Scribd Logo
Upload

Welcome to Scribd!

  • SLO - Slovenske Stene (Mihelic, 2003)

    Uploaded by

    Tomaz Sabec
    31 views213 pages

    Copyright

    © © All Rights Reserved

    Available Formats

    PDF or read online from Scribd

    Did you find this document useful?

    Is this content inappropriate?

    Report this Document

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    31 views213 pages

    SLO - Slovenske Stene (Mihelic, 2003)

    Uploaded by

    Tomaz Sabec

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    of 213
    Tine Mihelic Rudi Zaman SLOVENSKE STENE Izbor najlepsih plezalnih vzponov CIP- Katalozni zapis © publikaciji Narodna in univerzitena knjiznica, Ljubljana 7965204974036) MIHELIC, Tine Slovenske stene : bor najlepsih plezalnih yponoy / Tine Mielié, Rudi Zaman ; [sheme Ales Dolenc ; fotogratije Peter Janezie .. et al.].- Radovljica : Didakta, 2003 ISBN 961.0463-47-.0 Rud SLOVENSKE STENE Izbor najlepsih plezalnih vzponov Avtorja: Tine Mihelié, Rudi Zaman Lektoriranje: Tatjana Pintar Sheme: Ales Dolene Fotografije: Peter Janezi¢, Franci Horvat, Paule Kozjek, Joze Mihelié, Stanko Mthev, Janez Skok, Milan Vosank, Rudi Zaman Oblikovanje in prelom: Matjaz Kavar Zalozba: Didakta, Radouljica Za zalozbo: Rudi Zaman Tisk: MK tiskarna, Ljubljana PREDGOVOR Zamisel 0 nastanku te knjige sva avtorja nosila v sebi e leta. Skoraj po nakljucju pa sva nekega dne ugotovila, da so najini pogledi na to, kako alpinistom predstaviti plezalne smeri, enaki. Nemudoma sva se lotila zah- tevne in naporne naloge, ki pa nama je prinesla tudi veliko veselja in uzitka, Seveda si je ne bi zadala, ce ne bi tudi sama spadala med zasvo- Jence plezalskega opoja. Nihée nama ne bi verjel, ce bi trdila, da je zamisel za to delo zrasla samo na najinem zelniku. Vsi alpinisti dobro poznamo in cenimo priljub- liene zbirke izbranih plezalskih (pa tudi drugacnih gorniskih) ciljev, ki jih Je pricel izdajati nemski pisec Walter Pause, in ki so pozneje vzpodbudile k podobnim izdajam se mnoge alpiniste (Gaston Rebuffat, Reinhold Mes- sner, Gino Buscaini, Andreas Kubin ...). Ne smemo pozabiti, da je knjiga 8 takim konceptom pri nas %e izsla (in tudi Ze davno posta). To je knjiga V nasih stenah (Levstek ~ Kocevar - Kilar). Seveda si vsak avtor plezal- skega albuma zamisli svoj koncept in skusa biti izviren. Tako tudi midva. Kaj torej Zeliva povedati plezalcem? Ta knjiga je in ni plezalski vodnik. Seveda vsebuje mnozico tehnicnih podatkov, ki jih terja predstavitev ple- 2alne smeri. Vendar meniva, da pravi opis plezalnega vzpona ne sme ostati na ravni tehni¢ne informacije, temveé mora plezalca navdusiti. [zz veni naj kot vabilo in obenem reklama. Idealni opis plezalnega vzpona je po najinem mnenju tak, da bralca zasrbijo prsti, da takoj zatem, ko ga pre- bere, pograbi nahrbinik. Seveda je tako mogoce obdelati le izbrane smeri izjemne kakovostt. Nacin, kako se priblizati temu cilju, vidiva v tem, da skusava dati vecjo tehtnost komentarju k smeri kot pa tehniénim podatkom. Faktografija je tako skréena na minimum. Slovenske stene Drugi cilj tega pisanja pa izdaja e naslov knjige. To delo naj bi poma- galo razsiriti domace obzorje slovenskih alpinistov, saj pogosto bolje poz- najo stene Mont Blanca kot sosednje doline. Plezalski vodniki so zaradi obilice gradiva vedno bolj omejeni na ozko podrocje in ne spodbujajo ple- zalcev k spoznavanju Sirsega prostora. Slovenske Alpe pa so enotno, lepo zaokrozeno podrocje. Spoznati stene Slovenije kot celoto je velika naloga vsake plezalske kariere. Seveda pa ima umetno ustvarjanje plezalskih izbrank tudi slabosti Noben izbor namreé ne more biti popoln. Verjetno ni plezalca, ki ne bi imel k nasemu izboru vee tehtnih pripomb. Smeri, ki si niso izbojevale mesta med opisano elito, bodo morda po krivici zapostavijene. Toda avtorja vztrajava v prepricanju, da k popolni informaciji o smeri sodi tudi njeno estetsko ovrednotenje. Najino prepricanje in eno izmed vodil tega pisanje je: 6e Ze plezas, plezaj lepe smeri, plezaj z uzitkom, plezaj varno! Naslednja, morda najpomembnejsa naloga te knjige pa je poskus zao- krozene