili kamatnata stapka na me|ubankarskiot finansiski pazar vo Evropa (Euribor) na
denot na stasanosta na pari~nata obvrska vodoma{na valuta.
Oddel 2
OBVRSKI NA ZAEMODAVECOT
Predavawe na vetenite predmeti
^len 547
(1) Zaemodavecot e dolèn da gi predade opredelenite predmeti vo dogovorenoto vreme, a ako rokot za
predavawe ne e opredelen, toga{ koga toa }e go pobara zaemoprima~ot.
(2) Pravoto na zaemoprima~ot da bara predavawe na opredeleni predmeti zastaruva za tri meseci od pa|aweto na
zaemodavecot vo zadocnuvawe, a vo sekoj slu~aj prestanuva za edna godina od sklu~uvaweto na dogovorot.
Lo{i materijalni priliki na zaemoprima~ot
^len 548
(1) Ako se pokaè deka materijalnite priliki na zaemoprima~ot se takvi {to e neizvesno dali toj }e bide vo
sostojba da go vrati zaemot, zaemodavecot moè da odbie da ja izvr{i svojata obvrska za predavawe na vetenite
predmeti ako vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot ne go znael toa, kako i ako vlo{uvaweto na zaemoprima~ovite
materijalni priliki nastanalo po sklu~uvaweto na dogovorot.
(2) Toj e dolèn da ja izvr{i svojata obvrska ako zaemoprima~ot ili nekoj drug za nego dade dovolno
obezbeduvawe.
[teta poradi nedostatoci na zajmeni predmeti
^len 549
(1) Zaemodavecot e dolèn da mu ja nadomesti na zaemoprima~ot {tetata {to mu bila pri~ineta poradi
materijalnite nedostatoci na zajmenite predmeti.
(2) Ako e zaemot bez nadomest toj e dolèn da ja nadomesti {tetata samo ako nedostatocite na predmetite mu bile
poznati ili ne moèle da mu ostanat nepoznati, a toj za niv ne go izvestil zaemoprima~ot.
Oddel 3
OBVRSKI NA ZAEMOPRIMAÔT
Rok za vra}awe na zaemot
^len 550
(1) Zaemoprima~ot e dolèn da go vrati vo dogovoreniot rok istoto koli~estvo predmeti, od ist vid i kvalitet.
(2) Ako dogovara~ite ne go opredelile rokot za vra}awe na zaemot, nitu toj moè da se opredeli od okolnostite na
zaemot, zaemoprima~ot e dolèn da go vrati zaemot po istekot na primereniot rok koj ne moè da bide pokratok od dva
meseca smetaj}i od baraweto na zaemodavecot da mu se vrati zaemot.
Izbor pri vra}aweto na zaemot
^len 551
(1) Ako na zaem ne se dadeni pari, a dogovoreno e zaemoprima~ot da go vrati zaemot vo pari, zaemoprima~ot
sepak e ovlasten da gi vrati po svoj izbor zajmenite predmeti ili iznosot na pari koj odgovara na vrednosta na tie
predmeti vo vremeto i vo mestoto {to so dogovorot se opredeleni za vra}awe.
(2) Istoto vaì i vo slu~aj koga ne e mo`no da se vrati isto koli~estvo predmeti od ist vid i so ist kvalitet.
Otkaùvawe od dogovorot
^len 552
Zaemoprima~ot moè da se otkaè od dogovorot pred da mu gi predade zaemodavecot opredelenite predmeti, no
ako poradi toa bi nastanala kakva i da bilo {teta za zaemodavecot, dolèn e da ja nadomesti.
Vra}awe na zaemot pred rokot
^len 553
Zaemoprima~ot moè da go vrati zaemot i pred rokot opredelen za vra}awe, no dolèn e odnapred da go izvesti
zaemodavecot za svojata namera i da mu ja nadomesti {tetata nastanata od predvremenoto vra}awe, osven ako poinaku
ne e dogovoreno.
Oddel 4
NAMENSKI ZAEM
^len 554
Ako so dogovorot e opredelena celta za koja zaemoprima~ot moè da gi upotrebi zajmenite pari, pa toj gi
upotrebi za nekoja druga cel, zaemodavecot moè da izjavi deka go raskinuva dogovorot.
Glava XI
Dogovor za dar
Oddel 1
Op{ti odredbi
Poim
^len 555
So dogovorot za dar daruva~ot se obvrzuva da mu prenese ili mu predava na daroprima~ot vo sopstvenost
opredelen predmet, ili mu otstapuva nekoe pravo, ili mu otpu{ta dolg, ili mu prezema dolg bez nadomest.
Forma
^len 556
(1) Dogovorot za dar se sklu~uva vo pismena forma.
(2) Dogovorot za dar za dvièn predmet sklu~en vo usmena forma e polnovaèn, ako toj e predaden na
daroprima~ot.
(3) Koga dar se pravi so dogovor vo korist na treto lice, prifa}aweto na daroprima~ot ne mora da bide vo pismena
forma, osven ako predmet na dogovorot za dar e nedvi`nost.
(4) Koga predmet na dogovorot za dar e nedvi`nost na formata od stavovite (1) i (3) na ovoj ~len, soodvetno se
primenuva odredbata za formata na dogovorot za proda`ba na nedvi`nosti.
Sposobnost za daruvawe
^len 557
(1) Dar moè da napravi samo lice so polna delovna sposobnost.
(2) Pod uslovi predvideni so ovoj i drug zakon dar moè da dava i lice so ograni~ena, odnosno posebna delovna
sposobnost.
Sposobnost za primawe na dar
^len 558
(1) Dar moè da primi i lice so ograni~ena delovna sposobnost, kako i delovno nesposobno lice.
(2) Ako darot go primi delovno nesposobno lice, zakonskiot zastapnik na toa lice moè so izjava dadena na
daruva~ot, vo rok od 30 dena da go odobri darot.
Koga predmet na dar e povremeno davawe
^len 559
(1) Dogovorot za dar so koj daruva~ot se obvrzal na povremeni davawa, prestanuva so smrtta na daroprima~ot.
(2) Vo slu~aj na smrt na daruva~ot obvrskite od ovoj dogovor ne preminuvaat na negovite naslednci, osven ako
negovite naslednici go prifatile ovoj dogovor.
Oddel 2
Dogovor za dar so tovar ili nalog
^len 560
(1) So dogovorot za dar so tovar ili nalog daruva~ot moè da zadrì za sebe ili za nekoj drug, nekoe pravo ili moè
na daroprima~ot da mu naloì ne{to da napravi ili da mu dozvoli ne{to na drug.
(2) Vo slu~aj daroprima~ot da ne go izvr{i tovarot ili nalogot ni vo dopolnitelen primeren rok, daruva~ot moè da
go raskine dogovorot i da bara od daroprima~ot da mu go vrati ona {to go primil.
(3) Naslednicite na daruva~ot moàt da go raskinat dogovorot za dar zaradi neizvr{uvawe na tovarot ili nalogot,
koga toa e predvideno so dogovorot za dar.
(4) Po smrtta na daruva~ot izvr{uvawe na tovarot ili nalogot moàt da baraat negovite naslednici ili drugo lice
opredeleno so dogovorot.
(5) Ako vo slu~aj za izvr{uvawe na tovarot ili nalogot se potrebni pove}e sredstva otkolku {to iznesuva
vrednosta na darot, ili ako izvr{uvaweto na tovarot ili nalogot e ote`nato od bilo koi pri~ini, daroprima~ot moè da se
oslobodi od tovar ili nalogot ako go vrati darot.
Oddel 3
Odgovornost na daruva~ot
Odgovornost za neispolnuvawe ili zadocnuvawe
^len 561
(1) Daruva~ot odogovara za neispolnuvawe na svojata obvrska, kako i za zadocnuvawe na ispolnuvaweto, ako e
toa so namera ili e od negovo krajno nevnimanie.
(2) Vo slu~aj na zadocnuvawe na ispolnuvawe na pari~en dar, daruva~ot dolì zakonska kamata od denot na
podnesuvaweto na tu`bata, ako poinaku ne e dogovoreno.
Odogovornost za materijalni, pravni nedostatoci
^len 562
(1) Daruva~ot odgovara za pravnite nedostatoci na daruvaniot predmet.
(2) Daruva~ot odgovara i za materijalnite nedostatoci na predmet, ako tie bile skrieni, a toj znael ili moèl da znae
za tie nedostatoci, a istite ne mu gi soop{ti na daroprima~ot.
Oddel 4
Otpovikuvawe na darot i dogovoren povrat na darot
^len 563
(1) Daruva~ot moè da go raskine dogovorot i da go otpovika napraveniot dar, vo slu~aj koga daroprima~ot so
svoeto odnesuvawe kon nego ili na nemu blisko lice, pokaè krajna neblagodarnost.
(2) Ova pravo preminuva i na naslednicite na daruva~ot.
(3) Ova pravo prestanuva so istekot najmnogu na edna godina smetaj}i od denot koga daruva~ot doznal za
neblagodarnosta na daroprima~ot, a najmnogu po istek na pet godini od pokaànata neblagodarnost.
(4) Vo slu~aj na otpovikuvawe zaradi neblagodarnost, daroprima~ot e dolèn da vrati se {to primal na ime dar.
Otpovikuvawe na dar poradi nemawe na sredstva za ìvot
^len 564
(1) Daruva~ot koj nema dovolno sredstva za ìvot, ili za izdrùvawe na licata koi po zakon e dolèn da gi
izdrùva, moè da go raskine dogovorot, a ako predmetot ve}e go predal na daroprima~ot moè darot da go otpovika i
da bara daroprima~ot da mu go vrati ona {to od primeniot dar se u{te se nao|a vo imotot na daroprima~ot.
(2) Daroprima~ot moè da go izbegne otpovikuvaweto, dokolku se obvrze deka na daruva~ot, vo adekvatna
mera }e mu dava sredstva {to mu nedostasuvaat.
(3) Ako daruva~ot napravil pove}e darovi, otpovikuvaweto se pravi po obraten red od nastanuvaweto.
Otpovikuvawe na dar
^len 565
Dar moè da se otpbvika i vo drugi slu~ai predvideni so zakon.
Otkaùvawe od pravoto darot da se otpovika
^len 566
Otkaùvaweto odnapred od pravoto darot da se otpovika nema pravna va`nost.
Darovi {to ne moàt da se otpovikaat
^len 567
(1) Voobi~aenite, prigodnite darovi, nagradnite darovi, kako i darovite od blagodarnost ne moàt da se
otpovikaat.
(2) Ne moàt da se otpovikaat ni darovite napraveni za dobrotvorni i op{to korisni celi.
Dogovoren povrat na darot
^len 568
Polnova`na e odredbata na dogovorot za povrat na darot vo slu~aj daroprima~ot da umre pred daruva~ot.
Oddel 5
Dar vo slu~aj na smrt
^len 569
Dogovorot za dar vo koj e dogovoreno predmetot da bide predaden po smrtta na daruva~ot mora da bide sostaven
vo forma na javno zaverena isprava.
Glava XII
ZAKUP
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 570
(1) So dogovorot za zakup se obvrzuva zakupodavecot da mu predade opredelen predmet na zakupecot na
upotreba, a ovoj se obvrzuva za toa da mu pla}a opredelena zakupnina.
(2) Upotrebata go opfa}a i koristeweto na predmetot (pribiraweto na plodovite) ako poinaku ne e dogovoreno ili
voobi~aeno.
Primena na posebnite propisi
^len 571
Odredbite od ovaa glava nema da se primenuvaat vrz zakupite uredeni so posebni propisi.
Oddel 2
OBVRSKI NA ZAKUPODAVECOT
Predavawe na predmetot
^len 572
(1) Zakupodavecot e dolèn da mu go predade na zakupecot zakupeniot predmet vo ispravna sostojba, zaedno so
negovite pripadoci.
(2) Predmetot e vo ispravna sostojba, ako e vo sostojbata opredelena so dogovorot, a vo nedostig na dogovor, vo
sostojba da moè da posluì za upotreba zaradi koja e sklu~en dogovor.
Odrùvawe na predmetot
^len 573
(1) Zakupodavecot e dolèn da go odrùva predmetot vo ispravna sostojba za vreme na traeweto na zakupot i
zaradi toa da vr{i potrebni popravki na nego.
(2) Toj e dolèn na zakupecot da mu gi nadomesti tro{ocite {to ovoj gi napravil za odrùvaweto na predmetot, a
koi toj samiot bi bil dolèn da gi napravi.
(3) Tro{ocite za sitni popravki predizvikani od redovnata upotreba na predmetot, kako i tro{ocite pri samata
upotreba, pa|aat vrz tovar na zakupecot.
(4) Za potrebata od popravka, zakupecot e dolèn da go izvesti zakupodavecot.
Raskinuvawe na dogovorot i namaluvawe na zakupninata poradi popravki
^len 574
(1) Ako potrebnite popravki na zakupeniot predmet ja popre~uvaat negovata upotreba vo zna~itelna mera i za
podolgo vreme, zakupecot moè da go raskine dogovorot.
(2) Toj ima pravo na namaluvawe na zakupninata srazmerno so ograni~uvaweto na upotrebata na predmetot
poradi tie popravki.
Izmeni na zakupen predmet
^len 575
(1) Zakupodavecot ne moè bez soglasnost od zakupecot da vr{i izmeni na zakupeniot predmet za vreme na
traeweto na zakupot, dokolku toa bi ja spre~uvalo upotrebata na predmetot.
(2) Ako so izmeni na predmetot bi mu bila na zakupecot namalena vo izvesna mera upotrebata na predmetot, }e
se namali i zakupninata vo soodveten srazmer.
Odgovornost za materijalnite nedostatoci
^len 576
(1) Zakupodavecot mu odgovara na zakupecot za site nedostatoci na zakupeniot predmet koi ja popre~uvaat
negovata dogovorena ili redovna upotreba, bez ogled dali znael za niv ili ne, kako i za nedostatocite na svojstvata ili
odlikite predvideni izre~no ili premol~no so dogovorot.
(2) Ne se zemaat predvid nedostatocite koi se od pomalo zna~ewe.
Nedostatoci za koi zakupodavecot ne odgovara
^len 577
(1) Zakupodavecot ne odgovara za nedostatocite na zakupeniot predmet koi mu bile poznati na zakupecou vo
momentot na sklu~uvaweto na dogovorot ili koi ne moèle da mu ostanat nepoznati.
(2) Zakupodavecot odgovara za nedostatokot na zakupeniot predmet koj na zakupecot poradi krajno nevnimanie
mu ostanal nepoznat, ako toj znael za toj nedostatok i namerno propu{til za nego da go izvesti zakupecot.
Pro{iruvawe na odgovornosta za materijalnite nedostatoci
^len 578
Zakupodavecot odgovara za site nedostatoci na zakupeniot predmet ako tvrdel deka toj nema nikakvi nedostatoci.
Dogovorno isklu~uvawe ili ograni~uvawe na odgovornosta
^len 579
(1) Odgovornosta za materijalnite nedostatoci na zakupeniot predmet moè da bide so dogovor isklu~ena ili
ograni~ena.
(2) Odredbata od dogovorot so koj ovaa odgovornost se isklu~uva ili ograni~uva e ni{tovna ako zakupodavecot
znael za nedostatocite i namerno propu{til za niv da go izvesti zakupecot ili ako nedostatokot e takov iggo ja
onevozmoùva upotrebata na zakupeniot predmet, kako i toga{ koga zakupodavecot ja nametnal taa odredba koristej}i
ja svojata monopolska polo`ba.
Izvestuvawe na zakupodavecot za nedostatoci i opasnosti
^len 580
(1) Zakupecot e dolèn da go izvesti zakupodavecot bez nepotrebno odlagawe za sekoj nedostatok na zakupeniot
predmet koj bi se pokaàl vo tekot na zakupot, osven ako zakupodavecot znae za nedostatokot.
(2) Toj isto taka e dolèn da go izvesti zakupodavecot za sekoja nepredvidena opasnost koja vo tekot na zakupot
bi mu se zakanila na zakupeniot predmet, za da moè da gi prezeme potrebnite merki.
(3) Zakupecot {to ne }e go izvesti zakupodavecot za pojaveniot nedostatok ili za nastanatata opasnost, za koi ovoj
ne znael, go gubi pravoto na nadomest na {tetata {to bi ja pretrpel poradi postoeweto na nedostatokot ili nastanatata
opasnost za zakupeniot predmet, a e dolèn da ja nadomesti {tetata {to bi ja pretrpel zakupodavecot poradi toa.
Prava na zakupecot koga predmetot ima nekoj nedostatok
^len 581
(1) Ako vo momentot na predavaweto zakupeniot predmet ima nekoj nedostatok koj ne moè da se otstrani,
zakupecot moè, po svoj izbor, da go raskine dogovorot ili da bara namaluvawe na zakupninata.
(2) Koga predmetot ima nekoj nedostatok koj moè da se otstrani bez pogolemi nezgodi za zakupecot, a
predavaweto na predmetot vo opredeleniot rok ne bilo su{testvena sostojka na dogovorot, zakupecot moè da bara od
zakupodavecot ili otstranuvawe na nedostatokot vo primeren rok ili namaluvawe na zakupninata.
(3) Ako zakupodavecot ne go otstrani nedostatokot vo dopolnitelniot primeren rok {to mu go opredelil zakupecot,
zakupecot moè da go raskine dogovorot ili da bara namaluvawe na zakupninata.
(4) Vo sekoj slu~aj zakupecot ima pravo na nadomest na {tetata.
Koga nedostatokot }e nastane vo tekot na zakupot i koga predmetot go nema dogovorenoto ili voobi~aenoto
svojstvo
^len 582
(1) Odredbite od ~lenot 581 se primenuvaat i vo slu~aj koga vo tekot na zakupot }e nastane nekoj nedostatok na
zakupeniot predmet.
(2) Tie se primenuvaat i vo slu~aite koga zakupeniot predmet nema nekoe svojstvo koe spored dogovorot ili
obi~ajot treba da go ima ili koga toa svojstvo }e go zagubi vo tekot na zakupot.
Odgovornost na zakupodavecot za pravnite nedostatoci
^len 583
(1) Koga nekoj tret pretendira da vr{i nekoe pravo vrz zakupeniot predmet ili vrz nekoj drug del, i so svoe barawe
se obrati do zakupecot, kako i ako samovlasno go odzeme predmetot od zakupecot, ovoj e dolèn da go izvesti za toa
zakupodavecot, osven ako toj ve}e go znae, inaku }e odgovara za {tetata.
(2) Ako se utvrdi deka na tret mu pripa|a nekoe pravo koe sosema go isklu~uva pravoto na zakupecot na
upotrebata na predmetot, dogovorot za zakup se raskinuva spored samiot zakon, a zakupodavecot e dolèn da mu ja
nadomesti na zakupecot {tetata.
(3) Vo slu~aj koga so pravoto na tret samo se ograni~uva pravoto na zakupecot, ovoj moè, po svoj izbor, da go
raskine dogovorot ili da bara namaluvawe na zakupninata i vo sekoj slu~aj nadomest na {tetata.
Oddel Z
OBVRSKI NA ZAKUPECOT
Upotreba na predmetot spored dogovorot
^len 584
(1) Zakupecot e dolèn da go upotrebuva predmetot kako dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in.
(2) Toj moè da go upotrebuva samo onaka kako {to e opredeleno so dogovorot ili so namenata na predmetot.
(3) Toj odgovara za {tetata {to }e nastane so upotrebata na zakupeniot predmet sprotivno na dogovorot ili na
negovata namena, bez ogled dali go upotrebuval predmetot toj ili nekoe lice koe raboti po negov nalog, podzakupecot ili
nekoe drugo lice na koe toj mu ovozmoìl da go upotrebuva predmetot.
Otkaz poradi upotreba sprotivno na dogovorot
^len 585
Ako zakupecot i po opomenata od zakupodavecot go upotrebuva predmetot sprotivno na dogovorot ili na
negovata namena ili go zanemaruva negovoto odrùvawe, ta postoi opasnost od zna~itelna {teta za zakupodavecot, ovoj
moè da go otkaè dogovorot bez davawe na otkazen rok.
Pla}awe na zakupninata
^len 586
(1) Zakupecot e dolèn da ja pla}a zakupninata vo rokovite opredeleni so dogovorot ili so zakon, a vo nedostig na
dogovor i zakon, kako {to e voobi~aeno vo mestoto kade {to predmetot mu e predaden na zakupecot.
(2) Ako poinaku ne e dogovoreno ili vo mestoto na predavaweto na predmetot voobi~aeno, zakupninata se pla}a
polugodi{no koga predmetot e daden pod zakup za edna ili pove}e godini, a ako e daden za pokuso vreme, toga{ po
istekot na toa vreme.
Otkaz poradi nepla}awe na zakupninata
^len 587
(1) Zakupodavecot moè da go otkaè dogovorot za zakup ako zakupecot ne ja plati zakupninata ni vo rok od 15
dena otkako zakupodavecot go povikal da ja plati.
(2) Dogovorot }e ostane vo sila ako zakupecot go isplati iznosot na zakupninata {to ja dolì pred da mu bide
soop{ten otkazot.
Vra}awe na zakupeniot predmet
^len 588
(1) Zakupodavecot e dolèn da go ~uva zakupeniot predmet i po prestanuvaweto na zakupot da go vrati
neo{teten.
(2) Predmetot se vra}a vo mestoto vo koe bil predaden.
(3) Zakupecot ne odgovara za istro{enosta na predmetot koja nastanuva so negovata redovna upotreba, kako ni za
o{tetuvawata {to poteknuvaat od negovata dotraenost.
(4) Ako za vreme na zakupot izvr{il nekakvi promeni na predmetot, dolèn e da go vrati vo sostojbata vo koja bil
koga mu e predaden vo zakup, osven ako promenite bile napraveni so soglasnost na zakupodava~ot.
(5) Toj moè da gi odnese dodatocite {to gi napravil na predmetot ako moàt da se odvojat bez negovo
o{tetuvawe, no zakupodavecot moè da gi zadrì ako mu ja nadomesti nivnata vrednost vo vreme na vra}aweto.
Oddel 4
PODZAKUP
Koga moàt predmeti da se dadat vo podzakup
^len 589
(1) Dokolku ne e dogovoreno poinaku, zakupecot moè zakupeniot predmet da mu go dade vo zakup na drug
(podzakup) ili spored nekoj drug osnov da mu go predade na upotreba, no samo ako so toa ne mu se nanesuva {teta na
zakupodavecot.
(2) Zakupecot mu garantira na zakupodavecot deka podzakupecot }e go upotrebuva predmetot spored dogovorot
za zakup.
Koga zakupodavecot moè da ja odbie dozvolata
^len 590
Koga za davaweto na zakupen predmet vo podzakup e potrebna dozvola od zakupodavecot, ovoj moè da ja odbie
samo od opravdani pri~ini.
Otkaz poradi nedozvolen podzakup
^len 591
Zakupodavecot moè da go otkaè dogovorot za zakup ako zakupeniot predmet e daden vo podzakup bez negova
dozvola, koga ovaa e potrebna spored zakonot ili spored dogovorot.
Neposredno barawe na zakupodavecot
^len 592
Zakupodavecot moè zaradi naplata na svoite pobaruvawa od zakupecot nastanati od zakupot, da bara neposredno
od podzakupecot isplata na iznosite {to ovoj mu gi dolì na zakupecot vrz osnova na podzakupot.
Prestanuvawe na podzakupot spored samiot zakon
^len 593
Podzakupot prestanuva vo sekoj slu~aj koga }e prestane zakupot.
Oddel 5
OTU\UVAWE NA ZAKUPEN PREDMET
Otu|uvawe po predavaweto vo zakup
^len 594
(1) Vo slu~aj na otu|uvawe na predmet koj pred toa mu e predaden na nekoj drug vo zakup, pribavuva~ot na
predmetot stapuva na mestoto na zakupodavecot i po toa pravata i obvrskite od zakupot nastanuvaat me|u nego i
zakupecot.
(2) Pribavuva~ot ne moè da bara od zakupecot da mu go predade predmetot pred istekot na vremeto za koe e
dogovoren zakupot, a ako traeweto na zakupot ne e opredeleno ni so dogovor ni so zakon, toga{ pred istekot na
otkazniot rok.
(3) Za obvrskite na pribavuva~ot od zakupot sprema zakupecot odgovara prenesuva~ot kako solidaren garant.
Pravo na zakupnina
^len 595
(1) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, pribavuva~ot na predmetot predaden vo zakup ima pravo na zakupnina
po~nuvaj}i od prviot nareden den po pribavuvaweto na predmetot, a ako prenesuva~otja primil taa zakupnina odnapred,
dolèn e da mu ja otstapi.
(2) Od momentot koga e izvesten za otu|uvaweto na zakupeniot predmet, zakupecot moè da mu ja isplati
zakupninata samo na pribavuva~ot.
Otu|uvawe na zakupen predmet pred predavaweto na zakupecot
^len 596
(1) Koga predmetot za koj e sklu~en dogovor za zakup mu e predaden na pribavuva~ot, a ne na zakupecot,
pribavuva~ot stapuva na mestoto na zakupodavecot i gi prezema negovite obvrski sprema zakupecot, ako vo momentot
na sklu~uvaweto na dogovorot za otu|uvawe znael za postoeweto na dogovorot za zakup.
(2) Pribavuva~ot koj vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za otu|uvawe ne znael za postoeweto na
dogovorot za zakup, ne e dolèn da mu go predade predmetot na zakupecot, a zakupecot moè samo da bara nadomest
na {tetata od zakupodavecot.
(3) Za obvrskite na pribavuva~ot od zakupot sprema zakupecot odgovara prenesuva~ot kako solidaren garant.
Otkaz na dogovor poradi otu|uvawe na predmetot
^len 597
Koga poradi otu|uvawe na zakupen predmet pravata i obvrskite na zakupodavecot }e preminat vrz pribavuva~ot,
zakupecot moè da go otkaè dogovorot vo sekoj slu~aj, po~ituvaj}i gi zakonskite, odnosno dogovornite otkazni rokovi
a vo otsustvo na ovie voobi~aenite.
Oddel 6
PRESTANUVAWE NA ZAKUPOT
Istek na opredelenoto vreme
^len 598
(1) Dogovorot za zakup sklu~en za opredeleno vreme prestanuva so samiot istek na vremeto za koe e sklu~en.
(2) Istoto vaì i vo slu~aite koga vo nedostig na volja na dogovara~ite, traeweto na zakupot e opredeleno so
zakon.
Premol~no obnovuvawe na zakupot
^len 599
(1) Koga po istekot na vremeto za koe bil sklu~en dogovorot za zakup zakupecot }e prodolì da go upotrebuva
predmetot, a zakupodavecot ne mu se protivi na toa, se smeta deka e sklu~en nov dogovor za zakup so neopredeleno
traewe, pod istite uslovi kako i prethodniot.
(2) Obezbeduvawata {to treti lica gi dale za prviot zakup prestanuvaat so istekot na vremeto za koe bil sklu~en.
Otkaz
^len 600
(1) Dogovorot za zakup ~ie traewe ne e opredeleno nitu moè da se opredeli od okolnostite ili od mesnite obi~ai
prestanuva so otkazot {to sekoja strana moè da i go dade na drugata, po~ituvaj}i go opredeleniot otkazen rok.
(2) Ako dolìnata na otkazniot rok ne e opredelena so dogovor ili so zakon ili so mesnite obi~ai, taa iznesuva
osum dena so toa {to otkazot ne moè da bide daden vo nevreme.
(3) Ako zakupenite predmeti se opasni za zdravjeto, zakupecot moè da go otkaè dogovorot bez davawe otkazen
rok, duri ako i vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot go znael toa.
(4) Zakupecot ne moè da se otkaè od pravoto od stav (3) na ovoj ~len.
Propa|awe na predmet poradi vi{a sila
^len 601
(1) Zakupot prestanuva ako zakupeniot predmet bide uni{ten od nekoj slu~aj na vi{a sila.
(2) Ako zakupeniot predmet bide delumno uni{ten ili samo o{teten, zakupecot moè da go raskine dogovorot ili i
natamu da ostane vo zakup i da bara soodvetno namaluvawe na zakupninata.
Smrt
^len 602
Vo slu~aj na smrt na zakupecot ili na zakupodavecot, zakupot se prodolùva so negovite naslednici ako poinaku
ne e dogovoreno.
Glava XIII
DOGOVOR ZA POSLUGA
ODDEL 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 603
So dogovorot za posluga se obvrzuva poslugodava~ot da mu predade opredelen predmet na koristewe bez
nadomest na poslugoprima~ot na opredeleno ili neopredeleno vreme, a poslugoprima~ot se obvrzuva toj predmet da mu
go vrati po istekot na toa vreme.
Traewe na poslugata
^len 604
(1) Traeweto na poslugata moè da bide opredeleno so dogovorot.
(2) Ako traeweto na poslugata ne e opredeleno so dogovor, dokolku predmetot e predaden na koristewe za
postignuvawe na opredelena cel se smeta deka poslugata e dogovorena za vreme potrebno za postignuvawe na taa cel.
(3) Dokolku vremeto na traewe na dogovorot za posluga ne e opredeleno, nitu moè da se opredeli na drug na~in,
dogovorot za posluga }e prestane koga davatelot }e pobara predmetot da mu se vrati, no ne vo nevreme.
Smrt na poslugodava~ot ili poslugoprima~ot
^len 605
(1) Po smrtta na poslugodava~ot i poslugoprima~ot obvrskite od dogovorot preo|aat na nivnite naslednici.
(2) Dokolku dogovorot bide sklu~en so ogled na li~nosta na poslugoprima~ot ili taka e dogovoreno toj
prestanuva so negovata smrt.
ODDEL 2
OBVRSKI NA POSLUGODAVAÔT
^len 606
(1) Poslugodava~ot e dolèn da go predade predmetot na poslugoprima~ot vo opredeleno vreme.
(2) Ako poslugodava~ot zadocni so predavaweto na predmetot poslugoprima~ot moè da bara toj da mu bide
predaden vo rok ne podolg od 30 dena.
Odgovornost za pravnite i materijalnite nedostatoci na predmetot i ispravno funkcionirawe
^len 607
(1) Na odgovornosta na poslugodava~ot za pravnite i materijalnite nedostatoci na predmetot i za ispravno
funkcionirawe na predmetot ako e taa tehni~ka stoka, soodvetno se primenuvaat pravilata za odgovornost kaj dvostrano
obvrzuva~kite dogovori.
(2) Pri predavawe na predmetot poslugodava~ot e dolèn da go izvesti poslugoprima~ot za site nedostatoci koi gi
ima i za koi znael ili moèl da znae.
(3) Ako toj toa ne go stori pa od soodvetniot nedostatok poslugoprima~ot pretpri {teta, }e bide dolèn da mu ja
nadomesti taka pretrpenata {teta.
ODDEL 3
PRAVA I OBVRSKI NA POSLUGOPRIMAÔT
ûvawe i upotreba na predmetot
^len 608
Poslugoprima~ot e dolèn predmetot da go ~uva i da go koristi so potrebno vnimanie (na dobar doma}in, dobar
stopanstvenik ili vnimanie na dobar stru~wak).
Na~in na koristewe
^len 609
Vo slu~aj koga so dogovorot ne e opredelen na~inot na koristewe na predmetot koj se dava na posluga,
poslugoprima~ot moè da go koristi predmetot na na~in koj odgovara na negovata primena i namena.
Nevozmo`nost predmetot da se prenese na treto lice
^len 610
(1) Bez soglasnost na poslugodava~ot, poslugoprima~ot ne moè predmetot da go dava na posluga na treti lica.
(2) Ako poslugoprima~ot go predal predmetot na koristewe na treto lice, poslugodava~ot ima pravo da bara
neposredno od tretoto lice da mu go vrati.
(3) Za {tetata {to bi ja pretrpel poslugodava~ot so davaweto na predmetot na treto lice bez negova soglasnost,
solidarno odgovaraat poslugoprima~ot i tretoto lice ako znaelo ili moèlo da znae deka predmetot e daden na posluga
bez mo`nost da se prenese na drug.
Tro{oci na odrùvawe
^len 611
(1) Poslugoprima~ot gi podnesuva tro{ocite na tekovno (redovno) odrùvawe na predmetot zemen na posluga.
(2) Vo slu~aj koga napravil investicioni tro{oci zaradi podobruvawe na predmetot ili drugi tro{oci soodvetno ke
se primenuvaat odredbite od ovoj zakon za rabotovodstvo bez nalog .
Rizik za slu~ajna propast na predmetot
^len 612
Rizik za slu~ajna propast na predmetot ili o{tetuvawe go podnesuva poslugodava~ot.
Odgovornost na poslugoprima~ot
^len 613
Poslugoprima~ot odgovara za o{tetuvawe ili celosno uni{tuvawe na predmetot ako go upotrebuval na na~in
sprotiven na dogovorot ili na prirodata, ili ako predmetot go doveril na treto lice iako so ogled na okolnostite ne bilo
potrebno toa da go napravi, a toj ne bi propadnal dokolku go upotrebuval na dogovoreniot na~in, odnosno dokolku go
zadràl kaj sebe.
Vra}awe na predmetot
^len 614
(1) Poslugoprima~ot e dolèn predmetot da mu go vrati na poslugodava~ot vo sostojba vo koja go primil.
(2) Poslugoprima~ot ne e odgovoren za namaluvawe na vrednosta na predmetot {to nastanala so redovna
upotreba.
Vra}awe na predmetot predvreme
^len 615
(1) Poslugoprima~ot e dolèn da go primi nazad predmetot daden na posluga i pred vremeto odredeno za posluga,
so isklu~ok ako rokot na vra}awe e dogovoren vo interes na dvete dogovorni strani ili ako vra}aweto na predmetot e
vrzano so odredeni nepriliki za poslugodava~ot.
(2) Poslugodava~ot moè da bara predvremeno vra}awe na predmetot ako toj nenadejno i itno mu stanal
potreben.
Prestanok na dogovorot za posluga
^len 616
(1) Dogovorot za posluga sklu~en na odredeno vreme prestanuva so protekot na toa vreme.
(2) Dogovorot za posluga sklu~en na neodredeno vreme prestanuva koga poslugoprima~ot }e go iskoristi
predmetot spored dogovorot ili so protekot na vremeto vo koe predmetot moè da bide iskoristen.
Drugi pri~ini za prestanok na dogovorot za posluga
^len 617
Dogovorot za posluga moè da prestane koga poslugoprima~ot go koristi predmetot na na~in koj ne e predviden
vo dogovorot, koga }e go predade predmetot na treto lice iako ne postojat okolnosti {to go prinuduvaat na toa, koga
predmetot }e mu stane potreben na poslugodava~ot od pri~ini {to ne bile poznati vo momentot na sklu~uvawe na
dogovorot.
Analogna primena na odredbite za dogovorot za zakup
^len 618
Vo se drugo na dogovorot za posluga soodvetno se primenuvat odredbite od dogovorot za zakup.
Glava XIV
DOGOVOR ZA DELO
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 619
So dogovor za delo vr{itelot na rabotata (pretpriema~, izveduva~ na raboti) se obvrzuva da izvr{i opredelena
rabota, kako {to e izrabotka ili popravka na nekoj predmet ili izvr{uvawe na nekoja fizi~ka ili intelektualna rabota i
sli~no, a nara~uva~ot se obvrzuva za toa da mu plati nadomest.
Odnos so dogovorot za proda`ba
^len 620
(1) Dogovorot so koj ednata strana se obvrzuva da izraboti opredelen podvièn predmet od svoj materijal koga
postoi somnevawe se smeta kako dogovor za proda`ba.
(2) Dogovorot ostanuva dogovor za delo ako nara~uva~ot se obvrzal da dade su{testven del od materijalot
potreben za izrabotka na predmetot.
(3) Vo sekoj slu~aj, dogovorot se smeta kako dogovor za delo ako dogovara~ite go imale predvid osobeno trudot
na vr{itelot na rabotata.
Kvalitet na materijalot na vr{itelot na rabotata
^len 621
(1) Koga e dogovoreno vr{itelot na rabotata da izraboti predmet od svoj materijal, a ne e opredelen kvalitetot,
vr{itelot na rabotata e dolèn da dade materijal so sreden kvalitet.
(2) Toj mu odgovara na nara~uva~ot za kvalitetot na upotrebeniot materijal isto kako prodava~ot.
Oddel 2
NADZOR
^len 622
Nara~uva~ot ima pravo da vr{i nadzor nad izvr{uvaweto na rabotata i da dava upatstva koga toa odgovara na
prirodata na rabotata, a vr{itelot na rabotata e dolèn da mu go ovozmoì toa.
Oddel 3
SKLUÛVAW E NA DOGOVOR SO NADDAVAWE
Povik za naddavawe za cenata na rabotite
^len 623
(1) Povikot upaten do opredelen ili neopredelen broj na lica za naddavawe za izvr{uvawe na opredeleni raboti,
pod opredeleni uslovi i opredeleni garancii, go obvrzuva povikuva~ot da sklu~i dogovor za tie raboti so onoj {to }e
ponudi najniska cena, osven ako taa obvrska ja isklu~il vo povikot za naddavawe.
(2) Vo slu~aj na isklu~uvawe na obvrskata da se sklu~i dogovor povikot za naddavawe se smeta kako povik do
zainteresiranite tie da napravat ponudi na dogovor pod objavenite uslovi ,
Povik za naddavawe za umetni~ko ili tehni~ko re{enie na rabotite za koi postoi namera
^len 624
Povikot upaten do opredelen ili neopredelen broj lica za naddavawe za umetni~ko ili tehni~ko re{enie na raboti
za koi postoi namera go obvrzuva povikuva~ot pod uslovite sodràni vo povikot za naddavawe da sklu~i dogovor so
u~esnikot vo naddavaweto ~ie re{enie e prifateno od komisijata ~ij sostav e objaven odnapred, osven ako taa obvrska ja
isklu~il vo povikot za naddavawe.
Oddel 4
OBVRSKI NA VR[ITELOT NA RABOTATA
Nedostatoci na materijalot
^len 625
(1) Vr{itelot na rabotata e dolèn da mu go svrti vnimanieto na nara~uva~ot na nedostatocite na materijalot {to
mu go predal nara~uva~ot, a koi gi zabeleìl ili moral da gi zabeleì, inaku }e odgovara za {tetata.
(2) Ako nara~uva~ot baral predmetot da se izraboti od materijal na ~ii nedostatoci mu ukaàl vr{itelot na
rabotata, vr{itelot na rabotata e dolèn da postapi spored negovoto barawe, osven ako e o~igledno deka materijalot ne e
podoben za nara~anoto delo ili ako izrabotkata od baraniot materijal bi moèla da mu nanese {teta na ugledot na
vr{itelot na rabotata, vo koj slu~aj vr{itelot na rabotata moè da go raskine dogovorot.
(3) Vr{itelot na rabotata e dolèn da go predupredi nara~uva~ot za nedostatocite vo negoviot nalog, kako i na
drugite okolnosti za koi znael ili moral da znae, a koi moàt da bidat od zna~ewe za nara~anoto delo ili za negovoto
izvr{uvawe na vreme, inaku }e odgovara za {tetata.
Obvrska da go izvr{i deloto
^len 626
(1) Vr{itelot na rabotata e dolèn da go izvr{i deloto kako {to e dogovoreno i spored pravilata na rabotata.
(2) Toj e dolèn da go izvr{i za opredelenoto vreme, a ako toa ne e opredeleno, toga{ za vremeto koe razumno e
potrebno za takvite raboti.
(3) Toj ne odgovara za zadocnuvaweto nastanato poradi toa {to nara~uva~ot ne mu go predal materijalot na
vreme, ili poradi toa {to baral izmeni, ili {to ne mu go isplatil avansot {to go dolì i voop{to za zadocnuvaweto
nastanato poradi odnesuvaweto na nara~uva~ot.
Raskinuvawe na dogovorot poradi otstapuvawe od dogovorenite uslovi
^len 627
(1) Ako vo tekot na izvr{uvaweto na deloto se pokaè deka vr{itelot na rabotata ne se pridrùva kon uslovite na
dogovorot i voop{to deka ne raboti kako {to treba, i deka izvr{enoto delo }e ima nedostatoci, nara~uva~ot moè za toa
da go predupredi vr{itelot na rabotata i da mu opredeli primeren rok svojata rabota da ja soobrazi so svoite obvrski.
(2) Ako do istekot na toj rok vr{itelot na rabotata ne postapi spored baraweto na nara~uva~ot, ovoj moè da go
raskine dogovorot i da bara nadomest na {tetata.
Raskinuvawe na dogovorot pred istekot na rokot
^len 628
(1) Ako e rokot su{testvena sostojka na dogovorot, a vr{itelot na rabotata e vo tolkavo zadocnuvawe so
zapo~nuvaweto ili zavr{uvaweto na rabotata {to da e o~igledno deka nema da ja zavr{i vo rokot, nara~uva~ot moè da
go raskine dogovorot i da bara nadomest na {tetata.
(2) Toj go ima toa pravo i toga{ koga rokot ne e su{testvena sostojka na dogovorot, ako poradi takvoto
zadocnuvawe nara~uva~ot o~igledno ne bi imal interes za ispolnuvawe na dogovorot.
Doveruvawe na izvr{uvawe rabota na tret
^len 629
(1) Dokolku od dogovorot ili od prirodata na rabotata ne proizleguva ne{to drugo, vr{itelot na rabotata ne e
dolèn rabotata da ja izvr{i li~no.
(2) Vr{itelot na rabotata i natamu odgovara pred nara~uva~ot za izvr{uvaweto na rabotata i koga rabotata ne }e ja
izvr{i li~no.
Odgovornost za sorabotnicite
^len 630
Vr{itelot na rabotata odgovara za licata koi po negov nalog rabotele vrz rabotata {to ja prezel da ja izvr{i kako da
ja izvr{il samiot.
Neposredno barawe na sorabotnicite na vr{itelot na rabotata od nara~uva~ot
^len 631
Za naplata na svoite pobaruvawa od vr{itelot na rabotata, negovite sorabotnici moàt da se obratat neposredno do
nara~uva~ot i da baraat od nego da im gi isplati tie pobaruvawa vrz tovar na sumata {to vo toj moment mu ja dolì na
vr{itelot na rabotata, ako tie pobaruvawa se priznaeni.
Predavawe na izraboten predmet na nara~uva~ot
^len 632
(1) Vr{itelot na rabotata e dolèn na nara~uva~ot da mu go predade izraboteniot ili popraveniot predmet.
(2) Vr{itelot na rabotata se osloboduva od ovaa obvrska, ako predmetot {to go izrabotil ili popravil propadne od
pri~ini za koi toj ne odgovara.
Oddel 5
ODGOVORNOST ZA NEDOSTATOCITE
Pregleduvawe na izvr{enoto delo i izvestuvawe na vr{itelot na rabotata
^len 633
(1) Nara~uva~ot e dolèn da go pregleda izvr{enoto delo {tom toa spored redovniot tek na rabotata e vozmo`no i
za najdenite nedostatoci da go izvesti vr{itelot na rabotata bez odlagawe.
(2) Ako nara~uva~ot na povik od vr{itelot na rabotata da ja pregleda i primi izvr{enata rabota toa ne go stori bez
opravdana pri~ina, }e se smeta deka rabotata e primena.
(3) Po pregledot i primaweto na izvr{enata rabota vr{itelot na rabotata pove}e ne odgovara za nedostatocite {to
moèle da se zabeleàt so obi~en pregled, osven ako znael za niv, a ne mu gi pokaàl na nara~uva~ot.
Skrieni nedostatoci
^len 634
(1) Ako podocna se pokaè nekoj nedostatok koj ne moèl da se otkrie so obi~en pregled, nara~uva~ot sepak
moè da se povika na nego pod uslov za nego da go izvesti vr{itelot na rabotata {to pobrgu, a najdolgo vo rok od eden
mesec od negovoto otkrivawe.
(2) So istekot na dve godini od priemot na izvr{enata rabota, nara~uva~ot pove}e ne moè da se povika na
nedostatocite.
Prestanuvawe na pravoto
^len 635
(1) Nara~uva~ot koj na vreme go izvestil vr{itelot na rabotata za nedostatocite na izvr{enata rabota, ne moè
svoeto pravo da go ostvaruva po sudski pat po istekot na edna godina od napravenoto izvestuvawe.
(2) Po istekot na toj rok nara~uva~ot moè, ako za nedostatocite na vreme go izvestil vr{itelot na rabotata, so
prigovor protiv baraweto na vr{itelot na rabotata za isplata na nadomestite da go istakne svoeto pravo na namaluvawe
na nadomestite i na nadomest na {tetata.
Koga vr{itelot na rabotata go gubi pravoto da se povika na prethodnite ~lenovi
^len 636
Vr{itelot na rabotata ne moè da se povika na nekoja odredba od prethodnite ~lenovi koga nedostatokot se
odnesuva na fakti koi mu bile poznati ili ne moèle da mu ostanat nepoznati a ne mu gi soop{til na nara~uva~ot.
Pravo da se bara otstranuvawe na nedostatocite
^len 637
(1) Nara~uva~ot koj uredno go izvestil vr{itelot na rabotata deka izvr{enata rabota ima nekoj nedostatok, moè
od nego da bara da go otstrani nedostatokot i za toa da mu opredeli primeren rok.
