Godisnik 2010

ISSN 0489-0922
UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ SKOPJE UNIVERSITY SS. CYRIL AND METHODIUS SKOPJE Republika Makedonija Republic of Macedonia
GODI[NIK
NA EKONOMSKI FAKULTET SKOPJE
ANNUAL
OF THE FACULTY OF ECONOMICS SKOPJE
GOD. EKON. FAK. TOM 45 S. 1-654 SKOPJE 2010
UNIVERZITET SV. KIRIL I METODIJ SKOPJE UNIVERSITY SS. CYRIL AND METHODIUS SKOPJE Republika Makedonija Republic of Macedonia
GODI[NIK ANUUAL na Ekonomski fakultet Skopje of the Faculty of Economics Skopje Tom 45 (2010) Skopje 2010 Vol. 45 (2010) Skopje 2010 Izdava~ Publisher Ekonomski fakultet Skopje Faculty of Economics Skopje Redakciski odbor Prof. d-r Metodija Stojkov Prof. d-r Biljana Sekulovska Gaber Prof. d-r Sneàna Ristevska Jovanovska Prof. d-r Goran Petrevski Asist. m-r Bor~e Trenovski Editorial Board Prof. Metodija Stojkov, PhD Prof. Biljana Sekulovska Gaber, PhD Prof. Snezana Ristevska Jovanovska, PhD Prof. Goran Petrevski, PhD Teach. Assist. Borche Trenovski, MSc
Glaven i odgovoren urednik Editor in chief Prof. d-r Metodija Stojkov Prof. Metodija Stojkov, PhD Jazi~na redakcija Proofreaders: Daniela \orgieva Danila Gjorgieva Kompjuterska obrabotka i Computer and tehni~ko ureduvawe technical processing SAK - STIL SAK STIL Tira` Produced 250 primeroci 250 copies Adresa na redakcijata Ekonomski fakultet Skopje Bul. Krste Misirkov bb 1000 Skopje Publishers address Faculty of Economics Skopje Krste Misirkov Blvd., bb 1000 Skopje
1000 2008
- .
424-
EDUNIVERSAL, Paris, FRANCE
Top 1000 Business Schools Worldwide 2008 FACULTY OF ECONOMICS-SKOPJE University Ss. Cyril and Methodius
RANKED AS 424TH IN THE WORLD
EDUNIVERSAL, Paris, FRANCE
III
IV

,,. , 60 (1950 2010) . () . - , 26.02.2010 .02-630 04.03.2010 , 2010. , () . , . 48 . , , , . , , , ,,. . , . . . 45- . 60- . 2010 , . ? . . . 48 , - ( , , , ). , , . V
, , . , , , . : , - , , , , . 2010 , , , . , 2010 . -
VI
GODI[NIK NA EKONOMSKI FAKULTET SKOPJE ANNUAL OF THE FACULTY OF ECONOMICS SKOPJE GOD. EKON. FAK. TOM 45 S. 1-654 SKOPJE 2010
SODR@INA
REDOVNI PROFESORI
Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King TRANSITION ECONOMY WORKERS UNDERPAID?................................. D-r SOVREMENI ASPEKTI NA FISKALNITE ODNOSI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Zivko Atanasovski Ph.D. CONTEMPORARY ASPECTS OF FISCAL RELATIONS IN REPUBLIC OF MACEDONIA......................................................................... D- ETI^KOTO ODNESUVAWE VO PRAKTIKATA NA PRETPRIJATIJATA OD STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Olgica Blazevska Ph.D. ETHICAL BEHAVIOR IN THE PRACTICE OF MACEDONIAN COMPANIES .................................................................................................... D- IZBOR NA STRATEGIJA ZA NADMINUVAWE NA KRIZNITE SOSTOJBI NA PRETPRIJATIJATA Dimitar Bojadziovski Ph.D. SELECTION OF A STRATEGY FOR OVERCOMING COMPANY CRISIS ..............................................................................................................
29
43
55
VII
D-r Qubomir Drakulevski , Danica Miladinova KORPORATIVNO UPRAVUVAWE VO BANKITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Ljubomir Drakulevski, Ph.D., Danica Miladinova THE CORPORATE GOVERNANCE OF BANKS IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA ................................................................................................. D-r Sa{o Josimovski FAKTORI NA USPEH I NA NEUSPEH NA IT PROEKTITE ZA RAZVOJ NA SOFTVERSKI PROIZVODI VO PRETPRIJATIJATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Saso Josimovski, Ph.D. SUCCESS AND FAILURE FACTORS OF IT PROJECTS FOR SOFTWARE DEVELOPMENT IN THE ENTERPRISES IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA ................................................................... D-r Irena Kikerkova -2006 Irena Kikerkova, Ph.D. THE EFFECT OF THE ECONOMIC CRISIS ON THE FOREIGN TRADE EXCHANGE WITHIN THE FRAMEWORKS OF CEFTA -2006................... D- ANALIZA NA UÊSNICITE NA VEB SAJTOVI VO INTERNET SOOBRA]AJOT Vera Naumovska, Ph.D. ANALYSIS OF PARTICIPANTS OF THE WEB SITES ON THE INTERNET TRAFFIC.................................................................................. D- PROBLEMITE ZA UTVRDUVAWE NA CENATA NA INVESTIRANIOT KAPITALOT VO VID NA SDI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Metodija Nestorovski, Ph.D. THE PROBLEM OF DETERMINING THE COST OF CAPITAL INVESTED IN THE FORM OF FDI IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA....................................................................................................
67
81
93
105
119
VIII
D-r Natalija Nikolovska EVROPSKATA UNIJA MODEL VO KRIZA Natalija Nikolovska, Ph.D. EUROPEAN UNION-MODEL IN CRISIS....................................................... D-r Vladimir Petkovski KONCEPTOT I PRAKTIKATA NA OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NA PRETPRIJATIJATA VO MAKEDONIJA Vladimir Petkovski, Ph.D. THE CONCEPT AND PRACTISE OF CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY IN MACEDONIA.............................................................. D-r Mihail Petkovski, M-r Jasminka Dodeva ULOGATA NA PRIVATNITE TRANSFERI VO JUGOISTO^NA EVROPA Mihail Petkovski, Ph.D., Jasminka Dodeva M.Sc. THE ROLE OF PRIVATE TRANSFERS IN SOUTHEAST EUROPE........... D- VMRE@UVAWETO VO NACIONALNIOT SISTEM NA INOVACII VO R.MAKEDONIJA Zlatka Popovska, Ph.D. NETWORKING WITHIN THE NATIONAL INNOVATION SYSTEM OF REPUBLIC OF MACEDONIA......................................................................... D-r Sneàna Ristevska-Jovanovska TAJNI KUPUVAÎ (MYSTERY SHOPPERS) METODOLOGIJA I NEGOVA PRIMENA VO SVETOT I VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Snezana Ristevska-Jovanovska, Ph.D. MYSTERY SHOPPERS METHODOLOGIES AND THEIR PRACTICAL REALIZATION IN OTHER COUNTRIES AND IN REPUBLIC OF MACEDONIA ................................................................................................... D-r Slave Risteski DVI@EWETO NA BRUTO DOMA[NIOT PROIZVOD I VRABOTENOSTA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA (ZABLUDITE VO RASTOT) Slave Risteski, Ph.D. TENDENCIES OF THE GROSS DOMESTIC PRODUCT AND EMPLOYMENT IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA (MISCONCEPTIONS OF THE GROWTH)......................................................
131
143
153
173
189
201
IX
D-r Nada Sekulovska SOVREMENI FORMI NA KOMUNIKACIJA SO POTRO[UVAÎTE I NIVNA PRIMENA VO R. MAKEDONIJA Nada Sekulovska, Ph.D. MODERN MEANS OF COMMUNICATION WITH CONSUMERS AND THEIR APPLICATION IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA................... D-r Metodija Stojkov ZAPOZNAVAWE SO NEKOI ASPEKTI NA SOVREMENATA ISLAMSKA EKONOMSKA MISLA I EKONOMSKA POLITIKA Metodija Stojkov, Ph.D. GET TO KNOW IN CERTAIN ASPECTS OF CONTEMPORARY ISLAMIC ECONOMIC THOUGHT AND ECONOMIC POLICY......................................................... D-r Olga Gradi{ka-Temenugova GLOBALNATA KRIZA SIMPTOM ZA REKONSTRUKCIJA NA KAPITALIZMOT Olga Gradiska-Temenugova, Ph.D. GLOBAL CRISIS A SYMPTOM FOR RECONSTRUCTION OF CAPITALISM.............................................................................................. D-r Blagorodna Todosioska INOVACIITE I ZNAEWETO IMPERATIV NA RAZVOJOT NA SOVREMENATA EKONOMIJA Blagorodna Todosioska,Ph.D. INNOVATIONS AND KNOWLEDGE - IMPERATIV OF THE DEVELOPMENT OF CONTEMPORARY ECONOMY................................. D-r Kalina Trenevska - Blagoeva KORISTEWETO NA MOBILNI TEHNOLOGII I SOZDAVAWETO VREDNOST: ANALIZA NA SLUÂJ NA DVE GOLEMI FIRMI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Kalina Trenevska - Blagoeva, Ph.D. THE USAGE OF MOBILE TECHNOLOGY AND THE VALUE KREATION: CASE STUDIES FROM TWO BIG TRADE COMPANIES IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA...................................
213
221
235
245
259
D-r Qube Trpeski PREDVREMENATA OTPLATA NA NADVORE[NIOT DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA -PRO & CONLjube Trpeski, Ph.D. THE PREMATURE REPAYMENT OF THE FOREIGN DEBT OF THE REPUBLIC OF MACEDONIA -PRO & CON...................................
271
Akad. d-r Taki Fiti DOLGORO^NITE OÊKUVAWA VO KEJNZOVIOT EKONOMSKI MODEL Academian, Taki Fiti, Ph.D. THE LONG-TERM EXPECTATIONS IN KEYNESS ECONOMIC MODEL ............................................................................................................. D- ZA NOVIOT JAVEN MENAXMENT Risto Hristov, Ph.D. ABOUT THE NEW PUBLIC MANAGEMENT...............................................
287
303
REDOVNI PROFESORI VO PENZIJA D-r Elena Doreva TRENDOVI I MARKETING[KI PROMENI NA PAZAROT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI SO POSEBEN OSVRT NA PAZAROT NA VINO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Elena Doreva, Ph.D. TRENDS AND MARKETING CHANGES ON AGRICULTURAL MARKET WITH SPECIAL ASPECT ON WINE PRODUCTS IN REPUBLIC OF MACEDONIA......................................................................... D-r Dimitrija Nova~eski IDNIOT EKONOMSKI RAST ]E SE TEMELI NA RAZVOJOT NA VISOKITE TEHNOLOGII Dimitrija Novaceski, Ph.D. ADVANCED TECHNOLGIES AS A BASE FOR A FUTURE ECONOMIC GROWTH........................................................................................................... D-r \or|i êpujnovski EKONOMSKATA STRUKTURA I ODR@LIVIOT EKONOMSKI RAZVOJ VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
315
325
XI
Gorgi Cepujnovski, Ph.D. THE ECONOMIC STRUCTURE AND THE SUSTAINABLE ECONOMIC GROWTH IN R. MACEDONIA.......................................................................
341
VONREDNI PROFESORI D- ANALIZA NA STRUKTURATA NA KAPITALOT NA MAKEDONSKITE KOMPANII Saso Arsov, Ph.D. ANALYSIS OF THE CAPITAL STRUCTURE OF THE MACEDONIAN COMPANIES..................................................................................................... D-r Gordana Bilbilovska RAZMENATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA SO NAJZNAÂJNITE TRGOVSKI PARTNERI OD EU VO USLOVI NA RECESIJA Gordana Bilbilovska, Ph.D. MACEDONIA AND HER TOP EU TRADE PARTNERS THE EXCHANGE DURING RECESSION............................................................... D-r Vesna Bucevska OCENUVAWE NA MIGRACISKIOT PRITISOK OD ZEMJITE KANDIDATKI ZA ^LENSTVO VO EU VRZ GERMANIJA Vesna Bucevska Ph.D ASSESING THE MIGRATION PRESSURE FROM THE EU CANDIDATE COUNTRIES ON GERMANY......................................................................... D-r Zoran Minovski POKAZATELI ZA VREDNUVAWE NA FIRMI VO POGLED NA ISPLATLIVOSTA NA VLO@UVAWETO Zoran Minovski Ph.D RATIOS FOR COMPANY VALUATION IN TERMS OF RETURN ON INVESTMENTS................................................................................................
359
371
383
395
D-r Biljana Sekulovska - Gaber MIGRACIONATA POLITIKA NA EU VO NASOKA NA ZACVRSTUVAWE NA EDINSTVENIOT PAZAR
XII
Biljana Sekulovska - Gaber Ph.D EU MIGRATION POLICY TOWARDS STRENGTHENING THE SINGLE MARKET........................................................................................................... D-r Anita Ciunova - [uleska LOKACIJATA NA STANICITE ZA TE^NI GORIVA KAKO KOMPONENTA NA SISTEMOT NA LOGISTIKA VO SNABDUVAWETO NA PAZAROT SO NAFTENI DERIVATI VO R.MAKEDONIJA Anita Ciunova - Suleska Ph. D LOCATION OF GAS STATIONS AS A COMPONENT OF LOGISTIC SYSTEM OF OIL DERIVATIVES IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA....................................................................................................
407
421
DOCENTI D-r Leonid Nakov PRIRODATA NA REIN@ENERINGOT NA DELOVNITE PROCESI -BPR ( BUSINESS PROCESS REINGENEERING) KAJ MAKEDONSKITE ORGANIZACII KOI UPRAVUVAAT SO PROMENITE Leonid Nakov Ph.D THE NATURE OF THE BPR ( BUSINESS PROCESS REINGENEERING) AT MACEDONIA ENTERPRISES THAT MANAGE CHANGES................ D-r Kiril Postolov - Kiril Postolov Ph.D MANAGING THE STRESS OF THE TEACHING STAFF IN HIGHER EDUCATIONAL INSTITUTIONS IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA....................................................................................................
433
445
ASISTENTI
M-r Stojan Debarliev
XIII
Stojan Debarliev M.Sc. BARRIERS TO THE STRATEGIC PLANNING PRACTICE AND EFFECTIVE IMPLEMENTATION........................................................ M-r Daniela Mamu~evska ULOGATA NA POTENCIJALNITE PRIDOBIVKI NA EFIKASNOST VO ANALIZATA SPOJUVAWATA ME\U FIRMITE Daniela Mamucevska M.Sc. THE ROLE OF EFFICIENCY GAINS IN THE ANALYSIS OF MERGER CASES................................................................................................................ M-r Aleksandar Naumoski VREDNOSTA PRI RIZIK (VaR) KAJ INDEKSIRANO PORTFOLIO NA MAKEDONSKATA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST Aleksandar Naumoski M.Sc. VALUE AT RISK OF THE INDEXED PORTFOLIO ON THE MACEDONIAN STOCK EXCHANGE............................................................ M-r Mijal~e Santa () Mijalce Santa M.Sc. IMPLEMENTATION OF ENTERPRISE RESOURCE PLANNING SOFTWARE IN SMALL COMPANY IN MACEDONIA CASE STUDY............................................................................................................... D-r Dragan Tevdovski Dragan Tevdovski Ph.D EXAMINATION OF THE INTEGRATION OF THE MACEDONIAN STOCK EXCHANGE WITH SELECTED STOCK EXCHANGES................ M-r Katerina To{evska 2006
457
471
485
497
507
XIV
Katerina Tosevska M.Sc. TRADE FACILITATION EXPECTATIONS FROM CEFTA 2006 THE CASE OF REPUBLIC OF MACEDONIA........................................................ M-r Bor~e Trenovski .
521
Borce Trenovski M.Sc. IMPLEMENTATION OF THE SUTATION APPROACH IN THE SYNTHESIS OF THE ALTERANTIVE MACROECONOMIC CONCEPTIONS FOR THE PURPOSE OF DETERMINING THE OPTIMAL MACROECONOMIC POLICY IN MACEDONIA....................... M-r Predrag Trpeski Predrag Trpeski M.Sc. SOCIAL TRANSFERS FOR UNEMPLOYMENT IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA AND IMPLICATIONS ON THE LABOUR MARKET...........................................................................................................
533
551
POMLADI ASISTENTI M-r Atanasko Atanasovski KORISNOSTA NA REVIZORSKITE IZVE[TAI ZA INVESTITORITE NA MAKEDONSKATA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST: VLIJANIETO NA KVALIFIKUVANITE REVIZORSKI MISLEWA NA PAZARNITE CENI NA AKCIITE Atanasko Atanasovski M.Sc. USEFULNESS OF AUDIT REPORTS FOR MACEDONIAN STOCK EXCHANGE INVESTORS: THE EFFECT OF QUALIFIED AUDIT OPINIONS ON MARKET PRICES OF SHARES............................................ M-r \or|i Gockov PARI^NITE TEKOVI POME\U SEKTORITE VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA
565
XV
Gorgi Gockov M. Sc. FLOWS OF FUNDS AMONG THE SECTORS IN THE MACEDONIAN ECONOMY........................................................................................................ M-r Angela Kuzmanova PROMENETITE OKOLNOSTI I NEMO@NOSTA ZA ISPOLNUVAWE NA DOGOVORITE VO ZEMJITE OD KONTINENTALNIOT PRAVEN SISTEM I VO ZEMJITE KOI PRIPA\AAT NA COMMON LAW SISTEMOT Angela Kuzmanova M.Sc. CHANGED CIRCUMSTANCES AND PERFORMANCE IMPOSSIBILITY WITHIN THE COUNTRES OF BOTH CIVIL LAW AND COMMON LAW SYSTEM............................................................................................................. M-r Elena Naumovska Elena Naumovska M.Sc. CREDIT ACTIVITY OF THE BANKS IN THE REPUBLIC OF MACEDONIJA.................................................................................................. Marija Trpkova PRIMENA NA KRUSKAL WALLIS OVIOT TEST VO ANALIZA NA DEMOGRAFSKITE MIGRACIONI FAKTORI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Marija Trpkova APPLICATION OF THE KRUSKAL WALLIS TEST IN THE ANALYSIS OF THE DEMOGRAPHIC FACTORS OF MIGRATION IN REPUBLIC OF MACEDONIA......................................................................... Violeta Cvetkoska DEA - Violeta Cvetkoska QUANTITATIVE BASIS OF DEA METHOD -MODELS AND FIELDS OF APPLICATION-...............................................
577
589
599
615
629
XVI
REDOVNI PROFESORI
UDK 331.2 (437.3) 331.2 (438)
ARE TRANSITION ECONOMY WORKERS UNDERPAID? Vera A. Adamchik University of HoustonVictoria Josef C. Brada Arizona State University and Macedonian Academy of Sciences and Arts Arthur E. King Lehigh University
Abstract We examine the extent to which workers in transition and developed market economies are able to obtain wages that fully reflect their skills and labor force characteristics. We find that workers in two transition economies, the Czech Republic and Poland, are able to better attain the maximum wage available than are workers in a sample of developed market economies. This greater wage-setting efficiency in the transition economies appears to be more the result of social and demographic characteristics of the labor force than of the mechanisms for setting wages or of labor market policies. JEL classification: J31, P23 Keywords: labor markets, wage inefficiency, job search, stochastic frontier, economic transition 1. INTRODUCTION The transition in Central and Eastern Europe has had a major impact on labor markets. Wage setting has changed from centrally established wage rates to market determined ones; there have been large shifts in employment from agriculture and industry into services; and relative wages for different skills and job categories have changed dramatically. Given such major upheavals in the process of allocating labor and rewarding workers for their contributions to production, the numerous changes in employment and the resulting need to search for a new job that workers in these countries faced, and the perceived
Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King
rigidities in their labor markets, a natural question to ask is how efficiently do transition economy labor markets function in the face of such major changes in employment and wages.1 In this study, we use stochastic frontier wage functions to analyze the degree of wage inefficiency in the Czech and Polish labor markets in 1996 and 2001 respectively, and we compare this level of inefficiency to that existing in a sample of mainly developed market economies. We find that wage efficiency in the Czech Republic is better than that in most of the more developed market economies, and Polands wage efficiency is palpably higher that that in all other countries in our sample, suggesting that transition economy labor markets function better in terms of rewarding workers for their labor market attributes than do those of more developed market economies. Wage inefficiency is defined as the gap between a workers actual and potential wage, given his or her demographic and socio-economic characteristics.2 It is thus a natural measure of the allocative efficiency of the labor market. Wage inefficiency may arise from causes such as incomplete labor market information, discrimination, a decentralized wage setting system, the absence of trade unions, weak employers coordination, or an unregulated labor market. Inefficient job matches where workers accept wages below the maximum wage that they could earn given their skills and characteristics result in both lower incomes for individual workers as well as noisier signals for workers and firms regarding the state of the labor market. Thus, such inefficiency results in both a private welfare loss borne by those workers who accept a wage lower than the highest one available to them as well as a social welfare loss borne by all employers and all workers who consequently face greater uncertainty about the wage-skill nexus. 2. THEORETICAL BACKGROUND AND ESTIMATION TECHNIQUE a. The Theory of the Underpayment of Labor In their seminal article on the application of a stochastic frontier wage function to measure the underpayment of workers in the United States, Hofler and Murphy (1992) used job-search theory to explain the systematic deviation between observed and potential wages. This theory suggests a number of reasons why workers may terminate their job search before finding the highest wage that their skills and personal characteristics could obtain. One obvious
The debate on labor market rigidities in transition economies is unsettled. See Boeri (1997), Boeri and Garibaldi (2006), Feldmann (2004) and Sorm and Terrell (2000). 2 The literature often refers to this phenomenon as underpayment or a shortfall in wages. Some researchers use underemployment; however, this term may be quite misleading (see Hofler and Murphy, 1992).
1
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Are Transition Economy Workers Underpaid?
cause is imperfect information on the part of both workers and employers. While searching for a job, workers do not know the exact market relationship between their skills and the going wage rate, nor do they know which firms will pay the highest wages for their set of skills. Because collecting this information is costly and time consuming, job search theory predicts that workers who face a budget constraint and who discount future income relative to current income will adopt a reservation wage that is below their notion of the maximum wage that they could earn and stop searching when they are offered this wage, which may occur before they discover the highest-paying job. Likewise, employers have imperfect information about potential hires. Employers face the same uncertainties and constraints, although their information, discount rate over future profits and perception of the wage-skill nexus may differ from that of workers. Nevertheless, the literature suggests that the major cause of the underpayment of workers is uncertainty on the part of workers rather than uncertainty on the part of employers. In part this is due to the fact that employers are able to organize searches for workers to be simultaneous by considering a number of job candidates at one time, while the searches of workers tend to be more sequential.3 Second, wage inefficiency could reflect the wage setting process and the bargaining power of workers and employers. Wage efficiency is expected to be higher for more compressed wage distributions and lower for more dispersed wage distributions both because less wage dispersion leads to a better understanding of the wage-skill nexus by both firms and workers and because, with less dispersion, neither firms nor workers can use leverage to move too far from the norm in their offers or reservation wages. The empirical literature supports the view that labor market institutions, most notably collective bargaining, often proxied by trade union density or coverage by collective agreements; centralized or coordinated wage setting; and laws on minimum wages and progressive taxation, all serve to reduce the dispersion of earnings and compress wage differentials (Freeman, 1998; Blau and Kahn, 1999, 2002; Aidt and Tzannatos, 2002; Cardoso and Portugal, 2003;). OECD (2004) reports high bivariate and multivariate association between union density, bargaining coverage, and centralization/coordination, on the one hand, and overall earnings
3
Polachek and Yoon (1987, 1996) modeled this worker-employer search under uncertainty for both parties by means of a two-tiered stochastic wage frontier in which both employers and workers faced uncertainty. In such a model each hire effectively splits the difference between the reservation wage and the maximum wage between the firm and the hired worker. However, Polachek and Xiang (2006, p.42) show that incomplete employee information varies far more than incomplete employer information and thus the latter may be ignored without a significant loss of accuracy and generality. Polachek and Robst (1998) compared frontier estimates of incomplete information to direct measures of workers knowledge and concluded that stochastic frontier estimates provide a reasonable measure of a workers incomplete wage information (p. 231).
Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)
inequality as measured by the 90-10 percentile ratio on the other. The study concludes that there is consistent evidence that overall earnings dispersion is lower where union membership is higher and collective bargaining more encompassing and/or more centralized/co-ordinated. This finding accords with a considerable number of earlier studies () and can be considered to be quite well established (pp. 160-161).4 Finally, as Hofler and Murphy (1992) show, the degree of underpayment can be influenced by the characteristics of the labor force, including worker wealth and education, labor force attachment, gender, etc. Thus two countries with identical institutions for wage setting and information about the relationship between wages and skills could have different degrees of underpayment if the composition or characteristics of their labor forces differ. b. The Stochastic Frontier Approach to Labor Market Inefficiency We utilize a stochastic wage frontier approach to measuring underpayment or labor marker inefficiency that is similar to that of Hofler and Murphy (1992). The stochastic wage frontier of the maximum wages that workers can achieve is based on a Mincerian (Mincer, 1974) earnings function of the form: ln wi = + x i + i (1) where ln wi is the logarithm of the observed wage of the i-th individual, x i is a and and s are parameters to be estimated. Following Aigner et al. (1977) , we separate the error term in Equation 1 into two parts, a white noise variable vi ~ N (0, v2 ) and a non-negative inefficiency term u i 0 . Equation 1 can thus be rewritten as: (2) where w max i is the deterministic frontier wage, the maximum wage that worker i can obtain given his or her characteristics. We assume a half-normal 2 distribution for ui ~ N + (0, u ) and that ui and the independent variables are unrelated. Equation 2 is estimated using the log-likelihood function (Aigner et al., 1977; Meeusen and van den Broeck, 1977). The conditional expectation value of ui given i is calculated as in Jondrow et al. (1982). The ui -values are used to calculate individual efficiency (EFF) and inefficiency (INEFF) ratios measuring the gap between the actual wage and the stochastic wage frontier for the i-th individual as:
4 Of course this wage dispersion is not necessarily the result of inefficient wage setting. Rather, the causality runs from greater wage dispersion to larger differences in wage offers that searching workers may receive and to a less precise understanding of the wage-skill relationship.
vector of socio-economic characteristics of that individual, i is an error term,
ln wi = ln wmax i + vi ui = + x i + vi ui
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
INEFFi = 1 EFFi = 1
exp( + x i + vi ui ) = 1 exp( ui ) . exp( + x i + vi )
(3)
3. DATA One part of our data consists of estimates by Polachek and Xiang (2006) of wage-setting inefficiency in 10 OECD countries including one transition economy, the Czech Republic, and Israel for years close to 2000. Because this sample includes only one transition economy, we supplement these results with out own estimate of a frontier wage function, using data from the Polish Labor Force Survey conducted by the Polish Central Statistical Office in May 2001. We restricted our attention to full-time hired workers because only this category of employees was required to report their net earnings at their main workplace during the preceding month. After these adjustments, we had a sample of 9,380 full-time hired workers for 2001. 4. ESTIMATION RESULTS 4.1. Estimates of the Stochastic Wage Frontier A problem that we encounter if we wish to make cross-country comparisons of the inefficiency of the wage-setting process is that the degree of inefficiency measured by the frontier wage function depends in part on which and how many explanatory variables are included in Equation 2. Polachek and Xiang (2006) used the following identical explanatory variables to measure wage-setting inefficiency their sample of countries: years of schooling, years of potential experience, years of potential experience squared and a dummy variable equal to one if the worker is a woman. Thus, we used the identical specification for the estimate of the Polish wage frontier. The means for these explanatory variables, the maximum likelihood estimates of the parameters of Equation 2, and the estimate of inefficiency for Poland are presented in Table 1. Also reported in Table 1 are the corresponding means, parameter estimates, and inefficiency estimates obtained by Polachek and Xiang (2006) for the Czech Republic, Israel and a sample of developed market economies. As the first three columns of Table 1 show, the means of the explanatory variables for the Czech Republic and Poland all fall within the range of values reported for the non-transition countries with the exception of the percentage of women, which, in the Polish sample, is somewhat lower than it is for the non-transition economies. Thus, any differences in efficiency between the transition economies and the rest of the sample cannot be attributed to inter-country differences in the labor force characteristics used to estimate the wage frontier.
The estimated frontier coefficients for Poland are all significant at quite robust p-value levels and entirely consistent with those obtained by Polachek and Xiang. Moreover, all the parameter estimates for the Czech Republic and Poland fall within the range of coefficients reported for the non-transition economies. Despite the similarities in sample characteristics and parameter estimates across the counties in the sample, the efficiencies of the two transition economies are surprisingly high. That of the Czech Republic is higher than that of any country in the sample save Poland and the UK, while Polands efficiency is higher than that of the other countries in the sample by a surprisingly wide margin. Given the major changes in the Czech and Polish labor markets that occurred in the 1990s such low labor-market inefficiency is noteworthy, and we now turn to an explanation of this result.5 5. WHY ARE TRANSTION ECONOMIES LABOR MARKETS SO EFFCIENT? In Section 2, we discussed the two major determinants of wage inefficiency: incomplete worker information and the wage setting process as the two determinants of labor market efficiency. In this section we examine whether either of these determinants can account for the high efficiency of the wage search process the transition economies. Because both incomplete worker information and the wage setting process have a number of separate dimensions to them while we have a very limited sample of countries, we are not able to study the causes of labor market efficiency by means of regression techniques. However, simple bilateral relationships between elements of labor marker information and the wage setting process provide useful insights into why the transition economies labor markets are so efficient. 5.1. Labor Market Information Job search theory predicts that better labor market information improves the job-matching process, leads to higher wage offers and lowers underpayment. However, labor market information is imperfect and costly to obtain. Theory predicts that certain demographic groups possess more or better information than others, that some methods for collecting information are more efficient and lead to more and better information than do others, and that the availability of supplementary income lowers search costs, prolongs the period of job search, and allows workers to acquire more information. Socio-demographic groups and labor market information. Weak labor market attachment, an environment with limited public knowledge about wages,
To test for the robustness of the low estimate of Polish labor market inefficiency, we estimated inefficiency for other years and we also estimated the wage frontier with a richer set of explanatory variables (worker characteristics). The low inefficiency reported in Table 1 was found for other years and for a richer specification.
5
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
higher costs of job search, etc. lead to less complete information and, consequently, to higher wage inefficiency. Search theory suggests that men, married workers, prime age workers, workers with more education, workers in urban areas, union members, industrial workers, public sector workers, and natives experience less underpayment as compared to women, single workers, young workers, less educated workers, workers in rural areas, non-unionized workers, private sector workers, and migrants.6 Data on these characteristics of each sample countrys labor force are reported in Table 2 and plotted against the estimate of labor market efficiency of each country in Figure 1. Overall, the results presented in Figure 1 are in accord with the predictions of search theory in that a countrys wage efficiency is positively correlated with demographic characteristics of the labor force such as the share of male, married, prime-age, higher-educated, industrial, and native workers in the labor force. The exception is urbanization, which appears to be unrelated or negatively related to wage efficiency. Panel a of Figure 1 shows a positive relationship between efficiency and the percentage of males in civilian employment. Indeed, if Ireland, a clear outlier, were dropped from the sample, this relationship would be particularly tight, and Poland and the Czech Republic both have relatively high percentages of male workers in civilian employment. In Panel b a high share of married people in the adult population 20 to 40 years of age also shows a positive influence on efficiency. In our sample Poland, at 57.7 percent, and the Czech Republic have the highest shares and Sweden the lowest at 28.0 percent.7 Considerable research in labor economics suggests that family interests make workers perform better in the labor market along several dimensions. Especially for men, marriage is likely to be a powerful source of pressure to get a good job and settle down. Married workers are believed to have greater motivation from the need to support their families, so they are more apt to search for jobs that pay well and to have a higher reservation wage then unmarried workers. On the other hand, companies search for workers whose need to earn more makes them more productive and committed at the workplace. Thus married workers have both a higher reservation wage and a higher likelihood of being offered a wage close to the frontier.8 We conclude that a greater share of married people in the
Meager et al. (2002) examined workers awareness and knowledge of five specific groups of employment rights: legislation related to work-life balance; working time legislation; wages, terms and conditions (including the national minimum wage); anti-discrimination legislation; and unfair dismissal rights. Their results conclude that worker characteristics are associated with different levels of awareness/knowledge. 7 Poland also has the highest share of married people in the 20-40 age group among the 20 OECD countries. 8 Research shows that being married consistently has a statistically significant positive effect on mens earnings. For women, the relationship between marriage and earnings is more complex: the findings range from slightly positive to negative.
6
Polish and Czech work forces thus contributes to a higher level of wage efficiency in these countries. Panel c plots the share of prime-age (25-55 years of age) workers in employment against efficiency. Poland has the highest share at 81.5 percent and the Czech Republic scores relatively high as well. The weak labor market attachment of younger and older workers is a well-established fact. EU-OSHA (2007) analyzed youth employment in the EU-25 and concluded that: [t]emporary workers () are less informed and that [i]n 2005, one in four young workers had a part-time job. (p. 1). Older workers also have weak labor force attachment. OECD (2006) reviewed 21 OECD countries and found that: In 2004, less than 60% of the population aged 50-64 had a job, on average in the OECD, compared with 76% for the age group 24-49 (pp. 9-10) and that older workers who lose their job often face considerable difficulties finding a new job and suffer large potential wage losses. In most of the review countries, older people appear to face a number of obstacles in obtaining adequate employment services to help them find a job. () Moreover, the level and type of support given to older jobseekers is not always the same as is given to younger jobseekers (pp.76-77), and [o]lder job seekers are under-represented in active labour market programmes in nearly all of the review countries (p. 10).9 Weak labor market attachment of younger and older workers leads to their having poor labor market information. According to Meager (2002, p. 32), levels of informed awareness () peak in the 36-45 age group, with those in the youngest and oldest groups the least informed. The fact that in our sample Poland has the lowest share of younger and older workers while the Czech Republic is also below average for our sample means that they have high shares of prime-age workers who possess more information and hence experience greater wage efficiency. Panel d of figure 1 shows that Poland and the Czech Republic do not differ much from the other countries in the sample, except for Ireland, which is
OECD (2006) reports that older workers in several countries are much less likely than the young to be covered by active labor-market policies. Hence, public employment services need to provide tailored help to the over 50s. Several pilot initiatives have been launched, such as Jobwise Workshops for older jobseekers and workers to provide them with information on the changing nature of the labor market (including their own local labor markets), effective job-search strategies and available assistance measures. Jobwise Self-Help Groups for older job seekers, allowing them to exchange experiences, provide mutual support, develop their job-search techniques and improve career decisions. (p. 129).
9
10
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
something of an outlier here as well, in terms of the share of workers with secondary and tertiary education in the work force. The literature suggests that better educated workers are also better informed about wages and job opportunities, and, if Ireland is dropped from the picture, there is a strong relationship between educational attainment and wage efficiency in our sample. However, given that the educational attainment of Czech and Polish workers falls in the mid-range of the sample countries, this demographic characteristic does not help explain the greater wage efficiency in the two transition economies. Finally, a low share of foreign-born population (i.e., immigrants) tends to reduce observed wage efficiency, and this is borne out by Panel e of Figure 1, although the cross-country variation is quite large. Poland has the lowest proportion of foreign born and the Czech Republic, too, has a low proportion of the foreign born, in both countries a legacy of their communist past. In many countries, migrants do not integrate well into the labor market, and overqualification for the jobs they are able to get is a big challenge (Gurria, 2008). For instance, in the OECD countries the employment rate was on average 68.1 percent among the native-born population 15-64 years of age and 57.2 percent among immigrants in the same age category. Overall, in the OECD, unemployment among immigrants was higher than that among the native-born: 7.8 vs 11.7 percent, respectively. Furthermore, in almost all OECD countries, immigrants were more likely to be overqualified, that is, working in jobs or occupations for which their skills were too high, than were persons born in the country. Data in OECD (2008, p. 139, A profile) show that the percentage of employed foreign-born holding a job for which they were overqualified was 9.0 in Poland, 9.6 in the Czech Republic, 17.3 in the United States, 18.4 in the United Kingdom, 18.6 in Sweden, 21.0 in Ireland, 21.6 in Finland, 25.2 in Canada. Unfavorable labor market outcomes of immigrants may be due to poor information about the local labor market, lack of host-country language proficiency, legal and administrative obstacles, and problems with transferability of human and social capital. As a result, immigrants may be more willing to accept unskilled jobs with low pay, even if their qualifications are higher. Hence, we may expect lower wage efficiency in those countries where the share of immigrants is high. Since the Czech Republics and Polands shares of immigrants are negligible and the labor market outcomes for them are more favorable than they are in other OECD countries, this, too, suggests a part of the explanation for the two transition economies high wage efficiency. Environmental factors and labor market information The ability of workers to obtain information about wages may also depend on where they live and work, since the dissemination of wage information is, in large part, a social process. In Figure 2 we consider some
11
indicators that relate to social factors that may promote or inhibit the spread of wage information. In Panel a of Figure 2 we consider the degree of urbanization. The assumption here is that if workers are located in urban agglomerations, they have more contact with workers employed by other firms and thus more information about wages in the local economy than do workers in a rural area where the majority of them may work for a single firm that dominates the local labor market. Unfortunately, Panel a shows that, for our sample of countries, this hypothesis lacks support. Panel b of Figure 2 considers internal inter-regional migration. Like international migrants, internal migrants usually possess limited and incomplete information about local labor market conditions. As Table 2 shows, in Poland only 0.3 percent of population 15 to 64 years of age moved to another region within a year, the lowest level in our sample, and the Czech Republic has the second lowest level.10 Not only were transition economies internal migration rates low, but they decreased over the 1990s (Fidrmuc, 2004). Feldmann (2004) attributes the low rates of inter-regional migration in the transition countries to the legacy of central planning and its pervasive job security, to scarce housing and undeveloped housing markets, a higher share of the labor force in agriculture, low regional wage dispersion, and to the attitudes and habits of people. He suggests that the reason for this attitude is the traditionally very close system of family ties. In fact, surveys in Poland have shown that people move, if at all, for family reasons in most cases and not because of jobs (p. 284). Since permanent residents are usually better informed about the local labor market than new residents, low internal regional mobility supports higher wage, and this is borne out by Panel b. Panel c considers the share of the labor force engaged in industry on the assumption that industrial jobs are relatively homogeneous and that wage information spreads more easily in large industrial plants. An examination of Panel c lends some support to this hypothesis, but the relationship seems largely driven by outlier countries, and the dispersion around the trend line is quite large, suggesting that this is not an important factor in the transition economies good wage efficiency performance Finally, in Panel d we consider the size of the public sector. A high degree of public ownership is a defining feature of the transition economies. Public sector workers are often assumed to be better informed than their private sector counterparts about labor laws, wages, incentives, work requirements and conditions. In many countries, what a public employee makes is, by law, a matter of public record. On the other hand, a private company is typically able to keep that information within the company, and could require employees not
10
We were unable to find comparable data for Finland, Ireland, Norway, and Sweden.
12
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
to reveal it to outsiders.11 Hence, we expect that countries with a greater share of public sector employment will exhibit a greater degree of wage efficiency, and the data presented in Panel d of Figure 2 confirm these expectations.12 As is to be expected, the transition economies have a larger public sector despite the extensive privatization that took place in the 1990s, and this appears to play a role in wage efficiency Job search channels and search costs. The job search of individuals in the labor market involves a number ways of obtaining information about available jobs. These are usually divided into three categories: institutional intermediaries such as employment agencies, market methods such as direct applications and responding to job advertizing, and social networks including family, social and professional links. The former two ways of searching for a job are considered as formal, and the latter one, informal. Job search methods vary in their costs, effectiveness, and access to different wage distributions. The time and money costs associated with informal job search are low in comparison to the costs associated with formal methods. Montgomery (1991), Mortensen and Vishwanath (1993, 1994) developed theoretical models of job search and argued that informal search methods generate job offers with higher wages; that is, even if applicants have the same productivity, individuals who have access to informal search channels will earn a higher wage. Studies have consistently found that informal methods may be as, or more, productive in generating job offers as formal methods. However, empirical studies addressing the extent to which different channels result in jobs with different wages yield conflicting results.13
For instance, Groot and Oosterbeek (1994, p. 388) conclude that employees in the public sector possess more market information than workers in the private sector. This is probably due to the fact that wage policies in the private sector are in general less public knowledge and more individually based. Furthermore, Groot and Oosterbeek find that public sector employers are more informed than private sector employers. By its size the public sector often exercises some sort of monopsony power on the labor market, leading to information advantages over employers in the private sector. When we view the public sector as one large employer, one may expect public employer ignorance to be lower than private employer ignorance, as a large employer probably has more information about the reservation wages of employees than a small-scale employer does (p. 388). 12 To assess the size of the public sector in our sample of countries, we used an internationally comparable set of the OECD Product Market Regulation indicators (see Nicoletti et al., 1999; Conway et al., 2005). The public ownership indicator is made up of: (a) the scope of the public enterprise sector, (b) the size of public enterprise sector, and (c) the extent direct government control over business enterprises. The methodology and results are available from the authors upon request. 13 For example, Granovetter (1974), Corcoran et al. (1980), Simon and Warner (1992), Addison and Portugal (2002), Boheim and Taylor (2002), Sabatier (2002), and Kugler (2003) found positive (albeit sometimes insignificant) wage premia for jobs found through referrals from relatives and friends. In contrast, Koning et al. (1997) conclude that formal and informal search methods do not generate wage offers that are significantly different. Bentolila et al. (2004) find
11
13
Figure 3 plots the percentage of people obtaining information about jobs from informal sources such as family and friends in eight OECD countries in our sample. There is a positive relationship between reliance on informal search and the wage efficiency.14 In Poland, those who rely on informal networks amounted to 46 percent15, which is similar to the United States and slightly below the Czech Republic, which had the greatest share at 49 percent. Unemployment benefits and search costs. Job search theory predicts that unemployment benefits decrease search costs, allow people to search for a job longer and, hence, to acquire more information, and lead to higher postunemployment wages by increasing workers reservation wages.16 Figure 4 shows three measures of the unemployment compensation system generosity in OECD countries in our sample: (1) expenditure on unemployment benefits in US PPP$ per one unemployed17, (2) the unemployment benefits replacement ratio, and (3) the share of unemployment compensation in a countrys GDP. The two post-communist transition countries in the sample, the Czech Republic and Poland, had the lowest unemployment benefits per unemployed person, but this is in part due to their lower per capita incomes, but their replacement ratios were relatively low compared to other countries, a fact that should lead to inefficient wage setting. The ratio of unemployment assistance to GDP measures, in part, the coverage and generosity of unemployment benefits, but obviously also depends on the level of unemployment.18 Figure 4 depicts an inverse relationship between all three measures of unemployment compensation and wage efficiency. Thus, there seems to be no evidence that unemployment
that the use of social contacts helps find jobs one to two months sooner but leads to individual wage discounts of 5 to 7 percent. 14 Data on Germany, the Netherlands and Sweden are not available. 15 Our own calculations for 38,954 Polish individuals who were unemployed in 1994-2001 also show that 42 percent used social networks, which is consistent with the data in Paci et al. (2007). Further, 77 percent were looking for a job through institutional intermediaries (74 percent through regional labor offices and 3 percent through private employment agencies), 55 percent used other market search methods (39 percent contacted employers and 16 percent answered and placed announcements in newspapers), and 0.8 percent tried to start their own business. The total is greater than 100 percent because each respondent in the Polish Labor Force Survey could report up to three job search methods. On average, each person reported 1.77 search methods. 16 However, the link between job search theory and empirical work is rather frail. The most recent empirical research on reservation wages often produces negative coefficients on the unemployment benefits variable (Heath and Swann, 1999; Rm, 2003; Prasad, 2003). 17 Data for Finland, Germany, and Ireland are not available. 18 In Poland, the level of unemployment benefits was uniform for all eligible jobseekers irrespective of their previous earnings. Unemployment benefits were reduced from 50 percent of the average national wage in 1991 to 36 percent in 1994 and to 21 percent in 2002. In addition, an open-ended unemployment benefit system was replaced by a maximum duration of 12 months. Finally, the eligibility rules for access to unemployment benefits were tightened, that caused a drastic drop in the proportion of the unemployed receiving benefits from 80 percent in 1991 to 50 percent in 1994 to less than 20 percent in 2002 (UNECE, 2003).
14
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
benefits in OECD countries or in the transition economies significantly reduce the costs of acquiring information, extend the length of the job search longer, and result in better job matches with higher earnings.19 We conclude that unemployment compensation does not help us shed any light on high wage efficiency in the transition economies. 5.2. The wage setting system The literature suggests the institutions of wage setting also tend to influence the ability of workers to obtain a wage that is close to their maximum wage. Among the institutional factors are lower unionization and collective bargaining coverage, less centralized bargaining, and the absence of statutory minimum wages all of which tend to increase wage dispersion (see the literature review in Card et al., 2007, as well as Koening et al., 2007 and Baccaro, 2008). Highly dispersed wage distributions are likely to produce opaque wage signals to job seekers who will have to acquire and process a greater amount of information than under a more compressed wage distribution. Trade unions. As Figure 5 shows, in our sample the highest levels of unionization were observed in the Scandinavian countries and the lowest level was recorded for the United States. Paradoxically, Poland, where trade unions initiated the market reforms in the 1980s, now has among the lowest levels of trade union density in Europe but the Czech Republic is solidly in the center of the distribution. Thus the relationship between efficiency and union density does help explain Polands good wage efficiency, though it does not do so for the Czech Republic Employers coordination. Employers in Poland are not well organized. According to EIRO (2006, pp. 2, 4-5), employers organization density in Poland was 20 percent versus 58 percent in the EU. The most notable associations were the Confederation of Polish Employers, the Business Center Club, the Polish Confederation of Private Employers, and the Association of Polish Crafts. The Confederation of Polish Employers was the biggest, with about 2 million members; however, it was more interested in acquiring political power than in negotiating collective agreements at the sectoral or multiestablishment level. Collective bargaining. Collective bargaining coverage shows the real extent to which salaried workers are subject to union-negotiated terms and conditions. The bargaining coverage data presented in Table 2 show that Poland is in the middle of our sample and the Czech Republic is at the low end, so this
Our own calculations for the extensive data set of 38,954 Polish individuals who were unemployed in 1994-2001 show that unemployment benefits increased the reservation wage by about 0.8 percent; however, the coefficient is significant (t-statistic=2.035) but small in economic terms. In the sample, 32 percent of the unemployed claimed unemployment benefits as their main source of personal income.
19
15
seems not to be a factor that explains wage efficiency in the transition economies. There are two dimensions to collective bargaining: centralization and coordination. Centralization reflects the level where collective contracts are negotiated and formally set. In Poland, collective agreements covering a single employer entity continue to be the main form of collective bargaining; and sectoral, inter-sectoral or multi-level agreements remain rare. In 1995-2002, the authorities registered 12,094 single-establishment agreements and only 157 multi-establishment agreements (EIRO, 2006, p. 5). Table 2 shows the centralization indicators for our sample for the 1995-2000 interval. According to OECD (2004, p.150), Canada and the United States have historically bargained at the company and plant level, the United Kingdom and some Central and Eastern European countries, including Poland and the Czech Republic have joined this group more recently. At the other extreme, interindustry bargaining at national level is a feature historically characteristic of the Scandinavian countries. Most continental European countries traditionally favor intermediate forms of wage negotiation, mainly at the branch or sectoral level. Coordination of bargaining reflects the extent to which pay negotiations are coordinated across the economy. In Table 2, the Czech Republic and Poland are characterized by the lowest level of coordination, that is, company/plant bargaining with little or no coordination by upper-level associations. Minimum wage. The ratio of the minimum wage relative to the median wage of full-time employees for the Czech Republic and Poland did not differ from those of the other countries in our sample (see Table 2). Moreover, there does not seem to be a strong relationship between this ratio and wage efficiency. Overall, wage setting institutions do not seem to provide an explanation for the greater wage efficiency of the two transition economies. In part this is because the two transition economies do not differ systematically for the other countries in the sample and in part because the relationships between indicators of wage setting mechanisms and wage efficiency are not very robust or opposite to what theory predicts. 5. CONCLUSIONS In this paper we have used our own and others estimates of wage setting efficiency in a sample of developed market and transition economies. We find that wage setting efficiency in the transition economies, the Czech Republic and Poland, is higher. We also find that this is largely due to socioeconomic and environmental factors. In these two countries, the labor force is dominated by married males in their prime working years. There are few foreign workers, and there is little in-country labor mobility. Moreover, strong social bonds lead workers to use informal means of searching for new or higher paying jobs. Labor market institutions and policy instruments such as the
16
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
minimum wage or unemployment benefits do not seem to play a major role in wage efficiency. While these results seem to suggest that there are some important efficiency benefits to the sort of traditional male-dominated and family-oriented societies that the Czech Republic and, especially, Poland represent, two important points should be kept in mind. The first is that, if our findings are correct, then wage efficiency in the Czech Republic and Poland comes at some cost, such as the exclusion of old and young workers and women from the labor force, at least to some extent, as well as the relative absence of part-time and other flexible working arrangements. The second point is that the socioeconomic features that appear to bestow such high efficiency in wage setting on the Czech Republic and Poland are unlikely to last. Their populations are ageing, which means that immigrants will account for a larger share of the labor force, and flexible arrangements for young and old workers and women will have to be provided. Moreover, as production shifts from industry to services, women can also be expected to play a larger role. Last, but not least, rising incomes and influences from the more advances countries are likely to produce social changes in the Czech Republic and Poland that will move society away from sort of traditional nuclear families, lack of mobility, and strong local social ties that characterize the two post-communist countries now and that seem to contribute so strongly to their wage efficiency. References Addison, J., and Portugal, P. (2002), Job Search Method and Outcomes, Oxford Economic Papers 54, pp. 505-533. Aigner, D., Lovell, K., and Schmidt, P. (1977). Formulation and Estimation of Stochastic Frontier Production Function Models, Journal of Econometrics 6, pp. 21-37. Bentolila, S., Michelacci, C., and Suarez, J. (2004). Social Contacts and Occupational Choice. CEMFI Working Paper No. 0406, Madrid, Spain. Blau, F., and Kahn, L. (1999). Institutions and Laws in the Labor Market, In: O.Ashenfelter and D. Card (eds.), Handbook of Labor Economics, Volume 3, North-Holland Press, Amsterdam, pp. 13991461. Blau, F., and Kahn, L. (2002). At Home and Abroad: US Labor Market Performance in International Perspective, Russell Sage, New York. Boeri, T. 1997: Labour-market reforms in transition economies. Oxford Review of Economic Policy 13(2) pp. 126140. Boeri. T. and Garibaldi, P. (2006). Are labour markets in the new member states sufficiently flexible for EMU? Journal of Banking & Finance 30 pp. 13931407.
17
Boheim, R., and Taylor, M. (2002). Job Search Methods, Intensity and Success in Britain in the 1990s. Department of Economics, University of Linz Working Paper No. 0206, Austria. Cardoso, A., and Portugal, P. (2003). Bargained Wages, Wage Drift and the Design of the Wage Setting System, IZA Discussion Paper No. 914, Bonn, Germany. Conway, P., Janod, V., and Nicoletti, G. (2005). Product Market Regulation in OECD Countries: 1998 to 2003. OECD Economics Department Working Paper No. 419, Paris: OECD. Corcoran, M., Datcher, L., and Duncan, G.. (1980). Information and Influence Networks in Labor Markets. In: Duncan,G., andMorgan, J., (eds.), Five Thousand American Families: Patterns of Economic Progress, Vol. 8, Ann Arbor, MI, Institute for Social Research. EIRO. (2006). Poland: Industrial Relations Profile. EU-OSHA (European Agency for Safety and Health at Work). (2007). Young Workers Facts and Figures: Youth Employment. Facts 69. Feldmann, H. (2004). How Flexible are Labor Markets in the EU Accession Countries Poland, Hungary and the Czech Republic? Comparative Economic Studies 46, pp. 272-310. Fidrmuc, J. (2004). Migration and Regional Adjustment to Asymmetric Shocks in Transition Economies. Journal of Comparative Economics 32, pp. 230-247. Freeman, R. (1998). War of the Models: Which Labour Market Institutions for the 21st Century? Labour Economics 5, pp. 124. Granovetter, M. (1974). Getting a Job: A Study of Contacts and Careers. Cambridge, MA, Harvard University Press. Groot, W., and Oosterbeek, H. (1994). Stochastic Reservation and Offer Wages, Labour Economics 1, pp. 383-390. Gurria, A. (2008). Launch of A Profile of Immigrant Populations in the 21st Century. Speech, February 20, 2008, Paris. Heath, A., and Swann, T. 1999. Reservation Wages and the Duration of Unemployment, Research Discussion Paper 1999-02, Economic Research Department, Reserve Bank of Australia. Hofler, R., and Murphy, K. (1992). Underpaid and Overworked: Measuring the Effect of Imperfect Information on Wages, Economic Inquiry 30, pp. 511-529. Jondrow, J., Lovell, K., Materov, I., and Schmidt, P. (1982). On the Estimation of Technical Inefficiency in the Stochastic Frontier Production Function Model, Journal of Econometrics 19, pp. 233-238. Koning, P., van den Berg, G., and Ridder, G. (1997). A Structural Analysis of Job Search Methods and Subsequent Wages, Tinbergen Institute Discussion Paper No. 97-082/3, Tinbergen Institute.
18
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Kugler, A. (2003). Employee Referrals and Efficiency Wages. Labour Economics 10, pp. 531-556. Meager, N., Tyers, C., Perryman, S., Rick, J., and Willison, R. (2002). Awareness, Knowledge and Exercise of Individual Employment Rights. Employment Relations Research Series Paper No. 15, London: DTI and IES. Meeusen, W., and van den Broeck, J. (1977). Efficiency Estimation from CobbDouglas Production Functions and Composed Errors, International Economic Review 18, pp. 434-444. Mincer, J. (1974). Schooling, Experience, and Earnings. New York: Columbia University Press. Montgomery, J. (1991). Social Networks and Labor-Market Outcomes: Toward an Economic Analysis, American Economic Review 81, pp. 1407-1418. Mortensen, D., and Vishwanath, T. (1993). In formation Sources and Equilibrium Wage Outcomes, In: H. Bunzel et al. (eds.), Panel Data and LaborMmarket Analysis, North Holland, Amsterdam. Mortensen, D., and Vishwanath, T. (1994). Personal Contacts and Earnings: It Is Who You Know!, Labour Economics 1, pp. 187-201. Nicoletti, G., Scarpetta, S., and Boylaud, O. (1999). Summary Indicators of Product Market Regulation with an Extension to Employment Protection Legislation. OECD Economics Department Working Paper No. 226, Paris: OECD. OECD. (2004) Employment Outlook. Chapter 3. Wage Setting Institutions and Outcomes, Paris:OECD. OECD (2006). Live Longer, Work Longer: Ageing and Employment Policy. Paris: OECD. OECD (2008). A Profile of Immigrant Populations in the 21st Century: Data from OECD Countries.Paris:OECD. Polachek, S., and Robst, J. (1998). Employee Labor Market Information: Comparing Direct World of Work Measures of Workers Knowledge to Stochastic Frontier Estimates, Labour Economics 5, pp. 231-242. Polachek, S., and Xiang, J. (2006). The Effects of Incomplete Employee Wage Information: A Cross-Country Analysis, In Polachek, S., Chiswick, C., and Rapoport, H (eds.), The Economics of Immigration and Social Diversity, Research in Labor Economics, vol. 24, Emerald Group Publishing, pp. 35-75. Polachek, S., and Yoon, B. (1987). A Two-tiered Earnings Frontier Estimation of Employer and Employee Information in the Labor Market, Review of Economics and Statistics 19, pp. 296-302. Polachek, S., and Yoon, B. (1996). Panel Estimates of a Two-tiered Earnings Frontier, Journal of Econometrics 11, pp. 169-178.
19
Prasad, E. (2003). What Determines the Reservation Wages of Unemployed Workers? New Evidence from German Micro Data, IZA Discussion Paper No. 694, Bonn, Germany. Rm, M. (2003). Reservation Wages in Estonia, Labor and Demography/Economics Working Paper Archive at WUSTL, January. Sabatier, M. (2002). Job Search Methods and Wage Efficiency: An
Empirical Analysis on French Data, Paper presented at the AFSE Conference, Lyon.
Simon, C. and Warner, J. (1992). Matchmaker, Matchmaker: The Effect of Old Boy Networks on Job Match Quality, Earnings, and Tenure. Journal of Labor Economics 10, pp. 306-330. Sorm, V. and Terrell, K. (2000) Sectoral restructuring and labor mobility: a comparative look at the Czech Republic. Journal of Comparative Economics 28(3): 431455. UNECE (United Nations Economic Commission for Europe). 2003. Chapter 7. Some Aspects of Labour Market Performance in Eastern Europe and the CIS, Economic Survey of Europe, No. 1, pp. 191-209.
20
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Figure 1. Wage efficiency and demographic characteristics of the labor force Panel a
1 .0
1 .0
Panel b
0.9
POL
0.9
POL
Wage efficiency
0.8
GBR CZE
Wage efficiency
0.8
GBR CZE NLD CAN IREDEU USA SWENOR FIN
0.7 CAN 0.6 USA SWE NOR FIN 0.4 50 55 DEU
NLD IRE
0.7
0.6
0.5
0.5
0.4
60
65
20
30
40
50
60
70
Males, % of civilian employment
Married, % of the adult population 20 to 40 years of age
Panel c
1 .0 1 .0
Panel d
0.9
POL
0.9
POL
Wage efficiency
0.8
Wage efficiency
GBR CZE NLD IRE USA CAN DEU
0.8
GBR CZE CAN DEU USA SWE
0.7
0.7 IRE 0.6
NLD
0.6
0.5
SWE NOR FIN
0.5 FIN 0.4 84 50 60 70 80
NOR
0.4 69 74 79
90
1 00
Prime age (25 to 55 years of age) workers, % of employment
Upper secondary & tertiary education, % of the labor force 25 to 64 years of age
Panel e
1 .0
0.9
POL
Wage efficiency
0.8 CZE 0.7
GBR
NLD IRE DEU USA SWE CAN
0.6 NOR FIN 0.4 0 5 1 0
0.5
1 5
20
Foreign-born, % of total population
21
Figure 2. Wage efficiency and environmental factors Panel a

1 .0 1 .0
Panel b
0.9
POL
0.9
POL
Wage efficiency
Wage efficiency
0.8 CZE CAN USA SWE
GBR
0.8 CZE 0.7 CAN DEU 0.6
GBR
0.7 IRE 0.6
NLD
NLD USA
DEU
0.5 FIN 0.4 50 60 70
NOR
0.5
80
90
1 00
0.4 0.0
0.5
1 .0
1 .5
2.0
2.5
3.0
Population residing in urban areas, % of population
Internal migration (gross regional outflows), % of population aged 15-64
Panel c
1 .0 1 .0
Panel d
0.9
POL
0.9
POL
Wage efficiency
0.8
Wage efficiency
GBR CZE IRE DEU
0.8
GBR CZE
0.7
NLD CAN USA SWE
0.7 USA SWE 0.5
NLD CAN IRE DEU
0.6
0.6
0.5
NOR
NOR FIN
FIN 0.4 20 25 30 35 40 45 0.4 0 1 2 3
Industry, % of civilian employment
The 'public ownership' index
Figure 3. Wage efficiency and ways of searching for jobs

1 .0
0.9
POL
Wage efficiency
0.8
GBR CZE
0.7 IRE 0.6 NOR FIN 0.4 20 30 40 50 60 CAN USA
0.5
Informal job-search methods, % of those who rely on these methods
22
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Figure 4. Wage efficiency and unemployment benefits Panel a

1 .0
Panel b
1 .0
0.9
POL
0.9
POL
Wage efficiency
Wage efficiency
0.8 CZE 0.7
GBR
0.8
GBR CZE CAN IRE USA SWE DEU
NLD CAN USA SWE NOR
0.7
NLD
0.6
0.6
0.5
0.5 FIN
NOR
0.4 0 5 1 0 1 5
0.4 0.0
1 .0
2.0
3.0
4.0
5.0
Unemployment benefits per unemployed, 1000s, USD
Unemployment compensation, % of GDP
Panel c
1 .0
0.9
POL
Wage efficiency
0.8
GBR CZE IRE DEU USA CAN
0.7
NLD
0.6
0.5 FIN 0.4 0.0 0.2 0.4 0.6
NOR
SWE
0.8
1 .0
Unemployment benefits replacement ratio
Figure 5. Wage efficiency and labor union density

1 .0
0.9
POL
Wage efficiency
0.8
GBR CZE IRE
0.7 USA
NLD CAN DEU
0.6
0.5
NOR
SWE
FIN 0.4 0 20 40 60 80 1 00
Union density, %
23
24
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
25
26
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
27
UDK:336.1/.5.072.1 (497.7)
SOVREMENI ASPEKTI NA FISKALNITE ODNOSI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r @ivko Atanasovski
Apstrakt Multistepenata organizacija na vlasta nalaga soodvetna raspredelba na funkciite pome|u centralnata i lokalnata vlast zaradi efikasno finansirawe na javnite dobra i uslugi soobrazno so incidencata na korista, odnosno so preferenciite na potro{uva~ite. Vo taa smisla, se javuva potrebata od decentralizacija na funkciite i vo soglasnost so toa soodvetna raspredelba na prihodnite izvori, koja }e obezbedi stabilno finansirawe na ponudata na javni dobra i uslugi na lokalno nivo na vlasta. Poradi postoeweto vo praktikata, kako na vertikalniot, taka i na horizontalniot fiskalen debalans, neophodno e da se kreira efikasen i objektiven sistem na dotacii, odnosno finansiski transferi na relacija centralna vlast lokalna vlast. Vo Republika Makedonija pra{aweto za raspredelba na funkciite i na prihodnite izvori, kako i problemot na politikata na dotacii za lokalnite buxeti se aktueliziraa so otvoraweto na procesot na fiskalna decentralizacija, po~nuvaj}i od 2002 godina navamu. Vo ovoj trud se analiziraat sovremenite aspekti na fiskalnite odnosi vo odnos na tri klu~ni pra{awa: (1) raspredelbata na funkciite (nadle`nostite), (2) raspredelbata na dano~nite prihodi i (3) politikata na dotacii (transferi). Klu~ni zborovi: fiskalna decentralizacija, centralna vlast, edinici na lokalna vlast, prihodni izvori i dotacii.
Voved Problemot na multistepenoto odlu~uvawe se javuva kako vo federativno uredenite, taka i vo unitarnite dràvi. Vo ovie vtorive (unitarnite) po pravilo se javuvaat samo dve nivoa na
D-r @ivko Atanasovski
vlasta: centralno i lokalno, no moè, vo zavisnost od politi~kiot sistem i tradiciite, da se vospostavi i treto nivo. Toa, po pravilo, e sredno ili regionalno nivo na vlasta, koe voobi~aeno ima ograni~eni nadle`nosti i ima transmisiona uloga na relacijata centralna lokalna vlast. Politi~kiot sistem vo Republika Makedonija se temeli na dve nivoa na odlu~uvawe: na nivo na centralna vlast (odnosno dràva) i na lokalno nivo, ili na nivo na op{tinite, vklu~uvaj}i go i gradot Skopje. Republika Makedonija ima bogato iskustvo vo sferata na lokalnite finansii. Vo ramkite na porane{nata SFR Jugoslavija, spored ustavot od 1974 godina, be{e vospostavena ekstremna decentralizacija vo fiskalniot federalizam1, a isto taka na relacijata centralni vlasti lokalni vlasti vo ramkite na republikite. Pokraj vertikalnata decentralizacija, postoe{e mnogu izrazena horizontalna decentralizacija spored subjektite na javnoto finansirawe, vo koe u~estvuvaa razli~nite stepeni na dràvnata vlast i posebnite samoupravni entiteti koi bea nadle`ni za finansiraweto na odredeni vidovi javni potrebi (takvi bea samoupravnite interesni zaednici i fondovite). S do 1990 godina, zna~ajni op{testveni dejnosti i slu`bi, vklu~uvaj}i gi obrazovanieto, zdravstvoto i urbanizacijata, bea upravuvani i finansirani od strana na lokalnite vlasti, preku nivni zna~ajni sopstveni prihodi. Reformite koi nastapija vo 1990 godina bea naso~eni kon jaknewe na politi~kata i na fiskalnata centralizacija, {to dovede do zna~ajno ograni~uvawe na funkciite na lokalnite vlasti i na nivnite porane{ni finansiski resursi. Podocna nadle`nostite na lokalnite vlasti (op{tinite) se reguliraa so Zakonot za lokalna samouprava od 1995 godina, a prihodite i rashodite na nivnite buxeti so Zakonot za buxetite od 1993 godina. Ako se zeme kako pokazatel vkupnata buxetska potro{uva~ka i u~estvoto na buxetite na lokalnite vlasti, so ogled na toa deka drugi podatoci, odnosno pokazateli ne postojat, ili javno ne se publikuvaat, toga{ so u~estvo od okolu 1 otsto na lokalnite buxeti, Makedonija be{e vo redot na visoko centraliziranite dràvi. Centraliziranite finansiski odnosi ne korespondiraa so normite predvideni so
1
Termin {to se koristi kako sinonim za fiskalnite odnosi pome|u centralnata i poniskite stepeni na vlast, nezavisno dali se raboti za federativni ili unitarni dràvi.
30
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Sovremeni aspekti na fiskalnite odnosi vo Republika Makedonija
Evropskata povelba za lokalnata samouprava2, koja Republika Makedonija ja ratifikuva{e vo 1997 godina. So ratifikacijata formalno bea prifateni evropskite normi za raspredelba na nadle`nostite pome|u centralnata i lokalnata vlast i za proporciite na lokalnite finansii. Vrz osnova na Strategijata za reformi na lokalnata samouprava od 1999 godina, koja gi uvaì osnovnite opredelbi na Evropskata povelba za lokalna samouprava, se donesoa novi zakoni za nadle`nostite na lokalnite vlasti i za nivnoto finansirawe, dodeka pra{aweto za teritorijalnata organizacija i brojot na op{tinite ostanuva otvoreno.
Raspredelba na funkciite (nadle`nostite) Prv uslov za razvojot na lokalnata samouprava pretstavuva preraspredelbata na nadle`nostite pome|u centralnata i lokalnata vlast vo pravec na pro{iruvaweto na nadle`nostite na op{tinite. Fiskalnata decentralizacija bazira na politi~kata decentralizacija, odnosno na prenesuvaweto na odredeni funkcii (nadle`nosti) od centralnata na lokalnata vlast. Smislata na decentralizacijata na funkciite e vo toa odlukite za zadovoluvawe na javnite dobra i uslugi {to pove}e da se usoglasat so preferenciite na potro{uva~ite, a, isto taka, odlu~uvaweto za finansiraweto na vidot i nivoto na javnite dobra i uslugi da se prepu{ti na subjektite koi se najmnogu zainteresirani za toa. Kaàno so zborovite na Evropskata povelba za lokalna samouprava, neophodno e javnite raboti prvenstveno da se vr{at od strana na onie vlasti koi se najblisku do gra|anite. Novite nadle`nosti na op{tinite, bitno pro{ireni vo odnos na onie raspredeleni so Zakonot za lokalna samouprava od 1995 godina, se uredija so noviot Zakon za lokalnata samouprava od 2002 godina3. Od aspekt na brojot i na vidot na tie funkcii, re{enieto e potpolno usoglaseno so Evropskata povelba. Generalno, op{tinite, vo soglasnost so principot na supsidijarnost, imaat pravo na svoeto podra~je samostojno da gi vr{at rabotite od javen interes od lokalno zna~ewe, ako tie ne se isklu~eni od nivna nadle`nost ili ne se vo nadle`nost na organite na dràvnata vlast. Listata na nadle`nosti koi gi vr{at op{tinite opfa}a:
2
Vidi: Evropska povelba za lokalna samouprava, Sovet na Evropa, Serija na evropski konvencii, br. 122, Strazbur, 1985. 3 Zakon za lokalna samouprava, Slu`ben vesnik na RM, 5/2002.
31
Urbanisti~ko (urbano i ruralno) planirawe; Za{tita na ìvotnata sredina i prirodata; Lokalniot ekonomski razvoj, {to podrazbira planirawe na lokalniot ekonomski razvoj, vodewe lokalna ekonomska politika, poddr{ka na razvojot na malite i srednite pretprijatija i na lokalnoto pretpriemni{tvo i sl.; Komunalnite dejnosti (snabduvawe so voda, odrùvawe na javna ~istota, javnoto osvetluvawe, izgradba i odrùvawe na lokalnite pati{ta, organizirawe i regulirawe na reìmot na soobra}ajot, parkovite, zeleniloto, rekreativnite povr{ini itn.); Kulturata, odnosno institucionalnata i finansiskata poddr{ka na kulturnite ustanovi i proekti; Sportot i rekreacijata; Socijalnata za{tita i za{titata na deca, socijalnata grià za invalidnite i drugi hendikepirani i socijalno zagrozeni lica; Obrazovanieto, i toa: osnovawe, finansirawe i administrirawe na osnovni i sredni u~ili{ta, vo soglasnost so zakonot; Zdravstvena za{tita, {to opfa}a upravuvawe so mreàta na javnite zdravstveni organizacii i objekti od primarnata zdravstvena za{tita; Za{tita od voeni razurnuvawa i prirodni nepogodi; Protivpoàrna za{tita i drugi raboti opredeleni so zakon. Na nivo na centralnata vlast se izvr{uvaat site najva`ni dràvni funkcii, kako {to se: funkcionirawe na javnata uprava, odbranata, javniot red i bezbednosta, obrazovanieto, zdravstvoto i kulturata, osven onie nadle`nosti vo ovie oblasti, {to im se prepu{teni na op{tinite, transportot, vrskite i prometot, socijalnoto osiguruvawe itn. Od gledna to~ka na raspredelbata na standardnite funkcii na javnite finansii, proizleguva slednoto: stabilizacionata funkcija e rezervirana za centralnoto nivo na vlasta, {to pretstavuva standardno re{enie vo odnos na ovaa funkcija, bidej}i taa ne moè da se vr{i efikasno na lokalno nivo. distributivnata funkcija se izvr{uva istovremeno na nivo na centralnata vlast (vo ~ija nadle`nost e personalniot danok na dohod i zna~aen del od transfernite rashodi) i na nivo na lokalnata vlast (koja ima nadle`nosti vo pogled na socijalnata za{tita); alokaciskata funkcija, isto taka, e podelena pome|u centralnata vlast vo soglasnost so vidot i karakterot na javnite dobra i uslugi, koi vo eden del nu`no se zadovoluvaat na 32
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
centralnoto nivo na vlasta, a onie {to se teritorijalno ograni~eni i koi se od prvenstveno zna~ewe na ~lenovite na lokalnite zaednici, im se prepu{teni na op{tinite. Raspredelba na prihodnite izvori Preraspredelbata na funkciite, odnosno nadle`nostite pome|u centralnata i lokalnata vlast go otvori pra{aweto na ureduvaweto na racionalen sistem na raspredelba na prihodite pome|u niv. Utvrduvaweto na funkciite na sekoe nivo na vlasta pretstavuva osnova na potrebite za finansiski sredstva, poradi {to raspredelbata na prihodnite izvori, vo princip, treba da se soobrazi so tie potrebi. Toa vo konkretniot slu~aj zna~i raspredelba na prihodnite izvori spored pro{irenite nadle`nosti na op{tinite, kako i ureduvaweto na soodvetna politika na dotacii. Sistemot na raspredelba na prihodite e ureden so Zakonot za buxetite i Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava od 2004 godina. Kako i dosega toj sistem se bazira na celosen fiskalen suverenitet (pravo na voveduvawe na danoci) na centralnata vlast. So toa se obezbeduva edinstvena struktura na danocite vo zemjata, {to e pretpostavka da se vodi efikasna dano~na politika, spored celite na makroekonomskata politika. Ureduvaweto na osnovnite elementi na danocite, isto taka, e vo nadle`nost na centralnata vlast, so izvesni isklu~oci vo odnos na odreduvaweto na stapkite na lokalnite danoci vo ramkite na utvrdenite granici. Vo sistemot na prihodi moè da se razgrani~at slednive prihodni izvori, {to pripa|aat na oddelnite stepeni na vlast: 1. danoci na centralnata vlast; 2. zaedni~ki danoci, {to se delat pome|u dvete nivoa na vlasta; 3. danoci na lokalnite edinici, odnosno op{tinite; i 4.drugi prihodi na centralnata, odnosno na lokalnata vlast. (1) Prihodite na buxetot od koj se finansiraat funkciite na nivoto na centralnata vlast se slednive: a) Danoci danokot na dobivka; personalniot danok na dohod (od koj se izdvojuvaat prihodi i za op{tinite); danokot na dodadena vrednost; akcizite; drugi danoci utvrdeni so zakon. b) Carini i drugi dava~ki vo me|unarodnata razmena i me|unarodnite transakcii.
33
v) Taksi (administrativni i sudski) g) Nedano~ni prihodi, kakvi {to se: prihodi od dividendi od pretprijatija, pari~ni kazni, prihodi od kamati po odobreni zaemi i deponirani sredstva i drugi javni dava~ki. d) Prihodi od donacii od zemjata i od stranstvo. |) Drugi prihodi vo soglasnost so zakon. e) Zaemi od zemjata i od stranstvo, so koi se finansira buxetskiot deficit. Fiskalnite efekti na oddelnite dano~ni izvori moè da se ilustrira so slednava slika:
: 2008 ,
(2) Finansiraweto na op{tinite se ostvaruva od slednive tri izvori: a) sopstveni prihodi; b) prihodi od personalniot danok na dohod; i v) dotacii od buxetot na centralnata vlast i od buxetite na fondovite. Sopstveni prihodi na op{tinite se: 1. Lokalnite danoci, i toa: danokot na imot; danokot na nasledstvo i podarok; danokot na promet na nedvi`nosti i prava; drugi propi{ani danoci; 2. Lokalni taksi (komunalni, administrativni i drugi taksi); 3. Lokalni nadomestoci (za ureduvawe na grade`no zemji{te, za ureduvawe na prostorni i urbanisti~ki planovi, za odredeni komunalni dejnosti i dr.);
34
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
4. Prihodi od sopstvenost (od zakupnina, kamati, od proda`ba na imot). Osven navedenite, op{tinite moàt da ostvaruvaat prihodi u{te i od donacii, od pari~ni kazni, od samopridonesi i od drugi izvori. Za pokrivawe na privremeniot deficit moè da sklu~uvaat kratkoro~ni zaemi vo zemjata, a za finansirawe na kapitalni sredstva i investicii moè da sklu~uvaat dolgoro~ni zaemi vo zemjata i vo stranstvo. Prvite tri izvori na prihodi, odnosno danocite na imot, taksite i lokalnite nadomestoci, se voveduvaat so zakon, {to zna~i ne od strana na op{tinite, tuku od strana na Sobranieto na Republika Makedonija. Toa podrazbira deka ovie kategorii na prihodi se voveduvaat zadolìtelno vo site op{tini, odnosno tie nemaat diskreciono pravo da odlu~uvaat dali da gi vovedat. Danocite na imot, kako tipi~ni lokalni danoci, se edinstvenite danoci koi vo celost im pripa|aat na op{tinite. Toa se danoci kaj koi e najmalku mo`no selewe na dano~nata osnova, poradi {to se smetaat kako najsoodvetni lokalni prihodni izvori. Vo odnos na ovie danoci op{tinite moàt da ja utvrduvaat samo visinata na dano~nata stapka, vo opredeleni ramki utvrdeni so zakon. So toa se eliminira mo`nosta od pojava na dano~na konkurencija, koja ima negativni posledici za statusot i polo`bata na dano~nite obvrznici. Finansiskite efekti na danocite na imot vo golema merka zavisat od evidencijata na nedvi`niot imot koj podleì na odano~uvawe, kako i od aùriraweto na pazarnata vrednost na imotot, {to se zema za dano~na osnova. Vo na{iot sistem kako zaedni~ki danok e predviden samo personalniot danok na dohod, pri {to ne se delat vkupnite prihodi {to se realiziraat, tuku samo odredeni prihodi, koi se del od vkupniot dohod. Taka, na op{tinite im pripa|a: (1) 3% od personalniot danok na dohod na li~ni primawa od plati na fizi~ki lica, koj e naplaten vo tekovnata godina vo op{tinata vo koja obvrznicite se prijaveni so postojano ìveali{te i prestojuvali{te i (2) 100% od ovoj danok naplaten od fizi~ki lica koi se registrirani za zanaet~iska dejnost na podra~jeto na op{tinata. Podelbata na prihodite od ovoj danok e relativno ednostavna, no prihodite od ovoj danok se delat na derivativna osnova, odnosno spored teritorijalnoto poteklo na naplateniot danok. Na ovaa osnova, op{tinite so pove}e vraboteni lica ili registrirani zanaet~ii (odnosno dano~ni obvrznici) ostvaruvaat pove}e prihodi i obratno, op{tinite so malku vraboteni ostvaruvaat minimalni, a nekoi i nikakvi prihodi.
35
Ovoj prihoden izvor, zna~i, pri postoe~kata visoka nevrabotenost vo pove}eto op{tini, ne moè da bide stabilen i izobilen izvor na prihodi. Zatoa ovoj na~in na podelba na prihodite od personalniot danok na dohod vlijae na zgolemuvaweto na regionalnite razliki vo finansiraweto na javnite uslugi. Ottuka, moè da se zaklu~i deka personalniot danok na dohod za pogolemiot broj op{tini e skoro bezna~aen izvor na prihodi i istiot ne moè da pridonese za podobruvawe na vertikalnoto finansisko izramnuvawe me|u op{tinite. . 1: 2008-2010 .
O 2008 2009 2010 2011
( )
- 155.127 162.194 165.463 169.774 % 40,7 39 34,7 32,3 - 160.792 173.776 178.934 184.296 % 42,2 41,7 37,5 35,1 - -5.665 -11.582 -13.471 -14.522 % -1,5 -2,8 -2,8 -2,8 - 92.607 99.522 101.274 105.208 % 24,3 23,9 21,2 20 -a 94.956 109.604 112.555 118.457 % 24,9 26,3 23,6 22,6 - -2.349 -10.082 -11.281 -13.249 % -0,6 -2,4 -2,4 -2,5 - 40.668 40.717 40.760 40.819 % 10,7 9,8 8,5 7,8 - 43.984 42.217 42.950 42.092 % 11,5 10,1 9 8 - -3.316 -1.500 -2.190 -1.273 % -0,9 -0,4 -0,5 -0,2 - 21.852 21.955 23.429 23.747 % 5,7 5,3 4,9 4,5 - 21.852 21.955 23.429 23.747 % 5,7 5,3 4,9 4,5 - 0 0 0 0 % 0 0 0 0 - 381.190 416.230 477.501 525.232 : 2009-2011,
36
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Eventualnoto transformirawe na personalniot danok na dohod vo vistinski zaedni~ki danok, vo ~ii vkupni prihodi bi se opredeluvalo procentualnoto u~estvo na op{tinite spored formula, bi moèlo daleku pove}e da pridonese za jakneweto na raspolo`livite prihodi i na mo`nostite za poizedna~eno finansirawe na javnite uslugi na teritorijata na oddelnite op{tini. Od aspekt na goleminata na vkupnite buxetski prihodi (i rashodi), stepenot na fiskalnata decentralizacija vo Republika Makedonija s u{te ne e visok, odnosno sosema e umeren. Toa moè da se vidi od tabelata br. 1 vo koja e prikaàno u~estvoto na prihodite i rashodite na oddelnite buxeti vo ramkite na konsolidiraniot bilans na prihodi i rashodi na op{tata dràva i kako procent od BDP na zemjata. Politika na dotacii Dotaciite redovno se koristat za nadopolnuvawe na sistemot na raspredelba na danocite, poradi prisustvoto na ras~ekor pome|u raspolo`livite finansiski sredstva i rashodnite potrebi i poradi razlikite vo fiskalniot kapacitet pome|u op{tinite. Vo na{iot sistem dotaciite se definiraat kako finansiski transferi od buxetot na Republikata i buxetite na fondovite za buxetite na op{tinite. Ovie transferi se ostvaruvaat, zna~i, po vertikalnata linija, odnosno na relacijata centralna vlast (dràvata i drugite javno-pravni tela) lokalna vlast. Sistemot na dotacii predviduva brojni i razli~ni tipovi na dotacii, poradi {to zna~ajno se komplikuva negovata primena. Razli~nite tipovi dotacii moàt da se svedat na dvata osnovni vida dotacii: op{ti i namenski. Op{tata dotacija sluì za finansirawe na site nadle`nosti na op{tinata, bez da se utvrduvaat odnapred namenata ili uslovite pod koi moè da se koristi. Vkupniot ili globalniot iznos na op{tata dotacija se obezbeduva vo visina od 3% od vkupno naplatenite prihodi od DDV vo prethodnata godina4. Ovie sredstva se raspredeluvaat na site op{tini, iako dotaciite po pravilo se dodeluvaat samo na onie op{tini, koi so sopstvenite prihodi (vrz osnova na svojot fiskalen kapacitet) ili so raspolo`livite prihodi (koi proizleguvaat od
4
So izmeni na Zakonot za finansirawe na ELS, se predviduva postepeno da se zgolemuva stapkata na prihodite od DDV na ime dotacii za op{tinite od 3% na 4.5% vo 2013 godina.
37
sistemot na raspredelba na prihodnite izvori so centralnata vlast) ne moàt da gi finansiraat funkciite vo svoja nadle`nost. Raspredelbata na globalniot iznos na op{tata dotacija se vr{i najmalku 50% spored kriteriumot na prihodi po ìtel, a ostatokot spored drugi kritirumi {to gi utvrduva Vladata na R. Makedonija so posebna uredba za metodologijata na raspredelba na sredstvata. Za Gradot Skopje, poradi natprose~nite rashodi za finansirawe na javnite uslugi, se obezbeduvaat pogolemi dopolnitelni sredstva, spored posebni kriteriumi, koi treba da gi verificiraat pogolemite rashodni potrebi. Celta na dotaciite od buxetot na Republikata i od buxetite na fondovite e obezbeduvaweto dopolnitelni prihodi za op{tinskite buxeti. Ova e generalna opredelba koja e deklarirana i za op{tite i za namenskite dotacii, iako tie se od razli~en karakter i se dodeluvaat za razli~ni celi. Op{tata dotacija e najpogodniot tip na finansiski transfer so koj moè da se izramnuvaat razlikite vo fiskalnite kapaciteti, odnosno vo raspolo`livite prihodi, ili razlikite vo rashodnite potrebi. Pritoa voobi~aeno se opredeluva gornoto nivo na prihodi po ìtel koe kako cel treba da se postigne preku dodeluvaweto na op{tata dotacija. Vo ovoj pogled, normativnite odredbi so koi se regulira dodeluvaweto na dotaciite, ne utvrduvaat vakva cel. Koga voop{to ne e utvrdena celta na politikata na dotacii, kako na primer, postignuvaweto na nekoe minimalno ili prose~no nivo na prihodi po ìtel vo sekoja op{tina, toga{ se javuvaat i pogolemi razliki vo nivoto na javnite uslugi pome|u op{tinite, {to pretstavuva nedostatok na sistemot na raspredelba na prihodnite izvori voop{to i na politikata na dotacii posebno. Grupata namenski dotacii opfa}a nekolku vidovi transferi, i toa: namenska dotacija; kapitalna dotacija; blok dotacija; i dotacija za delegirana nadle`nost. Site ovie tipovi dotacii, nivniot iznos i raspredelbata po op{tini (vklu~uvaj}i ja i op{tata dotacija) se utvrduvaat sekoja godina vo buxetot na Republikata ili vo buxetite na fondovite. Site oblici na namenski dotacii se dodeluvaat samo za odredena cel, odnosno za finansirawe na konkretna aktivnost. Poradi toa, tro{eweto na sredstvata za utvrdenata namena (programa, proekt i sl.) se kontrolira od strana na nadle`noto minister-
38
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
stvo ili soodvetniot fond, a vo slu~aj na nenamensko koristewe dotacijata se zapira. Namenskata dotacija se raspredeluva po op{tini vrz osnova na proekt, za odredena institucija ili posebna programa, {to ja utvrduva nadle`noto ministerstvo ili soodvetniot fond. Na taa osnova potoa sredstvata se raspredeluvaat od strana na Ministerstvoto za finansii vo buxetot za slednata fiskalna (buxetska) godina. Kapitalnata dotacija & se dodeluva na op{tinata za finansirawe na investicioni proekti, vrz osnova na programa {to ja utvrduva Vladata na R. Makedonija. Blok dotacijata e nameneta za finansirawe na novite nadle`nosti na op{tinite (koi porano & pripa|aa na centralnata vlast), i toa preku konkretni programi. Tie nadle`nosti se: (1) kulturata (dejnosta na kulturnite ustanovi i kulturnite proekti), (2) socijalnata za{tita i za{titata na deca, (3) obrazovanieto (na nivo na osnovno i sredno obrazovanie) i (4) zdravstvenata za{tita (primarnata zdravstvena za{tita). Raspredelbata na blok dotacijata se vr{i spored formula koja vklu~uva pove}e pokazateli vrz osnova na koi se ocenuva potrebata od sredstva za sekoja programa. Blok dotacijata se iskaùva sekoja godina vo buxetot na Republikata i vo buxetite na fondovite, na soodvetnite pozicii na koi se raspredeluvaat sredstvata za buxetskite korisnici (ministerstvata). Visinata na dotacijata se opredeluva na nivo koe ovozmoùva celosno finansirawe na soodvetnite nadle`nosti, {to zna~i deka finansiraweto na ovie dejnosti treba da bide izedna~eno na celata teritorija od zemjata. Dotacijata za delegirana nadle`nost se odobruva samo vo slu~aite koga treba da se obezbedi finansiraweto na odredena nadle`nost na organ na dràvnata uprava, koja e prenesena da se izvr{uva na lokalno nivo, odnosno na gradona~alnikot na op{tinata. Zastapenosta na op{tite i na namenskite dotacii vo dopolnitelnoto finansirawe na op{tinite, od edna strana, e va`no za avtonomijata vo javnoto finansirawe i razvojot na lokalnata samouprava, a od druga strana, za izborot na ponudata na javni uslugi na lokalno nivo. Za unapreduvaweto na lokalnata samouprava popogodni se op{tite dotacii, koi ne se vrzani za odredena namena, nitu se usloveni. No, za obezbeduvaweto na poefikasna ponuda na javni uslugi se preferiraat namenskite dotacii. Kakov treba da bide soodnosot pome|u ovie dva vida dotacii vo dopolnitelnoto finansirawe na op{tinite }e pokaè bliskata idnina, bidej}i za ovaa problematika s u{te ne se publikuvani relevantni podatoci.
39
Drugo va`no pra{awe na lokalnite finansii e soodnosot pome|u sopstvenite prihodi i dotaciite od centralnata vlast za op{tinite. Poinaku kaàno, va`no e kolkavo }e bide u~estvoto na dotaciite vo vkupnite prihodi za javnoto finansirawe na lokalno nivo. Od ovoj soodnos zavisi finansiskata samostojnost na op{tinite. Lokalnata samouprava, vo princip, treba da se bazira na finansiraweto od sopstveni prihodi, kako {to bara i Evropskata povelba za lokalnata samouprava. Me|utoa, vo praktikata na mnogu zemji u~estvoto na dotaciite vo vkupnite prihodi e relativno visoko, poradi {to zavisnosta na lokalnite vlasti od odlukite na centralnata vlast e golema. Od ovaa gledna to~ka, mnogu e verojatno deka vo finansiraweto na funkciite na op{tinite vo Makedonija }e bide visoko u~estvoto na razli~nite vidovi dotacii vo vkupnite lokalni prihodi. Implementacijata na fiskalnata decentralizacija se odviva etapno. Prvata faza po~na na 1 januari 2005 godina, pri {to so prenesuvaweto na nadle`nostite se dodeluvaat i dotaciite. Vtorata faza zapo~na vo tekot na 2007 godina. Od po~etokot na 2008 godina, finansiraweto na prenesenite nadle`nosti vo 66 op{tini {to gi ispolnija uslovite za premin vo faza na celosna fiskalna decentralizacija se vr{i so blok dotacii od centralniot buxet, za finansirawe na obrazovanieto, kulturata i socijalnata za{tita. So definitivniot transfer na nadle`nostite, so preraspredelbata na prihodnite izvori i so odobruvaweto na dotaciite }e moè da se sogledaat vistinskite relacii vo fiskalnite odnosi pome|u razli~nite nivoa na vlasta vo Republika Makedonija i soobrazenosta na politi~kata i fiskalnata decentralizacija so odredbite na Evropskata povelba za lokalna samouprava. Koristena literatura: 1. Bradford, D.F. Oates, W.E.,Towards a Predictive Theory of Intergovernmental Grants, American Economic Review 61, May 1971. 2. Evropska povelba za lokalna samouprava, Sovet na Evropa, Serija na evropski konvencii, br. 112, Strazbur, 1985. 3. Musgrave, R. Musgrave, P., Public Finance in Theory and Practice, McGraw Hill, 1998. 4. Oates, W.E., Fiscal Federalism, New York, 1972. 5. Oates, W.E., The Theory of Public Finance in a Federal System, Canadian Journals of Economics, No. 1, 02/1968. 6. www.finance.gov.mk 7. Zakon za lokalna samouprava, Sl. vesnik na RM, 5/2002. 8. Zakon za finansirawe na na ELS, Sl. Vesnik na RM. 40
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
CONTEMPORARY ASPECTS OF FISCAL RELATIONS IN REPUBLIC OF MACEDONIA Prof. Zivko Atanasovski, Ph.D Summary Multilevel organization of government impose the need of adequate distribution of functions between central government and local authority in accordance with the principle of expenditure benefit, t.e. with the preferences of consumers. In that context, there is need of decentralization of functions and of such distribution of revenue sources in order to be secured stable financing of public goods at local level. Because of some serious reasons as the existence of vertical and horizontal fiscal disbalances, should be established and efficient and objective system of fiscal transfers between central government and local authorities. In Republic of Macedonia, main problems of fiscal federalism (distribution of tax sources, grants-in-aid policy) have been actually alongside with the same start of fiscal decentralization in 2002. In this paper are analyzed the contemporary aspects of fiscal relations, like: (1) assignment of functions between central and local authorities, (2) distribution of revenue sources and (3) the policy of financial transfers (grants-in-aid policy) for the local budgets. Key words: fiscal decentralization, central government, local authority units, revenue sources, grants-in-aid.
41
UDK:174:658 (497.7)
ETI^KOTO ODNESUVAWE VO PRAKTIKATA NA PRETPRIJATIJATA OD STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Olgica Blaèvska
Apstrakt Etikata i eti~koto odnesuvawe voop{to se osobeno aktuelni vo sovremenoto rabotewe na pretprijatijata. S pogolemata prisutnost na etikata vo biznisot vo sovremeniot deloven ambient koj e mo{ne promenliv i turbulenten, e povrzana so o~ekuvaweto taa da vlijae na delovniot ìvot vo pozitivna nasoka, vo koja moralnite i eti~kite vrednosti i standardi dobivaat osobeno zna~ewe. Denes re~isi site pretprijatija koi pretendiraat da bidat seriozni i koi se griàt za javniot imix nastojuvaat da go institucionaliziraat i da go unapredat eti~koto odnesuvawe. Klu~ni zborovi: biznis etika, eti~ko odnesuvawe, eti~ki vrednosti i kodeks na etika.
VOVED Pra{aweto za etikata i eti~koto odnesuvawe e mo{ne seriozno i kompleksno i so nego se sudira sekoe pretprijatie, osobeno denes vo uslovi na mo{ne dinami~no i turbulentno opkruùvawe. Se ~ini deka denes eti~koto odnesuvawe s pove}e stanuva klu~en faktor vo sovremenoto upravuvawe so biznisot i svoevidna strategija na ostvaruvawe profit. Sovremenite pretprijatija kone~no sfatile deka ne postoi dilemata: profit ili moral i etika, i deka moralot, ~esnosta i doblesta se edinstveniot pat za uspe{no i efikasno funkcionirawe na biznisot. Imaj}i ja predvid serioznosta na ovaa problematika i s pogolemiot interes za eti~koto odnesuvawe, sam po sebe se nametnuva zaklu~okot za negovoto zna~ewe vo pretprijatijata, ne samo vo razvienite zemji, tuku i vo na{eto stopanstvo vo koe pretprijati-
D-r Olgica Blaèvska
jata dejstvuvaat vo sosema nov ambient vo koj dejstvoto na pazarot i na negovite zakonitosti s pove}e doa|a do izraz. Izmenetite uslovi na stopanisuvawe nametnuvaat i edno poinakvo odnesuvawe na pretprijatijata i na menaxmentot vo niv. Imeno, od menaxmentot se bara svoite odluki mo{ne studiozno i analiti~ki da gi podgotvuva i donesuva, pritoa vodej}i smetka za moralniot aspekt i za nivnoto vlijanie na site u~esnici vo biznisot vklu~itelno i po{irokata op{testvena zaednica. Celta na ovoj trud e da ukaè na su{tinata na etikata i eti~koto odnesuvawe, i, preku odredeni empiriski istraùvawa vo del od pretprijatijata od stopanstvoto na Republika Makedonija, da ponudi konkretni soznanija za zastapenosta na etikata i eti~koto odnesuvawe vo na{eto stopanstvo. 1. SU[TINATA NA ETIKATA I ETI^KOTO ODNESUVAWE Vo najop{ta smisla etikata pretstavuva sistematsko nastojuvawe za odreduvawe na pravila, normi i vrednosti koi treba da vladeat vo ~ove~koto odnesuvawe. Nejzina zada~a e da go prou~uva moralot kako izraz na postapkite na lu|eto vo delovniot svet, pritoa odreduvaj}i dali tie postapki se to~ni ili pogre{ni, dobri ili lo{i, ~esni ili ne~esni. Etikata pretpostavuva postoewe na moral i postoewe na moralni li~nosti koi znaat da razlikuvaat {to e dobro, a {to lo{o i naj~esto deluvaat vo soglasnost so normite i pravilata koi gi prifa}aat i o~ekuvaat i drugite da gi prifatat. Bez postoewe na moral nema stabilno op{testvo vo koe biznisot ili koja bilo druga aktivnost bi moèla da se odviva vo relativen mir i sigurnost. I teorijata i praktikata poa|aat od stojali{teto deka ~ove~koto odnesuvawe se bazira vrz interakcijata na brojni faktori koi vlijaat na vrabotenite dali pri izvr{uvaweto na svojata rabota }e se odnesuvaat eti~ki ili neeti~ki. Po svojata priroda, faktorite koi vlijaat na eti~koto odnesuvawe na lu|eto moàt da se izdiferenciraat na nekolku vida i toa: individualni, organizaciski i nadvore{ni faktori. Individualnite faktori se odnesuvaat, pred s, na samata li~nost, na nejzinoto poteklo, vozrasta, iskustvoto, religioznite veruvawa i ubeduvawa i na li~nite standardi i potrebi. Ja~inata na ovie individualni faktori kako determinanti na li~nite eti~ki vrednosti e osobeno naglasena. Postojat nekolku na~ini spored koi moè da se utvrdat li~nite eti~ki vrednosti, a toa se: cvrstinata na egoto, makijavelizmot i veruvaweto vo potekloto na rezultatite. 44
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Eti~koto odnesuvawe vo praktikata na pretprijatijata od stopanstvoto...
Cvrstinata na egoto ja odrazuva sposobnosta na poedinecot da rakovodi so svoeto odnesuvawe, posebno vo nekoi sloèni situacii. Poedincite so visoko i cvrsto ego se postabilni, pomalku se impulsivni i poopredeleni se da gi sledat sopstvenite ubeduvawa i veruvawa. Naj~esto, vakvite li~nosti poseduvaat visoki eti~ki vrednosti, nivnite odluki i aktivnosti se popostojani, manifestiraat silna doverba kon pretprijatieto, osobeno vo te{ki situacii, nivnite ocenki za odredeni pojavi se mnogu postrogi, bidej}i nivnata eti~ka ramka go nametnuva takvoto odnesuvawe. Makijavelizmot kako na~in na odnesuvawe upatuva na faktot deka nekoi li~nosti, za da ostvarat odredena li~na korist, se skloni kon dvoli~nost, izmami, manipulacii i sl. Kon li~nostite so takvo odnesuvawe treba da se postapuva so izvesna doza na pretpazlivost. Spored veruvaweto vo potekloto na rezultatite moè da se identifikuvaat dva tipa li~nosti: edni koi veruvaat deka rezultatite se posledica na nivnoto li~no angaìrawe, i drugi koi veruvaat deka rezultatite se proizvod na sre}a, sudbina ili predodredenost. Prviot vid li~nosti ja prezemaat odgovornosta za nivnoto eti~ko ili neeti~ko odnesuvawe, dodeka za vtoriot tip, izgledite deka }e prezemat odgovornost za posledicite od nivnoto eti~ko ili neeti~ko odnesuvawe se mali, bidej}i pove}e sakaat da veruvaat deka na rezultatite dejstvuvale nadvore{ni faktori. Organizaciskite faktori, isto taka, imaat vlijanie vrz eti~koto odnesuvawe na vrabotenite. Brojni se istraùvawata koi potvrdile deka vo ramkite na organizacijata postojat golem broj varijabli koi vlijaat na odnesuvaweto. Poradi nivnoto momentno, odnosno situaciono vlijanie vrz odnesuvaweto na vrabotenite, utvrdeno e deka tie varijabli imaat silno vlijanie na donesuvaweto specifi~ni eti~ki odluki, ~esto potisnuvaj}i gi individualnite varijabli koi go formiraat t.n. li~en eti~ki kodeks kaj lu|eto. Filozofijata i odnesuvaweto na vrvniot menaxment pretstavuvaat kriti~en organizaciski faktor. Vsu{nost, menaxerite igraat zna~ajna uloga vo odrùvaweto visoki eti~ki standardi vo sekoe pretprijatie. Vrabotenite moàt da bidat ~esni i so visok moralen karakter, me|utoa principite vospostaveni na pogornite nivoa na menaxmentot moàt da vlijaat na nivnoto odnesuvawe. Vrvniot menaxment e toj koj sozdava atmosfera za eti~ko odnesuvawe na site vraboteni vo organizacijata kako celina. Vrvnite menaxeri imaat ovlastuvawe da ja kreiraat politikata na pretprijatieto, no pritoa imaat i odgovornost dobro da go koristat toa svoe ovlastuvawe. Tie treba i mora da sluàt kako
45
primer za adekvatno eti~ko odnesuvawe na celoto pretprijatie. Vo sprotivno, ako se odnesuvaat neeti~ki, takvoto odnesuvawe se prifa}a i od drugite vraboteni. Menaxmentot vo pretprijatijata, so svoeto pozitivno odnesuvawe, treba da se griì za sozdavawe uslovi koi }e ovozmoàt pottiknuvawe na vrabotenite kon eti~ko odnesuvawe. Vtora kriti~na organizaciska varijabla koja vlijae na odnesuvaweto e sistemot za jaknewe na eti~koto odnesuvawe vo ramkite na organizacijata. Istraùvawata na eti~koto odnesuvawe potvrdile deka dokolku se saka da se izgradi eti~ko odnesuvawe, neophodno e da se modificiraat soodvetni sistemi za merewe, ocenuvawe i nagraduvawe na eti~koto odnesuvawe. Na eti~koto odnesuvawe na vrabotenite moè da vlijae i karakterot na rabotata {to se izvr{uva. Taka, dokolku rabotnoto mesto podrazbira pove}e nadvore{ni kontakti, se zgolemuva prostorot za eti~ki dilemi, a so toa i za eventualno neeti~ko odnesuvawe. Vo grupata nadvore{ni faktori, ili t.n. faktori povrzani so opkruùvaweto, spa|aat propisite na vladata, normite i vrednostite na op{testvoto, konkurencijata i eti~kata klima vo stopanstvoto. Zakonite i propisite na vladata pomagaat da se definiraat soodvetni odnesuvawa na pretprijatijata i ovozmoùvaat sledewe na tie odnesuvawa i drèwe vo prifatlivi ramki. Konkurencijata vo stopanstvoto vospostavuva eti~ki standardi na odnesuvawe za onie koi smetaat da prosperiraat vo nea. Promenlivite ekonomski uslovi, nedostigot na finansiski sredstva, pritisocite {to gi vr{at akcionerite pridonesuvaat za prodlabo~uvawe na eti~kite dilemi kaj menaxmentot i toa ~esto pati gi stava pretprijatijata vo pozicija da moraat da izbiraat pome|u mo`nosta da bidat eti~ki model vo ramkite na svojata industriska granka, i vo opkruùvaweto voop{to, ili da se pot~inat na pritisocite na situacijata i da se odnesuvaat neeti~ki. Istraùvawata pokaùvaat deka, denes, kaj menaxmentot vo pretprijatijata preovladuva misleweto spored koe po~ituvaweto na visokite eti~ki standardi ja zacvrstuva nivnata konkurentska pozicija. Vsu{nost, nesporno e deka eti~koto odnesuvawe moè da ja zgolemi profitabilnosta na pretprijatieto i, dokolku takvoto odnesuvawe se neguva kontinuirano, moè da vlijae na eti~kata kultura na celata organizacija, a i na sozdavawe adekvatna eti~ka klima vo vkupnoto stopanstvo. Nema somnenie deka eti~koto odnesuvawe e mo{ne seriozen i kompleksen problem so koj se sudira sekoe pretprijatie, pa ottuka i 46
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
potrebata za razvivawe sistem za sproveduvawe eti~ko odnesuvawe i izbor na pati{ta, odnosno na~ini za odrùvawe visoki eti~ki standardi. Kolku na planot na obezbeduvaweto i sproveduvaweto na eti~koto odnesuvawe e postignato vo praktikata na na{ite pretprijatija moè da se zaklu~i od istraùvaweto koe za taa cel e sprovedeno vo del od pretprijatijata vo stopanstvoto na Republika Makedonija, a e elaborirano podolu vo trudot. 2. ETI^KOTO ODNESUVAWE VO PRAKTIKATA NA PRETPRIJATIJATA OD STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Trgnuvaj}i od soznanieto deka vo funkcioniraweto na sovremenite pretprijatija s pove}e dobiva na zna~ewe etikata i eti~koto odnesuvawe, si postavivme za cel da utvrdime kakva e sostojbata po odnos na toa pra{awe vo praktikata na del od pretprijatijata vo stopanstvoto na Republika Makedonija. Za postignuvawe na vakvata cel, bea izvr{eni konkretni istraùvawa so primena na anketniot metod na opredelen reprezentativen primerok na pretprijatija od stopanstvoto na Republika Makedonija. So istraùvaweto bea opfateni ~etirieset pretprijatija od koi dvaeset pogolemi i 20 mali pretprijatija koi pripa|aat na razli~ni sektori na stopanskata dejnost (industrija, grade`ni{tvo, trgovija na golemo i malo, uslu`ni dejnosti i sl.). Spored teritorijalniot raspored bea opfateni pretprijatija od pove}e gradovi vo Republika Makedonija. Celna grupa na istraùvaweto bea glavnite menaxeri ili lica koi tie gi odreduvaa. Za potrebite na istraùvaweto, a vo funkcija na izgotvuvawe na ovoj trud be{e podgotven poseben anketen pra{alnik. Pra{awata sodràni vo anketniot pra{alnik, interesot na istraùvaweto go fokusiraa na sogleduvawe na aspektite koi spored na{a ocenka vlijaat na dobivawe celosna i realna slika za sostojbata po odnos na prakticiraweto na etikata i eti~koto odnesuvawe. Dobienite podatoci so anketniot pra{alnik po nivnata obrabotka i analiza ovozmoìja donesuvawe relevantni zaklu~oci za prakti~nata implementacija na eti~koto odnesuvawe vo pretprijatijata od stopanstvoto na Republika Makedonija. Zastapenosta na etikata i eti~koto odnesuvawe vo pretprijatijata na stopanstvoto vo Republika Makedonija e utvrdena preku odgovori na slednive pra{awa: 1. Dali primenuvate op{ti eti~ki pravila vo delovnoto odnesuvawe?
47
2. Dali spored Vas, drugite primenuvaat eti~ki pravila vo delovnoto odnesuvawe? 3. Kon koi od steikholderite Va{ite menaxeri ~uvstvuvaat najgolema eti~ka dol`nost? 4. Koi se naj~estite eti~ki pra{awa so koi se sudirate vo Va{eto rabotewe? 5. Dali vo Va{eto pretprijatie ima formulirano kodeks na etika? 6. Na {to davate prioritet pri donesuvawe odluki vo Va{eto pretprijatie? 7. Koj od vnatre{nite faktori ima najgolemo vlijanie na eti~koto odnesuvawe vo Va{eto pretprijatie? 8. Koj od nadvore{nite faktori ima najgolemo vlijanie na eti~koto odnesuvawe vo Va{eto pretprijatie? 9. Dali vo Va{eto rabotewe ~uvstvuvate pritisok od opkruùvaweto da deluvate neeti~ki? 10. Kakov e stavot na menaxmentot za pojavata na neeti~ka praktika? Na pra{aweto dali primenuvaat eti~ki pravila vo delovnoto odnesuvawe site anketirani odgovorile potvrdno. Ova upatuva na zaklu~ok deka pretprijatijata go sfatile zna~eweto {to se pridava na delovnata etika kako koncept za prisposobuvawe kon promenite koi sekojdnevno se slu~uvaat vo dene{noto dinami~no i turbulentno odnesuvawe. Vo odnos na pra{aweto Dali spored Vas drugite primenuvaat eti~ki pravila vo delovnoto odnesuvawe, polovina od anketiranite (50%) odgovorile potvrdno, del od niv (20%) odgovorile negativno, a ostanatite (30%) od anketiranite smetaat deka delumno se primenuva delovnata etika vo delovnoto odnesuvawe kaj drugite. Ova sekako upatuva na konstatacijata deka e prisuten subjektivizmot kaj ocenkata na menaxerite, bidej}i tie smetaat deka odnesuvaweto na drugite ne e sekoga{ iskreno, korektno i eti~ko {to pak od svoja strana se dolì na faktot {to vo Republika Makedonija s u{te nema razviena delovna kultura, nitu izgradena konkurentska svest vo uslovi na pazarno rabotewe. Na pra{aweto Kon koi od steikholderite Va{ite menaxeri ~uvstvuvaat najgolema eti~ka dol`nost, vo anketata bea zastapeni pet modaliteti na odgovori: akcionerite, vrabotenite, potro{uva~ite, snabduva~ite i Vladata. Od rezultatite od anketata proizleguva deka menaxerite ~uvstvuvaat najgolema eti~ka dol`nost kon vrabotenite (80%) i kon potro{uva~ite (20%). Podatokot deka menaxerite ~uvstvuvaat najgolema eti~ka dol`nost kon vrabotenite upatuva na dve krajnosti: ili se raboti za silna eti~ka grià na 48
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
menaxerite kon vrabotenite, ili pak se raboti za la`no ~uvstvo na eti~ka grià na menaxerite kon vrabotenite {to tie sakaat da go plasiraat vo javnosta. Faktot deka ne se ~uvstvuva nikakva eti~ka dol`nost kon Vladata, upatuva na toa deka kaj pretprijatijata postoi mislewe deka klu~ot na uspehot leì vo motivirawe na vrabotenite i zadovoluvawe na potro{uva~ite i deka vo trkata za profit najmalku e bitna Vladata. Na menaxerite im be{e postaveno i pra{aweto Koi se naj~estite eti~ki pra{awa so koi se sudirate vo Va{eto rabotewe, na koe pove}e od polovinata od menaxerite (55%) odgovorile deka toa se odnosite so potro{uva~ite, klientite i konkurentite; 30% odgovorile deka toa se obvrskite na rabotnikot sprema rabotodavecot; 10% odgovorile deka toa se odlukite povrzani so ~ove~kite resursi; i 5% odgovorile deka toa se pra{awa povrzani so op{testvenata odgovornost i odgovornosta kon okruùvaweto. [arenolikosta vo odgovorite na pra{aweto za naj~estite eti~ki pra{awa so koi se sudiraat vo raboteweto, upatuva na zaklu~ok deka menaxerite treba u{te so samoto donesuvawe na kodeksot na etika da obezbedat pokrivawe na vakvite eti~ki pra{awa i da go olesnat re{avaweto na vakvite eti~ki problemi. Vsu{nost, kodeksot na etika kako eden od na~inite za institucionalizirawe i unapreduvawe na eti~koto odnesuvawe treba da im pomogne na menaxerite i na ostanatite vraboteni da razmisluvaat za eti~kite pra{awa u{te pred da se soo~at so niv vo nekoja konkretna situacija. Bidej}i za pretprijatijata od posebno zna~ewe e donesuvaweto kodeks na etika, kako pi{an dokument so koj treba da se regulira odnesuvaweto na vrabotenite, vo anketniot pra{alnik na menaxerite im be{e postaveno i pra{aweto Dali vo Va{eto pretprijatie ima formulirano kodeks na etika?. Od odgovorite dadeni vo anketniot pra{alnik moè da se konstatira deka ne site pretprijatija imaat formulirano kodeks na etika. Samo vo 60% od vkupniot broj pretprijatija opfateni so istraùvaweto, se doneseni kodeksi na etika. Ostanatite 40% od pretprijatijata se izjasnile deka vo najskoro vreme }e formuliraat kodeks na etika za na toj na~in go unapredat eti~koto odnesuvawe. Na pra{aweto za prioritetite pri donesuvawe na odluki vo pretprijatieto, skoro kaj site ispitanici (nad 95%) e odgovoreno deka koga se donesuvaat odlukite glaven akcent se dava na zakonot, na profitot i na krajot na etikata. Zasluùva vnimanie faktot deka menaxerite vo pretprijatijata pri donesuvaweto na odluki
49
vodat smetka za zakonite, me|utoa zagriùva podatokot deka profitot go stavaat pred etikata {to upatuva na dve konstatacii: deka pretprijatijata vo svoeto rabotewe su{te go primenuvaat konceptot za maksimizacija na profitot {to vo dene{ni mo{ne sloèni i turbulentni uslovi na stopanisuvawe e kratkoro~no gledi{te i ne im obezbeduva razvoj na dolg rok, i, deka go zanemaruvaat i nedovolno go razbiraat zna~eweto na etikata kako mo`nost i na po~ituvawe na zakonot i na ostvaruvawe profit na dolg rok, osobeno, ako se ima predvid faktot deka denes etikata s pove}e stanuva klu~en faktor vo sovremenoto upravuvawe so biznisot i svoevidna strategija na ostvaruvawe na profit. Vo vrska so internite faktori i nivnoto vlijanie vrz eti~koto odnesuvawe, vo anketniot pra{alnik bea zastapeni pet modaliteti na odgovori: pritisok od zaednicata, visok moral i religiozni principi, anticipirawe na nagradi, poddrùvawe na pravoto i strav od kaznuvawe. Rezultatite od anketata pokaàa deka na eti~koto odnesuvawe najgolemo vlijanie ima stravot od kaznuvawe (40% od menaxerite dale takov odgovor), potoa sledi poddrùvaweto na pravoto (30% od menaxerite), visokiot moral i religioznite principi (20% od menaxerite) i anticipiraweto na nagradite (kaj 10% od menaxerite). Po odnos na nadvore{nite faktori i nivnoto vlijanie vrz eti~koto odnesuvawe, vo anketniot pra{alnik isto taka bea zastapeni pove}e modaliteti na odgovori kako: publicitet, javnost i mediumi, trgovski asocijacii, konkurencija i kritika na raboteweto. Reazultatite od istraùvaweto pokaùvaat deka, glavno, vo site pretprijatija najgolemo vlijanie na etikata ima konkurencijata (vo 40% od pretprijatijata), publicitetot, javnost i mediumi (vo 35% od pretprijatijata) i kritikata na raboteweto (vo 25% od pretprijatijata). Interesni se i soznanijata do koi e dojdeno so istraùvaweto, a se odnesuvaat na vlijanieto na ekonomskiot ambient vo Republika Makedonija vrz eti~kata klima vo pretprijatijata, odnosno kolku menaxerite ~uvstvuvaat pritisok od opkruùvaweto za da deluvaat neeti~ki. Taka, na pra{aweto Dali vo Va{eto rabotewe ~uvstvuvate pritisok od opkruùvaweto da deluvate neeti~ki, 80% od menaxerite odgovorile deka ~uvstvuvaat pritisok, no toj e mal, 15% od menaxerite se na mislewe deka nema pritisok, a samo 5% smetaat deka pritisokot e silen. Prezentiranata sostojba upatuva na konstatacijata deka pretprijatijata vo Republika Makedonija s u{te ne se celosno prisposobeni kon opkruùvaweto, pa zatoa i se vo sudir i pod pritisok na istoto. 50
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Koga stanuva zbor za neeti~ko odnesuvawe, interesni se odgovorite na pra{aweto za stavot na menaxerite vo odnos na takvata praktika. Skoro 65% od ispitanite menaxeri ne gi odobruvaat pojavite na neeti~ka praktika, 15% od ispitanite gi odobruvaat vo celost, a ostanatite 20% delumno gi odobruvaat vakvite pojavi. Za odbeleùvawe e soznanieto deka op{tiot stav na menaxerite za eti~koto odnesuvawe, glavno, e pozitiven, se razbira vo ramkite na realnite uslovi i nivnite maksimalni zalo`bi za obezbeduvawe eti~ko odnesuvawe. Moèbi vo ovaa nasoka treba da se sfati i odgovorot na pra{aweto da navedat konkreten primer na neeti~ko odnesuvawe vo nivnite pretprijatija, odgovor koj skoro kaj site e identi~en deka vo nivnoto rabotewe nikoga{ ne primenile neeti~ko odnesuvawe. Verojatno vakviot odgovor na menaxerite, me|u drugoto, se dolì i na neprijatnosta, a moèbi i na nivnata neiskrenost i nepodgotvenost otvoreno da zboruvaat za sopstvenite slabosti, problemi i dilemi, osobeno koga e vo pra{awe etikata i eti~koto odnesuvawe. Naj~esto se podgotveni vinata za sopstvenite slabosti vo raboteweto da ja baraat re~isi sekoga{ vo drugite, pred s vo konkurencijata i vo dràvata. *** Iznesenite soznanija upatuvaat na zaklu~ok deka eti~koto odnesuvawe vo delovniot ìvot na pretprijatijata pretstavuva kompleksen problem so izrazeni individualni i situaciski dimenzii. Denes, re~isi site pretprijatija {to imaat ambicii da bidat seriozni i {to se griàt za svojot ugled, nastojuvaat da go institucionaliziraat i unapredat eti~koto odnesuvawe kako osnova na koja }e ja temelat i gradat svojata idnina i }e go planiraat sopstveniot razvoj. Istraùvaweto na eti~koto odnesuvawe vo del od pretprijatijata od stopanstvoto na Republika Makedonija, pokaà deka vo dobar del od niv postoi pozitiven stav kon ona {to zna~i etika i eti~ko odnesuvawe vo biznisot. Me|utoa, ostanuva konstatacijata deka vo idnina pretprijatijata treba da posvetat seriozno vnimanie na ova zna~ajno pra{awe, pa vo taa nasoka, za da se obezbedi efikasno sproveduvawe na eti~ko odnesuvawe vo pretprijatijata, neophodno e da se razvie sistem za unapreduvawe na odnesuvaweto koj vo sebe vklu~uva pove}e komponenti kako, na primer: prifa}awe na eti~ko odnesuvawe od strana na vrvniot menaxment; proverka na lu|eto koi se vrabotuvaat; organizirawe eti~ka obuka na vraboAnnu. Fac. Econ. v.45 (2010)
51
tenite; sozdavawe na posebni organizaciski edinici zadolèni isklu~itelno za pra{awa povrzani so eti~koto odnesuvawe; imenuvawe eti~ki odbori; donesuvawe kodeks na etika i sl. Ostvaruvaweto na ovaa zada~a, {to spored svojata priroda ne e nitu lesna nitu ednostavna, bara silna poddr{ka od organizaciskata kultura, a neophoden e i uspe{en i efikasen menaxment. Vsu{nost, menaxmentot vo pretprijatieto, so svoeto pozitivno odnesuvawe, treba da sozdade klima vo koja }e se ovozmoì pottiknuvawe na site vraboteni kon eti~ko odnesuvawe, kako uslov za uspe{no upravuvawe so biznisot. Koristena literatura: Bebek, B., Kolumbi}, A., Poslovna etika, Sinergija, Zagreb, 2000 Larmer A.R., Ethics in the Workplace Selcted Readings in Business Ethics, West. Publ. Company Minneapolis, St. Paul, 1996 Laura Pincus Hartman, Perspectives in Busines Ethics, Mc Grow Hill, London, 1998 Ranken, N.L. Corporations as Persons: Objections to Goodpasters Principle of Moral Projection, Journal of Business Ethics, 6, 1997, 633-637 Shaw W.H.:, Business Ethics, Belmont, USA, 2008, Crane A: Matten, D., Business Ethics New York, 2004 De George, R.T. Poslovna etika, Filip Vi{wi}, Beograd, 2003
52
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ETHICAL BEHAVIOR IN THE PRACTICE OF MACEDONIAN COMPANIES Prof. Olgica Blazeska PhD Abstract Ethics and ethical behavior are commonly applied in contemporary companies functioning. Ethics are becoming more and more involved in modern business ambient, which is turbulent. It is expected positively to influence on the business life in which moral and ethical values and standards are gaining high significance. Today, almost all serious companies which are taking care of their public image are tending to institutionalize and enhance their ethical behavior. Key words: business ethics, ethical behavior, ethical values
53
UDK:005.59:005.21 (497.7)
IZBOR NA STRATEGIJA ZA NADMINUVAWE NA KRIZNITE SOSTOJBI NA PRETPRIJATIJATA D-r Dimitar Bojaxioski
Apstrakt Pretprijatijata vo nivnoto funkcionirawe, ~esto pati, se soo~uvaat so krizni sostojbi. Menaxerskite timovi na takvite pretprijatija se ispraveni pred seriozna zada~a da go trasiraat patot za sovladuvawe na krizite i za podobruvawe na performansite na nivnoto rabotewe. Zaradi ostvaruvawe na vakvata cel, avtorot vo trudot gi analizira oddelnite vidovi krizi, simptomite i pri~inite za nivnoto javuvawe, kako i razli~nite strategii za nivno nadminuvawe. Posebno mesto vo trudot ima utvrduvaweto na mo`nostite za primena na oddelni strategii za nadminuvawe na kriznite sostojbi na pretprijatijata vo stopanstvoto na Republika Makedonija. Klu~ni zborovi: kriza, izbor na strategija, pretprijatie, simptomi na kriza i pri~ini za kriza
VOVED Nema nikakvo somnenie deka na{ata nacionalna ekonomija, kako posledica na svetskata ekonomska kriza, se soo~uva so seriozni problemi koi najneposredno negativno se odrazuvaat na funkcioniraweto na pretprijatijata. Najgolem del od niv se soo~uvaat so vidlivi znaci na ekonomska kriza: namaluvawe na vkupniot prihod i zaguba kako negativen finansiski rezultat na raboteweto, zgolemuvawe na tro{ocite, namaluvawe na produktivnosta, gubewe na pozicijata na pazarot, gubewe na sposobnite i stru~ni ~ove~ki resursi koi go napu{taat pretprijatieto, vlo{uvawe na kvalitetot
D-r Dimitar Bojaxioski
na proizvodite i uslugite, zgolemuvawe na kreditite vo izvorite na sredstvata, opa|awe na moralot na vrabotenite i sli~no. Menaxerskite timovi na pretprijatijata koi se nao|aat vo krizna sostojba se ispraveni pred seriozna zada~a da izvr{at izbor na soodvetna strategija koja }e ovozmoì nadminuvawe na kriznata sostojba na pretprijatieto i podobruvawe na performansite na negovoto rabotewe. Problematikata na krizniot menaxment i na negovata primena vo pretprijatijata kaj nas, mnogu malku e tretirana, a nejzinata aktuelnost, vo sega{ni uslovi, e osobeno izrazena. Zatoa i na{a cel e preku istraùvawata prezentirani vo ovoj trud, da mu pomogneme na menaxmentot na pretprijatieto koe se nao|a vo kriza, da izvr{i pravilen izbor na strategija za nadminuvawe na krizata i da sozdade uslovi za normalno rabotewe i razvoj na pretprijatieto. 1. VIDOVI KRIZI Mnogu pretprijatija vo odredeni periodi od nivnoto rabotewe se soo~uvaat so krizni sostojbi. Vo golemite delovni sistemi, re~isi sekoga{, nekoj organizaciski del e vo kriza. Vo takvi uslovi, menaxmentot na pretprijatieto ima obele`ja na krizen menaxment, kako specifi~na forma na upravuvawe so pretprijatieto. Krizata na pretprijatieto, simptomite i pri~inite za nejzinoto pojavuvawe i, osobeno, na~inite za nejzino nadminuvawe imaat posebni specifi~nosti, poradi {to krizniot menaxment dobiva naglasena va`nost i uloga. Iako pojmovnoto nabquduvawe na krizata go privlekuva vnimanieto na pove}e nau~ni disciplini (politika, medicina, istorija, psihologija i sli~no), od ekonomski aspekt krizata na pretprijatieto se povrzuva so odredeno nivo na razvoj na pretprijatieto koe se odlikuva so krizni obele`ja. Tie krizni obele`ja se razlikuvaat kaj oddelni avtori koi ja prou~uvaat ovaa problematika. Spored edna grupa avtori krizata na pretprijatieto treba da se razbere kako proces vo koj neplanirano i sprotivno na èlbite na menaxerite, se zagrozuvaat osnovnite ekonomski celi na pretprijatieto - celta za za~uvuvawe na kapitalot, celta za ostvaruvawe profit i celta za osiguruvawe na likvidnosta i solventnosta.1 Spored druga grupa avtori Krizata na pretprijatieto pretstavuva kriti~na to~ka ili moment vo nizata
Malini}, d-r Slobodan: Osnove upravwa~kog ra~unovodstva, Ekonomski fakultet Kragujevac, 2002 G.,str. 16.
56
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Izbor na strategija za nadminuvawe na kriznite sostojbi ...
neuspe{ni upravuva~ko delovni aktivnosti, koi doveduvaat do sostojbi vo koi pretprijatieto egzistencijalno e zagrozeno.2 Vo sekoj slu~aj, izborot na strategijata za nadminuvawe na krizata zavisi od vidot na krizata i simptomite i pri~inite za nastanuvawe na krizata. Klasifikacijata na krizite vo pretprijatijata moè da se izvr{i spored razli~ni kriteriumi: spored lokacijata i brojot na pri~inite za krizata, spored vremeto na traewe na krizata, spored vidovite i mestata na vlijanijata na krizata i sli~no.3 Imaj}i ja predvid zagrozenosta na prethodno postavenite osnovni ekonomski celi, za nas e prifatliva slednata klasifikacija na krizite na pretprijatijata: ekonomska kriza, socijalna kriza, kriza na menaxmentot i institucionalno uslovena kriza. Pod ekonomska kriza se smeta nastanuvawe na sostojba vo koja pretprijatieto ne moè da gi isplatuva svoite obvrski vo dostasanite rokovi, ili ne moè voop{to da gi isplatuva. Po pravilo, pretprijatieto ima kontinuirano niska (nedovolna) rentabilnost vo raboteweto i ostvaruva negativen finansiski rezultat. Ekonomskata kriza se kvantificira kako zgolemuvawe na obvrskite sprema snabduva~ite, sprema investicioni i drugi krediti, sprema vrabotenite, relativno niski plati i sli~no. Ekonomskata kriza prva se manifestira kako neplanirana i neo~ekuvana sostojba i pretstavuva rezultat na neadekvatnoto planirawe i na neefikasnata kontrola na pari~nite tokovi vo pretprijatieto. Sekoja ekonomska kriza donesuva pomala ili pogolema socijalna kriza koja se manifestira vo naru{uvawe na me|u~ove~kite odnosi, s pote{ko i pote{ko re{avawe na egzistencijalnite problemi na vrabotenite i sli~no. Pretprijatieto moè da se soo~i so kriza poradi niza propusti i gre{ki vo rakovodeweto i upravuvaweto napraveni od strana na menaxmentot na pretprijatieto. Dokolku pretprijatieto nekolku godini po red beleì negativni finansiski rezultati, menaxmentot e vo kriza i mora da se razmisluva za odredeni promeni vo menaxerskiot tim. Institucionalno uslovena kriza nastanuva koga pretprijatieto se soo~uva so problemi i te{kotii poradi odredeni dràvno-administrativni politiki i merki na koi menaxmentot na pretprijatieto ne moè da vlijae.
2 3
Malini}, d-r Slobodan: Op. cit. str.21. Seni}, d-r Radosav: Krizni menaxment, BMG, Beograd,1996g., str. 32-41.
57
2. SIMPTOMI I PRIÎNI ZA KRIZITE Simptomite i pri~inite za krizite se me|usebno povrzani i usloveni. Poradi toa, tie te{ko moàt da se razgrani~at i odvoeno da se analiziraat. Simptomite na krizata se odredeni znaci vrz osnova na koi moè da se prepoznae postoeweto na krizata. Tie se mnogubrojni i so razli~ni vidlivi manifestacii. Mo`no e simptomite da pretstavuvaat rezultat na slu~ajni okolnosti ili da imaat sli~ni ili isti indikacii kako i vistinskite pri~ini za krizata. Isto taka, nekoi simptomi moàt da ostanat nezabeleàni, a nekoi da ne poteknuvaat od krizata na pretprijatieto. Takviot karakter na simptomite na krizata, vo odredeni uslovi, moè zna~itelno da go ote`ni donesuvaweto na zaklu~okot za toa dali pretprijatieto se nao|a vo kriza i vo koj vid na kriza. Vo sekoj slu~aj, simptomite na krizata go izrazuvaat dejstvoto na oddelni pri~ini za nastanuvawe na krizata i tie moàt da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi. Nivnoto detalno razgleduvawe smetame deka ne e potrebno. Na{eto vnimanie }e go zadrìme na klasifikacijata na simptomite za nastanuvawe na kriza, napravena vrz osnova na analiza na relevantni istraùvawa posveteni na krizite na pretprijatijata. Spored ovaa klasifikacija, simptomite za nastanuvawe na kriza vo pretprijatieto moàt da se grupiraat vo slednite grupi: -pazarni simptomi (namaluvawe na pazarnoto u~estvo, namaluvawe na profitabilnosta, namaluvawe na proda`bata i na prihodite od proda`bata); -finansiski simptomi (zgolemuvawe na obvrskite, vlo{uvawe na likvidnosta, restriktivna politika na isplata na dividendite); -menaxerski simptomi (strav na top menaxmentot, menaxerite go napu{taat pretprijatieto, nedovolna primena na planirawe i na strategisko razmisluvawe); -bihejvioristi~ki simptomi (lo{i me|u~ove~ki odnosi, problemi vo komuniciraweto, nizok moral, zgolemuvawe na apstinencijata) -simptomi od nadvore{nata sredina (ekonomska recesija, inflacija, nepovolni dvièwa na pazarot na kapital, tehnolo{ki promeni, politi~ki i op{testveni promeni).4
4 Poop{irni ionformacii za simptomite na krizata vo pretprijatieto moàt da se najdat kaj d-r Qiqana Konti}: Strategija ozdravqewa preduze}a, Zadu`bina Andrejevi}, Beograd, 2006 g, str. 16-17.
58
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Navedenite simptomi ukaùvaat na kriznata sostojba, no ne davaat odgovor na pra{aweto za pri~inite za nastanuvawe na krizata. Otkrivaweto na pri~inite za krizata pretstavuva osnova za prezemawe na strategiska akcija za spasuvawe na pretprijatieto i za negovo zazdravuvawe. Pri~inite za krizata gi pretstavuvaat konkretnite faktori koi doveduvaat do nastanuvawe na krizata vo pretprijatieto. Tie se mnogubrojni, me|usebno povrzani i dejstvuvaat so razli~en intenzitet. Naj~esto se delat na interni i eksterni. Internite faktori poteknuvaat od samoto pretprijatie i moàt da bidat locirani vo site funkcionalni podra~ja i vo upravuva~kite aktivnosti na pretprijatieto. Vo oblasta na nabavnata funkcija pri~ini za pojava na krizi moàt da nastanat poradi: sozdavawe na golemi rezervi na materijalni resursi, orientacija kon nabavka na materijalni resursi od odreden snabduva~, neadekvatna supstitucija na surovini i repromaterijali i sli~no. Vo oblasta na proizvodstvenata funkcija osobeno zna~ajni se pri~inite za nastanuvawe na krizata povrzani so: koristewe na zastarena i nedovolno produktivna tehnologija, sozdavawe na visok procent na nekvalitetni proizvodi, nedovolnata atraktivnost i privle~nost na proizvodstvenata programa i nejzinata prisposobenost na potrebite na pazarot, nizok stepen na iskoristuvawe na proizvodstvenite kapaciteti i vo vrska so toa nepovolna struktura na tro{ocite vo cenata na ~inewe na proizvodite itn. I oblasta na proda`nata funkcija moè da ima svoi pri~ini za nastanuvawe na kriza povrzani so: neadekvatna analiza na pazarot za proda`ba, lo{a politika na ceni, nesoodvetni metodi na promocija i proda`ba, lo{a organizacija na reklamiraweto i servisiraweto na proizvodite i sli~no. Vo analizata na pri~inite za nastanuvawe na kriza ne treba da se zaobikolat i propustite i nedostatocite i vo drugite funkcionalni oblasti na pretprijatieto (finansii, analiza i planirawe, upravuvawe so ~ove~kite resursi, istraùvawe i razvoj i sli~no). I vo ovie funkcii moàt da se identifikuvaat pri~ini koi generiraat sozdavawe na krizni sostojbi vo pretprijatieto. I vo izvr{uvaweto na upravuva~kite aktivnosti od strana na menaxerskiot tim i drugite organi na pretprijatieto moàt da se manifestiraat odredeni propusti i pogre{ni odluki koi pretstavuvaat pri~ini za pojavuvawe na krizni problemi. Tuka, pred s, mislime na: pogre{no postaveni celi na funkcionirawe na pretprijatieto, neadekvaten izbor na strategija za nivno ostvaruvawe,
59
nisko nivo na organizacija na raboteweto, nestimulativen sistem na pla}awe, lo{ sistem na kontrola i sli~no. Eksternite pri~ini za krizata se javuvaat kako nepovolni vlijanija od sredinata vo koja funkcionira pretprijatieto. Najva`ni pri~ini od ovoj karakter se: nepovolni dvièwa na pazarite za nabavka i proda`ba, promeni na vrednosta na parite vo odnos na stranskite valuti, politikata i merkite na dano~nata i carinskata politika, politikata i merkite vo oblasta na nadvore{notrgovskoto rabotewe, drugi eksterni pri~ini koi nemaat ekonomski karakter (voeni konflikti, socijalni nemiri, prirodni nesre}i) i sli~no. 3.STRATEGII ZA NADMINUVAWE NA KRIZATA Uspe{no nadminuvawe na krizata na pretprijatieto moè da se postigne edinstveno so izbor na adekvatna strategija koja }e gi opfati fundamentalnite problemi i }e ovozmoì re{avawe na pri~inite za nastanuvawe na krizata. Vo krizniot menaxment oddelni avtori razli~no gi odreduvaat elementite na strategiite za zazdravuvawe na pretprijatieto. Taka, spored Slatter i Lovett postojat {est komponenti na strategijata za izlez od krizata: stabilizacijata na krizata, promenata na menaxmentot, poddr{ka na stejkholderite, organizaciskite promeni, unapreduvaweto na kriti~nite procesi i na finansiskoto restrukturirawe.5 Od druga strana, Khandwalla, vrz osnova na sopstvenite empiriski istraùvawa, razlikuva 10 komponenti na strategijata za nadminuvawe na krizata, grupirani vo ~etiri kategorii: cvrsti elementi, meki elementi, eksterni elementi i elementi naso~eni kon zgolemuvawe na internata efikasnost6. Ovie i drugi komponenti na strategiite za nadminuvawe na krizata moàt da se grupiraat vo ~etiri grupi strategii: strategija na promena na menaxmentot, strategija na finansisko restrukturirawe, interni strategii i eksterni strategii. Strategijata na promena na menaxmentot, naj~esto, se ostvaruva pred site drugi strategii. Promenata na menaxmentot ja diktiraat dve pri~ini. Prvo, menaxmentot na pretprijatieto, spored funkciite {to gi izvr{uva, e najodgovoren za neuspehot na pretprijatieto, a so samoto toa toj ne moè da bide del od re{enieto na problemot. Vtoro, so promenata na menaxmentot se sozdavaat uslovi
5
Poop{irno vidi kaj Slatter,S., Lovett, D.: Corporate Turnaround, Penguin Books, London, 1999, str. 76-77. 6 Poop{irno vidi kaj Khandwalla, P. ; Turnaround Excellence: Insights from 120 cases, Response Books, New Delhi, 2001, str. 146-149.
60
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
za vra}awe na doverbata na bankite i na drugite doveriteli kon pretprijatieto i negovite sposobnosti da ja upravuva i da ja nadmine krizata. Mnogu ~esto, krizata nastanuva poradi lo{oto upravuvawe so finansiite na pretprijatieto. Zatoa, vo ramkite na strategijata za finansisko restrukturirawe krizniot menaxer treba da ja sanira finansiskata sostojba. Za taa cel, toj treba da se angaìra za obezbeduvawe likvidnost na pretprijatieto. Pari~nite sredstva go so~inuvaat krvotokot na pretprijatieto. Nedostatokot na pari moè da se izedna~i so krvareweto na bolniot pacient. Lekarot, najprvo, treba da go sopre krvareweto, pa duri potoa da gi utvrdi pri~inite za toa krvarewe. Zatoa krizniot menaxer treba da vospostavi kontrola nad sekoj izdatok. Za taa cel vo pretprijatieto se centraliziraat site pla}awa. Isto taka, se reprogramiraat kreditite i drugite obvrski i na toj na~in se usoglasuvaat odnosite pome|u sopstveniot i pozajmeniot kapital i se obezbeduva solventnost na pretprijatieto. Internite strategii ja zgolemuvaat efikasnosta na pretprijatieto vo kriza. Vo centarot na nivnoto vnimanie se tro{ocite, pari~nite tokovi i rentabilnosta na oddelni proizvodi. Tie se prvi na udar, a duri potoa doa|aat obi~ni raboti kako podobruvawe na rabotnata disciplina, preraspredelba na rabotnite mesta na vrabotenite i sli~no. Tro{ocite mora da zna~itelno da se namalat i vo toj pogled treba da se iskoristat site vnatre{ni rezervi. Ako so dijagnozata na sostojbata se utvrdi deka oddelni proizvodi nemaat {ansi za opstanok, nivnata eliminacija od proizvodstvenata programa treba da se izvr{i vedna{. Nitu edna sanacija na pretprijatie ne moè da se izvr{i bez eliminirawe na proizvodi, tehnolo{ki linii, organizaciski delovi i sli~no. Retko ostanuvaat i site planirani investicii. Eksternite strategii ja zgolemuvaat efektivnosta na pretprijatieto vo kriza. Za taa cel, tie se orientiraat kon prezemawe na aktivnosti koi zna~at osvojuvawe na novi proizvodi i novi pazari i zgolemuvawe na prihodot vrz takva osnova. Nivnoto ostvaruvawe e povrzano so raspolagawe so kapital, znaewe i vreme. Toa se elementi koi pretprijatijata koi se nao|aat vo kriza, naj~esto, te{ko moàt da gi obezbedat. Poradi toa, eksternite strategii treba mnogu vnimatelno da se primenuvaat.
61
4. MO@NOSTI ZA PRIMENA NA ODDELNI STRATEGII ZA NADMINUVAWE NA KRIZNI SOSTOJBI VO PRETPRIJATIJATA NA STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Golem broj makedonski pretprijatija se soo~uvaat so krizni sostojbi vo nivnoto rabotewe. Simptomite i pri~inite za nivnoto nastanuvawe toa nedvosmisleno go potvrduvaat. Vo takvi uslovi, menaxerite na na{ite pretprijatija se ispraveni pred seriozni zada~i da gi analiziraat sostojbite na nivnite pretprijatija, da razvivaat i primenuvaat antikrizni merki i da upravuvaat so kriznite sostojbi. Pri toa, tie treba da ja ispituvaat primenata na oddelnite strategii za zazdravuvawe na pretprijatijata, da izvlekuvaat odredeni soznanija i vrz osnova na toa da gi vrednuvaat postignatite efekti. Odgovorite na pra{awata kako tie toa go pravat i koi merki gi prezemaat za nadminuvawe na kriznite sostojbi, go privlekoa na{iot interes i za taa cel izvr{ivme odredeni prakti~ni istraùvawa. Soznanijata za kriznite sostojbi vo na{ite pretprijatija gi temelime na koristewe na dva vida izvori na informacii: 1) Razgovorite so razni menaxeri {to sme imale mo`nost da gi vodime vo razni priliki (sovetuvawa, seminari, izrabotka na razli~ni proektni zada~i, poseti na pretprijatija i sli~no) vo poslednite nekolku godini i 2) Anketniot pra{alnik posebno podgotven za izrabotka na ovoj trud. Vo anketata se opfateni 30 menaxeri od 10 pretprijatija, me|u koi 10 generalni direktori i 20 funkcionalni menaxeri. Najgolem del od anketiranite menaxeri & pripa|aat na ekonomskata struka (55%) i tehni~kata struka (34%). Goleminata na pretprijatijata koi se opfateni so anketata e razli~na : 6 pripa|aat na grupata golemi pretprijatija, a 4 pretstavuvaat mali pretprijatija. So pomo{ na anketniot pra{alnik se dobieni odgovori za pove}e aspekti na kriznite sosotjbi, od koi kako najva`ni gi izdvojuvame slednite: - koi se pri~inite za nastanuvawe na krizite vo pretprijatijata ? - kakov e intenzitetot na krizata? - kakvi merki se prezemaat za nadminuvawe na krizata i koja strategija ima prioritet za ozdravuvawe na pretprijatieto? - kakva e ocenata na menaxerite za pozicijata na pretprijatieto na pazarot? - kakov e stavot na doveritelite vo odnos na reprogramirawe na kreditite i na drugite obvrski? 62
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Sumiranite rezultati na istraùvaweto pokaùvaat deka spored ocenata na na{ite menaxeri krizite na na{ite pretprijatija se predizvikani od glem broj interni i eksterni faktori. Nema somnenie deka kaj na{ite pretprijatija vo kriza edna od najva`nite pri~ini za vlo{uvawe na performansite na pretprijatieto se propustite vo rakovodeweto i upravuvaweto na pretprijatijata od strana na menaxmentot. Naj~esti pri~ini za toa se: neznaeweto i nekompetentnosta, otsustvoto na vizija za razvitokot na pretprijatieto, nepoznavaweto na prioriteti, avtokratskiot stil na rakovodewe, nedovolniot broj na funkcionalni menaxeri, nedovolnata fleksibilnost na organizaciskata struktura, neadekvatnata finansiska politika i finansiska kontrola, zanemaruvaweto na promenite na pazarot, visokite tro{oci i konkurentskite slabosti, zastarenosta i istro{enosta na tehni~ko-tehnolo{kata osnova na proizvodstvoto i sli~no. Interesno e deka nieden anketiran menaxer ne zabeleà deka realizacijata na nekoj golem investiciski proekt pretstavuva primarna pri~ina za nastanuvawe na krizata. Spored iskaùvawata na anketiranite menaxeri me|u eksternite pri~ini za nastanuvawe na kriznite sostojbi dominantno mesto ima namaluvaweto na pazarot so formiraweto na pove}e nezavisni dràvi na porane{niot edinstven stopanski sistem. Isto taka, pristapuvaweto na Republika Makedonija vo Svetskata trgovska organizacija i sklu~uvaweto na dogovori za slobodna trgovija so pove}e dràvi, vovedoa obvrski za po~ituvawe na odredeni standardi vo pove}e oblasti od raboteweto na stopanskite subjekti. Pretprijatijata koi navreme ne se podgotvija za primena na ovie standardi, se soo~uvaat so krizni sostojbi poradi problemi so proda`bata na nivnite proizvodi i uslugi, pred s, na stranskiot pazar. Site menaxeri, bez isklu~ok, go potenciraa negativnoto vlijanie na globalnata ekonomska kriza. Pri~inite za krizata go determiniraat izborot na strategijata za nejzino nadminuvawe. Vo site nabquduvani golemi pretprijatija dojde do smena na menaxerskite timovi. Vo pet od niv be{e zamenet top menaxmentot (generalniot direktor i negovite zamenici ili pomo{nici), dodeka vo edno golemo pretprijatie, generalniot direktor ja zadrà svojata pozicija, a zna~ajni promeni se izvr{ija na ostanatite nivoa na menaxerskata struktura (menaxeri na sektori, slu`bi i sli~no). Vo isto vreme, kaj site golemi pretprijatija be{e izvr{eno finansisko restrukturirawe, osobeno so menuvawe na sopstveni~-
63
kata struktura, preku vloùvawe na dodaten kapital od strana na zainteresirani delovni partneri. Kaj malite pretprijatija antikriznite merki bea naso~eni kon maksimalno iskoristuvawe na internata ekonomija. Edno od malite pretprijatija izlezot od krizata go pobara i go najde vo promena na osnovnata dejnost i vr{ewe na promet na proizvodi za koi pobaruva~kata na pazarot obezbeduva soodvetna stapka na profitabilnost. ZAKLUÔK Da se napravi presvrt vo raboteweto na edno pretprijatie i da se upravuva i rakovodi so nego vo period na kriza e isklu~itelno te{ka rabota. Taa bara posebni znaewa i posebna energija od menaxerite. Iskustvata na golem broj menaxeri svedo~at deka visok procent na pretprijatija koi se vo kriza moàt relativno brzo da se izvle~at od nea, ako ovaa rabota se izvr{uva sistematski i ako se koristat metodite ve}e dokaàni vo praktikata na krizniot menaxment. Pri toa, strategijata za nadminuvawe na krizata ima re{ava~ko vlijanie za opstanokot na pretprijatieto i za negoviot razvoj. Vo teorijata i praktikata na krizniot menaxment postojat razli~ni strategii za sovladuvawe na krizite vo pretprijatijata. Na{eto vnimanie go zadràvme na razrabotkata na ~etiri strategii, koi, spored na{a ocenka, moàt uspe{no da go trasiraat patot na zazdravuvawe na na{ite pretprijatija koi se soo~uvaat so krizni sostojbi, a ~ij broj e relativno golem. Koristena literatura: 1. Malini}, d-r Slobodan: Osnove upravqa~kog ra~unovodstva, Ekonomski fakultet Kragujevac, 2002. 2. Seni}, d-r Radosav: Krizni menaxment, BMG, Beograd,1996. 3. Konti}, d-r Qiqana: Strategija ozdravqewa preduze]a, Zadu`bina Andrejevi}, Beograd, 2006. 4. Slatter,S., Lovett, D.: Corporate Turnaround, Penguin Books, London, 1999,. 5. Khandwalla, P. ; Turnaround Excellence: Insights from 120 cases, Response Books, New Delhi, 2001. 6. Bojaxioski, d-r Dimitar, Eftimov Qup~o: Menaxment na ~ove~kite resursi, Ekonomski fakultet, Skopje, 2009. 7. Daigne, Jeam-Francois: Management en periode de crise Aspects srategiqes, financiers et sociaux, les editions d organisation, 1991.
64
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
SELECTION OF A TRATEGY FOR OVERCOMING COMPANY CRISIS Prof. Dimitar Bojadzioski Ph.D Abstract Often, companies are facing crisis in their functioning. Managerial teams are those responsible for solving the crisis and choosing the right steps for enhancing the company performances. For achieving this goal the Author is analyzing different types of crisis, the symptoms and causes for their appearance, so as different strategies for their solving. Special focus is given to the possibilities for applying different strategies for overcoming the crisis in Macedonian companies. Key words: crisis, selection of a strategy, company, crisis symptoms, causes for crisis
65
UDK:336.71:[005.742:005.72 (497.7)
KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE VO BANKITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Qubomir Drakulevski m-r Danica Miladinovska
. . , , differentia specifica . In media res . . e . . : , , , .
D-r Qubomir Drakulevski, m-r Danica Miladinova
. , , . . , , . , a : , , , , , differentia specifica . . vis-a-vis . . . . 1. . . 1.

1
Shleifer, A. and Vishny, R. W.: A survey of corporate governance. Journal of Finance, 52(2):737-83, 1997, p. 2.
68
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Korporativnoto upravuvawe vo bankite vo Republika Makedonija
. . : 2. .. . , (), , . , . , , . , : , , , .3 31.12.2008 4. . . , 5.
2 3
4 5
Monks, R.A.G. and Minow, N., Corporate Governance, Blackkwell Business, Oxford, 1995. I , 2, , . . , .67/2007 . Ibidem, III , 5. Ibidem, I , 2: , , , , ,
69
2. . , , 6. . , . 7. , , 8. , , , . , , - , . par excellance.
, , . : , , . , , . , . Levine, R. (2003): The corporate governance of banks: A concise discussion of concepts and evidence. Global Corporate Governance Forum July 21, 2003. Washington. Visentini, G. (1997), Corporate Governance: the Case of Banking, Banca Nazionale del Lavoro Quarterly Review, Special Issue, March, page 1.
7 8
70
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
. 3. : ; , , ; , , , ; ; , . 9. 10. , 11. 12. , ,

9 10 11
12
Belkhir, M., (2006): Board Structure, Ownership Structure, and Firm Performance: Evidence from Banking, (October 2004). EFMA 2006 Madrid Meetings. Jensen, M.C. (1993): The modern industrial revolution, exit and the failure of internal control systems. Journal of Finance, 48:831-880. , , , . Mayer, C. (1998): Corporate Governance, Competition and Performance. In: Corporate Governance, Financial Markets and Global Convergence, edited by M.Balling, et al, pp. 234260. Kluwer Academic Publishers, Great Britain.
71
. . , , , . . . , , . 4. . . - , 13. . 4.1. 1993 1993 14 . , . , , . , , . 1996 13 14
Macey J.R., O`Hara M. (2003), The Corporate Governance of Banks, FRBNY Economic Policy Review. , . . , . 31/1993.
72
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
. : , , , 15. . . , . , , , , . , . . , , . 1993 . , . , , . 1996 . , . 4.2. 2000 2000 16 1996 .

15 16
.46, 1993 . , . . , . 63/2000.
73
, . ex lege , . , . , , 2007 , . , , , , . , . 4.3. 2007 2007 17 vis-a-vis 2004 18 lex specialis, , , , . 2004 , . : , , , , ( )19. . , , . . . . , . , ,
17 18 19
, . . , . 67/2007. , . . , . 28/2004. 82, 1, , . . , . 67/2007.
74
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
. , . , , . . . , , , . , . , , . apropos : "one size do not fit all". , .. , . .. , 20. , , , , , , . , 20
374, 1, , , ; 378, 1, , : , . Ilustranti causa, 88, 1, : , .
75
. 21. . . , , . , 22. 4.4. . . . -, , ( ), - . , . , , . . , . .

