Kertis KAMINGS Kerol LARAK

ZAJAKNUVAWE NA NACIONALNITE SISTEMI ZA JAVNO-ZDRAVSTVENA PODGOTVENOST I DELUVAWE KON RHB1 ZAKANI

vozmo`uvaweto na uslovi za koordiniran odgovor i akcija od strana na javno-zdravstvenite, laboratoriskite i medicinskite strukturi vo slu~aj na priodni katastrofi ili slu~ajni havarii predizvikani od ~ove~ki faktor ili namerno ispu{tawe/osloboduvawe na hemiski, biolo{ki ili radiolo{ki agensi (RHB) pretstavuva eden od va`nite prioriteti na sekoja razviena ili zemja vo razvoj. Vo prilog na ova, vo Skopje vo juni 2006 godina be{e odr`ana [kola za napredni studii finansirana od NATO na tema Zajaknuvawe na nacionalnata javno-zdravstvena spremnost i reakcija na hemiski, biolo{ki i radiolo{ki zakani. Primarnata cel na ovaa [kola be{e da im se ovozmo`i na zemjite ~lenki na NATO i na zemjite kandidati za ~lenstvo vo Alijansata razmena na iskustva i tehni~ka pomo{ za na~inite na zajaknu-

Kertis Kamings e profesor i direktor na Centarot za javno-zdravstvena podgotvenost i komunikacii pri Unverzitetot Dreksel, Pensilvanija, SAD Kerol Larak e koordinator na Centarot za Javno-zdravstvena podgotvenost pri Univerzitetot Dreksel, Pensilvanija, SAD

RHB = radiolo{ki, hemiski i biolo{ki

58

Kertis KAMINGS - Kerol LARAK

vawe na nacionalnata podgotvenost i planirawe za deluvawe vo slu~aj na RHB zakani. [kolata se sostoe{e od detalni instrukcii i diskusii na aktuelni temi od ovaa oblast, kako {to se: RHB terorizam, planirawe na sistemite za integrirano deluvawe, sistemi za javno-zdravstvena podgotvenost na zemjite u~esni~ki na [kolata, ulogata na informaciskite tehnologii i informaciskata bezbednost, vklu~uvaj}i go ja i amerikanskata databaza na predavawa i iskustva Superkurs za globalno zdravje (U.S.-based Supercourse Global Health Network library of lectures; Supercourse, 2006); komunikacija na rizicite, podgotvenost za posebnite potrebi na naselenieto vo vreme na elementarni nepogodi i havarii predizvikani od ~ove~ki faktor, pravnite pra{awa vo globalnata borba protiv terorizmot, pandemijata na grip, kako i serija predavawa na specijalizirani temi povrzani so nacionalniot kontekst na zemjite u~esni~ki. Opfat na zakanite Vo posledno vreme se javuva zgolemena svest za zakanite od mo`ni teroristi~ki napadi so RHB agensi. Svedoci sme deka teroristite koristea spori na antraks, hemiski oru`ja, konvencionalni eksplozivi i namerno zagaduvawe na hranata za humana i sto~na upotreba. Tie denes se mnogu podobro organizirani i finansiski dobro obezbedeni, i kone~no - imaat mnogu podobar pristap do RHB agensi. Hemiskite zakani gi vklu~uvaat kako smrtonosnite, taka i neletalnite agensi. Smrtonosnite agensi, kako sarinot ili VX mo`e da bidat bez miris, boja ili vkus i izlo`enosta na ovie agensi mo`e da bide preku di{nite pati{ta ili preku kontakt so ko`ata. Medicinski, reakcijata na ovie agensi, zavisno od nivoto na izlo`enost, mo`e da bide od potewe i pote{kotii so di{eweto do napadi na gr~evi i smrt. Odgovorot, odnosno deluvaweto vo slu~aj na hemiska zakana bara pred se za{tita na medicinskiot personal, otstranuvawe na izlo`enoto naselenie od mestoto na kontaminacija, dekontaminacija kako na izlo`enite taka i na mestoto, kako i medicinska terapija na `rtvite (CDC, 2006). Biolo{kite zakani mo`e da pretstavuvaat prirodna pojava, kakov {to e slu~ajot so gripot ili SARS, ili da bidat namerno

Zajaknuvawe na nacionalnite sistemi na javno-zdravstvena...

