PETER KOS

LEKS I KON v

A N TICNE
N U MI ZMAT I
K E
S POUDARKOM NA
PROSTORUJUGOVZHODNIH
ALP IN BALKANA

NARODNI
MIJZEJ
SLOVENIJE

-----ffi.==.-
ABDERA

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Tr aY-:tji(g. Thrake,laL lhracia), kj so

ga kot griko kolonijo okoli leta 544 pr Kr. ustanovili priselienci iz mesta Teos v
lorrtji (Ionh), danes pri vasi Abdira v Griiji.

GRSKI AVTONOMNI NOVCI

s
s
5

Kovnica je pridela delovati okoli leta 540 pr. Kr. V njej so kovali srebrne
oktodrahrne (do 492 pr. Kr) [1], tetradrahme (do 360 pr. Kr.) [2], didrahme (do
520pr. Kr. ) [3], -+ drahrne (do 360 pr. Kr.) tetrobole (439-385 pr. Kr.) [4], triobole
(od 492-385 pr Kr) [5], diobole (411-385 pr. Kr.), obole (do 411 pr. Kr.) in
hemiobole (473---449pr. Kr.). Od 385 do 375 pr. Kr. so kovali tudi bronaste novce
[6], v obdobju 375-160 pr. Kr pa zlate polovitne + staterje [71. Znaiilna za
kormico je uporaba razlitnih -+ novdnih mer za istodasno skovane teZke novce,
nameniene trgovini s tujino (po abderski novtni meri s 14,9 g teZko tetradrahmo
kot osnovno enoto), in lahke novce, namenjene za lokalno uporabo (po trako-
makedonski novdni med s 9,82 g teZkim staterjem kot osnovo).

9 - Bronastnovecz upodobi
t'r"'.*t"Ic'"-
fr;Y,"*"'l*
Ko je rimski cesar Karakala
(277-277) lera 272 ubil
s v o j e s ab r a t a G e t a ( 2 0 9 -
2rr), ie ukazal uniaiti vs€
upod6bitve osovrazenega
Drara.reoatso na pnmer
izbrisaLiiudi Getovportetna
novon xovnrcerrez \./r?er'
v Mali Aziii[1], nakat€rih sta
bila prvotno upodobliena
oba brata J2l, madtem Lo so
novce, na katedh ie bil samo
Geta.nnjpogosi+ staLili in
uforaoln zasKovantenovega
Zgodnji abderski novci so bili anepigrafski sprva z upodobitvijo grifon4
ki stopa v levo [8], kasneje pa s sededim grifonom na sprednji strani (grifon ie
posnet po novcih Teosa,mesta ustanovitelja) [1-5]. Na zadnji strani novcev je
Stiridelni inkuzni kvadrat. Na novcih sekmalu pridno pojavljati simboli oziroma
imena magistratov ki so bili odgovorni za kovanje. Po letu 473 pr. Kr. se v
inkuznem kvadratu obdasno pojavi ime mesta ABAHPITEON. Od leta 375 pr. Kr.
se na zadnji strani novcev med napisom ABAHPITEaN pojavlja glava Apolona.
Abdera je najverjetneie leta 347 pr Kr. pri3la pod oblast makedonskega
kralja Filipa II. (359-336 pr. Kr.) in tedajje prenehala kovati lastni denar.
s-
Nc
RMSKI PROVINCIALNI NOVCI sPl
nit
V obdobju rimskega imperiia ie od vlade cesarjaTiberija (14-37) do vlade
Antonina Pija (138-161) dokumentirano kovanje bronastih novcev [9] s
portretom rimskega vladarja in z njegovo titulaturo v grdiini na sprednii strani
ter z upodobitvami razlidnih boZanstev (najpogostejeboginje zmage Nike) in z
napisom ABAHPITEQN na zadnji strani.
Lit. ofAbdetu640 345B. C),Lorldo 1966;M. L. STRACK
I.M.F.}/{AY, TheCoinage
Die afilikm Mijrlzefi Nofdgnbchefllafids,Bd.IL Dlea ikefi Miifizefi oofi Th/ahefi,Berlirr1912,3-727;
A. BURNETI,M. AMANDR, P PAU RIPOLLES,Romin Prooinctal Coinope,Vo/.I, Lo don - Paris
7992,315316.
ABOLIT'O NOMIN'S
Potem ko so rimske cesarjenemalokrat nasilno odstranili z oblasti, je rimski
senat obidatno izdal odlok o izbrisu imena in vsega, kar bi spominjalo na
odstranienega vladarja oziroma na alane niegove druiine (abolilio nominis).
Posledica takega odloka ie bilo ru5enje cesa4evih kipov oziroma brisanje
vladarjevega imena predvsern z uradnih napisov. Abolitio nominis je pogoslo
dokumentiran tudi na novci[ kjer je v legendi z -+ napisom mogode opaziti
namerno izbrisano vladarjevo (ali sovladarjevo) ime oziroma njegov portret [1],
vdasih pa je iez portret odstranjenega vladarja vtisnjena -+ kontramarka
njegovega naslednika na oblasti [3].

3 - As, na katerem je prcko
Neronovesa portreta na
sprednii strini itisnjena kon-
tamarka ntesovega nasled-
l4=1.2
'I'1, '191,8,
Lit. R. MUNSTERBERG, We e/ NLn. Monatsblitte/ 32 sq C.I. HowcEGo,
Gleek Impe/itl Counlermalk, London 1985,5 ss, H. A. CAHN, 'Abolitio nominis de Constantin
II' , M?langesde numist laliqre olferb a Pie/le Bastlm, Wetteten 1987, 207-202.
AES GRAVE
TeZekbronasti ulit denar,ki je v dasurimske republike nadomestil -+ aes
rude.Njegov pojavie pomenil preceisennapredekv razvojurimskegadena4a.
Aesgraz)ejeulit oklogel novec z upodobitvijo na obeh straneh.Osnoynaenotav
tem zgodnjem republikanskem --> denarnem sistemu je -+ as, manjde denarne
enote pa so -+ semls, -+ triens, -+ kvadrans (quadrans\, -+ sekstans (seian), -+
uncija (uncia) in semuncija (semuncia),vse (razen semuncije) imajo oznako
vrednosti (I = as [1]; S : semis [2]; .... = triens [3]; '.. :.kvadrans [4]; .. :5sks1ang
[5]; . : uncija [5]). Med okoli 265 in 242 pr. Kr. so kratkotrajno ulivali tudi -,
tressls, velik bronasti novec v vrednosti treh asov (Roma / / kolo) z oznako
 es infectum

3.4=7:2 vrednosti III in -+ dupo dij (dapondius), novec v vrednosti dveh asov (Roma / /
kolo, oznaka vrednosti 1I).
Y skupiri aesgraae so kovali ved tipov novcev iste vrednosti, kar ponazarja
naslednja preglednica:

Dioskura/ Apolon/ Dioskur/ Roma/ Roma/ Dioskura/ Apolon/ Rorna/

Merkur Roma kolo Merkur Ai'olon Roma
Semis Miner.r'al bik/ Minerva/ Pegazl Minena/
boginja Pegaz bosinja Minerva boginja Pegaz MineNa

rrienq strela/ Lonjevaslala/ - strela/ koni/ strela/ strela/

delfin konjevaelava strela kol6 delfin strela

Quadrans me4asec/ roka/

merjasec roka
3koljka / Dioskur skoljka/ akolika/ Dioskur/ skoljka/
Dioskur skoljka r99.. Dioskur skoljka
obilia

Uncia kost/

klas/ klas/

Na zadnji strani novcev zadnje -+ emisije vseh vrednosti je upodobljen

ladijski kljury na sprednji pa glava Jana (as), Jupitra (semis), Minerve (triens)
Herkula (kvadrans), Merkurja (sekstans) in Rome (unclja). Aes groue se v ltaliji
lltalia) pojavi nekoliko kasneje kot -+ aessignalum (verjeino po letu 290 pr Kr.),
ulite novce pa so izdelovali do okoli 217 pr. Kr.

Lit. - B. J. HAEBERLIN, Aes Clate, FraF.lfl:lJt 1910; E. A. S\OENHAM, Aes Gno4Lo.ndon

1926; M. H. CRAWTORD, Romoa R,?Lblican Colnage, Camblid,ge 1974,42 ss. 716 ss;A. BURNETT,
'
fhe Beginning ol Roman ( oindge. ,4rrltti /st. lk/. di Nu"t. 16, tq8q, 33 64.

AES INFECTUM+ AES RUDE

es AES RUDE

Prvaoblikapladilnegasredstvapri Rimljanih.Izrazoznadujeneobdelane
kosebronanepravilnihoblik in razliinih tei brezkakrdnihkoliupodobitev,ki so

10
 ffi
FX
f*E
a "i
l#' signatum
&* ""

jih vrednotili le po teZi. Pridetki njegove uporabe v Italiii segajov 5. stoleqePr.

Kr. V literaturi sezanj, sicer redko uporabliatudinaziv aesinfeclum.
Lit. - J. HAEBERLIN, ,4 a G/aoe, Fftr.lJ:JIt 1910.

AES S'GNATUM

Moderen naziv za ulite bronaste ploiie pravokotne oblike s povpreino

teZo okoli 1350 g z razlitnimi dvostranskimi upodobitvami, ki so imele v dasu
rinske zgodnje republike funkcijo plaiilnega sredstva. Njihova teZa je ustrezala
teZi petih rimskih -+ funtov. Aes signat m so naiverjetnere izdelovali v obdobju
med okoli 300 in 255 pr. Kr. Na njih se pojavliajo razlidne upodobitue: dva rogova
obilja I I ve1a,napis ROMANOM; orel I I Pegaz, napisROMANOM; bik / / bik
zlno // trinoZntk; zunania stran itita // notrania stran Stitai met / /noZnica
meda;slon // svinja; sidro / / trinoZntk; tuizob // rog obilja; piSdanca/ltrizoba
[2]. Upodobiwe so naivedkrat v zvezi s pomembnimi zgodovinskirni dogodki.
Tako se na pdmer upodobitev slona in svinje najverjetneie nanada na zmago
Rimljanov nad epirskim kraljem Pirom (295-272 pr. Kr.), potem ko so Rimljani
lela 275 pr. Kr. s pomodjo svinj prepladili slone Pirove voiske [3], govedo (lat.
pecus) na obeh straneh ulite plo3de pa se naiverietneie nanada na etimologiio
latinskega izraza za denar, pecunia l1]. Vrednost teh bronastih plodd so dolodali
po teli, kot pridajo zakladne naidbe s podrodja -+ Japodov, pa so vtasih prihajale
v obtok presekane na ved kosov [1] . ,4ess$natum so uradno izdelovali verjetno
zato, da bi ga lahko razdelili kot plen po zmagi.

ll
 r! \ r q r l l l L rr l r

l2
 es signatum

P}*Sis:|.:

;.dh,,J
'1"',
i;;
i.. ' ' " -rt
:,

.{'

1-l
 Enostavne ulite bronaste plodde iz 6. stoletja pr. Kr., na katerih je
upodobljena suha veja, tako imenovani J lamo seccovzorect nlkakor ne moremo
povezovati ozirom a celo enatitf z aessignatum.

'TheBegiimingoI RomanCoinage'AnnaliIst.Ital. di Nun. 36,7989,

Lit. - A. BURNE]-I, ,
33-64.

A'GA' (AJGE)

w
Kovnica v tradicionalni prestolnici makedonskih kraljev, v rimskem
obdobju poimenovanaBdesa (-->Edessa)v ; Makedoniji, danes Palatitsa v Grtiji.
V mestu so Ze okoli 490 pr. Kr. kovali -; state4e s poryretno teZo okoli 9,4
g in z upodobitviio kozla na sprednji strani, kar se nana5a na ime mesta in izhaia
iz genetiva grgkega poimenovanja koze. Na zad{i strani tehnovcev ie -+ mcusum
[r,21.
Po ugotovitvah M. Pricea je v mestu Ze v dasu Filipovih predhodnikov
Aminta III. (389-359 pr. Kr.) in nlegovega sina Perdika III. (364-359 pr. Kr.)
skorai gotovo pa tudi v dasu Filipa II. (359-336 pr. Kr.), delovala ena od treh
makedonskih kovnic, v kateri so kovali zlate staterie in srebrne tetradrahme [3].
Novce pripisuie tej kovnici na osnovi stilne analize in simbola (oseba v drZi
govornika [4]) predvsern pa po orlu v Zevsovi roki ki ima nazaj obrn;'eno glavo.
Kovnica je delovala tudi v dasu Aleksandra Velikega (336-323 pr. Kr.), ko so v
njei kovali njegove dvoine staterje, state4e in tetradrahme.

Lit. -lM. J.PPJ3E,TheColftage

ln theNameofAle/ande/theGleatandPhilipAfthidaeus,
Ziidch/London 1991,109-17'LH. GAERLER, Dle a tlkenMinzen Nofdtnechetllafltls,
Bd.lIL Die
anlik?nMinze ton Ma*?donia undPaionio.Bei^'1935.18-20.

A'A'E'A (AJNEJA)

Kovnica v istoimenskem mestu vzhodno od vhoda v zaliv Term na halkid-

skem polotoku v -? Makedoniji, danes blizu Nea Moudania v Grdiji.

14
 rnos

Med okoli 500 in 480 pr. Kr so v njej kovali okoli 17 g teZke srebrnike z
napisom AINEAE in z upodobitvijo Eneja ter ntegove druZine na begu iz Troje
[1]. Istodasno so kovali tudi tetrobole z Enejevo glavo s korintsko delado na
sprednji strani [2]. Na zadnji strani novcev je -+ inkuz (incusum).

Tetrobole z istimi upodobitvami so kovali tudi sredi 5. stoletia pr. Kr.,

vendar po fenidanski novtni meri. Po letu 424 pr. Kr. so kovali tetrobole [3],
hemiobole in obole z Atenino glavo z ati5ko delado na sprednji strani. Na zadnji
strani sta bila upodobljena bik in napis AINEA. V prvi polovici 4. stoletja pr Kr.
so kovali tudi bronaste novce z Enejevo glavo na sprednji strani, na zadnji pa je
upodobljen bik v napadu in napis AINEIATON [4].

Lit. - N. G. L. HAMMoND,A Hisloly ofMacedonia,

UolI. 550 336B. C.,Oxford'1979,
79-80;H. GAEBLER, Bd. IIL Die antike Mlnzen oo
Die antikenMinzen Nordgiechen/ands,
Mokedonia undPaionk.Berlin 1935.20-22

Arrvos(AJNos)
Kovnica v istoimenskem mestu v egeiski -+ Trakiji (gr. Thrake,lat. Thrcia|
danes vas Enez v Turdiji.

CRSKI AWONOMNI NOVCI

Avtonomno kovanie se ie zadelo Ze okoli leta 478 pr Kr., ko so kovali -+

tetradrahme (oznatuje iih predvsem upodobitev Hernesove glave na sprednji
strani, na zadnji pa ime mesta v grgdini AINION, ki sprya spremlja upodobitev
Hermesove palice [1], kasneje pa kozla in razne priznake [2] s povpredno teZo
16,5 g) in v manjdih koliiinah drahme in diobole lSl.Pwa faza tega kovanja je
trajala do leta 412 pr. Kr.

l5
 R
tru

3 3

O
Naslednje obdobie me d 412n 341 pr. Kr. ie bilo dasgospodarskega razcveta
mesta. Tedaj so kovali zlasti tetradrahme [4], tetrobole [5] in diobole ter bronaste
novce. ZnaCilnost teh novcev ie prav tako upodobitev Hermesove glave na
sprednji strani, na zadnji pa sta bili podoba kozla in ime mesta AINION. Okoli
leta 355 pr. Kr. je kovnica kratek las kovala tudi zlatnike s teZo okoli 2,1 g s
Hermesovo glavo na averu ter z upodobitvijo prestola in napisa AIMON na revem
[6]. Tedaj so prenehali kovati tetradrahme, do leta 341 pr. Kr. pa so nato kovali de
drahme s podobno upodobitviio, kot ie bila na zlahrikih [fl. Najverietneje med
leti 281 in 240 pr Kr., ko ie bilo mesto ponovno neodvisno, so kovali le 3ebronaste
novce z istimi upodobitvami kot na zgodnej5ih novcih [E] oziroma z razlidnimi
drugimi upodobitvami [9]. V 1. pol. 2. stol. pr. Kr. so bila krajda obdobja, ko je
imelo mesto relatirmo samostojnost in tedaj so obtasno kovali bronaste novce z
upodobitvijo Pozejdonove glave na sprednji strani in z golim Hermesorn na zadnji
strani.

c
c
7

L6
 kanthos

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

VsaJv aasu vlade cesarjaKarakala (211-217) so v tej kovnici kovali tudi

bronastenovce s cesarjevimdoprsjemin z njegovo titulaturo v grdiini na sprednji
strani, medtem koie bil zadat poleg imena mesta (AINIQN) upodobljen mladenid.

RMSKI PSEVDOAVTONOMNI NOVCI

V 1. in 2. stoletju po Kr so kovali bronaste novce z upodobitviio doprsia

Hermesa na sprednji strani in kozla z napisom AINIC)N na zadnji strani [10].

Lit. - J. M. F MA, ,4mos,ils HistoryandCoinage, 474-341 B. C, Oxford 1950;M. L.

STRACK,Dleant/kefiMi ze Nordgriechnlands, Rt/.II. Die antikettMifizen ootxTh/akien,Berlin
1912,728-202.

AKANTHOS (AKANT)

,'@
@ 3 4

@ @

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Makedoniji, ki so ga sredi 7. stoletja

pr. Kr. na vzhodni obali halkidskega polotoka ustanovili priseljenci iz Andra
(Arulros)naKikladih, danes v bliZini kraja Ierissos v Grdiji.
Do okoli 480 pr. Kr. so kovali tetradrahme po evbojski + novini meri, na
katerihje na sprednji strani upodobljen lev, ki napada bik4 kovnico pa oznaduje
akantov list v odrezu [6] (kasnejetudi napisAKAN na sprednji strani). Na zadnji
strani ie -r inkuz, razdeljen v dtiri polja [1]. Kovali so tudi srebrne tetrobole
(sprednji del leva) [2], diobole (Atenina glava s delado)[3] in obole (bikova glava)
[4]. Med 480 in okoli 424pr. Kr sena tetradrahmah z isto upodobitvijo na sprednji
strani pojavlja na zadnji strani v celoti izpisano ime komice AkIANOION,ki obdaja
inkuz [5]. V tem obdobju so kovali tudi obole (mladenideva glava / / napis
AKANOION okoli lire) in hemiobole (bikova glava I I inkuz).

T7
 I marco

@aD
Okoli 424 pr. Kr. so predli na fenidansko novdno mero in po njej do okoli
380 pr. Kr kovali tetradrahme (lev napada bika / / napis AKANOION okoli
inkuznega kvadrata s Stirimi polji), tetrobole (bikova glava / / inkuzni kvadrat),
diobole (Atenina glava // ink.uzri kvadrat in napis AKAN) in obole z istimi
upodobitvami, kot so na tetrobolih, oziroma z Apolonovo glavo na sprednji strani

s@
in z liro, okoli katere ie napis AKANOION, na zadnji strani [7].
Med okoli 400 in vkljuditvijo v rnakedonsko kraljestvo leta 358 pr. Kr., ko
je kovnica prenehala delovati, so kovali bronaste novce (Atenina glava s delado
/ / inkuzni kvadrat, razdelien v Stiri polja, v katerih ie napis AKAN) [8].

Lit. - H. GAEBLE&,rit antiterl Minzen Nodgt4chen/a ds. Bd. It. DE /tntikenMitnze,t

aonMakedoniaaftd Paionla,Berli^ 1935,23-29.

AL MARCO -+ ANALIZA TEZ

AL PEzzO -->ANALIZA TEZ

A L E X A NDR I A ( A L E K S A N D R I J A )

Leta 30pr Kr. soRimljani zasedliEgipt in ga prikljudili rimskemu imperiju.

Egipt je tedai postal najpomembnejdarimska provinca (l egyptus)z Aleksandijo
kot glavnim mestom(danesblizu naseljaRhakotisv Egiptu).

RIMSK] PROVINCIALNI NOVCI

Rimljani so vtejkovnici priieli kovati srebrne-->tetradrahme v tasu vlade

rimskega cesarjaTiberija $A17) in jih kovali vse do konca 3. stoletja. Novci
osnovne vrednosti so bile tetradrahme iz slabegasrebra,katerega distostpa seje
hitro zniZevala,tako da so bile sredi 3. stoletjav glavnem le deiz brona. Por,pretna
te1a novcev je bila 13,13 & po vrednosti pa so bile tetradrahme izenaaene z
rimskim -+ denarijem(denarlas), o iemer p taio egiptovski pisani viri, v katerih
se kot obradunska enota vedno omenia denarii kot ekvivalent tetradrahme. Kovali
so denovce niZjih vrednosti. Razmerjemed njimi je bilo naslednje: 1 tetradrahrna
iz izjemno slabega srebra = 5 bronastih drahem = 12 bronastih diobolov = 24

18
 lexandria

bronastih obolov Na sprednji strani novcev je upodobl;en Portret rimskega

vladarja skupaj z njegovo titulaturo v grdtini, zadaj pa je upodobljena deloma --->
a tipologiia, ki se pojavlja na uradnih rimskih novcih, deloma pa je povezana z
lokalnimi kulti (npr upodobitev lokalnih egiptovskih boZanstevIzide inSeraPisa)
[1 - Galieru 2 - Karin]. Novci so datirani po letih vlade posameznih vladarjev,
vendar v skladu z lokalnim dtetjem aleksandrinskega leta, ki so ga uvedli leta
3-2 pr. Kr. in kateregazatetek sovPada z egiptovskim novim letom 29. avgusta.
Pred oznako leta vladanja z grikimi dtevilkami ie obiiaino egiPtovski demotski
simbol za leto (L). Aleksandrinske provincialne novce so uporabljali predvsem
na podrodju Egipta, vendar so prihajali v obtok tudi v druge dele imperija,
predvsem na Sirdiprostor Sredozeml1a.Tetradrahme so kovali do konca leta 295
po Kr.

R]MSKA IMPERIALNA KOVNICA

@s Kovnica je pridela delovati z rednim kovanjem bronastih novcev (-+

nummus l! - Galerij]) po uvedbi Dioklecijanove (284-305) -r denatne reforme
leta 294, leto kasneje pa tudi z redkim kovanjem srebrnikov (-'> argenteus) ler
zlatnikov (- > aureus [4 - Maksiminl). V kovnici so nato nePrekinjeno kovali sicer
redke bronaste novce do leta 450 in nato Po kratkotrajni prekinitvi Ponovno v
dasuvlade Leona I. (457-aT4l,l.Kotkormidka oznaka sev + priznaku pojavlja
ji
ALE, ki sledi Stevilka oficine.

BIZANTINSKA KOVNICA

ffi{s
Ob koncu samostojnevlade Justina L (518-527) so v kovnici med leti 522
in527 ponovno prideli kovatibronaste novce razliinih vrednosti [6 - Justinijanov
novec v vrednosti 33 numov;7 - Justiniianov novec v vrednosti 12 numov].

19
 mantia

Kovnica je nato neprekinjeno delovala do vlade.Konstansa II. (642-668), ko so

med leti 6112in 646 skovali zadnje emisije bronastih novcev. Tedaj so mesto zasedli
Arabci. Med leti 565 in 578 so v njej kov aE tudi -+ solide (nlidus).

Lit, - J. G. MILNE, Catalogre ofAlerandian Coh6 ia thc AshmoleaflMuselfi, Oxtord

1933;E. CHRISTIANSEN, TheRomanComsofAlexznd/la, Aarhus 1987; C. H. V SUTTfiRI.AM), Ihe
Ronaz ltnpenialCoinage,Vo/, VL Front Diocletiaftb Refolnt (AD 294) to theDez/h ofMaxiniru.te (AD
313), Lo]ndon 1967,645685; P M. BRI,'UN,TheRorrianlftpelizt Colftage Vol. ViI. Conslanh e arrd
Lianius,London1966,698-772'l,P C.I<ENI,zhe Roma lmpellal Co/nage,Vol. VIIL TheFonily of
Cotstantinel,London1981, 535-545;J. P C. KEt:{t, the Romanb tpelial Coiaage,Vo/.X. TheDioided
Enpi/eandtheFallofthe W6lem Palts (AD395-491),Lo donlE)+4l'W,HAlnn, DieOsIV/Agutg
desfinitchen Ret&cst n 5.Iahltuadert (408-491),I/nen 1989;P GRII:RSON,M,MAYS,Catalogueof
Iate Roftafi Coiftsin the Dumbarton OaksCollechonand in the Wttemore Colled/oa.Fnm Atiadius
and Hononus Io the Accesgtono/ Aflastasi s, Washington 1942, 58; W. lfAHN, Monetz lrflleril
Byzantini, Bd.1. Uo Anattasi s l. bislushlianas L (491-565),1t$en1973; Bd.2. Von/t6tint9 iL bls
Phocas,Wier,1975; Bd. 3. Vo Helacl/us bit LeoIl / Allarlegie/ung (610-720),Wien198'1.

AMANTIA (AMANTIJA)

Ilirska kovnica v izjemno pomembnem istoimenskem gospodarskem

sredi5tu na podrodiu -, Epira, sedeZu ilfuskega plemena Arnantinov (Anantmo),
danes Ploge v Albaniji. Avtonormi denar so prideli kovati po razpadu epirske
drZave okoli leta 260 pr. Kr., kovnica pa je nato deloyala do rimske zasedbe leta
168 pr. Kr. Na sprednji strani prvih bronastih novcev ie bil upodobljen dodonski
Zevs, na zadnji pa strela in legenda AMANTON ki oznaduje ime plemena [1].
Kasneje je na sprednji strani poleg Zevsove glave tudi Dionina glava, na zadnji
strani pa zvita kada [2]. Na sprednji strani tretjega tipa novcev sta Dioskura, na
zadnii strani pa strela. Pred letom 168 pr. Kr. so kovali 5e novce z Artemidino
glavo na sprednji shani in z baklo na zadnji strani. Mestu so po vzpostavitvi
rimske oblasti leta 168 pr. Kr. Rimljani podelili a!.tonomijo skupaj s pravico do
kovania lastnega denarja. V drugi polovici 2. stoletja oziroma na zadetku 1.
polovice 1. stoleqa pr. Kr. so zato kovali bronaste noyce dveh dpov (Zevs I I
strela; Artemida / / obelisk) vedno z imenom mestnega magistrata.

Lit. - H. CIK.A,Questior'tt
den rnlsrnalique
illw.enne,Trana7972,121-131.

AMANTINI -->AMANTIA

20
 mbrakia

A M B R A K ' A( A M B R A K I J A )

Kovnica v istoimenski korintski koloniji v pokrajini Tespronii (Thesprotio)

v -+ Epiru (danesArta v Grdiji) ki so jo ustanovili v 7. stole$u pr Kr. Ambrakijski
novci so bili zato v obdobiu 480-338 Pr. Kr. skoraj izkliudno -+ staterji korintskega
tipa (Pegaz in oznaka kovnice A na sPrednii strani, Atenina glava s kodntsko
ielado na zadnji strani [1"2]), skovani Po kodntski J nov61i meri (state4i s tezo
okoli $53 gr). Po letu 338 pr. Kr. je bilo mesto sPrua deloma makedonsko deloma
samostoino,pod kraljem Pirom (295-272 pr. Kr.)paie priSlo pod oblast vladarja
-->Molosov (Molosso) in je bilo le kratkotrajno politidno povezano z Epirom. V
poznem 4. st. pr. Kr. imajo nekateri ambrakijski novci monograme, ki potiuiejo,
da so v tej kovnici kovali tudi epirske novce. Po padcu epirske monarhiie leta
234-233 pr. Kr. je mesto postalo samostotno in l'ekratkotraino kovalo lastne novce,
Ze leta 230 pr. Kr. pa sodi v etolski koinon. V tem dasu v mestu niso kovali denarja.

Leta 187 pr. Kr. je rimski senat razglasil mesto za svobodno in mu ponovno
podelil kovno pravico, ki jo je izrabljalo Sev 1. stoletju pr. Kr. Kovali so redke
srebrnike z Dionino glavo na sprednii strani in z Apolonovim stebrom na zadnji
strani [3] terbronaste novce zApolonovo [4], Atenino [5] oziroma Dionino glavo
na sprednji strani [6], zadaj pa je v lovorovem vencu uPodobljen APolonov steber
oziroma trinoZnik.

L|l. - O. RAVEL,The'Co/ts'ofAt lb/acia(N.ur.r.islr.atic

Notesand Monoglaphs37),New
York1928;PR.FRANKE,DieantikenMIflzmoonEPlltts,Wiesbade'1961,323-332;R.CALCIATO,
i, Mofiala 7990,433-47
Pesas 6.

2l
 mphipolis

AMPHIPOLIS (AMFIPOLA)

Kovnica v istoimenskem mestu ob izlivu reke Stllmon (Strymon) v sprva

Trakiji pripadaiodem delu -+ Makedonije, danes v bliZini vasi Amfipoli v Grtiii.

GRSK AVIONoT,'$[ NOVCI

I o
a
3 4

I
V obdobju med okoli 370 in 354 pr. Kr. so v nlej kovali tetradrahme s
povpredno teZo okoli 14,2 g. Na sprednji strani je frontalno upodobljena
Apolonova glava ter razni simboli, zadaj pa je okoli bakle v okviru legenda
AMOInOAEITON, kalneie AMOI [1]. Omeniene tetradrahme po svoji umekriSki
kvaliteti dalei presegajo ostale makedonske novce in iih lahko postavljamo ob
,.* bok sirakuSkim dekadrahmam. Poleg velikih rebmikov so v tem tasu z istimi
upodobituami kovali tudi -->drahme (s teZo med A5 in 46 g) [2], hemidrahme (s
povpretno teZo 1,64g) [3] in rtrobole (23 g). Na sprednji strani istodasno skovanih
obolov (0,114g) je upodobljena glava mladenida, na zadnii strani ostrZ, okoli
katerega je napis AMOI [4]. Poleg srebmikov so okoli leta 358 pr. Kr. prideli kovati
tudi zlate -+ staterje ati5ke -+ novdne mere (s teZo okoli &5 g) in kmalu zatem
polovi&rc siateie (hemistaterie) z glavo mladenida (verjetno Apolona) na sprcdnji
sharii in s podobno upodobitvijo na zadnji strani, kot se pojavlia na srebmih
novcih. V to obdobje sodi tudi kovanje bronastih novcev z istimi upodobitvami
kot na zlatnikih ter z napisom AM@I.

MAKEDONSKI KRALIE\1 NOVCI

Na zadetkuvladanla ie makedonski kralj Filip II. (359-336 pr. Kr.) pridel

kovati srebme tetradrahme (Zevsova glava / / konlenik z dvignieno desnico
oziroma mladenidna konju) po makedonskinovdni meri s povprednoteZo14,52
g, ki jo ie nasledil iz obdobia avtonomnegakovanla [5]. Leta 345pr. Kr. ie pritel
kovati tudi zlate staterjeatiSkenovtne meres povprednoteZo8,64 gl5l.Leta336
pr. Kr. je njegov naslednik Aleksander (336-323 pr. Kr.) reformiral kovanje v

22
 mphipolis

srebru in sprva na sprednji strani upodobil Zevsovo glavo, na zadnii Pa orla na

streli, kasnge pa Heraklovo glavo na sprednji strani in sedeiega Zevsa zadaj l7l.
Na novcih se kot priznak kovnice pojavlja bakla, prevzeta z avtonomnih novcev
[8]. Le v obdobju 323-320 pr. Kr. so v kovnici po Filipovi smrti ponor.no kovali
Filipove srebrnike. Tudi po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. Kr. ie kovnica vse do
leta 290 pr. Kr nadaljevala s kovanjem tetradrahem, drahem, srebrnih Sestinskih
in dvanajstinskih state4ev ter bronastih novcev z upodobitviio sprednjega dela
leva, simbola traikega vladarja Lizimaha (323-281 pr. Kr) ter kasneje z baklo
kot kovniikim simbolom. '
V obdobju med 357 in 158 pr. Kr. je bila kovnica Arnfipola ena od
najvaZnejdihkovnic makedonskih kraljev, obenem pa od leta 187 pr. Kr. do leta
31 pr. Kr. tudi kovnica avtonomnih novcev enega od Stirih okroZij (merida), na
katera jebila tedaj razdeljena Makedonija. Natprq so te novce kovali s soglasjem
makedonskih kraljev, kasnejepa so mestupodelili avtonomijo Rimljani (vkljudno
s pravico do kovanja lastnega denarja). Avtonomni novci tega obdobja so bili
skovani izkljuino v bronu. Na njihovi sprednji strani so poSoste upodobitve
Herakla, glave rednegaboZanstva Strimona, Pozejdona, Artemide, Dioniza Zevs4
pa tudi rimskih boZanstev Rome in dvoglavega Jana, medtem ko so na zadnji
strani polegnapisa AMOIIOAEITON upodobljeni kentaver, delfin [9], kij, trizob,
bojujoda se ovn4 bik v napadu, lev, Skorpijort,konj ali orel.

R]MSKI PROVINCIALNI NOVCI

Tretja faza delovanja kovnice je dokumentirana v dasuod vlade rimskega

cesarjaAvgusta (27 pr. Kr.-14 po Kr.) [10] do vlade cesarjaGaliena (250-268),
ko so kovali bronastenovce s portretom rimskega vladarja in z njegovo titulaturo
v grddini na sprednii strani. Na zadnji strani teh novcev ie poleg imena mesta
AM@IIIOAEITON pogosto upodobljena boginja mesta oziroma Artemida ali cesar
na konju.

L-'t
 Fre
r*E
kovin
*&lnaLza

RIMSKI I€EVDOAVTONOMNI NOVCI

V dasu od vlade Avgusta do Galiena so kovali fudi bronaste novce z

imenom mesta AMOIIIO ,EITON in redkeie tudi z imenom na sprednji strani
upodobljenega boZanstva. Na zadnii strani so prav tako upodobljena razna rimska
boZanstva,

Lit. - H. GAEBLER, ,ri? anhkenMitnzm Noldttieche ands,Bd.lIL DieA hkenMijnarl

?n/ Makedonia undPaioqla,Betln 1935,30-43;C. C.LOF(BER" Anlphipolis.TheC/oicCoinagein
SiloelandC,old,LosAngeles1990;M. J.PRICE,TheCoinase in theNani of AletandertheCrertanl
PhilipAfthilaeus,Znichl London1991, 130-138;A. BUpi\Tt-r,M. AMA-NDRY, p pAURrpoLLE
RorbanPloz,,incicl l/ol.I, London- Pais 1992,305-307
Coiftage, .

ANALIZA KOVIN

Pri ugotavljanju -+ relativne kronologije posameznih -+ emisij novcev je

la}ko v koristno pomod tudi analiza kovine, iz katere so bili novci skovani, sai se
z doliino traianja kovanja praviloma skoraj vedno manj5a distost kovine. KlasidrLi
primer je -+ antoniniian (antoninianus), pri katerem se je vsebnost srebra v
Stiridesetih letih zm anj{ala z okoli59/o na nanjkot 4/o. Z ttgoiavlianiem kvalitete
kovine ie mogode natandneje kronoloJko in vsebinsko definirati tudi razlidre -J
denarne reforme.
Analize kovin so pogosto pomembne tudi pd ugotavljaniu izvora kovine,
iz katere so bili novci skovani, in s tern posredno tudi za ugotavlianje podrodja
oziroma kraja, kjer so bile skovane posamezne vrste novcev (tako je na primer
prav analiza kovine -; rudnidkih novcev s podroija Ilirika pokazala, da so bili
le-ti najverjetneie skovani v kovnici -+ Razza).
Poznamo razlidne metode analiziranja sestave kovine, iz katere so bili
skovani antitni novci. Najzanesliivejde so kemidne analize kovine, vendar so
destruktivne, saj se pri njih unidi vsaj del novca. Zato so primernei5e
nedestruktirme analize, pri katerih ostane novec nepoSkodovan, vendarje z njimi
mogode analizirati le povrdinske dele novca. Rezultat v takem primeru ni
objektivery sai je sestava jedra novca bistveno drugadna od sestave njegove
povriine. .Le z nevtronsko aktivaciisko metodo ie mogode analizirati tudi
globinske dele novca. Ta metoda je hitra, vendar zahteva visoko specializirane
sbokovniake in opremo, zato je izredno draga.

Lit. - E.T.HALI. D. M.METCALF(eds.),MethodsofChemical aadMetallursicallaz'estiga-

tiofto/Ancimt Coinage,London1972D. R.W ALKER, Theit'Ietrclogyo/ lheRomar'SihelCoin;ge,
Pa I FronAugusttslo Donih:on(BARSuppl.Ser.5),Oxtord1976:Phritt. fron NmtatoCommoius
(BARSuppJ.Ser 22),Oxfod 1977: III F/omPertinaxto LlnnlusAntonlnas(BARSuppl.SeL
40),Oxlord | 978;D. M. METCALF,-Part
W.A. ODD\ (eds.),Metallur(yin Nunbnah:c' Vot.t,To d,on
1980;W.A. ODDY(ed.),Metallurgyin Nunisnatics.Vo/.2,Lo;do^ t988;M. M. ARCTtrBALD M.
R. CowELt, Mctallkrgyin Numbrrah.s.VoI.3,Lond,on1993.

ANALIZA NOVCNIH NAJDB --) DENARNI OBTOK

24
 I].aliza lel,

tt
II ANALIZATEZ

IJ
tt^ 5t. CELIE
-

----
Magdalensberg tip

karlsteinska zvrst

lti
90 ----vzhodno-noriski
mali srebmik
80
MAGDALENSBERG

70 - Magdalensb€rg tip
---- kadsteinska zvrst
60

l' 50

44
I
I 30

liit 20

10

0
---l----:----::\.-
ET 35 40 4s 50 55 60 65 70 7s 80 vO, g

Medseboini primeriavr teZ V obdobju Grdje in Rima so le v redkih primerih, npr. pri rimskem -r
malih norilkih srebmikov z
Magdale$berga in iz Celi6, sohdu (solidus), poznali kovanje al Vezzo,to ie kovarje novcev toino dolodene
ki (aze dv€ ldteni skupini
novcev istih tjpov in s t€cr teorctidne teZe.Dovoleno odstopanje je bilo natandno dolodeno. V vedni primerov
dve podrofii kovania (po- pa so y antiki poznalikovanie al marco, kar pomeni, da so iz dolodene kolidne
vzao !]oP.I..cj6, Ke ski noorl
Slotetliie, Liqbliall.a 1979, 29 kovine..skovali totno dolodeno Stevilo novcev, zato je mogode dokumentirati
Tab.2).
; preceiden spekter razliCnih teZ novcev istega tipa in istega vladarja. TeZienovce
t- so zaradi njihove vi5je vrednosti takoi izlofit iz prometa Ze prvi uporabniki
I oziroma -+ menjalci in -+ banki4i, v veljavo ie torci stopil tako imenovani -+
Greshamov zakoo po katerem slab5i denar (v tem prime la4l) izpodiva iz
I obtoka boljSega. Pri analizi teZ moramo zaradi kovania po sislem! al marcovedno
I
upodtevati popre6re teZe vei novcev istega tipa istega vladarja.
l. Kriterii padanja tel, igra zlasti pri keltskih novcih, pogosto pa tudi v
ll rimskem denamem sistemq bistveno vlogo pri ugotavljanju zaporedja kovanja

I
posarneznih serii oziroma -+ ernisij in je lahko eden vaZnih relativno kronologkih
pomagal pri numizrnatidnem Studiiu.
S primerjavo povprednih tez je mogoie v nekaterih primerih ugotavljati
I tudi razliden izvor (torej kovanie I/ razli&rih -+ kovnicah) novcev istega tipa.

I
I
i 25
 nchialus

Povprctna teza zlatnikov

skov-anih v kovnici Rim (-) ao
Rona) med leri 793 in 253
(povz€to po R BLAND, Sfi-
dlen zu
'Fmdn,rqzen
del
Anhke 10,7996,98, hg. 15).
7A
\-J\
60

40

lo

lo

qo
rED 190 rg5 205 A5 4 2& Z4 b
185 N 21O 25 25 215

Lit - D. R. WALKE& 1heMebolryy ofRoman Stlz,e/Coiftage,Pa L F/oft Augsstle to

Donihan (BAR$t?pl. Ser 5), Oxlotd,7976 Par, Il Florn Neftta lo Otlftodtlt (BAR Suppl. Ser 22),
Oxlordl977t Part IL Fmm Peltinar to Ura t'usAnloninus (BAR Suppl. Ser.40), Oxford 1978.

A'VCH'ALUS (ANHIAL)

Kovnica v istoimenskem mestu v rimski provinci + Trakiii (Thracia)ru

zahodni obali Cmega morja danesPomorie pri mestu Burgasv Bolgariii.

RIMSKI PRO\{NCIALNI NOVCI

V dasuvlade cesariaTrajana(9&-117) sonaseljepredvsemzaradi bogatih

solin povzdignili v samostotnomesto Ulpia Anchialw. Mestu je podelil kovno

zo
 ::,....

'r :ntiochia
- ,

pravico cesar Antonin Pii (138-161) kovnica Pa ie nehala delovati Selev dasu
vlade cesa4a Gordijana III' (244-149). Na izkliudno bronastih novcih je na
sprednji strani upodobljeno vladarjevo doprsje z navedbo niegove titulature v
grgtini. Na njihovi zadnji strani ie Poleg upodobitev grdkih (Zevs' Apolort,
Artemida, Ares, Atena, Nika, Afrodita, Hermes [1]) in orientalnih boZanstev
(Kibela, Serapis, Izida) oziroma njihovih atributov, cesar;a" agonistitnih tipov
(atleti, zmagovalna krona), arhitekturnih sPomenikov mesta (mestno obzidie [2],
mestna wata [3], razna svetidia) vedno napis OYAIIIANAN A|XIAAEf)N ali samo
A|XIAAEON. Kovali so bronaste novce petih vrednosti, in sicer enega, dve[
treh, Stirih in petih asov ki so se med seboj loiili po teZi in premeru. Vdasih je na
novcu oznaiena vrednost: f: tri, A: dtiri [2], E: pet. V kovnici je bilo skovanih
tudi nekai bronastih -+ medalionov

RMSKI PSE\'DOAVTONOMNI NOVCI

Poleg novcev s cesarskimi portretiie kovnica na zaietku 3. stolega Po Kr.

kovala tudi tako imenovane -> psevdoavtonomne novce brez portreta rimskega
vladarja, na katerih sta na sPrednji strani upodobljena Serapis ali Anhial [4], na
zadnji strani pa je poleg napisa ArXIAAEQN uPodobitev boZanstev Izide ali
Asklepija [4].

Lit. - M. L. STRACK, Bd II. Dlea tikenMiinzek

,ri, antlkenMii zenNofttSTlechenlands,
aonmrakim,Betli\ 7912,203-293.

ANT'OCHtA (ANTIOHIJA)

Kovnica v istoimenskem mesttt ki ga je leta 300 pr Kr. ob reki Orontes

osnoval selevkidski krali Selevk I. (312-280 pr. Kr.), danes Antakya v Turdiji.

RIMSKA IMPERIALNA KOVNICA

27
 ntiochia

Kor.nica v glavnem mestu rimske provineSlnlje (Syia) ie zaCeladelovati

v Casu vlade cesarja Pescenija Nigra (193-194) [1]. Tedaj so zadeli kovati --)
d.enaije (denarius) znadilnega vzhodnega -+ stila [2 - Elagabal]. Kovnica ie
delovala tudi po Dioklecijanovi denami reformi, ko so v njej kovali zlatnike (-+
aureus fl - Diokleciianl), srebrnike (-+ argmteus [4 - Maksimijan]) in bnonaste
novce (-+ nummus 15 - Maksiminl). Kovnica je nato v glavnem neprekinjeno
delovala do vlade cesaqa Zenona 1474-491), ko je v niei kov al -+ solide (nlidus'y
uzurpator Leoncii (484---488). Od 4. stoletja so v njej kovali novce najrazliinejdih
vrednosti, med drugim tudi zlatnike veCkratne vrednosti [6 - vetkratni zlatnik
Konstantina I. v vrednosti enega in pol solida]. Predvsem v 5. stoletiu so
prevladovali bronasti novci. V 4. in v 5. stoletju se v kovni5kem -+ priznaku kot
niena osnovna oznaka poiavlia AN(T) [7 - centenional Konstantina I.].

BZANTINSKA
KOVNICA

Poleg kovnice -+ Cazs tan lircVolis (Konstartimopel) ie bila Antiohija druga

najpomembnejia bizantinska kovnica. Odprli so jo Sele v zadniih letih vlade
cesarja Anastazija I. (491-518), med 512 in 512 in v niej kovali samo bronaste
novce [E - novec Justiniiana L v vrednosti 40 numov]. Leta 610, v zadnjem letu
vlade cesarja Foka (602---610), ie prenehala delovati.

Lit. - R. GOBL,'Der Aufbau der rdmischen Miinzpragung in der Kaiserzeit. V/1.

Valerianus und Gallienu{, Nur . Zeitschrilt 74, 1951, 35-37; lD., 'Der AuJbau der riimischen
Miinzpragung in der Kaisezeit. V/2. Gallienus als Alleinherrschel, N n. Zeilschrif 75,1953,
27-30;lD., Dte Mnnzphigung desKaisersAurelianzs (Moneta Imperii Romani 47), Wien 1993,55-
68; I( Pwx" 'Der Aulbau der rttmischen Miinzpregung in der Kaiserzeit. W. /1. Probvs', Nun.
Zeitschnrt n, 1949, 40; ID., 'Der Aufbau der r6mischen MiinzFagung in der Kaiserzeit. VI/2.
i Carus und litihne', ,4/zzr.Zeitschlift 80, 1963,5+56; C. H. V SUTHERLAND,TheRoma lmpen:,al
Coinage,VoI W Fron Diocleh:,4n's Re/olrr,(A. D. 294) to the Death o/Matirrrintls (A. D, 313),Lo^-
t don 1967, 596-64+ P, M, BRTJUN,Ihe RomanImped4l Co,hage,Vol, VL Co$tafttine atd Licinius,
Lo\do 19($,561-697J,P.C.l<Et , 7heRornafllntperial CoirrageVol. VII neFarntlyofcorrsktttine
,4 London 1981, 502-534;J. W. E. PEARCE1he Rorfla Ir pelial C-oinage,VoLIX. Uakntintan I-
Th@dosilsl,Lond,o^1951, 26,1295;J. P.C. KINI, TheRomanImpetial Coinage,Vol.X. Ihe Dioided
E apheand theFzll ofthe Westeft Pa s (AD395-491),London1994,23,41,60;W.HfiN,Mo eta
Impelii Romafli-Btzatttii/. Die Oslpnigungdesfintischm Reiches/flr 5. Iahrtundert (408- 491),Wien
1989;P.GRERSoN,M. MAvs, Calalog e ofL te RotflanCoinsn lhe Dunba/ton Oa/6 Colleclionand
in the Wliltteftole Collectlor, F/om Alcadius and Honoius lo lhe Accessfuflo/ Anastasils, W^shing-
ton 1992 58-59; W. HAHN, Moneta Impeii Bwztin| 8d.7. VonAnaslasius I bti ll'tiniaflus L
(491-555),Wien7973: Bd.2. Vor,lustiflus I. bisPhocas,Wie 1975; Bd.3. VonHelaclils bisLeoIL
/ Allethregimng (610- 720),Wien7987.

28
 phytis

A N T O NI NI J A N G N T O N I N IA N U S I

Srebrnik, ki ga je leta 215 uvedel rimski cesar Karakala (211-217) z

uradnim nazivom Antoninas, odtod tudi moderno poimenovanje novca [1].
Njegova razpozna!-na znaiilnost je Zarkovna krona na cesa4evi glavi oziroma
pri Zenskih dlanicah vladarske druZine njihovo doprsje na polmesecu [2] . Imel ie
vrednost dveh -+ denarljev (denarius), njegova povpredna te2a je bila sprua 5,11
g, zaradi zelo velike -+ inflacije v 3. stoletju pa ie hitro padala. Hitro manjdanje
njegove vrednosti dodatno osvetljuje tudi podatelg da so antoninijani leta 215
vsebovali med 50 in 40 /o srebra, leta 253 pa le de 4 /o. Zmedo je skudal urediti
cesar Avrelijan (270-275), kj je z -+ denarno reformo Ponovno pdtel kovati
antoninijane s povpredno teZo okoli 4 g in s pibliLno 4,5 /o srebra. Ti novci imajo
na zadnji strani ob kovniSkem -+ priznaku tudi Stevilko XXI v pomenu 1 / 20 (= 5
%) srebra [3]. Antoninirane so kovali de do leta 303, torei tudi po Diokleciianovi
reformi leta 294, vendar brez kakrdnekoli primesi srebra (-+ radiatus).

APHYT'S (AFITIS)

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Makedoniii na halkidskem polotoku,

danesAphytos pri N6a Floghita v Grdiji. V mestu je bil sedeZdaddenjakulta Zevsa
Amona, kar se odraZa tudi v izbiri upodobitev na novcih.
Sredi 5. sioletja pr. Kr. so kovali tetrobole (Aresova glava I I grozd in
retrograden napis NOIATYO [1]) in diobole (Aresova glava / / levja glava, napis
TY(D). Po 424 pr. Kr. so kovali tetrobole z istimi upodobitvami kot prej, vendar z
napisom A@YTAIQN. Na zatetku 4. stoletja pr. Kr. so kovali tudi bronaste novce
z vei upodobitvami (Aresova glava I I orcl; Zevsova glava / / kantaros [2]
oziroma dva goloba ali dva orla; Apolonova glava / / orel), ki jih spremlja napis
A<DYTAION v razlidnih oblikah.

29
 - -: . Dollonra

Po letu 187 pr. Kr. je makedonski krali FilipY. (220-179 pr. Kr.) tudi mestu
Afitis podelil pravico do kovanja avtonomnih novcev Tedaj so kovali bronaste
novce z upodobitviio Zevsove glave na sprednii strani ter z orlom [3] oziroma z
dvema orloma in napisom AOYTAI na zadnii strani [4].

Lit. - H. GAEBLE&
,r? afltikm Miinzm Nordgriechenlands,
Bd.III. DieantikenMinzm
aoft Makedoft/a urld Palon/a Beirn1935, 44-46.

A P O L L O N T A( A P O L O N T J A
V tLtRtKU)

Ilirska kovnica v istoimenskem mestu na Jadranski obali Albaniie zdai

Pojaniv Albaniji. Mesto so okoli leia 588pL Kr. kot kolonijo ustanovili priseljenci
z otoka -->Korbra (Korkira).

AWONOMNI NOVCI

$
I s 2
& 3

G @
30
 pollonia

Z novcev Korkire, mesta ustanovitelja, je kovnica prevzela osnovno

upodobitev na novcih (krava s teliikom / / cvetlidni motiv). Delovati je priiela
okoli 400 pr. Kr., ko so v nlejpo korintski + novdni meri kovali srebrne t statede
(tridrahme) z upodobitviio krave s telidkom v desno na sprednji strani ter z
upodobitvito cvetlidnegamotiva v kvadratu in z napisom AfI oziroma AIIOA na
zadnji strani [1]. Po letu 344 pr Kr. so po kodntskem vzoru kratek daskovali tudi
tridrahme s Pegazomna sprednji strani in z Atenino glavo s korintsko delado na
zadnji strani [2]. Okoli 250 240 pr Kr. so podobno kot v sosednji ilirski kovnici
- Dyrrh/zchiurt pod vplivom rimskega republikanskega -+ denarija (dennrlu)
tudi v Apoloniji prideli v velikih kolidinah kovati --> drahme s Povpredno teZo
3,4 g s podobno upodobitviio, kot ie na tddrahma[ vendar s kravo v levo, z
imeni magistratov (prav tako pod rimskim vplivom) ter z napisom AIIOA, in jih
v velikem dtevilu kovali de vsaj do srede 1. stoletja pr. Kr. [3]. Na sprednji strani
je ime kovniskega visokega uradnika (magistrata) v nominativr! na zadnji strani
pa ime visokega mestnega uradnika v genetim. Zlasti drahme so, soded predvsem
po -+ zakladnih najdba[ igrale pomembno vlogo v denarnem obtoku na celotnem
Dodrodiu Ilirika.

Istodasno z drahmami so kovali tudi bronaste novce ved tiPov vedno z

napisorn AIOAAONIATAN in z naslednjimi upodobitvami: Artemida / /
trinoZnik v vencu [4], Demetra / / trinoZnik v vencu, Apolon / / obelisk [5].
V Stiridesetihletih 1. stoletjapr. Kr. so kovali denarije (Apolon / / tri nimfe
[6]), + kvinarije (aainsrius) (Atena I I obelisk [7])in srebrne ) sestercije(sestertlus)
(lira / / obelisk). Poleg omenjenih so v 1. stoletju pr Kr. kovali le 3eredke bronaste
novce nekaj tipov: Artemida in ime mestnegamagistrata / / trinoZnik; Dioniz in
monogram magistrata I I rog obilja; Apolon in monogram magistrata / / ob-
elisk.

JI
 pollonia Pontika

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

V dasu rimskega imperija so od vlade cesaia Avgusta (27 pr. Kr.-1.4 po

Kr.) [8] do Septimija Severa (192-211) v tej kovnici kovali -+ provincialne bronaste
novce s portretom rimskega vladarja, ki ga obda;'anjegova titulatura v grseini.
Na zadnji strani se poleg razlidnih upodobitev boianstev (ApolorL Pozejdon,
Asklepij, retni bog), arhitekturnih spomenikov v mestu (Heraklovo sveti5te [9])
oziroma drugih upodobitev (pledode nimfe, rog obilja [E], trinoZnik) poiavlja ime
mesta AIIOA ONIATAN.

Lit. _ H. CEKA, Questiofisde ftanisnatiq e illyltefifte, Trrana 1972; R. CALCIAT],

Pegasl,Mottara1990,371-373;P POPOVIC'On the Dating of Drachmas of Apollonia and
Dyrrhachiurn', Kooanje / koonice ant/&og i srednjeoelcoonog nooca, Beogtad 1976, 73 17; O.
MoRKHOLM, nrrly Hellcnisic A/t/ager+orfi theAccesslo ofAleiandel to lhe Peaceo/Aponea (336-
188 B.C.), Cambrid.ge 1991,153;A. BURNETT,M. AMANDRI P PAU tuPOLLES,Roftan Proui/tciol
Coi age, Vo/.J,Lo d.on - Pans 1992,288-289.

APOLLONIA PONTIKA (APOLONIJA PONTIKA)

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Trakiji (gr. Thrake,lat. Thracia), kt so

ga na zahodni drnomorski obali leta 609 pr Kr. ustanovili priseljenci iz Mileta,
zdaj Sozopol pri mestu Burgas v Bolgariji.

GRSKI AWONOMNI NOVCI

2ev 6. In 5. stolegu pr. Kr. so v mestu uporabljali kot -+ predmonetarne

oblike plaiilnega sredstva bronaste ulitke v obliki oljdnega lista [1].
Med 450 in 400 pr. Kr. so v mestu kovali srebrne -->drahme in hemiobole
z upodobitvijo sidra, jastogain z oznako kovnice A na sprednji strani ter s svastiko
[2] oziroma z Gorgonino glavo na zadnji strani. Po letu 400 pr Kr. so kovali
tetradrahme (Apolonova glava [3]), drahme (Gorgonina glava) in diobole
(Apolonova glava), na katerih je na zadnji strani vedno upodobljeno sidro med
drko A in jastogom.

JL
 pollonia

-
I

RMSKI PROVINCIALNI NOVCI

Kovnica je delovala tudi v dasu vlade cesarjev Domicijana (81-96) in

Gordiiana III. (23&-2114) ko so v njej kovali bronaste novce z upodobitviio cesarja
in z niegovo titulaturo v grddini na sprednji strani. Poleg razlidnih upodobitev
(olta1, Apolonov tempeli, Apolon na grifonu) je na zadnii strani vedno napis
ANO AOMI{TEON EN IIONTO.

Lit. - N. A. MougMov, Antil,nite,noneti

flaBalkanshj:a
pol ostrooi,nonetlte,/abalga/skite
l2arc, ha1912,173-176.

APOLLONIA (APOLONIJA V MAKEDONIJI)

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Makedoniji, rned -+ Thessalonikein

-->Anphipolis, zdal blizu Nea Apollonia v Grdiii.

V prvi detltini 4. st. pr. Kr. so kovali redke bronaste novce z Apolonovo
glavo na sprednji strani ter z upodobitvami retnega ptida oziroma ribe na zadnji
strani ki iih na vsaki strani sprer ja legenda AIIO - OA [1].
Po letu 187 pr. Kr. so kovali bronaste novce z glavo olintskega heroja na
sprednji strani ter z amforo in legendo AIIOtu\ONOE na zadnji strani [2].

--)-)
 quileia

Lit. - H. GAEBLER,,t? antiken Minzen Nordgriechenlands,Ed. Il Die a tiken Mrlnzen

aonMakedonit und Poio n. Berlln 1935.46-47.

AQU'LEIA (AKVILEJA)

Rimska imperialna kovnica v pomembnem istoimenskem severno-

jadranskem pristanidkem mestu (Colonia lulia Aquileia), zdaj Aquileia v severo-
vzhodni Italiji. Kovnica je pridela z delovanjem kmalu po -->denarni reformi, ki
jo je leta 294 izvedel cesar Dioklecijan (284-305). V njej so kovali zlatnike (-+
rureus) l1 - Galeriil, srebrnike (-+ argenteus) [2 - Dioklecijan] in bronaste novce
(--> nummus) [3 - Dioklecijan]. Kot zadetni kovnidki + priznak je na zlatnikih
upodobljen orel (lat. aquila) fll, kr oznatuje kraj kovanj4 kasneje pa se v priznaku
poiavlaio zadetniceimena mesta (AQ) [4 - silikva Valentinijana I.]. Kovnica je
bila zaprta med leti 324 in 334,nato pa je neprekinjeno delovala vsaj do leta 425,
ko so v njej kovali zlatnike, med drugim tudi zlatnike veikratne vrednosti [5 -
Magnencijev novec v vrednosti treh solidov iz sklopa zakladne najdbe Emonof.
Ni izkljuieno, da so v njel ponovno kovali redke bronaste novce v poznem
obdobju vlade cesarjaValentinijana III. (425---455)16 - solidus Gale Placidijel,
vendar najdalj do leta 451, ko so mesto unidili Huni.

34
 relate

Lit. - C. H. V SUTHERLAND,TheRomanImPeial Colflage,Vol VI Frorn Dlocletton'sRe-

fom (A. D. 294 to the Death of M/Txininus (A. D. 31r, Londo11967,299-328; P M. BRUUN,Tha
'Roman
Im?e/ial Cotuaxe,Vo/. VIL Constantlncatul Licit?ius,Londor' 1966,388-410;J. P C KENT,
TheRomanInpetkl Coinag+ Vol. V L TheFa/flily fconstafttlne l,London L981,306-338;J W.E.
PEARCE,Thekonan hnpe';al Colrlage,Vo/.IX. V;lentifliarl I-Theodosius 1,London 1951,85 102 J.
P.C.KENT, TheRomanInpenalCoi age, Vol.X. TheDi.tided EnPl/e and theFEll o/the Westan Parts
(AD 395-491), London 1994,34;P. GRIERSON, M. tdAvs, Cttalog e of Late RomanColns ln the
Dumborton Oaks Col/ectiono d in tle '1992, W.ltten\ore Collecllon.F/on Alcadius d17dHonolius to lhe
Accessionof Anastasias,Washington 59; A. lELoaNIK, Cenlulska zakladt\aMidbn folko?/
Makse cila'intetrathiie(Situla12);Liubljana1973,18-29i J.P C. KENT,'TheItalianbronzecoinage
of Valeniinian III anil a hoard of fifih-century Roman brcnze coins fro.,ri.El-DierIj.,Twtisia' , Stadia
NamismatlcaLakrcensiaAle@ndfoJeloinik Oblatu(Situla 26), Ltubliara 1988,185-195;ID.,'Solidi
of ValentinianIII: A Preliminary Classificationand Chronology',v: H. C NOESKE, H. SCHUBERT
(eds.), Dle Mn 2e.Feslschtftftr Ma/ia R. Ar,ld.Fft W|jIt 1991,271-282

ARELATE (ARELATA)

VaZna rimska imperialna kovnica v istoimenskem lr.estu (Colonia I/.t/i/l

Palerna Arelsle Selanoruat) v dmski provirci Galiji (Ga//ia Narbonensis),zdaj Ar1es
v iuzni Franciii.

Kovnico so odprli leta 313, ko so v Arelato premestili osebjeiz kovmce -->

Osttainv njej sprva kovali le zlatnike (-+ nlidus)lllinbronaste novce (-+ nurnmus)
[2]. Leta 328 so mesto preimenovali v Constantinsv dast cesa4a Konstantina II.
(316-340), kar seodraZa tudi v kovnidkem ; priznaku, kjer so zadetnicenovega
imena mesta (CONST) [3 - Julijanova majorina] tedaj nadomestile njegovo starejdo
obliko (ARL) [1, 2]. Kovnica je nato neprekinteno delovala do vlade cesarja
Iohanesa (423---425) nato pa je obiasno kovala zlatnike 5e do vlade zahodno-
rimskega cesarjaRomula Avgustula (475-476) [4].

Lit. - P M. BRUU\ zheRomanImpeial Coiaage, andLicinias,Lon-

Vo/.VII.Conslantifle
Vol.VIII TheFamilyoJtcot/stan
J.P.C. KENT,TheRomanImpe/ialColttage,
dor11966,226-279; tineI,

35
 . rgentarius

London 1981, 197-291;J. W. E. PEARC4 nhe Ronan lnPerial CoinaS?,Vol IX- .Valmti ign I
ihiodisius t, Londontrsr, sa-zo;1. R c. rrNr, TheRoian Im4elial C9t!!ge .Vo! X TheDio/ded
Er/oire and the Fallofthe Westen falts (AD 3gs -491), London 1994,28i R A G CARSoN,P V
tlrfl,l.p. c.xnr'n , Lrt" RomahBlonzecolnage,London 1960;P GRIERsoN,M M^Ys, Catalosqe.o/
tate iono" Coas in theDtmbartorl Oals Coiieclionand in the Whi emorcCollection FromAlcadlas
and Hol\orias to lhe AccessibftofAnastastus,Washingtorr !992, 59-60.

A R G E N T A R , U S' ; B A N K I R

ARGENTEUS

Srebrnik, ki ga je z -+ denarno reformo leta 294 uvedel cesarDiokleciian

(284-305) in ki so ga tedaj imenovali dmarius argenteus. Povpreina teZa tega
srebrnika, ki je bil vreden 5 bronastih n ovcev (-+ nummus),ie znaiala3,4l g(:7 I
96 rimskega + funta). eistost srebrne kovine, iz katere so ga kovali' ie presegala
90 %.Poletu309 je kovanje srebrnika v veliki meri zamrlo in so ga le ie redko
kovali, nadomestila pa ga ie + silikva (siliqut) Po denarni relormi cesarja
Konstantina I. (306-3 37) leta 311ieb1l argenteus vreden le ie bronaste novce'
Lit. - A.JEL]CNTK,Najdbaargmleusoz,ryodn/etetralhijeu Sisku(Situla3'l'Ljubljy'a-1-9.(1;
C.H. V SUTHERLIND TheRoian Infetkl Coinage.Vol vl- Fron DtbcletiaxsRe/o,m(4 D 294)to
tfu DeathofMallminus(A. D. 313),Lor\do'1967.
Dtokleciianov aryen te"s z
uoodobitvrio vseh stirih so-
vladariev (Diokreciiana, Ma-
ksimijana Konstanctia in Ga-
ldja) pred trdnFvskimi vra-
ARG'LOS

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Trakiji, ki so ga sredi 7. stoletja pr Kr'

ustanovili priseljenci z Androsa, danes Palaiokastro v Grtiii.

c 1
G 2
e 3
& 4

O 0 r s
V zadetku 5. stolega pr Kr. so v kovnici priteli kovati srebrnike (-+ obole
oziroma hemiobole) z razlidnimi uPodobitvami: glava levinie / / APKI v
inkuznem kvadratu [1]; sprednji del Pegaza I I glavalevinie v inkuznem kvadratu
[2]; sprednji del Pegaza / / APKI v inkuznem kvadratu [3]; sprednji del Pegaza /
/ sprednji del koze v inkuznem kvadratu [4J' Poleg teh novcev skudajo isti kovnici
na osnovi -+ analize stila in teZ pdpisati tudi nekatere anepigrafske srebrnike

36
razli&dh vrednosti z upodobitviio Pegaza. V zadetku 4. stoletja pr Kr. so v kovnici
skovali seriio bronastih novcev z Apolonovo glavo na sprednji strani ter z lokom
in puJdico med trkami AP KI [5].

Lit. - K. LIAMPI,'Argilos- History and Coinage',NombmalitaHronika13,1994,7-36.

4S

V -+ denarnem sistemu dmske republike sprva ulit

(od zadetka 3. stol. pr. Kr.) [1], nato kovan bronast novec
najviS;'evrednosti [2]. Sprva je bil po tezi izenadenz rimskim
+ fulrlom (327,45 d. V skupini novcev -->aesgraoe jebilo vei
emisij novcev z razlitnimi upodobitvdmi (Dio<kura //
Merku4, Apolon I I Apolon, Dioskur // Apolon, Roma //
Roma Dioskura / / Merkur, Apolon / i Apolon, Roma / /
Rorna). Zadnji tip novcev v tei skupini oznatuje na sprednji
strani upodobitev dvoglavega Janovega doprsja in ladijski
premec na zadnji strani [1, 2] . Po letu 217 pr. Kr., ko so pre-
nehali novce tega tipa ulivati, so novce istega tipa kovali do
okoli leta 39 pr. Kr.
Do obdobja med 140 in 130 pr. Kr. desetinski del -->
denarija [denarius] (zato ie na tedanjih denarijih oznaka
vrednosti X), nato Sestnaistinski del denarija (na denarijih se pojavi oznaka
vrednosti XVI). To razmeie vrednosti do denarija se nadaliuie tudi v denamem
sistemu rimskega imperija, ko je as skovan iz bakra. Tedaj seie njegova porpredna
ieZa gibala med 9 in 12 g [3 - posmrtno kovan Avgustov novec]. As je v f. in 2.

JI
 stibo

stoletju po Kr. igral v vsakdaniem Zivlieniu prebivalstva najvecjo vlogo, sajje bil,
kot nam kaZejo analize -+ novinih najdb, v -+ denamem obtoku zastopan z ved
kol80 %. Kovali so ga do 2. polovice 3. stoletj4 nato se je njegov pomen hitro
zmanjdal.

AST'BO

Kovnica v politiini prestolnici Peoncev (-+ Peonija) danes Stip v Republiki

Makedoniii. Ve{etno so v zadnjih letih vlade peonskegakralja Avdoleona (okoli
300-286 pr. Kr.) v njej kovali posmrtne tetradrahrne makedonskega kralja
Aleksandra (336-323 pr Kr.) [1], deprav teoretidno obstaja tudi moZnos! da bi
jih kovali v kovnici -) Datnllstion. Da so omenjene novce kovali na podrodju
Peonije,priia Aleksandrova tetradrahma, na kateri sepojavlja Avdoleonovo ime
t2l.
Lit. M. J. PRICE,The Col agein the Nane ofAlerandel the Gleat and Phillp Afthidaeas,
Znrich/London 1991,151-152.

A T I N T A N I- + T I N T E N I

ATAMANI(ATHAMANOI)

Epirsko polbarbarsko pleme v jugovzhodnem + Epiru, ki je poseljevalo

podroEje na obeh straneh pogorja Pindos. Sprva so bili politidno tesno navezam
na grgko mesto Sparto, kasneie na Boiotijo in atigko pomorsko zvezo. Y (.ast
vlade epirskega kraljaPira (295-172 pr Kr.) so bili svobodni, prav tako v dasu
obstoia epirske zveze, ko sta jim vladala kralja Teodor in Aminander (220-185
pr. Kr.). Pod kraljem Aminandrom se i.e omenja zveza (koinon) Atamanov, ki je
preZivela tudi rimsko osvojitev Epira leta 168pr. Kr. vsaj do leta 88 /87 pr Kr.

38
 ugusta Tra iana

Zadetekkovanta lastnegadena4a Atamanovie mogoie iasovno uvrctiti v

daspo 220 pr. Kr., ko so kovali izkljutno bronaste novce s povPredno teZo 4,1 g.
Nosilec J kovne pravice ni bil kralj, ampak so bili novci skovani v imenu zveze
(koinon) Atamanov, kot govori legenda AOAMANON na novcih. Skromno gtevilo
dokumentiranih novcev kaze na razmeroma kratkotraino kovanje. Kovnice
geografsko ni mogoie todno opredeliti, podrodje obtoka teh novcev pa je bilo
omejenona podrodjeposelitve plemena. Na novcih sena sprednii strani Pojavliajo
predvsem upodobitve boginje Diona kot najpomembnejde epirske boginje, na
zadnji strani pa Apolon, Atena [1] ter bikova glava [2]. Okoli leta 185 pr Kr. so
prenehalis kovaniemIastnegadenaria.

Lit. - P R. FRANKx,,/A a hkenMinzm aoflEpilus,Wiesbaden'196L,

L5-2(

AUGUSTA TRAIANA (AVGUSTA TRAJANA)

Kovnica v istoimenskem mestu v osrednjem delu rimske province ---r

Traklje (Thracia), zdaj Stara ZaSora v Bolgariji. Mesto ie v skloPu svoie
urbanizacijske politike ustanovil fimski cesar Trajan (98-117).

RIMSKI PROVINC]ALNI NOVCI

39
 ,i;.; ureus

V mestu so priteli kovati -+ provincialne bronaste novce v dasu vlade

cesa4aMarka Awelija (161-180) kovnica pa ie nato delovala (s prekiniwami)
do vlade cesarja Galiena (253---268), naiboli intenzivno pa v dasu vlade cesarja
Karakala (211-_217). Ime mesta se poiavlja na zadnji strani novcev v genetivu
kot A'lTOYtTfD TPAIANID, vdasih tudi v okaigavi. Na niihovi sprednii strani
je upodobljeno doprsje rimskega cesarja oziroma dlanov njegove druZine, ki ga
obdaia niegova titulatura v gr5dini. Kovali so novce petih vrednosti, ki so se med
seboj razlikovali po teZi in premeru (enojne, ene in pol, trorne, dtirikratne in
petkratne vrednosti). Le na nekaterih novcih Stirikratne vrednosti je oznaka
vrednosti A. Novci so bili pladilno sredstvo predvsem na dirdem podrotju rimskih
provinc -+ Trakije ( Throctr)in-+ SpodnjeMezije (MoesioInferior), zlasti pa v mestq
v katerem so bili skovani, Na zadnii strani novcev se pojavlja iziemno raznovrsten
spekter motivov npr. upodobitve cesarja (upodobljen je v bitki, kot zmagovalec,
v triumfahem sprevodu, na lovu) mestnih arhitektumih posebnosti (mestna
vrata [1], lokalna sveti5ia). Vdasihje upodobljen orel [2], pogoste pa so predvsem
upodobitve lokalnih boZanstev (npr. rednegaboga, Apolona, Artemide, Ares4
Asklepija in Higieje [3], Atene, Dioniz4 Hadesa, Herrnesa, Nike). Pri izbiri tipov
so opazni tudi egiptovski rylivi npr. upodobitev Serapisa ali Harpokrata.

RIMSKI PSEIDOAVTONOMNI NOVCI

Iz zatelka 3. stoletia po Kr. je dokumentirano tudi kovanje psevdo-

avtonomnih bronastih novcev, na katerih je na sprednji strani upodobljeno doprsje
Serapisa,na zadnji stuani pa stoiediHarpokrat.

Lit. - E. SCHONERT-CEISS,
DieMtnzphi'gungoonAug staTra/antu d Tralanopolis,Bet-
nn 199'L1.-137.

AU REUS

2- Auftts Hadfina. na ka-

f,ff;:#i1:i:T::#3tr.; Novec(zlatnik)naiviSjevrednostiv rimskemimperialnem-t denarnem

rarilrraJ;n'in
PLotin;. sistemu. Prvid seje pojavil v tasu rimske republike leta 84 pr Kr. V f . in 2. stoletju

40

4 Veakratni(multipli) zlat-
n r r G o r o r t a n a r xv.v r e o n o s
6 aureusov Na njesovi zadnii
strani je upodobliena vojna
galej4 na kateri. so veslaai in
varl
po Kr. najbi po ocenah letno skovali okoli milijon zlatnikov V dasuvlade cesarja
Avgusta (27 pr Kr.-14 po Kr.) doloteno teZo zlatnika,7,8s 8 (41 skovanih novcev
iz -+ funta kovine) [1], je cesar Neron (54 -68) z -+ denarno reformo leta 64 po
Kr. zniZal na 7,4o g (45 novcev na funt) [2]. Njegova teia je nato obstala Pd tei
vrednosti do 3. stoletja. V vsakdanjem -+ denarnem obtoku je imel aureas
razmeroma neznatno vlogo, saj je med vsemi -+ novinimi najdbami zastopan z
manj kot 1 /o. Y tasu cesarjaDioklecijana (284-305) so kovali zlatnike s tezo
5,56g (60 na tunl) 13- Maksimiianl.
Ob posebnih priloZnostih so kovali tudi novce vedkratne osnovne
vrednosti aureusa, tako imenovane multiplq, ki jih v literatud neredko neustrezno
poimenujejo kot -+ medaljone [4 - Gordijan III.].
Vdasu vlade cesarjaKonstantina I. (313-337) so od leta309 kovali aureuse
vzporedno s -+ solidom (so/idus\, pri iemer je bila vrednost 5 zlatrikov laaleas)
izenadenaz vrednostjo 6 solidov V tem dasuieta novec dobival vse bolj znadilnosti
medaljona, saj so ga kovali predvsem kor donatiaun zarazdeljevanje med ljudstvo
ob posebnih priloZnostih.
Izjemoma so kovali zlatnike (aureus\ s teZo 5,45 g ob svedanih priloZnostih
tudi v -+ bizantinskem denarnem sistemu v 5, in 6. stoletju, zadnjikrat med leti
527 in537 v iasuvlade cesarjaJustinijana I. (527-565) v kovrici -->Constontinopolis
[5 - Anastazij].
AVARI
Stepno ljudstvo, ki je v drugi polovici 6. st. po Kr. prodrlo iz osrednje
Azije v Karpatsko kotlino in po odhodu -+ Langobardovv Italijo zagospodovalo
v srednjem Podonavju. Njihovo prevlado so okoli 800 unitili frankovski vojni
pohodi.
Na prostoru Dalmacije (Hrvadka) so pogoste najdbe -+ imitacij -+ solidov
(so/idus)blzanttnskegacesarjaHeraklija (610-641) [1]. Njihovo kovanje bi lahko
po nekaterih domnevah (Mirnik) pripisovali Avarom v dasu 1. avarskega kaganata
(2. pol. 6. stol.-1. pol. 7. stol.), kar je sicer malo ve4etno.
41
 -]]rt'i..-

varr

S L O VA N I

FRANKI
-.,'-\{'rk*
"qJ\\
\a )

..///t
Y :\

ru ou"\

T I N SK A D R Z AVA

Avarska drzava okoli leta

600.

1 lmitaclaHeraklijdegaso- Predvsem na podrodju danadnje MadZarske (prejdnje rimske province

I'da iz sklopa zakladne naj-
dbe zrmania (H aska).
Panorije fPannoniaf) se poleg pogostih najdb -+ imitacij solidov (najvedkrat
Heraklijevih) poiavljajo tudi grobe imitacije velikih srebrnikov (--> miliarensis)
bizantinskega cesarjaKonstansa Il. (542---668)s povpreino teZo 3 g [2, 3]. Na
sprednii strani srebrnikov je povsem barbarizirana upodobitev frontalnega
doprsja vladarja s kriZem na desni strani, zadnja stran pa prikazuje krii na treh
stopnicalL ki ga na vsaki strani obdaja palmova vejica. Vsi dosedaj dokumentirani
primerki imitacil' so bili odkriti na avarskih grobi5dih oziroma v avarskih
grobovih" kar navaja k domnevi, da gre za novce, ki so jih po bizantinskih
predlogah v 2. polovici 7. stoletja (najverjetneje po letu 626) kovali Avari v lokalnih
delavnicah. Novci niso imeli znadilnosti uradnega drZamega pladilaega sredstva,
ampak gre bolj za privaten denar zlatarjev Steviltno skromne novine najdbe

42
pridaio, da teh novcev Avari niso uporabliali ,kot platilno sredstvo, ampak
predvsem kot grobne pridatke za zadnje pladilo Haronu.
Pd pripisovaniu kovania imitacij bizantinskih zlatnikov in srebrnikov
Avarom ie ob razmeroma skromnem dtevilu dokumentiranih novcev potrebna
prcvidnost.

Lit. : E.JdNAt 'Momaies du tempsdesAvarese[r.}{o'r.gtie',Dmtareter:onl,H,1955,

K. BRGSET,'Eineneuerlichgvon Awarennachgeahmte
130-136; SilbermtirEeim Miinzkabinett
de6unearischenN ationd^vsew\s' , Nl.mEmah:kzi I 77,1977I 1978,49-52;I. MIRNIK
KajzDnvT6
'Skupni nalazinovcaiz Hrvatske D(.SkupninalazHeraiJiievihzlatnikarz k7'j.ade', Viesni*
ATh"ololkoRnLata u zaglefu 23, 1990,16i171; L BoNA."'Barbarische"Nachahmungenvon
byzantinisthenGoldmiinzenimAwarenreich',Riaictaltali4naNumrbmotica,7993'529-538,

AVTONOMNO KOVANJE

Kovanje mest oziroma mestnih zvez v dasu nlihove politidne neodvisnosti,

predvsem v dasu Grdije. V obdobju Rima kovanje peregrinih mest neodvisno od
rimskih institucil (na podrodju Hispanije lHispania Ulteriorl na primer ie v
predavgustejskem obdobju kovalo lastni denar ved kot 60 peregrinih mest).

Lit. - M. GnANI, F/nz Impeliumlo Aaclorito',Can$ndgeL969',472-476(a!'tonomno

kovanjev dasuRima) A. BIJRNETT, M. AMANDRY, P.PAURrPoLLEs, RontattPmoincialCoinage,
Vol. I, Landor.- Paris1992.

AZALI -+ ERAVISKI

43
BALAJ (BALLA'OS)

Ilirski vladaq, ki je izpridan le na novdnih legendah. Po mnenju vedine

sodobnih alto4ev je nasledil vladaria -+ Gentija (Genthios) v letih 167-135 pr.
Kr., medtem ko naj bi po nekaterih novej3ih, vendar manj verjetnih predlogih
(G. Gorini) vladal med leti 19$-175 pr. Kr. V dasusvoje vladeje v svojem imenu
koval denar. Po razlidnih domnevah naj bi niegove novce z dolgo legendo z
vladarskim nazivom (BAIIAE()I BAAAAIOY) kovali v kovnici -+ Rhizon (Risan
v Kotorskem zalivu, Zvezna Republika Jugoslaviia) [1], novce s kratko legendo
brez vladarskega naziva (BAAAAIOY) pa v kovnici + Pharos (Faros) na
istoimenskem otoku (Hvar, Hrvadka) 12, 31. Analiza razprostranienosti najdiSt
Balajevih novcev obeh tipov in stilna analiza teh novcev, 5eposebej pa nainovejda
izkopavanja na podrodju Risna, najverjetneje potrjuieto to tezo, deprav so v
literatud tudi domneve, da bi bili vsi novci z obema legendama naiverietneje
skovani samo v kovnici Faros.
V nekaterih primerih je mogode dokurnentirati -+ prekovanje novcev kralja
Balaja na starejde novce Farosa. Kartiranje najdiJd Balajevih novcev kaZe
koncentraciio v srednjedalmatinskem prostoru, njihove razmeroma Stevilne
naidbe v Italiji pa dokumentiraio trgovske stike med obema stranema Jadrana.

44
 a n d n ig t v o

Na sprednii strani novcev ie vladarjevo doprsie v levo ali desno, medtem ko je

na zadnji strani upodobliena stojeda Artemida z baklo ali brez nje, ki jo obdaja
legenda BA-AI\AIOY aLiBA>I EQE BAA AIOY. Vedina novcev je bronastih, redki
(z daljSo legendo) so srebrni in po teii (okoli 3,5 g) odgovariajo rimskim -+
viktoiiatorr. (aictoiatas) [4] . TeZabronastih novcev se giblie med 1 in 4,5 I pri
t demer je 40 /, vseh dokumentirarrih prirnerkov teZkih med 21r.2,5 8.

Lit. - J.BRUNSNtrD, ,.? InschirteftandM nzenda STiechischei StiidteDalnalims,Wie

1898,76-85;G. C,oR$II,'ReBallaios:unapropostacror:o.logica' , II Ciftaled EaroPa. L'a/eailllico
tlan biananetstlotfappo/tlconil mondoclaisicb,Roma 1984,a3-49(o novemprediogudalacije);I.
MAROUC 'Novac ilirskog dinastaBalqa@ALLAIOS)u ArheoloSkommuzE.ungphtll' , Vjesntk
zaalheolofiiui historiil.tdalmahhsku 81,,1988,81-145;D. UIE 'Nuovi ritrovamentinumismatici
di Rtsan', Actesdu XteCon?tlttl. deNam..Louuain-la-N?u\P 1993,139-"145.

BANCNISTVO

cRsKOOBDOBJE

Osnor.ni nalogi gr5kih bank sta bili menjava in kontrola novcev kar ie
bilo de posebej pomembno v grdkem svetu z okoli 265 mestnirni drZavicami, od
katerih vedina je kovala lastni denar. V vsakem mestu ie bil v obtoku domaii
denar, zato je bilo treba tui denar zamenjati pri menjalcih, trapezitih (ime izhaia
iz gr. trapeza,miza\, ki so prvit izpridani 527 pr. Kr. Ti so pri meniavi preverjali, ie
novec ni ponarejery pri tem pa so imeli doloden dobidek. Od 4. stoletja pr. Kr. so
sprejemali tudi dename vloge in zanje izpladevali okoli 10 /o obresti. Za svoje
stranke so opravljali razne denarne transakcije, od 3. stoletia pr. Kr. tudi
brezgotovinska prenakazila. Ob zaraiunavanju obresti (viri govore o 16-36
odstotnih obrestih) so odobravali tudi posoiila. Od 1. stoletja pr. Kr. so banke
poslovale tudi s deki.

RIMA
OBDOBJE

Po celotnem rirnskem imperiiu je bil v dasu rimskega cesarstva razvejan

sistem privatnih bank, ki so dele v 4. stoletju po Kr. pri5le pod drZavni nadzor.
Banke so se v Rimu razvile istotasno z denaden (v zadetku 3. stol. pr. Kr.), kasneje
so nastajale tudi v provincah. V zahodnih provincah omenjajo rimski napisi
bankirje Selev 1. stoletiu po Kr. Banke so se razvile iz -+ menjalnic, ki so imele Ze
v iasu grdke civilizaciie i4emno vaZno vlogo pri pretoku denarja. Med osnovno
dejawost bank ie sodilo sprejemanie depozitov ob izplaiilu okoli 8 /o obresti,
nakazovanle denarla tretji osebi, dajanie posoiil ob zaradunavanju ustreznih obresti
(povpredno okoli 6 /o, vendar tudi do 12/o) ter rrLenjavair. ugoiavljanje prisktosti
denaria. Za pregled nad obseZnim bandnim poslovanjem so Ze v dasu Rima razvili
zapleten knjigovodski sistem. Bankirji, za katere so ohranjeni latinski nazivi --r
argentarii, coactoresargentorii in nammularll, v grddini pa le naziv trapezital, so
poslovali bodisi v za to namenienih prostorih ali pa sredi trga za svojo bantno
ozirorna menjalno mizico (lat. mensa), iz iesar izhaia drugi latinski naziv za
menjalca in kasneje za bankiria - mensarius. Denar so shranjevali v usnjenih

45
 anke

' --i-

','/-il*

Fraement nasrobnika jz iu;- mognjidkih (-+ folis), ki so bili zavezani in opremlieni s popisanimi koddenimi
ne S.bij€ (2. s6l.), kiprjkaiuje
potuioiega m€niaka dendja ploddicami z legendami, ki so potrjevale, da je bila vsebina vredke pregledana,
oD Daft ozrroma m€nla'ru
mlztcr \mensi numm taft4l t\ da torej v njej ni -+ imitacij oziroma novcev slabge kvalitete kovine, kot je bila
niesovesa suznja.
predpisana.

OBDOBJEBIZANCA

Bantni sistem iz poznorimskega obdobja se je nadaljeval tudi v dasu

Bizanca. Z baninidtvom so se ukvarjali menjalci denarja (colleclarii ali trapezital
in srebtarli (argentarit) in opravljali v glavnem podobne finanine operacije kot v
dasu Rima. Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da so v 6. stolegu naprimer
denar posojali za 8 % obrestno mero. Podobno kot v tasu Rima so bili menjalci
tudi sedaj obvezani drZavi oddajati zlatnike, ki so jih dobili od strank, po vnaprej
doloteni ceni, v zameno pa so dobili bronaste novce.

Lit. -R.BOGAERT,Banqaes
etAnquie/sdanslesc/89g/ecqaes,Lerd.en7968;1D.,
Grtlndziige
desBanhoesensin alle GnechenlanLKo stanz 1986;J. ANDnIAU, Z, fflaficiile dcnsIe monde
"/e/. C.), Ror e '1987;M. F.
romain: lesmChersde manlea4sd'algen| OVesiicle az'.I. C. IIIe siAcleap.
lfENDv, Stad/esln the Bltza tine Monetary Econony c. 3A-1450, Camblid,ge'1985,242-253; S.
BALBIDE CARo. La baflat a Roma.Roma 1989.

B A N K E+ B A N d N I S T V O

4b

Naqrobnit bankiria Publiia
Titiia Hilariia \P,blius lirits
HilAnus) z upodobitviio mi-
21,.eza aterjeiovcev (abtcts).
Povzeto po S. BALBI DE CA-
Ro, La bancaa Rom4 Roma
1989,32 s1.17.
. astarni
.'..
BANKIR (ARGENTARIUSI
Menjalci in bankirii v rirnskem im-
perijrr, za katere so se uporabljali tudi nazi-
vi mensar/us, mensularius, nammallri s,
coactorargentaius.Ukvarjali so se z menjal-
nidkimi (prodaja in nakup tujega denarja)
inkreditnimi posli (posojilodajalci, naloZbe
denarja proti pladlu obresti, plaiila za tretje
osebe). V Rilrnrt (Roma) so prvid izpritani
med 335 in 330 pr. Kr. V Rimu je bilo nji-
hovo delovanje pod nadzorom mestnega
prefekta (Vraefrctus urb), v mesrih v pro-
vincah pa pod nadzororn lokalnega guver-
nerJa,
Lit. - J. ANDREAU,La ,/e fnarctire dansIe
ftoftde fi1qain: les mdtiers de tfiar/ie rs dbrge l,Rome
1987 , 128-132.
B A S T A R N I( B A S T A R N A E\
Tradansko pleme, ki je v sredini 3. stoletja pr. Kr. poseljevalo podrodje
Moldavije in se tedai po vsei verietnosti zdruZilo s keltskimi plemeni. Od tu so se
sktrpaj odselili proti iugu in v zadetku 2. stoletia pr. Kr. Ziveli ob ustju Donave na
podrodju srednje Moldavije. Od konca 3. do sredine 2. stoletja pr. Kr. so na tem
47
 erota

GG-
podrotju po predlogah srebrnikov makedonskega kralja Filipa II. kovali
tetradrahme, za katere so znadilni predvsem vseki in -+ kontramarke [1].
Plemenu nekateri pogojno pripisujeio kovanje tetradrahem s IeZo 71,7gs
delado na sprednii strani ter z upodobitvijo bika v desno in z napisom
BA>TAPEOI na zadnji strani. Ime tolmaiijo kot dorski genetiv imena enega
niihovih kraljev Bastara (Bastarcs)iz konca 3. oziroma zadetka 2. stoletja pr. Kr
[2]. Povezovanje tega novca s plemenom je vsekakor zelo vpradljivo.
Da je plerne Bastarnov vsaj v drugem stoletiu pr. Kr. uporabljalo dena4
govori poroiilo rimskega zgodovinarja Livija (Liaius), kt pravi, da je makedonski
klaljPerzej (179-1,68 pr. Kr.) ponudil kralju Bastamov Klon diku (Clondicas)7000
zlatih staterjev,po 10 state4ev za vsakega konjenika ter po 5 staterjev za vsakega
voigdaka,de bi Bastarni sluZili kot najemniki v njegovi vojski.

Lit. - H. GAEBLE& ,/is antikenM/inzm Noldgf/echenlands,

Bd.II. Die anhkenMinzen
aonMakedoniaand Paioni,r,Betlirr 1935,1,47C. PllEDA,Monedele
Geto-Dacllo/,Btlc'uresti1973,
111-131.

BERO'A (BEROJA)

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Makedoniji, zdaj V6roia v Graiii. V

rimskem imperialnem obdobju glavno mesto rimske province Makedonije (,41a-
cedonia).

NOVC DEZELNEGA ZBORA IKOINOM

48
 V mestujebil sedeZdeZelnegazbon (koinon)rimske province Makedonije
ki je imel tudi -t kovno pravico. V lasu vlade rimskih cesarjevGordijana Itr.
(239-244) in Filipa l. (244-248) so ob posebnih priloZnostih (obletnice
olimpiiskih ige4,prihod cesariav mesto)kovali bronastenovcez glavo Aleksandra
Velikega z levio koZo in napisom AAEEANAPOYna sprednji strani, na zadnii
strani pa le vei upodobitev (Higieia, mladenid pred oltarjern [1], konienilg dve
svetiddi)in legendaKOINON MAKEAONONB NEOK BEPOIAION.

Lit. - H. GAEBLE&,ri a 6km Mlinzm Nordpliechmlands, Bd. III Die antikm Miinzm
wn Makdonia und Pzionia, Berlin 1935,47-4t].

aEs

V dasu rimske republike bronast novec v vrednosti 8 -+ uncii. Novec so

kovali kratkotrajno okoli 126 pr. Kr., na niegovi sprednji strani je upodobljena
glava boginie Liber, na zadnii pa ladijski premec/ na novcu pa ie tudi oznaka
vrednosti S :.

BtzALTt (BISALTAi)

Tiako-makedonskopleme, ki je Zivelo sevemood reke Strimon (Strymon)

na obmotju iezeraPrasiasv danagniiGrtiii. Plemeje kovalo srebmeoktodrahme
(s teZookoli 28,7g) z upodobitvijo golegabojevnikas koniem (verjetnoboZarrswo

49
 isanthe

Rhesus,ki ga je pleme ge posebej dastilo) ter legendo BDAATIKAN [1] (ali brez
nle [2] ) na sprednji strani. Na zadnji strani velikega srebrnika ie Sttuidelrd ) inkuz
(incusum).Kovali so tudi oktobole [3], diobole in -+ obole. Njihovo kovanje je
mo8oie uvrstiti v dasmed koncem 6. stoletia in letom 480 pr. Kr.

Po letu 480 pr. Kr. je makedonski kralj Aleksander (336-323 pr Kr.) zavzel
bizaltske rudnike in de naprej koval novce s starimi bizaltskimi upodobitvami
vendar s svoiim imenom na zadnji strani [4]. Kasnejeje na zadnii strani novcev
priiel upodabljati kozio glavo.

Lit. H. GAEBLER, DteantlkmMiinzeilNo/d!/iechmlands,

Bd.III. D/eaalikenMitnzen
oo Makedonia d Paloftr;a Berlin1935,48-50j
N. G.L. HArvtr\4oND,,{
A7i,toryofMacedoni+Vo|.Il.
550 336B: C.,Oxlord 1979,77-86; I.N. SvoRoNos,L he/lmisnepinitf leToMacldotne prouod
pa/ la ftaft/shatiqueel lbr du Pang?e,Chicago1979,100-11,5.

BrsAlvrHE(BTzANTA)

s
r
st
fi
Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Trakiji, ki so ga Ze pred letom 430 pr.
Kr. ustanovili Samosani, zdaj Tekirdag na turdki obali Marmarskega morja. V
njejso kovali le bronastenovce. Delovala je le kratek dasv 3. stoletju pr. Kr., ko so
skovali sedem serij novcev treh vrednosti (s teZami okoli 5,4 g,2,8 g n7,3 g) z
vei razlidnimi upodobitvami: Demetra // venec [1], Zevs I I orel, Apolon I I
trinoZnik, Atena I / sova [2], Dionlz I I gtozd., Dioniz / / vrd. Kljub
kratkotrajnemu delovanju kovnice so novci razmeroma dolgo kroZili v obtoku.

Lit. - E.SCHONERT-GErSS,
DieMlinzphitgt/hg
zpflBisanthqDik/tio,Selymb/ia,BetLr.l977
,
3-11.

50
 izantinski denarni sistem

BIZANTINSKI DENARNI SISTEM

Kot osnova bizantinskemu denarnemu sistemq ki so ga leta 498 uvedle

J denarne reforme cesarja Anastazija (491-518), je sluzil -+ denarni sistem
poznoantitnega Rima z zlatim -+ solidom (solidas\ s povpredno teZo 4,54 g kot
novcem natvidie vrednosti. Razmeie med novci razlidnih vrednosti prikazuje
naslednja tabela:

&
s
5

.6.

zlaro: 1 sotld (sotld,s:4,54 g) Ir)- 2 semisa(senissis:2,27g) I2l= 3 nenisi lteniss;r:1,51 l3l:

srebro: = 12 tezkih oziroma 14lahkih miliarenzijev (- niliarensis) lal = 2a l€zklh) silikev (siliq t:

42d[s]=
bro( = 72}Orx.inimov () n n"tu€.1,73 g)

Poleg silikev so kovali de polovitne [5] in tetrtinske silikve. Srebrni novci

so bili v > denarnem obtoku nepomembni. Zelo pomembno vlogo pa so imeli
bronasti novci, skovani v petih vrednosti[ ki so sedaj na novcih tudi oznatene.
Bakreni novec najvi5je vrednosti imenujemo --> folis (fo//is). V dasu Anastazijeve

51
 izantinski denarni sistem

3 12

vlade je imel folis sprva manj5i premer in povpreino teZo okoli 9 g [7], po letu
512 pa je dobil veiji premer in povpre&lo teZo okoli 19 g [8] . Z denamo reformo
cesarja fustinijana I. (527-565 ) leta 538/39 se mu teZa poveda na okoli 22 g. Od
konca 6. stoletja je teZek okoli 11 g. Folis je bil weden 40 enot tako imenovanih
ntro:rov (-s nummus), zato ie na niem oznaka M (: a0) [7, El. Poleg njega so kovali
de polovidni folis v vrednosti 20 numov z oznako wednosti K (= 20) [9], tetrftBki
folis v vrednosti 10 numov z oznako I (= 10) [10], petinski del folisa v vrednosti
5 numov z oznako vrednosti E (= 5) [1!t] in koi drobiZ bronasti novec brez oznake
vredrosti z imenom nummus lU2f. Y (asu vlade Tiberija II. (578-582) so uvedli
de bronast novec z oznako XXX v vrednosti 30 numov [13].

Od vlade cesarja Herallija (610-641) se poiavi nov srebrnilg kije tehtal6

skripul oziroma osemindtiridesetinko -+ funt4 odiod niegovo ime heksagram
(hezagran) ll4l. Njegova vrednost ie ve{etno odgova{ala dvanajstini solida.

1 solid = 12 heksagramov:288 folisov

52

1 - Bronast novec Rojmetalka
L z upodobitviioAvqustana
sprednii srrani in k;lia Roi-
r;etalka z 2eno na zadnii srr;-
ni.
Od 8. do 11.stoletiajebil v veljavi nov sistem, kije slonel na zlatem novcu
z irnenom nomisma ll5l,
I nomisma = 12 miliarenzijev \niliarcnsi, = 288 folisov
L||-W.I]AJJN, MonetaInpeii Byzantini Bd.1. VonAnastasils I bisI stiniaft sI(491-
565), Wien7973; Bd. 2. VonJustiws II ba Phocas(565-610), r,/\\en 1975;Bd. 3. VonHeracli 6 blb
Leolll./Alkinregierung (610-720),Wier].'1981;P. GPJERS]N,Byz/tfttitteColrts,Londo[1982;M. F.
IIENDv, Studie; in th; Byzatline Moftetary Economyc. 300 1450,Cambd.d}e 1985,490-572.
BtzYE (BtZtJA)
Kovnica v istoimenskem mestu, ki je bilo ustanovlieno na kaiu starejdega
tradanskega mesta v -+ Trakiji (gr. Thrake,lat. Thrain), zdajv bliiini kraja Viza v
Turiiii. Rimsko mesto z imenom U/pia Eizeje dobllo kovno pravico v dasu vlade
rimskega cesariaTraiana 9&-117)-
AVTONOMNI NOVCI
Ker je bila Bizija prestolnica zadniih napol neodvisnih tradanskih vladarjev,
so verjetno v njej kovali bronaste novce za kralja Rojmetalka I. (11 pr. Kr.-12 po
Kr.) v imenu in s portretom rimskega cesa{a Avgusia (27 pr. Kr.-14 po Kr.) [1],
za Rojmetalka II. v imenu cesarja Tibeija (14-37) tn za Rojmetalka III. v imenu
cesarjaGaja (37---41).S tako izbiro upodobitev so tradanskivladarji izraZali svojo
odvisnost od Rima.
RIMSKI PROI'INCIALNI NOVCI
53
 rzy e

V obdobju od vlade cesarjaHadrijana (117-138) do FilipaL (244-249)

so kovali bronaste novce s portretom rimskega vladarja in z njegovo titulaturo v
grddini na sprednji strani. Na zadnji strani so poleg imena etnikona v grddini
BIZYHNON upodobitve rimskega vladarja, bogov grdko-rimskega panteona [2],
orientalnih boZansteg tradkega konjenika, lokalnih herojev, personifikacij in
arhitekturnih spomenikov mesta (mestna vrata [3], pogled na mesto [4]).
Provincialni novci so bili skovani v sedmih vrednostih, ki na novcih niso bile
oznadene.Kovali so novce enoine (s teZo3,71,2 g), dvoine (45-5,3 g) [2], troine
(6,0-7,0 g),lnr*;atne (6,4-13 g) [3], p etkratne (12,7-14,4 g), destkratne(12,7-
14,4g) in sedemkratne vrednosti (19,2-2O8 g). Poleg novcev omenjenih vrednosti
so predvsem v dasu vlade Filipa 1. (244-249) kovali tudi bronaste -+ medalione
[4]. Novci so bili v obtoku omejeni predvsem na podrodje rimskih provinc --->
Trakije (Thracia) in -+ Spodnje Mezije (Moesio Inferior).

PSE\DOAVTONOMNI NOVCI

Istoiasno z rimskimi provincialnimi novci so v kovnici kovali tudi bronaste

novce enojne (3,1.1/ d in dvoine @,5-5,3 g) vrednosti brez upodobitve in
titulature rimskega cesarja. Na najzgodnejdih novcih je na sprednji strani
upodobljen Dioniz, na zadnii strani pa mestna boginja in reini bog ter napis
BIZI kasneje pa so kovali novce z ved upodobitvami (Dionz I I silen,Pozejdon
/ / Zevs, Pozeld.on I I Dionz, Pozejdon / / mestna vrata [5] in Demetra / / vrd).

NOVCI ZVEZE MEST (-r HOMONOIA)

V tasu vlade rimskega cesarja Filipa L (2M-249) so v kovnici kovali tudi

bronaste novce zveze mest Bizija in Bizanca (-->Byzantion) s portretom rimskega
vladarja na sprednji strani in z upodobitvijo personifikacij obeh rnest na zadnji
streuu.

Lit.- J.JURUKovA,
,/7 Mnn2pnEung wn Bizyc,Berlin1981;BIqkritiLoA. ,OHNstoN,
'Thedenominational
systemsot theGree;k
Iiperials;f Bizyein Thrice;,NumknalirChronile
143.1983.23149.

tr/1
 oll

BOJr(AOr')

1-2 - Podrode razprostranie- Eno izmed najpomembnejdih keltskih plemen. V 2. stolequ pr. Kr. so se
nostizlatihslaterievin njilo-
preselili iz seveme ]talire na prostor danadnje Ceike, kier ie ze prebival drugi del
3 - Razpmstranimost srebr-
plemena z istin imenom. Okoli leta 60 pr. Kr. so pod germanskim Pritiskom to
podroije zapustili in senapotili proti jugu, kjer seje del plemena naselil na zahodni
mejni del karpatske kotline (danes dunajska kotlina, severozahodna Madiarska
in zahodna Slovadka) s plemenskim sedeZem na obmodju danagnie Bratislave
(Slovadka). Okoli 42 pr. Kr. so jih premagali Daiani oslabljeni pa so se hitro
romanizirali.

55
 oll

I
o 2
GD
3

o G

Boji so na podroiju Ceike Ze konec 3. stoletja oziroma v prvi polovici 2.

stoletja pr Kr. kovali + imitacije zlatih state4ev Aleksandra Velikega (336-323
pr. Kr.) z upodobitvijo boginje Nike na zadnji strani, ki so bile glede na predloge
pogosto do nerazpoznavnosti spremenjene [1]. Poleg tega so kovali osminske
[2]in itiriindvajsetinske zlatnike [3]istega tipa. Drugi tip zlatnikaje kot predlogo
uporabljal zadnjo stran srebrnika makedonskega kralja Filipa V (220-170 pr.
Kr) na kateri je bila upodobljena Atena s kopjem in strelo.S postopno degradacijo
zadetnih imitacij predlog;e nastalo vet tipov novcev z znadilnimi upodobitvami,
med drugim tudi tako imenovani Skoljtni state4i [4].

