Mladen KARAXOSKI

PRAVDA I VNATRE[NI RABOTI: RELACII REPUBLIKA MAKEDONIJA-EU

a samiot po~etok na 21-ot vek svedoci sme na mnogu pointenzivna i podelotvorna sorabotka na zemjite-~lenki na Evropskata unija vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti, inaku edna od mo{ne suptilnite oblasti, od aspekt na prenesuvawe na nacionalniot suverenitet na sekoja dr`ava vo kolektivniot (supranacionalen) mehanizam na donesuvawe na odluki (decision-making process) otelotvoren vo liceto na Evropskata unija. No, se zabele`uvaat mo{ne pozitivni trendovi vo nasoka na zgolemena kooperativnost na zemjite~lenki na Unijata, osobeno po dogovorot od Mastriht i konstituiraweto na trite stolba na EU (pillars of the EU) od koi {to tretiot stolb se odnesuva tokmu na sorabotkata vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti (Justice and home affairs). Republika Makedonija, kako zemjakandidat za vlez vo Unijata, neophodno e me|u drugite barawa od Brisel da odgovori tokmu na onie koi {to se neposred-

Avtorot e pomlad asistent na Interdisciplinarnite studii po javna administracija na Univerzitetot Sv. Kliment Ohridski, Bitola

144

Mladen KARAXOSKI

no povrzani so standardite i aktivnostite koi {to treba da gi ispolni i realizira dr`avata vo oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti. Vo ovoj trud se obraboteni ovie aspekti na ~lenstvoto na Makedonija vo EU. Evropskata unija pretstavuva entitet koj {to vo sebe inkorporira ekonomski, politi~ki, kulturni, obrazovni, bezbednosni, socijalni i drugi vrednosti. Zemjite ~lenki na EU ostvaruvaat vzaemna kooperativnost vo site oblasti na Unijata, no mora da se notira deka ekonomskata sorabotka e najrazvieniot aspekt na sorabotkata me|u nejzinite zemji-~lenki. So ogled na toa {to EU broi okolu 450 milioni `iteli i ima tendencija da go zgolemuva toj broj, se nametnuva neophodna potreba od sloboden i bezbeden `ivot na site gra|ani na Unijata i toa izrazen ne samo preku ekonomski, tuku i politi~ki i bezbednosni parametri. Od tie pri~ini, so Dogovorot od Mastriht ovie potrebi bea institucionalizirani preku etablirawe na trite stolba na Evropskata unija, od koi {to tretiot se odnesuva na pravdata i vnatre{nite raboti i vo koj {to stolb se tretiraat site pra{awa {to gi tangiraat slobodnoto dvi`ewe, azilot, nelegalnata imigracija, organiziraniot kriminal, {vercot so droga, terorizmot, bezbednosta, vnatre{nite raboti i sorabotkata vo oblasta na pravdata (sudstvo, obvinitelstvo itn.) na evropskite gra|ani. Svedoci sme na sukcesivno zgolemuvawe na mobilnosta na evropskite gra|ani vo i nadvor od Unijata delumno poradi globalizacijata kako svetski proces, a delumno kako rezultat na otstranuvaweto na barierite od najrazli~en karakter koi {to porano postoeja me|u zemjite-~lenki. No, za `al, ovaa mobilnost i fluktuacija na lu|e, idei i dobra ne se odviva samo vo pozitivna nasoka. Imeno, mnogu pointenzivna i porafinirana stanuva kooperativnosta i na teroristi~kite i kriminalni transnacionalni organizacii. Pou~eni od zagri`uva~kata fakti~ka sostojba denes, evropskite zemji se obiduvaat so site raspolo`ivi sredstva i mehanizmi da kreiraat sofisticirani bezbednosni instrumenti preku koi }e ja zgolemat kontrolata na granicite na Unijata, no istovremeno }e obezbedat i sekojdnevna sorabotka me|u bezbednosnite organi i sudovite na zemjite-~lenki bazirana na protok na korisni informacii. Sepak, treba da se naglasi deka formuliraweto i implementacijata na legislativata od oblasta na pravdata i vnatre{nite raboti vo ramkite na Evropskata unija ne se odvivalo podednakvo efikas-

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

145

no i kontinuirano, kako na primer vo oblasta na ekonomijata. Pri~inite za ovaa sostojba le`at vo ~uvstvitelnosta na ovaa oblast kade {to site dr`avi nastojuvaat da dejstvuvaat suvereno i nezavisno, t.e. da ne go prenesuvaat suverenitetot na Unijata kako kolektivno telo. So decenii nanazad, za pra{awata od domenot na pravdata i vnatre{nite raboti se diskutira{e preku ad hoc grupi na zemjite-~lenki nadvor od organite i telata na Evropskata unija. Ovaa situacija se promeni najprvo vo 1986 godina, koga zemjite-~lenki na EU odlu~ija da sorabotuvaat vo vrska so pra{aweto na vlezot na gra|anite od treti zemji vo Unijata i nivnite prava za dvi`ewe i prestoj vo nea. Podocna, vo 1992 godina za gra|anite od zemjite nadvor od EU bea doneseni zaedni~ki pravila za premin na eksternite granici, kako i za imigracionata politika koi {to bea napi{ani vo Dogovorot za Evropskata unija ili Dogovorot od Mastriht, koj {to stapi na sila vo 1993 godina. Sepak, vo ovoj period aktivnostite na ovoj plan bea pove}e politi~ki, bidej}i kreiraweto na legislativa koja {to gi tangira{e Pravdata i vnatre{nite raboti be{e baven i premnogu inkrementalen proces. Site glavni akti za PVR (Pravda i vnatre{ni raboti) bea vo forma na me|unarodni konvencii koi {to moraa da bidat ednoglasno prifateni od site ~lenki na Evropskata unija i da bidat ratifikuvani vo nivnite nacionalni parlamenti. Sledniot va`en ~ekor vo evolucijata na zakonodavstvoto koe se odnesuva na PVR be{e napraven na 1 maj 1999 godina, koga stapi na sila Dogovorot od Amsterdam so koj se etabliraat i drugi klu~ni oblasti kako azil, imigraciona politika i raboti {to se odnesuvaat na sorabotkata pome|u gra|anskite sudovi, a seto toa vo ramkite na nadle`nite institucii na Evropskata unija. Na specijalniot Samit na evropskite lideri, odr`an vo finskiot grad Tampere vo oktomvri 1999 godina inicijalno e razgleduvana i usvoena cela niza merki za politikata na azil, imigracionata politika, borbata so organiziraniot kriminal, kako i zgolemenata sorabotka pome|u policiskite slu`bi i sudovite na zemjite-~lenki na EU. Isto taka, na ovoj Samit be{e pobarano od Evropskata komisija da gi registrira site ovie aktivnosti preku kontinuirano objavuvawe na akciite i efektite od sekoja akcija vo oblasta na PVR, t.n. scoreboard. Ovie informacii se objavuvaat na sekoi {est meseci. Slobodnoto dvi`ewe na gra|anite na zemjite-~lenki na Ev-

