PLINSKE TURBINE IN MOTORJI

V ENERGETIKI
25 P, 30 AV

Prof.dr. Andrej PREDIN

2 del

1
Plinske turbine - vsebina
• Razvoj plinskih turbin
• Proces plinske turbine
• Zgorevanje in gorilniki plinskih turbin
• Dinamika toka skozi plinske turbine
• Industrijske plinske turbine

2
0 Razvoj plinskih turbin Hero iz Aleksandrije, današnji Egipt, let
130 pred našim štetjem, ugotovi moč
parnega (plinskega) toka.
Razvoj Kitajske rakete na trdno gorivo,
okrog leta 1000
Leonardo Da Vinci –jev cevni dimnik,
okrog leta 1500
Giovani de Branca, Italija, leta 1620,
Hero-jev „stroj“ razvoj prve turbine
leonardo da Vinci-jev dimnik
Isac Newton –ova parna kočija, leta 1687
John Barber, registrira prvi patent, leta
1791

Newton-ova parna kočija De Branca, „Jet“ turbina

John Barber 3

3
Razvoj letalskih potisnikov
Frank Whittle, leta 1930, patentira plinsko turbino za potisnik (jet potisnik)

Hans von Ohain in Max Han, leta 1936, patentirata potisnik za Hinkel HE-178

4
Plinske turbine danes
• aero-motorji (potisniki)
• mornariški populzni sistemi
• energetske (industrijske) turbine
• letna proizvodnja čec 4,5 miliarde funtov, naročila čez 13 milijard funtov
(samo Rolls-Royce)
• Svetovni proizvajalci:
– Rolls-Royce,
– Mitshubishi,
– Pratt & Whitney,
– General Electrics,
– Volvo,
– Alfa romeo (Fiat),
– ...

5
Osnovna ideja: letalski potisnik

Ravnotežje Reakcija Akcija

Potisk = masa x hitrost = 𝑀 ∙ 𝑉

3 Newton-ov zakon: Princip propulzije (tokovnega potiska)

6
Osnovni princip letalskega potisnika

7
Različne oblike Plinskoturbinskih (Jet) potisnikov
Civilni turbofan – TRENT

Vojaški turbofan – EJ200

8
Možnost povratnega potiska
- zaviranje letal s turbopotisnikom

9
Področja uporabe plinskih turbin
- Izjemno široko področje uporabe,
- možnost rabe različnih goriv,
- od zelo malih moči, do 200 MW (tudi več – po enoti),
- se še posodabljajo
- dobri izkoristki v stacionarnem obratovanju,
- zahteven sestav,
- velika obremenitev materialov,
- visoke temperature,
- kombinirani cikel;

10

10
Obratovalni parametri
Plinske turbine Tlak Vstopna temp. Vstopna temp.
Turbina Kompresor
Bar oC oC

Energetske-
10 do 40 >1500 300 do 650
kombinirani cikel
Rekuperacija <10 >1300 600 do 800
Aero (JET) 20 do 40 >1600 450 do 650
Mikroturbine 4 do 6 1000 do 1150 600 do 800
Mobilne -pogon
4 do 6 1150 do 1350 800 do 1000
vozil, vlakov, ladij, ...

11

11
1 Osnovni sestav plinske turbine
Energetska plinska turbina

letalski potisnik

Plinsko turbinski sistem; V – vtok, K – kompresor, G – gorilnik, T – turbina in

I – iztok

12

12
13

13
Plinska turbina – letalski potisnik

Novejša izveba (uporaba AIRBUS)

Motor: Rolls Royce

Starejša izvedba,
uporaba pri letalih JNA:
Galeb in Jastreb

Motor: Rolls Royce

https://www.youtube.com/watch?v=2LZwkdGU0-g

14

14
Turbojet/Turbofan plinska turbina

https://www.youtube.com/watch?v=JxkJ-FwFeVI

15

15
Ladijska plinska turbina – pogonski agregat

16

16
„energetska“ plinska turbina

17

17
 1.1 Plinsko-turbinski proces: Dva bazična principa

a) Odprti plinsko-turbinski ciklični b) Zaprti plinsko-turbinski ciklični

sistem (OPTCS) sistem (ZPTCS)

