Kelmend ZAJAZI

ULOGATA NA GRA\ANSKIOT SEKTOR VO MAKEDONIJA VO PROCESOT NA EVROPSKA INTEGRACIJA

I. Politikite na EU nasproti tretiot (nevladin) sektor

emjite ~lenki na Evropskata Unija imaat dolga tradicija na praktikuvawe na socijalen dijalog vo donesuvawe na odluki. Nivoto na razvoj na nevladinite organizacii (NVO-i) vo razli~ni zemji ~lenki e dosta raznolik, a isto tolku razli~ni se i modalitetite na koj tie se organizirani i dejstvuvaat. Va`nosta na gra|anskoto op{testvo vo ramkite na sistemot na Evropskata unija e priznata i vtemelena od neodamna. Taa ne bila vgradena vo Spogodbata od Amsterdam, i ne pretstavuva del od Acquis communautaire. Gra|anskata indiferentnost kon politi~kite pra{awa, nivnoto nedovolno poznavawe za toa koja e strukturata i kako funkcioniraat kompleksnite institucii na Evropskata unija, i posebno nivniot slab odziv vo odr`anite nacionalni referendumi bea dovolen povod

Avtorot e magister po primeneta politika i menaxment, ekspert za institucionalen razvoj na proektot za decentralizacija na USAID

156

Kelmend ZAJAZI

da gi alarmiraat zemjite od EU za va`nosta od vklu~uvawe na gra|anskiot sektor vo donesuvaweto na odlukite. Vo poslednata dekada, gra|anskoto op{testvo se pojavuva vo nekolku va`ni oficijalni dokumenti kako {to se dokumentot na Evropskata komisija od 1997 za Ulogata na volonterskite organizacii vo Evropskata unija, dokumentot za debatata od 2000 godina, vo vrska so Komisijata i NVO-i: gradewe na pojako partnerstvo, i kone~no vo 2001-ta: Belata hartija za upravuvawe na Evropskata komisija koja dava nasoki za odnosot me|u instituciite na EU i NVO, posebno nivnoto vklu~uvawe vo procesot na gradewe na politiki. II. Va`nosta na ulogata na gra|anskoto op{testvo vo procesot na evrointegracija Makedonija kako zemja kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, treba da gi ispolni politi~kite kriteriumi od Kopenhagen kako {to se vladeewe na zakonot, ~ovekovite prava, kako i pravata na malcinstvata. I pokraj toa {to posvetenosta na vlasta za ispolnuvawe na politi~kite kriteriumi e navidum od klu~no zna~ewe, tokmu gra|anskoto op{testvo e subjektot koj sozdava fakti~ka institucionalna osnova za gradewe na navedenite vrednosti. Gra|anskoto op{testvo e edinstveniot mehanizam koj mo`e kontinuirano da go nabquduva sproveduvaweto na legislativata vo praktika, odnosite pome|u gra|aninot kako individua i vlasta kako servis na gra|aninot, kako i na~inot na koj dr`avata gi tretira malcinstvata. Stepenot na razvoj na gra|anskoto op{testvo ja nazna~uva/ vlijae vrz stabilnosta na demokratskite institucii, {to pretstavuva fundament na evropskata integracija. Gra|anskoto op{testvo sozdava ambient i prostor za u~estvo na gra|anite vo kreirawe na javnata politika preku alatkite za reprezentativna kako i participativna demokratija. Kompleksnosta na procesot na ispolnuvawe na kriteriumite na Acquis-to nalaga {iroko u~estvo na sevkupniot socijalen kapital vo sozdavawe na podobreni op{testveni sistemi, postignuvaj}i mnogu povisoki standardi. Sepak, nivoto na socijalen dijalog, kako i stepenot na me|usektorskoto partnerstvo koi postojat vo edna dr`ava ja karakteriziraat nejzinata postoe~ka politi~ka kultura. Politi~kata