146

Mladen KARAXOSKI

ropskata unija i nivniot prestoj vo sekoja od niv, pretstavuva zagarantirano pravo i mo`nost na sekoj od niv i toa pretstavuva dokaz za edna demokratska, slobodoqubiva i pravedna Evropa kakva {to i te`nee da bide. Na po~etokot od osnovaweto i funkcioniraweto na EU, ovie prava se povrzuvaa edinstveno so ekonomskata aktivnost na gra|anite na zemjite-~lenki (barawe na rabota i vr{ewe na rabotni aktivnosti). No, vo 1992 godina so usvojuvaweto na Dogovorot od Mastriht ova pravo na evropsko gra|anstvo se pro{iri i na neekonomskite dvi`ewa na lu|eto t.e. sekoj gra|anin na EU ima mo`nost da patuva i prestojuva vo koja bilo ~lenka na Unijata poradi aktivnosti od oblasta na politikata, kulturata, obrazovanieto itn. So Dogovorot od Amsterdam u{te pove}e se zacvrstuva idejata za evropsko gra|anstvo, bidej}i se smeta deka na toj na~in }e se pridobijat gra|anite na zemjite-~lenki na EU da dadat konstruktiven pridones vo integriraweto na evropskite zemji, pred s od politi~ki aspekt (kako {to be{e ka`ano ekonomskata integracija e na mo{ne visoko nivo od samoto konstituirawe na Evropskata unija). Celta na raste~kata sorabotka vo oblasta na PVR vo ramkite na Evropskata unija e da se obrazuva edinstven prostor na sloboda, bezbednost i pravda. Pokonkretno, ovaa oblast gi sodr`i: Politikata na vizi, azil, imigracija i drugi politiki povrzani so dvi`eweto na licata (glava IV od Dogovorot za EZ) koi se tretiraat spored metodot na Zaednicata, ~ija cel e obezbeduvawe slobodno dvi`ewe na licata vo ramkite na EU; Sorabotka na policijata i sudstvoto po krivi~ni pra{awa i nivnoto funkcionirawe (glava VI od Dogovorot za EU), so cel spre~uvawe i suzbivawe na: rasizmot i ksenofobijata, terorizmot, trgovija so lu|e i dela protiv decata, trgovija so droga, trgovija so oru`je, korupcija i izmama.1 Republika Makedonija vo 2001 godina potpi{a Spogodba za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija. Spogodbata
1

Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo Evropskata unija, Vlada na RM, septemvri 2004 godina, Skopje

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

147

gi regulira slednive oblasti na sorabotka vo oblasta na PVR: vizi, grani~na kontrola, azil i migracija (~len 75); spre~uvawe i kontrola na nelegalnata imigracija i readmisija (~len 76); borba protiv pereweto pari (~len 77); spre~uvawe i borba protiv kriminalot i drugite nezakonski aktivnosti (~len 78), a se predviduva i posebna akcija protiv korupcijata, pereweto pari i nelegalnata trgovija so drogi. Deklaracijata od Samitot vo Solun od 21 juni 2003 godina, kako i Zaklu~ocite na Sovetot na EU od 16 juni 2003 godina, vklu~uvaj}i ja Solunskata agenda: Zapaden Balkan kon evropska integracija go potenciraat zna~eweto na ovaa oblast vo natamo{noto integrirawe vo Unijata, akcentiraj}i ja osobeno borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, kako i neophodnosta od jaknewe na regionalnata sorabotka. Formuliraweto na pristapot na Republika Makedonija kon integracija vo oblasta na PVR e opredelen od nekolku klu~ni determinanti: Potrebata za obezbeduvawe sistem na stabilni institucii koi funkcioniraat vo oblasta na PVR i garantiraat poddr{ka na drugite sektori na integracijata; Potrebata od pribli`uvawe na standardite i pravilata neophodni za vospostavuvawe na tesna sorabotka na soodvetnite institucii od RM so instituciite na EU i zemjite-~lenki; Potrebata od formulirawe i implementacija na adekvatni politiki vo oblasta na dvi`eweto na licata; Potrebata od adekvatni i efikasni merki vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, i Potrebata od jaknewe na regionalnata sorabotka.2 Gra|anite na EU u`ivaat golem broj na varietetni prava. Tie mo`at da glasaat ili da se kandidiraat na izbori za Evropskiot parlament i na lokalnite izbori vo zemjata kade {to prestojuvaat. Isto taka, tie mo`at da beneficiraat diplomatska i konzularna za{tita od strana na bilo koja dr`ava-~lenka na Evropskata unija koga patuvaat nadvor od granicite na EU, dokolku nivnata mati~na dr`ava ne e reprezentirana vo dr`avata vo koja {to patuvaat. Postoi mo`nost gra|anite na Unijata
2

Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo Evropskata unija, Vlada na RM, septemvri 2004 godina, Skopje

