SLOVENŠ INA

Gimnazija

U ni na rt za pouk slovenš ine za slovenske u ence po svetu oz. zunaj

Republike Slovenije
U ni na rt za predmet slovenš ina v gimnazijah je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje u nega
na rta za slovenš ino.

Avtorji besedila:
Mojca Poznanovi Jezeršek, predsednica
• Mira Hedžet Krka , lanica
• dr. Martina Križaj Ortar, lanica
• dr. Boža Krakar Vogel, lanica
• Marija Kon ina, lanica
• Suzana Krvavica, lanica
• Dr. Tomo Virk, lan
• Stanislava Židan, lanica
• Darinka Ambrož, sodelavka

Recenzenti:
• dr. Marja Bešter Turk
• dr. Janko Kos
• dr. Sonja Pe jak

Avtorji prilagojenega u nega na rta za pouk slovenš ine v gimnazijah za slovenske dijake
po svetu oz. zunaj Republike Slovenije:
Marjeta Ho evar, prof., Gimnazija Bežigrad
Mojca Poznanovi , prof, Zavod RS za šolstvo

2
Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA

2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE

3 CILJI IN VSEBINE
3.1 Jezikovni pouk
3.2 Književni pouk

4 DIDAKTI NA PRIPORO ILA

4.1 Jezikovni pouk
4.2 Književni pouk

5 VREDNOTENJE DOSEŽKOV

6 ZNANJA IZVAJALCEV

7 PRILOGA – Predlogi prostoizbirnih književnih besedil za individualno in

skupinsko delo ter aktualizacijo

3
 1 OPREDELITEV PREDMETA

Slovenš ina kot materni/prvi jezik za ve ino dijakov/dijakinj in kot drugi jezik/jezik okolja za
manjšino je klju ni splošnoizobraževalni predmet v gimnaziji, podlaga za samorazumevanje, za
vsakršno u enje s slovenskim jezikom izraženih vsebin, za razumevanje, doživljanje in
vrednotenje pojavov okrog nas. Dijaki/dijakinje se pri njem usposabljajo za u inkovito govorno
in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o pomenu materinš ine sploh, o
slovenš ini kot državnem in uradnem jeziku, o njenem položaju v EU in o njeni izrazni razvitosti
na vseh podro jih javnega in zasebnega življenja.

Dijaki/dijakinje se z ustvarjalno mo jo slovenskega jezika sre ujejo še zlasti ob umetnostnih

besedilih. Namen tega sre evanja je branje, osebno doživljanje in odprto razumevanje obveznih
in prostoizbirnih umetnostnih besedil iz slovenske in prevodne književnosti. Na ta na in
dijaki/dijakinje razvijajo doživljajske, domišljijsko ustvarjalne, vrednotenjske in intelektualne
zmožnosti, ki bogatijo posameznikovo osebnost in so sestavina estetske zmožnosti, ter
poglabljajo splošno sporazumevalno zmožnost za sprejemanje in izražanje raznovrstnih besedil.

Spoznavanje temeljnih dejstev in nosilcev slovenskega jezika in književnosti je eden od

najpomembnejših pogojev za poglabljanje kulturne, domovinske in državljanske vzgoje.
Umeš anje reprezentativnih del iz slovenske književne ustvarjalnosti v evropske kulturne okvire
pa prispeva k medkulturni in širši socialni zmožnosti. Kriti na refleksija obravnavanih pojavov
prispeva še k razvijanju kriti nega mišljenja ter k u enju u enja.

V predmetniku gimnazije je pouku slovenš ine namenjenih 560 u nih ur, tj. 140 ur v šolskem
letu, v predmetniku dopolnilnega pouka slovenš ine za Slovence v tujini pa 420 u nih ur, tj. 105
ur v šolskem letu; polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku književnosti.
Predmet je nadgradnja u nega na rta iz osnovne šole, naravnan v uporabnost pridobljenih
spoznanj pri posameznikovem nadaljevanju izobraževanja in delovanju v raznovrstnih izzivih
sodobne življenjske prakse.

4
U ni na rt za pouk slovenš ine v tujini upošteva specifiko pou evanja v tujini in je oblikovan
tako, da omogo a im lažje vklju evanje v razli ne programe šolanja (npr. slovenska
gimnazija, mednarodna matura). Vsebuje iste splošne cilje/kompetence kot u ni na rt za
gimnazije (2008), nekaj sprememb pa je zaradi manjšega števila ur in specifi nih oblik dela pri
vsebinah. Torej je u ni na rt za pouk slovenš ine v tujini prilagojena oz. dopolnjena varianta
u nega na rta za gimnazije. Spremembe oz. dolo ila, ki veljajo zgolj za u enje slovenš ine v
tujini, so zato napisane v odebeljenem/polkrepkem poševnem tisku, vse drugo pa ostaja
nespremenjeno, kot je v u nem na rtu za gimnazije. Izpuš enih je le nekaj za pou evanje v
tujini neizvedljivih podrobnosti.

Pouk slovenš ine (v tujini) zaradi objektivnih vzrokov pogosto poteka tudi na daljavo.
Pouk slovenš ine na daljavo se organizira v spletnih u ilnicah oz. e-u nih okoljih v skladu s
splošnimi kot tudi s specifi nimi zna ilnostmi u nega procesa. V procesu pou evanja in u enja
na daljavo sta namre u enec in u itelj fizi no lo ena, ve inoma pa tudi asovno neusklajena,
zato je potreben poseben specialnodidakti ni in metodi ni pristop. Poleg neposrednega
izvajanja pouka slovenš ine na daljavo se v spletni u ilnici lahko organizirajo tudi druge
dejavnosti, npr. sodelovanje na tekmovanju v znanju, posebna skrb pa se namenja
vklju evanju nadarjenih dijakov in diujakov s težavami v razvoju (npr. gibalno oviranih,
dolgotrajno bolnih) ter tudi sodelovanju s starši.

5
 2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE

Predmet slovenš ina omogo a razvijanje osebne, narodne in državljanske identitete ter klju nih
zmožnosti vseživljenjskega u enja – predvsem sporazumevanje v slovenš ini, socialno, estetsko,
kulturno in medkulturno zmožnost, u enje u enja, digitalno pismenost, samoiniciativnost,
kriti nost, ustvarjalnost, podjetnost ipd.

1. Dijaki/dijakinje se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem,

družbenem in poklicnem življenju.

• Zavedajo se, da je slovenski jezik državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo
pa tudi položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki
Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu. Z razumevanjem
izrazne in ustvarjalne enakovrednosti slovenš ine v družbi evropskih jezikov razvijajo
pomembne sestavine socialne zmožnosti.

• Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove državljanske identitete, skupaj
s književnostjo pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediš ine; tako si
oblikujejo svojo državljansko zavest.

• Tisti, za katere je slovenš ina materni/prvi jezik, se zavedajo, da je slovenš ina zanje
najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje
izražajo, ter da je slovenš ina temeljna prvina njihove osebne in narodne identitete; tako
si oblikujejo svojo narodno zavest.

2. Dijaki/dijakinje razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja), branja, pisanja in

govorjenja raznih besedil.

• Pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga

utemeljijo.

6
 • Besedila poslušajo in berejo razmišljujo e in kriti no, raz lenjujejo in vrednotijo jih z
raznih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost. Umeš anje
prebranih/poslušanih besedil v asovni in kulturni kontekst spodbuja razvijanje in
poglabljanje kulturne in medkulturne zmožnosti.

• Tvorijo u inkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila.

Razumevanje in vrednotenje procesov sprejemanja in tvorjenja besedil spodbuja u enje
u enja.

• Razvijanje sporazumevalne zmožnosti se povezuje z uporabo IKT; tako se razvija

posameznikova digitalna zmožnost.

3. Dijaki/dijakinje razvijajo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost v slovenskem

knjižnem jeziku.

1. Svoja in tuja besedila sistemati no opazujejo in raz lenjujejo z raznih vidikov ter utrjujejo
in nadgrajujejo svojo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost ter zmožnost
nebesednega sporazumevanja.

2. Spoznavajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njihovega

pomena, zato jih zavestno vklju ujejo v svoja besedila.

3. Znajo presoditi, katera jezikovna zvrst je ustrezna v danih sporazumevalnih okoliš inah.

4. Dijaki/dijakinje razvijajo zmožnost literarnega branja kot specifi no podvrsto

sporazumevalne zmožnosti. Usposabljajo se za branje in interpretacijo literarnih besedil:
doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomo jo svojih izkušenj, književnega znanja in
splošne razgledanosti vrednotijo ter poimenujejo idejno-tematske in slogovno-kompozicijske
plasti literarnih besedil iz doma e in prevodne sodobne, novejše in starejše književnosti.

5. Dijaki/dijakinje se ob asno preizkušajo v pisnem in govornem (po)ustvarjanju literarnih

7
 besedil in tako poglabljajo zmožnost estetskega doživljanja.

6. Dijaki/dijakinje ob interpretaciji literarnih besedil razvijajo zmožnost tvorjenja raznovrstnih

neumetnostnih besedil; razumevanje in vrednotenje teh procesov spodbuja u enje u enja.

7. Dijaki/dijakinje ob interpretaciji razvijajo estetsko in kulturno zmožnost: literarna besedila

opredeljujejo po zvrstno-vrstni pripadnosti, prepoznavajo in vrednotijo posebnosti njihove
literarnoumetniške sestave, jih umeš ajo v prostor in as, se seznanjajo z njihovimi avtorji ter
s temeljnimi kulturnozgodovinskimi okoliš inami njihovega nastajanja in sprejetosti pri
bralcih.

8. Dijaki/dijakinje se ob razvrš anju besedil sistemati no seznanjajo z razvojem slovenske

književnosti in s so asnimi smermi, z avtorji in deli iz evropske oz. svetovne književnosti ter
prek besedilno-sobesedilnih primerjav, presoj in medpredmetnih povezav razvijajo
medkulturno zmožnost.

3 CILJI IN VSEBINE

8
Vsebine jezikovnega in književnega pouka so razdeljene na vsebinske sklope s
procesnorazvojnimi cilji. Pri razporeditvi vsebin in ciljev po sklopih je upoštevano priporo eno
razmerje med splošnimi in posebnimi znanji v razmerju 70 : 30. Splošna znanja so namenjena
vsem dijakom/dijakinjam in jih mora u itelj/u iteljica obvezno obravnavati, posebna znanja pa so
dodatna ali poglobljena znanja, ki jih u itelj/u iteljica lahko obravnava po lastni presoji glede na
zmožnosti in interese svojih dijakov/dijakinj. Splošna znanja pri jezikovnem pouku so zapisana
pokon no, posebna znanja poševno, izbirne vsebine pa polkrepko.

JEZIKOVNI POUK
Za slovenske dijake/dijakinje, ki se šolajo v tujini, na eloma veljajo cilji in vsebine jezikovnega
pouka, opredeljeni s tem u nim na rtom [poglavje 3 Cilji in vsebine, razdelek 3.1 Jezikovni
pouk, podrazdelek 3.1.1 Procesnorazvojni in vsebinski sklopi jezikovnega pouka, ki si v u nem
na rtu sledijo v naslednjem zaporedju: Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in
državi, Razvijanje zmožnosti (uradnega) pogovarjanja, Razvijanje zmožnosti (uradnega)
dopisovanja, Razvijanje zmožnosti kriti nega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil,
Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, Razvijanje poimenovalne,
skladenjske, pravore ne, pravopisne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega
sporazumevanja ter Razvijanje metajezikovne zmožnosti]. Prilagoditve zaradi manjšega števila
ur in posebnosti pou evanja slovenš ine kot materinš ine v tujini (npr. pou evanje na daljavo)
bodo opredeljene v nadaljevanju.

Dijaki/dijakinje v štiriletnem obdobju obravnavajo vse procesnorazvojne in vsebinske sklope

jezikovnega pouka. Splošna znanja so obvezna za vse dijake in so pri jezikovnem pouku
zapisana pokon no, posebna znanja pa lahko u itelj obravnava glede na zmožnosti in želje
svojih dijakov. Ob posebnih znanjih, zapisanih s poševnim tiskom (npr. dolo ene besedilne
vrste ipd.), je v u nem na rtu ohranjena tudi izbirnost na ravni sporazumevalnih dejavnosti pri
sprejemanju in tvorjenju besedil (npr. dijaki berejo in/ali poslušajo) ter na ravni besedilnih
vrst. Izbirne vsebine in dejavnosti prepoznamo v u nem na rtu po polkrepkem tisku. Cilji in
vsebine praviloma niso razporejeni po letnikih, razen predlogov za obravnavo besedilnih vrst
in predlogov za razvijanje sporazumevalne (npr. poimenovalna, skladenjska, pravore na ipd.

9
zmožnost ) ter deloma tudi metajezikovne zmožnosti. V 1. letniku tako dijaki/dijakinje
sistemati no usvajajo predvsem na ela uspešnega dvogovornega in enogovornega
sporazumevanja ter strategije sprejemanja in tvorjenja besedil, v 2. letniku temeljne pomenske,
izvorne, tvorbne, oblikovne in tvarne zna ilnosti besede, v 3. letniku stav no lensko sestavo
stavka in stav no sestavo povedi, v 4. letniku pa sistemati no utrjujejo, nadgrajujejo,
povzemajo in uporabljajo spoznanja o temeljnih besedilnih vrstah in njihovih zna ilnostih.
Glede na predvidoma manjše število ur pouka slovenš ine, tujejezikovno okolje in morebitno
fizi no oddaljenost u itelja/u iteljice in dijaka/dijakinje (pou evanje na daljavo) je
priporo ena ve ja izbirnost od predlagane v nacionalnem programu.

Pri na rtovanju jezikovnega pouka za dijake/dijakinje v tujini naj u itelji/u iteljice upoštevajo
naslednje zahteve in priporo ila:

1. Enakomerno razvijanje vseh štirih sporazumevalnih dejavnosti, tj. branja, poslušanja,

govorjenja in pisanja.

2. Razvijanje sporazumevalne zmožnosti naj poteka ob sprejemanju in tvorjenju

neumetnostnih besedil. Poudarek naj bo na rabi in ne na poznavanju jezikovnega
sistema.