Po preselitui v novo domovino na podrodju srednje Donave so Boji zadeli

kovati velike srebrnike okoli leta 51 pr Kr Okoli4l pr. Kr. so nehali kovati velike
srebrne heksadrahme. Na njihovi sprednji strani so upodobitve glav raznih

56
 uthrotum

boZanstev (Honos, Virtus) oziroma modkih doprsij, verjetno plemenskih knezov,

na zadnii strani je naipogosteje upodoblien jezdec oziroma razne Zivali (lev,
merjasec, volk), ki jih spremljaio razlidna kneija imena (BIATEC NONNOS,
COBROVOMARVS, TITTO itd.) [5-8]. Istoiasno z velikimi srebrniki so kovali
tudi manige srebrnike razliinih tipov [9].

Lit. - R. PAULSEN, ,ri? Minzp/,lgtngendetBoiel,Leipzig/ Wien1933;K. CAsrELtr\,,ri?

Gotdpnikuft? 1965;R.dtrBL,Dic Hcxadmhnenpniig
derKelrcnin d?nbiihnie(ieflLdnApnt,Gtaz ng
del Gnis-Bbiel.AblauJChronologie
't994. uxdhbtoischeRelmanzfirNoticumr/ndNachbalgeblete,wien

BOTIAJI(BOTTIAIO')

Prvotno peonsko pleme, ki je poselilo obmodje med rekama Aksij (Atios,

zdaiAxios v Grdiji)in Haliakmon (zdaj Haliakmon v Grdiji) v zahodnem delu "->
Makedonije. Z njegovega pryotnega naselitvenega podroEa ie pleme pregnal
makedonski kraliAleksander I. (498-454 pr. Kr.) v dasu Sirjenjamakedonskega
kraljestva. Tedaj se je preselilo na podrodie Olinta (Olyntho) na halkidskem
polotoku in postalo del halkidske konfederacije. Med leti 424 in 392 pr. Kr. so
kovali srebrne tetrobole z glavo boginje Demetre na sprednji strani in s spredniim
delom bika ter napisom BOTTIAION na zadnli strani [1]. V dasuhalkidijske lige
(392179 pr. Kr.) so na tem podrotju v svojem imenu kovali bronaste novce s
teio okoli 4,3 gzved upodobiwami (Apolonova glava / / lira in napis BOTTIAIQN
[2]; Artemidina glava / / enaka zadnja stran; Zenska glava / / bik in enak napis).

Lit. - J.N. SvoRoNot L'helm/sr epiniti/de laMacidoine

proualFarla namismatique
el
/ or du PangCe, Chicago1979':,136-139;
H. GAEBLER, Bd.
DieanhkenMinzen Nordgriechenlands,
IIL Dieanllke,MnnzcnaonMakedonia undParonk.Berlin 1935,50-52.

(BUTROT)
BUTHROTUM

Kor.nica v istoimenski rimski koloniji (Colonia Iulia Buthrotum), ki je bila

ustanovltena leta 44 pr. Kr. na podroiju zahodnega + Epira, ki je nato leta 27 pr
Kr. pripadlo rimski provtnci Ahaji (Achaeo).
V kolrrici so priteli kovati rimske provincialne bronaste novce kmalu po
ustanovitvi leta 44 pr Kr. Kovnica je delovala 5ev dasuvlade cesarjaAvgusta (27
pr. Kr.-14 po Kr.) nato pa po prekinitvi ponovno v dasuvlade cesarjev Klavdija

JI
 ylliones

I. (41-54) in Nerona (54-68). Kovali so novce treh vrednosti (verjetno so

odgovarjali -) asu, J semisu in -_) kvadransu). Na sprednji strani je sprva
upodobljen Zevs lll, pozneje vladarjev portret [2], na zadnji strani pa so
upodobitve razlidnih boZanstev (predvsem v Epiru naibolj popularnih Zevsa in
Asklepija) oziroma arhitekturnih spomenikov mesta (akvedukt ali most [2]). -+
Napisi na novcih so v latinddini.

Lit. A. BURNETT, M. AMANDRY, P PAU I{poLLES, Romai P/o?iic/al Co/nate, Vol.l,

Lor.don - Paris 1992, 27+279.

BYLLIONES-->BYLLIS

B l , L L r S( B t L t S )

Gospodarsko in politidno sredidde ilirskega plemena Bilionov (Bylliones)

v + Epirlr, danes Gradishte v Albaniji. Tudi to mesto se ie podobno kot -)
Amantija otreslo gospodarske in politidne nadvlade epirske drZave leta 260 pr
Kr, ko so v njem prideli kovati lastni denar. S kovanjem so prenehali okoli leta
148 pr. Kr., ko je mesto pridlo v sklop rimske province Maked.onije (Macedonia).Y
tem dasu so kova li bronaste novce petih tipov z dvema vrstama legende, z imenom
plernena By//iones v genetivu (BYAAIONON) ozitoma z imenom mesta v
nominativu (BY D). Na sprednji strani je upodobljen Zevs [1] ali lokalno
boZanstvo [2], na zadnji strani pa rog obilja z ovijajodo se kado [1], kij [2], orel s
strelo oziroma nimfej.

58
 ,:vzantion

LiL. - H. CFKA, Qucslion' dPnunisnaliJuc illttknze,'Iirana 1972, 13l-139.

BYZANTION (BIZANTIJ) + CONSTANTINOPOLIS

Kovnica v istoimenskem mestu v iugovzhodnem predelu -+ Trakiie na

evropski obali Bospora, v dasu poznega Rima Preimenovar.elr. -) Constan-
tinopolis, daneslstanbul v Turdiji. Mesto so okoli 660 pr. Kr. ustanovili priselienci
iz Megare.

GRSKI AVTONOMN1 NOVCI

V kovnici so sprva kovali srebrne in bronaste novce. NaiPrg (med 411 in

387 pr. Kr.) so kovali -+ drahme (s povpredno teLo 5,24 g) [1] in hemidrahme
Q,a6 d l2l po perzijski -, novini meri, kasneie (med leti 387 in 339 pr Kr.)
tetradrahme (s povp reino te o 14,78 g), drahme (3,6 g) [3] in hemidrahme (1,78
g) po rodoiki novdni meri. Na sprednji strani te uPodoblieno govedo na delfinu
in zatetnice etnikona BY, na zadnii shani -) inctsum. Istodasno so kovali tudi
bronaste novce v destih emisijah. Sprva (477-187 pr. Kr) je na njihovi sprednji
strani upodoblieno govedo na delfinu, na zadnji strani trizob. Na bronastih novcih
kasnejiih serij (med leti 387 in 339 pr Kr.) je vet razlidnih upodobitev: govedo
oziroma glava Boveda I I tnzob l4l, glava goveda / / delfin, Atena I I deltn,
Apolon I I govedo ter Demetra ll govedo.
Kmalu po Lizimahovi smrti (281 pr Kr.) so okoli leta 270 pr. Kr. tudi v
Bizantiju priteli kovati njegove posmrtne zlatnike (-+ staterje) in srebmike (-+
tetradrahme). Te novce so kovali do okoli 235 pr. Kr., nato pa ponovno od okoli
215 pr. Kr., ko sta kovnico oznatevali trki BY [5 - tetradrahma]
Med leti 235 tn 220 pr. Kr. so kovali srebrne tetradrahme (s porpredno
tezo 73,16 g) in novce za devet obolov (4,97 g) po fenikiiski novini meri z
upodobiMjo Demetrine glave na sprednii strani in s sededim Pozeidonom na

59
 )"

..zy"un"on

zadnii stuani [6]. Med okoli 280in 219pr. Kr. so kovali tudi bronastenovce treh
vrednosti v Sestihseriiah:Pozejdon I I fiizob lTl,Dioniz I / PozejdoryDemetra
/i rog obilja [8],Apolon // obelisk,Apolon I I tnzob,Pozejdon// sprednjidel
ladje.

V drugi polovici 2. stoletja pr. Kr. se je kondalo kovanie v srebru z

didrahmami, na katerih je upodobljena Atenina glava in govedo na trizobu [9].
V 3. stoletju pr Kr. je Bizanc s sosednjim mestom Kalhedon (Kalchedon)na
nasprotni obali Bospora sklenil denarno zvezot ki se je odraZala v skupnem
kovanju bronastih novcev dveh vrednosti v petih serijah (Atena / / govedo,
Demetra // Pozeidon, Apolon I I trinoZnik" Pozejdon // zadnji del ladje [10],
Pozejdon / / Atena). Na teh novcih, ki so jih kovali v Bizancq sev legendi vedno
pojavliata etnikona obeh mest.
V tem obdobju so bili novci te ko\.nice namenjeni predvsem trgovini z
Malo Azijo.

60
 yzantion

RIMSKI PROVINqAI-NI NOVCI

--

Leta 74 pr. Kr. ie mesto pri5lo v okvir novoustanovljene rimske province

Bltinie (Bythinia) in v niei ostalo tudi po ustanovitvi rimske province -+ Tiakije
(Thraci) lela 46 pt. Kr. V iasu vlade cesarja Tiberija (14-37) so le kratkotrajno
kovali srebmike (didrahme [11] in ietradrahme), poleg tega pa --> provincialne
bronaste novce. Kovanje provincialnih novcev se ie pridelo pod cesariem Gaiern
(37---41) in nato ponovno zaZivelo pod Domicijanom (81-96), nato pa je kovrrica
delovala do prvih let (okoli 261) sanostojne vlade cesarja Galiena (260-268).
Na sprednji strani novcev ie upodobljen vladarjev portret in niegova titulatura v
grddini, na zadnji strani pa so razna boZanstva, ki so bila povezana s politibrim
in kulturnim Zivlieniem mesta (Pozejdon, Apolory Artemida, Asklepij, Herakles,
Izid4 Atena) ter ime mesta BYZANTIQN [Lil - Sabina], vdasih tudi ime mestnega
uradnika.
V dasu rimskih cesarjev Karakala (21L-117), Aleksandra Seven Q22-
235) in Gordijana III. (238-24) so kovali + medaljone, katerih teZe se gibliqo
med 30 in 36 g.

Ze v drugi polovici 1. stoletja pr. Kr. le v kovnici izpridano tudi koyanie -+

psevdoavtonomnih bronastih novcev, ki ie trajalo do zadetka 3. stoletia in ie
obsegalo 16 serij. Na sprednji strani so upodobljena razna boZanstv4 na zadnji
strani pa obdaja ime mesta razlitne upodobitve (npr. venec, baklo, rog obilia,
govedo, glasnidko palico I l], ipd.).

NOVCIzvEzEMEST() HOMONOIA)

61,
 yzantion

Od vlade cesarja Ffipa l. (2M-249) so v kormici kovali tudi bronaste

novce zveze mest Bizij a ( -+ Bizye) tnBtzanca z upodobitviio personifikacii obeh
mest.
Od vlade cesarja Trebonijana Gala (251-253) do Makriiana (250-261) so
kovali tudi bronaste novcezvuemest(homonoi)Bizarrtiirn -+ Nikaia. Na sprednji
strani je doprsje cesa4a z grdko titulatuo, na zadnii strani pa je znotraj gr5ke
legende najveCkrat upodobitev dveh kodarastih bakel [14 - Valerijan]

Rimski provincialni in psevdoaytonomni novci so bili skovani v ognih

vrednostih: mojne (2,5-3,5 g), dvojne (95-a,5 g), troine (4,F--6,5 g), Stirikratne
(G-{ g; pojav{aio se od severskega obdobja), petkratne (&$-12 g), Sestkratne
(10,5-17,5 g), sedemkratne (17-22 g) in osemkratne wednosti (20-28 g od,
vlade Marka Avrelija; 161-180). Vrednosti na novcih niso oznaiene.

-
I41- E.SCHONEKI-GErSS, DteMfinzplAiungoottBwntion, TeilL Auto ofteZeit Bet].jln
1970;TaI11Kaiserzeit,Berlin1972;O. MctRxHoLV Ea y He anisticCoinagelomtheAccessiox of
Alelarlde/to thePeaceof Alaflea (336*188 B.C,/,Cambridge197, 145:117iA. nunNsTr, M,
AMANDRY, P PAUR]?outs, RoaanPtoaincialCoinage, Vol.I, Lo'..do'l.- Pais 7992,32G323-

i
I

62
 n
v
a

CARTHAGO IKARTAGINA)

RIMSKA PROVINCIALNA KOVNIC A

€& 3

ffi
Ko\.nico v istoimenskem mestu (zdaj Carthago v Tuniziji) v rimski provinci
Atnkt (Afico) so odprli leta 296, ko je cesar Maksirniian (285-310) prispel v
sevemo Afriko. V njej so le kratek das kovali zlatnike ( -->aureus), srebmike (-+
argenteusll - Konstancij I.l) in bronasle novce (-+ nummas [2 - Konstancij 1.]), saj
je kormica Ze leta 311 prenehala z delovanjem. V zgodnjem 5. stoletju so v njej
kratek tas kovali majhne anonimne bronaste novce, za katere ie na sprednji strani
znadilen napis DOMINO(IS) NOSTRO(IS) [3]. Todna kronoloSka opredelitev teh
novcev 5e ni povsem jasna.

VANDALSKA KO\,'NJICA

V kor.nici so po zavzetju mesta leta 439 -+ Vandali kovali le srebrne [4 -

silikva] in bronaste novce, zlatnikov niso poznali.

BZANTINSKA KO\,NICA

Potem ko ie bila kovnica od leta 439 v rokah Vandalov, je leta 533 bizantinski
vojskovodja Belizar (Belisarius) ponovno osvoiil in osvobodil sevemo Afriko in

63
 assandrea

Kartagino, ki ie tako pridla v bizantinske roke. Od tedaj do leta 695, ko so kovnico

zaprli, so v njej kovali zlatnike [5 - Jlsttnijanov solidus], srebmike in bronaste
novce [6 - folis Justina IL] . Na novcih je kovnica oznadena s trkami KART, KA&
CA& KRTG, CRTG, KTG, CT, K KrO ali C.

Lit. C. H. V SUIHERLAND, TheRomat It /pelial Coitage, Vol. Vl Fron Diocletian'sRe-

form (A.D.294) to the Death ofMaiminas (A. D. 319, Loldon 1967,411-435;P GRIERSoN,M.
'MAvs,
Catalogueof LateRonan Coinsit theDambaltoft Oak Collectio and in the lMitteftole Collec'
tion. FromAriadils andHono/ias to theAccesslonofAnastusi s,Washi^gton 1992 60-61;W. HAHN,
Monela Imperii Bvzanhni, Bd. 1. VonAnastasiusL bislusliftiants 1. (491-565),Wie 1973;Bd. 2.
VoI Iustinus IL iE Phocas(565-610), Wien 1975;Bd. 3. VoflHenclias bis Leoll./Allein/egieft/ng
(610 720), Wie -1981,; P GRIERSoN,M. BLACKBIJRJI,Mediez'alEuropeanColnage 1. The Ea y
Middle Ages (sth-10th centalied, CambridBe 1986,17-23.

C A S S A ND R E A ( K A S A N D R E J A )

Kovnica rirnskih -+ provincialnih novcev v istoimenskem mestu v -+

Maked,oniji (Macedonia),k:t ga je leta3L6 pr. Kr. na prostoru nekdanjega mesta -+
Potidala rrslanovil makedonski kralj Kasander (316-197 pr. Kr.), danes v bliZini
vasi N6a Potidea v Grdiji. Med leti 43---42pL Kr. je mestoPostalo rimska kolonija
z imenom Colonia luln Augusts Csssandrenslsinledaj so v njem prvid kratek das
kovali bronaste novce. Kovnica te ponovno delovala v dasu med vlado cesarja
Klavdija I. (41-54) in Filipa I. (2rt4-249). Na sprednji strani bronastih novcev je
upodobljen cesarjevportret in niegova titulatura v latinddini, na zadnji strani pa
spremlja upodobitve raznih boZanstev dalj5a ali kraj5a latinska legenda z imenom
rimske kolonije (COL IVL AVG CASSANDRENST v kateri je bila kovnica [1 -
novec cesarjaNeronal.

Lit. - H. GAEBLE& DleanttkmMlinzenNo/dg/iechenlands, Bd.III Die anttkeiMiiflzefi

aonMatedoniaundPaionla,Betlin 1935,52-55;A. BURNETT, M. AMANDRY, P PAURIPoLLE
RomanPro?incialCoinageVol.I, Lor\d.oi\- Paris1992,29L-292.

CENTENIONAL (C ENTEN'ONAL'S)

Novec z vrednostjo 100 -+ denadjev ki je sprva vseboval 3-4 /o, kasneje

pa?-3 % srebra. S tem nazivom so ve4etno oznatevali novec, ki je leta 317 l'18
nadomeslil -+ nummu4 nato pa so ga kovali do -+ denarne reforme leta 348 [1 -

64
 istofor

Konstantin I.]. 354. so cenlenlonalls communis z zakonsko odlofuo (Codu Theodo-

sianus) -s demonetizirali, posledica tega je bilo pogosto -+ Prekovante + imitacij
bronastih novcev s sredine 4. stoletia na demonetizirane konstantinske cen-
tenionale iz obdobja 318-348. Njegovo ime se poleg omenjenegazakona iz leta
354 omenja de v zakonu iz leta 395 in se po vsej verjetnosti obakrat nanada na
novec iz obdobja 317-348.
V strokovni literaturi s tem imenom pogosto nepravilno oznadujejo
poznoantidni bronasti novec, ki sta ga z denarno reformo leta 348 skuPat z
bronastim novcem vedje vrednosti, z majorino (--> mqiorina), uvedla cesarja
Konstancij II. (337-361) in Konstans (337-350) in katerega antidno ime sicer ni
sporodeno. Sprva je bila porpredna teZa tega poznoantidTrega novca okoli 2,6 g [2
- Konstancij Gal], kovina, iz katere je bil skovan" pa je vsebovala okoli0/-4,4%
srebra.Leta 379 so priteli kovati 5ebronast novec niegove polovidne vrednosti.

Lit. Minze al' Gegenstand

P M. BRUUN,Die sp'itr,inische Betlin
der Thesaa/ieruttg,
I (A. D.
19822-4;J.P C. KxNT,TheRono lmperialCoil?ageVo/.VII TheFanily o/ Consttznt/ne
337 364), Lor\don1981.,
60-65.

cf sToFoR(c t sroPHoRusl

65
 omes sacrarum largitionum

Srebrnik velikega premera, ki so ga prideli kovati v Mali Aziii okoli leta

770 pr. Kr., sprva kot 72,6 g teZko + tetradrahmo, ki je bila po tezi enaka trem
atigkim J drahmam, od katerih je vsaka tehtala po 42 g. S kovanjem cistoforov
je pritel pergamonski kralj Evmen II. (197 '{6O 159Pr.Kr.) in s tem uvedel denami
monopol, s katerim je ielel utrditi svojo politidno premod v Mali Aziji. S
prevzetjem kovanja novcev po pergamonskem vzoru so maloazijska mesta
namred priznala politidno prevlado Atalidov. Cistofore so kovali v kraljevi kovnici
Pergamon v Miziii (Mysia), istotasno pa tudi v Elezu (Ephesoslv Jonji (Ionia) inv
'frela\ (77a//es)
v Lidiji (Lydio). Lekratek tas so jih kovali tud iv Laodik4i (Lqotlikela)
fll, Aparneji (Apaneia) v Siriji (Syria), Sardah (Sardes)v Lidiji tn Slnadih (Synnada)
v Frigiji (Phrygia\.
V rimski numizmatiki so cistoforepogosto napatno oznaaevalikot srebme
-+ medaljone. V resnici sodijo v skupino + provincialnih rimskih novcev ki so
imeli vrednost treh -->d.enarijev (denarius). Kovali so jih v posameznih kovnicah
rimske province Azije (Asia) v iasu odpozne rimske republike, od Marka Antonija
(MarcusAntonius)leta 39 pr Kr., do vlade rimskega cesarjaKarakala (211-217)
[23 - Avgust; 4 - Hadrijan]. Njihova povpredna teza ie tudi tedaj znadala 12,6g.
Novci so svoje ime Ze v antiki dobili po upodobitvi cistomyslzba,cilindddne
koiare s sveto kaio, ki je igrala vaZno vlogo v dionizijskem kultu.

Lit. F. S.KLETNER, S.P NoE, TheEa y CislopholicCorzagr(Num. Studies14),New

yotk 1977;C. H. V SUTHERLAND, TheCistophorio/ Aaguslr/t London 1970;W. SZAIVERT,
'Stephanephoren und Kisrophorcr.',LitteneNamismallcae 2, 1983,29-55;P KrNNt
Vlndobokenses
'AsiaMinbr v: Ttu Coinag? of theRonanWol,ldln |heLateRry bllc(BARInt. Ser 326) Oxford
,
1987,105119;A. BURNETT, M. AMANDRY, P PAURTPoLLE9 R .q1rrProz,icial Coikage,Vol.L
Flot thedeatho/Olesarto lhedeath4 Vitel/usQ4 BC-AD 69,Londor. - Patis1992.

COM ES SACRAR U M LARG'TI O N U M

Naziv je prvii izpridan leta 324,v aasuvlade cesarjaKonstantina L (306-

337), in je nadomestrl prvotnaizraza ressamml4summaerollofles ter kasnejdaizraza
summaelarglllones oziorna sacraelargiionts (ime izvira od podeljevanja denarnih
nagrad vojakom - /argllt). Zvsemi.temi izrazi so oznatevali finanino ministmtvo
oziroma najvidjo nadzorno funkciio nad drZavno blagajno. Ta funkcija je v Rimu
izpriiana od 2. stoletja po Kr., njen namen je bil, da bi v njenem okviru zdruZili
dim vei javnih in cesarskih financ. V iasu vlade cesarjaDioklecijana (28rt-305)
so se javne finance ponovno lotile od cesarskihin teda;'poznarno dvaurada', res
prlaala (gospodarl, s cesarjevim privatnim premoZenjem) in res summa ozirorna
samnoe ratlones, Javnim financam je nateloval rst/onslis rei sammae (imenovan
tudi rationa/is summarum rotionum), pod,rejena pa sta rlubila magisler summorum
ratlonum (razmeroma nepomemben) in od srede 3. stoletja mrgister prlztatae,ki
sta nadelovala vsak enemu od prej omenjenih uradov. Funkcijo ratlonal/s res
summaeje nasledil in prevzel comessacrorum largitnnum, kije nadzoroval kovnice,
rudnike zlata in srebra in Stevilne drZavne tovarne, predvsem oroZja, in imel s
tem eno najpomembnejdih uradni5kih funkcijv 4. stoletju [1,2]. Na temvisokem
poloZaju so se uradniki razmeroma hitro menjavali (povpredno na dve do tri
leta). Razpad. largitiozss lahko ve{etno umestimo v sredino 7. stoleqa

66
 a:::

=
g : = O m e S S a C T a r u ml a r q t t t O n U m
#i

l - Razdelitev na dieceze Po
Ifttttia DiSnitat,n \ko e. 4.
rrol€tia). 2J
, - btstanjie .o,ftes saoatun
bti nn v zhoda. Povzeto Za udinkovito regionalno delovanje res summa ozirorr:.a kasr.eie sacrae
D- Nohha "n Diz nila/ un \ed. O.
ScK), 1962r,35. largitiones je bila potrebna razvejena struktura, ki je ustrezala regionalni
t- lrlsisnjie nnes sa.,a/"n
razilenjenosti imperiia in od zadetka 4. stoleija njegovi upravni razdelitvi na 12
beitin m z?dloda.Povzero diecez (dioecesis),kar naj bi se po nekaterih domnevah odraialo tudi v Stevilu in
6 Noti na Dirn itatu n (ed O
*q<), 1962:, 148. lokaciii -+ komic, ki so tedai delovale. Analiza vendarle kaZe, da ie rnogode le s

67
teZavo ugotoviti korelaciio med diecezami in kor.nicami. Spodnja preglednica
namret prida, da so bile nekatere dieceze stalno brez lastne kovntce (npr. Hispania),
druge spet pa so iih lmele po vet (Itolia na primer td). Vsai na vzhodu je comes
larsitionum deloval v vsaki diecezi.
Pregled diecezialne razdelitve v zgodniem 4. stolegu in tedaj delujotih
kovnic podaja naslednia tabela:

Dieceza Kovnica

Britannioe Londlnium
Gs/llae Trmeri, LuSdunum
Vlmnmsis
HisVanite
Afu* Carthago
Itoln Aquilei4 Ticinam
Subarblcaria Roma
Ponnonlae Siscia
Moes/ae thessalonlca
Thraalae Heraclea
Ponlica Nicomedl/z
Asiona Cyzlcus
Orlens Antlochia
AeSyptas Alemndrlo

Lit. ._J. P C. KENT,'TheComesSacrarum 't Largitronum, v: E. C. D]DD, Byza tlfieSiloe/

Stanps,Washir.llon l9b I, l5-4 5:C. F. hl\C, he Sacrai Largitiones.revenuec,erbendiLure and
lhe prod uction 6f coin , t C. E. IKJNGled.), lnp?riit Reuenui E:qenditure and Moiclary Poliry nt
'141,-'173;
"
ttu Fou/th Ce ta/y A. ,. (BAR Int. Ser 76), Oxlotd, 1980, A. H. M.loNRs, The Latel
Roman Empi/e 284 602, Oxford 1964, 427-437; R. DELMAIRE,Lalgessessactes et les p/i"tlto.
Lhe/aiaft itupelial et son adtuin/stfatlonda IVe aa VIe si?cle,Pais 1989.

C O N S T A N TN' O P O L ' S( K O N S T A N T I N O P E L )

68
 yzrcus

Kovnica v istoimenskem mestu, ki ga je leta 326 ustanovil cesar Konstantin

I. (306-337). Leta 330 so ga proglasili za prestolnico rimske drZave na prostoru
nekdanjega mesta -+ Byzanlion, zdajlslanbul v Turdiji.
Leta 326 je kovnica pridela kovati zlatnike [1 - Teodozijev r solid],
srebrnike [2 - Konstancijeva -+ silikva] in bronaste novce [3 - Konstantinov
centenionall in nato nepretrgoma delovala do obdobja Bizanca, Standardna
oznaka kovnice v kovniSken -+ priznaku je bila CON ali CONS, na zlatu CONOB.

BIZANTINSKA KOVNICA

Od vlade cesarja Anastazija I. (491-518) pa vse do dinastije Paleologov

(1261-7453) jebila ena najpomembnejdih kovnic novcev v zlatu [4 - Justinijanov
-
solid], srebru in bronu [5 Anastazijev -+ folis]. Kovnicajebila na novcih oznatena
s irkami CON, K ali rcdko P(o/L).

Lit. - P M. BRL]IJN,?hr Roma Jmfernl Coinage,Vol. VIL Coftsta lne and Licinias (A. D.
313 337), Lo'rdo'] 1966,562-590jJ. P C. KEN'I, TheRonan Imperial Co/flage,Vol. VIII. TheFanil!
ofconslal|tlne I (A. D. 337 364), London 1981, 440-465;J. W. E. PEARCE,The Rona,1hftpellal
Coi age, Vol. IX. Valentinnrl I-Theodoslus 1, London 1933, 200-236;W. HAHN, Moneta Imperli
RomaniByzantini. Die OsVnE ng deslbmkchen Retchest t 5. fahlhaftde7| (408-491), Wie 1,989;
P GRERSoN,M. MAYS,Ozlalogueoflate Roma Cotns/ft the Dat ba/ton OaksCollectionarul in lhe
Wtttemo/e Allectlon. F/ofit A/cad16 andJ{onoriusto theAccesslonofAnasta /t Washington 1992,
61;W.HAHN,Mo etaImpelit Byn t/n/, Bd. 1. tr/oaAnaslasiusI. bislaslinin s L (491-565),Wien
197, Rd.2. Vo lastinus II. bls Phocas(565- 610), Wien 1975; 8d. 3. VonHeraclius bts Leo III/
A/leinregierung(510 720, Wien'198'1.

cYztcuS (KtzlKl

RIMSKA IMPERIALNA KOVNICA

I

t
I
I

i
I
i
@@
69
 yzrcus

Kovnico je odprl cesar Klavdij II. (268-270). Y nasuvlade cesarjaProba

(276-182) je delovala samo takrat, kadar je v mestu bival cesar Tedaj so v njej
kovali -+ antoninijane (antoninianus) [1 - Avrelijan]. Od Dioklecijanove (284-
305) -; denarne reforme leta 294 je delovala neprekinjeno do leta 491 in kovala
novce vseh vrednosti [2 - Dioklecijanov -) n m as;3 -Honoriieva + majodna].
Najpogostejdaoznaka kovnice v poznem 4. stoletju je bila SMI! kasnejeje bila
spremenjena v CVZ oziromaWZ.

BZANTINSKA KOVNICA

V dasu Bizanca je kormica sodila v azijsko diecezo. Z delovanjem je pritela

v dasu vlade cesarja Justina I. (518-527) ko so v njej kovali le bronaste novce [4
- -+ folisl. Med leti 527 in 538 njeno delovanje ni dokumentirano, nato pa je
delovala vse do leta 629, ko so jo dokondno zaprli. Tudi v tem obdobju so v njej
kovali le bronaste novce.

Lit. R. C1BL, Dle Mtillzptug rlg desKaisercA /elianas (Moneta Imperii Romani 47),
Wien 1993, 62-65; K. PINK 'Der Aufbau der rdmischen Miinzpregung in der Kaiserzeit, VL
Ptobus', Nam. Zeitschi,fr 73, 1949,42-44;ID.,'Der Aufbau der rdmischen Miinzpragung in der
Kaiserzeit VIL Carus und S6h^e', Nutn. Ze/tschift 80 1961 51-53; C. H. V SUTHERLANDiryd
Roftarl lnpeial Coinage,Vol. VI. Fron Dtbcletian'sRqrom (A. D. 294) to theDeathofMariminus (4.
D. 313), Lofid,orr 1967,569-595;P M. BRlruN, TheRomanImperial Coinaga,Vol VII. Constanine
and Llcifltus,Lo don 1,966,636-660;J. P. C. KEN"[, TheRomanlmpelial Coinage,Vol. VllI. TheFaft-
ily ofconstantine I, London 1981,486-501;J. W. E. PEARCE,TheRonafl I /perlal Ainage, Vo/.IX.
Valmtlnian l-Theodosias I, Lond,on'1951,,237-247;W. HAHN, Mo etu Inperli RornanByzarltir/i.
Die Osrytug ng desliinischen ReL.hesim 5. Iahrhu dert (108 49r, Wien 1989;P GRTERSON, M.
MAv' O alogueof LateRomlznCoins/n theD rnbaltok Oa*sCollect/onllftd lft the tmlttemole Collec-
lloh. F/o1r/Afcad/as afld Hofiolt/ts to the Accessiofio/Aftaslasias, Washinglon 1992,62; W. HAHN,
Moneta Inpenl Bltzantifli, Bd l.Vo AnastasiusL bis/astinlanas I (491-565),\ nen1973; Bd2. Von
Iustllt usIl b/sPhocas(565- 610, ir''nen1975;Bd 3. VonHelaclias bisLeoIIL / Alleinregierung (610-
720,Wie'1981.

70
oAcrA (DAKIJA)

DACIA

r!_ \ ' / OR
ER r
€4:!sla.&,rpF{.rrr'v, -N !
: . ^FSt^
M" - z
..'
i....................'
i'l

Rimska provinca, ki so io ustanovili v dasu rimskega cesa{a Trajana (98-

117)po smrti daCanskegakralja Decebala (Decebalus)lela707,njenernu deZelnemu
zboru (concilium prooinabe)pa1e cesatFfipL Q44-249)podefi -+ kormo pravico.
Provinca je obsegala podrodje med Donavo in Karpati, na severu in zahodu io je
omejevala reka Tisa. Rimski cesar Avrelijan (270-275) je zaradi ogroZenosti leta
274 opustil in popolnoma izpraznil podroije celotnp province. Kowica deZelnega
zbora province Dakije je delovala v Sarmizegetusi, njenem glavnem mestu, ki ga
jekot Colonia Lllpia TraianoAuSasla Dacicaustanovil cesar Traian, danes Gradistea

7l
de Munte v blizini mesta Vdrhely v Romuniii. Na sprednji strani novcev ie
upodoblieno doprsje cesarja in njegova titulatura v latinddini, na zadnji strani
novcev pa je poleg upodobitve (najpogosteje ie upodobljena personifikaciia prov-
ince Dakije v nekaj variantah) napis PRO\INCIA DACIA. V odrezu novcev je
oznadeno lokalno leto kovania (AN I do AN XI). Toinega zadetka lokalne ere 5e
ni bilo mogode doloditi, na vsak nadrn pa ie treba iskati zatetek delovanja kovnice
v dasu vlade cesa4aFilipa I. v letih 2tl6 /47. Vojadki znamenji, ki iu na upodobitvah
na zadnji strani novcev pogosto drZi v roki personifikacija province Dakije imata
oznaki V in XIII in se nanaiata na obe vojadki enoti ki sta bili tedaj stacionirani v
provrnct, legio V Macedonico in legio XIII Genina ll - Filip I.l. Najmlajdi novci v
kovnici so bili skovani v imenu cesarja Valerijana (253-259\ in njegovega
sovladarja Galiena (253-259), nato pa je leta 255157 kovnica prenehala z
delovanjem. Napis PROVINCL{ DACIA na novcih prii4 da je imel kormo pravico
deielri zbor (z nazivom mncillum prouinciae ozioma prooincia), ki je imel sedeZv
glavnem mestu Sormizegetusa in katerega naloga je bilo predvsem iasdenje
cesarskih kultov V zvezi s tem so ob posebnih priloZnostih tudi kovali denar. V
koi,rrici so kovali izkljutno bronaste novce treh vrednosti. Novci naividie r,rednosti
so tehtali okoli 16 g in so po vrednosti naive4etneje ustrezali imperialnim -+
seslerctjern (sestertius) [L 2 - Traian Decii], novci z Zarkovno krono na cesarjevi
glavi so tehtali okoli 6 g in so odgovariali -+ dupondijem (dupondius) l3 -Finpl.l,
medtem ko so novci s teZo okoli 3 g po vsej verjetnosti odgovarjali -+ asom [4 -
Filip II.l. Poznanih ie tudi nekai bronastih r medalionov skovanih v tej kovnici.

Lit. -K. PICK"DieantikeflMbEm Noldqiechenlaftds,

Bd.I Dieanh*enMiinzenw Dact;en
und Moesim,Betlin 189&1-20;N. CRNoBRNTA, Nouacp,"odncifeDak4?u zbit"ciSretozarcSt.
Dulafllf,a,Beo$ad 1993,

DAKI -+ GETO-DAKI

72
 amastion

DAMASTION (DAMASTIJ)

Kovnica z istoimenskega bogatega podrodja rudnikov srebra v Iliriku

(Illyricum\, katere lociranie je bilo predmet dtevilnih ugibanj, najpogosrcie pa so
jo iskali v bliZini Ohridskega jezera. Damastijski novci so v znatnem dtevilu kroZili
predvsem na podrodju juZne Srbije, Kosova in severne Makedonije, njihove
posamiine najdbe pa so dokumenfuane po vedjem delu srednjega Balkana, od
Bolgarije do Romunije. Prav analiza novtnih najdb omeniene kor.'nice ne dopudia
lociranja kovnice na jug Makedonije (okoli Ohridskega jezera) saj prav na tem
podrodju ti novci niso dokurnentirani. Kovnico moramo zato iskati nekie na
podrodju danadqega Kosova, severozahodnood Peonijeproti podrodiu ki so ga
Doselievali Dardanci.

C 4

e
V Damastiju so v zgodnjem 4. stoletju pr Kr. priteli kovati tetuadrahmes
por.predno tezo 13,35g, + drahme s povpredno tezo okoli 3,2 I in tetrobole s
povpredno teZo okoli2,26 g.Kovanje je bilo sodedpo podobnosti teZin sorodnosti
-+ tipologije in -; stila pod modnim vplivom halkidske lige in niene kovnice -t
Olinl (Olynthos). Na samem zadetku kovanja (okoli leta 395 pr. Kr.) imajo
damastijske tetradrahme na sprednji strani upodobljeno Apolonovo glavo, na
zadnji skani pa trinoZnik ter napis AAMAITINON tf" 21. Na drahmah je na
sprednji strani upodobljena Zenska glava in prenosni ingot z istim napisom na
zadnji strani [3], medtem ko so na tetrobolih sprva iste uPodobitve kot na
tetradrahmab vendar s krajSoverzijo napisa AAMA>TI [4]. Kasnejeje na zadnji
strani tetrobolov upodobljen kramp z istim napisom [5] Med leti 325 in 320 pr
Kr. ie kovnica prenehala z delovanjem, verjetno zaradi izdrpanosti tamkajdnjih
rudnikov srebra.
Po vzoru novcev damastijske kovnice so bili skovani tudi novci kovnic
Pelagija (-+ Pelogio), Daparija (-+ Daparrio), -+ Darado, -->Samoa, plemena - >
Tenestinov ter vladarjev Simona in Nikarha (Nicarchus).

73
 lEffiF

: i amnatio memoriae

Lir. -I.M. F. MAY, TheCoi ageo/Damash:ofland lhe LesselCoinageso/the llllt/o-Paeonian

Repion, Oxford 1939, 46-163; E. PETROVA,'Paioniia i Damastion', yi Grlko-Rimska antika oo
Jagoslauiiai na Balkanot(Ziva antika. Posebnaiidania 9) 1991,I88-193.

DAMNATIO MEMORIAE -->ABOLITIO NOMINIS

DAORST(DAORSOT)

a --:

JADRANSKO MORJE

Ilirsko pleme ki je poselievalo levi breg dolhe Neretve, s prestolnico v

danainjih Oianidh na iugu Republike Bosne in Hercegovine.
Po eni od teorii naj bi Daorsi kovali novce Ze med leti 181 in 168 pr. Kr.,
torei v iasu vlade ilirskega kralja -+ Gentij a (Genthios),vendat ie mnogo vedetneiga
domneva, da so iim kovno pravico podelili dele Rimljani po tretji ilirski vojni
leta 168 pr. Kr. Tedai so kratek das kovali bronaste novce s Hermesovo glavo na
sprednji strani in z ilirsko galejo ter napisom AAOPEON na zadnii strani.

Lit. - J.BRUNSMID,,, Inschnflen ndMilnzefidellllech/schenStidIeDalmatiens,

Wien
1898;Z. MARIC 'Die hellenistischeStidt oberhalbOsaniii bei Stolac(Ostherzesowina)',
,et
Rbm.Cti Konn.76. 7995.61-63.

DAPARRIA (DAPARIJA)

Na podroiju iuZne Srbije in okoli Kotorskega zaliva v Cmi gori so posamid

kroZili novci, ki po teLi (tetradrahme s povprelno teZo 1.2,67g) in --> npologfii
(Apolonova glava na sprednji shani trinoZnik na zadnji strani [1, 2]) povsem
odgovarjajo novcem kovrice + Damastion,vendar se od njih razlikujeio po napisu
AAIIAPPIA na zadnji strani, ki oznafuje istoimensko ilirsko kovnico. Kovnice ni

74
 f,1"'"",""""

mogodenatanhqe locirati, vendar sezdi, da io moramoiskati na Sirdemvplir.rnem

podroCjuDamastija,njeno delovanjepa ie mogodeuvrstiti med 365/ 60 pr. Kr. in
okoli 325pr. Kr.

Lit.-l.M.F.M,tv, Coinrgeof Daftastlo atul theLesse/coi agesof thelllryPamnmn

T:-he
Regiorr,Oxtord 1939,l(A-18.

DARADO

Na nekaterih redkih malih srebmikih s Sirdegapodro ia -+ Damastija se

ob Zenskiglavi na sprednii strani na njihovi zadnji strani pojavlia naPisAAPAAO.
lme na novcu se naiverjetneienanadana neidentificirano mesto, v katerem ie
delovala kovnica, deprav so prisotne tudi domnevg da se na novcih omenja
vladal, v imenu kateregasonovcekovali. Kovanjeteh novcevuvr5tamo v sredino
4. stoleqapL Kr.

Lil, -l.M.F.MAY, 7he Colrla3eof DamastioftarrdtheLesserCoirtageso/the lllyto'Paeoriarl

Regron,ln d,o 1939,197-198.

DATACIJA NOVCA

Ker je -+ pomen antidnih novdnih naidb iziemen zlasti Pri absolutnem

datiranju arheoloikih najdb oziroma arheolodkega kontekst4 v katerem ie bil
novec odkrit, je toliko pomembnejda dim podrobnejda kronolo5ka opredelitev
vsakega posamezneganovca.

NOVCI
GRSKI

Na grskih novcih je malo oprijemljivih elementov ki bi ornogoiali njihovo

absolutno datiranje, Kronolodka umestitev kovanja novcev posameznih tipov je
zato najvedkrat mogoda le posredno, na primer s pomodjo analize novCnih -+
zakladnih najdb oziroma najdb novcev v ruSevinah mesg katerih unidenje je
sporodeno v literamih virih. V pomod pri datiraniu grSkih novcev ie lahko tudi
analiza -+ stila, vendar ta ni povsem zanesljiva sai upodobitve na novcih niso
vedno sledile umetni5kim tokovom svoiega dasa. Tudi dtudii -+ prekovanja

75

Republikanski denarij komi-
iarjev Vibiia Pa\ze \Vibi s
Pansn\i^ Albina Brura (Btu-
tus Albinu€) iz le'd 4Apr Kt.
atacija novca
omogoda le ugotavljanje zaporedja kovanja posameznih vrst novcev Datiranje
grdkih novcev je precej laZie od das4 ko so na njih imena posameznih vladariev.
Sele od obdobja helenizma se na novcih pojavljajo tudi navedbe lokalnih er.
ILIRSKI NOVCI
Na ilirskih novcih najvedkrat ni oprijemliivih elementov, ki bi omogoiali
podrobneido kronolodko doloditev njihovega kovanja. Izjema so omembe
posarneznih ilirskih vladarjev (-+ Monuniia lMonouniosl, + Gennia lcenthiosl,
-->Balaja lBallaios). Zaradi grobe izdelave petatov tudi analiza stila ni v pomod.
Cas kovanja lahko nekoliko omejimo, de so bili novci + prekovani na npr.
kronolodko doloiljivejde gr5ke novce oziroma z anaTizo prekovania ugotovimo
vsaj relativno - kronolodko zaporedje njihovega kovania. V pomod pri
kronolodkem dolotaniu so tudi zakladne naidbe, v katerih so bili odkriti ie drugi
kronolodko dolodeni (npr grdki ali rimski republikanski) novci.
IGLTSKI NOVCI
Na -+ keltskih novcih, ki so bili v obtoku na balkanskem podrodju,
najvedkrat nimamo opriiemliivejsih elementov za njihovo naiandnejso kronolodko
opredelitev, sai se na njih le redko pojavi ime vladarja, ki je sporodeno v pisnih
zgodovinskih virih. Posamezne serije keltskih novcev nailaZje datiramo, de se v
sklopu zakladnih naidb pojavljaio skupaj z dobro datiranimi grdkimi in rimskimi
republikanskimi ter zgodnjeimperialnimi novci, kar dokazuie, da so bili sodasno
v r obtoku.
RIMSKI REPUBLIKANSKI NOVC
Rimske republikanske novce lahko najvedkrat kronolodko dolotimo
predvsem na osnovi analiz zakladnih najdb (npr.: novci v zakladni najdbi, katere
zakop je mogode z gotovosgo povezati z znanimi historiinirni dogodki, so bili
lahko skovani le pred datumom zakopa). Sele v prvem stolegu pr. Kr. naradda
Stevilo novtnih -+ ernisij, ki jih je mogote natandneje datirati s pomodjo legen4
ki omenjajo imena kovniiarjev, edilov pretodev ali kvestorjev, odgovomih za
njihovo skovanje.
RIMSKI MPERIALNI NOVCI
Rimske imperialne novce najvedkrat lahko zelo natanlno datiramo. V -+
napisu na sprednji strani novca se poleg vladarskega imena (pramomen, tnmen
76

SesterciiKalieule s s€dedoPi-
etas ni spreanii strani. Na
zadnji stiani je upodobljen
Kaligula p.ed A:gustovjm
renPrEm.Legenoanaspreo'
.lrl./r skovan leta 43 Di Kr
\ severnoitalski ko;ici
:: rcdobitviio Oktaviiana na
.;Yednii strani in s Cezarje,
m ooprslem na zaanlr
- -.ni, n; kaleri se v leeendi
avlja tudi naziv PONT
..\) MAX(imus). M = 2: 1.
::': l
- : ataciia novca
gentilein cognomen)pojavlja vladarska titulatura v celoti, ki poleg uradnih funkcij
vladarja navaja de njegove zmagovalne in tastne nazive, ali pa se v napisih na
novcu omenjajo lltdi uota oziroma jubilejna praznovanja pet-, deset- ali
dvaisetletnice vlade, kar je lahko prav tako oprijemljivo kronologko deistvo.
Za dataciio novca so naivazneisenaslednjeuradne funkcije, ki se omenjaio
v vladarski titulaturi:
Augustus (na novcih AVG)
Castni naziv, ki ga je Oktavijan (40-27 pr. Kr.) prvid prejel1.6. janua4a 27
pr. Kr. Kasneje ga uporabljajo tudi drugi rimski cesarji in vse bolj postaja del
cesarsketitulature. Naslov je cesarjupodeljeval rimski senat kasnejetudi vojska.
Naziv Avgusta dobijo tudi sovladarji, nikoli pa cezarji.
Paterpatriae (na novcih P P)
CesarAvgust (27 pr. Kr.-14 po Kr.) je dobil ta naziv leta 2 pr. Kr. Njegov
naslednik Tiberii (.4-37) ga sicer ni prevzel, kasnejdi cesarji pa ga praviloma
uporabljajo. Obitajno ga kmalu po nastopu vlade odloZijo, po dolotenem tasu
pa ponovno sprejmejo. Po koncu vlade cesarjaGracijana (37F-383) se naziv le
5e redko uporablja.
Pontifex marirule (na novcih P M ali PONT MAX)
z
'77

Hadriianovdenarijiz leta125
z omehbo tretjega konzulara
A v s u s t o vd u p o n d i i i zl e t a1 5
pL1\L z omambo ttibltnlha
//.s/rs na spreonj' sran'.
ataciia novca
CesarAvgust te ta naziv ki sete sicer uporablial Zev iasu pozne republike,
prvit dobil 6. marca leta 12 pr Kr. V dasu zgodnjega cesarstva je bil izbor nal'vidjega
sveienika (pontfet marimus) vedno v rrl.arcrl od vlade cesaia Nerve (96-98) pa
praviloma sovpada z vladarjevim dies lmperii, z obletnico nastoPa vlade
posameznega cesarja. Do leta 238 ie v Rimu le eden Pontifer maimzs, kasneje
dobijo naziv tudi sovladarji. CesarGracijan ie leta 382/ 83 PrenehaluPorabliati ta
naziv.
Consul(na novcih COS)
Vladarjem so podelili konzulat obidajno 1. januada Po Prevzemu oblasti.
V prvem in drugem stoletju so opravljali to sluZbo obidajno le nekaj mesecevv
letu, pogosto le do 13. iartua{a. Predvsem v 4. stoletju so pogoste nepravilnosti
in ngasnosti pd Stetjukonzulata.
TTibuniliapotestas(na novcih TR P ali TR POT)
Ta naziv je kronolodko deposebejobiutljiv CesarAvgust ga ie Prevzel leta
23 pr. Kr. in od tedaj se dteie njegova tribunilia potestas.Podrobnejdi datum
podelitve ni znan. V 1.. stolellu so lribunilia polestospogosto obnavljali na vladarjev
diesimperii. V 2. in 3. stolegu so funkcijo najpogosteje obnavljali 10. decembra.
Vdasih so iz polititnih razlogov mimo uJadnega Stetja tribunitlo potestltspoveiali
za eno. Z ustanovitvijo Konstantinopl a ( -'> Conslontinopolis) leta 326 se je teZi5de
irnperija preneslo n a vzhod ln lribunitia potestasje izgubila vsebino in pomen ter
s cesa4emValentiniianom I. (364-375) povsem izginila.
78

Denarii Vespaziianovesasina
trinajste imperatofke
Denarii Septimiia Severaiz
leta 200,nt kateregaspFd-
nJr srranr se omenJaKor
zmasovalecv part3ki voin,
PART(hicus')Mi\x(i n us).
v,akn^ov a lerc iz leta 21a,
na.tater€gz.zadnji strani.ie
Fnzor .azoerleva$aoenaJIa.
\ inenu sedeaihMakli,aia
L n s i n a D i a d u m e n i i a n as a
drzavlianu deli personifik;-
.iia Liberalitas.
-=
i ataciia novca
Imperator(na novcih IMP)
akla-
Navada, da so zmagovitim vojskovodjem z aklamaciio podelili naziv
lrnperator,izvfuaiz3. stolega pr. Kr. Oktaviian ie ta obiiaj obfuial. V iasu rimskega
principata se podelitev naziva naivedkrat itEe od dies imperii.
eastni vzdevek po zmagi [na novcih npr. GERM(anicus),
PARTH(iras), S AWt(z t icui, AF0IIQnia'cus) ip d.l'
Sprva, pri Druzu starejdem (19-9 pr. Kt.), se naziv Germanlc//, posmrtno
tporabi le kol cognomenin dele cesar Donicijan (79-81 ) le dobil ta vzdevek na
osnovi resnidne zmage. Cesar L. Ver (161-169) je takim vzdevkom dodal 5e
pridevek Mqt/mus (npr. PARTH MAX = Parthicus Marimus). Pod cesarjem
Valentinijanom T.(364-375) n nazivi izgineio.
Sele tedaj, ko se vzdevek podeljuje za resniino izvoievano zmago, postane
vazen datacijski element. Nazivi na novcih si sledijo po zaporedju zrnag (npr
GERM, PARTH), de pa je vladar dosegel ved zmag proti istemu nasprotnikq se
pojavlja zaporedno dtevilo zmage (npr. GERM V).
Liberalitas(nanovcih LIBERAL AVG, LIBERALITAS AVG
ipd.)
79

r - Zatnik v vr€dnosti enesa
in pol solida Konstantim II.
iz kovni.e Niconedia. Na
zadnii strani so om€niene
d€cenalije Konstantinovih
2 - Licinijev ,r,"r# skovan
327---322e kosni,.i Nimedia
ob skupnem praznovaniu
nieqovifi decenaliiin kvjnl<-
ven;lijsiM Lioruh n, kar ie
oznacenona n egov' zaonjr
. = 2:1.
s t r a n iM
ataciia novca
Mani vaZna dataciiska elementa sta con&dzrlumoziroma libelalitas, ki sta
po zaporediu navedeni na novcih. Congiarium je dar dolotene kolitine olja ali
vin4 ki ga razdelijo liudstvq od Avgusta dalje pa vedja kolidina dena44 od tedai
naziv liberalitas. Stevilo obdaritev ludstva v dasu posameznega vladarja se na
novcih omenja z zaporednimi Stevilkami (npr. LFERALITAS AVG IID.
Vota
Vota so jubilejna praznovanja ob desetletnici (aota decennalia) ali
dvajsetletnici (e,otadcennalia) vladarjevega prevzema oblasti. Na novcih se
omembe aota tlecennallain uicenrnliapwlEpojavijo v dasu vlade cesaia Antonina
Piia (138-161), pd demer se praznovanje uspeSnozakliutenega obdobja vlade
(aotasoluta) navezt\e na dobre Zelje za naslednje desetletje vl adarrja (aotasuscqta).
Na novcih se oota soltlta in aoto sasceptupogosto omentata v skraiSani obliki kot
VOT X ET XX ali VOT X MVLT XX oziroma SIC X SIC XX. Ko se praznuieio tudi
petletnice vlade (aata quinquennolia), se to na novcih oznaiuje kot VOT V ET X.
Pogosto seie ob nastopu vlade posameznegavladarja na novcih omenjajo dobre
Zelie za uspedno dopolrdtev desetletnice oziroma dvaisetletnice vladanja (VOTIS
x ETXX).
Na osnovi natanine analize posameznih nazivov funkcij v vladarski
titulaturi ie mogode novec podrobno datirati. Primer je npl: -) ouleus cesafa
Domicitana. Legenda na sprednti strani novca se glasi: lMP(erator) CAES(sr)
DOMIT (iar usl AY G(us tus\ CERM(an icu s\ P (on tifet) M(ain us) TR(ib u n i tia)
P(otestate)Y. Legendo na zadnji strani beremo kot: IMP(erator) YIIJI CO(n)S(ul)
XI CENS(or) POT(estqte) P(der) P(atriae\. Na zadnji strani je upodobliena
personifikacija premagane Germanije. Kovanie novca z omenjeno legendo je
zaradi kombinacije uradnih funkcij vladarja mogode kronolodko postaviti Ie v
leto 85.
BO

A u,ers es aia D oni.ialra.
M=2:1.
Bronast novec Gordiiana IIt.
kovni.e Vi,tli,tltcia,n.Na zad-
nii strani je novec datitu z
omembo t€trtega leta (AN
II[) lokalne er€.
atacija novca
S prihodom cesa4a Diokleciiana (284-305) na oblast se pridne obdobie
dominata in od prvih desetletij 4. stoleEa se legende na sprednji strani novcev
vedno priteniajo z D(oninus)N(oster). Tedaj z napisov na novcih izgine velik del
vladarske titulature, kar zelo oteZuje podrobno datacijo.
RIMSKI PROV1NCIALNI NOVCI
Ti novci so neredko absolutno kronolo5ko podrobno dolodeni z oznako
leta skovania. Na novcih oznatena leta se nanadajo na dtetje po eri vladarskih hid
(npr. na novcih kovnice -+ Antiochia je oznaka leta selevkidske ere), po
zaporednem letu vladania na novcih omenjenega vladarja (npr. na novcih kovnice
-+ Alerandia) oziroma po razlidnih lokalnih erah (na primer oznaka provincialne
ere na novcih kovnic -+ Viminacium ozioma province -">Dacia\.
BIZANTINSKI NOVCI
Po letu 538 so na bronastih novcih navedena zaporedna leta vladanja
posarneznega cesarja, v imenu katerega so novec skovali. Leto vladania se dteje
od. dies impeii vsakega vladarja.
VaZna kronolodka elementa v bizantinskem denarnem sistemu sta tudi
lustram (obsega obdobje SIer) tn indictio (obdobje 15 let) ki imata sicer pomembno
vlogo predvsem v davdnem sistemu bizantinske drZave. Z vsakim novim
81
 #
: :-r-
i €,:

i l-i emonetizaciia
€-

ciklusom lustruma ali indikcije pa se spremenijo uradne administrativne oznake

na novcih (v obliki -+ priznaka kovnice ali dodatnih simbolov kot so krizi zvezde
ipd.) oziroma se z njihovimi spremembami prekrivajo tudi spremembe v tipnih
variantah novcev Zadetek lustruma oziroma indikcije sovpada z zaletkom
bizantinskega finandnega let4 to ie s 1. septembrom.

Lit. -_ U. SCHILLINGER-H)\FELE, Consules- Augttsti - Caesares. Dotierung oofl riirnischerl

Inschirtm nd Mi zen, Stuftgart 1986i D.l<rENAs't, RdlnischeKal'sertabelle, Dan.'].stadt 7990; P.
KNEEaL, Die Sie?estitulabtrd;r riinischen Kalset, Gijttingen 1969;W. LESCHHoT<N, Antike Alen,
'DN: la genbse d'une titulatule mon€tare', Bulleti de la SocbE
Stuttgart 1993;I:- P CALLU,
Fnn/aise de Numisnahique40/ 4, 1985, 616-619;J. P. C. KxNf The Ronart ImPelial Colttage, Vol.
'Quinquen-
VIIL Ihe Familv ofh shtthne I (A. D. 337 364),Lo1don1981,50-54; R. BuRGEss,
nial Vota and tfie imperial Consulship in the Fourth and Fif*r Centuries, 337 -511' , Nlt 7.Chrbftiile
1988,2-96; W. HAHN, Moqeta Inperll Byzontiat Bd. 1. V(mAnastasi s I. bisltlstiftlan s I (491-
56 , Wien'1973, 17-18.

D E M O NE T I Z A C I J A

Preklic veljavnosti dolodene vrste denarja kot zakonitega plaiilnega

sredstva, umik denaria iz obtoka. K takemu ukrepu se oblast zatede, de se doloieni
!'rsti novcev v obtoku zaradi prevelike proizvodnie oziroma slabe kvalitete kovine
bistveno zmanida vrednost. (Primer je leta 405 Pr. Kr. preklicana veliavnost
bronastih posrebrenih novcev, ki so jih Atene kovale kot zasilen denar v dasu
peloponedke vojne.) Novce, ki so jih zaradi demonetizacite Potegnili iz obtoka,
so pogosto (predvsem v 4. st. po Kr.) uporabljali kot -+ surovce za kovanje --->
imitacil.
Vdasih je bila demonetizacija izvedena tudi iz drugih razlogov Po smrti
rimskega cesarjaGaja (37-411 so umaknili iz obtoka (demonetizirali) njegove
novce, da bi na ta natin zbdsali spomin nani, torei zaradi -+ abolitio nominis.
Najdbe njegovih novcev lahko zato dokai natantno kronolodko opredeliio
arheolodko okolje, i zkaterega izhajajo, saj po cesa4evi smrti niso bili ved Y obtoku.
Demonetizirane novce so lahko ponor'tro dali v obtok tudi z ltiskovaniem
-+ kontramark.

DENARIJ (DENARIUSI

Srebrnik, ki se prvid potavi v rimskem republikanskem -+ denarnem

sistemu leta 211,pr, Kr,, nato pa ima pomembno mesto tudi v rimskem
imperialnem denamem sistemu vse do 3. stoletja. Ime izhaja iz laL deni (: po
deset) s prvotnim pomenom oznake njegove vrednosti v vi5ini desetih -+ asov
(zato ie na sprednii strani novcev oznaka X) [1], ki se med leti 140 in 130 pr. Kr.
sicer spremeni v 16 asov (na novcih je v ligaturi oznaka vrednosti XVI) [2], vendar
ostane prvotno ime. Njegova povpredna teZaie bila v zadetku 1. stoletja po Kr.
3,99 g [3], kar pomeni da so iz -+ funta kovine skovali 84 novcev konec 1. stoleqa
pa le 5e 3,41 g (96 novcev iz funta kovine) [4]. Letno so povpredno skovali okoli
15 milijonov denariiev. Cistost srebrne kovine ie z 98 /o iekonec 1. stoletja padla

82
 reforme

na 89 %, v zatelku 3. stoletja pa je znadalale de okoli 50 %. Vrednost denariiev ie

zato modno padala, njihov pomen v -+ denamem obtoku se je zmaniSal in leta
215 so uvedli nov srebrnik z dvojno vrednostjo denarija, imenovan -t antonirriian
(anloninianus).Kasnejeso denarijkovali le 5eobdasnov drugi polovici3. stoletja.
V poznem imperialnem obdobju so izraz denarius rporabljali v pomenu
novec oziroma kot oznako za enoto vrednosti 1/ 6000 -+ solida (solidus).

Denarij so ponormo kovali po letu 670 v Provansi (Provence), po letu 680

pa ie bil to edini denar v obtoku v frankovskem kraljestvu. Kot priiaio pisni
dokumenti in napisi na novcih (npr. Zugduno denarios), so denarij kovali tudi r
Merovingi, in sicer dveh porprednih teL: 1.,3in-1,1.g [5]. Do zgodnjega desetega
stoletja so denarii s povprednim premerom 20 mm kovali -+ Karolingi [61.

Lit. - M. H. CRAWFORD, RornaftRepubl/carl

Colnage, 197428 ss (datiranje
Carl].brid,ge
republikanskegadenarija);P GRIERSON,M. BLACKBURN, MedimolEulopean Conage,1.TheEatly
Ages(sth- 10thc2nlaties),London'1986,
M"iddle 102106(pn Merovingiht 194.197(pri Karolingih).

D E N A R N ER E F O R M E

Na pogosta znamenja kritidnega upadania vrednosti denarja in iz tega

izhaiajoie -+ inflaciie so se rimski vladaii natveikrat odzvali z denarno reformo,
s katero so posku5ali stabilizirati denarni sistem. Denami sistem je bilo mogode
reformirati na razlidne naiine, odvisno od ciliev reforme. Z zmaniSanjern

83
 ffi".*",.0*u
povpredne teLe novcev torej s poveianjem Stevila novcev, ki so jih skovali iz -+
funta koving so lahko bistveno povedali kolidino denarja v obtoku. (Cesar Neron
[54--68] ie npr. leta 64 Stevilo denariiev skovanih iz funta kovine, s 84 povedal
na 96.) Posledica takdne reforme ie bilo seveda umikanje predreformnega te4ega
(in zato vredneidega) denarja iz -+ denamega obtoka v skladu s tako imenovarrim
--' Greshamovim zakonom. Nasprotno ,e bilo z denamo reformo moZno tudi
povedanie Cistosti kovine, iz katere so kovali novce, ali pa povedanje teze novcev.
Takdno reformo je izvedel cesar Avretjan (270-175), k;tie s tem sku5al obnoviti
tedai Ze povsem razvrednoten --+ antoniniian (antoninianus). Posebej drastitne
so bile reforme, ki so uvedle novce novih r.rednosti oziroma povsem sPremenile
dotedanji -+ denarni sistem. Tato ie cesar Karakala (211-217) z denamo reformo
leta 215 npr. uvedel kovanje novega srebrnika z imenom anton/n/anas. Najbolj
korenito rcformo te !'rste ie izvedel cesar Dioklecijan (28t1-305). Njegova denama
reforma je leta 294 med drugim uvedla nov srebrrik (-+ argenteus) in bronasti
Ilovec l-+ nufimu'l,
V tasu Bizanca ie gotovo najpomembnejda denarna reforma cesarja
Anastaziia (491-518), s katero je leta 498 uvedel kovanje -r folisa (follis) v
vrednosti 40 numov (nummus\ ter novcev njegove polovitne in ietrtinske
vrednosti. Cesar ]ustinijan L (527-565) je z reformo kasneje povedal velikost
bronastih novcev na katerih se od tedai potavliajo datumi njihovega skovanja.

DENARNI OBTOK

Sprva ie bil obtok denarja posameznih mest ali kolonij ornejen na podroije
njihovega politidnega vpliva. KroZenje denarja sredi 4. stoletja pr. Kr. ilustrira
odlok iz tmomorske ga mesta Olbije (Olbia), ki dovoljuje mos in iznos vseh vrst
denarja, doloda menjalna mesta, tedai menjave lokalnega denarja za elektrum in
obenem dolot4 da potekaio na podroiju mesta rrsedename transakcije v lokalnem
olbijskem denarju.
Najboljdo informaciio o obtoku posameznih vrst dena4a v razlidnih
obdobjih omogoda dtudij -+ novdnih najdb, pri iemer je treba razlikovati med
posamiininri, grobnimi in + zakladnimi novdnimi najdbami. Predvsem analiza
posamidnih novtnih naidb je bistvenega pomena za itudij denarnega obtoka na
posameznih obmodjih in s tem posredno tudi za boljde spoznavanje lokalnih
ekonomskih razmer
Pretok denarla v dasu rimskega imperiia v 1. stoletiu nam ponazarja shema,
ki obenem kaZe tudi delovanie drZavnega prorafuna rimske drZave, ki najbi bil
v 1. stoletiu zna5al letno okoli 300 milijonov denaritev.
Shema v grobem ponazarja predvsem kroZenje dena4a glede na proradun
rimske dr2ave (predvsem odtok in dotok denaria v drzavno blagajno),ne pojasni
pa narn, s kakdnim denarjem se je vsak dan sreteval prebivalec razlitnih delov
rimskega imperija. O tem pridajo Sele najdbe rimskih novcev na posameznem
podrodju, saj odraZajo dnevni denami obtok v posameznih antiinih obdobjih.
Danes odkriti novci predstavljajo veliko manj kot 1 odstotek denaria, ki je bil v
dolotenem obdobju v obtoku. Kljub temu prav analiza posarnitnih novdnih najdb

84
 enarni obtok

PRIDOBIVAT{IE KOVINE
a) rud]liki
b) vojni Plen

KOVNICA <- dragoc€ne kovine

vladarjeva lastnina
'1
DRZAVNABLAGAJNA (_ denar
\
'1
ZDA'TI{ PRJHODKI
1) plate 1) davki
a)voiska a) neposrednidavki
b) drtavni uradniki b) davek na prcmozenj'e
c) carinskeprisrojbine
2) matedalni sdki 2) zakupnine in naiemnine
a)hrana 3) volila
b)oprema a) darila
c) mzdelievanjeZita 5) pristojbine ob smrti
3) drugo
a) javna dela (ceste,stavbe)
b) darila (npr vojski)
c) pladila zaveanikom

OBDAVCENOPREBIVAISTVO

ort\
izgubljenidenar (2/o) skriti pdhranki izvoz (npr. v Indijo)

dokaj natandno odraza intenzivnost in tendence gibania denamega obtok4 ki

sta v dolodenem obdobju naivedkrat samo posledica rimske drZavne finanine
politike, ali pa nam poka.Zeprenehanje dotoka denarja v obtolg kar je va-Znoza
preudevanie lokalne ali regionalne zgodovine (npr. opustitev naselja zaradipoiara
ali sovrainega napada). Tovrstna analiza pokaZe tudi wsto denaria, ki ie bil v
uporabi (torei v obtoku) na posameznem podrodiu in s tem posredno ekonomsko
mod obravnavanega podrodja oziroma posebnosti, ki so bile znadilne le za neko
omeieno podroije (npr. -+ kontramarke, --l polovidenje, -r imitaciie ipd.). Analiza
novdnih najdb na posameznih podrodjih tako osvetli strukturo denarja ki je bil v
obtoku v dolodenih obdobji[ s iimer ie razviden tudi vzorec gibani denamega
obtoka na nekem zakljulenem podrotju.
Za razliko od. posami&rih novinih naidb zakladne najdbe ne omogodaio
vedno vpogleda v strukturo denarja v obtoku v dasq ko je bila najdba tezawirana,

85

Crahkon prikazuiepodobno
sibanie inlenzivnosti derur-
;esa obtoka v razlilnih d€lih
rimskega imp€rija v 2. pol. 3.
stoletJa.
enarni obtok
!15
40
35
30
25
20
l)
l0
0
253lgJ
saj je do shranjevania vediih kolidin denarja nemalokrat priSlo iz povsem
ekonomskih razlogov (npr. kot posledica J demonetizaciie, -) denarne reforme
ipd.) ki so povzrotili umikanje kvalitetnej3ega dena{a iz obtoka.
Analiza denamega obtoka kaZe, da z nastopom novega vladaria, ki pridne
nemudoma kovati novce s svoio podobo in v svojem imenu, denarja prejdniih
vladarjev (razen izjemoma, npr. vdasih ob uvedbi + abolitio nominls) riso vzeliiz
obtoka (torej izvedli demonetizacijo), ampak je le-ta kot veliavno platilno sredstvo
kroZil naprej. Prav tako je mogoie ugotoviti, da so v obtoku najvedkrat naibolie
zastopard novci dolodenemu podrotju najbliZje -+ kovnice (v 4. stoletju po Kr. na
podrodju jugovzhodnih Alp npr. kor.nic -> Aquileia tn --> Stbcla; na podrodju
zahodnih provinc npr. novci zahodnih kovnic). Analiza nadale pokaZe dolodene
posebnosti denarja v obtokt kot so npr. -+ polovidenie, -+ prekovanje, razgi4enost
; ponarejanja (torej + imitacije) in podobno, kar vse je pomembno za preutevanje
dename in ekonomske zgodovine nekega ozemlja v doloienih obdobjih. Analiza
drugih posebnosti, ki se obiasno pojavlajo na novcih, kot so na primer --->
kontramarke, -+ vtiski ali -+ grafiti, lahko dodatno osvedi natin kroZenja denarja
v obtoku.
eeprav je bil dotok denarja v vse predele rimskega imperija neenakomerer!
kot pdda npr. zastopanostnovcev posameznih tipov istega vladar;'av zakladnih
najdbah v razliinih predelih imperija (glej spodnjo tabelo' pa je mogoie na osnovi
analize intenzivnosti denarnega obtoka ugotavliati skorai identidna gibania
intenzivnosti denarnega obtoka v razlidnih delih imperija. Sele razlike v
ugotovlienem standardnem gibanju dena{a v obtoku (kar je seveda odvisno tudi
od dotoka denarja v obtok) zahtevato dodatno interpretacijo historidnih dogajanj
na dolodenem podrodju in iskanje vzrokov zanje.
86

Zasiopanost Traianovih nov-
kladnih naidbah Povzeto po
R. DuNcAi'l-JoNEg Strdtle
ond Scale / the Rot ttl
Eoiony, Catnbndge ]990, 4r
T,b 11.
ffi
a=-
:=:,
lF.: enarm srsrem
*=€
PodrcEe Prccentualna zastopanost Zakladna najdba
'Tell
Sirija 1,3 Kalak
Spodnja Mezija o8 Reka Devnia
Dacija 1,8 La Magura
Porenie Stockstadt
Britanija (I) Bristol
Britanija (II) 4,0 Londoflthorpe
Zaradi pomena, ki ga ima analiza vseh antidnih novdnih najdb (posa-
miinih, grobnih in zakladnih) za preudevanje denamega obtoka in s tem za dtudij
politidne in ekonomske zgodovine, v vetini evropskih drZav poteka raziskovalni
proiekt, katerega cilj je dokumentiranje vseh naidb antidnih novcev na posameznih
podroijih. V projekt je vkliuden tudi -+ Numizmatiini kabinet Narodnega muzeja
Slovenije.
Na podrodje danadnje Slovenije griki novci - razen redkih iziem - niso
prihajali v obiok. NajpomembnejSovlogo na slovenskem ozemlju v iasu od 3.-
1. stoletja pr. Kr. so imeli rimski republikanski novci, v 1. stolegu Pr. Kr. keltski
(plemena -+ Norikov fNoria] tn -+ Taviskov fTaariscfl) novci, nato do 5. stoletja
rimski novci. Od 5. stoletia so bili v obtoku na danasniem slovenskem ozemlju
-+ bizantinski novci, redkeje -; vzhodnogotski in -+ langobardski denar ter
izjemoma -+ karolindki in abasidski novci.
Lit. - M. R. ALFOLDI(ed.),Stl.tdimza Fundml:inzm derAntikel (FMRDColoquium)
Berlin 1979;it HACKENIG. MoucltARTE(eds.),Vieet sumiedesmoqlales aflhqae'.Aclesda
Svmposium (v tisku);C. HowGEGo,'TheSuPPlyarldUseof
e tup4e tenui Raz,ello,Octobrelg9o
Moneyin the RbmanWorld',lournaloJRomafl Studies82,1992,7'3LP Koa,TheMo etaryCircu-
Iatio in theSoulheastemAlpineRegionca.300BC-AD 10n,Li11bliana1985; G L. DUNCAN,Caz
Circalotirn/r/ theDanabilrnandBalkanProdncesoftheRomallEmpileAD 294 578,Lo do^I993)
C. E . KING, D. G. WIGG(eds.\, CoinFiftlts ;nd Coln llse in theRomanWorld(Sn)dienzr1
Fundmiinzender Antike 10).Berlin 1996.
DENARNI SISTEM
V grikem denarnem sistemu so ne glede na razlitne -+ novtne mere veliala
naslednja razmerja novcev posameznih vrednosti:
1 talent = 50 min = 6000 dmhem = 36000 obolov = 288000 bronastih chalkoi
V dasu rimske republike so konec 3. sioletja pr Kr. kovali srebrne in
bronaste novce, na vseh vrstah novcev pa je bila oznatena njihova vrednost glede
na novec osnovne vrednosti, bronasti -+ as. Medseboina razmeria vrednosti
srebrnih in bronastih novcev prikazuie naslednia tabela:
Srebro Oznaka Bron Oznaka
[ (= 2 asa)
X (= 10asov) asI
(= 5 asov) senis S (= pol asa)
87
 enarni sistem

trS (= 21/2 asa) (= tettina asa)

(= treqina asa)
(= tsestina asa)
(= dvanajstina asa)
S (= polovica uncije)

Obiasno so kovali 5ebronaste novce v vrednosti 10 asov (decussis),5 asov

(quincassis), 3 asov (tressis\, 10 unc:j (de ans),9 tncti (dodrans), 8 wrcii {bes)' 5
uncJj (quincunr) in ielrltne uncije (quartuncia).
V dasu rimske republike so zlatnike kovali le ob izjemnih priloZnostih,
predvsem ob voinih nevamostih, ko je bila vetja Potreba Po sveZem dena4u.
Poznani so zlatniki v wednosti 60 (z oznako vrednosti VX) [1], 40 (XXXX) in 20
(XX) asov z Marsovo glavo na sprednii strani in z orlom na streli na zadnii strani.
V veijih kolitinah so nato kovali zlatnike Seleod obdobja Jdiia Cezaqa (102---44
pL Kr.).
Sredi 2. stoletja pr. Kr. je bila vrednost denarija spremenjenana 16 asov in
taka je ostala tudi v denamem sistemlL ki ga je uvedel cesar Avgust (27 pr. Kr.-
14 po Kr.). Tak sistem je bil nato v veljavi do konca 2. stoletja in ga ponazarja
naslednia razDredelnica:

Zlato:
Srcbrc: =25 de aijev (de artus)=
Bron: = 100sesterojev(sestelti s) =20o dnpondijev (d Pondi s)=400 asov=
= 800semisov(enlt = 1600k\ta&a so\t (q adlans)

Zaradi iziemno visoke -+ inflacije v 3. stoletju denamega sistema tega

obdobja ni mogode sistematitno prikazati Pomembno ie daie leta 215 denarij
pridel izpodrivati iz obtoka novi srebmik dvojne vrednosti, ki ga danes irnenujemo
-->antoririian (ontoninlanus).Tudi'brcnastih novcev je v 3. stolegu - SePosebei v
njegovi drugi polovici - vse manj v obtoku. Z Dioklecijanovo (284-305) -->
denarno reformo se je leta 294 Pojavil nov srebmik -+ alge tea& ki je bil po
vrednosti enak 50 denarijem prejdnjega sistema, Ze leta 301 pa je bila niegova
vrednost 100 denarijev. Kot osnovni bronasti novec seie ted ai poiavil -+ nummus
(5 nummi=L denarius).
Denarni sistem 4. stoletja, katerega osnovaribilvei ) aareus, ampak -+
soltd (so/it/us), ki ga je leta 324 po vsem imperiju uvedel cesar Konstantin I.
(306-337), poskuda prikazatl naslednja tabela:

Zlato: 1 solidas= 2 senisa (se lissis)= 3 trelr.isi (kenissb) =

Srebro: = 15 tezkih (5,45g) oziroma lS laikih (454 8) miliarenzijev
(nilialenis) = 40 sjlikev (siliqua)s povqet'].o tezo 3,02g =
Bron: = sprva okoli 480bronasi\ novcev(ntnnus\, ob koncu 4. stoletjaokoli
1800bmnastih novcev

Konec 4. stoletja je denarni sistem polegbronastih obsegalnaslednjevrste

zlatih in srebrnih novcev:

88
I

1 solidas = 3 lrer'ljfn (henissis) = 15 tezkih oziroma 18 lahkih mllia€ndie'g (n/liaftrrsis) = 60

silike\r (sllic a)

V 4. stoletju ni bilo trdnih razmerij med novci razli&rih koviru zato tolnega
dmamega sistema v tem dasu v popolnosti ni mogode ptkazati. Leta 348 so
uvedli namesto bronastih novcev, ki iih v obdobju med 318 in 348 verjetno lalko
imenujemo -+ centenional (cmtenionalis), dve novi vrsti btonastih novcev, --l
nrrajoino (maioina), in manjii bronasti novec (AE 3), za katerega seie v strokovni
literaturi prav tako uporab{al po vsej verjetnosti neustrezen izraz centenional.
Sledniemu se je leta 379 pridruZil de novec niegove poloviine rrednosti (AX 4).
Denami sistem poznoantiinega Rima ie sluZil za osnovo tudi -+ bizan-
tinskemu denamemu sistemu, ki ga v grobern ponazarja naslednja tabela:

natol 1 solidas=2 semisa(san/ss/s,= 3 |ier isi (bamisstd

srcbro: = 12 tezkih oziroma 14lal*ih rr'tharcrl.zljev(niliarnsis)= 24 Eilfte'r
GltQua)
Broni =2aAlolisov (,b /d=7200 minimov

Lit. - G. DEPD?oT, 'Le systbme mon6taire de Diod&ien l la fin de l'Empire romaini,

Re&e RelgedeNum/sftatique 138, 1992,33-106.

DERONT( OERRONES)

Eno izmed peonskih plemen, katerega ime ie izpridano le na novcih.

Poseljevali so obmodje od halkidskega polotoka dez podrodje Dojrana do
danadnjega Stipa v Republiki Makedonijr, ki je bilo bogato s srebrovo rudo. V 6.
stolequ pr. Kr. ie pleme naielovalo zvezi peonskih plemen. V obdobju med okoli
540 in 511pr. Kr. ie kovalo velike dodekadrahme (srebmike v r,'rednosti dvanajstih
-+ drahem) s poryretno teZo okoli 40 gramov Na sprednji strani teh izjemno
velikih novcev ie upodobljen vladar oziroma boZanstvo v vozq ki ga vlede vol,
nad katerim so razne upodobitve (delada [1], ptid, kolo [2]). Na zadnji strani je

89
 eultum

triskeles z okrasnimi palmetarni. Nekateri teh novcev so brez napisa [1], na drugih
pa se ime plemena pojavlia na njihovi sprednji strani v obliki napisa AEPPOMKOX
oziroma AEPPOMKON ki se nanaga na njihovega boga zdravilstva [2]. Kovali
so tudi oktodralme (v wednosti osmih drahem) z upodobitviio dveh volov, ki
vledeta voz v levo ter z napisom AEPPONIKO> [3]. Na nekaterih novcih se
omenjaio tudi imena niihovih kraliev. Oktodrahma z upodobitvijo mladeniia med
voloma na sprednii strani [a] ie po vsei verjetnosti moderen -+ falzifikat. Na
tetrobolihie upodobljen kleteti bik [5]. -+ Zakladne rnidbe priCaio, da so nekatere
novce kovali 5e po letu tt80 pr. Kr. Novci so bili - kot kaZejo njihove posami&re in
zakladne naidbe - v obtoku omeieni na poselitveno podrolje plemena. Sredi 4.
stoletja pr. Kr. se tudi na tetradrahmah peonskega kalia Likeja (356-335 pr. Kr.)
na sprednii strani pred glavo Apolona pojavlja napis AEPPCINAIOD kar se morda
nanada na ime plemena [6].

Lit. - H. GAIBLER,,,r? antikenMiinzm Nordmbchenlonds, Bd.II. Diezntikci Miinzen

ooftMakadonla u d PaiofliaBerjlJ.7935,55-57 , 199;J. N. SvoRoNos,L he cftisnep/initi/ dela
MacAdoine WurE par la numismatique et l'ot du Porg4e,Chicago1971 5-21;Y YoURoUKoVA,
Coinsoftheancimtthncians,Oxtotd,l976,5- 7;ElD.,Monetuisalrooi4ra otbalgalskite
zetnl,Morctite
notlokishiteplernera/ oladeteliSofia199?11-20,N. G.L. H}J0,MOI'ID A HistolyofMacedoflia, Vol,
lI 550-336 B. C.,Oxford,1979,75-82; E. PETRovl, 'Oktodrahma na pajoiskoto plemeDeroni
vo Zbirkatana MuzejotnaMakedo iia', Maledonskinlrnlzrftatidci glasrrik7,7994,9-79.

DEULTUM(DEULT)

Ko!'nica J provincialnih novcev v rimski koloniji Cotonia ikut Pmrs

Deultensiam v lrrnski provinci -+ Trakiji (Thracia), d.anesv bliZini vasi Debelt pri

90
Burgasu v Bolgariji. Kolonijo je ustanovil cesar Vespazijan (69-79), -->kovno
pravico pa je mestu podelil cesar Trajan (98-117). Kovnica je Prenehala z
delovanjem v tasu vlade Filipa I. (244-2a9\ V njE so kovali izkljutno bronaste
novce dveh vrednosti, in sicer v vrednosti enega asa s teZo med 3 in 4 g ter v
vrednosti treh asov s teZo med 6,2 in Z8 g. Na sprednji strani novcev ie vedno
upodoblten pofiret rimskega vladarja in navedena njegova uradna titulatura v
latinidini, na zadnji strani pa je poleg razliinih upodobiteY vedno ime mesta v
obliki C F P D oziroma COL FL PAC DEYIJ| (= Colonia FlaztiaPocis Deultensium).
Izbor na zadnji strani novcev upodobljene --r tipologije je deloma Povezan z
gospodarskim zaledjem mesta (Panj : tebelarstvo, ladja ali delfin = ribolov)
oziroma z lokalno taddenimi boZanstvi (Zevs, Hera, Demetra, Apolory Artemida,
Atena, Asklepij, satir Marsias [1 - Trankvilina], Higieja" Nemeza [2 - Aleksander
Sever]) med katerimi so bila tudi orientalna boZanstva (Serapis, Harpokrat),
katerih taSdenje so v Trakijo prinesli priseljenci z vzhod'a. Na novcih so
upodobljeni tudi arhitekturni spomeniki mesta (templji razlitnih boZanstev).
Poznani so primeri, da so v kormici v starejie imperialne novce (na primer na
novec cesarjaKlavdija I. [41-54]) v iasu cesarjaTrajanavtisnili --) kontramarke
z imenom mesta C F P D [3]. Novci so bili v obtoku v glavnem raz5irieni na
pod rotje mesta, ki ie imelo kovno pravico.

Lit. -J. JuRUKovA,,riMinzplag kgaonDe lt m,Berlin1973.

D I D R A HM A

V dasu Griije razmeroma redko kovan srebrnik v vrednosti dveh +

drahem, ki ga pogosto enaiijo s srebrnim r state{em [1 - makedonski vladar
Filip II.l.

9l
 V tasu Rima pwi rimski republikanski srebrnik s povpretno teZo okoli
7,3g. Kovati soiih prideli okoli leta 300pr Kr. Na sprednji strani ie upodobliena
Marsova glava, na zadnii strani koniska glava in napis ROMANO [2]. Zadnje
didrahme z upodobiMjo Jupitra v detverovpregina zadnji strarrtflaf. quadriga,
odtod poimenovanjenovca -+ kvadrigat (quadrigatus)lsodiio v dasokoli 211pr.
Kr.

_ Lit. -M. H. CRAWFORD, RomanRqublicaft Ca,nageCanbridgel974

- 35 ss;A. BURNETT,
'The First Roman Silver Colns', Quademi Ticines/7,1978,-12L-'142.

DIKA'A (DIKAJAV MAKEDONIJI)

@ I
e 4

(g o
Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Makedoniii, ki so ga ve{etno v 8.
stolequ pr. Kr. ustanovili priseljenci z Eretuiie,danes v severni Grdiji.
Od konca 6. do sredine 5. stoletja pr. Kr. so kovali sprva tetrobole z
govedom na sprednji strani in z inkuznim kvadratom na zadnii strani [1] ter
nekoliko kasneje tetradrahme [2] in tetrobole z isto upodobitvi,o na sprednji strani

92
ter s sipo na zadnji strani, nad katero je vtasih napis AIKAIA. Kovali so tudi
tetrobole s petelinom na sprednji strani in s sipo na zadnji strani [31.Na sPrednji
strani trihemiobolov je upodobljen petelirL na zadnii strani pa je v inkuznem
kvadratu napis AIKA [4]. Med 450 in 420 PL Kr. so kovali tetrobole [5], diobole,
trihemiobole, obole in hemiobole z Nimfino glavo na sprednii strani ter z goveio
glavo in napisom AIKAIA na zadnji strani.
Na zaietku 4. stoletja pr. Kr. so kovali tudi bronaste novce, na katerih
sprednji strani je Nimfina glava, na zadnii strani pa bik in napis
(rroN) [6].
ATKATOnO
Lit. - H. GAEBLER,,rt antikm Miflzefl Nordgliechenlar/k, Bd. III D/e a tikm Miinzen
oot Makedonlaund Poionia,Berlin 1935,57-59,E. ScHOliER'l-{lElss, Die Miinzpr'igang z,onBisanthe,
Dlkaia, Selvmbrta,Berhn 1977, 30-34.

D'KAIA (OIKAJA V TRAKIJI)

Kovnica v istoimenskem gr5kem mestu in pristaniddu v -+ Trakiji, danes

ni podrobneje locirana, verjetno okoli 16 km jugozahodno od rnesta -->Abdera.
Mesto so podobno kot Abdero in Maronejo (-'> Maroneia) ustanovili jonski
oriselienci.

o
o
3

Kovnica je priiela delovati okoli leta 540 pr. Kr. in je do okoli leta 490 pr.
Kr. kovala v srebru po hako-makedonski -+ novtni meri state4e, dvoine -+ staterje
[1], tritene in triobole. Novci so bili v glavnem brez napisov, na njih je upodobljena
Heraklova glava, na zadnji strani pa je + incusum.Y dlugem obdobiu delovania
so rned leti 490 in 475 pr Kr. v njej kovali prav tako po trako-makedonski novdni
meri srebme didrahme [2], drahme triobole [3] in trihemiobole. Na sprednji skani
teh novcev je upodobljena Heraklova glava, na zadnii strani glava goveda [21
oziroma petelin [3].

Lit. - E.SCHONERT-GErq1, Retl1n7977,

DieMihtzpldgungoonBis/r|the,Dikaia,Selymbria,
15-34.

93
 ionysopolis

S (DtONtZOPOLA)
DtoNYSOPOLt

Kor.nica na podroiju kasneise rimske province -+ Spodnie Mezije (Moesia

Inferior), zdai Baltr.k v Bolgariji na drnomorski obali. Ker je bilo mesto v antiki
razmeroma nepomembno, so kovali le bronaste novce.

Prve a\,tonomne bronaste novce so prideli kovati kmalu po pridobitvi

avtonomiie okoli leta 200 pr. Kr. Na njih je upodobljena Dionizova glava kot
eponimnega mestnega boZanstva in venec s kijem med dvema zvezdama. Na
zadnji strani ie v legendi navedeno ime mesta AIOI.IY [1]. Te novce so kovali le
kratek das.

V obdobju med vlado cesarjaAntonina Pija (138-161) in Gordiiana trL

(238-244) so kovali novce z upodobitviio cesarskega portreta ter z njegovo
titulaturo v grddini na sprednji strani [2 - Lucila].. Na Gordijanovih novcih se
poleg poftreta rimskega cesarjana sprednji strani pojavlja tudi Serapisovo doprsie
[3, 4]. Na novcih petih vrednosti (na reveru so oznake vrednosti I [2], B, l, A, E

94
[3,4]) so na zadnji strani upodobliena lokalna boZarrstva (Dioniz, Serapis, Herakles
[4], Demetra) in ime mesta AIONYCOIO EITON.

RIMSKI PSE!'DOAVIONOMNI NOVCI

Redki bronasti novci z upodobitvijo Demetrine glave na sPrednii strani in

z napisom AIOI.{YCOIIOAEITQN v vencu iz Zihrih klasov na zadnii strani so bili
skovani v natandneje neopredeljivem rimskem imperialnem obdobju [5].

Bd.l. DieantiketMiinzen,vn Dacie,l

Lit, -P., PIC:KDieantikmMiinzenNo/dgrieclxmlands,
undMoesien,Ber1ift1898,125-'138.

D'UM (OtUMl

Kovnica rimskih + provincialnih novcev v istoimenskem mestu v -+

Makedoniji, danes vas Dion v severni Grtiii. Leta 30 pr. Kr. je Oktaviian
(Octoaiaflus) lslanovil rimsko koloniio (Colonia Iulia Augusta Dimsis),krie ledai
verietno pridela kovati bronaste novce, na katerih se upodobitev pluga na zadnji
strani nanada na ustanovitev kolonije in na obidaj, da so ob tel priloZnosti zarisali
meie mestnega teritorira z ralom [1]. Kovanie bronastih novcev z vladarjevirn
portretom in niegovo titulaturo v latinddni ie nato s prekinitvami izpridano od
vlade cesarja Tiberija (L4-37) [2 - Livija] do Galiena (253-268) [3 - Salonina].

95
 oberos

Na zadnii strani novcevspremliaupodobitve rimskih boianstev ali svetiSivedno

legendaCOL IW DIENSIS.

Lit. - H. GAEBLE&,/e antiken Mlinzm Nordgriechmlands,Bd. IIL Die anhkm Minzen

aon Makedo ia tftd PaloniT Betbn 7935, 60-61 A. BURNETT,M. AMANDRY, P PAU RIPoLLES,
Roftafl Ptu iicial Coittage,Voll, Londor\ - P^is199? 290;S. KRIMYDI-$CfLIANOU,7he Colftageof
theRolrtt / Colonyo/Diofi, Athens 196.

DOAEROS(OOBERA)

Glavno mesto istoimenskega okroZja na podrodju -; Makedontje (Mo-

cedonia),d.anes Gabrovo v Republiki Makedoniji. V tasu vlade Filip a Y. (220-
179 pr. Kr.) naj bi bili okoli leta 187 pt. Kl v tem mestu lr imenu okrolja kovali
bronaste novce z upodobitvijo Zevsove glave na sprednii strani in strcle na zadnii
strani, poleg nje ie napis IIAIONON i AP [1].
Po drugih veliko veietneigih argurnentaciiah nai bi bili te novce kovali v
imenu peonskega kralia Dropiona (okoli 25G-230 pr. Kr.) in v tem primeru nimajo
nikakrsne zveze z mestom Doberos.

Lit. - H. GAEBLER, ,ri? akhkmMlinzenNo/dr/iecheftlands, Bd.III Die anlilenMl:inzen

znnMakedoziq urulPaeodaBerlin1935,I 206;J.N .Svosct't($, L'hellcnbme pnnihfde k MacndoirE
p/ou"AparIanurnlsttatiqueetI'or dt/PaqgAe,
Cliaago7979,24-26;E. PErRovA"'Dva pretposfaveni
pdmerocina kraljot Dropion od Muzqot na Maked,onlja',Makedonski numiznati&iglasnik1,
1994,49-56.

DODONA (DODONA)

Kovnica v osredniem -+ Epiru, na ozemlju plemena -+ Molosov (Mo/osso),

ki je delovala na mestu najstarejdega grdkega sveti3da, danes v bliZini vasi
Dramisos v Grtiji.
Med leti 2341233 in 168 pr. Kr. je najverjetneje v Dodoni delovala kovnica
epirske zveze (ko/non).Ko so leta 168/ 67 pr. Kr. Rimljani opustoiili Epil je epirska
zveza prenehala kovati lastni denar Ker se je v dodonsko svetidde tudi po letu
167pr. Kr. stekala mnoZica romariev, je bilo vedno boli otitno pomanlkanle denarja.
Dodonsko svetidde ie zato pridelo kovati lastni, tako imenovani tempeljski denar.
V Dodoni so te "tempeljske" novce kovali med leti 167in 148pr Kr., ko so Rirnljani
ustanovili provinco -+ Makedoniio (Macedonio) in ie epirska zveza (kolnoft)
ponovno dobila -+ kovno pravico. Kovali so le bronaste novce s teZami med 18,5

96
 okumentiranie novdnih naidb

g in 6,3 g, na katerih sta bila upodobliena dodonski Zevs in orel kot njegov simbol
[1]. V legendi se pojavlja ime glavnega dodonskega svedenika. V obtoku so novcl
v glavnem kroZili na razmeroma omejenem dodonskem podrodiu.

Lit. - P R. FRANKE,
,l? afttikmMinze wn Epi/us,Wiesbaden1961,27-39.

DODRANS

V dasu rimske republike bronast novec v vrednosti 9 -+ uncij z oznako

vrednosti S :.. Na njegovi sprednji strani je upodobljena Vulkanova glava, na
zadnji ladijski premec. Novec so kovali le kratkotraino okoli leta 126 pr. Kr.

Lit. - M. H. CRAWFoRD,
RornanRepublican Cambidge 7974,290.
Coinage,

DOKUMENTIRANJE NOVENIH NAJDB

J Novtne najdbe s posarneznih najdidd je treba vedno skrbno doku-

mentirati in doloditi v skladu z veljar.nimi standardi ter iih korektno katalogizirati.
Pri tem ie potrebno zapisati tudi vse tehnidne podatke o novcu in vse podrobne
najdisdne podatke. Ob nastetem ne smemo zanemariti podatka o -+ izrabljenosti
novca v iasu, ko ie ostal v zemlji. NajdiSdni podatki o vsakem novcu kot
pomembnem arheolodkem artefaktu moraio biti zelo natanino izmerjeni in skrbno
zapisani. Z vsakim na terenu povrsno zabeleZenim podatkorn je namred bistveno
okrniena izpovednost in datacijska vrednost novca kot enega najpomembneiiih
primamih zgodovinskih virov Tudi zato imajo novci" ki iih posamezniki odkrivaio
z detektoii kovin (tudi ob predpostavki, da najditeli ni navedel izmidljenih
najdiddnih podatkov) kot arheolodki artefakt in kot zgodovinski vir 1eomejeno
vrednost. Kljub morebitni skepsi pa predstavljajo tudi tovrstne najdbe doprinos
k poznava{u zakonitosti denamega obtoka na dolodenem podrodju ter s tem
posredno tudi v grobem dasormo opredeliujejo dasposelitve najdidia. Brez dvoma
pa ie pomen s tako metodo odkritih posamidnih novcev ali novdnjh -->zakladnih
najdb najpogosteje mogode presojati v sklopu antikvame tradiciie numizmatidne
vede, ki se ukvarja predvsem s preudevanjem in obravnavo samega novca/
niegove -+ tipologiie, + primerjave petatov oziroma njegove morebitne vrednosti
za kronolodko razvrstitev posameznih novinih -+ emisij.

97
 okumentiranje novtnih najdb

LJUBLJANA

LJUBLJANA

Ljubljana- UniverzitetnaknjiunicaLjubljana

POSAMICNANA]DBA

Rim

Claudius L
Quad 4l Rom RIC 85

Haddanus
S 119 Rom RIC 569

iFausiina L)
As 138-141 Rom RIC ?

Gordianus IIL
s 241-243 Rom RIC 300a

Constans
5 Cen 341-348 Aq RIC 77 AQP
6-
7 Cen 341348 Sis RIC 183 ASIS
8 Cen 335-337 RIC ? ?

L
Valeniinianus
9 AE3 364-367 Sis RIC 5a i ?SISC
10 AE 2 378-383 Aq RIC 30a 2 SMAQP

1 MMLI. Insula 17. Kvadrant D9. SE 33. SPN 131 x=15.31m. y=4s 92 m.
2=296.28m. T .: 2,s28.Zelo lepo ohranien.
2 MMLI. Kvadrant E13.SE,l2. SPN 208. Cesta med insulama 13 in 17
x=]5.08 m. y=25.44 m. z:296.18 m. T.: 23,ss8.Izrabljen
3 MMLJ. Insula 17. Kvadrani E11.SE 33. SPN 153 x:17 9s m y=33.07 m
2=296.36i\. T.: 17,229.Zelo moano izrabljen
4 MMLJ. Insuta 17. Kvadrant D13. SE 2. SPN 94. x=14 64 m y=2s.89 m
2=296.57r . T.. 20,769.Zelo lePo ohranjen.
5 MMLJ. Insula 17. Kvadrant C12. SE 32. SPN 139 x=11 09 m y=28.41m
2=296.52m.'t.:1,138. Zelo lepo ohranien.
6MMLI.Insl a 17. Kvadrant B12.SE 11. SPN 28. x=7.60 m y=28.s0 m.
f rimer hpiane sirani kaialoga 2:295.88 m. t: 1,559.Dobro ohranjen.
novtnih najdb z vsemipotre-

98
 7 MMLJ. Insula 17.Kvadrant F12.5E 4. SPN64. x)z44 m. y31 62 m.
2=296.64r.'1.:I,47A.Dobroohanjen.
8 MMLJ. Insula 17.Kvadmnt D13.SE2. SPN 10 x=14.90r ' yJ4.70 t\:t
2296.73 m.Tlp. Gloia Exercitus,1 vojadkoznamenje T.:0,898.
Izrab!'en.
9 MMLI. lnsula 17.Kvadrant E12.SE4. S?N 49. x=23.05m y=28.40m
2196.81 m. T.t 2,36g.Dobrc ohranjen.
10MMLT.Insula17.KvadrantE9.SE4. SPN75.n=18(A m. y=46.47m.
2-296.65m. T.:3,969.Zelo lepo ohanjen

DOLO6ITEV NOVCA

Ker je vsak novec eden od kronologko najbolj obdutljivih arheolodkih

artefaktov ga je treba tim bolj natanino doloditi. V skladu s standardno literaturo
moramo opredeliti nosilca -+ kovne pravice, nominal novca, kal' niegovega
skovanja (+ kovnico) njegovo totno + dataciio ter -+ dokumentirati njegove
tehnidne posebnosti (teZ4 prerner). Skupaj z doloditviio novca ie treba Podrobno
dokumentirati tudi okoliSiine najdbe vsakega novca.

Lit. - R. REECE, S. JAME', Identifylng Ronla Coirts A Plactical Guile to /he ldefttfcation of
Slte Finds in Bilai& Lor.dor. 1986.

DRAH MA

Oznaka za starogrdko utei raiunsko enoto in novec. Ime izhaia iz prakse

tehtani4 sai pomeni "zvrhana pest"(predmetov ki so iih tehtali). kne naivedkat
oznaduje srebrnilg redko zlatnik. V grgkem svetu obstaia toliko drahem razliinih
teZ, kolikor je bilo tedaj znanih -+ novtnih mer. V Atenah je drahma na primer
tehtala nekaj ved kot 4 I [1], na Egini neka, vet kot 6 g [2], v Korintu le okoli 2,85
g [3]. Glede na to je razlidno tudi Stevilo skovanih drahem na -> mino, sai so npr'
v Atenah skovali 100 drahem na mino, na Egini pa 70 drahem itd. Drahma se
najpogosteje deli na 6 -+ obolov Pogosto kujejo tudi novce vedkratnih vrednosti
drahme, kot na primer dodeka- (novec z vrednostjo 12 drahem) deka- (vrednost
10 drahemL okto- (8 drahem) hexa- (6 drahem), penta- (5 drahem), teia- (4

99
drfiem), tri- (3 drahem) in -+ didrahme (novec z vrednostjo 2 drahem). Poznamo
tvdi hemidlachmon,novec s polovitno vrednostio drahme.
Atidka drahma s pwotno poryreino teZo 43 g ki pa se ie hitro zriZevaTa,
ie ostala predvsem na vzhodu dolgo priliublieno pladlno sredstvo. Po prihodu
Rimlianov ie bil rimski -+ denarii (dmarius) v obtoku po wednosti izenaten z
ati$ko drahmo.

DUPONDIJ (DUPONDIUSI

V dasu rimske republike v skupini -+ aes graue ulll bronast novec v

vrednosti dveh asov. Novec (Roma / / kolo s preCkami) z oznako vrednosti II so
izdelovali med leti 265 in 242 pr. Kr. [1]. Med len 215-212 pt. Kr. ulit novec z
glavo Rome na sprednji strani in ladijskim premcem na zadnji strani ter oznako
vrednosti II. Kasneie (med leti 211 in 208 pr. Kr.) kovan bronast novec z isto
upodobiMjo. Kot -+ surovce za njegovo skovanje so vedno uporabili starejde
ase [2].
V -+ denarnem sistemu rimskega cesarstva v prvih treh stoletjih novec iz
medenine (legure bakra in cinka, orlchalcum) v vrednosti dveh asov. V dasu

100

a-Nemnov dupondti z upo-
ditvijo vel'ki: rimske irz-
rtu:E(Mace/lun Mafi n).
. yrrhachium
Avgusta (27 pr. Kr.-14 po Kr. ) jih oznaduje na sprednji strani naPis v hrastovem
vencu [3]. Kasneje se od asa na prvi pogled razlikuje po Zarkovni kroni na
vladarjevi glavi, ki oznaduie dvakratno vrednost novca Slede na as [4]. Njegova
povpredna teZa v obdobju julijsko-klavdijske dinastije (27 pr Kr.-54 po Kr) je
znadala12,S g.
DYRRHACHIUM (DIRAHIJ)
Ilirska kovnica v istoimenskem mestu, v danadnjem mestu Duffesi v
Albaniji na obali Jadranskega morja, kolonija priseljencev z otoka Krfa (-+
Korkyra). Od, novcev matidnega mesta Korkire so prevzeli tudi upodobitev krave
s telidkom in cvetliini motiv.
Zadetek delovanja kovnice sodi v das med 420 in 350 pr. Kr., ko so v njej
dokaj intenzivno kovali srebrne staterje (tridrahrne) po korkirski novdni meri s
101
 yrrhachium

po\.?reino teZo okoli 11,6g in z upodobitviio krave s telidkom v desno na sprednji

strani ter s cvetlidnim motivom v kvadratu in napisom AYP na zadnji strani [1].
Okoli leta 300 pr. Kr. se na teh tridrahmah pojavlja ime ilirskega kralja Monunija
(- > Monounios) v obliki legende BAIIAEOT MONOYNIOY. PribliZno v istem dasu
(okoli leta 280 pr. Kr.) so v kovnici kovali tudi Aleksandrove posmrtne
tetradrahme [2].