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

157

kultura kako takva sekoga{ ima tendencija da ne se menuva lesno i da ja reflektira politi~kata istorija i tradicija od minatoto na dr`avata. Gra|anskoto op{testvo e edinstvenata sila koja mo`e da ja promeni politi~kata kultura. III. Stepen na razvoj na gra|anskoto op{testvo vo Makedonija Kakva e sostojbata vo Makedonija? Koj e stepenot na razvoj na gra|anskoto op{testvo? Za potrebite na ovoj tekst, slikata za nivoto na razvoj na gra|anskoto op{testvo vo Makedonija e pretstavena vrz osnova na naodite na istra`uvaweto na CIVICUS za utvrduvawe na Indeksot na GO. Izve{tajot na CIVICUS koristi {eesetina indikatori koi merat ~etiri dimenzii na gra|anskoto op{testvo i toa strukturata, okolinata, vrednostite i vlijanijeto. Navedenoto istra`uvawe gi upotrebi site dostapni informacii od prethodno napraveni istra`uvawa, kako i primarni izvori na podatoci preku: monitoring na mediumi (site pe~ateni mediumi vo period od tri meseci), anketa na zaednicata (sprovedena od Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa), so koja bea opfateni 700 gra|ani od 17 op{tini, regionalni fokus-grupi so pretstavnici od 118 nevladini organizacii kako i istra`uvawe na socijalnata odgovornost na pretprijatijata, so koe bea opfateni deset najprofitni kompanii vo Makedonija. Za celite na ovoj tekst se prezentiraat nekolku izvadoci od Izve{tajot na CIVICUS koi mo`e da pottiknat razmisluvawe za toa kade sme i kade treba da bideme vo odnos na gra|anskoto op{testvo i procesot na evrointegracii. A. Struktura na gra|anskoto op{testvo vo Makedonija (Buldioski, Bitiki, str.29) ...Brojot na gra|anskite organizacii koi se registrirani vo centralniot sudski registar e 5289. Me|utoa postojat indikacii koi uka`uvaat deka brojot na neaktivni organizacii e mnogu golem. MCMS anketirala 1512 organizacii, od koi 858 organizacii dostavile podatoci za Adresarot na gra|anskite organizacii (MCMS, 2003). Vo sporedba so sosednite zemji, brojot na organizacii po glava `itel e prose~en. 5289 organizacii ili 858 aktivni korespondira na populacija od 2

158

Kelmend ZAJAZI

milioni vo Makedonija. Bugarija ima 8 milioni `iteli so 8000 organizacii od koi se smeta deka 1900 se aktivni. Hrvatska ima 23800 registrirani gra|anski organizacii vo 4,5 milioni `iteli. Romanija ima 17373 registrirani, 7500 aktivni, a 21 milion `iteli, dodeka Slovenija ima 18,000 registrirani vo dr`ava od 1,9 milioni `iteli... ... Eden od ~etiri makedonski gra|ani e ~len na barem edna gra|anska organizacija ili zdru`enie. Spored podatocite na Evropskata i svetska studija na vrednosti (WORC, 1999-2000) 5,5 % od populacijata se vklu~eni vo organizacii koi dejstvuvaat vo oblasta na siroma{tijata, vrabotuvaweto, ednakvosta i domuvaweto. Dopolnitelno, 3,3% se aktivni vo oblasta na ~ovekovi prava, 4,9% vo oblasta na `ivotnata sredina i 5,5% vo mirovni dvi`ewa (vkupno 19,2%)... ...Vo 858 organizacii koi dostavile kompletni podatoci na Adresarot na gra|anskite organizacii (MCMS, 2003), ~lenuvaat vkupno 31.394 volonteri (37 volonteri/zdru`enie). Spored istiot izvor, sekoja ~etvrta gra|anska organizacija ima vraboten. Kompletno volonterski organizacii se 657 (od vkupno 858 registrirani vo Adresarot, ili 76,57%). Od onie {to imaat vraboteni, najdominantni se organizaciite so 1 do 5 vraboteni (157, ili 18,30%). Samo 5 organizacii vo celiot sektor imaat pove}e od 20 vraboteni. ...Zastapenosta na ruralnata populacija vo gra|anskite organizacii e isklu~itelno mala. Spored sudskiot registar, samo 6,3% od organizaciite se registrirale so sedi{te vo selo (370 od 5.851) nasproti 40% od vkupnata populacija koja `ivee na selo. Od site registrirani, 5,4% go poso~ile ruralniot razvoj kako primarna dejnost... Postoi visoka koncentracija na gra|anski organizacii vo glavniot grad i pogolemite urbani centri. Golem broj od organizaciite (43%) se koncentrirani vo Skopje i gra|anskite organizacii se skoro otsutni vo selskite sredini. Soodnosot urbani-selski organizacii e 10:1... ...Spored analizata na sektorot napravena od strana na ITZ vo 2003 godina a bazirana na Adresarot na gra|anskite organizacii, najgolem del od organizaciite se etni~ki homogeni (47% etni~ki Makedonci, 7% etni~ki Albanci), dodeka 29% se identifikuvaat kako me{ani. Spored kontakt licata navedeni vo Adresarot 84% se Makedonci, 7% Albanci, 4% Romi i 5% ostanato...