3. Pri procesnorazvojnih sklopih Razvijanje zmožnosti kriti nega sprejemanja

enogovornih neumetnostnih besedil in Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih
neumetnostnih besedil priporo amo v vsakem letniku obravnavo vsaj dveh besedil iz
obveznega nabora (pokon ni tisk), najbolje tistih, ki jih dijaki/dijakinje tako sprejemajo
kot tvorijo.

4. Besedilne vrste v sklopih Razvijanje zmožnosti (uradnega) pogovarjanja in

Razvijanje zmožnosti (uradnega) dopisovanja so obvezne. Pri pouku slovenš ine na
daljavo bo u itelj/u iteljica poiskal/-a najboljše tehni ne rešitve za poslušanje in
analizo posnetih ali odigranih uradnih pogovorov.

10
 5. Pri razvijanju strategij sporazumevalnih dejavnosti naj se u itelj/u iteljica povezuje s
poukom prvega jezika oz. jezika države, v kateri se dijak/dijakinja izobražuje, ter prav
tako s poukom tujih jezikov, ki jih le-ta obiskuje pri rednem pouku.

6. Uresni evanje ciljev in vsebin jezikovnega pouka naj u itelj/u iteljica sproti prilagaja
zmožnostim in potrebam svojih dijakov/dijakinj, vendar tako, da bodo le-ti ob zaklju ku
gimnazijskega izobraževanja dosegli temeljni cilj jezikovnega pouka, tj. im višjo
stopnjo funkcionalne pismenosti.

KNJIŽEVNOST
Tudi pri pouku književnosti je za slovenske dijake/dijakinje, ki se šolajo v tujini, izhodiš e U ni
na rt za gimnazije 2008 - razdelek 3.2, ki je naveden v celoti. Procesnorazvojni cilji pouka
književnosti, navedeni v razdelku 3.2.1, veljajo v celoti tudi za u ni na rt za dijake/dijakinje v
tujini, pri vsebinskih sklopih - razdelek 3.2.2 - pa je nekaj prilagoditev in dopolnitev, ki so
zapisane kasneje. V razdelku 3.2.2 so pri vsebinskih sklopih (sklop je enota v okvirju, prim.:
Slovensko pesništvo v drugi polovici 20. stoletja) književnega pouka navedeni temeljni pojmi iz
literarne vede v levem stolpcu, pripadajo a obvezna besedila za obravnavo v desnem stolpcu
(razdelek I, predstavljal naj bi priporo eni 70 % delež, namenjen vsem dijakom/dijakinjam,
u itelj/u iteljica jih mora obravnavati), za tem pa obvezna doma a branja, ki so za
u itelja/u iteljico dijakov/dijakinj v tujini le dodatno vodilo oz. opora pri izboru besedil.
Posebna znanja (predstavljala naj bi 30 % delež, namenjena so poglabljanju, u itelj/u iteljica
jih lahko obravnava po lastni presoji glede na zmožnosti in interese svojih dijakov/dijakinj) pa
so izbirna literarna besedila v razdelku I s pripadajo imi temeljnimi pojmi iz literarne vede,
izbirna obvezna doma a branja ter prostoizbirna besedila.

Za pouk književnosti v tujini je izbirnosti glede na u ni na rt za gimnazije še nekoliko ve , saj

je treba upoštevati oblike dela, število ur, vklju enost dijakov/dijakinj v razli ne šolske sisteme
in možnosti nadaljnjega šolanja. Razdelek 3.2.2 je u itelju/u iteljici izhodiš e pri izboru
vsebin, razširi pa ga lahko tudi s prostoizbirnimi besedili (priloga). U itelj/u iteljica oblikuje
izbor vsebin ve inoma samostojno, vendar je pri tem treba zadostiti nekaterim zahtevam. Te

11
izhajajo iz splošnih ciljev/kompetenc, ki so glavno vodilo u itelju/u iteljici pri izbiri vsebin.

Zahteve, ki jih mora upoštevati u itelj/u iteljica pri izboru vsebin:

1. Uresni ljivost doseganja procesnorazvojnih ciljev.

2. Vsebinski sklop UVOD V OBRAVNAVO KNJIŽEVNOSTI velja v celoti.

3. Iz ostalih vsebinskih sklopov pa je treba:

a) obravnavati pojme iz literarne vede (temeljne pojme literarne teorije in splošno oznako
obdobij), ki omogo ajo dosego procesnorazvojnih ciljev in ki so navedeni ob besedilu, ki
ga izberemo;
b) izbrati najmanj eno besedilno enoto iz vsakega sklopa/obdobja.
Besedilna enota je eno daljše besedilo (npr.: roman, drama, ep) ali ve krajših besedil
(3–5 lirskih pesmi, 2–4 krajših oz. srednje dolgih pripovednih besedil).
c) V vsakem letniku obravnavati najmanj 10 besedilnih enot.
) V vsakem letniku izbrati vse literarne zvrsti, in sicer v razmerju, primerljivem tistemu v
naboru obveznih besedil.
d) Obvezno v celoti prebrati in poglobljeno obravnavati naslednja besedila slovenskih
avtorjev:
- 1. letnik: Primož Trubar (po izboru),
Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Mati ek se ženi;
- 2. letnik: France Prešeren: Krst pri Savici, lirika (izbor vsaj 3–5 pesmi);
- 3. letnik: Dragotin Kette ali/in Josip Murn Aleksandrov ali/in Oton Župan i (izbor 5
pesmi),
Ivan Cankar: izbrana drama in eno besedilo kratke proze,
Sre ko Kosovel: (izbor vsaj 3-5 pesmi),
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi;
- 4. letnik: Kajetan Kovi ali Dane Zajc (izbor 3-5 pesmi),
Lojze Kova i : izbrani roman,
Drago Jan ar: Veliki briljantni val ek

12
 in besedila maturitetnega sklopa, e dijak/dijakinja kon uje šolanje z maturo. e pa
mature ne opravlja, temu ustrezno število izbranih besedil iz kateregakoli
vsebinskega sklopa.
e) Izbor besedil tujih avtorjev uskladiti z besedili svetovne književnosti, ki jih vsebujejo u ni
na rti za književnost v programih rednega šolanja v tujini. Priporo ljivo pa je obravnavati
tudi sodobnejše besedilo okolja/nacionalne književnosti, kjer biva dijak/dijakinja.
f) Vsa izbrana besedila (izjemoma ve ino - odvisno od zmožnosti dijakov in razpoložljivih ur)
v celoti prebrati (torej so besedila za doma e branje) in poglobljeno obravnavati.

3.1 Jezikovni pouk

3.1.1 Procesnorazvojni in vsebinski sklopi jezikovnega poka

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI

Dijaki/dijakinje si uzaveš ajo
vlogo prvega/maternega jezika in njegove prednosti pred tujimi jeziki ter oblikujejo poseben odnos
do svojega prvega/maternega jezika,
vlogo slovenš ine v Republiki Sloveniji in za njene državljane ter oblikujejo poseben odnos do
slovenš ine kot državnega in uradnega jezika,
vlogo slovenš ine in drugih jezikov v organih EU,
vlogo madžarš ine oz. italijanš ine v delu Prekmurja oz. v delu slovenske Istre,
vlogo slovenš ine v zamejstvu in izseljenstvu,
ve plastnost/raznovrstnost slovenš ine in jezikov nasploh,
vlogo sporazumevanja v vsakdanjem življenju.
Dijaki/dijakinje spoznavajo
osnovne jezikovne družine v Evropi in njihove pomembnejše jezike (v 1. letniku),
razvoj slovenš ine skozi as in narodnostno-jezikovna prizadevanja tistih Slovencev, ki so
pomembno prispevali k oblikovanju slovenskega knjižnega jezika ter k njegovemu ohranjanju in
razvijanju (v 4. letniku).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI (URADNEGA) POGOVARJANJA

Dijaki/dijakinje poslušajo in gledajo naslednje vrste posnetih ali odigranih uradnih pogovorov:*
1. 2. 3. 4.
raziskovalni pogajalni prepri evalni okroglo
pogovor, pogovor, pogovor, mizo/sestanek.
* Predlagana je obravnava po letnikih (možna pa je tudi strnjena obravnava).
Pred poslušanjem/gledanjem
opisujejo potek pogovarjanja,
predstavljajo na ela u inkovitega in vljudnega pogovarjanja,

13
 opisujejo zgradbo govorjenih dvogovornih besedil,
predstavljajo vrste pogovorov ter zna ilnosti tiste vrste pogovora, ki ga bodo poslušali in tudi
tvorili, ter povedo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem/gledanjem pogovora.
Po poslušanju in gledanju
raz lenjujejo pogovor (npr. okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno, tvarno),
vrednotijo u inkovitost, ustreznost in razumljivost sogovorcev, njuno jezikovno in slogovno
zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja,
prepoznavajo, posplošujejo in povzemajo zna ilnosti dane vrste pogovora ter jih primerjajo z
zna ilnostmi istovrstnih neuradnih pogovorov in uradnih pogovorov druge vrste,
se pripravijo na sodelovanje v pogovoru dane vrste.
S sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste – pri tem upoštevajo na ela uspešnega pogovarjanja.
Po pogovarjanju
poslušalci raz lenjujejo pogovor, ga vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje,
nastopajo a vrednotita svoj in sogovor ev prispevek,
vsi u enci presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost
pogovarjanja ter izdelajo na rt za izboljšanje te svoje zmožnosti.

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI (URADNEGA) DOPISOVANJA

Dijaki/dijakinje berejo naslednje vrste uradnih dopisov:*
1. 2. 3. 4.
vabilo, prošnjo,
zahvalo, prijavo,
opravi ilo, pritožbo.
* Predlagana je obravnava po letnikih (možna pa je tudi strnjena obravnava).
Pred branjem
opisujejo potek dopisovanja,
predstavljajo na ela u inkovitega in vljudnega dopisovanja,
opisujejo zgradbo zapisanih dvogovornih besedil,
predstavljajo vrste dopisov ter zna ilnosti tiste vrste dopisa, ki ga bodo brali in tudi pisali, ter
povedo, na kaj bodo pozorni med branjem dopisa.
Po branju
raz lenjujejo dopis (npr. tvarno/oblikovno, okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno),
vrednotijo njegovo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost,
prepoznavajo, posplošujejo in povzemajo zna ilnosti dane vrste dopisa ter jih primerjajo z
zna ilnostmi istovrstnih neuradnih dopisov in uradnih dopisov druge vrste,
se pripravijo na pisanje dopisa dane vrste (npr. izberejo ustrezno strategijo, izdelajo na rt).
Pišejo dopis – pri tem upoštevajo na ela uspešnega dopisovanja.
Po pisanju
vrednotijo svoj dopis in dopise sošolcev ter utemeljujejo svoje mnenje,
poslušajo mnenja sošolcev o svojem dopisu ter izrekajo svoje (ne)strinjanje z njimi,
odpravijo napake v svojem dopisu in prepišejo dopis,
poro ajo o svoji strategiji pisanja dopisa ter jo primerjajo s strategijami sošolcev,
presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost kriti nega
branja in pisanja dopisov ter izdelajo na rt za izboljšanje teh svojih zmožnosti.

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITI NEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIH

NEUMETNOSTNIH BESEDIL
Dijaki/dijakinje sprejemajo (tj. berejo in/ali poslušajo in gledajo) naslednje vrste enogovornih

14
neumetnostnih besedil:
1. 2. 3. 4.
predstavitev publicisti no strokovni/poljudno predavanje,
osebe, poro ilo, -znanstveni lanek, besedilo politi ne
predstavitev življenjepis, komentar, propagande,
postopka, referat, esej, zakon/statut/uprav
predstavitev javno seminarsko nalogo, no odlo bo,
kraja/ obvestilo/ zapisnik.
države, vabilo/
besedilo zahvalo/
ekonomske opravi ilo,
propagande, reportažo,
predstavitev
naprave,
Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru
o strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil,
o na elih u inkovitega poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil,
o vrstah enogovornih neumetnostnih besedil,
o zna ilnostih tiste besedilne vrste, ki jo bodo sprejemali, ter
o tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila;
nato izberejo ustrezno strategijo branja oz. poslušanja enogovornega besedila.
Po sprejemanju
raz lenjujejo besedilo (npr. okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno, tvarno),
vrednotijo njegovo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost,
prepoznavajo, posplošujejo in povzemajo zna ilnosti dane vrste besedila ter jih primerjajo z
zna ilnostmi enogovornih neumetnostnih besedil druge vrste,
poro ajo o svoji strategiji sprejemanja besedila ter jo primerjajo s strategijami sošolcev,
vrednotijo svojo zmožnost kriti nega sprejemanja enogovornih besedil in izdelajo na rt za
izboljšanje te svoje zmožnosti,
se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila ( e je to na rtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti
tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL

Dijaki/dijakinje tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali pišejo) enogovorna besedila, in sicer:
tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali, tj.
1. 2. 3. 4.
predstavitev osebe, življenjepis – lastni komentar, esej,
predstavitev postopka, in/ali izbrane osebe, esej, zapisnik;
predstavitev kraja/ referat, seminarsko nalogo,
države, reportažo,
predstavitev naprave,
besedilo ekonomske
propagande,
pripovedujejo o svojih doživetjih,
predstavljajo umišljene dogodke/svetove,
poro ajo o zanimivih/aktualnih dogodkih,
predstavljajo svoje mnenje o aktualnih dogodkih,
obnavljajo in ocenjujejo knjigo/film/prireditev,
predstavljajo svoje poklicne ipd. na rte.
Pred tvorjenjem sodelujejo v vodenem pogovoru

15
 o strategijah tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil,
o na elih uspešnega tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil,
o vrstah enogovornih neumetnostnih besedil in
o zna ilnostih tiste vrste enogovornega neumetnostnega besedila, ki ga bodo tvorili;
nato se pripravijo na pisanje oz. na govorni nastop (npr. izberejo ustrezno strategijo, izdelajo na rt,
po raznih virih iš ejo manjkajo e podatke, urejajo podatke, izdelajo ponazorila ipd.).
Po tvorjenju
vrednotijo razumljivost, zanimivost, resni nost, aktualnost, živost, u inkovitost, ustreznost in
jezikovno pravilnost svojega zapisanega besedila/govornega nastopa in zapisanih besedil/govornih
nastopov sošolcev ter utemeljujejo svoje mnenje,
poslušajo mnenja sošolcev o svojem besedilu/govornem nastopu ter izrekajo svoje (ne)strinjanje z
njimi,
odpravijo napake v svojem zapisanem besedilu in ga prepišejo,
poro ajo o svoji strategiji pisanja besedila oz. govornega nastopanja ter jo primerjajo s strategijami
sošolcev,
presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost kriti nega
sprejemanja in pisanja enogovornih besedil oz. govornega nastopanja ter izdelajo na rt za
izboljšanje teh svojih zmožnosti.

