VPRAANJA ZA USTNI DEL POKLICNE MATURE 2011/12 OGT in POZ

( Vpraanja ovrednotena s 25 tokami ) 1. Likvidnost plailna sposobnost - predstavitev pojma likvidnost: Pomeni ali smo sposobni plaati vse obveznosti (raune...) - naini ugotavljanja likvidnosti: Z izraunom prostih denarnih sredstev na dan ter zapadlih obveznosti na dan. - pojasnitev likvidnosti v gostinstvu in turizmu: - v gostinstvu je likvidnost zelo dobra ( gostje storitve plaajo takoj ali vnaprej malo poznejih plail. Veliko gotovinskega plaila (prehrambeni obrati), plaevanje z voucherji in kreditnimi karticami je sedaj zelo varno.zaloge se hitro obraajo. - v Tur. Agencijah je likvidnost slaba, ker denarja ( provizij) ne dobijo takoj. - navedba predlogov za izboljanje likvidnosti: Prodaja za takojne plailo, prodaja za gotovino, im manji stroki, im manje zaloge, nabava na kredit, hitra izterjatva terjatev, pravoasno plailo kupcev... - verina nelikvidnost-razlaga, vzroki: 2. Stalni stroki - predstavitev stalnih strokov: So stroki, ki nastanejo v podjetju v doloenem obdobju v stalni viini ne glede nato kaken je obseg prometa. So vedno enaki tudi takrat ko podjetje ne posluje, omogoa jih je sam obstoj podjetja. - navedba vsaj tirih stalnih strokov: Amortizacija, prikljuki telefonov, elektrike, plina, najemnine, zavarovalnine, obresti na kredite, najem avtobusa, najem jedilnic v hotelu ali restavraciji... - prikaz neomejeno stalnih strokov z grafi: Se ne spreminjajo. V masi: Na enoto:

- prikaz omejeno stalnih strokov z grafi: So v masi v posameznih conah obsega poslovanja enaki, pri poveanju prometa se dvignejo. V masi: Na enoto:

- pojasnitev vpliva teh strokov na lastno ceno: Neomejeni stroki se ne spreminjajo zato ne vplivajo na lastno ceno. Omejeno stalni stroki se v primeru poveanja prometa spremenijo, zato so stroki v masi veji ( ve ljudi je ve jedilnic moramo odpreti), stroki na enoto pa padajo ( ko odpremo prvo jedilnico stroki naraajo, ko odpremo novo jedilnico stroki na enoto padajo). 1

3. Vzroki za prenehanje poslovanja podjetja ter razlikovanje med sanacijo-prisilno poravnavosteajem in likvidacijo podjetja. - vzroki za prenehanje poslovanja podjetja: Zaradi izgube (steaj) Podjetje je insolventno (steaj) Lastnik umre (s.p. , e pri d.n.o. ostane samo en drubenik) Prostovoljno prenehanje (sklep drubenikov) Na podlagi sodne odlobe ( neizpolnjevanje predpisanih pogojev) S potekom asa, e je bila druba ustanovljena za doloen as e vodstvo drube ne deluje ve kot 12 mesecev ( zane likvidacijski postopek sodie po uradni dolnosti ali e ugotovi ninost vpisa v sodni register) prezadolenost - pojasnitev sanacije podjetja: e podjetje zaide v teave je potrebno ugotovite vzroke za nastanek teav to je pogoj za izvedbo sanacije. Sanirati pomeni sprejeti takne ukrepe, da odpravimo vzroke krize. e podjetje zane ustvarjati dobiek je sanacija uspena. e to ne uspe se izvede prisilna poravnava. - pojasnitev prisilne poravnave: Podjetja , ki so v zelo globoki krizi se izvede postopek prisilne poravnave. Podjetnik oz. dolnik lahko to sam predlaga upnikom (odloajo z glasovanjem), s postopkom sklenitve prisilne poravnave se s to pogodbo odloi izplailo dolgov ali pa se dolgovi zmanjajo upnikom. Organi prisilne poravnave so: poravnalni senat, upravitelj pprisilne poravnave in upniki odbor. - vzroki in posledice steaja podjetja: Steaj je prisilna oblika prenehanja poslovanja podjetja. Vzroki: prezadolenost ( dolgovi presegajo premoenje podjetja), insolventnost ( podjetje je dalj asa plailno nesposobno). Posledice: zaposlenim preneha delovno razmerje, nedospele terjatve upnikov se etejo za dospele, upniki morajo prijaviti svoje terjatve, oblikuje se steajna masa, iz katere se poplaajo upniki( na javni drabi se proda podjetje, ponavadi steajna masa ne zadostuje za poplailo vseh terjatev) prodaja premoenja podjetja, plailo upnikom ( eni so poplaani prej ko drugi). - vzroki za likvidacijo podjetja in postopek likvidacije: Vzroki: osebni razlogi (smrt, delovna nesposobnost, visoka starost podjetnika, pomanjkanje dediev). vsebinski razlogi (neugodne poslovne prspektive, uresniitev zadanega cilja delovanja podjetja, npr. Naravno bogastvo je v celoti izkorieno). Postopek likvidacije: Izvede ga pristojno sodie (tam, kjer je sede firme). Sprejme se sklep o likvidaciji, ta se posreduje sodiu, v sodnem registru se oznai, da je podjetje v postopku likvidacije. Podjetje dobi v firmo pridevnik v.l. oz. v likvidaciji. Postopek lahko traja tudi do dve leti.

V tem asu podjetja zakljuijo proizvodno-prodajne procese ( ne sprejemajo nova naroila, razen e niso vezana na prenehanje podjetja). Prodajo vso premoenje in poravnajo vse obveznosti ( e ni dovolj srectev se izvede steajni postopek). e del sredtev ostane (denarja od prodaje premoenja), se ta razdeli med lastnike podjetja. Po konanem postopku sledi izbris podjetja iz sodnega registra. 4. Stalna sredstva - pojasnitev stalnih sredstev: Pojavljajo se v razlinih oblikah. Delovna sredstva Osnovna sredstva Stalna sredstva Stalna sredstva se od odnivnih razlikujejo po tem, da sem pritevamo tudi dolgorone finanne nalobe. - navedba vrst stalnih sredstev: Materialna, nematerialna, delovna sredstva in dolgorone finanne nalobe. - navedba primerov iz posameznih vrst Materialna: zemljia, zgradbe, veletni nasadi, osnovna reda, pisarnika oprema, transportna sredstva, proizvajalna oprema, Nematerialna: patenti, licence, blagovne znamke, pravice dolgorono odloeni stroki, Delovna sredstva: loimo materialna in nematerialna delovna sredstva zemljia, zgradbe, oprema, stvari in pravice, ter denarna sredstva namenjena za osnovna sredstva. Dolgorono finanne nalobe: delnice, posojila, depozit. - naini pridobivanja stalnih sredstev: Nakup Lastna proizvodnja Zamenjava Najem Brezplano - vzdrevanje stalnih sredstev: Tekoe (vzdrevanje stanovanj pleskanje, ienje, vzdrevanje cest), Invensticijsko- generalno vzdrevanje ( vzdrevanje osnovnih ol, gradnje objektov). 5. Ekonominost- gospodarnost - predstavitev ekonominosti: Je razmerje med doseenimi rezultati in stroki poslovanja, pomeni narediti im ve s im manjimi stroki. - vrste ekonominosti: Tehnini kazalnik ekonominosti, v koliinah: E= koliina izdelkov oz. storitev / stroki Vrednostni kazalnik, v denarni oz. vrednostni obliki: E= promet ( v denarju) / stroki ali E= prihodki /odhodki - dejavniki ekonominosti: Tehnini ( vrsta opreme,kvaliteta surovin..), Organizacijski (org. dela, delovni razporedi), Kadrovski (motiviranost delavcov za delo-ustrezne plae, usposobljenost delacev, delovni pogoji, disciplina..), Trni (monost prodajeizdelkov, konkurenca, kupna mo prebivalstva..), 3

 Politine razmere, Vremenske in podobne razmere. Kupovati im ceneje, prodajati im draje Zniati vse stroke( obnaati se varno na vseh podrojih) - pojasnitev ekonominosti pri nabavi blaga: Kupujemo kar potrebujemo, preuimo kvaliteto in ceno, kupujemo ve naenkrat- gotovinski popust, prebermo plailne in dobavne pogoje. - pojasnitev ekonominosti pri skladienju: Primerna temperatura v skladiu, svetloba, zavarujemo pred glodalci, ne skladiimo prevelike koliine blaga, ki ga ne porabimo. 6. Produktivnost proizvodnost - predstavitev produktivnost: Je razmerje med doseenimi rezultati in vloenim delom. Pomeni koliko naredimo na enoto ( na uro, delavca, na dan) - vrste produktivnosti: Tehnina, izraa se v koliinah: P= koliina izdelkov oz. storitev / t. ur ali P= koliina izdelkov oz. storitev / t.delavcev Vrednostna, v denarni oz. v vrednostni obliki: P= prihodki/ t. ur ali P= prihodki / t. delavcev - razlaga vloenega dela in doseenega rezultata: Pomeni koliko naredimo na enoto ( na uro, delavca, na dan)- narediti im ve izdelkov z im manj dela ( dobra tehnoloka opremljenost. Delavci so plaani po delu ali prometu. Meri se vsako leto, ima neko stalno osnovo tako lahko primerjamo ali produktivnost pada ali naraa. - notranji dejavniki produktivnosti: Tehnini ( vrsta opreme,kvaliteta surovin..), Organizacijski (org. dela, delovni razporedi), Kadrovski (motiviranost delavcov za delo-ustrezne plae, usposobljenost delacev, delovni pogoji, disciplina..), - zunanji dejavniki produktivnosti: Trni (monost prodajeizdelkov, konkurenca, kupna mo prebivalstva..), Politine razmere, Vremenske in podobne razmere. 7. Spremenljivi stroki - pojasnitev spremenljivih strokov: Se spreminjajo s spreminjanjem prometa. Kadar ne poslujemo jih ni, pojavijo se s prietkom poslovanja. Odvisni so od obsega prometa in z njim se spreminjajo. Po viini se spreminjajo glede na obseg poslovanja loimo ve spremenljivih strokov. - opredelitev sorazmerno spremenljivih strokov s prikazom ustreznih grafov: V masi naraajo enakomerno z obsegom prometa. Na enoto so vedno enaki. V masi: Na enoto:

- opredelitev napredujoih spremenljivih strokov: Rastejo v masi in so preraunani na eno storitev hitreje kot naraa obseg poslovanja. Pri majhnem obsegu prometa so stroki na enoto majhni, im veji je obseg prometa, tem veji so stroki na enoto. V masi: Na enoto:

- opredelitev nazadujoih spremenljivih strokov: Naraajo z rastjo prometa vendar poasneje kot obseg poslovanja. V masi stroki stalno naraajo, vendar poasneje kot obseg poslovanja. Pri majhnem obsegu prometa so stroki na enoto veliki, im veji je obseg prometa, tem manji so stroki na enoto. V masi: Na enoto:

- navedba vsaj dveh strokov za posamezno skupino Sorazmerni stroki: (stroki osnovnega materjala, nabavna vrednost ivil in pija, en zrezek za enega dva zrezka za dva...) Napredujoi : (okvare naprav, nadure, lom drobnega inventarja, stroki prireditev teh strokov je manj, ker jih podjetniki ponavadi ne plaajo) Nazadujoi : (stroki splonih matreialov, stroki ienja, energije,ogrevanja, vode, pri masovni pripravi hrane so stroki priprave ceneji kot posamezno) 8. Vrednosti stalnih sredstev - pojasnitev kupne vrednosti: Kupna ali fakturna vrednost. Kupna vrednost je vrednost blaga, ki je zapisana na raunih. - pojasnitev nabavne vrednosti z izraunom: Je vrednost nabave. Kupna vrednost + nabavni stroki (prevoz, stroki dobave...) - pojasnitev sedanje vrednosti z izraunom Ali neodpisana vrednost je neamortizirana vrednost vrednost, ki jo ima blago sedaj. Nabavna vrednost amortizacijski odpis - pojasnitev odpisane vrednosti z izraunom Je vsa vrednost, ki je bila odpisana v toku delovanja osnovnega sredstva in prenaanja njihove vrednosti na poslovne uinke. Nabavna vrednost sedanja vrednost - pojasnitev trne vrednosti Je vrednost, ki jo blago oz. sredstvo dosega na trgu. 9. Gibljiva sredstva - pojasnitev gibljivih sredstev: Predmeti dela obratna sredstva gibljiva sredstva Od obratnih sredstev se razlikujejo po tem, da sem pritevamo kartkorone finanne nalobe. 5