148

Mladen KARAXOSKI

direktno da se `alat do Evropskiot parlament ili do Evropskiot pravobranitel (Ombudsman) ako smetaat deka instituciite na Evropskata unija ne funkcioniraat kako {to treba. Ovaa mo`nost ja u`ivaat i gra|anite koi {to ne se dr`avjani na nekoja od zemjite ~lenki na Unijata, no imaat dozvola za prestoj i reguliran status, ili so drugi zborovi legalno prestojuvaat vo EU. So Dogovorot od Amsterdam, Evropskata unija dobi ovlastuvawe da kreira legislativa koja {to }e se bori so site diskriminacioni formi naso~eni protiv poedinci ili odredeni grupi na lu|e bazirani na: nacionalnost, pol, rasa, religija, fizi~ki ili psihi~ki hendikep i seksualna orientacija. Vo juni 2000, vladite na zemjite-~lenki na EU dadoa soglasnost za usvojuvawe na prvata EU Direktiva koja {to e bazirana na pridobivkite od novite Dogovori. Kako edna od najva`nite inicijativi dizajnirana da go olesni patuvaweto na gra|anite na Evropskata unija se smeta Dogovorot pome|u Germanija, Francija i zemjite na BENELUKS (Dogovor nadvor od ramkite na Pravoto na zaednicata) potpi{an vo eden pograni~en mal grad vo Luksemburg, [engen vo 1985 godina. So ovoj Dogovor se pomestuvaat vnatre{nite granici i celosnata energija se naso~uva kon kontrola na nadvore{nite granici. Isto taka, se vovede harmonizirana kontrola na eksternite granici i be{e prezentirana zaedni~ka vizna politika. Denes, [engenskiot dogovor e celosno inkorporiran vo osnova~kite dogovori na Evropskata unija. So Dogovorot od Amsterdam vo 1999 godina be{e staven kraj na prethodniot voninstitucionalen status na [engenskiot dogovor i toj prakti~no go najde svoeto mesto vo acquis communautaire. Od 2000 godina 10 zemji-~lenki na EU (Belgija, Germanija, Grcija, [panija, Francija, Italija, Luksemburg, Holandija, Avstrija i Portugalija) celosno gi implementiraat obvrskite od [engen, a od mart 2001 toa e slu~aj i so Danska, Finska i [vedska, kako i so zemjite nadvor od EU (Island i Norve{ka). Od 2004 godina, ovie obvrski se primeneti i od zemjite opfateni so najgolemoto pro{iruvawe (Malta, Kipar, Slovenija, Ungarija, ^e{ka, Slova~ka, Polska, Estonija, Litvanija i Letonija), a od 1 januari 2007 godina i od strana na Bugarija i Romanija, koga ovie dve zemji stanaa polnopravni ~lenki na Evropskata unija. Obedinetoto Kralstvo i Republika Irska, od druga strana, participiraat samo vo aspektite i pra{awata koi {to se odnesuvaat

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

149

na policiskata i sudskata sorabotka pome|u zemjite ~lenki, no ne se soglasija da gi otstranat grani~nite kontroli za drugite dr`avi od [engen zonata. Tokmu poradi ovie sostojbi, onie koi {to patuvaat vo ovie dve dr`avi, ili pak od tie dve dr`avi patuvaat kon drugite dr`avi vo [engen zonata, podlo`eni se na paso{ka kontrola, koja {to od druga strana ne e potrebna pome|u Obedinetoto Kralstvo i Republika Irska. Zna~i, mo`e da se konstatira za de fakto postoewe na kontinentalen i ostrovski paso{ki sistem. So cel da se eliminira mo`nosta od izvesni anomalii i devijantni pojavi pri namalenite vnatre{no-grani~ni kontroli vo [engen zonata, neophodna e primena na golem broj na merki, aktivnosti i politiki, poznati pod imeto kompenzatorni merki. Kako najmarkantni merki prevzemeni od strana na dr`avite-~lenki na [engen zonata bi mo`ele da se istaknat slednite: pomestuvawe na kontrolite na zaedni~kite granici, zameneti so nadvore{no-grani~ni kontroli; zaedni~ko definirawe na pravilata za premin na eksternite granici i uniformni pravila i proceduri za nivna kontrola; separacija vo terminalite i vlezovite na aerodromite na lu|eto koi {to doa|aat od dr`avi od [engen zonata i onie koi {to doa|aat od dr`avi nadvor od nea (me|u koi i Republika Makedonija); harmonizacija na pravilata i regulaciite koi {to se odnesuvaat na vizite i uslovite za vlez i kratok prestoj; koordinacija pome|u nacionalnite administracii za nadgleduvawe na granicite (slu`benici za vrska i harmonizacija na instrukciite i na obukata na personalot); definirawe na ulogata na karierata vo merkite za borba protiv ilegalnata imigracija; barawe do site gra|ani na dr`avi nadvor od EU koga se dvi`at od edna zemja vo druga, da podnesat deklaracija; nacrt-pravilata za baratelite na azil (Konvencijata od Dablin, zameneta vo 2003 godina so Dablin 2 Regulativa); pretstavuvawe na me|ugrani~nite prava na nadgleduvawe i supervizija, kako i `estoka potera na policiskite sili od [engen zonata (se razbira dokolku e potrebno-N.Z.); naglasuvaweto na pravnata sorabotka preku brzi ekstra-

150

Mladen KARAXOSKI

dicioni sistemi i pobrza distribucija na informacii vo vrska so implementacijata na kriminalnite sudewa i sozdavawe na [engen informacionen sistem (SIS)Schengen information system (SIS).3 Vo srceto na [engen mehanizmot be{e etablirana informaciona mre`a za da im se ovozmo`i na vrabotenite na granicite, policiskite slu`benici i konzularnite agenti od zemji~lenki na [engenskata grupa pristap do polezni informacii vo vrska so izgubeni lica ili ukradeni predmeti. Dr`avite~lenki ja snabduvaat ovaa globalna mre`a preku nacionalnite mre`i (N-SIS) koi {to se povrzani so centralen sistem (C-SIS) i site tie se poddr`ani od edna mre`a poznata pod imeto SIRENE (Supplementary Information Request at the National Entry). Potrebno e da se notira deka ovoj informacionen sistem dolgo funkcionira{e kako SIS I, no poradi pro{iruvaweto na Evropskata unija so novi dr`avi od Centralna i Isto~na Evropa se nametna potrebata od vospostavuvawe na SIS II sistem koj {to }e gi tangira novite aspekti od oblasta na PVR. Za da se menaxira takov kompleksen sistem koj vklu~uva golem broj visoko-tehni~ki parametri, potrebno e da se prevzemat izvesni aktivnosti vo razli~ni formi: decentralizacija: delegirawe na izvr{ni odgovornosti i ingerencii na javnite nacionalni tela koi dejstvuvaat sinhronizirano; autsorsing: delegirawe na obvrski i odgovornosti na privatniot sektor preku sklu~uvawe na eksterni dogovori; devolucija: delegirawe na izvr{ni odgovornosti na agenciite. Potencijalnite kandidati za vlez vo Unijata se dol`ni da se podgotvat za akceptirawe na ovie sistemi i otkako }e stanat polnopravni ~lenki na EU da se pridr`uvaat do niv, kako i da gi dostavuvaat neophodnite i zna~ajni informacii za nivnoto normalno funkcionirawe. Za menaxirawe na eksternite granici na EU be{e formirana Evropska agencija za operativna sorabotka na eksternite granici na zemjite-~lenki. Glavnite celi na ovaa Agencija se:
3