RAZVIJANJE POIMENOVALNE, SKLADENJSKE, PRAVORE NE, PRAVOPISNE IN

SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA
Dijaki/dijakinje razvijajo POIMENOVALNO ZMOŽNOST tako, da
pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavljajo pomen danih besed in frazemov iz besedila,
med tvorjenjem besedil poimenujejo prvine stvarnosti … in pri tem pazijo, da ne ponavljajo istih
besed,
prepoznavajo poimenovalne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo,
v 2. letniku sistemati no
predstavljajo pomene ve pomenskih besed in smiselno uporabljajo ve pomenske besede,
lo ujejo blizuzvo nice, predstavljajo njihov pomen in jih smiselno uporabljajo,
iš ejo sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke, besede iz iste besedne družine in
iz istega tematskega polja,
nadomeš ajo opisne besedne zveze s tvorjenkami in obrnjeno,
nadomeš ajo proste besedne zveze s frazemi in obrnjeno,
nadomeš ajo prevzete besede z doma imi in obrnjeno.
Dijaki/dijakinje razvijajo SKLADENJSKO ZMOŽNOST tako, da
po sprejemanju besedil predstavljajo pomen povedi/zvez povedi ter pretvarjajo skladenjsko
zapletene povedi v preprostejše,
med tvorjenjem besedil skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi in replike v zveze replik –
pri tem upoštevajo pomenska in slovni na razmerja ter lenitev po aktualnosti,
prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo,
v 3. letniku sistemati no dopolnijo dejanje z njegovim vršilcem, prizadetim … in tvorijo
enostav ne povedi,
predstavljajo isto dejanje na tvorni in trpni na in,
poro ajo o prvotnem govornem dogodku na razne na ine,
dopolnijo dani dogodek s slede im/hkratnim dogodkom, z njegovim nasprotjem/oviro … in
tvorijo priredno zložene povedi,
dopolnijo dano dejanje z opisom njegovega vršilca, prizadetega, kraja … in tvorijo podredno
zložene povedi,
združujejo pomensko povezane povedi v priredno ali podredno zložene povedi, podredno
zložene povedi pa nato strnjujejo v enostav ne povedi z navadnimi stav nimi leni,

16
 odpravljajo ponavljanje besed v zvezah povedi, ponovljene besede pa zamenjajo s sopomenkami
… oz. jih izpuš ajo,
združujejo zveze povedi s ponovljenimi prvinami v povedi s prilastkovim odvisnikom, te pa nato
strnjujejo v povedi s polstavki, desnimi in levimi prilastki,
opazujejo zaporedje besed in delov povedi ter odpravljajo napake.
Dijaki/dijakinje razvijajo PRAVORE NO ZMOŽNOST tako, da
poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo ozavestiti,
v 1. letniku sistemati no spoznavajo, vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in
povedi,
prepoznavajo pravore ne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo,
skušajo med govornim nastopanjem govoriti im bolj knjižno.
Dijaki/dijakinje razvijajo PRAVOPISNO ZMOŽNOST tako, da
v 1., 2. in 3. letniku sistemati no spoznavajo, nadgrajujejo in utrjujejo pravila
o zapisovanju glasov,
o deljenju besed,
o pisanju prevzetih besed,
o pisanju skupaj, narazen ali z vezajem,
o rabi velike za etnice in
o rabi lo il,
prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje
popravke,
med pisanjem upoštevajo pravopisna pravila.
Dijaki/dijakinje razvijajo SLOGOVNO ZMOŽNOST tako, da
opazujejo svoje in tuje sporazumevanje v slovenš ini v raznih okoliš inah, prepoznavajo jezikovne
zvrsti in jim dolo ajo ustrezne okoliš ine sporo anja, uporabljajo okoliš inam ustrezne jezikovne
zvrsti ter izražajo mnenje o ustreznosti jezikovnih zvrsti pri drugih govorcih,
po sprejemanju besedila sklepajo o okoliš inah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin
besedila so jih prepoznali,
pred tvorjenjem besedila analizirajo okoliš ine sporo anja, med tvorjenjem pa izbirajo njim
ustrezne besede, besedne zveze, stav ne vzorce ipd.,
v 1. in 2. letniku sistemati no
predstavljajo pragmati no pogojene nesporazume med sporo evalcem in naslovnikom ter razloge
zanje,
izrekajo isto govorno dejanje na razne na ine ter vsakemu izreku dolo ijo ustrezne okoliš ine,
raz lenjujejo dane okoliš ine sporo anja in uporabijo ustrezen izrek govornega dejanja,
prirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe,
besedam iz dvojice dolo ajo slogovno vrednost in povedo, v katerih okoliš inah bi lahko
uporabili slogovno zaznamovano besedo,
v besedilih ali v skupini besed prepoznavajo slogovno zaznamovane besede/besedne zveze in jih
zamenjajo s slogovno nezaznamovanimi,
vrednotijo ustreznost svojih in tujih besedil, prepoznavajo slogovne napake, jih odpravljajo in
utemeljujejo svoje popravke.
Dijaki/dijakinje razvijajo ZMOŽNOST NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA tako, da
med pogovarjanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, opazujejo
sogovor eve nebesedne spremljevalce govorjenja, prepoznavajo njihovo vlogo in se nanje
odzovejo, nato v pogovoru vrednotijo u inkovitost in ustreznost sogovor evih in svojih nebesednih
spremljevalcev govorjenja,
med sprejemanjem besedil opazujejo njihove nebesedne dele in nebesedne spremljevalce pisanja
oz. govorjenja, prepoznavajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo u inkovitost in ustreznost,
si pred govornim nastopanjem oz. pred pisanjem besedila pripravijo vidna nebesedna ponazorila,
nato jih smiselno uporabljajo med govornim nastopanjem oz. jih smiselno vklju ujejo v zapisano

17
 besedilo,
med govornim nastopanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, med
pisanjem pa nebesedne spremljevalce pisanja; nato sodelujejo v pogovoru o njihovi ustreznosti in
u inkovitosti.
Dijaki/dijakinje med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo u inek pridobljenega
vsebinskega in procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo na rt za njeno izboljšanje.

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI

Dijaki/dijakinje sproti (tj. v vseh štirih letnikih) usvajajo
ZNA ILNOSTI TISTIH BESEDILNIH VRST, KI JIH NATO SAMI TVORIJO (gl. seznam besedilnih vrst v
sklopih Razvijanje zmožnosti (uradnega) pogovarjanja, Razvijanje zmožnosti (uradnega)
dopisovanja in Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil); svoje znanje o
zna ilnostih dane besedilne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) pri tvorjenju besedila dane vrste;
MERILA ZA VREDNOTENJE BESEDIL in ta nato upoštevajo pri vrednotenju svojih in tujih besedil;
MERILA ZA VREDNOTENJE ZMOŽNOSTI SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL ter ta nato upoštevajo
pri vrednotenju svoje in tuje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil.
Dijaki/dijakinje v 1. letniku sistemati no usvajajo
NA ELA USPEŠNEGA DVOGOVORNEGA IN ENOGOVORNEGA SPORAZUMEVANJA; v vseh letnikih jih
upoštevajo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresni evanje v tujih besedilih;
STRATEGIJE SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL; v vseh letnikih jih upoštevajo pri tvorjenju in
sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresni evanje v tujih besedilih.
Dijaki/dijakinje v 2. letniku
sistemati no usvajajo temeljne POMENSKE, SLOGOVNE, IZVORNE, TVORBNE, OBLIKOVNE IN TVARNE
ZNA ILNOSTI BESEDE,
vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na rabo in razumevanje besede
ter na svoje poznavanje zna ilnosti besed,
izdelajo na rt za odpravljanje težav pri rabi in razumevanju besed.
Dijaki/dijakinje v 3. letniku
sistemati no usvajajo STAV NO LENSKO SESTAVO STAVKA in STAV NO SESTAVO POVEDI,
vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na tvorjenje in razumevanje
enostav nih in ve stav nih povedi ter na prepoznavanje stav no lenske sestave stavka in stav ne
sestave povedi,
izdelajo na rt za odpravo svojih težav pri tvorjenju in razumevanju enostav nih in ve stav nih
povedi ter pri dolo anju stav no lenske sestave stavka in stav ne sestave povedi,
sistemati no usvajajo POVEDNOZVEZNO SESTAVO ENOGOVORNIH BESEDIL in SEKVEN NO-
REPLI NO SESTAVO DVOGOVORNIH BESEDIL,
vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na tvorjenje in razumevanje zvez
povedi (oz. enogovornih besedil) in zvez replik (oz. dvogovornih besedil),
izdelajo na rt za odpravo svojih težav pri tvorjenju in razumevanju zvez povedi (oz. enogovornih
besedil) in zvez replik (oz. dvogovornih besedil).
Dijaki/dijakinje v 4. letniku
sistemati no utrjujejo, nadgrajujejo, povzemajo in uporabljajo spoznanja O TEMELJNIH BESEDILNIH
VRSTAH in O NJIHOVIH ZNA ILNOSTIH,
vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svoje poznavanje zna ilnosti
raznih besedilnih vrst ter na tvorjenje in sprejemanje besedil,
izdelajo na rt za odpravo svojih težav pri poznavanju zna ilnosti raznih besedilnih vrst ter pri
tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst.

18
3.2 Književni pouk
3.2.1 Procesno-razvojni cilji obravnave vsebinskih sklopov, navedenih v podpoglavju 3.2.2:

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI BRANJA IN INTERPRETIRANJA KNJIŽEVNIH BESEDIL

Dijaki/dijakinje berejo književna besedila:
Na za etku šolanja berejo predvsem njihovemu bralnemu razvoju dostopna, tematsko in žanrsko
zanimiva besedila iz sodobnosti in preteklosti.
V nadaljevanju šolanja berejo obvezna besedila iz slovenske književnosti iz poglavitnih obdobij, zvrsti
in tem in izbirna besedila iz slovenske in prevodne književnosti po dogovoru z u iteljem.
Na koncu šolanja berejo zvrstno-tematsko oblikovani sklop integralnih besedil za problemsko,
raziskovalno in ustvarjalno branje ter za primerjanje besedil, za njihovo vrednotenje in uvrš anje v
kontekst.
Po branju interpretirajo besedila, in sicer tako, da
izražajo svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje književnih besedil,
sodelujejo v pogovoru,
tvorijo govorjeno oz. zapisano enogovorno besedilo, npr.
pripravijo govorne nastope o svojem branju besedil iz vsebinskih sklopov,
recitirajo ali uprizarjajo obvezna in izbirna besedila,
pišejo eseje,
pišejo ustvarjalna besedila.

RAZVIJANJE (SPLOŠNE) SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI

Dijaki/dijakinje ob branju književnih besedil ob dialoškem odzivanju nanje in ob tvorjenju enogovornih
besedil o njih oz. o književnosti razvijajo tudi svojo (splošno) sporazumevalno zmožnost, npr.
zmožnost izrekanja in utemeljevanja svojega mnenja,
zmožnost sprejemanja drugotnih neumetnostnih besedil,
zmožnost tvorjenja u inkovitih, ustreznih, razumljivih in jezikovno pravilnih drugotnih
neumetnostnih besedil.

PRIDOBIVANJE KNJIŽEVNEGA ZNANJA

Dijaki/dijakinje
pri branju in interpretaciji v besedilih prepoznavajo, raz lenjujejo, definirajo in na novih primerih
preizkušajo literarnointerpretativne prvine s podro ja literarne teorije in zgodovine ter se zavedajo
njihovega pomena za razumevanje in razvrš anje literarnih del,
književna besedila iz slovenske in prevodne književnosti asovno razvrš ajo, spoznavajo in
samostojno povzemajo zna ilnosti literarnozgodovinskih obdobij, smeri, poetik avtorjev in
zna ilnosti prebranih del,
primerjajo bistvene razvojne zna ilnosti slovenske književnosti in kulture z razvojnimi
zna ilnostmi drugih književnosti in kultur,
pridobljeno znanje iz literarne zgodovine in teorije uporabljajo pri vrednotenju in aktualizaciji
pomena posameznih in splošnih literarnih pojavov.

ŠIRJENJE SPOZNANJ O KNJIŽEVNOSTI, KRITI NA AKTUALIZACIJA, NJIHOVO

UVRŠ ANJE V ŠIRŠI KULTURNO-RAZVOJNI KONTEKST

19
Dijaki/dijakinje
vrednotijo pomen književnih obdobij, smeri, poetik in del za kulturni razvoj in jih aktualizirajo s
stališ a osebne in družbene izkušnje,
povezujejo književni pouk z drugimi predmeti (predvsem z družboslovno-humanisti nimi),
spremljajo medijske obravnave, predelave in aktualizacije književnih besedil,
spremljajo aktualne književne in kulturne dogodke,
uporabljajo IKT.

3.2.2 Vsebinski sklopi

UVOD V OBRAVNAVO KNJIŽEVNOSTI

Branje, pridobivanje temeljnih pojmov iz Recepcijsko zanimiva besedila raznih zvrsti in tem po izbiri
literarne teorije, aktualizacija in refleksija u itelja in dijakov:
pomena besedne umetnosti

1. Bralec, branje, literarno branje, avtor.

a) Izbrana besedila iz mladinske književnosti

2. Književnost kot besedna umetnost, prvine
literarnosti; književnost in druge umetnosti;
književnosti in kultura, pomen književnosti v b) Besedila iz nabora obveznih in prostoizbirnih besedil v
sodobnem svetu. tem u nem na rtu

3. Književne zvrsti (lirika, epika, dramatika; c) Žanrska besedila

visoka/elitna, množi na - žanri; mladinska, za
odrasle, asovne zvrsti; nacionalna, prevodna);
Poglavitni pojmi književne zgradbe in sloga.

