Sedem Duhovnih Zakonov Zivljenja Deepak Chopra PDF

Sedem zakonov ivljenja
SEDEM
DUHOVNIH
ZAKONOV
IVLJENJA
Deepak Chopra
1 / 22
VSEBINA
Zahvale 9 Uvod
1. POGLAVJE
ZAKON ISTE MONOSTI
2. POGLAVJE
ZAKON DAJANJA
3. POGLAVJE
ZAKON KARME ALI VZROKA IN POSLEDICE
4. POGLAVJI:
ZAKON NAJMANJEGA NAPORA
5. POGLAVJE
ZAKON NAMENA IN ELJE
6. POGLAVJE
ZAKON NEVEZANOSTI
7. POGLAVJE
ZAKON DHARME ALI IVLJENJSKE DOLNOSTI
Povzetek in sklep
O avtorju
To si, kar je globoka elja, ki te ene. Kakrna je tvoja Zelja, takna je tvoja volja. Kakrna je tvoja
volja, takno je tvoje dejanje. Kakrno je tvoje dejanje, takna je tvoja usoda.
Brihadaranjaka upaniada IV. 4,5
ZAHVALA
Rad bi izrazil ljubezen in hvalenost naslednjim ljudem: Janet Mills za ljubeznivo skrb, In jo je posvetila
tej knjigi.
Riti Chopra, Malliki Chopra in Gautami Chopra, tem uteleenjem sedmerih duhovnih zakonov.
Rayu Chambersu, Gavle Rose, Adrianni Nienow, Davidu Simonu, Georhu Garrisonu, Olivii Harrison,
Naomi Judd, Demi Moore in Alice Wallon za njihov pogum in predanost tej udoviti, navdihujoi,
vzvieni, plemeniti in preobraajoi viziji.
Rogerju Gabrielu, Brentu Becvarju, Rose BuenoMurphy in vsemu svojemu osebju na Intitutu za
medicino duha in telesa, ki so s svojim zgledom navdihnili vse nae goste in paciente. Deepaku
Singhu, Greeti Singh in vsemu svojemu osebju iz zalobe Quantum Publications za njihovo neutrudno
delo in predanost.
Muriel Nellis za njeno neomajno odloenost, da naa prizadevanja ohranijo najvijo mono mero
celovitosti. Richardu Perlu, temu velikemu zgledu v duha zazrtega loveka.
Arielli Ford za njeno neomajno zaupanje v samospoznanje ter nalezljivo navduenje in predanost, s
katerima pomaga spreminjati ivljenje.
In naposled Billu Elkusu za njegovo razumevanje in prijateljstvo.
UVOD
2 / 22
Tej knjigi sem dal sicer naslov Sedem duhovnih zakonov ivljenja, saj govori o naelih, po katerih
narava ustvari vse, kar je snovnega vse, kar lahko vidimo, sliimo, vohamo, okuamo ali otipamo, prav
lahko pa bi jo imenoval tudi Sedem duhovnih zakonov uspeha.
V knjigi Kako ustvariti izobilje: zavest o bogastvu v lui vseh monosti, sem orisal pot do zavesti o
bogastvu, ki temelji na pravilnem razumevanju delovanja narave. Sedem duhovnih zakonov ivljenja je
bistvo tega nauka. Ko se vam bo to spoznanje vsidralo v zavest, si boste zlahkoma ustvarili
neomejeno bogastvo in vsako prizadevanje kronali z uspehom.
ivljenjski uspeh bi lahko opredelili kot nenehno irjenje sree in postopno uresnievanje ciljev, ki so
vredni truda. Uspeen je nekdo, ki zlahkoma spolni svoje elje. In vendar uspeh, vtevi bogatenje, e
od nekdaj velja za proces, ki zahteva trdo delo, za povrh pa se ga cesto dri slab sloves, da gre na
raun drugih. Zatorej bi bilo dobro, ko bi na uspeh in izobilje, ki ni ni drugega kot nenehen dotok
dobrin, pogledali bolj iz duhovnega zornega kota. e namre spoznamo duhovni zakon in se ga
potem tudi v praksi drimo, se uskladimo z naravo in ustvarjamo v brezskrbnosti, radosti in ljubezni.
Uspeh ima veliko vidikov in gmotno bogastvo je le eden izmed njih. Poleg tega je uspeh prej nekakno
potovanje kot pa cilj. Gmotno izobilje, ne glede na to, kako se izraa, je samo ena izmed rei, ki nam
delajo potovanje prijetneje. Seveda pa ne gre tudi brez zdravja, ivljenjske energije in zavzetosti,
plodnih odnosov, ustvarjalne svobode, ustvene in nasploh duevne trdnosti, dobrega poutja in
spokojnosti duha.
Toda etudi bomo vse to izkusili, bomo ostali neizpolnjeni, e ne bomo negovali semen boanstva, ki
jih nosimo v sebi. Pravzaprav nismo ni drugega kakor boanstva v preobleki in zarodki tistih bogov in
boginj, ki rasejo v nas, nenehno iejo naine, kako bi se do kraja utelesili. Resnini uspeh je torej
izkustvo udenega. Razodetje boanskega v nas. Zaznavanje bojega, ki nas spremlja, kamorkoli e
gremo, in ki je v vsem, kar zaznavamo v oeh otroka, v lepoti cveta, v letu ptice. ele ko bomo svoje
ivljenje doivljali kot udeno doivetje boanskosti pa ne le obasno, temve nenehno bomo
doumeli pravi pomen uspeha.
e preden se lotimo opisovanja sedmerih duhovnih zakonov, razmislimo, kaj pojem zakon sploh
pomeni. Zakon je proces, v katerem nevidno postane vidno; proces, v katerem opazovalec postane
opazovanec; proces, v katerem tisti, ki vidi, postane del prizoria; proces, v katerem sanjavec sanje
napravi vidne. Vse stvarstvo, vse, kar biva v snovnem svetu, je sad nevidnega, ki se spreminja v
vidno. Vse, kar vidimo, prihaja iz neznanega. Nae snovno telo, snovno vesolje prav vse, kar lahko
zaznamo s utili je spreminjanje nepojavnega, neznanega in nevidnega v pojavno, znano in vidno.
Snovno vesolje ni ni drugega kakor Jaz, ki se je ukrivil nazaj vase zato, da bi samega sebe izkusil kot
duha, um in snov. Ali drugae, vsi ustvarjalni procesi so procesi, v katerih boanski Jaz najde svoj
izraz. Zavest v gibanju se izraa v venem plesu ivljenja, ki ga pleejo predmeti stvarstva.
Vir vsega stvarstva je boje (oziroma duh); proces stvarjenja je boje v gibanju (oziroma umu);
predmet stvarjenja pa je snovno vesolje (v katerega spada tudi snovno telo). Te tri sestavine
resninosti duh, um in telo oziroma opazovalec, proces opazovanja in opazovanec so v bistvu eno in
isto. Vse to prihaja iz istega kraja: iz polja iste monosti, ki pa je nepojavna:
Fizikalni zakoni vesolja pravzaprav niso ni drugega kakor ravno ta celotni proces boanskega v
gibanju oziroma zavesti v gibanju. Ko doumemo te zakone in jih uporabimo tudi v vsakdanjem
ivljenju, lahko ustvarimo prav vse, kar si elimo, saj isti zakoni, ki vodijo naravo, ko ustvarja gozdove,
ozvezdja, zvezdo ali pa loveko telo, poskrbijo tudi za to, da se nam izpolnijo najgloblje elje.
Oglejmo si zdaj teh sedem zakonov ivljenja in razmislimo, kako bi jih lahko uporabili v vsakdanjem
ivljenju.
1 ZAKON ISTE MONOSTI

Vir vsakrnega ustvarjanja je ista zavest...
ista monost, ki bi rada utelesila breztelesno.
Ko spoznamo, da na resnini Jaz ni ni drugega kot ista monost,
se zlijemo s silo, ki vse v vesolju napravlja vidno.
V zaetku
ni bilo ne bivanja ne nebivanja,
in svet je bil pogreznjen v nevidno...
Edini On je dihal, brez diha, sam od sebe,
ni drugega ni bilo...
Hvalnica stvarjenju, Rigveda
3 / 22
Prvi duhovni zakon ivljenja je zakon iste monosti. Ta zakon temelji na dejstvu, da smo ljudje v
svojem bistvu ista zavest. ista zavest pa ni ni drugega kakor ista monost, polje vseh monosti in
neskonne ustvarjalnosti. ista zavest je nae duhovno bistvo. Ker je neskonna in neomejena, je
hkrati tudi ista radost. Opisali bi jo lahko tudi kot isto vedenje, neskonno tiino, popolno ravnovesje,
nepremagljivost, preprostost in blaenost. To je bistvo nae narave. Bistvo nae narave je ista
monost.
Ko odkrijete svoje bistvo in spoznate, kdo pravzaprav ste, e v tem prepoznanju samega sebe dobite
monost, da spolnite katero si e bodi sanjo, saj niste ni drugega kakor vena monost, neizmerljivi
potencial, vsega, kar je bilo, je in bo. Zakon iste monosti bi lahko imenovali tudi zakon enotnosti,
zakaj vsa ta neskonna raznoterost ivljenja temelji na enotnosti enega samega, vse preemajoega
duha. Med vami in tem poljem energije ni nobene pregraje. Polje iste monosti ste vi sami. In im
globlje doivljate svojo resnino naravo, blije ste temu polju iste monosti. Doivljanje Jaza oziroma
samodoivljanje pomeni, da je tista notranja toka, na katero se nanaa nae doivljanje, na lastni
duh, ne pa predmeti iz izkustvenega sveta. Nasprotje temu sarnodoivljanju je usmerjenost na svet
zunaj nas. Pri slednji smo vedno podvreni vplivom tega, kar je zunaj nas, se pravi vseh vrst okoliin,
poloajev, ljudi in stvari. e smo usmerjeni v svet, nenehno hlepimo po odobravanju drugih ljudi. Nae
razmiljanje in vedenje se vselej ravnata po odzivu, ki ga priakujemo od okolice. Osnova takne
usmerjenosti je potemtakem strah.
e smo usmerjeni v svet, utimo tudi mono potrebo po tem, da bi stvari obvladovali. To je potreba po
zunanji moi. Potreba po odobravanju, potreba po obvladovanju okolice in potreba po zunanji moi
vse to so potrebe, ki temeljijo na strahu. Takna mo pa ni mo iste monosti oziroma mo Jaza,
skratka resnina mo. Kadar doivljamo mo Jaza, v nas ni nobenega strahu, nobene nuje po
obvladovanju in nobenega hlepenja po odobravanju oziroma po zunanji moi.
Usmerjenost v svet se vrti okrog tiste notranje toke, ki ji pravimo tudi ego. Ego pa e zdale ni to, kar
v resnici ste. Ego je zgolj podoba, ki si jo nadevate; vaa drubena maska; vloga, ki jo igrate. In ta
drubena maska uspeva na odobravanju drugih. Hoe obvladovati, hrani pa se z mojo, saj ivi v
nenehnem strahu.
Va resnini Jaz, to je va duh, vaa dua, pa je povsem prost tega. Ne dotakne se ga kritika, ne boji
se sprememb in pred nikomer se ne uti manjvrednega; hkrati pa je tudi ponien in nad nikomer se ne
poviuje, saj ivi s spoznanjem, da so vsi drugi prav isti Jaz, isti duh, le da v razlinih preoblekah. To
je bistvena razlika med zazrtostjo v svet in zazrtostjo vase. Pri zazrtosti vase doivljate svoje resnino
bitje, ki se ne boji nobenega izziva, spotuje vse ljudi in se pred nikomer ne uti manjvrednega.
Resnina mo je torej mo, ki jo utite v samem sebi.
Mo, ki temelji na zazrtosti v svet, pa je lana mo. Ker je utemeljena na moi ega, traja le tako dolgo,
dokler je navzo tudi predmet, na katerega se nanaa. e imate recimo kak naziv e ste na primer
predsednik drave ali direktor kake velike drube e imate na kupe denarja, je mo, ki jo uivate,
neloljivo povezana z nazivom, slubo oziroma z denarjem. Mo, ki je utemeljena na egu, traja le tako
dolgo, dokler traja vse to. Kakor hitro pa vsi ti nazivi, slube in denar pominejo, pomine tudi mo.
Notranja mo pa je stalna, saj je utemeljena na spoznanju naega resninega Jaza. Ta notranja mo
ima nekatere znailnosti. K nam priteguje ljudi, pa tudi rei, ki bi jih radi imeli. Nase vlee ljudi,
okoliine in prilonosti, ki bodo v oporo naim eljam. Temu se pravi tudi podpora naravnih zakonov.
To je podpora boanstva; podpora tistemu, ki je v lui milosti. Naa mo je tedaj takna, da se
radostimo v povezanosti z ljudmi in da ljudje uivajo v povezanosti z nami. Ta mo je potemtakem
mo povezanosti povezanosti, ki izvira iz resnine ljubezni.