18

18
1. 2 Brayton-ov ciklični sistem

Neto delo 𝑐𝑝 𝑇𝑐 − 𝑇𝑏 − 𝑇𝑑 − 𝑇𝑎 𝑇𝑑 − 𝑇𝑎
𝜂= = =1−
Vstopna toplota 𝑐𝑝 𝑇𝑐 − 𝑇𝑏 𝑇𝑐 − 𝑇𝑏
𝑇
Idealni Brayton-ov izk.: 𝜂𝐵 = 1 −
𝑇𝑎
=1− atmosfere = 1 − 1 = 1 − 1
𝑇𝑏 𝑇 𝑇𝑟 𝜅−1 /𝜅
stisnjen zrak 𝑝𝑟

kjer je 𝑇𝑟 ... temperaturno in 𝑝𝑟 ... tlačno razmerje med „a“ in „b“ stanjema!

19

19
Osnove plinsko-turbinskega postroja
Idealni krožni proces - pri katerem predpostavimo, da:

• ima medi lastnosti idealnega plina ( 𝑝 𝑣 = 𝑅 𝑇 ),

• je specifična toplota konstantna, cp = konst.,
• se medij pri prehodu skozi stroj (turbino) kemično ne
spreminja,

• je masni pretok skozi sistem konstanten,

• je plin med kompresijo in ekspanzijo toplotno izoliran,
• je tlak na koncu ekspanzije enak tlaku na začetku kompresije, na koncu
kompresije pa enak tlaku na začetku ekspanzije,

𝑊𝑛𝑒𝑡 𝑄𝐻 −𝑄𝐿 𝑄𝐿
𝜂𝑡ℎ = = =1−
𝑄𝐻 𝑄𝐻 𝑄𝐻
𝑐𝑝 𝑇4 − 𝑇1
𝜂𝑡ℎ = 1 −
𝑐𝑝 𝑇3 − 𝑇2

20

20
Razmerje med tlakom pred kompresorjem in za turbino ter tlakom za
kompresorjem in pred turbino:
𝑝1
𝑝𝑟 = , 𝑝𝑟 ≥ 1
𝑝0
in analogno med temperaturama:
𝑇1
𝑇𝑟 = , 𝑇𝑟 ≫ 1
𝑇0
uvedimo funkcijo:
𝜅−1
𝜅 𝜅−1
𝑝1
𝜉𝑝 = = 𝑝𝑟 𝜅
𝑝0

V s – h diagramu karakteristič-
nega krožnega procesa:
0 – začetek kompresije zraka,
1 – konec izentropne kompresije,
4 – konec dejanske kompresije (realna),
1 – začetek ekspanzije v turbini
3 – konec izentropne ekspanzije,
5 – konec dejanske ekspanzije (realna).

21

21
Moč in izkoristek kompresorja in plinske turbine
Kompresor
𝑃𝑘(𝑖𝑑) = 𝑚𝑐
ሶ 𝑝 𝑇2 − 𝑇0 𝑇4 > 𝑇2
𝑃𝑘(𝑖𝑑) = 𝑚𝑐ሶ 𝑝 𝜉𝑝 − 1 𝑇0
𝑃𝑘 = 𝑚𝑐ሶ 𝑝 𝑇4 − 𝑇0
𝑃𝑘(𝑖𝑑) 𝑇 −𝑇
𝜂𝑘 = 𝑃𝑘
= 𝑇2 −𝑇0 Φ𝑑𝑜 = 𝑚𝑐
ሶ 𝑝 𝑇1 − 𝑇4
4 0