(2) Toj ima pravo i na nadomest na {tetata {to ja trpi poradi toa.
(3) Ako otstranuvaweto na nedostatocite bara preterani tro{oci, vr{itelot na rabotata moè da odbie da go izvr{i,
no vo toj slu~aj na nara~uva~ot, po negov izbor mu pripa|a pravo na namaluvawe na nadomestot ili na raskinuva we na
dogovorot, kako i pravo na nadomest na {tetata.
Raskinuvawe na dogovorot vo poseben slu~aj
^len 638
Koga izvr{enata rabota ima takov nedostatok koj ja pravi neupotrebliva ili e izvr{ena vo sprotivnost so izre~nite
uslovi na dogovorot, nara~uva~ot moè, nebaraj}i prethodno otstranuvawe na nedostatokot, da go raskine dogovorot i
da bara nadomest na {tetata.
Pravo na nara~uva~ot vo slu~aj na drugi nedostatoci na izvr{enata rabota
^len 639
(1) Koga izvr{enata rabota ima nedostatok poradi koj deloto ne e neupotreblivo, odnosno koga rabotata ne e
izvr{ena vo sprotivnost so izre~nite uslovi na dogovorot, nara~uva~ot e dolèn da mu dozvoli na vr{itelot na rabotata da
go otstrani nedostatokot.
(2) Nara~uva~ot moè na vr{itelot na rabotata da mu opredeli primeren rok za otstranuvawe na nedostatokot.
(3) Ako vr{itelot na rabotata ne go otstrani nedostatokot do istekot na toj rok, nara~uva~ot moè, po svoj izbor,
da izvr{i otstranuvawe na nedostatokot za smetka na vr{itelot na rabotata, ili da go namali nadomestot ili da go raskine
dogovorot.
(4) Koga se raboti za nezna~itelen nedostatok, nara~uva~ot ne moè da go koristi pravoto na raskinuvawe na
dogovorot.
(5) Vo sekoj slu~aj toj ima pravo i na nadomest na {tetata.
Namaluvawe na nadomestot
^len 640
Namaluvawe na nadomestot se vr{i vo srazmer me|u vrednosta na izvr{enata rabota bez nedostatok vo vremeto
na sklu~uvaweto na dogovorot i vrednosta {to bi ja imala vo toa vreme izvr{enata rabota so nedostatok.
Oddel 6
OBVRSKA NA NARAÛVAÔT
Obvrska da ja primi rabotata
^len 641
Nara~uva~ot e dolèn da ja primi rabotata izvr{ena spored odredbite na dogovorot i pravilata na rabotata.
Opredeluvawe i isplata na nadomestot
^len 642
(1) Nadomestot se opredeluva so dogovor, ako ne e opredeleno so zadolìtelna tarifa ili so nekoj drug zadolìtelen
akt.
(2) Ako nadomestot ne e opredelen, }e go utvrdi sudot spored vrednosta na rabotata, spored normalno potrebnoto
vreme za takva rabota, kako i spored voobi~aeniot nadomest za toj vid rabota.
(3) Nara~uva~ot ne e dolèn da go isplati nadomestot pred da ja pregleda izvr{enata rabota i da ja odobri, osven
ako poinaku e dogovoreno.
(4) Istoto vaì ako e dogovoreno izvr{uvawe i predavawe na rabotata na delovi.
Presmetka so izre~na garancija
^len 643
(1) Ako nadomestot e dogovoren vrz osnova na presmetkata so izre~na garancija od vr{itelot na rabotata za
nejzinata to~nost, toj ne moè da bara zgolemuvawe na nadomest duri i ako vo rabotata vloìl pove}e trud i ako
izvr{uvaweto na rabotata baralo pove}e tro{oci otkolku {to bilo predvideno.
(2) So ova ne se isklu~uva primenata na pravilata za raskinuvawe i izmena na dogovorot poradi promeneti
okolnosti.
(3) Ako nadomestot e dogovoren vrz osnova na presmetka bez izre~na garancija od vr{itelot na rabotata za
nejzinata to~nost, pa vo tekot na rabotata pre~ekoruvaweto na presmetkata se pokaè kako neizbe`no, vr{itelot na
rabotata mora za toa bez odlagawe da go izvesti nara~uva~ot, inaku go gubi sekoe pobaruvawe poradi zgolemenite
tro{oci.
Oddel 7
RIZIK
Koga materijalot go dal vr{itelot na rabotata
^len 644
(1) Vo slu~aj koga vr{itelot na rabotata go dal materijalot za izrabotka na predmetot, a predmetot }e bide o{teten
ili }e propadne od koja i da e pri~ina pred predavaweto na nara~uva~ot, rizikot go podnesuva vr{itelot na rabotata i
nema pravo na nadomest za dadeniot materijal, kako ni na nadomest za svojata rabota.
(2) Ako nara~uva~ot ja pregledal izvr{enata rabota i ja odobril se smeta deka predmetot mu e predaden, a deka
kaj vr{itelot na rabotata ostanal na ~uvawe.
(3) Ako nara~uva~ot padnal vo zadocnuvawe poradi neprimawe na ponudeniot predmet, rizikot od slu~ajno
propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot preminuva vrz nego.
Koga materijalot go dal nara~uva~ot
^len 645
(1) Rizikot od slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot go podnesuva nara~uva~ot ako toj go dal
materijalot za izrabotka.
(2) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, vr{itelot na rabotata ima pravo na nadomest samo ako predmetot
propadnal ili bil o{teten po pa|aweto na nara~uva~ot vo zadocnuvawe, ili ako nara~uva~ot ne se odzval na negoviot
ureden povik da go pregleda predmetot.
Rizik vo slu~aj na prsdavawe po delovi
^len 646
Ako e dogovoreno deka nara~uva~ot }e vr{i pregled i priem na oddelni delovi {tom }e bidat izraboteni, vr{itelot
na rabotata ima pravo na nadomest za izrabotkata na delovite {to nara~uva~ot gi pregledal i odobril, duri i ako tie po toa
bi propadnale kaj nego bez negova vina.
ODDEL 8
PRAVO NA ZALOG
^len 647
Zaradi obezbeduvawe naplata na pobaruvawata za nadomest za rabotata i nadomest za potro{eniot materijal, kako
i na drugi pobaruvawa vrz osnova na dogovor za delo vr{itelot na rabotata ima pravo na zalog nad predmetite {to gi
napravil ili popravil, kako i nad drugite predmeti {to mu gi predal nara~uva~ot vo vrska so negovata rabota, sé dodeka
gi drì i dodeka ne }e prestane dobrovolno da gi drì.
ODDEL 9
PRESTANUVAWE NA DOGOVOROT
Raskinuvawe na dogovorot po volja na nara~uva~ot
^len 648
Sé dodeka nara~anata rabota ne e zavr{ena, nara~uva~ot moè da go raskine dogovorot sekoga{ koga saka, no vo
toj slu~aj e dolèn na vr{itelot na rabotata da mu go isplati dogovoreniot nadomest, namalen za iznosot na tro{ocite {to
ovoj ne gi napravil, a koi bi bil dolèn da gi napravi da ne e raskinat dogovorot, kako i za iznosot na zarabotkata {to ja
ostvaril na druga strana ili {to namerno propu{til da ja ostvari.
Glava XV
DOGOVOR ZA GRADEWE
ODDEL 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 649
(1) Dogovorot za gradewe e dogovor za delo so koj izveduva~ot se obvrzuva da izgradi spored opredelen proekt
vo dogovoreniot rok opredelen grade` na opredeleno zemji{te, ili da izvr{i na takvo zemji{te odnosno na ve}e postoen
objekt nekakvi drugi grade`ni raboti, a nara~uva~ot se obvrzuva za toa da mu isplati opredelena cena.
(2) Dogovorot za gradewe mora da bide sklu~en vo pismena forma.
Grade`
^len 650
Pod grade`, vo smisla na ovaa glava, se podrazbiraat zgradite, branite, mostovite, tunelite, vodovodite,
kanalizaciite, pati{tata, èlezni~kite prugi, bunarite i drugite grade`ni objekti ~ija izrabotka bara pogolemi i posloèni
raboti.
Nadzor nad rabotite i kontrola na kvalitetot na materijalot
^len 651
Izveduva~ot e dolèn da mu ovozmoì na nara~uva~ot postojan nadzor nad rabotite i kontrola na koli~estvoto i
kvalitetot na upotrebeniot materijal.
Otstapuvawe od proektot
^len 652
(1) Za sekoe otstapuvawe od proektot za gradewe, odnosno od dogovorenite raboti izveduva~ot mora da ima
pismena soglasnost od nara~uva~ot.
(2) Toj ne moè da bara zgolemuvawe na dogovorenata cena za rabotite {to gi izvr{il bez takva soglasnost.
Itni nepredvideni raboti
^len 653
(1) Nepredvideni raboti izveduva~ot moè da izvede i bez prethodna soglasnost od nara~uva~ot ako poradi
nivnata itnost ne bil vo mo`nost da ja pribavi taa soglasnost.
(2) Nepredvideni raboti se onie ~ie prezemawe bilo nu`no poradi osiguruvawe na stabilnosta na objektot ili zaradi
spre~uvawe na nastanuvaweto na {teta, a se predizvikani od neo~ekuvanata pote{ka priroda na zemji{teto,
neo~ekuvanata pojava na voda ili od drugi vonredni i neo~ekuvani nastani.
(3) Izveduva~ot e dolèn za ovie pojavi i za prezemenite merki da go izvesti nara~uva~ot bez odlagawe.
(4) Izveduva~ot ima pravo na spravedliv nadomest za nepredvideni raboti {to morale da bidat izvr{eni.
(5) Nara~uva~ot moè da go raskine dogovorot ako poradi ovie raboti dogovorenata cena bi morala da bide
zna~itelno zgolemena, za {to e dolèn da go izvesti izveduva~ot bez odlagawe.
(6) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, nara~uva~ot e dolèn da mu isplati na izveduva~ot soodveten del od
cenata za ve}e izvr{enite raboti, kako i spravedliv nadomest za napravenite neophodni tro{oci.
Cena na rabotite
^len 654
Cenata na rabotite moè da se opredeli po edinica merka na dogovorenite raboti (edine~na cena) ili vo vkupen
iznos za celiot objekt (vkupno dogovorena cena).
Izmena na cenata
^len 655
(1) Ako so dogovorot vo pogled na izmenata na cenata ne e predvideno ne{to drugo, izveduva~ot {to ja ispolnil
svojata obvrska vo predvideniot rok moè da bara zgolemuvawe na cenata na rabotite ako vo vremeto me|u
sklu~uvaweto na dogovorot i negovoto ispolnuvawe se zgolemile cenite na elementite vrz osnova na koi e opredelena
cenata na rabotite, taka {to bi trebalo taa cena da bide pogolema za pove}e od 2%.
(2) Vo slu~aj izveduva~ot po svoja vina da ne gi izvel rabotite vo rokot predviden so dogovorot, toj moè da bara
zgolemuvawe na cenata na rabotite ako vo vremeto me|u sklu~uvaweto na dogovorot i denot koga rabotite spored
dogovorot trebalo da bidat zavr{eni se zgolemile cenite na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata na rabotite,
taka {to taa, spored novite ceni na tie elementi, bi trebalo da bide pogolema za pove}e od 5%.
(3) Vo slu~aite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, izveduva~ot moè da ja bara samo razlikata vo cenata na
rabotite {to preminuva 2 odnosno 5%.
(4) Izveduva~ot ne moè da se povikuva na zgolemuvaweto na cenite na elementite vrz osnova na koi e
opredelena cenata na rabotite ako do zgolemuvaweto na cenata do{lo po negovoto pa|awe vo zadocnuvawe.
Odredba za nepromenlivost na cenata
^len 656
(1) Ako e dogovoreno deka cenata na rabotite nema da se menuva vo slu~aj po s klu~uvaweto na dogovorot da se
zgolemat cenite na elementite vrz osnova na koi e taa opredelena, izveduva~ot moè, i pokraj vakvata odredba na
dogovorot, da bara izmena na cenata na rabotite ako se zgolemile cenite na elementite vo tolkava mera {to cenata na
rabotite bi trebalo da bide pogolema za pove}e od 10%.
(2) I vo ovoj slu~aj izveduva~ot moè da ja bara samo razlikata vo cenata koja preminuva 10%, osven ako do
zgolemuvaweto na cenata na elementite do{lo po negovoto pa|awe vo zadocnuvawe.
Raskinuvawe na dogovor poradi zgolemena cena
^len 657
(1) Ako vo slu~aite od prethodnite ~lenovi dogovorenata cena bi morala da bide zna~itelno zgolemena,
nara~uva~ot moè da go raskine dogovorot.
(2) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot nara~uva~ot e dolèn da mu isplati na izveduva~ot soodveten del od
dogovorenata cena za dotoga{ izvr{enite raboti, kako i spravedliv nadomest za napravenite neophodni tro{oci.
Pravo na nara~uva~ot da bara namaluvawe na dogovorenata cena
^len 658
(1) Ako vo vremeto me|u sklu~uvaweto na dogovorot i ispolnuvaweto na obvrskata na izveduva~ot cenite na
elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata na rabotite se namalile za pove}e od 2%, a rabotite se izvr{eni vo
dogovoreniot rok, nara~uva~ot ima pravo da bara soodvetno namaluvawe na dogovorenata cena na rabotite nad toj
procent.
(2) Ako e dogovorena nepromenlivost na cenata na rabotite, a tie se izvr{eni vo dogovoreniot rok, nara~uva~ot
ima pravo na namaluvawe na dogovorenata cena vo slu~aj cenite na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata
da se namalile za tolku {to cenata bi bila poniska za pove}e od 10% i toa za razlikata vo cenata nad 10%.
(3) Vo slu~aj na zadocnuvawe na izveduva~ot na rabotite, nara~uva~ot ima pravo na srazmerno namaluvawe na
cenata na rabotite za sekoe namaluvawe na cenata na elementite vrz osnova na koi e opredelena cenata na rabotite.
ODDEL 2
DOGOVOR ZA GRADEWE SO POSEBNA ODREDBA
^len 659
(1) Ako dogovorot za gradewe ja sodrì odredbata klu~ vo race ili nekoja druga sli~na odredba, izveduva~ot
samostojno se obvrzuva da gi izvr{i zbirno site raboti potrebni za izgradba i upotreba na opredelen celosen objekt.
(2) Dogovorenata cena vo slu~ajot od stav (1) na ovoj ~len ja opfa}a i vrednosta na site nepredvideni raboti i na
vi{ocite na rabotite, a go isklu~uva vlijanieto na nedostatocite na rabotite vrz dogovorenata cena.
(3) Ako vo dogovorot "klu~ vo race" u~estvuvaat kako dogovorna strana pove}e izveduva~i, nivnata
odgovornost sprema nara~uva~ot e solidarna.
ODDEL 3
ODGOVORNOST ZA NEDOSTATOCITE
Primena na pravilata od dogovorot za delo
^len 660
Dokolku vo ovaa glava poinaku ne e opredeleno, za odgovornosta za nedostatoci na grade` se primenuvaat
soodvetnite odredbi od dogovorot za delo.
Preminuvawe na pravata od odgovornosta za nedostatocite
^len 661
Pravata na nara~uva~ot sprema izveduva~ot poradi nedostatok na grade`, preminuvaat i vrz site podocne`ni
steknuva~i na gradeòt ili na negov del, no so toa {to na podocne`nite steknuva~i da ne im te~e nov rok za izvestuvawe
i tu`ba, tuku im se zasmetuva rokot na prethodnikot.
Posebni prava na zakupcite na dràven stan
^len 662
Zakupecot na stan vo sopstvenost na dràvata, ima pravo da bara od izveduva~ot otstranuvawe na nedostatokot vo
granicite na negovata odgovornost za nedostatocite na grade` sprema nara~uva~ot.
ODDEL 4
ODGOVORNOST NA IZVEDUVAÔT I PROEKTANTOT ZA SOLIDNOSTA NA GRADE@
Vo {to se sostoi
^len 663
(1) Izveduva~ot odgovara za nedostatocite vo izrabotkata na grade` {to se odnesuvaat na negovata solidnost,
dokolku tie nedostatoci bi se pokaàle za vreme od deset godini od predavaweto i priemot na rabotite.
(2) Izveduva~ot odgovara i za nedostatocite na zemji{teto na koe e podignat gradeòt, {to bi se pokaàle za vreme
na deset godini od predavaweto i priemot na rabotite, osven ako specijalizirana organizacija dala stru~no mislewe deka
zemji{teto e pogodno za gradewe, a vo tekot na gradeweto ne se pojavile okolnosti koi ja doveduvaat vo somnevawe
osnovanosta na stru~noto mislewe.
(3) Istoto vaì i za proektantot ako nedostatokot na grade` proizleguva od nekoj nedostatok vo proektot.
(4) Subjektite od stavovite (1), (2) i (3) na ovoj ~len, se odgovorni ne samo pred nara~uva~ot, tuku i pred sekoj
drug steknuva~ na grade`.
(5) Ovaa nivna odgovornost ne moè so dogovorot nitu da se isklu~i, nitu da se ograni~i.
Dol`nost za izvestuvawe i gubewe na pravoto
^len 664
(1) Nara~uva~ot ili drug steknuva~ e dolèn za nedostatocite da gi izvesti izveduva~ot i proektantot vo rok od
{est meseci od koga go ustanovil nedostatokot, inaku go gubi pravoto da se povika na nego.
(2) Pravoto na nara~uva~ot ili na drug steknuva~ sprema izveduva~ot, odnosno proektantot vrz osnova na
nivnata odgovornost za nedostatocite prestanuva za edna godina, smetaj}i od denot koga nara~uva~ot, odnosno
steknuva~ot go izvestil proektantot odnosno izveduva~ot za nedostatokot.
Namaluvawe i isklu~uvawe na odgovornosta
^len 665
(1) Izveduva~ot ne se osloboduva od odgovornosta ako {tetata nastanala poradi toa {to pri izveduvaweto na
opredeleni raboti postapuval spored barawata na nara~uva~ot.
(2) No, ako pred izvr{uvaweto na opredelena rabota po baraweto na nara~uva~ot go predupredil ovoj za
opasnosta od {teta, negovata odgovornost se namaluva, a spored okolnostite na konkretniot slu~aj moè i da se isklu~i.
Regresi
^len 666
(1) Koga za {tetata se odgovorni izveduva~ot i proektot, odgovornosta na sekoj od niv se opredeluva spored
goleminata na negovata vina.
(2) Proektantot {to izrabotil proekt za grade` i na kogo mu e doveren nadzorot nad izvr{uvaweto na planiranite
raboti, odgovara i za nedostatocite vo izvr{enite raboti nastanati po vina na izveduva~ot ako moèl da gi zabeleì so
normalno i razumno nadgleduvawe na rabotite, no ima pravo da bara od izveduva~ot soodveten nadomest.
(3) Izveduva~ot {to ja nadomestil {tetata nastanata poradi nedostatok vo izvr{enite raboti, ima pravo da bara
nadomest od proektantot vo merka vo koja nedostatocite vo izvr{enite raboti proizleguvaat od nedostatocite vo proektot.
(4) Koga za nedostatokot e odgovorno lice na koe izveduva~ot mu doveril izvr{uvawe na eden del od rabotata,
izveduva~ot ako saka od nego da bara nadomest, mora da go izvesti za postoeweto na nedostatokot vo rok od dva
meseca, smetaj}i od denot koga toj samiot e izvesten od nara~uva~ot za istiot nedostatok.
Glava XVI
DOGOVOR ZA ORTAKLAK (DOGOVOR ZA ZAEDNICA)
ODDEL 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 667
So dogovorot za ortaklak dve ili pove}e lica ortaci zaemno se obvrzuvaat da go zdruàt svojot imot i trud ili del
od imotot i trud, zaradi zaedni~ko ostvaruvawe imotna korist i podelba na taa korist (vo vid na dobivka).
Forma i promeni na dogovorot za ortaklak
^len 668
(1) Dogovorot za ortaklak se sklu~uva vo pismena forma.
(2) Za sekoja izmena na dogovorot za ortaklak potrebna e soglasnost na site ortaci.
(3) Ni{tovna e odredbata na dogovorot koja predviduva mo`nost za izmena bez vakva soglasnost.
Traewe na ortaklakot
^len 669
Ortaklakot moè da bide sklu~en na odredeno ili na neopredeleno vreme na traewe.
ODDEL 2
ME|USEBNI ODNOSI NA ORTACITE
Imot na ortaklakot
^len 670
(1) Imotot na ortaklakot go so~inuvaat vlogovite na ortacite (glavninata) i imotot steknat so rabotewe na
ortaklakot.
(2) Ortacite se sosopstvenici na imotot na ortaklakot.
Orta~ki vlog
^len 671
(1) Sekoj ortak e dolèn da vnese vlog vo ortaklakot.
(2) Orta~kiot vlog moè da se sostoi vo predmeti, pari, prava i trud.
(3) Ako vo dogovorot za ortaklak poinaku ne e dogovoreno, se pretpostavuva deka orta~kite vlogovi se ednakvi.
(4) Vrednosta na orta~kite vlogovi ja opredeluvaat ortacite sami ili ova moè da go doverat na treto lice.
Odgovornost za pravnite i materijalnite nedostatoci i garantirawe za ispravno funkcionirawe
^len 672
(1) Sekoj ortak odgovara za pravnite i materijalnite nedostatoci na predmetot i za ispravno funkcionirawe na t.n.
tehni~ki stoki, {to kako vlog gi vnel vo ortaklakot.
(2) Za odgovornosta na ortakot, soodvetno se primenuvaat pravilata na ovoj zakon za odgovornost za pravni i
materijalni nedostatoci na predmetot i ispravno funkcionirawe na t.n. tehni~ki stoki kaj dvostrano obvrzuva~kite
dogovori.
Rizik
^len 673
Rizikot na slu~ajnata propast ili o{tetuvawe na predmetot predaden kako vlog go podnesuva ortakot, osven ako
Dopolnitelno zgolemuvawe na vlogot
^len 674
(1) Vlogovite odredeni so dogovorot za ortaklak moàt dopolnitelno da se zgolemat edinstveno so soglasnost na
site ortaci.
(2) Kako zgolemuvawe na vlogot moè da se smeta i vnesuvawe na dobivkata ostvarena vo ortaklakot.
(3) Koga za za~uvuvawe na orta~kiot predmet kako del od vlogot, odnosno imotot bara dopolnitelni nepredvideni
tro{oci, sekoj ortak e dolèn da dade srazmeren pridones za pokrivawe na tie izdatoci.
Istapuvawe i isklu~uvawe na ortacite
^len 675
(1) Koga dogovorot za ortaklak e sklu~en na neopredeleno vreme, ortakot moè da istapi od ortaklakot vo sekoe
vreme osven vo nevreme. Ortakot e dolèn da go otkaè svoeto u~estvo vo ortaklakot tri meseci odnapred pred krajot na
presmetkovnata godina.
(2) Od opravdani pri~ini kako {to se povreda na dogovornite obvrski na dogovorot so namera ili krajno
nevnimanie, nemo`nost za ispolnuvawe na obvrskite, skratuvawe na pravoto da bide izvesten i sli~no ortakot moè bez
ogled na otkaznite rokovi da istapi od ortaklakot i toga{ koga toj e sklu~en na odredeno vreme.
(3) Ortakot odogovara za pri~inuvawe na {teta na ortaklakot pri istapuvawe sprotivno na stav (1) i (2) od ovoj
~len.
(4) Ortakot moè da se isklu~i od ortaklakot od opravdani pri~ini: povreda na bitnite obvrski od dogovorot za
ortaklak, krajno nevnimanie, nemo`nost za ispolnuvawe na obvrskite, skratuvawe na nemo`nosta na drugite ortaci da
bidat izvesteni i sli~no.
(5) Odlukata za isklu~uvawe na ortaklakot od opravdani pri~ini ja donesuvaat drugite ortaci ednoglasno.
Vra}awe na vlogot vo slu~aj na istapuvawe od ortaklakot
^len 676
(1) Na ortakot koj istapuva od ortaklakot mu se vra}aat vo natura predmetite koi gi vnel vo ortaklakot, a mu se
ispla}a protivvrednost vo pari za predmetite i prava, koi ne moàt da bidat vrateni, a ako nivnata vrednost ne e
opredelena vo dogovorot, onaa vrednost koja vlogot ja imal vo vremeto na vnesuvawe vo ortaklakot. Ne se vra}a
vrednosta na vlogot koja se sostoi vo dejnost na ortakot.
(2) Pokraj toa, na ortakot koj istapuva od ortaklakot mu se isplatuva vo pari del od vrednosta na zaedni~kiot imot
{to ostanuva po odbivaweto na vrednosta na vlogovite na site ortaci, a koja srazmerno odgovara na negoviot pridones
vo zgolemuvawe na vrednosta na orta~kiot imot, osven ako poinaku ne e dogovoreno
(3) Vo slu~aj na spor vo odnos na pravoto na ortakot od stav (2) na ovoj ~len odlu~uva sudot ili izbran sud.
Podelba na dobivkata i zagubite
^len 677
(1) Dobivka e onoj del od imotot na ortaklakot koj }e preostane po odbivaweto na vrednosta na orta~kite vlogovi
(glavnina), zaedni~ki dolgovi i tro{oci.
(2) Zaguba nastanuva ako vrednosta na imotot padne pod vrednosta na orta~kite vlogovi (glavninata).
(3) Ortacite moàt so dogovor da odredat kako me|u niv se delat dobivkata i zagubata.
(4) Koga so dogovorot e predvideno edinstveno kako }e se deli dobivkata, istoto pravilo }e vaì i za podelba na
zagubata.
(5) Ako so dogovorot ne e predvideno kako }e se deli dobivkata se pretpostavuva deka ortacite imaat ednakvo
u~estvo vo podelbata, istoto vaì i za zagubata.
(6) Po pravilo ortakot ~ij vlog se sostoi isklu~ivo vo trud ne u~estvuva vo podnesuvaweto na zagubata osven ako
toa izre~no ne e dogovoreno.
(7) Ni{tovna e odredbata na dogovorot so koja ortakot se li{uva od u~estvo vo podelba na dobivkata.
(8) Polnova`na e odredbata na dogovorot za ortaklak, so koja se predviduva gubewe na pravata na u~estvo vo
podelba na dobivkata zaradi povreda na nekoja obvrska .
Podelba i isplata na dobivkata
^len 678
(1) Ortakot moè da bara podelba i isplata na dobivkata po prestanok na ortaklakot.
(2) Vo slu~aj koga ortaklakot e sklu~en na podolgo vreme, ortacite moàt da baraat podelba i isplata na dobivkata
na krajot na sekoja presmetkovna godina.
Raspolagawe so imotot na ortaklakot
^len 679
(1) Ortakot ne moè da raspolaga so del od imotot vo sosopstvenost na ortacite, nitu so oddelni vlogovi vo toj
imot.
(2) Ortakot ne moè za vreme na traewe na ortaklakot, da bara delba na zaedni~kiot imot na ortaklakot.
Odgovornost za {teta
^len 680
Ortakot odgovara za {tetata {to }e ja nanese na ortaklakot so namera i krajno nevnimanie.
Rakovodewe i zastapuvawe
^len 681
(1) Pravoto na vodewe na rabotite na ortaklakot im pripa|a na site ortaci.
(2) Sekoj ortak moè bez prethodna soglasnost na drugite ortaci, da gi vr{i rabotite {to ne ja preminuvaat
granicata na redovno upravuvawe (rabotewe) so ortaklakot, me|utoa ako nekoj od ortacite }e se sprotivstavi potrebna e
odluka na site ortaci.
(3) Koga nekoj od ortacite gi pre~ekori granicite na redovnoto upravuvawe ili ovlastuvawata {to mu se dovereni
od drugite ortaci, toga{ za se {to }e napravi vaàt pravilata za rabotovodstvo bez nalog.
(4) Sekoj ortak moè bez prethodna soglasnost na drugite ortaci vedna{ da ja izvr{i rabotata poradi ~ie
neizvr{uvawe na ortaklakot mu se zakanuva {teta koja na drug na~in ne moè da bide otstraneta.
(5) Vo slu~aj koga ortacite ne se dogovorile, sekoj ortak e ovlasten da go zastapuva ortaklakot vo onoj obem vo
koj e ovlasten da gi vr{i negovite raboti.
Obvrski na ortacite i na treti lica na koi im e dovereno vodewe na rabotite
^len 682
(1) So dogovorot za ortaklak moè vodeweto na rabotite na ortaklakot da im bide dovereno na eden ili pove}e
ortaci (polnomo{nici) ili na lica koi ne se ~lenovi na ortaklakot.
(2) Ako rabotovoditel e lice koe ne e ortak, odnosot me|u ova lice i ortacite se ureduva so poseben dogovor.
(3) Ortakot ili tretoto lice na kogo mu e dovereno vodeweto na rabotata na ortaklakot: rabotovoditelot e ovlasten
da gi prezema site raboti potrebni za postignuvawe na celite na ortaklakot (redovno upravuvawe), osven ako so
dogovorot poinaku ne e dogovoreno.
(4) Koga ima pove}e rabotovoditeli tie odlu~uvaat so mnozinstvo na glasovi.
(5) Rabotovoditelite se dol`ni da podnesuvaat smetki za svoeto rabotewe na krajot od sekoja godina, dokolku so
dogovorot ne im e opredelen drug rok.
(6) Ortacite koi ne u~estvuvaat vo upravuvaweto imaat pravo na nadzor.
(7) Pravoto da se rakovodi moè da bide odzemeno so ednoglasna odluka na ortacite.
(8) Koga za rabotovoditel e nazna~en eden od ortacite, toj ne moè da dade ostavka bez opravdani pri~ini, vo
sprotiven slu~aj }e odgovara za {teta.
ODDEL 3
ODNOSI SO TRETI LICA
Obvrski na ortaklakot
^len 683
(1) Ortakot ne moè so pravna rabota da go obvrze ortaklakot bez soglasnost na drugite ortaci.
(2) Soglasnosta moè da bide dadena pred sklu~uvawe na dogovorot vo vid na dozvola ili po negovoto
sklu~uvawe vo vid na odobrenie, ako so zakon ne e propi{ano ne{to drugo.
Odgovornost na ortacite za dolgovite na ortaklakot
^len 684
(1) Na pobaruvawata i dolguvawata na ortaklakot, ako poinaku ne e dogovoreno se primenuvaat odredbite od
ovoj zakon za obvrski so pove}e dol`nici i doveriteli. Za obvrskite na ortakalkot ortacite odgovaraat solidarno.
(2) Odredbite na dogovorot za ortaklak so koj odgovornosta na ortacite se ograni~uva na iznosot na nivnite
vlogovi ili na nekoj drug na~in, ima dejstvo sprema doveritelite na ortaklakot, edinstveno ako doveritelite pred
sklu~uvaweto na dogovorot bile izvesteni za toa ograni~uvawe.
Prava na li~nite doveriteli na ortacite
^len 685
(1) Li~nite doveriteli na ortacite ne moàt da baraat da se naplatat od imotot na ortaklakot.
(2) Doveritelite na sekoj ortak moàt da stavat zabrana na del od dobivkata koja pripa|a na nivniot dol`nik i da
baraat izdvojuvawe na vlogot na nivniot dol`nik od imotot na ortaklakot.
Prebivawe
^len 686
Dol`nikot na ortaklakot ne moè da go prebie svoeto pobaruvawe koe go ima sprema nekoj ortak, a ni ortaklakot
ne moè da go prebie pobaruvaweto na svojot doveritel so ona {to ovoj mu go dolì na nekoj ortak.
Otstapuvawe na orta~kiot vlog na treto lice
^len 687
Koga nekoj ortak go otstapi so dogovor na treto lice svojot vlog vo ortaklakot potpolno ili delumno, tretoto lice
ne stanuva ortak namesto nego, tuku edinstveno se steknuva so pravo, pri likvidacija na ortaklakot da mu se isplati
vlogot na otstapuva~ot, osven ako ortacite poinaku ne se dogovorile.
ODDEL 4
PRESTANOK NA ORTAKLAKOT
Protek ia vreme i premol~no prodolùvawe na ortaklakot
^len 688
(1) Ortaklakot prestanuva so protekot na vremeto odredeno za negovo traewe.
(2) Ako po protekot na vremeto odredeno za traewe na ortaklakot, ortacite prodolàt da gi vr{at zaedno rabotite
od ist vid se smeta deka ortaklakot premol~no e prodolèn za neodredeno vreme.
Postignuvawe na celta
^len 689
Ortaklakot prestanuva koga e postignata celta za koja e zaklu~en dogovorot za ortaklak, kako i koga
postignuvaweto na taa cel stanuva nevozmo`no.
Ostavka ili otpovikuvawe na rabotovoditelot
^len 690
Ortaklakot prestanuva so ostavka ili otpovikuvawe na rabotovoditelot na ortaklakot, ako ortacite ne moàt da se
soglasat da imenuvaat drug rabotovoditel.
Smrt na eden od ortacite
^len 691
(1) Ortaklakot prestanuva so smrt na eden od ortacite, osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo.
(2) So dogovor moè da se predvidi deka naslednicite na umreniot ortak, moàt da stapat na negovo mesto vo
ortaklakot, vo koj slu~aj naslednicite se dol`ni na ortaklakot da mu nazna~at lice koe }e gi ostvaruva nivnite prava.
Prestanok na pravnoto lice
^len 692
Ortaklakot prestanuva ako ortakot pravno lice prestanal da postoi so pripojuvawe kon drugo pravno lice, so
razdeluvawe na pove}e pravni lica ili so drugi statusni promeni, osven ako so dogovor ne e opredeleno deka
ortaklakot }e prodolì so pravnite sledbenici na pravnoto lice.
Ste~aj i prezadolènost
^len 693
(1) Ortaklakot prestanuva so ste~aj na eden ortak pravno lice.
(2) Ortaklakot prestanuva i toga{ koga li~niot doveritel na eden ortak, {to ne moèl da go naplati svoeto
pobaruvawe od negoviot imot, bara izdvojuvawe na negoviot del od imotot na ortaklakot.
Gubewe na delovna sposobnost
^len 694
Ortaklakot prestanuva koga eden ortak }e bide li{en od delovnata sposobnost.
Prodolùvawe na ortaklakot po smrtta,prestanokot, ste~ajot, prezadolènosta ili gubeweto na delovnata
sposobnost
^len 695
(1) Vo slu~aj na smrt, prestanok ili ste~aj na eden od ortacite ili koga negovite li~ni doveriteli baraat
izdvojuvawe na negoviot del od orta~kiot imot, kako i vo slu~aite koga eden od ortacite }e bide li{en od delovna
sposobnost, drugite ortaci moàt da go spre~at prestanuvaweto na ortaklakot, ako se soglasat da go prodolàt me|u sebe.
(2) Vo toj slu~aj se izdvojuva od imotot na ortaklakot, spored sostojbata vo momentot koga nastanot se slu~il,
delot na ortakot koj prestanal da bide toa.
Drugi pri~ini za prestanok na ortaklakot
^len 696
Ortaklakot prestanuva i so:
- spogodba na ortacite;
- propa|awe na zaedni~ki imot i
- propa|awe na predmet {to kako vlog trebal da go vnese ili go vnel eden od ortacite, pred ili po negovoto
predavawe vo ortaklakot, ako so toa postignuvaweto na celta na ortaklakot e zna~itelno ote`nata.
Raskinuvawe na dogovorot i isklu~uvawe na ortak so sudska presuda
^len 697
(1) Sekoj ortak moè da bara od sudot da izre~e raskinuvawe na dogovorot za ortaklak koga eden od ortacite ne gi
izvr{uva svoite obvrski sprema ortaklakot ili na bilo koj drug na~in go onevozmoùva ili go ote`nuva postignuvaweto
na celta na ortaklakot.
(2) Od istite pri~ini moè sekoj ortak da bara od sudot da izre~e isklu~uvawe na nekoj ortak od ortaklakot.
(3) Ni{tovna e odredbata so koja ortacite se otkaùvaat od pravo da baraat raskinuvawe na dogovorot ili
isklu~uvawe na nekoj ortak od pri~inite vo stav (1) na ovoj ~len.
ODDEL 5
LIKVIDACIJA NA ORTAKLAKOT
Prodolùvawe na ortaklakot za potrebite na likvidacijata
^len 698
Po nastanite koi povlekuvaat prestanok na ortaklakot, ortaklakot moè da prodolì da postoi i ponatamu ako toa
go baraat potrebite na likvidacija na ortaklakot.
Prestanok na ovlastuvawata
^len 699
(1) Po prestanok na ortaklakot, licata ovlasteni da upravuvaat so rabotite na ortaklakot moàt edinstveno da gi
zavr{at zapo~natite raboti, ako od nezavr{uvaweto bi proizlegla {teta za ortacite.
(2) Polnova`no e pravnoto delo {to go sklu~il rabotovoditelot ili drugo ovlastenoto lice, po prestanok na
ortaklakot ako ne znael nitu moèl da znae deka ortaklakot prestanal.
(3) Polnova`no e i pravnoto delo na treto lice so ortaklakot {to prestanal da postoi, a toa lice nitu znaelo ili ne
moèlo da znae za prestanok na ortaklakot.
Likvidatori
^len 700
(1) Ako site ortaci ne moàt da se soglasat sami da ja izvr{at likvidacijata na svojot ortaklak, a ni na kogo da mu
ja doverat likvidacijata, na barawe na bilo koj od ortacite sudot }e imenuva eden ili pove}e likvidatori.
(2) Likvidatorot go pretstavuva ortaklakot vo likvidacija.
(3) Likvidatorot e dolèn da go pretvori vo pari imotot na ortaklakot, da gi naplati negovite pobaruvawa, da gi
isplatat doveritelite na ortaklakot, a na ortacite da ja isplati vrednosta na nivnite vlogovi i da gi podeli me|u ortacite
eventualnata dobivka ili zaguba.
(4) Likvidatorot moè da gi dovr{i zapo~natite raboti, no ne moè da prezeme novi.
(5) Koga ima pove}e likvidatori, tie odlu~uvaat so mnozinstvoto na glasovi.
Otpovikuvawe na likvidator
^len 701
Likvidatorot moè da bide smenet so ednoglasna odluka na ortacite so odluka na sudot na barawe na bilo koj od
ortacite.
Red na ispla}awe
^len 702
(1) Od imotot na ortaklakot najnapred se ispla}aat dolgovite na ortaklakot, potoa tro{ocite {to opredeleni ortaci gi
napravile za ortaklakot, potoa na sekoj ortak mu se ispla}a vrednosta na negoviot vlog, pri {to za vrednost na vlogot koj
se sostoel vo odreden predmet se smeta visinata na vrednosta na samiot predmet namalen so negovata upotreba.
(2) Ostatokot od imotot se deli me|u ortacite spored pravilata za podelba na dobivkata.
(3) Vo slu~aj koga posle isplatata na doveritelite na ortaklakot i nadomestot na tro{ocite {to opredeleni ortaci gi
napravile vo intres na ortaklakot, ostatokot na imotot ne e dovolen za potpolna isplata na vlogovite se primenuvaat
pravilata za podnesuvawe na zaguba.
(4) Koga vrednosta na imotot ne e dovolna za isplata na nivnite dolgovi, likvidatorot moè da bara od sekoj ortak
vo srazmer so svojot udel vo podnesuvawe na zagubata da uplati odreden iznos za potpolnuvawe na kusokot.
^len 703
Na prestanokot i likvidacijata na ortaklakot za se {to ne e uredeno so ovoj zakon, soodvetno se primenuvaat
odredbite za javnite dru{tva od Zakonot za trgovskite dru{tva.
Glava XVII
PREVOZ
ODDEL 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 704
(1) So dogovorot za prevoz se obvrzuva prevoznikot da preveze na opredeleno mesto nekoe lice ili nekoj
predmet, a patnikot odnosno ispra}a~ot se obvrzuva za toa da mu isplati opredelen nadomest.
(2) Kako prevoznik, vo smisla na ovoj zakon, se smeta liceto koe se zanimava so prevoz kako svoe redovno
rabotewe, taka i sekoe drugo lice koe so dogovor }e se obvrze da izvr{i prevoz so nadomest.
Obvrski na prevoznikot vo liniskiot prevoz
^len 705
(1) Prevoznikot koj vr{i prevoz na opredelena linija (liniski prevoz), e dolèn redovno i uredno da ja odrùva
objavenata linija.
(2) Toj e dolèn da go primi na prevoz sekoe lice i sekoj predmet {to gi ispolnuvaat uslovite opredeleni vo
objavenite op{ti uslovi.
(3) Ako redovnite prevozni sredstva na prevoznikot ne se dovolni za izvr{uvawe na site barani prevozi, prvenstvo
imaat licata ili predmetite za koi e toa predvideno so posebni propisi, a natamo{noto prevenstvo se opredeluva spored
redot na barawata, so toa {to me|u istovremenite barawa prvenstvoto se opredeluva spored pogoleâta dolìna na
prevozot.
^len 706
(1) Ispra}a~ot, odnosno patnikot moè da se otkaè od dogovorot pred da po~ne negovoto izvr{uvawe no e dolèn
da ja nadomesti {tetata {to prevoznikot bi ja pretrpel poradi toa.
(2) Koga prevoznikot so zapo~nuvaweto na prevozot docni tolku {to drugata strana pove}e nema interes za
dogovoreniot prevoz ili koga prevoznikot ne saka ili ne moè da go izvr{i dogovoreniot prevoz, drugata strana moè da
se otkaè od dogovorot i da bara da i se vrati nadomestot platen za prevozot.
Visina na nadomestot za prevoz
^len 707
(1) Ako visinata na nadomestot za prevoz e opredelena so tarifa ili so nekoj drug objaven zadolìtelen akt, ne
moè da se dogovori pogolem nadomest.
(2) Ako iznosot na nadomestot za prevoz ne e opredelen so tarifa ili so nekoj drug objaven zadolìtelen akt, a ni
so dogovor, prevoznikot ima pravo na voobi~aeniot nadomest za toj vid prevoz.
(3) Vo drugoto, soobrazno se primenuvaat odredbite za nadomest sodràni vo Glava XIV za dogovorot za delo od
ovoj zakon.
Ograni~uvawe na primenata na odredbite od ovaa glava
^len 708
(1) Odredbite od ovaa glava se primenuvaat vrz site vidovi prevoz, ako so zakon za oddelni vidovi poinaku ne e
opredeleno.
ODDEL 2
DOGOVOR ZA PREVOZ NA PREDMETI
Otsek 1
OP[TI ODREDBI
^len 709
(1) Prevoznikot e dolèn predmetot {to go primil za prevoz da mu go predade na opredelenoto mesto na
ispra}a~ot ili na opredeleno lice (na prima~ot).
Za {to ispra}a~ot treba da go izvesti prevoznikot
^len 710
(1) Ispra}a~ot e dolèn da go izvesti prevoznikot za vidot na pratkata i za nejzinata sodrìna i koli~estvo i da mu
soop{ti kade treba da bide prevezena pratkata, imeto i adresata na prima~ot na pratkata, svoeto ime i svojata adresa,
kako i se drugo {to e potrebno za da moè prevoznikot da gi ispolni svoite obvrski bez odlagawe i pre~ki.
(2) Koga vo pratkata se nao|aat skapocenosti, hartii od vrednost ili drugi skapoceni predmeti, ispra}a~ot e dolèn
da go izvesti za toa prevoznikot vo momentot na nivnoto predavawe za prevoz i da mu ja soop{ti nivnata vrednost.
(3) Koga se raboti za prevoz na opasen predmet ili na predmet za koj se potrebni posebni uslovi za prevoz,
ispra}a~ot e dolèn za toa da go izvesti prevoznikot navreme, taka {to toj da moè da prezeme soodvetni posebni merki.
(4) Ako ispra}a~ot ne mu gi dade na prevoznikot podatocite od stav (1) i (3) na ovoj ~len ili ako mu gi dade
pogre{no, odgovara za {tetata {to bi nastanala poradi toa.
Tovaren list
^len 711
(1) Dogovara~ite moàt da se spogodat za pratkata predadena na prevoz da se napravi tovaren list.
(2) Tovarniot list treba da sodrì: ime i adresa na ispra}a~ot i na prevoznikot, vid, sodrìna i koli~estvo na
pratkata, kako i vrednost na skapocenostite i na drugite skapoceni predmeti, mesto na opredeluvaweto, iznos na
nadomestot za prevoz, odnosno zabele{ka deka nadomestot e platen odnapred, odredba za iznosot so koja e optovarena
pratkata, mesto i den na izdavaweto na tovarniot list.
(3) Vo tovarniot list moàt da bidat vneseni i drugi odredbi od dogovorot za prevoz.
(4) Tovarniot list mora da bide potpi{an od dvata dogovara~a.
(5) Tovarniot list moè da sodrì odredba "po naredba" ili da glasi na donositel.
Dogovor za prevoz i tovaren list
^len 712
Postoeweto i polnova`nosta na dogovorot za prevoz se nezavisni od postoeweto na tovarniot list i negovata
to~nost.
Potvrda za priemot za prevoz
^len 713