21 22
82, 3, 2007 . III .1, , . . , . 157/2007.
76
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
. , , , . , . . , , . , . , ? . , , -. . . . . 23. . , , , . . , , ,
23
.359, 2004 , .
77
. "per genus procimum et differentia specifica", , , , . . . , , , . : 1. Belkhir, M., Board Structure, Ownership Structure, and Firm Performance: Evidence from Banking, (October 2004). EFMA 2006 Madrid Meetings. 2. Jensen, M.C., The modern industrial revolution, exit and the failure of internal control systems. Journal of Finance, 1993. 3. Levine, R., The corporate governance of banks: A concise discussion of concepts and evidence. Global Corporate Governance Forum, 2003. 4. Macey J.R., O`Hara M., The Corporate Governance of Banks, FRBNY Economic Policy Review, 2003. 5. Mayer, C., Corporate Governance, Competition and Performance. In: Corporate Governance, Financial Markets and Global Convergence, edited by M.Balling, et al. Kluwer Academic Publishers, Great Britain, 1998. 6. Monks, R.A.G. and Minow, N., Corporate Governance, Blackkwell Business, Oxford, 1995. 7. Visentini, G., Corporate Governance: the Case of Banking, Banca Nazionale del Lavoro Quarterly Review, Special Issue, 1997. : 1. , . . . 28/2004, . 84/2005, . 13/2007, . 87/2008. 2. , . . . 67/2007. 78
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
3. , . . . 63/2000, . 51/2003, . 85/2003. 4. , . . . 31/1993, . 17/1996, . 29/1996, 37/1998, . 25/2000. 5. , . . . 159/2007.
79
THE CORPORATE GOVERNANCE OF BANKS IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Professor Ljubomir Drakulevski, Ph.D. Danica Miladinova, M.Sc. Summary The papper is dedicated to corporate governance of banks with special focus on the Repubic od Macedonia. The analysis is based on spefic characteristics of banks vis--vis other common joint stock companies. The authors noted that banks differ from common joint stock companies because they have bigger legislative challenges than other joint stock companies, national banks and other supervisory bodies have dual role, stakeholder approach and the supervision which is consider as differentia specifica for banks. In media res of the papper is legal analysis of the Law of banks that have regulated governance in banks in different periods and the authors make review of the conditions in banks about their corporate governance and it is noted that banks have tailor made model of corporate governance. Eessentially, it is twotier system adapted on banking enterprise. The authors gave their opition based on the analysis of the codes for corporate governance and the date disclosed on the banks web sites. The autors pointed out that the banks are circulation of the economy and it was big mistake that they were infected with bad corporate governance because it infected the whole economy.
80
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:004.41;004.738.1]: 568(497.7)
FAKTORI NA USPEH I NA NEUSPEH NA IT PROEKTITE ZA RAZVOJ NA SOFTVERSKI PROIZVODI VO PRETPRIJATIJATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Sa{o Josimovski
Apstrakt Vo prvata decenija na noviot milenium IT sektorot vo Republika Makedonija vo kategorijata softver beleì najdinami~en razvoj, pri {to podra~jeto na vebbaziran softver e so postojan rast. Veb-baziranite proizvodi se razvivaat vo kompleksno opkruùvawe i poddrùvaat sloèni biznis-modeli vo koi svoj interes treba da najdat razli~ni grupi na steikholderi, me|u koi najva`ni se korisnicite na proizvodite, proizvoditelite na softverot i partnerskite kompanii koi sakaat da se reklamiraat preku vebot. Empiriskite studii vo razvienite zemji pokaùvaat deka ~esto pati IT proektite za razvoj na softverskite proizvodi ne gi postignuvaat planiranite celi, pri {to od osobeno zna~ewe e utvrduvaweto na faktorite na nivniot uspeh i na nivniot neuspeh. Cel na istraùvawe vo ovoj trud e analiza na stepenot na uspe{nost na IT proektite za razvoj na softverskite proizvodi vo Republika Makedonija, so poseben akcent na veb-baziranite proizvodi. Vo ramkite na analizata se determiniraat najva`nite faktori na uspeh i na neuspeh na IT proektite i se utvrduvaat karakteristikite na metodologiite koi se koristat za razvoj na softverskite proizvodi. Za celite na istraùvaweto e sprovedena anketa vo IT kompanii i IT departmani na pretprijatijata vo Republika Makedonija koi se zanimavaat so razvoj na softverski proizvodi. Klu~ni zborovi: softverski proizvod, veb, testovi na korisni~ko iskustvo, faktor na uspeh i iterativen razvoj na aplikacii.
D-r Sa{o Josimovski
Voved Razvojot na veb-baziranite softverski proizvodi se slu~uva vo specifi~no konkurentsko okruùvawe kade {to pokraj potrebata od zadovoluvawe na potrebite na korisnicite i realizirawe na celite na proizvoditelite na softverskite re{enija, potrebno e da se zemat predvid i interesite na kompaniite koi }e se reklamiraat preku proizvodot. Pome|u trite grupi na stekholderi postojat sloèni biznisrelacii, taka {to biznis-modelite koi se poddràni od veb-baziranite aplikacii se kompleksni i pretstavuvaat kombinacija na pove}e e-biznis i tradicionalni biznismodeli, pri {to imaat direktni imlikacii na procesot na razvoj i implementacija na veb-baziranite softverski proizvodi. Neanticipiraweto na ovie faktori moè lesno da pridonese eden ili site tri stekholderi da ostanat so nerealizirani potrebi i celi, {to bi zna~elo neuspe{en IT (informaciski tehnologii) proekt za razvoj na veb-baziraniot proizvod. Empiriskite istraùvawa vo ovaa oblast vo SAD (J. Laurenz Eveleens, Chris Verhoef, 2010) i ostanatite razvieni zemji pokaùvaat deka nerealiziraweto na del od celite na IT proektite ne e redok slu~aj. Vakvite rezultati nametnaa potreba od primena na specifi~ni metodologii za razvoj na vebbaziranite proizvodi. Vo prvata decenija na noviot milenium IT sektorot vo Republika Makedonija vo kategorijata softver beleì najdinami~en razvoj (IDC Adriatic, Analysis of the Macedonian IT sector, 2006), pri {to podra~jeto na veb-baziran softver e so postojan rast. Vo na{ata zemja dosega ne postojat empiriski studii za faktorite na uspeh i na neuspeh na razvojot na softverskite proizvodi, za zastapenosta na metodologiite za razvoj na softverot i nivnite implikacii na stepenot na uspe{nost na IT proektite za softverski razvoj. Poradi ovie pri~ini prvi~na cel na ova istraùvawe e da gi determinira najva`nite faktori na uspeh i na neuspeh na IT proektite vo Republika Makedonija i da se evidentiraat tipovite na koristenite metodologii za razvoj na softverskite proizvodi. So cel da se priberat relevantni podatoci za problematikata koja se prou~uva, sprovedena e anketa vo IT kompanii i IT departmani na pretprijatijata vo Republika Makedonija koi se zanimavaat so razvoj na softverski proizvodi. Poseben akcent vo istraùvaweto e dadeno na sproveduvaweto na testovite za korisni~koto iskustvo pri razvojot i implementacijata na veb-baziranite re{enija od strana na makedonskite IT kompanii, koi se smetaat za eden od
82
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Faktori na uspeh i na neuspeh na IT proektite za razvoj na softverski ...
klu~nite faktori na uspe{nost na razvojot na veb-baziranite proizvodi. Faktori na uspeh i na neuspeh na razvoj na IT proekti Vo 1994 godina, Standish Group, koja voobi~aeno gi objavuva svoite rezultati i zaklu~oci vo svoite Chaos izve{tai, objavi podatok spored koj samo 16% od IT proektite vo SAD se potpolno uspe{ni, a 31% od proektite se celosno neuspe{ni, odnosno voop{to ne zavr{uvaat (Standish Group Intl, Chaos, tech. report, 1994). Ostanatite proekti se kategorizirani kako nepotpolno uspe{ni, pri {to se podrazbira deka se zavr{eni so probivawe na vremenskite rokovi i planiranite sredstva. Zaklu~ocite se izvedeni vrz osnova na primerok koj opfa}al 365 kompanii so 8380 IT softverski aplikacii od site industrii i od site golemini od SAD. Integralen del na izve{tajot na Standish Group se analizata na faktorite na uspeh i na neuspeh na IT proektite, kako i preporakite kako da se zgolemi procentot na potpolno uspe{ni proekti. Najva`nite utvrdeni faktori na uspeh i na neuspeh na IT proektite se prikaàni vo tabela br. 1. Tabela br. 1. Rangirani faktori na uspeh i na neuspeh na IT proekti Faktori na uspeh Faktori na nesupeh Vklu~uvawe na krajnite Nekompletni barawa korisnici Poddr{ka na vrvniot menaxment Nedostatok od u~estvo na krajnite korisnici Jasni barawa Dobro planirawe Nedostatok od resursi Nerealni o~ekuvawa
Moè da se zabeleì deka vo dvete grupi na faktori koi{to vlijaat na krajniot ishod na IT proektite e prisutna involviranosta na krajnite korisnici. Nivnoto prisustvo vo razvojot na softverskite proizvodi e najva`niot faktor na uspeh, a nivnoto otsustvo e edna od najva`nite pri~ini za neuspe{en razvoj na softverskite re{enija. Ovaa konstatacija denes e samo zasilena so dominantnoto prisustvo na veb-baziranite softverski re{enija, ~ii {to korisnici se podiverzificirani i imaat pogolemi o~eku-
83
D-r Sa{o Josimovski
vawa od re{enijata vo odnos na mo`nostite za segmentacija i personalizacija. Podatocite za krajnite ishodi na IT proektite se presmetuvani i vo periodot po 1994 godina, pri {to poslednite objaveni se odnesuvaat za 2009 godina (Jorge Dominguez, 2009). Tabela br. 2. Ocenka na IT proektite spored Standish 2009 2006 2004 2002 2000 1998 Potpolno 32 35 29 34 28 26 uspe{ni (%) Nepotpolno 44 19 53 15 23 28 uspe{ni (%) Neuspe{ni 24 46 18 51 49 46 (%)
1996 27 40 33
1994 16 31 53
Od prezentiranite podatoci vo Tabela br. 2 evidentno e deka uspe{nosta na IT proektite e podobrena vo nabquduvaniot period, pri {to brojot na potpolno uspe{ni IT proekti e dvojno zgolemen vo 2009 godina vo odnos na 1994 godina. Procentot na neuspe{ni proekti e pove}e od dvojno namalen i vo 2009 godina iznesuval 24%. Edna od pri~inite za vakvoto podobruvawe e analiziraweto na faktorite na uspeh i na neuspeh i sledeweto na preporakite za nivno anticipirawe vo implementacijata na IT proektite. Od prikaànite rezultati moè da se zabeleì blag pad na procentot na potpolno uspe{ni IT proekti od 35% vo 2008 godina na 32% vo 2009 godina. Edna od mo`nite pri~ini za vakvoto namaluvawe e sistemskata gre{ka pri pribirawe na podatocite i nivnata obrabotka, no sepak treba da se ima predvid faktot {to kompleksnosta na proektite i na okolinite vo koi tie se realiziraat e zgolemena, a vremenskite rokovi za dostavuvawe na softverskite proizvodi se namaleni. Vo sekoj slu~aj, evidentno e podobruvaweto na kvalitetot na softverskite proizvodi, pred s, poradi podobriot proekten menaxment, podobrite treninzi i podobrite alatki i tehniki za razvoj na softverskite aplikacii. Kredibilitetot na studijata na Standish Group e prou~uvana so pove}e empiriski analizi, pri {to rezultatite na studijata, generalno, se prifateni od strana na kompaniite i oddelenijata koi se zanimavaat so razvoj na softverski proizvodi (J. Laurenz Eveleens and Chris Verhoef, 2010). Vo studiite na Glass (2005, 2006) i na Jorgensen (2006), zabeleàni somnevawa vo validnosta na dobienite rezultati vo studijata na Standish Group. Konkretnite zabele{ki se
84
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
odnesuvaat na nedoslednostite vo definiraweto na potpolno uspe{en i nepotpolno uspe{en proekt, pri {to pod uspe{nost, glavno, se podrazbira dali proektot e zavr{en so planiranite funkcionalnosti, sredstva i vreme. Ostanatite zabele{ki na studijata se odnesuvaat na golemata pristrasnost pri predviduvawata na parametrite za presmetuvawe na uspe{nosta na proektite, {to rezultira so nerealen procent na uspe{ni IT proekti. Metodologija na istraùvawe so analiza na podatocite Istraùva~kiot problem na ovoj trud e elaboriran vrz osnova na empiriska studija, vo ~ii ramki e dizajniran pra{alnik preku koj se pribrani soodvetni podatoci od podra~jeto na razvoj na softverski proizvodi vo Republika Makedonija. Validnosta na pra{alnikot e potvrdena so pretestirawe. Pra{alnikot se sostoi od tri grupi na pra{awa. Pra{awata od prvata grupa se odnesuvaat na demografskite karakteristiki na kompaniite, strukturata na softverskite proizvodi koi gi proizveduvaat kompaniite i geografskata struktura na pazarot kade {to se prodavaat proizvodite. Vtorata grupa pra{awa se odnesuvaat na tipot na metodologiite koi se koristat vo razvojot na softverskite proizvodi i tretata grupa na pra{awa se odnesuvaat na faktorite na uspeh i faktorite na neuspeh na razvoj na softverskite proizvodi. Anketiraweto e izvr{eno od strana na studenti od ~etvrta godina na departmanot po e-biznis, koi pred da go izvr{at anketiraweto pominaa niz soodveten kratok trening. Na~inot na izvr{uvawe na anketata be{e lice vo lice, pri {to anketarite imaa mo`nost da im gi objasnat specifi~nite termini na ispitanicite pri davaweto na odgovorite i popolnuvaweto na pra{alnikot. Na toj na~in e zgolemena konzistentnosta na dadenite odgovori i e namalena mo`nosta ispitanicite da dadat pogre{en odgovor, poradi nepoznavawe na vistinskoto zna~ewe na stru~nata terminologija. So anketata vkupno bea opfateni 105 IT kompanii, podru`nici na stranski IT kompanii i IT departmani na golemi pretprijatija vo Republika Makedonija. Pogolemiot del od anketiranite kompanii, 73%, se smesteni vo Skopje, {to pretstavuva odraz na vistinskata geografska raspredelba na IT kompaniite vo Republika Makedonija. Strukturata na anketiranite pretprijatija spored brojot na vrabotenite pokaùva deka najgolemiot broj na pretprijatija (50%) se od tipot mikro so broj na vraboteni pomalku od 10. Potoa sledat malite pretprijatija so broj na vraboteni pomalku od 50 so procent na zastapenost 34%, dodeka srednite i Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 85
D-r Sa{o Josimovski
golemite pretprijatija u~estvuvaat so 10%, odnosno 6% soodvetno. Vakvata struktura e o~ekuvana, imaj}i predvid deka IT sektorot vo Republika Makedonija go so~inuvaat, glavno, mali kompanii, so nekolku kompanii od sredna golemina i IT departmani i podru`nici na golemi IT kompanii. Vo najgolemiot broj na slu~ai, ispitanikot bil IT ekspert (40%), potoa menaxer (33%) i sopstvenik na kompanijata (27%). Vo strukturata na anketirani kompanii spored nivnata organizaciska postavenost, samo 6% pretstavuvale IT departman, pri {to se pokaùva deka del od golemite pretprijatija imaat IT departmani koi se zanimavaat so razvivawe na softverski proizvodi za samata kompanija, no i za drugi kompanii. Najzastapeni vo anketata se doma{nite IT kompanii, ~ij procent vo strukturata iznesuva 80%. Brojot na anketirani podru`nici na stranski kompanii iznesuva 15, odnosno 14% od vkupniot broj na anketirani pretprijatija. Solidniot broj na podru`nici na stranski IT kompanii koi rabotat vo zemjava e rezultat na naporite na na{ata zemja da privle~e stranski softverski kompanii i da se pretstavi kako konkurentna autsorsing zemja vo oblasta na informacisko-komunikaciskite tehnologii. Najgolemiot del od softverskite proizvodi koi gi proizveduvaat kompaniite se nameneti za makedonskiot pazar, kade {to se plasira okolu 65% od vrednosta na proizvedeniot softver, dodeka na pazarite na zemjite od Balkanot anketiranite pretprijatija plasiraat samo 8% od vrednosta na svoite proizvodi. Makedonskite proizvoditeli na softverski proizvodi na pazarite vo zemjite nadvor od Balkanot plasiraat okolu 27% od vrednosta na softverskite proizvodi, pri {to zemjite na Evropskata unija i ostanatite zemji imaat podednakvo u~estvo. Anketiranite kompanii na pazarite vo zemjava i stranstvo nudat softverski proizvodi izraboteni po pora~ka za poznat klient, sopstveni softverski proizvodi izraboteni za nepoznat klient i softverski proizvodi koi{to se sopstvenost na druga kompanija. Vo vkupnite prihodi na kompaniite dominira prihodot od sopstvenite softverski proizvodi izraboteni za poznat klient so 64%. Prihodite od sopstvenite proizvodi za nepoznat klient u~estvuvaat so 23%, a prihodite od distribucija na nesopstveni softverski proizvodi u~estvuvaat so 13%. Duri 88 od 105 anketirani kompanii (84%) imaat dominanten tip na softverski proizvod {to go nudat na pazarite, pri {to kaj 66 kompanii dominantniot tip e izrabotka na softverski proizvodi za poznat klient. Od 105 IT kompanii ili IT departmani samo 9 se izjasnile deka ne nudat softverski proizvodi po pora~ka, a 22, pak, se izjasnile deka edinstveno go nudat toj tip na softverski proizvod. 86
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ona {to treba da se istakne vo pozitivna smisla od aspekt na zajaknuvawe na konkurentskata sposobnost na makedonskiot IT sektor e faktot {to 68 kompanii ili 65% od anketiranite pretprijatija istaknale deka nudat sopstveni softverski proizvodi za nepoznat klient, no samo dve kompanii edinstveno go nudat ovoj tip na softverski proizvod. Na pra{aweto kolkav procent od proizvedeniot softver spored negovata vrednost e veb-baziran, 18% od kompaniite istaknale deka veb-baziraniot softver e edinstveniot tip {to go proizveduvale vo poslednite pet godini, a samo 5% od anketiranite pretprijatija istaknale deka voop{to ne proizveduvaat veb-baziran softver. Na nivo na site anketirani kompanii, 56% od proizvedeniot softver e veb-baziran, so {to se potvrduva deka svetskiot trend na porast na ovaa kategorija na softver e prisuten i vo na{ata zemja. Na pra{aweto koja metodologijata se koristi pri razvoj na softverskite proizvodi, 57% od kompaniite se izjasnile deka ja koristat iterativnata metodologija. Spored svetskite iskustva iterativnata metodologija e prepora~liva i posoodvetna za razvoj na veb-baziranite softverski proizvodi, koi kako {to vidovme se i dominanten tip na proizvodi na kompaniite od Republika Makedonija so 56%. Od ovie podatoci se dobiva vpe~atok deka makedonskite IT kompanii paralelno so promenata na strukturata na softverskite proizvodi soodvetno gi adaptiraat i rabotnite metodologii za nivniot razvoj. Kaj 15 od 19 kompanii koi edinstveno proizveduvale veb-baziran softver bilo istaknato dominantnoto koristewe na iterativnata metodologija, no samo kaj 7 kompanii taa bila edinstveno koristena. Pra{aweto za involviranosta na krajnite korisnici vo testiraweto na korisnosta na veb-baziranite softverski proizvodi e odgovoreno od strana na 95 kompanii, pri {to samo edna kompanija istaknala deka voop{to ne koristi test vo koj se involvirani krajnite korisnici. Najgolemiot del od kompaniite, 70%, gi vklu~uvaat korisnicite dva do tri pati vo tekot na razvojot na softverskiot proizvod, dodeka 29% od kompaniite gi vklu~uvaat krajnite korisnici za testirawe na korisnosta na proizvodite otkako tie se zavr{eni. Kaj kompaniite koi{to gi vklu~uvaat pove}e pati krajnite korisnici za ocenuvawe na korisni~koto iskustvo od softverskite proizvodi, dominantna e iterativnata metodologija. Taka na primer, od onie kompanii koi vo poslednite pet godini edinstveno proizveduvale veb-baziran softver i pove}e pati go koristele korisni~koto iskustvo za ocenuvawe na kvali-
87
D-r Sa{o Josimovski
tetot na svoite proizvodi, 75%, glavno, ja koristele iterativnata metoda. Spored odgovorite na ispitanicite na pra{aweto za krajniot ishod na IT proektite za razvoj na softverskite proizvodi, 70% odgovorile deka proektite zavr{ile uspe{no na vreme i vo ramkite na planiranite sredstva. Uspe{no zavr{ile, no so vremensko docnewe i zgolemeni tro{oci od planiranite 27% od IT proektite, dodeka spored ispitanicite samo 3% od IT proektite zavr{ile neuspe{no. Dobienite podatoci od ova pra{awe pokaùvaat deka makedonskite kompanii realizirale pogolem procent na potpolno uspe{ni proekti vo odnos na SAD i drugi razvieni zemji. Pri~inite za vakvite rezultati moàt da se baraat vo poniskoto prose~no nivo na sofisticiranost i na inovativnost na softverskite proizvodi, vo strukturata na pazarot i na korisnicite za koi proizvodite se nameneti, kako i vo pomalata konkurentnost na makedonskiot pazar vo odnos na pazarite na razvienite zemji. Najmal procent na potpolno uspe{ni IT proekti iskaàle kompaniite kaj koi dominanten proizvod e distribucija na softverski proizvodi izraboteni od drugi kompanii, dodeka najgolem procent na potpolno uspe{ni IT proekti istaknale kompaniite kaj koi dominantnite proizvodi se sopstveni proizvodi izraboteni za nepoznat klient. Spored odgovorite na ispitanicite na dobro rangiran faktor na uspeh pri realizacija na IT proektite za razvoj na softverski proizvodi e postoewe na jasni barawa na po~etokot na proektot, potoa jasna vizija i celi, dobroto planirawe i kompetentniot tim. Najmalku va`ni faktori na uspeh na IT proektite se realnite o~ekuvawa, poddr{kata na vrvniot menaxment i napornata rabota. U~estvoto na krajnite korisnici vo IT proektite e rangiran kako umeren faktor na nivniot uspeh. Kako najvaèn faktor na neuspeh na IT proektite kompaniite gi smetaat nekompletnite barawa ili promenata na barawata i specifikaciite vo tekot na proektot. Potoa po va`nost sledat faktorite: lo{o planirawe, nerealni o~ekuvawa i nedostatok na resursi. Kako najmalku vaèn faktor na neuspeh na IT proektite ispitanicite go istaknale nedostatokot od poddr{kata na vrvniot menaxment, a potoa nesoodveten IT menaxment. Nedostatokot od u~estvoto na krajnite korisnici vo IT proektite ne se smeta za mnogu vaèn faktor za nivniot neuspeh. Marginalnata uloga na vrvniot menaxment vo rangiraweto na faktorite na uspeh i faktorite na neuspeh pri realizacijata na IT 88
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
proektite moè da se objasni so dominantniot broj na mikro IT kompanii, vo koi vrvniot menaxment ne moè da se izdiferencira vo menaxerskata struktura na kompaniite. Naglasuvaweto na zna~eweto na faktorot - jasni barawa na po~etokot na proektot za negova uspe{na realizacija, kako i na faktorot - nekompletni barawa za neuspe{na realizacija na proektnite celi, ukaùva na necelosna prifatenost na iterativnata metodologija na razvoj na softverskite proizvodi. Zaklu~ni sogleduvawa i korisni~ki testovi Denes vo svetot prezentiranoto kategorizirawe na IT proektite spored stepenot na uspe{nost od strana na Standish Group e edna od najeksploatiranite i najanaliziranite metodologii za ovaa namena. Vo sekoj slu~aj, poradi odredeni metodolo{ki zabele{ki predizvikani od razli~nite opkruùvawa vo koi se realiziraat IT proektite, te{ko moàt da se sporedat prezentiranite podatoci za IT proektite realizirani vo SAD so onie realizirani vo Republika Makedonija. Za da moàt podatocite da bidat sporedlivi, potrebno e precizno da se definiraat tipovite na IT proektite, odnosno kriteriumite za potpolno uspe{en i za nepotpolno uspe{en IT proekt. So postoewe na subjektivni ocenki za kriteriumite za stepenot na uspe{nost na IT proektite se dobivaat nerealni podatoci. Ova ja nametnuva potrebata od definirawe na uspehot na eden proekt pred istiot da po~ne so realizacija. Na toj na~in polesno moè da se definiraat kriteriumite za klasifikacija na eden proekt za potpolno uspe{en, nepotpolno uspe{en ili neuspe{en. Analizata na faktorite na uspeh ili na neuspeh na IT proektite treba da se razbere kako preporaka koi faktori treba da bidat prisutni pri definirawe na strategijata na realizacija na IT proektite za razvoj na softverskite proizvodi. Kolku {to pove}e faktori na uspeh se vklu~eni pri realizacijata na eden proekt, tolku {ansite za toj da bide uspe{en se pogolemi. Empiriskoto istraùvawe vo Republika Makedonija za utvrduvawe na faktorite na uspeh i na neuspeh na IT proektite pokaùva deka makedonskite za razlika od pretprijatijata od razvienite zemji ne gi smetaat faktorite - vklu~uvawe na krajnite korisnici i poddr{kata na vrvniot menaxment kako najva`ni faktori za krajniot ishod na proektite. Vo sekoj slu~aj, ostanuva generalnata preporaka za aktivno vklu~uvawe na krajnite Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 89
D-r Sa{o Josimovski
korisnici vo realizacijata na IT proektite kako eden od najva`nite faktori na nivniot uspeh. Poradi toa, pri razvoj na vebbaziranite softverski re{enija potrebno e krajnite korisnici da se vklu~at preku istraùva~kite tehniki na korisni~ko iskustvo, kako {to se kontekstualno ispra{uvawe, korisni~ki testovi, fokusni grupi, analiza na zada~i, analiza na bele{ki, korisni~ki profil i anketirawe. Koristena literatura: J. Laurenz Eveleens and Chris Verhoef, The Rise and Fall of the Chaos Report Figures, IEEE Software, January/February 2010, IEEE Computer Society 2010 J. Johnson, Standish, Why Were Project Failures Up and Cost Overruns Down in 1998? InfoQ.com, 2006, www.infoq.com/articles/chaos-1998-failure-stats Mike Kuniavsky, Observing the User Experience, Morgan Kaufmann Publishers - Elsevier, San Francisko 2003 Jorge Dominguez, The CHAOS Report 2009 on IT Project Failure, Project Management Hut 2009, http://www.pmhut.com/the-chaos-report-2009-on-itproject-failure Chaos, tech. report, Standish Group Intl, 1994 R. Glass, IT Failure Rates70% or 1015%, IEEE Software, May 2005, pp. 110112. R. Glass, The Standish Report: Does It Really Describe a Software Crisis? Comm. ACM, vol. 49, no. 8, 2006, pp. 1516. M. Jrgensen and K. Molkken, How Large Are Software Cost Overruns? A Review of the 1994 Chaos Report, Information and Software Technology, vol. 48, no. 8, 2006, pp. 297301.
90
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
SUCCESS AND FAILURE FACTORS OF IT PROJECTS FOR SOFTWARE DEVELOPMENT IN THE ENTERPRISES IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Prof. Saso Josimovski, Ph.D. Summary In the first decade of the new millennium, the IT sector in the Republic of Macedonia in the software category has recorded the most dynamic development, where the development of web based solutions is in permanent progress. The web based solutions are developed in very complex environment and they support very complex business models. The solutions have to satisfy the users, the makers and the advertising partners. The empirical studies in USA and the other developed countries show that sometimes IT projects for software development dont achieve previously planned objectives. It is very important to determine the success and failure factors for software development. In this paper the level of success of IT projects for software development is analysed, with focus on web based solutions. The study consist of determination of the most important success and failure factors of IT projects, determination of the software development methodologies that are used by Macedonian companies and how they are correlated with the project success. To investigate these research problems an empirical study was designed. The process undertaken included the design of a questionnaire, validated in several pre-tests. The sample consists of 105 IT companies, subsidiaries of foreign companies and IT departments, which are declared as software developer. Key words: Software products, Web, User experience tests, Success factors, Iterative development
91
UDK:339.56:339.5.012.42 (4-19;487.7)];338.124.4(100)
EFEKTOT NA EKONOMSKATA KRIZA VRZ NADVORE[NO TRGOVSKATA RAZMENA VO RAMKITE NA CEFTA-2006 D-r Irena Kikerkova
, 2008 , , 2009 , . . , . . ( ) . , a , 2009 . 2010 . , 2,3 , , . - -2006, 2009
D-r Irena Kikerkova
. -2006. -2006 . : , , , , , -2006, . , , , , , . , , . , , . . , , , . , . . 2001
94
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Efektot na ekonomskata kriza vrz nadvore{no trgovskata razmena vo...
. , , , , , . , 23% 2001 , 2006 8% . , , 65% , 53% .1 -2006 . , , . 2 1. -2006 -2006 , , , . , , . , 2008

1
, 2008 , , , 2008, . 17 2 , ., , : 2006: , , , , 16.4.2007, , .16
95
D-r Irena Kikerkova
2,8 , 2001 , 180 . 1: -2006 2001-2009 ( ) **

. 2001 2002 2003 2004 2005 2006 20073 2008 2009 266,94 189,41 245,21 189,41 273,80 215,73 347,60 243,72 459,54 264,20 557,85 282,85 639,42 448,40 934,72 532,02 337,59 397,05 58,49 46,49 59,08 55,36 66,10 63,67 80,16 65,78 81,05 75,23 124,23 78,96 163,87 109,74 228,96 137,71 152,72 118,34 6,04* 8,46* 19,20 14,30 20,83 11,75 33,22 16,31 50,46 23,58 64,70 26,53 88,02 34,52 104,84 52,60 86,64 46,53 9,77* 0,56* 13,86 1,13 15,34 3,93 23,59 6,35 27,52 9,07 40,56 11,72 72,69 19,52 106,77 35,66 83,95 24,10 0,04* 0,32* 0,06 0,27 0,17 0,13 0,04 0,18 0,03 3,36 0,09 2,93 27,69 1,34 38,57 1,21 24,88 1,18
: , 2008 , , , 2008, . 68-78 www.statistics.gov.mk **: , , .
1 - -2006 2008 , . , . . -2006, .

3
* 2002 . , 2001 . 2007, , .
96
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
23% . , . 2009 , , . 2: ( )
/ 27 -2006 2008 2366,8 1413,9 17,5 31,6 2,9 2009 1521,5 1000,4 19,1 40,8 10,1 . 63,9 70,7 109,1 129,1 343,2 2008 3294,1 762,6 297,4 268,7 202,9 2009 2631,7 600,4 126,3 250,7 84,5 . 79,9 78,7 42,5 93,3 41,6 2008 5661,0 2176,5 314,9 300,3 205,9 2009 4144,2 1600,8 145,5 291,5 94,6 . 73,2 73,5 46,2 97,1 45,9
: , , , , 1.4.2010, .23
2009 , 2008 , -2006. 2009 2008 , , . - , . , , . , 2,3 30,3% ( 2008 . 26,5%).4 ,

4
www.statistics.gov.mk
97
D-r Irena Kikerkova
, -2006. , 2009 58,6% 2008 . -2006 . 2009 , , , . , , 2008 . , , . . , . , -2006 . 3: -2006 ( )

/ . * : 2008 104,8 934,7 38,6 228,9 0,03 106,8 1413,9 2009 86,6 337,6 24,9 152,7 0,09 83,9 9,6 1000,4 . 82,6 36,1 64,5 66,7 324,4 78,6 70,7 2008 52,6 532,0 1,2 137,7 3,4 35,6 762,6 2009 46,5 397,0 1,8 118,3 2,9 24,1 324,2 600,3 . 88,4 74,6 144,4 85,9 87,1 67,6 78,7 2008 157,4 1466,7 39,8 366,7 3,4 142,4 2176,4 2009 133,1 734,6 26,6 271,1 3,0 108,0 314,5 1600,8 . 84,6 50,1 66,9 73,9 89,1 75,8 73,5
: www.statistics.gov.mk *: 2008 . .
, -2006 98
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
20% 2009 . , -2006 37,2% 2009 , 11,9%. 400 , 2008 38,6%.5 2. -2006 -2006 . 131 , . - -2006 62- . 72- , 84-. . , , -2006, 37- .6 , . , . -2006 - , , . , . -2006 : ; ; ; ;
5 6
www.statistics.gov.mk www.mchamber.mk
99
D-r Irena Kikerkova
. , . , . 10% . 30% .7 , -2006 , . , 2000 , . . : 1. - . , . . 2. -2006 , . , , , -2006 , .
Kikerkova, I: CEFTA-2006 as Basis for Economic Reintegration of Western Balkan Countries in Proceedings of the III International Conference on: Regional Cooperation and Economic Integration Challenges and Opportunities, Faculty of Economics, Ss. Cyril and Methodius University, Skopje and the Customs Administration of the Republic of Macedonia, Skopje, 2009, pp. 166-167
100
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
- -2006 , . , . , , - . . , . , . , , . , . , -2006 - , , . , , . , . : -2006 Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 101
D-r Irena Kikerkova
. , 2009 , -2006 20% ; , ; , , 30% ; -2006 400 38,6% 2008 . , ; -2006 , . , . ; - -2006 . . , -2006 , .
102
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
: Draft of the Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement, (6th of April, 2006) Bucharest; Kapital, (2008), No. 470, (October) Skopje Kikerkova, I. (2006): Foreign Trade Exchange of the Republic of Macedonia Under Bilateral Free Trade Agreements in Regional Economic Cooperation in South Eastern Europe,(13-14th of May) Bankya, Bulgaria; Kikerkova, I. (2008): Nadvore{na trgovija, Ekonomski fakultet, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje; Kikerkova, I. (2008): Nadvore{notrgovskata razmena na Republika Makedonija vo ramkite na CEFTA-2006 , Carina, glasilo na Carinskata uprava na Republika Makedonija, (dekemvri) Skopje; Kikerkova, I: CEFTA-2006 as Basis for Economic Reintegration of Western Balkan Countries in Proceedings of the III International Conference on: Regional Cooperation and Economic Integration Challenges and Opportunities, Faculty of Economics, Ss. Cyril and Methodius University, Skopje and the Customs Administration of the Republic of Macedonia, Skopje, 2009; The Ministry of Economy of the Republic of Macedonia and USAID (2008), Report on Foreign Trade of Macedonia 2008, Ministry of Economy of the Republic of Macedonia and USAID, Skopje; The Ministry of Economy of the Republic of Macedonia and USAID (2005), Report on Foreign Trade of Macedonia 2005, Ministry of Economy of the Republic of Macedonia and USAID, Skopje; Panov, N. et. al, (2006): Proceedings of the III International Conference on: Regional Economic Cooperation in South Eastern Europe, (13-14th of May) Bankya, Bulgaria Statistical Office of the Republic of Macedonia (2007): Statistical Yearbook for 2007, Statistical Office of the Republic of Macedonia, Skopje Privredna komora Srbije, Biro za regionalnu suradwu: Srbija i region CEFTA, Privredna komora Srbije, Biro za regionalnu suradwu, Beograd, jul, 2008 To{eva, G.; Efremov, K (2007): "Nadvore{notrgovska politika na Republika Makedonija vo 2006: vo znakot na CEFTA", Konferencija za unapreduvawe na izvozot na Republika Makedonija, USAID i Ministerstvo za ekonomija na Republika Makedonija, (16 april) Skopje. Statistical data provided by The Mission of the Republic of Macedonia in Brussels, March 2009 www.statistics.gov.mk
103
D-r Irena Kikerkova
THE EFFECT OF THE ECONOMIC CRISIS ON THE FOREIGN TRADE EXCHANGE WITHIN THE FRAMEWORKS OF CEFTA -2006 Prof Irena Kikerkova, Ph.D. Summary The latest world crises, that by the end of 2008 was declared to be financial, at the end of 2009 was recognized as an economic one. It stroked severely the most developed economies in the world. They started to implement state interventionist measures and financial aid in order to support their economies in overcoming the crises. At the same time these economies terminated their usual orders for goods from the less developed economies. The inconvenient flows of the foreign exchange of goods were intensive within the European Economic Area and influenced the dependent less developed economies. Termination of orders of the usual quantities from the metal processing industry and seriously diminished exports of textiles (the most important export items of our country) in the European Union caused a serious decrement of the total Macedonian foreign exchange of goods. As more than a half of the Macedonian foreign exchange of goods has been done with the EU, the decrement of the exchange with the Union directly affected countrys industrial production and it started to decrease during the second half of 2009. This negative tendency has also continued in the first three months this year. The high deficit on the trade balance even though persisted and reached 2.3 millions American dollars. It is a result of the serious countrys dependence on imports, mostly energy and raw materials, which last year caused less contraction on the export than on the import side. The situation is pretty similar in the rest of CEFTA-2006 member states. The countries with greatest trade potential within the region had to implement restrictive macroeconomic measures and to decrease all spending in order to stabilize their economies at the beginning of 2009. The macroeconomic destabilization of the region followed by enormous high deficits on their balances of payments and the insufficient foreign exchange reserves cut the foreign trade exchange within the region to a half. This article presents and analyzes important facts on the scope and the structure of the Macedonian foreign trade exchange within CEFTA-2006 and the effects of the last economic crises upon it. Key words: foreign trade exchange, economic crises, trade deficit, import, export, CEFTA-2006, Republic of Macedonia,
104
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 004.738.5
ANALIZA NA UÊSNICITE NA VEB-SAJTOVI VO INTERNET SOOBRA]AJOT D-r Vera Naumovska
Apstrakt Internetot najprvo koristen vo sferata na naukata, denes e va`na komunikaciska alatka vo site sferi na aktivnostite {to go opkruùvaat sekojdnevieto na ~ovekot. Za korisnosta od vklu~uvaweto vo internet-soobra}ajot kako imatel na veb-sajt, da bide navistina efektivno i efikasno potrebno e da se ima i kvaliteten veb-sajt. Obezbeduvaweto na kvalitetna sodrìna e krucijalen element, no ne i dovolen, bidej}i e potrebno da se ovozmoì dostapnost na veb-sajtot preku prebaruva~ite (bidej}i okolu 85% od veb-sajtovite se otkrivaat preku niv), vidlivost preku prelistuva~ite, kako i analiza na prebaruva~kite optimizeri (SEO-search engine optimisation), t.e neophodno e visoko rangirawe za da imame optimalna dostapnost preku Internet. Zna~i, sodrìnata mora da bide pridruèna so strategii na pozicionirawe i diseminacija. Na~inite do koi posetitelite na odredeni veb-sajtovi gi nao|aat se najrazli~nite, nekoga{ pobrzi, nekoga{ pospori, a nekoga{ i prete{ki da se dojde do posakuvaniot veb-sajt vo taka ogromniot soobra}aj na internet. Trudot gi istraùva na~inite za efektivno pretstavuvawe na Internet i efikasnoto i brzo doa|awe do targetirana informacija. Klu~ni zborovi: veb-sajt, prebaruva~, prelistuva~, rangirawe na veb-sajtovi, veb 1.0 i veb 2.0. Voved World Wide Web (www) ili samo veb, be{e sozdadena od Tim BernersLee i Robert Cailliiau vo 1990 g. koi go napravija prviot veb-server nare~en httpd i prviot klient prelistuva~ so WYSIWYG hipertekst editor. Vebot mnogu brzo se pro{iri od alatka koristena, glavno,
D-r Vera Naumovska
od profesionalci vo sektorot na naukata, vo integralen del na sekojdnevniot ìvot na milioni lu|e {irum svetot, koi denes go koristat ne samo kako medium za publikuvawe na komercijalno delovno rabotewe, kako sredstvo za doa|awe do informacii, no i za li~ni celi i zabava preku socijalnite mreì. 1. U~esnici na internet-prostorot Vebot e prostor vo koj sodrìnite i servisite se publikuvaat od strana na razni vidovi na kompanii, institucii, vlasti na dràvno i lokalno nivo, obrazovni institucii i poedinci usmereni kon targetirani i ostanati korisnici na istite. Zna~i toa e prostor za konkurentski natprevar za mnogu u~esnici vo borbata za pridobivawe na korisnicite. Akterite {to denes ovoj prostor go napravija neophoden se internet-korisnicite (poedinci, pretprijatija, institucii, blogeri itn.), konektiranite kompjuteri, internet-dokumentite, veb-sajtovite, prebaruva~ite i socijalnite mreì. 1.1. Konektirani kompjuteri na Internet Funkcioniraweto na Internetot go ovozmoùvaat serverkompjuterite. Denes vo svetot gi ima okolu 723 milioni serveri1 povrzani na Internet, od koi {to 235 milioni se klasificiraat kako HTTP serveri ~ija primarna rabota e da publikuvaat informacii2. Kako {to e ogromen brojot na veb-serveri, taka ogromen e i brojot na veb-sajtovi (206 714 990)3 i na veb-stranicite i dokumenti koi cirkuliraat preku Internet. 1.2. Internet-prebaruva~i i prelistuva~i Pristapuvaweto do sodrìnite na poznatite adresi na konkretni veb-sajtovi preku Internet go ovozmoùvaat veb-prelistuva~ite me|u koi najkoristeni se: Internet Explorer (pojaven 1999), Mozilla Firefox (2002), Netscape Navigator (1996), Opera (1995), Safari (2003), Ask i drugi. Dostapnosta do veb-sajtovite za koi{to ne ja znaeme veb-adresata ni go ovozmoùvaat prebaruva~ite me|u koi najpoznati se: Yahoo (ima golem broj veb-adresi vo svojata baza i ako vo niv ne go pronajde baraniot sajt pra{aweto se prefrluva na Altavista, koristi i operator i kratenki na zborovi), Notherlightkoristi i operator i navodnici za frazi, Google, Exite (rabotat kako i Northerlight), HotBot (1996) e ednostaven pri prebaruvaweto,
1 2
/ Internet System Consortium, , pristapeno mart, 2010 / How Many Active Site Are There?, http://news.netcraft.com/active-sites.html, Mart, 2010 3 / http://internetstatstoday.com/, pristapeno mart, 2010
106
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Analiza na u~esnicite na veb-sajtovi vo internet soobra}ajot
osven {to ne prepoznava kratenki na zborovi, Lycos, Inktomi i dr. Na Yahoo mese~no ima okolu 2,8 mil. prebaruvawa, Google ima 6,6 mil4. U~estvoto na posetenosta na prebaruva~ite vo april 2008 bila: na Google 62.0%, na Yahoo 17.5%, na MSN e 9.7%, na Ask 2.1% i na AOL e 4.3%5. 1.3. Internet-korisnici Internet-korisnicite se najzna~ajnata strana na koja treba brzo doa|awe do informacii. Denes, naj~esto za doa|awe do konkretni veb-sajtovi i informacii i veb-adresi na Internet se koristat prebaruva~ite, preku koi slu~ajno se doa|a do informacii po pat na surfawe, preku prijateli, oglasuvawe na mediumi (pi{ani ili elektronski), targetirani e-meilovi, baneri ili nenadejno). Brojot na internet-korisnicite sekojdnevno raste so stapka na penetracija od 25.6% od naselenieto i denes iznesuva 1.733 (edna milijarda i sedumstotini trieset i tri) internet-korisnici6. Evropa ima pove}e od 390 mil. internet-korisnici i stapka na penetracija od 52%. Najvisoka stapkata na penetracija ima Severna Amerika 74.2%, Avstralija i Okeanija imaat 60,4%, Azija (19.4%) i najniska e vo Afrika samo 6.8%. Vo regionot na na{eto opkruùvawe vo 2008 g. od aspekt na koristeweto na IKT (informaciono-komunikaciski tehnologii - pokonkretno Internet), otskoknuva Slovenija koja e ekonomski i najaka vo spomenatiot region, a na{ata zemja, ako bi gi rangirale e na 4-to mesto pred Bugarija, Grcija, BiH, Srbija i Albanija (Albanija imala 23,9 korisnici na 100 ìteli, Bugarija 34.8, Grcija 38.2, Srbija 33.5, Hrvatska 42.5 Slovenija 55.9, BiH 34.7, Crna Gora 47.2, i Makedonija 41.5)7. 1.4. Internet-dokumenti Naj~esto prebaruvawe na dokumenti se pravi preku nekoj prebaruva~ i naj~esto po klu~en zbor za koj{to se disemeniraat vebstranici {to go sodràt toj zbor. Taka, mo`no e prebaruva~ot da ni kaè deka na{ol preku milion stranici {to go sodràt baraniot zbor, {to ne e efektivno da moè lesno me|u niv da se pronajde posakuvaniot veb-sajt i veb-stranica.
4 5
/ http://advertising.yahoo.com/smallbusiness/searchmarketing?o=US2623 / http://www.submitawebsite.com/blog/search-engine-stats.html, pristapeno mart 2010 6 / Internet Usage and World Population Statistics, Sept.30, 2009, Internet World Statistics, http://www.internetworldstats.com/stats.htm, pristapeno mart 2010 7 / ITU World Telecommunication/ICT indicators database , 2009
107
D-r Vera Naumovska
1.5. Internet-blogeri Kako {to raste brzo brojot na prika~eni sajtovi na Internet, taka raste i brojot na prika~eni blogovi. Spored Technorati8 se smeta deka nivniot broj sekojdnevno raste proceneto e deka sekojdnevno se pojavuvaat okolu 120.000, taka {to vo 2008 g. postoele 112,8 milioni blogovi, kade {to ne se vlezeni kineskite 72.8 mil. i milioni drugi koi se pi{uvani na drugite jazici osven angliskiot. Vo analizata Top US web properties for March 2009, comScore MediaTrix, rangovite za koristenosta na sajtovite kako Twiter i Technocrati raste i vo mart 2009 e zgolemen za 131% ili na 9,3 mil. posetiteli, dodeka na Techocraty raste so 37% i ima 16 mil. posetiteli. Kako {to i brojot na internet-korisnicite e najgolem vo Severna Amerika, taka i najmnogu blogovi se pi{uvaat tamu (preku 49% od site blogovi na Internet), vo Evropa e 27%, a ostanatite kontinenti zaostanuvaat u{te pove}e. 1.6. Internet veb 1.0 i veb 2.0 korisnici Internetot e dinami~ka okolina koja se menuva so pojavata na novite tehnologii i istata e lesno prifatena kako od postojnite taka i od novi korisnici. Toa dovede da imame nekolku razvojni etapi na veb: veb 1.0, potoa veb 2.0 i najavuvaniot veb 3.0. Kako {to ponapred be{e spomnato veb 1.0 e razvien vo ranite 1990-ti, veb 2.0 kako termin e voveden vo 2004 g. i ottoga{ e mnogu popularen, a veb 3.0 treba da se pojavi nekade vo 2015 g. kako napredna ve{ta~ka intelegencija. Terminite te`neat da gi opi{at tehnologiite i na~inite na razvojot, aplikativnosta i korisnosta na vebot za korisnicite kako konsumenti i sozdava~i na sodrìni. Pojavata i {iroko prifateniot termin veb 2.0 go ostavi veb 1.0 kako tradicionalen veb-baziran na tradicionalna platforma {to dozvoluva publikuvawe na dokumenti vo Http format. Ova go pravi veb-masterot koj kreira ili identifikuva dokumenti i hiperlinkovi do niv, dizajniraj}i ja nivnata polo`ba i potoa gi publikuva. Najzastapen e kaj pretprijatijata, biznisite i instituciite. Veb 2.0 nudi mreà na povrzani korisnici poedinci koi publikuvaat i koristat sodrìni i naj~esto se imenuvaat kako socijalni mreì. Ovoj nov model dostigna eksponencijalen rast bidej}i milioni internet-korisnici gi pretvori vo potencijalni
/ How Many Blogs Are There? Is Someone Still Counting?, February 11, 2008, www.blogherald.com/2008/02/11/how-many-blogs-are-there-is-someone-still- counting/
108
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
publicisti. Najva`nite aktivnosti {to se beleg na veb 2.0 se: blogovite, segmentiraweto i dodatocite. Blogovite - se onlajn dnevnici ili ùrnali, pridruèni ~estopati so sliki, linkovi i drugi sodrìni. Segmentite - se ostvaruvawa vo format na prodolènija (serijal format) kako audioverzija na mislewa vo kolumni ili sekojdnevni emisii so novosti. Dopolnenija dodatoci e imenuvawe na blog-po{ta, novi storii ili drugi temi na Internet kade {to sodrìnata se kategorizira i organizira so drugi temi {to se vo korelacija. Ovie navedni relacii ne bea mo`ni vo veb 1.0, no veb 2.0 go ovozmoì toa preku XFN (Friends Network) XHTML tagovite. Taka, denes imame milioni blogovi i blogeri, i veb 2.0 korisnici. Od socijalnite mreì najgolem broj na registrirani korisnici vo svetot ima na: Facebook, Ozon, Orcut, Flickr itn. Pokraj toa {to veb 2.0 se koristi za ednostavno prisustvo na Internetot od strana na poedinci, isto taka e dobar i za koristewe od strana na pretprijatija i institucii. Taka, razvieni se posebni alatki za toa kako: -Enterprise 2.0, kako integrirana socijalna i kolaborativna alatka na veb 2.0 vo kancelarisko opkruùvawe-profiliranost na vrabotenite koi vedna{ moàt da se vklu~at vo razre{uvawe na nekoj momentalen problem (da se dojde mnogu brzo do poznava~ na nekoj jazik na firma od zemja koja ne govori svetski jazik) za da se realizira polesna delovna komunikacija. Wikis se dokumentacioni alatki dizajnirani za lesno, ednostavno evidentirawe na dokumenti (proekti) i denes gi koristat stotici milioni blogovi za pra}awe pra{awa i pribirawe na odgovori vo oddelot za ~ove~ki resursi za slu~uvawata vo poedinite departmani. Mobilni socijalni mreì - opfa}aat grupi na lu|e so sli~en interes koi komuniciraat me|usebno na mobilni telefoni koristej}i go Internetot. Kon krajot na 2006 g. bile 50-tina milioni ~lenovi, a se procenuva deka vo 2011 g. }e se zgolemat na 174 mil. Biznis-profesionalcite ja koristat XING9-globalna biznismreà na koja sekojdnevno preku 8 mil. biznis-profesionalci na 16 jazici moàt da komuniciraat od London do Wujork i Peking. Rangiraweto podreduvaweto na veb-sajtovite za nivna brza dostapnost se pravi vrz osnova na razli~ni metodi. Taka, Alexa.com se bazira na obemot na soobra}aj napraven od posetitelite na Alexa
9
/ http://corporate.xing.com/english/company\
109
D-r Vera Naumovska
traffic rank vo period od 3 meseci preku instaliraniot Alexa toolbar na kompjuterot kade {to gi kombinira posetitelite i posetenite strani. Posetenosta se presmetuva na osnova pristapuvawe do odreden sajt i negovo pregleduvawe. Za razlika na Alexa.com rangirawe, Google page rank koristi broj na povratni linkovi do vebmasterot na sajtot za da oceni i ozna~i rang na stranicite na vebsajtot. Yahoo i MSN ne gi presmetuvaat povratnite linkovi na sajtot na veb-masterot kako osnovna funkcija na prebaruvawe i rangirawe. Razni firmi koi se zanimavaat so rejtingot na najposetuvanite sajtovi, kako i firmi koi se zanimavaat so kreirawe na kvaliteten rejting na svetskite prebaruva~i, pokaùvaat varijabilni rezultati na popularnost na sajtovite na koi se nao|aat najkoristenite prebaruva~i. Ovde }e gi prikaème rezultatite dobieni preku Alexa i Compete za rangot na najposetuvani vebstranici vo svetot (tabela br. 1). Od site prebaruva~i koi se nao|aat na listite za najposetuvani sajtovi, spored popularnosta od aspekt na realno koristewe na prebaruva~ite, zna~ajno otskoknuvaat Google, Yahoo i MSN. (Tabela br. 1) Tabela br. 1 Deset najposetuvani sajtovi vo svetot Reden broj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Veb-sajtovi na Alexa Google.com Facebook.com Yahoo.com Youtube.com Live.com Wikipedia.org Blogger.com Baidu.com gg.com cralgslist.org Veb-sajtovi Compete Facebook.com Google.com Yahoo.com Live.com Youtube.com msn.com Myspace.com Ebay.com Aol.com Cralslist.org na
Izvor: http://www.alexa.com/topsites pristapeno feb 2010 http://lists.compete.com/, feb 2010
[to se odnesuva do na{ata zemja, me|u 20-te najkoristeni prebaruva~i se vbrojuvaat na prvo mesto prebaruva~ot Google, socijalnata mreà Facebook, video-sajtot Youtube, enciklopedijata Wikipedia, kako i doma{nite portali za op{ti informacii Kajgana i Idividi, za humor, igri i zabava sajtovite Motika, Badijala i To~ka. (tabela br. 2)
110
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 2. Vrvni sajtovi {to gi prebaruvaat makedonskite korisnici na Internet red. br. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 veb sajtovi Facebook.com Google.com Youtube.com Yahoo.com Live.com Wikipedia.org Kajgana.com A1.com.mk Blogger.com Idividi.com.mk red. br. 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 veb sajtovi On.net,mk Motika.com.mk Tocka.com.mk Google.mk Paraz3.com Badijala.com msn.com Livejasmin.com Time.com Livescore.com
Izvor:http://www.alexa.com/topsites/countries/MK
2.Indikatori na prezentirawe i indikatori za analiza 2.1. Veb 1.0 indikatori Veb 1.0 indikatorite se odnesuvaat na tradicionalnite vebsajtovi kako mre`ni dokumenti povrzani so hiperlinkovi koi, glavno, go merat obemot na sodrìni i linkovi na nekoja posebna veb-stranica, osobeno zastapeni vo biznisite i instituciite. Ovde spa|aat: Veb-stranici se indeksirani od vode~kite prebaruva~ki ma{ini za veb-sajtovite i zatoa e potrebno da sodràt klu~ni zborovi ili frazi. Datoteki so PDF formati veb-stranicite sodràt PDF format tekstovi i sliki. Datotekite se smetaat za sodràjni koga sodràt kompletna sodrìna, taka {to korisnicite moàt da gi simnuvaat, ~itaat ili pe~atat onlajn. Datoteki SWF - imaat sodrìna koja e interaktivna i zaradi toa se poatraktivni za korisnicite, no ovaa fle{ tehnologija pravi i problemi pri indeksiraweto, bidej}i ovie stranici se kako crna kutija, i nivnite sodrìni ne se pojavuvaat kako rezultati pri prebaruvaweto. Slikite - se stavaat vo posebni datoteki. Nekoi sliki se pridruèni so sodrìna za nekoi dejnosti kako (turisti~kite Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 111
D-r Vera Naumovska
portali, hoteli i muzeite) i e mnogu zna~ajno da bidat prepoznaeni i indeksirani od prebaruva~kite ma{ini, kako bi moèle da se dostapni do nivnite korisnici. Povratni linkovi na veb-sajtovi indikator za linkovi - meri stepen na prepoznaenost na eden sajt, negovite sodrìni i servisi. Ne vklu~uva linkovi od prvata strana na sajtot. Povratni linkovi na prvata strana na sajtot - se linkovi za institucijata ili brendot, a ne za sodrìnite ili servisite. Analizata na obemot na linkovi na sekoj sajt dobieno preku prvata stranica dava ideja za stepen na javnost- prepoznaenost na institucijata na Internet. Ne vklu~uva linkovi od veb-sajtot. Rang na stranica- prebaruva~kite ma{ini imaat mehanizam na pristap do stranicata. Taka, Google ima pablic page rank (PR) baziran na brojot na linkovi {to gi dobiva. 2.2. Veb 2.0 indikatori Veb 2.0 ima indikatori ~ija cel e da se oceni aktivnosta na internet-korisnicite vo povrzuvawe so sodrìnite i servisite ponudeni na nekoj poseben veb-sajt. Se koristat: Video - koga korisnikot postavuva video na sajtot za publikuvawe na video, kako {to e Youtube, dodava i tekstualni sodrìni opi{uvaj}i ja sodrìnata na videoto so podnaslovi, tagovi i audio deskripcija. Ovie tekstualni informacii vklu~uvaat i referenci za domenot pridruèn so sodrìnata na videoto. Blog-referenci - blogovite sodràt vesti, preporaki, kriti~ki pogledi i drugi iskustva. Forum-referenci - im ovozmoùva na korisnicite da diskutiraat i spodeluvaat informacii za nekoja posebna tema-problematika. Referenci na mikro-blogovi - e vid na servisi kako Twitter ili Jaiku (Google) koi ovozmoùvaat korisnicite da izvedat nekolku misli na veb ili da napi{at za nivnite aktivnosti preku denot. Poznati se i kako lifestreaming vid na prikazni od ìvotot. Referenci za spodeluvawe na sliki objasnuvaweto i spodeluvaweto na fotogafii go ovozmoùva Flickr i denes se smeta za najpoznat od ovoj pogled. Fotografii moè da se postavuvaat od korisnicite i da gi simnuvaat drugi korisnici. Referenci za socijalni mreì im ovozmoùvaat na korisnicite da pronao|aat lu|e, spodeluvaat iskustvo i komuniciraat eden so drug.
112
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Profesionalni referenci na mreà - korisnicite kreiraat list na kontakti za biznis-procesi, razmenuvaat, predlagaat i diskutiraat za odredni biznis-idei. Referenci za spodeluvawe na prezentacii - se koristi powerpoint formatot na koj na~in se diseminiraat idei, proekti i istraùva~ki rezultati (najpopularen e Slideshare site i ima golema posetenost). Wikis referenci - se zbir od veb-stranici koi moè da se posetat i editiraat od koj bilo i vo koe bilo vreme. Najpoznata wiki se enciklopediite Wikipedia i Webopedia. 3. Kako do sakana informacija na Internet! Doa|aweto do sakanata informacija vo ogromniot broj na vebsajtovi ne e taka ednostavno, ako ne se znae veb-adresata, no samo klu~niot zbor koj treba da bide precizno definiran za da n odvede do veb-sajtot koja }e ni ja dade potrebnata informacija. Ako klu~niot zbor e mnogu neprecizen moè prebaruva~kite ma{ini da ni izlistaat golem broj na veb-sajtovi so iljadnici stranici koi go sodràt toj zbor i pak da bide te{ko da se dojde do sakanata informacija, zo{to denes vo Internet soobra}ajot egzistiraat milioni termini. 3.1. Postavuvawe na veb-sajt za negovo efektno prebaruvawe Prebaruvaweto naj~esto se odviva preku klu~ni zborovi, frazi, opi{uvawe na celta, naslov ili nivna kombinacija. Postapkata e softverski napravena da se prebaruvaat kategorii, potoa sajtovi i na kraj veb-stranici. Prebaruva~ite koristat razli~ni sistemi na rangirawe na rezultatite od prebaruvaweto i moè da se slu~i sajtot {to go barate da ne se nao|a vo prvite deset izlistani sajtovi, no pod toa, {to na prviot ekran ne e vidlivo, pa taka moè da ne odvede povtorno da prebaruvate po nekoj drug sli~en zbor do problematikata ili go napu{tite toj prebaruva~ i otidete postapkata da ja napravite na nekoj drug prebaruva~. Za daden sajt da se pojavi na nekoj prebaruva~ potrebno e adresata na sajtot da se prijavi vo bazata na prebaruva~ot. Principot na prijavuvawe vo bazata na podatoci na prebaruva~ite e ednostaven i se sveduva na pronao|awe na link add URL, suggest site, add site {to se nao|aat na prvata stranica na sajtot i so toa se pravi prijavuvaweto na prebaruva~ot. Sistemot na prebaruvawa koj vo posledno vreme se koristi e sistemot na postavuvawe na pra{awa na priroden govoren jazik- zasega preovladuva angliskiot. Ovoj sistem na prebaruvawe go koristi prebaruva~ot Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 113
D-r Vera Naumovska
http://www.askjeeves.com/, koj uspeal kvalitetno da go promovira ova prebaruvawe, {to ve}e se sre}ava kaj site poznati svetski prebaruva~i. Najgolemiot broj na lu|e, ako ne se zadovolni so prvoto prebaruvawe, ne odat vedna{ na drug prebaruva~, no okolu 80% od niv pak go koristat istiot prebaruva~, no so drug klu~en zbor ili fraza. Pri~ina e navikata za vrzuvawe za eden prebaruva~. Na prv pogled bi se reklo deka sopstvenicite na sajtovite im e neophodno da obezbedat rejting barem na trite najposetuvani svetski prebaruva~i i so toa si obezbedile javnost (vidlivost) na Internet. No toa ne e taka poradi: a) sekoga{ da se odrì dobriot rejting bara vreme i znaewe i permanentno sledewe na rezultatite od rangirawata, b) najpopularnite prebaruva~i koristat vo svojte rezultati i podatoci od nekoi drugi prebaruva~i - taka Google go koristi ODP (dmoz.org) kako direktorium na svojot sajt, Yahoo go koristi Google za rezultati koi ne moàt da se pronajdat vo negovata bazi, MSN go koristi direktoriumot LookSmart.com za vebkatalog, kako i za site glavni prebaruvawa toj ja koristi i prebaruva~kata baza Inktomi za poedini veb-stranici vo rezultatite na prebaruvaweto. Direktoriumite LookSmart, ODP, kako i prebaruva~kata baza Inktomi, isto taka, pretstavuvaat obavezni mesta za prijavuvawe na sajtovi, ako e bitno da se promovira sajt vo svetski ramki. Sli~na e situacijata i vo slu~aj na ostanatite najposetuvani prebaruva~i, koi koristat razli~ni dodatni prebaruva~ki servisi za da go podobrat svoeto zna~ewe ili profit. 3.2. Relevantnost na prebaruva~ite [to moè da ni pruì prebaruva~ot se utvrduva so stavawe na klu~en zbor naj~esto na angliski jazik i listingot {to }e go prikaè, ni ukaùva dali sme dobile na po~etokot ona {to sme barale. Yahoo go koristi sopstveniot direktorium za prebaruvawe, a naplatuva na godi{no nivo za prijavuvawe na komercijalni sajtovi vo negovata baza, MSN go koristi LookSmart direktoriumot koj, isto taka, naplatuva pojavuvawe vo negovata baza za komercijalni sajtovi, Inktomi, isto taka, naplatuva prijavuvawe vo negovata baza, Google kako direktorium koristi ODZ (dmoz.org) i e besplatno prijavuvaweto vo negovata baza. Se smeta za kvaliteten izvor na informacii za posetenost na sajtovite MediaMetrix, no i Alexa.com ne e premnogu lo{. Bezbroj iskustva i analiza za pojavata (vidlivosta) na informaciite se dobieni od prebaruva~kite ma{ini od strana na www.webometrics.info.
114
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
3.2. Vidlivost na veb-sajtovi od e-trgovija Veb-sajtovite od e-trgovija, pokraj toa {to se posetuvani neposredno preku nivnite veb-adresi, do istite se doa|a i preku sajtovite {to ovozmoùvaat sporedba na ceni od odredeni proizvodi, spored koi tie se prodavaat preku rali~ni onlajn prodavnici. Taka posetitelite se vo mo`nost posakuvaniot proizvod da go nabavat po najniska cena {to moè da ja doznaat od sajtot za sporedba na ceni. Ovie veb-sajtovi se informativni i im ovozmoùvaat na potro{uva~ite da dobijat najdobra mo`na cena za proizvodot {to nameravaat da go kupat, a za da samata transakcija na kupuvawe bide sprovedena sluàt linkovite do veb-adresite na onlajn izbranata prodavnica. Takvi veb-sajtovi se: www.chea poair.com, www.cheapflights.com, www.cheaptickets.com, priceline.com itn. za kupuvawe aviokarti, hotelsko smestuvawe, edrewe, paket turisti~ki uslugi itn. Sli~na e situacijata i so onlajn prodavnicite, a nema da dademe konkretni sajtovi zaradi ograni~eniot prostor za trudot. Vidlivosta e osobeno efektivna, ako imame visok rang na sajtot na prebaruva~ite, {to e osobeno bitno za posetitelite na sajtovi od e-trgovija i e-biznis. Za da se ima visok rang potrebno e da se po~ituva: - vklu~uvawe na termini kako klu~ni zborovi koi ja karakteriziraat biznis-aktivnosta na pretprijatieto-imatel na veb-sajt. Davawe na sekoja strana od veb-sajtot posebno ime-termin - minimizirawe na fle{ i grafika na sajtot - graficite se neprepoznatlivi, nevidlivi za prebaruva~ite i zatoa ne treba da gi ima premnogu ili da bidat pridruèni so tekst, zatoa {to predmet na prebaruvawe se tekstualni termini. Isto taka i fle{ e neprepoznatliv za prebaruva~ite- ne moè da go pro~ita i indeksira, pa zatoa veb-stranicite ne treba da bidat preoptovareni so niv. - vklu~uvawe na karta na sajtot- na ovoj na~in prebaruva~ot dopira do site stranici na veb-sajtot, a ne samo do tie od vrvno nivo. Kako efektiven primer }e go poso~ime prebaruva~ot Hotpot na koi preku postavuvawe na klu~en zbor moè istovremeno da dade prikaz na 4 rezultati preku prebaruva~i koi nie }e gi izbereme od negoviot predlog na 8 prebaruva~i, 7 meta prebaruvawa i 3 direktoriumi. Ako primerno kako klu~en zbor go stavime Skopski pazar i go izbereme Google, Exite, Altavista i Dmoz od ponudenite prebaruva~i, go dobivame vedna{ na Google i Altavista na prvo mesto, go nema vo bazata na Exite, a Dmoz ne upatuva da go pobarame na drugi prebaruva~i i ni gi dava linkovite so tie prebaruva~i (http://www.hotpot.se/Search.htm). Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 115
D-r Vera Naumovska
Zaklu~ok Efektnite informacii {to moè da se vgradat vo veb-sajtovite (prikaùvawe na tekst, grafika, video i audio prikazi), napravi denes korisnicite na Internetot onlajn da doa|aat do najgolem broj na neophodni informacii. Zatoa e potrebno da se obrne posebno vnimanie na kreirawe na dizajnot (osobeno klu~nite zborovi, frazi i linkovi) na veb-sajtot i negovite stranici, kako bi se ovozmoìlo {to poefikasna i efektna vidlivost i prisustvo preku prebaruva~ite. Celta e da se ovozmoì pozicijata na veb-sajtot i negovite stranici da bidat vidlivi na {to povisoko rang mesto koga do niv se doa|a preku prebaruva~ite za da se dobie konkurentska prednost, {to e naj~esto koristen na~in. Trudot so svojata analiza go ovozmoùva toa za u~esnicite na internet-soobra}ajot, t.e. {to e neophodno da se znae za efikasno i efektivno prezentirawe i pristapuvawe do sodrìnite na vebsajtovite i veb-stranicite preku Internet. Koristena literatura: 1. Daniel Pulliam Government Web Sites Rank Higher than Private Sector http://www.govexec.com/dailyfed/0905/092005p1a.htm 2. Internet Usage and World Population Statistics 2009. Internet World Stats. http://www.internetworldstats.com/stats.htm. 3. Effective Writing with SEO in Mind, September 25th, 2009, http://www.pressreleasepad.com/ 4. Javier Espadas Bardn, Museums Web 2.0 Ranking, 9th International Conference Communicating the Museum, Malaga (June 2009) 5. Know Your web Visibility, http://kyv.webportalquality.com 6. M. R. Meiss, F. Menczer, S. Fortunato, A. Flammini, Ale. Vespignani, Ranking Web Sites with Real User Traffic, ISI Foundation, Torino, Italy 7. Monchai Sopitkamol Ranking Configuration Parameters in MultiTiered E-Commerce Sites, http://www.cpe.ku.ac.th/~ms/docs/PER04.pdf 8. Web Server Survey, Netcraft.May 2009. http://news.netcraft.com/archives/web_server_survey.html 9. Using Keywords: Effective Writing, October 2nd, 2009 http://www.pressreleasepad.com/using-keywords-effective-writing/ 10. Why is Page Rank Important?, October 2nd, 2009, http://www.pressreleasepad.com/why-is-page-rank-im
116
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ANALYSIS OF PARTICIPANTS OF THE WEB SITES ON THE INTERNET TRAFFIC Prof. Vera Naumovska Ph.D. Abstract Today, the internet become a main resource for communication and finding information between the businesses, commerce, education, leisure and so on. To be a part of the internet traffic as owner of effective and efficient web site, they need to have a high quality web sit design. The quality content of the web site is crucial goal but at same time is important and high rank on some search engine for visitors (85% of web sites are visiting through search engines), visibility through browsers, using services of SEO for optimization of visibility through internet. That means that the content must be adjoining with excellent strategies for positioning and dissemination. This will ensure attracts of new visitors around the world. The visitors use many kind of accesses to the web sites, which are different, sometimes faster, sometimes slower and sometimes enough difficult to find wanted website in the enormous internet traffic. This paper research and analyze the ways for effective present of the web sites and surfing on internet for the efficient and fast access to target information for the visitors. Key words: web site, SEO-search engine optimization, search engine, browser, rank of the web site, web 1.0, web 2.0
117
UDK:330.332.54:339.727.22 (497.7)
PROBLEMITE ZA UTVRDUVAWE NA CENATA NA INVESTIRANIOT KAPITAL VO VID NA SDI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Metodija Nestorovski
Apstrakt Vo ekonomiite so nerazvien pazar na kapital signalite {to gi pra}a pazarot za cenata na investiraniot kapital, odnosno za prinosite od investiraweto, se nedovolni. Problemite se javuvaat poradi nedovolno izgradena pazarna infrastruktura, niskata pazarna kapitalizacija i poradi nedovolna integriranost na finansiskiot pazar na svetskiot pazar (otsustvo na integriranost na indeksot na berzata vo drugi nadvore{ni berzi). Vsu{nost, na{iot pazar, kako pazar vo razvoj e so visok stepen na nesovr{enost tokmu poradi niskoto nivo na integracija vo svetskiot pazar. Vo takvi uslovi opredeluvaweto na cenata na investiraniot kapital stanuva sloèno metodolo{ko pra{awe. Ottamu, vo slu~aite koga investitori se stranski kompanii, odnosno se raboti za SDI, potrebno e da se izvr{i prisposobuvawe na poznatite modeli na nadgraduvawe (build-up method) i modelot na CAPM. Pojavenite problemi moàt da se razre{uvaat so posebna postapka preku koja, i pokraj metodolo{kite te{kotii, sepak, se doa|a do aproksimativna procenka na cenata na nerizi~nite vloùvawa, na rizikot na zemjata, na povratot na sredstvata, na povratot na kapitalot i, kone~no, na WACC. Klu~ni zborovi: cena na kapital, cena na bezrizi~ni investicii, cena na dolg, country risk, povrat na sredstva, povrat na kapital i WAAC.
D-r Metodija Nestorovski
Postavuvawe na problemot Vo procesot na vrednuvawe na investiraweto e cenata (tro{okot) na investiraniot kapital, taa ima centralna uloga. Pra{aweto e postojano raspravano vo naukata od teoriski i metodolo{ki aspekt, razre{eni se brojni dilemi, no ostanati se i pra{awa za natamo{na rasprava. Sozdadeni se i brojni prakti~ni pristapi, so univerzalen karakter, za determinirawe na cenata na investiraniot kapital. Toa dvojstvo: tro{ok - cena, ja sodrì su{tinata na investiraweto od edna strana, ona {to e tro{ok na investiraniot kapital za firmata, toa e cena na investiraweto za investitorite1. Tro{okot na kapitalot e o~ekuvanata stapka na prinos {to u~esnicite na pazarot go davaat vo namera da privle~at pari za oddelna investicija2. Vistinskata cena na kapitalot zavisi od toa ~ij kapital se koristi.3 Koga }e go diskontirate proektiraniot gotovinski tek so negovata oportunitetna cena na kapitalot dobienata neto-sega{na vrednost e sumata {to investitorite bi ja platile za proektot4. Ottamu, cenata na kapitalot e funkcija na investicijata, a ne na investitorot. Cenata doa|a od pazarot kako cena na rizikot na investicijata. Duri i vo ekonomiite so razvien pazar na kapital signalite {to pazarot gi pra}a za cenata na investiraniot kapital, odnosno za prinosite od investiraweto, sekoga{ se samo o~ekuvani, verojatni. A kakvi signali se pra}aat do investitorite vo ekonomii so nerazvieni ili mladi pazari, vo ekonomiite vo tranzicija, ekonomii so nedovolno izgradena pazarna infrastruktura, i so mala pazarna kapitalizacija? Sigurno e edno neizvesnosta se zgolemuva, a investiraweto stanuva porizi~no, a o~ekuvanite prinosi pote{ko predvidlivi. Vo takvi uslovi se nao|aat doma{nite investitori, no u{te pove}e, i stranskite, koi vo forma na SDI investiraat vo ekonomiite vo tranzicija, vpro~em, i vo Republika Makedonija. Investiraweto za niv dobiva dopolnitelna te{kotija povrzana so opredeluvaweto na cenata na investiraniot kapital. Od druga
1 Dodeka tro{okot na ne{to moè da se definira kako cena za toa da se dobie, tro{okot na kapitalot e prinosot {to kompanijata mora da go veti so cel da go obezbedi kapitalot od pazarot, bilo kako dolg ili kako akcionerski kapital. Kompanijata ne go ureduva svojot sopstven tro{ok; taa mora da odi na pazar za da go otkrie. Kouhman M.: Profitability and the cost of capital, vo Ch. 8 od Handbook od Budjeting, 4-th ed. (edit. R.Rachlin), New York, Willey and Sons, 8-3, 1999. 2 Pratt S.P.,Grabowski R.J.: Cost of Capital Aplication and Examples, third ed., John Wiley and Sons, Inc., New Jersey, 2008, str.3. 3 Brealey R.A., Myers S.C. , Alkes F.:Principles of Corporate Finance, 8-ed., Irwin McGraw Hill, Boston, 2006, str. 216. 4 Isto, str. 20.
120
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Problemite za utvrduvawe na cenata na investiraniot kapital vo vid na SDI...
strana, ako investiraat vo cenovno regulirani dejnosti, osobeno vo infrastrukturata (elektrostopanstvo i distribucija na elektri~na energija, telekomunikacii, po{ta, informacioni sistemi, kabelski operatori, patna infrastruktura i dr.) problemot za opredeluvaweto, poto~no re~eno, otkrivaweto na cenata na kapitalot, se otvora i od aspekt na regulatornite tela. Od kade {to proizleguva ovoj problem? Bidej}i cenata pretstavuva vra}awe (prinos) na investiranite sredstva od strana na kompanijata koja investira vo vid na SDI (ili vo forma na portfolio investicii), regulatornite tela se sretnuvaat so problemot na opredeluvawe na soodvetna razumna (fer) stapka na prinos, koja potoa se kalkulira vo cenata na proizvodite ili uslugite. Kompanijata koja vr{i biznis vo takva regulirana dejnost o~ekuva da & bide nadomesten oportunitetniot tro{ok na angaìranite sredstva, bidej}i istite ne bile upotrebeni za narednata najpovolna mo`nost. O~ekuvaniot prinos na angaìranite sredstva od firmata treba da go pretstavuvaat vkupniot o~ekuvan prinos od doveritelite i sopstvenicite na kapitalot, soodvetno na nivniot pridones vo finansiraweto na sredstvata. Voobi~aeno, firmata bara golemina na prinos najmalku vo visina potrebna za povrat na kapitalot. So toa taa bi go kompenzirala prezemeniot rizik kako investitor. Od druga strana, opredeluvawe na prinos koj bi bil pozna~ajno pogolem od cenata na kapitalot bi bilo priznavawe na ekstra profit koj korisnicite na uslugite bi morale da go platat. Bidej}i cenata na kapitalot treba da gi ispolni o~ekuvawata na investitorite, nejzinoto opredeluvawe ili ocenkata na nejzinata relativna golemina treba da gi zeme predvid uslovite koi ja determiniraat. Vo uslovi na tranzicioni ekonomii, vo Republika Makedonija, uslovite ja uslo`nuvaat procenkata. Pazarite, spored nivoto na informaciite {to gi davaat, se so povisok stepen na nesovr{enost. ]e zabeleìme nekolku elementi koi najneposredno vlijaat na uslo`nuvawe na indikaciite za formirawe na cenata na investiraniot kapital: prvo, nizok (po~eten) stadium na razvienost na pazarot na kapital; vtoro, nedostig na doma{ni sredstva za finansirawe (osobeno za finansirawe na pogolemi proekti na stranski investitori); treto, neizvesnost na sistemskata regulativa, poradi ~esti promeni; ~etvrto, mala pazarna kapitalizacija na berzata; petto, indeksot na berzata proizleguva od mal broj u~esnici; {esto, prisustvo na asimetri~nost na informaciite, i Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 121
sedmo, nedovolna integriranost na finansiskiot pazar na svetskiot pazar (otsustvo na integriranost na indeksot na berzata vo drugi nadvore{ni berzi). Vsu{nost, na{iot pazar, kako pazar vo razvoj e so visok stepen na nesovr{enost tokmu poradi niskoto nivo na integracija vo svetskiot. Bi rekle deka finansiskiot pazar }e stane integriran dokolku finansiskite sredstva so isto nivo na rizik imaat identi~ni o~ekuvani prinosi, nezavisno od pazarot na koj pripa|aat. Taka, investitorite }e moàt da prenesat del od specifi~ni rizicite za zemjata za stranskite investitori ili da podnesat nekoi stranski rizici vo zemjata. No toa, isto taka, zna~i deka lokalnite investitori se slobodni da ja kupat koja bilo akcija vo svetot vo nivnoto portfolio, a investitorite od stranstvo moàt da izberat koja bilo akcija vo na{ata zemjata. Koga toa }e se postigne rizikot na portfolioto vo zemjata }e bide determiniran od kovarijansata so prinosite vo svetot (svetska Beta). Ottamu, za otstapuvaweto me|u nivoto na prinosite vo svetot i prinosite vo zemjata se zgolemuva nivoto na rizikot so specifi~na cena country risk. Poradi navedenite problemi se nametnuva potreba da se pravi prisposobuvawe na poznatite tradicionalni prakti~ni modeli za opredeluvawe na cenata na investiraniot kapital, za koi, inaku, vo uslovi na razvienite pazari, doa|aat avtomatski signali ili posigurni informacii. Da vidime, sega, kako bi razre{ile nekoi od konkretnite problemi vo vrska so opredeluvaweto na cenata na kapitalot vo slu~aite koga investiraat stranski investitori. Ovie pra{awa se poddednakvo bitni i za doma{nite investitori, bidej}i vo sebe gi sodràt univerzalnite principi za formiraweto na cenata na investiranite sredstva. Bidej}i nivoto na o~ekuvaniot prinos pretstavuva kombinacija od nivoto na rizik me|u dolgot i sopstveniot kapital, koj e poznat vo teorijata i praktikata kako ponderirana prose~na cena na kapitalot (WACC), treba da se vidat problemite na oddelnite elementi povrzani so negovoto utvrduvawe (procenuvawe). Investitorot nastojuva da dojde do optimalna kombinacija koja bi odgovarala na eden konkurenten pazar. Vo nerazviena pazarna struktura so mal broj na u~esnici, ~esto se slu~uva firmata, poradi faktot na monopolska pozicija ili zna~itelna pazarna mo}, da napravi takva finansiska kombinacija na izvorite, koja moè da bide neefikasna od aspekt na korisnicite, pa neefikasnosta da ja platat krajnite korisnici preku cenata na proizvodot ili uslugata. Bidej}i ponapred konstatiravme deka
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
122
cenata na kapitalot zavisi od toa ~ij kapital se koristi vo investiraweto, }e gi zabeleìme problemite povrzani so toa pra{awe i potrebata za prisposobuvawe na oddelnite elementi vo opredeluvaweto na cenata na dolgot (obvrznicite) i vo mnogu najpoznatite pragmatski metodi za determinirawe na cenata na akcionerskiot kapitalot - metodata na nadgraduvawe (Build-up Method) i CAPM (Capital Assets Pricing Method)5. Modelot za utvrduvawe na prose~nata cena na kapitalot (WACC) e op{to poznat. Ovde samo }e go napi{eme modelot so cel da gi izvle~eme problemite na utvrduvaweto na oddelnite elementi: WACC= rd (D/K)(1-t) + re (E/K) kade {to rd e povrat na dolgot, D e pazarnata vrednost na dolgot; K e pazarnata vrednost na kompanijata (K=D+E), re e povrat na kapitalot i t e marginalnata stapka na danok na dobivka6. Vo modelot na nadgraduvawe na bezrizi~nata stapka na prinosot so premija na rizik, }e ja dekomponirame premijata na rizikot vo tri komponenti: op{tiot pazaren rizik, rizikot za goleminata na kompanijata (dodavawe ili odzemawe premija) i specifi~niot rizik na kompanijata. Ottamu, Re = Rf+Rp ili Re= Rf+Rm+Rs+Rc, kade {to Re e o~ekuvanata pazarna vrednost, Rf e prinosot na bezrizi~no investirawe, Rp e premijata za rizikot, Rm e op{tiot pazaren rizik, Rs e rizikot od goleminata na firmata i Rc e specifi~niot rizik na kompanijata. Vo modelot na CAPM, pak, cenata na akcionerskiot kapital, odnosno baraniot povrat na investiraniot kapital, moè da se iskaè na sledniov na~in: Re= Rf+ Rp ; Rp= (Rm-Rf); Re= Rf+ (Rm-Rf) kade {to Re e baraniot povrat na kapitalot, e poznatiot koeficient (kovarijansata) od varijabilitetot na prinosot na akcijata na kompanijata i prinosot na pazarot vo opredelen period. Seto ova e dobro poznato me|u investicionite analiti~ari. No, sega da se sretneme so problemite na apliciraweto na ovie modeli vo
5
Ovde ne go otvorame pra{aweto za pove}eto modeli za determinirawe na WACC poznati vo finansiskiot menaxment, tuku se opredeluvame za najpraktikuvanite. No, i niv nema da gi elaborirame, tuku samo }e gi navedeme komponentite na modelite. 6 Voobi~aeno e WACC da se iskaùva po odano~uvawe za da go iskaè vistinskiot interes na investitorite, no, isto taka, moè da se iskaè i pred odano~uvawe, za da go iskaè interesot na investitorite, no i potrebnata gotovina {to treba da se obezbedi za da se plati danokot na dobivka. No, vo slu~ajov, toa pra{awe ne e relevantno za na{ava elaboracija.
123
prakti~noto determinirawe na cenata na kapitalot vo uslovi koga vo na{ata zemja s u{te nema dovolno pazarni signali za investitorite za opredeluvawe na baranata stapka na prinos na investiciite. Problem 1: Opredeluvawe na stapkata na bezrizi~nite investicii bezrizi~nata kamatna stapka Bezrizi~nata kamatna stapka pretstavuva sigurna investicija vo sredstvo koja ima definiran garantiran prinos bez inherenten rizik. Voobi~aeno e da se smeta deka dolgoro~nite dràvni obvrznici imaat najnizok rizik. Bezrizi~na stapka, vo soglasnost so teoriskite postavki, ima nula korelacija so pazarnoto portfolio. Bidej}i kompaniite investiraat na dolg rok se postavuva pra{aweto kako da se obezbedi sporedlivost so bezrizi~nata kamatna stapka na obvrznicite. Voobi~aeno e, pri toa, da se poklopuva vremetraeweto na pari~nite tekovi so rokot na dostasuvaweto na obvrznicata. Vo finansiskata teorija naj~esto se prepora~uva da se koristat signalite od 10-godi{nite obvrznici. Toa implicira opredeluvawe na isto tolkava dolìna na vremenski horizont za proektiranite pari~ni tekovi na investicijata. No, dodeka vo razvienite pazari dolgoro~nite obvrznici gi iskaùvaat sega{nite i o~ekuvanite idni kamatni stapki, vo pazarot vo razvoj nema avtomatizam vo opredeluvaweto na bezrizi~nata kamatna stapka. Dokolku se izdavaat me|unarodni obvrznici (na pr. evroobvrznica) rizikot na zemjata se kalkulira vo cenata na obvrznicata, odnosno ja determinira me|unarodniot pazar. No, ako se izdavaat dolgoro~ni obvrznici vo doma{na valuta toga{ treba da se vkalkulira dopolnitelna premija za country risk. Vo vrska so toa, postojat nekolku problemi vo pazarite vo razvoj. Pra{awe e kolku navistina dràvniot dolg e bezrizi~en, so ogled na problemite na odrùvawe na buxetskata ramnoteà. Od druga stana, ne e ni mo`no da se pronajde dolgoro~en dolg so identi~en vremenski horizont so proektiran tek na konkretnata kompanija. I u{te eden problem dolgovite na dolg rok se denominirani vo evra ili vo dolari. Toa se metodolo{ki problemi {to treba da se razre{at7. Prinosite na izdadenite dràvni obvrznici denominirani vo evra so koi se trguva{e na Makedonskata berza vo periodot pred 2007 godina se dvièa me|u 7,6% i 7,9%. No, me|u niv nema desetgodi{ni obvrznici,
Eden del od ovie problemi }e se razre{at so formiraweto na cenata na dolgoro~nata obvrznica {to ovaa godina }e bide emituvana, no ostanuva problemot na vremenskoto usoglasuvawe na gotovinskiot tek so vremeto na dostasuvawe na obvrznicata.
7
124
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
koi bi gi smetale, teoriski, za idealen dolgoro~en sporedliv period so voobi~aenite proekcii na gotovinskite tekovi na kompaniite, tuku istite se so rok na dostasuvawe, glavno, od 2 do 2,5 godini. Za da se primeni i obezbedi sporedlivost na konceptot na bezrizi~na stapka, zna~i, treba da se napravat prisposobuvawa. Bi moèlo da bide koristen metod na prisposobuvawe vo slednive ~etiri ~ekori: prvo, da se prisposobi prinosot na dràvnite obvrznici so denominirawe vo evra; vtoro, da se izvr{i korekcija na prinosot so dodavawe na country risk; treto, da se izvr{i uslovna (metodolo{ka) korekcija na rokot na dostasuvawe od 2,5 godini na 10 godini i se usoglasi so voobi~aeniot period na proekcii na gotovinskite tekovi na stranskite investitori (na primer, da zememe 10 godini). Na takov na~in se dobiva uslovna sporedlivost kako da se raboti za izdadena dràvna obvrznica so rok na dostasuvawe od 10 godini. Ili, alternativno, da se sporedi prinosot na evroobvrznica od 2,5 godini so prinosot na makedonskite evroobvrznici; ~etvrto, da se korigira cenata so razlikata me|u proekcijata na stapkata na inflacijata na denarot i na evroto. No, za da se napravi toa potrebni ni se podatoci za: prvo, prose~niot prinos na desetgodi{ni obvrznici na razvienite pazari i vtoro, proekcii na stapkata na inflacija vo R. Makedonija i vo evrozonata. Ajde, prvo, da gi pogledneme prinosite na dolgoro~nite prinosi na obvrznicite vo svetot i posebno vo evrozonata, vo postabilen period, t.e. vo periodot pred najnovata svetska finansiskata kriza. Za toa imame dovolno podatoci od razni relevantni izvori - Economist, Blloomberg, Damadoran, Global Investment Return Yearbook i dr. (Na primer, vo periodot od 1997 do 2005 godina pribli`nite golemini na prinosite na 10-godi{ni obvrznici vo SAD iznesuvaa okolu 4.6%8. Ili vo Anglija iznesuvaa okolu 4,5%, vo Avstralija okolu 5,5%, vo [vajcarija okolu 2,5%, vo Danska 3,3% itn. Za evrozonata za 2,5-godi{ni evroobvrznici (pribli`no so ist rok kako i onie na Makedonija) prinosot iznesuva okolu 3,8% i toa }e go zememe kako parametar za sporedba na prinosite.
Na primer, Pratt S.P.,Grabowski R.J.: Cost of Capital Aplication and Examples, third ed., John Wiley and Sons, Inc., New Jersey, 2008., str. 78., analizite za SAD se bazirani vrz 4,6% prinos za 10-godi{ni dràvni obvrznici.
8
125
Razlikata me|u prinosot na evroobvrznicite i makedonskite obvrznici denominirani vo evra iznesuva 4% (t.e. 7.8% minus 3,8 = 4%). Ostanuva u{te da izvr{ime korekcija so razlikata na inflacijata vo evrozonata i vo Makedonija. Ako se potpreme na relevantni proekcii za stapkata na inflacijata (na primer, spored Ekonomist) deka prose~nata stapka na inflacijata vo evrozonata e okolu 2%, a za R. Makedonija, (spored proekciite na NBM) okolu 5%, toga{ dobivame dopolnitelen iznos na baran prinosot od 3 procentni poeni. Sega, vklu~uvaj}i ja i ovaa korekcija, proizleguva deka baraniot prinos za vloùvawe vo bezrizi~na dràvna obvrznica iznesuva okolu 6.8% (t.e. 7.8 4 +3 =6.8%). Ili, implicitno, cenata na dolgot, koja se formira od stapkata na bezrizi~nite investicii i rizikot na zemjata iznesuva, vo ovoj slu~aj, 10.8%, odnosno so odbivawe na dano~niot efekt, 10.8 (1 - 0.1) =10.72%. Problem 2: Stapkata na premija za pazaren rizik (Market risk premium MRP) Nedovolno razvieniot pazar na kapital predizvikuva problemi, za utvrduvawe na cenata na nerizi~nite investicii, i za u{te edna bitna komponenta povrzana so procenkata na cenata na sopstveniot kapital na stranska kompanijata koja investira vo zemjava premijata za pazarniot rizik. Toj problem se postavuva i kaj dvata tradicionalni pristapa metodot na nadgraduvawe i metodot na CAPM. ]e se zadrìme samo na problemite na primenata na CAPM. MRP pretstavuva prinos za diverzificiraniot pazaren rizik i ukaùva na baraweto na dopolnitelen prinos koj go o~ekuva investitorot za investiranite sredstva vo konkretnoto sredstvo, namesto onoj {to bi go dobil, dokolku toa go napravil vo bezrizi~na investicija. Za da go proceni toa potrebna e proekcija na o~ekuvanite prinosi na svojot kapital (t.n. Equity risk premium ERP) i pazarniot prinos (MRP). Vsu{nost, se bara razlikata od rizikot za bezrizi~niot prinos do rizikot na konkretnoto investirawe. Tuka se otvoraat dva su{tinski problema povrzani so nerazvieniot pazar: prviot, da se utvrdi pazarniot prinos i vtoro, da se presmeta koeficientot beta. Prviot problem proizleguva od maliot broj na u~esnici vo formiraweto na pazarniot rizik i od malata kapitalizacija, a vtoriot, povrzano so prviot, od nevozmo`nosta da se presmeta, ako kompanijata ne kotira na berza, odnosno nema da bide dobar pokazatel vo uslovi na mala istorija na pazarot (berzata) so mala kapitalizacija ili dokolku ima netolerantno golemi varijacii na prose~nite prinosi. Tokmu toa se belezi na na{ata berza na hartii od vrednost. No, za da ne se 126
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
napu{ti konceptot, na, inaku, mnogu solidniot model na vrednuvawe na premijata na rizikot - CAPM, izlez moè da se bara vo slednite nasoki: prvo, da se koristi komparativna metoda za pazarnite prinosi na razvienite pazari i vtoro, da se koristat betakoeficienti od sli~ni kompanii od istata dejnost (so sli~ni karakteristiki, so pribli`no ista golemina i so pribli`no nivo na zadolènost). Za kvantifikacija na pazarniot rizik se praveni brojni istraùvawa vo svetot. Edna od najrelevantnite studii vo svetot za premijata za pazaren rizik e studijata na Dimson E., Mursh P., Staunton M.9 od 2006 godina. Se razbira, se raboti za obraboteni istoriski podatoci. A investiraweto e pogled vo prinosite i rizikot vo idninata. No, dolgiot period na analiza vo ovaa studija (106 godini, so pre~isteni trendovi od nenormalnite periodi) dava dobra osnova za proekcii i za idnite o~ekuvani prinosi). Prose~nata premija na kapitalot se dviì pome|u 4.5% - 5.0%, presmetana vrz aritmeti~ka osnova. Ovaa golemina moè da bide zemena kako osnova za pazarniot rizik. Se razbira, vo slu~ajot koga investira stranski investitor }e mora da se iskaè i dopolnitelniot country risk. Kako da se dojde do vrednosta na beta-koeficientot? Spored teoriskite soznanija beta go meri rizikot na kompanijata, kako rizik koj ne moè da se diverzificira. Beta moè da bide dobar reprezent na varijabilitetot na prinosite na konkretnata akcija vo odnos na varijabilitetot na pazarnoto portfolio, ako se bazira vrz nedelni ili petgodi{ni vrednosti. Samiot fakt {to e mal brojot na kotiranite akcii i indeksot na Makedonskata berza proizleguva od mal broj u~esnici, go pravi beta-koeficientot da e mnogu nedoverliv pokazatel. Problemot }e ostane i vo narednite godini. Sega{nata finansiska kriza i drasti~nite naru{uvawa na berzata samo ja zgolemija nedoverbata za upotreblivost na presmetki na beta-koeficientite. Izlezot, vo slu~ajot koga investiraat stranski kompanii, se bara vo potpirawe na beta-koeficient od razvienite pazari na koi kotiraat
The worldwide equity premium: a smaller puzzle, London Business School, 7 april 2006. Ovaa renomirana studija se bazira vrz podatoci od 17 zemji vo period od 106 godini. Rezultatite od ovaa studija, sproed na{ite soznanija, se edni od najkoristenite vo poslednive godini vo mnogu poznati sovremeni istraùvawa i oceneti kako najverodostojni. Kako takvi, tie se zemaat predvid kako mnogu relevantni vo ocenkata na pazarnata premija na rizikot. (Vidi:www.economia.unimore.it/marotta_giuseppe/didattica/risp_0708/TheWorldwideEquityPre mium.pdf).
127
investitorite ili vo koristewe na beta na sporedlivi kompanii10. Neposrednoto nabquduvawe na beta-koeficientite na sli~ni kompanii od razvienite pazari, so koristewe na me|unarodni sporedlivi pokazateli, nasproti lokalniot pazar, sepak, e najdobar na~in, iako aproksimativen, za presmetka na beta za specifi~na kompanija. Problem 3. Kako da se izrazi stepenot na zadolènost? Ovoj element, kako {to pretstavivme vo osnovniot model na CAPM, ima va`na uloga. Razbirlivo e deka treba da se zeme pazarnata, a ne knigovodstvenata vrednost na dolgoro~niot dolg. No, bidej}i se raboti za proekcija na o~ekuvani prinosi vo idninata treba da se zeme targetirana struktura, potprena vrz podatoci za stepenot na finansiskiot lost (gearing ratio) od sli~ni kompanii koi funkcioniraat vo pribli`no sli~ni uslovi na stopanisuvawe (vo sporedlivi zemji). Na takov na~in }e se odbegne, osobeno vo reguliranite dejnosti, neefikasna struktura na izvorite na finansiraweto na kompaniite. No, toa bara dopolnitelni prou~uvawa na ekonomsko-finansiskata sostojbata na sporedlivite pretprijatija. Kone~no, zemaj}i go toa {to utvrdivme deka prinosot na dràvnite obvrznici iznesuva prose~no 7.8%, rizikot na zemjata 4%, prinosot na obvrznicite vo evrozonata so ist period na dostasuvawe 3,8%, i ako proektiranata stapka na inflacijata vo evrozonata e 2%, a vo R. Makedonija, da zememe, na primer, 5%, i ako betakoeficientot na kompanijata koja investira vo zemjava e, na primer, 0.8, i u{te ako pretpostavime targetirano nivo na dolg na kompanijata, vo odnos na vkupniot kapital od 40%, t. e. D/K= 0,4 ( D/V =0.67), i stapka na danok na dobivka (dano~en lost) od 10%, gi imame site elementi za presmetka na WACC. Imeno, ra = rf + a * (MRP) + CRc = povrat na sredstvata (ra): 6.8+0.8(4.5)+4 = 14.4%; povrat na akcionerskiot kapital (re) = ra +(ra-rd)(1-t)D/E = 14.4+[(14.4-10.8)(1-0.1)]/(40/60) =11.82%; Ottamu, prose~na cena na kapitalot (WACC) = rd (1-t)D/K +re (E/K) =10.8 (1-0.1) *0.4+11.82*0.6 =10.98%
10
Ova pretstavuva osoben problem za regulatornite tela dokolku se raboti za investitori vo reguliranite sektori. Na primer, poradi vakvite problemi, vo Pravilnikot za opredeluvawe na maksimalniot reguliran prihod i ceni vo oblasta na energetskite dejnosti se pretpostavuva beta-koeficient so golemina od 1, so {to se zazema neutralen stav sprema kompaniite, odnosno se pretpostavuva ednakov varijabilitet na prinosite, kako i na prinosite na celiot pazar.
128
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Koristena literatura: 1. Brigham F., C. M. C. Ehehardt: Financial Managament, twelth ed., Thomson Highen Education, 2008. 2. Bodie Z.,Kane A., Markus A.: Investments, Seventh ed., Mc Graw Hill, 2008. 3. Pratt S.P.,Grabowski R.J.: Cost of Capital Aplication and Examples, third ed., John Wiley and Sons, Inc., New Jersey, 2008. 4. Brealey R., Myers S.: Capital investment and valuation, McGroe-Hill, 2003. 5. Armitage S.: The Cost of Capital- intermediate theory, Cambridge University Press, 2005. 6. Patterson C.S.: The Cost of Capital theory and Estimation, Greenwood Publishing Group., Inc., 1995. 7. Igier T., Rugman J., L. Spicer: The Real Cost of Capital, Printice Hall, 2004. 8. Estimating the Cost of Capital Consultation and Proposed Decision, Dec. 2006, MCA (Malta Commision autority) (www. mca. org. mt) 9. Allen F., Brealey R.A. Myers S.C.: Principes of Corporate Finance, 8th ed., Boston, IRWIN McGraw Hill, 2006. 10. Handboook of the Equity Risk Premium, Rajmish Mehra (editor), Jordan Hill, Oxford, 2008. 11. Dimson E., Mursh P., Staunton M.: The worldwide equity premium: a smaller puzzle, London Business School, 7 april 2006. 12. Global Investment Return Yearbook, ABN AMRO Bank NV and The Royal bank od Scotland and London Business School, 2008.
129
THE PROBLEM OF DETERMINING THE COST OF CAPITAL INVESTED IN THE FORM OF FDI IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Prof. d-r Metodija Nestorovski Summary In the underdeveloped capital market economy, the market sent uncertain signals about cost of invested capital. Problems appear due to insufficient market infrastructure, insufficient capitalization and low integration of financial markets in other developed stock markets in the world, especially with the developed world market of the capital. In such circumstances the prices of invested capital becom a complex methodological problem. In the case where investors are the foreign companies in the form of FDI, the universal known methodological approaches as Build-up method and CAPM need to be settled for determining the cost of capital. Problems can be resolved using by special procedure whit which, despite the methodological problems, it is posible to reach approximation of the cost of risk free investments, country risk, the cost of debt, market risk premium, return on capital, return on asset and, finally, the WACC. This paper elaborates the procedures of adjusting estimated cost of capital, especially in the Republic of Macedonia. Key words: cost of capital, cost of risk free investment, cost of debt, country risk, return on equity, WACC
130
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:338.124.4(4-672EU)
EVROPSKATA UNIJA MODEL VO KRIZA D-r Natalija Nikolovska
Apstrakt Vo trudot se razgleduva aktuelnata sostojba na krizata vo Evropskata unija. Vo po~etokot se prosleduva razvojot na EU od zaedni~kiot evropski pazar preku monetarnata integracija do zaedni~kata valuta. Strategijata na razvojot na evropskata monetarna unija(EMU) formira{e dve krizni àri{ta. Prvoto se odnesuva{e na problemot na optimalnoto valutno podra~je i centralno-isto~noto pro{iruvawe, a vtoroto na politikata na fiskalnite deficiti na dràvite na centarot na EU, kako amortizer na ekonomskite i socijalnite tro{oci na prisposobuvaweto kon globalniot pazar. Vo trudot se poentiraat negativnite implikacii na procesot na pro{iruvawe vrz optimalnosta na valutnoto podra~jeto preku pra{aweto: Optimalno za kogo? Vo prodolènie se fokusira vnimanieto na aktuelniot problem na EU - visokite deficiti i raste~kite javni dolgovi. Vo trudot se razgleduvaat mehanizmite preku koi fiskalnata sfera stanuva potencijalno àri{te za nepovolno razvojno scenario za EU. Na krajot se razgleduvaat mo`nite izlezni re{enija za konsolidiraweto na EMU kako osnova za prodolùvawe na evrointegracionite procesi. Klu~ni zborovi: kriza, EU, monetarna unija, buxetski deficiti, javen dolg i optimalno valutno podra~je.
D-r Natalija Nikolovska
1. Formirawe na EU kako monetaren eksperiment Fundamentalnite karakteristiki na globalniot kapitalizam pred zapadno-evropskite zemji go postavija imperativot na sozdavawe na visoko integriran ekonomski prostor koj }e moè da drì ~ekor so rastot na informati~kata tehnologija, od edna strana, i so razvojot na finansiskite pazari, od druga strana. Vsu{nost prestrukturiraweto na globalnata ekonomija za finalniot natprevar bara{e da se pokrenat mehanizmite na evropskata ekonomska, valutnata i monetarna integracija i da se obezbedi povolna pozicija za pazarno orientiran dolgoro~en ekonomski razvoj na regionot. Toa prioritetno treba{e da se realizira preku posilnata konkurencija pome|u kompaniite i bankite vo regionot i nivno okrupnuvawe za da se zgolemi konkurentnosta vo globalnite tekovi. Vo ramkite na globalisti~kata strategija na EU eksplicitno be{e naglasena potrebata integracijata na ekonomskiot prostor da gi po~ituva principite na harmoniziran, balansiran i odr`liv razvoj. Evolucijata na promenite vo ekonomskata struktura na EU pod vlijanie na pazarot moè da se prati preku t.n. Ekonomskiot ustav na EU1 koj{to pretstavuva ramka na osnovnite celi za stimulirawe na ekonomskiot rast i instrumentite za ostvaruvawe na takvite celi. Od Rimskiot dogovor preku Evropskiot edinstven akt, Mastriht, Amsterdam, Lisabonskiot dogovor rastot na konkurentnosta na evrozonata se planira{e da se realizira preku istovremen proces na jakneweto na ekonomskata i socijalna kohezija me|u ~lenkite. Vsu{nost vo po~etnata faza na razvoj na EU pottiknuvaweto na harmoni~niot razvoj na Zaednicata gi fokusira{e aktivnostite vo sozdavaweto na edinstveniot pazar na jakneweto na konkurencijata i na zacvrstuvawe na ekonomskata i socijalnata kohezija so cel da se reduciraat disparitetite pome|u razli~ni regioni. Taka se konstituira razvoen koncept koj{to go mobilizira{e interesot za ekonomskata integracija kaj site ~lenki vo uslovi koga se nastojuva{e strukturnite fondovi da bidat vo svojstvo na korektiv na pazarnite neuspesi na regionalen, socijalen i strukturen plan.
Pod Ekonomski ustav na EU se podrazbira zbir na dogovori, akti i drugi dokumenti so koi se reugliraat pra{awa koi se odnesuvaat na ekonomskata politika na edinstveniot pazar.
132
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Evropskata unija - model vo kriza
Vsu{nost bazi~nite karakteristiki na Rimskiot dogovor koi se preslikani i vo Edinstveniot evropski akt eksplicitno ja izrazuvaat takvata politika. Mastri{kiot dogovor se karakterizira so revizija na osnovnite ekonomski celi, konstituirawe na nov institucionalen sistem (Evropskata monetarna unija) novi principi, novi aktivnosti koi imaa sosema razli~ni konsekvencii za idniot razvoj na EU. Mastri{kiot dogovor predvide tri fazi vo realizacija na proektot na Evropskata monetarna unija. Vo prvata i vtorata faza se vr{ea ekonomski i institucionalni podgotovki za preodot vo tretata faza: aktivirawe na proektot (voveduvawe na evroto). Podgotovkite se sostoeja vo ostvaruvawe na kriteriumite na nominalnata konvergencija {to se merea so performansi na monetarnata i fiskalnata politika. Tretata faza startuva{e so formirawe na monetarnata unija, t.e. instituciite: evropskiot sistem na centralni banki i Evropskata centralna banka, so {to, vsu{nost, se centralizira{e monetarnata politika. Taka so Mastri{kiot akt se zaokruì tranzicioniot proekt na formiraweto na sinteti~ka regionalna valuta, (evro). Primer za takov monetaren eksperiment na planot na pogolem broj razvieni zemji ne postoi. Konsekvenciite vo odnos na ekonomskiot poredok bea odredeni spored prioritetot: stabilnost na valutata i cenite, nema trade-off, t.e. na vtor plan bea potturnati vrabotenosta, regionalniot razvoj, respektivno i strukturnite politiki. Vsu{nost za razlika od prethodnata faza na restrukturirawe na vnatre{niot pazar, novata faza zna~e{e restrukturirawe kon nadvore{niot globalen pazar i jakneweto na konkurentskata pozicija na evropskiot transnacionalen biznis. Tokmu zatoa vode~kite celi proizlegoa od prioritetot na makroekonomskite stabilizacioni politiki (na dvete nivoa). Dotolku pove}e principot na subvencioniraweto vo ramkite na kohezionata politika denes se definira vo odnos na konkurentskata mo}2. Taka se sozdava{e konfliktnosta pome|u celite i instrumentite3.
2
Vo ramkite na Lisabonskata agenda kako edna od prioritetnite celi na kohezionata politika be{e naglaseno restrukturirawe na ekonomskiot prostor so poddr{ka na visoko-tehnolo{kite, konkurentni proizvodstveni sistemi koi{to bea koncentrirani vo propulzivnite centri na mo} {to be{e vo konflikt so poddr{ka na razvojot na pomalku razvienite regioni. 3 Primer za takov konflikt e vrabotenosta. Poddr{ka na politikite na vrabotenosta se slu~uvaat sekoga{ so porelaksirani monetarno-kreditni
133
Vsu{nost konstituiraweto na sistem na celi so Mastri{kiot dogovor dobi deklarativno zna~ewe vo uslovi koga instrumentite deluvaa vo sprotivna nasoka i go deprecira zna~eweto na sistemot na celi. Na ekonomski plan kolizijata pome|u celite i instrumentite stana i empiriski vidliva vo ramkite na EU preku: porast na nevrabotenost, redukcija na socijalnite prava, regionalnite i socijalnite divergencii, iako nominalnata poddr{ka na ovie celi se potencira{e. Strategijata na razvojot na Evropskata monetarna unija formira{e dve krizni àri{ta. Prvoto se odnesuva{e na problemot na optimalnoto valutno podra~je i centralno-isto~noto pro{iruvawe, a vtoroto na politikata na fiskalnite deficiti na dràvite od centarot na EU kako amortizer na ekonomskite i socijalnite tro{oci na prisposobuvaweto kon globalniot pazar. 2. Pro{iruvaweto na Evropskata monetarna unija Optimalno za kogo? Vo 90-te godini osven kvalitativniot presvrt vo ekonomskata politika se slu~uvaat i kvantitativni promeni. Tie dojdoa vo vid na dilemata okolu strategijata na centralno-isto~noto pro{iruvawe i se fokusiraa na pra{aweto: Dali razvojot ~ii konstitucionalni nasoki bea vo ramkite na {ireweto i prodlabo~uvaweto na procesot na ekonomskata i monetarnata integracija }e bide zasegnat od sekundarniot trend na pro{iruvawe? Vsu{nost vo toj period nastana svoevidna zamena na idei i namesto vnimanieto da se posvetuva na kriteriumite na funkcioniraweto na valutnoto podra~je fokusot e naso~en kon kriteriumite na konvergencijata. Patot do ispolnuvaweto na prethodno konstituiranite kriteriumi od Mastriht ne be{e lesen za novite zemji-~lenki i nemoè{e da se nabquduva samo kako kvantitativno dostignuvawe na vrednostite na Mastriht. Patot kon Evropskata monetarna unija bara{e pogolemi `rtvi. So cel da se namalat rizicite od procesot na {ireweto od pre-emt (predvremeno) primenite ~lenki mo{ne seriozno se pristapi kon izrabotka na konstitucionalna platforma za nivna priprema Kopenha{kiot dogovor.
politiki. Vo slu~ajot na etablirawe na stabilizacionata politika a priori se `rtvuva{e trade-off na relacija vrabotenost ceni so toa {to stabilnite ceni stanaa sveta krava na stabilizacionata politika. Dodeka raste~kiot problem na nevrabotenosta se re{ava{e so razni formi na interventni merki na pazarot na trudot od buxetot.
134
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ekonomskiot ustav na EU vo Kopenga{kite kriteriumi dobi amandmani koi {to bea prilagodeni na zrelosta na Isto~na Evropa za integracionite procesi. Plasti~no kaàno se formira{e vtor kolosek vo koj{to trkata so Formula I treba{e da se slu~uva na kaldrma, a kriteriumite vsu{nost treba{e da go amortiziraat izleguvaweto od kolosekot poradi nesoodvetno podgotveniot teren na startot. Zemjite na centralna, isto~na i jugoisto~na Evropa treba{e da gi ispolnat kriteriumite od Kopenhagen koi sodrèa politi~ki pretpostavki (razvoj na demokratijata, funkcionirawe na pravnata dràva, po~ituvawe na ~ovekovite i malcinskite prava), a posebno klu~niot ekonomski kriterium izgradba na pazarna ekonomija koja e sposobna da funkcionira i da go izdrì pritisokot na konkurencijata na pazarnite sili vo Unijata. Ekonomskite kriteriumi sugeriraa deka zemjata-kandidat mora da go zgolemi stepenot na ekonomskata integriranost pred pristapot kon valutnata zona4. Vsu{nost, vrz osnova na evaluacijata na ekonomskite pretpostavki, vo start moè{e da se konstatira deka ne postoi kriti~en stepen na ekonomska integriranost neophoden za pristapot kon valutnata zona vo koja{to postojat rigorozni pravila na igra. Zna~i, ako gi nabquduvame dràvite od stojali{te na kriteriumot na optimalnoto valutno podra~je toga{ moème da konstatirame deka tie se pod kriti~noto nivo na ekonomskata integriranost. Zgolemuvaweto na ekonomskata integriranost bara od zemjata inicijalni tro{oci vo vid na zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenost, smaluvawe na stapkata na stopanski rast i zgolemuvawe na eksternata neramnoteà vo vid na rastot na deficitot na tekovniot bilans. Takvite tro{oci treba{e da se slu~at vo uslovi na nedovolna ekonomska razvienost. Centralno-isto~noto pro{iruvawe se slu~i vrz {okprincip so golemi, otstapuvawa od osnovnite kriteriumi (pretpostavki za pozitivna integracija). Imeno, stanuva{e zbor za grupa na zemji koi{to bea relativno siroma{ni. Nikoga{ prethodno prose~niot dohod po ìtel vo vremeto na vklu~uvaweto vo EU ne be{e tolku nizok. Koga se priklu~uvaa vo EU Irska i Portugalija prose~niot dohod padna od targetiranite 75% na 65% od EU; so priklu~uvawe na EU-10 prosekot na dohod po ìtel (kako grupa)
4 Pokazatelite so koi se prati napredokot vrz osnova na ovoj kriterium se odnesuvaat na makroekonomskata stabilnost, liberalizacija na cenite i trgovijata, ukinuvawe na barierite za vlez i izlez na pazarot, privatizacija, pravna regulacija na pretpriema{tvoto, finansiskiot sektor i postigawe konsenzus vo ekonomskata politika.
135
padna na 55,8%. Disperzijata pome|u niv be{e, isto taka, mo{ne golema. Vklu~uvaweto na Bugarija i Romanija dopolnitelno go namali cenzusot na respektivno (28,7%; 26,7%). Vsu{nost ekonomskiot potencijal na zemjite vklu~eni so pro{iruvaweto na EU e relativno mal i se dviì pome|u 0,2% (Latvija) do 1.1% (ê{kata Republika)5. Razvojnata ekonomska heterogenost e osnova na razlikite me|u centarot i periferijata vo tro{ocite na ekonomskoto prilagoduvawe koja kako takva posebno doa|a do izraz vo situacii koga valutnoto podra~je e izloèno na eksterni {okovi. Moèbi prethodnata konstatacija najdobro ja otslikuvaat podatocite za saldoto na tekovniot bilans na Slovenija sprema izbranite evropski zemji (EU-15)6. Faktite zboruvaat deka Slovenija koga vodela avtonomna devizna politika realizirala suficit vo nadvore{notrgovskata razmena. So prenesuvaweto na monetarnata suverenost na Unijata, Slovenija po~na da realizira deficiti vo nadvore{notrgovskata razmena so najgolem del ~lenki na Evropskata monetarna unija, ukaùvaj}i na polo`bata na zemjata vo ramkite na Evropskata monetarna unija - periferija na centarot. Vo slu~ajov eksternata neramnoteà vr{i deflatoren pritisok vo ramkite na prisposobuvaweto na Slovenija, me|utoa dobrata situacija za Slovenija se suficitot vo nadvore{notrgovskata razmena so ostanatite evropski zemji kandidatki za vlez vo EU preku koi na toj na~in taa gi amortizira tro{ocite na deflatornoto prisposobuvawe na eksternata neramnoteà. Tokmu zatoa modelot na pro{iruvaweto na EMU e optimalna strategija za starite zemji-~lenki, dodeka od ekonomska to~ka na gledawe na sostojbite na zemjite-~lenki na ponisko nivo na ekonomska razvienost im nosi proporcionalno povisoki tro{oci na prisposobuvaweto. Takviot fakt pretstavuva potencijalno àri{te na konfliktot pome|u starite i novite zemji-~lenki, osobeno vo ramkite na aktuelnata globalna svetska kriza koga poradi kontrakcija na ekonomskiot ciklus novite zemji-~lenki pla}aat povisoka cena na strukturnoto prisposobuvawe.
5 6
Europe in figures, Eurostat year book 2009 European Commision. Slovenija pristapila kon Monetarnata unija 1.01.2007 godina. Avtomatski Slovenija prethodnite dve godini pominala vo mehanizmot deviznite kursevi ERM II. Tekovnata smetka na Slovenija pred pristapuvaweto kon ERM II imala blag deficit sprema zemjite na EU-15 (-838.8 vo 2003). Vo periodot na ERM II deficitarnoto saldo raste (-217.7 vo 2004; -1902 vo 2005; -2562 vo 2006 i -2736 vo 2007). Izvor: Centralna banka na Slovenija.
136
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Vsu{nost vakviot priod gi sodrè{e strate{kite elementi na evropskata globalisti~kata strategija orientirana na konsolidiraweto na ekonomskiot ambient za krupniot biznis i ekspanzionisti~kata politika na vklu~uvawe novi prostori za mobilizirawe na investicii i pazari. Bez somnenie procesot na pro{iruvawe treba{e da donese benefiti, pred s na nivo na zemjite vo centarot za smetka na periferijata7. 3. Politikata na buxetskite deficit i krizata vo Evropskata unija Formirawe na EMU zna~e{e vrzuvawe na ednata raka na zemjite-~lenki, t.e. odzemawe na mo`nosta za vodewe na nezavisna devizna i monetarna politika. Vo slu~aj na eksteren {ok (namaluvaweto na pobaruva~ka za stoka, zgolemuvawe na tro{oci) ne postojat mo`nosti za relaksacija na problemite preku liberalna monetarna i devizna politika. Tokmu vo takov kontekst tovarot na prisposobuvaweto se prefrli na terenot na politikata na buxetskite deficiti. Aktivnata politika na upotrebata na buxetskite deficiti kako lek na ekonomskite i socijalni problemi na prisposobuvaweto pretstavuva maligen izraz na iracionalniot entuzijazam na finansiskite institucii koi so svoite toksi~ni proizvodi i nedovolno regulirani institucii vodat kon kolaps na sistemot8. Istovremeno vakvite politiki gi vodat dràvite kon proces na nesolventnost koja e osnova na panikite i maniite vo celiot sistem i moàt da dovedat do destabilizacija na EU. Vo Evropskata monetarna unija problemite koi moè da gi predizvikaat rastot na fiskalniot deficit i javniot dolg bea sogledani u{te na po~etocite na formiraweto na zaedni~kata valuta i vo toj kontekst bea vospostaveni limiti i disciplinski merki vo odnos na pre~ekoruvawata9. Me|utoa site ovie merki ne
Taka spored poslednite podatoci (2009) trgovijata vo EU so isto~noto pro{iruvawe e zgolemeno od 9-14% dodeka stranskite direktni investicii vo intraevrozonata porasnale za 20%. Spored sostojbite vo saldoto na smetkata na platniot bilans efektite na vakvata mobilnost na stokite i investicii se preleale vo centarot. Vidi: http://en.wikipedia.org/wiki/Economy_of_the_European_Union 8 Spored izve{tajot na Evropskata komisija, Evropskata unija potro{ila 13% od buxetot zaradi saniraweto na sostojbite vo finansiskiot sektor koi se posledica na globalnata svetska kriza. 9 Vo ramkite na kriteriumite na konvergencijata fiskalniot deficit be{e ograni~en na 3% od OBP, a javniot dolg sprema op{testveniot proizvod se limitira najmnogu do 60%. Za dràvite koi ne gi po~ituvaa kriteriumite bea predvideni pari~ni kazni.
137
vrodija plod, taka {to fiskalnata politika se pretvori vo àri{te za destabilizacija na evrozonata. Mehanizmot na generirawe na krizata se slu~uva{e na sledniov na~in: - fiskalnite deficiti deluvaat na rastot na realnite kamatni stapki na finansiskiot pazar, bidejki se naru{uva ramnoteàta me|u ponudata i pobaruva~kata vo finansiskata industrija. Porastot na realnite kamatni stapki prestavuva indikator deka se izmestil soodnosot vo raspredelbata na OBP vo korist na potro{uva~kata, a na {teta na investiciite {to, pak, vlijae na namaluvaweto na stapkata na ekonomskiot rast. Spored konceptot na racionalnite o~ekuvawa, pazarnite transaktori gi sogleduvaat idnite efekti od rastot na kamatite i reagiraat so porast na cenite so cel da gi zadràt steknatite pozicii vo raspredelbata. Taka se slu~uva vo evrozonata da rastat cenite, a vrednosta na valutata da pa|a. Vo kontekst na EMU efektot na preteranite buxetskite deficiti se odnesuva na porast na realnite kamatni stapki na integriraniot finansiski pazar. Bidejki realnite i nominalni kamati se ednakvi nezavisno od koja zemja poteknuvaat dràvnite obvrznici za nivno finansirawe, pooddelni potro{uva~ki orientirani dràvi moàt da gi prelevaat svoite ekspanzivni deficiti vo ostanatite zemji preku rastot na kamatnite stapki. - vtorata krizna situacija se odnesuva na enormniot porast na javniot dolg koj ja doveduva zemjata vo zamkata na nesolventnost i nemo`nosta da go servisira dolgot (slu~ajot na Grcija). Takvata sostojba stanuva alarmanten problem poradi potrebata da se zadrì stabilnosta na evroto. Re{enijata se baraat preku mobilizirawe na neposredna finansiska pomo{ od strana na site zemji-~lenki. Vo slu~ajot dolgot go pla}aat i dano~nite obvrznici na zemjite na EU koi bile disciplinirani. - naredniot zna~aen argument na poleto na fiskalnata politika se odnesuva na intertemporalnoto prenesuvawe na tovarot na odano~uvawe na idnite generacii. Golemiot javen dolg podrazbira i povisoki kamatni stapki. Dokolku goleminata na fiskalnite deficiti raste pobrzo od OBP {to e primerot na Grcija10 se kumulira stapka na javen dolg prema OBP. Bidejki fiskalniot deficit e sostaven od tekoven (primaren) deficit i del od deficitot koj e vrzan za pla}awe na kamati na kumuliran iznos
Vo poslednite 3 godini stapkata na rastot na OBP vo Grcija iznesuvala 2%, dodeka stapkata na rastot na javniot dolg sprema OBP 12%.
10
138
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
na javniot dolg, intertemporalniot transfer na javniot dolg na idnite generacii zna~i sozdavawe na uslovi za realen pad na stapkata na ekonomskiot rast. Taka vo Evropskata unija zapostavenata dimenzija na politikata na fiskalnite deficiti stanuva krucijalen element vo generirawe na podolgoro~na kriza11. Ote`nuva~ka okolnost e {to vo EU ne deluvaat mehanizmite za apsorbirawe na eksternite {okovi vo procesot na strukturnoto prisposobuvawe. Taka ograni~enata mobilnost na rabotnata sila se manifestira vo zgolemuvaweto na stapkite na nevrabotenost koi vo EU 27 prose~no se dviàt 9% (2008 godina)12. Vtoriot mehanizam za apsorbiraweto na negativnite {okovi e ograni~enata fleksibilnost na naemninata cenite nadolu. Ovoj ventil vo Evropskata unija e zatvoren poradi visokata stapka na socijalnata za{tita na vrabotenite preku socijalnoto zakonodavstvo. Ote`nuva~ka okolnost pretstavuvaat i dinami~nite promeni vo starosnata struktura spored koi u~estvoto na stari lica od 25% }e se zgolemi na 50% vo 2050 godina vo pove}eto zemji na EU. Takvata pozicija e iskaàna vo proektiraniot 4% rast do 2050 godina na tro{ocite za penzija, zdravstvena za{tita, {to e vo konflikt so dolgoro~nata intencija za namaluvawe na buxetskite tro{oci vo zemjite-~lenki kako del od stabilizacioniot paket13. ZAKLUÔK Evropskata unija nikoga{ prethodno vo svojata istorija ne se konfrontirala so tolku golemi problemi kako {to e sega{nata kriza. Vsu{nost globalnata finansiska kriza po poteklo od SAD se prelea na evropskiot kontinent vo najnevralgi~nata to~ka fiskalnata sfera koja ve}e podolg period {pekulativno se pumpa{e zaradi amortizirawe na eksternite {okovi koi{to go pogodija realniot sektor. [pekulativniot balon na javniot dolg koj
Interesno e {to statisti~koto sledewe na podatocite ne moè da ja dolovi vistinskata sostojba vo odnos na dolgot so ogled na faktot deka vo zemjite koi se poso~uvaat kako kriti~ni oficijalniot javen dolg e vo ramkite na mastri{kiot kriterium na primer: [panija, Portugalija itn. Takvata sostojba zboruva deka {pekulaciite so vonbilansnata evidencija na dolgot ne bile notirani kako realen problem so cel da moè da se prezemat soodvetni merki za prevencija. 12 Vo SAD zna~aen mehanizam za usoglasuvaweto na ponudata i pobaruva~kata za rabotna sila po profil vo razni delovi na zemjata pretstavuva migracijata. Tokmu taa ovozmoùva niski stapki na nevrabotenost (3-4%). Me|utoa sli~na uloga na migracijata ne moè da se o~ekuva vo EU poradi jazi~nite, kulturnite i tradicionalni pri~ini. 13 Eurostat year book 2009
11
139
pukna vo Grcija od koga negovata vrednost se iska~i na 133% od OBP se zakanuva preku mehanizmot na zarazata da predizvika buxetski krizi vo drugi potencijalni dràvi ([panija, Italija, Irska, Portugalija i dr.) e vsu{nost sistemski defekt na monetarniot model vo evrozonata. Tokmu od tuka proizleguva deka lociraweto na vistinskiot krivec za nastanatite problemi bara posu{tinska analiza na postamentite na modelot na Evropskata monetarna unija, koj{to e nadvor od simplificiranite objasnuvawa na pri~inite koi se izveduvaat od potro{uva~kite sklonosti na poedini zemji. Vistinskite objasnuvawa mora da go opfatat i problemot na kriteriumite na funkcionirawe na optimalnoto valutno podra~je, sistemskite mehanizmi koi{to obezbeduvaat pretpostavki za stabilnost na evrozonata, mehanizmite za nivnoto ostvaruvawe, reformite na realniot sektor, pa duri i pra{aweto za reformuliraweto na evropskiot koncept. Pra{aweto koe{to ima urgentna aktuelnost e kako da se zadrì kredibilitetot na evrointegracionite procesi i stabilnosta na evroto. Vo toj kontekst se poentira neophodnosta od konsolidiraweto na zagrozenite zemji preku finansiski injekcii, a se nastojuva vo takviot proces da se vklu~i i pomo{ta na me|unarodnata zaednica. Re{enieto za vistinskata konsolidacija na monetarnata unija e vo aktiviraweto na mehanizmot na fiskalna raspredelba na dohodot na zemjite koi se posilno pogodeni od eksternite {okovi. Vsu{nost sega{noto re{enie za finansiska pomo{ na Grcija e ad hoc solucija na nepostoe~kiot element vo sistemot za toj celosno da moè da funkcionira fiskalniot federalizam. Fiskalniot federalizam bara rekonceptualizacija na EMU, vo smisla, taa da moè dolgoro~no, uspe{no da funkcionira za {to e neophodno paralelno so centraliziranata monetarna i devizna politika da se izvr{i vo dovolna mera i centralizacija na fiskalnata politika. Drugo pra{awe e dali vo ramkite na pro{irenata heterogena, pove}enacionalna, konfliktna Evropa moè da pomine referendumskoto pra{awe: Dali ste za politi~ka unija? Toa, pak, e platformata za da moè uspe{no da zavr{i ekonomskiot eksperiment za konsolidirawe na evrovalutata na dolgoro~en vremenski horizont.
140
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Koristena literatura: 1. Bean Charies. Economic and Monetary Union in Europe, Journal of Economic Perspectives, jesen 1992. 2. Cangiano, Marco/Eric Mottu. Will fiscal Policy Be Effective Under EMU? IMF Working Paper 98/176 Washington DC, 1998. 3. Conference Focuses in Implications of EMU for Europe and the World Economy, IMF Sumery, 7 april 1997. 4. Pauer, Franz, Will Asummetric Shockes pose a Serious Problem in EMU? Nationalbank, Working Paper 23, Wien 1996. 5. IMF Anatomy of ERM crises, World Economic Outlos IMF Wasington 1993. 6. L. Thoukalis, What kind of Europe? Universty Pres Oxford 2005. 7. Paul De Grauwe Economics of Monetary Union University Press, Oxford 2003. 8. http://en.wikipedia.org/wiki/Economy_of_the_European_Union
141
EUROPEAN UNION-MODEL IN CRISIS
Prof. Natalija Nikolovska Ph.D. Abstract This paper gives an overview of the actual condition of crisis in European Union. At first there is an introduction to the evolution of the EU structure beginning from the Single European Market then the monetary integration and the single currency in the end. The European monetary union development strategy formed two spots of crisis. The first one referred to the problem with the optimum currency area and the central-east enlargement, whereas the second one referred to the fiscal deficits policy of the states placed in the center of EU, the policy viewed as a shock absorber of the economic and social costs for adapting to the global market. This paper points out the negative implications that the process of enlargement has on the optimum currency area by asking: Who is it optimum for? Then, it focuses on the actual problem of EU i.e. its high and increasing public debt. This paper discusses the mechanisms via which the fiscal area becomes a potential spot of crisis for having unfavourable development scenario for the EU. In the end, there is a reference to the possible solutions to consolidate EMU as a basis for continuing the euro-integration processes. Key words: crisis, EU, monetary union, budget deficits, public debt, optimum currency area.
142
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:005.35(497.7)
KONCEPTOT I PRAKTIKATA NA OP[TESTVENATA ODGOVORNOST NA PRETPRIJATIJATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Vladimir Petkovski Aleksandar Nikolov
. . . , , (). , . , , (), , . ,
D-r Vladimir Petkovski, Aleksandar Nikolov
, , . : , (), , , , -.
. . . , , , . , , . , . , , (). ,
144
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Konceptot i praktikata na op{testvenata odgovornost na pretprijatijata...
.1 . : / , , , . ; , , , ( ) . ; , , . , , . , , . , , , , . , , .
Corporate Social Responsibility: An Introduction from The Environmental Perspective, Sabine Braun, Thomas Loew, Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safty, 2006.
145
() , , , . , , , , , . , , . , , . , , , . . , 2007 , 2,71 2 . 336 2003 1 2005 3. , .

2 3
Social Investment Forum, 2007 Trends Report. Eurosif, , 2006 .
146
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
SWOT- SWOT- , , , . , , , 2008 .
; ; ; ( ) , , ; ; ( ).
, ; ; ; , ; ; /; ( , , , ); .
147
; ( ); , ; ; ; ( ). .
; ; ; ; ( ); ; .
, , , . . 148
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
, , . ; . , . , , , . , , . , . , : ; , , ; , , ; ; . : Baseline study on CSR in Macedonia, UNDP, 2007. Baseline study on CSR practices in the new EU member states and candidate countries; : , , , , , , ; UNDP/EC, 2007. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 149
Green Paper Promoting a European Framework for Corporate Social Responsibility, COM(2001) 366 Final, Commission of the European Communities, Brussels, 2001. Final report of the international consultant on Corporate Social Responsibility commissioned by the EC/UNDP project to assist in the preparation of the national CSR agenda, Mr. Sune Skadegaard Thorsen, 2008. The State Of Responsible Competitiveness 2007, AccountAbility, Fundao Dom Cabral. (2007-2010), 3.10: , 2007, . , 2006, , . 2007 ( , . 38/07). , (2007-2011), 2007, . , 2005, . Global Reporting Initiative, http://www.globalreporting.org/. Guide to instruments of corporate responsibility, Rab Goel, 2005. CSR and Competitiveness European SMEs Good Practice: Consolidated European Report, Irene Mandl, Andrea Dorr, 2007. Corporate Social Responsibility: An Introduction From The Environmental Perspective, Sabine Braun, Thomas Loew, Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety, 2006. White paper on Corporate Governance in South East Europe, 2003, OECD.
150
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
THE CONCEPT AND PRACTISE OF CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY IN MACEDONIA Prof. Vladimir Petkovski Ph.D., Aleksandar Nikolov Abstract The ongoing process of economic globalization and the emergence of new commercial and technological capabilities have shifted the balance between responsibilities of governments and those of business. Companies now face growing pressure to commit explicitly to voluntary measures for the environment and society on top of legal requirements. They are required to accept their responsibilities beyond the factory gate and the frontiers of their home country. As a result, the financial markets are staring to pay more attention to corporate social responsibility, sustainability and socially responsible investments (SRI). The out performance of a number of CSR indexes is encouraging more and more conventional investors to also consider social and ecological company assessments as a way of further reducing their investments risks. For Macedonia, the accession to the EU will require embracing EU norms and practices, including reviewing of governmental policies in areas affected by the concept of corporate social responsibility (CSR), developing a comprehensive CSR agenda, implementing supportive actions and monitoring progress in achieving established CSR objectives. Promoting CSR is also relevant for attracting foreign investments as there is a rapid increase of investment funds that supplement financial objectives with social, environmental or ethical considerations in the selection, retention and realization of investments. Key words: of corporate social responsibility, socially responsible investments, business perspective, government perspective, attracting foreign investments, , the accession to the EU, SWOT analysis.
151
UDK:336.717.111(4-12) 2000/08
ULOGATA NA PRIVATNITE TRANSFERI VO JUGOISTO^NA EVROPA D-r Mihail Petkovski m-r Jasminka Dodeva1
Apstrakt Glavna cel na ovoj trud e da se analiziraat makroekonomskite aspekti na privatnite transferi vo zemjite na Jugoisto~na Evropa. Trudot se sostoi od tri dela. Vo prviot del se diskutiraat goleminata i makroekonomskoto vlijanie na privatnite transferi vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Vtoriot del e fokusiran na odnesuvaweto na transferite za vreme na globalnata ekonomska kriza (2008-), kako i na izgledite za nivna idna odr`livost. Tretiot del se zanimava so slu~ajot na Republika Makedonija. Klu~ni zborovi: privatni transferi, Jugoisto~na Evropa, zemji vo razvoj, bilans na pla}awa, globalna ekonomska kriza i deficit vo tekovnata smetka.
Voved Privatnite transferi pretstavuvaat golem i raste~ki izvor na finansiski sredstva za mnogu zemji vo razvoj. Tie se zgolemuvaat so pobrza dinamika od privatnite tekovi na kapital i od oficijalnata pomo{ za razvoj. Spored podatocite na Svetskata banka, vkupnite registrirani transferi na globalno nivo ostvarija fenomenalen porast, od 2 milijardi dolari vo 1970 godina, na 443
Narodna banka na Republika Makedonija. (Mislewata izrazeni vo trudot se isklu~ivo mislewa na avtorot i ne mora da gi pretstavuvaat oficijalnite stavovi na Narodnata banka na R. Makedonija).
1
D-r Mihail Petkovski, m-r Jasminka Dodeva
milijardi dolari vo 2008 godina. Sepak, ovaa navistina impresivna ekspanzija na prilivite vrz osnova na transferi ne se dolì samo na zgolemenata migracija i namalenite tro{oci za ispra}awe na doznakite, tuku i na podobroto statisti~ko merewe na tekovite i pogolemata strogost vo sledeweto na me|unarodnite finansiski transakcii po teroristi~kite napadi vo septemvri 2001 godina. Jugoisto~na Evropa e eden od regionite (zaedno so Latinska Amerika i Centralna Azija) koj e najmnogu zavisen od prilivite na privatni transferi. Me|u 20 najzna~ajni zemji na emigracija vo svetot kako procent od vkupnata populacija se javuvaat duri 6 zemji od Jugoisto~na Evropa (Bosna i Hercegovina, Albanija, Srbija, Makedonija, Moldavija i Hrvatska). So isklu~ok na Hrvatska, kaj site ovie zemji prilivot po osnova na transferi nadminuva 10% od BDP. Vo ovoj trud se analiziraat makroekonomskite efekti od obemnite prilivi na privatnite transferi vo zemjite na Jugoisto~na Evropa. Najgolemo vnimanie mu e posveteno na vlijanieto na transferite vrz odrùvaweto na platnobilansnata stabilnost, kako i na pra{aweto na nivnata stabilnost i kontracikli~nost. I. GOLEMINATA NA PRIVATNITE TRANFERI I NIVNOTO MAKROEKONOMSKO VLIJANIE
Golemina na privatnite transferi Vo poslednite nekolku godini privatnite transferi2 dobivaat s# pogolemo zna~ewe. Tie stanaa najrealna i najmalku kontroverzna vrska pome|u migracijata i ekonomskiot razvoj. Vo svetski ramki, vkupniot iznos na transferi od godina vo godina zna~itelno se zgolemuva. Taka, spored raspolo`livite podatoci3 objaveni od strana na Svetskata banka4, tie vo 1970 godina iznesuvale 2 milijardi dolari, vo 2000 godina dostignale 132 milijardi
Transferite se definirani kako zbir na: transferi isprateni od strana na vraboteni vo stranstvo, koi pretstavuvaat rezidenti vo novata ekonomija, nadomest za vraboteni i prilivi po osnova na migracioni transferi. 3 Podatocite gi opfa}aat iznosite koi se oficijalno objaveni. Vistinskiot iznos na transferi se pretpostavuva deka e mnogu pogolem (naj~esto se procenuva deka neprijavenite prilivi preku neformalni kanali se pogolemi za 50 procenti od prijavenite prilivi). 4 Presmetki napraveni od strana na Svetskata banka, vrz osnova na podatocite na Godi{niot izve{taj za platen bilans objaven od strana na MMF, 2008 godina.
2
154
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ulogata na privatnite transferi vo Jugoisto~na Evropa
dolari, vo 2008 godina porasnale duri na 443 milijardi dolari, dodeka za 2009 godina i pokraj svetskata ekonomska kriza, se procenuvaat na 414 milijardi dolari. Grafikon br. 1: Svet: privatni transferi - priliv, 1970-2009 (procenka)
(vo milijardi amerikanski dolari)
500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005
Privatni transferi-priliv
Izvor: Svetska banka5
Najdobar na~in da se sogleda zna~eweto na transferite e tie da se sporedat so goleminata na prilivite po osnova na ostanatite izvori na finansirawe, kako na pr. stranskite direktni investicii, portfolio investiciite i prilivite po osnova na oficijalna pomo{ za razvoj. Za zemjite vo razvoj prilivite na privatni transferi pretstavuvaat vtor po zna~ewe izvor na finansirawe, vedna{ zad stranskite direktni investicii.
http://econ.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/EXTDEC/EXTDECPROSPECTS/0,,contentM DK:21121930~menuPK:3145470~pagePK:64165401~piPK:64165026~theSitePK:476883,00.htm l
155
Grafikon .2: Izvori na nadvore{no finansirawe kaj zemjite vo razvoj (1994-2008)

(vo milijardi amerikanski dolari)
800.00 700.00 600.00 500.00 400.00 300.00 200.00 100.00 0.00 -100.00 -200.00 Privatni transf eri-priliv Stranski direktni investicii Of icijalna pomo{ za razvoj Portf olio investicii 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Izvor: Koristeni se podatoci na Svetska banka, MMF, OECD
Od grafikonot moè da se zabeleì deka prilivot po osnova na stranski direktni investicii vo tekot na poslednata dekada i pol pretstavuva glaven izvor na nadvore{no finansirawe za zemjite vo razvoj. Po niv doa|a prilivot po osnova na privatni transferi, koi vo prosek vo prikaàniot period iznesuvaat okolu 50% od iznosot na SDI. Ona {to se smeta za glavna prednost na privatnite transferi e nivnata stabilnost, kontracikli~nost i odr`livost, duri i vo slu~ai na ekonomski i finansiski krizi karakteristiki koi se javuvaat, pred s, kako rezultat na dominantnosta na altruisti~kite motivi za ispra}awe na sredstva. Osven ovie karakteristiki, privatnite transferi, za razlika od stranskite direktni investicii i portfolio investiciite, pretstavuvaat nepovraten kapital, odnosno ne sozdavaat idni obvrski za vra}awe. Prilivite po osnova na portfolio investicii pretstavuvaat najmalku siguren izvor na finansirawe, bidej}i vo golema mera se motivirani od visinata na profitot koj moè da se ostvari vo soodvetnata zemja. Od tie pri~ini tie pokaùvaat nestabilnost vo dvièwata, odnosno zna~ajni cikli~ni pridviùvawa koi vo dadeni godini na finansiska kriza moàt da pokaàt i negativen predznak (dezinvestirawe). Osobeno zna~aen nedostatok na portfolio 156
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
investiciite, analizirano na globalno nivo, e toa {to ovoj izvor na finansirawe ne e podednakvo zastapen vo site zemji vo razvoj. Oficijalnata pomo{ koja ja dobivaat zemjite vo razvoj, naj~esto vo vid na nepovraten kapital, i pokraj stabilnite dvièwa vo tekot na godinite, sepak pretstavuva ograni~en izvor na finansirawe, koj ne ovozmoùva pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj. Spored poslednite raspolo`livi podatoci na Svetskata banka, kako najzna~ajni zemji prima~i na transferi vo apsolutni iznosi vo 2009 godina se javuvaat: Indija, Kina, Meksiko, Filipinite, Francija, Banglade{, [panija, Germanija, Nigerija i Belgija. Vidlivo e deka me|u prvite 20 zemji prima~i na transferi se nao|aat i visoko razvieni zemji kako Francija, [panija, Germanija, Belgija i Velika Britanija, no kaj niv u~estvoto na prilivite po osnova na privatni transferi, gledano kako procent od BDP, e nezna~itelno. Od druga strana, desette najzna~ajni prima~i na transferi vo 2009 godina, od grupata na zemji vo razvoj, zafa}aat 46% od vkupniot iznos na prilivi po osnova na transferi vo svetski ramki, a istovremeno, pove}eto od niv, vleguvaat i vo grupata na 20 zemji so najgolem broj na emigranti. Najzna~ajni zemji prima~i na privatni transferi vo 2008 godina kako procent od BDP se: Taxikistan, Tonga, Moldavija, Kirgistan, Lesoto, Samoa i Liban. Vo ovie zemji, prilivite po osnova na transferi pretstavuvaat duri edna ~etvrtina od iznosot na BDP. Od grupata na zemji ~ii prilivi po osnova na transferi iznesuvaat nad 10% od BDP (22 zemji) 6 zemji otpa|aat na regionot na Evropa i Centralna Azija, dodeka 4 od niv se od regionot na Jugoisto~na Evropa (Moldavija, Bosna i Hercegovina, Albanija i Srbija)6. Privatnite transferi vo Jugoisto~na Evropa Regionot na Jugoisto~na Evropa e poznat kako eden od pozna~ajnite regioni prima~i na prilivi po osnova na privatni transferi. Pri~inata za ova e golemiot broj migranti koi {to decenii nanazad ovoj region gi kreiral, motivite poradi koi lu|eto emigrirale - prete`no ekonomski faktori, kako i silnite semejni vrski koi naselenieto koe zaminalo gi odrùva so mati~nata zemja.
Vo oficijalno objavenite podatoci za iznosot na vkupni prilivi po osnova na transferi na R. Makedonija ne e vklu~en iznosot na neto-menuva~koto rabotewe. Od tie pri~ini R. Makedonija ne se javuva vo ovaa lista na zemji najzna~ajni prima~i na transferi.
157
Tabela br. 1: Tekovni smetki vo nekolku izbrani zemji na Jugoisto~na Evropa (2002-2009)
(vo milioni amerikanski dolari)
2002 Platen bilans na R. Bugarija Tekovna smetka Stoki Uslugi Dohod Transferi
Priliv po osnov na nadomest za vraboteni, doznaki i migracioni transferi
2003 -1,106 -2,772 628 344 695 1,718 -1,420 -4,021 202 -136 2,535 2,661 -130 -623 -44 231 306 487 -3,452 -4,462 70 -1,348 2,288 124
2004 -1,671 -3,687 791 303 922 1,723 -2,880 -6,469 162 -216 3,643 4,129 -46 -754 -21 357 372 705 -6,330 -6,608 -264 -3,147 3,689 132 -428 -1,583 -51 170 1,037 1,161 -452 -1,139 -54 -38 780 648
2005 -3,345 -5,449 1,001 90 1,013 1,613 -2,223 -5,289 -6 -324 3,396 4,650 -226 -1,192 -21 411 576 920 -8,644 -9,838 -433 -2,880 4,504 4,733 -726 -1,821 -174 162 1,107 1,290 -159 -1,063 -34 -115 1,052 911
2006 -5,854 -7,025 1,185 -858 844 1,716 -3,966 -6,271 -52 -415 2,772 4,703 -389 -1,584 -22 403 814 1,182 -12,658 -14,630 17 -4,087 6,043 6,718 -591 -2,089 -37 263 1,272 1,359 -29 -1,261 29 -34 1,237 1,098
2007 -10,701 -9,986 1,597 -3,248 936 2,132 -6,333 -9,130 -347 -830 3,974 5,377 -674 -2,303 -6 416 1,219 1,498 -22,704 -24,270 586 -5,611 6,594 8,542 -1,151 -2,900 20 297 1,432 1,468 -606 -1,639 34 -385 1,383 1,313
2008 -11,906 -12,631 2,035 -2,589 1,279 2,634 -9,012 -11,136 -266 -1,356 3,746 5,538 -987 -3,220 12 598 1,623 1,897 -23,880 -28,237 961 -5,477 8,871 9,381 -2,002 -3,552 99 72 1,379 1,495 -1,220 -2,573 11 -115 1,456 1,366
2009 -4,338 -5,669 2,210 -2,169 1,289 2,181 -2,410 -6,661 36 -710 4,924 5,406 -439 -1,944 -29 314 1,219 1,211 -7,147 -9,430 -485 -2,979 5,745 4,928 -1,845 -3,216 179 -111 1,303 1,275 -646 -2,157 40 -128 1,599 1,485
-372 -1,791 495 384 540 1,177 -1,247 -3,228 130 -73 1,924 2,089 -20 -378 -40 157 242 324
Platen bilans na R. Srbija Tekovna smetka Stoki Uslugi Dohod Transferi

Platen bilans na Moldavija Tekovna smetka Stoki Uslugi Dohod Transferi

Platen bilans na Romanija Tekovna smetka Stoki Uslugi Dohod Transferi

Platen bilans na Albanija Tekovna smetka Stoki Uslugi Dohod Transferi

-422 -1,155 -5 109 629 734 -379 -806 -22 -45 494 376
-400 -1,336 -83 149 870 889 -186 -851 -7 -64 736 569
Platen bilans na R. Makedonija Tekovna smetka Stoki Uslugi Dohod Transferi

Priliv po osnov na nadomest za vraboteni, doznaki i migracioni transferi *
*vklu~en e i iznosot na efektiva - neto. Izvor: Centralni banki (maj, 2010 godina) i godi{ni publikacii
158
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Najgolemite prima~i na transferi od Jugoisto~na Evropa se Moldavija, Bosna i Hercegovina, Albanija, Srbija, Bugarija, Romanija i Makedonija. Kako {to moè da se zabeleì od tabelata br. 1, vo tie zemji privatnite transferi se kvantitativno zna~ajni i bitno pridonesuvaat za postignuvawe na odr`liva platnobilansna pozicija, t.e. za pokrivawe na nivnite golemi deficiti vo trgovskite smetki. Goleminata na privatnite transferi koi ovie zemji gi primaat najdobro moè da se zabeleì dokolku vkupniot iznos na prilivi po osnova na transferi se stavi vo odnos na nivniot BDP (grafikon br. 3). Od grafikonot moè da se zabeleì zna~ajno u~estvo na privatnite transferi vo BDP na zemjite. Vo nekoi od niv ova u~estvo iznesuva duri i do 34,7% (Moldavija vo 2006 godina). Pri toa, so isklu~ok na Bosna i Hercegovina, ~ii podatoci pokaùvaat nadolen trend (kako rezultat na porastot na BDP vo poslednite godini, no i kako rezultat na slabiot opfat na prilivite po osnova na transferi), site ostanati zemji pokaùvaat stabilni golemini (Albanija, Srbija, Bugarija), ili kontinuiran porast na u~estvoto (Romanija, Moldavija, R. Makedonija). Grafikon br. 3: Procentualno u~estvo na prilivite po osnova na privatni transferi vo BDP - nekolku odbrani zemji od Jugoisto~na Evropa (2000-2008)
(vo %)
40.0 35.0 30.0 25.0 20.0 15.0 10.0 5.0 0.0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Bugarija Srbija 2008
A lbanija M oldavija R. M akedonija
Bosna i Hercegovina Romanija
Izvor: Presmetki napraveni vrz osnova na podatoci na Svetska banka i NBRM
159
Zna~eweto na prilivite po osnova na privatni transferi naj~esto se povrzuva so pottiknuvawe i odrùvawe na ekonomskiot razvoj na zemjata, namaluvawe na siroma{tijata i podobruvawe na kvalitetot na ìvot, podobruvawe na bankarskiot sistem, zgolemuvawe na dostapnosta na me|unarodniot pazar na kapital i akumulacija na ~ove~ki kapital (zgolemuvawe na stepenot na obrazovanie i podobruvawe na zdravjeto). Najmalku osporuvano vlijanie na privatnite transferi e nivnoto vlijanie vrz odrùvawe na platnobilansnata stabilnost na zemjata. Odnosno, tie obezbeduvaat sredstva koi ovozmoùvaat pokrivawe na golem del od deficitot vo tekovnata smetka, naj~esto predizvikan od trgovskiot deficit, pri {to, za razlika od prilivite po osnova na ostanatite izvori na finansirawe (stranski direktni investicii, portfolio investicii, nadvore{en dolg), tie ne predizvikuvaat obvrski za pla}awe vo idnina. Kolkavo e zna~eweto na transferite za platniot bilans najdobro moè da se sogleda dokolku se prikaè deficitot vo tekovnata smetka so i bez prilivite po osnova na tekovni transferi (grafikon br. 4). Grafikon br. 4: Srbija, Moldavija i Albanija: tekovnite smetki so i bez prilivi po osnova na transferi (2009)7 (vo milioni amerikanski dolari)
Srbija 0 -1000 -2000 -3000 -4000 -5000 -6000 -7000 -8000 -9000 -10000 -11000 2009 Tekovna smetka 2009 Tekovna smetka-bez transf eri M oldavija A lbanija
Izvor: Podatoci na Svetska banka, Centralnata banka na Srbija, Centralnata banka na Moldavija i Centralnata banka na Albanija (maj, 2010)
Podatocite za prilivi po osnova na transferi za Moldavija i Albanija gi vklu~uvaat prilivite po osnova na nadomest za vraboteni i doznaki, dodeka za Srbija gi vklu~uvaat prilivite po osnova na nadomest za vraboteni, doznaki i migracioni transferi poradi nemo`nosta da se izdvoi prilivot po osnova na migracioni transferi.
7
160
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Prilivite po osnova na transferi pridonesuvaat za namaluvawe na deficitot vo tekovnata smetka za re~isi 4 pati kaj Moldavija, za 3 pati kaj Srbija i za bez malku 2 pati kaj Albanija. Sepak, potrebno e da se podvle~e deka pod opredeleni okolnosti privatnite transferi vlijaat ne za podobruvawe, tuku za vlo{uvawe na platnobilansnata pozicija. Imeno, ponekoga{ golemite i prodolèni prilivi na transferi moàt da vodat do zna~itelna aprecijacija na realniot devizen kurs i do namaluvawe na nadvore{nata konkurentnost na cenovno ~uvstvitelnite razmenlivi dobra. Iako empiriskite dokazi za negativnite efekti na transferite vrz uslovite za razmena i rastot se ograni~eni, verojatno e deka ovoj efekt postoi kaj malite ekonomii kade {to transferite se mnogu visoki. Na primer, vo eden svoj izve{taj MMF zboruva za zna~itelna aprecijacija na kursot vo Moldavija, kako rezultat na obemnite prilivi na transferi (IMF, 2005). Ona za {to posebno se interesiraat analiti~arite, svetskata javnost, a na prvo mesto kreatorite na politikata e kolku prilivot po osnova na transferi e stabilen i odr`liv vo idnina. Toa e zna~ajno za podobro iskoristuvawe na idnite potencijalni tekovi, osobeno vo mo`ni slu~ai na ekonomski i finansiski krizi. II. ODNESUVAWETO NA PRIVATNITE TRANSFERI ZA VREME NA GLOBALNATA EKONOMSKA KRIZA (2008) I NIVNATA IDNA ODR@LIVOST Efektite na globalnata ekonomska kriza vrz transferite Po erupcijata na globalnata ekonomska i finansiska kriza vo 2008 godina, se formiraa o~ekuvawa za zna~itelno namaluvawe na prilivite na transferi vo zemjite vo razvoj, kako rezultat na vra}aweto na migrantite vo mati~nite zemji, kako i poradi o~ekuvanoto namaluvawe na priemot na novi migranti. Nasproti toa, najnovite podatoci za migracionite dvièwa pokaùvaat deka migracionite tekovi prodolùvaat da bidat pozitivni, a so toa i padot na prilivot po osnova na transferi ne be{e tolku golem kako {to se predviduva{e. Prilivite na privatni transferi vo Latinska Amerika i Karibite vo 2009 godina opadnaa za 12%, vo Isto~na Evropa i Centralna Azija za 21%, vo Bliskiot Istok i Severna Afrika za 8% (Migration and Development Briefs 12, WB). Najgolemo namaluvawe na prilivite po osnova na transferi od zemjite vo razvoj zabeleà: Romanija (za 47%), Kazakstan (za 39%), Moldavija (za 36%), Ermenija Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 161
(za 31%), Taxikistan (za 31%) i Turcija (za 29%). Golemiot pad na transferite vo Romanija, kako i vo ostanatite isto~noevropski zemji ~lenki na EU vo golema mera se dolì na mo`nosta na rabotnicite da se dviàt slobodno vo ramkite na EU, vo zavisnost od promenata na pobaruva~ka za rabotna sila. Padot e rezultat i na slabata pobaruva~ka na pazarite na trud vo [panija i Italija zemji koi pretstavuvaat glavna migraciona destinacija na emigrantite od Isto~na Evropa. Zemji koi zabeleàa najgolem porast na prilivite po osnova na transferi se: Pakistan (24%), Banglade{ (19%) i [ri Lanka (14%). Postojat pove}e pri~ini zo{to tekovite na migracija ostanaa pozitivni, kako i zo{to intenzitetot na namaluvawe na transferite ne be{e tolku golem kolku {to se o~ekuva{e: (1) goleminata na transferite naj~esto ne pretstavuva golem del od vkupnite primawa na migrantot, taka {to toj prodolùva da im ispra}a pari na svoite najbliski i vo slu~aj na namaluvawe na negoviot dohod vo slu~aj na ekonomska kriza; (2) kako rezultat na novata politika na pove}eto razvieni zemji (prete`no na SAD, no i na zemjite od Zapadna Evropa) za namaluvawe na brojot na novi migranti vo nivnata zemja, kako i zajaknuvawe na grani~nite kontroli, prethodnite migranti nastojuvaa da go prodolàt svojot prestoj vo zemjata doma}in kolku {to moàt podolgo, a so toa i prodolìja da ispra}aat transferi; (3) dokolku migrantite, sepak, odlu~at da se vratat, tie so sebe }e ja donesat i seta svoja akumulirana za{teda; (4) kako rezultat na ekonomskata kriza, golem broj na razvieni zemji sprovedoa golemi fiskalni stimulativni paketi, pri {to vakvata zgolemena javna potro{uva~ka pridonese do zgolemuvawe na brojot na infrastrukturni proekti, a sledstveno na toa i do zgolemuvawe na pobaruva~kata za rabotna sila; (5) pobaruva~kata za stranska rabotna sila vo odredeni sektori naj~esto se zadrùva na isto nivo, osobeno vo zdravstvoto, vrabotuvaweto vo doma}instva i grià na lu|e itn.; (6) eden del od migrantite duri i gi zgolemija sredstvata koi gi transferiraat vo mati~nata zemja, so cel da im pomognat na ~lenovite od nivnata familija polesno da ja pominat krizata. Tokmu so pojavata na globalnata finansiska kriza u{te pove}e se manifestira{e zna~eweto na prilivite po osnova na transferi kako vitalen nadvore{en izvor na finansirawe. Transferite pomognaa za sozdavawe i za~uvuvawe na deviznite rezervi vo mnogu zemji, kako i za namaluvawe na deficitite na tekovnite smetki, ovozmoùvaj}i vo golema mera pokrivawe na visokite trgovski deficiti. 162
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Odr`livost na privatnite transferi O~ekuvanite idni prilivi na sreden rok se povrzuvaat so edna od glavnite karakteristiki na transferite - odr`livosta. Prakti~noto iskustvo i brojni analizi pokaùvaat deka za razlika od privatnite kapitalni tekovi, privatnite transferi se stabilni i duri kontracikli~ni, t.e. gi stabiliziraat ekonomiite soo~eni so makroekonomski {okovi (vidi na primer, Frankel, 2009). Vo kolkava mera transferite se odr`livi na sreden rok, zavisi od mnogu faktori, kako na pr. kontinuitetot na emigrirawe, prirodata na emigracijata - privremena ili trajna, individualna ili semejna, ekonomskata sostojba vo doma{nata zemja, ekonomskata sostojba na zemjata doma}in itn. Naj~esto, odr`livosta na nivoto na transferi se povrzuva so brojot na novi emigranti od zemjata prima~ na transferi. So ogled na toa {to vrskata pome|u emigrantot i mati~nata zemja slabee so brojot na godini pominati vo stranstvo, od golemo zna~ewe za odrùvawe na nivoto na transferi e odrùvawe na konstantno nivo na novi emigranti. Kako rezultat na globalnata ekonomska kriza, vo idnina se o~ekuva malo zabavuvawe na prilivite na transferi vo Jugoisto~na Evropa, prete`no kako rezultat na zgolemenata stapka na nevrabotenost vo razvienite zemji, novovovedenite politiki za limitirawe na imigracijata i namaleniot broj na novi visoko buxetni proekti od oblasta na grade`ni{tvoto. Mnozinstvoto proekcii predviduvaat stabilizirawe na visinata na transferite na iznosite od prethodnite godini, odnosno zabavuvawe na stapkata na porast zabeleàna vo prethodnite godini. Stabilnosta i odr`livosta na transferite pridonesuva za podobruvawe na uslovite za finansirawe za zemjite prima~i. Ona {to vo posledno vreme s pove}e go pravat rejting-agenciite e vrednuvaweto na kreditnata sposobnost na zemjata preku vklu~uvawe i na iznosot na transferi. S pogolem broj na procenki za ekonomskite performansi na zemjata gi vklu~uvaat transferite na isto nivo kako direktnite investicii i portfolio investiciite. Ova osobeno e slu~aj za zemjite vo razvoj koi voedno pretstavuvaat i golemi prima~i na transferi. So zgolemuvawe na vrednosta na transferite zapo~naa da se zgolemuvaat i na~inite za nivna pocelosna upotreba. Golem broj na zemji po~naa da go iskoristuvaat idniot tek na transferi za tekovno steknuvawe na kapital preku nivna sekjuritizacija. Istovremeno, na mikro nivo finansiskite institucii s po~esto Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 163
praktikuvaat da gi vklu~uvaat redovnite tekovi na transferi pri procenka na kreditnata sposobnost na naselenieto. Zemjite od Jugoisto~na Evropa treba, isto taka, da se dviàt vo taa nasoka za podobro da gi iskoristat prilivite po osnova na transferi. Najprvin e potrebno pocelosno statisti~ko opfa}awe na visinata na transferite (formalni i neformalni), a potoa upotreba na nivnite stabilni tekovi za pribavuvawe na nadvore{en kapital po poniski kamatni stapki. III. PRIVATNITE TRANSFERI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Od platniot bilans moè da se zabeleì deka R. Makedonija kontunuirano beleì deficit vo tekovnata smetka, so zgolemuvawe na negovata dlabo~ina vo poslednite nekolku godini. Prose~niot porast na stapkata na rast na deficitot na tekovnata smetka vo periodot 1993 - 2006 godina iznesuva okolu 30 procenti, dodeka za periodot 1993 2009, istata iznesuva okolu 150 procenti, odnosno e zgolemena za okolu 6 pati kako rezultat na visokiot deficit zabeleàn vo 2007 godina (605,7 milioni amerikanski dolari) i 2008 godina (1.220,1 milioni amerikanski dolari). Tekovniot deficit vo 2009 godina (645,6 milioni amerikanski dolari), i pokraj toa {to zabeleà pad vo sporedba so prethodnata godina, sepak zna~itelno e pogolem vo sporedba so godinite pred 2007 godina. Sekoja zemja ima specifi~ni karakteristiki vo pogled na toa koi faktori go generiraat i na kakov na~in se finansira deficitot na tekovnata smetka. Kaj platniot bilans na R. Makedonija vakviot deficit vo najgolema mera e predizvikan od relativno visokite iznosi na uvoz na stoki, nasproti anemi~niot izvoz. Glaven faktor za finansirawe na trgovskiot deficit pretstavuva kontinuirano golemiot iznos na privatni transferi koi, isto kako i trgovskiot deficit, beleàt postojano zgolemuvawe. Zna~eweto na privatnite transferi za platniot bilans, odnosno za finansirawe na deficitot na tekovnata smetka, moè da se zabeleì pri sporeduvawe na negovata visina bez i so vklu~en iznos na prilivi po osnova na privatni transferi. Taka, dokolku se poglednat godinite nanazad, po~nuvaj}i od 1993 godina, moè da se zabeleì deka deficitot na tekovnata smetka bez privatnite transferi naj~esto e za dva pati pogolem od iznosot na tekovnata smetka dokolku se vklu~at transferite. Vo nekoi godini, ovoj iznos e i do 7 pati pogolem (vo 2005 godina) ili duri, pak, 39 pati pogolem 164
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
(vo 2006 godina) od onoj na tekovnata smetka so vklu~eni privatni transferi. Na grafikonot br. 5 se prikaàni iznosite na tekovnata smetka so i bez privatni transferi, po godini. Vo prosek, za periodot 2002 - 2008 godina, deficitot na tekovnata smetka iskaàn kako procent od BDP iznesuva 6,6%, dodeka bez prilivite po osnova na privatni transferi bi dostignal okolu 20,4% (re~isi isto kolku i u~estvoto na prose~niot trgovski deficit vo BDP od 20,9%, za istiot period), {to se dolì na visokoto prose~no u~estvo na prilivite od tekovni transferi vo BDP od 13,9%. Grafikon br.5: R. Makedonija - Tekovna smetka na platniot bilans so i bez prilivi od privatni transferi8 (1993-2009)
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0 -500 -1000 -1500 -2000 -2500 -3000 Tekovna smetka Tekovna smetka-bez privatni transf eri
Izvor: NBRM
Geografska distribucija na vkupnite privatni transferi Kako {to moè da se zabeleì od tabelata br. 2, najgolemiot priliv po osnova na transferi R. Makedonija go dobiva od zapadnoevropskite zemji, me|u koi, pred s, od Italija, Germanija, [vajcarija i Avstrija (pove}e od polovina za periodot od 2003 do 2008 godina). Ovie zemji od sekoga{ pretstavuvale atraktivni zemji za makedonskite iselenici i tokmu poradi toa najgolemiot del od ovie prilivi pretstavuvaat prilivi koi gi ispra}aat makedonskite iselenici na ostanatite ~lenovite na nivnite semejstva vo
Definirani kako zbir na nadomest za vraboteni, doznaki i efektiva - neto.
165
Makedonija, koristej}i gi oficijalnite i neoficijalnite kanali na transfer. Tabela br. 2 R. Makedonija: Geografska distribucija na vkupnite privatni transferi (2003-2008)
Zemja Italija Germanija SAD [vajcarija Avstralija Avstrija Belgija V. Britanija Francija Ostanati Vkupno Godina 2003 105.3 117.4 91.6 74.0 43.4 20.7 12.3 15.9 9.2 79.7 569.5 2004 133.1 129.8 105.9 83.4 52.0 17.3 16.4 12.1 10.0 87.9 647.9 2005 190.4 186.2 134.9 117.0 74.5 24.4 22.0 16.9 14.2 130.3 910.9 2006 230.2 223.7 161.4 140.7 90.0 29.3 26.4 20.3 17.3 159.1 1,098.3 2007 270.1 261.6 206.9 165.7 106.0 34.5 30.0 23.7 20.9 193.3 1,312.7 2008 272.9 266.8 236.1 171.0 107.2 35.1 30.2 24.0 20.7 201.9 1,365.8 Vkupno 1,202.0 1,185.5 936.7 751.7 473.3 161.3 137.3 112.8 92.3 852.1 5,905.0
Izvor: Presmetki napraveni vrz osnova na podatoci na NBRM
Okolu 16% od vkupniot priliv po osnova na transferi za spomenatiot period otpa|aat na SAD, koi se nao|aat vo grupata na prvite pet zemji od kade {to R. Makedonija dobiva najgolemi iznosi na prilivi po site komponenti na transferite (doznaki, efektiva, nadomest za vraboteni i migracioni transferi). Prilivite koi R. Makedonija gi dobiva od ovie pet zemji, zaedno so prilivite od Avstralija, Belgija, V. Britanija i Francija pretstavuvaat okolu 86% od vkupno dobienite prilivi za periodot 2003 - 2008 godina, {to ukaùva na visokoto nivo na koncentracija kako na makedonskite iselenici, taka i na rezidentite koi rabotat vo stranstvo, vo samo nekolku zemji. Stabilnost i odr`livost na transferite vo R. Makedonija Vo pogled na stabilnosta na transferite koi se vlevaat vo R. Makedonija, moème da zaklu~ime deka primerot na na{ata zemja go potvrduva generalnoto pravilo deka privatnite transferi se postabilni od drugite vidovi kapitalni prilivi. Od grafikonot br. 6 vidlivo e deka osven {to prilivite po osnova na transferi pretstavuvaat najzna~aen izvor na sredstva od nadvore{no finansirawe, tie, isto taka, beleàt i kontinuiran porast, nasproti
166
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ostanatite vidovi prilivi. Stranskite direktni investicii edinstveno vo 2001 godina beleàt povisok iznos od transferite, me|utoa toa e celosno rezultat na privatizacijata na Telekom, koja pretstavuva izolirana, ednokratna transakcija. Dokolku se isklu~i ovaa stavka, moè da se vidi deka osven vo 1999 godina, koga stranskite direktni investicii zabeleàa namaluvawe kako rezultat na politi~kata nestabilnost vo regionot (begalskata kriza), tie i vo 2001 godina zabeleàa pad, glavno, kako rezultat na toga{nata politi~ka nestabilnost vo R. Makedonija. Toa gi karakterizira stranskite direktni investicii kako nestabilni i visoko podlo`ni na {okovi od najrazli~en vid (pr. momentalnata svetska ekonomska kriza), odnosno kako nesoodvetni apsorberi na negativnite ekonomski {okovi. Grafikon br. 6: R. Makedonija - Prilivite po osnova na transferi i ostanatite prilivi na kapital (1997-2008)
1,400.0 1,200.0 1,000.0 800.0 600.0 400.0 200.0 0.0 -200.0 1997 1998 SDI Oficijalni transferi 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Portfolio investicii Privatni transferi
Izvor: Presmetki napraveni vrz osnova na podatoci na NBRM
Transferite vo R. Makedonija, osven {to pokaùvaat znaci na stabilnost i kontracikli~nost, isto taka, pridonesuvaat i za direktno ublaùvawe na siroma{tijata na naselenieto. Taka, spored anketnite istraùvawa, okolu 28% od vkupniot broj na semejstva vo Makedonija se prima~i na pari~ni sredstva od stranstvo, za 39% od semejstvata prima~i na transferi, ovie sredstva pretstavuvaat duri polovina od nivniot vkupen raspolo`liv dohod, dodeka za 15% od semejstvata ovie sredstva 167
pretstavuvaat edinstven izvor na primawa (Centar for Economic Analyses, 2008). Do koj stepen prilivite od neto-menuva~koto rabotewe vo ramkite na tekovnite transferi vo platniot bilans na R. Makedonija, pretstavuvaat transferi, ostanuva da se utvrdi so pomo{ na kontinuirani anketni istraùvawa. Dosega sprovedenite istraùvawa ukaùvaat na sosema sprotivstaveni podatoci - dodeka ednoto poso~uva na potcenetost na transferite koi se evidentiraat vo platniot bilans, drugoto sugerira precenetost za okolu 50% od realniot iznos na transferi9. Dokolku se napravi analiza na neto-menuva~koto rabotewe }e se zabeleì deka najgolemiot del od ponudata na stranski sredstva za pla}awe vo 2008 godina otpa|aat na evroto (64%), {vajcarskiot frank (23%) i amerikanskiot dolar (8%). Ako istovremeno se pogledne strukturata na ispratenite doznaki po oficijalen pat moè da se vidi dominacija na istite valuti (tabela br. 3), koi istovremeno pretstavuvaat i oficijalni valuti na zemjite koi imaat najgolem broj na iselenici od Makedonija. Tabela br. 3 R. Makedonija: Valutna struktura na prilivite po osnova na doznaki i efektiva
(vo %)
Priliv po osnov na: doznaki menuva~ko rabotewe
EUR 69.2 64.3
2008 godina CHF USD 8.9 23.3 13.2 7.6
AUD 6.1 1.6
Izvor: Presmetki napraveni vrz osnova na podatoci na NBRM Ova moè da se zeme kako u{te eden pokazatel deka podatokot za neto-menuva~koto rabotewe, koj statisti~ki se vklu~uva vo vkupniot iznos na tekovni transferi, pretstavuva realna pretpostavka za prilivot na sredstvata po neoficijalni kanali na transfer. Za da se utvrdi to~nata struktura i potekloto na ovie sredstva, potrebno e kontinuirano sproveduvawe na anketni pra{alnici i poprecizno utvrduvawe na brojot na makedonski
9
Prvoto istraùvawe bazira na samostojnata anketa sprovedena od strana na d-r Xaferi, 2004 godina, dodeka drugoto na anketnoto istraùvawe napraveno od strana na CEA, 2008 godina.
168
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
iselenici vo stranstvo. Osven vakvoto dejstvuvawe prepora~livo e i vloùvawe na pogolem napor vo prenaso~uvawe na neoficijalnite vo oficijalni kanali na transfer, preku podobruvawe na finansiskite uslugi i namaluvawe na tro{ocite za prenos na sredstvata. Na vakov na~in bi se sozdale novi, dopolnitelni mo`nosti za poefikasno iskoristuvawe na ovie sredstva (na pr. preku nivna sekjuritizacija, so {to bi se otvoril pristap do sve` kapital koj vo poinakvi okolnosti moèbi ne bi bil dostapen). ZAKLUÔK Privatnite transferi pretstavuvaat vitalen izvor na devizni sredstva za mnozinstvoto zemji od Jugoisto~na Evropa. Vo nekoi od niv (Srbija, Bosna i Hercegovina, Makedonija) tie se pogolemi od oficijalnata pomo{ za razvoj, direktnite investicii i portfolio prilivite. Privatnite transferi se pokaàa postabilni od privatnite tekovi na kapital, taka {to i vo uslovi na globalnata ekonomska kriza pridonesoa za finansirawe na golemite trgovski deficiti, za stabilizirawe na privatnata potro{uva~ka i za direktno ublaùvawe na siroma{tijata. Poznatite makroekonomski rizici, koi ponekoga{ se povrzuvaat so golemite prilivi na transferi (pred s pojavata na zna~itelna aprecijacija na realniot devizen kurs), empiriski ne se dokaàni vo zemjite na Jugoisto~na Evropa (so moèbi eden isklu~ok). Vo Makedonija, transferite, isto taka, ja manifestiraa nivnata stabilnost, pa duri i kontracikli~nost. Nominalniot iznos na transferi be{e povisok vo 2009, otkolku vo 2008 godina, kompenziraj}i gi zagubite na deviznite rezervi i olesnuvaj}i ja odbranata na fiksniot kurs vo najkriti~nata faza na krizata. Na izvesen na~in, tie vsu{nost funkcioniraa kako nekoj neformalen stabilizacionen fond. So ogled na toa, privatnite transferi zasluùvaat pogolemo vnimanie i na nositelite na ekonomskata politika i na akademskite ekonomisti. : Malgorzata Markiewicz, (2006). Migration and Remittances in Macedonia, CEA, October, 2006. Analiza na privatnite transferi vo bilansot na pla}awa na Republika Makedonija, Narodna banka na R. Makedonija, 2006 i 2008 godina.
169
Dilip Ratha (2005). Remittances: A Lifeline for Development, Financial and Development - A quarterly magazine of the IMF, December 2005, Volume 42, No 4. Dilip Ratha and Sanket Mohapatra, (2009). Migration and Development Brief 9, World Bank, March, 2009. Dilip Ratha and Sanket Mohapatra, (2009). Migration and Development Brief 10, World Bank, July, 2009. Dilip Ratha and Sanket Mohapatra, (2010). Migration and Development Brief 12, World Bank, April, 2010. Frankel, Jeffrey, (2009), Are Bilateral Remmitances Countercyclical?, NBER, Working Paper 15419, October. Studija za determinantite i trendovite za privatnite transferi kon Makedonija (2008), Center for Economic Analyses, Skopje, R. Makedonija, juni, 2008. IMF (2005), Republic of Moldova: Selected Issues, International Monetary Fund, Washington, DC. Michael A. Milligan, (2008). International Remittances and Eastern Europe, USAID, Office of Economic Growth/Market Transition, Bureau for Europe and Eurasia, United States Agency for International Development, August, 2008. Miguel Leon-Ledesma and Matloob Piracha, (2001). International Migration and the Role of Remittances in Eastern Europe, University of Kent at Canterbury, July, 2001. Reena Aggarwal, Asli Demirguc-Kunt, Maria Soledad Martinez Peria, (2006). Do Workers` Remittances Promote Financial Development? World Bank Working Paper No 3957, July, 2006. Francesca Pissarides, Peter Sanfey and Svetlana Tashchilova, (2006). Financing transition through remittances in south-eastern Europe: The case of Serbia, EBRD, June, 2006. Ali Mansoor and Bryce Quillin, (2007). "Migration and Remittances: Eastern Europe and the Former Soviet Union", World Bank, January, 2007. Jasminka Dodeva, (2009). Zna~eweto na transferite za platniot bilans, so poseben osvrt na R. Makedonija, magisterski trud, Ekonomski fakultet-Skopje, septemvri, 2009. Internetstranici na centralni banki i me|unarodni organizacii: www.bankofalbania.or (Database) www.bnb.bg (Database) www.cbbh.ba (Database) www.bnm.org (Database) www.bnro.ro (Database) www.nbs.yu (Database) www.cb-mn.org (Database) www.imf.org (Database) 170
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
www.worldbank.org (Database) www.oecd.org (Database) www.cea.org.mk (Database) www.nbrm.gov.mk (Database)
171
THE ROLE OF PRIVATE TRANSFERS IN SOUTHEAST EUROPE
Prof. Mihail Petkovski, Ph.D. and Jasminka Dodeva, M.Sc
Abstract Private transfers are large and growing source of foreign exchange in many countries of Southeast Europe. The main purpose of this paper is to analyze the macroeconomic aspects of private transfers in Southeast Europe. The paper has three parts. The first part discusses the size and macroeconomic impact of private transfers in the region of Southeast Europe. The next part deals with the private transfers behaviour during the global economic crisis (2008-) and with the prospects for their sustainability. Third part represents small case study of the Republic of Macedonia Key words: private transfers, developing countries, Southeast Europe, balance of payments, global economic crisis, current account deficit.
172
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:330.341.1(497.7)
VMRE@UVAWETO VO NACIONALNIOT SISTEM NA INOVACII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Zlatka Popovska

