SKRI

PTAZAUSMENII
SPI
TIZMATI–TEORI
JA

skr
aćenav
erzi
j
apr
ezent
aci
j
apr
of.Čul
j
ak

MATRI
CE……………………………………………………………………………………….
…….
…..
2
LI
NEARNISUSTAVI
……………………………………………………………………………….
.…4
VEKTORI
………………………………………………………………………………………….
………7
ANALI
TIČKAGEOMETRI
JA…………………………………………………………………….
.10
NI
ZOVIIREDOVI
………………………………………………………………………………….
..
.13
FUNKCI
JE……………………………………………………………………………………………….
14
DERI
VACI
JE…………………………………………………………………………………….
..
….…16
I
NTEGRALI
…………………………………………………………………………………….
.…….
..
18
PI
TANJAI
Z1.KOLOKVI
JAIUSMENI
HISPI
TA………………………………………….
.22

Jel
enaBači
ć,2023.

1
 MATRI
CE

Svakopresl
ikavanjeA:{1,2,.
..
,m}×{
1,2,.
..
,n}→ R( C)nazi
vamomat r
icat
ipam ×n.Vri
jednost
i
A(
i,j
)označavamoaij,(i=1,…,m,j=1,…,n)izapi
sujemouoblikutabl
i
cekojaimam redakain
st
upaca.Brojaijzovemoel
ementmatr
iceAionsenalaziui−t
om ret
kuij
−tom st
upcut
abli
ce.

 DI
JAGONALNA zasv i≠jv
aki rij ai
edi j=0
 zasv i=jel
aki ement
iaijči
negl
avnudi
j
agonal
u

 JEDI
NIČNAI el
ement
igl
avnedi
j
agonal
esu1,
asv
iost
ali
0

 SKALARNA  elementigl
avnedij
agonal
esui
sti
,asv
iost
ali0,dakl
ejedi
ničnamat
ri
caj
e
pomnoženaneki
m skal
arom λ≠0

 TROKUTASTAmožebi
tisamokv
adr
atna

a)gor
nja–sv
iel
ement
iispodgl
avnedi
j
agonal aij=0zai>j
esu0, ,(i
,j=1,
…,n)
b)donj
a–sv
iel
ement
iiznadgl
avnedi
j
agonal aij=0zai<j
esu0, ,(i
,j=1,
…,n)

NVERZNA A-1j
 I einv
erzmat
ri
ce,
takodav
rij A·A-1=I
edi

- r
ješenj
eli
near
nogsust
av ex=A-1b
aAx=bj

- nekasv
ojst
va:

A−1)
a)( −1
=A
−1
b)(
AB) =B−1A−1
−1
c)I =I

−1 1 −1
d)(
λA) = A
λ

 REGULARNA koj
aimai
nver
z,det
A≠0
- onepr
ipadaj
uposebnom v
ekt
orskom pr
ost
orukoj amosGn
egoznačav

 SI
NGULARNA koj
anemai
nver
z,det
A=0

 TRANSPONI
RANA bji=aij,

- nekasv
ojst
va:
T
a)(
A+B)=AT+BT
T
b)(
AB) =BTAT

AT)
c)( T
=A

A−1)
d)( T
AT)
=( -1

2
 SI
METRI eAT=A(
ČNA akoj iant
isi
met
rčnaakoAT=-
i A)
DOKAZdaj
esv
akakv
adr
atnamat
ri
caz
broj
simet
rčneAsi
i ant
isi
met
rčneAasmat
i ri
ce:

- podef
ini
cij
i
,AsT=As,
aAasT=-
Aas

- dokazuj eA=As+Aas,
emodaj pat
ransponi
ranj
em sv
akemat
ri emoAT =AsT+AasT =
cedobi
j
As-Aas
- zbr
ajanj
em i
oduzi em Adobi
manj j
emosust
av:

A+AT=A+As-Aas A+AT=2As
A-AT=A-(
As-Aas) A–AT=2Aas
- i
zrazi
mosi
met
ri
čnui
asi
met
ri
čnumat
ri
cut
eihzbr
oji
mo:

