You are on page 1of 19

RAZISKOVALNA NALOGA

DEVETOŠOLCI IN OBUTEV

Avtorja: Maks Martinuč in Bor Skok, 9.b


Mentorica: Danica Volčini

Domžale, december 2021


KAZALO VSEBINE

1 UVOD..................................................................................................1
1.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE IN OPREDELITEV NAMENA NALOGE.............................1
1.2 HIPOTEZA............................................................................................. 1
2 TEORETIČNI DEL NALOGE...................................................................2
2.1 ZGODOVINA RAZVOJA OBUTVE....................................................................2
2.2 STOPALA...............................................................................................5
2.3 RAZLIČNI ČEVLJI.....................................................................................6
3 EKSPERIMENTALNI DEL NALOGE........................................................7
3.1 POTEK IN METODE DELA............................................................................7
3.2 ANKETA................................................................................................7
3.3 PRIKAZ REZULTATOV................................................................................8
3.4 POVZETEK ANKETE, UGOTOVITVE IN KOMENTARJI...........................................14
4 ZAKLJUČEK.......................................................................................15
4.1 ANALIZA PREDPOSTAVLJENIH REZULTATOV....................................................15
4.2 POTRJEVANJE HIPOTEZ............................................................................15
4.3 NADALJNJA RAZISKAVA IN ODPRTA VPRAŠANJA..............................................15
5 VIRI..........................................................................................................16

KAZALO SLIK
Slika 1: Najstarejši odkriti čevelj Areni-1.............................................................3

Slika 2: Zgradba stopala in gležnja.....................................................................6

Slika 3: Anketni vprašalnik za anketirance ...........................................................7

Slika 4: Struktura anketirancev glede na spol......................................................8

Slika 5: Najpogostejše znamke obutve................................................................9

Slika 6: Priljubljenost znamk obutve.................................................................10

Slika 7: Ali učenci obutev nakupujejo sami?......................................................11

Slika 8: Kje učenci nakupujejo obutev..............................................................12

Slika 9: Priljubljenost trgovin z obutvijo............................................................13


OŠ Rodica Stran 1

1 UVOD

Sva učenca 9.b razreda OŠ Rodica. Mladi najraje kupujemo moderno, predvsem
pa med vrstniki popularno obutev. Znamke obutve imajo za nas svoj pomen.
Opazila sva, da smo mladostniki z redkimi izjemami, večinoma obuti v športno
obutev, ki jo nosimo tudi v prostem času, ne le pri športnih aktivnostih. Nosimo jo
ob prihodu v šolo in tudi na prireditvah. Po opazovanjih večina nosi znamko Nike.

1.1 Raziskovalno vprašanje in opredelitev namena naloge

Vse ugotovitve pri samem opazovanju in pogovorih v družbi sva povzela v


raziskovalni nalogi, postavila sva hipoteze in med učenci 9.a, 9.b in 9.d OŠ Rodica
z anketo preverila najine trditve. Raziskala sva, katere znamke obutve so najbolj
priljubljene pri učencih in učenkah, koliko parov obutve imajo na razpolago, ali si
obutev kupujejo sami, kakšen način nakupa uporabljajo – spletni nakup ali
nakupujejo v trgovinah ter katere trgovine z obutvijo so najbolj priljubljene.

1.2 Hipoteza

Pri opazovanju, branju, pogovoru z vrstniki in iz lastnih izkušenj sva postavila pet
hipotez. Skoraj v vseh primerih se nama je predvidevanje potrdilo.

HIPOTEZA 1: Učenci devetih razredov največ nosijo obutev znamke Nike.

HIPOTEZA 2: Najljubša znamka devetošolcev je Nike.

HIPOTEZA 3: Večina devetošolcev si čevlje ne kupujejo sami.

HIPOTEZA 4: Večina devetošolcev čevlje kupuje prek spleta.

HIPOTEZA 5: Večina devetošolcev čevlje kupuje v športni trgovini Intersport.

Ugotovila sva, da imajo najini vrstniki podobne želje in navade glede izbire in
nakupa obutve.
OŠ Rodica Stran 2

2 TEORETIČNI DEL NALOGE

2.1 Zgodovina razvoja obutve

Obuvala ali čevlji so predmeti, ki jih dajemo na noge za zaščito, pa tudi za lepši
izgled. Razvijali so se zaradi prvinske potrebe, da si zavarujemo noge, vendar so
kmalu postala samostojen dodatek. Čevlji so se skozi čas zelo spreminjali. Večina
jih je bilo narejenih iz usnja ali semiša, včasih pa tudi iz drugih materialov, kot na
primer iz gume, platna, svile, brokata in drugih.

