Professional Documents
Culture Documents
Biologija Raziskovalna Naloga
Biologija Raziskovalna Naloga
DEVETOŠOLCI IN OBUTEV
1 UVOD..................................................................................................1
1.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE IN OPREDELITEV NAMENA NALOGE.............................1
1.2 HIPOTEZA............................................................................................. 1
2 TEORETIČNI DEL NALOGE...................................................................2
2.1 ZGODOVINA RAZVOJA OBUTVE....................................................................2
2.2 STOPALA...............................................................................................5
2.3 RAZLIČNI ČEVLJI.....................................................................................6
3 EKSPERIMENTALNI DEL NALOGE........................................................7
3.1 POTEK IN METODE DELA............................................................................7
3.2 ANKETA................................................................................................7
3.3 PRIKAZ REZULTATOV................................................................................8
3.4 POVZETEK ANKETE, UGOTOVITVE IN KOMENTARJI...........................................14
4 ZAKLJUČEK.......................................................................................15
4.1 ANALIZA PREDPOSTAVLJENIH REZULTATOV....................................................15
4.2 POTRJEVANJE HIPOTEZ............................................................................15
4.3 NADALJNJA RAZISKAVA IN ODPRTA VPRAŠANJA..............................................15
5 VIRI..........................................................................................................16
KAZALO SLIK
Slika 1: Najstarejši odkriti čevelj Areni-1.............................................................3
1 UVOD
Sva učenca 9.b razreda OŠ Rodica. Mladi najraje kupujemo moderno, predvsem
pa med vrstniki popularno obutev. Znamke obutve imajo za nas svoj pomen.
Opazila sva, da smo mladostniki z redkimi izjemami, večinoma obuti v športno
obutev, ki jo nosimo tudi v prostem času, ne le pri športnih aktivnostih. Nosimo jo
ob prihodu v šolo in tudi na prireditvah. Po opazovanjih večina nosi znamko Nike.
1.2 Hipoteza
Pri opazovanju, branju, pogovoru z vrstniki in iz lastnih izkušenj sva postavila pet
hipotez. Skoraj v vseh primerih se nama je predvidevanje potrdilo.
Ugotovila sva, da imajo najini vrstniki podobne želje in navade glede izbire in
nakupa obutve.
OŠ Rodica Stran 2
Obuvala ali čevlji so predmeti, ki jih dajemo na noge za zaščito, pa tudi za lepši
izgled. Razvijali so se zaradi prvinske potrebe, da si zavarujemo noge, vendar so
kmalu postala samostojen dodatek. Čevlji so se skozi čas zelo spreminjali. Večina
jih je bilo narejenih iz usnja ali semiša, včasih pa tudi iz drugih materialov, kot na
primer iz gume, platna, svile, brokata in drugih.
Kdaj so ljudje prenehali hoditi bosi, je izredno težko ugotoviti, saj se rastline in
kože živali, iz katerih so zgodnji ljudje izdelovali svoja obuvala, izredno hitro
razkrajajo. Ljudje, ki so živeli na hladnih severnih območjih, so najverjetneje
pričeli svoje noge prekrivati že pred 500 000 leti. Zaščito, kot je današnja, pa so
izumili veliko kasneje. Najstarejši znani čevlji na svetu so stari okrog 6000 let,
najdeni pa so bili v Kaliforniji. Do izuma obuval je tako prišlo v obdobju, ko je
prišlo tudi do številnih drugih omembe vrednih izumov in človeških delovanj kot so
umetnost, kamnito orodje, osebni nakit in podobno.
Naši predniki so varovali stopala pred pekočimi tlemi v toplih in pred mrazom v
hladnih predelih. Zaščitili si jih s kožo ubitih živali, z drevesnim lubjem ali s
preprostimi trakovi iz listja. Z različnimi načini ovijanja stopal z živalsko kožo so
nastale leta 4000 pr.n.št. različne oblike čevljev in škornjev. Z uporabo listja in
drevesne skorje se je človek v ta namen domislil preproste oblike sandal in copat.
