Zalihi.

Zalihite pretstavuvaat tekovni sredstva koi direktno vlijaat vrz

zgolemuvaweto ili namaluvaweto na obrtniot (tekovniot) kapital na delovniot subjekt.
Spored MSS 2 – Zalihi, zalihite se definiraat kako sredstva vo forma na:
- proizvodi nameneti za proda`ba;
- proizvodstvo vo tek i
- surovini nameneti za proizvodstveniot proces ili davawe na uslugi.

Spored ovaa definicija mo`eme da ja navedeme slednata klasifikacija:

- zaliha na gotovi proizvodi, trgovska stoka, zemji{te i drugi nedvi`nosti nameneti
za proda`ba;
- zaliha na nedovr{eno proizvodstvo;
- zaliha na surovini i materijali.

Zalihite, pred se, treba da obezbedat kontinuitet vo raboteweto od pri~ini {to

nedostigot na zalihi mo`e da predizvika prekin vo kontinuitetot na raboteweto, koj
{to, osven tro{oci, mo`e da predizvikuva diskontinuitet vo snabduvaweto, gubewe na
pazari i potro{uva~i i sli~no. Dodeka, pak, pregolemite zalihi zna~at nepotrebno
anga`irawe na sredstva na delovniot subjekt i pravewe na opredeleni tro{oci, odnosno
pla}awe na visoki kamati.
Vo slu~aj na neekonomi~no upravuvawe so zalihite, odnosno pregolemite zalihi
mo`at da predizvikaat tro{oci, kako na primer:
1) rizik od zastarenost na zalihite;
2) nerentabilno rabotewe (dobivka / anga`irani sredstva = procent na rentabilnost);
3) dopolnotilni tro{oci za manipulacija i prenos;
4) tro{oci vo vrska so obezbeduvawe na prostor za skladirawe;
5) dopolnitelni tro{oci za osiguruvawe;
6) administrativni tro{oci (popis, anga`irawe na pogolem broj na lu|e okolu
merewe, broewe na zalihite i sli~no);
7) pla}awe na visoki kamati na anga`iranite sredstva;

Isto, taka nedovolnite zalihi mo`at da imaat za posledica nastanuvawe na

tro{oci, kako na primer:
- gubewe na koli~inski rabat;

1
 - prekin na proizvodstvo i dopolnitelni tro{oci za isporaka, kako i potreba za
prekuvremena rabota ili vrabotuvawe na novi rabotnici (tro{oci za obuka,
dopolnitelen {kart);
- izgubena dobivka poradi namaluvawe na obemot na proda`bata;
- dopolnitelni tro{oci poradi neekonomi~no odvivawe na proizvodstvoto (pojava
na {kart, vra}awe poradi reklamacii);
- gubewe doverba kaj potro{uva~ite i dopolnitelni tro{oci za reklama;
- poradi vr{ewe na neekonomi~ni nabavki, pojava na dopolnitelni tro{oci za
nabavka i transport i
- pojava na alternativni tro{oci, neiskoristen rabat, zaradi neiskoristena
mo`nost za nabavka po povolni uslovi za nabavka.

Poradi golemoto zna~ewe koe{to go imaat zalihite kako del od tekovnite sredstva
na delovniot subjekt neophodno e nivno realno vrednuvawe. Vrednuvaweto na zalihite e
kompleksen proces, pri {to treba da se imaat vo predvid nekolku bitni faktori, kako na
primer:
- utvrduvawe na sopstvenikot na stokata (stoka na pat, stoka vo konsignacija, stoki
pri specijalni dogovori za proda`ba i sli~no);
- utvrduvawe na tro{ocite {to treba da bidat zemeni kako tro{oci na zaliha i
- opredeluvawe na metodot koj }e se primenuva za utvrduvawe na cenata na ~inewe na
proizvodot.