59

predizvikani od ~ove~ki faktor, kakov {to be{e primerot so upotrebata na spori na antraks vo 2001 godina, ili eventualni idni obidi za teroristi~ki napadi so virusot na variola vera. Amerikanskite centri za kontrola i prevencija na bolesti (U.S. Centers for Disease Control and Prevention, CDC) gi klasifikuvaat biolo{kite agensi vo tri kategorii spored nivoto na zakana {to go pretstavuvaat. Agensi od Kategorija A se onie koi imaat mo} za predizvikuvawe visok stepen na smrtnost ili golema brzina na {irewe; tuka pripa|aat aktraksot (Bacillus anthracis), botulinskiot toksin (Botulinum toxin), fran~isela (Francisella tularensis), virusite na hemoragi~nata treska, variola vera i jersinijata (Yersinia pestis). Vo Kategorijata B se smesteni zna~ajni javno-zdravstveni zakani so pomal potencijal za masovni `rtvi, i tuka se vbroeni toksini kako ricinusot i stafilokokniot enterotiksin B (Staphylococcal enterotoxin B), kako i zaraznite agensi kako {to se brucelozata (Brucella) i klasi~nite toksini vo hranata (salmonela i {igela). Vo Kategorija C se vbroeni novopojavenite zarazni bolesti, kako hantavirusot, Nipa virusot (Nipah virus), SARS-ot i pri~jiot grip (CDC, 2006). Radiolo{kite nepogodi i havarii mo`e da imaat prorodno pojavuvawe ili da bidat predizivkani od namerna upotreba na radiolo{ki agensi. Efektite od izlo`enosta na radioaktivno zra~ewe vklu~uvaat akuten radijaciski sindrom, vnatre{na kontaminacija so radionuklidi, kako i dologoro~ni efekti na insuficiencija na organite i maligni zaboluvawa. Iskustvata od porane{nite radiolo{ki nesre}i i havarii poka`uvaat visok stepen na psiholo{ki efekti vo sporedba so fizi~kite povredi. Ottuka, spremnosta za odgovor na napadi so radiolo{ki oru`ja i agensi mora da se fokusira kako na medicinskata za{tita taka i na spravuvawe so psiholo{kite povredi, kako i na komunikacijata i edukacijata na naselenieto za deluvawe vo slu~aj na radiolo{ki napadi (Cummings, 2006). RHB zakanite baraat odgovor i deluvawe so upotreba na mnogu resursi (resource intensive) potrebni se golemi vlo`uvawa vo infrastruktura i personal, i toa vo nasoka na podgotovka za RHB napad, no i za deluvawe vo takov slu~aj. Duri i RHB havarija so pomal intenzitet mo`e da dovede do rapidno polnewe na bolnicite i bolni~kite kreveti - vo intenzivna nega, akutna i psihijatriska pomo{ - i toa naj~esto na re~isi celata teritorija na dr`avata.