ANTI NA KNJIŽEVNOST
Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:
- trojanski in tebanski mit, junaštvo, spor
med posameznikom in oblastjo, usoda,
ljubezen ...
- junaško-mitološki ep, anti na dramatika,
- anti na lirika
- homerska primera, heksameter, zgradba
tragedije, tragi no, vloga zbora, katarza
I. Obvezna besedila:
a) Homer: Iliada/Vergil: Eneida
b) Sofoklej: Kralj Ojdip/Antigona
c) Aristofan: Aharnjani/Plavt: Dvoj ka
) Sapfo: Svatovska pesem/ Katul: Blagoslov ljubezni/Horac:
Carpe diem

20
2. Oznaka obdobja: II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter
- asovna umestitev, obdobja, predstavniki aktualizacijo (Priloga)
- grška in rimska kultura in mitologija,
anti no gledališ e, svet ljudi, bogov in
polbogov, usoda

3. Pomen anti ne književnosti za razvoj evropskih

književnosti in kulture ter njen pomen danes

BIBLIJA IN KNJIŽEVNOSTI STAREGA ORIENTA

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:
- zaveza izraelskega ljudstva z Bogom,
dogodki iz izraelske zgodovine, Jezusovo
delovanje, trpljenje in božanskost, kesanje
in odpuš anje, ljubezenski motivi … I. Obvezna besedila:
- prilika-parabola, legenda, psalm, a) Ehnaton: Himna son nemu božanstvu/Ep o Gilgamešu
ljubezenska lirika, zgodba b) Sveto pismo: O izgubljenem sinu/Svatba v galilejski Kani
- paralelizem, primera, oblikovne zna ilnosti c) Sveto pismo: Psalm 130/129 (Iz globo ine)/Visoka pesem
zgodbe ) Sinuhejeva zgodba/Tiso in ena no : Zgodba o grbcu
2. Oznaka obdobja:
- asovna in prostorska umestitev
starojudovske in drugih orientalskih
književnosti II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter
- vloga verskih in moralno-filozofskih aktualizacijo (Priloga)
sistemov v razvoju orientalskih
književnosti, krš anstvo, nastanek in
zgradba Biblije
3. Kulturni, moralni in literarni pomen Biblije,
biblijski motivi in ideje v delih slovenskih in
drugih evropskih književnikov

KNJIŽEVNOST SREDNJEGA VEKA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:
- verski in posvetni motivi, krš anske
predstave o posmrtnem življenju, greh in
pokora, trubadurska/viteška ljubezen …
- versko alegori ni ep, viteški roman,
trubadurska in viteška lirika,
pridiga/homilija
- zgradba Božanske komedije, jezikovne in
slogovne zna ilnosti pridige, slogovne
I . Obvezna besedila:
a) Dante: Božanska komedija
b) Rudel: Pesem o daljni ljubezni/Villon: Balada o
obešencih/Roman o Tristanu in Izoldi/ Burka o jezi nem
dohtarju
c) Brižinski spomeniki

21
 zna ilnosti trubadurske lirike
2. Oznaka obdobja: II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter
- asovna in prostorska umestitev, aktualizacijo (Priloga)
predstavniki
- konec anti nih civilizacij, fevdalizem,
razvoj krš anstva, cerkvena in posvetna
umetnost, latinš ina in novi evropski jeziki
1. Kulturni, literarni in jezikovni pomen
Brižinskih spomenikov, vpliv srednjeveške
književnosti na evropsko književnost,
aktualnost srednjeveških motivov in tem

RENESANSA
Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
2. - renesan ne ideje in humanizem (ob udovanje
3. narave in harmonije stvarstva ter lovekove
4. telesne in duševne lepote, uživanje v utnosti,
5. poudarjanje svobodnega razuma in I. Obvezna besedila:
6. posameznika, ob udovanje mo i in oblasti) a) Petrarca: O blažen bodi as … / Michelangelo Buonarotti: O
7. - sonet (petrarkizem), novela, roman - parodija no , o mra ni as
8. na viteške romane), elizabetinsko gledališ e; b) Boccaccio: Novela o sokolu /Andreuccio iz Perugie/O
9. renesan na tragedija, komedija; bistroumni Filipi
- zgradba novele in zbirke; primerjava don c) Cervantes: Don Kihot
Kihot, San o Pansa - idealizem, realizem v ) Shakespeare: Hamlet / Romeo in Julija
odnosu do sveta, tragikomi nost;
- drama kot besedna in kot gledališka stvaritev

2. Oznaka obdobja:
- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske
razmere v Italiji v (14.) in v Evropi v 15. in
16. stoletju; humanizem, vzpon meš anstva,
odkritja, ustvarjalnost na drugih umetniških
podro jih, renesansa v Dubrovniku II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter
- zna ilnosti renesan ne književnosti; spojitev aktualizacijo (Priloga)
srednjeveških in anti nih tradicij v novodobne
- glavni predstavniki in njihovo delo

3. Pomen renesanse in humanizma ter njun vpliv

na razvoj nacionalnih književnosti v Evropi in
njun pomen danes

SLOVENSKA REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK

22
 Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. 1. Literarnointerpretativne prvine:
- protestantske ideje, kratke zgodbe
(eksempli) za ponazoritev versko-moralnih
naukov; I. Obvezna besedila:
- zvrsti cerkvene književnosti, polliterarna a) Trubar: En regišter ... (Proti zidavi romarskih cerkva)
besedila, pridiga, nabožna verzifikacija; b) Trubar: Te cerkve božje zuper nje sovražnike
- zna ilnosti Trubarjevega jezika in sloga; tožba inu molitev/Krelj: Prošna za mir
retori ne prvine; alegori no moraliziranje, c) Dalmatin: Predgovor k Bibliji/Bohori : Predgovor v
baro ni slog Arcticae horulae
) Svetokriški: Na noviga lejta dan
2. Oznaka obdobja:
- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske
razmere na Slovenskem v 16., 17. in 18.
stoletju (turški vpadi, kme ki upori, širjenje
reformacije, zmaga protireformacije); II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter
ustvarjalnost na drugih umetniških podro jih; aktualizacijo (Priloga)
- zna ilnosti reformacije (protestantizma),
protireformacije, baroka;
- Dalmatin in drugi protestantski pisci; katoliški
pisci

3. Pomen protestantizma za razvoj slovenske

književnosti in knjižnega jezika, kulturni in
nacionalni pomen; pomen baro nih pridig na
razvoj slovenskega pripovedništva

EVROPSKI KLASICIZEM IN RAZSVETLJENSTVO

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- racionalizem, empirizem, zavra anje nazadnjaštva,
razumnost, nasprotovanje zaostalosti, fanatizmu, I. Obvezna besedila:
predsodkom, nasilju; a) La Fayette: Kneginja Klevska/Racine: Fedra
- liki v klasicisti ni komediji, med loveški odnosi, b) Swift: Gulliverjeva potovanja/Voltaire: Kandid ali
ljudomrzništvo …; optimizem
- vrste komi nosti; c) Molière: Tartuffe/Ljudomrznik
- komedija nravi, roman

2. Oznaka obdobja: II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo

družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske ter aktualizacijo (Priloga)
razmere v Evropi v 17. in 18. stoletju, utemeljitev
absolutizma, utrjevanje plemstva, osamosvajanje
meš anstva, francoska revolucija
- asovna umestitev klasicizma in razsvetljenstva
ter predromantike
- predstavniki klasicizma in razsvetljenstva ter

23
 njihovo delo

3. Pomen klasicizma in razsvetljenstva ter njegov

vpliv na slovensko književnost in na razvoj
nacionalnih književnosti v Evropi in njen pomen
danes

SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
10. 1. Literarnointerpretativne prvine:
- minljivost življenja, hrepenenje, maš evanje,
zlo in in kazen, sovraštvo, ljubezen;
- pesništvo: lirske pesmi, balade, romance; I. Obvezna besedila:
pripovedništvo (bajka, pravljica, pripovedka, a) Trgaj mi rožice/ Dekle na sred morja
legenda …); b) Lepa Vida/Rošlin in Verjanko
- zna ilnosti ljudskega sloga c) Kurent/Sveti Lukež
(ljudska števila, okrasni pridevniki,
komparacije, ponavljanja, pomanjševalnice,
dialektizmi, prispodobe …)
II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter
aktualizacijo (Priloga)
2. Opredelitev pojma:
- ljudsko slovstvo in slovstvena tradicija;
ponarodela pesem; razli ice;
- od starodavnih mitov, poganstva, srednjega
veka do danes;
- zapisovalci ljudskega slovstva neko in danes

3. Pomen in vpliv ljudskih motivov in likov na

slovensko umetnost in književnost

RAZSVETLJENSTVO V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI

24
 Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- razsvetljenske ideje: pou nost, optimizem,
utilitarizem;
- alpska posko nica, sinekdoha; I. Obvezna besedila:
- komedija, vrste komike, satiri ne prvine; a) Vodnik: Zadovoljni Kranjc/Ilirija oživljena
- predelava Beaumarchaisove komedije Figarova b) Linhart: Ta veseli dan ali Mati ek se ženi
svatba c) Pohlin: Uvod v Kraynsko gramatiko/Linhart: Poskus
zgodovine Kranjske .... II. Oblika vladavine
2. Oznaka obdobja:
- narodne, družbeno-, kulturno- in
duhovnozgodovinske razmere na Slovenskem v 18.
in na za etku 19. stoletja (vladavina cesarice II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo
Marije Terezije in Jožefa II., družbene reforme; ter aktualizacijo (Priloga)
ilirske province, vrnitev avstrijske oblasti);
- delovanje preroditeljev;
- predstavniki in njihovo delo

3. Pomen razsvetljenstva za slovensko nacionalno

identiteto, za etki slovenskega gledališ a, prva
samostojna pesniška zbirka

KNJIŽEVNOST EVROPSKE PREDROMANTIKE IN ROMANTIKE

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- razdvojenost subjekta med idealom in stvarnostjo,
poudarjanje ustev, domišljije, zatekanje v I. Obvezna besedila:
preteklost, izjemni literarni junaki ipd.; a) Rousseau: Julija ali Nova Heloiza/ Goethe: Trpljenje
- predromanti no sentimentalno pripovedništvo, mladega Wertherja
romanti na lirsko-epska pesnitev, romanti na lirika, b) Byron: Romanje grofi a Harolda/ Puškin: Jevgenij
zgodovinski roman, kratka pripoved s poudarjenimi Onjegin
ustvenimi in fantasti nimi sestavinami c) Goethe: Faust
) Puškin: Pesnik/Lermontov: Jadro / Leopardi: Sam sebi /
2. Oznaka obdobja: Heine: Lorelei
- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske d) Lermontov: Junak našega asa/Poe: Maska Rde e smrti
okoliš ine: propadanje idej francoske revolucije,
Evropa po Napoleonu, ob utje ujetosti posameznika
v "nelepo resni nost", vpliv predromantike; II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo
- asovna umestitev evropske in slovenske romantike, ter aktualizacijo po izboru u iteljev in u encev
predstavniki

3. Pomen romanti ne književnosti danes

(aktualizacije, medijske predstavitve, aktualnost
romanti nega utenja)

25
 ROMANTIKA NA SLOVENSKEM
Temeljni pojmi iz literarne vede
1. F. Prešeren, osebnost in delo,
literarnointerpretativne prvine:
a) zgodnje Prešernovo ustvarjalno obdobje –
oblikovno tematske zna ilnosti, romanca;
b) zrelo obdobje Prešernovega pesniškega razvoja –
ljubezenska, nacionalna, pesniška, bivanjska
tematika, pesniške oblike – sonet, stanca,
romanti na pesnitev idr.;
c) pozno obdobje Prešernovega pesniškega
ustvarjanja – oblikovno tematske spremembe,
balada
2. Zna ilnosti obdobja: splošni in kulturnozgodovinski
okvir, predstavniki kulturnega življenja, njihov pomen
za literarni, jezikovni, kulturni in nacionalni razvoj
3. Pomen Prešerna in sodobnikov skozi as
Obvezna in prostoizbirna besedila
I. Obvezna besedila:
a) Prešeren: H ere svet
b) Prešeren: Slovo od mladosti
c) Prešeren: Sonetje nesre e (1., 5., 6.)
) Prešeren: Sonetni venec (1., 7., 8., 15.)
d) Prešeren: Krst pri Savici
e) Prešeren: Pevcu
f) Prešeren: Nezakonska mati
g) Prešeren: Zdravljica
h) Prešeren: Neiztrohnjeno srce
i) J. Cigler: Sre a v nesre i/J. Turnograjska:
Nedolžnost in sila/A. M. Slomšek: Blaže in Nežica
v nedeljski šoli
II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko
delo ter aktualizacijo (Priloga)
26
 KNJIŽEVNOST EVROPSKEGA REALIZMA IN NATURALIZMA
Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- doživljanje stvarnosti kot sile, ki v temeljih
dolo a loveško življenje, kriti en, resen odnos do
nje;
- nov tip literarnega junaka iz meš anskega, I. Obvezna besedila:
delavskega, kme kega sveta; a) Stendhal: Rde e in rno / Balzac: O e Goriot /
- motivi in teme iz vsakdanjega življenja, so asne Flaubert: Gospa Bovary
družbe in njenih problemov; v naturalizmu b) Gogolj: Mrtve duše/Tolstoj: Vojna in mir /
razširitev snovi, motivov in tem; Dostojevski: Zlo in in kazen
- pomen pripovedništva, razmah romana in c) Zola: Beznica/Germinal
uveljavitev novih tipov romana (družbeni, ) Gogolj: Plaš /Maupassant: Nakit
socialni, vojni), cikli romanov, roman epopeja; d) Gogolj: Revizor/Ibsen: Strahovi/Strindberg:
nove poteze v novelistiki; nove dramske vrste v Gospodi na Julija
prozi (družbeno-kriti na drama, tezna drama,
psihološka drama);
- literarne osebe, dogajalni prostor in as, slog ter
zgradba; II. Prostoizbirna besedila za individualno in
- novosti v pripovedni tehniki: od vsevednega k skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
personalnemu pripovedovalcu