Obenem z zgodnjimi tridrahmami in drahmami, skovanimi po korkirski

-+ novdni meri, so kovali tudi tridrahme (pegaz
/ I Atenina glava s kodntsko
delado) [3] in drahme (pegaz I I Heraklova glava) [4]) po korintskem vzoru.
Med leti 300 in 280 pr. Kr. so kovali tudi male srebrnike s povpredno teZo 2,4 g in
z upodobitviio Pegaza tet Herakla. Okoli leta 2EO-Z4O pr. Kr. zatne kovnica
podobno kot sosednja ilirska kovnica Apolonija (+ Apol/onia) pod vplivom
rimskega republikanskega -+ denarija (denarius)kovati drahme in jih nato kuje v
velikih kolitinah vse do sredine 1. stoletja pr. Kr. Na sprednji strani teh srebrnih
novcev s povpreino teZo3,4 g le upodobljen star motiv, ki sepojavlja Zena novcih
Korkire, krava s teliikom v desno in legenda z imenom mestnega visokega
uradnika (magistrata),na zadnji strani pa cvetlidni notiv (ki se je konec 17. stol.
napaino razlagal kot upodobitev vrtov kralja Alkinoa, ki jih opisuje Homer v
Odiseii) ter napis AYP in legenda z imenom drugega mestnega uradnika [5].
Kovnica Dirahij je skovala pdbliZno trik{at ved novcev kot Apolonija, in tudi
sicer le bila njena produkci;a zelo velika. Kot kaZeio novdne najdbe, so bile
dirahijske drahme v denarnem obtoku na zelo dirokem podroEu srednjega
Balkana.
V dasuod okoli 150/ 100pr. Kr do leta 30 pr. Kr, ko je bila tu ustanovljena
rimska kolonija, so kovali poloviine drahme (hemidrahme) z upodobitvijo
sprednjegadela ktave na sprednji strani in s cvetlidnim motivom na zadnii strani
t6l.
Kovanje bronastih novcev v Dirahiju je bilo redko in se je priielo sredi 4.
stoleqa pr. Kr (Heraklova glava / / kii in tul za puddiceter legenda Ayp). Med 3.
in 1. stoletjem pr Kr so obtasno kovali de bronaste novce dveh tipov: Zevs / /

102
 yrrhachium

trinoZnik [fl in Helij I I galela,vedno z napisom AYP in z imenom mestnega

uradnika na zadnji strani.

Lit. - H. CEKA, Questiorc de numisitatique illylien e, Tirana 1972;R CALCIATI,

Pe?asiMo*an 1990,955369; P. PoPoYlC,NooacS*ordiska,Beograd - Noyi Sad 1-98296104; o' -
Itf?'sJclol]"1, tortv ilrtt*ittic Coinav from thc Acession of Alcrindcl to lheP?aceof AP,nea (336
188B. C). Cambid"e 1991,83-84,15i M.l. PRIcE, TheCoinagcin theNameofAlexandel th? Grcal
and Phitio Affhida";s, Zfich / London 1991, 153;A BURNEfi, M. AMANDRY,n PAU RIOLLES,
Ronan Prouinaal Colnage,Vol.I, Londor.' Pais 1992,289.

103
 o

EDEsSA(EDESA)

Ko!'nica rr istoimenskem rimskem mestu na prostoru stare makedonske

kraljeve prestolnice Ajg (-->Aiga), danes Palatitsa pri Vergini v severni Grdiii.
Od vlade cesarja Avgusta (27 pr. Kr.-14 po Kr.) do Elagabala (21.8-222)
so v kovnici kovali -+ provincialne bronaste novce z upodobitviio cesarja in z
niegovo titrtaturo v grsaini na sprednii strani, medtem ko je na zadnji strani le
napis EAEEEAIQN [1 - Avgust]. Kasneje na zadnii strani razlidne upodobitve
(Roma, mestna bogSnja z obzidno krono [2 - Makrin], koza) spremlia napis
EAECCAION [2]. Upodobitev koze na Avgustovih novcih ie prenos upodobitve
z novcev kovnice Atge, kier ie posredno oznaievala kovnico (gr. aigai:koza).
V kovnici so kontramarkirali tudi Avgustove kovnidarske ase s -->
kontramarko EA kot oznako kovnice [31.

Lit. - H. GAEBLE& ,ri? a tlkenM nzm Nofdpnechealand'Bd.III Dieanli*m Miinzerl

.'onMakedonia und Paioni/t,Berlin 1931 62-63;A. BURNETT, M. AMANDRY, P PAURIPOLLE9
Vol.I, LoF.dor.- Pans1992,292-293.
RonarlPtoz'lrlcialCoinage,

704
EDONT(EDOTVOT)

Natandneje nelocirano tradansko Pleme, ki ie poseljevalo ozemlie vzhodno

od spodnjega toka rcke Strimon (Slrymon) in v neposredni bli.Zini pangaiskega
gorovja, kjer so bila bogata nahajaliSda srebrove rude. Ob reki Stdmon ie mejilo
na pleme -+ Bizaltov (Bisallat).

V zgodnjem 5. stoletju pr. Kr. so kovali oktodrahme s teZo okoli 28 g s

podobno upodobitvito vojgtaka z dvema bikoma, kot se pojavlja na novcih
plernena -+ Oreskov (Oreskiot).Ti srebrniki so edini od plemenskih kovov v ->
Makedoniji in verjetno prvi novci nasploh, na katerih se pojavlja ime niihovega
kralja sajje na zadnii shani okoli gtiridelnega inkuznega kvadrata grdki napis
NOMDMA E ONEON BA>L\EO> |ITA (: novec edonskega kralja Geta) [1]
oziroma fETA BAEIAEY IIAONEON (= Geta" kralj Edonov) [2] . Geta je bil veietno
nekoliko mtajdi sodobnik makedonskega kralja Aleksandra I. (498---454 pr Kr)
in verjetno se legenda s kraljevim imenom pojavlja na novcu prav po makedon-
skem zgledu.
Nekateri al-torji pripisujejo Plemenu tudi kovanje srebrnikov z upodo-
bitviio gosi in iabe, ki so jih drugi pripisovali kovnici Ejon (-+ Eion).

Lit. H. GAEBLER, Dieanlikm Minzen Nordqriethefllandi,Bd II DtuanttkmMiinzen

t'onMakedola fld Paionr?Berlin1931144;J.N.SvoRoNos,L hellmisneprhtilf delaMaczdoifle
proatdparla umismatique
'oI etI ordk PanRAqChicago1979249-52;JJtJR'JKovA, Monelnisoklobllta
N G. L. HANfuoND,,i
batr;rsktezemi.Monetitexuhati/skt>Pte ma ioladeteli,Sofia1992,25;
'1979,76-86.
Histiw ofMacedonk,Vol.IL 550 336B. C.,Oxtord

Erolv(EJoN)

Kovnica, za katero domnevajo, da je delovala v istoimenskem antitnem

pdstani5tu mesta Arrrhpole (-+ Amphipolis) v -+ Makedoniji ob izlivu reke Strimon
(Strymon\. Okolileta 500 pr. Kr. naj bi v njej prideli kovati drahme, diobole [1] in
trihemiobole [2] z upodobitvijo gosi v mo&irju in kudtarjem nad njo na sprednji

105
 . i:a:,:-j

co
strani ter z inkuznim kvadratom na zadnji strani. Upodobitev se nanaia na
moivirnato pokrajino, sredi katere je leZalo mesto. Novce naj bi kovali de v prvi
polovici 4. stoletja pr. Kr. Ker nimajo oznake kovnice, je pripisovanje novcev
omenjenih tipov tej kor,nici r.pradljivo. Hammond domneva, da je te novce kovalo
plerne -+ Ed.onov (Edonot).

Lit. - H. GAEBLE& Bd.IIL DieantlkmM[inzetx

Dleant/keftM nzm Nordg/l.echealands,
ooxMakedonia N. G.L. HA ,truoNID,,4
Berlin1935,139-141;
undPaionia, Ar:ttoryofMacedoni,Vo/.
L 550-336 B. C.,Oxfotd 1979,81..

EL€A (ELEA)

Kovnica na ozemlju plemena --> Tesprotov (Thesproto) na jugozahodni

obali -+ Epira, ki je danes sicer ni mogode natantneie locirati. Pfle emisiie
bronastih novcev lahko datiramo med leta360 in342lA0 pr Kr. Ker je bila Elea
korintska kolonij4 ie bilo tudi zadetno kovanje pod korintskim vplivom (Pegaz
v desno na sprednji strani). Na zadnji strani novcev ie uPodoblien trizob, ki ga
spremlja legenda EAEAI [1] . Kasneje, med 340 in 335 Pr. Kr., sena novcih poiavljaio
znatilne tesprotske upodobitve, kot sta Perzefona in Kerber [2] . Vsi ti mlajdi novci
so bili prekovani na bronaste makedonske novce FiliPa II. (359-336 pr Kr.).
Novci so imeli nekoliko Sirde podroije obtoka, sai so n;'ihove najdbe doku-
mentirane tudi na obmodju danadnje Albanije in na otoku Krfu (- > Korkyra).

Lit. - P R.FRANKE, Epiras,Wiesbaden1961,40-46.

,/is antikenMinzm oo17

EMISIJA

Z izrazom emisija oznadujemo zaporedje izdaianja novcev Zandilaijega

nadziranja kolidine denarja so izbirali razlidne upodobitve in -+ priznake.

106
 nostranski novci

1. Geruo Populi Romani

2. A-T Genio Populi Romani

3. Genio Populi Romani

4. .SISC. Genio Populi Romani

5. Genio Populi Romani

xsIS
A-f Moneta Augg et Caess NN

7. Sacra Monet Augg et Caess Nostr

8. Sacra Monel Augg et Caess Nostr

9. Sacra Monet Autg et Caess Nostr

10. Genio Populi Romani

11. Genio Popu]i Romani

XXISIS

12. Sacm Monet AuSg et Caess Nostr

13. Sacra Monet AuSg et Caess Nostr

VSIS

VA
Sacra Monet AugS et Caess Nostr
SIA

Sacr Monet Augg et Caess NN

16. Sacr Monet AugB et Caess NN

Zapor€dieemjsiikotiih iepo Emisije novcev se sprva loduiejo po -+ tipologiji oziroma -+ legendah (ki
bfteniih ved no bolj izpopbl-
Itnih priznakov in doliine so iz ernisije v ernisijo krajde) kasneje jih je mogode loditi po kovniSkih -+ priznakih
l*stde v dasupne tetrdtqe
@4 30s)za kbvnicoSiscija
(od enostavnih do vse bolj kompliciranih), s dimer je bil omogoden boli5i nadzor
(-+ sr;a;?)pred lasal A. lEloe
NIK
'The
Alteration of G€nio
pri kovanju. Emisije so pogosto (a ne vedno) letne, po potrebi tudi pogosteise.
-d Moneta Folles in the Sis-
.taMmr', Acte, d1tSt ne cof-
Lit. - R. GOBI.'EckhelianumIL Die Emission',Nan. ZeitschtiJt98, 1984,7-1,8;W.
ttis ihternational de nudts-
lrytil"a Pis - Bale 1976,320- SZANERT, Monclalmpe i Romahi,Bd.18.Dp Mi:inzphkunpdcr RaiscrMar s Aaftliu., Luaiug
m. Vdrs undCommodus ),Wien 1989lpnmer rekonstrukcijeemisii).
t161/192

ENOSTRANSKI NOVCI

Posebna skupina zlatnikov konstantinskega obdobja (313-346) z obidajno

sprednjo stranjo z vladarskim portretom in niegovo titulaturo. Na zadnji strani

r07
 Dlr

ti novci nimajo nikakrine upodobitve [1 - Konstantin I.] ali pa se v sredini prazne

kovne ploddice pogosto pojavljajo trke O, B, V SIS, MT.ES, TR ali AQ s
kdstogramom med irkama. Znadilnost zlatnikov je, da imajo nzjo tezo od 455
g, kolikor ie tedai tehtal --> solid (solidus). Vsi danes natdeni novci te vrste so
prelukntani oziroma imajo na robu dodano uiesce, kar kaZe na to, da so jih
uporabliali le kot okras. Ceprav so bili ti zlatniki, soded po stilu vladarskih
portretov na sprednji strani in nekaterih kovniSkih oznakah (npr. SIS za kovnico
-) Siscia),kovar]jv tedanjih uradnih ko!-nicah, oditno niso imeli funkcije denarja.
Verjetno sojih podelievali kot spomiruka darila drZavnim uradnikorn ob posebnih
priloZnostih, kot so bile na primer razne vladarske obletnice.

'EinseitigeGoldmiinzenConstantrns
Lit. -_ R.ML'I.ISTERBERG, und sei^etSoh^e', Nam.
Zeitschtifr
56,7923,25-28; P BASTIEN,"Psiudo-€prouves d'aureiet essaisdansJemururayage
impeialromai'i",v: Mllangesofeftsa docteutl.-B.Colbe/tdeBeah:eu,LeL6opard d'Or1987,n-
87.

EPIR

]ADRANSKO MOR]E

l Kovnica avtonomnih

a Kovnica rimskih provin-

108
 : r€'*--!

ire.

Od sprva samostoinih plemen sta v zadetku 4. stoletja pr Kr. kovali lastni

denar le plemeni + Molosov (Molossor) in -->Tesprotov (Thesproto), ki Pa sta z
ustanovitviio epirske zveze (simahije) leta330 /25 Pr.Kl izgubili kovno pravico.
Leta 342 pr. Kr. je vedji del Epira osvojil makedonski kralj Filip n. (359-336 pr.
Kr) in predal oblast moloikemu kralju Aleksandru I., ki pa je mestom pustil
veliko avtonomije. Ta se pogosto odraZa prav v kovanju lastnega denarja. Med
leti 360 in 335 pr. Kr. je srebme in bronaste novce kovalo tudi mesto -+ EIea,kiie
bilo sprva samostojno na podroiju plemena TesProtov leta 335 pr. Kr. Pa se ie
vkliudilo v njihovo plemensko zvezo. Pred ustanovitvijo epirske simahije je
kratkotrajno (od okoli 342-330/25 pr Kr.) kovalo bronaste novce tudi mesto
Kasopa (-+ Kassope).

Okoli 330/25 pL Kr. so senaivaZnejgaepirska Plemena Molosi, Tesproti in

Haont (Chaones)zdmZila v nadregionalno zdruZenje, simahijo, za katero je bila
znatilna hegemonija kraljev Epirska simahija je obstajala od,lera330l25 do 2341
33 pr. Kr. V tem dasuje kovala lastni bronasti denar. Na novcih simahije sevedno
pojavlja legenda AI(EIPOTAN), ki jo spremlja upodobitev strele. Na sPrednii
shani so pogosto upodobljeni Zevs [1], Atena [2] ali orel. Kovali so 8,5 g teZke
bronaste novca novce polovidne vrednosti s teio okoli 4 I ter novce detrtinske
vrednosti s teio 2,5 g oziroma osminske nominale s teZo okoli 1,4 g. Kormica
epirske simahije je po vsej ve4etnosti delovala v Dodoni (--> Dodona).

109
 Potem ko so epirska plemena Molosi, Tesproti in Haoni leta 234/33 pr.k
zru5ila kralievo hegemonijo in oklicala demokracijo, so po demokratidnih nadelih
ustanovila novo epirsko zvezo (koinon) ki ie prav iako kovala srebme in bronaste
novce v svojem irnenu do leta 168/67 pr Kr., ko so Epir opustodili Rimljani. V
srebru so kovali didrahme (teZke okoli 9,5 g) [3], drahme (okoli 45 g) [a] trefinske
(3,2 g) in destinske statere (tezke okoli 1,6 g) v bronu pa novce razliinih vrednosti.
Na novcih so naipogosteie upodoblien aboLanstva Zevs in Diona (na srebmikih
[3]) ter Artemida, Zevs in Diona [5] (na bronastih novcih) skupaj s kijem, zvezdo,
trinornikom in kopjem. Poleg upodobitev se na novcih pojavljajo imena
uradnikov oziroma njihovi monogrami. Mesto delovanja kovnice epirske zveze
ru znano.
V epirski zvezi (koinon) niso bila zdruZena vsa plemen4 tako da so na
prirner tedaj (od okoli leta 220 pr. Kr.) -+ Atamani (Athamanot) kovali denar v
svoiem imerut prav tako ie mesto Kasopa do okoli 195 pr. Kr. kovalo srebrnike in
bronaste novce. Po kondanem kovanju episke zveze (koinonlletal6S l'167 pr. Kl
sta kratkotraino kovali lastni denar le 3e Pandosija (--> Pandosia) in Fojntka (-->
Phoinike) (v obeh mestih so kovali med leti 168 in 148 pr. Kr. bronaste novce).
Tudi po letu 168 pr. Kr. so se romarji zgrinjali v najstarejde gr{ko svetiite Dodona,
ki je bilo zaradi pomanjkanja denarja v obtoku prisiljeno do leta 148 pr. Kr- kovati
lastni, tako imenovani ternpeljski denar.
Leta 148 pr. Kr. so Rimljani ustanovili provincoMakedorujo (Macedonn),
v njen sklop je sodil tudi Epir. Tedaj je epirska zveza (koinarz)ponovno pridela s
kovanjem lastnega bronastega denaia s starimi upodobitvami Zevsa in strele
ter z legendo AIIEIPQTAN [6] . Zveza je novce kovala do prve polovice 1. stoletja
pr Kr. najverjetnejev kovnici Dodona.
Leta 27 pr- Kr. so Rinljani od province Makedonije lodili tudi Epil, ki je
postal sestavni del provrnce Ahaje (Achaea).V tem obdobju sta na podroiju Epira
delovali kovnici v koloniji Butrot (-.> Eathrctum) in Fojnike (Phomice, prej -+
Phoinike).
Naslednja razpredelnica podaja pregled nosilcev --; kor.ne pravice v Epiru
v posameznih obdobiih:

Nosilec kovne pravice Novci Caskovanja

Molosi A& AE 1.pol4.st.-329l25pr. Ift.

Ambrakija AE 48G-338 pr. Kr.
Elea AE okoli 360-340 pr Kr.
Tesproti AE oKourr!-rzY / z:t Pr, r\r.
Kasopa AE 342140-329 I 25 pt. Kt.
Epirska simahija AE 329125-234 pr. Kr.
Eprska zveza (koixox) AR, AE 234/33 16apIKi
Kasopa A& AE okoli 215-195 pr. Kr.
AE okoli 220 185pr. Kr.
Dodona AE 168-148 pr. Kr.
Fojnika AE 168-148 pr Kr
Pandosija AE 168-148 pr Kr

110
 Molosi in Kasopa AE 158-148 pr Kr.
Episka zveza pod Rimom 148-1. stol. pr. Kr
Butrot 44 pr. Kr--{8
Fojnike AE 54.--58

Lit. - P R. FRANKE,,/i afttikeftMnnzm ?onEpl'rus,Wiesbaden 1961.

E R A V f S K t( E R A V I S C ' )

Keltsko pleme na severnem podrodju kasnej5e rimske province Panonije

(Pannonia),ki je v'1..stoletju pr. Kr. poseljevalo ozemlje vzhodno od Donave in
predvsem okolico danadnjeBudimpeJte (MadZarska) na podroiju katere je bila
tudi njihova prestolnica. Pri prodiranju rimskih republikanskih -+ denarijev
(denarius\ iz severne ltalije proti Panoniji so se z njimi seznanili tudi keltski
Eraviski, ki so priteli najverjetneje sredi druge polovice 1. stoletia pr. Kr. posnemati
kovanje rimskih republikanskih denarijev Da je omenjena dasovna doloditev
kovanja Eraviskov pravilna, dokazujejo --; zakladne najdbe, v katerih so bili
skupaj najdeni rimski republikanski novci in -+ imitacije ki so jih skovali Eraviski.

111
 El*"*"",
Naimlaidi novci v teh naidbah so bili namredskovani sredi 1. stoletia Pr. Kr. Na
niih seomenjaiorazneoblike imena plerrena (RAVI,RAVIS[1], RAVII, RAVISCL
IRAVISq [2], itd.), vdasih tudi DOMISA in DVTEVTI, kar sta verjetno imeni
domadh knezov.Kovali so tudi srebrnike z legendo ANSALI, zaradi katere so
sku5alinlihovo kovanie nekateri avtorii neupravidenopripisati plemenu Azalov
(,4zai). Novce so kovali do prvih desetletii1. stol. Po IG., ko seje priCelorimsko
osvajanjevzhodne Panonije.

Lit. - E. CoHL, 'A budapesti eraviszkus 6remlelel', Nffiizmahkai Khlbrr!\ lnz V45;
'Die
ID., 'Die Miinzen der Eravislier', Nurn. Zeitschi/t 35, 1903, 145-168; M. ToRBAGYI,
Miinzpragung der Envisket' , Acta A/chaeologicaAcad. Scient Htt t8 36, 19-n- 161-196.

ETRUSEANI

TIRENSKO MORJE

112
 truBdani

Prva uporaba -+ predmonetarnih oblik denarja pri Etrudtani[ ki so med

8. in 3. stoletjem pr. Kr poseljevali predvsem podrodje srednje Italije (danadnie
Toskane) med rekama Amo in Tibera, je izpridana v 6. stoletju pr Kr., ko so verjetno
na podroEu mest Populonija (Populonia) in Vulci izdelovali ulite kose brona z
vzorcem suhe veje + "ramo secco"predvsem za potrebe trgovine s plemeni v
padski niZini in severno od nie.

1-M=2:1 Kovanje prvih srebrnikov dveh tipov s teZo okoli 1 g (pegaz I I inkuzni
kvadrat) oziroma okoli 0,5 g (Gorgonina glava I I inkuzni kvadrat [1])je doku-
mentirano veqetno Ze v zadetku 5. stoletja pr Kr. najverjetneie v mestu PoPulonija.
Kovanje lastnega dena!a v tem obmorskem mestu seje brez dvoma priielo pod
vplivom grdkega denarja. Nekaj tipov srebrnikov iz tega dasa pripisujejo tudi
kovnici Vulci, vendar brez trdnih argumentov

Najpomembnejda etruBdanskakovnica je bila v mestu Pupluna (Popu-

lonia), kjer so v sredini 5. stolegapr. Kr. kovali srebrnike treh vrednosti (10, 5 ter
dva in pol enote,ki so oznaiene na sprednii strani novcev) z Gorgonino glavo na
sprednji strani. Istoiasno so kovali srebrnike s Hermesovo glavo v vrednosti 5, 2
in pol ter 1 enote. Konec 5. in v zadetku 4. stoleqa pr Kr. so kovali tudi zlatnike z
levjo glavo in z oznakami vrednosti (50 l2l, 25 ter 12 in pol enot) na sprednji

113
 trudiani

strani. V prvi polovici 4. stoletja pr. Kr. so kovali 5eveCtipov zlakfkov z oznakami
vrednosti 50, 25, 12 in pol ter 10 enot z razlitnimi upodobitvami na sprednji
strani. Sledile so ponovne emisije v srebru z oznakami vrednosti od 20 [3] do 1
enote. V 3. stoletju pr. Kr. so kovali tudi bronasle novce (hiens, quadransin se*arc
[4]) z legendo kovnice in z razlilnimi upodobitvami.

Posebno mesto zavzemajo bronasti novci z oznakami vrednosti 100 [5],

50, 30,25,20,12 in pol, 10 5 2 in pol ter 1, ki iih ni mogode pripisati dolodeni
kormici. Na sprednji strani ie najpogosteje upodobljena bradata glava, na zadnji
strani pa hipokamp, grifon, orel, kriiasti oziroma zvezd.asti.ornament, itd,
(pogosto v inkuznem odtisu), novci pa so bili verjetno kovani v 3. stoletju pr. Kr.

774
 truidani

Kovnice etrugtanskega denarja so delovale dev mestih Tarchna (Tarquinia)

Vatluna (Vetulonia) in Velathri (Volterra). V Tarkviniji so konec 4. in v zaietku 3.
stoletja pr. Kr. izdelovali le ulite bronaste novce [6 - as] in -) aessgnatarn,TLrdiv
kovnici Vetulonia so konec 4. in v zadetku 3. stoletja pr Kr. kovali predvsem
bronaste novce (uncia in quadrans). V tem tasu naj bi v isti kovnici kovali tudi
redke novce v srebru in zlatu, deprav strokovnjaki de vedno dvomijo o njihovi
avtentidnosti.Vse novce lahko kovnici Vetulonia pripigemo po legendi z imenom
mestaVatl. Tri emisijeulitih bronastih novcev (dvojna glava / / oznaka vrcdnosti;
dvojna glava I I ktj l7l; dvojna glava / / delfin) so v 3. stoletju pr. Kr izdelovali
tudi v mestu Volterra. Novceie tejkovnici mogodepripisati po legendi z imenom
mesta na niihovi zadnii strani.

V vzhodni Etruriji (okoliArezza) so izdelovali devet serij ulitihbronastih

novcev brez legende, ki jih prav zato ni mogote pripisati doloieni kovnici. Na
njihovi sprednji stranije vedno upodobljeno kolo s predkami, na zadnji strani pa
so razliine upodobitve (kolo, krater [8], amfora, itd.).Izdelovali so novce razliinih

115
 ::::,ij:l

.,i:a::.
. .. xaSrum

vrednosti (od asa do uncije), vzporedno z ulitimi novci pa so novce istih tipov
tudi kovali. Novce teh serijie mogoie datirati na konec 4. oziroma v 3. stolele pL
Kr.
Znatilnost etrudianskih mest, ki so po grdkem vzoru pridela izdelovati
lastni denar, ie uporaba razlidnih teZnih standardov za njihove denarne enote.
Etrudianski denar je bil v obtoku iziemno izoliran, saj je v glavnern kroZil le na
podro{u politidnega teritorija posameznegamesta, kjer so ga kovali. Izjemoma
ga najdemo tudi na sosednjih obmodjih, med drugim tudi v juZni Franciji in na
podrodju zahodnega Balkana. Pripisovanje novcev posameznim kovnicam je
mogode le v pdmeru legende na novcrt prav tako so 5e vedno neredeni Stevilni
kronolodki problemi posameznih novdnih -+ emisij.

Lit. - F. CA'IALLI,
MoneteEtfusche,
Ro:lrra1990.

EXAGIUM

Med + psevdodenarne predmete sodijo tudi uteZi za preverjanje teZ

novcev iz dragocenihkovin (Iat, ercgium). Znane so predvsem iz poznorinskega
obdobja in iz obdobja Bizanca. To so ploddice okrogle ali Stirikotne oblikg skovane
iz brona, ki imajo na eni strani podobne upodobitve, kot so na regularnih novcih
(na primer doprsje vladarja z lstrezno -+ legendo), na zadnii strani pa je
upodobljeno dmsko boZanstvo, ki je povezano s tehtaniem (Aequitas) in ga
pogosto spremlia legenda EXAGIVM SOLIDI Il, 21. Ta dodatno oznaauie
namembnost predrneta. Po tezi naivedkrat ustrezajo tezi -+ solid,a (solidus) oziroma
zlatnikom niZjih vrednosti. UteZi z zahodnega dela imperija so skorai izkljutno
pravokotne oblike [1]. Vtasih je na njih tudi oznaka -+ kovnice, kjer so bile
izdelane. Zaradi specifiine namembnosti je bilo -+ ponarejanje takih uteZi
naistroZjeprepovedano, njihovo kovanje pa je bilo izkljuina pristojnost rimske
finarrdne uprave (-+ comessacralam largitionum).

Lit. K. PINK, Rbmischeufld byzafltlfllsche GeToichlein bstet'.e/ch/schenSammlangm

(Sonderschriften d. Osterreichischen Archaologischen lnstituts 12) Baden bei Wien 1938;Mi R.
ALFOLDI, 'Nuovi rinvenimenti di exagia solidi aTleviri', Aflnall. Istit to Itallar/o di Numismahca
36,1989,739-751;J. P.C. KENT, TheRot lak lftpeial Coinage,Vol.X. TheDlolded Eftpile and theFatl
of the WesternPa/ts, AD 395-491 , Lotrd,on 1994,8-11.

116
 I
a

FALZIFIKATI

Ko so v tasu renesanse pddeli proudevati zbirke antidnih novcev in ie

antitna -+ numizmatika postala del klasitnega gtudii4 so se zadeli pojavljati prvi
moderni ponaredki antidnih novcev oziroma falzifikati. Pri tern gre za boljde ali
slabde izdelane kopije poznanih antidnih novcev ali pa za povsem izmiSljene
noyce, kot so na primer Cezarjevi novci z legendo VENI VIDL VICI, ki se sicer
ni nikoli poiavljala na originalnih rimskih novcih. Eden od najbolj znanih
ponarejevalcev antiinih novcev je bil Giovanni Cavino (1500-1570) umetnik iz
Padove, ki je izdeloval predvsem ponaredke rimskih -t sestercijev (sesteftias),
med drugim pa je izdelal tudi izmidljeni -+ medaljon Artemiziie, iene kralla
Mavzola (Maussollos)izKarlje (Caria) lll ter nekatere druge izmi5ljene medaljone
z antidnimi motivi (na primer -+ kontorniat z upodobitviio Hornerja) za katere
(pa tudi za podobne izdelke tega dasa drugih izdelovalcev) se je v strokovni
literaturi udomadilo ime "padovanci",

Znan ponarejevalec antiirrih novcev je bil tudi nemdki vinski trgovec C.

W. Becker Gn2*1.830\ [2], v dvajsetih letih 19. stoletja pa je v Smirni deloval
ponarejevalec Caprara. Odliden ponarejevalec predvsem poznoantitnih in
srednjevedkih novcev je bil Luigi Cigoi (-181-1-L875) izYidma (Udine) v severni
: - L'i€v falzifikat sre- Italiji. Leta 1914 so odkrili najbolj5ega ponarejevalca gdkih antidnih novcev
er lr.srciiev€ga neda-
Konstantinosa Christodulosa.

t1'7
 inantna uprava

Lit. - J. N. SVORONoS,Synopsisde mille coins/aur du/auxahe C, Chistodtios, Athenes

1922; G. F. HILL, Beckerthe Counle/feite/, London 1955; H. VoIGTLAENIDER,Falschftinze/ nd
MnkzfrlschqMn^si€t 1976;L.BRUNE'fl, Opxs monetaleCbo, Ro/r.a7966:.P.Kll'INS,TheCap/ala
Fo/ge//es,London 1984.

FINANCNA UPRAVA

Vodenje financ je bilo v dasu rimskega imperija v rokah cesarskega

finandnega oziroma gospodarskega ministra (a rationibus ozirorr.a rdionalis), ki
je bil sprva osvobojenec, verietno ie od vlade cesarja Vespazijana (69-79) lgotovo
od vlade cesarja Trajana (98-117)] pa viteikega stanu (eque) in je zasedal eno od
najpomembneldih funkcii v administraciji imperiia. Njegovih nalog ne poznamo
v celoti kot porota Plinij (Ep.8. 6), pa je bil "varuh bogastva celotnegaimpedia"
oziroma je odgovarjal za vse njegove prihodke in izdatke. Njegov pomodnik je
bil procurator summarum rerum, porno(niki obema pa so bili razlidni uradniki,
predvsem stareigi osvoboienci, zadolieni za razli{na podrodja. Tudi nadeln.ik -t
kovnice (Vrocarator nonelae) jebil podrejen a rallonibus.
V 4. stolegu ie bila finandna uprava v rokah -->comessacrarum largitionam.

Lit. - A. H. M.IoNEs, TheInte/ RomanEnphe284-602, Oxlord 19(A,411-46qR.

DELMAIRI,LargessessacrAes
et respt/oata-L aeraiumimpelialetsotladninistlattoxd/./IVeaa VIe
stcdP,Pais 1989.
1 - Scenaz rimskesa mozaika
iz rimske vil€ v Piaza Arme
rina na Siciliii(4.stol.po Kr.),
ki prikazuF dva molniitka
(P/rr) z oznateno vsebino
vsak (dvakr.at ?)po 12.000de-
mrrev pod mrzco za nagE- FOLIS

2 - TesselaMmnulafta kon- Modemi izraz za bronasti novec s po\,?rcdno teZo 10 g ki ga je z -) denamo

trolna plosaica kovniakeqa reformo leta 294 uvedel cesar Dioklecijan (2811-305) in za katerega se v strokovni
nadzoriika iz 2./1. sror.;a
Kr literaturi uveliavlia pravilrLelii izraz -) fiufimas.

118
 '3;',.-:'.

:-.

',-.1;.:.unt

V rimskem obdobju jeizrazfo/lis ozna(eval rnodniidel ki so ga Ze v kor'nici

napolnili z dolodenim Stevilom predvsem bronastih novcev S tem ie bilo tudi v
trgovanju laZje preratunavanie in modnjidki so kar nekai tasa kroZili v obtoku,
ne da bi jih odprli [1] . Nadzorniki v kovnici so predvsem v zgodneidih obdobiih
(do konca 1. stol. po Kr)moinji&e oznaievali s plo5dicami(tesseranammuloria),
na katerih je bilo tudi ime nadzornik4 ter s tem jamtili za vsebino modnjiika [2]
Od vlade cesarja Dioklecijana oznaka za radunsko enoto, ki ie po wednosti
odgovarjala vrednosti 10 zlatnikov (--> aareus) oziroma 250 srebrnikov (-+
argenteas).

I - Folis Mavrikija Tiberita iz V dasuBizancasoizrazuporabljalizanajveijibronastinovecz vrednostjo

ha 590/91 iz kovnice )
40 bronastih novcev (nunmus) l3l.

Lit. G. DEPEYRoT,'Le systdmemondtairede Diocl€tienir la finde l'EmPire romain',

M nze ab Gegenstand
ReaueBelre deNunismalique 138, i992,46-49;P.BRTJUN,Die sp'dtftimlsche
(Studienzu Fundmiinzen der Anhke, Bd. 4) Berlin 1987.
der The<altn:erun9

FUNT

Rimski funt ali libra dvanajstih -+ uncti (uncia) Od tasa zgodnie rimske
republike uteZna enota.Ta merska enota ie ena izmed teneliev antidne -+
metrologije.Izdelani sobili razlitni ieoretidni izratuni, koliko naibi tehtal rimski
funf ki segibljejood322,56do 327,45g. Najve4etneie je ieoretidnate'a rimskega
funta znaiala 327,45g, na niem kot osnovi pa je sloneltudi bizantinski --+denarni
s$!em.

Lit. - F. HL'LTSCH,G/iechischeund fiinl'che Melrolog/e, Betlin 1a82, L4+155; M. H

CRAv\ryoRD,Ronafl RepublicaftCoinage,Cambid.Se 1E74,590ss.

1t9
 F
v
a

GALEPSOS

Kormica v istoimenskem mestu v -+ Trakiji, danes v bliZini mesta Neos

Marmaras v sevemi Grtiji. Kormica je delovala le kratek das v prvi polovici 4.
stol. pr Kr., v niei pa so kovali okoli 2 g teike bronaste novce z Dionizovo glavo
na sprednji stuani in s spredniim delom koze v levo ali desno ter z napisom
IAAEYION na zadnji strani.

'Galepsusin Chalcidice:A Newly DiscoveredN',i^t' Nomkmatika

Lit. - V DEMETRIADI, ,
H/onlka3, 7974,32-33.

GENTIJ (GENTH'OS)

Ilirski kralj (181*168 pr. Kr), ki je v kovnicah Lisos (--.>ZzSsas)

in Skodra
(-->Skodra)v svojem imenu koval bronaste novce z legendo v dveh variantatr, po
katerih selahko dolodi kovnica: BAEIAEO> |ENOIOY (Skodra) [1] oziroma BAEI
fEN (Lisos). Na sprednji strani vseh novcev je upodobljena glava mladenida s
pokrivalom, kar nekateri neprepritljivo interpretirajo kot Gentijev portret na
zadnji strani pa je upodobljena ilirska ladia.

'Le monnayagede Skodra,Lissoset Genthios',.ttud;?Albanica3,1966,

Lit. - S.ISt-AMr,
225-25,H. CEKA,Qaestlo1Ls dent/mismallque
illylien e,Tiana 1972,150-'165; A. DoMIC-KUNIC,
'Gentije- metiunarodniodnosiizmettullirije, Rimai Makedonije uodi i za vrijemetreieg
makedonskogi treCeglIijskog rata', Opas&laa/chaeologlca17, '1993;
205-25'1.

GEPIDI

Leta 536ie s pddetkom dvajsetletne voine med Bizancem in vzhodnogotsko

drZavo pri5lo do politidnih sprememb na skrajnem severovzhodnem delu
vzhodnogotske drZave, na podroiju Srema s sredi5aemv Sirmiju (Sirmium) na
zahodu Srbije, danes Sremski Mitrovici. Ta prostor je zasedlo gotsko ltudstvo
Gepidi, ki ie hitelo utrjevati polititno modin suverenosttudi s kovanjem lastnega

720
 IFE
'Fs
1*
Mero-uaKl

FRANKI

LANGOBARDI

y'fu/"ouooo'

B I Z A N T I N S K A D RZ A V A

denarja v kovnici Sirmij (-->Sirmium)v dasusvojega zadnjega vladarja Kunimunda

(560I 4-567) inmorda Ze v iasu njegovega predhodnika Turisinta (546-560 / 4).
Kovali so srebrne polsilikve s povpredno teZo okoli 1 g s portretom in z legendo
bizantinskih cesarjev Justiniiana I. (527-565) in Justina II. (565-578) na sprednji
strani ter s Kunimundovim monogramom v vencu na zadnji strani [1] . Omenjeni
novci so se po pridevanju najdb - ohranjenihje le 11primerkov - uporabljali izkliut-
no na podrodju Srema in vzhodne Slavonije.

Lit. - J. BRIJ\gMD,'NovciBepidskoBakraliaKunimunda, Strena Zagrcb-

Buli.iana,
Spalarh1924,67l-o74; Z. Dtl.lq 'Novatgerman*kih
vladaradrugepol.5.do u d rugupol.6.st.
u numizmatidkojzbirciArheologkogmuzeia! Zagtebs', Alheoloikioesttlk32,1981,464ss,T.3.

GETO_DAK I

Geti so najseverneisa vela traianskih ljudstev Poseljevali so podrodje

spodniega toka Donave do Crnega moqa, torej prostor danadnie romunske
DobrudZe in severovzhodne Bolgarije. Severozahodna skupina Getov ki je
poseljevalapodrodje med Tiso, Donavo in Karpati se od 2. stoletjapr. Kr. pojavlja

12l
 eto-Daki

Karta 1 Karta 2

Podrotia razprostranienosfi
(po Pred') slavnih skuDin
seto-d.skili novc€v v bb-
ilobiu m€d sredino 3. in 2.
stol. pr. IG. (karta 1) in med
srediro 2. in 1. stol. pr. Kr
(k rta 2).

Karta 1

I - tip _Cnt€n-Berddeg [3] h

2 - ti-p Hr'ti-Vovneiti [5]

| - tiD lrisl6l - ' in tiD ldus
t^
5 - ruizsodreitseimitaciiere-
trid;hem'Filipa [. F]
Karta2
I - tiD Mediesu-Aurit
2 ' tib Aiud-Cusir l14lin tip
R:dulesti
3 - tiD Petelea lt3l
{ - h; Aninoa;-Dobresti f10l-
5 - tip Adincata I9l
b - h; Virteiu-Bucuresti -hll
7 tib Dml,raveni [x2l
Karta 3
I'odroaje razprostranjenosti
nrtacit tebaaral'em in dra-
,emAleksandratrI. in Fjlipa
l l v 2 . p o l . 2 .s t o l p r .K r .
Karta 3
pod imenom Daki, v grdkih virih pa Daki pogosto nastopaio kot Geti. Poiav
lastnega denada na prostoru danainie Romunije lalrko zato v grobem poyezujemo
z geto-da5kimi plemeni, deprav je mogode opaziti tudi moine vplive keltskih
plemen, ki so prodrla na to podroqe.
Med okoli 300 in 250 pr Kr. so kovali najzgodnejie posnetke tetradrahem
makedonskega vladarfa Filipa II., ki so od svojih predlog le neznatno odstopali
[1]. Ti novci so dokumentirani predvsemna obmodju med balkanskim pogorjem
in Karpati, zato je njihovo kovanje rnogote povezovati s plemenom Trako-Getov,
ki so tedaj izpridani na tem prostoru.
V obdobju med sredino 3. in sredino 2. stolega pr. Kr. so Geto-Daki na
jugozahodnem in juZnern karpatskem podroiju in na prostoru med Donavo in
-
Crnim morjem kovali -+ imitaciie makedonskih srebrnih tetradrahem, predvsem

722
 eto-Daki

novcev makedonskega vladarja Filipa IL (359-336 pr Kr.). Tedajje kovanje de-

narja na podroiju Dakije najbolj cvetelo in govorimo lahko o prvi fazi lastnega
kovanja. Poleg makedonskih novcev so kot predloge uporabljali tudi druge gr5ke
novce, tipni spekter pa seje moino razdiril. Najdbe posameznih tipov novcev so
geografsko omejene, vendar v tem dasu kovanja razliEnih tiPov novcev na
podrodju Dakije ne moremo pdpisovati dolodenemu plemenu. V tem iasu tudi
ne moremo govoriti o distem denamidtvu Geto-Dakov ampak kaZeioprav novci
na sobivanje keltskih in geto-dadkih plemen. V grobem lahko dokumentiramo
Stiri glavne skupine njihovega kovanja, in sicer na podrodju Banata (imitaciie
tetradrahem Filipa II., na katerih je Ze mogode opaziti elemente lastne
ustvarjalnosti [2] ), na severozahodu Transilvanije (posnetki tetradrahem Filipa
II. in peonskega vladarja Audoleona z uPodobitvijo konia brez jezdeca (kot ->
priznaki se kot tipiien keltski element pogosto pojavljajo razni Zivalski motivi -
merjasec,ptid, lev, lok, rozeta [& 4]), v Moldaviji (posnetki FiliPovih tetradrahem
z zabrisanim pedatom in pogostimi vseki [5]) in v juZnokarpatski Olteniii
(tetradrahme z Larisino glavo [kot predloge so po vsej verietnosti sluZili novci
tesalskekovnice Larisa - 6l oziroma z dvoglavim Janom [4) Novce na zahodu
in severu Dakije so verjetno kovali razlidni geto-dadki plemenski poglavarji pod
prevladujoiim keltskim vplivom, medtem ko so imeli na podrotju Olteniie Geto-
Daki prevladujodovlogo in so kovali samostojneje.Tetradrahmez vseki s podro{a
Moldavije lahko z veliko gotovostjo pripidemo Plemenu J Bastarnov

lL)
 eto-Daki

Na zadetku 3. stoletja pr. Kr. so na podrodju Dobrudle kovali srebrnike s

teZo didrahme, na katerih ie Portret in ime Moskona" voditelia lokalne dr'ave
Getov (BAIIAEQE MO>KONO>) [8].

Med drugo polovico 2. in prvo polovico l stoletia pr. Kr. so se P-oiavili

novci novega tipnega spektra, ki ga oznaiuie modna stilizacija upodobitev Stevilo
novtnih tipov seje zmanjialo, poslab5ala seie kvaliteta kovine, iz katere so novce
kovali (manj kot 50 /, srebra),njihova teZa seie zmanjdala skorai za polovico in
postali so skledidaste oblike. Poleg tetradrahem Filipa II. so kot predloge
uporabljali tudi novce Aleksandra III. in Filipa III ter tetradrahme prve
makedonske province. Najdbe novcev razliirih tipov so osredotodene na Podrodie
med Donavo in Karpati oziroma na prostor severozahodnood KarPatov kier so
prevladovali predvsem skleditasti novci. V tem obdobju ie rnogode razlikovati
dtiri kovna sredi5da,ki jih povezujejo s prisotnostio dtirih plemenskjh zvez. Novce
na prostoru juZno od Karpatov so kovala getska plemena [9-12], novce
severozahodno od karpatskega pogorja pa Plemenska zveza Dakov [13, 14].
Poskusi podrobnejdega etnidnega pripisovanja kova!a posameznih tipov novcev
posameznim plemenom so zgolj spekulativni.
Ob spodnjem toku Donavg med balkanskim gorovjem in Karpati, so v
drugi polovici 2. stoleqa pr. Kr. kovali drahme in tetradrahme po predlogah
novcev Aleksandra IIL in Filipa III. [15]
Da3ki kraliBurebista je kmalu po letu 72 Pr. Kr. prodrl dezDonavo najug,
tako so pod njegovo oblast priSli tudi Geti. Med 70 do 44 pr Kr', torei predvsem
v dasu vladanja kralja Burebista, potem ko so se na podrotje Dakije Ze od okoli

t24
 ffi
n#
.k
hrErariti

100 pr. Kr. iirili (bodisi da so iih Geto-Daki prinadali s plenilnih pohodov na
obrnoije juZno od Donave oziroma so jim jih platevali Rimliani kot oddkodnino,
da jih ne bi napadali) v velikih kolitinah rimski republikanski -+ denariii
(denarius), so Geto-Daki priteli kovati imitacije teh srebmikov [15]. Tako so svoie
stareige novce po grdko-makedonskem vzoru nadomestili s kovanjem imitacij
po rimskem vzoru. Povpretna teZa imiiacij rimskih republikanskih denarijev, ki
so bile skovane v lokalnih kovnicah na podrodju Dakije, ie bila precej niZja od
teZe originalnih predlog in ie znadala okoli 3,5 g. Imitaciie so bile skovane iz
srebra slabie kvalitete kot dmski novci (75 /o v primerlavt z 90 % distino). Od
originalnih novcev se razlikujejo tudi po slabiem stilu in izdelavi ter manjdem
premeru (za okoli 3---4 mm v primerjavi s predlogami). Z uPorabo in s kovaniem
srebmikov po rimskem vzoru je pridlo do enoh:rega trZigda na podroiju geto-
dadke drZave, kar je logidno vodilo tudi do polititnega poenotenia tega Prostora.
Leta 46 pr. Kr. je celohro podrodje pri5lo pod rimsko upravo, s dimer ie bilo lokalno
kovanie imitacii rimskih denarijev koniano. Med geto-da5ke vladade moramo
po vsej verjetnosti uvrstiti tudi vladarja + Kozona, ki ie okoli 30 pr. Kr. na podrodju
Dakije koval v svojem imenu zlatnike po vzoru rimskih republikanskih
srebmikov

Lil. - C. PREDA" Monedele Bttc1nestl1973;M. ClllTEsc:U,

Geto-Dacilor, As-
Namismahc
p?alsof thc Hi.torv of th?DadanState.TheRomanRepublicaa
'Coihs;/Ronan Coina$ in Dacnand Celo-Dacian
Twc(BARlnt. Ser112), oxlord 1981jM. H. CMwFoRD,Coinagcand Moneyandel
theRomanRepxblic, London1985,228-234,

GRAFITI

Naknadno vrezani napisi na novcih so podobno kot J vtiski Privatna

'podpis', izpisan v celoti oziroma v
oznaka zadasnega lastnika novca, njegov

t25

Grlki praf t na ptolemaiski te
tradraimi iz za]<ladrenaidbe
MeydanciLkale (povetano).
FT
;F
x
resnamovzaKon
okrajsavi (ligaturi).
Ime ie najpogosteje v imenovalniku,
redkeie v rodilniku.
Grafiti se pojavljajo Ze na gr5kih novcih razlidnih podroiif, v iasu helenizma so
pogosti na Aleksandrovih posmrtnih srebmikih ter na ptolemajskih novcilr, na
katerih so vrezana grik4 aramejsk4 ciprska, egiptovska, tratanska in fenidanska
lmena.
Lit. -R. FRTEDLAENDE&'EingeritzteInschrifte a.utMilJjzelj., Zeitschtlft li N,xtisnattk
3, 1876, 4446; F. LENORMANT,'Les gmfifti mon€taires de l'antiquit€', Reorc iainlsmatiqte l,5,
1874-n ,32U346; A.DAVESNE,G,LERIDER,Ic bAsordeMeydancikiale(Citicie TrachAeEfld, Pans
7989.300-376. 349-36a.
GRESHAMOV ZAKON
Siru Thomasu Greshamu (7519-1579), ustanoviteliu londonske borze,
trgovcu in ekonomskemu svetovalcu anglegkega kalja Edwarda VI. in kraljice
Elizabete I. (1558-1603) pripisuiejo doktrino, da slab denar, ki je v uporabi
istoCasnoz dobrim, slednjega izriva iz obtoka. Nekoliko poenostavljeno se zakon
glasi: Slab denar izpodriva dobrega (Bad money drives out good). V resnici je
princip tega zakona poznal ie Nikolaj Kopernik (Nicolaus Copernicus: 1473-
15t13)in ga opisal v svoiern sestavku o denarniStvu, Greshamu pa ga je pripisal
leta 1857 H. D. Macleod ob napadnem braniu njegovega besedila, ki ie obrav-
navalo povsem drug problem.
V antitni numizmatiki se tako imenovani Greshamov zakon nana3a na
kovanje denarja iz kovine slabge kvalitete, ki ima teoretidno sicer isto vrednost
kot predtem skovani denar iz kvalitebrejde kovine. Starejdi denar vedie vrednosti
zato hitro izgrla iz obtok4 sai ga liudje shranjujejo. Marsikatero -; zakladno
naidbo je tako mogode razloZiti kot posledico tega zakona.
Novcl -+ PRoVINCIALNI
GRSKIIIiIPERIALNI Novcl
GRSKINOVCI
Zadetek kovania denarja v Grdiii sodi v tas nekaj pred letom 600 pr Kr., ko
so v maloazijski Lidiji (Lydia),lontji (Ionia) inKanji (Can) (d,anainji jugozahodni
126
 ....:,:.,:

,- .. rdki novci
I

IONIA

CARIA

Zaaetek kovanja denarja v

naloazijski Lidiji" Joniji in
Kariji Na karti so oznaaene

l2'M=2:1 Turi'iji) prideli kovati denar iz elektruma, nararme zlitine srebra in zlat4 ki jo je
bilo mogoEe najti v tamkajdnjih reinih strugah [1 - stater s podrodja Jonije ali

127
?

rdki novci

Lidife iz okoli 650pr. Kr.]. Toje obenemtudi das-r nastankadenarjav danadnjem

pomenu besede.O tem v 5. stolequ pr. Kr. poroda Herod,ot (Herodotus7, 94),
najslavnejdi grdki zgodovinar, doma iz Karije (Karia) v d,anadnjljugozahodni
Turdiii, ki ie bila nekai pred njegovim dasom5edel lidijskega kaliestva. Sprvaje
bila upodobitev na novcih iz elektruma le na -+ pedatuza spredrlio strannovca
[2 - treEinski stater z napisom iz 2. pol 6. stol. pr. Kr., verjetno kovan v kovnici
Etezl.

@a 9s ft
5

Za prvotni maloaziiski denar iz elektruma je bilo znadilno predvsem

kovanje novcev niZjih wednoso kot so na primer novci v vrednosti tetiine, Sestine
[3 - kovan v komici Milet okoli 540 pr Kr.], Stiriindvajsetine [4 - kovan na podroiju
|onije okoli 700 pr. Kr.] ali celo Sestindevetdesetine -+ stateia [5 - kovan na
podrodju Jonije med 550 in 550 pr. Kr.l. Tedaj so kovali state{e v skladu s tremi
novdnimi sistemi, in sicer s teZo 77,2 g po evbojski -+ novdni meri, 16,1.g po
fokajski novini meri oziroma 14,1 g po miletski novdni meri [6 - kovan v kovnici
Milet v 6. siol. pr. Kr.]. Drobiini novci so bili oditno namenjeni le za lokalni denami
obtok.

Sredi 6. stoletja pr Kr. so novce iz elektruma prideli izpodrivati srebmi

novci, katerih vrednost ie bilo mogode natandneje doloiiti. V 2. poloyici 6. stoletia
pr. Kr. so vse kor,nice maloazitskih mest predle na kovanje srebmih novcev, ki se

128
 rdki novci

je nato hitro raz5irilo na celinski del Grdije (tu so bile Atene ena prvih mestnih
drZavic, ki te priaela kovati srebmike) [7 - stater kovan v Egini okoli 500 pr Kr.],
nato pa ge v grdke kolonije v juZni Italiji in na Siciliji. V juZni Italiji je kot prya
zatela delovati kovnicav mestu Syharis [8 - stater iz okoli 530-500 pr. Kr], poleg
nje pa je bila zelo pomembna tudi kovnica Metapontum19- stater iz okoli 520 pr.
Kr.]. Na Siciliji so kot prve pridele kovati lastni denar halkidskekolorije Zankle,
Natos in Chimaira.
-+ Napisi na novcih so tedaj redki, prav tako imena kronolodko oprede-
ljenih vladarjev, tako da je novce pogosto tezko natantneje dasovnoumestiti.

Potem ko so Grki leta 480 oziroma 479 pt. Kr. premagali Perzijce in
Kartagince,seje poleg politidnega in gospodarskegavzpona pridela tudi Zivahna
intelektualna in umetnidka dejavnost. Tedaj se zadne klasidno obdobje grdke
zgodovine, ki traja do priietka vlade Aleksandra Makedonskega (336-323 pr.
Kr.). Vtem dasujemed drugirni doseZkigrdkecivilizacije dobivalo v gospodarstvu
vedjegadela Sredozemlja vse veijo vlogo tudi denarnidtvo. Tedaj se je kovanie
denarja razdirilo tudi na podrodje Egipta. V denarnem obtoku grdkega sveta so
imeli dominantno vlogo srebrni novci, predvsem -> tetradrahme kot osnovni
nominal, sredi 4. stoletja pr. Kr pa so vse pogosteje kovali tudi novce v zlatu.
Tedaj se je razcvetelo denarniStvo v Sirakuzah na Siciliji, predvsem zaradi dveh
tisotev talentov oziroma treh milijonov tetradrahem, ki so jih morali izplatati
premagani Kartaginci. Prav iz tega obdobja izvirajo sirakuike dekadrahme,
izjemni umetnidki izdelki svojega dasa[10 - novec iz okoli 390 pr Kr.]. Okoli leta
430 pr. Kr so se na Siciliji prvii v grdkem svetu pojavili bronasti, sprwa uliti in
krnalu nato kovani novci ter se odtod raziirili v juzno Italijo in nato po celotnem
grdkem svetu.
V egejski Grtiji so Atene v 5. stolegu pr. Kr. postale velesila, zato tudi ne
preseneda, da so bile atenske tetradrahme (in srebrniki niZjih vrednosti) z
upodobitvijo sove najbolj razsirjeni novci klasidne Grdije [11 - tetradrahma iz
okoli 430 pr Kr.]. Prav v Atenah so se z rednim plaievanjem raznih uslug zelo
raz5irili srebrniki najrazlidnejdih niZjih vrednosti, katerih uporabo (npr noinjo
malih -+ obolov pod jezikom) pogosto omenja tedanja grSka literatura. Zaradi
atenske dominacije l'e wsta drugih kovnic prenehala z delovanjem in dele po

t29
 rski novci

porazu Aten leta 404 pr Kr. se je ponovno razcvetelo Zivahno kovanie dena4a v
drugih grlkih mestnih drZavicah. Pridetek kovanja denarja v posameznih mestnih
drZavicah je bil odvisen predvsem od surovin, ki so jim bile na voljo, oziroma od
potrebe po denamem gospodarstvu. Tedajie na primef, postalo zelo intenzivno
kovanje v Korinhl katerega srebmiki z upodobiMjo Pegaza na sprednji strani
[t2 - srebmi stater iz okoli 1150pr. Kr.] so postali ena naiboli razdirienih wst denarja
v zahodni Grdiji, v juZni Italiji in na Siciliji.

S prihodom makedonskega kralja Filipa II. (359*336 pr. Kr.) na oblast se

priienja obdobje helenizma [13 - zlati stater]. V tem iasu so tudi v grikem svetu
prideli redno kovati zlatnike [14 - tretjinski zlati stater ko!-nice Metapont iz okoli
330 pr Kr.], kar do tedaj ni bil obidai, de izvzamemo perzijsko kovanje zlatih
. darejkov in sicilsko kovanje zlatih staterlev Po Filipovi smrti leta 336 pr. Kr. sije
njegov naslednik Aleksander hitro podvrgel Grdiio in se pripravljal na pohod
proti Mali Aziji in BliZnjemu vzhodu. Z uspelo vojaSko ekspediciio je Aleksander
na celotno bliZnievzhodno pa tudi na daljnevzhodno podrodje prenesel redno
uporabo denarja. Na posameznih podrodfih so Aleksandrovi guvernerji prideli
kovati denar v skladu z lokalnimi novdnimi merami, iz katerih se je razvil tudi
denarni sistem kasnej5ih helenistiinih kaljestev. Od okoli 306/305 pr. Kr. se na
teh novcih redno pojavljaio vladarski portreti [15 - tetuadrahma egiptoyskega
vladarja Ptolemaja I. (311-283 pr. Kr.); 16 - tetradrahma sirskega vladaria Selevka
n. Qa6-24211,
W.Kr.)].
Lit. -L CARRADTCE & M.PRICE,Coi aqelfl the GreekWotld,London1988; C. M. KRAA,
Afthaica d ClassEalGlc?kCafis, Berkeleyand Los Anqeles 1976.

130
 rSko-ilirski novci

GRSKO-tLtRSKt
NOVCI

DAORSOI

Poimenovanje se nanada na neke vrste denarno zvezo na jugovzhodnem

podrodju Jadranskega morja (v juZni Dalmaciji in na obmodju danadnje Albaniie)
v dasu pred prihodom Rimljanov Tedai je omenjeno obmodie sodilo v okvir
ilirskega kraliestva.
Predvsern na juZnem Jadranu in na podrodju vzhodnega Ilirika so se
pojavljala ilirska mesta, ki so kovala lastni denar. Prvi ilirski mesti, ki sta Ze v
drugi polovici 5. stoletja pr. Kr. prideli kovati lastni denar sta bili Dirahij (J
Dyrrhachiun) in Apolonrja (-->Apollonia). V zgodniem 4. stoletju pr. Kr. so priteli
kovati denar tudi v ilirskih mestih Dam asa'1(+ Danastion),Dapaiia (-+ Daparria)
tnPelag;ia (-->Pelogia).Od druge polovice 3. stolega pr. Kr. sta lastni denar kovali
tudi Skodra (-> Skodra) in Lisos (-+ Lissos), ki sta imeli kovno pravico tudi po
vzpostaviM rimske oblasti leta 168 pr. Kr. Po porazu ilirske drZave so namred
Rimljani nekaterim rnestom (9kodra, Lissos)in plemenom -+ Labean(Labeates) in
-+ Daorsi (Daorso) podelili avtonomijo, ki je obsegala tudi pravico kovanja
rd-urcH'd ucldld.

Ime ilirskegavladarjasena novcih prvid poiavi na zadetku3. stoleqapr.

Kr. Na nekaterih srebrnih state{ih kovnice Dirahij (-->Dythachium) in na

l3l
 rdko-ilirski novci

tetradrahmi tipa Aleksandra Velikega je tedaj zapisano ime ilirskega kralja

Monwfrja (-s Monounim).ImevladarjaMitila (-->Mytillcv),vegetnoMonuniievega
naslednik4 pa sepoiavi na bronastemdirahijskem novcu.
Sredi 3. stoletja pr. Kr. (250-240 pr. Kr.) so v kovnicah Apoloniia (-->
ApoIlonia\ nDiral$ (Dyrhachi un) pnteh pod vplivom rimskegarepublikanskega
-+ denariia (dmarius)kovati velike kolidine drahern, ki so v 2. stoletiu in v 1.
polovici 1. stoletiapr. Kr. igrale pomembnovlogo v denamemobtoku sredniega
Balkana.Rimski zgo dovtnauLivij (Liuius,xlv, 43) prav te novce s povprednotezo
'illyici argenti'.
3,4g, ki sojih kovali 5ev prvi polovici 1. stoletjapr. Kr., im enuie
Ilirske kor.nice so delovale 5e v mestih Amantija (-s Anantia), Bihs (-s
Byllis), Olimpa (-+ Olympa)n Onk (-->Orikos).
Naslednja preglednica prikazuje avtonomno delovaaie ilirskih kormic v
kronolo5kemzaporedju;

Kovruca Obdobjekovania

ryfi|tu*iuil ok. 42G---5ledina1. stol. pr. Kr.

Apo oflia ok. 40o-sredina 1. stol. pr. Kr.
ok. 395----ok320pr. Kr.
Dapania zSodnje4. stol. pr Kr.
Pelagit sredina4. stol-2m pr. Kr.
konec4. stol. pr. Ki.
By is ok. 260-168 pr. Kr.
Onkos $edina 3. stol.-158 pr. Kr.
Otmpa ok. 229-168 pr Kr.
Litsos ok 229-168 px IG.
sJ<odla ok.213-168 pr. Kr.
Rhlzon 186-158 pr I<r.
186-158 pr Ki
185-158 pr. Kr.

Naslednia preglednica prikazuie avtonomno delovanje ilirskih kovnic po

rimski zasedbi tririka leta 158 pr. Kr.

Kovnica Obdobje kovanja

Ry is 168-148 pr. IG.

Lissos 168-148 pr Kr.
OlSnipa 168-148 pr kar.
Skodra 168-148 (135)pr Kr.
Rhizorl 168-135 (?)pr. Kr.
158-1. pol. 1. stol. pr' Kr.

Prve grdke kolonije na jadranskih otokih, kjer ie sicer Zivelo ilirsko

prebivalstvo, so bile ustanovljene na zadetku 4. stoletja pr. Kr. V zgodnjem 4.
stoletju pr. Kr. je sirakudki vladar Dionizii starejdi (405-367 pr Kr.) pridel v

't32
 re
lGi
ryr
i*i
Lll* rdko-ilirski novci
G

Dalmaciju predvsem na Isi (-+ Isso), ustanavljati syoje koloniie, s timer ie na

srednjedalmatinsko podrotje pri5el v obtok siraku3ki bronasti denar V tem tasu
so na sredniedalmatinskih otokih ustanovili tudi knidsko koloniio na Korkiri
Melajni (-+ Korlyrra Mekina), pnseljena s Parosa pa okoli 385 / 84 pr Kr. koloniio
naFarosu (-+ Pharos).Mesto Isa je 5ev 4. stoletju pr. Kr. ustanovilo svojo kolonijo
na Korduli (Korkyra Mekina). Kmalu po ustanoyiM so mesta predvsem zaradi
lastrih potreb (pladevanje mestnih uradnikov) in kot odraz polititne samostoinosti
pridela koyati lastni denar, ki je bil sicer v obtoku v glavnem omejen na Sirde
vplivno podrodje posameznega mesta. Pod vplivom sirakudkega denarja so tako
pridele v 4. stoleEu pr. Kr. delovati kovriceFaros (Pharos,Starigrad na Hvaru)
Herakleja (--> Herakleia, ni natandneje locirana, nekje na podrodju srednje
Dalmacije) in Isa (1ss4 Vis). V njih so kovali bronaste novce po sirakudki noviari
meri s povpredno teZo okoli 16 I in novce polovitne r..rednosti s teZo okoli 8 g.
Konec 4. stoletja pr. Kr. so priteli kovati nekoliko lazje novce. Kovnica v Korkiri
Melaini ie katkotraino delovala le v 3. st. pr. Kr. Konec 3. stoletia oziroma v 1.
pol. 2. stoletja pr. Kr. so kormice najuZnodalmatinskih otokih v glamem prenehale
delovati.
Delovanje grJko-ilirskih kovnic v Dalmaciji prikazuje naslednja
preglednica:

Kovnica Obdobje kovanja

sredina4. st. pr. Kr.-konec3. st. pr. Kr.

1. pol.4. st.pr Kr.-I. pol. 2. st.pr. Kr.
sredina4. st.pr Kr.-190/147pr Kr
Kot",lyla Mehirla 3. st. pr. Kr.

Lit. - J. BRUNSMID,Di? lnschlifen und Mnazen dergnechbchenthdte Dalmatims, ir'y'len

189&H.CEI<A, Qaeslio s denumlsmati4ueill|ien ??,TUana I972; D. R!NDIC-I4jOCF\4C,'Craeco-
Illyrian Emissions and the Question of "Illyria " Coina+e', Num2nati*a7,'1988,9-75; fit., Ilii i
a iCkisalkt, Spl* 19a, M. H. CRAWFoRD,CoinageandMoney undel theRorflanRefllbli, Lond,on
7985,219-225.

IJJ
 tt
o

O P O L ' S( H A D R I A N O P O L A )
HA D R / / A N

RIMSKI PRO\{NCIALNI NOVCI

Kovnica rimskih bronastih -->provincialnih novcev v provinci + Trakiji

(Thracia),danesEdirne v Turdiji. Mesto ie ustanovil rimski cesarHadrijan (117-
138),ki rnu je podelil tudi kovno pravico. Novce petih vrednosti so nato kovali
do vlade cesarjaGordijana III. (238-244) Novci enoine vrednosti so imeli tezo
3,5-J,7 g l7\, novci dvojne vrednosti 5,9-4,7 g novci ttojne vrednosti 7,3- 6,8
g, novci dlirikratne vrednosti 145-9,8 g [2] in novci petkratne vrednosti (kovani
le za Gordijana III.) 14,7g. Poleg tega so predvsem v iasu vlade cesa4aGordiiana
III. kovali tudi bronaste + medaljone. Na sprednji strani novcev je upodobitev
doprsja rimskega vladarja in niegova titulatura v grStini, na zadnji strani Pa so
poleg imena etnikona AAPIANOIIOAEITQN upodobitve rimskega cesaia in
iradkega konjenika, bozanstev grSko - rimskega panteona (Zevs, Hades, Hera,
 ,::r:,..eraclea

Demetra [2], ApolorL Triptolem [3], Artemida, Atena, Ares, Hermes, Dioniz,
Afrodita, Eros) razlidne upodobitve Herakla, orientalnih boZanstev (Serapis,
Izida, Kibel4 Glikon), personifikacij, lokalnih boZanstev (Orfej in Evridika,
Hermes, redna in mestna bozanstva) in arhitektumih spomenikov mesta (razna
sveti5da[4], mestna vrata [5]).

RMSKI PSE\DOAWONOMNI NOVCI

V tasu vlade cesarjevKomoda (180-192), Septimija Severa(193-211) in

Gordijana III. (23&-24) so v mestu kovali tudi psevdoavtonomne bronaste novce
niijih vrednosti (s povpredno teZo okoli 2,7 g) brez upodobitve in titulature
dmskega cesa{a. Na njih so razne upodobitve (Herakles / / k:}Hennes I I grozd,
Setaprs I I lzida,Herakles / / Herakles z levom [5]) kijih na zadnii strani spremlja
napis AAPIANOIIOAEITON.

NOVCI ZVEZE MEST (J HOMONOIA)

Ob koncu 2. oziroma na zaietku 3. stoletja so v tej kor.'nici kovali tudi bro-

naste novce zveze (homonoia) mes! Hadrijanopole in Nikopole (-+ Nicopolis ad
Ishun).
Vsi novci te kormice so bili v obtoku omejeni predvsem na podroije rimskih
provrncTraldje (Thrzcia) in Spodnje ll'fezije (Moesia Inferior).

Lit. -J. JuRUKovA" Zemonnayage desoillesm Mesi2Inft?ieureete Thlace

pendafttleIle
IIIe s.Hadlianopolls, fia 1987(v bolgarsiini).

HALK (CHALKOYS)

Oznaka za grfki bronasti novec nainiZie vrednosti. Obidajno je imelo 12

oziroma 16 halkov vrednost 1 -+ obola, v Atenah pa ie bil en obol vreden 8 halkov
Kovali so tudi novce dvojne (dichalkon) in dtirikratne vrednosn (tetrachalkon ll -
novec makedonskega vladarja Kasandra]).

HERACLEA (HERAKLEJA)

Na mestu zgodnej5ega Pednta (J Perintho) v rimski provinci Trakiji

(Thracia) je cesar Dioklecijan (284-305) ustanovil imperialno kovnico

_tJf
 erakleia

predreformnih -+ antoniniianov (antoninianus) v mesht ki ga je okoli leta 285

preimenovalv Heraclm v dast svojega sovladarfa Maksimijana Herkulija (285-
310). Kovnica je delovala tudi po Dioklecijanovi -+ denarni reformi, ko so v njej
med leu 294 in 298 kov a\ srebme (-+ argenteusllll tnbronaste novce (-+ nummus
[2]). Od leta 305 dalje je kor,rrica delovala neprekinieno do konca 5. stoletja, vendar
ie bila koliCina skovanih novcev v njej manida kot v drugih balkanskih kovnicah
tega obdobja. V glavnem so kovali bronaste novce [3 - Liciniiev numus; 4 -
Honoriieva majorinal, po letu 313 tudi redke zlatnike. Kovnica je v kovnidkem
-+ priznaku najpogosteje oznatena s trkami SMFf ki jim sledi de oznaka oficine.
V dasu Bizanca kovnica ni delovala.

Lit. - C. H. V SUTHERLAI'ID, 1keRomanInpelicl Cottuage, Vo/.Vl FromDtuckh:an's Re-

fom (AD 294)lo theDeathof Mminlnus (AD 313),London 1973,520-542; P M. BRWN, Tht
RofianlrnpelialColflageVoL.VII. Cottstilti4eandLiciftlus,Lor\don1966,532-561; J. P C. KSNT,
me RonltttInpelial Colftage,Vol.VIII TheFarrlll!o/Coftstafttifte
l, London1981,426-439; I. W.E.
PEARCE, Ihe RomanImpen:al Coinage, Vol,IX. Valmtinianl-Theodosiusl,Lorld,on'L 3,1,89-'199;
J. P.C. KIN'I, TheRomanImperialCoikage,Uol.X. 7heDiz'idedEttli/e aadtheFall ofthe Westen
Pa/ts4D395-491),London 199438;W HA]+I, Monetalttpei/ Ror ar//Byaqtini.Dle(hryhdg.hg
des imischmRalches im5.lahrhundert(408-491),\ryien1989;P GRIERSoN, M.MAyS,Catalo eof
LateRomanCoi s t theD ribaltonOalsCollection andin theWhiltemorc Collectbn.FronArndiis
andHonolits to lheAccesslon o/Azastasius, Washinglon1992,62.

HERAKLE'A (HERAKLEJA)

Se neidentificirana grJka kolonija na srednjem Jadranu (omenja jo le Ps.

S@lar 22), v kateri so sredi 4. stoletja pr. Kr. priteli kovati lastni denar. Najvei
novcev te ko\,.niceie bilorazen v posameznih najdildih v srednji Dalmaciii odkritih
na otoku Hvaru (-+ Phoros),po iemer bi lahko domnevali, da je bila kovnica na
tem otoku in ne na Korduli, kamor so jo skudali locirati nekateri avto4i. Po
sirakudki -+ novdni meri so kovali bronaste novce treh vrednosti. Novci naivi5ie

-tJo
 e+.-
i:s;;
; _, I

--^€,i erakleia Sintika

i=,Es

vrednosti s teZo med 16 in 19 g [1] in novci polovidne vrednosti s teZo med 7 in 9

g imajo na sprednji strani upodobljeno Heraklovo glavo zlet4o koio, na zadnii
strani pa Heraklove atribute (po njem je mesto namrei dobilo ime) lok in gorjado
ter kraiso ali daljso legendo ttpA, fpAK, IIPAK [1] ali HPAKAE. Na novcih
najniZje vrednosti s povpretno teZo 3 g ie na sprednji strani upodobliena glava
Artemide, zagditnice momarjev in ladia4ev na zadnji strani pa delfin v desno z
legendo HPA. TeZki novci so bili verjetno skovani pred novci niZjih dveh vrednosti.
Mogode j9 da so novce srednje vrednosti kovali v isejski koloniji na dalmatinskern
otokuKor6:,7i (-+ Koriyra Melaina), saj so po reZi in stilu podobni novcem -+ Isse
3. stoletja pr. Kr.
Konec 3. stoletja pr. Kr. je kovnica nehala delovati.

Lit. l. BRUNSMID, Dalmatienqwien

,l? Inschr{lm utulMlltzefl deltriechischmSta'dte
1898,5+58;M.'BONACIC-MA}JDINIC,'Novac Herakleie Vjeslk
u ArheoloJkomm]uzel]ul9plitro',
i histoija dalnatinsku81;1988,65-80.
zaarheologilu

H E R A K L E I A S ' N T IK A ( H E R A K L E J A S I N T I K A )

Kovnica v istoimenskem gla!'nem mestu Plemena Sintov (Sintot) v -+

Makedoniii, ki je bilo po vsej verjetnosti v bliZini danadnjega naselia N6o P€tritsi
v Grtiji.

Ze v poznem 5. stoletju pr. Kr. so v kovnici kovali okoli 5 g teZke srebrnike,

na katerih je na sprednji strad upodobljen Herakles v boiu z nemejskim levom,
na zadnji strard pa je inkuzni kvadrat z napisom AAIvI, obkroZa pa ga napis
npAKAEretll.
V kovnici so najverjetneje v rimskem republikanskem obdobju kovali redke
bronaste psevdoavtonomne novce z makedonskim Sditom in napisom
IIPAKIEfTToN na sprednji strani, na zadnji strani pa je okoli kija napis EIII

t37
 1J*,,u",".".,
>TPYMOM [2]. Po nekaterih dorrmevah naj bi te novce kovali Sele v zgodnjem
rimskem imperialnem obdobju.

Lit. - H. GAEBI-E&,ti. antikenMiinzefl Notdgiechmlands, Bd. I Die antikenM rran

ws Makedoniau d Paionia,Berlin 1935,63; M. PRICE,eoirts ofthe M&Edoniafts,Londor.1974'l4
ss.

H I B R I D NN
I OVCI

Uporaba neprave kombinaciie -+ pedatov za kovanie sprednie in zadnie

strani novca [1 - Valerijanov antoninijan z zadnjo stranio Salonina] je privedla do
tako imenovanih numizmatiinih hibridov oziroma hibridnih kovov Studii take
tedai nenatrtovane uporabe pedatov danes omogoda spoznanja ki se nanadaio
na -+ relativno kronologijo kovania posameznih novdnih -+ ernisii' Kot Primer
naj navedemo hibridni novec, pri katerem sta bila pomotoma uporabliena pelat
za sprednio stran -+ antoninijanov cesarja Kvintila (270) in pedat za zadnjo stran
posmrtno skovanih novcev cesarja Klavdijan. Q68-270) [2], ki dokazuje, da je
kovanje posmrtnih Klavdijevih novcev mogole uvrstiti Ze v das Kvintilove, in
ne SeleAvrelijanove vlade (270-175), kot so domnevali doslej.
Znani so tudi tako imenovani uradni hibridi, pri katerih so se uradno
uporabljali pedati prej5niih vladarjev.

HISPANSKI NOVCI

-+ Provincialrri bronasti novci rimskih mest (municipijev in kolonii) v

rimski provinci Hispaniji (Hispania, danes podrodje Spanije in Portugalske).
Kovanje teh novcev je zelo oZivelo pod cesarjem Avgustom (27 pr. Kr.-14 po
Kr. ) ko je bila Spaniia razdeljena na tri administrativne enote: Province Luzitaniia
(Lusitmia), Berika (Baetica) in'larakonenzis (Taramnensis). Na podroCju prov-
ince Tarakoneruis so delovale -+ kovnice Costulo, Aca, CarthagoNo?4 llici Sa-
guntum, Dertosa, Tarraco,Emporiae,llerd4 Cels4 Osca,CaesorouSastoll---31,Bilbilis,
Tunlaso,Cascantumltf, Graccurris, Calagurris, Clanta, ErcaTica Osicerda,Segobngo,
Segoon in Ebusus, na podroiju Betike Zaelia, hippa Osset,halica, Romula, Gades,
Iulia I?aducla, Carteia, Abdera in Colonia Patriciq na podrodju Luzitanije kovnice
Emerita, Ebora i\ Par lulia.

138
 ispanski novci

Ilici
J BAETICA r. o
' J . l
. ',atnoat',-_+.-{-".*."
Patricia o--1 -Castulo
,
Laelia ttaiica. -/-z i \^.,/
- v ornoDo
o)o- ..o Acci

s
-
n
-
2

139

Bronast novec Valetijana I.
(253-259) skovan v imenu
zvez€ mest Side in Delfi.
omonola novcl
Na sprednji strani novcev je naipogosteje upodoblieno doprsie rimskega
vladarja s pripadaiodo -+ legendo v latin5tini. Na zadnji strani novcev so
nairazlidnej5e upodobitve, kot so porheti ilanov cesarske druZine, verski simboli
(med katerimi le najpomembnejdi bik) arhitekturni spomeniki, upodobitve,
povezane z voisko (vojadka znamenja). Legende na njihovi zadnji strani skoraj
vedno oznaEujejo ime kovnice. Tedaj sta bila osnorma nominala -+ as [t 4] in -->
semis [2], koyali pa so tudi -t sestercije (sestertius l3\), -+ dupondiie (dupondius)
in -->kvadranse (quadrans).Konec 1. stoletla po Kr. so nehale delovati vse kovnice
na ozemlju province Hispaniie.
Lit. - L. VILLARONGA,Nut tisrnahca
akhguadeHlsparlia,Ba elor\a1979,237-306;A,
BURNETI, M. AMANDRY, P.PAUl<IPoLLEs,RomsnPmoincialCoinaxe,Vol.I,London - Paie792,
63-1.46.
HOMONOTANOVCI
Poiem, ki se pogosto pojavlja v -+ legendah na zadnji strani rimskih -+
provincialnih novcev posebei na podrodiu Male Azije in oznaduie dogovor med
dvema (vdasih tudi tremi) mestoma o medsebojnem tesnem sodelovanju (zvezi).
Poleg poima OMONOIA se v legendi pojavliata tudi imeni obeh mest (redkeje
treh), ki sodeluieta(1o) v zvezi. Novce zveze so kovali v enem od sodelujodih
InESL
Lit. - R. PERA,Hoftonoi4 tulle fionele di Augusto ogli Antonint; Geryrva 1984.
1,40
 o

I B E R S K IN O V C I

Na obmodju Iberskega polotoka sta prebivalstvo v obdobju helenizma

oznatevala iberski jezik in pisava (predvsem ob reki Ebro in ob sredozemski
obali) oziroma kelto-iberski jezik (predvsem v severni Spaniji). Razmejitvi med
obema je mogote slediti predvsem po -+ napisih na novcih. Ker so Ze pred letom
237 pr. Kr. na prostoru danadnje Spanije delovale -+ kovnice v grdkih kolonijah
Emporije, Rode in GadelEmporiae(-> drahme),Rhofuin Gades(drahme in bronasti
novci)], so Iberci sprva posnemali prav novce teh kovnic.
Iberska in kelto-iberska novca sta bila srebrnik in bronasti novec
(najpogostejdaupodobitev je rnodka glava / / konjenik). Upodobitve na novcih
so stilno skromne in razmeroma primitivno izyedene. Osnova denamega sistema
je bil rimski -+ den arij (denarius), ki so ga priteli posnemati v 1. pol.2. stoletja pr.
Kr., mogode Ze leta 197pr. Kr. (ko je bila Hispanija razdeliena v dve rimski provinci:
Hispania Ulteiorin HisVania Citerior), gotovo pa v iasu 155-154 pr. Kr. [1], ko so

141
prideli kovati tudi bionaste novce (25 [2 - kovnica Lagtnel,semis[3 - kor.nica
Castulol,quadrans14 -kovrica Castulol,lrimsin sarlazrs).
Najpornembnejsekovnice
srebmikov sobile Szgr:atum,Ernpoion,Torraco, Ilerdq PompaelotnprcdvsemOscs
[1], v katerije bilo skovanihpreko 90 /o vsehsrebmikov.Bronastenovcesokovali
v vsai osemdesetihkovnicah, od katerih vseniso locirane.Med 80 in 72pr. Kr. so
nehali kovati srebmike. Po nekaterih domnevah naj bi iberske srebmike priieli
kovati po nalogu Rimlianov, ki so z njimi zelo ve4etno pladevali svojo vojsko.
Iberski denar je bil v obtoku omejenna podroge Iberskegapolotoka.

Lit. - A. M. CUADAN,k Monedalbe/ica,Ma(lJid,L980;L.VILLAR0NGA, CorV s Nuftft urx

Hitlarriae anle A?gueh Aetatem,Madlid, 194; M. H. CRAWIORD,Colt agearrdMorrey unde/ the
RornaflReptlblic,Lo^d,o 1985,84102.

,cHirA, (fHNE)-+ IHNAJI(tcHNAtO,)

tHNAJt(rCHlVAror)

Peonsko pleme, ki je poseljevalo podroije zahodno od reke Atios (danes

podrodje okoli Koufalia v Grdji) s prestohico lchnai.

o
o
4

Med okoli 5tl0 in 511 pr. Kr. so v kovrrici lchnaikovali srebrne oktodrahme
(29,2-17,8 g) [1] in -+ stateie (9,5-9,2 g) s podobno upodobiwijo, kot ie na
novcih plernen -+ Oreskov (Oreskb| in -->Edonov (Edones)in ki prikazuie golega
mladenida med dvema voloma, napis I+NAION / / kolo v irkuznem kvadratu
[1]. Na drugem tipu staterjev (didrahem) ie upodobljen vojak, ki drZi vzpe-

L42
 mitacije

njajodega se kont4 napis I+NAIQN I I kolo l2l. Poleg omenjenih novcev so

verjehro med okoli 510 in 480 pr IG. kovali de oktobole [3] in diobole [4] s klededim
bikom na sprednji strani in s kolesom na zadnii strani.

Lit.-J.N.SVORONO6,L'hetltthtePinittrde|aMacidoneProuuePatlan,ttisnatiqueet
A Histor! o/MacedonioVolI SS0-336
l'or duPangietlicago 1979,40-46;N. G.L. i{A Mtr'.,ot'!D'
B. C.,Oxtord.1979,75-9'l.

IKONOGRAFIJA

Beseda izhaja iz gr5 iine (eikon: podoba) in se nana5a na Studii upodobitev

na novcih z oblikovnega in vsebinskega vidika. Pomembna ie zlasti interpretaciia
-+ tipov in simbolov, ki so bili nekdai skrbno izbrani in vkliuieni v uPodobitve
na novcih, vendar je ta Pogosto odvisna od subiektivne Presoje danadniega
raziskovalca. Interpretaciia upodobitve ie danes nemalokrat Povsem drugadn4
kot so si zamislili snovalci nekdanjega denarja. Kljub temu omogoiaio iko-
nografske Studije upodobitev na novcih predvsem vpogled v sodasnapolitidna
in ekonomska gibanja pa tudi v tedania umetnoshla in arhitekturna snovanja.

Lit. -J. CASEY, Ilnde/standing AncienlCoi\\s,Lo do11986,,23-35; R-

N. HANNESTAD,
Aarhus 1986; H. CHANTP.AINE, 'MehdacheBiistenund GanzfiSuren
nan Art ard ImperialPolicv,
auf rdmischenMiinzen I rechtsund links als AnordnungsprinziP' , DieMiaze Feshchrfrf
Maia R.-Alft\di,FGnklurtI99l, 122-146; romainc,I.,
n 8ASttLN,k busi?nofttiirc de,empeteurs
Wetteren 1992; II.,Wefteren1993; l9q4
IIl., Wefteren

ILIRSKI NOVCI -+ GRSKO_ILIRSKI NOVCI

IM ITAC IJ E

Predvsem v Zelji po ustva4anju nelegalnega dobidka so Ze od samega

pojava denarja le-tega ponarejali in kovali (ali ulivali) njegove imitacije ali
ponaredke. V tasu imperialnega Rima so bile v dolodenih dasovnih obdobjih na
posameznih podroijih imperija v obtoku zelo velike kolitine imitacij, za kar so
bili obidajno ekonomski vzroki. Tako so v Galiji (Ga//itt) v tasu od vlade rimskega

t43
 miiacjie

cesada Avgusta (27 pr. Kr.-14 po Kr.) do Nerona (54-68) kovali v lokalnih -+
ko\,-nicah posnetke imperiahih -+ asov predvsem zaradi pomanjkanja bronastih
novcev v obtoku fll. Y Bljranji (Britannziz)so v drugi polovici 3. stoletja kovali
posnetke -+ antonirijanov (antoninianus) 12,31zlasn zaradi premaihnega dotoka
svezega denaia v tamkajsnji '-) denarni obtok. Tudi v 4. stoletju so pogosto kovali
posnetke novcev uradnih kovnic v dtevilnih lokalnih kor.nicah. Ti posnetki so
bili skovani sodasno oziroma malo po uradnem kovanju novcev. Razmeroma
pogosto kovanje imitacij v 4. stoletju so razlagali zlasti s pomanjkaniem uradno
skovanih novcev v obtoku [4-6] . Te imitaciie so kovali v nelegalnih kovnicah, ki
so ve4etno delovale v sredidtih podrodij njihovega obtoka. Vdasih so ti novci
verni posnetki originalov pogosieje pa so zelo grobe imitacije. Ker je bilo
posnernanjenovcev (oziroma -+ ponarejanje) razdirjeno predvsem v zahodnem
delu imperija (v Galiji in Britaniji) in v podonavskih provincah, je mogode sklepati,
da so uradne kovnice na omenjenem podrodju namenoma kovale manj denarja,
da bi tako nadrtno zniZevali --+inflacijo.
Irnitaciie se od uradnih originalnih predlog razlikujejo predvsem po -;
stilu, po slab3i kvaliteti kovine in niZii tezi. V primeru srebrnikov ie jedro novca
neredko izdelano iz manjvredne kovine in prevledeno s tanko srebmo prevleko.
Vdasih (predvsem na podroiju Britanije) so bile imitacije prekovane v uradne
novce, ki so bili pred tem zaradi -+ demonetizacije vzeti iz obtoka.
Irnitacije so kovali s -+ pedati, ki so jih vrezali po originalnih predlogah,
vendar so od teh odstopale po bolj grobem stilu. Originalne novce so pogosto
vtiskovali tudi v glinaste ploddice, ki so jih naio Zgali [7] . Tako so dobili negative,
iz katerih so ulivali imitacije.

Lit. - G.C. BooN,'CountedeitCoinsin RomanBdtain',v: I. CASEY R.RIECE(eds.),

(BAR4),Oxford 197495-170;
CoinsandtheA/chaeologls/ M, CL|TESIJJ , Ntl1/isftatlcAspects
ofthe
H/story ofthe Daci't1tState.TheRofian Reptbl/cafi Coifiagelfl Dac/aand Gelo-Daclai Co/flsofRo-
na Twe (BAR 1^t. Ser. 112),Orford 1981;A. ALFOLDI,'Matedalien zur Klassifizierungder
gleich;eitigen Nachahmungen von rdmischen Miinzen aus Ungarn und den Nachbarl?inilern ,
Nkn. Ki)zli)nu1926,3748;1927/2a,59-71;1929130, 10-25;M. R. V,cslc,'A IVth and Vth Centu-
ries Hoard of Roman Coins and Imitations in the Collection of the National Museum in Bel-
Arade', Sirmtum8,'1978,'113-132;Z.DEM),'EirngeBeispiele fur die Nachahmung antiker Miinzm
iuf der Grundlage von Miinzfunden im slaionisch-syrmischen Raurr , VjesnikAlheola;kog
muzejat/ Zaglebu 15, 1982,211-242;P. BASTTEN, 'Imitations of Roman Bronze Coins, AD 318 -
363', Maseum Notes 30,1985, 143-1n M. PETER,Eme Welkstdttez r Herstell n! aon S baeraten

1,44

Na prvi poqled opazno pa-
d a n l e k v al i i e t e a ; t o n i n i j a ,
nov med leti 215 in 270 (1 -
Karakala, 2 - Valerijan; 3 -
Khvdij IL; 4 - posfthi Klav-
Denalen in Augasta Ra ica (SFMA 7), Berlin 1990jC. KING, 'Roman copies, v Coln F/ids and
Coin Usein th; Rona World(Studien zu Fundmiinzen der Antike, Bd. ld ), Berlin 1996,237-263.
INCUSUM -.>INKUZ
INFLACIJA
V antiki so plaievali drZavne uradnike in deloma vojsko v gotovini, zato
je morala imeti drzavna blagajna oziroma drZavni proradun vedno gotovinsko
rezervo, v katero seje natekal denar predvsem iz raznih davddin in drugih dajatev
Kadarjev drZar.ni blaga;'niprimanjkovalo denarja (npr. v dasuvojne) sije drZava
pomagala (npr. v 2. stoletju) s prodajo drZavnega premoZenjaali celo vladarjeve
lastnine, nezanemarljiv dohodek paie predstavlialo tudi zaplenjeno premoZenje
bogatih senato{ev ki so jih obtoZili (resnitne ali izmi3ljene) veleizdaje. Zadnje
sredstvo, h kateremu seje zatekla drZava, da bi si zagotovila dovolj denarj4 pa
je bilo njegovo razvrednotenje. Prideli so kovati novce z vse slabdokvaliteto kovine
oziroma zmeraj manjdo teZo. Na ta naiin so iz iste kolitine dragocene kovine
lahko skovali veliko ved denarja. Povedano ilustrira podatek, da so srebrni -+
a'rtoljrijari (antoninianus) leta 21.5vsebovali 50 do 40 /, srebra, leta 260 pa le de
okoli 4 /o, istodasnopa se;e zelo zmanjdalatudi njihova teZa.Sdasomaje bilo kot
posledica upadanja niegove kvalitete v J obtoku vse vet denaria in cene so moiTro
naraddale.To najbolte izra1a podatek, da so se cene Zita, ki so bile v veljavi v 2.
stolegr! do leta 301 povedaleza 50-krat nato pa do leta 335 5e63-krat. Samo med
leti 270 in 290 so se cene suZniev poveiale za 1500%. 5e jlustrativneise za prikaz
visoke inflacije so primerjave cen zlata. Funt (okoli 327 g) zlata, kije v 2. stoletju
stal okoli 1.000 -+ denarijev (denarius),je leta 301 stal Ze 72000 denarijev, leta 313
110000denarijev,leta 317Ze423000denarijev,leta 388pa celo3 milijarde denarijev
Lit. - C. R.WHTTTA(I&'Inflation andthe Economyin the FourthCenturyA. D.', v: C.
E.KING(ed.),Inpelial Rmma4ExpendltarcandMoetaryPoi/cyifl theFoLl/hCent lyA. p.(BAR
Int. Ser76) Oxford 1980,1-22;G.DEpEyRoT, Obeseti;fatio;entre Antlquiti etMQn ,4ge,pais
1991; 'The
J.E.LENDoN, Faceon theCoinsandlnJlationin RomanEgypt',Klioiz, 1i90,1,06-
134;R. DU ICAN-JONE9, MofleyandGoae/nmmt in theRoftanEmp//e,Cambndge1994,25-28.
t45

e 3
C
P o l o v i a n is t . t e r l i d i j s k e g a
kralia Kmisa iz sr€dhe 6. stol.
pr.Xr. z odtisom dleta na za-
nkuzni novci
I N K U Z N IN O V C I
V 6. in 5. stoletiu pr. Kr. so v grdkih kor.nicah v juZni Italiji (Sybaris [l],
Metapontun l2l)kovali tako imenovane inkuzne novce, kjer se na reveru poiavlia
v negativu ista upodobitev kot na sprednii strani novca. Ena takih kovnic je
delovala tudi v Metapontv (1v[etqpontum) kjer so kovali novce z Zitnim klasom,
ki se je na zadnji strani poiavljal v negativu [2]. Novci te kovnice so se pogosto
uporabliali kot predloga za izdelavo -+ imitacij na podrodju -+ Libumov.
Do inkuznega kovania ie prihajalo tudi nenarnensko, te je na primer na
pedatu sludajno ostal pred teqr skovani novec. Takrat ie na nanovo skovanem
novcu ostal v negativu odtis zgomje strani pred njim skovanega novca [3 - Galien].
Taki primerki so 5eposebei pogosti v poznorimskem obdobjq ko so v posameznih
kovnicah skovali velike kolidine novcev.
Lit. J.P.C,oDDARD,'Roman Brockagesi a PreliminarySurveyof their Frcquencyand
TWe', Metalluryyii Nurnbt ahcst 1993,n-86; G.tuRINL 'Pseudomonete inclrs€dala Dalmazia',
Ri?istallallarB d/ Numisrnatica
95.1993.127-t 44.
TNKUZ('NCUSUMI
Odtis dleta, s katedm ie bil pritien -r surovec (predvsem za kovanje
zgodnej5ih novcev iz elektruma, zlata ali srebra), ko so vani rtiskovali -+ petat
pri kovaniu njegove sprednie strani. V stuokot'ni literaturi pogosio uporabljajo
neustrezen izraz inkuzrikvadrat (guadratum incusum), sajje odns pogosto ne le
kvadrataste, ampak tudi pravokotne ali druge oblike.
146
 nterpretaciia novinih najdb

INTERPRETACIJA NOVCNIH NAJDB

Sistematitnemu -; dokumentiranju vseh vrst + novdnih najdb s posamez-

nih naidiSt sledi podrobna analiza in nato tim bolj objektivna interpretaciia.
Pri celovitem obravnavanju novinih naidb moramo razlikovati med
najdbami posamiinih novcev s posameznih najdi5d (arheolodkih plasti, objektov,
stratigrafskih enot itd.), nov&rimi -+ zakladrrimi najdbami in najdbami novcev v
grobovih. Ker pojem novdna zakladna najdba zaobjema namenski skupni zakop
veEjekolidine denarja, je mogode posamezne sklope novtnih naidb (npr. skupine
novcev, ki so bile izkopane okoli kultn.ih mest, svetidd, pod mostovi) oznatevati
s pojmom kolektivna najdba.