60

Kertis KAMINGS - Kerol LARAK

Prirodnite (elementarni) nepogodi, kako na primer neodamne{niot zemjotres vo Pakistan, uraganite vo SAD i cunamite vo Indiskiot Okean, iziskuvaat re~isi isto nivo na planirawe, obuka i odgovor/deluvawe kako {to e slu~ajot so podgotovkite za RHB havarija. Podgotvenosta ora da bide naso~ena kon soo~uvawe so golem broj potencijalni zakani, i prirodni i predizvikani od ~ove~ki faktor, i naporite za planirawe na deluvaweto mo`e da imaat sinergissti~ki benefit vo slu~aj na pojava na nepogodi od razli~na priroda - benefit od pristapot za deluvawe za site zakani (all-hazards approach). Potrebni aktivnosti Zemaj}i go predvid opsegot na razli~ni zakani, javnozdravstvenata podgotvenost i odgovor bara soodvetno nivo na ekspertiza i sorabotka me|u zdravstvenite vlasti i drugi ministerstva i agencii vo ramkite na dr`avata, odnosno regionot. Od isklu~itelna va`nost e da postoi dogovor za na~elna soglasnost za zaedni~ka upotreba na resursite, pri {to istite bi bile komanduvani i koordinirani od strana na edna struktura, odgovorna za deluvawe vo slu~aj na prirodna katastrofa ili ~ove~ki predizvikana nesre}a. Isto taka, klu~en moment e sproveduvaweto ve`bi vrz osnova na postoe~kite planovi (testirawe na sistemot) vo forma na teoretski ve`bi, funkcionalni ve`bi i ve`bi za testirawe na celiot sistem, bidej}i na toj na~in mo`e najobjektivno da se ocenuva odgovorot i spremnosta za deluvawe na sistemite izgradeni za taa cel, a voedno toa e odli~na {ansa za identifikuvawe na proceduralnite prednosti, no i oblastite za koi e potrebno dopolnitelno podobruvawe ili prilagoduvawe. Drugi aspekti na javno-zdravstvenata podgotvenost vo sostojbi na itnost koi treba da se vklu~at vo sistemot podrazbiraat koordiniranost so nacionalnite i me|unarodnite planovi za podgotvenost. Vladite treba da usvojuvaat seopfatni planovi za prevencija, koi }e imaat za cel da odgovorat na mnogu pogolemi predizvici od deluvaweto samo vo slu~aj na RHB havarija. Komunikacijata na rizicite e edna takva oblast, bidej}i so nea }e se podobri odgovorot i podgotvenosta za deluvawe na javnosta za site vidovi havarii i napadi. Za sproveduvawe na sistemite

Zajaknuvawe na nacionalnite sistemi na javno-zdravstvena...

61

za prevencija i deluvawe potrebna e dobro razrabotena pravna ramka. Vklu~uvaweto i inkorporiraweto na posebnite potrebi na naselenieto i perspektivite za za~uvuvawe na mentalnoto zdravje se isto taka va`ni aspekti na koi treba da se obrne vnimanie pri planiraweto. Podgotvenosta preku ekolo{ki monitoring i nabquduvawe/sledewe na zaraznite bolesti mo`e da pomogne vo namaluvaweto na {tetite od bolesti, kako {to e pti~jiot grip. Sepak, kapacitetite i mo`nostite za nabquduvawe i sledewe kako i standardite koi se primenuvaat se razlikuvaat od zemja do zemja. Dodeka nekoi dr`avi, kako SAD i Makedonija, imaat implementirano sofisticirani sistemi za sledewe na zaraznite zaboluvawa, vo drugi dr`avi postoi nedostatok na resursi za vospostavuvawe na vakvi sistemi. Standardizacijata na na sistemite za nabquduvawe i sledewe vo zemjite-~lenki na NATO, koordinacija na aktivnostite vo razli~ni sektori, vklu~uvaj}i i zajaknuvawe na pravnata ramka i voenite sistemi (Caplinskiene, 2006) e eden od najvisokite prioriteti vo ovaa oblast. Vo NATO zemjite, treba da postojat unificirani sistemi za civilna i voena odbrana. Ovie sistemi treba da vklu~uvaat: informaciski sistemi so analiti~ki kapacitet, materijalen sistem za snabduvawe na personalot so za{titni sredstva i oprema, kako i so lekovi i protivotrovi, kapaciteti za detekcija i analiza, i sistemi za dekontaminacija. Edukacijata i obu~uvaweto se isto taka krucijalni, i mora da se obrne pogolemo vnimanie za nivno podobruvawe, preku nivno smestuvawe vo fokusot na planovite za deluvawe vo sostojbi na itnost, koi gi predlaga NATO i negovite zemji-~lenki. Nau~ata javnost i medicinskiot personal na site nivoa mora da bidat obu~eni za deluvawe pri RHB zakani, kako i za deluvawe vo ramkite na sopstvenite planovi za podgotvenost i deluvawe. Obukata treba da bide dostapna za site NATO dr`avi, a rezultatite od obu~uvaweto da bidat merlivi i mereni (na primer, preku sproveduvawe civilni i voeni ve`bi). Ne postoi edinstven pristap vo educiraweto, bidej}i soodvetnata obu~enost bara kombiniran pristap na predavawa, obuka na rabotno mesto, civilni i voeni ve`bi. Isto taka, obezbeduvaweto pristap na ovie obuki za site zemji-~lekni na NATO i zemjite aspiranti za ~lenstvo vo Alijansata podrazbira maksimalna upotreba na site postoe~ki formi na obuka i edukacija. Na krajot, bidej}i