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

159

...Edna od klu~nite karakteristiki na gra|anskiot sektor e nedostatokot na ot~etnost. Za razlika od vlastite koi moraat da ispolnat nekakvi o~ekuvawa ili pak da rizikuvaat da ne bidat izbrani, i delovniot sektor, koj vo golema mera e odgovoren pred akcionerite, gra|anskite organizacii nemaat sekoga{ na~ini da go merat uspehot i zatoa nemaat jasen pottik da dadat rezultati. Toa e isto taka me|u pri~inite za somnevawe vo gra|anskiot sektor od gra|anite i od vlasta i vlijae vrz nivnata reputacija... ...Sorabotkata na gra|anskite organizacii, osobeno po pra{awa od dolgoro~en strate{ki interes, e relativno ograni~ena. Vo Adresarot na gra|anskite organizacii od 2003 g. od 858 samo 358 (41,7%) tvrdat deka sorabotuvaat so drugi organizacii od sektorot. Mnogu poniski se procentite za sorabotka so drugite akteri: so vladata 8,0%, so edinicite za lokalna samouprava 9,8%, so instituciite, 4,9%, so delovniot sektor 2,7%... B. Opkru`uvawe na gra|anskoto op{testvo (GaberDamjanovska, Nuredinoska, str. 51) ...Ustavnite odredbi, zakonite i golemiot broj ratifikuvani me|unarodni akti uka`uvaat na postoewe solidna i fer zakonska regulativa. Ona {to pretstavuva problem e nejzinoto nedosledno sproveduvawe. Spored izve{tajot na Evropskata komisija za stabilizacija i asocijacija od 2004 godina, Makedonija pravi bavni ~ekori vo jakneweto na vladeeweto na pravoto, najmnogu poradi strukturnite slabosti na sproveduvaweto na zakonite i na sudskite institucii, ispolitizirana i slaba javna administracija, korupcija i organiziran kriminal... Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava konstatira pove}e slu~ai na kr{ewe na pravoto od strana na nositelite na vlasta vo tekot na 2004... Narodniot pravobranitel izvestuva za 3.202 pretstavki podneseni od gra|anite vo tekot na 2004 godina, {to uka`uva na postoewe na kr{ewe na pravata na gra|anite od strana na dr`avata... Spored bazata na podatoci za vladeewe na Svetskata banka, Makedonija e na 41,5 mesto od 100 zemji vo 2004 g. Vladeeweto na pravoto vo Makedonija e oceneto so - 0,44 na skala od - 2,5 do + 2,5, {to zna~i deka Makedonija e malku podolu od globalniot prosek... ...Rezultatite od istra`uvawata na Transparency International poka`uvaat deka vo Makedonija nivoto na korupcija e ekstremno

160

Kelmend ZAJAZI

visoko, a najgolema e korupcijata vo sudstvoto. Na skala od 1 za najniska stapka na korupcija do 5 za najvisoka stapka, korupcijata vo sudstvoto vo Makedonija e oceneta so 4,3, dodeka mediumite dobile 3,3 indeksni poeni na skalata na korupcija. Spored ova istra`uvawe, najmalku korumpirani se gra|anskite organizacii i religioznite/verskite grupi... Makedonija pravi napori za spravuvawe so korupcijata: vo april 2002 godina Sobranieto go usvoi Zakonot za spre~uvawe na korupcijata; {est meseci podocna se formira i Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Pozitiven primer vo borbata protiv korupcijata e i voveduvaweto na otvoreniot telefon 197 na Carinskata uprava na Makedonija na koj{to vo 2004 godina se javile vkupno 50.289 gra|ani... ...Vo izve{tajot na Evropskata komisija za procesot na stabilizacija i asocijacija so EU (2004) se veli deka neprofesionalnata javna administracija e ko~nica za sproveduvawe zna~ajni reformi na koi{to se obvrza Republika Makedonija. Zabele{ki i nedostatoci na koi{to se uka`uva se politiziranosta na javnata administracija i promenite vo istata po sekoja promena na vladea~kata struktura. Ova sozdava seriozni pre~ki za transformirawe na javnata administracija vo kompetenten, zasnovan na zaslugi, odr`liv i efikasen servis na potrebite na gra|anite... ...Socio-ekonomskata situacija vo zemjata pretstavuva bariera za efektivno funkcionirawe na gra|anskoto op{testvo... industriskoto proizvodstvo vo 2000 godina ostvari samo 46% od nivoto na proizvodstvo vo 1989 godina, a stapkata na brutodoma{niot proizvod vo industriskiot sektor opadna na 58% od nivoto {to go ima{e pred nezavisnosta... 33,54% od vkupnoto naselenie vo Makedonija e pod linijata na siroma{tija... nevrabotenosta e mnogu visoka: 37% ... nepismenosta iznesuva 4% dodeka pristapot na internet e 3,4% (spored Global Civil Society, 2003)... ...Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii e donesen vo 1998 godina, i dozvoluva najmalku 5 polnoletni gra|ani na Republika Makedonija da osnovaat zdru`enie na gra|ani. Procesot na osnovawe i registracija e prili~no lesen, rutinski i bez nekoi pogolemi pote{kotii... ...Vo momentot ne postoi strategija ili programa za sorabotka na vladata so gra|anskite organizacii, iako ovaa aktivnost e del od predlo`enite merki za podobruvawe na