Turbina
𝑇
𝑃𝑡(𝑖𝑑) = 𝑚𝑐
ሶ 𝑝 𝑇1 − 𝑇3 𝑇3 = 𝜉1
𝑝
𝜉𝑝 − 1
𝑃𝑡(𝑖𝑑) = 𝑚𝑐
ሶ 𝑝 𝑇0
𝜉𝑝
𝑃𝑡 = 𝑚𝑐ሶ 𝑝 𝑇1 − 𝑇5
𝑃𝑡 𝑇 −𝑇
𝜂𝑡 = 𝑃 = 𝑇1 −𝑇5 Φ𝑜𝑑 = 𝑚𝑐
ሶ 𝑝 𝑇5 − 𝑇0
𝑡(𝑖𝑑) 1 3

22

22
1.3 Tlačni in temperaturni potek skozi PLT
0 – 4: porast tlaka in
temperature, upad
specifičnega volumna;
4 - 1: tlak konstanten,
temperatura in specifični
volune naraščata;
1 - 5: tlak in temperatura
upadeta, specifični
volumen narašča;

Prikaz poteka tlaka in temperature

skozi plinsko turbinski postroj
(Braytonov cikel);

23

23
1.2.1 Koristna moč
Moč, ki jo pridobimo iz masnega toka plina po opisanem krožnem procesu, po
teoriji toplotnih razlik je:
𝑃 = Φ𝑑𝑜 − Φ𝑜𝑑

Koristno moč pa običajno izražamo z razliko notranjih moči turbine in

kompresorja:
𝑃 = 𝑃𝑡 − 𝑃𝑘

Zgornji enačni izenačimo in dobimo izraz za koristno moč PLT:

𝑃 = 𝑚𝑐
ሶ 𝑝 𝑇0 + 𝑇1 − 𝑇4 − 𝑇5

ki jo imenujemo tudi notranja ali interna moč. Uporabimo jo lahko za določitev

pretvorbe mehanske moči na rotorju turbine iz temperaturnih razlik!

24

24
Relativna koristna moč
- oz. relativni delež preostale moči je:
𝑃 𝑃𝑘 𝑃 𝜉𝑝 1
𝑃𝑟 = =1− , =1−
𝑃𝑡 𝑃𝑡 𝑃𝑡 𝑇𝑟 𝜂𝑘 𝜂𝑡

Iz desnega dela gornje enačbe je razvidno, da bo koristne moči tem več čim
manjši bo drugi del desne strani enačbe , to je pri čim:
• nižji temperaturi vstopnega zraka,
• višji temperaturi zgorelih plinov pred turbino,
• manjšem razmerju tlakov in
• boljša bosta izkoristka kompresorja in turbine.

Koristna moč je lahko tudi nična, to je v prostem teku sistema plinske

turbine, to je pri pogoju:
𝑃
𝑃𝑟 = = 0
𝑃𝑡
pri tem je koeficient tlaka: 𝜉𝑝 = 𝑇𝑟 𝜂𝑘 𝜂𝑡 .

25

25
Relativna moč v odvisnosti od razmerja tlakov in temperature
pred turbino

𝑝𝑟

26

26
Specifična koristna moč
določa koliko moči pridobimo po enoti masnega pretoka:

𝑃 1 1
= 𝑐𝑝 1 − 𝜂𝑡 𝑇1 − 𝜉 𝑇
𝑚ሶ 𝜉𝑝 𝜂𝑘 𝑝 0

Iz gornje enačbe lahko povzamemo, da je specifična moč tem večja, čim:

• nižja je temperatura pred kompresorjem,
• višja je temperatura pred turbino in
• boljša sta izkoristka kompresorja in turbine.
𝜉𝑝 𝑇0
𝜂𝑡 𝑇1 =
𝜂𝑘
Specifična moč se podvoji s povečanjem temperature pred vstopom v
turbino:
𝜅
𝑟𝑀 = 𝑇𝑟 𝜂𝑡 𝜂𝑘 2 𝜅−1