62

Kertis KAMINGS - Kerol LARAK

obu~uvaweto e menliva kategorija i znaeweto se zaborava so tek na vreme, mora da se vospostavi sistem za povtoruvawe na obukite - sistem na t.n. kontinuirana edukacija. Amerikanskata databaza na predavawa Superkurs (Supercourse), so svojata mre`a od preku 38 000 nau~nici od 151 dr`ava i elektronska biblioteka so preku 2 700 predavawa, mo`e da odigra zna~ajna uloga vo educiraweto na NATO dr`avite. Ovoj model nudi edinstveno re{enie za nadminuvawe na komunikaciskite na barieri me|u onie koi rabotat na javno-zdravstvenata podgotvenost i onie koi rabotat vo javno-zdravstveniot sektor voop{to. Negovata upotreba mo`e da se zgolemi so pro{iruvawe na obrabotenite temi i jazicite na koi se dostapni predavawata. Negovite brojni izvori na podatoci, i decentraliziranata {irokobazna postavenost na brojnite eksperti (Linkov, F., 2006) e prednost od koja NATO mo`e da ima golema korist. Drugi ponovi publikacii na NATO isto taka ja potvrduvaat potrebata od internet-bazirani javno-zdravstveni informaciski mre`i, vo koi bi se nadminal konceptot na ~estopati izoliranite ostrovi na akademslata misla, vladinite institucii, industrijata i vojskata (Talishinski, R., 2006). Na ASI [kolata odr`ana vo Skopje, Linkov i sorabotnicite predlo`ija mre`en model so koj bi se deluvalo vo nasoka na civilnata odbrana ili pazewe na sosedstvoto, i so koj bi mo`ele da se podobrat podgotvenosta i javno-zdravstvenata komunikacija, no i obu~enosta, i toa na ekonomski efektiven na~in (Linkov, F., 2006). Klu~ni to~ki i zaklu~oci: 1. RHB agensite pretstavuvaat javno-zdravstvena zakana. Postojat na~ini za lekuvawe na izlo`enite na RHB vlijanijata, i sistemi koi mo`at da odgovorat na napadite so ovie agensi, {to na izvesen na~in e sprotivno na dosega{nite uveruvawa. Klini~kiot zdravstven personal i javno-zdravstvenite sistemi mora da bidat podgotveni za RHB rizicite. 2. Definitivnata gri`a na povredi nastanati od izlo`enost na RHB agensi vklu~uvaat: itna resuscitacija, dekontaminacija, dijagnoza i soodveten izbor na lekuvawe (antodoti, imunizacija, antibiotska terapija, bolkatori i

Zajaknuvawe na nacionalnite sistemi na javno-zdravstvena...