2. Oznaka obdobja:
- razvoj meš anske, kapitalisti ne družbe,
propadanje plemstva, francoska julijska revolucija
1830, revolucionarni val 1848; nove filozofske
ideje; silovit razvoj naravoslovnih ved;
- asovna umestitev evropskega realizma in
naturalizma, predstavniki, razli ni tipi realizma,
primerjava zna ilnosti francoskega in ruskega
realizma

3. Pomen obdobja, njegov vpliv na slovensko

književnost ter na moderne književne tokove 20.
stoletja

27
 MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM
Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
Literarnointerpretativne prvine:
- kme ko življenje, življenje podeželskih
izobražencev in malomeš anov, vaški
posebneži, zgodovinska preteklost
(pripovedništvo); narava, refleksija, I. Obvezna besedila:
ljubezen, domovina (poezija); a) Jenko: Obrazi (V., VII., X.)
- nastanek in razmah pripovedne proze b) Gregor i : loveka nikar/Ujetega pti a
(povest, roman, novela, zna ajevka/obraz); v tožba/Njega ni
poeziji ob lirskih (sonet, obraz, svobodne c) Aškerc: Mejnik/Zimska romanca/Iškarjot
pesniške oblike) tudi epsko-lirske pesniške ) Jur i : Deseti brat/Levstik: Pismo Jur i u o
oblike (balada in romanca); desetem bratu
- literarne osebe, dogajalni prostor in as, slog d) Kersnik: Jara gospoda/Agitator
in zgradba pripovednih besedil; e) Jenko: Tilka/Jur i : Tele ja pe enka
- pripovedna tehnika in pripovedovalec; f) Tav ar: Cvetje v jeseni/Visoška kronika
- oblika in slog pesniških besedil

2. Oznaka obdobja:
- vpliv zgodovinskih in politi nih dogodkov
(mar na revolucija 1848, Bachov II. Prostoizbirna besedila za individualno in
absolutizem), program Zedinjene Slovenije, skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
mladoslovenci in staroslovenci, tabori,
italnice;
- literarni programi (Levstik, Celestin) in
prepletanje umetnostnih smeri, romanti ne in
realisti ne prvine;
- asovna umestitev obdobja in predstavniki

3. Pomen obdobja za slovenski književni razvoj,

predvsem pripovedništvo 20. stoletja

KNJIŽEVNOST EVROPSKE MODERNE

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- subjektivno doživljanje sveta in poudarjanje
estetskega doživetja, beg v domišljijo in
preteklost, trenutni utni vtisi, predstave in I. Obvezna besedila:
razpoloženja, razkroj sveta, dekaden na a) Baudelaire: Pesem o albatrosu/Sorodnosti/
omama; Tujec/Omamljajte se!
- lirika, pripovedništvo, dramatika; pesem v b) Verlaine: Jesenska pesem/Rimbaud: Pijani
prozi, rtice, pravljice, novele, dekaden na oln/Mallarmè: Nam bo nedolžni, živi in
igra …; prekrasni dan
- motivi, ideje in slog pesemskih besedil; c) Wilde: Saloma / ehov: ešnjev vrt
- poeti na dekaden na drama, svetopisemski
motivi, slog;
- impresionisti ni slog v dramatiki

2. Oznaka obdobja:

28
- vzpon meš anstva in ustanovitev novih
nacionalnih držav v 2. polovici 19. stoletja,
razmah kolonialnega imperializma, silovit
razvoj znanosti, industrije in tehnike, velike II. Prostoizbirna besedila za individualno in
migracije, gospodarske krize in ostre skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
socialne napetosti;
- v umetnostni odpor zoper realizem in
naturalizem s pojavom nove romantike,
dekadence in simbolizma; esteticizem in
larpurlartizem;
- asovna umestitev obdobja, predstavniki

3. Pomen obdobja za književnost in umetnost

na Slovenskem

KNJIŽEVNOST SLOVENSKE MODERNE

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. Literarnointerpretativne prvine:
- romanti ne ideje, motivi in teme, obogateni s
prvinami dekadence in simbolizma;
družbenokriti ne in satiri ne teme v
pripovedništvu in dramatiki;
- razcvet lirike (sonet, svobodne pesniške
oblike, gazela, podoknica, kme ka pesem),
pripovedništva ( rtica, povest, novela, roman)
in dramatike (komedija, farsa, tragedija,
poeti na drama, ljudska igra) ter polliterarnih
oblik;
- verzni prestop, zvo ni u inki, personifikacija,
prispodobe, simboli, ritem, verz;
- zgradba pripovednih besedil;
- dramska zgradba, satira
2. Oznaka obdobja:
- družbenopoliti ne razmere na Slovenskem ob
koncu 19. stoletja (avstrijska raznarodovalna
politika; gospodarski pritiski, množi no
izseljevanje); balkanske vojne, prva svetovna
vojna, majniška deklaracija, ustanovitev
kraljevine SHS;
- smeri in tokovi slovenske moderne;
- sodobniki slovenske moderne;
- asovna umestitev obdobja, predstavniki
I. Obvezna besedila:
a) Kette: Na trgu/Na molu San Carlo/Pijanec
b) Murn: Ko dobrave se mra e/Pesem o
ajdi/Sneg/Nebo, nebo/Vlahi
c) Župan i : Ti skrivnostni moj cvet/ Manom
Josipa Murna Aleksandrova (I, III)/Duma/
Slap/Vihar (V zarje Vidove)
) Cankar: Na klancu/Hiša Marije Pomo nice/
Martin Ka ur
d) Cankar: Skodelica kave/Sova/Gospod
stotnik/Kostanj posebne sorte
e) Cankar: Za narodov blagor/Kralj na
Betajnovi/Pohujšanje v dolini šentflorjanski/
Hlapci
f) Gradnik: Pisma (1., 5., 7.)
g) Izidor Cankar: S poti/Kraigher: Kontrolor
Škrobar/Zofka Kveder: Misterij žene
II. Prostoizbirna besedila za individualno in
skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)

3. Pomen slovenske moderne za evropeizacijo

slovenske književnosti; aktualnost sporo ila
slovenske nove romantike za sodobnega loveka

29
 SVETOVNA KNJIŽEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- ljubezen in smrt, slutenje onstranstva, zavest
in nezavedno, notranje življenje in
doživljanje, avtobiografi nost, ob utja
usodnosti in grotesknosti bivanja; I. Obvezna besedila:
- lirika, epika, dramatika; španska romanca, a) Rilke: Panter/Apollinaire: Cona/García
moderna lirika, moderna novela, moderni Lorca: Vitezova pesem/Eliot: Pusta
roman, moderna drama, "ženstvena pisava"; dežela/Pasternak: Hamlet/Pound: Canto/
- nadrealisti ni motivi, simbolika barv; Tagore: Pesem zahvale/Cvetajeva: Življenju*
- pripovedna tehnika modernega romana, b) Proust: Combray / Joyce: Ulikses / Woolf:
nehotni spomin, tok zavesti, notranji monolog, Gospa Dalloway
doživljeni/polpremi govor; c) Kafka: Preobrazba/Mann: Smrt v Benetkah
- groteska v pripovedništvu ) Bulgakov: Mojster in Margareta
d) Pirandello: Henrik IV./Brecht: Mati Korajža
2. Oznaka obdobja:
- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske
okoliš ine: prelom stoletja z ob utji usodnosti
in konca nekega obdobja, oktobrska
revolucija, prva svetovna vojna, španska II. Prostoizbirna besedila za individualno in
državljanska vojna, Einsteinovi teoriji skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
relativnosti, Husserlova fenomenologija in
Freudova psihoanaliza – zbujanje nezaupanja
v gotovost in obvladljivost stvarnega
materialnega sveta, raziskovanje nad utnega
sveta in notranjega sveta zavesti in
nezavednega;
- smeri (dadaizem, futurizem, simbolizem,
nadrealizem, ekspresionizem, socialisti ni
realizem, modernizem) in njihova asovna
umestitev;
- predstavniki in dela

3. Pomen obdobja za razvoj slovenske in svetovne

književnosti in umetnosti po 2. svetovni vojni

* Predlagamo obravnavo 2–3 pesmi.

30
 SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Temeljni pojmi iz literarne vede
1. Literarnointerpretativne prvine:
- ekspresionisti na usmerjenost v notranji svet,
stiska, razklanost, katastrofi na prihodnost
evropske civilizacije; izražanje eti nih doživljajev b) Kosovel: Ekstaza smrti/Nokturno
(novi lovek);
- ekspresionisti na estetika (u inki grdega,
prenapetega, neskladnega; pomen grotesknosti):
- lirska poezija; usmeritev k najmodernejšim
slogovnim vzorom (konstruktivizem);
- socialni realizem kot novi tip angažiranega
realizma; razmerje do socialisti nega realizma;
povezanost s slovenskim nacionalnim
vprašanjem; regionalna obarvanost; razmah
pripovedništva; snovna, motivna in tematska
navezanost na kme ki svet;
- obsežnost in raznovrstnost pesništva v asu 2.
svetovne vojne
Obvezna in prostoizbirna besedila
I. Obvezna besedila:
a) Kosovel: Balada/Slutnja
c) Kosovel: Pesem št. X / Kons 5
) Pregelj: Matkova Tina
d) Grum: Dogodek v mestu Gogi
e) Prežih: Boj na požiralniku/Samorastniki
f) Kosma : Sre a/Kranjec: Povest o dobrih
ljudeh/Režonja na svojem
g) Bartol: Alamut/Al Araf
h) A. Vodnik: Pomladna pesem/Ve erni oblaki/
B. Vodušek: Olj ni vrt/Bleš e a tihota visokega
dne
i) Bor: Sre anje/Kajuh: Bosa pojdiva
J) Balanti : Zasuta usta/Ne isti as/Hribovšek:
Jabolko na mizi/Osamelost

2. Oznaka obdobja:
- as družbenih sprememb kot posledica prve II. Prostoizbirna besedila za individualno in
svetovne vojne, oktobrske revolucije, razpada skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
Avstro-Ogrske in nastanka novih držav; izguba
etni nega ozemlja, gospodarska kriza in
izseljevanje; nazorsko lo evanje;
- novi literarni tokovi: ekspresionizem in
avantgardna gibanja ter družbenokriti ni socialni
realizem; uporniško medvojno pesništvo;
- asovna umestitev obdobja in predstavniki

3. Pomen obdobja za slovenski književni in družbeno-

kulturni razvoj; aktualizacije

31
 SVETOVNA KNJIŽEVNOST V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA
Temeljni pojmi iz literarne vede
1. Literarnointerpretativne prvine:
- odtujenost od sveta; svoboda kot breme;
absurdnost bivanja; breztalnost;
popredmetenost sveta; subjektivizem;
relativizem; spoznavna, bivanjska, vrednostna
in metafizi na negotovost; udežno, magi no
in realnost; želja po vrnitvi pristne izkušnje;
kulturna drugost in druga nost; kolonialno
nasilje in odpor;
- drama absurda, eksistencialisti na drama,
roman (eksistencializma, magi nega realizma,
postmodernisti ni, postkolonialni), novi
roman, novi novi roman, žanrski roman, kratka
zgodba (postmodernisti na, minimalisti na),
lirika;
- eksistencialisti ne ideje in filozofija absurda v
pripovedništvu in dramatiki; dramska in
pripovedna tehnika;
Obvezna in prostoizbirna besedila
I. Obvezna besedila:
a) Szymborska: Radost pisanja /Plath: rni
vran v deževnem vremenu/Paz: Pred
za etkom/Neruda: Nastanejo ljudje/
Senghor: rna žena/Prevert: Barbara*
b) Hemingway: Komu zvoni/Faulkner: Svetloba
v avgustu
c) Borges: Aleph/ García Márquez: Sto let
samote/Morrison: Ljubljena
) Camus: Tujec/Fowles: Ženska francoskega
poro nika/ Süskind: Parfum/ Calvino: e
neke zimske no i popotnik/ Mahfouz: Pot
med pala ama
d) Sartre: Zaprta vrata /Ionesco: Plešasta pevka/
Beckett: akajo Godota / Williams:
Tramvaj poželenje/Barnes: Prerekanja

- groteskne in satiri ne prvine v dramatiki,

magi ni realizem v pripovedništvu;

- medbesedilnost, metafikcija II. Prostoizbirna besedila za individualno in

skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
2. Oznaka obdobja:
- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske
okoliš ine: druga svetovna vojna, problem
holokavsta, Evropa in svet po drugi svetovni
vojni, leto 1968, osamosvajanje kolonialnih
držav okrog leta 1960, postindustrijska družba,
informatizacija in virtualizacija,
postkolonializem, globalizacija;
- smeri (eksistencializem, gledališ e absurda,
novi roman, magi ni realizem,
postmodernizem, minimalizem, postkolonialna
književnost) in njihova asovna umestitev;
- predstavniki in dela

3. Pomen obdobja in aktualizacije

* Predlagamo obravnavo 2–3 pesmi.