27

27
Specifična moč plinske turbine v odvisnosti od razmerja tlakov
in temperature pred vstopom v turbino

𝑝𝑟

28

28
Notranji izkoristek
- je definiran kot razmerje med notranjo koristno močjo in dovedenim
toplotnim tokom:
𝑃
𝜂=
Φ𝑑𝑜
S preureditvijo enačbe, upoštevajoč gornji izraz, dobimo:
𝜂𝑡 𝜂𝑘 𝑇𝑟 /𝜉𝑝 − 1 𝜅 − 1
𝜂=
𝜂𝑘 𝑇𝑟 − 1 − 𝜅 − 1

od koder lahko povzamemo sledeče zakonitosti:

• pri poljubnem tlačnem razmerju je izkoristek boljši, če je zgornja
temperatura višja, spodnja pa nižja;
• pri poljubnem razmerju temperatur narašča izkoristek z naraščanjem
tlačnega razmerja, doseže maksimum nato pa pada proti nič, proti
prostemu teku turbine;
• čim boljša sta izkoristka kompresorja in turbine tem boljši je izkoristek
postroja.
29

29
Notranji izkoristek plinsko-turbinskega postroja v odvisnosti od razmerja
tlakov in temperature pred vstopom v turbino

𝑝𝑟

30

30
 2 Zgorevanje goriva v plinski turbini
gorivo
Razpršitev Izparevanje Mešanje goriva Segrevanje
goriva goriva z zrakom do vžiga
primarni zrak

kemični procesi Segrevanje zmesi do

vžiga (oksidacija) temperature vžiga

Zgorevanje Zgorevalni
produkti
v turbino

dovajanje sekundarnega zraka

Fizikalni potek kemijskih procesov zgorevanja v PTP

31

31
Komorni gorilnik ang. „CAN COMBUSTOR“

Whittle W1 motor iz leta 1941

32

32
Obratovanje gorilnika – ravni gorilnik

33

33
Obratovanje gorilnika – povratni gorilnik

34

34
Porazdelitev zračnega toka znotraj zgorevalne komore

HLAJENJE
RAZREDČEVANJE

PRIMARNA CONA RAZREDČEVALNA CONA

35

35
Laminarna plamenična fronta (plamen)
V času ∆𝑡 se molekule goriva
pomikajo od vstopa do vrha plamena
s hitorstjo 𝑈 , molekule kisika pa
difuzno prodirajo iz zračnega toka v
plamenično fronto širine 2𝑅.
𝐷 ... je difuzini koeficient.

𝐻 𝑅2
∆𝑡 ∝∝
𝑈 𝑈
𝑅2 𝑈
⟹𝐻∝
𝐷

36

36
Turbulentna plamenična fronta
V času ∆𝑡 se molekule goriva
pomikajo od vstopa proti vrhu
plamena s hitrostjo 𝑈 . Molekule
kisika pa se trasportirajo po
turbulentni naravi iz zračnega toka v
plamenično fronto s hitrostjo 𝑢′.

𝐻 𝑅2
∆𝑡 ∝ ∝
𝑈 𝑢′
𝑅2 𝑈 𝑅
⟹𝐻∝ ∝
𝑢′ 𝐼
kjer je 𝐼... intenzivnost turbulence:
𝑢′
𝐼=
𝑈

37

37
Odvisnost višine plamena od injicirane hitrosti
- goriva skozi šobo v gorilnik.

odvisnost višine plamena od

premera plamena (šobe)

38

38
Temperature zgorevanja – splošni prikaz

39

39
Sodobni pristopi – izboljšanja zgorevanja
• spremenljiva geometrija
• suho - nizki Nox-no zorevanje pri revni mešanici pred-uparjenega goriva
(LPP zgorevanje, ang. „Lean-Prevaporized Premixed“)
• zgorevanje z dodajanjem vlage (vodne pare) v zrak
• bogato zgorevanje, hitro gašenje plamenične fronte, revno zgorevanje
• katalitično zgorevanje
• brezplamenično zgorevanje;