Kako naj zakon iste monosti, polje vseh monosti, uresniimo v ivljenju? e hoemo uivati
blagodejne koristi polja iste monosti, e hoemo do kraja izkoristiti ustvarjalnost, ki izvira iz iste
zavesti, moramo imeti dostop do tega polja. Eden i?med nainov, kako stopiti nanj, je ta, da se
vsakodnevno predajamo tiini in meditaciji in se urimo v nerazsojanju. Tudi preivljanje asa v
naravi nam bo odprlo vrata k dobrinam, ki so del tega polja: k brezmejni ustvarjalnosti, svobodi in
blaenosti.
Vadba v tiini pomeni, da si vzamemo nekaj asa, v katerem skuamo zgolj biti, ni ve. Doivljanje
tiine pomeni, da se obasno umaknemo iz dejavnosti govora. Pa tudi to, da se obasno odpovemo
dejavnostim, kot so gledanje televizije, posluanje radia ali branje knjige. e si nikdar ne privoite
monosti za doivetje tiine, vnaate nered v svoj notranji dvogovor. Vzemite si torej tu in tam nekaj
asa za doivljanje tiine. Ali pa si kratko malo doloite delek dneva, ki ga boste posvetili tiini. To
lahko ponete dve uri ali pa, e se vam to zdi preve, eno uro. Tu in tam pa si za tiino vzemite malce
dalje obdobje, recimo dan ali dva, nemara tudi ves teden. |
Kaj se zgodi, ko doivljate tiino? Spoetka se zmeda v vaem notranjem dvogovoru celo e povea.
utite mono potrebo po govorjenju. Poznam ljudi, ki so prvi dan ali dva daljega obdobja molanja
4 / 22
malodane ponoreli. Na lepem sta jih popadla nemir in tesnoba. Sasoma pa, ko so vztrajali pri tem
izkustvu, se jim je notranji dvogovor utial. In kmalu jih je objela globoka tiina. To je zato, ker se um
sasoma ukloni; spozna namre, da je nesmiselno, e se nenehno vrti v krogih, e ste vi Jaz, duh, ta,
ki je sprejel odloitev sklenili, da za vse na svetu ne boste spregovorili. Potem ko notranji dvogovor
utihne, zanete doivljati spokojnost polja iste monosti.
Obasna vadba v molanju je torej eden izmed nainov doivljanja zakona iste monosti. Drugi je
vsakodnevna meditacija. Najbolje je, e meditirate najmanj pol ure zjutraj in pol ure zveer. Z
meditacijo se boste nauili doivljati polje iste tiine in iste zavesti. V tem polju iste tiine je polje
iste vzajemnosti, polje brezmejne urejujoe moi, osrednje podroje ustvarjanja, kjer je vse neloljivo
povezano z vsem. Pri petem duhovnem zakonu, zakonu namena in elje, boste videli, da lahko v to
polje vnesete tudi rahel vzgib namena, tako da se vam bodo elje porodile povsem neprisiljeno. Toda
e prej morate izkusiti spokojnost. Ta je prvi pogoj za to, da si lahko predoite svoje elje, saj ste prav
v spokojnosti povezani s poljem iste monosti, kjer se vam razgrne cela paleta neskonnih
podrobnosti.
Predstavljajte si, da vrete v ribnik kamenek in gledate kroge, ki se irijo na gladini. ez as, ko se
valki umirijo, vrete e en kamen. Natanko to pa se dogaja s poljem iste tiine, kadar vstopite nanj in
razgrnete svoj namen. V tej tiini celo najrahleja namera nakodra povrino vesoljne zavesti, ki
povezuje vse z vsem. e ne doivite te spokojnosti v zavesti, e je va duh podoben razburkanemu
oceanu, lahko vrete vanj cel nebotinik, pa se e poznalo ne bo. V Svetem pismu je zapisano:
Spokojen bodi in vedi, da sem Bog. To pa lahko doseemo samo z meditacijo.
Drug dostop do polja iste monosti vodi skozi vajo nerazsojanja. Razsojanje namre ni ni drugega
kot nenehno ocenjevanje rei, ki naj bi bile bodisi dobre ali slabe, prave ali napane. e nenehno
nekaj vrednotite, razvrate, oznaujete, razlenjate, vnaate v svoj notranji dvogovor nemir in
razburkanost. Ta razburkanost pa zavira pretok energije med vami in poljem iste monosti.
Pravzaprav ne ponete drugega, kot da dobesedno zatiskate vrzel med mislimi.
Ravno ta vrzel pa je vaa zveza s poljem iste monosti. To je tisto stanje iste zavesti, tisti tihi prostor
med mislimi, tista notranja spokojnost, ki vas povezuje z resnino mojo. In kadar to vrzel oate, si
samo oate povezavo s poljem iste monosti in brezmejne ustvarjalnosti.
V Teaju udeev je molitev, ki pravi: Danes ne bom razsojal o niemer, kar bom doivel.
Nerazsojanje odpira tiino v naem duhu. Pametno je torej, e dan zanete s tem sklepom. In potem
se ez dan vsaki, ko se zalotite, da o neem razsojate, spomnite na ta sklep. e se vam zdi
celodnevno vztrajanje pri tem sklepu preteavno, si recite samo: Naslednji dve uri ne bom o niemer
razsojal. Ali pa: Naslednjo uro bom skual doivljati nerazsojanje. Potem boste to urico polagoma
podaljevali.
Z molkom, meditacijo in nerazsojanjem boste dobili dostop do prvega zakona, zakona iste monosti.
Ko se boste zaeli uriti v tem, lahko dodate e etrto sestavino, to je redno preivljanje asa v
neposrednem stiku z naravo. Preivljanje asa v naravi vam omogoa obutiti uglaeno vzajemnost
vseh sestavin in sil ivljenja ter povezanost z vsem ivim. Tudi ta povezanost z razumom narave, pa
najsi gre za potok, gozd, goro, jezero ali morsko obalo, vam bo pomagala sestopiti na tla iste
monosti.
Nauiti se morate navezati stik z notranjim bistvom svojega bitja. To notranje bistvo presega vsak ego.
Ne pozna strahu; je svobodno; kritika mu ne more do ivega; ne boji se nobenega izziva. Ni ne vije
ne nije od kogarkoli in je arobno, skrivnostno in oarljivo.
Z dostopom do svojega notranjega bistva boste dobili tudi vpogled v zrcalo odnosov, saj odnosi niso
ni drugega kakor zrcaljenje odnosa, ki ga imate s samim seboj. e se na primer utite krive, vas je
strah ali vas mui negotovost zastran denarja, uspeha ali esarkoli drugega, so to samo zrcaljenja
krivde, strahu in negotovosti, ki so temeljni vidiki vae osebnosti. e tako velik denar ali uspeh ne bo
odpravil teh osnovnih problemov v vaem doivljanju sveta; edinole tesna povezanost z resninim
Jazom vam bo prinesla olajanje in ozdravljenje. In ko boste nali oporo v spoznanju svojega
resninega jaza ko boste zares doumeli svojo pravo naravo nikdar ve ne boste utili krivde ali strahu
in si ne boste ve belili glave zastran denarja, izobilja in uresnienja elja, saj boste vedeli, da je bistvo
vsega gmotnega bogastva ivljenjska energija oziroma ista monost. In prav ta ista monost je
bistvo loveke narave.
Ko se boste zbliali s svojo pravo naravo, vas bodo zaele same od sebe obhajati ustvarjalne misli,
saj je polje iste monosti hkrati tudi polje brezmejne ustvarjalnosti in ista vednost.
5 / 22
Franz Kafka, avstrijski pisatelj in mislec, je nekje zapisal: Ni ti treba hodili iz sobe. Sedi lepo za mizo
in posluaj. Pravzaprav ti niti posluati ni treba, samo akaj. Pravzaprav ti niti akati ni treba, samo
umiri se, umolkni, bodi sam. Svet se ti bo sam priel ponudit, da mu sname masko. Kaj drugega mu
tudi ne preostane; v ekstazi se ti bo valjal pred nogami.
Bogastvo vesolja to radodarno izobilje vesolja, ki se kae naim oem ni ni drugega kakor izraz
ustvarjalnega duha narave. im bolj ste uglaeni s tem duhom narave, tem ire se vam odpirajo
vrata k njegovi neskonni, neomejeni ustvarjalnosti. Toda najprej morate umiriti svoj razburkani
notranji dvogovor, sicer ne boste nali stika s tem obilnim, bogatim, neskonnim, ustvarjalnim duhom.
In ko boste to storili, si boste odprli monost za dinamino dejavnost in hkrati v sebi nosili spokojnost
venega, brezmejnega, ustvarjalnega duha. Ta izbrana kombinacija spokojnega, neomejenega,
neskonnega duha in dinaminega, omejenega, individualnega duha je tisto popolno ravnovesje med
spokojnostjo in gibanjem, v katerem lahko ustvarile vse, kar si zaelite. To soitje nasprotij spokojnosti
in dinamizma vam omogoa, da postanete neodvisni od okoliin, ljudi in stvari.
Ko spokojno sprejmete to izbrano soitje dveh nasprotij, se zlijete s svetom energije s kvantno
obodro, z nesnovno nesnovjo, ki je vir snovnega sveta. Ta svet energije je fluiden, dinamien,
gibek, spremenljiv, nenehno v gibanju. Hkrati pa je tudi nespremenljiv, spokojen, miren, veen in tih.
e v sami spokojnosti se skriva ustvarjalnost; in e samo gibanje omejuje ustvarjalnost na ta ali oni
vidik njenega izraza. Zdruitev obojega, gibanja in spokojnosti, pa vam omogoa, da se vam
ustvarjalnost razmahne v vse smeri kamorkoli vas pa vlee sila vae pozornosti.
Ne glede torej, kam vas vodita gibanje in dejavnost, povsod nosite spokojnost v sebi. Tedaj vam
zmeda, ki vrvi okoli vas, ne bo zastavila vhoda v zbiralnik ustvarjalnosti, na polje iste monosti.
ZAKON ISTE MONOSTI V PRAKSI
Zakon iste monosti bom v praksi uresniil tako, da se bom ravnal po naslednjem:
1. Stik s poljem iste monosti bom skual navezati tako, da si bom vsak dan vzel nekaj asa za molk
in tiino, za to, da zgolj bom. Poleg tega bom vsaj dvakrat na dan, recimo pol ure zjutraj in pol ure
zveer, sedel sam in tiho medi tiral.
2. Vsak dan si bom vzel nekaj asa za to, da bom v stiku z naravo in da bom tiho prieval razumu, ki
se skriva v sleherni ivi stvari. Mole bom sedel in gledal sonni zahod, ali poslual zvok morja ali
potoka, ali pa samo ovohaval die cvet. V tej tihi zamaknjenosti in v stiku z naravo bom uil
ivljenjsko bilo tisoletij, polje iste monosti in brezmejne ustvarjalnosti.
3. im manj bom razsojal o reeh. Dan bom zael s sklepom: Danes ne bom razsojal o niemer, kar
bom doivel, in se ves dan opominjal na to.
2 ZAKON DAJANJA
Vesolje deluje v dinamini izmenjavi...
dajanje in sprejemanje sta samo dva razlina vidika energijskega pretoka v vesolju.
e bomo voljni dajati to, kar iemo,
bomo v svojem ivljenju ohranili izobilje vesolja.
To krhko posodo prazni spet in spet, in spet in spet jo polni s sveim ivljenjem. To drobno pial iz
trstike nosi ez hribe in doline in izvablja iz nje nenehno nove melodije... Tvoji neskonni darovi
prihajajo k meni samo po teh mojih drobnih dlaneh. Veki minevajo, ti pa e kar naprej daje, in e je
prostora za tvoje darove.
Rabindranath Tagore, Gitandali
Drugi duhovni zakon ivljenja je zakon dajanja. Lahko bi mu rekli tudi zakon dajanja in sprejemanja,
saj vesolje deluje v dejavni izmenjavi. Ni ni statino. Med vaim telesom in telesom vesolja poteka
dinamina in nenehna izmenjava; va duh in duh kozmosa nenehno vzajemno delujeta; vaa energija
je izraz kozmine energije.
6 / 22
ivljenjski pretok ni ni drugega kot uglaena izmenjava vseh sestavin in sil, ki sestavljajo polje
bivanja. Ta uglaena izmenjava sestavin in sil v vaem ivljenju deluje kot zakon dajanja. Ker sta vae
telo in duh v nenehni in dinamini izmenjavi z vesoljem, je ustavljanje kroenja energije kakor
prekinjanje krvnega obtoka. Kadar kri neha kroiti, se zane strjevati in odmirati. Dajati in sprejemati
morate torej zato, da bogastvo in izobilje ali karkoli e pa hoete lahko prosto kroita po vaem
ivljenju.