Lahko jim reemo obratna sredstva. - navedba vrst gibljivih sredstev: Zaloge (materialna oblika), terjatve (finanna oz. denarna oblika), denarna sredstva (finanna oz. denarna oblika), predmeti dela in kratkorone finanne nalobe. - navedba primerov iz posameznih vrst: Zaloge ( material, nedokonana proizvodnja, polproizvodi in proizvodi, trgovsko blago) Terjatve (do kupcev, do drugih podjetij, varine) Denarna sredstva (gotovina, stanje na raunih, menice, eki) Predmeti dela ( ivila, pijae, goriva) Kratkorone finanne nalobe ( delnice, kratkorona posojila, kratkoroni depoziti) - primerjava s predmeti dela: Predmeti dela so iri pojem od obratnih sredstev e iri pojem so gibljiva sredstva. Predmeti dela so podoben pojem kot obratna sredstva. Z izrazom predmeti dela mislimo predvsem obratna sredstva v materialnih oblikah oz. zalogah. - navedba primerov predmetov dela v gostinstvu in turizmu: Gostinstvo(prevladujejo v materjalnih oblikah): plailo z gotovino ali kreditnimi karticami, ivila , pijaa Turizem: terjatve, plailo z voucherji, naroilnicami, gorivo 10. Pojasnite stroke - pojasnitev neposrednih strokov: Oz. direktni stroki: stroki za katere natanno vemo kje so nastali ( na katerem strokovnem mestu poraba elektrike ali vode. e ima strokovno mesto lastni tevec: plae delavcev na strokovnem mestu; amortizacija opreme na strokovnem mestu) in za katere izdelke oz. storitve smo jih porabili ( poraba ivil za eno porcijo neke jedi). e obseg naraa 1, 2, 3 tudi stroki naraajo 1, 2, 3. - pojasnitev posrednih strokov Oz. indirektni stroki: ne vemo kje tono so nastali ( poraba elektrike, vode- e ni lastnega tevca plaamo vzdrevalca; amortizacija celotne zgradbe) in za katere izdelke oz. storitve smo jih porabili ( stroki ienja). Za razporejanje teh strokov si moramo izraunati razdelilnike (ekonomske kljueosnova za razporeditev teh strokov na posamezni obrat oz. stortev, npr. stroke ogrevanja razdelimo na kvadraturo prostorov, stroke vode med stanovanja in po t. stanovalcev). - navedba primerov za neposredne in posredne stroke Neposredni: (poraba elektrike in vode, poraba ivil za eno porcijo, en tur. aranma). Posredni: (poraba elektrike in vode, stroki ienja, ogrevanja, oglaevanje, stroek pla, npr. koliko istilo porabimo za en kvadratni meter). - delitev strokov po prvinah poslovnega procesa: Stroki delovnih sredstev Stroki predmetov dela Stroki dela oz. delovne sile Stroki tujih storitev Stroki obveznosti do drave - navedba primerov strokov po prvinah poslovnega procesa: Stroki delovnih sredstev: ( amortizacija, vzdrevanje, zavarovanje), Stroki predmetov dela: (stroki materialov, v gostinstvu- ivila, pijae, goriva), Stroki dela oz. delovne sile: ( plae, prevozni stroki, regres za malico, dopust , dnevnice, tipendije), 6

Stroki tujih storitev: ( storitve, ki jih drugi opravijo za nas in jih moramo plaati prevozne, servisne, posrednike...) Stroki obveznosti do drave: ( DDV davki, davek od dobika, takse, prispevki...) 11. Bilanca uspeha - pojasnitev bilance uspeha: V bilanci uspeha podjetja prikazujejo poslovni izid. Glede na asovno obdobje je bilanca uspeha lahko letna ali periodina ( mesec, trimeseje ali polletje). Loimo vzporedno ( na levi so odhodki; na desni pa prihodki) ali zaporedno bilanco uspeha ( naprej so prihodki, nato pa odhodki). - vrste prihodkov in odhodkov podjetja: Prihodki: Prihodki od poslovanja : (prihodki od prodaje proizvodov, storitev in trgovskega blaga redni prihodki), Prihodki od financiranja: ( prejte obresti, dividende, delei iz dobika drugih podjetij, dolgorone in kratkorone finanne nalobe redni prihodki), Izredni prihodki: ( dotacije, prejete zamudne obresti, pogodbene kazni, preseek pri inventuri, nagrade na tekmovanjih, odpisani dolgovi - ne moremo predvideti). Odhodki: Od poslovanja: ( stroki pri proizvodnji, pri prodanih izdelkih, pri prodanem trgovskem blagu, pri pri prodanih storitvah), Od financiranja: (stroki obresti za korienje posojila, stroki odpisov finannih nalobpadec teaja vrednostnih papirjev), Izredni: (plaane zamudne obresti, plaane kazni, primanjkljaj pri inventuri- ne moremo predvideti). - pojasnitev bruto in neto dobika Bruto dobiek ali dobiek = preseek prihodkov nad odhodki. Neto dobiek ali isti dobiek = zmanjan za davek od dobika= je pozitivni poslovni izid poslovanja. - pojasnitev razdelitve istega neto dobika: Razdeli se na osnovi kapitala ( npr. delavcem, lastnikom: dividende, poveanje osnovnega kapitala, oblikovanje rezerv ali pa ostane nerazporejeni del dobika). - pojasnitev upravienosti poslovanja podjetja v primeru: prihodki< odhodki Pojavlja se vpraanje kdaj je upravieno poslovati ( imeti obrat odprt) in kdaj je bolje da ne poslujemo ( obrat zaprt). Ta problem se pojavlja v tistih gostinskih in turistinih obratih, kjer so v obsegu prometa velika sezonska nihanja. Obrat zapremo takrat, ko posluje z izgubo, ni toen ( kadar je obrat zaprt je izguba enaka stalnim strokom) Obrat zapremo takrat kadar spremenljivi stroki, ki nastanejo ob prietku poslovanja, izgubo e poveajo ( imamo dodatne delavce, ki povzroijoveje stroke, kot pa je njihov prispevek k prihodkom). Upraveno je poslovati takrat, ko je izguba manja kot pa e je obrat zaprt. 12. Bilanca stanja - predstavitev bilance stanja: Je temeljni raunovodski izkas, ki prikazuje poslovni uspeh, prihodke, odhodke ter poslovni rezultat. Loimo vzporedno ( na levi aktiva, na desni pasiva) ter zaporedno ( prvi del aktiva, drugi del je pasiva) bilanco stanja. 7

- pojasnitev naina njene sestave: Prikazujemo jo v obliki rke T ( lat. Bilancia pomeni tehnica dve uravnoteeni strani aktiva (prikazuje sredstva) in pasiva ( prikazuje obveznosti do virov sredstev) Temeljno naelo bilance je da je aktiva vedno enaka pasivi. - vrste sredstev: Denarna sredstva ( gotovina, stanje na TRR, prejeti eki in menice) Obraunska sredstva (terjatve blago e ni plaano) Opredmetena sredstva( stalna- stroji in gibljiva sredstva - material) Neopredmetena sredstva ( dolgorone in kratkorone finanne nalobe, patenti, licence, blagovne znamke, koncensije) - vrste virov sredstev Lastni (jih ne vraamo) in tuji dolgovi ( jih vraamo). Kapital ( osnovni, rezerve, izguba iz prejnih let, del istega dobika, nerazdeljeni dobiek), Dolgorone rezervacije ( popravila, garancije, izgube v prihodnosti), Dolgorone obveznosti iz financiranja ( dolgorona posojila dolgorono izdani vrednostni papirji), Dolgorone obveznosti iz poslovanja ( blagovni krediti), Kratkorone obveznosti iz financiranja ( kratkorona posojila kratkoroni izdani v.p. menice), Kratkorone obveznosti iz poslovanja ( obveznosti do delavcev plae; obveznosti do drave davki; obveznosti do dobaviteljev). - utemeljitev temeljnega bilannega naela Bilanco stanja prikazujemo jo v obliki rke T ( lat. Bilancia pomeni tehnica dve uravnoteeni strani aktiva (prikazuje sredstva) in pasiva ( prikazuje obveznosti do virov sredstev) Temeljno naelo bilance je da je aktiva vedno enaka pasivi. Vpraanja ovrednotena s 15 tokami 1. Podjetnitvo - podjetnik in podjetnitvo: PODJETNITVO = je proces, v katerem z uporabo potrebnega asa in napora ustvarimo nekaj, kar ima novo, vejo vrednost, pri emer se sreamo s finannimi, psiholokimi in socialnimi tveganji, rezultat p je nagrada, v denarni obliki ali kot osebno zadovoljstvo. PODJETNIK= inovator, razvijalec in uresnievalec, ki zna prepoznati trno potrebo in zadovoljiti z razvojem podjetnike ideje. - prednosti in slabosti malih ter velikih podjetij MAJHNIH PODJETIJ Prednosti: Fleksibilnost Hitra notranja komunikacija Motiviranost zaposlenih in bolj sodelujejo med seboj Manj administracij Nizki stroki upravljanja Teje pridobivanja novega kapitala Slabosti: Manja kapitalska ali trna mo 8

Teje pridobivanje novega kapitala (draji krediti) Teje koristijo prednosti ekonomije obsega (ponavadi ne prodajo takno t. izdelkov, da bi bili stroki na enoto izdelka najniji) Ne morejo si privoiti profesionalnega vodstva Ni delitve dela Za razvoj novih izdelkov namenjenih manj sredstev * Kar je prednost za manja podjetja, je slabost za velika in obratno.* - institucije, ki podpirajo razvoj podjetnitva Na dravni ravni: Ministrstvo za gospodarstvo (posamezni sektorji in agencije) Ministrstvo za notranje zadeve ( upravne enote in obine) Ministrstvo za finance ( carinska uprava in davna uprava RS) Lokalne institucije: Lokalni in regionalni podjetniki centri Specializirane institucije Zbornice (turistino gostinska, obrtna zbornica, kmetijsko gozdarska zbornica slo.) Javni zavodi oz. agencije ( zavod za zaposlovanje, javna agencija za podjetnitvo in tuje invensticije) Javni skladi (slovensko podjetniki, javni sklad RS za razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeelja) 2. Amortizacija - pojasnitev amortizacije: Je obraba stalnih delovnih sredstev izraena v denarni obliki. Stalna sredstva se med delovnim procesom obrabijo. Amortizacija je za podjetje stroek in jo vkljuujemo v ceno izdelka ali storitve. Amortizacija je zbiranje denarja za nakup novega stalnega delovnega sredstva, za zamenjavo starega. Predraun amortizacije ( naredi se na osnovi obstojeih sredtev za naslednje leto mize, stoli, comp...) Obraun za tekoe leto (upotevajo izloitev iz uporabe in novo nabavo). Prikazana je v knjigovodstvu. - navedba vzrokov in pomena obraunavanja amortizacije: Vzroki: Podjetje eli ugotoviti stroke stalnih sredstev: tako bo prilo do podatka, koliko je stala proizvodnja celotnega izdelka Podjetje eli zagotoviti ponovno nabavo oz. zamenjavo izrabljenih stalnih delovnih sredstev Sredstva amortizacije plaajo gostje, podjetja pa sredstva porabijo za: odplaevanje kreditov za ta sredstva, za vzdrevanje, za nakup novih sredstev... Trojni pomen amortizacije: Obraba ( stroj se obrabi, kar je stroek za podjetje) Stroek ( stroek se zapie v knjigovodstvo) Denar ( stroek mora biti vkljuen v ceno, e izdelek prodamo se povrne v denarju) - razlaga metod amortizacije = nain kako izraunamo stroek obrabe v obdobju enega leta.

asovne ( sorazmerna vsako leto isto, napredujoa vsako leto veja, nazadujoa- vsako leto manja) Funikcionalna( to je predvidena obraba transport, obraba taxijev, avtobusov, tovornjakov)

3. Viri sredstev - predstavitev pojma viri sredstev: Sredstva so premoenje podjetja. - prikaz vrst virov sredstev: Viri so lahko: Lastniki, ki v podjetje vloijo sredstva Podjetje samo z ustvarjeno akumulacijo Banka ki je podjetju dala posojilo Dobavitelji, ki jim podjetje e ni poravnalo rauna Kupci, ki so podjetju nakazali da za njih opravi ali nabavi neko storitev oz. izdelek. Lastnitvo: Lastni (jih ne vraamo-lastniki kapital) in tuji dolgovi ( jih vraamo- posojila). Obveznosti do virov sredstev: Kapital ( osnovni, rezerve, izguba iz prejnih let, del istega dobika, nerazdeljeni dobiek), Dolgorone rezervacije ( popravila, garancije, izgube v prihodnosti), Dolgorone obveznosti iz financiranja ( dolgorona posojila dolgorono izdani vrednostni papirji), Dolgorone obveznosti iz poslovanja ( blagovni krediti), Kratkorone obveznosti iz financiranja ( kratkorona posojila kratkoroni izdani v.p. menice), Kratkorone obveznosti iz poslovanja ( obveznosti do delavcev plae; obveznosti do drave davki; obveznosti do dobaviteljev). - navedba primerov 4. Prag rentabilnosti (koristnosti), obmoje rentabilnosti, meja rentabilnosti - pojasnitev pojmov praga in obmoja rentabilnosti PRAG RENTABILNOST = tisti obseg prometa pri katerem pridemo prvi do dobika, lastna in prodajna cena sta enaki- podjetje na na nuli. Tisto obmoje, kjer prinemo poslovati prvi z dobikom. OPTIMUM RENTABILNOSTI= najveja razlika med prodajno in lastno ceno, najveji dobiek. - prikaz naina izrauna praga rentabilnosti PRAG RENTABILNOSTI = STALNI STROKI / PRODAJNA CENA SPREMENLJIVI STROKI Prag rentabilnosti z elenim dobikom je enaka formula samo, da k stalnim strokom pritejemo dobiek. - razlaga meje rentabilnosti Obmoje izenaenja lastne in prodajne cene ( progresija). Dobiek se manja. Zaradi vplivov napredujoih strokov lahko zane dobiek padati => podroje izgube. 5. Delnika druba in druba z omejeno odgovornostjo - pojasnitev naina ustanovitve delnike drube in vloga njenih organov DELNIKA DRUBA: to drubo ustanovi ena ali ve fizini ali pravnih oseb, za ustanovitev je minimalni kapital 25.000 . Soasna ali simulatna ustanovitev ( vsi ustanovitelji sprejmejo in podpiejo statut drube ter sami prevzamejo vse delnice),