40

40
Difuzna plamenična fronta
nadzor
plamena in vžig stabilizacija plamena plamenična fronta

gorivo / zrak

- izstopne temperature zgorelih plinov cca. 1200 st. C

41

41
Brez-plamenično zgorevanje ang. „FLOX“
Temperaturni področje mešanja zraka močna recirkulacija
senzor in goriva toka

gorivo/zrak

FLOX – zgorevanje pri nizki vsebnosti kisika z močnim mešanjem goriva in

zraka (recirkulacijski tok), brez plamenične fronte (brez plamena!).

42

42
Detail FLOX – postopno zgorevanje
Primarno in
sekundarno
zgorevanje z
izrazitim
mešanjem že
zgorelih plinov
in z zrakom ter
nezgorelim
gorivom!

43

43
Stabilnost plamena pri zgorevanju

44

44
Plamenično in brez-plamenično (FLOX) zgorevanje

plamenično zgorevanje brez-plamenično zgorevanje

45

45
Temperaturne razmere pri plameničnem- in
brez-plameničnem zgorevanju

46

46
Temperatura, čas, hrupnost in velikost delcev

47

47
2.1 Poraba goriva plinske turbine
Komprimirani zrak se dogreva od temperature T4 do temperature T1 ;masnim tokom
goriva [kg/s] s kurilnostjo Hi v celoti prehaja na zrak s čimer je toplotni tok enak

m g H i = m c p (T1 − T4 )
m g
razmernik gorivo/zrak, ki ga definiramo z =
m

in ga podajamo v masnem razmerju – kg/kg oz. v gramih g/kg.

Enačbo lahko zapišemo tudi v obliki

(T1 − T0 ) − T0 ( p − 1) /  k c p (T1 − T4 )
in
 = cp
oz. =
Hi Hi
S kombinacijo enačb dobimo zvezo med močjo in porabo goriva v obliki:

P =  m g H i

48

48
Poraba goriva v odvisnosti od razmerja tlakov in temp. pred turbino

𝑝𝑟

49

49
 2.2.1 Regenerativno gretje
K – kompresor, P – toplotni izmenjevalec,
G – gorilnik, T - turbina

a) b)

Krožni proces z regeneracijo (a) in skica regenerativnega procesa (b).

50

50
V idealnem primeru T6 − T4 = T5 − T7
Toplotni tok, ki ga moramo dovajati v sistem je sedaj manjši in sicer
 do,reg = m c p (T1 − T6 )
zato se poveča izkoristek postrojenja

P T0 + T1 − T4 − T5
 reg = oz.  reg =
 do,reg T1 − T6

Meje so T4  T6  T5
T6 − T4
intenzivnost regeneracije =
T5 − T4
Pri plinsko-turbinskih postrojih se uporabljajo stopnje regeneracije v področju

0,5    0,8

51

51
2.2.2 Izkoristek v odvisnosti od stopnje regeneracije

b)

a)
Izkoristek v odvisnosti od stopnje regeneracije (a) in regeneracija v s – h
diagramu (b).
52

52
Regeneracija
Zelo velike in zelo majhne regeneracijske stopnje so investicijsko predrage.

Zaključimo lahko:

• da je izkoristek pri vseh tlačnih razmerjih boljši v primerjavi s klasičnim

procesom,

• da pri stalnem r narašča izkoristek z naraščajočo stopnjo regeneracijo

občutno,

• da je optimalno tlačno razmerje rN tem manjše, čim večje je stopnja

regeneracije , medtem ko ostaja rM isti,

• da obstaja neko tlačno razmerje rs nad katerim regeneracija ni več mogoča,

ker je temperatura zraka za kompresorjem višja kot temperatura plinov za
turbino.