predstavitve dosezkov obdobja v razvoju alpinizma na slovenskih ueh, ki se ga je oprijelo ime klasika. To pa nikakor ne pomeni, da je to obdo- bje v zatonu. Klasicni alpinizem ni ne casovno ne stilno niti kako drugace opredeljen. Bolj bi mu ustrezal naziv univerzalni alpinizem, saj iz njega crpajo zamisli tudi vse druge oblike clovekove dejavnosti v brezpotnem, »nekoristneme svetu visokih gora. Tudi najnovejsi tokovi, ki so pripeljali do tako vrtoglavega kakovostnega vzpona alpinizma, érpajo sokove iz teh mogoénih korenin. V skladu s konceptom knjige osupliivi dosezki danasnjih mojstrov najzahtevnejsega plezanja v nasem izboru niso opi- sani. Toda nova doba je v razcvetu in mogoénem vzponu. Nedvomno bo tudi za »novi« alpinizem kmalu prisel cas, ko ga bo treba predstaviti kot pomembno, ustvarjalno obdobje. Najina najvecja Zelja pa je: plezalcem prikazati lepo, radostno stran alpinistiéne dejavnosti. Kakorkoli e izbiras, najbolj dragocenih ciljev nika- kor ne mores zgresiti. Zato sva prepricana, da je v izboru vendarle zbran cvet nasih plezalskih lepotic. K njim pojdimo v vas tako, kot so nekoé hodili v gore bohinjski vodniki: v zakmasni obleki! Ta knjiga naj tudi pripomore k vzgoji in varnosti mladih plezatcev, ki Sele ustopajo v skrivnostni, éarobni svet alpskih sten. Veteranom pa naj obudi spomin na navdusenje nad Ze davno preplezanimi smermi, Vsem skupaj srecno pot! Predgovor Pri oblikovanju koncepta, izbora in oblike knjige so sodelovali Bojan Pollak, Janez Golob in Milan Vosank, pri zbiranju podatkov pa se Stane Belak - Srauf, Tomo Cesen, Tone Golnar, Igor Gruden, Janko Humar, Edo Kozorog, Nico Kregar, Igor Mezgec, JoZe Mihelic, Peter Podgornik, Franci Savenc in Stevilni drugi alpinisti. Izjemno pomemben je graficni prispevek avtorja shem (seveda tudi alpinista) Alesa Dolenca, zato ga je treba oceniti kot soavtorja knjige. Vsem prisréna hvala. Avrora (on prv1 izbayt Leta 1987) OB DRUGI IZDAJI Minilo je petnajst let. V tem €asu sva avtorja skusala ugotoviti, ali so se Slovenske stene »prijeles. Mnogi pravijo, da so se. Dobivala sva dosti ocen in pripomb, komplimentov in kritik, najino pisanje so pogosto citirali pisct vodnikov in drugih besedil z gorniskega podrocja, knjiga je nastopala kot pobudnica odmevne serije v nasi plezalski reviji. Se najbolj pa sva se raz- veselila, Ce se je primerilo, da sva v kaki steni srecala plezalca, ki je potegnil iz Zepa skopiran opis iz Slovenskih sten, ga prebral in nadaljeval s pleza- njem. Knjiga je v nekaj letih posla. Potem je minilo kar precej éasa, preden sva zacela dobivati prve prosnje, ¢e bi se dalo »zrihtati« kak izvod in, ker je bilo tovrstnih prosenj cedalje vec (in jim Ze dolgo nisva mogla ugoditi), sva zacela z novim tisocletjem razmisljati 0 novi izdaji. Zdaj lezi pred nami - kot vidite, lepsa in zajetnejsa od prve. Kaj se je v tem éasu spremenilo v gorah? Smesno uprasanje, boste rekli, kaj pa pomeni 15 let v »Zivljenjus gore. Res je, vendar ta knjiga ni geoloski prirocnik, temveé opisuje clovekovo delovanje v gorah, tocneje stenah. Tu pa se je marsikaj spremenilo. Ce je pomenila knjiga Slovenske stene nekaksno vabilo v stene in smeri klasicnega tipa, morava priznati, da njen cilj ni bil dosezen. Zadnje desetletje minulega tisoéletja je bilo na omenjeni sceni namreé precej Zalosino in pusto, saj so zlasti velike klasiéne stene povecini samevale. Zacuda so jih se najvec obiskovali - tujci. Ce sva v tem 9 VSEBINA uvoD (Izbor smeri, Ocene tezavnosti, Vigine sten, Cas plezanja, Oprema, Literatura) PECA (A. Vigredna smer, 2. Koroska smer) URSLJA GORA - SMOHORICA (3. Zajeda, 4. Stanetova - Spominska) RADUHA (5. Smer ZZ, 6. Zagoréeva smer, 7. Smer Gez plosée) KRIZEVNIK (8. Resnikova smer, 9. RuSka smer) OJSTRICA (10. Herletova smer, 11. Smer Ogrin-Omersa, 12. Smer Iva Reye, 13. Desna smer) DEDEC (14. Leva smer, 15. Sarova pod, 16. Centralni steber) VEZICA (17. SZ raz, 18. Smer GerSak-Gréar, 19. Akademska) ZELENISKE SPICE (20. Grebensko presenie) PLANJAVA (21. HumarSkarja, 22. Sobotna smer, 23. Steber Planjave - X. 24. Smer Svetelove, 25. Smer skozi rov in okno, 26. Kratkohlaéa 27. Gradi8nik-Ogrin, 28. Dular-Juvan (Glava)) 12 7 23 27 31 36 4. 