Najstarejši znani čevlji na svetu so stari okrog 9000 let, najdeni pa so bili v
Kaliforniji. Najstarejši usnjen čevelj na svetu pa je bil najden v jami v Armeniji,
star 5500 let in je poimenovan Areni-1. (Muzej Maribor, Male objave št.3, 2008,
str. 32 – 34)
OŠ Rodica Stran 3
Stari Grki so v glavnem hodili bosi. Najbolj preprosta obutev so bile bolj ali manj
zaprte jermenaste sandale. Nosili so tudi take, iz tankega surovega usnja, ki so
segali do meč. Tudi nekateri kmetje so nosili jermenaste sandale iz nestrojenega
OŠ Rodica Stran 4
Pri starih Rimljanih so bili najbolj razširjena obutev sandali z jermeni, nosili pa so
tudi natikače in usnjene škornje. Obuvala so izdelovali predvsem iz usnja. Sandali
so bili vsakdanja obutev, zaprta obuvala pa so uporabljali samo pri svečanih
priložnostih. Rimljani so prvi izdelali čevelj za levo in desno nogo, za različna spola
– moške in ženske – in različna obuvala za različni družbeni status. Vojaki so nosili
koturne, ki so segale do kolen. Obuvala so mazali z oljem, da so jih zaščitili.
V srednjem veku je bila obutev usnjena, čevlji so bili visoko zaprti in spredaj
oblikovani v konico. Da bi čevljem obdržali obliko, so v konico čevlja natlačili mah.
V tem obdobju se je začelo uveljavljati poklicno čevljarstvo.
V 14. stoletju so moški čevlji dosegli neverjetno dolžino 46 cm, bili so spredaj
podaljšani in koničasti. Angleški kralj Edvard III. je prepovedal dolžino konic na
čevljih, ki presega 5 cm. Duhovniki so take čevlje imeli za hudičevo delo.
V 16. stoletju so postali čevlji tako široki, da je v Angliji Henrik VIII. izdal ukaz, s
katerim je njihovo širino omejil na največ 15 cm. Čevlji z ravnim prednjim delom
so bili pogosto nizko izrezani in čez nart prevezani z jermenom. Pete so se
pokazale ob koncu stoletja.
V 17. stoletju so se uveljavile visoke pete. Proti koncu stoletje pa so bile pete
dostikrat več centimetrov visoke, konica pa je bila zelo dolga in ravno odsekana. V
tem stoletju so bile na čevljih različne zaponke, trakovi, rdeče pobarvane pete in
celo čipke na zgornjem robu škornjev. Izumili so tudi otroški usnjen čevelj, ki je bil
kot današnji športni copat, saj je imel jezik in vezalke.
Leta 1740 so izumili zelen brokaten čevelj, ki se je ohranil obenem s coklo. Cokle
so nosili zunaj in si obuvalo tako obvarovali pred blatom in prahom.
OŠ Rodica Stran 5
V 19. stoletju so dame, kadar so bile doma, nosile usnjene natikače, ki so bili
bogato okrašeni z všitimi vzorci. Balerinke so bile narejene iz svile, pri prstih so
bile zaokrožene. Podplat je bil narejen iz rjavega usnja. Čez katerekoli čevlje so si
obuli »cokle« in tako čevlje dvignili pred umazanijo ulice. Cokli so bili upogljivi, da
je bila hoja lažja. Vsak čevelj je imel všito oznako za levo ali desno nogo.
V 20. stoletju so tako moški kot ženske nosili čevlje z debelimi podplati, še zlasti v
tistih z lesenimi podplati, je bila hoja dokaj naporna. Za večerne prireditve so nosili
tudi satenaste škornje, ki se spredaj zaprejo z gumbi. Najbolj priljubljeno zunanje
obuvalo so bili še zmerom škornji na gumbe. V vitkih škornjih z »Ludvikovo peto«
(najprej jo je nosil francoski kralj Ludvik XV., 1715-1774) so lahko gospe
»pokazale« skladne gležnje.
Danes obstaja veliko trgovin s čevlji, ki jih lahko dobimo relativno poceni. Moda se
danes zelo hitro spreminja, pa tudi starostne skupine imajo vsaka svoj stil.
Obuvala, ki so nogo ščitila v različnih klimatskih razmerah in pogojih bivanja, so
skozi zgodovino postala sestavni del človekovega življenja, razkrivajo pa tudi velik
del človeške zgodovine. (Muzej Maribor, Male objave št.3, 2008, str. 32 – 34)
2.2 Stopala
Stopalo je natančno orodje, ki nam preko 26 kosti, med seboj povezanih v gibljive
sklepe, omogoča pokončno hojo in amortizira telo med gibanjem. Stopalo tako
daje trdno oporo teži telesa in silo teže prevaja na podlago, prenaša in blaži
udarce pri hoji, teku in skokih. Nalogi stopala sta torej prenašanje teže celotnega
telesa in prilagajanje podlagi ter izvajanje zapletenih dinamičnih gibov koraka, ki
so nujni za hojo. Zato sta hkrati potrebni čvrstost in gibčnost. Noga je pogosto
deformirana zaradi mehaničnih sil pritiska teže telesa in sile podlage, ki ni idealna.