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

161

gra|anskoto op{testvo vo Makedonija, predvideni so vladiniot akcionen plan za sproveduvawe na preporakite od Izve{tajot za stabilizacija i asocijacija na EU od 2003 godina. ^ekor napred vo vospostavuvawe podobra komunikacija i sorabotka e odlukata na Vladata za vospostavuvawe oddelenie za sorabotka me|u Vladata i gra|anskite organizacii koja{to e vo proces na konstituirawe... Vo periodot 2002 do 2005 godina se podneseni 59 inicijativi od gra|anskite organizacii, od koi 24 se odnesuvaat na izgotvuvawe na nacionalni strategii, me|u koi Nacionalnata strategija za siroma{tija (2002), za Romite (2004), za oddr`liv razvoj (2002), itn. V. Vrednosti na gra|anskoto op{testvo (Zajazi, Sazdovska, str.73) ...Pregledot na mediumite poka`a deka pra{awata povrzani so demokratijata, ~ovekovite prava i vladeeweto na pravoto se najzastapeni koga stanuva zbor za izvestuvawe vo vrska so gra|anskoto op{testvo: vkupno 90 ili 23,4% od vkupniot broj objaveni napisi. Toa poka`uva deka gra|anskite organizacii posvetuvaat zna~itelno vnimanie na adresirawe na pra{awata povrzani so promocija na demokratijata... Sepak gra|anskite organizacii s u{te ne se vo sostojba da mobiliziraat po{iroka poddr{ka vo realizacijata na vakvite inicijativi. Nedostasuva celosna doverba od javnosta vo namerite i mo}ta na gra|anskite organizacii. Me|u drugoto, i nedovolnoto praktikuvawe na demokratskite principi vo upravuvaweto vo sopstvenite redovi doveduva do mo`nost za delegitimizacija i gubewe na kredibilitetot za ovoj vid aktivnosti... ...Gra|anskoto op{testvo vo Makedonija kreira relativno otvoren prostor za izrazuvawe na stavovi i idei, nasproti ponetolernatniot pristap nametnat od politi~kite akteri. Pri nabquduvaweto na mediumite retki bea izve{taite za nekoj netoleranten odnos kon odreden stav. Vpro~em samo 19% od u~esnicite vo regionalnite sovetuvawa mislat deka netolerantnite sili imaat zna~itelno zna~ewe vo arenata na gra|anskoto op{testvo. Podelenosta na op{testvoto po razli~ni osnovi, posebno me|uetni~kata, sekako se odrazuva i kako podelenost vo gra|anskito sektor. Skrienata netolerantnost naj~esto se manifestira preku naklonetosta da se sorabotuva samo so organizacii od sli~en profesionalen profil, kako i sli~en

162

Kelmend ZAJAZI

etni~ki i kulturen identitet... Gra|anskite organizacii se zna~ajni ~initeli koi aktivno promovirat tolerancija. Vo primerokot na zaednicata, 74% od ispitanicite smetaat deka gra|anskite organizacii imaat uloga vo promovirawe na tolerancijata. Postojat gra|anski organizacii koi imaat tokmu mandat i misija da promoviraat takvi vrednosti... Istite imaat organizirano kampawi, konferencii, rabotilnici i debati za taa cel... ...Gra|anskite organizacii se mnogu aktivni vo promocijata na nenasilstvoto. Primeri na aktivnosti za promocija na nenasilstvoto sprovedeni vo 2004 mo`ea da navedat 58% od u~esnicite na regionalnite sovetuvawa. Duri 91% od u~esnicite smetaat deka gra|anskoto op{testvo ima uloga vo promovirawe nenasilstvo i mirno razre{uvawe na konflikti... Karakteristi~ni se dva vida akcii za nenasilstvo. Edniot se pojavuva kako reakcija na voeni dejstva i masovnoto vooru`uvawe na gra|anite. Po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor i prekinot na vooru`enite dejstvija, aktuelna stana kampawata za razoru`uvawe vo koja u~estvuvaa golem broj gra|anski organizacii, no istata be{e inicirana i finansiski poddr`ana od me|unarodni agencii... Vtoriot vid akcii imaat sistematski pristap vo adresirawe na nenasilstvoto kako socijalna pojava, posebno vo ramkite na semejstvoto. Tuka posebno se aktivni del od `enskite organizacii, kako i organizacii za za{tita na pravata na decata, kako i specijalizirani organizacii koi vo kontinuitet rabotat na toa pole... ...Gra|anskite organizacii imaat va`na uloga vo promoviraweto na rodovata ramnopravnost. Segmentot na gra|anskoto op{testvo koj e aktiven na poleto na unapreduvawe na rodovata ramnopravnost e zna~aen vo pogled na obemot - brojot na organizacii (183 NVO-i) i vo pogled na opfatenosta na ~lenovi (133.000 aktivni ~lenovi ili 13% od `enskata populacija). Ovie organizacii imaat brojni aktivnosti i vlijanie vrz op{testvenite tekovi... ...Gra|anskite organizacii ne se dovolno aktivni na poleto na iskorenuvawe na siroma{tijata, kako na nacionalno taka i na lokalno nivo. Edna od pri~inite za nepridavaweto dovolno vnimanie na ova pra{awe e strukturata na samite zdru`enija na gra|ani. Iako duri 33,54% od naselenieto `ivee pod linijata na siroma{tija (relativna linija na siroma{tija), a duri 55% od