www.europa.eu.int/Justice and home affairs

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

151

da se koordinira operativnata sorabotka me|u zemjite-~lenki vo oblasta na menaxmentot na eksternite granici; da se razvie zaedni~ki model na integriran rizik za odano~uvawe; da im se pomogne na zemjite-~lenki da gi treniraat nivnite grani~ni ~uvari preku razvivawe na zaedni~ki trening-standardi, obezbeduvawe na trening na Evropsko nivo za instruktori na nacionalnite grani~ni ~uvari, preku dr`ewe na seminari i ovozmo`uvawe na dopolnitelen trening od strana na nadle`nite vlasti; da se sledi razvojot na istra`uvawata relevantni za kontrolata i nadgleduvaweto na eksternite granici; da im se asistira na zemjite-~lenki vo okolnosti koi {to baraat tehni~ka i operativna pomo{, i da im se obezbedi na zemjite-~lenki neophodnata poddr{ka vo organiziraweto na povratnite operacii, pri {to Agencijata mo`e da gi koristi resursite na Evropskata komisija koi {to se dostapni za ovaa cel. Evropskata unija usvoi Direktiva koja se odnesuva na pravata na gra|anite na EU da se dvi`at i prestojuvaat vo bilo koja zemja na Unijata, so koja se ohrabruvaat evropskite gra|ani da bidat mobilni i zaedno so svoite semejstva da bidat prisutni vo onaa zemja koja {to najmnogu korespondira so nivnite profesionalni i li~ni afiniteti. Toa be{e napraveno i so pomo{ na t.n. administrativna gilotina, odnosno so namaluvaweto na administrativnite pre~ki i barieri koi {to dolgi godini go dezavuiraa pravoto na dvi`ewe i prestoj na evropskite gra|ani. Ovaa Direktiva gi regulira slednite aspekti: uslovite pod koi evropskite gra|ani i nivnite semejstva go koristat nivnoto pravo na slobodno dvi`ewe i prestoj pome|u zemjite-~lenki; pravoto na postojan prestoj i restrikciite na gorespomenatite prava poradi javnata politika, javnata bezbednost ili javnoto zdravje.4 Pravoto na prestoj na gra|ani (i nivnite semejstva) na edna dr`ava od EU vo druga vo vremenski period do {est meseci e
4

www.eu.int/Justice and home affairs

152

Mladen KARAXOSKI

zagarantirano i za takov prestoj e potrebna validen dokument za li~na identifikacija ili paso{, dodeka za prestoj podolg od {est meseci, aplikantite potrebno e da gi ispolnat slednite uslovi: ili da imaat ekonomski anga`man; ili da imaat dovolno resursi i da imaat zdravstveno osiguruvawe za da ne pretstavuvaat tovar na socijalnite slu`bi na zemjata vo koja {to prestojuvaat dodeka se vo nea. Dr`avite-~lenki mo`e da ne ja specificiraat minimalnata suma koja {to treba da ja poseduva gra|aninot, no mora da im bidat dadeni potvrdi za li~nata finansiska sostojba na samiot gra|anin; ili da sledat stru~en trening kako student; ili da bidat ~lenovi na potesnoto semejstvo na gra|anin koj {to gi ispolnuva pogore navedenite kriteriumi.5 Isto taka, postoi i opcija za permanenten prestoj vo druga zemja-~lenka na EU posle pet godini neprekinat legalen prestoj i po~ituvawe na pravniot sistem na zemjata-doma}in, t.e. nemawe kriminalno dosie. Pred izvesno vreme otpo~naa pregovorite pome|u Republika Makedonija i Evropskata unija za olesnuvawe, t.e. liberalizacija na vizniot re`im. Me|u toa, za da dojde do ovoj mo{ne pozitiven ~ekor, potrebno e da se ispolnat tri kriteriumi, i toa: Da se izdadat novi biometriski paso{i za gra|anite na RM Da se potpi{at dogovori za readmisija so site ~lenki na Unijata i Da se zgolemat carinskite i grani~nite kontroli, da se vospostavi t.n. integrirano grani~no upravuvawe, kade {to neophodnite podatoci }e se dostavuvaat do Brisel, do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na RM i do site grani~ni slu`bi vo RM.6 Na samiot po~etok na 21-ot vek so rezignacija mo`e da se konstatira deka Evropa staree kako kontinent. Rabotosposob5 6

www.europa.eu.int/Justice and home affairs Predavawa po predmetot EU: institucii i politiki na Interdisciplinarnite studii po Javna administracija pri Univerzitet Sv.Kliment Ohridski-Bitola kaj Prof d-r Vladimir Petkovski, akademska 2006/2007 godina