50 55 63 67 BRANA (29. Zgornji steber s Sijo Brane) TURSKA GORA (30. Szalay-Gerin) MALA RINKA (31. Vzhodna smer, 32. IgliGeva smer) STAJERSKA RINKA (33. SV raz, 34. Direktna smer, 35. Mode Rezek) KRIZ (36. Vzhodni steber) MRZLA GORA (37. Avrikelj, 38. Direktna smer, 39. Leva smer, 40. Orhideja, 41. Sinjebradec) SKUTA (42. Greben Rinka - Skuta, 43. Juzni raz, 44. Zajeda Skute) STRUCA (45. Iglié-Verbic, 46. Crnivec-Pibernik) KOGEL (47. Kamniska, 48. Zupanova, 49. Virensova, 50. Rumena zajeda) DOLGI HRBET (51, Jernejev steber, 52. Trikot, 53. Jubilejna smer, 54. Indijansko poletje) GRINTOVEC (85. Grintovéev steber, 56. ZgreSena smer, 57. Ekar-Jamnik v Dol8ki Skrbini) VELIKA BABA (58. Nova Centraina smer) STORZIC (59. Kramarjeva smer, 60. Mateviev steber, 61. Direktna smer, 62. Hladnikova smer, 63. Lojzkova smer) DEBELA PEC (64. SV raz, 65. Parizanka, 66. Jesih-Potoénik, 67. Sekloceva) VELIKI DRASKI VRH (68. Kilar-Levstek, 69. PoSevna zajeda, 70. Centralna smer, 71. Viktorija, 72. Dolar-Kilar-Vavken) 13 Vsebina 82 86 30 95, 103 106 113 119 122 131 140 146 150 158 Slovenske stene TEME (73. Medvoska smer) RJAVINA, (74. Centraina smer, 75. Milijarda) TRIGLAVSKA SEVERNA STENA (76. Slovenska smer, 77. NemSka smer, 78. Izstop ZimmerJahn, 79. Bavarska smer, 80. Peternelova smer, 81. Skala8ka - Gorenjska smer, 82. Helba, 83. Copov steber, 84. PrusikSzalay, 85. Raz Mojstranskih veveric v Sfingi, 86. Zahodna zajeda, 87. Slosarska smer, 88, Stopnice v nebo, 89. Sandi Wisiak, 90. Tr2aSka smer, 91. Zlatorogove steze) STENAR (92. Mi8ka, 93. Brojanov raz, 94, Zajeda spominov) SPODNJI ROKAV (95. Potoénik-Tomingek) GREBEN KUKOVA SPICA - SKRLATICA (96. Grebensko predenje / A. Iz Vrat na Kukovo Spico Gez Kukove prode / B. Iz Vrat na Kukovo Spico po JZ grebenu / C. Iz Vrat na Gulce / D. Iz Vrat na Grlo / E. Iz Martuljka na Grlo / F. Na Oltar po zahodnem grebenu / G. Iz Vrat na Visoki Rokav / H. Od Bivaka Il ez Srednji Rokav) SIROKA PEC (97. Vzhodni steber, 98. Cihulova smer, 99. Opium) MALI OLTAR (100. Buder-Kristan) SPIK (101. Direttissima, 102. Dibonova smer, 103. Direktna smer) FRDAMANE POLICE (104. Schinkova smer, 105. Poldaéeva) RUSICA (106. Direktna smer, 107. KuStrasta smer, 108. Lijak) SKRLATICA (109. Skalaski steber, 110. Skrlatiske grede, 111. Juzni greben) RAKOVA SPICA (112, Steber, 113, Desna zajeda, 114. Svicarska smer) 14 180 184 190 249 253 262 271 276 288 294 300 307 Vsebina ROGLJICA 314 (115. Steber) PRISANK 317 (116. Hudiéev steber) MALA MOJSTROVKA 322 (117. Severni raz, 118. Kaminska smer) VELIKA MOJSTROVKA 326 (119. Kovinarska, 120. Smer Debelakove, 121. Steber revezev) TRAVNIK 334 (122. Zajeda, 123. ASenbrener, 124. Debeljakova varianta, 125. Crni biser) SITE 346 (126. Herlec-Koéevar, 127. Belaé-Zupan, 128. Zajeda Sit, 129. JLA) JALOVEC 352 (130. Hornova smer, 131. SV raz, 132. Dularjeva zajeda) JEZERSKI STOG 364 (133. JV raz, 134. Pizza za mamo, 135. Levi kamin, 136. Marinkina smer, 137. Levi steber, 138. Kaminska smer, 139. Srednji steber VELIKA TICARICA 370 (140, Arh-Budkovié) vRSAC 374 (141. Centralna smer, 142. Smer mladosti, 143, Puntarska smer) LEPA SPICA 383 (144. Centraini steber) PLANJA 387 (145. Mansarda, 146. Grebensko precenje Goliéica - Kanceljni - Planja) SREBRNJAK 395 (147. SZ steber, 148. Bratovska smer) LOSKA STENA 401 (149. Lovska smer, 150. Novogoriéka smer, 151. Lepoticka) JEREBICA 409 (152. Sivi Ideal, 153. Huljeva smer) Slovenske stene VELIKI SKEDENJ (154. Smer ZSZ) NOVI VRH (155. Cufer-Fon, 156. Darilo, 157. Zajeda planik, 158. Smer pojoée travice) OSAPSKA STENA (159. Stara smer, 160. Medo) 416 419 424 advoD IZBOR SMERI Skelet za izbor smeri, ki so se znaéle v tej knjigi, je dal rezultat ankete med alpinisti, opravijene leta 1984. Vendar pa ta demokratiéna metoda nizados- Séala, saj so se alpinisti vecinoma odloéali le za smeri v najbolj znanih stenah. Ker pa je eden izmed ciljev te knjige enakomerno razvrstiti priporoéljive plezal- ske objekte ez ves na& alpski svet, je bilo treba rezultate ankete dopolniti. Ze od vsega zaéetka so bili postavljeni trije osnovni kriteriji: estetski, zgodo- vinski in