PosArflCNENovCNENA]DBE

Novdne najdbe s posameznih najdiSd moramo vedno skrbno dokumen-

tirati in opredeliti v skladu z veljavnirni standardi ter iih korektno katalogizirati
v skladu z najnovejdo strokovno literaturo, pd tem pa je treba zabeleZiti tako vse
tehnidne podatke o novcu kot tudi vse podrobne najdiS&re podatke. Ob nagtetem
ne smemo zanemadti podatka o izrablienosti novca v iasr! ko je le-ta ostal v
zemlii (kar je nekaj povsem drugega kot njegova dana5nja + ohranienost). S
pomodio tako ovrednotenih novdnih najdb je mogode zelo natandno kronolo5ko
opredeliti posamezne arheoloike stratigrafske enote ter neredko z njimi bolje
datirati tudi druge v isti plasti odkrite, vendar kronolodko manj opriiemljive
arheolodke artefakte. Verjetno ni treba poudarjati, da je to moZno le v primeru,
ko so najdiddni podatkivsakega arheolodkegaartefakta (s tem tudi novca) najbolj
natanino izmerjeni in skrbno zabeleZeni. Zato pri obravnavanju novdnih najdb
kot pdmarnega historidnega vira ni toliko pomembna kvantiteta podatkov (Stevilo
najdenih novcev) kot predvsem njihova kvaliteta (skrbno beleZenje konteksta
vsake novdne najdbe). Z vsakim na terenu povrdno zabeleZenim podatkom je
namret bistveno okrniena izpovednost in datacitska wednost novca kot enega
naipomembnejdih prirnarnih zgodovinskih virov Tudi zato imaio novci, ki jih
posamezniki vse pogosteje odkrivajo z detektorji kovin (tudi ob predpostavki,
da najditelj ni navedel njihovih izmiSljenih najdi5dnih podatkov) kot zgodovinski
vir le omejeno vrednost. Pomen s tako metodo odkritih posamidnih novcev (ali
zakladnih najdb) je zato naipogostqe mogote presojati predvsem le v sklopu
antikvarne tradicije numizmatidne vede, ki je bila usmerjena predvsem na
preudevanje in obravnavo samega novca, njegove -+ tipologije -+ primerjave
pelatov oziroma njegovega morebitnega doprinosa k relativno-kronolodki
razvrstitvi posameznih novtnih -+ emisii. Tovrstnega velikega pomena
posameznih novcev seveda ni mogode zanikati, vendar je najpomembnei5a
kvaliteta novca kot primamega zgodovinskega vira (ki mora biti pri novcu z
arheoloikega najdidta sevedaprimarnega pomena) tedajbistveno osiromasena,
dene izgubljena. ICjub vsem pomislekom pa se zdi, da je vkljudevanje detektorskih
najdb v rnuzejske zbirke, v korpuse in kasnqe v shokovno analizo edino smotmo.
Na ta natin pridobljeni numizmatitni (pa tudi drugi arheolodki) artefakti namred
bistveno raz5irjajo spoznanja o novih arheolodkih lokalitetah, omogoiajo njihovo

t47
 nterpretacija novdnih naidb

grobo iasovno opredelitev in nudijo stroki dragoceneinformacije, ki nemalokrat

bistveno spreminjajo dotedanie ugotovitve in domneve.
V primeru, da vsi arheolodki podatki vsake novine najdbe niso skrbno in
popolno dokumentirani (pa detudi je bil novec odkrit z arheolodko metodo), je
najpomembnej5a vloga novca kot pogosto kronolodko najbolj obiutljivega
atefakta v glavnem izgubljena, kar je seveda neprecenljiva dkoda zlasti za
arheolodko stroko, katere osnovna naloga je, da se prav s terenskimi raziskovan;'i
(ki so na isti lokaliteti neponovljivi) dokoplje do absolutno obiektivnih podatkov
Za numizmatidno stroko in antiano zgodovino pa lahko novci s posameznega
najdi5ia kljub omenjenim pomanjkljivim arheolodkim podatkom devedno sluZijo
kot izhodidde za wsto zanimivih analiz, ki generalno osvetljuiejo posebnosti in
gibania -+ denarnega obtoka na posameznem najdidtu in v njegovi okolici,
obenem pa tudi kronolodko opredeljujejo najdiSde,s katerega i.zhajajc
Ker so danes dokumentirane novdne najdbe s posameznega najdidda
sludajne najdbe nekod nakljuino izgubljenega denarja, nam podajajo realno in
obtutljivo sliko tedanjega denarnega obtoka in s tem posredno tudi sliko
intenzivnosti Zivljenia (poselitve) na najdiStu, vendar le v primeru, da imamo s
posamezne arheolodkelokalitete na razpolago zadostno skupno Stevilo novcev.
V primeru nizkega Stevila novcev objektivna analiza in interpretacija namred
nista moZni. Ce najdbe Stevilino ali procentualno prenesemo na grafikor! nam
le-ta ponazori gibanja denarnega obtoka v posameznih obdobjih, predvsem
niegovo intenzivnost oziroma nihanje kolidine denarja v obtoku. Na osnovi teh
nihanjbi mogli posredno sklepati na nihanja intenzivnosti poselitve na posamezni
obravnavani lokaliteti. Ob tem je seveda nujno treba opozoriti, da so obdasna
nihanja kolidne denaia v obtoku naipogosteie zgolj posledica monetarne politike
posameznih rimskih vladarjev, zato ugotavljanje takih nihanj na posamezni
lokaliteti samo po sebi ne pove nid o gibanju intenzivnosti njene poselitve.
Potreben je prirnerjalni grafitni prikaz gibanja denarnega obtoka z ved najdiSi
na omejenem obmoEu ter z lokalitet na iirdem podrodju irnperija in Seletedaj je
na razpolago dovolj obseZna primerjalna osnova, ki omogota objektivno
interpretaciio tako razvidnih odstopanj v nihanju intenzir.nosti novinih najdb.
Pri izdelavi grafikonov ki ponazarjajo gibanja denarnega obtok4 je mogoie
upodtevati in prikazati Stevilano ali pa procentualno zastopanost novcev
posameznih vladarjev v okviru dolodenega obdobja (npr. v tretjem stoletju).
Predvsem ob upoitevanju procentualne zastopanosti novcev je mogota tudi
prirnerjava med ved lokalitetami [1, 2]. Na tak nadin dobljena slika sicer ni
napaina, vendarje izkrivlien4 saj ne upodteva dejstva, da je bil kak vladar lahko
na oblasti npr. dvanajsf drugi pa le dve leti. Na tak nadin izdelan grafikon nam
zato lahko prikaZe le medsebojno prime4avo zastopanosti novcev posameznih
vladarjev na enem najdiiau, mozna pa je tovrstna primerjava tudi med ved
najdi5Ei, pri iemer je jasno, da bodo dtevildno in procentualno vedno naibolie
zastopani prav novci vladarja, ki je bil najdalj na oblasti.
Pri izdelavi grafikonov ki ponazaiaio denami obtolg se pogosto uporablja
metodologij4 ki prikazuje absolutno Stevilo novcev na posamezno letovladanja
posameznegavladarja [3]. Na ta nadin so namred odstranjenerazlike, ki nastajajo
zaradi razlitno dolgega vladanja posameznih vladarjev TeZave nastopito, ko
hodemo na istem grafikonu primerjati denarni obtok z vea lokalitet, sai prvi

L48
 nterpretaciia novtnih najdb

..t
,;l-
"a

25t35
'"v
,"V,

Primeriava intenzivnosti (Kom€nta!: Sl. I prikazuiezgoli Stevilino zasLopanost novcev v posameznihobdobjih

ftih naidb na naidisaih kovaniaiposameznih vladadev). ki fuie le to, da je biio naimarj novcev dokumentjranih na
We'dl Ul n m, Ptql podroilu anticnegamesta l/iunum. V odstotkih izraZendelet novcev Posameznegaobdobia,
brb in Deutsch Alten-
Ct nanbln. Za osnovo brikazina na Sl. ), omogoia se obiektivneisoprimerliivost med tremi ;aidit(i in iele sedaiso
st€vilo novcev posa- iazvidna dokai podobntgibanjd kolidineden;rja v obLolu na ndidiidh Virunumii Poelooio.
.ga obdobia ozircma Podobi-rbkot Sl. 1 tudi Sl. 3 odraza zgoli veiie ali manise Stevilo naidenih novcev na
pogameznemnaidi(iu. Nasprotnov odstotlih izrazendelei novcevv iosameznemletu
bosameznega kovnegaobdotjiana razljanihnajdiEcilr,prikazanana SJ.4, omogocamedsebojno
fttuEriava inteMivnosh b.i-"rtiiuoit, tt t gibaniddenami masev obtoku na n aidtstil' Vir nunn Poelouio.
tanih naidb na treh nai ker le upostevano"t""podobnost
kriise ali dalise obdobje kovanja ozircma vladanja Posameznegavlada4a,
lh. Za osnovo sluri v kaze vrh diagrama v prime4avi s Sl. 2 dejanskoobdobjg v katerem je bilo v obtoku najvea
obdobja denarja.)
vladata.

pristop (upodtevaiesamo absolutno gtevilo novcev na leto) izkrivlia sliko. $ele

lb s treh najdi3t.
sluzi Stevillna primeiava procentualne letne zastopanosti novcev v izbranem obdobju (nPr. v
drugi polovici tretjega stoletja) omogoda obiektivneido Primerjavo med razlidnirni
naidiSdi [4], deprav so razlike v tem primeru nekoliko zabdsane oziroma zahtevaio
paz liiveiSo analizo. Ugotoviti je torej mogode, da obrekti\.'no Prime4avo med ved
najdisdi omogoiajo samo grafikoni, ki prikazuieio procentualni delez novcev v
posameznih obdobiih" ne glede na to, ali ima procentuahla primedava za osnovo
celotno obdobje kovanja ali pa upoSteva tudi dolzino tlaianta posameznega
obdobia. V primeru slednjega ie vendarle mogode Ze na grafikonu obiektivno
ugotoviti kolidino denaia, ki ie v posameznem obdobiu pdgla v obtok.

r49

5 ' V odstotkih izra;en del€z
.ovcev Posameznil kovnih
o b d o b i tn a i z b r a n i h l o k a l i -
tetah v provincah Panoniji
lPaako'1ia)in Daciji (DacA.
nterpretaciia novdnih najdb
iiAIRX:F*PPJ::EX*
gnir::tiRF\RFF.txF
(Kom€ntanMedtemko kate denamiobtokv panonskihnajdigiihWienl W doborn,Bigetio
in DeutschAltenburg/ Camuntumv 3. stoletiuslorai identianogibanieintenzivnosti,m6dno
odstopagibanjedenarnegaobtokav mestul/ulun v provinciD;ctji. Odstopanjeje posledica
izpra2nii'eprovincev id"cuvladecesarja
Avrel\analiTO-27 .)
Sele primerjava denarnega obtoka (na procentualni osnovi, pri demer niti
ni pomembno, ali upodtevamo dolZino posameznega kovnega obdobja ali ne)
med vet naidiSdi pokaZe, katera nihanja intenzivnosti denarnega obtoka so samo
posledica rimske irnperialne denarne politike in katera so deiaruko posledica
lokalnih vzrokov (slabdih ekonomskih razmer, nasilnih vpadov itd.). V tem
primeru moramo za ugotoyljena odstopanja poiskati zadovoljivo interpretaciio
trt.
Kadar si prizadevamo analizirati in ilustrirati dasovnoomejenehistoridne
dogodke oziroma sku5amo podrobneie kronolodko opredeliti zadetek(ali konec
oziroma zgoli obiasno prekinitev) poselitve posamezneganaidiiia (npr mestne
inzule ali stavbe),je mogode primerjalno podrobno analizirati novdne najdbe le
enega kor.nega obdobla (npr. obdobja vladanja enega rimskega cesarja), vendar
upo5tevaie v posameznem letu skovare novce (novdne emisiie). S to metodo je
bilo mogode npr. relativno natandno ugotavlrati, v kolik.dni meri, kje in kdaj se v
novdnih najdbah na prostoru jugovzhodnih Alp odraZajo markomanski vpadi
t6l.
Za prime4alno osnovo so seveda vedno potrebni podatki z lokalitete, ki
ima dokumentiranih veliko novcev cesarjaMarka Avreliia (161-180) in ki v tem
obdobju ni bila prizadeta (v omenjenem primetu Carnu ta ). Za podrodje rimske
Celejeie bilo na tak nadin mogodeugotoviti, da je reden dotok denarja dokumen-
tiran z novci, skovanimi do leta 165,nato je bil dotok denarja zadasnoprekinjen,
kar ie vedetno posledica prizadetosti mesta zaradi markomanskega vpada. V
zgodnjih sedemdesetih letih je opazno zmanjdan dotok denada v obtok tudi na
podrodju Emone. Na podoben nadinje mogodepdme{ati npl zastopanostnovcev
posameznih emisij iz obdobja samostoine vlade cesarja Galiena (260-168) na
razlidnih najdiStih v provinciRecrji (Raetia) aliv Panoriji (Pannonziz)in ugotavljati
zgodnejdi ali kasnejsi zadetekposelitve v drugi polovici tretjega stoletja [fl.
Na osnovi zgornjih nakljudno izbranih pdmerov je mogode pokazati
uporabnost ter obdutljivost in zato dokaiinjo zanesljivost omenjene metodologije.
150

a- V odstotkih izrazen delez
dvcev Posameznih emisii
<rsaria Marka Avr€liia na nai
diEtih Liubliana I Enoni,
PtuitI P@ituia Wagn.a/ Flaria
Sdff in.DeuLsch AltenburS/
t- hoc€ntualna zastoDanost
tE[ eznih emisjj G;l'eno-
nterpretacitanovtnih najdb
(Koment r: Sfika prikazuje predvsem na naidiii'r Ca/fi ntt/rt Ir.a tem najdisiu rezultati
arheolotlih rd,/iskov;nj kaZejo.da nikoli ni bilo prizadeto od markomanskihvpadovl
zastopanostvsehemisij novcev cesdrjaMdrka Avrelija.Njihova intenzivnoslse celopoveia po
letu 170,kar je deloma posledicaimperialie monetarnepolitike deloma pa p sotnosticesaia
in gtevilne vojske. Nepretrgan denarni obtok je mogoae ugotoviti na r.ajdiiijhPluj (Poetooio)i^
Wag]'ra(Flaun Solua).Novci na najdi3iu Ljubljala (Er o a) kaZejo v prvi polovici vlade Marka
Avrelija prvim trem lokalitetam podobna gibanja v dotoku denarja v obtok, v zgodnjih
<edemdesetih letih pa send tem naidjsaudotok denaia v obtol skorajdaprekine,karje mogoae
interpretirati kot posledico nasihih dogodkov.)
(Komentar': Calienovi novci na najdiSdih P6cs/ Soptbnaev provilci Par.orijr (Pannond,
Zollteld I Virunun v prov inci Norik { &o,i.,ra) in Augsburg / Augu<ta Vindeh.otumv prcelr.ci
Reciji (R d/a odslikavajov prvi vrsti intenzivnostposameznihemist novcev tegavlada44 ki
je Seposebejizrazita v drugi polovici niegovevlade. Od splognegavzorcaodstopajoGalienovi
novci nd najdigtih Bettmauerb. Isny / Vmannv prcvlr.c,Rec:ji in Wind isch/ Vindonissav provinci
Getmaniji (Germafia), kjer skorajd; ni zastopanih novcev zgodnejdih emisij. Iz tega diaerama je
zato mogote zakljuiiti, da ie na slednji dve najdigai denar zaael pritekati v obtok prece, kasneje
Naiveikrat je mogode ugotavliati, da kaLelo novdne naidbe z naidigd na
geografsko zakljuienem prostoru podobna gibanta intenzivnosti denarnega
151

I - Pdmeriava intenzivnoeti
novanih iaidb na utrienih
voialkii podhoianr<ahAidov-
salnal C;sha E l+\Eic;l Ad
Pinn v sklops zapon\esa
sisrena Clarstra Alpirn
9 - V odstotkih izraten delei
novcev posameznih kovnih
obdobii ru naidGdjh C/ar:t
Tmaco i^ Coninbri*a ia
]b€rskem polotoku.
l0 - V odstotkih iza-t€n del€Z
novcev posameznih kornih
oHobii na naidistih Kitln in
Flerzheim v piovinci Germa-
dii(Gemmin').
tI - V odstotkih izraZ€n delet
novcev Posameaih kovnih
obdobii na treh naidisaih v
prcvinci, Par.oniji (Pnaon ia').
nterpretaciia novCnih najdb
(Koment r Sl. &11 prikazujejopdme4avo procentu*"t*ap-o"O rr*."v drugepolovice
3. stoletja v antiinih lokalitetah'rd razlithih koncih rimskega imperiia. Na prvem'diagramu
primerjamo nov&re najdbe v vojalkih trdnja\ah Castlt/ AjAo.|3tu]6'.,l. Ad Pinrlt/ IlniSica v
sklopu zapomega EistemaChusha Alpiun lulialurfl, na drusem v antidnih naselbirrah Clurlia tn
Tatritco(HsVanb Tatacoteasis) ter Cohinbn?a (Lusifania) na-Ibersken polotoku, na hegem pa v
naselbinah Coloaia Agripptnmsisl Kdln ilFlerzheim na skrainem ziahodnem delu province
Germanije. Na teb:tem diigramu je prikazan v odstotkih iaaze; delez novc€v v rimskih taborih
t'tthenl VindoboaamBigelloter v civilni naselbini P6.s I Sopiataev provi\dPxrcniii(Paanonia).
Dia$ami kazeio na specifiina gibania intenzivnosti denamega obtoka na razliinih koncih
impariia. Na rilidnih ieosrafskd zakliutenih podrodih ie moso"ieo oaziti razUenointenzivnost
doioti, aenar;a posam"ezrih kovnih o'bdobii i obrot ,, r#t6ri mltina aenaria v obtoku pa je
lahko deloma tudi posledica specifitne struktu re d enaria v obtoku (v Germaniji na primer visdk
deleZ novcev galsEh vhdarFv ter niihovih imitacij). Skorajda identidla int6nzi;ost dotoka
d enaria v ob,lok na geografuko zakljutenil podroiiih ie posledica napaiania posamezrdhpodrodij
z denariem iz istefa frra, obenem pa bi io lahk; interpretirali tudi's;oitobnim kara'lterie;
lokali tet ( npr. civjlnih naselbin, vojadkjh postoiank ) ter s icronolo5ko sotainosqo rimskih trdrirlav
ozrFomanaselblJl.,
obtoka ter podobno zastopanost novcev posameznih ko\mic, sai na, bi bil dotok
denaria na zakliutena podroga iz istega vira in bi zato moral denar v obtoku
teoreti&ro kazati podobno strukturo [8-11].
Pri morebitnih odstopanjih v okviru geografskozakljutenegaprostora sta
potrebni skrbna analiza in previdna interprctaciia. Pogostoso odstopanialahko
r52
 nterpretacija novdnih naidb

t2- V odstotkih izraZ€n del€Z
mvcev posameznihkovnh
obdobii na nardisaihReqens-
burs,l Castn Retina, Bett-
D.atiet bei Isny / Vemanizia
Srrattbin"-l 'olz,iod / nv
F.Dwinci Reciji/ nrerix
(Kornertar Sl. 12 prikaz uje primeiavo intenziwrosti denamega obtoka na trch najdiseih v
provinci Re(iii/ Raetn.V nasprottr s preisniimi primeri (5. 8-11) ie tokat mogote opaTiti
'preceilnie
raziike v intenzir,noid kolidne deriarlai' posameznihkoviih obdobjih,-karbi ialko
intenireiirali z razlitnim kardkteriemnaidiiC piedvsem pa kot posledicokronolo5kih raztik v
dotoiu denarfav obtolqpotemtakemtudiv poselitvi najdisa.Reeensburg/CastraRegimiebila
civiha utriena naselbina z vojasko posadko, poseljena ze prcd 3, sloleljern, lsny / Vemaniaje
manisi kastel, zgrajen v sedemdesetih letih 3. stoletja, Straubing/ Sombdurum pa je tldr.java,
zgrajenaselev devetdesetihletii 3. stoletja.)

posledica kronologkih razlik v poseliM najdisda [12], nemalokrat pa je mogoie

na primer ugotoviti, da so odstopanja v intenzivnosti dotoka denaia v obtok
posledica dejstv4 da je bila med sluaaino naidene novce zajeta tudi Ze v prcteklosti
raztresena novtna zakladna najdba oziroma le-ta med izkopavanji ni bila
spoznana kot taka [lil].

13

nosh novcev posa- (KomentatNa prvi pogled preseneta odstopanjev intenzivnosti pritokd dendrjd
obdobiina naidi3cih posameznihobdobijvobt6krunajaiiaihlsnv/VManiatnPtat{enhofenl PoniAeni.Pimenava
Erbils^vl Vena a i p.ocentualno zastopanostjonovcev posa,ireznihobdobij v skJopuzaLladne najdbe Chur/
nhotml?onsAaiv
d Reoiil Raetla in v Curia kai,e pod,obnost krivulj slednjega in najdisaa Pfaffenlofen. Izkopavalci lokalitete so
, zakladne naidbe dopusiali mo2nost,da je med izL.opaniminovci raztresenanovi'na zakladnanajdba,kar prav
Czzzv isti provinci. primerjavana SI. 13 dejanskopot4uje.)

153
 nterpretacija novdnih naidb

Ze prej smo omenili potrebo, da novdne najdbe posameznih obdobij vedno

analiziramo v kontekstu (geografsko) najdirde primerjave sotasnih najdb. V takem
primeru izgubiio na primer na svoji vrednosti zakljuiki, ki slonijo na razmeroma
nizkem dtevilu novcev posameznega obdobj4 npr Sestegaali sedmega stoletja.
Naidirda geografska primeriava namred pokaZe, da ie skromno Stevilo najdenih
novcev omenienega obdobia prisotno na vediem delu imperija in je torei zgolj
posledica tedanje uradne finanlne politike oziroma tedanjih ekonomskih razmer.

ZAICADNE NAJDBE

Med novdne zakladne najdbe pogosto metodolodko napadno uvr3taio tudi

razne skupinske natdbe novcev kot so na primer najdbe novcev, ki so jih ljudje
nekod kot daritve pugdali v raznih svetisdih. V takih primerih kakrdna koli
histori&n interpreticija najdb ni smotma, sai nam skupinska najdba omogoda le
vpogled v strukturo denarja, ki je bil v iasu darovanja v obtokrt in nikakor ni
mogote govoriti o zakopu najdbe iz ekonomskih ali nasilnih razlogov.
Nov&re zakladne najdbe podobno kot posamidne najdbe novcev strokovno
kataloiko obdelajo in ovrednotito specializirani skokovniaki v skladu z veljar,nimi
standardi. Pri tem skupaj z ostalimi novci opredeliio tudi najmlaiJi novec v naidbi,
ki lako pod.aja te/minus Vost quem zakopa najdbe. Tudi v tej zvezi Zelim ponovno
opozoriti na nujnost po iim natandneiSem opazovanju in dokumentiranju vseh
okolnosti odkritja naidbe ter predvsem na potrebo po di[r podrobnejdi zabeleZbi
vseh naidi5tnih podatkov. Prirnarno lahko namred v popolnosti dokumentirana
zakladna naidba dasovno natantno opredeli predvsem arheologko plast v kateri
je bila odkrit4 sekrmdamo pa lahko razjasni tudi marsikatero r?raganie, povezano
s kroienjem denarja v obtokq z relativno kronologiio posameznih novcev ali
novdnjh emisij oziroma z denamo zgodovino nasploh. Tudi ob tem velja opozoriti
na nekatere nedoslednosti, ki so se v preteklosti navezovale na katalodke
predstavitve in kasnejde interpretacije novdnih zakladnih naidb. V primeru
narnret, da imamo na razpolago le podatke o manj3em delu prvotno vedje
zalladne najdbe, je velika verietnost, da v ohranjenem delu najdbe manika prav
naimlajdi novec v najdbi, kj ie bil tudi najbolje ohranjen in kot tak najbolj zanimiv
za numizmatidni trg. Prav pri zakladnih naidbah, ki so jih odkrili nepoklic(a)ni s
kovinskimi detektorii, te to najpogostei$i problem. Ugotavljanje tasa in vzroka
zakopa takdne rudimentamo ohranjene ali dokumentirane zakladne naidbe zato
nikakor ni in ne more biti objektivno. Kadar je novdna zakladna naidba z
gotovosgo v celoti ohranjena (izhaja torei s strokovno neoporednih arheolodkih
izkopavanj) moramo najmlajde novce v najdbi kronolodko dim podrobneje
opredeliti, po moZnosti glede na emisiio njihovega skovanja, s diner lahko
bistveno zoZimo ias kovania teh novcev ter tako podrobneie opredelilrro terml-
nuspost quem zakopa najdbe. Druga nevarnost, povezana z interpretacijo novinih
zakladnih najdb, je pogosto skrita v Zelii arheologov in antiinih zgodovinarjev,
da bi njihov zakop na vsak nadin povezali s historidnimi dogodki, ki so morda
sporodeni v zgodovinskih literamih virih, pa teprav novdna zakladna najdba ni
v celoti ohraniena oziroma dokumentirana in najmlajdi novec v najdbi tasovno
le pribliino sovpada z v pisnih virih sporodenimi dogodki. V tem primeru bi
lahko govorili celo o zlorabi materialnega historidnega vira, ki s potrebno

1,54
obtektivnostjo pri niegovem ovrednotenju nima nit skupnega. Danes Ze klasiden
primer takgne metodolodko napadne interpretacije novinih zakladnih najdb je
Nollov konstrukt obseZnegahorizonta novdnih zakladnih najdb iz iasa vlade
cesarja Marka Avrelija s podrodja province Norik \Noricun) ter niegovo
povezovanje z markomanskimi vpadi. R. Noll ie namred pri svoji dtudiji
metodolodko povsem zgredeno upodteval tudi vrsto zakladnih naidb, katerih
prvotna struktura ni bila v celoti dokumentirana oziroma Poznana.Njegova teza
je bila sicer Ze kmalu po objavi deleZna argumentirane kritike in zavrnitve.
Podoben primer je mogode najti tudi na podrodju rimske prcvinceRecije (Raelfu),
za katero historiini vir navaja, da je bila v dasu cesarjaGaliena opugdena.H.-J.
Kellner je zbral 17 novdnih zakladnih najdb, ki naj bi se zakljutevale z novci
Galiena,njihov zakop je datiral v leto 259/260 in tako doblieni hodzont istotasno
zakopanih zakladnih najdb povezal s poroiilom pisnega zgodovinskega vira iz
zgodnjega detrtegastoletia. Od tedaj se v strokovni numizmatidni, arheolo5ki in
zgodovinski literaturi, ki se ukvarja z rimsko provinco Recijo vedno navaja
omenjeni horizont zakladnih najdb, ki naj bi bile zakopane oziroma naj bi ostale
v zemljileta 2591260kot posledica usodnega alamanskegavpada Preko te Pro-
vince. Za napadno uporabo numizmatidnih virov v tem primeru niti ne moremo
kriviti arheologov in antidnih zgodovina{ev saj so se pri svoiem gtudiju oPirali
na primarne izsledke strokovnjaka - numizmatika. Kellner je Pri interPretaciji
omenjenih novinih zakladnih najdb napravil dve grobi metodolo5ki napaki in
pravzaprav nehote zlorabil materialni historidni vir: kot zanesljive je upoiteval
zakladne najdbe, o katerih so bili na razpolago le 5e zgolj najrudimentarnejBi
podatki oziroma najdbe, ki v celoti niso bile ohranjene, obenem pa ni poizku5al
iimpodrobneje kronolodko opredeliti najmlajdih novcev v najdbi v tem pdmeru
novcev Galiena, pa aeprav je v tasu Kellnerjeve analize omenjenih najdb za
obdobje skupne in samostoine Galienove vlade Ze obstojala ustrezna zanesljiva
standardna literatura. Analiza, ki je upoBtevalazgornje metodolodke zahteve,je
pokazala, da za domnevo o obstoiu horizonta novdnih najdb iz let 2591260v
provinci Reciii ni najmanjde osnove, sajje bila vedina najmlajdih novcev v najdbah,
ki jih je danes objektivno 5e mogode pritegniti k analizi (in teh je izjemno malo),
skovana gele po lett262, torej i,e v iasu samostoineGalienove vlade.
Pogostanapaka pri interpretaciji novinih zakladnih najdb je tudi mnenje,
daje vsak zakop vedjeskupine novcev povzrodilo neko sovraZno dejanje.Odtod
tud,i zgoraj omenjeno in z dvema tipidnima primeroma ilustrirano poSosto
prisilno in neupravideno povezovanje zakopa zakladne najdbe z vpadi barbarskih
plemen ali z notranjimi medsebojnimi vojadkimi spopadi v posameznih delih
rimskega imperija v dasu nasilnega prevzema oblasti s skani posameznih
uzurpato{ev. Analize strukture zakladnih naidb pogosto pokaZejo nasprotno,
da je bil vzrok nastajanjazakladne najdbe (torej tezavrirania denarja) pogosto v
ekonomskih razmerah v imperiju. Rimska finanina zgodovina prida, da je
slabianje denarja (manj kvalitetna kovina, padanje teZe novcev) spodbudilo
prebivalstvo k takojdnjemu kopidenju (tezavriranju) denarja boljde kvalitete, ki
je sicer 5e vedno imel nominalno kupno vrednost, vendar ie bila le-ta niZia od
dejanske vrednosti kovine, iz katere ie bil novec skovan. Stevilne novdre zakladne
najdbe so nastajale prav zaradi tega razloga, tezavriranje ie potekalo v dalidem
obdobju in tovrstne zakladne najdbe nikakor ne odraZajo strukture denamega

155

14 - V odstotkih izra;en dele;
novcev c€sariaKlavdiia Il.
(268 270) v zakladnih naid-
bah tg, Baldersdorf in Stnttt-
we8
nterpretacija novdnih naidb
obtoka v trenutku, ko je lastnik prenehal s tezavriraniem denaria, na tak nadin
nakopilen novini zaklad pa je nato iz tega ali onega razloga ostal v zemlji.
Analiza novdne zakladne naidbe naj vsekakor yedno upoiteva tudi
zastopanost novcev posameznih kovnih obdobij ter v okviru le-teh tudi
zastopanost novcev posameznih -+ kovnic. Analiza zastopanosti novcev
posameznih kor,nic naipogosteje pokaZe, da so v denami masi vedno prevladujodi
novci naidigau naibliZje kovnice, v demer se odraZa tudi tedanii denami obtok
1141.
(Komentar 51.14prikazujezastopanost Klavdijevihnovcevv teh zakladnihnajdbfi, ki so
bilezakopane v pribliZnoistemobdobjuin sobileodkritenaomeienem geografskempodrodju.
Ig je sodiigev latijo (ltatia),Ba1det\dott
v provincoNorik (.lr'rri.rzr),
Siretiregpa v provinco
Panofijo(Pa nonia\.Kljubrazmeroma zaklju(enemu geografgkemu ptostorusena grafikonu
odra.2a vlogaoddalimostikovnicpri dotel..anju denarjav obtok.ZakladnanajdbaStrettweg na
avstrijskerigtajerskem imavelikoveEideleznovcevnajdiEiubliaekovnice ;sb.r?lot nai-dba
I& Ljerprevladujejo novcinajmoinejieitalslekovnice- R na)
Kadar deleZ novcev posameznih kovnic bistveno odstopa od vzorc4 ki je
tipiten za denami obtok na geografskem podrodju iz katerega izhaja novdna
zakladna najdba, je najvetkrat mogote zakliuditi, da je bila najdba prvotno
tezavrirana na kakem drugem podrodju imperija in nato prinesena na obmodje
njenega kasneiSegazakopa [15].
Na osnovi analize zastopanosti komic je mogode predvsem v deftem
stoletiu ugotavlrati tudi pripadnost nekaterih podrodii rimskega imperija
interesnim sferam posameznih vladariev.
Analiza zastopanosti novcev posameznih kovnih obdobij v sklopu
zakladnih naidb mora biti izvedena po isti metodologii, kot smo jo opisali pri
posamidnih novdnih najdbah. TaGna primeriava na grafikonih lahko pokaZe pri
sotasno zakopanih zakladnih najdbah na zakliutenih podrotjih imperija podobna
gibania intenzivnosti zastopanosti novcev Ze iz takega dejstva ie mogote sklepati
na sodasenzakop najdb [16]. V primeru odstopanj pd procentualni zastopanosti
novcev posameznih obdobij, 5e posebei v zadnjih nekaj komih obdobjih preden
je bilo tezavriranje najdbe kondano, ie mogod€ dokaj objektivno sklepati na
nekoliko zgodnejdi ali kasnej5i zakop primerjanih najdb [1fl.
L56
 ,'...l.t
n t e r p r e t a c i i an o v a n i h n a j d b
'i.'

! - V odstotkih izrazen delez
rvcev Posameznihkovnic
L obdbbfa 294-305 v
r.tladnih najdbah Isny I in
n r€r Kellmnnz v provinci
biit IRE / La) n v zakJad(i
*tbiManslbBvsevemi
Alnli (Tn?olitara).
(Koment.r Ceprav sta bili novdni zakladni naidbi Isny I in lI odkriti v voiadkem kastelu
lsny I Vemaniav p{ovinci Reciii, kaZeta pod obno strukturo liot zakl ad na najd ba Mangub B, ki je
bila odkdta v Libiii. Naidba Kellmiinz kate za provinco Recijo tipidno strukturo zastopanosti
koi'nic. Na osnovi p meiave je mogoa zakljuaelg da tudi najdbi Isny odrazata denami obtok v
sevemi Afriki. Sliki zato nazoho kaZe,da j6 v sklopu obeh iakladnih ^qdb v lrdrjavi Venaaia
denal ki je bil malo pred zakopom pdnesen iz severne Afrike.)

t
t

--t _7-
S\
--7
-- -r-/// /

odstotkih izrazen delei (Komentar 5t,

(^omentar 51. 16
lo Kaze
kaze sKoral identiino procenrualno
skoraj lqendcno procentualno zastopanost posamezmn
zastopanosrnovcev posameznih
posameznih ko\adh ldeisdorf na prostoru jugovzhodnih
v sklopu zakladnih
kovnih obdobij v zakladnih najdbah Ig in BaBaldersdorf iulovzhodnih Alp. Iz grafikona
I
in Balaersdorf.
je
ie mosoie
mogoie skleDati
sklepati na isti naiin tezav rania
ranja denaria
dena4a ter na soaasnostzakoDa
zakopa obeh naidb.
najdb. Dodatna
prime4ava z zakladno najdbo Vaftis v provinciRecijl.l RaetiakaZeia drugem grafik grafikonu kljub
Y odstotkih izrazen delei na pffi pogled podobni struktu4 ki prav tako zakljuiuje s kovnim obdobjem270-275, 270-2 prccdl
Ev posameznih kovnih drdgatrio intenzivnost zastopanosti_novcev posameznih kovnil obdobij. PravPrav na rosnovi te
dii v skloDu zakradnih p me4ave in dejstva, da je v zadnjem kovnem obdobju vedja intenzi\,.nost dena4a kot v najdbi
I& je mogote sldepati na kasnejsi zakop najdbe Vattis.)

Tako z analizo posamitnih kot zakladnih novinih najdb je povezan v

strokovnih krogih najpogosteje omeniani problem tako imenovanega -+

157
 zamudnega fakto4a, torej vpradanje, koliko dasa je novec potreboval da ie po
svojem skovanju p.ispel v obtok oziroma na podrolie svojega kasnejdega
tezavdranja. Neredke so teze, da ie zamudni faktor igral iziemno veliko in
pornembno vlogo pri dotoku denarja v obtok na dolotenem podrodju imperija, s
dimer sta seveda pomen in vrednost novcev kot absoluho-kronolodka elementa
postavliena pod bistven vpradaj. Kot primer nai navedemo tezo, da naj bi bili
novci iz zaietka druge polovice tretjega stoletja v resnici predstavniki denamega
obtoka lele konca tretjega stoletja. Galilenovi novci naj tako na primer ne bi
odraZali denamega obtoka konca gestdesetih oziroma zadetka sedemdesetih le!
arnpak Sele denami obtok osemdesetih in predvsem devetdesetih let tretjega
stoleqa. Novdne zakladne najdbe iz devetdesetih let tretjega stolega nasprotno
tem trditvam kaZejo neznaten deleZ Galijenovih novcev, kar postavlja zgomjo
tezo pod obfuten vpra5aj. Tudi drugate je moZno prav na osnovi dobro datiranih
novinih zakladnih naidb ugotavljati, koliko tasa so bile posamezne vrste novcev
v obtoku. Na drugi strani tudi dename reforme nekaterih cesarjev pogosto izloliio
iz obtoka denar, ki ie bil do tedai v obtoku. Od primera do primera ie zato potrebno
pri interpretaciji novdnih najdb vse navedeno argurnentirano pretehtati in
objektivne rezultate uporabiti pri datiranju s pomodjo novca. Zdi se, da je tako
imenovani zamudni faktor v strokor.ni literaturi obdutno Dredimenzioniran.

GROBNE NAIDBE

Pornena najdb novcev, ki so bili nekod sestavni del grobnih pridatkov,

sicer ni mogode povsem zanemariti, de posebej v obdobiu do defrega stoletja. V
grobove so pogosto pridaiali novce, ki so bili de vedno v obtokrt pogosto pa so
pridani modno izrablieni novci, vdasih celo preluknjani, kar prida o niihovi
sekundami uporabi potem, ko so bili umaknjeni iz rednega denamega obtoka.
Zato ie pobebno opozoriti, da datacija novca v grobu opre del|ujele terminus ante
quem non, iorej datum, pred katerim novec ni mogel biti pridan v grob. Veliko
mani zanesliiva ie na tel osnovi dataciia pridaianja v grob, pri lemer igra doloieno
vlogo - nujno subiektivno - ugotavlianje izrabljenosti novca, ki je bil odkrit v
grobu. Vse ostale elemente, kot so zamudni faktol dolZina kroZenja v obtokrl
umik denarja iz obtoka in podobno, ki bi igrali pomembno vlogo pri analizi
posamidnih novtnih najdb, morarno pri analizi in interpretaciii grobnih novdnih
naidb zavredi.

Lit. - Ph- GRJERSON, 'The Interpretationof Coir.Fitrrds',

NLtn. Ch/onicle'!965.i-xt1j:
1966i-xv,J.CASEY, R.RIECF,Coittsatultfu Archaeotogl:sl
(BAR4),Oxtord 1974;H.- 1,,t.v Kern'EL,
'Die antike Numismatik und Ihr Material',
'Interpr€tadjaantiinih novtnih SchueizerMtuzbldttel 44. 1994,7-12:p. Kos.
najdb. MetodologUa- nienemoZrlost:,i^ pasn',A/h. Vest.48,
7997.89-707 .

,ssA(rsA)
Kovnica v istoimenskern mestu na otoku \4su v Dalmaciii (Ftrrvadka).
Antiixo mesto na prostoru danasnjegamesta Vis so v 4. stoletju pr. Kr. ustanovili
priselienci iz Sirakuz.

158
 Sirakudke bronaste novce z Ateno na sprednji strani in zvezdo med
delfinoma na zadnji strani so na otoku v drugi polovici 4. stoletja pr. Kr prideli
uporabliati kot -J surovceza kovanje lastnegadenaia, s dimer so hoteli poudariti
svojo polititno neodvisnost. Kot surovce so istotasno uporabljali tudi novce
Farosa (-->Pharos\z upodobitvijo Zevsove glave na sprednji in koze na zadnji
strani. Na sprednji strani isejskih novcev je upodobljen isejski mitidni prednik
lorui Qonios).Nazadnji stranije upodobljen delfin nad valovi [1] ali pa koZa levje
glave. Kovanju teh novcev je sledilo kovanje avtonomnih novcev s povpredno
teZo 17 g z istimi upodobitvarni. Nato so kovali bronaste enisije na katerih se na
sprednii strani upodobitvi Joniia pridruZi legenda IONIO, ki io moramo razlagati
zgolj kot pojasnilo upodobitve in ne kot ime nekega dinasta oziroma zveze mest
[2]. Poleg velikih bronastih novcev so kovali tudi novce polovidne vrednosti s
poryredno teZo okoli 5 g in z upodobitvijo Here na sprednji strani ter z delfinom
na zadnji strani.

V zgodnjem 3. stoletju pr. Kr. so priieli kovati bronastenovce s povpreino

teio 6 g, z nirrLhno glavo in z napisom DLA na sprednji strani ter z osemkrako
zvezdo na zadnii strani [3]. Istotasno so kovali tudi novce z Atenino glavo s
korintsko delado na sprednji strani ter z upodobiMjo koze v levo ali desno (vdasih
z napisom D) na zadnji strani [4]. Kovanju teh novcevje sledilo kovanje novcev
z isto upodobitvijo na sprednti strani in z jelenom v levo ali desno in z napisom
I! na zadnji strani oziroma z upodobitvijo amfore in z istim napisom na sprednji
strani ter z grozdom na zadnji strani. V dasmed leta 190 in 147 pr. Kr. uvrddajo

159
kovanje novcev z mladenidevo (fonij?) glavo na sprednti strani in s kantarom
med legendo D na zadnji strani [5]. Tedajje konec delovanja isejskekorrnice.

Lit. -J. BRIJNSMID,,&? Inschriften und Mlnzm der2liechischm 'ftdle Dalrflatiens,Wier].

1898, 5&68; D. RENDIa-MIOCE\TC'Piilog nekim nerije.enim pitaniima ilirske numografije',
Nuniznatike ,iesti 26, 1983, 5-15; M. Ntr oLANct, 'O Libumu Joniju' , Vliesni*za artuologiju i
hrilorili dalnahnsku 82, 1989,l3-34 (o interpretaciii mitske osebe);P VEO\A, 'Colonization and
Money Supply at Issa in the 4th Century B.C.', Chin , 1995, 55-62.

lSrRoS(lat. ,sraus) (lsTER)

Kovnica v istoimenskern mesfu ob izlivu Donave na zahodni dmomorski

obali na podrodju kasnejde rimske province -+ Spodnje Mezije (Moesia Inferior),
danes Histria v Romuniji. Mesto 1'ebilo ustanovlieno kot miletska kolonija konec
7. stoletja pr. Kr.

AVTONOMM NOVCI

-\
.E

v
3

e
Ze v 2. polovici 6. stoletia so ulivali puddiine osti [1], ki so imele funkciio
denarja.
Kovnica ie pridela delovati okoli leta 400 pr. Kr. Sprva so kovali -+ drahme
po fenikijski -+ novini meri" teike med 7 in 6,8 g. Med celotnim obdobjem kovanja
so na novcih iste upodobitve, na sprednji strani glavi dveh mladenidev, pri demer
je ena obmjen4 na zadnii strani pa ie v poglobljenem kvadratu morski orel na
delfinu ter napis DTPI [2] . Okoli leta 350 pr Kr. so prideli kovati novce po eginski
novini meri (teZke od 5 do 5,5 g). Poleg drahem so kovali tudi redke trihemiobole
s teZo okoli 1,3 I [3] in hemiobole s telo 0,35 g. Okoli leta 250 pr. Kr. so prenehali
kovati srebrnike in prideli s kovaniem bronastih novcev. Ti novci imajo na zadnji
strani isto upodobitev kot se pojavlja na drahmalg medtem ko je na sprednji
strani vedno upodobljena le Apolonova glaya [4]. Kasnge so na sprednji strani
upodoblieni Helii [5], boZanstvo reke Ister, Dioniz itd.

160
 zidini novci

V dasuvlade pontskega kraliaMitradata I1I. (250-185 pr. Kr.)so podobno

kot v kovricah -+ Kqllatis i^ + Tomis tudi tu kovali zlatnike s tei,o 8,2--4 g po
vzoru -+ staterjev tradkegain kasnejemakedonskega kralja Lizimaha (305-281
pr. Kr.), vendar z zadetnicamiimena mesta IC na zadnji strani [6].

RMSKI PROVINCIALNI NOVCI

Verjetno Ze v dasuvlade cesarjaNerona ( 54--68) ali Hadrijana (117-138)

so prileli v mestu 1r#zs kovati bronaste novce petih vrednosti (na njih so vrednosti
oznadene kot I, B, f, A [7 - Elagabal], E) s portretom rimskega vladarja ter z
njegovo titulaturo v grddini na sprednji strani. Na zadnji strani so iste upodobitve
kot na avtonomnih novcih [E - Trankvilina] oziroma upodobitve lokalnih
boZanstev, predvsem Apolona in Serapisa, ki jih vedno spremlia ime mesta
ICTPIHNQN. Novce so kovali do vlade cesaia Gordiiana III. (238-144\.

Lit.. B.PrCK,DieaztikenMinze NordglBchelands,Bd.I DleantlkmMiiflzm aonDa.ien

C. PRIDA,di? Mihzfundez,onJfishiz.Diepnechischer.
undMoesle,Berlin'1898,139-179; unddle
ftakedodschen
Minze,Bucuresti1973, 15-53;A.BURNITI, M. AMAi{DR,P?AURIPOLLES, Rd-
ftafi P/ooificlal Co/aage, Vo[ I, London - Parts 1992, 328.

t z t D t NNt o v c l

161
 zrabljenost novca

Skupina majhnih poznoantitnih novcev, ki so v neposredni zvezi s

daddenjemkulia egiptovskega bozarstva Izide v Rimu. Na njihovi sprednji strani
je upodoblien portret rimskega cesarja in niegova titulatua v latinidini, na zadnii
strani pa so upodobljena egiptovska boZanstva Izida [2], Anubis [3] in Serapis.
Na zadnii strani novca je vedno napis VOTA PVBLICA' ki nai bi odraZal loialnost
vladajodemu rimskemu cesariu ob vsakem zadetku novega leta. Novci so bili
skovani iz medenine ali brona. Kovati so jih prideli v iasu vlade cesarja
Dioklecijana (284-305) v imperialni kovrici -+ Roma.Izrazito renesanso kovania
teh novcev pa je mogode opaziti pod cesarjem Julijanom Apostatom (361-363)
[1]. Kljub prodirajodemu krdtanstvu kot uradni religiji so jih kovali vse do druge
polovice 4. stoleq4 ko sta cesarjaGracijan (367-383) in Teodozijl. (378-395)
leia 379/80 prepovedala upodabljanje vladarskih portretov na Izidinih novcih.
Novce so nato kovali z upodobiwami Serapisa [2] in Izide na sprednji strani de
do leta 395 ko so z zakonom prepovedali vse poganske kulte, s tem pa tudi
ta5ienje boginie Izide.

Lit. - A. ALFOLDL
A Festioaloflsis itzRonteat1deltheCh/istiatErrlre/olsoftheIVth Cm-
t ury,Buddpest1937 .

I Z R A B L J E N O S TN O V C A - + O H R A N J E N O S TN O V C A

162
 t
o

J A P O D I( ' A P O D E S )

\
JADRANSKO
MORJE

zikladnih najdb in Keltsko pleme, ki je v dasu pred dokondno rimsko zasedbo leta 9 Po Kr.
poseljevalo predvsem podrodje Like v severni Dalmaciji (Hrva5ka) in zahodne
predele (do reke Une) Bosne in Hercegovine. Pleme ni kovalo svojega denarja,
vendarjeprav za nfihovo poselitveno podroije poznanv antitnem svetu izjemen
in svojevrsten fenomen koncentracije --->zakladnih najdb, ki vsebujejo rimska --->
aesrudein -+ res slgrctum, predvsem pa velike kolidine egiptovskih (ptolemajskih),
+ kartaginskih in -+ numidskih bronastih novcev. Poleg omenjenih sodijo v sklop
teh najdb 5e redki grski in -+ ibero-hispanski novci ter fragmenti raznih bronastih
predmetov Posebnost teh najdb je da vsebujejo denar, ki je bil veiinoma v -+

163

Del zakladne najdbe Mazjn iz
leta 1496. Povzeto Do Alhco
,1.tl )1/t2t/ h taltatl, 1200rE
I01tlLsn, Za$eb 7993, 64,kat.
it 305, pomanjsano.
aPodi
obtoku kot plaailno sredstvo naikasneje do sredine 2. stoletja pr. Kr. Denar so
prebivalci tega podrodja nato hranili skorai stoleqein pol in vprasanje je, de so ga
medtem uporabllali v njegovi prvotni funkciji. Zakop teh najdb je mogoie po
najmlajdih novcih v niihovem sestavu datirati na prehod 2. v 1. stoletie oziroma v
1. polovico 1. stoletja pr. Kr Najpomembnejdazakladna najdba s tega podrodja je
bila odkrita v Mazinu, podoben sestav pa imajo 5e najdbe Gradac, Stikada,
Vrankamery Donji Unac, Bosanska Krupa (dve zakladni najdbi), Bosanski
Petrovac, Izadii, Obrovac, Siroka Kula in Zvonigrad. Poleg 12 zakladnih najdb
poznamo s tega podrodja deokoli 21 posamiinih najdb severnoafriSkihbronastih
novcev, ki predvsem pridajo, da je bil ta denar na tem podrodju resniino tudi v
obtoku. Funkcije velikih koliiin razlianega bronastega denarja v sestavu
omenjenih zakladnih najdb strokovnjakom ge vedno ni uspelo zadovoljivo
razloZrti.
'Nekolikonasasaa
Lit. J.BRUNSMID novacanaskupuu Hruatskoj
i Slavoniji.
NaSaSae
italskih i afrikanskih novaca u Mazinu', Vjes ik hrLJ/ltskog dl,lioloikog dlalfoA 2,]897,3 4Z M. H.
CRAWF]RD,Coi agedndMoneJ/ /7./e/the Roltlrt Republii,LondonlgEs, 222-223;I. MrRNrK,,Cir-
culation of North African etc. Currency in Illyricltrr,' , Afieoloikt Vestnik38, 1987,369-392.
1.64
 tl
o

KABYLE(KABILEI

Kovnica v istoimenskem mestu v -J Trakifi, ki ga je leta 341 pr Kr. osnoval

makedonski kralj Filip II. (359-336 pr Kr.), ki je tja naselil kaznjence,danes vas Kabile
pri mestu Jambol v juZni Bolgariji.

V mestu je med okoli 287 In 277 pr. Kr. koval bronaste novce v svojem imenu
tradanski kralj Spartok (Spartokos),rned okoli 260 in 245 pr. Kr pa tudi bronaste novce v
imenu vladarja Sko stoka (Skostokos).Med leti 275 in 250 ter 204 in 183 pr Kr. so v kovnici
kovali avtonomne bronaste novce dtirih tipov Na njihovi sprednji stranije upodobljena
glava Apolona, na zadnji pa stojedaArtemida Phosphoros, zadditnicamesta, ter napis
KABYAHNQN oziroma KABY [1].

Med okoli 250 in 245 pr. Kr. so v kovnici z lokalnimi -+ kontramarkami

oznatevali tudi bronaste novce selevkidskega vladarja AntiohaIL (26'1-146 pr. Kr.),

165
ki so s tem postali pladlno sredstvo na podrodju mesta. Na eni od kontamark ie
upodobljena Artemida [2], na drugi so v ligaturi grdke zadetnice imena mesta
(KAB). V ko!'nici so med 225 in 215 pr. Kr. kovali posmrtne tetradrahme
makedonskega kralia Aleksandra [3] z upodobitviio Artemide Phosphoros kot
simbola komice [4]. Z istim pedatom za sprednio stran novcev so kovali tudi
tetradrahme Aleksandrovega tipa v imenu keltskega vlad atla Kav an (Caaarus),
ki ie soded po literamih virih vladal okoli leta 220 pr. Kr [5].

Lit. - D. DRAGANoV,7heCoinage o/Cabyle,Sofia 1993;M. J.PRICE,ne Co,hage i, tlte

NameofAlerande/theG/eataftdPhilrpAfthidaes, Ziirich - London1991,174ss;O. MoRKHoLI\4
Ea y EetlenisticCo/ age/1omtheAicasjon o/ Aleranderto ,hePeaceo/ Apanea(336-188 B. C.),
Cambridge1991,138;D. DRAGANoVZ. PoPoV 'Le monnayagede bronzede la ville Cabyle',
Kabilel,SohiaI982,18-39(v bolgaricini);
D. DMGANoV,'Les conld|er|.arques
de Cabyle',
Kabile
2,Sokja1991,198-219 (v bolBarsaini);
D. DRAGANoV, 'Them.intinSoI silvercoinsof Cabyleand
oI Kin9cavarus', Et desBallraniqres
4,'1984,9+109.

KAILArr8 (KALAT|S)

Kor,nica v istoimenskem mestu na zahodni obali Cmega rnorla na podrodju

kasnejie rimske province - Spodnie Mezlle (Moesia Inferior), zdaj Mangalia v
Romuniji. Mesto so konec 6. stoletja pr. Kr. ustanovili kolonisti iz Herakleje
(Herokleia Pontika)-

AVTONOMNI
NOVCI

Na zatetku 3. stoleti4 najverjetneje po smrti tradkega in makedonskega

vladaria Lizimaha (30S-281 pr. Kr.) leta 281 pr Kr., so prideli kovati srebmike
(-+ drahme [1] in triobole) po eginski -; novtni rneri. Na sprednji strani srebmikov
je upodobliena Heraklova glava, na zadnji shani klas, kij in tul za pudtice z lokom,
vmes je napis KA]!\ATIA. Sredi 3. stoletia pr. Kr. so kovali tudi redke bronaste
novce z makedonskirn Siitom na sprednii strani in s trko K kot zatetnico mestnega
imena [2].
Med leti 250 in 225 pr. Kr. so v njej kovali posmrtne zlate + state{e in
tehadrahrne makedonskega kralja Aleksandra (336-323 pr. Kr.) ki iih oznaduieta
priznak K ali monogram, ki vsebuje nekatere trke iz imena mesta [3].
Takoj po prenehaniu kovanja posmrtnih Aleksandrovih novcev se na
tetradrahmah in drahmah makedonskega vladarja Aleksandra Velikega [4],
selevkidskega vladaria Selevka I. (312-281 pr. Kr.) ter tragkega in makedonskega

L66
 allatis

kralja Lizimaha pojavljaio -t kontramarke, v katerih irke K ali KAA oznatujejo

da so te novce pedatili v Kalatisu, s dimer so novci na podrodju mesta dobili
pravico pladilnega sredstva.
Med leti 281 (smrt trako-makedonskega kralja Lizimaha) in 72 pr. Kr.
(rimska zasedba) so v kovnici kovali bronaste novce razliinih vrednosti z imenom
mesta KA ATI ali KAAAATIANON in z imeni mestnih uradnikov Na sPrednii
strani novcev so razlitne upodobitve boZanstev ki so povezana z zgodovino
mesta, kot so Dionizova glava, Demetr4 Apolon [5], Atena.
Kronolodko natandnejeneopredeljeno so v sredini 3. stoletja pr Kr kovali
tudi zlate statele po vzoru novcev trako-makedonskegakralja Lizimaha, vendar
z imenom mestaKAA na zadnji strani.
Z rimsko zasedbo leta 72 pr. Kr. je mesto izgubilo pravico do kovania
rdDu r(Ed ucrErta.

RMSKI PROVINC]ALNI NOVCI

V iasu od vlade rimskega cesarjaNerona (54-68) do FilipaI. (244-249)

so kovali bronaste rimske provincialne novce z upodobitvijo vladarjevega portreta
in z niegovo titulaturo v grsdini na sprednji strani, medtem ko so na zadnji strani

167
upodobljena razna lokalna boZanstva ter ime mesta KAA ATIANON. Kovali so
novce petih vrednosti, na katerih se na zadnii strani poiavlia oznaka njihove
vrednosti (I, B, f, A, E [6]).

. RIMSKTPSEVDOAWONOMNI NOVCI

V dasu vlade cesarja Septimija Severa (19&-211 ) so prideli kovati bronaste

psevdoavtonomne novce grobega stila z oznakami vrednosti B in f. Na sprednii
strani so glave lokalnih boZanstev (Herakles, Demetra [fl, Atena [8]) in pogosto
ime mesta KAAiATIANON na zadnji strani pa razlidne upodobitve: ddit,
Dioskura [7], Heraklov kij, Zitni klas. Na sprednii strani se kot oznaka kovnice
poSosto poiavlia &ka K [8].

Lit. - M. J.PRlcE,TheCoinage
ia theNafie ofAleffihdertheGleatondPhilipArrhi4aeus,
Ziirich - London1991,175-77,B.PICK,Dieantik"nMiizen No/dniechenlard'Bd,I Dieanhkm
MiinzenaonDocimundMoesien,Berhn18g8,8!124; A. BURNETT, M. AMANDRTP PAURIpOLLE9
RomaflPmoiftclalCoinaze,Vo/.I, London- Paris1992,324.

KAPSA (KAPSA)

Kovnica v istoimenskem mestu na zahodni obali halkidskega polotoka v

-; Makedoniji danes pobliZe nelocirana v sevemi Grdiji.
Okoli leta 480 pr. Kr. so kratkotraino kovali danes redke tetrobole s podobo
iti{alidnega osla na sprednji strani, medtem ko ie na zadnji strani itiridelni inkuzni
kvadrat deloma izpolnjen s drkami KA.

Lit. - H. GAEBLE& l)ri ant*enMii zm NoldpiechenlafldtBd.III Die antt*eLMiwen

oonMakedoniaundPatbnia.
Berlirr1935.6G67.

KAROLI NGI

Ime dinastiie, ki je imela skoraj dve stoletji v svojih rokah vso zahodno
Evropo, razen Bdtanije in Spanije, izhaja iz irnena Karla Martela, starega odeta
Karla Velikega. Kraljestvo seie zadelo zelo Siriti v dasu vlade Karla Velikega (Char-

1,68
 -:- . arolinei

Fomembnejs€_konice v.ka- lemagne) med leti 768 in 814 ko ie le-ta anektiral tudi langobardsko kraljestvo
.olinjkem kraliestvu
' sredi 9.
;l"ti.'- ter zavzel velik del Nerntije med spodnjim Renom in Elbo.

169
 r i::: . artaginski novci

Osnova karolinikega denamega sistema je bil srebmi -; den arlj (denarius),

ki ie tehtal 32 Zitnih zrry kar odgovarja te1i1,,75 g. Zatadikovanja -+ al marco se
teZe posameznih novcev med seboj precej razlikujejo, prav tako so velike razlike
v tistosti kovine, iz katere so bili novci skovani. Premer novcev je bil okoli 20
mm [1], v 9. stoletju pa so v severni ltallji (regnum ltolicum) kovali izjemno tanke
novce, katedh premer te ob isti tezi presegal 33 mm [2] . Redke zlatnlke (-+ solidus
[3] ia tremissts) sta po vzoru langobardskih novcev za potrebe ltaliie kovala le
Karel Veliki (768-8-14) [3] in Ludvik PoboZni (814---840).Kovan;'e srebrnih
denarijev so Karolingi prevzeli od -+ Merovingov. Po vzoru Rima so ponovno
vzpostavili drZavni monopol nad kovanjem denarja,ki seje odraZal predvsern v
enotni , tipologiji in enotnem ternem sistemu. V zadetku 9. stoletia ie
dokumentiranih vsaj 150 kovnic karolindkih denarijev, medtem ko domnevajo
delovanje nadaljnjih 50 kovnic. Devet desetin teh kovnic ie delovalo na obmodlu
med rekama Loire in Ren, na katero je bila osredotodena politidna mot Karolingov.
V Italiji so delovale le kovnice v Milanu [4], Benetkah in v Paviii ter kasneie v
Rimu. Tipologija karolindkih denarijev je izredno omejena in je sestavlienale iz
Stirih glavnih tipov upodobitev na zadnji strani novcev: monogram, kriL svetiide
[2, 4] oziroma napis v eni ali ved vrsticah [1].

Lit. ._ M. M. PROU,Zes monfialescaroling1:enes. Cataloguedesmon a/esfrafigaieesde la

Btblro:thequ!Nllionale, Paris 1896; P GRrERsoN,M. BLACKBURN,MedieaalEutuiear'Coinage, I.
Ihe ntrly Middle Ages(5th - 10th ceatalles),c,ambnd+e 1986,'190-26qc.Depztn6t, Lenumiraire
farolingien. Corpusdecnonnai?s,Pais 1qq3-

K A R T A G I N S KN
I OVCI

Kartaginci so kovali lastni denar na Sirokem podrodju zahodnega Sredo-

zemlja, ki so mu gospodovali. Lastni denar so kovali od konca 5. stoletla in v 4.
stoletju pr. Kr. na Siciliii predvsem za potrebe trgovcev. Kovali so tetradrahme s
teZo okoli 17 g in s tremi kombinacijami upodobitev na sprednji in zadnii strani
(sprednii del konja v desno, ki ga krona Nika I I palma [1]; glava Perzefone v
desno / / konj v desno pred palmo [2]; Heraklova glava v levo / / konjska glava
v Levo, za njim palma). Poleg velikih srebmikov so kot drobiZ kovali z isto
upodobitvijo 3e novce s tezo okoli 1 g (+ litra).

170
 artaginski novci

Od poznega 4. do zgodnjega 3. stoletja pr. Kr. so na Siciliji kovali tudi

bronaste novce z razlidnimi upodobitvami (modka glava levo / / konj v skoku
desno; palma / / konjska glava desno; palma I I Pegaz; glavaTanrt levo / / konj
v desno pred palmo).

Prvi novci, skovani na tleh severne Afrike, v Kartagini, so bili med leti 350
in24'l pr.Kr. zlati -+ staterii s povpredno teZo 9,3 g (atiSke -+ novdne mere) in z
upodobitviio glave boginje Tanit na sprednji strani ter konja v desno na zadnii
strani [3] . Poleg staterjev so v tem iasu v zlatu kovali de novce njihove detrtinske,
petinske in desetinskevrednosti, vse z enakimi upodobitvami. Obenem so kovali
novce z enako upodobitvijo tudi v elektrumu in srebrne iekle. Selemed leti 241
in 146 pr. Kr je kovnica Kartagina kovala velike koliiine bronastih novcev s
standardno upodobituijo (Tanit / / konj stoji v desno).

V tasu med okoli 300 in 241 pr Kr. so Kartaginci tudi na Sardiniii kovali
bronastenovce z upodobitvijo boginje Tanit na sprednji in konjske glave na zadnji
strani [4] in kasneieod 241 do 238 pr. Kr bronaste novce z glavo Tanit na sprednji
in s tremi Zitnimi klasi na zadnji strani [5]. Leta 146pr. Kr. je z izgubo kartaginske
samostojnosti tudi konec njihovega lastnega kovanja. Kartaginsko kovanje so
prevzeli in nadaljevali kralji Mavretanije in Numidije.
Tako kartaginski kot -+ numidski bronasti novci so kroZili diroko po
evropskem prostoru (na primer v rimski Galiji), obenem pa so izrazita posebnost
predvsem velikih + zakladnih najdb na poselitvenem obmoiju J Japodov v
Liki, v zalediu severneDalmacije (Hrva5ka).

Lit. -G. K. JENKINtR.B.LEWIS, Calthap/nlan

GoldandElectlanCoins,London1963;C-
K.JENI<NS, Sylloge
NanmoramGraecolam. NorthAflca - Syltia - Mot/etatuk,Copenhagen
1969;
B. FTSCLTER,
Lesmo naiesantiquesdAUiqueda ordtloa?Aes m Gaule,Pais7978.

171
 KASSOPE (KASOPE)

Kovnica v istoimenskem mestu na zahodni obali -+ Epira, v bliZini

danadnje vasi Kamarina v Grdiii. Mesto je leZalo na zahodnem delu ozemlja
plemena -+ Tesprotov (Thesproto), od katerih se je pleme Kasopajev (Knssopaio)
Ze zgodaj odcepilo in imelo pred letom 343 pr. Kr. v njem svojo prestolnico. Nekaj
pred letom 343 pr. Kr. si jih je podvrgel moloiki kralj Aleksander. Podobno kot
Elea (-> Elea) je kovnica Kasope zadela delovati okoli leta 342 pL Kr. Tudi tu so
zgodnje bronastenovce sprva -+ prekovali na makedonske bronastenovce Filipa
II. (359-336 pr Kr.). Na novcih ved tipov je upodobljena Afrodita in kada [l]
ozirorna golob [2] ter legenda KAEXTIAION, najdbe pa pridajo, da so novci
kro)ili na obmo(u celotnegaEpira.

;
u

$
Drugo obdobje kovanja v kovnici Kasope se pridenia leta 234133 pr. Kr.,
ko ie bil Epir osvobojen molo3ke hegemonije in je bila ustanovljena epirska zveza
(koinon). Kasope namred ni bila vklju(ena v zvezo, zato je ofuanila pravico do
kovanja lastnega denarja. Do okoli leta 195 pr. Kr. so kovali -+ drahme [3,4],
tretjinske in lestinske srebme state4e ter bronaste novce [5]. -+ Tipologija na
novcih se na eni strani navezuje na tipologijo novcev epirske zveze (Dodonski

772
Zevs [3], Diona, orel in strela [3]) oziroma na domate kasopejskekulte (Afrodita
[4], Dioniz [5]).

Med leti 168 in 148 pr Kr. so v kovnici Kasope kovali izjemno redke in v
obtoku omeiene bronaste novce, na katerih se pojavljata le legendi MOAOIION
in KADAIIAION [6].

Lit. - P R. FRANKE,
,ri antikmMinzen oonEpirus,Wiesbaden1961,52-84

KELTI
-+ grdkih(kasneje
Popredlogah tudi -+ rimskihrepublikanskih)
zlatihin
srebrnih novcev so v 3. stoleEu pr. Kr. tudi posamezna lokalna ljudstva v
notranjosti evropske celine pritela kovati lastni denar Ze v 2. stoletju pr. Kr seje
neke vrste denarno gospodarstvo razdirilo od Atlantika do Crnega morja, v
glavnem na podrodju, ki so ga poseljevala keltska ljudstva (Galatai, Galli ozirona
Keltol,kot so jlh tedaj poimenovali Grki in Rimljani).
Te novce so sprva v strokovni literaturi neustrezno poimenovali "barbarski
novci", predvsem zaradi grobih upodobitev na njih. Danes jih ustrezneje
pripisujemo posameznim ljudstvom, ki seveda niso samo keltskega, ampak so
tudi iberskega,germanskega,ilirskega intradanskega izvora. Oznake "zahodno-
keltski novci oz. kovanje" in "vzhodnokeltski novci", ki se prav tako poiavliaio v
strokovni literaturi, so zato le zasilery predvsem pa nezadosten izraz.
Ce bi hoteli na kratko orisati osnovne znatilnosti keltskega denarnigtva,
bi lahko ugotovili da gre v njegovi prvi fazi za posnemanje grikih in kasneje
rimskih republikanskih novcev pri tistih keltskih plemenih, ki so pogosto pdhaiala
v stik s tem denarjem. S dasovnim odmikanjem od priietka posnemanja tujih
predlog (torej od pridetka kovania lastnegadenaria)in z geografskooddaljenostio
od podroija, na katerem so kroZile grdke in rimske predloge, postaiajo posnetki
razmeroma hitro vedno bolj grobi, prvotne predloge pa komaj 5e razpoznavne.
Sdasoma dobivajo upodobitve na novcih z uveljavljanjem lastnih lokalnih
umetnostnih stilnih elementov svojevrsten likovni fantazijski izraz, ki je znatilen
za keltsko umetnost na razlidnih podrodjih. Prav novci te faze so zato prvovrsten
dokument keltske umetnosti.
-+ Analiza te2 novcev in -+ analiza kovine pokaZeta, da s tasovnim
odmikanjem od priaetka kovarja novcev posameznih tipov njihove teZepadajo

I t-)

Podroiie kovania in obtoka
keltskih novceq Na karti je
oznaa€itakovina, iz katere so
bili skovmi Gnovni tipi nov-
vladariev,kj so spna naipo-
sostej6sluzib za predlose.
FGi*E
slabgapa se tudi kvaliteta kovine, kar je predvsem pri novcih iz dragocenih kovin
eden osnovnih elementov za ugotavljanie relativnega kronoloikega zaporedja
njihovega kovanja.
Kelti so denar na zadetku uporabljali predvsem za pladevanje davkov,
kazni, dot kot poroda Strabon tudi za obdarovanja, mani za uporabo v trgovini.
Sele kasneje so ga uporabljati tudi pri vsakodner.nem trgovanju in za platevanie
voiske.
Poznali so novce v zlatu [1---6], srebru [7] in bronu [6]. V glavnem so jih
kovali, predvsem bronaste novce so neredko tudi ulivali. Kratek tas so v Galiji in
Britaniji ulivali tudi novce iz zlitine bakra in kositra (taki novci se imenuleio
potin [9]). -; Tehnika kovanja je bila podobna grdki oziroma rimski. Novce so
kovali iz pripravljenih ulitih -+ surovcev z bronastimi -+ pedati. O -+ kovnicah v
gr3kem ali rimskem smislu je teZko govoriti, sal je bilo kovanje pogojeno s
potrebami posameznega plemena oziroma plemenskega poglaya{a (kralja,
kneza). Obdasnoje lahko kovala pravzaprav vsaka kovaika delavnica. Pogoste
so bile tudi poturote kovnice. Na keltskih novcih so vtasih tudi -+ kontramarke,
pogosti pa so vseki, s katerimi so preizkudali kvaliteto kovine v sredici novca.
Tudi za keltske novce so bili namred znadilni soiasni -+ ponaredki, narejeni
najvedkrat tako, da so bronasto iedro novca prevlekli z ustrezno kvalitetno kovino
(zlatom ali srebrom) in tako sku5ali prevarati uporabnike.
Znadilnost keltskega denarnidtva so geografsko ozko omejena podrodja
obtoka posameznih vrst novcev kar ie mogode dokumentirati s kartiraniem
posamidnih novdnih najdb. Pripisovanje kovanja dolotenih tipov novcev
174
 s
a
7

posameznim plemenom te sicer zelo tezko, sai so se plemena pogosto selila, na

novcih pa je le redko napisano plemensko ime. Tudi drugade strokovnjaki
ugotavljajo da so novce po vsej veietnosti kovali pomembni plemenski poglavarji
oziroma razni poglavarji posameznih m est (oppida)v svojem imenu in ne v imenu
plemena. Na -+ napisih na novcih so namret najpogosteje omenjena osebna imena
in le izjemoma imena plemen ali mest, v katerih je delovala kovnica. Tako lahko
govorimo o plemenskem kovanju le na podroiju Galiie (na podroiju danadnje
osrednje in severne Francije ter Belgije) med koncem 2. in sredino 1. stoletja pr.
Kr.
Absolutno datiranje keltskih novcev je razmeroma tezko, saj razen dejstva,
da je njihovo kovanje vsekakor kasneige kot kovanie originalnih predlog,
najpogosteieni na volio opriiemljivih elementov kot so na primer -+ zakladne
najdbe, v katerih bi bili poleg keltskih novcev tudi dobro datirani grdki in rimski
novci. Casovni zamik med kovanjem grdkih ali rimskih predlog in keltskim
kovaniem -+ imitacij ie pogosto zanemarljiv Predvsem na zahodu Evrope so
poleg posamidnih najdb keltskih novcev pogoste zelo velike zakladne najdbe, v

175
sklopu katerih je bilo odkritih po ved deset tisod keltskih novcev. Preudevanje
takih najdb je pomembno predvsem za ugotavlianje relativne kronologiie kovanja
posameznih novinih tipov.
Keltska plemena z lastno bogato kulturo v Srednji in Vzhodni Evropi so s
pogostimi plenilnimi pohodi Ze v 4. stolequ pr. Kr. prihajala v stik z grikim in
rimskim svetom, sai so leta 386 pr. Kr. ogrozala Rim, leta 279 pr. Kr. Delfe in leto
pozneje prodrla vse do Male Azije. Obenem so se zlasti -+ podonavski Kelti kot
platani naiemniki udinjali tudi v vojski predvsem makedonskih vladarjev in se
tako seznaniali tudi s tamkajdnjim razvitim denamim sistemom. Posledica tega
ie bil tudi pridetek kovanja lastnega denaria in s tem prehod na denarno
gospodarstvo. Ker so se keltska plemena na Balkanu na ta nalin sredevala
predvsem s tetradrahmami rnakedonskega kralia Filipa II. (359-335 pr. Kr.), pa
tudi s tetradrahmami njegovih naslednikov Aleksandra Itr. (336-323 pr. Kr.),
Filipa IIL (323-11.6 pr. Kr.) in tradkega vladarja Lizimaha (306-281 pr Kr.)
peonskih vladarjev Patraia (335-315 pr. Kr.) in Avdoleona (315-286 pr Kr.) ter
s tetradrahmami mesta Tasos (-+ Thasos),je zanje znadilno prav kovanje velikih
srebrnih novcev (tetradrahem).
Nasproho seie na zahodu Evrope lastno keltsko kovanie pridelo predvsern
pod vplivom zlatnikov rnakedonskih kraljev Filipa IL, Aleksandra III., deloma
tudi Filipa V (220-178 pL Ki) in tra5kega vladarja Lizimaha ter zlatnikov, ki so
bili sredi 3. stoletja pr. Kr. kovani v grdkem rr.estu Tarmtumv iuZni Italiji. Pogosto
se domneva, da je na pridetek keltskega kovanja na zahodu vplival predvsem
dotok makedonskega zlala, ki so ga Makedoncdm zaplenili Rimljani (npr. leta
197 pr. Kr. po bitki piKinosketalahlKguoskqhalal ali leta 168 pr. Kr. po bitki pri
Pidni) in uporabili pri trgovaniu s keltskimi plemeni v Galiji, vendar so pridetki
kovania imitacij zgodnet5i in omenieni novci so morali prihajati na podrodje
kasnejsegaposnemanja ie predtem. Deistvo iq da je pri keltskih plemenih v
dana5nii iuZni Angliii [1], Franciii 12- Eituiges; g - Nannetes; 4 - Parisifi, BelgSji,
severni gvici [5], zahodni in juZni Nerndji [5] in na eedkem znadilno predvsem
kovanie v zlatu. Kot predloge so zahodno od Rena uporabljali zlatnike (-+ staterie)
makedonskega kralia Filipa II. z upodobitviio Apolonove glave na sprednji strani
in dvovprege na zadnji strani novcev, na obmotju vzhodno od Rena pa predvsem
zlatnike Aleksandra III. z upodobituiio Atenine glaye na sprednji strani in stojedo
boginio Nike na zadnji strani, kasneje pa zlatnike Filipa V. z upodobitviio Atene
s koplern in Sditom na zadnii strani. V iugozahodni Franciii so posnemali drahme
gr$,.thkolonj Rhoda(nimfina glava na sprednii strani, cvet vrtnice na zadnji strani)
in Empoion (sprya nimfina glava / / koni z \tktoriio nad niim, kasneje Aretuzina
glava z delfini I I pegaz). Obenem so keltska plemena prihaiala v stik tudi z
rimskimi -+ denariji (denarius),zato so predvsem v dolinah relg ki tedeio od severa
na iug Galire, pogosto posnemali kovanje rirnskih republikanskih srebmikov. Na
seventllaltje (Cisdpina) so plemena posnemala drahme grike kolontie Massalia.
Na kovanje kelto-iberskih plemen v danadnji Spaniji so vplivali predvsem
bronasti rimski novci.
Glede na kovino, iz katere so novce kovali, lahko Evropo v dasu pridetka
keltskega denarnidtva v grobem razdelimo na td pasove. Prvi pas zaiema
predvsem severovzhodno Spanifo in deloma juZno Franciio in ga obvladuje
kovanje v bronu po predlogah grdke kolonije Emporion, ieprav so tu uporabljali

t76
 ontorniati

tudi srebme novce. Drugi pas se razteza od atlantske obale juZno od reke Loire
do izliva reke Donave in obsega predvsem kovanie srebmih drahem po predlogah
(od zahoda proti vzhodu) novcev kovnic v gr5kih kolonijah Emporion in Rhoda,
rimskih rcpublikanskih novcev (posnemati so Zeleli rimski -+ kvnaiilquinanusl),
drahern grdke kolonije Massalia, tetadrahem makedonskih vladariev Filipa II.,
Aleksandra, Filipa III. in Lizimaha, peonskih vladariev Patraja ter Avdoleona in
kormice Tasos na skrainem vzhodu. Sevemo od niega se razteza pas, v katerem
so prevladovali zlatniki in zaobjema podroije dana3nje severne Francije, Belgijo'
jugovzhodno Anglijo zahodno inluZno Nemciio, severno Svico in Cedko.
Zahodno od Rena so kot predloge sluZili zlatniki makedonskega vladarja Filipa
II. (redko tudi zlatniki Aleksandra III., tragkega vladaria Lizimaha in gr5kega
mesta Tarentum v juZni ltaliji), vzhodno od Rena pa zlatniki Aleksandra III. in
redko Filipa V. Predvsem v 1. stoletju pr. Kr. se na zahodu Evrope pod vplivom
rimske tradicite poiavlia kovanje tudi srebrnikov [7 - kvinar plemen v danadnii
sevemi Svicil in bronastih novcev Stevilnih tipov [8 - vzhodna Galiia].

Lit. - J.-8.COLBERT DE BEAi.rLIEU, des

Tnitude Lt tirrlaliqueccltiq e.I: M€thodologie
exsenblee.Paris 1973;D.F. ALLEN,n/e Coinsof theAncientCelts,Edirburgh1980(ed.D. NASH)
S. SclERS, Traitadenrmisnali4 e celti4ue:ll. La GauleEeltiqu?,PaiE 1977;K CASTEUI, Dri'
Gotdwa?unttul Kellcnin y'enbiihntischeiLzrrdem, Cftz 196' K. h\K Einf:ihr ng in diekeltische
MliizkindZ, Wien 19743;H. - J. KELLNER, Dle M nzfilnde?ronManchingttrtd die keltischefi
Fundmiiazen attsSlidbayem,Stuttgart- Frar*Jurt 1990;R. D. VAN ARSDELL, of
CelticCoinzge
Britain,London1989.

KOLONIALNI NOVCI

-+ Kovno pravico so pogosto imela tudi rimska mesta s kolonialnim

statusom, rimske kolonije. V literaturi se nemalokrat napadno uporablja izraz
kolonialni novci za oznalevanje celotnega kompleksa rimskih -+ provincialnih
novcev, med katere dejansko sodijo tudi novci rimskih kolonij.

KONTORN IATI

S tem nazivom se oznadujejo kovani bronasti, vdasih pa tudi uliti -+

medalioni s premerom okoli 40 mm in s poglobljenim robom (rtal. mntomo, odtod
njihovo poirnenovanie). Kot posebna oblika medalionov sodijo med -+ psevdo-
denar in niso sluZili kot pladilno sredswo. Kovali so iih v centralni -+ kovnici v
mestu Rimu (--> Rona), predvsem v 4. in 5. stoletju Pogosto z upodobitvami
portretov zgodnejgih rimskih vladarjev ll- Diaus Troianus;2 - Karakala] oziroma
slavnih oseb iz grdke [3' Homer] in dmske literame zgodovine na sprednii strani
ter mitolodkih motivov ali cirku5kih scen na zadnii strani. Kontomiate so verietno
kovali predvsem kot propagandno sredstvo poznorimske poganske aristokaciie
v boju proti krdtanski drZavi in iih podarjali ob praznovanju novega leta. V
strokovni literaturi so 5e vedno prisotne dokaj neverjetne domneve, da so jih
uporabljali kot igralne plogdice.

177
 ontramarke

Pogosti so obidajni rimski bronasti novci, ki so jim Ze v antiki s toldenjem

dvignili rob. Nekateri avto4i zato menijo da so to predhodniki kontorniatoy in
poimenujejo takine novce protokontomiati, deprav je po nadem mneniu za take
novce ustreznei5e poimenovanie -+ psevdokontorniati. Kot protokontomiate bi
lahko poimenovali le novce, pri katerih je bil v rob naknadno vrezan utor

Lit. - A. in E.ALFOLDT, Berlin- New York19741990.

DieKontornial- Medaillons,

KONTRAMARK
E

Petatiz upodobitvamisimbolovali s drkami,ki sobili naknadnoudarjeni

povrgino Zepret skovaneganovca.
,-
,-.
2=-2-.
FSil
t-
-- \*rc
-rIZ
-

178
 :jia:=. ontramarke

Sprva so bile konuamarke (predvsem na zgodnjih makedonskih novcih)

[1] privatre oznake bankirjev. Bile so okrogle oziroma kvadrataste oblike. Z ntimi
so zasekali v povr5ino novca, da so kontrolirali kovino, iz katere je bil skovan
novec, hkrati pa je bankir s takim znakom jamtil za kvaliteto oznadenega novca.
Kasneje so bile kontramarke v nasprotju z -+ grafiti in -+ vtiski uradne oznake
na novcih. Njihova analiza je pomernbna tudi pri dtudiju -+ denamega obtoka.

NAGRSKtrI
KONTRAMARKE NOVCIH

V tem obdobju so bile kontramarke predvsem privatne, vtiskovati pa so

iih priieli Ze sredi 6. stoletja pr. Kr. v novce iz elektruma, kasneie tudi v srebrnike,
predvsem kot oznako lastnine oziroma kot znak, s katerim so bankirji in menjalci
iamdili za kvaliteto.

V CASU}IELENZMA
KONTRAMARKE

Z uradno kontramarko (v tem dasu ni ved privatnih kontramark) oznaden

je
novec dobil status uradnega plalilnega sredstva na dolotenem podrodju. S
kontramarkami so v dasu helenizma oznatevali srebme in bronaste novce, skorai
nikoli pa se ne poiavljajo na zlatnikih. Kontramarke na nekem podrodju so
najvedkrat na novcih tuiih kovnic [2], vtasih pa so bronasti novci iz tega dasa
oznadeni tudi s kontramarko kovnice, ki je novec prvotno izdelala. V tem se
verjetno odraZajo pogoste --t demonetizacije, ko so na nekem podro{u predvsem
zaradi dobiika potegnili novce iz obtoka, ti pa so ponor-no dobili status pladilnega
sredstva dele tedaj, ko so bili oznaieni s kontramarko. Nasprotno pa se
kontramarke na srebrnikih pojavljajo le na tujih novcih. Ti so na nekem podroiju
postali veljavno pladilno sredstvo Selepotem, ko so jih proti plaiilu dolotene
pristojbine kontramarkirali z lokalno oznako.

KONTRAMARKE V CASU RIMA

Predvsem v 1. polovici 1. stoletja so bili v --+denarnem obtoku bronasti

rimski imperialni novci, v njihovo povrgino pa so bili naknadno udarjeni drobni
pedati naivedkrat z okrajdavarni posameznih besed oziroma imen ali gtevilk (npr
Avc [3], CAE, DV IMP AVG [4], nAV [4, TE.IM [s], xI [6] ipd.). Po obdobju

179
 ontlamarke

vlade Vespazijana (69-79) so novce prenehali kontramarkirati. V stroko.rmi

literatud so bile dolgo razSi4ene domneve, da je kontuamarkiranje predvsem
znaiilnost rimskih provinc Gahje (Ga//ia) inGernar,ije (Germonra) vendar so nova
raziskovanja pokazala, da je prav tako znatilno za Noik (NoricumL panonijo
(Pannonta) rnverletno tudi Zgornjo Mezljo (Moesia Saperior).
Fenomen kontramarkiranja sicer3eni povsem zadovoljivo pojasnjen.Zelo
verjetno pa so novce kontramarkirali iz ved razlogov, in sicer: da bi podalj5ali
veliavnost moino izrablienih novcev raz5irili podrodje obtoka posarneznih
novcev, spremenili vrednost kontramarkiranih novcev oziroma da bi novce
oznadili z imeni oseb, ki so v svojem imenu s tem dena{em obdarovale vojake.
Hipotetidne ideje da se s kontramarko z vladarskimi oziroma drugimi imeni
spreminja status novca oziroma pot{uie, poiasnjuje ali spreminja njegova
vrednost, niso sprejemliive. Funkcija in vloga kontramarke sta nedvoumni samo
v dveh primerih. Da bi podaljiali Zivljenje novca v obtoku oziroma spremenili
njegovo vrednost, so novec oznaiili s kontramarko. Kontramarka DV na lahkem
+ sesterciju (sesteltius) tako npr. zmanjduje njegovo vrednost in ga spreminja v
+ dupondij (dupondius), medtem ko kontramarki PROB, BON nedvomno
podaliSuietaveljavnost novca v obtoku. V teh dveh primerih funkcija in vloga
kontramarkiranih novcev nista sporni, medtem ko je njuno tolmatenje v primeru
ostalih kontramark devedno nezadovoljivo redenoin zato povsem hipotetidno.
V strokovni literatud so danes ovrzene domneve, da bi z novci kontra-
markiranimi z imeni vladarjev oziroma vojalkih poveljnikov ter z imeni voja-
Skih enot, pladevali vojsko oziroma da bi z njirni obdarovali vojake ob njihovi
odpustitvi iz voja5ke sluZbe, pad pa se je uveljavilo mnenje, da so s tako ozna-
denimi novci obiasno obdarovali zasluZne vojake. Z gotovosgo je mogode
ugotoviti, da so te kontramarke v tesni povezavi z vojsko, sa;tako kontramarkirani
novci prevladujejo samo na najdi5dih, povezanih z rimsko vojsko. Verjetna je
domneva, da seje na ta nadin poveiala vrednost novca, s katerim so obdarili vo-
jaka.
Vdasihso s kontramarkami prekrili ime ali portret vladarja, ki so ga odstra-
nili z oblastr (-+ abolilio nominis).
Neredko je na povr5ino novca udarjenih vei kontramark, ki se vtasih
prekdvajo [4]. V takih primerih je mogoie ugotavljati relativno kronoloiko
zaporedje vtiskovanja kontramark. Neredko so kontramarke vtisniene tudi na
sodasne+ imitacije [7].

180

t - Bronast novec maloazii
&ea mesta Alinda z upodo-
titvijo Karakalein Plautiles
lontramarko, na kateri je
qodoblieno molko doplsje.
_ ::::,:i-ir Ontlamarke
KONTRAMARKE NA RMSKIH -e PROVINCIALNIH NOVCTH
Kontramarkiranje ie dokumentirano skoraj tako dolgo kot samo kovanje
provincialnih novcev od 1. do 3. stoletja.Sprva so jih kontramarkirali na zahodu
imperija, kasneje predvsem na vzhodu. Novce so kontramarkirali v imenu mesta
v mestnih kovnicah oziroma v imenu rimske uradne oblasti, viasih tudi v imenu
vojaSkih enot. Provincialne novce so vdasih kontramarkirali zato, da bi sprernenili
niihovo vrednost oziroma podaljgali njihovo veljavnost v obtoku. Neredko so iih
kontramarkirali ob vladarjevem obisku mesta, ob zmagah, ki so bile pomembne
za imperialno politiko oziroma ob spremembah vladarske titulature ali ob uvedbi
-+ abolitio nominis. Pogoslo so na podrodju posameznega mesta tuie novce
kontrarnarkirali z lokalno kontramarko, s dimer ie tuji denar dobil pravico do
kroZenja v lokalnem obtoku [8 - Karakala]. Prav zato kontramarke na teh novcih
lahko pojasnijo marsikatero netasnost v zvezi s kroZenjem denarja v -+ obtoku.
KONTRAMARKI V CASU BIZANCA
V obdobju Bizanca je kontramarkiranie dokumentirano samo v nesta-
bilnem obdobju vlade cesarjevHeraklija (610-641) Konstansa II. (642-668) in
Konstantina IV (658---685). Bronaste novce so kontramarkirali predvsem zaradi
zmanidanjavrednosti, najpomembnetdapodrodja kontramarkiranja pa so bila v
Siriii, na Siciliii in na Krimu.
Naipogosteieso kontrarnarkirali bronaste novce v dasu vlade cesarja
Heraklija na Siciliji, kjer so na sprednio stran siarejdih Ze izrabljenih bronastih
t8l
 orkyra

novcev vtiskovali kontramarke z doprsiem Heraklija, na zadnio stran tez prvotne

oznake kormice pa kontramarke s trkarni SCL [9]. Pedate so izdelovali na enem
mestu, v novce pa so jih ve4etno rtiskovali v raznih trgoyskih sredidiih na otoku.
Vsaj za nekatere od teh kontramark se lahko domneva, da so z njimi ponovno
dali v obtok stare izrabljene bronaste novce.

KONTRAMARKE
V CASUVZHODNOCOTSKE
DRZAVE

10

Posebno skupino kontramarkiranih novcev predstavliajo rimski zgodnii

imperialni bronasti novci, ki imajo obitajno na sprednji shani vsekano (torej ne
gre za konhamarko v distem pomenu besede) rimsko Stevilko LXXX I (poiavlja
se le na sestercijih) ali XLII (na asih in redko na dupondijih) [10]. Te Stevilke so
vsekovali na rimske zgodnje imperialne novce v -+ vzhodnogotski ltaliii. Z
vsekanjem omenienih Stevilk so novci dobili vrednost 83 oziroma 42 numov (-->
nummas) kot lestnski oziroma dvanaistinski del srebme -+ siltkve (siliqua),kr je
bila tedaj enakovredna 500 numom. Domnevali so, da so bili noyci s temi
kontramarkami rr obtoku tudi v Afriki, zato je vedina a!'torjev njihovo uporabo
pripisovala -+ Vandalom, vendar govori nataiCna evidenca kontramarkiranih
novcev v prid uporabi in kontramarkiranju na podroiju vzhodnogotske Italije.

Lit. - G. Le RIDE&'Contremarques et surfrappesdans I'antiquitdgrecqu€',v:

N rflisfiatiqu?antiquc.
ptob/imesct mithodes,Nancy -Louvair | 975,27-56(kontr-amarlenj gfkih
in helenistitnihnovcih);H. CHANIT.AI'IE, NoodesinnVIIL DieanhkmFuftdrlt4nznaor "Neuss,
Berlin 1982,33-39;J.- B. GIARD,Calalogue desttoqnaiesdeI'emVire mmain,I Augaste,Pais7976,
25-40;11De Tibirei Ndron;Pads1988,11-22;C.J.HOWGEC,O, Gleeklftpelial Co&te/marks,Stu-
diesin theP/ooirclalCoinageoftheRomanEmpircLondon1985;P GRIERSbN andM. BLAoGURN,
Medt:eral EuropeaflCoi age.1. 7heEatly MiddleAges(5th-10th Centu/ies), Cambridge1986,28-
31,Plate4, 5 (vzhodnogotskokontramarkinnj e)rw.HlJtl.t, MonetaImpeliiByantini Bd.3. Von
HelacllsbisLeoI /Allahrcgi?rung (610-720),Wien1981,117-119 (kontramarkiranle bizantinskih
novcev)P.KOS,A, SEI,OV,ZbirkaNumt'zrfahilhega kabifelaNa/odxega ttz4a, Il Rimskinoociin
-kaianus), Situla33,Liubljana1995.
ko harnatkeiz 1.stoleqa(Al.tStbttts

KORKYRA(KORKIRA)

Kovnica v istoimenski korintski koloniii pred epirsko obalo, danes mesto

Corfu/Kerkyra na otoku Krfu v crtiii.

182
 orkyra

GRSK AMONOMNI NOVCI

e 4

I
Ena pomembnejdih kovnic na jugu Jadranskega mor;'a, ki je pridela z
delovaajem leta 585 pr. Kr. Kot korintska kolonija je kovala novce po korintski -+
novtni meri, in sicer tetradrahme s povpredno teZo 11,08g (krava s telidkom / /
dve kvadratasti poglobitvi s cvetlitnim motivorn) [1], didrahme s povpretno
teZo 15 g (sprednji del ali glava krave / / cvetlidni motiv v poglobljenem kvadratu)
[2 - zgodnejdi: 500-450 pr. Kr.; 3 - mlaj5i: okoli 450---400 pr Kr.], -+ drahme s
povpreino teLo 2,74 g (amfora / / cvetlidni motiv) [4], diobole s teZo Q94 g (dkoljka
/ / cvetlidni motiv) in 0,29 g teLke obole (vaza / / cvetlidni motiv). Motive s
tetradrahem sta v 5. stolequ pr. Kr. prevzeli tudi kor.nici v obeh korkirskih
kolonijah v lliriku, Dlrahij(+ Dyffhachiaz) inApolonija (-+ Apollonta).CvetIiint
motiv na zadnji strani novcev so pogosto interpretirali kot upodobitev
Alkinoovega vrta, sai nai bi na Korkiri, otoku mitianega Alkino4 v niegovi palaai
dobil zatodiSteOdisej (Homer).

Ko ie makedonski kralj Filip II. (359-336 pr Kr.) leta 338 pr. Kr. postavil
Korint za sedei helenske zveze, so postali korintski srebmi state4i (Pegaz I I
Atenina glava s korintsko delado) eni naibolj razgirjenih v Grdiji. Kmalu zatem
so tudi v Korkiri, podobno kot v mnogih sosednjih mestilu prideli kovati okoli 8
'pegazov',
I teZke stateie [5] in okoli 47 g teZke didrahme po vzoru korir.rtskih

183
kot so jih tedaj poimenovali. Na sprednji strani je bil upodobljen Pegaz z napisom
KOP, na zadnji strani Atenina glava. Med okoli 300 in 229 pr. Kr. so kovali tudi
srebme didrahme (sprednii del krave, napis KOPKYPAI I I dvojlt zvezd'astt
motiv), drahme (krava z mladidem oziroma amfora / /zvezda in napis
KOPKYPAD in diobole @ionizova glav a | / grozdKl terbnonaste novce razli&tih'
tipov [6].

V lasu najveijega razcveta dirahijskih in apolonijskih drahem, po letu

229pr.Kr. so kovali tudi okoli 5 g teZkedifuahme @ionizova glava / | Pegaz)
[4, drahme s teZoZ4 g (glava Dione I / PegazlE];Pegaz/ / Afroditina glava ter
napis KOP v monogramu) ter diobole s povpre&ro teZo 1,55g z upodobitviio
Aftoditine oziroma Apolonove glave na zadnji strani.

Vzporedno s kovanlen srebmikov so tekom celotnega obdobja kovali tudi

Stevilne bronaste novce, na katerih so na sprednji strani Pogosto upodobljeni
Dioniz, Pozejdon [9], Herakles [10], Diona, na zadnji strani pa kantar ali amfora,
bikova glava [9], sprednji del ladje [10].

RMSKI PROVINCIALNI NOVO

V rimskem obdobju ie mesto sodilo v sklop province Ah aje(Achaea).

784
 . -,i;_-; ovanie denaria

V kor.rrici so v iasu od vlade cesarjaAntonina Pija (138-161 ) do Gordijana

I. (238) kovali bronaste novce dvojne, enojne in polovidne vrednosti. Na sprednji
strani je upodobljeno doprsje rimskega vladarja in njegova titulatura v grdtini,
na zadnji strani pa so upodobitve, povezane s ia5ieniem lokalnih kultov (Zevs
Kasii, Ares, Zevs, Hera, Apolon, sin nimfe Kirene Aristej, Asklepij, Dioniz),
upodobitve ladij [11 - Julija Domna], pe gaza ozioma razliinih svetiSt. Na zadnii
strani je vedno ime etnikona KOPKYPAION.
Za novce, ki naj bi jih kovali Ze v julijsko-klavdijskem obdobju (1. pol. 1.
stol. po Kr.), seje izkazalo, da so modemi ponaredki.

Llt.-S.FRJED,z'heAutonomoxsSilae/CoinageofKoiglafomtheEarliestSbikinSsthtuagh
229B. C.,Brcw\1982 (neobjavljenodoktorskodelo) Gh.MOUCHARTE, Lefiornayageenbmnze
deCorcyre:dAnton IePieura GotdimIer,Low ain-la-Neuve1986(neobjavljeno
doktorskodelo)
A. BURNETT, M. AMANDR! P PAURIPOLLERolnaftPlodflc1alCoinate,Vol.I, Lorrdofi,- Pais
1992,274.

KORKYRA MELAINA -+ HERAKLEIA

V istoimenski isejski koloniji na otoku Korduli (HrvaSka), ki jo je po vsej

ve4etnosti mogode locirati na dirde podrodje Lumbarde, je v 3. stolegu pL Kr.
kratkotrajno delovala kor.nica bronastih novcev, ki jih uvrdtamo med -+ grdko-
ilirske novce. Na sprednji strani petih poznanih primerkov (tezkih okoli 5 g) je
upodobliena Apolonova glava, na zadnji strani pa klas, okoli katerega je napis
KOPKYPAION.

Lit. - J.BRUNgNtrD, ,rt Inschifen undMinzm derg1lechlschen

StddleDolmaliens,
V'ne
189&69;M. BONACIC MANDINIC,'NovacKorkire Melaine u Arheoloskommuzejuu Splitu',
zaarheologryi histoij dalftah'nska
Vliesnik 86,1993,261.-266.

KOVANJE DENARJA

V stari Grdiii izdelava novcev ni bila sistematitno urejena, saj so nekatere

mestne drZavice oziroma kraljestva denar redno izdajala, spet druge pa le obtas-
no. Veiino grskih novcev so kovali.
V tasu rimske republike so novce sprva ulivali (-+ /les sigflatum, -) aes
gTaoe),kasr.ele(fidi v dasu rimskega imperija) pa kovali vedno v uradni -+ ko\.rdci
iz -+ kovnih plodiic natandno predpisane kvalitete kovine in teZe, ki so jih

185

r - Rimski repubLikanski de-
narii iz leta 46pr Kr. z upodo-
biMjo kovni&esa orodia na
zadJijistrani.M=2:1.
2 - Prikaz kovanja na na bro-
nastem novdr Fi]ipa I. kov-
nte AnAyn v Fngi1.
3 - Relief iz 1. stol. pr. Kr., nai-
den v kraiu Frascati v Italiii
kiima v zitrepu upodoblieio
orodje, ki je- poirebno pri
ovanje dena4a
(naipogosteje segrete) s posebnirni klegdami vstavili med trdno prit4en J pedat
(izbrona ah Zeleza, v katerega je bila vrezana upodobitev v negativu) za sprednjo
stran novca in med premiini peiat za zadnio stan novc4 po katerem so udarili
s kladivom [1]. Ker so na premidni petat udarjali razlidno moino pod razlidnimi
koti, se je vedno izrabil precej hitreje kot pedat za sprednio stran novca. TeZa
novcev posameznih nominalov in distost kovine sta bili vedno predpisani z
zakonom, medtem ko je kolidino skovanega denarja verletno dolodal rimski senat.
Kombinacije pedatov za sprednjo in zadnjo stran novca so bile vedno natantno
predpisane. Pedate so skrbno tuvali, da ne bi Ze y sami kovnici pridlo do
neavtorizirane uporabe oziroma do kovanja novcev Ce so kliub suogemu
nadzoru pomotoma zameniali kombinaciie peiatov so tako skovane novce
nadzomiki izlodili, preden so jih poslali v obtok. Kliub strogemu nadzoru so
nekateri tako skovani novci, danes imenovani -+ hibridni novci, zasli v obtok in
so svoievrsten dokument, ki nemalokrat omogoia dodatno ugotavljanje
relativnega kronolofkega zaporedja kovanja posameznih tipov oziroma -+ emisij
novcev,
Po redkih primerih, ko zgodoviruki ali epigrafski viri sporotajo, koliko
novcev je bilo skovanih v posamezni emisiri, katerih pedate ie danes mogode
predteti, oziroma na osnovi nekaterih praktidnih eksperimentov nekateri
strokovniaki domrevajo, da nai bi z vsakim pedatom skovali povpredno 10,000
do 23,000 novcev. Stevilo novcev, ki so jih skovali z enim peiatom, se je seveda
od primera do primera bistveno razlikoyalo, zaio ie posplogeno ocenievanje Stevila
povsem spekulativno.
Lit. - T. V BUTIREY, 'CalcdatinSAncientCoinProduction,Factsand Fantasies',
'^&-
mismah:e
Chmnicle 753.1993.335-351.
186

gHnatit€n prlkaz delovmia
dnske koviice na naslediji
.Eani ie povzei po R. COBL,
Arti*c Nt n Enah*, Mnnchen
!t8, Tabelle 3.
ovnlca
KOVNA PRAVICA
Kovna pravica je bila od samega zadetka kovanja denarja vedno odraz
politiine in ekonomske modi ter suverenosti njenega nosilca.
Kovno pravico so v stari Grtiji imela predvsem svobodna mest4 bodisi
samostojna ali zdrui,ena v zveze, vtasih pa jih je posameznim mestom oziroma
politidnim zvezam, ki so bile podrejene neki vigji oblasti, podelil njen najvidji
predstavnik (npr perzijski kralji egiptovskin satrapom).
Kot odraz politidne samostojnosti je treba interpretirati tudi kovno pravico,
ki so jo dobila keltska noddka plemena (-+ Noriki) na prostoru jugovzhodnih
Alp v 1. stoletju pr. Kr. nedvomno v soglasju z Rimorn. Kovna pravica je bila v
rokah plemenskih kn ezov, l< so to izraLali s svojimi imeni na novcih, s iimer so
prevzemali tudi garancijo za vrednost (torej za njihovo teLo in kvaliteto kovine).
V tasu rimske republike (3. do 1. stol. pr Kr.) je bilo odloianje o kovanju
novcev izkljuina pravica rimskega senata.Odkar seje oblast osredotodilav enem
tlovekq karie leta31pr. Kr. dosegelOkt avijan (Oclaaianus),kasnejdirimski cesar
Avgnst (27 pr. Kr.-14 po Kr.), je imel tudi pravico do kovanja novcev v zlatu,
srebru in bronu izkljudno rimski vladar. Na bronastih novcih od 1. do 3. stoletla
se vedno pojavliata tudi drki SC (lat. senatus consulto), kar se je napatno
interpretiralo, da najbipravica do kovania bronastih novcev ostala v pristoinosti
dmskega senata. V resnici se kratica oditno nanaga na nek sploini dekret rimskega
senata,ki je uravnaval kovanje novcev v tem dasu.
Obdasnoje cesarpodelil (predvsem v l. stol.)pravico do kovanja lastnega
denarja posaneznim mestom, ki so to oznadila na novcih z napisom peraissu
Aagusti (: z dovoljenjem Avgusta), dmskim provincam in deZelnim zborom (gr.
koinon; lat. concil/um prouinciae ozirorna prouincia) posameznih provinc.
K O V NI C A
Iz nekaterih epigrafskih spomenikov drugega stoletja iz Rima so v grobem
znani struktura kovnice v f. in 2. stolegu ter latinski nazivi za v njej zaposleno
osebje. Kovnici je naieloval prokurator (procurator), tehniino pa jo ie vodil
nadzornik zlata, srebra in brona (optio et eraclor aurl orgenti et aeris), sicer pa
ie
bila v grobem razdeliena na pet oddelkov, in sicer: 1) direkcija in uprava,2)
talilnica in kovadnic4 kier so pripravljali kovne plo3dice,3) atelje za izdelavo -->
pedatov,4) dejanska kovnica, ki je bila razdeljena v vei obratov v katerih so iz
petatov kovali novce, jih pregledali, pregteli in pakirali, ter 5) skladiddenjein
razpodiljanje denarja. Osebje v kor.nici Roma v drugem stolegu so sestavliali
predvsem osvobojenci in suZnii, gtelo pa najbi do okoli 500 ljudi.
Shemo delovania rimske kovnice in strukturo v niej zaposlenegaosebja
prikazuje preglednica na naslednii strani.
Sprva je bila najvaZnej5a kovnica v Rimtt (-+ Roma) v templtu boginie Ju-
none Monete (r/rz, Moneta), tzkaterc so podiljali denar v drZavno blagajno, odtod
pa so ga nato razpedevali po vsem imperiju, predvsem za plate driavnih
uradnikov in vojske ter -+ menialnicam. V tretem stoletjq ko je bilo zaradi -+
187
 MONETA

Optio et exactor aun argenti aeris

Optio
Dispensator rationis monetae
Aequatores monetae

Conductores flafurae I Manceps (flaturae) Pmepositusscalptorum

argentadae monetae I aetariae monetae Adiutor praepositi scalptorum

Flafurarii auri et ar8enri monerae | {flaturarii aeris mon.)

AERARIAE)

Superpositusaud monetae (Superpositus argentariae mon. (Superpositusaerariaemon.

nummulariorum nummulariorum) numrnulariorum)
Nummulariiauri monetae (Nummularii argenti monetae) (Nummularn aerismonetae)

OFFTCINAE(AV) OFFICINAE (AR) OFFICINAE (AE)

Olficinatoresofficinarum auradarum Officinatores officinarum argenta arum (Officinatoresoff icinarum aerariarum)
Nummularii officinarum aurariarum Nurnmularii oIfi cinarum argentariarum (Nurffnularii officinarum aeradarum)

188
 naCelnik kovnice zlata, srebm in brona
natelnik
poslovodta in blagajnik
pripravljalci kovnih ploidic

GRAVERSKADELA\\IICA

zlalo

X zalupniki topilnice I naiemniki top nice predstojnik graverjev

pomoanik prcdstojnika gaveiev
Sraverji

KOVNISKI MOJSTRIZA ZLATO IN SREBRO

(nadzomik nad Stevcisrebra)

DELAVNICE (SREBRO)

(mojstri v delardcal srebra)

 +.:
- -i;: ovnica

HERCVLI AVG
SACR
rtllx . av6 .L . orrto ' rr
EXACTOiaVAI . ARG . Alll3
l lrE||t srGNAt . svtPosTolEs
nAttlatotts rottr^E c-^EsARls.
F

i^ Iat.r. intn tilnt d.rtrc:

SIGNATORIiS. SVPPOSI'ORES
. MAI.LIATORES
!\tDENs tI! saryl tlt ooecns th f,p^r.ttioDltvs sEt
ADIECTIIS LII A?olloNtvs LIB [vrycnroEs sEl,
[tl^r\rs Lt!
V|TAL|S Lll Cttattlo Ll! STTATOCLES SEI
I TELEs?{oRvs Ll! nralrrtrvs Lb cos[vs Llr recPtvs sEt r
PolrttoNn,l u! Etos Lr! IEIESPHOIVS SEI
' PAVSTLLVS LI!
GLAVCIAS Ltl THEODOTVS tr! EvEoDr,s sEl
THALLIA Th ZOSIITVS sEl'
vf,laNr|s th sEvElvs LI!
ATHENIO LII SAE?N I|\I's
sEI
An?LlATvS lt!
svccrssvs dr THRASO LrB EPATHRODTTVS
3El t0
r0 0!!tv3 Ll!
lencrsvs LIg pxrr-ott sEl
?ttlttc€Ntvs Lt! SATvrxNvSrh Floc^ivs Lt! Dyrt^NS SEt
?Atls ttr ADtYfOl SEi, E rTtNc'|lNlls SEI
arqNovs s€l
Lt! tlvs^Etas sEt r.TEntDoi,vs sEl
sotErtcBvs sEl, fiERJr|Es sEl. D
sPoivs sEf, ro seehvs sEl
HElEt{tO sEr SAILVST|VSHrliEs
D HILIVS SEl'
ortENs sER ci.EScENS S[t rlEVtVS CERDO
EVDAENOI| sEI r^Nv^irvs sEt ^sctE?tvs FEltcts
?ANTAGATSVSS€l Frrivs sEl, /yt^,n^S SEl' D.S.D.D
oNEsltlvs sEl
DEDICAT.V.K.FEBR tO
L.VIPSTANIO.MESSALLA.M.VERGILIANO.PEDONE.
COS

Napis iz Rima iz leta 115 po
Kr.ICIL VL aa),ki dajepoiis
tmensqnarofts,suppostorcstn
inllaciie potrebno skovati vedno ved denaria, pa tudi denami transport je bil vse
bolj negotov, so ustanovili po dmskem imperiju razvejeno mreZo kormic. Od 3.
stoleqa ie bilo na zadnji strani vsakega novca s tako imenovanim kovnidkim -+
priznakom s kraticami vedno oznaieno, v kateri kovnici in v katerem od njenih
obratov (offcina) je bil skovan.
V dasu vlade cesarjaAvgusta (27 pr Kr.-14 po Kr.)je poleg kor.nice Rim
(Romn) delovala 5e vrsta kovnic v zahodnih provincah: Emerita v ptovinci
Luzitaniji (Lusitaxta), Caesareagustav provinci Hlsponla Torraconensisin Colonia
Palriclq v provinci Hisponia Boetica, Nemausus (danes Nimes v Franciji) in --+
Lugdanum v Galiji (Ga/lia), poleg omenlenih verjetno kratkotraino 5e kovnica -+
I7eaerlinneznanakovnica v Italiji (verietno Brundisium).Y vzhodnih provincah
so delovale kovnice Efez (Ephesus),Pergamon (Pergamum), obe v provinci Aziji

190
 .: ,:,. ovnlca

(lsuiz), in kovnica Antiohija (Antiochio) v provinciSirlji (Syria). Ze pod Tiberijem

(14-37) se je Stevilo kovnic omejilo na kovnici Lugdunum in Romt na zahodu
impeija ter Caesrrerin Commagenena njegovem vzhodnem delq pod njegovimi
nasledniki pa so se obdasno aktivirale posamezne vzhodne kovnice iz
avgustejskegaobdobja.
Naslednje preglednice prikazujejo delovanje posameznih kovnic v
rimskem imperiju v 3. in 4. stoletiu.

Rimskeimperialnekovnicev 3. stoletjudo Dioklec.ijanove

denarne reforme leta 294
(Kovnice so navedene po geografskem zaporedju od zahoda na vzhod
rimskega imperija.)

<-/ |

Lugdunum \274-294)
Colonia Agrippinensis/Kdln (ustanovili so io z osebjem kovrice -+ Vimi-
nacium po zaprtju le-te leta 257, nato pa je delovala do leta 260. Po zavzeLju
galskega uzurpatoia Postuma (260-169) je nato delovala de v dasu galskega
kraliestva do konc a leta 274),
Roma kelotr.o 3. stol.\
Mediolanum (259-173) (prvo oficino so ustanovili z osebjern iz kovnice
Colonia Agrippinensis, drugo z osebiem iz kovrice Roma)
Ticinun (274-294)
Siscn 4p62-2941

t9l
 Sirmiun (265-168)
Vin i naci um (246I 47-157 )
Serdica(270/ 71-182)
Heroclea(285-2941
Antiochia(25L-258 in 262-194)
Samosato (lrstanovljenaie bila leia 255,najverjetnejes pomotjo osebjaiz
kovruce Anttbchn, medtem ko naj bi po nekaterih domnevah pridlo osebieiz
kovnice Cyzicasoziroma iz nedolodljive vzhodne kovnice nekje v Siriji)
Cyzicu|(268-194).