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

163

naselenieto e zafateno so najrazli~ni formi na siroma{tija (multidimenzionalna siroma{tija, UNDP, 2004), sepak zastapenosta na ovaa grupa vo gra|anskite organizacii e mala. Duri 59% od u~esnicite na regionalnite sovetuvawa smetaat deka siroma{nite lu|e se celosno otsutni/isklu~eni ili skoro nezastapeni vo gra|anskite organizacii. Ova uka`uva na toa deka vo ramkite na gra|anskoto organizirawe nema koj direktno da gi zastapuva interesite na siroma{nite. Ulogata na sindikatite i zdru`enijata na rabotnicite proglaseni za tehnolo{ki vi{ok stanuva s pozna~ajna vo kontekst vo koj na golem broj rabotnici im pretstoi proglasuvawe tehnolo{ki vi{ok i rapidno osiroma{uvawe na ovoj sloj, koj prethodno pripa|al na srednata klasa. Ovoj vid na zdru`uvawe e edinstveniot na~in za mobilizirawe na ovoj sloj gra|ani. Me|utoa, nivnite aktivnosti se glavno otpor kon pretstojnite strukturni reformi i ne podrazbiraat barawe alternativni metodi za mobilizacija na ovaa rabotna sila i integrirawe vo sistemot na reformi... G. Vlijanije na gra|anskoto op{testvo (GerasimovskaCvetanoska, Klekovski, str.85) ...Gra|anskoto op{testvo e s poaktivno vo vlijanieto vrz javnata politika. Spored Pregledot na proektite (MCMS, 2004), postoi zna~itelno zgolemuvawe na aktivnostite za informacii od 9% vo 2001 godina na 35% vo 2003 godina, kako i na aktivnostite za lobirawe od 4% na 32% (ili od 17 na 278 proekti za lobirawe). Pogolema uspe{nost imaat inicijativite kade ima sorabotka so ~lenovi na Sobranieto na Makedonija... ... Gra|anskoto op{testvo prezema nekolku aktivnosti za odr`uvawe na odgovornosta na dr`avata so ograni~eno vlijanie, osobeno vo borbata protiv korupcijata. Zna~itelen isklu~ok vo odr`uvaweto na odgovornosta na dr`avata ima vo odnos na diskriminira~kite postapki pri isporaka na javnite uslugi i kr{eweto na ~ovekovite prava... Najgolemoto vlijanie e povrzano so konkretni grupi, kako {to se `enite i licata so posebni potrebi... ...Ne postojat zna~ajni, ili barem ne se vidlivi aktivnostite na gra|anskite organizacii koi vr{at nabquduvawe na postignuvawata i rezultatite na vlastite. I onie primeri koi gi iznesuvaat mediumite se bez zavr{nica - odgovornosta se bara, no nema odgovor na tie barawa... Biten isklu~ok vo nabquduvaweto

164

Kelmend ZAJAZI

se diskriminatorskite postapki pri isporaka na javni uslugi i kr{eweto na ~ovekovite prava. Postojat pove}e aktivnosti za nabquduvawe i pravna za{tita na o{teteni gra|ani, pokraj Narodniot pravobranitel... U{te pozna~itelni se aktivnostite za nabquduvawe na kr{ewata na ~ovekovite prava... Postojat i odreden broj nabquduvawa na sproveduvawata na me|unarodni konvencii... na primer sproveduvaweto na Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva... ...Vode~ki op{testveni problemi se: nevrabotenosta so 55%, korupcijata so 18% i siroma{tijata so 17% (UNDP, 2005). Ovie tri prioriteti se vode~ki re~isi vo tekot na celiot period na tranzicija, so vklu~uvawe na me|uetni~kite problemi vo 2001. Gra|anskite organizacii se gledaat sebesi kako pomalku aktivni i uspe{ni vo me|uetni~kite odnosi i pomalku aktivni i uspe{ni vo nevrabotuvaweto i antikorupcijata... ...Dr`avata ne gleda uloga za gra|anskite organizacii vo zadovoluvawe na op{testvenite potrebi, nadvor od javnata edukacija. Ova e vo sprotivnost so trendovite vo Centralna i Isto~na Evropa kade gra|anskite organizacii se vklu~uvaat kako popolnuva~i na jazovi koi nastanuvaat so povlekuvawe na dr`avata. Se o~ekuva deka vladata vo 2006 godina }e donese strategija za sorabotka so gra|anskite organizacii. Toa }e bide odli~na osnova za rasprava na gorenavedenata tema... ...Gra|anskoto op{testvo e poanga`irano vo lobiraweto za dr`avni uslugi, so nekakov uspeh vo zdravstvenata za{tita (`eni, hendikepirani, deca so maligni zaboluvawa) i socijalnata gri`a (bezdomnici). IV. Zaklu~oci / Komentari Vo odnos na strukturata na GO: - Brojot na registrirani gra|anski organizacii vo Makedonija e zadovolitelen za potrebite, proporcionalen/srazmeren vo odnos na brojot na `iteli, i voobi~aen vo sporedba so trendovite vo regionot. Edinstveno zagri`uva faktot {to golem broj na organizacii se neaktivni. So toa se objasnuva i maliot procent na gra|ani koi se mobiliziraat za da se adresiraat najgolemite prioriteti vo op{testvoto, i pokraj navidum zadovolitelniot broj na registrirani organizacii. - Mal e i brojot na lica koi se profesionalno anga`irani