regionalni. Ge so se porodili dvomi ali tehtanja, je bila najvedja teza prisojena estetski vrednosti smeri. Pri tem so sodelovali Stevilni alpinisti; izbor je rezultat neskonénih pogovorov in posvetovanj, pa tudi dopisovanja (prva izdaja je nastala davno pred izbruhom mobitela in interneta). Vedno znova, tudi v zadnji fazi dela, so prihajali tehtni predlogi, ki jih ni bilo mogoée prezreti. Upo8tevanje omenjenih kriterijev je seveda terjalo tudi Zrtve, ki nama jih je najbrz marsikdo zameril. Zaradi previade estetskega naGela sta izpadli iz kon- kurence tako pomembni steni kot npr. Rzenik in Razor. Zadnjo selekcijo pa je opravilo nakljucje: ni nama uspelo pravocasno dobiti ustreznih podatkov. Tako sva se z obZalovanjem odrekla opisu Kloniskega Pelca, Koéne, pa Se kakSne Od naértovanih sten. Kijub temu sva prepricana, da bo izbor smeri plezalcem v veselje, saj bo nagel v kniigi primerne plezalske cilje tako Solaréek kot vrhun- ski mojster, pa tudi na plezalske romantike nisva pozabila. Jedro izbora pa so vendarle smeri zmerne tezavnosti (IV-V), ki so dostopne najveé plezalcem in ki sestavijajo hrbtenico nage plezalske klasike. Simboliéno Stevilo sto smeri (ta okrogla Stevilka je bila paé v modi - ne bova zanikala, da je nisva podedovala od Walterja Pauseja) je v prvi izdaji pov- ZroGilo, da sva se avtorja podutila kot v pretesni obleki, ki poka po Sivih. Zagato 17 Slovenske stene sva skuSala regiti z raznimi »aji in beji«, kar pa celostni podobi knjige ni bilo v prid. V novi izdaji sva simbolno stotico opustila in opisala toliko smeri, kolikor se nama je zdelo smiseino (in kolikor sva jin paé spravila skupaj - Ge bova doéakala Se tretjo izdajo, jin bo zagotovo Se vec). OCENE TEZAVNOSTI Ta nedvomno abstraktni pojem se je v zadnjem Gasu toliko razjasnil, da je postal Se bolj zapleten. Vrtoglav razcvet plezalstva in njegova diferenciacija sta napravila veliko zmedo. Pojavijajo se vedno nove lestvice in ocenjevanje tezavnosti plezalskih vzponov je postala pravcata znanost. Ker pa je ta knjiga posvetena plezalski klasiki, naj bodo takSne tudi ocene. Konceptu naSe zbirke Se najbolje ustreza dobra stara UIAA lestvica, katere temelje je postavil Ze »dedek« Welzenbach. Avtorja se drziva uveljaviienega naGela, da je treba naj- prej zapisati oceno najtezjega mesta in Sele nato celotnega vtisa, ki ga napravi smer. Kjer je navedena samo ena ocena, pomeni, da smer nima kljuénega mesta in je teZavnost enakomerna. V dobi, ko je nekdaj zloglasna Sesta sto- pnja za danaSnje mojstre samo Se vaja za ogrevanje, pa se v klasicnem oce- njevaniu nisva odrekla morebitni pomodi tehniénih priprav na najtezjih mestih. Plezalcem, ki Zelijo smer preplezati prosto, sva seveda navrgla temu primerno. PP oceno. Bralcem starejSih vodnikov nemara ne bo uSlo, da je ocena nekate- rih nekdaj zloglasnih, najzahtevnejsih smeri za kak minus zniZana. Tu ne gre Za razvrednotenje starih idealov, temvec za usklajevanje. Avtorja precejSen del opisanih smeri poznava iz lastne izkuSnje in upava, da nama je ta uskladitev vsaj pribliZno uspela. VISINE STEN Le redke naSe stene so natanéno izmerjene, zato so te navedbe precej pribliZne. Vsi vemo, da je bilo v starejéih vodnikih precej pretiravanj, zato se ni mogoée Cuditi, da so nekatere stene v resnici osupljivo »nizkes. PoskuSala sva upostevati novejSe izsledke. Pri vseh (neizmerjenih) stenah, visjih od 400 m, obstaja moznost variiranja realne vi8ine v mejah plus/minus 50 m. 18 vod CAS PLEZANJA Tudi pri tem je danaSnji razvoj plezanja prinesel osupljive spremembe. Pisec je bil v Sestdesetih letih (ne svojin) sreGen, Ge mu je uspelo priplezati na vrh Trav- nika pred sonénim zahodom, dana&nji mojstri pa opravijo z ASenbrenerjem v nekaj uricah. Pri navedbi Casa sva zato ubrala nekakSno srednjo pot. Sicer pa se vsak plezalec Ze toliko pozna, da ve, ali spada med polze ali meteorje in si bo lahko iz navedb Gasa v naSem izboru izluScil sebi primerno predstavo. OPREMA Dandana&nji nosimo v steno dosti lazjo opremo kot v éasu, ko so nastajale smeri, opisane v te knjigi. Klasiki nismo poznali zatiéev, metuljev, plezalnikov, super lahkega materiala in drugih podobnih