Moderne Metode Merjenja Kakovosti Elektricne Energije - SLO - 20 750 700 PDF

Moderne metode merjenja
kakovosti elektri~ne energije

PRIRO^NIK
http//nakup.metrel.si
Metrel d.d. Ljubljanska c. 77, Sl -1354 Horjul, Slovenija
Moderne metode merjenja
kakovosti elektrine energije
Koda: 20 750 700
Moderne metode merjenja elektrine energije
Distributer:
Proizvajalec:
METREL d.d.
Ljubljanska 77
1354 Horjul
Slovenija
E-mail: metrel@metrel.si
http://www.metrel.si
2012 Metrel
Prepovedano je kopiranje in razmnoevanje navodila ali posameznih delov navodila

brez predhodnega soglasja proizvajalca.
2
1. Uvod .................................................................................................................................................... 4
2. Kaj je kakovost elektrine energije? ............................................................................................... 5
2.1. EMC standardizacija .................................................................................................................. 6
3. Parametri kakovosti elektrine energije........................................................................................ 10
3.1. Omrena frekvenca (ang. "Power frequency") ........................................................................ 11
3.2. Odkloni napajalne napetosti (ang. "Supply voltage variation") ................................................ 11
3.3. Hitre napetostne spremembe (ang. "Rapid voltage changes")................................................ 12
3.4. Upad napajalne napetosti (ang. "Supply voltage dips")........................................................... 13
3.5. Porast napajalne napetosti (ang. " Supply voltage swells")..................................................... 16
3.6. Prekinitve napajalne napetosti (ang. "Voltage interruptions").................................................. 16
3.7. Fliker (ang. "Flicker")................................................................................................................ 18
3.8. Neravnoteje napajalne napetosti (ang. "Supply voltage unbalance") .................................... 20
3.9. Prehodne prenapetosti (ang. "Transient overvoltages") .......................................................... 21
3.10. Harmoniki (ang. "Harmonics")................................................................................................ 22
3.11. Medharmoniki (ang. "Interharmonics") .................................................................................. 27
3.12. Napetostni signali v omreju (ang. "Mains signaling") ........................................................... 28
3.13. Zareze in um (ang. "Notching and noise") ........................................................................... 29
3.14. Integracijski interval ............................................................................................................... 30
3.15. Kumulativna frekvenca........................................................................................................... 30
3.16. Ovrednotenje glede na meje, definirane s standardom........................................................ 31
3.17. Nazivna in dogovorna napetost ............................................................................................. 33
4. EN 50160:1999 Znailnosti napetosti v javnih razdelilnih omrejih ........................................... 34
4.1. Namen...................................................................................................................................... 34
4.2. Splono .................................................................................................................................... 34
4.3. Znailnosti napajalne napetosti................................................................................................ 35
4.3.1. Omrena frekvenca ........................................................................................................ 36
4.3.2. Odkloni napajalne napetosti ........................................................................................... 36
4.3.3. Hitre napetostne spremembe ......................................................................................... 37
4.3.4. Upadi napajalne napetosti.............................................................................................. 37
4.3.5. Porast napajalne napetosti............................................................................................. 37
4.3.6. Prekinitev napajanja ....................................................................................................... 38
4.3.7. Jakost Flikerja................................................................................................................. 38
4.3.8. Neravnoteje napajalne napetosti .................................................................................. 38
4.3.9. Prehodne napetosti ........................................................................................................ 39
4.3.10. Harmonske napetosti ................................................................................................... 39
4.3.11. Medharmonske napetosti ............................................................................................. 39
4.3.12. Napetostni signali v omreju ........................................................................................ 39
5. Primer kompletne meritve in poroilo o kakovosti elektrine energije ..................................... 41
5.1. Postopek merjenja ................................................................................................................... 41
5.2. Poroilo EN 50160 ................................................................................................................... 41
5.3. Poroilo o harmonikih .............................................................................................................. 43
5.4. Poroilo EN 50160 v obliki razpredelnice ................................................................................ 44
5.5. Fliker diagram .......................................................................................................................... 46
5.6. Upadi, porasti in prekinitve anomalije ................................................................................... 47
5.7. Pregled posnetih podatkov ...................................................................................................... 48
6. Nov pristop merjenja z Metrel-ovim Power Quality Analyser-jem .............................................. 49
6.1. Periodino snemanje (registriranje) ......................................................................................... 50
6.1.1. Periodino snemanje...................................................................................................... 50
6.1.2. Anomalije........................................................................................................................ 51
6.1.3. Statistika ......................................................................................................................... 52
6.2. Merjenje ovojnice ("Waveforms")............................................................................................. 53
6.3. Hitro zapisovanje ("Fast logging")............................................................................................ 55
6.4. Snemanje prehodnih pojavov ("Transients") ........................................................................... 56
7. Direct Link ........................................................................................................................................ 58
8. Izvoz posnetih podatkov................................................................................................................. 59
8.1. Merjenje elektrine energije rezanje energijskih vrhov (konic) ............................................. 59
8.2. Kondenzatorski bloki vplivi harmonikov ................................................................................ 60
8.3. Hitro zapisovanje zagonski tok motorja ................................................................................ 68
3
1. Uvod
Preteklost
Prva elektrina omreja so bila namenjena za iroko uporabo cenene elektrine
energije in so oskrbovala potrebe industrije in gospodinjstev.
S asoma so narasle zahteve po moi do polne zmogljivosti lokalnega omreja. To
predstavlja glavni problem za podjetja, ki proizvajajo in dobavljajo energijo.
Kot odgovor zaradi poveanja potreb so nekatere deele pospeevale razvoj bolj
uinkovitih poti rabe elektrine energije z razlinimi stikalnimi metodami. Tudi
miniaturizacija elektronike vodi do poveanja kompleksnih sistemov v industriji,
telekomunikacijah, varovanju zdravja, gospodinjskih napravah, itd. Ta vezja, eprav
predstavljajo poveanje hitrosti delovanja in vejo zmogljivost, tipino rabijo enako ali
manjo mo kot njihovi bolj osnovni predhodniki. Glavnina teh vezij (nastavljivi
regulatorji hitrosti, raunalniki, medicinska oprema, oblono varjenje, talilne pei, itd),
uporablja stikalno tehniko, ki se obnaa kot nelinearno breme oz. "moti generator" in
zmanjuje kakovost dobave energije.
Oprema, ki ima stikalno vezje na vhodu, je obiajno bolj obutljiva na nihanje

napetosti in motnje kakor linearna bremena. Tradicionalne metode reguliranja teh
nihanj so bile izvedene s kondenzatorskimi bloki. Vkljuevanje kondenzatorskega
bloka lahko pokoduje obutljivo elektronsko vezje. Prav tako nelinearna bremena
zaradi velikih tokov ali povzroanja oscilacij lahko pokodujejo kondenzatorski blok.
Nelinearno breme ima lahko kodljiv uinek na transformator.
Taka kombinacija tradicionalnih in netradicionalnih bremen skupaj z nihanjem
bremen povzroa pogoste teave, ki jim reemo nakljuno ali posamezen
(problemi z obutljivimi napravami, neprijetno migetanje lui) in tuje ali brez
jasnega vzroka (problemi z kabli, kondenzatorskimi bloki, odklopi, signalizacijo, itd).
In danes
Evropska smernica Zahteve za proizvode (Product Liability 85/374/EEC) jasno
opredeljuje elektrino energijo kot proizvod. Odjemnik postane lastnik in elektrina
energija postane trgovsko blago. Lastnik priakuje, da cena blaga ustreza njegovi
kvaliteti. Evropske deele so se odloile, da uporabijo za podroje zdruene
ekonomije in neurejenega energetskega trga nov pojem "Kakovost elektrine
energije" (Power Quality), ki prihaja iz Amerike.
4
2. Kaj je kakovost elektrine energije?
Obstaja ve definicij za kakovost elektrine energije, odvisno od toke gledanja.

Enostavna definicija, ki jo tolmai veina odjemalcev, pravi: Kakovost energije je
dobra, kadar naprave, ki so prikljuene na elektroenergetski sistem, delujejo
zadovoljivo. Obiajno slaba ali nizka kakovost dobavljene energije povzroa teave
kot so: raunalnik se ustavi (potreben je ponoven zagon), obutljiva vezja
zablokirajo, migetanje lui ali napano delovanje elektronskih pogonov in nadzornih
naprav. Po drugi strani, v prid elektroenergetskim drubam, se dobro opie
kakovost elektrine energije s parametri napetosti, ki vplivajo na obutljivo opremo.
Res je, da vzrok veine problemov lahko pripiemo napetostim motnjam. Pregled v
devetdesetih letih, ki ga je vodil Georgia Power, je pokazal pri dobaviteljevemu
zaznavanju, da je bilo 1% kakovostnih problemov na napajanju povzroenih od
dobavitelja in 25 % od odjemalca. Uporabnikovo zaznavanje pravi, da je 17 %
vzrokov za probleme povzroenih od dobavitelja in samo 12 % od uporabnika. Kdo
ima prav?
Druga definicija za kakovost elektrine energije sloni na principu EMC, ki sledi.
Izraz "kakovost energije" se nanaa na irok raznolik elektromagnetni
fenomen, ki opisuje napetost in tok pri danem asu in dani lokaciji na
energetskem sistemu. (IEEE 1159:1995 IEEE recommended practice for
monitoring electric power quality)
Standard IEC 61000-4-30 Testing and measurement techniques-power quality
measurement methods (v pripravi) definira kakovost energije kot "znailnosti
energije v dani toki na elektroenergetskem sistemu je ocenjena z nizom
referennih tehninih parametrov".
In konno, eden od najbolj ilustrativnih prikazov, kaj je kakovost

elektroenergetskega sistema:
"Elektroenergetsko omreje lahko primerjamo kot vodovodni rezervoar (bazen), v
katerega veliko ljudi prinaa vodo (za skupno uporabo), e ve, ljudje to vodo pijejo
(uporabniki). e nekdo to vodo onesnai, jih bo veliko nezadovoljnih. Vi lahko kupite
vodo od podjetja na drugi stani bazena, toda kakovost vode, ko jo boste dobili, bo
odvisna od osebe, ki skrbi, da se va rezervoar ne onesnai (lokalni omreni
operater)." Alexander McEachern, je aktiven pri nartovanju in odobravanju
mednarodnih energetskih standardov in predstavlja Zdruene drave na
mednarodni elektrotehnini komisiji (International Electrotechnical Commission
(IEC) TF77A Working Group 9), ki pripravlja standarde za merilnike kakovosti
energije. On je glavni lan IEEE, predsednik IEEE 1159.1 in lan za glasovanje v
IEEE komiteju (IEEE Standards Co-ordination Committee) za kakovost energije.
Ne glede na uporabljeno definicijo, je kakovost elektrine energije glavna strateka

zadeva na odprtem triu energetske ekonomije. Veliko razlogov spodbuja
sistematski in konstantni pristop za nadziranje kakovostnih parametrov na
elektroenergetskem sistemu.
5
Tehnini cilji
enostavno prepoznavanje in izloanje problemov na dobaviteljevi ali

uporabnikovi instalaciji,
preventivno vzdrevanje, predhodne lokacije potencialnih izvorov motenj,
optimizacija omreja na osnovi parametrov kakovosti (PQ - Power Quality).
Finanni cilji
vodenje posebnih pogodb,

niji stroki zaradi izgube dobaviteljevih penalov,
izboljanje za investicijsko vodstvo,
kakovost dobavljene energije vpliva na ceno energije.
Trni cilji
ponujanje bolj konkurennih storitev razlikovanje med drubami, ki

dobavljajo energijo,
gradnja novih razmerij med uporabniki in dobavitelji,
posebna pozornost pri uporabnikih s potrebami za visoko kakovost
energije (npr. polprevodnika industrija),
povratna informacija za poveanje konkurennosti in uporabnikovega
zadovoljstva,
letna poroila o dogodkih kakovosti energije.
2.1. EMC standardizacija

Z izdajo Evropske direktive o elektromagnetni kompatibilnosti (89/336/EEC), so
definirani pojmi kot so "elektromagnetne motnje", "imunost" in "elektromagnetna
kompatibilnost". Ta direktiva doloa kriterije, ki jih mora izpolnjevati oprema, ki bo
prodana v EU. To zdruenje je poznano kot "EMC zblievanje". Tehnina podpora
te direktive je od CENELEC, ki izdaja EN standarde. CENELEC se v postopkih
sklicuje samo na mednarodno objavljene standarde. Ostaja ve mednarodnih (IEC,
IEEE, ISO, CIGRE, UNIPEDE...), nacionalnih (ANSI, BSI, VDE...), regionalnih
(CENELEC, APEC...) ali profesionalnih (ECMA) organizacij, ki predpisujejo EMC
standarde. Najve mednarodnih standardov prihaja iz IEC. Veliko napora pri EMC
standardizaciji je pred kratkim vloila IEEE za severno in juno Ameriko. Tu bo
predstavljeno organizacijsko delo IEC za EMC standardizacijo.
6
IEC standardi enaijo izraz power quality z izrazom low frequency

conducted EMC phenomena , ki ga uporablja IEEE standardizacija. Nekaj
osnovnih IEC definicij prihaja iz mednarodnega elektrotehninega slovarja
(International electrotechnical vocabulary (IEV)). Izrazi povezani z EMC so
predstavljeni tukaj.
Electromagnetic compatibility -EMC (IEV 161-01-07):
Elektromagnetna zdruljivost (kompatibilnost)
Sposobnost katerekoli opreme ali sistema, da deluje zadovoljivo v

elektromagnetnem okolju, brez oddajanja neznosnih elektromagnetnih motenj na
kogarkoli v tistem okolju.
Electromagnetic environment (IEV 161-01-01):
Elektromagnetno okolje
Celota elektromagnetnega fenomena na doloeni lokaciji.