A+AT A-AT
As= ,Aas=
2 2

2A=A+ȺT+A-ȺT
2A=2A
- tr
agmatri
cej
ezbr
ojel
emenat
agl
avnedi
j
agonal
e,akakosuuant
isi
met
ri
čnoj
mat
ri
cioni
svi
0,tr
agj
oje=0
j

eAAT=ATA=I
 ORTOGONALNA akoj ,t.AT=A-1
j

DETERMI
NANTE

 det
ermi
nant
u2.r
edar a11a22–a12a21
ačunamo:

 det
ermi
nant
u3.i
l
ivi
šegr
edar
ačunamopoLaPl
aceov
urazv
ojui
-t
ogr
etkai
l
ij-
togst
upca

- f
ormul depoi
aakosei -t
om r
et ai1Ai1+ai2Ai2+…+ainAin=∑n
ku: =1a
j Aij
i
j

- aijj
eel
ementmat
ri
cekoj
i sAij,
semnoži algebar
ski
m kompl
ement
om t
ogel
ement
a

- Aijj
edet
ermi
nantaDijmat
ri
cekoj
asedobi
j
eizbaci
v em i
anj -t
ogr
etkaij
-t
ogst
upcamat
ri
ce,
i
+j
pomnoženas(-
1)
i
+j
Aij=(
-1) Dij
- f
ormul depoj
aakosei -t
om st a1jA1j+a2jA2j+…+anjAnj=∑n
upcu: =1a
i Aji
j
i

 sv
ojst
va:

- akosusv
iel
ement
inekogr
etkai
l
ist
upca(
udal
j
njem t
ekst
urs)=0,
/ det=0

- akosu2r
/sj det=0
ednaka,

- ako2r
/szami
j
enemj
est
a,detmi
j
enj
apr
edznak

- akosuel ement
iispodi
l
iiznadgl
avnedi
j e=0,det=pr
agonal oduktbr
ojev
anagl
avnoj
dij
agonal
i
3
 - detsemnoži
broj
em t
akodaseneki
r/spomnoži
tim br
ojem

- akonekom r
/sdodamol
i
near
nukombi
naci
j
upr
eost
ali
hr/
s,detsenemi
j
enj
a

- akoj
eneki
r/sl
i
near
nakombi
naci
j
apr
eost
ali
hr/
s,det=0

- Bi
netCauchy
jevt
eor det
em: (AB)=det
A·det
B

- det
(AT)=det
A

- det
(A-1)=(
det
A)-
1

det
DOKAZ: (AA-1)=det
I=1

poBi
netCauchy
jev
om t emudet
eor A-1=1
A·det

1
det
A=
A-1
det

-
1 1 T
- r
ačuni
nver
znemat
ri
cepomoćuadj
unkt
e:A= [
Aij]
det
A

[ ]
T
a22 -
a12
- adj
unkt
aje[
Aij]=
-
a21 a11

 el
ement
arnet
ransf
ormaci
j
esusl
j
edećeoper
aci
j
e:

1.zamj
ena2r
/sumat
ri
ci

2.množenj
ebi
l
okoj
egr
/sbr
ojem ≠0

3.množenj
ebi
l
okoj
egr
/sbr
ojem ≠0i
dodav
anj
ebi
l
okoj
em dr
ugom r
/smat
ri
ce

 matr
ica B EKVIVALENTNA mat
rciA  B j
i e dobi
v z A pr
ena i imj
enom j
edne i
l
ivi
še
el
ementar
niht
ransf
ormaci
j
a,B∼A

 ELEMENTARNA r
egul
arnamat
ri
capomoćukoj
i
hizv
odi
moel
ement
arnet
ransf
ormaci
j
e:

- ako žel
i
mo el
ementar
nu transf
ormacij
ur/s mat
rice A,t
u promj
enu napr
avi
mo s r
/s
j
edini
čnematr
iceIist akodobivenom el
ement
arnom matrcom Q množi
i momatrcuA
i
sl
ij
eva

- ov
ajpost
upakkor
ist
imozar
ačuni
nver
znemat
ri
ce

 mat
ri
cesulinear
nonezav
isneakovr
ij ednakostα1A1 +α2A2 +…αnAn =0,0∈ Mmn (
edij nul
mat
ri
ca)
,zasvakiα=0–aakopostoj
i edanα≠0,
makarj matri
cesuli
nearnozavi
sne