Ako ne e izdaden tovaren list, ispra}a~ot moè da bara od prevoznikot da mu izdade potvrda za priemot na
pratkata za prevoz so podatocite {to treba da gi sodrì tovarniot list.
Otsek 2
ODNOS NA ISPRA]AÔT I PREVOZNIKOT
Pakuvawe
^len 714
(1) Ispra}a~ot e dolèn da go spakuva predmetot na propi{aniot ili voobi~aeniot na~in za da ne dojde do
nastanuvawe na nekakva {teta ili do zagrozuvawe na sigurnosta na lu|eto ili na dobrata.
(2) Prevoznikot e dolèn da mu svrti vnimanie na ispra}a~ot za nedostatocite na pakuvaweto {to moàt da se
zabeleàt, inaku }e odgovara za o{tetuvaweto na pratkata {to bi se slu~ilo poradi tie nedostatoci.
(3) Prevoznikot ne odgovara za o{tetuvawe na pratkata ako ispra}a~ot, iako mu e svrteno vnimanie za
nedostatocite na pakuvaweto, baral prevoznikot da ja primi pratkata za prevoz so tie nedostatoci.
(4) Prevoznikot e dolèn da ja odbie pratkata ako nedostatocite vo nejzinoto pakuvawe se takvi {to da moè da
bide zagrozena sigurnosta na licata ili dobrata ili da bide pri~ineta nekakva {teta.
(5) Za {tetata koja poradi nedostatok vo pakuvaweto }e ja pretrpat treti lica za vreme dodeka predmetot se nao|a
kaj prevoznikot odgovara prevoznikot, a toj ima pravo da bara nadomest od ispra}a~ot.
Nadomest za prevoz i tro{oci vo vrska so prevozot
^len 715
(1) Ispra}a~ot e dolèn da mu gi isplati na prevoznikot nadomestot za prevozot i drugite tro{oci vo vrska so
prevozot.
(2) Ako vo tovarniot list ne e navedeno deka ispra}a~ot gi pla}a nadomestot za prevozot i drugite tro{oci vo
vrska so prevozot, se pretpostavuva deka ispra}a~ot go upatil prevoznikot da gi naplati od prima~ot.
Raspolagawe so pratka
^len 716
(1) Ispra}a~ot moè da raspolaga so pratkata i da gi menuva nalozite sodràni vo dogovorot, pa moè da mu naloì
na prevoznikot da go zapre natamo{niot prevoz na pratkata, da mu ja vrati pratkata, da mu ja predade na drug prima~ ili
da ja upati vo nekoe drugo mesto.
(2) Pravoto na ispra}a~ot da gi menuva nalozite prestanuva po pristigaweto na pratkata vo mestoto na
opredeluvaweto koga prevoznikot }e mu go predade na prima~ot tovarniot list, ili koga prevoznikot }e go povika
prima~ot da ja prezeme pratkata ili koga prima~ot samiot }e pobara nejzino predavawe.
(3) Ako e izdaden tovaren list po naredba, odnosno na donositel, pravata na ispra}a~ot od stav (2) na ovoj ~len
mu pripa|aat isklu~ivo na imatelot na tovarniot list.
(4) Ovlastenoto lice koe }e se posluì so pravoto da mu dava novi nalozi na prevoznikot, dol`no e da mu gi
nadomesti tro{ocite i {tetata {to gi imal poradi toa, kako i na negovo barawe da mu dade garancija deka tro{ocite i
{tetata }e mu bidat nadomesteni.
Pravec na prevozot
^len 717
(1) Prevoznikot e dolèn da go izvr{i prevozot po dogovoreniot pat.
(2) Ako ne e dogovoreno po koj pat treba da se izvr{i prevozot, prevoznikot e dolèn da go izvr{i po onoj pat koj
najmnogu im odgovara na interesite na ispra}a~ot.
Pre~ki pri izvr{uvaweto na prevozot
^len 718
(1) Prevoznikot e dolèn da go izvestuva ispra}a~ot za site okolnosti {to bi bile od vlijanie vrz izvr{uvaweto na
prevozot i da postapi spored upatstvata {to }e gi dobie od nego.
(2) Prevoznikot ne e dolèn da postapi spored upatstvata na ispra}a~ot ~ie izvr{uvawe bi moèlo da ja zagrozi
sigurnosta na licata ili na dobrata.
(3) Ako slu~ajot bi bil takov {to da ne moàt da se ~ekaat upatstvata na ispra}a~ot, prevoznikot e dolèn da
postapi kako {to bi postapil dobar stopanstvenik, odnosno dobar doma}in vo istata situacija, i za toa da go izvesti
ispra}a~ot i da bara negovi natamo{ni upatstva.
(4) Prevoznikot ima pravo na nadomest na tro{ocite {to gi imal poradi pre~kite nastanati bez negova vina.
Nadomest vo slu~aj na prekinuvawe na prevozot
^len 719
(1) Ako prevozot e prekinat poradi nekoja pri~ina za koja odgovara prevoznikot, toj ima pravo na srazmeren del
od nadomestot za izvr{eniot prevoz, no e dolèn da ja nadomesti {tetata {to bi nastanala za drugata strana poradi
prekinuvaweto na prevozot.
(2) Ako prevozot e prekinat od nekoja pri~ina za koja ne odgovara nikoj od zainteresiranite lica, prevoznikot ima
pravo na razlikata me|u dogovoreniot nadomest za prevoz i tro{ocite na prevozot od mestoto kade {to prevozot e
prekinat do mestoto na opredeluvaweto.
(3) Prevoznikot nema pravo ni na del od nadomestot ako vo tekot na prevozot pratkata propadne poradi vi{a sila.
Koga pratkata ne moè da bide predadena
^len 720
(1) Ako prima~ot ne moè da bide izvesten za pristigaweto na pratkata, ili odbie da ja primi i voop{to pratkata ne
moè da bide predadena ili ako prima~ot ne mu go isplati na prevoznikot nadomestot {to mu go dolì i drugite sumi {to
ja tovarat pratkata, prevoznikot e dolèn da go izvesti za toa ispra}a~ot, da bara od nego upatstva i za negova smetka da
gi prezeme potrebnite merki za ~uvawe na predmetot.
(2) Ako vo primereniot rok ovlastenoto lice ne prezeme ni{to so pratkata, prevoznikot ima pravo da ja prodade
spored pravilata za prodavawe na predmet {to se dolì vo slu~aj na zadocnuvawe na doveritelot i da gi naplati svoite
pobaruvawa od postignatata cena, a ostatokot e dolèn da go poloì kaj sud za ovlastenoto lice.
Odgovornost na prevoznikot sprema ispra}a~ot
^len 721
Ako prevoznikot mu ja predal pratkata na prima~ot, a od nego ne ja naplatil sumata so koja bila optovarena,
dolèn e da mu ja isplati taa suma na ispra}a~ot, no ima pravo da bara nadomest od prima~ot.
Otsek 3
ODNOS NA PREVOZNIKOT I PRIMAÔT
Izvestuvawe na prima~ot za pristigawe na pratka
^len 722
(1) Prevoznikot e dolèn da go izvesti prima~ot bez odlagawe deka pratkata e pristignata, da mu ja stavi na
raspolagawe kako {to e dogovoreno i da mu go podnese tovarniot list ako e izdaden.
(2) Vo slu~aj koga e izdaden tovaren list po naredba ili donositel, toj e dolèn da postapi spored stav (1) na ovoj
~len, samo ako vo tovarniot list e ozna~eno liceto vo mestoto na opredeluvaweto koe treba da se izvesti deka pratkata e
pristignata.
Predavawe na pratka koga e izdaden duplikat na tovarniot list
^len 723
Prevoznikot moè da odbie da ja predade pratkata ako istovremeno ne mu se predade duplikatot od tovarniot list
na koj prima~ot potvrdil deka pratkata mu e predadena.
Pravo na prima~ot da bara predavawe na pratka
^len 724
(1) Prima~ot moè da gi vr{i pravata od dogovorot za prevoz sprema prevoznikot i od nego da bara da mu gi
predade tovarniot list i pratkata duri otkako taa }e pristigne vo mestoto na opredeluvaweto.
(2) Prevoznikot e dolèn na barawe od prima~ot da mu ja predade pratkata pred da pristigne taa vo mestoto na
opredeluvaweto, samo ako e za toa ovlasten od ispra}a~ot.
(3) Prima~ot moè da gi vr{i pravata od dogovorot za prevoz i da bara od prevoznikot predavawe na pratkata,
samo ako gi ispolni uslovite predvideni vo dogovorot za prevoz.
Utvrduvawe na identi~nosta i na sostojbata na pratkata
^len 725
(1) Ovlastenoto lice ima pravo da bara zapisni~ki da se utvrdi identi~nosta na pratkata i ako pratkata e o{tetena,
vo {to se sostoi o{tetuvaweto.
(2) Ako se utvrdi deka pratkata ne e taa koja mu bila predadena na prevoznikot ili deka o{tetuvaweto e pogolemo
otkolku {to tvrdel prevoznikot, tro{ocite na utvrduvaweto gi podnesuva prevoznikot.
Obvrska na prima~ot da go plati nadomestot za prevozot
^len 726
(1) So prezemaweto na pratkata i tovarniot list ako e izdaden, prima~ot se obvrzuva da mu go isplati na
prevoznikot nadomestot za prevozot, ako vo dogovorot za prevoz ili vo tovarniot list ne e opredeleno ne{to drugo, kako
i da mu gi isplati sumite so koi e optovarena pratkata.
(2) Ako prima~ot smeta deka ne e dolèn da mu isplati na prevoznikot onolku kolku {to bara toj, toj moè da gi
vr{i pravata od dogovorot samo ako kaj sudot go poloì sporniot iznos.
Otsek 4
ODGOVORNOST NA PREVOZNIKOT ZA ZAGUBUVAWE, O[TETUVAWE I ZADOCNUVAWE
NA PRATKA
Zagubuvawe ili o{tetuvawe na pratka
^len 727
(1) Prevoznikot odgovara za zagubuvawe ili o{tetuvawe na pratka {to bi se slu~ilo od momentot na prezemaweto
do nejzinoto predavawe, osven ako se pri~ineti so dejstvie na ovlastenoto lice, so svojstvata na pratkata ili so
nadvore{ni pri~ini {to ne moèle da se predvidat, nitu da se izbegnat ili otstranat.
(2) Ni{tovni se odredbite na dogovorot za prevoz, na op{tite uslovi za prevoz, na tarifata, ili na nekoj drug op{t
akt so koi se namaluva ovaa odgovornost.
(3) Polnova`na e odredbata so koja odnapred se opredeluva najvisokiot iznos na nadomestot, pod uslov da ne e vo
o~igleden nesrazmer so {tetata.
(4) Ova ograni~uvawe na iznosot na nadomestot ne vaì ako prevoznikot ja pri~inil {tetata namerno ili so krajno
nevnimanie.
(5) Ako ne e dogovoreno poinaku, visinata na nadomestot se opredeluva spored pazarnata cena na pratkata vo
vremeto i mestoto na predavaweto za prevoz.
Zagubuvawe ili o{tetuvawe na pratka so skapoceni predmeti
^len 728
(1) Vo slu~aj na zagubuvawe ili o{tetuvawe na pratka vo koja se nao|ale skapocenosti, hartii od vrednost ili drugi
skapoceni predmeti, prevoznikot e dolèn da ja nadomesti taka nastanatata {teta samo ako pri predavaweto na
predmetite na prevoz bil izvesten za prirodata na tie predmeti i za nivnata vrednost, ili ako {tetata ja predizvikal
namerno ili so krajno nevnimanie.
(2) Ako so navedenite predmeti vo pratkata se nao|ale i drugi predmeti, za nivnoto zagubuvawe ili o{tetuvawe
prevoznikot odgovara spored op{tite pravila za odgovornosta na prevoznikot.
Vrakawe na plateniot nadomest za prevoz
^len 729
Vo slu~aj na celosno zagubuvawe na pratkata prevoznikot e dolèn, pokraj nadomestot na {tetata na ispra}a~ot da
mu go vrati nadomestot za prevoz ako istiot e platen.
Koga prima~ot }e prezeme pratka bez prigovor
^len 730
(1) Koga prima~ot }e prezeme pratka bez prigovor i na prevoznikot }e mu gi isplati negovite pobaruvawa,
prestanuva odgovornosta na prevoznikot, osven ako o{tetuvaweto zapisni~ki e utvrdeno pred prezemaweto na pratkata.
(2) Prevoznikot ostanuva odgovoren za o{tetuvawata na pratkata {to ne moèle da se zabeleàt vo momentot na
predavaweto ako prima~ot go izvestil za tie o{tetuvawa vedna{ po nivnoto otkrivawe, no ne podocna od osum dena od
predavaweto.
(3) Prevoznikot ne moè da se povikuva na odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len, ako o{tetuvaweto go
pri~inil namerno ili so krajno nevnimanie.
Odgovornost na prevoznikot za zadocnuvawe
^len 731
Prevoznikot odgovara za {tetata nastanata poradi zadocnuvawe, osven ako zadocnuvaweto e pri~ineto so nekoj
fakt koj ja isklu~uva negovata odgovornost za zagubuvaweto ili o{tetuvaweto na predmetot.
Odgovornost za pomo{nicite
^len 732
Prevoznikot odgovara za licata {to po negov nalog rabotele vrz izvr{uvaweto na prevozot.
Otsek 5
UÊSTVO NA POVE}E PREVOZNICI VO PREVOZOT NA PRATKA
Koga tie odgovaraat solidarno
^len 733
(1) Prevoznikot {to }e mu doveri na nekoj drug prevoznik celosno ili delumno izvr{uvawe na prevozot na
pratkata {to ja primil za prevoz, ostanuva i natamu odgovoren za nejziniot prevoz od nejziniot priem do predavaweto,
no ima pravo na nadomest od prevoznikot komu mu ja doveril pratkata.
(2) Ako vtoriot prevoznik od prviot prevoznik so pratkata to prezeme i tovarniot list, toj stanuva dogovorna strana
vo dogovorot za prevoz, so prava i dol`nosti na solidaren dol`nik i solidaren doveritel, ~ii udeli se srazmerni so
negovoto u~estvo vo prevozot.
(3) Istoto vaì i koga za izvr{uvaweto na prevozot na nekoja pratka so eden ist dogovor }e se obvrzat pove}e
prevoznici koi }e u~estvuvaat vo prevozot eden po drug.
(4) Sekoj od pove}eto prevoznici ima pravo da bara da se utvrdi sostojbata na pratkata vo momentot koga mu se
predava zaradi izvr{uvawe na negoviot del od prevozot.
(5) Solidarnite prevoznici u~estvuvaat vo podnesuvaweto na {tetata srazmerno so nivnite udeli vo prevozot,
osven onoj {to }e dokaè deka {tetata ne nastanala dodeka toj ja prevezuval pratkata.
(6) Prigovorite napraveni na podocne`niot prevoznik dejstvuvaat i sprema site porane{ni.
Podelena odgovornost na prevoznicite
^len 734
Koga vo izvr{uvaweto na prevoz na ista pratka u~estvuvaat eden po drug nekolku prevoznici {to gi opredelil
ispra}a~ot, toga{ sekoj od niv odgovara samo za svojot del na prevozot.
Otsek 6
PRAVO NA ZALOG
Koga prevoznikot ima pravo na zalog
^len 735
(1} Zaradi obezbeduvawe naplata na nadomestot za prevoz i na nu`nite tro{oci {to gi napravil vo vrska so
prevozot, prevoznikot ima pravo na zalog nad predmetite {to mu se predadeni zaradi prevoz i vo vrska so prevozot,
dodeka gi drì ili dodeka ima vo race isprava so pomo{ na koja moè da raspolaga so niv.
(2) Koga vo izvr{uvaweto na prevozot u~estvuvale pove}e prevoznici eden po drug, nivnite pobaruvawa vo vrska
so izvr{uvaweto na prevozot se obezbedeni, isto taka so ovoj zalog i posledniot prevoznik e dolèn, ako tovarniot list ne
sodrì ne{to drugo, da gi naplati site pobaruvawa spored tovarniot list.
(3) Pobaruvawata na porane{niot prevoznik, kako i negovoto pravo na zalog, preminuvaat spored samiot zakon
vrz podocne`niot prevoznik koj mu gi isplatil tie pobaruvawa.
(4) Toa isto vaì i ako prevoznikot gi isplati ekspeditorovite pobaruvawa.
Sudir na zalo`nite prava
^len 736
(1) Koga pokraj zalo`noto pravo na prevoznikot istovremeno nad ist predmet postojat zalo`ni prava na
komisioner, ekspeditor i skladi{tar, prvenstvo za naplata imaat pobaruvawata na koi i da e od ovie doveriteli nastanati
so ekspediraweto ili so prevozot, i toa obratno od redot po koj nastanale.
(2) Drugite pobaruvawa na komisioner i skladi{tar, kako i pobaruvawata na ekspeditor i prevoznik nastanati so
davawe na avansi, se naplatuvaat duri po isplatata na pobaruvawata navedeni vo stav (1) na ovoj ~len i toa po redot po
koj nastanale.
ODDEL 3
DOGOVOR ZA PREVOZ NA LICA
Op{ta odredba
^len 737
Prevoznikot e dolèn prevozot na lica da go izvr{i bezbedno so ona prevozno sredstvo {to e opredeleno so
dogovorot za prevoz i pod onie uslovi na udobnost i higiena {to spored vidot na odnosnoto prevozno sredstvo i
oddale~enosta na patot se smetaat kako neophodni.
Pravo na patnikot na opredeleno mesto
^len 738
Prevoznikot e dolèn da mu go dade na patnikot ona mesto i vo ona prevozno sredstvo kako {to e dogovoreno.
Odgovornost na prevoznikot za zadocnuvawe
^len 739
(1) Prevoznikot e dolèn da go preveze patnikot do opredelenoto mesto na vreme.
(2) Toj odgovara za {tetata {to bi ja pretrpel patnikot poradi zadocnuvawe, osven ako zadocnuvaweto do{lo od
pri~ini {to ne moèl da gi otstranini so vnimanie na stru~wak.
Odgovornost na prevoznikot za sigurnosta na patnikot
^len 740
(1) Prevoznikot odgovara za sigurnosta na patnikot od po~etokot do zavr{uvaweto na prevozot, kako vo slu~aj na
prevoz so nadomest, taka i vo slu~aj na besplaten prevoz, pa e dolèn da ja nadomesti {tetata {to bi se slu~ila so
o{tetuvawe na zdravjeto, so povreda ili so smrt na patnikot, osven ako e pri~ineta so dejstvie na patnikot ili od
nadvore{na pri~ina {to ne moèla da se predvidi, nitu izbegne ili otstrani.
(2) Ni{tovni se odredbite na dogovor, kako i na op{tite uslovi za prevoz, na tarifata ili na nekoj drug op{t akt, so
koj se namaluva ovaa odgovornost.
Odgovornost za bagaòt predaden na prevoz i za drugite predmeti
^len 741
(1) Bagaòt {to mu go predal patnikot, prevoznikot e dolèn da go preveze vo isto vreme koga i patnikot i da mu
go predade po zavr{uvaweto na prevozot.
(2) Za zagubuvawe i o{tetuvawe na bagaòt {to mu go predal patnikot, prevoznikot odgovara spored odredbite za
prevoz na predmeti.
(3) Za o{tetuvawe na predmetite {to gi drì patnikot so sebe prevoznikot odgovara spored op{tite pravila za
odgovornosta.
Glava XVIII
DOGOVOR ZA LICENCA
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 742
(1) So dogovorot za licenca dava~ot na licenca se obvrzuva na steknuva~ot na licenca da mu go otstapi vo celost
ili delumno, pravoto na iskoristuvawe, na patent, znaewe i iskustvo, na ìg, mostra ili model, a steknuva~ot na licenca se
obvrzuva da mu plati za toa opredelen nadomest.
(2) So dogovorot za licenca dava~ot moè da se obvrze da mu otstapi potencijalno pravo od prijava na patent, ìg
model i mostra kako i nepatentiran pronajdok na steknuva~ot na licencata.
Forma
^len 743
Dogovorot za licenca mora da bide sklu~en vo pismena forma.
Traewe na licencata
^len 744
Licencata za iskoristuvawe na patent, mostra ili model, ne moè da bide sklu~ena za vreme podolgo od traeweto
na zakonskata za{tita na tie prava.
Isklu~iva licenca
^len 745
(1) So dogovorot za licenca steknuva~ot na licenca steknuva isklu~ivo pravo na iskoristuvawe na predmetot na
licencata, samo ako e toa izre~no dogovoreno (isklu~iva licenca).
(2) Drugite mo`nosti za iskoristuvawe na predmetot na licencata gi zadrùva dava~ot na licenca.
(3) Ako vo dogovorot za licenca ne e nazna~eno za kakva licenca stanuva zbor, se smeta deka mu e dadena
neisklu~iva licenca.
Prostorno ograni~uvawe na pravoto na iskoristuvaqe
^len 746
(1) Pravoto na iskoristuvawe na predmetot na licencata moè da bide prostorno ograni~eno.
(2) Ako so dogovorot za licenca ne e prostorno ograni~eno pravoto na iskoristuvawe na predmetot na licencata,
se smeta deka licencata e prostorno neograni~ena.
ODDEL 2
OBVRSKI NA DAVAÔT NA LICENCA
Predavawe na predmetot na licencata
^len 747
(1) Dava~ot na licenca e dolèn na steknuva~ot na licenca vo opredelen rok da mu go predade predmetot na
licencata.
(2) Dava~ot na licenca e dolèn na steknuva~ot na licenca da mu ja predade i tehni~kata dokumentacija potrebna
za prakti~na primena na predmetot na licencata.
Davawe na upatstva i izvestuvawe
^len 748
Dava~ot na licenca e dolèn na steknuva~ot na licencata da mu gi dava site upatstva i izvestuvawa {to se potrebni
za uspe{noto iskoristuvawe na predmetot na licencata.
Obvrska za garantirawe
^len 749
Dava~ot na licenca mu ja garantira na steknuva~ot na licenca tehni~kata izvodlivost i tehni~kata upotreblivost na
predmetot na licencata.
Garancija
^len 750
(1) Dava~ot na licenca garantira deka pravoto na iskoristuvawe {to e predmet na dogovorot mu pripa|a nemu,
deka vrz nego nema tovari i deka ne e ograni~eno vo korist na nekoj tret.
(2) Ako predmet na dogovorot e isklu~iva licenca, dava~ot na licenca garantira deka pravoto na iskoristuvawe ne
mu go otstapil na drug ni celosno ni delumno.
(3) Dava~ot na licenca e dolèn da go ~uva i brani pravoto otstapeno na steknuva~ot na licenca od site barawa na
treti lica.
Obvrska na dava~ot na isklu~iva licenca
^len 751
Ako e dogovorena isklu~iva licenca, dava~ot na licenca ne moè vo nikoj vid samiot da go iskoristuva predmetot
na licencata, nitu negovite oddelni delovi, nitu toa da mu go doveri na nekoj drug vo granicite na prostornoto vaèwe na
licencata.
ODDEL 3
OBVRSKI NA STEKNUVAÔT NA LICENCA
Iskoristuvawe na predmetot na licencata
^len 752
Steknuva~ot na licenca e dolèn da go iskoristuva predmetot na licencata na dogovoreniot na~in, vo dogovoreniot
obem i vo dogovorenite granici.
Koristewe na dopolnitelni usovr{uvawa
^len 753
Ako so dogovorot poinaku ne e opredeleno, steknuva~ot na licenca ne e ovlasten da gi iskoristuva dopolnitelnite
usovr{uvawa na predmetot na licencata.
ûvawe na predmetot na licencata vo tajnost
^len 754
Ako predmetot na licencata go so~inuva nepatentiran pronajdok ili tajno tehni~ko znaewe i iskustvo, steknuva~ot
na licenca e dolèn da go ~uva vo tajnost.
Kvalitet
^len 755
(1) Ako so licencata za proizvodstvo e otstapena i licencata za upotreba na ìg, steknuva~ot na licenca moè da
pu{ta vo promet stoki so toj ìg samo ako nivniot kvalitet e ist kako {to e kvalitetot na stokite {to gi proizveduva
dava~ot na licenca.
(2) Sprotivnata spogodba nema pravno dejstvo.
Obeleùvawe
^len 756
Steknuva~ot na licenca e dolèn stokite da gi obeleì so oznakata za proizvodstvo po licenca.
Nadomest
^len 757
Steknuva~ot na licenca e dolèn na dava~ot na licenca da mu go isplati dogovoreniot nadomest vo vreme i na
na~in kako {to e toa opredeleno so dogovorot.
Podnesuvawe izve{taj
^len 758
Ako nadomestot se opredeluva vo zavisnost od obemot na iskoristuvaweto na predmetot na licencata,
steknuva~ot na licenca e dolèn na dava~ot na licenca da mu podnese izve{taj za obemot na iskoristuvaweto i da izvr{i
presmetka na nadomestot za sekoja godina, ako so dogovorot ne e opredelen za toa pokus rok.
Izmena na dogovoren nadomest
^len 759
Ako dogovoreniot nadomest stanal o~igledno nesrazmeren vo odnos na prihodot {to steknuva~ot na licenca go
ima od iskoristuvaweto na predmetot na licencata, zainteresiranata strana moè da bara izmena na dogovoreniot
nadomest.
Oddel 4
PODLICENCA
Koga moè da se dade
^len 760
(1) Steknuva~ot na isklu~iva licenca moè pravoto na iskoristuvawe na predmetot na licencata da mu go otstapi
na drug (podlicenca).
(2) So dogovor moè da se predvidi deka steknuva~ot na licencata ne moè da mu dade na drug podlicenca ili
deka ne moè da mu ja dade bez dozvola od dava~ot na licenca.
Koga dava~ot moè da ja odbie dozvolata
^len 761
Koga za davaweto na podlicenca e potrebna dozvola od dava~ot na licenca ovoj moè da ne mu ja dade na
steknuva~ot na isklu~iva licenca samo od seriozni pri~ini.
Otkaz poradi nedozvolena podlicenca
^len 762
Dava~ot na licenca moè da go otkaè dogovorot za licenca bez otkazen rok, ako podlicencata e dadena bez
negova dozvola, koga ovaa e potrebna spored zakonot ili spored dogovorot.
Neposredno barawe na dava~ot na licenca
^len 763
(1) So dogovorot za podlicenca ne se sozdava nikakov poseben praven odnos me|u steknuva~ot na podlicenca i
dava~ot na licenca, duri ni koga dava~ot na licenca ja dal potrebnata dozvola za sklu~uvawe na podlicenca.
(2) Dava~ot na licenca moè, zaradi naplata na svoite pobaruvawa od steknuva~ot na licencata nastanati od
licencata, da bara neposredno od steknuva~ot na podlicenca isplata na iznosite {to ovoj mu gi dolì na dava~ot na
podlicenca vrz osnova na podlicencata.
Oddel 5
PRESTANUVAWE NA DOGOVOROT
Istek na opredeleno vreme
^len 764
Dogovorot za licenca sklu~en na opredeleno vreme prestanuva so samiot istek na vremeto za koe e sklu~en, pa ne
e potrebno da bide otkaàn.
Premol~eno obnovuvawe na licencata
^len 765
(1) Koga po istekot na vremeto za koe bil sklu~en dogovorot za licenca, steknuva~ot na licenca }e prodolì da go
iskoristuva predmetot na licencata, a dava~ot na licenca ne se protivstavuva, se smeta deka e sklu~en nov dogovor za
licenca so neopredeleno traewe, pod istite uslovi kako i prethodniot.
(2) Obezbeduvawata {to treti lica gi dale za prvata licenca prestanuvaat so istekot na vremeto za koe bila
sklu~ena.
Otkaz
^len 766
(1) Dogovorot za licenca ~ie traewe ne e opredeleno prestanuva so otkaz, {to sekoja strana moè da i go dade na
drugata po~ituvaj}i go opredeleniot otkazen rok.
(2) Ako otkazniot rok ne e opredelen so dogovorot toj iznesuva {est meseci, so toa {to dava~ot na licenca ne
moè da go otkaè dogovorot vo istekot na prvata godina od negovoto vaèwe.
Smrt, ste~aj i redovna likvidacija
^len 767
(1) Vo slu~aj na smrt na dava~ot na licencata, licencata se prodolùva so negovite naslednici, ako poinaku ne e
dogovoreno.
(2) Vo slu~aj na smrt na steknuva~ot na licenca, licencata se prodolùva so negovite naslednici koi ja
prodolùvaat negovata dejnost.
(3) Vo slu~aj na ste~aj ili redovna likvidacija na steknuva~ot na licenca, dava~ot na licenca moè da go raskine
dogovorot.
Glava XIX
DEPOZIT
Oddel 1
ZA DEPOZITOT VOOP[TO
Otsek 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 768
(1) So dogovorot za depozit, prima~ot na depozit se obvrzuva da go primi predmetot od dava~ot na depozit, da
go ~uva i da go vrati koga ovoj }e go pobara.
(2) Predmet na depozit moàt da bidat samo podvi`ni predmeti.
Depozit na tu| predmet
^len 769
(1) Dogovor za depozit moè polnova`no da sklu~i od svoe ime i lice koe ne e sopstvenik na predmetot i prima~ot
na depozit dolèn e nemu da mu go vrati predmetot, osven ako bi doznal deka predmetot e ukraden.
(2) Ako treto lice so tu`ba go bara predmetot od prima~ot na depozit kako sopstvenik, prima~ot na depozit e
dolèn da mu soop{ti na sudot od koe lice go primil predmetot, a istovremeno da go izvesti dava~ot na depozit za
podignatata tu`ba.
Otsek 2
OBVRSKI NA PRIMAÔT NA DEPOZIT
Obvrska za ~uvawe i izvestuvawe
^len 770
(1) Prima~ot na depozit e dolèn da go ~uva predmetot kako svoj sopstven, a ako depozitot e so nadomest, kako
dobar stopanstvenik, odnosno kako dobar doma}in.
(2) Ako se dogovoreni mestoto ili na~inot na ~uvawe na predmetot, prima~ot na depozit moè da gi promeni
samo ako go baraat toa promenetite okolnosti, inaku }e odgovara i za slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot.
(3) Za site promeni {to bi gi zabeleàl na predmetot i za opasnostite da bide o{teten na koj i da e na~in, prima~ot
na depozit e dolèn da go izvesti dava~ot na depozit.
Predavawe predmet na ~uvawe na drug
^len 771
Prima~ot na depozit ne moè bez soglasnost od dava~ot na depozit ili bez nu`da, predmetot {to mu e doveren da
go predade na drug da go ~uva, inaku }e odgovara i za negovoto slu~ajno propa|awe ili o{tetuvawe.
Upotrebuvawe na predmetot
^len 772
(1) Prima~ot na depozit nema pravo da go upotrebuva predmetot {to mu e doveren na ~uvawe.
(2) Vo slu~aj na nedozvolena upotreba na predmetot, prima~ot na depozit mu dolì na dava~ot na depozit
soodveten nadomest i odgovara za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot {to bi se slu~ile pri toa.
(3) Koga e daden vo depozit nekoj nepotro{en predmet i na prima~ot na depozit mu e dozvoleno da go
upotrebuva, toga{ vrz odnosite na dogovara~ite se primenuvaat pravilata za dogovorot za posluga, a samo za pra{awata
na vremeto i mestoto na vra}awe na predmetot se sudi spored pravilata za dogovorot za depozit, ako dogovara~ite ne
opredelile ne{to drugo vo toj pogled.
Upotrebuvawe i predavawe na predmetot na drug
^len 773
Koga prima~ot na depozit bez soglasnost od dava~ot na depozit i bez nu`da sprotivno so dogovorot go
upotrebuva predmetot, go menuva mestoto ili na~inot na negovoto ~uvawe, ili koga predmetot }e mu go predade na
~uvawe na drugo lice, toj ne odgovara za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na predmetot do koi bi do{lo i da
postapuval vo soglasnost so dogovorot.
Vra}awe na predmetot
^len 774
(1) Prima~ot na depozit e dolèn da go vrati predmetot {tom }e go pobara dava~ot na depozit i toa so site plodovi
i drugi koristi od predmetot.
(2) Ako e opredelen rokot za vra}awe na predmetot, dava~ot na depozit moè da bara predmetot da mu se vrati i
pred istekot na rokot, osven koga rokot ne e dogovoren isklu~ivo vo interes na dava~ot na depozit.
(3) Vra}aweto se vr{i vo mestoto na predavaweto na predmetot na prima~ot na depozit, ako so dogovorot ne e
opredeleno nekoe drugo mesto, vo koj slu~aj prima~ot na depozit ima pravo na nadomest na tro{ocite za prenos na
predmetot.
Otsek 3
PRAVA NA PRIMAÔT NA DEPOZIT
Nadomest na tro{ocite i na {tetata
^len 775
Prima~ot na depozit ima pravo da bara od dava~ot na depozit da mu gi nadomesti tro{ocite opravdano napraveni
zaradi za~uvuvawe na predmetot, kako i {tetata {to ja imal poradi depozitot.
Nadomest
^len 776
Prima~ot na depozit nema pravo na nadomest za svojot trud, osven ako e dogovoren nadomestot, ako prima~ot na
depozit se zanimava so primawe predmeti na ~uvawe, ili ako nadomest moèlo da se o~ekuva so ogled na okolnostite na
rabotata.
Vra}awe na predmetot vo slu~aj na besplaten depozit
^len 777
(1) Prima~ot na depozit koj se obvrzal besplatno da go ~uva predmetot opredeleno vreme moè da mu go vrati na
dava~ot na depozit pred istekot na dogovoreniot rok, ako na samiot predmet bi mu se zakanuvala opasnost od propa|awe
ili o{tetuvawe, ili ako negovoto natamo{no ~uvawe bi moèlo da mu pri~ini {teta.
(2) Ako rokot ne e dogovoren, prima~ot na depozit od stav (1) na ovoj ~len moè vo sekoe vreme da se otkaè od
dogovorot, no dolèn e na dava~ot na depozit da mu opredeli primeren rok za prezemawe na predmetot.
Otsek 4
POSEBNI SLUÂI NA DEPOZIT
Nevistinski depozit
^len 778
Koga se dadeni vo depozit zamenlivi predmeti so pravo za prima~ot na depozit da gi potro{i i so obvrska da vrati
isto koli~estvo predmeti od ist vid, toga{ vrz negovite odnosi so dava~ot na depozit se primenuvaat pravilata na
dogovorot za zaem, samo vo pogled na vremeto i mestoto na vra}awe }e vaàt pravilata na dogovorot za depozit, ako
dogovara~ite ne opredelile ne{to drugo vo toj pogled.
Depozit vo nu`da
^len 779
Toj komu predmetot mu e doveren vo slu~aj na nekakva nevolja, na primer, vo slu~aj na poàr, zemjotres,
poplava, dolèn e da go ~uva so zgolemeno vnimanie.
Oddel 2
UGOSTITELSKI DEPOZIT
Ugostitelot kako prima~ na depozit
^len 780
(1) Ugostitelot se smeta kako prima~ na depozit vo pogled na predmetite {to gi donele gostite i odgovara za
nivnoto zagubuvawe ili o{tetuvawe najmnogu do 10.000 denari.
(2) Ovaa odgovornost e isklu~ena ako predmetite propadnale ili se o{teteni poradi okolnosti koi ne moèle da se
izbegnat ili otstranat, poradi nekoja pri~ina vo samiot predmet, ako se zagubeni ili o{teteni so povedenieto na samiot
gostin ili so povedenieto na licata koi gi dovel toj ili koi mu do{le vo poseta.
(3) Ugostitelot dolì celosen nadomest ako gostinot mu go predal predmetot na ~uvawe, kako i ako {tetata
nastanala po negova vina ili po vina na liceto za koe odgovara toj.
Obvrski na ugostitelot da primi predmeti na ~uvawe
^len 781
(1) Ugostitelot e dolèn da gi primi na ~uvawe predmetite {to gostite }e gi donesat i sakaat da mu gi predadat na
~uvawe, osven ako ne raspolaga so soodvetni prostorii za nivno smestuvawe ili ako nivnoto ~uvawe gi nadminuva
negovite mo`nosti od nekoja druga pri~ina.
(2) Ako ugostitelot neopravdano odbie da primi predmet na ~uvawe, dolì celosen nadomest na {tetata {to
gostinot }e ja pretrpi poradi toa.
Dol`nost na gostinot da ja prijavi {tetata
^len 782
Gostinot e dolèn da go prijavi zagubuvaweto ili o{tetuvaweto na predmetot {tom }e uznae za niv, inaku ima
pravo na nadomest samo ako dokaè deka {tetata nastanala po vina na ugostitelot ili na liceto za koe odgovara toj.
Objavi za isklu~uvawe na odgovornosta
^len 783
Nemaat nikakvo pravno dejstvo objavite istaknati vo prostoriite na ugostitelite so koi se isklu~uva, ograni~uva ili
uslovuva nivnata odgovornost za predmetite {to gi donele gostite.
Pravo na zadrùvawe
^len 784
Ugostitelot {to prima gosti na no}evawe ima pravo da gi zadrì predmetite {to gi donele gostite do celosnata
naplata na pobaruvawata za smestuvawe i drugite uslugi.
Pro{iruvawe ia primenata na odredbite za ugostitelskiot depozit
^len 785
Odredbite za ugostitelskiot depozit soobrazno se primenuvaat i vrz bolnicite, garaìte, spalnite koli, organiziranite
kampovi i sli~no.
Glava XX
SKLADIRAWE
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 786
(1) So dogovorot za skladirawe se obvrzuva skladi{tarot da primi i ~uva opredeleni stoki i da gi prezema
potrebnite ili dogovoreni merki zaradi nivno za~uvuvawe vo opredelena sostojba, da gi predade po barawe od dava~ot
na depozit ili od drugo ovlasteno lice, a dava~ot na depozit se obvrzuva da mu plati za toa opredelen nadomest.
(2) Pri predavaweto na stokite dava~ot na depozit e dolèn da gi dade site potrebni izvestuvawa za niv i da izjavi
kolkava e nivnata vrednost.
Isklu~uvawe na odgovornosta i nekoi obvrski na skladi{tarot
^len 787
(1) Skladi{tarot odgovara za {tetata na stokite osven ako dokaè deka {tetata e pri~ineta poradi okolnosti {to ne
moèle da se izbegnat ili otstranat, ili e pri~ineta po vina na dava~ot na depozitot, poradi nedostatocite ili prirodnite
svojstva na stokite, kako i poradi neispravnata ambalaà.
(2) Skladi{tarot e dolèn da go predupredi dava~ot na depozit za nedostatocite ili prirodnite svojstva na stokite,
odnosno za neispravnata ambalaà poradi koi moè da dojde do {teta na stokite, {tom navedenite nedostatoci gi
zabeleàl ili moral da gi zabeleì.
(3) Ako na stokite bi se slu~ile takvi neotstranlivi promeni poradi koi postoi opasnost stokite da se rasipat da
propadnat, skladi{tarot e dolèn, ako toa na negov povik ne bi moèl na vreme da go stori dava~ot na depozit, da gi
prodade stokite bez odlagawe na najpogoden na~in.
(4) Skladi{tarot e dolèn da prezema dejstvija zaradi za~uvuvawe na pravata na dava~ot na depozit sprema
prevoznikot {to mu gi predal stokite za smetka na dava~ot na depozit vo o{tetena ili manliva sostojba.
Koga postoi dol`nost za osiguruvawe
^len 788
(1) Skladi{tarot e dolèn da gi osiguri stokite primeni na ~uvawe, samo ako e toa dogovoreno.
(2) Ako so dogovorot ne e opredeleno koi rizici treba da gi opfati osiguruvaweto, sklad i{tarot e dolèn da gi
osiguri stokite od voobi~aenite rizici.
Ograni~uvawe na nadomestot na {teta
^len 789
Nadomestot na {teta {to skladi{tarot e dolèn da go plati poradi propa|awe, namaluvawe ili o{tetuvawe na stokite
za vreme od nivniot priem do predavaweto, ne moè da ja nadmine vistinskata vrednost na stokite, osven ako {tetata ja
pri~inil namerno ili so krajno nevnimanie.
Me{awe na zamenlivi predmeti
^len 790
(1) Skladi{tarot ne moè da gi izme{a primenite zamenlivi predmeti so predmeti od ist vid i ist kvalitet, osven ako
dava~ot na depozit se soglasil so toa, ili ako e o~igledno deka stanuva zbor za raboti {to moàt da se me{aat bez
opasnost od nastanuvawe {teta za dava~ot na depozit.
(2) Ako se izme{ani predmetite, skladi{tarot moè, na barawe od ovlastenoto lice bez u~estvo na drugite
ovlasteni lica, od smesata na zamenlivi predmeti da go izdvoi delot {to mu pripa|a.
Pregleduvaws na stoki i zemawe mostri
^len 791
Skladi{tarot e dolèn da mu dozvoli na ovlastenoto lice da gi pregleduva stokite i da zema mostra od niv.
Pobaruvawe na skladi{tarot i pravo na zalog
^len 792
(1) Pokraj nadomestot za ~uvawe, skladi{tarot ima pravo na nadomest na tro{ocite {to bile potrebni za
za~uvuvawe na stokite.
(2) Za svoite pobaruvawa od dogovorot za skladirawe i za drugite pobaruvawa nastanati vo vrska so ~uvaweto na
stokite toj ima zalo`no pravo nad tie stoki.
Podigawe na stoki i proda`ba na nepodignati stoki
^len 793
(1) Dava~ot na depozit moè stokite da gi podigne i pred dogovoreniot rok.
(2) Ako dava~ot na depozit ne gi podigne stokite po istekot na dogovoreniot rok ili po istekot na edna godina, ako
ne e dogovoren rokot za ~uvawe, skladi{tarot moè za negova smetka da gi prodade stokite na javna proda`ba, no e
dolèn prethodno da go izvesti za svojata namera i da mu ostavi dopolnitelen rok od najmalku osum dena da gi podigne
stokite.
Nedostatoci pri priemot na stoki
^len 794
(1) Prima~ot na stoki e dolèn da gi pregleda stokite vo momentot na nivnoto prezemawe.
(2) Ako pri prezemaweto na stokite zabeleì nedostatoci, prima~ot e dolèn vedna{ da go predupredi za toa
skladi{tarot, inaku se smeta deka stokite se uredno primeni.
(3) Za nedostatocite na stokite {to ne moèle da se utvrdat vo momentot na prezemaweto, prima~ot e dolèn na
siguren na~in da go izvesti skladi{tarot, vo rok od sedum dena, smetaj}i od denot na prezemaweto na stokite, inaku se
smeta deka stokite se uredno primeni.
Primena na pravilata za depozit
^len 795
Vrz dogovorite za skladirawe soobrazno se primenuvaat pravilata za depozitot, dokolku so pravilata za
skladirawe poinaku ne e regulirano.
Oddel 2
SKLADI[NICA
Dol`nost za izdavawe skladi{nica
^len 796
Skladi{tarot {to vrz osnova na zakonot e ovlasten za stokite primeni na skladirawe da izdade skladi{nica, dolèn e
da mu ja izdade na dava~ot na depozit po negovo barawe.
Sostojki i sodrìna na skladi{nicata
^len 797
(1) Skladi{nicata se sostoi od priznanica i zalo`n{ca.
(2) Priznanicata i zalo`nicata gi sodràt podatocite: naziv, odnosno ime i zanimawe na dava~ot na depozit, negovo
sedi{te odnosno ìveali{te, naziv i sedi{te na skladi{tarot, datum i broj na skladi{nicata, mesto kade se nao|a skladot,
vid, priroda i koli~estvo na stokite, navod za toa do koj iznos se stokite osigureni, kako i drugi podatoci potrebni za
raspoznavawe na stokite i za opredeluvawe na nivnata vrednost.
(3) Priznanicata i zalo`nicata moraat da se povikuvaat edna na druga.
Skladi{nica za delovi na stoki
^len 798
(1) Dava~ot na depozit moè da bara skladi{tarot da gi podeli stokite na opredeleni delovi i za sekoj del da mu
izdade posebna skladi{nica.
(2) Ako ve}e dobil skladi{nica za celoto koli~estvo stoki, toj moè da bara skladi{tarot da mu gi podeli stokite na
opredeleni delovi i vo zamena za skladi{nicata {to ja dobil, da mu izdade posebni skladi{nici za sekoj oddelen del.
(3) Dava~ot na depozit moè da bara skladi{tarot da mu izdade skladi{nica samo za eden del od zamenlivite stoki
{to gi ostavil kaj nego.
Prava na imatelot na skladi{nicata
^len 799
(1) Imatelot na skladi{nica ima pravo da bara da mu se predadat stokite ozna~eni vo nea.
(2) Toj moè da raspolaga so stokite ozna~eni vo skladi{nicata so prenesuvawe na skladi{nicata.
Prenesuvawe na priznanicata i zalo`nicata
^len 800
(1) Priznanicata i zalo`nicata moàt da se prenesuvaat so indosament, zaedno ili oddelno.
(2) Pri sekoj prenos, na niv mora da bide zabeleàn datumot.
(3) Po barawe od prima~ot na priznanicata ili zalo`nicata, prenosot vrz nego }e se prepi{e vo registarot na skladot