Angleka beseda za izobilje in bogastvo je affluence, ta pa izvira iz latinskega glagola affluere, ki
pomeni pritekati. Bogastvo torej pomeni pritekati v obilju. Denar je pravzaprav samo simbol
ivljenjske energije, ki jo izmenjavamo z drugimi in ki jo lahko uporabljamo zato, ker dajemo svoj
prispevek stvarstvu. Po angleko se denarju ree tudi currency, kar se ravno tako nanaa na
pretonost energije. Ta beseda namre izvira iz latinske besede currere, ki pomeni tei.
e torej ustavimo kroenje denarja e nam gre samo za to, da denar stiskamo pri sebi in ga kopiimo
mu bomo onemogoili, da bi se stekal in vraal k nam, saj ni ni drugega kot ivljenjska energija. e
torej hoemo, da se ta energija steka k nam, ji moramo dovoliti kroenje. Denar mora tei natanko
tako kakor reka, sicer se usmradi in ud ui svojo ivljenjsko silo. e kroi, pa ostaja iv in moan.
Vsak odnos je odnos dajanja in sprejemanja. Dajanje poraja sprejemanje, sprejemanje pa dajanje. Kar
gre gor, mora priti dol; kar gre pro; se mora vrniti. Sprejemanje je pravzaprav isto kot dajanje, saj sta
sprejemanje in dajanje samo razlina vidika pretoka vesoljne energije. In e ustavi pretok tega ali
onega, ravna v nasprotju z razumom narave.
V slehernem semenu se skriva obljuba tisoerih gozdov. Toda samo tedaj, e ga ne hranimo, ampak
njegov razum oplemenitimo z rodovitno prstjo. Ko se seme da, se njegova nevidna energija pretoi
v snovno pojavnost.
im ve boste dajali, tem ve boste prejeli, saj boste s svojim ivljenjem pomagali kroiti bogastvu
vesolja. Pravzaprav se vse, kar je vrednega v ivljenju, z dajanjem samo mnoi. To, kar se z dajanjem
ne mnoi, ni vredno ne dajanja ne sprejemanja. e se vam zdi, da ste z dajanjem kaj zgubili, potlej dar
sploh ni zares dan in se ne bo pomnoil. e dajete godrnjaje, v vaem dajanju ni energije.
Pri dajanju in sprejemanju je poglaviten va namen. Namen pa mora biti vselej ta, da se osreita tako
darovalec kakor obdarovanec, saj srea podpira in vzdruje ivljenje in potemtakem mnoi plodove.
To, kar se nam povrne, je vedno sorazmerno tistemu, kar smo dali, pod pogojem, e smo dali od srca
in brez skritih raunov. Prav zaradi tega mora biti dajanje radostno dejanje razpoloenje duha mora
biti takno, da e v samem dejanju dajanja obutimo veselje. Potem se energija, ki se skriva v dajanju,
vekratno pomnoi.
Uresnievanje zakona dajanja je pravzaprav nadvse preprosto: e bi radi uili radost, jo dajte drugim;
e bi bili radi deleni ljubezni, se jo nauite dajati drugim; e bi radi pozornost in spotovanje, se ju
nauite izkazovati drugim; e bi radi gmotno bogastvo, pomagajte drugim, da bodo obogateli. Najlaje
boste torej dobili to, kar si elite, tako, da boste drugim pomagali dobiti tisto, kar si elijo. To naelo
velja tako za posameznike kakor za poslovne drube, razna zdruenja in cele narode. e bi bili radi
deleni vsega dobrega, kar prinaa ivljenje, se nauite na tihem z vsem tem dobrim osreevati druge.
e celo sama misel na dajanje oziroma na to, da bi koga osreili, ali pa e preprosta molitev uinkuje
na druge. To pa zato, ker je nae telo, omejeno kot je, v nek prostor in as postavljen sveenj vesoljne
energije in informacij. Mi smo v prostor in as postavljeni svenji vesoljne zavesti. Beseda zavest
pomeni ve kol zgolj energijo in informacije; pomeni energijo in informacije, ki ivijo kot misel. Zatorej
smo svenji misli v misleem vesolju. In misel ima mo, da se spreminja.
ivljenje je veni ples zavesti, ki se izraa v dinamini izmenjavi vzgibov razuma med mikrokozmosom
in makrokozmosom, med lovekim telesom in vesoljnim telesom, med lovekim duhom in
kozminim duhom.
Ko se nauite dajati tisto, po emer hrepenite, poenete v gibanje ples izbranih, energetinih in
ivahnih gibov, ki skrbijo za to, da veni utrip ivljenja poskono bije naprej.
Zakon dajanja boste e najlaje uresniili in sproili proces kroenja e boste sklenili, da boste vsem,
ki vam bodo prili na pot, kaj dali. Ne nujno, da v obliki gmotnih dobrin; lahko je cvet, pohvala ali
molitev. Najmoneje oblike dajanja so pravzaprav nesnovne. Darovi skrbnosti, pozornosti,
naklonjenosti, spotovanja in ljubezni so eni izmed najdragocenejih, kar jih lahko daste, pa e ni vas
7 / 22
ne stanejo. Kadar torej koga sreate, ga lahko natihoma blagoslovite ali pa mu zaelite sreo,
napravite veselje ali ga spravite v smeh. Takna neopazna obdaritev je najuinkoviteja.
Ena izmed rei, ki sem se je nauil kot otrok in ki so se je od mene nauili tudi moji otroci, je, da nikoli
nikogar ne obiem, ne da bi mu kaj prinesel ne da bi ga s im obdaril. Morda boste rekli: Kako naj
dajem drugim, ko ta hip niti zase nimam dovolj? Ampak saj lahko prinesete roo. Eno samo roo.
Prinesete lahko voilnico ali kartico, ki pove nekaj o ustvih, ki jih gojite do gostitelja. Prinesete lahko
prijazen pozdrav, pohvalo. Prinesete lahko molitev.
Sklenite torej, da boste dajali povsod, kamor boste li, vsakomur, ki ga boste sreali. Dokler boste
dajali, boste tudi prejemali. im ve boste dajali, tem ve zaupanja vam bodo vlivali udeni uinki
tega zakona. In im ve boste dobili, tem laje boste dajali.
Bogastvo in izobilje sta nam prirojena, sta del nae resnine narave; e po naravi smo nagnjeni k
izobilju, saj narava podpira vsakrno potrebo in eljo. Ni nam ne manjka, saj je bistvo nae narave
isla in brezmejna monost. Zavedati se torej morate, da ste e sami po sebi polni bogastva, ne glede
na to, koliko denarja imate, zakaj vir vsakrne ga bogastva je polje iste monosti to je zavest, ki zna
spolniti sleherno potrebo, vtevi radost, ljubezen, smeh, mir, spokojnost in spoznanje. e boste
najpoprej iskali te rei pa ne le zase, temve tudi za druge bo vse drugo samo po sebi prilo k vam.
ZAKON DAJANJA V PRAKSI
Zakon dajanja bom v praksi uresniil tako, da se bom ravnal po naslednjem:
1. Obdaroval bom vsakogar, ki ga bom obiskal ali sreal. Darilo je lahko pohvala, cvet ali molitev.
Danes bom vsakogar, ki ga bom sreal, s im obdaroval in s tem sproil kroenje radosti, bogastva in
izobilja, tako v svojem ivljenju kakor v ivljenju drugih.
2. Danes bom hvaleno sprejel vse darove, ki mi jih ivljenje lahko ponudi. Sprejel bom darove
narave: sonno lu in glasove ptijega petja, pomladili de ali prvi sneg pozimi. Tudi od drugih bom z
veseljem sprejemal, pa naj bo v obliki otipljivih darov, denarja, dobre elje ali molitve.
3. Z vsem srcem se bom posvetil temu, da bo v mojem ivljenju bogastvo kroilo, in sicer tako, da bom
dajal in sprejemal najdragoceneje, kar ivljenje lahko da: darove skrbnosti, naklonjenosti,
spotovanja in ljubezni. In vsaki, ko bom koga sreal, mu bom na tihem zaelel sreo, radost in
smeh.
3 ZAKON KARME ALI VZROKA IN POSLEDICE
Vsako dejanje sproi tok energije,
ki se v podobni obliki vrne k nam...
kar sejemo, to anjemo.
In kadar se odloimo za dejanja,
ki prinaajo sreo in uspeh drugim,
tudi naa karma obrodi sad sree in uspeha.
Karma je veno potrjevanje lovekove svobode... Nae misli/ besede in dejanja so niti mree, ki jo
razpenjamo okrog sebe.
Svami Vivekananda
Tretji duhovni zakon je zakon karme. Karma pomeni tako dejanje kakor posledico tega dejanja; je
vzrok in uinek hkrati, saj vsako dejanje sproi tok energije, ki se v podobni obliki vrne k nam. V
zakonu karme se ne skriva ni zagonetnega; vsakdo je e slial reklo: Kar bo sejal, to bo el. e
si torej elimo sree v svojem ivljenju, se moramo nauiti sejati semena sree. Zakon karme nas
potemtakem prepriuje, da je dobro, e za slehernim naim dejanjem stoji zavestna odloitev.
Vsi smo v bistvu bitja, ki imajo na voljo neskonno tevilo odloitev. Sleherni trenutek ivljenja stojimo
sredi neskonnega tevila monosti. Nekatere odloitve sprejemamo zavestno, druge pa nezavedno.
8 / 22
Karmatski zakon pa bomo najlaje razumeli in se po njem ravnali tako, da se bomo v slehernem
trenutku zavedali odloitev, ki jih sprejemamo.
Vse, kar se tale trenutek dogaja z nami, pa naj nam je to ve ali ne, je posledica odloitev, ki smo jih
sprejeli v preteklosti. al se marsikdo med nami odloa nezavedno, zato niti nima obutka, da ima
izbiro in vendar jo ima.
e vas bom ualil, se boste po vsej verjetnosti odloili za ualjenost. e pa vas bom pohvalil, se
boste najverjetneje odloili za obutek zadovoljstva in polaskanosti. Toda ali ni tudi to nekakna
izbira?
Lahko vas alim in zmerjam, pa se vendarle odloite, da se ne boste ualili. Lahko vas pohvalim, pa
se vseeno odloite, da se ne boste pustili polaskati.
Z drugimi besedami, najve med nami je takih, ki so kljub temu, da imamo vsi na izbiro neomejeno
tevilo odloitev postali nekakni Skupki pogojnih refleksov, ki jih drugi ljudje in okoliine nenehno
izzivajo in silijo, da se odzivajo na predvidljiv nain. Ti pogojni refleksi pa se prav ni ne razlikujejo od
pogojnih refleksov Pavlova. Znameniti ruski znanstvenik Pavlov je namre pokazal, da se pes, ki mu
da jesti vsaki, ko zazvoni zvonec, zane sliniti vedno, ko zazvoni, saj je en draljaj povezal z
drugim.
Tudi veina med nami je tako pogojena in se nenehno enako in predvidljivo odziva na draljaje iz
okolja. Nae odzive oitno samodejno sproajo ljudje in okoliine, pri tem pa pozabljamo, da so to e
vedno odloitve, ki jih sprejemamo sleherni trenutek svojega ivljenja. Le da jih sprejemamo
nezavedno.
e stopite korak nazaj in se zaveste, da v vseh teh trenutkih, ko ravnate tako ali drugae, sprejemate
odloitve, vam bo e samo zavest o tem omogoila, da se bodo odloitve s podroja nezavednega
polagoma zaele seliti v podroje zavednega. Postopek taknega zavedanja in zavestnega odloanja
je izredno uinkovit. Kadarkoli se za kaj odloite pa naj se odloate za karkoli e se lahko vpraate
dvoje.
Prvi: Kakne posledice bo imela odloitev, ki jo sprejemam? Srce vam bo na to vpraanje
nemudoma odgovorilo.
In drugi: Bom z odloitvijo, ki jo pravkar sprejemam, osreil sebe in svoje blinje? e je odgovor
pritrdilen, se mirno odloite, kakor ste se namenili. e pa je odgovor nikalen, e bi ta odloitev
onesreila tako vas same kakor vae blinje, je pa ne sprejmite. Preprosto kot le kaj.
Izmed vseh netetih odloitev, ki jih imamo na izbiro v vsakem trenutku, je le ena takna, ki bo osreila
tako nas kot nae blinje. In e se odloimo zanjo, bo imela za posledico ravnanje, ki bo spontano in
ustrezno. Spontano in ustrezno ravnanje je ravnanje ob primernem trenutku in na primeren nain. To
je ustrezen odziv na vsakren poloaj. To je ravnanje, ki blagodejno vpliva tako na nas kakor na
tistega, na katerega uinkuje.
Stvarstvo ima na voljo nadvse zanimiv mehanizem, s katerim vam lahko pomaga, da se vselej
spontano in pravilno odloate. Ta mehanizem ima opraviti s telesnimi obutji. Vae telo namre
zaznava dvoje vrst obutij: obutje ugodja in obutje neugodja. V trenutku, ko zavestno sprejemate
kako odloitev, bodite pozorni na svoje telo in ga povpraajte:
Kaj bo, e se bom odloil tako?
e vam bo telo odgovorilo z obutkom ugodja, bo odloitev prava. e pa vam polje obutek
nelagodja, odloitev ne bo prava.