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

153

nata populacija (me|u 20 i 59 godini) }e se namali za blizu 5% vo tekot na narednite 20 godini, dodeka onaa populacija na vozrast nad 60 godini }e se zgolemi za 8% i }e dostigne 29% od vkupnata populacija do 2025 godina. Evropskite dr`avi isto taka se soo~uvaat i so kontinuiran nedostatok od rabotna sila vo golem broj na sektori i na razli~en stepen na kompetencii i ve{tini. Istovremeno, golem broj lu|e izrazile `elba da se preselat vo edna od evropskite dr`avi, privremeno ili trajno. Tuka spa|aat: baratelite na azil, begalcite, licata koi {to baraat privremena za{tita, ~lenovi na semejstvata na lica koi ve}e `iveat i rabotat vo Evropskata unija, ekonomski migranti, kako i golem broj na t.n. delovni ili biznis migranti, odnosno onie lica koi {to se selat od edna dr`ava vo druga kako del od nivnite profesionalni obvrski i rabotni dol`nosti. Za prv pat vo istorijata na Evropskata unija site nejzini zemji-~lenki bea target na imigracija,t.e. naseluvawe od strana na `iteli koi {to `iveat nadvor od granicite na EU. Taka, prete`no emigrantskite dr`avi od EU, kako Grcija, [panija, Italija i Portugalija stanaa intenzivni imigracioni podra~ja. Potrebno e, isto taka da se naglasi i tranzitniot karakter na re~isi site dr`avi na Evropskata Unija. Vo vakva konstelacija, postoi golema dilema koja {to se nametnuva pred zemjite od EU, a toa e dali da prodol`at so tradicionalnoto gostoprimstvo kon strancite, ili pak mnogu postrogo da gi reguliraat pravilata za vlez i prestoj vo EU. Momentalno, metodite za menaxirawe na ovie procesi zna~itelno se razlikuvaat od edna do druga dr`ava-~lenka na Unijata i vo taa nasoka potrebno e EU da izgradi mnogu pokonzistentna i unificirana strategija. Dogovorot od Amsterdam, koj stapi na sila vo tekot na 1999 godina, dava izvesni ovlastuvawa vo pogled na imigracijata. Toj gi inkorporira fenomenite na azilot i imigracijata vo redovnoto zakonodavstvo na Evropskata unija. Evropskite lideri odlu`ija da konstruiraat zaedni~ka politika za azil i imigracija na specijalniot Samit vo finskiot grad Tampere vo Oktomvri 1999 godina. Kamen-temelnik na ovaa politika }e pretstavuva pravoto na dr`avjani na treti zemji da baraat azil vo ramkite na zemjite na EU. Evropskata unija kako organizacija, t.e. entitet ne raspolaga so ingerencii, odnosno mo} da im dodeli azil na licata koi {to se soo~uvaat so nekakvo obvinenie vo nivnite mati~ni dr`avi, i ova pravo pretstavuva diskre-

154

Mladen KARAXOSKI

ciono ovlastuvawe na sekoja od zemjite-~lenki na Evropskata unija, poto~no nacionalnite vlasti na taa dr`ava odlu~uvaat dali }e go dodelat baraniot azil ili ne. Sepak, dr`avite od EU se soglasija deka e potrebno da se harmoniziraat pravilata i procedurite, so cel barawata za dodeluvawe na azil da bidat razgleduvani vrz baza na set od zaedni~ki usvoeni principi nasekade vo Evropskata unija. Vo isto vreme, liderite na EU na Samitot vo Tampere definiraa dolgoro~na cel koja {to bi trebalo da vodi kon zaedni~ka procedura za dodeluvawe na azil i unificiran status za onie koi {to dobile azil, koj {to status }e bide validen nasekade vo ramkite na Evropskata unija. Vo maj 2000 godina Evropskata komisija predlo`i merki so koi vo slu~aj na masovni begalski prilivi, zemjite-~lenki na EU bi bile obvrzani da im dadat privremeno zasolni{te. Ovie merki bi pretstavuvale minimum standardi koi bi gi primenuvale site zemji-~lenki na Unijata. Vo toj slu~aj, begalcite bi imale pravo na smestuvawe, socijalni beneficii, kako i pristap do medicinska gri`a, pravo na obrazovanie za nivnite deca i pravo na normalen semeen `ivot. Na 28 septemvri 2000 godina be{e napraven u{te eden pozitiven ~ekor vo ovaa nasoka preku etabliraweto na Evropski fond za begalci, koj {to pretstavuva logisti~ka i finansiska poddr{ka za zemjite-~lenki na Unijata pri priemot i integracijata na begalcite vo nivnite op{testva. Evropskiot fond }e gi poddr`uva zemjite-~lenki vo slednite aspekti: Podobruvawe na priemnite uslovi i proceduri vo smisla na slu`bi, uslugi i infrastruktura (smestuvawe, materijalna asistencija, medicinska gri`a, socijalna pomo{, kako i administrativna i sudska pomo{); Integracija na lu|e koi {to beneficiraat od stabilna forma na me|unarodna za{tita (pomo{ za urgentni potrebi, sociokulturna poddr{ka). Ovie lica mora da dobijat {to pogolema nezavisnost; Dobrovolna repatrijacija i reintegracija vo zemjata od koja {to poteknuva. Pomo{ta na Unijata }e ovozmo`i pristap do korisni informacii, neophodni soveti, obuka i asistencija za reintegracija.7
7

www.eoropa.eu.int/Justice and home affairs/Asylum and immigration

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

155

Na 12 Fevruari 2004 godina Evropskata komisija isprati predlog za osnovawe na Evropski fond za begalci 2, (European Refugee Fond II -ERF) za periodot 2005-2010 godina poradi pro{iruvaweto na Evropskata unija. Od druga strana, na 13 juni 2002 godina be{e usvoena akciona programa za administrativna sorabotka vo oblastite: vizi, azil i imigracija poznata pod imeto ARGO (ARGO), koja {to ja zameni dotoga{nata programa Odisej (Oddyseus) ~ii {to finansiski instrumenti bea iscrpeni i apsolvirani na krajot od 2001 godina. Ovaa programa go pokriva periodot od 1 januari 2002 godina do 31 dekemvri 2006. Celi na programata ARGO se: Da se promovira sorabotka pome|u nacionalnite administracii zadol`eni za implementacija na pravoto na Unijata i da se osigura deka se prevzemeni korektni merki od strana na dr`avite, manifestiraj}i gi zaedni~kite vrednosti na EU; Da se obezbedi uniformna primena na pravoto na Unijata; Da se zgolemat transparentnosta i efektivnosta na akciite prevzemeni od strana na nacionalnite vlasti. Akcionata programa gi poddr`uva aktivnostite vo slednite oblasti: Preminuvawe na nadvore{nite granici (efektivnost na kontrolata); Vizi (harmonizacija na pravilata za ispituvawe i pregled na viznite aplikacii, harmonizacija na isklu~ocite). Azil (osnovawe na zaedni~ki Evropski sistem za azil, determinirawe na dr`avnite odgovornosti i ingerencii za pregled na barawata za azil, aproksimacija do pravilata za priznavawe na begalskiot status itn.); Imigracija (efektivna, efikasna i homogena aplikacija na pravilata za ilegalna imigracija, vra}awe na ilegalnite rezidenti, tranzit itn. Vo ovie oblasti, Akcionata programa gi poddr`uva slednite tipovi aktivnosti: aktivnosti za obuka; razmena na personal; aktivnosti {to promoviraat kompjutersko menaxirawe na dosieja i elektronska razmena na podatoci;