kade {to }e se zabeleì i negovoto sedi{te, odnosno ìveali{te.
Prava na imatel na priznanica
^len 801
(1) Prenosot na priznanicata bez zalo`nica mu dava na prima~ot pravo da bara da mu se predadat stokite samo
ako mu go isplati na imatelot na zalo`nicata ili ako mu go poloì na skladi{tarot za imatelot na zalo`nicata iznosot {to
treba da mu bide isplaten na denot na stasanosta na pobaruvaweto.
(2) Imatelot na priznanica bez zalo`nica moè da bara stokite da se prodadat, ako so postignatata cena moè da se
isplati iznosot na koj ima pravo imatelot na zalo`nica, so toa {to ostvareniot vi{ok da mu se predade nemu.
(3) Koga se raboti za zamenlivi predmeti, imatelot na priznanica bez zalo`nica moè da bara skladi{tarot da mu
predade eden del od stokite pod uslov da mu poloì na skladi{tarot za smetka na imatelot na zalo`nica soodveten iznos
vo pari.
Prava na imatel na zalo`nicata
^len 802
(1) Prenosot na zalo`nica bez priznanica mu dava na prima~ot pravo na zalog nad stokite.
(2) Pri prviot prenos, na zalo`nicata moraat da bidat zabeleàni nazivot, odnosno imeto i zanimaweto na
doveritelot, negovoto delovno sedi{te odnosno ìveali{te, iznosot na negovoto pobaruvawe, smetaj}i gi i kamatite i
datumot na stasuvaweto.
(3) Prviot prima~ na zalo`nica e dolèn bez odlagawe da mu prijavi na skladi{tarot deka vrz nego e izvr{en
prenos na zalo`nicata, a skladot e dolèn da mu go prepi{e toj prenos vo svojot registar i na samata zalo`nica da zabeleì
deka ovoj prepis e izvr{en.
(4) Bez izvr{uvawe na dejstvijata od stav (3) na ovoj ~len, zalo`nicata ne moè ponatamu da se prenesuva so
indosament.
(5) Zalo`nicata {to ne go sodrì iznosot na pobaruvaweto na zalo`niot doveritel, ja obvrzuva vo korist na zalo`niot
doveritel celokupnata vrednost na predmetite navedena vo nea.
Protest poradi neisplatuvawe i proda`ba na stokite
^len 80Z
(1) Imatelot na zalo`nica bez priznanica, komu ne }e mu bide isplateno vo rokot pobaruvaweto obezbedeno so
zalo`nicata, dolèn e, pod zakana na gubewe na pravoto da bara isplata od prenesuva~ite, da podigne protest spored
Zakonot za menica.
(2) Imatelot na zalo`nica koj podignal protest moè po istekot na osum dena od stasanosta na pobaruvaweto da
bara proda`ba na zaloènite stoki, a istoto pravo mu pripa|a i na prenesuva~ot {to mu go isplatil na imatelot na zalo`nica
pobaruvaweto obezbedeno so zalo`nicata.
(3) Od iznosot postignat so proda`bata se izdvojuva potrebnata suma za namiruvawe na tro{ocite na proda`bata,
pobaruvawata na skladi{tarot od dogovorot za skladirawe i drugite negovi pobaruvawa nastanati vo vrska so ostavenite
stoki, potoa se isplatuva obezbedenoto pobaruvawe na imatelot na zalo`nicata, a ostatokot mu pripa|a na imatelot na
priznanica.
Barawe isplata od prenesuva~ite na zalo`nicata
^len 804
(1) Imatelot na zalo`nica moè da bara isplata od prenesuva~ot duri ako ne moèl da postigne celosno
namiruvawe so proda`bata na zaloènite stoki.
(2) Ova barawe mora da bide podignato vo rokot opredelen vo Zakonot za menica za barawe sprema indosantite i
toj rok po~nuva da te~e od denot koga e izvr{ena proda`bata na stokite.
(3) Imatelot na zalo`nica go gubi pravoto da bara isplata od prenesuva~ite ako ne pobara proda`ba na stokite
najdocna vo rok od eden mesec od protestot.
Glava XXI
NALOG
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 805
(1) So dogovorot za nalog se obvrzuva nalogoprima~ot sprema nalogodavecot za negova smetka da prezeme
opredeleni pravni raboti.
(2) Istovremeno nalogoprima~ot se ovlastuva za prezemawe na tie raboti.
(3) Nalogoprima~ot ima pravo na nadomest za svojot trud, osven ako e dogovoreno poinaku ili proizleguva od
prirodata na me|usebniot odnos.
Lica dol`ni da odgovaraat na ponudata na nalogot
^len 806
Toj {to se zanimava so vr{ewe tu|i raboti kako so zanimawe ili javno se nudi za vr{ewe na tie raboti, dolèn e ako
ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana,
inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi ja pretrpela poradi toa.
Oddel 2
Izvr{uvawe na nalogot kako glasi
OBVRSKA NA NALOGOPRIMAÔT
^len 807
(1) Nalogoprima~ot e dolèn da go izvr{i nalogot spored primenite upatstva so vnimanie na dobar stopanstvenik,
odnosno dobar doma}in, ostanuvaj}i vo negovite granici i vo se da vnimava za interesite na nalogodavecot i da se
rakovodi so niv.
(2) Koga nalogoprima~ot smeta deka izvr{uvaweto na nalogot spored dobienite upatstva bi bilo od {teta za
nalogodava~ot, toj e dolèn da go svrti kon toa negovoto vnimanie i da bara novi upatstva
(3) Ako nalogodavecot ne dal opredeleni upatstva za rabota {to treba da se izvr{i, nalogoprima~ot e dolèn,
rakovodej}i se od interesite na nalogodavecot da postapi kako dobar stopanstvenik odnosno dobar doma}in, a ako e
nalogot bez nadomest, kako {to bi postapil vo istite okolnosti vo sopstvena rabota.
Otstapuvawe od nalogot i upatstvata
^len 808
(1) Od dobieniot nalog i upatstva nalogoprima~ot moè da otstapi samo so soglasnost od nalogodavecot, a koga
poradi nedostig na vreme ili od nekoja druga pri~ina ne e mo`no da se bara soglasnost od nalogodavecot, toj moè da
otstapi od nalogot i upatstvata samo ako spored procenata na site okolnosti moèl osnovano da smeta deka toa go baraat
interesite na nalogodavecot.
(2) Ako nalogoprima~ot gi pre~ekori granicite na nalogot ili otstapi od dobienite upatstva von slu~ajot predviden
vo stav (1) na ovoj ~len nema da se smeta za nalogoprima~, tuku za rabotovoditel bez nalog osven ako nalogodavecot
dopolnitelno go odobri ona {to go storil.
Zamena
^len 809
(1) Nalogoprima~ot e dolèn da go izvr{i nalogot li~no.
(2) Toj moè da mu go doveri izvr{uvaweto na nalogot samo ako nalogodavecot go dozvolil toa, kako i ako e na
toa prinuden od okolnostite.
(3) Vo tie slu~ai toj odgovara samo za izborot na zamenikot i za upatstvata {to mu gi dal.
(4) Vo drugite slu~ai toj odgovara za rabotata na zamenikot, kako i za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na
predmetite {to bi se slu~ile kaj zamenikot.
(5) Nalogodavecot moè vo sekoj slu~aj da bara neposredno od zamenikot izvr{uvawe na obvrskite od nalogot.
Polagawe smetka
^len 810
Za izvr{ena rabota nalogoprima~ot e dolèn da poloì smetka i da mu go predade bez odolùvawe na
nalogodavecot seto ona {to go primil vrz osnova na vr{ewe na doverenite raboti, bez ogled na toa dali ona {to go primil
za nalogodavecot mu bilo dolèno na ovoj ili ne.
Podnesuvawe izve{taj
^len 811
Nalogoprima~ot e dolèn na barawe od nalogodavecot da mu podnese izve{taj za sostojbata na rabotite i da mu
poloì smetka i pred opredelenoto vreme.
Odgovornost za upotrebata na parite na nalogodavecot
^len 812
Ako nalogoprima~ot se sluèl za svoite potrebi so pari {to gi primil za nalogodavecot, dolèn e da plati kamata
smetaj}i od denot na upotrebata, a na drugite pari {to gi dolì a ne gi predal na vreme, zatezna kamata, smetaj}i od
denot koga bil dolèn da gi predade.
Solidarna odgovornost na nalogoprima~ite
^len 813
Ako nekoja rabota im e dovedena na nekolkumina so ist nalog da ja vr{at zaedni~ki, tie odgovaraat solidarno za
obvrskite od toj nalog, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.
Oddel 3
OBVRSKI ZA NALOGODAVECOT
Avansirawe pari
^len 814
Nadogodavecot e dolèn na barawe na nalogoprima~ot da mu dade izvesna suma pari za predvidenite izdatoci.
Nadomest na tro{oci i prezemawe na obvrskite
^len 815
(1) Nalogodavecot e dolèn da mu gi nadomesti na nalogoprima~ot duri i ako negoviot trud bez negova vina
nemal uspeh, site potrebni tro{oci {to gi napravil za izvr{uvaweto na nalogot, so kamata od denot koga se napraveni.
(2) Toj e dolèn da gi prezeme obvrskite {to nalogoprima~ot gi zel vrz sebe vr{ej}i gi od svoe ime rabotite {to
mu se dovereni, ili na nekoj drug na~in da go oslobodi od niv.
Nadomest na {teta
^len 816
Nalogodavecot e dolèn da mu ja nadomesti na nalogoprima~ot {tetata {to ja pretrpel ovoj bez svoja vina vo
vr{eweto na nalogot.
Visina na nadomestot
^len 817
Ako ne e dogovoreno poinaku, nalogodavecot dolì nadomest vo voobi~aena visina, a ako za toa ne postoi obi~aj,
toga{ spravedliv nadomest.
Isplata na nadomestot
^len 818
(1) Dokolku ne e dogovoreno poinaku, nalogodavecot e dolèn da mu go isplati na nalogoprima~ot nadomestot
po izvr{enata rabota.
(2) Ako nalogoprima~ot bez svoja vina samo delumno go izvr{il nalogot, ima pravo na srazmeren cel od
nadomestot.
(3) Vo slu~aj koga odnapred dogovoreniot nadomest bi bil vo o~igleden nesrazmer so napravenite uslugi,
nalogodavecot moè da bara negovo namaluvawe.
Pravo na zalog
^len 819
Zaradi obezbeduvawe na nadomestot i na tro{ocite, nalogoprima~ot ima pravo na zalog nad podvi`nite predmeti
na nalogodavecot {to gi dobil vrz osnova na nalogot, kako i nad pari~nite iznosi {to gi naplatil za smetka na
nalogodavecot.
Solidarna odgovornost na nalogodavcite
^len 820
Ako pove}emina mu doverile na nalogoprima~ot izvr{uvawe na nalog, tie mu odgovaraat solidarno.
Oddel 4
Prestanuvawe na nalogot
^len 821
(1) Nalogodavecot moè da se otkaè od dogovorot.
(2) Vo slu~aj na otkaùvawe od dogovorot vo koj na nalogoprima~ot mu pripa|a nadomest za negoviot trud,
nalogodavecot e dolèn da mu isplati na nalogoprima~ot soodveten del od nadomestot i da mu ja nadomesti {tetata {to
ja pretrpel so otkaùvaweto od dogovorot, ako za otkaùvaweto nemalo osnovani pri~ini.
Otkaz
^len 822
(1) Nalogoprima~ot moè da se otkaè od nalogot koga saka, samo ne vo nevreme.
(2) Toj e dolèn da mu ja nadomesti na nalogodavecot {tetata {to ja pretrpel ovoj poradi otkazot na nalogot vo
nevreme, osven koga za otkazot postoele osnovani pri~ini.
(3) Nalogoprima~ot e dolèn da gi prodolì po otkazot rabotite {to ne trpat odlagawe, dodeka nalogodavecot ne }e
bide vo mo`nost da ja prezeme griàta za niv.
Smrt, prestanuvawe na pravnoto lice
^len 823
(1) Nalogot prestanuva so smrtta na nalogoprima~ot.
(2) Naslednicite na nalogoprima~ot se dol`ni za negovata smrt da go izvestat {to pobrgu nalogodavecot i da
prezemat {to e potrebno za za{tita na negovite interesi, dodeka ne }e bide vo sostojba samiot da ja prezeme griàta za
niv.
(3) Nalogot prestanuva so smrtta na nalogodavecot samo ako e taka dogovoreno ili ako nalogoprima~ot go primil
nalogot so ogled na svoite li~ni odnosi so nalogodavecot.
(4) Vo toj slu~aj nalogoprima~ot e dolèn da gi prodolì doverenite raboti, ako inaku bi nastapila {teta za
naslednicite, dodeka ovie ne }e bidat vo mo`nost samite da ja prezemat griàta za niv.
(5) Ako nalogodavecot ili nalogoprima~ot e nekoe pravno lice, nalogot prestanuva koga toa lice }e prestane da
postoi.
Ste~aj, li{uvawe od delovnata sposobnost
^len 824
Nalogot prestanuva koga nalogodavecot, ili nalogoprima~ot }e padne pod ste~aj ili }e bide napolno ili delumno
li{en od delovnata sposobnost.
Moment na prestanuvaweto na nalogot
^len 825
(1) Koga nalogodavecot se otkaàl od dogovorot, kako i koga umrel ili padnal pod ste~aj, ili napolno ili delumno
e li{en od delovnata sposobnost, nalogot prestanuva vo momentot koga nalogoprima~ot doznal za nastanot poradi koj
prestanuva nalogot.
(2) Koga na nalogoprima~ot mu e izdadeno pismeno polnomo{no, dolèn e da go vrati po prestanuvawe na
nalogot.
Isklu~oci
^len 826
Koga nalogot e daden za da moè nalogoprima~ot da postigne ispolnuvawe na nekoe svoe pobaruvawe od
nalogodavecot, nalogodavecot ne moè da se otkaè od dogovorot i nalogot ne prestanuva ni so smrtta, ni so ste~aj na
nalogodavecot ili nalogoprima~ot ni koga eden od niv }e bide napolno ili delumno li{en od delovnata sposobnost.
Glava XXII
KOMISION
Oddel 1
Poim
^len 827
(1) So dogovorot za komision se obvrzuva komisionerot za nadomest (provizija) da izvr{i od svoe ime i za
smetka na komitentot edna ili pove}e raboti {to mu gi doveruva komitentot.
(2) Komisionerot ima pravo na nadomest i koga ovoj ne e dogovoren.
Primena na pravilata za dogovorot za nalog
^len 828
Vrz dogovorot za komision soobrazno se primenuvaat pravilata za nalogot, dokolku so pravilata za komisionot
poinaku ne e opredeleno.
Sklu~uvawe rabota pod uslovi razli~ni od nalogot
^len 829
(1) Ako komisionerot sklu~il nekoja rabota pod nepovolni uslovi od onie opredeleni so nalogot koga toa ne go
smeel, dolèn e da mu ja nadomesti na komitentot razlikata, kako i pri~inetata {teta.
(2) Vo slu~aj od stav (1) na ovoj ~len, komitentot moè da odbie da ja prifati sklu~enata rabota pod uslov za toa
vedna{ da go izvesti komisionerot.
(3) Komitentot go gubi toa pravo ako komisionerot pokaè gotovnost vedna{ da mu ja isplati razlikata i da mu ja
nadomesti pri~inetata {teta.
(4) Ako rabotata e sklu~ena pod popovolni uslovi od onie opredeleni so nalogot, seta taka postignata korist mu
pripa|a na komitentot.
Proda`ba na stoki na prezadolèno lice
^len 830
Komisionerot mu odgovara na komitentot za {tetata ako mu prodal stoki na lice za ~ija prezadolènost znael ili
moèl da znae.
Koga samiot komisioner kupuva stoki od komitentot ili mu prodava svoi stoki
^len 831
(1) Komisionerot komu mu e dovereno da prodade ili da kupi nekoi stoki kotirani na berzata ili na pazarot moè,
ako mu go dozvolil komitentot, da gi zadrì stokite za sebe kako kupuva~, odnosno da gi ispora~a kako prodava~, po
cenata vo vreme na izvr{uvaweto na doverenata rabota.
(2) Vo toj slu~aj me|u komisionerot i komitentot nastapuvaat odnosi od dogovorot za proda`ba.
(3) Ako berzanskata, odnosno pazarnata cena i cenata {to ja opredelil komitentot ne se soglasuvaat, komisionerot
prodava~ ima pravo na pomalata od ovie dve ceni, a komisionerot kupuva~ e dolèn da ja plati pogolemata.
Oddel 2
OBVRSKI NA KOMISIONEROT
ûvawe i osiguruvawe
^len 832
(1) Komisionerot e dolèn da gi ~uva doverenite stoki so vnimanie na dobar stopanstvenik.
(2) Toj odgovara i za slu~ajnoto propa|awe ili o{tetuvawe na stokite ako ne gi osiguril, a spored nalogot bil
dolèn toa da go stori.
Izvestuvawe za sostojbata na primeni stoki
^len 833
(1) Pri prezemaweto od prevoznikot na stokite {to mu gi ispratil komitentot, komisionerot e dolèn da ja utvrdi
nivnata sostojba i da go izvesti bez odlagawe komitentot za denot na pristignuvaweto na stokite, kako i za vidlivite
o{tetuvawa ili kusokot, inaku }e odgovara za {tetata {to poradi toa propu{tawe bi nastanala za komitentot.
(2) Toj e dolèn da gi prezeme site potrebni merki zaradi za~uvuvawe na pravata na komitentot sprema
odgovornoto lice.
Izvestuvawe za promenite na stoki
^len 834
Komisionerot e dolèn da go izvesti komitentot za site promeni na stokite poradi koi tie bi moèle da zagubat od
svojata vrednost, a ako nema vreme za ~ekawe na negovite upatstva ili ako toj odolùva so davaweto upatstva, vo slu~aj
na opasnost od pozna~itelno o{tetuvawe na stokite, komisionerot e dolèn da gi prodade na najpogoden na~in.
Soop{tuvawe na komitentot imeto na sodogovara~ot
^len 835
(1) Komisionerot e dolèn da mu soop{ti na komitentot so koe lice ja izvr{il rabotata {to mu ja doveril
komitentot.
(2) Ova pravilo ne vaì vo slu~aj na proda`ba na podvi`ni predmeti koja se vr{i preku komisionite prodavnici,
osven ako poinaku ne e dogovoreno.
Polagawe smetka
^len 836
(1) Komisionerot e dolèn da poloì smetka za izvr{enata rabota bez nepotrebno odlagawe.
(2) Toj e dolèn da mu go predade na komitentot seto {to go primil vrz osnova na rabotata izvr{ena za negova
smetka.
(3) Komisionerot e dolèn da gi prenese vrz komitentot pobaruvawata i drugite prava {to gi steknal sprema tretiot
so koj ja izvr{il rabotata od svoe ime i za negova smetka.
Delkredere
^len 837
(1) Komisionerot odgovara za ispolnuvaweto na obvrskite na svojot sodogovara~ samo ako posebno garantiral
deka toj svoite obvrski }e gi ispolni (delkredere), vo koj slu~aj toj odgovara solidarno so nego.
(2) Komisionerot koj garantiral za ispolnuvaweto na obvrskite na svojot sodogovora~ ima pravo i na poseben
nadomest (delkredere provizija).
Oddel 3
OBVRSKI NA KOMITENTOT
Nadomest (provizija)
^len 838
(1) Komitentot e dolèn da mu isplati na komisionerot nadomest koga }e bide izvr{ena rabotata {to ja izvr{il
komisionerot, kako i ako izvr{uvaweto na rabotata bide spre~eno od nekoja pri~ina za koja odgovara komitentot.
(2) Vo slu~aj na postapno izvr{uvawe, komisionerot moè da bara srazmeren del od nadomestot po sekoe
delumno ispolnuvawe.
(3) Ako ne dojde do izvr{uvawe na sklu~enata rabota od pri~ini za koi ne odgovaraat ni komisionerot ni
komitentot, komisionerot ima pravo na soodveten nadomest za svojot trud.
(4) Komisionerot {to postapil ne~esno sprema komitentot nema pravo na nadomest.
^len 839
(1) Ako iznosot na nadomestot ne e opredelen so dogovor ili tarifa na komisionerot mu pripa|a nadomest spored
izvr{enata rabota i postignatiot rezultat.
(2) Ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno golem sprema izvr{enata rabota i postignatiot rezultat,
sudot moè na barawe od komitentot da go namali na spravedliv iznos.
^len 840
(1) Komitentot e dolèn da mu gi nadomesti na komisionerot tro{ocite {to bile potrebni za izvr{uvawe na nalogot,
so kamata od denot koga se napraveni.
(2) Komitentot e dolèn da mu dade na komisionerot poseben nadomest za upotrebata na negovite skladovi i
transportni sredstva, ako toj ne e opfaten so nadomestot za izvr{uvawe na rabotata.
Avansirawe pari na komisioierot
^len 841
Ako so dogovorot za komision ne e opredeleno ne{to drugo, komitentot ne e dolèn da mu avansira na
komisionerot potrebni sredstva za izvr{uvawe na doverenata rabota.
Oddel 4
ZALO@NO PRAVO
^len 842
(1) Komisionerot ima pravo na zalog nad predmetite {to se predmet na dogovorot za komision dodeka tie
predmeti se nao|aat kaj nego, ili kaj nekoj koj gi drì za nego ili dodeka toj ima vo racete isprava so pomo{ na koja moè
da raspolaga so niv.
(2) Od vrednosta na tie predmeti komisionerot moè da gi naplati pred drugite doveriteli na komitentot svoite
pobaruvawa vrz osnova na site komisioni raboti so komitentot, kako i vrz osnova na zaemite i avansite dadeni na
komitentot, bez ogled na toa dali nastanale vo vrska so tie predmeti ili so nekoi drugi.
(3) Pravo na prvenstvena naplata ima komisionerot od pobaruvawata {to izvr{uvaj}i go nalogot, gi steknal za
smetka na komitentot.
Oddel 5
ODNOSI SO TRETI LICA
Prava na komitentot na pobaruvawa od rabota so tret
^len 843
(1) Komitentot moè da bara ispolnuvawe na pobaruvawata od rabotata {to komisionerot ja sklu~il so tret za
negova smetka duri otkako komisionerot }e mu gi otstapi.
(2) Vo pogled na odnosite na komitentot so komisionerot i so negovite doveriteli, ovie pobaruvawa od svoeto
nastanuvawe se smetaat kako pobaruvawe na komitentot.
Ograni~uvawe na pravata na doveritelite na komisioner
^len 844
Doveritelite na komisionerot ne moàt zaradi naplata na svoite pobaruvawa, ni vo slu~aj na negov ste~aj, da
prezemat merki na izvr{uvawe vrz pravata i predmetite {to komisionerot, izvr{uvaj}i go nalogot, gi steknal od svoe
ime, no za smetka na komitentot, osven ako se raboti za pobaruvawa nastanati vo vrska so steknuvaweto na tie prava i
predmeti.
Ste~aj na komisioner
^len 845
(1) Vo slu~aj na ste~aj na komisioner, komitentot moè da bara odla~uvawe od ste~ajnata masa na predmetite {to
mu gi predal na komisionerot zaradi proda`ba za negova smetka, kako i na predmetite {to komisionerot gi nabavil za
negova smetka.
(2) Vo istiot slu~aj komitentot moè da bara od tretiot komu komisionerot mu gi predal predm etite, da mu ja
isplati nivnata cena, odnosno nejziniot u{te neisplaten del.
Glava XXIII
DOGOVOR ZA TRGOVSKO ZASTAPUVAWE
Oddel 1
Poim
^len 846
(1) So dogovorot za trgovsko zastapuvawe se obvrzuva zastapnikot postojano da se griì treti lica da sklu~uvaat
dogovori so negoviot nalogodavec i vo taa smisla posreduva me|u niv i nalogodavecot, kako i spored dobienoto
ovlastuvawe, da sklu~uva dogovori so treti lica od ime i za smetka na nalogodavecot, a ovoj se obvrzuva za sekoj
sklu~en dogovor da mu isplati opredelen nadomest (provizija).
(2) Nalogodavecot moè da ima na isto podra~je za ist vid raboti pove}e zastapnici.
(3) Eden zastapnik ne moè bez soglasnost od nalogodavecot da prezeme obvrska da raboti na isto podra~je i za
ist vid raboti za drug nalogodavec.
Forma
^len 847
Dogovorot za trgovsko zastapuvawe mora da bide sklu~en vo pismena forma.
Sklu~uvawe dogovori od imeto na nalogodavecot
^len 848
Zastapnikot moè da sklu~uva dogovori od imeto i za smetka na svojot nalogodavec, ako za toa dobil od nego
posebno ili generalno ovlastuvawe.
Primawe na ispolnuvaweto
^len 849
Zastapnikot ne moè da bara ni da primi ispolnuvawe na pobaruvawe na svojot nalogodavec, ako za toa ne e
posebno ovlasten.
Izjavi na zastapnikot za nalogodavecot
^len 850
Koga dogovorot e sklu~en so posreduvawe na zastapnikot, toga{ sodogovara~ot na nalogodavecot moè
polnova`no da mu pravi na zastapnikot izjavi {to se odnesuvaat na nedostatocite na predmetot na dogovorot, kako i
drugi izjavi vo vrska so toj dogovor, zaradi za~uvuvawe ili vr{ewe na pravata od dogovorot.
Izjavi od imeto na nalogodavecot
^len 851
Zastapnikot e ovlasten zaradi za~uvuvawe na pravata na svojot nalogodavec da mu dava potrebni izjavi na
negoviot sodogovara~.
Merki za obezbeduvawe
^len 852
Zaradi za{tita na interesite na zalogodavecot, zastapnikot moè da bara prezemawe na potrebni merki za
obezbeduvawe.
Oddel2
OBVRSKI NA ZASTAPNIKOT
Grià za interesite na nalogodavecot
^len 853
(1) Zastapnikot e dolèn da se griì za interesite na nalogodavecot i vo site raboti, {to gi prezema e dolèn da
postapi so vnimanie na dobar stopanstvenik.
(2) Pritoa e dolèn da se pridrùva kon upatstvata {to mu gi dal nalogodavecot.
(3) Toj e dolèn da mu gi dava na nalogodavecot site potrebni izvestuvawa za pazarnata situacija, osobeno onie
{to se od zna~ewe za sekoja oddelna rabota.
U~estvuvawe vo sklu~uvaweto na raboti
^len 854
Zastapnikot e dolèn da u~estvuva, spored upatstvata od nalogodavecot ili sklu~uvaweto na raboti i toa do
nivnoto celosno zavr{uvawe.
ûvawe na delovni tajni
^len 855
(1) Zastapnikot e dolèn da gi ~uva delovnite tajni na svojot nalogodavec za koi doznal vo vrska so dogovorenata
rabota.
(2) Toj odgovara ako gi iskoristi ili na drug mu gi otkrie i po prestanuvaweto na dogovorot za trgovsko
zastapuvawe.
Vra}awe na predmeti dadeni na upotreba
^len 856
Po prestanuvaweto na dogovorot za trgovsko zastapuvawe, zastapnikot e dolèn da mu gi vrati na nalogodavecot
site predmeti {to mu gi predal toj na upotreba za vreme na traeweto na dogovorot.
Poseben slu~aj na odgovornost
^len 857
(1) Zastapnikot odgovara pred nalogodavecot za ispolnuvawe na obvrskite od dogovorot za ~ie sklu~uvawe
posreduval ili {to spored ovlastuvaweto gi sklu~i od imeto na nalogodavecot, samo ako za toa posebno pismeno
garantiral.
(2) Vo toj slu~aj toj ima pravo i na poseben nadomest (delkredere provizija).
Oddel 3
OBVRSKI NA NALOGODAVECOT
Materijal i dokumentacija
^len 858
Koga za vr{ewe na negovite raboti na zastapnikot mu e potreben materijal ili opredelena dokumentacija,
nalogodavecot e dolèn toa da mu go stavi na raspolagawe.
^len 859
(1) Nalogodavecot moè spored svoeto mislewe da go prifati ili da go otfrli sklu~uvaweto na dogovorot
podgotven od strana na zastapnikot, no e dolèn da go izvesti zastapnikot za svojata odluka bez odlagawe.
(2) Nalogodavecot e dolèn bez odlagawe da go izvesti zastapnikot za potrebata obemot na rabotite sklu~eni so
negovo posreduvawe da se svede na pomala mera otkolku {to zastapnikot moèl osnovano da o~ekuva za da ja namali
toj navreme svojata pretpriem~ivost vo soodvetna mera, inaku toj pred nego }e odgovara za pretrpenata {teta.
Nadomest (provizija)
^len 860
(1) Nalogodavecot e dolèn da mu isplati na zastapnikot nadomest za dogovorite sklu~eni so negovoto
posreduvawe, kako i za dogovorite {to samiot zastapnik gi sklu~il, ako za toa bil ovlasten.
(2) Zastapnikot ima pravo na nadomest i za dogovorite {to gi sklu~il nalogodavecot neposredno so klienti {to gi
na{ol zastapnikot
Steknuvawe pravo na nadomest
^len 861
Dokolku me|u dogovornite strani ne e dogovoreno poinaku, zastapnikot steknuva pravo na nadomest koga }e bide
izvr{en dogovorot, no toa pravo mu pripa|a i koga dogovorot }e ostane neizvr{en, ako do toa do{lo od pri~ina {to e na
stranata na nalogodavecot.
^len 862
(1) Ako iznosot na nadomestot ne e opredelen so dogovor ili so tarifa, zastapnikot ima pravo na voobi~aeniot
nadomest.
(2) Ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno golem sprema napravenata usluga, sudot moè na barawe
od nalogodavecot da go namali na spravedliv iznos.
Poseben nadomest
^len 863
Zastapnikot koj po ovlastuvawe od nalogodavecot izvr{il naplata na nekoe negovo pobaruvawe, ima pravo na
poseben nadomest od naplatenata suma.
Tro{oci
^len 864
(1) Zastapnikot nema pravo na nadomest na tro{ocite {to proizleguvaat od redovnoto vr{ewe na posredni~ki
raboti, osven ako e dogovoreno poinaku.
(2) Toj ima pravo na nadomest na posebnite tro{oci {to gi napravil vo korist na nalogodavecot ili po negov nalog.
Oddel 4
ZALO@NO PRAVO
^len 865
Zaradi obezbeduvawe naplata na svoite stasani pobaruvawa nastanati vo vrska so dogovorot, zastapnikot ima
pravo na zalog nad sumite {to gi naplatil za nalogodavecot po negovo ovlastuvawe, kako i nad site predmeti na
nalogodavecot {to vo vrska so dogovorot gi primil od nalogodavecot ili od nekoj drug, dodeka se nao|aat kaj nego, ili
kaj nekoj {to gi drì za nego ili dodeka ima vo racete isprava so pomo{ na koja moè da raspolaga so niv.
Oddel 5
PRESTANUVAWE NA DOGOVOR
Raskinuvawe na dogovorot sklu~en za neopredeleno vreme
^len 866
(1) Koga traeweto na dogovorot za trgovsko zastapuvawe ne e opredeleno so dogovor, nitu od okolnostite na
rabotata moè da se opredeli, sekoja strana moè da go raskine dogovorot kon krajot na sekoe kalendarsko trimese~je.
(2) Otkazot mora da i bide soop{ten na drugata strana najmalku eden mesec pred istekot na kalendarskoto
trimese~je, a ako dogovorot trael tri godini, otkazot mora da i bide soop{ten dva meseca pred istekot na kalendarskoto
trimese~je.
(3) Dogovornite strani moàt poinaku da gi opredelat rokovite za otkaz i prestanuvawe na dogovorot, no me|u
otkazot i prestanuvaweto na dogovorot mora da bide ostaven rok od najmalku eden mesec.
Raskinuvawe na dogovorot bez otkazen rok
^len 867
(1) Od seriozni pri~ini sekoja strana moè, naveduvajki gi tie pri~ini, da go raskine dogovorot bez otkazen rok.
(2) Ako izjavata za raskinuvawe e dadena bez seriozni pri~ini, taa }e se smeta kako otkaz so redoven otkazen rok.
(3) Zastapnikot koj poradi neosnovan otkaz ja prekinal svojata dejnost ima pravo na nadomest na {teta poradi
zagubenata provizija, a ako toj neosnovano go otkaàl dogovorot, pravoto na nadomest na {teta mu pripa|a na
nalogodovecot.
(4) Neosnovaniot otkaz i dava pravo na drugata strana da go raskine dogovorot bez otkazen rok.
Prestanuvawe na dogovorot sklu~en za opredeleno vreme
^len 868
(1) Koga dogovorot za trgovsko zastapuvawe e sklu~en za opredeleno vreme, toj prestanuva so samiot istek na
opredelenoto vreme.
(2) Ako takviot dogovor se prodolì premol~eno }e se smeta ponatamu kako dogovor sklu~en za neopredeleno
vreme.
Glava XXIV
POSREDUVAWE
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 869
So dogovor za posreduvawe se obvrzuva posrednikot da nastojuva da najde i da dovede vo vrska so
nalogodavecot lice koe so nego bi pregovaralo za sklu~uvawe na opredelen dogovor, a nalogodavecot se obvrzuva da
mu isplati opredelen nadomest ako toj dogovor bide sklu~en.
Primena na odredbite od Zakonot za dogovor za delo
^len 870
Koga e dogovoreno deka posrednikot }e ima pravo na opredelen nadomest i ako negovoto nastojuvawe ostane
bez rezultat, za takviot dogovor }e se sudi spored odredbite {to vaàt za dogovorot za delo.
Primawe na ispolnuvawe
^len 871
(1) Nalogot za posreduvawe ne sodrì ovlastuvawe za posrednikot da primi za nalogodavecot ispolnuvawe na
obvrskata od dogovorot sklu~en so negovo posreduvawe.
(2) Zatoa e potrebno posebno pismeno polnomo{no.
Otpovikuvawe na nalog za posreduvawe
^len 872
Nalogodavecot moè da go otpovika nalogot za posreduvawe sekoga{ koga saka, ako od toa ne se otkaàl i pod
uslov otpovikuvaweto da ne e sprotivno na sovesnosta.
Otsustvo na obvrskata za nalogodavecot da go sklu~i dogovorot
^len 873
Nalogodavecot ne e dolèn da pristapi kon pregovori za sklu~uvawe na dogovor so liceto koe go na{ol
posrednikot, nitu da sklu~i so nego dogovor pod uslovite {to mu gi soop{til na posrednikot, no }e odgovara za {tetata
ako postapil sprotivno na sovesnosta.
Oddel 2
OBVRSKI NA POSREDNIKOT
Obvrska da se bara prilika
^len 874
(1) Posrednikot e dolèn so vnimanie na dobar stopanstvenik da bara prilika za sklu~uvawe na opredelen dogovor
i da mu ukaè za nea na nalogodavecot.
(2) Posrednikot e dolèn da posreduva vo pregovorite i da nastojuva da dojde do sklu~uvawe na dogovor ako za
toa se obvrzal posebno.
(3) Toj ne odgovara ako i pokraj potrebnata gri`livost ne uspee vo svoeto nastojuvawe.
Obvrska za izvestuvawe
^len 875
Posrednikot e dolèn da go izvesti nalogodavecot za site okolnosti od zna~ewe za namislenata rabota koi mu se
poznati ili morale da mu bidat poznati.
Odgovornost na posrednikot
^len 876
(1) Posrednikot odgovara za {tetata {to bi ja pretrpela ednata ili drugata strana me|u koi posreduval, a koja bi se
slu~ila poradi toa {to posreduval, za delovno nesposobno lice za ~ija nesposobnost znael ili moèl da znae, ili za lice za
koe znael ili moral da znae deka ne }e moè da gi izvr{i obvrskite od toj dogovor i voop{to za sekoja {teta nastanata po
negova vina.
(2) Posrednikot odgovara za {tetata {to bi nastanala za nalogodavecot poradi toa {to bez dozvola od
nalogodavecot izvestil nekoj tret za sodrìnata na nalogot, za pregovorite ili za uslovite na sklu~eniot dogovor.
Posredni~ki dnevnik i list
^len 877
Posrednikot e dolèn vo posebna kniga (posredni~ki dnevnik) da gi zabeleì su{testvenite podatoci za dogovorot
{to e sklu~en so negovo posreduvawe i da izdade izvod od taa kniga potpi{an od negova strana (posredni~ki list).
Nadomest
^len 878
(1) Posrednikot ima pravo na nadomest i koga ne e dogovoren.
(2) Ako visinata na nadomestot ne e opredelena nitu so tarifa ili so nekoj drug op{t akt, nitu so dogovor a nitu so
obi~aj, }e ja opredeli sudot spored posrednikoviot trud i napravenata usluga.
(3) Dogovoreniot posredni~ki nadomest sudot moè da go namali na barawe od nalogodavecot, ako najde deka
preterano e visok so ogled na posrednikoviot trud i napravenata usluga.
(4) Namaluvawe na dogovoreniot nadomest ne moè da se bara ako mu e isplaten na posrednikot po
sklu~uvaweto na dogovorot za koj posreduval toj.
Koga posrednikot steknuva pravo na nadomest
^len 879
(1) Posrednikot steknuva pravo na nadomest vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot za koj posreduval, ako
ne e dogovoreno ne{to drugo.
(2) Ako dogovorot e sklu~en pod odloèn uslov, posrednikot steknuva pravo na nadomest duri koga }e se ostvari
uslovot.
(3) Koga dogovorot e sklu~en pod raskinliv uslov, ostvaruvaweto na uslovot nema vlijanie vrz posrednikovoto
pravo na nadomest.
(4) Vo slu~aj na neva`nost na dogovorot, posrednikot ima pravo na nadomest ako pri~inata za neva`nosta ne mu
bila poznata.
^len 880
(1) Posrednikot nema pravo na nadomest na tro{ocite napraveni vo izvr{uvaweto na nalogot, osven koga e toa
dogovoreno.
(2) Ako so dogovorot mu e priznato pravoto na nadomest na tro{ocite, toj ima pravo na toj nadomest i vo slu~aj
koga dogovorot ne e sklu~en.
Posreduvawe za dvete strani
^len 881
(1) Dokolku poinaku ne e dogovoreno, posrednikot koj dobil nalog za posreduvawe od dvete strani moè da bara
od sekoja strana samo polovina od posredni~kiot nadomest i nadomest na polovinata od tro{ocite, ako nadomestot na
tro{ocite e dogovoren.
(2) Posrednikot e dolèn da se griì so vnimanie na dobar stopanstvenik za interesite na dvete strani me|u koi
posreduva.
Gubewe na pravoto na nadomest
^len 882
Posrednikot koj sprotivno na dogovorot ili sprotivno na interesite na svojot nalogodavec, raboti za drugata strana,
go gubi pravoto na posredni~ki nadomest i na nadomest na tro{ocite.
Glava XXV
EKSPEDIRAWE ({pedicija)
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 883
(1) So dogovorot za ekspedirawe se obvrzuva ekspeditorot da sklu~i, zaradi prevoz na opredelen predmet od svoe
ime i za smetka na nalogodavecot, dogovor za prevoz i drugi dogovori potrebni za izvr{uvawe na prevozot, kako i da gi
izvr{i drugite voobi~aeni raboti i dejstvija, a nalogodavecot se obvrzuva da mu isplati opredelen nadomest.
(2) Ako so dogovorot e predvideno, ekspeditorot moè da sklu~uva dogovor za prezoz i da prezema drugi pravni
dejstvija od imeto i za smetka na nalogodavecot.
^len 884
Nalogodavecot moè da se otkaè od dogovorot po svoja volja, no vo toj slu~aj e dolèn na ekspeditorot da mu gi
nadomesti site tro{oci {to gi imal dotoga{ i da mu isplati srazmeren del od nadomestot za dotoga{nata rabota.
Primena na pravilata za dogovorot za komision, odnosno za trgovsko zastapuvawe
^len 885
Vrz odnosite na nalogodavecot i ekspeditorot {to ne se uredeni vo ovaa glava soobrazno se primenuvaat pravilata
za dogovorot za komision, odnosno za trgovsko zastapuvawe.
Oddel 2
OBVRSKI NA EKSPEDITOROT
Predupreduvawe za nedostatocite na nalogot
^len 886
Ekspeditorot e dolèn da go predupredi nalogodavecot za nedostatocite vo negoviot nalog, osobeno za onie {to go
izloùvaat na pogolemi tro{oci ili na {teta.
Predupreduvawe za nedostatocite na pakuvaweto
^len 887
Ako predmetot ne e zapakuvan ili inaku ne e podgotven za prevoz kako {to treba, ekspeditorot e dolèn da go
predupredi nalogodavecot za tie nedostatoci, a koga ~ekaweto da gi otstrani nalogodavecot bi bilo od {teta za nego,
ekspeditorot e dolèn da gi otstrani na smetka na nalrgodavecot.
ûvawe na interesite na nalogodavecot
^len 888
(1) Ekspeditorot e dolèn vo sekoja prilika da postapi kako {to toa go baraat interesite na nalogodavecot i so
vnimanie na dobar stopanstvenik.
(2) Toj e dolèn bez odlagawe da go izvesti nalogodavecot za o{tetuvaweto na predmetite, kako i za site nastani
od zna~ewe za nego i da gi prezeme site potrebni merki zaradi za~uvuvawe na negovite prava sprema odgovornoto lice.
Postapuvawe spored upatstvata na nalogodavecot
^len 889
(1) Ekspeditorot e dolèn da se pridrùva kon upatstvata za pravecot na patot, za sredstvata i na~inot na prevozot,
kako i kon drugite upatstva dobieni od nalogodavecot.
(2) Ako ne e mo`no da se postapi spored upatstvata sodràni vo nalogot, ekspeditorot e dolèn da bara novi
upatstva, a ako za toa nema vreme ili e toa nevozmo`no, ekspeditorot e dolèn da postapi kako {to toa go baraat
interesite na nalogodavecot.
(3) Za sekoe otstapuvawe od nalogot, ekspeditorot e dolèn bez odlagawe da go izvesti nalogodavecot.
(4) Ako nalogodavecot ne go opredelil nitu pravecot na patot, nitu sredstvoto odnosno na~inot na prevozot,
ekspeditorot }e gi opredeli kako {to baraat interesite na nalogodavecot vo dadeniot slu~aj.
(5) Ako ekspeditorot otstapil od dobienite upatstva odgovara i za {tetata nastanata poradi vi{a sila, osven ako
dokaè deka {tetata bi se slu~ila i da se pridrùval kon dadenite upatstva.
Odgovornost na ekspeditorot za drugi lica
^len 890
(1) Ekspeditorot odgovara za izborot na prevoznikot kako i za izborot na drugi lica so koi vo izvr{uvaweto na
nalogot sklu~il dogovor (skladirawe na stoki i sli~no), no ne odgovara i za nivnata rabota, osven ako taa odgovornost ja
prezel so dogovorot.
(2) Ekspeditorot koj }e mu go doveri izvr{uvaweto na nalogot na drug ekspeditor, namesto samiot da go izvr{i,
odgovara za negovata rabota.
(3) Ako nalogot sodrì izre~no ili premol~no ovlastuvawe za ekspeditorot da mu go doveri izvr{uvaweto na
nalogot na drug ekspeditor ili ako toa e o~igledno vo interes na nalogodavecot, toj odgovara samo za negoviot izbor,
osven ako ja prezel odgovornosta za negovata rabota.
(4) Odgovornostite od prethodnite stavovi na ovoj ~len ne moàt so dogovor da se isklu~at nitu da se ograni~at.
Carinski dejstvija i pla}awe na carina
^len 891
Dokolku so dogovorot poinaku ne e opredeleno, nalogot za ekspedirawe na predmeti preku granicata sodrì
obvrska za ekspeditorot da gi sprovede potrebnite carinski dejstvija i da gi isplati carinskite dava~ki za smetka na
nalogodavecot.
Koga ekspeditorot sam vr{i prevoz ili drugi raboti
^len 892
(1) Ekspeditorot moè i samiot da izvr{i napolno ili delumno prevoz na predmetite, ~ie ekspedirawe mu e
dovereno, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.
(2) Ako ekspeditorot sam go izvr{il prevozot ili del od prevozot, gi ima pravata i obvrskite na prevoznik i vo toj
slu~aj mu pripa|a i soodveten nadomest za prevozot, pokraj nadomestot vrz osnova na ekspedirawe i nadomestot na
tro{ocite vo vrska so ekspediraweto.
(3) Istoto vaì vo pogled na drugite raboti opfateni so nalogot, so obi~aite ili so op{tite uslovi.
Osiguruvawe na pratka
^len 893
(1) Ekspeditorot e dolèn da ja osiguri pratkata samo ako e toa dogovoreno.
(2) Ako so dogovorot ne e opredeleno koi rizici treba da gi opfati osiguruvaweto, ekspeditorot e dolèn da gi
osiguri predmetite od voobi~aenite rizici.
Polagawe smetka
^len 894