Apstrakt Vo sredi{teto na interesot na sovremenite tehnolo{ki i inovacioni politiki e nacionalniot sistem na inovacii. Iako krajno kompleksen i vgnezden vo samite ekonomski i op{testveni promeni, toj e domen kade {to se pro{iruva i prodlabo~uva vlijanieto na politikite. Agolot na gledawe s pove}e se izveduva od interaktivniot karakter na sozdavaweto i difuzijata na inovaciite, {to go pomestuva interesot od identifikacijata na pazarnite neuspesi kon identifikacija na sistemskite neuspesi. Za unapreduvaweto na inovacionata sposobnost na edna zemja stanuva presudno vmreùvaweto na razli~nite akteri (direktni i indirektni) na nacionalniot sistem na inovacii. Sekoja zemja ima brojni specifi~nosti vo procesite na razvojot na ovoj sistem. No, vo sovremenata praktika se izrazuvaat odredeni op{ti traektorii pri {to blizinata ili oddale~enosta od niv, se indikator za razvojniot potencijal na edna zemja dagradi ekonomija bazirana na znaewe. R.Makedonija e vo faza na razvoj vo koj{to potenciraweto na procesite na u~ewe se neophodna potreba za prisposobuvaweto na novite vnatre{ni mehanizmi vo nastanuvaweto, a osobeno vo difuzijata i prifa}aweto na novite tehnologii. Relaciite na akterite ja formiraat mreàta vo sistemot, koja mora da bide tretirana vo ramki na politikite za povisoki stapki na rast i pobrzo prisposobuvawe na globalniot pazar. Klu~ni zborovi: interaktiven model na inovacii, nacionalen sistem na inovacii, vmreùvawe i akteri i relacii.
D-r Zlatka Popovska
Voved Vo makedonskata realnost so zabavena dinamika se probiva soznanieto deka inovaciite stanuvaat s pozna~aen faktor na rastot. Preovladuva misleweto deka nedovolnata razvienost, nataloènite tranzicioni problemi i nedovolnata efikasnost na pazarot se objektivni ograni~uvawa za zabrzuvaweto na tehnolo{kiot razvoj. No, dokolku ova mislewe go vrednuvame od aspekt na sovremenata inovaciona politika, toa e samo del od prikaznata. Drugiot del od prikaznata pripa|a na sistemskite neuspesi predizvikani od instituciite, odnosno od akterite i nivnite mreì na povrzuvawe bitni za zabrzuvaweto na procesite na u~ewe i podigaweto na vkupnata inovaciona sposobnost. Tie se rasprostraneti niz celata op{testvena struktura. Na globalen plan niz razli~ni politiki se promovira zgolemuvaweto na apsorpcionata sposobnost za novi promeni ne samo na ekonomijata, tuku i na site upravuva~ki nivoa vo op{testvoto. Novite soznanija deka tehnologijata ne ja odreduvaat op{testvenite i ekonomskite promeni, tuku deka taa e niven vgradliv del, se temelat na realniot razvoj na mnogu zemji kade {to stanuva evidentna koevolucijata pome|u tehnolo{kite promeni i ekonomskoto i op{testveno prisposobuvawe1. Zemjite vo razvoj so pomal ili pogolem uspeh ja sledat op{tata opredelba za op{testveniot karakter na inovaciite i s pointenzivno se zanimavaat so procesite na u~ewe i so jakneweto na upravuva~kata sposobnost za nivno pobrzo razvivawe. Naglasena e va`nosta na difuzijata na novi tehnologii i potrebata za postojano unapreduvawe na apsorpcioniot kapacitet za prifa}awe i konverzija na novite tehnologii. Za razlika od razvienite zemji, tie se griàt za podobruvawe na uslovite za {irewe i koristewe na niski i sredno-intenzivni tehnolo{ki proizvodi vo nivnata struktura2. No, za site zemji, vaì konstatacijata deka vo vreme na raste~ka globalizacija na ekonomijata na znaewe, konkurentnosta e derivirana od razlikite vo sposobnostite za inovirawe3.
Science, Technology and Innovation Task Force, 2005, Innovation: Applying Knowledge in Development, UN Millenium Project, 15 18p. 2 Feinson S.: National Innovation Systems Overview and Country Cases, vo: Knowledge Flows and Knowledge Collectives:Understanding the Role of Science and Technologu Policies in Development, Volume1: Knowledge Flows, Innovation and Learning in Developing Countries, The Rockefeller Foundation, June 2003, p. 19. 3 Malmberg, A. and P. Maskell: Localized learning and regional economic development. European Urban and Regional Studies, 1999. 6(1): p. 5-18.
174
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Vmreùvaweto vo nacionalniot sistem na inovacii vo R. Makedonija
Vo makedonskata realnost dolgo opstojuvaat brojni inhibira~ki faktori i na stranata na ponudata i na stranata na pobaruva~kata na inovaciite. Rezultatot e zanemarena inovaciona aktivnost od strana na pretprijatijata {to normalno zavr{uva vo nedozvoleno mal broj na sopstveni inovacii (duri i od aspekt na pretprijatijata). Iako statisti~ki ne moè da se sledi konverzijata na uvozno vo sopstveno znaewe, spored rezultatite od inovacionite dejnosti vo stopanstvoto, moè da se pretpostavi nejzinoto nisko nivo. Toa ja potencira potrebata za politika orientirana kon faktorite za jaknewe na procesite na u~ewe na mikro i makro nivo vo funkcija na zgolemuvawe na apsorpcioniot kapacitet za novi tehnologii vo ekonomijata. Nova inovaciona politika R.Makedonija, kako i sekoja druga zemja vo razvoj ne moè da gi zaobikoli sovremenite promeni na domenot na kreiraweto na inovacionite politiki. Akcentot go stavame na promenite vo agolot na gledawe kon procesite na sozdavawe, difuzija i koristewe na inovaciite. Krajna cel e pretvoraweto na tehnologiite (sopstveni i uvozni) vo konkretni rezultati koi vlijaat vrz rastot i razvojot. Vo taa funkcija gi podvlekuvame slednite promeni: 1. Po vtorata svetska vojna, pa s do po~etokot na devedesettite godini, strategiite na najgolem broj zemji bea prete`no svrteni kon stranata na ponudata, a politikite naj~esto poa|aa od modelot na ponuda na naukata i tehnologijata. Se praktikuva{e linearniot model na inovacii kako osnoven organizacionen princip (model so postoewe pravila, odnosno, linearni postapki vo pretvoraweto na idejata vo komercijalen proizvod). Politikite za IR igraa klu~na uloga na domenot na inovaciite. Najmnogu vnimanie se posvetuva{e na vloùvawata vo IR (fundamentalni, razvojni i primeneti), na razvojot na nau~no-istraùva~kite institucii i nau~no-istraùva~kiot kadar. No, promenite koi se slu~ija vo vreme na informacionata era gi nadminaa analiti~kite mo`nosti na ovoj model. Paradigmata: pove}e vloùvawa vo IR, pove}e inovacii, pogolemi stapki na rast, ne se potvrdi vo praktikata na zemjite so najgolem tehnolo{ki napredok. Vo {eesetite, Japonija ostvari visoki stapki na rast, iako vo toa vreme ne be{e nositel na golemi IR vloùvawa vo sozdavaweto radikalni inovacii. Podocna, toa se registrira i vo razvojot na Koreja, Singapur, Tajvan i drugi
175
D-r Zlatka Popovska
brzoraste~ki zemji4. Vo devedesettite godini i teorijata go napu{ti isklu~itelnoto tretirawe na procesot na inovacii kako linearen proces. Linearniot karakter s pove}e se zamenuva so interaktiven, so {to teorijata pove}e se dobliùva do realnite faktori od koi zavisi sozdavaweto na inovaciite vo sovremeni uslovi. Ova vodi kon ekspliciten zaklu~ok koj e relevanten i za sekoja zemja vo razvoj: politikite za IR koi dejstvuvaat na stranata na ponudata se bitni, no ne moàt da ja prezemat odgovornosta na osnovni politiki vo zabrzuvaweto na tehnolo{kiot razvoj. Neophoden e {irok pristap koj gi opfa}a site faktori so vlijanie vrz inovacionata sposobnost na edna zemja. 2. Interaktivniot karakter na procesot na inovacii se bazira na {irok pristap kon faktorite za sozdavawe na inovaciite. Sozdavaweto na inovaciite nastanuva preku kompleksen zbir na aktivnosti koi povrzuvaat razli~ni akteri me|u koi ne se vbrojuvaat samo onie koi direktno gi sozdavaat inovaciite i onie koi se nivni korisnici, tuku i onie koi indirektno vlijaat vrz nivnoto sozdavawe i koristewe kako intermedijarni organizacii i akteri. Site tie zaedno formiraat mreà na me|usebno zavisni odnosi koja vlijae na podigaweto na inovacionata sposobnost na pretprijatijata i ekonomijata vo celina. Zatoa, osobeno od vtorata polovina na devedesettite godini, politikite na s pogolem broj zemji vo centarot na svoeto vnimanie go postavuvaat t.n. nacionalen sistem na inovacii (ili, nacionalen inovacionen sistem). Ovie soznanija imaat vlijanie i vrz preispituvawe na na{iot odnos kon inovaciite. Inovaciite se zaedni~ki proces na mnogu partneri koi zaedni~ki u~at niz interakciite. I digresijata moè ponekoga{ da gi pojasni ne{tata: ne bea retki slu~aite vo na{ata minata praktika, duri i koga se nabavuva{e najnapredna tehnologija za odredena dràvna institucija, da izostanat o~ekuvanite rezultati zaradi otsustvo na sorabotka so relevantni nau~ni institucii, no i so drugi funkcionalno povrzani dràvni institucii! 3. Nacionalniot inovacionen sistem stana osnovna ramka na analizata na sovremenite politiki vo potraga po alternativni mo`nosti za vlijanie vrz zabrzuvaweto na sozdavaweto, difuzijata i
4 Lundvall, B.. Towards a Learning Society, vo ed.. na: Conceio, P., Heitor, M., and Lundvall, BA., Innovation, Competence Building And Social Cohesion In Europe: Towards a Learning Society, Edward Elgar Publishing, Cheltenham, UK, 2002, 214 p Stephen Feinson: National Innovation Systems Overview and Country Cases vo: Knowledge Flows and Knowledge Collectives...cit.delo 19.p.
176
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
koristeweto na inovaciite. So koristeweto na ovaa ramka se vnesoa mnogu promeni vo samite inovacioni politiki, naso~enosta na intervencijata, mreìte na institucii i organizacii itn. Spored R. Nelson, terminot sistem ozna~uva zbir na institucionalni akteri koi zaedno igraat va`na uloga vlijaej}i vrz inovacioniot rezultat. Zna~i, va`na uloga nemaat samo IR instituciite (kako spored linearniot model), tuku i drugi institucii koi vlijaat vrz sozdavaweto i difuzijata na inovaciite5. L. Mutelka potencira deka toj ne e linearen proces, bidej}i se raboti za interaktivnost pome|u ponuduva~ite, klientite, univerzitetite, centrite, telata za postavuvawe standardi, bankite i drugite potrebni ekonomski i op{testveni akteri6. Spored Ch.Edguist vo ovoj sistem vleguvaat: site va`ni ekonomski, op{testveni, politi~ki, organizacioni i institucionalni i drugi faktori koi vlijaat vrz razvojot, difuzijata i koristeweto na inovaciite7. Mnogu avtori naglasuvaat deka primarna va`nost za inovacionite sistemi ima u~eweto. Sozdavaweto, difuzijata i koristeweto na inovaciite stanuvaat op{testveno pra{awe. Za zemjite vo razvoj vo koi se vbrojuva i R. Makedonija, nacionalniot inovacionen sistem kako sredi{te na inovacionata politika ne e i nemoè da bide kvantitativen porast na faktorite na stranata na ponudata toj e sistem koj gi integrira site direktni i indirektni faktori so vlijanie vrz vkupnata inovaciona sposobnost. Duri i da se odvojat golemi sredstva za poddr{ka na inovacioni proekti, nivniot kraen uspeh zavisi od koristeweto na mreìte (banki, IR institucii, zavod za industriska sopstvenost, zavod za standardizacija, mreà na nabavuva~i, mreà na kupuva~i, intemedijatori za olesnuvawe na proda`ba, marketing itn.), bitni za nivnoto pretvorawe vo komercijalen uspeh. 4. Vo nacionalniot inovacionen sistem, osobeno zna~ewe imaat relaciite (vrskite) pome|u organizaciite, instituciite i politikite. Poimot mreì dobiva s po~esta upotreba. Nacionalniot inovacionen sistem zavisi od vmreùvaweto. Mreàta e koordiniran zbir na u~esnici, kako {to se: tehni~ki istraùva~ki
Nelson, R. R. (1993) (ed.). National Innovation Systems: A Comparative Study, Oxford: Oxford University Press. p. 4-5. 6 Mytelka, L: Promoting scientific and technological knowledge for sustainable development, Paper for the Third UN Conference on Least Developed Countries, Round Table: Education for All and Sustainable Development in LDCs, May 2001, p.3. 7 Edquist C. (1997) Systems of innovation approaches - their emergence and characteristics in Edquist, C. (ed.) (1997) Systems of Innovation: Technologies, Institutions and Organizations, London: Pinter/Cassell. 14.p.
5
177
D-r Zlatka Popovska
centri, firmi, finansiski organizacii, korisnici i javni ustanovi, koi zaedni~ki u~estvuvaat vo dizajniraweto, razvojot i proizvodstvoto ili difuzijata na proizvodstveniot proces, stoki i uslugi, pri {to nekoi }e imaat pridones vo rastot na komercijalnite transakcii8. Sekoja zemja ima razli~ni organizacii i institucii koi gradat me|usebno razli~ni vrski. Zatoa, za politikata na sekoja zemja se relevantni analizite za intenzitetot, na~inot na povrzuvawe i odrùvawe, gustinata, vremeto, formite na interakciskoto povrzuvawe itn. Od golema va`nost se odgovorite na slednite pra{awa: dali vrskite go ovozmoùvaat potrebniot prenos na znaeweto i informaciite; dali komunikaciite pome|u niv vodat kon koordinacija vo izvr{uvaweto na inovacionite procesi ili aktivnosti; i dali seto toa se odviva preku nekoja forma na sorabotka9. Generalen e zaklu~okot deka povrzuvaweto, koordinacijata i sorabotkata se faktori so presudna va`nost za pro{iruvaweto na procesite na u~ewe i za jakneweto na inovacionata sposobnost. Vo makedonskata realnost, nema potvrda za ovoj zaklu~ok. Na primer, zaedni~kite proekti me|u naukata i stopanstvoto ne se potvrduvaat kako kontinuirana razvojna potreba na pretprijatijata. 5. Da potsetime, politikite koi prete`no se praktikuvaa do devedesettite godini, bea pod vlijanie na neoklasi~nata ekonomija spored koja pazarniot neuspeh be{e primaren za odreduvaweto na nivniot karakter. Politikite naj~esto bea bez prethodno utvrduvawe na problemite koi trebalo da se re{at so politikata. So razvojot na konceptot: nacionalen inovacionen sistem, i sistemskite neuspesi gi odreduvaat domenite na vlijanieto na politikite poradi {to nivnoto nadminuvawe e cel na sovremenite inovacioni politiki. Vakvite politiki od primarniot interes: obezbeduvawe na potrebnoto nivo na investicii za nauka i tehnologija, se koncentriraat na: obezbeduvawe uslovi za trajna adaptibilnost i sposobnost za u~ewe od strana na firmite i instituciite9. Poradi golemata neizvesnost, kompleksnost itn., ne moè da se odredi prirodata na posakuvanata transformacija na inovacioniot sistem vo edna optimizira~ka ramka kako {to be{e slu~ajot vo ranite neoklasi~ni analizi... Podobro e toa da se odredi preku paket na strate{ki prioriteti...10
8 Spored: Innovation Related Networks and Technology Policy - Making, Technology and Economy Programme (TEP), OECD,SG.TEP.1. Draft Background Report,5-13p. 9 Vidi: Dynamizing National Innovation Systems OECD 2002 p. 13-18. 10 Borrs, Susana; Chaminade, Cristina and Edquist: The Challenges of Globalisation: Strategic Choices for Innovation Policy cit.delo, 7p.
178
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Izborot na prioriteti e neophoden del na efikasnata politika. Sovremenite politiki prete`no se naso~uvaat kon specifi~ni problemi. Zaklu~okot e jasen: sistemskite neuspesi s pove}e stanuvaat osnoven orientir za konkretizirawe na pravcite na akcija. Opredeluvaweto na prioriteti e najsloèniot del na politikata bez razlika dali se raboti za nivno opredeluvawe na nacionalno, lokalno ili sektorsko nivo. Vo makedonskata realnost, realizacijata na prioriteti nikoga{ ne bila aktivnost koja moèla da go izdrì tovarot na dolgotrajnosta prioritetite ~esto se menuvale so politi~kite ciklusi. Nivnata minlivost ima negativno vlijanie vrz vkupniot kapacitet za prifa}awe novi razvojni promeni vo koi vleguvaat i tehnolo{kite promeni. Sistemskite neuspesi na domenot na sozdavaweto na inovaciite (tehnolo{ki, ekonomski, op{testveni), se zanemaren aspekt vo izborot na pravcite na dejstvuvawe na politikite. 6. Sovremenata teorija i praktika n vodat kon osnovniot agol na gledawe: - inovaciite se vnatre{en op{testven interaktiven proces na u~ewe11. Toa e osnova na svrtuvaweto na politikite kon vnatre{nite aktivnosti vo sistemot i problemite koi gi popre~uvaat vo sozdavaweto, difuzijata i koristeweto na inovaciite. Sistemski neuspesi (spored Adguist, sistemski problemi) se site onie otstapuvawa od posakuvanite promeni vo inovacioniot sistem. Sistemskiot pristap ovozmoùva poto~na identifikacija na slabostite vo funkcioniraweto, kako {to se12: eksternaliite od inovaciite, znaeweto i u~eweto; nedovolnosta na kriti~na masa na sposobnosti ili kapaciteti; ulogata na asimetri~nite informacii za razvojot na tehnologiite; nedovolno razvienata poddrùva~ka struktura, na primer, tehnolo{ki centri; slabata institucionalna ramka; nedovolno razvienite mreì; nedovolnata koordinacija itn. Otkrivaweto na organizacionite, institucionalnite i slabostite vo dogovaraweto ima vlijanie vrz izborot i na nivoto na intervencija na politikite. Vo sekoja zemja kombinacijata na konkretni pri~ini za sistemskite neuspesi e razli~na. Inovacionata politika e integrirana celina koja pretstavuva portfolio na programi za stimulacii i promeni vo instituciite. Sistemskiot pristap naso~uva kon potrebata za identifikacija na oblastite kade {to e neophodna intervencija. Vo makedonskata realnost klasterskiot pristap
11 Avnimelech, Gil, Morris Teubal:, Innovation and Technology Policy (ITP) for Catching up: a Three Phase Life Cycle Framework for Industrializing Economies, CEPAL, United Nations 2007, 25p.
179
D-r Zlatka Popovska
zasluùva dolgoro~na op{testvena poddr{ka, kako nivo na vlijanie na politikata. Inherentni sistemski problemi na inovacioniot sistem vo R. Makedonija Me|uzavisnosta na procesite vo koj i da bilo sloèn sistem te{ko se analizira, a u{te pote{ko se doa|a do zaklu~oci koi moàt da se pretvorat vo konkretni aktivnosti. Inovacioniot sistem vo sekoja zemja i vo R. Makedonija e del od promenite vo ekonomskata i op{testvena preobrazba. Vo periodot na tranzicijata inovacioniot sistem ne be{e prepoznat od tehnolo{kata politika kako klu~en domen za podigawe na inovacionata sposobnost na firmite, ekonomijata i op{testvoto vo celina. [iroki i va`ni oblasti ostanaa nadvor od interesot na politikite. Na primer, jakneweto na kapacitetot na naukata da participira vo inovacionite procesi. R. Makedonija e zemja so potprose~en nau~en kapacitet. Vo edna od studiite na RAND, zemjite se podeleni vo ~etiri grupi:12 1. Nau~no napredni zemji (22 zemji) so natprose~en nau~en kapacitet, od koi pove}eto ve}e 50 godini (a nekoi i nad 100 godini), ja imaat tehnologijata kako nacionalen prioritet. 2. Zemji so izrazena isklu~itelnost vo sferata na naukata (24 zemji). Toa se zemji koi vo nekoi sferi imaat natprose~en kapacitet, a nekoi od niv pove}e od 20 godini investiraat vo naukata, tehnologijata i inovaciite. 3. Zemji vo koi naukata e vo razvoj (24 zemji). Toa se zemji koi imaat potprose~ni kapaciteti za nauka, tehnologija i inovacii i se vo faza na razvojot na zna~ajni elementi na nivniot nacionalen inovacionen sistem 4. Zemji koi nau~no zaostanuvaat (80 zemji) se tie koi imaat potprose~en nau~en kapacitet i kaj koi otsustvuva tendencija za investirawe vo nauka i tehnologija. Zatoa, nedostasuvaat brojni elementi vo nivnite nacionalni inovacioni sistemi. Nivnite politiki se vo faza na prepoznavawe na interesot za razvoj na efikasen inovacionen sistem. R. Makedonija e poblisku do poslednata, otkolku do tretata grupa zemji. Vo na{ata praktika, duri i dolgoro~nata orientacija sprema stranata na ponudata na inovaciite (IR politika), ostana bez posakuvanite rezultati. Me|u zna~ajnite karakteristiki e niskoto nivo na izdvojuvawa za IR i slaboto u~estvo na biznis-sektorot na ovoj domen. Vo celiot period na tranzicijata izdvojuvawa za IR od
12 Caroline S. Wagner, Irene Brahmakulam, Brian Jackson, Anny Wong, Tatsuro Yoda: Science and Technology Collaboration: Building Capacity in Developing Countries? Prepared for the World Bank, RAND Science and Technology, Published 2001 by RAND.
180
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
BDP odvaj dostignuvaat nivo od 0,5%, a vo 2002 godina se namalija duri na 0,26%. Ovie procenti ne samo {to ne se sporeduvaat so onie na naprednite zemji vo razvoj (nad 1,5% od BDP), tuku ne se sporeduvaat nitu so procentite za izdvojuvawata za IR od BDP na R. Makedonija vo porane{niot samoupraven sistem (vo oddelni periodi: nad 1%). Porazuva~ki e faktot deka samo od 2% do 4% se obezbeduvaat od biznis-sektorot. Drugoto pripa|a na direktnite izdvojuvawa od dràvniot buxet i od visokoobrazovnite institucii koi, isto taka, se finansirani od dràvata. I prihodite od IR, isto taka, se na krajno nisko nivo (2007 g. samo 0,29% od BDP) (spored podatoci na RZS). Ovie brojki ja potenciraat potrebata za jaknewe na stranata na ponudata vo ramki na politikata orientirana kon razvojot na nacionalniot inovacionen sistem. Kako {to e ve}e potencirano, sovremenite soznanija ne naso~uvaat i kon potrebata na razvoj na mreìte na akteri i relacii koi se vgnezdeni vo samata ekonomsko-op{testvena struktura. Vo taa funkcija e i prifa}aweto na osnovniot agol na gledawe deka inovaciite se vnatre{en op{testven interaktiven proces na u~ewe. Vo sovremenata praktika osobeno se analizira vlijanieto na kooperantskite odnosi vrz vnatre{nata kohezija na akterite na nacionalniot inovacionen sistem. êsto se naglasuva deka inovaciite se zaedni~ki proces na mnogu partneri koi u~at zaedni~ki niz interakciite. Vsu{nost, vo golem broj zemji razvojot na nacionalniot inovacionen sistem e del od razvojot na inovacionoto op{testvo i op{testvoto koe u~i. Razlikite vo ekonomskoto u~ewe, proizleguvaat od fleksibilnosta na firmite, od nivnite me|usebni vrski i od vrskite koi gi gradat so drugite institucii vo ekonomskiot i op{testveniot sistem. Niz brojni analizi se potvrdi zaklu~okot deka razlikite vo razvienosta pome|u zemjite korespondiraat so razlikite vo dinami~nosta i kreativnosta na ekonomskite sistemi {to vo golem stepen zavisi od intenzitetot i kvalitetot na kooperantskite vrski. Dràva koja go pottiknuva razvojot na kooperantskite vrski e dràva koja participira vo procesot na ekonomskoto u~ewe. Povisokiot stepen na kohezija vo, i me|u mreìte, proizveduva pove}e eksternalii koi vlijaat vrz zgolemuvaweto na vkupnata inovativna sposobnost na ekonomijata i na op{testvoto. Preku niv, se prenesuva znaeweto, odnosno se u~i. Kooperantskite odnosi ednovremeno, se sozdava~i i sprovodnici na ekonomskoto u~ewe. Razvienosta na mreìte na instituciite so direktno i indirektno vlijanie vrz inovaciite e od golema va`nost. Spored OECD, instituciite vo potesna smisla se delat na 5 kategorii: 181
D-r Zlatka Popovska
vladi (lokalni, regionalni, nacionalni); intermedijarni institucii (istraùva~ki institucii i drugi organizacii koi rabotat kako intermedijatori pome|u vladite i izvr{itelite na istraùvaweto; privatni pretprijatija i istraùva~ki instituti; univerziteti i soodvetni institucii koi davaat znaewe i ve{tini; drugi javni i privatni organizacii koi igraat uloga vo inovacioniot sistem (javni laboratorii, organizacii za tehnolo{ki transfer, patentni kancelarii, trening-centri i dr.). Vo po{iroka smisla (po{irok koncept) se vklu~uvaat i politiki i institucii od ekonomskoto kulturnoto i politi~ko opkruùvawe na zemjata koi vlijaat vrz procesite bitni za sozdavaweto i difuzijata na inovaciite. Takvi se na primer, sredno obrazovanie, finansiski sistem, monetarni politiki, stopanski komori, pazar na rabotna sila, i regulatorni politiki i institucii. Zbirot na instituciite i zbirot na odnosite koi ja obezbeduvaat nivnata me|uzavisnost go odreduvaat stepenot na integracijata na inovacioniot sistem vo ekonomskiot i op{testven sistem. Mreàta na direktni akteri na nacionalniot inovacionen sistem vo Makedonija se pro{iruva, pred s, kako rezultat na instituciite od visokoobrazovniot sektor. I pokraj rastot na instituciite vo privatniot sektor, vo celina dominiraat onie od grupata: javni institucii. Vo grupata akteri: javni institucii se: sobranieto, vladata, nadle`noto ministerstvo i drugi ministerstva povrzani so ovaa oblast, pette dràvni univerziteti, ~etirinaesette javni nau~ni instituti, MANU, dràvnite zavodi (za statistika, za industriska sopstvenost) i odredeni inovaciski centri na dràvno ili lokalno nivo. Vo vtorata grupa: privatni i javni institucii, spa|aat organizacionite formi na tehnolo{ka infrastruktura kako {to se: istraùva~ko-razvojnite edinici vo stopanstvoto, inovaciskite centri, centrite za transfer na tehnologii, za IKT i dr. Vo tretata grupa: privatni institucii, se vbrojuvaat pretprijatijata so edinici za IR (okolu 43), centri, razni oddelenija za IR - instituti, laboratorii za kvalitet i kontrola, deloven konsalting, kako i privatnite univerziteti. Ovaa mreà na institucii ima svoja zakonska regulativa i poddr{ka od politikite naso~eni kon inovaciite. êtirigodi{nata programa na tehnolo{ki razvoj na R. Makedonija e osnova na horizontalnata tehnolo{ka politika, no so proektna orientacija za kofinansirawe na razvojni istraùvawa i inovacioni procesi vo privatniot sektor. Od 121 proekti kofinasirani vo periodot 2005 2008 godina, sedum se inovacioni proekti ~ij rezultat se podnesoci za patentno barawe od koi eden i dobil za{titen proekt. 182
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Niskoto nivo na izdvoeni sredstva od buxetot e edna od pri~inite za nedovolnata proektna aktivnost. Drugiot del od pri~inite leì vo s u{te neotkrienite domeni vo inovacioniot sistem so eksternalii bitni za zgolemuvawe na interesot na firmite za inovacioni proekti. Imaj}i ja predvid nedovolnata sostojba na domenot na inovaciite vo R. Makedonija, od osobena va`nost e integriraweto na razli~ni politiki okolu celta: sozdavawe uslovi za povisok stepen na koordinacija i sorabotka pome|u akterite vo procesot na vmreùvawe - i toa ne samo na direktnite akteri, tuku i na indirektnite akteri koi imaat vlijanie vrz inovaciite i tehnolo{kiot razvoj. Povratnite vrski me|u akterite i politikite sozdavaat eksternalii, sekade, pa, i vo na{ata realnost, so efekti vrz {ireweto na procesite na u~ewe. Poa|aj}i od potrebata za identifikacija na sistemskite neuspesi (problemi), bitni za dizajniraweto nova inovaciona politika, ja naglasuvame va`nosta na slednite problemi: - Slabosti vo vid na otsustvo na akteri ili vrski vo mreìte. Vo makedonskata realnost evidenten e nedostatokot na intermedijarni organizacii kako olesnuva~i na procesite na povrzuvawe, na primer, vnatre vo biznis-sektorot ili me|u nego i javniot sektor; - Slabosti vo me|usebnata komunikacija me|u akterite kaj razli~ni mreì na nacionalno i lokalno nivo. Na primer, vo makedonskata realnost evidentni se problemite na nedovolno informaciono-komunikacionoto povrzuvawe me|u akterite vo nau~nata sfera i biznis-sektorot; - Slabosti vo vid na ograni~uvawa kaj akterite vo povrzuvaweto so me|unarodni mreì. Na primer, ne se retki slu~aite na{i firmi da ne gi prepoznaat me|unarodno verificiranite pravila, standardi ili direktivi koi se od zna~ewe za nivnata sorabotka so stranski partneri. Gi potencirame slednite op{ti domeni na koi bi trebalo da se naso~at instrumentite na politikite: - pointenzivna diseminacija na informaciite koi se od korist za jaknewe na koordinacijata i sorabotkata vnatre i me|u akterite vo biznis-sektorot i sektorot na nauka, - zabrzuvawe na tehnolo{kite promeni za razvoj na novi mreì, ili unapreduvawe na postojnite mreì pri {to golema uloga imaat strategiite za e-vlada, e lokalna samouprava itn.
183
D-r Zlatka Popovska
- stimulativno regulirawe na uslovite za vleguvawe na novi akteri so intermedijarna uloga kako del od nekoja od postojnite mreì13. Sovremenite soznanija, a osobeno ras~ekorot na makedonskata sostojba so niv, upatuva na prioritetnata va`nost na mreìte me|u univerzitetite i industrijata, kako i na mreìte vo biznissektorot. Sorabotkata me|u niv, kako da stanuva pova`na od samite nau~ni laboratorii, istraùva~ki centri i institucii. Prifa}aweto na stavot deka inovacionata aktivnost e uslovena kako od sorabotkata me|u akterite vnatre vo nau~niot sistem, taka i od sorabotkata me|u industrijata, naukata i op{testvenite faktori, vodi kon prodlabo~uvawe na ulogata na dràvata na ovoj plan. - Vmreùvawe me|u univerziteti i industrija. So decenii vo analizite na tehnolo{kiot razvoj vo R. Makedonija stoi konstatacijata za nizok stepen na integracija na naukata vo industrijata. Imeno, na stranata na ponudata na inovaciite e naukata, odnosno IR sektorot, a na stranata na pobaruva~kata industrijata, odnosno biznis-sektorot. Toa bea dve strani so svoi politiki i so naglasen tretman na naukata kako poseben sistem, kako izolirana sfera od proizvodstvoto. Vakviot pristap pretstavuva anahronizam vo sovremeni uslovi kade {to osnovnata razvojna traektorija e integracija na naukata i biznis-sektorot. Simbiozata me|u naukata i tehnologijata, naukata i industrijata, ili naukata i proizvodstvoto e vnatre{niot mehanizam na ravojot na ekonomijata koja u~i. Naukata i industrijata namesto vo odvoena, denes s pove}e se javuvaat vo zaedni~ka uloga i na stranata na ponudata i na stranata na pobaruva~kata za inovacii. Univerzitetite vo naprednite zemji otvoraat centri za trajna sorabotka so stopanstvoto. Sorabotkata e forma na ovie integracioni procesi. Nejzinata intenzifikacija e edna od osnovnite karakteristiki na sovremeniot proces na vmreùvawe. Univerzitetite s pove}e i s pouspe{no preminuvaat od izdrùvana sfera, vo samostojni institucii koi sami se griàt za materijalnoto i finansisko obezbeduvawe na svojot rast. Vo R. Makedonija, pri~inite za bavnoto pribliùvawe na naukata i industrijata vo tranzicioniot period ne leàt samo na stranata na naukata ili samo na stranata na industrijata golem del e vo otsustvoto na inovaciona i tehnolo{ka politika koja bi ja razvila mreàta na sorabotka.
13
Vidi na primer, European Innovation Monitoring System, Public Measures to Support the Clustering and Networks of Innovative SMEs, European Commision 1993.
184
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
- Vmreùvawe me|u pretprijatija. Ovaa mreà e pretstavena so dogovori za tehnologii me|u pretprijatija. Ovoj tip na relacii e najmnogubroen i najintenziven vo sovremenite nacionalni inovacioni sistemi. Stapuvaweto na firmite vo me|usebni dogovori, sorabotka vo fazi ili na cel proekt, e vodeno i od samata osnovna ekonomska logika, se namaluva pazarniot rizik, se zgolemuva potencijalot za pogolemi tehnolo{ki proekti, se podiga adaptibilnosta na firmite kon novite barawa na pazarot itn. Naj~esti formi na sorabotka se: zaedni~ki vloùvawa, sorabotka vo IR na specifi~ni programi, sorabotka me|u konkurenti vo zavisnost od tipot na tehnologijata, kako {to e na primer, razmena na nekoi aktivnosti vo proizvodstvoto na tehnologijata itn. Jakneweto na sposobnosta zaedni~ki da se raboti, zna~i jaknewe na sposobnost timski da se u~i preku proekti od zaedni~ki interes. Zatvoraweto na firmite vo ramki na svoite strategii i sre}avawe so konkurencijata samo preku pazarot, isto taka, e anahronizam vo sovremeni uslovi. Vo vie ramki }e ja potencirame va`nosta i na vmreùvaweto me|u pretprijatijata kako korisnici i kako proizvoditeli. Ovoj tip na relacii me|u firmite imenuvan i kako odnos pome|u potro{uva~ite i ponuduva~ite, vo razvienite zemji, pretstavuva najgolem del od kooperativnite aktivnosti. Proizvoditelite imaat brojni motivi za vakov vid partnerstvo: osoznavawe na potrebite na korisnicite za novi proizvodi ili uslugi, za{tituvawe na inovacijata od imitacija i dr. Od druga strana, korisnicite se zainteresirani za: zapoznavawe so toa {to e novo, predizvikuvawe promeni kaj proizvoditelite za takvi novi proizvodi ili tehnologii koi se specificirani spored nivnite novi barawa itn. Zabrzuvaweto na diverzifikacijata na proizvodstvoto ima silno vlijanie vrz masovnosta na ovoj tip na sorabotka. Dejstvuvaweto na politikata vrz ovie domeni e od golema va`nost za procesite na u~ewe, i za jakneweto na inovacionata sposobnost na makedonskata ekonomija. Nacionalniot inovacionen sistem ne zavisi tolku od negovite strukturni delovi, kolku {to zavisi od nivnata povrzanost. Inovativnosta na firmite ne se tretira samo kako zavisna od inputi na IR, odnosno, inputi {to gi davaat IR organizaciite, univerzitetite, IR centrite i IR edinicite, tuku kako zavisna i od produktivnosta na ekonomskiot sistem, od na~inot, intenzitetot na vrskite na firmite preku koi se informiraat, sorabotuvaat, prodavaat kupuvaat, odnosno, preku koi se sozdava, transferira i difuzira znaeweto.
185
D-r Zlatka Popovska
Zaklu~ok Sovremenite inovacioni i tehnolo{ki politiki go menuvaat osnovniot agol na gledawe: namesto svrten kon obezbeduvawe resursi, se favorizira agol na gledawe svrten kon razvojot na inovacionata sposobnost. Pritoa, interaktivniot karakter na inovaciite s pove}e dobiva legitimitet na klu~en del na ovie politiki. Vo ramki na novite teoretski i prakti~no potvrdeni soznanija, stanuva nesporna potrebata za preispituvawe na na{iot tradicionalen odnos kon inovaciite, ili po{iroko tehnologiite. Razbiraweto na tehnolo{koto zaostanuvawe kako derivacija na oskudnosta na faktorite na ponudata, osobeno vo biznis-sektorot (na primer, nedostatok na IR investicii) e opravdano, no nikako ne e dovolno da gi objasni klu~nite faktori na zaostanuvaweto. Ima mnogu elementi za veruvawe deka golem del od niv se tokmu vo vnatre{niot mehanizam na procesite na u~ewe. Vmreùvaweto e negov krvotok. Va`nosta na ovoj proces ja nametnuva potrebata za identifikacija na sistemskite slabosti ~ija sega{na sostojba ja negira osnovnata vrednosna opredelba na edna sovremena politika: razvojot na kooperantski odnosi se bitni za jaknewe na vnatre{nata kohezija na akterite vo nacionalniot sistem na inovacii. Pozitivnite eksternalii od prakti~nata realizacija na ovaa opredelba na krajot mora da se izrazi vo zgolemuvawe na rastot na BDP, izvozot i standardot. No, kaj nas, mnogu pati povtorenata konstatacija deka za uspeh e potrebna dolgotrajna rabota oblikuvana niz strategii i politiki i ovoj pat se nametnuva vo imperativna forma. Za zna~eweto na poslednata konstatacija, potvrda ni se iskustvata na onie zemji koi pred triesetina godini bea na mnogu poniski razvojni skalila vo sporedba so sega{noto mesto na vrvot na svetskiot tehnolo{ki razvoj. Koristena literatura: -Caroline S. Wagner, Irene Brahmakulam, Brian Jackson, Anny Wong, Tatsuro Yoda MR-1357.0-WB: Science and Technology Collaboration: Building Capacity in Developing Countries? Prepared for the World Bank, RAND Science and Technology, RAND (2001). -Nelson, R. R. ( (ed.). National Innovation Systems: A Comparative Study, Oxford: Oxford University Press1993). - Knowledge Flows and Knowledge Collectives: Understanding The Role of Science and Technology Policies in Development, Volume 1: Knowledge Flows, Innovation, and Learning in Developing Countries A Project for the Global Inclusion Program of the Rockefeller Foundation (2003).
186
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
- Charles Edquist:The Systems of Innovation Approach and Innovation Policy: An account of the state of the art. Lead paper presented at the DRUID Conference, Aalborg, June 12-15, 2001, under theme F: National Systems of Innovation, Institutions and Public Policies -KnowledgeManagement in the Learning Society. OECD (2000). - Dynamizing National Innovation Systems OECD (2002). - Borrs Susana:The Widening and Deepening of Innovation Policy: What Conditions Provide for Effective Governance? CIRCLE (Centre for Innovation, Research and Competence in the Learning Economy) Lund University Copenhagen Business School WP paper no. 2009/02. Global Economic Prospects Technology Diffusion in the Developing World, The World Bank (2008), Zlatka Popovska: Politika na tehnolo{kiot razvoj, Ekonomski fakultet Skopje.
187
D-r Zlatka Popovska
NETWORKING WITHIN THE NATIONAL INNOVATION SYSTEM OF REPUBLIC OF MACEDONIA Prof. Zlatka Popovska, Ph.D. Summary The concept of national innovation system is at the core of the modern technological and innovation policies. In spite of its enormous complexity and embeddedness in the economic and social changes, the system itself is becoming the most important part of different policies. The main approach is increasingly being based on the interactive character of the creation and diffusion of innovations which means that the interest for market failures is being replaced with an interest for identification of system failures. The improvement of the national innovation capacity mostly depends on the networking among different (direct and indirect) actors in the national innovation system. The development of the national innovation system of any country has its own specifics. On the other hand, there are certain general trajectories in the contemporary practice. The proximity to or the distance from these trajectories is an indicator of the developmental potential of the national economy to become a knowledge-based economy. Republic of Macedonia is in a development phase in which the adaptation to the new internal mechanisms for creation and especially for diffusion and adoption of new technologies imposes the need for bigger focus on the learning processes. The relationships among the actors create a network within the system which must be treated within the frames of the policies for higher growth rates and quicker adaptation to the global market. Key words: interactive innovation model, national innovation system, networking, actors and relations.
188
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:658.89(100)
TAJNI KUPUVAÎ (MYSTERY SHOPPERS) METODOLOGIJA I NEGOVA PRIMENA VO SVETOT I VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Sneàna Ristevska-Jovanovska
Apstrakt Tajnoto kupuvawe (Mystery Shopping), za prv pat se pojavilo vo 40-tite godini od minatiot vek kako tehnika koristena od strana na privatni detektivi vo bankite za spre~uvawe na eventualni malverzacii vo raboteweto od strana na vrabotenite. Tajnoto kupuvawe vo 70-tite i 80-tite godini postepeno se razvivalo vo golema industrija, i se ra{iril i vo evropskite zemji. Razvojot na tajnoto kupuvawe osobeno doa|a do izraz so pojavata na Internetot i pojavata na softverskite paketi. Misteri {operite ili kako u{te se narekuvaat tajnite kupuva~i go ocenuvaat kvalitetot na izvr{uvaweto na uslugata od strana na vrabotenite vo kompanijata koja{to gi angaìra spored odnapred definirani kriteriumi detalno i objektivno. Tajnoto kupuvawe se primenuva vo trgovijata na malo, teatrite, restoranite, restoranite za brza hrana, bankite, dilerite na avtomobili, apartmani ili hotelski klubovi, kako i zdravstveni objekti. Klu~ni zborovi: tajni kupuva~i, tajno kupuvawe , proizvodi i uslugi. Misteri {opingot, poznat i kako kupuvawe, za prv pat se pojavil vo 40-tite godini od minatiot vek vo SAD kako tehnika koristena od strana na privatni detektivi vo bankite za spre~uvawe na eventualni malverzacii vo raboteweto od strana na vrabotenite. Tajnoto kupuvawe vo 70-tite i 80-tite godini postepeno se razvivalo vo golema industrija, i se ra{irilo i vo evropskite zemji. Misteri {opingot e {iroko razviena industrija koja podrazbira angaì-
D-r Sneàna Ristevska Jovanovska
rawe na posebno educirani tajni kupuva~i koi na barawe na klientite se pretstavuvaat kako potencijalni i redovni kupuva~i1. Tajnoto kupuvawe na svetsko nivo e {iroko razviena industrija so pribli`no 2 bilioni dolari godi{no vo svetski ramki, za razlika od na{ite prostori kade {to tajnoto kupuvawe kako poim me|u menaxerite i potro{uva~ite s u{te e re~isi nepoznat. Misteri {operite ili kako {to u{te se narekuvaat tajnite kupuva~i go ocenuvaat kvalitetot na izvr{uvaweto na uslugata od strana na vrabotenite vo kompanijata koja gi angaìra tajnite kupuva~i spored odnapred definirani kriteriumi detalno i objektivno. Kompaniite koi sakaat vo svoite objekti da sprovedat aktivnosti na tajnite kupuva~i mora da gi izvestat svoite vraboteni za toa deka }e bidat poseteni i nabquduvani od strana na tajnite kupuva~i bez pri toa da bide precizirano to~noto vreme i den na poseta. So takviot na~in na organizacija otpa|a sekoe sfa}awe na tajnite kupuva~i kako forma na {pionirawe na vrabotenite. Aktivnostite na tajnite kupuva~i ne treba da se sporeduvaat so aktivnostite povrzani so istraùvawe na pazarot. Imeno, stanuva zbor za sosema razli~ni poimi koi se upotrebuvaat na razli~en na~in, ne se isklu~uvaat, tuku me|usebno se nadopolnuvaat, a celta e da im se ovozmoì na menaxerite da razberat kako tie rabotat i kako moàt da go podobrat nivnoto rabotewe. Kako delovna alatka so koja se podobruva kvalitetot na uslugata, zadovolstvoto na potro{uva~ite, a i profitot na onoj {to ja dava uslugata, tajnoto kupuvawe e malku primenuvano vo na{ata zemja. Deka informaciite dobieni od tajnoto kupuvawe se isklu~itelno va`ni kaùva i faktot {to konkurencijata stanuva s pogolema, a kupuva~ite se s pove}e prebirlivi i kontinuirano o~ekuvaat vrvno nivo na usluga. Kompaniite koi gi koristat uslugite na tajnite kupuva~i gi imaat slednite beneficii od negovata upotreba:2 op{ta svesnost za va`nosta na odnesuvaweto kon potro{uva~ite; gi motivira vrabotenite da im pruàat soodvetni uslugi na kupuva~ie vo tekot na celoto rabotewe; gi motivira vrabotenite da im pruàat ednakvi uslugi na site kupuva~i; gi sledi cenite i kvalitetot na konkurentskite uslugi; ovozmoùva zgolemeni profiti i proda`bi;
1 MSPA http://www.mysteryshop.org/ 2 http://es.bss.com.mk/default.aspx
190
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tajni kupuva~i (Mystery shoppers) - metodologija i negova primena...
menaxmentot na kompanijata stanuva svesen za problemot na pritaeniot nezadovolen kupuva~;3 podobrena motivacija na vrabotenite; namalena neiskrenost; namaleni prekr{uvawa na pravilnikot. Staroto 80/20 pravilo s u{te vaì; 20% od potro{uva~ite nosat 80% od va{ite prihodi. Ovie 20% se lojalnite potro{uva~ite koi doa|aat povtorno za da sklu~at transakcii4. Prose~niot broj na potro{uva~i koi{to prekinuvaat da rabotat so Vas e okolu 20% godi{no5. Fakti: Istraùvawe sprovedeno na tema Za{to potro{uva~ite se otkaùvaat otkri deka od tie 20% {to prestanuvaat da pravat biznis so Vas : 3 % se ottrgnuvaat; 5 % razvivaat novi prijatelstva; 9 % zaminuvaat poradi konkurentski pri~ini; 14 % se nezadovolni od proizvodot ili od uslugata; i 68 % se otkaùvaat poradi ~uvstvoto na indiferentnost sprema sopstvenikot, menaxerot ili nekoj od vrabotenite. Ova zna~i deka 82% od potro{uva~ite {to prestanuvaat da vodat biznis so Vas se nesre}ni. Za nesre}a, ovie kupuva~i obi~no ne se àlat za nivnite ~uvstva...ednostavno samo Ve napu{taat. No zatoa, pak, }e go iskaàt svoeto iskustvo na najmalku 9 drugi lu|e {to }e gi izloì na rizik narednite potencijalni proda`bi. Sekoj od Va{ite klienti stapuva vo kontakt so najmalku dvajca slu`benici i toj kontakt trae vo prosek okolu petnaeset sekundi. Na toj na~in, slikata za Va{ata kompanija e stvorena vo mislite na Va{ite klienti pove}e milioni pati godi{no sekoj pat za vremetraeweto na tie 15 sekundi. Toa se t.n. momenti na vistinata koi odlu~uvaat dali }e bidete uspe{ni kako kompanija ili }e doìveete neuspeh. Tajnoto kupuvawe e alatka koja ovozmoùva
3 Samo 4% od nezadovolnite kupuva~i se àlat ostanatite zaminuvaat kaj konkurencijata. 4 Va`no e da se oformi va{ata baza na potro{uva~i i da se identifikuvaat tie top 20% potro{uva~i. Kako i da e, mora prvo da bidete sposobni da gi odredite site korisnici i koja e sumata koja{to tie ja tro{at vo opredelen definiran period. Ako gi nemate ovie podatoci toga{ treba vedna{ da po~nete da gi sobirate bidej}i Biznisot odi onamu kade {to e pokanet. Iako zvu~i premnogu ednostavno da se pokanat svoite potro{uva~i da pravat biznis so Vas, sepak pretstavuva efektivna strategija za zna~ajno zgolemuvawe na aktuelnata proda`ba. 5 Da se dostignat samo 10% zgolemuvawe na proda`bata treba da se dodadat 30% pove}e potro{uva~i! Ovie statistiki pokaùvaat deka prose~no biznisot tro{i {est pati pove}e za da privle~e novi potro{uva~i otkolku za da gi za~uva starite.
191
momentot na vistinata da stvori pozitiven vpe~atok kaj Va{ite klienti. Vo SAD i Velika Britanija, so samoto vrabotuvawe licata potpi{uvaat dogovor za rabota, kade {to jasno e potenciran faktot tie lica se soglasuvaat da bidat podloèni na istraùvawe so tajno kupuvawe. Toa proizleguva od zakonska obvrska spored koja e neophodno sekoja kompanija da im kaè na svoite vraboteni {to planira. Vrabotenite mora da bidat izvesteni deka nivnata usluga moè od vreme na vreme da bide oceneta, no ne i za to~noto vreme koga toa }e se slu~i. Ne samo {to e eti~no, tuku e i korisno da se izvestat vrabotenite za sproveduvaweto na tajnoto kupuvawe. Vo [vedska, na primer, osven ostanatite i javnite institucii gi koristat metodite na tajnoto kupuvawe za da ja podobrat svojata usluga. Iako prakti~no javnite institucii nemaat konkurencija na pazarot, tie sakaat na svoite klienti da im ponudat najmnogu za nivnite pari. Tajnoto kupuvawe opfa}a pove}e vidovi na ocenuvawe na uslugite: 6 Tajni kupuva~i (misteri {opers) - gi posetuvaat proda`nite mesta na nara~atelite na uslugata, proda`nite mesta na distributerite, poseti na lu|e koi rabotat kako promotori, hostesi i sl. Ispituvawe na kvalitetot na uslugata na konkurencijata, nivnite ceni i ponudi ili kako u{te se narekuva benchmarking misteri {oping, Kupuvawe i reklamacija na odredeni proizvodi (purchase &return misteri {oping) - so cel merewe na brzinata i kvalitetot na spravuvaweto so reklamacii, Tajni povici (mystery calls) - koi gi pravat tajnite kupuva~i za merewe na kvalitetot na telefonskata komunikacija so potro{uva~ite, Tajni veb-kupuva~i (mystery web) - gi posetuvaat internetstranicite na kompanijata poradi merewe na kvalitetot na uslugite po pat na veb-prodavnici, i Potencijalni tajni kupuva~i po e-po{ta (mystery e-mail) merewe na kvalitetot i brzinata na komunikacijata me|u prodava~ite i kupuva~ite, Audio misteri {oping vklu~uva snimawe na razgovori so diktafon
6
Osven navedenite vo ovaa grupa spa|aat: B2B misteri {oping - proverka na kvalitetot na uslugite na pazarot na delovna potro{uva~ka po pat na tajni kupuva~i kako pravni lica, i Integrity misteri {oping - kontrola za eventualna kra`ba od vrabotenite koja obi~no ja vr{at privatni detektivi.
192
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Video misteri {oping vklu~uva snimawe na razgovorite so kamera
Tajnoto kupuvawe moè da se sproveduva vo najrazli~ni pretprijatija, institucii, dràvni ustanovi, maloproda`ni kompanii, trgovski sinxiri, banki i drugi finansiski institucii, saloni i servisi za avtomobili, benzinski pumpi, razni proizvoditeli i distributeri, kol-centri, hoteli i restorani za brza hrana, parfimerii, butici za obuvki i obleka, brzi po{ti i sl. Metodologija na tajnoto kupuvawe - Zada~ata na tajniot kupuva~ e objektivno izvestuvawe za s {to se slu~ilo za vreme na kupuva~koto iskustvo, a ne barawe na gre{ki. Obi~no lu|eto koi postojano se àlat i im pre~i sekoja sitnica mislat deka se sozdadeni za tajni kupuva~i no, vistinata e sosema poinakva. Sovr{eniot taen kupuva~ treba da odgovara na profilot na celnite kupuva~i na kompanijata. Po dobivaweto na konkretnata zada~a, prvo {to treba da napravat tajnite kupuva~i e da go procenat ambientot vo prostorot i sostojbata na opremata, prviot kontakt so klientot, odnesuvaweto na vrabotenite, nivniot nadvore{en izgled, nivnite ve{tini za proda`ba, po~ituvaweto na zakonskite regulativi, internite standardi, na~inot na promocija na proizvodite, efikasnosta na telefonskata i internet-komunikacija, na~inot na reagirawe na reklamaciite, kako i brzinata na uslugite. Ulogata na taen kupuva~ moè da ja izvr{uva sekoja li~nost bez razlika na polot ili vozrasta samo dokolku gi poseduva slednite osobini: iskrenost, objektivnost, doverlivost, pedantnost, ~esnost, preciznost, strplivost i diskretnost. Osven toa tajniot kupuva~ treba da posvetuva vnimanie na detali i da ima dobra memorija, da gi po~ituva dadenite rokovi i upatstva, da ima izrazena sposobnost za pismeno izrazuvawe, sekojdneven pristap do kompjuter i Internet, da ja po~ituva koncepcijata na podobri uslugi za kupuva~ite i sekako, da go saka kupuvaweto. Naj~esto tajnite kupuva~i dobivaat scenarija koi sodràt instrukcii za netipi~ni zada~i i kupuvawa, so cel da se ispita znaeweto na vrabotenite za proizvodot ili uslugata i nivnite ve{tini za prodavawe, kako i snao|awe vo razli~ni situacii7 Tajnite kupuva~i rabotat honorarno, imaat fleksibilno rabotno vreme i zarabotuvaat dodeka uìvaat vo kupuvaweto. Prihodot na tajniot kupuva~ se opredeluva spored obemot, sloènosta i vremenskiot period na izvr{enata zada~a, a moè da
7
http://en.wikipedia.org/wiki/Mystery_shopping
193
se kompenzira vo pari, dobra, besplatna usluga ili kombinacija od navedenite, s vo dogovor so nara~atelot. Poa|aj}i od faktot deka brojot na kompaniite, a osobeno brojot na malite kompanii koi go primenuvaat marketing-konceptot vo svoeto rabotewe vo R. Makedonija e nezna~itelen, a i poa|aj}i od soznanieto deka iskustvata na menaxerite na kompaniite so tajnite kupuva~i se mnogu mali, be{e sprovedeno onlajn-istraùvawe na nameren primerok od 100 menaxeri (naj~esto sopstvenici na mali trgovski pretprijatija)8. Onlajn-anketata be{e sprovedena vo periodot od 1.2.2010 do 1.3.2010 godina. A telefonskoto i li~noto intervju be{e sprovedeno vo periodot od 15.3.2010 do 31.3.2010 godina. Anketata be{e sostavena od 5 pra{awa od zatvoren tip (so pove}ekraten izbor i dihotomni pra{awa), a ima{e za cel da go ispita misleweto na menaxerite za nivnoto zadovolstvo od uslugite koi tie gi dobivaat od svoite vrabotenite, dali i niv kako potro{uva~i nekoga{ im se slu~ilo da bidat nezadovolni od vr{itelite na baranata usluga, ako im se slu~ilo toga{ da navedat kade im se slu~ilo toa, dali javno go iskaùvaat svoeto nezadovolstvo od uslugata ili odnosot na vrabotenite, i dali se zapoznati so ulogata i rabotata na tajnite kupuva~i. 1. Kako ja ocenuvate uslugata na Va{ite vraboteni prodava~i? 2. Dali Vi se slu~ilo pove}e od tri pati, kako kupuva~ da bidete nezadovolni od vr{itelite na baranata usluga? 3. Ako Vi se slu~ilo Ve molime navedete kade. 4. Dali i so kogo gi spodeluvate va{ite neprijatni iskustva? 5. Dali ste slu{nale za tajno kupuvawe? Za prvoto pra{awe: Kako ja ocenuvate uslugata na Va{ite vraboteni prodava~i? Na menaxerite im be{e ponudena skala na ocenka od 1 (nezadovolitelna) do 5 (odli~en). Od dobienite rezultati moè da se zaklu~i deka nitu eden od menaxerite ne ja ocenil uslugata na svoite vraboteni so ocenka 1 (nezadovolitelen). Najgolem del od ispitanicite odnosno 60 % ja ocenile uslugata od svoite vraboteni so ocenka 3 (dobar), 20% so ocenka 2 (dovolen), so ocenka 4 (mnogu dobar) uslugata ja ocenile 15% i 5% so ocenka 5 (odli~na).
Pri istraùvaweto e koristen facebook.com za distribuirawe na besplatnite pra{alnici koristej}i ja mo`nosta koja ja dava www.surveymonkey.com i pri toa 63 od ispitanicite dadoa povraten odgovor. Ostanatite 37 bidejki bea vklu~eni vo namerniot primerok bea delumno telefonski (12) i li~no (25) intervjuirani.
194
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Na vtoroto pra{awe: Dali Vi se slu~ilo pove}e od tri pati, kako kupuva~ da bidete nezadovolni od vr{itelite na baranata usluga, site ispitanici 100% odgovorija potvrdno. Potvrdnite odgovori na ova pra{awe i odgovorite na prvoto pra{awe odat vo prilog na faktot deka, generalno, vo Republika Makedonija nivoto na kvalitetot na uslugite koi im se nudat na potro{uva~ite s u{te e na nisko nezadovolitelno nivo i treba da se raboti na obuka na vrabotenite vo nasoka na negovo ponatamo{no izdignuvawe.
195
Na pra{aweto: Ako Vi se slu~ilo Ve molime navedete kade. Na ova pra{awe ispitanicite treba{e da gi rangiraat objektite od 1 (eden) do 5 (pet) pri {to kako prvo rangirani bi bile instituciite od koi klientite se najnezadovolni, a ocenka 5 (pet) bi dobile instituciite od koi ispitanicite se pomalku nezadovolni. Pri toa dobieni se slednite rezultati: 52% od ispitanicite kako prvo rangirani se izjasnile za buticite, kako vtoro rangirani so 26% se kafuliwata, kako treto rangirani se drugite objekti so 12% (dovolno visok procent za vo nekoi naredni ispituvawa da se pro{iri listata na objekti), kako ~etvrto rangirani so 8% se javuvaat samoposlugite, a kako posledno rangirani se javuvaat sendvi~arite so samo 2%.
Na pra{aweto: Dali i so kogo gi spodeluvate va{ite neprijatni iskustva? Ispitanicite gi dadoa slednite odgovori. Svoite negativni iskustva gi spodeluvaat 76% od ispitanicite i toa naj~esto so svoite najbliski, a 24% se izjasnile deka ne gi spodeluvaat svoite negativni ~uvstva so nikoj, bidej}i ne sakaat i nemaat navika da zboruvaat za toa. Vo odnos na polovata struktura na ispitanicite, site koi se izjasnile deka nemaat navika da zboruvaat za toa, se ma{ki, od {to moè da izvle~eme zaklu~ok deka ènskite bez isklu~ok pove}e sakaat da zboruvaat za svoite iskustva so svoite bliski otkolku pretstavnicite na ma{kiot pol.
196
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Na poslednoto pra{awe od anketata: Dali ste slu{nale za tajno kupuvawe? Dobieni se slednite rezultati: preku 66 % od ispitanicite ne znaat {to zna~i poimot tajno kupuvawe, (22% slu{nale, no ne znaat {to zna~i, 20% prvpat slu{aat, a 24% voop{to ne znaat {to zna~i poimot tajno kupuvawe), nasproti ostanatite 34% koi slu{nale i znaat {to zna~i tajno kupuvawe.
Zaklu~ok: Od sprovedenoto istraùvawe moè da se izvle~at slednite zaklu~oci: Najgolem del od menaxerite se delumno zadovolni od kvalitetot na uslugata na svoite vraboteni i se soglasuvaat so faktot deka treba da se raboti na nejzino ponatamo{no usovr{uvawe. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 197
Generalno, vo Republika na Makedonija nivoto na kvalitetot na uslugite koi im se nudat na potro{uva~ite s u{te e na nisko nezadovolitelno nivo i treba da se raboti na obuka na vrabotenite vo nasoka na negovo ponatamo{no izdignuvawe. Nezadovolstvoto od izvr{enata usluga e prisutno vo razli~ni tipovi na objekti, a e tesno povrzano so nivoto obrazovanie i prethodna obuka na vrabotenite za fazite na procesot na donesuvawe na odluka za kupuvawe. Najgolem broj od ispitanicite gi spodeluvaat svoite negativni iskustva so ostanatite, naj~esto so svoite bliski. Pove}eto od anketiranite ne se zapoznati so tajnoto kupuvawe, negovata uloga i zna~ewe.
Koristena literatura: 1. http://www.mysteryshop.org/ 2. http://en.wikipedia.org/wiki/Mystery_shopping 3. http://www.heraklea.hr/Item.aspx?Id=55, Id=22 4. http://www.kapital.com.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=65 &EditionID=467&ArticleID=9661, ID=12306 5. http://www.idividi.com.mk/vesti/svet/367322/index.html 6. http://es.bss.com.mk 7. http://mspa-eu.org/about/
198
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
MYSTERY SHOPPERS METHODOLOGIES AND THEIR PRACTICAL REALIZATION IN OTHER COUNTRIES AND IN REPUBLIC OF MACEDONIA Prof. Snezana Ristevska-Jovanovska Ph.D. Summary Mystery shopping was standard practice by the early 1940s as a way to measure employee integrity. Mystery shopping or mystery consumer is a tool used by market research companies to measure quality of retail service or gather specific information about products and services. Mystery shoppers posing as normal customers perform specific tasks such as asking questions, purchasing a product, registering complaints or behaving in a certain way and then provide detailed reports or feedback. .Tools used for mystery shopping assessments range from simple questionnaires to complete audio and video recordings. Many mystery shopping companies are completely administered through the Internet, allowing potential mystery shoppers to use the Internet to register for participation, find mystery shopping jobs and receive payment. Heir experiences. The most common venues where mystery shopping is used are retail stores, movie theatres, restaurants, fast food chains, banks, car dealerships, apartments and health clubs, as well as health care facilities. Key words: mystery shopping, mystery shoppers, products, services
199
UDK:330.55(497.7)"1991/2007 331.5;330.55(497.7"2009/12"
DVI@EWETO NA BRUTODOMA[NIOT PROIZVOD I VRABOTENOSTA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA (ZABLUDITE VO RASTOT) D-r Slave Risteski
Apstrakt Vo periodot od 1991 godina do denes vo dvièweto na realniot bruto-doma{en proizvod (BDP) prisutni se opredeleni varijacii i se karakterizira so mo{ne niski prose~ni stapki vo rastot (geometriski i eksponencijalni). Vo pooddelni godini BDP ostvaruva{e porast od 4%, a najvisoka stapka na porast e zabeleàna vo 2007 godina (5-6%). Vakvite stapki na porast na BDP na nositelite na ekonomskata politika i na pooddelni ekonomisti im davaa nade` deka makedonskata ekonomija zabeleùva opredelen rast i deka postepeno ja napu{ta recesivnata i depresivna sostojba. So cel da se ukaè na zabludite vo rastot, vo trudot }e go prosledime dvièweto na BDP vo periodot 1991-2007 godina i so pomo{ na vektorski avtoregresiven model }e izvr{ime negovo proektirawe. Vo isto vreme dokaùvame deka pome|u BDP, kako centralen indikator za makroekonomskata aktivnost na edna zemja, vrabotenosta i nevrabotenosta postojat mnogu niski koeficienti na korelacija. Vakvata korelacija ukaùva na niskiot rast na ekonomijata na Republika Makedonija vo celiot tranzicionen period. Klu~ni zborovi: BDP, vrabotenost, nevrabotenost, avtoregresiven model i vektorski avtoregresiven model. 1. Dvièweto na brutodoma{niot proizvod Brutodoma{niot proizvod e najgolem vrednosen ekonomski sinteti~ki pokazatel na proizvodstvoto na edna zemja. Kako takov toj vo sebe ja inkorporira sumata na vrednostite na site proizvodi i uslugi na pooddelnite pretprijatija odredena spored nivnite
D-r Slave Risteski
proda`ni ceni. So drugi zborovi toj pretstavuva rezultanta na aktivnosta na site lica vklu~eni vo procesot na trudot vo edna zemja. Vo taa smisla ne e seedno kakov e apsolutniot i relativniot porast na ovoj mo{ne zna~aen makroekonomski indikator za ostvareniot ekonomski rast na edna zemja ili region. Vo kontekstot na ovoj trud nema da se zadrìme na eksplikaciite za istoriskata hronologija povrzana so transformaciite na metodologijata za utvrduvawe na agregatite na proizvodstvoto. Me|utoa, treba da kaème deka metodologijata i presmetkata na najgolemiot agregat na proizvodstvoto bruto-doma{niot proizvod vo na{ata statistika se bazira na t.n. po{iroka ili nematerijalna koncepcija na proizvodstvoto1. Treba da se istakne, isto taka, deka vo na{ata statisti~ka praktika presmetkite na BDP se izveduvaat spored proizvodniot i rashodniot metod. Me|utoa pribranite podatoci od mese~nite i godi{nite izve{tai na firmite davaat mo`nost za kvantifikacija na ovoj pokazatel i spored dohodovniot (prihodniot) metod. Slika . 1: BDP po tekovni ceni, vo milioni denari
360,000 320,000 280,000 240,000 200,000 160,000 120,000 80,000 40,000 0 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006
Risteski, Slave i Biljana Sekulovska Gaber (2004): Ekonomska statistika, Ekonomski fakultet, Skopje, str. 190 i 191.
1
202
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Dvièweto na bruto-doma{niot proizvod i vrabotenosta...
Vo nabquduvaniot vremenski period (1991 2007) BDP po tekovni ceni i vo amerikanski dolari se karakterizira so opredeleni oscilacii (vidi slika br. 1 i 2). Vo isto vreme realniot BDP rastel so prose~na godi{na geometriska stapka na porast od 1,92%. Kako {to istaknavme za celiot period od skoro 20 godini e ostvarena mo{ne niska stapka na rast na realniot BDP. Vakviot kontinuiran nizok rast na realniot BDP ne obezbedil i nitu povlekol porast na makedonskata ekonomija. So drugi zborovi vladite koi se menuvale vo R. Makedonija so svoite programi i aktivnosti ne obezbedile kontinuiran rast, a so toa i razvoj na makedonskoto op{testvo. Taka {to na sekoi ~etiri godini sme se vra}ale na po~etokot (startot) na edna od najte{kite atletski trki, a toa e maratonskata trka koja trae 20 godini. Slika br. 2: BDP vo milioni amerikanski dolari
5,500 5,000 4,500 4,000 3,500 3,000 2,500 2,000 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006
Vo periodot 1991 2007 godina intervalot na varijacija na realnite stapki na rast na BDP se nao|a pome|u -7,5% vo 1993 godina i 5,1% vo 2007 godina (vidi slika br. 3).
203
D-r Slave Risteski
Slika br. 3: Stapka na realen porast na BDP

6 4 2 0 -2 -4 -6 -8 92 94 96 98 00 02 04 06
Vo nabquduvaniot vremenski period realniot BDP ostvaril povisoka eksponencijalna stapka na rast nasproti geometriskata stapka na rast. Taka, vo ovoj period BDP rastel so eksponencijalna stapka na rast od 2,7%. Me|utoa, treba da se istakne deka kvantificiranata geometriska stapka na rast podobro gi pribliì strukturnite promeni na vremenskata serija na BDP nasproti eksponencijalniot model na rast na BDP. So drugi zborovi vo dijagramot na rasturawe se zabeleùvaat golemi i zna~ajni otstapuvawa pome|u originalnite podatoci na BDP i ocenetite (teoretski) vrednosti na BDP spored eksponencijalniot model (slika br. 4). Kako posledica na niskata prose~na geometriska stapka na rast na BDP nezadovolitelno e i u~estvoto na bruto-investiciite vo BDP vo celiot period na nabquduvawe. Taka, toa u~estvo ne go nadminalo nivoto od 20%. Vo ekonomskata teorija i praktika se smeta deka samo stapkata na bruto-investicii od nad 25% moè da povle~e povisok rast i razvoj na nacionalnata ekonomija.
204
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Slika br. 4: Originalni podatoci nasproti eksponencijalniot model na BDP vo milioni amerikanski dolari
Preku ocenuvaweto i predviduvaweto na BDP preku avtoregresivnite modeli se nametnuva potrebata od testirawe na stacionarnosta2. Za taa cel kaj site serii na BDP nultata hipoteza se postavuva deka serijata ima edine~en koren (angl. unit root). Ako ima edine~en koren serijata e nestacionarna. Isto taka, ako pvrednosta e pomala od nivoto na zna~ajnost ( ) vo toj slu~aj se otfrla nultata hipoteza. Nestacionarni se seriite BDP vo milioni amerikanski dolari i BDP per capita vo dolari. Na nivo na zna~ajnost (signifikantnost) od ili 10% stacionarna e serijata BDP po tekovni ceni vo milioni denari. Na nivo na ili 1% stacionarna e zna~ajnost (signifikantnost) od serijata na BDP kako prirodna logaritamska transformacija.
2
Generalnata hipoteza kaj stacionarniot proces e deka postoi ekvilibrium okolu konstantnoto prose~no nivo (konstantna sredna vrednost i varijansa). Ako ova pretpostavka e naru{ena procesot e nestacionaren.
205
D-r Slave Risteski
Presmetanite koeficienti na korelacija i soodvetnite verojatnosti ukaùvaat na faktot deka moè da se izvr{i predviduvawe na realniot BDP (tabela br. 1). Tabela br. 1: Koeficienti na korelacija pome|u realniot BDP, investiciite i vrabotenosta Koeficient na korelacija Realen BDP Investicii Realen BDP Investicii Vraboteni
1,0000 0,9816 1,0000 (0,0000) 0,7213 0,7425 Vraboteni (0,0081) (0,0057) *Vo zagradite se prikaàni soodvetnite p-vrednosti
1,0000
Vrz osnova na vektorskiot avtoregresiven model (VAR) izvr{ivme proektirawe na realniot BDP vo periodot 2009 2012 godina. Pritoa treba da se napomene deka poradi vlijanieto na globalnata ekonomska kriza za 2009 godina se koristat proceneti vrednosti (tabela br. 2). Tabela br. 2: Predvideni vrednosti Godina Realen BDP (vo milioni denari) 370000 377400 400869 399486 Investicii (vo milioni denari) 86300 98000 108563 112922 Vkupen broj na vraboteni 629901 630000 641661 648423
2009 2010 2011 2012
Izvor: Presmetano od avtorot
2. Dvièweto na vrabotenosta Na ova mesto na{eto vnimanie }e bide fokusirano na dvièweto i stapkite na rastot na aktivnoto naselenie, vrabotenosta i nevrabotenosta, bez da se navleguva vo podetalna analiza povrzana so nivnite karakteristiki, struktura i merkite za zgolemuvawe na vrabotenosta, a preku toa da se vlijae vrz
206
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
namaluvaweto na nevrabotenosta3. Vo isto vreme }e ukaème na odnosite i korelaciite na BDP so spomenatite promenlivi na pazarot na trudot. Slika br. 5: Dvièwe na aktivnoto naselenie
920,000 880,000 840,000 800,000 760,000 720,000 680,000 640,000 600,000 560,000 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006
Vo periodot 1991 - 2007 godina aktivnoto naselenie (rabotnata sila) vo Republika Makedonija rastelo so geometriska prose~na stapka od 2,2%. Stapkata na aktivnost, kako odnos na rabotnata sila i vkupnoto naselenie nad 15 godini, vo 2008 godina iznesuvala 56,3%. Za celiot tranziciski period taa varira i se nao|a okolu nivoto od 55%. Vo nekoi zemji-~lenki na Evropskata unija taa go dostignala nivoto od 80% (primer vo Danska). Stapkata na aktivnost, odnosno sklonosta kon vrabotuvawe pokaùva kolkav del od populacijata nad 15 godini navistina pretstavuva kadrovski potencijal, odnosno rabotna sila. Poradi toa ne e seedno kolku iznesuva nejzinoto dostignato nivo. Ova poradi faktot {to taa vo sebe gi vklu~uva vrabotenite, samovrabotenite i pretpriema~ite kako ekonomski aktivni lica i nevrabotenite.
3
Za toa pove}e vidi kaj Risteski, Slave: Vrabotenosta i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija i Nevrabotenosta vo Republika Makedonija (dinamika, karakteristiki i merki za namaluvawe).
207
D-r Slave Risteski
Pome|u BDP vo tekovni ceni (nominalniot BDP) i aktivnoto naselenie postoi pozitivna (direktna) korelacija zna~ajna na nivo od 0,01 ili 1%. Dodeka pome|u realniot BDP i aktivnoto naselenie ne postoi zna~ajna korelacija na nivo od . Vo isto vreme so testirawe na hipotezata za stacionarnost se pokaà deka serijata na aktivnoto naselenie e nestacionarna. Vo nabquduvaniot vremenski period vrabotenosta vo na{ata zemja rastela so prose~na geometriska stapka na rast od 1,56%. Spored eksponencijalniot model na rast e dobiena ne{to povisoka prose~na stapka na rast od 2,1%. Me|utoa, vrz osnova na podatocite od Anketata za rabotna sila samo za periodot 1996 - 2008 godina e dobiena mo{ne niska eksponencijalna stapka na rast od 0,08%. Vakvata prose~na stapka na rast na vrabotenosta e sosema o~ekuvana i ekonomski logi~na, ako se ima predvid niskata prose~na stapka na porast na realniot BDP. Vo ekonomskata nauka e poznato i empiriski dokaàno deka zgolemuvaweto na vrabotenosta e najdobro da se ostvaruva (gledano dolgoro~no) preku otvorawe na novi rabotni mesta. No, zatoa se potrebni investicii koi ne moàt da se obezbedat so niskiot porast na BDP. Po pravilo nedovolno razvienite zemji koi imaat golema ponuda na rabotna sila se karakteriziraat so mal obem na investicii za kreirawe na novi rabotni mesta. Kako rezultat na niskiot rast na realniot BDP i nedovolnite doma{ni i stranski investicii e niskata stapka na vrabotenost na makedonskata populacija. Stapkata na vrabotenost, kako odnos na brojot na vrabotenite i vkupnoto naselenie nad 15 godini, vo 2008 godina iznesuvala 37,3% i od stapkata na nevrabotenost se razlikuva za 3,5 procentni poeni. Treba da se kaè deka serijata na brojot na vrabotenite, vrz osnova na testiraweto na nultata hipoteza, e nestacionarna. Vo isto vreme, pome|u BDP vo amerikanski dolari (realniot BDP) i ili vrabotenosta postoi zna~ajna korelacija na nivo od 10%, a koeficientot na korelacija od 0,47 pokaùva direktno (pozitivno) kvantitativno soglasuvawe pome|u promenlivite.
208
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Slika br. 6: Dvièwe na vrabotenite i nevrabotenite lica

700,000
600,000
500,000
400,000 300,000
200,000
100,000 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006
Vo nabquduvaniot vremenski period nevrabotenosta se karakterizira so izrazeni varijacii, no i so op{ta raste~ka tendencija (trend). Vrz osnova na testiraweto na nultata hipoteza se pokaà deka serijata na brojot na nevrabotenite e nestacionarna. ili 10% stacionarni se seriite na Na nivo na zna~ajnost od stapka na nevrabotenost i logaritamskata transformacija na nevrabotenite. Nevrabotenosta vo na{ata zemja, vo nabquduvaniot period, rastela so geometriska prose~na stapka na porast od 3,72%, dodeka eksponencijalnata stapka na rast iznesuvala 4,1%. Vo periodot 1996 2008 godina e zabeleàna poniska eksponencijalna stapka na rast od 1,9%. Stapkata na nevrabotenosta, kako odnos na brojot na nevrabotenite lica i aktivnoto naselenie (vraboteni i nevraboteni) vo 2008 godina iznesuvala 33,8% i pretstavuva najvisoka stapka vo Evropskiot Kontinent. Smetame deka vakva visoka stapka }e se zadrì za podolg vremenski period bidej}i ostvarenata stapka na rast na realniot BDP, kako i vkupniot razvoj na nacionalnata ekonomija ne moàt bitno da vlijaat na nejzino namaluvawe. Ova i Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 209
D-r Slave Risteski
poradi faktot {to nevrabotenosta kaj nas ima i strukturen karakter, odnosno stanuva zbor za t.n. strukturna nevrabotenost. Toa zna~i deka s pove}e se javuvaat rabotni mesta za koi baratelite na rabota ne se soodvetno kvalifikuvani. Vo na{ava dràva ovoj fenomen e prisuten pove}e decenii, bidej}i golem broj na vraboteni drèle rabotni mesta za koi ne bile dovolno osposobeni. Poradi toa, vo vreme na kriza, do najgolemo otpu{tawe od rabota doa|a tokmu vo grupata rabotnici so ponizok stepen na stru~no obrazovanie. Vo periodot 1991 - 2008 godina pome|u BDP vo tekovni ceni (nominalniot BDP) i site poedine~ni promenlivi na pazarot na trudot (aktivno naselenie, vraboteni, nevraboteni i stapka na nevrabotenost) postoi pozitivna korelacija zna~ajna na nivo od ili 1%. Najvisoka e onaa so nevrabotenite (0,92). Pome|u nominalniot BDP i nevrabotenite (ili stapkata na nevrabotenost) spored teorijata treba da se o~ekuva negativna (inverzna) korelacija. Ova moè da se objasni so nedovolniot rast na makedonskata ekonomija. Vo na{ite prethodni eksplikacii be{e istaknato deka osven so vrabotenosta, pome|u realniot BDP i poedine~nite promenlivi (aktivnoto naselenie i nevrabotenosta) ne postoi zna~ajna korelacija. Moè da se zaklu~i deka ne postoi me|usebna zavisnost pome|u ekonomskiot razvoj i nevrabotenosta. Dopolnitelno, ako se postavi regresionen model: kade {to go pretstavuva brojot na nevrabotenite, e bruto-
i se doma{en proizvod vo amerikanski dolari (realen BDP), a parametrite na regresijata (konstantata i koeficientot na nagib). Ocenetite parametri na regresioniot model gi imaat slednite vrednosti: Ocenetata vrednost na regresioniot koeficient ne e statisti~ki zna~ajna (signifikantna) {to ukaùva deka ekonomskiot razvoj meren preku realniot BDP kako promenliva, ne vlijae na nevrabotenosta vo nabquduvaniot period. Toa se potvrduva i preku koeficientot na determinacija koj iznesuva 0,147 ili 14,7%. So drugi zborovi toa zna~i deka nastanatite promeni kaj zavisnata promenliva nevrabotenosta, t.e. nejziniot vkupen varijabilitet se objasneti samo so 14,7% so promenite na realniot BDP. Ostatokot (rezidualot) od vkupniot varijabilitet od 85,3% e neobjasnet del,
210
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
koj e predizvikan od drugi faktori koi ne se vklu~eni vo na{ata regresiona analiza. : 1) Anketa za rabotna sila 1996-2009 godina, Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija. 2) Risteski, Slave i Trajko Slaveski (1997): Demografska strategija na rabotnata sila, Proekt: Nacionalna strategija za razvojot na Republika Makedonija, MANU, Skopje. 3) Risteski, Slave (2002): Vrabotuvaweto i ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje. 4) Risteski, Slave i Biljana Sekulovska Gaber (2004): Ekonomska statistika, Ekonomski fakultet, Skopje. 5) Risteski, Slave (2005): Nevrabotenosta vo Republika Makedonija (dinamika, karakteristiki i merki za namaluvawe, me|unarodna konferencija: Sovremeni tendencii i politiki na strukturnite promeni vo ekonomijata, Ekonomskiot fakultet, Skopje. 6) Risteski, Slave i Dragan Tevdovski (2007): Ocenuvawe i predviduvawe na bruto-doma{niot proizvod na Republika Makedonija, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet, Skopje.
211
D-r Slave Risteski
TENDENCIES OF THE GROSS DOMESTIC PRODUCT AND EMPLOYMENT IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA (MISCONCEPTIONS OF THE GROWTH) Prof. Slave Risteski, Ph.D. Sumary In the period from 1991 until now the movement of the real gross domestic product (GDP) is characterized with variations and significantly low average rates of growth (geometrical and exponential). In some years the growth of BDP was 4% and the highest rate of growth was in the year 2007 (56%). These growth rates gave hope to the policy makers and some economists that the Macedonian economy makes growth and that gradually exits from recessive and depressive situation. The goal of the paper is to point out the misconceptions of the growth. Therefore, we comment the movement of GDP in the period 1991-2007 and produce its future projections with the vector autoregressive model. We prove that between GDP, as central indicator for macroeconomic activity of one country, and employment and unemployment exist very low coefficients of correlation. This correlation comes from the very low growth of Macedonian economy through all transition period. Key words: GDP, employment, unemployment, VAR model.
212
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:658.89(497.7)
D-r Nada Sekulovska
. -, , . . , , . : , , . , , . 1: , , , - , - - ,
1
Maduk, James 52 Secrets About Internet Marketing, 2004; . 204
D-r Nada Sekulovska
, - , -, - , . -2 . , , -. -, , -. , , . , 3 39% 2014 . , . 2009 , 17% , 1999 . , , , widgets4, - . : , . , : , (Personal Digital Assistance) , - Wi-Fi, , . Technology convergence - , . , , , , , - . , . -, ( ).
2 3
Chaffey, Dave Total E-mail Marketing, Butterworth-Heinemann, 2003; 189 http://blogs.forrester.com/consumer_product_strategy/thomas_husson/ 4 Widgets=gadgets= .
214
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Sovremeni formi na komunikacija so potro{uva~ite ...
, point of sale ads. (Quiq Response) - , -. 5. 2001 . GPRS (General Packet Radio Service) GSM (Global Sistem for Mobile Communications). 2003 . (3G) . . Wi-Fi (wireless fidelity) . . - - . Bluetooth Proximity ( ): , , , - , . . , , , Bluetooth. , . obile commerce (m-commerce), . . 3 . -, . , , , , , , . 6 3 : - , , . - , , .
5
Dave Chaffey and other, Internet Marketing, Strategy, Implementation and Practice, Prentice Hall, 2009, p.176 6 Curry, A., What's next for interactive television?, Interactive Marketing, October/December, p.114.
215
D-r Nada Sekulovska
- , . -7 . , : , , . , , , (Personal Digital Assistance) . - , . - , . - , . , - . , , , . , . , . , . , . . . , . , Entertainment Weekly8 . CBS. . LCD , , . ,

7
Irvine Clarke, Theresa Flaherty, Advances in electronic marketing, Idea Group Publishing, 2005, pg. 139-152. 8 http://www.ew.com/ew
216
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
, , . . , , , 2 - . 9 -. - . , - . , - . BlueZone10 - - . - -, . -, Bluetooth . , , Bluetooth , . AKA Marketing & Design - . - - . 55.000 -, . -. - , , -. Httpool11 - -, . , , , , 100 -.
9
www.advertsms.com.mk http://www.bluezone.com.mk/ 11 www.httpool.com.mk

10
217
D-r Nada Sekulovska
Facebook, Yahoo, MSN Hotmail . 12 . Oriflame, . -, . XSOFT , -. , . - Exquisite13 . , . - , . , . - , . . - . , . , . , , . : 1. Dave Chaffey and other, Internet Marketing, Strategy, Implementation and Practice, Prentice Hall, 2009. 2. Maduk, James 52 Secrets About Internet Marketing, 2004. 3. Chaffey, Dave Total E-mail Marketing, Butterworth-Heinemann, 2003 http://blogs.forrester.com/consumer_product_strategy/thomas_husson/
12 13
http://www.komunikamk.com http://www.exquisite.mk
218
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
4. Curry, A., What's next for interactive television?, Interactive Marketing, October/December. 5. Irvine Clarke, Theresa Flaherty, Advances in electronic marketing, Idea Group Publishing, 2005. 6. www.advertsms.com.mk 7. http://en.wikipedia.org/wiki/3G 8. http://www.ew.com/ew 9. http://www.bluezone.com.mk/ 10. www.httpool.com.mk 11. http://www.komunikamk.com 12. http://www.exquisite.mk
219
D-r Nada Sekulovska
MODERN MEANS OF COMMUNICATION WITH CONSUMERS AND THEIR APPLICATION IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Prof. Nada Sekulovska Ph.D. Abstract In the modern world with the emergence of the Internet opened new possibilities for communication with consumers. Not only email, but with the help of mobile devices and their features, new types of television are more companies become closer to consumers. Are all these opportunities offered by new technologies are applied in the Republic. Macedonia, and that volume is an issue that should be explored and which should be answered. Keywords: marketing communication, mobile phones, digital television, interactivity.
220
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:330.8:297 338.22:297
ZAPOZNAVAWE SONEKOI ASPEKTI NA SOVREMENATA ISLAMSKA EKONOMSKA MISLA I EKONOMSKA POLITIKA D-r Metodija Stojkov
Apstrakt Denes islamskata civilizacija u~estvuva so zna~itelen procent vo svetskata populacija i vo svetskiot BDP, stanuva zna~aen igra~ na finansiskite pazari vo svetot i sl. No istovremeno taa e i vo odredeni sudiri so zapadnata civilizacija. Islamskiot op{testven sistem (a vo negovi ramki i ekonomskiot sistem) se temeli na odredeni standardi koi proizleguvaat od islamskoto pravo ([erijatot). Toa e sistem vo koj se integrirani religijata i dràvata i sistem koj se konkurira so op{testveniot sistem na zapadnata civilizacija za koj e karakteristi~en sekularizmot. Denes islamskiot op{testven sistem e pred predizvikot da go po~ituva islamskoto pravo, koe postoi okolu 14 vekovi, i istovremeno da gi sledi sovremenite tendencii vo svetot. Toa e vidlivo vo mnogu oblasti na ~ovekovoto ìveewe. Na primer, toj predizvik e mo{ne golem vo sferata na bankarstvoto, koe spored islamskoto pravo treba da se potpira na beskamatno kreditirawe (islamsko bankarstvo) i istovremeno da se konkurira so konvencionalnoto bankarstvo (bankarstvoto na Zapad) vo koe kamatata ima zna~ajna uloga. Od interes za perspektivata na svetot i na ekonomskata misla e ishodot od duelot ili sorabotkata me|u islamskiot svet i zapadnata civilizacija. Vo toj kontekst relevantni se pove}e pra{awa, a me|u niv i pra{awata povrzani so globalizacijata na svetot, razre{uvaweto na problemite i sudirite vo dene{nicata, profilot na svetot i na ekonomskata misla vo idnina i dr. Klu~ni zborovi: islamska ekonomska misla, islamska ekonomska politika, islamsko pravo, islamski ekonomski sistem,
D-r Metodija Stojkov
islamsko bankarstvo, perspektiva na islamot i na islamskata ekonomska misla. Aktuelnost na islamot, islamskata ekonomska misla i ekonomska politika Fakt e deka denes vo svetot postojat golem broj razli~ni religii. Spored brojot na vernicite, islamot e na vtoro mesto (po hristijanstvoto) i e religija koja beleì trend na zgolemuvawe na brojot na nejzinite vernici. Spored nekoi procenki muslimanskata civilizacija u~estvuva so okolu 20% vo naseleneito na svetot (2006 g.), a spored drugi izvori, brojot na islamskoto naselenie vo svetot se dviì od 900 milioni do 1,4 milijardi. slamskoto naselenie ìvee vo pove}e od 120 zemji, a islamskata religija se {iri vo razni delovi na svetot. Vo svetot e prisuten i trend na zgolemuvawe na u~estvoto na islamskata civilizacija vo svetskiot BDP. Na primer, vo 1950 godina taa u~estvuvala so 2,9% vo svetskiot BDP, a vo 1992 godina soodvetnoto u~estvo iznesuvalo 11%. so tendencija na zgolemuvawe (2). Isto taka, mnogu brzo se razviva i slamskata finansiska industrija koja opfa}a okolu 500 islamski institucii (banki, finansiski kompanii, investiciski banki osiguruvawa, islamski obvrznici i dr.) i koja go zgolemuva u~estvo na finansiskite pazari vo svetot. Raste~kiot trend na zgolemuvawe na u~estvoto na islamskata populacija vo svetskata populacija, vo sozdavaweto na svetskiot BDP i na finansiskite pazari ja zgolemuva specifi~na teìna na islamot vo svetot. Od druga strana, denes postojat golemi razliki vo razvienosta na oddelni islamski zemji. Vo nego ima mnogu bogati, no i mnogu siroma{ni zemji. Pokraj toa sovremeniot svet go karakteriziraat i razni sudiri me|u islamot i Zapadot: na globalno nivo, vo zemjite vo koi ìvee islamsko i neislamsko naselenie, no i vo ramkite na islamskiot svet. Zna~i, islamot e del od svetskata stvarnost i treba da se izu~uva (1). snovni karakteristiki na islamot i na islamskoto pravo Poimot islam zna~i pot~inuvawe, predavawe, pokoruvawe (kon Boga). Toa e monisti~ka religija koja se vbrojuva vo avramskite religii, ejzinite vernici se narekuvaat muslimani. Najop{to islamot se definira kako sistem na zakoni i normi za olesnuvawe na ~ove~kiot ìvot i prifa}awe na Bog kako sozdatel. Pokraj toa {to e religija, islamot e op{testven sistem, praktika i sl. Islamskata istorija zapo~nuva vo Arabija vo VII vek so pojavuvaweto na prorokot Muhamed a.s. Poradi toa se smeta deka 222
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Zapoznavawe so nekoi aspekti na sovremenata islamska ekonomska misla...
islamskata civilizacija po~nala kako arapsko-islamska civilizacija. Spored nekoi ocenki, islamskata ekonomska misla vo periodot od VII do XII vek (spored drugi od IX do XIV vek) bila na mo{ne povisoko ramni{te vo sporedba so evropskata ekonomska misla vo istiot period (3). Vo XVIII vek posoele tri golemi muslimanski imperii (Otomanskata imperija, Safavidskata imperija i Mogulskata imperija), koi vo XIX vek potpadnale pod ekonomski vlijanija od Evropa. Me|utoa, vo XX vek islamot oìvea i po~na da go zgolemuva vlijanieto vrz svetskata scena. Osnoven primaren izvor na islamskata doktrina e Koranot (ili Kuranot), a po nego doa|aat sunetot i dr. Islamot ima pet osnovni elementi koi se poznati i kako pet negovi stolbovi ({ehadetot, namazot ili ,,molitvata, zekatot, postot vo tekot na mesec Ramazan i axilakot vo Meka). Od niv samo zekatot se odnesuva poneposredno na ekonomskiot ìvot, no i drugite imaat odredeno vlijanie. Filozofijata na islamot se potpira na nekolku temeli: prvo, tevhidot (kompletna pot~inetost kon Alah kako tvorec i vladetel na site svetovi ili ednobo{tvo); vtoro, isalata (institucija na pratenici koja donesuva poraki od Alah vo vid na knigi, Kitab); treto, ahiretot (testirawe na vernikot za site dela, vklu~itelno i za ekonomskite transakcii); i, ~etvrto, ekonomskata blagosostojba na ovoj svet (zemskiot) i na onoj svet. êtvrtiot temel nudi ramka za ekonomski ostvaruvawa, dodeka prviot i tretiot insistiraat ekonomskite aktivnosti da se vo soglasnost so islamskite normi i vrednosti, objaveni niz institucijata isala (4). Denes vo islamskite dràvi postojat razni dvièwa i nasoki. Me|u niv ima dvièwa koi se zalagaat za prisposobuvawe na islamot i islamskata ekonomska politika kon modernoto doba (,,zapaden na~in na ìvot) ili za so~uvuvawe (ili obnovuvawe) na islamskata tradicija i na~in na ìvot. Vo ramkite na vtorata grupa se prisutni i radikalni fundamentalisti~ki dvièwa koi baraat organizirawe na ìvotot spored strogi islamski verski i eti~ki normi. Vo islamot ima dve glavni grupi vernici: sunitite (okolu 90%) i {iitite (okolu 10%) (5). Za da se razbere su{tinata (duhot) na islamskiot op{testven sistem, (toa vaì i za ekonomskiot sistem) treba da se imaat predvid osnovnite karakteristiki na [erijatot (islamskoto pravo). Terminot [erijat e izveden od eden arapski zbor vo zna~ewe na pat i nasoka po koi treba sekoj musliman da se dviì vo tekot na celiot ìvot za da stigne do sre}ata i uspehot. [erijatot gi ureduva site aspekti na ~ovekoviot ìvot i po{iroko na op{testveniot ìvot. Toj se zanimava so ~ovekoviot ìvot od Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 223
aspekt na duhovnata i materijalnata strana, od negoviot individualen i socijalen aspekt i sl. Osnovnata cel na [erijatot e da im gi olesni te{kotiite na lu|eto i da obezbedi re{enie za nivnite problemi. Vo toj kontekst toj e relevanten i za organizirawe na ekonomskiot ìvot vo islamskite zemji. Od ekonomski aspekt gledano, islamot i [erijatot se zainteresirani za ekonomskata etika na vernicite kako proizvoditeli, prodava~i i potro{uva~i. Postojat razliki vo tolkuvaweto na [erijatot od koi nastanale nekolku islamski pravni {koli. Glavni se slednive: Hanefi, Maliki, Hanbeli i [afi, koi gi sodràt bitnite elementi na Koranot. Pokraj niv ima i drugi {koli, no tie se tretiraat kako devijacii. [erijatot ima ~etiri glavni izvori. Toa se: 1) Koranot (glavnoto delo na islamskata religija); 2) Sunetot (izreki i dela na prorokot Muhamed a.s.); 3) Ixmata (najvisoka i doverliva Islamska institucija za donesuvawe odluki ili soglasnost na islamskite misliteli za odredeni pra{awa); i 4) Kijasot (analogno rasuduvawe, re{avawe po analogija). Koranot i sunetot se primarni, dodeka drugite se sekundarni izvori. [erijatot pretstavuval eden vid ,,ustav na arapskite dràvi vo minatoto. Toj e na sila i denes, no so odredeni modifikacii vo negovoto tolkuvawe i primenuvawe. Islamskoto pravo razli~no se primenuva vo oddelni dràvi. Vo nekoi strogo se respektira, vo drugi re~isi i ne se respektira, vo treti se tolkuva poliberalno i pofleksibilno i sl. Na primer, vo Turcija (vo koja mnozinskoto naselenie e so islamska veroispovest) re~isi i ne postoi islamskoto pravo. Toa ne vaì i vo zemjite vo koi muslimanite se malcinstvo. Osnovni karakteristiki na islamskiot ekonomski sistem i negovite osnovni kategorii institucii Pretstava za islamskiot ekonomski sistem moè izvorno da se dobie od glavnata kniga na islamskata religija - Koranot, no i od brojni drugi izvori. Na primer, vo Koranot se istaknuva zna~eweto na ekonomskiot ìvot (,,materijalnite dobra se uslov za opstanok na ~ove{tvoto), no ne se prenaglasuva negovata uloga. Vo kontekst na poslednovo se bara preraspredelba na bogatstvoto vo razni formi i pomagawe na siroma{nite lica. Glavna odlika islamsk ekonomsk sistem e {to e podloèn na moralni i eti~ki normi. ]e nabroime nekoi od negovite karakteristiki: zabrana za zemawe i davawe kamata, ne se dopu{ta natrupuvawe na imot (bogatstvo) kaj mal broj lu|e, se bara ~esno merewe pri proda`bata, postoi obvrska za zapoznavawe na kupuva~ot so karakteristikite na stokata {to ja 224
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
prodava, se prepora~uva vrabotuvawe na rabotnici koi na najdobar na~in }e ja izvr{uvaat rabotata, se dozvoluva proizvodstvo i proda`ba samo na onie proizvodi koi ne se zabraneti so osnovnite dokumenti na islamot, se zabranuva monopolsko odnesuvawe na pretprijatijata i poedincite, se zabranuvaat {pekulacii na pazarot, se zabranuva namerno povlekuvawe na stoki i pari od cirkulacija, se bara rabotnikot da raboti najdobro i vo soglasnost so negovite mo`nosti, postoi obvrska da se ,,~isti imot so davawe na zekat, rizikot i dobivkata treba da se delat me|u partnerite vo rabotata, se istaknuva potrebata za postojano usovr{uvawe i {irewe na znaeweto, se priznava ekonomskata sloboda, no do stepen dodeka e vo soglasnost so [erijatot itn. (6). Vrz osnovite na islamskoto pravo se gradi i islamskata ekonomija. Islamskata ekonomska filozofija se zasnova na islamskiot koncept za ~ovekot, na naredbite (porakite) da se pravi ne{to dobro i na zabranite da ne se pravat zli dela, potoa na odnosot kon sopstvenosta, odnosot kon bogatstvoto, motivacijata, tolerantni ekonomski neednakvosti i drugi ekonomsko-filozofski principi. Za da se dobie pokonkretna za islamskiot ekonomski sistem i islamskata ekonomija, }e navedeme nekoi od nivnite osnovni kategorii. Sopstvenost - [erijatskoto pravo i slamskite ekonomski misliteli zboruvaat za tri vida sopstvenost: privatna, javna i dràvna. Tie go respektiraat pravoto na site ìteli da imaat privatna sopstvenost kako ne{to {to e imanentno na ~ovekot. No islamot postavuva i odredeni ograni~uvawa vo pogled na privatnata sopstvenost so koi se zabranuva steknuvawe na imot vo privatna sopstvenost so nasilstvo, nepravda, eksploatacija, izmama, kradewe na tu| imot, otu|uvawe na tu| imot, ne se dozvoluva steknuvawe na bogatstvo so kamata i drugi formi koi se na {teta na drugi. Spored islamot vo javna sopstvenost treba da bidat {umite, pasi{tata, neobrabotenata zemja, vodite, rudnicite, okeanite i sl. ie dobra ne moàt da se privatiziraat, no dràvata moè da izdava odobrenija za nivno koristewe. , ràvna sopstvenost moè da postoi na neobrabotena zemja ili zemja bez sopstvenik i naslednik. Islamskite misliteli se zalagaat za mali razliki vo imotot i vo trgovijata, baraat praktikuvawe na razni formi na preraspredelba na bogatstvoto i sl. Pazar i ceni Spored {erijatskoto pravo i spored islamskite misliteli, pazarot pretstavuva edinstvena osnova na razmena na dobra i najdobar na~in da se razmenat dobrata i zadovolat interesite na prodava~ite i kupuva~ite. Islamot dopu{ta dràvata Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 225
da gi odreduva cenite vo isklu~itelni slu~ai (vo slu~aj na kriza, vojna, prirodni nepogodi, socijalni nemiri i sl.). Isto taka, islamot i islamskite misliteli se zalagaat i za voveduvawe na muhtasib (opolnomo{ten inspektor na pazarot) ~ija zada~a bi bila da se gri` za kvalitetot na proizvodite, kontrola na vagite, higienata na pazarite, da re{ava sporovi me|u prodava~ite i kupuva~ite, da se bori protiv sozdavawe ve{ta~ki nedostig na odredeni dobra, protiv sozdavawe na golemi rezervi i sozdavawe monopol i sl. Denes dràvata vo islamskite zemji ima zna~ajna uloga za funkcionirawe na pazarot. Taa nastojuva da go spre~i gu{eweto na pazarot, da se bori protiv monopolite i raznite formi na stopanski kriminal i sl. Carini - Pretstavnicite na islamskata ekonomska misla vo princip se protiv carinite. No i pokraj toa se toleriraat odredeni carini koi imaat ~ist fiskalen karakter, odnosno pretstavuvaat izvor na sredstva za buxetot. Carinite se simboli~ni i ne iznesuvaat pove}e od 5% od vrednosta na uvezento dobro. Isto taka, islamskite misliteli dopu{taat i postoewe na taksi za premin na stoki koi gi naplatuvaat op{tinite ili gradovite i koi odat vo op{tinskiot buxet. Zkat ( ) Spored islamot i pretstavnicite na islamskata ekonomska misla zekatot vid na danok koj se pla}a godi{no (spored lunarniot kalendar). Zekatot e dol`nost samo na bogatite (koi poseduvaat nisab) i so negovoto pla}awe ja popolnuvaat svojata vera, ja popravaat svojata sostojba i odnos kon drugi, se ~istat od eventualni grevovi pri steknuvawe na imotot, im pomagaat na onie na koi im e potrebna pomo{ i sl. Zekatot se opravduva so faktot {to se smeta deka imotot e na Bog i zatoa onoj koj zel pove}e odo{to mu sleduva treba da dade za onie koi poradi razli~ni pri~ini zemale pomalku odo{to im sleduva. Toa e danok koj se pla}a na odredeni proizvodi i danok na imot koj se pla}a nad odredena visina na imot spored odredeni stapki. Sobranite sredstva se korist za razli~ni nameni: stimulirawe za premin vo islam, otkup na muslimanite od ropstvo, pomo{ i smestuvawe na iznenadni patnici, pomo{ na siroma{ni i invalidi, izgradba na op{ti bolnici i dr. (6). Garar (Gharar) Toa e zabrana na nejasni dogovorni odredbi za da se izbegnat rizici od neuspeh, no i obid za obostrano podnesuvawe na rizikot. Od gararot proizleguvaat razni zabrani: zabrana na kockawe, zabrana na {pekulativni raboti so hartii od vrednost, zabrana za garantirawe krediti so pomo{ na odredeni
226
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
hipoteki, bidej}i rizikot od raboteweto bi bil na tovar na dol`nikot i sl. abrana ,,iba - Pod poimot zabrana ,,riba se podrazbira zabrana da se naplatuva kamata na pozajmeni pari. Spored striktnoto tolkuvawe na [erijatot, sekoe pozajmuvawe na pari so kamata, nezavisno od iznosot na kamatata, pretstavuva lihvarstvo i zatoa e zabraneto. [teda~ite ne moàt da dobivaat nikakva kamata od banka poradi toa {to tie ne rabotat i bidej}i odgovornosta za natamo{nata sudbina na pozajmenite pari gi ima bankata. Zabranata ,,riba se opravduva i so tezata deka parite ne se stoka, pa poradi toa ne moè da se prodavaat. Isto taka, islamot ne go poddrùva i trupaweto pari zaradi samoto sebe, kako i skràvosta Denes ima pofleksibilni tolkuvawa na kamatata i se pravi razlika me|u normalna i lihvarska kamata. Islamsko bankarstvo - Islamskiot finansiski sistem nastojuva ramnomerno da gi izrazi eti~kite, moralnite, op{testvenite i religiskite dimenzii so cel da se obezbedi dobrobit na op{testvoto kako celina. Negovite temelni principi se izvedeni od osnovnite principi na [erijatot spored koi kreditiraweto vo islamskite zemji se zasnova na potpolno pokritie na site vlogovi od strana na naselenieto i na pozajmuvawe pari bez kamata. Vo princip ovie pravila se respektiraat i denes, no so odredeni modifikacii. Beskamatnoto kreditirawe vo islamskoto bankarstvo se objasnuva so razlikata vo tretmanot na trgovskite transakcii i transakciite zasnovani na kamata, kako i na respektirawe na porakata od knigite na islamskata religija za neprifa}awe na fiksna cena na povratot na finansiskiot kapital. Imeno, se po~ituva porakata na Bog spored koja trgovskite transakcii se dopu{teni, a kamatata se zabranuva. Za realizacija na islamskoto bankarstvo, bankite imaat razvieno brojni pravni i finansiski mehanizmi: mudareb, muarek, murabeh, idar, istisna, muqared, salam, qard hasen i dr. Na primer, mudareb se javuva koga bankata i nejziniot klient (koj ima odreden kapital) odlu~uvaat spogodbeno sekoja strana da ,,vleze vo rabotata so vlog vo kapital, zaedni~ki da u~estvuvaat vo upravuvaweto so proektot, spogodbeno da raspolagaat so kapitalot i so rabotnata sila, da gi delat tro{ocite potrebni za negovo ostvaruvawe, kako i da gi delat i dobivkata i zagubata od zaedni~koto u~estvo vo rabotata. Mudareb pretstavuva vid na zaedni~ko vloùvawe. Instrumentot murabeh e vid na trgovija koga klientot bara od bankata za nego da izvr{i odredeni nabavki na trgovski stoki, proizvodi, investiciona oprema i dr. Kupenite Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 227
sredstva bankata mu gi dava pod zakup, a po istekot na rokot tie stanuvaat sopstvenost na korisnikot itn. Za standardizacijata na raboteweto na bankite vo islamskiot svet se zadolèni pove}e institucii, no najzna~ajni se tri. Prvata e [erijatskiot nadzoren odbor koj e del od islamskite banki. Negovata zada~a e da go nadgleduva raboteweto na islamskite banki i da gi otstranuva site transakcii koi ne se vo soglasnost so {erijatskite gledi{ta. Se veruva deka [erijatskiot nadzoren odbor zna~itelno ja podobruva doverbata vo bankite. Drugite dve ustanovi imaat me|unaroden karakter: Internacionalnata asocijacija na islamski finansiski institucii Smetkovodstvena i revizorska organizacija za islamski finansiski ustanovi (AAOIFI) i Islamskiot odbor za finansiski uslugi (ISFB). Pokraj niv, deluvaat i brojni drugi institucii za poddr{ka na islamskoto bankarstvo. Iako islamskoto bankarstvo go po~ituva principot na bankarsko rabotewe bez kamata, sepak islamskite banki znaat deka kapitalot ima cena i se svesni deka muslimanite ne bi vloùvale pari vo niv bez nadomestok. Poradi toa bankite i klientite se spogoduvaat za udelot na dvete strani vo profitot koj proizleguva od zaedni~ko rabotewe na bankata i nejzinite delovni dol`nici. Zna~i, bankite prividno gi li{uvaat klientite od kamati, no im ovozmoùvaat u~estvo vo podelbata na profitot pod drugi nazivi i formi: nagrada za vernost preku oblik na dar za {teda~ot, bidej}i svoite pari gi doveril na odredena banka; bankata moè na {teda~ite da im isplati nadomest ,,za izgubena kupovna sila na parite poradi stoewe; moè da kupuva stoki za niv i sl. Za da se opstoi na islamskite zakoni, od edna strana, i da se bide vo ,,duhot so vremeto, od druga, dene{nite islamski banki i filijali na konvencionalni banki imaat razvieno brojni pravni i finansiski mehanizmi za funkcionirawe na islamskoto bankarstvo koi ovozmoùvaat modus vivendi na beskamatnoto islamsko bankarstvo vo sovremeni uslovi. Nekoi islamski misliteli istaknuvaat deka ako se po~ituvaa principite na islamskoto bankarstvo, nema{e da dojde do sega{nata kriza vo svetot. Hartii od vrednost i islamski obvrznici Vo soglasnost so [erijatot, na vernicite im se zabranuva: da kupuvaat i prodavaat preferencijalni akcii, obi~ni akcii dokolku ne moàt da go steknat kontrolniot paket, akcii od konvencionalni korporacii dokolku kreditiraweto go vr{at od evro-amerikanski banki koi rabotat so kamati, akcii od firmi koi proizveduvaat proizvodi koi spored islamot se zabraneti i dr. Od druga strana, islamot dozvoluva trguvawe so obi~ni akcii i kapitalna dobivka, bidej}i 228
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
toa go sveduvaat na klasi~no kupuvawe i prodavawe na stoki, a dividendite vo toj slu~aj se a posteriori (ne se odnapred fiksirani), kako i poradi toa {to ima ramnopraven rizik za site sopstvenici na kapital vo dru{tvoto. Bidej}i golem broj od konvencionalnite instrumenti na pazarot na kapital se zabraneti na islamskiot pazar na kapital, zna~aen razvoj vo posledno vreme doìvuva t.n. sukuk instrumenti (sekjuritizirani instrumenti vo konvencionalnite finansii) zasnovani na imot, zakup, kratkoro~ni trgovski pobaruvawa i dr. Toa se islamski obvrznici (8). Denes se praktikuvaat i drugi otstapki od strogata zabrana za naplata na kamata, a postojat i brojni primeri vo praktikata koi ne se vo duhot na [erijatot. Na primer, arapskite zemji koi se bogati so nafta mnogu ~esto gi investiraat svoite bogatstva na zapad so mnogu povolni kamatni stapki, a ima i praktika koga nekoi muslimanski zemji pla}aat visoki kamati za pozajmeni sredstva. Poradi prisustvoto na kamatata vo razni formi, islamskite misliteli se obiduvaat da ja relativiziraat zabranata na kamatata ili baraat formi taa da bide kompatibilna so sovremenite uslovi. HALAL sistemot Halal e arapski zbor {to zna~i s {to e dozvoleno. Toj pretstavuva sistemot, . Se odnesuva na pta , a, i sl. Vo posledno vreme HALAL sistemot e mo{ne aktuelen i so 30 40 . Patem kaàno, vo na{ata zemja ima inicijativi da . Za perspektivata na islamot, islamskata ekonomska misla i ekonomskata politika Denes islamot e prisuten vo razni delovi na svetot so niza lokalni specifi~nosti i so razni orientacii, koi proizleguvaat od razlikite vo tolkuvaweto i primenata na islamskoto pravo. Bez pretenzija na isklu~ivost, dene{nite islamski zemji moè da se podelat vo tri osnovni grupi: prvo, zemji vo koi dominira ekonomska misla i ekonomska politika vrz osnova na islamskoto pravo, vtoro, zemji so sekularisti~ka orientacija vo koi ne se naglasuva [erijatot i treto, zemji vo koi ekonomskata misla i ekonomskata politika pretstavuvaat odredena kombinacija na elementi od prvata i vtorata grupa zemji. Ovaa i mnogu drugi strukturi i dvièwa vo
229
islamot }e imaat odraz vrz negoviot natamo{en razvoj, kako i vrz razvojot na ekonomskata misla i ekonomska politika. Spored cvrstoto veruvawe na muslimanite, idninata e vo Bo`ji race i samo Bog znae {to taa nosi. Denes mnozina islamski misliteli si go postavuvaat pra{aweto: [to treba da pravat muslimanite koi treba da ìveat vo sovremeniot svet i da si obezbedat svetla idnina, no bez da zagubat ne{to od verata i istoriskiot identitet? Od odgovorot na toa pra{awe zavisi i odgovorot na pra{aweto: Dali }e postoi konvergencija ili paralelno postoewe na sovremenata islamska ekonomska misla i standardnata ekonomska misla na Zapad? Na prvoto pra{awe se mo`ni pove}e odgovori koi gi determiniraat i odgovorite na vtoroto pra{awe. Odgovorite se dviàt me|u dve krajni opcii. a) Ednata opcija e islamskite zemji da gi prifatat vrednostite na zapadnata civilizacija, odnosno nejzinite nau~ni, tehnolo{ki i drugi dostigawa, bidej}i se smeta deka preku niv moè da se odi vo idninata. Analogno na toj odgovor, sleduva i odgovorot na vtoroto pra{awe spored koj i sovremenata islamska ekonomska misla treba da se pribliùva kon standardnata ekonomska misla na Zapadot. Pribliùvawata moàt da se ostvarat na dva na~ina: prvo, islamot i islamskata ekonomska misla ednostavno da gi prifatat vrednostite na zapadnata civilizacija i soznanijata na standardnata ekonomska misla (ednostrana konvergencija) i vtoro, da se vgradat islamska etika i moral vo zapadniot op{testven sistem, vo standardnata ekonomska misla i vo ekonomskata politika. Vo prviot slu~aj treba da se realizira procesot na sekularizacija (tretirawe na verata odvoeno od ovoj svet, odvojuvawe na verata od op{testvenite raboti, odvojuvawe na verata od politikata) (9) i vesternizacija na islamot (zapaden na~in na ìvot). Ovaa bi bila golema otstapka na islamskata civilizacija i e re~isi neostvarliva. Vo vtoriot slu~aj }e se ostvaruva modernizacija na islamskata civilizacija i islamskata ekonomska misla i nivno pribliùvawe do sostojbite i tendenciite kaj zapadnata civilizacija, no so zadrùvawe na elementi od islamskite vrednosti. Vo sporedba so prethodnata, ovaa opcija e poostvarliva, no diskutabilno e koi vrednosti da se prifatat od zapadnata civilizacija. Kako primer za koegzistencija na tradicijata i modernoto se naveduva primerot so Japonija, koja gi prifati najdobrite re{enija od Evropa i SAD, a so~uva odredeni tradicionalni vrednosti. b) Drugata opcija za perspektivata na islamot i svetot e paralelno postoewe i razvivawe na islamskiot i na neislamskiot 230
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
del od svetot. Vo ovoj slu~aj islamskiot sistem }e se razviva preku sopstvena modernizacija vo soglasnost so [erijatot. Analogno na toa, sledi i paralelen razvoj na islamskata ekonomska misla i ekonomska politika, od edna strana, i na ekonomskata misla i ekonomska politika na Zapadot, od druga strana. Ako se realizira ovaa opcija, logi~no e da se o~ekuva sudir na ideologii, civilizacii, pa i religii. v) Me|u dvete krajnosti, postojat brojni me|ure{enija pobliski ili podale~ni od ednata ili drugata krajnost. Za dene{niot svet e karakteristi~en proces na globalizacija koj e prosleden so sudir na civilizacii, no i so dijalog (interakciska sorabotka) me|u niv. Sudirite i dijalogot se objasnuvaat razli~no od mislitelite na zapad i od islamskite misliteli. Pogolemiot broj islamski misliteli smetaat deka svetot treba da se profilira vo soglasnost so Alahovata volja. A toa moè da se postigne so {irewe na dijalog me|u Bog i ~ovekot, kako i dijalog me|u drugi subjekti (narodi, dràvi, civilizacii i sl.). Spomenatata zalo`ba moè da se ozna~i kako aspiracija za opfa}awe na raznite delovi na svetot pod ~adorot na islamot. Imeno, nasproti modelot na sekularizam kako svetoven model za koj e karakteristi~na odvoenost na dràvata i religijata (Daj mu go na Carot carevoto, a na Bog Bo`joto) koj se poddrùva od zapad, islamot se zalaga za islamski integrizam - koncept na integracija na religijata i dràvata (10). Konceptot go objasnuvaat so pomo{ na Koranot vo koj se zboruva za islamot kako religija i dràva. Za negova realizacija se predlaga da se napravi proekt za ekonomsko-civilizaciski napredok i renesansa na islamskiot svet so formirawe na golem islamski sojuz (unija) vo koj }e vlezat site islamsko-arapski zemji i }e vospostavat zaedni~ki azar (11). Potoa }e moè polesno da se ponudat islamskite vrednosti i na ostatokot od svetot. Pritoa se ukaùva i na mo`nosta za odredeno intelektualno i duhovno obnovuvawe na islamot vo XXI vek od strana na kvalifikuvani muslimanski misliteli. No ne se zaborava da se istakne i slednovo: Alah najdobro znae, nie vo Nego veruvame i na Nego }e se vratime (12). Denes duelot me|u islamot i Zapadot (islamskata i zapadnata civilizacija) se vodi kako duel me|u konceptot na sekularizam na svetot (proteìran od zapadnata civilizacija) i konceptot na integrizam me|u religijata i dràvata (poddràn od islamot). Duelot }e se vodi i vo bliska idnina i od negoviot ishod }e zavisi perspektivata na svetot, ekonomskata misla i ekonomskata politika. Toa vaì i za islamot i islamskata ekonomska misla. Poradi brojni neizvesnosti, kako i poradi zanemaruvaweto na Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 231
civilizaciite na Dale~niot Istok (kineskata, japonskata i dr.), denes e te{ko da se sogleda ishodot od spomenatiot duel. Najverojatno duelot }e se razre{uva vrz osnova na respektirawe na principot na tolerancija na edinstvoto na razli~nosti vo svetot. : 1. * Vo ovoj trud se obidovme da zapoznaeme nekoi od aspektite na islamot i islamskata ekonomska misla, nastojuvaj}i soznanijata da gi napravime dostapni za ~itatelite vo na{ata zemja. Osnovnata cel na trudot e da inicira novi istraùvawa na ne{to {to postoi, a malku znaeme za nego (Sega znam deka ni{to ne znam Sokrat). 2. Huntington, Samuel P., Sukob civilizacija, Zagreb 1998, str. 115. 3. Veselinov, Dragan, Islamska politika ekonomija poreklo, naela i razvoj, Univerzitet u Beogradu, Fakultet politikih nauka, Godisnjak 2008. Murad Hofman smeta deka vo periodot od 800. do 1300. godina islamsko-arapskiot svet bil centar na op{tiot napredok (Hofmann, Murad W., Islam i Zapad kako izbjei katastrofu i sluiti islamu? (prevod na bosanski jazik), Zenica 1996). 4. Edib Smolo, hfy-edib@yahoo.com.19. Avgust 2004. god. Kuala Lumpur, Malezija. 5. Spored edna druga klasifikacija sovremeniot islam opfa}a pet osnovni kulturolo{ki zoni: arapskata, turskata, iranskoindiskata, zonata na Malezija i Indonezija, i crno-afri~kata zona. Pokraj niv, islamski svet postoi i nadvor od spomenatite zoni Evropa, ostatokot od Azija, Severna Amerika i Avstralija (Opi religijski leksikon, 2002:373; spored Novali, Fahrudin, Islamski svijet i modernist, Horvaanska cesta 156, HR10110 Zagreb). 6. Spored nekoi misliteli islamskata ekonomija ne e dovolno objasneta. Toa go objasnuvaat so faktot {to {erijatskite eksperti nemaat zadovolitelno znaewe od sferata na ekonomijata, a ekonomistite-muslimani ne poseduvaat potrebno znaewe od islamskata nauka (vidi kaj Veselinov, Dragan, citirano delo). 7. Isto. 8. Andreas Jobst, Peter Kunzel, Paul Mills, and Amadou Sy, Islamic Bond Issuance- What Sovereign Debt Managers Need to Know, International Monetary Fund, PDP/08/3, July 2008. 9. Vo Oksfordski re~nik pod secular se podrazbira ona {to ne se griì za duhovnite i religioznite pra{awa (Oxford Advanced Learner's dictionary, str.:1062). 10 Hofmann., Murad, Islam the alternative, Gamet publishing reading, 1993. 232
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
11. Hamid Indzic, Globalizacija i islamska ekonomija (Ublaavanje negativnih posljedica ekonomske globalizacije), Saff Br/str: 57 (tekst na internet). 12. Za islamot, islamskata ekonomija i islamskata ekonomska misla se napi{ani golem broj trudovi. Moè da se pogledaat trudovite na Murad Hofman (Islamot i zapad, Islamot kako alternativa i dr.), potoa deloto na Muhamed Hamidulah: Voved vo islamot, kako i poznatata Oksfordska islamska istorija i dr.
233
GET TO KNOW ING CERTAIN ASPECTS OF CONTEMPORARY ISLAMIC ECONOMIC THOUGHT AND ECONOMIC POLICY
Metodija Stojkov, PH.D. Summary Nowadays, Islamic civilization holds significant share in the world population and in global GDP, it becomes an important player on the financial markets worldwide, etc. However, it is in certain conflicts with the western civilization. Islamic social system (including the economic system) is founded on specific standards deriving from Islamic law (the Sharia). It represents a system that integrates the religion and the state, and a system competing with the social system of the western civilization characterized by secularism. Currently, Islamic social system is facing the challenge to respect the Islamic law on one hand, which exists for about 14 centuries, and to follow contemporary tendencies worldwide, on the other. It is evident in large number of areas of the human being. For example, the challenge is increasingly important in the area of banking which, according to the Islamic law, should be based on interest rate free lending (Islamic banking), while competing with the conventional banking (western banking) where interest rate has a crucial role. The outcome of such conflict or cooperation between the Islamic world and the western civilization is important factor for the perspective of the world and the economic thought. In the light of that context, large list of issues is relevant, including the issues related to globalization, solving existing problems and conflicts, world outlook and developments in economic thought in future, etc. Key words: Islamic economic thought, Islamic economic policy, Islamic law, Islamic economic system, Islamic banking, Islam outlook and outlook of Islamic economic thought.
234
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:338.124.2(73) 330.342.17(100)
GLOBALNATA KRIZA SIMPTOM ZA REKONSTRUKCIJA NA KAPITALIZMOT D-r Olga Gradi{ka Temenugova

. , , . , , . , , , .. lessez faire . , , , . . , , . . , ( ) , . , .. , , . : a , , , .
D-r Olga Gradi{ka - Temenugova
, .
1. , .1. , , , . , ( ), ( ). , ,2, , ( ). 2001 , 2006 , , , . , , , , . , 3,
Za edni krizata e ve}e nadminata, spored drugi sega{nata kriza e voved, prv bran na kriza koja doprva sledi, a spored treti taa e samo zati{je pred bura od novi krizi. Svetot nema da izleze od ovaa kriza vo 2010-ta, pa duri ni vo 2011-ta godina. Moèbi nema ni vo 2012-ta ili 2013-ta godina (X. Stiglic). 2 Dvete najgolemi hipotekarni banki Fani Mej i Fredi Mek se transformirani vo akcionerski dru{tva, a potoa napravija nevidena ekspanzija so davaweto na hipotekarni krediti, glavno, na gra|anite na SAD. (Acta Economica str. 37) Tokmu ovie dve banki go dobija epitetot vladino-sponzorinari pozajmuva~i. (Krugman str. 162). 3 Nagol pad na produkcijata sleden so visoka nevrabotenost i enormno namaluvawe na ìvotniot standard (porast na cenite na hranata i na energensite so stagnacija na platite).
236
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Globalnata kriza - simptom za rekonstrukcija na kapitalizmot
( ), . , , , 4. , 5, -6. , , 1 . , , , .. , . lessez faire , , .. .7 , , , , .8 9

4 Najmnogu poradi zapo~natite investicii, disperziraniot kapital i drasti~niot pad na amerikanskiot uvoz. 5 V. Britanija, so ogled na tradicionalno bliskite vrski so SAD e edna od zemjite najseriozno povredena od krizata. Programata na nejzinite konzervativci izobiluva so intervencionalizam vo nevideni razmeri. 6 Sudbinata na evroto e neizvesna, t.e. Evropskata monetarna unija stoi na stakleni noze, po kriznite posledici koi ja pogodija Grcija, a od koi ne se daleku ni Portigalija, [panija, Irska, pa i Italija. 7 Prifa}awe na neoliberalnata teorija artikulirana vo ekonomikata na ponudata, monetarizmot i racionalnite o~ekuvawa kako re{enie za stagflacijata od osumdesettite godini na dvaesettiot vek. Nejzinata aplikacija rezultira{e vo t.n. Reganomanika (SAD) itn.Ta~erizam (V. Britanija). 8 Od regulatornite aktivnosti na Sistemot za federalni rezervi (Centralna banka) i na Komisijata za hartii od vrednost bea de facto isklu~eni mnogu institucii koi vr{ea tipi~ni bankarski raboti, no von sferata na reguliranoto klasi~no bankarstvo. Denes, setot od institucii i aran`mani koi deluvaat kako nebankarski banki, generalno imaat tretman ili kako paralelen bankarski sitem ili kako bankarski sitem vo senka. (Krugman str. 160). 9 Otsustvo na kontrola vo davaweto na hipotekarnite krediti, subprime krediti, inflacija od finansiski derivati (obvrznici, hartii od vrednost, i mno{tvo novi finansiski proizvodi sekjurizacija), selewe na kapitalot od realnite vo finansiskite sferi zaradi povisokite profitni stapki, potkrepeni so friziranoto smetkovodstvo sozdadoa naduen {pekulativen balon koj na krajot mora{e da pukne. Ako koli~inata na pari~ni surogati (akcii, obvrznici i sl.) raste pobrgu od vrednosta na imotite na koi se odnesuvaat, samo e pra{awe na vreme koga }e dojde do nivno obezvrednuvawe.
237
. , , , , 10, , .11. . , .. . , ( ) , . 2. , . , , . , , , . , ex post . , , , . , per definitionem, , , . , , , , . 10 11
Svetskata banka i Me|unarodniot monetaren fond. Preku neoliberalniot koncept na tranzicijata tie vlegoa vo vitelot na globalizacijata. Kaj niv, obratno na razvienite zemji, krizata go zafati realniot sektor, so pomala opasnost da se prelee vrz bankarskiot sektor, poradi pogolemata kontrola vrz bankite, od edna strana, i tradicionalniot na~in na rabotewe na bankite, od druga strana (otsustvo na {pekulativni transakcii). Glavnata karakteristika po koja }e se pameti sega{nata kriza vo tranzicionite ekonomii e golemiot rast na nevrabotenosta.
238
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
, , , , ( ). ex post . , , 12 , , , . , , , 13 , 14. , . 15. .. , , , , , ex ante , , , , . , . , . . , ,
Vo tekot na 18-tiot i prvata polovina na 19tiot vek. Vo soglasnost so Kondratievata teorija za ciklusite, spored koja krizite se imanentna pojava na kapitalizmot. 14 Od vtortata polovina na 19-tiot vek. Toga{ doa|aat do izraz i protivre~nostite na kapitalisti~kiot sistem kako takov: centralizirano proizvodstvo vs decentraliizirana raspredelba, planirawe na individualno vs anarhija na globalno nivo. 15 Prifa}aweto na Kejnsovata intervencionisti~ka teorija, realizirana vo praktikata preku t.n. Ruzveltov New Deal. Blagodarenie na intervencionisti~kite merki, kapitalisti~kite krizi se transformiraa vo poblaga forma, t.e. vo recesija.
13
12
239
, . 3. - , . (/, ), , , , , . , , , , , . , . , - , , , , . , . vis--vis . , ( ), ( ) . , , , , . . , , .. . 16 . , , , . () , .17 , ,

16 17
Karakteristi~no za visokite fazi na pazarnost. Se razbira toj ne e potcenet, tuku ima tretman na izvedena cel koja korelira so prethodnata, t.e. e nejzina posledica.
240
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
, , . , .. . , . , .. , , , , , , , , (, , ) . ( 18), ( ). , , . . 4. , , , . . , , , , . ,19 , () ( ), . , . , , , .. . , , vice versa,

Nivoto na tehnika/tehnologija go dozvoluva toa. Planiraweto ne e socijalisti~ki patent. Toa e logi~en komplementar na pazarot poradi pazarnite dinami~ki nesovr{enosti.
19 18
241
, . , , , . , . , , , , . * * *
Summa summarum, , . , .. , , , . , , . ( )20 ( ) . . , , , , . , .. , . ,

20 Liberalizmot vo ~ista forma nikoga{ ne postoel, osven vo u~ebnicite po ekonomija. Duri i vo erata na liberalniot kapitalizam dve oblasti bile eksluzivno rezervirani za dràvata bankarstvoto i nadvore{nata trgovija.
242
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
, , .21. , ! : 1. P. Krugman: The return of depression economics and the crisi of 2008, Penguin books, London, 2008. 2. . . : ( , , ), , , 2000. 3. Acta Economica, VII, .10, , , 2009. 4. : , , , 2009. 5. L.C. Thurow: Budunost kapitalizma, Mate, Zagreb, 1997. 6. . . : , , 2003. 6. . : , , , 1999. 7. . . : , CLIO, , 2003. 8. , 2009-2010, Capital Media Group, , 2009-2010.
21
Skandinavskite zemji ja pobija tradicionalnata mudrost deka dràvata e pre~ka za konkurencijata, Francija nikoga{ ne se otkaà od svoeto planirawe, Germanija na svojot kapitalizam mu dade socijalen lik, a Kina so prefiksot socijalisti~ka gradulisti~ki voveduva pazarni elementi, t.e. site tie razvivaat ekonomija so toplo srce, a ladna glava. (P. Samjuelson).
243
GLOBAL CRISIS A SYMPTOM FOR RECONSTRUCTION OF CAPITALISM Prof. Olga Gradiska Temenugova, Ph.D Abstract Global economic crisis is already ruling the world, and its not going to have a short breath. Here from come the evident efforts of all national economies for preventing its consequences, and all in function of a much painless outcome in the battle against it. In this context, they reach out even for the long forgotten interventionalist packages although they do not match with the neoliberal basis of the contemporary global economy. The virus of the crisis is located in the USA, the country that in the past decades was the biggest supporter of privatization, liberalization and deregulation of contemporary economic streams i.e. for functioning of lessez faire of economy. Certain about the flawlessness of the invisible hand of the market, up to the level of market fundamentalism, the USA left its economy for far too long without a navigator, and through the globalization the same happened with the rest of the economies (above all, transition economies), thus entering the zone of market anarchy. It is this anarchy of the American financial market that caused the financial crisis which in turn reached the level of an economic crisis, that is now managed with the visible hand of the county/state. There is no dilemma that the contemporary economies should be mixed economies a symbiosis of market and intervention. Firstly, because of the market defects (inherited and acquired) and secondly, because of the changed characteristics of the capitalistic system through its evolution. It is sure that we are on the beginning of the new capitalistic paradigm i.e. at the end of its neoliberal form in favour of some new one. Lets leave it for time to show. Keywords: global crisis, market defects, capitalistic evolution, new paradigm
244
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:330.341.1 330.341:005.94
INOVACIITE I ZNAEWETO IMPERATIV NA RAZVOJOT NA SOVREMENATA EKONOMIJA D-r Blagorodna Todosioska
Apstrakt Sovremenite ekonomii vo XXI vek svojot razvoj go zasnovaat na inovacii i znaewe. Vo taa smisla vo trudot najprvo se definira ekonomijata bazirana na znaewe, so nejzinite klu~ni karakteristiki, kako i menaxmentot so znaeweto. Isto taka, akcent e staven na kontinuiranoto inovirawe kako osnoven preduslov za efektivno u~estvo vo me|unarodnata konkurencija. Vo toj kontekst dadena e analiza na dinamikata na inovativnost na nekoi evropski zemji bazirana na metodolo{ki instrumenti na OECD i Evrostat. Vo zavr{niot del na trudot e ukaàno na neophodnosta od izgradba na sovremen nacionalen inovaciono razvoen sistem, spored uslovite, potrebite i mo`nostite za konkretni nau~ni i aplikativni prou~uvawa, kako i naso~uvawe na potencijalite i razvojot na stopanstvoto vo R. Makedonija. Klu~ni zborovi: ekonomija bazirawa na znaewe, menaxment so znaeweto, inovacii, indikatori na inovacionen vlez i izlez i inovacionen kapacitet.
1. Voved Osnovnite predizvici na ekonomiite vo XXI vek, koi svojot razvoj go baziraat na znaewe, se fokusirani kako da se kreiraat organizaciite, u~estvoto i koristeweto na znaeweto vo donesuvawe na optimalni odluki, kako i na izgradba na soodvetni instrumenti za sledewe i ocenuvawe na dostignatoto nivo na inovativnost, opfa}aj}i kako vlezovi, odnosno angaìranite resursi i investiciite vo inovativni aktivnosti, taka i analiza na procesot i rezultatite na inovativnite aktivnosti. Promenite vo sfa}aweto na pri~inite i posledicite od inovativniot i
D-r Blagorodna Todosioska
voop{to tehnolo{ki razvoj i nivnoto vlijanie vrz ekonomskiot rast moàt da se izrazat so slednite konstatacii: inovacionite aktivnosti mereni preku indikatorite na istraùva~ko razvojniot trud i patentiraweto se nao|aat vo direktna vrska so porastot na produktivnosta; tehnolo{kite promeni se najva`niot faktor na ekonomskiot rast; tehnolo{ko-intenzivnite industrii imaat najbrz rast na u~estvo vo svetskata trgovija, {to e vo korelacija so inovacionite aktivnosti. Ovie promeni vo sfa}aweto na istraùva~ko-razvojniot proces dovedoa do redefinirawe na poimot za opfat i zna~ewe na inoviraweto koe se generalizira kako spektar na site aktivnosti - od fundamentalnite, preku primenetite i razvojnite istraùvawa, s do pazarnoto lansirawe i natamo{no sledewe na procesite i proizvodstvoto. Inovaciite ne se vrzani samo za novi materijali i proizvodstveni procesi, tuku opfa}aat i novi metodi na menaxmentot so koristewe na sovremeni metodologii za upravuvawe so ekonomskite procesi, sistemite i istraùva~ko-razvojnite oddeli na pretprijatijata. Permanentno se zgolemuva me|usebnoto vlijanie na procesnite i proizvodstvenite inovacii so egzogeniot tehnolo{ki progres, vklu~uvaj}i gi s ponovite potrebi i atributi na proizvodite. Vo dene{niot konkurenten i globalen biznis-ambient predizvikot da se bide dobar menaxer e golem. Stepenot na poznavaweto i po~ituvaweto na zakonitostite koi se vo osnova na postoeweto i razvojot na ekonomskite kategorii, kako i ~ovekovata osoznaenost za sopstvenoto participirawe vo kreiraweto na ekonomskata realnost, mnogu jasno se preto~uvaat vo odluki {to gi donesuvaat menaxerite. Proizleguva deka samo menaxeri i konsultanti so dobro razbirawe na nau~niot i biznisprocesniot menaxment bi bile vo mo`nost da gi adresiraat predizvicite na inovaciite i promenata deka doa|a era na znaeweto. 2. Ekonomija bazirana na znaewe i menaxment so znaeweto Vlezot vo erata na znaeweto (Knowledge era) podrazbira promena na kontekstot i paradigmata na raboteweto, a vo krajna instanca i promena na osnovata za sozdavawe i za~uvuvawe na su{tinskata kompetentnost na organizacijata. Fokusot na menaxerite e naso~en kon znaeweto, odnosno upravuvaweto so znaeweto koe podrazbira kreirawe i usvojuvawe na znaewe, raspredelba na znaeweto me|u ~lenovite na organizacijata i negova primena so cel sozdavawe proizvodi i uslugi koi moàt da pridonesat vo sozdavaweto nova vrednost. Znaeweto kako kategorija i samoto 246
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Inovaciite i znaeweto - imperativ na razvojot na sovremenata ekonomija
moè da se tretira kako proizvod kaj onie organizacii kaj koi osnovnata dejnost e povrzana so prenesuvawe na znaewe ili ekspertiza na drugi organizacii. Svetskata banka (World Bank) ekonomijata na znaewe, ja definira vo odnos na slednite osnovni oblasti koi se neophodni za edna zemja da ima ekonomija bazirana na znaewe: ekonomskiot i institucionalniot reìm koj obezbeduva pottiknuvawe za efikasno kreirawe, steknuvawe, prenesuvawe i upotreba na znaeweto, za da se promovira razvojot i da se zgolemi bogatstvoto; efektiven sistem na inovacii, koj vklu~uva sistem na istraùva~ki centri, univerziteti, konsultanti, instituti i drugi organizacii sposobni da go sovladaat s pogolemoto globalno znaewe, da go prifatat i da go prenesat vo soglasnost so lokalnite potrebi i da kreiraat novo znaewe; dinami~na informaciona i komunikaciona infrastruktura koja }e pomogne za efektivno raspredeluvawe i procesuirawe na informaciite; obrazovana i dobro obu~ena populacija koja }e kreira, steknuva, distribuira i }e go koristi znaeweto [4]. Vo ekonomijata na znaewe kadrovskiot potencijal e najdragoceniot i najkorisniot resurs na firmata. Tie se izvor na znaewe so koe firmata raspolaga, potencijal i osnova na konkurentskata prednost. Kreiraweto i unapreduvaweto na znaeweto pretstavuva kriti~na aktivnost na pretprijatieto i zatoa, vo prvata dekada na XXI vek se ~uvstvuva silen pritisok za nov menaxment so ekonomijata na znaewe koj podrazbira: deka efektivniot menaxment so organizcionoto znaewe e esencijalen za ostvaruvawe na konkurentska prednost na firmata, i deka menaxmentot so znaeweto mora da stane osnovna ve{tina na sovremeniot menaxment. Nepostoeweto na edinstvena univerzalna definicija za znaeweto, dava mo`nost za {irok spektar na definicii za upravuvawe so znaeweto (knowlwdge management). Upravuvaweto so znaeweto vo po{iroka smisla na zborot, pokraj organizacionoto u~ewe (organizational learning) i organizacijata koja u~i (learning organization), so {to vo zna~ajna mera se istraèni procesite na u~ewe, mo`nostite i uslovite za steknuvawe na novo znaewe, kako i zna~eweto na negovata primena vo delovni celi, ja opfa}a i tehnologijata za pribirawe, skladirawe i raspredelba na znaeweto, definirawe na novi funkcii i ulogi, strategii za upravuvawe so znaeweto, merewe i izrazuvawe na performansite i sli~no [5]. Od mnogubrojnite definicii i objasnuvawa {to moàt da se sretnat vo literaturata, nakratko kaàno menaxmentot so Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 247
znaeweto pretstavuva sistematski napor da se otkrie, organizira i da se napravi dostapen intelektualniot kapital na kompanijata i da se poddrì kulturata za kontinuirano u~ewe i distribuirawe na informaciite. Isto taka, primenata na konceptot na upravuvawe so znaeweto vo zna~itelna merka pridonesuva za zgolemuvawe na intelektualniot kapital na organizacijata, osobeno onoj koj se odnesuva na ~ove~kiot kapital. Vo taa smisla, upravuvaweto so znaeweto moè da se definira kako identifikacija, optimizacija i aktivno upravuvawe so intelektualnata aktiva, koja naj~esto e vo forma na eksplicitno ili imlicitno znaewe [12]. Vo poslednava dekada s pove}e se ~uvstvuva silen pritisok od opkruùvaweto vrz organizaciite vo forma na s poizrazena potreba vo delovnite procesi intenzivno da se koristi znaeweto. Vo prilog na toa zboruva i faktot deka vo posledno vreme brojot na manuelnite rabotnici drasti~no se namaluva vo odnos na vkupnata rabotna sila i ne preminuva pove}e od 25%, {to pretstavuva drasti~no namaluvawe vo odnos na porane{nite 80%. Pokraj toa, na znaeweto s pove}e se glada kako na najvaèn faktot vo za~uvuvawe na su{tinskata kompetentnost i konkurentska pozicija. Vo ekonomijata bazirana na znaewe imperativot za opstanok na kompanijata na konkurentskiot pazar e povrzan so koristewe na znaeweto vo site delovni procesi. Zaradi toa e neophodna permanentna posvetenost za unapreduvawe na delovnite kompetencii i razvoj na inteligentni organizacii. Transformacijata na ~ove~kiot potencijal vo inteligentni rabotnici ne e vozmo`no bez inteligentno liderstvo, kako i bez unapreduvawe na znaeweto i kompetenciite vo sklad so razvojot na promenite vo opkruùvaweto. Vo taa nasoka poseben pridones moè da dadat soodvetni programi za obuka i trenirawe koi se sproveduvaat vo delovnite organizacii, no i konceptot na doìvotno u~ewe (lifelong lerning) koj treba da se implementira i na makronivo. Edinstveno na toj na~in moè da se obezbedi odrìvost na nacionalnata ekonomija i blagosostojba vo op{testvoto. 3. Kontinuiranoto inovirawe osnoven preduslov za efektivno u~estvo vo me|unarodnata konkurencija Sovremenoto stopanisuvawe se karakterizira so intenziven tehnolo{ki progres, so postojani razvojni promeni i primena na s ponovi procesi i proizvodi, difuzija na poznati procesi i proizvodi vo novi oblasti na primena, kombinirawe i supstitucija na postojnite re{enija so soodvetni inovacii. Inovaciite 248
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
pretstavuvaat izvor za unapreduvawe na organizacijata na proizvodstvoto, na koristeweto na resursite i voop{to na na~inot na dejstvuvawe i ìveewe na pretprijatieto. Inovaciite kako razvojna {ansa i inovaciite kako razvoj na novi proizvodi stanaa klu~en segment na strategijata na najuspe{nite pretprijatija vo pazarno razvienite ekonomii. Kontinuiranoto inovirawe se sfa}a kako edinstven na~in za postignuvawe natprose~en rast i profitabilnost. Me|utoa, voveduvaweto novi proizvodi ne e ednostavno bidej}i bara fundamentalni promeni vo delovnata filozofija i organizacionata struktura. Vrvnite menaxeri sogleduvaat deka, ako ne gi prifatat ovie predizvici, konkurentskata prednost na nivnite kompanii }e bide zna~ajno zagrozena. Vo ekonomskata teorija se sre}avaat pove}e mislewa za motivite na investirawe vo tehnolo{ki, upravuva~ki i drugi inovacii, no za site e zaedni~ka neophodnosta: od permanenten razvoj na ekonomskiot sistem, zatoa {to vo sprotivno, spored nau~nata teorija za sistemite, toj bi bil izloèn na likvidacija; za odrùvawe odnosno razvivawe na konkurentskata pozicija na pretprijatieto - kako ekonomski sistem; kako i od mo`nosta istraùvawata za novi tehnolo{ki i razvojni otkritija da se naso~uvaat spored strate{kite i prioritetnite celi [7]. Soodvetni analizi, vo me|unarodni ramki, ukaùvaat deka vloùvawata vo istraùvawe i razvoj se osnoven preduslov za tehnolo{ki progres, {to se argumentira so faktot deka intenzivno istraùva~kite granki i sektori ostvaruvaat s pogolemo u~estvo vo vkupnoto proizvodstvo i izvozot, a istovremeno tie se nositeli i na mo`nostite za efektivno u~estvo vo me|unarodnata konkurencija. Strukturata na sredstvata nameneti za fundamentalni i aplikativni istraùvawa se fokusira kon komercijalni proekti, za osvojuvawe novi tehnologii i proizvodi so komercijalna namena. 3.1. Analiza na dinamikata na inovativnost kaj nekoi evropski zemji Vo ramkite na EU organizirano e periodi~no istraùvawe na inovativni aktivnosti vo pretprijatijata i na nacionalno nivo na dràvite-~lenki, bazirano na metodolo{ki instrumenti na OECD i Evrostat [10]. Vo 2007 godina od strana na EIU (Economist Intelligence Unit) e razvien indeks na inovativnost, spored koj e izvr{eno rangirawe na 82 dràvi vrz osnova na nivniot inovacionen kapacitet izmeren za periodot od 2002 do 2006 godina, a vrz osnova na koj e izgotveno i predviduvawe na nivnite performansi do 2011 godina. Pri toa, EIU ja definirala Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 249
inovativnosta kako primena na znaeweto na nov na~in, primarno za ekonomska korist [3]. EIU definirala i soodvetna metodologija za merewe na inovativnosta na nivo na dràva, indikatori na inovaconi vlezovi, odnosno na ona {to ovozmoùva inovativnost, kako i indikatori na inovacioni izlezi, odnosno performansite na inovativnite aktivnosti. Indikatorite na inovacionite vlezovi gi opfa}aat direktnite dvigateli na inovativnite aktivnosti, a vo po{irok kontekst i inovacionoto opkruùvawe koe gi vklu~uva ekonomskite, socijalnite i politi~kite faktori. Indikatorot na inovacioni vlezovi e agregat od dve podmnoèstva indikatori koi gi merat: 1. direktnite inovacioni vlezovi, koi vo agregatniot indikator na vlez imaat teìnski koeficient 0.75, a gi vklu~uvaat slednite poedine~ni indikatori - IR kako % od bruto-doma{niot proizvod (BDP), kvalitetot na lokalnata istraùva~ka infrastruktura, stepenot na obrazovanie na rabotnata sila, tehni~kite ve{tini na rabotnicite, kvalitetot na IKT infrastrukturata, kako i penetracijata na telekomunikaciite; i 2. inovacionoto opkruùvawe, koe vo agregatniot indikator na vlez ima teìnski koeficient 0.25, a go so~inuvaat slednite poedine~ni indikatori - politi~koto opkruùvawe, pazarnite oportuniteti, politikata na slobodna konkurencija na firmite, politikata kon stranskite investicii, nadvore{nata trgovija i kontrola na devizniot pazar, danocite, finansiraweto, pazarot na trud, i infrastrukturata [6]. Agregatniot idikator na inovacioni vlezovi e zasnovan na vrednostite na EIU modelot na rangirawe na delovnoto opkruùvawe (Business Environment Ranking - BER), uprose~en za 4-godi{en period. EIU napravila rangirawe prvo za periodot 2002-2006, a potoa i za periodot 2004-2008. Potoa vrz osnova na BER modelot napraveno e petgodi{no predviduvawe (2007-2011 i 2009-2013). Samiot model e zasnovan na vrednostite na istoriskite podatoci za uslovite vo ramkite na koi se izmereni prethodnite indikatori i vrz osnova na o~ekuvani vrednosti na uslovite vo slednite pet godini. Inovacioniot izlez se meri kako suma na trijadni patenti, odnosno na patenti koi se istovremeno registrirani vo tri najzna~ajni svetski kancelarii za patentirawe koi pretstavuvaat vrv na dostignatiot svetski tehnolo{ki razvoj i toa: Evropska kancelarija za patentirawe - EPO (European Patent Office), Japonska kancelarija za patentirawe - JPO (Japanese Patent Office) i kancelarija za patentirawe na SAD USPTO (US Patent and Trademark Office). Podatocite se uprose~uvaat za 4-godi{ni periodi i se normaliziraat kako broj na patenti na milion ìteli, so cel za 250
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
kreirawe na indeksi na skala od 1-10. Za taka dobienite vrednosti e formiran indeks za 2007 g., koj e baziran na podatoci za periodot 2002-2005, a potoa indeks za 2009 g., za koj se koristeni podatoci vo periodot 2004-2007 g. Novoto rangirawe gi potvrdilo predviduvawata od prethodnoto istraùvawe od 2007 godina, iako nekoi dràvi, vklu~itelno i Kina, rastat pobrzo od predvidenoto. Predviduvawata za periodot 2009-2013 gi vklu~uvaat i efektite od ekstremni potresi vo biznisot i od globalnata ekonomska kriza, koi zna~itelno negativno }e se odrazat vrz sposobnosta na dràvite za dolgoro~no investirawe vo inovicii. I pokraj toa {to zemjite vo razvoj nastojuvaat da napreduvaat vo listata na inovatori na sreden rok, lo{ite uslovi za biznis go namaluvaat nivniot inovacionen kapacitet. Vo tabelata br. 1 e prikaàno rangirawe za odredena grupa na dràvi spored ocenka na inovativnosta vo periodot 2004 2008 g. Tabela br. 1. Izvod od rang listata na EIU
Broj na patenti na milion ìteli 1274.53 505.84 363.30 359.84 330.98 310.70 293.64 212.41 199-80 184.99 148.70 147.32 136-22 132.64 116.90 111.31 106.67 105.21 73.81 73.51 67.33 66.91 Promena na Indeks na rangot od periodot 2002inovati2006 do vnost za 20042008 periodot 20042008 10.00 9.71 9.50 9.50 9-44 9.40 9.37 9.16 9.13 9.08 8.94 8.93 8.88 8.87 8.79 8.76 8.73 8.72 8.50 8.50 8.44 8.44 0 0 2 -1 -1 0 1 1 1 -3 4 -1 -1 -1 -1 1 -1 0 0 1 2 -2
Rang
Dràva
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
Japonija [vajcaija Finska SAD [vedska Germanija Taj van Holandija Izrael Dan ska J.Koreja Avstrija Francija Kanada Belgija Singapur Norve{ka V.Britanija Irska Avstralija Hong Kong Italija
251
24 25 26 27 28 29 30 32 33 36 38 39 43 44 47 49 54 55 56 57
Slovenija Kipar [panija Ungarija ê{kaR. Hrvatska Estonija Grcija Portugalija Slova~ka RR.R.R. Litvanija Rusija Letonija Polska Bugarija Brazil Kina Srbija Indija Romanija Svetski Izvor: (EIU, 2009)
22.04 18.24 15.37 9.06 5.53 5.12 4.70 3.86 3.61 1.84 1.56 1.46 1.16 1.04 0..91 0.88 0.53 0.49 0.47 0.46
7.74 7.62 7.51 7.18 6.87 6.82 6.76 6.64 6.60 6.17 6.07 6.03 5.88 5.81 5.73 5.71 5.39 5.34 5.31 5.30 6.28
0 1 -1 0 0 1 -1 0 0 0 13 -2 -4 5 -5 -1 5 12 2 -3
Vo tabelata br. 2 e prikaàno rangirawe za odredena grupa na dràvi spored vrednosta na indeksite na direktni vlezovi, inovaciono opkruùvawe i agregaten indeks na inovacioni vlezovi vo periodot 2004-2008 godina. Tabela br. 2. Izvod od rang listata na EIU
Indeks na inovativno Rang okruùvawe 9 7.11 2 8.54 2 8.6 8 8.47 1 8.49 2 8.07 11 7.46 10 8.45 6.83 2 8.7 2 11 6.3 17 7.57 2 7.51 11 8.25 Agregaten indeks na inovacioni Rang vlezovi Rang 23 9.14 11 6 9.59 4 3 9.6 3 8 9.52 5 7 9.62 2 13 9.47 6 22 8.99 15 9 9.28 8 27 9.16 10 1 9.63 1 44 8.7 18 18 8.69 19 21 9.33 7 11 9.19 9
Dràva Japonija [vajcarija Finska SAD [vedska Germanija Taj van Holandija Izrael Danska J.Koreja Avstrija Francija Kanada
Indeks na direkt. vlezovi 9.81 9.94 9.94 9.88 10 9.94 9.5 9.56 9.94 9.94 9.5 9.06 9.94 9.5
252
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Belgija 9.06 Singapur 8.81 Norve{ka 8.81 V.Britanija 9.25 Irska 9.19 Avstralija 9.5 Hong Kong 8.13 Italija 7.88 Slovenija 8.25 Kipar 6.06 [panija 7.94 Ungarija 7.69 ê{ka R. 8.19 Hrvatska 6.5 Estonija 7.94 Grcija 5.88 Portugalija 7 Slova~ka R. 7.31 Litvanija 6.56 Rusija 7.13 Letonija 5.38 Polska 6.38 Bugarija 6.56 Brazil 5.69 Kina 5.63 Srbija 5.13 Indija 5 Romanija 5.94 Svetski 6.31 Izvor: (EIU, 2009)
17 19 19 15 16 11 24 27 21 40 25 28 23 34 25 4.2 31 29 32 30 51 37 32 45 47 53 54 41
7.88 8.66 7.95 8.54 8.6 7.92 8.3 6.41 6.29 7.03 7.51 6.78 6.55 5.51 7.55 6.23 6.92 6.72 6.4 4.61 6.55 6.7 5.71 6.59 5.78 4.94 5.53 5.93 6.3
17 2 14 5 4 16 10 39 45 24 20 28 34 58 19 47 26 29 40 74 33 30 ^6 32 54 66 57 53
8.77 8.77 8.6 9.07 9.04 9.11 8.17 7.51 7.76 6.31 7.83 7.46 7.78 6.25 7.84 5.96 6.98 7.16 6.52 6.5 5.67 6.46 6.35 5.91 5.66 5.08 5.13 5.94 6.31
17 16 20 13 14 12 22 27 26 36 24 28 25 37 23 43 30 29 31 32 49 34 35 45 50 55 54 44
Koristeweto na indikatorite na patentirawe vo trite najgolemi kancelarii za patenti EPO, JPO i USPTO za sporeduvawe na inovativnosta vo razvienite dràvi na EU i OECD, soodvetstvuva na nivoto na tehnolo{ka razvienost i na ekonomskata mo} na inventorot vo dràvite so visok BDP i mo}ta na kompaniite, kako i na ìvotniot standard po edinica ìtel. Kaj zemjite vo razvoj, odnosno dràvi so mal BDP, so kompanii koi se soo~uvaat so niska ekonomi~nost vo raboteweto i so nizok ìvoten standard, koristeweto na ovoj indikator e ograni~eno kako poradi visokata cena za prijavuvawe na patenti (vo EPO iznesuva 24200 EUR, vo USPTO 10250 EUR, a vo JPO 5460 EUR) [8], taka i poradi pogolemata zastapenost na imitativnoto namesto inovativnoto u~ewe, bidej}i ne bara golemi investicii, no zatoa kako rezultat ima pomali podobruvawa i prisposobuvawa na uvezenite tehnologii, {to naj~esto ne e dovolno ni za patentirawe vo nacionalniot
253
patenten sistem. Kako posledica na ovie pri~ini mal e brojot na patenti poedine~no vo EPO, USPTO, JPO, a skoro e potpolno otsustvoto na trijadni patenti, kako i mal broj na doma{ni prijavi na patenti. Vo tabelata br. 3 se dadeni podatoci za brojot na prijaveni i registrirani patenti, po nacionalni patentni kancelarii, vo odredena grupa na dràvi, a vo tabelata br. 4 e prikaàn odreden broj na trijadni patenti za dràvite od tabelata br. 3. Tabela br. 3. Broj na prijaveni i registrirani patenti vo odredena grupa na dràvi, 2007 g.
Prijaveni patenti 2007.g. 333,498 62,793 1,692 342 1,804 211 241,347 214,807 2,527 398 47,853 13,139 3,810 20,264 27,505 11,934 4,52] 19,984 153,060 92,101 716 192 239 106 689 102 2,392 361 211 28 Za{titeni patenti 2007.g. 145,040 19,914 428 309 718 341 79,527 77,756 1,050 237 12,977 4,762 233 2,232 18,431 4,597 1,396 2,924 31,945 36,003 227 976 89 485 112 525 1,575 1,959 65 199
Dràva Japonija [vajcarija Finska SAD [vedska Germanija Brazil Rusija Indija Kina ê{ka R. Slova~ka R. Ungarija Polska Bugarija
Poteklo na inventorot Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski Doma{ni Stranski
254
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Rumunija
Doma{ni Stranski Bosna i Doma{ni Stranski Hercegovina Hrvatska Doma{ni Stranski Slovenija Doma{ni Stranski Srbija Doma{ni Stranski Izvor: WIPO Statistics Database, Decembar 2008
827 59 55 162 344 93 331 15 395 121
532 152 38 234 40 107 215 13 73 205
Tabela br. 4: Broj na trijadni patenti, 2005.g. Broj na trijadni patenti 2005. g. 14,976 807 278 15,774 732 6,298' 63 Broj na trijadni patenti 2005. g. 356 16 3 41 13 3 13
Dràva Japonija [vajcarija Finska SAD [vedska Germanija Rusija
Dràva Kina ê{ka R. Slova~ka R. Ungarija Polska Romanija Slovenija
Izvor: OECD-MSTI, 2009
Kako rezultat na soznanieto deka kompleksnosta na inovaciite i znaeweto, vo po{iroka smisla, pretstavuva odlu~uva~ki faktor na stopanskiot, a so toa i na op{testveniot razvoj, vo razvienite zemji s pove}e se intenzivira vlijanieto na dràvata za pottiknuvawe razvojot na naukata, inovaciite i tehnologijata. Vo nastojuvawata {to poaktivno da odgovori na imperativite za stopanisuvawe vo najnovite stremeì na tehnolo{kata revolucija, sovremenata dràva gi intenzivira potrebnite merki, instrumenti i aktivnosti na inovaciono razvojniot menaxment za osvojuvawe novi tehnologii, proizvodi i pazari. So takva politika i praktika visoko razvienite stopanstva uspevaat da ostvarat efikasna ekonomija na permanentni i navremeni inovaciono-tehnolo{ki promeni koi obezbeduvaat dominacija vo svetskata ekonomija. 4. Zaklu~ok Iako vo posledno vreme vo pove}eto zamji na Jugoisto~na Evropa interesiraweto za istraùvaweto i razvojot beleì izvesen 255
porast, toa s u{te ne e visoko struktuirana oblast, kako organizaciono kadrovski, taka i vo odnos na finansiraweto. Analizite na inovacioniot i tehnolo{ki razvoj vo zemjite na OECD ukaùvaat na faktot deka nacionalniot inovacionen sistem e mnogu slab, ako se tro{ocite za istraùva~ko razvoen trud pod 1% od BDP, a kade {to toj iznos e pod 0, 2% neophodni se intenzivni zalagawa vo pretprijatijata i celosno vo zemjata za da se vospostavi soodveten istraùva~ko razvoen sistem [9]. So interdisciplinarna primena na nau~nite dostigawa vo site podra~ja, sovremenite istraùvawa vo razvienite zemji rezultiraat so nacionalen inovaciono razvoen sistem, koj ovozmoùva merewe na delovniot uspeh i naso~uvawe na inovacionata dejnost za stopanski razvoj, primenliv za razli~ni aktivnosti, so vgradeni karakteristiki i potrebi na soodvetnata zemja. Takov sistem pretstavuva dragocen instrument i na sovremeniot menaxment, a kompjuteriziranata obrabotka na soodvetni informacii ovozmoùva blagovremeno prezemawe merki od operativen i strate{ki karakter. Vo taa smisla ja istaknuvame neophodnosta i na{ite pretprijatija, nivnite asocijacii, nau~nite institucii i vladata da gi intenziviraat aktivnostite vo sferata na inovacionata dejnost, istraùvaweto i razvojot, so koristewe i na sovremenata kvantitativno kvalitativna metodologija za poddr{ka na menaxmentot. So ogled na kadrovskata, nau~no-istraùva~kata i tehni~ko-tehnolo{kata limitiranost na nerazviena mala zemja vo odnos na evropskite i svetski razvieni ekonomii i pazari kon koi se stremi Republika Makedonija, treba da se ima predvid i potrebata od poadekvatna struktuiranost na istraùva~ko razvojnata dejnost, nadminuvawe rascepkanosta vo pristapot na razvojnite strategii, za soodvetna integriranost i pogolema usoglasenost so potrebite, materijalnite mo`nosti i vistinskite stru~no nau~ni potencijali na pretprijatijata, stopanstvoto i soodvetnite nau~ni institucii, kako i izgradba na nacionalen inovaciono razvoen sistem. Koristena literatura: 1. Anderson R.D., Sweeny J.D. and Williams A. T.: An Introduction to Management Science, 12 ed., South Western Education Publishing, 2007. 2. Baily M., Chakrabarti A.: Innovation and the productivity crisis, Brookings Institution, Washington, 1998. 3. Economist Intelligence Unit Limited 2009: "A new ranking of the world's most innovative countries", London, UK, 2009. 4. Foss,J.N.: Strategy, Economic Organization, and the Knowledge Economy The Coordination of Firms and Resources, Oxford 256
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
University, New York, 2005. 5. Hlupic V.: Knowledge and Business Process Management, Brunel University, UK, 2002. 6. Kutlaca Dj., Semencenko D., Sestic S.: Merenje inovativnosti nacije, SYMOPIS, 2009. 7. Malhotra Y.:Knowledge Management and Business Innovation, Syracusa University, USA, 2001. 8. "OECD Patent Statistics Manual", OECD, 2009. 9. "OECD Science, Technology and Industry Outlook 2008", OECD, Paris, 2008. 10. "The Measurement of Scientific and Technological Activities - Oslo Manual: Guidelines for Collecting and Interpreting Innovation Data", Third edition, OECD, Paris, 2005. 11. Ravindran R.A.:Operations Research and Management Science: CRC Press, Taylor & Francis Group, 2008. 12. Sanchez, R.:Knowledge Management and Organizational Competence,2nd ed., Oxford University Press, New York, 2003. 13. Tidd, J., Besant, J., Pavitt,K.: Managing Innovation, Woley & Sons Ltd., 1997.
257
INNOVATIONS AND KNOWLEDGE - IMPERATIV OF THE DEVELOPMENT OF CONTEMPORARY ECONOMY Prof. Blagorodna Todosioska, Ph.D., Abstract Contemporary economies in the 21st century base their development on innovation and knowledge. In that sense, the paper will, first of all, define the knowledge based economy with its key charachteristics, as well as knowledge management. Also accent is given on continuous innovating as basic precondition of effective participation in international competition. In that context an analysis of innovations dynamics of some European countries is given, based on methodological instruments of OECD and Eurostat. In the final part of the paper the necessity of construction of a modern national innovation and development system is pointed out, according to conditions, needs and opportunities for concretely scientific and applicative researches, as well as orientation of potentials and development of economy in the Republic of Macedonia. Key words: Knowledge Based Economy, Knowledge Management, Innovations, Input and Output Innovative Indicators, Innovative capacity.
258
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:654.165:004.77/.78]: 658.871(497.7)
KORISTEWETO NA MOBILNI TEHNOLOGII I SOZDAVAWETO VREDNOST: ANALIZA NA SLUÂI NA DVE GOLEMI TRGOVSKI FIRMI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Kalina Trenevska Blagoeva
Apstrakt: Vo trudot se analizirani potencijalite na mobilnite tehnologii za sozdavawe vrednost vo razli~ni delovni aktivnosti. Inovativnite re{enija vo raboteweto na firmite so koristewe na mobilnite tehnologii, vo ramkite na vrednosniot sinxir im pomagaat na menaxerite da po~nat so koristewe na mobilnite tehnologii ili da ja preocenat vrednosta na postojnite m-tehnologii. Vo Republika Makedonija, globalno firmite malku koristat m-tehnologii vo sekojdnevnoto rabotewe. ]e bidat analizirani slu~aite na dve golemi trgovski firmi (Tineks i Skopski pazar) koi pravat po~etni~ki obidi za koristewe na m-biznisot vo sekojdnevnoto rabotewe. Preku analiza na ovie primeri }e se postavi model za primena na m-biznisot vo makedonskite uslu`ni trgovski pretprijatija imaj}i gi predvid site lokalni specifiki. Klu~ni zborovi: mobilni tehnologii, m-biznis i vrednosen sinxir. Voved Tehnologiite {to poddrùvaat e-biznis i mobilen biznis se koristat intenzivno za podobruvawe na rabotnite operacii i tie podobruvawa moàt da se izrazat vo finansiska dobivka ili vo podobrena strategiska prednost. Mobilnite uredi nudat visok stepen na fleksibilnost i personalizacija. Mo`nostite za realizacija na dvata tipa na koristi moàt da bidat ispitani preku analizata na
D-r Kalina Trenevska Blagoeva
impaktot vrz vrednosniot sinxir na organizacijata. Se zapo~nuva so definirawe na mobilniot biznis i prezentacija na bizniscentri~en model {to pomaga da se objasnat interakciite me|u u~esnicite vo aktivnostite na organizacijata. Najop{to, mobilniot biznis moè da bide definiran kako elektronski biznis-interakcii ili transakcii ovozmoèni barem delumno so mobilni tehnologii. So niv moàt da bidat targetirani i biznisi i potro{uva~i. Postojat nekolku mobilni tehnologii {to poddrùvaat e-biznis. Tie voobi~aeno se grupirani kako uredi i mreì. Mobilnite uredi naj~esto se mali radiofrekvenciski indikatori (RFID), sistemi za lokacija vo realno vreme (RTLS) i sistemi za globalno pozicionirawe (GPS) kako i bar-kod skeneri i bezì~ni ra~ni personalni kompjuteri, do mobilni telefoni. Mobilnite mreì se blutut i RFID ~ita~i do telekomunkaciski i GPS mreì. Za razlika od e-biznisot koj se potpira na nemobilni pristapni to~ki (personalni kompjuteri), m-biznisot nudi vrednost so ovozmoùvawe na korisnicite da bidat mobilni i dostapni vo koe bilo vreme i nasekade. Raste~ki trend e i fiksno-mobilnata konvergencija (FMC) vo koja centralizirani menaxment i infrastruktura poddrùvaat mobilna rabotna sila obezbeduvaj}i celosen pristap kon biznisaplikaciite od koja bilo lokacija ili mre`na konekcija. Kaj biznis-centri~niot model na mobilni interakcii, vo kreiraweto na vrednosnata prepozicija za m-biznis od interes se tri komponenti: relevantni u~esnici, unikatnite atributi na mobilnata tehnologija i tipovite na aktivnosti {to se poddrùvaat. Relevantnite u~esnici i interakciite {to se slu~uvaat me|u niv vo ramkite na bezì~noto okruùvawe (najmalku eden u~esnik da koristi bezì~en kanal) se mapirani na slika br. 1. - Vraboteni-V koi komuniciraat so vraboteni vo drugi organizacii, vo sopstvenata organizacija, ili eksteren ili interen informaciski sistem. Mo`ni bezì~ni interakcii se V2V (vraboten kon vraboten), V2P (vraboten kon potro{uva~) i V2S (vraboten kon sistem) i site interakcii vo obraten pravec. - Sistemi-S se ma{ini {to se koristat od biznisi i/ili moàt da imaat veb-interefejsi ili da bidat zadninski sistemi (korporativni bazi na podatoci, na primer ERP). Potencijalnite bezì~ni interakcii se S2P (sistem-kon-potro{uva~), S2V (sistemkon-vraboten) i S2S (sistem-kon-sistem) i vo obratnite nasoki.
260
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Koristeweto na mobilni tehnologii i sozdavaweto vrednost: analiza...
Slika br. 1: Biznis-centri~en model na mobilni interakcii