156

Mladen KARAXOSKI

osnovawe na zaedni~ki operativni centri so timovi sostaveni od stru~en personal od dve ili pove}e zemji-~lenki na Evropskata unija; studii, istra`uvawa, konferencii i seminari; aktivnosti na zemjite-~lenki vo treti dr`avi.8 Konvencijata od Dablin be{e potpi{ana vo irskiot glaven grad vo 1990 godina od strana na toga{nite 12 zemji-~lenki na Evropskata unija, a stapi na sila vo 1997 godina. Ovaa konvencija producira serija na pravila za odlu~uvawe koja zemja-~lenka na EU e odgovorna za re{avawe na poedine~no barawe za azil. Isto taka, vo nea e regulirano deka {tom edna{ odredeno lice podnelo barawe za azil vo edna dr`ava-~lenka na EU, toa lice ne mo`e da go podnese istoto barawe vo druga dr`ava-~lenka na Unijata, t.e. ne e dozvolen t.n. azilski {oping (asylum shopping). Sistemot od Dablin pretrpi izvesni modifikacii zaradi adaptacija na novite okolnosti. Be{e formirana baza na informacii poznata pod imeto Eurodac, kade {to gi ima otpe~atocite na site registrirani barateli na azil. Republika Makedonija kako zemja-kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija budno gi sledi ovie procesi koi {to mo{ne intenzivno se odvivaat vo ramkite na Unijata. Pristapeno e kon mnogu instrumenti na EU i ratifikuvani se mnogu Dogovori od strana na makedonskiot parlament, a so cel da se inkorporiraat vo makedonskiot praven sistem. Tie se: Konvencija za transfer na osudeni lica so Dopolnitelniot protokol (1999), Evropska konvencija za me|usebna pravna pomo{ so krivi~na materija so Dopolnitelniot protokol (1999), Evropska konvencija za ekstradicija so dvata Protokola (1999), Kaznena konvencija za korupcija (1999), Civilna konvencija za korupcija (2002), Konvencija za perewe na pari, otkrivawe, zaplenuvawe i konfiskacija na imotna korist pribavena so krivi~no delo (1999), Kovencija na OON za nedozvolena trgovija so narkoti~ni drogi i psihotropni supstanci(1993), Rimski statut na me|unarodniot krivi~en sud (2002), Me|unarodna konvencija za spre~uvawe na finansirawe na terorizmot (2004), Me|unarodna konvencija za suzbivawe na teroristi~ki napadi so eksplozivni napravi (2004), Evropskata konvencija za transfer na osudeni lica (1999),
8

www.europa.eu.int/Justice and home affairs/Visas,asyl and immigration

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

157

Evropskata konvencija za vzaemna pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti (1999), Evropska konvencija za ekstradicija (1999), Kazneno-pravnata konvencija za korupcija (1999), Gra|anskopravnata konvencija za korupcija na Sovetot na Evropa (2002), Konvencijata za perewe, otkrivawe, zaplenuvawe i konfiskacija na kriminalnite prinosi (2000), Konvencijata na Obedinetite nacii protiv transnacionalniot organiziran kriminal, zaedno so protokolite koi se odnesuvaat na trgovijata so lu|e i borbata protiv krium~arewe na migranti. Vo septemvri 2003 godina vo Ohrid e potpi{ana i Jadranskata povelba (Republika Makedonija, Republika Hrvatska, Republika Albanija) za podobruvawe na sorabotkata vo borbata protiv organiziraniot kriminal i trgovijata so oru`je, droga i lu|e. Drug kamen-temelnik na zaedni~kata politika za azil i migracija e integracijata na gra|ani od treti zemji koi {to legalno prestojuvaat vo Evropskata unija. Ovoj poteg }e im dade prava na imigrantite, no i obvrski koi {to se kompatibilni so onie na gra|anite na EU. Isto taka, potrebna e i poinakva percepcija na ovie gra|ani od vladite na zemjite-~lenki na EU, odnosno potrebno e tie da bidat smetani za pozitiven faktor vo ekonomijata pridonesuvaj}i za nejzin razvoj i kreirawe na novi rabotni mesta, no i kako socijalni kontributori i kulturni integratori. Na Samitot od Tampere vo 1999 godina be{e donesena odluka da se fokusira ogromna energija vo nasoka na efikasen menaxment na migracionite fluktuacii, efektivna kontrola na eksternite granici, kako i borba protiv ilegalnata migracija. Isto taka, be{e naglasena i potrebata za koordinirani napori vo borbata protiv kriminalnite organizacii koi se zanimavaat so {verc na oru`je, alkohol, cigari, droga, no i so belo robje. @alna, no vistinita e konstatacijata deka kriminalot ne poznava nacionalni granici. Organiziraniot kriminal stanuva s posofisticiran i porafiniran i za realizacija na svoite celi koristi internacionalni mre`i. Soo~eni so ovaa realnost, vladite na zemjite-~lenki na Evropskata unija i Evropskata komisija sfatija deka ne se vo mo`nost efektivno da se borat protiv organiziraniot kriminal potpiraj}i se edinstveno na zadol`enite nacionalni organi i tela. Tie se soglasija deka najdobriot na~in da se borat so organiziraniot kriminal e da mu se dade prioritet na zaplenuvaweto, t.e. konfiskacijata na imotot i materijalnite dobra steknati po ilegalen i kriminalen