Nekateri ljudje ugodje oziroma neugodje obutijo v obmoju sonnega pletea, veina pa v obmoju
srca. Zatorej usmerite pozornost na srce in ga povpraajte, kaj storiti. Potem poakajte na odziv
telesni odziv v obliki obutja. To bo lahko komaj zaznavno a bo vendar tam, v vaem telesu. Edino
srce pozna pravi odgovor. Veina ljudi misli, da je srce jokava in sentimentalna kepica, a e malo ni
tako. Srce je intuitivno; zajema vsega loveka, povezano je z vsem njegovim nehanjem in se odziva
na vse. Ne omejujejo ga strahovi pred izgubo ali stremljenja po zmagi. Bije v ritmu kozminega
raunalnika s poljem iste monosti, iste vednosti in neskonne urejujoe moi in upoteva prav vse.
Tu in tam se nemara res ne zdi razumno, a v njem bije raunalniki razum, ki je neprimerno
natanneji in prodorneji od vsega, kar je znotraj meja razumskega miljenja.
9 / 22
Z zakonom karme si lahko pomagate dobiti denar in bogastvo; e se ga boste drali, se bo vse, kar je
dobro, stekalo k vam, in sicer vselej, kadar si boste zaeleli. Toda prej se morate zavedeti, da je vaa
prihodnost odvisna zgolj od odloitev, ki jih sprejemate v vsakem trenutku ivljenja. e boste to poeli
redno, boste zakon karme do kraja izrabili. im ve vaih odloitev bo zavestnih, tem vekrat se boste
odloali spontano in prav prav zase in za svoje blinje.
Kaj pa pretekla karma, kako pa ta vpliva na nas? Glede pretekle karme lahko storite troje.
Prvo je, da poplaate svoje karmatske dolgove. Veina ljudi tako tudi stori ne da bi se tega zavedala,
seveda. Lahko pa je tudi to zavestna odloitev. Vasih je poravnava taknih dolgov precej bolea re,
vendar zakon karme pravi, daje v vesolju vsi dolgovi prej ali slej poravnajo. To nae vesolje
potemtakem upravlja nezmotljiva knjigovodska sluba, in vse se dogaja v nenehnem izmenjevanju
energije.
Drugo, kar lahko storite, je, da svojo karmo presvetlite s primernejo ivljenjsko izkunjo. To je nadvse
zanimiv proces, v katerem se, medtem ko poravnavate svoj karmatski dolg, spraujete: Kaj se lahko
nauim iz te izkunje? Zakaj se to dogaja in kaj mi s tem sporoa vesolje? Kako naj to izkunjo
uporabim svojim blinjim v prid?
Na ta nain iete seme prilonosti, nato pa to seme prilonosti poveete s svojo dharmo, s svojim
ivljenjskim smotrom oziroma dolnostjo, o kateri bomo govorih' pri sedmem duhovnem zakonu
ivljenja. Tako lahko svoji karmi poiete nov izraz.
e si na primer pri kaki portni igri zlomite nogo, se lahko vpraate takole: Kaj se lahko nauim iz te
izkunje? Kaj mi vesolje sporoa z njo? Morda je sporoilo to, da se morate malce umiriti in biti v
prihodnje bolj pozorni in skrbni do svojega telesa. In e je vaa dharma ta, da druge uite, kar veste, si
nemara poreete: Kaj naj storim, da bo moja izkunja v prid drugim ljudem? nato pa sklenete, da jo
boste posredovali drugim, denimo tako, da boste napisali knjigo o varnosti pri portu. Ali pa izdelate
nart za poseben evelj ali nono oporo, ki bi prepreevala pokodbe, kakrno ste utrpeli.
Na ta nain boste ubili dve muhi na en mah: poravnali boste svoj karmatski dolg, obenem pa
nevenost obrnili v vsesploen prid, od katerega boste tudi sami deleni bogastva in izpolnitve. Tako
se torej karma preobraa v pozitivno izkunjo. Svoje karme se na ta nain sicer ne znebite, vendar
lahko iz neprijetne karmatske izkunje ustvarite novo in dobrodejno karmo.
Tretji nain, kako ravnamo s svojo karmo, pa je ta, da jo preseemo. Presei karmo pomeni postati
neodvisen od nje. Karmo pa preseemo tako, da se nenehno zavedamo in doivljamo tisto vrzel, tisti
Jaz, se pravi Duha. To poetje lahko primerjamo s pranjem umazanega perila v studencu.
Vsaki, ko ga izperete, izperete e nekaj dodatne umazanije. Izpirate ga vedno znova in znova, in
vsaki je nekoliko isteji. Semena svoje karme umijete oziroma preseete tako, da vstopate v tisto
vrzel in spet izstopate iz nje. To pa seveda ponete z vadbo meditacije.
Vsa dejanja so karmini dogodki. Pitje kave je karmini dogodek. To dejanje poraja spomin, spomin pa
ima v sebi zmonost oziroma monost porajati eljo. In elja znova rodi dejanje. Gibala vae due so
karma, spomin in Zelja. Dua je sveenj zavesti, ki nosi v sebi semena zavesti, spomina in elje. e
se zavemo teh semen porajanja vidnega, postanemo zavestni ustvarjalci resninosti. e se zanemo
zavestno odloati o svojih dejanjih, postanejo naa dejanja prevratnika tako za nas kakor za nae
blinje. To pa je tudi vse, kar vam je treba storiti.
e se karma razvija postopoma tako za Jaz kakor za tiste, na katere uinkuje obrodi sreo in uspeh.
o njenih posledicah. To vodstvo mi bo pomagalo, da bodo moje odloitve postale spontane in pravilne,
pravilne tako zame kakor za moje blinje.
Zakon karme bom v praksi uresniil tako, da se bom ravnal po naslednjem:
ZAKON KARME ALI VZROKA IN POSLEDICE V PRAKSI
1. Danes bom skual zavestno spremljati odloitve, ki jih sprejemam v vsakem trenutku. In e samo s
tem, da se bom zavedal svojega odloanja, bom odloitve ozavestil. Preprial se bom, da se na
katerikoli trenutek v prihodnosti najbolje pripravim tako, da se povsem zavem sedanjosti.
2. Kadarkoli bom sprejel kako odloitev, si bom zastavil dvoje vpraanj: Kakne posledice prinaa
odloitev, ki jo sprejemam? in Bo ta odloitev prinesla spolnitev in sreo meni in tistim, ki jih
odloitev zadeva?
10 / 22
3. Potem bom poprosil svoje srce za vodstvo in se ravnal po njegovih sporoilih, ki jih bom doivljal v
obutkih ugodja oziroma neugodja. e bom odloitev obutil kot ugodje, se ji bom mirno prepustil. e
pa jo bom obutil kot neugodje, bom raji poakal in s svojim notranjim uvidom preudaril
4 ZAKON NAJMANJEGA NAPORA
Razum narave deluje povsem zlahkoma...
brezskrbno, skladno in z ljubeznijo.
Kadar vpreemo sile te skladnosti,
radosti in ljubezni,
tudi mi zlahka anjemo uspeh in sreo.
Celovito bitje ve, ne da bi kam lo,
vidi, ne da bi gledalo,
in opravi, ne da bi kaj poelo.
Lao Tse
etrti duhovni zakon ivljenja je zakon najmanjega napora. Ta zakon temelji na dejstvu, da razum
narave deluje brez vsakrnega truda in povsem brezskrbno. To je naelo najmanje mone
dejavnosti, naelo neupiranja. To je potemtakem naelo skladnosti in ljubezni. Ko se od narave
nauimo tega nauka, zlahka spolnimo svoje elje.
e opazujete naravo, vidite, da v svoje delo vlaga kar najmanj naporov. Trava se ne trudi rasti, ampak
samo raste. Ribe se ne trudijo plavati, ampak kar plavajo. Roe se ne trudijo cveteti, ampak cvetijo
same od sebe. Ptice se ne trudijo letati, ampak kar letijo. Takne so namre po naravi. Zemlja se ne
trudi vrteti okrog svoje osi; v njeni naravi je, da se z vrtoglavo hitrostjo vrti okrog sebe in skozi vesolje.
V naravi otrok je, da uivajo blaenost. V naravi sonca je, da sije. V naravi zvezd je, da migljajo in se
iskrijo. In v naravi loveka je, da svoje sanje uresniuje v snovni obliki, zlahka in brez napora.
V vedski uenosti, modrosti starodavne Indije, je to naelo znano kot naelo ekonomije napora ali, z
drugimi besedami, delaj manj in stori ve. e se ravnate po njem, prej ali slej doseete stanje, ko ne
delate niesar, napravite pa vse. To pomeni, da zadostuje e rahla zamisel in da se ta zamisel brez
napora uresnii v vidnem. To, emur ponavadi reemo ude, ni ni drugega kakor izraz zakona
najmanjega napora.
Razum narave deluje brez truda, brez trenja, samodejno. Ni premorten, temve intuitiven, celovit in
dobrodejen. In e ste v skladu z naravo, v spoznanju svojega resninega Jaza, lahko zakon
najmanjega napora s pridom izkoristite.
Najmanj napora porabite, kadar vaa dejanja navdihuje ljubezen, saj naravo dri skupaj prav energija
ljubezni. e se enete za oblastjo in nadzorom nad drugimi energijo samo troite. Kadar se enete za
denarjem ali mojo zgolj iz sebinih pobud, razsipavate z energijo, saj se podite za prividom sree,
namesto da bi uili sreo trenutka. Kadar se enete za denarjem samo zaradi svoje koristi, se
odreete od pretoka energije in se postavljate po robu izraanju razuma narave. Kadar pa vam
dejanja navdihuje ljubezen, se vam energija samo nabira in mnoi viek te energije, ki ga tako zberete
in uivate, pa lahko usmerite tako, da ustvarite vse, kar si pa elite, tudi neomejeno bogastvo.
Svoje snovno telo si lahko zamiljate kot napravo za upravljanje z energijo; telo namre energijo
proizvaja, hrani in iri. e znate energijo uinkovito proizvajati hraniti in iriti, si lahko ustvarite
neomejeno bogastvo. Pozornost, Ju je usmerjena zgolj na ego, je najveji porabnik energije. Kadar se
vse vae nehanje nanaa na tisto notranjo toko, ki ji pravimo tudi ego, in kadar se enete za tem, da
bi imeli oblast in nadzor nad drugimi, ali pa iete odobravanja od drugih, ne ponete drugega, kakor
da zapravljate energijo. Kadar se ta energija osvobodi, jo lahko preusmerite in uporabite za to, da
ustvarite, karkoli pa elite. Kadar se vse vae nehanje nanaa na tisto notranjo toko, ki ji pravimo
tudi duh, kadar vam nobena kritika ne more do ivega in kadar se ne bojite nobenega izziva, lahko
vpreete mo ljubezni in energijo ustvarjalno izrabite za izkustvo izobilja in postopnega razvoja.
V Umetnosti sanjanja pravi don Juan Carlosu Castanedi: ...veino energije porabimo za to, da
podpiramo svojo pomembnost... e bi znali zgubiti nekaj te pomembnosti, bi se nam zgodilo nekaj
11 / 22
nadvse pomembnega. Prvi, osvobodili bi svojo energijo vseh tistih jalovih poskusov, s katerimi se
oklepamo slepila svoje veliine, in, drugi, dobili bi dovolj energije..., da bi vsaj za hip uzrli dejansko
veliino stvarstva.
Zakon najmanjega napora vsebuje tri sestavine troje rei, ki jih lahko storite, da v praksi uporabite
naelo delaj manj in napravi ve. Prva sestavina je sprejemanje. Sprejemanje ne pomeni ni
drugega kot to, da se zaveete: Danes bom sprejel ljudi, okoliine, poloaje in dogodke, kakor se
bodo pa odigravali. To pomeni, da se bom prepustil zavesti, da je ta trenutek natanko taken,
kakren mora biti, saj je tudi celotno vesolje natanko takno, kakrno mora biti. Ta trenutek ta, ki ga
ravnokar doivljate je setevek in vrhunec vseh trenutkov, ki ste jih doiveli v preteklosti. Ta trenutek je
taken, kakren je, saj je vse vesolje takno, kakrno je.
Kadar se upirate trenutku, se pravzaprav upirate vsemu stvarstvu. Namesto tega raji sklenite, da se
danes, recimo, ne boste upirali trenutku in s tem celotnemu stvarstvu. To pomeni, da v celoti in
povsem sprejemate ta trenutek. Da sprejemate rei takne, kakrne pa so, ne pa, kakrne bi si vi ta
trenutek eleli. To je zelo dobro vedeti. Lahko si sicer elite, da bi bile rei v prihodnosti drugane,
toda v tem trenutku jih morate sprejeti takne, kakrne so.