Opomba V splonem je elektromagnetno okolje asovno odvisno in njen opis lahko potrebuje
statistini pristop.
Electromagnetic disturbance (IEV161-01-05):
Elektromagnetne motnje
Katerikoli elektromagnetni fenomen, ki lahko degradira lastnosti naprave, opreme ali

sistema oz. kodljivo vpliva na ivljenje ljudi in druge stvari.
Opomba Elektromagnetna motnja je lahko elektromagnetni um, neeleni signal ali sprememba
prenaalnega medija.
Immunity (to a disturbance) (IEV 161-01-20):
Imunost (na motnje)
Sposobnost naprave, opreme ali sistema, da deluje brez nepravilnosti v prisotnosti

elektromagnetnih motenj.
Mains immunity (IEV 161-03-03):
Omrena imunost
Imunost (neobutljivost) na motnje iz omreja.
Susceptibility (electromagnetic) (IEV 161-01-21):
Dovzetnost (elektromagnetna)
Nezmonost naprave, opreme ali sistema, da deluje brez nepravilnosti v prisotnosti
elektromagnetnih motenj.
Opomba Dovzetnost je pomanjkanje imunosti
7
Kot je e omenjeno v uvodnem poglavju, je pravilno delovanje naprav, ki so

prikljuene ne elektroenergetsko omreje, odvisno od:
koliine in bliine motenj,

dovzetnosti naprav na take motnje,
vpliva naprav na okolje.
Skladno s tem mora EMC standard med drugim navesti zdruljive nivoje in za
posebna okolja omejiti oddajanje.
Obstajajo trije tipi EMC standardov v IEC.
Osnovne EMC publikacije

So predstavljene v obliki standardov ali tehninih poroil. Osnovne publikacije
definirajo splono kvalifikacijo in pravila glede na EMC. Tehnini odbori jih
uporabljajo kot vodila za izdelavo produktnih standardov (standardi za proizvode).
Sploni standardi
Sploni standardi niso tako podrobni kot produktni standardi in so sprejemljivi za
proizvode, ki jih ne pokriva produktni EMC standard. Vsak standard je objavljen za
gospodinjsko ali industrijsko podroje, odvisno od okolja, v katerem je doloen
proizvod instaliran. Ta princip je privzet od CENELEC.
Produktni standard
Sploni EMC standardi standardi za proizvode

Standardi za proizvode ali druino proizvodov, ki doloajo preskusne nivoje za
oddajanje in imunost.
Skoraj vsi osnovni in sploni EMC standardi so osnutki in jih je izdal IEC tehnini
komite IEC TC77 in CISPR. Namen aktivnosti CISPR je, da izdaja standarde kot
preventivno pred oddajanjem motenj, ki povzroajo interferenco s
telekomunikacijami. Dalje je IEC TC77 s svojimi pododbori izdal serijo standardov
IEC EMC 61000. tevilni drugi tehnini odbori so polno zasedeni z EMC
produktnimi standardi. IEC TC77A je pododbor, ki je odgovoren za nizkofrekvenni
fenomen. Med ostalimi standardi, IEC 61000-2-2 Environment Compatibility
levers for low-frequency conducted disturbance and signalling in public low-voltage
power supply systems Okolje Zdruljivi nivoji za NF konduktivne motnje in
napetostne signale v NN javnem elektroenergetskem sistemu, je standard, ki
govori, kako se lahko primerja dobavljena energija. Kljub temu se v EU in drugih
evropskih deelah uporablja standard CENELEC EN50160 za doloanje
znailnosti dobavljene energije.
8
Tabela 1: IEC EMC standardi za kakovost elektrine energije
IEC Publikacija Predmet
Osnovne EMC Publikacije: Zdruljivost nivojev

61000-2-5 Classification of the EM environments
Klasifikacija elektromagnetnih (EM) okolij
61000-2-1 Description of the EM environment in public LV power systems
Opis EM okolij v javnih nizkonapetostnih energetskih sistemih
61000-2-2 Compatibility levels in public LV power systems
Zdruljivost nivojev v javnih nizkonapetostnih energetskih sistemih
61000-2-4 Compatibility levels in industrial plants
Zdruljivost nivojev v industrijskih obratih
61000-2-6 Assessment of emission levels in industrial plants
Ocenitev nivojev oddajanja v industrijskih obratih
61000-2-8 Voltage dips, short interruptions
Upadi napetosti in kratkotrajne prekinitve
60725 Reference impedance for LV power lines
Referenne impedance za nizkonapetostne linije
Osnovne EMC Publikacije: Oddajanje
61000-3-2 Limits for harmonic current emissions (n 40), I 16 A, LV
Meje za oddajanje harmonskih tokov, nizkonapetostni sistemi
61000-3-3 Limitation of voltage fluctuations & flicker, I 16 A
Omejitev napetostnih nihanj in flikerjev
61000-3-4 Limits for harmonic current emissions (n 40), I 16 A, LV
Meje za oddajanje harmonskih tokov, nizkonapetostni sistemi
61000-3-5 Limitation of voltage fluctuations & flicker, I > 16 A
Omejitev napetostnih nihanj in flikerjev
61000-3-6 Limits for harmonic emissions in MV & HV power systems
Meje za oddajanje harmonikov v srednje in visoko napetostnih
energetskih sistemih
61000-3-7 Limitation of voltage fluctuations & flicker in MV & HV power systems
Omejitev napetostnih nihanj in flikerjev v srednje in visoko napetostnih
energetskih sistemih
61000-3-8 Emission levels, frequency bands and disturbance levels for signaling on
LV installations
Nivoji oddajanja, frekvenna podroja in nivoji motenj za napetostne
signale v nizkonapetostnih instalacijah.
Osnovne EMC Publikacije: Merjenje oddajanja
61000-4-7 General guide on harmonics and interharmonics measurements and
instrumentation
Splono vodilo za merjenje harmonikov in medharmonikov in uporaba
instrumentov
61000-4-15 Flickermeter functional and design specification
Flikermeterji (merilniki migetanja) funkcionalnost in doloitev
specifikacij
61000-4-30 Power quality measurement
Merjenje kakovosti elektrine energije
9
3. Parametri kakovosti elektrine energije
Kvaliteta uporabnikove opreme je lahko degradirana s konduktivnimi ali

radiacijskimi motnjami. Glede na frekvenco motenja loimo nizkofrekvenne (<9
kHz) in visokofrekvenne ( 9 kHz) motnje. Elektrostatina praznjenja (ESD) in
visoko-globinski nuklearni elektromagnetni pulzi (HEMP) so tudi pokriti z EMC
standardi.
Merjenje kakovosti elektrine energije se obiajno smatra kot meritev
nizkofrekvennih konduktivnih motenj z dodatkom prehodnih pojavov.
Sledei parametri napajalne napetosti vplivajo na motnje:
frekvenca,
novo napetosti,
oblika vala,
simetrija trifaznega sistema.
Dogodki kakovosti elektrine energije
Idealna napajalna napetost ene faze je ista sinusna napetost z nazivno frekvenco
in amplitudo. Kakrnakoli sprememba od tega se smatra kot dogodek
kakovosti elektrine energije ali motnja.
Klasifikacija parametrov kakovosti elektrine energije je prikazana v tabeli 2
Tabela 2: Parametri kakovosti elektrine energije
Sprememba Parameter Razlaga
Frekvenca Omrena frekvenca Pog. 3.1
Napetost Velikost napajalne napetosti Pog. 3.2

Odkloni napajalne napetosti Pog. 3.3
Upad ali porast napetosti Pog. 3.4 & 3.5
Prekinitve napajalne napetosti Pog. 3.6

Fliker (nihanje napetosti migetanje) Pog. 3.7
Neravnoteje napajalne napetosti Pog. 3.8
Oblika vala Prehodne prenapetosti Pog. 3.9

Harmonske napetosti Pog. 3.10
Med-harmonske napetosti Pog. 3.11
Napetostni signali v omreju Pog. 3.12
Zareze in um Pog. 3.13
Kratka razlaga vpliva posameznega dogodka na uporabnikovo opremo je

predstavljena v tabeli 2.
10
3.1. Omrena frekvenca (ang. "Power frequency")

Merjenje omrene frekvence je obiajno definirano z detekcijo prehoda skozi nilo.
Zaradi prehodnih pojavov ali harmonik ta tehnika ni primerna.
Izvor
Sprememba frekvence energije se dogaja zaradi neuravnoveenosti med
generatorji in spremembami bremena. V normalnih okoliinah so mone
nepomembnih spremembe. Spremembo frekvence lahko priakujemo, kadar sistem
deluje izolirano od javnega energetskega omreja. V tem primeru se frekvenca
lahko spremeni zaradi visokih sunkov ob priklopu bremena na sistem ali je vzrok
slaba regulacija.
Vplivi na uporabnikovo opremo

Ni znailnih vplivov.
Slika 1 predstavlja meritev frekvence preko enega tedna. Med meritvijo je nevihtna
strela povzroila razpad 35 kV linije. Sprememba frekvence je vidna za as loene
generacije (merjeni del omreja je bil loen od evropskega sistema).
50.40
Freq Avg (Hz)
50.20
50.00
49.80
49.60
49.40
19.07.1999 14:05:00 26.07.1999 15:13:00
Slika 1: sprememba frekvence
3.2. Odkloni napajalne napetosti (ang. "Supply voltage

variation")
Velikost napajalne napetosti je doloena s srednjo efektivno vrednostjo (RMS)
napetosti v asu zajete periode. Statistini izrauni zajetih podatkov so izvedeni za
merjeno periodo. Perioda zajema vse meritve in se lahko giblje od nekaj sekund do
10 minut. Odkloni napajalne napetosti se obiajno merijo v 10-minutni periodi.
11
Izvor
Nihanje bremena lahko povzroi spremembo RMS vrednosti. Instalirana
avtomatska regulacija lahko kompenzira te spremembe v nekaj desetinah sekunde.
Sprememba velikosti napajalne napetosti je lahko problematina, e imamo
opravka z zelo dolgimi linijami.

Kakrnakoli sprememba vrednosti dobavljene napetosti zunaj mej +10% / -15%
glede na nazivno napetost lahko povzroi prezgodno staranje, pregrevanje ali slabo
delovanje prikljuene opreme.
3.3. Hitre napetostne spremembe (ang. "Rapid voltage

changes")
Hitra napetostna sprememba je posamezna hitra sprememba efektivne vrednosti
napetosti doline ene pol-periode U rms(1/2) med dvema zaporednima ravnema v
omejenem, vendar ne doloenem trajanju. Te napetostne spremembe so
veinoma posledica priklopov ali odklopov velikih bremen. Tipini vzrok napetostne
spremembe je zagon velikega motorja. e napetostna sprememba presee spodnjo
mejo, jo imenujemo upad napetosti oz. zgornjo mejo porast napetosti. Za
merjenje napetostnih sprememb morajo biti nastavljeni sledei parametri: minimalno
razmerje spremembe (a), minimalno trajanje glede na stabilno stanje (b), minimalna
razlika med dvema stabilnima ravnema (c) in trajanje stabilnega stanja (d). Slika 2
prikazuje napetostno spremembo in mejne vrednosti.
400
steady states
390
a c d b
380
duration: 19.5 cycles

370
dip threshold: -10%

360
0.0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8

time(s)
Slika 2: Definicija hitre napetostne spremembe
12
3.4. Upad napajalne napetosti (ang. "Supply voltage dips")

Upad napajalne napetosti pomeni trenutno sesedanje napetosti pod doloen prag.
Trajanje tega fenomena je omejeno na eno minuto. Upad napetosti za as, ki je
dalji od ene minute, imenujemo sprememba vrednosti napetosti.
Izraz poveenje se tudi uporablja v nekaterih tehninih odborih, toda pozneje so
dosegli, da EMC standard dosledno doloi upad (dip) kot bolji izraz.
Pri ugotavljanju upada srednje efektivne vrednosti (RMS) napetosti se raunajo
signali enega cikla ali cikla. Perioda raunanja je 10 ms, to je vsako polovico
cikla. Ta vrednost je oznaena kot U rms(1/2) . Princip raunanja U rms(1/2) je prikazan
na sliki 3. Vsakih 10 ms je nova RMS vrednost (oznaeno z *) in jo primerjamo s
pragom upada.
Upad napetosti je opisan z:

prag upada,
zaetek upada,
trajanje upada,
zadrana napetost (u ret )
Slika 4 predstavlja razlago lastnosti upada napetosti. Prag upada lahko nastavi
uporabnik in predstavlja del nazivne napetosti U n ali oznaka U c (ali U dec v nekaterih
standardih). Ta vrednost lahko niha od 0.9 U c za iskanje motenj do 0.65 U c za
pogodbene namene. V naem primeru je prag upada nastavljen na 0.85, to je 340
V.
600
U
Urms(1/2)
400
200
-200
-400
-600
0 0.05 0.1 0.15 0.2 0.25 0.3 0.35 0.4
Slika 3:U rms(1/2) ovojnica
13
400
350
dip threshold
300
250
uret=204 V
200
duration: 8 cycles
150
100
start time end time
50
0
0 0.05 0.1 0.15 0.2 0.25 0.3 0.35 0.4
Slika 4: Upad napetosti znailnosti
Upad napetosti se teje, ko U rms(1/2) pade pod prag upada. Kona se, ko U rms(1/2)
naraste nad prag upada. Razlika med zaetkom in koncem se imenuje trajanje
upada in je oznaena v sekundah ali v ciklih. Zadrana (preostala) napetost u ret je
najnija vrednost U rms(1/2) v asu trajanja napetostnega upada.
Najmanj dva parametra sta potrebna za opis upada napetosti [u ret , trajanje], kljub
temu nekateri instrumenti shranijo ve podatkov. Npr.: povpreje napetosti med
trajanjem upada ali oblika upada U rms(1/2) napetosti. Primer iz slike 4 nam prikazuje
upad [209 V,160 ms] ali upad [209 V,8 c].
Opombe glede zadrane napetosti:

V nekaterih standardih je uporabljen pojem "napetostni prepad" (voltage depth).
Napetostni prepad 90 % pomeni enako, kakor zadrana napetost 10%.
Opombe glede praga upada napetosti:

Namesto uporabe U n ali U c , se lahko uporabi drsea referenna napetost za
izraun praga upada. Ta opcija je uinkovita, ko se elimo izogniti teavam
zaradi prestav transformatorjev, kadar merimo na obeh straneh transformatorja
nizko-napetostnega in srednje-napetostnega sistema. Prav tako je zadrana
napetost lahko prikazana v % ali faktor RMS vrednosti pred upadom.
Konec praga je tipino 1 % vije kot zaetek praga. To je zato, da se izognemo
teavam, kadar je merjena vrednost blizu zaetka praga upada.
Slika 5 prikazuje upad napetosti na eni fazi (a), dveh fazah (b) in vseh treh fazah
(c). Najvaneja, zaradi pogodbenih argumentov, je pravilna definicija upada
napetosti. e se upadi na posameznih fazah med seboj prekrivajo, se jemljejo kot
en dogodek, (npr. upad se je zael na eni fazi in konal na drugi).
14
1000
500
0 (a)
-500
-1000
0 0.02 0.04 0.06 0.08 0.1 0.12 0.14 0.16 0.18 0.2
1000
500
0
(b)
-500
-1000
0 0.02 0.04 0.06 0.08 0.1 0.12 0.14 0.16 0.18 0.2
1000
500
0 (c)
-500
-1000
0 0.02 0.04 0.06 0.08 0.1 0.12 0.14 0.16 0.18 0.2
Slika 5: tri-fazni sistem, upadi napetosti
Izvor
Upadi napetosti so povzroeni zaradi napak na omreju ali zaradi nenavadno
velikih tokov.

tudije zadnjih let so potrdile, da so upadi napetosti glavni vzrok za slabo delovanje
opreme. Releji ali kontaktorji lahko izpadejo, e je upad 60 % dalji kot ena
omrena perioda. Potencialna koda je odvisna od sposobnosti opreme, da vzdri
nijo napetost za kratek as. Informacijska tehnologija je izjemno obutljiva na
upade.
Obstaja nekaj kriterijev za ovrednotenje upadov, kot so preproste ITIC krivulje.
Elektronski pogoni, pretvorniki in oprema z elektronsko vhodno stopnjo je tudi
obutljiva na upade. Asinhronski motor lahko ob upadu napetosti potegne veji tok,
kot je njegov zagonski tok.
15
3.5. Porast napajalne napetosti (ang. " Supply voltage

swells")
Porast je trenutno poveanje napetosti (nasprotno od upada). Grafina predstavitev
porasta je prikazana na sliki 6. Porast napetosti se definira z enakimi parametri kot
upad napetosti.
Izvor
Izvor porastov so napake na enovodnih ozemljitvah (SLG - single line ground),
odklopi velikih bremen ali preklopi na velike kondenzatorje.