53

53
Postroj z regenerativnim gretjem

Plinski turbinski postroj z regenerativnim gretjem zraka (7500 kW, 3600

min –1, T0  700oC, r = 4,7). K – kompresor, P – izmenjevalec toplote,
d – dovod goriva, G – gorilnik, T – turbina in i – izpuh.

54

54
3 Konstrukcijski deli plinske turbine
Osnovni konstrukcijski elementi plinsko-turbinskega
sistema so:

- kompresor,
- gorilniki z gorilnimi komorami,
- plinska turbina in
- toplotni izmenjevalec v primeru regeneracijske izvedbe.

55

55
Radialni dvonatočni kompresor
Izstopni zrak iz
Čelno
kompresorja
notranje
ohišje Rotirajoče
Rotor vodilne
lopatice
Direktna
vezava gredi
z gredjo
plinske
turbine

Dotočni
Vtočne kanali
vodilne
lopatice Hrbtno
notranje
Difuzor ohišje

56

56
Aksialni večstopenjski kompresor

57

57
Gorilnik s komoro
Vrtinčne Sek.
Plamenična
lopatice zračne Razredčitvene
cev
Plamenič odprtine Zračno zračne odprtine
no ustje ohišje

Razpršilec
goriva Primarna
Notranji Tesnilni
cona
povezovalni Razstavljivi obroč
konektor spoji

58

58
59

59
Dotok goriva
Ločimo dva osnovna pristopa:
- injektiranje goriva skozi šobe, ki kreirajo fini sprej goriva, ali
- pred-izhlapevanje goriva in brizganje hlapov goriva v zgorevalno komoro.

Pri drugi metodi je izhlapevanje goriva izvedeno pred komoro oz. izven
zgorevalne komore (ločeno!).

Tipi zgorevalnih komor

V splošnem je mnogo različnih izvedb zgorevalnih komor, vendar sta v
osnovi samo dva glavna principa in sicer:

- mnogokratne komore in
- zgorevalna komora z izstopnim ustnikom.

60

60
Mnogokratne zgorevalne komore
Gorivo-vod Motorsko ognjevarno tesnilo
Kompresorski izstopni
priključek Zgorevalna komora

Zračno ohišje
Priključek za dovod
primarnega zraka Odkapni konektor

Primarni gorivo-vod Povezovalni konektor

61

61
Zgorevalna komora z ustnikom (kolobarjasti gorilnik)
Zunanje ohišje
Plamenična Vodilnik
komore plinske turbine
cev

Visokotlačni priključek
na izstopu iz
kompresorja
Notranje ohišje
komore
Šobe za
razprševanje goriva

Prirobnica za Prirobnica za
priključitev na Gorivo-vod priključitev
kompresorsko Razredčevalne na ohišje
ohišje odprtine turbine
62

62
 Tristopenjska plinska turbina

Priključki is gorilnih Tri stopnje oz. trije

komor – mnogokratne gonilniki plinske
komore turbine

Pokrovna stena
gonilniških lopatic
Turbinska gred/os Izstopni priključek oz.
prirobnica

Vodilne šobe/kanali
med gonilnimi kanali
turbine

63

63
Karakteristična prosto vrteča se plinska turbina
Vodilnik Turbinski rotor

Turbinski rotor Izstopna gred

Povezovalna
gred Zobniški reduktor
Izstopno ohišje - ustnik

64

64
Potek toka skozi plinsko turbino
Visokotlačne vodilne Turbinski zunanji obroči
lopatice

Srednjetlačne vodilne
lopatice

Prednje medstopenjsko tesnilo

Zun. zračno
tesnilo
Notr. zračno
tesnilo

Visokotlačn
i hladilni Zadnje
zrak medstopenjsko
Nizkotlačni
hladilni zrak tesnilo

Turbinska gred

Sprednje vodenje in
oljno tesnilo
Zadnje vodenje in
Visokotlačni Srednjetlačni Nizkotlačni
oljno tesnilo turbinski disk turbinski disk
turbinski disk

65

65
4 Dinamika toka
4.1 Osnovna lopatična koncepta
TURBINA TURBINA

a) b)

Turbinski gonilnik gnan po Turbinski gonilnik gnan po

principu impulznega reakcijskem principu toka.
delovanja toka.