Sklep v gležnju združujeta sposobnost plastičnega preoblikovanja noge in čvrstost
golenskih kosti. Mnogo mišic s premikanjem gležnja premika tudi nogo. (Majda
Lukančič, revija Vita, 2003, str. 38)
OŠ Rodica Stran 6
3.2 Anketa
1. Spol anketirancev
Moški 33 66 %
Ženska 17 34 %
Skupno število anketirancev 50 100,0 %
Kot je razvidno z zgornje slike, večina učencev, tako fantov, kot deklet uporablja
Nike znamko obutve (skupno 37,55 %). Zanimivo velik delež, kar 24,54 % jih
uporablja druge znamke čevljev, katerih v anketi ni navedenih. Prav tako jih v
20,07 % vseh anketiranih učencev uporablja znamko obutve Adidas. Le 1,86 %
učencev uporablja znamko Gucci ali Vans, še manj 1,49 % jih uporablja znamko
New Balance ali Skechers.
OŠ Rodica Stran 10
Iz zgornje tabele in slike je razvidno, da je večini, tako fantom, kot dekletom kar
najljubša znamka čevljev Nike (42 %). Med bolj priljubljenimi je tudi znamka
Jordan (16 %). Tretja najbolj priljubljena, vendar le pri fantih je znamka Adidas.
Dekleta znamke Adidas ne bi izbrala. 12% anketirancem je najljubša druga vrsta
znamke, katere ni na seznamu. Nekaj bi jih izbralo znamko Puma (6 %), najmanj
pa bi najraje obulo čevlje znamke Gucci, Vans in Skechers. Prav nobeden se ne bi
odločil za znamko New Balance.
OŠ Rodica Stran 11
Večina učencev in učenk še vedno raje kupujejo obutev v trgovini (70 %). Preko
spleta obutev naroča manjši del anketirancev (30 %).
OŠ Rodica Stran 13
Največ učencev obutev nakupuje v trgovini Buzz (14 %) in trgovini Intersport (14
%). 12 % učencev obutev kupuje v trgovini Mass, 10 % učencev nakupuje v Nike
Shopu in 10 % tudi v Sport Vision, 8 % učencev nakupuje v Grosbasketu, prav
tako 8 % jih nakupuje v Hervisu in 8 % tudi v Dechatlonu. Manjši delež (6 %)
obutev kupuje v trgovini Alpina in 6 % v Sport Direct. Nekaj (4 %) pa obutev kupi
v Lidlu.
OŠ Rodica Stran 14
4 ZAKLJUČEK
Ko kupujemo čevlje, moramo vedno dobro premisliti, za kaj jih kupujemo, kako jih
bomo uporabljali in jih seveda temeljito pomeriti. Raziskovalna naloga je odprla
veliko razmišljanj tudi glede potrošništva. Zavedava se, da je cena eden od
dejavnikov, ki vpliva na odločitev za nakup, kar v najini nalogi ni raziskano. Odprto
ostaja tudi vprašanje ali je moda tista, ki vpliva na izbiro? To pa bi lahko bila
vprašanja za naslednjo raziskovalno nalogo.
OŠ Rodica Stran 16
5 VIRI
Splet:
Mori Lukančič M., (2003). Revija Vita. Telesna dejavnost. Dosegljivo 19.12.2021
na:
https://revija-vita.com/vita/38/Stopala_in_pravilna_obutev_od_mladosti_do_staros
ti
Pokrajinski muzej Maribor, (2004). Mali simpozij 2004. Dosegljivo 19.12.2021 na:
https://museum-mb.si/wp-content/uploads/2017/02/Male-objave-3.pdf
Waters C., (2018). World’s Oldest Shoes: Some Look Surprisingly Modern.
Dosegljivo 18.12.2021 na: https://www.ancientpages.com/2018/06/23/worlds-
oldest-shoes-some-look-surprisingly-modern/
OŠ Rodica Stran 17
PRILOGE
Anketni vprašalnik:
Nike
Adidas
Puma
New Balance
Skechers
Gucci
Vans
Jordan
Ostalo
5. Ali čevlje kupuješ v trgovini ali preko spleta? (obkroži) TRGOVINA SPLET