dosezkov dana&nje tehnike, ki so prispevali k vrtoglavemu kakovostnemu razvoju danaSnjega plezalstva. Ple- zali smo s tezko, okorno opremo, to pa se je seveda odrazalo v Casu in naéinu plezanja, pa tudi v tezavnosti, ki nam je pomenila skrajno mejo. Kljub temu je osnova plezalne opreme Se vedno enaka: vry, klin, vponka, kladivo, zanke, Gelada. Seveda je koliéina materiala, ki ga terja plezalni vzpon, odvi- sna od teZavnosti in opremljenosti smeri, pa tudi od sposobnosti naveze. Tu ni mogoée postavijati pravil. Poznamo le eno, tako rekoé univerzalno pravilo: bolje preveé opreme kot premalo. Opremljanje pred vzponom spada med naj- resnejge naloge. Pri tem si ne smemo dovoliti nikakrsne lahkomiselnosti, sicer se lahko tura slabo konéa ali pa vsaj spremeni v nedopusten hazard. Vecina opisov v tej knjigi vsebuje tudi podatek o danaSnji opremljenosti smeri. Vendar pa narava naiih sten (kakovost skale, viSina stene, orientacijske tezave ...) Ne dovoljuje plezanja brez solidne rezerve opreme. To velja zlasti za plezalce, ki Se niso opravili plezalske mature. Opremijanje pred turo spada seveda med veSGine, ki se jih bos priucil Sele z leti prakse. LITERATGRA Ta knjiga ponuja plezalcu le pregled ez na8 alpski svet v celoti in opisuje morda le stotino obstojedih plezalnih vzponov. Podatke o drugih smereh je najti v bolj specializiranih delin. NaSe stene so bile doslej opisane v kar zajetni knjizni zbirki. Seznam, ki ga navajamo, zajema le strokovno - vodnisko literaturo. 19 Slovenske stene Uvod — Legenda k skicam Plezalski klasiki so bila posveéena naslednja dela: oy, - Na& alpinizem (Kajzelj, Drofenik, 1932, ponatis 1982) ie Seti 5c votlina - Vnasih stenah (Levstek, Koéevar - Kilar, 1954) ee stojisce - Plezalni vzponi - Vzhodne Julijske Alpe (Banovec, Kilar, Munda, Savenc, Z 1970) -WA : varianta, _ (Te knjige skrbno Guvajo redki sreénezi, saj so skromne naklade Ze davno ° mer nevidna E pogle.) 2 mozic, streha, Do danaénjega éasa segajo naslednji vodniki, izdani v obliki snopiev ali as zakljuéek smeri uuu = napus broSur (navajamo le v naSem Gasu aktualne izdaje): - Raduha - Peca - UrSlja gora (Mihev ... 1984) - RPU kotanja, - Robanov kot (Golnar, 2002) - RK —— Y torito - Logarska dolina - Vzhodni del (Golnar, 1998) - LDV - Logarska dolina ~ Zahodni del (Golnar, 1999) - LDZ deb, laéta, - Kamniska Bela ~ Repov kot (Goinar, 1993) ~ KR i cae aici - Kamniska Bistrica (Golnar, Pollak, 1995) - KB - Jezersko (Golnar, 1999) - JEZ eee. - Storzié (Tomazin, 1985) - STO II kamin ee - Dolina Kot (Mlaé, 1993) - KOT - Martuljek (Mezgec, 1986) - MAR - VrSié (Golnar, 1997) - VRS zagozdeni -_ - Bohinjske stene (Sure ... 1981) - BOH balvan ——_ Pigetad -Zadnja Trenta (Sveticié) - ZT - Moznica in Koritnica (Skamperle, Kozorog, 1985) - MK zajeda oe ezistebet, - Na sonéni strani Julijcev (Humar, 1986) - SON 0 =-_ - 39 in pol (Kozjek, 1991) - 39,5 7 - Slovenija - Plezalni vodnik (Sidarta, 1999) - SLO 1 i pos, grusé, | | poklina meliSce Navedene kratice bomo uporabili v opisnem delu knjige. Velja omeniti, da te je mnogo opisov zlasti sodobnejsih meri najti tudi v revijah (Planinski vestnik, al ploste ae sneziéée Alpinistiéni razgledi, Grif). Julijske Alpe pa Cakajo, da se pojavi kak gorenjski wee Tone Golnar, saj na podrobnejgo obdelavo Gakajo zvezdniska plezalska pod- rogja: Krma, Vrata, Krnica, Tamar in Trenta. luska , “oe trava I stolpié Cur am ole 4g atevesa 20 21 PECA Na naSem plezalskem popotovanju skozi slovenski alpski svet se bomo drzali najbolj naravne in za alpiniste tudi simboliéne smeri: od predgorja proti najvigjim vrhovom, torej navkreber. Trasa te poti se skoraj natanéno ujema s smerjo slovenske planinske transverzale. Vzhodni mejni kamen visokogorskega alpskega sveta na Slovenskem je Peca (2125 m). Ta mogoéna koro&ka gora pripada dolgemu grebenu Karavank in skupaj z UrSljo goro zastopa to gorstvo v naSem plezalskem izboru. Gora je po naravi prijazna in mehka; prav nié ne spominja na prave alpske velikane. Nekako se ji bolj poda druzba sredogorskih sosedov UrSlje gore, Smrekovca in Pohorja kot pa mrtvih skalnatih pustinj visokogorja, ki tako hladno in mrko zrejo tam izza