63

helatori, i sl.), pri {to treba da se znae vremeto na administrirawe na sekoj od niv. 3. Psiholo{kite efekti re~isi sigurno }e gi nadminat fizi~kite i fiziolo{kite efekti, zaradi {to javnozdravstvenite sistemi mora da poseduvaat soodveten kapacitet za prifa}awe i tretman na takvite pacienti. 4. Potreben e napor za vospostavuvawe na me|unaroden, integriran sistem za javno-zdravstvena komunikacija i odgovor. Ovoj sistem podrazbira oprema, medicinski i drug potro{en materijal. 5. Vo predlo`enite NATO planovi i sistemi za deluvawe vo slu~aj na RHB havarii i nepogodi, mora da se vklu~at i komunikacijata na rizicite, personalot i potrebnite potro{ni materijali - site komponenti treba da bidat podgotveni pred eventualnata pojava na sostojba na itnost. 6. Edukacijata i obukite vo ovaa oblast mora da bidat zna~itelno pro{ireni vo ramkite na dr`avite na NATO i na zemjite aspiranti za ~lenstvo vo Alijansata. Obuki preku internet, so upotreba na {irok spektar na materijali i izvori treba da stane del od ova pro{iruvawe, so cel da se obezbedi {to pogolema efektivnost na edukacijata i obukite. Odr`uvaweto na ova [kola za napredni studii ima golemo zna~ewe, osobeno vo vreme na mnogu aktuelnata globalna zakana od teroristi~ki napadi i prirodni nesre}i. U~esnciite na [kolata imaa mo`nost da gi zgolemat svoite sopstveni znaewa, no i da ja pro{irat bazata na znaewa vo me|unarodni ramki. Zaedni~kata rabota i obidite za formulirawe na potencijalni re{enija za idni obuki i planovi za deluvawe, davaat svoj pridones vo borbata so idnite zakani. Takvata sorabotka i sli~ni mo`nosti za obuka treba da bidat predmet na kontinuirani napori, kako i na finansiska poddr{ka na me|unarodnata nau~na zaednica koja se zanimava so ovie pra{awa. Preporaki So ogled na neizbe`nosta na javno-zdravstvenite katastrofi i sostojbi na itnost, kako i na predizvicite so koi se

64

Kertis KAMINGS - Kerol LARAK

soo~uvaat NATO ~lenkite i zemjite aspiranti za ~lenstvo vo Alijansata, potrebno e ponatamo{no deluvawe vo nasoka na kreirawe efektiven, inificiran sistem na odgovor i deluvawe, kako vo ramkite na sekoja dr`ava taka i me|u poedine~nite dr`avi. Od odr`anata [kola, proizlegoa slednite zakklu~oci, koi bi trebalo da se implementiraat i standardiziraat vo ramkite na site subjekti vo NATO: 1. Komunikaciski sistem povrzan so internet - vospostavuvawe na sistem kako me|u NATO ~lenkite taka i vo ramkite na sekoja zemja, sli~en na Mre`ata za zdravstveno alarmirawe (Health Alert Network), koja postoi vo SAD. Takov sistem mo`e da bide ekonomi~en, efektiven i lesno dostapen onlajn. Spored u~esnicite, ova pra{awe zaslu`uva najvisok prioritet poradi itnosta od negovo voveduvawe, kako i negovata potencijalna ekonomi~nost. 2. Infrstruktura za deluvawe pri prirodni elementarni nepogodi i RHB nesre}i - razvoj i odr`uvawe na infrastruktura koja mo`e brgu da gi identifikuva prirodnite katastrofi i nesre}ite predizvikani od ~ove~ki faktor i brzo da deluva na istite. Ova mo`e da vklu~uva strate{ki me|unarodni rezervi na lekovi i drug medicinski materijal, sli~no na State{kite nacionalni rezervi (Strategic National Stockpile, SNS), koi gi poseduva SAD. 3. Obuki - treba da se planiraat, organiziraat i sproveduvaat kontinuirani obuki, naso~eni kon vladinite institucii i ~lenovite na akademskata zaednica vo sekoja NATO zemja i vi zemjite aspiranti za ~lenstvo vo Alijansata. Pri toa, obukite treba da se vklu~at vo dolgoro~nite celi na NATO, i da se obezbedi razli~nost na pristapi vo obu~uvaweto. Kako primer, se naveduvaat u~eweto preku Internet, i databazite kako postoe~kiot Superkurs. 4. Potrebno e odr`uvawe na drugi vakvi nastani vo ramkite na NATO instrumentot za organizirawe {koli za napredni studii i vo idnina, na kombinirani temi od oblasta na javno-zdravstvenata podgotvenost i odgovorot na RHB agensi. Gi prepora~uvame slednite temi: izrabotka na osnovni materijali za potencijalot na javno-zdravstvenite katastrofi; analiza na nacionalnite sistemi za delu-

Zajaknuvawe na nacionalnite sistemi na javno-zdravstvena...