66

66
67

67
4.1.1 Koncept pretoka skozi šobe
- upoštevamo zakon o ohranitvi mase,
gibalne količine in energije;
Praviloma računamo z razmerami na
srednji tokovnici z neko srednjo hitrostjo:
ҧ 𝐴ҧ
‫𝑑𝑐 ׬‬
𝑐𝑠𝑟 = in
𝐴
upoštevamo masno kontinuiteto:
𝐴𝑐 Ustaljeni tok v kanalu, A. Hribernik, [2]
𝑚ሶ 1 = 𝑚ሶ 2 = 𝑚ሶ = 𝐴𝑐𝜌 =
𝑣
kjer je 𝑣 … specifični volumen.
Impulz sile, ki deluje v kanalu je:
ത = 𝑑 𝑚𝑐ҧ = 𝑑 𝐺ҧ ,
𝐹𝑑𝑡
od koder lahko zapišemo Reynoldsov prenosni teorem:
ҧ
𝜕 𝑐𝜌
𝐹ത = ‫׬‬ 𝑉
𝑑𝑉 + ‫𝜌𝑐 ׬‬ 𝐴
ҧ 𝐴ҧ ,
ҧ 𝑐𝑑
𝜕𝑡
v primeru stacionarnega toka odpade prvi člen in je: 𝐹ത = ‫𝜌𝑐 𝐴׬‬ ҧ 𝐴ҧ
ҧ 𝑐𝑑
68

68
Iztekanje iz šobe
- kjer se vrši pretvorba potencialne (tlačne) energije v kinetično, ob
zanemarljivi spremembi temperature. Zato smemo obravnavati tok kot
adiabaten.
Vtočna hitrost je pogosto razmeroma majhna proti iststopni (ali celo nična),
zato jo lahko zanemarimo (neupoštevamo).
Iz energijske enačbe lahko izrazimo:
𝑐22 −𝑐12
= ℎ1 − ℎ2 + 𝑄1−2 ,
2
kjer sta ℎ1 in ℎ2 ... entalpiji na vstopu, oz. na
izstopu in 𝑄1−2 ... izmenjana toplota, ki jo lahko
zanemarimo. Ob tem je vstopna hitrosti, za dani
primer nična, tako da je izstopna hitrost:
𝑐22
= ℎ1 − ℎ2 → 𝑐2 = 2 ℎ1 − ℎ2 ;
2

69

69
Pri iztekanju iz šobe je lahko izstopni tlak 𝑝2 ... enak
tlaku okolice, ali pa tudi ne - odvisno od oblike
šobe in razmer v nej!
V primeru obravnave toka brez trenja v šobi, bo
najvišja iztočna hitrost enaka:

𝑐2,𝑠 = 2 ℎ1 − ℎ2,𝑠 ,
oz. v primeru upoštevanja trenja:
𝑐2 = 𝜑𝑐2,𝑠
Vrednosti koeficienta trenja 𝜑 so v mejah med 0,95 in 0,98. V idealnem
primeru, ko je specifična toplota pri konstantnem tlaku konstantna (𝑐𝑝 =konst.)
lahko zapišemo:
2𝜅 𝑇2
𝑐2 = 2 ℎ1 − ℎ2 = 𝑐2 = 2𝑐𝑝 𝑇1 − 𝑇2 = 𝑅𝑇1 1−
𝜅−1 𝑇1
oz.
2𝜅 𝑇2 2𝜅
𝑐2 = 𝑝 𝑣 1− = 𝑝 𝑣 1 − 𝑇𝑟
𝜅−1 1 1 𝑇1 𝜅−1 1 1