Kdaj so ljudje prenehali hoditi bosi, je izredno težko ugotoviti, saj se rastline in
kože živali, iz katerih so zgodnji ljudje izdelovali svoja obuvala, izredno hitro
razkrajajo. Ljudje, ki so živeli na hladnih severnih območjih, so najverjetneje
pričeli svoje noge prekrivati že pred 500 000 leti. Zaščito, kot je današnja, pa so
izumili veliko kasneje. Najstarejši znani čevlji na svetu so stari okrog 6000 let,
najdeni pa so bili v Kaliforniji. Do izuma obuval je tako prišlo v obdobju, ko je
prišlo tudi do številnih drugih omembe vrednih izumov in človeških delovanj kot so
umetnost, kamnito orodje, osebni nakit in podobno.

Naši predniki so varovali stopala pred pekočimi tlemi v toplih in pred mrazom v
hladnih predelih. Zaščitili si jih s kožo ubitih živali, z drevesnim lubjem ali s
preprostimi trakovi iz listja. Z različnimi načini ovijanja stopal z živalsko kožo so
nastale leta 4000 pr.n.št. različne oblike čevljev in škornjev. Z uporabo listja in
drevesne skorje se je človek v ta namen domislil preproste oblike sandal in copat.
Najstarejši znani čevlji na svetu so stari okrog 9000 let, najdeni pa so bili v
Kaliforniji. Najstarejši usnjen čevelj na svetu pa je bil najden v jami v Armeniji,
star 5500 let in je poimenovan Areni-1. (Muzej Maribor, Male objave št.3, 2008,
str. 32 – 34)
OŠ Rodica Stran 3

Slika 1: Najstarejši odkriti čevelj Areni-1

V prazgodovini je pračlovek zaščitil noge pred mrazom tako, da si jih je ovijal v


živalske kože.

V obdobju starega Egipta se pojavi prva obutev – sandale – iz papirusa in drugega


trsja. Izdelovali so tudi japonke. Ta preprosta obuvala so bila predvsem v barvi
trsja, le redka so bila pobarvana. Ob odkritju Tutankamonove grobnice, ki je bila
narejena pred 3300 leti, so na nogah Tutankamonove mumije odkrili zlate
sandale, ki so bile oblikovane posebej za njegovo posmrtno življenje. Sicer pa so v
starem Egiptu navadni ljudje in ženske hodili večinoma bosi.

Stari Grki so v glavnem hodili bosi. Najbolj preprosta obutev so bile bolj ali manj
zaprte jermenaste sandale. Nosili so tudi take, iz tankega surovega usnja, ki so
segali do meč. Tudi nekateri kmetje so nosili jermenaste sandale iz nestrojenega
OŠ Rodica Stran 4

usnja. Škornje so nosili predvsem lovci, spadali pa so tudi k oblačilom nekaterih


bogov, pa tudi cesarjev – kot znamenje njihove božanske narave. Taka obutev je
bila predvsem nepogrešljiva obutev igralcev v tragedijah. Podplati so bili večinoma
narejeni iz plutovine ali lesa.

Pri starih Rimljanih so bili najbolj razširjena obutev sandali z jermeni, nosili pa so
tudi natikače in usnjene škornje. Obuvala so izdelovali predvsem iz usnja. Sandali
so bili vsakdanja obutev, zaprta obuvala pa so uporabljali samo pri svečanih
priložnostih. Rimljani so prvi izdelali čevelj za levo in desno nogo, za različna spola
– moške in ženske – in različna obuvala za različni družbeni status. Vojaki so nosili
koturne, ki so segale do kolen. Obuvala so mazali z oljem, da so jih zaščitili.

V srednjem veku je bila obutev usnjena, čevlji so bili visoko zaprti in spredaj
oblikovani v konico. Da bi čevljem obdržali obliko, so v konico čevlja natlačili mah.
V tem obdobju se je začelo uveljavljati poklicno čevljarstvo.

V 14. stoletju so moški čevlji dosegli neverjetno dolžino 46 cm, bili so spredaj
podaljšani in koničasti. Angleški kralj Edvard III. je prepovedal dolžino konic na
čevljih, ki presega 5 cm. Duhovniki so take čevlje imeli za hudičevo delo.