Organizacija partner
Organizacija 1
Potro{uva~
- Potro{uva~i-P se poedinci so koi biznisot moè da kontaktira bezì~no. Potencijalnite bezì~ni interakcii se P2S, P2V i P2P, ako ova se odnesuva na biznis-aktivnosti (interakcii vo zaednica). Vo dopolnenie na gorenavedenite faktori, postojat nekolku problemi koi se javuvaat so koristewe na mobilni tehnologija. Tuka na prvo mesto se misli na otporot kon promeni kako imanentna karakteristika na organizacijata, vrabotenite, pa i na op{testvoto. Zakana za individualni privatnosti moè da se pojavi kako nametliv nedostatok za komunikacija na vrabotenite. Organizaciite se soo~uvaat so zagriènost vo vrska so tro{ocite za sproveduvawe na mobilnata tehnologija i o~ekuvaniot povratok na investiciite, bidej}i nekoi beneficii se nematerijalni i te{ko merlivi. Postoi zagriènost vo vrska so sigurnosta na tehnologijata i kvalitetot na vrskite (gubewe na vrskata moè da rezultira so gubewe na podatoci). Socijalniot skepticizam okolu raste~koto koristewe na mobilnata tehnologija vo del se dolì na konfuzija okolu nejzinite efekti vrz zdravjeto na lu|eto. Pokraj toa, vo sekoe vreme i nasekade pristap ja bri{e linijata pome|u rabota i doma i moè da ima {tetni efekti vrz kvalitetot (i kvantitetot) na slobodnoto vreme. Formulacija na vrednosnata propozicija za mobilnite tehnologii e preku razbirawe na unikatnite karakteristiki {to vklu~uvaat povrzlivost, personalizacija (uredite se za individualni korisnici, koi moàt da imaat i personalizirani interfejsi i Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 261
podesuvawa), a bi se dodal i efektot na lokalizacija. Sozdavaweto na vrednost so mobilnite tehnologii se objasnuva preku tipot na organizaciskite aktivnosti {to ovie tehnologii gi poddrùvaat. Mobilnite tehnologii i sozdavaweto vrednost Konkurentna biznis-okolina e motiv za tekovnite napori na firmata da razvie konkurentna prednost. Ova moè da se postigne preku operativnata efikasnost (namaluvawe na tro{ocite, podobruvawe na komunikacijata); inovacii (sproveduvawe na novi biznis-procesi); generirawe na prihodi (zgolemena produktivnost, voveduvaweto na novi izvori na prihodi); i zadovolstvoto na klientite (podobrena usluga). Dodeka dostapnosta na vrabotenite preku mobilnite telefoni moè da bide dobar po~etok, vistinsko mobilno poddràno pretprijatie se javuva samo koga vrabotenite, aplikaciite i infrastrukturata se celosno integrirani. Vo (1) Porter go istraùva vlijanieto na Internetot na konkurentnoto pozicionirawe na firmata i toa o~ekuvano preku vlijanieto vrz vrednosniot sinxir. Primarni aktivnosti Vlezno/izlezna logistika Integracijata na sinxirot na nabavki i menaxirawe so sinxirot na pobaruva~ka se pro{iruvawa vo procesnoto modelirawe na organizaciite {to bara noviteti vo razmenata na informacii. Ovie berzi na informacii tipi~no vklu~uvaat pogolem broj na bazi na podatoci {to pripa|aat na pove}e biznispartneri. RFID etiketi moàt da se koristat za sledewe na proizvodite preku celiot proces na {pedicija, preku podobruvawe na efikasnosta za plasman na novi proizvodi na proda`nite lokacii.1 Primaweto na surovini obi~no e so kamioni na {pediter ili od sopstvenata kompanija. Bezì~no operirawe so vozniot park ovozmoùva vidlivost vo realno vreme za statusot na pratkite i izvestuvawe za performansite so doznavawe na lokacijata na voziloto. Za vredni proizvodi, veb-bazirano bezì~no sledewe e, isto taka, mo`no. Bezì~ni moduli se integrirani vo bar-kod skenerite {to ovozmoùva avtomatska registracija na ispora~anite pratki i posakuvanite lokacii na transfer. Ovaa informacija potoa bezì~no se pra}a do centralniot server ili sklad. Re{enijata se veb-bazirani i ne baraat
Na primer, po voveduvaweto na noviot RFID sistem, Vol-Mart realizira 1% zgolemuvawe na artikli za promociska proda`ba RFID etiketi. Ova zgolemuvawe se dolì na toa {to artiklite bile izloèni na vreme na prav na~in zaradi informaciite {to bile na RFID sistemot na etiketi.(2) Isto taka, za 16% se namaleni slu~aite koga stokite gi nemalo navremeno na zaliha. (3)
1
262
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
dodaten softver. Vo drug slu~aj, ne samo {to klientite moàt da gi sledat lokaciite na nivnite nara~ki etiketite moàt da bidat i so senzori za vla`nost, temperatura, svetlo i vibracija, {to im ovozmoùva na prevoznicite da gi znaat uslovite na nivnite stoki i dali e naru{ena bezbednosta.2 Operacii Operaciite se odnesuvaat na aktivnosti za sozdavawe vrednost {to transformiraat inputi vo krajni proizvodi ili uslugi. Mobilnite tehnologii pretstavuvaat mo`nost za voveduvawe novi ili podobreni biznis-procesi {to }e rezultiraat vo pogolema produktivnost, efikasnost i efektivnost. Mo`nosta za bezì~ni operacii e vo kontrolata na kvalitetot. Razvieni se mikro senzori pogodni za instalacii na golemi ma{ini {to }e ovozmoàt bezì~na detekcija na defekti. Ovie senzori identifikuvaat nepravilni vibracii vo industriskata oprema i gi ispra}aat ovie informacii na dale~ina. Koristeweto na mobilnite tehnologii vo proizvodstvoto e osobeno evidentno vo industriite za vozila i avioni, kade {to 2/3 od site amerikanski kompanii aktivno gi koristat.3 Podobruvawata od tehni~ki aspekt {to rapidno se slu~uvaat ja zgolemuvaat nivnata upotreba. BMW koristi RFID na nivnata linija za fini{irawe na proizvodstvoto za locirawe na vozilo {to doa|a na trakata i treba da se parkira na nekoe od 3000-te mesta za parkirawe.4 Preku oddale~uvaweto od fabri~kite operacii i proizvodstvo, mobilnata tehnologija moè da ponudi zna~ajni beneficii vo industrijata. Marketing i proda`ba M-biznis stanuva nov kanal za trgovija. Preku mobilnata tehnologija, klientskite barawa moàt da se re{at so brz pristap
Simens (Siemens) e me|u prvite {to go voveduva SIMATIC RF600, familija na UHF RFID proizvodi dizajnirani za aplikacii vo sinxirot na nabavki, integriran so ERP. (4) 3 Na primer, GM instalira bezì~ni kompjuteri na viqu{karte, taka {to voza~ite moàt da primaat i ispra}aat podatoci direktno od fabrikata ili skladi{teto {to dovelo do za{tedi od eden milion dnevno vo samo edna GM fabrika so namaluvawe na raboteweto na viqu{karite od 400 milji dnevno i zgolemuvawe na produktivnosta, bidej}i brojot na isporaki se zgolemil dvojno po implementacijata na bezì~nite re{enija. (Collett, 2003). 4 Avtomobilskiot gigant BMW ima instalirano ultra-{irokopojasen (UWB) RFID sistem so firmata Ubisense, nare~en TAS (Tool Assistance System) {to go kombinira softverot na IBS za kontrola na alati so RTLS tehnologijata za lokacija. Ova e osobeno va`no, ako se znae deka pove}eto vozila se prisposobeni, imaat VIN (vehicle identification number-identifikaciski broj na vozilo), a se prozveduvaat okolu 1000 dnevno.
2
263
do potrebnite resursi (na primer pra{awa za specifikacii na proizvodi), bez mobilnite rabotnici da koristat hartiena dokumentacija. Bezì~nite to~ki na proda`ba (POS) se koristat vo trgovijata na malo za da im pomognat na klientite bez da se bara od niv da ~ekaat vo dolgi redovi za cena i dostapnost. Sposobnost da se personalizira vidot, obemot i vremeto za isporaka na oglasi se klu~nite faktori za uspeh vo prifa}awe na ovaa usluga od strana na klientite. Korisnicite na veb-uslugi preku mobilni telefoni imaat korist od postojana konektiranost za vremenski osetlivi podatoci. Uslugi kako {to se nasoki za vozewe i vremenskite promeni ~esto se potrebni vo mobilno postavuvawe kade {to drugo ne e vozmo`no (na primer dodeka patuvaat). Mobilen pristap do epo{ta im pomaga na rabotodavcite koi sakaat da imaat centralno rakovodena, a mobilna rabotna sila. Uslugi, servisi Korporativna odgovornost ne zavr{uva so proda`ba na nekoj proizvod ili usluga, tuku prodolùva so aktivna poddr{ka po proda`ni aktivnosti koi imaat za cel da se zadrì ili podobri vrednost na proizvodot. Mobilnata tehnologija e idealna za poddr{ka na mobilnite vraboteni vo neplanirani situacii za koi treba informacii so visoka varijabilnost. Dostapnosta na znaewe za mobilni rabotnici ja podobruva nivnata sposobnost za re{avawe i na najpredizvikuva~kite biznis-problemi za pomalku vreme so istovremeno podobruvawe na produktivnosta i uslugite kon klientite. Mobilnata tehnologija obezbeduva sposobnost na sinhronizacija na mobilni rabotnici, rabota oflajn i fleksibilnost na vidot na napravata {to se koristi. Novell preku akvizicijata na SiteScape, firma osnovopolo`nik na platformite za kolaboracija {to se baziraat na otvoren softver koristej}i Web 2.0 nudi servisi za poraki i konferencii vo realno vreme, onlajn-kolaboracija i raboten prostor s# so cel za zgolemuvawe na individualnata i kolektivnata produktivnost.5 Ova rezultira vo pobrzi popravki i pozadovolni klienti. Vakvi aplikacii se mo`ni i vo zdravstvoto.6 Aktivnosti za poddr{ka Infrastruktura na organizacijata Infrastrukturata na firmata ja poddrùva celata organizacija i nejziniot vrednosen sinxir. Taka, sozdavaweto na vrednosta e
5 6
www. novell..com Bon Secours Richmond Helth System instalirale RFID na GE Healthcare i prijavile za{teda od 2 mil. $ bidej}i se namalile kra`bite vo bolnicite. (7)
264
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
optimalno koga integracijata niz vremeto i prostorot so mobilnata tehnologija ovozmoùva sinhronizacija. Dve oblasti koi imaat korist od takvite bezì~ni platformi se komunikacijata i informiraweto. Research In Motion (RIM) Blackberry obezbeduva edno takvo re{enie za mobilni rabotnici koi baraat pristap do informacii i komunikacii. Ovaa platforma integrira glas, e-po{ta, SMS, bezì~en Internet, organizator i drugi aplikacii. Druga platforma {to nudi integrirani komunikacii i bogata funkcionalnost e IT re{enie na m-Power. So koristewe na blutut za mobilni telefoni, PDA i bezì~ni laptopi distribuirani do inèneri na teren rezultira{e vo slednive prednosti: 50 % namaluvawe personal za poddr{ka i pomo{, 60% i 15 % za{tedi vo komunikaciskite tro{oci do i od terenskite inèneri, soodvetno. 7 Upravuvawe so ~ove~ki resursi Organizacijata e odgovorna za regrutirawe na vraboteni, selekcija, obuka, razvoj, motivacija i nagradi, odnosno efektivno i efikasno upravuvawe so ~ove~kite resursi (HRM). Ponatamu, vo poslednive nekolku godini postoi trend kon zadovoluvawe na potrebata za balansiran na~in na ìveewe ili zgolemena povrzanost so rabotata preku mobilnost i fleksibilni rabotni praktiki. Ovie politiki moè da se postignat so voveduvawe na mobilnata tehnologija. Taka, na globalno nivo, mobilnata rabotna sila se o~ekuva da bide 1,19 bilioni vo 2013 godina ili 35% od rabotnata sila.8 Sledstveno, bezì~ni re{enija so ~ove~ki resursi }e stanat kriti~na komponenta vo uspe{nata HRM strategija. Na primer, Wireless-I/O nudi seopfatni re{enija za upravuvawe so tro{oci i rabotni saati so koi im ovozmoùvaat na vrabotenite informacii lesno vo sekoe vreme sekade. 9 Tehnologii i razvoj Aktivnosti fokusirani na razvojot na tehnologijata dodavaat vrednost na organizacijata preku voveduvawe na inovativni tehnologii koi gi podobruvaat uslugite, proizvodite i biznisprocesite. Mobilnata tehnologija moè da go podobri procesot na istraùvawe so pristap vo realno vreme do relevantni informacii bez ogled na vreme i/ili geografski lokacija. Komunikacijata moè
www.m-power.co.uk interesno e deka se raboti za integrirani re{enija {to im pomagaat vo raboteweto na terenskite rabotnici, a na vebstranicata ima mo`nost so logirawe so korisni~ko ime i lozinka da se izberat mnogu raznovidni opcii za lokacija. 8 Worldwide Mobile Worker Population 2009-2013 Forecast, Dec.2009, IDC 9 Wireless I/O ja koristi tehnologijata na ELPRO na t.n. inteligentni WIB-net bezì~ni protokoli, www.elprotech.com
7
265
da se inicira od strana na korisnikot ili moè da bide setirana avtomatski pome|u mobilen ured i mreàta vo odredeni vremiwa. Podobrena komunikacija, isto taka, moè da se realizira preku ODMC re{enie (On Demand Mobile Conferencing), ponudeno od strana na Zeosoft {to ovozmoùva vo realno vreme razmena na informacii preku tekst, spodeluvawe na datoteki i grupni diskusii vo ìvo i mo`nosti za koristewe tabli na eden virtuelen raboten prostor pristapen od strana na bezì~ni uredi so {to se namaluvaat tro{ocite za sproveduvawe na sostanoci. 10 Nabavka Ovaa aktivnost za poddr{ka gi opfa}a site transakcii na kupuvawe na stoki i uslugi. So eliminirawe na tovarot na prebaruvawe preku katalozi za broevi na delovite, po {to sledat telefonski razgovori za nara~ka, rabotnicite za odrùvawe i popravka direktno moàt da pristapat do podatocite na snabduva~ot i da nara~aat potrebni delovi. Vo tabelata br. 1 se opi{ani osnovnite aktivnosti za poddr{ka na edna organizacija vo odnos na aplikaciite {to vo momentov moàt da se najdat vo industrijata. . 1. Aplikacii na bezì~ni tehnologii - - - - - - - - -
10
Zeosoft ja patentira ZeoSphere WR razviena na otvorena platforma i SOA, kreiraj}i mo}ni mobilni serveri so site karakteristiki na korporaciski serveri (9).
266
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Analiza na slu~aite na Tineks i Skopski pazar Vo na{ata zemja, generalno, malku se koristat mo`nostite na mobilnata tehnologija za podobruvawe na konkurentskata sposobnost na organizaciite. Toa osobeno se odnesuva na proizvodstvenite pretprijatija, a ne se ponapred ni trgovskite firmi. So ogled na sostojbite vo stopanstvoto za o~ekuvawe e tokmu trgovskite firmi da zapo~nat so koristewe na ovie tehnologii i zatoa tie se i izbrani za razgleduvawe. Tineks e privatna semejna kompanija so ogromen rast vo tekot na celoto postoewe od 16 godini. Vo momentov raspolaga so 55 marketi niz zemjata i e golema kompanija so nad 1000 vraboteni. Na po~etokot na raboteweto glavnata dejnost bila trgovska, so ponuda na {irok asortiman na stoki od snabduva~i, glavno, od zemjata i od sosednite zemji. Denes, osnovna cel na Tineks e gradewe na brendot Extra i novite Cosmo drogerii so asortiman na proizvodi od kozmetika do zdrava hrana i dodatoci vo hranata, kako i hrana za odredeni kategorii na naselenie. Ovaa firma ima strategija za aktivno koristewe na mkomercijata i mobilnite aplikacii vo skladiraweto. Taka, se koristat PDA za priem na stoki pred magacinite za mobilno vnesuvawe na zalihite, {to spored menaxerite mnogu im ja olesnuva celata logistika. Isto taka, targetiraj}i ja osobeno mladata populacija ve}e e vo eksperimetalna faza POS proda`ba so koristewe na mobilno pla}awe. Ova se zamisluva kako promotivna ili kiosk-proda`ba, koga ima nekoj nastan i osobeno na proizvodite {to ve}e se nudat vo prodavnicite na Cosmo. Druga golema trgovska firma e Skopski pazar so nad 70 marketi, upravuvawe so 16 zeleni i eden sto~en pazar i ogromen centralen magacin. Nabavkata vo Skopski pazar se vr{i na sledniot na~in. Firmata ima sklu~eno dogovori so snabduva~i na proizvodi od koi gi nabavuva proizvodite vo marketite. Taka, koga {efot na marketot }e zabeleì deka nekoj proizvod e pri kraj so rezervi toj se javuva na snabduva~ot so koj firmata ima sklu~eno dogovor i nara~uva kolkava koli~ina }e treba od odreden proizvod. Snabduva~ite ja nosat nara~anata stoka vo magacinot na marketot (sekoj market ima svoj magacin) kade {to se proveruva dali e toa nara~anata stoka. Ovde se koristi desktop kompjuter so bar-kod ~ita~ i pe~atar na koj se vnesuvaat koi proizvodi se ispora~ani i spored toa se pe~ati ispratnica. Pri priem na stoka ne se koristat bezì~ni PDA uredi, tuku s se vr{i na desktop kompjuter do koj mora da se odnesat primenite proizvodi (po eden primerok od site) i taka se vnesuvaat vo bazata na firmata. Bezì~ni PDA uredi se koristat pri pravewe na popis vo markeAnnu. Fac. Econ. v.45 (2010) 267
tite i toa od ovaa godina, a pred toa popisite se pravea so popisni listi (ra~no na hartija). Iako se koristeni samo edna godina za popis, zabeleèno e pozitivnoto iskustvo so koristewe na bezì~nite uredi i vo plan e nivna primena i vo logisti~kite operacii na firmata. Makedonskite firmi, generalno, zaostanuvaat zad svetskite trendovi. Sepak, denes se nudat bezì~ni re{enija od nekolku makedonski kompanii prifatlivi, osobeno, za pogolemite firmi i spored cenata i spored ponudata. Tuka bi gi spomnale Neotel kako lideri vo ovaa oblast na makedonskiot pazar. Zaklu~ok Pridobivkite od mobilnite tehnologii vklu~uvaat podobrena produktivnosta preku zajaknata efikasnost i efektivnost na procesite, kako i podobreni uslugi kon klientite. Organizaciite, sepak, treba da se svesni za potencijalni zagriènosti kaj vrabotenite i op{testvoto vo celost vo nivnata ocenka i sproveduvawe na takvi tehnologii. Namesto odluki od pove}ekraten izbor i usvojuvaweto na razli~ni tehnolo{ki standardi, seopfatna analiza na sinxirot na vrednost na organizacijata moè da obezbedi kompletna pretstava na potrebite na kompanijata. Vo ramkite na B2B opkruùvawe efikasnosta i efektivnosta na interakcii pome|u organizaciite e od interes, a vo B2E opkruùvawe efikasnosta i efektivnosta na edinstven rabotnik i/ili tim moè da bide zgolemena od bezì~ni re{enija, koi im pomagaat na zgolemuvawe na produktivnosta, racionalizacija na administrativni procesi i gradewe konkurentna prednost so poednostavuvawe i podobruvawe na efektivnosta na kolaboracijata. Dodeka ramkata na vrednosniot sinxir vo ovoj trud moè da im pomogne na menaxerite da upotrebuvaat novi mobilni tehnologija ili da ja ocenuvaat vrednosta i soodvetnosta na postojnite mobilni aplikacii, postojat nekolku plodni oblasti za ponatamo{ni istraùvawa. Idnite istraùvawa bi moèle da navlezat podlaboko vo sekoja osnovna ili poddrùva~ka aktivnost za razgleduvawe na odredeni prednosti i pre~ki vo razli~ni industrii. Detalni studii na slu~ai moàt da im pomognat na menaxerite so konkretni, najdobri praktiki vo nivnata industrija ili sporedlivi industrii. I na kraj, empiriski podatoci bi moèle da se sobiraat za da se obezbedat dopolnitelni dokazi za mobilnata tehnologija, za korisnosta za razli~ni sinxiri na vrednost na aktivnosti. Vakvite podatoci moè da se fokusira na porealno vrednuvawe na mobilnite tehnologii od razli~ni perspektivi. 268
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Koristena literatura Porter, M. (2001), Strategy and the Internet. Harvard Business Review , 79, 3, March 2001. (2) Hoffman, W. (2006), Wal-Mart Tags Up. Traffic World. August 16. (3) Robert, M. (2005), EPC Reduces Out-of-Stocks at Wal-Mart, rfidjournal.com/article/articleview/1927. (4) Siemens and AT&T Jump Into RFID, rfidjournal.com/article/view/6335. (5) Bacheldor, B. (2007), Siemens Communications Parteners With Ekahau, rfidjournal.com/article/view/3354. (6) Swedber, C. (2009) BMW Find the Right Tool, RFID Journal, Aug.2009. (7) rfidjournal.com/article/articleview/7259. (8) Worldwide Mobile Worker Population 2009-2013 Forecast, Dec.2009, IDC. (9) Zeosoft Technology Group Receives Third Patent Coveriging its Innovative Zeosphere Mobile Computing Platform, Zeosoft.com, Announcements, May 2009. (10) Coursaris, Hassanein, Head, Mobile technology and the value chain: Participants, activities and value creation, Int. Journal of Business Science and Applied Management, Volume 3, Issue 3, 2008. (11) White, A. and, Breu, K. (2005). Mobile Technologies in the Supply Chain: Emerging Empirical Evidence of Applications and Benefits. Proceedings of the 26th World Congress on the Management of EBusiness, Hamilton, Ontario, Canada, January 19-21, 2005. (12) Collett, S. (2003). Wireless Gets Down to Business. Computer World, May 23, 2003. (1)
269
THE USAGE OF MOBILE TECHNOLOGY AND THE VALUE CREATION: CASE STUDIES FROM TWO BIG TRADE COMPANIES IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Prof. Kalina Trenevska Blagoeva, Ph.D. Abstract This paper starts with proposing a business-centric interaction model that helps explain the interactions among all participants involved in an organizations possible activities. Technologies such as those supporting mobile business (m- Business) are being used across organizations extensively in an attempt to improve operations and subsequently translate in either financial gains or strategic advantages. Real-time and social collaboration tools enable the new interactions required in todays business environments. The personal and team productivity inherent to m-technologies enable the new interactions that organizations need to drive business innovations and growth. In the Republic of Macedonia those technologies are still not used regularly. However, two big trading firms Tinex and Skopski Pazar are begining to experience the benefits of using them in their every day work.
270
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:339.72.053.1(497.7)
PREDVREMENATA OTPLATA NA NADVORE[NIOT DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - PRO & CON -
D-r Qube Trpeski
Apstrakt Ako se analizira ekonomskata politika {to se vode{e vo Republika Makedonija vo celiot period od osamostojuvaweto do denes, edna od najsvetlite to~ki e delot za upravuvaweto so nadvore{niot dolg. Prvata dekada po osamostojuvaweto se karakterizira so intenzivni i uspe{no realizirani aran`mani so MMF i Svetskata banka, koi pomognaa vo golema mera da se konsolidira nadvore{niot dolg, a potoa i redovno da se servisira. Kako potkrepa na gornoto, da navedeme deka vo periodot od osamostojuvaweto do krajot na 2001 godina, Republika Makedonija otplati 713,8 milioni dolari krediti sprema stranskite doveriteli. Vo istiot period Republika Makedonija zede krediti za poddr{ka na platniot bilans (glavno, od Svetskata banka i MMF) vo iznos od 550 milioni dolari. Od niv 367 milioni dolari bea zemeni pod t.n. IDA uslovi: so rok na vra}awe od 35 godini, so 10 godi{en grejs period i beskamatni. So drugi zborovi, vo prvata dekada se uspea najgolemiot del od dolgovite sprema stranstvo, nasledeni od porane{nata SFRJ, koi bea so visoki komercijalni kamati, i poradi nivnata dostasanost se pla}aa i kazneni kamati, da se zamenat so novi beskamatni krediti i so rok na otplata na 35 godini. Vtorata dekada se karakterizira so uspe{nata akcija za predvremena otplata na del od nadvore{niot dolg na Republika Makedonija. Ovie predvremeni otplati i ovozmoìja na Republika Makedonija i pokraj padot na ekonomskata aktivnost (industriskoto proizvodstvo, izvozot, BDP) vo godinite na svetskata
D-r Qube Trpeski
ekonomska kriza, i pokraj novite zadolùvawa so krediti od stranstvo (vtora evroobvrznica, krediti od IBRD, EBRD itn.). Sepak, po pove}eto kriteriumi so koi se meri stepenot na zadolènost da ostane vo zonata na umereno zadolèni zemji.
Klu~ni zborovi: krediti, dolg, aran`mani, Londonski klub, predvremena otplata i stepen na zadolènost.
VOVED Zemjite vo tranzicija, vo ~ija{to grupa vleguva i na{ata zemja, od gledna to~ka na odnosite so me|unarodnite finansiski institucii moàt, vo osnova, da se podelat vo dve grupi. Vo prvata grupa vleguvaat onie zemji koi{to imaat aran`mani so ovie institucii i koi uspe{no gi realiziraat. Vo vtorata grupa vleguvaat zemjite koi, ili imaat odbiven stav kon sklu~uvaweto aran`mani so MMF i Svetska banka, ili dokolku sklu~ile, se nedisciplinirani vo izvr{uvaweto i porano ili podocna, poradi neispolnuvaweto na t.n. performans kriteriumi, gi prekinuvaat aran`manite. Isklu~ok od ova pravilo, za zemjite vo tranzicija, pretstavuva Republika Slovenija, koja vo izminatiot period do vleguvaweto vo EU i EMU, ne sklu~i aran`man so MMF, nitu pak ima{e potreba od aran`man, no sepak, vo celiot period od osamostojuvaweto do nejzinoto za~lenuvawe vo EU i EMU, vode{e ekonomska politika na koja misiite na MMF nemaa ili imaa minorni zabele{ki. Op{ta karakteristika za prvata grupa zemji e makroekonomskata stabilnost, prosledena podocna so pozitivni i odr`livi stapki na ekonomski rast. Op{ta karakteristika, pak, za vtorata grupa zemji e visoka inflacija, prosledena so ~esti devalvacii. Ne retko, i so finansiski kolaps, pregolema zadolènost i ~esta nemo`nost za servisirawe na nadvore{niot dolg. Re~isi site zemji vo tranzicija, vo izminatite 10 godini, bea soo~eni so predizvikot dali da dojdat do stranski krediti preku sklu~uvawe na aran`manite so MMF, IBRD, EBRD koi, po pravilo, se usloveni so realizirawe na odredeni programi (bilo stabilizacioni ili strukturni) ~esto, na kus rok, bolni i nepopularni, vrzani so eliminirawe na brojni beneficii, ili pak, do stranski
272
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Predvremenata otplata na nadvore{niot dolg na Republika Makedonija...
kapital da dojdat na me|unarodniot pazar na kapital, preku raspi{uvawe na emisija na obvrznici. Vtoriot na~in e mnogu polesen, bidej}i ne e usloven so ispolnuvawe na odredeni programi i edna pogolema grupa zemji, osobeno pogolemite zemji vo tranzicija, go odbraa ovoj, vtoriot, polesniot na~in, no eden dobar del od niv padnaa mnogu brzo vo stapicata na previsoka zadolènost, i nemo`nost da go servisiraat nadvore{niot dolg. Za toa, mora da se priznae, im pomognaa golemite multinacionalni banki, koi ne biraa sredstva da ja ubedat ovaa grupa zemji deka e podobro da se dojde do sredstva so raspi{uvawe na emisija na obvrznici, otkolku tie sredstva da se baraat od MMF i Svetska banka, koi po definicija go uslovuvaat so ispolnuvawe na odredeni programi. Republika Makedonija, sekako, ako se zeme celiot period po nejzinoto za~lenuvawe vo me|unarodnite finansiski institucii, & pripa|a na prvata grupa zemji. Duri, vo eden period (1995 - 1996 godina) vleguva{e vo grupata na najuspe{ni zemji vo tranzicija i be{e okvalifikuvana vo eden izve{taj na Svetska banka kako reform star country. Sega{nava vlada, koja se obiduva bez aran`man so MMF da vodi konzistentna ekonomska politika, prosledena so niska inflacija, nizok buxetski deficit, stabilni i odr`livi stapki na ekonomski rast i umerena zadolènost sprema stranstvo, e pred seriozen ispit, dali }e go povtori uspehot na Slovenija na ovoj plan ili }e skr{ne po patot na gore spomenatata vtora grupa na zemji vo tranzicija. Sega{nava sostojba na grupa zemji-~lenki na EMU, Grcija, Irska, Portugalija i [panija, nare~eni so pogrdno ime PIGS e najeklatanten primer, kako so nediscipliniran odnos vo po~ituvaweto na osnovnite principi na makroekonomskata politika, vladata moè da ja dovede zemjata vo te{ka ekonomska sostojba i e dobra pouka za site vladi koi, iako nemaat aran`mani so MMF, treba da vodat ekonomska politika koja e vo soglasnost so politikite na MMF. 1. PREDVREMENATA OTPLATA NA NADVORE[NIOT
DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Ako prvata dekada po osamostojuvaweto na na{ata dràva be{e ispolneta so pregovori i dogovori so nadvore{nite kreditori za regulirawe (utvrduvawe na iznosot, reprogramirawe i sl.) na dolgot nasleden od porane{nata SFRJ, vo vtorata dekada Republika
273
D-r Qube Trpeski
Makedonija ne samo {to redovno go servisira{e nadvore{niot dolg, tuku se osposobi i za predvremena otplata na dolgot. So predvremenata otplata se ispratija mnogu pozitivni signali kon me|unarodnata zaednica i toa pomogna za podigawe na t.n. Country risk na Republika Makedonija. No so odredeni predvremeni otplati, poto~no so na~inot na koj bea izvr{eni odredeni predvremeni otplati, se napravija krupni gre{ki za koi realizatorite ne se svesni, ili ne sakaat da priznaat deka napravile gre{ki. Se raboti za predvremenata otplata na dolgot na Republika Makedonija kon Londonskiot klub na kreditori. Za polesno da se sfati vo {to se sostoi gre{kata }e dademe edno malo objasnuvawe za specifi~nostite {to go karakteriziraat dolgot kon Londonskiot klub na kreditori, vo sporedba so dolgot kon Pariskiot klub, ili dolgot kon me|unarodnite finansiski institucii. Imeno, specifi~nosta na ovoj dolg se sostoi vo toa {to toj kotira na berza i e predmet na berzansko trguvawe. Berzanskata cena na trguvawe, zavisi od mnogu faktori i moè vo pogolema ili pomala mera da otstapuva od nominalnata cena. Samo za ilustracija, vo godinite po raspadot na SFRJ, i formiraweto na novite dràvi na nejzinoto tlo, jugoslovenskiot dolg kon Londonskiot klub kotira{e na berzite po cena, vo eden period duri i od 13 14 centi za eden dolar, ili poinaku kaàno so popust od 86%-87% od nominalnata cena. Potoa, kako edna po edna, zemjite {to nastanaa na tloto na porane{na SFRJ go reguliraa dolgot kon ovoj klub, berzanskata cena raste{e i se pribliùva{e kon nominalnata. Izrazito niskata berzanska cena na dolgot kon Londonskiot klub, vo prvite godini po raspadot na SFRJ, gi natera re~isi site zemji {to nastanaa na tloto na porane{nata SFRJ da pristapat kon negovo predvremeno otkupuvawe za da se iskoristi disparitetot na pazarot. Kon toa pristapi i prvata vlada (ekspertskata) na Republika Makedonija po nejzinoto osamostojuvawe. Taa donese odluka, so koja se izdvojuva del od, vo toa vreme skromnite devizni rezervi, za predvremen otkup na dolgot kon Londonskiot klub na kreditori. Eve {to pi{uva vo Odlukata: Od deviznite rezervi na Republika Makedonija {to se vodat kaj Narodnata banka na Makedonija se odobruva koristewe na devizni sredstva vo iznos od 6.000.000 dolari za otkup na dolgovi na Republika Makedonija kon evropski banki. (Odlukata e objavena vo Sl. vesnik na RM br. 52 od 274
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
5.9.1991 god. Pri toa be{e dogovoreno da se otkupuvaat samo t.n. makedonski zaklu~nici. Toa zna~i deka pred da se otkupi odreden iznos na dolg, prethodno treba da se utvrdi, dali kako kraen dol`nik se javuva nekoe pretprijatie ili drug praven subjekt od Republika Makedonija. Zna~i za prvite otkupi, agentite koi go izvr{uvaa otkupot imaa dobieno instrukcii da otkupuvaat dolg, samo kade {to krajni korisnici na kreditot se pravni subjekti od Republika Makedonija. Podocna, poradi pozitivniot finansiski efekt za dràvata i slednata vlada (politi~kata vlada na premierot Branko Crvenkovski) donese Odluka da se prodolì so predvremeniot otkup na dolgot kon Londonskiot klub na kreditori, i go zgolemi iznosot {to moè od deviznite rezervi da se upotrebuva za otkup na toj dolg. Pritoa Vladata ja ovlasti Narodnata Banka da dade instrukcii na agentite preku koi se vr{e{e predvremeniot otkup da moàt da otkupuvaat dolg ne samo vo slu~aj kade krajni korisnici se pravni subjekti od Republika Makedonija, tuku i kade {to krajni korisnici se subjekti od drugite porane{ni jugoslovenski republiki. Toa go napravi, zatoa {to mnogu te{ko moè{e da se najde ~isto makedonski dolg, bidej}i toj ve}e be{e otkupen od pobogatite dràvi {to nastanaa na tloto na SFRJ, pred s, od Slovenija i Hrvatska. Duri i Srbija, i pokraj situacijata vo koja se nao|a{e vo poslednata dekada od minatiot vek, ima{e otkupeno golemi iznosi od jugoslovenskiot dolg kon Londonskiot dolg, vklu~itelno i makedonskiot del od toj dolg. Delot {to go otkupil, reìmot na Milo{evi}, so pari od deviznite rezervi na Narodnata banka na SFRJ, podocna uspeavme da se izborime da ne vleze vo sumata koja treba{e da ja otplatuvaat drugite porane{ni republiki, bidej}i bea upotrebeni sredstva {to im pripa|aa na site porane{ni republiki nasledni~ki na SFRJ. (Toj iznos {to se minusira{e od vkupniot jugoslovenski dolg kon Londonskiot klub, i ne be{e taka zanemarliv iznesuva{e okolu 900 milioni dolari). Pritoa treba da se napomene deka ovoj otkup {to go pravea site dràvi na tloto na SFRJ, go pravea tajno. Tajnosta na operaciite be{e potrebna od pove}e pri~ini: Prvo, vo dogovorot sklu~en pome|u Narodnata banka na SFRJ i Londonskiot klub, ima{e klauzula, ako dràvata se javi kako kupuva~ na dolgot pred negovoto dostasuvawe, da go otkupuva po nominalna cena, a ne po berzanska. Zatoa nikade vo izvr{enite otkupi ne figuriraa dràvite, tuku posebno za taa namena angaìrani agenti.
275
D-r Qube Trpeski
Vtoro, agenti se angaìraa i zaradi faktot {to ako kreditorite doznaea deka dràvite predvreme go otkupuvaat dolgot, }e ja podignea cenata i berzanskata cena }e se izedna~e{e ili pribliè{e kon nominalnata. Treto, tajnosta na operaciite be{e potrebna i zaradi faktot {to skoro site dràvi {to nastanaa na tloto na porane{nata SFRJ, bea vo nekoj vid na aran`mani so MMF. Ako MMF, doznae{e deka zemjata {to bara kredit od MMF, vo isto vreme predvreme otkupuva dolg od drug doveritel, vedna{ }e go prekine{e aran`manot. Taka i Vladata na Branko Crvenkovski, pla{ej}i se da ne doznae MMF, deka otkupuva dolg od Londonskiot klub, vo vreme koga ima aran`mani so nego, donese odluka da go prodade ve}e otkupeniot dolg. So taa operacija, na razlikata vo cenata me|u porano kupeniot i podocna prodadeniot dolg, bea zaraboteni 25 milioni dolari, i tie pari bea uplateni vo Buxetot na na~in da ne moè da gi otkrie misijata na MMF. Vo godinite {to sledea, po sklu~uvaweto na posebnite spogodbi na sekoja porane{na jugoslovenska republika so Londonskiot klub, cenata na dolgot kon Londonskiot klub zna~itelno porasna. Logi~no, najpove}e skokna cenata na slovene~kiot dolg kon Londonskiot klub (okolu 90 centi za eden dolar), pa na hrvatskiot dolg (70-80 centi za eden dolar), pa na makedonskiot dolg (okolu 70 centi za eden dolar) itn. I Vladata na Qub~o Georgievski, prodolì da otkupuva na ist na~in (preku agenti) makedonski dolg kon Londonskiot klub, i na toj na~in uspea da zaraboti, ili poto~no, da za{tedi 17.393.711,03 dolari. Vkupniot otkup napraven od Ministerstvoto za finansii i NBRM vo periodot od 1999 godina do april 2002 iznesuva nominalen iznos 63.149.000 dolari za koi se upotrebeni sredstva vo iznos od 45.755.288,97 dolari i e napravena za{teda od 17.393.711,03 dolari, pri {to ostvarena e cena na otkup na obvrznicite vo raspon od 46,25 do 70,32 centi za eden dolar (Izvadok od Informacijata usvoena na Sednica na Vlada na Republika Makedonija odràna na 9.4.2002 godina). I sega doa|ame do glavnata poenta golemata gre{ka {to ja napravi Vladata na Republika Makedonija, vo koja minister za finansii be{e Nikola Popovski. Taa vlada, odnosno Ministerstvoto za finansii re{i da ja smeni taktikata, dotoga{ primenuvana od prethodnite vladi vo 276
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
otkupot na dolgot od Londonskiot klub. Namesto, tajno i posredno, preku agenti, kako {to go pravea prethodnite vladi (na premierite: Kqusev, Crvenkovski i Georgievski) taa re{i direktno i javno da go otkupi dolgot kon Londonskiot klub. Bidej}i se javuva direktno dràvata kako otkupuva~ na dolgot, taa mora (vo soglasnost so Dogovorot so Londonskiot klub) da go otkupi dolgot po nominalnata cena. Berzanskata cena na makedonskiot dolg kon Londonskiot klub vo toa vreme se dviè{e me|u 70 i 80 centi za eden dolar. Samo po taa osnova poradi promenetiot na~in na predvremeniot otkup na dolgot Republika Makedonija plati, apsolutno nepotrebno, pove}e od 40 milioni dolari. Gor~inata deka tie pari vo najgolem del otidoa kaj subjekti od porane{nite jugoslovenski republiki, koi svoevremeno go otkupija po poniski ceni, ne samo najgolemiot del od nivniot dolg kon Londonskiot klub, tuku i pogolemiot del od makedonskiot dolg kon ovoj klub, i toa so pari pozajmeni od deviznite rezervi od porane{nata SFRJ1. Vtoro, otkupen e dolarski dolg so nov dolg denominiran vo evra, na toj na~in {to parite (evrata) dobieni so emisijata na evroemisijata, se upotrebeni za predvremen otkup na dolarski dolg kon Londonskiot klub. Pritoa otkupot e napraven vo najnepovolen moèn moment, vo vreme na istoriski najnizok odnos evrodolar (vidi grafikon br. 1). Spored izjavata dadena od strana na toga{niot minister za finansii Nikola Popovski, toa bilo istoriski najpovolen odnos na dolarot sprema evroto, i deka vo idnina se o~ekuvalo deka vrednosta
Kako potvrda na gornoto, }e se povikam i }e go citiram porane{niot guverner na Narodnata banka na Srbija, a sega{en minister za ekonomija, Mla|an Dinki}, koj vo svojata kniga: Velika pqa~ka naroda ekonomija destrukcije ima napi{ano Dokolku go sumirame bilansot na izvr{enata siva emisija na parite po republiki vo periodot oktomvri 1990 fevruari 1991 godina, }e ja dobieme slednata sostojba: Narodna banka na Slovenija 1 milijarda dinari (143 milioni germanski marki); Narodna banka na Hrvatska 1,7 milijardi dinari (243 milioni germanski marki); Narodna banka na Srbija - 21,7 milijardi dinari (3,1 milijardi germanski marki); Narodna banka na Crna Gora 2,6 milijardi dinari (289 milioni germanski marki); Narodna banka na Makedonija i Narodna banka na BiH koristele nezna~itelni sumi na sivi pari.
1
277
D-r Qube Trpeski
na dolarot sprema evroto da raste. Eve kako pe~atot ja prenesol negovata izjava: Go zamenuvame dolgot od dolari vo evra, koga odnosot na dolarot so evroto e na najniska paritetna osnova od 1,17 dolari za edno evro. (izjava na ministerot Nikola Popovski za Utrinski vesnik od 6.12.2005 god.). Pritoa toj spored dadenata izjava o~ekuva dolarot i ponatamu da se zacvrstuva vo odnos na evroto, a kamatnite stapki da se zgolemuvaat. Bidej}i negovata toga{na idnina e na{e sega{no minato, ne treba ni da spomnuvam kolku bila pogre{na negovata procenka za dvièwata na kursot na dolarot sprema evroto i za dvièwata na kamatnite stapki. Od grafikonot moè lesno da se vidi, kolku }e za{tedela Republika Makedonija, ako toj konverzijata i otkupot na dolgot gi izvr{el nekolku meseci porano ili podocna, seedno, samo ne vo toj istoriski najpovolen period.
1.1 PREDVREMENA OTPLATA NA DOLGOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA SPREMA PARISKIOT KLUB NA DOVERITELI Kreditite na Pariskiot klub, za razlika od kreditite na Londonskiot klub, ne kotiraat na berzite, i nivnata predvremena otplata e mo`na samo po nominalna cena i so prethodna soglasnost na kreditorite. Vladata na Republika Makedonija na 24.1.2007 godina potpi{a multilateralen dogovor so 13 ~lenki na Pariskiot klub za predvremena otplata na nivnite pobaruvawa od Makedonija. Toj dogovor be{e realiziran vo periodot od 31 januari do 30 april 2007 godina, koga be{e otplaten celiot iznos na dolgot vo iznos od 77 milioni evra. Ako se pogledne nanazad vo godinite po osamostojuvaweto, koga bevme primorani da barame restrukturirawe na dolgot, pa duri i srame`livo da nagovestuvame i otpis od zemjite kreditori, koga restrukturiraweto na pooddelni vidovi na dolgovi be{e prosledeno so podolgi ili pokratki grejs periodi na otplata, poradi nemo`nosta da se servisira dolgot, ne moè, a da ne se konstatira uspehot {to go postigna Republika Makedonija, koga so promislena politika vo zadolùvaweto se dovede vo situacija istiot toj dolg, za koj svoevremeno bara{e i dobi restruktuirawe i grejs periodi na otplata, sega predvremeno i vo celost da go otplatuva. Koga sme kaj Pariskiot klub, ostana edna neiskoristena {ansa, koja be{e dadena so Dogovorot, a toa e mo`nosta za zamena na 278
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
dolgot so ekolo{ki investicii vo zemjata. Iako te{ko se realizira taa mo`nost, praktikata pokaùva deka mnogu malku zemji ja imaat iskoristeno taa mo`nost, ostanuva vpe~atokot deka makedonskata vlada, od osamostojuvaweto do vremeto koga se otplati dolgot, ne napravi poseriozni obidi za realizacija na takvata dadena mo`nost. Toa {to se dogovori so Italija del od dolgot vo iznos od 1.800.833,65 dolari da se zameni kako italijanska pomo{ na Republika Makedonija, spored mene e pove}e blagodarnost od nivna strana, poradi toa {to Republika Makedonija prifati da otplatuva eden krajno problemati~en dolg sprema Italija. 1.2. PREDVREMENA OTPLATA NA DOLGOT KON ME\UNARODNITE FINANSISKI INSTITUCII Vo tekot na mesec maj 2007 godina Narodna banka na Republika Makedonija izvr{i celosna otplata na nejziniot dolg kon MMF vo iznos od 29,19 milioni specijalni prava na vle~ewe, odnosno 32,8 milioni evra. Zo{to NBRM, a ne Vladata na Republika Makedonija go otplati toj dolg? Zatoa {to, edinstveno kon MMF kako dol`nici se javuvaat centralnite banki, i spored metodologijata na MMF, vo platnite bilansi na zemjite toj dolg se registrira kako dolg na centralnite banki. Vo juni 2007 godina Vladata otplati del od dolgot kon Svetskata banka vo iznos od 96,1 milion evra. I vo avgust 2007 godina se izvr{i predvremen otkup na dva kredita zemeni od Evropskata investiciona banka vo iznos od 6,82 milioni evra. Dali sega{nata vlada moè{e da napravi dodatni namaluvawa na dolgot. Po moe mislewe, i po mislewe na nekoi na{i eksperti koi ìveat i rabotat vo stranstvo - Da. I toa so predvremen otkup na evroobvrznicata izdadena vo 2005 godina. Imeno, vo tekot na 2008 godina, cenata na obvrznicata panda od 95 centi za eden dolar kolku {to iznesuva{e vo januari 2008 godina do 63 centi za eden dolar vo dekemvri istata godina. Cenata prodolì da se dviì vo opseg 63-65 centi za dolar do po~etokot na mart 2009 godina. Glavnata pri~ina za takviot pad na cenata e globalnata finansiska kriza, vo koja site nastojuvaat da gi pretvorat pomalku likvidnite imoti vo polikvidni. Dokolku Vladata gi poslu{a{e sovetite {to i bea dadeni, moè{e so okolu 100 milioni evra da otkupi dolg od 150 milioni evra i so takov poteg da zaraboti, ili da go namali dolgot za okolu 50 milioni evra. Pri~inite zo{to ne go napravi toa, verojatno, leàt vo op{tata ekonomska sostojba vo Republika Makedonija vo
279
D-r Qube Trpeski
2008 godina, koga dràvata be{e ispravena pred mnogu seriozni isku{enija. Sepak, od dene{na gledna to~ka, izgleda deka e propu{tena idealna mo`nost za dodatno namaluvawe na dolgot. ZAKLUÔK Ako se analizira ekonomskata politika {to se vode{e vo Republika Makedonija vo celiot period od osamostojuvaweto do denes, edna od najsvetlite to~ki e delot za upravuvaweto so nadvore{niot dolg. Prvata dekada po osamostojuvaweto se karakterizira so intenzivni i uspe{no realizirani aran`mani so MMF i Svetskata banka, koi pomognaa vo golema mera da se konsolidira nadvore{niot dolg, a potoa i redovno da se servisira. Kako potkrepa na gornoto, da navedeme deka vo periodot od osamostojuvaweto do krajot na 2001 godina, Republika Makedonija otplati 713,8 milioni dolari krediti kon stranskite doveriteli. Vo istiot period Republika Makedonija zede krediti za poddr{ka na platniot bilans (glavno, od Svetskata banka i MMF) vo iznos od 550 milioni dolari. Od niv 367 milioni dolari bea zemeni pod t.n. IDA uslovi: so rok na vra}awe od 35 godini, so 10 godi{en grejs period i beskamatni. So drugi zborovi, vo prvata dekada se uspea najgolemiot del od dolgovite kon stranstvo, nasledeni od porane{nata SFRJ, koi bea so visoki komercijalni kamati, i poradi nivnata dostasanost se pla}aa i kazneni kamati, da se zamenat so novi beskamatni krediti i so rok na otplata na 35 godini. Vtorata dekada se karakterizira so uspe{nata akcija za predvremena otplata na del od nadvore{niot dolg na Republika Makedonija. Ovie predvremeni otplati & ovozmoìja na Republika Makedonija i pokraj padot na ekonomskata aktivnost (industriskoto proizvodstvo, izvozot, BDP) vo godinite na svetskata ekonomska kriza, i pokraj novite zadolùvawa so krediti od stranstvo (vtora evroobvrznica, krediti od IBRD, EBRD itn.). Sepak, po pove}eto kriteriumi so koi se meri stepenot na zadolènost da ostane vo zonata na umereno zadolèni zemji. Spored pove}eto pokazateli so koi se izrazuva stepenot na zadolènosta na edna zemja: (1) bruto-nadvore{en dolg/BDP; (2) bruto-nadvore{en dolg/izvoz na stoki i uslugi; (3) servisirawe na dolg/izvoz na stoki i uslugi; (4) otplata na kamata/izvoz na stoki i uslugi, Republika Makedonija vleguva vo zonata na umereno zadolèni zemji. (vidi tabela br.1). 280
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
No toa ne zna~i deka ne moè lesno da se najde vo situacija, vo kakva {to e denes, na pr., Hrvatska, ili ne daj Boè, Grcija. Opasnosta, Republika Makedonija, da po~ne da vleguva vo zonata na visoka zadolènost, moè da se pojavi vo onoj moment, koga makedonskite kompanii }e imaat pristap na me|unarodniot pazar na kapital i lesno }e moàt da se zadolùvaat so krediti so poniski kamati vo sporedba so kamatite na kreditite od doma{nite banki. Primerot so Hrvatska e dovolno pou~en primer. No sega moè da se izbegne dol`ni~kata stapica. U~ebni~ki primer e Republika Slovenija, koja vo izminatite godini be{e napadnata od ponuda na stranski kapital, pred s od razvienite zemji na Evropskata unija, no so promislena politika, pred s na centralnata banka, uspea so razni merki da gi obeshrabri doma{nite subjekti kreditno da se zadolùvaat vo stranstvo, a da gi stimulira direktnite stranski investicii. Veruvam deka, dokolku vo tekot na ovaa godina, Republika Makedonija, dobie datum za po~etok na pregovori i stane ~lenka na NATO, t.n. country risk zna~itelno }e se podobri, i }e dojdeme vo situacija vo koja bea Hrvatska i Slovenija poslednite godini. Nie treba vo toj slu~aj da go sledime primerot na Slovenija, a ne na Hrvatska.
281
D-r Qube Trpeski
PRILOG TABELI I GRAFIKONI Tabela br. 1 Pokazateli na nadvore{nata zadolènost (vo %)

31.12.2004 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2007 31.12.2008 31.12.2009 60.8 115.3 10.2 2.1
Pokazateli
Bruto nadvore{en dolg/BDP (kriterium: umerena zadolènost 30 -50%) Bruto nadvore{en dolg/izvoz na stoki i uslugi (kriterium: pomala zadolènost 0-165%) Servisirawe na dolg/izvoz na stoki i uslugi kriterium: pomala zadolènost 18-30%) Otplata na kamata/izvoz na stoki i uslugi kriterium: pomala zadolènost 0-12%)
50.2 120.1 11.5 2.2
57.9 128.5 9.7 2.3
53.3 109.9 18.2 2.9
54.8 102.4 16.6 2.4
57.0 101.3 8.8 2.3
Izvor: NBRM
Tabela br. 2 Bruto nadvore{en dolg na Republika Makedonija

Nadvore{en dolg (stara metodologija) vo milioni kako % od SAD dolari BDP
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1140.0 1260.0 1430.0 1170.0 1130.0 1470.0 1502.0 1547.9 1494.4 1640.6 1840.5 2079.4 2274.8 2410.8 45.5 37.2 32.1 26.5 30.3 41.1 40.9 43.1 43.5 43.5 39.7 38.7 39.1 37.8
Nadvore{en dolg (nova metodologija) vo milioni kako % od SAD dolari BDP
2829.9 2982.6 3297.0 4174.1 4658.2 5505.0
48.1 54.1 49.3 49.1 50.8 57.9
Izvor: NBRM
282
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 3 Nadvore{en dolg po pooddelni zemji (% od BDP)
Grcija
2008 108.7 82.6 50.8 63.6 48.9 151.6
2009 111.3 94.9 57.9 76.0 53.0 170.0
Izvor: Internet-stranici na centralni banki, MMF Grafikon br. 1 Dvièwe na odnosot evro/dolar pred, za vreme i po periodot vo koj e izvr{ena otplatata kon Londonskiot klub na doveriteli
283
D-r Qube Trpeski
Grafikon br. 2 Dvièwe na cenata na prvata izdadena evroobvrznica na RM (20052008)
284
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
REPUBLIC OF MACEDONIANS EARLY REPAYMENT OD THE FOREIGN DEBT: PRO&CON Prof. Ljube Trpeski, Ph.D. Summary Analyzing the macroeconomic policy that Republic of Macedonia has led in the period of its independence, one of the most successful was the management of the external debt. First decade after the independence day is characterized with realization of intensive and successful agreements with IMF and World Bank. With that help RM has consolidated the external debt and meets the obligations with no serious problems later on. To confirm the above conclusion we will mention the fact that Republic of Macedonia has paid off 713,8 million dollars to its foreign creditors. In the same period Republic of Macedonia raised credits for supporting the balance of payments (mainly form IMF and World Bank) in amount of 550 million dollars. Of that sum around 367 million dollars were borrowed under IDA conditions: with maturity of 35 years, with 10 years of grace period and without interest rate. Saying that with different words, in the first decade RM managed to transform the debt form SFRJ, with high interest rates, to new loans without interest rate and maturity of 35 years. Second decade is characterized with successful action of paying back part of the external debt before its due. These payments gave to the Republic of Macedonia the opportunity, even in times with falling economic activity, in the years of the economic crises, to raise credit (second Eurobond, credits form IBRD, EBRD), still to be country with low debt according to most of the criteria measuring the level of indebtness. According to the ratios measuring the debt level of one country: (1) gross external debt/GDP; (2) gross external debt/total export; (3) servicing the debt/export; (4) paying the interest/export, Republic of Macedonia is in the range of moderate indepted country. (see table) But we should be aware that there is no possibility for getting into situation of the Croatias case, or even worst as Greece. The danger for Republic of Macedonia to get in the range of high debt country could appear in the moment when the Macedonian companies will have access to the international capital market and can easily get loan with lower interest then the domestic one. The example of the Croatia is fairly great one. But, today we can escape the deptness trap. One example is Slovenia which in the last years was attacked form foreign capital, mainly form developed European countries, when with
285
D-r Qube Trpeski
concrete measures took by the central bank of Slovenia the domestic companies were stimulated to raise loans from domestic banks and attract foreign direct investments. I believe that if during this year, Republic of Macedonia, gets the date for beginning the negotiations and become ma full member of NATO, so called country risk will get lower and will have the opportunity to be in position of Croatia and Slovenia these last years. In that case we should follow the example of Slovenia, not Croatia. Key words: loans, debt, arrangements, the London club, early repayment and level of indebtedness
286
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:330.834
DOLGORO^NITE OÊKUVAWA VO KEJNZOVIOT EKONOMSKI MODEL Akademik Taki Fiti

Apstrakt Vo ovoj trud najprvin e napraven obid da se iznesat avtenti~nite pogledi na Kejnz za zna~eweto na dolgoro~nite o~ekuvawa vo ekonomijata, t.e. za nivnite implikacii vrz marginalnata efikasnost na kapitalot, a preku nea vrz investiciite, agregatnata pobaruva~ka i realniot autput na ekonomijata. Vo vrska so toa, vo trudot se izvedeni nekolku relevantni konstatacii: (1) Kejnz, iako pretpostavuval deka anticipiraweto na idninata dominantno se vr{i preku pristap {to vo sovremenata makroekonomska nauka se narekuva adaptibilni o~ekuvawa, tvrdi deka na{ite znaewa za predviduvaweto na idninata se mnogu slabi, nedovolni; (2) Kejnz, kako i Najt, pravi jasna razlika pome|u rizikot, koj e predvidliv i merliv, i neizvesnosta koja{to ne moè da se kvantificira so nikakvi matemati~ki modeli; (3) Kejnz go voveduva vo analizata terminot animal spirits (branovite na zamena na optimizmot so pesimizam, na nadeìte so razo~aruvawata) i misli deka tokmu animal spirits imaat silno vlijanie vrz marginalnata efikasnost na kapitalot, odnosno deka tie, ~esto, se vinovni za kolapsot na marginalnata efikasnost na kapitalot; (4) Kejnz misli deka vo periodot koga vo ekonomijata dominirale Sole proprietorship i Partnership, kako formi na organizacija na biznisite, investiciite glavno zavisele od sangvinisti~kiot temperament na pretpriema~ot, od negovite konstruktivni impulsi, inkorporirani vo biznisot kako na~in na ìveewe, a ne od precizni kalkulacii za o~ekuvaniot profit; (5) Spored Kejnz, so razdvojuvaweto na sopstvenosta i menaxmentot se pojavuvaat brojni faktori koi go kompliciraat, uslo`nuvaat, procesot na procenka na vrednosta na imotite vo idnina:
Akademik Taki Fiti
sopstvenicite, sega, se otstraneti od upravuvaweto so firmite i nivnata sposobnost da ja procenuvaat vrednosta na investiciite vo idnina e zna~ajno namalena, pogre{ni signali za vistinskata vrednost na biznisot, sega{na i idna, kako rezultat na sezonski promeni na cenite na proizvodite na berzite, egzistencija na abnormalni vremiwa koga animal spirits ne davaat solidna baza za razumni kalkulacii, zaskituvawata, budala{tinite na ignorantnite individui (psihologija na masite) imaat silno vlijanie vrz o~ekuvaweto i procenkata na imotite vo idnina i dr. Kejnzovata analiza i pridones vo ispituvaweto na dolgoro~nite o~ekuvawa i na animal spirits e visoko vrednuvana vo sovremenata ekonomska literatura (Hansen, Felps, Akerlof, [iler i dr.). Kejnzovoto tvrdewe deka neizvesnosta e nemerliva, pridoneslo mnogu ekonomisti, posebno onie od neokejnzijanska proveniencija, da ja problematiziraat i osporat hipotezata za racionalnite o~ekuvawa (angliskite i amerikanskite postkejnzijanci, nobelovcite Tobin, Stiglic, Felps i dr.).
Voved O~ekuvawata, odnosno anticipiraweto, predviduvaweto na idninata, imaat fundamentalno zna~ewe vo ekonomijata. U~esnicite vo ekonomskiot ìvot sekoga{ koga donesuvaat zna~ajni odluki so edno oko gledaat kon idninata. Dokolku vo ekonomijata se o~ekuva recesija, opa|awe na ekonomskata aktivnost, pretprijatijata, nivnite sopstvenici i menaxeri, }e gi namalat ili zaprat investiciite, }e gi namalat ili zaprat novite vrabotuvawa, }e pobrzaat da gi namalat zalihite i sli~no. Obratno se slu~uva ako se o~ekuva ekspanzija na ekonomskata aktivnost. Sovremenata ekonomska teorija poznava dva osnovni vida na o~ekuvawa: adaptibilni o~ekuvawa i racionalni o~ekuvawa. Fakti~ki stanuva zbor za dva razli~ni pristapa na predviduvawe na idnite ekonomski nastani. Ekonomskite teoreti~ari, ~esto vo zavisnost od toa na koja ekonomska {kola & pripa|aat (makar {to i toa ne e sekoga{ re{ava~ki kriterium), vo svoite istraùvawa go koristat edniot ili drugiot pristap. Adaptibilnite o~ekuvawa (Adaptive Expectations), se formiraat so ekstrapolacija (preslikuvawe) na trendovite na ekonomskite procesi i pojavi od minatoto vo idninata. Lu|eto ja predviduvaat idnata stapka na inflacija, na primer, so preslikuvawe na stapkite na inflacija od pobliskoto minato. Do pojavata na novata klasi~na ekonomija, predviduvawata na idnite nastani vo ekonomijata glavno baziraa vrz adaptibilnite o~ekuvawa. Hipotezata 288
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Dolgoro~nite o~ekuvawa vo Kejnzoviot ekonomski model
za racionalnite o~ekuvawa (Rational Expectations), koja{to leì vo osnovata na novata klasi~na makroekonomija, poa|a od pretpostavkata deka lu|eto, vrz osnova na brojni informacii za dvièwata vo ekonomijata, osobeno vrz osnova na informaciite za promenite vo klu~nite makroekonomski politiki (monetarnata i buxetskata), ja anticipiraat, predviduvaat, idninata korektno, bez pritoa da pravat sistematski gre{ki. Vo literaturata od ovaa oblast nekoi avtori (Hansen, Felps i dr.) ukaùvaat deka tokmu Xon Mejnard Kejnz e prviot ekonomski teoreti~ar koj opstojno, podetalno i podlaboko od negovite prethodnici, go analiziral fundamentalnoto zna~ewe na dolgoro~nite o~ekuvawa za sostojbata na ekonomijata. Ova e i razbirlivo, dokolku se ima predvid faktot deka, spored Kejnzovoto ubeduvawe, postoi silna determiniranost na marginalnata efikasnost na kapitalot, a preku nea i na odlukite za investirawe, od promenite vo dolgoro~nite o~ekuvawa. Ovie, pak, se pod silno vlijanie na animal spirits, na zamenata na branovite na optimizam so pesimizam, na nadeìte so razo~aruvawata, so eden zbor na promenite vo doverbata, vo percipiraweto na biznis-klimata od strana na ekonomskite subjekti. Vo Kejnzoviot ekonomski model recesiite se logi~na posledica na kolapsot na marginalnata efikasnost na kapitalot, {to sekoga{ e determiniran od promenite vo o~ekuvawata, od sostojbite koga prorabotuvaat animal spirits, koga ìvotnata energija splasnuva i investitorite apstiniraat. Celta na ovoj trud e da dade avtenti~no tolkuvawe na Kejnzovite pogledi i sfa}awa za dolgoro~nite o~ekuvawa, na vrednuvaweto na Kejnzoviot pridones vo ovoj domen od strana na modernata makroekonomska teorija i na implikaciite na Kejnzovoto poimawe na dolgoro~nite o~ekuvawa vrz hipotezata za racionalnite o~ekuvawa. Kejnzovata analiza na dolgoro~nite o~ekuvawa Kejnz im pridaval golemo zna~ewe na o~ekuvawata, osobeno na sostojbata na dolgoro~nite o~ekuvawa, bidej}i bil uveren deka tie se, mnogu ~esto, glavniot vinovnik za kolapsot na marginalnata efikasnost na kapitalot, t.e. za namaluvawe na investiciite i efektivnata pobaruva~ka, a preku niv i za namaluvawe na vkupniot autput i vrabotenosta vo ekonomijata. Kejnz pravi jasna razlika pome|u dolgoro~nite i kratkoro~nite o~ekuvawa. Prvite se povrzani so idnite prinosi od angaìrawe na dopolnitelni edinici kapitalni dobra, a vtorite so proda`bite na firmite, t.e. so cenata na proizvodot {to pretpriema~ot o~ekuva da ja dobie vo momentot Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 289
Akademik Taki Fiti
koga go zapo~nuva proizvodstvoto na odredeno dobro ili usluga1. Fokusot na ovaa analiza e vrz dolgoro~nite o~ekuvawa. So ogled na faktot {to Kejnz tvrdel deka znaewata na ekonomistite za na~inot na anticipiraweto na idnite ekonomski nastani se mnogu skromni, vo sovremenata makroekonomska nauka, koga se govori za glavnite domeni na soglasuvawe, odnosno nesoglasuvawe pome|u pretstavnicite na dvete golemi i zaemno konkurentni {koli (neokejnzijanskata i neoliberalnata) za klu~nite ekonomski temi, koga e vo pra{awe na~inot na formirawe na o~ekuvawata, na ortodoksnite kejnzijanci redovno im se pripi{uva tvrdeweto deka ne e jasno kako se formiraat o~ekuvawata. Vakviot niven stav, ponatamu, se stava vo korelacija i vo kontekst so tolkuvawe na Kejnzovite pogledi za na~inot na koj se formiraat o~ekuvawata. Me|utoa, na po~etokot na dvanaesettata glava na Op{tata teorija, koja e posvetena na sostojbata na dolgoro~nite o~ekuvawa, Kejnz pi{uva: ... na{a voobi~aena praktika (pri formiraweto na dolgoro~nite o~ekuvawa - T. F.) e da se zeme postojnata situacija i taa da se proektira vo idnina, modificirana samo so opsegot na na{ite pove}e ili pomalku jasni rezoni za o~ekuvanite promeni.2 O~evidno, na Kejnz mu bilo jasno deka dominantniot na~in na formirawe na o~ekuvawata se sveduva na ekstrapolacija na sega{nite sostojbi vo idninata, so vnesuvawe na odredeni promeni koi se, pove}e ili pomalku, izvesni, t.e. na ona {to denes vo makroekonomskata nauka se opfa}a so terminot adaptibilni o~ekuvawa. No, na Kejnz, isto taka, mu bilo jasno deka nikakvi matemati~ki modeli ne moàt so zna~ajna doza na sigurnost da ja predvidat idninata. Ovde treba da potencirame deka vo ekonomskata literatura se pravi jasna razlika pome|u rizikot vrzan za idnite ekonomski nastani i pome|u neizvesnosta na idnite ekonomski nastani. Bitnata razlika pome|u rizikot i neizvesnosta se ogleda vo faktot {to rizikot e merliv i predvidliv, {to ne e slu~aj i so neizvesnosta. Na ovaa razlika insistira{e Kejnz, no isto taka i poznatiot ekonomist od neoliberalna proveniencija, profesorot Frank Najt.
John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 46 47. 2 John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997,p. 148.
290
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Deloto Rasprava za verojatnosta od Kejnz be{e objaveno istata godina koga i deloto na Frank Najt Rizik, neizvesnost i profit (1921). Edna od glavnite karakteristiki na dvata pridonesa e deka dvajcata avtori ja pravat istata razlika pome|u rizikot i neizvesnosta: rizikot se ozna~uva kako merliv i siguren, dodeka niedna od ovie dve karakteristiki ne se odnesuva na neizvesnosta. Rizikot bi se okarakteriziral so situacija ~ija{to verojatnost e objektivno poznata i celosno kvantificirana. Sprotivno, avtenti~nata neizvesnost e nepredvidliva i nekvantifibilna i se pojavuva vrz slu~ajnosta od vetuva~kite iznenaduvawa i novosti3. Promenite vo animal spirits, spored Kejnz, samo ja potenciraat neizmerlivosta na neizvesnosta.. Terminot animal spirits, originalno voveden vo ekonomskata literatura od strana na Kejnz, ozna~uva ìvotna energija, t.e. upatuva na dejstvoto na branovite na zamena na optimizmot i pesimizmot, na nadeìte i razo~aruvawata na pretpriema~ite, zna~i na promena na doverbata na pretpriema~ite vo biznis-opkruùvaweto vrz marginalnata efikasnost na kapitalot, pottikot kon investirawe i sostojbata na agregatnata pobaruva~ka. Duri i ako ja ostavime nastrana nestabilnosta uslovena od {pekulaciite, postoi nestabilnost koja{to proizleguva od karakteristikite na ~ove~kata priroda pri {to golem del od na{ite pozitivni aktivnosti zavisi pove}e od spontaniot optimizam, otkolku od matemati~kite predviduvawa, pove}e od moralni i hedonisti~ki otkolku od ekonomski faktori... Ottuka, ako ìvotnata energija oslabi, a spontaniot optimizam se pokoleba, prepu{taj}i ne isklu~itelno da se potpreme vrz matemati~koto predviduvawe, ìvotnata energija malaksuva i zgasnuva - iako stravuvaweto od zagubi moàt isto tolku da bidat neosnovani kolku {to porano bila nade`da za profit4. Kejnz mislel deka sostojbata na doverbata e mnogu zna~ajna pri anticipiraweto na idninata, no ekonomistite nea ne ja
Brian Snowdon, Howard Vane and Peter Wynarezyk: La pense conomique moderne, Edisience International, Paris 1997, p. 407. 4 John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 161 -162.
3
291
Akademik Taki Fiti
analiziraat vnimatelno - naprotiv, tie, po pravilo, se zadovoluvaat so nejzin op{t tretman. Nejzinoto zna~ewe proizleguva od faktot {to taa ima silno vlijanie vrz pomestuvaweto na marginalnata efikasnost na kapitalot, a so toa i na stapkata na investicii - fakti~ki Kejnz stava znak na ednakvost pome|u promenite vo sostojbata na doverbata i pomestuvaweto na marginalnata efikasnost na kapitalot, odnosno dvete varijabli gi inkorporira vo edinstven faktor koj dejstvuva vrz stapkata na investiciite5. Kejnz mislel deka na{ite znaewa za anticipiraweto na idninata se sosema slabi, nedovolni. Vo vrska so toa toj pi{uva: Na{eto znaewe za faktorite {to go upravuvaat (odreduvaat - T. F.) prinosot od edna investicija niza godini otsega e ~esto mnogu slabo, ~esto zanemarlivo. Ako zboruvame otvoreno, }e priznaeme deka bazata na na{eto znaewe za procenetiot prinos, od èleznicata, od rudnikot za bakar, od tekstilnata fabrika, od imixot na patentiraniot lek, od transatlantskiot brod, od zgradata vo City of London, deset godini otsega, e malo ili nikakvo; ili duri i za pet godini otsega6. Kejnz vo ovaa analiza ukaùva na brojni faktori koi ja kompliciraat ili pak ja olesnuvaat na{ata analiza za o~ekuvanite prinosi od angaìrawe na dopolnitelni edinici na kapitalni dobra. Taka, na primer, Kejnz potencira deka vo vremeto koga biznisite glavno bile organizirani kako firmi vo individualna sopstvenost ili partnerstva, investiciite, glavno, zavisele od sangvinisti~kiot temperament na pretpriema~ot, od negovite konstruktivni impulsi, inkorporirani vo biznisot kako na~in na ìveewe, a ne od precizni kalkulacii za o~ekuvaniot profit7. No, podocna, so razdvojuvaweto na sopstvenosta i menaxmentot i so pojavata na organizirani pazari, na scena stapuvaat novi faktori od koi nekoi go olesnuvaat sistemot na investirawe, a drugi go ~inat pokompleksen, t.e. pridonesuvaat za naru{uvawe na negovata stabilnost. Kejnz mislel deka berzata koja{to sekoj den ja ocenuva i ja preocenuva vrednosta na investicijata (preku promenite na
5
John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 148 - 149. 6 John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 149 -150. 7 John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 150.
292
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
cenite na akciite) na investitorite im dava mo`nost postojano da gi revidiraat svoite procenki i o~ekuvawa. No drugi faktori, pak, odmagaat i ne ovozmoùvaat realno da se proceni vrednosta na imotite vo idnina - na primer: 8 faktot {to razdvojuvaweto na sopstvenosta i menaxmentot gi trga sopstvenicite na kapitalot ponastrana od upravuvaweto so firmite i od mo`nosta da se steknat so specijalen fond na znaewe za biznisot, zna~itelno ja namaluva nivnata sposobnost (na sopstvenicite, na investitorite) da ja procenuvaat vrednosta na investiciite vo idnina; ponatamu, berzata preku sezonskite promeni na cenite na proizvodite moè da dade pogre{ni signali za vistinskata vrednost na biznisot - sega{na i idna); vo abnormalni vremiwa pazarot e opsipuvan so branovi na optimisti~ki i pesimisti~ki ~uvstva, koi se nerazbirlivi i ne postoi solidna baza za razumni kalkulacii. Kejnz mislel deka psihologijata na masite koja{to ja gradat golem broj ignorantni individui (vo smisla deka individuata sama po sebe nema mo} da vlijae vrz op{tata sostojba - na primer, kako {to vo modelot na sovr{ena konkurencija odlukite na individualnata firma za obemot na proizvodstvoto ne moè da vlijae vrz visinata na cenata na dobroto vo sektorot), ima silno vlijanie vrz o~ekuvawata, t.e. vrz procenkata na idnite prihodi od investiciite. Iako moè da se pretpostavi deka konkurencijata pome|u profesionalnite eksperti, koi poseduvaat znaewa nad onie na prose~niot privaten investitor, moè da gi koregira zaskituvawata, budala{tinite na ignorantnata individua, toa, spored Kejnz, ne se slu~uva sekoga{. Imeno, tokmu profesionalnite eksperti, ~esto se zagrièni ne za dolgoro~nata vrednost na imotite (na primer, na cenite na akciite), tuku za nivnata kratkoro~na pazarna vrednost (za onaa po tri meseci ili edna godina otsega) {to se formira pod dejstvo na psihologijata na masite. Toa e neposakuvan rezultat na pazarot na investicii organiziran na ovoj na~in, na na~in koj ja preferira t.n. likvidnost, pri {to se zaborava deka ovde ne stanuva zbor za likvidnosta na op{testvoto (zaednicata) vo celina, tuku za likvidnost kon koja teàt del od investiciskite institucii, koi nastojuvaat
8
John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 153 -154.
293
Akademik Taki Fiti
da gi koncentriraat svoite resursi vo likvidni hartii od vrednost. Zatoa ne e razumno da plati{ 25 za investicija za koja{to veruva{ deka }e ti donese o~ekuvan prihod vo iznos od 30, ako isto taka veruva{ deka pazarot nea }e ja vrednuva so 20, tri meseci podocna" 9 Ottuka: Op{testvenata cel na profesionalnoto investirawe bi trebalo da bide poraz na temnite sili na vremeto i na ignoracijata koja{to ja obviva idninata." 10 Definitivno, Kejnz ukaùva i na faktot deka vrz sostojbata na doverbata silno vlijae i sostojbata na instituciite koi pozajmuvaat, odnosno sostojbata na kreditot. Vo ovoj kontekst, toj potencira deka kolapsot na cenite na equities" predizvikuva distorzivni reakcii" vo marginalnata efikasnost na kapitalot i se odrazuva vrz sostojbata i {pekulativnata doverba (na investitorite vo dolgoro~ni hartii od vrednost) i na sostojbata na kreditot. Ednata ili drugata slabost, smeta Kejnz se dovolni da predizvikaat kolaps, a nadminuvaweto na recesijata bara zaìvuvawe vo dvata segmenta.11
Vrednuvawe na Kejnzovata analiza za zna~eweto na dolgoro~nite o~ekuvawa vo sovremenata ekonomska literatura Poznati ekonomisti, posebno onie od neokejnzijanska proveniencija, visoko ja vrednuvaat Kejnzovata analiza za zna~eweto na o~ekuvawata vo ekonomskiot ìvot. Profesorot Alvin Hansen, na primer, ukaùva deka Kejnz go potencira zna~eweto na o~ekuvawata pove}e od svoite prethodnici (Viksel i Irvin Fi{er)12 i deka toj vo analizata voveduva nov i vitalno zna~aen element o~ekuvawata na lu|eto, koj upatuva na dinamikata na razvojniot proces.13 Hansen isto taka mislel deka
9
John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 155. 10 John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 155 11 John Maynard Keynes: The General Theory of Employment, Interest and Money, Prometheus Books, New York, 1997, p. 158. 12 Alvin Hansen: A Guide to Keynes, Mc Graw -Hill Book Company, Inc., 1953, p. 117. 13 Alvin Hansen: A Guide to Keynes, Mc Graw -Hill Book Company, Inc., 1953, p. 47.
294
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Kejnzovata analiza na doverbata, na zamenata na branovite na optimizam so pesimizam, niz tekot na ekonomskiot ciklus, ne treba da se tretiraat samo kako fragment na imaginacijata, bidej}i, vo su{tina, tie vnesuvaat promeni vo realnite faktori na ekonomijata.14 Nobelovecot Edmund Felps, spored na{eto mislewe, dava izvonredna analiza na avtenti~nite Kejnzovi pogledi i sfa}awa za zna~eweto na dolgoro~nite o~ekuvawa vo ekonomijata. Felps, najprvin, potsetuva deka vo Kejnzovata Op{ta teorija se rasprava za golemi temi, kako {to se nestabilnata ekonomska aktivnost (cikli~nite dvièwa vo ekonomijata) i posebno golemite depresii. Kejnz mislel deka vrednuvaweto na imotite ponekoga{ e popre~en od masovnoto pomestuvawe na biznisite i finansiskoto mislewe, kako rezultat na {to pazarot na trud, generalno, ne e sposoben brzo da se prisposobi i da go oddrì normalnoto nivo na vrabotenost, ne kako rezultat na rigidnite plati (tie moàt da bidat i sosema fleksibilni), tuku ...zatoa {to u~esnicite na pazarot ne moàt da go procenat sekoe pomestuvawe na biznisite ili finansiskoto mislewe {to se slu~uva, nitu pak nivoto na prilagoduvawe na platite {to sekoe takvo pomestuvawe go bara15 Vo odnos na neizvesnosta na o~ekuvawata, potencira Felps, Kejnz smeta deka op{testvoto ne moè, niz otkrivawe i u~ewe, da ima objektivni znaewa, poznavawa, sega, za ona {to vo op{testvoto }e se slu~uva vo idnina, odnosno za idnite znaewa i vrednosti {to op{testvoto }e gi ima, }e gi usvoi.15 Fakti~ki Kejnz, 15 godini pred objavuvaweto na Op{tata teorija, tvrdel deka: ne site verojatnosti se izmerlivi ..., bidej}i generalno ne e mo`no da se nabrojat site mo`ni sostojbi vo svetot. Ottuka o~ekuvawata, vo del i vo opredelen stepen, se arbitrarni.16 U{te nekolku aspekti povrzani za Kejnzovoto poimawe na o~ekuvawata se posebno potencirani od strana na Felps. 17
Alvin Hansen: A Guide to Keynes, Mc Graw -Hill Book Company, Inc., 1953, p. 210. Edmunnd Phelps: Seven Schools of Macroeconomic Thought, Clarendon Press -Oxford,2006, p.2 15 Edmund Phelps: Seven Schools of Macroeconomic Thought, Clarendon Press -Oxford, 2006, p.3. 16 Edmund Phelps: Seven Schools of Macroeconomic Thought, Clarendon Press -Oxford, 2006, p. 2.
15
14
295
Akademik Taki Fiti
Prvo, vo Op{tata teorija Kejnz tvrdi deka veruvawata ili o~ekuvawata za idnite ekonomski nastani se mnogu zna~ajni. Ako, naedna{, nenadejno, mnogu ekonomski subjekti veruvaat deka platite vo idnina }e se namalat za 10%, toga{, toa i }e se slu~i. Pritoa, treba da se ima predvid deka individuata, kako u~esnik vo ekonomskiot ìvot, ne gi formira svoite o~ekuvawa samo vrz osnova na predominantnite faktori koi vlijaat vrz soodvetnite ekonomski varijabli, da kaème vrz cenite i platite, tuku vo golema mera i vrz osnova na o~ekuvawata na drugite u~esnici vo ekonomskiot ìvot za toa {to }e se slu~uva so cenite i platite vo idnina. Spored toa vrz o~ekuvawata golemo vlijanie ima i prose~noto mislewe vo op{testvoto, na primer prose~noto mislewe za toa {to }e se slu~uva na berzata. Vtoro, Spored Felps, Kejnz, so toa {to go potenciral zna~eweto na neizvesnosta na idnite nastani (pred s# ekonomski), problemite da se izmerat analizite na drugite ekonomski subjekti i nivnite o~ekuvawa za idnite ekonomski nastani, zna~i nevozmo`nosta na kolektivniot um i na kolektivnata racionalnost, stanal nositel na intelektualna revolucija vo toa vreme. Negoviot pridones vo ovaa oblast, Felps go sporeduva so pridonesite za umetnosta i filozofijata na slavnite Pikaso, Sartr i dr, bidej}i Kejnz na ekonomijata mu go podari vidikot na ona {to generalno se narekuva modernizam. Treto, Kejnz tvrdi deka makroekonomskite turbulencii vo golema mera doa|aat od nestabilnosta na berzata, pri {to nestabilnosta na berzata ne ja sfa}a tolku kako pad na cenite na akciite na berzata, tuku pred s# kako nestabilnost od doa|aweto na mal obem na lo{i novosti, na lo{i informacii, so {to neizvesnosta raste i predizvikuva krahovi na berzite. I ponatamu, Kejnz vo Op{tata teorija pokaùva kako ovoj vid nestabilnost na {pekulativnoto vrednuvawe na kapitalnite imoti vodi do epizodi na potprose~na t.e. natprose~na vrabotenost. êtvrto, spored toa, site problemi vo ekonomijata Kejnz gi objasnuva so te{kotiite na koordinacijata vo pazarnite ekonomii, so faktot {to site proizvodstveni odluki gi nosat decentralizirani pretprijatija i decentralizirani doma}instva, so ona {to Aksel Lejnhvud go narekuva problem na informacija i koordinacija.
Edmund Phelps: Seven Schools of Macroeconomic Thought, Clarendon Press -Oxford, 2006, p. 4 -17.
17
296
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Nobelovecot Xorx Akerlof i profesorot Robert [iler visoko go po~ituvaat Kejnzovoto u~ewe za zna~eweto na dolgoro~nite o~ekuvawa, a vo toj kontekst posebno negovoto insistirawe za krucijalnata uloga na t.n. animal spirits. Avtorite, vo svojata najnova kniga vo koja{to gi elaboriraat pri~inite za svetskata finansiska i ekonomska kriza od 2008 godina, tvrdat deka ona {to kaj Adam Smit e nevidlivata raka, kaj Kejnz, toa se, animal spirits.18 Osnovnata teza na avtorite vo ovoj trud e deka ne e mo`no da se objasni fenomenologijata na biznis ciklusite bez vo analizata da se vnesat komponentite {to gi so~inuvaat animal spirits: doverbata, fer odnosite, korupcijata i asocijalnoto odnesuvawe na lu|eto, monetarnata iluzija i prikaznite (storiite) za golemi lideri. Tie tvrdat deka sovremenata makroekonomska teorija e tipi~no ekonomisti~ka, tehni~ka, deka poa|a od pretpostavkata za racionalni ekonomski subjekti, koi dejstvuvaat na slobodnite pazari i koi, vodeni od Smitovata nevidliva raka i od sopstveniot interes, sekoga{ donesuvaat optimalni ekonomski odluki, i deka, ednostavno, gi zapostavuva komponentite na animal spirits koi imaat silno, ~esto pati, klu~no zna~ewe za pojavata na ekonomskite krizi. So drugi zborovi, avtorite smetaat deka e ~udno zo{to mnogu ekonomisti i avtori na biznis tekstovi pretpostavuvaat deka promenite vo individualnite ~uvstva, impresii i pasii, generalno ne vlijaat vrz ekonomskite nastani, odnosno deka ekonomskite nastani se vodeni od nesfatlivi tehni~ki faktori i ereti~ni vladini akcii. No nivnite teorii se defektni, bidej}i go ignoriraat zna~eweto na ideite vo vodeweto na ekonomijata.19 Najzna~ajnata komponenta na animal spirits tie, de facto, ja elaboriraat vo duhot na Kejnzovoto razbirawe na o~ekuvawata: Doverbata ne e samo emocionalna sostojba na edna individua. Taa e pogled za doverbata na drugite lu|e, i na percepcijata na drugite lu|e za doverbata na drugi lu|e 20
George Akerlof and Robert Shiller. (2009): Animal Spirits - How Human Psychology Drives the Economy and Why it Matters For Global Capitalism, Princenton University Press, 2009, p. ix. 19 George Akerlof and Robert Shiller. (2009): Animal Spirits - How Human Psychology Drives the Economy and Why it Matters For Global Capitalism, Princenton University Press, 2009, p. 1. 20 George Akerlof and Robert Shiller. (2009): Animal Spirits - How Human Psychology Drives the Economy and Why it Matters For Global Capitalism, Princenton University Press, 2009, p. 55.
18
297
Akademik Taki Fiti
Kejnzovoto razbirawe na dolgoro~nite o~ekuvawa vis a vis racionalnite o~ekuvawa Vo sovremenata makroekonomija na hipotezata na racionalnite o~ekuvawa & se pridava krucijalno zna~ewe. Taa ja ~ini osnovata na novata klasi~na makroekonomija (Lukas i Sarxent), no nea, celosno ja prifa}aat i novite kejnzijanci. Ekonomistite koi tvrdat deka racionalnite o~ekuvawa pretstavuvaat solidna osnova za anticipirawe na idnite ekonomski nastani obi~no pravat razlika pome|u silnata, tvrdata, verzija na racionalnite o~ekuvawa i slabata, mekata, verzija na racionalnite o~ekuvawa. Silnata verzija na racionalnite o~ekuvawa se izveduva od samata definicija na racionalnite o~ekuvawa na tatkoto na hipotezata Xon Mjut, vo koja{to toj potencira deka o~ekuvawata, dokolku se vtemeleni vrz kvalitetni informacii, su{tinski se identi~ni so predviduvawata na relevantnata ekonomska teorija.21 Slabata verzija na racionalnite o~ekuvawa poa|a od postavkata deka racionalnite ekonomski subjekti na najdobar moèn na~in gi koristat site raspolo`livi informacii za da go predvidat dvièweto na oddelna ekonomska varijabla (na primer, stapkata na inflacija) vo idnina. Kejnzovata elaboracija na dolgoro~nite o~ekuvawa i posebno negovoto tvrdewe deka za razlika od rizikot koj e merliv i moè da se kvantificira, sostojbata na dolgoro~nite o~ekuvawa e povrzana so neizvesnost i deka ovaa ne moè da se meri so nikakvi matemati~ki modeli, se faktor koj pridonesuva mnogu ekonomisti od neokejnzijanska proveniencija (vklu~uvaj}i tuka i del od novite kejnzijanci) da ja problematiziraat, osporat i otfrlat hipotezata za racionalnite o~ekuvawa.22
21
Xon Mjut, tatkoto na hipotezata na racionalnite o~ekuvawa, nejzinata su{tina ja formulira na sledniov na~in: Za da se objasni dovolno ednostavno kako se formiraat o~ekuvawata, nie ja razvivame hipotezata deka tie su[tinski se ne[to kako predviduvawata na relevantnata ekonomska teorija. - John Muth Rational Expectations and the Theory of Price Movement, in Rational Expectations and Econometric Practice, Edited by Robert Lucas and Thomas Sargent, George Allen & Unvin, 1981, p. 1; 4 -5. 22 Interesen e faktot deka i nau~nici od neekonomski profil ostanuvaat zbuneti od na~inot na koj ekonomistite ja koristat hipotezata za racionalnite o~ekuvawa vo ekonometriskite modeli. Imeno, fizi~arite koi zaedno so ekonomistite diskutirale za primenata na kvantitativnite metodi na ekonomskata analiza vo ekonomijata (vo avgust 1986 godina vo Santa Fe SAD), ednostavno bile {okirani od hipotezata za racionalnite o~ekuvawa i na~inot na koj ekonomistite ja vgraduvaat nea, i toa kako su{tinska pretpostavka, vo ekonomskite modeli. - von J. Heeerden: "La science conomique est-elle trop neoclasique"?, Problmes conomiques No 2607/1999. p. 14).
298
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Postkejnzijanskata ekonomska {kola (podednakvo i britanskite i amerikanskite sledbenici na ekonomskoto u~ewe na Xon Majnard Kejnz), poa|aj}i tokmu od nepredvidlivosta na neizvesnosta, iskaùvaat generalno nesoglasuvawe so hipotezata za racionalnite o~ekuvawa. Vakviot stav e osobeno naglasen kaj [akl, Minski, Dejvison i dr. Poa|aj}i od jasnoto Kejnzovo razgrani~uvawe na rizikot i neizvesnosta, postkejnzijancite kompletno ja osporuvaat hipotezata za racionalnite o~ekuvawa vo nejzinata silna verzija koja insistira na mo`nosta od predviduvawe na idnite ekonomski nastani so to~nost na samata ekonomska teorija. Kritikite na racionalnite o~ekuvawa vo silnata verzija odat do potsmev. Imeno, nekoi avtori (Gomes, Vibl i dr.) zabeleùvaat deka monetaristite (aluzijata e na novite klasi~ari koi ja prifa}aat i razrabotuvaat silnata verzija na racionalnite o~ekuvawa, a koi pripa|aat na po{irokata familija na monetaristite) koga zboruvaat za racionalnite o~ekuvawa ne samo {to pretpostavuvaat deka sekoj direktor na pretprijatie e ekonomist, tuku i deka sekoj direktor e ekonomist monetarist.23 Eden od najpoznatite pretstavnici na umerenite kejnzijanci, nobelovecot Xejms Tobin, iako ne go osporuva zna~eweto na racionalnite o~ekuvawa od metodolo{ki aspekt, isto taka, izrazuva somnevawe vo realnosta na hipotezata za racionalnite o~ekuvawa. Vo vrska so ova Tobin veli: Mislam deka idejata za eden model vo koj o~ekuvawata ( se misli na racionalnite o~ekuvawa T. F. ) se koherentni e dobra No mislam deka so toa se pojde predaleku, bidej}i taa ideja se primenuva vo situacii od dinami~na priroda kade{to u~eweto prodolùva i kade individuite moàt da imaat mnogu razli~ni mislewa za svetot. 24 Interesen e faktot deka i del od pretstavnicite na novata kejnzijanska ekonomija izrazuvaat nesoglasuvawe so hipotezata za racionalnite o~ekuvawa. Edna od najnovite kritiki na ovoj koncept doa|a od Nobelovecot Stiglic, koj }e kaè: The hayday of the rational expectations movments has ended, J am pleased to report Zadovolstvo mi e da izvestam deka denovite na golem uspeh na dvièweto za
Brian Snowdon, Howard Vane and Peter Wynarczyk: La pense conomique moderne, Edisience International, Paris 1997, p. 412. 24 James Tobin: Entretien avec Jemes Tobin, Brian Snowdon, Howard Vane and Peter Wynarczyk: La pense conomique moderne, Edisience International, Paris 1997, p. 149.
23
299
Akademik Taki Fiti
racionalnite o~ekuvawa zavr{ija25 Pritoa, toj ukaùva deka periodot po tatneòt na devedesettite roaring nineties (ovaj izraz fakti~ki e naslovot na edna od ponovite knigi na Stiglic i asocira na ekonomskiot bum na amerikanskata ekonomija vo vremeto na pretsedatelot Klinton) pokaà deka nevidlivata raka na Smit lo{o funkcionira, odnosno pazarite te{ko se uramnoteùvaat, bidej}i, nasproti hipotezata za racionalnite o~ekuvawa, vo realniot ekonomski ìvot postojat asimetri~ni informacii. Asimetri~nite informacii upatuvaat na postoewe na sovr{eni informacii za ekonomskite nastani kaj edni subjekti i nedovolni informacii za istite nastani kaj drugi subjekti, poradi {to lu|eto ne moàt da bidat racionalni vo anticipiraweto na idninata. Asimetri~nite informacii vodat do konflikt na interesi i neefikasni pazari. Spored Stiglic, ispituvawata na psiholozite, posebno onie na Tverski (Tversky) i Kanemen (Kahneman), posledniov e dobitnik na Nobelovata nagrada za ekonomija za 2002 godina, upatuvaat na egzistencija na èstoki iracionalnosti vo odnesuvaweto na lu|eto vo ekonomskiot ìvot.26 Nobelovecot Edmund Felps, kako {to i prethodno vidovme, isto taka, e protivnik na hipotezata za racionalnite o~ekuvawa. Toj duri misli deka samiot Mjut pokaàl deka kaj nekoi stohasti~ki procesi racionalnite o~ekuvawa se fakti~ki adaptibilni, deka adaptibilnoto e optimalno, so {to hipotezata za adaptibilnite o~ekuvawa samo be{e zasilena.27
Joseph Stiglitz: The Roaring Nineties Seeds of Destruction, Allen Lane, London, 2003, p. 152. 26 Joseph Stiglitz: The Roaring Nineties Seeds of Destruction, Allen Lane, London, 2003, p. 152 -153. 27 Phelps Edmund: Seven Schools of Macroeconomic Thought, Clarendon Press -Oxford, 2006, p. 43.
25
300
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
THE LONG-TERM EXPECTATIONS IN KEYNESS ECONOMIC MODEL Academician Taki Fiti Abstract This paper tries to present Keyness authentic views on the significance of long-term expectations in the economy, i.e. on their implications on marginal efficiency of capital, and hence on investments, aggregate demand and real output of the economy. Regarding this, the paper draws several relevant conclusions: (1) Although Keynes assumed that the anticipation of the future is predominantly done through an approach known in the modern macroeconomic science as adaptive expectations, he argues that our knowledge of predicting the future is very weak, insufficient; (2) Keynes, same as Knight, sees a clear difference between risk, which is measurable and predictable, and uncertainty which cant be quantified with any mathematical model; (3) Keynes introduces the term animal spirits in the analysis (waves of change of optimism with pessimism, hopes with disappointments) and thinks that the animal spirits have a strong influence on the marginal efficiency of capital, meaning that they are often responsible for the collapse of marginal efficiency of capital; (4) Keynes argues that in the period when Sole proprietorship and Partnership were dominant forms of organization of businesses in the economy, investments mainly depended on the sanguinistic temperament of the enptrepreneur, on his constructive impulses incorporated in the business as a way of life, and not on precise calculations of the expected profit; (5) According to Keynes, with the division of ownership and management numerous factors appeared, which complicate the process of assessment of property in the future: the owners are now removed from firm management and their capacity for assessment of the future investment value has been significantly reducred, wrong signals for the real valueof businesses, present and future, as a result of seasonal changes of producers prices on exchange markets, the existence of abnormal times when animal spirits do not provide a solid base for reasonable calculations, the wandering, the non-sense of ignorant individuals (psychology of the masses) have a strong influence on expectations and assessment of properties in the future etc. Keyness analysis and contribution in examining long-term expectations and animal spirits is highly valued in the modern economic literature (Hansen, Phelps, Ackerlof, Schiller and others), Keyness claim that uncertainty is immeasurable, lead many economists, especially the ones from Neokeynesian provenience, to question and dispute the rational expectations hypothesis (the English and American Postkeynesians, nobel laureates Tobin, Stiglitz, Phelps and others). 301
UDK: 352.076/.078
ZA NOVIOT JAVEN MENAXMENT D-r Risto Hristov
Apstrakt Javnata administracija denes od site strani e izloèna na ostri kritiki. Za nea se veli deka e neracionalna, ne e efikasna, bavno reagira, ne gi poznava propisite, pristapuva povr{no, sklona e kon improvizacii, ne se pridrùva kon principot na diskrecija, se odlikuva so parazitski karakter, se odnesuva konformisti~ki, sozdava poseben sistem na interesi i vrednosti, vodi smetka edinstveno za svoeto napreduvawe i unapreduvawe i sl. Poradi toa denes mnogu se zasileni barawata za nejzino temelno reformirawe, kako bi moèla javnata administracija da prerasne vo racionalen, efikasen i efektiven sistem na rakovodewe i upravuvawe so javnite raboti. Vo prilogot e napraven sosema skromen obid da se prosledat nekoi od osnovnite barawa, napori i tendencii za reformirawe na javnata administracija. Klu~ni zborovi: nov javen menaxment, javna administracija, plata po u~inok, javno-privatno partnerstvo i e-administracija.
Voved Javnata administracija mora da bide vo ~ekor so o~ekuvawata na op{testvoto, da bide budna za menlivite potrebi na op{testvoto, da se podobruva, da ja zasiluva sopstvenata efikasnost i fleksibilnost za da se presretnat predizvicite koi doa|aat, za da moè da postigne najdobro zadovoluvawe na potrebite na op{testvoto za javni dobra i uslugi vo sledniot milenium. (Anson Chan, sekretar za admnistracija na Hong Kong). Zgolemeniot interes za javnata administracija proizleguva ottamu {to taa igra zna~ajna uloga vo obezbeduvaweto na dobra i uslugi koi vo celina imaat ogromno zna~ewe za ìvotot i razvojot
D-r Risto Hristov
na site sovremeni op{testva. Vo nadle`nost na javniot sektor, ~ie upravuvawe i rakovodewe e vo nadle`nost na javnata administracija, se zdravstvenite uslugi, odbranata, sudstvoto, vnatre{nata bezbednost, dobar del od obrazovanieto, nau~nite istraùvawa i razvojot, socijalnata bezbednost i sl. Poradi potvrdenite slabosti na neefikasnost na javnata administracija vo upravuvaweto so javnite raboti, vo osumdesetite godini na minatiot vek vo pogolem broj zapadnoevropski zemji javnata administracija se najde pod silen pritisok za nejzino reformirawe i za barawe na novi modeli so koi }e se zgolemi nejzinata efikasnost. Razli~ni se ideite, predlozite i samite pristapi za reformirawe na javnata administracija. Potrebata od reforma na javnata administracija ne ja ~uvstvuvaat samo zemjite vo tranzicija. I najrazvienite zemji pravat napori za novo efektivno prisposobuvawe na ulogata na dràvata vo op{testveniot ìvot. Kako {to se menuvaat vkupnite uslovi na ìvotot, taka postojano se preispituva i menuva i ulogata na dràvata, so {to voedno se pokaùva za potrebno da se izvr{i reforma i na javnata administracija. No ovaa potreba, so seta serioznost, neophodnost i itnost, sepak se naloì osobeno vo zemjite vo tranzicija. Te{kotiite proizlegoa ottamu {to od javnata administracija se bara{e da bide subjekt (nositel) na reformite, a vo isto vreme taa samata stana objekt na reformite. Od javnata administracija se bara{e da izvede reformi od prvostepeno zna~ewe, istovremeno koga se ukaùva{e deka taa samata treba da bide - najnapred reducirana, a potoa modernizirana. Nasekade se zboruva{e, vo mnogu slu~ai sosema deklarativno, za modernizacija i demokratizacija na javnata administracija. Krizata na javnata administracija vo zemjite vo tranzicija pretstavuva samo eden aspekt od po{irokata globalna kriza i posebno na krizata na javniot sektor vo ovie zemji. I krizata na javnata administracija ima{e dve lica: od edna strana, se zgolemuvaa barawata kon javnata administracija, a od druga strana, drasti~no opa|a{e doverbata kon nea. Postojnite zakonski akti i normativni odredbi bea zamenuvani so takvi vo koi, namerno ili od neznaewe, bea napraveni krupni propusti. Naedna{ i osetno popu{ti i kontrolata vo ocenkata na rabotata na javnata administracija. Vo takvite uslovi, koga pred javnata administracija bea postavuvani sosema novi i zgolemeni barawa, taa objektivno ne moè{e da odgovori na novite predizvici i ne moè{e so uspeh da ja izvr{i svojata op{testvena funkcija. Taka nastanaa protivre~nostite pome|u tendencijata za centralizacija i zasilena regulativna dejnost na javnata administracija i t.n. beli poliwa vo 304
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Za noviot javen menaxment
zakonodavstvoto, koi go ozna~uvaat otsustvoto na normativni akti za zakonsko regulirawe na odnosite vo mnogu podra~ja od op{testveniot ìvot, a nastanaa zatoa {to mnogu od dotoga{nite normativni akti prestanaa da vaàt, dodeka vo isto vreme novi ne bea doneseni. 1. Performansite na noviot javen menaxment Pove}eto od zemjite-~lenki na EU od poodamna vo javniot sektor zapo~naa da voveduvaat mnogu od praktikite i iskustvata na rakovodewe i upravuvawe od privatniot sektor, odnosno zapo~naa da so implementacija na mnogu elementi karakteristi~ni za pazarnite odnosi na konkurencija i na odgovornost. Kako inputite da se transformiraat vo autputi za pocelishodno ostvaruvawe na sakanite rezultati? Performansite na noviot efektiven javen menaxment se sveduvaa na barawa za odnosot pome|u minimalnite tro{oci (ekonomi~nost), realiziraniot input (efikasnost) i postignatiot rezultat vo autputot (efektivnost). Taka novite performansi na javnata administracija se svedoa na ekvivalentot na tri E: ekonomi~nost, efektivnost i efikasnost. Promenite zapo~naa so pomestuvawe na teì{teto na aktivnostite od inputite kon autputite. Logikata bara{e aktivnostite koncentrirani na vlezovite da se pomestat i da se fokusiraat na izleznite aktivnosti i natamu kon merewe i ocenuvawe na realno postignatite rezultati. Od javnata administracija se bara da go koncentrira seto svoe vnimanie na strate{koto i operativno planirawe, podgotvuvawe na izve{tai, analiza i ocena (evaluacija) na postignatite rezultati. Posebno zna~ewe se pridava na objektivnosta na postavenite celi i na planiranite sredstva za postignuvawe na celite. Neophodno e da postojat indikatori za merewe na postignatite rezultati vo sekoja faza od realizacijata na proektot. Posebno vnimanie se posvetuva na kontrolata i na odgovornosta. Ovie performansi ne moàt da se postignat samo so tradicionalnite metodi na administrativna kontrola od strana na povisokite administrativni organi. Se nastojuva neposrednoto izvr{uvawe na rabotite da im bide prepu{teno na eksterni partneri (kontrakt-menaxment). Vo ovoj slu~aj nara~atelot na proektnata zada~a vo sklu~eniot dogovor gi predviduva uslovite za izvr{uvawe na rabotata (uslovi, finansiski sredstva, vreme, kvalitet i sl.). Eksterniot partner, pod pritisok na postavenite barawa i uslovi, e prinuden samiot da se odnesuva odgovorno, da gi ispolni obvrskite i da nastojuva da ostvari za{teda.
305
D-r Risto Hristov
Sakanite rezultati ne moàt celosno da bidat ispolneti dokolku sistemot na nagraduvawe ne se transformira vo nagradi za individualni performansi. Vakviot sistem motivira~ki vlijae i go naso~uva odnesuvaweto na poedincite kon ostvaruvawe na celite na soodvetnata organizaciona edinica. Poradi toa vo razvienite zemji vo poslednite dve decenii mo{ne mnogu se ra{iri sistemot na nagraduvawe na vrabotenite vo javnata administracija nare~en plata po u~inok (performance related pay). Razli~nite modeli na poedine~no i grupno vrednuvawe na postignatite rezultati i potragata po objektivni kriteriumi za nagraduvawe, koi vo svojata osnova }e go zemaat poedine~niot pridones na sekoj vraboten, dadoa mo`nost za seriozno kriti~ko preispituvawe na celokupniot sistem i za negova natamo{na izgradba i unapreduvawe. 2. Prednosti i slabosti na platata po u~inok 2.1. Prednosti na platata po u~inok Platata po u~inok vo javnata administracija ja naloìja krupnite i nenadminlivi slabosti na sistemot na nagraduvawe kade {to ne postoi direktna vrska pome|u nagraduvaweto na rezultatite od trudot. I pokraj brojnite slabosti, sistemot na plata po u~inok ima brojni prednosti pred drugite vidovi na nadomestuvawa na trudot. Me|u najzna~ajnite prednosti na sistemot na plata po u~inok bi moèle da bidat navedeni slednive: direktnoto povrzuvawe na nagradata so u~inokot gi motivira vrabotenite za krajni napregawa; formalnite kvalifikacii, starosnata doba i rabotnoto iskustvo go gubat svoeto zna~ewe i namesto niv prvostepena va`nost pridobiva realniot pridones; nagraduvaweto na realnite postignuvawa pomaga da se identifikuvaat nedovolnite postignuvawa i da se pottiknat drugite kon povisoki trudovi napregawa; ekvivalentnoto nagraduvawe, koe i pokraj site nedostatoci, propusti i slabosti so koi objektivno moè da bide prosledeno, zna~ajno go zgolemuva stepenot na pravednost i pridonesuva za zgolemuvawe na vkupnata produktivnost; kako fleksibilen sistem na nagraduvawe, platata po u~inok go namaluva stepenot na fluktuacija na rabotnata sila, t.e. go ovozmoùva privlekuvaweto i zadrùvaweto na posakuvanata rabotna sila; osloboduvaweto od nepoèlnata rabotna sila koja ne gi ispolnuva zada~ite stanuva mnogu polesno i na praveden na~in preku sistemot na nagraduvawe, so {to otpa|a potrebata od primena na 306
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
represivni metodi koi sekojpat, kolku i da se nu`ni i pravedni, ja degradiraat ~ovekovata li~nost; zaedno so zgolemenata motivacija za postignuvawe na krajnite trudovi celi raste i odgovornosta na sekoj vraboten, a posebno odgovornosta na pripadnicite na menaxmentskata struktura, koja stanuva svesna deka pri neispolnuvawe na zada~ite }e ja zagubi steknatata pozicija; involviraweto na vrabotenite vo procesot na postavuvawe na celite, so po~ituvawe na nivnite mislewa, znaewa za tehni~kite aspekti na rabotata, sugestii i predlozi, zna~ajno vlijae za prifa}awe i usvojuvawe na postavenite celi kako svoi, legitimni i realno ostvarlivi; pokraj zgolemenata odgovornost, koja prerasnuva vo samoodgovornost i kontrola na kvalitetot i koja se podiga na stepen na svest za samokontrola, platata po u~inok pove}e od koj bilo drug sistem na nagraduvawe moè da go stimulira ostvaruvaweto na za{tedi, kako mnogu vaèn element za koj{to postoi mo`nost organski da bide vgraden vo celite i vo nagradata. So sistemot na nagraduvawe najneposredno e povrzan i problemot na formirawe na rabotnite timovi i na rabotniot moral. Rabotnite timovi, kako celina za sebe, koi imaat svoi posebni interesi, potrebi, celi, moral, stavovi i odnesuvawe, se formiraat postepeno vo procesot na zaedni~kiot trud i so postignuvawe na edinstvo, razbirawe i sorabotka vrz osnova na trudot i zalagawata koi se ispolneti so konkretna sodrìna, koja pripadnicite na rabotnata grupa gi vrzuva vo cvrsto edinstvo, no, isto taka, i vrz osnova na pravedniot sistem na nagraduvawe koj{to proizleguva od realno postignatite rezultati, {to platata po u~inok go ovozmoùva pove}e od mnogu drugi vidovi na nagraduvawe na trudot. Od pravedniot sistem na nagraduvawe vonredno mnogu zavisi karakterot na odnosite pome|u ~lenovite na eden kolektiv. Sistemot na nagraduvawe, koj ne mora sekoga{ da se sostoi od materijalno-pari~na nagrada, treba da bide praveden i stimulativen. Razli~nite nagradi za ist trud (po obem i kvalitet) navredlivo dejstvuvaat vrz ~uvstvoto za pravednost kaj vrabotenite. Nepravedniot sistem na nagraduvawe moè da gi zaostri sprotivnostite i da gi razgori sudirite, namesto da ja pottikne sorabotkata i da go zacvrsti edinstvoto na rabotnata grupa. Istraùvawata nedvojbeno pokaùvaat deka pravedniot sistem na nagraduvawe, empiriski verificiran preku sistemot na plata po u~inok, isklu~itelno silno vlijae za ublaùvawe na najrazli~nite vidovi na nedorazbirawa, raziduvawa, sprotivnosti, konflikti i sudiri koi mnogu Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 307
D-r Risto Hristov
~esto imaat za posledica raspa|awe na ve}e formiranite rabotni timovi i grupi, zgolemen stepen na fluktuacija na vrabotenite, opa|awe na rabotniot moral, formirawe na neformalni grupi i sl. 2.2. Slabosti na platata po u~inok Ne postoi sistem na nagraduvawe bez opredeleni slabosti, poradi {to sistemot moè da se smeta za prifatliv dokolku preovladuvaat negovite dobri strani. Nagraduvaweto po u~inok ima svoi slabosti, duri i vo privatniot sektor, kade {to pretstavuva univerzalna politika. Rabotnite mesta mnogu se razlikuvaat spored svoeto relativno zna~ewe. Vrednuvaweto na opredelen konkreten pridones ne mora sekoga{ da se potpira vrz objektivni kriteriumi. Potrebite, interesite i celite na poedincite i grupite doa|aat do silen izraz ne samo pri vospostavuvaweto na normativnite standardi preku koi se meri konkretniot u~inok, tuku i potoa pri opredeluvaweto na nadomestokot za postignatite rezultati. Pri nagraduvaweto na vrabotenite vo javnata administracija doa|aat do izraz u{te i redica drugi slabosti. Mnogu {irok e prostorot za subjektivnoto mislewe na pretpostavenite za postignatite rezultati na onie ~ij{to u~inok treba da go vrednuvaat. Ostvareniot pridones moè da bide nagraden samo vo ramkite na raspolo`livite finansiski sredstva koi sekoga{ se limitirani. Pri primenata na {emite na grupno vrednuvawe na trudovite rezultati, koi ne retko se praktikuvaat vo slu~aite koga ne moè objektivno da se vrednuvaat poedine~nite rezultati, redovna e pojavata na individualnoto psiholo{ko ~uvstvo na nezadovolstvo. Vo privatniot sektor, vo zavisnost od mestoto koe {to vrabotenite go zazemaat vo hierarhiskata struktura, vrednuvaweto na u~inokot podrazbira, pokraj voobi~aenite pari~ni nadomestoci, isto taka i mo`nost za poseduvawe na akcii i na brojni drugi privilegii, pogodnosti i mo`nosti, {to odnapred motivira~ki vlijae za pogolemi napregawa i postignuvawa. Otsustvoto na takvite mo`nosti za vrabotenite vo javnata administracija, posebno za rakovoditelite od povisokite i najvisokite nivoa, ne moè da ne vlijae demotivira~ki. 3. Su{tina, prednosti i o~ekuvawa od sistemot na elektronska administracija Prednosti i o~ekuvawa od elektronskata administracija Elektronskiot internet-sistem, koj zabrzano navleguva vo site podra~ja na op{testveniot ìvot, zapo~nuva dramati~no da ja menuva rabotata i na javnata administracija. Internet-infor308
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
maciite stanuvaat evtini, brzi i dostapni do site zainteresirani korisnici. Site zemji (~lenki i kandidati za ~lenki na EU) imaat obvrska da izgotvat svoi nacionalni strategii za dostapnost na klu~nite javni uslugi do site gra|ani. Me|u mnogubrojnite o~ekuvani prednosti od noviot sistem na elektronsko rabotewe na javnata administracija bi moèle da gi navedeme slednive: - dostapnost na javnite uslugi do gra|anite; - zgolemuvawe na efikasnosta i na efektivnosta; - participacija na gra|anite vo sistemot na demokratsko odlu~uvawe; - eliminirawe na monopolot na koncentriranata mo} na javnata administracija preku masovno u~estvo na gra|anite vo sistemot na odlu~uvawe; - horizontalno povrzuvawe na u~esnicite vo administrativnite procesi koi, iako se so razli~en stepen na op{testvena mo}, me|usebno se zavisni i se nao|aat vo postojana interakcija; - promeni vo metodite na rakovodewe i upravuvawe so procesite, so {to voedno nastanuvaat promeni vo vlasta, mo}ta, nadle`nostite i vlijanieto na oddelnite akteri i u~esnici vo op{testveno-administrativnite procesi od javen karakter; - zna~itelno olesnuvawe na protokot na informacii i zabrzuvawe na procesot na transakcii pome|u instituciite, organizaciite i gra|anite; - obezbeduvawe na novi, mnogubrojni i razli~ni mo`nosti za interaktivna razmena na informacii, uslugi i iskustva; - olesnuvawe i poevtinuvawe na administrativnite postapki i uslugi; - olesnuvawe na pristapot do sakanite informacii na brz i nepre~en na~in; - zgolemuvawe na transparentnosta na administrativnite postapki i procesi; - podobruvawe na kvalitetot na rabotata, na efikasnosta, na razmenata na informacii i na demokratsko-gra|anskiot dijalog me|u u~esnicite itn. Naivno e da se misli deka realizacijata na sistemot na elektronsko rabotewe na javnata administracija moè za kratko vreme da bide lesna, brza i celosna. Neophodno e da bidat ispolneti redica preduslovi. Najnapred e neophodna razrabotka na potrebnata zakonska regulativa. Nu`nata materijalno-tehni~ka osnova ne moè da bide obezbedena brzo i lesno. Neophodno e vmreùvawe na celokupniot sistem. Preduslov e i potrebnata edukacija od strana na davatelite na informaciite i uslugite, t.e. na vrabotenite vo Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 309
D-r Risto Hristov
javnata administracija, a od druga strana, i na pobaruva~ite na informaciite i uslugite, odnosno na gra|anite. Prednostite i idninata nesomneno se na stranata na voveduvaweto na sistemot na elektronsko rabotewe na javnata administracija i ovoj proces na promeni s pove}e }e zazema mesto na nezamenliv sistem koj mnogu brzo }e gi nadmine klasi~nite administrativno-birokratski sistemi na rabotewe, odlu~uvawe i odnesuvawe. Zaklu~ok Platata po u~inok ja ozna~uva krupnata transformacija na birokratskiot model na rakovodewe i upravuvawe vo javnata administracija vo model dlaboko proniknat so pazarno konkurentski elementi na natprevar i napregawe za li~na afirmacija i op{testvena promocija na sekoj poedinec. Stavaj}i gi vo polo`ba na subjekti (namesto na objekti), nagraduvaweto po u~inok mu ovozmoùva na sekoj vraboten samiot da se ~uvstvuva polezen ~len na rabotnata grupa i na celinata na organizacijata, so zgolemena odgovornost za prezemenite obvrski. Osnova na sekoja aktivnost treba da bidat poedine~nite dogovori, jasnoto opredeluvawe na individualnata odgovornost, merewe na individualnite rezultati i nagraduvawe spored individualniot u~inok. Povremenoto ocenuvawe na postignatite rezultati na sekoj oddelen poedinec }e ovozmoì da se korigiraat postavenite normi i da se dovedat vo realno ostvarlivi ramki. Mereweto na rezultatite ne e sekoga{ lesno, no naporite vo ovaa nasoka nesomneno }e ovozmoàt da se unapredi celokupniot sistem na normi, instrumenti, kriteriumi i standardi za postignuvawe na posakuvanoto visoko nivo na efektivni rezultati. Me|u istraùva~ite e op{ta soglasnosta deka e potrebno da se nadmine paternalisti~kata uloga na javnata administracija, da se profesionalizira, da bide partiski nezavisna, deka e potrebno da se formira mala, efikasna i kompetentna administracija so ~ove~ki lik, kreativna i sposobna da re{ava op{testveni problemi. Sosema se jasni predlozite na koj na~in moè da se napravi eden takov administrativen aparat. Neophodno e da postojat jasno vospostaveni kriteriumi za valorizacija na rezultatite od rabotata i nagraduvaweto, pri {to treba da se trgne od znaeweto, kompetentnosta i so po~ituvawe na site razliki koi proizleguvaat od rasnata, etni~kata, verskata ili koja bilo druga pripadnost i opredelba.
310
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Koristena literatura: 1. Simon A. Herbert: "Administrative Behavior: A Stady of Decision Processes in Administrative Organization", The Free Press, 4th ed.1997. 2. Stiglic, Xozef I.: Ekonomija na javniot sektor, Tabernakul, 2009. 3. Ehrenberg, Ronald G. . Ehrenberg, Robert S.: Ehrenberg Moderna ekonomija na trudot. Teorija i javna politika, Magor, 2010. 4. Galbrajt, Xejms K. Berner, Martin: Neednakvosta i industriskata promena, DATA-PONS, 2009. 5. Public Sector Modernisation: Governing for Performance. OECD 2004. 6. Reichard, Christoph, Assessing Performance-Oriented HRM Activities in Selected OECD Countries, 2005. 7. Stojkov, d-r Metodija: Javno-privatnoto partnerstvo i negovata primena vo Republika Makedonija, Godi{nik na Ekonomskiot fakultet , Skopje, 2009.
311
D-r Risto Hristov
ABOUT THE NEW PUBLIC MANAGEMENT
Prof. Risto Hristov, Ph.D. Summary Nowadays, in conditions of economic and social crisis, for which there is a real danger of its turning into a permanent crisis, more emphasized are the demands that the governments, institutions and the whole public administration gives a report on the financial and other means they spent and what has been achieved by the spending of the citizens money. The executives are required to state and to show from words to deeds what their activities are focused on and what is the manner, the means and the time framework for them achieving what they promised to achieve regarding the results of their work. Public administration will lose the trust the public has in it if it does not show that in such a delicate condition, when it is necessary to restrict and limit the public expenditure, it is capable of achieving the projected results with limited amount of financial means and resources that it has at its disposal. It is obvious that it is necessary to set and establish a normative-legal framework and strict control of the society. The amount of research undoubtedly shows that the system of fair awarding, empirically verified via the system of pay by work, has execeptional influence on dealing with the various types of misunderstandings, disagreements, opositions, conflicts and clashes that most often result in disintegration of the already formed working teams and groups, increased level of employees fluctuation, decrease in the working moral, formation of informal groups etc. Key words: new public management, public administration, pay by work, public-private partnership, e-administration.
312
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
REDOVNI PROFESORI VO PENZIJA
UDK:339.138:663.2(497.7)
TRENDOVI I MARKETIN[KI PROMENI NA PAZAROT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI SO POSEBEN OSVRT NA PAZAROT NA VINO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Elena Doreva
Apstrakt: Poradi nesoodvetniot tretman i primena na marketing koncepcijata vo raboteweto zemjodelskiot sektor vo Republika Makedonija se soo~uva so problemot na konkurentnost na svoite proizvodi na stranskite pazari. I pokraj faktot deka Republika Makedonija se javuva kako uvoznik na opredeleni prehranbeni i zemjodelski proizvodi, sepak, vo opredeleni periodi od godinata se javuva problem so vi{okot na zemjodelski proizvodi. Tokmu poradi toa neophodno e da se prezemat soodvetni marketin{ki merki naso~eni kon promovirawe i proda`ba na zemjodelskite proizvodi. So ogled na zna~eweto {to zemjodelskiot sektor go ima za stopanstvoto vo R. Makedonija neophodno e stimulirawe na zemjodelskite proizvoditeli da gi po~ituvaat principite na marketin{koto dejstvuvawe koi ednostavno se sveduvaat na barawata: da se proizveduva ona {to potro{uva~ite vo soglasnost so novite sovremeni trendovi na stopanisuvawe go baraat na postojnite i novite pazari, a ne da se baraat pazari za ve}e proizvedeni proizvodi. Klu~ni zborovi: potro{uva~i na vino, pazar na vino, marketing strategija, promocija i potro{uva~ka.
Vo poslednite dvaeset godini, svetskata vinska industrija stana pointernacionalna i posofisticirana, iako vo tekot na godinite pazarot stana fragmentiran, internacionalen, multijazi~en, raboti so mnogu valuti i e intenzivno-informaciski. Globalno,
D-r Elena Doreva
industrijata za vino se soo~uva so konsolidacija, a generacijata na mega vinarskite kompanii stana neizbe`na so ogled na toa deka niedna vinska kompanija momentalno nema pove}e od eden procent od svetskiot pazar za vino, {to e totalna sprotivnost od ostanatite èstoki pijaloci. Isto taka, svetskiot pazar za vino minuva niz biten period na strukturni prisposobuvawa. Na svetsko nivo, vinoto pokaà soliden rast na po~etokot na 21 vek - od skoro 2%1. Kako i da e, globalniot porast na obemot na vino be{e obeshrabren od promenata na modelite na potro{uva~ka na va`nite zapadnoevropski pazari, kako {to se Italija, Francija, Portugalija i [panija, kade {to pomladite potro{uva~i od sekojdnevno piewe na vino ja pomestija svojata potro{uva~ka na vino samo za opredeleni prigodi. Dvete zemji koi se lideri vo proizvodstvoto i potro{uva~kata na vino vo svetot se Francija i Italija. No, ironijata e vo toa {to ovie dve zemji, isto taka, se svedoci na edna postojana erozija na nivniot udel na svetskiot pazar. Za ovie pazari se predviduva da prodolàt da go gubat pazarniot udel vo globalnata potro{uva~ka od 50% vo 1975 godina na samo 25% do 2010 godina. Od druga strana, britanskiot pazar ima 8,9% udel vo svetskata potro{uva~ka na vino vo 2003 godina, dodeka SAD imaat udel od 19,4%, sledeno od Francija so 11%. Skoro 70% od globalnata potro{uva~ka na vino e na prostorite na Evropa. Na barawe na evropskiot vinski pazar toj e podelen na dva segmenti od ista golemina polovina se sostoi od trpezni vina dodeka drugata polovina se sostoi od kvalitetni vina. Stepenot na potro{uva~kata varira od edna zemja do druga so {to prose~nata potro{uva~ka iznesuva od 20 do 50 litri po lice. Isto taka, postoi i o~ekuvan porast na potro{uva~kata od 0,5 do 1%2. Vinoto kako proizvod vo sekoja zemja bez somnenie }e bide pogodeno za kratko vreme od globalnata ekonomska kriza. Dvete glavni promeni3 }e bidat preminuvaweto na sredno skapi i premium brendovi i zgolemena potro{uva~ka na vino na mestata na negova kone~na konsumacija, za smetka na namalenata potro{uva~ka na mestata na proda`ba. Vo Republika Makedonija dolg period se sozdava tradicijata na proizvodstvo na mo}ni visoko kvalitetni vina bogati so ovo{ni aromi. Vo Tikve{koto vinogorje pove}e od 120 godini neboto, zemjata, sonceto i lozjata od jugot na Evropa,
1 2
www.researchandmarkets.com CBI Market Survey, The EU Market for Wine, June 2008, page 1. 3 The Euromonitor International 2009 industry outlook from just-drinks, England, January/February 2009, page 8.
316
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Trendovi i marketin{ki promeni na pazarot na zemjodelski proizvodi...
sekoj so svoj udel vo sozdavaweto, stanuvaat del od prikaznata za vinata na najgolemata vinarska vizba vo jugoisto~na Evropa, Tikve{, kade {to se sozdava i sozreva vrvnoto vino od Makedonija u{te od 1885 godina. Vinarskata vizba Tikve{ pri smenata na sopstveni~kata struktura vo 2003 godina koga preminuva vo sopstvenost na M6, uspe{na makedonska investiciona grupa, pretstavuva najsovremena vinarija vo regionot koja raspolaga so vkupen kapacitet za proizvodstvo od impozantni 55 milioni litri4. Vo prvata etapa proizvodstveniot asortiman se deli na doma{ni i internacionalni vinski sorti, no ni{to pomalku ne se izostaveni nekolku vidovi na bela i òlta rakija. Ovaa vinarija vo vtorata etapa od dolgoro~niot marketing koncept konfigurira so proizvodstvo na 30 vida kvalitetno vino koi se klasificirani vo delot na vinata Classic, Special Selection i Limited Edition. Vo poslednata etapa od koncepcijata vinarskata vizba Tikve{ go dostignuva vrvot na te{ko osvoivite me|unarodni pazari kade {to gi plasira unikatnite vina Alexandria Cuvee proizvedeni so kombinirawe na razli~ni sorti na grozja, {to pretstavuva vrv i vistinska umetnost vo vinskata industrija, nadopolneto so novata òlta rakija koja go poseduva rangot visoko specijalna (Very special) i koja spored svojot kvalitet e vo rangot na angliskoto brendi, italijanskata grapa i dr. Procesot na sozdavawe na vrvni vina ne zna~i samo dobro grozje i dolga vinarska tradicija, tuku i implementirawe na najvisokite standardi, vrvna tehnologija, kvalitetni kadri i celosna posvetenost. So kompletno vloùvawe vo raboteweto site ovie elementi se preto~uvaat vo eden sovr{en proces vo VV Tikve{. Celta na dolgoro~niot marketing koncept na VV Tikve{ e da sozdade visok prepoznatliv i kvaliteten internacionalen brend preku proces na koj se raboti kontinuirano. Vo pogolemiot broj zemji relativno malku lu|e konsumiraat vino. Vo SAD, na primer, 40-45% od vozrasnata populacija ne pie nikakvi alkoholni pijaloci. Pomalku od 20% od ostatokot se redovni konsumenti na vino koi konsumiraat najmnogu vino. Mnogu interesna kategorija se lu|eto koi konsumiraat vino vo odredeni prigodi {to dvojno ja zgolemuva brojkata na redovnite konsumenti na vino. Ovie konsumenti koi pijat vo soglasnost so prigodata, go sakaat vinoto i moàt da kupat pogolemi koli~ini dokolku bidat ubedeni.
www.seinet.com.mk
317
D-r Elena Doreva
Potro{uva~ite moè da se podelat na slednite kategorii:5 1. Poznava~i - tie se dobro informirani za vinoto i toa go o~ekuvaat vo nivnite pobaruvawa. Svesni se za kvalitetot, no nekoi od niv se egocentri~ni, pristrasni i gledaat od gore na drugite; (zazemaat okolu 5% od konsumentite na vino); 2. Pretendenti - tie definitivno sakaat da znaat ne{to pove}e za vinoto. Obi~no se qubopitni, so otvoren um, intelektualno iskreni i spremni da eksperimentiraat. Moè da stradaat od kompleks na podredenost vo odnos na onie koi se popovrzani so vinoto; (opfa}aat moèbi 45% od konsumentite na vino); 3. Po~etnici - ne se interesiraat mnogu za vinoto i ne go konsumiraat vo golema mera. Tie obi~no prifa}aat kakov bilo sovet ili proizvod koj }e im se dade. Po~etnicite pretstavuvaat moèbi 35% od konsumentite na vino; 4. Ednostavni pija~i - konsumiraat vino po navika, no nemaat nekoj osoben interes za nego. Tie pretstavuvaat 15% od konsumentite na vino. Za razlika od prvite tri grupi na konsumenti na vino koi se pove}e ili pomalku rasprostraneti pome|u svetskite konsumenti, ovaa grupa, glavno, e sostavena od postari lu|e vo tradicionalnite zemji za proizvodstvo na vino. Na prv pogled analizite pokaùvaat mnogu lo{a situacija. Samo 5% od lu|eto navistina imaat znaewe za proizvodot, a na ostatokot im e potrebna zna~itelna edukacija. Prose~niot potro{uva~ na drugite nevinski pazari se soo~uva so daleku pogolem izbor na proizvodi, i kako rezultat na toa nastojuva da bide {to e mo`no podobro informiran za niv i {to poracionalen pri nivnata selekcija. Procesot na donesuvawe odluka za kupuvawe se sostoi od pet fazi:6 osoznavawe na problemot, barawe informacii, procenka na alternativite, odluka za kupuvawe i odnesuvawe po kupuvaweto. So razbiraweto na toa zo{to potro{uva~ite kupuvaat odredeni proizvodi, a ne drugi, kako gi kupuvaat i kako na izborot vlijaat ekonomskite, demografskite, op{testvenite i drugi faktori, marketing agentite moàt da odredat kako treba da se zadovolat èlbite i potrebite na potro{uva~ite. So namaluvaweto na ekonomskata aktivnost, sredno skapite vina }e stanat posoodvetni za buxetot na potro{uva~ite. Potro{uva~ite koi prethodno preminale od sredno skapi na premium i
Kirby Moulton, James Lapsley, Successful Wine Marketing, Aspen Publishers, USA, 2001, p. 3. D-r Sneàna Ristevska Jovanovska, d-r Bo{ko Ja}ovski, Odnesuvawe na potro{uva~ite, Skopje, 2008 str. 246.
6 5
318
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
CBI MARKET SURVEY: THE EU MARKET FOR WINE
visokokvalitetni brendovi, sega se vra}aat na svoeto po~etno ponisko nivo. Ova najmnogu se zabeleùva kaj {ampawot, kade {to glavnite klienti koi bea javno objaveni vo poslednite kvartalni izve{tai imaa golemi padovi vo nara~kite ili vo najdobar slu~aj nivnite nara~ki ostanaa nepromeneti. Konsumentite s pove}e kupuvaat vina vo supermarketite. No, pote{ko e da se dade generalen pregled na prednostite na konsumentite, bidejki vo sekoja dràva e razli~no. Promenite na potro{uva~kata na vino vo razli~ni dràvi vo Evropa pome|u 2003 i 2007 godina e prikaàno na tabela br. 1. Varijaciite na godi{no nivo na potro{uva~ka bea mnogu mali bez nekoi dramati~ni promeni. Vode~kiot konsument vo Evropa e Francija, potoa sledi Italija i na kraj Germanija. Ona {to se o~ekuva e Evropa da dostigne potro{uva~ka od 140 milioni hektolitri do 2010 godina. Tabela br. 1 - Potro{uva~ka vo svetot i Evropa, milioni hl, 20032007 EU15 vkupno Vkupno vo svetot 2003 126.6 235.2 2005 2007* CAGR** 126.8 127.4 0.2% 237.0 241.0 0.6
Francija 32.9 32.6 32.3 -0.5% Italija 28.8 27.6 28.0 -0.7% Germanija 20.2 19.6 20.0 -0.2% [panija 13.5 13.9 13.6 0.2% Velika Britanija 10.5 11.9 12.2 3.8% Beneluks 6.4 6.6 6.8 1.5% Portugalija 4.7 4.7 4.6 -0.5% Nordiski dràvi 3.8 3.7 3.9 0.7% Ostanati 5.8 6.2 6.0 0.9% Izvor: FFF internet research (2008) * Estimations ** Compound Annual Growth Rate Vinata od zemjite vo razvoj za da vlezat na pazarot na EU treba da se prisposobat kon vkusot na evropskite potro{uva~i koi pred s preferiraat lesni, balansirani, suvi vina od site vidovi. Evropskata unija ostanuva najgolemiot svetski proizvoditel, potro{uva~, uvoznik i izvoznik na vino7. Evropskoto proizvodstvo e tradicionalno podeleno na mali vinarii, {to e seriozno
http://www.flex-news-food.com/files/EU.wine.09.03.09.pdf
319
D-r Elena Doreva
ograni~uvawe za industrijata. Vo prosek vinariite vo Noviot Svet se najmalku 20 pati pogolemi vo sporedba so evropskite. Trendovi na pazarot na vino na EU se8: Zgolemena pobaruva~ka na vino so voobi~aeno poteklo - Glavno, potro{uva~ite na vino od EU pokaùvaat pogolem interes za vinata so voobi~aeno poteklo - vina od novi, egzoti~ni dràvi proizvoditeli na vino. Pozitiven zdravstven efekt povrzan so umerena upotreba na crveno vino - Potro{uva~ite s pove}e stanuvaat svesni za pozitivnoto vlijanie vrz zdravjeto na antidioksidite vo crvenoto vino. Poradi toa, pobaruva~kata na crveno vino e vo porast vo poslednite godini. Zgolemuvawe na pobaruva~kata na vina izloèni na saemi - Interesot za etiketiranite vina izloèni na saemi zna~itelno se zgolemuva, osobeno na britanskiot pazar, no, isto taka, i na drugi pazari kako holandskiot i germanskiot. Organskoto i biodinami~noto vino zazemaat del od pazarot Organskoto vino se proizveduva od grozje, koe se odgleduva bez upotreba na hemiski ve{ta~ki |ubriva, pesticidi, fungicidi i herbicidi. Biodinami~nite vina se edna od osnovnite kategorii na organsko vino9. Potro{uva~ite s pove}e se zainteresirani za organskite i biodinami~nite vina. BioFach (http://www.biofach.de), najgolemiot svetski saem za organski proizvodi od Germanija, go dokaùva ova so privlekuvaweto na s pove}e stranski posetiteli sekoja godina. Svesnost za potencijalot na vinata od zemjite vo razvoj - ]e bide potrebno mnogu vreme za trgovcite i za kupuva~ite od pazarot na EU da sfatat deka dobri vina moàt da dojdat i od zemjite vo razvoj. Sepak, generalnata svest za potencijalot na vinata od zemjite vo razvoj se zgolemuva. Pome|u 2003 i 2007 godina, zemjite vo razvoj uspeaja da go zgolemat nivnoto u~estvo vo uvozot vo EU od 18% na 21%10. Vkupnata vrednost na uvozot od zemjite vo razvoj se zgolemi za 12% godi{no pome|u 2003 i 2007 godina. Velika Britanija e vode~kata uvozna zemja vo EU, koja ostvaruva 39% od vkupniot uvoz vo EU, sledena od Germanija (18% od vkupniot uvoz). Drugite zemji od EU doa|aat daleku po ovie dve zemji.
8
Isto, cit. delo. http://en.wikipedia.org/wiki/Organic_wine 10 Isto, cit. delo.