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

165

vo gra|anskite organizacii vo Makedonija. Vo porazvienite dr`avi gra|anskite organizacii se pojavuvaat kako seriozen rabotodavec na pazarot na trudot. Pridobivkata e vo najmala raka dvojna: se namaluva nevrabotenosta, no istovremeno se mobilizira ~ove~ki potencijal za da se adresiraat zna~ajni op{testveni procesi koi po digfolt se zapostaveni od vlasta. Tie procesi se bitni i za procesot na evrointegracija. - Zagri`uva~ki mal e brojot na gra|anskite organizacii koi se aktivni vo ruralnite sredini. Toa mo`e da bide golema slabost na ovie sredini i da pretstavuva seriozen ograni~uva~ki faktor vo odnos na iskoristeweto na mo`nostite koi gi pru`at pretpristapnite IPA fondovi kako i procesot na lokalen ekonomski razvoj. - Mala e vklu~enosta na malcinskite zaednici, posebno na albanskata, vo gra|anskite organizacii. Me|u drugoto so toa se oslabuva procesot i aktivnostite povrzani so ispolnuvaweto na eden od trite politi~ki kriteriumi od Kopenhagen, t.e. kriteriumot povrzan so malcinskite prava. - Gradeweto na doverba preku davawe ot~et za rabotata, rezultatite, i posebno za doma}inskoto tro{ewe na resursite, e od golemo zna~ewe za gradewe na stabilni i odr`livi institucii. Tuka e od klu~no zna~ewe razvojot na upravnite strukturi vo gra|anskite organizacii. - Sorabotkata me|u gra|anskite organizacii i drugite akteri, posebno so vlasta, e mnogu mala. Kako centralnata taka i lokalnata vlast s u{te nedovolno gleda vo gra|anskiot sektor vistinski sojuznik vo sproveduvawe na reformite. Ovoj odnos definitivno mo`e da gi zabavi site procesi, no mo`e da pridonese kon neefikasno koristewe i tro{ewe na resursi. Vo odnos na okolinata na GO: - Vladeeweto na pravoto i korupcijata vo Makedonija kreiraat nepovolen prostor za dejstvuvawe na gra|anskite organizacii. No, istovremeno tie se najserioznite i najkompleksnite reformski predizvici. Nedostasuva pogolema uloga i vklu~enost na gra|anskite organizacii vo spravuvawe so niv. Neodamne{noto odzemawe na brendot na Transparency International e jasen signal deka silite vo gra|anskiot sektor ne se soodvetno mobilizirani i organizirani za da se spravat so edna vakva te{ka zada~a.

166

Kelmend ZAJAZI

- Neprofesionalnata javna administracija koja delumno e rezultat na vlijanieto na politikata vo vrabotuvawata i menaxiraweto vo ovoj sektor, e mo`ebi edna od glavnite pri~ini poradi koi ne funkcionira spregata me|u dr`avnite institucii i gra|anskite organizacii. - Socio-ekonomskata sostojba ja ograni~uva mo}ta na gra|anite da investiraat vo gra|anskiot aktivizam. Gra|anite koi se na rabot na egzistencijata ne se vo pozicija da daruvaat finansii, predmeti ili vreme za postignuvawe na celite na gra|anskite organizacii. - Institucionaliziraweto na sorabotkata me|u vladata i gra|anskite organizacii e zapo~nat. Me|utoa se dobiva vpe~atok deka sorabotkata e vo edna po~etna faza koja se sveduva na izgotvuvawe na strategii. Vo odnos na vrednostite na GO: - Od strate{ko zna~ewe e da se raboti vo vtemeluvawe na povisoki standardi vo gra|anskite organizacii od aspekt na praktikuvawe na vnatr{na demokratija. Toa e preduslov za gra|anskite organizacii da imaat pogolemo vlijanije vo promovirawe na demokratskite vrednosti koi se klu~ni za integracija vo EU. - Promoviraweto na vrednostite kako {to se tolerancijata i nenasilstvoto se va`ni aktivnosti na gra|anskite organizacii vo Makedonija vo pogled na gradewe na mirot i me|usebnata doverba na etni~kite zaednici koja se pojavuva kako golema pre~ka vo razvojot, osobeno vo izminatite dve-tri decenii. - Ne e dovolna vklu~enosta na ~initelite na gra|anskoto op{testvo vo borabata za namaluvawe na siroma{tijata. Vo odnos na vlijanieto na GO: - So zgolemuvawe na vlijanieto na gra|anskite organizacii vo inicirawe i donesuvawe na odlukite, mo`e da se dade dopolnitelen impuls za zabrzuvawe na reformskite procesi, no i za nivnoto pravilno naso~uvawe vo soglasnost so realnite potrebi. - Vlijanieto na gra|anskite organizacii vo nabquduvaweto na eventualnoto kr{ewe na ~ovekovite prava e golem pridones za evrointegrativnite procesi. Ne treba da se zaboravi deka ~ovekovite prava se del od politi~kite kriteriumi na Kopenhagen.