(1) Ekspeditorot e dolèn po zavr{enata rabota da mu poloì smetka na nalogodavecot.
(2) Sprema baraweto od nalogodavecot ekspeditorot e dolèn da poloì smetka i vo tekot na izvr{uvaweto na
nalogot.
Oddel 3
Isplata na nadomest
^len 895
Nalogodavecot e dolèn da mu isplati na ekspeditorot nadomest spored dogovorot, a ako nadomestot ne e
dogovoren, toga{ nadomest {to e opredelen so tarifata ili so nekoj drug op{t akt, a vo nedostig na ovoj, nadomestot go
opredeluva sudot.
Koga ekspeditorot moè da bara nadomest
^len 896
Ekspeditorot moè da bara nadomest koga }e gi izvr{i svoite obvrski od dogovorot za ekspediraweto.
Tro{oci i avans
^len 897
(1) Nalogodavecot e dolèn da mu gi nadomesti na ekspeditorot potrebnite tro{oci napraveni zaradi izvr{uvawe
na nalogot za ekspedirawe na predmeti.
(2) Ekspeditorot moè da bara nadomest na tro{ocite vedna{ otkako gi napravil.
(3) Nalogodavecot e dolèn, na barawe od ekspeditorot, da mu ja avansira potrebnata suma za tro{ocite {to gi
bara izvr{uvaweto na nalogot za ekspedirawe na predmeti.
Koga e dogovoreno nadomestot da go isplati prima~ot na predmetite
^len 898
Ako e dogovoreno deka ekspeditorot }e gi naplati svoite pobaruvawa od prima~ot na predmetite, ekspeditorot go
zadrùva pravoto da bara isplata na nadomestot od nalogodavecot ako prima~ot odbie da mu go isplati.
Opasni predmeti i skapocenosti
^len 899
(1) Nalogodavecot e dolèn da go izvesti ekspeditorot za osobinite na predmetite so koi moè da bide zagrozena
sigurnosta na lica, ili dobra ili da bide nanesena {teta.
(2) Koga vo pratkata se nao|aat skapocenosti, hartii od vrednost ili drugi skapoceni raboti, nalogodavecot e dolèn
da go izvesti za toa ekspeditorot i da mu ja soop{ti nivnata vrednost vo momentot na predavaweto zaradi ekspedirawe.
Oddel 4
POSEBNI SLUÂI NA EKSPEDIRAWE
Ekspedirawe so fiksen nadomest
^len 900
(1) Koga so dogovorot za ekspedirawe e opredelena edna vkupna suma za izvr{uvawe na nalogot za ekspedirawe
na predmeti, taa go opfa}a nadomestot vrz osnova na ekspedirawe i nadomest za prevoz i nadomestot na site drugi
tro{oci, ako ne e dogovoreno ni{to drugo.
(2) Vo toj slu~aj ekspeditorot odgovara i za rabotata na prevoznikot i na drugite lica so koi se posluìl preku
ovlastuvawata od dogovorot.
Zbirno ekspedirawe
^len 901
(1) Ekspeditorot moè vo izvr{uvaweto na dobienite nalozi da organizira zbirno ekspedirawe, osven ako toa e
isklu~eno so dogovorot.
(2) Ako so zbirnoto ekspedirawe postigne razlika vo vozarinata vo korist na nalogodavecot, ekspeditorot ima
pravo na poseben dopolnitelen nadomest.
(3) Vo slu~aj na zbirno ekspedirawe, ekspeditorot odgovara za zagubuvaweto ili o{tetuvaweto na predmetite
nastanati za vreme na prevozot do koi ne bi do{lo da nemalo zbirno ekspedirawe.
Oddel 5
ZALO@NO PRAVO NA EKSPEDITOROT
^len 902
(1) Zaradi obezbeduvawe naplata na svoite pobaruvawa nastanati vo vrska so dogovorot za ekspedirawe,
ekspeditorot ima pravo na zalog nad predmetite predadeni zaradi ekspedirawe i vo vrska so ekspediraweto se dodeka gi
drì ili dodeka ima vo racete isprava so pomo{ na koja moè da raspolaga so niv.
(2) Koga vo izvr{uvaweto na ekspediraweto u~estvuval i drug ekspeditor, toj e dolèn da se griì za naplatata na
pobaruvawata i za ostvaruvaweto na pravoto na zalog na prethodnite ekspeditori.
(3) Ako drug ekspeditor gi isplati ekspediterovite pobaruvawa sprema nalogodavecot, tie pobaruvawa i pravoto
na ekspeditorot na zalog preminuvaat vrz nego spored samiot zakon.
(4) Toa istoto stanuva ako drug ekspeditor gi isplati pobaruvawata na prevoznikot.
Glava XXVI
DOGOVOR ZA KONTROLA NA STOKI I USLUGI
Poim
^len 903
(1) So dogovorot za kontrola na stokite ednata dogovorna strana (vr{itelot na kontrolata), se obvrzuva stru~no i
nepristrasno da ja izvr{i dogovorenata kontrola na stokite i da izdade certifikat za toa, a drugata strana (nara~uva~ot na
kontrolata), se obvrzuva za izvr{enata kontrola da go isplati dogovoreniot nadomest.
(2) Kontrolata na stokite moè da se sostoi vo utvrduvawe na identitetot, kvalitetot, kvantitetot i na drugite
svojstva na stokite.
Obem na kontrolata
^len 904
Vr{itelot na kontrolata e dolèn da ja izvr{i kontrolata vo obemot i na na~inot {to se opredeleni vo dogovorot, a
ako vo dogovorot ne e opredeleno ni{to, vo obemot i na na~inot {to i odgovaraat na prirodata na predmetite.
Ni{tovnost na oddelni odredbi na dogovorot
^len 905
(1) Ni{tovni se odredbite od dogovorot {to mu nametnuvaat na vr{itelot na kontrolata dol`nosti koi bi moèle da
vlijaat vrz nepristrasnosta vo vr{eweto na kontrolata ili vrz ispravnosta na ispravata za izvr{enata kontrola (certifikatot).
(2) Kontrolata se smeta za izvr{ena duri po izdavaweto na certifikatot.
ûvawe na stoki, odnosno na mostra
^len 906
(1) Stokite {to nara~uva~ot na kontrolata mu gi predal na vr{itelot na kontrolata zaradi izvr{uvawe na
dogovorenata kontrola, vr{itelot na kontrolata e dolèn da gi ~uva i da gi obezbedi od zamena.
(2) Vr{itelot na kontrolata e dolèn da gi ~uva mostrite {to mu se predadeni najmalku {est meseci, dokolku
Obvrska za izvestuvawe na nara~uva~ot
^len 907
Vr{itelot na kontrolata e dolèn za site zna~ajni okolnosti vo tekot na kontrolata i ~uvaweto na stokite navremeno
da go izvestuva nara~uva~ot na kontrolata, a osobeno za nu`nite i korisnite tro{oci napraveni za negova smetka.
Nadomest
^len 908
(1) Za izvr{enata kontrola i ~uvawe na stokite vr{itelot na kontrolata ima pravo na dogovoreniot, odnosno
voobi~aeniot nadomest.
(2) Vr{itelot na kontrolata ima pravo i na nadomest na site nu`ni i korisni tro{oci {to se napraveni za smetka na
nara~uva~ot na kontrolata.
Pravo na zalog
^len 909
Zaradi obezbeduvawe na dogovoreniot ili voobi~aeniot nadomest i nadomestot na nu`nite i korisnite tro{oci,
vr{itelot na kontrolata ima pravo na zalog nad stokite {to mu se predadeni na kontrola.
Doveruvawe na kontrolata na stoki na drug vr{itel na kontrolata
^len 910
(1) Vr{itelot na kontrolata moè izvr{uvaweto na dogovorenata kontrola na stokite da mu ja doveri na drug, osven
ako nara~uva~ot na kontrolata toa izri~no mu go zabranil.
(2) Vr{itelot na kontrolata odgovara pred nara~uva~ot na kontrolata za rabotata na drugiot vr{itel na kontrolata.
Kontrola na stoki so vr{ewe na oddelni pravni dejstvija
^len 911
(1) Vrz osnova na izre~en nalog od nara~uva~ot na kontrolata, vr{itelot na kontrolata e ovlasten, pokraj
izvr{uvaweto na dogovorenata kontrola na stokite, da vr{i i oddelni pravni dejstvija od imeto i za smetka na
nara~uva~ot na kontrolata.
(2) Vr{itelot na kontrolata ima pravo na poseben, voobi~aen ili dogovoren nadomest za izvr{uvaweto na oddelni
pravni dejstvija od imeto i za smetka na nara~uva~ot na kontrolata.
Kontrola na stoki so garancija
^len 912
(1) Vr{itelot na kontrolata moè da garantira za nepromenlivosta na svojstvata na kontroliranite stoki vo
dogovoreniot rok.
(2) Za prezemenata garancija vo pogled na svojstvata na stokite, vr{itelot na kontrolata ima pravo na poseben,
dogovoren ili voobi~aen nadomest.
Kontrola na uslugi i predmeti {to ne se nameneti za promet
^len 913
Ako vr{eweto na kontrolata se odnesuva na uslugi ili predmeti {to ne se nameneti za promet, vr{itelot na
kontrolata i nara~uva~ot na kontrolata gi imaat istite prava i obvrski, kako i kaj kontrolata na stoki.
Raskinuvawe na dogovor
^len 914
Nara~uva~ot na kontrolata moè da izjavi deka go raskinuva dogovorot se dodeka nara~anata kontrola ne e
izvr{ena, no vo toj slu~aj e dolèn na vr{itelot na kontrolata da mu plati srazmeren del od nadomestot i napravenite
nu`ni i korisni tro{oci, kako i da mu ja nadomesti {tetata.
Glava XXVII
DOGOVOR ZA ORGANIZIRAWE NA PATUVAWE
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 915
So dogovorot za organizirawe na patuvawe se obvrzuva organizatorot na patuvaweto da mu pribavi na patnikot
zbir na uslugi koi se sostojat od prevoz, prestoj i drugi uslugi {to se vrzani so niv, a patnikot se obvrzuva na
organizatorot da mu plati edna vkupna (pau{alna) cena.
Izdavawe na potvrda za patuvaweto
^len 916
(1) Organizatorot na patuvaweto pri sklu~uvaweto na dogovorot mu izdava na patnikot potvrda za patuvaweto.
(2) Potvrdata za patuvaweto treba da sodrì:
- mesto i datum na izdavaweto; oznaka i adresa na organizatorot na patuvaweto; ime na patnikot; mesto i datum
na po~etokot i krajot na patuvaweto, datumi na prestojot, nu`ni podatoci za prevozot, prestojot, kako i za drugite uslugi
{to se opfateni so vkupnata cena; najmal broj na potrebnite patnici; vkupnata cena za zbirot na uslugite predvideni so
dogovorot; uslovi pod koi patnikot moè da bara raskinuvawe na dogovorot, kako i drugite podatoci za koi smeta deka e
korisno da bidat sodràni vo potvrdata.
(3) Ako pred izdavaweto na potvrdata za patuvawe na patnikot mu e vra~ena programa za patuvaweto vo koja se
nao|aat podatocite od stav (2) na potvrdata za patuvaweto moè da sodrì samo upatuvawe kon taa programa.
Odnos na dogovorot i potvrdata za patuvawe
^len 917
(1) Postoeweto i polnova`nosta na dogovorot za organizirawe na patuvawe se nezavisni od postoeweto na
potvrdata za patuvawe i od nejzinata sodrìna.
(2) Organizatorot na patuvaweto odgovara za seta {teta {to }e ja pretrpi drugata strana, poradi neizdavaweto na
potvrda za patuvawe ili poradi nejzinata neto~nost.
Pretpostavka na to~nosta na potvrdata
^len 918
Se smeta deka e to~no ona {to stoi vo potvrdata se dodeka ne }e se dokaè sprotivnoto.
Oddel 2
OBVRSKI NA ORGANIZATOROT NA PATUVAWETO
Za{tita na pravata i interesite na patnikot
^len 919
Organizatorot na patuvaweto e dolèn na patnikot da mu dade uslugi {to gi imaat sodrìnata i svojstvata
predvideni so dogovorot, so potvrdata, odnosno so programata za patuvawe i da se griì za pravata i interesite na
patnikot, soglasno so dobrite delovni obi~ai vo ovaa oblast.
^len 920
Organizatorot na patuvaweto e dolèn na patnikot da mu gi dade potrebnite izvestuvawa za cenite i uslovite na
prevozot, prestojot i posebnite uslugi, kako i izvestuvawa {to se odnesuvaat na kvalitetot na prevoznite sredstva i
smestuvaweto, na vozniot red, vrskite, grani~nite i carinskite formalnosti, na sanitarnite, monetarnite i drugi
administrativni propisi.
Obvrska za ~uvawe na tajna
^len 921
Izvestuvawata {to }e gi dobie za patnikot, negoviot baga` i za negovite dvièwa, organizatorot moè da gi
soop{tuva na treti lica, samo so odobrenie od patnikot ili po barawe od nadle`niot organ.
Odgovornost za organizirawe na patuvaweto
^len 922
Organizatorot na patuvaweto odgovara za {tetata {to }e mu ja pri~ini na patnikot, poradi celosno ili delumno
neizvr{uvawe na obvrskite koi se odnesuvaat na organiziraweto na patuvaweto, predvideni so dogovorot i so ovoj
zakon.
Odgovornost na organizatorot na patuvaweto koga samiot vr{i oddelni uslugi
^len 923
Ako samiot dava uslugi na prevoz, smestuvawe ili drugi uslugi vrzani za izvr{uvawe na organiziranoto patuvawe,
organizatorot odgovara za {tetata {to mu e napravena na patnikot spored propisite {to se odnesuvaat na tie uslugi.
Odgovornost na organizatorot na patuvaweto koga izvr{uvaweto ia oddelni uslugi im go doveril na treti lica
^len 924
(1) Organizatorot na patuvaweto {to im go doveril na treti lica izvr{uvaweto na uslugite na prevoz, smestuvawe
ili drugi uslugi vrzani za izvr{uvaweto na patuvaweto, odgovara pred patnikot za {tetata {to nastanala poradi celosno ili
delumno neizvr{uvawe na ovie uslugi, soglasno so propisite {to se odnesuvaat na niv.
(2) Koga uslugite se izvr{eni soglasno so dogovorot i so propisite {to se odnesuvaat na niv, organizatorot
odgovara za {tetata {to ja pretrpel patnikot po povod nivnoto izvr{uvawe, osven ako dokaè deka se odnesuval kako
vnimatelen organizator na patuvaweto pri izborot na licata koi gi izvr{ile.
(3) Patnikot ima pravo neposredno od tretoto lice, odgovorno za {tetata, da bara celosen ili dopolnitelen nadomest
za pretrpenata {teta.
(4) Vo mera vo koja mu ja nadomestil {tetata na patnikot, organizatorot na patuvaweto gi steknuva site prava {to
bi gi imal patnikot sprema tretoto lice odgovorno za ovaa {teta (pravo na regres).
(5) Patnikot e dolèn da mu gi otstapi na organizatorot na patuvaweto ispravite i se {to e potrebno za ostvaruvawe
na pravoto na regres.
Namaluvawe na cenata
^len 925
(1) Ako uslugite od dogovorot za organizirawe na patuvaweto se izvr{eni necelosno ili nekvalitetno, patnikot
moè da bara srazmerno namaluvawe na cenata pod uslov da stavil prigovor do organizatorot na patuvaweto vo rok od
osum dena od denot na zavr{uvaweto na patuvaweto.
(2) Baraweto za namaluvawe na cenata ne vlijae vrz pravoto na patnikot da bara nadomest na {tetata.
Isklu~uvawe i ograni~uvawe na odgovornosta na organizatorot na patuvaweto
^len 926
(1) Ni{tovni se odredbite od dogovorot za organizirawe na patuvawe so koi se isklu~uva ili namaluva
odgovornosta na organizatorot na patuvaweto.
(2) No, polnova`na e pismenata odredba na dogovorot so koja odnapred se opredeluva najvisokiot iznos na
nadomestot pod uslov da ne e vo o~igleden nesrazmer so {tetata.
(3) Ova ograni~uvawe na iznosot na nadomestot ne vaì ako organizatorot {tetata ja pri~inil namerno ili so krajno
nevnimanie.
Oddel 3
OBVRSKI NA PATNIKOT
Pla}awe na cenata
^len 927
Patnikot e dolèn na organizatorot na patuvaweto da mu ja plati dogovorenata cena za patuvaweto vo vremeto
kako {to e dogovoreno, odnosno voobi~aeno.
Obvrska za davawe na podatoci
^len 928
Patnikot e dolèn po barawe od organizatorot navremeno da gi dostavi site podatoci potrebni za organizirawe na
patuvaweto, a posebno za pribavuvawe na prevozni bileti, rezervacija za smestuvawe, kako i ispravi potrebni za
preminuvawe preku granicata.
Ispolnuvawe na uslovite predvideni so propisite
^len 929
Patnikot e dolèn da se griì toj li~no, negovite li~ni ispravi i negoviot baga` da gi ispolnuvaat uslovite predvideni
so grani~nite, carinskite, sanitarnite, monetarnite i drugi administrativni propisi.
Odgovornost na patnikot za pri~inetata {teta
^len 930
Patnikot odgovara za {tetata {to }e mu ja pri~ini na organizatorot na patuvaweto so neizvr{uvawe na obvrskite
{to proizleguvaat za nego od dogovorot i od odredbite na ovoj zakon.
Oddel 4
POSEBNI PRAVA I OBVRSKI NA DOGOVORENITE STRANI
Zamena na patnikot so drugo lice
^len 931
Ako poinaku ne e dogovoreno, patnikot moè da opredeli drugo lice namesto nego da gi koristi dogovorenite
uslugi pod uslov ova lice da gi zadovoluva posebnite barawa predvideni za opredeleno patuvawe i patnikot da mu gi
nadomesti na organizatorot na patuvaweto tro{ocite pri~ineti so zamenata.
Zgolemuvawe na dogovorenata cena
^len 932
(1) Organizatorot na patuvaweto moè da bara zgolemuvawe na dogovorenata cena samo ako po sklu~uvaweto na
dogovorot do{lo do promeni vo kursot na razmenata na valutata ili do promena vo tarifite na prevoznikot, {to vlijaat vrz
cenata na patuvaweto.
(2) Pravoto na zgolemuvawe na dogovorenata cena od stav (1) na ovoj ~len organizatorot na patuvaweto moè da
go ostvaruva samo pod uslov toa da e predvideno vo potvrdata za patuvawe.
(3) Ako zgolemuvaweto na dogovorenata cena premine 10%, patnikot moè da go raskine dogovorot bez obvrska
da ja nadomesti {tetata.
(4) Vo toj slu~aj patnikot ima pravo na vra}awe na ona {to mu go platil na organizatorot na patuvaweto.
Pravo na patnikot da se otkaè od dogovorot
^len 933
(1) Patnikot moè vo sekoj moment da se otkaè od dogovorot, napolno ili delumno.
(2) Ako patnikot pred xo~etokot na patuvaweto se otkaè od dogovorot vo razumen rok koj se opredeluva so
ogled na vidot na aran`manot (navremeno otkaùvawe), organizatorot na patuvaweto ima pravo samo na nadomest na
administrativnite tro{oci.
(3) Vo slu~aj na nenavremeno otkaùvawe od dogovorot, organizatorot na patuvaweto moè da bara od patnikot
nadomest vo opredelen procent od dogovorenata cena koj se utvrduva srazmerno so vremeto preostanato do po~etokot
na patuvaweto i koj mora da bide ekonomski opravdan.
(4) Organizatorot na patuvaweto ima pravo samo na nadomest na napravenite tro{oci ako patnikot se otkaàl od
dogovorot poradi okolnosti koi ne moèl da gi izbegne ili otstrani i koi, da postoele vo vreme na sklu~uvaweto na
dogovor, bi pretstavuvale opravdana pri~ina da ne go sklu~i dogovorot, kako i vo slu~aj ako patnikot obezbedil
soodvetna zamena ili zamena na{ol samiot organizator.
(5) Ako patnikot se otkaè od dogovorot po po~etokot na patuvaweto, a pri~ina za toa ne se okolnostite od stav
(4) na ovoj ~len, organizatorot ima pravo na polniot iznos na dogovorenata cena na patuvaweto.
Pravo na organizatorot na patuvaweto da se otkaè od dogovorot
^len 934
(1) Organizatorot na patuvaweto moè da se otkaè od dogovorot, napolno ili delumno, bez obvrska za nadomest
na {tetata, ako pred ili za vreme na izvr{uvaweto na dogovorot nastapat vonredni okolnosti koi ne moèle da se
predvidat, nitu da se izbegnat ili otstranat, a koi, da postoele vo vreme na sklu~uvaweto na dogovorot, bi pretstavuvale
opravdana pri~ina za organizatorot na patuvaweto da ne go sklu~i dogovorot.
(2) Organizatorot na patuvaweto moè da se otkaè od dogovorot bez obvrska za nadomest na {tetata i koga
minimalniot broj patnici, predviden vo potvrdata za patuvawe, ne se sobrale, pod uslov za taa okolnost patnikot da bide
izvesten vo primeren rok koj ne moè da bide pokratok od pet dena pred denot koga patuvaweto trebalo da zapo~ne.
(3) Vo slu~aj na otkaùvawe od dogovorot pred negovoto izvr{uvawe, organizatorot mora vo celost da go vrati
ona {to go primil od patnikot.
(4) Ako organizatorot se otkaàl od dogovorot za vreme na negovoto izvr{uvawe, ima pravo na spravedliv
nadomest za ostvarenite dogovoreni uslugi, a e dolèn da gi prezeme site nu`ni merki za za{tita na interesot na patnikot.
Izmena na programata za patuvawe
^len 935
(1) Izmeni vo programata za patuvawe moàt da se vr{at samo ako se predizvikani od vonredni okolnosti {to
organizatorot na patuvaweto ne moèl da gi predvidi, izbegne ili otstrani.
(2) Tro{ocite {to nastanale poradi izmena na programata gi podnesuva organizatorot na patuvaweto, a
namaluvaweto na tro{ocite odi vo korist na patnikot.
(3) Zamena na dogovorenoto smestuvawe moè da se vr{i samo so upotreba na objekt od ista kategorija ili na
tovar na organizatorot so upotreba na objekt od povisoka kategorija i vo dogovorenoto mesto na smestuvawe.
(4) Ako vo programata za patuvawe se izvr{eni su{testveni izmeni bez opravdana pri~ina, organizatorot na
patuvaweto mora vo celost da go vrati ona {to go primil od patnikot koj poradi toa se otkaàl od patuvaweto.
(5) Ako se napraveni su{testveni izmeni vo programata za vreme na izvr{uvaweto na dogovorot, patnikot vo
slu~aj na otkaùvawe gi podnesuva samo vistinskite tro{oci na ostvarenite uslugi.
Glava XXVIII
POSREDNI^KI DOGOVOR ZA PATUVAWE
Poim
^len 936
So posredni~kiot dogovor za patuvawe posrednikot se obvrzuva da sklu~i, od imeto i za smetka na patnikot bilo
dogovor za organizirawe na patuvawe, bilo dogovor za izvr{uvawe na edna ili pove}e posebni uslugi {to ovozmoùvaat
da se ostvari nekoe patuvawe ili prestoj, a patnikot se obvrzuva da plati za toa nadomest.
Obvrska za izdavawe na potvrda
^len 937
(1) Koga so posredni~ki dogovor za patuvawe se prezema obvrska za sklu~uvawe na dogovor za organizirawe na
patuvawe, posrednikot e dolèn pri sklu~uvaweto da izdade potvrda za patuvawe koja, pokraj podatocite {to se
odnesuvaat na samoto patuvawe i oznakata i adresata na organizatorot na patuvaweto, mora da gi sodrì oznakata i
adresata na posrednikot, kako i podatok deka toj istapuva vo toa svojstvo.
(2) Ako vo potvrdata za patuvawe ne go nazna~i svojstvoto na posrednik, posrednikot vo organiziraweto na
patuvaweto se smeta kako organizator na patuvaweto.
(3) Vo slu~aj koga posredni~kiot dogovor za patuvawe se odnesuva na sklu~uvawe dogovor za nekoja posebna
usluga, posrednikot e dolèn da izdade potvrda {to se odnesuva na taa usluga so naznaka za iznosot {to e platen za
uslugata.
Postapuvawe spored upatstvata na patnikot
^len 938
(1) Po srednikot e dolèn da postapuva spored upatstvata {to patnikot navremeno mu gi dal, ako se tie vo
soglasnost so dogovorot, voobi~aenoto rabotewe na posrednikot i interesite na drugite patnici.
(2) Ako patnikot ne gi dade potrebnite upatstva, posredniikot e dolèn da raboti na na~inot {to vo dadenito priliki
e najpogoden za patnikot.
Izbor na treti lica
^len 939
Posrednikot e dolèn sovesno da go vr{i izborot na treti lica koi treba da gi vr{at uslugite predvideni so dogovorot
i mu odgovara na patnikot za nivniot izbor.
Soobrazna primena na odrebite na dogovorot za organizirawe na patuvawe
^len 940
Odredbite na ovoj zakon {to se odnesuvaat na dogovorot za organizirawe na patuvawe soobrazno se primenuvaat
vrz posredni~kiot dogovor za patuvawe, ako so odredbite na ovaa glava poinaku e opredeleno.
Glava XXIX
DOGOVOR ZA ANGA@IRAWE NA UGOSTITELSKI KAPACITETI (DOGOVOR ZA ALOTMAN)
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 941
(1) So dogovorot za alotman ugostitelot se obvrzuva vo tekot na opredeleno vreme da i stavi na raspolagawe na
turisti~kata agencija opredelen broj legla vo opredelen objekt, da im dade ugostitelski uslugi na licata {to }e gi upati
agencijata i da i plati opredelena provizija, a ovaa se obvrzuva da nastojuva da gi popolni odnosno da izvesti vo
utvrdenite rokovi deka toa ne go moè, kako i da ja plati cenata na dadenite uslugi dokolku gi koristela angaìranite
hotelski kapaciteti.
(2) Ako so dogovorot ne e opredeleno poinaku, se smeta deka smestuva~kite ugostitelski kapaciteti se staveni na
raspolagawe za edna godina.
Forma na dogovorot
^len 942
Dogovorot za alotman mora da bide sklu~en vo pismena forma.
Oddel 2
OBVRSKI NA TURISTI^KATA AGENCIJA
^len 943
(1) Turisti~kata agencija e dol`na da go izvestuva ugostitelot za tekot na popolnuvaweto na smestuva~kite
kapaciteti.
(2) Dokolku ne e vo mo`nost da gi popolni site angaìrani smestuva~ki kapaciteti, turisti~kata agencija e dol`na
vo dogovorenite ili voobi~aenite rokovi da go izvesti ugostitelot za toa i da mu ja dostavi listata na gostite, kako i vo
izvestuvaweto da go opredeli rokot do koj ugostitelot moè slobodno da raspolaga so angaìranite kapaciteti.
(3) Ugostitelskite kapaciteti {to vo listata na gostite ne se ozna~eni kako popolneti, se smetaat slobodni od denot
na priemot na taa lista od strana na hotelot za periodot na koj se odnesuva listata.
(4) Po istekot na toj rok turisti~kata agencija povtorno steknuva pravo da gi popolnuva angaìranite smestuva~ki
kapaciteti.
Obvrska za pridrùvawe kon dogovorenite ceni
^len 944
Turisti~kata agencija ne moè na licata koi gi pra}a vo ugostitelski objekt da im zasmetuva pogolemi ceni za
ugostitelskite uslugi od onie {to se predvideni so dogovorot za alotman ili so ugostitelskiot cenovnik.
Obvrska za pla}awe na ugostitelskite uslugi
^len 945
(1) Dokolku so dogovorot poinaku ne e opredeleno, cenata na dadenite ugostitelski uslugi na ugostitelot mu ja
pla}a turisti~kata agencija po izvr{enite uslugi.
(2) Ugostitelot ima pravo da bara pla}awe na soodvetna akontacija.
Obvrska za izdavawe na posebna pismena isprava
^len 946
(1) Turisti~kata agencija e dol`na na licata koi gi pra}a vrz osnova na dogovor za alotman da im izdade posebna
pismena isprava.
(2) Posebnata pismena isprava glasi na ime ili na opredelena grupa, neprenosliva e i sodrì nalog za ugostitelot da
gi dade uslugite {to se navedeni vo nea.
(3) Posebnata pismena isprava sluì kako dokaz deka liceto e klient na turisti~kata agencija koja so ugostitelot
sklu~ila dogovor za alotman.
(4) Vrz osnova na posebnata pismena isprava se vr{i presmetka na zaemnite pobaruvawa me|u turisti~kata
agencija i ugostitelot.
Oddel 3
OBVRSKI NA UGOSTITELOT
Obvrska za stavawe na koristewe na dogovorenite smestuva~ki kapaciteti
^len 947
(1) Ugostitelot prezema kone~na i neotpovikliva obvrska vo tek na opredeleno vreme da stavi na koristewe
dogovoren broj legla i da im dade na licata koi gi upatuva turisti~kata agencija uslugite navedeni vo posebnata pismena
isprava.
(2) Ugostitelot ne moè da dogovori so druga turisti~ka agencija angaìrawe na kapacitetite {to se ve}e
rezervirani vrz osnova na dogovor za alotman.
Obvrski za ednakvo postapuvawe
^len 948
Ugostitelot e dolèn na licata koi }e gi upati turisti~kata agencija da im dade uslugi pod istite uslovi, kako i na
licata so koi neposredno sklu~il dogovor za ugostitelskite uslugi.
Obvrska na ugostitelot da ne gi menuva cenite na uslugite
^len 949
(1) Ugostitelot ne moè da gi menuva dogovorenite ceni ako za toa ne ja izvesti turisti~kata agencija najmalku
{est meseci odnapred, osven vo slu~aj na promena vo kursot na razmenata na valutite {to vlijaat vrz dogovorenata cena.
(2) Novite ceni moàt da se primenuvaat po istekot na eden mesec od nivnoto dostavuvawe do turisti~kata
agencija.
(3) Novite ceni nema da se primenuvaat vrz uslugite za koi e ve}e dostavena lista na gostite.
(4) Vo sekoj slu~aj izmenite na cenite nemaat dejstvo vrz rezervaciite {to gi potvrdil ugostitelot.
Obvrska za pla}awe na provizija
^len 950
(1) Ugostitelot e dolèn na turisti~kata agencija da i isplati provizija na prometot ostvaren vrz osnova na
dogovorot za alotman.
(2) Provizijata se opredeluva vo procent od cenata na izvr{enite ugostitelski uslugi.
(3) Dokolku procentot na provizijata ne e opredelen so dogovor, na turisti~kata agencija i pripa|a provizijata
opredelena so op{tite uslovi za rabotewe na turisti~kata agencija ili, ako ovie gi nema so delovnite obi~ai.
Oddel 4
PRAVO NA TURISTI^KATA AGENCIJA DA SE OTKA@E OD DOGOVOROT
Pravo na otkaùvawe od angaìranite smestuva~ki kapaciteti
^len 951
(1) Turisti~kata agencija moè privremeno da se otkaè od koristeweto na angaìranite smestuva~ki kapaciteti, a
so toa da ne go raskine dogovorot za alotman, nitu da sozdade za sebe obvrska za nadomest na {teta na ugostitelot,
dokolku vo dogovoreniot rok mu prati izvestuvawe za otkaùvaweto od koristeweto.
(2) Ako rokot za izvestuvawe za otkaùvaweto ne e opredelen so dogovorot, se utvrduva vrz osnova na delovnite
obi~ai vo ugostitelstvoto.
(3) Vo slu~aj izvestuvaweto za otkaùvaweto da ne bide prateno vo predvideniot rok, ugostitelot ima pravo na
nadomest na {tetata.
(4) Turisti~kata agencija moè da se otkaè od dogovorot vo celost bez obvrska da ja nadomesti {tetata ako
izvestuvaweto za otkaùvaweto go isprati vo dogovoreniot rok.
Obvrska na turisti~kata agencija da gi popolni angaìranite kapaciteti
^len 952
(1) So dogovorot za alotman moè da se predvidi posebna obvrska za turisti~kata agencija da gi popolni
angaìranite ugostitelski kapaciteti.
(2) Ako vo toj slu~aj ne gi popolni angaìranite ugostitelski kapaciteti, turisti~kata agencija e dol`na da mu plati
na ugostitelot nadomest za neiskoristeno leglo vo den.
(3) Turisti~kata agencija toga{ nema pravo preku navremeno izvestuvawe da go otkaè dogovorot bilo delumno
ili vo celost.
Glava XXX
OSIGURUVAWE
ZAEDNI^KI ODREDBI ZA IMOTNI OSIGURUVAWA I ZA OSIGURUVAWA NA LICA
Otsek 1
1. OP[TI ODREDBI
Poim
^len 953
So dogovorot za osiguruvawe se obvrzuva dogovara~ot na osiguruvaweto, vrz na~elata na zaemnost i solidarnost
da zdruùva opredelen iznos vo dru{tvoto za osiguruvawe, odnosno vo dru{tvoto za rizici (osiguruva~), a dru{tvoto se
obvrzuva ako dojde do nastan koj pretstavuva osiguren slu~aj da mu go isplati na osigurenikot ili na nekoe treto lice
nadomestot, odnosno dogovorenata suma ili da napravi ne{to drugo.
Osiguren slu~aj
^len 954
(1) Nastanot so ogled na koj se sklu~uva osiguruvaweto (osigureniot slu~aj), mora da bide iden, neizvesten i
nezavisen od isklu~ivata volja na dogovara~ot.
(2) Dogovorot za osiguruvawe e ni{toven ako vo momentot na negovoto sklu~uvawe ve}e nastanal osigureniot
slu~aj, ili toj bil vo nastapuvawe ili bilo izvesno deka }e nastapi, ili ako ve}e toga{ prestanala mo`nosta toj da nastane.
(3) Ako e dogovoreno deka so osiguruvaweto }e bide opfaten opredelen period koj mu prethodi na sklu~uvaweto
na dogovorot, dogovorot }e bide ni{toven samo ako vo momentot na negovoto sklu~uvawe na zainteresiranata strana i
bilo poznato deka ve}e nastanal osigureniot slu~aj, odnosno deka ve}e toga{ prestanala mo`nosta toj da nastane.
Isklu~uvawa na nekoi osiguruvawa
^len 955
(1) Odredbite na ovaa glava nema da se primenuvaat vrz plovidbenoto osiguruvawe, kako ni vrz drugite
osiguruvawa vrz koi se primenuvaat pravilata za plovidbenoto osiguruvawe.
(2) Navedenite odredbi nema da se primenuvaat ni vrz osiguruvaweto na pobaruvawata kako ni vrz odnosite od
reosiguruvaweto.
Otstapuvawe od odredbite na ovaa glava
^len 956
(1) So dogovor moè da se otstapi samo od onie odredbi na ovaa glava vo koi toa otstapuvawe izre~no e
dozvoleno, kako i od onie {to im davaat na dogovara~ite mo`nost da postapat kako {to sakaat.
(2) Otstapuvawe od drugite odredbi, dokolku ne e zabraneto so ovoj ili so nekoj drug zakon, e dozvoleno samo
ako e vo nesomnen interes na osigurenikot.
Otsek 2
SKLUÛVAWE NA DOGOVOR
Koga e dogovorot sklu~en
^len 957
(1) Dogovorot za osiguruvawe e sklu~en koga dogovara~ite }e ja potpi{at polisata na osiguruvawe ili listata na
pokritieto.
(2) Pismenata ponuda napravena na osiguruva~ot za sklu~uvawe na dogovor za osiguruvawe go vrzuva
ponuduva~ot, ako toj ne opredelil pokratok rok, za vreme od osum dena od denot koga ponudata pristignala do
osiguruva~ot, a ako e potreben lekarski pregled, toga{ za vreme od 30 dena.
(3) Ako osiguruva~ot vo toj rok ne ja odbie ponudata koja ne otstapuva od uslovite pod koi toj go vr{i
predloènoto osiguruvawe, }e se smeta deka ja prifatil ponudata i deka dogovorot e sklu~en.
(4) Vo toj slu~aj dogovorot se smeta za sklu~en koga ponudata pristignala do osiguruva~ot.
Polisa i lista na pokritieto
^len 958
(1) Vo polisata moraat da bidat navedeni: dogovornite strani, osigureniot predmet, odnosno osigurenoto lice,
rizikot opfaten so osiguruvaweto, traeweto na osiguruvaweto i periodot na pokritieto, sumata na osiguruvaweto ili deka
osiguruvaweto e neograni~eno; premijata ili pridonesot, datumot na izdavaweto na polisata i potpisi na dogovornite
strani.
(2) Polisata na osiguruvaweto moè da bide privremeno zameneta so lista na pokritieto vo koja se vnesuvaat
su{testvenite sostojki na dogovorot.
(3) Osiguruva~ot e dolèn da go predupredi dogovara~ot na osiguruvaweto deka op{tite i posebnite uslovi na
osiguruvaweto se sostaven del na dogovorot i da mu go predade nivniot tekst, ako tie uslovi ne se pe~ateni na samata
polisa.
(4) Izvr{uvaweto na obvrskata od stav (3) na ovoj ~len mora da bide konstatirano na polisata.
(5) Vo slu~aj na nesoglasuvawe na nekoja odredba za op{tite ili posebnite uslovi i nekoja odredba na polisata }e
se primeni odredbata na polisata, a vo slu~aj na nesoglasuvawe na nekoja pe~atena odredba na polisata i neko ja nejzina
rakopisna odredba, }e se primeni ovaa poslednava.
(6) Spored spogodbata na dogovara~ite, polisata moè da glasi na opredeleno lice po naredba ili na donositel.
Osiguruvawe bez polisa
^len 959
So uslovite na osiguruvaweto moàt da bidat predvideni slu~aite vo koi dogovorniot odnos od osiguruvaweto
nastanuva so samoto pla}awe na premijata.
Sklu~uvawe na dogovori od imeto na drug bez ovlastuvawe
^len 960
(1) Toj {to }e sklu~i dogovor za osiguruvawe od imeto na drug bez negovo ovlastuvawe, mu odgovara na
osiguruva~ot za obvrskite od dogovorot se dodeka onoj od ~ie ime e sklu~en dogovorot ne }e go odobri.
(2) Zainteresiraniot moè da go odobri dogovorot i otkako nastanal osigureniot slu~aj.
(3) Ako odobrenieto e odbieno, dogovara~ot na osiguruvaweto dolì premija za periodot na osiguruvaweto vo koj
osiguruva~ot e izvesten za odbivaweto na odobrenieto.
(4) Ne odgovara za obvrskite od osiguruvaweto rabotovoditelot, bez nalog koj go izvestil osiguruva~ot deka
istapuva bez ovlastuvawe od imeto i za smetka na drug.
Osiguruvawe za tu|a smetka ili za smetka na onoj na kogo se odnesuva
^len 961
(1) Vo slu~aj na osiguruvawe za tu|a smetka ili za smetka na onoj na kogo se odnesuva, obvrskite za pla}awe na
premijata i drugite obvrski od dogovorot e dolèn da gi izvr{uva dogovara~ot na osiguruvaweto, no toj ne moè da gi
vr{i pravata od osiguruvaweto, duri i koga drì polisa, bez soglasnost od liceto ~ij interes e osiguren i komu tie mu
pripa|aat.
(2) Dogovara~ot na osiguruvaweto ne e dolèn da mu ja predade polisata na zainteresiranoto lice dodeka ne }e
mu bidat nadomesteni premiite {to mu gi isplatil na osiguruva~ot, kako i tro{ocite na dogovorot.
(3) Dogovara~ot na osiguruvaweto ima pravo na prvenstvena naplata na ovie pobaruvawa od nadomestot {to se
dolì kako i pravo da bara nivna isplata neposredno od osiguruva~ot.
(4) Osiguruva~ot moè na sekoj korisnik na osiguruvaweto za tu|a smetka da mu gi istakne site prigovori {to vrz
osnova na dogovorot gi ima sprema dogovara~ot na osiguruvaweto.
Zastapnici na osiguruvaweto
^len 962
(1) Koga osiguruva~ot go ovlasti nekogo da go zastapuva, a ne go opredeli obemot na negovite ovlastuvawa,
zastapnikot e ovlasten od imeto i za smetka na osiguruva~ot da sklu~uva dogovori za osiguruvawe, da dogovara izmeni
na dogovorite ili prodolùvawe na nivnoto vaèwe, da izdade polisi na osiguruvaweto, da naplatuva premii i da prima
izjavi upateni od osiguruva~ot.
(2) Ako osiguruva~ot go ograni~il ovlastuvaweto na svojot zastapnik, a toa na dogovara~ot na osiguruvaweto ne
mu bilo poznato, se smeta kako da ne postoele tie ograni~uvawa.
Otsek 3
OBVRSKA NA OSIGURENIKOT, ODNOSNO NA DOGOVARAÔT NA OSIGURUVAWETO
I. PRIJAVUVAWE NA OKOLNOSTITE ZNAÂJNI ZA OCENA NA RIZIKOT
Dol`nost za prijavuvawe
^len 963
Dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn pri sklu~uvaweto na dogovorot da mu gi prijavi na osiguruva~ot site
okolnosti {to se od zna~ewe za ocena na rizikot, a {to mu se poznati ili ne moèle da mu ostanat nepoznati.
Namerna neto~na prijava ili premol~uvawe
^len 964
(1) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto namerno napravil neto~na prijava ili namerno premol~il nekoja okolnost
od takva priroda {to osiguruva~ot ne bi sklu~il dogovor ako znael za vistinskata sostojba na rabotite, osiguruva~ot moè
da bara poni{tuvawe na dogovorot.
(2) Vo slu~aj na poni{tuvawe na dogovorot od pri~inite navedeni vo stav (1) na ovoj ~len, osiguruva~ot gi
zadrùva naplatenite premii i ima pravo da bara isplata na premijata za periodot na os iguruvaweto vo koj pobaral
poni{tuvawe na dogovorot.
(3) Pravoto na osiguruva~ot da bara poni{tuvawe na dogovorot za osiguruvawe prestanuva ako toj vo rok od tri
meseci od denot na doznavaweto na neto~nosta na prijavata ili za premol~uvaweto ne mu izjavi na dogovara~ot na
osiguruvaweto deka ima namera da go koristi toa pravo.
Nenamerna neto~nost ili necelosnost na prijavata
^len 965
(1) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto napravil neto~na prijava, ili propu{til da go dade dol`noto izvestuvawe, a
toa ne go storil namerno, osiguruva~ot moè, po svoj izbor, vo rok od eden mesec od doznavaweto za neto~nosta ili
necelosnosta na prijavata, da izjavi deka go raskinuva dogovorot ili da predloì zgolemuvawe na premijata srazmerno so
pogolemiot rizik.
(2) Dogovorot vo toj slu~aj prestanuva po istekot na 14 dena od koga osiguruva~ot svojata izjava za raskinuvawe
mu ja soop{til na dogovara~ot na osiguruvaweto, a vo slu~aj na predlog od osiguruva~ot premijata da se zgolemi,
raskinuvaweto nastapuva spored samiot zakon ako dogovara~ot na osiguruvaweto ne go prifati predlogot vo rok od 14
dena od koga go primil.
(3) Vo slu~aj na raskinuvawe, osiguruva~ot e dolèn da go vrati delot od premijata {to otpa|a na vremeto do
krajot na periodot na osiguruvaweto.
(4) Ako osigureniot slu~aj nastanal pred da e utvrdena neto~nosta ili necelosnosta na prijavata ili po toa no pred
raskinuvaweto na dogovorot, odnosno pred postignuvaweto na spogodba za zgolemuvawe na premijata, nadomestot se
namaluva vo srazmer me|u stapkata na platenite premii i stapkata na premiite {to bi trebalo da se platat spored
vistinskiot rizik.
Pro{iruvawe na primenata na prethodnits ~lenovi
^len 966
Odredbite na ~lenovite 964 i 965 na ovoj zakon, za posledicite od neto~nata prijava ili premol~uvaweto na
okolnostite od zna~ewe za ocena na rizikot se primenuvaat i vo slu~ai na osiguruvawa sklu~eni od imeto i za smetka na
drug, ili vo korist na tret ili za tu|a smetka, ili za smetka na onoj na kogo se odnesuva, ako ovie lica znaele za neto~nosta
na prijavata ili za premol~uvaweto na okolnostite od zna~ewe za ocenata na rizikot.
Slu~ai vo koi osiguruva~ot ne moè da se povikuva na neto~nosta ili necelosnosta na prijavata
^len 967
(1) Osiguruva~ot, komu vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot mu bile poznati ili ne moèle da mu ostanat
nepoznati okolnostite {to se od zna~ewe za ocena na rizikot, a koi dogovara~ot na osiguruvaweto neto~no gi prijavil ili
gi premol~il, ne moè da se povikuva na neto~nosta na prijavata ili na premol~uvaweto.
(2) Istoto vaì vo slu~aj koga osiguruva~ot doznal za tie okolnosti za vreme na traeweto na osiguruvaweto, a ne gi
koristel zakonskite ovlastuvawa.
II. PLA]AWE NA PREMIJATA