65

vawe; nau~ni prezentacii i didakti~ki materijali; celodnevna ve`ba so diskusii i analiza na ve`bata; izrabotka i dostavuvawe na akcionen plan do NATO za voveduvawe na internet-baziran sistem za komunikacija i u~ewe na dale~ina na temi od oblasta na javno-zdravstvednata podgotvenost so koi bi se povrzale NATO i partnerskite zemji. Pri toa, treba da se identifikuva koj i vo kakov kapacitet bi ja vr{el ulogata na logistika i koordinirawe na ovie aktivnosti.

66 Rezime Eden od va`nite prioriteti na sekoja zemja i nejzinite sojuznici e da obezbedi koordiniran javno-zdravstven, laboratoriski i medicinski odgovor na prirodni havarii i nesre}i predizvikani od ~ove~ki faktor. Denes, svedoci sme na zgolemena svest za postoeweto na zakani od hemiski, biolo{ki i radiolo{ki (RHB) agensi. Vo juni 2006 godina vo Skopje, Severnoatlantskata alijansa (NATO) odr`a [kola za napredni studii (Advanced Study Institute), naso~ena tokmu kon RHB zakanite. Na [kolata bea potencirani javno-zdravstvenite rizici od RHb agensite, vklu~uvaj}i gi i psiholo{kite efekti, kako i potrebata od me|unaroden koordiniran sistem za javno-zdravstvena komunikacija i javnozdravstven odgovor/deluvawe. Takviot sistem }e ima za cel da deluva vo slu~aj na prirodni katastrofi i nesre}i predizvikani od ~ove~ki faktor; }e gi povrzuva site zemji i institucii; }e predviduva potrebi za infrastrukturno investirawe vo sistemot i personalot, komunikacija na rizicite i kontinuirana obuka vo ovie oblasti.

Kertis KAMINGS - Kerol LARAK

Curtis E. CUMMINGS Carol S. LARACH THE NEED TO STRENGTHEN NATIONAL PUBLIC HEALTH PREPAREDNESS AND RESPONSE TO CBR AGENT THREATS Abstract A high priority for all countries and their allies is to ensure a coordinated public health, laboratory, and medical response to natural or man-made disasters. There is now a heightened awareness of the threat posed by chemical, biological, and radiological (CBR) agents. The North Atlantic Treaty Organization conducted an Advanced Study Institute (ASI) in Skopje, Macedonia, in June, 2006, one of several that have addressed the CBR threat. The ASI stressed risk to public health of CBR agents, medical care for CBR agent injury including care for psychological effects and the need for an international, coordinated system for both public health communication and public health response. Such a system should address both natural disaster and CBR agent response; should be internet-linked; should include infrastructure for stafng, supplies and risk communication; and should provide ongoing training in these topics.

Zajaknuvawe na nacionalnite sistemi na javno-zdravstvena...

67

Literatura 1. Global Health Network Supercourse Project. www.pitt.edu/~super1/ (Accessed September 8, 2006). 2. Emergency Preparedness and Response. Centers for Disease Control and Prevention, Department of Health and Human Services, www.bt.cdc.gov (Accessed September 8, 2006). 3. Caplinskiene, M. Strategic Management of Mass Disasters Using Forensic Implication Operations. NATO Advanced Study Institute: Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical, Biological and Radiological Agent Threats. 19-29 June 2006. 4. Cummings, C. Medical Effects of Ionizing Radiation. NATO Advanced Study Institute: Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical, Biological and Radiological Agent Threats. 19-29 June 2006. 5. Linkov, F., LaPorte, R., Sauer, F., and Shubnikov, E. Public Health Preparedness: I-Prevention and Global Health Network Supercourse. NATO Advanced Study Institute: Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical, Biological and Radiological Agent Threats. 19-29 June 2006. 6. Talishinski, R., Azmi, R., Adlas, R., Kedars, U., Bakanidze, L., Linn, S., Rossodivita, A., Shishani, K., Busmans, M., Grabauskas, V., Janakasukas, D., Shubnikov, S., Trufanov, A., Vynograd, N., Dorman, J., LaPorte, R., Linkov, F., Noji, E., Powell, J., Rumm, P., Tseytlin, E., Volz, C. Constructing a NATO Supercourse. NATO Security Through Science Series, D: Information and Communication Security. Volume 5, 2006.