Kadar vas kak lovek ali okoliina razoara, se spomnite, da se ne odzivate na tega loveka oziroma
okoliino, temve na svoja obutja tega loveka oziroma okoliine. To so vai obutki, za vae
obutke pa niso krivi drugi. Ko to do kraja doumete in sprejmete, ste tudi pripravljeni prevzeti
odgovornost za to, kako se poutite, in to poutje po potrebi spremeniti. In e lahko sprejmete rei
takne, kakrne so, ste pripravljeni tudi sprejeti odgovornost za okoliine, v katerih ste, in za
dogodke, ki vam povzroajo teave.
To pa nas pripelje k drugi sestavini zakona najmanjega napora: odgovornosti. Kaj sploh pomeni
odgovornost? Odgovornost pomeni, da nikogar oziroma niesar ne krivimo za poloaj, v katerem smo,
vtevi sebe. e sprejmemo poloaj, v katerem smo, dogodek ali teavo, odgovornost pomeni
zmonost, da se ustvarjalno odzovemo na poloaj, kakren je pa v tem trenutku. Vse teave skrivajo
v sebi semena prilonosti, in e se tega zavemo, lahko trenutek uporabimo sebi v prid in ga
spremenimo na bolje.
Ko se boste tega nauili, bo vsak zoprn poloaj postal prilonost, da ustvarite kaj novega in lepega,
vsak va muitelj oziroma trinog pa bo postal va uitelj. Resninost je zgolj interpretacija. In e
se boste odloili, da si boste resninost tolmaili tako, boste na lepem imeli okrog sebe vse polno
uiteljev in vse polno prilonosti, ki jih lahko izkoristite.
Kadarkoli se znajdete pred zatiralcem, muiteljem, uiteljem, prijateljem ali sovranikom (saj vsi
pomenijo eno in isto), se opomnite, reko: Ta trenutek je natanko taken, kot mora biti. Ta trenutek
so odnosi, ki ste jih pritegnili v svoje ivljenje, pa naj so takni ali drugani, natanko takni, kot so vam
ta hip potrebni. Za vsemi dogodki je skrit pomen, in ta skriti pomen slui prav vaemu razvoju.
Tretja sestavina zakona najmanjega napora je nenavezanost na svoj prav, kar pomeni, da svojo
zavest utemeljujete na odloitvi, da ne boste za vsako ceno branili svojih pogledov in da se
odpovedujete potrebi po tem, da prepriujete druge o pravilnosti svojih stali. e se malo ozrete po
ljudeh okoli sebe, boste videli, da devetindevetdeset odstotkov svojega asa porabljajo za to, da
branijo svoje poglede. e se odpoveste potrebi po zagovarjanju svojih pogledov, boste e s samo to
odpovedjo dobili dostop do neznanskih koliin energije ki ste jo dotlej metali skozi okno.
e zagrizeno branite svoj prav, za vse dolite druge in ne sprejmete trenutka, oziroma se mu ne
predate, vae ivljenje naleti na odpor. Vsaki, ko naletite na odpor, se zavedite, da bo ta odpor samo
naraal, e ga boste hoteli na silo streti. Saj menda noete stati togo in leseno kakor velik hrast, ki se
v nevihti prelomi in prevrne. Bodite raji gibki kakor trs, ki se v viharju pripogiba in ga preivi.
Povsem se torej odpovejte navadi, da zagovarjate svoj prav. Kadar ni niesar, kar bi lahko zagovarjali,
tudi sporu ne pustite do besede. In e se boste tega vedno drali e se boste nehali prepirati in upirati
boste polno doiveli sedanjost, ki je dar.
Nekdo mi je neko rekel: Preteklost je zgodovina, prihodnost je skrivnost, ta trenutek pa je dar. Zato
se sedanjemu trenutku ree tudi 'darilo' (angl. 'present').
12 / 22
e boste z obema rokama sprejeli ta dar sedanjosti in postali eno z njim, se z njim zlili, boste doiveli
ogenj, ar, iskro vznesenosti, ki bije v slehernem ivem in uteem bitju. In ko boste zaeli doivljati to
vznesenost duha, ki preema vse, kar ivi, ko se boste zbliali z njo, se bo v vai notranjosti rodila
radost, in zlahka boste odvrgli strahotna bremena in ovire samoobrambe, zamerljivosti in ualjenosti.
ele tedaj vam bo srce postalo lahko, ele tedaj boste zadihali brezskrbno, radostno in svobodno.
V tej radostni, preprosti svobodi vam srce niti malo ve ne bo dvomilo o tem, da vam je vse, kar si
elite, vedno na voljo, saj bo to, kar si boste eleli, vselej izviralo iz obutja sree, ne pa tesnobnosti ali
strahu. Niesar vam ni treba opravievati; dovolj bo, da samemu sebi jasno in glasno poveste, kaj
nameravate, in v vsakem trenutku svojega ivljenja boste doivljali spolnitev, radost, veselje, svobodo
in neodvisnost.
Za trdno se torej odloite, da se ne boste upirali ivljenju. To je namre tudi nain, kako se razodeva
razum narave, sam od sebe, brez trenja, brez naprezanja. Ko se boste nauili sprejemati svet taken,
kakren je, ko boste postali odgovorni in ko se boste nehali gnati za svoj prav, vam bo ivljenje teklo
lahkotno.
e boste ostali odprti za razline poglede, in se ne boste oklepali zgolj enega, bodo vae sanje in
elje pritekale v skladu z eljami narave. Tedaj boste lahko uresniili svoje namere, ne da bi se
privezovali nanje, in ne bo vam treba drugega, kot da boste poakali na goden as, da se vam elje
razcvetijo v resninosti. In prepriani ste lahko, da se vam bodo elje, kakor hitro bo priel primeren
as, uresniile. To je torej zakon najmanjega napora.
ZAKON NAJMANJEGA NAPORA V PRAKSI
Zakon najmanjega napora bom v praksi uresniil tako, da se bom ravnal po naslednjem:
1. Uril se bom v sprejemanju. Danes bom sprejemal ljudi, poloaje, okoliine in dogodke takne,
kakrni pa bodo. Zavedal se bom, da je ta trenutek taken, kakren mora biti, saj je vse vesolje
takno, kot mora biti. Ne bom se bojeval zoper ta trenutek in s tem zoper stvarstvo. Moje sprejemanje
je popolno in odprto za vse. Stvari sprejemam takne, kakrne so ta trenutek, ne pa takne, kot bi si
jih sam elel, da bi bile.
2. Zdaj, ko sem sprejel rei takne, kakrne so, bom sprejel tudi odgovornost za poloaj, v katerem
sem, in za vse tiste dogodke, ki mi delajo teave. Vem, da prevzemanje odgovornosti pomeni, da
nikogar oziroma niesar (sem pa pritevam tudi sebe) ne bom krivil za poloaj, v katerem sem. Vem
tudi, da je vsaka teava zgolj zakrinkana prilonost, in e bom dovolj pozoren za te prilonosti, bom
lahko sedanji trenutek obrnil sebi v prid.
3. Danes bom zavestno vztrajal pri sklepu, da se ne bom branil. Odrekel se bom potrebi po tem, da za
vsako ceno branim svoja stalia. Nobene potrebe ne bom util, da bi preprieval druge o pravilnosti
svojih pogledov. Ostal bom odprt za razline poglede in se ne bom togo oklepal samo tega ali onega.
5 ZAKON NAMENA IN ELJE
Vsak namen in elja skrivata v sebi vzvode
svoje izpolnitve...
Namen in elja imata na polju iste monosti
brezmejno urejujoo mo.
e zasadimo namen v rodovitno prst iste monosti, pripravimo to brezmejno urejujoo mo do tega,
da dela za nas.
V zaetku je bila elja, prvo seme duha; modreci, ki so meditirali v svojih srcih, so v njej ugledali
povezavo med bivajoim in nebivajoim.
Hvalnica stvarstvu, Rigveda
etrti duhovni zakon ivljenja je zakon namena in elje. Ta zakon temelji na dejstvu, da sta energija in
informacija navzoi povsod v naravi. Na ravni kvantnega polja pravzaprav ni drugega kot energija in
13 / 22
informacija. Kvantno polje je samo e ena izmed oznak za polje iste zavesti oziroma iste monosti.
In na to kvantno polje vplivata namen in elja. Oglejmo si ta proces nekoliko podrobneje.
e razstavimo cvetlico, mavrico, drevo, travno bilko ali pa loveko telo na osnovne sestavine, dobimo
energijo in informacije. Celotno vesolje je v bistvu gibanje energije in informacij. Edina razlika med
teboj in drevesom je informacijska in energijska vsebina vajinih teles.
Na snovni ravni sta tako ti kakor drevo narejena iz enakih recikliranih sestavin: veinoma ogljika,
vodika, kisika, duika in drugih elementov v zelo majhnih koliinah. Vse te elemente lahko za nekaj
tolarjev kupite v vsaki trgovini s kemikalijami. Razlika med vami in drevesom potemtakem ni v ogljiku,
vodiku ali kisiku. Ogljik in kisik si pravzaprav ves as izmenjujete z drevesom. Poglavitna razlika je
torej v energiji in informacijah.
V naravnem sistemu vi in jaz uivava poloaj privilegirane vrste. Imava namre ivevje, ki se je
zmono zavedati energijske in informacijske vsebine tistega omejenega polja, ki omogoa nastanek
naemu snovnemu telesu. To polje na subjektivni ravni doivljamo kot svoje misli, obutke, ustva,
elje, spomine, nagone, vzgibe in preprianja. Na objektivni ravni pa to isto polje doivljamo kot
snovno telo prek snovnega telesa pa to polje doivljamo kot svet. Toda vse to je eno in isto. Zato so
tudi stari vidci vzklikali: Jaz sem to, ti si to, vse je to, in je vse, kar je.
Vae telo ni loeno od vesoljnega telesa, saj na ravni kvantne mehanike ni nobenih jasno razvidnih
meja. Podobni smo vijuganju, valovanju, pretakanju, vrtinenju, nekakni lokalni razburkanosti v
neznansko vejem kvantnem polju. To veje kvantno polje vesolje je zgolj nae razirjeno telo.
Ni pa se samo loveko ivevje zmono zavedati informacij in energije svojega kvantnega polja; toda
ker je loveka zavest sprio tega udovitega ivevja neskonno gibka, lahko zavestno spreminjamo
informacijsko vsebino, iz katere se poraja nae snovno telo. Zavestno lahko spreminjamo energijsko in
informacijsko vsebino svojega lastnega kvantnega mehaninega telesa in potemtakem vplivamo na
energijsko in informacijsko vsebino svojega razirjenega telesa svojega okolja, svojega sveta in stvari
v njem naredimo vidne.
To zavestno spremembo omogoata dve temeljni lastnosti zavesti: pozornost in intencionalnost.
Pozornost da je energijo, intencionalnost jo preobraa. Vse tisto v vaem ivljenju, emur hote
posvetite pozornost, postane moneje.
In vse tisto, emur pozornost odvzamete, pojame, razpade in izgine. Intenca oziroma namen pa sproi
preobrazbo energije in informacij. Namen, bi. lahko rekli, poskrbi za svoje lastno uresnienje.
Lastnosti namena, ki je uperjen na predmet pozornosti, usmerjajo neskonno vrsto dogodkov v
prostoruasu, iz katerih se izcimi tisto, kar smo nameravali, pod pogojem seveda, da ravnamo v
skladu z drugimi duhovnimi zako nu uspeha.
To pa zato, ker ima namen, kadar pade na rodovitno prst pozornosti, neomejeno urejujoo mo.
Neomejena urejujoa mo pomeni mo, ki sproi in uredi neomejeno tevilo dogodkov v prostoruasu,
in sicer vse hkrati.
Izraz te neomejene urejujoe moi vidimo v sleherni travni bilki, v slehernem jabolnem cvetu, v
sleherni celici lovekega telesa. Vidimo jo v vsem, kar ivi.
V naravnem sistemu je vse povezano z vsem in se vse stika z vsem. Ko svizci prilezejo iz zemlje,
vemo, da prihaja pomlad. Tudi ptice se zanejo ob doloenem asu leta seliti na doloene kraje.
Narava je kakor simfonija. In ta simfonija se natihoma izvaja na prizoriu stvarstva.
loveko telo je e en dober primer takne simfonije. Ena sama celica lovekega telesa opravlja
priblino est bilijonov rei na sekundo, in povrh tega mora vedeti, kaj ob istem asu pono "vse druge
celice v telesu. loveko telo lahko igra glasbo, ubija kune klice, zaraja otroke, deklamira pesem in
opazuje gibanje zvezd, vse to in e ve, saj je polje neomejene vzajemnosti del njegovega
informacijskega polja.
loveko ivevje se od drugih ivevij razlikuje po tem, da lahko z zavestno intenco zapoveduje tej
neomejeni urejujoi moi. Intenca pri loveku ni fiksna oziroma ni pripeta na togo mreo energije in
informacij, ampak je neskonno gibljiva. Z drugimi besedami, e ne krite drugih zakonov narave,
lahko tem zakonom s svojim namenom dobesedno ukazujete in tako spolnite svoje sanje in elje.