Dol`nost za pla}awe i primawe na premija
^len 968
(1) Dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn da ja plati premijata na osiguruvaweto, no osiguruva~ot e dolèn da
ja primi isplatata na premijata od sekoe lice koe ima praven interes taa da bide platena.
(2) Premijata se pla}a vo dogovorenite rokovi, a ako treba da se isplati odedna{, se pla}a pri sklu~uvaweto na
dogovorot.
(3) Mesto na pla}aweto na premijata e mestoto vo koe dogovara~ot na osiguruvaweto ima svoe sedi{te odnosno
ìveali{te, ako so dogovorot ne e opredeleno nekoe drugo mesto.
Posledici od neisplata na premija
^len 969
(1) Ako e dogovoreno premijata da se pla}a pri sklu~uvaweto na dogovorot, obvrskata na osiguruva~ot da go
isplati nadomestot ili sumata opredelena so dogovorot po~nuva naredniot den od denot na uplatata na premijata.
(2) Ako e dogovoreno premijata da se pla}a po sklu~uvaweto na dogovorot, obvrskata na osiguruva~ot da go
isplati nadomestot ili sumata opredelena so dogovorot po~nuva od denot opredelen vo dogovorot kako den na po~etok
na osiguruvaweto.
(3) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto premijata {to stasala po sklu~uvaweto na dogovorot ne ja plati do
stasanosta, nitu toa go stori nekoe drugo zainteresirano lice, dogovorot za osiguruvawe prestanuva spored samiot zakon
po istekot na rokot od 30 dena od koga na dogovara~ot na osiguruvaweto mu e vra~eno prepora~ano pismo od
osiguruva~ot so izvestuvawe za stasanosta na premijata, no so toa {to toj rok da ne moè da iste~e pred da pominat 30
dena od stasanosta na premijata.
(4) Vo sekoj slu~aj dogovorot za osiguruvawe prestanuva spored samiot zakon ako premijata ne bide platena vo
rok od edna godina od stasanosta.
(5) Odredbite na ovoj ~len ne se primenuvaat vrz osiguruvaweto na ìvot.
III. IZVESTUVAWE NA OSIGURUVAÔT ZA PROMENITE NA RIZIKOT