9
320
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 2 Raspredelba na uvozot na vino me|u zemjite ~lenki na Evropskata unija
Spored podatocite od CBI Market Survey, The EU Market for Wine, June 2008 Vode~ki zemji koi ja snabduvaat EU se Avstralija (17%), Italija (15%), Francija (14%), [panija (10%) i ile (10%). ile e najva`nata zemja vo razvoj koja e snabduva~ na EU, sledena od Ju`na Afrika (8%) i Argentina (2%). Ovie tri zemji zaedno snabduvaat 93% od vkupniot izvoz na zemjite vo razvoj kon EU. Brzoraste~ki zemji snabduva~i vo razvoj pome|u 2003 i 2007 godina bea: Brazil (godi{en porast od 67%), Gruzija (41%), Indija (20%), Argentina (18%) i ile, Makedonija i Moldavija (zaedno 17%). Tabela br. 3 Snabduva~i na vino na zemjite ~lenki na EU
Spored podatocite od CBI Market Survey, The EU Market for Wine, June 2008
321
D-r Elena Doreva
Tabela br. 4 Godi{en rast na izvoz na vino na brzoraste~kite zemji vo svetot
Spored podatocite od CBI Market Survey, The EU Market for Wine, June 2008 Od gledna to~ka na vinarijata, marketing miksot vklu~uva kako odredeno vino ili linija na vina }e se razviva, koja cena }e se opredeli, kako }e se promovira i distribuira. Razvivaweto na marketing miksot zavisi od celniot pazar. Ovoj pazar sekoga{ treba da bide pri~ina za{to sme odbrale eden element namesto drug. Ova }e ni pomogne da gledame na marketing miksot od perspektiva na potro{uva~ot, kako {to se: vrednosta za potro{uva~ot (ne proizvodot), tro{okot za potro{uva~ot (ne cenata), komunikacijata so potro{uva~ot (ne promocijata) i prigodnosta11 (ne distribucijata). Koristena literatura: 1. Berchicci Luca, Innovating for Sustainability Routledge Studies in Innovation, Organization and Technology). Abington, UK: Routledge, 2009. 2. Brandon Westling,Wine Marketing, Tincknell&Tincknell, Wine Sales and Consultants, 2001.
Brandon Westling,Wine Marketing, Tincknell&Tincknell, Wine Sales and Consultants, 2001, page 3.
11
322
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
3. d-r RistevskaJovanovska Sneàna, d-r Bo{ko Ja}ovski, Odnesuvawe na potro{uva~ite, treto izdanie, Ekonomski fakultet, Skopje, 2008. 4. http://en.wikipedia.org/wiki/Organic_wine 5. www.tikves.com.mk 6. www.seinet.com.mk 7. www.superbrands.com
323
D-r Elena Doreva
TRENDS AND MARKETING CHANGES ON AGRICULTURAL MARKET WITH SPECIAL ASPECT ON WINE PRODUCTS IN REPUBLIC OF MACEDONIA Elena Doreva, Ph.D Summary Due to inadequate treatment and application of marketing concept in the agricultural sector workers in this sector are facing the problem of competitiveness of their products to foreign markets. Despite the fact that Macedonia appears as an importer of certain food and agricultural products, however in certain periods of the year appears a problem with surplus agricultural products. Therefore it is necessary to take appropriate measures aimed at promotion and sale of agricultural products. Given the importance that agriculture has on the economy in Macedonia is necessary to stimulate the farmers to respect the marketing principles. Understanding the impact of the marketing concept on the changes in the world wine market, researching of wine consumers, as well as specifics and criteria for segmentation of the wine market, allow us to obtain a general picture of the segments that exist in this market. Key words: segmentation, wine consumers, wine market, marketing strategy, promotion, consumption
324
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 330.354:001.894/.895
IDNIOT EKONOMSKI RAST ]E SE TEMELI NA RAZVOJOT NA VISOKITE TEHNOLOGII D-r Dimitrija Nova~evski
Apstrakt Sovremenite tehnologii donesoa golemi promeni vo funkcioniraweto na stopanstvata i op{testvoto. Tie go izmenija i redosledot na prioritetnosta na razvojnite faktori. Namesto kapitalot i trudot prioriteten faktor na ekonomskiot rast postanaa tehnolo{kite promeni. Vo modelite na ekonomskiot rast tehnolo{kiot progres go zazede mestoto na endogen faktor. Ekonomskite zakoni poprimija nova forma na dejstvuvawe razli~na od nivniot oblik na dejstvuvawe vo industriskiot sistem. Toa najdobro se gleda vo izmenetata struktura i mestoto na tro{ocite i nivniot odnos sprema rezultatite. Visokite tehnologii silno gi namaluvaat prose~nite i grani~nite tro{oci i silno se odrazuvaat vrz ekonomiite od obem. Denes raste~ki ekonomii od obem se postignuvaat pobrzo i polesno, so poniski tro{oci. Zakonot za opa|a~kite prinosi stapuva na sila duri na mnogu povisoko nivo na obemot na proizvodstvoto. Toj poprima nova forma, so {to se postavuva vo pra{awe negovoto dejstvo. No i vkupnite tro{oci se razlikuvaat od proizvodstvenite tro{oci. S pozna~aen niven del postanuvaat tro{ocite za istraùvawe i razvoj. Duri, moè da se re~e, se pojavuva sostojba na natprose~no u~estvo na tro{ocite za nau~no-istraùva~ka rabota vo vkupnite tro{oci. Denes ne moàt da se ostvaruvaat visoki rezultati vo primenetite nauki i toa vo cela niza oblasti, kako {to se: mikroelektronikata, materijalite, biotehnologijata, genetskiot inènering i sl., pred da se izvr{at skapi istraùvawa vo bazi~nite nauki.
D-r Dimitrija Nova~evski
Klu~ni zborovi: visoki tehnologii, ekonomski rast, vkupni tro{oci, prose~ni tro{oci, grani~ni tro{oci, ekonomii od obem, mikroelektronika, biotehnologija i genetski inènering.
1. Uvodni napomeni Ekonomskiot sistem e naso~en da go obezbedi (zadovoli) sistemot na potrebi na dadeno op{testvo. Proizvodstvoto e determinirano od sistemot na potrebi. Proizvodstvoto se bazira na upotreba na materijalni sredstva, trud i znaewe materijalizirano vo materijalnite i ~ove~kite resursi. Toa se t.n. proizvodstveni faktori. Site proizvodstveni faktori raspolo`livi se vo ograni~eni koli~ini, ili sekoga{ se nedovolni za zadovoluvawe na raste~kiot sistem na potrebi. Kolkavi koli~ini na dobra i uslugi }e se proizveduvaat za zadovoluvawe na potrebite zavisi od granicite na proizvodstvenite mo`nosti na op{testvoto. Granicite na proizvodstvenite mo`nosti ja pokaùvaat maksimalnata koli~ina na proizvodstvo koja moè nekoja ekonomija da ja postigne pri dadeni tehnolo{ki znaewa i raspolo`livite koli~ini na faktori na proizvodstvo. Imaj}i go predvid zakonot za ograni~enosta na faktorite (ili zakonot za retkosta), koj nametnuva op{testvoto da izvr{i izbor pome|u poedine~nite dobra {to }e gi proizveduva, se odgovara na pra{aweto {to i kako }e bide proizvedeno. Pri odlu~uvaweto, {to i kako da se proizveduva op{testvoto mora da se opredeli kako da gi upotrebi retkite (ograni~enite) resursi za proizvodstvo na iljadnici vidovi proizvodi. So angaìraweto na retkite resursi op{testvoto moè da proizvede ograni~ena koli~ina proizvodi pri dadeno nivo na tehnologija. I vo uslovi na potpolna angaìranost na raspolo`livite proizvodstveni faktori i so najdobri tehnolo{ki znaewa moè da se proizvedat samo ograni~eni koli~ini na dobra, t.e. sekoga{ postoi nekoj maksimum na koli~ini na proizvodi koi moàt da se dobijat. Ottuka proizleguva deka i proizvedenite dobra se ograni~eni (retki) i ~esto nedostigaat da odgovorat na raste~kiot sistem na potrebi. Sekako op{testvoto e slobodno vo izborot i da vr{i supstitucija vo proizvodstvoto na dobra. Toa podrazbira da go zgolemuva proizvodstvoto na edno dobro, no sekoga{ pod uslov da go namaluva proizvodstvoto na edno ili pove}e drugi dobra. Toa pretpostavuva alternativna upotreba na raspolo`livite faktori na proizvodstvo.
326
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Idniot ekonomski rast }e se temeli na razvojot na visokite tehnologii
Ekonomijata sekoga{ treba da bide na granicite na proizvodstvenite mo`nosti. Toga{ ekonomijata e efikasna. Kako {to istaknuvaat Semjuelson i Nordhaus1 ekonomijata proizveduva efikasno koga ne moè da proizvede pove}e od nekoe dobro bez da proizveduva pomalu drugo dobro. Efikasnoto stopanstvo se nao|a na svoite granici na proizvodnite mo`nosti. Kako se ostvaruva ekonomskiot rast? Koga zboruvame za ekonomskiot rast relevanten e potencijalniot brutodoma{en proizvod, odnosno porastot na brutodoma{niot proizvod na dolg rok. Poinaku kaàno, ekonomskiot rast pretstavuva ekspanzija na potencijalniot brutodoma{en proizvod ili brutonacionalniot proizvod na nekoja zemja. Ili, ekonomskiot rast pretstavuva {irewe na granicite na proizvodstvenite mo`nosti na nacijata (PPF production possibiliy frontier).2 Ekonomskiot rast nastanuva so pomestuvawe na krivata na garanicite na proizvodstvenite mo`nosti kon nadvor (vo desno). Vakvoto pro{iruvawe na granicite na proizvodstvenite mo`nosti go ovozmoùva porastot na koli~inite i kvalitetot na proizvodstvenite faktori i usovr{uvaweto na tehnologiite (zgolemuvaweto na tehnolo{kite znaewa). Sekako deka zgolemuvaweto na trudot i kapitalot imaat golemo zna~ewe za ostvaruvawe na ekonomski rast. Zatoa dolgo vreme klasi~nata teorija za ekonomskiot rast, ekonomskiot rast go tretira{e kako funkcija na porastot na trudot i kapitalot. No kon pedesettite godini na minatiot vek be{e jasno sogledano visokoto vlijanie na tehnolo{kite promeni vrz ekonomskiot rast. Taka nastana neoklasi~nata teorija za ekonomskiot rast, koja pokraj trudot i kapitalot kako faktori na ekonomskiot rast go vklu~i tehnolo{kiot progres, odnosno tehnolo{kite promeni. Duri tehnolo{kiot progres dobi tretman na pozna~aen faktor na ekonomskiot rast. Za{to nastana ovaa promena? Be{e sogledano deka visokite tehnologii zna~ajno gi namaluvaat fiksnite tro{oci i obezbeduvaat raste~ki ekonomii od obem. Visokite tehnologii go namalija dejstvoto na zakonot za opa|a~ki prinosi, odnosno go pomestija negovoto dejstvo na povisok obem na proizvodstvo. A toa zna~e{e deka se ostvaruva povisok ekonomski rast. Tokmu ovde celta }e ni bide da ukaème na zna~eweto na visokite tehnologii vo ostvaruvaweto na ekonomskiot rast.
1 P. A. Samuelson, W. D. Nordhaus, Ekonomija, MATE, Zagreb, 1992, str. 23. 2 Isto, na stra 646.
327
2.Zakonot za opa|a~ki prinosi, tro{ocite i ekonomiite od obem Zakonot za opa|a~ki prinosi gi objasnuva odnosite pome|u inputite i autputite vo procesot na proizvodstvo. Toj pokaùva deka }e se dobiva s pomalku i pomalku dodaten autput so dodavaweto na nekoj varijabilen input, dokolku drugite inputi gi drìme konstantni. Zakonot za opa|a~ki prinosi se odnesuva samo na grani~niot proizvod. Zatoa toj se objasnuva kako kontinuirano zgolemuvawe na eden faktor (kako varijabilen) dodeka drugite se fiksni, ili {to zna~i isto namaluvawe na fiksniot faktor po edinica varijabilen, taka {to porano ili podocna mora da dojde do situacija vo koja novododadenata edinica na varijabilniot faktor nosi s pomali prinosi na proizvodstvoto. Zakonot za opa|a~ki prinosi e povrzan so tro{ocite. Kako {to e poznata vkupnite tro{oci pretstavuvaat zbir na fiksnite i varijabilnite tro{oci. Nivnata najniska granica e opredelena od nivoto na fiksnite tro{oci. Prose~nite tro{oci pretstavuvaat koli~nik pome|u vkupnite tro{oci i brojot na proizvedenite edinici. Tie vo po~etokot imaat opa|a~ka tendencija, a potoa manifestiraat tendencija na blag porast, kako rezultat na insistiraweto za zgolemeno koristewe na instaliranite kapaciteti i upornoto nastojuvawe da se zgolemuva proizvodstvoto. Marginalnite (grani~nite) tro{oci pretstavuvaat neophodni tro{oci za proizvodstvo na sekoja dopolnitelna edinica na proizvod. Poinaku kaàno, marginalniot tro{ok gi meri promenite vo vkupnite tro{oci kako rezultat na dopolnitelno proizvedenata edinica na proizvod. Grani~nite tro{oci, kako i prose~nite, so porastot na proizvodstvoto opa|aat do to~kata na nivniot minimum, a potoa pod dejstvo na zakonot za opa|a~ki prinosi po~nuvaat da rastat, kako rezultat na faktot {to so zgolemuvawe na promenliviot faktor primenet na fiksniot faktor pokaùva opa|a~ki prinosi. Tokmu ovde e dejstvoto i zna~eweto na visokite tehnologii, toa {to tie gi namaluvaat grani~nite tro{oci so {to davaat mo`nost proizvodstvoto da se zgolemuva, taka {to dejstvoto na zakonot za opa|a~ki prinosi }e po~ne da se ~uvstvuva duri podocna otkoga }e se postigne povisok obem na proizvodstvoto. Gornata konstatacija moè da se potvrdi i preku prose~nite tro{oci. Kako {to e poznato vkupnite prose~ni tro{oci se opredeleni od fiksnite tro{oci. Tie se mo{ne visoki pri mal obem na proizvodstvo. So porastot na proizvodstvoto fiksnite tro{oci po edinica proizvod se namaluvaat. Visokite tehnologii
328
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
gi namaluvaat prose~nite tro{oci i dozvoluvaat obemot na proizvodstvoto da se zgolemuva. Vlijanieto na visokite tehnologii vrz ekonomskiot rast moème da go objasnime i preku ekonomiite od obem. Analizata na zakonot za opa|a~kite prinosi pokaà deka prinosite opa|aat koga rastat inputite na varijabilniot faktor, pod pretpostavka deka drugite faktori ostanuvaat nepromeneti. No {to se slu~uva koga istovremeno se menuvaat site inputi koi u~estvuvaat vo proizvodstveniot proces. Odnosot pome|u vloùvaweto vo proizvodstvoto i rezultatite od vloùvawata moè da bide mnogu razli~en. Taka doa|ame do ekonomiite od obem. Razli~nite vloùvawa moàt da dovedat do promeni vo proizvodstvoto vo razli~ni nasoki. Ako vloùvawata doveduvaat do proporcionalen porast na vkupnoto proizvodstvo (t.e. vo ista proporcija) stanuva zbor za konstantni prinosi, ili konstantni ekonomii od obem. Odnosite pome|u varijablite se stabilni, se menuva samo nivniot obem. Vo slu~aj koga se zgolemuvaat vloùvawata vo mnogu industriski procesi, a so toa se predizvikuva natproporcionalen porast na obemot na proizvodstvoto, se raboti za raste~ki ekonomii od obem, ili raste~ki prinosi. Raste~kite ekonomii od obem se rezultat na zgolemenata produktivnost na trudot i namaluvaweto na tro{ocite na proizvodstvoto. Raste~kite ekonomii od obem se rezultat na podobrata organizacija na trudot i eksploatacijata na efikasni tehnologii. Zgolemuvaweto na produktivnosta vo najzna~ajna mera e determinirano od primenata na novite tehnologii - novi pousovr{eni orudija za rabota, novi pousovr{eni surovini i izvori na energija, novi pousovr{eni proizvodi, podelba i specijalizacija na trudot i sl. Visokite tehnologii gi kompenziraat opa|a~kite prinosi, vodat kon zgolemeni prinosi (raste~ki ekonomii od obem), koga proizvodstvoto raste, kamatnite i profitnite stapki se odrùvaat stabilni na dolg rok, stopanstvoto beleì ekonomski rast.
3. Visokite tehnologii kako faktor na ekonomskiot rast Visokite tehnologii kako najsilen koncentrat na znaewe i op{testvena kreativnost denes imaat vonredno visoko zna~ewe za ekonomskiot rast. S pogolema e ulogata na tehnologijata vo sozdavaweto na bruto-doma{niot proizvod pred tradicionalnite faktori: trudot, kapitalot i prirodnite resursi. Ova nivno zna~ewe, vo ekonomskata teorija, ne samo {to ne ostana nezabeleàno, tuku na ovoj fakt mu se posveti seriozno vnimanie.
329
Vpro~em toa lesno moè da se vidi od evolucijata na tretmanot na tehnolo{kiot progres vo modelite na ekonomskiot rast. Ukaùvaweto na zna~eweto i ulogata na tehnolo{kiot progres za ekonomskiot rast se dviè{e od negovo ignorirawe, prifa}awe kako egzogen faktor - kako promeni vo neopredmeten oblik, kako egzogen faktor - kako promeni vo opredmeten oblik i prifa}awe na tehnolo{kiot progres kako eddogen faktor. Kratkiot osvrt na modelite na ekonomskiot rast }e go potvrdat ovoj fakt.3 1.Klasi~na teorija na ekonomskiot rast Klasi~nata teorija na ekonomskiot rast, ekonomskiot rast go tretira{e kako funkcija na faktorite: rabotnata sila i kapitalot. Ekonomskiot rast e moèn ako dojde do rast na vkupnoto proizvodstvo vo uslovi na polna vrabotenost (angaìranost) na proizvodstvenite faktori kako rezultat na zgolemuvawe na raspolo`livite faktori so otkrivawe na novi izvori, akumulacija na kapitalot i porast na naselenieto.
2. Neoklasi~na teorija na ekonomskiot rast Ovaa teorija se pojavi vo pedesettite godini na minatiot vek, a ~ii po~etoci se vo istraùvaweto na nobelovecot Robert Solou. Se ceni deka inspiraciite trgnuvaat od [umpeterovata analiza i ukaùvawa na zna~eweto na inovaciite. [umpeter ja vospostavi direknata uloga na inovaciite vo rastot na proizvodstvoto, profitot i konkurentskata sposobnost na firmite. Neoklasi~nata teorija go razviva{e modelot na rast bez tehnolo{kiot progres, a podocna modelot na rast so tehnolo{kiot progres, vo koj tehnolo{kiot progres se tretira{e kako egzogen faktor. (teorijata za egzogen rast). Vo osumdesettite godini na minatiot vek se pojavi modelot na endogen rast, vo koj tehnolo{kite promeni se tretiraa kako endogen izvor na ekonomskiot rast (teorijata za endogen rast).
2.1.Neoklasi~en model bez tehnolo{ki progres Ovoj model se temele{e na promenite na dvata faktora: kapitalot i trudot. Osnova na rastot se smeta{e deka e zgolemu3
Po{iroko za ovaa materija i za relevantnata literatura od ovaa oblast vidi vo knigata na prof. d-r Goce Petreski, Ekonomskot rast i razvoj, Ekonomski fakultet, Skopje, 2002 i prof. d-r Zlatka Popovska, Politika na tehnolo{kiot razvoj, Ekonomski fakultet, Skopje, 2000 godina.
330
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
vaweto na kapitalot po rabotnik. Se pretpostavuva{e deka kapitalot raste pobrzo od porastot na rabotnata sila, a investiciite se ednakvi na {tedeweto. Porastot na kapitalot po rabotnik rezultira{e so zgolemen proizvod po rabotnik. No, tuka se vklu~uva zakonot za opa|a~kite prinosi, taka {to pogolemata koli~ina na kapital po rabotnik predizvikuva opa|awe na marginalniot proizvod na kapitalot. Spored ovoj model osnovna proizvodstvena funkcija be{e Kob-Daglasovata koja go ima{e sledniot izraz: pri {to K e inputot kapital, L e inputot trud, i a e broj koj se dviì pome|u 1 i 0, koj go pokaùva u~estvoto na sekoj od ovie dva faktora vo sozdavaweto na proizvodot Y. Vo ovaa funkcija se pretpostavuvaat konstantni prinosi, imeno, kolku {to rastat inputite tolku rastat autputite. Me|utoa ovoj model bez tehnolo{kiot progres ne moè da go objasni nastanuvaweto na ekonomskiot rast.
Y = F (K, L) = Ka L1 - a
2.2. Egzogen rast ili modelot na Robert Solou so

tehnolo{ki progres Novite tehnologii i sovremenite tehnolo{ki znaewa postanaa najzna~ajni faktori na produktivnosta i na ekonomskiot rast. Istoriski gledano, tokmu novite tehnolo{ki otkritija i nivnata primena vo proizvodstvoto na dobra i uslugi silno gi zgolemija (pro{irija) granicite na proizvodstvenite mo`nosti na op{testvoto. Tie ja pomestuvaat krivata na granicite na proizvodstvenite mo`nosti nagore, vo desno. Novite tehnologii ovozmoùvaat stopanstvoto istovremeno da proizveduva pove}e od site dobra. Zatoa vklu~uvaweto na tehnolo{kiot progres vo proizvodstvenata funkcija stana neizbe`no. Ekonomskiot rast sega moè da se izrazi kako porast na proizvodstvoto pri nepromeneta koli~ina na proizvodstveni tro{oci, ili kako namaluvawe na tro{ocite na proizvodstvenite faktori za dadeno nivo na proizvodstvo. Vo dvata slu~ai se raboti za primena na tehnolo{kiot progres koj se efektuira vo vremeto t. Produktivnosta na trudot se zgolemuva so sekoe zgolemuvawe na tehnolo{koto nivo. Proizvodstvoto raste kako rezultat na vlijanieto na tehnolo{kite unapreduvawa i indirektnoto vlijanie vrz zgolemuvaweto na kapitalot. Neoklasi~niot model na razvoj so tehnolo{kiot progres, ili modelot na egzogen rast, go vovel amerikanskiot ekonomist Robert Solou. Najva`ni faktori na ekonomskiot rast {to gi vovel Solou se: kapitalot i tehnolo{kite promeni. Vo odnos na kapitalot se Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 331
naglasuva potrebata za zgolemuvawe na kapitalnata opremenost na trudot, ili porast na kapitalot po rabotnik. Dodeka pak tehnolo{kite promeni se tretiraat kako eden od najva`nite faktori na ekonomskiot rast. Spored ovoj model, proizvodstvenata funkcija koja go pokaùva ekonomskiot rast e ednakva na procentualniot porast na vkupnata faktorska produktivnost i porastot na stapkata na inputite: trudot i kapitalot. Vo interpretacija na R. Solou proizvodstvenata funkcija ima op{t oblik: %dY = a (%dK) + (1-a) (%dL) + % dTFP Pri {to %dY, %dK, %dL i %dTFP go pokaùvaat respektivno procentualniot porast na realniot bruto-doma{en proizvod, procentualniot porast na kapitalot, procentualniot porast na trudot i procentualniot porast na vkupnata faktorska produktivnost. Simbolite a i (1-a) go pokaùvaat procentualnoto u~estvo na kapitalot i trudot vo raspredelbata na nacionalniot dohod na zemjata. Ekonomskiot rast zavisi od promenite na vkupnata faktorska produktivnost (dTPF) i od promenite na inputite (dL i dK). Vo slu~aj koga trudot (L) i kapitalot (K) se konstantni, toga{ tehnolo{kite promeni (tehnolo{kite inovacii) generiraat ekonomski rast preku promenata na vkupnata faktorska produktivnost (TFP). Pri presmetuvaweto na stapkata na rast, smetkovodstvoto na ekonomskiot rast e vo sostojba da go kvantificira pridonesot na faktorite na rastot: kapitalot, trudot i vkupnata faktorska produktivnost. Me|utoa, utvrduvaweto na relativniot pridones na kapitalot i trudot vo dostignatata stapka na porast na brutonacionalniot proizvod e relativno ednostavno, bidej}i ovie dva faktora se lesno merlivi, lesno moàt da se kvantificiraat. Me|utoa, pridonesot na tehnolo{kite promeni te{ko moè da se izmeri i da se presmeta. Zatoa toj se izrazuva kako ostatok (rezidual). Imeno, otkako }e se utvrdi pridonesot na trudot i kapitalot vo dostignatata stapka na ekonomski rast, ostatokot na prirastot na bruto-nacionalniot proizvod ednostavno se prepi{uva na dejstvoto na nau~no-tehnolo{kiot progres, odnosno na vkupnata faktorska produktivnost. 2.3.Modeli na endogen rast Novata teorija na ekonomskiot rast go tretira tehnolo{kiot progres kako endogeno odreden izvor na rastot. Taa poa|a od 332
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ekonomskite faktori od koi zavisi tehnolo{kiot progres. Modelite na endogeniot rast proizlegoa od potrebata da se spre~i opa|aweto na marginalnata produktivnost na kapitalot. Vo proizvodstvenite funkcii na endogen rast se vovedeni faktori, kako {to e ~ove~kiot kapital ili znaeweto ~ija akumulacija ne zavisi od finalniot proizvod. Se smeta deka vloùvaweto vo znaewe, ili kapitalot vo znaewe e neiscrpen izvor na ~ove~kiot napredok. Kapitalot vo znaewe silno vlijae na zgolemuvawe na op{tata produktivnost, odnosno na zgolemuvawe na stapkata na rast. Eden od modelite na novata teorija na rastot se temeli na izvorite na endogeniot rast. Vo izvori na endogen rast se vbrojuvaat: -invencii vo odreden faktor, -tehnolo{ki inovacii, -~ove~ki kapital i -javni dobra i infrastruktura. Vo ekonomskata literatura za ekonomskiot razvoj vo posledno vreme najpove}e se spomnuva modelot na Pol Romer4 prezentiran vo napisot Endogenous Technological Change, od 1990 godina. Pol Romer ja prikaùva povrzanosta pome|u ekonomskiot rast i ekonomijata na ideite. Ideite go pretstavuvaat znaeweto. Modelot na Pol Romer ima tri sektori: istraùvawe, intermedijarni i finalni proizvodi i ~etiri proizvodstveni inputi: fizi~ki kapital, nekvalifikuvana rabotna sila, ~ove~ki kapital i tehnologija. So ogled na toa deka tehnolo{koto nivo moè da raste bez granici, a ~ove~kiot kapital e ograni~en so goleminata na naselenieto, Pol Romer go postavuva problemot na optimalnata lokacija na rabotnata sila vo ramkite na proizvodstvoto i istraùvaweto. Vo negovata proizvodstvena funkcija vloùvaweto vo ~ove~ki kapital posveten na istraùvaweto ima najgolema va`nost. Zatoa na makroplan se zemaat predvid eksternaliite povrzani so sozdavaweto na znaeweto i alokacijata na sredstvata na ~ove~kiot kapital vo istraùva~kata aktivnost.5 Agregatnata funkcija glasi:
Y = Ka(A Ly)1-a
pri {to a e broj pome|u 0 i 1.
4 5
Po{iroko vidi kaj d-r Zlatka Popovska, cit. delo na str 112. D-r Zlatka Popovska, cit. delo, na str.113.
333
Funkcijata pretstavuva kombinacija na kapitalot (K) i rabotnata sila (L) so pomo{ na sistemot na idei (A) za da se sozdade agregaten proizvod (Y).
4. Kako se odrazuvaat visokite tehnologii na

ekonomskiot rast? Ekonomskiot rast vo industriskoto op{testvo vo koe tehnolo{kite promeni ne se posebno izrazeni ekonomiite od obem se postignuvaat so ostvaruvawe na konkurentskata sposobnost na pretprijatijata. Proizvodstvoto be{e planirano na dolg rok i vo golemi serii. Postignuvaweto na ekonomiite od obem podrazbira{e ogromen fiksen kapital i standarden dizajn na proizvodite, a sekoja promena be{e mo{ne skapa. Tehnologijata se bazira{e na masovna upotreba na fiksniot kapital, taka {to toj be{e osnovniot faktor na stopanskiot rast. Vo ovoj slu~aj neramnomernoto dvièwe na fiksnite tro{oci e pri~ina za pojavata na ekonomiite od obem. Sredstvata vo fiksen kapital se vloùvaa od vreme na vreme vo zgolemen obem. Pome|u dva perioda na vloùvawe nema{e vloùvawa od ist vid. Taka izgradenite fiksni elementi na proizvodstveniot proces ovozmoùvaa ekspanzija na proizvodstvoto bez dodatni vloùvawa. Paralelno so toa, avtomatski se namaluvaa fiksnite tro{oci po edinica proizvod, bidej}i sega istata masa na tro{oci se deli so zgolemen broj proizvedeni edinici. Visokite tehnologii go izmenija odnosot i kvantitativno i kvalitativno pome|u proizvodstvenite faktori. Fiksniot kapital opredmeten vo ma{ini i sl. relativno go izgubi svoeto zna~ewe. Osnoven proizvodstven faktor postanuva znaeweto opredmeteno vo ma{inite i lu|eto. Znaeweto e edinstven faktor koj ne e pod udar na zakonot za opa|a~ki prinosi. Tipi~en primer na visoki tehnologii koj bara poniska vrednost na fiksniot kapital se mini ~eli~arnicite. Vrednosta na mini ~eli~arnicite koi vo SAD bea zavr{eni 1988 i 1989 godina, vo prosek iznesuva{e okolu 260.000.000 USD. Tie sredstva vo golemite ~eli~arnici edvaj da se dovolni za izgradba na edna learnica od sovremen tip. Pokraj pomalite dimenzii i cenata koja ja ovozmoùvaat poniskite tro{oci na izgradbata i lokacijata, mini ~eli~arnicite se zna~ajno pofleksibilni i poefikasni od golemite. Visokite tehnologii bazirani na mikroprocesnata revolucija ovozmoùvaat fleksibilno proizvodstvo na razli~ni proizvodi vo mali serii so mnogu poniski vloùvawa na fiksen kapital vo odnos na brojot na mo`nite
334
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
varijacii i vo odnos na vkupnata produkcija so {to efektite na ekonomiite od obem se ostvaruvaat pobrzo i so poniski tro{oci.6 Visokite tehnologii ja eliminiraat pojavata na opa|a~kite prinosi i pridonesuvaat za pojavata na ekonomiite od obem. Na toj na~in go zgolemuvaat nivoto na ekonomskiot rast. 5.Koi se domenite kade {to se pojavuvaat visokite tehnologii? Domenite vo koi se pojavuvaat sovremenite visoki tehnologii, koi ja odbeleìja tretata tehnolo{ka revolucija, moàt da se podelat vo pet oblasti:7 1.Mikroelektronikata, 2.Biotehnologijata i genetskiot inènering, 3.Novi izvori i novi oblici na energija, 4.Novi na~ini na koristewe na okeanite, moriwata i zemjata, i 5.Podobro koristewe na vselenata. 1. Mikroelektronikata se protega na tri podra~ja: Informacionite tehnologii (IT), robotite i drugi neinformaciski oblici, na primer ma{ini alatki so numeri~ka komanda i sl. 2. Biotehnologijata se zanimava so promena vo biolo{kite organizmi, sistemi ili procesi za industrisko proizvodstvo. Biotehnologijata nosi dlaboki ekonomski i op{testveni promeni so svoeto vlijanie na ~ovekovoto zdravje, na ishranata, na prirodnoto opkruùvawe i na energijata. Genetskoto inènerstvo koe se bazira na biologijata, mikrobiologijata i biohemijata ima golemo zna~ewe za ~ovekovoto zdravje, zemjodelskoto proizvodstvo i {umarstvoto. Osobeno vo zemjodelskoto proizvodstvo genetskoto inènerstvo dava golemi {ansi da se nadmine gladot vo svetot. Toa ovozmoùva visoka produkcija na biomasi (gi zgolemuva prinosite na ìtaricite i ja zgolemuva stabilnosta od stresovite od prirodnoto opkruùvawe i sl.). 3. Novite izvori i oblici na energija, isto taka, brzo se {irat. Paralelno so toa razli~na e perspektivata na raznite oblici na energija, kako {to se: jaglenot, naftata, prirodniot gas,
6
D-r Dragi{a Veli~kovi}, Visoke tehnologije i ekonomije prinosa, Ekonomski pregled, br.1/2000, Ekonomski fakultet, Pri{tina, na str. 34. 7 Vidi: D-r Radmila Stojanovi}, Teorija privrednog razvoja u tre}oj tehnolo{koj revoluciji, Savremena administracija, Beograd, 1987.
335
hidroenergijata, nuklearnata energija, solarnata energija i biomasata. 4. Isto taka, i podobroto koristewe na okeanite, moriwata, zemjata i vselenata mo{ne brzo napreduva. Na primer, od golemo zna~ewe e eksploatacijata na mineralni resursi od okeanite i moriwata, podobro koristewe na vselenata, na pr., telekomunikacioni, televiziski, klimatski i dr. sateliti i iskoristuvawe na drugi mo`nosti.
6. Koi se osnovnite karakteristiki na visokite

tehnologii? Visokite tehnologii imaat mnogu karakteristiki, koi moàt da se nabrojat po sledniot redosled: 1. Namaluvawe na cenata na ~inewe na krajnite efekti, 2. Natprose~no u~estvo na tro{ocite za nau~noistraùva~ka rabota vo vkupnite tro{oci, 3. Zgolemuvawe na efikasnosta i sigurnosta na sistemite vo koi se koristat, 4. Zgolemuvawe na kvalitetot na proizvodite, 5. Mo{ne kratok ìvoten ciklus (3 - 5 godini), 6. Visoka elasti~nost na potro{uva~kata na nivnite proizvodi, 7. Surovinski i energetski nisko intenzivni, 8. Zgolemuvawe na mo`nosta za primena, 9. Zgolemuvawe na humanizacijata na trudot, i 10. Nizok stepen na ekolo{ka opasnost. Najzna~ajno kaj visokite tehnologii, {to proizleguva od nivnite karakteristiki pri nivnata primena e namaluvaweto na cenata na ~inewe na krajnite efekti. Kako {to istaknavme, toa se dolì na relativnoto opa|awe na fiksniot kapital vo odnos na brzinata na opa|awe na prose~nite tro{oci, t. e. ekonomiite od obem se postignuvaat pobrzo i so poniski tro{oci. Vtoro, {to treba da go podvle~eme, e natprose~noto u~estvo na tro{ocite za nau~no-istraùva~ki trud. Nau~no-istraùva~kite tro{oci s pove}e postanuvaat specifi~na forma na tro{ocite koi dominiraat vo vkupnite tro{oci kako po obem, taka i po zna~ewe. Vakvata pojava ja potenciravme kaj Romeroviot model na rast, kade {to tehnolo{kiot progres e viden, a zavisi od golemite vloùvawa vo istraùvaweto i razvojot.
336
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Nau~no-istraùva~kite tro{oci moàt da se podelat na varijabilni i fiksni, no vo celina tie se pretstavuvaat kako fiksni tro{oci. Tie, pred s, nastanuvaat vo bazi~nite nauki. Fakt e deka denes ne moè da se postignuvaat visoki rezultati vo primenetite nauki (elektronikata, naukite za materijalite, biotehnologijata i genetskiot inènering) bez prethodni skapi istraùvawa vo bazi~nite nauki. Vloùvawata vo naukata pretstavuvaat investicii vo fiksni fondovi. Fiksniot karakter na ovie tro{oci gi pravi tie da se odnesuvaat na sli~en na~in, kako i fiksnite proizvodstveni tro{oci. Vkupnoto proizvodstvo treba da beleì visoka produkcija, kako bi gi pokrilo vkupnite razvojni i proizvodstveni tro{oci vrzani za nego. Visokite tehnologii toa go ovozmoùvaat. 7. [irewe na novite tehnologii Ako novata tehnologija vo forma na oprema, ma{ini ili delovi e dostapna, se postavuva pra{aweto - koga }e bide apsorbirana od strana na korisni~kite firmi? Taa }e bide apsorbirana, ako i koga }e se steknat slednite uslovi:8 -ako voop{to ima uslovi za investirawe (vo oprema i reorganizacija koja nu`no bi sledela), -ako novata oprema se vklopuva vo postojnata tehnologija i tehnolo{koto opkruùvawe na pretprijatieto, i -ako novata tehnologija e lesna za osvojuvawe od aspekt na organizacionite normi i znaeweto koe na pretprijatieto mu stojat na raspolagawe. Na voveduvaweto na novata tehnologija, obavezno i prethodi presmetka na idnite tro{oci i profitabilnosta. Obemot na {irewe na novite tehnologii zavisi od o~ekuvawata na pretprijatijata vo odnos na nivnata pozicija na pazarot. So difuzijata na tehnologijata inovaciite postanuvaat javno dobro. Zatoa moè da se smeta deka inovacijata kako javno dobro sodrì elementi na kolektivna kreacija.9 Difuzijata na inovaciite povratno vlijae na stepenot na inovativnata aktivnost so {to procesot postojano se povtoruva i zabrzuva. So {ireweto na visokite tehnologii, bazirani na unapreduvaweto vo oblasta na mikroelektronikata, biotehnologijata, genetskiot inènering, materijalite, novite izvori na energija, se ovozmoùva brzo namaluvawe na prose~nite tro{oci, a toa vodi kon visoki efekti
8 9
Navedeno spored d-r Dragi{a Veli~kovi}, cit. delo, na str.35. D-r Dragi{a Veli~kovi}. cit. delo. na str. 35.
337
na raste~kite ekonomii od obem skoro vo site oblasti kade {to ovie tehnologii se primenuvaat. Nekoi razvieni zemji, blagodarenie na visokite tehnologii steknaa visoka prednost na svetskiot pazar, blagodarenie na niskite prose~ni tro{oci i visokiot kvalitet na proizvodite.10
8. Zaklu~ok Sovremenite tehnologii donesoa golemi promeni vo funkcioniraweto na stopanstvata i op{testvoto. Tie go izmenija i redosledot na prioritetnosta na razvojnite faktori. Namesto kapitalot i trudot prioriteten faktor na ekonomskiot rast postanaa tehnolo{kite promeni. Vo modelite na ekonomskiot rast tehnolo{kiot progres go zazede mestoto na endogen faktor. Ekonomskite zakoni poprimija nova forma na dejstvuvawe razli~na od nivniot oblik na dejstvuvawe vo industriskiot sistem. Toa nadobro se gleda vo izmenetata struktura i mestoto na tro{ocite i nivniot odnos sprema rezultatite. Visokite tehnologii silno gi namaluvaat prose~nite i grani~nite tro{oci i silno se odrazuvaat vrz ekonomiite od obem. Denes raste~ki ekonomii od obem se postignuvaat pobrzo i polesno, so poniski tro{oci. Zakonot za opa|a~kite prinosi stapuva vo sila duri na mnogu povisoko nivo na obemot na proizvodstvoto. Toj poprima nova forma, so {to se doveduva vo pra{awe negovoto dejstvo. No, i vkupnite tro{oci se razlikuvaat od proizvodstvenite tro{oci. S pozna~aen niven del stanuvaat tro{ocite za istraùvawe i razvoj. Duri, moè da se re~e, se pojavuva sostojba na natprose~no u~estvo na tro{ocite za nau~noistraùva~ka rabota vo vkupnite tro{oci. Denes ne moàt da se
10
Nekoi zemji, Germanija i Japonija, na primer, steknaa prednost na svetskiot pazar so poniski prose~ni tro{oci za povisok kvalitet, najpove}e blagodarenie na komplementarnosta pome|u informacionite tehnologii i srednite industrii koi koristat inovacii kako proizvodstveni inputi (vo prv red mehanika i elektronika). Dokolku ne dojde do dovolna povrzanost pome|u ostrovite na koi se sozdava visokata tehnologija i industriite koi u~estvuvaat so visoko u~estvo vo sozdavaweto na nacionalniot proizvod, toga{ toa, poradi bavnata difuzija na tehni~kiot progres, moè da predizvika strukturni problemi. Kako primer naj~esto se naveduva SAD (vselenskite programi) i Francija (vselenskite programi i hemikaliite). Od druga strana SAD ~esto se naveduvaat kako primer na zemja vo koja {ireweto na primenata na sredstvata na visokite tehnologii predizvikalo zna~ajni efekti na ekonomiite od obem na makroplan. Studijata koja gi ispituva{e koristite od voveduvaweto na kompjuterot vo finansiskata slu`ba na SAD proceni, na primer, deka korisnosta od voveduvaweto na kompjuterot vo periodot 1958 - 1972 godina, pet pati gi nadminala tro{ocite. D-r Dragi{a Veli~kovi}, cit. delo, na str.36.
338
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ostvaruvaat visoki rezultati vo primenetite nauki, i toa vo cela niza oblasti, kako {to se: mikroelektronikata, naukite za materijalite, biotehnologijata, genetskiot inènering i sl., pred da se izvr{at skapi istraùvawa vo bazi~nite nauki. Postoi potreba od formirawe na nova teorija na tro{ocite i nov metodolo{ki pristap za ocena na postignatite rezultati. Koristena literatura: 1.Peter F. Drucker, Razvoj dru{tva znawa, prevod, objaven vo: Aktuelna pitawa savremene politi~ke ekonomije, avtor i redaktor d-r Bogdan Ili}, Savremena administracija, Beograd, 1995. 2.Elhanan Helpman, Endogena makroekonomska teorija rasta, prevod, objaven vo: Aktuelna pitawa savremene politi~ke ekonomije, avtor i redaktor d-r Bogdan Ili}, Savremena administracija, Beograd, 1995. 3.D-r Radmila Stojanovi}, Teorija privredenog razvoja u tre}oj tehnolo{koj revoluciji, Savremena administracija, Beograd, 1987. 4.D-r Zlatka Popovska, Politika na tehnolo{ki razvoj, Ekonomski fakultet, Skopje, 2000. 5.D-r Goce Petreski, Ekonomski rast i razvoj, Ekonomski fakultet, Skopje, 2002. 6.D-r Taki Fiti, Makroekonomija, Ekonomski fakultet, Skopje, 1003. 7.D-r Taki Fiti, Ekonomija Osnovi na ekonomijata, prvo izdanie, Ekonomski fakultet, Skopje, 2006. 8.P. A. Samuelson, W. Nordhaus, Ekonomija, MATE, Zagreb, 1992. 9.D-r Dragi{a Veli~kovi}, Visoke tehnologije i ekonomije prinosa, Ekonomski pregled, br. 1/2000, Ekonomski fakultet, Pri{tina.
339
ADVANCED TECHNOLGIES AS A BASE FOR A FUTURE ECONOMIC GROWTH Prof. Dimitrija Novacevski Ph.D. Summary Advanced technologies brought big changes in the way the economies and the societies function today. They have changed the priority rank of the developing and production factors. Instead of capital and labor, technological changes have become a priority factor of an economic growth. The technological progress has taken a place of a unique factor in all economic growth models. The economic rules have taken a new form of impact, different from its form of impact in the industrial system. That can be easily seen from the changed structure and status of the costs and its relation towards results. The advanced technologies significantly decrease the average and marginal costs and greatly impact the economies of scale. Today, reaching rising economies of scale is faster and easier and with lower costs. The law of Diminishing output becomes effective on a very higher level of a production output. It takes new form, even questioning its influence. But, total costs differ from production costs too. Costs for research and development become a significant part of them. Even, we can say, costs for research and development take above average part of the total costs. Today, without expensive research in the basic sciences, successful results can not be reached in the applied sciences, in a wide range of fields such as: microelectronics, sciences about materials, biotechnology, genetic engineering etc. There is a need of creating a new theory of costs and new methodological approach of measuring the accomplished results. Key words: Advanced technologies; economic growth; total costs; average costs; marginal costs; economies of scale; microelectronics; biotechnology; genetic engineering.
340
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 330.34(497.7)
EKONOMSKATA STRUKTURA I ODR@LIVIOT EKONOMSKI RAZVOJ VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r \or|i êpujnoski
Apstrakt Odr`liviot ekonomski razvoj prestavuva edna od centralnite temi i interesi, podednakvo, na me|unarodno i nacionalno (dràvno) nivo. Demografskiot raste` i zgolemuvaweto na standardot na ìveewe i rabotewe neposredno se povrzani so ekonomskiot raste`, {to se manifestira preku rasteòt na dohodot, potro{uva~kata i proizvodstvoto. Ekonomskiot razvoj, od druga strana, neposredno e povrzan so upotrebata i koristeweto na prirodnite resursi, a so toa i zgolemuvaweto na zagaduvaweto, degradacijata na prirodnata sredina i zagrozuvaweto na prirodnata ramnoteà. Problemite se taka seriozni {to ja zagrozuvaat perspektivata na ekonomskiot razvoj, {to za ekonomski nerazvienite zemji zna~i da se bide ili da ne se bide. Ovie problemi, zaedno so procesot na globalizacijata i transnacionalnite me|uzavisnosti i rizici, postanuvaat neodminlivi odgovornosti kako na me|unarodnata zaednica, taka i na sekoja zemja oddelno. Me|unarodnata zaednica nastojuva da gi re{ava, ili relativizira, preku izgraduvaweto na konceptot i strategijata na odr`liviot razvoj, kako i zaedni~kite standardi i normi za za{tita na prirodnata sredina od pregolemoto zagaduvawe, za{titata od nuklearnite, hemiskite i drugi rizici i predizvici, preku me|unarodnite i bilateralnite dogovori, me|unarodnata poddr{ka i pomo{ na zagrozenite od prirodni katastrofi, glad i siroma{tija. Sepak, politikata i strategijata na odr`liviot ekonomski razvoj pretstavuvaat klu~ni faktori i odgovornosti na dràvnite regulatorni sistemi i mehanizmi na oddelnite samostojni zemji. Pri toa, adekvatnoto definirawe na konceptot i sodrìnata na odr`liviot razvoj ima vonredno zna~ewe za racionalnoto spoznavawe i re{avawe na problemite. Vo tie ramki,
D-r \or|i êpujnoski
spoznavaweto na odnosite vrskite i me|uzavisnostite na ekonomskata struktura i odr`liviot ekonomski razvoj, {to se predmet na elaboracija na ovoj trud, imaat posebno mesto i zna~ewe za koncepiraweto i realiziraweto na strategijata i politikata na odr`liviot ekonomski razvoj vo na{ata zemja. Klu~ni zborovi: odr`liv ekonomski razvoj, ekonomska struktura, prirodna sredina, ekologija, prirodna ramnoteà i degradacija na prirodnata sredina.
Voved Odr`liviot razvoj stana centralen problem i agenda kako na me|unarodnata politika taka i na politikite na oddelnite zemji. Toj pretstavuva mnogu kompleksna i pove}edimenzionalna kategorija. Iako poimot odr`liv razvoj e op{to prifaten, negovite definirawa i sodrìni sozdavaat mnogu kontraverzi i iluzii. Toa e osobeno slu~aj so makroekonomskite dimenzii na negovoto definirawe i elaborirawe, {to prestavuva predmet na aktuelniov prilog. Pritoa, centralno vnimanie }e bide posveteno na makroekonomskite problemi na odnosite me|u ekonomskata struktura i odr`liviot ekonomski razvoj vo R. Makedonija. Za taa cel, vo prilogov se nastojuva poadekvatno da se definiraat poimot i sodrìnata na odr`liviot razvoj na R. Makedonija, da se istakne tezata deka ekonomskiot raste` ne sekoga{ deluva vrz degradacijata na prirodnata sredina. Pokraj toa, predmet na elaboracija pretstavuvaat zna~eweto na ekonomskata struktura za odr`liviot ekonomski razvoj, sostojbata i karakteristikite na ekonomskata struktura na R. Makedonija vo 1991 g., promenite na ekonomskata struktura na R. Makedonija vo procesot na tranzicijata, kako i ekonomskata politika i nasokite na razvojot na ekonomska struktura, od aspekt na odr`liviot ekonomski razvoj na R. Makedonija. Vo trudov se poa|a od stavot deka poimot i sodrìnata na odr`liviot razvoj ne e i ne treba da bide identi~en za sekoja zemja i sekoj period. Voedno, se poa|a od tezata deka odr`liviot razvoj na edna zemja i dinami~nite ekonomski aktivnosti ne se i ne mora da bidat sekoga{ inkopatibilni. So proizvodstvenata, a osobeno so vkupnata ekonomska politika, prijatelski naso~eni kon ìvotnata sredina, kako i so metodite na recikliraweto na otpadocite, moè bitno da se vlijae vrz kvalitetot na autputite na proizvodstvoto. Vrz osnova na seto toa, moè pove}e otkolku da se kompen342
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ekonomskata strukura i odr`liviot ekonomski razvoj vo R. Makedonija
ziraat negativnite efekti na dinami~niot razvoj na ekonomskite aktivnosti vo zemjata, a so toa zna~itelno da se pro{irat ramkite i zgolemat mo`nostite za dinamiziraweto na ekonomskiot razvoj i rasteòt na proizvodstvoto vo ramkite na konceptot na odr`liviot razvoj. 1. Definirawe na odr`liviot ekonomski razvoj vo R. Makedonija Odr`liviot razvoj, naj~esto, se definira kako razvoj {to gi zadovoluva potrebite na sega{nite generacii, bez da gi zagrozuva mo`nostite na idnite generacii da gi zadovoluvaat nivnite potrebi. Vo toj kontekst, nau~nite elaboracii i analizi na odnosot i me|uzavisnosta me|u razvojot i odr`livosta, naj~esto, se naso~uvaat kon problemite na ograni~enosta na prirodnite resursi za proizvodstvoto, osobeno vodata, zemjata i mineralnite bogatstva, kako i kon za{titata na prirodnata sredina od zagaduvawe i degradacija. Vrz taa osnova, od zastapnicite na odr`liviot razvoj, spored potesniot ekolo{ki koncept na za{titata na prirodnata sredina, se izvlekuvaat zaklu~oci za nekompatibilnosta na dinami~niot i odr`livosta na ekonomski razvoj raste`, odnosno za neophodnosta od ograni~uvaweto na pobrziot ekonomski razvoj.1 Ekonomskite, osobeno makroekonomskite aspekti na odr`liviot razvoj, problemite na strategijata i politika na razvojot i odr`livosta, odr`livosta i siroma{tijata, odr`livosta i odnosot na ponisko nivo na ekonomska razvienost i sl., relativno pomalku se elaborirani i analizirani. Ekonomskiot razvoj, posebno rasteòt na proizvodstvoto, kako i rasteòt na naselenieto, nesporno e deka imaat negativno vlijanie vrz iskoristuvaweto na prirodnite resursi, osobeno neobnovlivite izvori na energija, vodite, plodnoto zemji{te, mineralnite bogatstva. Voedno, tie imaat negativno vlijanie i vrz i zgolemuvaweto na nivoto na zagaduvaweto i degradacijata na vozduhot, vodata, zemjata, odnosno vrz prirodnata sredina. Nau~nata elaboracija na odnosite na razvojot i negativnite posledici, so pravo, dobivaat zna~ajno mesto vo aktivnostite na mnogu me|unarodni organizacii, zaednici, ekolo{ki organizacii i poedinci. Vo tie ramki se spoznavaat faktorite, posledicite, kako i aktivnostite i sistemot na sredstvata, merkite i instrumentite za relativiziraweto na problemite na razvojot i negovata
1 D. H. Meadows, D.L. Meadows, J. Randers,W.W. Behrens III: THE LIMITS TO GROWTH, ed. pub. by Universe Books, New York,1972; M. Mesarovic, E. Pestel: MANKIND AT THE TURNING POINT, Hutchinson & Co. Ltd., London, 1975.
343
odr`livost. Analizata na ekonomskite dimenzii na problemite na odr`livosta na razvojot, iako se zastapeni relativno pomalku, sepak, imaat zna~ajno mesto. Pri toa, ekonomskata analiza na problemite na odr`livosta i razvojot pokaùva deka ne postoi neophodna determinacija pome|u ekonomskiot razvoj i odr`livosta. Pri toa, se konstatira deka, odr`livosta ne mora neposredno da bide determinirana i ograni~uvana samo od razvojot i obratno. So analizata na nivnite odnosi se ilustrirani primeri na zna~ajni otstapuvawa, odnosno primeri kade {to razvojot ne samo {to ne ja zagrozuva odr`livosta, tuku naprotiv ja poddrùva. Isto taka, se konstatira deka ekonomskiot razvoj i rasteòt ne deluva sekoga{ vrz degradacijata na prirodnata sredina..., kako i toa deka so menaxiraweto na sodrìnite na proizvodstvoto (autputot i otpadocite), preku koristewe na sodrìni i metodi na proizvodstvo prijatelski nakloneti kon prirodata, moè pove}e da se kompenzira otkolku visokoto nivo na ekonomski aktivnosti.2(Gene Grossman-gl. 2). Ponatamu, vrz osnova na prodlabo~enata i inventivna nau~na elaboracija na problemite i odnosite pome|u ekonomskiot razvoj i negovata odr`livost, Dasgupta i Heal (1979), kako i Pearce i Tarner (1990) demonstriraat deka razvojot so sopstvenite ekonomski i regulatornite strukturi (dràvni), ne se samo kompatibilni so odr`liviot razvoj, tuku i go poddrùvaat.3 Isto taka, se konstatira deka optimalnata potro{uva~ka se nao|a pod maksimalnoto nivo na odr`livost zatoa {to direktnata korisnost na dobivkata od prirodnata sredina go ~ini atraktivno vozdrùvaweto od potro{uva~kata vo interes na pove}e ~ista prirodna sredina. 4 Vrz osnova na seto toa moè da se izvle~at pove}e bitni soznanija i zaklu~oci vo pogled na odnosite me|u ekonomskiot razvoj i ekonomskiot raste`, od edna strana, i konceptot na odr`liviot razvoj, od druga strana. Od aspekt na predmetov na na{ava analiza, kako osobeno relevantni se slednive: - ne postoi apsolutna i neophodna determiniranost, a u{te pomalku, sprotivstavenost, pome|u ekonomskiot razvoj i konceptot na odr`liviot razvoj, odnosno, konceptot na odr`liviot razvoj ne zna~i i ne bara bezuslovno ograni~uvawe na dinami~niot ekonomski razvoj i raste` vo sekoja zemja;
2 Goldin, I. and Winters, L.A (ed.) (1994): Economic Policies for sustainable development, vo: The economics of sustainable development, CEPR (CB) 3 Dasgupta, P. and Heal, G (1979: Economic Theory and Exhaustible Resources, Cambridge: Cambridge University Press; i Pearce and Tarner, R. (1990):Economics of Natural Ressources and the Environment, Hemel Hemstead: Harvester Wheatsheaf. 4 Isto, str
344
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
- ekonomskiot razvoj i rasteòt na proizvodstvoto ne mora sekoga{ i sekade da deluva vrz zgolemuvaweto na zagaduvaweto i degradacijata na prirodnata sredina; - so poadekvatno menaxirawe na ekonomskiot razvoj i raste`, posebno so menaxiraweto na sodrìnata na proizvodstvoto i negovata struktura so koristewe na metodi i sodrìni prijatelski nakloneti kon prirodnoto opkruùvawe i negovata za{tita, moè pove}e otkolku da se kompenziraat negativnite efekti na visokoto nivo na ekonomski aktivnosti; - ne postoi edna edinstvena i seop{to vaè~ka definicija i op{tovaè~ka merka i sodrìna na konceptot na odr`livosta. Poradi toa, odr`livosta na razvojot moè i treba da se definira, meri, analizira i odlu~uva kako na me|unarodno, taka i na nacionalno ramni{te. Na globalno, me|unarodno nivo se utvrduvaat op{tite, me|unarodni standardi i merki za za{titata na prirodata od zagaduvaweto i degradacijata. Me|utoa, na nacionalno nivo moè i treba da se ostvaruvaat pove}e i pokonkretni aktivnosti naso~eni kon najadekvaten menaxment na dinamikata i sodrìnata na ekonomskiot razvoj vo funkcija na racionalno koristewe na faktorite na razvojot za optimalno zadovoluvawe na potrebite na lu|eto, odnosno za obezbeduvaweto na odr`liviot ~ovekov razvoj vo site negovi dimenzii. Me|u niv, posebno zna~ajni se op{testvenoekonomskiot razvoj, socijalniot razvoj, ekolo{kiot razvoj, demokratsko-politi~kiot razvoj, tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj i sl.; - so ekonomskite mehanizmi i stimuli, so pazarnite mehanizmi, kako i so dràvnite regulatorni mehanizmi i strukturi moè i treba da se menaxira i ostvaruva dinami~en, racionalen i efikasen odr`liv ekonomski razvoj. 2. Zna~eweto na ekonomskata struktura za odr`liviot ekonomski razvoj Kako najrelevantni dimenzii na odr`liviot op{testvenoekonomski razvoj na sekoja zemja se smetaat: odr`liviot ~ovekov razvoj, op{testveno-ekonomskiot razvoj, nau~no-tehni~kiot i tehnolo{kiot razvoj, ekolo{kiot razvoj i sl. Kako zna~ajni indikatori na soodvetnite dimenzii na odr`liviot op{testveno-ekonomski razvoj na edna zemja se smetaat: za ~ovekoviot razvoj - rasteòt na standardot na naselenieto, otstranuvawe, ili smaluvawe na siroma{tijata, podignuvawe na socijalnoto, obrazovnoto, zdravstvenoto, kulturnoto i op{testveno-politi~koto nivo lu|eto i sl.; za op{testveno-ekonomskiot razvoj - stapkata na ekonomskiot razvoj Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 345
i raste`, kvalitativnite promeni na ekonomskata struktura, dinami~niot nau~no-tehni~ki i tehnolo{ki progres, ramnote`niot regionalen razvoj, socijalniot razvoj, osobeno obezbeduvaweto na uslovi za socijalna ednakvost i ramnopravnata participacija vo raspredelbata na bruto-doma{niot proizvod, pravnata sigurnost, li~nata i kolektivna sigurnost i bezbednost i sl.; za ekolo{kiot razvoj - za{titata na prirodnata i rabotnata sredina, odrùvaweto na prirodnata sredina, prirodnata ramnoteà, za{titata od zagaduvawe na atmosferata (za{tita od sozdavaweto na t.n. staklena gradina na zemjata), vozduhot, zemjata i vodata itn. Ekonomskata struktura na edna zemja mnogustrano i pove}estepeno, direktno i indirektno, e povrzana i me|uzavisna so site i sekoja posebno od zabeleànite dimenzii i indikatori na ~ovekoviot, op{testveno-ekonomskiot i ekolo{kiot razvoj. Ekonomskata struktura na edna zemja bitno vlijae vrz racionalnoto i optimalno koristewe na raspolo`livite faktori vo funkcija na zadovoluvawe na li~nite, rabotnite, materijalnite, finansiskite i drugi potrebi na ~ovekot i op{testvoto vo celina. Vrz tie osnovi, o~igledni se brojnite vrski i me|uzavisnosti na ekonomskata struktura i sekoj od pogore zabeleànite indikatori na odr`liviot ~ovekov, op{testveno-ekonomski i ekolo{ki razvoj, odnosno so odr`liviot razvoj vo celina. Vo ovaa prigoda ne e namerata, nitu prostorot dozvoluva poopstojno da se elaboriraat, ilustriraat i analiziraat tie odnosi i me|uzavisnosti. Vnimanieto }e bide naso~eno kon ilustrirawe i analizirawe na sostojbata, elementite, karakteristikite i promenite na ekonomskata struktura na R. Makedonija vo procesot na vospostavuvaweto i funkcioniraweto na noviot op{testveno-ekonomski i pazaren sistem, odnosno vo procesot na tranzicijata. 3. Karakteristikite na ekonomskata struktura i odr`liviot razvoj Karakteristikite na ekonomskata struktura na R. Makedonija }e bidat analizirani preku goleminata i promenite na op{testveniot proizvod, odnosno bruto-doma{niot proizvod, kako najzna~aen sinteti~ki pokazatel so koj se iskaùva dostignatoto nivo na razvienost i uspe{nosta vo stopanisuvaweto i razvojot, kako i so brojot na vrabotenite po oddelnite ekonomski oblasti i investiciite, kako pokazateli na stepenot na koristeweto na raspolo`liviot ~ove~ki kapital i akumulativnata sposobnost i angaìranosta za obezbeduvawe uslovi za kontinuiraniot razvoj. Goleminata i strukturata na op{testveniot proizvod do 1990 godina 346
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
pokaùva deka R. Makedonija, iako vo periodot do osumdesettite godini ostvaruva{e relativno visoki stapki na razvoj, ne uspea da se izvle~e od relativno niskoto nivo na ekonomska razvienost i relativno nisko nivo na op{testven proizvod po ìtel. Voedno, ekonomskata struktura ja karakterizira relativno visokoto u~estvo na poslabo dohodovnite i nisko akumulativni oblasti i granki. Isto taka, vo strukturata na proizvodstvoto naglaseno bea prisutni pove}e golemi metalur{ki kapaciteti, kapital intenzivni, so relativno zastarena tehnika i tehnologija, osobeno od aspekt na novite standardi i potrebi za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata i rabotnata sredina, nesposobni da se nosat so ekonomskite i pazarni predizvici na noviot liberaliziran pazaren ambient, nisko dohodni i nisko akumulativni. Pokraj seto toa, ekonomskata strukturata ne gi zadovoluva{e nitu naglasenite potrebi za racionalnoto koristewe na prirodnite uslovi i rabotnoto angaìrawe na obilnata nevrabotena rabotna sila. Vrz osnova na analizata na op{testveno-ekonomskiot razvoj na R. Makedonija vo celiot period od nejzinoto konstituirawe vo zaedni~kata jugoslovenska federacija moè da se konstatira deka se ostvareni zna~ajni rezultati i golemi promeni kako vo pogled na dinamikata na razvojot, taka i vo pogled na promenite vo ekonomskata struktura. Taka, po osloboduvaweto vo 1945 godina ekonomskiot razvoj zemjata go zapo~na so krajno zapostavena agrarna ekonomija, samo so nezna~itelni industriski objekti, so krajno nisko nivo na seop{ta razvienost, so pomalu od 200 $ op{testven proizvod po ìtel, niska akumulativna i reproduktivna sposobnost, nizok standard na ìveewe, so beda i zaostanatost vo sekoj pogled. Vo takvi uslovi stopanstvoto se soo~uva{e so mnogubrojni te{kotii i problemi, objektivni i subjektivni, vo procesot na razvojot. Me|u toa, so golemi zalagawa, kako i so poddr{ka i pomo{ od zaedni~kata federacija, vo periodot do sredinata na osumdesettite godini od minatiot vek se ostvaruva{e dinami~en op{testveno-ekonomski razvoj, osobeno so industrijalizacijata i elektrifikacijata, kako i dinami~ni promeni vo ekonomskata struktura na zemjata. Vrz tie osnovi, na{ata zemja ja nadmina fazata na nerazviena agrarna zemja i dostigna nivo na sredno razviena, so soodvetni karakteristiki vo pogled na dostignatoto nivo na op{testven proizvod po ìtel i soodvetna ekonomska struktura. Slednava tabela gi ilustrira karakteristikite na ekonomskata struktura vo 1990 godina:
347
Tabela br. 1. Op{testveniot proizvod, vrabotenite i investiciite vo R. Makedonija - 1990 g.

Op{test. proizvod Vrednost % 55071 100 7802 14,2 Vraboteni vo mil.din. Investicii
% Broj % Vrednost Vkupno 507324 100 4606,5 Zemjodelstvo, lov 41633 8,2 256,3 5,6 i {umarstvo Ribarstvo 33 0,1 551 0,1 1,4 0,0 Rudarstvo i 1049 1,9 11331 2,2 139,7 3,0 vadewe kamen Prerabotuva~ka 20834 37,8 186691 36,8 1158,4 25,1 industrija Snabduvawe so 2211 4,0 10657 2,1 159,4 3,5 elek. energija, gas i voda Grade`ni{tvo 4349 7,9 47636 9,4 87,6 1,9 Trgovija na gol. i 11523 20,9 56193 11,1 196,2 4,3 malo; poprav. na motorni vozila Hoteli i 1318 2,4 11708 2,3 113 2,5 restorani Soobra}aj, sklad. 3065 5,6 26248 5,2 1035,4 22,5 i vrski Finansisko 0,0 11865 2,3 189,3 4,1 posreduvawe Aktivnosti so 1569 2,8 5227 1,0 69,9 1,5 nedvièn imot, iznajmuvawe i delovna aktivnost Javna uprava i 0,0 19129 3,8 95 2,1 odbrana; zadolìtelna socijalna za{tita Obrazovanie 237 0,4 36613 7,2 117,6 2,6 Zdravstvo i 393 0,7 33854 6,7 178 3,9 socijalna rabota Drugi komunalni, 687 1,2 7988 1,6 809,3 17,6 kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti Izvor: Statisti~ki godi{nik na R. Makedonija, 1992 obrabotkata e na{a
348
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Od prezentiranite pokazateli moè da se konstatira deka stopanstvoto ne ja nadminalo fazata na industrijalizacijata vo koja primarniot i sekundarniot sektor imaat dominantno u~estvo vo ekonomskata struktura. Takvata ekonomska struktura ja karakterizira relativna ednostranost i nepovolnost, osobeno od aspekt na obezbeduvaweto na samostoen i kontinuiran odr`liv razvoj i ekolo{kata odr`livost na ekonomskiot razvoj. Taka, samo tri ekonomski oblasti (prerabotuva~kata industrija, zemjodelstvoto i trgovijata), u~estvuvaat so pove}e od tri ~etvrtini, a zaedno so u{te dve (grade`ni{tvoto i soobra}ajot), so pove}e od 92% vo formiraweto na op{testveniot proizvod. Voedno, nivnoto u~estvo vo vkupno vrabotenite dostignuva tri ~etvrtini. Pokraj toa, takvata ekonomska struktura manifestira{e golemi slabosti, vo pogled na dinami~nosta i fleksibilnosta, na ~etiri klu~ni stolbovi na odr`liviot op{testveno-ekonomski razvoj na zemjata i toa: vrabotenosta na obilnata raspolo`liva rabotna sila, tehni~kotehnolo{kiot razvoj, neramnomerniot regionalen razvoj i izvozot, odnosno podignuvaweto na konkurentskata sposobnost na doma{niot i me|unarodniot pazar, osobeno vo uslovite na o~ekuvanite promeni kon liberalizacijata na ekonomskite odnosi. Nevrabotenosta vo 1990 godina dostigna nivo od okolu 25%, {to be{e mnogu visoko i neodr`livo od aspekt na odr`liviot ~ovekov razvoj i racionalnoto koristewe na raspolo`livite potencijali na razvojot. Neramnomerniot regionalen razvoj u{te pove}e gi naglasuva i gi pravi pote{ki za re{avawe problemite na vkupniot odr`liv razvoj. Pregolemata koncentracija na stopanskite kapaciteti vo nekolku pogolemi gradski centri, osobeno vo Skopje, od edna strana, kako i postoeweto na okolu edna tretina od teritorijata i od vkupniot broj na op{tini {to imaat karakter na pomalku razvieni, od druga strana, se manifestira kako zna~ajna neramnomernost i disproporcija vo ekonomskata struktura i te{ko sovladliv problem na aktuelniot nivo na razvoj. Tehni~ko-tehnolo{kata zastarenost, osobeno vo uslovi na relativno niskata dohodovna i akumulativna sposobnost, pretstavuva eden od najgolemite problemi na zateknata sostojba vo strukturata na stopanstvoto vo 1990 godina. Sovladuvaweto na problemite na tehni~ko-tehnolo{kata modernizacija i zamenata na amortiziranata (fizi~ka i moralna) oprema neophodno be{e da se o~ekuva so transfer na tehnologijata, so zaedni~ki vloùvawa i direktni stranski vloùvawa. Vo pogled na nadvore{no-trgovskata razmena sostojbata be{e u{te ponepovolna. Dostignatoto nivo na ekonomski razvoj, kako i ekonomskata struktura, ne ovozmoùvaa optimalno zadovoluvawe na potrebite na 349
zemjata i vo ovoj pogled. Obemot i strukturata na uvozot i izvozot se skromni. Vo nivnata struktura relativno najgolemo e u~estvoto na materijalite za reprodukcija i stokite za {iroka potro{uva~ka, dodeka relativno malo e u~estvoto na sredstvata za rabota. Osobeno nepovolno e {to se ostvaruva zna~itelen i raste~ki deficit vo ekonomskata razmena so stranstvo, {to pretstavuva i zna~aen ograni~uva~ki faktor na odr`liviot razvoj. Vo uslovite na golemite op{testveni i politi~ki promeni po 1991 godina i osamostojuvaweto, ekonomskata struktura na R. Makedonija ne samo {to bitno ne se podobri, tuku stana u{te ponepovolna, {to go ilustrira slednava tabela: Tabela br. 2 Bruto-doma{niot proizvod, vrabotenite i investiciite vo R. Makedonija vo 1997 g. vo mil. den. tekovni ceni
BDP Vrednost % Vraboteni Vrednost Broj % Investicii %
Vkupno Zemjodelstvo, lov i {umarstvo Ribarstvo Rudarstvo i vadewe kamen Prerabotuva~ka industrija Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda Grade`ni{tvo Trgovija na golemo i malo; poprav. na motorni vozila Hoteli i restorani Soobra}aj, skladirawe i vrski Finansisko posreduvawe
155171 20361 51 1893 35079 8346
100 13,1% 0,0% 1,2% 22,6% 5,4%
476145 54547 490 7126 132846 14646
100 11,5% 0,1% 1,5% 27,9% 3,1%
12753 559 0,8 244,4 1447,9 3459
100 4,4% 0,0% 1,9% 11,4% 27,1%
9867 21297
6,4% 13,7%
37366 61297
7,8% 12,9%
188,1 146,4
1,5% 1,1%
2819 11372 6259
1,8% 7,3% 4,0%
12527 31183 5221
2,6% 6,5% 1,1%
199 3608,2 624,9
1,6% 28,3% 4,9%
350
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Aktivnosti so 5490 3,5% 10605 2,2% 0,0% nedvièn imot, iznajmuvawe i delovna aktivnost Javna uprava i 11326 7,3% 31221 6,6% 453,8 3,6% odbrana; zadolìtelna socijalna za{tita Obrazovanie 7739 5,0% 33509 7,0% 422 3,3% Zdravstvo i socijalna 8003 5,2% 28828 6,1% 816,9 6,4% rabota Drugi komunalni, 5295 3,4% 14733 3,1% 582,6 4,6% kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti Izvor: Statisti~ki godi{nik, 1999 god., Statisti~ki pregledi 2001 - 2002 obrabotkata e na{a.
Vo BDP za 1997 i 2007 god., od tehni~ki pri~ini, ne se vklu~eni inputiranite stanarini, inputiranite bankarski uslugi, neto-danocite na proizvodstvo, DDV i akcizite i carinite i carinskite dava~ki.
Vo procesot na sopstveni~koto prestrukturirawe, kako i liberalizacijata na ekonomskite i trgovskite odnosi, kapacitetite {to bea sozdadeni za zadovoluvawe na potrebite na zaedni~kiot jugoslovenski pazar, so negovoto rasturawe ne pronajdoa novi alternativni pazari, taka {to se soo~ija so golemi ekonomski problemi vo optimalnoto koristewe na kapacitetite i propadnaa. Na toj na~in, od ekonomskata struktura snema golem broj golemi industriski kapaciteti, zemjodelski kombinati i golemi trgovski organizacii. Mesto niv, vo ekonomskata struktura na zemjata se pojavija golem broj mali i sredni pretprijatija. U~estvoto na pette osnovni nositeli na ekonomskata struktura, navistina, opadna za dvaesetina procentni poeni, no toa ne se dolì na pobrziot razvoj na tercijarniot sektor, tuku na vkupnoto opa|awe na razvojot, pri {to opa|aweto na industrijata, pa duri i na trgovijata e najgolemo. Na ovaa nova slika vo ekonomskata struktura svoe vlijanie, sekako, ima i novata me|unarodna statisti~ka metodologija na presmetuvawe i prikaùvawe na bruto-doma{niot proizvod. Vo strukturata na industrijata, vo ovoj period, svoeto u~estvo go namalile golemite metalurgiski kapaciteti od primarniot i sekundarniot sektor koi, voedno, bea i golemi zagaduva~i na prirodnata i rabotnata sredina, a bea i nisko dohodovni i nisko akumulativni. Od tabelata jasno moè da se sogleda promenata na ekonomskata struktura. Izostanuvaweto na navedenite proizvodstveni kompleksi vo ekonomskata struktura ima pozitivno vlijanie vrz odr`liviot razvoj, osobeno Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 351
gledano od ekolo{ki aspekt. Me|utoa, toa negativno se odrazi vrz vkupnata vrabotenost, posebno vrz vrabotenosta vo industrijata, koja vo ovoj period e namalena, bez malku, za 10 procentni poeni. Kako {to moè da se vidi, poradi ste~aite na golem broj firmi ili namaluvaweto na brojot na vrabotenite, vkupniot broj na vrabotenite ne samo {to ne se zgolemil, tuku se namalil za pove}e od 31.000 lica. Ako se zeme predvid deka vo periodot od 1990 do 1997 godina stignale u{te sedum do osum generacii koi imale potreba za rabota, kako i ako se vklu~i brojot na nevrabotenite vo 1990 godina, se doa|a do brojkata od blizu 400.000 rabotnici, od site vozrasti i kategorii, {to imale potreba i barale rabota. Nivnoto nevrabotenost pretstavuva golem socijalen i ekonomski problem za sekoja zemja, a dramati~en ekonomski, egzistencijalen i op{testveno-socijalen problem za sekoj zasegnat ~ovek, poradi {to problemot ne moè i ne treba da bide ignoriran od konceptot na odr`livosta na razvojot. Ekonomskata struktura na zemjata po 1997 godina, iako ne moè da se oceni kako povolna, moè da se smeta kako postabilna. Podatocite pokaùvaat deka stopanstvoto e oslobodeno od tranziciskiot {ok vo koj se najde, od objektivni i subjektivni pri~ini, po osamostojuvaweto i radikalnite promeni na ekonomskiot i op{testveno-politi~kiot sistem, od nametnatite blokadi na ju`nata i severnata granica, voeniot konflikt na Kosovo i bombardiraweto na R. Srbija od strana na NATO silite, kako i od nametnatiot konflikt vo 2001 godina vo zemjata. Bruto-doma{niot proizvod e zna~itelno zgolemen, kako vkupno, taka i po oddelnite oblasti i granki i po ìtel. Vo ekonomskata struktura pette dominantni oblasti go zgolemija svoeto u~estvo. Pozitivniot trend vo promenite na ekonomskata struktura e izrazen i vo zgolemenoto u~estvo na prerabotuva~kata industrija za pove}e od 7 poeni vo formiraweto na bruto-doma{niot proizvod, kako i so zgolemuvawe na u~estvoto na sektorite na trgovijata, soobra}ajot i vrskite, grade`ni{tvoto i uslugite, odnosno tercijarniot sektor vo formiraweto na bruto-doma{niot proizvod. Soodvetni pozitivni promeni se izrazeni i preku strukturata na vrabotenite. Sepak, nekoi od klu~nite problemi i predizvici vo pogled na ekonomskata struktura za potrebite na odr`liviot op{testveno-ekonomski razvoj se ostanati nerazre{eni. Slednava tabela gi ilustrira sostojbata odnosite i problemite na ekonomskata struktura vo 2007 godina:
352
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 3 Bruto-doma{niot proizvod, vrabotenite i investiciite vo R. Makedonija vo 1997 g. vo mil. den. tekovni ceni
BDP Vredn. 222697 33123 56 2637 65353 9702 % 100 14,9% 0,0% 1,2% 29,3% 4,4% Vraboteni Broj 434041 12568 135 2751 113088 13516 % 100 2,9% 0,0% 0,6% 26,1% 3,1% Investicii Vredn. 71557 1937 0 1047 10389 4949 % 100 2,7% 0,0% 1,5% 14,5% 6,9%
Vkupno Zemjodelstvo, lov i {umarstvo Ribarstvo Rudarstvo i vadewe kamen Prerabotuva~ka industrija Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda Grade`ni{tvo Trgovija na golemo i malo; poprav. na motorni vozila Hoteli i restorani Soobra}aj, skladirawe i vrski Finansisko posreduvawe Aktivnosti so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovna aktivnost Javna uprava i odbrana; zadolìtelna socijalna za{tita Obrazovanie Zdravstvo i socijalna rabota Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnnosti Izvor, isto
21054 47804
9,5% 21,5%
26307 76750
6,1% 17,7%
24543 6699
34,3% 9,4%
5619 29399 12118 12927
2,5% 13,2% 5,4% 5,8%
13047 29683 7110 21677
3,0% 6,8% 1,6% 5,0%
1989 9453 1927 1103
2,8% 13,2% 2,7% 1,5%
22757
10,2%
39053
9,0%
4286
6,0%
11342 12329 7535
5,1% 5,5% 3,4%
32134 31809 14420
7,4% 7,3% 3,3%
1269 1008 958
1,8% 1,4% 1,3
Me|u porelevantnite problemi i predizvici, od osoben interes za odr`liviot razvoj, pretstavuvaat serioznite problemi na relativno maliot obem na vrabotenost, zna~itelno pomalku od potrebite na zemjata, pa duri i dostignatoto nivo na vraboteni vo
353
1990 godina, a so toa i op{testveno netolerantno visokata nevrabotenost, kako i serioznite disproporcii vo ekonomskata struktura od aspekt na obezbeduvaweto na pretpostavkite za ostvaruvawe na odr`liviot op{testveno-ekonomski i socijalen razvoj. Predizvikot za ostvaruvaweto na tie strategiski celi i zada~i bara racionalno menaxirawe i koristewe na pazarnite i ekonomskite mehanizmi i stimuli, kako i koristewe na dràvnite regulatorni mehanizmi i strukturi.
Koristena literatura: D. H. Meadows, D.L. Meadows, J. Randers,W.W. Behrens III: THE LIMITS TO GROWTH, ed. pub. by Universe Books, New York,1972; M. Mesarovic, E. Pestel: MANKIND AT THE TURNING POINT, Hutchinson & Co. Ltd., London, 1975; Goldin, I. and Winters, L.A (ed.) (1994): Economic Policies for sustainable development, vo: The economics of sustainable development, CEPR (CB); Dasgupta, P. and Heal, G (1979: Economic Theory and Exhaustible Resources, Cambridge: Cambridge University Press; Pearce and Tarner, R. (1990):Economics of Natural Ressources and the Environment, Hemel Hemstead: Harvester Wheatsheaf; Statisti~ki godi{nici, Zavod za Statistika, Skopje; Statisti~ki pregledi Skopje, bruto-doma{niot proizvod i investiciite.
354
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
THE ECONOMIC STRUCTURE AND THE SUSTAINABLE ECONOMIC GROWTH IN R. MACEDONIA Gjorgi Chepujnoski Ph.D. Abstract The sustainable economic growth is one of the main topics and interests on international and national (state) level. The demographic development and wealth increase are directly related to the economic growth, which is manifested by increase in income, consumption, and the human development. The economic development, on the other hand, is related with the usage of the natural resources, and therefore with the increase of pollution, degradation of the environment and disruption of natural balance. These problems are so serious that they jeopardize the economic development perspective, which, for lot of economically underdeveloped countries implies to be or not to be. Along with the globalization process issues as well as other threats, they become unavoidable responsibilities, both, of the international community and each country. With the development of the concept and strategy of sustainable development, the international community strives to solve or decrease the development problems through mutual standards and norms for environmental protection from pollution, nuclear, chemical, and other risks and challenges, as well as through international and bilateral contracts, and international support and relief to the hungry and poor by means of financial and technical grants and directs investments. Still, defining and realizing the strategy and policy of sustainable development is a key task and responsibility of the state institutions and regulators structures. Experiences show that the efficient realization of the sustainable economic development concept should not and cannot be delegated to any international institution such as IMF, the World Bank, etc. Thereby, the acknowledgment and adequate definition of the concept and content of sustainable development, as well as development of awareness and social and political will and willingness has extraordinary importance for a rational behavior and problem solving. In this sense, the acknowledgment of the relationships, ties and inter-dependencies of the economic structure and the sustainable economic development, which are elaborated in this paper, has special place and meaning in drafting and realizing of the strategy and policy of the sustainable economic development of our country. Key words: sustainable economic development, economic structure, environment, ecology, natural balance, environmental protection.
355
VONREDNI PROFESORI
UDK: 658.14(497.7)
ANALIZA NA STRUKTURATA NA KAPITALOT NA MAKEDONSKITE KOMPANII D-r Sa{o Arsov
Apstrakt Ve}e pedesetina godini vo korporativnite finansii e prisutna debatata okolu optimalnata struktura na kapitalot: pri dadeno nivo na vkupen kapital koj e neophoden da se finansiraat aktivnostite na kompanijata, dali postoi na~in da se podeli ovoj kapital na dolg i sopstven kapital koj }e pridonese kon maksimizacija na vrednosta na kompanijata. Ako postoi, koi se kriti~nite faktori koi vlijaat vrz vospostavuvaweto na optimalnoto nivo na liverix na kompanijata? I pokraj obemnite istraùvawa na ova pole vo poslednite pet decenii, ova pra{awe ostanuva otvoreno. Sepak, nedostasuvaat konkretni istraùvawa na ovaa tema za slu~ajot na makedonskata ekonomija. Ovoj trud pravi obid da dade skromen pridones kon popolnuvaweto na ovaa praznina. Vo trudot e napravena analiza na 46 makedonski akcionerski dru{tva, od aspekt na odnosot dolg - sopstven kapital, vrz osnova na podatocite od nivnite revidirani bilansi na sostojba. Analizata pokaà deka kompaniite imaat prili~no konzervativen pristap, pri {to okolu edna polovina od niv nemaat voop{to dolgovi vo nivnata struktura, golem del od niv gi finansiraat dolgoro~nite vloùvawa od sopstveni izvori, a nekoi za taa namena koristat i kratkoro~ni krediti. Klu~ni zborovi: dolg, sopstven kapital, finansirawe, korporativni finansii. Voved Pra{aweto za strukturata na kapitalot e prisutno vo finansiskata teorija ve}e pedesetina godini. Otvoreno od strana na podocne`nite nobelovci Modiqani i Miler, a potoa dopolnuvano so bezbroj pomalku ili pove}e relevantni istraùvawa, ova
D-r Sa{o Arsov
pra{awe s u{te e daleku od toa da dobie svoj kone~en odgovor. Stanuva zbor za odnosot pome|u sopstveniot kapital i dolgoro~noto zadolùvawe, odnosno nivoto na liverix, koe ima zna~ajni posledici vrz funkcioniraweto na kompaniite i noseweto odredeni strate{ki odluki. Naukata i praktikata pokaàle deka odreden stepen na zadolènost na kompaniite e sosema normalna pojava koja ne mora da ima negativni implikacii vrz nivnoto funkcionirawe. Naprotiv, koristeweto na dolgoro~nite krediti ovozmoùva da se realizira pozna~ajna ekspanzija na kompanijata, bez pri toa da dojde do t.n. razvodnuvawe na sopstveniot kapital. Od druga strana, zgolemuvaweto na nivoto na zadolènost go zgolemuva i finansiskiot rizik na kompanijata, odnosno opasnosta taa da ne bide vo sostojba da gi isplatuva dostasanite obvrski. Toa, od svoja strana, pazarot na kapital go vgraduva vo procenkite na vrednosta na kompanijata preku premijata za rizikot, {to ja turka nadolu cenata na nejzinite akcii. O~igledno e deka pred finansiskite menaxeri se postavuva pra{aweto na optimalizacija na odnosot sopstven kapital - dolgoro~no zadolùvawe. Odgovorot na ova pra{awe ne moè da bide edinstven i daden edna{ za sekoga{, od pri~ina {to kompaniite deluvaat vo dinami~ko opkruùvawe, vo koe postojano se menuvaat uslovite na finansiskite pazari, {to nametnuva potreba od redovno prisposobuvawe na finansiskata struktura kon novonastanatite uslovi. Ottuka, naukata denes pove}e se fokusira kon identifikacija na faktorite koi vlijaat vrz strukturata na kapitalot, otkolku kon iznao|aweto kone~ni re{enija i preporaki za finansiskiot menaxment. Vo ovoj trud najprvo }e bide napraven kus osvrt kon literaturata koja go obrabotuva ova pra{awe. Potoa, trudot }e opfati edno prakti~no istraùvawe, analiziraj}i ja sostojbata vo pogled na strukturata na izvorite na finansirawe kaj eden primerok od 46 makedonski kompanii. Analizata }e bide izvr{ena vrz osnova na raspolo`livite revidirani finansiski izve{tai na ovie kompanii. Istraùvaweto ima za cel da utvrdi kakva e strukturata na kapitalot kaj ovie kompanii, dali vo toj pogled postojat odredeni zaedni~ki karakteristiki, zakonitosti i trendovi i vrz taa osnova da dojde do mo`ni zaklu~oci okolu pri~inite i posledicite na takvata struktura. Ona {to osobeno n interesira e dali makedonskite kompanii vodat odredena politika na strukturata na kapitalot ili taa e samo posledica na nivni tekovni procenki.
360
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Analiza na strukturata na kapitalot na makedonskite kompanii
Osvrt kon literaturata Pra{aweto a optimalnata struktura na kapitalot, u{te vo dale~nata 1958 godina, go otvoraat Franko Modiqani i Merton Miler so svojot trud koj podocna }e bide nare~en edno od najvlijatelnite dela vo celokupnata nauka za finansiite1. Vo nego, tie, trgnuvaj}i od odredeni, pomalku nerealni pretpostavki, doa|aat do zaklu~okot deka strukturata na kapitalot e irelevantna, t.e. za kompanijata e seedno kakva struktura na izvorite na finansirawe }e vospostavi, bidej}i taa nema vlijae vrz cenata na kapitalot, a so toa ni vrz vrednosta na kompanijata. Podocna, vo 1963 godina, Modiqani i Miler vr{at izvesna revizija na svojata teorija, odnosno na sopstvenite inicijalni zaklu~oci. Vnesuvaweto na nov element, korporativnite danoci i so niv povrzaniot dano~en {tit, gi doveduva do zaklu~ok deka optimalna e onaa struktura na kapitalot pri koja dolgot e maksimalno zastapen, t.e. strukturata na kapitalot vo koja dolgot u~estvuva so 100%2. O~iglednata nerealnost na takviot zaklu~ok go navel Miler, ovojpat sam, povtorno da ja revidira sopstvenata teorija. Toa e storeno vo 1977 godina, koga Miler dava nov pridones vo razvojot na teorijata za strukturata na kapitalot, voveduvaj}i gi i personalnite danoci vo analizata i doa|aj}i do zaklu~okot deka postoeweto na ovie danoci gi namaluva efektite na leverixot, no, sepak, optimalnata struktura na kapitalot podrazbira maksimizacija na u~estvoto na dolgot vo nea3. Vo me|uvreme, brojni drugi avtori se vklu~ile vo debatata okolu iznao|aweto najpovolna struktura na kapitalot za kompanijata. Taka, se javuva teorijata za kompenzira~kite efekti, spored koja, zgolemuvaweto na u~estvoto na dolgot predizvikuva niza drugi tro{oci koi go namaluvaat, pa i anuliraat efektot na dano~niot {tit. Poradi toa, optimalna e onaa struktura pri koja se formira najniska prose~na cena na kapitalot, a toa ne e na nivoto predloèno od Modiqani i Miler. So svoite trudovi Modiqani i Miler gi postavuvaat osnovite na tradicionalnata teorija za strukturata na kapitalot, spored koja, kompaniite vospostavuvaat odredena struktura koja ja smetaat za optimalna i nastojuvaat da ja odràt istata vo kontinuitet. Dokolku dojde do naru{uvawe na vospostavenata ramnoteà
Se raboti za trudot The Cost of Capital, Corporation Finance and the Theory of Investment, American Economic Review, june, 1958, (261-297). 2 Modigliani, F, M. Miller Corporate Income, Taxes and the Cost of Capital: A Correction, American Economic Review 53, June 1963, (433-443). 3 Merton H. Miller, Debt and Taxes, Journal of Finance, May 1977, 261-275.
1
361
D-r Sa{o Arsov
pome|u tro{ocite i korisnostite od targetiranoto nivo na finansiski liverix, kompaniite nastojuvaat povtorno da ja vospostavat ta ramnoteà vo {to e mo`no pokus rok. Podocne`nite pridonesi na ova pole, kako i empiriskite istraùvawa gi navele nau~nicite da se zapra{aat dali navistina firmite vr{at takvo dinami~ko rebalansirawe na sopstvenite finansiski strukturi. Fema i Fren~ (2002), me|u drugite, smetaat deka otkako edna{ e naru{ena optimalnata ramnoteà, nivoto na zadolènosta na kompaniite se dviì bavno kon targetiranoto nivo. Ponatamu, Bejker i Vurgler (2002) gi povrzuvaat emisiite na akcii so vrednuvaweto na kompaniite na pazarot, smetaj}i deka kompaniite vr{at emisija na akcii samo vo momentite koga toa }e se odrazi povolno vrz nivnata pazarna vrednost. Ottuka, strukturata na kapitalot na edna kompanija pretstavuva kumulativen efekt na nivnite istoriski napori za pogoduvawe na najpovolnite pazarni momenti, {to, na strukturata na kapitalot dava dinami~ka karakteristika. Kone~no, Vel~ (2004) utvrduva deka cenite na akciite imaat dolgoro~no vlijanie vrz strukturata na kapitalot na kompaniite. Nasproti toa, trgnuvaj}i od empiriskata analiza na realnite sostojbi, drugi nau~nici (Maers, 1984) doa|aat do zaklu~okot deka kompaniite, vsu{nost, ne se stremat kon vospostavuvawe na targetiranata struktura na kapitalot, tuku tie po~ituvaat odreden redosled vo finansiraweto, pri {to, najprvo se finansiraat od interni izvori (zadràna dobivka), potoa se zadolùvaat i duri na krajot, dokolku ima potreba, emituvaat akcii, so cel da gi izbegnat negativnite signalni efekti koi pri toa gi ispra}aat. Kako posledica na tro{ocite koi gi predizvikuvaat promenite na strukturata na kapitalot (tro{oci na emisija, efekt na signalizirawe i sl.), kompaniite ne vr{at postojani prisposobuvawa na svojata struktura, {to rezultira so prolongirani izleti nadvor od nivnata celna struktura. O~igledno e deka teorijata za strukturata na kapitalot ne go na{la kone~niot odgovor na pra{aweto kako da se vospostavi proporcijata dolg - sopstven kapital vo kompanijata. Moè da se kaè deka ne{to pogolem uspeh e postignat na poleto na definirawe na faktorite koi vlijaat vrz nea. Tuka se otvora prostor za analiza na tekovnite sostojbi vo makedonskite kompanii, preku ispituvawe na nivnata finansiska struktura da se dojde do eventualni zaklu~oci za nivnoto odnesuvawe vo pogled na izborot na najpovolnite izvori na finansirawe.
362
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Istraùvawe na strukturata na kapitalot na makedonskite kompanii Vo ovaa nasoka, sprovedovme istraùvawe na strukturata na kapitalot na eden primerok od makedonski kompanii. Se raboti za 46 kompanii koi bea zemeni vo primerokot, pred s, poradi raspolo`livosta na potrebnite podatoci za analizata. Toa se prete`no pogolemi kompanii, odnosno, t.n. dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe, od koi 27 se kompanii ko kotira na Makedonskata berza. Od analizata se isklu~eni bankite i osiguritelnite kompanii, kako kompanii so poinakva finansiska struktura, kako i kompanii koi poslednive godini se soo~uvaa so seriozni problemi i ~ij{to opstanok e neizvesen4. Za site analizirani kompanii bea koristeni podatocite od nivnite revidirani finansiski izve{tai za periodot od 2006 do 2008 godina, objaveni na internetstranicite na Makedonskata berza i Komisijata za hartii od vrednost. Podatocite za 2009 godina za pove}eto od ovie kompanii s u{te ne se dostapni, a navedeniot period odgovara i na vremeto pred serioznoto navleguvawe vo ekonomskata kriza, {to, sekako, bi ja iskrivilo i slikata. Za àl, ne raspolagame so podatoci za malite kompanii, koi ne spa|aat vo kategorijata akcionerski dru{tva, {to bi moèlo da ja dopolni slikata. Ottuka, ne moème da kaème deka primerokot e reprezentativen za makedonskata ekonomija, no vakviot primerok ima edna dopolnitelna vrednost, bidej}i gi zema predvid onie kompanii koi{to imaat pove}e opcii vo pogled na sopstvenoto finansirawe, pa zaklu~ocite izvedeni od nego moàt da ni go dolovat sistemot na odlu~uvawe na finansiskite menaxeri na pogolemite kompanii vo pogled na ova pra{awe. Koga se zboruva za strukturata na kapitalot, pred s, se ima predvid odnosot sopstven kapital - dolgoro~ni krediti, odnosno u~estvoto na dolgoro~niot dolg vo vkupnite izvori na finansirawe. U~estvoto na kratkoro~nite izvori se smeta deka e rezultat na tekovnoto finansisko odlu~uvawe, poradi {to strukturata na kapitalot se razgleduva bez niv. Odnosot sopstven kapital - dolgoro~ni izvori, pak, se smeta deka e del od dolgoro~nata strategija na kompanijata i kako takov, vlijae vrz niza drugi delovni odluki, no i vrz odnosot na pazarot na kapital kon kompanijata. Pri toa, dolgoro~noto zadolùvawe ne se smeta za {tetno samo po sebe, tuku od kompanijata se o~ekuva da vodi smetka za stepenot na zadolèSe misli na kompanii kako EMO-Ohrid, Tutunski kombinat - Prilep, Lotarija na Makedonija i sl.
4
363
D-r Sa{o Arsov
nost, odnosno dolgot da ne dostigne nivo koga {tetnite posledici na zadolùvaweto }e gi nadminat negovite pozitivni efekti. Analizata na makedonskite kompanii od zemeniot primerok n dovede do mo{ne interesni zaklu~oci. Imeno, kaj duri 19 od analiziranite 46 kompanii (41%) kapitalot vo celost e sopstven, akcionerski i vo nivnata struktura voop{to ne se javuva dolgoro~no zadolùvawe5. Kaj nekolku kompanii u~estvoto na dolgot e zanemarlivo nisko, taka {to kaj vkupno 24 kompanii ili pove}e od 50% od analiziranite u~estvoto na dolgot e ponisko od 5%. Kaj najgolemiot del od ovie kompanii vakvata struktura na kapitalot ja zabeleùvame vo kontinuitet vo poslednive tri godini, {to zna~i deka toa ne e momentalna sostojba vo koja dolgoro~nite krediti se vo celost isplateni. Vo pogled na vlijanieto na dejnosta kon koja pripa|aat kompaniite vrz nivnata struktura na kapitalot, ne moème da izvle~eme nekoi zaklu~oci, bidej}i ne se zabele`livi konkretni tendencii od ovoj tip. Moè da se izdvoi deka kompaniite od farmacijata i nafteniot sektor re~isi i nemaat dolgoro~na zadolènost, dodeka pogolema sektorska zadolènost se javuva kaj kompaniite od prerabotuva~kiot sektor (Fruktal Mak, Domatti i VV Tikve{). Vo pogled na trendovite, zgolemuvaweto na dolgoro~nata zadolènost i apsolutno i relativno se zabeleùva kaj kompaniite koi vo posledniov period realiziraa zna~ajni investiciski zafati (VV Tikve{, Toplifikacija, Domatti, Skopski pazar), {to ukaùva deka vo svoite investicii tie vo zna~ajna mera se potprele na dolgoro~noto zadolùvawe. Sepak, za da ja dopolnime slikata, nie gi analiziravme i izve{taite za gotovinskite tekovi na del od kompaniite, od kade {to moàt da se dobijat odredeni soznanija za gotovinskite odlivi po osnova na investiciski aktivnosti i na~inot na nivnoto finansirawe. Vakvata dopolnitelna analiza n dovede do interesni zaklu~oci. Del od kompaniite (Dimko Mitrev, R@ Ekonomika, Veteks) i drugi voop{to nemaat napraveno investicii vo analiziraniot period. Drugi kompanii (Alkaloid, Granit, Interne{enel otels, Prilepska pivarnica, Fakom i dr.) imaat investicii, no vo celost gi finansiraat od sopstveni sredstva, t.e. od silnite gotovinski tekovi od operativni aktivnosti. Treta grupa kompanii (VV Tikve{, GD Beton - Skopje) vo finansiraweto na svoite invesCelosnite podatoci za strukturata na kapitalot po kompanii se dadeni vo prilogot kon ovoj trud.
5
364
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ticii se potprele i na nova emisija na akcii. Dolgoro~ni krediti vo 2008 godina koristele VV Tikve{ i Skopski pazar. Paradoksalno, nekoi kompanii (Makpetrol, Edinstvo - Strumica, GD Beton) svoite investicii gi finansirale so kratkoro~ni krediti! Pri~ini i implikacii na vakvata situacija Pri~inite za strukturata na kapitalot {to ja vospostavile makedonskite kompanii se pove}ekratni. Kaj del od niv, otsustvoto na investicii vo poslednive nekolku godini prakti~no go pravi pra{aweto na strukturata na kapitalot irelevantno. Onie kompanii {to investirale prete`no se potpirale na sopstvenite gotovinski tekovi. Toa e sosema vo red, no ograni~uvaweto na investiciite vo tie ramki gi namaluva mo`nostite za pozna~ajna pazarna ekspanzija. Drugi, pak, imaat mo{ne cvrsti relacii so bankite, poradi {to moàt da posegnat po povolni krediti sekoga{ koga }e imaat potreba. Pred da izvle~eme nekakvi zaklu~oci okolu mo`nite posledici na strukturata na kapitalot koja ja odrùvaat makedonskite kompanii, treba da si go postavime pra{aweto dali takvata struktura e plod na odredena politika na kompanijata ili, pak, e rezultat na tekovnata procenka na menaxmentot. Isto taka, niskoto prose~no nivo na zadolènost ukaùva na mo`nosta deka kompaniite begaat od zadolùvaweto, bez ogled na negovata cena, no i povolnostite koi toa moè da gi donese (pogolemi investicii, efektot na dano~en {tit). Pri ova treba da se ima predvid deka i ovoj stepen na zadolènost e isklu~ivo rezultat na koristewe bankarski krediti, a ne i na emisii na obvrznici. Vo isto vreme golemi korporacii kako , , i drugi imaat u~estvo na dolgoro~niot dolg vo strukturata na kapitalot pome|u 7 i 20%, a kompaniite koi se nametnuvaat kako zna~ajni regionalni igra~i Delta (Belgrad) i Agrokor (Zagreb), golem del od svojot raste` mu go dolàt tokmu na eksternoto finansirawe, duri i preku emisii na dolgoro~ni obvrznici. Strukturata na kapitalot ima vlijanie i vrz selekcijata na investiciskite proekti od strana na kompaniite. Imeno, taa vlijae vrz formiraweto na prose~nata cena na kapitalot, koja pri analizata na investiciskite proekti se zema kako diskontna stapka, odnosno minimalno prifatliva stapka na prinos. Povisokoto u~estvo na sopstveniot kapital, generalno, zna~i i povisoka cena na kapitalot, a so toa i pote{ka prifatlivost na proektite. Ne znaeme dali ovoj element se zema predvid pri analizata na Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 365
D-r Sa{o Arsov
investiciskite mo`nosti na kompaniite, no negovoto zanemaruvawe ukaùva na eden defekt na korporativnoto upravuvawe vo na{ata zemja. Imeno, sopstvenite sredstva (kapitalot na akcionerite) se smeta za kapital bez cena, bez tro{ok, {to e sosema pogre{no, a e rezultat na na~inot na privatizacija na kompaniite, pri {to akcionerite ne se steknaa so realnoto ~uvstvo deka vloènite sredstva vo akcii treba da im donesat i soodveten prinos. Ova e u{te pove}e izrazeno vo kompaniite so koi upravuvaat menaxeridominantni sopstvenici, koi kompanijata pove}e ja gledaat kako sopstven, privaten proekt, so malku ~uvstvo za interesite na ostanatite akcioneri. Zaklu~ok Politikata na strukturata na kapitalot e od golemo zna~ewe za operativnoto rabotewe na kompanijata, nejzinoto pazarno vrednuvawe, odnosite so investitorite (t.n. problem na zastapuvawe), selekcijata na investiciskite proekti i sl. I pokraj toa, finansiskata nauka s u{te ne e vo sostojba da ponudi zaokruèn odgovor na problemot na nejzina optimalizacija. Sepak, brojnite istraùvawa dovedoa do zna~ajni soznanija vo pogled na faktorite koi vlijaat vrz formiraweto na ovaa struktura, kako i mo`nite posledici od vospostavuvaweto nepovolen soodnos pome|u sopstveniot kapital i dolgovite na kompanijata. Toa e verojatno i edinstveniot moèn pridones na naukata za finansiskite menaxeri, koi treba, vodej}i se od ovie soznanija, da se trudat da ja najdat i da ja odrùvaat strukturata koja }e ima najpovolen odraz vrz pazarnata vrednost na kompanijata i bogatstvoto na akcionerite. Istraùvaweto sprovedeno kaj eden primerok od 46 akcionerski dru{tva vo Makedonija pokaùva deka najgolemiot del od niv imaat mo{ne konzervativna struktura, bazirana, pred s, na upotrebata na sopstvenite izvori na finansirawe i izbegnuvawe na dolgoro~noto zadolùvawe. Pove}e od edna polovina od analiziranite kompanii imaat pomalku od 5% u~estvo na dolgoro~nite krediti vo svojata struktura. Golem del od kompaniite investirale mo{ne malku ili voop{to ne investirale vo poslednive tri godini. Onie {to investirale, glavno, se potpirale na svoite gotovinski tekovi od operativni aktivnosti, t.e. investiciite gi finansirale od sopstvenoto pozitivno rabotewe. Mal del emituvale novi akcii, a eden del od kompaniite koristele kratkoro~ni krediti za finansirawe na investiciite, {to e krajno iracionalen poteg. Kaj edna od niv (Makpetrol), toa se odrazuva vo slednata godina, koga kompanijata, pod pritisok na gotovinskite problemi, ja naru{i 366
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
svojata dividendna politika, {to pokaùva deka edna gre{ka sozdava drug problem, koj vlijae na pazarnoto vrednuvawe na kompanijata. Podatocite od istraùvaweto ne se dovolni za da se izvle~at zaklu~oci okolu toa dali kompaniite vo Makedonija vodat konzistentna politika na strukturata na kapitalot ili taa se zasnova na ad hoc odluki. Sepak, istraùvaweto pruì soznanija deka kompaniite s u{te se odnesuvaat prili~no konzervativno, svoite odluki gi baziraat na sopstvenite mo`nosti, {to e nepovolno od aspekt na mo`nostite za nivna poseriozna pazarna ekspanzija. Moèbi toa e u{te edno objasnuvawe zo{to nitu edna od na{ite kompanii ne se pojavi kako regionalen igra~ vo poslednive godini, kako {to toa se slu~i so kompanii od sosednite zemji.
Koristena literatura: Antoniou, Antonios, Yilmaz Guney, Krishna Paudyal, 2006, The Determinants of Debt Maturity Structure: Evidence from France, Germany and the UK, European Financial Management, Vol. 12, No. 2, , 161194. Baker, Malcolm, and JeffreyWurgler, 2002, Market timing and capital structure, Journal of Finance, 57, 130. Barclay, Michael J., Clifford W. Smith, Jr.,1999, The Capital Structure Puzzle: Another Look at the Evidence, Journal of Applied Corporate Finance, Spring, Vol.12.1. Fama, Eugene F., and Kenneth R. French, 2002, Testing tradeoff and pecking order predictions about dividends and debt, The Review of Financial Studies 15, 133. Heine, Roger, Fredric Harbus, 2002, Toward a More Complete Model of Optimal Capital Structure, Journal of Applied Corporate Finance, Spring, Vol.15.1 Jiraporn, Pornsit, Kimberly C. Gleason, 2007, Capital Structure, Shareholder Rights, and Corporate Governance, The Journal of Financial Research, Vol. XXX, No. 1, Pages 2133, Spring. Kisgen Darren J., 2006, Credit Ratings and Capital Structure, The Journal of Finance, Vol. LXI, no.3 Leary, Mark T., Michael R. Roberts, 2005, Do Firms Rebalance Their Capital Structures?, The Journal of Finance, Vol. LX, No. 6. Myers, Stewart C., 1984, The capital structure puzzle, Journal of Finance 39, 575592. Welch, Ivo, 2004, Capital structure and stock returns, Journal of Political Economy 112, 106131. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 367
D-r Sa{o Arsov
PRILOG:
2008 SK Kotirani kompanii na berza: ALKALOID - SKOPJE GD BETON - SKOPJE VV TIKVE[ - KAVADARCI GRANIT - SKOPJE DIMKO MITREV - VELES @ITO VARDAR - VELES @ITO LUKS - SKOPJE MAKSTIL - SKOPJE SKOPSKI PAZAR TEHNOMETAL - SKOPJE KOMUNA - SKOPJE R@ EKONOMIKA - SKOPJE TOPLIFIKACIJA SKOPJE R@ INSTITUT - SKOPJE MAKPETROL - SKOPJE VITAMINKA - PRILEP INTERNE[ENEL HOTELS SK. ZK PELAGONIJA - BITOLA MAKOTEKS - SKOPJE R@ USLUGI - SKOPJE R@ INTERTRAN[PED SKOPJE HOTELI METROPOL OHRID MAKO[PED - SKOPJE TETEKS - TETOVO REPLEK - SKOPJE FER[PED - SKOPJE MAKEDONIJA TURIST SK. 99% 100% 62% 89% 100% 82% 84% 66% 43% 66% 87% 100% 79% 100% 100% 70% 100% 96% 100% 61% 100% 80% 92% 95% 100% 93% 100% DI 1% 0% 38% 11% 0% 18% 16% 34% 57% 34% 13% 0% 21% 0% 0% 30% 0% 4% 0% 39% 0% 20% 8% 5% 0% 7% 0%
2007 SK 98% 100% 52% 90% 100% 72% 82% 80% 62% 93% 86% 100% 93% 73% 100% 68% 88% 98% 100% 67% 100% 74% 73% 95% 100% 89% 100% DI 2% 0% 48% 10% 0% 28% 18% 20% 38% 7% 14% 0% 7% 27% 0% 32% 12% 2% 0% 33% 0% 26% 27% 5% 0% 11% 0% SK
2006 DI 9% 0% 34% 2% 0% 29% 30% 21% 26% 8% 16% 0% 5% 0% 0% 8% 1% 2% 0% 0% 0% 0% 29% 7% 0% 11% 3%
91% 100% 66% 98% 100% 71% 70% 79% 74% 92% 84% 100% 95% 100% 100% 92% 99% 98% 100% 100% 100% 100% 71% 93% 100% 89% 97%
368
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Kompaniikoine kotiraat na berza: FAKOM - SKOPJE @ITO POLOG - TETOVO OKTA - SKOPJE PRILEPSKA PIVARNICA SKOVIN - SKOPJE GD TRUDBENIK - OHRID USJE - SKOPJE FUSTELARKO BOREC BITOLA FRUKTAL MAK - SKOPJE MZT PUMPI - SKOPJE DOMATTI - SV. NIKOLE F-KA ZA KABLI NEGOTINO R. KONÂR APARATNA TEHNIKA - SKOPJE EDINSTVO - STRUMICA AGROMEHANIKA - SKOPJE PALPLAST - KUMANOVO STRUMICA TABAKSTRUMICA VELESPROM - VELES VETEKS - VELES
100% 94% 100% 100% 99% 100% 98% 100% 14% 97% 27% 49% 100% 100% 100% 74% 88% 100% 75%
0% 6% 0% 0% 1% 0% 2% 0% 86% 3% 73% 51% 0% 0% 0% 26% 12% 0% 25%
100% 100% 100% 98% 98% 97% 98% 100% 36% 87% 60% 41% 100% 100% 98% 67% 84% 100% 98%
0% 0% 0% 2% 2% 3% 2% 0% 64% 13% 40% 59% 0% 0% 2% 33% 16% 0% 2%
100% 100% 100% 97% 98% 167% 99% 100% 38% 33% -36% 56% 100% 100% 96% 64% 74% 100% 97%
0% 0% 0% 3% 2% -67% 1% 0% 62% 67% 136% 44% 0% 0% 4% 36% 26% 0% 3%
Vo tabelata se dadeni podatocite za strukturata na kapitalot na analiziranite kompanii. Negativniot procent kaj nekoi kompanii vo dadena godina se odnesuva na sopstven kapital so negativna golemina. SK=Sopstven kapital; DI = Dolgoro~ni izvori
369
D-r Sa{o Arsov
ANALYSIS OF THE CAPITAL STRUCTURE OF THE MACEDONIAN COMPANIES
Sao Arsov, Ph.D. Summary There is a long lasting debate in corporate finance concerning the question of optimal capital structure: given a level of total capital necessary to support a companys activities, is there a way of dividing up that capital into debt and equity that maximizes current firm value? And, if so, what are the critical factors in setting the leverage ratio for a given company? Although there has been a lot of theoretical research on this topic in the last five decades, the question remains unanswered. However, there is not enough research related to the Macedonian economy in particular. This paper tries to provide a small contribution toward filling this gap. It involves an analysis of a sample of 46 Macedonian joint-stock companies, for which, the capital structure as a debt-equity ratio has been derived from their balance sheets. The analysis shows a rather conservative approach by the companies, with at least half of them having no debt in their capital structure, many of them financing their long-term capital investments using only their own funds and some of them even using short-term borrowing. Keywords: debt, equity, capital structure, financing, corporate finance.
370
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
RAZMENATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA SO NAJZNAÂJNITE TRGOVSKI PARTNERI OD EVROPSKATA UNIJA VO USLOVI NA RECESIJA
UDK:339.56(497.7:4-672EU) "2010"
D-r Gordana Bilbilovska
Apstrakt Vo prviot kvartal od 2010 godina, spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, pokrienosta na uvozot so izvozot vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija iznesuva 58,3%. Vkupnata vrednost na izvozot e 642.105 amerikanski dolari, dodeka na uvozot 1.100.684 dolari. Trgovskiot deficit iznesuva 458.580 dolari. Vo izvozot najgolemo u~estvo imaat valanite proizvodi (èlezo i ~elik), oblekata, feronikelot i prerabotkite od nafta. Vo uvozot, pak, najmnogu e zastapena surovata nafta, motornite vozila i elektri~nata energija. Najgolemi trgovski partneri se zemjite od Evropskata unija so 63,3% u~estvo vo trgovskata razmena, a na vtoro mesto se zemjite od Zapaden Balkan so 29%. Makedonija najmnogu trguva so Germanija, Grcija, Srbija, Rusija i Bugarija. So zavr{uvawe na prviot kvartal od 2010 godina ve}e moè da se dobie pojasna slika za toa kade se nao|a svetot vo odnos na globalnata kriza koja go zafati minatata godina, kako i toa kakvi se poziciite na Republika Makedonija. Klu~ni zborovi: nadvore{no-trgovska razmena, Republika Makedonija, Evropska unija i svetska ekonomska kriza. Voved Nadvore{no-trgovskata razmena sekako dava pozitivni signali, ako se zeme predvid odnosot uvoz-izvoz za prviot kvartal vo 2010 vo odnos na 2009 godina. Izvozot e zgolemen za skoro 20% vo odnos na 2009 godina, dodeka uvozot e namalen za 11%.
No, iako pobaruva~kata na evropskite pazari za makedonskite proizvodi raste, na povidok e nova zakana - ekonomskata kriza kaj na{iot juèn sosed. Grcija e me|u top 5-te trgovski partneri na Republika Makedonija i, iako nema zakana ovaa kriza da se prelee na finansiskiot sektor vo zemjava, sepak postoi mo`nost istata da go zafati realniot sektor. Ovoj trud e analiza za komparativnite prednosti koi gi imaat makedonskite proizvodi na evropskite pazari na zalezot od svetskata ekonomska kriza, kako i vlijanieto na novata kriza vo Grcija na nadvore{no-trgovskata razmena so zemjava. 1. Kolkav e evropskiot pazar? So ednostavni pravila i ru{ewe na barierite za trgovija, edinstveniot evropski pazar nudi ogromni mo`nosti - pristap do 27 dràvi i pazar od 480 milioni potro{uva~i. êtirite stolba na ovoj edinstven pazar se slobodnoto dvièwe na lu|e, stoki, uslugi i kapital. [to zna~at tie vo praktikata? Za naselenieto: pravoto da ìveat, rabotat, u~at ili da se penzioniraat vo koja bilo zemja-~lenka na Unijata; Potro{uva~ite: zgolemena konkurencija koja vodi do poniski ceni, po{iroka paleta na proizvodi i uslugi, povisoka za{tita na pravata na potro{uva~ite; Biznisot: mnogu polesen i poevtin na~in da se pro{iri biznisot nadvor od granicite od mati~nata zemja. No, evropskiot pazar s u{te ne e celina. Procesot na sozdavawe celosno integriran pazar bara postojan trud i nadzor. Tehnolo{kiot i politi~kiot razvoj konstantno dejstvuvaat na celosniot pazar i vlijaat toj da se menuva. Tie postavuvaat novi pre~ki i barieri koi doprva treba da se nadminat i sru{at. Zatoa odrùvaweto na celinata e konstanten proces na prisposobuvawe na legislativata i navikite. 2. Razmenata me|u Makedonija i EU za vreme na svetskata ekonomska kriza Zemjite-~lenki na Evropskata unija koi u~estvuvaat so 40% vo vkupnata nadvore{no-trgovska razmena na Republika Makedonija se edni od najzna~ajnite trgovski partneri na zemjata. Stokovnata razmena me|u Republika Makedonija i zemjite od Evropskata unija e regulirana preku Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, potpi{ana 2001godina. Kako {to svetskata ekonomska kriza zema{e zamav, kon krajot na 2008 godina skromno, a vo po~etokot na 2009 godina ve}e 372
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Razmenata na Republika Makedonija so najzna~ajnite trgovski partneri od EU...
pointenzivno, makedonskata ekonomija navleze vo zonata na recesija. Ovaa sostojba ima{e silno vlijanie i na nadvore{notrgovskata razmena na zemjata. Vo prvite 6 meseci od 2009 godina razmenata se namali za 35,6% vo odnos na istiot period od 2008 godina. Nadolni golemini bea zabeleàni prvite devet meseci vo izvozot na stoki i na uslugi, kako rezultat na namalenata pobaruva~ka kaj proizvodite od metalskata, tekstilnata i koàrskata industrija. Kako rezultat na restriktivnata monetarna politika, kako i celata situacija vo doma{nata ekonomija, uvozot na stoki i na uslugi od stranstvo, isto taka, ima{e nadolna tendencija. Ovie dvièwa dovedoa do namaluvawe na trgovskiot deficit, koj na krajot od tretiot kvartal vo 2009 godina se svede na 1.608 milioni dolari, a pri toa pokrienosta na uvozot so izvozot iznesuva{e 54,8%. Site ovie podatoci odat pravoproporcionalno so razmenata so zemjite od EU, ako se zeme predvid deka skoro polovina od trgovijata so stranstvo na zemjava otpa|a na trgovijata so Unijata. Vo prviot kvartal od 2010 godina kako {to svetot poleka izleguva od ekonomskata kriza, gledame podobri brojki i na izvoznata i na uvoznata strana. Indeksite pokaùvaat i deka od mesec vo mesec sporedbeno, vo tekot na prvite nekolku meseci od 2010 godina ima zgolemuvawe na uvozot i na izvozot. Ova, glavno, se dolì na zgolemuvawe na pobaruva~kata na evropskite pazari za metalite, koi imaat najgolem udel vo doma{niot izvoz, kako i na zaìvuvawe na makedonskata ekonomija i zgolemuvawe na pobaruva~kata na doma{niot pazar. Kako {to zazdravuvaat poedini granki od evropskata industrija, se otvora prostor za plasman na odredeni makedonski proizvodi i zgolemuvawe na stapkata na izvoz, kako i za namaluvawe na trgovskiot deficit. Za da se vidat koi se komparativnite prednosti na izvoznata strana na Republika Makedonija, najdobro moè da se vidi od analizata na razmenata so eden od najgolemite trgovski partneri od EU- Germanija. 2.1 Nadvore{no-trgovska razmena me|u Makedonija i Republika Germanija Ako zemjite od Evropskata unija se najgolem trgovski partner na Makedonija, toga{ Germanija kako ~lenka na EU e zemja so koja Makedonija ima najgolema bilateralna stokovna razmena. Spored podatocite na Dràvniot zavod za statistika, vo prvite ~etiri meseci od ovaa godina, Germanija e na vrvot na listata na zemji so najgolem obem na razmena so Makedonija, ostavaj}i gi ovojpat zad sebe i Srbija i Grcija.
373
Tabela br. 1 Zemji so najgolem obem na razmena so Republika Makedonija januari-mart 2010 po tekoven kurs
Zemja Obem vo 000 USD 1.742.789 249.933 143.704 131.675 131.210 117.812 117.444 83.869 81.511 63.393 53.832 52.898 46.611 39.835 35.135 27.338 25.979 24.859 24.679 23.643 23.240 Izvoz vo 000 USD 642.105 134.017 59.150 43.383 3.950 66.802 47.444 18.411 78.121 11.549 10.153 29.221 8.771 5.844 26.890 13.656 1.884 3.640 15.308 301 6.206 Uvoz vo 000 USD 1.100.684 115.916 84.553 88.292 127.259 51.010 70.000 65.458 3.390 51.844 43.678 23.676 37.840 33.992 8.245 13.682 24.095 21.219 9.372 23.342 17.035 Pokrienostna uvozot so izvozot 58.3 115.6 70.0 49.1 3.1 131.0 67.8 28.1 2304.5 22.3 23.2 123.4 23.2 17.2 326.1 99.8 7.8 17.2 163.3 1.3 36.4
Vkupno Germanija Grcija Srbija Rusija Bugarija Italija Kina Kosovo Turcija Velika Britanija Hrvatska Slovenija Romanija Belgija Holandija SAD [vajcarija Bosna i Hercegovina Ukraina Avstrija
Izvor:Dràven zavod za statistika na RM: Statisti~ki godi{nik na RM
Kako {to moè da se vidi od priloènite statisti~ki podatoci vo tabelata br. 1 prvite ~etiri meseci od godinava, Makedonija ima ostvareno suficit vo trgovskata razmena so Germanija. 374
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 2 Nadvore{no- trgovska razmena me|u Republika Makedonija i Germanija 2000 - 2008
Vo 000 USD
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Izvoz Uvoz Vkupno Trg.saldo 256.071 252.278 508.349 +3.820 237.498 213.369 450.867 +24.129 233.323 280.761 514.084 -47.438 278.353 365.644 681.220 -50.068 315.576 365.644 681.220 -50.068 317.220 368.187 685.407 -50.967 375.475 369.269 744.744 +6.207 484.023 525.315 1.009.338 -41.291 563.252 650.333 1.213.585 -87.080
Izvor: Stopanska komora na RM
Trgovskoto saldo od razmenata me|u Makedonija i Germanija varira od godina v godina. Ako na po~etokot od dekadava zemjava registrirala suficit, vedna{ potoa se javuva deficit, za vo 2006 godina povtorno da ostvari suficit. Vo pogled na strukturata na izvozot vo 2008 godina, najmnogu zastapeni proizvodi se gotovite tekstilni proizvodi i obleka (417,7 milioni USD), prehranbeni proizvodi (27,3 milioni USD - vklu~uvaj}i vino od sveò grozje vo iznos od 19,4 milioni USD), feronikel (38,3 milioni USD), ferosilicium (7,9 milioni USD), toplovalani proizvodi od èlezo (16 milioni USD), i drugi proizvodi i ìci od èlezo i ~elik (22,4 milioni USD). Vo uvoznoto saldo najgolemo u~estvo imaat tekstilnite prediva i surovini (134,9 milioni USD), motorni vozila za prevoz na lica (88,2 milioni USD), motorni vozila za prevoz na stoka (20,2 milioni USD), drumski vleka~i za poluprikolki (21,1 milioni USD), prehranbeni proizvodi (30 milioni USD) i hartija i karton (13.6 milioni USD). 3. Trgovskata razmena so Grcija i dol`ni~kata kriza Sekoga{ me|u top 5-te dràvi vo nadvore{no-trgovskata razmena so Republika Makedonija i me|u prvite strate{ki investitori vo zemjava, Grcija zasluèno go dobi epitetot tradicionalen trgovski partner. So kapitalisti~ka ekonomija so javno-sektorska dobivka od okolu 40% od BDP, Grcija ima BDP po ìtel 70% od vode~kite ekonomii na evrozonata. Turizmot nosi 15% od vkupniot BDP. Imigrantite vklu~uvaat okolu edna pettina od rabotnata Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 375
sila. Vo EU, Grcija e poznata kako najgolem korisnik na evropskite fondovi za pomo{, koja dostignuva 3,3% od BDP na dràvata. Prose~niot rast na gr~kata ekonomija poslednite dve godini iznesuva okolu 4% od BDP, koj najmnogu se dolì na investiciskiot bum i infrastrukturnoto nadgraduvawe za Olimpiskite igri vo Atina vo 2004 godina. I pokraj visokiot rast, Grcija ne gi ispolni o~ekuvawata na EU poradi visokiot buxetski deficit, ogromniot javen dolg, inflacijata i stapkata na nevrabotenost koi se pod prosekot na evrozonata. U{te pove}e, neodgovornata ekonomska politika koja dolgi godini ja praktikuva{e na{iot juèn sosed ja dovede vo pra{awe stabilnosta na evroto. EU mora{e da pritr~a na pomo{, a gr~kata vlada da vovede restriktivni merki na {tedewe, otkako evropskata ekonomija be{e potresena od gr~kata dol`ni~ka kriza. Privatizirawe na nekolku dràvni pretprijatija, prezemawe na penziski i drugi reformi i namaluvawe na birokratskata neefikasnost se del od slednite merki koi treba da bidat vklu~eni vo natamo{nata rekonstrukcija na gr~kata ekonomija. 3.1. Nadvore{no-trgovska razmena me|u Grcija i Makedonija Po~nuvaj}i od 1-vi juni 2001 godina, nadvore{no-trgovskata razmena so Grcija, se odviva pod uslovite predvideni vo Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u Makedonija i Evropskata zaednica. Po ova, se stabiliziraat odnosite me|u Makedonija i Grcija. Vo Makedonija vleguvaat zna~itelni direktni investicii od Grcija, a izvozot vo Grcija beleì silen rast. Po~nuvaj}i od 2000 godina, izvozot vo Grcija, meren vo amerikanski dolari, vo prosek rastel za 28,4% godi{no. Realniot porast vo evra e ponizok, no s u{te e zabeleìtelno golem. Vkupnata nadvore{no-trgovska razmena na Makedonija so Grcija vo 2009 godina, dostigna vrednost od 729,2 milioni amerikanski dolari, pri {to e ostvaren izvoz vo vrednost od 290 milioni amerikanski dolari, dodeka uvoznoto saldo iznesuva 439,2 milioni amerikanski dolari. Tabela br. 3 Trgovska razmena so Grcija vo 2009 godina
Izvoz Uvoz Vkupno Koli~ina Suma vo Koli~ina Suma vo Koli~ina vo kg USD vo kg USD vo kg 246.079.158 290.012.448 640.533.125 439.168.286 886.612.283 Izvor: Stopanska komora na Republika Makedonija Suma vo USD 729.180.734
376
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Sepak, vlijanieto na svetskata ekonomska kriza minatata godina be{e evidentno i kaj trgovskata razmena so Grcija preku padot na uvozot i izvozot. Komparativnata analiza so obemot na stokovnata razmena vo 2008 godina, pokaùva deka vo 2009 godina imalo pad od 30,3%. Tabela br. 4 Komparativna analiza na trgovskata razmena so Grcija period 2009 - 2008
Vkupna razmena Izvoz 2008 2009 Indeks 2008 2009 Indeks 1.045.826 729.180 69.7 535.000 290.012 54.2 Izvor: Stopanska komora na Republika Makedonija vo 000 USD Uvoz 2008 2009 510.826 439.168
Indeks 85.9
Od tabelata br.4. moè da se zabeleì deka trgovskiot deficit vo 2009 godina vo razmenata so Grcija iznesuval 149,2 milioni amerikanski dolari. Ako se napravi sporedba vo periodot od 2000 do 2008 godina moè da se zabeleì deka na makedonska strana s do 2006 godina ima trgovski deficit. Vo 2006 godina se registrira za prvpat suficit koga toj e i najgolem i iznesuva 40,3 milioni dolari. Tabela br. 5 Obem na trgovskata sorabotka (2000 -2008)
vo milioni USD 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Izvoz 83.8 101.3 116.0 179.8 228.6 228.7 361.1 420.4 Uvoz 200.1 184.3 236.9 300.2 280.5 282.6 319.8 413.3 Vkupno 283.9 285.7 352.9 480.0 509.2 511.3 680.9 833.7 Trg.saldo -116.3 - 83.0 -120.9 -120.4 - 51.9 -53.9 +40.3 +7.1 Izvor: Stopanska komora na Republika Makedonija 2008 535 510.8 1.045.8 +24.2
Koga stanuva zbor za vkupnata nadvore{no-trgovska razmena me|u dvete zemji, moè da se zabeleì deka taa najgolema vrednost ima vo 2008 godina, dodeka najniska vrednost beleì vo 2000 godina. Sledej}i gi dvièwata vo trgovskata razmena, moè da se zaklu~i deka Grcija e eden od najzna~ajnite trgovski partneri na Makedonija, koja vo poslednite nekolku godini go zazema tretoto mesto, vedna{ zad Srbija i Germanija. Sli~na e i sostojbata vo uvozniot bilans, kade {to Grcija povtorno ima visoko u~estvo. Strukturata na trgovskata razmena vo osnova e postojana. Predmet na trgovskata razmena na izvoznata strana se tekstilni proizvodi (79,9 milioni USD), tutun (34,9 milioni USD), mermer i
377
travertin (11,5 milioni USD), ov~o meso (7,1 milioni USD), mekotelci (6,6 milioni USD), ladno-valani proizvodi (5,3 milioni USD), struganici od èlezo i ~elik (4,9 milioni USD), elektri~ni proto~ni greja~i za voda (4,4 milioni USD), konstrukcii i delovi od èlezo i ~elik (3,2 milioni USD), ferosilicium (3,1 milioni USD) i dr. Na izvoznata strana se nao|aat tekstilni proizvodi (79,9 milioni USD), tutun (34,9 milioni USD), mermer i travertin (11,5 milioni USD), ov~o meso (7,1 milioni USD), mekotelci (6,6 milioni USD), ladnovalani proizvodi (5,3 milioni USD), struganici od èlezo i ~elik (4,9 milioni USD), elektri~ni proto~ni greja~i za voda (4,4 milioni USD), konstrukcii i delovi od èlezo i ~elik (3,2 milioni USD), ferosilicium (3,1 milioni USD) i dr. 3.2. Grcija kako strate{ki investitor vo Republika Makedonija Gr~kite investitori vo Makedonija moè da se podelat na dve grupi. Vo prvata vleguvaat vode~kite nacionalni firmi i sestrinskite firmi na multinacionalnite kompanii so sedi{te vo Grcija, dodeka vo vtorata kategorija vleguvaat mali i sredni firmi, trudointenzivni so niska prednost na gr~kiot pazar koi vo zemjava nao|aat evtina rabotna sila, evtini surovini, infrastruktura i sl. Naj~esto, stanuva zbor za investicii vo prehranbenata, tekstilnata industrija ili trgovijata. Za Republika Makedonija, sepak, pozna~ajni se investiciite od prvata kategorija, bidej}i tie so sebe nosat i novi tehnologii, marketing i menaxment koi se od osobeno zna~ewe za razvoj na stopanstvoto i konkurentnosta vo zemjava. Iako ima interes za investicii od makedonski firmi vo Grcija, vo izminatite godini nemalo povolna administrativna klima od gr~ka strana za da istite se realiziraat. 3.3. Vlijanieto na gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija Globalno, gr~kata kriza zna~i zgolemuvawe na cenata na naftenite derivati, pad na prometot na evropskite berzi i najva`no gubewe na doverbata vo edinstvenata evropska valuta. Gr~kiot slu~aj, vsu{nost, e dokaz za ranlivosta na Evropskata monetarnata unija, {to ukaùva deka e dovolna samo edna slaba alka vo sinxirot za da se raspadne s. Gr~kiot dolg nadmina 115% od BDP, a narednata godina se o~ekuva istiot da dostigne 125% od BDP. Grcija sigurno }e bankrotira{e, ako ne dobie{e pomo{ od 110 milijardi evra. A pomo{ta, od EU stigna ne poradi solidarnost so zemjata-~lenka, tuku poradi spas na sopstveniot finansiski 378
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
sistem, koj povtorno potfrli. Po Grcija, te{ki vremiwa doa|aat i za [panija, koja, isto taka, soo~ena so visok buxetski deficit }e mora da se svrti kon nepopularnite merki na {tedewe namaluvawe na platite na vrabotenite vo dràvnata administracija, ukinuvawe na rabotni mesta i zgolemuvawe na danocite. Kako }e se odrazi gr~kata kriza na makedonskata ekonomija? Rastot na cenata na dolarot, bez somnenie }e se odrazi na cenite i na doma{nite benzinski pumpi. Rastot na cenata na energensite povlekuva rast na cenata na site proizvodi kade {to tie se javuvaat kako input. Cenata, pak, vlijae na konkurentnosta na proizvodite i direktno go uslovuva izvozot. Sekako, krizata vo Grcija }e ima vlijanie i vrz gr~kite investicii vo Makedonija. Moèbi vtorata kategorija firmi }e imaat interes del od biznisot da go preselat vo zemjava, privle~eni od poniskite tro{oci, no prvata kategorija, koja e mnogu pobitna, sekako, }e stavi rampa na investicionite planovi. Neredite vo Grcija dopolnitelno go kompliciraat uvozot preku Solunskoto pristani{te. Postojanite {trajkovi, kako i zgolemuvaweto na cenata na uslugite, vlijaat na rastot na tro{ocite na ova najblisko i najeksploatirano pristani{te od makedonskite uvoznici. Ako se zemat predvid gorespomenatite podatoci moè da se o~ekuva ponatamo{en pad na stokovnata razmena so Grcija i vo 2010 godina vo odnos na 2009 godina, kako {to minatata godina ima{e pad koj se dolè{e na svetskata ekonomska kriza. Zaklu~ok Zemjite-~lenki na Evropskata unija u~estvuvaat so 40% vo vkupnata nadvore{no-trgovska razmena na Makedonija, i se najzna~ajnite trgovski partneri na zemjata. Vo prviot kvartal od 2010 godina, kako {to svetot poleka izleguva od ekonomskata kriza, gledame podobri brojki i na izvoznata i na uvoznata strana. Indeksite pokaùvaat deka od mesec vo mesec sporedbeno, vo tekot na prvite nekolku meseci od 2010 godina ima zgolemuvawe na uvozot i na izvozot. Ova se dolì na zgolemuvawe na pobaruva~kata na evropskite pazari za metalite, koi imaat najgolem udel vo doma{niot izvoz, kako i na zaìvuvawe na makedonskata ekonomija i zgolemuvawe na pobaruva~kata na doma{niot pazar. Germanija kako ~lenka na EU e zemja so koja Makedonija ima najgolema bilateralna stokovna razmena. Spored podatocite na DZS, vo prvite ~etiri meseci od ovaa godina, Germanija e na vrvot na listata zemji so najgolem obem na razmena so Makedonija. Vo pogled na strukturata na izvozot vo 2008 godina, najmnogu zastapeni 379
proizvodi se gotovite tekstilni proizvodi i obleka, prehranbeni proizvodi - vklu~uvaj}i vino, feronikel, ferosilicium, toplovalani proizvodi od èlezo i drugi proizvodi i ìci od èlezo i ~elik. Vo uvoznoto saldo najgolemo u~estvo imaat tekstilnite prediva i surovini, motorni vozila za prevoz na lica, motorni vozila za prevoz na stoka, drumski vleka~i za poluprikolki, prehranbeni proizvodi i hartija i karton. Vo nadvore{notrgovskata razmena so Makedonija, Grcija e i tradicionalen trgovski partner. Po~nuvaj}i od 2000 godina, izvozot vo Grcija, meren vo amerikanski dolari, vo prosek rastel za 28,4% godi{no. Realniot porast vo evra e ponizok, no s u{te e zabeleìtelno golem. Krizata vo Grcija }e ima vlijanie i vrz gr~kite investicii vo Makedonija, a moè da se o~ekuva ponatamo{en pad na stokovnata razmena so Grcija i vo 2010 godina.
Koristena literatura; 1. Arhiva na Stopanska komora na Republika Makedonija; 2. Dràven zavod za statistika: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija za 2009; 3. I. Kikerkova: Nadvore{na trgovija, Ekonomski fakultet, Skopje, 2008; 4. J.J.Servan Schreiber: Svetski izazov, Globus, Zagreb, 1981; 5. Milorad Unkovi}: Savremena me|unarodna trgovina, Beogradska kwiga, Beograd, 2004.
380
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
MACEDONIA AND HER TOP EU TRADE PARTNERS THE EXCHANGE DURING RECESSION Prof. Gordana Bilbilovska, P.hD Abstract According to the State Statistical Office in the period January-March 2010 the import coverage by export was 58.3%. Total export value of good was 642105 thousand US dollars, and the import value was 1100684 thousands US dollars. The trade deficit in the period of January-March 2010 was 458580 thousand US dollars. The trade exchange according to products shows that in the exports most significant products are iron and steel products, clothes, ferronickel and petroleum oil preparations. In the imports, the most significant products are crude petroleum oils, motor vehicles for transport of persons and electricity. Most important export partners were the EU-27 countries with 63.3% shear in total exchange, followed by the Balkan countries with 29% shear. Finishing the first quarter of 2010, Macedonia gets the full picture regarding the global positions towards the crisis including its own spot in the new order. Key words: international trade, Macedonia, European Union, world economic crisis
381
OCENUVAWE NA MIGRACISKIOT PRITISOK OD ZEMJITE KANDIDATKI ZA ^LENSTVO VO EVROPSKATA UNIJA VRZ GERMANIJA
UDK: 314.74:303.725.3 (430:497.7)"1997/2008" 314.74:303.725.3 (430:497.5)"1997/2008" 314.74:303.725.3 (430:560)"1997/2008"
D-r Vesna Bucevska

Prof. d-r Vesna Bucevska Apstrakt: Vo ovoj trud se obidovme da odgovorime na pra{aweto dali stravot od golem migraciski pritisok od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo Evropskata unija (Makedonija, Hrvatska i Turcija), vo godinite po nivnoto pristapuvawe kon EU, e opravdan ili ne, preku ocenuvawe na determinantite na migracijata od zemjite na poa|awe (kandidatkite za ~lenstvo vo EU) vo zemjata na pristignuvawe (Germanija), kako dominantna zemja-~lenka na EU od aspekt na kumulativen priem na imigranti vo periodot od 1997 do 2008 godina. Rezultatite od pro{ireniot gravitaciski model, zasnovan na analiza na panel-podatoci, pokaùvaat deka situacijata na pazarot na trudot vo zemjata na poa|awe, razlikite vo dohodite pome|u zemjata na poa|awe i zemjata na pristignuvawe i oddale~enosta pome|u tie zemji se osnovnite determinanti na migracijata od ovie zemji vo Germanija. No, najva`niot rezultat od na{ata analiza e deka promenite na migraciskata politika na EU, od aspekt na olesnuvaweto na dvièweto na rabotnata sila od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU vo zemjite na EU, bi imalo negativno vlijanie vrz emigracijata od ovie tri zemji vo Germanija. So toa pokaàvme deka ogromniot strav na Germanija od napliv na imigranti od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU, otkako tie }e stanat polnopravni ~lenki na EU, e neopravdan i kontraproduktiven. Klu~ni zborovi: migracija, me|unarodna migracija, gravitaciski model, panel podatoci i zemji kandidatki za ~lenstvo vo EU.
D-r Vesna Bucevska
Voved Vo procesot na pristapuvawe kon Evropskata unija (EU), zemjite-kandidatki za ~lenstvo vo EU (Makedonija, Hrvatska i Turcija), od edna strana i zemjite-~lenki na EU, od druga strana, se soo~uvaat so brojni ekonomski, socijalni i politi~ki predizvici od potencijalnata emigracija od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU kon EU. Ogromnite razliki vo dohodot pome|u zemjite-kandidatki za ~lenstvo vo EU i zemjite ~lenki na EU, visokite (dvocifreni, so isklu~ok na Turcija) i konzistentni stapki na nevrabotenost vo ovie zemji, relativno niskite plati, paralelno so nedovolnata socijalna za{tita vo zemjite kandidati za ~lenstvo vo EU se pri~inite za postoewe na strav od masovni migraciski prilivi od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU vo EU. Ovoj strav e dopolnitelno zasilen so percepcijata na ovie zemji kako krstosnica na organiziraniot kriminal i izvor na evtina rabotna sila i ilegalni imigranti. Pome|u zemjite ~lenki na EU, najgolema zagriènost od silni migraciski pritisoci manifestiraat Avstrija i Germanija, koi vospostavija t.n. tranziciski dogovori so novite ~lenki na EU, so {to ja ograni~ija slobodata na dvièwe na rabotnata sila1. No, dali stravot od golem migraciski pritisok od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU kon zemjite ~lenki na EU, koga zemjite kandidatki }e stanat polnopravni ~lenki na EU, e opravdan ili ne? Podolu }e se obideme da dademe odgovor na ova pra{awe preku ocenuvawe na migraciskiot potencijal od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU (Makedonija, Hrvatska i Turcija) vo Germanija vo periodot od 1997 godina do 2008 godina, so koristewe na pro{ireniot gravitaciski model. Razbiraweto na determinatite na migracijata e prviot i najva`niot preduslov za ocenuvawe na mo`nite migraciski pritisoci od ovie zemji vrz Germanija.
1. Najnovite migraciski tekovi vo EU so poseben osvrt na Germanija Pred da gi razgledame migraciskite tekovi vo EU i Germanija, treba da naglasime deka postojat razliki vo definirawe na migracijata pome|u samite zemji ~lenki na EU, poradi {to podato1
Boeri, T. and Brcker, H., Migration, co-ordination failures and EU enlargement, Discussion Paper No. 1600, Bonn: Institute for the Study of Labor, May 2005.
384
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ocenuvawe na migraciskiot pritisok od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU...
cite dobieni od zemjite ~lenki na EU, kako i tie od Evrostat moàt da sodràt sistematski gre{ki na opfatenost. Najgolem apsoluten broj na imigranti vo EU vo 2007 godina bil evidentiran vo [panija (958.266), Germanija (680.766) i Velika Britanija (577.000).2 Ako go analizirame brojot na imigrantite vo ovie tri zemji ~lenki na EU vo odnos na goleminata na nivnoto naselenie, }e vidime deka pome|u ovie zemji samo [panija imala visoka imigracija (21,20), dodeka vo Germanija (8,30) i Velika Britanija (9,40), imigracijata na 1.000 ìteli bila bliska do prosekot na 27-te zemji ~lenki na EU3. Treba da se naglasi deka vo periodot od 1997 do 2008 godina Germanija bila najdominantnata zemja-~lenka na EU od aspekt na priem na imigranti (re~isi 8,7 milioni imigranti vlegle vo Germanija). Na vtoro mesto bila Velika Britanija so 5,5 milioni imigranti, [panija i Italija so 5,2 i 3,2 milioni imigranti, respektivno. Grafikon br. 1: Godi{ni bruto-imigraciski prilivi od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU vo Germanija vo periodot od 1997 do 2008 godina
70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Izvor: Bundesamt fuer Migration und Fluechtlinge im Auftrag der Bundesregierung Migrationsbericht 2008, Nuernberg, 03.02.2010, str. 281-284.
Bundesamt fuer Migration und Fluechtlinge im Auftrag der Bundesregierung Migrationsbericht 2008, Nuernberg, 03.02.2010, str. 185. 3 Ibid, str. 186.
2
385
D-r Vesna Bucevska
Ako go sporedime vkupniot apsoluten broj na imigranti od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU (Makedonija, Hrvatska i Turcija) vo Germanija vo 2008 godina vo odnos na istiot broj vo 1997 godina, }e vidime deka toj broj opadnal za 56,41%. Pome|u ovie zemji najgolem pad vo brojot na imigranti bil zabeleàn kaj imigrantite od Hrvatska (84,99%) po koj doa|a Makedonija so pad od 75,15% na brojot na imigrantite koi poteknuvaat od nea i Turcija so pad od 50,29%. Ovoj pad na brojot na imigrantite se dolì na politi~kata i ekonomskata stabilizacija na Hrvatska i Makedonija i uspe{no sprovedenite reformi vo Turcija. I pokraj zna~ajniot pad i na apsolutnite i na relativnite cifri na imigrantite vo Germanija koi poteknuvaat od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU, u~estvoto na imigrantite od ovie zemji vo vkupniot broj na imigranti vo Germanija ostanalo zna~ajno i vo 2008 godina. Za ilustracija, imigrantite od Turcija bile tretata najgolema grupa na imigranti spored zemji na poteklo so u~estvo od 4,2% vo vkupniot broj na imigranti vo Germanija. Vo istata godina imigrantite od Makedonija i Hrvatska, respektivno, u~estvuvale so 0,34% i 1,27%, vo vkupniot broj na imigranti vo Germanija4. 3. Podatoci, metodologija i empiriski rezultati I pokraj faktot {to vo poslednite nekolku decenii bea sprovedeni ekstenzivni ekonometriski istraùvawa na determinantite na migraciite na zemjite vo razvoj, a pome|u niv i na zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU, pra{aweto na me|unarodnata migracija ne e dovolno empiriski istraèno. Pove}eto od postojnite ekonometriski istraùvawa se selektivni i naj~esto gi analiziraat odnosite samo pome|u dve zemji, a ne pravat obid da gi istraàt zaedni~kite problemi na migracijata na grupa zemji. Celta na ovoj trud e da se utvrdat glavnite determinanti na migracijata od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU (Makedonija, Hrvatska i Turcija) vo Germanija kako prv i najvaèn ~ekor vo ocenuvaweto na mo`niot migraciski pritisok od ovie zemji po nivnoto fakti~koto za~lenuvawe vo Evropskata unija. Analizata na determinantite na migracijata od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU vo Germanija se zasnova na istoriski podatoci za prilivot na imigranti od ovie tri zemji (Makedonija, Hrvatska i Turcija) vo Germanija vo periodot od 1997 do 2008 godina. Voobi~aeni zavisni promenlivi vo migraciskite modeli se bruto4
Ibid, str.16-18 i 281-284.
386
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
migracija, neto-migracija ili stapka na migracija. Vo na{iot model ja izbravme stapkata na bruto-migracija, bidej}i neto-migracijata e optovarena so problemi dokolku postoi korelacija pome|u emigraciskite i imigraciskite tekovi. Treba da se istakne deka bazata na podatoci {to se koristi vo ovoj trud pretstavuva ogromen ~ekor napred vo odnos na dosega koristenite bazi na podatoci. Podatocite se balansirani, t.e. nema opservacii {to nedostasuvaat. Podatocite za bruto-migraciskite prilivi vo Germanija od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU se zemeni od eden izvor Izve{tajot za migracija na Sojuznoto ministerstvo za migracija i begalci na Sojuznata vlada na Germanija za 2008 godina, {to gi pravi podatocite od razli~nite zemji validni i sporedlivi5. Podatocite za BDP per capita vo amerikanski dolari po tekovni ceni se pribrani od statisti~kiot oddel na Ekonomskata komisija na ON za Evropa. Stapkite na nevrabotenost se obezbedeni od Tranziciskiot izve{taj na Evropskata banka za obnova i razvoj (razli~ni izdanija) i od bazata na podatoci za statistikata na rabotna sila na Me|unarodnoto statisti~ko biro za trud. Podatocite za brojot na naselenieto se pribrani od Statisti~kiot oddel na Ekonomskata komisija na ON za Evropa, dodeka informaciite za oddale~enosta vo kilometri pome|u glavnite gradovi na zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU i glavniot grad na Germanija se dobieni od veb-stranicata www.indo.com. Podatocite za napredokot na trite zemji kandidatki za ~lenstvo vo EU vo odnosite so EU se zemeni od oficijalnata vebstranica na Evropskata komisija http://ec.europa.eu/enlargement/index_ en.htm. Imigracijata, kako i me|unarodnata trgovija, e pottiknata od silite na privlekuvawe pome|u zemjata na poa|awe i zemjata na pristignuvawe, a e popre~ena od tro{ocite za selewe od edna vo druga zemja. Modelot na imigracija, koj se zasnova na pazarot na trudot, ukaùva deka silata na privlekuvawe pome|u zemjata od kade {to poteknuva imigrantot i zemjata na pristignuvawe zavisi od razlikata pome|u dohodite vo tie zemji. Va`na e, isto taka, i
5 Vo ovoj trud pod migrant se podrazbira sekoj onoj koj prestojuva nadvor od negovata ili nejzinata zemja na ra|awe ili dràvjanstvo 12 ili pove}e meseci, vklu~uvaj}i gi i begalcite i baratelite na azil, stranskite studenti i drugite posetiteli na podolg rok, i naturaliziranite dràvjani na EU rodeni vo stranstvo.
387
D-r Vesna Bucevska
goleminata na naselenieto6. Kako i vo me|unarodnata trgovija, tro{ocite na migracija se vo korelacija so fizi~koto rastojanie pome|u zemjite. Ovie razmisluvawa n upatuvaat na specifikacija na sledniov pro{iren gravitaciski model:
ln M ij = 0 + 1 ln Pi + 2 ln Pj + 3 ln URt 1 + 4 ln GDP _ RATIOt 1 + 5 ln DISTij + 6 ln STOCKijt 1 + 7 SAAi + 8CCi + 9 AN i + uijt

kade {to: M ij = stapka na bruto-imigracija od zemjata i vo zemjata j; i = 1,...3 e zemjata na poa|awe (Makedonija, Hrvatska i Turcija); j = 1 ja ozna~uva zemjata na pristignuvawe; t =godina (t = 1,2,...12); Pi = broj na naselenie vo zemjata na poa|awe;
Pj = broj na naselenie vo zemjata na pristignuvawe; URt 1 = soodnosot pome|u stapkata na nevrabotenost vo zemjata na
poa|awe i onaa vo zemjata na pristignuvawe vo periodot t-1;
GDP _ RATIOt 1 = soodnosot pome|u BDP per capita vo zemjata na