Raduhe. Pa vendar ima ta v legendah in pravijicah nastopa- joga »gora kralja Matjaza« tudi strmo, resno plat. Na juzni strani Kordezeve glave, kot se imenuje najvisja vzpetina Pece, se nad gozdnatimi pobodji nad prekrasno dolino Toplo nenadoma pozene navpik svetlo skalovje. Drzen raz je naperjen naravnost proti vrhu, desno od njega pa se razprostira kar mogoéno ostenje. To je najvzhodneje lezeéa prava stena naSega alpskega sveta. Razumijivo je, da se taka oddaljena, malo znana stena med plezalci Sirsega slovenskega prostora ni mogla posebno uveljaviti, Ceprav je bila opisana v vodni8ki literaturi. Kakemu Primorcu recimo, pomeni Peca skoraj goro z dru- gega planeta. Tako je danes Peca skoraj izkljuéno cilj koroSkih plezalcev. Pa Se ti pogosteje zahajajo plezat v Raduho in Se dalj, zato so skale Pece med najbolj samotnimi. Morda bo pa pricujoée pisanje spodbudilo tudi kakega ple- zalca »od drugod« k obisku te oddaljene in skrivnostne gore. Steno so plezalsko odkrili Sele v novejSem Gasu, vendar so jo koroSki ple- Zalci Ze zelo podrobno obdelali. Je zelo strma in grajena iz kar dobre kamnine Njena prisojna lega omogoéa plezanje Ze v zelo zgodnjem (ali pa poznem) let- 23) Slovenske stene nem €asu. Zaradi skromne visine stene in moZnosti hitrega sestopa nazaj k vznojju je seveda mogoée preplezati v enem dnevu vsaj obe opisani smeri, ali pa si kako drugace obogatiti plezalski dan v odmaknjeni koroski steni. Avtorja se, Zal, s steno Pece nisva uspela osebno seznaniti, zato je ta opis in seveda tudi izbor izkljuéna zasluga sodelavcev ~ koro&kih alpinistov. Izhodisée: Dom na Peci (1654 m). Dostop po markiranih poteh iz Erne (2 h), Meiice (3 h) ali doline Tople (2 h). Prva dva dostopa je mogoée z vozi- lom moéno skrajgati, tretji pa nudi moZnost neposrednega pristopa pod steno mimo Kordezeve kmetije (2-3 h). Dostop: Od Doma po markirani poti proti Peci, nekaj sto metrov do travnatega prevala. Tako] zatem se proti levi odcepi lovska pot, ki pelie povprek Cez pobotja k vznogju stene (45 minut). Nekoliko daljai je pristop po zavarovani poti, ki se odcepi levo nekoliko visje kot omenjena lovska pot. Na veéji zelenici Ze visoko pod vrhom zapustis pot in sestopiS po gruSénatem Zlebu k vznozju stene. Sestop po markirani poti nazaj k Domu na Peci traja slabo uro. Vodnik: RPU Peca = 1. VIGREDNA SMER V4/IV-V, 220 m, 3h Prva plezala Stanko Mihev in Franc PuSnik na vigred leta 1978. Kako lepo in vzpodbudno zveni ime smeri, ki smo jo izbrali za prvi korak na naSem plezalskem potepanju Gez slovenski alpski svet. Vzemimo jo kot prijazno Prispodobo zaéetka neke lepe poti, ki nas bo obogatila! Tudi njena tezavnost je simboina in predstavija povpregje, v katerem bomo zvedine plezali na tej poti V dobri desetini smeri, ki se pno éez ostenje Kordezeve glave, spada Vigredna 25 Slovenske stene med priljubljene in najveé plezane cilje. Kljub temu ni povsem opremljena. Smer ima precej zapleteno linijo in poteka v desnem delu stene, kjer opaziS poraScen podstavek (levi, spodnji - sta dva). Vstop je na njegovem vrhu. Opis: Cez razélenjene plosée priblizno 10 m navzgor do rusnatega grmicka in levo na vzpenjajoéo se polico. Po njej do konca in po zajedi navzgor (V) na Siro travnato polico. Po njej levo (rugje) pod previsno steno. Ceznjo (V+) na naslednjo polico (Kolénova polica se skoraj neprekinjena vieée €ez vso steno). Po njej levo okrog roba. Tu se na desni oblikuje strehi podobna greda. Z zgornje police z rusjem plezas preko plati desno navzgor na sam rob velike strehe. Ko se ta konéa, navzgor (V) in po polici levo iz stene. (Nad zaGetkom »strehe« se vzpenja navpiéna zajeda, po kateri izstopi Gregorjeva smer in nudi alterna- tivno moznost izstopa - nekoliko zahtevnejso.) 