32
SLOVENSKO PESNIŠTVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA
Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- motivi in teme ljubezni, vsakdanjega življenja,
melanholije, dvoma, resignacije, zvestoba
humanisti nim vrednotam, ironi no in satiri no I. Obvezna besedila:
razreševanje bivanjskih dilem; a) Kocbek: De ek na drevesu/Kdo sem/Udovi :
- tesnoba, groza, nemo , tematika smrti, smisla in Fantazija v mestu na vodi
absurdnosti življenja, ironi nost, grotesknost, b) Menart: Croquis/Celuloidni pajac
fantasti ne prvine, pomen pesništva; c) Krakar: Med iskalci biserov I, IV,VII/Pav ek:
- motivi osebnega življenja in eti nega Še enkrat glagoli/Zlobec: Pobeglo otroštvo
opredeljevanja; ) Kovi : Južni otok/Psalm
- brezosebni lirski subjekt, pesmi podobe, moderna d) Dane Zajc. Veliki rni bik/ rni de ek
lirska balada, svobodna skladnja, svobodni verz, e) Strniša: Ve erna pravljica/ Vrba/Makarovi :
konkretna poezija, pesem v prozi, pomen soneta Poroka/ Odštevanka/ Kravos: Zamejska
žalostna
2. Oznaka obdobja: f) Šalamun: Stvari/Mrk/Gobice
- obnova porušene domovine, politi ne, socialne in g) Jesih: Grizljal sem svin nik/Nekega dne ob
kulturne razmere v socializmu, po letu 1990 uri, ko mra i se/B. A. Novak: Zima
nacionalna osamosvojitev in sprememba h) U. Zupan: Psalm- magnolije v aprilskem
družbeno-ekonomskega sistema; pomen snegu/Zapuš anje hiše, v kateri sva se
književnih glasil (Beseda, Revija 57, Perspektive, ljubila/Maja Vidmar: Ne bojim se/A. Šteger:
Sodobnost, Nova revija, Literatura); Povabilo na aj/M. Haderlap: Dekla
- smeri in tokovi: intimizem, ekspresionizem in
simbolizem, modernizem, eksistencializem,
poezija absurda, literarnoumetniške avantgarde in II. Prostoizbirna besedila za individualno in
ultramodernizem, postmodernizem, novi skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
intimizem;
- asovna umestitev obdobja in predstavniki

3. Pomen obdobja za slovenski književni razvoj.

Vpetost v sodobno književno in kulturno
dogajanje; razmerje med tradicijo, modernizmom
in postmodernizmom; nagrade; medijska in
družbena angažiranost avtorjev ...

33
 SLOVENSKO PRIPOVEDNIŠTVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA
Temeljni pojmi iz literarne vede
1. Literarnointerpretativne prvine:
- druga svetovna vojna, socialna in moralna
kritika, življenjska resignacija in pesimizem,
bivanjska in eti na problematika,
avtobiografi nost, notranje doživljanje,
folklorno izro ilo, zgodovina in usoda, erotika,
virtualnost resni nosti, iskanje minimalne
pristnosti;
Obvezna in prostoizbirna besedila
I. Obvezna besedila:
a) Kocbek: rna orhideja/Blažena
krivda/Zupan: Menuet za kitaro/Zidar: Sveti
Pavel
b) Kova i : Resni nost/Prišleki

- novela, (tradicionalna, postmodernisti na,
minimalisti na) kratka zgodba, roman
(družbeni, vojni, zgodovinski,
eksistencialisti ni, modernisti ni,
postmodernisti ni, potopisni, eroti ni,
avtobiografski, antiutopi ni, kriminalni,
znanstvenofantasti ni, novi roman)
- modernisti ni pripovedni postopki, verizem,
pripovedovalec, slog
c) Lipuš: Zmote dijaka Tjaža / Hieng: udežni
Feliks / Rebula: Sen ni ples / Šeligo: Triptih
Agate Schwarzkobler
) Jan ar: Severni sij/Posmehljivo
poželenje/Katarina, pav in jezuit/Smrt pri
Mariji Snežni / Bojetu: Filio ni doma /
Lainš ek: Namesto koga roža cveti/Ki jo je
megla prinesla / Blatnik: Plamenice in
solze/Zakon želje

2. Oznaka obdobja:
- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske
okoliš ine: v povojnem obdobju uradno
spodbujanje socialisti nega realizma in
preganjanje "zahodnih, meš anskih" vplivov, II. Prostoizbirna besedila za individualno in
nato postopno prodiranje modernih literarnih skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
smeri; ob utja bivanjske negotovosti,
spoznavne relativnosti, ideološke
konstruiranosti zgodovine; od osemdesetih let
naprej (nacionalna osamosvojitev in
sprememba družbeno-ekonomskega sistema)
pod vplivom postmodernega ob utja
virtualnosti sveta ter vdora postmoderne družbe
in kulture izrazit porast kratke zgodbe in
popularnih žanrov;

- smeri (socialni in socialisti ni realizem,

psihološki realizem, eksistencializem, novi
roman, modernizem, ludizem, slovenski
magi ni realizem, postmodernizem,
minimalizem, "ženstvena pisava") in njihova
asovna umestitev;

- predstavniki in dela

4. Pomen obdobja za slovenski književni razvoj.

Vpetost sodobnega pripovedništva in avtorjev v

34
 književno in kulturno dogajanje. Razmerje med
sodobnim in tradicionalnim pripovedništvom in
postmodernizmom; nagrade; angažiranost
avtorjev ...

SLOVENSKA DRAMATIKA V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila
1. Literarnointerpretativne prvine:
- tradicionalni motiv v sodobni dramatiki,
poeti na drama, eksistencialisti ne prvine; I. Obvezna besedila:
modernisti na komedija; moderna groteskna a) Smole: Antigona/Kozak: Afera
drama; sodobna socialnokriti na drama; b) Zajc: Voranc/Strniša: Samorog/Žabe
- jezikovna razgibanost; pogovorne prvine; c) Jan ar: Veliki briljantni val ek/Zupan i :
pokrajinska obarvanost Vladimir/Razred
) Jesih: Grenki sadeži pravice/Jovanovi : Norci
2. Oznaka smeri: tematska, dramaturška iskanja
in smeri v povojni dramatiki
II. Prostoizbirna besedila za individualno in
3. Gledališke ustanove, radijske in televizijske skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)
igre in spremljevalno dogajanje (nate aji,
nagrade, medijske predstavitve, režiserski
projekti)

Seznam obveznega doma ega branja velja le kot vodilo in pomo pri izboru besedil.

Obvezno doma e branje

1. Obvezna besedila:
Sofoklej: Kralj Ojdip/Antigona
Zgodbe Svetega pisma (izbor)
Cervantes: Don Kihot/Boccaccio: Dekameron (izbor)/Shakespeare: Romeo in Julija/ Hamlet
Linhart: Ta veseli dan ali Mati ek se ženi/Kreft: Kranjski komedijanti
Prešeren: Krst pri Savici
Tolstoj: Vojna in mir/Dostojevski: Zlo in in kazen/Stendhal: Rde e in rno/Flaubert: Gospa
Bovary
Jur i : Deseti brat/Kersnik: Jara gospoda/Tav ar: Visoška kronika/Kratka proza slovenskega
realizma (izbor)
Gogolj: Revizor/Ibsen: Strahovi/Wilde: Saloma/ ehov: ešnjev vrt
Cankar: Hlapci/Za narodov blagor/Kralj na Betajnovi/Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Svetovna novela 19. in 20. stoletja (izbor, Klasje)

35
 Grum: Dogodek v mestu Gogi/Od Ivana Preglja do Cirila Kosma a (izbor novel, Klasje)
Bulgakov: Mojster in Margareta/Kafka: Proces/Camus: Tujec
2. Eno ali dve prostoizbirni besedili v vsakem letniku

4 DIDAKTI NA PRIPORO ILA

4.1 Jezikovni pouk

4.1.1 Cilji

Temeljni cilj jezikovnega pouka v gimnaziji je vzgojiti jezikovno, narodno in državljansko ozaveš enega
in samozavestnega dijaka, ki bo tudi kultiviran in suveren sogovorec, govorec in pisec ter kriti en
poslušalec/gledalec/bralec raznovrstnih neumetnostnih besedil.

U ni na rt v poglavju 3.1 podrobneje navaja procesnorazvojne cilje in vsebine za oblikovanje in razvijanje

dijakove zavesti o jeziku, narodu in državi ter za razvijanje in doseganje dijakovih temeljnih zmožnosti, tj.
zmožnosti (uradnega) pogovarjanja in dopisovanja, kriti nega sprejemanja in tvorjenja enogovornih
neumetnostnih besedil, poimenovalne, skladenjske, pravore ne, pravopisne in slogovne zmožnosti,
zmožnosti nebesednega sporazumevanja ter metajezikovne zmožnosti.

41.2 Vsebine

Vsebine jezikovnega pouka so podane v to ki 3.1. Razdeljene so na sedem vsebinskih sklopov, in sicer:
Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu in državi,
Razvijanje zmožnosti (uradnega) pogovarjanja,
Razvijanje zmožnosti (uradnega) dopisovanja,
Razvijanje zmožnosti kriti nega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil,
Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil,
Razvijanje poimenovalne, skladenjske, pravore ne, pravopisne in slogovne zmožnosti ter
zmožnosti nebesednega sporazumevanja,
Razvijanje metajezikovne zmožnosti.

Vsebine so dopolnjene s procesnorazvojnimi cilji – ti se v ve ini sklopov smiselno nadgrajujejo, zato je

predlagana postopna obravnava po letnikih; vendar pa se u itelji lahko odlo ijo tudi druga e, npr. za

36
strnjeno obravnavo ali za druga no razvrstitev po letnikih ( e se jim tako zdi bolj smiselno oz.
u inkoviteje).

Pri jezikovnem pouku se je v primerjavi z veljavnim u nim na rtom iz leta 1998 pove al obseg izbirnih
vsebin – ob obveznih vsebinah je namre 30 % vsebin jezikovnega pouka izbirnih; izbirni pa sta tudi
sporazumevalni dejavnosti pri obravnavi ve ine besedilnih vrst (prim. berejo in/ali poslušajo in gledajo;
govorno nastopajo in/ali pišejo). Izbirne vsebine in izbirne dejavnosti so v u nem na rtu natisnjene
polkrepko. Dijakom in u iteljem omogo ajo, da samostojno, kriti no in odgovorno izbirajo med
besedilnimi vrstami in dejavnostmi glede na interese, zmožnosti in pri akovanja udeležencev
izobraževanja.

Obvezne in izbrane izbirne vsebine in dejavnosti so t. i. splošna znanja. Splošna znanja so namenjena
vsem dijakom in jih mora u itelj obvezno obravnavati.
V u nem na rtu pa so skladno s priporo ili navedena tudi posebna znanja (ta so za jezikovni pouk
navedena v poševnem tisku). To so dodatna ali poglobljena znanja, ki jih u itelj lahko obravnava po lastni
presoji glede na zmožnosti in interese svojih dijakov.
Prilagoditve in priporo ila za pou evanje slovenš ine (jezikovnega pouka) za dijake/dijakinje v tujini so
v poglavja 3 Cilji in vsebine.

4.1.3 Uresni evanje v praksi

U ne razmere v tujini so zelo raznolike, zato u itelj/u iteljica pouk prilagaja le-tem. Zgolj v pomo oz.
razmislek sledi nekaj priporo il iz u nega na rta za gimnazije.

U itelj na rtuje potek in trajanje obravnave sklopov ter dejavnosti dijakov v svoji letni pripravi; pri tem
naj sodeluje z u itelji drugih predmetov, k na rtovanju pa naj pritegne tudi dijake. V poglavju 3.1 je sicer
predlagano dolo eno zaporedje obravnave sklopov, vendar pa se u itelj lahko odlo i druga e – pri tem pa
mora paziti, da upošteva na elo postopnosti oz. od preprostega k zahtevnejšemu (zato naj npr. dijaki
najprej sprejemajo in tvorijo obveš evalna, opisovalna in pripovedovalna besedila, šele nato pa razlagalna
in utemeljevalna).

Izhodiš na dejavnost za uresni evanje ciljev (od t . 3.1 dalje) je sprejemanje (tj. branje in/ali poslušanje
oz. gledanje) danih besedilnih vrst; temu sledi tvorjenje podobnih besedil. To pomeni, da se dijaki sre ajo
z novo besedilno vrsto najprej kot prejemniki (bralci/poslušalci oz. gledalci), po raz lenjevanju in

37
vrednotenju besedila ter povzemanju zna ilnosti dane besedilne vrste pa tudi kot tvorci (pisci/govorci)
podobnega besedila.

Vse štiri sporazumevalne dejavnosti (branje, poslušanje, govorjenje in pisanje) naj bodo zastopane im
bolj enakovredno.

Sprejemanje in nato tvorjenje neumetnostnih besedil naj potekata po naslednjih korakih:

1. Dijaki/dijakinje se pripravijo na sprejemanje besedila dane vrste (npr. obudijo svoje predznanje o
napovedani
besedilni vrsti in o napovedani temi, predstavijo svoje izkušnje s sprejemanjem podobnih besedil,
izrazijo svoja pri akovanja, izberejo ustrezno strategijo sprejemanja besedila ipd.).
2. Dijaki/dijakinje sprejemajo (tj. berejo ali poslušajo oz. gledajo) besedilo; med sprejemanjem so
pozorni na besedilo, na nebesedna ponazorila in na nebesedne spremljevalce pisanja/govorjenja,
skušajo si zapomniti im ve podatkov, delajo si izpiske/zapiske ipd.
3. Dijaki/dijakinje po sprejemanju raz lenjujejo besedilo (in sicer okoliš insko, naklonsko, pomensko,
besedno-skladenjsko, tvarno ipd.) ter vrednotijo njegovo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in
pravilnost.
4. Nato dijaki/dijakinje prepoznavajo, predstavljajo in povzemajo zna ilnosti dane besedilne vrste ter jih
primerjajo z zna ilnostmi drugih besedilnih vrst.
5. e je v u nem na rtu predvideno tudi tvorjenje besedila iste vrste, se dijaki/dijakinje nanj pripravijo
(npr. predstavijo svoje izkušnje s tvorjenjem podobnih besedil in svoje težave pri tem, predstavijo
zna ilnosti dane besedilne vrste, izberejo ustrezno strategijo sporo anja, izdelajo na rt, po raznih virih
iš ejo manjkajo e podatke, urejajo podatke, izdelajo ponazorila ipd.).
6. Dijaki/dijakinje pišejo besedilo oz. izdelajo pisno podlago za govorni nastop. (Pri tem lahko
uporabljajo ra unalnik.)
7. Dijaki/dijakinje po pisanju/govornem nastopu skupaj s sošolci in u iteljem vrednotijo svoje besedilo
in besedila sošolcev ter utemeljijo svoje mnenje; e je potrebno, odpravijo napake v svojem besedilu
in ga prepišejo.
8. Na koncu dijaki/dijakinje presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo
zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil dane vrste ter izdelajo na rt za izboljšanje teh zmožnosti.