14 / 22
e torej hoete, lahko pripravite kozmini raunalnik, z vso njegovo brezmejno urejujoo mojo vred,
do tega, da dela za vas. Sestopite lahko na podroje stvarjenja in ga oplodite s svojim namenom, in e
samo s tem, da ga oplodite s svojim namenom, sproite v gibanje polje neskonne vzajemnosti.
Namen daje osnovo za teko, spontan, neoviran pretok iste monosti, ki si ie pot iz nepojavnosti v
pojavnost.
Paziti morate le na to, da svoj namen uporabljate za dobro lovetva. To pa se zgodi samo od sebe,
e ivite v skladu s sedmerimi zakonu uspeha.
Namen je tista mo, ki stoji za vsako eljo. e sam namen je zelo moan, saj je je v svojem bistvu
elja, le da ni vezana na izpolnitev. elja sama pa je ibka in pri veini ljudi jo lahko enaimo s
pozornostjo, ki se vee na cilj. Namen je elja, ki se pokorava vsem drugim zakonom, e posebej pa
zakonu nevezanosti, ki je esti duhovni zakon ivljenja.
Namen, kadar je zdruen z nevezanostjo, odpira zavest, ki se usmerja na ivljenje in na sedanji
trenutek. In kadar je kako dejanje opravljeno z zavestjo, ki se zaveda sedanjega trenutka, je nadvse
uinkovito. Va namen velja prihodnosti, vaa pozornost pa je usmerjena v sedanjost e vam je
pozornost usmerjena v sedanjost, se bo razkril tudi va namen za prihodnost, saj se prihodnost
ustvarja v sedanjosti. Sedanjost pa morate sprejeti takno, kakrna je. Prihodnost je nekaj, kar lahko
vselej ustvarite z namenom, ki ni vezan na cilj, vendar se ne smete nikdar bojevati zoper sedanjost.
Preteklost, sedanjost in prihodnost so vse lastnosti zavesti.
Preteklost je spominjanje, spomin; prihodnost je predvidevanje; sedanjost je zavest.
as je torej gibanje misli. Tako preteklost kot prihodnost se rojevata v domiljiji; edinole sedanjost, ki
je zavest, je resnina in vena. Kratko malo je. Je monost za prostor-as, snov in energijo. Je veno
polje monosti, ki samo sebe doivlja kot abstraktno silo, pa najsi je to svetloba, toplota, elektrika,
magnetizem ali gravitacija. Te sile pa niso ne v preteklosti ne v prihodnosti. Te sile pa kratko malo so.
Nae tolmaenje teh abstraktnih sil nam daje izkunjo konkretnega pojava in oblike. Interpretacije
abstraktnih sil, ki nam ostajajo v spominu, nam dajejo izkustva preteklosti, interpretacije teh istih sil, ki
jim lahko reemo tudi predvidevanja, pa ustvarjajo prihodnost. Vse to so lastnosti pozornosti in
zavesti. Kadar teh lastnosti ne bremeni preteklost, postane dejanje v sedanjosti rodovitno polje za
klitje prihodnosti.
Namen, utemeljen v tej nevezani svobodi sedanjosti, je nekaken katalizator za ravno pravnjo
meanico snovi, energije in dogodkov v prostoru asu, iz katere lahko nastane vse, kar si zaelite.
e je vaa zavest usmerjena v ivljenje in v sedanji trenutek, se vse namiljene ovire kakrnih je
najmanj devetdeset odstotkov vseh, kar jih zaznavamo podrejo in se razblinijo. Preostalih pet ali deset
odstotkov ovir, ki jih vidimo pred sabo, pa lahko z namenom, ki je usmerjen v eno samo toko,
spremenimo v prilonosti.
Namen, usmerjen v eno samo toko, je tista lastnost pozornosti, zaradi katere je leta usmerjena in
neuklonljiva. Namen, usmerjen v eno samo toko, pomeni, da pozornost v zastavljeni cilj usmerjamo s
tako nepopustljivo odlonostjo, da nobene ovire ne morejo zmehati ali raztresti njenega fokusa;
pomeni, da iz zavesti kratko malo izkljuimo vse ovire. In medtem ko se z vso strastjo posveamo
svojemu cilju, lahko ohranjamo neskaljeno jasnost. To je mo nevezane zavesti in v eno samo toko
usmerjenega namena hkrati.
Nauite se vprei mo namena in dosegli boste vse, kar si elite. Marsikaj lahko doseete tudi z
naporom in s poskusi, vendar le za visoko ceno. Ta cena je stres, srni napadi in okrnjeno delovanje
imunskega sistema. Neprimerno bolje bo, e se boste drali naslednjih petih korakov zakona namena
in elje.
e boste svoje elje uresnievali po naslednjih petih korakih, bo namen sam od sebe proizvajal mo.
1. Zdrsnite v vrzel. To se pravi, osredotoite se na tisti tihi prostor med mislimi, stopite v tiino v tisto
raven bivanja, ki je naravno stanje vaega bistva.
2. Ko se umirite v tem stanju bivanja, sprostite svoje namene in elje. Ko ste v vrzeli, ni nobene misli in
nobenega namena, toda ko pridete iz nje na stiiu vrzeli in misli tedaj dajte svojemu namenu prosto
pot. e imate ve ciljev, si jih lahko zapiete in usmerite nanje pozornost, e preden vstopite v vrzel.
15 / 22
e bi radi napravili uspeno kariero, recimo, stopite v vrzel s tem namenom pred omi, in namen bo
tedaj e tam, kakor nekakno slabotno migetanje v vai zavesti. Ko sprostite svoje namene in elje v
tej vrzeli, jih zasejete v plodno prst iste monosti, in upravieno si lahko nadejate, da bodo o pravem
asu obrodile. Zakaj bi razkopavali prst in gledali, ali semena vaih elja klijejo, zakaj bi se obeali
zgolj na to, kako se bodo razvila; dovolj bo, e jih kratko malo posejete.
3. Vztrajajte v stanju usmerjenosti vase. Z drugimi besedami, vztrajajte v zavesti o svojem resninem
Jazu svojem duhu, svoji povezanosti s poljem iste monosti. e to ponete, ne gledate nase z omi
sveta oziroma si ne dovoljujete, da bi na vas vplivala mnenja in kritike drugih. Sta^ nje zazrtosti vase
boste laje ohranjali, e boste svoje elje. obdrali zase; ne delite jih z drugimi, razen e seveda
nimajo natanko istih elja in e vam niso zelo blizu.
4. Odpovejte se navezanosti na cilj. Odrecite se svoji togi navezanosti na tono doloen izid, in raji
ivite v modrosti negotovosti. Uivajte sleherni trenutek na svojem ivljenjskem popotovanju, etudi ne
veste, kaj vam prinaa prihodnost.
5. Naj vesolje samo poskrbi za podrobnosti. Vai nameni in Zelje nosijo v sebi, kadar jih sprostite v tisti
vrzeli, neskonno urejujoo mo. Zaupajte tej brezmejni urejujoi moi namena, da bo sama uredila
vse podrobnosti za vas.
Vaa prava narava, zapomnite si, je narava istega duha. Nosite s seboj to zavest o svojem duhu,
kamorkoli e greste, neno sprostite svoje elje, vesolje pa bo samo poskrbelo za podrobnosti.
ZAKON NAMENA IN ELJE V PRAKSI
Zakon namena in elje bom v praksi uresniil tako, da se bom ravnal po naslednjem:
1. Napisal si bom seznam vseh svojih elja. Ta seznam bom vedno nosil s seboj. Prebral si ga bom,
preden se bom zatopil v tiino in meditacijo. Prebral ga bom, preden bom zveer legel spat. Prebral ga
bom zjutraj, ko se bom zbudil.
2. Seznam svojih elja bom prepustil maternici stvarjenja, v vednosti, da bo tudi tedaj, ko se rei
dozdevno ne bodo odvijale po moji misli, v tem nekaken razlog in da ima kozmini nart z mano
neprimerno veliastneje namene, kot so tisti, ki sem si jih sam zastavil.
3. Opominjal se bom, da se bom pri vsem svojem poetju uril usmerjati zavest na sedanji trenutek. Ne
bom dovolil oviram, da bi otopile ostrino zavestne usmerjenosti v sedanji trenutek. Sedanjost bom
sprejemal takno, kakrna je, prihodnost pa ustvarjal s svojimi najglobljimi in najiskrenejimi nameni in
eljami.
6 ZAKON NEVEZANOSTI
V nevezanosti se skriva modrost negotovosti...
v modrosti negotovosti se skriva osvobojenost
od nae preteklosti, od znanega, od jee preteklosti.
Ko smo pripravljeni stopiti v neznano,
v polje vseh monosti,
se prepustimo ustvarjalnemu duhu, ki vodi ples vesolja.
Dve ptici, dve mili prijateljici, ivita na istem drevesu. Ena je njegove sadee, druga jo tiho motri.
Mundaka upaniada
esti duhovni zakon ivljenja je zakon nevezanosti. Zakon nevezanosti pravi, da se mora, e bi rad
karkoli dobil od snovnega sveta, odrei svoji navezanosti nanj. To pa e ne pomeni, da se mora
odrei nameri, da bi uresniil svojo eljo. Ne odpove se namenu in ne odpove se elji. Od ree se
le navezanosti na konni izid.
To je nadvse pomembno. Tisti hip namre, ko se boste odpovedali navezanosti na konni izid, hkrati
pa nevezanost zdruili z usmerjenostjo na eno samo toko, boste dobili, kar ste eleli. Z nevezanostjo
16 / 22
lahko doseete prav vse, kar hoete, zakaj nevezanost: je utemeljena na brezpogojni veri v mo
vaega resninega Jaza.
Vezanost pa temelji na strahu in negotovosti in potreba po gotovosti temelji na nepoznavanju samega
Sebe.
Vir bogastva, izobilja ali esarkoli iz snovnega sveta je Jaz. To je zavest, ki zna spolniti sleherno
potrebo. Vse drugo je zgolj simbol: avtomobili, hie, bankovci, obleke, letala. Simboli pa so minljivi;
pridejo in gredo. e se enemo za njimi, zavzemamo zemljevid namesto ozemlja. Od tod prihaja
tesnoba; zaradi tega se boste nazadnje poutili votle in prazne, saj ne ponete drugega kot da svoj
Jaz zamenjujete za njegove simbole.
Navezanost izvira iz zavesti o pomanjkanju, saj se vselej navezuje na simbole. Nevezanost pa je
sinonim za zavest o bogastvu, saj se v nevezanosti vselej odpira svoboda ustvarjanja. Edinole tisti, ki
se brez navezanosti zavzema za kaj, lahko uije radost in se smeje. Tedaj se simboli bogastva
porajajo sami od sebe in brez truda. e smo navezani, smo ujetniki nemoi, brezupa, posvetnih
potreb, vsakdanjih zanimanj, tihega obupavanja in resnobnosti to pa so znailnosti povprene,
vsakdanje eksistence in zavesti o pomanjkanju.
Z zavestjo o bogastvu si dobimo vse, karkoli hoemo, kadarkoli hoemo in z najmanj napora. e se
hoete utemeljiti v tej vednosti, se morate utemeljiti v modrosti o negotovosti. V tej negotovosti boste
nali svobodo, ki vam bo omogoila, da boste ustvarili vse, kar boste hoteli.
Ljudje nenehno iejo gotovost, varnost, a videli boste, da je iskanje varnosti pravzaprav hudo
kratkotrajna re. Tudi navezanost na denar je znamenje negotovosti. Lahko si sicer reete: Ko bom
imel toliko in toliko milijonov, bom na varnem. Potem bom finanno neodvisen in se bom lahko
upokojil. In ko se bom upokojil, bom lahko poel to, kar si zares elim poeti. Ampak to se nikoli ne
zgodi nikoli.
Tisti, ki iejo gotovost, jo iejo vse ivljenje, in je ne najdejo. Izmika se jim in je kratkotrajna kakor
dih, saj gotovost nikdar ne more priti zgolj od denarja. Navezanost na denar vselej poraja negotovost,
ne glede na to, koliko prihrankov imate v banki. Pravzaprav je prav med najbogatejimi ljudmi nekaj
takih, ki so najbolj negotovi.
Iskanje gotovosti je slepilo. Starodavna izroila modrecev reitev za to vidijo v modrosti negotovosti in
nezanesljivosti. To pomeni, da je iskanje gotovosti in zanesljivosti v bistvu navezanost na znano. In kaj
je znano? Znana je naa preteklost. Znano ni ni drugega kot jea preteklih izkuenj. V tem ni
nobenega razvoja, prav nobenega. In kadar ni nobenega razvoja, je lahko samo zastoj, entropija,
okvara in razpadanje.