Dokler porast traja kratek as, e ni kodljivih vplivov na opremo. Kljub temu arnica
lahko pregori in povea se problem varnosti.
800
600
400
200
-200
-400
-600
-800
0 0.05 0.1 0.15 0.2 0.25 0.3 0.35 0.4
Slika 6: Porast napetosti
3.6. Prekinitve napajalne napetosti (ang. "Voltage

interruptions")
Prekinitev se smatra kot loitev omreja od izvorov napajanja. Ker je energija
shranjena v omreju, doloena napetost nad ni obstane kratek as po nastopu
prekinitve. Zaradi tega je prekinitev detektirana, ko U rms(1/2) pade pod prag
prekinitve. Prag prekinitve lahko niha. Tako je lahko nastavljen na 1%, 5% ali 10%
dogovorne napajalne napetosti. Trajanje prekinitve je izmerjeno na enak nain kot
meritev trajanja upada, le da se tu gleda na prag prekinitve.
Merilne metode kratkih stikov na tokokrogih lahko povzroijo kratko prekinitev na
enem delu omreja in upad na drugem delu.
Prekinitve so razdeljene v dve skupini:
kratkotrajne prekinitve,
dolgotrajne prekinitve.
16
Izvor
Kratkotrajne prekinitve so motnje v omreju, ki jih povzroajo preklopna stikala.
Trajanje kratkotrajne prekinitve je omejeno na eno do tri minute. Kompleksne
delovne sheme se uporabljajo za odklopne namene. Uporabi se standard ali
pogodba med dobaviteljem in odjemalcem, kar je odvisno od odklopnega postopka.
Dolgotrajne prekinitve so tiste prekinitve, ki prekoraijo as kratkotrajne prekinitve.
Te prekinitve nastanejo, kadar motnja ne more biti konana v kontrolirani sekvenci,
in zaradi odklopa enega dela omreja.
Mejne vrednosti prekinitve (kratkotrajne in dolgotrajne) glede na standard IEC in
EN 50160 so prikazane na sliki 7.
max.
3 min
100% IEC
EN50160
min 1 min
max.
1 min
min 3 min
max 10%
max 1%
10%
1%
short long
interruption interruption
Slika 7: definicija praga prekinitve in trajanja

V industrijskem okolju lahko prekinitve povzroijo prekinitev proizvodnje in
poveanje tevila zavrnitev ali odpadnega materiala. Na nekaterih podrojih lahko
prekinitve poveajo tveganje pokodb na opremi ali celo kodo. Informacijska
tehnologija je prizadeta v dveh smereh. Prvi, tekoi podatki se lahko izgubijo in
sistem se lahko zrui. Drugi, ko je prekinitve konec, je potrebno ponoviti postopek
zagona. Posebno pri velikih in kompleksnih sistemih lahko to zahteva nekaj ur.
Zaradi teh razlogov so kritini raunalniki sistemi in telekomunikacijska oprema
napajani z UPS napajalniki.
17
3.7. Fliker (ang. "Flicker")

Fliker je vtis nestalnosti vidnega zaznavanja zaradi svetlobnega draljaja.
Napetostno kolebanje povzroa spremembe svetilnosti svetil, kar lahko povzroi
pojav, imenovan fliker. Uinek motenja raste zelo hitro z amplitudo kolebanja. Pri
doloeni frekvenci so lahko motee e zelo majhne amplitude kolebanja.
Spreminjanje svetilnosti je povezano z ovojnico napetosti, glej sliko 8.
voltage(V)
400
300
200
100
-100
-200
-300
-400
0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1
time (s)
Slika 8: nihanje napetosti
Flikerji se merijo v skladu s standardom IEC 61000-4-15 Flickermeter-function and

design specifications. Ta standard je privzel za osnovo arnico 230 V/ 60 W
(buka) in doloil krivuljo. Ta funkcija slui za izdelavo flikermeterjev in je
predstavljena na sliki 9
18
Slika 9: Krivulja enake strogosti (Pst=1) za pravokotne spremembe napetosti na NN

energetskih sistemih.
Flikermeter je instrument, grajen za merjenje katerekoli veliine, ki je

reprezentativna za fliker (IEV 161-08-14). Instrument meri nihanje napetosti, filtrira
(rauna) in prikae kratko-trajni (P st ) in dolgo-trajni (P lt ) fliker.
Kratko-trajni fliker ima vrednost enako 1, kadar nihanje svetilnosti moti 50 %
populacije. Kratko-trajni fliker se meri v 10-minutni periodi.
Dolgo-trajni fliker se izrauna iz najmanj 12 kratkotrajnih flikerjev. Na primer, vsaj
dve uri po enabi (1).
Plt 3
1 11
Pst (i) 3
12 i 0
(1)
Izvor
Izvori kolebanja napetosti so oblone talilne pei, varilni stroji in podobna velika
bremena, ki rabijo zelo velike nihajoe tokove. Fliker lahko naraste v bliino
harmonikov s frekvenco, ki je blizu osnovne harmonske frekvence.

Velikost kolebanja napetosti je obiajno manja kot 3 % nazivne vrednosti in nima
omembe vrednega vpliva na opremo. Flikerji, povzroeni s kolebanjem napetosti za
samo 0.2 % s frekvenco 9 Hz, se smatrajo kot motei.
19
3.8. Neravnoteje napajalne napetosti (ang. "Supply

voltage unbalance")
Neravnoteje napajalne napetosti je stanje trifaznega sistema, v katerem niso
enake vse efektivne vrednosti faznih napetosti ali niso enaki fazni koti med fazami.
Neravnoteje napajalne napetosti je definirano kot razmerje med inverzno
komponento (negativna sekvenca) in direktno komponento (pozitivna sekvenca) (2)
napajalne napetosti. Tudi druge formule se lahko uporabijo za izraun neravnoteja
napetosti (3,4,5).
uu
Vi
Vd
100 %
negative sequence
postive sequence
100 % (2)
uu

6 U 122 U 232 U 312
100 % (3)

U 12 U 23 U 31
U 12 ,U 23 ,U 31 line voltages
1 3 6
uu 100 % (4)
1 3 6
U 124 U 234 U 314

U U 232 U 312
2
12
2
U i U avg
u u max i
U avg
100 % (5)
U 1 U 2U 3
U i phase voltage; U avg
3
Izvor
Neravnoteje se pojavi, kadar poraba toka ni uravnoteena, ali zaradi nepravilnih
pogojev pred odklopom.

Neravnoteje napetosti vpliva na trifazne asinhronske motorje in povzroa
pregrevanje in odklope zaitnih naprav.
20
3.9. Prehodne prenapetosti (ang. "Transient overvoltages")

Prehod ("transient") je izraz za kratko, zelo veliko trenutno napetostno ali tokovno
motnjo.
Obstajata dva tipa prehodnih prenapetosti:

impulzna prenapetost
oscilacijska prenapetost
Izvor
Impulzne prehodne prenapetosti so neusmerjene motnje, povzroene z
razsvetljavo in imajo visoke vrednosti, vendar malo energije. Frekvenno obmoje
presee 5 kHz in traja 30 s do 200 s.
Oscilacijske prehodne prenapetosti nastanejo s preklapljanjem, magnetno
resonanco ali nastanejo kot odziv sistema na impulzno prenapetost. Preklapljanje
prenapetosti ima visoko energijo in je razdeljeno v nizko (< 5 kHz), srednjo (5 kHz
< f < 500 kHz) in visoko (> 500 kHz) frekvenne prehode.

Prehodne prenapetosti povzroajo takojnjo unienje ali degradacijo
transformatorjev, kondenzatorjev, polprevodnikov oz. pokodujejo izolacijo na
kablih; iz tega sledi nepravilno delovanje. Elektronski pogoni lahko odpovedo.
Poveanje srednje frekvennih prehodov je lahko povzroeno s preklapljanjem
kapacitivnih blokov. Nekateri pod doloenimi pogoji proizvedejo 2 4- kratne
prenapetosti na NN strani.
impulse transient oscillatory transient
Slika 10: prehodi
21
3.10.Harmoniki (ang. "Harmonics")

Osnove
Kakrnekoli periodine nepravilnosti od istega sinusnega vala napetosti lahko
pripiemo vsoti sinusoid napajalne frekvence in njenim mnogokratnikom. Napajalni
frekvenci pravimo osnovna frekvenca. Sinusni val, ki je k-krat veji od osnovnega,
se imenuje harmonski val. Oznaen je z amplitudo in faznim kotom glede na
osnovno frekvenco. Razmerje med harmonsko frekvenco in osnovno frekvenco (k)
imenujemo red harmonika.
Izraz harmonik je obiajno uporabljen za srednjo efektivno (RMS) vrednost
harmonskega vala.
Instrumenti, ki se uporabljajo za merjenje kakovosti napajanja, izvajajo A/D
pretvorbo, in spremenijo vhodno napetost v niz podatkov. Raunanju pravimo
diskretna Fourierjeva transformacija (DFT) ali njena hitreja verzija, hitra
Fourierjeva transformacija (FFT). Uporablja se za pretvorbo niza vhodnih podatkov
v sinusne komponente. Enaba (6) prikazuje razmerje med vhodnim signalom in
njeno frekvenno predstavitvijo. Zgornja meja vsote v enabi (6) je omejena s
hitrostjo vzorenja. Najvija harmonska frekvenca je enaka polovici vzorevalne
frekvence.

u (t ) cU 0 cUk sin k 2 f 1t Uk (6)
k 0
cU 0 enosmerna ( DC ) komponenta
cUk amplituda k te harmonske napetosti
Uk fazni zamik k te harmonske napetosti
f1 osnovna frekvenca
Prisotnost vseh harmonikov se ovrednoti s skupnim harmonskim popaenjem

(THD). Napetostni harmoniki so izraeni s THDU. THDU je razmerje RMS vrednosti
harmonske napetosti proti RMS vrednosti osnovne in se izrauna po enabi (7).
THD je obiajno podan v procentih.
40 40
U k2 c 2
(7)
Uk
THDU k 2
k 2
U12 cU2 1
U k cUk 2 RMS vrednost napetosti k te harmonike

Uk
uk 100% procent napetosti k te harmonike
U1
22
Slika 11 (a) predstavlja tipino obliko napajalne napetosti v gospodinjskem ali

industrijskem okolju. Preklopne naprave (glej razlago na sliki 12) povzroajo rezanje
vrhov sinusnega vala. Na histogramu (b) je frekvenni spekter in prikazuje
popaenje sinusnega vala zaradi harmonikov. Vsak harmonik je lahko izraen z
amplitudo (c k ), RMS vrednostjo (U k ) ali procentom (u k ,). Na sliki 11 (b) so prikazani
procenti, kar se tudi obiajno uporablja, kadar trgujemo s kakovostjo napajanja.
V naem primeru je vhodni signal vzoren s 128 vzorci na periodo. Rezultat vseh
vzorcev je prikazan kot 64. harmonik in ga lahko izmerimo.
Pri merjenju kakovosti napajanja se pri harmonski analizi omejimo na 50. harmoniko
t.j. 2500 Hz za 50 Hz omreje. Fazni kot med harmonsko napetostjo in osnovno se
ne upoteva kot predmet kakovosti napajanja. Kljub temu se fazne razlike med
napetostnimi in tokovnimi harmoniki istega harmonika lahko uporabijo za iskanje
izvora harmonskega popaenja.
400 V
5.0 Voltage Ph1 (%) Thd = 2.60%
320 V 4.5
240 V 4.0
160 V 3.5
80 V 3.0
0V 2.5
-80 V 2.0
-160 V 1.5
-240 V 1.0
0.5
-320 V
0
-400 V
0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56 60 thd
(a) (b)
Slika 11: tipini val napetosti in prikaz njenih harmonikov
Vse predstavitve za harmonske napetosti veljajo tudi za harmonske tokove THDI.

i (t ) c I 0 c Ik sin k 2 f 1t Ik (8)
k 0
cI 0 enosmerna ( DC ) komponenta
c Ik amplituda k tega harmonskega toka
Ik fazni zamik k tega harmonskega toka
40 40
I k2 c 2
(9)
Ik
THDI k 2
k 2
I12 cI21
I k c Ik 2 RMS vrednost k tega harmonskega toka
Ik
ik 100% procentna vrednost k tega harmonskega toka
I1
23
Izvor harmonikov
Slika 12 pojasnjuje izvor harmonikov. Iz uporabnikove perspektive lahko energetsko
omreje prikaemo kot generator G in referenno impedanco Xs. Generator
napetosti se predpostavi kot ista sinusna napetost z nazivno RMS vrednostjo.
Napetost na uporabnikovih sponkah se razlikuje od generatorske napetosti zaradi
padca napetosti na referenni impedanci. V primeru linearnega bremena (upor v
naem primeru, enak primer velja za katerokoli RLC kombinacijo), bosta tok in
padec napetosti tudi sinusna. Na sponkah bo ista sinusna napajalna napetost z
zmanjano amplitudo in bo v fazi z generatorsko napetostjo.
UXs UG
Xs
UXs
UG G UL
UL
UXs
UG
Xs
UXs
UG G UL
UL
Slika 12: izvor harmonikov

Nelinearna bremena (usmerniki, regulatorji hitrosti, neonske arnice, PC, TV,)
imajo tok z visokim THDI (zelo nesinusno obliko). Za analiziranje nelinearnih
bremen lahko naredimo model z linearnimi bremeni in (tok) izvor harmonik.
Harmonski tokovi povzroajo nesinusni padec napetosti na referenni impedanci in
na napajalnih sponkah se pojavi popaena napetost. Nelinearna bremena
popaujejo napajalno napetost in povzroajo samo lihe harmonike, katere lahko
merimo z instrumentom.
e je breme nesimetrino regulirano, sta pozitivna in negativna polperioda toka

razline oblike in zato naraste RMS vrednost sodih harmonikov in DC
komponenta. To stanje povzroa nasienje in pregrevanje transformatorskih jeder.
Znailna DC komponenta je lahko na nekaterih podrojih povzroena z
geomagnetnimi nevihtami.
Drugi izvor harmonikov je energetsko omreje samo. Magnetiziranje jeder
energetskih transformatorjev in njihova nasienja povzroajo nesinusne tokove, ki
se odraajo kot THDU na napajalnih sponkah.
Slika 13 prikazuje, kako se irijo harmonske motnje. Oblika napetosti v doloeni
merilni toki je popaena zaradi vpliva generiranih tokov od vseh motilnih
generatorjev (frekvenni pretvorniki, varilni aparati, PC, napajalni transformatorji,)
v sistemu.
24
I HVharm
GENERATOR
I MVharm
HARMONIC
SOURCE
MV LOADS
I LVharm
LV LOADS
Slika 13: razirjanje harmonskih motenj
Izvori harmonskih motenj

enofazni usmerniki visoka 3. harmonika, THDI 80 %
trifazna bremena 5., 7., 11., 13., 17. harmonika
nesimetrino reguliran napajalnik sode harmonike in enosmerna (DC)
visoko tevilo pulzov nizke THDI
serijska induktivnost zmanjanje THDI
NN energetsko omreje - THDU 1.5 % 4.5 %, v glavnem 5. harmonika

zmanjana energetska zmogljivost
prezgodnje staranje sistemskih komponent
tretji harmoniki lahko proizvedejo velike tokove v nielnem vodu, kar povzroa
pregrevanje in izgube
poveanje segrevanja, hrupa in vibracij v transformatorjih in motorjih
tok v kondenzatorski blok naraa z naraanjem harmonikov, kar povzroa
odpovedi
prisotnost harmonikov povea monost resonance
problemi s signalnimi frekvencami
odklopi zaitnih naprav
napake na elektronskih napravah in stikalih narastejo, e je THDU preko 8 %.
25
Tabela 3: mejne vrednosti harmonikov na NN omrejih (IEC)
Lihi harmoniki Sodi harmoniki