poa|awe i i BDP per capita vo zemjata na pristignuvawe j po tekovni ceni; DISTij = vozdu{no rastojanie pome|u glavnite gradovi na zemjite na poa|awe i i glavniot grad na zemjata na pristignuvawe j vo kilometri; STOCK ij = u~estvoto na brojnata sostojba na emigranti od zemjata na poa|awe i koi ìveat vo zemjata na pristignuvawe j vo vkupnoto naselenie na zemjata na poa|awe i vo procenti; SAAi = ve{ta~ka promenliva koja pokaùva dali zemjata na poa|awe i potpi{ala dogovor za stabilizacija i asocijacija so EU ( 1 ako zemjata na poa|awe i popi{ala dogovor i 0 ako ne potpi{ala); CCi = ve{ta~ka promenliva koja pokaùva dali zemjata na poa|awe i ima status na zemja kandidat za ~lenstvo vo EU (1 ako zemjata na poa|awe i dobila status na kandidat i 0 ako ne dobila); ANi = ve{ta~ka promenliva koja pokaùva dali zemjata na poa|awe i gi zapo~nala pregovorite za ~lenstvo vo EU (1 ako zemjata na
6
Orlowski, W., Migration from central and eastern European countries after the accession: Effects for regions, labour markets, and social security systems, Research Bulletin, 2(9), Central Statistical Office, Warsaw: 7-21, 2000, p.5.
388
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
poa|awe i gi zapo~nala pregovorite za ~lenstvo vo EU, a 0 ako ne gi zapo~nala); uijt = ~len na gre{ka. So cel modelot da bide poednostaven, a negovite rezultati da bidat sporedlivi so rezultatite na pove}eto ekonometriski istraùvawa, primenivme stati~ki model. Modelot ima log-log specifikacija, poradi {to ocenetite parametri fakti~ki pretstavuvaat elasti~nosti. Site, osven ve{ta~kite promenlivi, se izrazeni vo logaritmi. So ogled na faktot {to odlukite za migracija se zasnovaat na iskustvata, a ne na spontanite reakcii na kratkoro~nite ekonomski dvièwa, objasnuva~kite promenlivi UR, GDP _ RATIO i STOCKS vleguvaat vo modelot so zadocnuvawe od edna godina. So ova istovremeno se izbegnuva simultanosta so zavisnata promenliva i problemot na endogenost. Naselenieto i oddale~enosta se narekuvaat gravitaciski promenlivi. Kolku {to e pove}e naselena zemjata na poa|awe, tolku povisoka }e bide verojatnosta deka pogolem broj na lu|e }e se odlu~at da migriraat od taa zemja. Sostojbata na pazarot na trudot vo zemjata na pristignuvawe j i zemjata na poa|awe i i verojatnosta za vrabotuvawe se merat preku soodnosot pome|u stapkata na nevrabotenost vo zemjata na poa|awe i stapkata na nevrabotenost vo zemjata na pristignuvawe, UR. Od dosega{nite empiriski istraùvawa ne moè da se dobie jasna pretstava za znakot na koeficientot na soodnosot pome|u stapkata na nevrabotenost vo zemjata na poa|awe i stapkata na nevrabotenost vo zemjata na pristignuvawe. Nekoi istraùvawa utvrdile postoewe na negativna, a drugi postoewe na pozitivna korelacija pome|u soodnosot na stapkite na nevrabotenost vo zemjata na poa|awe i zemjata na pristignuvawe i migracijata. Edna od pri~inite za vakvite nejasni rezultati bi moèlo da bide koristeweto na zbirni podatoci. Razlikite vo dohodite pome|u zemjata na poa|awe (zemjitekandidatki za ~lenstvo vo EU) i zemjata na pristignuvawe (Germanija) se merat preku BDP per capita vo amerikanski dolari po tekovni ceni i vleguvaat vo modelot kako soodnos pome|u BDP per capita vo zemjata na poa|awe i vo odnos na BDP per capita vo zemjata na pristignuvawe j, GDP _ RATIO . Razlikata vo dohodot per capita voobi~aeno se zema kako zamena za razlikite vo realnite plati. Re~isi site dosega{ni empiriski istraùvawa, bez isklu~ok, utvrdile postoewe na negativen efekt na soodnosot pome|u dohodot
389
D-r Vesna Bucevska
vo zemjata na poa|awe i dohodot vo zemjata na pristignuvawe vrz migracijata. Fokusot na gravitaciskiot model e na geografskata oddale~enost kako klu~na determinanta. Taa obi~no se meri preku vozdu{noto rastojanie pome|u glavnite gradovi na dve zemji i sluì kako zamena za direktnite tro{oci na migracijata (transportnite tro{oci). Vo re~isi site prethodni empiriski istraùvawa na ovaa tema, oddale~enosta pome|u zemjata na poa|awe i zemjata na pristignuvawe pokaùva negativno vlijanie na migraciskite tekovi so {to se potvrduvaat teoretskite zaklu~oci za tro{ocite i rizicite od preselbata vo druga zemja vrz odlukata za migracija. So cel da se opfatat ne samo ekonomskite faktori, tuku i socijalnite faktori na migracijata, ja vklu~uvame objasnuva~kata promenliva STOCKij, koja gi ozna~uva mre`nite efekti i se o~ekuva da ima pozitiven efekt. Teorijata na mre`ni efekti istaknuva deka tro{ocite na migracijata se namaluvaat so zgolemuvawe na brojot na migranti koi ve}e ìveat vo zemjata vo koja migrirale, kako rezultat na postoeweto na mreà na odnosi pome|u lu|eto od ista zemja na poa|awe. Migraciskata politika na EU kon gra|anite koi poteknuvaat od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU zna~ajno vlijae vrz prilivot na imigranti od ovie zemji vo Germanija. Taa politika e pozategnata vo po~etnite fazi na odnosite na trite zemji so EU, a porelaksirana vo ponaprednite fazi. Promenata vo migraciskata politikata na EU vo na{iot model e pretstavena so trite ve{ta~ki promenlivi, SAAi, CCi i ANi7. Na{eto istraùvawe na potencijalniot migraciski pritisok ima dve dimenzii: vklu~uva razli~ni zemji, a migracijata e od privremen karakter. Poradi toa, najsoodveten metod na ocenuvawe bi bil onoj koj koristi panel-podatoci i se zasnova na metodot na generalizirani najmali kvadrati, pri {to kako ponderi se koristat vkrstenite, navidum nepovrzani, regresii {to ovozmoùva korigirawe na heteroskedasti~nosta na presekot i na istovremenata korelacija. Dobienite ocenki so ovoj metod se prikaàni vo tabelata br. 1.
7 Dragutinovic-Mitrovic, R. and Jovicic, M., Macroeconomic Analysis of Causes and Effects of Remittances: A Panel Model of the SEE countries and a Case Study of Serbia, Paper presented at the GDN Southeast Europe WIIW workshop, May 5-6, 2006, p.12-13.
390
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 1. Ocenka na pro{ireniot gravitaciski model
Vlijanieto na situacijata na pazarot na trudot vo zemjite na potencijalna emigracija se pokaà deka e statisti~ki zna~ajno na nivo na zna~ajnost od 8%. Isto taka, treba da se podvle~e deka razlikite vo BDP per capita po tekovni ceni se pokaàle kako zna~ajni na nivo na zna~ajnost od 4%. Vakvite rezultati ukaùvaat deka emigrantite od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU (Makedonija, Hrvatska i Turcija) emigriraat vo Germanija zaradi povisok dohod. Spored toa, ceteris paribus, vo periodot 1997-2008 godina (i za istata zemja na poa|awe) stapkata na bruto-imigracija od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU vo Germanija se zgolemila (namalila) za 1,36 % koga soodnosot pome|u BDP per capita se namalil (zgolemil) za 1% i koga soodnosot pome|u stapkite na nevrabotenost se zgolemil (se namalil) za 0,224%. Analizata pokaùva deka soodnosot pome|u BDP per capita vo zemjata na poa|awe i onoj vo zemjata na pristignuvawe e osnovnata ekonomska determinanta na migraciskite tekovi od trite gorenavedeni zemji kandidatki za ~lenstvo vo EU vo Germanija. Ovaa objasnuva~ka promenliva ima silno vlijanie, {to ukaùva na toa deka emigrantite od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU imigriraat vo Germanija, pred s, zaradi povisokiot dohod vo taa zemja. Rezultatite od modelot, isto taka, ukaùvaat na prisustvo na silni efekti na gravitaciskite 391
D-r Vesna Bucevska
promenlivi, oddale~enosta pome|u zemjite na poa|awe i zemjata na pristignuvawe i brojot na naselenieto vo ovie zemji. No, najva`niot rezultat za na{ata analiza e onoj deka promenata na migraciskata politika na EU kon zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU e relevanten faktor za imigracijata od ovie zemji vo Germanija. Pozitivniot koeficient na prvata ve{ta~ka promenliva SAA pokaùva deka se zgolemuva bruto-prilivot na imigranti od zemjite koi ja potpi{ale Spogodbata za stabilizacija i asocijacija. Me|utoa, negativniot i zna~aen koeficient pred vtorata ve{ta~ka promenliva, CC pokaùva deka prilivot na imigranti od ovie zemji vo Germanija se namaluva otkako tie se steknale so kandidatski status. Ve{ta~kata promenliva, AN koja ja ozna~uva fazata na formalno zapo~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo vo EU, isto taka, ima negativno vlijanie vrz prilivot na imigranti od ovie zemji, so {to se pokaùva deka pogolemiot napredok vo procesot na pro{iruvawe na EU, koj podrazbira i pogolem ekonomski progres na soodvetnata zemja, vlijae destimulativno na odlivot na rabotna sila od Makedonija, Hrvatska i Turcija vo Germanija. 4. Zaklu~ok Celta na ovoj trud be{e da se ocenat klu~nite determinanti na migracijata od zemjite-kandidatki za ~lenstvo vo EU (Makedonija, Hrvatska i Turcija) vo Germanija vo periodot 1997-2008 godina so primena na pro{ireniot gravitaciski model, zasnovan na analiza na panel-podatoci. Se pokaà deka najzna~ajnite faktori koi vlijaat vrz migraciskite tekovi e pazarot na trudot vo zemjata na poa|awe, odnosot pome|u BDP per capita vo zemjata na pristignuvawe i onoj vo zemjata na poa|awe, kako i oddale~enosta pome|u zemjite. No, najva`niot rezultat od na{ata analiza e deka relaksiraweto na migraciskata politika na EU kon zemjite kandidatki, od aspekt na olesnuvaweto na vlezot na rabotnata sila od ovie tri zemji vo EU, bi imalo negativno vlijanie vrz imigracijata vo Germanija. So toa se pokaà deka ogromniot strav na Germanija od napliv na imigranti od zemjite kandidatki za ~lenstvo vo EU, po nivnoto za~lenuvawe vo EU i vo toj kontekst baraweto na germanskata premierka Merkel8, se neopravdani i kontraproduktivni. Eventual8
Vo mart 2008 godina na Evropskiot kongres na Hristijansko-demokratskata unija, germanskata premierka, Angela Merkel izjavi deka EU treba prvo da se konsolidira, pred da prodolì so priem na novi ~lenki.
392
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
nata pauza vo procesot na pro{iruvaweto na EU bi go zabavila ekonomskiot rast na potencijalnite migranti koi }e imigriraat vo Germanija, i pokraj pravnite i administrativnite ograni~uvawa. So ekonomskoto dobliùvawe na ovie zemji do EU }e se sozdadat uslovi za ekonomski rast baziran na cvrsta osnova i kreirawe na rabotni mesta, so {to }e se namali i postepeno }e se eliminira migraciskiot pritisok vrz Germanija. Koristena literatura: 1. Boeri, T. and Brcker, H., Migration, co-ordination failures and EU enlargement, Discussion Paper No. 1600, Bonn: Institute for the Study of Labor, May 2005. 2. Bundesamt fuer Migration und Fluechtlinge im Auftrag der Bundesregierung Migrationsbericht 2008, Nuernberg, 03.02.2010. 3. Dragutinovic-Mitrovic, R. and Jovicic, M., Macroeconomic Analysis of Causes and Effects of Remittances: A Panel Model of the SEE countries and a Case Study of Serbia, Paper presented at the GDN Southeast Europe WIIW workshop, May 5-6, 2006. 4. Orlowski, W., Migration from central and eastern European countries after the accession: Effects for regions, labour markets, and social security systems, Research Bulletin, 2(9), Central Statistical Office, Warsaw: 7-21, 2000. 5. Baltagi, B.H., Econometric Analysis of Panel Data, Fourth Edition, John Wiley and Sons, 2008.
393
D-r Vesna Bucevska
ASSESING THE MIGRATION PRESSURE FROM THE EU CANDIDATE COUNTRIES ON GERMANY Prof. Vesna Bucevska, Ph.D. Summary In the realm of the EU accession, both the EU candidate countries (Croatia, Macedonia and Turkey) and the EU member states are facing a number of challenges raised by the potential migration. In this paper we tried to answer the question if the fear of large immigration pressure from these countries on Germany is justified or not by assessing the determinants of migration. The results from our extended gravity model, based on panel data analysis for the period 1997-2008, revealed that the labour market situation in the EU candidate countries, the income difference between the EU candidate countries and Germany and the distance between those countries are the main determinants of migration from the EU candidate countries to Germany. However, the most important finding of our analysis is that the relaxation of the EU migration policy towards EU candidate countries would have a negative impact on the emigration from these countries to Germany. Based on these findings we conclude that the fear of high immigration pressure from these countries on Germany is not justified and contra prouductive.
394
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 658.14/.17(497.7)
POKAZATELI ZA VREDNUVAWE NA FIRMI VO POGLED NA ISPLATLIVOSTA NA VLO@UVAWETO D-r Zoran Minovski
Apstrakt: Slobodnite pari~ni sredstva {to im stojat na raspolagawe, investitorite treba da gi vloàt na najsoodveten na~in. Vrednuvaweto e prviot ~ekor od investiraweto. No, prvo treba da se napravi dobra analiza vrz osnova na koja }e moè da se donese soodveten zaklu~ok ili odluka kade i vo {to da se investiraat sredstvata i {to da se o~ekuva od toa. Analizata vrz osnova na podatocite od finansiskite izve{tai koi se javno objaveni i dostapni, utvrduva odredeni pokazateli za vrednuvaweto na firmata vrz osnova na koi moè da se donese racionalna odluka od strana na investitorite. Pri toa mnogu e va`no pokazatelite da se razgleduvaat ne zasebno i izolirano, tuku vo odredena povrzanost so ostanatite pokazateli i na toj na~in da im se ovozmoì na investitorite da gi vloàt svoite sredstva vo onaa firma od koja }e o~ekuvaat najgolem prinos i stabilnost vo raboteweto. Vo pazarni uslovi na rabotewe podatocite na berzite postojano se menuvaat, poradi {to e potrebno postojano preispituvawe na prethodnite zaklu~oci i utvrduvawe na nova celna kompanija koja bi bila najpovolna za vloùvawe. Pokraj toa se zemaat predvid i subjektivni pristapi na utvrduvawe na vrednosta na firmata i rezultatite od nejzinoto rabotewe. Celta e da se napravat konkretni istraùvawa na firmi koi kotiraat na berzata vo Republika Makedonija preku sostavuvawe na {to pocelosen pristap preku koj }e se razgleduvaat pokazatelite za vrednuvawe na firmite od razli~ni aspekti so zaedni~ka cel da se obide da se dobijat {to porelevantni podatoci za sega{nata i perspektivnata sostojba na firmata za da moè so pogolema sigurnost da se dojde do ocena na isplatlivosta
D-r Zoran Minovski
na vloùvaweto vo konkretna kompanija, odnosno da se izbere najpovolna kompanija vo koja treba da se vloàt sredstva. Klu~ni zborovi: vloùvawe, vrednuvawe, procenka, prihodi i rezultati, pokazateli za vrednuvawe.
Voved Firmite koi kotiraat na berza javno gi objavuvaat svoite finansiski izve{tai. Od ovie finansiski izve{tai se zemaat odredeni podatoci za presmetuvawe na pokazateli. Interesot na investitorite se rezultatite {to gi ostvaruva firmata i {to navistina zna~i nivnata cena na akcii. Zna~i prv ~ekor kon investiraweto e vrednuvaweto. Pokraj odredeni pokazateli investitorite zemaat predvid i subjektivni pristapi na utvrduvawe na vrednosta na firmata i rezultatite od nejzinoto rabotewe za da zaklu~at kade da gi vloàt sredstvata i {to moàt da o~ekuvaat od toa. Vo trudot }e bidat napraveni odredeni istraùvawa vo pogled na vrednuvawe na firmi vo Republika Makedonija i toa od razli~ni aspekti koristej}i razni pokazateli so cel da im se objasni na sega{nite i potencijalnite investitori da izberat povolna firma vo koja treba da vloùvaat. Vrednuvawe na firmi Vo sovr{en svet modelite za vrednuvawe zasnovani na sredstva, dividendi, pari~ni tekovi i zarabotuva~ki se identi~ni. No, vo realniot svet rezultatite od modelite moàt da se razlikuvaat. Vo odredeno opkruùvawe podatocite koristeni vo modelite za vrednuvawe pretstavuvaat procenka na o~ekuvanite idni vrednosti i, sekako, deka e va`no nivnoto merewe, kako i nivnata sposobnost za predviduvawe. Vrednuvaweto na firmite }e go prikaème od nekolku aspekti i toa: - vrednuvawe vrz osnova na ostvareni prihodi; - vrednuvawe vrz osnova na ostvareniot rezultat; - vrednuvawe vrz osnova na gotovinskiot tek; - vrednuvawe vrz osnova na raspolo`liviot kapital; i - vrednuvawe vrz osnova na ostvareniot prinos. Na vakov na~in celta e da se razgleda vrednuvaweto na nekoi firmi vo Republika Makedonija od razli~ni aspekti za da se dobijat {to porelevantni podatoci za sega{nata i idnata (perspektivnata) polo`ba na firmite koi kotiraat na berza vo koi 396
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Pokazateli za vrednuvawe na firmi vo pogled na isplatlivosta na vloùvaweto
investitorite }e sakaat da vloùvaat ili, pak, da se izbere najpovolna firma vo koja bi trebalo da se vloùva. Vrednuvawe vrz osnova na ostvareni prihodi Vo praktikata naj~est i najlesen na~in na vrednuvawe na firmi e vrz osnova na prihodite koi gi ostvaruva firmata od svoeto redovno rabotewe. Pri ova treba da se imaat predvid i odredenite situacii vo koi se nao|a firmata. Taka nekoi firmi moè da se novi i kako takvi da ostvaruvaat zaguba ili, pak, da ostvarat zaguba poradi nekoi objektivni kratkoro~ni okolnosti. Toa ne zna~i deka takvite firmi treba da gi ignorirame. Tokmu poradi toa smetame deka e podobro vo vakvi slu~ai kako osnova za vrednuvawe da se zemat ostvarenite prihodi. Vrednuvaweto na firmite vrz osnova na prihodite se sproveduva so primena na pokazatelot koj go meri odnosot pazarna kapitalizacija/prihodi. Zna~i imame sporeduvawe na momentalnata pazarna vrednost na firmata so prihodite koi gi ostvarila. Pazarnata kapitalizacija se dobiva koga tekovnata berzanska cena na akciite }e se pomnoì so brojot na prodadeni akcii. Ova e promenliv pokazatel zatoa {to akciite se prodavaat i sekojdnevno. Vo slednata tabela }e gi pretstavime vrednostite na nekolku firmi koristej}i go prethodniot pokazatel Tabela - pokazatel pazarna kapitalizacija/prihodi 2007 2008 Alkaloid AD Skopje 264,58 69,63 Beton AD Skopje 26,37 8,01 Komercijalna banka AD Skopje 226,71 90,35 Toplifikacija AD Skopje 101,12 21,98 2009 109.56 11,13 92,00 34,44
Ovoj pokazatel pokaùva kolku pazarot go vrednuva sekoj denar proda`ba na konkretnata firma. Dokolku vrednosta na ovoj pokazatel e pomala od 1, odnosno 100 zasluùva vnimanie od strana na investitorite. Taka od tabelata firmata Beton AD Skopje ima koeficient od 11,13 {to pokaùva deka investitorot vo ovoj slu~aj moè da kupi 100 denari prihod za 11 denari. Me|utoa, ovoj pokazatel ne treba da se gleda izolirano i nezavisno od drugite pokazateli na raboteweto. Firma koja ima vakov pokazatel pomal od 1, odnosno 100 bez dolgovi e poatraktivna od firma koja ima ist pokazatel, no so dolgovi. Dolgovite }e mora da se platat i toga{ firmata mora da izdade dopolnitelni akcii koi }e ja zgolemat pazarnata kapitalizacija i }e go zgolemat ovoj pokazatel. Toa vodi
397
D-r Zoran Minovski
do konstatacijata deka idnite investitori treba da bidat vnimatelni pri primenata na ovoj pokazatel. Ovoj pokazatel treba da bide po~etna to~ka ili po~etno merilo koe ne treba da se razgleduva izolirano od dolgovite, profitnata marà, pokazatelite na rast i dr. Site pokazateli koi imaat vrednost ispod 1, odnosno 100 za investitorite se povolni. Vakviot pokazatel pokaùva deka firmata ima odreden potencijal za rast. No, treba da se bide vnimatelen i ovoj pokazatel da se zeme so rezerva za{to i firmi koi {to bile pred bankrotirawe imale poniska vrednost na ovoj pokazatel od 1, odnosno 100, {to sekako ukaùva na toa deka ne treba sekoga{ na ovoj pokazatel da se gleda izolirano od drugite pokazateli. Vrednuvawe na osnova na dobivkata Mnogu pogolema primena nao|aat pokazatelite za vrednuvawe vrz osnova na profitot, odnosno dobivkata. Ovde stanuva zbor za neto-dobivka. Se presmetuvaat dva pokazatela i toa zarabotuva~ka po akcija i odnos cena na akcija i zarabotuva~ka po akcija. Zarabotuva~kata po akcija e eden od najva`nite pokazateli na raboteweto na firmite. Taa e regulirana i so me|unarodniot smetkovodstven standard - MSS 33. Zarabotuva~kata po akcija1 se dobiva koga neto-dobivkata }e se stavi vo odnos so ponderiraniot prose~en broj na obi~ni akcii vo soodvetniot period, odnosno Zarabotuva~ka po akcija= Neto dobivka Ponderiran prose~en broj na obi~ni akcii
Zarabotuva~kata po akcija sama za sebe ne zna~i mnogu. Zatoa investitorite ja stavaat nea vo odnos so pazarnata cena po akcija2, odnosno Pokazatel - cena i zarabotuva~ka= Pazarnata cena po akcija Zarabotuva~ka po akcija
Ovoj pokazatel go pokaùva stepenot na pazarniot rejting na firmata. Kolku e pazarnata cena po akcija pogolema od zarabotuva~kata toga{ postoi golema pobaruva~ka za akciite na firmata. Toa, isto taka, govori za toa deka firmata se nao|a vo ponatamo{en razvoj.
1
Pamela Peterson, Frank Fabozzi: Analysis of Financial Statements, John Wiley & Sons, Inc., 2006, str. 141, kako i Gerald White, Ashwind Sondhi, Dov Fried: Analiza i koristewe na finansiskite izve{tai (prevod od angliski jazik), Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Skopje, 2003, str. 224. 2 Gerald White, citirano delo str. 234 kako i Pamela Peterson, citirano delo, str 121.
398
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela - Pokazatel - cena i zarabotuva~ka 2007 Alkaloid AD Skopje 42,83 Beton AD Skopje 60,05 Skopski Pazar AD 37,62 Skopje Makpetrol AD Skopje 87,24 Fer{ped AD Skopje 23,26
2008 8,53 24,48 16,24 13,70 5,86
2009 12,15 35,77 23,27 -14,89 8,46
Visok pokazatel imaat onie firmi koi izdvojuvaat malku za dobivka, a mal pokazatel imaat onie firmi koi ostvaruvaat pogolema dobivka i od nea ispla}aat dividenda. Golem iznos na ovoj pokazatel ukaùva na toa deka se o~ekuva visok rast na profitot. Od tabelata se gleda deka firmata Beton AD Skopje ima visok pokazatel koj vo 2009 godina iznesuva 35,77 {to zna~i deka investitorite sakaat da platat 35,77 denari za sekoj denar zarabotuva~ka, odnosno deka cenata na akcijata e 35,77 pati pogolema od nejziniot zarabotuva~ki potencijal. No i ovde treba vnimatelno da se postapuva i da se razgleduva ovoj pokazatel so ostanatite pokazateli. Eden vakov pokazatel e i pokazatelot - rast na cenata i zarabotuva~ka. Ovoj pokazatel ja zema vo predvid i planiranata stapka na rast na zarabotuva~kata po akcija za naredniot period. Se presmetuva na sledniov na~in Pokazatelot - rast na cenata i zarabotuva~ka Pokazatel - cena i zarabotuva~ka Planiranata stapka na rast na zarabotuva~ka po akcija
Ako pokazatelot ima vrednost pogolema od 1 toga{ pokaùva deka dadenite akcii se preceneti ili, pak, deka se predviduva blag rast na zarabotuva~kata po akcija, a cenata na akciite ostanuva stabilna ili, pak, se o~ekuva idniot rast na zarabotuva~kata po akcija da bide pogolem od sega{niot. Ako pokazatelot e pomal od 1 toa zna~i deka akciite se potceneti ili, pak, ne se o~ekuva na pazarot idniot rast na zarabotuva~kata po akcija da bide pogolem od sega{niot. Na ovoj na~in podobro se sogleduva mo`nosta za perspektivata na rastot na firmata. Poradi toa {to stanuva zbor za planski porast naveduva na odredena nesigurnost vo pogled na nejzinoto ostvaruvawe i na periodot za koj se predviduva.
399
D-r Zoran Minovski
Vrednuvawe vrz osnova na tekot na gotovina Pri vrednuvawe na vrednosta na firmite treba da se ima predvid i pari~niot tek. Toa e gotovinata koja se dviì niz firmata vo opredelen vremenski period po pokrivaweto na site fiksni tro{oci. Pari~niot tek voobi~aeno se definira kako dobivka pred kamata, danoci i amortizacija (Earnings before interest, taxes, depretiation and amortization-EBITDA)3. Pari~niot tek treba da se fokusira na operativnite aktivnosti, a pomalku na sledewe na prihodite i rashodite. Toj e indikator na finansiskiot rezultat, a isto taka i finansiski pokazatel na rentabilnosta, odnosno profitabilnost na firmata poradi {to treba da se zeme kako eden od elementite na vrednuvawe na firmite. Za investitorite ovoj pokazatel e vaèn bidej}i ukaùva na razlikata na delovnite prihodi i eden del na delovnite rashodi (bez amortizacija). Toj se primenuva koga se saka da se pokaè sposobnost na firmata da gi plati obvrskite, odnosno kolku firmata ostvarila prihodi koi moàt da bidat iskoristeni za pokrivawe na finansiskite rashodi i danokot na dobivka. Investitorite moàt da go iskaàt ovoj pokazatel kako procent od proda`bata i kolku e pogolem procentot tolku e pogolema profitabilnosta. Procentot moè polesno da se sporeduva za razni firmi. Tabela pokazatel - EBITDA kako procent od proda`bata 2007 2008 Alkaloid AD Skopje 11,82% 14,45% Beton AD Skopje 1,73% 0,55% Toplifikacija AD Skopje -2,33% 1,29% 2009 15,21% 1,69% 2,92%
Pokraj ovoj pokazatel moè da se koristi i pokazatelot dobivka pred kamata i danoci (Earnings before interest and taxes-EBIT)4, {to prakti~no pretstavuva operativna dobivka. Tabela - pokazatel - EBIT kako procent od proda`bata 2007 2008 Alkaloid AD Skopje 8,53% 10,64% Beton AD Skopje 0,94% -0,28% Toplifikacija AD Skopje -3,64% 0,00% 2009 10,91% 0,78% 2,19%
Pokazatelot - dobivka pred kamata i danoci e korisen pokazatel za zarabotuva~kata sposobnost na firmata, a kako
3 4
Za ovoj pokazatel vidi Gerald White, citirano delo str. 233.v Gerald White, citirano delo str. 217
400
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
relativen broj na procent od proda`ba moè da se sporeduva so drugi firmi vo vrska so nivnoto vrednuvawe. Vrednuvawe vrz osnova na kapital Vo ramkite na vrednuvaweto vrz osnova na kapitalot se zemaat predvid slednive pokazateli: neto-obrtni sredstva vo odnos na pazarna kapitalizacija, odnos na cenata i knigovodstvenata vrednost i kako tret pokazatel - prinos na kapital. Neto-obrtnite sredstva5 pretstavuvaat eden od zna~ajnite pokazateli. Pretstavuvaat razlika me|u tekovnite sredstva i tekovnite obvrski. Pokaùvaat kolkav del od tekovnite sredstva e finansiran od dolgoro~ni izvori. Vtor na~in na dobivawe e koga od dolgoro~niot kapital (sopstven i tu|) }e se odzemat postojanite sredstva. Vsu{nost firmite koi raspolagaat so neto-obrtni sredstva vo svojot bilans na sostojba imaat zna~aen kvalitet vo svoeto finansirawe. Netoobrtnite sredstva na firmata pretstavuvaat izvori za koristewe vo tekovnoto rabotewe i zatoa se veli deka ako nekoja firma se kupuva po cena bliska do neto-obrtnite sredstva vo su{tina se kupuva denar imot za denar pazarna cena na akcijata {to bi bila dobra rabota. Poradi toa sledeweto na goleminata na neto-obrtnite sredstva pretstavuva dobra osnova ili pokazatel za investitorite vo pogled na vrednuvaweto na firmata vo koja treba da vloùvaat. Knigovodstvenata vrednost, isto taka, e zna~ajna golemina za vrednuvawe na firmite. Taa se nao|a vo bilansot na sostojbata, a vo princip e ednakva na razlikata na vkupnata aktiva i vkupnite obvrski. Za vrednuvawe na firmata ovaa golemina treba da se svede na knigovodstvena vrednost po akcija6 koja se dobiva so delewe na knigovodstvenata vrednost so brojot na izdadenite akcii. Pokazatelot koj se koristi za vrednuvawe vsu{nost pretstavuva odnos me|u pazarnata cena i knigovodstvenata cena po akcija, odnosno Pokazatel - pazarna i knigovodstvena cena na akcija Pazarnata cena po akcija Knigovodstvena cena po akcija
Ovoj pokazatel iskaùva kolku pazarot pla}a za knigovodstvenata vrednost na firmata. Kolku {to e ponizok ovoj pokazatel tolku toa za firmata e podobro.
5
Steven Bragg: Financial Analysis A Controllers Guide, John Wiley & Sons, New Jersey, 2007, str. 48 6 Gerald White, citirano delo str. 233-234.
401
D-r Zoran Minovski
Tabela Pokazatel - pazarna i knigovodstvena cena po akcija 2007 2008 2009 Alkaloid AD Skopje 2,94 0,74 1,08 Beton AD Skopje 0,98 0,27 0,36 Skopski Pazar AD 3,80 1,31 0,98 Skopje Makpetrol AD Skopje 3,32 0,81 1,03 Fer{ped AD Skopje 1,84 0,43 0,43 Ako edna firma ima ponizok koeficient vo sporedba so prose~niot vo nejzinata dejnost, a po svoite karakteristiki taa e sli~na so ostanatite kompanii od dejnosta, toga{ moè da se o~ekuva nejzinata cena na akcija da raste i obratno. Tretiot pokazatel za vrednuvawe na firmite e prinos na kapital7. Toj se dobiva na sledniov na~in: Prinos na kapital= Neto-dobivka Kapital
Ovoj pokazatel pokaùva kolku dobivka ostvaruva firmata vo odnos na svojot kapital i se izrazuva vo procenti. So drugi zborovi go meri procentualno prinosot na angaìraniot kapital. Kaj ovoj pokazatel vaì praviloto {to pove}e tolku podobro. Za investitorite e posebno va`no da sogledaat koja firma ima natprose~en prinos na kapital. Ako na ova se dodade i faktot deka ovie firmi imaat mali obvrski, kako i sposobnost da se razvivaat so mali kapitalni tro{oci, toga{ ova e signal deka vakvite firmi i vo idnina }e ostvaruvaat zna~ajni prinosi na angaìraniot kapital. Vrskata so prethodniot pokazatel moè da se sogleda vo faktot {to firmite koi imaat precenet rast na cenata na akciite da imaat nizok prinos na kapital i visok iznos na pokazatel pazarna vo odnos na knigovodstvena cena na akcija. Tabela - Prinos na kapital - ROE Alkaloid AD Skopje Beton AD Skopje Komercijalna banka AD Skopje Toplifikacija AD Skopje
7
2007 6,89 1,62 19,24 3,32
2008 8,63 1,08 22,03 0,42
2009 8,91 1,0 15,46 1,36
Gerald White, citirano delo str. 218, Steven Bragg, citirano delo, str. 382, Pamela Peterson, citirano delo, str. 121.
402
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Od tabelata se sogleduva deka najgolem pokazatel ima Komercijalna banka AD Skopje, koja vo 2009 godina ima prinos od 15,46%, {to pokaùva deka na 100 denari angaìran kapital se ostvaruva 15,46 denari neto-dobivka. Vrednuvawe vrz osnova na prinosot Pri vrednuvawe na firmite vrz osnova na prinosot naj~esto se primenuva pokazatelot - prinos na dividenda8. Pri toa e va`no kolku kompanijata ispla}a dividenda, kako i kolku e dividendata vo odnos na pazarnata cena po akcija. Ovoj pokazatel se utvrduva na sledniov na~in: Prinos na dividenda = Dividenda po akcija Pazarna cena po akcija
Tabela - Prinos na dividenda Alkaloid AD Skopje Komercijalna banka AD Skopje 2009 3,18% 5,45%
Toa zna~i deka ne e va`no da se znae samo kolku iznesuva dividendata po akcija, tuku i nejziniot odnos so pazarnata cena po akcija. Ovoj pokazatel ukaùva na tekovnata stapka na prinos koja se obezbeduva za akcionerite vo odnos na pazarnata cena na akcija. Ovde se upotrebuva pazarnata cena na akciite kako kriterium sprema koj se sporeduva prinosot na investicijata so cel investitorot da odlu~i dali }e ja zadrì akcijata ili }e ja prodade za{to e nezadovolen od prinosot. So ogled na toa {to prinosot na dividenda se iskaùva vo procenti, pa ovie podatoci moàt da se sporeduvaat me|u kompaniite i moè da se zabeleì koja firma ispla}a realno pove}e, a koja pomalku. No, sekako ne treba da se zaboravi deka i ovde ne treba da se izolira samo na ovoj podatok, tuku deka treba da se zemat predvid i ostanatite pokazateli kako na~ini za vrednuvawe na firmite. Zaklu~ok Vrz osnova na prezentiranata sodrìna investitorite }e moàt da gi raspoznavaat modelite na vrednuvawe. Denes, kako {to e poznato dadenite modeli vo site literaturi se funkcionalni onaka kako {to se dadeni samo vo ramkite na eden sovr{en svet. Imaj}i go
8
Pamela Peterson, citirano delo, str. 122.
403
D-r Zoran Minovski
predvid faktot deka takov svet ne postoi i deka denes ìveeme vo realen svet, se razbira deka site tie modeli }e dadat razli~ni rezultati dokolku se primenat na razli~ni mesta. Sekako deka i podatocite koi se koristeni vo oddelnite modeli vsu{nost pretstavuvaat procena na idni vrednosti. Niz objasnuvaweto na dadenite modeli na vrednuvawe, koi kako {to e napomenato moàt da bidat modeli zasnovani na sredstva, modeli zasnovani na dividendi, modeli zasnovani na zarabotuva~ki, kako i pristapot za vrednuvawe - slobodni pari~ni tekovi, vidovme deka pri nivno koristewe se naiduva na golem broj prepreki i te{kotii. Kako najzna~ajni takvi prepreki se javuvaat te{kotii pri predviduvawe na kone~en horizont, slu~ajnata priroda na pari~nite tekovi, kako i toa deka vrz samoto koristewe na modelite ima vlijanie i samata smetkovodstvena politika na firmata i diskrecionite politiki na menaxmentot. Pokazatelite za vrednuvawe ne treba da se gledaat izolirano i nezavisno od drugite pokazateli. Toa zna~i deka idnite investitori treba da bidat vnimatelni pri primenata na nekoi pokazateli. Poradi toa sekoj oddelen pokazatel treba da bide samo po~etna osnova i ne treba da se razgleduva izolirano od drugite pokazateli, tuku deka treba da se zemat predvid i ostanatite pokazateli kako na~ini za vrednuvawe na firmite i na toj na~in da se ovozmoì na investitorite da donesat pravilna odluka vo pogled na toa kade, vo koja firma da gi vloàt svoite slobodni sredstva i da o~ekuvaat najgolem prinos na vloènite sredstva. Koristena literatura: 1. Gerald White, Ashwind Sondhi, Dov Fried: Analiza i koristewe na finansiskite izve{tai (prevod od angliski jazik), Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Skopje, 2003. 2. Steven Bragg: Financial Analysis A Controllers Guide, John Wiley & Sons, New Jersey, 2007. 3. Ray Ball S. P. Kothari Financial Statement Analyses by Mc Craw Hill, Inc New Jork 1994. 4. Pamela Peterson, Frank Fabozzi: Analysis of Financial Statements, John Wiley & Sons, Inc., 2006. 5. Revsine i dr.: Financial Reporting & Analysis, McGraw-Hill, Irwin, 2009. 6. Hoyle, Schaefer, Doupnik: Advanced Accounting, McGraw-Hill, Boston, 2009. 7. B. Lorris. A Financial Early Warning System for Over-the-Counter Broker Dealers. Journal of Finance September 1976. 8. Stephen H Penmen "Return to Fundamentals"1991. 404
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
9. William H Beaver & Dale Morse "What determines Price-Earning Rations" Financial Analysis Journal, July-August, 1978. 10. Godi{ni izve{tai na nekoi firmi od Republika Makedonija, prezemeni od veb-stranicata na Makedonska berza.
405
D-r Zoran Minovski
RATIOS FOR COMPANY VALUATION IN TERMS OF RETURN ON INVESTMENTS Prof. Zoran Minovski Ph.D Abstract Investors should engage available cash flows in most suitable way. Valuation is the first step prior to investing. But, first right analysis should be made, based on which appropriate conclusion can be reached and decision where to invest and what should be expected. The analysis founded on information from publicly available financial statements determines certain valuation ratios based on which investors can make rational decision. Herewith it is important to review the ratios, not separetely and standalone but in concjuction with other ratios and to allow investors to invest their funds in those firms connected with highest return and stability in operations. Under market conditions stock exchange data are changing frequently and therefore it is required for permanent review of conclusions reached and determinantion of new target company for investment. Nevertheless, subjective approaches are taken into account for determination of companies value and their results of operations. The aim is to conduct concrete researh in companies listed on Macedonian stock exchange through establishment of comprehensive approach through which ratios will be reviewed in order to value companies from various point of view with common goal to gain more relevant data about current and perspective condition of a company in order to come to an assessment with increased certainty regarding the return on investment in certain company, ie. to pick the best choice for investment. Key words: investment, valuation, appraisal, income, results, valuation ratios
406
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 314.7:331.5(4-672EU)
MIGRACIONATA POLITIKA NA EU VO NASOKA NA ZACVRSTUVAWE NA EDINSTVENIOT PAZAR D-r Biljana Sekulovska-Gaber
Apstrakt Imaj}i go predvid faktot deka zaokruùvaweto na proektot za edinstveniot pazar na EU vo sebe, me|u drugoto, go vklu~uva i slobodnoto dvièwe na lu|e i rabotna sila, se postavuva esencijalnoto pra{awe: dali i kako voveduvaweto na zaedni~kata migraciona politika na EU vlijae na zacvrstuvaweto na edinstveniot pazar? Ovaa dilema stanuva posebno aktuelna po poslednoto pro{iruvawe na EU, koe ja zgolemi heterogenosta na pazarot na rabotna sila, kako i po stapuvaweto vo sila na reformiraniot Lisabonski dogovor, so koj pravata na gra|anite, a so toa i izborot na rabota, stanaa s poza{titeni. Klu~ni zborovi: edinstven pazar, migraciona politika, evropski pazar na trud, Lisabonski dogovor, evropsko gra|anstvo i pro{iruvawe na EU. Voved Poznato e deka so donesuvaweto na Edinstveniot evropski akt (Single European Act SEA) vo 1986 godina i proektot za sozdavawe na edinstven pazar (Single Market) preku programata Evropa 1992, kone~no dojde do zaokruùvawe na proektot za zaedni~kiot pazar (Common Market) od 60-tite, po {to istiot dobi i ustaven status, pretvoraj}i se vo vnatre{en pazar (Internal Market). Taka, soglasno so ~l.14 od Dogovorot od Mastriht, u{te poznat i kako Dogovor za EU (TEU-Treaty of European Union): Slobodnoto dvièwe na stoki, lica, uslugi i kapital vo ramkite na vnatre{niot pazar, stana zagarantirano so samiot dogovor (Craig, P. and Grainne de Burca, 2008: 612).
D-r Biljana Sekulovska Gaber
Iako spomenuvaweto na Mastriht sekoga{ se povrzuva tokmu so zaokruùvaweto na proektot za edinstveniot pazar na EU1 i so sozdavaweto na ekonomska i monetarna unija, mnogu ~esto se zaborava deka, vsu{nost, so ovoj dogovor za prv pat vo ramkite na EU pravno se vovede zaedni~kata migraciona politika2. [to toa, vsu{nost, zna~i? Toa zna~i deka od sredinata na 90-tite pa navamu, vnatre{niot pazar, vo ramkite na I-ot stolb na EU, stana mnogu po~uvstvitelen, i toa za pra{awa od: socijalnata sfera, pra{awa povrzani so politikata na za{tita na ~ovekovata okolina, kako i politikata na za{tita na potro{uva~ite. Natamu, vklu~uvaj}i ja vo sebe za prv pat i migracionata politika, vo EU institucionalno se vnesoa pra{awa koi gi tangiraat i gra|anite od treti zemji (koi ne se ~lenki na EU). Tokmu zatoa i se veli deka migracionata politika ima transferzalen karakter, odnesuvaj}i se istovremeno ne samo na pove}e zemji, tuku i na pra{awa od pove}e politiki, me|u koi, sekako, deka najosetlivi se: vrabotenosta, ekonomijata, nadvore{nite raboti, no i socijalnite pra{awa (Guiraudon, V., 2000:252). Ottamu, Dogovorot od Mastriht e zna~aen ne samo zaradi dostignuvaweto na stepenot na polna ekonomska integracija (preku odreduvaweto na ramka za sproveduvawe na zaedni~ka monetarna i fiskalna politika), tuku pred s#, zaradi originalnosta na svojata tristolbna arhitektura, so koja na EU kone~no i se dozvoli da prezema aktivnosti od zaedni~ki interes, me|u koi, sekako, deka spa|aat i aktivnostite povrzani so pra{awa od oblasta na migraciite. Zatoa, sosema e opravdano tvrdeweto deka: ovoj dogovor pretstavuva simboli~en preod od ekonomska zaednica kon politi~ka unija, kako i prva formalna konstitucionalizacija na gra|anstvoto na EU (Craig, P. and Grainne de Burca, 2008: 847). Za da objasni kako migracionata politika moè da pomogne vo zacvrstuvaweto na edinstveniot pazar, ovoj trud, najprvo, vo svojot prv del }e se koncentrira na vrskata pome|u faktorite na evropskoto integrirawe i tristolbnata arhitektura na EU, za natamu, vo vtoriot del da se zadrì na refleksiite na poslednoto pro{iruvawe i na migracionata politika vrz evropskiot pazar na
1
Bidej}i proektot za edinstveniot pazar ne be{e magi~no zaokruèn do krajot na 1992 godina, t.e. istiot postojano se unapreduva, ottoga{ pa navamu po~na da se upotrebuva terminot vnatre{en pazar na EU, sekoga{ koga Evropskata komisija donesuva direktivi, regulativi, odluki, preporaki i razni mislewa povrzani so pravilnoto funkcionirawe na edinstveniot pazar na EU. 2 Istata be{e inkorporirana vo III-ot stolb na Dogovorot od Mastriht (pravda i vanatre{ni raboti).
408
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Migracionata politika na EU vo nasoka na zacvrstuvawe na edinstveniot pazar
trud. Tretiot del, }e & pristapi na migracionata politika od prizma na vlijanieto koe se o~ekuva vrz nea da go izvr{i reformiraniot Lisabonski dogovor, posebno po ukinuvaweto na tristolbnata arhitektura. Tokmu zatoa, na krajot, trudot }e zavr{i so zaklu~ni sogleduvawa koi odat vo prilog na uveruvaweto deka migracionata politika koja prvi~no be{e smestena vo tretiot ~isto politi~ki stolb na EU, sega, po Lisabon i ukinuvaweto na tristolbnata arhitektura, moè da posluì kako dokaz za preodot na EU od ekonomska kon politi~ka unija. I. Tristolbnata arhitektura na EU i faktorite na migracionata politika Dogovorot od Mastriht od 1992 godina predizvika revolucionerni promeni vo procesot na evropskoto integrirawe, pokaùvaj}i deka toa e mnogu pove}e od ~isto ekonomsko integrirawe. Imeno, vo tristolbnata arhitektura, pokraj egzistiraweto na Evropskata zaednica, pretstavena vo prviot komunitaren (ekonomski) stolb, se vovedoa u{te dva, no ovoj pat neekonomski (politi~ki) stolba i toa stolbot na zaedni~kata nadvore{na i bezbednosna politika i stolbot na pravda i vnatre{ni raboti3. Toa be{e dokaz na jasno izrazenata volja na zemjite-~lenki deka sakaat da sorabotuvaat i po pra{awa koi se zna~ajni za ostvaruvawe na t.n. (zaedni~ki) suverenitet, odnosno pra{awa povrzani so azilot, emigracijata, begalcite, raselenite lica, vizite i paso{kata kontrola. Poznato e deka vrz voveduvaweto na oddelni politiki, vlijanie moàt da imaat ili vnatre{ni ili nadvore{ni faktori. [to se odnesuva do migracionata politika, moè slobodno da se re~e deka kaj nea, vlijanie istovremeno odigrale ne samo vnatre{ni, tuku i nadvore{ni faktori. Slobodnoto dvièwe na lica vo ramkite na EU e fundamentalno pravo i osnovna komponenta na edna integracija kakva {to e EU. Iako slobodnoto dvièwe be{e zagarantirano u{te vo osnova~kite dogovori (1957), ovoj princip be{e vistinski materijaliziran duri po donesuvaweto na Edinstveniot evropski akt (1986). Spored toa, edinstveniot pazar, i konkretno slobodnoto dvièwe na lica (rabotna sila) e glavniot vnatre{en faktor za
Po Dogovorot od Amsterdam od 1997 godina i formaliziraweto na [engenskiot dogovor, koga vizite, ilegalnata migracija, azilot i sorabotkata vo sudstvoto se prenesoa od tretiot vo prviot stolb, istata se preimenuva vo politika za sorabotka na policijata i sudstvoto vo oblasta na kriminalitetot (Police and Judicial Co-operation in Criminal Matters PJCC).
3
409
pojavata na [engenskiot dogovor4, kako uslov za realizacija na proektot Evropa bez granici5. Istiot e vaèn i za voveduvaweto na tretiot stolb na EU so Dogovorot od Mastriht, i na krajot za inkorporiraweto na [engenskiot dogovor vo Dogovorot od Amsterdam (1997), odnosno za oddeluvawe na migracionata politika, kako posebna politika vo sklopot na politikata na pravda i vnatre{ni raboti6. Zna~i, o~igledna e vrskata koja postoi me|u stepenot na evropskata integracija7 (poto~no me|u edinstveniot pazar) i migracionata politika na EU, pa ottamu i vrskata pome|u migracionata politika i Dogovorot od Mastriht, kako i me|u migracionata politika i ~etvrtoto pro{iruvawe8. Ako barawata na edinstveniot pazar bea vnatre{niot faktor za pojava na migracionata politika, toga{ pojavata na ilegalnata migracija, kako posledica na realizacijata na proektot Evropa bez granici, be{e najva`niot nadvore{en faktor koj ja nametna potrebata od vostanovuvawe na zaedni~kata migraciona politika vo ramkite na EU, so glavna cel, da gi zameni fragmentiranite i nekonzistentni vizno/paso{ki reìmi kaj oddelnite zemji-~lenki.
Istiot za prv pat bil potpi{an vo 1985 godina, a vlegol vo sila vo 1986 godina i pretstavuval dogovor za ukinuvawe na internite granici pome|u toga{nite participienti: Germanija, Francija, Belgija, Holandija i Luksemburg. Denes, na {engenskata zona & pripa|aat 25 evropski zemji od koi 22 se zemji-~lenki na EU (bez Velika Britanija, Irska, Bugarija, Romanija i Kipar), plus Norve{ka, Island i [vajcarija. 5 Ovoj proekt be{e zasnovan na baraweto na sekoj gra|anin na EU da mu bide ovozmoèno slobodno dvièwe, rabota i ìveewe vo granicite na EU. 6 Na [engenskiot dogovor (1985) mu sledela [engenskata konvencija (1990) koja kone~no stapila vo sila vo 1995 godina. Istata zna~ela ukinuvawe na kontrolite na vnatre{nite granici me|u potpisnicite, se harmonizirala kontrolata na nadvore{nite granici od {engenskata zona, kako i zaedni~kata politika za kratok prestoj, odnosno izdavaweto vizi za dràvjani na treti zemji, no i drugi pridru`ni merki, kako policiskata i sudskata sorabotka. Sepak, [engenpotpisni~kite se soglasile deka sekoja zemja moè da voveduva povtorni kontroli na svoite granici, no samo privremeno i vo specifi~ni, jasno definirani okolnosti. [engenskite odredbi ne se nameneti za regulirawe na pravoto na dolgoro~en prestoj i rabota, nitu za gra|anite na EU, nitu pak za dràvjanite na treti zemji. 7 Se misli na carinskata unija, zaedni~kiot (edinstven) pazar, monetarnata i ekonomska unija, kako i na politi~kata unija, koja s u{te vo potpolnost ne e ostvarena. 8 @elbata da se u~estvuva vo evropskata politika, posebno po pa|aweto na Berlinskiot yid, a vo uslovi na ve}e vovedeni dva novi stolba na EU, be{e glavnata pri~ina za priklu~uvaweto na Avstrija, [vedska i Finska kon EU vo 1995 godina.
4
410
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Imeno, is~eznuvaweto na vnatre{nite granici mora{e na nekoj na~in da bide kompenzirano so zajaknuvawe na sorabotkata me|u policijata, ministerstvata za vnatre{ni raboti i pravda, carinskite i emigracionite slu`bi na oddelnite zemji, a s vo nasoka na garantirawe sigurnost na nadvore{nite granici za site gra|ani na EU. Spored toa, so tretiot stolb pravda i vnatre{ni raboti, edna od osnovnite celi na Evropskata unija be{e, na svoite gra|ani da im ponudi oblast na sloboda, bezbednost i pravda bez vnatre{ni granici. Bidej}i site zamji-~lenki na Evropskata unija bea i s u{te se podednakvo pod vlijanie na opasnost od nekontroliran protok na me|unarodna migracija, tie se soglasija da razvijat zaedni~ka migraciona politika na nivo na EU9.
II. Refleksii na poslednoto pro{iruvawe i na migracionata politika vrz evropskiot pazar na trud Slobodata na dvièwe na rabotnata sila i na dràvjanite, po poslednite pro{iruvawa (2004 i 2007), ne dovede do pogolemi problemi so migracijata. I dodeka be{e zabeleàno deka vo institucionalna smisla postoi mnogu silna vrska me|u voveduvaweto na migracionata politika i poslednoto pro{iruvawe10, podatocite pokaùvaat mnogu blaga vrska me|u masivnoto pro{iruvawe kon istok i migracionite tekovi na novite zemji-~lenki. Taka, vo 2008 g., brojot (kako apsoluten, taka i relativen) na migrantite od zemjite od pro{iruvaweto vo 2007 bil mnogu pogolem od onoj na zemjite od pro{iruvaweto vo 2004, pri {to: najgolemiot broj migranti be{e od Romanija (1.7 milioni ili 15% od vkupniot broj koi imigrirale od edna vo druga zemja-~lenka na EU), vo sporedba so Italija (1.3 milioni ili 11%) i Polska (1.2 milioni ili 11%)(Vasileva, Katya, 2009: 6). Natamu, posebno bila izrazena migracijata na visokostru~ni kadri od ponerazvienite vo porazvienite zemji, pri {to posilni migracioni {okovi se zabeleàni kaj najnerazvienite i najmalite ekonomii. Vakvite trendovi bile naj~esto rezultat na restrik9
Istata za prv pat be{e dogovorena na samitit vo Tampere (Finska), vo oktomvri 1999, po {to be{e i oficijalno potvrdena vo 2004, preku adaptacijata na Ha{kata programa za zajaknuvawe na slobodata, bezbednosta i pravdata vo EU, vo periodot 2005-2010. 10 Potrebata od osiguruvawe na bezbednost na nadvore{nite granici be{e posebno izrazena poe pa|aweto na Berlinskiot yid i najavenoto petto pro{iruvawe.
411
tivnite merki, voveduvani od strana na starite zemji-~lenki, so isklu~ok na Velika Britanija, Irska, Danska i [vedska, koi pokaàle najgolema fleksibilnost pri priemot na migrantite (Barrell, Ray i dr., 2007:1).
412
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
413
Od druga strana, {to se odnesuva do samiot porast na naselenieto vo ramkite na EU, istiot vo 2008 godina bil zgolemen skoro za tri pati, i toa tokmu kako rezultat na neto-migraciite (imigracija-emigracija), za razlika od prirodniot prirast (stapka na natalitet - stapka na mortalitet), pri {to se dokaùva tvrdeweto na ekonomistite deka: migrantite go nadomestuvaat nedostatokot od naselenie, koj pred s se javuva kako rezultat na s pogolemiot udel na staro naselenie vo demografskata struktura na evropskata populacija (Jovan~evi}, Radmila, 2005:310). Soglasno so podatocite pribrani od strana na EVROSTAT, vo sorabotka so nacionalnite statisti~ki instituti na zemjite~lenki na EU, na 1 2008 ., / 30.8 11,8 - . 19,5 , 6 , 4,7 , 3,7 3,2 . 6,2% . . 1 2008 , (2,4 7.9% ), (1,7 5,4%) (1,6 5,4%). 2008 , 37% - . , 6 2008 30% . (64% ), (47% ), (37% ) (37% ), . Spored toa, moè da se zaklu~i deka zaradi s u{te pristnata rigidnost na evropskiot pazar na trud, predizvikana od lingvisti~kite, kulturnite, no i socio-ekonomskite barieri, voop{to ne iznenaduva faktot za pogolemiot procent na vonevropejci od Evropejci. Toa do tolku pove}e ja potcrtuva potrebata, migracionata politika da se javi kako vrzuva~ko tkivo na pazarot na trud, bidej}i tokmu stranskite rabotnici (koi ne poteknuvaat od zemji-~lenki na EU) naj~esto go popolnuvaat jazot na rabotnata sila, pristen na evropskiot pazar na trud.
414
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
III. Reformiraniot Lisabonski dogovor i migracionata politika Lisabonskiot dogovor, potpi{an vo dekemvri 2007 godina, e samo dopolnenie na ve}e aktuelnite dogovori: Dogovorot za EU (TEU-1995) i Dogovorot za Evropskata zaednica (TEC 1957). Spored toa, za EU i natamu kako osnovni prioriteti ostanuvaat dinstveniot pazar, ekonomskata i monetarna unija, no vo nasoka te da moàt da im odgovorat na predizvicite na sovremenieto, i pred s na barawata na gra|anite11. Vo taa smisla, slobodata na dvièwe na lica, pred s, ja opfa}a slobodata na podvi`nost na rabotnicite, odnosno otfrlawe na sekoja diskriminacija na rabotnici od dràvite-~lenki zaradi nivnoto dràvjanstvo, zaradi vrabotuvawe, nagraduvawe ili drugi uslovi na rabota. Ova zna~i sloboda na dràvjanite od dràvite~lenki na izbor na dràvata vo koja }e ìveat i }e gi obezbeduvaat i zadovoluvaat potrebite za ìvot za sebe i za semejstvata, da imaat isti prava kako i doma{nite dràvjani, da otvoraat firmi, da se {koluvaat i profesionalno da se usovr{uvaat. Sepak, postoi mo`nost za otstapuvawe od generalniot stav za ednakvi prava na rabotnicite, dokolku toa se odnesuva na zagrozuvawe na javniot poredok, bezbednost i zdravje. Ovaa sloboda im garantira na rabotnicite ostvaruvawe prava za rabota, za raboten sta` spored propisite na razni dràvi na EU i mo`nost za uìvawe na tie prava pod isti uslovi za site rabotnici migranti na teritorijata na drugi dràvi-~lenki na EU. Pokraj pravata i slobodite na rabotnicite od dràvite~lenki, so Dogovorot se regulirani i uslovite za naseluvawe na dràvjani od edna vo druga dràva-~lenka na Zaednicata i se predviduva postepeno ukinuvawe na ograni~uvaweto na ova pravo. Zabranata na ograni~uvawe na slobodata na naseluvawe se odnesuva i na zabranata za osnovawe agencii, filijali i ekspozituri od strana na dràvjani na edna dràva, naseleni na teritorijata na druga. Dogovorot od Lisabon vo golema merka gi pro{iruva i kompetenciite na EU vo odnos na azilot i migracionata politika12,
So samoto vnesuvawe na Povelbata za osnovnite prava (Charter of Fundamental Rights) vo Dogovorot, kako primarno pravo, se obezbeduva ostvaruvaweto na mehanizmite na solidarnost i podobra za{tita na pravata na evropskite gra|ani. 12 Spored ovoj dogovor, vo oblastite kade {to zemjite-~lenki imaat podelena odgovornost zaedno so Unijata (me|u koi spa|a i oblasta na sloboda, bezbednost i pravda), zemjite-~lenki ne smeat da prezemat odgovornosti onamu kade {to EU toa prethodno ve}e go storila.
11
415
taka {to edinstvena oblast koja ostanuva vo racete na dràvite~lenki e odlukata kolkav broj na migranti od treti zemji (koi ne se ~lenki na EU) sekoja zemja posebno }e odlu~i da primi. Spored toa, sosema e logi~en zaklu~okot deka: Dogovorot od Lisabon & dava na EU, isto tolku {irok opseg na kompetencii, na poleto na azilot i migracijata, kolku {to istata ve}e prethodno ima{e prezemeno, na poleto na zaedni~kata zemjodelska politika (Migration Watch UK:2008). Mnogu biten element za postignuvawe na slobodnoto dvièwe na lica na edinstveniot pazar e i toa deka dràvjanite na edna dràva-~lenka imaat mo`nost da steknuvaat i koristat zemji{te i zgradi {to se nao|aat na teritorijata na druga dràva~lenka, dokolku toa ne e vo sprotivnost so propisite. [to se odnesuva pak do lekarskata, medicinskata i farmacevtskata profesija, postepenoto ukinuvawe na ograni~uvawata zavisi najmnogu od uslovite za vr{ewe na tie profesii vo pooddelnite zemji~lenki, me|utoa celosno vaì slobodata i za niv. Najgolemi pogodnosti od slobodnoto dvièwe na lica im se garantiraat na u~enicite i studentite od zemjite-~lenki. Studentite ne samo {to se formalno ramnopravni so doma{nite studenti - tuku tie se i dopolnitelno za{titeni so toa {to celosno ili delumno se oslobodeni od dopolnitelni finansiski obvrski, ili pri dobivaweto direktna finansiska pomo{. romenata na na~inot na glasawe vo Sovetot na EU, koja }e stapi vo sila po~nuvaj}i od 2014 godina, }e gi stavi vo ne tolku lesna situacija zemjite koi ne se sloìja da go simnat vetoto za legalnata migracija, od ednostavna pri~ina {to Lisabonskiot dogovor go ukinuva pravoto na veto vo oblastite na azilot i migracijata i go voveduva principot na t.n. dvojno mnozinstvo13. Isto taka, Lisabonskiot dogovor voveduva podobruvawa i vo odnos na donesuvaweto odluki. Taka, vo oblasti koi se povrzani so socijalnite pra{awa, kako {to se na primer socijalnite uslugi na vrabotenite, avtomatski im se dava pravo na rabotnicite migranti i na ~lenovite na nivnite semejstva da im bide priznat celiot raboten sta`, nezavisno vo koja dràva-~lenka na EU go ostvarile.
55 -, 65 .
13
416
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Zaklu~ok Voveduvaweto na zaedni~kata migraciona politika na EU igra pozitivna uloga vo zacvrstuvaweto na edinstveniot pazar. Istoto e potvrdeno i preku sprovedenata anketa od strana na Erobarometar, vo fevruari-mart 2009 za vlijanieto i zna~eweto na dinstveniot pazar, koja nedvosmisleno pokaà deka pove}e od edna polovina od evropskite gra|ani se raspoloèni da rabotat vo druga zemja-~lenka na EU. Pri toa, gra|anite na Belgija, Bugarija, Grcija i Holandija gledaat najmalku prepreki za rabota vo druga zemja, dodeka gra|anite na Francija, Malta i Kipar se najmalku raspoloèni za rabota preku granica. Trgnuvaj}i od prepoznaenata potreba od u~estvo na migrantite kako rabotna sila, vo pove}e sektori i regioni na EU, pri {to se zemeni predvid kako ekonomskite, taka i geografskite faktori, Evropskata komisija ima napraveno pove}e predlozi za razvoj na migracionata politika, od koi pove}eto ve}e stanaa zakonodavstvo na EU. Edna od najpoznatite merki e sekako direktivata za t.n. Plava karta za privlekuvawe na visokokvalifikuvana rabotna sila (EU Blue Card)14, dodeka vo svojata najnova programa - Rabotna programa na Komisijata 2010, poseben fokus e staven na integriraweto na migracionata populacija i na natamo{niot razvoj na politikata na legalna migracija kako na~in za ublaùvawe na problemot na demografsko stareewe, prisuten vo ramkite na EU. Site dosega{ni zalo`bi na poleto na migracionata politika se vo polna soglasnost so Lisabonskiot dogovor, so koj gra|aninot estaven vo srceto na sekoja evropska akcija. So ogled na potrebata od podobruvawe na sorabotkata so zemjite od kade {to poteknuvaat migrantite, a so cel efikasno da se upravuva so migraciite, Komisijata prezema i soodvetni merki vo sorabotkata so ovie zemji, me|u koi popoznati se instrumentite za: pottiknuvawe na vra}aweto na migrantite vo svoite tatkovini, profesionalna obuka, kursevi za jazik i sl. Veruvame deka vakvite merki, ne samo {to }e pomognat vo pobrzata i pobezbolna integracija na migrantite na edinstveniot pazar, tuku i vo iskoristuvaweto na ovoj ~ove~ki kapital vo zemjite od koi poteknuvaat.
Adaptiraweto na ovaa direktiva e vo nasoka na olesnuvawe na uslovite za vlez, prestoj i rabota, na gra|ani od treti zemji, kako visoko kvalifikuvana rabotna sila vo EU, preku zabrzana procedura za izdavawe na specijalna dozvola za prestoj i rabota.
14
417
Koristena literatura 1. Barrell, Ray, John FitzGerald and Rebecca Riley (2007): EU enlargement and migration:Assessing the macroeconomic impacts. NIESR Discussion Paper No. 292, March 2007:1-21. 2. Craig, Paul & De Burca Grainne (2007): EU Law, Text Cases and Materials. Oxford University Pres, Fourth edition. 3. European Commission (2010): A European Strategy for Smart, sustainable and Inclusive growth. Communication from the Commission. COM (2010) 2020. Brussels 03.03.2010. 4. European Commission (2010a): The Internal Market: AwarenessPerceptions-Impacts. Flesh Eurobarometer No.263 5. European Commission (2010b): Commission Work Programme 2010. Communication from the Commission. COM (2010) 135 Final. Brussels 31.03.2010. 6. Guiraudon, Virginie (2000): "European Integration and Migration Policy". Journal of Common Market Studies Vol. 38, No 2, June 2000:251-71. 7. Herm, Anne (2008): Recent migration trends: citizens of EU-27 Member states become ever more mobile while EU remains attractive to non-EU citizens. Eurostat, Statistics in focus, 98/2008. 8. Jovan~evi}, Radmila (2005): Ekonomski u~inci globalizacije i Europska Unija. Mekron promet d.o.o. 9. Migration Watch UK (2008): The Lisbon European Reform Treaty Impact on Asylum and Immigration Policy. Briefing Paper 4.10, 14 March 2008, www.migrationwatchuk.org 10. Sekulovska-Gaber, B. (2009): Labor migration towards higher levels of development in South-Eastern Europe, vo: Aran|elovi}, Zoran, redaktor: Regionalni razvoj i demogravski tokovi zemaqa Jugoisto~ne Evrope. Univerzitet u Ni{u, Ekonomski fakultet, jun 2009:271-283. 11. Sekulovska-Gaber, Biljana (2006): Politikite vo funkcija na zaokruùvawe na zaedni~kiot pazar. Pregled na trudovi od TEMPUS proektot Tempus Jep_17013-2002, Skopje 2006, str.153-165. 12. Staab, Andreas (2008): The European Union, explained, Indiana University Press. 13. Vasileva, Katya (2009): Citizens of European countries account for the majority of the foreign population in EU-27 in 2008. Eurostat, Statistics in focus, 94/2009.
418
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
EU MIGRATION POLICY TOWARDS STRENGTHENING THE SINGLE MARKET Prof. Biljana Sekulovska-Gaber Ph.D. Abstract Taking into account the fact that the Single Market European Project encompasses the free movement of people and workforce, our main concern is to investigate whether the introduction of Common Migration Policy influences the strengthening of Single Market. This main dilemma is accurate after the last enlargement of the EU, and especially after the changes brought by the Lisbon Treaty, in the field of protection of Fundamental rights. Key words: Single market, Migration policy, European Labour Market, Lisbon Treaty, European Citizenship, Enlargement
419
UDK:339.132.4:665.6(497.7)
LOKACIJATA NA STANICITE ZA TE^NI GORIVA KAKO KOMPONENTA NA SISTEMOT NA LOGISTIKA VO SNABDUVAWETO NA PAZAROT SO NAFTENI DERIVATI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Anita Ciunova[uleska
Apstrakt Celta na ovoj trud e da se analizira lokacijata na benzinskite stanici (period 2000-2010 godina) i da se pokaè kako se zgolemuval brojot na benzinskite stanici vo odnos na zgolemuvaweto na naselenieto po oddelni gradovi vo R. Makedonija. Isto taka, vo trudot se ispituva i statisti~kata zavisnost pome|u brojot na naselenieto i brojot na benzinski stanici vo R. Makedonija, a e pretstavena i korelaciona i regresiona analiza (analiza na brojot na naselenieto kako faktor koj vlijae na brojt na stanicite za te~ni goriva). Lokacijata na stanicite za te~ni goriva (benzinski stanici), kako i lokacijata na proda`nite objekti voop{to, e va`no i kompleksno pra{awe vo sistemot na logistika od koe direktno zavisat finansiskite efekti i uspe{nosta vo raboteweto na kompaniite. Klu~ni zborovi: stanici za te~ni goriva, naselenie, koeficient na regresija, koeficient na korelacija, koeficient na determinacija. 1. Sostojbata vo industrijata na nafteni derivati vo svetot i brojot na stanici za te~ni goriva vo Evropa So razvojot na industrijata i drugite stopanski granki vo svetot kontinuirano se zgolemuva i potro{uva~kata na surova nafta i nafteni derivati, so toa {to postojat zna~ajni razliki
D-r Anita Ciunova-[uleska
pome|u oddelnite zemji vo svetot vo pogled na goleminata na potro{uva~kata na nafta i nafteni derivati za stopanski potrebi i za potrebite na individualnite potro{uva~i. Taka, spored International Energy Association vo 2009 godina zemjite~lenki na EU u~estvuvaat so 18% vo vkupnata potro{uva~ka na nafta vo svetot, Japonija u~estvuva so 6%, Rusija so 3%, Kina i Hong Kong so 10%, Indija so 3%, SAD so 24%, a u~estvoto na ostanatite zemji e 36%. (vidi grafikon br.1)1. Grafikon br. 1 Potro{uva~ka na nafta vo svetot vo 2008 godina

18% - 27 36% 6% 3% 10% 3% 24%
Izvor: International Energy Association
Vo 27-te zemji-~lenki na EU vo 2008 godina imalo vkupno 114 rafinerii za prerabotka na surova nafta, dodeka vo zemjite so status na kandidati za ~lenstvo vo EU ima vkupno 10 rafinerii (vo Hrvatska rabotat 3 rafinerii, na teritorijata na Turcija ima 6, a Makedonija ima 1 rafinerija). Vo evropskite zemjite koi ne se ~lenki na EU, vo 2008 godina bile registrirani vkupno 147 rafinerii (Norve{ka, Crna Gora, Srbija, Belorusija i [vajcarija imaat po 2 rafinerii, Ukraina ima 6 rafinerii, a Rusija ima 131 rafinerija). Ona {to e karakteristi~no da se naglasi e deka spored
1
www.iea.org (International Energy Association)
422
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Lokacijata na stanicite za te~ni goriva kako komponenta na sistemot na....
Interantional Energy Association potro{uva~kata na dizel-gorivo vo EU kontinuirano se zgolemuva, dodeka potro{uva~kata na benzinite se namaluva od godina vo godina. (vidi grafikon 2)2 Grafikon br. 2 Potro{uva~kata na dizel-gorivo nasproti potro{uva~kata na benzini vo zemjite od EU
Izvor: International Energy Association, Europia Annual Report 2008
Spored Wood Mackenzie 2009, potro{uva~kata na dizelgorivoto dominira vo site zemji-~lenki na Evropskata Unija osven vo dve, (Grcija i Kipar), dodeka vo [vedska potro{uva~kata na benzinite i dizel-gorivoto e na isto nivo3. Vo zemjite-~lenki na EU ima pove}e od 115.000 stanici za te~ni goriva (benzinski stanici) koi opsluùvaat milioni kupuva~i na den. Spored godi{niot izve{taj na Europia od 2008 godina izgotven vrz osnova na informaciite dobieni od nacionalnite asocijacii za energija, najgolem broj benzinski stanici (okolu 22.500) ima na teritorijata na Italija, potoa sleduvaat Germanija so okolu 15.000 i Francija i Turcija so po okolu 13.000 benzinski stanici. Vkupniot broj na benzinski stanici koi gi opsluùvaat
2 3
www. iea.org, (International Energy Association) Wood Mackenzie 2009, Europia Annual Report 2008, (www.europia.com)
423
potro{uva~ite vo [panija, Grcija, Velika Britanija, Polska e pod 10.0004. 2. Sostojbata so brojot na stanici za te~ni goriva vo R. Makedonija Vo R. Makedonija rabotat stanici za te~ni goriva vo sopstvenost na pove}e kompanii i e ovozmoèno to~ewe na gorivo na benzinskite stanici neprekinato 24 ~asa vo tekot na denot, so {to e dadena mo`nost stanicite za te~ni goriva da funkcioniraat na princip na samoposluùvawe odnosno bez lica za opsluùvawe, a preku stavawe pari vo avtomat, kako i preku magnetni ili ~ipkarti~ki. So zapo~nuvawe na procesot na privatizacija, koga vsu{nost i na privatnite kompanii im se dozvoli da poseduvaat stanici za te~ni goriva (prvata privatna benzinska stanica po~na da se gradi vo 1991 godina), od godina vo godina nivniot broj beleì porast. Vo 1991 godina vo R. Makedonija postoele 110 benzinski stanici i site bile vo sopstvenost na Makpetrol, dodeka vo 2000 godina, odnosno edna decenija podocna, toj broj e zna~itelno zgolemen, a voedno i prosleden so promeni vo sopstveni~kata struktura. Imeno, ve}e vo 2000 godina vo na{ata zemjata imalo vkupno 109 stanici za te~ni goriva vo privatna sopstvenost, 109 benzinski stanici sopstvenost na Makpetrol i u{te dve vo sopstvenost na rafinerijata OKTA, {to zna~i deka vo 2000 godina na teritorijata na R. Makedonija vkupniot broj na benzinski stanici bil 220. Dokolku se napravi sporedba na brojot na stanicite za te~ni goriva vo periodot od 1991 do 2000 godina, moè da se zabeleì deka nivniot broj se zgolemil za re~isi 100% (za pomalku od 10 godini vo R. Makedonija se otvoreni okolu 100 benzinski stanici {to e zna~itelna brojka imaj}i predvid deka stanuva zbor za objekti koi baraat golemi investicii). Vo periodot od 2000 godina do 2008 godina se otvoreni u{te 35 benzinski stanici, taka {to vo 2008 godina nivniot vkupen broj iznesuva 2555. Pazarot na nafta i nafteni derivati vo R. Makedonija se regulira so Zakonot za energetika na R. Makedonija6.
4 5
www.europia.com Zavod za statistika na R. Makedonija, Statisti~ki godi{nik na RM, 2009, (www.stat.gov.mk). 6 Zakon za energetika, Slu`ben vesnik na R. Makedonija br.63/06.
424
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 1 Teritorijalna distribucija na stanicite za te~ni goriva vo R. Makedonija po regioni vo 2008 godina teritorija Skopje Kumanovo Tetovo Prilep Strumica Veles [tip Bitola Kavadarci Gostivar Ki~evo Ohrid Ko~ani Radovi{ Struga ostanati Vkupno broj na stanici za te~ni goriva 51 29 20 15 16 10 7 10 5 8 8 10 8 5 9 44 255
Izvor: Zavod za statistika na RM (www.stat.gov.mk)
Vo 2005 godina, so izgradba na nova stanica za te~ni goriva, na pazarot na nafteni derivati vo R. Makedonija vleguva i Lukoil kako edna od vode~kite kompanii za nafta i gas vo svetot, so {to vo golema merka se pridonese za pogolema konkurencija vo sferata na energetikata vo zemjata. Isto taka, kako rezultat na zgolemenata konkurencija na poleto na snabduvaweto so nafteni derivati, vo 2006 godina rafinerijata OKTA zapo~na proces na rebrendirawe na malite privatni benzinski stanici na teritorijata na R. Makedonija koi redovno se snabduvale so te~ni goriva od rafinerijata. Denes, Makpetrol AD poseduva vkupno 116 benzinski stanici7, Lukoil Makedonija poseduva 10 benzinski stanici8, a rafinerijata OKTA ima 2 sopstveni benzinski stanici9.
7 8
www.makpetrol.com.mk www.lukoil.com.mk 9 Interni izvori od rafinerijata OKTA
425
3. Brojot na stanici za te~ni goriva i brojot na naselenie vo R. Makedonija Brojot na stanici za te~ni goriva vo 2008 godina i brojot na naselenie vo R. Makedonija spored popisot od 2002 godina se dadeni vo slednata tabela (vidi tabela br. 2): Tabela br. 2 Stanici za te~ni goriva i broj na naselenie po gradovi vo R. Makedonija teritorija broj na stanici za te~ni goriva (vo 2008) broj na naselenie (spored popisot od 2002 godina) 480.885 105.484 86.580 76.768 54.676 55.108 47.796 95.385 38.741 81.042 30.138 55.749 38.092 22.244 63.376 684.483 2.022.547
Skopje Kumanovo Tetovo Prilep Strumica Veles [tip Bitola Kavadarci Gostivar Ki~evo Ohrid Ko~ani Radovi{ Struga ostanati Vkupno
51 29 20 15 16 10 7 10 5 8 8 10 8 5 9 44 255
Izvor: Zavod za statistika na R. Makedonija (www.stat.gov.mk)
Rezultatite od analizata za toa dali brojot na naselenie po gradovi vlijael na odlukata za izbor na lokacija na benzinska stanica preku koristewe na statisti~kiot softver SPSS se dadeni vo prodolènie. Kako {to moè da se vidi od tabelata podolu, analizirana e zavisnosta pome|u brojot na naselenieto i brojot na stanici za te~ni goriva (benzinski stanici) vo 16 gradovi vo R. Makedonija.
426
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Descriptive Statistics broj na naselenie broj na stanici za tecni goriva Mean 126409,06 15,94 Std. Deviation 183371,147 13,825 N 16 16
Rezultatite od analizata pokaùvaat deka koeficientot na korelacija pome|u brojot na stanici za te~ni goriva i brojot na naselenie po gradovi vo R. Makedonija e 0.887 {to ukaùva na faktot deka postoi direktna i silna vrska pome|u ovie dve promenlivi, t.e. postoi direktna, pozitivna kvantitativna zavisnost pome|u brojot na stanici za te~ni goriva i brojot na naselenie.
Correlations broj na naselenie broj na naselenie Pearson Correlation Sig. (1-tailed) N Pearson Correlation Sig. (1-tailed) N 1 . 16 ,887** ,000 16 broj na stanici za tecni goriva ,887** ,000 16 1 . 16
broj na stanici za tecni goriva
**. Correlation is significant at the 0.01 level (1-tailed).
Vrz osnova na grafikonot koj ja pretstavuva vrskata pome|u brojot na naselenie i brojot na stanici za te~ni goriva (vidi grafikon br. 3) moè da se zaklu~i deka vrskata me|u dvete razgleduvani promenlivi e pravoliniska, t.e. so porastot na naselenieto treba da se o~ekuva deka }e dojde do zgolemuvawe na vkupniot broj na benzinski stanici vo R. Makedonija. Grafikon br. 3 Dijagram na rasturawe
427
60
50
broj na stanici za tecni goriva
40
30
20
10
0 0 100000 200000 300000 400000 500000 600000 700000
Rsq = 0.7864
broj na naselenie
ANOVAb Model 1 Sum of Squares 2254,554 612,383 2866,938 df 1 14 15 Mean Square 2254,554 43,742 F 51,542 Sig. ,000a
Regression Residual Total
a. Predictors: (Constant), broj na naselenie b. Dependent Variable: broj na stanici za tecni goriva
Coefficientsa Unstandardized Coefficients B Std. Error 7,486 2,030 6,686E-05 ,000 Standardized Coefficients Beta ,887
Model 1
(Constant) broj na naselenie
t 3,688 7,179
Sig. ,002 ,000
a. Dependent Variable: broj na stanici za tecni goriva
428
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Koeficientot na regresija e 7.486 pokauva deka vrskata me|u dvete razgleduvani promenlivi e pozitivna i direktna, pri {to modelot na regresija go ima sledniot oblik: y = 7.486 + 0.00006686*x. Koeficientot na determinacija iznesuva 0.7864 i istiot upatuva na faktot deka pribli`no 79% od varijaciite vo brojot na benzinskite stanici moè da bide objasnet so linearnata vrska pome|u brojnosta na naselenieto i brojot na benzinski stanici vo zemjata, a ostanatite 21% od vkupnite varijacii vo zavisnopromenlivata (brojot na benzinski stanici) ostanuvaat neobjasneti i se rezultat na drugi faktori koi ne se zemeni predvid vo ovaa korelaciona analiza. 4. Zaklu~ok Vo R. Makedonija po~nuvaj}i od 2000 godina se zabeleùva kontinuirano zgolemuvawe na brojot na benzinskite stanici pri {to vo periodot od 1991 do 2000 godina nivniot broj e zgolemen za 100%, a vo periodot od 2000 do 2008 godina brojot na stanici za te~ni goriva e zgolemen za 16%. Denes vo R. Makedonija prose~no edna benzinska stanica opsluùva 7,932 lu|e. Napravenata korelaciona i regresiona analiza za brojot na naselenie i brojot na benzinski stanici vo R. Makedonija pokaà deka postoi silna, direktna, pozitivna vrska pome|u brojot na naselenie i brojot na stanici za te~ni goriva. Brojot na naselenieto objasnuva 78.64% od varijaciite vo brojot na benzinski pumpi vo R. Makedonija, Pearson-oviot korelacionen koeficient e 0.887, F = 51.542, p = 0, a formulata za linearna regresija e y= 7.486 + 0.00006686*x. Koristena literatura: 1. www.iea.org (International Energy Association). 2. Wood Mackenzie 2009, Europia Annual Report 2008, (www.europia.com). 3. Zavod za statistika na R. Makedonija, Statisti~ki godi{nik na R. Makedonija, (www.stat.gov.mk). 4. Zakon za energetika, Slu`ben vesnik na R. Makedonija br.63/06. 5. www.makpetrol.com.mk 6. www.lukoil.com.mk 7. e - .
429
LOCATION OF GAS STATIONS AS A COMPONENT OF LOGISTIC SYSTEM OF OIL DERIVATIVES IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Anita Ciunova-Shuleska Ph.D. Summary The number of petrol stations in the R.Macedonia has been increasing since 2000. In the period 1991 2000, the number of petrol stations is increased by 100% and in the period 2000-2008, the percentage of increase is 16%. Today, in R.Macedonia one petrol station serves 7932 people in average. A bivariate corellation and regression analysis was conducted using number of people as a predictor of number of petrol stations score. The model revealed that there is strong direct and positive correlation between the number of people and the number of petrol stations. Population accounts for around 79% of the varience in petrol stations score with a Pearson r = 0.887, F = 51.542 and p = 0. The resulting linear regression equation is y = 7.486 + 0.00006686*x. Key words: petrol stations, population, correlation coefficient, regression coefficient, determination coefficient.
430
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
DOCENTI
UDK:005.332.3(497.7)
PRIRODATA NA REIN@ENERINGOT NA DELOVNITE PROCESI BPR ( BUSINESS PROCESS REINGENEERING) KAJ MAKEDONSKITE ORGANIZACII KOI UPRAVUVAAT SO PROMENITE D-r Leonid Nakov
Apstrakt Predizvikot na sovremenite organizacii koi upravuvaat so promenite denes ne e zatoa dali }e planiraat, implementiraat i vrednuvaat so razli~nite modaliteti na promeni, tuku zatoa kolkav }e bide opfatot, dlabo~inata, menaxment-pristapot vremetraeweto i vklu~enite individui vo menaxmentot na promeni. Menaxmentot na delovnite procesi (BPM) ja izgradi metodolo{kata osnova za upravuvaweto so celosniot kvalitet (total quality management), kako i na modelot 6 Sigma (6 Sigma), koi koristat postepen, inkrementalen pristap za upravuvaweto so promenite, nezavisno od toa dali se raboti za individualni, grupni/timski ili promeni na celokupnata organizacija. Nivniot evolutiven, predvidliv karakter denes ne e dovolen da ja reizgradi i unapredi nasokata na procesite i odnosite, ne samo vnatre, tuku i vo odnosite so sopstvenoto opkruùvawe. Menaxment-odgovorot za vakviot predizvik e reinèneringot na delovnite procesi (BPR), so koj ednovremeno kontinuirano se dodava nova vrednost vo delovnite procesi, vo uslovi na minimizacija na upotrebenite resursi, so {to se zadovoluvaat fundamentalnite upravuva~ki predizvici, kako kvalitet, tro{oci, brzina i celosnost na uslugata. Klu~ni zborovi:Menaxment na delovnite procesi (BPM), reinènering na delovnite procesi (BPR) i formula za uspeh za konkurentska prednost.
D-r Leonid Nakov
1. OSNOVNI POSTULATI NA BPM I PROCESNIOT REIN@ENERING Potrebata od izgradba na efektiven i efikasen menaxmentski sistem ja nametna potrebata od permanentno, a ne incidentno, koristewe na informacionata tehnologija vo sistematiziranoto upravuvawe so razli~nite izvori na informacii za odluki, kako osnova za upravuvaweto so promenite. Menaxmentot na delovnite procesi (BPM)1, izvorno kreiran vo docnite 80-ti godini na XX-tiot vek, pretstavuva poddrùva~ki mehanizam na delovnite procesi, niz koristewe na metodi, tehniki i softver, nameneti za dizajn, osposobuvawe, kontrola i analiza na operativnite procesi koi vklu~uvaat lica, organizacii, aplikacii, dokumenti i site ostanati izvori na informacii. Osnovnoto zna~ewe na BPM najilustrativno se ogleda vo soznanieto deka prose~nata godi{na stapka na rast koja ovoj instrumentalen menaxmentski sistem ja beleì vo periodot 20062009 god., iznesuva 24%, so {to se izdiga na vtoroto mesto vo kategorijata raste~ki intermedijarni pazarni segmenti (IMS). Vlijanieto koe BPM go izvr{i vrz sozdavaweto i razvojot na procesot na deloven reinènering (BPR), kako i za izgradbata na menaxmentot na rabotnite tekovi (Workflow Management) pretstavuva sozdavaweto na edinstvena osnova na fazite na ìvotniot ciklus na delovnite procesi2: 1. Dizajn na delovnite procesi; 2. Konfiguracija na sistemite; 3. Funkcionalnost na procesite, i; 4. Dijagnoza na problemite. Sodrìnskata analiza na ovie fazi upatuva na evidentno poistovetuvawe na logikata na ovoj proces so fazite od osnovniot menaxment proces, pri {to dizajnot soodvetstvuva na planiraweto, konfiguracijata na organiziraweto, funkcionalnosta na motivacijata i koordinacijata, a dijagnozata na menaxment-kontrolata. Ovaa analogija e temel na mojata analiza na BPR, podocna i predmet na aplikativna validacija vrz primerok od 25 makedonski organizacii. Pokraj BPM, osoznavaweto na procesot na deloven reinènering bara utvrduvawe i na procesniot reinènering vo
1
Van der Aalst, W.M.P., Hofstede, A.H.M. & Weske M.: Business Process Management: A Survey, Business Process Management: International Conference, Eindhoven, Netherlands, June 26-27 2003: Proceedings, p.74 . 2 Van der Aalst, W.M.P.: Business Process Management Demistifyed, Lectures on Concurency and Petri Nets, Vol. 3098/2004, pp.1-65
434
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Prirodata na reinèneringot na delovnite procesi...
po{iroka smisla na zborot, spored koja, vo su{tina, e posveten na redizajnirawe ili povtorna izgradba na na~inot na koj lu|eto ja izvr{uvaat sekojdnevnata rabota, univerzalno primenliv vo site industrii, vo normalni ili krizni sostojbi. 2. EVOLUTIVEN RAZVOJ NA BPR Procesot na deloven reinènering, koj ednovremeno e poznat i kako redizajn na delovnite procesi, delovna transformacija ili upravuvawe so promenite na delovnite procesi (BPR), denes isklu~itelno popularen menaxment-koncept, izrasna vrz osnova na natamo{en razvoj na: izvedenoto tolkuvawe na principite na nau~niot menaxment, dodavawe na kvalitativno nova vrednost vo sinxirot na vrednosti, modelite na upravuvaweto so celosniot kvalitet, kako i, radikalnoto redizajnirawe do nivnite najsitni detali na delovnite procesi. Teoretski poglednat, procesot na deloven reinènering se opredeluva kako fundamentalno menuvawe na razmisluvaweto i redizajn na delovnite procesi, so cel ostvaruvawe na dramati~ni unapreduvawa na kriti~nite indikatori za merewe na performansata, kako tro{ocite, kvalitetot, uslugata i brzinata3. Od stojali{te na upravuvaweto so promenite, BPR se odnesuva na obezbeduvawe na poinakva vizija za novite delovni strategii, aktivnostite za dizajnirawe na procesite i implementacija na promenite vo site nivni kompleksni ~ove~ki, tehnolo{ki i organizaciski dimenzii. Mestoto i ulogata na BPR vo menaxmentskite tehniki za unapreduvawe na delovnite performansi, spored moite istraùvawa, se sogleduva od nivna kategorizacija na slednive 3 kategorii na modaliteti: Upravuvawe so kvalitetot, vo koja kategorija spa|aat upravuvaweto so celosniot kvalitet (TQM) i modelot 6 Sigma (6 Sigma), Procesnite unapreduvawa, kade {to spa|aat japonskiot Kaizen, uramnoteènoto proizvodstvo (Lean
Champy, James and Hammer, Michael: Reengineering the Corporation. New York, NY: Harper Business Publisher, 1993, p.27
3
435
D-r Leonid Nakov
Production) i celosno produktivnoto odrùvawe na procesite (Total Productive Maintainance) i Procesen reinènering, vo koja kategorija se vbrojuva procesot na deloven reinènering (BPR). Osnovna pri~ina za dene{nata ekstenzivna upotreba na procesot na deloven reinènering e distribucijata na pottiknuva~kite sili4 za reinventivno organizacisko odnesuvawe, osobeno na korporaciite, t.e.: 60% od organizaciite primenuvaat BPR bidej}i se o~ajni od nastanuvawe na nekoja krizna sostojba; 30% od organizaciite vr{at reinventivni postapki niz BPR nastojuvaj}i da ja predvidat idninata, a 10 % upotrebuvaat BPR samo kako plod na svoite ambicii. Finalnite efekti od koristeweto na BPR vo svetot svedo~at deka 70% od organizaciite voop{to ne uspevaat da gi ostvarat postavenite celi od ovoj proces, 20% sosema prose~no go implementiraat, a edinstveno 10% beleàt natprose~ni rezultati, osobeno kaj tro{ocite i celosniot kvalitet. 3. PRETPOSTAVKI ZA EFIKASNA PRIMENA NA BPR Izvorno zasnovan vrz empiriskite istraùvawa sprovedeni vo ramkite na MIT-Sloan School of Management vo periodot 1984-1989 god., spored koi menaxerite s pove}e se orientiraat kon rekreirawe (kontinuirano menuvawe) na delovnite procesi, BPR vo su{tina se fokusira kon radikalen redizajn na delovnite celi, politikite i planovite, {to e od vitalno zna~ewe za sekoj menaxer, nezavisno od negovoto upravuva~ko nivo. Spored postulatite na BPR, sekoj menaxer mora principielno da si go postavi slednovo pra{awe: Zo{to voop{to go rabotime ova sega? Odgovorot na ova pra{awe upatuva na potrebata od permanentno preocenuvawe na toa dali na{ata organizacija e fleksibilna i odgovara na barawata na klu~nite steikholderi, osobeno kon potro{uva~ite, i dali e efikasna na optimalnoto nivo na efektivnost. Menaxmentskata metodolo{ka tehnika za reevolutivno menuvawe na procesniot reinèntering5 e slednava:
4
Hammer, Michael: Reengineering Work: Dont Automate, Obliterate, Harvard Business Review, 1990, Vol. 68, July-August, p.104 5 Carter, Peter: Business Process Reengineering. Teamtechnology.com. Team Technology, 2005, p.29
436
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
1. Od fokus kon menaxerot na fokus kon potro{uva~ot; 2. Od cvrsto kontrolirani vraboteni kon zasileni podredeni, vklu~eni vo donesuvaweto na odlukite za procesite, naporedno so sopstvenicite; 3. Od procesi orientirani kon aktivnosti kon procesi orientirani kon rezultati; 4. Od merewe na rezultatite na site vraboteni kon liderstvo i u~ewe, so cel sekoj individualno da go vrednuva svojot u~inok; 5. Od funkcionalna (vertikalna) organizaciska struktura kon procesna (horizontalna ili interfunkcionalna) struktura; 6. Od seriski vodeni procesni aktivnosti kon konkurentni aktivnosti; 7. Od kompleksni kon ednostavni, naso~uvani procesi, kako i; 8. Od stroga za{tita na postojnata sostojba i imotot kon otkrivawe i upotreba na novi sistemi i procesi svrteni kon idninata, niz aktivna upotreba na vizionerskoto liderstvo. Sekoj od prethodnive elementi treba cikli~no da se preocenuva do to~kata vo koja toj konkreten element, spored tendenciite vo anticipiranite dvièwa od eksternoto i internoto opkruùvawe, }e funkcionira usoglaseno so ostanatite 7 elementi, so eventualni mali otstapuvawa vo nagorna smisla na zborot. Pojavniot efekt od borbata za nivna kontinuirana sinhronizacija go pretstavuva razvojnoto nivo vo organizaciskiot ìvoten ciklus. Potencijalnite opasnosti koi moàt da se slu~at pri upotrebata na procesot na deloven reinènering, a koi neposredno proizleguvaat od negovite pretpostavki za efikasna aplikacija se mnogubrojni. Kako najzna~ajni, spored moite istraùvawa, gi izdvojuvam slednive: 1. Neposvetuvawe prioritetno vnimanie na kriti~nite procesi; 2. Celosno ili delumno zapostavuvawe na kulturnite vrednosti neophodni za poddr{ka na procesniot reinènering, olicetvoreno vo kratkoro~en fokus na odlukite, insistirawe na konsenzualno odlu~uvawe, postojano voveduvawe na novi ograni~uvawa pri definirawe na osnovniot problem za koj se koristi BPR itn.; 3. Permanentno koristewe na oddolu-nagore pristap namesto negovo kombinirawe so odgore-nadolu pristapot;
437
D-r Leonid Nakov
4. Insistirawe na BPR edinstveno koga glavniot izvr{en menaxer (CEO) e so slab avtoritet, mo} ili pak se nao|a pred penzionirawe; 5. Zapostavuvawe na su{tinskite razliki na ovoj proces od unapreduvawata na kvalitetot, strategiskite alijansi, opredeluvawe optimalen broj na vraboteni, inovacija, zasiluvawe itn. Ilustrativen tabelaren prikaz na podra~jata na razli~nost na procesniot reinènering i kontinuirano unapreduvawe e sledniov: Tabela br. 1 Dimenzija na otstapuvawe
Dimenzija Pri~ina za promena Celi Pristap Opfat Nivoa na promena Kontinuirano unapreduvawe @elba da se unapredi osnovnata dejnost Mali procesni unapreduvawa: Kumulativni efekti Nestrukturiran Vrednuvawe na site ~ekori vo procesot Inkrementalni i kontinuirani Vertikalna ili horizontalna Zna~ajna poddr{ka niz procesot Reinènering Usoglasuvawe (Rapiden redizajn na procesot za opstanok Agresivnost (10 pati pove}e, 6 Sigma itn.) Strukturiran i discipliniran [iroki interfunkciski procesi Opredeleni od magnitudata Uramnoteèna, horizontalna Intenzivna dolgoro~na vklu~enost
Organizaciska struktura Vklu~enost na izvr{nite menaxeri Postepena, dobrovolna Nedobrovolna Vklu~enost na vklu~enost vklu~enost site vraboteni Rabotni i interfunkciski Interfunkciski Upotreba na timovi timovi timovi Incidentna Stoèrna Uloga na informaciite Izvor: Spored Mildred Golden Pryor and William Donald Pryor, Process Reengineering, Center for Excellence, A Partnership between Texas A&M UniversityCommerce and Raytheon-E-Systems, 1994, p.37
Procesot na deloven reinènering, kako dolgoro~no orientirana aktivnost, poseduva i sli~nosti so redica strategiski menaxment-pristapi, kako {to se augmentacijata, segmentacijata, konverzijata, inovacijata, diverzifikacijata, ekstenzijata, intenzifikacijata, proliferacijata, fran{iznoto rabotewe itn. 438
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
4. APLIKATIVNA UPOTREBA NA METODOLOGIITE NA BPR Vo teorijata od upravuvawe so promenite na delovnite procesi postojat razli~ni metodolo{ki pristapi za upotreba na procesot na deloven reinènering. Izborot na konkretnata metodolo{ka ramka se ostvaruva so koristewe na slednive upravuva~ki kriteriumi6: Disfunkcionalnost koi procesi funkcioniraat ili verojatno }e funkcioniraat neadekvatno; Nivo na zna~ajnost koi procesi se najkriti~ni i so najgolemo vlijanie od stojali{ten, a zadovolstvoto na potro{uva~ite, i; Ostvarlivost koi procesi najverojatno uspe{no }e bidat predmet na deloven reinènering. So analiza na ovie kriteriumi, i me|unarodno najuspe{nite korporacii kako Wal Mart, IBM, Texas Instruments, Pepsi Co. itn. selektiraat metodologija za BPR. Pri toa, osobeno vnimanie se posvetuva na koristewe na formulata za uspeh za konkurentska prednost od BPR7, sostavena od slednive menaxment nasoki: 1. Postavete gi po~ituvanite vrvni menaxeri da go vodat procesot; 2. Vrzete gi ovlastuvawata i odgovornostite za uspehot na procesot menaxerite koi go vodat procesot; 3. Povrzete ja procesnata so ostanatite strategiski organizaciski inicijativi; 4. Uslovete gi merewata na ostvaruvawata i nagradite so ispolnuvawe na celite na procesnite inicijativi; 5. Opredelete odr`liva kombinacija na procesna standardizacija i diverzifikacija; 6. Fokusirajte se na sorabotka me|u funkciskite edinici i procesnite timovi, i; 7. Dozvolete procesna fleksibilnost za natamo{en razvoj. Pretstavuvaweto na metodologiite za BPR }e go ostvaram niz nivna komparativna analiza, so slednava tabela:
Champy, James and Hammer, Michael: Reengineering the Corporation. New York, NY: Harper Business Publisher, 1993, p.41 7 Karr Pamela and Paul Simpson: How Process Enterprises Really Work, Journal of BPR, JuneJuly, 2002, p.41-50
6
439
D-r Leonid Nakov
440
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Empiriskoto testirawe na primerokot od 25 makedonski organizacii koi upravuvaat so promenite go ostvariv niz konsolidiranata metodologija za BPR. Dobienata frekvencija na odgovori za sekoja od fazite upatuva na: edinstveno 24% od niv sproveduvaat podgotovka, 37% mapirawe i analiza na treba-e procesite, a 29% dizajn na treba-da procesite; sledstveno, edinstveno 11% poseduvaat celosna implementacija na reinèneriraniot proces, 34% delumna, a duri 55% ne stignuvaat nitu do polovinata na reinèneriraniot proces; kako najzna~ajni pri~initeli za neefektivnata i neefikasnata implementacija na procesot na deloven reinènering, menaxerite na makedonskite organizacii predominantno gi poso~uvaat: nedovolno poznavawe na sistemot na BPR, so 75% odgovori; nepostoewe na jasen odnos na vloùvawata vo odnos na efektite od BPR, so 57%; kako i; otsustvo na specijaliziran stru~en tim za negova primena, so 47% dobieni odgovori. zavr{niot segment na procesot e zastapen edinstveno vo 9% makedonski organizacii, kako isklu~itelno nepovolna sostojba. Od ovie empiriski rezultati e o~igledno deka makedonskite organizacii, najgolem naglasok pri primenata na BPR, mora da posvetat na: 1. zgolemuvawe na znaewata, doverbata i odgovornostite kon BPR; 2. detalna i efikasna podgotovka, analiza i mapirawe na treba-e procesite i osobeno dizajn na treba-da procesite. Zaklu~ok Nasproti menaxmentskite tehniki za unapreduvawe na kvalitetot i onie za procesni unapreduvawa, koi koristat inkrementalen pristap, procesot na deloven reinènering (BPR) e izgraden vrz temelite na menaxmentot na delovnite procesi i procesniot reinèntering. Vo svojata su{tina toj podrazbira dramati~no menuvawe na delovnoto razmisluvawe i redizajn na procesite za dostignuvawe na proektiranoto nivo na kvalitet, tro{oci, brzina i usluga. Kako takov mora jasno da se razgrani~i od tehnikite za 441
D-r Leonid Nakov
kontinuirani unapreduvawa, prioritetno so ogled na negovata fokusiranot kon rekreirawe, a ne modifikacija, na delovnite procesi. Koristeweto na BPR se ostvaruva so upotreba na edna od negovite 6 metodologii. Testiraweto i analizata na primerokot na makedonskite organizacii go ostvariv so upotreba na konsolidiranata metodologija, spored koja e nedvosmisleno deka makedonskite organizacii imaat potreba od rast na nivnite znaewa, doverba i odgovornosti kon ovoj proces, od edna strana, kako i zgolemuvawe na detalnosta i efikasnosta vo podgotovkata, analizata, mapiraweto i dizajnot na procesite koi BPR gi sodrì, od druga strana. Koristena literatura: 1. Anderson, Bjorn. Business Process Improvement Toolbox. American Society for Quality, 2007; 2. Carter, Peter: Business Process Reengineering. Teamtechnology.com. Team Technology, 2005; 3. Champy, James and Hammer, Michael: Reengineering the Corporation. New York, NY: Harper Business Publisher, 1993; 4. Hammer, Michael: Reengineering Work: Dont Automate, Obliterate, Harvard Business Review, 1990, Vol. 68, July-August; 5. Hengst, Marielle den, and Gert-Jan de Vreede. Collaborative Business Engineering: A Decade of Lessons from the Field. Journal of Management Information Systems 20, no. 4 Spring 2004; 6. Karr Pamela and Paul Simpson: How Process Enterprises Really Work, Journal of BPR, June-July, 2002; 7. Mildred Golden Pryor and William Donald Pryor, Process Reengineering, Center for Excellence, A Partnership between Texas A&M University-Commerce and Raytheon-E-Systems, 1994; 8. Subramanian Muthu, Whitman Larry, Cheraghi Hosein: BPR: A Consolidated Methodology, Proceedings of 4th Int. Conf. of Ind. Eng. Theory, Appl. & Prac., 17-20 Nov., 1999; 9. Taylor, Billy E: Keeping BPR from Being TQ Med, Enterprise Reengineering, January 1995; 10. Van der Aalst, W.M.P., Hofstede, A.H.M. & Weske M.: Business Process Management: A Survey, Business Process Management: International Conference, Eindhoven, Netherlands, June 26-27 2003: Proceedings; 11. Van der Aalst, W.M.P.: Business Process Management Demistifyed, Lectures on Concurency and Petri Nets, Vol. 3098/2004.
442
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
THE NATURE OF THE BPR ( BUSINESS PROCESS REINGENEERING) AT MACEDONIA ENTERPRISES THAT MANAGE CHANGES Assist. Prof. Leonid Nakov, Ph.D. Abstract The challenge of contemporary organizations that manage changes today is not whether they would plan, implement and evaluate changes, but what would be the scope, depth, management approach, duration and involved individuals. Business Process Management (BPM) has built the methodological base for the total quality management, as well as for the model 6 Sigma, which use step-by-step, incremental change management approach, regardless of the fact whether managing individual, group/team or changes on the whole organization. Their evolutionary, predictable character nowadays is not enough for rebuilding and redirecting the process and relations, not only inside, but also to the elements of the external environment. Management response to this challenge is the Business Process Reengineering (BPR), through which organizations simultaneously and continually add new value in the business processes, by minimizing the allocated resources, and satisfying the fundamental management challenges like quality, costs, speed and service. Key words: Business Process Management (BPM), Business Process Reengineering (BPR), formula for success for competitive advantage.
443
UDK:159.944.4:37.011.3-051 (497.7)
UPRAVUVAWE SO STRESOT NA NASTAVNO-NAU^NIOT KADAR NA VISOKO[KOLSKITE INSTITUCII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA D-r Kiril Postolov
Apstrakt Site koi se zanimavaat so nastavno-nau~na aktivnost imaat sopstveni èlbi i potrebi. Tie se razlikuvaat od edna do druga individua. Ostvaruvaweto na èlbite i potrebite na lu|eto sozdavaat obi~no pozitivni reakcii kaj niv, vo onoj moment koga toa i se ostvaruva. Vo procesot na ostvaruvaweto na sopstvenite èlbi i interesi, mnogu pati mora da e vospostavat opredeleni relacii so drugi lu|e, koi se vo nivnoto blisko okruùvawe i imaat direktno vlijanie, no i so li~nosti koi, iako ne se vo neposrednoto okruùvawe, isto taka, sozdavaat golem pritisok vrz nivnoto odnesuvawe. Toj proces na ostvaruvawe na èlbite sozdava stres, pritisok, umor, reakcija, pojava na konfliktnost vo samata individua i sli~no. Predmet na istraùvawe na ovoj trud }e bide samo eden vid reakcija na organizmot na pritisocite od okruùvaweto i organizmot na li~nosta, a toa e stresot. Stresot e pojava od sekojdnevniot ìvot i moè da bide rezultat na razli~ni vidovi pritisoci vrz li~nosta vo izvr{uvaweto na nejzinite zada~i, umor, reakcija kon drugite i od drugite, konfliktite, mo}ta i sli~no. Stresot e pojava {to ima samo negativno vlijanie vrz organizmot na individuata i e predizvikuva~ na razli~ni vidovi psihosomatski naru{uvawa i zaboluvawa. Isto taka, stresot sozdava pojava na otsutnost fluktuacija na vrabotenite, namaluvawe na produktivnosta, problemi vo komunikacijata i otu|uvawe i nelojalnost, zdravstveni problemi i drugi negativni posledici. Zatoa, nastavnonau~niot kadar mora da znae da upravuva so stresot so cel
D-r Kiril Postolov
efektivno i efikasno spravuvawe so negativnite efekti od negovoto manifestirawe. Klu~ni zborovi: stres, stresori, upravuvawe so stres.
1. Voved Eden od zna~ajnite problemi kaj nastavno-nau~niot kadar na visoko{kolskite institucii e upravuvaweto so stresot. Upravuvaweto so stresot e edna od dimenziite za obezbeduvawe na nivna efikasnost i efektivnost. Za taa cel, ovoj problem najprvo go istraùvame teoretski a potoa, kako e primeneta teorijata vo na{ata praktika. Niz razvojot na pristapite koi se zanimavaat so prou~uvawe na pra{aweto za upravuvawe so stresot, se pokaùvaat razli~ni dimenzii {to treba da bidat zemeni predvid pri istraùvaweto za da se definira pravilno odnesuvawe pri re{avaweto na ovoj problem. Za potrebite na ovoj trud, nie svojot fokus na istraùvawe go naso~uvame samo kon dve dimenzii, pri toa apstrahiraj}i se namerno od drugite koi, isto taka, imaat ogromno vlijanie vrz manifestiraweto na procesot. Kako dimenzii od koi zavisi pravilnoto upravuvawe so stresot, gi obrabotuvame izvorite i nositelite na stresot, kako i strategiite vo borbata protiv stresot. Vo odnos na primenata na teoretskite postavki za upravuvaweto so stresot na nastavno-nau~niot kadar na visoko{kolskite institucii vo Republika Makedonija, }e koristime pra{alnik so ~ija{to primena }e dobieme informacii za tekovnata sostojba, da se sporedi so ona {to go predlaga teorijata i da se dadat sugestii za eventualni korekcii. Isto taka, trudot treba da dade odgovor dali postoi mo`nost za primena na teoretskite postavki i svetski iskustva vo odnos na upravuvaweto so stresot vo makedonski uslovi. 2. Definirawe na stresot Vo odnos na definiraweto na stresot, moàt da se najdat golem broj razli~ni definicii. Taka, spored edno tolkuvawe, stresot e biolo{ki termin za posledicite od neuspehot soodvetno da se reagira na emocionalnite ili fizi~kite zakani vrz organizmot, dali vistinski ili zamisleni1. Spored drugi avtori, stresot pretstavuva fizi~ki, emocionalen ili mentalen odgovor na
1
http://en.wikipedia.org/wiki/Stress_(biology)
446
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Upravuvawe so stresot na nastavno-nau~niot kadar na visoko{kolskite...
nastanite {to predizvikuvaat mentalna napnatost2. Za stresot, moàt da se najdat i drugi definicii, kako na primer, deka toa e fiziolo{ki ili emotiven odgovor na barawata i ograni~uvawata {to sozdavaat neizvesni ishodi. Ili, deka stresot e soodveten odgovor na individuata na stimulatorite {to pred nea postavuvaat opredeleni psiholo{ki i fizi~ki barawa. Bez ogled na toa koja definicija }e bide prifatena, zaedni~ko za site niv e {to sekoj stres gi sodrì nadvore{nite okolnosti {to go predizvikuvaat stresot3, li~nosta4 i soodvetniot odgovor na li~nosta na nadvore{nite okolnosti. 3. Klasifikacija na stresorite Nadvore{nite okolnosti, moàt da vlijaat na razli~ni aspekti vo funkcioniraweto na pretprijatieto. Zaradi polesno klasificirawe na nivnoto vlijanie, kako i mo`nostite za menaxirawe so nego, avtorite gi podelile stresorite vo dve osnovni grupi, i toa spored nivoto: - stresori {to sozdavaat stres na individualno nivo; - stresori {to sozdavaat stres na organizacisko nivo. Individualnite stresori gi opfa}aat site vlijanija {to neposredno dejstvuvaat vrz poedincite i moàt da predizvikaat razli~ni reakcii. Tie se povrzani so rabotata {to ja izvr{uvaat poedincite, procesot na gradeweto individualna kariera i karakteristikite na li~nosta. Stresorite povrzani so rabotata se karakterot na rabotata, barawata na rabotata, pritisokot na vremeto, rabotnata preoptovarenost, nedostatokot na rabotni aktivnosti i odgovornosta za svoite vraboteni. Procesot na gradewe na kariera e isto taka biten stresor. Osobeno toa se manifestira vo slu~ai koga postoi nesrazmernost pome|u o~ekuvawata, sposobnostite, semejnata sostojba i razvojot na kariera. Bez ogled na toa dali stresot e rezultat na neo~ekuvanosta za dobivawe pozicija ili, pak, na bavnoto napreduvawe. I vo dvata slu~aja, razvojot na karierata pretstavuva zna~aen stresor {to vlijae vrz li~nosta. Kako stresori povrzani so ulogata na li~nosta, moàt da se spomenat, polot i vozrasta i stavot kon rabotata.
2 3
http://www.timethoughts.com/stress/definition-of-stress.htm Vo literaturata poznati pod terminot stresor. 4 Koja vklu~uva li~ni karakteristiki za razli~no percipirawe i odnesuvawe vo opredelen vid situacii.
447
D-r Kiril Postolov
Vo pogled na polot, izgraden e stavot deka na isti stresori razli~no reagiraat pripadnicite na ma{kiot i ènskiot pol. Taka, ènite kako rezultat na stresorite stanuvaat podepresivni i zamorni i baraat pomo{ od semejstvoto i prijatelite, dodeka kaj maìte problemi nastanuvaat so kardiovaskularniot sistem, odnosno zgolemuvawe na krvniot pritisok, a izlezot od taa sostojba ja nao|aat vo rabotata. Vozrasta kako faktor e vo prava proporcija so intenzitetot na stresot; kaj povozrasnite ist vid stres se manifestira vo posilna forma vo sporedba so slu~aj koga se raboti za pomlada li~nost. Stavot na li~nosta kon rabotata, osobeno koga li~nosta e posvetena na rabotata (t.n. rabotoholik), e mo{ne zna~aen izvor na stres. Taa sostojba obi~no se manifestira so rabotna preoptovarenost, celosna predadenost kon rabotata i rabotnite zada~i, postojani patuvawa, prekumerno ostanuvawe na rabota, kako i nemo`nost za izvr{uvawe na semejnite obvrski. Me|utoa, takviot na~in na poimawe na rabotata e rezultat na èlbata za poseduvawe mo} i samodokaùvawe so {to se postignuvaat i ostvaruvaat potrebite od najvisok red. Najva`ni stresori na organizacisko nivo se rezultat na relaciite so nadredenite vraboteni/menaxerite i so drugite vraboteni, stilot na menaxment i organizaciskata kultura. Pritisokot {to nastanuva kako rezultat na relaciite so nadredenite vraboteni/menaxerite i so drugite vraboteni, mnogu pati moè da predizvika zaminuvawe na novo rabotno mesto ili pomalku platena rabota so cel otstranuvawe na stresnata sostojba. Stilot na menaxmentot, isto taka, e mo{ne vaèn i prisuten stresor. Postojat menaxeri koi koristat avtokratski stil, stil koj sozdava stres kaj vraboteni koi posakuvaat aktivno u~estvo vo iskaùvaweto na sopstvenite sposobnosti, znaewa i kvalifikacii. Avtokratskiot menaxer ne pokaùva interes i grià za vrabotenite i e kontinuiran izvor na mo`ni stresni sostojbi vo pretprijatieto. Sprotiven na avtokratskiot e demokratskiot lider. Kaj ovoj stil na menaxment, mo`nite situacii za nastanuvawe na stres obi~no ne proizleguvaat od menaxerot, tuku od karakteristikite na li~nosta i negovata nemo`nost da se prisposobi na vakov stil na menaxment ili poradi negovata nesposobnost za izvr{uvawe na postavenite zada~i. Oblikot na vospostavenata organizaciska kultura e potencijalen stresor. Taka, na primer, vo uslovi na kultura na mo}, kade {to orientacijata na pretprijatieto e naso~ena kon liderot, 448
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
stresot moè da bide izbegnat so obezbeduvawe me|usebna doverba i razbirawe na ~lenovite. Vo birokratskata kultura, prioritet na funkcioniraweto e naso~en kon po~ituvaweto na formalnite pravila i standardi na odnesuvawe. Nivnoto nepo~ituvawe lesno moè da dovede do konfliktnost i pojava na stresni situacii. Vo kulturata na zada~i, stresot moè da se javi kako rezultat na nesposobnosta na li~nosta za izvr{uvawe na zada~ite i podbivawe od strana na kolegite. Kulturata na poedinci se bazira na li~ni sposobnosti i kvalifikacii i ekspertnost vo izvr{uvaweto na opredelen vid na rabota. Obi~no tuka stresot moè da nastane kako rezultat na li~ni neuspesi vo izvr{uvaweto na postavenata zada~a ili ako nadredenite ne mu dadat pravo na ekspertot za samostojnost vo rabotata. 4. Upravuvawe so stres Menaxiraweto na stresot opfa}a aktivnosti so koi se vr{i spre~uvawe na nastanuvawe na stresorite, kako i namaluvawe i otstranuvawe na negativnite posledici od manifestiraniot stres. Toa se merki so ~ija{to primena prvo treba da se vidi kakva e sostojbata vo pretprijatieto i dali postoi realna ili relativna mo`nost za nastanuvawe na stres i ako ve}e postoi stres, da se predloàt merki za namaluvawe ili negovo celosno otstranuvawe. Pri toa, merkite se naso~uvaat kon poedinecot ili pretprijatieto vo celina. Zatoa i merkite {to treba da bidat predloèni i koristeni mora jasno da bidat izdiferencirani na kogo se odnesuvaat. Kaj merkite {to se naso~eni kon poedinecot, mora da se razlikuvaat aktivnosti {to se prezemaat od strana na pretprijatieto i aktivnosti {to samata li~nost gi prezema zaradi spravuvawe so stresot. Obi~no toa se aktivnosti so koi se namaluvaat negativnite posledici od stresot vrz poedinecot. Merkite {to se prezemaat od strana na pretprijatieto i se naso~eni kon poedinecot se programite za pomo{ na vrabotenite i programite za obuka za upravuvawe so stresot. Programite za pomo{ na vrabotenite opfa}aat aktivnosti povrzani so razli~ni vidovi sovetuvawa povrzani so pra{awata na stresot {to gi organizira pretprijatieto, kako samostojno, taka vo kombinacija so nadvore{ni eksperti ili specijalizirani institucii. Programite za obuka za upravuvawe so stresot opfa}aat aktivnosti so koi vrabotenite stanuvaat osposobeni da gi prepoznaat simptomite na stres, kako i na~inite za odbrana i eliminacija na stresnite sostojbi.
449
D-r Kiril Postolov
Aktivnostite {to samata li~nost gi prezema zaradi spravuvawe so stresot opfa}aat niza aktivnosti {to samata li~nost gi prezema so cel zgolemuvawe na svojata otpornost na stres. Tuka, pred s, moàt da se nabrojat aktivnostite povrzani so razvivaweto dopolnitelni rabotni sposobnosti i {irewe znaewa i ve{tini5. Vtorata grupa aktivnosti se naso~eni kon izvorite na stresot i nivno otstranuvawe. Toa se aktivnosti {to se prezemaat vo oblastite kako {to se organizaciskata struktura i kultura, stilot na menaxment, sistemot na donesuvawe odluki i na~inot na upravuvaweto so ~ove~kite resursi. Birokratskata organizaciska struktura e zna~aen izvor na stres vo pretprijatieto. Zatoa, menaxerite moraat preku aktivnostite za obezbeduvawe pogolem stepen na avtonomija i fleksibilnost, namaluvawe na goleminata na organizaciskite edinici i stepenot na formalizacija, da obezbedat otstranuvawe na potencijalnite izvori na stres. Primenata na organizaciskata kultura na ulogi, isto taka, e izvor na stresni situacii vo pretprijatieto. Zatoa, menaxerite moraat da izvr{at promeni i vo organizaciskata kultura i sekoga{ koga e mo`no da se vospostavi takov oblik na organizaciska kultura koja spored svoite karakteristiki najmnogu }e odgovara na karakteristikite i barawata na vrabotenite. Stilot na menaxmentot, kako nareden faktor, vlijae vrz nastanuvaweto na stresni situacii. Vrabotenite preferiraat menaxerite koi primenuvaat participativen i demokratski stil na menaxirawe, dodeka pokaùvaat golem otpor kon praktikuvaweto na avtokratskiot stil na menaxment. Participacijata vo donesuvaweto odluki nesomneno e dobar faktor za namaluvawe na stresot i negovo otstranuvawe. Na kraj, na~inot na upravuvaweto so ~ove~kite resursi, osobeno razvojot na kariera. Individualnite frustracii kako rezultat na lo{ sistem na kariera i unapreduvawe, moàt da se namalat ili, pak, otstranat so pravilen sistem so koj }e se napravi op{testvena pravednost vo odnos na pravilnata promocija na poedincite koi toa go zasluùvaat.
Da se nau~i da se relaksira, da se znae da se kaè ne, da se ima zdravi i dobri naviki, pravilno opredeluvawe na prioritetite.
450
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
5. Rezultati od sprovedenoto istraùvawe na nastavnonau~niot kadar na visoko{kolskite institucii vo Republika Makedonija Za da moème da utvrdime kakva e sostojbata so upravuvaweto so stresot na nastavno-nau~niot kadar na visoko{kolskite institucii vo Republika Makedonija, smetame deka prvata aktivnost {to treba da se prezeme e dijagnosticirawe na tekovnata sostojba. Postignuvaweto na taa cel e povrzana so konkretni istraùvawa {to gi izvr{ivme so primena na anketniot metod. Kako celna grupa bea nastavnicite i sorabotnicite, izbrani vo site nastavno-nau~ni i sorabotni~ki zvawa. Vkupniot broj nastavnici i sorabotnici {to bea vklu~eni vo anketiraweto e 30. Na ispitanicite im be{e dostaven eden pra{alnik vo koj osven delot za li~ni podatoci (pol, vozrast i nastavno ili sorabotni~ko zvawe), bea postaveni i pra{awata vo odnos na: - pri~inite za nastanuvawe na stres; - karakteristikite na nadredeniot kako predizvikuva~ na stres; - mestoto i frekvencijata za nastanuvawe na stres; - posledicite od stresni situacii; - merkite za namaluvawe na stresnite sostojbi. Vo odnos na polot, interesna e konstatacijata deka vo na{iot slu~aj, ne pretstavuva zna~aen beleg kaj nastavno-nau~niot kadar na visoko{kolskite institucii vo odnos na ~uvstvuvawe na stresot. Vozrasta i nastavnoto ili sorabotni~koto zvawe, od druga strana, pretstavuva zna~aen beleg za nastanuvawe na stres. Taka, pomladite i so ponisko zvawe, vo odnos na site pra{awa imaat zna~ajno poinakvi odgovori vo odnos na povozrasnite i so povisoko nastavno zvawe. Taka, vo odnos na slednite pra{awa, mnozinstvoto na nivnite odgovori e sleden: - vo odnos na pri~inite za nastanuvawe na stresovite stilot na menaxment, procesot na gradewe na kariera, pritisokot na vremeto, neizvesnosta vo odnos na visinata na platata i vremeto na nejzino dobivawe. - karakteristikite na nadredeniot se faktor na nastanuvawe na stres. - spored mestoto na nastanuvawe na stresot - vo golema merka preovladuva rabotnoto mesto. - spored frekvencijata na nastanuvawe na stresnata situacija - nekolku pati vo mesecot.
451
D-r Kiril Postolov
- posledicite od stresot - preovladuvaat nervoza i razdrazlivost, problem so spieweto i dekoncentriranost. - stresnite situacii gi otstranuvaat so druèwe so prijatelite, opu{tawe vo ti{ina ili rekreacija i podobruvawe na me|u~ove~kite odnosi. Kaj povozrasnite i so povisoko zvawe, rezultatite se sledni: - vo odnos na pri~inite za nastanuvawe na stresovite kvantitetot na rabota {to mora da se zavr{i, pritisokot na vremeto, momentalnata sostojba vo dràvata. - karakteristikite na nadredeniot ne se faktor na nastanuvawe na stres, iako imalo nekolku odgovori koi naveduvaat na takva praktika. - spored mestoto na nastanuvawe na stresot - rabotnoto mesto i drugo mesto. - spored frekvencijata na nastanuvawe na stresnata situacija - odgovorot e sli~en, deka se slu~uva nekolku pati vo mesecot. - posledicite od stresot - preovladuvaat nervoza i razdrazlivost, izostanuvawe od rabotata, postojan umor, zgolemen apetit, problemi so spieweto i sl. - stresnite situacii gi otstranuvaat so druèwe so prijatelite, podobro rabotno okruùvawe, participacija vo donesuvawe odluki, gledawe televizija i zanimavawe so hobi. 6. Zaklu~ok So dobivaweto i obrabotkata na podatocite od stavovite na nastavno-nau~niot kadar na visoko{kolskite institucii vo Republika Makedonija i nivnoto sporeduvawe so ona {to gi predlaga teorijata, moème delumno da bideme zadovolni. Taka, nastavno-nau~niot kadar na visoko{kolskite institucii mora da prezeme aktivnosti so koi sam }e prezeme merki za otstranuvawe na negativnite posledici od stresnite situacii. Tuka, pred s, spa|aat na~inite za relaksacija, pravilnoto opredeluvawe na prioritetite, kako i koristeweto na odbranbenite mehanizmi. Od druga strana, i visoko{kolskite institucii mora da gi menuvaat rabotite {to predizvikuvaat stres. Pred s, tuka se misli na vospostavuvawe normalni hierarhiski odnosi pome|u vrabotenite, pravilen razvoj na kariera na pomladite vraboteni,
452
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
pravilna alokacija na resursite, pravilno i normalno angaìrawe na vrabotenite, kako i razvivawe na dobri me|u~ove~ki odnosi i vospostavuvawe sistem na lojalnost kon institucijata i sistemot vo koj se raboti i zarabotuva.
Koristena literatura: 1. http://en.wikipedia.org/wiki/Stress_(biology) 2. http://www.timethoughts.com/stress/definition-of-stress.htm 3. Ivancevich J., Matteson M.: Organizational Behaviour Management, Mc Graw-Hill, New York, 2002. 4. Lewis Gerald: Organizational Crisis Management, The Human Factor, Auerbach Publications, Boca Raton, 2006. 5. Lilley C. Roy: Dealing with difficult people, Kogan Page Ltd., London, 2006. 6. Seyle H.: The Stress of Life, Mc Graww-Hill, New York, 1978. 7. Zhiang Lin, Carley M. Kathleen: Designing Stress Resistant in Organizations, Kluwer Academic Pubishers, Massachusetts, 2003.
453
D-r Kiril Postolov
MANAGING THE STRESS OF THE TEACHING STAFF IN HIGHER EDUCATIONAL INSTITUTIONS IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Assist. Prof. Kiril Postolov, Ph.D.
Apstract All concerned with teaching scientific activity is own desires and needs. They differ from one individual to another. The realization of the wishes and needs of people generally make positive responses to them in that moment when it takes place. In the process of achieving their own desires and interests, many times is a must establish certain relationships with other people who are in their close environment and have a direct impact, but also persons who though not in the immediate environment also create pressure on their behavior . The process of achieving the desires creates stress, pressure, fatigue, reaction occurrence of conflicity to itself and the like. Research subject of this paper will be only one kind of body reaction to the pressures of environment and organism of the person, and that's stress. Stress is a phenomenon of everyday life and can be the result of different pressures on the person in carrying out their task, fatigue, reaction to others and by others, the conflicts, the power and so on. Stress is a phenomenon that has only a negative impact on the individual body and cause various types of psychological disorders and somatic diseases. It also creates the appearance of stress apsentizam, fluctuation of employees, reduced productivity, problems in communication and non-loyalty and alienation, health problems and other negative consequences. Therefore, educating scientific staff must know how to manage stress in order to effectively and efficiently deal with the negative effects of its manifestation. Key words: stress, management stress, stressors.
454
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ASISTENTI
UDK:005.21:005.552.3(497.7)
BARIERI ZA PRIMENA I EFEKTIVNA IMPLEMENTACIJA NA STRATEGISKOTO PLANIRAWE M-r Stojan Debarliev
Apstrakt Trudot ima za cel da gi istraì barierite za primena i implementacija na strategiskoto planirawe i nivnoto vlijanie na efektivnosta vo raboteweto na pretprijatijata, so osvrt na pretprijatijata vo Republika Makedonija. Za potrebite na ova istraùvawe bea sobrani 212 pra{alnici, od pretprijatija so razli~na golemina, starost, sektor vo stopanstvoto, organizaciona forma i sopstvenost na kapitalot. Rezultatite od ova istraùvawe upatuvaat na zna~ajni soznanija i zaklu~oci povrzani so najva`nite barieri za primena i implementacija na strategiskoto planirawe i razlikata {to postoi vo efektivnosta vo raboteweto pome|u pretprijatijata koi se soo~uvaat so razli~no nivo na barieri pri implementacija na strategiskoto planirawe. Originalnosta na ova istraùvawe leì vo negoviot pridones kon istraùvawata na ovaa tematika vo tranzicionite i raste~ki ekonomii. Prakti~nite implikacii upatuvaat na mo`nosta na menaxerite na razli~nite nivoa na menaxment podobro da ja razberat prirodata na strategiskoto planirawe i barierite koi stojat na patot na negovata primena i implementacija, kako i na potrebata od soodvetna obuka i trening na menaxerite vo pretprijatijata vo R. Makedonija so cel podignuvawe na nivnite sposobnosti i ve{tini vo eliminiraweto ili namaluvaweto na vlijanieto na barierite za implementacija na strategiskoto planirawe i podignuvaweto na efektivnosta vo nivnoto rabotewe. Klu~ni zborovi: strategiskoto primena, implementacija i efektivnost. planirawe, barieri,
VOVED Vo literaturata od oblasta na strategiskoto planirawe i barierite za negova primena vo pretprijatijata, kako i barierite za negova efektivna implementacija vo pretprijatijata se izvr{eni brojni istraùvawa, no so kontradiktorni rezultati koi proizleguvaat od otsustvoto na sistematski pristap i neuspeh vo ispituvaweto na va`ni varijabli koi bi go determinirale ovoj predmet na istraùvawe. Istraùvawata ukaùvaat i na brzoto {irewe, odnosno rasprostranuvawe na strategiskoto planirawe vo zemjite vo razvoj i vo raste~kite ekonomii (Al-Shammari and Hussein, 2008, p. 47). No ona {to e karakteristi~no za istraùvawata vo ovaa oblast e deka tie se sproveduvani, glavno, vo razvienite industrijalizirani zemji kako {to se SAD, Velika Britanija, Avstralija i Japonija (Haines, 1988; Koufopoulos et al. 2005). Iako principite na strategiskoto planirawe treba da imaat univerzalna primena, sepak bi moèle da postojat nacionalni razliki vo strategiskoto planirawe. Greenley (1994, p. 392) naveduva deka pri~inite za vakvata sostojba se baraat pred s poradi razlikite vo biznis kulturata i nacionalni uslovi za stopanisuvawe. Imaj}i go predvid navedenoto ova istraùvawe ima za cel da dade svoj pridones kon istraùvawata posveteni na barierite za primena implementacija na strategiskoto planirawe i nivnoto vlijanie na efektivnosta vo raboteweto na pretprijatijata vo tranzicionite i raste~ki ekonomii, so osvrt na R. Makedonija. Vo izminatite godini brojni empiriski istraùvawa ja imaat potvrdeno poddrùva~kata uloga na strategiskoto planirawe vo sozdavaweto na podobra dolgoro~na konkurentska pozicija i podobri performansi vo raboteweto na pretprijatijata (Piest, 1994; Tapinos at el., 2005; Glaister and Falshaw, 1999; Kaplan and Beinhocker, 2003). Pozitiven odnos pome|u strategiskoto planirawe i performansite go imaat potvrdeno i brojni meta-analizi, sproveduvani na serija istraùvawa od ovaa oblast vo eden podolg vremenski period, kako onaa na Miller i Cardinal (1994). Greenley (1994, p.384) naveduva dve va`ni pri~ini zo{to pretprijatijata treba da se zafatat so strategisko planirawe, koga se performansite vo pra{awe: prvo, strategiskoto planirawe vodi kon ostvaruvawe na misijata, celite i strategiite na pretprijatijata, ~ii sostaven del se performansite od raboteweto; vtoro strategiskoto planirawe vodi kon unapreduvawe na efektivnosta na menaxmentot vo pretprijatijata, 458
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Barieri za primena i efektivna implementacija na strategiskoto planirawe
{to, pak, indirektno vodi kon unapreduvawe na performansite od raboteweto. Sepak vo literaturata se pi{uva za golem broj na barieri i ograni~uvawa koi stojat na patot kako za otpo~nuvawe na primenata na strategiskoto planirawe vo pretprijatijata, taka i za samata implementacija na strategiskoto planirawe vo pretprijatijata. Implementacijata na formuliranite strategiski planovi i zacrtanite strategii vo niv moè da bide efektivna samo dokolku se bide otvoren kon barierite i ograni~uvawata, kako i kon pri~inite koi doveduvaat do problemi vo strategiskata implementacija. ORegan i Ghobadian (2002, p.417) citiraj}i pove}e avtori naveduvaat deka efektivnata implementacija e od vitalno zna~ewe za uspe{nosta na eden strategiski plan. Kargar i Blumenthal (1994, p.11) povikuvaj}i se na istraùvaweto na Lawless, Bergh i Wilsted (1989) na proizvodstveni pretprijatija vo SAD naveduvaat deka performansite na pretprijatijata ne se tolku rezultat na nivnata strategija kolku {to se rezultat na nivniot kapacitet efektivno da ja implementiraat takvata strategija. Deloitte and Touche (1992) vo eden izve{taj utvrdile deka 8 od 10 pretprijatija ne se uspse{ni vo efektivna implementacija na nivnite strategii. Thompson i Strickland (1987) naveduvaat deka implementacijata na edna strategija e pet do deset pati vremenski podolgotrajna otkolku nejzinoto formulirawe. Kako naj~esti preduslovi koi treba da go eliminiraat postoeweto i vlijanieto na barierite za strategiska implementacija, odnosno koi se va`ni za edna uspe{na strategija se naveduvaat: postoeweto na soodvetna organizaciska struktura vo pretprijatieto, postoewe na soodvetni programi za nagraduvawe na vrabotenite, efektivna alokacija na resursite vo pretprijatieto, informacionite sistemi i organizaciskata kultura (Miesing, 1986, p. 119). METODOLOGIJA Primerok Za potrebite na ova istraùvawe bea sobrani 212 pra{alnici, koi pretstavuvaat okolu 60% od vkupno ispratenite pra{alnici do pretprijatija so razli~na golemina, starost, sektor vo stopanstvoto, organizaciona forma i sopstvenost na kapitalot. Pritoa, od vkupniot broj na pretprijatija 14% se golemi pretprijatija, 33% se sredni pretprijatija i 53% se mali pretprijatija, odnosno 86% od pretprijatijata se od sektorot na mali i sredni pretprijatija {to dobro ja otslikuva postojnata sostojba vo vkupnata masa, odnosno na vkupno aktivnite pretprijatija vo R. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 459
Makedonija. Vo odnos na glavnite sektori vo stopanstvoto, najgolemiot broj na pretprijatija pripa|a na sektorot na trgovijata i uslugite so 57%, potoa proizvodstvoto so 35% i na krajot sektorot na grade`ni{tvoto so 8% od vkupniot broj na pretprijatija, poradi {to moè da se zaklu~i deka i po ovoj kriterium primerokot mo{ne realno ja otslikuva realnata sostojba vo vkupnoto stopanstvo. Vo pogled na organizacionata forma najgolemiot broj na pretprijatija se dru{tva so ograni~ena odgovornost - 73%, potoa akcionerski dru{tva - 19%, trgovec - poedinec - 5% i na krajot javni trgovski dru{tva - 3%, pri {to ako se ima predvid dominacijata na malite i sredni pretprijatija vo primerokot se sosema o~ekuvani brojki i za ovoj parametar na primerokot. Na krajot, 79% od pretprijatijata vo primerokot se so dominanten doma{en kapital, dodeka ostanatite 21% se so dominanten stranski kapital. Operacionalizacija na varijablite Barieri za primena na strategiskoto planirawe. Vo literaturata od ovaa oblast moè da se najde {irok opseg na barieri koi se povrzuvaat so primenata na strategiskoto planirawe. Vo ova istraùvawe se koristi set od barieri, koi Burnside (2002, p.135) gi koristi vo negovoto istraùvawe, a toa se slednive barieri za primena na strategiskoto planirawe: pretprijatieto ne e dovolno golemo za sproveduvawe na edna takva aktivnost; naporot i vremeto povrzani so strategiskoto planirawe ne bi rezultirale vo adekvatna korist za pretprijatieto; vo pretprijatieto se sproveduvalo strategisko planirawe vo minatoto, no ne dalo soodvetni rezultati; strategiskoto planirawe sozdava visoki administrativni tro{oci kako vo pogled na angaìrawe na ~ove~ki resursi, taka i vo sozdavawe na birokratija vo raboteweto; premnogu e te{ko da se predvidat pretpostavkite koi se potrebni za izgotvuvawe na planovite i buxetskite proekcii; strategiskoto planirawe ja namaluva kreativnosta i fleksibilnosta preku voveduvawe na odredena struktura i pravila; pretprijatieto e vo zrela i stabilna faza od svojot razvoj, pri {to postavenite celi i strategii ne se menuvaat. Na ispitanicite im e dadena mo`nost istovremeno da navedat pove}e pri~ini, odnosno barieri za primena na strategisko planirawe. Barieri za implementacija na strategiskoto planirawe. Vrz osnova na sprovedeni intervjua na menaxeri vo istraùvawe sprovedeno od ORegan i Ghobadian (2002, p.419), kako i barieri koi na{le primena vo istraùvawata na Aleksander (1984, p.92) i Khuong (2002, p.147), vo ova istraùvawe se ispituva vlijanieto na slednive 460
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
barieri za implementacija na strategiskoto planirawe: odredeni krizi ili neo~ekuvani nastani ja naru{ile samata implementacija na planskite aktivnosti; nesoodvetno liderstvo i rakovodewe od strana na menaxerite od srednite i poniskite nivoa vo pretprijatieto; strategiskite celi ne bile adekvatno razbrani od vrabotenite vo pretprijatieto; nesoodveten trening i instrukcii na vrabotenite; sposobnostite na vrabotenite ne bile soodvetni; implementacijata traela podolgo otkolku {to bila isplanirana; nesoodvetna komunikacija na razli~nite nivoa vo pretprijatieto; koordinacijata na aktivnostite ne bila dovolno efektivna; nesoodvetni informacioni sistemi za sproveduvawe na kontrolnite aktivnosti. Ocenkata na sekoja bariera se vr{i na Likertova skala od 1 do 5. Efektivnosta na strategiskoto planirawe. Efektivnosta na strategiskoto planirawe moè da bide izrazena na razli~ni na~ini. Naj~esto vo istraùvawata se koristat razli~ni percipirani finansiski i nefinansiski performansi koi gi ostvaruvaat ispituvanite pretprijatija. Elbanna, (2008, p.785) naveduva deka takviot koncept e tesno fokusiran i deka vistinskata ocenka na efektivnosta na strategiskoto planirawe moè da bide napravena preku eden pove}edimenzionalen pristap so primena na slednive kriteriumi: stepenot do koj strategiskoto planirawe go podiga nivoto na efektivnost vo ostvaruvaweto na organizaciskite celi na pretprijatieto; stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon sozdavawe na odr`liva konkurentska pozicija na pretprijatieto; stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon usoglasuvawe na internite sposobnosti kon eksternite mo`nosti vo pretprijatieto; stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon sozdavawe na posvetenost i obvrzanost kon akcija na menaxerite vo pretprijatieto; stepenot do koj strategiskoto planirawe im pomaga na menaxerite vo odmeruvawe na idnite implikacii od sega{nite odluki. Ocenkata na sekoj kriterium se vr{i na Likertova skala od 1 do 5. REZULTATI I ANALIZA Vo tabela 1 se prikaàni barierite za primena na strategiskoto planirawe, odnosno pri~inite koi gi spre~uvaat pretprijatija da se zafatat so strategisko planirawe. Analizata na rezultatite upatuva na toa deka kako naj~esta bariera za primena na strategiskoto planirawe ispitanicite ja naveduvaat goleminata na nivnoto pretprijatieto, t.e. deka nivnoto pretprijatie ne e dovolno golemo za sproveduvawe na edna takva aktivnost, na {to odgovorile 50% od vkupniot broj na ispitanici koi dale odgovor na ova pra{awe. Drugi barieri koi pokaùvaat zabeleìtelen procent se:
461
te{kotiite pri predviduvaweto na pretpostavkite koi se potrebni za izgotvuvawe na planovite i buxetskite proekcii (26,1%); naporot i vremeto povrzani so strategiskoto planirawe i neadekvatnata korist koja bi proizlegla od negovata primena (23,9%); zrelosta i stabilnosta vo koja se nao|a pretprijatieto od svojot razvoj, pri {to postavenite celi i strategii ne se menuvaat (21,7%); visoki administrativni tro{oci koi gi sozdava strategiskoto planirawe kako vo pogled na angaìrawe na ~ove~ki resursi, taka i vo sozdavawe na birokratija vo raboteweto (20,7%). Tabela 1 Barieri za primena na strategiskoto planirawe
Barieri za primena na strategiskoto planirawe Pretprijatieto ne e dovolno golemo za sproveduvawe na edna takva aktivnost Naporot i vremeto povrzani so strategiskoto planirawe ne bi rezultirale vo adekvatna korist za pretprijatieto. Vo pretprijatieto se sproveduvalo strategisko planirawe vo minatoto, no ne dalo soodvetni rezultati. Strategiskoto planirawe sozdava visoki administrativni tro{oci kako vo pogled na angaìrawe na ~ove~ki resursi, taka i vo sozdavawe na birokratija vo raboteweto. Premnogu e te{ko da se predvidat pretpostavkite koi se potrebni za izgotvuvawe na planovite i buxetskite proekcii. Strategiskoto planirawe ja namaluva kreativnosta i fleksibilnosta preku voveduvawe na odredena struktura i pravila. Pretprijatieto e vo zrela i stabilna faza od svojot razvoj, pri {to postavenite celi i strategii ne se menuvaat. Broj 46 22 Procent (n=92) 50 23,9
5,4
19
20,7
24
26,1
4,3
21,7
Dobienite rezultati se sovpa|aat so eden del od barierite koi Bartol i Martin (1998, p.209) gi istaknuvaat kako potencijalni ograni~uvawa koi vlijaat na sposobnosta na pretprijatieto da izgotvat efektivni planovi, kako {to se: brzoto menuvawe na okruùvaweto koe pravi planiraweto da bide te{ko; sfa}aweto me|u menaxerite deka planiraweto ne e potrebno; duri i vo slu~aj koga menaxerite veruvaat deka planiraweto e korisno, dnevnata optovarenost go kanalizira odnesuvaweto na menaxerite nadvor od planiraweto. Pri~inata zo{to menaxerite gi istaknuvaat navede462
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
nite barieri kako najmnogu va`ni mnogu verojatno leì vo nivnoto nedovolno razbirawe na samata priroda, uloga i korisnost na strategiskoto planirawe, kako i otsustvoto na soodveten trening i obuki koi bi odele vo nasoka na unapreduvawe na menaxerskite sposobnosti i ve{tini pri predviduvaweto na pretpostavkite va`ni za izgotvuvawe na nivite planovi i buxeti, kako i steknuvawe na sposobnosti i ve{tini so koi bi ja podobrile korisnosta od primenata na strategiskoto planirawe.
Tabela 2 Barieri za implementacija na strategiskoto planirawe Barieri za implementacija na strategiskoto planirawe Odredeni krizi ili neo~ekuvani nastani ja naru{ile samata implementacija na planskite aktivnosti Nesoodvetno liderstvo i rakovodewe od strana na menaxerite od srednite i poniskite nivoa vo pretprijatieto Strategiskite celi ne bile adekvatno razbrani od vrabotenite vo pretprijatieto Nesoodveten trening i instrukcii na vrabotenite Sposobnostite na vrabotenite ne bile soodvetni Implementacijata traela podolgo otkolku {to bila isplanirana Nesoodvetna komunikacija na razli~nite nivoa vo pretprijatieto Koordinacijata na aktivnostite na bila dovolno efektivna Nesoodvetni informacioni sistemi za sproveduvawe na kontrolnite aktivnosti Prose~na Standardna vrednost devijacija 3.10 1.105
2.39 2.21 2.33 2.47 2.74 2.34 2.46 2.25
1.009 0.962 0.997 0.961 0.941 0.989 0.961 1.022
Analizata na tabela 2 pokaùva deka klu~nite barieri za implementacija na strategiskoto planirawe se povrzani so krizi ili neo~ekuvani nastani koi ja naru{uvaat samata implementacija na planskite aktivnosti so prose~na ocenka 3,10 na skala od 1 do 5, a potoa vremetraeweto na implementacijata, t.e. implementacijata traela podolgo otkolku {to bila isplanirana so prose~na ocenka 2,74 na skala od 1 do5. Drugite barieri za implementacija se so prose~na ocenka pod 2,5, no sepak pokaùvaat zna~itelno vlijanie na implementacijata na strategiskoto planirawe, pri {to se dviàt vo interval od 2,21 do 2,47. 463
Dobienite rezultati vo odnos na ova pra{awe se sovpa|aat so rezultatite od istraùvaweto sprovedeno od ORegan i Ghobadian (2002) kade {to podolgoto vremetraewe na implementacijata i neo~ekuvani nastani koi ja naru{uvaat samata implementacija na planskite aktivnosti se istaknuvaat kako barieri so najvisoka prose~na ocenka vo istraùvaweto (3.34) i (2.91). Interesen e faktot {to i vo dve drugi istraùvawa sprovedeni od Kargar i Blumenthal (1994) i Khuong (2002) utvrdeni se istite dve barieri kako vode~ki vo grupata barieri za implementacija na strategiskoto planirawe i toa: prvorangirana bariera e podolgoto vremetraewe na implementacijata od isplaniranoto (2,76) odnosno (2,29) i krizni nastani koi go ottrgnale vnimanieto od implementacijata na strategiskoto planirawe (2,51), odnosno (2,59), no vo vtoroto istraùvawe poniskata prose~na ocenka ozna~uva povisoki barieri za implementacija na strategiskoto planirawe. Pri~inite za potenciraweto na prvo i vtororangiranite barieri vo istraùvaweto bi moèle da bidat povrzani so dinami~nosta na okruùvaweto vo koe rabotat pretprijatijata vo R. Makedonija, no i negovata nepostojanost poradi ~esti krizi povrzani so odredeni politi~ki nastani i nekonzistentnost vo zakonskata regulativa koj pri~inuva neo~ekuvani nastani koi vlijaat na dolgoro~noto rabotewe na pretprijatijata. Vo odnos na prodolènoto vremetraewe na implementacijata pri~inite povtorno bi moèle da se povrzat so potrebnite menaxerski ve{tini i soodvetniot trening {to bi vodelo kon poefektivno menaxirawe na ovoj del od planskata aktivnost. Rezultatite od tabela 3 ukaùvaat deka site kriteriumi na efektivnosta na strategiskoto planirawe pokaùvaat podobri rezultati, odnosno povisoka efektivnost vo raboteweto kaj pretprijatijata so poniski barieri za implementacija na strategiskoto planirawe (toa se pretprijatija koi imaat prose~na vrednost na barieri za implementacija na strategiskoto planirawe poniska od 2,5 na skala od 1 do 5) otkolku kaj onie so povisoki barieri za implementacija na strategiskoto planirawe (toa se pretprijatija koi imaat prose~na vrednost na barieri za implementacija na strategiskoto planirawe povisoka od 2,5 na skala od 1 do 5). Sepak za da se oceni dali takvite razliki se statisti~ki zna~ajni za potrebite na ova istraùvawe be{e sproveden Wilcoxon-ov test, pri {to be{e utvrdena statisti~ki zna~ajna razlika kaj pretprijatijata koi se soo~uvaat so razli~no nivo na barieri za implementacija na strategisko planirawe kaj slednive kriteriumi: stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon sozdavawe na posvetenost i obvrzanost kon akcija na menaxerite vo pretprijatieto (z=-2,367, p=0.039 464
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
pri p<0,05, odnosno statisti~ka signifikantnost od 95%) i stepenot do koj strategiskoto planirawe im pomaga na menaxerite vo odmeruvawe na idnite implikacii od sega{nite odluki (z=-2,065, p=0,018 pri p<0,05, odnosno statisti~ka signifikantnost od 95%). Podatocite od tabelata ovozmoùvaat da se oceni i goleminata na vlijanieto na nivoto na barieri so koi se soo~uvaat pretprijatijata vrz razli~nite kriteriumi na efektivnosta vo raboteweto. Vlijanieto se meri vrz osnova na podatocite od Z-statistikata i brojot na ispituvani pretprijatija vo primerokot N so formulata
r=
Z N
. Rezultatite kaj pette kriteriumi se dviàt vo interval od
-0.16 do -0,23 {to ukaùva na nivno malo do umereno vlijanie. Tabela 3 Efektivnost vo raboteweto kaj pretprijatija so razli~no nivo na barieri na implementacija na strategiskoto planirawe
Pretprijatija so pomali barieri. Prose~na vrednost (n=54) Pretprijatija so pogolemi barieri. Prose~na vrednost (n=49)
Efektivnost na strategiskoto planirawe
Zstat.
pvred.
Stepenot do koj strategiskoto planirawe go podiga nivoto na efektivnost vo ostvaruvaweto na organizaciskite celi na pretprijatieto Stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon sozdavawe na odr`liva konkurentska pozicija na pretprijatieto Stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon usoglasuvawe na internite sposobnosti kon eksternite mo`nosti vo pretprijatieto
3.82
3.52
1.635
0,102
4.09
3.88
1.401
0,161
3.80
3.63
1.523
0.128
465
Stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon sozdavawe na posvetenost i obvrzanost kon akcija na menaxerite vo pretprijatieto Stepenot do koj strategiskoto planirawe im pomaga na menaxerite vo odmeruvawe na idnite implikacii od sega{nite odluki
4.00
3.72
2.065*
0.039
4.15
3.76
2.367*
0.018
Dobienite rezultati se sovpa|aat so istraùvaweto na Kargar i Blumenthal (1994) koi utvrdile deka malite banki koi manifestirale pomal broj na problemi za vreme na implementacijata na strategiskite odluki pokaàle pogolem uspeh vo raboteweto za razlika od onie koi se soo~ile so pogolem broj na problemi. Istoto istraùvawe pokaàlo deka kaj 4 od 15 ispituvani barieri postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u pretprijatijata so podobri i pretprijatijata so polo{i performansi od raboteweto i toa: neadekvatno liderstvo i nasoka od strana na menaxmentot na pretprijatieto, neadekvatna uloga na onie koi u~estvuvale vo formuliraweto na strategiskite odluki i planovi, nekontrolirani eksterni faktori i neefektivna koordinacija na aktivnostite. Za razlika od ova istraùvawe vo istraùvaweto na Alexander (1985) bila pronajdena statisti~ki zna~ajna razlika pome|u pretprijatijata so povisoki i poniski performansi kaj duri 11 barieri za implementacija na strategiskoto planirawe, {to u{te pove}e go potvrduva rezultatot od ova istraùvawe vo odnos na barierite za implementacija i performansite od raboteweto. ZAKLUÔK Rezultatite od ova istraùvawe ukaùvaat deka kako naj~esti barieri za primena na strategiskoto planirawe vo pretprijatijata vo R. Makedonija pretstavuvaat goleminata na pretprijatieto; te{kotiite so predviduvaweto na pretpostavkite koi se potrebni za izgotvuvawe na planovite i buxetskite proekcii; naporot i vremeto povrzani so strategiskoto planirawe i neadekvatnata korist koja bi proizlegla od negovata primena; zrelosta i stabilnosta vo koja se nao|a pretprijatieto od svojot razvoj, pri {to postavenite celi i strategii ne se menuvaat; visoki administrativni tro{oci koi gi sozdava strategiskoto planirawe 466
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
kako vo pogled na angaìrawe na ~ove~ki resursi, taka i vo sozdavawe na birokratija vo raboteweto. Klu~nite barieri za implementacija na strategiskoto planirawe se povrzani so krizi ili neo~ekuvani nastani koi ja naru{uvaat samata implementacija na planskite aktivnosti, a potoa vremetraeweto na implementacijata, t.e. implementacijata traela podolgo otkolku {to bila isplanirana. Statisti~ki zna~ajna razlika vo odnos na kriteriumi za efektivnosta na strategiskoto planirawe kaj pretprijatijata koi se soo~uvaat so razli~no nivo na barieri za implementacija na strategisko planirawe postoi kaj slednive kriteriumi: stepenot do koj strategiskoto planirawe vodi kon sozdavawe na posvetenost i obvrzanost kon akcija na menaxerite vo pretprijatieto i stepenot do koj strategiskoto planirawe im pomaga na menaxerite vo odmeruvawe na idnite implikacii od sega{nite odluki. Originalnosta na ova istraùvawe leì vo negoviot pridones kon istraùvawata posveteni na barierite za primena i implementacija na strategiskoto planirawe i nivnoto vlijanie na efektivnosta vo raboteweto na pretprijatijata vo tranzicionite i raste~ki ekonomii. Prakti~nite implikacii upatuvaat na mo`nosta na menaxerite na razli~nite nivoa na menaxment podobro da ja razberat prirodata na strategiskoto planirawe i barierite koi stojat na patot na negovata primena i implementacija. Isto taka, istraùvaweto upatuva i na potrebata od soodvetna obuka i trening na menaxerite vo pretprijatijata vo R. Makedonija so cel podignuvawe na nivnite sposobnosti i ve{tini vo eliminiraweto ili namaluvaweto na vlijanieto na barierite za implementacija na strategiskoto planirawe i podignuvaweto na efektivnosta vo nivnoto rabotewe. Po identifikuvaweto na barierite koi stojat na patot na primenata i efektivnata implementacija na strategiskoto planirawe, kako idni podra~ja na istraùvawe bi moèle da pretstavuvaat pri~inite za nivnoto postoewe i mo`nite na~ini za nivno eliminirawe ili ograni~uvawe na nivnoto dejstvo.
467
Koristena literatura: Alexander, L.D. (1985), "Successfully Implementing Strategic Decisions", Long Range Planning, Vol.18 No.3, pp. 91-7. Al-Shammari, A. and Hussein, R.T. (2008), "Strategic planning in emergent market organizations: empirical investigation", International Journal of Commerce and Management, Vol.18 No.1, pp. 47-59. Burnside, J.C. (2002), "The relationship between the scope and formality of strategic planning and organizational financial performance", Bell and Howell Information and Learning, Ann Arbor. Deloitte and Touche (1992), "Building global competitiveness: imperatives for the 21st century", Research Report, Deloitte and Touche, London. Elbanna, S. (2008), "Planning and participation as determinants of strategic planning effectiveness", Management Decision, Vol. 46 No. 5, pp. 779-96. Glaister, K.W. and Falshaw, J.R. (1999), "Strategic planning: still going strong", Long-range Planning, Vol.32 No.1, pp. 107-116. Greenley, G.E. (1994), "Strategic planning and company performance: an appraisal of the empirical evidence", Scandinavian Journal of Management, Vol.10 No.4, pp. 383-96. Haines, W.R. (1988), "Making planning work in developing countries", Long Range Planning, Vol.21 No.2, pp. 91-96. Kaplan, S. and Beinhocker, E.D. (2003), "The real value of strategic planning", MIT Sloan Management Review, Vol.44 No.2, pp. 71-6 Kargar, J and Blumenthal, R.A. (1994), "Successful implementation of strategic decisions in small community banks", Journal of Small Business Management, Vol.32 No.2, pp. 10-22. Khoung, L.H. (2002), "The effects of long range strategic planning and its impact on financial performance and growth of companies in the lime industry", ProQuest Information and Learning, Ann Arbor. Koufopoulos, D.N., Lagoudis, I.N. and Pastra, A. (2005), "Planning practices in the Greek ocean shipping industry", European Business Review, Vol.17 No.2, pp. 151-76. Lawless, M.W, Bergh, D.D. and Wilsted, W.D. (1989), "Performance variations among Strategic group members: an examination on individual firm capability", Journal of Management, October, pp. 649-61. Miesing, P. (1984), "Integrating planning with Management", Long Range Planning, October, pp. 118-124. Miller, C.C. and Cardinal, L.B. (1994), "Strategic planning and firm performance: a synthesis of more than two decades of research", Academy of Management Journal, Vol.37 No.6, pp. 1649-65.
468
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ORegan, N.amd Ghobadian, A. (2002), "Formal strategic planning: the key to effective business process management", Business Process Management Journal, Vol.8 No.5, pp. 416-29. Piest, B. (1994), "Planning comprehensiveness and strategy in SMEs", Small Business Economics, Vol.6, pp. 387-95. Tapinos, E., Dyson, R.G. and Meadows, M. (2005), "The impact of performance measurement in strategic planning", International Journal of Productivity and Performance Management, Vol.54 No.5/6, pp. 370-84. Thompson, A.A. and Strickland, A.J. (1987), Strategic Management: Concepts and Cases, Business Publications, Plano.
469
BARRIERS TO THE STRATEGIC PLANNING PRACTICE AND EFFECTIVE IMPLEMENTATION Assistant Stojan Debarliev M.Sc Abstract The purpose of this research is to investigate the barriers to the strategic planning practice and implementation and their influence on the organizational effectiveness, with emphasis on the case of the Republic of Macedonia. A total of 212 questionnaires were collected from different size, age, industry type, and ownership enterprises working in the Republic of Macedonia. The results from this research refer to notable conclusions concerned with the most important barriers to the strategic planning practice and implementation, as well as the difference in the organizational effectiveness of the enterprises which are facing different levels of barriers to the strategic planning implementation. The originality of this study lays in its contribution to studies referring to this subject in transitional and emerging economies. The practical implication of this study is concerned with the opportunity for managers on different management levels to better understand the strategic planning nature and the barriers to the strategic planning practice and implementation, as well as to understand the need for management training for enhancement of managerial skills in eliminating or limiting the influence of the barriers to the strategic planning practice and implementation and improving the overall organizational effectiveness. Key words: strategic planning, barriers, practice, implementation, effectiveness.
470
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK:658.016.4
ULOGATA NA POTENCIJALNITE PRIDOBIVKI NA EFIKASNOST VO ANALIZATA NA SPOJUVAWATA ME\U FIRMITE M-r Daniela Mamu~evska
Apstrakt Pome|u teoreti~arite i prakti~arite postoi {irok konsenzus za potrebata za postoewe na aktivna politika za za{tita na konkurencijata so cel podobruvawe na efikasnosta na pazarite i alocirawe na resursite kon to~kite na nivnata najdobra iskoristenost. Kako eden od najkontraverznite delovi na ovaa politika e politikata za kontrola na spojuvawata me|u firmite. Dosega{nata praktika ne nudi nedvosmisleni dokazi za pozitivnite efekti od primenata na ovaa politika vo razvienite zemji. Eden izvor na ovaa dvosmislenost na rezultatite od primenata na ovaa politika, kako i na problemite pri procesot na donesuvawe odluki za daden predlog na spojuvawe na firmite leì vo determiniraweto na potencijalnite pridobivki na efikasnost od spojuvawata me|u firmite. Predmet na ovoj trud e utvrduvawe na ulogata na ovie pridobivki vo analizata na spojuvawata me|u firmite. Klu~ni zborovi: spojuvawe na firmi, efekti od podobrenata efikasnost, politika i kontrola na spojuvawata na firmite. 1. Vovedni napomeni Za{titata na interesite na potro{uva~ite i obezbeduvawe na pazarni i konkurentni uslovi vo koi firmite }e deluvaat pretstavuvaat zna~ajni celi na politikata za za{tita na konkurencijata (Motta, 2004). Politikata za za{tita na konkurencijata, se sostoi od tri glavni elementi:
M-r Daniela Mamut~eva
- zabrana na dogovorite i aktivnostite (praktiki) so koi se ograni~uvaat slobodnata trgovija i pazarnata konkurencija; - zabrana na antikonkurentskite aktivnosti (praktiki) i na aktivnostite so koi firmite ja zloupotrebuvaat dominantnata pozicija na relevantniot pazar; - supervizija na spojuvawata i akviziciite me|u firmite vklu~uvaj}i gi i zaedni~kite vloùvawa. Kontrolata na spojuvawata me|u firmite (merger control) pretstavuva eden od najkontraverznite delovi na politikata za za{tita na konkurencijata1. Regulativata za kontrola na spojuvawata (merger regulation) me|u firmite treba da bide dizajnirana na na~in so koj predloènite spojuvawa me|u firmite koi nemaat potencijalni negativni efekti vrz blagosostojbata na potro{uva~ite i konkurentskite firmi da bidat odobreni, a onie spojuvawa koi se potencijalno {tetni za pazarnata konkurencija i blagosostojbata na potro{uva~ite da bidat zabraneti. Spojuvawata me|u firmite moè da imaat razli~ni efekti vrz blagosostojbata na potro{uva~ite i vrz pazarnata konkurencija. Taka na primer, spojuvawata me|u firmite moàt da ja zgolemat pazarnata mo} na novata firma ili, pak, toa spojuvawe da go pottikne pro-koluzivnoto odnesuvawe na ostanatite firmi na pazarot. Ponatamu, spojuvaweto me|u dve ili pove}e firmi moè da sozdade uslovi za podobruvawe i zgolemuvawe na efikasnosta vo raboteweto na spoenite firmi. Od ovie pri~ini za konkurentskite vlasti mnogu e te{ko da gi detektiraat spojuvawata me|u firmite koi bi imale antikonkurentski efekti vrz pazarot (Guler et al.,2003). 2. Podelba na potencijalnite efekti od podobrenata efikasnost od spojuvawata na firmite Pridobivkite na efikasnost (efficiency gains) od spojuvaweto me|u firmite moè da bidat efektuirani vo razli~ni formi i vo razli~ni vremenski periodi. Nekoi od niv se ostvarlivi na kratok rok, dodeka pak nekoi se realiziraat na dolg rok. Nekoi od pridobivkite na efikasnost }e stanat dostapni za potro{uva~ite, na primer, vo forma na poniski ceni ili, pak, vo forma na podobren kvalitet na proizvodite i uslugite. Drugi, pak, pridobivki na
Empiriskite istraùvawa ne nudat nedvosmislen odgovor za efektite od politikata za kontrolata na spojuvawata me|u firmite. Taka na primer Crandall and Winston (2003) ukaùvaat deka implementacijata na ovaa politika vo SAD ima negativni efekti vrz blagosostojbata na potro{uva~ite i zgolemuvawe na pazarnite ceni, dodeka pak istraùvawata na Baker (2003) ukaùvaat na postoewe na neto-pozitivni efekti od ovaa politika.
1
472
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ulogata na potencijalnite pridobivki na efikasnost vo analizata...
efikasnost bi bile efektuirani vo namaluvaweto na fiksnite tro{oci od rabotata i pozitivnite efekti bi gi ~uvstvuvale samo firmite predmet na spojuvawe vo forma na zgolemeni profiti. Zatoa oddelnite vidovi na pridobivki na efikasnost baraat i soodveten tretman vo sproveduvaweto na politikata za regulacija na spojuvawata me|u firmite. Postojat pove}e vidovi na podelbi na potencijalnite pridobivki na efikasnost. Edna podelba e onaa na Rller et al. (2001), koi koristej}i go konceptot na proizvodstvenata funkcija, predlagaat pet grupi na potencijalni pridobivki na efikasnost od spojuvawata me|u firmite, i toa: - racionalizacija na proizvodstvoto, odnosno, spojuvaweto me|u firmite }e pridonese za optimalna alokacija i organizacija na proizvodstveniot proces, t.e. ovaa racionalizacija na proizvodstvoto treba da rezultira vo namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo preku selewe na delovi od proizvodstveniot proces od pomalku efikasnata firma vo poefikasnata bez pritoa da se naru{i zaedni~kiot proizvodstven potencijal na spoenite firmi. - ekonomii na obemot i opfatot. Za edna firma se veli deka ostvaruva ekonomii na obemot koga nejzinite prose~ni tro{oci na proizvodstvo se namaluvaat so zgolemuvawe na autputot. Ekonomiite na opfatot go generalizira konceptot na ekonomii na obemot vo slu~aj koga stanuva zbor za firma koja proizveduva pove}e vidovi na proizvodi. Mnogu ~esto firmite koi se predmet na spojuvawe gi koristat ekonomiite na obemot i opfatot kako glaven argument za odbrana na predlogot za spojuvawe. - tehnolo{kiot progres, odnosno voveduvawe na inovacii vo proizvodstveniot proces i podobruvawe na proizvodstveniot asortiman. Inovaciite vo proizvodstveniot proces rezultiraat vo namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo na postojnite proizvodi, dodeka pak inovaciite na proizvodstveniot asortiman podrazbiraat podobruvawe na kvalitetot na postojnite i voveduvawe na novi proizvodi. I dvata vida na tehnolo{ki progres impliciraat podobruvawe na proizvodstvenite mo`nosti na novata firma. - ekonomii pri nabavka (purchasing economies ili buying economies). Ovoj vid na efikasnost (vo forma na za{teda na tro{ocite) koj moè da nastane od procesot na spojuvawe me|u firmite e posledica od postoeweto na imperfektnata konkurencija na pazarot za faktori za proizvodstvo. Odnosno, malite poedine~ni firmi ~esto pati se primorani da gi kupuvaat proizvodstvenite inputi po ceni povisoki od nivnoto nivo na marginalni tro{oci za proizvodstvo. Koga firmite }e se spojat, toga{ nivnata mo} za pregovarawe se Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 473
zgolemuva, pa taka }e moàt da go zgolemat pritisokot vrz prodava~ite za da gi namalat cenite na inputite, ili pak da dobijat odredeni koli~inski popusti. - reducirawe na neefikasniot menaxment. Spojuvaweto me|u firmite moè pozitivno da vlijae vrz menaxerskata struktura na firmite na toj na~in {to pomalku efikasniot menaxment }e bide zamenet so poefikasen. Vtora podelba na pridobivkite na efikasnost od spojuvaweto me|u firmite e onaa koja pravi distinkcija pome|u efektite na realni za{tedi vo tro{ocite i efektite na redistribucija na tro{ocite (t.e. pari~na za{teda vo tro{ocite). Ova razgrani~uvawe na vidovite na za{teda na tro{ocite e mnogu bitna, bidej}i samo realnata za{teda na tro{ocite pretstavuva vistinski argument za odbrana na predlogot za spojuvawe na konkretnite firmi. Realnata za{teda na tro{ocite na spoenite firmi im ovozmoùva da proizveduvaat pove}e, ili pak da go zgolemat kvalitetot na postojniot autput, pritoa koristej}i ja istata koli~ina na inputi. Od druga strana, pari~nite za{tedi na tro{ocite vsu{nost pretstavuvaat namaluvawe na tro{ocite na spoenite firmi kako rezultat na nivnata mo`nost da kupuvaat poevtini inputi (posledica od zgolemenata pregovara~ka mo} na pazarot za faktori za proizvodstvo). Krajniot efekt na ovoj tip na pari~na efikasnost ima redistributivni efekti bez pritoa da go namali koli~estvoto na resursi potrebno za proizvodstvo na postojnoto koli~estvo na daden autput. Treta va`na podelba na pridobivkite na efikasnost vo procesot na analizata na predlogot za spojuvawe na firmite e podelbata na efekti od za{teda vo fiksni tro{oci i na efekti od za{teda vo varijabilni tro{oci. Efektite od za{tedata vo varijabilnite tro{oci se preto~uvaat vo benefit i za potro{uva~ite (vo forma na poniski ceni) i za spoenite firmi. Dodeka pak efektite od za{tedata vo fiksnite tro{oci nema da vlijae vrz promena na cenovnata politika na spoenite firmi. Zatoa dokolku vo politikata za za{tita na konkurencijata za{titata na blagosostojbata na potro{uva~ot pretstavuva nejzina krajna cel, toga{ na pridobivkite na efikasnost koi se dolàt na za{tedata vo varijabilnite tro{oci im se dava pogolema specifi~na teìna vo procesot na odobruvawe/stopirawe na procesot na spojuvawe na konkretnite firmi. êtvrta podelba na pridobivkite na efikasnost e onaa koja pravi razlika pome|u efektite na podobrena efikasnost na nivo na firma i efektite na podobrena efikasnost na nivo na industriska 474
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
granka. Kako primer za efektite od podobrenata efikasnost na nivo na firma pretstavuvaat za{tedite vo tro{oci kako rezultat na specijalizacija na oddelnite delovi od spoenata firma za odreden tip na proizvodstvo2. Kako primer za efektite na podobrena efikasnost na nivo na industriska granka pretstavuva zgolemeniot pottik za istraùvawe i razvoj vo firmite vo grankata. Vo regulativata za kontrola na spojuvawata vo SAD i vo EU se zemaat predvid samo efektite od podobrenata efikasnost na nivo na firma, bidej}i procesot na nivna verifikacija e polesen. Pettata podelba se odnesuva na distinkcija na efektite od podobrenata efikasnost vrz relevantniot pazar i efektite vrz povrzanite pazari. Ovaa podelba treba posebno da se zeme predvid pri analizata na konkreten predlog za spojuvawe, bidej}i so nea se pravi sporedba na benefitot (dobivkata) na potro{uva~ite od povrzanite pazari so zagubata vo potro{uva~kiot vi{ok na pazarot na koj konkurencijata e zna~itelno ograni~ena. Nakuso bi moèle da sumirame deka podelbata na potencijalnite efekti od podobrenata efikasnost treba vnimatelno da bidat zemeni predvid vo analizata i kontrolata na spojuvawata me|u firmite. Ova pretstavuva te{ka zada~a za agenciite (komisiite) za za{tita na konkurencijata, pred s poradi te{kotiite vo nivnoto dokaùvawa, a potoa i poradi procenkata na toa dali ovie efektite od pridobivki na podobrenata efikasnost gi kompenziraat efektite (negativni) koi proizleguvaat od zgolemenata pazarna mo} na spoenite firmi. 2.1. Trade-offs pome|u oddelnite vidovi na efikasnost Wiliamson (1968) e me|u prvite avtori koj ja prou~uval ulogata na efikasnosta vo kontekst na politikata za kontrola na spojuvawata me|u firmite. Negoviot model na parcijalna ramnoteà moè da se koristi za da se objasni zamenata (trade-off) pome|u zgolemuvaweto na pazarnata cena i podobrenata proizvodstvena efikasnost pri spojuvawe na firmite (vidi grafik br. 1). Modelot se sostoi vo slednovo: na pazarot postojat dve simetri~ni firmi koi proizveduvaat homogeni proizvodi. Pazarnata kriva na pobaruva~ka e d, ramnote`nata cena pred spojuvaweto na dvete firmi e p1 i taa e ednakva na nivoto na marginalni tro{oci pred spojuvaweto na dvete firmi mc1. Profitot na firmite e nula i tie nemaa fiksni tro{oci. Sega da
2
Na primer, eden del od spoenata firma }e se specijalizira za proizvodstvo na ~etki za miewe zabi, a drug del }e se specijalizira za proizvodstvo na pasti za zabi.
475
pretpostavime deka firmite se spoile i novata pazarna struktura e monopol so povisoka pazarna cena p2. Isto taka, bitna pretpostavka na modelot e deka spojuvaweto vodi do namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo i kako rezultat na toa nivoto na marginalni tro{oci po spojuvaweto na firmite e ponisko od prethodnoto i iznesuva mc2. Grafik br. 1. Trade-off pome|u alokativnata i proizvodstvenata efikasnost3 D=neto-zaguba vo blagosostojbata C+D = zaguba vo potro{uva~kiot vi{ok C+E = proizvoditelski vi{ok E= efikasnost
[to pretstavuva stati~kiot efekt vrz blagosostojbata od ova spojuvawe na firmite? Dokolku vo analizata se koristi standardot na vkupna blagosostojba4, toga{ zagubata vo potro{uva~kiot vi{ok treba da bide sporedena so promenite vo proizvoditelskiot vi{ok (odnosno profitot na firmite). Pred spojuvaweto, profitite na firmite bea ednakvi na nula, dodeka pak po spojuvaweto, profitot se zgolemi. Zatoa vkupnata blagosostojba e namalena za delot D (neto-zaguba vo blagosostojbata (dead-weight loss)), no e zgolemena za delot E (zgolemena efikasnost (efficiency)). Pa taka neto-efektot od spojuvaweto na firmite e dvosmislen. Wiliamson (1968) zaklu~uva deka od aspekt na vkupnata blagosostojba, namalenata alokativna efikasnost vo slu~aj koga spojuvaweto na firmite predizvikuva zna~ajno podobruvawe na proizvodstvenata efikasnost rezultira vo signifikantno zgolemuvawe na pazarnata mo} na spoenite firmi prosledeno so relativno zgolemeni ceni.
Izovr: Daniela Mamucevska (2008): Evaluation of the effects of merger regulation, Master thesis, RUG, Groningen. 4 Vkupnata blagosostojba pretstavuva zbir od potro{uva~kiot vi{ok i proizvoditelskiot vi{ok.
476
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
3. Pristapi za donesuvawe na odluki pri analiza na predloènite spojuvawa na firmite Sledej}i gi dosega{nite teoretski i empiriski istraùvawa, kako i dosega{nata praktika od oblasta na kontrola na spojuvawata me|u firmite, Ivaldi et al.(2003) i Rller et al.(2001) predlagaat tri pristapi vo analizata na spojuvawata, i toa: i). pristap na analiza na sekoj slu~aj pooddelno (case by case approach); ii). pristap baziran na op{ti pretpostavki (the general presumption approach); iii). sekvencionalen pristap (sequential approach). Prviot pristap podrazbira eksplicitno analizirawe na goleminata na efektite od podobrenata efikasnost pooddelno za sekoj predloèn slu~aj za spojuvawe na firmi. Primenata na ovoj pristap nametnuva visoki informacioni tro{oci povrzani so sobirawe na podatoci za kvantificirawe na potencijalnite efekti od zgolemenata pazarna mo} na spoenite firmi, i tro{oci povrzani so identifikuvawe i merewe na site potencijalni pridobivki na efikasnost koi bi moèle da nastanat od predloènoto spojuvawe me|u firmite. Vtoriot pristap se bazira na op{ti pretpostavki vo vrska so nastanuvaweto na potencijalnite efekti od odredeno spojuvawe na firmite. Ovoj pristap se bazira na primena na strukturni indikatori (kako {to se indikatori za pazarnite udeli ili indeksite za koncentracija) so implicitno pretpostavuvawe na postoewe na odredeni standardni efekti na podobrena efikasnost od spojuvaweto. Potencijalen problem vo ovoj pristap se razli~nite varijacii na pridobivki na efikasnost koi moàt da proizlezat pri konkretni spojuvawa na firmi, a pritoa strukturnite indikatori ne se vo mo`nost da dadat dobro predviduvawe za neto-efektite od spojuvaweto. Tretiot pristap ima za cel da gi nadmine slabostite od prethodnite dva pristapa5 i analizata se sostoi od dva ~ekora. Vo prviot ~ekor strukturnite indikatori se koristat za procenka na spojuvaweto i dokolku toa zadovoluva odredeni prethodno definirani kriteriumi, spojuvaweto na firmite se prifa}a. Na primer, kako strukturni indikatori vo analizata moè da se koristat odredeno kriti~no nivo na ostvaren obrt, ili pak postignuvawe na dadeno nivo na pazarno u~estvo na spoenite firmi. Dokolku predloènoto spojuvawe na firmite ne gi ispolnuva ovie kriteriumi,
5
Visokite informacioni tro{oci na prviot i rigidnosta na vtoriot pristap.
477
toga{ se zapo~nuva so vtorata faza, koga se pravi podetalna analiza za specifi~nite aspekti na spojuvaweto na konkretnite firmi. Motivot za primenata na dvofazniot pristap vo analizata na spojuvawata me|u firmite leì vo postoeweto na potencijalnite pridobivki na efikasnost koi se mnogu tesno da se evaluiraat vo procesot na analiza na predlogot za spojuvawe na firmite. De la Mano (2002) predlaga analizata na potencijalnite efekti od predlogot za spojuvawe na firmite da se sostoi od sedum ~ekori preku koi se analiziraat motivite za spojuvawe na firmite, se utvrduvaat efektite vrz konkurencijata na relevantniot pazar, se pravi procenka na ponudenite argumenti za zgolemena efikasnost, ocenka na specifi~nite karakteristiki na spojuvaweto me|u firmite, vremeto na efektuirawe na potencijalnite pridobivki od podobrenata efikasnost, kako i ocenka do koj stepen ovie efekti stanuvaat dostapni za potro{uva~ite. 4. Tretmanot na pridobivkite od podobrenata efikasnost vo politikata za kontrola na spojuvawata me|u firmite Prethodno ve}e be{e spomenato deka pridobivkite od podobrenata efikasnost moàt da dobijat razli~na forma: kako za{teda na tro{oci, podobren kvalitet na proizvodite i uslugite i sl. Nezavisno od pojavnata forma na efektite, istite treba da bidat vklu~eni vo procedurite i postapkite na analiza na predloènoto spojuvawe me|u dve ili pove}e konkretni firmi. Glaven problem so koj se soo~uvaat istraùva~ite e faktot deka vo tekot na analizata, koga s u{te ne nastapilo fakti~koto spojuvawe na firmite, ovde detektirani pridobivki se samo potencijalni, odnosno so odredena verojatnost za nivno nastanuvawe. Me|utoa vo odredeni situacii mnogu e te{ko da se izvr{i precizna ex ante evaluacija na predloènite pridobivki od podobrenata efikasnost. Menaxerite na firmite koi sakaat da se spojat na odreden pazar poseduvaat informaciona prednost vo odnos na regulatornite vlasti. êstopati, ovaa asimetri~nost na informaciite ja namaluva verodostojnosta na predloènite potencijalni efekti i pridobivki od spojuvaweto. Drug problem koj nastanuva pretstavuva problemot na tradeoff pome|u stati~kata i dinami~kata efikasnost. Spojuvaweto me|u firmite moè da ima i stati~ki i dinami~ki implikacii vrz efikasnosta koi moàt da dejstvuvaat vo odbrani nasoki, odnosno, na kratok rok spojuvaweto na firmite moè da predizvika pojava na antikonkurentski efekti, dodeka pak na dolg rok, spojuvaweto na firmite da vlijae vrz podobruvawe na vkupnata blagosostojba. Efektite na dinami~kata efikasnost moàt mnogu pote{ko da se 478
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
izmerat i predvidat. Zatoa, zaradi poednostavniot pristap vo analizata, voobi~aenata praktika na agenciite/komisiite se fokusiraat vrz kratkoro~nite efekti od spojuvaweto na firmite. Implikaciite od zgolemenata efikasnost od spojuvawata na firmite vo soodvetnata regulativa za kontrola na spojuvawata moè da bidat tretirani kako argumenti na efikasnost za odbrana na spojuvawata (efficiecny defense) i kako argumenti na efikasnost koi ja ukaùvaat na antikonkurentskite efekti od spojuvawata (efficiency offence). Koga firmite ukaùvaat na potencijalnite pridobivki od zgolemenata efikasnost, toga{ agenciite/komisiite za za{tita na konkurencijata treba da utvrdat dali predloènite efektite od potencijalni pridobivki od zgolemenata efikasnost gi nadminuvaat negativnite efekti koi moàt da nastanat od zgolemenata pazarna mo} na spoenite firmi. Vo ovoj slu~aj stanuva zbor za primena na konceptot na argumenti na efikasnost za odbrana na spojuvawata (efficiecny defense). Vo odredeni slu~ai koga spojuvaweto na firmite vlijae vrz ostvaruvawe na signifikantna za{teda vo tro{ocite na firmite, taka {to spoenite firmi se steknuvaat so zna~ajna kompetitivna prednost i se vo pozicija da vovedat mnogu niski pazarni ceni i kako rezultat na niskite ceni bi se zagrozila pazarnata pozicija na konkurentskite firmi, toga{ predloènata notifikacija za spojuvawe na firmite }e mora da bide otfrlena i spojuvaweto da bide zabraneto od strana na agenciite/komisiite za za{tita na konkurencijata. Vo ovoj slu~aj agenciite/komisiite za za{tita na konkurencijata treba da se povikaat na konceptot na argumenti na efikasnost koi ukaùvaat na antikonkurentskite efekti od spojuvawata (efficiency offence) pri donesuvaweto na odlukata za zabrana na predlog-spojuvaweto me|u firmite. Ovoj koncept treba da se upotrebuva so golema pretpazlivost. Efektite od zgolemenata efikasnost moàt da bidat preto~eni i vo povisoki profiti za spoenite firmi i vo zgolemen potro{uva~ki vi{ok, zaradi namaluvaweto na cenite po spojuvaweto na firmite. Pa taka krajniot efekt od spojuvaweto da bide zgolemena vkupna blagosostojba. Isto taka primenata na ovoj koncept (efficiency offence) ne e naso~en vrz efektite na konkurencijata od spojuvaweto, tuku se osvrnuva na posledicite {to konkurentskite firmi bi gi imale od spojuvaweto na konkretnite firmi. Imaj}i ja predvid krajnata cel na politikata za za{tita na konkurencijata (za{tita na blagosostojbata, a ne za{tita na konkurentskite firmi) konceptot na argumenti na efikasnost koi ukaùvaat na antikonkurentskite efekti od spojuvawata e pogre{en i treba da se izbegnuva negovata primena. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 479
Vo prethodniot koncept na regulativata za spojuvawe na EU ne se koriste{e konceptot na argumenti na efikasnost za odbrana na spojuvawata (efficiecny defense). Na primer, vo slu~ajot na Arospatiale-Alenia/de Havilland Komisija za za{tita na konkurencijata na EU tvrde{e deka efektite od predloènite pridobivki od zgolemenata efikasnost nema da bidat korisni i za potro{uva~ite i predloènoto spojuvawe moè da vlijae vrz stimulirawe na antikonkurentnoto odnesuvawe na pazarot, i zatoa ne go odobri predloènoto spojuvawe me|u kompaniite Arospatiale-Alenia i de Havilland. Nesoodvetniot tretman na predloènite potencijalni pridobivki od efikasnosta vlijae{e za nesoodvetnata odluka na Komisijata za ovoj slu~aj. (Motta,2004). So izmenite na regulativata za spojuvawe na firmite od 2004 godina, Evropskata komisija ima pootvoren pristap kon predloènite argumenti za zgolemena efikasnost od spojuvawata. Primenata na konceptot na argumenti na efikasnost za odbrana na spojuvawata (efficiecny defense) ima brojni implikacii vrz firmite koi se predmet na spojuvawe, konkurentskite firmi i vrz potro{uva~ite, kako i vrz konkurentskite vlasti. Izmenite vo regulativata vlijaat za namaluvawe na gre{kite pri odlu~uvaweto, kako i vrz zgolemuvawe na transparentnosta vo raboteweto na konkurentskite vlasti. Vo regulativata za kontrolata na spojuvawata vo SAD konkurentskite vlasti imaat pogolem sluh za argumenti na efikasnost za odbrana na spojuvawata (efficiecny defense). Primenata na ovie argumenti sekoga{ e favorizirana vo slu~aj koga spojuvaweto me|u firmite se bazira na odredeni specifiki na dejnosta na firmite. Isto taka, amerikanskata regulativa za spojuvawa jasno upatuva na faktot deka o~ekuvanite neto-efekti od zgolemenata efikasnost treba da bidat zna~ajno pogolemi dokolku rizikot od ograni~uvawe na konkurencijata po spojuvaweto na firmite e pogolem. Ova podrazbira deka povisokoto nivo na pazarna koncentracija, pogolemite barieri za vlez i izlez od pazarot, malata cenovna elasti~nost na pobaruva~kata mora da bidat kompenzirani so soodvetno pogolemi pridobivki od zgolemenata efikasnost od spojuvaweto na firmite, kako bi moèle negativnite antikonkurentski efekti na pazarot da bidat neutralizirani. Zaklu~ok Agenciite/komisiite za za{tita na konkurencijata se soo~uvaat so te{ka zada~a pri utvrduvaweto na neto-efektite koi{to moàt da nastanat od spojuvawata me|u firmite. Ova ponekoga{ pretstavuva te{ka zada~a, duri i za samite firmi da gi 480
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
detektiraat i precizno da gi evaluiraat benefitite od spojuvaweto. Imaj}i gi predvid ograni~uvawata so koi se soo~uvaat konkurentskite vlasti pri sproveduvaweto na ex ante evaluacijata na spojuvaweto me|u firmite6, naj~esti gre{ki koi se pravat pri donesuvaweto na odlukite vrz osnova na predloènite notifikacii se: ili da se donese odluka za odobruvawe na spojuvawe na firmite koe ima {tetni neto-efekti vrz blagosostojbata, ili pak da se donese odluka za zabrana na spojuvawe na firmite koe bi imalo pozitivni neto-efekti vrz blagosostojbata. Zatoa agenciite/komisiite za za{tita na konkurencijata treba kontinuirano da gi sledat efektite od svoite odluki (i za odobreni i za zabraneti spojuvawa) i da vr{at nivno preispituvawe vo nasoka na podobro sproveduvawe na regulativata za kontrola na spojuvaweto me|u firmite. Ova implicitno podrazbira i razvoj i unapreduvawe na tehnikite za podobro determinirawe i ocenuvawe na potencijalnite efekti od zgolemenata efikasnost na spoenite firmi na relevantniot pazar. Koristena literatura: Baker (2003): "The Case for Antitrust Enforcement", Journal of Economic Perspectives, Vol.17, No.4, pp. 27-50. Crandall Robert W., Clifford Winston (2003): "Does antitrust policy improve consumer welfare? Assessing the evidence"; The Journal of Economics perspectives, Vol.17, No. 4, pp.3-26. Daniela Mamucevska (2008): Evaluation of the effects of merger regulation, Master thesis, RUG, Groningen. Gugler K., Dennis C. Mueller, B.B. Yurtoglu, C. Zulehner (2003): "The effects of mergers: an international comparison", International Journal of Industrial Organization, 21, pp. 625-653. Massimo Motta (2004): Competition policy-Theory and Practice, Cambridge University Press. Miguel De la Mano (2002): "For the customer's sake: The competitive effects of efficiencies in European merger control", Enterprise DirectorateGeneral European Commission, Enterprise Paper No.11. Roller, L-H., J. Stennek and F. Verboven (2001):"Efficiency Gains from Merger", European Economy, Reports and Studies, No. 5, pp. 1-140.
Toa se problemi koi proizleguvaat od analizata koja se bazira na evaluacija na potencijalnite efekti od predloènoto spojuvaweto, problemite pri detekcija i evaluacija na potencijalnite efekti od podobrenata efikasnost, kako i zaradi postoeweto na asimetri~nite informacii me|u firmite i konkurentskite vlasti.
481
Williamson Oliver E. (1968): "Economics as an antitrust defense: the welfare tradeoffs"; The American Economic Review, Vol.58, No.1, pp.1836.
482
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
THE ROLE OF EFFICIENCY GAINS IN THE ANALYSIS OF MERGER CASES Assistant Daniela Mamucevska, M.Sc Summary Merger control is probably the most controversial part of competition policy. In the empirical literature there is not much evidence that merger control has provided much direct benefit to consumers or significantly deterred anti-competitive behavior. Merger regulation should be designed in such a way that mergers which are not detrimental to welfare will be approved and mergers that reduce welfare will be prohibited. However, it may be hard to detect anti-competitive mergers. Mergers can have various welfare implications. They may increase market power of the merging firms or stimulate pro-collusive behavior on the market. Furthermore, mergers may create efficiency gains. They may come in the form of cost savings, improved quality, improved services, and so on. They may be reached in the short run or in the long run, which may require a different treatment. Therefore, competition authorities should carefully assess the potential efficiency gains of a merger. This is a difficult task, since they should try to estimate whether or not these efficiency gains are likely to compensate the higher market power enjoyed by the merging firms. Key words: mergers, efficiency gains, merger policy and merger regulation.
483
UDK:336.763:330.131.7]: 519.245(497.7)
VREDNOSTA PRI RIZIK (VaR) KAJ INDEKSIRANO PORTFOLIO NA MAKEDONSKATA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST M-r Aleksandar Naumoski
Apstrakt Vrednosta pri rizik e eden od najsofisticiranite sovremeni metodi za upravuvawe so pazarniot rizk. Vo ovoj trud se razgleduva slu~ajot na opredeluvawe na pazarniot rizik so primena na metodologijata na VaR kaj indeksirano portfolio na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od vrednost. Rezultatite pokaùvaat visok rizik so mo`nost portfolioto da zagubi 5,83% za eden den i duri 29% za deset dena od svojata tekovna vrednost so verojatnost od 1%. Se razbira, ova e vo najlo{iot slu~aj. So pogolema verojatnost najlo{ite zagubite bi bile zna~itelno pomali. Klu~ni zborovi: vrednost pri rizik (VaR), indeksirano portfolio, istoriski VaR, parametarski VaR, prinos na portfolio, standardna devijacija, nivo na doverba. Voved Investitorite se averzi~ni na rizik. Tie sakaat prinosi, no ne sakaat rizik, odnosno mo`nost da ostvarat zaguba vo nivnata investicija. Eden od najsofisticiranite kvantitivni metodi koi se koristat vo upravuvaweto so pazarniot rizik e vrednosta na investicijata koja e izloèna na rizik, razvien od strana na bankata J.P. Morgan na po~etokot od 90-tite. Vrednosta pri rizik (skrateno VaR) e merka za najgolemata o~ekuvana zaguba vo vrednosta na edno rizi~no sredstvo ili portfolio vo normalni pazarni uslovi vo ramkite na opredelen vremenski interval za dadeno nivo na doverba. Toa e vrednosta koja
M-r Aleksandar Naumoski
se o~ekuva da se zagubi za vreme na silni, nepovolni pazarni dvièwa. Poformalno VaR e zagubata koja bi bila nadminata so dadena verojatnost i za odreden vremenski period1. Prakti~no, nevozmo`no e so sigurnost da se navede kolku bi iznesuvala maksimalnata zaguba, osven da se re~e deka toa bi bila celata vrednost na portfolioto. Zatoa so VaR moè da ja opredelime samo najgolemata o~ekuvana zaguba za odreden vremenski period za odredena verojatnost. Bidej}i stanuva zbor za zaguba koja moè da bide nadminata, VaR e merka za potencijalnata minimalna zaguba so odredena verojatnost za nejzino nadminuvawe. Postojat tri glavni pristapi za opredeluvawe na VaR (1) istoriska simulacija; (2) parametarski VaR i (3) Monte karlo simulacija. I spored trite pristapi goleminata na mo`nata zaguba opredelena so VaR vo golema mera zavisi od vremenskiot horizont od koj se koristat istoriski podatoci. Od edna strana, toa treba da bide dovolno dolg istoriski period koj bi opfatil nekoi retki ekstremni nastani koi predizvikale najgolemi zagubi. No, od druga strana, se bara da se koristat najnovite pazarni dvièwa. Bidej}i nema jasno pravilo, analiti~arot subjektivno go opredeluva periodot nastojuvaj}i so toa da dobie {to pokorektna VaR. Drug problem e izborot na nivoto na doverba. I za toa subjektivno odlu~uva analiti~arot osven tamu kade {to potoi striktno ograni~uvawe. Kako i da e, postojat nekolku odredbi vo pogled na koristeweto na verojatnosta za VaR, {to podrazbira razli~ni faktori na multiplikacija na standardnata devijacija. Voobi~aena alternativa e upotrebata na verojatnost od 2.5%. Pod pretpostavka za normalna distribucija, toa podrazbira multiplikator od 1.96, namesto 2.32 koj se koristi kaj verojatnosta od 1%; isto taka, vo najgolemiot del od literaturata i praktikata se odi so verojatnost od 5% kade {to multiplikatorot na standardnata devijacija iznesuva 1.645 i tn. Ovoj trud ima namera da ja utvrdi vrednosta izloèna na rizik kaj investitor koj poseduva indeksirano portfolio na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost. Sostavot na portfolioto od MBI10 e spored poslednata revizija. Vo trudot najprvo se dava osvrt na indeksot MBI10 i na akciite koi vleguvaat vo negoviot sostav, na prose~no ostvareniot prinos i rizikot vo nabquduvaniot period. Vo prodolènie se vr{i analiza na vredChance M. Don, Analysis of Derivatives for CFA Program, Association for Investment Management and Research, 2003, . 576.
1
486
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Vrednosta pri rizik (VaR) kaj indeksirano portfolio na Makedonskata...
nosta izloèna na rizik so primena na dva metoda istoriskiot i parametarskiot metod so primena na dve nivoa na doverba 99% i 95%. MBI 10 Indeksot na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost MBI10 be{e voveden na 4.1.2005 godina. Nego go so~inuvaat desette najlikvidni akcii, ~ija pazarna kapitalizacija pretstavuva ponder vo negovata presmetka. Indeksot e predmet na revizija, pri {to nekolku pati dosega e menuvan negoviot sostav zaradi neispolnuvawe na uslovot za likvidnost od strana na odredeni akcii. Tokmu poradi toa, istraùvaweto vo trudot ne se bazira na presmetka na VaR zemaj}i gi vrednostite na indeksot od minatoto. Naprotiv, se poa|a od sega{nata struktura sostavena so poslednata revizija na 15.12.2009 godina i se zemeni prinosite na akciite od sega{nata struktura po~nuvaj}i od 4.1.2005 toa e prviot den od koga po~na da se primenuva indeksot. Serijata zavr{uva na 20.5.2010 godina so toa obezbeduvaj}i dovolno dolga serija od 1.284 opservacii. Pretpostavkata e deka investitorot denes bi poseduval indeksirano portfolio so tekovnata struktura. Namerata e da se dade pretstava za goleminata na dnevnata vrednost izloèna na rizik na dnevnite log-prinosi na indeksiranoto portfolioto MBI10, kako i kaj akciite koi go so~inuvaat. Strkturata na MBI 10 e prikaàna vo tabela br. 1. Pazarnata kapitalizacija e utvrdena za den 20.5.2010 godina so mnoèwe na brojot na izdadeni akcii so prose~nata cena na akcijata so sostojba na 20.5.2010 godina: Tabela br. 1 - Struktura na MBI10 indeksot
Kompanija Alkaloid AD Skopje Beton AD Skopje Granit AD Skopje Komercijalna banka AD Skopje Makpetrol AD Skopje Replek AD Skopje Stopanska banka AD Bitola Makstil AD Skopje ZK Pelagonija AD Bitola Toplifikacija AD Skopje [ifra ALK BESK GRNT KMB MPT REPL SBT STIL ZPKO TPLF Broj na izdadeni akcii 1.431.353 54.562 3.071.377 1.997.506 112.382 25.920 389.779 14.622.943 278.620 450.000 Pazarna kapitalizacija vo EUR 96.982.661 7.541.089 34.459.352 96.697.804 52.709.899 17.280.000 16.730.772 47.658.906 11.326.016 29.100.000 410.486.499
487
So koristewe na dnevni podatoci za cenite P1,2,3....n (n = 1 1284) za sekoja akcija od indeksot MBI10 presmetan e dneven log prinos R = ln(Pt/Pt-1). Varijansata i standardnata devijacija za sekoja akcija oddelno e:
SD(R) = = Prinosot na portfoloto se smeta so ponderirawe na prinosot na akcijata R1,2,3....n (n = 1 1284) so relativnoto u~estvo w1,2,3....n (n = 1 1284).
Prose~niot prinos na portfolioto ostvaren vo ovoj period od 4.1.2005 do 20.5.2010 godina iznesuva -0,053%. Za presmetka na standardnata devijacija na portfolitoto najprvo se utvrduvaat koeficientite na korelacija pome|u akciite AB=Cov(AB)/AB dadeni vo slednava tabela br. 2. Tabela br. 2 - Koeficinti na korelacija pome|u akciite od MBI10
ALK ALK BESK GRNT KMB MPT REPL SBT STIL ZPKO TPLF 1 0,295436 0,459753 0,230254 0,487884 0,102392 0,295357 0,232541 0,277039 0,464971 1 0,296577 0,032405 0,267737 0,124199 0,191204 0,156704 0,186284 0,252766 1 0,095001 0,408342 0,113332 0,289078 0,196802 0,239045 0,392678 1 0,198988 0,038126 0,121787 0,062653 0,114237 0,117136 1 0,101340 0,241102 0,169142 0,256174 0,435843 1 0,057920 0,084394 0,098163 0,121023 1 0,100948 0,174833 0,202513 1 0,093006 0,227222 1 0,265055 BESK GRNT KMB MPT REPL SBT STIL ZPKO
Koeficientite na korelacija se pozitivni i se dviàt od najniskiot 0,032 pome|u akciite na Beton i Komercijalna banka, pa s do 0,488 pome|u akciite na Alkaloid i Makpetrol. Rizikot na portfolioto e funkcija na rizikot na sekoe poedine~no sredstvo i kovarijansata pome|u prinosite na poedine~nite sredstva. Ottuka,
488
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ij kade {to, p e standardnata devijacija na portfolioto; i2 e varijansata na prinosite na i-to sredstvoto; Cov (ij) e kovarijansata pome|u prinosite na sredstvata i i j; wi e relativnto u~estvo na i-to sredstvoto vo portfolioto e znak zadvojno sobirawe, koj pokaùva deka n2 broevi treba da se dodadat zaedno (t.e. site mo`ni parovi za i i j). Standardnata devijacija na portfolioto iznesuva 2,14% i e poniska od site standardni devijacii od akciite koi vleguvaat vo portfolioto. Presmetka na VaR so istoriska simulacija Konceptualno, ova e najednostavnata VaR tehnika poradi {to i stanala popularna, kako i poradi toa {to dava validni rezultati so visok stepen na doverba. Pristapot ednostavno koristi podatoci za prinosite na portfolioto od minatoto. Ova podrazbira deka za sekoe sredstvo se sledi procentualnata promena so cel da se utvrdi istoriskata volatilnosta na celoto portfolio. Pri toa se bazira na empiriskata distribucija na prinosite na sredstvata i ne pretpostavuva nikakva teoriska distribucija (na pr. normalna kako kaj parametarskiot VaR). Vrednosta na portfolioto V1 na krajot na periodot e determinirana od negovata inicijalna vrednost V0 i stapkata na prinos Rp: V1 = V0 (1+ Rp) So primena na najmalata stapka na prinos na portfolioto koja bila ostvarena ili bi se ostvarila vo odreden moment Rp*, odnosno stapka na prinos vo najlo{ slu~aj t.n. VaR stapka na prinos i za izbraniot interval na doverba moè da ja opredelime najmalata vrednost na portfolioto V1*: V1* = V0 (1+ Rp*) Razlikata V0 - V1* ja dava vrednosta pri rizik (VaR) merena kako apsolutna zaguba, odnosna zaguba vo odnos na nulata vo distribucijata na prinosite. Pokonkretno, inicijalnata vrednost V0 vsu{nost e tekovnata pazarna vrednost na portfolioto VM, od kade {to VaR (0) = VM - V1* = VM Rp* Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 489
VaR moè da se meri vo odnost na o~ekuvaniot prinos na portfolioto: VaR [E(Rp)] = VM (Rp* - E(Rp)) Tabelata br. 3 ja prikaùva vrednosta pri rizik poedine~no kaj sekoja od akciite koi go so~inuvaat indeksiranoto portfolio na Makedonskata berza, kako i za celoto portfolio za dve nivoa na doverba 99% i 95%. Tabela br. 3 - VaR so istoriska simulacija
Akcija STDEV () Mean VaR 99% VaR 95% Zaguba vo odnos na o~ekuvaniot prinos VaR[E(Rp)] 99% (1) ALK BESK GRNT KMB MPT REPL SBT STIL ZPKO TPLF MBI10 (2) 2,45% 3,26% 3,12% 4,88% 2,85% 2,32% 2,24% 4,74% 3,30% 2,81% 2,14% (3) -0,057% -0,144% -0,159% 0,030% -0,065% -0,138% 0,003% -0,061% -0,161% -0,074% -0,053% (4) 7,796% 9,531% 9,449% 8,568% 9,203% 9,530% 6,479% 9,457% 9,529% 9,518% 5,832% (5) 4,09% 7,24% 6,32% 4,21% 4,70% 2,96% 3,56% 7,56% 6,32% 4,87% 2,94% (6) 7.505.065 707.849 3.201.428 8.314.549 4.816.847 1.622.947 1.084.533 4.477.983 1.060.979 2.748.161 23.719.744 VaR[E(Rp)] 95% (7) 3.907.437 534.965 2.123.427 4.100.351 2.441.799 486.987 595.872 3.573.247 697.252 1.394.697 11.851.519 Zaguba vo odnos na nulata VaR[0] 99% (8) 7.560.632 718.743 3.256.093 8.285.131 4.850.848 1.646.736 1.084.066 4.506.888 1.079.251 2.769.811 23.937.601 VaR[0] 95% (9) 3.963.004 545.859 2.178.092 4.070.933 2.475.799 510.776 595.405 3.602.152 715.524 1.416.346 12.069.375
VaR stapkata na prinos za interval na doverba od 99% e prinosot do koj se rasporedeni 1% od prinosite. Toa e vsu{nost maksimalniot procent koj bi moèlo da se o~ekuva da se zagubi za eden den za izbranoto nivo na doverba od 99%. Taka, VaR stapkata kaj portfolioto MBI10 iznesuva 5,83% za eden den so verojatnost od 1%, a 2,94% za eden den so verojatnost od 5%. So drugi zborovi, VaR za portfolioto iznesuva 23.719.744 EUR za eden den so verojatnost od 1%. Toa e vrednosta koja bi moèlo da se o~ekuva deka portfolioto MBI10 }e ja izgubi za eden den vo najlo{ slu~aj, mereno vo odnos na o~ekuvaniot prinos. Kako merka za o~ekuvan prinos se zema prose~niot prinos koj e ostvaren kaj MBI10 vo nabquduvaniot 1.284 dneven period i iznesuval 0,053%. VaR meren vo odnos na nulata e pogolem i iznsuva 23.937.601 EUR za eden den so verojatnost od 1%. Toj e o~ekuvano pogolem bidej}i prose~niot prinos e negativen, odnosno se nao|a levo od nulata vo distribucijata. Vo kolata 7 i 9 moè da se vidi VaR so
490
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
verojatnost od 5%. Zagubite se pomali, odnosno poverojatno e deka nema da se slu~at ekstremni zagubi za eden den. Ponataka analizata moè da se izvr{i na nivo na oddelni akcii. Tabelata pokaùva deka akcijata na Komercijalna banka ima najgolem rizik meren so standardnata devijacija =4,88%, no ne i najvisoka VaR stapka. Najgolema VaR stapka od 9,531%, odnosno najgolema zaguba za eden den od 9,531% moè da se o~ekuva kaj akcijata na Beton so verojatnost od 1%, a najmala kaj Stopanska banka AD Bitola so VaR stapka od 6,479%. Kolonata 5 dava ilsutracija za nivo na doverba od 95%. Apsolutnite vrednosti na o~ekuvanite dnevni zagubi so verojatnost od 1% se dadeni vo kolonite 6 i 8, a so verojatnost od 5% vo kolonite 7 i 9. Sporedbata na apsolutnite vrednosti nema nekoe zna~ewe, bidej}i akciite imaat razli~no u~estvo vo vkupnoto portfolio. Kako {to moè i da se o~ekuva spored zakonot za diverizifikacija, indeksiranoto portfolio ima najmal rizik vo odnos na poednie~nite akcii, kako spored standardnata devijacija =2,14%, taka i spored najgolemata o~ekuvana zaguba za eden den so VaR stapkata od 5,832% so verojatnost od 1% i 2,94% so verojatnost od 5%. Najgolem nedostatok na istoriskiot metod e {to pretpostavuva deka minatoto }e se povtori vo idninata, odnosno so pomo{ na podatocite od minatoto moè da se prognozira idninata. Koristej}i emiriska distribucija se pretpostavuva deka prinosite imaat identi~na distribucija. Ova e neprifatlivo so ogled na faktot deka volatilnosta se menuva niz vremeto. Parametarska vrednost izloèna na rizik Parametarski VaR u{te e poznat kako linearen VaR, gr~ki normalen VaR, delta normalen VaR, deltagama normalen, a najpoznat e kako varijansakovarijansa VaR. Pristapot e nare~en parametarski poradi negovata pretpostavka deka distribucijata na verojatnosta e normalna i bara kalkulacija na varijansata i kovarijansata. Toj e linearen vo smisla deka promenite vo vrednosta na sredstvata se pretpostavuva deka se linearani vo pogled na promenite vo faktorite na rizik. Vrednosta izloèna na rizik merena vo odnos na o~ekuvaniot prinos na portfolioto, t.e. vo odnos negovata o~ekuvana vrednost e: VaR = VM [(E(Rp) + z p ) - E(Rp)] = VM zp Ottuka se gleda deka goleminata na VaR zavisi od rizkot na portfolioto meren so negovata standardna devijacija p pomnoèna
491
so faktorot z koj e determiniran so izbranoto nivo na doverba (2,326 za 99%; 1.645 za 95% i tn.) VaR meren vo odnos na nulata e: VaR = VM [E(Rp) z p] Vo slu~ajot na indeksiranoto portfolio na makedonskata berza dobienite rezultati se prezentirani vo slednava tabela: Tabela br. 4 Parametarski VaR
R* Akcija STDEV () VaR 99% (1) ALK BESK GRNT KMB MPT REPL SBT STIL ZPKO TPLF MBI10 (2) 2,45% 3,26% 3,12% 4,88% 2,85% 2,32% 2,24% 4,74% 3,30% 2,81% 2,14% (3) 5,75% 7,73% 7,42% 11,32% 6,71% 5,54% 5,20% 11,08% 7,83% 6,62% 5,04% VaR 95% (4) 4,08% 5,51% 5,29% 8,00% 4,76% 3,96% 3,68% 7,85% 5,58% 4,70% 3,58% R* Zaguba vo odnos na o~ekuvaniot prinos Zaguba vo odnos na nulata
VaR[E(Rp)] 99% (5) 5.516.116 571.923 2.502.324 10.974.810 3.500.228 933.426 870.182 5.250.838 868.531 1.903.479 20.477.926
VaR[E(Rp)] 95% (6) 3.901.122 404.477 1.769.700 7.761.635 2.475.441 660.140 615.413 3.713.512 614.245 1.346.183 14.482.454
VaR[0] 99% (7) 5.571.683 582.817 2.556.989 10.945.392 3.534.229 957.215 869.715 5.279.743 886.803 1.925.128 20.695.782
VaR[0] 95% (8) 3.956.689 415.371 1.824.365 7.732.217 2.509.441 683.929 614.946 3.742.416 632.517 1.367.833 14.700.310
Vrednosta izloèna na rizik na indeksiranoto portfolio na Makednoskata berza iznesuva 20.477.926 EUR za eden den so verojatnost od 1% i 14.482.454 EUR za eden den so verojatnost od 5%. Dokolku VaR se meri vo odnos na nulata toga{ tie vrednosti se 20.695.782 EUR i 14.700.310 EUR. O~ekuvano se pogolemi, bidej}i prose~niot prinos na portfolioto e negativen. Na nivo na oddelnite akcii vo portfolioto najrizi~na e akcijata na Komercijalna banka spored site parametri: = 4,88%, VaR (R*) 99% = 11,32% za eden den i VaR (R*) 95% = 8,00%. Dnevnata vrednost izloèna na rizik iznesuva 10.974.810 EUR so verojatnost od 1% i 7.761.635 EUR so verojatnost od 5% ova mereno vo odnos na o~ekuvaniot prinos. Ako se meri vo odnos na nulata dnevniot VaR iznesuva 20.695.782 EUR i 14.700.310 EUR respektivno. Vo nekoi slu~ai potrebno e da se presmeta potencijalnata zaguba za pove}e denovi. Pove}edneven VaR se dobiva koga VaR za eden den }e se pomnoì so kvadratniot koren od brojot na denovi:
492
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
VaRT = VaR1 = DEaR Gornata vrska gi podrazbira slednite pretpostavki: (1) Promenite vo pazarnite faktori se normalno distribuirani; (2) Ednodnevniot VaR e konstanten za vremenskiot period; (3) Ne postojat seriski korelacii. Seriski korelacii postojat, ako rezultatite od eden den ne se nezavisni od rezultatite od prethodniot den. So aplikacija na gornata formula se dobiva mo`nata zaguba za deset i trieset dena, pretstavenik vo tabelata br. 5. Taka, so nivo na doverba od 99% vrednosta izloèna na rizik iznesuva 102.798.371 EUR za deset dena i 59.350.667 EUR za 30 dena. Iznosite se pove}ekratno pogolemi vo sporedba so dneven VaR. Tabela br. 5 VaR za razli~ni periodi Period 1 den 10 dena 30 dena VaR 99% 20.477.926 102.798.371 59.350.667 VaR 95% 14.482.454 72.701.342 41.974.139
Sporedba na istoriski i parametarski VaR Rezultatite dobieni so istoriskiot metod zna~itelno se razlikuvaat od tie dobieni spored parametarskiot metod, tabela br. 6. Tabela br. 6 - Sporedba na istoriski i parametarski VaR
Zaguba vo odnos na o~ekuvaniot prinos VaR[E(Rp)] 99% istoriski VaR parametarski Va R 23.719.744 20.477.926 VaR[E(Rp)] 95% 11.851.519 14.482.454 Zaguba vo odnos na nulata VaR[0] 99% 23.937.601 20.695.782 VaR[0] 95% 12.069.375 14.700.310
Toa e poradi toa {to prviot se bazira na emipiriskata distribucija, a vtoriot na normalnata distribucija. Primarnata prednost na parametarskiot pristap za presmetka na VaR e vo negovata ednostavnost. Primarniot nedostatok leì vo faktot deka se potpira na pretpostavkata za normalna distribucija. Vo osnova, nema pri~ina zo{to da se pretpostavi normalna distribucija, bidej}i taa ne obezbeduva dobra aproksimacija na kraevite na distribucijata. No, kaj sekoja druga distribucija presmetkite se uslo`nuvaat, bidej}i ne se baziraat na varijansata i kovarijansata.
493
Kaj pazarot na akcii se zabele`livi golemi usponi i padovi otkolku {to se predvideni so normalnata disribucija. Taka upotrebata na normalnata distribucija silno }e ja potceni vistinskata golemina i frekvencijata za golemi zagubi. Taka VaR nema da ovozmoì presmetka na rizikot povrzan za golemite zagubi, {to e negovata osnovna namena. Zaklu~ok Ogromnite stapki na rast na indeksot MBI10 na Makedonskata berza vo periodot pred svetskata finansika kriza od 2007 godina preminaa vo negovo naglo opa|awe. Prose~en prinos od denot koga zapo~na da se presmetuva, spored negoviot tekoven sostav e negativen i iznesuva -0,053%. Nego go so~inuvaat desette najlikvidni akcii. Za istiot period prinosite na site akcii koi go so~inuvaat, osven kaj dve od niv, se negativni i se dviàt od -0,16% do 0,03%. Koeficintite na korelacija pome|u site akcii od portfolioto se pozitivni i se dviàt od 0,032 do 0,488. So toa, rizikot na indeksiranoto portfolio, odnosno volatilnosta na negovite prinosi mereni so standardnata devijacija na portfolio iznesuva 2,14%. Najsofisticirana merka koja denes se primenuva za merewe na pazarniot rizik e vrednosta na portfolioto koja e izloèna na rizik. Toa e vrednosta koja bi moèla da se zagubi vo najlo{ slu~aj vo normalni pazarni uslovi. Sekako deka toa ne e maksimalnata vrednost, tuku o~ekuvanata zaguba vo vrednosta na portfolioto za dadeno nivo na doverba i za odreden period na razgleduvawe. Isto kako i standardnata devijacija, taka i VaR ukaùva na visok rizik od poseduvawe na indeksirano portfolio MBI10. Taka, vo najlo{ slu~aj postoi mo`nost portfolioto da zagubi 5,83% za eden den i duri 29% za deset dena so verojatnost od 1%. Se razbira deka ova e mala verojatnost, taka {to so verojatnost od 5%, portfolioto bi zagubilo 5% za eden den, odnosno 25% za deset dena od svojata tekovna vrednost. Koristena literatura: Allen S. Financial Risk Management, John Wiley&Sons Inc. Hoboken, NJ, USA, 2003. Benninga S., Financial Modeling, 2nd ed. Cambridge, Massachusetts London 2000. Bodie Z., Kane A., Marcus A. J., Investments, 8th ed., McGraw Hill, New York, 2008.
494
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Chance M. Don, Analysis of Derivatives for CFA Program, Association for Investment Management and Research, 2003. Crohy M., Galai D., Mark R. The Essentials of Risk Management, McGraw Hill, 2006. Dempster M.A.H. Risk Management: Value at Risk and Beyond Cambridge University Press 2002. Jorion Philippe Value at Risk: The New Benchmark for Managing Financial Risk, 3rd Edition, McGraw-Hill, 2006. Marrison C, The Fundamentals of Risk Measurement, McGraw Hill, 2002.
495
VALUE AT RISK OF THE INDEXED PORTFOLIO ON THE MACEDONIAN STOCK EXCHANGE Teaching assistant Aleksandar Naumoski M.Sc. Summary Besides of the big increase of the stock index MBI10 on the Macedonian stock exchange before the start of the world financial crisis of 2007, it turned on its rapid down slope. Its average return measured from the date it was introduced, considering its current composition, is negative -0,053%. It is build from the ten most liquid shares. In the same time, the returns of the other shares of its composition are also negative, except the two of them, and are between 0,16% to 0,03%. The correlation is positive between the all of them and are between 0,032 to 0,488. As a result, the risk of the indexed portfolio, measured with the standard deviation the volatility of its returns is 2,14%. The most sophisticated measure of the market risk today is the Value at Risk. Value-at-Risk (VaR) measures the worst expected loss under normal market conditions over a specific time interval at a given confidence level. This measure, the same as the standard deviation indicated the high risk of the indexed portfolio. The worst expected loss is 5,83% of the portfolio value for one day and even 29% for ten days with the probability of 1%. Of course, this is a low probability, but with high probability of 5%, the worst expected loss is 5% in one day and 25% in ten days from its current value. Kay words: Value at risk (VaR), indexed portfolio, historical VaR, parametric VaR, portfolio return, standard deviation, VaR confidence level, VaR rate
496
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 004.424:658.017.32 (497.7)
IMPLEMENTACIJA NA DELOVNO SOFTVERSKO RE[ENIE (ERP) VO MALO PRETPRIJATIE VO MAKEDONIJA ISTRA@UVAWE NA SLUÂJ
M-r Mijal~e Santa
Apstrakt Vo ovoj trud e daden pregled na modeli za implementacija na ERP sistemi vo pretprijatijata. Potoa e prezentirano istraùvawe na slu~aj vo koe se dava pregled na implementacija na ERP sistem vo malo pretprijatie vo Makedonija. Na kraj e napravena sporedba na modelite za implementacija na ERP sistemi so implementacijata vo malo pretprijatie vo Makedonija. Zaklu~okot e deka fazite na implementacija intuitivno se sledat od strana na maloto pretprijatie, no ne taka na formalen i predodreden na~in kako {to e dadeno vo modelite. Iako e taka, sepak implementacijata na ERP re{enieto od strana sopstvenikot na maloto pretprijatie e oceneta kako uspe{na. Klu~ni zborovi: ERP, implementacija i malo pretprijatie. Voved Delovnoto softversko re{enie (ERP) e biznis-menaxment sistem koj se sostoi od integriran set na seopfaten softver, koj moè da bide koristen koga e uspe{no implementiran, za da se upravuvaat i integriraat site biznis-funkcii vo ramkite na organizacijata. Ovie setovi obi~no vklu~uvaat razvieni biznisaplikacii i alatki za finansisko i materijalno smetkovodstvo, planirawe na proizvodstvoto i kompjuterski integrirano proizvodstvo, nabavki, i informacii za klientite. Ovie paketi imaat sposobnost da go pomognat tekot na informacii niz site procesi vo sinxirot na nabavka (vnatre{ni i nadvore{ni) vo organizacijata.
M-r Mijal~e Santa
Me|u najva`nite atributi na ERP se negovite sposobnosti: da gi avtomatizira i integrira biznis-procesite niz organizaciski funkcii i lokacii; da ovozmoì implementacija na site varijacii na najdobri biznis-praktiki, so cel da se zgolemi produktivnosta; da gi spodeluva zaedni~kite podatoci i praktiki niz celata organizacija so cel da se namalat gre{kite; da kreira i im pristapuva na informacii vo realno vreme za da ovozmoì pobrzi i podobri odluki i namaluvawe na tro{ocite. Vo ovoj trud vo prviot del se dava pregled na modeli na implementacija na ERP sistemi vo pretprijatija. Vo vtoriot del se prezentiraat rezultatite od istraùvawe sprovedeno vo malo pretprijatie vo Republika Makedonija koe implementiralo ERP. Na kraj e daden zaklu~ok i predlog za idni istraùvawa. Modeli na ERP implementacija Uspe{na implementacija na ERP sistemite ja zgolemuva konkurencijata na firmata preku zgolemuvawe na kvalitetot, namaluvawe na redundansata, zabrzuvawe na procesite, namaluvawe na vremeto na isporaka i nivoata na rezervi i zgolemuvawe na zadovolstvoto na klientite. Postojat dva pristapa kon implementacijata na ERP. Vo prviot pretprijatieto treba da gi reorganizira biznis-procesite za da se prisposobi na funkcionalnostite na ERP sistemot, {to podrazbira i golemi promeni na dolgo vreme postavenite na~ini na rabota vo pretprijatieto i menuvawe na ulogite i odgovornostite na lu|eto vo pretprijatieto. Drugiot pristap e prisposobuvawe na sistemot za da odgovara na postojnite procesi. Ovoj pristap moè da kreira problem zatoa {to prisposobuvawata koi }e se napravat, treba odnovo da se napravat koga }e izleze nova verzija na ERP re{enieto. Postojat pove}e modeli za ERP implementacija. Bancroft et all (1998) predloì model so pet fazi: fokus, kako {to e, kako treba da bide, konstrukcija i testirawe i samata implementacija. Fokus fazata vo osnova e faza na planirawe vo koja {to glavnite aktivnosti se da se sostavi proekten tim, vospostavuvawe na principite na rabota na timot, i sozdavawe na proektniot plan. Kako {to e" fazata se odnesuva na analiza na postojnite
498
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Implementacija na delovno softversko re{enie (ERP) vo malo pretprijatie...
biznis-procesi, instalacija na ERP, mapirawe na postojnite procesi vo ERP re{enieto, i obuka na proektniot tim. Kako {to treba da bide" fazata vklu~uva prvo dizajn na re{enieto na povisoko nivo, a potoa i na podetalno nivo so prifa}awe od strana na klientot, kreirawe na prototip i intenzivno komunicirawe so klientite. Klu~nite aktivnosti vo fazata konstrukcija i testirawe se razvoj na sevkupnata konfiguracija, vnes na realni podatoci vo test-bazite, kreirawe i testirawe na interfejsot, kreirawe i testirawe na izve{taite, i na kraj testirawe na sistemot od strana na korisnikot. Na kraj, samata faza na implementacija go pokriva sozdavaweto na mreìte, instalirawe na kompjuterite na korisnicite, obuka na korisnicite i poddr{ka. Parr and Shanks (2000) predlagaat i model na proektni fazi na ERP implementacija. Ovoj model ima tri osnovni fazi: planirawe, proekt i zajaknuvawe. Dopolnitelno zatoa {to fokusot na modelot e na samata implementacija, fazata proekt e podelena na pet potfazi: postavuvawe, reinènering, dizajn, konfiguracija, i testirawe i instalacija. Spored Harwood (2002) strukturata na procesot na ERP implementacija e
Faza 0 Zapoznavawe so pazarot 1 Definirawe na potrebata Fokus Pazarot Barawa Tro{oci pridobivki Barawa 2 Izberete prodava~ Ponudite na prodava~ot i soodvetnosta Sozdadete i odrùvajte gi uslovite za implementacija na proektot Aktivnost Da se razbere {to se slu~uva na pazarot Odredete zo{to Presmetajte gi tro{ocite i utvrdete gi pridobivkite Utvrdete gi barawata Napravete proces na selekcija Sprovedete go procesot na selekcija Sklu~ete go dogovorot" Vospostavete i dodelete ulogi na u~esnicite vo proektot Vospostavete, nabquduvajte i odrète obvrzanost Definirajte go opsegot
3 Implementirajte go proektot
499
M-r Mijal~e Santa
Napravete go, nabquduvajte go i aùrirajte go planot Vospostavete go, nabquduvajte go i aùrirajte go buxetot Postavete go i upravuvajte so mehanizmot za razre{uvawe na konflikti Procenete gi i ograni~ete gi rizicite Vospostavete gi, nabquduvajte gi i menaxirajte gi performansite Upravuvajte so odnosite so prodava~ot Instalirajte hardver, softver i mreì Razvijte strategija za obuki Implementirajte Obu~ete go proektniot tim go proektniot Definirajte i razvijte gi plan procesite Modificirajte go softverot Testirajte gi procesite Postavete i dodelete odgovornost za procesite Dizajnirajte i sozdadete dokumentacija Obu~ete gi korisnicite Vnesete gi podatocite Lansirajte Podobruvawa posle implementacija Performansi na procesite Re{ete gi problemite Ocenka Podobrete gi procesite
Marcus and Tanis (2000) gi identifikuvaa slednite ~etiri fazi vo ìvotniot vek na ERP: zapo~nuvawe odluki koi ja definiraat biznis-situacijata i ograni~uvawata na re{enieto, proekt vospostavuvawe na sistemot i koristewe od strana na krajnite korisnici, prisposobuvawe stabilizirawe, eliminirawe na bagovi", vklu~uvawe vo sekojdnevnite operacii, poddr{ka oddrùvawe na sistemot, poddr{ka na
500
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
korisnicite, ostvaruvawe na rezultatite, nadgraduvawe, pro{iruvawe na sistemot. Kriti~ni faktori za ERP implementacija se: Timska rabota i sostav na timot, Poddr{ka od vrvniot menaxment, Biznis-plan i vizija, Efikasna komunikacija, Proekten menaxment, Proekten {ampion, Soodvetni biznis i prethodni sistemi, Programa za promeni i kultura, Reinènering na biznis-procesite i minimalno prisposobuvawe, Razvoj na softverot, testirawe i re{avawe na problemite, i Monitoring i evaluacija na performansite. Povrzanosta na kriti~nite faktori so odredena faza e dadena na sledniot grafik:
Istraùvawe na slu~aj Za da se utvrdi procesot na implementacija na ERP vo malo makedonsko pretprijatie, napravena e analiza na slu~aj na malo distributivno pretprijatie vo Makedonija. Metodologijata na istraùvawe na slu~aj im ovozmoùva na istraùva~ite da gi uvidat sevkupnite i zna~ajnite karakteristiki na realni nastani. Ovaa metodologija spored Yin (2008) e soodvetna Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 501
M-r Mijal~e Santa
koga formata na istraùva~koto pra{awe e kako ili zo{to?", koga nema potreba od kontrola na odnesuvaweto i se fokusira na tekovni nastani. Site ovie karakteristiki se vo nasoka na opravdanost za koristewe na metodot za istraùvawe na slu~aj kako soodveten metod za ova istraùvawe. Pretprijatieto ima okolu 20 vraboteni i ima ~etiri lokacii niz Makedonija. ERP re{enieto treba da se implementira na site ~etiri lokacii. Ednata lokacija e centralna lokacija i vo nea }e se slevaat site podatoci od ostanatite lokacii. Pretprijatieto ima hierarhiska struktura so sopstvenik koj e i glaven menaxer. Na sekoja lokacija e postaveno i odgovorno lice koe ja vodi rabotata na dadenata lokacija. ERP re{enieto e ve}e implementirano i se koristi od strana na pretprijatieto. Ova ni ovozmoùva da se ima uvid na celiot proces na implementacija na ERP re{enieto. Treba da se napomene deka sopstvenikot prethodno ne ~ital specijalno literatura ili upatstva za kako da se vodi procesot na implementacija na ERP re{enie, tuku go iskoristil svoeto iskustvo od vodewe na biznisot i donesuvawe na biznis-odluki i to~no znaev {to sakam i barav nekoj da mi go ponudi toa". Vrz osnova na intervjuata so sopstvenikot moè da se dade sledniov pregled na implementacijata: Glavni pri~ini za implementacija na ERP re{enie vo pretprijatieto se: da se digitaliziraat site podatoci, da se sleat vo edna baza na podatoci za da moàt da se analiziraat i da se generiraat izve{tai, za da moè podobro i pobrzo da se ispolni zakonskata obvrska za smetkovodstvo i finansisko rabotewe i da se ima kontrola na rabotata. Sopstvenikot vrz osnova na identifikacija na ovie potrebi kaj nego vo firmata kontaktiral pove}e firmi za koi smetal deka se soodvetni. Na prezentacija pokanil ~etiri firmi. Na krajot izborot go napravil pome|u dve firmi. Spored sopstvenikot odlukata se bazirala na 50% na ~uvstvoto koe{to go imal i 50% vrz osnova na prezentacijata koja e napravena od strana na firmite. Za da ja konstruira finansiskata ramka od site firmi pobaral finansiska ponuda so jasno prikaàni tro{oci za implementacija, licenci i poddr{ka po implementacijata. Na ovoj na~in imal jasen uvid vo finansiskata ramka za zavr{uvawe na implementacijata na ERP. Tro{ocite za implementacija na re{enieto ne bile presuden 502
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
faktor za izbor na re{enieto - na skala od 1-10 tro{ocite imale teìna sedum". Drugi faktori koi bile zemeni predvid pri donesuvawe na odlukata za izbor na ERP se: vkupniot kvalitet na ERP re{enieto, vreme na implementacija, poddr{ka, i vo idnina da davaat sugestii i idei za podobruvawe. Po implementacijata na dopolnitelni ~ekori za koi se smeta deka trebalo da se prezemat pred da se donese odlukata se: podobro }e go istraì pazarot na ponuduva~i na ERP re{enija, podobro }e gi analizira re{enijata, i }e napravi proverka na referenciite. Za implementacijata na ERP re{enieto e napraveno planirawe i staveno na hartija, no samo 50% od planiranoto se implementiralo na vreme. No od toa {to bilo potrebno da se implementira 90% e implementirano, iako imalo odredeni te{kotii kako na primer: problemi vo komunikacija pri koristewe na tehni~ki termini, i problemi vo povrzuvaweto so postojniot hardver. Procesot na implementacija e voden prvo za da se napravi implementacija da se testira daden period, da se identifikuvaat problemite, da se podobri instalacijata i potoa da se koristi vo realnoto rabotewe. Planiraniot period na implementacija bil dva meseca, no celata implementacija se odloìla na {est meseci. Biten faktor koj{to be{e identifikuvan od strana na sopstvenikot e deka za da moè da se zavr{i implementacijata vo pobrz period potrebno e i sopstvenikot da bide ponastoj~iv i celo vreme da pravi pritisok za navremeno zavr{uvawe na implementacijata. Dokolku ova ne se napravi, implementacijata se oddolùva. Zaklu~ok - modeli nasproti istraùvaweto na slu~aj Iako literaturata prezentira jasni modeli na implementacija na ERP sistemi ona {to moè da se uvidi od istraùvaweto na slu~aj e deka tie modeli ne se sledat vo celost od strana na malite pretprijatija. Glavnata pri~ina za toa e {to pretprijatijata vo koi treba da se implementira ERP re{enieto nemaat poznavawa od tie modeli. Tuku intuitivno gi odreduvaat
503
M-r Mijal~e Santa
potrebite i kriteriumite zaradi koi }e implementiraat ERP re{enie. Isto taka, intuitivno gi odreduvaat i fazite na implementacija vrz osnova na nivnoto biznis-iskustvo. Dopolnitelno, implementacijata na re{enieto ne ja pravat timovi, tuku ja pravi edno najmnogu dve lica koi se vklu~eni vo procesot na implementacija. Isto taka, bitno e da se napomene i deka pokraj toa {to malite pretprijatija ne gi sledat celosno modelite na implementacija na ERP, spored niv uspe{no gi zavr{uvaat implementaciite na ERP re{enieto. I na kraj treba da se napomene deka od edno istraùvawe na slu~aj ne moè da se izvle~at generalni zaklu~oci, tuku e potrebno da se napravat pove}e istraùvawa na slu~aj so koi bi se potvrdile ili negirale prethodno navedenite zaklu~oci.
Koristena literatura: Markus, M.L. and Tanis, C. (2000), The enterprise system experience from adoption to success, in Zmud, R.W. (Ed.), Framing the Domains of IT Management: Projecting the Future Through the Past, Pinnaflex Educational Resources, Inc., Cincinnatti, OH, pp. 173- 207. Parr, A. and Shanks, G. (2000), "A model of ERP project implementation", Journal of Information Technology, Vol.15, pp.289303. Bancroft, N.H., Seip, H. and Sprengel, A. (1998), Implementing SAPR/3: How to Introduce a Large System into a Large Organisation, 2nd ed., Manning Publications, Greenwich, CT Harwood, S. (2002), The ERP implementation cycle, Butterworth, Heinemann Yin, R.K.(2008) Case study research, Sage Publications.
504
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
IMPLEMENTATION OF ENTERPRISE RESOURCE PLANNING SOFTWARE IN SMALL COMPANY IN MACEDONIA CASE STUDY Mijalce Santa, MSc Abstract In this paper an overview of ERP implemetnation models in enterprises is given. Then a case study is given through which implementation of ERP in small company in Macedonia is presented. At the end comparasion of the models and the case study implementation is given. The conclusion is that the implementation phases in the case study are intuitively followed by the small company but not in such formal and preorder way as given in the models. Beside that the implementation of the ERP, by the owner of the small company, is evaluated as successful. Keywords: ERP, Implementation, Small company.
505
UDK: 336.76:339.922(497.7: 4-12 "2005/08"
ISPITUVAWE NA INTEGRIRANOSTA NA MAKEDONSKATA BERZA SO NEKOLKU IZBRANI BERZI NA HARTII OD VREDNOST D-r Dragan Tevdovski
Apstrakt Celta na ovoj trud e da ja utvrdi integriranosta na Makedonskata berza so nekolku izbrani berzi na hartii od vrednost od Jugoisto~na Evropa (Qubqanskata, Zagrepskata, Belgradskata i Sofiskata berza) vo periodot od januari 2005 godina do dekemvri 2008 godina. Testovite na kointegracija spored metodologijata na Jahansen pokaùvaat: (1) postoewe na multilateralna integracija pome|u indeksite na izbranite berzi na hartii od vrednost od Jugoisto~na Evropa, i (2) postoewe na bilateralna integracija pome|u makedonskiot berzanski indeks (MBI10) i eden od vode~kite evropski berzanski indeksi (FTSE). Nivoto na integracija na indeksite na izbranite berzi na hartii od vrednost e pomalo od ona na berzanskite indeksi od razvienite zemji. Dopolnitelno, se analizira i vlijanieto na globalnata recesija na integracijata na berzite. Vo trudot se koristi model na korekcija na gre{ka so cel da se obezbedi kvantitativno opredeluvawe na dolgoro~nata ramnoteà pome|u izbranite berzanski indeksi, no i mehanizam na regulacija so koi devijaciite od dolgoro~nata ramnoteà avtomatski se korigiraat. Modelot ovozmoùva da se opredelat odnosite na vodstvo docnewe pome|u berzanskite indeksi, odnosno kako to~kite na presvrt vo edna vremenska serija prethodat na to~kite na presvrt vo druga serija. Se utvrduva direktno vlijanie na Belgradskata i Zagrepskata berza na Makedonskata berza na hartii od vrednost. Zaklu~ocite se va`ni za investitorite. Integracijata na berzite zna~i deka postojat pomalku mo`nosti za da se izvr{i diverzifikacija na portfolio niz izbranite berzi na hartii od
D-r Dragan Tevdovski
vrednost. Investitorite treba da se fokusiraat na diverzifikacija na portfolio bazirana na sektori ili regioni. Klu~ni zborovi: kointegracija, model na korekcija na gre{ka, berzanski indeks, Jugoisto~na Evropa.
1. Voved Vo regionalnite i me|unarodnite investicioni aktivnosti, portfolio menaxerite i investitorite se vo potraga po modeli koi go pretstavuvaat povrzuvaweto i kauzalnosta pome|u berzite od sosednite zemji. Modelite obezbeduvaat podobra aproksimacija na dvièwata na berzite i zatoa ovozmoùvaat podobro vrednuvawe na hartiite od vrednost. Dopolnitelno, me|unarodnata diverzifikacija na portfolio pretstavuva odli~na mo`nost da se minimizira rizikot1. Kointegracijata e najpopularniot pristap koj go koristi akademijata i finansiskite analiti~ari za otkrivawe na takvite vrski i nivnoto razvivawe vo model na kauzalnosta. Kointegracijata ne se odnesuva na zaedni~kite dvièwa na prinosite, tuku na zaedni~kite dvièwa na cenite na akciite. Cenite na akciite se kointegrirani, ako na dolg rok se povrzani preku zaedni~ki stohasti~ki trend. Metodologijata za utvrduvawe na kointegracijata e razviena od strana na nobelovcite Engl i Grejnxer, i Johansen2. Kointegracijata e proces koj sodrì dva ~ekora: vo prviot ~ekor se utvrduvaat site odnosi na dolgoro~nata ramnoteà pome|u cenite, a vo vtoriot se ocenuva dinami~kiot model na korelacija na prinosite. So pomo{ na modelot na korekcija na gre{ka (angl. Error Correction Model), koj taka se narekuva bidej}i gi korigira kratkoro~nite devijacii od dolgoro~nata ramnoteà, se otkrivaat Grejnxerovite kauzalnosti koi moraat da bidat prisutni vo kointegriraniot sistem. Zatoa kointegracijata moè da bide znak na pazarna neefikasnost3. Pridonesot na trudot e vo toa {to toj e prviot vo koj se ispituva kointegracijata na Makedonskata berza so izbrani berzi na hartii od vrednost.
1
. 2 : Engle and Granger (1987) Johansen (1988). 3 Alexander (2002).
508
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ispituvawe na integriranosta na makedonskata berza so nekolku izbrani berzi...
Ostanatiot del od trudot e strukturiran na sledniot na~in. Vo vtoroto poglavje e pretstaven kratok pregled na relevantnata literatura za finansiska integracija. Objasnuvawata za podatocite i metodologijata se prikaàni vo tretoto i ~etvrtoto poglavje. Empiriskite rezultati se analizirani vo pettoto poglavje. Vo, poslednoto - {esto poglavje, se dava zbiren prikaz na zaklu~ocite i implikaciite na trudot. 2. Pregled na postojnata literatura Postojat brojni studii koi obezbeduvaat dokaz za kointegracijata na berzite na hartii od vrednost vo svetot. No, golem del od niv poso~uvaat deka mo`nostite za arbitraà se ograni~eni. Sepak, vo odnosite na vodstvo docnewe, studiite pokaùvaat deka amerikanskite berzi go imaat liderstvoto kaj me|unarodnite pazari na kapital. King i Wadhwani (1990) i Koch i Koch (1993) so pomo{ na vektorski avtoregresiven model pokaùvaat deka postoi raste~ka regionalna berzanska me|uzavisnost. Dickinson (2000) koristi kointegraciona analiza za da pokaè deka postoi dolgoro~na povrzanost pome|u berzite. Korajczuk (1995) pokaùva deka stepenot na integracijata pome|u razvienite berzi e povisok, otkolku ona kaj berzite vo razvoj. Voronkova (2004) i Gilmore, Lucey i McManus (2005) ja ispituvaat povrzanosta na germanskiot pazar na hartii od vrednost, od edna strana, so polskiot, ~e{kiot i ungarskiot pazar, od druga strana. Dvete studii doa|aat do zaklu~ok deka procesot na integracija na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa vodi do pogolema integracija na nivnite berzi so onie od zemjite na Evropskata unija. Mnogu studii kako Fama i French (1989), Ferson and Harvey (1991) i Jagannathan i Wang (1996) istaknuvaat deka stepenot na integracijata na berzite zavisi od stepenot na konvergencijata na realniot i finansiskiot sektor na zemjite. Dopolnitelno, Erb, Campbell i Viskanta (1994) i Ragunathan, Faff i Brooks (1999) pokaùvaat deka berzanskata integracija e najvisoka vo periodite koga nabquduvanite zemji se vo recesija. Postojat i nekolku studii koi go ispituvaat stepenot na integriranost i povrzanost pome|u berzi od Jugoisto~na Evropa i berzi od Evropskata unija ili SAD. Taka, Dadi i eni (2006) ja istraùvaat bilateralnata i multilateralnata integriranost pome|u berzite na hartii od vrednost od izbrani zemji od Jugoisto~na Evropa i germanskata berza na hartii od vrednost. Tie Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 509
pokaùvaat deka postoi: (1) multilateralna integriranost pome|u berzite na zemjite od Jugoisto~na Evropa i (2) integriranost pome|u grupata na berzi od Jugoisto~na Evropa i germanskata berza. Erjavec i Cota (2007) go analiziraat vlijanieto na evropski (DAX30 i FTSE100) i amerikanski indeksi (DJIA i NASDAQ) na osnovniot indeks na hrvatskata berza (Crobex). Tie utvrduvaat deka amerikanskite berzi imaat posilno vlijanie na hrvatskiot indeks od evropskite berzi. 3. Podatoci Celta na trudot e da ja utvrdi me|usebnata zavisnost na izbrani berzi na hartii od vrednost od Jugoisto~na Evropa. Izbrani se slednite berzi: Qubqanskata, Zagrebskata, Belgradskata, Makedonskata i Sofiskata berza. Ovie berzi se pretstaveni preku nivnite osnovni indeksi: SBI20, CROBEX, BELEXline, MBI10 i SOFIX. Dopolnitelno, vo analizata se koristi FTSE, klu~niot indeks na Londonskata berza. Analizata se bazira na nedelnite vrednosti na izbranite indeksi. Period na nabquduvawe e od prvata nedela vo januari 2005 godina do poslednata nedela vo dekemvri 2008 godina. 4. Metodologija Ispituvaweto na kointegracijata na izbranite berzi se zasnova na metodologijata na Johansen. Ovaa metodologija ima dve va`ni prednosti vo odnos na onaa na Engl i Grejnxer: (1) koristi matemati~ka funkcija so podobri karakteristiki,4 i (2) ima pomala gre{ka koga brojot na promenlivite e pogolem od dva5. Analizata se sostoi od ~etiri fazi. A. Vo prvata faza se ispituva stacionarnosta na podatocite so pomo{ na pro{ireniot Dickey-Fuller test i Phillips-Peron testot. Vremenskata serija e (slabo) stacionarna, ako sredinata i varijansata se konstantni niz vremeto. B. Kointegracionata analiza se vr{i vo vtorata faza. Se testira prisustvoto na odnosi na dolgoro~na ramnoteà vo slednite slu~ai: pome|u indeksite na izbrani berzi na hartii od vrednost od Jugoisto~na Evropa; i pome|u Makedonskiot berzanski indeks (MBI10) i FTSE indeksot;
4 5
Kremers, Ericcson and Dolado (1992). Johansen and Juselius (1990).
510
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Kointegracijata gi meri dolgoro~nite dvièwa na cenite, koi moàt da nastanat, duri i vo periodite koga korelaciite se niski. Testovite na korelacija ovozmoùvaat da se opredeli dali cenite na akciite ili vrednostite na indeksite od razli~nite nacionalni berzi imaat zaedni~ko dvièwe na dolg rok, pritoa obezbeduvaj}i mo`nost za kratkoro~ni otstapuvawa od dolgoro~nata tendencija. C. Postoeweto na kointegracija ovozmoùva da se primeni modelot na korekcija na gre{ka. Vo tretata faza se gradi ovoj model. Modelot na korekcija na gre{ka e dinami~ki model koi gi opfa}a prvite diferencii na promenlivite koi se integrirani od prv red. Poradi toa, ako logaritmiranite ceni se kointegrirani, a kointegracioniot vektor se zasnova na niv, toga{ modelot na korekcija na gre{ka e dinami~ki model za korelacijata na prinosite6. D. Posledna faza na analizata e ispituvaweto na kauzalnosta pome|u site parovi na indeksi koi se vklu~eni vo primerokot so pomo{ na Grejnxeroviot test na kauzalnosta. Ovoj test se koristi da se otkrie dali vremenskata serija X vlijae na vremenskata serija Y. Poprecizno, ako X e Grejnxerova pri~ina za Y, toa ne zna~i deka strukturnite promeni na ednata serija }e vlijaat na drugata, tuku deka to~kite na presvrt vo ednata serija }e im prethodat na to~kite na presvrt vo drugata serija. 5. Empiriski rezultati Vo prvata faza se ispituva dali grupa na nestacionarni serii se kointegrirani ili ne. Zatoa, najnapred se testira pretpostavkata za nestacionarnost na nabquduvanite serii. Vo analizata se koristat logaritmiranite nedelni vrednosti na prethodno spomnatite berzanski indeksi. Vremenskite serii na nedelnite logaritmirani vrednosti na nabquduvanite berzanski indeksi se nestacionarni. Toa go pokaùvaat t-vrednostite na dva testa na stacionarnosta, pro{ireniot Dickey-Fuller test i Phillips-Peron testot. Soodvetnite pvrednosti za dve specifikacii na sekoj test, so trend i bez trend, se pogolemi od 5% nivo na zna~ajnost. Ova zna~i deka za sekoj berzanski indeks, poedine~no, se prifa}a nultata hipoteza deka serijata na nedelnite log-vrednosti ima edine~en koren. Nestacionarnosta e prethoden uslov za kointegracija. No, dopolnitelno site nabquduvani serii treba da bidat integrirani
6
Alexander (2002).
511
od ist red. Zatoa, vo tabelata br. 1 se prikaàni testovi na stacionarnosta (pro{ireniot Dickey-Fuller test i Phillips-Peron testot) primeneti na diferenciite od prv red na nedelnite logvrednosti na berzanskite indeksi. Moè da se vidi deka za dve specifikacii na sekoj test, so trend i bez trend, soodvetnite pvrednosti (prikaàni se vo zagrada) se pomali od 1% nivo na zna~ajnost. Ova zna~i deka za diferenciite od prv red na sekoj berzanski indeks, poedine~no, se otfrla nultata hipoteza za postoewe na edine~en koren. Ova zna~i deka seriite na prinosi na nabquduvanite berzanski indeksi se stacionarni. Tabela br. br. 2: Testovi na stacionarnost na diferenciite od prv red na vrednostite na berzanskite indeksi
Berzanski indeks Pro{iren Dickey-Fuller test t-vrednost t- vrednost (otse~ok) (so otse~ok i trend) -8.114 -8.349 (0.000) (0.000) -8.228 -15.101 (0.000) (0.000) -5.001 -5.207 (0.000) (0.000) -7.217 -7.703 (0.000) (0.000) -4.094 -4.756 (0.001) (0.001) -4.753 -5.288 (0.000) (0.000) -7.399 -8.103 (0.000) (0.000) Philips-Peron test t-vrednost t- vrednost (otse~ok) (so otse~ok i trend) -14.351 -14.596 (0.000) (0.000) -14.776 -15.128 (0.000) (0.000) -13.833 -14.030 (0.000) (0.000) -14.480 -14.976 (0.000) (0.000) -10.512 -11.470 (0.000) (0.000) -11.871 -12.379 (0.000) (0.000) -13.202 -13.579 (0.000) (0.000)
S&P500 FTSE SBI20 CROBEX BELEXline SOFIX MBI10
Poradi toa {to testovite na stacionarnosta obezbeduvaat dokaz deka site berzanski indeksi se procesi, moè da se premine na slednata faza, a toa se testovite na kointegracija spored metodologijata na Johansen. Krajna cel na kointegracijata e da go utvrdi prisustvoto na zaedni~ki stohasti~ki trendovi vo podatocite i da gi koristi tie trendovi za dinami~ka analiza na korelacijata na prinosite. Vo prviot slu~aj se ispituva kointegriranosta pome|u izbranite balkanski indeksi, t.e. pome|u MBI10, SOFIX, BELEXline, CROBEX i SBI20. Osnovnite rezultati od testovite na Johansen se 512
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
prikaàni vo tabelata br. 2. Dobienite p-vrednosti pokaùvaat , so nivo na zna~ajnost deka nultata hipoteza se otfrla za site ne moè da bide otfrlena od 5%. No, nultata hipoteza deka (soodvetnata p-vrednost iznesuva 0.6984). Zatoa moè da se zaklu~i deka postojat 2 vektora na kointegracija vo sistemot. Ovoj rezultat e dokaz deka postoi integracija pome|u Belgradskata, Sofiskata, Zagrepskata, Qubqanskata i Makedonskata berza na hartii od vrednost. Tabela br. 2: Rezultati od testovite na kointegracija pome|u MBI10, SOFIX, BELEXline, CROBEX i SBI20
Broj na 5% Karakteristi~na Statistika p-vrednost vektori na kriti~na vrednost na testot kointegracija vrednost ( ) 0.192025 91.96650 69.81889 0.0003 Nitu eden 0.155869 49.74816 47.85613 0.0328 Najmnogu 1 0.052535 16.19751 29.79707 0.6984 Najmnogu 2 0.027296 5.512432 15.49471 0.7522 Najmogu 3 0.000165 0.032599 3.841466 0.8567 Najmnogu 4 Zabele{ka: Testot gi koristi kriti~nite vrednosti na MacKinnon, Haug and Michellis (1999)7.
Dobieniot rezultat deka balkanskite berzanski indeksi se kointegrirani zna~i deka postojat dve linearni kombinacii na pette berzanski indeksi koi gi prisiluvaat ovie indeksi da imaat odnosi na dolgoro~na ramnoteà, duri i koga tie na kratok rok me|usebno se oddale~uvaat. Isto taka, od rezultatot proizleguva deka prinosite na ovie indeksi se korelirani na dolg rok. Zatoa zaklu~okot za me|unarodnite investitori bi bil deka na dolg rok ne e va`no dali diverzifikacijata na portfolio se vr{i so poseduvawe na portfolio na akcii od site pet berzanski indeksi ili portfolio od akcii od samo eden indeks. Sepak, na kratok rok ovie dve portfolija zna~ajno se razlikuvaat. Portfolioto koe e so~ineto od site pet berzanski indeksi ima pogolem potencijal za povisok prinos. Sleden predmet na interes e kointegriranosta pome|u MBI10 i eden od pova`nite evropski berzanski indeksi - FTSE. Tabelata
7
EViews. MacKinnon, Haug and Michellis (1999), Johansen and Juselius (1990).
513
br. 3 pokaùva deka nultata hipoteza se otfrla samo za , na nivo na zna~ajnost od 5%, od {to sledi deka se prifa}a nultata (soodvetnata p-vrednost iznesuva 0.1033). Zatoa hipoteza deka moè da se zaklu~i deka postoi samo 1 vektor na kointegracija. So ova se potvrduva integriranosta pome|u MBI10 i FTSE. Toa zna~i deka dolgoro~noto dvièwe na makedonskiot berzanski indeks e determinirano od FTSE. Sepak, mora da se kaè deka kointegracijata pome|u ovie dva berzanski indeksi e poslaba od taa pome|u prethodno nabquduvanite balkanski indeksi. Tabela br. 3: Rezultati od testovite na kointegracija pome|u MBI10 i FTSE
Broj na vektori na kointegracija Nitu eden Najmnogu 1 Karakteristi~na vrednost 0.078597 0.013313 Statistika na testot ( ) 18.86152 2.653685 5% kriti~na vrednost 15.49471 3.841466 p-vrednost
0.0149 0.1033
Postoeweto na kointegracija pome|u nabquduvanite balkanski berzanski indeksi ozna~uva deka pome|u niv postojat odnosi na dolgoro~na ramnoteà. Poradi ova e mo`no da se izgradi model za korekcija na gre{ka. ECM modelot za berzanskite indeksi go ima sledniot oblik (prikaàno e samo ravenstvoto kade {to zavisna promenliva e MBI10):
kade {to: , , , i gi pretstavuvaat logaritmiranite nedelni vrednosti na soodvetniot berzanski indeks. Promenlivite vo modelot se vklu~eni kako diferencii vo prv red. Dolìnata na vremenskite razliki se opredeluva so pomo{ na testovite na Wald. Testovi pokaùvaat deka zna~ajni se vtorata i tretata vremenska razlika. Ova zna~i deka vlijanijata pome|u berzite se prenesuvaat so zadocnuvawe od dve i tri nedeli. Modelot sodrì korektori na gre{ka ( i ) koi ovozmoùvaat devijaciite od dolgoro~nata ramnoteà da se korigiraat preku serija na kratkoro~ni prisposobuvawa:
514
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Ocenetite vrednosti na koeficientite na modelot se prikaàni vo tabelata br. 4. Dopolnitelno vo zagradite se prikaàni soodvetnite p-vrednosti. Tabela br. 4: Oceneti vrednosti na modelot na korekcija na gre{ka
0.004306 0.079844 0.096419 -0.016948 0.155796 0.201212 0.282488 -0.152308 -0.262641 -0.052414 -0.012423 -0.120117 (0.028) 0.014154 (0.005) -0.001930 -0.068171 0.031552 0.183731 0.049517 0.121338 0.184239 -0.022119 -0.004410 0.067285 0.253227 -0.001995 (0.022) 0.000642 (0.004) -0.000302 0.048968 0.063492 0.019105 0.182242 0.070994 0.132655 0.012659 -0.085967 -0.006813 0.078597 -0.056284 (0.017) 0.007855 (0.003) 0.000164 0.049507 0.021130 0.065647 0.112402 0.140375 0.045339 0.145951 -0.088465 -0.010505 0.248154 0.015077 (0.021) -0.002767 (0.004) 8.17E-08 0.033440 0.001504 0.033925 0.135545 0.115147 -0.118790 -2.10E-06 -0.140460 -0.092895 0.194304 -0.022413 (0.015) -0.005861 (0.002)
Vrz osnova na rezultatite na modelot moè da se izvle~e zaklu~ok za dinamikata na pette berzi na hartii od vrednost. Statisti~kata zna~ajnost na ocenetite koeficienti na korektorite i ) obezbeduva informacija dali soodvetnata na gre{ka ( zavisna promenliva vo ravenstvoto e endogena ili egzogena. Poradi toa {to site p-vrednosti na ocenetite i se statisti~ki zna~ajni, moè da se kaè deka tie se endogeni, {to upatuva na zaklu~ok deka sekoja berza e receptor na vlijanijata od drugite nabquduvani berzi. Vo tabela br. 5 se prikaàni Grejnxerovite testovi na kauzalnosta. Tie se koristat so cel da se utvrdi kako volatilnosta vo prinosite na makedonskiot berzanski indeks e predizvikana od volatilnosta na prinosite na ostanatite berzanski indeksi. Dobienite p-vrednosti pokaùvaat deka samo volatilnostite na prinosite na BELEXline i CROBEX se Grejnxerova pri~ina za volatilnosta vo prinosite na MBI10. So ova e utvrdeno direktno
515
vlijanie na Belgradskata i Zagrepskata berza na Makedonskata berza na hartii od vrednost. Tabela br. 5: Grejnxerovi testovi na kauzalnosta, zavisna promenliva Nezavisna promenliva Hi-kvadrat 1.822229 7.112214 5.253345 0.098851 Tabela br. 6: Grejnxerovi promenliva Zavisna promenliva testovi na p-vrednost 0.4021 0.0285 0.0723 0.9518 kauzalnosta, nezavisna
Hi-kvadrat 1.756410 3.533309 0.964898 0.800394
p-vrednost 0.4155 0.1709 0.6173 0.6702
Vo tabelata br. 6 e prikaàn sprotivniot slu~aj, odnosno kako MBI10 vlijae na ostanatite berzanski indeksi poedine~no. Dobienite p-vrednosti pokaùvaat deka volatilnosta na Makedonskata berza nema direktno vlijanie na volatilnosta na koja bilo druga berza. 6. Zaklu~ok Vo trudot se ispituvaa integracijata pome|u indeksite na pet berzi na hartii od vrednost od Jugoisto~na Evropa i eden od vode~kite evropski berzanski indeksi vo periodot od januari 2005 godina do dekemvri 2008 godina. So pomo{ na metodologijata na Johansen e dokaàno prisustvoto na zaedni~ki dolgoro~ni dvièwa pome|u izbranite berzi. Postojat nekolku faktori koi vlijaat na procesot na integracija na berzite od Jugoisto~na Evropa i na berzite od Evropskata unija: (1) potencijalno povisoki prinosi koi gi nudat berzite od tranzicionite zemji; (2) vlezot na bankite od starite zemji-~lenki na Evropskata unija vo bankarskite sistemi na zemjite
516
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
od Jugoisto~na Evropa ja zgolemuva integriranosta na finansiskite pazari; (3) zna~ajniot priliv na stranski direktni investicii od starite zemji-~lenki na Evropskata unija vo zemjite od Jugoisto~na Evropa; i (4) liberalizacijata na barierite za protok na kapitalot pome|u zemjite od Jugoisto~na Evropa. Koristena literatura: Alexander, Carol (2002): Market Models: A Guide to Financial Data Analysis, Chischester: John Wiley & Sons, pp.347. Dadi, T. and M. Ceni (2006), Integration of Croatian, CEE and EU Equity Markets: Cointegration Approach, Ekonomski pregled, 57, 9/10: 631-646. Dickinson, D. (2000), Stock Market Integration and Macroeconomic Fundamentals: An Empirical Analysis, Applied Financial Economics, vol.10: 261-276. Engle, R.F. and R. Susmel (1993), Common Volatility in International Equity Markets, Journal of Business and Economic Statistics, 11: 167-176. Engle, R.F., and C.W.J. Granger (1987), Co-integration and Error Correction Representation, Estimation and Testing, Econometrica, 55: 251-276. Erb, C. H. Campbell and T. Viskanta (1994), Forecasting International Equity Correlations Financial Analyst Journal, Nov.-Dec.: 32-45. Erjavec, N. and B. Cota (2007), Modeling Stock Market Volatility in Croatia, Ekonomska istraivanja, 20/1: 1-7. Fama, E., and K. French (1989), Business Conditions and Expected Returns on Stocks and Bonds, Journal of Financial Economics, Vol.25: 2350. Ferson, W. and C. Harvey (1991), The Variation of Economic Risk Premiums, Journal of Political Economy, Vol.99: 385415. Gilmore, C.G., M.B. Lucey and G.M. McManus (2005), The dynamics of Central European equity market integration, IIIS Discussion Paper, no.68. Granger, C.W.J. (1986), Developments in the Study of Cointegrated Economic Variables, Oxford Bulletin of Economics and Statistics, 42(3): 213-227. Granger, C.W.J. (1988), Some Recent Developments on a Concept of Causality, Journal of Econometrics, 39: 199-211. Jagannathan, R. and Z. Wang (1996), The Conditional CAPM and CrossSection of Expected Returns, Journal of Finance, Vol.51: 3-53. Johansen, S. and K. Juselius (1990), Maximum likelihood estimation and inference on cointegration with application to the demand for money, Oxford Bulletin of Economics and Statistics, 52(2): 169-210. Johansen, Soren (1991), Estimation and Hypothesis Testing of Cointegration Vectors in Gaussian Vector Autoregressive Models, Econometrica, 59: 15511580. Johansen, Soren (1995), Likelihood-based Inference in Cointegrated Vector Autoregressive Models, Oxford: Oxford University Press. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 517
Karfakis, C.J. and D.M. Moshos (1990), Interest Rate Linkages Within European Monetary System: A Time Series Analiysis, Journal of Money, Credit and Banking, 22(3): 388-394. Kasa, K. (1992), Common Stochastic Trends in International Stock Markets, Journal of Monetary Economics, 29: 95-124. King, M. and S. Wadhwani (1990), Transmission of Volatility between Stock Markets, Review of Financial Studies, Vol.3: 533. Koch, P.D. and T.W. Koch (1993), Dynamic Relationships among Daily Levels of National Stock Indexes, Blackwell, Oxford. Korajczuk, R. (1995), A Measure of Stock Market Integration for Developed and Emerging Markets, Policy Research Working Paper, 1482, World Bank. Masih, R. (1997), Cointegration of Markets Since the 87 Crash, Quarterly Review of Economics and Finance 37(4). Ragunathan, V., R. Faff, and R. Brooks (1999), Correlation, Business Cycles and Integration, Journal of International Financial Markets, Institutions and Money, vol. 9: 75-95. Smith, K.L., J. Brocato and J.E. Rogers (1993), Regularities in the Data Between Major Equity Markets: Evidence from Granger Causality Tests, Applied Financial Economics 3: 55-60. Voronkova, S. (2004), Equity market integration in Central European emerging markets: A cointegration analysis with shifting regimes, International Review of Financial Analysis, Vol.13: 663647.
518
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
EXAMINATION OF THE INTEGRATION OF THE MACEDONIAN STOCK EXCHANGE WITH SELECTED STOCK EXCHANGES Dragan Tevdovski, Ph.D. The purpose of this paper is to examine the integration of selected South Eastern European stock markets (Stock exchanges in Ljubljana, Zagreb, Belgrade, Skopje and Sofia), for the period of January 2nd, 2005 to December 30th 2008. The cointegration tests according the Johansen methodology suggest: (1) existence of multilateral integration between selected SEE equity markets indexes, and (2) existence of bilateral integration between Macedonian stock market index and the leading European equity index (FTSE). The level of integration of selected equity markets is lower than the level of equity markets from the developed countries. In addition, the influence of the global recession to the markets integration is observed. Error Correction Model is developed to deals with the long-run equilibrium relationships, while providing the possibility of short run divergence. The model allows finding the lead-lag relationships between market indices, or how the turning points in one series precede turning points in the other. These findings have important applications for investors. Integration of the markets implies that there are fewer opportunities to diversify portfolios within the examined markets. The investors should focus more on diversifying across sectors or across regions. Key words: cointegration, error correction model, stock market index, SEE.
519
UDK: 339.5.012.42 (4-19:497.7)"2006"
OÊKUVAWA ZA OLESNUVAWE NA TRGOVIJATA SO CEFTA 2006 SLUÂJOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA M-r Katerina To{evska-Trp~evska
Apstrakt Prviot multilateralen trgovski dogovor pome|u zemjite od Jugoisto~na Evropa ovozmoì pottiknuvawe na procesot na liberalizacija na trgovijata i olesnuvawe na trgovijata pome|u zemjite. Pred potpi{uvaweto na CEFTA 2006, trgovijata pome|u zemjite od Jugoisto~na Evropa bila regulirana so 32 bilateralni dogovori za slobodna trgovija. Ova zna~elo deka razli~ni nivoa na liberalizacija na trgovijata bile dogovoreni pome|u zemjite, kako i razli~ni proceduri za olesnuvawe na trgovijata bile primenuvni koga stokite pominuvale granici pome|u zemjite od ovoj region. So potpi{uvaweto na CEFTA 2006 celosnata liberalizacija na trgovijata, odnosno formiraweto na zonata za slobodna trgovija, treba da se realizira do krajot na 2010 godina, odnosno do 31.12.2010 godina. [to se odnesuva do olesnuvaweto na trgovijata, potpi{uvaweto na ovaa spogodba zna~elo pogolema sorabotka pome|u carinskite upravi na zemjite, olesnuvawe na carinskite proceduri i formalnosti i olesnuvawe na tranzitnite proceduri za obezbeduvawe brz protok na stokite. Mnogu zna~aen aspekt na Spogodbata CEFTA 2006 se mo`nostite koi se obezbeduvaat so pravilata za poteklo. Za prv pat, za zemjite od Jugoisto~na Evropa, CEFTA 2006 spogodbata ovozmoùva dijagonalna kumulacija na potekloto preku dva na~ina na kumulirawe na potekloto: takanare~enata intracefta kumulacija i pro{irena kumulacija na potekloto (vklu~uvaj}i gi zemjite od CEFTA 2006, EU, EFTA zemjite i Turcija). Celta na ovoj trud e najnapred prezentirawe na o~ekuvawata za liberalizacija i olesnuvawe na trgovijata pome|u
M-r Katerina To{evska-Trp~evska
zemjite na CEFTA 2006 so poseben akcent na pravilata za poteklo; potoa, prezentirawe na nekoi rezultati od sproveduvaweto na spogodbata; i na krajot, prezentacijata i analizite }e bidat napraveni preku slu~ajot na Republika Makedonija. Klu~ni zborovi: CEFTA 2006, liberalizacija na trgovija, olesnuvawe na trgovijata, pravila za poteklo i slu~ajot na Republika Makedonija. Voved Potpi{uvaweto na prvata CEFTA spogodba, od aspekt na nejzinite zemji-potpisni~ki, moè da se potvrdi kako uspe{na spogodba. Ovaa spogodba pretstavuvala ~ekor za podgotvuvawe na zemjite za nivnoto ~lenstvo vo Evropskata unija. Zemjite od Centralna i Isto~na Evropa (Ungarija, ê{kata Republika, Slova~ka, Polska, Slovenija, Estonija, Latvija, Litvanija, Romanija i Bugarija) bile ~lenki na CEFTA spogodbata i site stanale ~lenki na Evropskata unija (prvite osum vo 2004 godina, a poslednite dve zemji vo 2007 godina). Iako ne moè da se potencira deka CEFTA spogodbata im go ovozmoìla ~lenstvoto vo Evropskata unija, nejzinoto funkcionirawe bilo va`no za zgolemuvawe i zajaknuvawe na trgovskite tekovi pome|u zemjite i za zgolemuvawe na nivnata me|uzavisnost i povrzanost. Ova vsu{nost i bila namerata na Evropskata unija, koga vo 90-tite godini na minatiot vek, im predloìla na ovaa grupa zemji da formiraat zona za slobodna trgovija me|u sebe {to bi bilo korisno za zgolemuvawe na ekonomskata integracija me|u niv i za podgotovka za nivno integrirawe vo Unijata. Zemjite od Jugoisto~na Evropa, ili kako {to se poznati, zemjite od Zapaden Balkan, zaostanuvale vo procesite na ekonomsko integrirawe. Ovie zemji stanale ~lenki na Svetskata trgovska organizacija mnogu podocna od zemjite od Centralna i Isto~na Evropa (a nekoi od niv s# u{te ne se ~lenki na STO). Tie zapo~nale da potpi{uvaat asocijativni dogovori so Evropskata unija duri vo 2001 godina {to e re~isi edna decenija po Evropskite asocijativni dogovori koi gi potpi{uvale zemjite od Centralna i Isto~na Evropa so Evropskata unija. Ovie pri~ini gi navele zemjite od Jugoisto~na Evropa da sklu~uvaat bilateralni dogovori za slobodna trgovija pome|u sebe i na toj na~in da dogovaraat razli~ni nivoa na liberalizacija na trgovijata i razli~ni proceduri za olesnuvawe na trgovijata.
522
God. Ekon. fak., t. 45 (2010
O~ekuvawa za olesnuvawe na trgovijata so CEFTA 2006 - slu~ajot na....
Iako Republika Makedonija i Hrvatska stanale ~lenki na prvata CEFTA spogodba, so priklu~uvaweto na Romanija i Bugarija vo Evropskata unija i nivnoto napu{tawe na CEFTA spogodbata, idninata za ponatamo{na ekonomska integracija na regionot bila vozmo`na so potpi{uvawe na multilateralna trgovska spogodba koja }e gi vklu~uva zemjite od Jugoisto~na Evropa koi ne stanale ~lenki na Evropskata unija. Novata trgovska spogodba bila potpi{ana vo dekemvri 2006 godina i za da se razlikuva od prethodnata spogodba bila nare~ena CEFTA 2006. Nejzini ~lenki se Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Kosovo, Makedonija, Srbija, Crna Gora i Moldavija (edinstvenata zemja koja ne e od regionot Zapaden Balkan). ^lenkite na CEFTA spogodbata se naseleni so 25 milioni ìteli, a vo 2007 godina imaat ostvareno 0,21% od svetskiot BDP (ili 98.506 mil. amerikanski dolari) i 4.229 amerikanski dolari BDP po glava na ìtel1. Celosnata implementacija na CEFTA 2006 spogodbata zapo~nala na 22 noemvri 2007 godina po poslednata ratifikacija na spogodbata od strana na zemjite-~lenki. Po~etokot na implementiraweto na CEFTA 2006 spogodbata zna~elo ukinuvawe na postojnite 32 bilateralni trgovski dogovori koi zemjite gi imale potpi{ano me|u sebe pred potpi{uvaweto na CEFTA 2006. Liberalizacija na trgovijata so CEFTA 2006 Osnovnata cel na CEFTA 2006 e formirawe zona za slobodna trgovija pome|u zemjite-potpisni~ki vo soglasnost so relevantnite pravila i proceduri na STO. Celite na ovoj dogovor (kako {to e navedeno vo originalniot tekst na Spogodbata) se: konsolidirawe na mreàta od bilateralni trgovski dogovori vo eden dogovor; promovirawe na stranski direktni investicii; zgolemuvawe na trgovijata so stoki i uslugi; eliminirawe na barierite i ograni~uvawata vo trgovijata i olesnuvawe na dvièweto na stokite vo tranzit i prekugrani~noto minuvawe; obezbeduvawe fer uslovi na konkurencija; postepeno otvorawe na pazarite za javni nabavki; obezbeduvawe soodvetna za{tita na pravata od intelek-
Jovancevic R. The Impact of World Economic Crisis on the Sustainable Growth of the South Eastern European Countries: Does Regional Cooperation Matter? in Proceedings from the Third International Conference Regional Cooperation and Economic Integration: Challenges and Opportunities, Skopje, Macedonia, 2009, pp.18-21
523
tualna sopstvenost; i pridonesuvawe kon razvojot na svetskata trgovija2. Kaj trgovijata so industriski proizvodi liberalizacijata e dogovorena so progresivno namaluvawe i otstranuvawe na site carinski dava~ki do krajot na 31 dekemvri 2009. Od 1 januari 2009 godina trgovijata so industriski proizvodi pome|u zemjite na CEFTA 2006 so odviva bez carini na uvozot i izvozot, bez kvantitativni ograni~uvawa i bez drugi carinski dava~ki. Liberalizacijata so zemjodelski proizvodi bila dogovorena da se realizira ne podocna od 1 maj 2009. Na krajot na ovoj tranzicionen period trgovijata so zemjodelski proizvodi bi trebalo da se ostvaruva bez carini, kvoti i izvozni subvencii. Zemjite, isto taka, se dogovorile da gi primenuvaat odredbite na Spogodbata za sanitarni i fitosanitarni merki vo pogled na primenata na tie merki vo trgovijata so zemjodelski proizvodi. Zemjite na CEFTA 2006 se dogovorile da gi identifikuvaat i eliminiraat nepotrebnite tehni~ki barieri vo trgovijata vo soglasnost so odredbite na Spogodbata za tehni~ki barieri vo trgovijata na STO. Harmonizacijata na tehni~kite pravila i standardi i zaemnoto priznavawe na procedurite za usoglasenost treba da bide napraveno do 31 dekemvri 2010 godina. Spogodbata gi definira i pravilata i procedurite za primena na merki na za{tita koga edna zemja }e bide pretrpi {teta od aktivnosti prezemeni od druga zemja. Taka, spogodbata dozvoluva primena na antidampin{ki, kompenzatorni i za{titni merki koga nekoja zemja }e pretrpi seriozna povreda od uvozot na druga zemjapotpisni~ka. Primenata na ovie merki e vo soglasnost so pravilata i procedurite na STO. Ostanatite odredbi na CEFTA 2006 spogodbata se odnesuvaat na obezbeduvawe progresivna liberalizacija na pazarite za uslugi na zemjite; odrùvawe stabilni, povolni i transparentni uslovi za investitorite; obezbeduvawe progresivno otvorawe na pazarite za javni nabavki; kako i obezbeduvawe adekvatna i efektivna za{tita od pravata za intelektualna sopstvenost vo soglasnost so me|unarodnite standardi, osobeno so TRIPS spogodbata na STO. So ogled na prezemenite obvrski za postepeno liberalizirawe na pazarite na zemjite na CEFTA 2006 komplet-
Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement, Bucharest, 2006, pp.3-4
524
God. Ekon. fak., t. 45 (2010
nata zona za slobodna trgovija bi trebalo da se realizira do krajot na 2010 godina, odnosno 31 dekemvri 20103. Olesnuvawe na trgovijata vo ramkite na CEFTA 2006 Na podra~jeto na olesnuvawe na trgovijata, o~ekuvawata od CEFTA 2006 spogodbata se odnesuvaat na unificirawe na carinskite i tranzitnite proceduri i formalnosti so cel obezbeduvawe brzo i lesno dvièwe na stokite preku grani~nite premini. Najgolemite o~ekuvawa vo pogled na olesnuvaweto na trgovijata proizleguvaat od poednostavuvaweto na pravilata za poteklo na stokite. Pravilata za poteklo na stokite vo ramkite na CEFTA 2006 spogodbata se baziraat na Panevromediteranskite pravila za poteklo na stokite (so mali razliki) i primena na dijagonalna kumulacija na potekloto. So dijagonalnata kumulacija na potekloto dogovorena vo CEFTA 2006 ima dva osnovni na~ina na koi potekloto moè da kumulira pome|u zemjite-potpisni~ki. Prviot vid na kumulacija na potekloto vo ramkite na CEFTA 2006 e takanare~enata INTRA CEFTA kumulacija na potekloto koja ovozmoùva dijagonalna kumulacija na potekloto pome|u zemjite koi ja potpi{ale Spogodbata. Ova zna~i deka eden proizvod moè da se proizvede vo edna zemja-potpisni~ka na Spogodbata so koristewe na materijali i surovini od koja bilo druga zemja-potpisni~ka na Spogodbata, pri {to finalniot proizvod }e se stekne so statusot na proizvod so poteklo" i kako takov }e ima preferencijalen tretman pri izvozot vo koja bilo zemja od Spogodbata. Ovaa kumulacija na potekloto stana primenliva so celosnata ratifikacija na Spogodbata bidej}i sega site zemji-potpisni~ki na CEFTA 2006 so potpi{uvaweto na samata spogodba se vklu~uvaat vo zonata vo koj{to potekloto moè da kumulira. Ovoj vid na dijagonalna kumulacija prethodno ne bil moèn bidej}i zemjite pome|u sebe potpi{uvale bilateralni dogovori i ja dogovarale kumulacijata na poteklo na bilateralen na~in. Vtoriot vid na kumulacija dogovoren so CEFTA 2006 spogodbata e takanare~enata pro{irena kumulacija na potekloto kade {to dijagonalnata kumulacija osven zemjite na CEFTA 2006 gi vklu~uva i zemjite na Evropskata unija, zemjite na EFTA i Turcija. Me|utoa, primenata na pro{irenata kumulacija na potekloto vo
3
Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement, Bucharest, 2006, p.3
525
ramkite na CEFTA 2006 ima nekoi uslovuvawa i ograni~uvawa. Prviot uslov za primena na ovaa kumulacija bara site zemjipotpisni~ki na CEFTA 2006 da gi harmoniziraat protokolite za poteklo so EU, zemjite na EFTA i Turcija. Dosega, ovaa harmonizacija ne e kompletirana i moè da se primenuva samo delumno. Od podatocite vo tabelata br.1 moè da se vidi deka samo Makedonija i Hrvatska ja napravile potrebnata harmonizacija i moàt da ja koristat Pro{irenata CEFTA kumulacija na potekloto. Ostanatite zemji treba da gi harmoniziraat protokolite za poteklo za da moè da se formira celata zona na pro{irena kumulacija na potekloto na stoki. Tabela br.1: Grupi na zemji kade {to pro{irenata CEFTA kumulacija e primenliva
Dijagonalna kumulacija pome|u: Primenliva od: 1a) EU/Makedonija/Albanija 26.07.2007 1b) EU/Makedonija/Albanija/Hrvatska 22.08.2007 1c) EU/Makedonija/Albanija/Hrvatska/Crna Gora 01.01.2008 1d) EU/Makedonija/Albanija/Hrvatska/Crna Gora/Bosna 01.07.2008 i Hercegovina 2) EU/EFTA/Turcija/Makedonija/Hrvatska 22.08.2008 3a) Turcija/Hrvatska/Makedonija/Bosna i Hercegovina 22.11.2007 3b) Turcija/Hrvatska/Makedonija/Bosna i Hercegovina/ 01.05.2008 Albanija 4a) EU/Turcija/Makedonija/Hrvatska/Albanija 01.05.2008 4b) EU/Turcija/Makedonija/Hrvatska/Albanija/Bosna i 01.07.2008 Hercegovina Izvor: Anreev Goran: Preferencijalni pravila za poteklo na stoki vo ramkite na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija pome|u Republika Makedonija i Evropskata unija i CEFTA 2006, Magisterski trud, Ekonomski fakultet, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij", Skopje, 2009, str. 124
Pro{irenata CEFTA kumulacija na potekloto ima u{te eden ograni~uva~ki uslov. Spored odredbite na Spogodbata zemjitepotpisni~ki na CEFTA 2006 moàt da koristat materijali i surovini vo proizvodstvoto od zemjite na EU, zemjite na EFTA i Turcija za da proizvedat proizvod koj moè da se stekne so statusot na proizvod so poteklo" i kako takov da se izvezuva samo na pazarite na zemjite na CEFTA 2006. Ovoj proizvod nema da ima preferencijalen tretman vo odnos na potekloto na pazarite na EU, EFTA zemjite i Turcija. Ova zna~i deka Pro{irenata CEFTA
526
God. Ekon. fak., t. 45 (2010
kumulacija na potekloto moè da se definira kako ednonaso~na kumulacija pome|u zemjite na CEFTA 2006 za koristewe na materijali i surovini od zemjite na EU, EFTA i Turcija4. Rezultati od implementacijata na CEFTA 2006 Od celosnata implementacija na CEFTA 2006 spogodbata (noemvri 2007 godina) se pominati celi dve godini i prvite signali od ovaa multilateralna trgovska spogodba pome|u zemjite od Zapaden Balkan pokaùvaat pozitivno vlijanie vrz porastot na trgovijata pome|u zemjite vo regionot. Od potpi{uvaweto na Spogodbata vo 2006 godina do 2008 godina, izvozot pome|u zemjite vo regionot na Zapaden Balkan porasnal od 25 na 29%. Evropskata unija ostanuva najva`niot trgovski partner so kogo ovie zemji realiziraat okolu 60% od nivnata vkupna nadvore{notrgovska razmena so svetot5. Ona {to moè da se zabeleì od podatocite za realiziraniot izvoz od zemjite od Zapaden Balkan e pogolem porast na intraregionalnata trgovija vo sporedba so indeksot na porast na izvozot na ovie zemji kon Evropskata unija6. Osven porastot na izvozot vo intraregionalnata trgovija od realizacijata na CEFTA 2006 spogodbata se zabeleùvaat razli~ni rezultati za nejzinite zemji-potpisni~ki. Taka na primer, kaj Albanija moè da se zabeleì najgolem porast na izvozot vo zemjite na CEFTA 2006 kako rezultat na slabo razvienite trgovski odnosi so zemjite od regionot pred potpi{uvaweto na Spogodbata. Za Makedonija, moè da se zabeleì deka celosnata implementacija na CEFTA 2006 spogodbata dovela do porast na trgovijata so zemjite od regionot na Zapaden Balkan, iako Evropskata unija s u{te ima raste~ka i dominantna uloga. Ovie prvi~ni rezultati za rastot na trgovijata na zemjite od CEFTA 2006 ukaùva na pozitivnoto vlijanie na ovaa
4
: 2006, , , . . , , 2009, . 125 5 Tosevska-Trpcevska Katerina: Regional vs. Multilateral, Bilateral vs. Regional choices in the international trade for the Republic of Macedonia, paper for International Conference of the School of Economics and Business in Sarajevo Economic Development Perspectives of SEE Region in Global Recession Context, Sarajevo, October, 2010 6 : 2006, , , . . , , 2009, . 130
527
spogodba koe, sepak, e nedovolno za da se nadmine ulogata na Evropskata unija kako silen i dominanten centar na trgovskite odnosi na ovie zemji. Na odreden na~in, rezultatite od implementiraweto na CEFTA 2006 spogodbata gi potvrduvaat rezultatite od iskustvoto na originalnata CEFTA spogodba. Ograni~eniot porast na intraregionalnata trgovija pome|u zemjite od CEFTA 2006 moè da se povrze i so ograni~enite kapaciteti na ekonomiite na ovie zemji. Najjasniot i dvosmisleniot rezultat od primenata na CEFTA 2006 spogodbata vo pogled na porastot na trgovijata i zajaknuvaweto na me|usebnite trgovski vrski moè da bide rezultat i na ograni~enite trgovski kapaciteti na zemjite od regionot na Zapaden Balkan i komplementarnosta na nivnite izvozni strukturi kade {to dominira intraindustriskata trgovija i trgovijata vo sektorite so ponizok stepen na dodadena vrednost (industrijata na osnovni metali, tekstilnata industrija, proizvodstvoto na obuvki, proizvodstvoto na koà i ko`ni proizvodi)7. Zaklu~ok Iako o~ekuvanite pridobivki od CEFTA 2006 se o~igledni vo pogled na formiraweto na zona za slobodna trgovija za industriskite i zemjodelskite proizvodi, a osobeno vo odnos na primenata na dijagonalna kumulacija na poteklo na stokite, dosega{nite rezultati pokaùvaat deka liberalizacijata i olesnuvaweto na trgovijata se va`ni, no ne edinstveni uslovi za zgolemuvawe na izvoznata konkurentnost i postignuvawe povisoki stapki na ekonomski rast. Zemjite od teritorijata na Zapaden Balkan treba da napravat pove}e vo pogled na promena na nivnite ekonomski politiki, kako industriski taka i zemjodelski, odnosno treba da rabotat na podobruvawe na strukturnite reformi na nivnite ekonomii so cel zgolemuvawe na konkurentnosta kako na pazarite na zemjite na CEFTA 2006, taka i na pazarite na zemjite na Evropskata unija i ostanatite pazari vo svetot. Ona {to moè da se zaklu~i po analizata na trudot e deka s u{te postojat mo`nosti za pogolema iskoristenost na preferenciite koi se dogovoreni so CEFTA 2006 spogodbata, osobeno vo pogled na ispolnuvawe na uslovite za koristewe na celosnata dijagonalna kumulacija na potekloto, pogolemo
7
Buturac Goran: Comparison of Trade Patterns of Selected South-Eastern European Countries in Proceedings from the Third International Conference Regional Cooperation and Economic Integration: Challenges and Opportunities, Skopje, Macedonia, 2009, pp.87-88
528
God. Ekon. fak., t. 45 (2010
po~ituvawe na dogovorenite odredbi i nivna podobra primena. Mo`nostite vo pogled na dijagonalnata kumulacija na potekloto na stokite moàt da se iskoristat za koristewe na materijali i surovini i zgolemuvawe na proizvodstvoto za izvoz na proizvodi so povisoki fazi na prerabotka i pogolem stepen na dodadena vrednost. Samo dokolku ovie uslovi se ispolnat, efektite od CEFTA 2006 moè celosno da se realiziraat i na toj na~in ovaa spogodba da stane va`na alka za pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj na zemjite od regionot. Koristena literatura: 1. Agreement on Amendment of and Accession to the Central European Free Trade Agreement, Bucharest, 2006 2. Anreev Goran: Preferencijalni pravila za poteklo na stoki vo ramkite na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija pome|u Republika Makedonija i Evropskata unija i CEFTA 2006, Magisterski trud, Ekonomski fakultet, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij", Skopje, 2009. 3. Bolhofer Carolin Eve: "Trade Facilitation WTO Law and its Revision to Facilitate Global Trade in Goods" in World Customs, Journal, Vol. 2, No. 1, INCU and WCO, Australia, 2008. 4. Buturac Goran: "Comparison of Trade Patterns of Selected SouthEastern European Countries" in Proceedings from the Third International Conference "Regional Cooperation and Economic Integration: Challenges and Opportunities", Skopje, Macedonia, 2009. 5. Commission of the European Communities: ANNEXES I-VII, Proposal for a Council and Commission Decision on the conclusion of the Stabilisation and Association Agreement between the European Communities and their Member States, of the one part, and the former Yugoslav Republic of Macedonia, of the other part, Volume II, Brussels, 2001. 6. Council of the European Union (2001): Stabilisation and Association Agreement between the European Communities and their Member States, of the one part, and the former Yugoslav Republic of Macedonia, of the other part, Legislative acts and other instruments, Inter-institutional File 2001/0049 (ACV), Brussels, 2001. 7. Grainger Andrew: "Customs and Trade Facilitation: From Concepts to Implementation" in World Customs, Journal, Vol. 2, No. 1, INCU and WCO, Australia, 2008. 8. Jovancevic R. "The Impact of World Economic Crisis on the Sustainable Growth of the South Eastern European Countries: Does Regional Cooperation Matter?" in Proceedings from the Third International Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 529
Conference "Regional Cooperation and Economic Integration: Challenges and Opportunities", Skopje, Macedonia, 2009. 9. Sengupta, Nirmal: "The Economics of Trade Facilitation", Oxford University Press, New Delhi, India, 2007. 10. Tosevska Katerina: "Analysis of the Effects of the Stabilization and Association Agreement over the External Trade of the Republic of Macedonia" on 17th Annual Conference on the International Trade & Finance Association, Miami, USA, 2007. 11. Tosevska-Trpcevska Katerina: "Regional vs. Multilateral, Bilateral vs. Regional choices in the international trade for the Republic of Macedonia", paper for International Conference of the School of Economics and Business in Sarajevo "Economic Development Perspectives of SEE Region in Global Recession Context", Sarajevo, October, 2010. 12. USAID and Ministry of Economy of the Republic of Macedonia: Report on Foreign Trade of Macedonia 2009, USAID and Ministry of Economy of the Republic of Macedonia, Skopje, 2009. 13. http://europa.eu.int/comm/external_relation/ (accessed on 20.03.2010).
530
God. Ekon. fak., t. 45 (2010
TRADE FACILITATION EXPECTATIONS FROM CEFTA 2006 THE CASE OF REPUBLIC OF MACEDONIA Katerina Tosevska-Trpcevska, M.Sc. Summary The first multilateral trade agreement between the countries of Southern and Eastern Europe, CEFTA-2006, brought two important things for the region: proponing the process of trade liberalization and trade facilitation between the countries. Before the signing of CEFTA-2006, the trade between the countries of Southern and Eastern Europe was regulated with 32 bilateral free trade agreements. This meant that different levels of trade liberalization were negotiated between those countries and different trade facilitation procedures were applied when the goods were crossing borders. With the signing of CEFTA-2006 complete trade liberalization (or complete free trade zone) should be done by the end of 2010 (31.12.2010). As far as the trade facilitation is concerned, the signing of this multilateral agreement meant greater Customs cooperation, facilitation of the tariff procedures and formalities and facilitation of the transit procedures thus providing fast flow of goods. Very important aspects of CEFTA-2006 were the new possibilities considering the rules of origin. For the first time, for the countries of the Southern and Eastern Europe, the CEFTA-2006 agreement allowed diagonal cumulation of origin of the goods through two ways of cumulation: so-called Intracefta cumulation and expanded cumulation of origin (comprising the CEFTA-2006 countries, EU, EFTA and Turkey). The aim of this paper will be first, to present the expectations that came out from CEFTA-2006 agreement considering trade liberalization and trade facilitation with special explanation of the rules of origin; second, to present some of the results of the implementation of the agreement; and third, the presentation and the analysis will be done from the point of view of the Republic of Macedonia. Key words: trade liberalization, trade facilitation, rules of origin, the case of Republic of Macedonia
531
UDK: 338.22.021.4(497.7)
PRIMENA NA SITUACIONIOT PRISTAP VO SINTEZATA NA ALTERNATIVNITE MAKROEKONOMSKI KONCEPCII ZA UTVRDUVAWE NA OPTIMALNATA MAKROEKONOMSKA POLITIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA M-r Bor~e Trenovski
Apstrakt Na koi ekonomisti ({koli na ekonomskata misla) treba da im se veruva? Toa pra{awe pretstavuva predizvik za gradewe na brojni sintezi, koi pretstavuvaat na~in ekonomskata nauka da se soo~uva so svoite zada~i: da gi dijagnosticira sostojbite vo ekonomskiot ìvot, da predlaga re{enija za nivno menuvawe vo pozitivna nasoka, da predviduva idni nastani i tendencii i dr. Niz konfrontacija na raznite {koli na ekonomskata misla, a posebno me|u dominantnite {koli, prodolùva procesot na nivno pribliùvawe i gradewe na standardni znaewa za ekonomskiot ìvot (standardna ekonomska nauka). Ovoj trud ima za zada~a da napravi most" pome|u faktite i slu~uvawata vo ekonomskiot ìvot i makroekonomskite koncepcii koi pretstavuvaat osnova za sproveduvawe na ekonomskata politika, so poseben osvrt na Republika Makedonija. Trudot e podelen vo tri dela: Prviot del ni ukaùva na mo`nostite za sinteza na dominantnite makroekonomski koncepcii i politiki i zna~eweto koe go imaat tie sintezi vo sproveduvaweto na ekonomskata politika; Vo vtoriot del se obiduvame da formulirame eden situacionen model, koj preku ~etiri varijabli: karakterot na pazarniot sistem, klu~niot problem, kompetentnosta na vladata, o~ekuvawata na poedincite i nivnoto vkrstuvawe, }e sugerira izbor na odredena (optimalna) teoriska koncepcija na ekonomskata politika; Tretiot del e fokusiran na utvrduvawe na uspe{na makroekonomska koncepcija koja }e pretstavuva osnova za sproveduvawe
M-r Bor~e Trenovski
na uspe{na ekonomskata politika vo R. Makedonija, vrz osnova na formuliraniot situacionen model. Klu~ni zborovi: dominantnite makroekonomski koncepcii, ekonomska politika, sinteza, situacionen pristap i Republika Makedonija. Mo`nosti za sinteza na dominantnite makroekonomski teorii i politiki Postojat brojni problemi koi baraat tolkuvawe od ekonomskata nauka, postavuvawe na dijagnoza i nivno re{avawe na najdobar moèn na~in. Me|utoa ekonomskite strui ({koli) koi se javuvaat vo ekonomskata reka" davaat razli~ni odgovori i dijagnozi vo soglasnost so nivnata teoretska orientiranost. Ottuka proizleguva pra{aweto koe e krucijalno za opstojuvaweto na ekonomskata nauka: Na koi ekonomisti ({koli na ekonomskata misla) treba da im se veruva? Toa pra{awe e predizvik za gradewe na brojni sintezi, koi pretstavuvaat na~in ekonomskata nauka da se soo~uva so svoite zada~i: da gi dijagnosticira sostojbite vo ekonomskiot ìvot, da predlaga re{enija za nivno menuvawe vo pozitivna nasoka, da predviduva idni nastani i tendencii i dr. Stanuva zbor za sintezi vo samata ekonomska nauka i me|u nea i razni neekonomski nauki. Ostanuva dilemata dali ekonomistite treba da ostanat samo na ekonomski teren" ili treba da se pravat sintezi vklu~uvaj}i soznanija i od neekonomski nauki. Dokolku ne se komplementarni i ne sluàt za objasnuvawe na ekonomskite fakti, sintezite vo ekonomskata nauka moàt da vodat kon razvodnuvawe" na odredeni ekonomski zaklu~oci, do raznebituvawe na ekonomskata nauka i nejzino transformirawe vo amorfna masa ili do nejzino locirawe pod zakrilata na nekoja druga nauka (Stojkov, 2008, str. 532). Nekoi poznati sintezi vo samata ekonomska nauka: neoklasi~nata sinteza1, modelot IS LM2, modelot [vedsko zname"3 i dr.
. ( ) ( ), ( Snowdon, and Vane, 2005, . 21 24; , 2008, . 533 -543; , 2001, . 82 87); , 2005, . 37 -41). 2 . . . ( Jaki, 1999, . 432 455; Snowdon, Vane and Wynarczyk, 1994, . 90 100; , 2005, . 26 -36).
1
534
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Primena na situacioniot pristap vo sintezata na alternativnite...
Nekoi poznati sintezi me|u ekonomska nauka i razni neekonomski nauki (Stojkov, 2008, str. 543-547): ekonomski sociologizam4, kliometrija5, sinteza preku ekonometriski modeli6 i dr. Niz konfrontacija na raznite {koli na ekonomskata misla, a posebno me|u dominantnite {koli, prodolùva procesot na nivno pribliùvawe i gradewe na standardni znaewa za ekonomskiot ìvot (standardna ekonomska nauka). Pritoa zna~itelen pridones davaat odredenite sintezi, iako tie po svojata priroda te{ko moàt da se smetaat za zasebni {koli na ekonomskata misla. Ako ja analizirame istorijata na ekonomskata misla, posebno onaa od XX vek, moème da zabeleìme odredena cikli~nost vo nastanuvawe na {kolite na ekonomskata misla i gradeweto na profilot na standardnata ekonomska nauka vo odredeno vreme. Kaj oddelnite {koli na ekonomskata misla se istaknuvaat nekolku fazi: faza na nastanuvawe; faza na nejzin razvoj; faza na stagnacija, kriza i zaostanuvawe; i faza na preobrazuvawe vo druga {kola na ekonomskata misla koja }e go tolkuva ekonomskiot ìvot i }e nudi re{enija (ekonomska politika) za nastanatite problemi. Spored toa jadroto na standardnata ekonomska nauka ne e trajno, tuku se menuva niz tekot na vremeto. Taa pretstavuva, kako {to bi rekol Kolander {aren paun, kaj koj sekoga{ dominira edna boja, no postoi mo`nost nejzinata dominacija da bide zameneta so dominacija na druga boja. Koga stanuva zbor za ekonomskata politika nea moème da ja sporedime so pravewe na ovo{en napitok od razli~ni vidovi na ovo{je. Vkusot na ovo{niot napitok (ekonomskata politika) }e go dade ovo{jeto koe ima najgolem udel, me|utoa i ostanatite vidovi na ovo{je imaat svoj pridones vo formiraweto na vkusot. Teoriskite koncepcii na ekonomskata politika najglobalno moème da gi podelime vo dve grupi. Prvata grupa ja pretstavuvaat {kolite od kejnzijanskata struja kejnzijanci i novi kejnzijanci. Vtorata grupa ja pretstavuvaat {kolite od neoklasi~nata (neoliberalna) struja monetaristi, novi klasi~ari, ekonomija na ponu , . ( Jaki, 1999, . 569). 4 . , , . 5 . , . , . . 6 ( , , , .).
3
535
M-r Bor~e Trenovski
data, teorijata na realnite delovni ciklusi i teorijata na javniot izbor. Imaj}i predvid deka dvete grupi na teoretski koncepcii se vo golema mera sprotivstaveni, se postavuva pra{aweto dali postoi mo`nost za nivna sinteza vo edinstven koncept na ekonomska politika. Dosega{nite obidi za sinteza ne uspeaja da gi pomirat dvete tradicii, taka {to ostanuva otvoreno pra{aweto za nivna sinteza koja e neophodna na poleto na ekonomskata politika. Po ova pra{awe naj{iroko gledano mo`ni se dva pristapa: sinteti~ki pristap i situacionen pristap (Fabris, 2002, str. 279 289). Imaj}i gi predvid razli~nite uslovi i karakteristikite vo sekoja posebna ekonomija (koi ~esto se zanemaruvaat), koi pretstavuvaat glavni determinanti za izborot na makroekonomska teorija koja }e pretstavuva soodvetna osnova za sproveduvawe na uspe{na ekonomska politika, vo na{iot trud prednost mu e dadena na situacioniot pristap. Ponatamu vo trudot za situacioniot pristap }e bide formuliran model i istiot }e bide testiran na slu~ajot na R. Makedonija. Formulirawe na situacionen model - utvrduvawe na optimalna makroekonomska koncepcija Spored ovoj pristap se pretpostavuva primena na razli~nite koncepcii na ekonomskata politika vo zavisnost od ispolnetosta na opredeleni preduslovi, odnosno sekoja zemja se nabquduva kako poseben slu~aj. Vo zavisnost od ispolnetite preduslovi, kreatorite na ekonomskata politika izbiraat koncept koj najmnogu odgovara na nivnata situacija. Ova ne zna~i trajno orientirawe kon eden koncept, tuku vo zavisnost od promenata na uslovite (karakterot na pazarniot sistem, klu~niot problem, kompetentnosta na vladata i o~ekuvawata) mo`no e vo ista zemja vo eden moment da odgovara, na primer kejnzijanski pristap, a vo nekoj drug moment pove}e da odgovara monetaristi~ki pristap. Za taa cel vo trudot e formuliran model koj opfa}a preku ~etiri varijabli7: karakterot na pazarniot sistem, klu~niot problem, kompetentnosta na vladata, o~ekuvawata na poedincite i nivnoto vkrstuvawe, sugerira izbor na odredena teoriska koncepcija na ekonomskata politika8. Prvata nabquduvana varijabla karakterot na pazarniot sistem se odnesuva na tri
. 8 , A. Blinder .. (Jaki,1999, . 570). , Fabris (2002, . 281), .
7
536
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
situacii: pazarniot sistem ne se samouramnoteùva, se samouramnoteùva na kratok rok i se samouramnoteùva momentalno. Kaj o~ekuvawata }e nabquduvame dve situacii: situacija vo koja poedincite imaat racionalni o~ekuvawa9 i situacija vo koja imaat adaptivni o~ekuvawa10. Koga e vo pra{awe vladata mo`ni se dve situacii vladata e kompetentna ili ne e kompetentna. I kaj poslednata nabquduvana varijabla klu~en problem zemeni se predvid dve situacii: edna vo koja kako klu~en problem se javuva nevrabotenosta i druga vo koja klu~en problem pretstavuva spravuvaweto so inflacija. Tabela Alternativi vo situacioniot model na ekonomska politika
se samouramnoteùva vo kratok rok Kompetentna vlada Nekompetentna vlada A G Racionalni o~ekuvawa se samouramnoteùva vo kratok rok Kompetentna vlada Nekompetentna vlada E Y Adaptivni o~ekuvawa se samouramnoteùva vo kratok rok Kompetentna vlada Nekompetentna vlada K M Racionalni o~ekuvawa se samouramnoteùva vo kratok rok Kompetentna vlada
9
momentalno se samouramnoteùva B D Racionalni o~ekuvawa momentalno se samouramnoteùva @ I Adaptivni o~ekuvawa momentalno se samouramnoteùva L N Racionalni o~ekuvawa momentalno se samouramnoteùva P
ne se samouramnoteùva V \ Racionalni o~ekuvawa ne se samouramnoteùva Z J Adaptivni o~ekuvawa ne se samouramnoteùva Q W Racionalni o~ekuvawa ne se samouramnoteùva R inflacija nevrabotenost inflacija nevrabotenost inflacija inflacija nevrabotenost
. , .
10
537
M-r Bor~e Trenovski