10

Postopna ali sukcesivna ustanovitev ( delnice se vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic prospekt). DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO: drubo lahko ustanovi najmanj ena pravna ali fizina oseba ima lahko najve 50 drubenikov. Druba je ustanovljena ko drubeniki podpiejo drubeno pogodbo, pravna oseba pa postane z vpisom v sodni regster (sodie). Sklenitev drubene pogodbe ( obvezne sestavine firma, znesek onovnega kapitala, as delovanja drube, morebitne obveznosti, ki jih imajo drubeniki do drube ter podatki o drubenikih) Odprtje depozitnega rauna pri banki Vplailo osnovnega kapitala( pozamezni poslovni vloek je najmanj 50 ) Prijava za vpis v sodni register ( enotna indentifikacijska t.; po vpisu izedajo ig in obvestijo AJPES o dejavnostih; vpis v davni register in pridobijo davne t. DURS) Sklenitev pogodbe o vodenju TRR s banko) Druga dovoljenja in vpisi v registre ( zavod za zdravstveno zavarovanje, zavod za zaposlovanje, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) lanstvo v zbornicah ( obrtno-podjetnika zbornica Slovenije) - znailnosti drube z omejeno odgovornostjo in primerjava z d.d. DELNIKA DRUBA: Delniar je lastnik ene ali veih delniarjev, ki ima naslednje pravice: premoenjske pravice ( del dobika se razdeli med delniarje to imenujemo dividenda, pravica do likvidacijskega delea ter pravica do prednostnega nakupa e se izda nov paket delnic); lanske pravice ( glasovanje na skupini ter nadzorovanje poslovanja drube). Organi upravljanja so: skupina delnilarjev ( sklie jo uprava, odloa o prenehanju drube, sprejemu letnega poroila, o lanih nadzornega sveta, o poveanju ali zmanjanju kapitala); nadzorni svet (obvezen organ izvoli ga skupina delniarjev); uprava (vodi d.d., predstavlja in zastopa drubo, izvruje sklepe, doloi jo nadzorni svet za najve 6 let). Novost je EVROPSKA DELNIKA DRUBA, ki lahko posluje v vseh dravah notranjega trga (EU). DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO: Drubo upravlja skupina drubenikov (sprejemajo sklepe), drubo zastopa poslovodja (direktor), lahko ima nadzorni svet ( ni nujno). Drubeniki ne odgovarjajo za obveznosti drube s svojim zasebnim premoenjem). - navedba minimalne viine osnovnega kapitala v teh drubah: Delnika druba - minimalni kapital 25.000 . Druba z omejeno odgovornostjo osnovni kapital 7500 ( posamezni poslovni vloek je najmanj 50). 6. Predstavitev delnice in obveznice - prednosti in slabosti delnice Prednosti: Izdajatelj pridobi veliko denarja, ki ga ne rabi vraati Vlagatelj nadzorju d.d. So donosne Monost prodaje delnic na borzi. Kupec delnic oz. delniar postane solastnik delnike drube. Slabosti: Zapletena izdaja 11

 Tveganje pri izplailu dividend Pravico do upravljanja z njimi imajo le veinski delniarji Razlini interesi med d.d. in delniarjiu e pride do steaja so delniarji poplaani zadnji - prednosti in slabosti obveznice: Prednosti: Izdajatelj lahko z njimi pridobi veliko denarja Skrbeti moramo za uspenost podjetj, da pridobimo kupce Varna naloba za kupca Kupec jo lahko proda in dobi denar Visoke obresti Nakup dravnih obveznic je kot davna olajava ( dohodninsko) Monost prodaje na sekundarnem trgu ( nadalno prodajanje) => spremeni v denar Slabosti: Ob steaju izdajatelja je izplailo odvisno od premoenja Uspenost izdaje je odvisna od t. vlagateljev Inflacija lahko iznii donosnost vlaganja v obveznice - navedba in pojasnitev vrste naroil borznemu posredniku TRNO NAROILO: prodano po prvi ceni, ki se pojavi OMEJENO NAROILO: stranka doloi najvijo ceno vrednostnega papirja po kateri sme posrednik kupiti, oz. najnijo ceno po kateri sme posrednik prodati ( posrednik aka na najbolji trenutek) NAROILO S PREUDARKOM: stranka prepusti oblikovanje cene posredniku, ki mora ravnati kot dober gospodar. DRUGA: naroilo vse ali ni (posrednik mora kupiti ali prodati celotno koliino vrednostnih paprijev); asovno omejeno naroilo ( naroik doloi dan, teden...); odprto naroilo ( velja do preklica); vrednostno naroilo (naronik namesto koliine doloi vrednost prodaje ali nakupa). * cena vrednostnega papirja= teaj, ki se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraevanja!! 7. Opredelite pogoje za nastanek prodajne pogodbe ter bistvene in nebistvene sestavine prodajne pogodbe. - opredelitev pogojev za nastanek prodajne pogodbe Pravna pogodba nastane vedno, kadar se pogodbena partnerja sporazumeta, da bosta nekaj kupila ali prodala. Sporazumna izjava volje ( ustno, pisno, sklepno dejanje- pomeni da sta stranki pripravljeni skleniti prod. pogodbo) Poslovna sposobnost partnerjev ( fizine osebe nad 18 let, strajei mladoletniki ( 14-18) lahko razpolagajo z denarjem, ki so ga sami zasluili ali so jim ga podarili) Monost posla ( posli, ki niso moni so neveljavni prodaja zemljia na luni) Prostovoljnost ( neveljave pogodbe so tiste, ki so nastale na osnovi gronje, nasilja) Dopustnost ( ne smejo se sklepati pogodbe, ki so v nasprotju s predpisi ali poslovnimi obiaji) - bistvene sestavine prodajne pogodbe Obvezne sestavine ( doloa jih ZOR) : prodajalec, kupec ,stvar (vrsta, koliina, kakovost) ter cena. 12

- nebistvene sestavine prodajne pogodbe Neobvezne sestavine ali nebistvene sestavine (odloijo se): a) dobavni pogoji (dobavni rok, kraj, prenos strokov in rizika), b) plailni pogoji ( rok, kraj in nain plaila). Mone sestavine: dogovor o embalai, transportu, garanciji, posledicah za morebitno zamudo pri dobavi ali plailu... 8. Firma, sestavine firme ter bistvena naela firmskega prava. - predstavitev pojma firma Firma je ime s katerim posluje neko podjetje ( ni enako kot podjetje) - navedba sestavin firme nekega podjetja Obvezne sestavine: fantazijsko ime, kratka oznaba dejavnosti, oznaba pravnoorganizacijske oblike (d.d., d.o.o., d.n.o., k.d. ali s.p.), sede firme, Neobvezne sestavine: logotipi ali kratice, Prepovedane sestavine: firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih drav ali mednarodnih organizacij ( Slo. Se lahko uporablja samo e pridobimo dovoljenje Vlade RS). - naela firmskega prava Naelo obveznosti ( vsako podjetje mora imeti firmo in obvezne sestavine), Naelo popolnosti ( firma mora vsebovati vsaj obvezne sestavine), Naelo enotnosti ( eno podjetje posluje samo pod eno firmo), Naelo trajnosti (firma naj se ne spreminja in naj podjetje pod firmo posluje dalj asa), Naelo stvarnosti in resninosti ( firma ne sme imeti neresninih podatkov), Naelo izkljunosti firme (v sodni register ne smeta biti vpisani dve firmi enako ime, vpie se tista firma , ki se je prijavila za vpis), Naelo javnosti (firma se vpie v sodni register-javna knjiga, podatki dostopni vsem). 9. Pojem, pomen in izraunavanje turistine takse. - razlaga pojma turistine takse Turistia taksa je pristojbina za prenoevanje, ki jo plaajo turisti ( dravljani rep. Slo. in vsi tujci v nekem tur. kraju), ter koristijo doloene storitve in ugodnosti, ki se jim ne zaraunavajo posebej. - pojasnitev pomena turistine takse: Turistina taksa je prihodek obine, ki ga nameni za: Oblikovanje tur. Info. Spodbujanje lokalnega prebivalstva pri aktivnostih pospeevanja turizma Organizacijo prireditev Vzdrevanje in urejanje parkov, tematskih poti in drugih javnih povrin, ki so namenjene turistom. - pojasnitev naina izraunavanja turistine takse Viino tur. takse doloa obina od 3 do 11 tok. Znesek tur. takse se izrauna tako da se pomnoi t. tok z vrednostjo toke. Vrednost tur. takse znaa 22 tolarjev ( vlada RS enkrat letno uskladi vrednost toke na podlagi cen ivljenjskih potrebin). Plaila tur. takse so oproeni:otroci do 7 let, invalidi, posebne potrebe, dijaki v tudentskih domovih. 50% plaajo: osebe od 7 do 18 leta, turisti v kampih in v domovih za uence in tudente... 10. Prikaite razliko med denarjem kot menjalnim sredstvom, plailnim sredstvom ter merilom vrednosti in navedite konkretne primere. 13

- prikaz znailnosti denarja kot menjalnega sredstva z navedbo primera Menjalno sredstvo je lahko zato, ker ima jasno doloeno vrednost, ki ji vsi zaupajo. Loimo: a) naturalno menjavo ( jabolka => hruke, blago za blago) c) blagovno menjavo ( 1kg jabolk => 1, blago => denar) e nastopi s predajo blaga tudi plailo ima denar menjalno vrednost. ( trgovine na drobno) Omogoa prodajo in nakupe. Lovec je lahko na primer ivalske koe zamenjal s kmetom za zrnje, ribi pa je lahko okrasne koljke menjal z lovcem za naostreno kamnito sekiro. - prikaz znailnosti denarja kot plailnega sredstva z navedbo primera Denar je splono veljavno plailno sredstvo, ki ga lahko zamenjamo za izdelke in storitve. Danes uporabljamo denar, ki ga lahko zamenjamo za izdelke oziroma doloene storitve. Ima pa denar tudi to prednost, da ga lahko hranimo ali menjamo za vrednostne papirje ali vloimo v druge nalobe, s imer lahko njegovo vrednost tudi poveamo. Za vse veje menjalne transakcije je znailno, da predaja blaga in storitev ni soasna s plailom ( krediti). Kadar z njim plaujemo doloene obveznosti (npr. davke). - prikaz znailnosti denarja kot merila vrednosti z navedbo primera Je enota s katero merimo vrednost stvari (enako kot teo merimo v kg). Hlae stanejo 30. Z njim merimo vrednost vseh dobrin in jo izrazimo v cenah. S tem reduciramo blagovno vrednost na enotno mero, denarno ceno. Npr. 1 par evljev = 10 Blago se ovrednoti v denarju oz. vrednost blaga je cena tega blaga. 11. Predstavite gospodarske in negospodarske dejavnosti ter jih poveite s pojmom dravni proraun. - predstavitev gospodarskih dejavnosti primarne ali prvotne ( kmetijstvo, gozdarstvo, ribolov, lov) sekundarne, predelovalna ( ind., rudarstvo, gradbenitvo, proizvodna obrt) terciarne, storitvene (promet, trgovina, gostinstvo, turizem, storitvena obrt) - predstavitev negospodarskih dejavnosti kvartarne (zdravstvo, olstvo, kultura, dravna uprava, zavarovalnitvo, finance, gasilci, vojska, policija) Negospodarske dejavnosti pa zagotavljajo uinkovito delovanje gospodarskih dejavnosti- storitve - povezava z dravnim proraunom Gospodarstvo financira negospodarstvo preko prorauna (davki). Negospodarstvo opravla storitve za gospodarstvo. 12. Faze gospodarskega procesa in navedba vzrokov za obnavljanje tega procesa - navedba faz gospodarskega procesa Obstoj ljudi je odvisen od nenehne porabe dobrin, kar pomeni, da jih morajo tudi stalno pridobivati in porabljati. Celoti pridobivanja in porabe dobrin pravimo gospodarski proces, ki ga opravljajo 4 deli: prizvodnja razdelitev menjava poraba - opis posameznih faz gospodarskega procesa

14

Proizvodnja (bi bila nesmiselna, e ne bi bilo PORABE prizvedenih izdelkov. Zato poraba vpliva na zaetek in obseg proizvodnje. Velja pa tudi obratno, da ne bi bilo porabe, e ne bi bilo proizvodnje.) Rezultat:storitve in proizvodi. Razdelitev (v trnem gospodarstvu poteka prodaja izdelkov na trgu za denar. Razdelitev pomeni, da v proizvodnji razdelijo v obliki denarja, koliko je kdo prispeval k proizvodnji.) Menjava (imetniki denarja kupijo tj. menjajo svoj denar za izdelke, ki jih potrebujejo) ponudba trg (trgovina) povpraevalec Poraba (poraba dobrin s porabo zadovoljimo in izpolnimo smisel proizvodnje) - navedbe vzroka za obnavljanje tega procesa