Niso vekratniki tevila 3 Vekratnik tevila 3
red harmonska red harmonska red harmonska
harmonika napetost harmonika napetost harmonika napetost
h % h % h %
5 6 3 5 2 2
7 5 9 1,5 4 1
11 3,5 15 0,4 6 0,5
13 3 21 0,3 8 0,5
17 h 49 2,27x(17/h) 21 < h 45 0,2 10 h 50 0,25 x (10/h) +
0,27 0,25
Opomba Nivoji, podani za lihe harmonike, so mnogokratniki tevila tri glede na osnovno
harmoniko. Tudi na trifaznih omrejih brez nielnega vodnika ali brez bremena, prikljuenega med
linijo in zemljo, so vrednosti 3. in 9. harmonika lahko precej nije, kot so zdruljivi nivoji (odvisno od
neravnoteja sistema).
Tabela 4: vrednosti posameznih harmonskih napetosti na napajalnih sponkah do 25. harmonika so

podane v procentih Uc (EN50160)
Lihi harmoniki Sodi harmoniki

Niso vekratniki tevila 3 Vekratnik tevila 3
red harmonska red harmonska red harmonska
harmonika napetost harmonika napetost harmonika napetost
h % h % h %
5 6 3 5 2 2
7 5 9 1,5 4 1
11 3,5 15 0,5 6..24 0,5
13 3 21 0,5
17 2
19 1.5
23 1.5
25 1.5
Opomba Ni podanih vrednosti za red harmonikov nad 25; ker so obiajno majhni in so zaradi
resonannih pojavov zelo nepredvidljivi.
26
3.11.Medharmoniki (ang. "Interharmonics")

Ko signal analiziramo s Fourierjevo transformacijo in za rezultat dobimo frekvenco,
ki ni celotevilni mnogokratnik osnovne frekvence, pravimo taki frekvenci
madharmonska frekvenca. Komponenta take frekvence je medharmonik.
10% 250Hz (5th harmonic) 10% 260Hz (260/50=5.2)
Slika 14: primer medharmonika
Standard IEC 61000-4-7General guide on harmonics and interharmonics

measurements and instrumentation, for power supply systems and equipment
connected thereto definira principe merjenja medharmonikov. Za raunanje DFT se
uporabi okno 200 ms (10 period pri 50 Hz oz. 12 period pri 60 Hz) s korakom 5 Hz v
frekvennem spektru. Del spektra je prikazan na sliki 15. Vsak 10. stolpec
frekvennega spektra predstavlja harmonsko frekvenco. Harmoniki se oznaijo z
C 10k , U 10k and u 10k kjer k pomeni red harmonika. Za ocenjevanje harmonikov,
spektralne rte zdruimo v harmonske in medharmonske skupine.
harmonic interharmonic harmonic
group group group
35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 Hz

nd
fundamental 2 harmonic
Slika 15: prikaz DFT medharmonskega (interharmonic) spektra
Izvor
Izvor medharmonikov so zelo spreminjajoa bremena, kot so talilne pei, varilni
aparati, ciklotroni, prekinjajoi regulatorji, frekvenni pretvorniki in nizko frekvenne
napajalne linije (regulacija nihanja).
Problemi, ki jih povzroajo medharmoniki

fliker zaradi medharmonika, ki je blizu harmonske frekvence
povzroanje nizkofrekvennih mehanskih oscilacij (torzijski stres zaradi
osciliranja generator breme)
spremembe v procesih in drugih meritvah
motnje v delovanju krmilnih sistemov
27
3.12.Napetostni signali v omreju (ang. "Mains signaling")

Napetostne signale v javnem razdelilnem omreju lahko razvrstimo v tri skupine:
mreno tonsko krmiljenje (110 Hz to 3000 Hz)
nosilni frekvenni (3 kHz 148.5 kHz)
signalni znaki v napajalnem omreju
Primerjava med mejami IEC in EN50160 je prikazana na sliki 16.

Opomba: V IEC standardu niso opredeljene mejne vrednosti za napetostne
signale frekvence nad 3 kHz.
10
9
EN50150
signal level: Us/Un (%)
IEC
5
1.5
0.1
1 3 10 100
0.1 frequency (kHz)
Slika 16: Mejni nivoji signalnih napetosti
28
3.13.Zareze in um (ang. "Notching and noise")
Izvor
Zareze povzroajo krmiljeni usmerniki, ki obremenijo linijo za zelo kratek as z
visoko tokovno pico. Ta tokovna pica naredi zarezo v napetosti (slika 17
"notching").
um je signal irokega spektra, ki je dodan napajalni napetosti. V glavnem ga
povzroa telekomunikacijska oprema, raunalniki in druge elektronske naprave. Za
zmanjanje uma in zarez uporabimo: serijsko induktivnost, filtre, izolacijske
transformatorje in primerne vodnike.

Zareza lahko sproi vezje, ki detektira prehod skozi nilo. Visoko razmerje dU/dt
lahko napano sproi tiristor. Iskanje in odstranjevanje tehninih motenj pogosto
zahteva as in zahtevne metode.
Opomba: Obojne motnje so ovrednotene pri meritvi THD.
notching noise
Slika 17: zareze in um
29
3.14.Integracijski interval
Da bi dobili ustrezen podatek o obnaanju omreja, o dogodkih, ki so opisani v
poglavjih 3.1 do 3.13, moramo opazovati (meriti) dalje obdobje. Smatra se, da je
en teden minimalni cikel, da bi lahko videli vse razline mone pojave na omreju.
Med tem asom mora biti obdelana velika koliina podatkov. Na primer, hitra
napetostna sprememba temelji na 10 ms RMS vrednostih napetosti. To je priblino
60.480.000 vrednosti na teden za eno samo fazo. Harmoniki, flikerji in trifazne
meritve samo poveujejo tevilno podatkov. Da bi zagotovili uinkovitost, morajo biti
podatki zgoenini.
Koncentracija podatkov je doseena z integracijo (zdruevanje, integracija)
podatkov za doloeno asovno periodo, ki jo imenujemo integracijski (zdruevalni,
popreevalni) interval. Vsak integracijski interval zdruuje tri vrednosti: povpreno,
minimalno in maksimalno. Na koncu vsakega integracijskega intervala se shranijo
(povprena, minimalna in maksimalna vrednost) v spomin instrumenta. Po
konanem merilnem ciklu se podatki prenesejo iz instrumenta v raunalnik. Trajanje
integracijskega intervala lahko nastavi uporabnik od nekaj sekund do 15 minut.
Standardi priporoajo integracijski as 10 minut.
3.15.Kumulativna frekvenca
S popreenjem podatkov v integracijskem intervalu se tevilo shranjenih podatkov v
spominu instrumenta zelo zmanja. Kljub temu je e vedno 1008 deset minutnih
intervalov na teden in 3024 vrednosti (povprena, minimalna, maksimalna)
shranjenih za vsak izbran kanal. Dodatno zdruevanje podatkov je lahko izvedeno z
raunalnikom po prenosu podatkov iz instrumenta. "Statistika statistike" je izvedena
zaradi sledeih dveh razlogov:
priakovana narava napetostnih sprememb in nekaterih dogodkov pri meritvi
kakovosti napajanja bolje oznai rezultat s statistino sliko, kakor s povpreno
vrednostjo in ekstremi
rezultat vseh meritev je lahko prikazan z eno vrednostjo.
Kumulativna frekvenca je postopek, ki se uporablja za statistino ovrednotenje

izmerjenih vrednosti.
Slika 18 prikazuje znailen histogram registrirane THD napetosti. Kumulativna

frekvenca (poudarjena rta) je uporabljena za merilo v EN 50160 standardu.
Vrednosti na x-osi imenujemo prekati in predstavljajo tevilo integracijskih period.
Na primer, prekat 2 ima vrednost 190, kar pomeni 190 povprenih vrednosti THD
napetosti v 10 minutah je bilo v obmoju 2.25 do 2.75.
Druga vrednost, navedena v histogramu, se imenuje CP95 in je procent oditkov, ki

so veji kot 95 % vzorcev v merjeni periodi. Vrednost CP95 posamezne meritve je
uporabljena za validacijo s standardom definiranih mej.
30
Number of samples Cumulative frequency

300 100,00%
90,00%
250
80,00%
200 70,00%
60,00%
150 PC95 = 4% 50,00%
40,00%
100
30,00%
50 20,00%
10,00%
0 0,00%
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 5,5 6
THD (%)
Slika 18: kumulativna frekvenca
3.16.Ovrednotenje glede na meje, definirane s standardom

Z namenom, da bi potrdili motnje v napajanju znotraj dopustnih mej, morajo rezultati
kakovosti napajanja biti ovrednoteni glede na meje, definirane s standardom.
Standardi za kakovost napajanja opredelijo napetostne spremembe na dva razlina

naina:
opisni prikaz
statistino pridobljene vrednosti
Opisni prikaz se uporablja za opis dogodkov, ki imajo zelo nakljuno naravo.

Lahko asovno nihajo in so zelo odvisni od topologije sistema. Ti dogodki se
pojavljajo zelo redko. Ni jih mogoe kaj prida opredeliti, lahko jih le priblino
oznaimo. Opisani so z:
hitre napetostne spremembe
upadi napetosti
prenapetosti
kratkotrajne prekinitve
dolgotrajne prekinitve
prehodne prenapetosti
Druga kategorija je uporabljena za ocenjevanje pojavov, kjer lahko merimo

celotno asovno periodo.
omrena frekvenca
velikost napajalne napetosti
odkloni napajalne napetosti
jakost flikerja
neravnoteje napajalne napetosti
harmonska napetost
medharmonska napetost
napetostni signali v omreju
31
Spodnji primer prikazuje kriterije za odklone napajalne napetosti, povzeto po

standardu (EN 50160:1999, 2.3).
Kriterij: Ob normalnih pogojih, razen v razmerah, ki nastopijo zaradi okvar in
prekinitev napajanja,
a) mora biti 95 % vseh 10-minutnih period srednje efektivnih vrednosti napajalne

napetosti enega tedna v mejah U n 10%.
b) morajo biti vse 10-minutne periode srednje efektivnih vrednosti napajalne
napetosti v mejah U n +10% / -15%.
Nekaj komentarjev na prejnji izjavi:
kriteriji veljajo za nazivne napajalne pogoje

en teden je minimalna perioda, ki se uporabi za prikaz obnaanja omrenih
porabnikov
10-minutna perioda (pogosto predstavljena z IP perioda integracije)
povprene efektivne vrednosti se uporablja za prikaz dinamike nivoja
napajalne napetosti
del 10-minutne periode, v kateri se je zgodila prekinitev ali okvara, se izpusti v
integracijskem raunu.
Sivi polji na slikah 19 in 20 predstavljajta dovoljene spremembe napetosti.
Pri prikazani (hipotetini) meritvi niti absolutna (meja +10% / -15%) niti statistina
zahteva (10% v 95% asa) ne izpolnjujeta zahtev za PC95. Ta prekorai 10 %
mejo (skoraj 12 %).
U
110%
U
n
90%
85%
days
Slika 19: meje +10% / -15%
32
18
16
out of
Voltage variation (%) PC95 value boundaries
14
12
10
0
95%
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Cumulative frequency of 10 minutes rms values
Slika 20: 95% 10-minutnega popreka mejne efektivne vrednosti
3.17.Nazivna in dogovorna napetost

EN 50160 omenja naslednje definicije za napetost:
Napajalna napetost:
Efektivna vrednost napetosti v danem trenutku na predajnem mestu, merjena v
doloenem intervalu.
Nazivna napetost omreja (U n )

Napetost, s katero je omreje oznaeno oziroma razpoznavno in na katero se
nanaajo posamezni obratovalni parametri.
Dogovorna napajalna napetost (Uc)

Dogovorna napajalna napetost U c je navadno nazivna napetost omreja U n .
e se odjemalec in dobavitelj dogovorita za neko napetost na predajnem
mestu, ki je razlina od nazivne napetosti U n , se ta napetost teje za
dogovorno napajalno napetost U c .
33
4. EN 50160:1999 Znailnosti napetosti v

javnih razdelilnih omrejih
Mednarodni standardi glede kakovosti napajanja so osnovni ali sploni za

elektromagnetno zdruljivost (EMC), ki sta jih izdala IEC (IEC 61000-x-x serija) in
IEEE (1159, 1433, 519, 1564, 1453). Najve EMC standardov je kot priporoilo in
slui kot osnova brez obvezne uporabe. Nekateri od njih, na primer IEC 61000-3-2
in IEC 61000-3-3 so v EU obvezni. Obstajajo razlini produktni standardi, ki
doloajo dovoljene nivoje vpliva posameznih produktov ali skupine produktov na
napajalno omreje ali okolico. Vendar se za ovrednotenje kakovosti energije
uporablja standard CENELEC EN 50160.
4.1. Namen
CENELEC-ov standard EN 50160 Voltage characteristic of electricity supplied by
public distribution systems je standard, ki doloa znailnosti napetosti v NN in SN
distribucijskih sistemih. Uporablja se kot osnova za pripravo pogodb med uporabniki
in odjemalci v evropski skupnosti. To so pogodbe za male moi.
Prva izdaja je iz leta 1994, leta 1999 so bile dodane manje spremembe. Standard
je obvezen v EU in bo z letom 2003 postal obvezen za vse evropske drave.
EN 50160 ni EMC standard. Je produktni standard, ki definira kakovost produkta
(dobava elektrine energije). Dobava elektrine energije je izraena z znailnostmi
napetosti na predajnem mestu.
Ta standard je lahko zastopan v delu ali kompletni pogodbi med odjemalcem
in dobaviteljem. Glede na visoke stroke dobavljene energije v redko naseljenih
podrojih se dobavitelj in odjemalec lahko sporazumeta na osnovi nije kakovosti za
nijo ceno dobavljene energije. Odjemaleva obveznost je, da ovrednoti vplive
zaradi poveanih motenj na prikljueno opremo.
4.2. Splono
Standard EN 50160 se lahko uporabi za doloanje maksimalnih nivojev motenj, ki
so priakovane kjerkoli na NN ali SN javnih elektrinih omrejih pri normalnih
pogojih obratovanja.
Standard ne zajema dogodkov nad katerimi dobavitelj nima nadzora (izvor: Vodilo
za uporabo EN 50160 CENELEC BTTF-68-6):
1. Nenavadni vremenski pogoji in druge naravne nesree

Hude nevihte, drsenje zemlje, potresi, plazovi, poplave
2. Vmeavanje tretje stranke
Sabotae, vandalizem
3. Javni zakoni
Pritiski s strani vlade glede javne varnosti
34
4. Delovanje industrije
Prekinitev dela, stavke
5. Veliki vplivi
Veje nesree
6. Pomanjkanje energije zaradi zunanjih dogodkov
Omejitev energije ali prekinitve na mednarodnih prenosnih vodih
4.3. Znailnosti napajalne napetosti

Znailnost kakovosti energije je podrobno obrazloena v poglavju 3. Parametri
kakovosti elektrine energije".
Vse meje, prikazane na naslednjih straneh, veljajo samo za normalne pogoje
delovanja.
Opisni prikaz se uporablja za opis dogodkov, ki imajo zelo nakljuno naravo.