Zalihite treba da se vrednuvaat spored poniskata vrednost od cenata na ~inewe i

neto realizacionata vrednost. Neto realizacionata vrednost pretstavuva proceneta
proda`na vrednost namalena za tro{ocite za nejzino dovr{uvawe i procenetite tro{oci
neophodni da se izvr{i proda`bata.
Zalihite kako smetkovodstvena i ekonomska kategorija gi opfa}aat tro{ocite na
nabavka, tro{oci na konverzija i drugi tro{oci.
Pod tro{oci na nabavka se podrazbira iznosot na fakturata namalen za odobreniot
rabat, nepovratnite carini i danoci, tro{oci za prevoz, za utovar i istovar, osiguruvawe
za vreme na transport, tro{oci za skladirawe i kursni razliki koi proizleguvaat od
poslednoto steknuvawe.
Pod tro{oci na konverzija se podrazbiraat tro{ocite koi se odnesuvaat direktno
ili inderektno na proizvodstvoto, kako na primer:
- izdatoci za plati i drugi dava~ki na rabotnicite vo procesot na proizvodstvoto;
2
 - fiksni i varijabilni op{ti tro{oci na proizvodstvo. Fiksnite op{ti tro{oci
pretstavuvaat indirektni tro{oci koi {to se pojavuvaat pri proizvodstvoto
(amortizacija na postrojkite i opremata, operativni tro{oci za postrojki i
oprema, izdatoci za plati na neproizvodstveni rabotnici (administracija),
serviseri, iznajmuvawe na proizvodstvo prostor i oprema i sli~no). Fiksnite
proizvodstveni op{ti tro{oci treba da se raspredelat vo cenata na ~inewe vo
krajnite proizvodi na sistematska i racionalna osnova, vrz osnova na normalen
kapacitet i vo soglasnost so smetkovodstvenata politika, utvrdena od strana na
delovniot subjekt. Kako klu~ za raspredelba na ovie tro{oci se zemaat ma{inskite
~asovi, rabotnite ~asovi, metri kvadraten prostor i sli~no. Varijabilnite op{ti
tro{oci na proizvodstvo pretstavuvaat indirektni tro{oci koi zavisat od obemot
na proizvodstvoto (pomo{ni surovini, tro{oci za elektri~na energija, tro{oci za
zatopluvawe i osvetluvawe i sli~no), koi se raspredeluvaat proporcionalno spored
eden od pogore navedenite klu~evi za raspredelba na fiksnite proizvodni op{ti
tro{oci. Kako ostanati tro{oci se tretiraat onie tro{oci koi se pojavuvaat za
vreme na transportot na zlaihite do opredelenata destinacija, odnosno do nivnoto
skladirawe, ili specifi~nite tro{oci nastanati kako rezultat na posebni
nara~ki.

Metodi za merewe na zalihite. Eden od najva`nite problemi kaj zalihite e nivnata

procenka, zatoa{to od na~inot na koj{to }e se procenuva potro{okot na zalihite, pri
nivnoto trebovawe, zavisi vrednosta na vkupnite sredstva, od edna strana, prika`ani vo
bilansot i iznosot na tro{ocite, rashodite i finansiskiot rezultat vo presmetkovniot
period, od druga strana. Me|unarodniot smetkovodstven standard 2 – Zalihi predviduva
nekolku metodi za merewe na zlaihite, i toa:
- Metod na specifi~na indentifikacija. Ovaa metoda mo`e da se primene kaj
zalihite, koi{to imaat tretman kako specifi~na nabavka, odnosno pri kupuvawe i
proda`ba na artikli, koi{to imaat visoka vrednost, kako {to se avtomobili ili
oprema, koja mnogu retko se upotrebuva. Za ovoj metod mo`e da se ka`e deka
pretstavuva edinstven pristap koj se bazira na fizi~kiot tek na edinicite na
zaliha vo odreduvaweto na tro{ocite na prodadenite u~inoci. Vsu{nost, ovoj
metod mo`e da se primeni vo praktikata vo slu~aj koga vrz osnova na faktura za
nabavka mo`e direktno da se identifikuva specifi~nata edinica od zaliha koja e
nabavena. Isto taka, za pravilna primena na metodot na specifi~na