Negotovost pa je isto nekaj drugega: rodovitna prst iste ustvarjalnosti in svobode. e vztrajamo v
negotovosti, vsak trenutek svojega ivljenja vstopamo v neznano. Neznano je polje vseh monosti,
vselej svee, vselej novo, vselej odprto ustvarjanju esa novega. Brez negotovosti in neznanega je
ivljenje zgolj lajnanje zguljenih spominov. Na ta nain postanemo rtve preteklosti in tisti na muitelj
je zgolj tisti na jaz, ki nam je ostal od veraj.
Odpovejte se torej navezanosti na znano, stopite v neznano, in stopili boste na polje vseh monosti. S
prestopom v neznano se boste prepustili modrosti negotovosti. To pomeni, da se boste v slehernem
trenutku ivljenja sreevali s pustolovino, vznemirljivostjo in skrivnostjo; spoznali boste oarljivost
ivljenja arobnost, praznovanje, vznesenost in zanos svojega duha.
Vsak dan si lahko poiete vznemirljivost tega, kar utegnete najti na polju vseh monosti. Kadar
doivljate negotovost, ste na pravi poti zatorej nikar ne odnehajte. Zakaj bi se oklepali izdelane in toge
zamisli o tem, kaj naj bi poeli naslednji teden ali celo naslednje leto, kajti e ste si na jasnem, kaj se
bo zgodilo, in se na to togo naveete, izkljuite celo vrsto monosti.
Ena izmed znailnosti polja vseh monosti je neskonna soodvisnost oziroma vzajemnost. Na tem
polju lahko vznikne neteto dogodkov prostora asa, ki obrodijo zaelen sad. Toda e se navezujete,
namen obtii vklenjen v togi miselnosti, tako da zgubite gibkost, ustvarjalnost in spontanost, ki so
bistvene lastnosti tega polja. e se naveete, svoji elji odvzamete gibkost in jo vklenete v tog okvir, ki
prepreuje ustvarjalni proces.
17 / 22
Zakon nevezanosti ni navzkri z zakonom namena in elje z zastavljanjem cilja. e vedno imate
namen, da greste v to ali ono smer, e vedno imate cilj pred sabo. Toda med toko A in toko B je e
neskonno drugih monosti.
e pri svojem poetju upotevate dejavnik negotovosti, lahko v kateremkoli trenutku zamenjate smer,
e najdete kak viji cilj ali naletite na kaj bolj vznemirljivega. Tako bo tudi manj verjetno, da boste
skuali na silo reiti svoje teave in boste laje ostali pozorni na nove prilonosti.
Zakon nevezanosti pospeuje celotni proces razvoja. e razumete ta zakon, vas ne hromi preprianje,
da morate za vsako ceno najti reitev. e, na silo reujete teave, ustvarjate samo nove teave. e pa
pozornost usmerite na negotovost in se je zavedate, medtem pa mirno akate, kakna reitev se bo
prikazala iz kaosa in zmede, potem je tisto, kar se prikae, slej ko prej nekaj udovitega in
vznemirljivega.
To stanje ujenosti predanost sedanjosti in polju negotovosti se zdrui z zastavljenim ciljem in z
vaim namenom ter vam omogoi, da zgrabite prilonost. Kaj pa sploh je prilonost? Skriva se v
sleherni teavi, ki jo sreate v ivljenju. Zakaj sleherna teava v vaem ivljenju je seme prilonosti, ki
vam lahko, e ga ne zavrete, bogato obrodi. Ko se tega zaveste, se odprete celi vrsti novih monosti
to pa ivljenje dela skrivnostno, udeno, vznemirljivo in pustolovsko.
Na vsak problem, ki vam ga prinese ivljenje, lahko torej gledate kot na prilonost za kaj boljega. Za
nove prilonosti pa ostajate dovzetni, e vztrajate v modrosti negotovosti. In e ste pripravljeni, ko se
vam ponudi prilonost, se reitev pokae sama od sebe.
e se to zgodi, navadno pravimo, da smo imeli sreo. Ta srea ni ni drugega kot prilonost in
pripravljenost na leto. Kadar se to dvoje zdrui z jasno zavestjo o kaosu, se slej ko prej pokae reitev,
ki bo dobrodejno delovala na va razvoj in na vse ljudi, s katerimi ste v stiku. To je e najbolji recept
za uspeh, temelji pa na zakonu nevezanosti.
ZAKON NEVEZANOSTI V PRAKSI
Zakon nevezanosti bom v praksi uresniil tako, da se bom ravnal po naslednjem:
1. Danes se bom posvetil nevezanosti. Sebi in svojim blinjim bom pustil svobodo, da smo takni,
kakrni smo. Nikomur ne bom vsiljeval svojih pogledov na to, kaj poeti. Tudi ne bom na silo reeval
teav, saj bi si na ta nain nakopal samo e nove teave. Vsega se bom loteval v duhu
nenavezanosti.
2. Danes bom skual v doivljanje sveta vnesti nov in bistven dejavnik: negotovost. S tem da bom
zavestno sprejel negotovost, se bodo reitve same od sebe prikazale iz teav, zmede, nereda in
kaosa. im bolj negotov se mi bo zdel svet, tem bolj gotovega se bom poutil sam, zakaj negotovost
je moja pot v svobodo. V modrosti negotovosti si bom poiskal gotovost.
3. Stopil bom na polje vseh monosti in se prepustil vznemirljivosti, ki se je lahko nadejam, e
ostanem odprt netetim monostim. ele ko bom stopil na polje vseh monosti, bom doivel dra,
pustolovino, arobnost in skrivnostnost ivljenja.
7 ZAKON DHARME ALI IVLJENJSKE DOLNOSTI
Vsakdo ima svojo ivljenjsko dolnost...
edinstven dar oziroma posebno nadarjenost,
s katero naj obdari druge.
Kadar ta edinstven dar zdruimo s sluenjem drugim,
doivimo vznesenost in zanos svojega duha,
kar pa je najviji vseh ciljev.
Kadar dela, si kakor pial,
v kateri se epet ur spreminja v glasbo...
In kaj pomeni delati z ljubeznijo?
18 / 22
To, da tke tkanino z nitmi svojega srca,

kakor da bo z njo oblekel svoje najljube...
Kahlil Gibran, Prerok
Sedmi duhovni zakon ivljenja je zakon dharme. Dharma je sanskrtska beseda in pomeni postavo,
pa tudi ivljenjsko dolnost. Zakon dharme pravi, da smo si nadeli snovno telo zato, da bi spolnih
neki svoj smoter, dolnost. Polje iste monosti je v bistvu boansko, boansko pa se odeva v
loveko nalije, da bi spolnilo nek namen, smoter.
Po tem zakonu imamo torej vsi svoj poseben dar in poseben nain, da ga izrazimo. Gotovo je nekaj,
kar lahko napravite bolje kot kdorkoli na svetu in za vsak taken edinstven dar in edinstven izraz tega
daru obstajajo tudi edinstvene potrebe. Kadar se te potrebe uskladijo z ustvarjalnim izrazom vaega
talenta, se ukree iskra, ki ustvari izobilje. e izrazite svoje darove, da bi spolnih potrebe, si ustvarite
neomejeno bogastvo in izobilje.
e bi otrokom e od vsega zaetka vcepljali to spoznanje, bi videli, kako blagodejno deluje na njihova
ivljenja. To vem po tem, ker sem sam tako ravnal s svojimi otroki. Nenehno sem jim dopovedoval, da
so prav gotovo iz nekega razloga na svetu in da morajo sami odkriti, kateri je ta razlog. To so posluali
e pri tirih letih. Pri teh letih sem jih tudi e nauil meditirati in sem jim rekel: Nikoli, nikoli si ne belim
glave z vpraanjem, kako se bom preivljal. e se ne boste mogli preivljati, ko boste odrasli, vas bom
preivljal jaz, zato nikar ne skrbite. Tudi tega noem, da bi imeli pred omi le uspeh v oli. Noem, da
se enete za najboljimi ocenami in za tem, da bi prili na najbolje univerze. Samo to bi rad, da bi se
nenehno spraevali, kako bi lahko sluili lovetvu, in skuali v sebi odkriti darove, ki vas loujejo od
drugih. Zakaj v sebi imate darove, kakrnih nihe drug nima, in tudi nain, kako jih lahko izrazite, je
dan samo vam in nikomur drugemu. Konalo se je tako, da so hodili na najbolje ole, dobivali
najbolje ocene, in tudi zdaj, ko tudirajo, se od drugih razlikujejo po tem, da so finanno neodvisni,
saj imajo pred omi samo to, kaj lahko temu svetu dajo. To je potemtakem zakon dharme.
Zakon dharme sestavlja troje resnic.
Prva pravi, da je vsakdo izmed nas tu zato, da odkrije svoj resnini Jaz, da sam od sebe spozna, da je
njegov resnini Jaz duhoven, da smo v bistvu duhovna bitja, ki smo se utelesila v snovno telo. Nismo
samo nekakni vije razviti sesalci, ki jih razsvetljujejo obasni duhovni prebliski ampak ravno narobe:
smo duhovna bitja z obasnimi lovekimi izkustvi.
Vsakdo izmed nas je tu zato, da odkrije svoj viji oziroma duhovni Jaz. To je prvi cilj zakona dharme.
Sami se moramo dokopati do spoznanja, da nosimo v sebi zarodek boga oziroma boginje, ki bi se
rada rodila, da bi se izrazila naa boja narava.
Druga sestavina zakona dharme je izraanje naih edinstvenih darov. Zakon dharme pravi, da ima
vsak lovek svoj poseben dar. Torej imate tudi vi dar, ki je edinstven in ki se izraa na edinstven nain,
tako edinstven, da na vsem planetu ni loveka, ki bi vam bil po nadarjenosti enak in ki bi svoj dar
izraal natanko tako kot vi. To pomeni, da je gotovo nekaj, kar lahko opravite, na svoj posebni nain,
bolje kot kdorkoli na tem planetu. Kadar to ponete, zgubite obutek za as. Kadar izraate ta
edinstveni dar v mnogih primerih celo ve edinstvenih darov vas izraanje teh darov popelje v
brezasno zavest.
Tretja sestavina zakona dharme je sluenje lovetvu to, da sluite svojim blinjim in si zastavljate
vpraanja: Kako naj pomagam? Kako naj pomagam vsem tistim, s katerimi prihajam v stik? e
zdruite zmonost izraanja svojih edinstvenih darov s sluenjem lovetvu, do kraja izrabite zakon
dharme. In e vse to ponete, zavedajo se svoje duhovnosti in polja iste monosti, vam brezmejno
izobilje nikakor ne more uiti, saj je prav to nain, kako do izobilja prihajamo.
To izobilje ne bo zaasno, ampak stalno, saj se boste zavedali svoje edinstvene nadarjenosti in z leto
sluili svojim blinjim, in sicer s tem, da se boste nenehno spraevali: Kako naj pomagam? ne pa:
Kaj bom imel od tega?
Vpraanje Kaj bom imel od tega? je notranji dvogovor ega. Spraevanje Kako lahko pomagam?
je notranji dvogovor duha. Duh je tisto podroje vae zavesti, kjer doivljate svojo univerzalnost.
Dovolj bo torej, e boste zamenjali vpraanje Kaj bom imel od tega? z vpraanjem Kako naj
pomagam?, in samodejno boste prestopili s podroja ega na podroje duha. Najkoristneji nain za
vstop na podroje duha je sicer meditacija, vendar boste tudi e samo s tem, da se boste vpraali
Kako naj pomagam?, dobili dostop do duha, tistega podroja svoje zavesti, kjer doivljate svojo
univerzalnost.
e bi radi kar najve dobrega od zakona dharme, se morate drati naslednjega.
19 / 22
Prvi sklep naj bo: z duhovnimi vajami bom iskal svoj viji jaz, ki presega moj ego.
Drugi sklep naj bo: odkrival bom svoje edinstvene darove, in ko jih bom odkril, bom v njih uival, saj
je uitek posledica sestopa v brezasno zavest. Takrat se znajdem v stanju blaenosti.
Tretji sklep naj bo: vpraal se bom, kako lahko po svojih moeh najbolje sluim lovetvu. Poiskal si
bom odgovor na to vpraanje in ga potem uporabil v praksi. Svoje edinstvene darove bom uporabljal
za to, da bom sluil potrebam svojih blinjih te potrebe bom uskladil s svojo eljo, da bi pomagal
drugim.
Sedite torej in si napravite seznam odgovorov na ti dve vpraanji. Vpraajte se, kaj bi poeli na svetu,
e ne bi bil po sredi denar oziroma e bi imeli ves denar in as na razpolago. e bi e vedno poeli to,
kar ponete zdaj, ravnate v skladu s svojo dharmo, saj to, kar ponete, ponete s strastjo izraate
svoje edinstvene darove. Potem pa se vpraajte: Kako lahko najbolje pomagam lovetvu?
Odgovorite si in odgovor uresniite v praksi.