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

167

- Golem predizvik za gra|anskite organizacii }e bide kako da gi pottiknat i poddr`uvaat naporite za borba protiv korupcijata. Praktikuvawe na {to povisoki eti~ki standardi vo sopstvenite redovi bi bil dobar prv ~ekor, a spregata so mediumite kako i vmre`uvaweto isto taka }e pomogne za po~etok. - Potrebno e da se zajakne ulogata na gra|anskite organizacii vo spravuvaweto so najgolemite op{testveni prioriteti kako {to se nevrabotenosta, korupcijata i siroma{tijata. Gradeweto na partnerski odnosi so vlasta za spravuvawe so ovie prioriteti e klu~en ~ekor. Treba da se koristat dobrite primeri kako model za sorabotka. V. Op{ti preporaki

Makedonija e potrebno da sprovede su{tinski reformi vo mnogu sektori za da gi ispolni standardite na Evropskata unija i da se pridru`i. Gra|anskoto op{testvo ima potencijal da go olesni ovoj proces. Gra|anskite organizacii mo`e da pretstavuvaat va`en instrument vo akumulirawe i distribucija na znaeweto koe e od klu~na va`nost za reformite. Gra|anskite organizacii mo`at da mobiliziraat dopolnitelni resursi / fondovi od lokalni i me|unarodni izvori za da go poddr`at procesot. NVO-te se agensot koj mo`e isto taka da go mobilizira postoe~kiot socijalen kapital za da se vklu~i vo procesot. Gra|anskoto op{tetvo ovozmo`uva forum za da se slu~i socijalniot dijalog vo analizirawe na problemite i odreduvawe na politikite koi }e pretstavuvaat najdobri re{enija za tie problemi. Gra|anskite organizacii imaat fleksibilni strukturi i elasti~ni operativni kapaciteti koi mo`at da se adaptiraat za izveduvawe na razli~en obem na aktivnosti, i pritoa ne predizvikuvaat golemi operativni tro{oci. Vo toj pogled, tie mo`at najracionalno da gi upotrebat i onaka ograni~enite resursi koi se nameneti za sproveduvawe na razvojni programi. Zatoa, od isklu~itelna va`nost e gra|anskoto op{testvo da se vklu~i vo procesot na evropskata integracija posebno vo sektorite koi se relevantni za Acquis-to. Isto taka, mnogu e zna~ajno posredni~kite organizacii da gi poddr`at lokalnite inicijativi koi potencijalno mo`at da

168

Kelmend ZAJAZI

gi adresiraat prioritetite na dr`avata kako {to se iskorenuvawe na siroma{tijata, nevrabotenosta, borbata protiv korupcijata kako i prevencija na interetni~kite konflikti. Gra|anskiot sektor treba da go fokusira vnimanieto i resursite vo direktno spravuvawe so vospostavenite prioriteti. Korisnicite, a posebno marginaliziranite grupi vo zaednicata treba vo pogolema mera da bidat aktivno vklu~eni vo nevladiniot sektor. Vo sprotivno, ovoj sektor mo`e da se pretvori vo privilegija na eden ograni~en op{testven sloj kade pripa|aat povisoki nivoa od aspekt na prihodi i stil na `iveewe. Vo pra{awe e odr`livosta na aktivnostite na NVO-i. Momentalnata golema zavisnost na NVO-i od fondovite koi gi davaat me|unarodnite donatori e alarmantna. Filantropskata kulturata treba da se vgradi i da se razviva kaj gra|anite i posebno kaj delovnata zaednica. Gra|anite i NVO-ite treba da baraat ot~et od delovnite subjekti za toa kolku se tie spremni da vratat del od nivniot profit nazad do zaednicata vo oblik na op{testveno odgovorni programi. I vlasta ima svoja uloga koja treba da ja igra za da se ovozmo`i odr`livost na sistemot. Vlasta treba da dade napor da se zajakne gra|anskoto op{testvo vo pove}e aspekti: da se podobri zakonskata ramka, da se vospostavat povlasteni dano~ni politiki, da sozdade mo`nosti za vklu~uvawe vo donesuvaweto na odlukite/gradeweto na politikite, da ponudi finansiski sredstva i da gi dodeli istite na transparenten na~in. U~estvoto na NVOi vo me|unarodni mre`i mo`e da bide od golema korist vo uvozot na iskustva i znaewa posebno od tie zemji koi imaat pominato niz sli~en proces i uspeale da stanat ~lenki na EU. Se prepora~uva da se razvivaat formalni no i neformalni mehanizmi za da se vospostavi socijalniot dijalog. Gra|anite e potrebno da se vklu~at vo razni forumi i debati koi ovozmo`uvaat materijalna/su{tinska rasprava po pra{awata povrzani so evropskata integracija, a ne da se fokusiraat samo na pra{awa koi se povrzani so procesot na integracija.