LI
NEARNISUSTAVI

 sust
avm j snnepoznani
ednadžbi cax
1,x2,
…,xn:a11x1+a12x2+…+a1nxn=b1

4
 a21x1+a22x2+…+a2nxn=b2
…
am1x1+am2x2+…+amnxn=bm
zapi emoAx=b
suj

esuA=[
gdj aij]
mnЄMmnmat
ri
casust
ava,
njeni
element
isukoef
ici
j
ent
iuzx

x=[
xj]
nЄKnv
ekt
orst
upacnepoznani Knj
ca( evekt
orskipr
ost
ormat
ri
cas1st
upcem,
to
u

bi
tizov
emov
ekt
orom st
upca)

b=[
bi]
m ЄKmv
ekt
orst
upacsl
obodni
hčl
anov
a

npr
.li
near
nisust
av3j cex1,
ednadžbes3nepoznani x2ix3:x1+x2+2x3=1
3x1+2x2+x3=7
2x1+x2+3x3=2

[]
x1

[ ] []
1 2 1
Ax=b,
z A= 2 1 ,x= x2 ,b= 7
nači
1 3 x 2
3

A∈M3,
x∈K3,
b∈K3

 pr
oši
renamat
rcaAb mat
i ri
ciAdodamodesnust
ranusust
ava,
znači
stupacb

Kr
onecker
-Capel
l
ij
evt
eor
em

 dabi
sust
avi
maoi
kakv
orj
ešenj
e,nužanuv
jetmor
abi
tii
spunj r
en:(A)=r
(Ab)

 desnast
ranasemor
amoći
pri
kazat
ikaol
i
near
nakombi
naci
j
ast
upacamat
ri
cesust
ava

er
 akoj (
A)=n,
AЄGn,
det x=A-1b,
A≠0, sust
avi
maj
edi
nst
venor
ješenj
e

 homogenisust
avl
i
near
nihj
ednadžbi
imasv
esl
obodnečl eb=0,
anov bi=0,
znači i=1,
…,m
- onimaoči
torješenjekoj
ezovemotr
ivi
j
alno,
at ex1=x2=…=xn =0,
oj jerkoj
igoddasu
koef
ici
j
ent
ia11,…,amn, s0datćeb=0
pomnoženi

- st
ogahomogeni
sust
avumat
ri
čno-
vekt
orskom obl
i eAx=b,
kuni
j većAx=0

 možepost
ojat
iinet
ri
vi
jal
nor
ješenj
e

ORJEŠENJI
MAHOMOGENOGSUSTAVA

5
 er
 akoj (
A)=r
(Ab)
,uv
ij
ekćepost
ojat
itr
ivi
j
alnor
j ex=0
ešenj

 mxnsust
avr
,(A)=n:t
ri
vi
jal
noi
jedi
nst
venor
ješenj
e

 nxnsust
avr
,(A)=n,
A∈Gn,
det
A≠0:t
ri
vi
jal
noj
euj
ednoj
edi
nst
venor
ješenj
e

 mxnsust
av,
r(A)<n,
m <n:net
ri
vi
jal
nar
ješenj
a

 nxnsust
avr
,(A)<n,
A∉Gn(
singul
arna)
,det
A=0:net
ri
vi
jal
nar
ješenj
a

ORJEŠENJI
MANEHOMOGENOGSUSTAVA

 mxnsust
avr
,(A)=m,
m <n:barj
ednor
ješenj
e

(
jerj
etadazadov
olj
ennužanuv
jet
,m =r
(Ab)
)

 mxnsust
avr
,(Ab)=r
(A)=n:j
edi
nst
venor
ješenj
e

 mxnsust
avi
ma2r
ješenj
a,t
j∞ zaαx1+(
1−α)
x2
- či
m sustavima2r j
ešenj
a,možemopomnožitijednadžbesbilokoj
im broj
em,t j
.vr
šit
i
el
ementarnet
ransf
ormacij
eidobi
tćemoi
star
ješenja,
zato2zapr
av ∞r
označi ješenj
a