Vpraanja ovrednotena z 10 tokami 1. Stroki - predstavitev strokov Stroki so, kot cenovno izraeni potroki delovnih sredstev, predmetov dela in storitev. Stroke delimo po naravnih vrstah, glede na obseg poslovanja ter po tonosti ugotavljanja. POTROEK poraba elementov delovnega procesa izraena v merskih enotah (v enem dnevu smo porabili 10kg mesa). STROEK- v denarju izraen potroek potroek x cena IZDATEK- gre za zmanjanje denarnih sredstev ( imamo 50 za veerjo smo plaali 15, denar se nam je zmanjal za 15 (izdatek), ostane nam le e 35. ODHODKI- tisti stroki, ki po odbitku od prihodkov soustvarjajo poslovni izid v doloenem obraunskem obdobju. - navedba vrst strokov Stroke delimo po naravnih vrstah, glede na obseg poslovanja ter po tonosti ugotavljanja... 2. Strokovno mesto in strokovni nosilec - pojasnitev pojma strokovno mesto s primeri STROKOVNO MESTO mesto na katerem nastane stroek (toilnico, kuhinja, bazen, restavracija) Glavno s.m. (kjer je glavna dejavnost gostinstvo) Stransko s.m. ( stranske dejavnosti golf, bazen) Splono s.m. (skupne dejavnosti pisarne) Pomono s.m. (pomone dejavnosti kurilnica) - pojasnitev pojma strokovni nosilec s primeri STROKOVNI NOSILEC izdelek ali storitev zaradi katerega je nastal nek stroek ( jed, pijaa, prenoie). 3. Pojasnite pomen mednarodne menjave: - za Slovenijo *Mednarodno poslovanje je za Slovenijo kot majhno dravo bistvenega pomena, saj vkljuevanje v mednarodne tokove zanjo pomeni predvsem tudi gospodarsko preivetje. Za Slovenijo kot majhno dravo sta pomembna tako izvoz kot uvoz blaga in storitev. Z uvozom prihaja Slovenija do tistega blaga in storitev, ki jih sama ne more proizvajati oziroma nima naravnih virov ali pa bi bila proizvodnja doloenega blaga zanjo neracionalna. Izvoz je za Slovenijo monost, da dosee doloeno ekonomijo obsega. Izvoz in primerjava s konkurenco na tujih trgih vnaata v domae gospodarstvo in proizvodnjo vijo uinkovitost in 15

elemente konkurennega obnaanja na viji ravni. Tudi za Slovenijo kot majhno in relativno razvito dravo lahko trdimo, da je njena izvozna nagnjenost oziroma nagnjenost k vkljuevanju v mednarodno poslovanje zelo visoka. * Slovenija se mora vkljuevati v mednarodno gospodarsko menjavo zaradi istih razlogov kot velja za veino drugih drav. Glavni razlogi pa so izravnavanje zunanje trgovinske bilance, saj zaradi primanjkljaja doloenih naravnih dobrin mora le te uvaati, da pa lahko uvoeno blago plaa, potrebuje devize, ki jih lahko ustvari samo z izvozom svojih proizvodov in storitev. Nenazadnje mora Slovenija z izvozom poveevati svoje majhno trie, ker le tako znia stroke proizvodnje in poveuje svojo konkurennost. Glavni trgovinski partnerji Slovenije so: Nemija, Italija, Francija, Avstrija. - za nerazvite drave Nimajo izobraene delovne sile, kapitala in tehnologije. Njihovo gospodarstvo je nerazvito. Svet obvladujejo razvite drave. Nerazvite drave: njihova proizvodnja je majhna, prav tako produktivnost majhen dobiek in akumulacija nizke plae in kupna mo ni monosti in spodbud za nalobe malo nalob majhna proizvodnja Nerazvite drave morajo uvaati kapitalne dobrine, kjer jih same ne morejo proizvesti. Ker imajo premalo dohodkov od izvora, se zadolujejo, dolgov pa ne morejo vrniti. Razvite drave selijo v nerazvite drave umazano industrijo,delovno intenzivno in enostavno proizvodnjo, dobika pa ne reinvestirajo. 4. Pojasnite pojem potrebe ter navedite delitev potreb. - pojasnitev potrebe Je obutek pomanjkanja neesa in elja po zadovoljitvi. - predstavitev delitve potreb Glede na t. nosilcev : osebne ( posameznik spanje, obleka, hrana) drubene (denar, precednik...) Vsebina: gospodarstvo (jih lahko zagotovi avto, hia) socialne (ljubezen, srea) Nujnost: primarne nujne sekundarne - luksuzne 5. Cena in dejavniki, ki vplivajo na ceno. - razlaga pojma cena Pravilno oblikovana prodajna cena gostinsko / turistine storitve je zelo pomembna za uspeh poslovanja : ne sme biti postavljena niti previsoko niti prenizko. Cena je v denarju izraena menjalna vrednost izdelka ali storitve. Ponavadi se izraa v denarnih enotah za kos ( 25 za kos ali kg) - navedba dejavnikov, ki vplivajo na ceno

16

STROKI vrednost strokov, ki smo jih imeli pri prizvodnji nekega proizvoda ali pri opravljanju neke storitve, doloajo spodnjo mejo prodajne cene ( LASTNA CENA = VSI STROKI / ENO STORITEV) POVPRAEVANJE osnovno trno pravilo : Ponudba > povpraevanje nija cena Povpraevanje < ponudba nija cena KONKURENCA doloa zgornjo mejo prodajne cene, pametno je poznati cene konkurence - dejavniki oabnosti ( kupujejo drage stvari) - dejavniki ugleda (kupujejo, da pridejo v nek drubeni sloj) - dejavniki kakovosti (kupujejo, kar je drago, ker kao je bolj kakovostno) 6. Pojasnitev znailnosti osebnih in kapitalskih drub ter navedba teh drub. - pojasnitev znailnosti osebnih drub z navedbo vrst Znailnosti: Minimalno t. drubenikov 2 Minimalen ustanovitveni kapital - / Jamstvo drubenikov z vsem svojim lastnim premoenjem Poslovodstvo (vodenje poslov in zastopanje drube): d.n.o. vsi drubeniki k.d. komplementar Organi upravljanja: d.n.o. vsi drubeniki k.d. komplementar ali komplementarji Osebno ime v firmi drube: d.n.o. samo en ali e vsi ostali k.d. ime komplementarjev VRSTE: druba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna druba (k.d.) - pojasnitev znailnosti kapitalskih drub z navedbo vrst Minimalno t. drubenikov 1 Minimalen ustanovitveni kapital: d.d. 25000 d.o.o. 7500 Jamstvo drubenikov : d.d. ves vloen kapital d.o.o. vloen kapital Poslovodstvo (vodenje poslov in zastopanje drube): d.d. uprava d.o.o. skupina drubenikov, zastopa direktor Organi upravljanja: d.d. skupina delniarjev, nadzorni svet in uprava d.o.o. skupina drubenikov, nadzorni svet in direktor Osebno ime v firmi drube: d.d. / d.o.o. VRSTE: delnika druba (d.d.) in druba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) 7. Predstavitev borze, vrste borz in naini trgovanja. - predstavitev borze ter navedba vrste borz 17

Borza je trgovanje z vrednostnimi papirji, kjer se sreujejo trgovci borzni posredniki. Blagovne (kava, ito, nafta, kovine) Devizne (trgovanje z devizami) Borze vrednostnih papirjev (delnice, obveznice) Terminske ( v naprej doloena cena blaga) Storitvene ( turistine, zavarovalne, prevozne) - naini trgovanja na borzi PRIMARNI TRG (podjetja, banke) izdajo vrednostne papirje, ki pridejo prvi na trg SEKUNDARNI TRG nadaljna prodaja Trgovanje poteka preko borznih posrednikov: BROKER posreduje na raun strank DEALER posreduje na svoj raun TRGOVANJE: TRNO NAROILO: prodano po prvi ceni, ki se pojavi OMEJENO NAROILO: stranka doloi najvijo ceno vrednostnega papirja po kateri sme posrednik kupiti, oz. najnijo ceno po kateri sme posrednik prodati ( posrednik aka na najbolji trenutek) NAROILO S PREUDARKOM: stranka prepusti oblikovanje cene posredniku, ki mora ravnati kot dober gospodar. DRUGA: naroilo vse ali ni (posrednik mora kupiti ali prodati celotno koliino vrednostnih paprijev); asovno omejeno naroilo ( naroik doloi dan, teden...); odprto naroilo ( velja do preklica); vrednostno naroilo (naronik namesto koliine doloi vrednost prodaje ali nakupa). 8. Sodni register in naela sodnega registra - predstavitev sodnega registra Sodni register je javna knjiga, kjer so vpisane gospodarske drube ( samostojni podjetniki, gospodarska interesna zdruenja, zavodi, zadruge) . Sodni register vodijo krajevno pristojna okrona sodia, teh je v Sloveniji 11. Sestavljen je iz glavne knjige (namenjena vpisu in objavi podatkov o gospodarskih drubah) in zbirke listin (ki jo sestavljajo vse listine, dokumenti na podlagi katerih so se izvrili vpisi v glavno knjigo). V sodni register se vpiejo naslednji podatki: Firma (ime, sede, dejavnost, oblika in vrsta odgovornosti) Datum ustanovitve Enotna ID t. Podatki o drubenikih Viina osnovnega kapitala Podatki o zastopnikih, pooblaencih Podatki o lanih nadzornega sveta as za katerega se ustanavlja druba 8 e se ustanavlja za doloen as) - naela sodnega registra Naelo obveznosti vpisa Naelo javnosti vpisa (podatki so navoljo vsem) Publicitetno naelo (podatki v sodnem registru so znani vsakomur)

18

Naelo zaupanja v registrsko stanje (nov direktor a to e ni zapisano v sodni register lahko bivi direktor trdi, da je e vedno direktor) Naelo aurnosti (spremembe v podjetju moramo sporoiti nov direktor, druga dejavnost) Naelo prioritete (podjetje, ki je svoje podatke posredovalo sodiu prej kot ostali bo prej vpisano v register) 9. Pravni predpisi - razlikovanje med temeljnimi, splonimi in posebnimi pravnimi predpisi TEMELJNI PREDPISI najviji pravni akt v dravi je USTAVA REP. SLO. SPLONI PREDPISI so zakoni, odloki, pravilniki in ostali predpisi, ki veljajo za celotno drubo in za vse vrste gospodarskih dejavnosti ( npr. obligacijski zakonik, ZGD. ) POSEBNI PREDPISI zajemajo zakone, odloke, pravilnike, uredbe in predpise, ki veljajo le za doloene dejavnosti (npr. gostinstvo zakon o gostinstvu, uzance v gostinstvu, zakon o spodbujanju in razvoju turizma) Interni predpisi predpisi, ki veljajo samo v nekem podjetju ( hini red, pravilnik o delovni obleki). - predstavitev Zakona o varnosti in zdravja pri delu S tem zakonom se doloajo pravice in dolnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukerpi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ta zakon doloa tudi organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu. Delodajalec je dolan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vkljuno s prepreevanjem nevarnosti pri delu, obveanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Vse dolnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu. 10. Zavarovanje oz. ukrepi za utrditev prodajne pogodbe. - razlaga akontacije in are ARA je del kupnine, ki se plaa vnaprej. e po krivdi prodajalca ne pride do izpolnitve pogodbe mora kupcu vrniti dvojno aro. e je za neizpolnitev pogodbe kriv kupec ostane ara prodajalcu. AKONTACIJA- razlaga zamudnih obresti in penale PENALE (POGODBENA KAZEN) v denarju doloen znesek, ki ga bo dolnik plaal upniku, e nebo izpolnil svoje obveznosti ali e bo zamudil z njeno izpolnitvijo ( npr. ne dobavi blaga pravoasno kupec lahko zahteva penale ne da bi mu bilo treba dokazovati kodo). 11. Vrednost denarja - pojasnitev inflacije INFLACIJA vianje cen, vrednost denarja oz. kupna mo pada Denar ima svojo zunanjo in notranjo vrednost. Notranja kupna mo nam pove koliko dobrin dobimo za svoj denar znotraj drave. Zunanja kupna mo nam pove koliko dobrin dobimo za svoj denar v tujini. Inflacija je padanje notranje kupne moi v denarju in se kae v naraanju cen. Razlogi: Najemanje kreditov v tujini (poveanje denarja v obtoku, povpraevanje in cene narastejo) Uvoz surovin ( nafte) Kardelni dogovor trgovcev (dvig cen v trgovinah tu, par...) Zaradi psihologije potronikovega obnaanja (kupite danes, ker jutri bo draje hiperinflacija) 19

- pojasnitev deflacije DEFLACIJA- znianje cen Naraanje notranje kupne moi, ki se kae v padanju cen. Do deflacije pride kadar drava zmanja koliino denarja v obtoku. 12. Predstavitev proizvodnje in reprodukcije. - predstavitev proizvodnje na primeru V procesu proizvodnje prihaja do preoblikovanja proizvodnih in naravnih dobrin v dobrine elenih in uporabnih vrednosti. Rezultat so storitve in proizvodi. - reprodukcija in vrste reprodukcij REPRODUKCIJA OBNAVLJANJE PROIZVODNJE Enostavna (vedno isto) Razirjena (vsako obdobje veje t.) Zoena (vsako obdobje manje t.)