Zgolemuvawe na rizikot
^len 970
(1) Dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn koga e vo pra{awe osiguruvawe na imot da go izvesti osiguruva~ot
za sekoja promena na okolnostite koja moè da bide od zna~ewe za ocena na rizikot, a koga e vo pra{awe osiguruvawe
na lica, toga{ samo ako rizikot e zgolemen poradi toa {to osigurenoto lice ja promenilo profesijata.
(2) Toj e dolèn bez odlagawe da go izvesti osiguruva~ot za zgolemuvaweto na rizikot, ako rizikot e zgolemen so
nekoja negova postapka, a ako zgolemuvaweto na rizikot se slu~ilo bez negovo u~estvo toj e dolèn da go izvesti vo rok
od 14 dena od koga doznal za toa.
(3) Ako zgolemuvaweto na rizikot e tolkavo {to osiguruva~ot ne bi sklu~il dogovor ako postoela takva sostojba
vo momentot na negovoto sklu~uvawe, toj moè da go raskine dogovorot.
(4) Ako zgolemuvaweto na rizikot e tolkavo {to osiguruva~ot bi sklu~il dogovor samo so pogolema premija da
postoela takva sostojba vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot, toj moè na dogovara~ot na osiguruvaweto da mu
predloì nova stapka na premijata.
(5) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto ne se soglasi so nova stapka na premijata vo rok od 14 dena od priemot
na predlogot na novata stapka, dogovorot prestanuva spored samiot zakon.
(6) Dogovorot ostanuva vo sila i osiguruva~ot pove}e ne moè da gi koristi ovlastuvawata da mu predloì na
dogovara~ot na osiguruvaweto nova stapka na premijata ili da go raskine dogovorot, ako ne gi iskoristi tie ovlastuvawa
vo rok od eden mesec od koga na koj i da e na~in doznal za zgolemuvaweto na rizikot, ili ako u{te pred istekot na toj
rok pokaè na nekoj na~in deka se soglasuva so prodolùvaweto na dogovorot (ako ja primi premijata, isplati nadomest
za osiguran slu~aj {to nastanal po toa zgolemuvawe i sli~no).
Koga osigureniot slu~aj nastane vo me|uvreme
^len 971
Ako osigureniot slu~aj nastane pred da bide izvesten osiguruva~ot za zgolemuvaweto na rizikot ili otkako e
izvesten za zgolemuvaweto na rizikot, no pred da go raskine dogovorot, ili da postigne spogodba so dogovara~ot na
osiguruvaweto za zgolemuvawe na premijata, nadomestot se namaluva vo srazmer me|u platenite premii i premiite {to
bi trebalo da se platat spored zgolemeniot rizik.
Namaluvawe na rizikot
^len 972
(1) Vo slu~aj koga po sklu~uvaweto na dogovorot za osiguruvawe nastanalo namaluvawe na rizikot, dogovara~ot
na osiguruvaweto ima pravo da bara soodvetno namaluvawe na premijata, smetaj}i od denot koga za namaluvaweto go
izvestil osiguruva~ot.
(2) Ako osiguruva~ot ne se soglasi so namaluvaweto na premijata, dogovara~ot na osiguruvaweto moè da go
raskine dogovorot.
Obvrska za izvestuvawe za nastapuvaweto na osigureniot slu~aj
^len 973
(1) Osigurenikot e dolèn, osven vo slu~aj na osiguruvawe na ìvot, da go izvesti osiguruva~ot za nastapuvaweto
na osigureniot slu~aj najdocna vo rok od tri dena od koga doznal za toa.
(2) Ako toj ne ja izvr{i ovaa svoja obvrska vo opredelenoto vreme, dolèn e da mu ja nadomesti na osiguruva~ot
{tetata koja bi ja imal ovoj poradi toa.
Ni{tovnost na odredbite za gubewe na pravoto
^len 974
Ni{tovni se odredbite na dogovorot koj predviduvaat gubewe na pravoto na nadomest ili sumata na
osiguruvaweto, ako osigurenikot po nastapuvaweto na osigureniot slu~aj ne izvr{i nekoja od propi{anite ili
dogovorenite obvrski.
Otsek 4
OBVRSKI NA OSIGURUVAÔT
Isplata na nadomest ili na dogovorena suma
^len 975
(1) Koga }e nastane osiguren slu~aj, osiguruva~ot e dolèn da go isplati nadomestot ili sumata opredelena so
dogovorot vo dogovoreniot rok koj ne moè da bide podolg od 14 dena, smetaj}i od koga osiguruva~ot dobil
izvestuvawe deka nastanal osigureniot slu~aj.
(2) Ako za utvrduvawe na postoeweto na obvrskata na osiguruva~ot i na nejziniot iznos e potrebno izvesno
vreme, ovoj rok po~nuva da te~e od denot koga e utvrdeno postoeweto na negovata obvrska i nejziniot iznos.
(3) Ako iznosot na obvrskata na osiguruva~ot ne bide utvrden vo rokot opredelen vo stavot (1) na ovoj ~len,
osiguruva~ot e dolèn na barawe od ovlastenoto lice, da go isplati iznosot na nesporniot del od svojata obvrska na ime
avans.
Isklu~uvawe na odgovornosta na osiguruva~ot vo slu~aj na namera i izmama
^len 976
Ako dogovara~ot na osiguruvaweto, osigurenikot ili korisnikot predizvikal osiguren slu~aj namerno ili so
izmama, osiguruva~ot ne e obvrzan na nikakvi davawa, a sprotivnata dogovorna odredba nema pravno dejstvo.
Prigovori na osiguruva~ot
^len 977
(1) Protiv baraweto na donesuva~ot na polisata, kako i baraweto na nekoe drugo lice koe se povikuva na nea,
osiguruva~ot moè da gi istakne site prigovori {to gi ima vo vrska so dogovorot sprema liceto so koe go sklu~il
dogovorot za osiguruvawe.
(2) Po isklu~ok, protiv baraweto na treto lice vo slu~aj na dobrovolno osiguruvawe od odgovornosta i baraweto
na nositelite na opredeleni prava nad osigureniot predmet ~ie pravo preminalo spored samiot zakon od uni{teniot ili
o{teteniot osiguren predmet vrz nadomestot od osiguruvaweto, osiguruva~ot moè da gi istakne samo prigovorite {to
nastanale pred da nastane osigureniot slu~aj.
Otsek 5
TRAEWE NA OSIGURUVAWETO
Po~etok na dejstvoto na osiguruvawsto
^len 978
(1) Ako poinaku ne e dogovoreno, dogovorot za osiguruvawe proizveduva svoe dejstvo po~nuvaj}i od 24 ~asa na
denot {to e ozna~en vo polisata kako den na po~etokot na traeweto na osiguruvaweto, pa se do zavr{uvaweto na
posledniot den na rokot za koj e dogovoreno osiguruvaweto.
(2) Ako rokot na traeweto na osiguruvaweto ne e opredelen so dogovor, sekoja strana moè da go raskine
dogovorot so denot na stasanosta na premijata, izvestuvaj}i ja pismeno drugata strana najdocna tri meseci pred
stasanosta na premijata.
(3) Ako osiguruvaweto e sklu~eno na rok podolg od pet godini, sekoja strana moè po istekot na ovoj rok pri
otkazen rok od {est meseci pismeno da i izjavi na drugata strana deka go raskinuva dogovorot.
(4) So dogovorot ne moè da se isklu~i pravoto na sekoja strana da go raskine dogovorot kako {to e napred
izloèno.
(5) Odredbite na ovoj ~len ne vaàt za osiguruvaweto na ìvot.
Vlijanie na ste~ajot vrz osiguruvaweto
^len 979
(1) Vo slu~aj na ste~aj na dogovora~ot na osiguruvaweto, osiguruvaweto se prodolùva, no sekoja strana ima
pravo da go raskine dogovorot za osiguruvawe vo rok od tri meseci od otvoraweto na ste~ajot, vo koj slu~aj na
ste~ajnata masa na dogovora~ot i pripa|a del od platenata premija koj mu odgovara na preostanatoto vreme na
osiguruvaweto.
(2) Vo slu~aj na ste~aj na osiguruva~ot, dogovorot za osiguruvawe prestanuva po istekot na 30 dena od otvorawe
na ste~ajot.
Oddel 2
OSIGURUVAWE NA IMOT
Otsek 1
OP[TI ODREDBI
Interes za osiguruvawe
^len 980
(1) Osiguruvawe na imot moè da sklu~i sekoe lice koe ima interes da ne nastane osigureniot slu~aj, za{to inaku
bi pretrpelo nekoja materijalna zaguba.
(2) Pravo od osiguruvaweto moàt da imaat samo licata koi vo momentot na nastanuvaweto na {tetata imale
materijalen interes da ne nastane osigureniot slu~aj.
Cel na osiguruvaweto na imot
^len 981
(1) So osiguruvawe na imot se obezbeduva nadomest za {tetata koja bi nastanala vo imotot na osigurenikot poradi
nastapuvaweto na osigureniot slu~aj.
(2) Iznosot na nadomestot ne moè da bide pogolem od {tetata koja osigurenikot ja pretrpel so nastapuvaweto na
osigureniot slu~aj.
(3) Kaj osiguruvaweto na posevi i plodovi i na drugi proizvodi na zemjata iznosot na {tetata se utvrduva so ogled
na vrednosta {to bi ja imale vo vremeto na sobiraweto, ako poinaku ne e dogovoreno.
(4) Polnova`ni se odredbite na dogovorot so koi iznosot na nadomest se ograni~uva na pomal iznos od iznosot na
{tetata.
(5) Pri utvrduvaweto na iznosot na {tetata se zema predvid propu{tenata dobivka samo ako e toa dogovoreno.
(6) Ako vo tekot na ist period na osiguruvaweto nastanat pove}e osigurani slu~ai eden po drug, nadomestot od
osiguruvaweto za sekoj od niv se opredeluva i se isplatuva vo celost so ogled na celata suma na osiguruvaweto, bez
nejzino namaluvawe za iznosot na porano isplatenite nadomesti vo toj period.
(7) Ako so dogovorot za osiguruvawe vrednosta na osigureniot predmet e utvrdena spogodbeno, nadomestot se
opredeluva spored taa vrednost, osven ako osiguruva~ot dokaè deka dogovorenata vrednost zna~itelno e pogolema od
vistinskata vrednost, a za taa razlika ne postoi opravdana pri~ina (kako na primer, osiguruvawe na upotrebuvan predmet
na vrednosta na takov nov predmet ili osiguruvawe na subjektivnata vrednost).
Spre~uvawe na osigureniot slu~aj i spasuvawe
^len 982
(1) Osigurenikot e dolèn da gi prezeme propi{anite, dogovorenite i site drugi merki potrebni za da se spre~i
nastapuvaweto na osigureniot slu~aj, a ako osigureniot slu~aj nastapi, e dolèn da prezeme se {to e vo negova mo} da se
ograni~at negovite {tetni posledici.
(2) Osiguruva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite, zagubite kako i drugite {teti pri~ineti so razumen obid da se
otstrani neposrednata opasnost od nastapuvaweto na osigureniot slu~aj, kako i so obid da se ograni~at negovite {tetni
posledici, pa i toga{ ako tie obidi ostanale bez uspeh.
(3) Osiguruva~ot e dolèn da go dade ovoj nadomest duri i ako toj zaedno so nadomestot na {tetata od osigureniot
slu~aj ja nadminuva sumata na osiguruvaweto.
(4) Ako osigurenikot ne ja ispolni svojata obvrska za spre~uvawe na osigureniot slu~aj ili obvrskata za
spasuvawe, a za toa nema opravduvawe, obvrskata na osiguruva~ot se namaluva za onolku za kolku {to nastanala
pogolema {teta poradi toa neispolnuvawe.
Prepu{tawe na o{teten osiguren predmet
^len 983
Ako poinaku ne e dogovoreno, osigurenikot nema pravo po nastapuvaweto na osigureniot slu~aj da mu go
prepu{ti na osiguruva~ot o{teteniot predmet i od nego da bara isplata na polnata suma na osiguruvaweto.
Propa|awe na predmet poradi nastan {to ne e predviden vo polisata
^len 984
(1) Ako osigureniot predmet ili predmetot vo vrska so ~ija upotreba e sklu~eno osiguruvawe od odgovornost
propadne za vreme na periodot na osiguruvaweto poradi nekoj nastan koj ne e predviden vo polisata, dogovorot
prestanuva da vaì ponatamu, a osiguruva~ot e dolèn da mu vrati na dogovara~ot, na osiguruvaweto del od premijata
srazmerno so preostanatoto vreme.
(2) Koga eden od pove}e predmeti opfateni so eden dogovor }e propadne poradi nekoj nastan koj ne e predviden
vo polisata, osiguruvaweto ostanuva vo sila i ponatamu vo pogled na drugite predmeti so potrebnite izmeni poradi
namaluvaweto na predmetot na osiguruvaweto.
Otsek 2
OGRANIÛVAWE NA OSIGURENITE RIZICI
[teti pokrieni so osiguruvaweto
^len 985
(1) Osiguruva~ot e dolèn da gi nadomesti {tetite nastanati slu~ajno ili po vina na dogovara~ot na osiguruvaweto,
na osigurenikot ili na korisnikot na osiguruvaweto, osven ako vo pogled na opredelena {teta ovaa negova obvrska
izre~no e isklu~ena so dogovorot za osiguruvawe.
(2) Toj ne odgovara za {tetata {to tie lica ja pri~inile namerno, pa ni{tovna e odredbata vo polisata koja bi ja
predviduvala negovata odgovornost i vo toj slu~aj .
(3) Dokolku se ostvaril osigureniot slu~aj, osiguruva~ot e dolèn da ja nadomesti sekoja {teta pri~ineta od strana
na nekoe lice za ~ii{to postapki osigurenikot odgovara po koja i da e osnova, bez ogled na toa dali {tetata e pri~ineta so
nevnimanie ili namerno.
[teta pri~ineta so nedostatoci na osigureniot predmet
^len 986
Osiguruva~ot ne odgovara za {tetata na osigureniot predmet koja poteknuva od negovite nedostatoci, osven ako e
dogovoreno poinaku.
[teti pri~insti so voeni operacii i buntovi
^len 987
(1) Osiguruva~ot ne e dolèn da gi nadomesti {tetite pri~ineti od voeni operacii ili buntovi, osven ako e
dogovoreno poinaku.
(2) Osiguruva~ot e dolèn da dokaè deka {tetata e pri~ineta so nekoj od ovie nastani.
Otsek 3
NADOSIGURUVAWE I DOGOVOR SO POVE]E OSIGURUVAÎ
Nadosiguruvawe
^len 988
(1) Ako pri sklu~uvaweto na dogovorot edna strana se posluìla so izmama i taka dogovorila suma na
osiguruvaweto pogolema od vistinskata vrednost na osigureniot predmet, drugata strana moè da bara poni{tuvawe na
dogovorot.
(2) Ako dogovorenata suma na osiguruvaweto e pogolema od vrednosta na osigureniot predmet, a pri toa niedna
strana ne postapila nesovesno, dogovorot ostanuva vo sila, sumata na osiguruvaweto se namaluva do iznosot na
vistinskata vrednost na osigureniot predmet, a premiite se namaluvaat srazmerno.
(3) Vo dvata slu~ai sovesniot osiguruva~ gi zadrùva primenite premii i ima pravo na nenamalena premija za
tekovniot period.
Dopolnitelno namaluvawe na vrednosta
^len 989
Ako osigurenata vrednost se namali za vreme na traeweto na osiguruvaweto, sekoja dogovorna strana ima pravo
na soodvetno namaluvawe na sumata na osiguruvaweto i na premijata, po~nuvaj}i od denot koga svoeto barawe za
namaluvawe i go soop{tila na drugata strana.
Pove}ekratno i dvojno osiguruvawe
^len 990
(1) Ako nekoj predmet e osiguren kaj dvajca ili pove}e osiguruva~i od ist rizik, za ist interes i za isto vreme, taka
{to zbirot na sumite na osiguruvaweto da ne ja preminuva vrednosta na toj predmet (pove}ekratno osiguruvawe), sekoj
osiguruva~ odgovara za izvr{uvaweto vo celost na obvrskite nastanati od dogovorot {to go sklu~il toj.
(2) Ako, pak, zbirot na sumite na osiguruvaweto ja preminuva vrednosta na osigureniot predmet (dvojno
osiguruvawe), a pri toa dogovara~ot na osiguruvaweto ne postapil nesovesno, site tie osiguruvawa se polnova`ni i sekoj
osiguruva~ ima pravo na dogovorenata premija za periodot na osiguruvaweto vo tek, a osigurenikot ima pravo da bara
od sekoj oddelen osiguruva~ nadomest spored dogovorot sklu~en so nego, no vkupno ne pove}e od iznosot na {tetata.
(3) Koga }e stane osigureniot slu~aj, dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn da go izvesti za toa sekoj
osiguruva~ na istiot rizik i da mu gi soop{ti imiwata i adresite na drugite osiguruva~i, kako i sumite na osiguruvaweto
na oddelnite dogovori sklu~eni so niv.
(4) Po isplatata na nadomestot na osigurenikot, sekoj osiguruva~ podnesuva del od nadomestot vo srazmer vo koj
stoi sumata na osiguruvaweto na koja se obvrzal toj sprema vkupniot zbir na sumite na osiguruvaweto, pa osiguruva~ot
koj platil pove}e ima pravo da bara od drugite osiguruva~i nadomest na pove}e platenoto.
(5) Ako nekoj dogovor e sklu~en bez nazna~uvawe na sumata na osiguruvaweto ili so neograni~eno pokritie, }e
se smeta kako dogovor sklu~en so najvisoka suma na osiguruvaweto.
(6) Za delot na osiguruva~ot koj ne moè da plati, odgovaraat drugite osiguruva~i srazmerno so svoite delovi.
(7) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto sklu~il dogovor za osiguruvawe so koj nastanalo dvojno osiguruvawe
neznaej}i za porano sklu~enoto osiguruvawe, toj moè, bez ogled na toa dali porane{noto osiguruvawe go sklu~il toj ili
nekoj drug, vo rok od eden mesec otkako doznal za toa osiguruvawe, da bara soodvetno namaluvawe na sumata na
osiguruvaweto i na premiite na podocne`noto osiguruvawe, no osiguruva~ot gi zadrùva primenite premii i ima pravo na
premija za tekovniot period.
(8) Ako do dvojnoto osiguruvawe do{lo poradi namaluvawe na vrednosta na osigureniot predmet za vreme na
traeweto na osiguruvaweto, dogovara~ot na osiguruvaweto ima pravo na soodvetni namaluvawa na sumite na
osiguruvaweto i na premiite, po~nuvaj}i od denot koga svoeto barawe za namaluvawe mu go soop{til na osiguruva~ot.
(9) Ako pri nastanuvaweto na dvojno osiguruvawe dogovara~ot na osiguruvaweto postapil nesovesno, sekoj
osiguruva~ moè da bara poni{tuvawe na dogovorot, da gi zadrì primenite premii i da bara nenamalena premija za
tekovniot period.
Soosiguruvawe
^len 991
Koga dogovorot za osiguruvawe e sklu~en so pove}e osiguruva~i koi se spogodile za zaedni~ko podnesuvawe i
raspredelba na rizikot, sekoj osiguruva~ nazna~en vo polisata na osiguruvaweto mu odgovara na osigurenikot za
celosniot nadomest.
Otsek 4
PODOSIGURUVAWE
^len 992
(1) Koga }e se utvrdi deka vo po~etokot na odnosniot period na osiguruvaweto vrednosta na osigureniot predmet
bila pogolema od sumata na osiguruvaweto, iznosot na nadomestot {to go dolì osiguruva~ot se namaluva srazmerno,
osven ako poinaku ne e dogovoreno.
(2) Osiguruva~ot e dolèn da dade celosen nadomest se do iznosot na sumata na osiguruvaweto, ako e
dogovoreno deka odnosot me|u vrednosta na predmetot i sumata na osiguruvaweto nema zna~ewe za opredeluvaweto na
iznosot na nadomestot.
Otsek 5
PREMINUVAWE NA DOOGOVOROT I ISPLATA NA NADOMESTOT OD OSIGURUVAWETO
NA DRUG
Preminuvawe na dogovorot vrz pribavuva~ot na osiguren predmet
^len 993
(1) Vo slu~aj na otu|uvawe na osiguren predmet, kako i na predmet vo vrska so ~ija upotreba e sklu~eno
osiguruvawe od odgovornost, pravata i obvrskite na dogovara~ot na osiguruvaweto preminuvaat, spored samiot zakon,
vrz pribavuva~ot, osven ako poinaku ne e dogovoreno.
(2) Ako e otu|en samo eden del od osigurenite predmeti koi vo pogled na osiguruvaweto ne so~inuvaat posebna
celina, dogovorot za osiguruvawe prestanuva spored samiot zakon vo pogled na otu|enite predmeti.
(3) Vo slu~aj koga poradi otu|uvawe na predmet }e se zgolemi ili }e se namali verojatnosta za nastapuvawe na
osigureniot slu~aj, se primenuvaat op{tite odredbi za zgolemuvaweto ili namaluvaweto na rizikot.
(4) Dogovara~ot na osiguruvaweto koj nema da go izvesti osiguruva~ot deka osigureniot predmet e otu|en,
ostanuva vo obvrska za pla}awe na premiite {to stasuvaat i po denot na otu|uvaweto.
(5) Osiguruva~ot i pribavuva~ot na osigureniot predmet moàt da se otkaàt od osiguruvaweto so otkazen rok od
15 dena, so toa {to se dol`ni otkazot da go podnesat najdocna vo rok od 30 dena od doznavaweto za otu|uvaweto.
(6) Dogovorot za osiguruvawe ne moè da se raskine ako polisata na osiguruvaweto e izdadena na donositel ili po
naredba.
Dodeluvawe nadomest na nositelite na zalog i na drugi prava
^len 994
(1) Po nastapuvaweto na osigureniot slu~aj, zalo`nite prava i drugite prava {to porano postoele nad osigureniot
predmet, go imaat za predmet nadomestot {to se dolì, kako vo slu~aj na osiguruvawe na sopstven predmet, taka i vo
slu~aj na osiguruvawe na tu|i predmeti poradi obvrskata za nivnoto ~uvawe i vra}awe, pa osiguruva~ot ne moè da mu
go isplati nadomestot na osigurenikot bez soglasnost od nositelite na tie prava.
(2) Ovie lica moàt da baraat neposredo od osiguruva~ot, vo granicite na sumata na osiguruvaweto i spored
zakonskiot red, da im gi isplati nivnite pobaruvawa.
(3) Me|utoa, ako vo momentot na isplatata osiguruva~ot ne znael nitu moèl da znae za tie prava, izvr{enata
isplata na nadomestot na osigurenikot ostanuva polnova`na.
Otsek 6
PREMINUVAWE NA PRAVATA NA OSIGURENIKOT SPREMA ODGOVORNOTO LICE VRZ
OSIGURUVAÔT (SUBROGACIJA)
^len 995
(1) So isplatata na nadomestot od osiguruvaweto preminuvaat vrz osiguruva~ot, spored samiot zakon, do visinata
na isplateniot nadomest, site prava na osigurenikot sprema liceto koe po koja i da e osnova e odgovorno za {tetata.
(2) Ako po vina ia osigurenikot e onevozmoèno ova preminuvawe na pravata vrz osiguruva~ot, vo celost ili
delumno, osiguruva~ot se osloboduva vo soodvetna mera od svojata obvrska sprema osigurenikot.
(3) Preminuvaweto na pravata od osigurenikot vrz osiguruva~ot ne moè da bide na {teta na osigurenikot, pa ako
nadomestot {to osigurenikot go dobil od osiguruva~ot od kakva i da e pri~ina e ponizok od {tetata {to ja pretrpel,
osigurenikot ima pravo od sredstvata na odgovornoto lice da mu se isplati ostatokot na nadomestot pred da se isplati
pobaruvaweto na osiguruva~ot vrz osnova na pravata {to preminale vrz nego.
(4) Po isklu~ok od praviloto za preminuvawe na pravata na osigurenikot vrz osiguruva~ot, ovie prava ne
preminuvaat vrz osiguruva~ot ako {tetata ja pri~inilo lice vo srodstvo vo prava linija so osigurenikot ili lice za ~ii{to
postapki osigurenikot odgovara, ili koe ìvee so nego vo isto doma}instvo ili lice koe e rabotnik na osigurenikot, osven
ako tie lica {tetata ja pri~inile namerno.
(5) Ako nekoe od licata spomenati vo stav (4) na ovoj ~len bilo osigureno od odgovornost, osiguruva~ot moè da
go bara od negoviot osiguruva~ nadomestot na iznosot {to mu go isplatil na osigurenikot.
Otsek 7
OSIGURUVAWE OD ODGOVORNOST
Odgovornost na osiguruva~ot
^len 996
(1) Vo slu~aj na osiguruvawe od odgovornost, osiguruva~ot odgovara za {tetata nastanata so osigureniot slu~aj
samo ako tretoto o{teteno lice go bara nejziniot nadomest.
(2) Osiguruva~ot gi podnesuva vo granicite na sumata na osiguruvaweto, tro{ocite na sporot za odgovornosta na
osigurenikot.
Sopstveno pravo na o{teteniot i direktna tu`ba
^len 997
(1) Vo slu~aj na osiguruvawe od odgovornost, o{tetenoto lice; moè da bara neposredno od osiguruva~ot
nadomest na {tetata {to ja pretrpelo so nastanot za koj odgovara osigurenikot, no najmnogu do iznosot na obvrskata na
osiguruva~ot.
(2) O{tetenoto lice ima, od momentot koga stanal osigureniot slu~aj, sopstveno pravo na nadomest od
osiguruvaweto, pa sekoja podocne`na promena vo pravata na osigurenikot sprema osiguruva~ot e bez vlijanie vrz
pravoto na o{tetenoto lice na nadomest.
Oddel 3
OSIGURUVAWE NA LICA
Otsek 1
OP[TI ODREDBI
Utvrduvawe na osigurenata suma
^len 998
Vo dogovorite za osiguruvawe na lica (osiguruvawe, na ìvot i osiguruvawe od nesre}en slu~aj), visinata na
osigurenata suma {to osiguruva~ot e dolèn da ja isplati koga }e nastane osigureniot slu~aj, se utvrduva vo polisata
spored spogodbata na dogovornite strani.
Polisa za osiguruvawe na ìvot
^len 999
(1) Pokraj sostojkite {to mora da gi ima sekoja polisa, vo polisata za osiguruvawe na ìvotot moraat da bidat
nazna~eni: imeto i prezimeto na liceto na ~ij{to ìvot se odnesuva na osiguruvaweto, datumot na negovoto ra|awe i
nastanot ili rokot od koj zavisi nastanuvaweto na pravoto da se bara isplata na osigurenata suma.
(2) Polisata za osiguruvawe na ìvot moè da glasi na opredeleno lice ili po naredba, no ne moè da glasi na
donositel.
(3) Za polnova`nosta na indosamentot na polisata po naredba potrebno e toj da go sodrì imeto na korisnikot,
datumot na indosiraweto i potpisot na indosantot.
Neto~na prijava na starosta na osigurenikot
^len 1000
Po isklu~ok od op{tite odredbi na ovaa glava za posledicite od neto~ni prijavi i premol~uvawe na okolnostite od
zna~ewe za ocena na rizikot, za neto~na prijava na starosta vo dogovorite za osiguruvawe na ìvot vaàt slednive
pravila:
1) dogovorot za osiguruvawe na ìvot e ni{toven i osiguruva~ot e dolèn vo sekoj slu~aj da gi vrati site primeni
premii, ako pri negovoto sklu~uvawe neto~no e prijavena starosta na osigurenikot, a negovata vistinska granica ja
preminuva granicata na starosta do koja osiguruva~ot, spored svoite uslovi i tarifi, vr{i osiguruvawe na ìvot;
2) ako e neto~no prijaveno deka osigurenikot ima pomalku godini, a negovata vistinska starost ne ja preminuva
granicata do koja osiguruva~ot vr{i osiguruvawe na ìvot, dogovorot e polnovaèn, a osigurenata suma se namaluva vo
srazmer so dogovorenata premija i so premijata predvidena za osiguruvawe na ìvot na licata koi se na vozrast kako
osigurenikot i
3) koga osigurenikot ima pomalku godini otkolku {to e prijaveno pri sklu~uvaweto na dogovorot, premijata se
namaluva na soodveten iznos, a osiguruva~ot e dolèn da ja vrati razlikata me|u premiite primeni i premiite na koi ima
pravo.
Posledici od nepla}aweto na premijata i namaluvawe na osigurenata suma
^len 1001
(1) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto na ìvotot ne plati nekoja premija vo rokot na stasanosta, osiguruva~ot
nema pravo nejzinata isplata da ja bara po sudski pat.
(2) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto, po pokana od osiguruva~ot, {to mora da mu bide dostavena so
prepora~ano pismo, ne ja isplati stasanata premija vo rokot opredelen vo toa pismo, a koj ne moè da bide pokus od
eden mesec, smetaj}i od denot koga mu e vra~eno pismoto, nitu toa }e go stori nekoe drugo zainteresirano lice,
osiguruva~ot moè samo, ako dotoga{ se plateni barem tri godi{ni premii, da mu izjavi na dogovara~ot na
osiguruvaweto deka ja namaluva osigurenata suma na iznosot na otkupenata vrednost na osiguruvaweto, a vo sprotiven
slu~aj deka go raskinuva dogovorot.
(3) Ako osigureniot slu~aj nastapil pred raskinuvaweto na dogovorot ili pred namaluvaweto na osigurenata suma,
}e se smeta kako da e namalena osigurenata suma, odnosno deka dogovorot e raskinat, spored toa dali premiite bile
plateni barem za tri godini ili ne.
Osiguruvawe na treto lice
^len 1002
(1) Osiguruvaweto na ìvot moè da se odnesuva na ìvotot na dogovara~ot na osiguruvaweto, a moè da se
odnesuva i na ìvotot na nekoj tret.
(2) Istoto vaì i za osiguruvaweto od nesre}en slu~aj.
(3) Ako osiguruvaweto se odnesuva na slu~aj na smrt na nekoj tret, za polnova`nosta na dogovorot e potrebna
negova pismena soglasnost dadena vo polisata ili vo izdvoeno pismo, pri potpi{uvaweto na polisata, so nazna~uvawe na
osigurenata suma.
Osiguruvawe za slu~aj na smrt na maloletnici i lica li{eni od delovnata sposobnost
^len 1003
(1) Ni{tovno e osiguruvaweto za slu~aj na smrt na treto lice pomlado od 14 godini, kako i na lice napolno li{eno
od delovnata sposobnost, a osiguruva~ot e dolèn da mu gi vrati na dogovara~ot na osiguruvaweto site premii primeni
vrz osnova na takov dogovor.
(2) Za polnova`nosta na osiguruvaweto za slu~aj na smrt na treto lice postaro od 14 godini e potrebna pismena
soglasnost od negoviot zakonski zastapnik, kako i pismena soglasnost od sekoe osigureno lice.
Kumulirawe na nadomestot i na osigurenata suma
^len 1004
(1) Vo osiguruvaweto na lica, osiguruva~ot koj ja isplatil osigurenata suma ne moè da ima po nikoja osnova
pravo na nadomest od treto lice odgovorno za nastapuvaweto na osigureniot slu~aj.
(2) Pravoto na nadomest od treto lice odgovorno za nastapuvaweto na osigureniot slu~aj mu pripa|a na
osigurenikot, odnosno na korisnikot, nezavisno od negovoto pravo na osigurenata suma.
(3) Odredbite od stavovite (1) i (2) na ovoj ~len ne se odnesuvaat na slu~ajot koga osiguruvaweto od posledicite
od nesre}en slu~aj e dogovoreno kako osiguruvawe od odgovornost.
Otsek 2
ISKLUÊNI RIZICI
Samoubistvo na osigurenikot
^len 1005
(1) So dogovorot za osiguruvawe za slu~aj na smrt ne e opfaten rizikot od samoubistvo na osigurenikot, ako toa
se slu~ilo vo prvata godina od osiguruvaweto.
(2) Vo slu~aj samoubistvoto da se slu~ilo vo rok od tri godini od denot na sklu~uvaweto na dogovorot,
osiguruva~ot ne e dolèn da mu ja isplati na korisnikot osigurenata suma, tuku samo matemati~kata rezerva od
dogovorot.
Namerno ubistvo na osigurenikot
^len 1006
Osiguruva~ot se osloboduva od obvrskata da mu ja isplati na korisnikot osigurenata suma, ako ovoj namerno
predizvikal smrt na osigurenikot, no e dolèn ako dotoga{ bile uplateni barem tri godi{ni premii, da mu ja isplati
matemati~kata rezerva od dogovorot na dogovara~ot na osiguruvaweto, a ako e toj osigurenik, na negovite naslednici.
Namerno pri~inuvawe na nesre}en slu~aj
^len 1007
Osiguruva~ot se osloboduva od obvrskata od dogovorot za osiguruvawe od nesre}en slu~aj, ako osigurenikot
namerno go predizvikal nesre}niot slu~aj.
Voeni operacii
^len 1008
(1) Ako smrtta na osigurenikot e pri~ineta so voeni operacii, osiguruva~ot, ako ne{to drugo ne e dogovoreno, ne
e dolèn da mu ja isplati na korisnikot osigurenata suma, no e dolèn da mu ja isplati matemati~kata rezerva od
dogovorot.
(2) Ako ne e dogovoreno ne{to drugo, osiguruva~ot se osloboduva od obvrskata od dogovorot za osiguruvawe od
nesre}en slu~aj ako nesre}niot slu~aj e pri~inet so voeni operacii.
Dogovorno isklu~uvawe na rizici
^len 1009
So dogovorot za osiguruvawe za slu~aj na smrt ili od nesre}en slu~aj, od osiguruvaweto moàt da bidat isklu~eni
i drugi rizici.
Otsek 3
PRAVA NA DOGOVARAÔT NA OSIGURUVAWETO PRED NASTAPUVAWETO NA
OSIGURENIOT SLUÂJ
Otkup
^len 1010
(1) Po barawe od dogovara~ot na osiguruvaweto na ìvot sklu~eno za celiot ìvot na osigurenikot, osiguruva~ot e
dolèn da mu ja isplati otkupnata vrednost na polisata, ako dotoga{ se plateni barem tri godi{ni premii.
(2) Vo polisata moraat da bidat navedeni uslovite pod koi dogovara~ot moè da bara isplata na nejzinata otkupna
vrednost, kako i na~inot kako se presmetuva taa vrednost, soglasno so uslovite na osiguruvaweto.
(3) Pravoto da se bara otkup ne moàt da go vr{at doveritelite na dogovara~ot na osiguruvaweto, kako ni
korisnikot na osiguruvaweto, no otkupnata vrednost }e mu bide isplatena na korisnikot, po negovo barawe, ako
opredeluvaweto na korisnikot e neotpoviklivo.
(4) Po isklu~ok od stav (3) na ovoj ~len, otkup na polisata moè da bara doveritelot na koj mu e predadena
polisata vo zalog, ako pobaruvaweto zaradi ~ie{to osiguruvawe e daden zalogot ne bide namireno vo rokot na
stasanosta.
Avans
^len 1011
(1) Po barawe od dogovara~ot na osiguruvaweto na ìvot sklu~eno za celiot ìvot na osigurenikot, osiguruva~ot
moè da mu isplati odnapred del od osigurenata suma do visinata na otkupnata vrednost na polisata {to dogovara~ot na
osiguruvaweto moè da go vrati podocna.
(2) Na primeniot avans dogovara~ot na osiguruvaweto e dolèn da pla}a opredelena kamata.
(3) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto zadocni so pla}aweto na stasanata kamata, }e se postapi kako da baral
otkup.
(4) Vo polisata na osiguruvaweto moraat da bidat navedeni uslovite za davawe na avans, mo`nosta da mu se vrati
na osiguruva~ot iznosot primen na ime avans, visinata na kamatnata stapka, posledicite od nepla}aweto na stasanata
kamata, kako {to e opredeleno so uslovite na osiguruvaweto.
Zaloùvawe na polisata
^len 1012
(1) Polisata za osiguruvawe na ìvot moè da bide dadena vo zalog.
(2) Zaloùvaweto na polisata ima dejstvo sprema osiguruva~ot samo ako e pismeno izvesten deka polisata e
zaloèna kaj opredelen doveritel.
(3) Koga polisata glasi po naredba, zaloùvaweto se vr{i so indosament.
Otsek 4
OSIGURUVAWE NA @IVOT VO KORIST NA TRETO LICE
Opredeluvawe na korisnikot
^len 1013
(1) Dogovara~ot na osiguruvaweto na ìvot moè vo dogovorot, kako i so nekoja podocne`na pravna rabota, pa i
so testament, da go opredeli liceto na koe }e mu pripadnat pravata od dogovorot.
(2) Ako osiguruvaweto se odnesuva na ìvot na nekoe drugo lice, za opredeluvaweto na korisnikot e potrebna i
negovata pismena soglasnost.
(3) Korisnikot ne mora da bide opredelen po ime, dovolno e ako aktot gi sodrì nu`nite podatoci za negovoto
opredeluvawe.
(4) Koga za korisnici se opredeleni decata ili potomcite, korista im pripa|a i na onie {to se rodeni podocna, a
korista nameneta na soprugot mu pripa|a na liceto koe bilo vo brak so osigurenikot vo momentot na negovata smrt.
Podelba na korista me|u pove}e korisnici
^len 1014
Koga za korisnici se opredeleni decata, potomcite i voop{to naslednicite, ako dogovara~ot na osiguruvaweto ne
opredelil kako }e se izvr{i podelbata me|u niv, podelbata }e se izvr{i srazmerno so nivnite nasledni~ki delovi, a ako
korisnicite ne se naslednici, osigurenata suma }e bide podelena na ednakvi delovi.
Otpovikuvawe na odredbata za opredeluvawe na korisnikot
^len 1015
(1) Odredbata so koja korista od osiguruvaweto mu se dodeluva na opredeleno lice moè da ja otpovika samo
dogovara~ot na osiguruvaweto, i toa negovo pravo ne moàt da go vr{at nitu negovite doveriteli, nitu negovite zakonski
naslednici.
(2) Dogovara~ot na osiguruvaweto moè da ja otpovika odredbata za korista se dodeka korisnikot ne se izjavi na
koj i da e na~in deka ja prima, koga taa stanuva neotpovikliva.
(3) Sepak, dogovara~ot moè da ja otpovika odredbata za korista i po izjavata na korisnikot deka ja prima, ako
korisnikot se obidel da izvr{i ubistvo na osigurenikot, a ako korista e dodelena bez nadomest, za otpovikuvaweto vaàt i
odredbite za otpovikuvawe na podarok.
(4) Ke se smeta deka korisnikot ja odbil korista {to mu e nameneta, ako po smrtta na dogovara~ot na
osiguruvaweto, po pokana od negovite naslednici, ne se izjasni vo rok od eden mesec deka ja prima.
Sopstveno i neposredno pravo na korisnikot
^len 1016
(1) Osigurenata suma {to treba da mu bide isplatena na korisnikot ne vleguva vo ostavinata na dogovara~ite na
osiguruvaweto, pa ni toga{ koga za korisnici se opredeleni nivnite naslednici.
(2) Pravo na osigurenata suma ima samo korisnikot, i toa od samoto sklu~uvawe na dogovorot za osiguruvawe i
bez ogled na toa kako i koga e opredelen za korisnik, i bez ogled na toa dali go izjavil svoeto prifa}awe pred ili po
smrtta na osigurenikot, pa moè da se obrati neposredno do osiguruva~ot so barawe da mu se isplati osigurenata suma.
(3) Ako dogovara~ot na osiguruvaweto gi opredelil za korisnici svoite deca, svoite potomci, ili naslednicite
voop{to na sekoj taka opredelen korisnik mu pripa|a pravo na soodveten del od osigurenata suma i ako se otkaè od
nasledstvoto.
Doveriteli na dogovara~ot na osiguruvaweto i na osigurenikot
^len 1017
(1) Doveritelite na dogovara~ot na osiguruvaweto i na osigurenikot nemaat nikakvo pravo na osigurenata suma
dogovorena za korisnikot.
(2) Ako premiite {to gi uplatil dogovara~ot na osiguruvaweto bile nesrazmerno golemi sprema negovite mo`nosti
vo momentot koga bile uplateni, negovite doveriteli moàt da baraat da im se predade delot od premiite koj gi
nadminuva negovite mo`nosti, ako se ispolneti uslovite pod koi doveritelite imaat pravo na pobivawe na pravnite
dejstvija na dol`nikot.
Otstapuvawe na osigurenata suma
^len 1018
Svoeto pravo na osigurenata suma korisnikot moè da go prenese vrz drug i pred osigureniot slu~aj, no za toa mu
e potrebna pismena soglasnost od dogovara~ot na osiguruvaweto vo koja mora da bide navedeno imeto na liceto vrz koe
se prenesuva pravoto, a ako osiguruvaweto se odnesuva na ìvotot na nekoe drugo lice, toga{ e potrebna ista takva
soglasnost i od toa lice.
Koga opredeleniot korisnik }e umre pred stasanosta
^len 1019
Koga liceto koe bez nadomest e opredeleno za korisnik }e umre pred stasanosta na osigurenata glavnina ili renta,
korista od osiguruvaweto ne im pripa|a na negovite naslednici, tuku na naredniot korisnik, a ako ovoj ne e opredelen,
toga{ na imotot na dogovara~ot na osiguruvaweto.
Osiguruvawe za slu~aj ia smrt bez opredelen korisnik
^len 1020
Ako dogovara~ot na osiguruvaweto za slu~aj na smrt ne opredelil korisnik, ili ako odredbata za opredeluvawe na
korisnikot ostane bez dejstvo poradi otpovikuvawe, ili poradi odbivawe na opredelenoto lice ili od koja i da bilo druga
pri~ina, a dogovara~ot na osiguruvaweto ne opredelil drug korisnik, osigurenata suma mu pripa|a na imotot na
dogovara~ot na osiguruvaweto i kako negov del preminuva so drugite negovi prava vrz negovite naslednici.
Sovesna isplata na osigurenata suma na neovlasteno lice
^len 1021
(1) Koga osiguruva~ot }e mu ja isplati osigurenata suma na liceto koe na nea bi imalo pravo ako dogovara~ot na
osiguruvaweto ne opredelil korisnik, toj se osloboduva od obvrskata od dogovorot za osiguruvawe ako vo momentot na
izvr{enata isplata ne znael nitu moèl da znae deka korisnikot e opredelen so testament ili so nekoj drug akt {to ne mu
bil dostaven, a korisnikot ima pravo da bara vra}awe od liceto koe ja primilo osigurenata suma.
(2) Istoto vaì vo slu~aj na promena na korisnikot.
Glava XXXI
DOGOVOR ZA OTSTAPUVAWE NA IMOTOT ZA VREME NA @IVOT
Poim
^len 1022
So dogovorot za otstapuvawe na imot za vreme na ìvot, otstapuva~ot se obvrzuva da im go otstapi celiot svoj
imot ili del od imotot na potomcite.
Uslovi za polnova`nost na otstapuvaweto
^len 1023
(1) Otstapuvaweto od ~len 1022 na ovoj zakon i rasporeduvaweto na imotot e polnova`no edinstveno ako so toa
se soglasile site potomci i bra~niot drugar na ostavitelot koi spored zakonot ke bidat povikani da ja nasledat negovata
ostavina.
(2) Dogovorot za otstapuvawe na imotot za vreme na ìvot mora da bide sostaven vo pismena forma i zaveren od
nadleèn sud .
(3) Pri zaverkata sudijata }e go pro~ita dogovorot i }e gi predupredi dogovara~ite na posledicite od nego.
(4) Ako nekoj potomok ne dal soglasnost toj moè da ja dade dopolnitelno vo ista forma.
(5) Otstapuvaweto ostanuva polnova`no ako potomokot {to ne se soglasil umrel pred otstapitelot, a ne ostavil svoi
potomci, ili se otkaàl od nasledstvoto ili e isklu~en od nasledstvoto, ili e nedostoen.
Predmet na otstapuvawe
^len 1024
(1) So otstapuvawe moè da bide opfaten samo postoe~kiot imot na otstapitelot.
(2) Ni{tovna e odredbata vo dogovorot, so koja se predviduva kako }e se raspredelat dobrata {to }e bidat
dopolnitelno najdeni vo ostavinata na otstapitelot.
Koga se smetaat otstapenite delovi kako podarok
^len 1025
(1) Ako so otstapuvaweto ne se soglasi nekoj naslednik, toga{ delovite od imotot {to se otstapeni na drugite
naslednici se smetaat kako podaroci dadeni na naslednicite.
(2) Na ist na~in }e se postapi i ako na otstapitelot po otstapuvaweto mu se rodi dete ili se pojavi naslednik {to bil
proglasen za umren.
Zadrùvawe na pravata
^len 1026
(1) Pri otstapuvaweto otstapitelot moè za sebe ili za svojot bra~en drugar, ili za sebe i svojot bra~en drugar, ili za
nekoe drugo lice da go zadrì pravoto na plodouìvawe na site otstapeni dobra ili na nekoi od niv, ili da dogovori
doìvotna renta vo natura ili vo pari ili doìvotna izdr{ka, ili nekoj drug nadomestok.
(2) Ako plodouìvaweto ili doìvotnata renta se dogovoreni za otstapitelot i za negoviot bra~en drugar zaedno, vo
slu~aj na smrt na edniot od niv, plodouìvaweto i rentata mu pripa|aat vo celost na drugiot do negovata smrt, ako ne e
ne{to drugo dogovoreno, ili ako ne{to drugo ne proizleguva od slu~ajot.
Prava na bra~niot drugar na otstapitelot
^len 1027
(1) Otstapitelot so otstapuvawe moè da go opfati i svojot bra~en drugar, vo koj slu~aj e potrebna i negova
soglasnost.
(2) Ako bra~niot drugar ne bide opfaten negovoto pravo na nuèn del ostanuva.
(3) Vo toj slu~aj, otstapuvaweto ostanuva polnova`no, no pri utvrduvawe na vrednosta na ostavinata zaradi
opredeluvawe i namiruvawe na nu`niot del na nadìveaniot bra~en drugar, delovite na imotot na ostavitelot {to im se
otstapeni na negovite potomci se smetaat kako podarok.
Raskinuvawe i otpovikuvawe
^len 1028
(1) Otstapitelot ima pravo ednostrano da go raskine dogovorot za otstapuvawe so primena na odredbite na ovoj
zakon za ednostrano raskinuvawe na dvostrano obvrzuva~kite dogovori.
(2) Otstapitelot moè da go otpovika dogovorot za otstapuvawe so soodvetna primena na odredbite na ovoj zakon
za otpovikuvawe na darot, poradi krajna neblagodarnost od strana na liceto na kogo mu go otstapil imotot.
Glava XXXII
DOGOVOR ZA DO@IVOTNA IZDR[KA
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
^len 1029
So dogovorot za doìvotna izdr{ka, davatelot na izdr{kata se obvrzuva da go izdrùva doìvotno primatelot na
izdr{kata ili nekoe treto lice, a primatelot na izdr{kata vo nadomest mu go ostava celiot svoj imot ili opredelen del od
imotot, ~ie predavawe e odloèno se do negovata smrt.
Forma na dogovorot za doìvotna izdr{ka
^len 1030
(1) Dogovorot za doìvotna izdr{ka se sostavuva vo pismena forma i se zaveruva od nadleèn sud.
(2) Pri zaverka sudijata vo prisustvo na dogovara~ite i dvajca svedoci koi gi poznavaat glasno }e go pro~ita
dogovorot i }e gi predupredi dogovara~ite na posledicite od dogovorot.
(3) Pri zaverka na dogovorot za doìvotna izdr{ka, svedoci moàt da bidat samo lica koi moàt da bidat svedoci
pri sostavuvawe na sudski testament.
(4) Pri sklu~uvawe na dogovorot za doìvotna izdr{ka, davatelot na izdr{kata moè da bide zastapuvan od
polnomo{nik. Polnomo{noto vo ovoj slu~aj mora da bide izdadeno vo forma na javna isprava i vo nego da bide to~no
nazna~eno liceto so koe davatelot na izdr{kata }e sklu~i dogovor, kako i sodrìnata na dogovorot. Ova polnomo{no vaì
tri meseci od denot na izdavaweto.
Zapi{uvawe na pravata na doveritelot
^len1031
Davatelot na izdr{kata svoeto pravo na nedvi`nosta od dogovorot moè da bara da se pribeleì vo javna kniga.
Odgovornost za dolgovi
^len 1032
Davatelot na izdr{kata ne odgovara po smrtta na primatelot na izdr{kata za negovite dolgovi, no moè da se
dogovori deka toj }e odgovara za negovite postojni dolgovi na opredeleni doveriteli.
Raskinuvawe na dogovorot za doìvotna izdr{ka
^len 1033
(1) Dogovornite strani moàt spogodbeno da go raskinat dogovorot za doìvotna izdr{ka od koga po~nalo
negovoto izvr{uvawe.
(2) Ako spored dogovorot za doìvotna izdr{ka, dogovara~ite ìveat zaedno, pa nivnite odnosi tolku se rastrojat
{to zaedni~kiot ìvot stanal nepodnosliv, sekoja strana moè da bara od sudot raskinuvawe na dogovorot.
(3) Sekoja strana moè da bara raskinuvawe na dogovorot ako drugata strana ne gi izvr{uva svoite obvrski.
(4) Vo slu~aj na raskinuvawe na dogovorot, stranata {to ne e odgovorna za raskinuvaweto ima pravo da bara od
drugata strana nadomest na {teta {to ja trpi.
Vlijanie na izmeneti priliki
^len 1034
(1) Ako po sklu~uvaweto na dogovorot prilikite se izmenile tolku {to negovoto ispolnuvawe stanalo zna~itelno
ote`nato, sudot po barawe na stranite, nivnite odnosi odnovo }e gi uredi vodej}i smetka za site okolnosti.
(2) Sudot moè pravoto na primatelot na izdr{kata da go zameni oo doìvotna pari~na renta ako toa odgovara na
interesite na stranite.
Prestanok na dogovorot za doìvotna izdr{ka
^len 1035
(1) Vo slu~aj na smrt na davatelot na izdr{kata, negovite obvrski pominuvaat na negoviot bra~en drugar i na
negovite potomci {to se povikani na nasledstvo, ako tie se soglasat so toa.
(2) Ako tie ne se soglasat da go prodolàt dogovorot za doìvotna izdr{ka a nemaat opravdana pri~ina za toa,
dogovorot prestanuva i tie nemaat pravo da baraat nadomestok za porano dadenata izdr{ka.
(3) Ako bra~niot drugar i potomcite na davatelot na izdr{kata ne se vo sostojba da gi prezemat dogovornite
obvrski, tie imaat pravo da baraat nadomestok od primatelot na izdr{kata za porano dadenata izdr{ka.
(4) Sudot }e go opredeli ovoj nadomestok po slobodna ocenka zemaj}i gi pri toa predvid imotnite priliki na
primatelot na izdr{kata i na licata koi bile ovlasteni da go prodolàt dogovorot za doìvotna izdr{ka.
Glava XXXIII
GARANCIJA
Oddel 1
OP[TI ODREDBI
Poim
^len 1036
So dogovorot za garancija se obvrzuva garantot sprema doveritelot deka }e ja ispolni polnova`nata i stasanata
obvrska na dol`nikot, ako toa ne go stori ovoj.
Forma
^len 1037
Dogovorot za garancija go obvrzuva garantot samo ako izjavata za garancija ja napravil pismeno.
Sposobnost za garantirawe
^len 1038
So dogovor za garancija moè da se obvrze samo onoj koj ima celosna delovna sposobnost.
Garantirawe za delovno nesposoben
^len 1039
Toj {to }e se obvrze kako garant za obvrska na nekoe delovno nesposobno lice, mu odgovara na doveritel isto
kako garantot na delovno sposobno lice.
Predmet na garantiraweto
^len 1040
(1) Garancija moè da se dade za sekoja polnova`na obvrska, bez ogled na nejzinata sodrìna.
(2) Moè da se garantira i za uslovna obvrska, kako i za opredelena idna obvrska.
(3) Garancijata za idna obvrska moè da se otpovika pred da nastane obvrskata, ako ne e predviden rokot vo koj
taa treba da nastane.
(4) Garancija moè da se dade i za obvrska na nekoj drug garant (garantov garant).
Obem na odgovornosta na garantot
^len 1041
(1) Obvrskata na garantot ne moè da bide pogolema od obvrskata na glavniot dol`nik, a ako e dogovoreno da
bide pogolema taa se sveduva na merata na dol`nikovata obvrska.
(2) Garantot odgovara za ispolnuvaweto na celata obvrska za koja garantiral, ako negovata odgovornost ne e
ograni~ena na nekoj nejzin del ili na drug na~in e predloèna na polesni uslovi.
(3) Toj e dolèn da gi nadomesti potrebnite tro{oci {to gi napravil doveritelot so cel da go naplati dolgot od
glavniot dol`nik.
(4) Garantot odgovara i za sekoe zgolemuvawe na obvrskata {to bi nastanalo so zadocnuvawe na dol`nikot ili po
vina na dol`nikot, dokolku poinaku ne e dogovoreno.
(5) Toj odgovara samo za onaa dogovorena kamata {to stasala po sklu~uvaweto na dogovorot za garancija.
Preminuvawe na pravata na doveritelot vrz garantot (subrogacija)
^len 1042
Vrz garantot koj namiril pobaruvawe na doveritelot preminuva toa pobaruvawe so site sporedni prava i so
garanciite za negovoto ispolnuvawe.
Oddel 2
ODNOS NA DOVERITELOT I GARANTOT
Formi na garancija
^len 1043
(1) Od garantot moè da se bara ispolnuvawe na obvrskata duri otkako glavniot dol`nik ne }e ja ispolni vo rokot
opredelen vo pismeniot povik (supsidijarna garancija).
(2) Doveritelot moè da bara ispolnuvawe od garantot, iako pred toa ne go povikal glavniot dol`nik da ja ispolni
obvrskata, ako e o~igledno deka od sredstvata na glavniot dol`nik ne moè da se ostvari nejzino ispolnuvawe ili ako
glavniot dol`nik padnal pod ste~aj.
(3) Ako garantot se obvrzal kako garant platec, mu odgovara na doveritelot kako glaven dol`nik za celata obvrska
i doveritelot moè da bara nejzino ispolnuvawe bilo od glavniot dol`nik, bilo od garantot ili od dvajcata vo isto vreme
(solidarna garancija).
(4) Garantot za obvrska nastanata od trgovski dogovor odgovara kako garant platec, ako ne e dogovoreno ne{to
drugo.
Solidarnost na garantite
^len 1044
Pove}e garanti na nekoj dolg odgovaraat solidarno, bez ogled dali garantirale zaedno ili sekoj od niv se obvrzal
sprema doveritelot oddelno, osven koga so dogovorot nivnata obvrska e uredena poinaku.
Gubewe na pravoto na rok
^len 1045
Ako dol`nikot go zagubil pravoto na rokot opredelen za ispolnuvawe na negovata obvrska, doveritelot sepak ne
moè da bara ispolnuvawe od garantot pred istekot na toj rok, dokolku poinaku ne e dogovoreno.
Ste~aj na glavniot dol`nik
^len 1046
(1) Vo slu~aj na ste~aj na glavniot dol`nik doveritelot e dolèn da go prijavi svoeto pobaruvawe vo ste~ajot i za
toa da go izvesti garantot, inaku mu odgovara na garantot za {tetata {to bi ja imal ovoj poradi toa.
(2) Namaluvaweto na obvrskata na glavniot dol`nik vo ste~ajnata postapka ili vo postapkata za prisilno
poramnuvawe ne povlekuva so sebe i soodvetno namaluvawe na obvrskata na garantot, pa garantot mu odgovara na
doveritelot za celiot iznos na svojata obvrska, osven ako poinaku ne e dogovoreno.
Slu~aj na namalena odgovornost na naslednikot na dol`nikot
^len 1047
Garantot odgovara za celiot iznos na obvrskata za koj garantiral i vo slu~aj koga od naslednikot na dol`nikot bi
moèlo da se bara isplata samo na onoj nejzin del {to i odgovara na vrednosta na nasledeniotimot.
Prigovori od garantot
^len 1048
(1) Garantot moè protiv baraweto na doveritelot da gi istakne site prigovori na glavniot dol`nik, vklu~uvaj}i go i
prigovorot za prebivawe, a ne i ~isto li~nite dol`nikovi prigovori.
(2) Dol`nikovoto otkaùvawe od prigovorot, kako i negovoto priznavawe na doveritelovoto pobaruvawe nema
dejstvo sprema garantot.
(3) Garantot moè da istakne protiv doveritelot i svoi li~ni prigovori, na primer: ni{tovnost na dogovorot za
garancija, zastarenost na doveritelovoto pobaruvawe sprema nego, prigovor za prebivawe na zaemnite pobaruvawa.
Dol`nost za izvestuvawe na garantot za dol`nikovoto propu{tawe
^len 1049
Ako dol`nikot ne ja ispolni svojata obvrska, na vreme, doveritelot e dolèn da go izvesti garantot za toa, inaku }e
mu odgovara za {tetata {to bi ja pretrpel garantot poradi toa.
Osloboduvawe na garantot poradi doveritelovoto odolùvawe
^len 1050
(1) Garantot se osloboduva od odgovornost ako doveritelot, na negov povik po rokot na stasanosta na
pobaruvaweto, ne bara ispolnuvawe od glavniot dol`nik vo rok od eden mesec od denot na toj povik.
(2) Koga rokot za ispolnuvawe ne e opredelen, garantot se osloboduva od odgovornosta ako doveritelot, na negov
povik po istekot na edna godina od sklu~uvaweto na dogovorot za garancija, ne ja napravi vo rok od eden mesec od toj
povik potrebnata izjava za opredeluvawe na datumot na ispolnuvaweto.
Osloboduvawe na garantot poradi napu{tawe na garanciite
^len 1051
(1) Ako doveritelot go napu{ti zalogot ili nekoe drugo pravo so koe bilo obezbedeno ispolnuvaweto na negovo
pobaruvawe, ili go zagubi so svoe nevnimanie i taka go onevozmoì preminuvaweto na toa pravo vrz garantot, ovoj se
osloboduva od svojata obvrska sprema doveritelot za onolku kolku {to bi moèl da dobie so vr{eweto na toa pravo
(2) Praviloto od stav (1) na ovoj ~len vaì kako vo slu~aj koga pravoto nastanalo pred sklu~uvaweto na
dogovorot za garancija, taka i vo slu~aj koga nastanalopotoa.
Oddel 3
ODNOS ME\U GARANTOT I DOL@NIKOT
Pravo da bara nadomest od dol`nikot
^len 1052
(1) Garantot koj mu isplatil na doveritelot negovo pobaruvawe, moè da bara od dol`nikot da mu go nadomesti
seto toa {to go isplatil za negova smetka, kako i kamatata od denot na isplatata.
(2) Toj ima pravo na nadomest na tro{ocite nastanati vo spor so doveritelot od momentot koga go izvestil
dol`nikot za toj spor, kako i na nadomest na {tetata ako imalo {teta.
Pravo na garantot na eden solidaren dol`nik
^len 1053
Garantot na eden od pove}e solidarni dol`nici moè da bara od koj i da bilo od niv da mu go nadomesti ona {to
mu go isplatil na doveritelot, kako i tro{ocite.
Pravo na garantot na prethodno obezbeduvawe
^len 1054
I pred da go namiri doveritelot, garantot koj se obvrzal so znaewe ili odobrenie od dol`nikot, ima pravo da bara
od dol`nikot da mu dade potrebno obezbeduvawe za negovite eventualni barawa vo slednive slu~ai: ako dol`nikot ne ja
ispolnil svojata obvrska vo rokot na nejzinata stasanost, ako doveritelot po sudski pat pobaral naplata od garantot i ako
imotnata sostojba na dol`nikot zna~itelno se vlo{ila po sklu~uvaweto na dogovorot za garancija.
Gubewe na pravoto na nadomest
^len 1055
(1) Dol`nikot moè da gi upotrebi protiv garantot koj bez negovo znaewe izvr{il isplata na doveritelovoto
pobaruvawe, site pravni sredstva so koi vo momentot na taa isplata moèl da go odbie doveritelovoto barawe.
(2) Garantot koj isplatil doveritelovo pobaruvawe, a za toa ne go izvestil dol`nikot, pa i ovoj od neznaewe za taa
isplata povtorno go isplatil istoto pobaruvawe, ne moè od dol`nikot da bara nadomest, no ima pravo da bara od
doveritelot da mu go vrati ona {to mu go isplatil.
Pravo na vra}awe na isplatenoto
^len 1056
Garantot koj bez dol`nikovoto znaewe isplatil doveritelovo pobaruvawe, koe podocna po barawe na dol`nikot e
poni{teno ili ugaseno so prebivawe, moè samo da bara od doveritelot da mu go vrati isplatenoto.
Oddel 4
REGRES NA ISPLATUVAÔT SPREMA DRUGITE GARANTI
^len 1057
Koga ima pove}e garanti, pa eden od niv go isplati stasanoto pobaruvawe, toj ima pravo da bara od drugite
garanti sekoj da mu go nadomesti delot {to pa|a vrz nego.
Oddel 5
ZASTARENOST
^len 1058
(1) So zastarenosta na obvrskata na glavniot dol`nik zastaruva i obvrskata na garantot.
(2) Koga rokot za zastaruvawe na obvrskite na glavniot dol`nik e podolg od dve godini, obvrskata na garantot
zastaruva po istekot na dve godini od stasanosta na obvrskata na glavniot dol`nik, osven koga garantot odgovara
solidarno so dol`nikot.
(3) Prekinot na zastaruvaweto na pobaruvaweto sprema glavniot dol`nik dejstvuva i sprema garantot samo ako do
prekinot do{lo so nekoja postapka na doveritelot pred sudot protiv glavniot dol`nik.
(4) Zastojot na zastaruvaweto na obvrskata na glavniot dol`nik nema dejstvo sprema garantot.
Glava XXXIV
UPATUVAWE (ASIGNACIJA)
Oddel 1
POIM NA DOGOVOR
^len 1059
So upatuvawe (asignacija) edno lice, upatuva~ (asignat) ovlastuva drugo lice, upatenik, (asignat), za negova
smetka da izvr{i ne{to za opredeleno treto lice, prima~ na upatuvawe (asignator), a nego go ovlastuva da go primi toa
izvr{uvawe od svoe ime.
Oddel 2
ODNOSI MEGU PRIMAÔT NA UPATUVAWE I UPATENIKOT
Prifa}awe od strana na upatenikot
^len 1060
(1) Prima~ot na upatuvawe steknuva pravo da bara od upatenikot ispolnuvawe duri koga ovoj }e mu izjavi deka
go prifa}a upatuvaweto.
(2) Prifakaweto na upatuvaweto ne moè da se otpovika.
Prigovori od upatenikot
^len 1061
(1) So prifa}aweto na upatuvaweto me|u prima~ot na upatuvaweto i upatenikot nastanuva dol`ni~ki odnos
nezavisen od odnosot me|u upatuva~ot i upatenikot, kako i od odnosot me|u upatuva~ot i prima~ot na upatuvaweto.
(2) Upatenikot koj go prifatil upatuvaweto moè na prima~ot na upatuvaweto da mu gi istakne samo prigovorite
{to se odnesuvaat do polnova`nosta na prifa}aweto prigovorite {to se zasnovaat vrz sodrìnata na prifa}aweto ili vrz
sodrìnata na samoto upatuvawe, kako i prigovorite {to gi ima li~no sprema nego.
Prenesuvawe na upatuvawe
^len 1062
(1) Prima~ot na upatuvawe moè da go prenese upatuvaweto vrz drug i pred prifa}aweto od upatenikot, a ovoj
moè da go prenese ponatamu, osven koga od samoto upatuvawe ili od posebni okolnosti proizleguva deka e toa
neprenoslivo.
(2) Ako upatenikot mu izjavil na prima~ot na upatuvaweto deka go prifa}a upatuvaweto, toa prifa}aw e ima
dejstvo sprema site lica vrz koi upatuvaweto bi bilo preneseno ednopodrugo.
(3) Ako upatenikot mu izjavil na pribavuva~ot, vrz kogo prima~ot na upatuvaweto go prenel upatuvaweto deka
go prifa}a, toj ne moè na pribavuva~ot da mu gi istakne prigovorite {to gi ima li~no sprema prima~ot na upatuvaweto.
Zastarenost
^len 1063
(1) Pravoto na prima~ot na upatuvaweto da bara ispolnuvawe od upatenikot zastaruva za edna godina.
(2) Ako za ispolnuvaweto ne e opredelen rok, zastarenosta po~nuva da te~e koga upatenikot }e go prifati
upatuvaweto, a ako toj go prifatil pred da mu bide dadeno na prima~ot na upatuvaweto toga{ koga }e mu bide dadeno
na ovoj.
Oddel 3
ODNOS ME\U PRIMAÔT NA UPATUVAWETO I UPATUVAÔT
Ako prima~ot na upatuvaweto e doveritel na upatuva~ot
^len 1064
(1) Doveritelot ne e dolèn da se soglasi so upatuvaweto {to mu go napravil dol`nikot zaradi ispolnuvawe na
svojata obvrska, no e dolèn za svoeto odbivawe vedna{ da go izvesti dol`nikot, inaku }e mu odgovara za {tetata.
(2) Doveritelot koj se soglasil so upatuvaweto e dolèn da go povika upatenikot da go izvr{i.
Upatuvaweto ne e ispolnuvawe
^len 1065
(1) Koga doveritelot se soglasil so upatuvaweto napraveno od negoviot dol`nik zaradi ispolnuvawe na obvrskata,
taa obvrska ne prestanuva ako poinaku ne e dogovoreno, ni so negovata soglasnost so upatuvaweto, ni so prifa}aweto
od strana na upatenikot, tuku duri so ispolnuvaweto od strana na upatenikot.
(2) Doveritelot koj se soglasil so upatuvaweto napraveno od negoviot dol`nik, moè da bara od upatuva~ot da mu
go ispolni ona {to mu go dolì samo ako ne go dobil ispolnuvaweto od upatenikot vo vremeto opredeleno vo
upatuvaweto.
Dol`nost na prima~ot na upatuvaweto da go izvesti upatuva~ot
^len 1066
Ako upatenikot ja odbie soglasnosta na upatuvaweto, ili go odbie ispolnuvaweto {to mu go bara prima~ot na
upatuvaweto ili ako izjavi odnapred deka ne saka da go izvr{i, prima~ot na upatuvaweto e dolèn vedna{ da go izvesti
upatuva~ot za toa, inaku mu odgovara za {tetata.
Otkaùvawe od prifatenoto upatuvawe
^len 1067
Prima~ot na upatuvawe koj ne e doveritel na upatuva~ot i koj ne saka da go koristi upatuvaweto moè da se
otkaè od nego, duri i ako ve}e izjavil deka go prima, no e dolèn da go izvesti za toa upatuva~ot bez odlagawe.
Otpovikuvawe na ovlastuvaweto dadeno na prima~ot na upatuvaweto
^len 1068
Upatuva~ot moè da go otpovika ovlastuvaweto {to mu go dal so upatuvaweto na prima~ot na upatuvaweto,
osven ako upatuvaweto go izdal zaradi ispolnuvawe na nekoj svoj dolg sprema nego i voop{to ako upatuvaweto go
izdal vo negov interes.
Oddel 4
ODNOS ME\U UPATUVAÔT I UPATENIKOT
Ako upatenikot e dol`nik na upatuva~ot
^len 1069
(1) Upatenikot ne e dolèn da go prifati upatuvaweto, duri i ako mu e dol`nik na upatuva~ot, osven ako toa mu go
vetil.
(2) Koga upatuvaweto e izdadeno vrz osnova na dolg na upatenik sprema upatuva~ot, upatenikot e dolèn da go
izvr{i do iznosot na toj dolg, ako toa ne mu e vo ni{to pote{ko od ispolnuvaweto na obvrskata sprema upatuva~ot.
(3) So izvr{uvaweto na upatuvaweto izdadeno vrz osnova na dolg na upatenikot sprema upatuva~ot, upatenikot
se osloboduva vo ista mera od svojot dolg sprema upatuva~ot.
Otpovikuvawe na ovlastuvaweto dadeno na upatenikot
^len 1070
(1) Upatuva~ot moè da go otpovika ovlastuvaweto {to mu go dal na upatenikot so upatuvaweto dodeka ovoj ne }
e mu izjavi na prima~ot na upatuvaweto deka go prifa}a upatuvaweto, ili dodeka ne }e go izvr{i.
(2) Toj moè da go otpovika i koga vo samoto upatuvawe e navedeno deka e neotpoviklivo, kako i koga so
otpovikuvaweto bi se navreduvala nekoja negova obvrska sprema prima~ot na upatuvaweto.
(3) Otvoraweto na ste~aj nad imotot na upatuva~ot spored samiot zakon povlekuva otpovikuvawe na
upatuvaweto, so isklu~ok na slu~ajot koga upatenikot ve}e go prifatil upatuvaweto pred otvoraweto na ste~ajot, kako i
koga vo momentot na prifa}aweto ne znael nitu moral da znae za toj ste~aj.
Oddel 5
SMRT I LI[UVAWE OD DELOVNATA SPOSOBNOST
^len 1071
Smrtta na upatuva~ot, na prima~ot na upatuvawe ili na upatenikot, kako i li{uvaweto od delovnata sposobnost na
nekogo od niv, nema vlijanie vrz upatuvaweto.
Oddel 6
UPATUVAWE VO FORMA NA HARTIJA NA DONOSITEL
^len 1072
(1) Pismeno upatuvawe moè da bide izdadeno na donositel.
(2) Vo toj slu~aj, sekoj imatel na hartija ima sprema upatenikot polo`ba na prima~ na upatuvawe.
(3) Odnosite {to so upatuvaweto nastanuvaat me|u prima~ot na upatuvaweto i upatuva~ot, vo ovoj slu~aj
nastanuvaat samo me|u sekoj oddelen imatel na hartija i liceto koe mu ja otstapilo hartijata.
Oddel 7
UPATUVAWE VO FORMA NA HARTIJA PO NAREDBA
^len 1073
Pismeno upatuvawe koe glasi na pari, na hartii od vrednost ili na zamenlivi predmeti, moè da bide izdadeno so
odredbata "po naredba", ako upatenikot e lice koe se zanimava so trgovska dejnost i ako ona {to treba da go izvr{i
vleguva vo ramkite na taa dejnost.
Glava XXXV
BANKARSKI PARI^NI DEPOZITI
Oddel 1
PARIÊN DEPOZIT
Poim
^len 1074
(1) Dogovorot za pari~en depozit e sklu~en koga bankata se obvrzala da primi, a deponentot da poloì kaj
bankata opredelen pari~en iznos.
(2) So ovoj dogovor bankata steknuva pravo da raspolaga so deponiranite pari i e dol`na da gi vrati spored
uslovite predvideni vo dogovorot.
Otvorawe smetka
^len 1075
(1) Vrz osnova na dogovorot za pari~en depozit bankata otvora smetka vo korist i vrz tovar na koja gi zapi{uva
site pobaruvawa i dolèwa {to }e proizlezat od rabotite so deponentot ili za negova smetka so tret.
(2) Ne se zapi{uvaat vo smetkata onie pobaruvawa, odnosno dolèwa za koi dogovornite strani }e se dogovorat
da gi isklu~at.
Otstranuvawe na dolgovno saldo
^len 1076
(1) Bankata e dol`na da vr{i isplati od smetkata vo granicite na raspolo`livite sredstva.
(2) Ako bankata izvr{ila edna ili pove}e uplati i isplati vo ramkite na dogovorot za depozit, koi ja pravat smetkata
pasivna, za toa mora bez odlagawe da go izvesti deponentot koj e dolèn vedna{ da prezeme merki za da se otstrani
dolgovnoto saldo.
Vidovi pari~ni depoziti
^len 1077
(1) Pari~niot depozit moè da bide po viduvawe ili oro~en, so otkazen rok i bez otkazen rok, so posebna namena i
bez namena.
(2) Ako ne e sprotivno dogovoreno, se smeta deka smetkata na pari~niot depozit e po viduvawe, pa deponentot na
smetkata ima pravo da raspolaga so del ili so celoto saldo vo sekoj moment.
Sostojba na smetkata
^len 1078
(1) Bankata e dol`na da go izvestuva deponentot za sekoja promena na sostojbata na negovata smetka.
(2) Bankata e dol`na na krajot od sekoja godina a ako e toa dogovoreno ili voobi~aeno i po~esto, da isprati
izve{taj za sostojbata na smetkata (saldo).
Mesto na uplati i isplati
^len 1079
Ako me|u dogovornite strani poinaku ne e dogovoreno nalozite za uplata i isplata od smetkata na deponentot se
upatuvaat vo sedi{teto na bankata kaj koja e otvorena smetkata.
Postoewe na pove}e smetki
^len 1080
Vo slu~aj koga isto lice ima kaj edna banka ili kaj pove}e nejzini delovni edinici pove}e smetki, sekoja od ovie
smetki e samostojna.
Pla}awe kamata
^len 1081
(1) Bankata pla}a kamata na sredstvata {to se deponirani kaj nea, dokolku so zakon poinaku ne e opredeleno.
(2) Visinata na kamatata se utvrduva so dogovorot za deponirawe na sredstvata, a ako so dogovorot ne e
predvideno ni{to vaì najniskata kamatna stapka {to se primenuva vo mestoto na ispolnuvaweto na {tednite vlogovi po
viduvawe.
Oddel 2
[TEDEN VLOG
[tedna kni{ka
^len 1082
(1) Ako pari~niot depozit e primen kako {teden vlog bankata, odnosno {tedilnicata mu izdava na deponentot
{tedna kn{pka.
(2) [tednata kni{ka moè da bide izdadena samo na ime na opredeleno lice ili na donositel.
Upis vo kni{kata
^len 1083
(1) Vo {tednata kni{ka se vnesuvaat site uplati i podigawa na pari.
(2) Upisite vo kni{kata potvrdeni so pe~atot na bankata i potpisot na ovlastenoto lice se dokaz za uplatite,
odnosno za podigawata vo odnosite me|u bankata i vloùva~ot.
(3) Sprotivnata spogodba e ni{tovna.
Pla}awe kamata
^len 1084
(1) Na {tednite vlogovi se pla}a kamata.
(2) Visinata na kamatnata stapka e vo zavisnost od vidot na {tedniot vlog.
Vidovi {tedni vlogovi
^len 1085
[tednite vlogovi moàt da bidat po viduvawe ili oro~eni, so otkazen rok i bez otkazen rok.
Glava XXXVI
DEPONIRAWE NA HARTII OD VREDNOST
Poim
^len 1086
So dogovorot za deponirawe na hartii od vrednost, bankata se obvrzuva deka so nadomest }e gi prezeme hartiite
od vrednost, zaradi ~uvawe i vr{ewe na pravata i obvrskite {to se baraat vo vrska so toa.
Vr{ewe na pravata
^len 1087
Ako poinaku ne e dogovoreno, bankata moè da gi vr{i pravata od deponiranite hartii od vrednost isklu~ivo za
smetka na deponentot.
Dol`nosti na bankata
^len 1088
(1) Bankata e dol`na da obezbedi ~uvawe na hartiite od vrednost so vnimatelnost koja se bara od prima~ot na
depozitot so nadomest i za smetka na deponentot, da gi prezema site dejstvija zaradi za~uvuvawe i ostvaruvawe na
negovite prava od hartiite od vrednost.
(2) Dokolku me|u dogovornite strani ne e dogovoreno ne{to drugo, bankata e dol`na da gi naplatuva stasanite
kamati, glavninata i voop{to site sumi na koi deponiranite hartii davaat pravo, {tom }e stasaat tie za isplata.
(3) Bankata e dol`na da mu gi stavi na raspolagawe na deponentot naplatenite sumi, a ako ovoj kaj bankata ima
smetka so pari~en depozit, da gi zapi{e vo korist na taa smetka.
Vra}awe na hartiite od vrednost
^len 1089
(1) Bankata e dol`na, po barawe od deponentot, da gi vrati hartiite od vrednost vo sekoe vreme.
(2) Vrakaweto, po pravilo se vr{i vo mestoto kade {to e izvr{eno deponiraweto.
(3) Predmet na vra}aweto se samite hartii od vrednost, dokolku megu dogovornite strani ne e dogovoreno deka
vra}aweto moè da bide izvr{eno so pla}awe na soodveten iznos.
(4) Vra}aweto moè da mu se izvr{i samo na deponentot ili na negovite pravni sledbenici ili na licata koi }e gi
ozna~at tie, duri i koga od samite hartii e vidlivo deka tie im pripa|aat na treti.
Barawa na treti lica
^len 1090
Za sekoe barawe {to }e go istakne treto lice vo pogled na deponiranite hartii, bankata e dol`na da go izvesti
deponentot.
Glava XXXVII
BANKARSKA TEKOVNA SMETKA
Poim
^len 1091
So dogovorot za bankarska tekovna smetka, bankata se obvrzuva da mu otvori na svojot klient posebna smetka i
preku nea da prima uplati i da vr{i isplati vo granicite na negovite sredstva i na odobreniot kredit.
Forma na dogovorot
^len 1092
Dogovorot za otvorawe na tekovna smetka mora da bide sklu~en vo pismena forma.
Sredstva na tekovnata smetka
^len 1093
(1) Pari~nite sredstva na tekovnata smetka se ostvaruvaat so uplati od strana na deponentot i so naplati na
pari~nite iznosi izvr{eni za negova smetka.
(2) Bankata e dol`na preku tekovnata smetka da vr{i pla}awe za deponentot i toga{ koga na smetkata nema
pokritie i toa vo obemot {to e predviden so dogovorot za otvorawe na tekovna smetka ili so posebna spogodba.
(3) Ovaa obvrska na bankata moè da se isklu~i so dogovorot za otvorawe na tekovna smetka.
Prebivawe me|u saldata na pove}e smetki
^len 1094
Ako deponentot kaj ista banka ima pove}e tekovni smetki, aktivnoto i pasivnoto saldo na ovie smetki zaemno se
prebivaat, dokolku poinaku ne e dogovoreno.
Raspolagawe so saldoto
^len 1095
Korisnikot na tekovnata smetka moè vo sekoj moment da raspolaga so saldoto {to na smetkata se pojavuva vo
negova korist, osven ako e dogovoren otkazen rok.
Primena na pravilata na dogovorot za nalog
^len 1096
(1) Bankata odgovara za izvr{uvaweto na nalogot na deponentot spored pravilata na dogovorot za nalog.
(2) Ako nalogot treba da se izvr{i vo mestoto kade {to bankata nema delovna edinica, taa moè toa da go izvr{i
preku druga banka.
Traewe na smetkata
^len 1097
Ako vo dogovorot za otvorawe na tekovna smetka ne e utvrden rokot na negovoto traewe, sekoja strana moè da
go raskine so otkazen rok od 15 dena.
Provizija i nadomest na tro{ocite
^len 1098
(1) Bankata ima pravo da zasmetuva provizija za izvr{enite uslugi {to se opfateni so dogovorot za tekovnata
smetka, kako i nadomest za posebnite tro{oci napraveni vo vrska so tie uslugi.
(2) Ovie svoi pobaruvawa bankata gi zapi{uva vo svoja korist vo tekovnata smetka, dokolku me|u dogovornite
strani ne e dogovoreno poinaku.
Dostavuvawe izvodi
^len 1099
(1) Pri sekoja promena na sostojbata na tekovnata smetka, bankata e dol`na da izdade izvod so nazna~uvawe na
saldoto i da mu go predade na klientot na spogodbeno utvrdeniot na~in.
(2) Se smeta deka izvodot e odobren ako ne e osporen vo dogovoreniot rok ili, ako dogovor nema, vo rok od 15
dena.
(3) I po negovoto odobruvawe, izvodot na smetkata moè da se osporuva poradi gre{ki vo pi{uvaweto ili vo
presmetkata, poradi ispu{tawe ili duplirawe, no ova osporuvawe mora da se prezeme najdocna vo rok od edna godina
od priemot na smetkata za likvidacijata na saldoto po zaklu~uvaweto na tekovnata smetka, inaku pravoto se gasi.
Glava XXXVIII
DOGOVOR ZA SEF
Poim
^len 1100
(1) So dogovorot za sef bankata se obvrzuva da mu stavi na upotreba na korisnikot sef za opredeleno vreme, a
korisnikot se obvrzuva za toa da i plati na bankata opredelen nadomest.
(2) Bankata mora da gi prezeme site potrebni merki za da obezbedi dobra sostojba na sefot i nadzor nad nego.
Pristap kon sefot
^len 1101
(1) Pristap kon sefot moè da mu se dozvoli samo na korisnikot ili na negoviot polnomo{nik.
(2) Bankata ne smee kaj sebe da drì duplikat od klu~ot ili od klu~evite koi mu se predavaat na korisnikot.
Predmeti {to ne smeat da se stavat vo sef
^len 1102
(1) Korisnikot ne smee da stavi vo svojot sef predmet ili proizvod {to moè da ja zagrozi sigurnosta na bankata ili
na drugite sefovi.
(2) Vo slu~aj koga korisnikot ne se pridrùva kon ovaa obvrska, bankata moè da izjavi deka go raskinuva
dogovorot za sef.
Prava na bankata vo slu~aj na neplakawe
^len 110Z
(1) Ako korisnikot ne i plati na bankata makar samo edna rata od nadomestot po stasanosta, bankata moè da go
raskine dogovorot po istekot na eden mesec otkako }e go opomene korisnikot so prepora~ano pismo za naplatata.
(2) Otkako }e go raskine dogovorot, bankata moè da go povika korisnikot da go isprazni sefot i da i go predade
klu~ot, pa ako korisnikot toa ne go napravi, bankata moè da bara sefot da se otvori po pat na sud, da se utvrdi negovata
sodrìna i najdenite predmeti da se stavat vo sudski depozit ili da i se doverat na bankata na ~uvawe.
(3) Bankata ima pravo na prvenstvo za naplata na nadomestot {to se dolì nastanat od dogovorot za sef, od
pari~niot iznos {to e pronajden vo sefot, kako i od cenata dobiena so proda`ba na drugite vrednosti najdeni vo sefot.
Glava XXXIX
DOGOVOR ZA KREDIT
Poim
^len1104
(1) So dogovorot za kredit bankata se obvrzuva na korisnikot na kreditot da mu stavi na raspolagawe opredelen
iznos na pari~ni sredstva, na opredeleno ili neopredeleno vreme, za nekoja namena ili bez utvrdena namena, a
korisnikot se obvrzuva na bankata da i ja pla}a dogovorenata kamata i dobieniot iznos pari da go vrati vo vremeto i na
na~inot kako {to e utvrdeno so dogovorot.
(2) Na dogovorot za kredit vo koj pari~nata obvrska e vo doma{na valuta e izrazena vo stranska valuta ili e
opredelena vo takva valuta vo odnos na kamatnata stapka, soobrazno se primenuvaat odredbite od dogovorot za zaem.
Forma i sodrìna
^len 1105
(1) Dogovorot za kredit mora da bide sklu~en vo pismena forma.
(2) So dogovorot za kredit se utvrduvaat iznosot, kako i uslovite za davawe, koristewe i vra}awe na kreditot.
Otkaz na dava~ot na kreditot
^len 1106
(1) Dogovorot za kredit, bankata moè da go otkaè pred istekot na dogovoreniot rok ako kreditot e koristen vo
sprotivnost so negovata namena .
(2) Dogovorot za kredit, bankata moè da go otkaè pred istekot na dogovoreniot rok i vo slu~aj na insolventnost
na korisnikot, duri i koga ne e utvrdena so sudska odluka, vo slu~aj na prestanuvawe na pravnoto lice ili na smrt na
korisnikot, ako vo tie slu~ai dava~ot na kreditot bi do{ol vo su{testveno ponepovolna polo`ba.
Otkaùvawe od dogovorot i vra}awe na kreditot pred rokot
^len 1107
(1) Korisnikot na kreditot moè da se otkaè od dogovorot pred da po~ne da go koristi kreditot.
(2) Korisnikot na kreditot moè da go vrati kreditot i pred rokot opredelen za vra}awe, no e dolèn za toa
odnapred da ja izvesti bankata.
(3) Vo dvata slu~ai korisnikot na kreditot e dolèn da ja nadomesti {tetata, dokolku dava~ot na kreditot ja
pretrpel.
(4) Vo slu~aj na vra}awe na kreditot pred opredeleniot rok, bankata ne moè da ja zasmeta kamatata za vremeto
od denot na vra}aweto na kreditot do denot koga spored dogovorot trebalo da bide vraten.
Glava XL
DOGOVOR ZA KREDIT VRZ OSNOVA NA ZALOG NA HARTII OD VREDNOST
Poim
^len 1108
So dogovorot za kredit vrz osnova na zalog na hartii od vrednost bankata odobruva kredit vo opredelen iznos so
obezbeduvawe zalog na hartiite od vrednost {to mu pripa|aat na korisnikot na kreditot ili na tret koj }e se soglasi so toa.
Forma i sodrìna
^len 1109
Dogovorot za kredit vrz osnova na zalog na hartii od vrednost mora da bide sklu~en vo pismena forma i da go
sodrì nazna~uvaweto na hartiite od vrednost {to se zaloùvaat, nazivot, odnosno firmata i sedi{teto odnosno
ìveali{teto na imatelot na hartiite, iznosot i uslovite na odobreniot kredit, kako i iznosot i vrednosta na hartiite {to e
zemena predvid za odobruvawe na kreditot.
Koga bankata moè da gi prodade zaloènite hartii
^len 1110
Ako korisnikot ne go vrati dobieniot kredit po stasanosta, bankata moè da gi prodade zaloènite hartii od
vrednost.
GLAVA XLI
AKREDITIVI
Obvrska na akreditivnata banka i forma na akreditivot
^len 1111
(1) So prifa}awe na baraweto na nalogodavecot za otvorawe na akreditivi, akreditivnata banka se obvrzuva deka
na korisnikot na akreditivot }e mu ja isplati opredelenata pari~na suma ako do opredelenoto vreme bidat ispolneti
uslovite navedeni vo nalogot za otvorawe na akreditiv.
(2) Akreditivot mora da bide sostaven vo pismena forma.
Koga nastanuva obvrska sprema korisnikot
^len 1112
(1) Bankata e obvrzana sprema korisnikot od denot koga mu e soop{teno otvoraweto na akreditivot.
(2) Nalogodavecot e vrzan so izdadeniot nalog od momentot koga nalogot pristignal do bankata.
Nezavisnost na akreditivot od druga pravna rabota
^len 1113
Akreditivot e nezavisen od dogovorot za proda`ba ili od druga rabota po ~ij povod e otvoren akreditivot.
Dokumentaren akreditiv
^len 1114
Dokumentaren akreditiv postoi koga bankata e dol`na da mu isplati na korisnikot na akreditivot opredelena
pari~na suma pod uslov da i bidat podneseni dokumentite spored uslovite utvrdeni vo akreditivot.
Dol`nost na akreditivnata banka
^len 1115
Bankata koja otvora dokumentaren akreditiv e dol`na da gi izvr{i klauzulite za pla}awe pod uslovite predvideni
vo akreditivot.
Vidovi na dokumentaren akreditiv
^len 1116
(1) Dokumentarniot akreditiv moè da bide otpovikliv ili neotpovikliv.
(2) Dokolku poinaku ne e izre~no dogovoreno, akreditivot sekoga{ e otpovikliv, duri i koga e otvoren za
opredeleno vreme.
Otpovikliv akreditiv
^len 1117
Otpovikliviot dokumentaren akreditiv ja vrzuva bankata sprema korisnikot pa vo sekoj moment moè da go
izmeni ili da go otpovika na barawe od nalogodavecot ili po sopstvena inicijativa, ako e toa vo interes na nalogodavecot.
Neotpovikliv akreditiv
^len 1118
(1) Neotpovikliviot dokumentaren akreditiv sodrì samostojna i neposredna obvrska na bankata sprema
korisnikot.
(2) Ovaa obvrska moè da bade ukinata ili izmeneta samo so spogodba na site zaanteresirani strana.
(3) Neotpovikliviot dokumentaren akreditiv moè da bide potvrden od nekoja druga banka, koja so toa, pokraj
akreditivnata banka, prezema samostojna i neposredna obvrska sprema korisnikot.
(4) Notifikacijata na akreditivot na korisnikot od strana na nekoja druga banka ne e samata po sebe potvrduvawe
na ovoj akreditiv.
Dol`nosti na bankata vo pogled na dokumentite
^len 1119
(1) Bankata e dol`na da ispita dali dokumentite se soobrazni vo se so barawa na nalogodavecot.
(2) Koga }e gi dobie dokumentite, bankata mora vo najkratok rok za toa da go izvesti nalogodavecot i da mu
ukaè na utvrdenite nepravilnosti i nedostatoci.
Granici na odgovornosta na bankata
^len 1120
(1) Bankata ne prezema nikakva odgovornost ako podnesenite dokumenti na izgled se soobrazni so upatstvata na
nalogodavecot.
(2) Taa ne prezema nikakva obvrska vo pogled na stokite koi se predmet na otvoreniot akreditiv.
Prenoslivost i delivost na akreditivot
^len 1121
(1) Dokumentarniot akreditiv e prenosliv ili deliv samo ako bankata koja otvora akreditiv vo korist na korisnikot
{to go ozna~il nalogodavecot e ovlastena vo upatstvata od prviot korisnik da im plati vo celost, ili delumno na eden ili
na pogolem broj treti lica.
(2) Akreditivot moè da go prenese, vrz osnova na izre~eni upatstva, samo bankata koja go otvara i toa samo
edna{, dokolku ne e dogovoreno sprotivno.
Glava XLII
BANKARSKA GARANCIJA
Poim
^len 1122
(1) So bankarskata garancija bankata se obvrzuva sprema prima~ot na garancijata (korisnikot) deka vo slu~aj
treto lice da ne mu ja ispolni obvrskata vo rokot na stasanosta, }e mu ja namiri obvrskata ako bidat ispolneti uslovite
navedeni vo garancijata.
(2) Garancijata mora da bide izdadena vo pismena forma.
Namiruvawe na obvrska od garancija vo pari
^len 1123
Bankata namiruva obvrska od garancija vo pari i vo slu~aj so garancijata da se obezbeduva nepari~na obvrska.
Potvrda na garancijata (supergarancija)
^len 1124
Ako druga banka ja potvrdi obvrskata od garancijata, korisnikot moè svoite barawa od garancijata da gi podnese
bilo do bankata {to ja izdala garancijata, bilo do onaa {to ja potvrdila garancijata.
Otstapuvawe na pravata od garancijata
^len 1125
Svoite prava od bankarskata garancija, korisnikot moè da mu gi otstapi na tret samo so otstapuvawe na
pobaruvaweto {to e obezbedeno so garancijata i so prenos na svoite obvrski vo vrska so obezbedenoto pobaruvawe.
Garancija bez prigovor
^len 1126
(1) Ako bankarskata garancija sodrì klauzula "bez prigovor", na "prv povik" ili sodrì zborovi {to imaat isto
zna~ewe, bankata ne moè da gi istaknuva sprema korisnikot prigovorite {to nalogodavecot kako dol`nik moè da gi
istaknuva sprema korisnikot po obezbedenata obvrska.
(2) Nalogodavecot e dolèn da i go plati na bankata sekoj iznos {to go platila bankata vrz osnova na garancija
izdadena so klauzulata od stav (1) na ovoj ~len.
(3) Korisnikot na garancijata mu go dolì na nalogodavecot iznosot primen vrz osnova na garancijata na koj inaku
ne bi imal pravo poradi opravdanite prigovori na nalogodavecot.
Glava XLIII
PRIMENA NA ODREDBITE ZA BANKARSKOTO RABOTEWE
^len 1127
Odredbite na ~lenovite 1074 do 1126 od ovoj zakon soobrazno se primenuvaat i vrz drugi pravni lica, dokolku so
zakon se ovlasteni za vr{ewe na opredeleni bankarski raboti.
Glava XLIV
PORAMNUVAWE
Poim
^len 1128
(1) So dogovorot za poramnuvawe licata me|u koi postoi spor ili neizvesnost za nekoj praven odnos, so pomo{ na
zaemni popu{tawa go prekinuvaat sporot, odnosno ja otstranuvaat neizvesnosta i gi opredeluvaat svoite zaemni prava i
obvrski.
(2) Postoi neizvesnost i koga ostvaruvaweto na opredeleno pravo e nesigurno.
Vo {to se sostojat zaemnite popu{tawa
^len 1129
(1) Popu{taweto moè da se sostoi, me|u drugoto, vo delumno ili napolno priznavawe na nekoe barawe na drugata
strana ili vo otkaùvaweto od nekoe svoe barawe; vo zemawe vrz sebe nekoja nova obvrska; vo namaluvawe na
kamatnata stapka; vo prodolùvawe na rokot; vo soglasuvawe so delumni otplati; vo davawe pravo na pi{manlak.
(2) Popu{taweto moè da bide uslovno.
(3) Koga samo edna strana }e i popu{ti na drugata na primer, i go priznae pravoto na drugata strana, toga{ toa ne
e poramnuvawe, pa ne podleì na pravilata za poramnuvawe.
Sposobnost
^len 1130
Za sklu~uvawe na dogovor za poramnuvawe e potrebna sposobnost za raspolagawe so pravoto koe e predmet na
poramnuvaweto.
Predmet
^len 1131
(1) Predmet na poramnuvaweto moè da bide sekoe pravo so koe moè da se raspolaga.
(2) Polnova`no e poramnuvaweto za imotnite posledici od krivi~no delo.
(3) Ne moàt da bidat predmet na poramnuvawe sporovite {to se odnesuvaat na statusnite odnosi.
Primena na odredbata za dvostranite dogovori
^len 1132
(1) Za dogovorot za poramnuvawe vaàt op{tite odredbi za dvostranite dogovori, ako za nego ne e predvideno
ne{to drugo.
(2) Koga pod nazivot poramnuvawe dogovara~ite }e izvr{at nekoja druga rabota, vrz nivnite odnosi ne se
primenuvaat odredbite od zakonot {to vaàt za poramnuvaweto, tuku onie {to vaàt za vistinski izvr{enata rabota.
Prekumerno o{tetuvawe
^len 1133
Poradi prekumerno o{tetuvawe ne moè da se bara poni{tuvawe na poramnuvaweto.
Dejstvo na poramnuvaweto sprema garantite i zalogodavcite
^len 1134
(1) Ako so poramnuvaweto e izvr{ena novacija na obvrskata, garantot se osloboduva od odgovornosta za
nejzinoto ispolnuvawe, a prestanuva i zalogot {to go dal nekoj tret.
(2) Inaku, garantot i tretiot {to dal svoj predmet vo zalog ostanuvaat i natamu vo obvrska, a nivnata odgovornost
moè da bide namalena so poramnuvaweto, no ne i zgolemena, osven ako se soglasile so poramnuvaweto.
(3) Koga dol`nikot so poramnuvaweto }e go priznae spornoto pobaruvawe, garantot i zalogodavecot go
zadrùvaat pravoto da mu gi istaknat na doveritelot prigovorite od koi se otkaàl dol`nikot so poramnuvaweto.
Poramnuvawe za rabota koja moè da se poni{ti
^len 1135
(1) Polnova`no e poramnuvaweto za pravnata rabota ~ie{to poni{tuvawe moèla da go bara ednata strana, ako taa
vo momentot na sklu~uvaweto na poramnuvaweto znaela za taa mo`nost.
(2) Ni{tovno e poramnuvaweto za ni{tovna pravna rabota i koga dogovara~ite znaele za ni{tovnosta i sakale da ja
otstranat so poramnuvaweto.
Ni{tovnost na poramnuvaweto
^len 11Z6
(1) Poramnuvaweto e ni{tovno ako e zasnovano vrz pogre{no veruvawe na dvata dogovara~i deka postoi praven
odnos koj vsu{nost ne postoi i ako bez toa pogre{no veruvawe me|u niv ne bi imalo, nitu spor nitu neizvesnost.
(2) Istoto vaì i koga pogre{noto veruvawe na dogovara~ite se odnesuva na obi~ni fakti.
(3) Otkaùvaweto od ovaa ni{tovnost nema pravno dejstvo i ona {to e dadeno na ime izvr{uvawe na obvrskite od
takvoto poramnuvawe moè da se bara nazad.
Ni{tovnost na edna odredba od poramnuvaweto
^len 1137
Odredbite od poramnuvaweto pretstavuvaat celost, pa ako edna odredba e ni{tovna, celoto poramnuvawe e
ni{tovno, osven koga od samoto poramnuvawe se gleda deka toa se sostoi od nezavisni delovi.
Del tret
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
Primena na ovoj zakon
^len 1138
Odredbite na ovoj zakon nema da se primenuvaat vrz obligacionite odnosi {to nastanale pred denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Primena na obi~aite
^len 1139
(1) Odredbata na op{tite ili posebnite uzansi so koja se utvrduva pretpostavkata deka dogovornite strani se
soglasile so primenata na uzansite, dokolku ne gi isklu~ile so dogovorot, nema da se primenuva od denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
(2) Op{tite uzansi za prometot so stoki nema da se primenuvaat od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
vo pra{awata {to se regulirani so nego.
(3) Ako op{tite ili posebnite uzansi ili drugite trgovski ili delovni obi~ai se sprotivni so dispozitivnite normi na
ovoj zakon, }e se primenuvaat odredbite na ovoj zakon, osven ako stranite izre~no dogovorile primena na uzansite,
odnosno na drugi trgovski delovni obi~ai.
Prestanuvawe na vaèweto na drugite propisi
^len 1140
So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da vaàt: Zakonot za obligacioni odnosi ("Slu`ben
list na SFRJ" broj 29/78;39/85 i 57/89); Zakonot za promet so zemji{ta i zgradi ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 36/75,
41/75, 10/79 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/91 i 4/93), osven ~lenovite 27, 28 i 29 koi }e vaàt do
donesuvawe na Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava i ~lenovite od 109 do 126 od Zakonot za nasleduvawe
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 35/73 i 27/78).
Vleguvawe vo sila na ovoj zakon
^len 1141
Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Zakon Za Obligacioni Odnosi