Nekompetentna vlada
S Adaptivni o~ekuvawa
T Adaptivni o~ekuvawa
] Adaptivni o~ekuvawa
nevrabotenost
Vo modelot se prikaàni 24 mo`ni situacii. Sekoja od situaciite pretstavuva kombinacija od preduslovi vo opredelena ekonomija i osnova za sproveduvawe na odredena koncepcija na ekonomska politika. Samo ~etiri situacii potpolno odgovaraat na pretpostavkite na odredeni {koli. Tipi~no kejnzijanska situacija (Z) postoi vo uslovi koga pazarniot sistem ne se samouramnoteùva, koga klu~en problem pretstavuva nevrabotenosta, koga postojat adaptivni o~ekuvawa i kompetentna vlada. Monetaristi~ka situacija (Y) postoi vo uslovi koga pazarot se samouramnoteùva na kratok rok, klu~en problem e spravuvaweto so inflacijata, postojat adaptivni o~ekuvawa i nekompetentna vlada. Situacija koja najmnogu odgovara na novata klasi~na makroekonomija (N) ja karakteriziraat racionalni o~ekuvawa, nekompetentna vlada, momentalno uramnoteùvawe na pazarite i klu~en problem e spravuvaweto so inflacijata. Novokejnzijanskata situacija (Q) ja karakteriziraat racionalni o~ekuvawa, pazarot ne pretstavuva samouramnoteùva~ki mehanizam, kompetentna vlada i nevrabotenosta s u{te pretstavuva klu~en problem. Za situaciite V, G, D, \, E, @, J, L, W, R, S, T i ] moè da se kaè deka se neodredeni, zatoa {to ne postoi {kola na ekonomskata misla {to }e ponudi re{enie za vodewe na ekonomska politika vo dadenite situacii11. Ova ne ja isklu~uva mo`nosta vo ovie situacii ekonomskata politika da bide fundirana na miks od ekonomski koncepcii, koj najdobro bi gi tolkuvale ovie situacii i bi nudele soodvetni merki i re{enija za problemite i ograni~uvawata koi se pojavuvaat. Preostanatite sedum situacii ne se ~isti", poradi toa {to tie pretstavuvaat miks od pove}e teoretski koncepcii i vodeweto na ekonomskata politika treba da bide fundirano na kombinacija od soodvetnite koncepcii. Vo situacijata A pazarnata ramnoteà se vospostavuva vo soglasnost so pretpostavkite na monetaristi~kata {kola, klu~niot problem e vo kompatibilnosta i so monetarizmot i so novata klasi~na makroekonomija, o~ekuvawata odgovaraat na pretpostavkite na novata klasi~na makroekonomija, kompetentnosta na vladata
.
11
538
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
odgovara na kejnzijanskite pretpostavki, me|utoa e kompatibilna i so modelite na monetaristite i na novite klasi~ari. Pretpostavkata deka pazarnata ramnoteà ne se vospostavuva momentalno i avtomatski, vo golema mera gi naru{uva postulatite na novata klasi~na makroekonomija i spored toa, sepak, vo ovaa situacija najadekvaten bi bil monetaristi~kiot pristap. Vo situacijata B tri varijabli potpolno odgovaraat na postulatite na novata klasi~na makroekonomija, ~etvrtata (kompetentnosta na vladata) ne se kosi so osnovnite postulati na ovoj pravec. Spored toa vo ovaa situacija najmnogu bi odgovarala ekonomska politika fundirana na novata klasi~na makroekonomija. Vo situaciite I i P postoi dilema dali e poadekvaten monetaristi~kiot ili novoklasi~arskiot pristap. Kompetentnosta na vladata ne e sprotivna na osnovnite postulati na ovie pravci, klu~niot problem (inflacija), isto taka, e kompatibilen so dvata pristapa (iako poblizok do monetarizmot), ostanuva dilemata dali pristapot da bide odreden vrz osnova na uramnoteùvaweto na pazarot ili vrz osnova na o~ekuvawata. Me|utoa imaj}i predvid deka adaptivnite o~ekuvawa dozvoluvaat ekonomskata politika da moè da ima realni efekti, primat treba da mu se dade na monetarizmot. Vo situacijata K skoro site varijabli (o~ekuvawata, klu~en problem i kompetentnosta na vladata) odgovaraat na pristapot na novite kejnzijanci, me|utoa pazarnata ramnoteà se vospostavuva vo soglasnost so pretpostavkite na monetaristi~kata {kola. Spored novite kejnzijanci - rigidnosta na platite i cenite, asimetri~nite informacii, nesovr{enata konkurencija i dr. predizvikuvaat bavno uramnoteùvawe na pazarite. Ako pretpostavime pomeka varijanta na ovoj stav, spored koja i pokraj ~estite {okovi i fluktuaciite na proizvodstvoto i vrabotenosta pazarite se uramnoteùvaat relativno brzo, toga{ vo ovaa situacija najadekvaten bi bil pristapot na novite kejnzijanci. Vo situacijata M verojatno najmnogu bi odgovaral monetaristi~kiot pristap, zatoa {to tri varijabli potpolno se vo soglasnost so osnovnite postulati na ovoj pravec (kompetentnosta na vladata, klu~niot problem i pazarnata ramnoteà), a i tretata varijabla (mekata varijanta na racionalnite o~ekuvawa) bi moèla da se inkorporira vo ovoj model. Situacijata O gi zadovoluva site osnovni postulati na monetarizmot (klu~en problem, pazarna ramnoteà i o~ekuvawata), osven toa {to trgnuva od pretpostavkata za kompetentna vlada, no taa pretpostavka ne e ograni~uva~ki faktor za primena na monetaristi~kata doktrina. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 539
M-r Bor~e Trenovski
Ovoj model, pokraj toa {to moè da bide od isklu~itelna pomo{ pri izbor na konkretniot model na ekonomska politika, se soo~uva i so odredeni ograni~uvawa: prvo, te{ko e da se odredi to~nata situacija i pozicijata na ekonomijata vo prikaànata tabela (kompetentnosta na vladata, kakvi o~ekuvawa imaat poedincite i dr.), pa spored toa, modelot pretstavuva pove}e teoretska aproksimacija, otkolku {to e primenliv vo praktikata; vtoro, vo analizata se vklu~eni samo ~etiri {koli na ekonomskata politika (ako gi imame predvid vrskite i odnosite pome|u oddelnite {koli/ekonomski politiki, nivnoto vklu~uvawe }e gi napravi rezultatite mnogu pokompleksni i nejasni; treto, vo modelot se nabquduvaat samo ~etiri varijabli, {to od edna strana ja namaluva negovata sloènost, me|utoa ostanuvaat nevklu~eni golem broj na varijabli po koi odredeni koncepcii na ekonomskata politika se pribliùvaat ili konfrontiraat. Utvrduvawe na optimalnata makroekonomska koncepcija za Republika Makedonija (situacioniot pristap) îstewe" na pazarot i vospostavuvawe na ramnoteà Pazarot vo zemjite kako Makedonija go karakteriziraat: Brojni golemi dràvni pretprijatija koi se vo proces na privatizacija. Indikatorot za privatizacija na golemite pretprijatija12 vo Makedonija vo 2009 god. iznesuva 3,33 (od maksimum 4+), {to zna~i deka procentot na privatizirani golemi pretprijatija se nao|a od 25% do 50% i deka ima soodveten napredok vo korporativnoto upravuvawe. Brojni mali privatni pretprijatija (nastanati so privatizacija na dràvni pretprijatija ili novootvoreni). Privatizacijata na malite pretprijatija so mali isklu~oci e celosno zavr{ena, {to go pokaùva i indikatorot za privatizacija na malite pretprijatija vo 2009 god. so vrednost 4,00. Analizata na upravuvaweto i prestrukturiraweto na pretprijatijata pokaùva deka Makedonija ostvarila skromen napredok, so prose~en indikator za 2009 god. 2,67 (cvrsta kreditna politika i politika na subvencii, no slabo sproveduvawe na zakonskata regulativa i malku prezemeni akcii za zajaknuvawe na konkurencijata i korporativnoto upravuvawe).
12 . http://www.ebrd.com/country/sector/ econo/stats/timeth.htm
540
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Klu~no za utvrduvawe na pazarnata struktura vo zemjite vo tranzicija pretstavuva i politikata za zajaknuvawe na konkurencijata. Indikatorot za politikata za zajaknuvawe na konkurencijata za 2009 god. ima prose~na vrednost 2,33 {to zna~i deka zakonodavstvoto i instituciite za zajaknuvawe na konkurencijata se postaveni, otstraneti se nekoi od restrikciite za vlez na novi kompanii, me|utoa ostanuva u{te mnogu da se napravi za da se postigne nivoto na industriski razvienite zemji (4+). Od analizata na pazarnata struktura vo Makedonija lesno moè da se zaklu~i deka pazarna struktura e daleku od sovr{ena, od {to proizleguva deka taa se sovpa|a so tvrdeweto na kejnzijancite i novite kejnzijanci deka pazarite gi karakterizira nesovr{ena konkurencija. îstewe" na pazarot - spored neoliberalnata ekonomska struja (monetaristite, novite klasi~ari) pazarot funkcionira niz slobodnata igra na ponudata i pobaruva~kata, koi se sretnuvaat vo opredelena to~ka vo koja pazarot se ~isti" i vo koja ne postoi nitu vi{ok na ponuda, niti vi{ok na pobaruva~ka (rabotna sila, proizvodstvo itn.). Pazarniot sistem ne samo {to e stabilen, tuku vo sebe ima vgradeni mehanizmi za apsorbirawe na {okovite. Slobodniot pazar, dokolku ne e ograni~en od strana na dràvata sekoga{ ja vodi ekonomijata kon polna vrabotenost na faktorite na proizvodstvo, osven vo slu~aj na nekoj tranzitoren {ok, koga za vospostavuvawe na ramnoteà mu e potreben kratok vremenski period. Nabquduvaj}i go dvièweto na pazarot na trud vo tranzicionite ekonomii i posebno vo Makedonija doa|ame do zaklu~ok deka samo vo mal broj na zemji pazarot uspeal da se is~isti", i toa vo prili~no dolg vremenski period13 (ê{ka, Slovenija, Romanija i dr.), dodeka vo najgolem del od ostanatite zemji pazarnite sili ne se vo mo`nost da go is~istat pazarot i visokite stapki na nevrabotenost se provlekuvaat do denes (Makedonija e lider vo taa grupa). Analizata na dvièweto na BDP na Makedonija vo tranzicioniot period pokaùva deka duri vo 1996 god. po~nuvaat da se generiraat pozitivni stapki na rast na BDP. Negativnite i skromnite stapki na rast na BDP se rezultat na neusoglasenite odnosi pome|u ponudata i pobaruva~kata na pazarot i u{te eden dokaz deka za da se is~isti" pazarot treba podolg period. Koga zboruvame za ~istewe" na pazarot neizbe`no e da spomneme deka mnogu ~esto pazarnite sili se pomognati od vidlivata raka" - ekonomskata politika. Vo po~etokot na tranzicijata krevkiot pazar koj postoe{e vo Makedonija (i vo ostanatite
13
541
M-r Bor~e Trenovski
zemji vo tranzicija), i neizgradenite pazarni institucii upatuvaa na silna potreba od ekonomska politika i dràvna intervencija so cel da se uramnoteàt pazarite. Spored toa moème da izvedeme zaklu~ok deka vo zemjite vo tranzicija, a posebno vo Makedonija za ~istewe na pazarot" e potreben podolg vremenski period i e neizbe`na promena i poddr{ka od vidlivata" raka (ekonomskata politika). Klu~en ekonomski problem Izvorite na nestabilnost se locirani vo dve to~ki na ednata strana monetarizmot i novata klasi~na makroekonomija spored koi izvorite na nestabilnost se gledaat vo inflacijata (taa sekoga{ i sekade pretstavuva monetaren fenomen) i dràvnata intervencija (koja sekoga{ deluva destimulira~ki i inflatorno); na drugata strana se kejnzijancite i novite kejnzijanci za koi nevrabotenosta pretstavuva klu~en problem, a vospostavuvaweto na polna vrabotenost uslov za zdravo op{testvo. Do re{enie na dilemata dali inflacijata ili nevrabotenosta pretstavuvaat klu~en problem vo Makedonija, moème da dojdeme analiziraj}i go nivnoto dvièwe (vidi podolu). Na grafikonot podolu jasno se gleda (vo 1994 god.) zamenata na inflacijata kako klu~en problem, so nevrabotenosta, koja ostanuva dominanten problem do denes. Spored ova moè da se izvede zaklu~ok deka vo po~etokot na tranzicioniot period dominanten izvor na nestabilnost i klu~en problem pretstavuvala visokata stapka na inflacija14, dodeka po stabilizacioniot period, pa do denes, vo Makedonija i vo najgolem broj zemji vo tranzicija nevrabotenosta ostanuva dominanten problem i predizvik za makroekonomskite teorii. Imaj}i ja predvid analiti~kata va`nost na Filipsovata kriva vo razre{uvaweto na klu~nite domeni na nesoglasuvawe vo makroekonomijata, na grafikonot podolu go pretstavivme dvièweto na stapkata na inflacija i nevrabotenost vo Makedonija i nejzinata Filipsova kriva15. Spored toa, negativniot naklon na Filipsovata kriva vo Makedonija e vo soglasnost so postavkite na kejnzijanskata/novokejnzijanskata ekonomska teorija i go potvrduva tvrdeweto za zamena na klu~niot problem inflacija/nevrabotenost.
, , . 15 19 (1989-2007), , , .
14
542
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
- 40 35 30 25 20 15 10 5 0
19 19 9 19 0 9 19 1 9 19 2 93 19 9 19 4 9 19 5 9 19 6 9 19 7 9 19 8 9 20 9 0 20 0 01 20 02 20 0 20 3 0 20 4 0 20 5 06 20 07 89
1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 -200
- (1989 - 2007) 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 5 7 9 11 13 15
Izvor EBRD, Transition Report ("cut off" date mid November, 2008) Tipot na o~ekuvawata Sovremenata ekonomska teorija denes poznava dva osnovni tipa na o~ekuvawa: adaptivni o~ekuvawa i racionalni o~ekuvawa. Ekonomskite teoreti~ari, ~esto vo zavisnost od toa na koja ekonomska {kola i pripa|aat, vo svoite istraùvawa go koristat edniot ili drugiot pristap. Na edna strana se nao|aat kejnzijancite i monetaristite, spored koi o~ekuvawata vo ekonomijata se adaptivni. A na druga strana se nao|aat novite klasi~ari i novite kejnzijanci spored koi o~ekuvawata vo ekonomijata se racionalni. Koga se vo pra{awe racionalnite o~ekuvawa, treba da zabeleìme deka ovaa postavka ja prifa}aat i novite klasi~ari i novite kejnzijanci, no vo razli~ni varijanti. Vrz osnova na karakteristikite i efektite od razli~nite tipovi na o~ekuvawa, od edna strana i okolnostite koi postojat vo zemjite vo tranzicija (Makedonija), od druga strana, moème najop{to da utvrdime kakvi se o~ekuvawata. Od prethodnata analiza koja be{e napravena utvrdivme deka: pazarot vo Makedonija se Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 543
M-r Bor~e Trenovski
uramnoteùva vo podolg period (posebno pazarot na trud), postojat zna~ajni stabilizacioni tro{oci i stabilizacionen period, monetarnite varijabli se zna~ajni pri destabilizirawe i pri stabilizirawe na ekonomijata, ekonomskata politika ima realni efekti i e neophodna za stabilizacija na ekonomijata, neizvesnosta i iskrivenite pazarni signali se prisutni vo celiot proces na tranzicija. Navedenite karakteristiki n upatuvaat na toa deka tipot na o~ekuvawata, barem vo po~etokot na procesot na tranzicija vo najgolem del se adaptivni, {to soodvetstvuva so postavkite na ekonomskata teorija na kejnzijancite (vo najgolem del) i monetaristite. Me|utoa, so cel da dobieme pojasna slika i najop{to da utvrdime kakvi o~ekuvawa imale poedincite vo tranzicioniot period, }e napravime eden op{t test, utvrduvaj}i gi ex ante realnite kamatni stapki [ rt = it (t+1)]. Ex ante realnite kamatni stapki pretstavuvaat razlika pome|u aktivnite nominalni kamatni stapki i o~ekuvanata stapka na inflacija16 (vidi podolu). Dokolku ekonomskite subjekti imale racionalni o~ekuvawa, tie so pogolema to~nost bi ja vkalkulirale o~ekuvanata stapka na inflacija (t+1) i ex ante realnite kamatni stapki bi bile fiksni, ili nezna~itelno bi fluktuirale.
, ex ante .
1.200,0 1800 1600 1.000,0 800,0 600,0 400,0 200,0 0,0 1400
/ ex ante (%)
1000 800 600 400 200 0 -200
Izvor EBRD, Transition Report ("cut off" date mid November, 2008)
16
t+1.
544
19 89 19 90 19 91 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08
ex ante
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
1200
Kako {to moè da se vidi na grafikonot, ex ante realnite kamatni stapki vo po~etokot na tranzicioniot period (do 19941995), vo vreme na enormno visoki stapki na inflacija bile preceneti i imale pozitivni vrednosti, odnosno ekonomskite subjekti ne bile precizni vo anticipiraweto na inflacijata. Po ovoj period, ex ante realnite kamatni stapki po~nuvaat da se stabiliziraat i so poblagi fluktuacii se dviàt s do 1998-1999 god. koga nivnite vrednosti s pove}e se namaluvaat, a fluktuaciite is~eznuvaat. Po periodot 1998-1999 god. do denes imame stabilni (niski) ex ante realni kamatni stapki17, {to ni ukaùva na toa deka ekonomskite subjekti vo ovoj period uspe{no (racionalno) ja anticipiraat inflacijata i nivnite o~ekuvawa se bliski do poslabata varijanta na racionalnite o~ekuvawa. Spored ova moème da konstatirame deka vo po~etokot na tranzicioniot period (prvite 4 - 5 godini), poradi nestabilnoto makroekonomsko opkruùvawe, o~ekuvawata na ekonomskite subjekti vo najgolem del bile adaptivni, dodeka po ovoj period, kako {to se stabiliziraat makroekonomskite varijabli, taka i o~ekuvawata na subjektite stanuvaat poracionalni (me|utoa daleku od posilnata varijanta na racionalni o~ekuvawa, poddràna od novite klasi~ari). Kompetentnost na vladata Kompetentnosta na vladata (kredibilitetot) e od ogromno zna~ewe za sproveduvawe na uspe{na ekonomska politika (politika voop{to). Dokolku ekonomskite subjekti veruvaat i se odnesuvaat vo soglasnost so najavite od strana na vladata, pogolema e verojatnosta ekonomskata politika da bide uspe{no sprovedena, odnosno kreatorite na ekonomskata politika nema da se soo~at so inflatorni o~ekuvawa, branovi od {trajkovi i drugi nesakani posledici. Ne postoi egzakten na~in za utvrduvawe na kompetentnosta na vladata, pa zatoa za dobivawe generalna slika za kredibilitetot na kreatorite na ekonomskata politika se sprovedeni istraùvawa i anketi od strana na raznite institucii i istraùva~ki centri koi go pokaùvaat javnoto mislewe povrzano so rejtingot na vladata, politi~kata partija na vlast, liderite na vladeja~kata politi~ka partija itn. Vo ovoj trud e zemeno predvid istraùvaweto na Institutot za demokratija (IDSCS) za javno mislewe vo Makedonija za rejting na politi~ki partii i rejting na institucii i
17
, , , .
545
M-r Bor~e Trenovski
organizacii, sprovedeno od 1 do 3 septemvri 2009 god. Od doma{nite institucii najvisoki ocenki dobivaat Vladata na Republika Makedonija i Pretsedatelot na Republika Makedonija, t.e. prose~na ocena od 2,95 i 2,78, soodvetno i nevladiniot sektor 2,96. Ne{to poniski sredni ocenki dobivaat Sobranieto na Republika Makedonija (2,55), opozicijata (2,47) i sudstvoto (2,37).
Izvor: Anketa na Institutot za demokratija (IDSCS) za javno mislewe vo Makedonija za rejting na politi~ki partii i rejting na institucii i organizacii - sprovedena od 1 do 3 septemvri 2009 god.
Vo odnos na rejtingot na politi~kite partii vo Makedonija, najgolem rejting vo vreme na sproveduvawe na anketata ima vladeja~kata VMRO DPMNE so 24,9%, po {to sleduva Socijaldemokratskiot sojuz so 9,5%, ostanatite partii vo makedonskiot blok uìvaat rejting pomal od 1%. Vo albanskiot blok na partii najgolem rejting ima DUI so 7,1%, po {to sleduva Nova demokratija so 2,6%. Duri 52,4% od ispitanicite ne se izjasnile po ovaa pra{awe ili nemaat partiska preferenca. Od ova se dobiva edna op{ta slika koja pokaùva deka Vladata vo Makedonija koja ja sproveduva ekonomskata politika (i politikata voop{to) e kompetentna (poseduva kredibilitet), {to e vo soglasnost so tvrdewata na kejnzijancite / novite kejnzijanci za kompetentna vlada koja sproveduva razumna ekonomska politika.
546
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela Optimalna makroekonomska teorija vo R. Makedonija (situacioniot pristap18) Ekonomsko okruùvawe (situacija) nesovr{ena konkurencija mo{ne bavno preku ekonomska politika vo po~etokot inflacijata, potoa nevrabotenosta nesakana nevrabotenost negativen naklon (postoi, duri i na sreden rok) adaptivni vo po~etokot / racionalni Makroekonomska teorija kejnzijanizam / novi kejnzijanci kejnzijanizam / novi kejnzijanci kejnzijanizam / novi kejnzijanci monetarizam / kejnzijanizam19 kejnzijanizam / novi kejnzijanci kejnzijanizam
Karakteristiki Pazar îstewe" na pazarot Vospostavuvawe na ramnoteà Klu~en problem Vrabotenost Filipsova kriva Tipot na o~ekuvawata
kejnzijanizam / monetarizam / novi kejnzijanci kejnzijanizam / novi Kompetentnost kompetentna kejnzijanci na vladata Vo tabelata pogore go zaokruùvame delot vo koj ja utvrduvame optimalnata makroekonomska teorija, koja }e pretstavuva soodvetna osnova za sproveduvawe na uspe{na ekonomska politika vo R. Makedonija. Od tabelata se gleda deka site varijabli koi se oceneti (pazar, ~istewe na pazarot", vospostavuvawe ramnoteà, vrabotenost, Filipsova kriva, o~ekuvawata i kredibilitetot na vladata) vo ovoj period, vo makedonskata ekonomija soodvetstvuvaat so kejnzijanskata ekonomska teorija (vo naj{iroka smisla). Tipot na o~ekuvawata se klu~nata to~ka koja ni dozvoluva da napravime razlika pome|u kejnzijanizmot i novite kejnzijanci, kako optimalna makroekonomska koncepcija za R. Makedonija. Imaj}i predvid deka site varijabli vo situacioniot model se vo
18
2007-2008 ., . 19 .
547
M-r Bor~e Trenovski
soglasnost so kejnzijanskata ekonomska teorija, a o~ekuvawata se vo ramkite na poslabata varijanta na racionalnite o~ekuvawa, noviot kejnzijanizam se nametnuva kako makroekonomska koncepcija koja najdobro ja tolkuva ekonomskata stvarnost vo R. Makedonija, i spored toa moè da zazeme dominanten del od osnovata za sproveduvawe uspe{na ekonomska politika. Na kraj, samo da spomneme deka podatocite koristeni za utvrduvawe na optimalna makroekonomska teorija za Makedonija se odnesuvaat na periodot od po~etokot na tranzicijata 2007-2008 god., odnosno vlijanieto na svetskata ekonomska kriza be{e izzemeno so cel da se utvrdi tendencijata na ekonomskata situacija pred {okot koj ja pogodi svetskata i makedonskata ekonomija. Vklu~uvaweto na efektite od svetskata ekonomska kriza vrz varijablite vo situacioniot model u{te pove}e bi gi potkrepile i zasilile zaklu~ocite vo trudot ({to ve}e se potkrepi so prezemaweto na tipi~no kejnzijanski ekonomski merki za izlez od krizata), me|utoa toa e interesna tema koja moè da bide predmet na obrabotka vo nekoja sledna prilika.
Koristena literatura: 1. Stojkov, M.(2008): Razvoj na ekonomskata misla", Ekonomski fakultet - Skopje, (3 izdanie), XX, str. 607. 2. Snowdon, B. and Vane, H. (2005): "Modern macroeconomics: Its Origins, Development and Current State", Cheltenham (UK), Edward Elgar Publishing Ltd, pp. 803. 3. Trpeski, P. (2005): Novata Kejnzijanska ekonomija", magisterski trud, Ekonomski fakultet-Skopje, str. 174. 4. Fiti, T. (2001): Sovremeni makroekonomski koncepcii i ekonomskite politiki", Ekonomski fakultet - Skopje, str. 259. 5. Fabris, N. i Dimitrijevi, B. (2007): "Ekonomska politika: Teorija i analiza", Ekonomski fakultet-Beograd, str. 498. 6. Fabris, N. (2002): "Razvoj ekonomske misli o ekonomskoj politici", doktorska disertacija, Ekonomski fakultet-Beograd, str. 347. 7. Snowdon, B., Vane, H. and Wynarczyk, P. (1994): "A modern guide to macroeconimics: An introduction to Competing Schools of Thought", Cheltenham (UK), Edward Elgar Publishing Ltd, pp. 460. 8. Poop{irno za vrednostite i tolkuvawe na tranzicionite indikatori vidi na http://www.ebrd.com/country/sector/econo/ stats/timeth.htm
548
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
9. Anketa na Institutot za demokratija (IDSCS) za javno mislewe vo Makedonija za rejting na politi~ki partii i rejting na institucii i organizacii - sprovedena od 1 do 3 septemvri 2009 god. http://www.idscs.org.mk/images/stories/upload/ publicOpinion/IDSCS_Izvestuvanje%20za%20mediumi_Rejting%20se ptemvri%202009.pdf 10. Jaki, M. i Peji, L.(1999): "Razvoj ekonomske misli", Beograd, Ekonomski fakultet-Beograd, igoja tampa, str. 607.
549
M-r Bor~e Trenovski
IMPLEMENTATION OF THE SUTATION APPROACH IN THE SYNTHESIS OF THE ALTERANTIVE MACROECONOMIC CONCEPTIONS FOR THE PURPOSE OF DETERMINING THE OPTIMAL MACROECONOMIC POLICY IN MACEDONIA Teaching Assistant Borce Trenovski M.Sc. Abstract
Which school of economic thought (or economists) should be trusted? This question presents a challenge for creation of a number of syntheses - which provide different ways for economic science to fulfill its tasks; to diagnose numerous situations in economic life, to propose solutions for changes in a positive direction, to predict future events and trends etc. Through confrontation of different schools of economic thought, especially among the leading schools, the process of their convergence and of building standard knowledge about economic life (standard economic science) continues. This paper aims to create a "bridge" between facts and events in economic life on one hand, and macroeconomic concepts that constitute the basis for implementation of economic policy on the other, especially with a special focus on the situation in the Republic of Macedonia. The paper is divided into three sections: The first section indicates the possibilities for synthesis of the dominant macroeconomic concepts and policies, and their importance for the implementation of economic policy. In the second section we design a situation model by using four variables: the nature of the market system, the key problem, the competence of the government, and the expectations of individuals. The intersection of the four variables would recommend an optimal theoretical conception of economic policy. The third part is focused on determining the best macroeconomic concept based on the formulated situation model that will present a solid basis for implementation of a successful economic policy in the Republic of Macedonia. Key words: dominant macroeconomic concepts, economic policy, synthesis, situation approach, R. Macedonia
550
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 331.5:364(497.7)
SOCIJALNITE TRANSFERI ZA NEVRABOTENOST VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I IMPLIKACIITE VRZ PAZAROT NA TRUD
M-r Predrag Trpeski
Apstrakt Predmet na ispituvawe na ovoj trud se socijalnite transferi za nevrabotenost i nivnoto vlijanie vrz pazarot na trudot vo Republika Makedonija. Prviot del od trudot se odnesuva na vlijanieto na instituciite vrz performansite na pazarot na trudot kako {to se nevrabotenost, vrabotenost, stapka na participacija, mobilnosta na rabotnata sila, polova, rasna i nacionalna diskriminacija i t.n. Ottuka, moè da izdvoime pet tipa na institucii, koi bitno vlijaat vrz performansite na pazarot na trudot: prvo, sindikatite i kolektivnite dogovori; vtoro, socijalnite transferi za nevrabotenost; treto, aktivni politiki na pazarot na trud; ~etvrto, legislativa za za{tita na vrabotenosta i petto, fiskalnata politika na pazarot na trudot. Vtoriot del od trudot se odnesuva na socijalnite transferi za nevrabotenost i nivniot opfat vo razli~ni zemji ~lenki na Evropskata Unija. Zatoa vo ovoj del trudot se obraboteni ~etirite modeli na socijalna politika na zemjite ~lenki na Unijata, i toa: Nordiski model, Anglo-saksonski model, Mediteranski model, a pooseben osvrt se pravi na Kontinentalniot model, koj e karakteristi~en za Makedonija. Tretiot del od trudot e posveten na socijalnite transferi za nevrabotenost i nivnoto vlijanie vrz performansite na pazarot na trud vo Makedonija. So ogled na toa deka se raboti za {iroka lepeza na programi koi se odnesuvaat na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, no isto taka se naso~eni i kon penziite na postarata populacija, socijalniot model vo Republika
M-r Predrag Trpeski
Makedonija e najblizok do Kontinentalniot model koj e najekstenziven vo opfatot na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i penziite na postarata populacija. Klu~ni zborovi: institucii, socijalni transferi za nevrabotenost, performansi na pazarot na trud.
1. Op{t pristap Karakteristi~no za nevrabotenosta vo zemjite ~lenki na Evropskata Unija vo poslednive tri dekadi e toa {to stapkata na nevrabotenost eden podolg period se odrùva na povisoko ramni{te od stapkata na nevrabotenost vo SAD. Ako vo {eesetite i sedumdesetite godini stapkata na nevrabotenost vo evropskite zemji be{e poniska od stapkata na nevrabotenost vo SAD, posle stagflacijata, poto~no od sredinata na osumdesetite godini, slikata vo celost se promeni. Stapkata na nevrabotenost vo evropskite zemji ostana na povisoko nivo, a vo SAD se prepolovi. Vo devedesetite godini nevrabotenosta vo evropskite zemji se zgolemi vo prosek na ne{to pove}e od 10 %, pa potoa zapo~na da opa|a i vo 2006 godina dostigna 8,6 %. Za celiot toj period stapkata na nevrabotenost vo SAD be{e na zna~itelno ponisko nivo. Vo osumdesetite i vo prvata polovina na devedesetite godini od minatiot vek stapkata na nevrabotenost vo SAD vo prosek be{e 6,5 % (po{iroko vo Nickel 1997, p. 56). Vo zemjite ~lenki na EU postoi golema {arenolikost vo pogled na stapkite na nevrabotenost. Stapkata na nevrabotenost se dviì od najniskata 2 % vo Luksemburg vo 2001 godina pa se do najvisokata 19,5% istata godina vo Bugarija. Mnogu od visokorazvienite zemji, kako {to se Francija, Italija i [panija, kon krajot na minatiot vek imaa dvocifreni stapki na nevrabotenost (po{iroko vo European Comission, Eurostate yearbook 2008, p. 260). Vo istiot toj period stapkata na nevrabotenost vo SAD ne nadmina 6%. Za vakvata visoka nevrabotenost vo evropskite zemji postojat vo osnova dve objasnuvawa. Prvoto objasnuvawe trgnuvaa od fenomenot na t.n. Hysteresis, koncept koj e zastapuvan od novite kejnzijanci. Spored Hysteresis konceptot, prirodnata stapka na nevrabotenost e determinirana od nevrabotenosta vo izminatiot period. Ako izminatiot period stapkite na nevrabotenost bile na visoko nivo, toga{ denes i prirodnata stapka na nevrabotenost }e bide pogolema (po{iroko vo Beg, Fi{er i Dornbu{ 2001, str. 458; Blanchard and Summers 1987, p. 288-289)
552
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Socijalnite transferi za nevrabotenost vo Republika Makedonija ...
Vtoroto objasnuvawe trgnuva od institucionalnoto okruùvawe. Spored ova stojali{te stapkata na nevrabotenost vo evropskite zamji e povisoka od stapkata na nevrabotenost vo SAD poradi pogolemata rigidnost na pazarot na trudot vo Evropa otkolku vo SAD. Pogolemata rigidnost na pazarot na trudot e determinirana od institucionalni faktori. Tokmu, pojakite sindikati, postrogite zakoni za rabotni odnosi, podare`livata socijalna politika, poslabata geografska mobilnost i mobilnost na rabotnoto mesto se pri~initelite za povisokata stapka na nevrabotenost vo Evropskite zemji. Posilnite sindikati obezbeduvaat odrùvawe na platite na rabotnicite na povisoko nivo od nivoto na plati koe go ~isti pazarot na trudot. Platite se nefleksibilni nadole i se javuva vi{ok na ponuda na rabotna sila, {to zna~i povisoka nevrabotenost. Povisokite socijalni transferi i poblagite kriteriumi za dobivawe na beneficii od nevrabotenost isto taka ja namaluvaat fleksibilnosta na pazarot na trudot vo evropskite zemji. Ottuka, instituciite se osnovniot pri~initel za namaluvawe na fleksibilnosta na pazarot na trudot i odrùvawe na stapkata na nevrabotenost vo evropskite zemji na povisoko nivo. Instituciite vo golema mera vlijaat vrz krajnite rezultati na pazarot na trudot kako {to se nevrabotenost, vrabotenost, stapka na participacija, mobilnosta na rabotnata sila, polova, rasna i nacionalna diskriminacija i t.n. Vo osnova moème da zboruvame za slednive pet tipa na institucii na pazarot na trudot: prvo, sindikatite i kolektivnite dogovori; vtoro, pasivni politiki na pazarot na trud; treto, aktvni politiki na pazarot na trud; ~etvrto, legislativa za za{tita na vrabotenosta i petto, fiskalnata politika na pazarot na trudot. 2. Modeli na socijalna politika Socijalnite transferi za nevrabotenost pretstavuvaat opredelen nadomestok koj se izdvojuva od buxetot i se odnesuva na licata koi ne se vraboteni. Ova ne podrazbira samo obezbeduvawe na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, tuku isto taka i obezbeduvawe na invalidski penzii za licata koi gi izgubile sposobnostite za rabota, kako i razni {emi za predvremeno penzionirawe i t.n. Vo Evropskata Unija postojat razli~ni modeli na socijalna politika i site se so razli~en opfat. Bidej}i vo zemjite ~lenki na Evropskata Unija postojat golemi razliki vo opfatot na socijalnite modeli i implikaciite vrz pazarot na trudot se razli~ni. Ottuka efektite na socijalnite transferi za nevrabotenost se razli~ni vo razli~ni zemji na Unijata. Vo nekoi zemji tie se vo Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 553
M-r Predrag Trpeski
pozitivna korelacija so stapkata na participacija, a vo nekoi go obeshrabruvaat procesot na barawe na rabota. Isto taka zemjite koi se podare`livi so socijalnite transferi imaat pomali problemi so siroma{tijata (po{iroko vo Rovelli and Bruno 2008, p. 4-9 i 12-14 i Boeri 2002, p. 3-5). Vo osnova moè da se utvrdat ~etiri socijalni modeli vo Evroskite zemji: prvo, Nordiskiot model (Danska, Finska i [vedska plus Holandija) se karakterizira so visoko nivo na socijalna za{tita, kade fiskalnite intervencii na pazarot na trudot se dosta golemi; vtoro, Anglo-saksonskite zemji (Velika Britanija i Irska) kade trnsferite na sredstva se prete`no naso~eni kaj licata koi se vo rabotna vozrast; treto, Kontinentalniot model (Avstrija, Belgija, Francija, Germanija i Luksemburg) e najekstenziven vo opfatot na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i penziite na postarata populacija i ~etvrto, Mediteranski model (Grcija, Italija, Portugalija i [panija) e dosta sli~en so kontinentalniot, so toa {to ovoj model e pred se naso~en kon starosnata penzija, no dopolnitelno opfa}a i pogolema za{tita na vrabotenosta i nadomestococi za predvremeno penzionirawe (Gianpiero 2007, p. 9-10). Za Republika Makeodnija e karakteristi~en kontinentalniot model na socijalna politika. Karakteristi~no za ovoj model e {iroka osnova na osiguruvawe za nevrabotenost, razni drugi beneficii za nevrabotenost i penzii za postarata populacija. Golemi {emi vo slu~aj na invaliditet se isto taka prisutni i se baziraat na pridonesi koi gi pla}aat vrabotenite od ostvarenite prihodi. Vlijanieto na sindikatite e zna~itelno (iako vo poslednive 20-25 godini stepenot na sindikalizacija vo zemjite koi go imaat ovoj model drasti~no se ima namaleno), kako partner vo socijalniot dijalog i vo procesot na kolektivnoto dogovarawe. Imaj}i go ova predvid, moème da konstatirame deka socijalniot model, vo koj izrazito se naglaseni socijalnite transferi za nevrabotenost ima voo~livi implikacii vrz performansite na pazarot na trud vo Makedonija. 3. Efekti od socijalnite transferi za nevrabotenost vrz pazarot na trud vo Makedonija Socijalnite transferi za nevrabotenost imaat golemo vlijanie vrz fleksibilnosta na platite i nevrabotenosta, odnosno vrabotenosta vo Republika Makedonija. Vo Makedonija postoi edna {iroka lepeza na programi koi se odnesuvaat na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, no isto taka programite se naso~eni i kon penziite na postarata populacija, {to e karakteristi~no za 554
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
kontinentalniot model. Socijalnite transferi za nevrabotenost imaat funkcija da pridonesat vo za~uvuvaweto na socijalnata stabilnost i tie se vo nasoka na za~uvuvawe na socijalniot mir i kontrola na siroma{tijata. Kako {to prethodno vidovme, zemjite koi se podare`livi so socijalnite transferi imaat pomali problemi so siroma{tijata. Najvoo~liv primer za vlijanieto na socijalnite transferi za nevrabotenost vrz pazarot na trud vo Republika Makedonija e pravoto na zdravstvena za{tita na site lica koi se imaat prijaveno vo Agencijata za vrabotuvawe na RM deka baraat rabota. Podatocite od agencijata za vrabotuvawe ukaùvaat na faktot deka vo dekemvri mesec 2008 godina, 20,8% od prijavenite nevraboteni lica se izjasnile deka vo agencijata se prijavile isklu~ivo da go iskoristat pravoto za zdravstvena za{tita. Zna~i deka rabota aktivno baraat 79,2% od vkupno prijavenite nevraboteni lica vo Agencijata za vrabotuvawe (po{iroko vo Agencija za Vrabotuvawe na RM, Pregled na evidentirani nevraboteni lica vo periodot 1.1.2008 do 31.12.2008). Ako se ima predvid deka vo Agencijata za vrabotuvawe na krajot od 2008 godina se evidentirani 343.363 nevraboteni lica, od koi 71.589 lica se prijaveni samo za da koristat zdravstveno osiguruvawe1, moè da se zaklu~i deka fakti~kata stapka na nevrabotenost vo Republika Makedonija za 2008 godina ne e 33,5%, tuku ne{to poniska. Imeno ako se vkrstat podatocite za 2008 godina od dràvniot zavod za statistika za brojot na aktivno naselenie koe iznesuva 919.424 lica i podatocite od agencijata za vrabotuvawe za licata koi aktivno baraat rabota i koi iznesuvaat 271.774 lica, toga{ nevrabotenosta vo Makedonija vo 2008 godina bi bila 29,6%. Iako ovaa presmetka treba da se zeme so doza na rezerva bidej}i metodologiite2 {to gi koristat Dràvniot zavod za statistika i Agencijata za vrabotuvawe se razli~ni, sepak evidentno e vlijanieto na ovaa merka vrz nevrabotenosta vo Republika Makedonija (presmetano spored podatocite od Agencija za Vrabotuvawe na RM, Pregled na nevraboteni lica so sostojba 31.12.2008, od 20.01.2009 i Dràven zavod za statiskika na RM, Statisti~ki godi{nik 2008). Za delumno da se otstrani negativnosta koja proizleguva od razli~nite metodologii, vlijanieto na ovaa merka vrz nevrabo 71.589 , 38.949 54,4% , 32.640 45,6% . ILO , , .
2 1
555
M-r Predrag Trpeski
tenosta moè da se utvrdi i na drug na~in. Imeno, spored evidencijata na Agencijata za vrabotuvawe, 20,8% od evidentiranite nevraboteni lica se prijaveni samo za da koristat zdravstveno osiguruvawe, a ne baraat rabota. Ako stapkata na nevrabotenost od 33,5% vo 2008 godina, koja ja ima presmetano Dràvniot zavod za statistika, se namali za 20,8%, toga{ nevrabotenosta vo Makedonija bi iznesuvala 26,5%. Evidentno e vlijanieto na na ovaa merka na pazarot na trud vo Makedonija vrz nevrabotenosta, a ponatamu i vrz vrabotenosta, stapkata na participacija i tn. Od tabelata moè da se voo~i deka golem e brojot na lica koi koristat pari~en nadomestok. Ovaa socijalna merka vlijae destimulativno na licata koi se opfateni so istata i tie pove}e ne baraat rabota, bidej}i istite se i korisnici i na zdravstveno osiguruvawe, a primaat i pari~en nadomestok. Vo periodot 1998-2008 godina vo prosek okolu 37.000 lica koristele pari~en nadomestok. Ako se ima predvid deka prose~niot broj na nevraboteni vo istiot period iznesuva 358.099 lica, toga{ moè da se konstatira deka vo prosek ne{to pove}e od 10% od nevrabotenite lica vo navedeniot period koristele pari~en nadomestok. Bidej}i vo najgolem broj se raboti za lica koi imaat niski kvalifikacii, pari~niot nadomestok gi destimulira da baraat rabota. So ogled na faktot {to platata {to tie bi ja primale dokolku bi se vrabotile bi bila niska, tie pove}e preferiraat da ne rabotat, da koristat zdravstveno osiguruvawe i da primaat pari~en nadomestok otkolku da rabotat i da primaat plata. Taka na primer vo 2005 godina pari~niot nadomesto vo prosek za site kategorii na lica koi go primale iznesuva 4.975 denari, {to e 40% od prose~nata reealna neto plata za istata godina koja iznesuva{e 12.534 denari. Evidentno e deka isplatata na pari~en nadomestok i mo`nosta da se koristi zdravstveno osiguruvawe od strana na nevrabotenite lica imaat zna~itelno vlijanie vrz nevrabotenosta vo Makedonija i se vo negativna korelacija. Mo`nosta da se koristi zdravstveno osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost kako i pari~niot nadomestok po razni osnovi gi destimulira nevrabotenite lica da baraat formalno vrabotuvawe (da bidat registrirani kako vraboteni) i gi stimulira da se vrabotuvaat, a pritoa nivnoto vrabotuvawe da ne se registrira (neformalno vrabotuvawe). Najverojatno, so namaluvawe na pari~niot nadomestok i mo`nosta za koristewe na zdravstveno osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, oficijalnata stapka na nevrabotenost, kako {to i prethodno navedovme bi bila poniska.
556
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
557
M-r Predrag Trpeski
4. Zaklu~ni sogleduvawa Vlijanieto na socijalnite transferi za nevrabotenost vrz performansite na pazarot na trudot vo Republika Makeodnija e golema. Imaj}i ja predvid {irokata lepeza na programi koi se odnesuvaat na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, kako {to se pravoto na zdravstvena za{tita na site lica koi se imaat prijaveno vo Agencijata za vrabotuvawe na RM deka baraat rabota i pari~en nadomestok po razni osnovi (ste~aj, sezonska rabota, tehnolo{ki vi{ok i tn.), kako i orientiranosta kon penziite na postarata populacija, moème da zaklu~ime deka socijalniot model vo Republika Makedonija e najblizok do Kontinentalen model (Avstrija, Belgija, Francija, Germanija i Luksemburg) koj e najekstenziven vo opfatot na osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i penziite na postarata populacija. Vakviot socijalen model upatuva na toa deka Republika Makedonija so cel za~uvuvawe na socijalnata stabilnost, odnosno za~uvuvawe na socijalniot mir i kontrola na siroma{tijata vodi soodvetni politiki na pazarot na trud. Toa i ne e ne{to novo, bidej}i ispituvawata pokaùvaat deka zemjite koi se podare`livi so socijalnite transferi imaat pomali problemi so siroma{tijata. Istraùvawata pokaàa deka opfatot na socijalnite transferi za nevrabotenost zna~itelno vlijaat vrz performansite na pazarot na trud vo Makedonija, odnosno vrz stapkata na nevrabotenost, vrabotenost, perticipacija i tn. Samo programata za zdravstvena za{tita na licata koi ne se vraboteni i se evidentirani kako nevraboteni, opfa}a 20,8% od vkupno nevrabotenite lica. Bidej}i primarna cel na ovie lica e da koristat zdravstveno osiguruvawe, a ne da najdat rabota istite ne bi trebalo da se tretiraat kako nevraboteni vo vistinska smisla na zborot, bidej}i od razni pri~ini ne baraat rabota (ili imaat neformalno vrabotuvawe ili se korisnici na nekakov vid na pari~en nadomestok). Ako stapkata na nevrabotenost se presmeta bez ovie lica, toga{ nevrabotenosta vo Makedonija bi bila poniska. Taka, istraùvawata pokaàa deka vo 2008 godina stapkata na nevrabotenost, samo po ovaa osnova bi bila poniska od 3,9 do 7 procentni poeni. Opfatot na socijalnite transferi za nevrabotenost se zgolemuva ako na ova se dodadat i programata za isplata na pari~en nadomestok vo slu~aj na nevrabotenost kako rezultat na ste~aj, tehnolo{ki vi{ok i tn. Vo periodot 1998-2008 godina vo prosek, na godi{no nivo, okolu 37.000 lica koristele pari~en nadomestok. Toa e ne{to pove}e od 10% od evidentiranite nevraboteni lica vo 558
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
oddelni godini vo navedeniot. Bidej}i vo najgolem broj se raboti za lica koi imaat niski kvalifikacii, pari~niot nadomestok gi destimulira da baraat rabota. Evidentno e deka socijalnite transferi za nevrabotenost imaat zna~itelno vlijanie vrz performansite na pazarot na trudot, nevrabotenosta, vrabotenosta, stapkata na participacija i tn. vo Republika Makedonija. Nivniot pogolem opfat e vo negativna korelacija so stapkata na nevrabotenost. Mo`nosta da se koristi zdravstveno osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost kako i pari~nen nadomestok po razni osnovi gi destimulira nevrabotenite lica da baraat formalno vrabotuvawe (da bidat registrirani kako vraboteni) i gi stimulira da se vrabotuvaat, a pritoa nivnoto vrabotuvawe da ne se registrira (neformalno vrabotuvawe). Namaluvaweto na opfatot na programata za zdravstveno osiguruvawe i pari~en nadomestok vo slu~aj na nevrabotenost }e ja namali stapkata na nevrabotenost vo Makedonija.
Koristena literatura: 1. Agencija za Vrabotuvawe na RM, Pregled na evidentirani nevraboteni lica vo periodot 1.1.2008 do 31.12.2008. 2. Agencija za Vrabotuvawe na RM, Pregled na nevraboteni lica so sostojba 31.12.2008, od 20.01.2009. 3. Agencija za Vrabotuvawe na Republika Makedonija, Pregledi za nevraboteni lica, Pregledi za lica korisnici na zdravstveno osiguruvawe po osnov na nevrabotenost i Pregledi na lica koi se korisnici na pari~en nadomestok (po godini od 1998 do 2008) 4. Beg, D., Fi{er, S. i Dornbu{, R. (2001), Ekonomija, (prevod), Nik List, Skopje. 5. Blanchard, O. and Summers, L. (1987), "Hysteresis and Unemployment" European Economic Reviw, Vol. 31, No. . 6. Boeri, T., (2002), "Let Social Policy Models Compete and Europe will Win", Paper Presented at a Conference hosted by the Keneddy School of Government, Harvard University, 11-12 april. 7. Dràven zavod za statiskika na RM, Statisti~ki godi{nik 2008. 8. European Comission, Eurostate yearbook 2008. 9. Gianpiero, T., (2007), "European Social Models Between Globalisation and Europeanisation", Munich Personal RePEc Archive, MPRA No. 12863. Online at http://mpra.ub.uni-muenchen.de/12863/
559
M-r Predrag Trpeski
10. Nickel, S., (1997), "Unemployment and Labor Market Rigidities: Europe versus North America", Journal of Economic Perspectives, Vol. 11, No. 3. 11. Rovelli, R., and Bruno, R., (2008), "Labour Market Policies, Institutions and Employment Rates in the EU 27", Discusion Paper Series, Discusion Paper No. 3502, Institute for the Study of Labour, Bonn, Germany.
560
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
SOCIAL TRANSFERS FOR UNEMPLOYMENT IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA AND IMPLICATIONS ON THE LABOUR MARKET Predrag Trpeski, Teaching Assistant Abstract This paper examine social transfers for unemployment and their implications for the labour market in tha Republic of Macedonia. First part of this paper refers to institutions influence on labour market performance in the area of unemployment, employment, rate of participation, labour force mobility, gender, racial and national discrimination etc. Hence, we can specify five types of institutions which significantly affect the performance of the labour market: first, unions and collective bargainings; second, social transfers for unemployment; third, active labour market policies; fourth, employment protection legislation and fifth, effects of fiscal policy on labour market. Second part refers to the social models in European Union. In this part of the paper we treated the four models of EU countries social policy: Nordic model, AngloSaxon model, Continental model and Mediterranian model. Third part offers an overview of social transfers for unemployment in Macedonia. Considering the wide range of programs that refer to unemployment protection, social model of the Republic of Macedonia is closest to Continental model which is most extensive in the scope of unemployment insurance and pensions of the older population. Key words: institutions, social transfers for unemployment, labour market preformances.
561
POMLADI ASISTENTI
UDK: 657.6:336.763.2(497.7)
KORISNOSTA NA REVIZORSKITE IZVE[TAI ZA INVESTITORITE NA MAKEDONSKATA BERZA ZA HARTII OD VREDNOST: VLIJANIETO NA KVALIFIKUVANITE REVIZORSKI MISLEWA NA PAZARNITE CENI NA AKCIITE
M-r Atanasko Atanasovski
Apstrakt U{te od formiraweto na Makedonskata berza za hartii od vrednost, kotiranite akcionerski dru{tva imaat zakonska obvrska da obezbedat godi{ni revidirani finansiski izve{tai. Sepak, dosega ne e sprovedeno poopse`no empirisko istraùvawe na informativnata zna~ajnost na revizorskoto mislewe za doma{niot pazar na kapital. Celta na ovoj trud e da se prezentiraat rezultatite od empiriskoto testirawe na povrzanosta koja postoi pome|u kvalifikuvanite revizorski mislewa i pazarnite ceni na akciite. Istraùvaweto koristi metodologija za prou~uvawe na nastani i ima za cel da gi sledi reakciite vo pazarnite ceni na akciite na dru{tvata vedna{ po objavuvawe na kvalifikuvani revizorski izve{tai. Rezultatite pokaùvaat deka kvalifikuvanite revizorski izve{tai nemaat zna~ajna informativna vrednost za investitorite na doma{niot pazar na kapital.
Klu~ni zborovi: kvalifikuvano revizorsko mislewe, informativna vrednost, revizorski izve{taj, kotirani dru{tva i nastani.
Voved Izve{tajot na nezavisnite revizori e osnoven medium za komunikacija pome|u revizorite i korisnicite na finansiskite izve{tai. Karakteristi~no za revizijata na finansiski izve{tai e zakonskiot karakter re~isi vo sekoja jurisdikcija bez isklu~ok. So drugi zborovi, entitetite koi naj~esto ispolnuvaat odredeni kriteriumi na obem na ekonomska aktivnost, kako del od sopstvenata odgovornost za dostavuvawe na verodostojni finansiski informacii do sopstvenicite i ostanatite steikholderi imaat zakonska obvrska da obezbedat nezavisno uveruvawe vo kredibilitet na podgotvenata i javno distribuirana finansiska informacija. I pokraj toa {to revizijata e zakonsko barawe, edno od primarnite pra{awa na koe treba da se odgovori e povrzano so potrebata od revizorski uslugi odnosno ekonomskata isplatlivost na istite. Spored Arens i drugi (2006) potrebata od revizorski uslugi e inicirana od mnogu faktori vklu~itelno i informativnata asimetrija i konfliktot na interesi koj e imanenten kaj menaxmentot, od edna strana, i sopstvenicite i ostanatite steikholderi, od druga strana, kako i o~ekuvaniot efekt koj finansiskite izve{tai go imaat za delovnoto odlu~uvawe. Relevantnosta na revizorskite izve{tai proizleguva od sposobnosta istite da napravat razlika vo donesuvaweto odluki, vo sprotivno potencijalnite korisnici bi bile ramnodu{ni vo pogled na dopolnitelnite informacii koi se del od revizorskoto mislewe. Dokolku ova e slu~aj, toga{ pod znak pra{awe moè da se stavi ekonomskata opravdanost na revizorskite uslugi za investitorite i ostanatite korisnici. Tokmu korisnosta na revizorskite izve{tai za investitorite na Makedonskata berza za hartii od vrednost e predmet na interes na ovoj trud, voden od èlbata da se dade edno mo`no objasnuvawe za toa dali godi{nata revizija na finansiskite izve{tai vo Republika Makedonija e pove}e zakonska obvrska ili nu`na potreba na primarnata grupa na korisnici, aktuelnite i potencijalni sopstvenici. Problematika predmet na istraùvaweto Za potrebata od postoewe na godi{na revizija na finansiski izve{tai za pazarite na kapital dosega na{iroko e pi{uvano i elaborirano, ne samo vo stranskata, tuku i vo doma{nata nau~na 566
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Korisnosta na revizorskite izve{tai za investitorite na Makedonskata...
literatura, no sepak dosta od empiriskite istraùvawa za reakciite na pazarite na kapital na objavuvaweto na revidiranite finansiski izve{tai (Dejvis, 1982; Eliot, 1982; Krasvel, 1985; Martinez i drugi, 2004) pokaùvaat sprotivni rezultati. Ottamu celta na moeto istraùvawe ne e motivirana od èlbata da se negira ekonomskata opravdanost na revizijata, tuku na slu~ajot na makedonskiot pazar na kapital da se analizira informativnata sodrìna i zna~ajnost na revizorskiot izve{taj, no i da se inicira razmisluvawe vo nasoka na podobruvawe na kvalitetot na revizorskite izve{tai i unapreduvawe na razbiraweto koe go imaat korisnicite na revidiranite izve{tai za informacijata koja revizorot saka da ja prenese. Problemot koj e predmet na obrabotka vo ovoj trud e dovolno kompleksen po svojata priroda. Diskusiite vo literaturata za vrednosta na revizorskiot izve{taj i dostatnosta na korisni informacii koi gi obelodenuvaat revizorite vo svetlo na za~estenite delovni bankrotstva ne stivnuva. Zna~eweto na jazot na o~ekuvawa, iako vo doma{ni uslovi dosega manifestiran samo na slu~ajot na revidiranite finansiski izve{tai na ADG Mavrovo za 2006 godina, ne moè da se ignorira nitu za lokalniot pazar na kapital. Ottamu osnovno pra{awe na koe se obiduvam da dadam odgovor e dali revizorskiot izve{taj e vaèn izvor na relevantni informacii za delovno odlu~uvawe za investitorot na doma{niot pazar na kapital. Teoretska ramka i prethodni istraùvawa Prethodnite studii i istraùvawa na informativnata sodrìna na revizorskite izve{tai preku reakciite na pazarite na kapital na objavuvaweto na kvalifikuvani revizorski mislewa moè da se klasificiraat vo dve grupi. Po~etnite istraùvawa koi se praveni na slu~ajot na pazarite na kapital vo Anglija i Amerika, kon krajot na sedumdesettite s do sredinata na osumdesettite, ne davaat cvrsta poddr{ka na tvrdeweto deka kvalifikuvanite revizorski izve{tai sodràt relevantna informacija preku registrirani abnormalni prinosi na akciite na kompaniite neposredno po objavuvawe na revizorskite izve{tai ( Alderman, 1977; Firt,1978; Bol i drugi, 1979; ôu i Rajs,1982; Dejvis, 1982; Eliot, 1982). Karakteristi~no za ovie studii e koristeweto na pazarno zasnovanata metodologijata na analiza na nastani kade {to empiriski se nastojuva da se potvrdi statisti~kata zna~ajnost na razlikata vo abnormalnite prinosi na naj~esto dve razli~ni grupi na kompanii,
567
onie koi dobile nekvalifikuvano i onie koi dobile kvalifikuvano revizorsko mislewe. Promeni vo kvalitetot na istraùvawata doa|aat po pregled na studijata koja ja pravi Krasvel (1985), koj identifikuva ~etiri karakteristi~ni nedostatoci na dizajnot na metodologijata koristena vo istraùvawata povrzani so: vremenskata ramka na objavuvawe na revizorskite izve{tai i sledewe na reakciite, razli~nite vidovi kvalifikacii prenesuvaat razli~na informacija, problemi vo obezbeduvawe na slu~ajnost pri izborot i klasificiraweto na kompaniite, nemaweto kontrola vrz vlijanieto na objavuvaweto na drugi cenovno ~uvstvitelni informacii. Naj~esto paralelno so objavuvaweto na revizorskoto mislewe se objavuva informacija za dobivkata (revidirana) koja kako takva nesomneno vlijae na reakciite na investitorite (Bol, 1978). Imaj}i gi predvid ovie zabele{ki podocne`nite studii i pokraj podobrenata metodologija op{to zemeno ne obezbeduvaat dokazi za poddr{ka na tvrdeweto za zna~ajnosta na informativnata sodrìna na kvalifikuvanite revizorski izve{tai (Dopuh i drugi, 1986; Lauder, 1992; Xons, 1996). Pokraj pazarno baziranata metodologija vo minatoto se koristeni i eksperimentalni studii vo koi se analiziraat odlukite na ispituvanite grupi na konkretno kreirani hipoteti~ki situacii kade {to finansiskite izve{tai i revizorskite mislewa koi se koristat se izmisleni primeri (Firt, 1980; Gilamon, 2003; Mon i Robuk, 2005). Ovoj pristap se koristi koga se istraùva procesot na nosewe na odluki za kreditirawe na kompaniite kaj bankite i koristeweto na revizorskite izve{tai kako izvor na dopolnitelni informacii. Metodologija na istraùvaweto Trudot go istraùva efektot na kvalifikuvanite revizorski izve{tai na kompaniite koi kotiraat na oficijalniot pazar na Makedonskata berza za hartii od vrednost vrz cenata na akciite i se fokusira na realnite prinosi realizirani vo relevantni vremenski intervali vo periodot 2007-2009 godina. Ottamu istraùvaweto se temeli na pazarnata metodologija za analiza na nastani. Primenata na metodologija za analiza na nastani podrazbira i analiza na definicijata na samiot nastan, datumot koga nastanot se slu~uva i relevantniot vremenski interval (prozorec) za analiza neposredno pred i po slu~uvawe na nastanot. Osnovno e mereweto na promenite vo cenite na akciite (prinosite) kako rezultat na efektot na izdadenoto kvalifikuvano revizorsko mislewe. Otkako sme go definirale zna~eweto na 568
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
nastanot koj go analizirame, klu~no e to~noto utvrduvawe na datumot koga nastanot se slu~il, vo na{iot slu~aj datumot koga kvalifikuvanite revizorski izve{tai moàt da vlijaat na cenite na akciite. Ne se raboti za datumot na revizorski izve{taj, zatoa {to na toj datum revizorskiot izve{taj s u{te se smeta za privatna informacija. Kako relevanten go zemame datumot na objavuvawe na revizorskiot izve{taj na vebstranicata na Makedonskata berza zatoa {to toa e datumot na koj izve{tajot stanuva dostapen na javnosta i moè da se smeta deka po~nuva eventualnoto negovo vlijanie na delovnoto odlu~uvawe na investitorite. Ponatamu so cel da ja proverime hipotezata na istraùvaweto neophodno e da presmetame dali postoi statisti~ki zna~ajna razlika vo abnormalnite prinosi na akciite na kompaniite so kvalifikuvani (kontrolna grupa) i nekvalifikuvani revizorski izve{tai (eksperimentalna grupa). Abnormalnite prinosi gi presmetuvame kako razlika pome|u fakti~kite i o~ekuvanite (predvideni) prinosi za vreme na relevantniot vremenski interval. Za kompanija so datum na nastanot t pretstaveno preku ravenstvo bi bilo: Uit = Rit - E(Rit) kade {to: Uit gi ozna~uva abnormalnite prinosi, Rit fakti~kite a E(Rit) o~ekuvanite prinosi. Kalkulacija na fakti~kite prinosi Slednata formula e koristena za presmetuvawe na fakti~kite prinosi na akciite i za kontroliranata i za eksperimentalnata grupa na kompanii:
kade {to: Pit e dnevna cena na akcijata na kompanija na datum t, Pit-1 e dnevna cena na akcijata na kompanija na datum t-1 a Dit e eventualna dividenda isplatena od kompanija na datum t. Kalkulacija na o~ekuvanite prinosi Za presmetuvawe na o~ekuvanite prinosi se odlu~iv da go koristam pazarniot model, koj i pokraj zabele{kite za ograni~uvawata koi gi ima, sepak e potvrden i uìva golema poddr{ka od strana na brojni istraùva~i (Bol i Braun, 1968; Firt, 1978; ôu i Rajs, 1982; Dod i drugi, 1984; Martinez i drugi, 2004). Se
569
raboti za statisti~ki model koj prinosot na edna akcija go povrzuva so pazarniot prinos preku slednata relacija:
kade {to: Rit e prinos na akcijata na datum t, Rmt e fakti~ki pazaren prinos na datum t, uit e rezidual ili varijansa na prinosot, dodeka i i i se parametri koi se ocenuvaat preku metodot na najmali kvadrati vrz osnova na podatoci za fakti~kite prinosi na akcijata i pazarniot prinos za relevanten period pred analiziraniot nastan. Fakti~kiot pazaren prinos e presmetan vrz osnova na podatocite za dvièweto na berzanskiot indeks MBI10. Vremenski interval od 120 dena so podatoci za MBI10 i fakti~ki pazarni ceni na akciite na kompaniite od kontroliranata i eksperimentalnata grupa e koristen za procenka na modelot i utvrduvawe na parametrite i i i. Hipoteza na istraùvaweto Bidej}i celta na istraùvaweto e fokusirana na tvrdeweto deka revizorskiot izve{taj ima vrednost i informativna va`nost za investitorite na Makedonskata berza, nultata hipoteza e pretstavena preku slednoto tvrdewe: H01: Kvalifikuvanite revizorski izve{tai ne im obezbeduvaat informacija na investitorite koja e kvalitativno razli~na od informacijata koja se dobiva preku nekvalifikuvanite revizorski izve{tai. Kako opravdani moè da se smetaat zabele{kite deka hipotezata e op{ta, odnosno ne vodi smetka za najrazli~nite vidovi na kvalifikacii. Istata moè da se ras~leni i da se formuliraat nekolku hipotezi na istraùvaweto, me|utoa ograni~uvawata na maliot pazar na kapital i dostapnosta na podatoci za to~niot datum na objavuvawe na revizorskiot izve{taj sekako go oblikuva pristapot na ova istraùvawe. Nesomneno, vo svetskata literatura moè da se obezbedat posebni analizi za efektite na razli~nite vidovi na kvalifikacii vrz odnesuvaweto na investitorite. Za da ja testiram nultata hipoteza koristev eden parametri~en (t-test) i eden neparametri~en (wilcoxon) test. Statistikata i na dvata testa bazira na sporedbata pome|u razlikite koi postojat vo abnormalnite prinosi na deset parovi na kompanii koi pripa|aat na eksperimentalnata i kontrolna grupa. Istotaka, testovite bea dvonaso~ni poradi razumnite o~ekuvawa za ostvaruvawe na negativni, no i pozitivni abnormalni prinosi po objavuvawe na revizorskite izve{tai. Sporedbite bea praveni na 570
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
podatoci za periodot 2007-2009 godina, za sekoja godina poedine~no. Iako predmet na interes bea samo kvalifikuvanite revizorski izve{tai podatocite za karakteristikite na populacijata moàt da se analiziraat vo slednata tabela (vidi tabela br. 1). .1 2007 36 21 14 1 0 36 22 12 1 1 2008 36 23 11 1 1 2009
Diskusija za rezultatite Statisti~kite testovi gi sprovedov na primerok od dvaeset kompanii, koi pripa|aat podednakvo na eksperimentalnata i kontrolirana grupa. Statistikite se presmetani na osnova na kumulativnite i prose~nite abnormalni prinosi za razli~na golemina na vremenskata ramka na analiza na nastanot (-7+7; -6+6; 5+5;. -1+1) so cel da se isklu~i nejzinoto vlijanie (vidi tabela br.2) .2Rezultati na t-testot za kumulativni i prose~ni abnormalni prinosi (p- vrednosti) 2009 2008 2007 . . . . . . P(7+7) 0.20 0.15 0.28 0.27 0.09 0.09 P(6+6) 0.16 0.10 0.35 0.38 0.14 0.19 P(5+5) 0.28 0.15 0.43 0.44 0.21 0.22 P(4+4) 0.50 0.29 0.87 0.88 0.34 0.37 P(3+3) 0.45 0.27 0.51 0.52 0.21 0.25 P(2+2) 0.53 0.26 0.32 0.32 0.11 0.14 P(1+1) 0.86 0.71 0.17 0.18 0.18 0.20
571
Kako {to moè da se vidi vo tabela br. 2, za nitu edna golemina na vremenskata ramka rezultatite od t-testot ne pokaùvaat statisti~ki zna~ajna razlika (rezultat pomal od 0,05). Najbliski se rezultatite za vremenski interval od (-7+7) dena okolu datumot na objavuvawe na revidiranite finansiski izve{tai vo 2007 godina, {to moè da se objasni so atraktivnosta na pazarot na kapital i obemot na trguvaweto vo ovaa godina. Ottuka, ne moè da se otfrli nultata hipoteza, odnosno ne moè da se izvede zaklu~ok deka postoi zna~ajna razlika vo abnormalnite prinosi za kvalifikuvanite revizorski izve{tai i ne moè da se potvrdi vrednosta na informacijata dobiena od revizorskoto mislewe za delovnoto odlu~uvawe na investitorite. Rezultatite od neparametri~kiot (wilcoxon) test na istite primeroci na kompanii za soodvetno analiziraniot period se re~isi identi~ni. Za nitu edna godina vrednostite na pomalata W statistika ne e pomala od kriti~nata vrednost 8 koja soodvetstvuva na golemina na primerok od deset analizirani kompanii (vidi tabela br. 3). .3Rezultati na (wilcoxon) dvonaso~en test za prose~nite abnormalni prinosi (ta p < 0.05 na primerok so golemina n=10 iznesuva 8) 2009 2008 2007 W+ W W+ W W+ W P(7+7) 50 70 46 74 84 36 P(6+6) 47 84 73 67 94 56 P(5+5) 54 46 73 49 88 39 P(4+4) 93 57 68 55 73 69 P(3+3) 77 62 57 84 82 53 P(2+2) 82 51 66 93 57 67 P(1+1) 69 54 71 44 63 84
Zaklu~ok Op{tiot zaklu~ok po sproveduvawe na empiriskoto istraùvawe ne vodi kon konstatacija deka kvalifikuvanite revizorski izve{tai nemaat zna~ajna informativna vrednost za investitorite na Makedonskata berza za hartii od vrednost, statisti~ki po
572
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
sproveduvawe na dvata testa ne moè da se otfrli nultata hipoteza. Me|utoa poradi dostapnosta na pazarni informacii samo za akcionerskite dru{tva koi kotiraat na oficijalniot pazar, ne moè da se ras~leni nultata hipoteza za razli~nite vidovi na kvalifikacii i statisti~ki da se testira zna~ajnosta na razlikite vo abnormalnite prinosi na pove}e razli~ni eksperimentalni grupi. Sosema e normalno da se o~ekuva efektite na razli~nite vidovi na kvalifikacii kategorizirani pod edna eksperimentalna grupa me|usebno da se poni{tuvaat. Vredno e da se spomenat i ostanatite ograni~uvawa na ova istraùvawe koi nesomneno moàt da vlijaat na negovite rezultati. Kako datum na javna dostapnost na revizorskiot izve{taj se zema datumot registriran vo aplikacijata SEINET na Makedonskata berza za hartii od vrednost, pritoa se ignorira eventualnata prethodna dostapnost na istiot preku drugi mediumi za komunikacija (veb-stranica na kompanijata, objava vo dneven vesnik i sl). Istotaka, te{ko i komplicirano e celosno da se isklu~i vlijanieto na efektite na objavuvaweto na ostanati cenovno ~uvstvitelni informacii, paralelno vo periodot na objavuvawe na revizorskite izve{tai. Ograni~uvawa postojat i kaj samiot pazaren model koj se koristi za procena na o~ekuvanite prinosi na akciite na analiziranite kompanii. Ottuka, ne moè da se ignorira vlijanieto na ovie i sli~ni faktori, koi moàt da gi poni{tat efektite na objavenite revizorski izve{tai i da n povedat kon pogre{en zaklu~ok. Sepak, rezultatite na edno vakvo istraùvawe se interesni za diskusija i moàt da posluàt kako povod za ponatamo{ni istraùvawa povrzani so informativnata vrednost na revizorskiot izve{taj za negovite korisnicite. Eksperimentalna studija koja bi gi vklu~ila ostanatite korisni~ki grupi kako {to se kreditorite, dràvata, investicioni analiti~ari, vrabotenite itn. na slu~aj na kontrolirani informacii bi bila zna~ajna za ponatamo{no razbirawe na ekonomskata opravdanost na nezavisnata revizorska funkcija na primerot na edna zemja vo razvoj kako {to e Republika Makedonija.
573
Koristena literatura: Arens, A., Elder, R. and Beasley, M. (2006), Auditing and Assurance Services: An Integrated Approach, 11th ed., Prentice-Hall, Englewood Cliffs, NJ. Ball, R. and Brown, P. (1968) An empirical evaluation of accounting income numbers, Journal of Accounting Research, 6(2), pp. 159178. Carlson, S. J., Glezen, G. W. and Benefield, M. E. (1998) An investigation of investor reaction to the information content of a going concern audit report while controlling for concurrent financial statement disclosures, Quarterly Journal of Business and Economics, 37(3), pp. 2539. Chen, K. C. W. and Church, B. K. (1996) Going concern opinions and the markets reaction to bankruptcy filings, The Accounting Review, 71(1), pp. 117128. Chen, K. C. W. and Church, B. K. (1996) Going concern opinions and the markets reaction to bankruptcy filings, The Accounting Review, 71(1), pp. 117128. Chow, C. H. and Rice, S. (1982) Qualified audit opinions and share prices: an investigation, Auditing: A Journal of Practice and Theory, vol.2, pp. 3553. Davis, R. (1982) An empirical evaluation of auditors subject to opinions, Auditing: A Journal of Practice and Theory, 1, pp. 1332. Dodd, P., Dopuch, N., Holthausen, R. and Leftwich, R. (1984) Qualified audit opinions and stock prices, Journal of Accounting and Economics, 6, pp. 338. Elliott, J. A. (1982) Subject to audit qualifications and abnormal security returns-outcomes and ambiguities, Journal of Accounting Research, 20(2), pp. 617638. Firth, M. (1978) Qualified audit reports: their impact on investment decisions, The Accounting Review, 53(3), pp. 642650 Jones, F. L. (1996) The information content of the auditors going concern evaluation, Journal of Accounting and Public Policy, vol.15, pp. 127. Martnez, M.C.P., Vico A., Garcia, M.A, (2004) Reactions of the Spanish capital market to qualified audit reports, European Accounting Review, 13: 4, 689 711
574
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
USEFULNESS OF AUDIT REPORTS FOR MACEDONIAN STOCK EXCHANGE INVESTORS: THE EFFECT OF QUALIFIED AUDIT OPINIONS ON MARKET PRICES OF SHARES Junior teaching assistant Atanasko Atanasovski, M.Sc. Summary Since the formation of Macedonian Stock Exchange, listed companies have had legal obligation to provide audited financial statements. However, profound empirical research of information content of audit opinions for the domestic capital market has not been conducted, so far. The aim of this study is to present the results of empirical tests of the relationship that exists between qualified audit opinions and market prices of shares. The study uses event study methodology and its objective is to track reactions of market prices of listed companies shares following the issuance of qualified audit reports. The results of the study have shown that qualified audit reports have insignificant informative value for local capital market investors. Key words: qualified audit opinion, information content, audit report, listed companies, events.
575
UDK: 330.5.051(497.7)"2004/09)
PARI^NITE TEKOVI POME\U SEKTORITE VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA
M-r \or|i Gockov
Apstrakt Vodeweto na makroekonomskite politiki i noseweto na odluki od strana na nositelite na makroekonomskite politiki, glavno, se bazira na podatoci od osnovnite makroekonomski smetki nacionalni smetki, bilans na pla}awe, monetarni pregledi, vladina statistika. Posebna analiti~ka vrednost i kvalitet se dobiva koga ovie makroekonomski smetki se stavat vo edna konzistentna i integrirana ramka. Matricata {to se dobiva na vakov na~in gi prikaùva pari~nite tekovi pome|u glavnite sektori vo ekonomijata. Taa vr{i povrzuvawe na nefinansiskite ekonomski aktivnosti (komponenti nad linijata) so finansiskite aktivnosti (komponenti pod linijata). Na toj na~in ovaa matrica (1) vr{i ocenka na pozicijata na sekoj sektor kako neto-dol`nik ili neto-doveritel, i (2) go dava na~inot na finansirawe/investirawe na neto-dol`ni~kata/doveritelskata pozicija na sektorite. Vakvata integrirana makroekonomska ramka ja primenuvame na slu~ajot na makedonskata ekonomija, so cel da ja utvrdime i kvantificirame netodol`ni~kata/doveritelskata pozicija na glavnite sektori i da gi analizirame pari~nite tekovi pome|u ovie sektori. Klu~ni zborovi: nacionalni smetki, monetarni pregledi, dràven buxet, bilans na pla}awe, razlika {tedewe-investicii i bazi~na smetka na pari~ni tekovi.
M-r \or|i Gockov
I. METODOLO[KI OBJASNUVAWA
1. Bazi~na smetka na pari~ni tekovi