Lahko asovno nihajo in so zelo odvisni od topologije sistema. Ti dogodki se
pojavljajo zelo redko. Ni jih mogoe kaj prida opredeliti, lahko jih le priblino
oznaimo. Opisani so z:
hitre napetostne spremembe

upadi napetosti
prenapetosti
kratkotrajne prekinitve
dolgotrajne prekinitve
prehodne prenapetosti
Druga kategorija je uporabljena za ocenjevanje pojavov, kjer lahko merimo celotno

asovno periodo.
omrena frekvenca
velikost napajalne napetosti
odkloni napajalne napetosti
jakost flikerja
neravnoteje napajalne napetosti
harmonska napetost
med harmonska napetost
napetostni signali v omreju
Opomba: Merjenje medharmonskih napetosti je definirano, toda mejne vrednosti so

e vedno v preuevanju.
Ve podrobnosti je na strani 31: 3.16 Ovrednotenje glede na meje, definirane s
standardom.
35
Integracijski intervali
Standard definira tri integracijske intervale: 3 s, 10 s in 10 min. Perioda 120 minut
se uporabi za oznaevanje dolgoasovnih flikerjev.
Ve podrobnosti je na strani 30: 3.14 Integracijski interval.
4.3.1. Omrena frekvenca

Nazivna frekvenca napajalne napetosti je 50 Hz. Merjena je v integracijskem
intervalu 10 sekund.
Meje za SN in NN sisteme, ki obratujejo sinhrono v interkonekciji (sistem je povezan
z evropskim omrejem):
50 Hz 1 % (49.550.5 Hz) v 99.5% leta,

50 Hz + 4 %/ -6% (4752 Hz) v vsem (100 %) asu.
Meje za SN in NN sisteme, ki ne obratujejo sinhrono v interkonekciji (Islandija):
50 Hz 2 % (49.550.5 Hz) v 99.5% enega tedna,

50 Hz 15 % (42.557.5 Hz) v vsem (100 %) asu.
Ve podrobnosti je na strani 11: 3.1 Omrena frekvenca.
4.3.2. Odkloni napajalne napetosti

V NN omrejih je nazivna napetost v tirivodnih sistemih 230 V med faznim in
nevtralnim vodnikom in v trivodnih sistemih 230 V med dvema faznima vodnikoma.
V SN omrejih je nazivna napetost enako dogovorni U c (ve podatkov je na strani
33: 3.17 Nazivna in dogovorna napetost).
Odklon napajalne napetosti se meri v integracijski periodi 10 minut (popreenje

srednje efektivne vrednosti napajalne napetosti).
Meje za NN sisteme:
U n 10 % v 95 % enega tedna,
U n + 10 %/ -15 % v vsem asu.
Meje za SN sisteme:
U c 10 % v 95 % enega tedna
Ve podrobnosti je na strani 11: 3.16 Ovrednotenje glede na meje, definirane s

standardom, in na strani 31: 3.2 Odkloni napajalne napetosti.
36
4.3.3. Hitre napetostne spremembe

Hitre napetostne spremembe napajalne napetosti so ocenjene z opisom.
NN sistemi:
V splonem ne presegajo 5 % U n , v nekaterih okoliinah lahko nekajkrat na

dan nastanejo kratkotrajne spremembe napetosti v velikosti do 10 % U n .
SN sistemi:
V splonem ne presegajo 4 % U c , v nekaterih okoliinah lahko nekajkrat na

dan nastanejo kratkotrajne spremembe napetosti v velikosti do 6 % U c .
Ve podrobnosti je na strani Error! Bookmark not defined.: 3.3 Hitre napetostne

spremembe,.
4.3.4. Upadi napajalne napetosti

Upadi napajalne napetosti so ocenjeni z opisom.
NN in SN sistem:
Priakovano tevilo upadov napetosti sme biti od nekaj deset do tiso na leto.
Veina upadov napetosti traja manj kot sekundo in ima globino upada manjo
kot 60 %. V nekaterih obmojih so lahko zelo pogosti upadi z globino med 10
% in 15 %.
Ve podrobnosti je na strani 13: 3.4 Upad napajalne napetosti.
4.3.5. Porast napajalne napetosti

Porast napajalne napetosti je v standardu EN50160 definiran kot temporary power
frequency overvoltages obasne prenapetosti omrene frekvence.
Porasti napajalne napetosti so ocenjeni z opisom.
NN sistem:
Okvara na visokonapetostni strani transformatorja lahko povzroi prenapetosti

na NN strani, ki praviloma ne presegajo 1,5 kV efektivno.
SN sistem:
Okvara lahko povzroi prenapetosti do 1.7 U c v sistemih z ozemljeno nevtralno

toko in do 2 U c v sistemih z izolirano oz. resonanno ozemljeno nevtralno
toko.
Ve podrobnosti je na strani 16: 3.5 Porast napajalne napetosti.
37
4.3.6. Prekinitev napajanja

e meritev izvajamo po standardu EN60160, pomeni prekinitev napajanja stanje, ko
napajalna napetost pade pod prag prekinitve, to je 1 % dogovorne napetosti U c .
Kratkotrajne prekinitve so prekinitve, ki trajajo manj kot 3 minute.
Dolgotrajne prekinitve imenujemo tiste, ki trajajo preko 3 minut.
Prisotnost kratkotrajnih in dolgotrajnih prekinitev je ocenjena z opisom:
NN in SN sistem:
Ne leto je mogoe priakovati od nekaj deset do nekaj sto kratkotrajnih

prekinitev. Priblino 70 % kratkotrajnih prekinitev lahko traja manj kot eno
sekundo.
Priakovano letno tevilo dolgotrajnih prekinitev je od 10 ali do 50, kar je
odvisno od obmoja.
Opomba: Okvirne vrednosti ne zajemajo nartovanih prekinitev, ker so te

napovedane vnaprej.
Ve podrobnosti je na strani 16.: 3.6 Prekinitve napajalne napetosti.
4.3.7. Jakost Flikerja

Kratkotrajna jakost flikerja (P st ) je merjena v obdobju 10 minut.
Meje za NN in SN sistem:
dolgotrajna jakost flikerja (P lt ) mora biti v 95 % tedna manja ali enaka 1 (P It 1)
Ve podrobnosti je na strani 18: 3.7 Fliker.
4.3.8. Neravnoteje napajalne napetosti
Neravnoteje napajalne napetosti se meri v 10-minutnem intervalu.
Za NN sistem so sledee meje:
V kateremkoli tednu mora biti 95 % vrednosti med 0 in 2 %. V nekaterih

obmojih lahko neravnoteje dosee tudi do 3 %.
Ve podrobnosti je na strani 20: 3.8 Neravnoteje napajalne napetosti.
38
4.3.9. Prehodne napetosti

Prisotnost prehodnih napetosti med linijskimi vodniki in zemljo je ocenjena z
opisom.
NN sistem:
v splonem temena prehodnih napetosti ne presegajo 6 kV.
SN sistem:
(ni definiranih vrednosti)
Ve podrobnosti je na strani 21: 3.9 Prehodne prenapetosti.
4.3.10. Harmonske napetosti
Integracijski interval za merjenje harmonskih napetosti je 10 minut.
Mejne vrednosti za NN in SN sisteme:
V kateremkoli tednu mora biti 95 % posameznih harmonskih napetosti enakih ali

manjih od vrednosti, podanih v tabeli 4, stran 26.
Poleg gornjega pogoja velja e, da mora biti THD napajalne napetosti (THDU)
manji ali enak 8 %.
Ve podrobnosti je na strani 22: 3.10 Harmoniki (ang. "Harmonics").
4.3.11. Medharmonske napetosti
Mejne vrednosti za medhramonske napetosti so v prouevanju.
Ve podrobnosti je na strani 27: 3.11 Medharmoniki.
4.3.12. Napetostni signali v omreju

Integracijski interval za merjenje napetostnih signalov je 3 sekunde.
Mejne vrednosti za NN in SN sisteme:
V 99 % dneva mora biti srednja vrednost signalne napetosti manja ali enaka
vrednostim, podanim na sliki 16, stran 28.
Ve podrobnosti je na strani 28: 3.12 Napetostni signali v omreju.
39
Tabela 5 predstavlja mejne vrednosti, definirane v EN 50160. e napetostni nivo ni

eksplicitno podan, potem veljajo enake meje za oba sistema NN in SN.
Tabela 5: Znailnosti napajalne napetosti, meje po EN 50160

znailnost nazivna ip odklon min./maks. perioda opomba
vred. merjenja
Frekvenca 50 Hz 10 s - 1 % / + 1 % @ 99.5 % leta 1 teden
napajalne - 6 % / + 4 % @ 100 % leta
napetosti 50 Hz 10 s - 2 % / + 2 % @ 95 % tedna 1 teden za loene sisteme
- 15 % / +15 % @ 100 % ves as
Vrednost NN: do 2003 je pri NN
napajalne 230V lahko Un skladno s
napetosti SN: HD 472 S1
Uc
Odkloni NN:
napajalne Un 10 min - 10 % / + 10 % @ 95 % tedna 1 teden
napetosti - 15 % / + 10 % @ 100 % tedna
SN:
Uc 10 min - 10 % / + 10 % @ 95 % tedna 1 teden
Hitre NN: splono 5 % 1 dan nakazano
napetostne Un maks. 10 % nekajkrat na dan
spremembe
SN: splono 4 %
Uc maks. 6 % nekajkrat na dan
Jakost flikerja Plt < 1 @ 95 % tedna 1 teden Pst ni uporabljen
Upadi NN 10 -1000 / leto, 1 leto nakazano
napajalne < 1 s, globina < 60 % globina je % od Un
napetosti povzroena z velikimi bremeni (Uc)
SN 10 -1000 / leto,
< 1 s, globina < 60 % povzroena
z velikimi bremeni in napakami
Kratkotrajne 10 do nekaj sto, 70 % < 1 s 1 leto nakazano;
prekinitve trajanje < 3 min
Dolgotrajne 10 - 50 1 leto nakazano;
prekinitve napovedane v
naprej ne tejejo
Obasne NN < 1.5 kV rms do 5 s Nakazano
prenapetosti SN < 2.0 Uc; razpad
< 3 Uc; feroresonanca
Prehodne NN < 6 kV Nakazano
prenapetosti SN
Neravnoteje 10 min < 2 % @ 95 % tedna, 1 teden

napajalne na nekaterih delih do 3 %
napetosti
Harmoniki 10 min tabela 4 @ 95 % tedna 1 teden
Medharmoniki 10 min vrednosti so v prouevanju 1 teden
Napetostni 3s Do ravni krivulje po EN50160 na 1 dan
signali v sliki 16 @ 99 % dneva
omreju
40
5. Primer kompletne meritve in poroilo o kakovosti

elektrine energije skladno s EN 50160
Uporaba: POWER QUALITY ANALYSER-ja, METREL

Znailnosti kakovosti energije, ki so opisane v predhodnih poglavjih, morajo biti
izmerjene in ovrednotene glede na nivoje, podane v standardu EN 50160.
Merjenje po EN 50160 je ena od ve merilnih metod, ki jih lahko merimo z Metrel-
ovim Power Quality Analyser-jem. To poenostavi merjenje in ovrednotenje
kakovosti napajanja glede na meje, definirane s standardom EN 50160.
Postopek merjenja po EN 50160 ima dva koraka:
na terenu izvedeno snemanje s Power quality analyser-jem

generacija poroila EN 50160
5.1. Postopek merjenja

Postopek merjena je zelo enostaven: na instrument je potrebno prikljuiti napetost
vseh treh faz, izbrati merjenje "EN 50160" in meritev se lahko prine. Vsi parametri
razen as zaetka in as konca snemanja se nastavijo avtomatino. Zaetek in
konec snemanja se lahko pred-nastavi, lahko se pa rono starta oz. ustavi. Perioda
snemanja mora biti nastavljena na en teden.
Za ovrednotenje kakovosti dobavljene elektrine energije mora biti instrument
prikljuen v toki predajnega mesta, to je toka prikljuitve odjemaleve instalacije v
javno omreje. V velikih sistemih lahko parametri kakovosti zelo nihajo zaradi
topologije sistema in poloaja blinjih bremen. V takem primeru je instrument
prikljuen na najblijo primerno toko (lokalna NN ina, glavno stikalo, izhod v delu
stavbe).
5.2. Poroilo EN 50160

Drugi korak je generacija poroila EN 50160, ki se izvede na PC raunalniku. Ko
prenesemo podatke iz instrumenta v PC, se izvede tudi statistina obdelava
posnetih podatkov. Rezultati se primerjajo glede na meje, definirane po EN 50160.
Poroilo z rezultatom: ustreza ne ustreza je izdelano na eni strani.
Na sliki 21 je EN 50160 poroilo, ki je izdelano na osnovi izmerjenih podatkov v
tednu od 14. do 21. septembra 2001. Power quality analyser je bil prikljuen na
dovodne ine v tovarni Metrel.
Ta enostavni graf zbere vse informacije, ki so potrebne za overitev kakovosti

elektrine energije.
41
Za prikaz rezultatov je uporabljena metoda kumulativne frekvence (glej: 3.15

Kumulativna frekvenca, stran 30). Za vsak signal so podatki statistino obdelani.
Vrednost CP95 in maksimalne vrednosti za posamezen signal so prilagojene glede
na skalo v skupnem histogramu z mejno rto, ki predstavlja dovoljeno odstopanje.
rni stolpci predstavljajo vrednost CP95 posameznega merjenega signala. Sivi
stolpci pa predstavljajo maksimalne vrednosti integracijskih period v asu merjenja.
Posamezen parameter kakovosti napajanja je v skladu z EN 50160, e je viina
stolpca pod mejno rto.
Graf ima 13 stolpcev:

U1, U2 in U3 odklon napajalne napetosti za posamezno fazo
Interr. prekinitev napajanja
Events upadi, porasti in prekinitve
H1,H2 in H3 harmonska napetost (vkljuno THD)
FLK1, FLK2 in FLK3 jakost flikerja
Imbl. neravnoteje napajalne napetosti
Freq. omrena frekvenca.
EN50160
Limit
value
U1 U2 U3 Interr. Events H1 H2 H3 FLK1 FLK2 FLK3 Imbl. Freq.
The quantity of the measured value under which 95% of all measured values lie
5% of measured values exceed that value
Slika 21: Poroilo EN 50160
Vse vrednosti razen Events so v dovoljenih mejah.

Sledee strani opisujejo, kako pridobiti ve podrobnosti o vsakem parametru z
uporabo programa Power Quality Analyser.
42
5.3. Poroilo o harmonikih

Posebnost poroila na sliki 21 je, da so harmoniki in THD oznaeni z enim stolpcem
na fazo (H1, H2 in H3).
Slika 22 prikazuje poroilo o harmonikih. Prikazani so posamezni harmoniki in THD.