Obravnava neumetnostnih besedil naj poteka z aktivnimi oblikami u enja. Pri obravnavi neumetnostnih
besedil naj prevladuje pogovorna metoda, e se le da, tudi ob dodatnih tiskanih in digitalnih jezikovnih
ipd. priro nikih in drugih virih.

38
4.2 Književni pouk

4.2.1 Cilji

V u nem na rtu so cilji pouka književnosti zapisani v tretjem poglavju Cilji in vsebine, in sicer v
podpoglavju 3.2 Književni pouk. V gimnaziji je književni pouk namenjen vzgoji kultiviranega bralca,
bodo ega izobraženca. To je bralec, ki v svoje razmišljanje o bralnem doživetju vklju uje medbesedilno
izkušenost, poznavanje literarnih pojavov in splošno kulturno razgledanost. Zato naj bi v asu
predmaturitetnega izobraževanja pridobil pozitivne izkušnje sre evanja z besedno umetnostjo in zmožnost
samostojnega branja raznovrstnih literarnih besedil. Ob branju naj bi reflektiral svoje doživetje,
prepoznaval literarne lastnosti, podajal svoje razumevanje in vrednotenje ter znal literarne pojave uvrš ati
v njihov tipi ni literarni in širši kulturni kontekst. Književnost naj bi dojemal kot del kulturnega dogajanja
v asu, nacionalnem in mednacionalnem prostoru, tj. kot pojav, ki sooblikuje vrednostni sistem
posameznika in družbe.

4.2.2 Vsebine
Vsebine pouka književnosti so podane v razdelku. 3.2.1 in 3.2.2. V to ki 3.2.1 so procesno-razvojni cilji
obravnave literarnih besedil (Razvijanje zmožnosti branja in interpretiranja književnih besedil,
Razvijanje(splošne) sporazumevalne zmožnosti, Pridobivanje književnega znanja, Širjenje spoznanj o
književnost, kriti na aktualizacija, njihovo uvrš anje v širši kulturno-razvojni kontekst ), v to ki 3.2.2 pa
književna besedila, razporejena v sklope po literarnozgodovinskem na elu kot v u nem na rtu iz leta
1998. Nespremenjena sta na eloma tudi obseg besedil in delitev na obvezna in prostoizbirna besedila, tj.
na splošna in posebna znanja, pove ala pa se je izbirnost tako v okviru obveznih besedil kot doma ega
branja. Izbor je pri slovenski in svetovni književnosti 2. polovice 20. stoletja ustrezno posodobljen.
Novost je tudi ta, da lahko u itelj vsebinske sklope obravnava po druga nem zaporedju, kot so
predstavljeni u nem na rtu. Torej ni treba nujno slediti literarnozgodovinski periodizaciji, e u itelj meni,
da bodo dijaki lažje dojeli sodobnejše vsebine pred starejšimi. Vendar pa mora v fazi sinteze dijakom
predstaviti tudi mesto obravnavanega sklopa v literarnozgodovinskem razvoju, da omogo i asovno
predstavo in medkulturne povezave. To lahko ponazori s tabelo, asovno premico ipd.
Za pouk književnosti v tujini je izbirnost še pove ana (pojasnjeno v razdelku 3). Zaradi prehodnosti
dijakov/dijakinj je priporo ljivo obravnavati književnost kronološko po letnikih, znotraj letnika pa je
zaporedje obravnave poljubno.

39
Vsebine posameznih sklopov so predstavljene v dveh stolpcih. V levem so podani
tipi ni literarnointerpretativni pojmi, ki jih dijaki/dijakinje sre ujejo in spoznavajo pri branju
besedil v okviru dolo enega sklopa, in ki so jim v pomo pri interpretaciji,
pojmi in vsebine, ki omogo ajo razvrstitev prebranih besedil v širši literarni in kulturni kontekst
dolo ene dobe,
opozorila na mogo e aktualizacije, pomen književnih pojavov obravnavanega sklopa za
sodobnost.
Te vsebine se nizajo okrog tistih besedil, ki jih bodo dijaki/dijakinje brali, zato ne bodo v vseh primerih
upoštevane vse navedene. Med temeljno znanje sodi splošni zaris dobe ter tistih medsebojno povezanih
posameznosti, ki se nanašajo na prebrana besedila in ob njih omogo ajo uresni evanje temeljnih ciljev.

V desnem stolpcu so podana besedila za branje in interpretacijo. Navedena besedila so tista, ki so zaradi
idejno-tematskih in slogovno-kompozicijskih lastnosti klju no zaznamovala literaturo in kulturo v
dolo enem asu. Zato so po merilih literarne vede, kulturne javnosti in izkušenih bralcev pomembna za
razumevanje bistva, sestave in razvoja literature kot posebnega podro ja lovekovega delovanja ter sodijo
v obzorje pri akovanj kultiviranega bralca. Njihov izbor se ujema z literarnointerpretativnimi pojmi in
smermi razvoja, podanimi v levem stolpcu.
Razdelek I (splošna znanja) navaja obvezna (za u ni na rt za tujino ta obveza ne velja, upošteva se
zahteve v razdelku 3) besedila, ki s to kovnimi oznakami a), b), c) … sledijo pojmom in smerem v levem
stolpcu. Globino (analize, sinteze, vrednotenja, na inov izražanja), kompleksnost (celostna, delna
interpretacija) in obliko interpretacije (frontalna, skupinska, individualna) posameznih besedil predvidi
u itelj. Ker pa naj bi dijaki/dijakinje izbrana besedila prebrali v celoti, naj bi bila stopnja intenzivnosti
velika (z analizo klju nih idejno-tematskih in oblikovno-kompozicijskih sestavin, s sintezo, z
ve plastnim vrednotenjem, primerjanjem, pisanjem).
U itelj/u iteljica lahko obvezni del glede na sposobnosti in interes dijakov ter pogoje dela tudi poljubno
razširi in oblikuje po razli nih didakti nih pristopih in aktivnih metodah, ki oblikujejo samostojnega,
kriti nega kompetentnega bralca.

4.2.3 Uresni evanje v praksi

U ne razmere v tujini so zelo raznolike, zato u itelj/u iteljica pouk prilagaja le-tem. Zgolj v pomo oz.
razmislek sledi nekaj priporo il iz u nega na rta za gimnazije.
Razmerje med dejavno interpretacijo in kontekstnimi informacijami naj bi pri pouku bilo približno 60 % :
40 %, obravnava vsebinskih sklopov pa zasnovana po naslednjih korakih:

40
• kratek informativni uvod (u iteljeva interaktivna razlaga pojmov iz levega stolpca ..., govorni nastopi
in predstavitve projektnega in raziskovalnega dela posameznih dijakov ali skupin z uporabo IKT);
• branje in tekstno-kontekstna interpretacija besedil (frontalno, skupinsko, individualno, prepletanje
bralnih dejavnosti pri pouku in doma);
• sinteza bralnih izkušenj in kontekstnih spoznanj ob koncu obravnave sklopa. U itelj vodi dijake, da
besedno in vizualno (sklepni zapis, preglednica, miselni vzorec ipd.) uredijo najpomembnejša
spoznanja v sistem in jih shranijo v spomin. V tej fazi dijaki prav tako sodelujejo s projektno
raziskovalnim delom, preizkusijo pa se tudi v ustvarjanju – ustvarjalno pisanje, uprizarjanje, recitali ...
na izhodiš ih pridobljenih bralnih izkušenj.

Potek obravnave, dejavnosti dijakov in trajanje predvidi u itelj v letni pripravi. U itelj predvidi tudi as za
preverjanje in ocenjevanje. Pri tem povezuje dejavnosti in as, namenjen jezikovnemu in književnemu
pouka.

Vsebinski sklopi so oblikovani z mislijo na dolo eno število ur za vsakega ter na zaporedje obravnave
literarnozgodovinskih sklopov po letnikih, vendar je trajanje in zaporedje prepuš eno u iteljevi avtonomni
razporeditvi znotraj predvidenega števila ur za književni pouk v posameznem šolskem letu.

Število ur za delo s posameznim besedilom predvidi u itelj, pri emer lahko upošteva naslednje korake oz.
strategije:
- motivacijo in kratko informacijo pred branjem, v kombinaciji s pogovorom o ciljih branja in z
opazovanjem besedila (izvirnik ali prevod, prevajalec, žanrska oznaka, doba, pomen besedila skozi
as, morebitne medijske aktualizacije ...),
- pogovor, posamezna pojasnila težkih mest med branjem pred rokom za dokon anje v kombinaciji z
opozorili na sprotne zapise v dnevnik branja, opombe, na rtovanje dogajalnih premic ipd.,
- pobrani pogovor o doživljanju, razumevanju, vrednotenju, aktualizaciji besedilne izkušnje,
- možne oblike ocenjevanja,
- spodbujanje ustvarjalnih dejavnosti.

5 VREDNOTENJE DOSEŽKOV

Vrednotenje znanja vklju uje preverjanje in ocenjevanje. S preverjanjem u itelj ugotavlja, kako dijak
napreduje pri doseganju u nih ciljev, dijak pa dobi povratno informacijo o svojem delu. Ocenjevanje je
postopek pretvorbe u nih dosežkov v števil no vrednost oziroma oceno.

41
Med pou evanjem in vrednotenjem obstaja tesna povezava, saj u itelj vrednoti tisto, kar je pou eval.
U itelj pouk izvaja na osnovi jasno zastavljenih ciljev tako, da omogo a razvoj razli nih dijakovih
zmožnosti. V procesu vrednotenja odseva to pri izbiri tvarine, ki je predmet vrednotenja, in pri na inu
izvajanja vrednotenja. Z izbiro vsebin, ki so podlaga za vrednotenje, u itelj dijaku sporo a, kateri cilji so
pri pou evanju posebej pomembni. Dijaku mora biti jasna povezava med u nimi cilji, predstavljenimi v
procesu pou evanja, in na inom, s katerim se vrednoti njegovo znanje, prav tako pa tudi, katere kriterije
u itelj uporablja pri vrednotenju. U inkovitost u enja in kakovost znanja dijakov se pove a, e u itelj daje
prednost sprotnemu vrednotenju znanja, pri tem pa je pozoren na napredek posameznega dijaka, ne pa na
primerjanje z drugimi dijaki in na dosežke oz. ocene.

Vrednotenje dosežkov je lahko diagnosti no (ugotavljanje predznanja dijakov), sprotno – delno in

celovito (zbiranje in dajanje informacij za omogo anje im u inkovitejšega razmerja med pou evanjem in
u enjem) in kon no (ob koncu šolskega leta). Pri zaklju evanju ocen ob koncu šolskega leta u itelj
upošteva doseženo raven znanja dijaka, razvitost sporazumevalnih zmožnosti in napredek med šolskim
letom.

Diagnosti no vrednotenje je pomembno za u itelja in dijaka. Obema pokaže, kakšno je predznanje

dijakov; u itelju je vodilo pri organizaciji pouka, dijaku pa pri na rtovanju u enja. Uporablja se na
za etku šolskega leta ali pred obravnavo posameznih sklopov.
Delno/sprotno vrednotenje se nanaša na spremljanje razvoja posamezne sporazumevalne zmožnosti pri
jeziku in književnosti. Poteka celo šolsko leto in daje povratne informacije o kakovosti pou evanja in
u enja. Vklju uje npr. ponazarjanje, prepoznavanje in uporabo strokovnih jezikoslovnih izrazov,
samostojno opisovanje doživetja v sklenjenem besedilu, krajša, usmerjena ustna vprašanja, pisne
miniature, krajše testne oblike.
Celovito sprotno vrednotenje zajema kompleksnejše dejavnosti ob obsežnejših vsebinskih sklopih, npr.
govorni nastop, tvorbo raznih besedilnih vrst, raz lenjevanje neumetnostnega besedila, primerjavo
umetnostnih in neumetnostnih besedil, lastno interpretacijo enega ali ve besedil v referatu, pisno esejsko
nalogo.
Zelo pomembni vrsti sprotnega vrednotenja sta vrednotenje dosežkov sošolcev in samovrednotenje.
Obe sta vklju eni v 3. poglavje tega u nega na rta. Zlasti samovrednotenje omogo a dijaku, da se zave
svojega znanja/zmožnosti ali težav, ki mu onemogo ajo dose i cilj, in vzrokov zanje. Spodbuja njegovo
(samo)kriti nost, sistemati nost in krepi samozavest. Dijak izdela na rt za izboljšanje razli nih
zmožnosti/znanj in tako uresni uje tudi splošno kompetenco u enje u enja.

42
Kon no vrednotenje znanja je izraženo v oceni, ki je vpisana v uradni listini in sporo a o dijakovih
dosežkih vsem zainteresiranim: dijaku, staršem, u iteljem, šolskim oblastem, izobraževalnim ustanovam
in delodajalcem.

Najpogostejši obliki preverjanja in ocenjevanja zmožnosti in znanj pri slovenš ini sta pisno in ustno.
U itelj naj preverjanje prilagodi svojemu na inu dela, pri ocenjevanju pa upošteva tudi veljavni pravilnik
o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijskem izobraževanju.

Vrednotenje znanja je notranje (poteka pri pouku) in zunanje (izvaja se pri eksternem delu mature).
Dijak dobi v šolskem letu ve ocen iz delnega preverjanja, v okviru celovitega preverjanja pa vsaj eno
oceno za govorni nastop/igro vlog/dramatizacijo (izmeni no pri jezikovnem pouku in pouku
književnosti) ter dve oceni za pisna besedila (drugotna besedila esejskega tipa in pisna neumetnostna
besedila).

6 ZNANJA IZVAJALCEV

V gimnazijah lahko u i predmet slovenš ina, kdor je kon al program za pridobitev univerzitetne
izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih
naslovov:
- profesor slovenš ine/magister slovenš ine,
- diplomirani slovenist.