Odkrijte svojo bojo naravo, odkrijte svoj edinstveni dar, sluite lovetvu z njim, in dano vam bo vse
bogastvo, ki bi ga radi. Kadar se va ustvarjalni izraz ujema s potrebami soljudi, se bogastvo samo od
sebe preliva iz nevidnega v vidno, iz obmoja duha v svet oblik. e boste ravnali tako, boste svoje
ivljenje doivljali kakor udeen izraz bojega pa ne le obasno, temve ves as. In spoznali boste
resnino radost in pravi pomen uspeha vznesenost in zanos svojega duha.
ZAKON DHARME V PRAKSI
Zakon dharme bom v praksi uresniil tako, da se bom ravnal po naslednjem:
1. Danes bom ljubee gojil zarodek boga oziroma boginje, ki ga nosim globoko v dui. Vso pozornost
bom usmeril na duha v sebi, ki oivlja tako moje telo kakor um. Prepustil se bom globoki spokojnosti v
svojem srcu. Sredi asovno omejenega doivljanja sveta bom ohranjal zavest o brezasnemu,
venemu Bitju.
2. Napisal si bom seznam svojih edinstvenih darov. In potem e seznam vsega, kar bi rad s temi
edinstvenimi darovi storil. Ko bom izrazil svoje edinstvene darove in jih uporabil v slubi lovetvu,
bom zgubil obutek za as in tako sebi kakor drugim prinesel ivljenjsko izobilje.
3. Vsak dan se bom spraeval: Kako naj sluim? in Kako naj pomagam? Odgovori na ti vpraanji
mi bodo omogoili, da bom lahko z ljubeznijo pomagal in sluil svojim blinjim.
POVZETEK
Rad bi vedel, kaj misli Bog...
vse drugo je postranskega pomena.
Albert Einstein
Vesoljni duh z uglajeno natannostjo in nezmotljivim razumom ureja vse, kar se dogaja na milijardah
ozvezdij. Njegov razum je popoln in najviji in preema sleherno vlakno ivljenja: od najmanjega do
najvejega, od atoma do kozmosa. Vse, kar ivi, je izraz tega razuma. In ta razum deluje po
zakonitostih sedmerih duhovnih zakonov.
Oglejte si katerokoli celico lovekega telesa in v njenem delovanju boste uzrli delovanje teh zakonov.
Sleherna celica, pa naj bo elodna, moganska ali srna, se rojeva iz zakona iste monosti. Lep
primer za isto monost je tudi DNA; ta ni ni drugega kot snovni izraz iste monosti. Ta DNA, ki jo
najdemo v vsaki celici, se izraa na razline naine, da bi spolnila razline zahteve te ali one celice.
Sleherna celica deluje tudi v skladu z zakonom dajanja. Celica je iva in zdrava le, kadar je v stanju
uravnoveenosti. Za to stanje uravnoveenosti sta nujni skladnost in zadoenost, to dvoje pa se
vzdruje z nenehnim dajanjem in sprejemanjem. Vsaka celica daje vsaki drugi celici in jo podpira, v
zameno pa sprejema podporo vseh drugih celic. Celica je vselej v stanju dinaminega pretoka in ta
pretok nikdar ni prekinjen. Pravzaprav je prav ta pretok bistvo ivljenja celice. In edinole v tem toku
dajanja celica lahko sprejema in tako ohranja svoje ivahno ivljenje.
Vsaka celica se dosledno ravna tudi po zakonu karme, saj je vanjo e vgrajen razum, ki se v vsaki
okoliini odzove na najbolj primeren in razumen nain.
20 / 22
Tudi zakon najmanjega napora je lepo viden v delovanju vsake telesne celice, saj ta svoje delo
opravlja brez naprezanja, pa pa pozorno. Celica se ravna tudi po zakonu namena in Zelje, saj za
vsak svoj namen izrabi brezmejno urejujoo mo razuma narave. Celo tako preprost namen, kot je
presnova molekule sladkorja, nemudoma sproi celo simfonijo dogodkov v telesu, v katerem se mora
v natanko doloenem trenutku izloiti natanko doloena koliina hormonov, da se bo ta molekula
sladkorja spremenila v isto ustvarjalno energijo.
Seveda vsaka celica odraa tudi delovanje zakona nevezanosti, saj e malo ni vezana na izid svojega
delovanja. Ni si ne pomilja in ne okleva sprio dejstva, da je njeno delovanje v funkciji zavesti, ki je
usmerjena v ivljenje in sedanji trenutek.
In naposled celice izraajo zakon dharme. Vsaka celica mora odkriti svoj vir, svoj viji jaz; sluiti
mora svojim vrstnicam in izraati svoje edinstvene zmonosti, talente. Srne, elodne in imunske
celice, vse imajo svoj vir v vijem jazu, na polju iste monosti. In ker so neposredno povezane s tem
kozminim raunalnikom, lahko svoje edinstvene darove izraajo brez vsakrnega napora in z
brezasno zavestjo. In edino tako, da izraajo svoje edinstvene darove, lahko ohranjajo tako svojo
celovitost kakor celovitost vsega telesa. Notranji dvogovor sleherne celice v lovekem telesu se glasi
takole: Kako lahko pomagam? Srne celice elijo pomagati imunskim celicam, te hoejo pomagati
elodnim in pljunim celicam, moganske celice pa posluajo potrebe vseh drugih celic in jim
poiljajo pomo. Vsaka celica v lovekem telesu ima torej eno samo funkcijo: da pomaga vsem
drugim celicam. e si torej pogledamo, kako delujejo celice naega telesa, smo pria izrednemu in
nadvse uinkovitemu izrazu sedmerih duhovnih zakonov. To je genij razuma narave. To so misli Boga
vse drugo je postranskega pomena.
V sedmih duhovnih zakonih ivljenja lahko torej vidimo nadvse pomembna naela, ki nam, e se jih
drimo, omogoajo, da izmojstrimo sami sebe. e boste posveali
pozornost tem zakonom in se tudi v praksi ravnali po nasvetih, ki sem jih nanizal v tej knjigi, boste
lahko dosegli vse, kar si elite izobilje, denar in uspeh. Pa tudi v drugih pogledih bo vae ivljenje bolj
radostno in bogato, saj so ti zakoni obenem tudi duhovni zakoni, ki ivljenje sploh delajo vredno.
Raba teh zakonov v vsakodnevnem ivljenju sledi nekaknemu naravnemu zaporedju, in morda bo
dobro, da se e enkrat na hitro ozremo nanje. Zakon iste monosti doivljamo v tiini in meditaciji,
kadar ne razsojamo in kadar smo povezani z naravo, udejanja pa se po zakonu dajanja. Poglavitno
naelo le-tega pa je, da dajemo tisto, za imer si sami prizadevamo. Na ta nain ele udejanjimo
zakon iste monosti. e bi radi izobilje, dajajte izobilje; e bi radi denar, dajajte denar; e iete
ljubezen, spotovanje in naklonjenost, se nauite dajati ljubezen, spotovanje in naklonjenost.
S svojimi deli, e so v skladu z zakonom dajanja, udejanjite zakon karme. Ustvarite si dobro karmo, z
dobro karmo pa vse v ivljenju postane laje. Na lepem opazite, da se vam za izpolnitev elja ni treba
ve tako naprezati; to pa samo po sebi pripelje do razumevanja zakona najmanjega napora. Ko vse
zanete opravljati zlahkoma in brez naporov in se vam elje spolnjujejo druga za drugo, se vam sam
od sebe razodene pomen zakona namena in elje. In e se vam Zelje spolnjujejo, ne da bi se morali
za to naprezati, tudi laje ivite po postavah zakona nevezanosti.
In ko naposled zanete razumevati vse zgoraj natete zakone, se vam tako reko samo od sebe
zastavi tudi vpraanje, kaj je va ivljenjski smoter kar pa neposredno zadeva zakon dharme. e
ravnate v skladu s tem zakonom, se pravi, e izraate svoje edinstvene darove in spolnjujete potrebe
svojih blinjih, lahko ustvarite prav vse, kar si elite, in vselej, kadar si zaelite. Postanete brezskrbni
in radostni in vae ivljenje postane izraz neomejene ljubezni.
Smo popotniki na kozminem potovanju zvezdni prah, ki se vrtinci in plee v vijugah in vrtincih
neskonnosti. ivljenje je veno. Izrazi ivljenja pa so kratkotrajni, trenutni, beni.
Nae ivljenje je beno kakor jesenski oblaki.
Ko gledam, kako se rojevajo in umirajo bitja,
je, kakor bi gledal gibe v plesu.
Leta ivljenja so kakor blisk strele na nebu
in kakor hudournik s strme gore odhrumijo mimo nas.
Gautama Budha, ustanovitelj budizma
21 / 22
Za hip zastanemo, toliko, da se sreamo, spoznamo, vzljubimo, da drug z drugim delimo usodo. To je
dragocen, a minljiv trenutek. To je kakor droben pripetljaj v venosti. e si usodo delimo s skrbjo,
lahkega srca in ljubee, bomo drug drugega obdarili z izobiljem in radostjo. In tedaj bo ta trenutek
postal vreden ivljenja.
O AVTORJU
Deepak Chopra je svetovno znan strokovnjak s podroja medicine duha in telesa ter lovekovih
notranjih zmonosti. Je pisec tevilnih uspenic, med drugim tudi knjig Ageless Body, Timeless Mind
(Mlado telo in neodvisen um); Quantum Healing in Creating Affluence, pa tudi tevilnih na avdio in
videokasetah posnetih programov, ki se ukvarjajo z zdravjem in dobrim poutjem. Njegove knjige so
prevedene v najmanj petindvajset jezikov, avtor pa predava po vsej Severni Ameriki, Juni Afriki, Indiji,
Evropi, na Japonskem in v Avstraliji. Trenutno je vodja Intituta za medicino duha in telesa ter
lovekovih notranjih zmonosti v San Diegu v Kaliforniji.
GLOBAL NETVVORK FOR SPIRITUAL SUCCES
POST OFFICE BOX 1001
DEL MAR, CALIFORNIA 92014
Draga prijateljica, dragi prijatelj,
v knjigi Sedem duhovnih zakonov ivljenja opisujem vrline in z njimi povezana naela, ki so pomagale
meni in netetim drugim dosei duhovno zadovoljstvo in gmoten uspeh. Rad hi vas torej povabil, da se
mi pridruite, pa seveda tudi milijonom drugim z vsega sveta, v Svetovni mrei za duhoviti uspeh, ki bo
temeljila na vsakodnevnem uresnievanju teh pomembnih nael. Sodelovanje v tej Mrei je odprto za
vsakogar, ki bo sklenil iveti v skladu s sedmerimi duhovnimi zakoni. Kot se je pokazalo, je se
najbolje, e se vsak dan v tednu osredotoimo na en zakon, in sicer tako, da v nedeljo zanemo z
zakonom iste monosti, v soboto pa konamo z zakonom dharme. e boste natete duhovne zakone
sprejeli za svoje, se vam bo ivljenje povsem spremenilo, tako kot se je meni, in e se bomo vsi
skupaj vsak dan osredotoali na isti zakon, bomo kmalu dosegli tisto mejno tevilo uspenih ljudi, ki
lahko spremenijo ivljenje na naem planetu.
Po vsem svetu je precej skupin, ki se tega e drijo in ki se vsak dan osredotoajo na en zakon. Sam
sem to poel skupaj s svojim osebjem in prijatelji, in tudi vam priporoam, da si poiete skupino
prijateljev, sodelavcev ali druinskih lanov, s katerimi se boste dobivali enkrat na teden in si izmenjali
izkunje, ki vam jih prinaa ivljenje po duhovnih zakonih. e so te izkunje posebej zanimive, kar se
bo tu in tam nedvomno dogajalo, vas vabim, da si jih zapiete in mi jih poljete.
e bi se radi pridruili Svetovni mrei za duhovni uspeh, vam ni treba drugega, kot da na zgoraj
navedeni naslov poljete svoje ime in naslov in po monosti telefonsko tevilko ali svoj elektronski
naslov, in poslali vam bomo kartico s sedmimi zakoni, ki jo boste lahko spravili v denarnico, in vas
sproti obveali o tem, kako se razvija Mrea.
Z ustanovitvijo te Mree se spolnjuje ena izmed mojih najbolj goreih elja. e se boste pridruili
Svetovni mrei in iveli v skladu s sedmerimi duhovnimi zakoni, boste nedvomno uspeli tako v
duhovnem smislu kot sicer. esa boljega vam ne bi mogel eleti.
Z ljubeznijo in najboljimi eljami Deepak Chopra
22 / 22

Sedem Duhovnih Zakonov Zivljenja Deepak Chopra PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Sedem Duhovnih Zakonov Zivljenja Deepak Chopra PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

1 ZAKON ISTE MONOSTI

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

To, da tke tkanino z nitmi svojega srca,

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

Sedem zakonov ivljenja

You might also like