Rimske imperiatre kovnice v 4. stoletju (od Dioklecijanove

dename reform tt 1"t^ 294\

Londi ni un (297-{.24 I 25)

Lugdunun (294-5. sloL)
Trmeri(294-413)
A reIatc (3-13--423I 25)
Ambknun (350-153: le v dasuvlade uzurpatorja Magnencija)
Roma(294-5. stol.)
Ostis(30&-313)
Ticinun (294126)
Aquilaa (294-324 / 25 in ponor.no 334I 35-423')
Carthago(296-371)
Sirnium (324-326 in 351-365)

192
Siscia(294--$. stol.\
Serdica(303I 4-308;313)
Thessalonica(okolr 300-5. stol.)
Heloclea(294-298t 305-5. stol.)
Constantiftopolis(325-5. stol.)
Nimmedia(294-5. srol.)
Cyzicus(294-49L)
Antiochia(294-462)
Alemndria(29M50).

Bizantinskekovnice v dasuod 6. do 9. stoletia.

,ia Nicomedia
'Cyzicus

Roma(53H. stol.)
Raoenna(539--3- stol-)
Carthago(533--4. stol.)
Syracuse(okolt 600--478)
Thess alonica(49L--440)
Constan tinopolis(491--{ stol.)
Niconedk (491--429)
Cyzicus(518--629)
Antnchk (491---610)
A lerzndria (522--646).

r93
 ovnidarii
..:

(Poleg uradnih so v tem dasu obdasno delovale 5e neregularne kovnice,

kot na primer kovnica + Salofto.)

Analize posamidnih in -+ zakladnih novdnih najdb kaZeio, da so igrali

najveijo vlogo vvsakdaniem denarnem obtoku na posameznih podroiiih vedno
novci najbliZje delujoi'ih kovnic. Ce je v sestavu zakladne najdbe nadpovpreino
visoko dteyilo novcev neke oddaljene kovnice, ie naiveqetnejda + interpretacija,
da so bili ti novci po obdobiu tezawirania na obmodju te korrrice po vsej verjetnosti
prineseni na podrodje danadnjegaodkritja zaklada.

Lit. - Lit. zaposamezne

ko\,Ticejenavedenapri posameznih geslih.Distribucijanovcev
posameznihkovnic: P.KOS,me MonetaryCi/culatio?t lfl theSoatheasteft
AlplneRegioflca.300
BC AD 1000(Sirula24),Ljubliana1986,L62-188; J.GARBSCH, P Kos, DassptitriirlkcheK/,stell
Vemania belIsny 1.Zuei Schat2faftde
desl1lhefl 4. lah/handerh,Miinchen 1988;D. G. WIcc,
Mljnz nkaf irl Nodgalhm umdieMiftedes4.Jah/h nde s,1.Chr(SFMA Bd.8) Berlin 1991;G.
L.DUNCAN, Coin Cilculahbn il lhe Don b n and BalkanPlo?i ceso/the RofltaftEtt///eAD294-
578, Loldon 7993.

K O V N I E A R J I+ T R E S V ' R tM O N E T A L E S

KOZON (KOSO|O

-+ Geto-dadki vladar (znalr tudi pod imenom Cotiso)iz 1. stoletja pr. Kr.
Okoli leta 31-30 pr. Kr. je na podroiju -+Dak:tje (Dacia)koval zlatnike s svojim
imenom (KO!QN) v gr5dini na zadnji strani. Novci so nastali pod vplivorn rirnske
-+ ikonografije in -+ metrologije (po vzoru dmskega zlatnik a l-s aureusf,kj so ga
uvedli leta 46 pr Kr.) in v grdki tradiciji. Njihova povpreina teZaie znadala8,4 g.
Vse novce, ki so bili skovani v imenu Kozona, so odkrili na podrodju Dakije.

Lit. -'1990,
O. ILIESCU,'Sur lesmonnaiesd'or ) la lelerlde KOES}NNanismalicaea tichtti
,
classiche
19, 1,85-2'14.

KRENIDES .> PHILIPPO'

KVADRANS ( QUADRA'VS)

V rimskem republikanskern -+ denarnem sistemu v dasu kovanja -+ aes

grar.rcbronastinovec detrtinske vrednosti -+ asa. Tedaj si sledijo novci vea emisii

194
 vadrigat

z razliinirni upodobitvami: roka / / zrno [1]; merjasec / / merjasec; roka / / roka;

pes // kolo; roka / lzrno;me4asec I lmerjasec;roka // roka. Na novcih zadnje
emisiie je na sprednii strani upodobljeno Herkulovo doprsie in ladiiski kljun na
zadnji strani [2], po prenehanju ulivanja pa so novce tega tipa kovali vse do okoli
86 pr. Kr. Vrednost novca oznaduiejo tri pike.

Ponor.no se poiavi v denarnem sistemrt ki ga je uvedel rimski cesarAvgust

(27 pr. Kr---14 po Kr.) kot bronast drobiZni novec z vrednostjo detrtinke asa [3].
Kovali so ga do 2. stolega. Je edini bronast novec brez vladarskega portreta. V
denarnem obtoku 1. polovice 1. stoletja je bil v denamern obtoku zastopan s 3 do
15/o.Y 2.poloviaL stoletia in v 1. polovici 2. stoletja so pogosti tako imenovani
anonimni kvadransi brez vladarjevega portueta in niegove titulature na sprednii
strani [4].
V 2. stoletiu so kovali tudi bronaste -r rudni5ke noyce v wednosti enega
kvadransa.

Lit. - P H. MARTIN,,ri? ononwm Miinzendeslahres68ftachChTistus,

Marr,z7974;R.
MARTINI,N. VISMARA,Quadrantianonimi impeliali del Gab/nettoNuftlsftatico dl Localno
(Amotazioni Numismatidre Suppl.VI), Milano 1995.

(AU ADR'GATUSI
KVADRIGAT

Srebrnilg ki se pojavi v dasu rimske republike okoli leta 225 pr Kr. Ime je
dobil po upodobitvi Jupitra v detverovpreg) (lat. quodriga) na zadnji strani. Okoli
leta 211 pr. Kr. ga je nadomestil -r denarij (dmarius).

195
 valitativne analize

Lit. - M. H. CRAmORD, Ronon Rqublican Coirage,Ca{bridge 1974 103 ss.

KVALITATIVNE
ANALIZE

Analize, s katerimi se ugotavljajo sestavine koving iz katere so bili skovani

novci posameznih tipov

KVANTITATIVNE
ANALIZE

Analize, s katerimi se ugotavljajo Stevillni ali procentualni delefi zasto-

panosti novcev posameznih kovnih obdobii oziroma deleZi zastopanosti novcev
posameznih --t kovnic v -+ zakladnih naidbah oziroma med posamiinimi
nov&rimi najdbami s posameznih najdi5d. Te metode so lahko v pomod tudi pri
-+ analizi te' oziroma -+ analizi kovin. Z niimi so poskudali ugotoviti tudi Stevilo
novcev skovanih z €nim -J pedatom, vendar so rezultati nezanesliivi.

Lit. - P.BRUl.lN,'The Cham of QuantitativeStudiesin NumismaticResearch',Drir

Mlnze, Feslschnff Maliz Alf;Idi, FtaI&Jwl 1991,65-83.

KVfNARfJ(AUtNARiUSl/

Srebmik poloviine wednosti -+ denarija (denaius) ozfuomapetih + asov,

ki sepoiavi v dasurimske republike leta 211pr. Kr. [1]. Med leti 1() in 130pr. Kr.
se niegova vrednost spremenina osem asov.Kovali so ga do leta 207 pr. Kr in
naio 5ekraj3i dasv obdoblfi 1.01-47, 49---42,39 rn 29 pr. Kr

196
 Redko se poiaylia tudi v tasu zgodnjega rirnskega imperifa.
Predvsem v iasu vlade cesarja Tiberija (1t1-37) in nato obdasno do vlade
Nerona (54---58) so v maihnih koliiinah kovali zlati kvinarij v vrednosti polovice
zlal:nika (--s aureus) [2 - Komodl . Zlati kvinarii s povprei:no teLo 2,27 g so kovali
tudi v dasu vlade Konstantina I. (306-337).

Lit. - M. H. CRAWIORD
Ro tanRepubllczn
Coinage,
Carnbidge1974528ss.

K Y P S E L A( K I P S E L A )

lS oe e I
Kovnica tradanskih kraljev v -+ Trakiji ob izlivu reke Hebros (Marica) v
Egejsko morje, zdai Ipsala v Turdiji. Delovala je od okoli 415 pr. Kr. do okoli leta
387 pr, Kr. V njej so kovali avtonomne bronaste novce s Hermesovo glavo na
sprednii strani. Na zadnii sirani se poleg napisa KYYE vedno pojavlia upodobitev
kypsele - posode za merienie Zita [1]. Po letu 387 pr. Kr. so v tej kovnici kovali
srebrne [2 - Kotis I.] in bronaste novce v svojem imenu tudi nekateri odrisejski
kralii [3 - Kersobleptes].

Lit. - E.SCITONERT-GEISS,'Die
MiinzstdtteKypselain Tfuakienim 4.Jh.t vZ.', pro-
ceedings
oflheXF Intemahonal
NumistnaticCongless,
Louvain-la-Neuve1993,165-168.

r97
 b
a

LABEATI (LABEATES)

Ilirsko pleme, ki je poselievalo okolico Skadarskega jezera in so mu Rimliani

po letu 168 pr. Kr. podobno kot -+ Daorcom (Daorso) podelili avtonomiio in --)
kovno pravico. Tedaj so v -+ Skodri, administrati tmem srediSiu llirika kamor je
sodilo tudi labeatsko ozemlje, kratkotrajno kovali bronaste novce s PovPredno
teLo {7 gin z upodobitvijo glave mladenita s klobukom na sPrednii strani ter z
ilirsko galejo in napisom iABIATAN na zadrrji strani.

Lit. - B.JUBANL 'Monnaiesillyriennesa l'ethnikondeIABIATAN d6couvertes a Kukes-,

StudiaAlbonica9, 7972,69-75;H. CEa,\ Q estlorxs lly/ienne,Ttra a 7972,155-
de,t mismaliqae
156.

LAJAJI (LA'A'OO

Peonsko plerne, ki je poselievalo podroije osrednjega toka reke Strimon

(Strynon, danadnja Struma, zdaj vzhodna Makedoniia in zahodna Bolgariia) z
bogatimi rudniki srebra v bliZini ozemlja plemena -+ Deronov (Derrones). Zanje
ie med okoli 540 in 511 pr. Kr. izpridano sicer redko kovanie oktodrahem s
porpre&ro tezo 32 & na katerih je na sprednji strani, podobno kot na novcih
plemena Deronov, upodoblien vladar na vozu, ki ga vlede vol, poleg ie naPis
AAIAI, na zadnji strani pa ie Pegaz [1]. Poleg tega jim pdpisujeio tudi kovanie
didrahem (klededi kozel, napis AA / / inkuzni kvadrat) [2], triobolov in obolov
(jezdec, napis -{A / / telada) [3], deprav njihova atribucija ni Povsem gotova'

198
 angobardi

w
Lit. - J. N. SvoRoNot Lhellifiy'sfte p/iftlttf deIa Macldo/nep/oa?Apa/ la n ml'natiqrc et
I ot du PaflgAe,Cl1Jcago7979,27-2+N . G. L. IIAMMOND, A Htbtory ofMocedontu,Vol.Il 550 - 336
B. C.. Oxf otd, 1979.79-82.

LANGO BARDI

Langobardi, zahodnogermansko ljudstvo, so leta 568 iz Panonije, karnor

so se preselili v zadetku 6. stoleEa s podrodja spodnje Elbe, prideli prodirati v
Italiio in leta 572 pregnali Bizantince predvsem s podrodja severne Italije, ki so ga
- z izjemo nekaterih vedjih mest (npr. Pavia, Cremona, Mantova) - hitro zasedli
in mu zavladali, obenem pa so osvoiili posamezna strate5ka obmoEa tudi na
jugu Italije. V drugi detrtini 7. stoletja so zasedli tudi podrodje Toskane.Njihove
kovnice so bile omeiene na podroija, ki so jih zasedli, torei na severno ltaliio,
Toskano in na iugu na Benevent v Kampaniji, pri derner je kovanje denarja na
severu v 8. stolequ vsrkalo toskansko in nato govodmo le de o dveh podrodjih
kovanja langobardskih novcev. O pravem langobardskem kovanju denarja lahko
govorimo le na severu Italije [1--4], medtem ko je beneventsko vojvodstvo kovalo
dena4 ki se precei razlikuje od novcev, skovanih v sevemi Italiii. Langobardski
denarni sistem, ki je bil pod modnim r.plivom bizantinskeg4 je obsegal predvsem
kovanje zlatih tremisov (-->tremissis)l1-,2], medtem ko so -->solide (solidus\kovali
le v Beneventu.Kovanje srebrnikov je bilo povsem nepomembno in zato i4emno
redko. Cetrtsilikve so kovali le izjemoma v 7. in v zadetku 8. stoletja [3, 4], medtem
ko bronastih novcev skorajda niso poznali.
Langobardsko denarstvo v severni Italiji delimo v tako imenovano psev-
doimperialno (568----okoli 680) in kraljevo kovanje (od okoli 690-774). Zlatnikl
so bili sprva posnetki bizantinskih novcev cesarjev fustiniiana I. (527-565) [1],
Justina II. (565-578) Tiberija II. (578-582) in Mavricija Tib enja $82-402) [2] z

199
 angobardi

Lan*obardsko kraliestvo sre

di 7. stoletia.

upodobitviio Viktorije na zadnji strani (to kovanje je znaiilno za sever Italiie) ter
cesariev Heraklija (610--{41 ) in Konstansall (641.--468) z upodobiwijo kriza na
zadnji strani (ti novci so znadilni za Toskano), vedno z imeni omenlenih bizan-
tinskih vladarjev na sprednii strani. Od bizantinskih predlog se ti langobardski
tako imenoyani psevdoimperialni novci razlikujeio le po nekoliko vediem
premeru. Kovanje lastnih zlatnikov naiviSle vrednosti (solidov) ni bilo potrebno,
saj so jih langobardski kralii dobivali v velikih kolidinah kot pladilo tdbuta od

200

I -SDr€dniastrantretiinsleea
daGrja izJonije iz 2. poLZ.
sa-p.Kr.M=4:1.
2 - T€badrahma maloazijske-
ra m€staKlazomenaiiz ob-
dobia380 J60pr. Kr. M= 2:
l.
.:
, , egende
bizantinske drZave. Iz langobardskih pisanih virov (Edictum Rothoi iz stede 7.
stoleEa)ie mogoie ugotoviti, da so denar lahko kovali le z dovoljenjem kralja.
Na podrodju severne Italiie je delovalo v razlitnih obdobjih langobardske
vladavine dvanajst kovnic, od vseh najdalj Pavi4 v lbskani pa Stiri kovnice. Imena
langobardskih kraljev se na novcih pojavljajo Sele od vlade kralja Kuninkperta
(688-700), ko lahko govorimo o langobardskem kraljevem kovanju. Za to (690-
774) so znaiilni tremisi dtirih tipov (z upodobitvijo Viktorije sv Mihaela oziroma
kriZa na zadnji strani) in redki srebrni novci z monogrami kraljev [3] ali z
upodobitviio sv. Mihaela [4].
Lit. - E. BERNAREGGI, Milano 1983;Ph. GRIERSoN,
MonetaLlzn{obartlontlr, M.
BLACKBURN, MeditoalEulopeanCoinage, Ages(5th 10thCefltafles),CaIl]-
1. TIEEa ! Medierral
bridge1986,55-73iP Kos,'Neuelangobardische
Viertelslliq\\en' 59/1,1981.,97-103.
, Geftnania
LEGENDE
Legende na sprednji strani novcev skoraj vedno omenjajo nosilca -->kovne
pravice, ki jamti za vrednost denarja. Ze legenda na naistareisemnovcu iz
elektruma iz 6. stoletja pr Kr., ki se glasi "sem znak Phanesa" [1], dokazuje pomen
napisa kot iarnstva vrednosti novca. Na gr5kih novcih so kot nosilci kovne pravice
omenjena predvsem mesta [2], od 5. stoletja pr Kr. pa sena makedonskih novcih
pojavlja rr rodilniku ime vladarja, v imenu katerega so kovali novce [3].
Legende na -r keltskih novcih so pogosto pryi pisani dokumentr na
posameznih podrodjih. Na keltskih novcih sepridno pojavljati v 2. stoletju pr. Kr.
Prvi napisi na novcih so zgolj prepisane legende z grdkih ali rimskih predlog, ki
so se zaradi nepoznavanja jezika keltskega pedatorezcahitro spremenile zgolj v
nesDozna!.ne vzolce.
201

3 - Zadnia stran tetradrahme
makedonskesakralia Filipa
lL (35q-336 pr. Kr.).
M=2:1
4 - Zadnia strtr telradral'me
Dlemma Norikov z latinsko
lesendo
' t l t r : 2 : 1AIIA.
5 - Zadnia stran tetrad$]me
pl€mena Norikov z venetsko
l \ f= 2 : 1
egende
Napisi na keltslih novcih so pogosto napisani v lokalnih ali pa prevzetih
pisavah. V Spaniji so na novcih legende v kelto-iberski pisavi in navajajo ime
mesta ali plemena, redkeie odgovomega mestnega uradnika. Na podrodiu iuZne
Francije, v zalediu gr*ekolo le Massolia, se na keltskih novcih polavliaio napisi
v gddini. V sevemi Italiii, na podmdiu rned reko Pad in Alparni, so legende na
novcih v lokalnih severnoitalskih pisavah, po vsei verjetnosti pa omenjajo
plemenske kneze.
V srednji in severni Evropi se na keltskih novcih od konca 2. stoletja pr.
Kr. pojavljajo napisi bodisi v gr5tini ali latinddni, pri iemer slednia prevladuje.
Napisi omeniaio ko!.nidarja ki je lahko samo kovai ali pa plemenski knez, redko
(predvsem na podrodju Galije) omenjajo irne plemena, zelo redko (le nekaj
primerov iz Britanije) ie v legendi omenjeno ime kovnice.
Na keltskih novcih z balkanskega podrodja so predvsem na novcih -+
podonavskih Keltov redki napisi v grdiini, ki sicer le posnemajo ime makedon-
skega ali peonskega vladarja na predlogalL ki so keltskim petatorezcern sluZile
za vzor. Na novcih keltskih plemen na zahodnem delu Balkana [npr. na novcih
-->Eraviskov (Eraoisct), -->Taviskov (Taurisct) ali -+ Norikov (.A/az?z)]so napisi v
latiruki [4] oziroma redko v venetski [5] pisavi in omeniajo predvsem kormega
gospoda (najpogosteje plemenskega kneza).
Na novcih rimske republike se pojavljaio imena kovnitarjev [6], od vlade
cesarja Avgusta (27 pr. Kr.-'14 po Kr.) pa so na sprednji strani izpisana imena
vladarjev v imenovahiku in niihove funkcije [7], ki so lahko v veliko pomod pri
-+ dataciii novca. Na vedini kasnejdih rimskih, bizantinskih" -+ vzhodnogotskih
in -; langobardskih novcev je na sprednii strani okoli vladarjevega portreta vedno
legenda, ki vsebuje elemente vladarjeve tihrlature.
Legende na zadnii strani novcev so naipogosteje v zvezi s -+ propagando,
sai ie v dasu antike, ge posebej pa v dasu rimskega irnperija, novec pravzaprav
edini informativni medil, ki le razmeroma hitro za$el v vse predele imperija. Okoli
202

5- ZadnF stran rjmslega re-
Dublikanskeqadenariitiz le-
ia 4{l pr Kr.
M=2:1
7 - Sprednia stran zlatnika
(rzlris) ceiarja Virelija (69).
M =2:1
t - Zadnia stran zlatnika
(i"t.us) cesarja catie'].a
Qfi-268).
M=2:1
t - Zadnia stran veakratneqa
datnika. Masnencija (250-
t0 - Spr€dnja stran lustini-
riovet?(s27-s6s)trenGa.
.egende
-
upodobitve na zadnii strani novca (na dmskih novcih najveikrat bozanstva ali
personifikacije) je izpisano ime bozanstva ali personifikacije vedno premislieno
propagandno povezano s trenutno politidno situaciio, oziroma so navedeni
posamezni elementi vladaieve titulature, kar je lahko v veliko pomoi pri dataciii.
Tako se npr. ob rimskih vojaikih zmagah na novcih vedno Poiavlia uPodobitev
Viktorije rimske boginie zmage, ki jo pogosto spremlja naPis VICTORIA AVG
(VictoriaAugusti: Avgustova zmaga) [8]. Ob zasedbi mest se na novcu Poiavi
upodobitev ki prikazure vladarjevo vkorakanje v mesto, sPremlja Pa jo naPis LI-
BERATOR REIPVBLICAE, ki proglaia osvajalcaza osvoboditelja mesta ipd. [9].
Napisi na bizantinskih novcih se zgleduiejo po napisih iz rimskega
obdobja, vendar so se hitro spreminiali. Sprva so v latinidini [10], leta 641 se na
bizantinqkemnovcu pojavi pwa Iegendav gr{dini.
Z razliinirni legendami so oznadevali tudi razlidne novdne -- emisije,
obenem pa ie mogode ugotoviti, da ie krajdanjeistih legend na sprednji in zadnji
strani novca vazen relativno kronolo5ki faktor. Obiiajno se namred sprva dolge
legende na novcih kasneiiih emisii vse bolj krajdajo. Krajdanje legend v zaporednih
emisijah ponazarfajo legende na zadnji strani srebrnikov (ugenteus) kovrice
Kartagrna (Carthogo) iz obdobja med 294 in 305:
203
 FELIX ADVENT AVGG NN
FELADVENTAVGGNN
F ADVENT AVGG NN.

Lit. - P GAUtIflE& 'Ldgendes^onelnites grecqtes', Numiematiqueaflhq e P/oblirnesel

mAhodes,Nancy - Lolvatn 1975,765-1n.

LETAJI (LEIA'OO

o 4

Peonsko pleme, ki je poseljevalo podroije okoli jezera Prasias s srediddem

v ^estu -) Letev anlidni Makedoniji (zdaj v zahodni Grdiji), v katerem ie za svoie
potrebe od okoli 540 do okoli 480 pr. Kr. tudi kovalo srebmike (J state4e [{) z
upodobitvijo kentavra z nimlo na sprednii strani, medtem ko je na zadnji strani
le -->incusum.Na sprednji strani novcev je vtasih napis AETAION [1]. Na drugem
tipu novcev je na sprednji strani upodoblien kentaver z nimfo v rokah in
retrograden napis AETAION, na zadnji strani pa korintska delada v inkuznem
kvadratu [2]. Svoronos jim pripizuje tudi kovanie stateiev s kentawom na sprednji
strani in z inkuznim kvadratom na zadnji strani [3], po vsei ve4etrnsti pa so
kovali tudi osminske state4e istega tipa [4].

Lit. -J. N. SVoRoNos,Lhe nisne pliftitif deIaMacldoirre

pm o.pa/ la,t bmatiqueet
I'otdxPangde,Chicago1979,36-40;N.G.L.HAMMoND,AHistoryofMacedonla,Vol..550-336
B. C.,Oxlord 1979,77-91..

LETE

Kovnica v istoimenskem mestu na podrodju makedonskega plemena -+

Letajev v -+ Makedoniji, danes vas Liti severovzhodao od Thessaloniki v Grtiji.

204
 Kot ena izmed naipomembnejdih kor.nic peonskih plemen ie delovala od
okoli 540 do okoli 480 pL Kr. V niei so kovali teZke in laZie srebrnike (-+ staterje
polovi&re staterje in osminske staterje) za potrebe peonskih plemen -+ Letaiev
in -+ Sirinov, pa tudi za potrebe drugih trako-makedonskih plemen, predvsem
na podroiju zahodnega poredja reke Strirr.on(Strymon).Na novcih je na sprednii
strani upodobljen itifalidni Silen z nimfo v razlidnih poloZajih [1], na zadnji strani
je dtiridelni inkuzni kvadrat oziroma kleieti kentaver z nimfo v rokah na sprednji
strani, na zadnji strani pa korintska telada v inkuznem kvadratu. Na
najzgodnejdih novcih (keniaver / / korintska telada)je vdasih retrogradni napis
ETAION.

Lit. - N. G. L. HAMM]ND,A Histor! ofMocedolia,Vol.ll 550-336 B. C.,Oxfold 1979,

77-91:H.GAEBLF& DieanhkmMinzm conMakedoq/a undPaionia,Bd.IIl. DteaftIlkenMiinzerl
wn tVakedoniaundPaicxia,Berlin'1935,57-72.

LIBRA -+ FUNT

LIMES FALSUM

I - Dva spiieta novca Ale- Uliti posnetki rimskih bronastih novcev, naipogosteje sestercijev (->
tia|dra Severa (222-235) z
tilnimi znaki ulivanja. sestertius), ki so v zatetku 3. stoletja predvsem v donavskih provincah, kjer je
potekalo obrambno podroije rimskega impeija(/ines),patudi v provinci Britaniji
(Bntanna), koiili v obioku kot zasilni denar. Kot predloge za izdelavo teh ->
imitacij so uporabljali novce razlitnih cesarjev v tasu od vlade Avgusta (27 pr.
Kr.-14 po Kr.)do Antonina Pija (13&-161) in Marka Avrelija (161-180) redkeje
tudi novce ostalih cesarievdo obdobja vlade Karakala (211-217). Na vsak natin
jih po letu 231 niso ved izdelovali [1]. Originahe novce so vtiskovali v glinaste
plogdice in nato iz njih ulivali posnetke iz brona oziroma belega brona (legura
chk4 svinca in brona) na podrodju samega limesa, npr. v Karnuntu (Carnantum).

205
 Lit. * W KUBnSCHEK 'Antike Falschmiinzen vom Donau-Limes', tzrn Zeitschri/l 54,
1921,153-170; G. C. BOON,'L ight-Weights and "Limeslalsa"' , Numismatic Chnhnks, 1965,161.-
174;lD., 'Counterfuit Coins in-Roman Britair/, v: J. CASE R. REECE(eds.\, Coinsand theAfthae-
ologtst(BAR 4), Oxford 1974,109-110.

Lrssos(Ltsos)
Kovnica v istoimenskem -J ilirskem mesht danes Lesh v juini Albaniji.
Kovanje lastnega bronastega dmada z upodobitviio koze (podobno kot na novcih
kovnic Isa [+ lssa] in Far l-+ Pharosl) na sprednji in strele med napisom AD>ITAN
na zadnti strani se je pridelo Ze okoli leta 229 pr. Kr., torej 5e v tasu vlade ilirske
kraljice Tevte (priSla na oblast 229 pr. I(r.). Okoli leta 213 pr. Kr. ie makedonski
kralj Filip V. (220-179 pr. Kr.) zavlad.al nad tem delom Ilirika, vendar je mestom
na tem podrodju dovolil artonomno kovanie. Od leta 213 do 181 pr. Kr. so kovali
novce dveh tipov (makedonski idit // ilirska ielada ter legenda ADEITAN;
Artemidina glava / / strela med istim napisom). V dasu vlade ilirskega kralja -+
Gentija (181-168 pr Kr.) se na novcih pojavljajo ilirski elementi, kot so upodobitev
ilirske delade, kade ali ilirske galeje skupaj z okrajdanim kraljevim imenom BA-EI
fEN. Obenem so na novcih upodobljeni tudi stari motivi Altemide in strele. V
drugo fazo sodijo novci z Gentijevim portretom na sprednti strani in z ilirsko
galejo na zadrii strani.
Po izgubi samostojnosti ilirske drZave leta 168 pr. Kr. so Rimljani dovolili
kovante tudi mestu Lisos. Tedaj so kovaL bronaste novce z glavo mladenida na
sprednii strani in z ilirsko galejo ter legendo AIEEITAN na zadnji strani. V ta tas
te verjetno beba uvrstiti tudi kovanje novcev, na katerih se nad glavo mladenila
s klobukom na sprednji suani poiavi napis PIIAQN ali PIJAONOC, ve{etno ime
mestnega uradnika [1] . Kovnica ie po vsej verjetnosti prenehala delovati leta 148
pr. Kr., ko je bila ustanovljena rimska provinca Makedonija (Macedonia), kamor
Lisos sicer ni sodil, ozirorna leta 135 pr. Kr., ko ie nastala rimska provinca Ilirik
Vlfutc n).
Lit. - S. ISLAMI,'Le monnayage de Skodra, Lissos et C*nthios' , StudiaAlbanica3,79(16,
225-253;H.Cll.-A, Questio4sden rfiisrrrah:,Vue
illyrienne,Trana1972,150-1n;8.JUBANI,'Monnaies
illyriermes d l'ethnikon AABTATAN d€couvertes aKt*E{ , StadiaAlbaftica9,192, 69-75(o nov(lh
z legendo PHAON); D. RENDIC-MIoCEVIC,'Prilog nekim nerijedenim pitanjima ili$ke
numigrahje', N ni2tflah:&c ai:csti26,1983, 10 ss (o inierpretaciji legeflde PH^ON).

LITRA

Sicilska uteina enota (odgova{ala je -->funtu kovine) in bronasti novec,

ki sev grBkemsvetu prvii pojavi na Siciliii okoli leta a130 pr. Kr. [1]. Deli sev 12-->
uncij (u/tcia).Novci razliinih vrednosti se razlikujejo po oznakah vrednosti v
obliki pik (6pik na primer oznaiujenovecz vrednostjo5 rmcij : pol litre). Vrednost
korintskega + staterja(z upodobiwiio Pegazana sprednji strani), ki je bil v tem
iasu v obtoku tudi na Siciliji in v jutni Italiji je znadala10 liter.
V dasuzgodnje rimske republike so v juZni Italiji kovali tudi bronaste
novce v vrednosti dveh liter [2], litre in polovice litre (med okoli 275 in 265 pr.

206
 ondinium

Kr.) z razlidnimi upodobitvami in z napisom ROMANO. Med okoli 241 in 212

pr. Kr. so tudi v kovnici -->Roma kovali bronaste novce v vrednosti dveh in ene
litre ter srebme novce v vrednosti ene litre [3] in polovice litre z razlidnimi upodo-
bitvami in z napisom ROMA.
'TheFirst RomanSilverCorns',
Lit. - A. Br-TRNETI, TicinesiT,1978,127-1'42.
Qtkzderni

LONDtNtUM (LONDINIJ)

Kovnica v istoimenskem mestu v rimski provinci Britanij i (Britannin), zd al

London v Angliii.

207

4 - Neronov + sestercii z
uDodobitviio pristanisai v
Ostiii kov; Gta 67 potem,
ko ia,dokoncal Sradriio pri-
Kormica ie bila ustanovljena in zelo aktivna v dasu vlade uzurpatorjev
Karavsija (286-293) [1] in Alekta (293-297) ko so v njej kovali -r antoniniiane
(antoninianus).
Po -->denami reformi cesarja Dioklecijana (28t1-305) so v kovnici od leta
297 kovali le brona ste novce (-->nummus). Leta 325 so kovnico zaprli. Kovnica ie
vtasih brez oznake [2] ozirorna ie v -+ priznaku najpogosteje oznadena z LON
[3], PLN ali PLoN.
Lit. - C. E.CHALLTS, (eds,),Studiesin theCoinages
M. A. S.BLAcKBtjRN ofca/alsl s and
Alkcl s,Imdon1985;C.H. V Srn{ERLAND,7ZeRor11aft ImpeialCol4age, Vol.Vl FrontDtoclet/anb
R{olft totheDeathofMzrirnin s,Lo do[1967,113-140;P.M.BRUUN,zheRonan lnpeial Coiuge,
Vol.Vll. ConstantineandLi.itius, London1966,92-116.
(LUGDUN)
LUGDU'VUM
Rimska imperialna kor.'nica v istoimmskem mestu v provinoGanji (Ga//ia),
danes Lvon v Franciii.
V kovnici so v iasu vlade cesarja Avgtsta (27 pr. Kr.-14 po Kr.) prineli
med leti 11-9 pr. Kr. kovati zlatnike (-+ aureus) fl - Tiberijl in srebrnike (-->
funorius) 12- Avgastl, okoli leta 10 pr. Kr. pa tudi velike koliiine bronastih novcev,
ki so bili namenieni za obtok predvsem na zahodnem delu imperiia [4] . Delovala
ie do vlade cesarja Domicijana (81-96), ko so v njej do leta 82 koyali le bronaste
novce, katere je od novcev rimske kovnice loiila predvsem upodobitev globusa,
na katerem ie slonelo vladarjevo doprsie [3].
208
 ychnidos

Kovnico je ponor,.no odprl cesar Avrelljan (270-275) konec leta 274 In v

njej koval -+ antoninijane (anlonlnianas), za vTade Tacila (275-276) pa so poleg
antoninitanov [5] kov ali de zlatnike (aureus) in d.enaije (denarius). Po -+ denarni
reformi cesarja Diokleciiana (284-305) leta 294 so v njejprideli kovati bronaste
novce (--> nummus) 16 - Konstancij]. Kovnica je nato neprekinieno delovala do
prvih desetletij 5. stoletja in kovala novce v zlatu [7- solid Valentinijana I.], srebru
in bronu [8 - HonorijJ. Osnovna poznoantitna oznaka kovnice v njenem +
priznaku je bila LVG oziroma LD.

Lrl. - R. GOBL,D/:,eMnnzprug ng desKa/se/sA lel/aftas (Moneta Imperii Romani 47),

Wien 1993,34; K. PINK 'Der Aufbau der rdmischenMiinzpragung in der Kaiserzeit.VI./1.
Ptobus',N m. Zeilschrft 73, 1949,67-70:lD, 'Der Aufbau der rdmischenMtinzpragung in der
Kaiserzeit.VI/ 2. Carus und Sdhne',Nk /. Ze/tschl1ft 80,1963,'19-24; C. H. y. SLIHERLAND,7hp
Romanlftperial Coinage,Vol L 31 BC -AD 69, Lo d,orr1984;lD., TheRo1ftaftlftperial Coinage Vol.
Vl Flon Diocletlanb RefoftnIo the Death o/MNimina' Lo d,on1967,229-265;P M. BRUUN,7h?
RomanImperial Coinage,Vo/. VII. Conslazirle and Licinlas, London1966, 117-142;J. P C. KSNT,
TheRomanltnpenal Coi oge, Vol. VIL TheFat/lly ofcoftstafttifte l,Lor\don 1,981,, "170-"196;J.
W. E.
PEARCE,TheRomai Imperial Coiaage,Vo/.IX. ValefltiftianJ-Theodoslas, London 1951,35-53,P
BASTIEN,Le ftoft alage de lhtelier de Lyorl. De la ftouaeftule de /'atel/e/ par Al/4llefl d la tnolt de
Carin (fn 274-mi-285) Wetteren 1976; lD., Le monnaytgede l'aleliel de Lyon. Dlocllliefl et ses
/egefits aaant la r4formetflondlaile (285-294), \Nettercn'1972; lD., Le monnayagede l'alelier de
Lyofl. De la ftfo/rne ftonCtairede Dioclttien d lafe/met re teftporaile de I'ateliel en 316 Q94-316),
WeIIerer\7g8';ID.,Lefioftnayagedel'atelierdeLyo:deIaftouoertaledeI'atelieleft318Alaxto de
Constanlin(318- 337),WetIercn 1982;1D.,Le,r/oftnayagede/'atelier deLyon:delo mott deConslant/n
A la ftoi deltlin 637 -363), 'Nettercn 1985;lD., k tnotftayagede I'atelier de Lyon: du rlgne de
Iooim A la ,fto delooin (363-413), r{eftererr 7987;P BASTTEN, M. AMANDR, G. GAUTIE& Z/
monnaJggede I'ate/1e/de Lyon. Suppliment Wetteren 1989;P GRTERSON, M. MAY' Catalogaeof
LateRomtmCoinsin theD fibartoft OaksCollectionand i the Wittemore Collect/ofl.Florn A/cad;rs
aftd Honoli s to theAccessiofiofAnastas/ s, Washington1992,62-b3.

(LrHNtD)
LYCHNTDOS

Potem ko je makedonski kralj Filip V (2'1'I-179 pr. Kr.) ponovno dovolil

avtonomno kovanie tudi posameznim ilirskim mestom [pred tem je to prepovedal

209
makedonski kralj Filip II. (359-336 pr. Kr.)1, ki so bila pod makedonsko oblastjo
oziroma pod modnim makedonskim vplivom, so kratkotraino kovali lastri denar
tudi v ilirskem mestu Lihnid (danes Ohrid v Republiki Makedoniii) na ozemlju
plemena Dasaretov (Dassaretes).Bronast novci s teZo okoli 2,4 g imajo na sprednii
strani upodoblien makedonski gdit, na zadnii strani pa sprednji del ladje, ki ga
spremlia v dveh vrsticah napis AYENIA(I)ON [1] . Za vzor tem novcem so slu-Zili
pod Filipom V in Perzejem med leti 185-168 pr. Kr. skovani -.l makedonski
avtonomni srebmi novci (ietrobolit od katerih se razlikujeio le po napisu.
Delovanie kovnice je tako mogode postaviti v obdobie med leti 185 in 168 pr Kr.

Lit. - K. RIGLING,'Zur griechischen MituEkunde.V Lychnidos,eineneueMiinz$ete

tn yien', zeitschrif/ Mtn,bn;tik 35,7925,256-264; D. vucr<ovrC-ToDoRouC'Lychnidos-
kovnicanovcajodpre n^!e erc', Stal,ina/22,1977,157-158.

210
 tut
a

M A J O R I N A( M A ' O R I N A )

Bronast novec, ki je spwa vseboval okoli 2,5-3 % srebra, sta obenem z

SitciL
manisim bronastim novcem, danes pogosto napadno poimenovanim kot -->
cet\terno;aal(cefttenionnlrb)z -+ denatno reformo leta 348 uvedla cesarjaKonstancij
II. (337-351) in Konstans (337-350) [1]. Ime novca se kol pecunia maiorinatikrat
poiavlja v zakonlh 4. stoletja, in sicer leta 349, 356 in leta 395, danes pa ga
najpogostejeoznadujemo kot AE 2. Niegova povpredna teZa je bila sprva okoli
5,3 g vendar je sdasomarazmeroma hitro padala. Leta 395 so to vrsto novcev
umaknili iz obtoka.

M A K E D O NI J A

PLEMENSKI NOVCI

Preden je makedonski kralj Filip II. (359-336 pr. Kr.) v 4. stoletju pr. Kr.
uspel zdruZiti Makedonijo, je bila deZela razdeljena med grgko prebivalstyo na
rodovitnem iugu in na lokalna plemena v hriboviti notranjosti. Plemena so to
podrodje, kijebilo izjemno bogato z rudami, obvladovala do konca 5. stoletja pr.
Kr. Kot kaze podobnost v izbiri novdne -+ tipologije ter sorodnost J novdne
mere, je med plemeni + Trakije in -+ Makedonije v tem dasu obstajala neke vrste
denarna zveza (odtod v literaturi pogosto netotno poimenovanje "-r trako-

2ll
 makedonsko kovanje", kar kaZe na geografsko in etnidno heterogenost teh
plemen). Prvo kovanie denarja na tem podrodju se pojavi okoli leta 550pr. Kr.,
ko so priCeli kovati prve redke novce iz elektruma (naravna zlitina srebra in
zlata). Tako so verietno na podroiju kasnejdeLizimaheie (Igsimacheia)v Trakiji
kovali novce iz elektrum4 ki imajo na sprednji strani upodobljenegakentavra z
nimfo. Plemensko.kovanjev rebru uvrSCamov tas med okoli 540in 480pl Kr.
Kot osnovnatrako-makedorskanovdnaenotaie tedaisluZil -+ staters povprcdno
teZo okoli t8 g. Kovanje v srebru je sicer obsegalonajrazliCnejdenominale, od
dvojnih oktodnhem s teZo okoli 68 g do okoli 0,5 g teZkih obolov. Legendev
grgdinina tedai skovanih srebmikih dokumentirajo kovanje plemen -+ Deronov
(Dermnes),-t Botiaiev (Bottiaiol, + Bizaltov (Bisaltal, -->ltnalev (Ichnaiofl,-->
Trntenov (Tyntmo), -+ Zaielov (Zaielioi), -+ Oreskov (Oreskiol in -; Edonov
(Edono),v terr:.iaslupa le izpritano tudi kovanie na podrodiu mesta-+ Lete,ki ga
je veietno mogodepdpisati plemenu + Letaiev (LetaroA.Tipologiia na novcih
teh plemen se nanaia na taSlenje lokahih boZanstevozirorna na gospodarsko
zaledjeposameznegaplemena (npr. reiakonjev in bikov) ter na lokalno folkloro
(npr. upodobitev kentavra z nimfo). Prav zato novci tako imenovanih -+ trako-
. makedonskih plemen,o katerih sosicerizjemnoskromnazgodovinskapridevani4
omogoiajo vpogled v lokalne kulte. Neodvisno plemenskokovanie seje konialo
leta 479pr. Kr., ko ie po ur4iku Perzilcevmakedonski kralj Aleksander I. (49&-
t(?1pr. Kr.) razdiril makedonskokraliestvo tudi na podroija, na katerih so tedaj
Zivela trako-makedonskaplemena.

RESKIOI
AIELIOI
DIRRONES
cHNAIOI
\ B I S A L TA T \ \ 4 - " " " ' " : . o ^$

\ r l H ^ ,\t. , rYNr;io.r Y
BOTTIAIOI \-.LETAIOI

EGEJSKO MORJE

2t2
 akedoniia

AWONOMNI MESTNI NOVCI

1"t"..- 1*'fi"

ECE]SKO MORJE

Glavna mesta gr5kih kolonistov so bila ustanovliena na Polotoku Halki-

dlka.Mesta -+ Olynthos in -) Teroneso ustanovili priseljenci iz Chalkis, mesta -->
Dikaia, -s Mende ln - Methone pa sa osnovali priseljenci iz Eretriie. --> Thltsosie
ustanovil kolonijo v na celini leZeii Ne apolis ("> Neapolis, zdaj Kavalla v Griiii)
in z njo Sditil svoje interese na rudni5kem obmoiju pangajskega gorovja. Korintska
kolonija je bila + Potidaia. Kovnice v teh mestih so delovale od 6. do srede 4.
stoletja pr. Kr. Poleg omenjenih so pred letom 380 pr. Kr. delovale 3e kovnice v
mest'fr -+ Aineia, -s Akanlhos,-+ Amphipolis, -) Aphylis, + Eion, + Hersklen Sinnka,
-+ Kopso, + Lele, -+ Neapolis, -+ Olynthos, -->Pydna, -+ Philippoi, --> Sermyle, -s
Skione,-->Skithai, -+ Stagirosin -+ Tragilos.Mestne kovnice so kovale zlate, srebrne
in bronaste novce razliinih vrednosti; dolodenim kovnicam pa se lahko pripiSejo
novci predvsem po legendah (okrajdanih ali v celoti izpisanih) ki omenjajo ime
mesta. Ko je leta 359 pr Kr. Filip II. (359-336 pr. Kr.) postal kraljvseh Makedoncev,
se je avtonomno mestno kovanje novcev iz dragocenejJih kovin v glavnem
kontalo in do drugega stoletja pr. Kr. so kovala lastni denar le 5e nekatera redka
mesta. Eno od izjem je bilo predvsem mesto -+ Uranopolis,ki ga je konec 4. stoletja
pr. Kr. ustanovil makedonski kralj Kasander (316-297 pr. Kr.) in prav ob tej
priloZnosti je rnesto okoli leta 300 pr. Kr. v svojem imenu kovalo srebrnike.
Naslednja preglednica prikazuje delovanje posameznih avtonomnih kov-
nic v kronolodkem zaporediu.

ztJ
 akedonija

Kovnica Obdobje kovanja

Slagios konec 6. stol. pr. Kr.

Lete okoli 540--480 pr Kr.
Tinone konec6. stol.---480pr Kr.
konec6. stol.-355 pr. Kr
Dtkaia konec 5. stol.-zaietek 4. stol.
okoli 530-350 px Kr
Skiofte okoli 520-1. pol 4. stol. pr Kr
Aineia okoli 500-1. pol. 4. stol. pr. Kr.
okoli 500-348 pr. Kr.
Sefinyle okoli s00 pr Kr.
Skithai okoli 500pr. KI
okoli 480-358 pr Kr.
Etion okoli 480pr. Kr.
Kap"a okoli 480pr. Kr.
Tmgilos okoli 450-400 pr Kr.
Olyzthos okoli 430 348px Kr
Aphyti, sredina5. stol.-l. pol. 4. stol. pr. Kr.
Henkkta Sirl,ka pozno 5. stol. pr. Kr.
Py,l"'z okoli 390-3s6 pr IG.
PhiLppoi 36G-343 pr. Kr.
1.pol. 4. stol.pr Kr
OIoplryros sredina4. stol. pi Kr.

KRALJEVINOVCI

Ceprav je kraljevo kovanje denarja uvedel \eta 475 pt. Kr. Ze kralj
Aleksander I. [1 - oktodrahrna], ko je razdiril podroije makedonskega kraljesfva

214
 EGEJSKO MORJE

s staro prestolnico v rrresh) Aigai, to kovanje ni dobilo veiiega obsega zaradi

politiine nestabilnosti in hitro meniajodih se monarhov Sele ko je bil leta 359 pr.
Kr. za makedonskega kralja izbran Filip I1. (359-336 pr. Kr.), je Makedonija
postala vodilna politidna sila v gr5kem svetu. Filip II. ie zasedel podrotja
pangajskega gorovja, ki so bila bogata s srebrovo rudo, in teda, se je pridelo
kolidinsko zelo veliko kovanje denarja v njegovem imenu. Njegovi zlatniki in
srebmiki so postali najbolj razdirjeni po tedaniem svetu in Prav zato so odlodilno
vplivali na -+ keltsko kovanje. Poleg omenjenih je koval tudi bronaste novce.
Leta 345 pr. Kr. je pridel kovati zlate J state{e (Apolonova glava v desno / /
Nika v dvovpregl OIAIII|IOY [2]) po atiiki -+ novtni meri s povpredno teZo
8,64 g. Srebrne tetradrahme (Zevsova glava v desno / / konienik s klobukom in
dvignjeno roko, @IAIIIIIOY oziroma mladenid s palmovo vejico v roki na konju,
enak napis [3]) ie koval po lokalni makedonski novdni meri s Povpreino teZo
14,52 g od leta 359 pr Kr., pri temer so bili novci z mladenitem na konju kovani
najverjetneje dele po letu 348 pr Kr. Poleg tega je koval tudi bronaste novce ene
vrednosti (glava mladenita s tenio / / konjenik, @IAIII|IOY). V zatetku je bila
vrednost enegastaterjaenaka vrednosti osmih tetradrahem. FiliPie imel kovnice
-->Pe//a, -+ Amphipolis 1n ve4erno -) Aigai-
Ko je leta 336 pr. Kr. po odetovem umoru ptevzel oblast Filipov sin
Aleksarder Veliki (336-323 pr. Kr.) je uvedel nov tip drahme (Zevsova glava v
desno / / orel stoji na streli, AAEEANAPOY [a]) ki jo je po makedonski novini
meri koval v kovni cah Aigoiin Anphlpolis. Po kratkotrainem kovanju onenjenih
novcev;'e izvedel -+ denamo reformo in priiel kovati v zlatu distater (17,28g) in
staler (8,67 g) z upodobitvijo Atenine glave s korintsko ielado na sprednji strani
in krilate Nike z venceminnapisom AAEEANAPOY na zadnji strani [5]. V srebru

215
je po atiJki novtni meri koval tetradrahme (17,28g) in drahme (4,33 g) s Heraklovo
glavo na sprednii strani in s sededim Zevsom z orlom v roki ter z enakim napisom
na zadnji strani [6]. Na bronastih novcih je bila na sprednji strani upodobljena
Heraklova glava, na zadnji strani pa njegova atributa lok in kii ter napis
AAEEAN POY [4. Z uvedbo atidkenovlne mere za zlate in srebme novce je bilo
mogoie vse makedonske novce neposredno menjati za tedai najbolj raz5irjen
novec: atensko tetradrahmo z upodobitvijo sove. Zlati stater je bil sedai po
yrednosti enak petim novim tetradrahmam. Naipomembnejda Aleksandrova
kovrttcajebila Anphlpolis, delovali pa sta tudikovnici Aigai rn Pella. Obenem z
lastnim kovanjem je Aleksander v kovnicah Amphipolis tn Pella verietno do leta
328 pr Kr. nadaljeval s kovanjem Filipovih zlatnikov, ki jih je uporabljal za
trgovino s keltskimi plemeni v Podonavju.

Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. Kr. sta koynici Pella in Amphipolts
ponovno prideli kovati zlatnike in srebrnike istih tipov in vrednosti, kot jih ie
uvedel Ze Filip II., predvsem zaradi priljubljenosti teh novcev ned keltskimi

216
 akedoniia
.;1,,,;

plemeni na Balkanu. Pelajih je kovala do okoli leta 315 pr. Kr. in nato nadaljevala
s kovaniem Aleksandrovih novcev. Amfipola je Filipove posmrtne novce koval
do leta 294 pr. Kr. Ko je leta 306 pr. Kr. postal makedonski kralj Demetrij (306-
283 pr. Kr.), je takoj priiel kovati v svojem imenu stateie Aleksandrovega tipa in
tetradrahme z Niko na premcu ladje na sprednii strani ter s Pozejdonom na zadnji
strani [E]. Leta 292 pr Kr. ie spremenil upodobitve na srebrnikih, na katerih se
poiavi njegov portret z bikovimi rogovi, na zadnji strani pa je upodobljen sededi
Pozejdon s trizobom v levici. Leta 290 pr. Kr. to upodobitev na zadnji strani
zamenia stoiedi Pozejdon [9] . Istodasno se pojavi novi stater s kralievim portretom
na sprednii strani in z makedonskim konjenikom na zadnji strani. Na zlatnikih
in srebrnikih ie napis BA>IAEO> AHMHIPIOY.

Sepredenje sirski kralj Selevk I. (312-280 pr. Kr.)zasedel Makedonijo so

ga ubili in sledila so leta anarhije, dokler ni leta 277 pr. Kr. makedonski prestol
zasedel Antigonos Gonatas (277-239 pt. Kr. ). V tem dasu so predvsem v Amfipoli,
nekaj pa tudi v Peli, kovali posmrtne Aleksandrove zlatnike in srebrnike. Leta
270 pr. Kr. je Antigonos Gonatas uvedel nov tip srebrne tetradrahme s Panovo
glavo v sredini makedonskega Stita na sprednti strani in z bojujoto se Ateno na
zadnii strani [10]. Obenem je v isti kovnici kot tetradrahme (Anphipolis) koval
tudi drahme (Zevsova glava / / bojujota seAtena). V dasuAntigonidov so kovali
tudi bronaste novce vei tipov: Atena s korintsko ielado / / Pan s trofejo,
Heraklova glava / / mladenit na konju, makedonski ddit z monogramom / /
makedonska delada [11]. Podobni tipi bronastih novcev se pojavljajo de pod
Filipom V (220-179 pr. Kr). V iasu vlade Antigona III. Dosona (229-120 pr.
Kr.) so v Arnfipoli in vedetno tudi v Peli kovali tetradrahme z upodobitvijo
Pozejdonove glave na sprednji shani ter sededegaApolona na zadnji strani. Potem

217
 akedonija

ko je leta 220pr Kr. zasedelprestol Filip V, je pritel kovati tetradrahrnes kraljevim

portretom in z bojujodo se Ateno. V dasu vojn Makedoncev z Rimom je Filip V.
koval tetradrahme z glavo Perzeja, makedonskega heroja, v sredini make-
donskega Saitain s kiiem ter napisom v hrastovem vencu [l-il]. Filip V je v dasu
do leta 197 pr. Kr koval vea kot Stirinaist razlidnih sedj bronastih novcev [13].
Nekated tipi so bili poznani Ze od njegovih predhodnikov, uvedel pa je tudi
nekaterenove tipe. Leta 197pr Kr. so Rimljani premagali Makedonce v bitki pri
Kinoskefalah (Kynoskephala) in za pribliZno desetletje je bilo prekinjeno
makedonsko kraljevo kovanje. Filip V je leta 7881f87 pr. Kr. priiel v Amfipoli
kovati srebrne tetradrahme (kraljevi portret s ielado / / kij v hrastovem vencu),
didrahme, dralLme in hemidrahme (na novcih niZjih vrednosti je upodoblien Filip
z diademom / / kijv hrastovem vencu). Obenemje v Amfipoli koval tudibronaste
novce z razliinirni upodobitvami (Heraklova glava / / kozi; makedonski Sditz
zvezdo I I k:rj;Helij I / strela v hrastovem vencu). Njegov naslednik in zadnji
makedonski kralj Perzej ('178-1.68 pr. Kr.) je v Amfipoli koval tetradrahme,
didrahme in drahme s svojim portretom na sprednji strani. Na zadnji strani teh
tetradrahem je upodoblien orel na streli v hrastovem vencu [14], na zadnji strani
didrahem oroZje harpa v hrastovem vencu/ na zadnji strani drahem pa kij v
hrastovem vencu. V tem dasu seje teLa tetradrahem zmanjdalaza okoli\O /o in je
znadala med 15,3 in 15,5 g. Perzejevi bronasti novci imajo na sprednji strani
upodobljenegaher ojaPerzeja,na zadnji stranipa orla na plugu ali streli. Po zmagi
Rimljanov nad Makedonci pri Pidni leta 168pr Kr. je bilo konec makedonskega
kraljevega kovanja denarja.

AVTONOMNI NOVCI V 2. STOLETJUPR, KR.

S slabljenjem makedonskega kraliestva seje pod Filipom V. v Makedoniji

ponovno pojavilo avtonomno mestno kovanje. Leta 185pr. Kr seje Filip V namret
pripravljal na vojno z Rimom in v sklopu teh priprav je dovolil mestom in
okroZjem - seveda proti platilu oddkodnine - kovanje lastnega denarja. V tasu
zadnjih dveh makedonskih kraljev, Filipa V. in Perzeja,so zato v treh ali Stirih
okroZjih Makedonije priteli kovati lastni denar. NajobseZnejdekovanje srebrnih
novcev je bilo v Amfipoli, glavnem mestu z rudniki bogatega okroi,ja Edonis.Ti
novci so igrali vaZno vlogo v denarnem obtoku tega iasa. Na ati5kih tetrobolih
in diobolih je bil v dasu Filipa V na sprednji strani upodobljen kij v sredini
makedonskega diita in delada ter napis MAKE oziroma MAKEAONC)Nna zadnji
strani [15].V tasu Perzejaso kovali tetrobole dveh tipov: zvezda v makedonskem
Sditu / / premec galeje [16], Menadina glava / / premec galeje.Drugi okroZji, ki

218
 .
,,. .::.rakedoniia
:::*i,':;

sta prav tako kovali avtonomni denar, srabili Amphoxitis ob spodnjem toku reke
Atios (CrntDrtrn\ skovnico -->lltessolonika ]n Bofinia skovnico Pella. Tesalotika
ie kovala celo tetuadrahme z zvezdo v makedonskem Siitu na sPrednii strani ter
s kijem in napisom MAKEAONON AMOAEION v hrastovem vencu na zadnii
strani. Obenem so kovali tudi bronaste novce (Apolonova glava / / trinoznik). V
Peli so kovali srebme pentobole, tetrobole in novce v vrednosti dveh in pol obolov
z zvezd.o v makedonskem dditu in s premcem galeie ter napisom BOTTEATON.
Obenem je okroZje v Peli kovalo tudi bronaste novce (Atenina glava / / vol in isti
napis).
Naipogosteigatipa novcev, skovana po letu 185 pr. Kr., imata na sprednji
strani makedonski ddit, na zadnji strani pa delado [15] oziroma Slit na sprednji
strani in zadnii del ladje med napisom MAKRAONQN na zadnji strani [16]. Prav
novci slednjegatipa so vplivali na kovanje avtonomnih novcev mnogih mest na
ilirskem podrodju, kot so -+ Lychnidos, + Lissos,- Skodrain mest v Kotorskem
zalivtr (-+ sinus Rhizonicus). S propadom makedonskega kraljestva leta 158 pr.
Kr. se ie kondalo tudi makedonsko avtonomno kovanje denarja,

MAKEDONUA POD RMOM

Po porazu makedonskega kralja PerzetaI/ bitki pd Pidni 22.iunija 168 pr.

Kr. so Rimljani Makedonijo razdelili na Stiri okozja (rzez3)z glarmirni mesti:
Anphipolis, Ilessolonika, Pella in Pehgonio. Ted.ajso kratkotrajno kovali bronaste
novce rimskih kvestorjev Publiliia (G. Publilius) [17] in Fulcinija (L. Fu/cinius) z
upodobitviio Pozejdonove [17] oziroma Romine glave na sprednji strani in z
njunima imenoma v gridini v hrastovem vencu na zadnji strani. Te novce so
verjetno kovali v kovnici Amfipola, istodasno pa so v njej kovali tudi iziemno
lepe tetradrahme z napisom MAKEAONON IPOTH>. Po tern obdobju v
Makedoniji ni bilo izpridano kovanje lastnega dena{a do leta 158 pr. Kr. Tedajje
rimski senat prej omenjenim okroZjem ponovno dovolil kovanie lastnega dena4a.
Kovnici Amfipola in Tesalonika sta kovali srebrne tetradrahme, kovanje v Peli ni
dokumentirano, medtem ko je Pelagonija kovala le bronaste novce.
Leta 150pr. Kr. so se Makedonci uprli Rimu, Makedonija je leta 148pr Kr.
postala ena od rimskih provinc. Prejdnjapolitidna okroZja so ostala le de upravne
enote,kiiimie naaeloval pretor. Tedajso Rimljani dovolili kovanje tetradrahem z

2t9
Artemidino glavo v sredini makedonskegaStita na sprednji stEni in s kiiem v
hrastovem vencu ter z napisom MAKMONON na zadnji strani [1E].

19

Do ponovne uvedbe kovanja srebrnega denarja v imenu rimskih

upravnikov ie priSlo v zaietku 1. stoletia pr. Kr. Tako le v devetdesetihletih pr.
Kr. koval tetradrahmein redkedrahme s kijem, blagajnoin kvestorskim sedeiem
y hrastovemvencu kvestor Aesillass svoiim imenom v latinskemjeziku v legendi
[19]. Ii novei so kroZili po veijem delu GrCiie.Novce istegatipa je med leti 92-
88 pr Kr. koval deBretiJSura(Q. BrettiusSurd.

RIMSKI PROVTNCIALNI NOVCI

EGEJSKO MOR'E

Provinci Makedoniil (Macedonio) je podelil kovno pravico, ki pa je bila

omejena le na kovanie bronastih novcev, dele cesar Klavdij (41-54) ve4etno leta
44. Tedai so prileli kovati avtonomne bronaste novce v imenu makedonske

220
 akedonija

konfederacije (koinonMakedonon).Ti bronasti novci so bodisi brez cesarjevega

portreta z imenom MAKEAONC)N na zadnji strani [20] oziroma s cesarskim
porhetom in njegovo titulaturo v grdiini na sprednji strani ter z grdko legendo
EEBAETO>MAKEAONQN oziroma MAKEAONQNna zadnii strani. Makedonija
-) provincialne novce do vlade cesarjaFilipa I. (244-249)
ie nato kovala svoie
Obenem so novce v svojem imenu kovala tudi makedonska mesta, kolonije -+
Cassandreq,--+D/um, -->Pella rn -s Philippi ter municipij + Sla&/ Poleg teh so
imela v dasu rimskega imperija pravico do kovania lastnega denada ge make-
donska mesta -->Amphipolis, -->Beroia, ) Edesssir -+ Thessalonlca.Ze v iasu
vlade Elagabala (218-222), predvsem pa v dasuvlade Gordijana III. (238-244)
in Filipa I. (244-249) so v Makedoniii ponovno Priaeli kovati avtonomne
provincialne novce.Za te bronastenovceje na sprednji straniznatilna upodobitev
doprsja Aleksandra Velikega s delado in napisom AAEEANAPOY ter z legendo
KOINON MAKEAONON, ki spremlja bogat spekter upodobitev na zadnji strani
[21] . Zadnji makedonski avtonomni bronasti novci so bili skovani v dasu rimskega
Cesaf a tralrena \Z)J-ZO6 ).
Delovanje kovnic v tem obdobju v kronolodkem zaporediu prikazuje
naslednja preglednica.

Kovnica Obdobje kovanja

Phi/ilpi okolj.42pr.Kr.; Clad/ s I. Gallien s

3211 pt. Kt.-GaIi.n s
Henk/eia S/ttikt (?) zgodnjeimperialno obdobje (?)
A g stus-Elngabalus
Aag stus-Garyimus
Tibei s-GallEnus
Cla di sI. Ph ippas t
Stobi Vespaslafi s -Caracclla
Had/a as Philqptus I.
Goftlia as III. -Philbpts L

Lit. - H. GAEELER,,/? aattkenMtj zm No/dgrechenlands,Bd. III. Die antikez M flzen

aonMakedoftla nd Paionr?,I., Bertin 1906,IL, Berlin 1935,C. LE RIDER,Le moflnayaged'algent et
d or de PhilipppeII. flapp. en Macbdoinede 359 A 294, Pans 1977;M. J. PRrcE, The Coinagein ttu
Nane ofaleiinder ziirich/ London 1991;ID., Coinso/the Macedo-
/fu Greata d Philip An"hidaeas,
'\974t 'I
nicns, London C. ARNoLD-BIUCCHI, fondatod mitici dell' nr.ita Macedone', Quade/tli
7ichesi9,1980,2516;O.MoRKIloLM, E/t y Helengti. Conage./rlomthe Ac.esson ofAleMnder lo
thePeaceofApanea(336 188B. C.),Carnbidge1991;A. BuRNEfi, M. AMANDR], P PAURIPOLLE
RomanProuincralCoiflape,Vol.I,Lo d.on - Parls1992,287-31.0.

221
 arcianopolis

M A R C TA N O P O L r S ( M A R C T J A N O P O L A )

Kovnica v istoimenskem mestu na prostoru rimske province ; Spodnje

Mezije (Moesia InQrior), danes vas Devnja v Bolgariji. Delovala je le v dasu
rimskega imperij4 kovala novce s cesarckim portretom ( + provincialne novce)
in brez upodobitve portreta rimskega cesaia (psevdoavtonomne novce). Mesto
je osnoval cesar Trajan (98-"117) in ga poimenoval po svoji sestri Marcijani
(Marciana).

PROV]NCIALNI NOVCI

Mestu je podelil kovno pravico cesarKomod (180-192) [1], kovnica pa je

nato delovala do vlade cesarjaCordijana IIL (238-244) [t 3]. Na provincialnih
novcih petih vrednosti so le na novcih trojne (f) [2] in petkratne vrednosti (E) [3]
oznake vrednosti. Povpredna teza novcev petkratne vrednosti je 72--14 g.
Stirikratne 9-10 & tdkratne okoli 7 & dvojne 4--6 g [1] in enojne vrednosti 2-
4 g. Na sprednji strani je upodobljeno doprsje dmskega cesarja in njegova
titulatura v grSaini, na zadnji strani pa so poleg imena mesta
MAPKIANOflO EITON upodobljene razne rimske personifikaciie (Liberalitas,
Abundantia, Annona, Concordia) grdka boZanstva (Tihe [1], Zevs, Serapis [3],
Apolon, Asklepij, Atena), lokalno reano boZanstvo in mestni arhitekturni
spomeniki (slavolok, mestna vrata, mestno obzidje, svetiSie [2]). Na zadnji strani
novcev so pogosto tudi imena provincijskih legatov.

PSEVDOAVTONOMNINOVCI

Verjetnov dasuvlade cesarjaSeptimijaSevera(192-221)so kovali bronaste

novce s povpreino teZookoli 4 g, ki imajo na sprednji strani upodobljeno mestno

222
boginjo z obzidno krono, le-to pa spremlja napis MAPKIANOIIOAIC. Na zadnji
strani je upodobljena boginja Kibela ali Herakles [4].

Lit. -B.PICK, Die aztiker/ Miifizelx Noldtriechmlands, Bd. I DE antiken Miflzefi aon Dacien
and Moesien, Berlin. 7898, 183327 .

MARONEIA (MARON EJA)

Kovnica v istoimenskem mestu na juZni obali + Trakije, ki so ga v sredini

7. stoleqapr Kr. ustanovili prebivalci Hiosa, danes 45 km oddaltenem od mesta
Maronia v Griiji.

AWONOMNI NOVC1

V kovnici so prideli okoli leta 520 pr. Kr. kovati srebrnike dtirih vrednosti
po trako-makedonski -t novini meri: -+ state4e s povpredno reZo 9,6 g [1],
tetrobole (2,3-2,7 g), diobole (1,1g) in ; obole (0,6g). Na sprednji straru novcev
vseh vrednosti je upodobljen konj v skoku v levo oziroma v desno, na zadnii
sluanipa je - > lncuszzr.S kovanjem teh novcev so prenehali okoli leta 505 pr Kr,
ko so prideli kovati -+ drahme v treh serijah z upodobitvijo konja na sprednji
strani in z imenom etnikona MAP(O), medtem ko je na zadnji strani inkuz oziroma
v njem cvetlidna zvezda in vdasih napis MHTI. TeZateh novcev te med 3 in 3,8 8,
kovali pa so jih do okoli leta 490 pr Kr.

Tretjafazaje ias med 490 in 448pr Kr, ko so kovali didrahme s povpreano

teioT,l gl2l, polelnjih pa 5edrahme (3,3 g), triobole (1,7g), diobole (1,1 g) [3] in
trihemiobole (0,9 g). Na didrahmah je upodobljen sprednji del konja in oznacen
etnikon MAPQ ter predeljeni inkuz, ki ga vtasih spremlia tudi ime magistrata.

223
 aronela

Na drahmah je bila upodobljena ovnova glava, na ostalih treh anepigrafskih

nominalih niZjih vrednosti pa sprednji del konja in inkuz. Med leti 437 in 435 pr
Kr. so kovali didrahme (6,6 g) s spredniim delom konja in z vinsko trto ter z
imenom mestnega magistrata. Med leti 435 in 410 pr. Kr. so kovali samo
tetradrahme s povpredno teZo 13,9g s konjem v skoku in z imenom etnikona na
sprednji strani, na zadnji strani pa je bila upodobljena trta v drtnem kvadrahr, ki
gaIe obdajala legenda z imenom mestnegamagistrata [4]. V naslednjem obdobju
4'11-197 pr. Kr. so kovali staterje (12,3g) z isto upodobitvijo, kot je bila na pred
tem skovanih tetradrahmah, in tdobole (3,1 g) z upodobitvijo sprednjega dela
konja ter z grozdom v drtnem kvadratu na zadnji strani.

e 6

c
Na zaietku 4. stoletja pr. Kr. je kovnica prenehala kovati novce po trako-
makedonski novdni meri in je preila na perzijsko novino mero. V obdobju 398/
97-385 pr. Kr. so kovali le novce niZjih vrednosti: tetrobole (2,5 g) [5], diobole
(1,8 g) in trihemiobole (1,2 g) z upodobitviio sprednl'egadela konja in z imenom
uradnika na sprednji strani ter z grozdom in zatetnico etnikona na zadnji strani.
Kot najmanjie srebrne novce so kovali tudi 0,6 g teZke obole [6]. V tem obdobju
so prideli kovati tudi prve bronaste novce dtirih vrednosti (s povpretnimi teZami
2,89'1,29,L gin0,9 g) z upodobitvijo sprednjegadela konja na sprednji strani in
z zadetnicami imena etnikona [7]. Na zadnji strani je pogosto upodobljen grozd
in ostale drke etnikona, vdasih tudi razliini priznaki.
Med leti 386 in 347 pr. Kr. so kovali tridrahme (16,5g) staterje (10,8g) [EJ
intiobole (2,4 g) z upodobiMjo konja na sprednji strani ter vinske trte oziroma
grozda na zadnji strani. Istodasnoso kovali bronaste novce z upodobitvijo konia
in hte. Med 398 in 347 pr. Kr so kovali tudi zlatnike dveh tipov s povpredno teio
3,2 g (konj / / vinska trta; Dionizova glava / / vinska trta).
Med 240 in 200 pr. Kr. so kovali le bronaste novce petih vrednosti (5,4 g,
3,6 g, 2,6 g 7,8 g, 7,3 g) z Dionizovo glavo na sprednji strani in z grozdom ter
imenom etnikona na zadnji strani.
Med 189in 45 pr. Kr. so kovali tetradrahme atiske novdne mere s tezo 15,7
g z Dionizovo glavo na sprednji strani in s stojeiim Dionizom na zadnji strani,
pogosto z imenom etnikona MAPQNITON [9]. Obenem so skovali tudi pet sedj

224
bronastih novcev (dve seriji z upodobitvijo Dioniza [10]; Dioniz // Asklepii;
Herakles / / koni; Hermes I I grozd) s povprednimi teZami 14,1g, L0,3g,8,1.g,
6,5g, 4,2 gin3,4 g.

RIMSKI PRO!'INCIALNI NOVCI

tl

V dasu vlade cesarja Nerona (54--58) je mesto okoli leta 54 ponormo dobilo
-+ kormo pravico, kovnica paie nato delovala do vlade cesarjaVoluzijana (251-
253). V njej so kovali bronaste novce enojne, dvojne [11 - Nero], trojne, gtidkratne
in petkratne ter polovidne vrednosti. Na sprednji strani teh bronastih novcev je
upodoblieno doprsje rimskega cesarjain njegova titulatura v grddini, na zadnji
strani pa so poleg imena mesta MAPCTNEITONupodobitve lokalnih boianstev
(predvsern Dioniza [11]) in mestnih svetiSi. Ti novci so v denarnem obtoku kroZili
predvsem na podrodiu rimske provinceTrakije (Throcia)-

RIMSKI PSE\DOAVTONOMNI NOVCI

Verjetno Selev 3. stoletju so kovali bronaste psevdoavtonomne novce v

vrednosti enega asabrez upodobitve cesa4evegaportreta na sprednji strani. Kova-
li so novce ved tipov:Dioniz llkozorog;Dioruz ll gtozd;Diontz llvrtlT2l.

225
 asalijske drahme

Lit. - E. SCHONERT-GEr19,
DleMiiflzpnik ng,o Maroneio,Berlir.7g87;A. BURNETI,M.
AMANDRY,P PAU RIP]LLES,Ronat Ploai cial Coinage,Vol.I, London - Patis 1992,3L6.

M A S A L I J S K ED R A H M E

Masalia (zdajMarseille v;uZni Franciji) je bila pomembna fokajska kolonija

v Galiii (Ga//ia),trstanovljenaokoli leta 600 pr Kr. Nekje med leti 241 in 218 pr
Kr. so v mestu prideli kovati sprva tezje --) drahme (3,9-3,6 g) in nato v velikih
koliiinah laZje drahme s povpredno teZo okoli 2,9-J,5 g. Na sprednji strani
novcevje bilo upodobljeno doprsje Artemide oziromaApolon4 na zadnji strani
pa lev v desno in napis MA>>A(AIHTON) [1]. Te drahme so kovali do prvega
stoletja pr. Kr., postale so zelo razdirjene v --) denarnem obtoku srednjega
Sredozemlja. Keltska plemena v juZni Franci;i so pogosto kovala njihove -->
imitacije. Masalijske drahme so kroZile v obtoku predvsem na Iberskem polotokrl
dosegle pa so tudi severno Italijo, podrocje cisalpinske G alije (Ga//ia Cisalpina),
posebej5ePadskoniZino, kjer sojih keltska plemena prav tako pogosto posnemala
(tako imenovane padanske drahme) v dasu od druge polovice 3. stoletja do 1.
stoletja pr. Kr. [2, 3]

Lit. ._A. PAUTAsso, prerotnane

I emonete de//'lta//aSettetrlonale,Varese1966ID,
'Recherches
Scfilti
dl numlsntallca,
Aosta7986,17-477;
J.-N.BARRANDON, C.BRENOT, sur Iemonnayage
d'aJgentde Marseille', MEFRA90,1978,637-650.

ME D A L J O N I

Pravi medaljoni so sicer novcem podobne, na obeh straneh z bogatimi

motivi okraiene kovane okrogle bronaste ploddice, vendar se od obidajnih
bronastih novcev razlikujejo po premeru/ teZi in debelini. Imajo torej nekatere
znatilnosti denarja,vendar so precejvedji,debelejdiin teZji od obidajnegadenarja

226
 edaljoni

1 Bronast m€daljon Ale-
ksandra Severa.Na zadnii
straniie upodoblisa ploSaad
z bosato bkasenim lrjzom,
na kateri sedi cesarna kurul-
skem sedezu,za njim stojita
uradnjl in voiak pred niim
Liberal'tas.Scenaprikazuje
obdarovanieliudsrvaz goto'
v ' n o o b p o s v e t i t v it e m p l j a
Jupftratltorja leta 224.
v obtoku [1]. Ker niso imeli funkcije pladilnega sredstva, niso nikoli zadli v -+
denarni obtok. Kovali so jih v uradnih kovnicah denarja. Podelievali so iih kot
spominska darila ob praznikih, rojstvu ali srnrti v vladarski druiini, ob religioznih
praznikih ali ob pomembnih vojadkih zmagah. Zanimivi sobimetalni medaljoni,
ki so jih kovali predvsem od vlade cesarja Antonina Pija (138-161) do Dio-
klecijana (284-305). Pri njih je srednji del z upodobitvijo izdelan iz mehkeide
kovine (bakra), zunanji rob pa iz trde medenine [2]. Poznani so tudi uliti bronasti
medaljoni, izdelani po skovanih predlogah.

2 - Bimetalni medaljon Ko-
moda z dvoinim porlretom
(desno Kom6d, leno Imlls).
N a z a d n i i s t r a n rr e u p o d o
blena lezeaaDersbnifi] acna
Z6mlje s stirimi otroci, ki
predsravljato atiri letne iase-
Poleg pravih medatlorrou rr.rurll*di tako imenovani psevdomedaljoni,
"o
ki so bili pogosto skovani z obidajnimi peiati velikih bronastih nominalov [npr.
+ sestercljev (sestertias)],vendar se od teh novcev razlikujeio Po veqem Premeru,
debelini in teZi -+ kovne plodtice. Tudi ti medalioni niso imeli funkcije platilnega
sredstva.

3 - MedaljonGo.dijana IIL v
wednosti osmih denarijeq
Na zadnii strani so upodo-
bljene in boginie Monete, ki
p r e d s t a v r t a t oF o v a n t e n o r

227
 ediolanum

Zlati in srebrni medaljoni so nasprotno imeli funkcijo denaria in so lahko

'denami
zasli tudi v denami obtok. Strokorma literatura jih imenuie tudi medaljoni',
saj gre za zlatnike in srebmike vedkratne vrednosti osnovnega nominala [npr.
veCkratni -+ denarij l3],,-+ aureusaE -->soltd.(solidus)l,k! so iih podelievali visokim
vojadkim oficirjem in pomembneiSim drZavnim wadnikom v znak vladarjevega
priznanja.za posebne zasluge.
V Sloveniii so bili bronasti medaljoni odkriti na Ptujrt na Dmovem in v
Liubljani, veikratni zlatniki pa v lbharjah pri Celju in v sklopu -+ zakladne najdbe
iz sredine 4. stoleta s podrodia foruma v Emoni (Ljubliana).

E. PEGAN,'Aureliianova
Lit. - J. M. C. ToYl'lqfr, RoalonMedalliois,New York 1986'z;
zlatna multipla iz Medi,olanna', Nurn/znatiCal2, 7979,9-22;A. JEL0O{|K 'Emonskanaidba
Nuftisrlratique
Magnencijevihmultiplih zlatrikov', Arhaloiki restnik19,1968,207-2mG Rerale 9,
1967. 210-235I

M E D I O L A NU M I M E D I O L A N U M )

RIMSKI IMPERJALNI NOVCI

(ovnico so odprli leta 259 v dasu vlade cesarja Galiena (253-268), ielea
273 pa jo je cesar Avrehian (270-275),l<tje v njej koval zlatnike (-->aurns lll) in
antoninijane [2], zaprl. Za novce te kovnice ie znadilen specifiden + stil vladarskfi
poruetov. V mestu ie koval -r solide (solidus) tn ve&ratne zlatnike med leti 352
in 357 cesar Konstancij II. (337-361) ko je bilo mesto dvakrat zapored njegova
rezidenca. Obiasno so ob prisotnosti posarneznih vladariev v rnilanski kovnici
kovali solide tudi med leti 364 in 40214 [3 - tukadij]. Solide in -+ sihkve (siliqua)
so nato ponovno kovali med leti okoli 452 in 50O vendar so dokumentirani tudi
redki zlatniki te kovnice posameznih vladarjev med t104in 452 kar prid4 da je
bila kormica stalno obtasno aktirrna. V pozni antiki je kovnica v -+ priznaku
najpogosteje oznatena kot MD ali MED.

228
 ende

3
VZHODNOGOTSKI NOVCI

Mesto ie leta 489 pridlo pod oblast vzhodnogotskega vladaria Teoderika

(459-526) in od tedai so v ko\-nici v imenu vzhodnogotskih vladarjev kovali

o
4 -
zlatnike in srebmike [4 ietrtsilikva Teoderika] vse do leta 518.

Lit. - R. GOBL,'Der Aufbau der rdmischen Miinzpragung in der KaiserzeiLV/1

'Dei Aufbau der r<imischen
Valerianus und Gallienus', Nuft. Zeitschri/t 74, 1951,3+ lD.,
Miinzpraqunq in der Kai.erzeit,V/2. Calli6nus als A lleinherrsche/, Nan Zcils(hrt+ 75, 1a53
1a-23ilD.:Die'Mnnzpdt"nR desKriseg Au/eLl!1fi5 (270/275)(Monetak^pedi Romani 47), Wien
19s3,34-4LI. P.C.l1t'Nt, TheRonan lnperial Coinage.Vol. VIll TheFanily of(o stantinc ILon'
don'198L,232-233;l.W.E.PEARCE,Tfu Ronan lnPerial Coinage Vo/.lX ValentintuaI-Theodosius
I, Lo|adofn1951,71-84;O. IJLPJCTI-BAN;A,MoneraMediolanins/s,Yenezia 1949;P GRrERsoN,M.
MA\, Catalorueof LateRomanCoirlsin tlp D mbalton OaksCollectlonand ln the lMittenole Collec-
trbn.Frun ArTadis andHononus lo theAccessionofAfiastasiaqwashington 199263-64;W HAHN,
Morcta Im?erii Bvzantina Bd. 1. Vo AnaslasiusL bisluslrnianus I. 491 -565),'Ni.en7973,78 ss;Z.
DEl1l}, O;rogotiic Coiflsfon Collectior/s/n Crcaha,Stoueniaand Bosnio& Hnego ina(Situla32),
Ljubljana 1994.

MEA'DE(MENDE}

Kor.nica v istoimenskem mestu na enem od halkidskih Polotokov v J

Makedoniji, v bliZini danagnjegakraia Kalandra pri Mendi v Grtiji.

Med 500 in okoli 480 pr. Kr. so kovali tetradrahme [1], tetrobole in
hemiobole z upodobiwijo osla pred trto z vrano na hrbtu in z napisom MIN ali
MINAAION (retrogradno) na sprednji strani. Na zadnji strani so inkuzno nanizani
trikotniki v obliki vetrnice. Med 480 in 450 pr. Kr. so kovali tetradrahme,
tdtemorione inhemiobole z oslom ali njegovo glavo na sprednii strani, na zadnji
strani pa je inkuz (+ incusum)v obliki vetrnice in enak napis. Med 450 in405 pr.
Kr. so nato kovali tetradrahrne s Silenom na oslovem hrbtu [2]. Na zadnji strani

229

Relief z upodobitviio menjal
ca oz. barikiria (2. siol.), ki ea
hrani vatikanski muzej (po-
vzeto po J A]\DIIEAU, Itz"
frnak.lere aans te ftona?
lo 1ain, Rome 1987, Fig- 12).
enjalnice
je poleg napisa MENAAION upodobljena vinska trta. Tedaj so kovali tudi tetrobole
in diobole s stojetim Silenom poleg osla na sprednji strani na zadnji strani paje
poleg napisa MENAAION upodobljena zvezda ali am{ora v inkuznem kvadratu
[3]. Med a05 in okoli 348 pr. Kr. so kovali tetradrahme, tetrobole in diobole s
Silenovo glavo na sprednji strani in z oslom ter napisom MENAAIQN na zadnii
strani.
Lit. - H. GAEBLE& ,/? antlkeftMiinzenNo/dlriecheilands,
Ed. I. DieafttikenMtiftzen
oon Va*edonaunl ?aionia.Bei\n 7915.72-78.
MENJALNICE
Pomembno vlogo pri pretoku denaria so imeli v antiki menialci denada
(lat. nummularius). Njihova naloga je bila meniava tujih vrst denarla v lokalni
denar in menjava denarja razlidnih vrednosti, na primer -+ denaijev (funorius)v
bronaste -+ ase.Prvi menjalci so dokumentirani v drugi polovici 2. stoletja pr
Kr. Od trenutk4 ko so v men;'alnicahv prvi polovici 2. stoleqa prideli sprejemati
depozite in dajati posojila, imajo menjalnice tudi vlogo -+ bank. Menjalnice so
230
 vedno delovale pod nadzorstvom uradne oblasti (npr. mesta, v katelem so
poslovale), ki so;i morale odvatati tudi del dobidka. Iz dokumentov iz leta 210
vemo, da so bile za nelegalno menjavo denarja predvidene kazni do 6 mesecev
zapora. Monopolni poloZaj so uradni menialci zato Pogosto izrabljali in si
zaradunavali zelo visoke provizite.

Lit. - J. ANDREAU, Z,? oiefnanciile llafis le monde lofialfl: les mehelg de fia1\iears d'algmt
(lve sbcle aa J. C. -IIe silcle op. J. C.), Rorna'1987.

M E N S A R I U S- + B A N K I R

ME R O V I N G I

.'r...-.-.' J".- ':

ar..j-

i .1.
;""
" ..

Fianl<ovsko kialjestvo okoli

ss sc
231
 esembria

Franki so bili zahodnogermansko ljudstyo, ki seje Ze v 4. stoletju naselilo

na podroiju spodnjega toka Porenia. Prva kraljeva dinastija frankovske drZave
je dobila ime po legendarnem Merovechu, katereganaslednik Klovis (481-511)
je utrdil njihovo mod v zahodni Evropi. Merovindka dinastiia je dosegla svoj
vrhunec predvsem v dasu vlade Dagoberta 1. (629-639), ki je zadnjit vladal
celotnemu kraliestvu. V zadetku 7. stoletja je merovinsko kraljestvo obsegalo velik
del zahodne Evrope (danadnjo Francijo, vedji del Nemdiie, severno ltalijo).
Frankovsko kovanje denarja merovindkega obdobja je mogode razdeliti v
tri faze. V prvem obdobiu so med okoli 500 in587 kovali psevdoimperialne zlate
-->solide (solidus\ in J tremise (trenbsis)
[1] z upodobitvijo Viktorije na zadnji
strani novcev. V drugem obdobju (587-670) so kovali predvsem tremise z imeni
kovnidarjev in kovnic ter s kriZem na zadnji strani [2], v zadnjem obdobju od
okoli 670 do okoli 750 pa so kovali predvsem srebrne --; d enarije (denoius) l3l.
Novce so kovali v zelo itevilnih -+ kovnicah, medtem ko je bil vpliv drZave
zanemarljiv Na novcih se pojavljajo imena ved sto kovnidarjev. Obtasno so bili
novci skovani tudi v imenu kraljev, cerkva ali samostanov Driava oditno ni imela
nikakrdnega monopola nad kovanjem denarja in tudi zakoni za razllko od
zakonov pri zahodnih Gotih ali -+ Langobardih ne vsebujejo nobenih dolotil v
zvezi s -) ponarejanjem denarja oziroma o njegovem kovanju brez kraljevega
dovolienia.

Lit. - M. M. PROU,
Zesmonnaiesm+ooil|glmnes,
Pads1892;P GRIERSoN,M. BLACKBURN,
Medie?alEuropean L Ihe Ea ! MiddleAges(5th-10th ceftlanes),
Comage. Cambridge1986,81-
154: C. DEPE\R]I, Rirhpsic d <ociite (hc2 lp< Wcrcriagien, el Cat"ohngr'pns,la:i. ]9a4.

MESEMBRIA (M ESEMB RIJA)

Kovnica v istoimenskem mestu na zahodni trnomorski obali -+ Trakije,

danes Nessebarv Bolgariii.

AVTONOMNI NOVCI

o 2
G 5

@ (&
 i., esembria

Med okoli 450 in 350 pr. Kr. so kovali srebrne ; obole z Atenino glavo na
sprednji strani, medtem ko je na zadnii strani med pretkami kolesa napis META
[1]. Na sprednii strani diobolov je upodobljena korintska delada [2]. Isto
upodobitev kaze tudi zlati stater [3]. Istotasno so z istimi upodobitvami kovali
tudi bronaste novce razlidnih vrednosti [4 51.

Med 4. in 2. stoletjem pr. Kr. so kovali debronaste novce vei tipov: korintska
ielad,a I I keltski gdit z napisom METAMBPIANQN [6]; Atenina glava s delado /
/ ddit ali kolo z napisom META; Zenska glava / / stojedaAtena s strelo, napis
METAMBPIANON [4.

V dasu vlade makedonskega vladarja Aleksandra Velikega (336-323 pr.

Kr.) so kovali tetradrahme s Heraklovo glavo z levjo koZo na sprednji strani in s
sededim Zevsom na zadnji strani ter z napisom, v katerem se omenja tudi
MEIAMBPIA oziroma MEEAM [8]. Ce napis ne omenja kovnice, je na novcih kot
priznak kovnice najvedkrat upodobljena korintska delada.

RMSKI PROVINCIALNI NOVCI

ZJJ

1 - BronastnovecAleksandra
Severa (222-235), skovan v
imer|') mestaA tloch/av Pizi-
diji.
2 - Bronastnovec Diadume-
nijana (218),skovanv mestu
Cdesaleo v Kapadokij|
estni kovi
Od vlade cesa{a Hadrijana (117--138) do Filipa I. (244-249) so kovali
bronaste novce s portretom dmskega cesa4ain z njegovo titulaturo v grddini na
sprednji strani. Na zadnti strani so upodobljena predvsem razna bozanstva kot
Serapis, Demeha l9l, Dlon4 Apolon, Nika in Asklepij, ki jih spremlja napis
MECAMBPIANON.
Lit. - L KARAT oTov, i.hzCotnageofMessambria, Vol.L SilaerandGoldCot so/Messambia,
Sozopol1994jN. A. MoUaMov,A ttAllemonet/naBalkaskjc poluoslroo i nonelilenabalgarsftile
tza/e,Sofia1912,224-228; L. RUZCKA, 'Mesenbia ir.edita',Be /nerMiiflzbldtlel1915,3-9;M.l.
PI<rcE,TheCo/zage in theNameo/Ale:nrnder theGleatandPhillpAfthidaerc,Ziirich - London1991,
180-191.
M E S T N IK O V I
Poleg kovanja denarja v uradnih imperialnih -+ kovnicah je bilo v dasu
rimskega imperija razgiieno tudi kovanje posameznih mest ki sepravilno uvdia
med + provincialne novce. Kovanje denarla v mestih, ki so imela -+ kovno
pravico, je bilo razdirjeno zlasti v Hispaniji (Hispanio [-+ Hispanski novci]) in
Gallji (Ga//ia),na Balkanu (npr. -->Slobiv Makedoniji) ter na vzhodu imperija.
Na novcih je v legendi vedno oznadeno ime mesta v imenovalniku (v primeru
latinske legende [1]) oziroma rodilniku (v primeru grdke legende [2]).
L|t. -K.HARL, CluicColnsandCioicPolilicsi theRonanEastA.D.180 275,Berkeley
- London1987; 'Staddsches
J.NOLLE, Pr?igercchtund r<jmische
Kaiser',.ni
Monetae nofituoneia
\Rirlsln llahtna di Nnnisrlati.a95), |qS3, 487-5O4.
M E T A L L A- + R U D N I S K IN O V C I
MEIHO'VE (METONE)
Kovnicav istoimenskemmestuv -i Makedoniji,zdaj Mothoni v Grdiji.
V prvi polovici 4. stoletjapr. Kr. so kovali redkebronastenovcez Zensko
glavona sprednjistraniin z levom ter napisomME@Qna zadnjistram.
234
 eze)r

Lit. - H. GAEBLE&,l? antiken Mrnzen Nold?liechenla ds, Bd. III Die antlken Mnnzerl
oonMakedonia nd Palonia,Berlir\ 1935,7a-79.

METODE ANTIENE NUMIZMATIKE

Stevilo razliinih metod za preudevanje antidne numizmatike in za -+

interpretacijo novdnih najdb seje skozi zgodovino -+ numizmatike kot znanstvene
vede in z njenim razvojem stalno poveievalo.
Na zadetku vsakega preuievanja posameznih segmentov in vpradanj
antitnega denarniSfvaje vsekakor -+ dokumentiranie tim vetiega StevilaPozna-
nih primerkov z vsemi potrebnimi podatki skupaj z odliino fotografijo obeh strani
novca. V dokumentiranie sodi opredeljevanje (-+ doloiitev) novcev po standardni
literaturi. Z metodo -+ primerjave pedatov ie nato mogode rekonstruirati sistem
kovanja posamezne -+ kovnice in relativno zaporedje -+ emisij novcev v tem
sistemu. Dodatno sta pri tem lahko v pomoi -+ analiza teZ in -+ analiza koviry iz
katerih so bili skovani posamezni novci. S pomoijo ugotavljania razProstranienosti
novcev in z analizo kovin je pogosto mogode ugotoviti, kje so bili novci neke
skupine skovani oziroma kated politidni skupini jih je mo8ote PriPisati (to velja
5e posebej za keltske novce). Pomembne so razlitne statistidne --->kvantitativne
metode, s katerimi je mogote teoretidno ugotavljati tudi Stevilonovcev skovanih
z enim pedatom, oziroma posameznezakonitosti dotoka dena{a v obtok. Danes
je -+ radunalnik eno od osnovnih pomagal pri uvajanju najrazlitnejdih metod v
numizmatitne Studije.

Lit. - M. R.ALTOLDI(ed-),Methoden
dcrnntlkmMonlsnntik,Darmstadtl9S9.

M E T R O L O GI J A

Preutuie mere in teZe v raznih obdobjih. Ena izmed glavnih nalog

metrologije je ugotavljanje ; novdnih mer oziroma teZnih sistemov in standardov
pokaterih so kovali novce na dolodenih podrodjih. V okviru posameznih novdnih
mer doloda tudi teoretitne teze novcev posameznih vrednosti.

Lit. F. HULTSCH,Gliechischeand tumisch?Mel/oloqle, Graz 19712;D. R. \N ALKER,The

Metrology of the Ronan SileterCoinage ?art I. Frotl A gustis to Donitian (BAR Suppl. Ser. 5\,
oxfotd,"i9f6; Pa . Ftun Ne/?a lo eornmodus(BAR Supp1.Ser.22), oT tord 1977i Pbrt II. Fro /
Peltituzrlo llraniu' Atrto,T&zs(BARSuppl. Ser.40),Oxford 1978;Ch. CARCASSONNE, T.HACKENS
I (eds.), Statlstlcs arld Nan lsmatics,Strasbourg 1981.
I
I
!

MEZEJI (MAEZAE'\

Panonsko-dalmatinsko(po Bojanovskem)pleme, ki je poseljevalopodrodje

med planinama Grmed in Kozara na prostoru danadnje Bosne in Hercegovine.
Poselitev ie bila osredotodenav dolino reke Sanein Japre,kjer so bila tudi bogata
oodrodia Zeleznerude.

:
235
 V dolini japre so odkrili vet bronastih novcev treh tipov, ki se med seboj
lodijo po teZi. Na sprednji strani okoli 1,5 g teZkih novcev je upodoblieno modko
doprsje, na zadnji strard stoieta figura. Okoli Z5 g teZki novci imajo na sprednji
strani upodobitey modke glave in delfina na zadnji strani. Na treqem tipu novcey
(teZkemokoli 5 g)je na sprednji strani upodobljena moska glav4 na zadnii strani
pa ptica s kado v kljunu [1]. Ker podobnih novcev ni mogode dokumentirati na
drugih podroijih, je mogode sklepati, da so jih kovali nekje na Siriem obmoiju
naididda. Kovanje novcev ne moremo todno kronolodko opredeliti naiveqetneie
so jih kovali med 3. in 1. stoletjem pr. Kr.

Lit. - D. BASLE& 'Nalaznovacaiz preddmskogdobavlapi'

, Glasfttk
Zenallbkog
wzqb
Boste i Hercegodn e27-28,"1973,
261-269.

236
 MILIARENSIS

1 Milhrcnsb cesiiaHorcrria Okoli leta 324 je rimski cesar Konstantin I. (306-337) uvedel kovanie
ekovan v knwi.i ) Coastn- 'rn
srebrnika v vrednosti dveh -+ silikev (siliquo) s teoten&to teZo okoli 4,55 g (72
skovanih novcev iz -+ funta kovine), ki ga danes poimenujemo miliarensls.Sprva
ie bil dokaj redek. S prekinitvami so ga kovali 5e v dasu Bizanca do leta 615.

Lit. - P M. BRIJTJN, Vol.VII Constantlne

I-haRorkanlftpeial Coinnge, andLiani s,Lon-
don 19644-8.

MINA

Pri Babiloncih in Asircih standardna uteina enota, pri Grkih radunska

denarna enota. 60 min ie imelo wednost enega -+ talenta. V grdkem denamem
sistemu je bila mina po vrednosti izenadena z vrednostjo 100 -+ drahem.

MOESIA INFERIOR-->SPODNJA MEZIJA

MOESIA SUPERIOR-->ZGORNJA MEZIJA

MOLOSI (MOLO99OD

Eno najvaZnejdih plemen v osrednjem -+ Epiru, ki je poseljevalo podrolje

okoli iezera Jarmina v danadnji severni Grdiii. Sdasomaso si podvrgli del sosednjih
plemery med drugim -+ Atintane (Alintani : Tyntmo), del Orestov in -+ Tesprotov
(Thesploto, innaslala je moloJka plemenska zveza. Molosi so prideli kovati lastne
novce verietno na zadetku 4. stoletja pr. Kr. v tasu vlade kralja Taripsa (430-385
pr. I<I.). Le-ta ie bil pod modnim atenskim vplivom, saije uvedel grdko pisavo in
grdiino kot uradni iezik, obenem pa se ta rpliv odraZa tudi v kovanju srebmikov
po atidki J novini meri. r Kovno pravico je imelo - kot priia legenda na novcih
- le pleme, ne pa molodki kralii. Na zadetku 4. stoletja pr. Kr. so kratkotrajno
kovali srebrnike (triobole [1] in obole) medtem ko ie bilo kovanje bronastih novcev

zJl
dolgotrajnejde. Novce spwa oznaduje upodobitev psa na sprednji strani, na zadnji
strani pa strela (srebrniki) [1] oziroma Atenina glava na sprednji strani in orel na
streli ter napis MOAOEEON (bronasti novci) [2], kasneje (od okoli 360-330/25
pr. Kr.) pa se le na bronastih novcih pojavlja upodobitev Stita s strelo [3]. Okoli
330 125pr.Kt. je z ustanoviwijo epirske zveze (simahije)konec kovanja njihovega
EDrrr<ts'd urruatd.

Lit. - P R. FRANKE,,ri? antikenMiinzen aon Epirus, Wiesbaden 1961,85-106.

M O N O U N ' O S( M O N U N t J )

Ilirski kralj (okoli 31G-280 pr. Kr.), katerega ime BAEIAF^Qt MONOYNIOY
se okoli leta 300 pr. Kr. pojavi na tridrahmah (s povpreino teZo 1Q5 g) ilirske
kovnice Dirahij (-+ Dyrrhachiun), nad katero je imel kralj tedaj po pridevaniu
novcev suverenost [1]. Njegovo ime se pojavlja tudi na zadnji strani posmrtno
skovane tetradrahme makedonskega kralja Aleksandra Velikega (336-323 pr
Kr.) s Heraklovo glavo na sprednji strani ter s sedetim Zevsom na zadnji strani
[2]. Kraja delovanja kovnice tega novca ni mogote todnejeopredeliti.

Lit. - D. RENDIC-MIOCEVIC, 'O tipologiji novca"kralja Monunija"i pitanju njegova

identiteta',GodEnjok lD., 'Note a proposd'une thbsesur Monounios
Sataleoo19,1981,,97-723;
Illyrienet sonactivit6mo etaie',Stannar40/41,1989190 (1991)185-1,87;
F.PAPAZ]GLU, The
Cmtlal BakaftTrlbesin Ple-Roman Times,Amsterdam1978,140ss(o problematikiosebe).

238
 ythilos

MVTHTLOS (MtTtL\

Verjetno naslednik (sin?) ilirskega kralja Monunija (-+ Monounios),ki je

vladal okoli leta 270 pr. Kr in katerega ime (BA>IAEO> NIYTIAOY) se pojavlja
na bronastih novcih ilirske kovnice Dfuahij (--> Dyrrhachiunl.

Lit. D. RENDTC-MIOCEVIC, 'Ilirskivladarskinovciu Arheoloskom

muz4i):uZa+rcbu',
Vles/.ik
A lealaikog
lnuzejnu Zagrehu617,197211973,253ss.

239

Zakladnanajdba37 ovratnic
iz Nieder Neundorfa (W A.
r. BRuuN, Brcnzezeitlicre
Hotfu ilda Berlln 1 9, T. 68),
tt
a
N A K I T N ID E N A R
Med -+ predmonetarne oblike sodi tudi uporaba razlidnih wst nakita.
Najpogostejeso uporabljali bronaste ovratnice (lat. torques)in zapestnice.Kasneje
so za uporabo pri trZni menjavi izdelovali bronaste obroie, katerih zakladne
najdbe poznamo iz obdobja bronastodobne Evrope (12.-9. stol. pr. Kr.).
'LIberHandelim Neolithikumund in der Bronzezeit
Lit. - R. PlTTlONl, Europas',
vl
lJnlersachungenzu Handela//d Ve/kehldeloor- nd/Tiihgesch/ch
tllchetlZelt i Mlttel- undNoriburopa.
?bll.I. MelhodischeGlandlagenund Dafstell/tngenzam Ha del tl aorgeschlchtl/chef Zeit and in del
Afttike, Gdttlngen 7985, 127-180;R. DRECHSLER-BIZIC, 'Prahistodjski nakit s kaori puzevima',
PosebnatzdanJaANUB.H95, 1991,79-88;M. LENERZ-DEWILDE,'Piemonetare Zahlungsmittel in
der Kupfer- und Bronzezeit Mitteleuropas', Fundbenchtea s Badefl-Wn/fte berg20, 7995,229-
327.
240
N A P I S IN A N O V C I H- + L E G E N D E

DENAR
NATURALNI

Zatetna -+ predmonetarna oblika denarja. Poljski in Zivinoreiski izdelki,

tudi ulov so sluzili kot neke vrste naturalni denar. Posebejpriljubljena pri meniavi
ie bila iivin4 odtod tudi kasnejgi latinski izraz za denar Qaecas: Zivif.a, odtod
iztaz pecunia = denar). Reminiscence na to vrsto denaria je kasneje mogode opaziti
pri upodabljanju goveda na grdkem [upodobitev krave na novcih Korkire -+
Korlyra)l n nrnskem denarju (upodobitev goveda na -+ aasslgnatam). Kot denar
so uporabljali tudi Skoljke kavri polZev

NEAPOLIS

Kor.nica v istoimenskem mestu v -+ Makedoniji, pdstaniSdu mesta J

Philippoi, danesKavala v Grdili.

Med okoli 530 in sredino 5. stoletja pr Kr. so kovali srebme -t state4e [1]
in poloviine staterie (drahme) z Gorgonino glavo na sprednji strani in z inkuzom
na zadnji strani.

241
 eoantoninianus

Med okoli 424 in 350 pr. Kr. so kovali drahme in hemidrahme [2] z
Gorgonino glavo na sprednji strani, na zadnji strani pa ie upodobljena Zenska
glava in napis NEOII oziroma NEOIIOAITEf)N.

Lil. -H. GAERLER, Ed.II. Dle anti+e Minzen

Dle zntikefiMinzen Nordtrechefllands,
oonMakedon/aundPam ia,Berlir].1935,79-83.

NEOANTONI N,ANUS -+ RADIAT

N'COMEDIA (NIKOMEDIJA)

RMSKA MPERIALNA KOVNICA

Rimska imperialna kovnica v istoimenskem mestu (mesto je dobilo ime

okoli leta 264 pr. Kr. po bitinijskem kalju Nikomedu I. [279-255 pr. Kr.]) v rimski
provinciBit:,niji (Bithyrua) danes Izmit v Turdiji.
Kovnica ie priaela delovati z uvedbo -+ denarne reforme cesa4aDiokle-
cijana (284-305) leta 294 in je kovala novcev zlaht (-+ oureus)[1- Dioklecijan],

srebru (+ argenteus)[2 - Maksimijan] in bronu (--> nummus) [3 - Galerija].

Neprekinjeno je delovala do okoli leta 474 [4 - Kdspov --> solidus]. Po koncu
sedemdesetih let 4. stoletja so kovali le de bronaste novce [5 - Honorijl.
Najpogostejdaoznaka te kovnice je SMN, kasneje NIC.