V renesansi so si čez navadne čevlje ob slabem vremenu obuli čevlje z debelim


podplatom. V Benetkah so taki čevlji merili kar do 76 cm v višino. Hoja brez
spremstva je bila zato nekoliko nevarna.

V 16. stoletju so postali čevlji tako široki, da je v Angliji Henrik VIII. izdal ukaz, s
katerim je njihovo širino omejil na največ 15 cm. Čevlji z ravnim prednjim delom
so bili pogosto nizko izrezani in čez nart prevezani z jermenom. Pete so se
pokazale ob koncu stoletja.

V 17. stoletju so se uveljavile visoke pete. Proti koncu stoletje pa so bile pete
dostikrat več centimetrov visoke, konica pa je bila zelo dolga in ravno odsekana. V
tem stoletju so bile na čevljih različne zaponke, trakovi, rdeče pobarvane pete in
celo čipke na zgornjem robu škornjev. Izumili so tudi otroški usnjen čevelj, ki je bil
kot današnji športni copat, saj je imel jezik in vezalke.

Leta 1740 so izumili zelen brokaten čevelj, ki se je ohranil obenem s coklo. Cokle
so nosili zunaj in si obuvalo tako obvarovali pred blatom in prahom.
OŠ Rodica Stran 5

V 19. stoletju so dame, kadar so bile doma, nosile usnjene natikače, ki so bili
bogato okrašeni z všitimi vzorci. Balerinke so bile narejene iz svile, pri prstih so
bile zaokrožene. Podplat je bil narejen iz rjavega usnja. Čez katerekoli čevlje so si
obuli »cokle« in tako čevlje dvignili pred umazanijo ulice. Cokli so bili upogljivi, da
je bila hoja lažja. Vsak čevelj je imel všito oznako za levo ali desno nogo.

V 20. stoletju so tako moški kot ženske nosili čevlje z debelimi podplati, še zlasti v
tistih z lesenimi podplati, je bila hoja dokaj naporna. Za večerne prireditve so nosili
tudi satenaste škornje, ki se spredaj zaprejo z gumbi. Najbolj priljubljeno zunanje
obuvalo so bili še zmerom škornji na gumbe. V vitkih škornjih z »Ludvikovo peto«
(najprej jo je nosil francoski kralj Ludvik XV., 1715-1774) so lahko gospe
»pokazale« skladne gležnje.

Danes obstaja veliko trgovin s čevlji, ki jih lahko dobimo relativno poceni. Moda se
danes zelo hitro spreminja, pa tudi starostne skupine imajo vsaka svoj stil.
Obuvala, ki so nogo ščitila v različnih klimatskih razmerah in pogojih bivanja, so
skozi zgodovino postala sestavni del človekovega življenja, razkrivajo pa tudi velik
del človeške zgodovine. (Muzej Maribor, Male objave št.3, 2008, str. 32 – 34)

2.2 Stopala

Stopalo je natančno orodje, ki nam preko 26 kosti, med seboj povezanih v gibljive
sklepe, omogoča pokončno hojo in amortizira telo med gibanjem. Stopalo tako
daje trdno oporo teži telesa in silo teže prevaja na podlago, prenaša in blaži
udarce pri hoji, teku in skokih. Nalogi stopala sta torej prenašanje teže celotnega
telesa in prilagajanje podlagi ter izvajanje zapletenih dinamičnih gibov koraka, ki
so nujni za hojo. Zato sta hkrati potrebni čvrstost in gibčnost. Noga je pogosto
deformirana zaradi mehaničnih sil pritiska teže telesa in sile podlage, ki ni idealna.
Sklep v gležnju združujeta sposobnost plastičnega preoblikovanja noge in čvrstost
golenskih kosti. Mnogo mišic s premikanjem gležnja premika tudi nogo. (Majda
Lukančič, revija Vita, 2003, str. 38)
OŠ Rodica Stran 6

Slika 2: Zgradba stopala in gležnja

Stopala so močno obremenjena vsaj dvanajst ur na dan in zato je pomembno, da


nosimo pravo obutev. Skrb za stopalo se torej začne pri tem, v kaj ga obujemo.
Obremenitve med hojo stopalo podvržejo velikim obremenitvam, nepravilna
obutev pa povzroči otiščance, odrgnine, poškodbe kosti in vnetja.
(https://www.revijazamojezdravje.si, 2019) 