20

PREHRANA
VPRAANJA ZA 10 TOK: 1. Definirajte zdravje in predstavite zdrav nain ivljenja; - definira zdravje (SZO) Je stanje popolnega fizinega, mentalnega duevnega in socialnega ravnovesja in ne samo odsotnost teav in bolezni (szo). Nae zdravje je odvisno od nae tee in prehranskih navad. Za ohranjanje zdravja sta potrebna zdrava prehrana in zdrav nain ivljenja. - nateje in razloi elemente zdravega naina ivljenja Gibanje (telesna aktivnost) Zdrava prehrana (izbor zdravih ivil in zdrava priprava hrane) Sprostitev Zdrava in varna spolnost Primerna telesna tea Izogibamo se alkoholnih pija kajenja ter drog Izogibanje prazni in hitri prehrani 2. Razloite osnovne pojme v prehrani; - razloi razlike med ivilom in hrano ivilo: Vse kar pojemo in popijemo je narvna dobrina ivalskega, rastlinskega izvora in mineralnega izvora. ivilo je lahko v nepredelanem ali predelanem stanju. Hrana: Je vse tisto kar uivamo v obliki ivil z namenom da si ohranimo in krepimo zdravje. Sestavljajo jo ivila in dodatki. - opredeli in nateje energijske in neenergijske hranilne snovi Energijske: dajejo energijo (ogljikovi hidrati, maobe in beljakovine) Neenergijske: ne dajejo energije (vitamini, mineralne snovi) 3. Pojasnite izraz esencialne hranilne snovi; - razloi, kaj so esencialne hranilne snovi Ali bistvene, teh organizem ne more tvoriti sam, zato jih moramo dobiti z hrano. - nateje esencialne hranilne snovi 8 animokislin v beljakovinah za odrasle, v otrotvu 10 2 maobni kislini v maobah: linolna ( 6 ali n-6) in litnolenska (-3 ali n-3) Vsi vitamini 12 mineralnih snovi 4. Razloite deklaracijo na ivilskih izdelkih in na njej napisane podatke; - razloi, kaj je deklaracija Oznaevanje izdelkov s tem pa informiranje potronikov. Proizvajalec mora s pomojo deklaracije potroniku zagotoviti popolno, natanno, razlono in lahko razumljivo informacijo o izdelku. - nateje in opredeli podatke, ki morajo biti na vsaki deklaraciji Oznako, ime izdelka Neto koliina izdelka Sestavine 21

 Cena Minimalni rok uporabe Proizvajalec ali trgovec 5. Pojasnite pojem higiena in natejte elemente osebne higiene; - definira higieno Je nauk ki nas ui kako si zdravje ohranjamo in ga krepimo - pozna vpliv osebne higiene na zdravje in nateje elemente osebne higiene Nas ui kakne higienske navade moramo imeti, da ohranjamo zdravje, zajema: umivanje celega telesa, rok, nega nohtov, nega zob in ustne votline, nego las in lasia ter higieno oblail in oblaenja VPRAANJA ZA 15 TOK: 1. Natejte naloge hranilnih snovi v organizmu, doloite katere hranilne snovi opravljajo posamezne naloge in izberite ivila, s katerimi telo dobi te hranilne snovi; - nateje naloge hranilnih snovi Sproajo enrgijo, gradijo in obnavljajo telo, uravnavajo biokemijske procese ter itijo telo pred boleznimi - doloi katere hranilne snovi opravljajo posamezne naloge Ogljikovi hidrati ( sproajo energijo) Maobe ( sproajo energijo, gradijo in obnavljajo telo) Beljakovine (sproajo energijo, gradijo in obnavljajo telo, uravnavajo biokemijske procese ter itijo telo pred boleznimi) Vitamini (uravnavajo biokemijske procese ter itijo telo pred boleznimi) Mineralne snovi (uravnavajo biokemijske procese ter itijo telo pred boleznimi, gradijo in obnavljajo telo) Voda (uravnavajo biokemijske procese ter itijo telo pred boleznimi) - izbere ustrezna ivila Ogljikovi hidrati ( kruh, testenine) Maobe (sir, maslo, oreki) Beljakovine (ribe, jajca, ita) Vitamini ( sadje, zelenjava) Mineralne snovi (mleko, ita) Voda ( sadje, zelenjava, pijaa) 2. Opiite in predstavite piramido zdrave prehrane s pripadajoimi odstotki posameznih ivil; - definira piramido zdrave prehrane Nazorni prikaz ivil, slikovni prikaz izbora in koliin ivil, ki jih naj jemo vsak dan. ivila so razdeljena v prehranske skupine. Vsaka od skupin vsebuje doloene hranilne snovi, ne pa vseh, ki jih lovek potrebuje, zato ivila iz ene skupine ne nadomestijo ivila iz druge skupine. - jo narie in v njej ustrezno oznai ivila

22

- doloi odstotke posameznih ivil in predstavi nekaj predstavnikov ivil iz vsake skupine KROB 40% hrane (10 20 enot) SADJE 15% hrane (2 -4 enote) ZELENJAVA 20% hrane (3 5 enot) MESO IN ZAMENJAVE 10% hrane ( 2- 5 enot) MLEKO IN MLENI IZDELKI 10% hrane ( 2- 5 enot) MAOBNO SLADKORNA IVILA 5 % hrane 3. Opiite pozitivne in negativne uinke uivanja alkohola na telo. Predstavite vrste alkoholnih pija; - predstavi vsaj pet pozitivnih uinkov uivanja alkohola na lovekovo telo kozarec vina vsak dan, zmanjuje vzroke za smrtnost do 30%. do 40% manje tveganje za diabetes tipa 2. Sprostitev Zmanjuje ivno napetost Vpliva na zmanjano nastajanje krvnih strdkov zboljuje telesno in duevno poutje in odpravlja nekatere zavore - predstavi vsaj pet negativnih uinkov uivanja prekomernih koliin alkohola okvara moganov koduje ledvicam, srcu, sladkornim bolnikom motnje in boleine v elodcu slabljenje nog, rok plju, spolnih lez okvare zobovja, dlesni - razdeli alkoholne pijae po veljavni zakonodaji gane pijae, pivo in vino 4. Opredelite koliino vode in njeno porazdelitev v telesu. Razloite najpomembneje naloge vode in opiite posledice pomanjkanja vode (dehidracijo); - opredeli koliino in porazdelitev vode v telesu V organizmu je v povpreju 60 70% vode, v nekaterih celo 90%.. V organizmu nastane priblino polovica vode na dan z izgorevanjem organskih snovi. V celicah sta dve tretjini vode, v krvi oz. v tkivni tekoini pa ena tretjina.

23

- razloi naloge vode v telesu glavno topilo organskih in anorganskih snovi v telesu, omogoa presnavljanje, saj reakcije lahko potekajo samo v tekoini ( topi hranilne in odpadne snovi) uravnava biokemijske procese in telo iti pred boleznimi v telesu kroi s krvjo in telesno tekoino transportno sredstvo uravnava telesno temperaturo voda uravnava osmotski pritisk omogoa prehranjevanje celic in izloanje odpadnih snovi - opie znake pomanjkanja oz. pomen vode obutek eje in zmanjanje koliine izloenega urina (dehidracija - Pri srednje do hudi dehidraciji se prekine izloanje urina, pojavijo se miini kri, povea se frekvenca bitja srca in dihanja. Zvia se lahko telesna temperatura zaradi onemogoenega potenja. V tem stanju ima lovek udrte oi in zmanjan turgor koe (koa izgubi pronost in daje obutek uvelosti). Pri zelo hudi dehidraciji se lahko zgodi delirij, izguba zavesti, s imer je ogroeno tudi ivljenje. suha usta slabost glavobol 5. Poimenujte ogljikove hidrate, ki sodijo med dietne vlaknine in razloite njihov pomen za loveka ter priporoajte ivila bogata z njimi; - poimenuje vlaknine - polisaharidi celuloza hemiceluloza lignin pektin - razloi njihov pomen oz. naloge topne vlaknine upoasnijo prebavo v elodcu in tako omogoajo enakomerno raven energije netopne vlaknine: o pospeujejo odstranjevanje odpadnih in strupenih snovi iz telesa in tako ostankom hrane omogoajo hitreje potovanje skozi prebavno cev laje nadzorujemo telesno teo, ker se obutek lakoti pojavi kasneje - priporoa ivila topne vlaknine: ovseni kosmii, stronice, lupinasto sadje: oreki, semena) netopne vlaknine (neolupljeno sadje, vrtnine (solate, zelje, ohrovt, repa, stronine), ivila iz polnomlete moke (rni kruh, otrobi) VPRAANJA ZA 25 TOK: 1. Razloite mikrobioloke spremembe na ivilih; - definira in nateje mikroorganizme Mirkoorganizmi so mikrosopsko majhni enocelini organizmi, ki se najhitreje razmnoujejo pri temperaturi od 10 40C. So izredno odporni in zelo hitro se prilagodijo novemu ivljenjskemu okolju. Povzroajo kvarjenje ivil in zastrupitve. Uniimo jih lahko s pasterizacijo in sterilizacijo ali s prekuhavanje pri dovolj visoki temperaturi, ki mora uinkovati dovolj asa. Mikroorganizmi: plesni, kvasovke in bakterije. 24

- opredeli pogoje za razvoj in delovanje mikroorganizmov kisik nehigiena nepravilna proizvodnja slabo zapiranje ivil temperatura od 10 - 40 C - opie zgradbo, vrste in delovanje plesni PLESNI o Eno ali vecelini mikroorganizmi, nitaste oblike (po zgradbi podobne rastlinam, po nainu prehrane pa ivalim sam porabljajo kisik izloajo pa CO2 o Heterotrofni organizmi in so lahko saprofiti, ko deljujejo na mrtvi organski snovi, paraziti pa , e uspevajo na ivih organizmih o Razmnoujejo se vegetativno ali nespolno s sporami o aerobne, za svojo rast potrebujejo kisik, saj rastejo na povrini ivil o spoznamo jih po nastanku micelija ( lahko je moder, zelen, rjav ali rn; puhast, pranat, suh ali vlaen) o najbolje uspevajo pri temp. od 25 30C o dobro uspevajo v kislem okoju o hitro se irijo o nekatere plesni tvorijo strupe zato niso primerne za uivanje (alfatoksine) o razvoj prepreimo z uporabo vakuma pri konzerviranju in embaliranju o najpogosteje na marmeladi, kompotu, pateti, sir, skuta, salama, odprte konzerve... o VRSTE: rod Penicillium povzroajo kvarjenje ivil bela modra ali zelena plesen aspergillus niger povzroa pornitev izdelka mucor mucedo spreminja krob v sladkor botrytis cinerea za proizvodnjo vina na grozdnih jagodah - opie delovanje kvasovk (alkoholno vrenje) zelo razirjene v naravi, prezimijo v tleh, lahko so loene ali pa v skupinah celic ovalna, okrogla ali podolgovata oblika hitro rastejo in se razmnoujejo v prisotnosti kisika v anaerobnih pogojih (brez kisika) pa povzroajo alkoholno vrenje pri katerem nastaneta etanol in CO2 (rod kvasovk je Saccharomyces cerevisiae delujejo pri temp: od 25 30C, povzroajo alk. vrenje pri pivu, vinu, kruhu, kompotih, marmeladah...) razmnoujejo se z brstenjem, zaradi hitre rasti izpodrivajodruge mikroorganizme- zlasti plesni - nateje vrste bakterij in opie njihovo delovanje (mleno- in ocetno-kislinsko vrenje) Paliaste oblike - bacili, okrogle oblike- koki, spiralne oblike spirile Razmnoevanje: vegetativno z deljenjem Nastopajo posamino ali v dolgih verigah Nekatere tvorijo spore odporne proti visoki in nizki temp. Vrste bakterij: o Aerobne bakterije: ocetnokislinske bakterije ( alkohol spreminjajo v ocetno kislino), ki uspevajo v prisotnosti kisika, rodu Acetobacter

25

Anaerobne bakterije: uspevajo brez kisika, to so mlenokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus, ki jih uporabljamo za kisanje zelja in repe ter fermentirane mlene in mesne izdelke. Posebej nevarne so bakterije Clostridium botullinum. 2. Pojasnite monosti zastrupitve s hrano; - nateje najpogosteje mone zastrupitve s hrano in znake zastrupitve Mone zastrupitve: Sekljani zrezki Tatarski biftek Hrenovke Posebne salame Razline omake z majonezo Francoska solata Kreme Sladoled Divji kostanj Volja enja Znaki zastrupitve Bruhanje Boleine v trebuhu Driska Poviana telesna temperatura Glavobol Slabost *as od zastrupitve s hrano do prvih znakov zastrupitve imenujemo inkubacijski as - opredeli ivalske in rastlinske strupe ivalski strupi strupene koljke in ribe , ki ivijo v onesnaeni vodi Rastlinsski strupi nepoznavanje rastlin, strupene gobe, drugi gozdni sadei. - nateje kodljive kemijske snovi Strupene mineralne snovi oz. teke kovine Kancerogeni ogljikovodiki Zdravila in hormoni Pesticidi Aditivi - opie salmonelozo 75% bolezenskih primerov Pot okube ivi v ivilih, ki so se okuile zaradi slabe higiene (prinaalci so mii in podgane) Okuena jajca, perutnina, meso, mleko, voda neustrezno ali dolgo shranjevanje razmnoevanje salmonele uivanje hrane zastrupitev s salmonelo (bruhanje, driska, poviana telesna temperatura). Naselijo se lahko v lovekih prebavilih v krvi in limfnem sistemu ( prinaalci so okueni ljudje) - po preboleli bolezni se izloa z blatom