BIZANTINSKA KOVNICA

Od vlade Anastazija I. (491-518) do Heraklija (610---641)je bila glavna

bizantinska kovnica bakrenega dena4a [6 - folis Justinijana I.].

242
 ikopolis ad Istrum

Lit. - C. H. V SUTHERLAND,TheRonon Impel/al Coinage,Vol. VL Fron Dioclelnn's Re-

foml to the Deathof Maitu/nus,London 1967,543-568;P M. BRWN, Zr? RornanImpelnl Coinage,
'Vol.
VL Ansh i/fle an// Licinius, London 7966,591-635;J. P C. KENT, TheRomonInperial Coln
age, /ol. VIL The Fonily of Connani / ,4 London 198'1,466485; l. W. E. PELF.CE,The Rona
Imperial Coina*q Vo/.IX. Valentinian l-Theodosl4s I, London 1951, 248-263; W HAHN, ,/ie
Oitpnisurydeitinischen Rei.hesi 5.lahrhu dert (108-491),Wie\1989; P GRIERSON, M. MAYS,
Coia/oiuebflate RomanCoifis ifi thc Drmbalton oaks Collecttott/t tt i the WhtttemoleCollection
Fromlrcaiius ard Hottoli|s to lheAccess/otlofAnastasi s,washington 1992,64;w.HAHN, Mofleta
Inpeii Bvza ini, Bd..l. Vo AnaslasiasI. In:sl/tslinnn asL 491 555),Wie 1.973;Bd.2. Vo,/astinas
L'bis Piocas (565-61u,Wien 1975;Bd.3. VonHeruc/lus bis LeoIIL/ All"i regierung (610-720),
Wien 1981.

N'KA'A (NIKEJA)

Kovnica --->provincialnih novcev v istoimenskem mestu v maloazijski

rimski provinci Bitiniji (Bithynia). Delovala je od 1. stoletja, natmodnej5eserije
novcev pa so dokumentirane iz obdobia vlade cesarjaAleksandra Severa(222-
235). Kovnica je prenehala z delovanjem pod cesarjemMakriianom (260-251).
Na sprednii strani je upodobljen portret rimskega cesarjain njegova titulatura v
gdiini, na zadnji strani pa je poleg napisa NIKAIEON pester izbor motivov
Ceprav je bila kovnica oddaljena, so imeli njeni novci precejden deleZ v -+
denarnem obtoku zgodnjega 3. stoletja na celotnem Balkanu, kroZili pa so tudi
na prostoru jugovzhodnih Alp.
Lit. - W. WEISER, Kql?log de/ B/thynischen Mi .el? dar Sat n/ang des Inslitats fiil
Altelt nsk nde del Un/.re/sita'1 zu Kd/n (Papyrologica Coloniensia, Vol. XI), Opladen 1983.

NtKOPOL|S AD /SrRU'n (NIKOPOL)

Kovnica v istoimenskem mestu sprva na podrodju rimske province -+

Tral<tje (Thracia), v tasu vlade Septimija Severa (198-121,) pa je preila v okvir
province; Spodnje Mezije (MoesiaInferior),danes vas Nikjup v Bolgariji. Mesto
je ustanovil cesar Traian (98-117) -+ kovno pravico pa mu je podelil cesar
Antonin Pij (138-161). V kovnici so kovali rimske''-> provincialne novce s
cesarskimportretom in psevdoavtonomne novce brez cesarskegaPortreta.

243
 oriki

RIMSK] PROVINCIALNI NOVCI

V dasu od vlade cesarjaAntonina Pija (138-161) do Gordijana III. (238-

2rM) so kovali bronaste novce dtirih wednosti, ki niso bile oznadenena novcih.
Na sprednji strani ie vladarjevo doprsje in njegova titulatura v grdiini. Na zadnfi
stranije upodobljen rimski cesar[1], rimske personifikacije (Liberalitas, Felicitas,
Aequitas, Concordia), grdka boZanstva (Zevs, Serapis, Artemida, Asklepij,
Apolon, Afrodita), lokalna boZanstva (gorsko boZanstvo Hajmos, retno
bozanstvo) in arhitekturni spomeniki mesta (mestna vrata [2], svetiSia [3]). Na
zadnii strani je okoli upodobitve ime mesta NIKOflOAEITON IPOC ICTPON,
vdasih tudi ime drZavnih uradnikov.
l.
a?
PSEVDOAVTONOMNI NOVCI -
t
.f
Bronastih novcev brez cesarskegaportreta na sprednji shani so skovali :
zelo malo. Ime mesta kot nosilca kovne pravice se pojavlia razdeljeno na obe
4
strani novcev NEIKOTIOAEIna sprednji strani, na zadnji strani IIPOC ICTPON.
Na novcih se pojavlja upodobitev Atene in grozda [4] oziroma Nike in orla.
tlrrz
tffi
$&E&W Lrt. B.PICK,DlcantikmMi zenNordgriecheilatuls,
Bd.I. DietntikenMljnzerloonDatierl
andMoesl.en,
Berlil!.1898.328-518.

NORtKt(ArORrC4

Ozemlje danadnjejuZne Avstrile in severozahodne Slovenije je od 3. do

konca 1. stolega pr. Kr. sodilo v sklop nori3kega kraljestva (regnutr Nor/cum), v
njem jebilo zdruZenih ved keltskih plemen. Ta plernenskazvezajebila ena redkih

2M
1 - Podroije naipososteiiih
naidb starejEihnbriSkih sre'
2 Podroci€ naiDogosteisih
naidt' mlaisih n6rifkih sre-
na tem podroEu, ki je bila z Rimorn v prijateljskih odnosih. Ker so se plernena
ukvarjala tudi s predelavo Zelezoverude, sobila cenjentrgovski partner rimskih
trgovcev Prav s trgovino so se seznanila tudi z rimskim denarnim gospodar-
stvom. Kmalu po leta70 pr. Kr. so kot izraz svoie politidne suverenosti pridela
kovati lastni denar.
Osnovni novec v denamem sistemu noriSkih Keltov je bil veliki srebrnik
(-+ tetradrahma) poleg tega pa so kovali 5esrebmi drobiZ (pribliZno Sestnajstinski
del tetradrahme na prostoru severno od Karavank, oziroma dvajsetinski del
velikega srebrnika na prostoru juZno od Karavank), ki je v tedanjem -+ denarnem
obtoku igral najvaZnejSovlogo.
Denar noriSkih Keltov so do pred kratkirn delili v grobem na dve skupini
ki ju povezujejo predvsem izrazite stilne sorodnosti. Prvo (ki jo novej5a strokovna
literatura [GdbU nepdmerno poimenuie zahodnonori5ka) opredeljuje na sprednji
stuaniApolonova glava, na zadnji strani pa upodobitevjezdeca z napisom (sprva
venetskim [1], kasneje latinskim) ki omenia plemenskega kneza oziroma kovnega
gospoda (CONGE9 ATTA [2], NEMET, ADNAMATL ECCAIO [3]). V obtoku je
bila omejena predvsem na obmodje severno od Karavank (danadnla avstrijska
Korodka). Druga skupina ima na sprednii strani prav tako Apolonovo glavo, na
245
 oriki

s
4
zadnji strani pa ima upodobljenega le konja in redko napis. V obtoku je omejena
na obmoije danadnjeosrednjein juZne Slovenije.To skupinoje novejdastrokovna
literatura (Cdbl) prav tako neprimemo poimenovala vzhodnonoridka. V zadnjem
tasu so jo poskusili poimenovati savska skupina, ieprav gre pravzaprav za

& kovanje plemena -+ Tavriskov (Taurisc).Poleg velikih srebrnikov so Noriki po-

znali tudi kovanje malih srebrnikov z upodobitvijo glave kovnega gospoda na
sprednii strani, ki odgovarja upodobitvam na tetradrahmah, in z upodobitvijo

.,p rozete na zadnji strani novca (poimenovan tudi tip Eis po istoimenskem najdiddu
Eis/Led) v bliZini Vcjlkermarkta / Velikovca na avstrijskem Korodkem) [4]. Kovali
so tudi male srebmike z rozeto na zadnji strani in z ovnovo glavo na sprednii
shani ki jo spremlia drka E ( = Eccaio) [5] ali S (: Suicca).Zelo pogosti so novci z
5
zabrisano sprednjo stranjo in z upodobitvijo rozete na zadnji strani (sprva
poimenovani tip Gurina po najdiddu Gurina na avstrijskem Korodkem, kasneje

& pa neposredenopreimenovani v tip Magdalensberg po istoimenskem najdisiu

[Magdalensberg/ StalenskiVrh] v Avstriji, kjer so odkrili do tedaj najvedjeitevilo
novcev tega tipa) [6]. Cetrti tip malih noriSkih srebrnikov prikazuje na zadnji

c
6
strani stilizirane koniitke, medtem ko je sprednja stran zabrisana (v strokovni
literaturi so ga poimenovali tip karlsteinska zvrst) [7]. V zadnjem dasusepojavlja
vse vei do sedaj nepoznanih tipov malih noriikih srebrnikov
Lastni denar naj bi nori5ka plemena kovala do okoli leta 16/15 pr. Kr, ko

s so niihovo kraljestvo nenasilno anektirali Rimljani, s dimer so izgubili politiino

samostojnostin kot odraz le-te tudi J kovno pravico. Po najnovejdihugotovitvah
R. G<iblanaj bi denar prenehali kovati Ze okoli leta 26 / 25 pr Kr Kot prida zakladna
najdba z Magdalensberga na avstrijskem Korodkem, v kated so bili keltski veliki
in mali srebrniki ter + denari;i (funorius) rinskega cesarja Tiberija (1,4-37), so

G bili noridki srebmiki skupaj z rimskim denarjem v obtoku vsai de do obdobja

Tiberijeve vlade.
KroZenjenori5kega denarja jebilo v obtoku omejeno izkljudno na ozemlje

,s
7
noridkega kraljestva, kot nadregionalno plaiilno sredstvo pa je bil v uporabi rimski
republikanski srebrnik (denarius\.Sprva so bili tako imenovani zahodnonoriSki
novci (novci plemena Norikov) v obtoku omejeni na podrodje severno od Kara-

246
 ovana mera

vank, vzhodnonoridki novci (novci Tavriskov) pa na prostor juZno od Karavank

in delekasneje so priieli zahodnonoriSki novci prodirati tudi tez Karavanke na
podrodje danainje Slovenije kar je mogode razlagati s tedanjimi politidnimi
spremernbami na tem prostoru (prevlada plemena Norikov nad plemenom
Tavriskov).
Po politiani prevladi nad prostorom juzno od Karavank so Nodki Po vsej
ve4etnosti kovali tudi na prostoru danadnie Slovenije. Kovnico je mogoie
domnevati na podrodju Celja (tedaj Celeial, o iemer pita izjemna koncentracija
najdb novcev pod Miklavdkim hribom v reki Savinji, predvsem pa pogoste najdbe
) surovcev (srebmih kepic doloiene teZe) iz katedh so kovali denar Na podrodju
severno od Karavank so kovali novce na Magdalensbergu/Stalenskem vrhu v
bliZini Klagenfurta/Celovca (Avstrija).
Zaradi pomanjkanja pisnih virov iz tega dasa je zelo teZko uSotoviti
razme{e vrednosti med noridkim in rimskim denariem oziroma kupno mod
nori5kih novcev. Najnovejde analize gr5kih tekstov pisatelja Aijana (Arianus) iz
2. sioletja dopudiajo domneve, da je bilo razmerje vrednosti noriSkih velikih
srebmikov proti rimskemu denariju 1 : 2,5 oziroma da je bil en noddki srebrnik
vreden 40 -+ asov
Brez dvoma je primamo vlogo v vsakdanjem Zivljenju lokalnega prebi-
valstva igral drobiZ, medtem ko so bile vedie koliaine velikih srebrnikov
najpogosteje v rokah plemenske aristokracije oziroma trgovskih slojev
Pomembnejde zakladne najdbe velikih noriSkih srebrnikov so bile odkrite v krajih
Haimburg, Gerlitzen, St. Peter im Holz ter na Magdalensbergu na Korodkem
(Avstdia).

- R. G]BL, Typologiean!/ Chlonologiedel keltischenMinzPni\Lng ln No/ic../n, Wien

'1973; Lit.
ID-, Del ,lol/sche Tetradrachmnland 1972 aas Hainb rg i KlTttten. Versuchelner Gesan/
rckonstfilktiorl, Wien 1989;lD., Dle HeMdlachmrr|pfigang der Gross-BoterAblaul Chtu1ologie nd
hktolischeReleaanzrqllNor/c n and Nochbargeblete,Wienl994;P.Kos,Kellskiflooci Slooe re(SitLlla
18),Liubljana197| H. GRABL,'Arrians Zeugniszur Geldwirtschaftim antiken OstalPenraum',
Sludia Numis /atica LobacensiltAlefifldlo leloi ik Oblata (Situla 26), Liubliana 1988,11-14.

ROBOM > PSEVDOKONTORNIATI

NOVCIS TOLCENIM

NOVENAMERA

Od drZave dolodena teza in distina kovine za novce razlidnih vrednosti

(nominalov) v posameznem veljavnem uteznem sistemu. Ker so novce v antiki
naipogosteie kovali -+ sl marco, kar pomeni, da so iz dolodene kolidine kovine
skovali doloieno Stevilo novcev je mogode antidne novdne mere teoretitno
dolodati le z ugotavljanjem povprednih tez aim veijega Stevila novcev posameznih
vrednosti v denarnem sistemu.

GRSKA NOVCNA MERA

Raznovrstnost novtnih mer v grdkem svetu ponazaia uporaba vsaj destih

novdnih mer: miletski, po kated so kovali novce v dasu ;'onskegaupora (500-

247
494 pr. Kr.) je kot osnova sluril r stater, ki je iehtal 14 g; najstareigi noydni meri
v Gdiii eginski ki ie bila razdirjena v celinski Griiii in na otokih, je za osnovo
sluZil stater s leao 12 B; evbojsko-atigki novdni merL ki ie najpref izpridana v
Atenah, v iasu helenizma pa jebila razdirienapo vseiGrdiji, je bil za osnovo 17 g
teiek stater; fokajska (perzijska) novdna meri temelji na state4u s leZo L6,5 g;
hiotska oziroma rodiiska novdna mera z raz prostranienostio v severni Grtiji in v
Mali Aziii ie slonela na tetradrahmi teZe 15-155 & medtem ko te samiiska novdna
mera (na Samosu in v Efezu) temelila na 13,1 g teZkem staterju. Poleg omenienih
destih grdkih novdnih mer se v strokovni literaturi omeniato 5e druge novdne
mere, ki nai bi bile prav tako v veliavi v grlkem svetu, vendar jih ni mogode
toino dokumentirati.

KELTSKA NOVCNA MERA

V okviru nekaterih skupin keltskega denarnigtva ie mogode domnevati,

da so na didem podrodju uporabljali enotno mersko enoto, keltski funf ki je na
primer v Poreniu in v Bdtaniii znagal okoli 309 g.

RIMSKA NOVCNA MERA

Temeliina -+ funtu, kateregateZaznadapo teoretitnih izratunih okoli 327

g. Funt se deli na 12 -+ tuncij(uncia),vsakauncija na 24 + sfuipulov (scripulum),
ki tehtaiopo 1,13g.

Lit. - F. }JUIJSCIJ, Gnlechlsche urld ldrnische Metrolople, Graz 1971'z.

NOVCNE NAJDBE

Sistematidno -+ dokumentiranie antiinih novdnih najdb s posameznih

zakljutenih podrotij kot enega izmed najvaZnejdih zgodovinskih virov je ena od
primarnih nalog antidne -+ numizmatike. Niegovi zadetki segajo v konec
petdesetih let tega stoleqa. Gre za izdaje korpusov vseh novtnih najdb s
posameznih podrodij, ki obsegajoposamiine najdbe novcev, grobne najdbe ali
novCne -+ zakladne najdbe, ki jih je mogoie dokumentilati na osnovi arhivskih
virov prvotnih publikacii oziroma na osnovi ohranjenega numizmatidnega
gradiva v muzejskih in drugih zbirkah. Prvi tovrstni raziskovalni projekt (znan
pod imenom Die Fandmlinzen der rdmlschen Zeil in Deutschlanfl so zasnovali
nem5ki strokovnjaki in rezultat ie vrsta katalogov antidnega novdnega materiala
s podroija Nemdije. Projektu so se pred tasom pridruZile Avstrii4 Luxemburg,
Slovenija in MadZarska, pred kratkim tudi Nizozemska in Itali;'a, inventar antiinih
novtnih najdb pa pripravlja tudi Svica. Podoba o antiinem denarnem obtoku v
zahodnem delu rimskega imperija se na ta nadin vse boli zaokroZa.
Sistematidni katalogi novtnih najdb z vsemi relevantnirni podatki o novcu
(nominal, -+ kovnic4 -+ datacij4 doloditev po standardni literaturi, --; priznak
kovnice, prvotna objava novca, njegova teza in ohranienost) in s podrobnimi

248
 umidski novci

podatki o njegovem najdidau omogodajovPogled v funkcijo novca kotPlaiilnega

sredstva na nekem obmoiju, predvsem pa se lahko na osnovi razliinih -+ metod
in r kvantitativnih analiz ter -) interpretacije novdnih najdb ugotavliajo
zakonitosti oziroma posebnosti -+ denarnega obtoka v dolotenem obdobju na
posameznih obrnodjih nekdanjega rimskega imPedia, kot so na pdmer Poiav ---)
polovidenja, -+ kontramark, -+ imitacii, obenem pa se lahko na osnovi analize
novinih najdb kronolodko podrobneje oPredeli tas poselitve posameznih najdi5t
oziroma morebitne kdtastrofe,kj so ld mestaprizadele.

Lit. H, GEBHART, K. KRAFI, H. KUTHMANN, P R, FRANKE, K. CHR]1T, IAhlbUChfil

Num/smatik und Geldgesch/chte 7, 1956, 9-71; C. Go\<lNr (ed .), Ritloonmentl monetall di etu romdna
nel Veneto.Padova \q92 etc.: Die Fandmiinze der /itnischm Zeit|fi De tschland,Berlin1960 etc.;
R. WEILLER, Moflrla/es anliques decouoe/tes au Gland-Dachi de Larct bouls, Betlr 1972 etc.; Die
F fldmit/zefl der raimischetl 2eit in Osterreich,tNien-|g72 etc.i Inamht del Fafidm/inzen det Schzoe/2,
Lausanne 1993 etc-; P Kos, Die Fa /lmiinzen .te/ /1mischen Ze// ln Sloaefiien,Bd l , ,Betlln1988;
P Kos, A. SEMROV ,/i. F ndniinzen del /ii,1/sche Zet in gIoaefllen,Bd. IU., Berlin 1995

NOVEC

Novec (nem. Mtinzq angl. coin) je ena od raznovrstnih oblik denarja in

predstavlja eno od zgodnejdih faz v njegovem nzvoiu. Je denar v obliki
primemega kosa kovine (elektrum, zlato, srebro, medenina, bron) ki sluii kot
pladilno sredstvo, za njegovo wednost (oziror,].a za te'o in distost kovine, iz katere
je izdelan) pa jamii imetnik'+ kovne pravice z --) napisom in uPodobitvijo, ki je
v kos kovine (najvedkratokrogle oblike)vtisnjena s -+ Peiatom. Novce so kovali,
redkeje ulivali. Ker;e okrogla oblika novca zelo prirodna in uporabna, seje okrogel
novec hitro razdiril po Sredozemlju in izrinil iz uporabe nerodnejBestarejdeoblike
denarja (npr-+ res rude, -->aesstgnatum, -+ aesgraue).

N U M I D S KN
I OVCI

Numidski kralji v severni Afriki so kovali v izjemno velikih kolidinah samo

bronaste novce z osnovno upodobitvijo bradate glave v levo na sprednji strani
in s konjem v galopu v levo na njihovi zadnji strani [1]. S kovaniem lastnega

249

1 G.avura k.aljevesa nu-
mizmatianesa kabineta v Ko
nenhaenujololi eta 1790(F.
L. Eradt)
2 Sr.rriprostori Numizma-
t tnega labineta NarodneSa
mozeia Sloveniie okoli leta
tg70
umizmatiini kabinet
denarja naj bi pridel kralj Sifaks (213-202 pr Kr), vendar je bila vetina novcev
skovana v dasu vlade kralja Masinisa (208-148 pr. Kr). Kovanje njegovih
naslednikov ni z gotovostjo izpriiano, TeZenumidskih novcev se gibljelo med
10 in 15 g. Po ; zakladnih najdbah so jih kovali v velikih koliiinah. KroZili so po
vsem zahodnem Sredozemlju in v -+ obtoku prodrli tudi na podrocje rimske
province Dalmacije (Dalmattf. Tu se na njenem severnem delu, predvsem na
poselitvenempodrodju plemena -+Japodov,v Liki (Hrvaika), skupajz bronastimi
-+ kartaginskimi novci opazno koncentrirajo v zakladnih najdbah, ki so bile
zakopane sicer iele na zaietku 1. stoletja pr. Kr, kar predstavlja svojevrsten
fenomen v tedanjem antidnem svetu.
Lil. ._I.MAZARD, Cn7'us Nunmorun Nunid/ae Mm! rctlt/ltieque,P aris 7955; A. BURNETT,
'Aftica',
r: T/E Coin|e ol the Ralnn Wor/,/ ln /he Late Rrp b/i., Oxfo;d 1982175 185.
NUMIZMATI.NI KABINET
InStituciie, ki pod strokovnim vodstvom specialista tuvajo in izgrajujejo
numizmatiine zbirke ter preudujejo denarno zgodovino v vseh zgodovinskih
obdobjih. V Evropi so se razvile v glavnem iz bogatih cesarsko-kraljevih zbirk
staregadena4a, zato so dedanes najpomembnejdeevropske javne numizmatiine
zbirke v Londonu, Parizu, na Dunaju in v Budimpeiti, katerihjedro izhaja iz 18.
stoleqa. Obiiajno delujejo v okviru veijih nacionalnih muzejev, univerz ali
nacionalnih bibliotek oziroma nacionalnih ali poslovnih bank, vdasih tudi
samostojno.Njihova primarna naloga je ustvada+ in cuvanje zbirk v primernih
in varnih prostodh. Novci v okviru posameznih zbirk morajo biti urejeni po
najnoveigi standardni literaturi in opremljeni s spremljajoio dokumentacijo.
Zbirke so vedno dostopne strokovni javnosti, dirdi javnosti pa kabineti
predstavljajo gradivo na stalnih ali obaasnih razstavah.
V Sloveniji deluje kot edina tovrstna in matitna nacionalna institucija
Numizmatitni kabinet Narodnega muzeja Slovenijez bogatimi zbirkami denarja
250
 umizmatika

(okoli 80.000primerkov), kijebil v obtoku na prostoru danaSnjeSlovenijevvseh

zgodovinskih obdobjih. Kustos - specialist za numizmatiko - je v Narodnem
muzeju stalno zaposlen Seleod leta 1948,iePrav so bile v Narodnem muzeju
(pred tem Dezelnem muzeju) Ze od same ustanovitve leta 1821 tudi bogate
numizmatidne zbirke, za katere je najveakrat skrbel pdstoini kustos za arheologiio.
Kot samostojenoddelek deluje od leta 1964.Poleg izpopolnjevanja zbirkie naloga
kabineta tudi -+ dokumentiranje vseh antidnih in srednjeve5kih novdnih najdb
(posamidnih, grobnih in -+ zakladnih) na podrodju Slovenije,njihova strokovna
ekspefiiza za rczlidne strokovne ustanove v Sloveniji, ki ta denar izkopljejo pri
terenskem raziskovanju, ter njihovo preuievanje. V Numizmatitnem kabinetu
Narodnega muzeja Slovenijepoteka v okvim univerzitetnega Studijatudi izobra-
ZevanieStudentov arheologije.

NUMIZMATIKA

Samostojna znanstvena veda, ki z najrazlidnejdih vidikov preuiuje denarno

zgodovino v razliinih zgodovinskih obdobjih (npr. grdka, keltska, rimska,
orientalska, sredntevedka,moderna numizmatika), obenem je tudi ena izmed
najvaZnejdihpomoinih zgodovinskih ved. Ime izhaja iz grdkegaizraza nomlsmo
oziroma iz latinskega nummus,kar oboje pomeni denar Pojem numizmatika se
pojavlja od 18. stoletja in oznadujepoleg zgornje definicije tudi zbiranje starega
denarja.
Zanimanje za numizmatiko v smislu zbiranja in preudevanjanovcev kot
umetnidkih predmetov je staro skorai toliko kot sam denar, saj so Ze Grki in Ri-
mljani zbirali in obiudovali stare novce. Cepravje mogodeo zadetkih numizma-
tiine znanosti govoriti Ze od renesaninega pesnika F. Petrarce(1304-1374), pa
.1- velja za odetanumizmatike kot znanstvenevedeJohann Hilarius Eckhel (1737-
1798) [1], kustos dunajskega numizmatiinega kabineta in prvi profesor numiz-
matike na dunajski univerzi, s svojo temeljno monografijo Doctrlns namolunt
ueterum, ki je v osmih zvezkih pridela izhajati leta 1792.
Numizmatika na Slovenskem nima takdne tradicije kot marsikje v Evropi
ali na primer na sosednjemHrvaikem in je bila dolgo omejena samo na zbiranje
novcev, predvsem na gradovih in v samostanih. Do kvalitetnega premika na
Slovenskemje priilo konec 17. stoletj4 ko seje nurnizmatika z zbirateliske ravni
dvignila na obravnavanje novca kot primarnega zgodovinskega vira. Tako je
zgodovinar Janez Ludvik Schdnleben (1518-1681) prav na osnovi antidnih
novtnih naldb dokazoval svoie lociranje rimske Emone na mesto danadnje
Ljubljane. Novtne najdbe na podrodju danadnle Slovenije je opisoval tudi
zgodovinar Janez Vajkard Yalvazor (1.641.-1693) kt je imel na svojem gradu
Bogengperktudibogato numizmatiino zbirko z vei tisoipdmerk. Numizmatiko
je kot pomod pri svojih zgodovinskih raziskavahuporabljal tudi zgodovinarJanez
Gregor Dolnidar (1.655-1.7-19),eden od ustanoviteljev znanstvene druZbe
Academia Operosorum v Ljubljani [2]. Pomemben dlan te akademije je bil tudi
numizmatik in judst Ivan Stefan Florjaniid (1663-1709), ki se je kot prvi na
Slovenskem ukvarjal z numizmatiko povsem teoretitno in leta 1695 kot Prvo

251
 umizmatika

r.. *.:F-.)&d-
,-:* L -- d.'.t.,.a4 '4-
+ol .'-J; :-.*:rlJ ']'r4")z
"^:
L.Pt

.?r*,,:
(ae ,\/;*l ^arr
5
-1.*.1
)* ,a ^*,t-
,,rn -t1- ' 1*'"*t'l'i*' ' l'f:#' .. 'Y
.t '
5L*
)-* ,tt* A*
rI/..+ 4 rr.
" t,{ I-:* "*,":\.*"-trt:"^i-,
.tr' ,;1-1
'4 "'"12, n
.4:; atd' d- at;
at+r ;+*
',_
' ' ,-z- d -":*,"r-
/.r' ,.
. * *rL-./ . . - -t. 1 . - ; I 4 f^ f't
I} E'N
11 t:, \r.

la,-;'
'.t '1^'*
t *.-.+" ;* A* , ^ J /*",- v" 2*-'1"
trr. e fT- ';1&-
tat;a-'.t*!./.*akt
-.*..4 t l'-! ,r<-"r '

@@,@@ Inter Academicos'

-
Hiftorico.Jutidico
Ccdu&tis.

lJpir ttercduo tii;rr; iostyrec*niclf ryp{rephl.

2 I. G. Dolnitat Altti4lt itntes
Uthis Lrhn.."sis Gokopis iz
leta 1693),poglavjeo novanih
3 -ar. Florjaniii, Bos,n lnttLn
(169s),naslovnastran.
publikacijo akadem ije izdal spis Bos in lixgra stztedlscarsus academlcrsdepecaniis
aetefo-no?isl3l. Z rczpadom ljubljanske akademije operozov leta 1725 se z
numizmatiko kot znanstveno disciplino na Slovenskem dalj dasaniso ukvarjali
in je o njej mogode govodti le v smislu zbiranja novcev O numizmatiki kot
znanosti se lahko ponovno govori Seleod prve polovice 19. stoletja. Tedaj se je
prvi kustos Muzejskega drugtva v Ljubljani Anton Jelovgek (1,809 1,877)
znanstveno ukvarjal predvsem s preudevanjem srednjevedkih novcev Za
zgodovino slovenskenumizmatike je pomemben starinoslovecFrancJarc(1845
1911),Zupnik na Mirni, ki je zbiral rimske novce z Drnovega, antiinega
Neviodunuma. Leta 1883ie izdal knjiZico Zbi*o ritnskih no'oceo. Nabra/ na Dernooem
pri LeskoacuFraxlo ftrc, iupnik na Mirxl z zavestjo, d,a s tem ohranja znanstvene
podatke o antianih novdnih najdbah s pomembnega rimskega najdiida. Od druge
polovice 19. stoleqa je novtne najdbe s slovenskegaozemlja sistematiino zbiral
DeZelni muzei v Ljubljani, obravnavali pa so jih kustosi za arheologijo. Sele leta

z3z
 ummus

1948je bil v Narodnem muzeju Slovenije ustanovljen -+ Numizmatidni kabinet,

v katerem je bil kot prvi kustos za numizmatiko zaposlen Aleksander Jeloinik.

Lit. - C. H. V SITTHERL
AND,AncientNumlsmatics: A BriefJntloductlon,
New York1958;
P Kos, 'Numizmatikana Slovenskem' , Arheoloikizlest/ik 33,1982,235-257
.

NUMMULAR'US>
. ARGENTARIUS

NUMMUS

s 3

o
I'

Bronasti novec, ki ga je z -+ denarno reformo leta 294 uvedel cesar

Dioklecijan (284-305), v strokovni literaturi pogosto napai'no oznaaevankot r
folis (fo/4is).Sprvajebila njegova povpretna teZa1/32 rimskega --->funta oziroma
10,35 g [1], Ze leta 307 pa je cesar Konstantin I. (306-337) z denarno reformo
njegovo teZozmanjdalna 1/48 rimskega funta (6,82g) [2]. Leta 311so teZonadalie
zmanjiali na 1 172 funta oziroma 4,54g, leta 313 pa je znadalale 5e1/96 dmskega
funta (3,41 g). Lela 377I 18 ga je nadomestil -r centenional (centmionalis).
Vrednost konstantinskega numa s teZo 6,82gje bila enaka vrednosti 25 -->
denaijev (denarius).
Bizantinski cesarAnastaziil. (491-518)je v -+ bizantinski denarni sistem
uvedel kovanje bronastih novcev v vrednosti 4Q 20, 10 in 5 ntrmov (-->nummus),
njegovi nasledniki pa de v vrednosti 3, 2 in 1 numa [3].

Lit. ._ P M. BRUUN, ,, spa-llomische M[ifize als Gegerlshnd del Thesaalie/ahg (Sllrdien

zur Fundmiinzen derAntike,5), Berlin 1987, 1-4.

253
V

oBoL(oBol-os)

a 1
G 2

I O

V grdkemdenamem sistemunovec SestinskevrednoEti-+ dralune. Sprva

je bil skovan le v srebru [1 - Kiz& 5. st. pr. Kr.; 2 - Atene, 3. st. pr. Kr.], kasneje
predvsem y juzni Italiii tudi v bronu [3 - Metapont].

OBTOK+ DENARNI
OBTOK

ooEssos
Kovnica v istoimenskemmestu na podrodiu kasnejserimske province -+
SpodnjeMezlje (MoesiaInfenbr), danesv bliZini mesta Vama v Bolgariji. Mesto
so ustanovili priseljenci z Mileta okoli leta 570 pr. Kr., v tasu vlade lidijskega
kralja Astiagesa(593-556 pr. Kr.).

254
 AVTONOMNI NOVCI

Ze v 4. stoletju pr. Kr. so priteli kovati predvsem bronaste novce dveh

vrednosti (s teZami okoli 5,2 g in3,3 g) in z upodobitvami lokalnih boZanstev [1].
Te novce so kovali do zatetka 1. stolega pr. Kr., bronastim novcem pa se ie v 2.
stoletju pr. Kr. pridruZilo tudi kovanje srebmih tetradrahem.
Od okoli 280 do 200 pr Kr. so kovali posmrtne -+ staterje in -+ tetradrahme
Aleksandra Velikega (336-323 pr. Kr.). Na novcih se pojavlja obrnjena amfora
kot -t priznak ko\.nice ali pa monogram z irnenom kovnice. Ponovno kovanje
Aleksandrovih posmatnih tetradrahem je izpridano v dasu med 125 in 70 pr. Kr.
Tudi na teh novcih ie oznaka kovnice v monogramq poiavlja pa se tudi delno ali
v celoti izpisano ime OAH oziroma O IDITON vdasih je poleg tega zapisano
tudi ime magistrata [2].

RIMSKI PROVINCIALNI NOVq

255
 ffi
s'
g
drysae
w

Verietno Ze v dasu vlade rimskega cesaria Avgusta (27 pr. Kr.-14 po Kr.),
gotovo pa v iasu vlade cesarja Domiciiana (81-96) so priieli kovati bronaste
novce petih vrednosti in sicer novce v vrednosti 5,4, 3,2, 1 in polovico asarija
(ossaion;l asaijie tehtal 4-5 g). Oznaka vrednosti sena nekaterih novcih poiavfa
dele v tasu vlade cesarja Gordijana III. (238-144) 13- vrednost petih asarijevl, ko
so kovali tudi redke bronaste -; medaljone [4]. Na sprednii strani vseh novcev
sta cesarjev portret in niegova titulatura v grgdmi, na zadnii strani so upodobljena
razna lokalna boZanstva in ime kovnice OAHCCEITQN. Novci posameznih
vrednosti se med seboj lodiio ie po upodobitvah na zadnji strani. Na novcih
gtirikratne vrednosti
ie upodobljeno veliko boZanstvo, na novcih trikratne
vrednosti Demetra in Kor4 na novcih dvojne vrednosti Apolon in Herakles, na
novcih enojne vrednosti konjenik ali sedete boZanstvo [5] in na novcih polovitne
vrednosti leZete boZanstvo. V dasu vlade cesaria Gordiiana III. je kovnica
prenehala z delovaniem.

Lit. - M. J.PRICDTheCoinage in theNar e ofAleuade/ theG/eatandPhilipAnhidaeus,

Z:iin hlLo doii 1991,191--196;B.PICK" DieantikeftMtnzen Nofdgiechenlonds,Bd.I. Dit anhken
M nzerl,oft Dac/mtlftdMoesien,Befrin1910,519-586; T. GERASSn{OV, 'Beitragzur Miinzkunde
vo'iodesFnji{,B /let/4deIaSocield
A/cheologique
a Uama2,'1960,59-67;A. BURNEfi,M. AMANDRT
P.PAUl<IPoLLEs, yol I, London- Paris1992324.
RomaflProuiflaalCo/nage,

ODRYSAE-+ TRAKIJA

o i''
OESYME

Kovnica v istoimenskem mestu, koloniji mesla + Thasosv+ Trakiji, danes

v bliZini vasi N6a P6ramos v severni Grdii. V njej so okoli leta 360 pr. Kr. kratek
ias kovali bronaste novce, na katerih sprednji strani je upodobljena Atenina glava

o
s korintsko telado, na zadnji strani pa je Heraklej, ki napenja lok in napis
ODYMAION.

Lit. - O. PICAIID,'Lemonnayagebronzed'Oisym| , Nontiztnatlklt

Hlotuka12,1,993,
73-
19.

OHRANJENOST NOVCA

VaZno vlogo pri dolodanju in + dokumentiraniu novcev s posameznih

naididd ter pri -+ interpretaciii novdnih najdb igra dolotanje stopnje njihove
ohranjenosti. Ta namred posredno dokumentira dolZino kroZenia novcev v -+
denarnem obtoku. Povsem zabrisan novec ie bil v obtoku veliko dlie kot tisti, ki
skoraj ne kaZe sledov obrabe, in to dejstvo ie potrebno upoStevati pri datiranju
arheoloSkih najdb s pomoijo novcev Stopeni izrabe novca v obtoku se nikakor
ne sme zamenjevati z danadnjim izgledom novc4 ki je lahko korodirary vendar
se pod plastjo koroziie skriva njegova skoraj neizrabljena povr5ina.

256
Prikz razhArih stopeni oha- Pri dokumentiranju novdnih najdb je potrebno ohranjenost novca dirnbolj
nienosti rimskih sr€brnih
(1-4) in bronastih (s-9) objektivno zabeleZiti. Lotimo gest stopeni ohranjenosti novcev:
novcev Povzeto po S. FREY-
KUPPER,O, F. DUBUIS,H.
BREW Cilculttion et # /e.
lls ur eI u nw tb,t(BllletiirlFS kovno nov (ni bil v obtokut
2, Suppl.), Lausarme 1995. odlidno ohranjer;
komaj obrabljen,
obrablien,
modno obrabljen,
povsem zabrisan.

Lit. -F.DELAMARE,Lefa/ eIsesloins(Calie$Er est-BabelorL 5) Pads1994;S.FREY-

KUPPE&O. F. DUBUITH. BREM,Cilculalionet usure.lls/.//eet co/losib?t
(BulletinIFS2, Suppl.)
Lausanne1995.

257
OLYMPA(OLIMPA)

Avtonomna ilirska kovnica na iugu ilirske drZave, ki je danes ni moSote

tolno locirati. V obdobiu ared 229 in 168 pr. Kr. so v njei kovali bronaste novce
dveh tipov. Novci najviSle vrednosti s teZo okoli 13 g imaio na sprednji strani
upodoblienega Zevsa, na zadnji strani pa strelo in venec ter legendo
O IMIIATTAN. Na novcih polovidne vrednosti ie upodobljena Atena s ielado in
palica, okoli katere se oviia kada. Tretji tip novcev z upodobiwilo Apolona in
obeliska z vencem so kovali po letu 168 pr. Kr. Okoli leta 148 Pr. Kr. ie kovnica
prenehala z delovanjem.

Lit. - H. CEI<A, iIWeft ne,T'dana7972,L45'L50,

Q estionsdenumismatique

OLOPHYXOS

Kovnica v -+ Makedoniji v istoimenskem mestu na skrajnem juZnem koncu

halkidskega polotoka.
V sredini 4. stoletja pr. Kr. so kratek das kovali bmnaste novce z nimfino
glavo na sprednji strani. Na zadnji strani ie upodoblien orel, okoli napis
OAOOYEION.

Lit.-H. GAEBLE&,r? antikenM tze, Nord$iechmlads,Bd.IIL DieantikcnM nzen

wn Makcdoth undPaionia,Berlin 1935,&134.

oLv rrHos(oLtNT)
Kovnica v istoirnenskem mestu na halkidskem polotoku v -+ Makedoniii,
danes v bliZini kraja Myriophyto v Grdiji.

o 4

258
 Kovnica je pritela delovati med okoli 430 in 420 pr. Kr. s kovanjem
tebobolov na katerih je na sprednji stuani upodobljen konj, privezan na ionski
steber, na zadnji strani pa orel, okoli je napis OAYN [1]. Med 1120in 348 pr Kr. so
v Olintu kovali denar za Halkidsko zvezo, katere prestolnica ie bilo to mesto.
Tedaj so v srebru kovali -+ tetradrahme [2] in tetrobole [3] z isto upodobitvijo
(glava olintskega Apolona I I kitara, okoli napis EAAKIAEON) ter diobole in
hemiobole [4] (Apolonova glava / / trinoZnik in isti napis). Istotasno so kovali
fudi zlate --+ state{e in bronaste novce z istirni upodobitvami in napisom, kot se
pojavljajo na tekadrahmah.

Lit. - H. GAEBLE& ,ri? anhkmM[ifizenNordpTieche landt Bd.I]l Dle anikeftMitnzen

.toaMokedoniand Palonia,Berlin 193t 8489; D. M. RoBINSON, P A. CLEtIEl.t'I,TheGoldarld
S ?e/Colnage Mint at Ollnthl.ts(Excavationsat Olynthus9) Baltimore1938-
oftheChalcidic

oRESKf(ORESK'O')

s 2

Trako-makedonsko pleme, ki je poseljevalo podrodje pangajskega gorovja

in katerega ime je sporodeno le na novcih. Nekated znanstveniki jih identificirajo
s plemenom -+ Satrov (Salra). Ze okoli 540 in 480 pr. Kr. so kovali oktodrahme s
poryretno teZo 28 g in manjde srebrne novce. Na sprednii strani velikih srebmikov
je upodobljena modka figura med dvema bikoma ter retrogradni napis
ORRE KION [1], na drobiZnih srebrnikih pa je upodobljen klededi bik [2]. V
zatetku 5. stoletja pr Kr. se ime QPIDKION pojavlja na srebrnih -+ statedih s
povpre&ro teZo 9,6 g in z upodobitvijo mogke figure ob konju na sprednji strani

259
 \z dkos

ter s poglobljenim kvadratom na reveru [3] oziroma na srebmikih z upodobiMjo

kentavra, ki objema nimfo, na njihovi sprednii strani [4].

Lit. - J. N. SVORONOB,
L'he lftisne prrnihfde 10MacCdoine ptutu Cpor la numt'smatiqueet
l'o/ dt/ Pangde,Chicago 1979,52-58;H, GAERLER, Die anlitm Miinzen No/dgTibchenlands, Bd I
Die &th:fur,Mlnzeft ,on Makedo ia und Pdoni+8er1in7935,89-92;\.\oURoUKovA, Coinsofthe
arrcientTfuaciats,OvJold 1976 6 Z N, G. L. HAIff\.IoND, A Hictory ofMacedonia,Vol,n 550-336
B. C., Oxlord 7979.78-91.

oarffos (oRtK)

Ilirska kormica v istoimenskem mesfu na skrajnem iugu Jadrana, zdaj

Orikum v Albanili. V kovnici so od srede 3. stoletla do leta 168 pr. Kr. kovali
avtonomnebronastenovce Stirih tipov (Zevs / / orel s strelo Fl; Apolon / / ob-
elisk [2] Atena / / strela;Apolon / / orel) z legendo OPIKIQN.

Lit. - H. CEKA,Qa$tions de,tumlsmatiqE illylien e,Traaa7972,739-144.

O R O D N ID E N A R

Zakladna naidba 30 brona-

stih *kir iz okoli 2.500-22trl
pr. Ki, odkrita v kraiu Bre-
kiniska pd Pakracu ni Hrva-
*kdm (povzeto po A. REN-
D[C-MLrI1 trc (w.), ArheolG
gki mtai u Zrrebu. I2bor E
Pndusa; Za9reb .1993, 9, st.

260
 rthagoria

Med -+ predmonetarne oblike sodi tudi uporaba kovinskih sekir, lopat,

srpov noZev sulidnih in pudtitnih osti. Sprva so ti predmeti sluZili le v menjalnem
gospodarstvu kotpravo orodje, ne glede na njegovo velikost. Kasnejepostane to
orodje menjalno sredstvo z dolodeno vrednosqo, kijo pogojuje samo oblika inne
ved njegova uporabnost, zato ga ni bilo potrebno dokondno izdelati (npr. nabrusiti)
in je kroZilo v obliki polizdelkov Ko se poiavi tehtanje in merjenje, tudi oblika ni
vei pomembna in tedaj je orodni denar izgubil svojo vlogo.

Lit. - R. PmIoNI, 'flber Handelim Neolithikumund in der Bronzezeit

EuroDas',
v:Untersuchungen zu Handel t/nd Vel,kehrder L,oi'-aftd Jt/ihgeschlchtllchen Zeit i Mttp/: and
Nordeunya. Teil.L M?thodischcGrundlagenundDarstellungm zum Handelln ool,geschichtlicher Zeil
u d in det Anhke.Cothngen 1985,127-180;C. Sot4],rEwELD,Ge/ilegeldSohel.Sh)dtel/zt// tto ela'rm
-
St/aktttl b/ozzezeitlicherHo e im fidrdl/chenMitleleulr/4 Berlin New York 1994:M. LENERZ-DE
WILDE,'PramonetareZahlungsmittel in der Kupfer und Bronzezeit Mjttele:uropas , Fundberichle
aus Raden- Wi r l ternbet"?20, 1995,229-327.

ORTHAGORIA (ORTAGOREJA}

Kovnicav istoimenskemmestuv -) Trakiji,danesMakri v Griiji.

Ze v sredini 6. stoletjapr Kr. so v njejkovali okoli 10,5g teZke-+ didrahme

z upodobitviio Artemidine glave na sprednji strani. Na zadnji strani sta frontalno
upodobliena telada z nosnim dtitnikom in napis OPOAfOPEON [1]. Kovali so
tudi triobole [2] s podobnimi upodobitvami kot na didrahmah oziroma z
Apolonovo glavo na sprednji strarri in s delado na zadnji strani [3].

Lit. H. CAEBLER, Die anhkeh Miinzm Noldsiecheftlands, Bd. III. Die antikel. Minzen
.nn Makedotia kfid Paiorla Berlin Iq35,92-ql.

261
osrrA(osTlJA)
Rimska imperialna kovnica v istoimenskem Pristanistu mesta [{m (-+
Rorna)v llawi.

Kovnico je odprl cesar Maksmcij (306-312) leta 308, poiem ko ie izgubil

afriSke posesti in tamkaj5nio kovnico KartagSno (-; Carthago).Kovnica je delovala
do leta 313, v niej pa so kovali novce v zlatt (--> aureus\ fll, srebtu (-->argenteus)
in bronu (-r nunmus) l2l. Kovnica je v -+ priznaku najpogosteie oznadena z
POST oziroma MOST in oznako oficine.

Lit. - C. H. V ftmlERL AI'ID,TheRornanInpe/ial Coin.ge,Vol.VI FrorrlDioclelion',Re-

fonl to theDeatho/Maini Is,Lotdorl1967,393410.

262

1 Bakrenabronastodobna
posaia iz Iske vasi pri Lju
M=1:3
Pa
P A D A N S K ED R A H M EJ M A S A L I J S K ED R A H M E
P A , O N , Ar P E O N I J A
PALICE
Pred uvedbo denarjav danadnjempomenu besedeso uporabljali kot
predmonetarno oblikodenarjatudi v paliceoziromav oblikopogaieulito kovino
(ingot)[1]. Obliko takih palic prevzamekasnejetudi rimski ) aessignota/l1.
V antiki so pladilo neredko izpeljali v obliki predaje dolotene teZe
dragocene kovine, namesto da bi oddteli veliko koliiino novcev. Predvsem v pozni
antiki v 4. in 5. stoletju, so za izplaiilo veijih zneskov poleg denarja pogosto
uporabili kovino v obliki srebrnih [2] in zlatih palic [3]. Kvaliteto kovine v obliki
palic so najvedkrat pregledali v uradni kovnici in take palice v kovnicah tudi
oznadili s petatom, s katedm so zanjo jamiili. Ena od kovnic, v kateri so v 4.
stolequ pogosto oznatevali palice iz dragocenih kovin, je bila v poznorimski
cesarski rezidenci Sirmij (-+ Sirmium, zdaj Sremska Mitrovica v Zvezni Republiki
263
2 - Zlata pdiea 1zko',niqe Sir jugoslaviji). VCasih ie v palice odtisnjen vladarski Porhet, na njih pa so Pogosto
ftitt t :gko .a 4. stol. Padi'co,
ki ie bila naidenav kraiu Cra- odtisnjene tudi oznake privatnih delavnic.
sn; v Rominiji, hrani Biblic
th€que Nationrle v Parizu. 'LinSotsdor et dargentenlappon avecyate]ietdesitmhim', Sh,nium
Lit. ._ F.BARATTE,
3 - Srebma palica z napison! 8. 7978.99-111.
ohdia i;celovalca
ki omenja tdelovalca llaviia
FlaaratNiants\.
N*a6 lFlaaiat Nicrnus\.QA-
OA-
t 'itu ;" 6itu suUc"0"g"sr-
"

PANDOSTA(PANDOSIJA)

Kovnica v istoimenskem mestu v zahodnem -+ Epiru, ki so ga ustanovili

EIilcL danes v bliZini kraja Koronopoulou v Grtiii. Med leti 168 in 148 Pr. Kr. so v
njej kovali izkliuino bronaste novce, ki tehtato med 45 g in 3,8 g, na njih pa se
poiavlja upodobitev Zevsa, strele in legenda IIAN. Podrodje -+ obtoka teh novcev
je bilo zelo omejeno.

Lit, - P.R. FRANKE,

Dr?a tikenM*kzeft oonEPirus,Wiesbaden1961,107-110.

264
 autalia

PAROREIA

Glavno nesto istoimenskega okroZja na podrodju + Makedonije. V dasu

vlade Filipa V. (220-179 pr Kr.) naj bi v imenu okroZja v mestu kovali bronaste
novce z upodobitvijo Zevsove glave na sprednji strani in orla na stuelinazadnii
strani, pod katerim je napis IAP.

Lit. - H. GAEBLER, Bd III DieantikenMllnzen

,Z antike Minzefl Nordpiecheqlaftds,
ooft Makedo ia and Paeorlia, Berlin 1935, 5-6.

PAUTALIA (PAVTALIJA)

Kovnica rimskih ; provincialnih novcev v mestu Ulpia Pautalia, kj gaie

ustanovil cesar Trajan (98-177) v dmski Provinci -; Trakiji (Thracta), danes
Kjustendil v Bolgariii. Kovno pravicoje mestu, podobno kot tradanskim mestom
-+ Anchil os, + Hadrisnopo/is, : Plotinopolis in -+ Topiros,podelil cesar Antonin
Pij (138-161). Kovnica je pritela delovati leta 139, zaPrli Pa so jo leta 217 ob
koncu vlade cesa4a Karakala (277--:277).Na sprednji strani bronastih novcev
sta upodobljeni doprsje rimskega cesa4ain niegova titulatura v grddini,na zadnji
strani pa razlidne upodobitve spremlja napis flAYTAAIOTON ali OYAIIA>
nAYTA,\IA>. Kovali so novce petih vrednosti, ki se med seboj razlikujeio po
velikosti in teZi, in sicer novce enojne, ene in pol [1], hojne [2, 3], Stirikratne in
petkratne wednosti [4 5], ne da bi danes sicer poznali antidne oznake novcev
posameznih vrednosti. Na novcih so upodobljena razna lokalna boZanstva(Zevt
Demetra, Apolory Artemida" Tiha [3], Nemeza [2] ) oziroma boZanstv4 ki se veZejo

265
 .:',,."tut

na aziiske in egiptovske kulte (Kibela, Harpokrat, kar je mogode povezali z

naseljevanjem orientalskih pdseliencev v mesto. Pogosto so upodobljeni tudi
arhitektumi spomeniki mesta [5 - pavtaliiski sveti grit], ki je bilo tedaj slamo
kopaliJko $edidde, zato so na novcih pogosto upodobljena vodna boZanstv4
kot so na primer refti bo& ki ve4etno pooseblia reko Shimon (Strymon, danes
Strumica) ki ie tekla skozi mesto in od katere je bilo v veliki meri odvisno Zivljenie
v Pavtaliii.
Konec 2. stoletja so kovali tudi male psevdoavtonomne bronaste novce z
Asklepijevo glavo na sprednii strani ter z okoli palice navito kado na zadnji strani
t61.
Lil. - L. RUZCKA, Die Miinzm oonPautalia,Sofia 1933.

PECAT

1 - Petati, podstavki za pe
aatein posoa4 v kateri sobili
shranieni. Najdba ie bila izko-
p a n a v d a a a n s k in a s e l b i n i
Tilisca v Romuniji (povzeto
po R. FORRER, Keltische
N mlsnali* tt Rhelft- und
Dona /ande,Graz 1969'1,Tat.
19).

2 - Bronast p€iat za skovade

sprcdnjestiani Avgustovega
zta$t c tz Kov^rce) LLzaL-
/r/z (povzeto po l.-8. GIARD
Catutorse des non,tde, de
fenpiE n /an, 1.Altt s/e,Pa-
ns 1976,Pl. A, 3).

266

3 - Petai za skovanjezadnie
strani Konstantinoveganu-
ma ln ,ou6) koe^ica +si
.r.la.izkoDanv Sisku (Hrva-
3ka),povitano.
elagia
V podolgaste kovinske kose (najpogostejeokroglega premera) so roano v
negativu izrezali motiv (-+ tip) in napis () legenda) ki sta bila nato v pozitivu
odtisnjena na novcu. Pedati za sprednjo stran novca so bili vedno vdelani v
nakovalo in so imeli zato veliko daljdo Zivljenjsko dobo kotpedati za zadnio stran
novca, ki so bili premitni. Pedatorezciso za izdelavo pedatov uporabljali drobna
dleta in rezila. Pedat so nato utrdili, da je bil pripravljen za pogosto uporabo.
Potem ko se je pedat izrabil, so ga unidili, vdasih pa so ga popravili s ponovnim
globliim rezaniemistegamotiva. Neredko so v star izrabljenpedat vrezali povsem
novo upodobitev. J Kvantitativne in eksperimentalne Studije kaZejo, da bi z
enim pedatom za sprednjo stlan novca lahko skovali 10.000-23.000 novcev V
tem dasu naj bi zamenjali tudi do 17 petatov za zadnjo stran novca (-+ vezava
petatov). Ob teh podatkih je potrebno opozoriti, da so Stevilke nezanesljive,saj
seje Steviloz enim pedatomskovanih novcev spreminjalo od primera doprimera.
Predvsem v pozni antiki in v dasu Bizarrcaso za ; ponarejanje denarja
neredko uporabljali tudi Zeleznekleddez vdelanimi petati za sprednjo in zadnjo
stran novca.
Lit. -C. C. VERMEULE, Sone Notes o Aficlenl Dies afid Coi ifl! Methods, London 1954;
'Die
E. PEGAN, antiken Pragestempel aus Jugo slawien . Coagrcsso intci nazt:oaaledi namismatica,
Roma 1961,435-441.
PELAGIA (PELAGIJA)
Natanineje nelocirana ilirska kovnica v istoimenskem mestu nekje na
podrodju zahodne Makedonije. Po nekaterih domnevah naj bi jo iskali na SirSem
obmodju Ohridskega jezera (Republika Makedonija), morda na podrodju plemena
Pelagonov Na najzgodnejdihtetradrahmah je na sprednji strani Apolonova glava,
26'7
 o
o
4

na zadnii pa makedonski slit, okoli katerega ie napis nEAAfITEAN [1]. Kasneie

so v njei kovali tebadrahme [2], -+ drahrne [3] in iziemno redke tetrobole [4] . Na
novcih te kovnice ie opazen moian rpliv kor.'nice Damastii (> Domastion), zato
domnevajo, da so pelagiiske novce do zaprtja kovnice Damastii (med 325 in 320
pr. Kr.) kovali prav v tei ko!'nici. Na sprednji strani tetradrahem je upodobljena
glava Apolona, na zadnji pa trinoZnik in napis IIEAAflTON. Na drahmah je na
sprednii sbani upodobll'ena Zenska glava in prenosni ingot na zadnii strani. Po
zaprtju kovnice Damastii na novcih Pelagije 5enekaj iasa prevladuje -+ tipologija
te kovnice (Apolonova glava in trinoznik), vendar v vedno bolj barbarizirani
obliki s povsern nerazpoznavnim napisom [2]. Kasneje se na novcih Pelagiie poiavi
tipologii4 ki so jo prevzeli predvsem z rnakedonskih novcev, ki so pogosto kroZili
na tamkajdniern obmodju (med drugim tudi makedonski Sdit). Tako je na poznih
pelagiiskih novcih na sprednii strani Heraklova glava z Amonovim rogom,
prevzeta z novcev makedonskega vlada4aLizimaha (323---281 pr. Kr.) [5]. Okoli
leta 280 pr. Kr. je kovnica prenehala delovati.

Lit. -I. M.F. MAy, the Coinage

o/Dartastio andtheLesse/Coiaages
o/thelllyro-paeoxittt
Rezion,Oxtord 1939,769-188.

PELLA (PELAI

Kovnica v istoimenskem glavnem mestu makedonskega kraljesfu4 danes

Pella v sevemi Grdiii.

MAKEDONSKI KRALIEVI NOVCI

Od leta 413pr. Kr. prestolnicamakedonskihkraliev, deleod leta 323pr Kr.

(Price)verjetno tudi kovnica kraljevih novcev.V nasprotju s trditvijo Le Riderja,
da je bila Pelapomembnakovnica makedonskihkraliev,je Price mnenja,da bi v
kovnici evenfuelnolahko kovali le razmeromaredketetradrahmez monogramom

268
 ella

P Na splodno je Pdce skeptiaen do obstoja kovnice v Peli Ze v tasu vladanja

kraljev Filipa II. (359 336 pr Kr.) in Aleksandra (336-323 pr. Kr). V kovnici so
kovali Filipove posmrtne zlatnike in srebrnike do okoli 315 pr. Kr predvsem
zaradi pdljubljenosti teh novcev med keltskimi plemeni na Balkanu.
Potem ko sta leta 288 pr. Kr. Makedonijo napadla molosijski epirski kralj
Pir (295-172 pr. Kr.) in traianski kralj Lizimah (323 281 pr Kr.), je Pir v letih
287 :285 pr. Kr. v Peli koval tudi svoje bronaste novce. Leta 285 je postala Pela
kovnica kralja Lizimaha in v njegovem imenu do leta 281pr Kr. kovala -+ state4e
[1] in tetradrahme.Po ponovni osvojitvi celotneMakedonije so makedonski kralji
v Peli spet kovali novce v svojem imenu.
Med pribliZno 185 in 168 pr. Kr. so ve4etno v kovnici Pela za Botiajce
kovali posmrtne Aleksandrove tetradrahme s drko B [2], kar se po vsejve4etnosti
nanadana ime okroZja v Makedoniii (Bolliaia),kjet sobili novci v obtoku.
V istem dasuso v kovnici Pelaza podro$e Botiajekovali tudi male bronaste
novce z ved upodobitvami (makedonski Sdit / / premec ladje oziroma make-
donska delada,napis BOTTEATQN;Atenina glava / / bik, isti napis; Panova glava
/ / dve kozi, B).

AVTONOMNI NOVCI

Potem ko so Rimljani leta 168 pr Kr. pri Pidni odloiilno porazili Make-
donce, je Pela postala glavno mesto trege makedonske meride in imela tudi
pravico do kovanja avtonomnih bronastih novcev Na sprednji strani novcev se
pojavljajo doprsja grdkih bozanstev Atene, Demetre, Apolona, pod vplivom
dmskih r denarijev (denarius)pa tudi rimske boginje Rome. Na zadnji strani
novcev je pogosta upodobitev krave [3], citer ali trinoZnik4 ki jo spremlja grdko
ime mesta |IE fD qziroma |IEAAAICIN. Te novce so kovali do okoli 31 nr. Kr.

RIMSK] PROVINC]ALNI NOVCI

Kovnicaje ponovno pridela delovati v iasu vlade cesa4aHadrijana (117-

138).V njel so kovali le bronaste novce do vlade cesarjaFilipa I. (244 249). Na

269
 4

sprednii strani tedaj skovanih novcevje vedno upodobljen rimski cesar s titulaturc
v latin5dni, na zadnji strani ie upodobitev Pana oziroma sedele Zmske figure z
legendo COLONIAE PELLENSIS ali COL M AVG PELL [4 - Gordijan III.].

Lit. - H. GAEBLE& ,r? arrtikenMii zeflNoldp/iechenlands,

Bd.IIL D/eantlkcnMiiizeft
ryl MatzdoFizl! d Patgr!!.Be in 1935,50-52,93-100;M. J. I,RrcE TheCoinage in theNameo/
Aletundertlp CreatandPhilipArfiidaeus,Zijrich / London 1991,,85-89,l l t -151;C.LERDER,Z'p
mon,ayage d'alge I et dbr dc Philippe ftaWA m Mac4doine
'Zur mal<edonischen de359A 294,palis 1977,S-7UM,
MACKENSEN, Bronzepragung - des3. Jahihmderts n. Chr.',lahrbuchjit
Nunrbrialit undGeldg6chichte27,1971, 121,-129.

PEONIJA (PA'ONIA)

GRAIAIOI LAIAIOI

DOBERES

DERRONES
SIRIOPAIONES
ICHNAIOI

LETAIOI

PodrodjedanaSnieRepublike Makedonije in dele sosednjeBolgarije ter

Griije so Zeproti koncu 2. tisoiletja pr. Kr. poselievalapeonskaplemena.5e v 6.
stoletju pr. Kr. so poselievalaozernlie,ki seje raztezalood Pelagonijena zahodu

270
 eoniia

do reke Strimon (Strynn) na vzhodu in od zgornjega toka rek Aksij (Aios,

danes Vardar) in Strimon do morske obale na jugu. Antitni viri jih oznatujejo s
skupnim imenom Peonci. Ob zgornjem toku reke Stdmon so prebivali r Laiaji
(Laioio) in Grajani (Graiaiot), ob srednjem toku rek Strimon in Aksij severo-
zahodno od pangajskegagorovja so prebivala plemena -+ Detonov (Derrones)in
Doberov (Doberes).Ob spodnjem toku reke Strimon ie prebivalo pleme
Siropeoncev (Siriopaiones,viasih imenovani tudi >SirinlSirinesl), ob spodnjem
toku reke Aksij pa pleme > Ihnajev (Ichxaio) ter -+ Letajev (Letaio). Ze v 5.
stoleEupr Kr. so med perzijskim vpadom na evropsko celino nekatera plemena
skoraj izginila oziroma so se preselila, okoli leta 429 pr. Kl pa je Makedonija
zasedla celotno podroije ob spodnjem toku rek Aksij in Strimon. V 4. stolequ je
bila Peonija vsa; deloma neodvisna kljub modni sosedi Makedoni;'i. Proti koncu
4. stoletja in na zaietku 3. stolega pr Kr te moi Makedonije oslabela, zato je
peonski vladar Avdoleon (okoli 315-286 pr. Kr ) peonski drZavi ponovno pridobil
veliko politidno mod. Zadnji od peonskih kraljev, Dropion (okoli 250-230 pr
Kr), ie veietno ustanovil peonsko zvezo (koinon),kasnejeje moi Peonijepovsem
upadla in Makedonci so iz nje osnovali neke vrsto obrambno podrodje, ki jih je
varovalo pred Dardanci.
Plemena so bila proti koncu 6. stoletja zdruZena v nekakino plemensko
zvezo, ki ji je nadelovalopleme Deronov (Detones),ki je v 6. stoletju pr Kr. pridelo
kovati teike srebrnike, na katerih se pojavlja ime Deronov oziroma vaasih tudi
imena deronskih kraliev Kot kaZejo nainovejde novine najdbe, seimena deronskih
vladarjev na novcih omenjajo Ze v tregi detrtini 5. stoletja pr Kr. Iz tega dasaje
namred dokumentiran diobol z upodobitvito stojetega bika na sprednji strani,
na zadnji strani pa ie poleg kantarosa napis TEYTAOE [1]. Sodei po stilnih in
teZnih sorodnostih ie novec mogoie uvrstiti med peonski denar. Poleg Deronov
-+ L ajajev(Laiaio).
ie lastni denar kovalo tudi pleme
Peonci so pdaeli redno kovati lastni denar pred sredino 4. stolega pr Kr,
ko so sepo smrti makedonskegakralja Perdika III. (365 359pr Kr.) osamosvoiili.
S kovanjem je priiel prvi peonski vladar Likej (okoli 356-okoli 340pr Kr.). Tedaj
so kovali -+ tetradrahme z Apolonovo glavo na sprednji strani in z golim
Heraklom ter napisom AYKKEIOY na zadnji strani [2]. V njegovem imenu so
kovali tudi drahme (Zenskaglava / / lev v skoku [3] oziroma Apolonova glava /
/ lev) in tetrobole (Apolonova glava / / konjna padi).Ker sena nekaterih njegovih
tetradrahmah pojavlja tudi ime AEPPONAIOT[4], je mogode domnevati da seje
tedaj njihova oblast raztezala tudi nad ozemlje plemena -+ Deronov (Derrones).
V imenu Likejevega naslednika Patraja (okoli 340-315 pr Kr) so kovali srebrne
'+ state4e po lokalni -+ novani meri s povpreano tei.o 12,8-13 g (Apolonova
glava / / konjenik rneri s kopjem na leZedega sovraZnika) [5], ki so sluZili
nekaterim keltskim plemenom v Podonavju tudi kot predloga pri kovanju
lastnega dena4a. Patrajje poleg staterjev koval tudi srebrnike niZjih vrednosti,
drahme (na zadnji strani je upodobljen sprednji del merjasca [6]) in tetrobole (z
upodobitvijo orla na zadnji strani [7]). Njegov naslednik Avdoleon (okoli 315-
286 pr. Kr.) je koval staterje [8] in drahme [9] s frontalno upodobitvijo Atenine
glave s delado na sprednji strani in konja na reverlL ki so nekaterim keltskim
plemenom prav tako sluzili kot predloga pri kovanju lastnega dena4a. V imenu
njegoveganaslednika Leona (okoli 278-250 pr. Kr. ), ki je prepredil, da bi Peonija

271
pridla pod maledonsko oblas! so kovali bronaste novce. Kovanje bronastih
novcev (Zevs / / strela, napis IIAONON / AP) fe izpridano tudi v imenu kralia
Dropiona (okoli 250-230 pr. Kr.) [10], deprav so jih skudali pripisovati okroZju
-->Doberosin m
iih tasovno postavljali na zaietek 2. stole$a pr. Kr.
V dasu vlade Avdoleona so med okoli 300-286 pr. Kr. najverjetneje v
kovnici Damastii (-+ Damastion)kovaliatdi posmrtneAleksandrove tetradrahme.
Makedonski vladar Antigon (277-139 pr. Kr.) ie Peonijo okoli leta 249 pr. Kr.
prikliutil Makedoniji.

Lit. - H. GAIRLER" D/eantikettMtlt zenNold?liecheftla

ds,Bd.IIL Die a\tikzi M hzen
ryr, Makedonta 4 4 Paeonia, Berlin 1935,199-204O.M6RKIIoLM,EallyHe enisticC-o/nagefom
theArcession o/ Aletunde/to theP?aeo/ Apanea(J36- 188B.C.),Cambrldge1991 , 33;M. J."pRtCE,
Ihe Coinag? in lh?Narneo/Alexande/theCleatandPhilipAfthdacus,lnich/London 1991,151,
152;E- PEIROVA, 'Paionskite plemenjai Pajonskotokralistvo vo tr i I milenium pred n. e.,,
Macedoniae AcIaArchoeologia i2, 199i, 9-736;EAD,'Paeoiia arrdDamastior1,v: dreek-Romatt
Anfiquity /ft ytlgoslo?ia anAofl theBalkans(Ziva antika,Monografiie9), Skopie1991,188-193;
EAD., 'Dva pretpostavenipdmerocina kraliot Dropionod Muz-eiotn aMaked(; ia',Makedoish'
P.Io6sbvSlC,'Srebrendiobolnapajonskiotvladetelj
,turftizrrlah:tkt'glasnikl,1994,49-56;V.!ILCIC,
TEIjIAOS', Makedonsti num2matiCki slasnik1. 7994,27-37.

272
 erinthos

PER'NIHOS (PERINT)

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Trakiji (Thracia), ki so ga okoli leta

600 pr. Kr. ustanovili priseljenci s Samosa. Kmalu po smrti rimskega cesarja
Avreliiana (270-J75) so leta 275 mesto preimenovali v -+ Herrclea, danesBregli
na podrodju evropske Turdije.

AVTONOMNI NOVCI

Med leti 357 in 338 pr. Kr. so pddeli kovati srebrne + didrahme (s
povpredno te\o 1.0,5g), hemidrahme in obole po perziiski -+ novdni meri. Na
sprednji strani didrahem je upodobljena Zevsova glava, na zadnji strani nasproti
si stojedasprednja dela dveh konjev in ime etnikona IIEPIN. Na sprednii strani
hemidrahem in obolovje upodobljena glava Demetre, medtem koie upodobitev
na zadnji strani ista kot na didrahmalr, le da jo spremlja napis nE. V tem tasu so
le izjemoma kovali bronaste novce z istimi upodobitvami, kot se pojavljajo na
hernidrahmah [1].
V dasuvlade tradkegakralja Lizimaha (323-281 pr Kr.) so kovali novce s
priznakom kovnice (sprednji del dveh konjev). Isti pdznak se poiavlja tudi na
novcih makedonskega kralja Aleksandra Velikega (336-323 pr. Kr.), zaradi desar
so jih nekateri strokovnjaki pripisovali isti kovnici, vendar se zdi, da so jih kovali
v kovrici Lampstkos. Po Lizimahovi smrti se nadaljuje avtonomno kovanje le v
bronrl in sicer novcev dveh vrednosti (s povpreinimi tei.ami7-8 gin3--6 g).
Na novcih so razlitne upodobitve: Zevsova glava / / sprednji del konja; Atenina
glava / / sprednji del konja; Atenina glava / / Nika; Izida / / Anubis; Dionizova
glava / / sprednji del konja; Apolon / / trinoZnik Demetra / / venec iz klasja. Te
novce so kovali do okoli 72 pr. Kr., ko je Perint zasedelpontski krali Mitridat VI.
(120-53 pr Kr.).

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

Po ustanovitvi dmske province Traktje (Thracia) leta 46 po Kr. je perint

postal njeno glavno mesto. Kovno pravico je mesto dobilo v dasu vlade cesarja

ztJ
 Klavdiia L (41-54) in kovalo s prekinitvami do vlade cesarja Galiena (253-
258). Na sprednji strani je vedno portet rimskega yladada s titulaturo v gddni,
upodobiFe na zadnji strani pa so povezane predvsem z zgodovino mesta, saj so
pogosto upodobljeni cesa1,boZanstva (Artemida [2 - Septimij Sever], Dioniz [3 -
Septimii Severl, Nika) ladja agonisti&ri tipi, egiptovska boZanstv4 personifikacije
in Zivali. Na zadnji strani ie vedno ime etnikona IIEPIN@IQN yCasih tudi dasini
naziv (NEOKOPQN) ki so ga dobila nekatera mesta. Novci so bili skovani v Sestih
vrednostih, obCasno so kovali tudi -J medalone [4 - Septirnij Sever].

RII\,ISKI.PSEVDOAVIONOMM NOVCI

Od srede 1. do prve polovice 3. stoletia so kovali tudi bronaste novce brez

upodobitve cesarskega portreta in niegove titulature na sprednji strani. Na
sprednii strani novcev so upodobitve bogov (Dioniz llorel;HenkJes / / Zevs;
Apolonova glava / / lira [5]; Demetra / | cisk nistical6l).Tehnovcev ni mogoie
podrobneje konolodko opredeliti.

Lit. - E. SCHONERT,
Die MnnTnigrng wn Perinlhos,Berln 1965;A. BURNETI,M.
Vol.t l-ondot - Pais 1992,37a-320.
Roria Ptu ,lncialCoinaqe,
AMANDR,P PAURIPOLLES,

PHAGRES (FAGER)

Kovnicav istoimenskemmestuv -+ Trakiji,ki gaje danespo vsejve4etnosti

mogote locirati v bliZini vasi Orphani v severni Grtiii.
€
V prvi polovici 4. stoletia pr. Kr. so kratek las kovali bronaste novce z
Apolonovo glavo_nasprednji strani in s sprednjim delom leva ter napisomOAIP
na zadnji strani. Caskovania ie pobliZe neopredeljig uvrstiti ga je mogoie le v
grobem med 394in 357pr. Kr.
*
Lit. - K. LIAMPI, 'The M^t ol Pha$es', Norftisftatika Htunika 70, 1991, -35.

PHAROS (FAR)

Na dalmatirskem otoku Hvaru (HrvaJka) le bila Zeokoli leta 385/84 pr.

Kr. na prostoru danadnjegarnestaStarigrad ustanovlienakolonija priseljencevs
Parosa.V mest:')Pharosso zato Ze nekaj pred sredino 4. stolega pr. Kr. kovali

,.7 i
 haros

srebme tetrobole (Zevs / / koza in legenda @AP)[1], s katerimi so Zeleli sodelovati

v mednarodni trgovini. Kovanie srebrnikov je bilo le kratkotrajno, saj ie danes
mogote v celoti dokumentirati le osem primerkov Tekom 4. stoletja pr Kr so
kovali velike (Zevs / /koza) [2] in manide (Dioniz / / grozd) [3] bronaste novce.
Povpreina teZa velikih bronastih novcev je znalala 17 g in je pod vplivom
sirakufkega denarja posnemala sirakuSko -+ novdno mero bronastih novcev.
Konec 4. in v 3. stoletju pr Kr. je sledilo kovanje bronastih novcev z upodobitvami
Perzefone [4] in Artemide [5] na sprednji strani in koze na zadnji strani. Tu je
pogosto legenda @A.Kmalu po letu 219 pr Kr., ko so Rimljani mesto porudili, so
v kovnici ponovno obnovljenega mesta kovali novce z glavo mladenida na
sprednji strani in s kantarom ter napisom OA na zadnji strani [6]. Te novce naj bi
kovali do sredine 2. stoletja pr. Kr., ko so na Faru kovali tudi srebrne in bronaste
novce v imenu ilirskega kralja Balaja (-+ Bo//alos),ve4etno pa tudi po tem obdobilt
sai naidemo nekatere novce kovnice Far -+ prekovane na novce kralja Balaja.

Lit. - J.BRLIISMrD, ,, Insch/tfenandMnrEendergl/echlschefl Shtulte

Dab a//ens,Wien
'NovacPharosaiz zbirkeMachiedou Arheolodkommuzeju
189&4G51;M. BoNACIC-MANDINIC, '1987
! Splitu', Arheolo:ki?,estn
ik 38, 'Farcka
, 393-406;
EAD., kovnica',v I Phalos,nnliiki Sttui G/ad
(razstavni katalog)Zagreb1995,133-139-

275
 PHtLtPPO'(FtLtPtl

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Makedoniji, danes sevemo od mesta

Kavala v sevemi Grdifi. Preden ga ie leta 356 pr. Kr. osvojil makedonski kralj
Fifip II. (359-336 pr Kr.), ie bilo mesto od leta 360 pr. Kr. kolonija mesta Tasos
G+ Thososl zinenom Krentdes.

GRSKI AVTONOMNI NOVCI

Kot kolonija Tasosa ie mesto kovalo zlate -+ staterje in bronaste novce

Stirih tipov. Takoj po Filipovem zavzetiu mesta in njegovem preimenovanju so v
kovnici kovali avtonolrne meshre novce (s Heraklovo glavo na averu in s trinoi-
nikorn na reveru) v zlatu (po ati5ki -+ novdni meri) [1], srebru [2] in bronu [3]
predvsem v dasu makedonskega kralja Aleksandra (336-323 pr. Kr.). Na zadnji
strani teh novcev ie sprva legenda @AXION HIEIPO, po Filipovem zavzetju se
pojavi novo ime mesta OIAIIInQN. Konec avtonomnega mestnega kovania je
mogoie uvrstiti v ias okoli 343 pr. Kr.

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

r Okoli leta 42 pr. Kr. je kovnica v mestu, ki je bilo tedai ustanovlieno kot
imskakoloniia(Colonia Victrir Phi/ippensis), kratkotraino kovala bronastenovce
v irnenu Marka Antonija (82-30 pr. Kr.). Kot kolonlio (ColoniaAugusta lulla
Philippensis)
ie mestoleta 30 pr. Kr. ponovno ustanovil Oktavijan, kasneldirimski

276
cesarAvgust (27pr. Kr.-14 po Kr.). V kovnici so s prekinitvami kovali bronaste
novceod vlade cesarjaKlavdija I. (41-54) do Komoda (18G-193)z upodobiMio
doprsja rimskega cesarjain z niegovo titulaturo v latindiini na sprednji strani,
medtemko ie na zadnji strani poleg upodobitve raznih boZarstevvedno latinska
legendaimena mestaCOL (AVG Iv ) P}fILIP (ColoniaA gustalulia Philippmsisl
[4 - Traian].

RMSKI PSEVDOAVTONOMNI NOVCI

V klavdijsko-neronskem obdobju (41---58) so v kovnici kovali tudi bronaste

psevdoavtonomne novce, na katerih je upodobitev vladarjevega portreta
zamenjala upodobitev treh vojadkih znamenj ali pluga [5].

Lit- - H. GAEBLE&,t? anlikm Miinze, No/dliecherial?ds, Bd. III Die anhkenMlinzel/

oo4Makedoniahd Paionia,Berlin 1931 100-103;C. C. L]RBER, Anphryoli' The C;oic Colnagein
Sllaeraftd Gold,Los Angeles 7990,63-65;O. MoPr.LI]LM, Ealllt Hellenlstic Co/ftageforrl theAcces-
stbn ofA/exander to the PeaceofApanea (336 188 B.C), Cambrid,ge 7991, 84; A. BURNETT,M.
AMANDRY,P PAU RIPOLLES, Romall Pma/flcla/ Colnage,VoL.I, Lond.on - Paris 1992,307-309.

PH l L l P P OP OL t I ( F I L t P O P O L A )

Ko!'nica v istoimenskem mestu v rimski provinci -+ Trakiji (Thracia), danes

Plovdiv v Bolgariji.

RIMSKI PRO\4NCIALNI NOVCI

V kovnici so kovali bronaste novce od vlade cesarjaDomicijana (81-96)

do Elagabala (278-222). Na sprednji strani fe upodobljen cesarski portret in

277
njegova titulatura v gr5tini (redko v latindEini),na zadnji strani so upodobliena
predvsem lokalna boZanstva (npr. personifikaciia gorovja Rodopov, Artemida,
Herakles, Apolon [1 - Favstina II.], Asklepij, Hades, Hermes [2 - Elagabal], Higieja,
Tiha z rednim bogom Hebrusom [3 - Domicijan]) oziroma lokalna svetiddater
napis iDIAIIIIOIO,\EITON. Poleg bronastih novcev petih vrednosti (novec
vrednosti enega asa imel povpredno teio 2,5 1,5 gi dveh asov 4-7 g l4 -
je
Elagaball; treh asov 6-10 g [5 - Karakala]; dtirih asov 10-13 g [1]; petih asov
13-16 g [2, 3J) so kovali tudi -+ medaljone.

RMSKI PSE\DOAVTONOMNI NOVCI

Verietno v 1. stoletju so kovali okoli 2,2 g teike novce z Artemidino glavo

na sprednji strani in z upodobitvijo trinoZnika ali grifona ter z naPisom
OIAIIIIIO|IOAI na zadnji strani.

zBoRA(KorNoN
Novcr DEZELNEGA

278
 hoinike

(Thrqcia),
Philippopolis je bil tudi sedeZ deZelnega zbora province Tr ak:t'Je
zato so v dasu vlade cesarja Karakala (211-1-17\ zaielikovati novce s cesarskim
portretom in z njegovo titulaturo v grddini za deZelni zbor (koinon) z napisom
KOINON OPAKON okoli upodobitve na zadnji strani [5].

Lit. aftt/ques
N. A. MoucHMov, Lesmonnaies ie PhiliryoPolis,Soha1926.

P H O ' N ' K E( F O J N I K E )

AVTONOMNI NOVCI

Kovnica v zahodnem -+ Epiru, danes Finik v zahodni Graiii. V njej so

med leti 168in 148pr Kr. kovali bronastenovce z upodobitviio Zevsove glave in
strele ter z legendo OOINIKAIEON s povpretno teZo okoli 6 g [1J. Novci s
povp(edno tezo okoli 3,5 g imajo upodobitev doprsja Artemide in sulitno ost ter
isto legendo [2].

RMSKI PROVINCIALNI NOVCI

V dasu rimskega imperija so v mestu, ki je tedaj sodilo v rimsko provinco

Ahajo (Achaea) v iasu vlade cesarjaNerona (54-68) kratek daskovali bronaste
novce z vladarjevirn portretom in njegovo titulaturo v grddini na sprednji strani.
Na zadnji strani je bil najveietneje upodobljen Zevs [3].

Lit. PR.FRANKE,Ttali*mMinzm aonEpltus, 1961,111-115;A.

Wiesbaden BURNETT,
M. AMANDRY, P PAU RIP]LLES, RomaTrProuflclal Coi age, Vol.l, Lo don - Patis 1992,279.

279
 lotinopolis

P LOT| NO PO Lt S (PLOTt NOPOLA)

Kovnica v istoimenskem mestu v rimski provinci -+ Trakiii (Thracia),ki je

dobilo ime po Trajanovi Zeni Plotini, danes Didyrnoteicho v severni GrEi.

RIlr,tSKI
PROVTNOALNI
NOVCI

Od vlade cesarjaAntonina Pila (138-161) do vlade Karakala (211,-217)

so v kovnici kovali bronastenovce s cesarjevimportretom in njegovo tifulaturo
v grdtini na sprednii strani, medtem ko so na zadnji strani poleg napisa
IIAQTEINOIOAEITON razlidne upodobitve (npr. Asklepij [1 - Karakala], retni
bog Hebros,Apolor; Demetra).

RII,ISKI PSEVDOAVIONOMM NOVCI

Ve4etno v 1. stoletju so kovali tudi bronaste novce brez upodobitve in

titulatue rimskegacesarja.Na sprednji strani soimeli Dionizovo glavo,rn zadnji
strani pa upodobitev dvorodarnegawda oziroma razlidnih boianstev [2] in napis
IIAOTEINONO ETTON.

Lit. - N. A. MOUCH\,{OV,AatiCnite rxonetina BalkanskijapoltostTo?i moratite tza/qsofia

1912,26-269.

KELTSKAPLEmENA-+ BASTARNI
PODONAVSKA
-+ GETO-DAKI
J SKORDISKI
-+ SREDNJEBALKANSKA
PLEMENA V PREDRINi|
SKEM
OBDOBJ U

280
 olovidenje

POJAV DENARJA

O denarju v danadnjempomenu besedegovodmo takrat, ko kovni gospod

s -t peaatom iamai za tezo in kvaliteto kovine okrogle plosdice, v katero je ta
vtisnierL torej za nieno wednost. Denar v danainjem pomenu besede (kovna
plodiica z vtisnjenim petatom) se je prvit pojavil v Griiji v maloazijski Lidiji
okoli leta 600 pr Kr Crdki denar je konec 4. stoletja pr. Kr. vplival na pdietek
kovanja pd + podonavskih keltskih plemenih na vzhodnem Balkanu. Rimljani
so prideli kovati lastni denar okoli leta 300 pr. Kr. prav tako pod vplivom Grti;e.
Denar so po mnenju nekaterih raziskovalcev uvedli izkljuino zato, da bi
lahko na primeren naiin platevali dtevilne obveznosti drZave, deprav ni mogoae
spregledati tudi potreb trgovinskega in pladilnega prometa posameznikov
Sikel (r/t/rr) lidijsLesaLralja
Krorsa (i',/s,r) 'z L pol. 6. 'Why did AncientStatesst ke Coins?',lrntsm/ttic Chro icle
stol. pr. Kr. zodtisom dleta na Lit. - C. J. HOWGEGO,
150.1990.1-25.

POLOVICENJE

Med sluiajnirni -+ novinimi najdbami so pogosti namenoma prepolovljeni

keltski srebrniki [1], rimski republikanski bronasti -+ asi [2] in rimski bronasti
novci 1. [3,4] in 4. stolega [5]. Takoje na primer med vsemibronastimi asi julijsko-
klavdijskega obdobja (27 pr.Kr.-54po Kr.), najdenimi na prostoru jugovzhodnih
Alp, povpredno kar okoli 30 % poloviienih novcev Do polovidenja novcev je
prihajalo vedno v iasu pomanjkanja drobiZa v -t obtoku, na;pogosteje v prvi
polovici 1. stoleqa in v drugi polovici 4. stoletja oziroma na zaietku 5. stolega.
Trditev ilustrira dejstvo, da ie delez asov iz 1. stoleqa na posameznem najdiidu
vedno v obratnem sorazmerju s procentualno zastopanostjo soiasnih -+
kvadtansov (quadrcns), rimskih bronastih novcev nainiZje vrednosti.

281
 omen denarja v antiki

NajdGte Zastof a nost poloviCmih novcev Zastopanost kvadransov

CeIeia 58% 2,9%

32-5% 3,s%
Sibci4 10,4% 21 %

Primeriava zastopanosti po- Lit. ._ H. CHAN'IRAIVE,Nooaaium VIIL Die antiket Fndftrnzm .an Neuss.Gesamtkataloe,
lovicenih asov iz-l. polovice del Ausglabun8efl1955-1978, Berln 1982"25 s, P. Ko' me Monptary Ci.ulation in the Soath-
1. stol. in kvadraffov v pro-
vincah rceio X, Noicah in easlcmAlpinp Region,Ljubljana 1986,37 ss;M. V AstC,Nalazi rimskogbro (htlog,toz,.a lV i l/ ue*a
Pam onia.1 o,t zeto po P. Koa, t2 muniapiuma Horanm Ma/gi, Reo$ad 1990,82-83.
the Molvlnnl Cilaiation in thc
SoaI heasteln A lpine Ret ion,
Ljubl,ana 1986,38.

POMEN DENARJA V ANTIKI

Novci v antiki niso sluZili samo kot pladilno sredsFo, kar je bila sicer
njihova primama funkcija, ampak so bili obenem svoievrstno propagandno
sredstvo. Bolj kot v dasu Grdie je to prih ajalo do izraza v lasu rimskega impedia.
V svetu, ki ni poznal mnoZitnih informacijskih sredstev ie bila namrei prav
drobna kovna plodiica novca tista, ki je relativno hitro prenesla propagandna
sporoCila in gesla posameznega vladarja (bodisi z -+ legendo ali z izborom -+
tipologiie) ter niegov portret do vseh podroiil rimskega imperiia.

POMEN NOVENIH NAJDB

Antiini novci so i4emno pomemben primarni zgodovinski vir Pomen

analze nurnizmati&rih najdb je zato vedplastert saj so -+ novtne naidbe pomern-
ben vir za preutevanje antitne denarne in gospodarske zgodovine, politidne
zgodovine, mitologije in zgodovine religij, umetnosti in kulturne zgodovine,
zgodovine arhitekture, razvoja drZavne uprave, jezika in pisave, antiine geo$afije
in za poznavanje zgodovine posameznih arheolodkih najdidd. Studii novcev ie
pomemben tudi za preudevanje razvoja tehnologije priprave kovin in samega
kovanja novcev Vse nadteto so tudi raziskovalna podrodja antidne J numiz-
matike.
Posamidne naidbe novcev pa tudi -+ zakladne novdne najdbe niso
pomembne samo za preudevanje -+ denamega obtoka (torejza ugotavljanje vrste
in kolidine denarja v obtoku na nekem podrotju v dolodenem obdobju) in niegovih
posebnosti (+ polovitenje, -+ imitaciie, -+ kontramarke, -,r prekovanie itd.)
ozirorna za ugotavljanle ekonomske moti prebivalstva dolodenega podrodja,
ampak lahko sluZijo predvsern kot pomod pd datiraniu posameznih arheolo5kih
plasti, izkopanih stavbnih ostalin in anti{nih grobov Ob tem je seveda potrebno
opozoriti, da najmlaidi naideni novec s svoio + datacijo nudi le kronolodko oporo
v srnislv term/nus post quem, Iorej opredeljuje le leto, po katerem se ie zgodil
dogodek" zaradi kateregaje novec ostal v zemlri.

282
 Natandno in sistematiino -+ dokumentiranje posamiinih novtnih najdb
na zakliudenih obmodjih, ki so nato obiavljene v posebnih korpusih, nudi osnovo,
na kated ie mogoie s podrobno analizo ugotavljati mehanizme dotoka denarja v
obtok, znadilnosti denarnega obtoka, obenem pa tudi odkrivati morebitne
anomalije in poiskati njihovo najbolj logidno in natve4etnejdo-+ interpretaciio.

PONAREJANJE DENARJA

Razmeroma pogoste najdbe primitivnih in grobih -t imitacij antitnih

bronastih oziroma srebrnih novcev z bronastim tedrom pridajo, da je bilo v dasu
antike pogosto ponarejanje novcev oziroma goljufanje pri kovini, iz katere so
bili skovani. Novce so kovali s ponarejenimi - peaati ali pa so ponaredke ulivali
v glinastih modulih. Do ponarejanjaje pogosto (5eposebejv 1. stoletju) prihajalo
zaradi pomanjkanja denarja v obtoku.

Da je ponarejanje denarja predstavljajo precejden problem, kaZejo tudi

rimski zakoni, ki predpisujejo kazni, pri temer pa so bile predvidene razlidne
sankcije glede na vrednost ponarejeneganovca oziroma glede na druZbeni sta-
tus obtozenca. Najstrozie smrtne kazni so bile predvidene za ponarejanje zlat-
nikov, medtern ko so ponarejanje srebrnikov kaznovali z izgonom in odvzemom
premoZenja za vidje sloie prebivalstva, niZje sloje pa s prisilrLim delom v rudnikih.
1 - Peiat za kovanie ponarej€-
nih denarijeq Delivnica je
delovala v mest! Atlptlstt
R/7l,'7d.(danesAusst v Svici)
na prehodu 2. v3. stoletjepo
Ki (M. PETER, Eile We/k
nnue zrl He5l.llung mr stb-
ieratul| Detla/e,l ln A (asta
Rduri.n, Berlin 7990), nakdr

2 - ZeLezneklesteza ponare-
i a n i e- s o l i d o v K o n s t a n s a
kovnice -r Antiochia. Odkn-
te so bile v francoskemkraju
Beaumont-su-Oise, pomani-

3 - Kalup za ulivanie ponare'

jenih ai.'ioninijan& Filipa IL
( R . T U R C A N ,L e s m o u l e s
mon6tairesdu Verbeincarn6
\Lyon), T &o/s nonehl es 4,
1942,9-291.

283
 onarejanie denarja

4 Glinasti cilinder s kalupi

mov \) tlarunls ) rz prve po-

lovice 4. slol. (N- CUoMCj DI
CAPRro, Nltnislntti.a e dtlh:
thnn c/ass/che 7, 1978, 257),

5 V Rotiweilu Nemaiia) so
bi le odkrite zqane qli;aste
plosticeznesalvnjmr odhsi
rimskih denaiijev Traiana in
Hadriiaru. Poles plosaic iebi
la naidena hrdr;d5oda z; uli-
ponaredkbv Plosaice so
l,anje
D r e o z n a c e n ez \ p r a s r a n r m
rimskLmi stevilkami, ki so
omosoaale pravilne kombi-
naciia kalupov za sprednio in
zadnio stran novc; (E. Nu
BER,Die antiken Miinzen aus
Rortueil', y: Anle Fla.ne lV,
Siutigart 1988, 347 353),

5 Zakladna najdba ponareje-

valca denarja lz Fetury Strat'
ford (Anslija). V eni od ireh
lonaenih Fosod sobjli odkiti
+ surovci iz bakrene zlitine,
v d\eh pa srobe plo(cice,pri
p r a v r t e n ez a L z o e r a v os L , r o v -
ce\1 Poleg sta bila odkrita
tudi dela '+ pelatov (R. J.
ZEIPVAT, ARoman Coin
Manufaciuring Hoard from
Mnqio?itirlt, Fennv Sirac
Iorii, Bucks, Bitahftii 25,
199,r,1 19),pomanjgano. 6

SuZnjeje dakala smrtna kazen s kriZanjem. Za ponarejanjebronastega denada je

bila v prvi polovici 4. stoletja najpogostejdakazen izgon in odvzem premoZenja,
pogosto tudi smrtna kazen. Kaznovali so tudi osebe, ki so goljufale pri teZah
novcev ali pa kovale denar iz kovine slabdekvalitete od predpisane, in jim je po
zakonu iz leta 349grozila smrtna kazen. Kazni so bile predvidene tudi za lastnike
stavb in zemljidd, kjer so ponarejali denar Zakon iz leta 393, ki ga navaja

284
 otidaia

Teodozijev zakonik (izdan je bil 15. februarja 438), daje slutiti, da so bili v
ponarejanievpleteni predvsem zaposleni v kovnica[ saj pravi: "vsaka oseb4 ki
si samovoljno prilasti pravico, da kuje bronaste novce, ne izgubi samo pravice
do kovanj4 ampak preime tudi zasluZeno kazen". Prav zato so predvsem v 4.
stolequ nekated prcdlagali, naj namestijo kovnice na samotnih otokih in prcpretijo
delavcem stik z ostalim svetom.
Tudi pri ; Langobardih so ponarejanje denarja oziroma kovanje denarja
brez kraljevega dovoljenja kaznovali z odsekanjem roke.

Lit. P GRIERSON, 'The RomanLaw of Counte eiting', Essaysin RotnanCoinage

P/e-
A. GAR 'Mat ci di tusionee falsificazione
se ted to HaroldMati g/y, Oxtod 1956,240-261;
monetaria nell' Egitto dellV secolo' , Nafttsftatlca e atlt/chth c/ass/:che7,1978,229-252.

POTIDA'A (POTIDEJA)

Kovnica v istoimenskem mestu nahalkidskem polotoku v -+ Makedoniii,

korintski koloniji, ki jo je leta 356 pr. Kr. unitil makedonski kralj Filip II. (359-
336 pr Kr), danes v blizini vasi Nda Pinaka v Griiji. Leta 316 pr Kr. je na istem
mestu makedonski kralj Kasander (3L6-297 pr. Kr.) ustanovil mesto --)

s
Kossandrea.

I
s 2
ffi 3

@ @ &
Od konca 6. stoletja do okoli 429 pr. Kr so kovali tetradrahme z golim
Pozejdonom na konju na sprednji strani (vtasih s drko Il) in z inkuznim
kvadratom na zadnji strani [1]. Istoiasno so kovali tudi tetrobole z enakimi
upodobitvami, le da je bila na zadnji strani v inkuznem kvadratu upodobljena
glava amazonke [2]. V obdobju med 400 in 356 pr. Kr. so kovali tudi bronaste
novce z Atenino glavo na sprednji strani in s Pegazom na zadnji strani pod
katedm je napis nOT oziroma IIOTEIA [3].

Lit. - H. GAEBLER, Dle at|tlken Mi a Noldlt Echenllmds, Bd. lIL Die an/iken Mi zeli
ao, Makedonla ulld PlionTix Berlin 1935, 103-105.

285

I - Nov€c plem€na Tavriskov
je bil preliovan na novec ple-
mena Norikov PuJric orm-
ruiejo sledove prvotnesa
2 - Novec sicilskesa mesta
Tar.s ie bil prekoven na di-
drahmo mesta Akrasas iz
zsodniesa 5. stol. pr. KI.
redmonetarne oblike denaria
PREDMONETARNEOBLIKE DENARJA
Novec je kondna oblika dolgega razv$a, v katerem so ljudje poskudali
razviti primemo obliko denarja. Razvoj seje pritel z meniavo pridelavnih viSkov
(Ziia, Zivine), ko je bil v uporabi -+ naturalni dena4, temu pa so sledili J nakitni
denar, -+ orodni denar in denar v obliki kovinskih -+ palic, kar so bila
predmonetarna sredstva pladeyanja.
Lit. - M. LENERZ-DE WILDE,'Pr?imonetareZahlungsmittelin der Kupfer- und
BronzezeitMitteleuropas', Fatdberichle
ausBadm-WX/tteftbelg
20,1995,229-327
.
PREKOVANJ
E
Novce v obtoku so neredko prekovali, torej nanje udarili --) pedate novih
tipov novcev in jih tako pravzaprav uporabili kot -+ kor.no ploSdco oziroma -+
surovec za skovanje novega denarja. Do tega poiava ie prihajalo iz razliinih
vzrokov kot nDr.:
1) Ob nepriznavanju novca dolodene polititne skupine kot zakonitega
pladilnega sredstva na ozemliu druge politidne skupine. Primer je prekovanje
noycev pri keltskih plemenih -r Norikov (Noric) tn -+ Taviskov (Taurisa) na
prostoru jugovzhodnih Alp [1]. Le-ti so pogosto prekovali novca ki so bili skovani
na ozemlju danagnie avstrijske Korogke, pa so v obtoku zadli na podrodje julno
od Karavank (danadnia severozahodna Slovenija) oziroma obratno.
2) Ob pomanikanju surovin (kovine) za kovanie lastnega denarja so 2e v
dasu stare Griije (npr. na Kreti v 5. in 4. stoletiu pr. Kr.) [2], v dasu Rima pa
predvsem nekateri uzurpatorji (najbolj poznan je Regalijary ki ie leta 260 po l(r.
kratek tas zavladal na prostoru med danadnjim Dunaiem in Bratislavo [3]) kot
286
 rimerjava peiatov
4

kovne ploidice uporabili novce, ki so bili v tistem tasu v + obtoku. Pogosto so

starejgenovce prekovali tudi v -+ gdko-ilirskih kovnicah v antid'lli Dalmaciii. V
poznem 4. stolequ po Kr. so na starejdebronaste novce pogosto Prekovali J
imitacije.
3) Predvsem v zadetku 5. stolega po Kr. je pogosto Pdmanjkovalo kovine
za kovanje novega denarja. Tedaj so kot J surovce oziroma kovne ploddice
uporabili novce iz prejinjih obdobij (tudi iz 3. stoletja),ki so Po velikosti ustrezali
novcem 5. stoletia.
Studij prekovov je pornemben pri ugotavljanju relativno-kronologkega
zaporedjakovanjaposameznih ' emisij novcev

Lit. -R. GOBL,Regalianusand Dryantilln,Wien1970;W E.METCALF,'The Overstriking

of Nunkmalics,Paris
of the9th Intema/ionalCongTess
of Hadrian's Cistophori', v: Proceed;ngs
1976,347-353.

PRETOK DENARJA

Pretok denarja je bil v tasu antike v glavnem svoboden in neomeier! deprav

je bil zlasti v zgodnejdih obdobjih" pogost zaprti denarni sistem, na podroiju
kateregaso tuje novce po dolodenem tedajuzamenjali za domati denar, kot priia
na primer dokument iz srede 4. stoletja pr. Kr., kije nastal v trnomorskem mestu
otbtja (o/biq).
Sele v 4. stoletju po Kr. ie bil obtok zakonsko omejen. Tako na primer
zakon iz leta 354 ali 356 prepoveduje transport denarja na vedje razdalje in
dovoljuje trgovcem, da imajo pri sebi le 1000 bronastih novcev za pokrivanie
strodkov na poti. Zakonizleta3T4lT5 prepoveduje izvoz zlatnikov barbarskim
plemenom.
Na pretok novcev je zlasti v pozni antiki pogosto vplivalo tudi razmerje
politiine moti med tedanjimi sovladarji. V dasu napetosti med Konstantinom I.
(306-337) in Liciniiem L (308-324) so na primer novci iz zahodnega dela imperija
le s teZavo prodirali na njegov vzhodni del in obratno. V dasu pozne antike je
sicer najpogosteje mogoie opaziti, da so novci posameznih kovnic kroZili
predvsem na podrodju, ki je gravitiralo k posamezni -+ kovnici.

Lit. R. P DUNCAN-JONE 'Mobility and Immobility of Coin in the RomanEmpire',

Aftnal/.Istlt toltaha o di Nunisnolica36,1989,'121137.