158

Mladen KARAXOSKI

pat, bidej}i parite i materijalnata korist se glavniot dvigatel na samite kriminalci. Mo{ne va`en aspekt e i sledeweto i kontroliraweto na ilegalnite fondovi od koi se finansiraat kriminalcite, na toj na~in onevozmo`uvaj}i koristewe na tie sredstva i paralizirawe na rabotata i aktivnostite na kriminalcite. Policiskite i carinskite slu`bi na zemjite-~lenki na Evropskata unija se nao|aat na branikot na borbata protiv organiziraniot kriminal koj zazema internacionalni razmeri i globalni dimenzii i zatoa prevzemeni se izvesni merki vo nasoka na olesnuvawe na nivnata rabota. [engenskiot dogovor, na primer im ovozmo`uva na ovie slu`bi razmena na informacii za site lica koi {to gi preminale granicite legalno, no i ilegalno. Evropskata unija kreira{e golem broj programi vo ovie oblasti. Takva programa e OISIN programata, koja {to ja intenzivira sorabotkata pome|u pravnite slu`bi na dr`avite, potoa STOP programata za zgolemuvawe na sorabotkata pome|u profesionalcite koi {to se borat protiv trgovijata so lu|e (prete`no `eni i deca), kako i seksualnata eksploatacija na deca i Falcone scheme koja {to e programa za obuka i razmena na personal obu~en za borba protiv organiziraniot kriminal. Na Samitot vo Tampere be{e sugerirano deka treba da se osnova Evropski policiski kolex za edukacija na kadri koi }e bidat osposobeni za borba protiv organiziraniot kriminal po unificirana evropska metodologija. Isto taka nadle`nite institucii na Evropskata unija za PVR sorabotuvaat so nivnite kolegi od zemjite {to o~ekuvaat priem vo EU vo idnina. Za taa cel, Evropskata komisija i Sovetot na Evropa (koj ne pretstavuva institucija na EU) ja formuliraa programata Octopus za borba protiv korupcijata vo Isto~na Evropa. Evropol, Kancelarijata na evropskata policija be{e formirana vo 1992 godina za da se spravuva so kriminalnite dejstva na nivo na Evropskata unija. Taa se nao|a vo Hag, Holandija, a nejziniot personal vklu~uva pretstavnici od agenciite za sproveduvawe na zakonite na oddelni zemji (policija, carina, slu`bi za emigracija itn.). Celta na Evropol e da im pomogne na zemjite-~lenki na EU poefikasno da sorabotuvaat vo prevencijata i borbata protiv organiziraniot me|unaroden kriminal, odnosno: trgovija so droga; emigraciski mre`i; krium~arewe na vozila; trgovija so lu|e, vklu~itelno i detska pornografi-

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

159

ja; falsifikuvawe na pari i drugi plate`ni sredstva; trgovija so radioaktivni i nuklearni materii; terorizam i dr. Evropol gi poddr`uva zemjite-~lenki na toj na~in {to: im ja olesnuva razmenata na informacii na agenciite za sproveduvawe na zakonot na oddelnite zemji; obezbeduva operativni analizi; pravi izve{tai i kriminalisti~ki analizi; obezbeduva ekspertiza i tehni~ka poddr{ka za istragi i operacii itn. Edna od dol`nostite na Evropol e da vospostavi i odr`uva kompjuteriziran sistem koj }e ovozmo`i dobivawe, pristap i analiza na podatoci. Zaedni~ko telo za supervizija, sostaveno od po dva eksperti za za{tita na podatoci od sekoja zemja-~lenka, vr{i monitoring na sodr`inata i upotrebata na site li~ni podatoci {to se nao|aat vo Evropol. Evropol e odgovoren pred Sovetot za pravda i vnatre{ni raboti, t.e. pred ministrite za pravda i vnatre{ni raboti od site zemji na Evropskata unija. Upravniot odbor e sostaven od po eden pretstavnik od sekoja zemja ~lenka.9 Nadle`en organ vo Republika Makedonija za sproveduvawe na aktivnostite od oblasta na vnatre{nite raboti e Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Doneseni se golem broj akti koi treba da pretstavuvaat legislativna alka vo procesot na aproksimacija na Republika Makedonija kon Evropskata unija vo ovie oblasti. Taka, usvoena e Strategija za reforma na policijata (2003g.) so Akciski plan (2004g.), Merki naso~eni kon konkretna akcija protiv organiziraniot kriminal (2003g.), Akciski plan za migracija i azil (2003g.), Nacionalna programa za borba protiv trgovijata so lu|e i ilegalnata migracija (2002g.) i drugi dokumenti.10 Evropskata unija momentalno poseduva golem varietet na pravni nacionalni sistemi. Ovoj fakt mo`e da producira izvesni problemi koga vo pravnite proceduri se involvirani dve ili pove}e zemji-~lenki na EU. Na primer, pri eventualen razvod na dvajca sopru`nici koi {to se dr`avjani na razli~ni zemji od Unijata treba da bidat zemeni vo predvid pravnite sistemi na dvete zasegnati dr`avi. Poradi ovie pri~ini vo poslednava decenija se inicirani golem broj na programi koi
Kako raboti Evropskata unija-Prira~nik za instituciite na Evropskata unija namenet za gra|anite 10 Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo Evropskata unija, Vlada na RM, septemvri 2004godina, Skopje
9

160

Mladen KARAXOSKI

{to }e impliciraat mnogu pointegriran pristap od strana na site ~lenki na Unijata. Edna od niv e i programata imenuvana kako Grotius preku koja {to bea obezbedeni fondovi na Evropskata unija za edukacija na dr`avnite slu`benici na dr`avite~lenki, so cel da se familijariziraat so pravnite sistemi na ostanatite ~lenki na Unijata, dodeka pak Falcone scheme im pomogna da se izgradat i vospostavat kontaktite pome|u sudiite, javnite obviniteli i carinskite slu`benici {irum zemjite~lenki na Evropskata unija. Vo Maj 2000 godina EU inicira{e nova regulativa so koja {to sudewata okolu razvodite, razdelbata, poni{tuvaweto na brakot }e bidat prifateni i polesno implementirani vo site zemji-~lenki na Unijata i na nekoj na~in }e bide standardizirana nacionalnata legislativa koja {to gi tangira ovie pra{awa. Evrojust be{e formirana vo 2002 godina za da im pomogne na vlastite za progon na oddelnite zemji-~lenki da sorabotuvaat vo borbata protiv seriozniot prekugrani~en kriminal, vklu~itelno i kompjuterski kriminal, izmama i slu~ai na korupcija, perewe na pari i kriminal protiv `ivotnata sredina. Taa pomaga, na primer, so toa {to ja olesnuva razmenata na informacii me|u vlastite na oddelnite zemji, a obezbeduva zaedni~ka pravna pomo{ i pri ekstradicijata na lica koi se baraat za ispra{uvawe. Nejzinoto privremeno sedi{te se nao|a vo Hag, Holandija. Evrojust se sostoi od po eden obvinitel, sudija i policiski slu`benik od sekoja zemja-~lenka. Tie go formiraat Kolegiumot (t.e. upraven odbor) na organizacijata i izbiraat eden od niv da im bide pretsedatel so mandat od tri godini. Kolegiumot e potpomognat od Sekretarijat i personal od slu`benici na EU, kako i od sekundarni eksperti od zemjite~lenki. Bidej}i negovata rabota vklu~uva ~uvawe na dosieja za somnitelni kriminalci, Evrojust ima Kancelarija za za{tita na podatoci ~ija zada~a e da obezbedi li~nite podatoci dobro da se ~uvaat vo nivnite dosieja i istite da se obrabotuvaat soglasno zakonot. Vie imate pravo da znaete kakva informacija ima za vas Evrojust, ako voop{to ima, i mo`ete da barate od Evrojust istata da ja popravi ili izbri{e dokolku ne e to~na ili e nepotpolna.11 Evropskata policiska slu`ba (Evropol) gi
11