2.3 Različni čevlji

Ločimo zimsko in poletno obutev, obutev za različno vreme, za različne dejavnosti


in priložnosti. Pri nizkih temperaturah potrebujemo toplo obutev, ki ima debelejši
podplat in na notranji strani podlogo. Zimski čevlji so večinoma tudi višji in segajo
vsaj do gležnja. Mokro zimsko vreme zahteva obutev, ki ne pušča vlage.
Poletna obutev mora biti lahka, iz naravnih materialov, dovolj široka in dolga,
priporočeno je, da so prsti z nohti zaščiteni pred udarci. Seveda morajo tako letni,
kot zimski čevlji ugajati posamezniku. Mladostniki smo večino časa v športni obutvi
in ne maramo nositi usnjenih čevljev, saj dajejo občutek tesnobe. Telesna
dejavnost zahteva posebno obutev, saj na primer s smučarskimi čevlji ne moremo
teči ali pa s čevlji za deskanje ne moremo v hribe. V zadnjih letih pa večinoma
nosimo športna obuvala tudi kot obutev za v šolo, trgovino, gledališče ali še kam.
(Majda Lukančič, revija Vita, 2003, str. 38)
OŠ Rodica Stran 7

3 EKSPERIMENTALNI DEL NALOGE

3.1 Potek in metode dela

Ko sva opredelila področje in namen raziskovalne naloge, sva pregledala vire na to


temo. Na podlagi tega in opazovanja, sva postavila hipoteze in sestavila anketni
vprašalnik. Anketni vprašalnik so izpolnjevali učenci in učenke 9.a, 9.b in 9.d
razreda OŠ Rodica.

Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, katerih znamk čevljev imajo


devetošolci največ doma, katere znamke so med devetošolci najbolj priljubljene,
ali si čevlje kupujejo sami ali ne, ali čevlje kupujejo v trgovini ali preko spleta in v
kateri trgovini oziroma spletni trgovini kupujejo čevlje.

Anketni vprašalnik je sestavljen iz petih vprašanj v katerih so učenci odgovarjali o


njihovih navadah glede izbire in nakupa obutve.

Vprašalnik sva oblikovala v programu Word ter tiskane anketne vprašalnike


razdelila 2.12.2021 in v roku tedna prejela izpolnjene vprašalnike. Skupaj je
anketni list izpolnilo 50 učencev in učenk. Vsi izpolnjeni vprašalniki so bili v celoti
ustrezno izpolnjeni. Na koncu sva naredila še analizo rezultatov. Rezultate sva
obdelala s pomočjo računalniškega programa Excel, v nadaljevanju pa so
predstavljeni grafično in opisno.

3.2 Anketa

Slika 3: Anketni vprašalnik za anketirance


OŠ Rodica Stran 8

3.3 Prikaz rezultatov

1. Spol anketirancev

V prvem delu bova najprej predstavila demografske značilnosti učencev,


zajetih v raziskavo. V anketi je bilo zajetih 34 % učenk in 66 % učencev,
kar je razvidno tudi v spodnji sliki.

Spol – število – delež

Moški 33 66 %
Ženska 17 34 %
Skupno število anketirancev 50 100,0 %

Slika 4: Struktura anketirancev glede na spol


OŠ Rodica Stran 9

2. Znamke in število parov, ki jih anketiranci uporabljajo

Katere znamke čevljev imaš doma in koliko parov?


Fantje - Dekleta - Skupaj -
Delež
  število parov število parov število parov
Nike 70 31 101 37,55%
Adidas 38 16 54 20,07%
Puma 13 3 16 5,95%
New Balance 4 0 4 1,49%
Skechers 2 2 4 1,49%
Gucci 5 0 5 1,86%
Vans 3 2 5 1,86%
Jordan 5 9 14 5,20%
Ostalo 39 27 66 24,54%
Skupno število 179 90 269 100,00%

Slika 5: Najpogostejše znamke obutve

Kot je razvidno z zgornje slike, večina učencev, tako fantov, kot deklet uporablja
Nike znamko obutve (skupno 37,55 %). Zanimivo velik delež, kar 24,54 % jih
uporablja druge znamke čevljev, katerih v anketi ni navedenih. Prav tako jih v
20,07 % vseh anketiranih učencev uporablja znamko obutve Adidas. Le 1,86 %
učencev uporablja znamko Gucci ali Vans, še manj 1,49 % jih uporablja znamko
New Balance ali Skechers.
OŠ Rodica Stran 10

3. Najljubša znamka obutve anketirancev

Katera je tvoja najljubša znamka čevljev?