7 PRILOGA
Predlogi prostoizbirnih književnih besedil za individualno in skupinsko delo ter
aktualizacijo

ANTI NA KNJIŽEVNOST

Anakreon: Eros, z zlatimi kodri, Senca so osivela; Tibul: Elegija; Ovid: Metamorfoze; Horac: Epoda
Ovid: Metamorfoze; Homer: Odiseja
Longos: Dafnis in Hloa; Heliodor: Etiopske zgodbe; Petronij: Satirikon (Zgodba o efeški vdovi); Apulej:
Zlati osel
Evripid: Medeja
Aristotel: Poetika; Plutarh: Vzporedni življenjepisi
*

43
Petiška: Stare grške bajke; Schwab: Najlepše anti ne pripovedke; Harris: Pompeji; Strniša: Odisej;
ekranizacije in umetniške upodobitve anti nih motivov

BIBLIJA IN KNJIŽEVNOSTI STAREGA ORIENTA

Matsuo Bašo: Haikuji; Li Bai (Litaipo): Ve na pesem; poezija Omarja Hajama in Hafisa; Ši king
Mahabharata, Ramajana
Kalidasa: Šakuntala
Avesta, Koran, Vede
*
Waltari: Egip an Sinuhe; Svetina: Šeherezada; Dekleva: Mushi mushi;
Brown: Da Vincijeva šifra; ekranizacije in umetniške upodobitve biblijskih in orientalskih motivov

KNJIŽEVNOST SREDNJEGA VEKA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM

Fran išek Asiški: Son na pesem; Dante: Novo življenje; Carmina burana
Beowulf; Pesem o Rolandu; Pesem o pohodu Igorjevem; Pesem o Cidu
Chretien de Troyes: Roman o gralu; Avguštin, Izpovedi
Hofmannsthal: Slehernik
Stiški rokopis in drugi srednjeveški rokopisi na Slovenskem
*
Scott: Ivanhoe; Sienkiewicz: Križarji; Jur i : Veronika Deseniška, H i mestnega sodnika;
Wambrechtsamer: Danes grofje celjski in nikdar ve ;
Menart: Srednjeveške pridige in balade; Eco: Ime rože; Erskine: Kratkotrajna sre a F. Villona

RENESANSA
Shakespeare: Soneti
Rabelais: Gargantua in Pantagruel; Lazar ek iz Tormesa; Margareta Navarska: Heptameron
Macchiavelli: Mandragola, Vladar; Drži : Dundo Maroje; Shakespeare: Julij Cezar, Beneški trgovec,
Ukro ena trmoglavka, Othello, Vihar
Montaigne: Eseji
*
Lamb: Pripovedke iz Shakespeara; Twain: Kraljevi in bera ; Stone: V zanosu in obupu; Borges: Pierre
Menard, avtor Kihota

SLOVENSKA REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA TER BAROK

Dalmatin: Salamonove Visoke pejsni; Ta stara boži na pejsen, 1563
Trubar: Iz predgovora (Catechismus), O nare ni raznolikosti (Ta evangeli sv. Matevža); Krelj: Postila
slovenska
Slovenska nabožna književnost (Klasje);
Valvazor: Slava vojvodine Kranjske
*
Jan ar: Triptih o Trubarju; Jur i : Jurij Kobila; Tav ar: Vita vitae meae; Župan i : Pred Trubarjevim
kipom;
Mikeln: Zgaga vojvodine Kranjske

44
EVROPSKI KLASICIZEM IN RAZSVETLJENSTVO
La Fontaine: Smrt in drvar; Pascal: Misli
Defoe: Robinson Crusoe; J. Austen: Prevzetnost in pristranost
Molière: Skapinove zvija e, Šola za žene, Namišljeni bolnik, Don Juan; Beaumarchais: Figarova svatba
*
Bulgakov: Življenje gospoda Molièra

SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO

Tristo narodnih; Gda se dragi v Ameriko odpravlja
Desetnica; Kralj Matjaž in Alen ica; Pegam in Lambergar; Zlatorog
Izbrana zbirka ljudskih pripovedk iz zbirke Glasovi, na primer: Javorov hudi / No je moja dan je
tvoj/Zlati bogatin …
Tristo narodnih
*
Kersnik: Rošlin in Verjanko; Mil inski: Pravljice; Zajc: Rožengruntar; J. Osvald: Puešle; Makarovi :
Zeleni Jurij; Taufer: Vodenjaki; umetniške predelave motiva Lepe Vide

RAZSVETLJENSTVO V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI

Vodnik: Dramilo
J. D. Dev: Belin
Vodnik: Lublanske novice, Velika pratika, Mala pratika, Kuharske bukve
Linhart : Županova Micka
*
Kreft: Kranjski komedijanti; Jalen: Ov ar Marko; T. Kova : Najbogatejši Kranjec; B. Novak: Pasja
grofica

KNJIŽEVNOST EVROPSKE PREDROMANTIKE IN ROMANTIKE

Puškin: A. P. Kernovi; Bürger: Lenora; pesmi Novalisa, Heineja, Byrona, Hölderlina, Shelleya,
Mickiewicza, Mache, Vraza, Šev enka
Byron: Parizina
Puškin: Pikova dama; Wallpole: Otrantski grad; Mary Shelley: Frankenstein; Hugo: Notredamski zvonar;
E. Brontë: Viharni vrh
Schiller: Viljem Tell
*
Plenzdorf: Novo trpljenje mladega Wertherja, sodobna literarna fantastika …; sodobne ekranizacije in
uglasbitve romanti nih književnih motivov

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM
U. Jarnik: Zvezdje; J.V. Koseski: Potažba; M. Kastelic: Prijatlam krajnšine; Prešeren: Poezije
Prešeren: Pismo staršem, Pismo elakovskemu (14. brezna 1833), Pismo Vrazu;
Kopitar: Avtobiografija; op: Pismo Kopitarju (16. maja 1830); op: Slovenska abecedna vojska
Kopitar: Slovnica slovenskega jezika (uvod)
*
E. Jelovšek: Spomini na Prešerna; J. Stritar: Esej o Prešernu; J. Trdina: Doktor Prežir; D. Smole: Krst pri
Savici; I. Vašte: Roman o Prešernu; T. Kova : Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis; M. Kmecl, B. Šomen:
Poet (scenarij); Slodnjak: Neiztrohnjeno srce; Sivec: Julija iz Sonetnega venca; B. Gradišnik:
Neobjavljiva zgodba (Mistifikcije)
Prešernova osebnost in delo v sodobni medijski in popularni kulturi

45
KNJIŽEVNOST EVROPSKEGA REALIZMA IN NATURALIZMA
Dickens: Oliver Twist, David Copperfield; Thackeray: Semenj ni evosti; Hardy: ista ženska; L. N.
Tolstoj: Vstajenje, Ana Karenina; Dostojevski: Idiot, Bratje Karamazovi; Gon arov: Oblomov;
Turgenjev: O etje in sinovi; Flaubert: Tri novele, Preprosta duša; Ibsen: Nora; Gogolj: Nos
Stefan Zweig: Graditelji sveta ; Janko Lavrin: Tolstoj, Dostojevski;
filmske in gledališke obdelave realisti nih del;

*
Stefan Zweig: Graditelji sveta ; Janko Lavrin: Tolstoj, Dostojevski; filmske in gledališke obdelave
realisti nih del; Julian Barnes: Flaubertova papiga

MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM

Stritar: Dunajski soneti
Levstik: Popotovanje iz Litije do ateža, Martin Krpan z Vrha; Celestin: Naše obzorje; Jur i : Lepa Vida,
Sosedov sin; Erjavec: Avguštin Ocepek; Mencinger: Abadon; Kersnik: Kmetske slike, Ciklamen; Stritar:
Zorin; Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih; Tav ar: Med gorami, V Zali, Grajski pisar; Jenko: Jeprški
u itelj
Alešovec: Kako sem se jaz likal; Murnik: Ženini naše Koprnele
Jur i : Veronika Deseniška
*
Rob: Deseti brat; Slodnjak: Pogine naj, pes; Pregelj: Šmonca; Kozak: Šentpeter; filmske in gledališke
obdelave književnih del slovenskih realistov

KNJIŽEVNOST EVROPSKE MODERNE

Baudelaire: Spleen, Harmonija ve era; Verlaine: Zahajajo a sonca; Rimbaud: Ofelija, Po vesoljnem
potopu, Morska podoba, Pismi vidca; Mallarmè: Svetnica; Valéry: Notranjost; Whitman: Pesem o sebi,
Pesem o širni cesti; poezija Bloka, Šanti a, Nazorja, Du i a in Matoša
Wilde: Slika Doriana Graya, Važno je imenovati se Ernest, Slavec in vrtnica; ehov: Novele; A. France:
Thais
Rostand: Cyrano de Bergerac; Maeterlinck: Peleas in Melisanda; Hugo von Hofmannsthal: Oba
Wilde: Propad laži; Nietzsche: Tako je govoril Zaratustra
*
Ivan Mrak: Rimbaud – Verlaine; M. Manoll: Prekleti pesnik

KNJIŽEVNOST SLOVENSKE MODERNE

Izbrane pesmi Ketteja, Murna, Župan i a, Cankarja in Gradnika;
Murn: Pismo Cankarju; Ivan Cankar: Vinjete (Epilog), Bela krizantema, Hlapec Jernej in njegova
pravica, Kurent, Iz tujega življenja, Slovensko ljudstvo in slovenska kultura;
Mil inski: Butalci; Govekar: V krvi
Finžgar: Na petelina
*
Izidor Cankar: Obiski; Slodnjak: Tujec; Šalamun: Duma; Partlji : Š uke pa ni; ekranizacije literarnih del
književnikov slovenske moderne

SVETOVNA KNJIŽEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA

Jesenin: Vrnitev domov; Majakovski: Oblak v hla ah; Ahmatova: Ni te ve in ve ne boš; Trakl: Na
vzhodu/Grodek;

46
Gide: Ponarejevalci denarja; Andri : Most na Drini; Hašek: Dobri vojak Švejk; Gorki: Mati; Bulgakov:
Bela garda; Hesse: Siddharta
Krleža: Gospoda Glembajevi; Pirandello: Šest oseb iš e avtorja
*
Möderndorfer: Krik; Sveto pismo: Jobova knjiga; Borges: Ojdip in uganka; Žabot: Bukovska mati

SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA

Kosovel: Rime, Sferi no zrcalo; Podbevšek: Elektri na žoga; Jarc: lovek in no , Slovenski soneti;
Vodnik: Okna zagrnil sem z rožami; Seliškar; Pretrgana popisnica; Klop i : Deževna pomlad 1933;
Kocbek: Mo na rde a junca; Vodušek: Zapuš eni klavir; Novy: Eros; Vipotnik: Iz težkih dni; neznani
pesniki upora
Jarc: Novo mesto; Pregelj: Plabanus Joannes; Bevk; Kaplan Martin edermac; Prežih: Jamnica, Doberdob
Kreft: Celjski grofje; Potr ; Krefli
*
Kocbek: Svoboda in nujnost; Dekleva: Zmagoslavje podgan; Gradišnik; Jurjevke

SVETOVNA KNJIŽEVNOST V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

Robbe-Grillet: Videc; Solženicin; Prvi krog; Gordimer: Burgerjeva h i; Eco: Ime rože; Mišima: Pobegli
konji; Kundera: Neznosna lahkost bivanja; Grass: Plo evinasti boben; Marias: Tako belo srce; Osundare:
Zgovorno darilo; Djebar: Ljubezen, fantazija; Darko: Brez obraza; Ngugi: Krvavi cvetni listi; Flanagan:
Življenje re nega vodnika; White: Voss; Schlink: Bralec; Erdrich: Zdravilo za ljubezen; Adams: Štoparski
vodnik po galaksiji; Tolkien: Gospodar prstanov;
Achebe: Mravljiš a v Savani; Kourouma: Alahu ni treba; Coetzee: V pri akovanju barbarov; Murdoch:
rni princ; Carver: Peresa
*
Jan ar: Zalezujo Godota; Fowles: Mag; Flisar: Popotnik v kraljestvu senc; Križnar: Nuba; Doyle:
Sherlock Holmes; Flaubert: Preprosta duša

SLOVENSKO PESNIŠTVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

Izbrane pesmi pesnikov pod I; izbrane pesmi Minattija, Tauferja, Vegrijeve, Košute, Januša, Grafenauerja,
Fritza, Geistra, Medveda, Dekleve, I. Svetine, A. Debeljaka ...; pesništvo slovenskih izseljencev
*
Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji; Pibernik: Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom
in avantgardo; Petdeset let potem (Ob jubileju Pesmi štirih) – film

SLOVENSKO PRIPOVEDNIŠTVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

Kosma : Balada o trobenti in oblaku, Tantadruj; Miheli : Ure mojih dni; Smole: rni dnevi in beli dan;
Kav i : Pustota; Kranjec: Strici so mi povedali; Kocbek: Tovarišija; Pahor: Mesto v zalivu; Sim i :
lovek na obeh straneh stene; Snoj: Fuga v križu; Rožanc: Ljubezen; Šeligo: Triptih Agate
Schwarzkobler; Rupel: Povabljeni pozabljeni; Messner: Skurne storije; Lainš ek: Namesto koga roža
cveti; Tomši : Oštrigeca; Kovi : Profesor domišljije/Pot v Trento; Dolenc: Vampir z Gorjancev; Rožanc:
Ljubezen; Švabi : Ljubavne povesti; Filip i : Kerubini; Kal i : Mehika; Gradišnik: Nekdo drug; Per i :
Izganjalec hudi a; Maja Novak: Zverjad; Žabot: Vol je no i; Virk: Moški nad prepadom; Morovi :
Potaplja i; Bratož: Pozlata pozabe; Möderndorfer: nekatere ljubezni; Marin i : Tereza; Remec: Mana;
Zaplotnik: Pot; Flisar: arovnikov vajenec;
*
Marjeta Novak: Kako pišejo; Nela Male kar: Ne le intervjuji; Gluvi : Harms danes

47
SLOVENSKA DRAMATIKA V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA
Svetina: Ojdip v Korintu; Novak: Kasandra; I. Torkar: Pisana žoga; A. Hieng: Osvajalec; P. Boži :
Vojaka Jošta ni; R. Šeligo: Ana; Jovanovi : Osvoboditev Skopja; T. Partlji : Moj ata, socialisti ni kulak;
M. Zupan i : Goli pianist; E. Flisar: Stric iz Amerike; S. Pav ek: Al en al dva
*
M. Pograjc: Ljubezen na smrt; Tena Štivi i : Fragile.

48