Najslabi primeri za vse CP95 vrednosti in maksimalne vrednosti so izbrani
neodvisno. rn stolpec (CP95) nam prikazuje 5. harmonik in moder stolpec
(maksimum) prikazuje stanje 11. harmonika. V naem primeru je 5. harmonik blizu
mejne rte, ki je uporabljena v EN 50 160 poroilu.
Tipino je prisoten 5. in 7. harmonik. 11. 13. in 17. harmoniki so povzroeni s
preklapljanjem napajanja. Konni pregled posnetih podatkov (glej: 5.7 Pregled
posnetih podatkov , stran 48) prikazuje prisotnost vijih harmonikov v veernem in
nonem asu. V tem asu ne obratujejo tovarne in ti harmoniki niso povzroeni s
tovarnikimi porabniki.
Gledano v celoti je na fazi 2 najve harmonikov (CP95 in THD je 4.0 %)
Limit
L1
Limit
L2
Limit
L3
h02 h03 h04 h05 h06 h07 h08 h09 h10 h11 h12 h13 h15 h17 h19 h21 h23 h25 thd
lim 2.0 5.0 1.0 6.0 0.5 5.0 0.5 1.5 0.5 3.5 0.5 3.0 0.5 2.0 1.5 0.5 1.5 1.5 8.0
min 0.0 0.0 0.0 0.6 0.0 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 1.4
L1 max 0.0 0.0 0.0 3.3 0.0 1.1 0.0 0.0 0.0 0.1 0.0 0.2 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 3.6
95% 0.0 0.0 0.0 3.1 0.0 1.0 0.0 0.0 0.0 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 3.5
min 0.0 0.0 0.0 0.7 0.0 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 1.4
L2 max 0.0 0.0 0.0 3.9 0.0 1.0 0.0 0.0 0.0 0.7 0.0 0.1 0.0 0.4 0.0 0.0 0.0 0.0 4.2
95% 0.0 0.0 0.0 3.7 0.0 0.9 0.0 0.0 0.0 0.4 0.0 0.0 0.0 0.1 0.0 0.0 0.0 0.0 4.0
min 0.0 0.0 0.0 0.1 0.0 0.5 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 1.4
L3 max 0.0
95% 0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
2.6
2.5
0.0
0.0
1.6
1.4
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.1
0.0
0.0
0.0
0.8
0.1
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
0.0
3.2
3.0
Slika 22: kumulativna frekvenca za harmonike
43
5.4. Poroilo EN 50160 v obliki razpredelnice
Slika 23 prikazuje trenutni posnetek meritev EN 50160 v tabelarini obliki.

Prikazane so izmerjene vrednosti za posamezno fazo in meje, definirane z EN
50160 standardom.
prikazuje rezultate iz podatkov, ki so bili izvoeni.
Slika 23: Tabelarina oblika poroila EN 50160 trenutni posnetek
44
Tabela 6: Tabelarina oblika poroila EN 50160

Enota Meja L1 L2/tot L3 L1 L2/tot L3
Odkloni 230V
napetosti
% Un + 10 1,34 0,00 4,22 -3,24 0,00 2,43
Maksimum
Minimum % Un - 10 -6,42 -8,98 -3,75 -5,36 -7,67 -2,97
Prekinitve tevilo 100 0 0 0 - - -
Dogodki tevilo 100 1 1 114 - - -
Fliker Plt Plt 1,00 0,16 0,23 0,16 0,00 0,00 0,00
Frekvenca 50Hz +/-

95% 1%
% +1 0,12 0,03
Maksimum
Minimum % -1 -0,13 -0,07
Neravnotej % 2,00 0,51 0,35

e
Harmoniki
THD % Un 8,0 3,62 4,18 3,24 3,46 4,00 2,97
2. Harm. % Un 2,0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
3. Harm. % Un 5,0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
4. Harm. % Un 1,0 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
5. Harm. % Un 6,0 3,30 3,90 2,60 3,10 3,70 2,50
6. Harm. % Un 0,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
7. Harm. % Un 5,0 1,10 1,00 1,60 1,00 0,90 1,40
8. Harm. % Un 0,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
9. Harm. % Un 1,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
10. % Un 0,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
Harm.
11. % Un 3,5 0,10 0,70 0,10 0,10 0,40 0,00
Harm.
12. % Un 0,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
Harm.
13. % Un 3,0 0,20 0,10 0,80 0,00 0,00 0,10
Harm.
15. % Un 0,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
Harm.
17. % Un 2,0 0,00 0,40 0,00 0,00 0,10 0,00
Harm.
19. % Un 1,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
Harm.
45
21. % Un 0,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Harm.
23. % Un 1,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
Harm.
25. % Un 1,5 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00
Harm.
5.5. Fliker diagram
Slika 24 prikazuje trenutni posnetek fliker okna. Jakost flikerja je prikazana skladno
z IEC merilnikom flikerjev po standardu IEC 61000-4-15. Vidna je asovna
odvisnost odklonov za kratkotrajne (Pst) in dolgotrajne (Plt) flikerje.
Slika 24: diagram flikerjev
(ve komentarjev o novi fliker meter funkciji je dodano)
46
5.6. Upadi, porasti in prekinitve anomalije

Upadi, porasti in prekinitve so doloene na osnovi meritev pol-period (U rms1/2 )
(podrobne podatke glej na strani 13: 3.4 Upad napajalne napetosti) za napetost
posamezne faze.
Slika 25: poroilo o anomalijah
Na skupnem poroilu, ki se imenuje anomalies, so zapisani upadi in prekinitve.

Slika 25 prikazuje primer takega poroila. Za vsako posneto anomalijo je posnetih
5 parametrov.
Event prikazuje fazo, na kateri se je pojavila anomalija
Start time zaetek prve pol-periode efektivne vrednosti (U rms1/2 ), ki je bila
nad/pod nastavljenim pragom
Duration trajanje anomalije
Direction odklon napetosti; up - porast; down - upad,
interruption prekinitev (prag upada je prekoraen brez povratka)
Extrem maksimalni odklon srednje vrednosti efektivne napetosti U rms1/2 glede
na referenno vrednost
Vrsto anomalije doloa parameter direction: upad->down, porast->up.
Razloevanje med upadom in prekinitvijo (interrupt) je izvedeno na osnovi
parametra extrem. e je extrem veji kot 1 % referenne napetosti, je
anomalija registrirana kot upad, sicer je registrirana kot prekinitev.
47
Referenna napetost je tista napetost, ki je uporabljena kot prag za raunanje

upadov in porastov. Nastavljivo (variable) referenco napetosti lahko uporabimo,
kadar izvajamo meritve na dveh razlinih napetostnih nivojih npr. 400 V (NN) in 6
kV (SN) in prestava transformatorja ni konstantna ali na podrojih, kjer so
pomembni odkloni napetosti. Pri fiksni (fixed) referenni napetosti anomalij ne
moremo zadostno primerjati, ker se zaradi regulacije spreminja prestava
transformatorja. V primeru, e napajalna napetost pade/naraste blizu mejnih
vrednosti, e minimalna sprememba amplitude napetosti povzroi anomalijo. Ker je
takih anomalij zelo veliko, se lahko zgodi, da se spomin napolni prej kot je konec
meritve (linear memory) oz. nekateri podatki bodo prepisani (circular memory).
5.7. Pregled posnetih podatkov

V prikazani meritvi se je zgodilo veliko tevilo dogodkov ("Events" na sliki 21). V
poroilu o anomalijah (slika 25) opazimo, da so glavnina posnetih dogodkov porasti
s trajanjem 0.01 ali 0.02 sekunde in vrhom do 244 V. Vsi so se dogodili na tretji fazi
med vikendom. Samo en upad je registriran med meritvijo in je viden na sliki 25.
Vzrok za tak raztros anomalij lahko ugotovimo ob pregledu posnetih podatkov.
Posamezni signal ima povpreje, maksimum in minimum. Vsi signali so posneti
med meritvijo EN 50160 in jih lahko pregledujemo v funkciji "RECORDING"
Slika 26 prikazuje podroben posnetek desetminutnih napetostnih povpreij med
vikendom. Vrednost napajalne napetosti je preko vikenda narasla in je povzroila
poveanje porastov. Samo na tretji fazi je napetost prekoraila prag porasta.
(neravnoteje).
V problematinih situacijah so uporabljene napredne tehnike merjenja in so

predstavljene v naslednjem poglavju.
Slika 26: izrez posnetih podatkov povpreja napetosti
48
6. Nov pristop merjenja z Metrel-ovim Power

Quality Analyser-jem
Metrel-ov Power Quality Analyser MI 2192 omogoa 5 tipov snemanja:

EN 50160
periodics periodino snemanje (registriranje)
waveforms ovojnice
fast logging hitro snemanje
transients prehodni pojavi
Prvi tip meritve EN 50160 je merjenje, shranjevanje in ovrednotenje dogodkov

kakovosti elektrine energije glede na meje, definirane s standardom EN 50160.
Ostali tirje tipi meritev dopolnjujejo dodatne tehnike snemanja. V kombinaciji s
tokovnimi vhodi jih lahko uporabimo za bolje nadzorovanje, statistino obdelavo
ali iskanje in odstranjevanje motenj. Bolj podrobno bodo predstavljene v naslednjih
poglavjih.
Trije tokovni vhodi in ustrezen postopek omogoa, da lahko izvajamo napredno
merjenje ter analiziranje toka, moi in energije. Hitro vzorenje, velik spomin,
grafini prikazalnik in serijska komunikacija s PC raunalnikom omogoa hitro
odkrivanje motenj.
Na terenu obiajno prinemo merjenje na zahtevo uporabnika ali drugih organov s
kratkim opisom problema. Glavni razlogi za tako povpraevanje so:
Nov visoko-porabni del opreme (hitro spremenljivi regulator, varilni stroj
ali podobno) bo prikljuen na sistem. Na osnovi izkuenj vemo, da bodo
lahko problemi z drugo opremo, ki je prikljuena.
V sistem je dodana naprava za izboljanje energije (aktivni ali pasivni filter)
in njene lastnosti je potrebno potrditi.
Nerazloljiva, tuja in neponovljiva motnja povzroa na uporabnikovi
opremi veje stroke. Pooblaeno servisno osebje je pregledalo napravo
in ni ugotovilo vzroka teav. Obiajno med popravilom ne moremo
ponoviti enake situacije.
Pogoste pritobe lokalnih omrenih operaterjev, da na sistemu nekaj ne
deluje dobro.
Nadzor sistema, optimizacija in iskanje izvora motenj.
Ne glede na merjenje po EN 50160, kakor je opisano v prejnjem poglavju, Power

Quality Analyser omogoa e sledee tiri metode merjenja:
periodics periodino snemanje (registriranje)
waveforms ovojnice
fast logging hitro snemanje
transients prehodni pojavi
Posamezen tip bo opisan na naslednjih straneh. V dodatku je prikazanih nekaj

primerov merjenja pri iskanju in odstranjevanju motenj. Ni namen dajati reitve, toda
podati nekaj idej, kako lahko instrument uporabimo, kadar iemo vzroke in naine,
da bi odpravili probleme v nekaterih primerih.
49
6.1. Periodino snemanje (registriranje)

Registriranje period je meritev, ki vkljuuje tri merilne metode:
periodino snemanje (periodics)
merjenje upadov, porastov, prekinitev (anomalies)
statistika
6.1.1. Periodino snemanje

Periodino snemanje je osnova za merjenje kakovosti elektrine energije. Osnova
merjenja EN 50160 je periodino merjenje s snemanjem parametrov, ki so
zahtevani po standardu EN 50160.
Merila perioda je trajanje merjenja, to je as merjenja od zaetka do konca.
Signal je veliina, ki jo lahko izberemo za snemanje. Ta vrednost je dobljena z
merjenjem (vzorenjem), ki mu sledi raunanje (srednja vrednost, DFT, raunaje
moi in energije). Za eno periodo lahko izberemo 64 signalov od 308 (98 na fazo in
dodatnih 14 pri trifaznem sistemu).
Glavni namen periodinega snemanja je zbiranje podatkov za doloen signal: na
primer 90,000 vrednosti za srednjo vrednost napetosti v 10-minutni periodi pri
trifaznem sistemu. Poleg tega se lahko nadzorujejo tokovi in lahko posnamemo do
40 harmonikov za vsako vhodno napetost in tok. Tudi merjenje moi in energije za
posamezno fazo in za vse tri skupaj je mono izbrati.
V integracijski periodi (IP) (izraza popreenje ali kopienje period se tudi
uporabljata) je zdrueno veliko tevilo podatkov, ki so bili pridobljeni v realnem asu
merjenja. Vrednost napetostnega in tokovnega signala je posodobljena vsako pol-
periodo (10 ms pri 50 Hz sistemu), za signale moi vsako polno periodo (20 ms) ter
za harmonike in THD vsako 8. periodo (160 ms pri 50 Hz). Za vsak izbrani signal se
na koncu integracijske periode shranijo v spomin instrumenta povprena,
minimalna in maksimalna vednost te periode. Snemanje minimalnih vrednosti za
harmonike in THD praktino nima smisla in se ne shranjujejo v spomin instrumenta.
Izbiranje signalov in integracijske periode je v glavnem odvisno od namena
merjenja. e z merjenjem elimo ovrednotiti kakovost elektrine energije
(napetosti), so obiajno parametri za snemanje (IP in signali) vnaprej doloeni in se
uporablja vrednost CP95. Minimalne in maksimalne RMS vrednosti napetosti ter
frekvenca so tudi vkljuene v merilno periodo. Pri pregledu podatkov so nam na
voljo minimalne in maksimalne vrednosti za vsak IP in tako lahko odkrijemo
posamezne vplive, ki jih povzroajo velika bremena.
e merimo z namenom, da bi odkrili in odpravili teavo, uporabimo tudi tokovne
vhode. IP obiajno nastavimo na najnijo vrednost, ki je mogoa glede na eleno
dolino merilne periode, izbrano tevilo signalov in velikost spomina v instrumentu.
S tako vrsto meritve raziskujemo dinamiko sistema in obiajno jih razirimo e na
merjenje fast logging in waveforms.
Primeri periodinega merjenja so prikazani v meritvi EN 50160 in tudi razlaga
izvoenih podatkov.
50
6.1.2. Anomalije
Merjenje oz. detektiranje upadov, porastov in prekinitev napetosti v asu merilne
periode nastavimo v Power Link programu s potrditvijo kontrolne toke Anomalies
ali pa nastavimo na instrumentu v pod-meniju recording Anom.: ON. Znailnosti
posameznega dogodka so shranjene v spominu. Primer upada napetosti je
prikazan na sliki 27.
Slika 27: Anomalije in prekinitve napetosti
Upadi in porasti napetosti so oznaeni z zadrano napetostjo in trajanjem (glej

poglavje 3 Dogodki kakovosti elektrine energije). Zadnjih 64 U RMS(1/2) vrednosti
pred zaetkom dogodka je tudi dodano k zapisu. Ta podatek lahko uporabimo za
doloanje izvora dogodka. Referenna napetost in povprena vrednost sta potrebni
informaciji, kadar imamo nastavljeno drsei referenno napetost.
51
6.1.3. Statistika
Opcijo snemanja statistics uporabimo, kadar se zahteva ve statistinih informacij.
Ko je izbrano merjenje statistike, dobimo statistien prikaz vrednosti, dobljenih v
posameznih IP. Statistini zapis za vsak signal ima dodeljeno mesto v spominu
instrumenta. Statistini zapis je razdeljen na 256 razredov, ki pokrivajo celotno
podroje (0 % 100 %). Za harmonike in THD signale je 255 razredov v obmoju
od 0 % do 40 %. Zadnji, 256. razred je uporabljen za kumulativo vrednosti nad 40
%.
Krivulja CP95 je v meritvi EN 50160 izraunana na osnovi 10-minutnih povprenih
vrednosti signala po prenosu podatkov iz instrumenta v raunalnik. Statistini
posnetek je za vsak signal razdeljen na primerno tevilo razredov, odvisno od
rezultatov meritev.
Slika 28 prikazuje statistini zapis THDU1 v periodi enega delovnega dne. Ima oitno
dvojno znailnost THD. Prva skupina, ki je v asu od 15:00 do 00:30, ima priblino
vrednost 2.5. Drugi nivo je v asu 00:30 do 15:00 s priblino vrednostjo THD 1.9.
Statistics - From 24.08.2001. 15:31:00
To 26.08.2001. 15:31:30 (pertmp.mdt)
100.0 thdU1
1,28 - 1,44 0,56%
1,44 - 1,60 3,50%
1,60 - 1,76 10,94%
10.0 1,76 - 1,92 14,86%
1,92 - 2,08 15,35%
2,08 - 2,24 10,74%
2,24 - 2,40 13,07%
2,40 - 2,56 15,57%
1.0 2,56 - 2,72 8,80%
2,72 - 2,88 4,77%
2,88 - 3,04 1,51%
3,04 - 3,20 0,28%
0.1 3,20 - 3,36 0,05%
thdU1
Slika 28: statistino okno
thdU1 (%) Avg Periodics (pertmp.mdt)