3
 identifikacija, od golemo zna~ewe so sekoja faktura za proda`ba precizno da se
identifikuva specifi~nata edinica i vremeto koga taa e prodadena.
Vo me|unarodniot smetkovodstven standard 2 – Zalihi, navedeni se metodite za
merewe na potro{okot na zalihite, spored ovoj standard, “tro{ocite na oddelnite
vidovi zalihi koi redovno ne se razmenuvaat i stokite ili uslugite proizvedeni i
izdvoeni za specifi~ni proekti treba da se utvrduvaat koristej}i specifi~no
identifikuvawe na nivnite poedine~ni tro{oci” 1 . Standardno merilo osven za
zalihite kaj koi se koristi metodot na specifi~na identifikacija, ima metodot
FI-FO (prva vlezna, prva izlezna, First in – First out), ili metodot na ponderiran
prosek. Standardot dozvoluva alternativen pristap, so isklu~ok na zalihite kaj
koi se primenuva metodot na specifi~na identifikacija e metodot LI-FO
(posledna vlezna - prva izlezna, Last in – First out).
- Metod na ponderiran prosek ili metoda na prose~na cena. Prose~nata cena na
~inewe se presmetuva na toj na~in {to vkupnata suma na proizvodite za proda`ba se
deli so vkupnite edinici na proda`ba i na toj na~in se dobiva prose~na cena na
~inewe koja se primenuva kaj edinicite od krajnata zaliha. Metodot na prose~na
cena na ~inewe ima za cel da gi izramni efektite od namaluvaweto i
zgolemuvaweto na cenata na ~inewe na krajnite zalihi.
- FI-FO metod (prva vlezna, prva izlezna, First in – First out). Ovoj princip se zasnova
vrz pretpostavkata deka cenata na ~inewe na zalihite koi{to se najprvo nabaveni,
prvi vleguvaat vo proizvodniot proces. Spored FI-FO metodot, potro{okot na
materijalot, odnosno izlezot se presmetuva spored cenata na prvonabaveniot
materijal, se dodeka toj materijal go ima na zaliha. Otkako toj materijal celosno }e
se potro{i, se preminuva na cenata na sledniot nabaven materijal, otkako i toj }e
se potro{i se odi na cenata na naredniot materijal i tn. Efektot od primenata na
FI-FO metodata e da gi izmeri krajnite zalihi spored poslednite ceni na ~inewe
i da gi vklu~i prvi~no vlezenite celi za nabavka vo cenata na ~inewe na
prodadenite proizvodi. Vo slu~aj na porast na cenite, FI-FO metodata
pridonesuva za pogolema dobivka, bidej}i cenata na ~inewe na prodadenite
proizvodi, gi vklu~uva vo sebe cenite na prvi~nite nabavki. Vo uslovi koga cenite

1
Me|unarodni smetkovodstveni standardi, prevod od angliski
jazik, Komisija za smetkovodstveni standardi, Skopje 1997 god.,
str.102.
4
 pa|aat ovaa metoda ima obraten efekt, poradi toa glavnata negativnost upatena na
smetka na FI-FO metodata e toa {to taa akcentot go stava na utvrduvaweto na
povisoka dobivka.
- LI-FO metod (posledna vlezna - prva izlezna, Last in – First out). Ovaa metoda
pretstavuva alternativna metoda, koja se bazira na pretpostavkata deka poslednite
nabavki prvi se davaat vo procesot na proizvodstvoto. Vo uslovi na porast na
cenite LI-FO metodata predizvikuva potcenuvawe na zalihite i ostvaruvawe na
pomala dobivka.