Bazi~na smetka na pari~ni tekovi pretstavuva forma na matrica na pari~ni tekovi koja prezentira reduciran broj na sektori i kategorii na finansiski sredstva. Vo bazi~nata smetka na pari~ni tekovi, ekonomijata e podelena na dva generalni sektori: doma{en i ostatok na svetot. Vo ramki na doma{niot sektor, dopolnitelno se razgrani~eni tri glavni potsektori: centralna vlada, privaten sektor i sektor na depozitni korporacii (bankarski sektor). Privatniot sektor kaj ova nivo e rezidualen sektor i vo sebe gi vklu~uva: doma}instvata, neprofitnite institucii koi sluàt na doma}instvata, ostanatite finansiski korporacii i lokalnata vlada. Matricata na bazi~nata smetka na pari~ni tekovi vr{i povrzuvawe na nefinansiskite ekonomski aktivnosti (tekovna i kapitalna smetka soglasno istemot na nacionalni smetki) ozna~eni kako komponenti nad linijata so finansiskite aktivnosti - ozna~eni kako komponenti pod linijata. Pritoa, komponentite nad linijata vklu~uvaat tekovi kako {to se: raspolo`liv dohod, finalna potro{uva~ka, neto-kapitalni investicii, izvoz i uvoz na stoki i uslugi. Ovie kategorii se koristat so cel ocenka na pozicijata na sekoj sektor kako netodol`nik ili netodoveritel. Komponentite sodràni pod linijata go davaat finansiraweto/investiraweto na neto-dol`ni~kata/doveritelskata pozicija na sektorite. Dokolku pozicijata na eden sektor e netodoveritel (pozitiven znak), toa zna~i deka toj sektor gi zgolemil resursite od proizvodstveniot proces. Sledstveno, pozitiven znak vo finansiraweto (doma{no i nadvore{no) zna~i deka toj sektor gi namalil negovite finansiski sredstva ili gi zgolemil negovite finansiski obvrski. Od druga strana, negativen znak ozna~uva deka sektorot e netodol`nik, odnosno negovite tro{ewa go nadminuvaat negoviot dohod ostvaren od proizvodstvoto. Sledstveno, negativen znak na stranata na finansiraweto ozna~uva deka toj sektor gi zgolemuva finansiskite sredstva ili gi namaluva negovite obvrski. 1.1. Poimi potrebni za izgotvuvawe na matricata na pari~ni tekovi Matricata na bazi~na smetka na pari~ni tekovi, strukturno, se sostoi od tri dela:
578
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Pari~nite tekovi pome|u sektorite vo makedonskata ekonomija
I. Netopozajmuvawe/zadolùvawe, koj gi pokaùva nefinansiskite (realni) transakcii na pooddelnite sektori; II. Finansirawe, koj sodrì dve standardni potkategorii: 1. Nadvore{no finansirawe, koe gi vklu~uva stranskite direktni investicii, netoobvrskite kon stranstvo (zaemi, krediti, depoziti i drugi oblici na zadolùvawe) i neto-deviznite sredstva, i 2. Doma{no finansirawe, koe gi vklu~uva promenite vo doma{nite krediti, promenite vo pari~nata masa i ostanatoto doma{no finansirawe (vklu~uva zaemi, akcii realizirani preku ostanatite nebankarski finansiski institucii); i III. Netogre{ki i propusti, koja pretstavuva korektivna stavka za izedna~uvawe na razlikata pome|u netopozajmuvaweto/zadolùvaweto, od edna strana i finansiraweto, od druga strana. Netopozajmuvawe/zadolùvawe na nacionalnata ekonomija pretstavuva razlika pome|u neto{tedeweto i netoinvestiraweto na vkupnata ekonomija. Ovaa glavna stavka od matricata go prikaùva vi{okot na sredstva raspolo`livi za pozajmuvawe vo slu~aj koga {tedeweto e pogolemo od investiciite, odnosno go prikaùva iznosot na sredstva potrebni da se pozajmat vo slu~aj koga {tedeweto e pomalo od investiciite. Neto-pozajmuvawe / zadolùvawe = {tedewe - investirawe [tedewe = raspolo`liv nacionalen dohod - potro{uva~ka Raspolo`liv nacionalen dohod = potro{uva~ka + investicii + izvoz -uvoz + dohod od stranstvo (neto) + tekovni transferi od stranstvo (neto) Za sektorot centralna vlada (c.v.), podatocite za netopozajmuvawe / zadolùvawe se presmetuvaat vrz osnova na vladinata statistika, pri {to neto-pozajmuvaweto/zadolùvaweto na centralnata vlast e ednakvo na ostvareniot suficit/deficit vo buxetot za soodvetniot period. Pooddelnite kategorii se presmetuvaat na sledniot na~in: Raspolo`liv nacionalen dohod c.v. = vkupni prihodi i grantovi c.v. - Kapitalni transferi od stranstvo c.v. - kamatni pla}awa c.v. subvencii c.v. Potro{uva~ka c.v. = tekovni rashodi c.v. - kamatni pla}awa c.v. subvencii c.v.
579
M-r \or|i Gockov
Za sektorot stranstvo (s), neto-pozajmuvaweto/zadolùvaweto se presmetuva vrz osnova na podatoci od platnobilansnata statistika i e identi~no so saldoto na tekovnata smetka na bilansot na pla}awe: Za privatniot sektor (p.s.), neto-pozajmuvaweto/zadolùvaweto se presmetuva kako rezidual (razlika pome|u netopozajmuvaweto / zadolùvaweto na vkupnata ekonomija i pozajmuvaweto/zadolùvaweto na sektorot dràva). Voobi~aena praktika pri izgotvuvawe na neto-doveritelskata/dol`ni~kata pozicija na sektorot na depozitni korporacii e da se pretpostavi deka taa e ednakva na nula, so ogled na redistributivnata funkcija na ovoj sektor. 2. Dve zna~ajni povrzanosti pome|u nacionalnite smetki i bilansot na pla}awe Postojat dve zna~ajni povrzanosti pome|u setot na podatoci od nacionalnite smetki i podatocite za platniot bilans1, neophodni za izgotvuvawe na tekovnata i kapitalnata smetka, odnosno komponentite nad linijata vo matricata. Prvata makroekonomska vrska se odnesuva na povrzanosta na agregatniot dohod i pobaruva~ka i saldoto na tekovnata smetka na bilansot na pla}awe. Vo soglasnost so ovaa makroekonomska vrska, saldoto na tekovnata smetka (CAB) ex post e identi~no so razlikata (gapot) pome|u bruto-nacionalniot raspolo`liv dohod (GNDI) i apsorpcijata (A) t.e. GNDI - A = CAB. Interpretacijata na vakvata vrska e deka deficit na tekovnata smetka se pojavuva vo uslovi koga ekonomijata pove}e apsorbira otkolku {to proizveduva, odnosno deka deficitot na tekovnata smetka e odraz na vi{okot na apsorpcija nad dohodot. Vtorata makroekonomska vrska se odnesuva na povrzanosta pome|u agregatnoto {tedewe i investicii i saldoto na tekovnata smetka na bilansot na pla}awe. Vo soglasnost so ovaa vrska, saldoto na tekovnata smetka (CAB) ex post e identi~no so razlikata pome|u {tedeweto (S) i investiciite (I) vo ekonomijata, t.e. S - I = CAB. Interpretacijata na vakvata vrska e deka deficit na tekovnata smetka vo bilansot na pla}awe se javuva vo uslovi koga investiciite go nadminuvaat doma{noto {tedewe vo ekonomijata, pri {to vakvata razlika mora da se pokrie so koristewe na stransko (uvezeno) {tedewe.
Richard Barth, William Hemphill, IMF Institute (2000), "Financial Programming and Policy".
580
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
II. MATRICA NA PARI^NI TEKOVI VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA 1. Izvori na podatoci Nacionalni smetki Sistemot na nacionalni smetki pretstavuva statisti~ka ramka korisna za makroekonomski analizi, bidej}i e dovolno fleksibilen da se prisposobi na razli~nite ekonomski teorii i modeli, i da gi zadovoli barawata na zemjite so razli~en stepen na razvoj. Podatocite za nacionalnite smetki vo Republika Makedonija se izgotvuvaat i prezentiraat vo soglasnost so me|unarodno prifatenite definicii i standardi dadeni vo SNA932. Nacionalni smetki vo Republika Makedonija (2004-2009 godina)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 (vo milioni denari) Finalna potro{uva~ka Bruto investicii Apsorpcija (1+2) Izvoz na stoki i uslugi Uvoz na stoki i uslugi Dohod od stranstvo, neto Transferi od stranstvo, neto Bruto doma{en proizvod (GDP) (1+2+4+5) Bruto nacionalen proizvod (GNI) (8+6) Bruto nacionalen raspoloìv dohod (GNDI) (9+7) Bruto nacionalno {tedewe (10-1) 2004 262208 58044 320252 109081 -164077 -1936 34557 265256 263320 297877 35669 2005 276715 59612 336327 130342 -180050 -5592 47517 286619 281027 328544 51829 2006 300714 68091 368805 149654 -207544 -1788 56927 310915 309127 366054 65340 2007 335306 85802 421108 189309 -256095 -17217 58295 2008 395569 106501 502070 210142 -313721 -5582 56852 2009 391942 103249 495191 160267 -248807 -5621 64500
354322 398491 406651 337105 392909 401030 395400 449761 465530 60094 54192 73588
Izvor: DZS, NBRM i sopstveni presmetki i procenki
Vo soglasnost so raspolo`livite podatoci i napravenite presmetki, BNRD vo Republika Makedonija vo periodot 2005-2009 godina beleì kontinuirano zgolemuvawe so prose~na godi{na stapka na porast od okolu 9%. Vo ramki na bruto-raspolo`liviot nacionalen dohod, finalnata potro{uva~ka, bruto-investiciite i neto-transferite od stranstvo vlijaat vo nasoka na zgolemuvawe, dodeka neto-uvozot na stoki i uslugi i neto-dohodot od stranstvo vlijaat vo nasoka na negovo namaluvawe. Vo 2009 godina stapkata na
United Nations, "System of National Accounts 1993".
581
M-r \or|i Gockov
porast na BNRD e relativno pomala i iznesuva okolu 3,5%, {to se dolì na efektite od globalnata ekonomska kriza. Dvete makroekonomski kategorii zna~ajni od aspekt na sostavuvaweto na matricite za pari~ni tekovi vo ekonomijata, investiciite i {tedeweto, vo periodot 2005-2009 godina beleàt prose~ni godi{ni stapki na porast od okolu 13% i 18%, soodvetno. Pritoa, vo 2009 godina se registrirani divergentni dvièwa namaluvawe na investiciite od 3% i porast na {tedeweto od 36%. Monetarni pregledi Monetarnite pregledi pretstavuvaat konsolidirani bilansi na sektorot na depozitnite korporacii (monetarna vlast i depozitni institucii). Toa zna~i deka monetarnite pregledi gi konsolidiraat podatocite od posebnite bilansi na monetarnata vlast i depozitnite banki vo eden pregled, davaj}i statisti~ka ocenka na razli~nite definicii na parite i kreditite. Monetaren pregled na Republika Makedonija (2004-2009 godina)
(vo milioni denari) 1 Neto devizna aktiva 2 Neto doma{na aktiva (3+4), (5-1) 3 Neto doma{ni krediti Dràva (neto) Javni pretprijatija Privaten sektor Ostanati finansiski institucii Lokalna vlast 4 Ostanati stavki (neto) 5 Pari~na masa M4 (6+7+8+9) 6 Gotovi pari vo optek 7 Depozitni pari (nedràven sektor) 8 Kratkoro~ni depoziti (nedràven sektor) 9 Dolgoro~ni i ograni~eni depoziti (nedràven sektor) 2003 65371 15783 43316 -4392 485 47172 49 2 -27533 81154 14166 14099 48986 3903 2004 2005 67722 88937 26828 19787 55212 57232 -4132 -15271 682 517 58639 71967 3 6 20 13 -28384 -37445 94550 108724 14150 14424 14692 16251 61593 73802 4115 4247 2006 107524 28383 72912 -21263 363 93803 9 0 -44529 135907 16187 19966 94187 5567 2007 109068 66715 121814 -8922 315 130366 55 0 -55099 175783 17908 29348 119697 8830 2008 90980 104545 169749 -5530 133 174782 340 24 -65204 195525 17601 36518 124766 16640 2009 94764 112499 178826 -2408 431 180196 587 20 -66327 207263 16266 35957 133761 21279
Izvor: NBRM
Neto deviznata aktiva na bankarskiot sektor vo Republika Makedonija vo periodot 2004 - 2009 godina beleì kontinuirano zgolemuvawe (so isklu~ok na 2008 godina), pri {to kumulativniot porast vo ovoj period iznesuva okolu 480 milioni evra. Porastot vo celost proizleguva od zna~ajno zgolemenata neto-devizna aktiva na NBRM (za okolu 830 milioni evra), dodeka neto-deviznata aktiva na depozitnite banki beleì namaluvawe (od okolu 350 milioni evra). Vo isto vreme, neto-doma{nata aktiva na depozitnite institucii 582
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
zabeleà kumulativno zgolemuvawe od okolu 1,6 milijardi evra, determinirano re~isi vo celost od porastot na doma{nite krediti na privatniot sektor (okolu 2,2 milijardi evra). Vo delot na pari~nata masa (depoziti na nedràvniot sektor), vo periodot 2004 2009 godina e registrirano kumulativno zgolemuvawe od okolu 2,1 milijarda evra, glavno, kako rezultat na zgolemuvaweto na kratkoro~nite depoziti na nedràvniot sektor (od 1,4 milijardi evra). Bilans na pla}awe Bilansot na pla}awe pretstavuva statisti~ki izve{taj koj na eden sistematski na~in gi prikaùva ekonomskite transakcii na edna ekonomija so ostatokot od svetot vo odreden vremenski period3. Bilans na pla}awe na Republika Makedonija (2004-2009 godina)
(vo milioni denari) 1 2 Saldo na tekovna smetka (2+3+4+5) Trgovski bilans Izvoz na stoki Uvoz na stoki Uslugi, neto Priliv Odliv Dohod, neto Priliv Odliv Tekovni transferi, neto Privatni transferi, neto Oficijalni transferi, neto Kapitalna smetka Finansiska smetka (bez finansirawe) (8+9+10) Direktni investicii, neto Portfolio investicii, neto Ostanati investicii, neto Gre{ki i propusti Op{t balans (1+6+7+11) Finansirawe (14+15) Koristewe na krediti od MMF, neto Oficijalni rezervi 2004 -22196 -56086 82506 -138593 -2662 22312 -24975 -1979 4164 -6144 38532 35128 3404 -233 22915 15930 527 6458 902 1388 -1388 -416 -972 2005 -7519 -52617 100699 -153316 -1513 25506 -27019 -5678 4838 -10517 52289 49018 3271 -106 28996 4594 12296 12106 -321 21050 -21050 247 -21298 2006 -1433 -61280 117107 -178387 1368 29206 -27838 -1600 6561 -8160 60078 56479 3600 -50 19827 21093 4450 -5716 310 18654 -18654 -464 -18190 2007 -25778 -72267 151261 -223527 1535 36374 -34838 -16989 9496 -26486 61942 60459 1484 225 36331 31012 6980 -1661 -2007 8771 -8771 -2549 -6222 2008 -52308 2009 -29661
-107255 -94991 164423 117631 -271678 -212622 262 1717 42042 37902 -41779 -36185 -5582 -5621 11347 7847 -16928 -13468 60266 69234 57331 65933 2935 3301 -751 49728 25082 -3102 27748 127 -3204 3204 0 3204 1222 31485 10540 6396 14549 1168 4214 -4252 0 -4252
6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Izvor: NBRM i sopstveni presmetki
Republika Makedonija vo periodot 2004 - 2009 godina kontinuirano ostvaruva deficit na tekovnata smetka na platniot
3
"Balance of Payment Manual", IMF, 5th edition, 1993.
583
M-r \or|i Gockov
bilans, koj vo prosek godi{no iznesuva okolu 23 milijardi denari (okolu 380 milioni evra). Izrazeno kako procent od BDP, prose~niot deficit na tekovnata smetka vo analiziraniot period iznesuva 6,5% od BDP, pri {to najgolem deficit e registriran vo 2008 godina (13,1% od BDP). Glavna determinanta za ostvaruvawe na deficit na tekovnata smetka pretstavuva trgovskiot deficit (vo prosek iznesuva 1,2 milijardi evra godi{no), koj delumno se neutralizira so relativno visokite prilivi od tekovni transferi (vo prosek iznesuvaat okolu 930 milioni evra godi{no). Vo ramki na finansiskata smetka, najgolem priliv e ostvaren po osnova na direktni investicii (prose~en iznos od 295 milioni evra). Saldoto na op{tiot bilans (overall balance) vo periodot 2004 - 2009 godina e pozitivno (so isklu~ok na 2008 godina) i vo prosek godi{no iznesuva okolu 140 milioni evra (okolu 3% od BDP), kolku {to pribli`no iznesuva i prose~niot godi{en porast na deviznite rezervi. Buxet na dràvata Vladinata finansiska statistika gi evidentira i prikaùva transakciite {to gi ostvaruva dràvata vo odnosite so ostanatite subjekti, vklu~itelno i so ostatokot od svetot. Ovaa statistika se izgotvuva vo soglasnost so preporakite i standardite sodràni vo Prira~nikot za vladinata finansiska statistika, izgotven od strana na Me|unarodniot monetaren fond. Po relativno uramnoteènite buxeti vo periodot 2004 - 2007 godina, vo poslednite dve godini se ostvareni povisoki buxetski deficiti (vo kumulativen iznos od 240 milioni evra). Bruto raspolo`liviot dohod na centralnata dràvna vlast vo periodot 2005 - 2009 godina e zgolemen za okolu 75 milioni evra, pri porast na potro{uva~kata za 150 milioni evra i istovremen pad na {tedeweto na dràvata za 75 milioni evra. Vakvite dvièwa vo najgolem del se determinirani od slu~uvawata vo 2009 godina, koga be{e registrirano namaluvawe na bruto-raspolo`liviot dohod na dràvata od okolu 235 milioni evra, pri zna~aen pad na {tedeweto od okolu 225 milioni evra i mal pad na potro{uva~kata od okolu 10 milioni evra. Izrazeno kako % od BDP, {tedeweto na dràvata vo prosek godi{no iznesuva okolu 3% od BDP (vo 2009 godina ovoj procent iznesuva 0,6% od BDP). Istovremeno, u~estvoto na investiciite vo BDP e relativno malo i vo prosek godi{no iznesuva okolu 3,5%.
584
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Buxet na centralnata dràvna vlast na Republika Makedonija (20042009 godina)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 (vo milioni denari) Vkupni prihodi i grantovi (2+3+4+5+6) Dano~ni prihodi Nedano~ni prihodi Grantovi Kapitalni prihodi (kapitalni grantovi) Ostanati prihodi Vkupni rashodi (8+13) Tekovni tro{oci (9+10+11+12) Plati i nadomestoci Ostanati tekovni rashodi Kamatni pla}awa Transferi i subvencii Kapitalni tro{oci Vkupno saldo (suficit / deficit) (1-7) Finansirawe Neto zadolùvawe od stranstvo Neto doma{no zadolùvawe Memorandum 18 Bruto raspoloìv dohod (1-11-12) 19 Potro{uva~ka (8-11-12) 20 [tedewe (18-19) 2004 89220 81259 6306 1044 600 11 88169 82136 21440 8259 2312 50125 6033 1051 -1,051 274 -1325 36783 29699 7084 2005 100877 84580 13867 1494 933 2 100219 90027 22835 12984 2611 51597 10192 658 -658 10618 -11276 46668 35819 10849 2006 104044 90540 10706 1423 948 427 105744 96478 23421 13314 3137 56607 9266 -1700 1700 -12211 13911 44301 36735 7566 2007 119608 103218 13901 906 1397 186 117455 103714 23607 14806 2915 62386 13741 2153 -2153 -10545 8392 54307 38413 15894 2008 136411 115103 18400 1327 1390 191 140222 120160 20827 18745 2646 77942 20062 -3811 3810 788 3022 55823 39572 16251 2009 128499 109860 16402 833 1167 237 139394 125966 22699 16220 2445 84602 13428 -10895 10895 10593 302 41452 38919 2533
Izvor: MF i sopstveni presmetki
2. Analiza na me|usektorskite pari~ni tekovi vo makedonskata ekonomija Vrz osnova na podatocite od osnovnite makroekonomski statistiki, a vo soglasnost so metodologijata opi{ana pogore, e izgotvena matrica na kumulativnite finansiski tekovi pome|u glavnite sektori vo makedonskata ekonomija. Analizata na matricata pokaùva deka vo periodot 2004 - 2009 godina razlikata {tedewe - investicii vo Republika Makedonija e negativna, odnosno investiciite se permanentno povisoki od {tedeweto (kumulativno za 140,6 milijardi denari, ili okolu 2,3 milijardi evra). Ovaa razlika e najgolema vo 2008 godina (okolu 850 milioni evra, ili 13% od BDP), dodeka vo 2009 godina razlikata {tedewe - investicii e svedena na 480 milioni evra, ili 7% od BDP. Analizirano po sektori, privatniot sektor vo celiot analiziran period e neto-dol`nik vo vkupen kumulativen iznos od okolu 2 milijardi evra, ili okolu 6% od kumulativniot BDP. Vkupnite investicii na privatniot sektor iznesuvaat okolu 20% od BDP, dodeka {tedeweto iznesuva okolu 14% od BDP. Razlikata {tedewe - investicii na privatniot sektor e najgolema vo 2008 Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 585
M-r \or|i Gockov
godina (okolu 12% od BDP), a najmala vo 2006 godina (okolu 0,3% od BDP). Matrica na finansiski tekovi vo R. Makedonija (kumulativno 20042009 godina)
Centralna vlast Stranstvo Privaten sektor
Banki
I. Neto pozajmuvawe/zadolùvawe (razlika {tedewe-investicii) II. Finansirawe od stranstvo Kapitalni transferi (KTr) Direktni investicii (SDI) Zgolemuvawe na neto obvrskite kon stranstvo (NOS) Zgolemuvawe na neto deviznite sredstva (NDS) od koi: Neto me|unarodni rezervi na Centralna banka (NMR) III. Doma{no finansirawe Promeni vo doma{ni krediti (DK) Promeni vo pari~nata masa (PM) Ostanato doma{no finansirawe (ODF) IV. Neto gre{ki i propusti (OSN) Zbir (I+II+III+IV)
-128043 158892 307 108251 50333
-12543 -479
0 -19577
140586 -138836 -307 -108251 -49855
-479 -19577 -47653
19577
-2972 133526 -125460 -11038 -27877 0
13022 1984 0 11038 0
-10050 -135510 125460 0 29627 0
-1751 0
Izvor: DZS, MF, NBRM i sopstveni presmetki
Sektorot dràva, vo periodot 2004 - 2009 godina, isto taka, ima neto-dol`ni~ka pozicija (okolu 0,6% od BDP), {to e zna~itelno pomalku vo odnos na privatniot sektor. Ovaa negativna razlika {tedewe - investicii na centralnata dràvna vlast vo najgolem del se dolì na na dvièwata vo poslednite dve godini, koga bea ostvareni relativno povisoki buxetski deficiti. Analizata od aspekt na finansiraweto pokaùva deka netodol`ni~kata pozicija na privatniot sektor vo analiziraniot period re~isi vo celost se finansira od stranstvo (vo kumulativen iznos od okolu 2,6 milijardi evra najgolem del vo forma na stranski direktni investicii). Kaj doma{noto finansirawe e registriran negativen iznos, {to zna~i deka privatniot sektor vo R. Makedonija pove}e dava otkolku {to koristi sredstva od ostanatite sektori vo ekonomijata. Pritoa, vo odnosite so bankarskiot sektor, privatniot sektor se javuva kako netodol`nik so relativno mal iznos od okolu 160 milioni evra (glavno, pod vlijanie na dvièwata vo 2008 godina koga bea registrirani neto
586
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Zbir 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
(vo milioni denari)
krediti (krediti minus depoziti) vo iznos od okolu 400 milioni evra). Dvièwe na sredstvata pome|u sektorite vo R. Makedonija (kumulativno 2004-2009 godina, vo milioni denari)
11.038 Centralna dràvna vlast 479
1.984
125.460 Privaten sektor 133.526 19.577 Banki Stranstvo
158.892
Kaj finansiraweto na dràvnata centralna vlast, pogolemo zna~ewe vo analiziraniot period ima doma{noto finansirawe (so kumulativen iznos od okolu 210 milioni evra), dodeka nadvore{noto finansirawe e malo i negativno, {to zna~i deka vo ovoj period dràvata izvr{ila namaluvawe na netoobvrskite kon stranstvo. Nasproti vakviot trend, treba da se istakne deka vo 2009 godina dràvata neto-dol`ni~kata pozicija vo najgolem del ja finansira{e so koristewe na sredstva od stranstvo (glavno, preku izdavawe na evroobvrznici). Koristena literatura: 1. International Monetary Fund (2000), Monetary and Financial Statistics Manual; 2. International Monetary Fund (1993), Balance of Payments Manual; 3. EUROSTAT, European Commision (1995), European System of Accounts; 4. United Nations, System of National Accounts 1993; 5. International Monetary Fund (1986), A Manual on Government Finance Statistics; 6. Pedro Abad, Compiling the flow of funds of the Spanish economy, IFC Bulletin, No.21, 2005; 7. Publikacii i internet stranici na NBRM, DZS i MF. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 587
M-r \or|i Gockov
FLOWS OF FUNDS AMONG THE SECTORS IN THE MACEDONIAN ECONOMY Gjorgji Gockov M.Sc. Summary The analyses of the macroeconomic developments mainly are based on the data from the basic macroeconomic accounts national accounts, balance of payments, monetary survey, government statistics. Based upon theoretical grounds and international methodological principles and standards, an attempt has been made for establishing and developing a consistent framework for analyzing flow of funds in the Republic of Macedonia. The matrices has been constructed and a quantitative analysis has been conveyed on the flows of financial funds amongst the sectors in the Macedonian economy for the period 2004-2009. Based on the constucted matrices, (1) the position of the each sector as a net debtor/creditor has been assessed, (2) the sources for financing/investing of that position has been analyzed, and (3) the flows of funds among the sectors has been assessed. The main findings are the following: the saving-investment gap for the total Macedonian economy is negative (on average about 7% of GDP), as a result of the net debtor position of the private sector (saving-investment gap of about 6% of GDP) and of the government sector (about 0.6% of GDP); the funds from abroad are the main sources for financing the saving-investment gap of the private sector, while the domestic funds are the most important sources for financing the saving-investment gap of the central government; the relation between banking sector and private sector is almost in balance. Key words: national accounts, monetary survey, budget account, balance of payments, saving-investment gap, basic flow of funds account.
588
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 347.91/.95:[340.5:341.162
PROMENETITE OKOLNOSTI I NEMO@NOSTA ZA ISPOLNUVAWE NA DOGOVORITE VO ZEMJITE OD KONTINENTALNIOT PRAVEN SISTEM I VO ZEMJITE KOI PRIPA\AAT NA COMMON LAW SISTEMOT Angela Kuzmanova
Apstrakt Ovoj trud pretstavuva kratka analiza na zna~eweto na promenetite okolnosti i doktrinata za nemo`nost za ispolnuvawe na dogovornite obvrski vo zemjite od kontinentalniot praven sistem, od nejzinite za~etoci do sega{niot stepen na razvoj od komparativen aspekt. Postojat tri glavni pristapi vo kontinentalniot sistem, od aspekt na usvojuvawe na rebus sic stantibus doktrinata. Nekoi zemji ja otfrlaat, drugi ja prifa}aat vo ramki na sudskiot sistem i praktika, dodeka pak treti eksplicitno ja implementiraat vo svojata kodifikuvana legislativa. Isto taka, ja sporeduvam rebus sic stantibus doktrinata so sli~ni koncepti zastapeni vo anglosaksonskite zemji. Od ovoj trud proizleguva zaklu~okot deka ne postojat mnogu golemi razliki vo implementiraweto na ovaa doktrina vo dvata pravni sistema. Klu~ni zborovi: promeneti okolnosti, nemo`nost za ispolnuvawe, rebus sic stantibus. Voved Fundamentot na dogovornoto pravo e slobodata na dogovarawe ili principot na avtonomija na voljata na dogovornite strani, {to zna~i deka vo ramki na soodvetnite pravni ograni~uvawa, stranite imaat mo`nost sami da ja kreiraat sodrìnata na nivnite odnosi, no {tom edna{ toa }e go napravat, tie se obvrzani
Angela Kuzmanova
istoto i da go ispolnat. Ispolnuvaweto na dogovornite obvrski onaka kako {to se prezemeni, e preduslov za opstojuvawe na sistemot na dogovornoto pravo. Tokmu poradi toa e neophodno da se inkorporira su{tinata na na~eloto pacta sunt servanda vo trgovskoto dogovorno pravo. No ponekoga{ uslovite se menuvaat do toj stepen {to ispolnuvaweto na prezemenite obvrski e nevozmo`no ili pak ote`nato, {to pretpostavuva deka ne moè da se realizira bez da se predizvika zna~itelna {teta na stranata koja treba da ja ispolni obvrskata. Zatoa na~eloto rebus sic stantibus se javuva kako korektiv, odnosno se primenuva doktrinata za osloboduvawe od odgovornost na dogovornite strani, samo pod uslov da otsustvuva vina kaj stranite koi se povikuvaat na nekoj od pravnite osnovi za osloboduvawe od odgovornost. Pojava i razvoj na doktrinata za osloboduvawe od odgovornost Obvrzuva~kata sila na dogovorite ima religiozni koreni. Vo Stariot zavet toa e izrazeno preku zapovedta: Koga ~ovekot }e mu kaè ne{to na svojot Gospodar, toga{ toj e obvrzan od kaànoto, ne smee da go prekr{i svojot zbor i mora da napravi s {to rekol. Vo Noviot zavet Isus im zapoveda na svoite sledbenici: Neka tvoeto da bide da, i tvoeto ne bide ne. Poradi izrazenoto vlijanie na religijata vo periodot na stariot i sredniot vek razbirlivo e vlijanieto na ova pravilo vrz prezemenite obvrski vo sverata na dogovornoto pravo. Sli~ni tendencii se zabeleùvaat i vo rimskoto pravo: pacta sunt servanda ex bona fide1 i rebus sic stantibus2. Spored rimskoto pravo nitu edna obvrska ne e nevozmo`na, no, kako i da e, postoi razlika pome|u primarna nevozmo`nost za ispolnuvawe i sekundarna nevozmo`nost za ispolnuvawe. Dokolku ispolnuvaweto bilo nevozmo`no vo momentot na sklu~uvawe na dogovorot, vo toj slu~aj postoi osnova za osloboduvawe od obvrskata. No, koga ispolnuvaweto }e stane nevozmo`no po sklu~uvaweto na dogovorot, toga{ osloboduvaweto od odgovornost postoi samo vo otsustvo na vina na stranata koja trebalo da ja ispolni obvrskata. Bitno e da se potencira deka rimskoto pravo ne go prifa}a voobi~aeniot koncept na vina, pa stranite se odgovorni vo slu~aj na custodia, dodeka pak odgovornosta se isklu~uva samo koga stanuva zbor za vis
1 2
Dogovorot mora da se ispolni vo soglasnost so na~eloto na dobra volja. Dogovorite sklu~eni pri striktno opredeleni uslovi se pravnoobvrzuva~ki, s dodeka ne dojde do zna~itelna promena na okolnostite.
590
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Promenetite okolnosti i nemo`nosta za ispolnuvawe na dogovorite vo...
major. Spored toa, karakteristi~no za ovoj period e restriktivnata primena na doktrinata za osloboduvawe od odgovornost, ograni~uvaj}i se na objektivna i apsolutna nemo`nost za ispolnuvawe na dogovornata obvrska, dodeka pak okolnostite koi go ote`nuvale ispolnuvaweto ne pretstavuvale osnova za osloboduvawe od odgovornost. Ograni~uvaweto na svetosta na dogovorot bilo elaborirano od strana na kanonskoto pravo vo 12 i 13 vek. Spored kanonistite, prifatliva e latinskata maksima: contractus qui habent tractum succesivum et depentiam de future rebus sic stantibus intelliguntur, odnosno dogovorite koi predviduvaat sukcesivno ispolnuvawe vo idnina se obvrzuva~ki pod uslov okolnostite da ostanat isti. Od strana na kanonskite pravnici bila prifatena doktrinata za osloboduvawe od odgovornost vo slu~aj na promeneti okolnosti, no tie nastojuvaat doktrinata da ja objasnat preku principite na moralnata odgovornost i vina. Toma Akvinski ja koristi Aristotelovata teorija za moralna odgovornost, odnosno izborot e akt na voljata i edinstveno ~ovekot moè da izbere {to e vozmo`no, vo soglasnost so svoeto li~no ubeduvawe3. Spored moralnata filozofija, vinata e definirana kako grev ili otstapuvawe od pravoto na Gospod, {to vo krajna linija zna~itelno se razlikuva od rimskiot koncept na vina4. Isto taka, vo ovoj period pod vlijanie na kanonskoto pravo vo mnogu evropski zemji od strana na glosatorite i postglosatorite, bila razviena teorijata na te{kotii (theory of difficultas) koi mu ovozmoùvale na dol`nikot osloboduvawe od obvrskata poradi te{kotii vo ispolnuvaweto. Razvojot na doktrinata ponatamu prodolùva vo ramkite na filozofskoto dvièwe na prirodnoto pravo. Spored pretstavnicite na ova dvièwe dogovorot bil smetan kako sredstvo za dobrovolen transfer na resursi od edna strana na druga, a prifatlivi pri~ini za osloboduvawe od odgovornost poradi neispolnuvawe na dogovornata obvrska bile slednive: fizi~ka nemo`nost za ispolnuvawe, pravna nemo`nost za ispolnuvawe i osloboduvawe poradi seriozno ote`nato ispolnuvawe5.
Thomas Aquinas, Summa theologiae, II-II (1265), q. 88, a. 10; q. 89, a.9. Nedostatok na soodvetno vnimanie, odnosno devijacija na toa {to moè da se obezbedi dokolku se vklu~i soodveten stepen na vnimanie.(James Gordley & Arthur Taylor von Mehren, An Introduction to the Comparative Study of Private Law: Readings, Cases, Materials, Cambridge University Press, Cambridge, England (2006) supra note: 5, at 516). 5 D.Spasevski, Osloboduvawe od odgovornost na dogovornite strani vo trgovskata proda`ba spored me|unarodnoto pravo i praktika, Magisterski trud, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij (Skopje, 2009) str. 15.
4 3
591
Angela Kuzmanova
Liberalizmot, koj e prevalenten filozofski pogled vo devetnaesettiot vek, nosi novi idei koi se nekompatibilni so dotoga{noto primenuvawe na rebus sic stantibus. Pacta sunt servanda, od druga strana pak, e vo sovr{ena koherentnost so konceptot na lassez passe (lasse faire). Poradi toa, pravnite akti koi se primenuvale vo toj period6 ne go implementirale konceptot rebus sic stantibus. Edinstvena osnova za osloboduvawe od odgovornosta bila vi{ata sila (force majeure). Otstapuvawe od vakvata situacija imalo edinstveno vo Germanija, kade {to konceptot rebus sic stantibus imal svoja primena. Po krajot na Pravata svetska vojna, evropskite pravnici moraa da baraat teoretska opravdanost za osloboduvawe od odgovornosta vo slu~aite kade {to ispolnuvaweto na dogovorite e nevozmo`no ili zna~itelno ote`nato. Sledstveno na toa, konceptot rebus sic stantibus e povtorno vozobnoven i aktueliziran, pod razli~ni imiwa i legislativni aktivnosti vo razli~ni zemji, prosledeni od nivnata bazi~na moralna i pravna opravdanost i istite }e bidat razraboteni podolu vo mojot trud. Inaku, postoi generalna distinkcija na dva osnovni modela, koja vo krajna linija korespondira so osnovnite sistemi na pravo, a toa se anglosaksonskiot i kontinentalniot sistem. Anglosaksonski model Konceptot rebus sic stantibus ne e eksplicitno usvoen vo ramki na anglosaksonskiot sistem, no imaj}i ja predvid naglasenata legislativna uloga na sudovite, sudskata praktika na svoeviden na~in go implementira ovoj koncept, generiraj}i gi slednive tri doktrini: Impossibility; Impracticability; Frustration. Impossibility: Vo angliskoto pravo s do devetnaesettiot vek dominiralo na~eloto na apsolutna odgovornost za neispolnuvawe na dogovornata obvrska i kako najistaknat slu~aj vo toj kontekst e slu~ajot Paradine v. Jane7, a sudskata odluka za istiot ukaùva na faktot deka odgovornosta za neispolnuvawe e apsolutna, i pokraj postoeweto na nastani koi go pravat ispolnuvaweto na obvrskata nevozmo`no.
6 7
Napoleon's code and the Italian Civil Code Paradine v. Jane, Aleyn 26,27, 82 Eng. Rep. 897, 897 (K.B. 1647).
592
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Vakvata pozicija postepeno se menuva, pa vo slu~ajot Traylor v. Caldwell8 e prifateno sredno re{enie koe dozvoluva osloboduvawe od odgovornost poradi fizi~ka nemo`nost za ispolnuvawe na dogovornata obvrska. Podocna se priznavaat u{te dve osnovi za osloboduvawe od odgovornost, a toa se pravnata nevozmo`nost za ispolnuvawe i bolest ili smrt na dol`nikot, odnosno na stranata koja treba da ja ispolni obvrskata.9 Impracticability: Ovaa doktrina e prifatena vo Soedinetite Amerikanski Dràvi izrazena vo ~lenot 2-615 od Ednoobrazniot trgovski zakonik. Ovoj ~len ja regulira mo`nosta za osloboduvawe od odgovornost na prodava~ot za neispolnuvawe ili zadocneto ispolnuvawe na celata ili na del od obvrskata. Vakviot pristap moè da se smeta za poliberalen so ogled na faktot deka osloboduvaweto od odgovornosta e predvideno vo slu~aite koga ispolnuvaweto e ote`nato, a ne samo nevozmo`no i na ovoj na~in se namaluva strogosta kako glavna karakteristika na anglosaksonskoto pravo. Me|utoa, za da dojde do osloboduvawe od odgovornost potrebno e da bidat ispolneti slednive uslovi:10 ispolnuvaweto da bide ote`nato, slu~uvawe na nastan koj ja naru{uva osnovata na dogovorot, nepostoewe na vina na stranite za slu~uvawe na nastanot i nepostoewe na pogolemi dogovorni obvrski od obvrskite predvideni vo pravoto. Frustration: Modernata formulacija na ovaa doktrina ima svoja zasnovanost na slu~ajot Davis Contractors Ltd. v. Fareham U.D.C.11 Spored nea dogovorot moè da bide osueten (frustrated) poradi: nemo`nost za ispolnuvawe na dogovornata obvrska (koja moè da bide fizi~ka ili pravna nemo`nost) ili poradi slu~uvawe na radikalni promeni na okolnostite poradi koi osnovata na dogovorot e naru{ena. Inaku nastanot koj ja doveduva vo pra{awe dogovornata osnova ne treba da
8 Taylor v. Caldwell, B & S. 826, 122 Eng. Rep. 309 (K.B. 1863). Sudot odlu~il deka vo dogovorite vo koi ispolnuvaweto na obvrskata zavisi od postoeweto na odredeni lica i stvari, so prestanok na liceto ili stvarite ispolnuvaweto stanuva nevozmo`no toa e pravna osnova za osloboduvawe od odgovornost. 9 6 Williston 1931. 10 Azis T. Saliba., Rebus sic stantibus: A Comparative Survey, Volume 8, Number 3 (September 2001) pg. 12. 11 Davis Contractors Ltd. v. Fareham U.D.C , A.C. 696 H.L. (1956). Lordot Ratklif predvidel pravna osnova za osloboduvawe od odgovornost vo slu~aite koga poradi promeneti okolnosti, koi ne bile predvideni vo momentot na sklu~uvawe na dogovorot i koi nastanale bez vina na dogovornite strani, ispolnuvaweto na dogovornata obvrska stanalo ote`nato ili onevozmoèno.
593
Angela Kuzmanova
bide predvidliv vo momentot na sklu~uvawe na dogovorot, da ne postoi vina na stranite i da go pravi dogovorot bitno razli~en, od ona {to bil pri sklu~uvaweto (Non haec in foedera veni. It was not this that I promised to do.) Moè da se konstatira deka biten beleg na anglosaksonskata sudska praktika e relativno te{koto osloboduvawe od odgovornost poradi subjektivna nemo`nost za ispolnuvawe na dogovornata obvrska, odnosno koga ima samo ote`natost na ispolnuvaweto. Spored sudskata odluka vo slu~ajot Congimex SARL v. Continetal Grain Export, rizikot od nepredvideno zgolemuvawe na cenata na pazarot e del od rizikot koj spa|a vo redovnoto rabotewe na stranite. U{te pove}e, sudot go zadrùva vakviot stav i toga{ koga zgolemuvaweto e rezultat na vojna ili dràvna intervencija (toa vo kontinentalniot model bi se podvelo pod vi{a sila).12 Moeto mislewe e deka vakvata rigidnost i strogost na sudovite pri ocenuvawe na pravnata osnova za osloboduvawe od odgovornost pri promeneti okolnosti ne korespondira so osnovnite na~ela na me|unarodnata, pa i na trgovskata razmena voop{to. Vo toj kontekst, smetam deka vo procesot na odlu~uvawe ne treba da bide zanemaren ekonomskiot interes na dogovornite strani i faktot deka najgolemiot del od dogovorite imaat kauzalen karakter. Kontinentalen model Germanija Germanskite pravni propisi se sozdavani vrz osnova na na~eloto na pravednost i solidarnost, kako i na na~eloto na sovesnost i ~esnost. Takvata postavenost na pravniot sistem nesomneno ima vlijanie i vrz dogovornoto pravo, kade {to se zabeleùva tendencijata na zakonodavecot za za{tita na poslabata dogovorna strana. Pa vo toj kontekst, se prifa}a i doktrinata za osloboduvawe od odgovornost so cel za{tita na dogovornata strana koja ne moè da ja ispolni svojata obvrska ili ispolnuvaweto na obvrskata e ote`nato. Inaku ovaa doktrina, generalno, predviduva dva osnovni koncepta za osloboduvawe od odgovornost i toa se: objektivnata nevozmo`nost i subjektivnata nevozmo`nost. Objektivnata nevozmo`nost e koncept koj korespondira so konceptot na vis major ili force majeure. Germanskiot zakon odi stepen ponatamu vo reguliraweto na pravnite osnovi za osloboduvawe od odgovornost, predviduvaj}i: fizi~ka nemo`nost, pravna nemo`nost, fakti~ka
12
Ibid 5
594
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
nemo`nost i nemo`nost za ispolnuvawe na celta na dogovorot. Subjektivnata nemo`nost go podrazbira postoeweto na promeneti okolnosti koi zna~itelno go ote`nuvaat ispolnuvaweto na dogovorot. I ovoj koncept vo pravnata teorija i praktika e poznat kako Wegfall der Gescheftsgrundlage. Su{tinata na ovoj koncept e prifa}awe na pretpostavkata deka okolnostite se promenile do toj stepen {to e dovedena vo pra{awe osnovata na dogovorot koj poa|a od okolnostite aktuelni vo momentot na sklu~uvawe na dogovorot. Pri toa, promenetite okolnosti ne pretstavuvaat pravna osnova za isklu~uvawe na odgovornosta dokolu istite moèle da se predvidat, bile predizvikani od nastan koj se podveduva pod koncetot na vi{a sila ili pak dogovornata strana padnala vo zadocnuvawe13. Francija Napoleonoviot Gra|anski zakonik me|u drugite svoi karakteristiki bil svoevidna refleksija na interesite na buròazijata. Isto taka, so pravnite propisi na ovoj akt se pravi distinkcija pome|u dràvata i crkvata. So ogled na toa deka konceptot rebus sic stantibus bil primenuvan od strana na crkovnite sudovi, ne e iznenaduvawe {to Zakonikot go izostavuva ovoj koncept. No po Prvata svetska vojna, francuskite pravnici ja plasirale tezata deka Zakonikot go usvojuva ovoj koncept preku na~eloto na sovesnost i ~esnost, kako i preku odredbite so koi se potencira zna~eweto na okolnostite koi bile aktuelni vo momentot na sklu~uvawe na dogovorot. Na toj na~in se voveduva konceptot na imprvision koj podrazbira osloboduvawe od odgovornost vo slu~aj na promeneti okolnosti. Op{toprifaten stav pome|u francuskite pravni teoreti~ari e deka poznatiot slu~aj Compagnie Generale dEclairage de Bordeaux v. Ville de Bordeaux e sudsko usvojuvawe na teorijata na imprvision. Koga stanuva zbor za konceptot na vi{a sila ili force majeure, istiot proizleguva od francuskata pravna tradicija, no se karakterizira so strogost i ograni~enost na negovata primena kako osnova za osloboduvawe od odgovornost vo slu~aite koga ispolnuvaweto e nevozmo`no poradi ekstremno nevoobi~aeni i nepredvidlivi nastani. Interesno e toa {to do osloboduvawe od odgovornost poradi promeneti okolnosti doa|a edinstveno vo ramkite na administrativnoto pravo kade {to dogovorna strana e dràvata, a
13
larenz.,Gescheftsgrundlage und Veragsertullung, 1957.
595
Angela Kuzmanova
dodeka primenata na konceptot na vi{a sila se odnesuva na dogovorite od privatnoto pravo14. Italija Konceptot rebus sic stantibus, poto~no konceptot force majeure zapo~nuva da se primenuva od strana na sudskite organi vo periodot po zavr{uvaweto na Pravata svetska vojna vo dogovorite ~ie ispolnuvawe vojnata go napravila zna~itelno ote`nato, odnosno nemo`no. No najzna~ajniot moment vo odnos na pravnoto voobli~uvawe na ovoj koncept e negovoto stimulirawe so ~lenot 1467 od Italijanskiot gra|anski zakonik. Inaku italijanskoto pravo priznava dve osnovi za osloboduvawe od odgovornost, i toa: imposibilita sopravvenuta (nemo`nost za ispolnuvawe na dogovornata obvrska) i eccesiva onerosite (ote`nato ispolnuvawe na dogovornata obvrska). Vo prviot slu~aj e potrebno da se raboti za apsolutna, a ne relativna nemo`nost, dodeka pak vtorata pravna osnova e primenliva edinstveno kaj dogovorite so podolg rok na traewe, kade {to se bara periodi~no ispolnuvawe na obvrskata. Pri toa, nastanot koj go pravi ispolnuvaweto na dogovorot nemo`no ili ote`nato potrebno e da bide nepredvidliv i nadvor od kontrola na dogovornite strani. So pravo moè da se konstatira deka Italija ne samo {to bila prvata zemja koja go usvoila konceptot na promeneti okolnosti, tuku e i primer na model na pravo koe na ekspliciten na~in ja usvojuva klauzulata rebus sic stantibus. Republika Makedonija Makedonskoto dogovorno pravo ja usvojuva klauzulata. Imeno, vo Zakonot za obligacionite odnosi e uredeno deka po sklu~uvaweto, a pred ispolnuvaweto na dogovorot okolnostite moàt da se promenat do taa mera {to ispolnuvaweto na dogovorot }e go napravat nevozmo`no ili pak }e go ote`nat negovoto izvr{uvawe za ednata strana do taa mera {to e o~igledno deka dogovorot ve}e ne im odgovara na o~ekuvawata na dogovornite strani. Promenetite okolnosti moàt da predizvikaat dve posledici: raskinuvawe na dogovorot ili promeni vo negovata sodrìna. Do ovie posledici moè da dojde, ako se ispolneti slednive pretpostavki: okolnostite da se promenile po sklu~uvaweto, a pred ispolnuvaweto na dogovorot; spored nastanatata promena, dogovorot kakov {to e sklu~en ne mu odgovara na ona {to dogovornite strani go o~ekuvale od negovoto ispolnuvawe; ne e spravedlivo dogovorot
B.Nicholas., Force Majeure in French Law, in Force Majeure and Frustration of contracts, 2ed, Ewan McKednrick str. 33-34, 1995.
14
596
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
da se odrì i da se ispolni takov kakov {to e (na~elo na sovesnost i ~esnost, na~elo na spravedlivost) i do promena na okolnostite do{lo pred stasanosta na obvrskata na stranata {to e ovlastena da go raskine dogovorot i da bara negova izmena. Zaklu~ok Generalen zaklu~ok od dosega{nata analiza e deka konceptot rebus sic stantibus, odnosno promenetite okolnosti i nemo`nosta za ispolnuvawe na dogovornite obvrski, pomalku ili pove}e e zastapen vo ramki na kontinentalniot i anglosaksonskiot sistem. Razlikata se sostoi vo toa {to anglosaksonskiot sistem pove}e ja zastapuva tezata za svetost na dogovorot (pacta sunt servanda), dodeka pak kontinentalniot sistem se bazira na primena na na~eloto na sovesnost i ~esnost vo dogovornoto pravo. Ottuka kaj zemjite od kontinentalniot sistem so pogolema lesnotija se usvojuva doktrinata rebus sic stantibus, imaj}i ja predvid osnovata na pravnata rabota, kako i interesite na dogovornite strani. Vo zemjite od anglosaksonskiot sistem, pak, se zabeleùva pregolema strogost koga stanuva zbor za osloboduvawe od odgovornost poradi subjektivna nemo`nost, odnosno poradi ote`natost na ispolnuvaweto. Imaj}i go predvid Zakonot za obligacionite odnosi, jasno e deka konceptot koj go prifa}a makedonskiot zakonodavec e poblizok do konceptot inkorporiran vo nacionalnite sistemi na kontinentalnata pravna tradicija. Koristena literatura: 1. Azis T. Saliba., Rebus sic stantibus: A Comparative Survey, Volume 8, Number 3 (September 2001); 2. B.Nicholas., Force Majeure in French Law, in Force Majeure and Frustration of contracts, 2ed, Ewan McKednrick, (1995); 3. D.Spasevski., Osloboduvawe od odgovornost na dogovornite strani vo trgovskata proda`ba spored me|unarodnoto pravo i praktika, Magisterski trud, Unverzitet Sv. Kiril i Metodij (Skopje, 2009); 4. http://trans-lex.org/117300 5. http://definitions.uslegal.com/c/clausula-rebus-sic-stantibus/ 6. http://www.saramitchell.org/mitchellfattore05.pdf
597
Angela Kuzmanova
CHANGED CIRCUMSTANCES AND PERFORMANCE IMPOSSIBILITY WITHIN THE COUNTRES OF BOTH CIVIL LAW AND COMMON LAW SYSTEM Angela Kuzmanova Summary In this paper I am briefly analyzing the changed circumstances and impossibility doctrine in Civil Law countries from its beginning to its current stage of development - in a comparative perspective. There are three main modern approaches in the Civil Law countries, to the general application of the rebus sic stantibus doctrine. Some countries have rejected it; others have adopted it through court-constructed provisions in their codes and yet others have expressly adopted it in their coded legislations. I will also compare the rebus sic stantibus doctrine with some similar doctrines, which are available in Common Law countries. The paper will find that the application of the doctrine in both jurisdictions is not radically dissimilar. Key words: changed circumstances, impossibility, rebus sic stantibus
598
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 336.71:336.77(497.7)
KREDITNA AKTIVNOST NA BANKITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
M-r Elena Naumovska
Apstrakt Predmet na analiza na ovoj trud e kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija so poseben akcent na aktuelnite trendovi vo domenot na kreditiraweto i nivnata me|usebna korelacija so kvalitetot na kreditnoto portfolio, finansiskoto posreduvawe i stepenot na kapitaliziranost na bankarskiot sistem. Osnovna cel pri vakvata sodrìnska koncipiranost na trudot e preku neodamne{noto iskustvo na Republika Makedonija so me|unarodnata finansiska kriza, da se prikaè podgotvenosta na nejziniot bankarski sistem da se spravi so nadvore{nite {okovi, blagodarenie na konzervativniot bankarski model koj prakti~no gi potvrdi dobrite strani na nerazvienosta". Klu~ni zborovi: kreditna aktivnost, kvalitet na kreditnoto portfolio, stepen na kapitaliziranost, stapka na adekvatnost na kapitalot, stepen na finansiska intermedijacija, nefunkcionalni krediti. 1. Kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija Pri analiza na kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija, dokolku po~etokot na 2003 godina se tretira kako po~etok na brziot porast na kreditite, toga{ 2003 godina moè da se ozna~i kako period na budewe" na makedonskiot krediten pazar i isklu~uvawe na Republika Makedonija od grupata na sleeping beauties"1. Vo naredniot period, zaklu~no so krajot na
1
- , - , ;
M-r Elena Naumovska
2007 godina bankite prodolùvaat so u{te pozasilena kreditna aktivnost i seto ova rezultira so kumulativen porast na brutokreditite na komintenti (nefinansiski pravni lica i naselenie) vo odnos na 2002 godina za okolu 3 pati vo 2007 godina. Izrazenata dinamika na porast na kreditite odobreni na privatniot sektor vo ovoj period vo Republika Makedonija ukaùva na zgolemena finansiska poddr{ka na ekonomskata aktivnost od strana na bankarskiot sistem. Pritoa, taa pretstavuva rezultanta na vlijanieto na pove}e faktori: aplikacijata na poadekvatni metodologii i sledewe na zakonski propi{ani politiki i proceduri pri upravuvawe so kreditnite barawa od strana na bankite; ponatamo{noto pro{iruvawe na depozitnata baza na bankite, odnosno zgolemuvaweto na nivniot krediten potencijal; diverzificiranata ponuda na krediti {to ja zgolemi atraktivnosta na kreditite kako dopolnitelen izvor na finansirawe; liberalizacijata na deviznoto rabotewe i povisokiot stepen na konkurencija vo bankarskiot sistem. Vo tekot na 2008 godina, tempoto na kreditna aktivnost na bankite zapo~nuva da se zabavuva pri {to na krajot na godinata, vkupnite krediti na nefinansiskite lica beleàt godi{en porast od 34,4%. Zabavenoto tempo na kreditnata aktivnost osobeno doa|a vo izraz vo 2009 godina koga e ostvarena godi{na stapka na rast od 3,5%, so istovremeno ostvaruvawe na negativna stapka na rast od okolu 31% na novoodobrenite krediti i toa za prvpat po nekolkugodi{niot neprekinat pozitiven trend. Zabavena dinamika na kreditnata aktivnost na bankite e direkten rezultat na destimulira~koto vlijanie na slednive faktori: zaostruvaweto na kreditnata politika na bankite kako razumen odgovor na efektite od svetskata finansiska kriza i soodvetnite reakcii i merki od strana na Centralnata banka, relativno visokiot stepen na iskoristenost na depozitnoto jadro za finansirawe na kreditnata aktivnost i zaostrenite uslovi za zadolùvawe na me|unarodnite finansiski pazari, namaluvaweto na aktivnosta vo doma{nata ekonomija, namalenata kreditna pobaruva~ka, kako i zabaveniot rast na depozitite kako osnoven izvor na finansirawe na bankite.
600
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Kreditna aktivnost na bankite vo Republika Makedonija
Grafikon br. 1 Krediti na nefinansiskiot sektor
Izvor: NBRM (Analizata e napravena vrz osnova na podatoci od godi{ni izve{tai 2002 2009)
Vo prodolènie, sledi analiza na kreditnite plasmani na nefinansiskiot sektor vo Republika Makedonija niz prizmata na nivnata valutna, ro~na i sektorska struktura. Valutnata struktura na kreditnite plasmani vo periodot 2002 - 2009 godina ukaùva na dominantnoto u~estvo na denarskite krediti vo vkupnite krediti odobreni od strana na bankite. Me|utoa, so po~etok od 2004 godina, reflektiraj}i gi promenite vo Zakonot za devizno rabotewe, strukturnoto u~estvo na denarskite krediti kako dominantna kategorija postepeno se namaluva, nasproti zgolemuvaweto na u~estvoto na deviznite krediti. Pokonkretno, po~nuvaj}i od 2005 godina u~estvoto na denarskite krediti se namaluva kako rezultat na zgolemuvaweto na u~estvoto na kreditite so valutna komponenta voop{to (vo devizi i vo denari so valutna klauzula), {to ukaùva na naklonetosta na bankite kon koristewe klauzuli za za{tita od valutniot rizik. Intenzivniot porast na denarskite krediti so devizna klauzula pridonesuva kon jaknewe na nivnata pozicija i vo ramki na valutnata struktura na vkupnite krediti. Vo tekot na 2009 godina, kaj kreditite vo denari za prvpat vo izminatite nekolku godini se zabeleà negativna godi{na stapka na promena, {to pridonese za natamo{no namaluvawe na nivnoto u~estvo vo vkupnite krediti na nefinansiski subjekti.
601
M-r Elena Naumovska
Grafikon br. 2. Valutna struktura na krediti na nefinansiskiot sektor
Izvor: NBRM (Analizata e napravena vrz osnova na podatoci od godi{ni izve{tai 2002 - 2009)
Od aspekt na ro~nata struktura, vo periodot do 2002 godina, dominiraat kratkoro~nite kreditni plasmani. Vo 2003 godina doa|a do strukturno pomestuvawe vo nasoka na porast na u~estvoto na dolgoro~nite krediti za smetka na padot na u~estvoto na kratkoro~nite krediti. Evidentiranite povolni pomestuvawa na ro~nata struktura na kreditite govori za promenata vo strategijata na bankite vo nasoka na zajaknuvawe na preferencijata kon dolgoro~noto kreditirawe, {to pretstavuva signal za postepeno zgolemuvawe na finansiskata poddr{ka na ekonomskiot porast preku bankarskoto kreditirawe. Vakviot trend e prisuten s do 2007 godina, koga kratkoro~nite krediti go zgolemija svoeto u~estvo vo vkupnite bruto-krediti za 1,8 procentni poeni. Trendot na zgolemuvawe na u~estvoto na kratkoro~nite krediti prodolì i vo 2008 godina koga e zabeleàn porast od 1,3 procentni poeni vo odnos na prethodnata godina. Vo uslovi na intenziven rast na kratkoro~nite krediti, dolgoro~nite krediti, sepak, ja zadràa dominantnata pozicija vo ro~nata struktura na kreditite. Me|utoa, vo 2009 godina kreditiraweto na kratok rok ostvari negativna stapka na promena na godi{na osnova i strukturnoto u~estvo na kratkoro~nite krediti vo vkupnite krediti na nefinansiskite subjekti zabeleà zna~itelno namaluvawe vo odnos na prethodnata godina, {to pridonese kon jaknewe na dominantnata pozicija na dolgoro~nite krediti.
602
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Grafikon br. 3. Ro~na struktura na kreditite na nefinansiskiot sektor
Strukturnata analiza na kreditnite plasmani po korisnici vo periodot od 2002 godina do 2009 godina ukaùva na dominacijata na korporativniot sektor vo ramki na vkupnite kreditni plasmani. I pokraj dominantnoto u~estvo na korporativniot sektor vo analiziraniot period, po~nuvaj}i od 2003 godina, evidenten e trendot na porast na u~estvoto na kreditite na sektorot naselenie. Isklu~itelno visokite stapki na porast na kreditite odobreni na naselenieto, nedvosmisleno ukaùvaat na s pozna~ajnata uloga na bankite vo poddr{kata na kupovnata sila na naselenieto. Postepenoto vra}awe na doverbata vo bankarskiot sistem, jakneweto na depozitniot potencijal na bankite, pri istovremeno diverzificiranata ponuda na krediti od strana na bankite, rezultiraat so s pogolemo koristewe na bankarskite krediti od strana na naselenieto kako dopolnitelen izvor na sredstva. Nadopolnuvaweto na kupovnata sila na naselenieto preku bankarski krediti moè da predizvika pottiknuvawe na potro{uva~kata na naselenieto i direktno i indirektno stimulirawe na ekonomskata aktivnost.
603
M-r Elena Naumovska
Grafikon br. 4. Sektorska nefinansiskiot sektor
struktura
na
kreditite
na
2. Kvalitet na kreditnoto portfolio Nivoto na rizi~nost na kreditnoto portfolio na bankarskiot sistem na Republika Makedonija mereno preku pokazatelot za vkupnite pobaruvawa na bankite klasificirani vo rizi~ni kategorii V, G i D vo odnos na vkupnata kreditna izloènost vo periodot 2002 - 2007 godina postojano se namaluva i site strukturni pokazateli za kvalitetot na kreditnoto portfolio beleàt podobruvawe. Toa se dolì na podobrenite proceduri i politiki na bankite za upravuvawe so kreditniot rizik, no i na faktot {to kreditnoto portfolio na bankite e relativno mlado" i s u{te ne pokaùva znaci na pozna~itelno vlo{uvawe. Vo 2008 godina e prekinat trendot na podobruvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankarskiot sistem, odnosno doa|aat do izraz prvite znaci na zgolemuvawe na negovata rizi~nost. Ova vlo{uvawe, od edna strana, se javuva vo uslovi na zabavuvawe na rastot na kreditnata izloènost, koj{to zapo~na na krajot na 2007 godina. Od druga strana, toa e rezultat na t.n. zreewe" na kreditnoto portfolio formirano pri porelaksirani uslovi za kreditirawe, karakteristi~ni za izminatiot period pri kreditnata ekspanzija. Kako rezultat na namalenata ekonomska aktivnost vo Republika Makedonija, kako i zaostruvaweto na kreditnata politika na bankite kako razumen odgovor na efektite od svetskata finansiska kriza i soodvetnite reakcii i merki od strana na Centralnata banka, vo naredniot period pri natamo{no zabavuvawe na rastot na kreditnata izloènost, doa|a do ednovremeno vlo{uvawe na profilot na rizi~nost kaj oddelnite kategorii klienti na bankite. Vo soglasnost so prikazot vo grafikon br. 5, vo periodot 2002 - 2007 godina vkupnite pobaruvawa na bankite klasificirani
604
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
vo rizi~ni kategorii V, G i D vo odnos na vkupnata kreditna izloènost beleàt postojano namaluvawe. Grafikon br. 5. Izloènost vo rizi~ni kategorii V, G i D / vkupnata kreditna izloènost
Izvor: Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija vo RM (2002 - 2009 godina);
Sublimirano, sostojbata na ovoj pokazatel vo 2007 godina prikaùva vkupno namaluvawe vo odnos na 2002 godina od 64,1% ili 10,2 procentni poeni. Vo 2008 godina, kreditnata izloènost klasificirana vo kategoriite na rizik V", G" i D" beleì zna~itelno povisok relativen porast vo sporedba so vkupnata izloènost na krediten rizik. Na toj na~in, zapira trendot zabeleàn vo izminatite godini, koga dinami~niot rast na vkupnata izloènost na krediten rizik e prosleden so ednovremeno namaluvawe na apsolutniot iznos na kreditnata izloènost so ponizok stepen na kvalitet. Zabrzanata migracija na izloènosta na krediten rizik kon kategoriite so povisok stepen na rizi~nost vo 2009 godina, pridonesuva kon toa pokazatelite za krediten rizik za bankarskiot sistem da prodolàt da se vlo{uvaat. Dokolku pri analizata se zemat predvid izdvoenite rezervacii za kreditnata izloènost klasificirana vo rizi~ni kategorii V, G i D, se konstatira deka i pokraj relativno visokiot krediten rizik so koj se soo~uvaat bankite, nivnoto solventno rabotewe ne e zagrozeno. Imeno, dokolku se pretpostavi najlo{o scenario na celosna nenaplata na ovie kreditni plasmani, toga{ zagubite vo celiot bankarski sektor bi se pokrile so pribli`no edna polovina od garantniot kapital vo 2001 i 2002 godina, pribli`no edna tretina vo 2003 i 2004 god., okolu edna ~etvrtina vo 2005 god. i pomalku od edna pettina od garantniot kapital na krajot na 2006 god.
605
M-r Elena Naumovska
Grafikon br. 6. Soodnos na nefunkcionalnite krediti so redovnite krediti i so vkupnata kreditna izloènost
Ponatamu, pri ova najekstremno scenario, za pokrivawe na zagubite bi bile potrebni okolu 18% od sopstvenite sredstva na bankarskiot sistem vo 2007 godina, 20,2% vo 2008 godina i 23% vo 2008 godina, {to bi predizvikalo namaluvawe na stapkata na adekvatnost na kapitalot od 17% na 14% vo 2007 godina, od 16,2% na 12,9% vo 2008 godina i od 16,4% na 12,6% vo 2009 godina. Vo periodot dekemvri 2002 dekemvri 2007 godina, u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnata kreditna izloènost postepeno se namaluva. Nasproti trendot na namaluvawe zabeleàn vo izminatite nekolku godini, vo 2008 godina nefunkcionalnite krediti beleàt minimalno zgolemuvawe na svoeto u~estvo vo vkupnata kreditna izloènost, za 0,3 procentni poeni (od 4% na 31.12.2007 godina, na 4,3% na krajot od 2008 godina). Vakviot trend so zgolemeno tempo prodolùva i vo 2009 godina koga u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnata kreditna izloènost na nivo na vkupniot bankarski sektor na Republika Makedonija se zgolemuva vo odnos na prethodnata godina za 1,5 procentni poeni i iznesuva 5,8%. Soodnosot nefunkcionalni krediti / redovni krediti vo analiziraniot period, isto taka, beleì trend na namaluvawe i toa s do 2009 godina, koga za prv pat doa|a do negovo zgolemuvawe za 2,3 procentni poeni kako rezultat na porast na razgleduvaniot soodnos od 6,7% na 9%. I pokraj trendot na podobruvawe na kvalitetot na kreditnata izloènost na bankarskiot sistem s do 2008 godina, analizata po oddelni evropski zemji pokaùva deka pokazatelot za kvalitetot na kreditnata izloènost u~estvoto na nefunkcionalnite krediti vo vkupnite krediti vo Republika Makedonija, duri i vo periodot na dostignuvaweto na negoviot 606
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
minimum od 6,7%, e s u{te na relativno visoko nivo vo sporedba so analiziranite zemji od regionot, koga edinstveno Romanija so 9,7% i Crna Gora so 7,2% beleàt povisok iznos na ovoj pokazatel. Grafikon br. 7. U~estvoto na nefunkcionalnite vo vk. krediti vo pooddelni zemji
Izvor: International Monetary Fund, "Global Financial Stability Report", October 2009
3. Stepen na finansiska intermedijacija Analizata na stepenot na finansiska intermedijacija iskaàn preku soodnosot pome|u aktivata, kreditite i depozitite na bankite vo Republika Makedonija so BDP ukaùva na dvièwa vo nagorna linija. Isklu~ok od ova e 2008 godina koga se zabeleàni nadolni tendencii po koi povtorno sledi porast vo 2009 godina, no so zabaveno tempo. Grafikon br. 8. Stepen na finansiska intermedijacija vo RM
Izvor: Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija vo RM (2002 - 2009);
Vo ovaa nasoka, i pokraj postojaniot trend na porast i na nivoto na finansiskata intermedijacija vo istiot period, toa e daleku ponisko od nivoto na finansiska intermedijacija Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 607
M-r Elena Naumovska
karakteristi~no za bankarskite sistemi na zemjite-~lenki na EU, kako i od prose~nite nivoa na finansiska intermedijacija vo EU (EU-25) i evrozonata. Osven vo Romanija (koja vo 2008 godina ima{e najnizok stepen na finansisko posreduvawe, Republika Makedonija se karakterizira so najnisko nivo na soodnosot pome|u vkupnata aktiva, kreditite i depozitite so BDP. Tabela br. 1. Stepen na finansisko posreduvawe vo pooddelni zemji Aktiva/BDP DepozitiBDP Krediti/BDP RM Romanija Bugarija Slovenija Ungarija Slova~ka ê{ka EU Evrozona 62,9% 61,7% 107,9% 132,0% 117,8% 101,0% 104,4% 337,4% 331,9% 45,4% 29,4% 63,1% 56,9% 52,1% 62,2% 67,3% 134,2% 117,3% 42,1% 37,1% 74,3% 93,0% 72,2% 47,4% 52,2% 154,1% 137,9%
Izvor: Izve{taj za strukturata na bankarskite sistemi vo EU i ECB, januari 2010 godina
Makedonskiot bankarski deloven model e relativno konzervativen, {to zna~i deka kreditnata ekspanzija, glavno, e finansirana od depozitite, a pomalku od me|unarodnite kreditni linii i od doma{niot me|ubankarski pazar2. Koeficientot krediti / depoziti se dviì okolu 90% i e mnogu ponizok od razvienite zemji kade {to istiot dostignuva duri i do 300%. Vrednosta na ovoj koeficient vo Republika Makedonija ukaùva na re~isi celosna iskoristenost na depozitite kako tradicionalen izvor za finansirawe na kreditnite aktivnosti. Vakvata sostojba na iscrpenost na depozitite na nefinansiskite subjekti vlijae{e vrz kamatnata politika na bankite. Imeno, nastojuvaj}i da gi zadràt postojnite depoziti na nefinansiskite subjekti, a istovremeno da privle~at novo depozitno jadro, a vo uslovi na ote`nati mo`nosti
2
. - , , , , , 2009 ;
608
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
za finansirawe na me|unarodniot finansiski pazar, bankite gi zgolemija kamatnite stapki. Grafikon br. 9. Koeficientot krediti / depoziti
Izvor: Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija vo RM (2002 - 2009 );
Vrednosta na ovoj koeficient vo Republika Makedonija ukaùva na re~isi celosna iskoristenost na depozitite kako tradicionalen izvor za finansirawe na kreditnite aktivnosti. Vakvata sostojba na iscrpenost na depozitite na nefinansiskite subjekti vlijae{e vrz kamatnata politika na bankite. Imeno, nastojuvaj}i da gi zadràt postojnite depoziti na nefinansiskite subjekti, a istovremeno da privle~at novo depozitno jadro, a vo uslovi na ote`nati mo`nosti za finansirawe na me|unarodniot finansiski pazar, bankite gi zgolemija kamatnite stapki. 4. Stapka na adekvatnost na kapitalot i stepen na kapitaliziranost Bankarskiot sistem vo Republika Makedonija se karakterizira so relativno visoka stapka na adekvatnost na kapitalot, {to se potvrduva preku sporedbata so bankarskite sistemi na odredeni zemji od EU. Relativno visokata adekvatnost na kapitalot e pokazatel za stabilnata i solventna pozicija na bankite vo Republika Makedonija, no vo isto vreme e pokazatel i za slabata efikasnost pri vr{eweto na finansiskata intermedijacija. Bankarskiot sistem vo Republika Makedonija, kako i bankarskite sistemi vo zemjite od regionot, vo svoeto rabotewe mnogu pove}e se potpiraat na sopstvenite izvori na sredstva, otkolku na koristeweto nadvore{ni izvori na finansirawe, {to dovede i do relativno povisoki nivoa na stapkata na adekvatnost na kapitalot. Analizata na dvièweto na stapkata na adekvatnost na kapitalot ukaùva deka vo periodot 2003 - 2008 godina, ovoj
609
M-r Elena Naumovska
pokazatel beleì trend na postepeno namaluvawe. Vakviot trend moè da se smeta za pozitiven, od aspekt na podobruvawe na stepenot na finansiska intermedijacija na bankite vo R. Makedonija i zgolemuvawe na nivnata efikasnost. Vo 2008 godina za prv pat se zabeleùva zabavuvawe na nadolniot trend na adekvatnosta na kapitalot vo sporedba so prethodnite godini. Zabavuvaweto, vo golema mera, e usloveno od podinami~noto zgolemuvawe na kapitalnata baza na bankite (izrazeno preku najvisokata godi{na stapka na porast na sopstvenite sredstva vo izminatite nekolku godini), kako i op{toto zabavuvawe na kreditnata aktivnost na nivo na bankarskiot sistem. Pri pobaven rast na aktivata ponderirana spored rizicite, vo sporedba so rastot na sopstvenite sredstva, stapkata na adekvatnost na kapitalot na nivo na bankarskiot sistem vo 2009 godina zabeleà izvesno zgolemuvawe. Vo uslovi na podinami~en porast na kapitalot, nasproti zabaveniot porast na aktivnostite na bankite, na krajot na 2008 godina, za prvpat vo izminatite {est godini, iako minimalen, se zabeleà porast na stapkata na kapitaliziranost na bankarskiot sistem. Taka, godi{niot porast na kapitalot i rezervite na bankite pridonese za nagorno pridviùvawe na stapkata na kapitaliziranost na bankite za 0,1 procenten poen. Grafikon br. 10. Stapka na adekvatnost na kapitalot i stepen na kapitaliziranost
Sporedbata so bankarskite sistemi na odredeni zemji pokaùva deka bankarskiot sistem na Republika Makedonija se karakterizira so relativno povisoko nivo na kapitaliziranost i mala zavisnost od nadvore{ni izvori na finansirawe. Vakvite 610
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
karakteristiki na izvorite na finansirawe na bankite vo Republika Makedonija upatuvaat na nivna pogolema sigurnost i stabilnost. Razornoto vlijanie na me|unarodnata finansiska kriza vrz bankarskite sistemi vo svetot ja potvrdi va`nosta na kapitalnata pozicija na bankite za nivnata stabilnost i sigurnost. Sporedbata so bankarskite sistemi na odredeni zemji pokaùva deka bankarskiot sistem na Republika Makedonija, spored visinata na stapkata na adekvatnost na kapitalot i na stapkata na kapitaliziranost, se nao|a vo gorniot del od listata na analizirani zemji. Stapkata na adekvatnost na kapitalot na bankarskiot sistem na Republika Makedonija (16,4%) e poniska vo odnos na soodvetnata stapka kaj samo tri od analiziranite zemji: Bugarija, Albanija i Srbija, kade {to ovoj pokazatel se dviì od 16,5% do 21,2%. Grafikon br. 11. Sporedba na stapka na adekvatnost na kapitalot i stepen na kapitaliziranost so nekoi drugi zemji
Izvor: Izve{taj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija vo RM (2002 - 2009 godina); Grafikonot e dobien preku prerabotka na podatocite od pooddelnite izve{tai
Zaklu~ok Pri analiza na kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija, dokolku po~etokot na 2003 godina se se ozna~i kako period na budewe" na makedonskiot krediten pazar, a periodot do 2007 godina kako period na brziot rast na kreditite, toga{ periodot {to sleduva po~nuvaj}i od 2008 godina se karakterizira so zabavena dinamika na kreditnata aktivnost na bankite koja e direkten rezultat na destimulira~koto vlijanie na slednive faktori: zaostruvaweto na kreditnata politika na bankite kako razumen odgovor na efektite od svetskata finansiska kriza i soodvetnite reakcii i merki od strana na Centralnata banka, relativno visokiot stepen na iskoristenost na depozitnoto
611
M-r Elena Naumovska
jadro za finansirawe na kreditnata aktivnost i zaostrenite uslovi za zadolùvawe na me|unarodnite finansiski pazari, namaluvaweto na aktivnosta vo doma{nata ekonomija, namalenata kreditna pobaruva~ka, kako i zabaveniot rast na depozitite kako osnoven izvor na finansirawe na bankite. , . , , , , , . , . Razornoto vlijanie na me|unarodnata finansiska kriza vrz bankarskite sistemi vo svetot ja potvrdi va`nosta na kapitalnata pozicija na bankite za nivnata stabilnost i sigurnost. Makedonskiot bankarski deloven model e relativno konzervativen, {to zna~i deka kreditnata ekspanzija, glavno, e finansirana od depozitite, a pomalku od me|unarodnite kreditni linii i od doma{niot me|ubankarski pazar. Relativno visokata adekvatnost na kapitalot e pokazatel za stabilnata i solventna pozicija na bankite vo Republika Makedonija, no vo isto vreme e pokazatel i za slabata efikasnost pri vr{eweto na finansiskata intermedijacija. Dokolku se zeme predvid faktot deka bankarskiot sektor na Republika Makedonija, takov kakov {to e, pokaà otpornost na nadvore{nite {okovi predizvikani so ekonomskata kriza, toga{ slobodno moè da se kaè deka konzervativniot bankarski model na Republika Makedonija prakti~no gi potvrdi dobrite strani na nerazvienosta". Koristena literatura: 1. NBRM, Izve{taj za bankarskata supervizija i bankarskiot sistem na Republika Makedonija za (2002-2009) godina", Skopje (2003-2010) god.; 2. NBRM, Godi{en izve{taj (2002-2009)", Skopje (2003-2010) godina;
612
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
3. Prof d-r Mihail Petkovski, Finansiski pazari i institucii", vtoro izmeneto dopolnitelno izdanie, Skopje, Ekonomski fakultet, 2009; 4. IMF Country Report No.10/19, IMF, Washington D.C., January 2010; 5. EBRD, "Tranzition Report", 2009; 6. M-r Ana Mitreska, Analiza na kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija -pregrevawe" na ekonomijata ili zgolemena finansiska intermedijacija", NBRM, Raboten materijal br.14; 7. IMF, "Global Financial Stability Report", October 2009
613
M-r Elena Naumovska
CREDIT ACTIVITY OF THE BANKS IN THE REPUBLIC OF MACEDONIJA MSc Elena Naumovska Summary Subject of this analysis is the credit activity of the banks in the Republic of Macedonia with special accent on the actual trends in the area of crediting and its correlation with the quality of the credit portfolio, financial intermediary and the level of capitalization of the banking system. The basic point of this article is the recent experience of Republic of Macedonia with the Worlds financial crisis, to show the preparedness of its banking system to handle with external shocks, thanks to the conservative banking model which practically affirmed the: "good sides of the under development". Key words: credit activity, credit portfolio quality, degree of capitalization, rate of capital adequacy, degree of financial intermediation, bad loans.
614
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 314.743:519.243(497.7)
PRIMENA NA KRUSKAL WALLIS OVIOT TEST VO ANALIZA NA DEMOGRAFSKITE MIGRACIONI FAKTORI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Marija Trpkova
Apstrakt: U~estvoto na migrantskoto naselenie vo vkupnoto naselenie vo Republika Makedonija vo poslednite nekolku decenii beleì zna~itelen porast. S pogolemata emigracija, pred s na mladoto rabotosposobno naselenie, zna~itelno ja menuva demografskata struktura, go zabrzuva procesot na demografsko stareewe na populacijata i indirektno ima negativno vlijanie na ekonomskiot rast na zemjata. So cel da se vlijae na migracionite dvièwa, istite treba da bidat detalno analizirani za da se otkrijat nivnite demografski, ekonomski i ostanati determinanti. Celta na ovoj trud e da gi identifikuva osnovnite demografski faktori so uspe{na primena na neparametarskiot test Kruskal Wallis . Klu~ni zborovi: imigracii, emigracii i neparametarski test Kruskal Wallis.
Voved Mehani~koto dvièwe na naselenieto, odnosno migraciite, so svoite dve komponenti: imigracija i emigracija, se od osobeno zna~ewe, osobeno za zemja kako Makedonija, vo koja za period od nekolku decenii poradi dinami~niot proces na industrijalizacija, doìvuva ruralen egzodus, kako i masovna emigracija vo prekuokeanskite zemji i zemjite od Zapadna Evropa1.
, 19481994 , 11,8% 36,2%.
1
Marija Trpkova
Vlijanieto na migraciite ne e samo vrz goleminata na populacijata, tuku i na pove}eto demografski komponenti. Demografskata struktura na naselenieto se menuva, vo zavisnost od toa dali naselenieto imigrira ili emigrira. Vo prviot slu~aj, doa|a do zgolemuvawe na potencijalniot priroden prirast, dodeka pri emigracijata potencijalniot priroden prirast se namaluva. Emigracijata e problem so koj se soo~uva Republika Makedonija, direktno vlijae na namaluvawe na aktivnoto rabotno naselenie, i pridonesuva vo zabrzuvaweto na procesot na demografsko stareewe. Indirektno, emigracijata negativno vlijae na ekonomskiot rast na zemjata, bidej}i implicira promeni na pazarot na trud, vo proizvodstvoto i strukturata na potro{uva~kata koi se usloveni, pak, od starosniot sostav na naselenieto i rabotnata sila. Za da se vlijae na ovaa negativna tendencija, potrebno e najprvo istata da se analiza i da se utvrdi koi se nejzini pri~initeli. Trudot e koncipiran na sledniot na~in: vo vovedniot del se ukaùva na zna~eweto koi go imaat migracionite dvièwa za demografskiot i ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija. Potoa sleduva vtoriot del vo koj se izneseni istraùva~kite celi i hipotezi na trudot. Vo tretiot del e objasneta koristenata istraùva~ka metodologija, kako i dobienite empiriski rezultati. Vo ~etvrtiot del se komentiraat rezultatite od analizata, se utvrduva dali celite na trudot se ispolneti, koi od hipotezite se prifateni, a koi ne, i pri~inite za takvite naodi. Na kraj od ovoj del se davaat nasoki za ponatamo{ni istraùvawa. Istraùva~ki celi i hipotezi Trudot ima dve osnovni istraùva~ki celi i pet hipotezi: Da prikaè uspe{na primena na neparametarskiot test Kruskal Wallis vo analizata na demografskite migracioni faktori; Da gi identifikuva osnovnite demografski migracioni faktori vo Republika Makedonija, odnosno da se ispitaat slednite hipotezi: 1. Dali polot na naselenieto vlijae na migracionite dvièwa2, odnosno dali maìte se poskloni kon imigracii i emigracii; 2. Dali vozrasta na naselenieto vlijae na migracionite dvièwa, odnosno dali vozrasnite grupi od 15 do 29 godini i od 30 do 64 godini se najzastapeni vo migracionite dvièwa;
Se misli na vkupnite migracioni dvièwa, odnosno vnatre{ni i nadvore{ni migracii.
616
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Primenata na Kruskal-wallis-oviot test vo analiza na demografskite...
3. Dali bra~niot status vlijae na migracionite dvièwa, odnosno dali naselenieto koe stapilo vo brak e pove}e sklono kon migracii; 4. Dali nacionalnata pripadnost vlijae na migracionite dvièwa; 5. Dali regionot3 ili mestoto na ìveewe vlijae na migracionite dvièwa. Istraùva~ka metodologija i empiriski rezultati Vo analizata na demografskite migracioni faktori se razgleduvani podatoci dobieni od Statisti~kiot godi{nik na Republika Makedonija 2009. Podatocite se odnesuvaat na 2008 godina i gi opfa}aat emigraciite i imigraciite spored polot, vozrasta, bra~niot status, nacionalnata pripadnost i regionot, za 84 op{tini. Predmet na razgleduvawe se vkupnite migracii, odnosno vnatre{nite i nadvore{nite migracii. So cel da se ispita vlijanieto na razgleduvanite faktori vrz migracionite dvièwa se koristi neparametarskiot test na Kruskal Wallis. Primenata na Kruskal Wallis oviot test, koj e ekvivalent na analizata na varijansa so eden faktor, sledi od tamu {to razgleduvanite podatoci ne ja ispolnuvaat pretpostavkata za normalnost i razgleduvanite grupi imaat heterogeni varijansi. Poradi ova primenata na analizata na varijansa ne bi dala validni rezultati. Kruskal Wallis oviot test vo svojata realizacija koristi rangirawe na podatocite. Vo analizata podatocite se podreduvaat spored goleminata, po~nuvaj}i od najmaliot, nezavisno od toa na koj modalitet na faktorot pripa|aat. Potoa na sekoj podatok mu se dodeluva rang. Potoa za sekoj pooddelen modalitet na faktorot rangovite se sobiraat. Zbirot na rangovi se ozna~uva so Ri kade {to so i se ozna~uva modalitetot. Otkako }e se dobie sumata na rangovi za sekoj modalitet na faktorot, realiziranata vrednost na Kruskal Wallis oviot test se presmetuva po slednata ravenka:
H=
k Ri2 12 n 3( N + 1) 4 N ( N + 1) i =1 i
3 Republika Makedonija e podelena na osum regioni koi sluàt za statisti~ki, ekonomski i administrativni celi: Vardarski region, Isto~en region, Jugozapaden region, Jugoisto~en region, Pelagoniski region, Polo{ki region, Severoisto~en region i Skopski region. 4 Field A. (2005). Discovering statistics using SPSS. Sage Publications, . 544.
617
Marija Trpkova
So N se ozna~uva goleminata na primerokot, dodeka so ni se ozna~uva goleminata na primerokot za sekoj modalitet na faktorot. Realiziranata vrednost na Kruskal Wallis oviot test ima 2 raspored i (k 1) stepeni na sloboda, kade {to so k se ozna~uvaat brojot na modaliteti na faktorot. Za da se utvrdi vlijanieto na demografskiot migracionen faktor pol, se presmetuva vrednosta na Kruskal Wallis oviot test, posebno za imigraciite i emigraciite. Tabela br. 1. Kruskal Wallis ov test za faktorot pol Imigracii Emigracii 36,161 37,893 Kruskal Wallis ov test Stepeni na sloboda 1 1 0,000 0,000 p - vrednost Pri testiraweto nultata hipoteza glasi deka faktorot pol ne vlijae na imigraciite/emigraciite, dodeka alternativnata hipoteza glasi deka faktorot pol vlijae na imigraciite/emigraciite. Od presmetanata p vrednost od tabela br. 1 moè da se zaklu~i deka se prifa}a alternativnata hipoteza i za imigraciite i emigraciite, odnosno faktorot pol vlijae na migracionite dvièwa5. U{te eden na~in preku koj moè da se voo~at razlikite pome|u modalitetite na faktorot pol e nivnoto prikaùvawe na dijagramot box plot na slika br. 1. Slika br.1. Imigracii i emigracii spored pol
Se koristi
= 0,05 .
618
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Od Slika br. 1 najprvo moè da se voo~i postoeweto na ekstremni opservacii (to~kite koi se nao|aat nad kvadratite vo grafikonite). So niv se opfateni op{tinite koi imaat zna~itelno pogolem broj na emigracii i imigracii. Liniite vo kvadratite vo grafikonite gi prikaùvaat medijanite na grupite na modalitetite na faktorot pol. I za imigraciite i za emigraciite moè da se zaklu~i deka medijanata kaj ènskiot pol e zna~itelno pogolema od medijanata kaj ma{kiot pol. Sekako, ovoj zaklu~ok e subjektiven, i za da se potvrdi negovata statisti~ka zna~ajnost, se vr{at post hoc testovi. Konkretno, vo analizata se koristi Mann Whitney testot6, koj, isto taka, e neparametarski test. Vrednostite na ovoj test za imigracii i emigracii se prikaàni vo tabela br. 2. Dobienata p vrednost ukaùva deka se prifa}a alternativnata hipoteza, koja glasi deka me|u razgleduvanite modaliteti na faktorot pol postoi statisti~ki zna~ajna razlika, odnosno postoi razlika pome|u brojot na maìte i brojot na ènite koi imigriraat/emigriraat. So toa hipotezata 1 se potvrduva, polot vlijae na migraciite, no maìte ne migriraat pove}e od ènite, tuku situacijata e obratna. Tabela br. 2. Mann Whitney test za modalitetite na faktorot pol Imigracii Emigracii 1608,00 1588,00 Mann Whitney test 0,000 0,000 p - vrednost Istata postapka se povtoruva i za ostanatite nabquduvani faktori. Faktorot vozrast ima ~etiri modaliteti: 0 14 godini, 15 29 godini, 30 64 godini i nad 64 godini. Tabela br. 3. Kruskal Wallis oviot test za faktor vozrast Imigracii Emigracii 193,121 202,659 Kruskal Wallis ov test Stepeni na sloboda 3 3 0,000 0,000 p - vrednost
Ovoj test ima edna negativnost, a taa e dokolku se sproveduvaat pove}e vakvi testovi vo analizata, se javuva mo`nost za gre{ka od prv vid. Zatoa, se sproveduva takanare~enata Bonferroni korekcija, koja namesto da koristi kriti~na vrednost, na primer od 0,05, se koristi so kriti~na vrednost od 0,05 podelena so brojot na testovi koi se presmetuvaat. Vo ovoj slu~aj, brojot na testovi e ednakov na brojot na komparacii, taka {to me|u modalitetite ma{ki pol i ènski pol mo`na e samo edna komparacija, odnosno kriti~nata vrednost ostanuva 0,05/1=0,05.
619
Marija Trpkova
Od p vrednosta vo tabela br. 2. moè da se zaklu~i deka se prifa}a alternativnata hipoteza, odnosno deka faktorot vozrast vlijae na imigraciite i emigraciite vo Republika Makedonija7. Od grafi~kiot prikaz na slika br. 2 moè da se zaklu~i deka imigraciite i emigraciite kaj vozrasnite grupi od 15 do 29 godini i od 30 do 64 godini se pove}e izrazeni od ostanatite starosni grupi. Sepak, za da se potvrdi i statisti~ki ovaa razlika za 2008 godina vo modalitetite na faktorot vozrast, se sproveduva Mann Whitney testot. Slika br. 2. Imigracii i emigracii spored vozrast
Bidej}i postojat ~etiri modaliteti na faktorot vozrast, mo`ni se vkupno {est komparacii. Kriti~nata vrednost }e iznesuva 0,05/6=0,008. Vo tabela br. 4 se prikaàni vrednostite na Mann Whitney testot za site komparacii, za imigracii i emigracii. Vo zagrada e presmetanata p vrednost. Od prikaànite rezultati moème da zaklu~ime deka postojat statisti~ki zna~ajni razliki vo pogled na brojot na imigraciite i emigraciite pome|u site starosni grupi osven starosnite grupi 15 30 godini i 30 64 godini, odnosno gra|anite od ovie starosni grupi podednakvo migriraat. So ova tvrdewe celosno se potvrduva hipotezata 2.
Se koristi
= 0,05 .
620
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 4. Mann Whitney test za modalitetite na faktorot vozrast 014 1530 3064 65 i Modaliteti godini godini godini pove}e 014 godini 1530 252,50 Imigracii godini (0,00) 3064 334,00 2931,00 godini (0,00) (0,02) 1834,00 888,00 1242,50 65 i pove}e (0,00) (0,00) (0,00) 014 1530 3064 65 i Modaliteti godini godini godini pove}e 014 godini 1530 194,00 Emigracii godini (0,00) 3064 299,00 3089,5 godini (0,00) (0,06) 2134,50 694,50 985,50 65 i pove}e (0,00) (0,00) (0,00) Bra~niot status kako demografski faktor na migraciite vo primerot e razgleduvan so vkupno ~etiri modaliteti: neènet/nemaèna, ènet/maèna, vdovec/vdovica i razveden/razvedena. Rezultatite od Kruskal Wallis oviot test se prikaàni vo tabela br. 5. Tabela br. 5. Kruskal Wallis oviot test za faktor bra~en status Imigracii Emigracii 163,964 168,712 Kruskal Wallis ov test Stepeni na sloboda 3 3 0,000 0,000 p - vrednost Od p vrednosta moè da se zaklu~i deka se prifa}a alternativnata hipoteza, odnosno pome|u modalitetite na faktorot bra~en status postoi statisti~ki zna~ajna razlika. So ova se potvrduva hipotezata 4. Dokolku grafi~ki se prikaàt imigraciite i emigraciite (slika br. 3.), jasno se voo~uva deka imigraciite i emigraciite najve}e se javuvaat kaj naselenieto koe e vo brak, a vedna{ po nego naselenieto koe ne e vo brak. Naselenieto koe spa|a vo grupata na vdovec/vdovica i razveden/razvedena zna~itelno pomalku se odlu~uva na migrirawe.
621
Marija Trpkova
Slika br. 3. Imigracii i emigracii spored bra~en status
Za da se potvrdi postoeweto na statisti~ki zna~ajna razlika me|u modalitetite na faktorot bra~en status se koristime so Mann Whitney testot. Dobienite rezultati se prikaàni vo tabela br. 6. Bidej}i postojat ~etiri modaliteti na faktorot bra~en status, mo`ni se vkupno {est komparacii. Kriti~nata vrednost iznesuva 0,05/6=0,008. Tabela br. 6. Mann Whitney test za modalitetite na faktorot bra~en status Neènet/ @enet/ Vdovec/ Razveden/ Modaliteti nemaèna maèna vdovica razvedena Neènet/nemaè na @enet/maèna 1896,5 (0,00) Vdovec/vdovica 1200,50 (0,00) 301,00 (0,00) Razveden/razvede 2583,0 1635,00 (0,00) 411,00 (0,00) na (0,002) Neènet/ @enet/ Vdovec/ Razveden/ Modaliteti nemaèna maèna vdovica razvedena Neènet/nemaè na 2625,50 @enet/maèna (0,004) Vdovec/vdovica 770,00 (0,00) 416,00 (0,00) Razveden/razvede 3465,00 980,50 (0,00) 575,00 (0,00) na (0,84)
Emigracii
Imigracii
622
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Od prikaànite rezultati vo tabela br. 6. moè da se zaklu~i deka postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u site modaliteti. Edinstveno kaj emigraciite, ne postoi statisti~ki zna~ajna razlika pome|u modalitetite vdovec/vdovica i razveden/razvedena, odnosno i dvete grupi mnogu malku emigriraat. Predposledniot faktor ~ie vlijanie vrz migraciite se ispituva e faktorot nacionalnost. Vo tabela br. 7. se prikaàni rezultatite od Kruskal Wallis oviot test, pri {to se potvrduva hipotezata 5, odnosno nacionalnosta vlijae na imigraciite i emigraciite. Tabela br. 7. Kruskal Wallis oviot test za faktor nacionalnost Imigracii Emigracii 237,138 244,843 Kruskal Wallis ov test Stepeni na sloboda 6 6 0,000 0,000 p - vrednost Slika br. 4. Imigracii i emigracii spored nacionalnost
Od slika br. 4. moè da se utvrdi deka imigraciite i posebno emigraciite se najve}e zastapeni kaj Makedoncite i po niv kaj Albancite. Kaj ostanatite nacionalnosti tie se re~isi podednakvo i slabo zastapeni. Za da se utvrdi dali postoi statisti~ki zna~ajna razlika me|u razli~nite nacionalnosti, se koristi Mann Whitney testot ~ii rezultati se prikaàni vo tabela br. 8. Kriti~nata vrednost za faktorot nacionalnost koj ima sedum modaliteti iznesuva 0,05/21=0,002. Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 623
Marija Trpkova
Od prikaànite rezultati vo tabela br. 8. moè da se zaklu~i deka statisti~ki zna~ajni razliki vo migraciite ne postojat pome|u Albancite i Turcite, Albancite i Romite, Turcite i Romite, Vlasite i Bo{wacite i na kraj, Srbite i Bo{wacite. Tabela br. 8. Mann Whitney test za modalitetite na faktorot nacionalnost Makedonci 1508,0 (0,00) 756,5 (0,00) 706,5 (0,00) 272,0 (0,00) 402,0 (0,00) 339,0 (0,00) Albanci 3159 (0,2) 2899 (0,1) 1827 (0,0) 2224 (0,0) 2071 (0,0) Turci Romi Vlasi Srbi -
Albanci Imigracii Turci Romi Vlasi Srbi Bo{waci Albanci Turci Emigracii Romi Vlasi Srbi Bo{waci
Makedonci Albanci 1320 (0,00) 606 (0,00) 2838(0,02) 597 (0,00) 2816(0,02) 254 (0,00) 346 (0,00) 1766 (0,0) 2119 (0,0)
297 (0,00) 1928, (0,0)
3219 (0,3) 1770 2178 (0,0) (0,0) 2315 2682 3004(0,01) (0,0) (0,0) 2080 2473 3189(0,08) 3332 (0,0) (0,0) (0,4) Turci Romi Vlasi Srbi 3449 (0,8) 2022 2089 (0,0) (0,0) 2536 2598 2992 (0,1) (0,0) (0,0) 2262 2325 3296 (0,3) 3225 (0,2) (0,0) (0,0)
Na kraj se analizira vlijanieto na faktorot region. Vo tabela br. 9. se prikaàni rezultatite od Kruskal Wallis oviot test, pri {to hipotezata 5 se otfrla, odnosno regionot ne vlijae na imigraciite i emigraciite.
624
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Tabela br. 9. Kruskal Wallis oviot test za faktor nacionalnost Imigracii 8,487 7 0,292 Emigracii 6,144 7 0,523
Kruskal Wallis ov test Stepeni na sloboda p - vrednost
Na slika br. 5. se prikaàni imigraciite i emigraciite po regioni. I pokraj toa {to tie se pozastapeni vo Skopskiot i Severoisto~niot region od ostanatite regioni, testot ne potvrdi statisti~ki zna~ajna razlika, poradi {to i ne se sproveduva pove}ekratna komparacija so Mann Whitney testot. Slika br. 5. Imigracii i emigracii spored region
Zaklu~ok Po izvr{enata analiza moè da se zaklu~i deka trudot gi ima ispolneto postavenite istraùva~ki celi. Najprvo, neparametarskite testovi se pokaàa kako dobra statisti~ka metodologija vo determinirawe na faktorite na migracionite dvièwa, bidej}i dobienite rezultati se logi~ni i vo soglasnost so o~ekuvawata. Isto taka, primenata na neparametarskite metodi e posebno korisna kako zamena za analizata na varijansa, koga pretpostavkite za normalnost i homogenost na varijansite ne se ispolneti, a se od posebno zna~ewe za validnosta na dobienite rezultati. Od pet postaveni istraùva~ki hipotezi, so analizata se potvrdeni ~etiri istraùva~ki hipotezi, odnosno polot, vozrasta, bra~niot status i nacionalnosta vlijaat na imigraciite i emigraciite, dodeka edinstveno regionot ne vlijae na migracionite Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 625
Marija Trpkova
dvièwa. Vo pogled na imigraciite i emigraciite po modaliteti, kaj vozrasta ne postoe{e razlika me|u starosnite grupi 15 30 godini i 30 65 godini. Kaj bra~niot status, samo za emigraciite, ne postoe{e razlika kaj naselenieto koe e vdovec/vdovica ili razveden razvedena. Kaj nacionalnosta ne postoeja statisti~ki zna~ajni razliki vo brojot na imigracii i emigracii me|u Albancite i Turcite, Albancite i Romite, Turcite i Romite, Vlasite i Bo{wacite i Srbite i Bo{wacite. Interesna zabele{ka e taa deka polot vlijae na migraciite, i pokraj toa {to postoi op{to mislewe deka maìte se tie koi pove}e migriraat, ili pak misleweto deka polot voop{to ne igra uloga vo migraciite. Vo Makedonija brojot na ènite koi migriraat e zna~itelno pogolem. Isto taka, interesno e da se zabeleì deka regionot ne vlijae na migraciite, odnosno ne postoi eden ili pove}e posebni delovi od zemjata vo koja migraciite se javuvaat vo mnogu pogolem broj od ostanatite regioni. Dobienite zaklu~oci ja otkrivaat strukturata na migrantite i moàt da bidat korisni pri kreirawe na politika koja bi vlijaela na odlivot na mladata rabotna populacija od zemjata, kako i pri kreirawe na politika koja bi vlijaela na migraciite selo grad i grad selo. Vo ponatamo{nite istraùvawa, kako nadgradba na ovoj trud, bi moèle detalno da se utvrdat i elaboriraat pri~inite (ekonomski, demografski, socijalni) zo{to nekoi od razgleduvanite faktori deluvaat kako determinanti i zo{to se javuvaat statisti~ki zna~ajni razliki vo modalitetite na ovie faktori. Koristena literatura: Dimitrieva E. i Janeska V. (2001). Stareewe na naselenieto i na rabotnata sila vo Republika Makedonija. Ekonomski institut Skopje. Risteski S. (2009). Demografija, metodi i analiza. Ekonomski fakultet Skopje. Risteski S. (2008). Intenzivniot proces na demografskata tranzicija i implikaciite vrz demografskiot razvoj na Republika Makedonija. Zbornik na trudovi od Nau~niot simpozium Demografska tranzicija i populaciona politika vo Republika Makedonija, str. 19 35, Bitola. Risteski S. i Tevdovski D. (2010). Statistika za biznis i ekonomija. Ekonomski fakultet Skopje.
626
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2009 (2009). Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija Skopje. Field A. (2005). Discovering statistics using SPSS. Sage Publications.
627
Marija Trpkova
APPLICATION OF THE KRUSKAL WALLIS TEST IN THE ANALYSIS OF THE DEMOGRAPHIC FACTORS OF MIGRATION IN REPUBLIC OF MACEDONIA Marija Trpkova, junior teaching assistant Abstract: The migration rate in Republic of Macedonia for the last few decades has significantly increased. The increased emigration, mostly of the young work force, has significantly changed the demographic structure, and also it is accelerating the process of demographic ageing of the population and it has indirect and negative influence on the countrys economic growth. In order to have an influence on the migration, they have to be analyzed so that the main demographic, economical and other determinants can be revealed. The purpose of this paper is to identify the demographic factors using the non-parametric test Kruskal Wallis . Key words: Immigration, Emigration, Non-parametric test Kruskal Wallis
628
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
UDK: 65.012.123.011.44
KVANTITATIVNI OSNOVI NA METODATA DEA - MODELI I PODRA^JA NA PRIMENAVioleta Cvetkoska
Apstrakt: DEA (Data Envelopment Analysis) e metodologija za merewe na relativnata efikasnost na proizvodnite i neproizvodnite edinici kako donositeli na odluka koi imaat isti inputi i isti autputi, a me|usebno se razlikuvaat po nivoto na raspolo`livi resursi i vidot na aktivnostite vo procesot na nivnata transformacija. Metodologijata DEA sluì za sporeduvawe na relativnata efikasnost na donositelite na odluka, taka {to gi utvrduva efikasnite donositeli na odluka koi ja formiraat granicata na efikasnost i ja meri neefikasnosta na inputite ili autputite na ostanatite donositeli na odluka vo odnos na utvrdenata granica na efikasnost. Vo ovoj trud pokraj istoriskiot razvoj na metodata DEA, se prikaùvaat osnovnite DEA modeli i se ukaùva na mo`nostite za nivna modifikacija i pro{iruvawe. Vrz osnova na zdobienite soznanija na avtorot od prou~uvaweto na golem broj objaveni trudovi od ovaa oblast posebno vnimanie e posveteno na primenata na metodata DEA vo pooddelni podra~ja. Klu~ni zborovi: DEA, merewe na efikasnost, donositel na odluka, input i autput. 1. Voved Eden od najzna~ajnite principi vo sekoj biznis e principot na efikasnost koj se sostoi od ostvaruvawe na {to e mo`no pogolemi ekonomski efekti (autputi) so {to e mo`no pomalku ekonomski `rtvi (inputi). Efikasnosta moè da se definira i kako sposobnost posakuvanite celi da se postignat so minimalno koristewe na raspolo`livite resursi. Za razlika od efektivnosta
Violeta Cvetkoska
koja pretstavuva sposobnost da se odredat i dostignat vistinskite celi, odnosno da se napravat vistinskite raboti, efikasnosta se sostoi vo realizirawe na tie celi na vistinski na~in, odnosno so najmali tro{oci (inputi). So ogled na toa {to pri mereweto na efektivnosta posakuvaniot rezultat e odnapred poznat, nejzinoto merewe e polesno vo odnos na mereweto na efikasnosta. Kaj entitetite koi koristat eden input za proizvodstvo na eden autput ili kaj entitetite koi imaat pove}e inputi i pove}e autputi, no koi moàt da se svedat na eden input i na eden autput, efikasnosta se definira kako niven koli~nik. Problemot se javuva pri odreduvawe na efikasnosta na edinicite koi imaat pove}e raznorodni inputi koi gi koristat za sozdavawe na pove}e raznorodni autputi, odnosno kaj entitetite ~ii inputi i autputi ne moàt da se svedat na ista merna edinica. Vo poslednive godini za komparativna analiza na takvite srodni entiteti so zaedni~ki inputi i autputi i za procenka na nivnata relativna efikasnost se koristi metodata DEA. DEA e tehnika na matemati~koto programirawe koja ovozmoùva da se utvrdi dali sekoj od entitetite, vrz osnova na podatocite za negovite inputi i autputi, e relativno efikasen ili ne, relativno vo odnos na ostanatite entiteti koi se vklu~eni vo analizata. Poradi izbegnuvawe na mo`ni nejasnotii vo tekstot koj sleduva, gi definirame osnovnite poimi koi se koristat vo metodologijata DEA. Pod poimot donositel na odluka1 (engl. Decision Making Unit, DMU) podrazbirame proizvodna ili neproizvodna edinica koja moè samostojno da odlu~uva i koja koristi odredeni inputi za da dobie odredeni autputi. Pri toa, pod inputi podrazbirame varijabli koi naj~esto sakame da gi namalime, a autputite se varijabli koi sakame da gi zgolemime, pri {to ostanatite varijabli ostanuvaat nepromeneti. 2. Istoriski razvoj na metodata DEA Metodata DEA proizleguva od klasi~nata mikroekonomska teorija na proizvodstvo. Nejzinite koreni poteknuvaat od 1951 godina koga Koopmans [11] ja definiral tehni~kata efikasnost na sledniov na~in: proizvoditelot e tehni~ki efikasen, ako i samo ako ne e vo mo`nost da go zgolemi proizvodstvoto na nekoj od autput bez da go namali proizvodstvoto na nekoj drug autput ili so
, : , .
1
630
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Kvantitativni osnovi na metodata DEA - modeli i podra~ja na primena
koristewe na pogolemo koli~estvo od nekoj input". Vo 1957 godina Farrell [10] prv empiriski ja izmeril tehni~kata efikasnost na proizvodstvoto. Toj pokaàl kako da se definira tro{kovnata efikasnost i kako da se napravi nejzina dekompozicija na tehni~ka i alokativna komponenta. Negovata empiriska aplikacija direktno vlijaela na razvojot na DEA. No, prikaznata za DEA zapo~nuva so doktorskata disertacija na Edward Rhodes, koj pod vodstvo na W.W.Cooper probal da ja oceni obrazovnata programa na dràvnite {koli vo Teksas, SAD, detalno vo [4], [12]. Vo toa vreme bilo predizvik da se proceni relativnata tehni~ka efikasnost na {kolite koi imale pove}e inputi i autputi, bez voobi~aenite informacii za cenite, a dovelo do formulirawe na modelot CCR (Charnes, Cooper i Rhodes) i objavuvawe na prviot trud za metodata DEA [5] vo 1978 godina. Charnes, Cooper i Rhodes predloìle neparametarski priod za presmetka na efikasnosta, pri {to pove}eto inputi gi svele na eden virtuelen input, a pove}eto autputi gi svele na eden virtuelen autput koristej}i teìnski koeficienti. Problemot na dodeluvawe teìni go re{ile taka {to na sekoja edinica i ovozmoìle da odredi sopstvena teìna so koja }e se maksimizira nejzinata efikasnost, so ograni~uvawe deka teìnite mora da se nenegativni vrednosti. DEA pretstavuva grani~na metoda koja se sostoi od serii na optimizacija (po edna za sekoj entitet koj e vklu~en vo analizata). Za sekoj entitet se presmetuva maksimalna merka na performansite vo sporedba so ostanatite entiteti vo nabquduvaniot primerok. Pri toa, site entiteti mora da go zadovolat uslovot da leàt na ili pod granicata na efikasnost. Merkata na efikasnost koja ja dava metodata DEA e relativna, i zavisi od toa koi i kolku entiteti se vklu~eni vo analizata, kako i od brojot i strukturata na inputite i autputite. Pri toa, ovaa merka ne zavisi od edinicite merki vo koi se izrazeni podatocite za inputite i autputite, samo {to mora sekoj od niv poedine~no da e izrazen vo ista edinica merka za site entiteti. Metodata DEA najdobro moè da se opi{e kako analiza koja e orientirana kon podatocite, zatoa {to taa gi procenuva performansite (dostignuvawata), a ostanatite zaklu~oci gi izvlekuva direktno od nabquduvanite podatoci i toa so minimum pretpostavki. DEA e neparametarski priod zatoa {to ne bara a priori pretpostavki za analiti~kata forma na funkcijata na proizvodstvo.
631
Violeta Cvetkoska
3. Prirodata na problemite koi se re{avaat so metodata DEA Edna od osnovnite zada~i vo ekonomijata e merewe na efikasnosta na odreden donositel na odluka. Najprvo, za problemot koj se razgleduva koga se meri efikasnosta na nabquduvaniot donositel na odluka treba da se utvrdi dali postoi eksplicitno definirana vrska pome|u inputite i autputite2. Dokolku odnapred ne ni e poznata eksplicitnata zavisnost me|u inputite i autputite (slu~aj koga se koristi metodologijata DEA), do podatocite za mo`nite autputi doa|ame vrz osnova na podatocite za inputite i autputite na site donositeli na odluka, a potoa za sekoj donositel na odluka ja ispituvame negovata relativna efikasnost vo odnos na ostanatite. Donositelot na odluka dostignuva relativna efikasnost od 100%, ako i samo ako vo sporedba so ostanatite donositeli na odluka ne pokaùva neefikasnost vo koristewe na koj bilo input ili autput. Donositelot na odluka e relativno efikasen ako [11]: (1) Ne moè da zgolemi nitu eden od svoite autputi bez da: a) zgolemi nekoj od svoite inputi ili b) namali nekoj od svoite ostanati autputi (2) Ne moè da namali nitu eden od svoite inputi bez da: a) namali nekoj od svoite autputi ili b) zgolemi nekoj od svoite ostanati inputi. Re{enijata za relativnata efikasnost koi gi dava metodata DEA se od interes za operaciskite istraùva~i, menaxerite i industriskite inèneri poradi tri svojstva na ovaa metoda [3]: 1. sekoj donositel na odluka se karakterizira so eden rezultat za relativna efikasnost; 2. podobruvawata koi gi predlaga modelot za neefikasniot donositel na odluka se baziraat na ostvarenite rezultati na donositelite na odluka koi rabotat efikasno; i 3. razgleduvawe na problem so metodata DEA e alternativen i indirekten priod na specificiraweto apstraktni statisti~ki modeli i donesuvawe zaklu~oci bazirani na rezidualna analiza so koeficienti parametri. Pri toa treba da se naglasi deka modelite na ovaa metodologija ne se upotrebuvaat so cel prognoza na ekonomskite trendovi ili kako pomo{ vo izborot na najdobrata odluka vo idnina, tuku isklu~ivo se upotrebuvaat za merewe na efikasnosta na
2
, .
632
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
ostvarenite rezultati na donositelot na odluka, ne vodej}i smetka za na~inot na koj se do{lo do tie rezultati. Eden od naj~estite problemi so koi se soo~uvame vo praktikata e kvantitativnoto ocenuvawe na odredena sposobnost ili kvalitet na usluga. Iako DEA kako priod, izbegnuva da vnese subjektivnost, obiduvaj}i se da izvle~e kolku {to e mo`no pove}e od objektivnite podatoci, sepak ne e vo mo`nost da izleze na kraj so ocenkata na kvalitetot bez da vovede subjektivna procenka so koja se transformiraat opisnite podatoci vo kvanitativna forma. Nekoi korisnici na ovaa metoda vo svoite modeli voveduvaat ograni~uvawa na teìnata na kriteriumite, {to ednovremeno pretstavuva voveduvawe na subjektiven element. Ovie ograni~uvawa imaat namera da vgradat kolku {to e mo`no pove}e realnost vo izgradeniot model. Va`no svojstvo na modelite na ovaa metoda e deka efikasnosta na donositelot na odluka ne zavisi od mernite edinici na inputite i autputite. No, zna~ajno ograni~uvawe na metodata DEA e pretpostavkata deka donositelite na odluka i pooddelnite inputi i autputi se nezavisni, iako ~esto vo realnosta se mnogu povrzani. 3.1. Uslovi koi se od zna~ewe pri koristewe na metodata DEA Pri koristewe na metodata DEA treba da bidat ispolneti slednive uslovi: Pozitivnost pri formulacijata na DEA model se bara vlezno/izleznite vrednosti da bidat pogolemi ili ednakvi na nula; Izotonost - pri formulacijata na DEA model se bara funkcionalnata zavisnost me|u autputot i inputot da ja ima osobinata izotonost3; Broj na DMUs Op{to pravilo e deka se potrebni najmalku 3 DMU za sekoj input i autput; i Homogenost na DMUs DEA bara relativno homogen primerok od entiteti koi koristat isti inputi za proizvodstvo na isti autputi pri {to nivnite vrednosti mora da se pozitivni. 3.2. Karakteristiki na metodata DEA Avtorite vo [3] posebno gi istaknuvaat slednive karakteristiki na metodata DEA: (1) fokusot e na poedine~no nabquduvawe na sekoj donositel na odluka;
.
3
633
Violeta Cvetkoska
(2)
(3) (4) (5) (6) (7) (8) (9)
(10) (11)
se dava edna agregatna mera na efikasnost za sekoj donositel na odluka vo smisla na zgolemuvawe na iskoristenosta na inputite (nezavisni varijabli) za proizvodstvo na posakuvanite autputi (zavisni varijabli); moè istovremeno da se vklu~at pove}e inputi, pri {to sekoj input i autput moè da bide izrazen vo razli~ni merni edinici; moè da se vklu~at egzogeni varijabli; moè da se koristat kategoriski varijabli; ne se bara procenka ili a priori poznavawe na teìnite ili cenite na inputite i autputite; ne se postavuva ograni~uvawe na funkcionalniot oblik na proizvodstvenite odnosi; moè da se prisposobi odreden stav koga e potrebno; se predlaga promena na inputite/ili autputite na donositelot na odluka koj se nao|a pod granicata na efikasnost preku negova proekcija na granicata na efikasnost; dobienite merki na efikasnost se Pareto optimalni; i ednakvi kriteriumi se primenuvaat za ocenuvawe na sekoja DMU.
4. DEA modeli Procenkata na efikasnosta so pomo{ na DEA moè da se vr{i od pove}e aspekti vo zavisnost od izbraniot model. Metodologijata DEA intenzivno se razviva i se primenuva pove}e od 30 godini, taka {to postojat i se koristat golem broj modeli. Vo delot koj sledi }e gi pretstavime osnovnite matemati~ki modeli na metodata DEA i }e ukaème na mo`nostite za nivni modifikacii i pro{iruvawa. 4.1 Osnovni DEA modeli Eden od temelnite modeli na DEA e modelot CCR, koj svoeto ime go dobil po inicijalite na negovite avtori: Charnes, Cooper i Rhodes koi vo 1978 godina go prikaàle vo svojot trud "Measuring the Efficiency of Decision Making Units, European Journal of Operational Research". Ovoj model ja meri vkupnata tehni~ka efikasnost. Ako xij e nabquduvaniot iznos na inputot i za DMUj (xij > 0, i = 1,2,...,m; j = 1,2,...,n), a yrj e nabquduvaniot iznos na autputot r za DMUj (yrj > 0, r = 1,2,...,s; j = 1,2,...,n), Charnes, Cooper i Rhodes predloìle za sekoja DMUk, k = 1,2,...,n, da se re{i primaren CCR model izrazen vo forma: so funkcija na cel 634
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
(Max) hk =
u y
r =1 m r
rk
(1)
v x
i =1 i
ik
i ograni~uvawa
u y
r =1 m r
rj
v x
i =1 i
1, j=1,2,.....,n
(2)
ij
u 0, r=1,2, . . ., s v 0, i=1,2, . . ., m
r i
(3) (4)
kade {to: hk relativna efikasnost na k-ta DMU; n broj na DMU koi treba da se sporedat; m broj na inputi; s broj na autputi; ur teìnski koeficient za autputot r; vi- teìnski koeficient za inputot i. Vo modelot se te`nee kon maksimizirawe na vrednosta hk, pri {to sekoja edinica dodeluva teìna na inputite i autputite na na~in koj }e & ovozmoì da bide prikaàna vo {to e mo`no podobro svetlo. Se pretpostavuva konstanten prinos na obem, odnosno deka zgolemuvaweto na vrednosta na angaìranite inputi treba da vodi kon proporcionalno zgolemuvawe na ostvarenite autputi. Zatoa {to i za k-ta DMU za koja se bara maksimalna vrednost vaì uslovot (4), o~igledno e da vaì 0 < hk <1. Ako vrednosta za hk vo funkcijata na celta e ednakva na 1, toga{ k-ta DMU e relativno efikasna, a ako e pomala od 1 DMUk e relativno neefikasna, taka {to vrednosta na hk pokaùva za kolku procentualno ovaa edinica treba da gi namali svoite inputi. Uslovot koj e daden so relacijata (4) vaì za site DMU i ozna~uva deka sekoja od niv leì na ili pod granicata na efikasnost. Granicata na efikasnost koja ja davaat modelite CCR e vo oblik na konveksen konus (covex cone). Za dualniot CCR model moè da se vidi vo [1], [7]. Za da ja izmerat ~istata tehni~ka efikasnost Banker, Charnes i Cooper vo1984 vo
635
Violeta Cvetkoska
trudot "Some models for estimating technical and scale inefficiencies in data envelopment analysis, Management Science", dale pro{iruvawe na originalniot CCR model, tqaka {to go formirale BCC modelot za koj poop{irno moè das e vidi vo [8], [13]. 4.2. Modifikacii i pro{iruvawa na DEA modelite So ogled na faktot {to sekoja oblast vo koja metodologijata DEA na{la primena se karakterizira so svoi specifi~nosti, neophodno bilo da se pronajde na~in da se prisposobat postojnite ili da se vovedat novi modeli koi }e ovozmoàt dobivawe na validni rezultati. Dosega e objaven golem broj na nau~ni trudovi vo koi se pretstaveni i sporedeni brojni modifikacii na osnovnite DEA modeli, detalno vo [2]. Pro{iruvawata na osnovnite modeli na metodata DEA ovozmoùvaat vklu~uvawe na dopolnitelni faktori, kako {to se na pr. menaxerskite preferencii. Pro{iruvawata na osnovnite DEA modeli ovozmoùvaat: (1) nekoi od inputite i/ili autputite da ne se pod kontola na menaxmentot na edinicata koja se ocenuva (egzogeno fiksirani inputi i autputi); (2) nekoi od inputite i/ili autputite da imaat kategoriska priroda; i (3) da se dodadat ograni~uvawa na teìnite vo primarnite DEA modeli. So cel vo analizata da se vklu~i dinami~ka komponenta, razviena e Window analizata, detalno vo [7]. Pokraj Window analizata, za analiza na celokupnite performansi na sistemot se koristat Malmkvistovi indeksi za ocenka na produktivnosta, koi ednovremeno ja pokaùvaat promenata na tehni~kata efikasnost i promenata na grani~nata tehnologija pome|u dva vremenski intervala, detalno vo [3]. 5. Za primenata na metodata DEA Bibliografijata za metodata DEA koja e objavena vo 1994 godina broi 472 truda koi se objaveni vo periodot 1978-1992 godina. Na po~etokot na 2002 godina izleguva bibliografija za DEA koja broi 3203 truda koi se objaveni vo periodot 1978-2001 godina. Dodeka pak, vo [9] dojdovme do podatok deka zaklu~no so 2006 godina se objaveni 4015 truda od ovaa tematika.
636
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Grafikon br. 1. Podra~ja na primena na metodata DEA
Brojot na objaveni trudovi ukaùva na golemiot interes, zna~ewe i razvoj na metodologijata, kako i na nejzinata primena. Pri~inite za neprekinatiot rast vo ova podra~je verojatno se Annu. Fac. Econ. v.45 (2010) 637
Violeta Cvetkoska
nao|aat vo faktot deka ovaa metodologija e interdisciplinarno primenliva vo: obrazovanieto, zdravstvoto, bankarstvoto, voenite sili, sportot, istraùvaweto na pazarot, zemjodelstvoto, maloproda`bata, efikasnosta na organizacii, transport, hotelierstvo, grade`ni{tvo, izbor na kandidati itn. Vrz osnova na sprovedenoto istraùvawe koe opfati 281 trud e dojdeno do soznanie deka 159 truda se so aplikativna primena na realni problemi. Vo delot koj sledi }e bidat dadeni dva grafi~ki prikazi, od koi prviot (grafikon br. 1) ja prikaùva primenata na metodata DEA vo pooddelni podra~ja4, dodeka pak, grafikonot br. 2 ja prikaùva vremenskata distribucija na publikaciite za metodata DEA5. Od grafikonot br. 1 moè da se sogleda deka najgolem broj na objaveni trudovi vo koi se koristi metodologijata DEA se primeneti vo obrazovanieto (16), potoa sleduvaat bankite (12), a sporedbata na dràvi, regioni i gradovi e sledna i broi 8 objaveni truda itn. Grafikon br. 2 Vremenska distribucija na publikaciite za metodata DEA
Gledaj}i ja vremenskata distribucija na objaveni publikacii na grafikonot br. 2, doa|ame do soznanija deka najgolemiot broj na
.1, DEA , 110. 5 DEA 159 .
4
638
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
objaveni publikacii (38%) se vo periodot 2008-2010 godina, a samo 2 publikacii6 se objaveni pred 1990 godina. 6. Zaklu~ok Metodata DEA pretstavuva specijalno dizajnirana tehnika za merewe na efikasnosta na kompleksni entiteti i ovozmoùva analiza na efikasnosta na nabquduvanite entiteti vrz osnova na kombinacija na razli~ni vlezni i izlezni promenlivi. Ovaa metodologija za sekoj donositel na odluka re{ava po eden problem na linearno programirawe i ja presmetuva negovata maksimalna efikasnost vo odnos na ostanatite donositeli na odluka vo nabquduvaniot primerok. DEA, za razlika od ostanatite priodi ne bara od korisnikot da odredi indeks ili teìna" koja se odnesuva na sekoj input i autput, a isto taka ne bara poznavawe na eksplicitna zavisnost me|u inputite i autputite, ovozmoùva upotreba na golem broj varijabli i ograni~uvawa so {to se olesnuva re{avaweto na kompleksni problemi so koi naj~esto se soo~uvame vo realnosta i otvora mo`nost za uspe{na sorabotka me|u analiti~arite i menaxerite. Ovaa metodologija pretstavuva edna od najuspe{nite i najpopularnite oblasti na operacionite istraùvawa so {irok spektar na primena. Za toa svedo~i golemiot broj na trudovi koi vo tekot na godinite se objavuvaat vo ovaa oblast. Vo primenata se prisutni razli~ni pro{iruvawa na metodata DEA prinos spored obem, dummy ili kategoriski varijabli, nediskrecioni varijabli (koi ne moème da gi kontrolirame - vo ekonomskata literatura sinonim e egzogeni varijabli), vklu~uvawe na menaxerski preferencii, stru~ni mislewa itn. Osven toa, metodologijata e primenliva i vo slu~aite koga ostanatite priodi ne davaat zadovolitelni rezultati poradi kompleksnata ili nepoznatata priroda na vrskata pome|u inputite i autputite i pretstavuva neparametarski priod za analiza na podatoci. Metodologijata se otslikuva so zna~ajni prednosti vo odnos na parametarskite metodi i pretstavuva vistinski alat za alokacija na resursite, od kade {to sledi zaklu~okot deka se raboti za metodologija koja vetuva vredni rezultati vo re{avawe na realnite problemi.
159 , 1990 2 (1988 1989 .).
639
Violeta Cvetkoska
Koristena literatura:7 [1] Banker, R., Charnes, A., Cooper, W.W., Swarts, J., and Thomas, D., An introduction to data envelopment analysis with some of its models and their uses, Research in Governmental and Non Profit Accounting, 5, 1989, 125163. [2] Banker, R.D., Charnes, A., Cooper, W.W., Some models for estimating technical and scale inefficiencies in data envelopment analysis, Management Science, 30(9), 1984, 1078-92. [3] Charnes A., Cooper W.W., Lewin A. Y., and Seiford L.M., (1995), "Data Envelopment Analysis: Theory, Methodology and Applications", Kluwer Academic Publishers, Boston. [4] Charnes, A., Cooper, W.W., and Rhodes, E., Evaluating Program and Managerial Efficiency: An Application of Data Envelopment Analysis to Program Follow Through, Management Science, 27, 1981, 668-697. [5] Charnes, A., Cooper, W.W., and Rhodes, E., Measuring the Efficiency of Decision Making Units, European Journal of Operational Research, 2, 1978, 429-444. [6] Coelli T.J., Prasada Rao D.S. and Battese G.E., (1999), "An Introduction to efficiency and productivity analysis", Kluwer Academic Publishers, Boston. [7] Cooper, W. W., Seiford, L.M., Zhu, J. (Eds.), Handbook on Data Envelopment Analysis, Springer, Dordrecht, 2004. [8] Cooper, W.W., Seiford, L.M., Tone,K., Data Envelopment analysis: A comprehensive Text with Models, Applications, References and DEASolver Software, Kluwer Academic Publishers, 2002. [9] Emrouznejad, A. Parker, B. And G. Tavares, Evaluation of research in efficiency and productivity: A survey and analysis of the 30 years of scholarly literature in DEA, Journal of Socio-Economics Planning Science, 42(3), 2008, 151-157. [10] Farrell, M.J., The Measurement of Productive Efficiency, Journal of the Royal Statistical Society, Series A, 120, 1957, 253-281. [11] Koopmans T.C., (1951), "An Analysis of Production as a Efficient Combination of Activities", Activity Analysis of Production and Allocation, Wiley, New York. [12] Rhodes, E. L., Data Envelopment analysis and Related Approaches for Measuring the Efficiency of Decision Making Units with an Application to Program Follow through in U.S.,Education, unpublished Ph.D., thesis,
281, , .
640
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
Carnegie-Mellon University, School of Urban and Public Affairs, Pittsburg, PA, 1978. [13] Thanassoulis, E., Introduction to the Theory and Application of Data Envelopment Analysis: A Foundation Text with Integrated Software, Springer-Verlag New York, LLC, 2001.
641
Violeta Cvetkoska
QUANTITATIVE BASIS OF DEA METHOD -MODELS AND FIELDS OF APPLICATION Junior Teaching Assistant Violeta Cvetkoska Abstract: DEA (Data Envelopment Analysis, DEA) is a methodology for measuring the relative efficiency of productive and non-productive units as decision making units which have the same inputs and outputs, but they differ in the level of available resources and in the type of activities in the process of transformation. DEA methodology attend to compare the relative efficiency of decision making units in the way that it affirm efficient units which build the efficiency frontier and it measure the unefficiency of inputs or outputs of the other decision making units in terms of the efficient frontier. Beside the historical development of DEA method, in this paper will be presented basic DEA models and it will be pointed out their modifications and extensions. According to the knowledge of the author of exploring the large number of published papers in this field, special attention is dedicated on the application of DEA method in separately fields. Key words: DEA, efficiency measurement, decision making unit, input, output.
642
God. Ekon. fak., t. 45 (2010)
EKONOMSKI FAKULTET - SKOPJE

. 60- , : ( ) ( ) ( ) - (, ) (, , , .)
, , . , : 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. , .
645

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
646
- - - - - - - - -
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
647
Nastaven kadar vo penzija An~evska-Stevanovi} Qiqana Damev d-r Ognen Dimitrovski d-r Metodija Doreva d-r Elena Georgiev d-r Angel Ja}ovski d-r Bo{ko Jovanovski d-r Tihomir Josifovski d-r Ilija Koloski d-r Zlate Markovska Mahi Momirska-Marjanovi} d-r Miroslava Monev d-r Qubi{a Nikolovski d-r Aleksandar Nova~evski d-r Dimitrija Pièvski d-r Stojko Plav{i} d-r Sneàna Rusevski d-r Trajko Sokolov d-r Pan~e Spasov d-r Sini{a Stanoevski d-r Stanoil Tomovski d-r Serafim ]ur~iev d-r Aleksandar Uzunov akad. d-r Nikola êpujnoski d-r \or|i [aroska d-r Mitra
648

- :
649

- , . , - , , , , , , , , . - - : , , , , . (1950). , . - . , 20-25 . - , , . , . (1950 ).
650

. , . , : 41 000 , , , , , ., -, - . 400 , 8 . (10-15 , 110 ) . , 80-100 . 1996 (World Bank Depository Library). , . 2005 , Public Service Centre, , , . 2000 , , . , , , , , .
651
, on-line (eLibrary). , (Donation Library), 1996 6000 : Arizona State University, USA, Northen Illinois University, USA Ohio University, USA Prof. Reed Story, FASB - Financial Accounting Standards Board, USA, . , - .
652
- , , . ". " . : Faculty of Economics and Commerce, University of Melbourne, Melbourne, Australia Faculty of Commerce, University Charles Sturt, Bathurst, Australia College of Europe, Brugge, Belgium Faculty of Economics, University of Gent, Gent, Belgium University College West-Flanders, Department Simon Stevin & Department PIH, Brugge, Belgium Dipartimento de estadistica y econometria, Universidad CARLOS III, Madrid, Spain Faculte des Sciences Economiques et de Qestion, Universite De Nantes, Nantes, France Faculte Des Sciences Econiomiques, Universite de Rennes, Rennes, France Faculty of Economics and Business Administration, University of Iceland, Reykjavik, Iceland Facolta Di Economia, Universita di Bari, Bari, Italy Facolta di Economia "Federico Caffe", Universita' Degli Studi Roma Tre, Rome, Italy Fontys University of Professional Education, Hogeschool Marketing Management, Eindhoven, The Netherlands Faculty of Economics and Sociology, University of Lodz, Lodz, Poland Faculty of Economics, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Faculty of Economics and Administrative Sciences, Ege University, Izmir, Turkey Centre for Urban Studies, University of Bristol, Bristol, United Kingdom Business School, Staffordshire University, Staffordshire, United Kingdom College Business, Ohio University, Athens, USA College of Business, Northern Illinois University, Illinois, USA IAE of Paris, Paris I University Pantheon-Sorbonne, Paris, France Drugi institucii.
653

Godisnik 2010

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Godisnik 2010

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ISSN 0489-0922

GOD. EKON. FAK. TOM 45 S. 1-654 SKOPJE 2010

EDUNIVERSAL, Paris, FRANCE

EDUNIVERSAL, Paris, FRANCE

M-r Stojan Debarliev

UDK 331.2 (437.3) 331.2 (438)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

vector of socio-economic characteristics of that individual, i is an error term,

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

exp( + x i + vi ui ) = 1 exp( ui ) . exp( + x i + vi )

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

God. Ekon. fak., t. 45 (2010)

Are Transition Economy Workers Underpaid?

GBR CZE NLD CAN IREDEU USA SWENOR FIN

0.7 CAN 0.6 USA SWE NOR FIN 0.4 50 55 DEU

Males, % of civilian employment

Married, % of the adult population 20 to 40 years of age

GBR CZE NLD IRE USA CAN DEU

GBR CZE CAN DEU USA SWE

0.7 IRE 0.6

SWE NOR FIN

0.5 FIN 0.4 84 50 60 70 80

Prime age (25 to 55 years of age) workers, % of employment

0.8 CZE 0.7

NLD IRE DEU USA SWE CAN

0.6 NOR FIN 0.4 0 5 1 0

Foreign-born, % of total population

Annu. Fac. Econ. v.45 (2010)

Vera A. Adamchik, Josef C. Brada, Arthur E. King

Figure 2. Wage efficiency and environmental factors Panel a

0.8 CZE CAN USA SWE

0.8 CZE 0.7 CAN DEU 0.6

0.7 IRE 0.6