3.05
2.97
2.89
2.81
2.73
2.66
2.58
2.50
2.42
2.34
2.26
2.18
2.11
2.03
1.95
1.87
1.79
1.71
1.63
1.56
1.48
24.08.2001. 15:31:00 Relation 1 : 1 26.08.2001. 15:31:00
Slika 29: odgovarjajoi graf za 10-minutno povpreje
52
6.2. Merjenje ovojnice ("Waveforms")

Merjenje ovojnice je mono orodje za iskanje in odpravljanje motenj ter za
zajemanje tokov in napetosti v primeru preklopov.
Metoda ovojnice posname ovojnice izbranih signalov, ko se pojavi proilni signal.
Proenje lahko nastavimo na rono, na doloen as ali, ko pol-perioda RMS
vrednosti izbranega proilnega signala zraste/pade nad/pod nivo proenja. V
spomin instrumenta se shrani nastavljeno tevilo period omrene frekvence pred in
po proilni periodi. Vsaka shranjena perioda ima v zapisu ovojnice 128 vzorenih
vrednosti.
Slika 30 prikazuje primer posnete ovojnice. 4 kW enosmerni motor, napajan preko
trifaznega auto-transformatorja in usmernikega mostika, poganja sinhroni
generator. Generirana napetost je uporabljena za preskuanje AVR regulatorjev
dizelskega motorja in sinhronizacije. Hitrost enosmernega motorja je regulirana z
izhodno napetostjo auto-transformatorja. V naem primeru je povzroena
napetostna stopnica 30 V. Napetost in tok na izhodu auto-transformatorja na fazi 1
sta posneta in izrisana.
Nastavljeno je bilo 1-sekunda pred in 4-sekunde po proilni periodi z enkratnim
prehodom preko nivoja napetosti proenja 18 V na fazi 1. Zgornji del (osciloskop)
prikazuje posnete ovojnice. irina osciloskopa je 10 period. Spodnji del (RMS
krivulja) grafino prikazuje izraunane RMS vrednosti period. Z nastavitvijo irine
osciloskopa na 128 (ena perioda) lahko pregledujemo periodo za periodo v celoten
posnetku. Slika 31 prikazuje periodo z vrednostjo vrha napetosti (U 1rms = 31.3V,
U 1THD = 298%, I 1rms = 48.9A, I 1THD = 8.5%). Slika 32 prikazuje zadnjo periodo iz
posnetka (U 1rms = 28.4V, U 1THD = 50.4%, I 1rms = 6.6A, I 1THD = 24.8%).
Slika 30: primer ovojnice
53
trigg time: 21.08.01. 13:15:04.51

110.0
99.0
88.0
77.0
66.0
55.0
44.0
33.0
22.0
11.0
V, A
0
-11.0
-22.0
-33.0
-44.0
-55.0
-66.0
-77.0
-88.0
-99.0
-110.0
trigg + 170 points X axis range: 128 points trigg + 297 points
Slika 31: perioda z maksimalno RMS vrednostjo
trigg time: 21.08.01. 13:15:04.51

70.0
63.0
56.0
49.0
42.0
35.0
28.0
21.0
14.0
7.0
V, A
0
-7.0
-14.0
-21.0
-28.0
-35.0
-42.0
-49.0
-56.0
-63.0
-70.0
trigg + 25386 points X axis range: 128 points trigg + 25513 points
Slika 32: zadnja posneta perioda
Kljub veliki uporabnosti posnetkov ovojnice le ta porabi v instrumentu veliko

spomina. Za predstavljeni primer je bilo posnetih 5 sekund. To je 5*50=250 period,
kar pomeni 250*128=32000 tok na posamezni vhodni signal. V naem primeru sta
dva signala (U1 in I1), to je 64000 tok. Vsaka toka potrebuje 2 byta in tako je
skupna dolina posnetka 128 kbytov. Za nekatere primere je to nepotrebno troenje
spomina in se namesto tega lahko uporabi fast logging.
54
6.3. Hitro zapisovanje ("Fast logging")

Hitro zapisovanje je podobno merjenje kot snemanje ovojnice, le da se namesto
hranjenja 64-tih tok vala ene pol-periode, shrani samo RMS vrednost posamezne
pol-periode. V tem primeru porabijo posneti podatki samo 1/64 spomina. Nastavitev
proenja in izbiranja signalov je enaka kakor pri snemanju ovojnice.
Slika 33 prikazuje izvedeno meritev fast logging na isti opremi kot je bil primer
posnetka ovojnice. Opazimo oitno razliko med krivuljama napetosti na sliki 31
(RMS graf) in sliki 34 (fast logging graf). RMS graf prikazuje obliko periode,
medtem ko fast logging graf prikazuje srednje vrednosti (RMS) pol period (64
vzorcev).
Slika 34 prikazuje del grafa, ki pojasnjuje vzrok agaste oblike signala. Tu se
vidi razlika 2.5 V med pozitivno in negativno pol-periodo U rms(1/2) . Podoben graf
je znailen za U rms(1/2) napetost pred upadom napetosti.
Slika 33: primer zapisa fast logging
37.1
36.0
35.0
34.0
32.9
31.9
30.9
29.8
28.8
27.8
V, A
26.7
25.7
24.7
23.6
22.6
21.6
20.5
19.5
18.5
17.4
16.4
21.08.01. 13:33:42.83 Graph resolution 1 : 1 21.08.01. 13:33:43.37
Slika 34: del fast logging grafa
55
6.4. Snemanje prehodnih pojavov ("Transients")

Pri snemanju prehodnih pojavov se uporablja metoda merjenja z zelo hitrim
vzorenjem. V tem nainu lahko signal zajemamo s frekvenco do 25 kHz.
Princip merjenja je podoben snemanju ovojnice, le da je tu hitreje vzorenje. e je

izbran samo en signal, imamo 1000 vzorcev na eno periodo pri 50 Hz. e je izbrano
vseh 6 signalov, se shrani v spomin instrumenta 400 vzorcev na periodo za vsak
signal. Primer: Slika 37: prehodni pojav priklop polnega kondenzatorja
Tabela 7 prikazuje ase vzorenja glede na tevilo izbranih signalov za snemanje.

Proenje je izvedeno na enak nain kot pri snemanju ovojnice, le da je tu dodan nov
nain proenja (opazuje se razlika med dvema vzorcema). Razlika med dvema
vzorcema pomeni naklon signala. Proenje se aktivira, ko je naklon veji od
nastavljenega praga (dU/vzorec ali dI/vzorec).
Error! Reference source not found. prikazuje posnetek prehodnega pojava.
Prazen kondenzator 4 F je bil prikljuen na 230 V linijo. Tok kondenzatorja je
merjen s tokovnimi kleami 1000 A (I1). Napetost 230 V linije je tudi posneta (U1).
Nastavitev proenja: I1, level, 30 A. Interval vzorenja: 40 s (glej tabelo 7). Okno
snemanja: 5 period pred proenjem in 5 period po proenju.
Za podroben ogled posnete tokovne pice uporabimo zoom funkcijo. Slika 36
prikazuje ta detajl. Vrh toka je bil 99 A, napetost je padla iz 286 V na 70 V.
Vrh toka je zelo odvisen od trenutka, kdaj kovinski kontakt naredi preklop in od
upornosti linije ter polnenja kondenzatorja.
Slika 35: primer prehodnega pojava
56
Slika 37 prikazuje e en prehodni pojav. V tem primeru je bil kondenzator polno

napolnjen pred priklopom na vezje. Tu je bil posnet vrh toka 175 A in sprememba
napetosti iz 278 V na + 130 V.
trigg time: 24.08.01. 15:18:42.44

186.1
156.9
127.6
98.4
69.2
40.0
10.8
-18.4
-47.6
-76.9
V, A
-106.1
-135.3
-164.5
-193.7
-222.9
-252.1
-281.3
-310.6
-339.8
-369.0
-398.2
trigg - 53 points X axis range: 181 points trigg + 127 points
Slika 36: detajl tokovne pice polnenje praznega kondenzatorja
trigg time: 24.08.01. 15:15:38.93

186.1
156.9
127.7
98.5
69.2
40.0
10.8
-18.4
-47.6
-76.8
V, A
-106.1
-135.3
-164.5
-193.7
-222.9
-252.1
-281.3
-310.6
-339.8
-369.0
-398.2
trigg - 53 points X axis range: 127 points trigg + 73 points
Slika 37: prehodni pojav priklop polnega kondenzatorja
Tabela 7: asi vzorenja

Izbrani signali t. vhodov as vzorenja
en napetostni vhod 1 20 s
en tokovni vhod 1 20 s
vsi napetostni vhodi (U 1 , U 2 , U 3 ) 3 30s
vsi tokovni vhodi (I 1 , I 2 , I 3 ) 3 30s
en napetostni in en tokovni vhod 2 40s
U1, U2, U3, I1, I2, I3 6 50s
57
7. Direct Link
Direct link je program za neposredno (on-line) prikljuitev med instrumentom in PC

raunalnikom. Pobarvane kode signalov, zoom funkcija, spektralna analiza in izpis
so zelo uporabne lastnosti za hiter pregled, shranjevanje ali preprosta poroila.
Slika 38: DC motor tee pri 15 V, izhod auto-transformatorja tok in napetost (glej ovojnico)
Voltages Magnitudes (21.08.2001. 11:61:11) / 2.SDT Currents
50.0 Voltage Ph1 (%) Thd = 39.87% 50.0 Current Ph1 (%) Thd = 26.79%
45.0 45.0
40.0 40.0
35.0 35.0
30.0 30.0
25.0 25.0
20.0 20.0
15.0 15.0
10.0 10.0
5.0 5.0
0 0
0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56 60 thd 0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56 60 thd
45.0 45.0
40.0 40.0
35.0 35.0
30.0 30.0
25.0 25.0
20.0 20.0
15.0 15.0
10.0 10.0
5.0 5.0
0 0
0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56 60 thd 0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56 60 thd
45.0 45.0
40.0 40.0
35.0 35.0
30.0 30.0
25.0 25.0
20.0 20.0
15.0 15.0
10.0 10.0
5.0 5.0
0 0
0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56 60 thd 0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 44 48 52 56 60 thd
Slika 39:spektralna analiza za vhode iz slike 38
58
8. Izvoz posnetih podatkov
Nove metode, ki so bile na kratko predstavljene v prejnjih poglavjih, so lahko

uporabljene kot samostojno orodje ali kot del obsenega pregleda. Podatki zajeti z
MI 2192, morajo biti predstavljeni zgoeno, posebno to velja za kompleksne
tudije. Visoka zmogljivost instrumenta in s posebni program nam omogoata, da
lahko za doloen dogodek zajamemo veliko tevilo podatkov in jih primerno
pripravimo za nadaljno obdelavo. Vse to lahko doseemo z izvaanjem posnetih
podatkov. Izvoz se lahko naredi v "clipboard" ali v "text" datoteko. Tu je nekaj
primerov, kako lahko uporabimo podatke, ki so bili zajeti s pomojo Power
Harmonic Analyser-ja.
8.1. Merjenje elektrine energije rezanje energijskih

vrhov (konic)
Ena od enostavnih in najbolj uinkovitih poti za zmanjanje rauna za elektrino
energijo je, da zmanjamo konice porabljene energije (vrna poraba). To lahko
doseemo z:
1. Reorganizacijo proizvodnega procesa
2. Dodatnimi generatorji
Prva reitev se lahko uporabi v sistemih, kjer se doloene operacije lahko ustavijo
ali prerazporedijo. Druga mona reitev je vgrajevanje dodatnih generatorjev v
sisteme, ki so pogosto uporabljeni kot rezervno napajanje. Obe reitvi zahtevata
dodaten nadzor in sistemsko regulacijo, kar je nartovano na osnovi predhodnega
merjenja in analize situacije na terenu.
Druga monost za poveanje uinkovitosti je poveanje faktorja moi z uporabo
kompenzacijskih metod.
Merjenje porabljene moi (energije) v periodi enega tedna je prikazano na sliki 41.
Enotedensko snemanje porabe energije in faktorja moi je izvoeno in obdelano z
programom na PC raunalniku. Pogodba o ceni energije doloa: ceno energije,
stroke amortizacije in druge smotrne faktorje, ki so ocenjeni v fazi nartovanja
sistema in algoritmi, kateri pokaejo najnije stroke porabljene energije.
P (MW)
2.0
1.6
1.2
0.8
0.4
MO TU WE TH FR SA SU MO
0
12.07.1999 19.07.1999
10:55:00 11:07:00
Slika 40: potronja moi v eno tedenski periodi
59
8.2. Kondenzatorski bloki vplivi harmonikov

Kondenzatorski bloki so naprave, ki so najbolj obutljive na prisotnost harmonikov.
Uporabnikova bremena imajo obiajno induktivne znailnosti, kondenzatorski bloki
se uporabljajo za kompenzacijo induktivnih tokov. Te lastnosti omogoajo:
bolji vsesploni uinek sistema

poveanje uporabnosti aktivne moi
zmanjanje izgub pri prenosu
poveanje napetosti
zmanjanje finannih kazni zaradi slabega faktorja moi
Prisotnost harmonikov povzroa kar nekaj problemov na prikljuenih

kondenzatorskih blokih:
z merjenjem napetosti, toka in moi ne moremo izraunati velikosti

kondenzatorskega bloka
impedanca kondenzatorskega bloka pada s frekvenco (Z C =1/jC) in
procent n-tega harmonskega toka bo n-krat viji kot procent n-te
harmonske napetosti
kondenzatorski blok bo pobral harmonske tokove, kar povzroi padec
harmonskih napetosti na liniji. Rezultat tokovnega THD bo viji kot brez
kondenzatorskega bloka in zaradi poveanega toka se lahko
kondenzatorski blok pokoduje.
pojavijo se lahko oscilacije, ki jih povzroajo visoke napetosti, in te lahko
degradirajo dielektrik kondenzatorja
Koregiranje faktorja moi v prisotnosti harmonikov postane bolj zapleteno. Primeri

kompenzacije pri linearnih in nelinearnih bremenih bodo prikazani.
Slika 41 (a) prikazuje napetost, tok in trenutno obliko vala moi za tipino linearno
breme (pF=0.8, R L : X L = 1 : 0.75) in enako breme, kompenzirano z X C =-X L (b).
Zaradi poenostavitve je napajalna napetost idealna (THDU=0, Zs=0).
Uporabljene formule: RMS (srednja efektivna vrednost)
RMS napetost:
T
U
1 2
T 0
u (t ) dt V (10)
RMS tok:
T
I
1 2

T 0
i (t ) dt I R I L
2 2
A (11)
60
Navidezna mo:
S U I VA (12)
Delovna mo:
T
1
P u (t ) i (t ) dt U I cos( ) U I R S cos( )
T 0
W (13)
Jalova mo:
Q S 2 P 2 U I sin( ) U I L S sin( ) VAr (14)

Faktor moi:
PF
P

P
S U I
I
R
I
(15)
Slika 41: Oblike valov za linearna bremena

p
u p
i=iR u
i
iL
iR
iC= -iL iL
(a) (b)
61
Tipini tok bremena lahko razdelimo na uporovno (I R ) in reaktivno (I L ) komponento.

