PREVERJANJE ZNANJA – PRIPRAVA NA ŠOLSKO NALOGO 2.

LETNIK

Preberi izhodiščni besedili, nato pa rešuj naloge.

1. besedilo

Porezen (1630 m) in Dom A. Žvana (1590 m). Nad okoliško hribovje dvignjen vrh v vršnem delu ni
poraščen, z njega je izreden razgled na Julijce, visoke dinarske planote in Škofjeloško hribovje; ob
lepem vremenu sega pogled do Dolomitov in Furlanske nižine. Vrh je primeren za zimske vzpone.
Tudi botanično je zanimiv, saj uspevata tu mdr. endemit Baške grape kratkodlakava popkoresa in
znamenita zavarovana alpska možina (Eryngium alpinum).

2. besedilo

Porezen je muhast poleti in pozimi

Kolikokrat bo še treba nanj, da se ne bo kujal?

Najvišji vrh Cerkljanskega hribovja (1630 m) nas je že tretjič sprejel z meglo –

Severni veter ali burja zagotavljata lep razgled, jugozahodnik pa ne

S Porezna, s 1630 metri najvišjega vrha Cerkljanskega hribovja, se razteza vsenaokoli čudovit razgled.
Menda. Napasti si pogled po drugih zaobljenih cerkljanskih vzpetinah, Kamniško-Savinjskih Alpah,
Bohinjskih gorah in Julijcih nam ni uspelo niti po treh poskusih. Oči so se tako prilepile zgolj ob sloki
spomenik, ki oznanja vrh. Sklepni vzpon po raztegnjenem grebenu se nam je vsakič sprevrgel v
prebijanje neskončnega obroča iz goste megle in silovitega vetra, tako na pragu poletja kot zime.

1. Podčrtaj ustrezno. /1

Samostalnik hribovje je skupno/ snovno/pojmovno ime, zato spada med števne/neštevne

samostalnike.

2. Postavi samostalnik vrh v imenovalnik množine in pojasni oblikoslovno premeno.

/2

Vrhovi

3. Iz drugega besedila izpiši večbesedna zemljepisna lastna imena in pojasni zapis velike
začetnice. /3
Cerkljansko hribovje (zemljepisno nenaselbinsko ime)

4. Zapiši z besedo. /2
1630 – tisoč šeststo trideset
1590 – tisoč petsto devetdeset
5. Iz enega od glavnih števnikov v 4. nalogi tvori vrstilnega in ga zapiši z besedo. /2
6. Dopolni preglednico.

SKLADENJSKA PODSTAVA TVORJENKA BESEDOTVORNI NAČIN /4

Ta, ki ima kradko dlako kratkodlakava

1630
tak, ki je s severa
to, kar se blešči

7. Podčrtaj množinske samostalnike.

/2

roke, pljuča, možgani, Jesenice, ledvice, sani, usta, smuči, rokavice

1. Pojasni rabo v množini tistih samostalnikov, ki v 7. nalogi niso množinski.

/2

8. Poimenuj besedne vrste v naslednjem stavku: … tudi botanično je zanimiv /4

9. Kako imenujemo podčrtane besede iz prvega besedila? V katerem priročniku bi našel razlago
teh besed?
/2

10. Glagolu določi glagolski vid in ga spremeni. Dopiši velelnik za 2. os. edn. /3

segati -

11. Pojasni veliko začetnico : Dom A. Žvana. /2

12. Določi oblikoslovno premeno samostalnika vreme v rodilniku ednine. Opiši naglašeni
samoglasnik v imenovalniku in rodilniku. /2

13. Iz naslova 2. besedila izpiši zaimek in mu natančno določi vrsto in obliko. /2

14. Iz 2. besedila izpiši pridevnik v presežniku, mu dopiši še ostali stopnji, nato pa ga stopnjuj še
dvostopenjsko ali elativno in ga uporabi v povedi. /2

15. K naslednjim besedam pripiši sopomenke. /3

spremenljivo (vreme) – nestalno

čudovit (razgled) – lep/krasen

sklepni (vzpon) – končni/zadnji

16. Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. /10

Eno od (moje najlepše doživetje) mojih naklepših doživetij doslej je bil vzpon na Porezen (s/z
Mateja Gruden) z Matejo Gruden.. Po (lice) licu so nama tekle solze. Na poti sva si pomagali ( s/z
lesen krožec) z lesenimi krožci,, na katerih so bile narisane smuči. V megli nisva videli nobene
(uhojena gaz)__________________. Koliko (sneg ) _____________in (led) ___________! Laže bi
nama šlo (s/z vodič) _____________! Naslednjič bova prosili za spremstvo (Žiga Štrekelj)
______________________________________ ali pa bova šli (s/z Uroš Kejžar)
______________________________________________.

17. Iz 17. naloge izpiši prve štiri besede, pri katerih je prišlo pri sklanjanju do oblikovnih ali
glasovnih premen. Poimenuj jih. /4

18. Izpiši iz 1. besedila oba glavna števnika, ju zapiši z besedo, nato pa enega spremeni v
vrstilnega. Kako ga lahko zapišeš? /4

19. Preberi slovarski sestavek. /5

 kujati se  -am se nedov. (ú) 1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: še vedno
se kuja; nenadoma se je začel kujati / šel se je kujat v kot // redko braniti se, upirati se: sprva
se je kujal, češ da ne bo tega storil 2. ekspr. postajati slabši: vreme se kuja / stara peč se je
začela kujati

Iz njega izpiši: glavo; kaj izveš iz nje?

Kaj je v zaglavju?
slogovni kvalifikator:

Primer ponazarjalnega gradiva:

Pojasni, zakaj je beseda večpomenka.