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zakon Za Obligacioni Odnosi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA OBLIGACIONITE

ZAKON ZA OBLIGACIONITE ODNOSI

VI. FORMA NA DOGOVOROT

IX. KAPAR I PI[MANLAK

III. DELOVNO POLNOMO[NO

IV. OVLASTUVAWA NA TRGOVSKI PATNIK

II. RU[LIVI DOGOVORI

II. PRIGOVOR ZA NEISPOLNUVAWE NA DOGOVOR

III. RASKINUVAWE NA DOGOVOR PORADI NEISPOLNUVAWE

IV. RASKINUVAWE ILI IZMENA NA DOGOVOR PORADI PROMENETI OKOLNOSTI

VI. PREKUMERNO O[TETUVAWE

VII. LIHVARSKI DOGOVOR

VIII. OP[TI USLOVI NA DOGOVOROT

IX. OTSTAPUVAWE NA DOGOVOR

II. DOGOVOR VO KORIST NA TRETO LICE

II. ODGOVORNOST VO SLU^AJ NA NESRE]A PREDIZVIKANA SO MOTORNI VOZILA VO

III. ODGOVORNOST NA PROIZVODITELOT NA PREDMET SO NEDOSTATOK

II. OBEM NA NADOMESTOT NA MATERIJALNATA [TETA

IV. POSEBNO ZA NADOMESTOT NA MATERIJALNATA [TETA VO SLU^AJ NA POVREDA NA

V. NADOMEST NA NEMATERIJALNA [TETA

II. OSTVARUVAWE NA PRAVOTO

III. PRENOS NA HARTIJA OD VREDNOST

V. ISPOLNUVAWE NA OBVRSKA OD HARTIJA OD VREDNOST

VI. LEGITIMACIONI HARTII I ZNACI

VII. DRUGI ODREDBI

II. DOGOVORNA KAZNA

III. ZATEZNA KAMATA

II. ISPOLNUVAWE SO SUBROGACIJA

II. KOMU MU SE VR[I ISPOLNUVAWE

IV. PREDMET NA ISPOLNUVAWETO

VI. VREME NA ISPOLNUVAWETO

VII. MESTO NA ISPOLNUVAWETO

IX. VRA]AWE NA OBVRZNICA

II. ZADOCNUVAWE NA DOVERITELOT

II. FAKULTATIVNI POBARUVAWA

II. SOLIDARNOST NA DOVERITELITE

II. DEJSTVA NA DOGOVOROT ZA PREZEMAWE NA DOLG

I. ISTOVREMENO IZVR[UVAWE NA PREDAVAWE NA PREDMETOT I ISPLATA NA CENATA

II. PRAVA NA KUPUVA^OT

III. GARANCIJA ZA ISPRAVNOTO FUNKCIONIRAWE NA PRODADENIOT PREDMET

II. PLA]AWE NA PREMIJATA

III. IZVESTUVAWE NA OSIGURUVA^OT ZA PROMENITE NA RIZIKOT

You might also like