26

Prepreevanje : osebna higiena, zmrzevanje ivil, toplotna obdelava, primerno shranjevanje ivil - pojasni monosti prepreevanja zastrupitev s hrano Izvajanje zdravstvenohigienskih predpisov Redni zdravniki pregledi Pravilo pripravljanje in skladienje ivil oz. jedi Osebna higiena Loevanje kuhanih in surovih ivil Kuahana ivila hitro porabimo ali jih hitro ohladimo Med transposrtom pripravljenih obrokov hrane je primera visoka ali nizka temp. mikroogranizmi se razvijajo poasneje 3. Razloite zahteve za zdravo prehrano; - definira pojme: varna, uravnoteena in varovalna hrana Varna hrana prepreuej zastrupitve z aditivi in _________ Uravnoteena hrana - vsebuje ustrezno razmerje hranilnih snovi in prepreuje __________ bolezni Varovalna hrana nas iti pred civilizacijskimi boleznimi (bolezni sodobnega asa), polnovredna prehrana, gre za spreminjanje hranilnih snovi ali pa za zamenjavo ivili z ustrenim drugim ivilom enake ali podobne hranilne sestave. Usklajena mora biti s fiziolokimi potrebami organizma, da zmanjamo koliino maob ali sladkorja. - definira pojma: bioloko in gastronomsko sprejemljiva hrana Ne povzroa obutljivosti na njo in je okuzno in lepo pripravljena. - nateje naela zdrave prehrane Vzdrevanje telesne tee 20 30% maob na dan glede na celotne energijske potrebe Poskrbimo za pestrost, vkljuimo vse skupine ivil. Dnevni vnos hrane razdelimo v im ve obrokov (vsaj pet), dan zanemo z zajtrkom. V vsak obrok vkljuimo sadje in/ali zelenjavo. Hrano dobro preveimo, saj si tako olajamo prebavo in se zaradi tega tudi bolje poutimo. Ne najemo se preve: ko nismo ve lani, nehamo jesti. Izdelke iz bele moke nadomestimo z izdelki iz rne ali polnovredne moke. Izbiramo mlene izdelke z manj maob. Izbiramo pusto meso, perutnino in ribe. Vsaj kaken dan v tednu izpustimo meso. Namesto sladkanih pija pijemo vodo ali naravne sokove brez dodanega sladkorja. Omejimo uporabo soli in sladkorja. Izogibamo se pitju alkoholnih pija in kave. Zdrava prehrana obsega im ve it in itnih izdelkov (40 %), torej rnega kruha, testenin, ria, kanatih jedi, sadja in zelenjave 35 %, pri emer naj bo najmanj ena tretjina sveega sadja in sveih solat (skupaj priblino 300 do 400 g na dan), mlenih izdelkov, rib, jajc, perutnine, mesa klavnih ivil itd. 20 % oz. ne ve 27

kot 100 g pustega mesa na dan ali ustreznih zamenjav ter im manj slaic, maob in sladkorjev (najve 5 % na dan) - razlikuje dobre in slabe prehranske navade DOBRE PREHRANSKE NAVADE: Uivanje hrane sede v mirnem in prijetnem okolju Redna prehrana 4 6 obrokov na dan Poasno uivanje hrane, vsaj 10 do 20 minut za glavne obroke (dodadtno preveiti vsak griljaj) Uivanje im bolj pristne in okusno pripravljene hrane Hrana naj ima ustrezno prehransko in hranilno vrednost glede na potrebe posameznika Hrana naj vsebuje manj nasienih maob in ve vitaminsko mineralnih snovi v ivilih Zmanjanje koliine snovi v prehrani SLABE PREHRANSKE NAVADE Neredna prehrana ( preskakovanje ali opuanje glavnih obrokov) Uivanje hrane stoje, med vonjo, hojo, v avtu Uivanje hrane v hrupu Prehitro uivanje hrane (slabo preveena) Uivanje t.i. prazne hrane ali junk food to je hrana s praznimi kalorijami iz malo ali brez esencialnih hranilnih hranil, obiajno je premastna in presladka ( vsebuje preien ali beli sladkor, ivila iz bele moke, krobna ivila, ocvrte jedi, hamburgerji, pice, marmelade, peciva, okolado, konzervirano sadje...) Junk food hrana je tudi hitra hrana (fast food) ali street food hrana. - nateje zdrave naine priprave hrane im ve ivil jejmo surove Pomembna je predpriprava ivil ( pranje, mehanska obdelava) Izbira pravilnih nainov toplotne obdelave (kuhanje, duenje, peenje z ni ali manj maob, kuhanje v sopari hrana ohrani veliko aromatinih snovi okus, barva..., mikrovalovka, peenje na aru) 4. Predstavite parameter za ocenitev stanja prehranjenosti. Razloite razlike med deficitarnimi in civilizacijskimi boleznimi; - definira indeks telesne mase ITM- idealna telesna masa ITM je realna ocena telesne tee in stanja hranjenosti. Z njim ugotovimo ali mo podhranjeni, pravilno hranjeni ali prekomerno hranjeni. Kalkulator izrauna pravilne vrednosti tako za otroke, najstnike in odrasle. Izraun je narejen po formuli ITM (indeks telesne mase) in upoteva tako tvoj spol in tvojo starost. Odvisen je od spola, viine, starosti ter tee. Predstavlja razmerje med telesno maso v kilogramih in kvadratom telesne viine v metrih. - razloi pojem deficitarne bolezni Te bolezni nastanejo zaradi pomanjkanja razlinih hranilnih snovi ( podhranjenost, pomanjkanje beljakovim rahitis, skorbut, beriberi, avitaminoza vitamina A, slabokrvnost ali anemija, zobna gniloba) - nateje vsaj pet deficitarnih bolezni in pojasni vzrok za njihov nastanek Podhranjenost pomanjkane energijskih in hranilnih snovi (zadostna koliina hrane) Pomanjkanje beljakovin

28

Rahitis pomanjkanje kalcija, fosforja, vitamina D (neodpornost mleko, mleni izdelki, sonenje, ribje olje) Skorbut pomanjkanje vitamina C (boleine v sklepih, krvavitve na sluznicah, izpadanje zob, neodpornost svee sadje in zelenjava) Beriberi pomanjkanje vitamina B ( ivne motnje, ohromitve cela itna zrna, stronice, kvas) Avitaminoza vitamina A pomanjkanje vitamina A (kurja slepota, popolna slepota, poroenela koa in sluznica,neodpornost meana hrana, ribje olje) Slabokrvnost - pomanjkanje eleza, bakra, kobalta, beljakovin, vitamina B12 (utrujenost, zaspanost, vrtoglavica, nezavest meana hrana, vitaminski in mineralni preparati) Zobna gniloba pomanjkanje kalcija, fluora, vitaminov A,D,C in preve sladkorja ( propadanje zob hrana bogata z ivili, ki vplivajo na gradnjo zob, ve surove hrane, higiena zob) - razloi pojem civilizacijske bolezni Te bolezni se pojavlajo po celem svetu in nastanejo predvsem zaradi preobilne hrane, ne zdravega naina ivljenjskega sloga debelost, ateroskleroza, sladkorna bolezen, hiperglikemija debelost in shujevalne diete motnje stanja hranjenosti zobna gniloba in prehrana, ki jo prepreuje bolezni srca in oilja in ustrezne diete holesterol in lipidi v krvi sladkorna bolezen in pravila, ki veljajo za dieto diabetikov glikemini indeks ivil bolezni prebavnega trakta in ustrezne diete: - afte - Crohnova bolezen - fenilketonurija - GERB gastroezofagealnarefluksna bolezen jetrna in olna obolenja in dieta pri olnih kamnih bolezen ledvinih kamnov in dieta ivila,ki pogosto izzovejo alergine reakcije - nateje vsaj pet civilizacijskih bolezni in njihove posledice debelost obremenitev okolja, oteeno dihanje, zatekanje nog, srdni infarkt, motnje pri menstruaciji, psihine motnje ateroskleroza = maenje il srni infarkt, moganska kap, smrt, gangrena umiranje tkiva sladkorna bolezen - okvared ledvic, okvare oesnega ozadja, okvare ivevja, aterioskleroza, povian krvni tlak, kraja ivljenjska doba in nekatere oblike raka hipoglikemija = visoka raven glukoze v krvi okvare velikih il, malih il holesterol = Zviana raven maob v krvi izrazito pospeuje proces ateroskleroze in je eden najpomembnejih dejavnikov tveganja za nastanek srne in moganske kapi. bolzni srca in oilja, smrt, invalidnost 29

5. Opiite ogljikohidratna ivila v prehranski piramidi; - opie zgradbo ogljikohidratnih ivil PO KEMINI ZGRADBI nastanejo s fotosintezo v rastlinah, zgrajeni so iz ogljika, kisika in vodika. Enostavni ogljikovihidrati se spremenijo v sestavljene, ki se kopiijo v gomoljih in plodovih. Sodelujejo pri nastanku drugih harnilnih snovi, kot so beljakovine in maobe. VRSTE : o enostavni ogljikovihidrati monosaharidi ( enostavni sladkorji ) o glukoza, fruktoza, manoza, galaktoza o sestavljeni ogljikovihidrati : o disaharidi sestavljeni iz dveh monosaharidov (saharoza, laktoza) o oligosaharidi sestavljeni iz od treh do devetih monosaharidov (sladkorna pesa, sladkorni trs) o polisaharidi sestavljeni iz ve kot devetih monosaharidov (krob, celuloza, vlaknine) - nateje predstavnike Glej zgoraj!!! - predstavi priporoilo za uivanje o enostavni ogljikovihidrati monosaharidi : o glukoza grozdje, sadni sokovi, med, korenje o fruktoza sadje, med o galaktoza - mleni izdelki o sestavljeni ogljikovihidrati o disaharidi laktoza mleni izdelki, saharoza namizni sladkor o oligosaharidi - sladkorni trs, sladkorna pesa o polisaharidi kruh, pekovsko in slaiarsko pecivo, testenine, krompir, stronice (fiol, grah, lea, soja, bob) - opie njihov pomen v prehrani energijska ivila lahko prebavljivi krob najprej se razgradijo dodisaharidov nato pa do monosaharidov padec glukoze v krvi sproa obutek lakote za presnovo je pomemben vitamin B preseek zauitih ogljikovih hidratov se pretvori v rezervne maobe lepijo se na zobno povrino zobna gniloba nadomestek za navaden sladkor je med potreba po oglijkovih hidratov je odvisna od aktivnosti loveka in od vrste dela, ki ga opravlja. V povpreju znaa 5-7 g na kg telesne mase na dan. - predstavi posledice zauite prevelike in premajhne koliine ivil v prehrani PREVELIKA ZAUITA KOLIINA IVIL V PREHRANI srno ilna obolenja obolenje dihal zvianje maob v krvi sladkorne bolezni pojav olnih kamnov

30

PREMAJHNA KOLIINA IVIL V PREHRANI poveanje koliine sene kisline (od 10 do 20 odstotkov) znian krvni pritisk v arterijah ali arterijska hipotenzija izpadanje las zaprtje utrujenost miini kri suha koa motnje v menstrualnem ciklusu depresija glavoboli neodpornost motnje prebavil oohnelost

31

POSLOVNO KOMUNICIRANJE vpraanja za POM

VPRAANJA ZA 25 TOK 1. Predstavite vrste komuniciranja glede: na tevilo sodelujoih, glede na smer glede na razdaljo med udeleenci (neposredno direktno iz oi v oi, posredno indirektno) glede na tevilo sodelujoih (intrapersonalno s samim seboj, interpersonalno osebni stiki med posamezniki npr. v druini, javno asopisi, revije, plakati, tv: loimo naslednje funkcije: o informativna ( mediji irijo informacije o dogajanju okrog nas) o povezovalna ( povezuje in zbliuje ljudi) o izobraevalna ( mediji z informacijami irijo znanje) glede na smer o enosmerno (sporoilo gre od poiljatelja do sprejemnika) o dvosmerno (prejemnik daje povratno sporoilo poiljatelju) glede na obliko o besedno (verbalno) govorno, pisno o nebesedno (neverbalno) otip, govorica telesa, zunanji videz, prostor, vonjave 2. Predstavite vse elemente (6) verbalnega - poslovnega bontona. Vljudnost spotujemo mnenje drugih, moramo znati posluati... Pozdravljanje in rokovanje pobudo naj da oseba na vijem poloaju ne glede na starost in spol, ne stiskamo predolgo ali premono Vikanje vikamo vse neznane in polnoletne, uporabljamo tudi besedo gospod ali gospa Jakost glasu - ne epetamo, ne povzdigujemo glasu... Predstavljanje rahlo se priklonimo in povemo ime in priimek nato pa e poslovni poloaj sogovornika gledamo v oi Posetnica (vizitka poslovneev) poslovni partnerji si jo lahko izmenjajo praviloma ne vsebuje domaega naslova in telefonske tevilke 3. Predstavite vse elemente (5) in pomen neverbalnega komuniciranja. Zunanji videz (delovna obleka, dnevna obleka moka in enska, slavnostna obleka, urejenost in negovanost roke, vonjave, brki, lasje, make up) Telesna tea in hoja (ne sklanjamo glave drimo se vzravnano, ne smemo poveati ramen, se ne naslanjamo npr. na pult, ne umikamo pogleda) Gestika (kretnje rok nog in glave) dvignjen sredinec in kazalec v obliki rke V pomeni zmago, mahanje z roko proti sebi vabiti nekoga, nimamo rok v epih, ne kaemo s prstom na druge, ne praskajmo se po glavi, ne drimo rok pred usti) Mimika( izraz obraza in oi) sogovornika ne gledamo predolgo v oi, smeh ne sme biti vsiljiv, obrvi privzdignjene, spuene...) Proksemika (intimno, osebno, javno podroje, namestitev za mizo vogalni, sodelujoi, tekmovalni poloaj) poloaj in gibanje ljudi v prostoru) o Intimno podroje bliina do 40 cm o Osebno podroje 1 m stran od nas prijatelji, sorodniki o Druabno podroje od 1.5 m do 4m poslovne komunikacije, konferenna miza 32