  Fantje Dekleta Skupaj Delež
Nike 14 7 21 42,00%
Adidas 7 0 7 14,00%
Puma 2 1 3 6,00%
New Balance 0 0 0 0,00%
Skechers 0 1 1 2,00%
Gucci 1 1 2 4,00%
Vans 1 1 2 4,00%
Jordan 5 3 8 16,00%
Drugo 3 3 6 12,00%
Skupaj 33 17 50 100,00%

Slika 6: Priljubljenost znamk obutve

Iz zgornje tabele in slike je razvidno, da je večini, tako fantom, kot dekletom kar
najljubša znamka čevljev Nike (42 %). Med bolj priljubljenimi je tudi znamka
Jordan (16 %). Tretja najbolj priljubljena, vendar le pri fantih je znamka Adidas.
Dekleta znamke Adidas ne bi izbrala. 12% anketirancem je najljubša druga vrsta
znamke, katere ni na seznamu. Nekaj bi jih izbralo znamko Puma (6 %), najmanj
pa bi najraje obulo čevlje znamke Gucci, Vans in Skechers. Prav nobeden se ne bi
odločil za znamko New Balance.
OŠ Rodica Stran 11

4. Ali anketiranci obutev kupujejo sami

Ali si sam kupuješ čevlje?


Število učencev Delež
DA 20 40,00%
NE 30 60,00%
Skupno število anketirancev 50 100,00%

Slika 7: Ali učenci obutev nakupujejo sami?

60 % anketirancev si obutev kupuje v spremstvu staršev, 40 % učencev pa nakup


obutve opravijo sami.
OŠ Rodica Stran 12

5. Nakup v trgovini ali preko spleta

Ali čevlje kupuješ v trgovini ali preko spleta?


  Število učencev Delež
Trgovina 35 70,00%
Splet 15 30,00%
Skupno število anketirancev 50 100,00%

Slika 8: Kje učenci nakupujejo obutev

Večina učencev in učenk še vedno raje kupujejo obutev v trgovini (70 %). Preko
spleta obutev naroča manjši del anketirancev (30 %).
OŠ Rodica Stran 13

6. Priljubljene trgovine za nakup obutve

V kateri trgovini kupuješ čevlje?


Trgovina Število učencev Delež
Alpina 3 6,00%
Buzz 7 14,00%
Decathlon 4 8,00%
Grosbasket 4 8,00%
Hervis 4 8,00%
Intersport 7 14,00%
Lidl 2 4,00%
Mass 6 12,00%
Nike Shop 5 10,00%
Sport Direct 3 6,00%
Sport Vision 5 10,00%
Skupno število anketirancev 50 100,00%

Slika 9: Priljubljenost trgovin z obutvijo

Največ učencev obutev nakupuje v trgovini Buzz (14 %) in trgovini Intersport (14
%). 12 % učencev obutev kupuje v trgovini Mass, 10 % učencev nakupuje v Nike
Shopu in 10 % tudi v Sport Vision, 8 % učencev nakupuje v Grosbasketu, prav
tako 8 % jih nakupuje v Hervisu in 8 % tudi v Dechatlonu. Manjši delež (6 %)
obutev kupuje v trgovini Alpina in 6 % v Sport Direct. Nekaj (4 %) pa obutev kupi
v Lidlu.
OŠ Rodica Stran 14

3.4 Povzetek ankete, ugotovitve in komentarji

V anketi je bilo zajetih 17 učenk in 33 učencev starih 14let. Kar 37,55 %


anketirancev uporablja znamko obutve Nike, prav tako je za 42 % učencev to
najbolj priljubljena znamka obutve. Večina učencev obutev nakupuje v spremstvu
staršev (60 %) in prav tako jih večina nakup opravi v trgovini (70 %) in ne preko
spleta. Najbolj priljubljeni trgovini za nakup obutve med devetošolci sta Buzz in
Intersport.