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

169

Rezime Energi~no i `ivo gra|ansko op{testvo e va`en preduslov koj Makedonija e potrebno da go postigne vo nejziniot pat kon integracija vo evropskoto semejstvo. Razvojot na ovoj atribut na op{testveniot `ivot e vgraden vo ramkite na procesot na Stabilizacija i asocijacija, koja pretstavuva temel na evropskata politika vo regionot. Ulogata na gra|anskoto op{testvo e isto taka naglaseno vo nekolku podra~ja opfateni vo pra{alnikot na EU, i pokraj toa {to tie pra{awa ne se struktuirani vo posebno poglavje na pra{alnikot. Eden od poserioznite i seopfatni analizi koja gi koristi skoro site postoe~ki relevantni informacii vo toa pole e sostavuvaweto na Izve{tajot na CIVICUS za Makedonija za Indeksot na Gra|anskoto op{testvo. Ovoj proekt koj vsu{nost se izveduva vo svetski ramki, nastojuva da gi odredi vrednostite na nacionalnite Indeksi na stepenot na razvoj na gra|anskoto op{testvo vo razli~ni dr`avi, pritoa koristej}i unificirana metodologija na istra`uvawe {to ovozmo`uva komparativnost na naodite. Avtorot na ovoj

Kelmend ZAJAZI, MA The Role of Civil Society in Macedonia in the process of EU Integration Abstract Energetic and vibrant civil society is an important prerequisite for Macedonia on its way towards integration with the EU family. The development of this feature of the societal life is within the scope of the Stabilization and Association process, which is the cornerstone of the EU policy in the region. The role of the civil society is emphasized in different parts of the EU questionnaire as well, although it is not structured into a separate section of the questionnaire. The most recent comprehensive analysis that encompasses all existing relevant information is being conducted within the CIVICUS Civil Society Index for Macedonia. This worldwide project tends to determine national Civil Society Indexes for different countries using a unied research methodology, which makes the ndings pretty much comparable. The author of this paper, being a member of the national research team for Macedonia, has used the CIVICUS research ndings to give an overview of the level of development of Civil Society in Macedonia and to pinpoint the main areas and systems which

170 tekst, kako ~len na nacionalniot istra`uva~ki tim za Makedonija, gi koristi naodite od navedenoto istra`uvawe za da dade osvrt kon stepenot na razvoj na gra|anskoto op{testvo vo Makedonija i da poso~i na glavnite oblasti i sistemi koi mo`e i treba da se podobrat za da se zajakne ulogata na gra|anskiot sektor vo ostvaruvawe na postavenite aspiracii za evrointegracija.

Kelmend ZAJAZI

may and should be improved in order to enhance the role of the civil society in achieving EU integration aspirations.

Ulogata na gra|anskiot sektor vo Makedonija vo procesot na...

171

Literatura: Buldioski, G., Bitiki, F., Gaber-Damjanovska, N., Nuredinoska, E., Zajazi, K., Sazdovska, S., Gerasimovska-Kitanovska, B., Klekovski, S., CIVICUS Civic Society Index for Macedonia, MCIC, Skopje, 2005 London School Of Economics Global Civil Society, Oxford University Press, New York, 2003. National Human Development Report, UNDP, Skopje, 2004. Early Warning Report, UNDP, Skopje, 2005. NGO Address Book of Macedonia, Macedonian Center for International Cooperation, Skopje, 2003. Wyatt, M., Zajazi, K., A Handbook of NGO Governance, ICNL, Budapest, 2004. Non-prot Sector Analysis, Institute for Sustainable Communities, Skopje, 2001. NGO Sustainability Index, USAID, Skopje, 2003. NGO Sustainability Index, USAID, Skopje, 2004. Werner Waidenfeld, Volvgang Vesels, Europa Von A Bis Z, Skopje, 2002.