I R je tok, ki je v fazi z napetostjo in rpa delovno mo, to je mo, ki je pretvorjena v
mehansko delo in segrevanje. Delovna mo predstavlja potroeno energijo premog,
vodo, olje ali druga goriva. Trenutni produkt u(t) in i R (t) je vedno pozitiven.
I L predstavlja tok, ki generira magnetno polje v bremenu. Ta tok ni v fazi z
napajalno napetostjo in povzroa velik energijski tok, ki tee po linijah med
bremenom in omrejem. Dvakrat v periodi se trenutna mo, ki jo povzroa I L pretoi
v breme, shrani v induktivnost in vrne nazaj v omreje. eprav tu ni porabe
energije, ta tok povzroa dodatne izgube na prenosnih linijah zaradi vejega
skupnega toka in tako raste potreba po veji moi.
V kondenzator, ki je prikljuen vzporedno z bremenom, tee tok I C v obratni smeri
kot je induktivna komponenta toka bremena (fazni kot med tokovi je 180). Ko je
kondenzatorski tok I C enak I L , potem kompletna jalova energija kroi samo med
induktivnostjo bremena in kondenzatorjem. Rezultat tega je:
tok bremena je v fazi z napetostjo

skupni RMS tok je manji
trenutna mo ni nikoli negativna (ni pretakanja energije)
minimalna potrebna mo je prenesena po liniji, minimiziranje izgub in
obremenitev omreja
Slika 42 (a) prikazuje tok, ki je v fazi z napajalno napetostjo in vsebuje osnovni (I 1 )

tok in tretji harmonik toka (I 3 ). Razmerje med osnovnim in tretjim harmonikom je
1:0.75 (i 3 =75%). Prisotni so napetost, tok in trenutni val moi. Del moi zaradi
harmonskega toka (p 3 ) je tudi viden na sliki. Delovna mo je lahko izraunana kot
vsota delovne moi posameznega harmonika. Delovna mo posameznega
harmonika je izraunana po formuli (16).
n-ti harmonik delovne

moi: P U I cos ( )
hn n n n (16)
cos ( ) - fazni kot med n-tim
n
harmonikom napetosti in toka
Dokler ni tretjega harmonika napetosti (u 3 =0), je delovna mo tretjega harmonika

enaka ni. To lahko pojasnimo z razlago polja pod krivuljo p 3 na sliki (a). Povrena
vrednost p 3 za periodo osnovne frekvence je ni. Negativna vrednost p 3 predstavlja
mo, ki je vrnjena nazaj v napajalno omreje. Posledica tega je, da merjenje z V-
metrom, A-metrom in W-metrom in izraunom po formuli (14) da rezultat faktorja
moi PF=0.8, enako kot v prejnjem primeru.
62
Slika 42: nelinearni tok primer PF

p
u u
p
i
p3 iC
i
(a) (b)
e kondenzator iz prejnjega primera veemo vzporedno z bremenom zato, da bi

izboljali faktor moi, dobimo situacijo, ki je prikazana na sliki 42 (b). Ker imamo
idealno napajalno napetost je Xs=0. Na kondenzatorskih sponkah se ni ne zgodi in
kondenzatorska tokova sta v obeh primeri enaka.
Dodatni kondenzatorski tok povzroa:
poveanje RMS vrednosti toka

poveana potreba po energiji
fazno zamikanje toka in napetosti (negativna reaktivna mo)
Tok se je poveal za 16 % in faktor moi (PF=P/S) je padel iz 0.800 na 0.686. Iz

tega lahko zakljuimo, da dodatni kondenzator samo poslabuje lastnosti sistema.
Slika 43 razlaga vpliv harmonskih tokov na faktor moi pri idealni napajalni
napetosti.
Skupni tok bremena je lahko manji od osnovnega in vsote vseh ostalih
harmonskih tokov. Osnovni tok je nadalje lahko manji od delovne (uporovno
breme) in jalove (induktivno breme) komponente.

2
I rms I 12 I k2 I 1 cos 1 I 1 sin 1 I harm
2 2 2
(17)
k 2
Diagram moi lahko nariemo z vektorji tokov. Pri moi so reaktivne komponente v
nasprotni smeri. To je zaradi tega, ker induktivni tok zaostaja za napajalno
napetostjo in je matematino prikazan v negativni smeri. Jalova mo se smatra kot
pozitivna in je matematino prikazana v pozitivni smeri. Samo mo, ki je povzroena
z induktivno komponento osnovnega toka (Q), se lahko kompenzira s
kondenzatorjem. Faktor moi po formuli (15) in njena kompenzacija nista posebno
korelirani, tako sledi nova definicija. Faktor navidezne moi je enak faktorju moi,
definiran z (15). Tako lahko faktor navidezne moi uporabimo za kompenzacijske
namene in faktor popaene moi, ki doloa vplive harmonikov.
63
Faktor navidezne moi:

PF
P

U I S
P
(18)
Nadomestni faktor moi:

RF cos(1 ) U 1 I 1 (19)
U 1 , I 1 osnovna frekvenca napetosti in toka
koti so izracunani z DFT
Faktor popaene moi:

DPF 1 PF 2 RF 2 (20)
Popaena mo:
D S 2 P2 Q2 dVA (21)
D (dVA)
Irms Iharm S (VA)
U Q1(VAr) U
I1cos(1) S1
P1(W)
I1 I1sin(1)
Slika 43: grafini prikaz moi harmonika
64
Ta poenostavljen primer sloni na idealni napajalni napetosti. V realni situaciji

postane vse skupaj bolj kompleksno zaradi vpliva nelinearnih bremen (Xs) in
prisotnosti harmonikov v napajalni napetosti (THDU>0).
Na merjenje parametrov kakovosti elektrine energije vplivajo kondenzatorski bloki,
ki bodo na kratko predstavljeni na naslednjih straneh.
Odjemalec ima skupno toko sklopa (PCC) na 35 kV sistemu. 6 kV omreje s tremi

parnimi generatorji v osnovi napaja uporabnikov energetski sistem. V normalnih
pogojih je tok energije preko toke PCC -0.5 do 1 MW, to pomeni, da generatorji
pokrivajo jalovo energijo v sistemu. Iz tega sledi, da imamo 0.5 do 1 MW energije v
rezervi. Tri-stopenjski kondenzatorski blok na 6 kV omreju je odklopljen. Namen
merjenja je bil ovrednotenje vpliva kondenzatorskega bloka na napetost in tok v
toki PCC.
Namen merjenja je prekiniti generiranje jalove energije. Ko se je kondenzatorski
blok prikljuil, se je kompenziral generator in zaradi tega je znatno narasla napetost
na 35 kV sistemu. Merjenje period je bilo razdeljeno v sledee pod-periode:
a) normalni pogoji (jalovo energijo sistema pokrivajo generatorji)

b) generatorji so prenehali proizvajati jalovo energijo
c) vklopljena prva kompenzacijska stopnja
d) vklopljena druga kompenzacijska stopnja
e) vklopljena tretja kompenzacijska stopnja
f) normalni pogoji
Oblike napetosti in toka so preko serijske povezave poslane na prenosni

raunalnik. Posnetek je bil izveden s asom integracije 5 sekund.
I1 (A) U1 (kV)
100 50
0 0
-100 -50
Slika 44: tok v koraku (b) ni kompenzacije
65
I1 (A) U1 (kV)
20 50
0 0
-20 -50
Slika 45: tok v koraku (e) vsi kompenzacijski kapacitivni bloki so vkljueni
I1 (A) U1 (kV)
20 50
0 0
-20 -50
Slika 46: tok v koraku (f) normalni pogoji kompenzirano z generatorjem
I1 (A) U1 (kV)
100 50
e
0 0
-100 -50
Slika 47: zdruen grafini prikaz
66
phase voltage (kV) THDU (%)

21 4
a b c d e f
3
U
20.5 2
THDU
20 0
-2 0 2 4 6 8 10 12 14 16
time (min)
Slika 48: PCC napetost in THDU
phase current (A), THDI(%) I5(A), I7(A)

100
a b c d e f
2
I5
50
I7
0
I
THDI
0
-2 0 2 4 6 8 10 12 14 16
time (min)
Slika 49: PCC napetost in THDU
Podatki na slikah 45, 46 in 47 so zajeti z instrumentom. Slika 48 je narejena z

naknadno obdelavo prej zajetih podatkov. Sliki 49 in 50 prikazujeta posnete
rezultate.
Za zakljuek: THD napetosti naraa, ko je vkljuen tretji kondenzatorski blok. THD
toka je zmanjana v 0-I-II kompenzacijski stopnji v glavnem zaradi poveanega
jalovega toka skozi toko PCC. Ko je tretji kondenzatorski blok vkljuen, znatno
narastejo THDI, ker se zmanjuje RMS tok in poveujejo harmoniki. Harmonski
tokovi so precej konstantni. Znatno se poveajo, ko je vkljuena tretja stopnja (slika
48).
67
8.3. Hitro zapisovanje zagonski tok motorja

Slika 50 ilustrira, kako se lahko uporabi hitro zapisovanje in nadzira zagon motorja.
Motor rpalke je bil zagnan z zvezda-trikot preklopom. as med zvezda in trikot
vezavo mora biti nastavljen skladno s priporoili proizvajalca. Merjenje mora potrditi,
da je avtomatska regulacija rpalke pravilno nastavljena.
90ms
26 A
peak:
104 A peak:
194 A
Slika 50: zagon motorja
68
METREL d.d.
Merilna in regulacijska oprema
Ljubljanska c. 77, SI-1354 Horjul
Tel: (0)1 75 58 200 Faks: (0)1 75 49 226
E-pota: metrelmetrel.si http://nakup.metrel.si
2012 METREL
Brez pismene odobritve METREL-a je prepovedano kopiranje in razmnoevanje te publikacije po delih ali v celoti.

Moderne Metode Merjenja Kakovosti Elektricne Energije - SLO - 20 750 700 PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Moderne Metode Merjenja Kakovosti Elektricne Energije - SLO - 20 750 700 PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Moderne metode merjenja

kakovosti elektri~ne energije

Prepovedano je kopiranje in razmnoevanje navodila ali posameznih delov navodila

Oprema, ki ima stikalno vezje na vhodu, je obiajno bolj obutljiva na nihanje

2. Kaj je kakovost elektrine energije?

Obstaja ve definicij za kakovost elektrine energije, odvisno od toke gledanja.

In konno, eden od najbolj ilustrativnih prikazov, kaj je kakovost

Ne glede na uporabljeno definicijo, je kakovost elektrine energije glavna strateka

enostavno prepoznavanje in izloanje problemov na dobaviteljevi ali

vodenje posebnih pogodb,

ponujanje bolj konkurennih storitev razlikovanje med drubami, ki

2.1. EMC standardizacija

IEC standardi enaijo izraz power quality z izrazom low frequency

Electromagnetic compatibility -EMC (IEV 161-01-07):

Elektromagnetna zdruljivost (kompatibilnost)

Sposobnost katerekoli opreme ali sistema, da deluje zadovoljivo v

Electromagnetic environment (IEV 161-01-01):

Celota elektromagnetnega fenomena na doloeni lokaciji.

Electromagnetic disturbance (IEV161-01-05):

Katerikoli elektromagnetni fenomen, ki lahko degradira lastnosti naprave, opreme ali

Immunity (to a disturbance) (IEV 161-01-20):

Imunost (na motnje)

Sposobnost naprave, opreme ali sistema, da deluje brez nepravilnosti v prisotnosti

Mains immunity (IEV 161-03-03):

Susceptibility (electromagnetic) (IEV 161-01-21):

Kot je e omenjeno v uvodnem poglavju, je pravilno delovanje naprav, ki so

koliine in bliine motenj,

Obstajajo trije tipi EMC standardov v IEC.

Osnovne EMC publikacije

Sploni EMC standardi standardi za proizvode

Tabela 1: IEC EMC standardi za kakovost elektrine energije

IEC Publikacija Predmet

Osnovne EMC Publikacije: Zdruljivost nivojev

3. Parametri kakovosti elektrine energije

Kvaliteta uporabnikove opreme je lahko degradirana s konduktivnimi ali

Dogodki kakovosti elektrine energije

Tabela 2: Parametri kakovosti elektrine energije

Sprememba Parameter Razlaga

Frekvenca Omrena frekvenca Pog. 3.1

Napetost Velikost napajalne napetosti Pog. 3.2

Prekinitve napajalne napetosti Pog. 3.6

Oblika vala Prehodne prenapetosti Pog. 3.9

Kratka razlaga vpliva posameznega dogodka na uporabnikovo opremo je

3.1. Omrena frekvenca (ang. "Power frequency")

Vplivi na uporabnikovo opremo

Slika 1: sprememba frekvence

3.2. Odkloni napajalne napetosti (ang. "Supply voltage

Vplivi na uporabnikovo opremo

3.3. Hitre napetostne spremembe (ang. "Rapid voltage

duration: 19.5 cycles

dip threshold: -10%

0.0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8

Slika 2: Definicija hitre napetostne spremembe

3.4. Upad napajalne napetosti (ang. "Supply voltage dips")

Upad napetosti je opisan z:

Slika 3:U rms(1/2) ovojnica

Slika 4: Upad napetosti znailnosti

Opombe glede zadrane napetosti:

Opombe glede praga upada napetosti:

Slika 5: tri-fazni sistem, upadi napetosti

Vplivi na uporabnikovo opremo

3.5. Porast napajalne napetosti (ang. " Supply voltage

Vplivi na uporabnikovo opremo