2. KOROSKA SMER V/ILIV, 200 m, 3h Prva plezala Roman Jurhar in Horst Parotat leta 1970. Tako kot Gorenjska smer v Triglavski steni se je morala kajpada tudi KoroSka v Peci znajti v naSem izboru. Take smeri z »geografskim poreklom« Ze z ime- nom izdajajo kakovost - kot dobro vino. KoroSki ponavijalci, ki so prispevali shemo, so jo ocenili kot zelo lepo smer. Plezanje poteka ez kompaktne, ne prestrme ploSée. Tu in tam je treba malo zabiti. KoroSka smer poteka desno od Vigredne, Ze blizu roba plezalsko zanimivega dela ostenja. Vstop v izteku grape desno pod steno, nasproti skalne ostroge onstran grape. Opis: Vstopis po poklini, ki prereze gladke ploSée (Ill-IV). V drugem razte- Zaju plezaS bolj proti desni: nad Zmulo (V) slediS nakazanemu Zlebu (IV) in sto- piS na travnato gredo (Kolénova polica). PloScato steno nad njo zgoraj zapira strehasta bariera. S police splezaS naravnost gor (nekoliko kruSljivo) do streh. Pod njimi preci desno (IV) v lagji svet. Na desni preplezas zajedo (IV), nato pa nadaljujeS desno Gez strme izstopne plodée (V) do roba stene. 26 URSLJA GORA - SMOHORICA UrSlja gora, UrSka gora, ljubkovalno samo Gora in po starem PleSivec so imena, ki oznacujejo to prijazno koro8ko goro. Odmaknjen in osamljen polozaj sta raz- loga, da kljub skromni visini 1696 m napravi vtis mogoCne gore, ki se koSato in previadujoce vzpenja Gez hribovito razburkan svet nad Mezisko in Mislinjsko dolino. KoroSci imajo svojo Goro neznansko radi in je verjetno ne bi hoteli zame- njati niti za sam Triglav. Gora je prijazna, blaga, mehkih oblik in skoraj do vrha poraSéena. Na vrhu stojijo staroslavna cerkev sv. UrSule, udoben planinski dom in sodobno TV stragilo. Urélja gora je seveda bozja pot vsakega gornisko ver- nega Korosca in sploh spada med najbolj obiskane gore na Slovenskem. Kaj pa pravzaprav dela ta blaga vzpetina v naéi knjigi? Avtorja sva pac Gorenjca in Ge gledaS z visokih Julijcev, pa tudi z Grintovcev proti vzhodu, nekje daleé na obzorju opazis sicer lepo in izrazito, a prav nié »alpsko« obli- kovano kopo. Dajte no, da bi se tam dalo plezati! O, pa se da. Pa Se prav dobro, pravijo Koro&ci. In celo veliko se pleza. Kar malo so bili uzaljeni, ker Smohorice nisva predstavila Ze v prvi izdaji. No, zdaj je dolg poravnan. Smohorica, toéneje Velika Smohorica (obstaja tudi Mala) je nekakSno skal- nato elo z o8iljenim vrSiéem, ki tik pod vrhom UrSlje Strli iznad kroSenj severne, strmejge plati gore. No, ostenje se seveda ne more meriti s pravimi alpskimi prepadi, saj je zaradi nizke nadmorske visine precej poraSéeno in skoraj ni police brez macesna. Toda vmes se belijo kar prostrane ploSée, vanje se zare- zujejo prav take zajede in poéi kot v »ta pravi« steni, pa tudi previsov ne manjka. Na Koro8kem je plezanje bolj doma, kot si verjetno predstavija kak »morostar« in Smohorica je od nekdaj priljubljeno in mnogo obiskano plezaliSée. Ostenje sicer Komajda preraSéa razseznost vedjega vrtca, pa vendar Smohorica ni Najnizja stena v zbirki. Do vrha meri skoraj 200 m, plezalsko zanimivih pa je spodnjih 100 m. Seveda je bila stena preplezana podolgem in potez, dve najbolj priljubljeni smeri pa sta se zasluzeno znaéli v naSem »elitnem« izboru. at Slovenske stene : : Urslja gora- Smohorica Skala je, kjer ni poraSéena, dobra in zanesijiva, smeri so v glavnem opre- mijene, poznavalci pa vendarle pripo- roéajo kladivo in nekaj rezerve Izhodisée: KoGa na Naravskih ledi- nah (1072 m) stoji na zahodnem boku gore. Dostop po cesti z Raven (9 km) ali iz Slovenj Gradca skozi Kotlje (18 km). Dostop: Oznaéeno pot Naravske ledine - UrSlja zapustiS na poseki, imenovani Luze, slabo uro nad koto, in zavijeS levo okrog hrbta v severno plat gore. Tu je treba poiskati kozjo stezo, ki pelje vodoravno k vznozju stene Smohorice (1.30 h). Tisti, ki so tod zablodili, pa priporoéajo dostop k vznozju stene kar z vrha UrSlje - glej odstavek nizje! Sestop: Z vrha Ursije gore je do . ra izhodi8éa uro hoda po oznaceni poti. wt =e Ce pa se Zeli§ vrniti k vznozju stene, Y ae se spustiS po strmem Zlebu, ki se Y iztece na pleSo med TV straSilom in vw wv jeklenim krizem (20 min). 