OBUTENJE IN ZAZNAVANJE

Omogoata povezavo med ivim bitjem in okoljem. Posredujeta informacije iz okolja in omogoata ustrezno odzivanje nanje, kar zagotavlja preivetje. S utili sprejemamo informacije in jih selekcioniramo (izibiramo), organiziramo in interpretiramo. Prepletata se pri nastajanju zaznav: OBUTENJE = proces sprejemanja draljajev iz okolja in njihove pretvorbe v ivno vzburjenje ZAZNAVANJE = proces organizacije in interpretacije obutkov NASTANEK OBUTKA IN ZAZNAVE Doloeno vrsto draljajev iz zunanjega okolja sprejme ustrezno utilo,v katerem so utnice, ki pretvorijo draljaje v ivno vzburjenje. Draljaji so energetski procesi, ki posredujejo informacije iz zunanjega in notranjega okolja. Sprejemamo jih s UTILI: 1.)To so organi specializirani za prejemanje in pretvarjanje doloene vrste draljajev. 2.)To so specializirane anatomske strukture, v katerih pod vplivom ustreznih draljajev nastane ivno vzburjenje. Del utila, ki pretvori draljaje v ivno vzburjenje, imenujemo UTNICE ali RECEPTORJI. OBUTEK je doivetje, ki nastane zaradi delovanja draljajev, na utilo v primarnih senzornih srediih, je prvotni odziv organizma na draljaje. ZAZNAVA je proces selekcije, analize in interpretacije draljajev, gre za proces povezovanja obutkov z izkunjami, obutek si znamo razloiti, ga razumemo. Nastane v sekundarnih utnih centrih. ZAZNAVANJE kompleksen proces, v katerem se iz tevilnih iinformacij, ki jih sprejmemo s utili v vsakem trenutku, oblikujejo smiselne zaznave okolice. Je proces sprejemanja, organizacije in interpretacije informacij, ki pridejo do posameznika prek njegovih utnih organov.

PRI ZAZNAVANJU JE POMEMBNIH VE PROCESOV: 1.) POZORNOST (vidiki sveta draljaji, ki jih bomo v doloenem trenutku zaznavali) Je proces usmerjenosti in osredotoenosti na omejeno tevilo draljajev. 2 znailnosti: o Draljaji na katere je usmerjena pozornost, postanejo v zavesti jasni. ZAZNAVNA INHIBICIJA = drugim draljajem je oteen ali onemogoen dostop do zavesti o Spremembe v vedenju bolje zaznavanje draljajev na katere smo se osredotoili OBSEG POZORNOSTI je tevilo draljajev na katere smo lahko hkrati pozorni. TRAJANJE je omejeno, odvisno od motivacije in starosti. Dejavniki pozornosti: ZUNANJI Intenzivnost draljaja Velikost d. Trajanje d. Vrsta d. Spreminjanje d. Ponavljanje d. Kontrasti (rno-bela fotografija) NOTRANJI Potrebe in motivi usmerjajo pozornost ustva usmerjajo pozornost Izkunje in znanje bolj smo pozorni na situacije, ki jih poznamo vrednote

UTNI PRAGI:
ABSOLUTNI PRAG OBUTKA je najmanja intenzivnost draljaja, ki je potrebna, da izzove obutek. DIFERENCIALNI PRAG OBUTKA je najmanja razlika v intenzivnosti dveh draljajev, ki je potrebna, da obutimo (zaznamo) to razliko.

 TERMINALNI PRAG OBUTKA je intenzivnost dralajaj, po kateri obutek ne naraa ve, eprav se intenzivnost draljaja stopnjuje. Ta prag nas varuje pred najhujimi obutki. (sluh, gledanje v sonce) UTNA ADAPTACIJA je pojav zmanjanja obutljivosti zaradi enakomernega delovanja nekega draljaja na utilo. Do adaptacije pride le v obmojih srednje intezitete draljaja. ZAZNAVNA ORGANIZACIJA(= proces organizacije utnih informacij v smiselne celote ali objekte) Poteka po naelih zaznavne organizacije, med katerimi je najpreprosteje in najbolj temeljno naelo LIKA IN PODLAGE. LIK je tisti del utnega polja, ki ga jasno in razlono zaznamo. PODLAGE ne zaznamo tako jasno in razlono, je brez oblike in lei za likom, nanjo v nasprotju z likom nismo pozorni. Pomembni za zaznavanje lika in podlage so notranji dejavniki: interesi, znanje in izkunje posameznika; kar poznamo bo bolj vrejetno postalo lik, esar pa ne poznamo pa podlaga.

ZMOTNE ZAZNAVE (se ne ujemajo s stavrnostjo)

ILUZIJE so zmotne zaznave, pri katerih draljaj iz okolja napano organiziramo in/ali interpretiramo (razlagamo). To povzroijo fizikalni dejavniki (lom svetlobe), zaspanost, utrujenost, strah, substance HALUCINACIJE so zmotne zaznave, ki nimajo podlage v draljajih v okolju, temve jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem ivnem sistemu. Povzroajo jih: haluciogene droge (LSD), huda izrpanost, stradanje, dehidracija, bolezni visoke tempreature, utna deprivacija, duevne bolezni (shizofrenija slune halucinacije)

UENJE IN SPOMIN
UENJE je proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkuenj z razmeroma trajnim uinkom. POMNENJE je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij. Z besedo spomin oznaujemo sposobnost pomnenja.

Tri stopnje: Usvajanje /sprejemanje Ohranjanje v spominu (zapomnitev) Obnavljanje: Priklic (prosta obnova brez pomoi gradiva) Prepoznavanje (ko ponovno vidimo gradivo) Prihranek asa (ko smo nekaj e znali se le to hitreje ponovno nauimo)