PRIMERJAVA PEdATOV

Zaradi tehnike kovanja novcev, po kateri je bil -+ petat za skovanje sprednje

strani stabilno prit4ery pedat za skovanje zadnje strani novca pa je bil premiien,
so se pedati za zadnjo stran zaradi neenakomemih udarcev kladiva pod razlidnirni
koti neposredno na pedat vedno izrabili veliko prej kot pedati za skovanje sprednje
strani novca. Ko se je izrabil pedat sprednie strani novca, so za skovanje zadnje
strani istega novca Ze nekai dasa uporabljali nov peia! zato prihaja do tako
imenovane -+ vezave peeatov

287
Ponavliaiota Be napaka Fd
konievim tubtom (oznadena
s puaaico) na zadnii strani
srebrnih novcev pletrena Ta'
vnskov l-+ ztuise')kate, da
so bili novci skovani z istim
S primerjavo je mogode ugotoviti uporabo istih peiatov za skovanie
sprednie ali zadnie strani novca, nato pa se lahko z analizo vezave pedatov
ugotavlja zaporedje menjave petatov in tudi -+ relativna kronologiia skovanja
posameznih novcev. Metodo ie Ze leta 1878 uvedel F. IMHOOF-BLUMER in od
tedat se ni bistveno spremenila.
'Die Miinzen Akamariens' N rfl.Zeitschrift10,1878,1 ss.
Lit. - F.IMHooF-BLUlvfE& ,
P R I Z N A KK O V N I C E
Ze v CasuGrdije so na novcih oznake (oziroma tako imenovani priznaki)
kovnic v obliki simbolov, npr. simbol bakle na novcih kovnice Amfipola (-+
Anphipolis) [1] v tasu vlade makedonskega kralja Aleksandra Velikega (336-
323 pr. Kr.) oziroma posameznih drk.
I
IE
288

7 - Oktaeiianov ) a ftts ie
Dr sKovanrela 27 pr lq. ob
zasedbiEsipta (ponazarjaea
krctod'l naradriji stranino"v-
.al in njegovivklju.jtvj v
M=1,5:f
2 Klavdiiev r denarii iz t€ta
4617 z upodobitviioslavolo-
ka znage, ki g? je zgradil_v
r!mu po lrsp€snempohodu
v Britaniio leta 43.
M = 1,5:1
3 - Neronov sestercij z upo-
dobitviio ostiFkega p;stafi 3-
M:1,5:1
'.'...1
, ropaqandana novcih
V rirnskem obdobiu se poiaviio prve oznake kovnic ie na bronastih novcih
v 1. stoletu po Kr., ko je na novcih kovnice -) Lugdanam pod doprsiem cesarra
Nerona (54-68) upodoblien globus [2]. Od 3. stoletja po Kr. na zadnii strani
ie
rimskih novcev vedno pogosteie priznak, ki oznaduje samo obrat ko!-nice
[g]
ozirorna kormico in njen obrat, v katerem ie bil novec skovan, obenem pa z
dodatnini simboli oznaduje tudi -+ emisijo ki ji pripada [4]. Sprva je kovnifki
priznak enostaver! z dodajanjem simbolov in drk pa oznaduje tudi posamezne
emisiie, ki iih ie prav na ta natin mogote relativno kronologko razvrgdati.
PROPAGANDA NA NOVCIH
Upodobitve na novcih so bile vedno skrbno izbrane, sai so v antiki
posvedaliveliko pozomost njihovi razumljivi sporodilnosti.Na jar.nost so skuBali
vplivati bodisi neposredno + z napisom (legendo) na novcu ali posredno z izbiro
na novcu upodobljene -.) tipologiie. V antiki je bil novec izrazito propagandno
sredstvo, saj je imel tedaj denar predvsem zaradi svoiega hitrega dirienia
pomembno vlogo kasnej5ih informativnih medijev.
Niegova propagandna vloga se ie ge zlasti okrepila v tasu Rima. prav z
napisi in z izbiro upodobitev na novcu (tipologija)je narruet rimski vladar v vse
predele imperija podiljal svoia sporodila.Propagandna vloga novca se pdienja z
informacijo o cesarjevemizgled4 potem ko je pridel na oblast (njegov pr.rruerna
sprednji strani novca) in nadaljuje predvsem z nagovorom skozi izbiro realistidnih
upodobitev, ki slavijo njegovo velikodu$nost (pdkaz obdarianja ljudstva ali
voiske) in niegovo skrb za razvoj mest (arhitekturni spomeniki), oziroma z izbiro
upodobljenih personifikacij, ki posredno prikazujejo vladarieve vrline (Iustitia =
289
 rovincialni novci

4 - Hadriianov portret izjem- pravidnosl Liberalitas: radodamost itd.) ter niegove voiadke nairte in zmage
ne kvalitete nt zlatniku (-t
iuftas) tz lera 13a. (upodobitev personifikacij dmskih provinc, boginje zmage). Z izbio perso-
M=1,5:1
nifikacii oznanja tudi svoj gospodarski program (Abundantia = obilje). Njihova
5 Denarij L. Vera iz leta 165 propagandna vloga je podkrepliena z ustreznimi napisi.
z upodobitviio personifi kaci-
je Partije na zadnji strani, ki
i e b r r L o v a n P o z m a S in a d
M=1,5:1

6 - A,ft$ LDkiia Vera iz leta P R O V I N C I A L NNI O V C I

164piikazuie cesariaL. Vera
(sedi na pl6siadi ired voia-
rona) prl I ronanjuSohaima
(Soha,iu6) za kralta tumed-
je.
M:1,5:1

7 - Kol.tantrnov + aurcrc z
upodobiwiioviteza(r4rrr) na
koniu na zadnii slrani. Upodo-
bitev senana{ana Konsianti-
novor€or8anizacijoviteil,ega

M:1,5: 1

cZe

:::ii"il$;
Maloaziiske kovnice provin-
cialnih novcev v 1. stoletju
(po A. BURNETT,
TJRY,
M. AMAN'
P PAU RIPoLLES,4a,,7,
P/orhrnl Coi"t|lt, VoLtLon-
don-Paris1992 karta 5).
'u
290

1 ' Saloninin novec pamfi-
liiske kovnice Side z upodo-
biivijo treh vojaskih haij na
2 - Hadrijanov novd bitinij-
ske zleze mesr (koino ) z
upodobitvijo templja.
3 - Nove.ko\nice Stlaton*ela
v Kariii.Na spredniistnni sta
doprsiivladrrjev Karakalein
Gete, na zadnji strani je na
konju upodobljen Zevs Pana-
. rovincialni novci
V starejdistrokovni literaturi imenovani tudi "grdki imperialni novci", ker
so bili skovani v glavnem (a ne izkljutno) na grJkem govornem podrodju v
vzhodnem delu rimskega imperija. V to skupino so uvrsdeni novci mest in okroZ!'
v rimskih provincah. Na njihovi sprednji strani je upodobljen Portret rimskega
cesarla,:;bor + tipologiie na zadnji strani pa je najpogosteje lokalno obarvan:
lokalna boZanstva (kulti) arhitektumi spomeniki, personifikacije (mest4 gorovj4
reke). Od rimskih imperialnih novcev se razlikujejo predvsem po obidajno
omejenem podrodju -+ obtoka in po tem, kdoje bil nosilec -+ kovne pravice. Zdi
se,da je bila vei:ina -+ kovnic provincialnih novcev podrejena centralni finantni
uPravr.
Med najmodnejde sedte novcev te skupine sodijo predvsem novci rimske
province Egipt (Aegyptas), kjer so bili najpomembneidi tako imenovani
aleksandrinski kovi (-+ tetradrahme kovnice - > Alerondrlo), novci provinc Sidje
(Syria\ (stebrne tetradrahrne kuje predvsem kovnica , ,4ntiochia) inKapadokije
(Cswadocia) (zIasliJ drahme so bile k ovanev kovnici Caesarea),-+ cistofod pro-
vince Azije (Asit), novci provinc Likije (Lycia) in Cipra (Cypras) ter novci rimskih
provinc Trakije (; Thracia),DakJje (-'> Dacia), -+ SpodnjeMezije (Moesia Inferior)
in -+ Zgornje Mezije (Moesitr Superior), kjer je najvaZnejda kovnica delovala v
rirnski koloniji Viminaclj (-> Viminociurn), ter novci kovniceNikele (-+ Nikaw) v
rimski provinci Bitir.ijl (Bythinia).
Konec 1. stoleqa pr. Kr. so vsa pomenbnejda mesta v Sredozemliu kovala
denar v imenu rimskega cesa4a Avgusta (27 pr. Kt.-"14 po Kr.). Tedai so
najpomembnej5ekovnice delovale v sevemi Afriki, juZni Galiii in na Siciliji ter
291
 sevdoavtonomni novci

predvsem v Hispaniji (-+ hispanski novci), kjer je skoraj vsaka rimska kolonija
kovala svoj denar, v glavnem s posnemaniem + tipologije in nominalov
imperialnega Rirna. Stevilna mesta so kovala denar tudi v vzhodnem Sredo-
zemlju, v Griiji, Mah Azljl rr.v Siriji (Syria), vendar so tu kovali predvsem novce
niZjih vrednosti, v demerje tudi razlika med provincialnim kovanjem na vzhodu
inna zahodu rimskega imperija. Zev iasu vlade cesarjaTiberija (14-37)so priteli
na zahodu imperija opudtati kovanje v lokalnih kovnicafu karje bila posledica
rimske uradne denarne politike, v dasu vlade Klavdi;'a (41-54) pa ie -+ mestno
kovanje povsem prenehalo. Na vzhodu rimskega imperija seje medtem kovanje
izredno razmahnilo, tako da je danes znanih vsaj sto kovnic, ki so kovale denar
v imenu rimskega vladarja. Najved kovnic je na vzhodu delovalo v iasu cesarja
Septimija Severa(193-211) in neposredno zatem. Med leti 255 in 275 je kovanje
tudi v vzhodnih provinciahih kor.nicah povsen zamrlo predvsem zaradi priietka
kovania -t antoninijanov (ontoninionus) v uradnih kovnicah v Aleksandriji (,4/-
enndrlr) v provinci Eglptu (Aegyptus) in v Antiohiji (lz tiochio) v ptovinci Sitlji.
Doleta296l97 sokovali le 3e aleksandrinsketetradrahme v provincialni kovnici
v Aleksandriji.
V provincialnih kovnicah so kovali novce najrazlitnejdih nominalov, redko
z oznako vrednosti. Pisavana novcih vzhodnega dela imperija je bila najpogosteje
grgka. Novce so kovali v imenu mesta, ki je bilo oznadeno v genetivu plurala
(npr. Nikaieon = od.ljudi mesta Nikeje), ali v imenu nekega p odrotja (koinonKjpnlon
: podroije Ciprdanov). Zaradi pomanjkanja surovin je bilo razdirjeno -+
kontramarkiranje provincialnih novcev. Star denar ali denar tujih mest so
prekovali z lastno kontramarko in tako dobili svoj lastni denar.
Denar balkanskih provincialnih kovnic (npr kovnic ; Vlminacium in --
Dacio) 1esredi 3. stoletia v obtoku v veliki meri nadomestil bronasti denar dmske
kovnice. DeleZ bronastih novcev kovnice Wm/naclum znada na primer v rimski
kolontji Poetouio(danes Ptui v Sloveniji) v provinci Pannonia Superior v obdobju
238-253 43 % vseh tedaj dokumentiranih novcev
Podroije obtoka nekatedh provincialnih novcev je bilo razmeroma diroko,
na Balkanu na primer novcev kovnice Nikele (-+ Nikaio) iz rimske province Bitinije
(Bithynn).

Lit. . - K. BUTCHE& Iomai Plooi clal Cotfls. An I lroductioq lo lhe Greek Imtellals,Lor.-
don 1988; A. BURNETT, M. AI4ANDRY, P PAU RIPOLLES, Ronan Plooltlc/al Coinasc, Vo/. /, London
- PatiE 1992.

PSEVDOAVTONOMNI NOVCI

Novci iz skupine; provincialnih oz. grdkih imperialnih novcey za katere

je znadilno, da na sprednji strani nimajo upodobitue rimskega cesarjainnavedene
niegove titulature, ampak je upodobljena glava boZanstvaali personifikacije (npr
mesta s trdnlavsko krono na glavi; rimskega senata) oziroma sedeie ali stojete
figure, razlidni simboli, ipd. Tipologija na zadnji strani teh novcev,kjer sepojavlja
tudi ime etnikona, se ne razlikuje od standardnih provincialnih novcev Kovali
so jih od iasa vlade rimskega cesarjaAvgusta (27 pr Kr.-14 po Kr.) do Galiena

292

Psevdoavionomni novec
kovnice - Ant:h,;alrsz upo-
dob'tvijoAnhiala na sprednji
in Asklepiiana zadnjiskdi.
1,2- Novci kovnice t Zrzr'-
,r./2, s potoltenim robom.
psevdokontorniati
(253-268). Poimenovanie te skupine novcev izhaja iz dejstva, da so bila mesta,
ki so te novce koval4 pod rimsko iurisdikcijo in zato le psevdoavtonomna.
Nekateri a!-toii skudajo kovanje teh novcev v primerjavi s kovanjem provincialnih
novcev razlo'ifj z vedto stopnio samostojnosti, ki jo te posameznim mestom ob
posebnih priloZnostih podelila rimska uprava, vendar gre zelo verjetno za
obidajneprovincialne novce, na katerih pat ni upodobljen cesarskiportret.
Lit. - A. JOHNSTON, 'The So-Called"Pseudo-Autonomous"GreekImperials',,4,1/9
Ml.lseum 89-'I'12.
Notes30,'1985,
P S E V D O D E N A R N EO B L I K E
Predmeti, ki so po obliki matedalu in tehniki izdelave podobni novcem,
vendar niso imeli funkcije pravega uradnega denarja. V to skupino uvrddamo
predvsem bronaste -+ medaljone, -+ kontorniate, tako imenovane -+ Izidine
novce, ) lesere (tesserae)in -+ spinllije (spintriae).
Lit. - Atti del ConvegnoIntemazionaledi StudiNumismatici 'Monetae nonmoneta",
R/z'istaitalianadi numlsmatica95,7993.
P S E V D OK ON T O R NI A T I
Bronasti rimski novci s potoldenim in zato pridvignjenim robom, s iimer
je bil ustvarjen vtis kasnejdih -r kontorniatov Namen toldenia roba ni poznary
dokumentirano pa je vsaj od 1. stoletja po Kr.
Lit. - P KC6,'Proto-Cor].torriates?'
, Rit islaltuli,madi Nuft/sftatlca95,'1993,
431-438.
293
 (PTDNA)

Kovnica v istoimenskem mestu v -t Makedoniii danes Makriyalos v Grdiii.

Med okoli 393 in 370 pr Kr. so kovali bronaste novce s Heraklovo glavo
na sprednji strani in z orlom na kadi, okoli katerega je napis ITYANAIQN, na
zadnji strani [1] . Na novcih iz obdobja med okoli 364 in 357 pr. Kr. je na sprednji
strani upodobljena glava nimfe, na zadnji strani pa je poleg enakeganapisa sova
na oljtni veji [2].

Lit. - H. GAIBLE&,'? anttkenMinzen Notdq//echenlaflds,

Bd.III. Dieanikm Miiflzerl
'The Coinageof Pydna',,^tul//.
oor Makeltoniaufld Pttionli?
'l'l-32. Berlin 105-106;
1935, P TSELEKAT
Ch/on/:cle
756.1996,

294
QUADRANS, KVADRANS

A UA DR I G A T US - + K V A D R I G A T

Q U I N A R I U S+ K V I N A R I J

295
 R a

RACUNALNISTVO V NUMIZMATIKI

Pri obvladovanju vse veijega Stevila informacij o novcih v posameznih

javnih ali privatnih zbirkah oziroma o -+ novinih najdbah dolotenih obdobii s
posameznih podroiij nudi vse vedjo oporo radunalnjk. Niegova uporaba doseZe
svoj namen Seletakrat, ko je sposoben obdelati vse podatke, jih glede na vgrajene
parametre razvrstiti in izpisati Zeljeni katalog v skladu s standardi ki so v veliavi
za posamezni projeki (npr. za tisk pripravleni izpis korpusa antiinih novlnih
najdb z vsemi indeksi, izpis za proiekt Sylloge Nummorum Gruemrum ipd.). Do
sedaj edini uspe5no delujoti radunalnidki program z vgraienind omenienimi
parametri (NUMZ) je razvil NumizmatiCni kabinet Narodnega muzeja Sloveniie
iz Llubljane. Vse pogosteje se poleg podatkov o novcih shranjujejo v radunalnik
tudi fotografiie niihove sprednie in zadnje strani s dimer je vsak novec celovito
dokumentiran, Na osnovi vnesenih podatkov je mogode s pomodjo radunalnika
izdelati razlidne -+ kvantitativne analize in $afikone, ki ponazadajo intenzivnost
denamega obtoka, karte razprostranjenosti posameznih vrst novcev ipd.

Lit. - Lanuftismalicae il coftpute/(Afti del Pimo Incontlo Intemazionale,Milano 21-

22maggio1984)(=BolettinodiNumiirnatica,Suppl.aln.1) 1984;R.GOBI.Nl.rrrlisrnahk Gru di/
tlt d oiesenschallliches System,Mijr.che 1987,79-a2;P. Kos, 'Computer program NUMIZ',
Aftftotazlon/ Nunifitutiche15,799a,218-22a; gleitudi CoinsandCompulers.Neaslelter,Sto*,hollr:.
1993etc.

RADIAT (RAD'ATUS)

Bronasti novec, ki gajeleta294z -) denamo reformo uvedel cesar Diokle-

cljarl. (28+-294) in ga po vrednosti izenadil s predreformnimi -+ antoniniiani
(antoninianus), odtod tudi n1'egovopoimenovanje neoantoninian. Njegova
znadilnost je iarkovna krona, njegova povpretna teia p a je znalala 2,8---2,9 g.
Leta 294 jebil ndiat weden polovico, leta 300 pa detrino tedaniega osnovnega
bronastega novca (--> nummus), krnalu zatem (okoli 303) pa je izginil iz obtoka
[1] . Njegova vrednost ie bila izenalena s 5 denariji.
Maksimijanov radiat iz leta
297| a h kovnice --t Rona.

296

Ra2prostranienoet palic 'ra-
mo aecco'.Povzf,to Do M. H.
CRAwloRD, Coi;ate ann
Morcv nndzr the Rohrn Re-
p blia Lor.don 198F,5.
amo secco
'RA$O gECCO',
TIRBNSKO MORJE
Bakrene ulite palice z vzorcem Zitnega klasa oziroma ribie kosti odtod
ime 'ramo secco'.Nekovani bakerje na ta naCin dobil prirodno obliko kot premidna
lastnina z neko vrednostjo. V trgovini so palice uporabljali le po teZi. Baker v teh
palicah je izjemno slabe kvalitete in ga je bilo kot surovino mogole uporabiti le z
dodatnim prediddevanjem. Palice so etruddanskega izvora. Naipogosteie se
poiavliajo na podrodju Etruriie in Padske niZine, redki primerki pa so najdeni
tudi na podrolju zahodno od reke SoCe.Izdelovali so jih Ze v 6. stoletiu pr. Kr.,
po pridevanju -+ zakladnih najdb pa so bile v uporabi 5e v 3. stolequ pr. Kr.
297
 avenna

Li l. - \4. H. CRAWFORD.Coinaq?/ind Monry u dt l h. Rona n R?f ubha London I q85. J

R A V E N N A( R A V E N A )

IMPERIALNA KOVNICA

Kovnica je pridela delovati okoli leta 404, ko so v mesto preselili kovnico

iz Mediolana (-->Mediolanam).Tedaj je postala najpomembnejda kovnica zlatih
novcev v Italiji [1- solid Evdoksije]. V njenem kovni5kem + priznakuje RV V tej
kovnici so kovali le redke srebrnike [2 - polsilikva Gale Placidije]. Po podatkih v
papirih 6. stole$aje mogote mesto delovanja kovnice dokaj dobro locirati.
Od leta 457 so v iasu vlade zahodnorirnskega cesarjaMajorijana (457-
461) kovali le bronaste novce do vlade Zena (474-491.).

298
 KOVNICA
VZHODNOGOTSKA

Kovnica je pri5la pod oblast vzhodnogotskega vladarja Teoderika (489-

526) leta 493 in ie takoi pritela delovati. Zani so kovali zlatnike v imenu bizan-
tinskih vladarlev Anastaziia (491-518) in Justina t. (51&-527), za niegovega
naslednika Atalarika (526-534) pa v imenu bizantinskih vladariev Justina I. in
justinijana I. (527-565). Vzhodnogotske zlatnike so kovali do leta 539, ko je
Raveno zasedel bizantinski vojskovodiaBehzaii (Belisarius) Istodasno so kovali
tudi srebrnike [3 - Teoderikova tetrtsilikva] in bronaste novce [4 - Teoderik].

BIZANTINSKA KOVNICA

Kor.nica je pridela delovati v dasu fustintjanaI (527-565) leta 542. V niei

so kovali zlate --r solide (sotidus)|S -Fokal in -+ semise (sarazbo3)[6 - fustiniian I.],
srebmike ter predvsem baklene novce do vlade Justina II. (565-578) [7 - Justinijan
r.l.
Lit. -R. A. G. CARsoN,l.P. C.KEN[, Inte Ronon BlonzeCoinage A. D.324-498'Lo -
don 1972,58; P GRIERSaI,M.MAY', Catilogueofl'ate RomanCoinsin lhe D nbarton Oak Collec-
tion and fu the Wiltefiore Colleclion Flot lArcidius'Leand Honorius lo lhe Accessiortof Aflastasias,
Washinston 1992, 6&55; E. ERCOLANICOCCHI, tre fasi della ze.ca di RaTeff\a' , Corsi di
c ltara;all'aie /aaennatee bizafttina 23, 1976,187'194;W. HAHN, Moneta InPeil Bymntini' Bd. !.
VonAnastasiusI. bis Justh/anus L, Wren 1g7g Bd. 2. Vortlustlnas IL bis Phocas,WleI. 1975;Z.
DEM], Ostloxothic Coinsr+omCollectibttsin Cmatia,gloaeftlaand Bosnlatr HelzeSoaina\Sihl]a3z)'
Liubliana1994,130-131,140-142,| 46-147,l4e-152.

299
 ::- :

, ,1.; elativna kronologija

RELATIVNA KRONOLOGIJA

Pri ugotavljanju zaporedja kovanja posameznih -->emisij novcev (relativne

kronologije) so poleg --) primeriave pedatov pogosto v pomod -) analize !ei.
oziroma -+ analize koviry iz katerih so bili novci skovani. Prav tako so korisbre
analize -; stila, vendar so precej manj zanesljive. Posamezna kronolo3ka vpraiania
lahko osvetli analiza -+ prekovanja, redkeje pa dtudij -+ hibridnih novcev Kot
ena od metod za ugotavljanje relativnega kronoloikega zaporedja kovanja je
kodstna tudi skrbna analiza tipolodkih znadilnosti na novcu, kjer viasih prav
5tudij podrobnosti nepridakovano osvetli pravilno zaporedje kovanja. Za vsako
tovrstno ugotavuanje ie seveda potrebna evidenca dim veijega Stevila novcev.
Kot primer se lahko navede analiza poloZaja trakov, s katerimi se zakliuduje
lovorov venec na glavi vladarjev prve ietlarhije (294--305) na novcih kovnice -->
Siscia, kt je pokazala, d.aje za zgodnejde emisije znatilno, da je eden od trakov
zavihan dez vrat, pri kasneidih emisijah pa se pogosteie pojavlja prosto vised trak.

Povzeto po A. JELoCNTK,
'The Alteration of Cenio and
bak 1 trak 2
Moneta Folles in the Siscia
Min(, Actes du 9erc cofty&
intelt'nhbnal den nisnati1k, -SIS/
Pans - Bale 7976,324. A u,97 % 1s.03%
SIS/ A 1+93% 85,07%

aHrzoN(RtzoN)
V dasu avtonomije pristani5kih mest v Kotorskem zalivu (-+ sinus Rhi-
zonicus\ so med letr 186 in 168 pr Kr. v kovnici Rhtzon (Risan, Zvezna Republika
Jugoslavija) pod makedonskim vplivom kovali srebrne novce z makedonskim
dditom na sprednji strani in s Pegazom ter oznako kovnice P (: PIZON) na zadnji
strani. Kovali so tudi srebrnike za nekatera mesta s Sirdega obmo\a sinus
Rhhon/cus.
Po letu 168 pr. Kr. so v tei kovnici kovali bronaste novce z glavo Zevsa na
sprednji strani, medtem ko je na zadnji strani v vencu napis PI/ZQ redko emisiio
bronastih novcev z Zensko glavo in napisom PIZONITAN na sprednii strani ter z
upodobiwijo Artemide z baklo v roki na zadnji strani [1] . Ti novci so bili v obtoku
istotasno z bronastimi novci ilirskega kraljaBalaja (-+ Ballaios), kot nam kaZe -+
zakladna naidb4 ki sehrani v Oxfordu. V kovnici Rizon najbi kovali tudi bronaste

300
in srebme novce ilirskega kralja Balaja z dolgo vladarsko titulaturo, vendar
najdi5ta novcev tega npa, ki so z ifemo dvorrljive zakladne najdbe vsa zunaj
podrodja Rizona, ne govorijo v prid tej domnevi. Pedati novcev kovnice Rizon so
tudi tehnidno in stilno veliko slabsi od Balaievih novcev, ki iih sicer pdpisuieio
rizonski kovnici [2].

Lit. - D. RENDIC-MIOCE!'IC 'L:ateliermon€tairede Rhizonet ses6missions'Flawe eI

,
alclierstflon4alresdansI'anh4uiteel moueflap?,Beo$ad 1976,35-!!4 lD.,'Jedannepoznatinalaz
ilirskog i grdkognovcaiz Risna(Rhizon)',,l/zrziziah:&? wjesn30,19825-i 4 (o naidbi Balaievih
novcevv Rjzonu) L MARorr'Iq'Novac ili$kog dinaetaBaleia(BALLAIOS)u Arheoloskom
muzefuu Splitu', Vlesni*zaarhmlogiiui hisbriiu dalnatinsku81, 198&8l-145 (o problematiki
kovaniaBaiajevihiovcev v Rizomi);D. UIES,V. KovACEvIC, 'Novac"kalja'' Balajosa sa
iskopavaniau Risnu(19881,N niznatiCsl7s,19929-24.

ROMA

Kovnica je pridela delovati Ze v republikanskem obdobiu, ko so v njej Ze

od okoli 280 pr. Kr. izdelovali bronaste ingote in nato novce iz skupine --> aes
graue. Od. okolt 21'1.pr. Kr. so kovali tu di --+d.enaile (denarius).

o 3

o
301
 Kot najpomembnejga imperialna kovnica je delovala od obdobia vlade
Avgusta (27 pr. Kr.-14 po Kr.) ll - aureusl. Med leti 19 in 12 pr. Kr. ie sprva
kovala le zlate in srebme novce, od 1H pr Kr. in ponormo od 10-12 po Kr. pa
v velikih koliCinah tudi bronaste novce. V dasu vlade Tiberiia (1t1-37) so kovali
le bronaste novce, od cesarja Gaja (14-37) pa boli ali manl brez prekinitev novce
v zlahr, srebru in bronu [2 - sestercii Diadumeniiana].
Po letu t()2 je bila velikokrat edina delujoda kovnica na zahodu irnperija
[3 - polcentenional ]ohanesal. V pozrri antiki je najpogosteje uporabliala oznake
RM, R afi SMR [4 - solid Antemija].

VZHODNO@ISKA KO\}.IICA

o 6

Kovnica je pridela delovati okoli 49O ko ie mesto prido pod vzhodnogotsko

oblast. Leta 536 so jo morali za krajdi das izprazniti, med leti 549 in 552 pa je bila
ponovno v vzhodnogotskih rokah. Kovali so zlate [5 - solid Atalarika], srebrne
[6 - Cebtsilkva Atalarika] h bronaste novce [7 - 40 nurnov Teoderika; 8 - 10 numov
Atalarikal.

BZANTINSKA KO\4{ICA

Potem ko so Bizantinci leta 535 osvoiili Rim, ie postal sedeZ bizantinske

prefekture s svoio kor.nico denarja v zlatu, srebru in bronrL ki ie delovala do leta

302
 udnidki novci

549, ko ie mesto ponovno pridlo v vzhodnogotske roke. Znova ie delovala po

letu 552,ko so v njej sprva kovali srebmike in bronaste novce [9 - Justiniianov
folisl. Mavricij (582--{02) ie v niei spetpddel kovati zlatnike. Kormicaie delovala
do vlade Leona fV (n5-780).
'Der
Lit. - M. H. GAwroRD, RorflanRepublicanCoinage,Cambridge 1974; R. COBI"
Aulbau der riinrisclen Miinzpregung in der Kaiserzeit, V/1. Valerianus und Gallienus', Nzn
;DeiAu:{bau der riimischen Miinzpragung in der Kaiserzeit, V / 2.
Zeitschtift 74, 1951,19-22 ID,,
Gatlienus ats Alleinherrschel, Nun. Zeitschrfr75,1953,12-19lD., Die M zPh4kubgdesKa/^e/s
Aunlianus (270/275)(Moneta Imperii Romani 47\, Wien 1993,41-50;Ihe Rorrra,Iripe/ial Colnage,
Vols. I-)C London 1923-1994t P GRIERSoN,M. MA\s, Calalogk o/ LaIe Roman Coins in the
Durrrbzrtot Oaks Collectionatd lft the Whittemoft Collech:1fl,Frorrt Alcadius and Honolius lo Ihe
Accessioaof Anataius, Washington 1992,65-66,W,HNnl, Moneta ImPerii Byzzxtifti,Bd..7-1,
lfiien 1973-'1981t 2. DEM1, CEt/ogothlcAit sfon Cotlecttonsin Cnaiia, Sloimia and Bosnia&
Herzegoat'na (Sillia 32) Ljubltana 1994.

RUONISKINOVCI(N'ETALLA)

NORICUM
PANNONIA i
SUPERIOR :

ITALIA
DACIA

"--...i.- Y..:i.... f
\
i\
:MoEsIA L
:q pFRIOR
DALMATTA " " ",j'
i"'
L

V tasu vlade rimskih cesarjevTrajana(98-117) [1], Hadrilana (117"':138)

[e 3], Antonina Piia (13&-161) in Marka Avrelija (161-180) sobili na Posameznih

303
 udniSki novci

rudnidkih podrodjih v provincah Norik (Noricum),Panonrja (Pannonia),Dalmacija

(Dalmatia) tn Zgornja Mezlja (Moesta Superior) v -+ obtoku tudi tako imenovani
rudniikj novci (mela//a). Na sprednji strani malih bronastih novcev v vrednosti
enega -+ kvadrans a (quodruns)je upodobitev rirnskega vladarja ali boginje Rome
[3] oziroma upodobitev enega od Stirih boZanstev, ki poosebljajo osnovne kovine:
Apolon (zlato) Diana (srebro),Mars (Zelezo)in Venera (baker). Napisi na zadnji
strani novcev oznaiuieio tudi podrodte, kjer je bil ta denar v uporabi: (meta//)
Drrdrnici (na pod.toiju Dardaniie [Dardanio], danes podrodje gorovja Kopaonik
na j',tgt Zvezne Republike Jugoslavije) ll, 21, Pannonici (podrodje rimske pro-
vince Panonije), Ulpiani (podro$e antidnega mesla Ulp/ona, danes Lipljan na
Kosovu, teprav se nazlv Ulpianalahko nanada tudi na cesarj aTrajana), Delmatici
(podrodje rimske province Dalmacije), viasih tudi v oblik\ melo(lis) Aurelianis
(verjetno v okolici kaja Aureliana, danesna podrodju Bora v severovzhodni Zvezni
Republiki Jugoslavij), Deln(aticis), Not\z?ub)(na podrodju rimske province Norik),
Pannonias, Aellano Pincmslo (na podrofiinaselja Plncumv provinci Zgomji Meziji,
danes Veliko Gradidte v Zvezni Republiki Jugoslaviji) [3]. Poleg napisa je
upodobitev posameznih boZanstev (Aequitas [1], Annona [2], ) ozirona oklepa
ali venca. V strokovni literaturi se domneva, da so te novce kovali v kovnici >
R ntl. Nekatere novejde raziskave pa kaZejo,da bi vsaj na podrodju osrednjega
Balkana kovali rudni5ke novce nekje na prostoru rudnidkega podrodja Kosmaj,
NajdiSdni podatki teh novcev pridajo, da je bil njihov obtok omejen na rudni5ka
podrodja, zato se zdi edino verjetna razlaga, da so se ti novci uporabljali kot
Iokalni zasilni denar

Lit. 5. DU5ANIC.'Helerokliti&.o Metatliu natpisimarudmcko.^novca, liot) aatita

2'l 12, 1971,,537-554;Y. M. SIr!trC,M. R. VASIC,'La monnaie des mines romainesde I'IIIy e',
R&,ucnumi.mahq\clq,1c77,48-b1j S.DLSA\t(. AspectsofRomdnMining in Noricum,Pannbnia,
Dalmafia and Moesia 5u?enol, ANRW II 6, 1977,5tr-63:V. Sn'1IC,M. R. VASIC.'Compo\ition
chimique de la monnaie aec n:.ltr:.,e.'
. Nanx2haliial 8, Iq85,3b.44.

304
 \,
a

AALONA (SALONA)

*
4

$
V Saloni (Solin pri Splitu, Hrvadka) je delovanje kovnice prvit izpridano
za dasavladarjev Nepota (47lH80) in njegovega naslednika Ovida (480---481/
2), ko so v njej kovali -+ solide (solidus) in r tremise (trenissis) [1 - Nepos] v
znatilnem stilu in s posebno obliko irk.
Kasneje bizantinska kovnica v obdobju ko so bizantinske deterr dasu vlade
bizantinskega cesa4a Justiniiana I. (527-555) leta 535 vkorakale v Dalmacijo in
je postala Salona srediSte vojaikega obmodja. Zelo ve4etno so po letu 538/9
(oziroma 559 / 60) v Saloni prideli kovati bronaste -+ folise (foUis) l2l, poltoltse lSl
in novce v vrednosti 10 numov (-+ nurumus) [4], predvsem kot zasilni vojadki
denar. Novci so brez *r priznaka kovnice in brez oznake leta kovanja, vendar jih
je mogode pripisovati kovnici Salona predvsem na osnovi pogostih najdb na oZjem
salonskem podrodju, Za te novce sta znadilna nizka teZa in majhen premer. Kot
-r surovce so za njihovo kovanje vdasih uporabljali -+ vzhodnogotske bronaste
novce v wednosti 10 numov.

305
 Lit. Z. DEMo, 'The Mint in Salona: Nepos and O:.jda (474-48112)', \t, Stadla
N mis laticaLabaceftsiaAletundroleloittlkOblota(Situla26), Liubliana 1988,247-270;P GRIERSoN,
M. MA\s, CatalogaeofLate Roman Coins in the Dumbaltorl OaksCollecl/oftafld ln the t4/hitlemore
Colleclior. F/orrl Alcadlus and Honoias to lhe Accessiono/Anashsia' Washirtgtor.1g92,18, A.
BELLINGE&Ph. GRTERS)N,Catalogueofthe Byzonline Coi s in the Dl./tftba/tonOaksCollectionand
in the lalhittemoleCollection.Vo/.1. An$tasi s I toMau//ce,Washi..r.Eton1966,187-189;W HAHN,
Monela hftpelii Byzantini, Btl. l. VonAnastasiasL bislastinktus L (491-565),WieI. 1973,75 ss;I.
MAROVIa,'Depotbizantskognovca iz Slatina (otok Ciovo) i novci solinskekovnice u
Arheolo5kom muzeju u Splitu-, Vj?snrkza arfuologta i hisloria dalmatlnska79,1986, 285-308.

S A R N O A( S A R N O A )

Ilirska kovnica v istoimenskem mestu v bliZini danainjega Skopja

(Republika Makedonija), v kateri so konec 4. stoletja pr. Kr. po vzoru novcev
kovrice -) Domsstlon kovali redke srebrne -+ tetradrahme z Apolonovo glavo
na sprednii shani in s tdnoznikom ter napisom TAPNOATON na zadnji strani.

Lit. J.M.F.MAy, TheColrlage

ofDarnastl1l?
andtheLesser
Coi ageso/Ihe1l/y/o-Paeonkn
Regiofl,Oxford 7939,195-196.

SATRf (SAIRAT) -+ ORESKI (ORESKIOI)

S E L Y M BR I A ( S E L I M B R I J A )

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Trakiji, danes Sfivri v Turiiii. V kovnici

so kovali srebrne oktobole (s povpreino tezo 43 g) [1] in diobole (0,96g), vedno
z upodobitvijo petelina na sprednji strani in z inkuznim kvadratom oziroma
kasnejez Zitnim klasom na zadnji strani. Kovnica je pridela delovati po letu 490
pr. Kr. in je bila aktivna do okoli 410 pr. Kr.

Lit. - E.SCHONERT-GEISS,
DleMnnzph,gung,otx
Bl:sathe,D/kaia,Selymh"i/t,Beiin'1977,
3749.

8EM'8

V dasu rimske republike v okviru kovanja -) ses gr6ae bronast novec

polovidne vrednosti -+ asa z oznako vrednosti S. Tedaj so ulivali novce vei

306
 emissis

zaporednih emisij z razlidnimi upodobitvami: Minerva // boginja; Pegaz I I

Pegaz; Roma ll boglnja; Minerva // Minerva [1]; bik // kolo; Minerva I I
bog;nja; pegaz / / pegaz; Minerva / / Minerva. Na novcih zadnje emisiie ie na
sprednii strani Saturnovo doprsje in ladijski kljun na zadnji strani [2], ki so jih po
prenehanju ulivanja kovali do 86 pr. Kr.
Semise iz medenine (orichqlcuru)kot novce poloviine vrednosti asa so
kovali tudi od vlade Avgusta (27 pr Kr.-14 po Kr.) do konca drugega stoletja [3
- Nero]. Redke semise so kovali dev drugi polovici 3. stoletja.

sE/ttrssrs

Zlatnik polovitne vrednosti dmskega zlatnika (aureus).Naziv se v pisnih

virih prvid pojavlja v 3. stoletju po Kr. Od konstantinskega obdobja novec

307
 erdica

poloviine vrednosti -+ solida (solidus)11- Arkadifl. Tudi v dasuBiz anca2,27g

teZeknovecpolovidnevrednostisolida[2 - Heraklij].

SERDtCA (SERDtKA)

Ko!-nica v istoimenskem mestu v rimski provinci -+ Trakiji (Thracta), ktje

od vlade cesarja Avreliiana (270-175) sodilo v provir.co Dacia Medllerranea, na
prostoru danasnje Sofije v Bolgadii. Status rimske kolonije ima od 2. stoletja.

RIMSKA IMPERIALNA KO\?NICA

Imperialna kovnica je bila ustanovljena v tasu cesariaAvrelijana (270-

275), ko so v njej okolileta 277172 priteli kovati --> antoninijane (anloninianus)
[1]. Kovnica je delovala de v iasu cesarja Proba (276-282), nato pa so jo okoli
leta 280 zadasnozaprli. Ponovno so jo odprli v iasu prve tetrarhije okoli leta 303
s pomodjo osebja iz kovnice -+ T]rcssalonica.Tedajsov njejpriteli kovati reformne
novce, sprva samo ffebrrike () ergmteus) 12- Konstanctj] in bronaste novce (-+
nummas) l3 - Valerijal, kasneje tudi zlatnike (-+ aureus) 14 - Konstantin]. Z
obratovanjem je prenehala jeseni leta 308, v njej pa je nato le de cesar Licinij (308-
324) leta 313 kratkotrajno koval zlatnike v svojem imenu in v imenu sovladarja
Konstantina (306-337).

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

Od vlade cesariaMarka Avrelila (161-180) do Galiena (253-268) so tu

kovalibronaste provincialne novce. Na njihovi sprednji strani sepojavlia doprsje
rimskega cesarjaz njegovo titulaturo v grddini,na zadnji strani pa so upodobljena

308
razna lokalno dagdenagrgka boZanstva (Apolon, Atena, Hermes [5 - Karakala],
Herakles, Demetra ipd. ), ki jih spremlja legenda, ki oznaduie kovnico (!EPAON,
'EPAIKID).

'Miinzen von Serdica,Num. Zeitschift 48,1915,1-82; A.

Lit. - L. RUZICKA, N.
mositailesd?Sedica,Sohal926;8. (JJBL, DE Mlinzpniigafig
MOTJCIII\IOV,Iesrrlofiqaiesetlesateh.ers
desKaisen Aureliaws (Moneta Imperii Romani 47), Wien 1993,56-6q K. PINK 'Der Aufbau de;
rdmis(henMiinzpregung in der Kdiserzeit,\4. Probus, Nun. ZeitschrnT3,1949,M-46; C. H. V.
SI-fTIIERLAND,TheRomanImperial Cotnare, Vo|. Vl. fmm Diodctiani R?htm lAD 294.)to th? D?ath
ofMarinin s (AD.31 , London 1962 482-500;P.M. Bt<uuN, TheRonin I? pelial Coin/tge,Vol.II.
Coflttanllne and Lictfli4s, London 1966,478-480.

S E R ' U Y L E( S E R M I L E )

Kovnica v istoimenskem mestu na halkidskem polotoku v -+ Makedoniji,

danes Ormylia v Grdiji.

Okoli 500 pr. Kr. so v niei koyali -+ tetradrahme (jezdec,napis

>EPMYAIAON I I -+ incusum)[1], didrahme (konj, isti napis I I incusum)in
tetrobole(jezdecl/ incusun)l2).

Lit. - H. GAEBLER,,i? afttlken Mitnzen Nofdp/iechenlands,

- Bd. IlI. Die antikerl Mijflzen
aonMakedoflla hdPaio ia,8eih1935,106-107.

309
 estercij

SESTERC I J ( SESTERTTUS)

e V -; denarnem sistemu rimske republike srebmik v vrednosti dveh in

pol -+ asov z oznako lIS (odtod niegovo ime, ki izvfua iz ni egove vrednost'l- semis
tertius), Eetrlinka -+ denarlia (denarius) [1]. Uvedli so ga leta 211 pr. Kr. skupai z

c
I
denarijem in + kvinarilem (quinarius). Kovali so ga do okoli 207 pr. Kr., nato so
niegovo kovanie le kratkotratno oZivili med leti 49 in 44 pr. Kr. Njegova povpreina
teZa je znalala 1,13 g.

V denarnem sistemu rimskega imperija novec v vrednosti Stirih asov [2 -

Avgus! 3 - Hadrijan]. Za razliko od bronastegaasaje bil podobno kot -> dupondij
(duporulius) skovan iz medenine (lat. orichalcurz) legure bakra in cinka. Kovan je
bil do konca 3. stoletja, njegova povpreina teZaje znadala27,28g.

SEUTHOPO Lt I (SEVTOPOLA)

Kovnica v istoimenskem mestu v -+ Trakiji, sedeZtradkega dinasta Seltesa

III. (okoli 330-295 pr. Kr.) 7 km zahodno od dana5njegaKazanlaka v Bolgariji.

310
 ilikva

Kovnica je delovala od okoli 320 pr. Kr. in nato tudi po smrti dinasta vse do
unidenja mesta okoli leta 275 pr. Kr. [3]. Na bronastih novcih tega vladarja je
sprva upodobljen Zevs ozirorna njegovi atributi (zvezda, orel [1], strela),vdasih
tudi konjenik. Na mlajJih novcih je upodobljen SevtesIII., na zadnji strani pa
konjenik [2]. Na zadnji strani vseh novcev se pojavlja vlada4evo ime >EYOOY.

. Lit.-K. DIMTTROV, Sealhopolis of theNumis-

Il Antiq e,So[ia19%,23-40;1D.,'Studies
Problenis,
maticMaterialFoundat SeuthoD6[s: Research
Methods,and BasicConclusions',
MaseanNoles32,1987,1-'10.

sExrAlvs

Bronasti novec Jestinskevrednosti asa,kateregavrednost oznaduietadve

piki. V dasu rimske republike so ga sprva ulivali v skupini --.>aesgraae z razliinlmi
upodobitvami, ki so oznadevale posamezne emisije: Skoljka / / rog obilja; Dioskur
// Dioskur; Skoljka /i Skoljka lll; i.elva llkolo;dkoljka // rog obilja; Dioskur
/ / Dioskur; dkoljka / / dkoljka. Na sprednji strani zadnje emisije je upodobljeno
doprsje Merkurja, na njegovi zadnji pa ladijski kljun [2]. Novce zadniega tipa so
po prenehanju ulivanja kovali do okoli 96 pr. Kr

slLlKVA(StLIAUAl

Srebm novec v vrednosti Stiriindvajsetine zlatega -->solida (solidas)je okoli

leta 324uvedel Ze cesarKonstantin I. (306 337).Niegova teoretitna teZaje sprva
znaiala 3,47 g. Leta 348 je cesar Konstancij II. (337-161) z --+denarno reformo
uvedel kovanje silikve s teoretidno teZo 2,60g [1- Konstancij IL]. Velik pomen je
imela v denamem sistemu poznega 4. stoletja in v 5. stoletjw ko je njena povpreina
reL,aznaia1a2,27g(144 novcev iz -+ funta kovine). Sredi 5. stoletja so na vzhodnem
delu imperija zmanjdali nieno teZo na por.predno 1,13 g (288 novcev iz funta
kovine).

311
 inus Rhizonicus

Lit. - P M. BRUUN,z,e Rorflanlrnperial Coinage,Vol. VII Constarllineaftd Lictftlus,Lon-

don 1956,4-8; J. P C. KII'fi, Ihe RomanImperial Coi age, Vol. VII TheFamily ofconstafthhe I,
London 1981, 57-59; W. H|fi|I, Die Oetp/dgu g desramisclm Reichesim 5. Iahlhundelt (408-
49r, Iryien 1989; P GRIERSON, M. MAYS, Catalogueof Iate Ronan Colns ln the Dumbaion Oals
Collect/onand la the Wliltlefto/e Colledion,Flom Aftadius ondHonorrusto theAccessionofAfiastasl s.
Washington 1992,37-39.

SINUA RHIZONICUS

JADRANSKO MOR'E

C
e
4

Med leti 186 in 168 pr. Kr. so razna ilirska podrodja dobila pravico do
kovanja lastnih avtonomnih novcev v srebru in bronu. V tem dasu ie pridela tudi
zveza ilirskih mest na girdem podroiiu Kotorskega zaliva (danes Zvezna
Republika Jugoslaviia) kovati lastne srebme noyce. Dovolienje za avtonomno

372
 lrmlum

kovanie denarja je dal svojim ilirskim zaveznikom makedonski kralj Fifip V. (220-
179 pr. Kr.) v iasu priprav na vojno z Rimljani. V Kotorskem zalivu (lat. sinus
Rhizonicus) so v mestu Risan (-+ Rhizon) kovali srebrne novce z upodobitvijo
Pegazav levo ali desno in z razlidnimi trkami (polavljajo se irke E [1], P, A, B [2],
A; veiji s teZo 44 g oziroma manjdi s teZo 1,8 g). Na zadnji strani je upodobljena
zvezda ali makedonski Sdit.Kovali so tudi novce z zvezdo s Sestimi ali osmimi
kraki na zadnji strani in z upodobitvijo makedonskega ddita na sprednji strani
novcev (s leto 1,6-1 g) [3 - Budva]. Na redkih srebrnikih s te'o o,7 8 je
upodobljena glava goveda in drki E II [4]. Crke na novcih ie moSote tolmaditi
kot grgke zadetnice mestiB: Epitsuran (Cavtat),P : Rhizon (Risan), A= Acruuium
(Kotor\, B : Bulhua (Btdva) in |t: Leusinium (okolicaTrebtnla), za katera so jih
kovali. -+ Analiza tez kaZe, da so kovali novce dveh teznih sistemov in sicet
prvega s povpredno tei.o 4,5 g kar bi odgovarjalo tezi atiSkih -+ drahem, in
drugega s povpredno teto 3,5 g, kar odgovarja teii rimskega -t viktoriata
(uictonlalas). Tako drahme kot viktodati so bili tedai v + obtoku na obalnem
ilirskem podrodju, zato so omeniene povpredne teze avtonomnih srebrnikov
razumljive. Podrodjeobtoka teh novcev je bilo lokalno omejeno.

Lit. -_ K.PINK,'LokalePragungenausdemSinusRhizonicus',Sel/ Hotfrleliafia,

Zagteb
7940,527-535.

(srRrNEs)
srRrNt

Peonskopleme, kije poseljevalo severovzhodni del obmodja reke Strimon

(Strymon) v zahodni -+ Trakiji z glavnim mestom Siris. Med okoli 540 in 511 pr.
Kr so kovali srebme -t staterje s tezo okoli 9,8 g, na katerih je - Podobno kot na
novcih plemena -+ Letaiev (Letaiol - na sprednji strani upodobljen satir, ki
zapeljuje nimfo, in napis >IPINON, medtem ko ie na zadnji strani -+ incusum.

Lit. - J.N. SVoRoNoS, pri itifde IaMacddoine

L'hellenlsne plou'oa
par Ianamismahque et
I'o/d PangAe, Chica+o1979'?,
75-83;C.M. KRAAv,ArchaicandClass/cal GreekCoirts,Berkeleyand.
LosAngels 1974148-149, N. G. L. FIAMMOND, A HistoryofMacedonla,vol.I 550-336 B. C.,
OxIord.'1979,79-85.

(stRMtJ)
srRM/uM

Kovnica v istoimenskem glavnem mestu (Colonia Flaaia Sirmium) rimske

province Zgomje P anonije (Prnnonia Superior),danes Sremska Mitrovicav Zvezri
Republiki Jugoslaviji.

313
 ilmlum

RIT4SKA IMPERIALNA KO\,'I\.JICA

Kovnica je pridela z delovaniem leta 265 v dasu samostojne vlade cesarja

Galiena (250-268), ko naj bi bili v njej priteli kovati --+antontrujane (antoninionus)
s kovniSkim -+ priznakom S P, s katerimi so pokrivali lokalne denarne potrebe
[1]. Kovnica je delovala le krajJi das v obdobju Galienove vlade. Ponor.no je bila
odprta leta 324 ob voini Konstantina I. (306-337) proti Liciniju (308-324) vendar
je bila po dveh letih zaprta 12- miliarensis Konstantina I.l. Ponovno so jo odprli
leta 351 [3 - solid Konstancija II.] ob Konstancire\ri (337-361) vojaSki kanpanji
proti uzurpato4u Magnenciiu (351-353) sajje tedaj legitimni vladar Konstancij
II. na tem podrodju izgu.bilkovntco -+ Siscia [4 - Julijanov bronasti novec]. V dasu
vlade cesarjev Valentinijana I. (364-378) in Valensa (364-375) so verjetno leta
365 kovnico zaprli.

VZHODNOGOTSKA KO\,NICA

Leta 504 je kraljestvo --) Vzhodnih Gotov obsegalo tudi Srem s srediddem
v Sirmiju. Tedaj so v kovnici prideli kovati srebrnike (ietrtsilikve) v imenu
bizantinskih cesarjev Anastazija I. (491-518) [5 - Teoderik] in Justina I. (51&-
527) ter z monogrami vzhodnogotskih kraljev Teoderika (491-526) in Atalarika
(526-534). Kovnica ie delovala vsaj do okoli leta 530.

GEPIDSKA KOVNICA

Ko so obmoije Srema zasedli -+ Gepidi, so prideli v kovnici okoli leta 550

kovati polsilikve s Kunimundovim (560/4-567)monogramom na zadnji strani
[6]. Kovnica ie delovala le kratek das.

Lit. - R.GOBL,'Der Aufbau der rdmischenMiinzprazunqin der Kaiserzeit.Gallienus

als AlleirlirejJsdtef,Nr.tmismattsche
Zerlschrf 75, 1953,2i; P:M."BRtruN, TheRomanImpellal

374
 lscra

Coinaqe.[/o1.V . Constaatineand Licrnlus,Londo 1966,462-477;I. P C.KENT' TheRona ImPe-

v of Co sta tine I, London'1981', 382-39q I. W. E PEARCE,The
,rot iiinaoe. Vo/. VlL TheFan -Vaientinien
Ronan liperia! Coinase,Vo/.IX. I meolloslust Loldol-1951, 156-162;P CRIERSON,
M. MA\s. Catalosae;f LateRonan Coins tu the D nbaioh oaks Collectlonand in the whittemot'e
i"thiii. iiii 2,rraus and Honotit,slo thc 4,, Fsion o[Ana'ta<iu<.Wa\hington loq2.'16'67i2
DEMO. Novac eermanskihvladara druge pol 5. do u drugu pol. 6. 5t u numi/matiikoj zbirci
Arheololloq m"ureiau Zaarebu', Arh?o/o.iiu?slnik32,lqg1 4b4s\t lD Oshogolhi.Coins{ron
Collc.tionsi; Crcotia.Sloo?iia 0nd qo,nia 6 Herz.zouina lsitula 32\,Ljubljana 1994,I36138, 140-
'Novci gepidskoga kralja Kunimunda , St?na Bkliciana, Zagteb -
141, 147-148;J. BRLNSMID,
Sr.alathi 1924,67L-674.

srscrA(stscrJA)

Siscijaje ena redkih imperialnih kovnic, ki jih je mogoie natandno locirati,

saj so z arheoloskmi sondiranji v strugi reke KuPe (Co//zpis)Po vsei ve4etnosli
naleteli na njene ostanke [1] na mestu, kjer so bili predtem odkiti ko\.ni + pedat
in Stevilni > surovci.

R]MSKA IMPERIALNA KOVNICA

V iasu sarnostojne vlade cesarja Galiena (260-258) ie rimska drZavna

uprava leta 262 s pomodjo osebja iz kovnice Rirl (--> Roma)v rimski koloniji
Siscir (danes Sisak, Hrvaika) v provinci Zgornji Panoniii (Pmnonia Superior)
odprla kovnico J antoniniianov (antoninisnas) [2 - Galien]. Kovnica ie nato

315
 kione

delovala in kovala novce v zlatu [3 - Licinijev -+ aureusf, xebru [4 - Dioklecijanov

-->argenteusl inbronu [5 - Dioklecijanov -+ nummusf neprekinjeno do zadetka 5.
stoleq4 ko so v njei kovali bronaste novce v imenu cesarjaHonorija (393-423).

VZHODNOGOTSKA KO\,'NIICA

Po najnovej5ih ugotovitvah Z. Dema je v mestu med leti 49415n 50415

delovala tudi vzhodnogotska kovnica, v kateri so kovali -+ tremise (trem/ss/) za
vzhodnogotskega kralja Teoderika (489-526) [6]. Novce pripisuje tej kovnici na
osnovi stilnih znadilnosti.

Lit. -A. ALFOLDI, 'SisciaI. DiePr;gungendesCa]llierL]us',

Nun. Kbz/ir/u26127,1927 |
2& 14-48;ID.,'SisciaIII.Die Pr?igungen von ClaudiuslI und QuinnlI:us,Nun."Ktizl'nvg+35,
Ic35/36,c-lz R. COBL,Dk Mnnzptu?rng d$ Aai.ercAurc/nnu'(\4onetaImperiiRomani47),
Wien19c3, 50-56;
K. PrNK, 'DerAu{biuderrdmischen MLinzpr;gung in der'Kaiserzeit,
VI./1.
Ptob]Js',
N m.Zeitsch/lft 73,1,949,46-5+1D,'DerAufbaudeircimischen Mrinzpragung in der
KaierzeiLVI/2. Carusvtdqiihne', N m.ZeitschrftSo,1963,40-50; C. H. V SurHt"nreirD,Zre
RomanJTpelialCoiqage,Vo/.VlFromDiocletiansRqbftftIolheDcathofM:iminus,London'1967,
436.485; (o ttantnc and Li(tnlr<, London
'1966, P M. BRUUN, I hc Romanlmpprial CoinaRc.Vo/. VII.
4ll-4611 f. P C. KIN], TheRonan lmpenal Coinage l/o1. W// Thc FanilV ofconstantine l,
London 1981, 339-381;J. W. E. PEARCE,The Romaninperial Coinage, Vol. lX. Valenti ian I-
Theodosi4s I,London1951, 137-155;N. SIpUt 'Bronaaii novci rimskoqiara Honoriia s kovnidkom
oznakom SM', l/Je6nlkArh?oloikogmazejaa ZagTebu18,'1985,77-86;E cRrERSoN,M. MAyt Cala-
logaeof Lat?RomanCons in the Dunbarton OaksCollectionand h the WhtttemoreCollech:on. Flotl
Alcsdtu-sand_Honoriast! t4eAccer2ionofA astasias,Wasl\ington 1992,67; Z. DEM], Ost/ogothlc
Comsfotft Collecions i Croatia,Sloaenioatul Bosftia& Her*gouina (Sltlla 32), L.)rlblja a"1994,
't33-136.

SKIONE

Kovnica v istoimenskem mestu na halkidskem polotoku v -+ Makedoniii,

danes v bliZini N6a Skioni v Grdiji.

31,6
 kodra

.t7
2

ih.
--,{l
-l

Med okoli 520 in 480 pr. Kr. so kovali -t tetradrahme (korintska delada /
/ + inkuz) [1] in tetrobole (glava mladeniia / / oko in napis >KIO). Nato so do
okoli 424 pr. Kr. kovali tetrobole z mladenidevo glavo na sprednji strani in s
korintsko delado in napisom IKIO na zadnji strani [2]. V prvi polovici 4. stoletja
pr. Kr so kovali tudi bronaste novce ved razlidnih tipov (glava mladenita / /
korintska telada [3], napis EKIQNAIaN; glava nimfe / / golob, napis lKI oziroma
>KIONAION; glava runte I I dva golob4 napis lKlO oziroma EKIQNAION).

Lit. ._ H. GAEBLE& ,1? anhkm Ml.han No/dqiechefllaids, Bd. IIL Dte anltkefi Minze/l
uon Makedonia and Patbnra Berlin 1c35, 108-10q.

SKITHAI

Kovnica v istoimenskem mestu na halkidskem polotoku v -+ Makedoniji,

danes de ni natandnejelocirana.
V niej so okoli 500 pr Kr. kovali didrahme (lev, napis )KI@ I I -+ irk'uz)
[1] in tetrobole (sprednji del leva, retrogradni napis IKIOAION // inkuz) [2].

Lit. - H. GAEBLE&
,, antltenMtinzenNoldstEchelands,Bd.I . Die anlitenMnnze
aon Makedotia and Palonliz Berlin 1935, 110.

S K O D R A( S K O D R A )

Ilirska kovnica v istoimenskemmestu (zdaj Shkoddrv Albaniji) ki je

podobno kot kovnica -+ L/ssospriiela delovati okoli leta 213 pr. Kr., ko je

3t7
 H
ad kordiski

e3
makedonski kr'alj Filip Y. (220-179 pr. Kr.) razdiril svojo oblast tudi na obmoije
Ilirika, na katerem sta bili obe kor.nici. Na zgodnjih bronastih novcih s por,pretno
teZo t5 g ie na sprednii shani upodobljen Zevs, na zadnii strani pa iltska galeia
z napisom XKOAPINQN [1]. V dasu makedonske nadvlade (213-181 pr. Kr.) so
kovali tudi novce s povpredno teio 2,5 g z makedorukim Stitom na sprednii
stani in z ilirsko delado ter napisom EKOAPINON na zadnji strani [2]. V dasu
vlade ilirskega kralia -+ Gentija (Genthbs:181-168 pr. Kr.) so kovali novce s
krajevim doprsjern s pokrivalom na sprednji in z ilirsko galejo med napisom
BA>IAE(D |ENOIOY na zadnii strani oziroma novce tipa Sdit / / delada z istim
napisom. Kovnica je delovala tudi po uvedbi rimske nadvlade leta 168 pr. Kr., ko
so v niej kovali bronaste novce tipa Zevs / / ilirska galeia med napisom
TKOAPINON oziroma isti tip novcev, na katerih ie na zadnii strani dodano 3e
ime korzniskega uradnika. Na drugem tipu novcev sta upodobljena Stit in ilirska
delada z legendo XKOAPINQN skupaj s kraticami kovnidkega uradnika. Po letu
168pr Kr, je kovnica izdelovala tudi bronaste novce v imenu plemena -+ Labeatov
(Labeotes).Kovnica je prenehala delovati med leti 148 pr. Kr., ko so Rimliani
ustanovili provinco Makedorrtjo (Macedonzi) in 135 pr. Kr., ko je bila ustanovliena
prov inca flirtJ< (Il ly r i cum).

Lit. - S.lsLAMI,'Le mormayagedeSkodr4 LissosetGenttioE, Stt/dtaAlbonr:cag,

\966,
225 3;H.CEKteQuntionsdenuniirn;h4ue /triane,Tiana1972,1,5}17LB.JUem,'Irlormaiei
ill)'liermesa l'etlrJrikonde AABIATANi6coivettes A KukEs',StudiaAlbanica9,7972,6y75 (o
kovaniuv imenu Labeatov).

(scoRDtsctl
sKoRDtsKt

o 3
o 4

o O

318

5 - Razp.osrranienost srebr-
nih mirnmov plemena Skor-
o - posamilne najdbe
. ,najdenih vea l(ot 5 pri-
(Povzeto po P PoPovlC I/ -
DacSkordb ka,Beo$ ad - N ov i
Sad1987,53,sl. 14).
6 - Razprostranjenost velikih
srebnrAov sremskega tipa:
^ - zakladnanajdba
(Povzeto po P PoPovlC, i/r-
ptc Skordisfta,Beo$ad -Novi
Sad 7987,47-s7, sl.70,72,13).
kordiski
Srednjebalkansko keltsko pleme, ki je od sredine 2. stoletja pr. Kr. po-
seljevalopodrodje Sremainvzhodne Slavonije,toretprostor med Dravo, Savo in
Donavo. PribliZno sredi 2. stoletja pr. Kr. so prideli iz kvalitetnega srebra kovati
-+ tehadrahme tako imenovanega sremskegatipa z modko glavo z lovorovim
vencem na desno na sprednji strani in s konjem na zadnji strani [1] . Nad konjem
je upodobljen krog. Novci tehtajo 11-11,7 g. Istotasno s tetradrahmami so kovali
tudi -+ drahrne (1,9-2,6 g) z enakimi upodobitvami, kot so na velikih srebrnikilL
le da so v krogu nad konjem preike [2]. Siasoma so upodobitve na novcih vse
bolj zabrisane, pada tudi njihova porpredna teZa. Kovin4 iz katere so bile skovane
te pozne tetradrahme in drahme sremskegatipa" ie srebma zlitina, kasnejepa le
debron. V zadnji fazi so kovali samo drobne srebme novdide (minime) s premerom
0,6-0,8 mm in s teZo od 0,15do 0,4 g [3,4]. Z islir::.i-+ petati kot srebrneminime
so kovali tudi male zlatnike. Upadanje kvalitete kovanja je mogode povezati s
porazom, ki ga je Skordiskom leta 84 pr. Kr. prizadejal rimski vojskovodja Skipio
Asiagen(L. Corne/ius SciVioAsiagmu). Skordiski so prenehali kovati lastni denar
najverjetneje okoli leta 50 pr. Kr. oziroma nekje v drugi polovici 1. stoletja pr. Kr.
NajdiSdanovcev sremskegatipa priiajo, da so bili v obtoku omejeni le na celotno
naselitveno podroije Skordiskov, medtem ko so najdi$da najmlajdih minimov le
na prostoru vzhodnega Srema,kar bi morda kazalo na zoZevanjeozemlja, ki ga
je pleme obvladovalo. Na poselitvenem podrodju Skordiskov so Ze pred pdtetkom
njihovega lastnegakovanja inistoiasno z niim krozili tudi keltski novci z drugih
podrodij Balkana.
Lit. - P PoPovIC.NoaacSkordiska, Beograd--Novi Sad1982N. CRNOBRNIA, 'O
zlatnicima - nunimimaSkordiskaiz kolekciieVelimiraCeleketiCa',Glasnlksryskogalheologkog
'1989,151-754.
dluitpa5,
3t9
 kripul

SKRIPUL(SCR'PULUMI

Rimska uteZna enota Stiriindvajsetinke -+ unciie (uncta). Njena teta

ie
znasala 1,13g.

SLOVANI

W. Hahn je poizkudal Slovanom pripisati kovanje barbariziranih semisov

(-+ semissis) s povpredno teZo 2,2 g po predlogah bizantinskih novcev cesarja
Heraklija (610-641). Podrodje -+ obtoka -+ imitacij teh novcev naj bi bilo na eni
strani omeieno na danadnio Albanijo, na drugi pa na prostor okoli Kamunta
(Carnuntum), danadnjega Deutsch Altenburga v vzhodni Avstriji. Omenjene
imitacije se pojavljajo tudi na prostoru Dalmacije. Prav razdirjenost novcev gaje
navedla k sicer neprepddljivernu pripisovanju kovania teh imitacij Slovanom.
Proti Hahnovi hipotezi govori lociranje teh imitacii na podrodje Albanije, kamor
Slovani niso zadli, ptav tako je na ozemlju vzhodne Avstriie, ki
ie v 7. stoletiu
sicer vsaj deloma sodilo v okvir slovanske drZave, slovansko kovanie imitacii
malo verjetno. Sodasniliterami viri ne porotajo, da bi Slovani kovali denar.

_-Li!.=.W 1{l , M-on_eta

,__- 720), Imp?dlByzantini,Bd.II. VonHe/actius
btsLeonIIL/ Allein/egielang
(610 Wien 1981,133;lD., 'Ein Beitragzur slawischen(?)Semlsseslabk', Mitth.-Oste;
Nun. Gesell.17/3, 797'1,2'I-22.

soLtD(solrDUS)

t
j
Poznoantidni zlatnilg ki ga te leta 309 prvid uvedel cesar Konstantin I.
(306-337) v kovnici -->T7eaei.Leta 314 se;e kovanje solidov razdirilo po vsem
zahodnem delu rimskega imperija, od leta 324 pa so ga kovale vse tedanje kovnice
v imperiiu [1- Konstancij II;2 - Valentinijan I.]. Njegova povpredna teia je znadala
4,55g, kar;'e odgovarjalo skovanju 72 novcev iz -+ funta kovine, po vrednosti pa
;ebil enak 24 -+ silibam (siliqua).TateoretidnateZasolida je obveljala do propada
bizantinskega imperija [3 - Herakli.i]. 5e zlasti v 4. in 5. stolegu so ga kovali v
velikih kolidinah. Solid se je delil v novce poloviine vrednosti (-+ semissis) in
novce tretjinske vred.nostt (-->tremissis).Kovali so ga tudi Zahodni in -+ Vzhodni
Goti, -+ Langobardiin -+ Merovingi.

320
 pintriie

Lit. - C. H. V. SUIHERLAND,TheRornanInpeial Coinage,Vol. VI. Ftoft Diocletian'sRe'

form lo theDeathofMa rftifius,In don1967,1N)P.M.BRUIiN,Ihe Romanlrnpe/ial Coinage.VoL
'VlL
Constaqtineind Licinius, London1966, 4-8; ,. P C. KENT, Ihe Rolrranlrnpetial Cu'nage,Uol,
VllI. Ihe Fanilv of ConslantineI, London 1987, 57-59tW. HAIIJ'I, Die Osqrngung des/tirrrischefl
Rricheeiflt 5.Iahrhundftt (408-497 ),!|lj"ren7989;P CRJERSoN, M. MAYq, Calalogueofl-qte Ronart
Coin6in lhe Draftba ofl Oakt Collech:onand itulhe Witterltore Collechon,Floft ArcadiusandHonoias
lo lhe Accessioflo/Anastasius,Washi\glo'r. 1992,70, 32.

SPfNTRfJE (sPtNTRtA9

Posebno vlogo v psevdodenami skupini + teser (tesselae)so igrale bakrene

spintriie. Soded po lascirmih upodobitvah na njihovi sprednji strani (na zadnji
strani se pojavljaio Stevilke I-XVI, pred katerimi le vtasih drka A v pomenu as),
so predvsem v 1. stoletju po Kr. sluZile kot vstopnice oziroma Zetoni za vstop v
javne hide. Cesar Tiberij ie namred v jamih hidah prepovedal uporabo novcev s

32r
 podnja Meziia

cesarjevimporhetom. Verjetnoso s tem milliene lascioanomismata(Martial g 78,

9), ki soiih ob praznovanlih skupajz Zetoniza ystop v amliteater metali ljudstvu.

Lit. - B. Sa/loNETI , R, RfvA, k tessereelotiche mrnne. Spinlriqc, Lugano 1981; R.

TVRCAI'LNtga mofteta,Lyon 1982 J. D. BATISoN,'Ro'fran Spirrtn:,cein'theHunter toin Cabinet',
vi Ermaino A. Arylan Sludiz Dtcata (Glau 7),191,385-394.

SPoDNJAMEzl,JA(MOES|AtNFERIORI

MarcianoPots o
Nicopolis ad lstrum

Prvotno skupaj s kasnejdorimsko provinco -+ Zgomjo Meziio (MoesiaSu-

perior) del erl.otne{tmske province Meziie (Moesia),k jo ie leta 12 po Kr. depred
nastopomsvoievlade ustanovil bododicesarTiberij (14-37) in seje razprostirala
od izliva Drave v Savodo emega morja. Na severuje rneiila na Donavo, na iugu
na provinco Trakiio (lhracia) inna vzhodu na Cmo morie (PontosEureinca).Cex;ar
Domiciian (81-96) je provinco Mezijo leta 86razdetl v dve konzulami provinc!
Zgornio (MoesiaSupeior) in Spodnjo Mezijo (MoesnInfen:or),k;tiu ie delila reka
Ciabros(d.anesCilllical
Na pofuolju kasnej5erirnske province sobile ustanovljenegrskekoloniie,
od katerih so imela Zev 3. stoletlu pr. Kr. kor.no pravico mesta+ Istros,+ Tomis,
+ Kalktts, + Dionysopolisin -->Odessos.Lastridenar so kovale do leta Z2pr. Kr.,
ko sopodrotje zasedliRimljani. NasledniatabelashematiEroprikazuie delovanje
posameznihavtonomnih kovnic v kronolo$kemzaporediu.

322
 redniebalkanska plemena

Kovnica Obdobje kovanja

okoli400 okoli 185pr Ki

Odessos 4. stol.-72 pr. Kr.
Ka/hbs 28112pi.Kr.
Dtbnysopolis okoli 20G-72 pr. Kr.
Tomis 2. pol. 3. sto1.J2 pt, Kt.

V dasu obstoja dmske province so lastni denar poleg kovnic, ki so pred

tem kovale avtonomne novce, prideli kovati le v mestth -+ Marciarutpolis in -->
Nikopolis,ki jt je rctanovil cesarTrajan (98-117). Delovanje kovnic v tasu Rima
v kronolo5kem zaporedju prikazuje naslednja tabela.

Kovnica Obdobje kovania

Tonis Caius-Philippus L
Kollatls Nero-Philippus L
Odessos (Augustus)Domitianus--Cordianus IIL
Nem/Hadrianus--4ordianus I.
Commodus-Cordianus III.
DionysopoL:s Antoninus Pius--4ordianus III.
Nicopolis ad Istlu,tl Antoninus Pius- Cordianus III.

Lit. -B.PICK, Diea tikenMinzel No/dliechmlaids, Bd.J.Die antlkenMinzen oonDacen

andMoesien,Be in 1.898,51-518;E. SCHONERT-CEISS, 'Das moesisch-thrfische waihrungssystem
in der idmischen Kais etzeit', KIlo 72, 1990,3-105.

SREDNJEBALKANSKA PLEMENA V PREDRIMSKEM OBDOBJU

Plemena severnega in osrednjega Balkana so se z roparskimi pohodi, s

trgovino in s sluZenjem svojih pladancev v makedonski vojski hitro seznanila z
uporabo denarja. Do zatetka 3. stoletja pr. Kr. je bil na sevemem Balkanu denar
v obtoku le v zelo omeienem obsegu. Sele obseZno kovanie srebrnih -+
tetradrahem makedonskih vladarjev Filipa II. (359-336 pr. Kr.) in zlatih -+
staterjev Aleksandra Velikega (336-323 pr. Kr.) je povzrodilo veEi -? obtok teh
novcev in njih uporabo tudi med balkanskimi plemeni. S propadanjem makedon-
skega kraljestva so barbarska plemena pridela posnemati kovanje novcev, s
katerimi so se do tedai najpogosteiesreievala.
Od srednjebalkanskih plemen so se z uporabo denarja gotovo seznanili
Dardanci (Dardanil inMedi (Maed), deprav lastnega denarja vsaj Medi gotovo
niso kovali. Apijan (Appianus,Ill. S) namred poroda, da so v osemdesetihletih 1.
stoleqa pr. Kr. ta plemena z dena4em, ki so ga naropala v Delfih, podkupila

JZJ
 \r\
a\\

o\\
u
*.o
-.t

rimskega konzula L. Korneliia Scipiona (L. Cornelius Scipio). Livij porota, da so

Dardmcr (Dardanil leta 167 pr. Kr. kupovali sol v Makedoniji in da so jo pladevali
z denarjem. Grdki denarje zelo verjetno uporabljalo tudi pl eneTnbalov (Thibattt).
Ardi$cr (Ardtaei) so veietno uporabliali denar, kovan na sosednjih podrodjih. Z
gotovostio ie mogode trditi, da je lastni denar kovalo le pleme -+ Skordiskov
I JCO|AtSCt ).
Na obrnodju Dardaruie (Dardania) je na zade&u 4. stoleta pr. Kr. v veliki
meri kroZil srebmi denar firske kovnice Darr.astil (+ Damastion).V tretjem stoletju
se v obtoku poiavijo novci rnakedonskih kraljev Filipa tr., Aleksandra, Filipa III.
in drugih makedonskih vlada4ev kot tudi novci peonskih kraljev Patraja (340-
315 pr. Kr.) in Avdoleona (315-286 pr. Kr.). V drugem stoletju pr. Kr. v obtoku
prevladujejo novci makedonske prve republike in novci kolmic Apolonifa (-+
Apollon;ia) inDtral-rij (-+ Dyrrhachium). Verjetno so v tem dasu prideli v Dardaniii
kovati posnetke makedonskih novcev in nekaj kasneie zelo verjetno lastrri denar,
5e posebej zato, ker so bili na njihovem ozemliu Stevilni srebrni rudniki.

Lit. - F. PAPAZOGLU,
TheCmllal Balkan77/bes
1r/Ple-Roman
Times,Amsterdam192&
posebel462-473.

STAGIROS

Ko!-nica v istoimenskem mestu na halkidskem polotoku v -+ Makedoniji,

danes severovzhodno od kraja Olympiada v sevemi Grtiii. Konec 6. stoletja pr.

J1+
 tater

Kr. so v njej kovali -+ tetradrahme z levom, ki skade na merjasca na sprednji

strani in z -+ inkuz om (lncusum) na zadnii strani [1] . Na tetrobolih, ki so jih kovali
v istem dasu, sta na sprednji strani upodobljena divja svinja in napis ETA|I, na
zadnii strani pa je inkuz[2].

Lit. H. GAEBLER, Bd.III Die antikenMiiflzen

Dtea ti*enMiinzenNo/dgiechmlands,
uohMakedon untlPaionraBerlin193c,Il0-lIL

STATER

Ze v 6. stoletju pr Kr. novec iz elektruma s telo 14,2 g ll - Ionrja). 2e

kmalu so soiasno z njim kovali tudi zlati stater in srebrni stater s tezo 10,89g.
Zlatemu state4u so hitro znizali teio na 8,17 g [2 - makedonski kralj Aleksander
III.I, po vrednosti pa je bil enak desetim srebrnim state4em.

Srebmi stater je bil po vrednosti enak dvema (lahki srebrni staterji) oziroma
stirim (tezji srebrni staterji) -+ drahmam. Sprva prevladujejo state4i eginske -r
novdne mere v vrednosti dveh drahem(: didrachmon)s povpreino teZo okoli 12
g [3 - Lokris]. Od srede 5. stoletja pr. Kr. so jih v glavnem nadomestili state4i

325
 tatistika v numizmatiki

atidke novtne mere v vrednosti treh drahem (: tridrachmon) s powredno teio

okoli &7 g [4 - Korint]. V severni Grdiii je zna5ala povpredna teZa state4a v
vrednosti treh drahem okoli 16,5 g

STATISTIKA V NUMIZMATIKI

Matematidne statistidne metode se v + numizmatiki uporabliajo tudi pd

dtudiju specialnih problemov, kot je na primer ugotavljanje dtevila skovanih
novcev z enim -+ pedatom, pri -+ analizi tez in ugotavlianju povprednih teZ
posameznih vrst novcev in pri -+ interpretiranju novtnih najdb, kjer se ugotavlja
intenzivnost -+ denarnega obtoka. Z nieno pomodjo poizkudajo rned drugim
ugotavljati tudi Stevilo skovanih novcev v posameznih -+ ernisijah.

Lit. C. CARCASSoNNE, T.IIACKxNS(eds.)Slal/:tticsandN m/snatlcs,Sr''Iasbourg

1981;
C. CARCASSoNNE,M4thodes
slatistiqaes
m flufilsftatique,Louvain-la-Neuve1987.

STEFANEFORI (STEPH A N EP H OROII

-->Tetradrahme atidke -? novdne mere, za katere na zadnji strani znatilen

ie
venec, ki obdaja upodobitev Prav ta naj bi Ze na prvi pogled oznadeval novdno
mero. Ni ugotovlteno, ali je bil omenjeni izraz za te novce v uporabi Ze v antiki.
Te novce so kovali predvsem od okoli leta 166 pr Kr. v -+ Makedoniji [1 - Perzej]
in v nekaterih mestih v Grdiii (npr. v Atenah [2]). V 2. polovici 2. stoleqapr. Kr. so
imeli prevladujoio vlogo predvsem v egejski trgovini.

Lit. - w' SZAIVERT, 'Stephanephoren und Kistophom: Die mittelhellenistische

GroB-
silberpriigung
'1983, und die rdmische-Ostpolitik
in derBgeis';L/tte/aeNrhbmaticaeV/?tdoboenses2,
29-55.

STIL

Stilne analize upodobitev na novcih so eden od kriterijev, ki omogotajo

razvrstitev posameznih novcev v nek sistem oziroma njihovo -+ relativno

326
 tobi

1-3 - Razlika v stilu upodo- kronolo5ko opredelitev [1-3] . Na vsakem novdnem -+ peiatu je mogote zaslediti
bitev na sprednii stradtetra-
drahem ozircima drahem roko umetnika, ki je petat zasnoval in izrezal. Tako je mogode s stiho analizo
atenske kovnice iz obdobja
okol a90pr Kr. [!, okoli 46s razlikovati tudi novce razlitnih kovnic [4 5 - Avrelijan]. Do nekih oprijemljivih
Dr Kr. I2l-in okoli J30 Dr.Kr. oziroma zanesliivih rezultatov lalrko analize stila privedejo le skupaj z uporabo
I3l ie ;i-" kronoLo!kega
drugih raziskovahih -+ metod, saj so prav dtudije stila nenatantne in zelo odvisne
M=Zt1
od subjektivne ocene raziskovalca.
t--5 - Razlika v shlu porrreta
cesaria Avrelijana na zla,t-
rnk-ih:kovrncetitediota m 141
jn Sb1aI5l.
M=2t 1
STOB'

Kovnica v istoimenskem mestu v dmski provinci -+ Makedoniji (Macedo-

nia),kr. je postalov iasu vlade cesarja Vespazijana (69J9) muntctpij (Muniapiun
Stobensium)in istodasno dobilo pravico do kovanja bronastih novcev danes
Gradsko v Republiki Makedoniji.

RMSKI PROVINCIALNI NOVCI

Bronaste novce z doprsjern rimskega cesarja in njeSovo titulaturo v

latinddini, ki jih na zadnji strani vedno oznaduje napis v daljdi ali krajdi obliki

-'tzl
 uberat

M\,NICIPIVM STOBENSIVM, je mesto kovalo od vlade cesarjaVespazijanado

vkljudno vlade cesarjaKarakala (211-217). Na zadnji strani so pogoste upodo-
bitve arhitekturnih spomenikov v mestu [1 - Tit in Domicijan], zadiitnice mesta
oziroma posameznih bozanstev (npr. Viktorije [2 - Karakala], Hilaritas [3 - Julija
Domna],Jupitra ali Serapisa).

RIMSKI PSEVDOAVTONOMNI NOVCI

V tas okoli leta 72/ 73 uvrdtamo kovanje > psevdoavtonomnih novcev z

Viktori;'o na sprednji strani in z upodobitvijo bika na zadnji strani, kar se nanada
na ustanovitev mesta [4].

Lit. - H. CAEBLER, ,t? anhkmMijnzenNordsriechenl/tnds, Bd.III. DleanlikenMinze,r

oonMa*edonia undPaiofi/a,Bell:'rr1,935,171-114;
S.DUSAMC, 'A foundation-type on the coinage
o{ the Municipium Stobi',Rezlue belgedeNunisnatiqae172,1967,11-29;B BdRJC-BRESKO\,1t,
'Reversnepredstavena novcumunicipijuma Stobl',Namlzmatidt/ls,1992,25-46.

S UB E R A T( S U B A E R A T U S I

Itepublikanskidenariiiz leta Latinski izraz, ki oznaduje,da je pod srebrno prevleko novca bronasto je-
40 pr. I<r.z bakrenin iedrom.
dro. Gre za sodasne-+ imitacije oziroma za + ponarejanje grdkih, keltskih in
kasneie rimskih srebrnih novcev

328
b

SUBFERAT( SUBFERRATUSI

Kovani Zelezni novci, obdani z bronasto prevleko, ki naj bi bili ob

pomanikaniu denarja nadomestili uradno skovane rimske + sesbtqe Gestertias),
katerih -t imitacije so bili. Novci so znaiilni predvsem za podrodje rimskih
ptovincNoik (Noricum) inPanorija (Pannonia), izd.elovali pa so jih predvsem v
voiaskih centrih (npr. v vojadkih taborlh Brigetio, Laurlacum, Cornuntum).
Izdelovanje teh novcev je znaiilno za obdobje markornanskih vojn v dasu vlade
cesarjaMarka Avrelija (161-180) predvsem pa za obdobie vlade cesaria Septimija
Severa (198-211).

Lit. - G. DEMBSKL 'RdmischesNotgeldin Norikum und Pannonien',Riaistaltalkna di

Nutt/sr atico95,'1993,453460.

SUROVEC

1 - Plo56ca,pripravliena za
skovanie - ;ntbninilana (3.
st. po IG.) Na nienemrobu j€
viden odtis slabo odkovane-

2 - Glinasti kalup za ulivanj€

surovc€v za kovmie keltskih
novcev.lzkopaliso q. v kelt-
ski naselbini u Manchinsu
(Nemliia). Povzeto po H.-1.
I<ELLN€ri Die MnEfu"de nn
Maflehi'e ,td dE *ebischen
Fandn nlze I a$ Srdbayeffl
(Die Aussrabun-sen in
Manchinq,Bd. r2), Suttsart
r90, TaJ:38.

3.-.Frijski uiitek republikan-

Neobdelan kos kovine dolodene kvalitete in todno dolotene teZe, ki je

pripravljen, da seiz niega skuje novec. Sprva so bili surovci sferilne oblike, kasneje
so vedno pogosteidesplo5tene okrogle + kovne plo5nice [1], posledica tega je
bilo veianje premera novcev. Surovce so pridobivali z ulivanjem v kalupih [2].
Ze v dasu rimske republike [3], de zlasti pa v 3. stoletiu po Kr. so ulivali po ved

329

4 - Surovci za skovanie malih
noriikih n€bmikov iz Celia
(sloveniia).
bronastih surovcev skupaj in iih rnto lodevali s sekanjem, zato so bronasti novci
iz prve polovice 3. stoletia precej kvadrataste oblike.
Kelti so pridobivali surovce z ulivanjem v posebne glinaste ploddce. Veliko
srebmih surovcev je bilo naidenih npr. v reki Savinji v Celju (Slovenija), kar
dodatno podkrepljuie tezo o delovaniu kovnice -+ norigkih novcev v tem kraiu
14',1.
Surovce so predvsem v stari Grdili obidajno segreli, preden so iih polozili
med pedate in iz njih skovali novce.
Kot surovce so v vseh obdobjih uporabliali tudi tuie novce oziroma novce,
ki niso bili vet primemi za obtolg in so iih -+ prekovali z novimi tipi.
piSc
ac
330
 -

I
a

TALENT(TALANTOM

Najvedja grdka uteZna enota, ki se deli na 60 -r min oziroma 6000 -+

drahem. Teoretidno relka 26,196 kg.

(TAUR'SCq
TAVRfSKT

l"1ifit1"ff13.f:,fft* Keltskopleme,ki ie poseljevalo Slovenije od.Okre(Ocro,

ozem{edanadnje
brnikov danes Nanos v Sloveniji) dez Gorenjsko in Dolenjsko ter na vzhodrtpi goi Mons

331
 avriski

Claudius (po vsej ve4etnosti Moslavaika gora, Hrvadka) mejilo na pleme ->
Skordiskov (Scordisct).Na iugu so mejili z -+ Japodi, na zahod u sKarni(Carn) in
na severu z ; Noriki (NoricA. Okoli leta 41 pt. Kr. jih je skupaj z -+ Bqi (Boi)
premagal dadanski kralj Burebista in tedai je njihova mod tako oslabel4 da se je
tudi nad njihovo ozemlje na o4em podrodiu danainie Slovenije zelo veqemo
razsiril moden politidni vpliv Norikov
Okoli leta 70 pr. Kr so podobno kot Noriki prideli kovati lastni denar, ki je
bil po stilnih znadilnostih in teZi zelo podoben noridkim srebrnikom.

o 5
Osnovni novec v njihovem denamem sistemu je bil veliki srebrnik ( _>
tetradrahma) [1-3], poleg tega pa so kovali de srebmike polovidne vrednosti
(didrahma) [4] in srebrni drobiZ (pribliZno dvajsetinski dei velikega srebrnika
na prostoru juZno od Karavank) ki je v tedanjem > denarnem obtoku igral

a najvaZnej5o vlogo [5]. V njihov denarni sistem je sodilo tudi kovanje redkih
zlatnikov ( + staterjev) in zlatega drobiZa (osminka staterjaje bila doslei odkrita
le v Celiu v Sloveniji) [5].
Do pred kratkim so njihove novce pripisovali plemenu Norikov (Norict).
Delili so jih na dve skupini, ki iu povezujeio predvsem stilne podobnosti. Drugo
od dveh skupin novcev so neustrezno poimenovali vzhodnonoridka (Gdbl). Ti

e 6
imajo na sprednii strani upodobljeno Apolonovo glavo, na zadnii strani pa le
konja in redko napis. V obtoku so bili omejeni na obmoije danadnje osrednje
Slovenije, medtem ko so njihovi zgodnejdi novci razdirjeni tudi na podrodju
severozahodne Hrvadke. V zadnjem dasu so to skupino skudali poimenovati
savska, teprav gre v resnici za novce Tavriskov Tudi zanje je znatilno kovanje
* drobiZnih novcev, na katerih so upodobljeni konjidki, ki po stilu povsem ustrezato
upodobitvam na velikih srebrnikih.
Lastni denar naj bi kovali do okoli leta 21,120pr. Kr (cdbl) ieprav je
mogode domnevati, da je kroZil v obtoku vsaj de do Ieta 1.61IE pr. Kr., ko so
Rimljani mirno anektiraliceLotnopodrocjeNorika.

JJZ

1 - Shemaii;en prikaz tehnike
2- Na spredniist.ani rimske-
ea reDublikdsk€sakvadran
ia rzbkoti zzo pr.-xr so upo-
doblieneklesnekot osnol.no
orcdje pn proizvodnji ulitega
ehnika kovanja
KroZenjedenarja Tavriskovje bilo v obtoku omejeno izkljudno na ozemlje
juZno od Karavan( kot rradregionalnopladilno sredstvopa seje uporabljal rirnski
republi kanski -+ denarii (denarius)
Na ozemlju danainje Slovenijeso Kelti kovali svojdenar na podrodju Celja
(tedai Ce/eio),o iemer priia velika pogostnost naidb novcev na omeienem prostoru
pod Miklavdkim hribom v reki Savinji, predvsem pa pogoste najdbe -+ surovcev
(srebrnih kepic doloaene teZe),iz katerih so kovali denar
Zaradi pornanjkanja pisnih virov iz tega Easaie zelo teZko ugotoviti
razmerje vrednosti med denarjem Tavriskov in rimskim denarjem oziroma kupno
mod lokalnih keltskih novcev Najnovejie analize grdkih tekstov pisateljaArijana
(Arianus)iz 2. stoletjadovoljujejo domneve, daje bilo razmerje vrednosti velikih
srebrnikov proti dmskemu denariju 1 i 2,5 ozi;oma da je bil en veliki keltski
srebmik vreden 40 -+ asov
Nedvomno je bil v vsakdanjem Zivljenju lokalnega prebivalstva najpo-
membnejji drobiZ, veije kolidine velikih srebrnikov pa so bile najpogosteje v
rokah plemenske aristokracije oziroma trgovskih slojev. -+ Zakladne najdbe nekaj
sto tetradrahem so bile v Sloveniii odkrite med Dobrno in Retiami v bliZini
Trbovelj oziroma v Lembergu pri Celju, nekoliko manjda zakladna najdba velikih
srebrnikov pa izvira iz bliLine vasi Bevke pri Ljubljani, vse tri pa se lahko
interpretirajo kot last premoZnih trgovcev
- R. GOBL,Typologieund Chtutologiedet kcllB.hen Mun2Pln:gl1ltgIn Nolli n, Wien
'1973; Lit-
Io., Die Herudrachni/nyagang del Gloss-Boier.Ablauf. Chlonologicund histollscheReletlnnz
ftir Noricam
'1977; and NachbatpebieEWien 199+ P. Kos, Keltski ,to?ci Slo?mje (Srtdla 1'8),Ljubljana
ID., 'Wechselbeziehungen zwischenRom und dem keltischenOstalPenraumaufgrund
derMinzfunde',v: KellischeNarh/snntik a d Archaeologle(BAR Int. Ser 200), Oxford 1984,185-
200, H. GRABL, 'Arrians Zeugnis zur Geldwirtschaft im antiken Ostalpentalrn', Stadia
Naftismatlca LabllcenslaAleundro /elofnlk Oblata (Situla 26), Ljubljana 1988,11-14.
TEHN'KA KOVANJA
Potem ko so dolotili kvaliteto kovine in teZo novc4 ki so ga nameravali
skovati, so pdteli z ulivanjem -+ surovcev oziroma kovnih ploddic. Kot surovce
so vtasih uporabljali tudi tuje novce oziroma novce, ki niso bili ved v obtoku in
so jih prekovali z novimi peiati.
< pe.at za zadnjo stran novcJ
<-- peiatza sprednjosban novca
333
 ehnika kovania

Siela iz Rirna (3. 4. si.) s pri- Pogosto so segretesurovce prijeli s kl ediarni (sultpostor)in iih polozili na
kazon kovania denarja. Lavo
re ,nlltxot"s kladjyom v rc- spodnji trdno pdtrjeni -+ peaat za skovanje sprednje strani novca, aezenj so
ki sklanja nad nakovalom in
l l n o i o ! D r i t r i e r u mp e a a t o m . poloZili premidni pedat za skovanje zadnje strani novca, po katerem ie delavec
De;no uiadnik v iogr z zgoF
ntlm pecarom v desnrcr rn s
udaril s kladivom (ruallealor).Ker je bil pedat za zadnjo stran premiaen, so ga
(G. PANSA, polozili na surovecpoljubno glede na spodnjipeiat. Zatojebila lega enegapeaata
' ' I l l u s t r a z i!'olevici
kladivom ne
di un basso'
j
r lielo romano rapprcsentm- glede na drugega sprva povsem nakljuina. V dasu helenizma so prideli sistema-
te un officina monetaria dell'
ntpero , M/t't. d. kab. dett. tidno paziti, daje bila lega enegapeiata glede na drugega totno dolodena.pedate
r/./t. Ltstitutls, Ri"t. Abt. 22, so oznadevali,da bi imeli delavci v kovnici laZje delo.
1 q 0 7 , 1 9 82 0 6 ) .

Lit. D. R. CooPE&TheArt andCrafto/ Coit laking.A Historyof Mlntmg Tbchnologt/,

London1988.
 T E NE S T I NI

Edini dokument o obstoju plemena Tenestinov v iliro-peonskem podrodju

je srebrnik z Apolonovo glavo na sprednji strani, medtem ko je na njegovi zadnji
strani trinoZnik in napis TENEETINQN. Novec je bil kovan okoli 340-330 pL Kr.

Lit. - J.M. F.MAv, TheCoinage

o/Damastion
arullheLesser
Coi ogeso/thelllyro-Paeoniarl
Reg/btx,
Oxfotd.'1939,192.

TERONE

Kovnica v istoimenskem mestu na halkidskern polotoku v -+ Makedoniii,

s
danes v bliTini kraja Toroni v Crtijl.

1
{E 2
o 3
€& @ 5

@ c @ @
Od konca 6. stoletja do okoli 480 pr Kr. so kovali tetradrahme z amforo na
sprednji strani ftrez napisa ali z napisom TE) in z inkuznim kvadratom na zadnji
shani [1] ter tetrobole diobole [2] in hemiobole [3] z vrdem na sprednji strani in
z inkuznim kvadratom na zadnji strani. Nato so do okoli 420 pr. Kr. kovali
tetrobole [4, 5] in obole ved tipov (vrd in napis TE I I --> incusum l4l; Silen I I
kozel [5]; vrd I I kozel).

Lit. - H. GAEBLE& ,/ie antite Mirlzen No/d?l;echenlands,

Bd.lll DiearltikenMiinze
oonMakcdoniaund?aionio.Berli^ 1935.774-115.

JJf
 :'-i esele

TESERE (TESSERAE)

Novcem podobni kovani ali uliti predmeti iz brona, medenine [1], svinca
[2], kosti [3], stekla ali terakote, ki jih uvrdiamo med --->psevdodenarne predmete.
SluZili so kot vstopnice, i$alni ali drugi Zetoni in imeli obtasno vlogo pomoZnega
dena4a ter bili v -+ obtoku na omejenem podroiju. Vsaj v tasu vlade rimskega
cesada Avgusta so tesere lastniku omogodale pridobitev brezpladnega obroka
Zita. Na zadnji strani imaio Stevilke I-XVI oziroma razliine motive (vojne,
cirkudke), na sprednji strani pa le v dasu Avgusta [1] in Tiberija glavo rimskega
cesa44 sicer pa tudi upodobitve razlitnih boZanstev.
Posebno vlogo v okviru bronastih teser so igrale ---rspintije (spntrne)-

Lit. - R. nrRCAN,,A/Er.u
tnoneta,Lyo 7987;A. MLASOWSKY,
Da antlkenTbsseren
im
Kestner-M seLn Hafthozte. Ietons, Splel' ur/d Velte mgsma/kefi ifi alten Rom,Hannovet 7991.

TESPROTf(THESPROTOtI

Eno izmed glavnih plemen v + Epiru. Poseljevaliso zahodni del epirske

obale.Od okoli 335 do okoli 330/25 pr. Kr. so kratkotraino kovali bronastenovce,
potem ko je na niihovem ozernlju prenehala delovati kovnica v bivdi korintski
koloniji + C/ea Na novcih s povpredno teZo okoli 5 gje upodobljena Perzefonina
glava, na zadnii strani pa troglavi Kerber in napis OE.

Lit. - P R. FRANKI,,/? 7ntikmMiiftzetl-oon

Epirus,Wiesbaden1961,47-51.

336
 TETRADRAHMA

Tetradrahma kari jskesa oto- V dasu Grdije srebrnik vrednosti Stirih '+ drahem.
ka R /rs iz okoti 360 tr Kr.

TEzE 4 ANALIZA TEZE

THASOS(TASOS)

AVTONOMNI NOVCI

s 2
G 3
il @5

s G @ @
Kovnica na istoimenskem otoku v -+ Trakiji, ki je pridela z delovanjem
okoli leta 525 pr. Kr. V obdobju med 525 in 463 pr. Kr. so kovali srebme -+ staterje
[1], -+ drahme in obole [2] z upodobiwijo Silena z nimfo na sprednji strani, ki se
pogosto pojavlja na sodasnih + trako-makedonskih novcih. Na zadnji strani je
le poglobljena svastika.
Kovnica je ponovno pridela delovati okoli leta 435 pr. KL in do 411pr. Kr.
so v njej kovali srebrnike treh vrednosti z istimi upodobitvarni kot v predhodnem
obdobju. Le na zelo majhnih srebrnikih je na sprednji strani upodobljen delfin.
Med 411ir 404 pr Kr. so kovali male srebrnike [3 - hemiobol] in zlatnike s Silenovo
glavo, na zadnji strani pa se prvid pojavlia irne @A.

..' J I
 hasos

Med okoli 404in 335pr. Kr. so kovali avtonomne tetradrahme [4] po trako-
makedonski -->novini meri in didrahme (ki jih napisi imenujeto stateii). Drahme
so kovali do okoli 310 pr Kr. Na sprednji strani teh srebrnikov je upodobljena
Dionizova glav4 na zadnji strani Herakles, ki napenja lok, in za njegovirn hrbtom
napis OAEION. Srebrnike po trako-makedonski novdni meri so kovali do okoli
338 pr. Kr. Okoli380 pr Kr so kovali tudi zlate drahme z isto upodobitvijo kotna
srebrnikih [5]. Na manjdih srebrnikih iz tega obdobja je upodobljen silen in vri
[6]. Okoli 390 pr Kr. so prideli kovati manjdebronaste novce v vrednosti 2 halkov
(--> chalkous)('l l-12 obola\ [4, okoli leta 360 pr. Kr pa vedje bronaste novce v
vrednosti poloviinega obola s Heraklovo glavo na sprednji strani in z lokom,
kijem ter napisom OAIION na zadnji strani [E]. S kovanjem bronastih novcev
vidjih vrednosti so prenehali okoli leta 300 pr. Kr., niZjih vrednosti pa okoli 250
pr. Kr. Istotasno so kovali tudi male bronaste novce (teZke okoli 2,5 g) z istimi
upodobitvami, kot se pojavljajo na srebrnikih.

Od okoli leta 180pr Kr. so v tej kovnici kovali tetradrahme atiSkenovdne

mere z upodobitviio glave Dioniza na sprednji strani in s stoiedim Heraklesem
ter napisom HPAKIEOY> >OTEPO> OAEIQN na zadnji strani [9]. Te novce so
kovali do zaietka 1. stoletja pr Kr in jih v velikih kolidinah izvaiali na podroije
Trakije in Dakije kier so jih tamkajdnjakeltska plemena uporabljala kot predloge
za kovanie -+ imitacij. Istodasno so kovali tudi bronaste novce razlitnih vrednosti
(Artemida / / Herakles [10];Herakles / / lokin kil';amfora / / rog obilja). Bronaste
novce s Heraklesovo glavo na sprednji strani in z rogom obilja na zadnji strani
so kovali tudi v 2. polovici 1. stoletja pr. Kr

338
 nessalonrca

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

Od vlade cesarja Marka Avrelija (161-180) do Karakala (21L-J17) so

kovali bronaste novce s portretom rimskega cesaria in z njegovo titulaturo v
grsdini na sprednii strani. Na zadnji strani je upodobljen Herakles, ki ga obdaja
legenda @AEION [11].

Lit. - O. PICARD, 'Monnayagedrasiendu Ve sibcleav.Jdsus-Chdst',CotptesRendas.

AcadAmie desInsciptiotts& Belles-Left/es7g8L lD.,'Thasoset la Mac€doineau IVe€t IIIe
412-424;
siEcle',ConplesR;ndus,AcadAlrie des I
Inscriptions 61-776;G.LERIDE&'Les
Belles-l'ettres-1985,7
monnaiesThasimnes, G /dedeThasos,1968,185-191.

TH E88ALO N ICA (TESALONIKA)

Kovnica v istoimenskem mestu v -t M akedontii (Macedon/4, danes mesto

Thessaloniki v sevemi Griiji. Mesto ie leta 316 pr. Kr. po svoji ieni poimenoval
Kasander.

AWONOMNI NOVCI

Leta 187 pr. Kr. so v tasu vlade makedonskega kralja FilipaY. (220-179
pr. Kr.) v kovnici priteli kovati tetradrahme [1] in bronaste novce v imenu okroZja
Anpharitis,kije omenjeno tudi v legendi na niihovi zadnji strani (MAKEAONON
AM<DAEIQN).Na sprednji strani bronastih novcevie Dionizova glava in koza na
zadnji strani [2], pogosti pa so tudi novci drugih tipov Po rimski zasedbi so v
iasu med okoli 158in 150 pr. Kr. kovali tetradrahme za drugo makedonsko okroZje
(MAKE ONON AEYTEPA!) z makedonskim Siitom z Artemidino glavo v sredini
na sprednti strani ter s kijem v hrastovem vencu na zadnji strani. Kovnica ie
delovala tudi po ustarovitvi rimske province leta 148 Pr Kr., ko so v njej skovali

339
 hessalonika

tetradrahme v imenu kvestoia Ezila (Aesi//ss:93 l2 pr. Kr.) [3] in legata Brutija
Sura (Q. Bruttius Sura 92---88 pr. Kr.), vedno z oznako kovnice O.

RIMSKI PRO\{NCIALNI NOVCI

Od32137 pr. Kr. do 260 po Kr. (s kratkimi prekinitvami pod nekaterimi

rimskimi vladarji) so v tej kovnici kovali bronaste rimske -+ provincialne novce.
-+ Emisiie se v grobem delijo na tiste s portretom cesa4ana sprednji strani [4] in
na ---)psevdoavtonomne novce, na katerih je na sprednji strani namesto
cesarjevegaportueta upodobljena boginjaTiha (Tyche)kot personifikaciia mesta
[5], boginja zmage oziroma razni simboli, ki jih lahko tolmadimo kot izraz avtono-
mije mesta. Pripadajode legende so izpisane v grdtini. Upodobitve na zadnji stuani
obeh vrst novcev se omejujejo na razlidne upodobitve grdke boginje sreie Tihe,
grdke boginje zmage Nike (oziroma rimske Viktorije) [6] in Kabira (Kabeiros)l4l,
zadditnika mesta. Na zadnji strani je v vencu pogosto tudi ime etnikona v rodilrriku
mnozine. Psevdoa!-tonomni novci zelo verjetno niso bili v obtoku pred obdobjem
vlade rimskega cesarjaKlavdija I. (41-54). Obe vrsti novcev sodita po -+ analizah
teZ v isti novini sistem s todno dolodenimi teznimi enota rni bssarion). Y razliinlh
obdobjih so kovali novce razliinih vrednosti. Od zadetka kovanja do leta 41 so
kovali novce v vrednosti polovice, 1 in 2 asarijev; v obdobju od 41 do 249 novce
v vrednosti 1, 2 in 4 asarijev ter v obdobju od 249 do okoli 250 samo de velike
novce v vrednosti 4 in 6 asarijev Bronasti provincialni novci te kovnice so bili v
obtoku omejeni predvsem na podroije rimske province Makedontje (Macedo-
nia).

NOVCI MAKEDONSKE Z}MZE 6OTNO}I)

Najve4etneje so v kovnici Tesalonika od vlade cesarjaKlavdija I. kovali

tudi bronastenovce treh vrednosti v imenu makedonskezveze (ko/non\.Nanovcih

340
 hessalonika

najviSje vrednosti ie upodobliena krilata strela ali Mars, na novcih srednie

vredlosti makedonskiddit.Na sprednii strani teh novcevje upodobljen cesarski
portret, ki ga ni na novcih najniZievrednosti treh tipov (Ntka / | Efltl{;koni / /
ftig napis / / Sdit).Na vseh teh novcih ie napis MAKMONON oziroma KOINON
MAKE^ONON.

RIMSKI IMPER1ALNI NOVCI

Kovnica je priiela z obratovanjem v dasu tetrarhiie leta 299, ko ie po

perzijskih vojnah cesarGalerif (293-311) v mestu ustanovil svoio rezidenco.V
njej so delali delavci iz kor,nice Herakleja (-+ Heraclea).Do leta 303 so kovali
novcev zlatu (-->aureus\,srebru(-+ argmteus)inbronu (-+ nummas)[8 - Galerijl.
Kovnica le pridela ponovno delovati leta 308in je nato neprekinjeno obratovala
do konca 5. stoletjain kovala novcev zlatu [9 - Leonov solid], srebruin bronu [10
- fulijanov bronastinovec].Obdasnosokovali tudi -+ medaljone[11- Konstanthov
zlatnik v wednosti enegain pol solidal. Naipogostejgaoznakate kovnice je bila
fiS ozimma THES.