Na podlagi rezultatov ankete lahko vidimo, da je velik delež devetošolcev


naklonjen določeni znamki obutve. To je znamka, ki izdeluje športno obutev. Iz
tega lahko sklepamo, da devetošolci večinoma nosijo športno obutev tudi v
prostem času in ne le za športno aktivnost. Prav tako vemo, da ima najbolj
priljubljena znamka med devetošolci ogromno izbiro modelov obutve in glede na
najine izkušnje je obutev te znamke tudi visoko kvalitetna. Znamka je bolj
popularna tudi zato, proizvajalec sodeluje z znanimi osebami.
OŠ Rodica Stran 15

4 ZAKLJUČEK

4.1 Analiza predpostavljenih rezultatov

Po analizi podatkov, ki sva jo naredila s pomočjo anketnih vprašalnikov med


učenci devetih razredov OŠ Rodica, sva lahko potrdila hipotezo, da je znamko Nike
nosi največ učencev in je tudi najbolj priljubljena. Prav tako sva potrdila hipotezo,
da si devetošolci čevljev še ne kupujejo sami. Ovrgla sva hipotezo, da učenci
naročujejo obutev preko spleta. Večina anketirancev je odgovorila, da obutev
najraje nakupuje v Intersportu in prav tako v Buzzu, za kar sva predpostavila le
trgovino Intersport.

4.2 Potrjevanje hipotez

HIPOTEZA 1: Učenci devetih razredov največ nosijo obutev znamke Nike.


Hipoteza je potrjena.

HIPOTEZA 2: Najljubša znamka devetošolcev je Nike.


Hipoteza je potrjena.

HIPOTEZA 3: Večina devetošolcev si čevlje ne kupujejo sami.


Hipoteza je potrjena.

HIPOTEZA 4: Večina devetošolcev čevlje kupuje prek spleta.


Hipoteza je napačna. Večina devetošolcev še vedno kupuje čevlje v trgovini.

HIPOTEZA 5: Večina devetošolcev čevlje kupuje v športni trgovini Intersport.


Hipoteza je pravilna, ampak enako število devetošolcev kupuje tudi v trgovini
Buzz.
Hipoteza je potrjena.

4.3 Nadaljnja raziskava in odprta vprašanja

Ko kupujemo čevlje, moramo vedno dobro premisliti, za kaj jih kupujemo, kako jih
bomo uporabljali in jih seveda temeljito pomeriti. Raziskovalna naloga je odprla
veliko razmišljanj tudi glede potrošništva. Zavedava se, da je cena eden od
dejavnikov, ki vpliva na odločitev za nakup, kar v najini nalogi ni raziskano. Odprto
ostaja tudi vprašanje ali je moda tista, ki vpliva na izbiro? To pa bi lahko bila
vprašanja za naslednjo raziskovalno nalogo.
OŠ Rodica Stran 16

5 VIRI

Splet:

Mori Lukančič M., (2003). Revija Vita. Telesna dejavnost. Dosegljivo 19.12.2021
na:
https://revija-vita.com/vita/38/Stopala_in_pravilna_obutev_od_mladosti_do_staros
ti

Pokrajinski muzej Maribor, (2004). Mali simpozij 2004. Dosegljivo 19.12.2021 na:
https://museum-mb.si/wp-content/uploads/2017/02/Male-objave-3.pdf

Revija za moje zdravje, (2019). Najpogostejši vzroki za bolečine v stopalu.


Dosegljivo 18.12.2021 na: https://www.revijazamojezdravje.si/najpogostejsi-
vzroki-za-bolecine-v-stopalu/

Waters C., (2018). World’s Oldest Shoes: Some Look Surprisingly Modern.
Dosegljivo 18.12.2021 na: https://www.ancientpages.com/2018/06/23/worlds-
oldest-shoes-some-look-surprisingly-modern/
OŠ Rodica Stran 17

PRILOGE

Anketni vprašalnik:

KATERE ČEVLJE NOSIJO DEVETOŠOLCI?

Sva Max in Bor iz 9b in prosiva za sodelovanje pri anketi. Anketa je anonimna.

1. Spol (obkroži): Moški Ženska

2. Katere znamke čevljev imaš doma in koliko parov?


(obkroži in zapiši številko parov na črto)

 Nike koliko parov ___


 Adidas koliko parov ___
 Puma koliko parov ___
 New Balance koliko parov ___
 Skechers koliko parov ___
 Gucci koliko parov ___
 Vans koliko parov ___
 Jordan koliko parov ___
 Ostalo koliko parov ___

3. Katera je tvoja najljubša znamka čevljev? (obkroži)

 Nike
 Adidas
 Puma
 New Balance
 Skechers
 Gucci
 Vans
 Jordan
 Ostalo

4. Ali si sam kupuješ čevlje? (obkroži) DA NE

5. Ali čevlje kupuješ v trgovini ali preko spleta? (obkroži) TRGOVINA SPLET

6. V kateri trgovini kupuješ čevlje? (napiši) ___________________

You might also like