70

70
ali z zapisom razmerja temperatur z razmerjem tlakov, bo za tok brez trenja:

𝜅−1
2𝜅
𝑐2 = 𝑅𝑇1 1 − 𝑝𝑟 𝜅 ,
𝜅−1

oz. s trenjem:

𝑛−1
2𝜅
𝑐2 = 𝑅𝑇1 1 − 𝑝𝑟 𝑛 ,
𝜅−1

kjer je 𝜅 … koef. izentrope in 𝑛 … koeficient politropne ekspanzije v šobi.

Gornji enačbi seveda veljata tudi za vse opazovane vmesne prereze.

71

71
 povzeto po A. Hribernik, [2]
Oblika šobe

72

72
73

73
74

74
75

75
76

76
77

77
78

78
79

79
80

80
81

81
82

82
83

83
konec povzetka po A. Hribernik, [2]

84

84
5 Industrijske (energetske) plinske turbine

85

85
5.1 Zabojniška izvedba plinsko-turbinskega postroja
b – betonska temeljna
plošča
d – dimnik
f – vstopni filter z dušilcem
zvoka,
g – elektro-strojni deli
(generator, reduktor, …),
k – tunel za električne vode
r – upravljalna kabina
s – plinska turbina z vso
pripadajočo opremo.

86
„turbinski del“

86
IZTOK
VTOK

Postroj na škatlastem okvirju, moči 6,4 MW

87

87
Hlajenje komprimiranega zraka

88

88
Padec moči v odvisnosti od zunanje temperature

89

89
90

90
91

91
92

92
Moderni plinsko-turbinski postroj

Postavitev v roku tedna dni, na pripravljeno podlago – teren.

93

93
Dobra sposobnost prilagajanju obremenitev

94

94
SGT5-PAC 4000 F (SIEMENS)

95

95
96

96
97

97
98

98
Optimiranje
tokovnih poti

99

99
Pogoj za optimizacijo (dvig temperature): keramične
obloge prve stopnje plinske turbine

100

100
 Optimizacija: Notranje hlajene rotorskih lopatic PLT

S tem ukrepom lahko dvignemo

vstopno temperaturo, kajti
vbrizgana voda ob izparevanju
hladi površino lopatic.

101

101
6 Obratovalni hrup plinskih turbin
Osnovni vzroki generiranja hrupa so:
• zaradi prehoda toka skozi lopatje
(vodilno in gonilno vrsto lopatic),
• zaradi gibanja toka skozi dovodne
in odvodne kanale,
• zaradi vrtenja osnovnih delov –
rotorjev kompresorja in turbine,
•zaradi delovanja pomožnih naprav
(črpalke, regulacijski ventili, …) in
• zaradi obratovanja drugih delovnih
strojev, priključenih na plinsko-
turbinski postroj.

102

102
SGT5-PAC 4000 F (SIEMENS)

103

103
104

104
7 „COMBO“ cikel PTP

105

105
Shematski prikaz kombiniranega plinsko/parnega postroja

106

106
HRSG

107

107
Delovanje HRSG

108

108
Viri in literatura
1. A. Giampaolo: Gas Turbine Hnadbook, Principles and Practices, Third
Edition, CRC Press, 2006
2. A. Hribernik: Plinske turbine in letalski potisniki, Skripra, Univerza v
Mariboru, fakulteta za strojništvo, 2011
3. M. Tuma, M. Sekavčnik: Energetski sistemi, Preskrba z električno energijo
in toploto, Univerza v Ljubljani, FS, 2004
4. D. Y. Goswami, F. Kreith: Energy conversion, CRC Press, 2008
5. Black & VEATCH: Power Plant Engineering, Springer Verlag, 1996
6. H. Požar: Osnove energetike, Školska knjiga Zagreb, 1992

109

109