2 AY whe Vodnik: RPU LAs « Ay f ai 3. ZAJEDA V, A1/IV, 100 m (+100), 2 h; PP VI Prva plezala Ivo Dokl in Ivo Gregl leta 1963. Ze ime pove, kje bomo plezali. Smer poteka po najbolj izraziti zajedi v steni Smohorice, zarezani v levi del osrednje stene. Zajedo po dveh raztezajih zapira velik previs, ki se mu smer umakne levo. Lepo, zelo strmo plezanje v pretezno dobri skali. Vstop v vpadnici zajede. Opis: Cez previsen, pogosto moker prag (V+) v poloznejgi, poraséen svet in Navzgor do stojiSéa pod érno streho. Na levi Gez previs (VI) v zajedo in po nje) 28 29 Slovenske stene (V, At ali VI-) do velike strehaste zapore. Pod njo tezavna precnica levo (V+) na travnato polico. Po njej levo za rob in navzgor (IIl+) na Siro travnato polico z drevesi. (Obstaja tezavna varianta, ki na polico pripelje naravnost Gez steno nad spodnjo zajedo.) Po polici lahko preciS desno iz stene v sestopno grapo. Smer pa se nadaljuje naravnost gor po pora&éeni steni (l-Ill) do vrha Smoho- rice. Od tod pelje na bliznji vrh Ursije gore shojena steza. 4. STANETOVA SMER - SPOMINSKA SMER V4/V, 100 m, 2h Prvi plezali Ivo Dokl in Rudi Gradisnik leta 1956 (Stanetova smer) ter Ernest Kobolt in Marjan Lacen leta 1968 (Spominska smer). Kombinacija Stanetove smeri z zgornjim delom Spominske je nemara najbolisa plezalska poslastica Smohorice. Poteka v desnem delu osrednje stene. Zgoraj plezaS po lepi, ploSéati zajedi, spodaj pa po strmi steni v njeni vpadnici. Vstop 10 m levo od raza, ki na desni obroblja osrednjo steno. Tezavnost je enako- merna in praktiéno neprekinjena. : Opis: Nekaj metrov nad vstopom splezaS na policko. Naravnost gor Cez pre- vis in Gez plo&Ge na polico (stojisée). Gez previs in po razélembah v votlino z vpisno knjigo. Dalje po zajedi na Siroko polico, kjer se Stanetova smer konéa in prikljuci Spominski. Previs nad polico obides na desni, nato pa preci$ po ozki policki levo k vznoZju lepe zajede. Po njej do zakljucnega previsa, ki ga obideS desno. Zgoraj stopis na Siroko polico z drevesi, ki zakljucuje strmi del stene. Po polici lahko preéis desno iz stene v sestopno grapo, smer pa se nadaljuje po poraSéenem peéevju (I-lll) do vrha Smohorice in dalje po stezi na UrSljo goro. 30 RADUHA Samo Gez dolino smo skoéili, Pa smo Ze v novem gorstvu. Na Raduhi (2062 Mm) vstopamo v gorovje, za katero se Savinjéani in Kamniéani prepirajo, odkar pomnijo (Se Gudno, da niso tudi Jezerjani pristavili svojega piskréka). V tem »sporu« bomo ohranili nevtralnost. Ko se bomo zadrzevali v poreéju Savinje, bomo gorstvo imenovali Savinjsko-Kamni&ke Alpe, onstran razvodnega gre- bena pa nasprotno. Resniéno nevtralno ime Grintovci pa Zal izumira. V novo gorovje vstopamo na Njegovi najvzhodnejai visoki gori. Raduha sicer dviguje svoje pleSasto teme prek 2000 m visoko, a je vendarle vsa Zelena in blaga. Tega osamelca, ki ga globoko zarezana soteska Savinje loéi od osred- njega dela gorstva, nikakor ne moremo &teti k Pravemu visokogorju. Podobno kot Peca pripada mehkemu svetu Obrobja Alp. Gora je nekako Ziva, »ljudska«. Ni nakljugje, da Zivijo prav na njenih pobogjih najvisje domaiije na Slovenskem. Podobno kot Peca Pa tudi Raduha ni brez skalnate, resne strani. Dolgo, Zaobljeno vrSno sleme je na severni strani prepadno odsekano. Od vzhodnega predvrha Laneza prek Male pa vse do Velike Raduhe je to razpotegnjeno oste- nje pretrgano le na prevalu Durce levo od Male Raduhe. Visina ostenja raste od leve proti desni, vendar niti v najviSjem delu, pod Veliko Raduho, kaj prida ne presega 300 m. Ostenje Velike Raduhe, Laneza in vmesnega dela, ki ga imenujejo Srednja Raduha, Je zelo razélenjeno. Sestavijajo ga stolpasti odsta- vki, ki jih loGujejo Steviine grape. Te stene se, deloma tudi zaradi odroéne lege, med plezalci niso posebno uveljavile, zelo pa je priljubljena severna stena Male Raduhe, lepi, enotni, strmi zid, ki drzno obvladuje mehke paSnike Gro- hata. Predstavijamo jo kot edini plezalski cilj v Raduhi. Zaradi skromnih razseznosti stena seveda ne spada med pomembne ple- zalske veljake in ima marsikatero potezo velikega plezainega vrtca. Je last koroskih plezalcev in Jim rabi predvsem za Solo, v kateri se Pripravijajo za 31 Slovenske stene vzpone v pravem alpskem visokogorju. Na svojo goro so KoroSci prav Cus- tveno navezani. Steno so seveda obdelali do zadnje Spranje. Desni del ostenja ponuja &tevilne lazje prehode, na levi pa previaduje strmo, tezavno plezanje. Skala je dokaj évrsta in razélenjena. Stena ponuja razko&no izbiro vzponov vseh tezavnosti. Najbolj obiskane smeri, seveda tudi opisana trojica, so na stojiS

    You might also like