341
 icinum

BZANTINSKI NOVCI

Okoli leta 490 je v tej kovnici pridel kovati zlate novce Anastazijl. (491-
518) [12 - Justinijanov solid], njegov naslednik Justin I. (518-527) pa je kovanje
raz3iril na bronaste -+ folise (follis)in polovidne folise [13 - Justinijan I.l. Leta 630
so kovnico zaprli.

Lit. H. GAERLER, Dle a tiien MiinzenNoftk/iechenlads,Bd.lll. DiaantikenMnnzn

oo Makedoniaand Palottia,Berlin 1,906,38-45,60; I. ToURATSocLoU,Die Mi zstitte ?on
messahnih i del )ftischenf,atselzeiLBerlin'1988;A BURNETI,M. AMANDRT p pAU RTPOLLEt
RomatTPro?:)incial Coi age,Vol.I. London - paris 1992,297 305,C.H.V.SU"ILIERLAND,TheRoman
4l"r:o! qj*g", Vol VI F/otn Diocleti/t 'sReforn to the Death of Mail inas,London 1,962,501
519;PM,BRUUN, ThpRon/a l rpena/ Coinoge,Vo/. VL Corlstint/ne and Lictnlas, Londo^1966,
48l-5'll; I. P C KI\T, Th?Romtu lhfcnal C;inage. Vo/. Vt//. l Le fanily ofcoastanhne /, London
1981,395-425;J. W. E. PEARCE,TheRo///a Inp;riltl Coinge. Vot.tX. t/a/;n nian I-Theoltos/as I,
London 1951,163-188;W.HAEN, Monela hnph) Romani-Etzanntt Die Oslpniwry desfljmische
Rei.hesln 5. Iahrhaidert (408-491),Wien 1989;p CRIERSON, M. MA\S, C;tai;tke ofLate Roman
Alns /n theDumkrtott OaksColleclionaftd in the rwittefto/e Collcctlon.F/omArc;d/ ;aftd Hononus
t! /!e Access!11of 4 altasi '.WashirLgton 7992,67-68; D . M. METCALF,,The Minting of cold
Coinageat Thessalonicain the Fifth and Sixth Centuriesand the Gold Currencv of illvricum
and Dalmatia', v Studes n Earl! Blznnine Gold Coinage(Nuirismatic Studies i7) Nei^. york
19_88. 6ql0?i ry. Eflil\r , Monela lmleii Blzafltint Bd.L Vo,tAnastasiasI. b/slusti nnus I. (491-
565),\Nien1973;Bd.)1.t/onlustnus.bi;Phocas(565 610),WienlgZS;Bd.jIL VonHeractiasbis
LeoIll./Allein/eglel ng 610 - 720),Wien 1.981)D.M. METCALE,TheCower Coirlaseof Thessolonica
a del/ast/n/anI,Wien 1976;ID-,'The Minting of Gold Coinaeeat Theisalonic;in-the Fifth and
si\th Centuriesdnd the Gold Currencyot illyricum and dalmatia',v: W. HAHN and W. F.
MElC ^.Lt\ed..t,Studi?'ii Lar/!/B!,!anti;c Gold-arira3c \ew Yorl Iit88,bs-109.

T'CI NUM

Kovnica v istoimenskem mestu (municipium Ticmum) v 11. italski regiii,

danes Pavia v severni ltaliii.

RIMSKI IMPERIALNI NOVCI

Kovnica je pridela z delovanjem leta 274 v dasu vlade cesarjaAvrelijana

(270-275),ko so v mesto preselili osebje izkovnice -+ Med/olanzrzzin v njej kovali
-+ antoninijane [1 - Karin] in zlatnike.
Po Dioklecijanovi denarni reformi so v kovnici kovali zlate [2 - Severov >
aareusl, srebrne l3 -DiokJeciianov -+ argenlsl/i] in bronaste novce [4 - Konstantinov
-+ folisl. Leta 321 seje njen pomen pridel manjdati in Ze med leti 322 in 324 bila
te
 €
2

@
kovnica zatasno zaprta. Po kratkotrainem ponovnem kovanju je dokonino
prenehala z delovaniem leta 326, ko se ie cesar Konstantin I. (306-337) umaknil
iz severne ltalije.

VZHODNOGOTSKI NOVC

Kovnica je naiverjetneje pridela delovati Ze leta 489, ko je Teoderik (493-

526) zasedel Italijo. Tedai so v njegovem imenu kovali zlatnike. Intenzivno je
ponovno pridela delovati leta 536/37 v dasu vlade kralja Vitigisa (536-540), ko
so v njej kovali trernise (-s tremissis) 15 - Baduilal, nato pa do okoli leta 552 tudi
srebrnike [6 - polsilikva Teje] in bronaste novce.

Lrt, - R. GOBL,DIe Mnnzpni,gungdesKa/sercAurelianas (Moneta Impe i Romani 4Z)

Wie 7993, 40-41;K. PINK 'Der Aulbau der rdmischen MiinzprAgung in der-Kaiserzeit, \{. / 1.
Probus', Nu.4L.Zeitsch1fl73, 1949,60-67;lo., Der AuIbau der'riiriiscfien Mijnzpr:igung in der
Kaiserzeit VI/2. Carus$d Siitne', N m. Zeitsch/f/80,1963,24:29;C,H.V. SUiHEELANDIhl
Romafllftper1bl Coinage,Vol. Vl, F/om Dioclettai s Re/om lo theDeathoJMaininas, Lor\dor11962,
266-298;P. M. BRUiJN, Thc Ronan tnp?ial CoinaXp.Uol. Iltt. Const;nrinc and Lrcm,s, London
1966,349-387;W. HA}IV Moneta Inperii Bymntifii; Bd. 1. VonAnastasiasL blsIastinianus l (491
565),Wie 1973,78 ss;Z. DEM0, OstlogothicCoins/lottt Colleclionsin Croatia Slooenhand Bosn/a
& He/zegoaina(Sih:Jas2), Liublia a 1994 22145:

TINTENIITYNTENOII
Peonsko pleme, ki ni natandneje locirano, vendar je verjetno poseljevalo
podrodje rudnika Resenv danadnji Republiki Makedoniji. Med okoli 540 in 510

343
je kovalo 29,8 g teike oktodrahme [1] in okoli t3 I tetke -, staterje [2]. UpodobiWe
na novcih so podobne kot na novcih trako-makedonskega plemena -+ Ihnaiev.
Na sprednji strani ie mladenii s konjem, na zadnji strani kolo. Na teZkih novcih
ie na sprednii sirani upodoblien moZ med voloma, na zadnji strani kolo. Na novcih
je napis TYNTENON.

Lit. - J.N. SVoRoNot L he enbrxepintit{de laMacZdoinep/ouoC pr la numbmatiqae el

l'o/ daPa g4e,Clicago 79792,46-48;J.IURUKOVA, Monetnisakrcaitlaot b/ gaEkitezerxi.Moletite
nalrakistiteplemea ialadeteliSofia199217-33;N. G. L.IIAMMoND,AHktory o/Macedoda, Vo/.
I. s50-336 B. C.,Oxlofi 1979,74-85.

TIP

'tip'
Upodobitev na novcu se poimenuje po gr5ki besedi o ruroo, kar je
prvotno pomenilo o dtis udarca. Izraz zajema tako likovno upodobitev na novcu
kot napis na isti strani novca. Zaradi natandnosti ie potrebno razlikovati med
tipom na sprednji ali zadnii strani novca, kombinaciia obeh tipoy pa tvori tip
novca. Ta je drugaten Ze zaradi spremembe tipa na eni strani novca. Ugotavlianie
tipnih sprememb je pomembno pri Studiiu zaporedja posameznih novdnih J
emisii.

TIPOLOG
IJA

Upodobitev na novcu je del drobne umetnosti, ki je ni rnogote obravnavati

loieno od ostale upodabljaiode umetnosti dasa.

344
 ipologija

GRSKI NOVCI

1 - Ddrahma kovnice Selinunt Upodobitev na + grdkih novcih je sprva le enostranska in najpogosteje

na Siciliii iz okoli leta 490 pr
Kr. ErElianovlist na spredhii prikazuje simbol mest4 v imenu katerega so novec kovali [1" 2]. Kasnde se ta
strani srebmika se mmsa na
besedno isro ArSleqa imena pomen upodobitve izgubi.
mesta rn im€ft rastl'ne (bF
Sljan = o€l,rvov).

2 - Srebrni stat€i mesta ,44-

tapontun iz okoli280 pt.k.Na
sprednjistEnii je upodobli€na

3 - Atenska tetradrahma iz
okolj 420 pr Kr. Na sprednii
strani je upodobljenaAt€na,
4 - Stater miziiske kovnice
Kjzi]"- {Kr2tkos) iz oko]n 4IO rt.
KJ. Na spr€dnii strani je udo-
dobljentazon z zlahm nnom.
Upodobitev se ndaja na le-
eehdoo A rsonaltih, Do kateri
'iaj bi LraljXizik, ustanov't€ll
rsrormensKeaamesra,qosro-
liubnospreielJazonain ;ieso-
s - Drahma mak€donskega
vladaria Aleksddra [1, kova-
na v ko!,nici Milet v obdobju
295-275 pt. Kr.
Predvsem v4. stoletju pr. Kr. so na novcih upodobliena doprsja boZanstev
ali pa boZanstvav celoti. Pogosto se pojavljajo tudi atdbuti raznih boZanstev 5e
posebej Zivali (npr. orel kot atribut Zevsa ali sova kot atdbut Aten [3] ), mitolo5ke
osebe a1i osebe, povezane z lokalnimi legendami [4], oziroma lokalni izdelki,
povezani z gospodarstvom mesta.Z zatonom prevlade mestnih drZavic se krepi
kraljeva oblast in na novcih se vse pogosteje pojavljajo portreti vladarjev ki
nadomeddajoupodobitve bozanstev.Novci z vladarjevim portretom na sprednii
strani in z upodobitvijo sededegaali stoiedeBaboZanstva na zadnji strani postanejo
prototipi novcev imperialnega Rima [5].
KELTSKI NOVCI
V skladu s tradicijo imajo -t keltski novci na sprednji shani upodobljeno
modko [6] ali Zensko glavo, pri temer gre predvsem za upodobitve razlitnih

345
 ipologija

6.- Bronasii novec galskega
7 - Srebrnil qalskesa
- pleme-
na &t,ns?sa"b!.
8 - Zlati starer sevemogalske,
gapleme a Paisil.
keltskih bozanstev in manj za portrete Zivih oseb.Simbol, ki vdasih obdaja glavo
(na primer mertasec, sonce, kolo), verjetno pojasnjuje, katero bozanstvo je
upodobljeno.
Na zadnji strani so najpogosteie upodobljene Zivali l7l ali konjenik.
Osnovna upodobitev je pogosto obdana z mnoZico simbolov, vendar je danes
nemogode ugotoviti, ali se v tem skriva Zelja po pripovedovanju zgodbe ali pa
gte zgolj za izpopolnitev praznih povrdin na novcu [8]. Redkeie so na zadnji
strani novcev upodobljeni predmeti, predvsem oroZje, viasih sveti5de.

R]MSKI REPUBLIKANSKI NOVCI

9 - Denarij iz 115/114pr. Kr.

z upodobitviioboginieXom€
na sPreont''n zaonl srran'.

10 Denarii kovniaarja Sule

iz leta 56 pr. Ki Upodobitev
na zadnii atrani (sedeaisula,
za nllm jugufta z zvezan'm'
rokamij senanaia na vojaike
uspehelovnilarlev€sa oaeta
v severflAfriU. Predvsem na zgodnjih rimskih republikanskih novcih se upodobitve na
novcih nanadajona religijo (upodobitev boZanstev in njihovih atributov [9]) in
11 - Denarij Seksta Pompeia
rz let 42-40 pr. Kr. Na na Zivlienie ter tradicijo skupnosti. Sdasomaposvetajo vedno vet pozornosti
5predniisrraniie upodobLren
rvetilnil< sici Lskegainesta ,t/* dogodkom iz zgodovine rimske drZave,Seposebej,deje ta povezana z druZinami
.':irra s iemer Zeli kovnitar kovnidarjev [10, 11]. Pogoste so upodobitve tedanjih arhitektumih spomenikov
nakazari svoio povezavo s Si
[11].

346
 ipologija

RIMSKI NOVCI

12 - Domiciianov dena jz Najpogostejda upodobitev na rimskih novcih so bozanstva rimskega

upodobitvijo boginje Miner'
Parteona. Za poudarjanje posameznih vrlin in uspehov vladarja, ki je bil na
13 - V€spaziianov denarii s oblasti, so pogosto prav tako izbirali upodobitve raznih boZanstev (najbolj pogosta
personhlao jo JudEe na 2ad-
nii sLrani. Upodobitev se na-
je ve4etno upodobitev boginje zmage Viktorije, Minerve [12]) oziroma raznih
nala na zmaqoviti konec iu- personifikacij. V izbiri motivov se pogosto odrazajo resnidni zgodovinski dogodki
deislih vojn i padcem leiu-
[13], razne votagke aktivnosti, neredko so na novcih ovekovedeni velidastni
1a - Trajdov s6t€.clj s pogle- arhitektuni doseZki rimskega imperija [14]. V pozni antiki izgube vladarska
don na Cli.us Maaih us v Ri doprsja na novcih realistitne portretne poteze, ki postanejo povsem stereotipne
[15]. Tudi izbira motiva na zadnji strani novcev je povsem brezpomenska in
r5-- Vatentinijanov solid-s stG
tec'm cesa4em v votasK o-
konvencionalna in je omejena na nekaj standardnih upodobitev personifikacij,
praq na zadry suan.
ki so le 5e redko povezane s konkretnimi zgodovinskimi dogodki.

BZANTINSK] NOVCI

Do 10. stoletja je na novcih upodobljen bizantinski cesar sam ali s

sovladarjem, vendar je skorajda nemogode razlodevati individualne portretne

347
 omls

poteze posameznegavladarja, saj je le-ta sedaj zemeljski predstavnik boga [15].

Upodobitve na zadnji strani novcev so sprva povezane s poganstvom. Najpo-
gostejeie upodobljena Viktorija [16], redkeje personifikacija Rima in Konstan-
tinopla. Kasnejeso upodobitve najvedkratpovezanes krgianstvom in prikazujejo
kriZ [17], kristogram ali doprsje Kristusa.

Lit. C. FUCHS, Archilektardarstellungetl

auflamischmMiinzm de/RE)ub/itundderfnhen
Ka/selzeit,Berlin1969;P.HILL,
TheMonamenls ofAtlutnt Rome
asCoinTypes,
London1989;M. H.
CRAWIORD,'Roman ImperiatCoinTypesandtheFormationof PubliaOpinion',Stadies i,t Nu
t listuatic Method Plesented to Phillp Gliersor., Ca}J:.bfldge7983,47-64.

7O'l4rS(TOMt)

Kovnica v istoimenskern mestu v provinci + Spodnji Me ziji (MoesioInfe-

rzbr),danes Constanta na romunski trnomorski obali. V 2. pol. 7. stoletja pr Kr
so mesto ustanovili priseljenci z Mileta. Neodvisnoje postalo v sredini 3. stolega
pr. Kr, ko je pridela delovati tudi kovnica.

Med okoli 235 in 200 pr. Kr. so tu kovali posmrtne + zlate staterje
makedonskega kralja Aleksandra s simboli Dioskurov (zvezdi), ki se pojavljajo
na avtonomnih novcih Tomisa, zato jih pripisujejo tej kovnici [1].

AVTONOMNI NOVC]

V 2. pol. 3. stoletja pr Kr so kovali bronaste novce s povpreino teio 8,2 g

z Apolonovo glavo in trinoZnikom [2]. Tem novcem je sledilo kovanje bronastih
novcev s povpretno teZo 8,9 gir. zupodobitvijo velikega boZanstva na sprednji
strani ter orla v hrastovem vencu in z imenom mesta TOMI oziroma TOMITQN
na zadnji strani [3]. Na novcih so tudi imena oziroma monogrami uradnikov Na
novcih niZie wednosti (s povpredno te2o 2,5 g) z irneri uradnikov ie upodobljena
Hermesova glava, na zadnii strani pa glasniSki rog oziroma veliko boZanstvo na
sprednii strani in sprednji del konja na zadnji strani (s povpredno telo 2,4 g).
Poleg teh so kovali demajhne novce destinskevrednosti (s povpredno teZo 1,3 g)
z bradato glavo in klasom [4] ter z Atenino glavo in sovo.

348
 :i:;: :.,:: omls

Kasneje so kovali velike bronaste novce s povpreino teLo 7,8 g z glavami

Dioskurov na sprednji strani, s konjem in z imenom mesta TO ali TOMI ter
imenom uradnika na zadnji strani. V tem dasu je bilo zelo redko kovanje
srebmikov (tezkih 3 g) z Apolonovo glavo na sprednji strani in s trinoZnikom na
zadnji strani.
V sredini 2. stoletja pr. Kr. so prideli kovati bronaste novce s Zevsovo glavo
na sprednji strani in z dvema konjema z zvezdama [5] (kasneje samo z zvezdama)
na zadnji strani ter z imenom mesta TOMI.
V zatetku 1. stoletja pr. Kr. so kovali tudi zlate t state4e (sprva s poryrecno
teZo 8,4 g, kasneje8,2g)z upodobiwamiinz imenom tra5kegavladarja Lizimaha
(323-281pr. Kr.) s trinoznikom v odrezu na zadnii strani ter z imenom mesta
TO. Istodasnoz zlatniki so kovali tudi bronaste novce z Demetdno ali Zevsovo
glavo na sprednii strani in s klasom rned dvema zvezdama na zadnji strani. TeZe
teh novcev se gibljejo med 6,1 in 2,1 g. Okoli leta 72 pr. Kr. je z rimsko zasedbo
mesto izgubilo tudi - kovno pravico.

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

Pripisovanje nekaj redkih novcev cesa4emaAvgustu (27 pr. Kr. -14 po

Kr.) in Tiberiju (14-37) ni zanesljivo. Kovanie novcev z upodobitviio in titulaturo
rimskega vladarja v grddini se je pritelo v tasu vlade cesa4aGaja (37---41)in je

349
 opirus

traialo do Filipa I. (2M-249\ Na zadnji strad se pojavlja ime mesta TOMITON

oziroma TOMEITC)N, Kovali so novce ved vrednosti, in sicer enojne (s povpredno
teZo 3,4 g), ene in pol (3,9 g), dvojne (5,1,g\, ljqrle (7,7 g), Stirikratne (1O8 g) [6 -
Maksim, 7 - Filip II.l in Stiriinpolkratne vrednosti (1f3 g). Od vlade Marka Avrelija
(161-180) sena novcih pojavljajo oznake vrednosti (A za novce enojne,B dvojne,
I troine in A Stidkatne vrednosti [6]). V iasu vlade Gordijana III. (238-244) so
kovali tudi bronaste -+ medaljone. Na zadnji strani novcev so upodobljena
predvsem lokalna (Veliko boianstvo, Kibel4 Dioskur4 Tiha [6], Demetra) in
egiptovska boZanstva (lzida, Anubis). Pogosto je upodobljen Apolon oziroma
Herakles, grifon [7], razne personifikacije ter lokalna svetiSta.

RIMSKI PSE!'DOAVTONOMNI NOVCI

V iasu dmskega cesarstva so v mestu Tomi v velikih kolidinah kovali

bronaste novce brez upodobitve in imena rimskega cesa4a.V predaltoninskem
obdobiu (najve{etneje v julilsko-klavdijskem obdobju: 1. pol. 1. stol.) so bili to
novci Stirih vrednosti. Na sprednii strani novcev najvidjih vrednosti je najpogosteje
upodobljena boginja Tiha ali Demetra, na zadnii strani pa sta Dioskura [E]. Na
najpogosteidihnovcih srednjevrednosti je na zadnji strani vedno orel, na sprednji
strani pa je upodobljena glava boginje Tihe [9].
Od antoninskega obdobja (138-161) se na psevdoavtonomnih novcih na
sprednji strani vedno pojavlja glava Toma, mititnega ustanovitelja mesta.

_ Lit. - M. J.PRICE,TheCoinage/n theNo leo/Ale nl/erlheGleata d philip Arrhtdaeus,

Ziidch / London1991,196;B.PIcr; K. REGLIN C,Die;ntikenMinzel. No/dpriechenlaids,
Ed.I. Di;
al|ttkenMinzen ooftDaclenundMoesien,Berlin1910,587-912A. BURNETT;M. AMANDRY, p pAU
RIPOLLES, Vol.I, Lorrdon- Paris1992,325-327
RomanPnolfi.ial Coinage, .

roPrRUs(ToPtR)

Kor.nica rimskih -+ provincialnih novcev v istoimenskem mestu v rimski

provinci -+ Trakiji ( Thracia), d.anesv bliZini kraja Paradysos v Griiji.
Od vlade cesadaAntonina Pija (138-161) do Gete (209-211) so kovali
bronastenovce s cesa4evim portretom in njegovo titulaturo v grsiini na sprednji
strani, na zadnii shani pa ie natpogosteieupodobljen Herakles, ki sedi na skali,
okoli pa je napis TOflEIPEITQN oziroma OYAIIIA! TOIEIPOy.

350
 raianopolis

Lit, - N. A. MougMov, Antiinile moneli na Bolkanstijapolttostrooi monetite,ra balSarchite

tzale, Soft^ 1972,282184.

TRAGILOS

Ko!.nica v istoimenskem mestu na ozemlju plemena -+ Bizaltov (Bisaltatl

v -r Makedoniii, v blitini danainjega kraia Aidonohori v severni Grdiii.
Med okoli 450 in 400 pr. Kr. so kovali obole (klasje // napis TPIA v
inkuznem kvadratu) [1], hemiobole (grozd / / TPIA v inluznem kvadratu) [2] in
bronaste novce (Hermesova glava // napis TPIA med kriZem oziroma okoli
rote) [3].

Lit. - H. GAEBm&,r? antikenMiinzenNoldgriechmlatuls,

Bd,III Dle a ikeftM tlzetl
tmnMakdoniqundPaion/4Berli^ 7935,13'l-132.

TRA I A N O P O LI S (TRAJANOPOLA)

Kovnica v istoimenskem mestu v rimski provinci + Trakiji (Thracia), ki

ga je ustanovil cesar Taian (97-117), danes Therma Lutra v vzhodni Grdiii.

351
 rakija

Mestu sta podelila -+ kovno pravico cesarjaM. Avrelij (161-180) in Lucij

Ver (161-169), kovnica pa je prenehala delovati v tasu vlade cesarjaGordijana
III. (238-244). Kovali so izkljudno samo bronastenovce gestihvrednosti, in sicer
enojne [1 - Karakala], ene in po1, dvojne, trojne, Stirikratne in petkratne vrednosti
[2" 3 - Karakala] (vendar ne yedno novce vseh vrednosti istodasno),ki so se med
seboj razlikovali po velikosti in tezi. Na sprednji strani novcev je upodobljen
portret rimskega cesadaoziroma alanov njegove druZine z legendo v grddini. Na
zadnji strani je v grdiini naveden ethnikon TPAIANO|IOAEITQN, znotrai napisa
pa so razlidne upodobitve. Te so pogosto povezane s cesarjem(cesarv boju, na
konju, z uietnikom) oziroma z lokalnimi boZanstvi (reini bog in nirnfe) in
boZanstvi grdko-rimskega Panteona (Artemida, Asklepij, Apolon [2], Atena [3],
Demetra, Dioniz, Nika ipd.). Na novcih se pojavljajo tudi v Trakiji da5iena
egiptovska boZanstva, kot npr. Serapis in Harpokrat. Novci so bili v obtoku
omejeni v glavnem na podrotje rimskih provinc Trakije (Thracia)in > Spodnje
Mezije (Moesia In{erior), posamezni novci pa so se uporabljali tudi na podrodju
province Dakije (--; Drcia).

Lit. - E. SCHONERT
GEISS,
DteMnnzpriigag zto A gastaTiaionaad n aianopolis,Be1-
lin 1991,139-183.

T R A KI J A (THRAKE, THRACIAI

o
Vzadetku 5. stoletjapr Kr. jebilona vzhodnem delu Balkanskegapolotoka
ustanovljeno kraliestvo traikega plemena Odrysae,ki je kmalu postalo ena
naibogatejdih driav. Ze leta 359 pr Kr. je kral;estvo razpadlo na tri neodvisne
driave. Prvi novci so izpridani za kralja Sp atadoka (Sparadokos:445- 435 pr. Kr),
in sicer srebrniki ( > drahme s povpreino teZo 3,8 g in dioboli s povpredno teZo
1,2 g) s konjem v teku (drahme) oziroma s sprednjim delom konja (dioboli) na
sprednii strani in z orlom z razprostrtimi krili na zadnji strani. Konec petega in v
detrtem stolequ pr. Kr. so kovali novce 5e odrisejski vlad a4i,9arutok (Strotokos:
okoli 400 pr Kr; srebrnike in bronaste novce), Hebrizelmis (Hebryze/mis:386-
385 pr. Kr.; bronaste novce dveh vrednosti), Kons l. (Kotys I.: 382 j59 pr. Kr;
srebrnike in bronaste novce dveh vrednosti [1]] kasneje pa le bronaste novce de
Arnadok (Amadokos:389-350 pr Kr), Ketriporis (Ketnpolis: okoli 356 pr Kr.),
Kersoblept (Kersobleptes:357-143pr.Kr.), TeresII. (??zes: okoli 350 340pr. Kr),
Filetas (Philelasi okoli 340 pr. Kr. ), Srojos (Sroios; 2. pol. 4. stol. pr Kr.) in Sevtes
III. (SeuthesIII.: okoli 33ti-300 pr. Kr) [2]. Srebrni novci so bili kovani v skladu s
perzijsko -+ novdno mero in so bili zelo redki. Novci tega obdobja so bili skovani
v kovnicah s Ainos, -) Maloneis, + Dikaia, -->Abdera, ,-> Kypse/a,-) pelinthos in
na otokih Tasos(-r Thasos),Samotraka (Sarrothrake),Imbros (Imbros\ ter v kovricah
Hephoestiai^ MLlrino na otoku Lemnu.

352
 CI
e
Leta 323 pL Kr. ie tradki vladar postal Llzimah (Lysinachos),leta 305 pr' Kr.
dobil naziv kralj in vladal do leta 281 pr. Kr. Koval je predvsem posmrtne
Aleksandrove novce (staterie [3], tetradrahme [4], drahme [5] in diobole [6]) na
katerih se po letu 305 pr. Kr. poiavlja napis BA:IAEQ> AYTIMAXOY.
Za kovnice v Trakiji je znadilno kovanle posmrtnih Aleksandrovih zlatih
+ state{ev in tebadrahem, ki so iih izdelovale kovnice -+ Lysimacheia,-+ Sestos
(Ze za dasatragkega vladarja Lizimaha), od srede 3. stoletia pr. Kr. pa tudi kovnice
+ Isbos, + Tonis, -. Kallotis, + Dionysopolls, -->Odessos,-->Mesembriatn -+ I&bjie.

353
 V tretjem in v drugem stoletju pr. Kr. je dokumentirano kovanie srebmikov
in bronastih novcev za vladarja Skostoka (Skostokosl14inKavara (Kaooros.okoli
2'19--100 pr. Kr.) [8], samo bronastih novcev v imenu Adevsa (Afuus 2. pol. 3.
stol. pr. Kr.) in Koti sa (Kofln 178-'168 pr. Kr.) ter srebrnih [9] in bronastih novcev
v irnenu Mostisa (Mostis. konec 2.-zadetek 1. stol. pr. Kr.). V tem obdobju so
delovale kovnice Thasos,Ainos, Kypse/4 1bmi, Kalgiein --> Seulhopolis.
Delovanje avtonomnih kovnic po kronolo5kem zaporedju prikazuje
naslednja preglednica:

Kovnica Obdobjekovanja

O/thagoru sreda5. stol. pr IG.

Abtura okoli 540-347 pr Kr.
Ditak okoli 54H75 pr Kr
okoli 525-2. pol. 1. stol. pr Kr.
okoli 520 -45 pr. Kr.
Sdynbtuj okoli 490---410pr Kr.
okoli 478-341j 281-240 pr Kr.
Apollonk Poxtica okoli 45G-1. pol. 4. stol. pr. Kr.
77'1e/es okoli 43H00 pr. Kr.
okoli 450-2. stol. pr. Kx
KWselt okoli 415-okoli 387pr. Kr.
Byantion okoli 411-2. pol.2. stol.pr. Kr
Phagres okoli 39L357 pr Kr.
GatElsog 1.pol.4. stol.pr. Kr.
OesyrE okoli 360pr. Kr.
okoli 357J2 pr. Kr.
Zone sredi 4. stol. pr Kr.
okoli 320-275 pr Kr.
Kabyle okoli 306-zatetek2. stol.pr. Kr
3. stol.pr Kr.
Bbye 11pr. Kr.---45po Kr.

V dasu rimske zasedbe Balkanskega polotoka so imeli odrisejski vladarji

v 1. stoletju pr. Kr. relativno ekonomsko samostoinost. Tedaj je srebme in bronaste
novce koval njihov vladar KonsII. (Ko$rs IL: okoli 57-48 pr. Kr.) samo bronaste
novce pa Sadalas Il. (SadalasIL: 48-42 pr. Kr.) in Reskuporisl. (RhaescuporisL:
42-38 pr. Kr.). Izremno dtevilino ie bilo kovanje v imenu Remetalka I. (RZar-
metalcesL),kjjebil v letih 11 pr. Kr.-12 po Kr. vladar celotne Trakije in obenem
tesen rimski zaveznik [10].
V dasu kovanja rimskih provincialnih novcev so delovale kovnice --;
Anchialus, + Deultunt, -) Mesembr/a, + Apollonia, -+ Augusla Traiona, -)
PhiliVpopolis, -->Serdica, -) Pa lolia, ) Bizye, -->Hadrianopolis, -+ Plotinopolis, -+
Byzlzntium, --> Perinthas, --> Traianopolis, -->Airms, -+ Maroneta, ) Abdera in -)
Topilus, V vseh teh kovnicah so kovali bronaste novce z osnovno enoto enega --)
asa (s povpredno tezo 2-3 g) in novce dvojne, trojne, Stirikratne in petkratne ter

354
 o

*
.)-i.u*oJ
- t JSJ
Kovnice altonomih novcev
9G s

Anchialus

>_ o

-
| -(v
Kovnice dmskih provinciat- ) - €1t'r-v2
fln novcev v nmsxl pror'lncr qJiJ SS
rftk:ii lntuf4.

vdasih tudi polovilne vrednosti. Na novcih wednosti 3, 4 in 5 asov ie bila pogosto

navedena oznaka vrednosti (f, A, E). Poleg njih so v vedini kovnic (5e zlasti v
dasu vlade cesarja Gordiiana III.) kovali tudi bronaste -+ medaljone.

3s5
 rako-makedonska Dlemena

Njihovo delovaniev kronolodkerr zaporedjuprikazuje naslednjapregled-

nica:

Kovnica Obdobje kovanja *

Abdera

Blmfttlurn
Phil,pr'opolis
Deultum
Tiben:us-Arltonln
Claud/as I-Ga

(Caiud Doflitiafi
Dorntriai s-Ekgobalus
Traianrs -Phillmus L
s Pi s
ieft s

s- Valeftianas
f +
RLye Hadriaflus - Philirys L
Htdriorropoli, Hadn;an s - Goldiarrus I
Hadrioflus -Philippas I
Anto inus Pus-Gbrdtbttus I .
Nlkololis odIstrun Anloainus Pias - Gordiatus IIl.
Pa latia An toftirnrs Pius - Calaralla
Plan roltolic Anlofiin s Ptti -CiTacslla
Topirus Antoninas Pius -Geta
Apolonb Ponliq M.A /eh"/s-Sqtimi s Seoetus
Atgtlsta Taiana M. Atrelias - Valcrinus
Se iaa M. Aurclius-Gallient/s
77ras6 M. AuTelitrs - Calacalla
Trqiznopolg M. Afielius -Goldianus III.
Aitos Ci/acalla

Lit. - Y YouRouKovA, Coirrsof the Ancieflt zh/acians, Oxtotd 1976 EAD., MorEtni
sakftr?illaot balgalsbiteztui,Monetite a llalijstiteptenma i ohdeteli,Sofral992;O.Ilc.nno,'Thrace',
\r:Tle Coinag;o/the Ro aft Woid in the L;te R.iublh @AR Int. Ser.326) dford tga7,7g-94;K
DIM_|ROV 'Frappes dlnrastiques m Thrace au d6but de l'€Doque hell6rn3noue', Rulhrflesde la
pnductin nnziiin di !'aflriiultl d nosfutt€ (eds. c. DEpEyR'or;T-FIAclcNt b. MducHARTE),
Louvain-la-Neuve 1982 31-38;E. SCHONEPJI-GEISS, 'Das moesisch-thrakischeWiihrungseystem
in der r6mischen Kaiserzei( , Klio72,1990,3-105.

TRAKO-MAKEDONSKA
PLEi'ENA

Za plemena, ki so poselievala predvsem podroqe pangaiskegagorovia

ter poredterek Aksii (,4.rri?r)in Strimon lstrynon) vse do morske obale,je bilo
znaiilno bogatoin zgodnie(medokoli 600in 500pr. Kr.) kovanielastnegadenaria.
Na zgodnji priCetekkovanjaje vplivalo obilie srebrav pangajskemgorovru,poleg
tegapa tudi gr5kekolonije na obali in predvsemzahtevaPerziicevpo pladevanju
tributa med leti 514-479 pr. Kr. O lem priCajonajdbe teZkih srebmikov trako-
makedonskihplemen prav v sklopu -) zakladnih najdb v Egiptu in v Mali Aziii.
V strokovni literaturi seza skupino plemen,ki soposelievalaomenjenoozemlie,
pogosto uporablia naziv trako-makedonskaplemena, vCasihtudi le tradanska
plemena. Poimenovanje 'trako-makedonski' ni povsem ustrezno in je izhod v

356
 t.::: S

j:.*-*:- remissis

AIAIOI
\
I
\=
DERRONE ORESKIOI
clz t
\LrAI\-i
\!TYNTEN
LETAIo
\:.

EGEJSKO MOR]E

Tipiana upodobit€v na trako,

m;kedo*kih nov.ih.

sili sai gre predvsem za plemena, ki so Zivela na podrodju prvotne + Peonije

(Paioniia),katete ozemlje pa seie postopoma krdilo in vse bolj prehaialo pod oblast
Makedoncev Zaradi podobnosti izbire -+ tipologije in sorodnosti --t novtne mere
ie v tem dasu med plemeni najverjetneje obstaiala neke vrste monetarna zveza.
Novce s sorodnimi upodobiwami so kovaliAtintani: -+Tint enj (Atinlanoi
= Tynteno) tnltrunaji (-+ Ichnaio), Deroni (--> Derrones),Ed,ont (--> Etlono),Bizaltt
(-->Bisalta), Oreskt (--> Oreskio),Lajaji (-->Laiaio), Zajeli (-+ Zattetio) inLetaji (--.>
Letaiol.

_ lit. - J.N. SVOF.ON{X,LhellAnisme

prinih/de IaMacidoine prouoipar la numrsmanque et
I'o/ du Paig4e,Chicago1979,;J. JURUKOVA, Monetnisakroz,Etaot balpaihitezefti. Monet;Iena
t/ak).skteplenna i aladeteli,
Sofia1992,10-33;N. G. L.HA\\^I]ND, A H-lstorvofMacedorl/a,
Vo/.Il
550 .336B. C, Orford 1s79,b9-91.

rREntrssrs

Zlatnik v vrednosti tretline -+ soli.da (so/idus),katerega kovanje je leta 383

uvedel cesarTeodozijl. (379195), ins povpredno teZo okoli 1,5g je poleg solida
postal naipomembnejdi in naibolj razgirjen poznoantidni zlatnik [1- Antemij].

357
 IESSIS

Pomemben je tudi v .+ bizantinskem denarnem sistemu 12- Anasfazij],

od katerega so njegovo kovanje prevzeli tudi -+ Vzhodni Goti in ) Langobardi.

Lit- - G. ELMER, 'Die Einftillrung des Tremissis in die rdmische Mijnzpdg)n9', De tsche
M inzblit ter 55. 1935. 284-288.

TRESSTS

M=1:2 V -+ denarnem sistemu rimske republike bronasti uliti novec iz skupine

+ aesgruue v vtednosti treh -+ asov. Pojavlja se kratek tas v 1. polovici 3. stoletja
pr. Kr. Na sprednii shani ie upodobljena Roma, na zadn i strani pa ima kolo s
predkami. Na obeh straneh novca je oznaka vrednosti III.

Lit. - E.J.HAEBERLI\AesG/aoe,Fftr.ktutt 19'10,58.

TRESVIRI MONETALES

2eIeIa289 pr-Kr.jebil v Rimu (fraza) ustanovljen urad #sJuili (ali triam?irl

monetalesoeris orgmt/ auri fatores, katercga naloga je bila v imenu drZave nadzo-
rovati proizvodnjo predigdenegabrona, srebra in zlata. Najverjetneje okoli leta
207 pr. Kr. je z wedbo -+ denarija (denarius) d.obil dodatno nalogo, da je iz teh
kovin koval denar, odtod tudi njegov naziv tresa/r/ oereargentoauroJlandoferiundo.
To je bil kolegij treh mlajdih uradnikov, tlanov vigintivirata kandidatov za tlane
senata,zadolZenih tudi za tehniini nadzor nad kovanjem denarja. Sprva je imel
svoj sedeZ v Rimu v templju boginje Junone Monete (Iuno Moneta; od tod izvira
lat. izraz za kovnico). V njihovo pristojnostni sodilo doloianje kolidine skovanega
dena4a. Od 1. stoletja pr. Kr. so bili imenovani za eno leto. Julij Cezar je Stevilo
kovnidarjev povetal na dtiri, cesar Avgust (27 pr. Kr.-14 po Kr.) pa ponovno
zmanjsal na tri. Oznaka III VIR [1- denarij] (pod Cezadem IIII VIR) ali le AA A

358
l-
v

F F sepofavlja na republikanskih novcib medtem ko na Avgustovih novcih sledi

imenu kovnidkegauradnika kratica III VIRAAA F R ki oznaduienjegovofurkciio
[2 - sestercij].

Lit. - K. PnIK, 'Di€ Trir.rmviri Monetales untet A.ugnshls', NurnlsrflnhscheZeitschi/i

794,llrtD,, The biarfloii Monetalesa d tfu Stfttclrle of the Cohageof theRonin RePrblic (N'r-
mismatic Studies 7), New York 1952.

TREVERI

Kormicav istoimenskemglat'nernmestu(AugustaTTneromm)
rimskeprov-
nce Galiie (Gallii), danesTrier v Nemiiii.

359
 IIENS

Kovnica je kratkotraino delovala v dasu vlade cesarjaAvrelijana (270-

275) pred letom 274 [1], nato pa je bila premedtena v -+ Lugdunum. Ponovno je
pridela delovati neposredno po -+ denarni reformi cesarjaDioklecilana (284-
305) leta 294 (tedaj so priieli kovati novce v zlatu [2 - Galerirev petkratni zlatnik;
3 - Konstancijev -) auleas), srebru [4 - Konstancljev + algenteas] in bronu [5 -
Dioklecijanov -+ numus) inienato neprekinjeno delovala do okoli leta 413,ko so
jo zaprli. V Galiji so sicer med leti 440 in 450 5ekovali srebrne novce s kovniSkim
priznakom kovnice Treveri [6], vendar ni verjetno, da bi jih dejansko kovali v tej
kovnici. Verjetneje so jih kovali v neki lokalni galski kovnici, pri izdelavi -+
pedatov pa so se zgledovali po starih novcih kovnice Treaeri,ki so bili tedaj
natpogostejdi v obtoku. V kovniSki priznak je vedno vkljudena tudi oznaka
kovnice TR.

, - !1t. !. qo!r, DieMnnzprn?ung desKaisel,sAxrelianas(Moletalnperii Romani47),

Wien1993,33;C. H. V SUTHERLAND, TheRotmnla|pe/ia/Colna{e,Vo/.VLFlon Dioclettan.s Re-
fo/n to,the-Detlth
ofMa.xin/n s,Lor.don1967,741228jP M. BRUUN, z/? RonatltmpenalCo/nap,
Vol.VJJ.Conslanline
a d Licil\las,London 196b,14322r J.P.C. KENI, TlERonaaImpelialC;/n-
age,Vo/.Vm. TheFamilyo/Co stantine4 London 1981,125-169; J. W. F,.PEARCE, Ttu Ronatr
hnperalcoi age,VolIX. Valetifii,tnI Theodoslus I, London-1951, 3-34;C. KINC,'Fifth Centurv
SilverIssuesinGaul',9rlr2 Nanis atlcaLabace s t Aleraftdrolelo[nikoblata(Situla
26),Ljubljani
1988,197-211; P CR]ERSON, M. MAyS,Catalogue ofLateRamanCoinsh theDumhartonOaksCol-
leclior/ and h the W\ilteltole Col/ection. Fron Arcndtus altd tfoaorius to t/E A..ession ofAnastaslas.
Washinston 1992, 68-69.

TR,ENS

V -+ denarnem sistemu rimske republike bronasti novec i z skupine -->aes

gr/rue v vrednostitretjine -->asa oziroma dtirih ..> uncij (aaaiz). Njegova vrednost
je oznadenas Stirimi pikami. Novce so od okoli 280 pr Kr. do okoli 215 pr. Kr.
ulivali, nato do okoli 86 pr Kr. kovali. Njihova povpredna teZaje strmo padala.

Poznamo sedem serij teh novcev ki se med seboi loaiio po razliinih

upodobitvah (naitevamo jih po kronolodkem zaporedju): strela / / delfin; konjeva
glava // konjeva glava [1]; strela // strela; konj // kolo [2]; strela ll delftn;

360
 x
$$,,"*.

stela / / strela; Minewina glava / / ladijski premec [3]. Novce zadnjegatipa so

po letu 215pr Kr. kovali do 86 pr Kr. [4].

Lit. - M. H. CRAWFoRD,RomanRepubh:canCa'nage,Can$idge 1974,716 ss.

TR,ERES(TRIER)

Kovnica v pobliZe nelociranem mestu v -+ Trakiji, ki ga je mogode iskati

na obmodiu med -+ Abdero in -+ Maronejo.
Med okoli 430 in 400 pL Kr. so v tem mestu po vsei verjetnosti kovali dve
vrsti hemiobolov (sprednji del konja / / TPIH v Stiridelnem inkuznem kyadratu
[1]; Apolonova glava / / lovorjeva vejica in napis TPIH [2]).

Lit. - D. M. RoBINsoN,P A. CLEMENT, ThrGoldattdSiloelCoirrage

oftheChalcidic
Mint
nt Oltnth s (Excaeanons at Olynthus9) Baltimor€1938,336-338.

361
 tl
l,
a

uNctJA(uircrA)
V dasurimske republike uteZnaenotav vrednosti dvanaistinkerimskega
-t furta.

V okviru skupine novcev -) oesSraae ulit bronasti novec dvanajstinske

vrednosti -+ asa. Pika predstavlja oznako njegove vrednosti. Poznamo ved serij
novcev z razlidnimi upodobitvami, ki si kronolodko sledijo: kost prstnega dlenka;
jeimenovo zmo na obeh straneh novca [1]; tri serije z upodobitviio prstnega dlenka
[2]; doprsje boginje Rome / / ladijski premec [3]. Novce so ulivali od okoli 280
pr. Kr. do okoli 217 pr Kr., nato pa so le novce zadnjega tipa kovali do okoli 132
pr Kr. [4]. Do okoli 105 pr. Kr. so obdasno kovali 5e novce z nekaj dodatnimi
upodobitvarni.
Kasneje, predvsem v iasu pozne antike, ponovno samo oznaka za uleZ.

362
 leZi

Lit. - M. H. CRAWFoRD,RomanRepublica Coinage,Cambridge 1974,716 ss.

U R A N OP O L ' 8 ( U R A N O P O L A )

Kovnica v natand'neje nelociranern istoimenskem mestu v --; Makedoniji

na polotoku Atos (ve4etno v blizini haja Ierissos)v Grdiji. Mesto je med leti 316
in 300 pr Kr. ustanovil Aleksarh, brat makedonskega vladarja Kasandra (316-
297 pr. Kr.). V kovnici so bile med 316 in okoli 297 pr. Kr. kovane Aleksandrove
tetradrahme [2] s simbolom piramide z zvezdo na vrhu kot kovniSkim -+
priznakom [1].
V kovnici so okoli 300 pr. Kr. kovali tudi redke avtonomne tetradrahme,
didrahme [3], -+ drahme in v vedjih kolitinah bronaste novce z upodobitvijo

Afrodite Uraniie na zadnii strani in z istim simbolom na glavi, kot se pojavlia na

Aleksandrovih tetradrahmah. Na sprednji strani tetradrahem je upodobljeno
sonce,zvezde in polmesec, didrahem sonce [3] in drahem ter bronastih novcev
zvezd.a 14) ali zvezda s polmesecem. Na zadnji strani je napis OYPANI ON.
Kovnico so verjetno zaprli leta 297 pr. Kr. ob smrti makedonskega vladarja
Kasandra.

Lit. - O. MURKHoLI\4Ealy HellenisticCoinage

rorlt theAccession
of Ala:aftdelto lhe
PeaceofApamea(336-188 B. C.),Cai\bndge 1991,60;M. J. PRrcETheCoiflage ln theNarneof
AlexandeltheGleatandPhilipArrhidaes,Lor\don1991,139-140.

UTEZI -+ EXAG'UM

363
 t,Y
a

VANDALI

I e 1 2
o 4

C 0 a
Vandaisko kalieswo okol le". Potem ko so Vandali po pogodbi z rimskim cesarjemValentinijanom IIL
(424---455)
leta r[35ustanovfi v sevemiAfriki svojekraliestvo,kamor sosenaselili

364
iz Spanije jih je Selepo skoraj sto letih leta 533 /34 premagal bizantinski general
Bellzani (Belisaias). Niihovo kaliestvo je obsegalo ozernlje dana5nje Tunizije in
deloma AlZirije, niihova prestolnica je bila Kartagina (-+ Carthago).
V dasu svoie oblasti v sevemi Afriki so Vandali kovali lastni denar v kovnici
KafiagSna (Carthago).Kovanje le bilo deloma mestno, deloma kraljevo. Zatnikov
niso kovali. Kralievo kovanje novcev je obsegalo srebmike v treh vredrostih,
brez p - silikval ali z oznako vrednosti C, L [2] ali XXV (denarijev) mestno kovanje
pa bronaste novce Stirih vrednosti z oznakami XL[, XXI [3], XII in IIII [4] numov
(-+ nammus), poleg tega so kovali de male bronaste novce na debelih kovnih
plogdicah v vrednosti enega numa.

Lit.-{. MORRISSON, 'VandalSilverCoinagein theNameof Honodus',

J.H. SCHWARTZ
MusetrrlN0tes27,1982,149-179;W. HAI7N,MonetaInpelii By2antiri.Bd.1. VotAnastasius
I. b/s
Iu,t/rlia ./sI (491-56 eiftschli$lichde/ostgolisclen
undoandalischen
P/dgungen,Wien1973;P.
GRIERSON, M. BLACKBLRN, MedleoalE ropeanCoinage1. TheEa! MiddleAges(5th-10th cm-
Iuied, Cambidge 1986,'17-23.

VENETI

JADRANSKO
MORJE

Med keltske novce pogosto uvr3damo tudi srebmike sicer nekeltskega

plemena Venetov,ki je poseljevalo podrodje ob zahodni obali severnegaJadrana
okoli izliva reke Pad in ob reki AdiZi. Posnemali so srebrne --+ drahme grdke

365

I Shemanienprikazvezave
petatov Raskirde povriine
Ponazariajo izrabljenost pe-
tata. Poyzeto po-R. GO_BL,
A rike N a n lsn i t Ik, M injl&en
"
1978, Tabelle 5.
2 - Prikaz vezave petatov
obolov arkadskelg€ v3. sro-
lehu pr Kr Povzeto po D.
CERTN. Te€hnioues 6f Die
Ensravinq. Sond Refl ections
on Obols- of the Arcadian
Leasue !n the 3rd Centurv
BC ;Metaltutsy In NunEnoi-
rs 3, 109f, 20-25. Pl. 2.
ezava Peaatov
kolonije -+ Masalij e (Massalia) s Perzefonino glavo na sprednji strani in z levom
na zadnji strani. Kovanje lastnega denarja po vzoru masalijskih predlog ie
izpridano Ze konec 3. oziroma v zgodnjem 2. stoletju pr. Kr Na nekaterih novcih
iz zgodnjega prvega stoleqa pr Kr. so napisi v italiotski pisavi. S kovaniem
lastnega denarja so prenehali leta 89 pr. Kr, ko so Rimliani prebivalcem cisalpinske
Gallie (Gallir Cisalpina) podelili rimsko drZavljanstvo, novdne najdbe pa pridajo,
da je bil njihov denar v obtoku de do vlade cesarjaAvgusta (27 pr. Kr.-L4 po
Kr. ).
Lit. -A. PALIIASSO,Ze mo etepre/omane
dell'Ital/aSettentrionale,Vatese
7966,1970.
VEZAVAPEEATOV
-+ Petat za eno stran novcaje bil lahko devedno v uporabi, ko so peiat za
skovanje druge str ari zaradi izrabe ie zamenjali. Dva peiata za eno stran novca
sta torei medsebojno povezana s pedatom za skovanie druge strani, ki se izrabi
kasneje.Povezanasta lahko novca z istima pedatomaza sprednjo in zadnjo stran.
Dva pedataza zadnjo stran sta medseboino povezana, deje njuna sprednja stran
skovana z istim pedatom. Obratno velja za vezayo pedatov za sprednio stuan
novca. Ker je bil pedat za sprednjo stran vdelan v nakovalo, je imel tudi dalido
Zivljenjsko dobo kot pedat za zadnio stran novca, ki je bil premiden. Tako je bil
npr lahko devedno v uporabi en pedat za sprednio stran, medtem ko so zamenjali
Ze 8-12 peiatov za zadnjo stran. Z enim pedatom za sprednjo stran najbi skovali
najmanj 10.000novcev, nekateri avtorii domnevaio celo izdelavo okoli 23.000
366
 ezava peaatov

w l_ _ l

W"
'-qa
&"
@"' *t@-w
367
 iktoriat

novcev Te gtevilke, do katerih so pri5li z eksperimentalno metodo, so sicer od

primera do primera razlidne in nimaio neke objektivne vrednosti. Analiza
vrstnega reda vezave peiatov omogoia relativno kronologko razvriianie pedatov
in s tem ugotavljanje organiziranosti delovanja -+ kovnice in tudi sklepanje na
velikost serije oziroma -.> emisiie. Vzorec vezave pedatov postare zapleten v
velikih kovnica[ v katerih je istodasnodelalo ved delavcev ki so uporabljali iste
pedate.Domnevajo, da so bili novci, ki so medsebojnopetatno povezani, skovani
v isti kor.nici. Obitajno domneva drZi, vendar je dokumentirana tudi uporaba
istega pedataza sprednjo strannovca v razlidnih kovnicah. To je mogote razloZiti
s potovaniem enega petata za sprednjo stran iz ene kovnice v drugo oziroma s
tem, da je na nekem podrodju delovala potujoda kovnica.

Lit.-W. W.EsTy,'The Theoryof Linkage',i/z ftkftatic Chronicle\sl,1990,205,221.

vtKToRtAT(VtCTORTATU
S)

Srebmiks prvotnopovprednoteZookoli 3,4g tridetrtinskevrednosti--)

denarija(funarius).
Uvedli sogav iasu rimskerepublikeokoli leta211pr. Kr. Po
vrednosti je bil izenaten z --->drahmo in je bil sprva namenjen uporabi na
podroijih, kjer je bila v obtoku drahma (predvsem na podro{u llirika). Ime je
dobil po upodobitvi Viktorije ob trofeji na zadnji strani novca [1]. Viktoriat so
prenehali kovati okoli leta 170 pr. Kr.

Lit. - M. H. CRAWFORD,
RoriaaRepablianCoinage,
Calr.bnd,Ee'1974,7,628.

v,MI NAC'UM (VtMtNACtJ)

Kovnica v istoimenskem glavnem mestu rimske province ) Zgorlrje

Mezije (MoesiaSuperior),danes Kostolac ob Donavi v Zvezni Republiki Jugoslaviji.

RIMSKI IMPERIALNI NOVC]

Ze za vlade FlIipa I. (244-248) je bila v rimski koloniji Wmln/zciun leta

246 ustanovliena irnperialna kovnica -+ antoninijanov (antoniniznus) 17 -
Pakacijan], predvsem zaradi potreb po hitrem dotoku sveZega denarja za
pladevanievoiaStva,ki je sodelovalo v vojni proti Karpom in Germanom. DeleZ

368
novcev kovnice Viminacii v denarnem obtoku v rimski provinci Panoniii
(Pannonia) je - kot kaZejo novdne -+ zakladne najdbe s tega prostora - hitro
naraJdal.V drugi polovici leta 257 ie cesar Galien (253-268) kovnico zaprl in
kovnidko osebje poslal v KSln (Colonia Agrippinensis) v provinci Germaniji
(Germania).

RIMSKI PROVINCIALNI NOVCI

V tasu vlade Gordijana 111.(238---244)so leta 239 oziroma 240 v imenu

dei.elnega zbora (concilium proainciae) province Zgomje Mezile (Moesia Superio)
priieli kovati bronaste novce treh vrednosti [2--4 - Gordijan III.] in redke -->
medalione [5 - Valerijan]. Na sprednji strani je upodobljeno doprsje rimskega
cesarja in niegova titulatura v latingtini, na zadnji strani pa je natpogosteie
upodobljena personifikacija province med levom in bikom, ki simbolizirata
voiaiki enoti, ki sta bili nameddeni v provlna (legio VII Claudia in legio IV Flaaia).
Redkejdi so -+ tipi novceg kjer ima v rokah razlidne atdbute. Napis na zadnii
stranl P(rooincia) M(oesio)S(uperior) COL(onia) VlM(inacium) se nanadana imetnika
o kor.ne pravice (deZelrrizbor), v odrezu pa se omenja leto lokalnega dasa(AN
I-XVI). Kovnica ie prenehala z delovanjem leta 255 v dasu vlade Valerijana L
(253--:259).

Llt. - I. Fnz, Del Geldumlaufder ri)t tischm Ptoztinzenim Donaugebiet

Mltte des3.
Brdapest- Bonn197&665-680
fahthunderls, (kovnicaantonirdianov);B.PICK,Die antikenMiiraen
NordgTiechenlands,
Bd.I DieantlkenMinzm ?onDacienundMoesien,Rerlin 189&21-60;B.BORIC-

369
 tiski

BiRESKOVIC, Noaac kolonile llminacquma u zbilcl Saetoza/aSt. Daia /da, Beogtad 1976; EAD.,
'l<eversnepredstar
e na novcu koloniie Vimi nacijum', Zbornik yatodnognuz;./:an Bpryaadk12,
1986,123-i9q p. Kos, ' The provincia i\4oesiaSup'erior in Vi minaciu i "2")tiiil,V
und Epigaphtk 91, 1992,209-214. 1 eipy,i"g"

VTISKI

V dasuhelenizma je bilo predvsen v Egiptu do vlade ptolemeja II. (2g5-

Vtisek na zadnji strani tetra- 246 pt. Kr.) zelo razgi4eno vtiskovanje raznih znakov (krogov, polkrogov,
drahme PtolemeiaIL iz sllo-
p.?
iakladre
mjdbe Meydan polmesecev posameznih drk) v povrdino novca. po vsej verjetnosti gre tudi tu,
podobno kot v primeru + grafitov, zaprivatne oznake bankiriev in trgovcev, ki
so tako oznadevalinovce v svoji lasti in s tem osebnojamdili za niihovo pristnost.
Podobno vlogo so imeli tudi na rimskih republikanskih srebrnikih. Neredko so
z vtiski preizkudali tudi kvaliteto kovine pod neposredno povrdino novca rn se
tako skudali zavarovati pred morebitnimi ponaredki,

'Contremarques
Lit. - G. LE RIDER, et_surfrappesldans
_, l,Antiquitegrecque,,
v:
NunBnaliqac anltque: p,oblime. ct mithodes. Arte> 11ucoltoqLi organnc a Nann'du 2-"septenbrc ad
'Louvain Iq7'' 27 5bjA DA!'LqNF'c I rn'xER, / r k;o' d?M4;dan.ikka/e,
i:i:t:,:{;t?:4y:;l

VZHODN I GOTI

Vzhodni Goti so bili ena od mnogih germanskih skupin, ki si jih je podvrgel

hunski kraljAtila (434---453).Ko je hunsko cesarstvoleta +S4propadlo, so se kot
ferlerati naselili v severni Panoniji. Ker so bili za vzhodni del rimskega imperija
vedno boljnevami, jim je vzhodnorimski cesarZenon (474---491)leta 48gponudil
Italijo. Leta 489 ie zato prvi vzhodnogotski vladar Teoder1k (493-526) zasedel
Italijo (spwa -->Metlio/anum in - > Ticinum\ inpremagal Odovakarja (tega visokega
oficirja so leta 476 oklicale za kralja vojadke enote v severni Italiii in depravje kot
Iegitimnega vladarja zahodnegadela imperija teoretitno priznaval Nepota
[424_
4751in kasnejevzhodnorimskega vlad a$a Zenona 1474-491], je v praksi vladal
v svojem irnenu), ki je nato do svoje vdaje innekaj kasneisenasilne imrti leta 493
drZal v svojih rokah le 5e Raveno. Vzhodnogotska oblast v Italiji je nato trajala

370
 zhodni Goti

Vzhodnosotsko krali€stvo od leta 490 vse do leta 552. Od leta 504 je Teoderikovo kraljestvo obsegalo tudi
okoli leta 526.
Srem s srediddem v Sirmiju (Sirmiun, zdaj Sremska Mitrovica v Zvezni Republiki
Jugoslaviji).

3 s
s s
2 3

Denami sistem vzhodnogotskega kraljevega kovanja (491-552) je ternelil

na razmerju 12000bronastih novcev (-+ nummus) nasoltd.,vseboval pa je naslednje

371
 Goti

nominale: v zlatu -+ solid.e (solidus) [1 - Teoderik] in tremise (+ tronissis) 12 -

Teoderikl, v srebru pa polsilikvo (s povpredno teZo 1,4 g) [3 - Theia] in detrtsilikvo
(s povpredno teZo Q7 g) [4 - Teoderikl, od katerih je prva veliala 250 in druga 125
bronastih novcev (z ummus),Y bronu so poleg osnovnih bronastih novcev na;'nilje
vrednosti kovali tudi nominale v vrednosti 40 [5 - Teodahat],2O 10 [6 - Baduilal
in 5 numov Vzhodnogotski denarni sistem te ostal ves tas vet ali manj
nespremenjen. Naivazneiie vzhodnogotske kovnice so bile -) Roma ]n ) Ra-
aenna,nekoliko kasneje -+ Ticinum (od. Baduile: 541-552) in na samem zadetku
+ Mediolanum kot kovnica zlatih novcev Po letu 504 je vzhodnogotski denar
kovala tudi kovnic a -) Sirniam.Kovanje v zlatu (solidov in tremisov) je znadilno
predvsem za obdobje vlade Teoderika, ko so kovali zlatnike v imenu in z
upodobitvami bizantinskih vladarjev Anastazija (491-518) in Justina I. (518-
527), za Atalarika (526-534) pa v imenu bizantinskih vladarjev Justina I. in
Justinijana I. (527-565)- Za zlatnike ie znaailna iziemna umetniSka kvaliteta in
odlidna tehnidna izvedba, posebej v primerjavi s sodasnim bizantinskirn kovanjem
na vzhodu, vendar z dolodenimi napakami v pisavi. Ni jasno,ie so kovali zlatnike
tudi po letu 540.Za srebrnike je na sprednji strani znadilen portret bizantinskega
vladarja v profilu in legenda z njegovim imenom, na zadnji strani pa je obiiaino
monogram vzhodnogotskega kralia ali v celoti izpisano njegovo ime.

Bronasti novci, ki so kroZili v vzhodnogotski ltaliji, so bili predvsem -+

folisi (follis) in polfolisi, ki jih je v rimski kor.nici koval senat (odtod ponormo
pojav SC na zadnji strani novcev) in na katerih se ne omenja niti irnperialna niti
kraljeva avtoriteta. Osnovna upodobitev, ki se poiavlia na zadnii strani teh tako
imenovanih senatnih novcev, je Viktorija s trofejo in vencem [5]. Tem novcem
sledijo mestni folisi (s teZo od 14 do 16 g) in polfolisi (s teZo 7 do 8 g) z doprsjem
Rome na sprednji strani in z napisom INVICTA ROMA ter z upodobitvilo volkulje
z dvojdkorna oziroma z orlom na zadnji strani [7] . Oznaka folisov je Xl polfolisov

372
 #-r

LFJ
rhod.ricoti
ffi

XX. Konec "senatnega" kovanja je v letih 535/36, ko so kraidi ias kovali folise s
porhetom Teodahata (534-536). Med leti 536 in 540 so v Raveni kovali bronaste
novce s personifikacijo mesta na sprednii strani in napisom FELIX RAVENNA
ter z monogramom na zadnii strani [8]. Poleg senatnih in mestnih bronastih
novcev ie znano tudi kraljevo kovanje v bronq ki le obsegalo predvsem novce v
wednosti 10 in 5 numov (decanummiain pmlanummia) oziJotna male bronaste
nume, na katerih se poiavlja kraljev monogram.

Lit. -W.HA] 'L MotaraImpeii Bvzantitli,Bd.1. VonAnastaslas L btbf sinianusI (491-

56 einschlieilichd"t ostsotis(h?ind oaidalk.henPrnk tlerl, Wien 1973;Ph GRIERSON, V.
BLACT<BURL.I'.
Medr:ez'al
EimaeanCoinape, Vol.7. TheEa,"liMiAdlcApes6th - 10lhccntunes),Can:.-
bndae1986,244a;2. Devb, 'Novac"ger-anskih vladira drugepol 5.do u druguPol.6.si. u
numizrnatitkoizbirci Arheoloskogmuzeiau Za$eb'u',Arheolo*iacstntk32,1987,454-48ltID.'
Oshogotht.Coinsr+on Collechbzsifltmoh4 SloudiaandBosniaE Hdzegouina (Situla32),Liubliana
1994.

373
 z a

zAJELt (ZAtELtOtl

-t Trako-makedonsko pleme s podrodja srcdniega toka reke Strimon

(Strynon),kjjepodobno kot pleme J Oreskov (Oreskio) in -+Deronov (Derones)
rned okoli 510 in at80pr. Kr. kovalo srebme -+ statede s teZo okoli 9,15 B. Na
sprednii strani novcev sta upodobljena kentaver in nimfa ter legenda ZAIEAEON,
ki ornenja pleme. Na zadnji strani ie Stiridelni inkuzni kvadrat.

Lit. - J.N. SVoRONOS,L'he Cftisne

pirrritt/de laMac4doine youol par la nuti/smatiqeet
I'o/ dt Pang4e, C*icago19792,
5&59;N. G.L. HAr\n\aON.D , A Histo/yofMacedoni4Vo/.L 550-336
B. C..Oxlord 7979,78-97.

ZAKLADNA NAJDBA

Naidba veijega dtevila novcev (lahko 10 primerkov ali pa ved tisod novcev)
na kupu se imenuje novdna zakladna najdba. Novci so bili nekdaj najveakat
zakopani pred bliZaiodo se vojadko nevarnostjo, vendar so mogodi tudi drugi
vzroki njihovega zakopa. Lahko gre bodisi za najdbo denamice (primer je najdba
leta 352 ubitega vojaka v Emoni - antitni Ljubljani - z zadnjo plado pri sebi) za
osebno premoZenje, skrito pred blZaiodo se nevamostjo (primer je naidba zlatih
-+ medalionov, ki je bila pray tako zakopana leta 352 v Emoni), ali pa za naidbo
voiadke blagajne (primer je najdba ved 10 kilogramov numov obdobia teharhiie
iz Centurja nad Koprom, ki ie ostala v zemlji leta 309). V ornenienih ireh primerih

374

1 ' Zakladna naidba Neften-
bach(Svi.a)(H.M. vonIGE
NEL, Der Mnnzhort a s dem
Gutshof i n Nefie ba.h.Ail to,ti-
hia e and Denare " von Septi-
nius Seutut bis Postaflas,
Zi.inch 1993,25 Abb. 21).
2 - Rekonsirukciia zakopa za
kladne najdbe Neftenba.h
{povzeto po H. M. von KAE-
NEL,op. cit. 26,Abb 22).
a k l a d na n a j d b a
je sicer mogode z vedjo ali manjdo gotovostjo ugotoviti, za kakino najdbo gre,
vendar tovrstna klasifikacija zakladnih najdb zaradi mogode subiektivnosti Pri
danadnji --> interyretaciji nikakor ni smiselna. Zlasti pri interPretaciji vzrokov
zakopa najdb je potrebna velika previdnost saj ga ni vedno povzrodila neposredna
vojna nevarnost. Zakladne najdbe rimskih republikanskih novcev v Italiji, na
primer, kaZejo, da njihov zakop ni posledica vojadkih nevarnosti, pad pa vojn v
Mali AzijL kamor so odhajali rimski legionarji, ki so pred odhodom zakopali
svo;e prihranke.
Skrivanje dragocenosti pred bliZajodo nevarnostjo nazorno ilustrira
poroiilo zgodovin atla Apijana (Applanus) o zavzelju mesta Roda v dasu rimskih
drZavljanskih vojn: "V svetiStih in javnih stavbah je (Kasij) zaplenil vse drago-
cenosti in prebivalcem ukazal, naj na doloden dan izrotijo svoje dragocenosti.
Vsem, ki bijih skrili, je zapretil s smrtno kaznijo, tistim ki bi ga obvestili o skritih
dragocenostihpa jenamenil nagradovvidini desetinevrednosti oziroma suZnjem
svobodo. Sprva je vedina prebivalstva pustila dragocenosti v skrivali3dih v upanju,
da ne bo izpolnil svoje groZnje,ko pa so videli, da kaznuje tiste, katere so P javili
in nagrajuje ovaduhe, so seprestraiiliindo drugega roka v precejvedjih kolidinah
izrodili svoje dragocenosti, katere so eni izkopali iz zemlje drugi so jih dvignili
iz vodnjakov, nekated pa so jih pdnesli iz grobov" (App., B. C. IV 73)
375
 akladna najdba

eeprav se pri interpletaciji zaklad"nih najdb nzrok zakopa najvelkrat

- najdbi
Zastspano€tno!'cevpo6€me-
znihlbwic a zHidiimidbi
Isnv tr Govz€to Do l. dAR-
Bsa:t1,P- KOS, bxs'62tdl/ai-
mkcle KastcII Ve[ilarta ba
Is,ru, L Zuxi Schatzfu e de|
frlhcn 4. Ithhnd64t, MIEF
'chetl
1988.59 Tabelle 2).
povezuie z rremiri in sovra-Znini vpadi ozimna vo1:nami,ie nastanek za&ladnih
najdb mogode pogosto povezati z ekonomskimi razlogi ozimma z -+ denarnirni
reformami, ki so uvedle novce ni4e vrednosti. Posledica ie bila -+ demonetizacija
.noveev boljde kvalitetg ki so zaradi delovanja tako imenovanega -+ Gresha-
novega zdcona izginfi iz obtoka saj so jih ljudte shanievali zaradi wednosti
kovine v novcu.
Obidajno so najrnlalSi novci v zakladni najdbi skoraj neizrabljeni najstareisi
novci pa so najveCkrat zelo izrabljeni od dolgotrajnega kroZenia v -r obtoku. S
podmbno analizo se doloCi toden las (-+ datacijo) kovania posameznih primerkov
in nato - prcdvsem na osnovi analize naimlaj5ega novca v najdbi - ugotovi, kdai
ie bila najdba zakopana. Tako se podrobneje dattuaio tudi posamezni historiCni
dogodki, ki so morda vplivali na nien zakop. Z datacijo najrnlaj5ega novca v
se seveda dolodi Sele termin E?ost quem zakopa najdbe oziroma tas, po
katercm je najdba lahko pri5la v zemlio. Histori&ra interpretaciia zakopa najdbe
oziroma dogodkov, ki naj bi bili povzroCili zakop, na osnovi ene zakladne najdbe
ie zato veliko manj zanesljiva, kot ae je na voljo vei zakladnih najdb iz istega
Casa.Zanesljive zalljuCke omogoda le analiza najdb, katerih prvohri sestav je
bolj ali manj v celoti ohranjen V nasprotnem primeru je mogode, da manjkajo
prav najmlajii neizrabljeni in zato za numizmati&D trZiSie najzanimivejdi novci,
zaradi desarie onemogodeno zanesljivo ugotavljanje, kdaiie naidba ostala v zernlji.
Ko je v sestavu zakladne najdbe razliCen denar (npr. grdki in keltski), ie
mogoCeugotavljati relatirmo oziroma absolutno kronologijo kovanja posameznih ;
vrst novcev, ki bi bili drugade teZko dolodljivi (v tem primeru keltskih).
Obenem lahko podrobna analiza zakladnih najdb pokaZe, kakine vrste
denar ie bil v obtoku v posameznih obdobjih, kako hitro so iz denamega obtoka
izginlale posamezne lr'ste denaria oziroma novci katerih kormic so prevladovali
v obtoku na doloitnem podrodju. Tudi pri tej analizi je treba upo5tevad da lahko

Kovnica St. %

Canhago 476 5416

112 14s8
T/cinffi 99 72,9
Aquilzia 20 2"60
Lagd fiarrl 26 3,38
Treoei 39 5,07
Inndiiium 7 0,91
Sin 14 1,82
Ilelaclea 4 o,52
Cyzicus 2 o,25
Antitchh 20 2,60
Abmadrb 1 0,13
Neopredetjiva 8 L,M

376
 amudni faktor

denal ki je bil zakopan na doloienem podrocju, izvira iz povsem drugega dela

rimskega imperija (primer je zakladna najdba Isny iz rimske province Reciie
fRaetial, v njenem sestavu je bil denaq,katerega vedji del ie bil prinesen iz Afrike).
S primeiavo vet zakladnih najdb je mogode ugotoviti tudi relativno kronolodko
zaporedje kovaqa posameznih novinih -+ emisij. Zakladne naidbe antitnih
novcev so torej ob previdni interpretaciji, ki naj po moZnosti temelji na analizi
vedistodasnihzakladnih najdb, eden pomembnih primarnih virov za preudevanie
antiine ekonomske in polititne zgodovine dolotenega ozemlja.

Lit. - M. THOMPSON, O. MoRKHoLM,C. M . I<RAA\(eds.),An lqaentoryof CleekCoin

Hoalds,Newyotk\973;1. A. MII!.NIK,ComHoalds/tt h.rgoslaaio
(BARInt Ser'95),Oxford 1981j
M.H. CRAWFORD, Roma RapablicaflCo/r1Hoards,London 1969;P M. BRlruN, Dtc sptilrbmische
Min2e als Gegenslandder Thesaunerun2\Strldien zu Fundmiinzen der Antike 4), Berlin 1987;R.
DUNCAN-JON]ES, Srzclure tt Sta/e in lhe Rott/tl Econony, Cambridge 1990,39-42; Coin Hoards,
l-V I, London 1975-1994.

ZAMUDNI FAKTOR

Tako z analizo posamidnih kot zakladnih novdnih najdb ie povezan v

strokovnih krogih najpogosteje omeniani problem tako imenovanega -+
zamudnega fakto4a, torej vpradanje, koliko dasaje novec potreboval, da ie po
svojem skovanju prispel v obtok ozirqma na podroije svojega kasnejdega
tezavdranja. Neredke so teze, da je zarnudni faktor igral izjemno veliko in
pomembno vlogo pri dotoku denarja v obtok na dolotenem podrodju imperiia, s
iimer sta sevedapomen in vrednost novcev kot absolutno-kronolodka elementa
postavljena pod bistven vpradaj. Kot primer naj navedemo tezo, da naj bi biti
novci iz zaaetkadruge polovice tregega stolegav resnici predstavniki denarnega
obtoka Sele konca tregega stoletja. Galijenovi novci naj tako na primer ne bi
odraZali denarnega obtoka konca Sestdesetihoziroma zatetka sedemdesetihlet
ampak 5e1edenarni obtok osemdesetih in predvsem devetdesetih let tretiega
stoletia. Novine zakladne najdbe iz devetdesetih let tregega stolega nasprotno
tem trditvam kaZe1oneznaten deleZ Galijenovih novcev, kar postavlia zgornjo
tezo pod obtuten vpradaj. Tudi drugate je moZno prav na osnovi dobro datiranih
novtnih zakladnih najdb ugotavljati, koliko iasa so bile posameznevrste novcev
v obtoku. Na drugi strani tudi denarne reforme nekaterih cesarjev pogosto izloiijo
iz obtoka denar, ki je bil do tedaj v obtoku. Od primera do primera je potrebno
pri interpretaciji novdnih najdb vse navedeno argumentirano pretehtati in
objektivnerezultateuporabiti pri daliraniu s pomocionovca.{Ce ie na primer v
estrihu odkrit Dioktecijanov bronasti n ovec (-) flamtftus) iz obdobja prve tetrarhije
(294-105\, je z veliko verjetnostjo mogode zakljuditi, da ie v tem dasu tudi padel
v 5e mehek estrih). Zdi se, da je tako imenovani zamudni faktor v strokovni
literaturi obdutno predimenzioniran. S tega stalisda so zanimive posamidne
novdne najdbe z najdidd,ki sobila poseliena le kratkotraino. Na vojagkem taboru
Augsburg/Oberhausen, ki je bil zapudten leta 17 po Kr., so na primer zastopani
de Tiberijevi novci iz leta 15116 po Kr. Analiza novinih najdb na posameznih
najdi5tih dokumentira izjemno hiter dotok denarja celo na takdnih razdaljah,
kot je Skotska ali Wales, kamor so novci iz kor.nice Rim (-+ Roma\ piili v zelo

377

V odstotkih izraien dele,
novcev posameznih kovnih
obdobtt ia natdtsi'\ Apu/"n
v provinci Daciii (rff ?) in
Thamusida v provinci Ma-
v retaniii (M n u le t a n ia Tl n -
gornja Meziia
kratkem dasu.Podoben primer imamo tudi na podrofju vojadkegatabora v Lodici
pri Celju, ki je bil s posadko zasedenle kratek dasmed letom a 7681769n171, na
ntem pa ie bil najden novec L. Ver4 skovan leta 166. Skratka, pri interpretaciji
novdnih najdb oziroma pri upostevanju novcev kot absolutno-kronolodkega
faktorja moramo upogtevati tudi ias, ki je pretekel med skovaniem novca in
njegovim prihodom v obtok, vendar ie ta tako imenovani zamudni faktor
razmeroma zanemarljiv Upo5tevati je treba tudi rpliv morebitnih denarnih re-
form, ki so spremenile kvaliteto denada in s tem povzrodile predtasen umik
nekaterih vrst dena4a iz obtoka. Pri interpretaciji moramo brezpogojno upodtevati
ohrartenost novca v aasunjegovegazakop4 sajje tudi veija ali manjdaizrabljenost
novca lahko pomemben element pri obiektivnejiem ugotavljanju koliko iasa je
bil novec v obtoku, preden je priSel v zemljo.
(KoEnentar Mesto Apal r/jeleta257 tzgnbllo kolonijalii status, Ieta 274paje cesarAvrelijan
popolnomaopustil provincoDacijo.VojaskitaborThamusidav Mavretanijije bil drugidzaseden
med tretiotetrtino 3. stoletiain okoli letom 280.Slikanazornoka;e, kako sev denamemobtoku
odrazajo omenjeni administrativni ukrepi na podroqn nesta Apalan4 poleg tega pa tudi do-
kazuje, da je ie tik pred opustitvijo province in s tem njenega gla!'nega mesta Apahn v obtok
prihajal povsem sveZdenar-Tudi struktura denarjav vojadkemtaboru Thamusidakaze, da je
bil v obtoku samo izjemnosvez denar,da je zamudni faktor potemtakemzanemarljiv)
Ugotoviti je mogode, da se ;e zamudni faktor od primera do primera
spreminjal, da pretirano upodtevanje njegove vlogeni sprejemljivo, da pa je treba
tudi ta element pazljivo upodtevati pri r interpretaciii novtnih najdb.
zcoRNJA MEZTJA(MOEStASUPERtOR)
Od leta 86 samostojnarimska provinca, potem ko1e cesarDomicijan (81-
96) prvotno enotno dmsko provinco Mezijo (Moesia)razdelil v dve konzularni
provinci, Spodnjo in Zgornjo Mezijo (+ Moesia Inferior i^ Moesic Superio).
378
E
F
F
t
I
i
I
F
t
t
I MOESIA
t SUPERIOR

l
I
a
ri
l'
V imenu deZelnega zbora(concilium prooinciae,prouincia) nmske province
ZgornjeMezlje (Moesia Superior) so v kovnici Viminaaj (--> Viminacium) v iasr.t
od vlade cesarja Gordiiana III. (23&-2t14) do skupne vlade Valerijana in Galiena
(25?-260) kovali bronaste novce treh vrednosti in -+ medalione z znadlnim
napisom na zadnji stram: P(roaincia) M(oesia) S(aperior) COL(oniq) VlM(inaaun),
ki oznaduie nosilca -+kovne pravice (proaincio: deZelrLl zbor).

Lit -B.P[CK, DiearrtikelMinzenNordgriechenlat

ds,Bd.I DieantikmMinzm Dacim
tttdM@tiz,Berlilnl8g&21{0;8.BoRIC-BREgKovIeNooackolottieVininaciuna "on
zu/c1S.,ettzara
St.DuianiCa,Beograd1976;P Ko6, 'The ProvinciaMoesiaSuPeior in Viminaciun', Zeitschrill
fir Pwologle uftdEpigraphik
91.,1992,209114.

ZONE

Kovnica v istoimenskemmestu v -->Trakiji, danesMakri v Griiii nasproti

otoka Samothrake. Kot samotradko oporidte na celini so Samotradanimesto
ustanovili Zev 8. stoletju pr. Kr.

G{&
379
,,
 Sredi 4. stoletja pr. Kr so v njej kovali okoli 1,1 g teZke bronaste novce z
Apolonovo glavo na sprednji strani, na zadnji strani pa je napis IONAT med
obemadeloma napisaje lira [2 - risba].

Lit. E. SCHONERT GEIST 'Die Mtinzstatte Zone in ltrrakien,, F/orilrgritl Ntutxsnotlctl l.

Studi/z h ho oelli 11. W.s/.1./17o/keditE, StcJckholm 1992, 313-3i6.

380
 SEZNAM VLADARIEV POSAMEZNIH OBDOBII IN
PoDRoCrI,
xi JIHze;Eun LEKSTKoN
PEONSKI KRALJI
lfib.\48
:'..d"
:-7,p,S ), ^JJc
-- pr,
tlxel \Ltretos: Jtt | 6-Jztul I\r.,
PafiAi (Pat/aoc.340/ 335 pr Kr.-315 pr Kr )
Avdoleorl (Aadoleok:315-286 / 5 pr' Kr)
Ariston (Aristorl: okold 286l5 \
Leon.(Leonipo 278-okoli 250 pr. Kr.)
Dtopion (Diopion: okoli 250-2-30 pr Kr)
MAKEDONSKIKRALII
Al[].ir.las (Amyilas L:2. pol. 6. st. pr. Kr)
Alek$anderl. (Aletu4d/osl.: 495-450 I 40 pr.
Kr.)
Perdika6Il. (PerdikitasL: 450/ 4H 13-pr Kr.)
Athelaj (Archelaos.413-399 pr Kr.)
Otefl (O/estes.399-396 pr. Kt)
Ajrop (Ae/opoe.396-193 pr. Kr.)
Aninlas l,l. (Amynlas l.t 393-370 pr. Kr.\
Afeksander Tl. lAleiandtus lL: 370---369pr.
Kr.)
Ptolemaj (Prolental:os.369-365 pr Kr. )
PefirkaslJl (Pe/dlkkasIIL 365-359 pt. Kt.)
Dinastija Temenidov
Finp fi. (Philiryos ll: 359-336 pl Kr.)
AleksanderItr. Veliki \Alexandloslll.: 33rZ
323 pr. IG.)
Filii II. Arhidaj (Phitippos . At /hldaeosl
323-317 pr Kr.)
Aleksander IY. (AlexaadrosIV: 323-309 pr.
Kr.)
HiSaAntipatra
Kasander,Antipatrov sir. (^abgandrcs.
316-
297 pr.Kr.)
Filip IV, Kasandrov sin (Phllippos IV, 4
mes€cev letu 297 pr. Kr.)
Antjpaler L.(Anlipalell.:297-294 pt. k.)
Aleksander V (Alerandros Vt 297-194 pr.
Kr.)
Dinastija Antigonidov
Antigon Monoftalmos (Antigonos I
381
Motlophthalmot. 306-301 pr. Kt.)
Demeirii Poliorkel (DefltetriosI Pollo/cetes.
306-283 pr. Kr.)
Osvajalci Makedonije
llt !Pyr,rh!.r 2.87-l8s^in_274-273 pt..Kt.)
l]zy an: ,Ly:mathos.n/-z6t.pr. li\t.l
rrolemal ^eravnos \ftot?matosreraunos,
287-179 pt. KrJ
Meleager (Meleager 2 mesecav letu 279 pr.
Kr.,,
Antipatet ll. Arlipater II.: 45 dn v lelu 279
pi Kr.)
Qbnovlienad inastiiaAntisoni-
dov
Antigon If. Conatas (lnhbono< ll. Gonalas),
sin Demetrija Poliorketa 1276--239 pr. Kr.')
Demedj (Der etri% IL 239--229 pr. Kr.)
Antigon lll. Doson (Anligonoalll. Dosoni
229---22'l pt. Kt.)
FrdipV. (Philiplo5 Vt 220-179 pr. Kr.)
Pegei (Peneos.779-168 pr. Kr.)
(Po bitki pri Pidni leta 168 je konec make-
donske kraljevine. Makedonija je razdeljena
v gtid okrozia.)
TRACANSK\,'r-ADARJI
Sparadok (Sparadokm44H35 pr. Kr.)
Metok (Metokos.4L5-191 pt. Kr.)
Sevtesll. \SeathesII., 405-391 pr- Kr.)
Safttok (Sara^okos. okoli 400 pr Kr.)
}lebizelmis (Hebryzelrnls.38-6-385 pr Kr.)
Kotis L (KorysLt 382-359 pr. Kt.l
Amadok (Anadokoc.359-350 pr Kr. )
Keripois (Ketriponi okoli 356 pr Kr.)
Kersoblept (Kersob/ep/es.357-343pr. Kr)
Teres11.(TereslI.: okoli 350-340 pr Kr.)
Fileras (Philetat okoli340 pr. Kr.)
Sroios \Smrbs.2. pol. 4. stol. pr. IG.)
Sev&sm. (SeuthesIII.:330-300 pr Ki.)
Skostok(Skoslokos.zaa. 3. stol. pr. Kr.)
Kavar (Kaoaros:okoli 219-200-pr Kr)
Adevs (Adeur. 2. pol. 3. stol. pr Kr. )
 Kons (Kolye 178-168 pr.lk) Trajan (?a/an -r.98-11,7)
Mosns\Mostic.konec2.-zat. 1. stol. pr. Kr.) (Plonr.4 Plohna\
KoEsII. UAhE I.t 57-48 Dr.I<.\ (Matojan4 Marciana)
Sad,alasII. (ladatas Il.:48---42 pr. Kr.) (Dba Marcianal
Reskupoisl (Rha?s&porisI.: 42- 38pr. V.r.\ (Mandija" Matidia)
Reme6lk l. (Rhoemetalrcs 1: 11 pr. Kr-t2 Hadijan (Hadftbnu-c,'l'17-138)
po r\r., (Sabna, Salina\
(Dba Sabina)
RIMSKI}'I,ADARJITERCLANI N']IHOVIH (Diaa Motidia)
DRUZIN,V IMENU KATERIHSOKOVALI (I;.rctiElij, L.Aelius)
NOVCE. (AntoitlJj.Pij, Anto inus Pius)
Antonin Pii (An toft/nus Pius. 138-161)
Avflst (Auga-stus.27 pr Kr-14 po Kr.) (Fav shr.a 1.,Faastifia I.\
\rroenl, ttoenust (Dioa Fa stina L)
Tib enj (Tiberi ur. L4-37 ) (Ir:z,z FaustinaI. in FaastinaII.)
(Liija, Liaia) (Ma* Aw elij, M. Au lel i us)
(Druz, Drusus) \Favsnna ll., Fauslina I)
(D/?us Atfustusl Matk A:\ftelii (M. Atteure. 1,61,-180)
Kal\gula (Caius:37-4'f) (D/ars An toni nus P//./s\
(Germarik" Germaai cas) (Diaas L. Venls)
(Agnpa. Agrippa) (Komod, Commodrc)
(Agnpna, Agrippina I.\ (Favsb'J.all,, Fa stlna IL)
(Dn sA g.ustxs) (Di"a FaushnaIL)
KlaYdijl. (ClaadiusL: 41-54) (Ltuala, ltallo)
(Neron K)av dij Dnz, Nero Claudias Lucij Ver (2. Vens:"161,-'169)
D/usus) Komod (Conlr odat 180-192)
(D:.'us Aupustas) (Dioas M. Awelius)
(Agnp:l:.a; Agnppina I.) (Klispir.a, Crisp.'na)
(Agnpiia, Agt+,pina .l Pertnaks (Pertinah 792-193)
(Anlonia, A lonta) D\drj Juliian (Didi s Ialianas: 193-193)
(Getrraid}- Getmanicus) (Mafi1jaska fll4 Mafllia Scantilla)
(Nerory ,A/ara) (Didija Klan, Didia Clala)
Neron (i/anr 54. -68) PescenijNiger (P"erpzniusNlX?r lq3-lq4)
Klodljl!,{acet (L. Clod/asMaca 68) Kodti Albii lclod nE A lbin us. 195-197 )
Calba (Galba 68--49\ \e?timiisever (S?plinit6 S"uc/u, L93-211)
Oto (Othrr. 69) \Kanka)a, Caracalla)
litelij ( Vitellius. 69) (Diaus Connodas)
Vespazljan ( Vespas ian s. 69-7 9) (lulrja Dornrr4 hlia Don a)
lTit, Titusl (Geta, Geta)
(D o'rr.icija'J.,Do1fii ia nus) (Karakala in Geta)
\t (Titas 79--41,) 0ulija Domna in Karakala)
(Donlajan, DoniLian s) (Plavtlla, Plautila)
{ulija, Iulia) Ceta (Geta.199-211,)
\Diaus Vespaslanrs) Karakala (Cancalla 211,-217)
(Dlaa Dornitilla) (Pla'vtila, Pl/zadl@
(DizttlsAag/shts\ (lritja Domrta, Iulla Donna)
\A8lipa, M.Agrhpa) (Diaas Septimia s Seoerus)
(Tiberij, Tibmils) (Dt'aalal/a Donaa)
lDruz, Dlusas) Makrin (Macnn as 277-218)
(Nero Drusus) (Diad\\r err$an,D/atl,meni/tn s)
(GerrT.a ik, Gentanic/./r\ ElaBabal lElagahi s:218- 222)
(Agripina, Ag r ippitla I) \Ju1i1aPavla, |uln Paula\
lKlavd.ij L, ClaudiusI.) \Ak.vil\a Seven, Aquilia Se?efl)
(Galba, Galkt) (Ariia Favsfllj.4 Allnia Faastina)
Dorricija (Donitianas 87 96) [tlliia Soeniia, Iuba Soaemias)
(Dol]:icija, Doititta) 0ri4a Mez4 Ia lia Maesa)
(Dioas Tltus) (Aleksa det Seyer, Se?e/asAleflhder)
(Jdtja, r lM) Alelsander Sever(Searrzs Alexandcr222-
(Diaus Aagtstus)
IAgnpa, M.Agnppal A!\ia Ma'l\eta, Ialia Manftaea)
(Tlbefij, Tibeius) (Orbiiana, Orbiana)
(Dtsz, D/asus, (Dioi lultu Maesa)
(Cermas*, Gernanicus) Maksimill (Moimln s 1..235-238)
\Klavdrj 1., Claudlus I.) (Maksim, Mazinus)
Nerva (Ner.'a. 96-98\ (Dloa Paulina)
(Dftr s A gustus) Gordrja L (Gonlion s L:238\

382
Gofiijan II. (Goldiants I., 238\
Balbin (Balbinus.238)
Pupier.(P lieftut 238)
TGordiian lll., GordianusIII)
c,otdllaJrlIl. (Go/dlanas III: 238-244 )
(satiniiaTr a*vihn4 Sabi nia vaft qu/llifl a)
Filip L (Phi hwu s 1.: 244-249J
A|a(j-ltla Seu:t4 Otacilia Seuen\
\lLnp Ll.,fnltryPas ILI
FiLp 7I. (Philiw us L: 247-249')
P ak^clian (Pacatian s 248\
Jotapiia (lo tapianus. 248-249 \
Silb?l:.ak(M ax Si l bannaaE 244-249 1
Sponzlian (Sponsian s: 244-249\
Ti aian Decii \Traianus De.iut 249-251)
(Here'ltii Etruscilu Herennla Et / usci IIa)
(IJere(ij Etrtsk, Helenni s Et/\tsc sl
\Diaus Ar/gaslus)
(Dious Vespas/anus)
(Dioas Titus)
(Dizi s Nelva)
(Dizus nalaftas)
luluu5 naafQfiu5)
(Diaus Pius)
(Dlaas Maraa)
\Dt,us Lommoaust
(Diaus Se"el s)
(Dious Alemndei
(}jostiliiart Host iI tufl as)
}jetentjEtn)s-k (Herc nlus-Etruscus.251')
Hostlnlal!. \tTos tan l, 2)r)
Tr eboritianGal (?eboaiqnus GaIIus 251-253)
(V oluziiart VoI sian as)
V ol.jzia ( VoI as/anus. 251-253)
Er lii' n (A erni Iiqnus. 253)
(Ko.rebia Supera, ComeliaSupera)
l) l€r,tj Anronjn ( lJranius Anlonot us. 253)
Yaleriajl l. ( Valerianus1.:253-160)
(Maintia a, Ma//filana)
lSalontn" Salottinus)
(Valedjan II., ValerianusIl)
lcalie\ Galltunus)
(Salorina, Salofllfta)
Makijanl. (Mac/ianas L 253 261)
Makijan ll. (A4acrionusII.: 260-161)
Calien (Gal|ienus.260 '268)
(Salonirra,Sltlofiina)
ln+en'.ljus(Inge as.260)
Re9allian (Regali,nut 260)
(Dtrar\tila,Dryanilk)
Kv iet (Qai et as: 260-261 )
Pizon (Pisd 261)
Yalens (Valens:261)
Balista (Ball ista. 261)
Musij Emilijan (,4,4dsrri Aemilianus. 261)
l|,1emor(Memor.262)
A\t I eol (A aleoI us 262-268)
Ttebel:jafl (kebe|Iiltn s: 260-168)
Celz (Celsus:260--168)
Sat]llnin (Satalfi in ust 260-268)
Klav dittll. (C/aadi as II. : 268-27 0)
Cenzorln (Censo/in t 268-170)
K! innl ( Qui nt i/ / as. 270)
(Diaus Cla dias II.)
Av relltan (A ureIi anas: 270-27 5)
(Seierina, Seoetlm\
383
Posbtm (Po5t amus. 260-269)
Lelljar. (LaeIi ant t 269)
Marii (Maiue.269)
V ikto'ir. ( Vicrori nus 269-17 1)
Ternkl. (Tetric"t L. 277---274)
(Tetrik ll., Tetl i cus II.)
Pr okd (ProcaI ue. 280-281\
Tacil(Tacitat275 276)
FIoija (Floianas.276)
Prob (P/obus.276-282)
Kar (Catus. 282-283)
(Nfir.eijar' Nameflan s)
(Kain, Cainus)
KarLnlLannut z6c z6J)
(D/ous Carus)
(Magnlja Urbka, Magflia Urbica)
(N u'}:.eriia, Nl/ fi e//:,1 nas)
ll;.lljan\M. Aurclius luln us. 283-185)
Numeijan (Numerianus 283-284)
(Diots Msrintunus)
Kaft\t zij (Ca-rals//ts. 286-293)
Alekt (Al Iect ue. 293-297 )
D ioklecii a (D iocIet ianus 28+-305)
I/.akilmiian (M&inia16. 285-310)
Konslancii (Coflstantlt/s I.t 293106)
(KonstanciE CoN tant i a)
C alerri (GaIe/ i us. 293-311)
(CaleIjia Valetiia, Galelia Valerill)
Maksi'mi; ll. (Mar i x/i nus I : 305-377)
(DiztusGaleirs)
Sever (Se?etue305-307\
Maksencll (Max ent i ue. 306-312)
lD/7,asRomulu')
Licintj I. (Licinits L: 308-324)
(Teod,ora,Theodora)
(Licl'niill., Ll.cini s .)
Konstanti''l l. (Constafltirl us 1..305-337 )
(Dious ConstafttiusL)
(Krisp, Clispas)
(Konstantjn II., Corlr tantin us II.)
(Korstans, Coftstans)
(Ko sta cljll., Constantiusll.)
(Favsta, Faasta)
(Helena, Helena)
(Delmacij, Delmad s)
(Ha b alijar:.,HarlnLhaIIi anas)
lurbs Rofta)
(Konstantinopel, Crts ta/1t in opoI is)
Konsta ti^ll. (Coflstantit/asI.: 337-340)
(Helena, Helma)
(Teodota, Theodora)
Kof,sta'jls (Constans 337 l.50)
Konsta cii II. (Constantias I.: 337-361)
(Konslancli CaL Constal tius Gal/ as)
Ullijan, lu/tanus\
KonstantinIL, Kon\lan9in KonstancijII.
(ConstantlftasJI., Constansi1 CoflstontiusII.:
337 l'40)
(Diz,,4sCofistaflt/nus L)
Magnencij (Magnm tiue 350-153)
Decennj (Dece tius. 350153)
Nepo(ljan (Nepotia as. 350)
Verda iorr.I Vetlafl io. 350)
hllljan (Ialianus 361, 363)
Io'rlian (Ioa|an s 363-3U)
Valennl]ija I. (Valentinianas I.: 364-375)
Valeis \ Valeftt 3(4-378)
Prokopij (Ptocoplut 365-366)
Gr aclian (Grahbnus: 367-383)
Valendnljatrll. (Valmh:nia s ILt 375-392)
Teodozij I. (Theodosls I.:379--395)
(Flakclla, Flaccilla)
Arkadij (Arcadiut. 383-408)
By doksija (Eudoria 4OH,04)
Magnus Vaksim (MagnusMa-im t.383
388)
Fla.vij Vrktor (Fladrc Viclor 387-388)
E rgenij (Eugeniur. 392194)
Honotli \Holo/i/s. 393-42i)
Konstansll. (ConstansLt 41H11)
Maksnn (Malinrs. 40H11)
Iovir. (Iooinus. 417 413)
Sebasian (Sebashan us. 472-473)
Ptisk AtaI (Piscas Attalus (v ltafiii): 409-
410)
Prisk Atal (Pisas Aflalas k Caliji\: 415-
476)
Brczi,n\ri \Alonim s,.393-455)
Teodozlj fi. \TheodosiusL: 402-450)
Plll:lelija (h.icheia 474-453)
Evdocija (Eudocla.423 460)
Ianez (Ioharnes: 42A25)
Gala Placidija (Ga//oPlaci4ic. 421-450)
Valenbtnjan m. (Val?htitian s III.:425-455\
Honoija (Honon:,q.42450\
Licinil'a Evdoksija (Z,rn ia Eudoxia 439-490)
Marcijan \Ma/clak at 450-457 )
Pelrortrj Makslm (PetroniusMatimus. 455)
Avitus (Az'itas. 455-456)
Majorar\ \Ma/o/afta-.:457--46'l)
Sever lIl. (Seoe/asIII.: 461-465\
Ar.tenij (An then ia s. 467-472)
Ev temija \Euphenia. 467-472)
Olibrlts (Olyb/ us. 472)
clicenl (Glvcerius.47H7 4)
Jltlrj Nepot (Iu litls Nryos 474-480)
Romul Avgr<tuI (R ,nr./1/.1r Auguslulus475-
476)
Leonl. (ko I.:457-474)
Ver'r.a ( Ve/ina.457-484)
Leon II. in non (Zea i^ Zm./.474)
Zeno (Zeno, ptva vladat 474-475)
Ariadla (A nizdne 474-515)
B aziisk (Basi /iscus, 475-47 6)
Ze^o^ (Zena 475*476)
Zenon (Zeno, drtga vladat 47(' -j91,\
Leoncii (Zeontiut 484-488)
VANDALSKIVLADARJI
Gajzeik (Gaisei c 428-47 7)
Hunenk \Hheic 477-484)
Guntam]Jnd (Gant hatt / nd 484-49 6\
Tr asamurd (Thrasamatuf. 496-523\
Ge\mer \Gehmer 530-534)
VZ]ODNOGOTSKIVLADART
Teoderik ( Theode/ ic 490-526)
Atalaik (A thataie 526-534)
Teodahad (Theodah ad 534-536)
384
Vlt:,gls (Wi ngis. 536-540)
Htidebad (Hi ldebad 540-541\
Eratik (Eraric 547)
Bad\llla (Bad ila 541-552)
Teja (Theia.552)
LANGOBARDSKI
VLADARJI
Alboin (568-572)
Klet (Clepha.572-574\
Medvladle \It tetegn um 574-584)
Av|an (A uthai. 58+-590)
Agilulf (590--{15)
Adalv ald (Adalzoald61,5--424\
Anvald (Anwld 62M36)
Rold,n (Roth/tli 63ffi52)
Rodv ald (Roduald 652--453)
Aripert I. (65H61)
Perktait (Perctait 661-562 v Milanu)
(672--488)
Godepert(661-662 v Paviii)
Crimi ald (Grinwald: 662 477)
KlJ. i*perl (Caniflcpelt 688 700)
Raginpert (700)
Liutpert (700)
Aripert tr. (700-712)
Li'utFIand (712-7M)
Hildeprand (744)
Rans (Ralchls.744-7 49)
Aistttlt (749-756)
D ezrdetij (Deside/ i ust 756-77 4)
BIZANTINSKIVLADAR]I
Anastaz:j (AnostosittsL. 491-578)
fust1n l. (Ia stlnus l: 5'18-527 )
Justin I. in Justinijan I. (Ittstinus I. in
Iustlniatus L 527J
Irlstrrijan I. (h.lstinlanusL 527-565)
JlusnnII. (Iushrlus I.: 565-578)
Ivstr II. i^T$eli) (Iastiflas Il i^ Tibei,iut 578)
Trberij ll. \TiberiusII.: 578-582)
Mavricij ]-iberij (Maundus Tibeiusi 582-
602)
(Teodozii, Theodos lu s)
F okas (Foc/b. 602--410\
Dinastiia Herakleia in nasled-
nikov (610-717) '
Medvladje (In te//egnurr..608--470)
Her akJij(Heraclius.61M47)
HeftkJlj Kor:dtantl (HeracliusCotstantinxs.
647)
HeraUJor\as(He/aclonas.641,)
Konstar\s (CofislaksIL: 641--{68)
Konstandn IV. (Constafth'nl.lsIV. 66H85)
Justiniian II. (I stinianus II., prva vlada:
685-,69s)
Leoncij (Leontias. 69*98)
Tibei'j IIL (TtberiusIII: 69&-705)
Justinijan ll. (laslinianu<ll., dtuga vlad,a:
705-711)
FiIiplk (Phi IiW cus: 711-J 13)
Aj:.astazf,i\A aslasi s II.t 773*7'15)
Teodozrj (Theodosi us I II.. 715-7 17)
Dinastija Isaurijcev (717-820)
Leor.lII. (LeoII.: 717-741)
Aralayazd (Arata?rasds.742 J43)
Konstantin V Kopronim (ConstantfuusV
Copronynur. T4'1J75)
Kon\tantin V. Kopronim in Leon IV.
((on,tanrinu. V Coprantrtu<inI co/V.:775\
Leon IY. (LeolV.: 775-780)
Konstantin\a[. (Crrrlrz tl us V].:780-797)
hena (Irene 797-802)
Nrkelor I. (Nicepholasl: 802-811)
Stavr acii (Staa/aclas: 811)
Mt\aeli. (MichaelL.811 s13)
Leonv.(Leo V:a13)
Leon V in Konstantin (Iro V.in Co/.slifi ti| as
81s S20)
385
DinastiiaAmoriicevin zqodnia
makedbnskad inastiiat820-
969)
ll'lihael II. (MichaelI.. a20-a29)
Teofr\ \ Theophi /ar. 829-842)
MihaelllL (MichaelIIL,842 867)
Bazll l. (Easll I.: 867-886)
Leon VI. (Ze, VI:886 912)
Aleksander (Alerander 912 9'13)
Konstantin VII. Porfirogenit (Consla //n s
VL Po|hyrogen i tus: 913-959)
Romail. (RomanasI.t 920-944)
Roloralrll. (Ro/ on s II.:959-963\
Teofan ( Theophanus. 963)
Nikefor (Ntcephol s ll.:963 969)