Kako raboti Evropskata unija-Prira~nik za instituciite na Evropskata unija namenet za gra|anite

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

161

pomaga, poddr`uva i gi koordinira posebnite istra`ni operacii od strana na nadle`nite organi na dr`avite-~lenki. Evropol mo`e da pobara od zemjata-~lenka da sprovede istraga ili izvr{i odredena ekspertiza koja mo`e da se stavi na raspolagawe na druga zemja ~lenka vo istraga na organiziran kriminal. Istovremeno, ovaa slu`ba tesno sorabotuva so slu`benite lica-eksperti za borbata protiv organiziraniot kriminal. Republika Makedonija potrebno e da napravi izvesni reformski ~ekori vo oblasta na pravdata, a osobeno na sudstvoto. Za vospostavuvawe i ostvaruvawe na sudska sorabotka vo gra|anskata materija, neophodno e vo RM da se prevzemat slednite ~ekori: Poednostavuvawe i zabrzuvawe na postapkite povrzani so parni~nite i vonparni~nite akti od gra|anskata ili stopanskata oblast; Usoglasuvawe na odredbite za sudir na zakonite i nadle`nostite na Republika Makedonija so onie koi se primenuvaat vo dr`avite ~lenki na Evropskata unija; Vospostavuvawe na kompatibilnost na normite koi se primenuvaat vo gra|anskite postapki vo R.M. so onie vo dr`avite ~lenki na EU. Isto taka, napraveni se pionerski ~ekori vo sudskata sorabotka vo oblasta na krivi~nata materija. Dosega Republika Makedonija gi ima ratifikuvano najva`nite konvencii koi se odnesuvaat na krivi~no-pravnata oblast (navedeni se pogore vo tekstot). Zna~ajna novina vo makedonskite krivi~ni normi e voveduvaweto na krivi~no-pravna odgovornost na pravnite lica. Isto taka, vo zna~itelna merka se poednostavuvaat postapkite i se zgolemuva sorabotkata i razmenata na informacii pome|u organite za gonewe i sudewe, no usoglasena e i postapkata za ekstradicija i za transfer na osudeni lica so zakonodavstvoto na EU-Evropskata konvencija za ekstradicija, kako i Evropskata konvencija za transfer na osudeni lica.12

12

Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo Evropskata unija, Vlada na RM, Septemvri 2004godina, Skopje

162 Rezime Sorabotkata vo oblasta na Pravdata i vnatre{nite raboti zema golem zamav od 1993 godina so Dogovorot od Mastriht koga e etablirana kako tret stolb na Evropskata unija, pa s do denes. Dr`avnicite na zemjite-~lenki na EU sfatija deka ovaa sorabotka ne samo {to e korisna, tuku e neophodna i esencijalna, osobeno vo uslovi na transnacionalen i sofisticiran organiziran kriminal i vo uslovi na zgolemena mobilnost na gra|anite i intenzivirana migracija. Vo ovie oblasti Republika Makedonija se obiduva da fati ~ekor so novite trendovi koi se odvivaat vo ovie oblasti i mo`eme da konstatirame deka aproksimiraweto na na{ata legislativa se slu~uva na zavidno nivo i so prifatliva dinamika, no sepak bolna to~ka ostanuva nejzinata implementacija.

Mladen KARAXOSKI

Mladen KARADZOSKI JUSTICE AND HOME AFFAIRS: MACEDONIA-EU RELATIONS Abstract The cooperation in the area of Justice and home affairs is emphasized from 1993 with the Mastricht Treaty when the thrid pillar of the European Union has been established. The Authorities of the member states of the EU have agreed that this cooperation is not only useful, but also necessary and essential, especially in conditions of transnational and sophisticated organised crime, but also in conditions of increased mobility of the citizens and intensied migration. In all these areas the Republic of Macedonia is trying to catch up with the new trends which are present in these areas and, we can conrm that the aproximation of our legislation is happening on a very high level and also with acceptible dynamics, but its implementation is still qualied as a black spot.

Pravda i vnatre{ni raboti: relacii Republika Makedonija - EU

163

Literatura: 1. Nacionalna strategija za integracija na Republika Makedonija vo Evropskata unija, Vlada na RM, Skopje, septemvri 2004 godina, 2. Kako raboti Evropskata unija-Prira~nik za instituciite na Evropskata unija namenet za gra|anite, Evropska unija, 2003 godina 3. Living in an area of freedom, security and justice- Justice and home affairs in the European Union, Luxembourg: Ofce for Ofcial publications of the European Communities, 2001, 4. Pour LEurope - Za Evropa, Rober [uman, Skopje: Delegacija na Evropskata komisija, 2004 5. Predavawa po predmetot EU: institucii i politiki na Interdisciplinarnite studii za Javna administracija pri Univerzitet Sv. Kliment Ohridski vo akademskata 2006/2007 godina kaj Prof. d-r Vladimir Petkovski. 6. www.europa.eu.int 7. www.sei.gov.mk 8. www.vlada.gov.mk 9. www.pravo.org.mk