Vo uslovi na postojana nabavna cena, sekoj metod na merewe na zalihite ima ednakvo
vlijanie na vrednosta na zalihite i tro{ocite na prodadenite u~inoci. Obratno, koga
nabavnite ceni se menuvaat, vo zavisnost od promenata na nabavnata cena sekoj metod ima
razli~no vlijanie na neto-dobivkata. Taka, na primer, dokolku nabavnata cena na
proizvodot se zgolemuva, so primena na FI-FO metodot }e se utvrdi najmal iznos na
tro{oci na prodadenite u~inoci. Vaka utvrdeniot iznos na tro{oci na prodadenite
u~inoci, kako rashodna pozicija vo bilansot na uspehot sprotivstavena so ostvarenite
prihodi vo presmetkovniot period }e predizvika iska`uvawe na najgolem iznos na bruto
dobivka, kako i utvrduvawe najgolem iznos na neto-dobivka. Obratno na ovoj metod, so
primenata na LI-FO metodot }e ima za rezultat utvrduvawe na najvisok iznos na tro{oci
na prodadenite u~inoci i utvrduvawe pomal iznos na bruto i neto dobivka. To~no
povrzuvawe na tro{ocite i prihodite ovozmo`uva metodot na specifi~na
identifikacija.
Izborot na metodot za merewe na zalihite mo`e da ima presudno vlijanie vrz
prezentiranite iznosi vo bilansot na uspehot i bilansot na sostojbata. Poradi toa
delovnite subjekti spored MSS 2 – Zalihi mora da gi obelodenat upotrebuvanite metodi
za merewe na zalihite vo nivnite finansiski izve{tai ili fusnoti kon finansiskite
izve{tai.
Upotrebenite metodi za merewe na zalihite mo`e da imaat odredeni reperkusii na
finansiskoto i dano~noto izvestuvawe na delovniot subjekt.
Spomenavme, deka, metodot za merewe na zalihite vlijae na iznosite prezentirani
vo finansiskite izve{tai i efektite od nivnata primena vlijaat vrz dano~noto
izvestuvawe na delovniot subjekt. Vakvite reperkusii najdobro mo`at da se sogledaat
preku promenite vo bilansot na uspehot na toj na~in {to tro{ocite na zalihi vo forma
na tro{oci na prodadeni u~inoci vlijae vrz visinata na utvrdenata neto dobivka, a so toa
i na dano~nata osnova.
5
 Imeno, dokolku delovniot subjekt za merewe na zalihite go upotrebuva LI-FO
metodot se steknuva so vremeni dano~ni olesnuvawa, na toj na~in {to vo uslovi na
postojan porast na cenite predizvikuva utvrduvawe na pogolem iznos na presmetani
tro{oci na prodadenite u~inoci koi sporedeni so prihodite predizvikuvaat utvrduvawe
na pomal iznos na dobivka pred odano~uvawe.
Iako LI-FO metodot izgleda deka pove}e im odgovara na menaxerite na delovnite
subjekti, poradi toa {to toj ovozmo`uva namaluvawe na danokot, sepak vo odredeni
situacii FI-FO metodot mo`e da bide primenuvaniot metod, bidej}i vo uslovi na
postojano zgolemuvawe na cenite so nego mo`e da se iska`e pogolema neto dobivka, a toa
da im ovozmo`i na menaxerite da postignat pogolem krediten bonitet pri baraweto za
dobivawe kredit od bankite.
Od aspekt na pravilno analizirawe na finansiskite izve{tai, od isklu~itelno
zna~ewe e poznavaweto i razbiraweto na primenetiot metod za merewe na zalihite poradi
negovoto vlijanie vrz realnoto iska`uvawe na dobivkata na delovniot subjekt. Od tie
pri~ini pri koristewe na metodi za merewe na zalihite neophodno e da se poa|a od
prinicipot na konzistentnost, koj{to se primenuva za site smetkovodstveni metodi.
Principot na konzistentnost bara od delovniot subjekt vo podolg period da koristi ist
smetkovodstven metod so {to finansiskite izve{tai stanuvaat sporedlivi vo
kontinuitet od nekolku godini i na toj na~in korisnicite na finansiskite izve{tai
mo`at da gi kompariraat izve{taite na delovniot subjekt vo narednite periodi.
Principot na konzistentnost ne insistira isklu~ivo na koristewe samo eden metod,
odnosno dozvoluva primena na razli~ni metodi za merewe na razli~ni kategorii na
zalihi. Isto taka, ovoj princip ne insistira na nepromenlivost na edna{ izbraniot
metod na vrednuvawe vo drug, no vo takvi uslovi potrebno e da se izvr{i obelodenuvawe na
opravdanosta na promenetiot metod vo zabele{kite na finansiskite izve{tai, so
uka`uvawe na opravdanosta od izvr{enata promena na metodot na vrednuvawe.
Presmetkata na potro{eniot materijal po sekoj od ovie metodi ima za rezultat
razli~en iznos na tro{oci i razli~en iznos na prika`an materijal na zlaiha kako
sredstvo. Razli~niot iznos na tro{oci na materijali ima za rezultat pogolem ili pomal
iznos na rashodi ili finansiski rezultati.
So ogled na toa {to prodadenite ili upotrebeni proizvodi vo tekot na
smetkovodstveniot metod naj~esto ne korespondiraat so nabavenite ili proizvedeni
proizvodi, doa|a do zgolemuvawe ili namaluvawe na zalihite. Vrednosta na stokite za
proda`ba pretstavuva zbir na po~etnata zaliha i izvr{enite nabavki (proizvedeni) vo
tekovniot period. Dodeka, pak, tro{ocite na prodadenite proizvodi pretstavuvaat
6
razlika me|u stokite nameneti za proda`ba i krajnite zalihi. Tro{ocite na prodadenite
proizvodi se utvrduvaat na sledniov na~in:

Po~etna zaliha, 1 januari den. 200.000

Nabavki izvr{eni vo tekoven period + 1.600.000
Stoka raspolo`iva za proda`ba 1.800.000
Krajna zaliha, 31 dekemvri - 400.000
Tro{oci na prodadeni proizvodi 1.400.000

So tekot na vremeto i poradi opredeleni okolnosti ~esto doa|a do zastaruvawe na

zalihite i nivni o{tetuvawe koi imaat za rezultat namaluvawe na nivnata proda`na
cena. Vo takov slu~aj neophodno e vrednosta na zalihite na gotovi proizvodi da se namali
do nivnata neto realizaciona vrednost, a vrednosta na surovinite i materijalite do
visina na tro{ocite za zamena. Vo takov slu~aj potrebno e da se izvr{i delumno
otpi{uvawe na zalihite po cena poniska od cenata na ~inewe.