Javno podroje veja od 4m - poslovne predstavitve, konference, seminarji... Namestitev za mizo Vogalni poloaj nakljuni pogovori Sodelujoi poloaj sogovorniki, ki imajo enako milenje Tekmovalni oz. obrambni poloaj vsak oblikuje in zagovarja svoje stalie POMEN: Nebesedno komuniciranje je pomenmbno predvsem pri delu z ljudmi, ker ljudem posredujemo sporoila na razline naine z obleko... Nebesedno govorico pri svojem delu s pridom uporabljajo dobri poznavalci ljudi na primer policijski zaslievalci, psihologi, zdravniki. Pomembna je tudi zato ker svoje gibe, dro, mimiko veliko teje nadziramo kot pa tisto kar govorimo ( lahko ugotovimo kdo lae in kdo govori resnico). Pri komuniciranju s strankami se lahko veliko bolje vivimo v njene elje in priakovanja e razumemo kaj nam sporoa s svojo telesno govorico. 4. Katere vrste pisnih poslovnih sporoil poznate? Na kaj je treba paziti, da bodo naa pisna sporoila razumljiva? Daljaa sporoila ( poslovna poroila, pravilniki, poslovniki) Kraja sporoila ( pisma , naroila, zahtevki, pronje, vabila, reklamacije) Pazimo na: Razumljivo pisanje Sporoilo naj nebo predolgo Uporabljamo kratke stavke Uporaba znanih besed Oziramo se na bralca ( glede na njegovo izobrazbo, razgledanost prilagodimo se bralcem) Previdna uporaba tevilk ( morajo biti natanne, resnine + razlaga tevilk) Urejanje besedil z raunalnikom (ustrezna oblika, slike, grafi, pazimo na slovnine napake...) 5. Namen poslovnega pogajanja je skleniti sporazum. Kako priti do sporazuma (predstavite metode)? SPORAZUM; Najbolji nain pogajanj je sporazum, kjer udeleenci vzamejo izide pogajanj za svoja, ter jih takne tudi uveljavljajo in branijo. Takna pogajanja je modro skleniti s pisnim sporazumom, ki mora vsebovati tudi posledice za tiste, ki sporazuma ne bi izvajali. 6. Predstavite vse mone naine vodenja sestanka. Avtokratska tehnika ( o vsem odloa posameznik, ki je preprian da je najsposobneji, vodja nikol ne odstopa od svojih stali, ne zanimajo ga mnenja udeleencev) Neurejena tehnika ( vodja je nesistematien, nima jasno oblikovanih stali, ne zna voditi razprave traja v nedogled, udeleenci problema ne reijo do konca, sprejmejo tiste sklepe, ki so jih vsilili najbolj agresivni) Demokratina tehnika (vodja je konstruktiven, pripravljen spremeniti svoja stalia, ne podcenjuje sebe in drugih, nastopa enakovreden, ki skrbi za to, da sestanek poteka nemotena in ustvarjalno) VPRAANJA ZA 15 TOK 1. Katere osnovne veine poslovnega pogovarjanja bi moral obvladati poslovne - predstavite jih. Posluanje (poslualec informacije preslii, napano razume ali takoj pozabi, misli na druge stvari spolnost, sanjari, kosilo) Spraevanje (v primeru e informacije, ki jih sliimo niso dovolj odprta, zaprta, navajajoa, retorina, kontrolna in ustvena vpraanja) 33

o o

Govorjenje ali retorika ( nebesedna in besedna komunikacija razlono govorjenje, samozavest, ne prekinjamo sogovornika...)

2. Kateri nain vodenja sestanka bi izbrali, e bi bil lastnik in bi se zaposleni hoteli pogovarjati o prenizkih plaah? Utemeljite. Demokratina tehnika: 3. Kdo so in kako ravnati s problematinimi udeleenci poslovnega sestanka? Ljudje, ki zaradi svojih lastnosti slabo vplivajo na sestanek in jih je treba obvladati, e ne sestanek ni uspeen. Vsevedi ( vodja jih ustavi, po sestanku se pogovori z njimi) vekai ( opozorimo jih na dnevni re in asovni potek sestanka, e to ne zadoa jih ustavimo) Bojazljivci ( imajo premalo zaupanja vase, bojijo se zamere, vodja jih mora pritegniti s konkretnimi nalogami in odgovornostmi) Ravnodunei ( na sestanku sedijo in ne sodelujejo, vodja jih vlkljui s vpraanji, ki so blizu njihovih interesov) Krivoverci ( vsiljujejo napana stalia, vodja ne nasprotuje naravnost temve spodbudi razpravo pri drugih udeleencih, da dokae , da krivoverci nimajo prav) 4. Kakna je razlika med predstavitvijo (nastopom), ki je namenjena vplivanju in informativno predstavitvijo? NASTOP: javno prikazovanje mnenj in stali pred obinstvom (namenjen razvedrilu, slovesni prilonosti obletnice, pogreb, podelitev nagrad) INFORMATIVNA PREDSTAVITEV (PREDAVANJE) vsebuje podajanje informacij in se redko kona z vpraanji in pripombami udeleencev. Predstavitev ima namen vplivati na obinstvo (pomemben je iv stik med izvajalcem in obinstvom) 5. Po katerih fazah in kako naj poteka predstavitev, da bo imbolj uinkovita? ZAETEK Poslualcem povemo o em bomo govorili Predstavimo cilje nae predstavitve Povemo, zakaj ravno mi predstavljamo to temo Povemo, zakaj je tema koristna za poslualce Pritegnemo pozornost poslualcev in jih spodbudimo, da bodo aktivno posluali. JEDRO O temi govorimo dovolj podrobno Govrimo logino Govorimo v jeziku, ki ga poslualci razumejo Pripovedujemo ivahno Uporabljamo primere Za sprostitev povemo anekdoto ZAKLJUEK Naredimo povzetek predstavitve Povemo kakne prednosti prinaa naa reitev, izdelek, monost... Prosimo za vpraanja Na vpraanja odgovorimo 34

 Povemo, kje smo dosegljivi po predstavitvi Odlono konamo prestavitev 6. Katere so prednosti in slabosti pisnega sporazumevanja v primerjavi z govornim? PREDNOSTI Uinkoviteje, e moramo posredovati obseno ali zapleteno sporoilo Bolj trajno, shranimo ga lahko na razline nosilce (papir, cd...) Manj dvoumno kot govorno Za udeleence je bolj zavezujoe SLABOSTI Zamudneje in draje Odzivi prejemnikov sporoila so kasneji kot pri govornem Pisno izraanje ima na voljo samo besede in ilustracije, zato sporoilo pove prejemniku mnogo manj kot pogovor, kjer besede dopolnjujemo z nebesednimi sporoili ( mimika, kretnje, hoja) VPRAANJA ZA 10 TOK 1. Kdaj lahko telefonski pogovor nadomesti osebni stik s poslovnim partnerjem. Predstavite pravila in telefonski bonton. Kadar poslovnega partnerja dobro poznamo (poznamo resnost, potene namene, poznamo njegova neverbalna sporoila ali smo e vekrat sodelovali z njim, e je trenutno v tujini in oseben stik ni dosegljiv...) ankete po telefonu...??* PRAVILA Govorimo razumljivo (dovolj glasno, da ni preve podatkov, monotonost, primerni stavki) Govorimo razlono (ne poiramo besednih konnic, pomembne besede rkujemo) Govorimo nazorno (govrimo tako, da si sogovornik lahko ustvari pravo sliko - sogovornik ponavadi ne prizna da esa ne razume) Govorimo prepriljivo (govorimo im ve JAZ oblik jaz mislim, da je to tako!!, ne pretiravamo ne kaemo preve ustev, nismo preve vljudni, ne poudarjamo preve svojega znanja in strokovnosti)

BONTON Kliite ob primerni uri Po pozdravu se najprej predstavite Va glas naj bo primeren Spotujte sogovornika (nismo preve vsiljivi, vzvieni, uporaba besed spotovanja vsiljivi telefonski prodajalci) Posluajte sogovornika ( ga ne prekinjamo, vpraanja zastavimo ko kona s pojasnjevanjem) Med telefoniranjem ne poenjajte niesar drugega ( srkanje kave, uivanje hrane) Pogovor naj bo kratek in jedernat

2 Kako lahko elektronsko poto uspeno izrabimo (vsaj 3 primere). Katera so osnovna pravila, ki naj bi jih upotevali pri izdelavi spletnih strani? IZRABA E- mail marketing 35

 Iskanje delavcev za doloeno slubo Reklamiranje Poslovanje z drugimi poslovnimi partnerji V poslovnem svetu jo uporabljamo tako v internem komuniciranju kot v odnosih s partnerji, ciljnimi javnostmi in z deleniki ter seveda s kupci in strankami. Poleg tega je elektronska pota tudi mono orodje v rokah direktnih trnikov, saj je ob uinkovito zasnovani akciji mo priakovati dobre poslovne izplene. Pojavlja se v razlinih oblikah: neposredno e-potno nagovarjanje, virtualni marketing, posredovanje priporoil, povabila k sodelovanju ipd. OSNOVNA PRAVILA Spletna stran naj bo kratka ( vsebuje naj samo doloeno informacijo, z naslednjimi stranmi pa lahko informacijo razirimo) Grafike naj bodo majhne Vsaka stran naj ima eno povezavo na drugo spletno stran, kjer se tok informacij nadaljuje Nekje na koncu strani navedemo svoj elektronski naslov. Tako omogoimo obiskovalcu naih spletnih strani, da lahko pride z nami v neposredni stik. 3. Razloite razliko med poslovnim sestankom in poslovnim sreanjem. Oznai obe osnovni vrsti sestankov. POSLOVNI SESTANEK e se sestane skupina poslovneev, ki o neem razpravlja ali sklepa (ciljno poetje) Informativni sestanek ( namenjen posredovanju informacij mede udeleenci) Urejevalni sestanek ( namenjen iskanju novih zamisli, pogajanjem, snovanju skupnih usmeritev) POSLOVNO SREANJE namenjeno informiranju drugih poslovneev z novimi informacijami, spoznavanju novih ljudi ter povezovanju z njimi predstavitev novih projektov, kjer se drugi poslovni partnerji lahko odloijo ali bodo to podpirali ali ne. 4. Katere pogoje je treba upotevati, ko se odloamo, ali bomo sklicali sestanek? Katera govornika pravila moramo obvladati pri govorjenju (vsaj 3)? Sestanek je smiselno sklicati takrat, ko bi radi razreili neko pomembno zadevo, reitev pa je vezana na skupino ljudi in ne na posameznika. Poleg tega mora sestanek tudi upraviiti porabljen as in stroke. POGOJI: Problem zadeva ve ljudi Zadeva je pomembna Reitev mora potrditi skupina Porabljen as je mogoe upraviiti GOVORNIKA PRAVILA Sogovornika ne prekinjamo Izogibamo se mailom Smo vljudni Se poslovimo na primeren nain Ne govorimo z ironijo (prikrito norevanje) ali sarkazmom (strupenim posmehom) vikanje

36

5. S kaknim namenom sklicujemo poslovna kosila in kaj moramo upotevati? Njihov namen je zbliati poslovne partnerje. e je takno kosilo primerno organizirano in izpeljano lahko pripelje do tesnejih poslovnih stikov ali celo prijateljstva. UPOTEVAMO: oseba, ki ima v podjetju najviji poloaj sedi na sredini dalje mizne stranice ( ali na elu mize), gost , ki je enak po poloaju, pa na njeni desni strani e poteka poslovno kosilo za okroglo mizo, naj ima oseba z najvijim poloajem hrbet obrnjen proti steni e sta na poslovnem kosilu samo dva, sedita drug proti drugemu, gost pa ima bolji sede e je v drubi samo ena enska, sedi na gostiteljevi desni strani prava izbira lokala (lokacija, opremljenost, izbor hrane in pijae, nivo postrebe, ozraje v lokalu, monost namestitve v posebni sobi) 6. Kako poteka pogajanje? Vasih pride pri poslovnem pogajanju do teav. Kako jih premagati? - opredelitev prednosti in slabosti, koristi - opredelitev lastnih zmonosti in stali - izbira in opredelitev zaveznikov ter pogajanja z njimi - analiziranje drugih udeleencev v pogajanjih - oblikovanje lastne taktike ob upotevanju monih taktik drugih udeleencev - pogajanja - spremljanje izidov Potek pogajanj obsega opredelitev lastnega poloaja, postavljanje ciljev, iskanje zaveznikov, analiziranje drugih udeleencev, snovanje lastne strategije in taktike, izvajanje pogajanj in spremljanje sklepov. Pri pogajanjih kae loiti obravnavano zadevo od pogajalcev, cilje od stali, nenehno je potrebno odpirati nove monosti ter uporabljati objektivna sodila. Pomembno je usklajeno preprievanje in popuanje. Konec pogajanj je vsaj toliko pomemben kot priprave in izvajanje. Sklenjenemu sporazumu, ki naj ga udeleenci po monosti vzamejo za svojega, sledi ocenjevanje izidov in poteka pogajanj, ter spremljane izvajanja sklepov. Le-to je pogosto uvod v naslednji krog pogajanj. Pri pogajanjih je zelo priporoljivo poznavanje pogajalskega bontona, ki udeleencem bistveno pripomore k boljemu delovanju. TEAVE NA POGAJANJIH: Na pogajanjih zelo pogosto pride do zaidenja v slepo ulico, kjer je videti, da sporazum ni mogo. Pravimo, da gre za mrtvo toko, kjer se je pobudnik utel pri nartovanju pogajanj, saj bi ob bolji pripravljenosti do tega ne prilo. Takna pogajanja je najbolje prekiniti ali konati brez sporazuma. Teave se lahko pojavijo tudi kadar ena od strani odkloni ponujeni koncept. Tu pobudnik e na zaetku skua uveljaviti usmeritev pogajanj, ki se njemu zdi najbolj primerna. Drugi udeleenci lahko takno usmeritev sprejmejo ali pa jo odklonijo: vodja pogajanj ob odklonitvi presodi, kako naj reagira. Na pogajanjih pa ne moremo izkljuiti monosti uporabe nemoralnih sredstev. Tukaj gre za zlorabo koncepta, kjer je prisotno namerno zavajanje z nepravimi ali nepravilnimi podatki, nepravimi pooblastili, dvomljivimi namerami; uporabo neetinih pritiskov z zavajanjem, oz. z gronjo, da bo uporabil silo.