RJEŠAVANJELI
NEARNOGSUSTAVA

 2sust avasuekvi
v al
ent
niakoj
eskupsvi
hr j
ešenj
ajednogodnji
hjednakskupusv
ihr
ješenj
a
drugog,aoperaci
jekoji
madobivamoekv
ival
entnisust
avsuist
ekaoionekoj i
madobivamo
ekviv
alentnematr
ice:

1.zamj
enar
edosl
i
jedaj
ednadžbi
usust
avu

2.množenj
ebi
l
okoj
ejednadžbesust
avabr
ojem ≠0

3.množenjebilokoj
ejednadžbesust
avabr
ojem ≠0 idodav
anj
erezul
tat
abi
l
okoj
ojdr
ugoj
j
ednadžbisustava

 r
angmat
rcer
i (A)=maksi
mal
anbr
ojl
i
near
nonezav
isni
hr/
s,odnosnobr
ojnenul
r/s

- r
angsenećepr
omij
eni
tiakomatr
icupomnoži
mosl
i
jev
asnekom el
ement
arnom mat
ri
com,
j
err
adi
tćeseoekv
ival
entni
m mat
ricama

Gaussovpost
upakel
imi
naci
je

 pomoćuelement
arnihtr
ansfor
maci
jaž el
imoizbaci
tinepoznani
cei
spodglavnedi
j
agonal
e,i
kadadobi
j
emoekvival
entansust
avt
rokutast
ogobli
karij
eši
mozadnjuj
ednažbu

 r
ješenj
euv
rst
imoupr
edzadnj
ujednadžbui
rij
eši
moj
e

 r
ješenj
euv
rst
imout
rećuj
ednadžbust
ragai
rij
eši
moj
e…doknedođemodopr
vej
ednadžbe

 npr
.akoi
mamosust
avs5nepoznani
ca(
n=5)
,ar
(A)=3,
brojpar
amet
araj
en–r=2

 t
označi
daćemox1,
x2i
x3i
zrazi
tipomoćux
4ix5

 nakonr
aspi
siv
anj
adobi
l
ibi x1=1+x4-2x5
smo:
6
 x2=1-3x4-x5
x3=x4+x5
x4=x4
x5=x5
- ovoj
edv oparamet
arskor
ješenj načidazax4 ix5 možemouzet
e,z ibi
l
okoj
a2r
eal
nabr
ojai
uv
rst
it
iihgore,∞jemnogor ješenj
a

Gauss-
Jor
danov
amet
oda

 pr
oduženaGaussov
amet
odael
i
minaci
j
e

 nakon svođenj
a na t
rokutast
ioblik sustava nast
avl
jamo izbaci
vat
inepoznani
ce i
znad
di
jagonal
ekakobismodobil
iekvi
val
entnidi
jagonal
niobl
iksust
ava

STRUKTURARJEŠENJA

x1=b'
1-a'+1x
1r +1-
r …-a'
1nxn

…
xr=b'r-a'
r
r+1x+1 -
r …-a'
nx
r ngdj
ejerr
ang,al er
iakoj (
A)=r
(Ab)značidasust marr
avi edakair
stupaca

 t
osemožei
zrazi
tipr
ekov
ekt
orast
upaca

[ ] [] [ ]
x1 b' -
a'
..
. .
1
.
.
1r
.
..
+1

xr -
a'
= b'
r +xr
+1 r
r+1 +…+xn [ ]
xr+1 0 1
..
. ..
. .
..
xn 0 0

 vekt
orstupackoef i
cij
enataa,pomnožensv
ekt
orom st
upcem par
amet
ar asesu,
aoznačav
odnosnour+1(
ar+1)uzxr+1

a)nehomogenogsust
ava

x=b'
+xr+1ur+1+…+xnungdj
esuxr+1,
…,xnpar
amet
ri

b)homogenogsust
ava

zat
ošt
ojeb'
=0,
xh=xr+1ur+1+…+xnun gdj
esuxr+1,
…,xnpar
amet
ri

*par
ti
kul
arnor
ješenj
enehomogenogsust
avaxpj
e=b'
akoi
zaber
emopar
amet
rexr+1=xr+2=…=xn
=0

PRI
MJERODPRI
JE
7
 [] [] [] []
x1
1 1 -2
x2
1 -3 -1
x= x3 ,
b= 0 ,
u4= 1 ,
u5= 1  x=b'
+u4x4+u5x5
x4 0 1 0
0 0 1
x5

 vekt
orskipr
ost
orsv
ihr
ješenj
anekoghomogenogsust
avaoznačuj
emosX0,anehomogenog
Xb