37

NKD
VPRAANJA ZA 10 TOK 1. Arheoloki spomeniki. - razlaga pojmov in pomen arheoloke dediine; kje lahko spoznavamo arheoloko dediino; navedite 5 primerov iz regije. - kateri so najbolj prepoznavni artefakti prazgodovinskega obdobja na Slovenskem; kateri v starem veku. 2. Etnoloka dediina. - razlaga pojma; strokovnjak, ki se ukvarja z zbiranjem in varovanjem narodnega blaga; varovanje objektov etnoloke dediine:primeri. - z etnoloko dediino se prepletajo tudi objekti tehnoloke dediine: navede 5 primerov. 3. Muzeji in galerije Slovenije. - naloge muzejev in galerij; zgodovina muzejev na Slovenskem; ustanove za hranjenje pisnih virov; vrste muzejev; spletna predstavitev muzejev; - navedite muzeje nacionalnega pomena; 4. Naravne vrednote, kulturna dediina - razlaga pojmov; kako pojmujemo naravno in kulturno dediino v sodobnem turizmu; kdo je v Sloveniji posebej zasluen za vkljuevanje naravne in kulturne dediine v turistino ponudbo, na kaken nain; bogastvo slovenske naravne in kulturne dediine. - varovanje naravne in kulturne dediine. 5. Naravne vrednote. - razlaga pojma; kaj uvramo med naravne vrednote(10 primerov iz regije ali Slovenije). Katere so varstvene skupine dediine: kratek opis. - naravne posebnosti spoznavamo na razlinih tematskih poteh: navedi primere. 6. Etnoloka dediina. - med etnoloko dediino se uvra tudi ljudska umetnost. Kaj vkljuuje pojem ljudska umetnost; kaj predstavlja inspiracijo ljudskim umetnikom; razlaga pojma narodopisje. - navedite primere likovne umetnosti in izvor; navede primere uporabne umetnosti. 7. Sakralni objekti. - navedite tipine primere sakralnih objektov na Slovenskem; primerjava romanske arhitekture z gotsko arhitekturo. - razlaga pojmov: freska, vitra, tapiserija, slikarstvo iluminiranih rokopisov, iluzionistino slikarstvo, pieta (navede en primer vsakega v Sloveniji) 8. Gradovi na Slovenskem. - Slovenijo imenujejo deela gradov. Razloite pomen reka. Kdaj je bilo zgrajenih najve gradov in s kaknim namenom. V katero skupino kulturne dediine uvramo gradove? - navedete 5 najbolj tipinih gradov v Sloveniji in 5 v regiji. Kako so ohranjeni? emu so namenjeni danes? 9. Opiite znailnosti regije Spodnja savinjska dolina in natejte vsaj pet tipinih jedi te regije. - opiejo znailnosti regije - natejejo tipine jedi regije 10. Natejte slovenske zaitene kulinarine izdelke in opiite razloge za njihovo zaito ter pomen teh izdelkov v gostinstvu in turizmu. - natejejo slovenske zaitene prehrambene izdelke 38

- predstavijo pomen teh izdelkov v gostinski in turistini ponudbi 11. Opiite izvor in razvoj slovenskih polnjenih testenin ter jih pet natejte in opiite. - opiejo izvor in razvoj slovenskih polnjenih testenin - natejejo in opiejo slovenske polnjene testenine 12. Natejte vsaj pet tipinih slovenskih enolonnic in pojasnite njihov pomen v narodni kulinariki! - natejejo tipine slovenske enolonnice - pojasnijo pomen enolonnic v narodni kulinariki 13. Natejte vsaj pet tipinih slovenskih juh in pojasnite njihov pomen v narodni kulinariki. - natejejo tipine slovenske juhe - pojasnijo pomen juh v narodni kulinariki 14. Opiite tradicijo in naine izdelave tradicionalnih vrst slovenskih pirhov. - opiite izvor pirhov in njihov pomen - pojasnite izdelavo tradicionalnih slovenskih pirhov (vrhniki, belokranjski, praskanke) 15. Slovenska ljudska glasbila. - opiite razvoj slovenskih ljudskih intrumentov - natejte vsaj tri izdelovalce harmonik in opiite njihov pomen VPRAANJA ZA 15 TOK 1. Kolikno je tevilo kulinarinih regij v Sloveniji in pojasnite razloge ter natejte dejavnike za takno mikro razdelitev. - predstavijo zgodovinski razvoj slovenske kulinarike - opiejo naravne in geografske vplive - pojasnijo vpliv tehnolokega razvoja 2. Pojasnite smiselnost uporabe sezonskih ivil v slovenski narodni kulinariki. Natejte vsaj deset tipinih slovenskih ivil. - pojasnijo smiselnost uporabe - na primeru predstavijo gastronomsko in ekonomsko upravienost uporabe sezonskih ivil. - natejejo tipina slovenska ivila 3. Pojasnite bogastvo slovenske kulinarine dediine in naine promocije teh izdelkov v gostinstvu in turizmu tako na lokalni kot na nacionalni ravni. - na primeru pojasnijo vkljuevanje kulinarike v animacijo - protokol -. pojasnijo naine vkljuevanja narodne kulinarike ob protokolarnih dogodkih - predstavijo naine vkljuevanja narodne kulinarike v vsakdanje ivljenje 4. Kulturna dediina. - razlaga pojma in funkcija kulturne dediine; splona delitev kulturne dediine in kaj pritevamo h kulturni dediini glede na mednarodne pogodbe, katerih podpisnica je Republika Slovenijanavedite 2 primera za vsako skupino. - tematske poti: kaj so tematske poti in njihova raznovrstnost in pomen; navedite 5 primerov s kratkim opisom. - med kulturno dediino uvramo pomembne dogodke iz zgodovine Slovencev: navedite 10 primerov in jih kratko pojasnite. 5. Naravne vrednote. - razlaga pojma; kaj uvramo med naravne vrednote(10 primerov iz regije ali Slovenije). Katere so varstvene skupine dediine: kratek opis. - parkovna obmoja; triglavski narodni park. 39

- varovanje naravne in kulturne dediine. 6. Plesno izroilo, narodna noa in prazniki na Slovenskem. - logva ljudskega plesa. - narodna noa na naih tleh (navede tri primere narodnih no v Sloveniji). - prazniki so s svojimi egami in navadami del narodne kulturne dediine; navede primere od pomladi do zime. 7. Izdelki slovenske umetnostne obrti. -pojasnite izvor izdelkov slovenske umetnostne obrti. - navedite najpogosteje materiale, ki se uporabljajo za izdelke umetnostne obrti in navedite primer izdelka. - pojasnite pomen izdelkov slovenske umetnostne obrti v protokolu (nacionalnem in lokalnem). 8. Projekt Slovenska gostilna. - pojasnite pomen projekta. - pojasnite izvor slovenskih gostiln. - navedite vsaj 5 slovenskih gostiln s 100 letno tradicijo. 9. Vitra: pojasnite pojem in njegovo motiviko. - pojasni v katerem obdobju vitra dosee vrh - pojasni kako se imenuje vitra v obliki kroga in kje se v tej obliki pojavlja - predstavi funkcijo vitraev in vpliv svetlobe v prezbiteriju 10. Slikarstvo in kiparstvo na Slovenskem.. - stensko slikarstvo ( navede zaetke stenskega slikarstva, opie pridobivanje barv najstareji risarski pripomoek, motiviko in kompozicijo poslikave, nateje tehnike stenskega slikarstva, navede primere stenskih tehnik pri nas) - kiparstvo-plastino oblikovanje (navede dva primera dediine iz prazgodovine na naih tleh in pojasni vzrok za izdelavo malih plastik, nateje tri kiparske materiale). - uporabna umetnost ( nateje nekaj primerov, ki jih razume pod pojmom uporabna umetnost in podrobno opie Vako situlo). 11. Kiparstvo in arhitektura na Slovenskem. - kiparstvo-plastino oblikovanje (navede dva primera dediine iz prazgodovine na naih tleh in pojasni vzrok za izdelavo malih plastik, nateje tri kiparske materiale). - arhitektura-stavbarstvo ( navede primer prve gradnje pri nas). - uporabna umetnost ( nateje nekaj primerov, ki jih razume pod pojmom uporabna umetnost in podrobno opie Vako situlo). 12. Etnoloka dediina. - med etnoloko dediino se uvra tudi ljudska umetnost. Kaj vkljuuje pojem ljudska umetnost; kaj predstavlja inspiracijo ljudskim umetnikom; razlaga pojma narodopisje. - pojasnite izvor izdelkov slovenske umetnostne obrti. - navedite najpogosteje materiale, ki se uporabljajo za izdelke umetnostne obrti in navedite primer izdelka. 13. Muzeji in galerije Slovenije. - naloge muzejev in galerij; - zgodovina muzejev na Slovenskem; ustanove za hranjenje pisnih virov; - vrste muzejev; spletna predstavitev muzejev; 14. Naravne vrednote. - razlaga pojma; kaj uvramo med naravne vrednote(10 primerov iz regije ali Slovenije). 40

- katere so varstvene skupine dediine: kratek opis. - naravne posebnosti spoznavamo na razlinih tematskih poteh: navedite 3 primere. 15. Arheoloki spomeniki. - razlaga pojmov in pomen arheoloke dediine; kje lahko spoznavamo arheoloko dediino; navedite 5 primerov iz regije. - kateri so najbolj prepoznavni artefakti prazgodovinskega obdobja na Slovenskem; - navedite tipine kategorije arheoloke stavbne dediine v srednjem veku na Slovenskem pojasnite s primerom. VPRAANJA ZA 25 TOK 1. Opiite slovensko kulinarino kruno dediino in natejte vsaj 10 krunih izdelkov. - opiejo vplive narave na gojenje it - predstavijo mlinarstvo na slovenskem - pojasnijo vpliv tehnologije na kruno dediino - predstavijo gastronomsko vrednost krunih izdelkov - natejejo tipine slovenske krune izdelke 2. Opiite dejavnike, ki so vplivali na razvoj slovenskih mesnih izdelkov in jih vsaj pet natejte ter podrobneje opiite. - naravne danosti - naini konzerviranja - namen izdelave in uporaba - natejejo tipine slovenske mesne izdelke - podrobneje opiejo enega izmed njih 3. Opiite slovensko kulinarino kruno dediino in natejte vsaj 10 krunih izdelkov. - opiejo vplive narave na gojenje it - predstavijo mlinarstvo na slovenskem - pojasnijo vpliv tehnologije na kruno dediino - predstavijo gastronomsko vrednost krunih izdelkov - natejejo tipine slovenske krune izdelke 4. Opiite dejavnike, ki so vplivali na razvoj slovenskih mesnih izdelkov in jih vsaj pet natejte ter podrobneje opiite. - naravne danosti - naini konzerviranja - namen izdelave in uporaba - natejejo tipine slovenske mesne izdelke - podrobneje opiejo enega izmed njih 5. Etnoloka dediina:med etnoloko dediino se uvra tudi ljudska umetnost. - kako se imenuje strokovnjak, ki se ukvarja z zbiranjem in varovanjem narodnega blaga. - kaj vkljuuje pojem ljudska umetnost; kaj predstavlja inspiracijo ljudskim umetnikom; razlaga pojma narodopisje. - pojasnite izvor izdelkov slovenske umetnostne obrti. - navedite najpogosteje materiale, ki se uporabljajo za izdelke umetnostne obrti in navedite primer izdelka. - pojasnite pomen izdelkov slovenske umetnostne obrti v protokolu (nacionalnem in lokalnem) 41

6. Prekmurska gibanica. - pojasni izvor imena prekmurske gibanice. - pojasnite zakaj je prekmurska gibanica najbolj prepoznavna slovenska narodna jed. - natejte vrste test v prekmurski gibanici. - natejte vrste nadevov v prekmurski gibanici. - kakna je oblika zaitene prekmurske gibanice. 7. Promocija izdelkov domae in umetnostne obrti. - pojasnite pomen izdelkov domae in umetnostne obrti v promocijske namene. - navedite svetovno poznane ustvarjalce umetnostne obrti. - navedite 5 izdelkov domae obrti. - navedite 5 izdelkov umetnostne obrti. - navedite naine promocije izdelkov domae in umetnostne obrti. 8. Slikarstvo, kiparstvo, arhitektura na slovenskem. - stensko slikarstvo ( navedite zaetke stenskega slikarstva, opiite pridobivanje barv najstareji risarski pripomoek, motiviko in kompozicijo poslikave). - nateje tehnike stenskega slikarstva in navedite primere stenskih tehnik pri nas). - kiparstvo-plastino oblikovanje (navedite dva primera dediine iz prazgodovine na naih tleh in pojasni vzrok za izdelavo malih plastik, nateje tri kiparske materiale). - arhitektura-stavbarstvo ( navedite primer prve gradnje pri nas). - uporabna umetnost ( natejte nekaj primerov, ki jih razumete pod pojmom uporabna umetnost in podrobno opiite Vako situlo). 9. Vitra. - pojasnite pojem. - opiite iz esa je vitra narejen, njegovo motiviko. - pojasnite v katerem obdobju vitra dosee vrh. - pojasnite kako se imenuje vitra v obliki kroga in kje se v tej obliki pojavlja. - predstavite funkcijo vitraev in vpliv svetlobe v prezbiteriju. 10. Muzeji in galerije Slovenije. - naloge muzejev in galerij; - zgodovina muzejev na Slovenskem; ustanove za hranjenje pisnih virov; - vrste muzejev; spletna predstavitev muzejev; - navedite muzeje nacionalnega pomena; - kaj so muzeji na prostem(navedite 2 primera) 11. Naravne vrednote. - razlaga pojma; kaj uvramo med naravne vrednote(10 primerov iz regije ali Slovenije). - pojasnite pojem Natura 2000. - obseg varovanih obmoij. - katere so varstvene skupine dediine: kratek opis. - naravne posebnosti spoznavamo na razlinih tematskih poteh: navedite 3 primere.

42