- bazuv
ekt
orskogpr
ost
or neu-
ači ovi
:{ur+1,
ur+2,
…,un}
,odnosnoupr
ethodnom pr
imj
eru{
u4,
u5}

 di
menzi
j
avekt
orskogpr
ost
oraj
ebr
oju-
ova,
uov
om sl
učaj
u2

- di
menzi
j
avekt
orskogpr
ost
oradi
mX0=def
ektmat
rced(
i A)
OSNOVNITEOREM LI
NEARNEALGEBRE:r
(A)+di
mX0=n

*
mat
ri
caj
eregul
arnaakkoj
ojed(
j A)=0 isi
ngul
arnaakkoj
ojed(
j A)>0

Cr
amer
ovsust
av

v
rij samozanxn nehomogeni
edi avAx=b,
sust r(A)=n,
AЄGn,
det
A≠0:
D D D
x1= 1 ,xi= i ,xn= n
det
A det
A det
A

gdjejeDi deter
minantamatr
icekoj
asef
ormi
rat
akodamat
ri
ciA i
-t
ist
upaczami
j
eni
mosa
stupcem sl
obodnogčlanab

VEKTORI

 v
ekt
orkaousmj
erenaduži
naodr
eđenj
esv
ojom dul
j
inom,
smj
erom i
ori
j
ent
aci
j
om

 v
ekt
ori
sukol
inear
niakoi
maj
ujednakesmj
erov
e

 smj
ernul
vekt
orani
j
edef
ini
ran,
paj
epr
emadogov
orukol
i
near
ansasv
aki
mvekt
orom,
adul
j
ina
muje=0

 j
edi
ničniv
ekt
ora0j
eonaj
sdul
j
inom =1,
aist
im smj
erom i
ori
j
ent
aci
j
om kaoa

⃗ 1⃗
a0 = a
⃗
|a|

 v
ekt
ori
sukompl
anar
niakol
ežeui
stoj
rav
nini

 def
ini
cij
avekt
orskogpr
ost
ora

⃗
- nekasuel
ement
inekogskupaV v
ekt
ori
,aposebanel
ement–nul
vekt
or 0j
eneut
ral
an
8
 - nekasuel
ement
i ugogskupaF skal
nekogdr arα,
i β,
λ…

- naskupuFxV def
ini
ranojemnož
enjev ekt
oraskal
arom,t
j.presl
i
kavanjeFxV  V,koj
e
⃗ ⃗
akom α∈F i
sv svakom v∈V pri
dr eαv∈ V,
užuj t
akodavri
jedesl
jedećiaksi
omi
:
⃗ ⃗ ⃗
- homogenostα(
βv)=(
αβ)v, eα,
zasv β∈F iv∈V
⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
di
str
ibut
ivnostα(v+w)=αv+αw z eα∈F iv,w ∈V
asv
⃗ ⃗ ⃗ ⃗
di
str
ibut
iv α+β)v=αv+βvzasv
nost( eα,
β∈F iv∈V
⃗ ⃗ ⃗
post
ojanj
ejedi
nice1·v= vzasv
e v∈V

- takvo presl
ikav
anje zove se množenjevekt
ora skalarom,dok se V opr
eml
j
en t
im
presl
ikav
anjem nazi
vav ekt
orski
prost em Fi
ornadpol
j liF-v
ektor
ski
prost
or
⃗
 skupr
adi
j
vekt
oranapr
avcupuodnosunaf
i očkuOoznačav
ksnut aseX0(
p)={OT:T∈p}
⃗
skupr
adi
j
vekt
oraur
avni
niM uodnosunaf
i očkuOoznačav
ksnut aseX0(
M)={OT:T∈M}
⃗
skupr
adi
j
vekt
oraupr
ost
oruE uodnosunaf
i očkuOoznačav
ksnut aseX0(
E)={OT:T∈E}

 t
iskupovi
,odnosnov
ekt
orskipr
ost
oriz
ajednosoper
aci
j
amazbr
ajanj
aimnoženj
askal
arom
i
majusvoj
stva:

⃗ ⃗ ⃗ ⃗
komut
ati
v ia+b= b+a
nost

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
asoci
j
ati
v ia+(b+c)=(a+b)
nost +c

⃗ ⃗ ⃗ ⃗
di
str
ibut
ivnost
iα(a+b)=αa+αb
⃗
post
ojanj
esupr
otnogel a-azazbr
ement ajanj
e
⃗
post
ojanj
eneut
ral
nogel
ement
a0zazbr
ajanj
e

⃗ ⃗
post
ojanj
ejedi
ni e1·a= a
cezamnoženj

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
 v
ekt
orisul
i
near
nonezav
isniakov
rij ednakostα1a1 +α2a2 +…αnan = 0,0∈X0,
edij akiα
zasv
=0–aakopost ojimakarjedanα≠0,vekt
orisul
i
near
nozav
isniiznačidasesv
akimože
pr
ikazat
ikaol
i
nearnakombinacij
adr
ugi
h

 sv
aka2v
ekt
oranapr
av zX0(
cui p)sul
i
near
nozav
isni
(2kol
i
near
nav
ekt
orasul
i
near
nozav
isni
)

svaka3vekt
oraur
avni zX0(
nii M) sul
i
near
nozav
isni(
3kompl
anar
nav
ekt
orasul
i
near
ni
zavi
sni
)

9
 sv
aka4v
ekt
oraupr
ost
or zX0(
ui E)sul
i
near
nozav
isni

BAZEVEKTORSKI
HPROSTORA

⃗
a)bazaX0(
p)=skupodj
ednogv
ekt
ora{
e1}

⃗ ⃗
b)bazaX0(
M)=skupod2l
i
near
nonezav
isnav
ekt
ora{
e1,e2}

⃗ ⃗ ⃗
c)bazaX0(
E)=skupod3l
i
near
nonezav
isnav
ekt
ora{
e1,e2,e3}

 dakl
e,sv
aki
vekt
ori
maj
edi
nst
venpr
ikazkaol
i
near
nakombi
naci
j
avekt
orabaze

⃗ ⃗
zX0(
a)i p) a=αe1

⃗ ⃗ ⃗
zX0(
b)i M) a=α1e1 +α2e2

⃗ ⃗ ⃗ ⃗
zX0(
c)i E) a=α1e1 +α2e2 +α3e3

 koef
ici
j
ent
iα1,
α2iα3zov
usekoor
dinat
eil
ikomponent
evekt
oraubaz
i

BAZEUKARTEZI
JEVOM KOORDI
NATNOM SUSTAVU

eO(
 nekaj 0,0,
0)t
očkaupr
ost
oruE,
aX0(
E)v
ekt
orski
prost
orr
adi
j
vekt
or očkuO
auodnosunat

⃗ ⃗
 nekasu i= OE1

⃗ ⃗
j= OE2

⃗ ⃗
k=OE3r
adi
j
vekt
ori
točakaE1(
1,0,
0)

E2(
0,1,
0)

E3(
0,0,
1)

⃗⃗⃗ ⃗⃗⃗
eđenipar(i,j,
 ur k)zoveseKar t
ezi
jevkoor
dinat
nisust
av,t
očkaO i
shodi
šte,a{i,j,
k}
or
tonor
miranabazavekt
orskogpr
ostor
a

⃗ ⃗ ⃗ ⃗
 svakiradi
jvekt
orOTimaj edi
nst
venpr
ikazuor
tonor
mir
anoj =xi+yj+zkgdj
bazi esu(
x,y
,z)
Kartezi
jev
ekoor di
nat
etočkeT

10
1.SKALARNIPRODUKT

=br
oj,
skal
ar

=0akosuv
ekt
ori
okomi
tii
l
iakoj
eneki
odnj
i
hnul
vekt
or

 akoi
mamozadanenj
i
hov
ekoor
dinat
e:

⃗ ⃗
a·b=a1b1+a2b2+a3b3

 akoi
mamozadanenj
i
hov
edul
j
ine:

⃗ ⃗ ⃗ ⃗
a·b=|
a||
b|cosΦ

⃗
|
*a|= a12+a22+a32

⃗
 kosi
nusi
smj
eraa1=|
a|cosα

⃗
a2=|
a|cosβ

⃗ ⃗
a3 =|
a|cosγgdj
esu α,β iγkut
evikoj
evekt
or a zat
var
asbazni
m
v
ekt
ori
ma

 sv
ojst
va:
komut
ati
vnost
,di
str
ibut
ivnosti
homogenost

2.VEKTORSKIPRODUKT

=v
ekt
or

=0akosuv
ekt
ori
kol
i
near
nii
l
iakoj
eneki
odnj
i
hnul
vekt
or

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
 c= a⨯b=(
a2b3-a3b2)i+(
a3b1-a1b3)j+(
a1b2-a2b1)k

- t
osmodobi
l
ipoLaPl
aceov
urazv
ojudet
ermi
nant
e:

| |
⃗ ⃗ ⃗
i j k
a1 a2 a3
b1 b2 b3

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
 |
c|=|
a⨯b|=|
a||
b|si
nφ

⃗ ⃗ ⃗
 smj
erv
ekt
ora cj
epr
avacokomi
tnar
avni
nuukoj
ojl
ežev
ekt
oriaib,dakl
eokomi
tjeina
11
 ⃗ ⃗
ainab

 sv
ojst
va:
ant
ikomut
ati
vnost
,di
str
ibut
ivnosti
homogenost

3.MJEŠOVI
TIPRODUKT

=br
oj,
skal
ar

=0akoj
eneki
odv
ekt
oranul
vekt
or

⃗ ⃗ ⃗
 a ·(b⨯c)=a1(
b2c3 –b3c2)+a2(
b1c3 –b3c1)+a3(
b1c2 –
b2c1)

- t
osmodobi
l
ipoLaPl
aceov
urazv
ojudet
ermi
nant
e:

| |
a1 a2 a3
b1 b2 b3
c1 c2 c3

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
 a·(b⨯c)=|
a||
b⨯c|=|a|
|b|
|c|cosΦsi
nφ,

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
gdj
ejeΦ(a,b⨯c)i
φ(b,c)

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
 |
a·(b⨯c)
|=v
olumenpar
alel
epi
pedači
j
isubr
idov
ivekt
oria,bic

SVOJSTVENEVRI
JEDNOSTIMATRI
CEISVOJSTVENIVEKTORI

(
ovonebudeukol
okv
ij
imai
ispi
ti
ma,
ali
akokogazani
ma)

Matr
icom A∈M možemopr ikazatidj
elov
anjeoperatora
⃗
λkojitočkiT pr
idr
užuj
et očkuT' ,tj
.vektor v ∈ X0(
M)
⃗
pr
idr
užujev ekt
orv ' ∈ X0(
M) .To može bi t
ioperator
si
metri
jeuodnosunaos, rot
acijezakutπi td.
⃗ ⃗ ⃗ ⃗
λ:v→ v 'λ v=v
, '

Npr.akoseradiosimet
ri
juodnosunaxos,
i oper
atorće
ovakodjel
ovat
inabaznevekt
ore:
⃗ ⃗' ⃗ ⃗ ⃗' ⃗
λ:i→ i =i t e λ:j→ j =- j

12
 ⃗ ⃗
(
ovasef
ormul
ajedi
nomor
aznat
i:Av=λv)
⃗
Vekt
orv zov esesvoj
stvenivekt
ormat rceAkoj
i ipr
ipadasvoj
stv
enojv
rij
ednostiλ.Sv
ojst
venoj
vr
ij
ednostipr
ipada∞ svoj
stveni
hv ekt
ora,al
isv
ojst
venivekt
orpri
padatočnojednojsv
ojst
venoj
vr
ij
ednosti
.
⃗
 odr
edi
tinj
i
hdv
ojeznači
rij
eši
tigor
njuj
ednadžbu,
tj.(
A−λI
)v=0

 sv
ojst
veni
,kar
akter
ist
ični
pol
i
nom mat
ri edet
ceAj (A−λI
)=0,
anj
egov
enul
točkesu
sv
ojst
venevri
j
ednosti

ANALI
TIČKAGEOMETRI
JA

Vekt
orska,
par
amet
arskai
kanonskaj
ednadžbapr
avcakoj
ij
ezadant
očkom i
vekt
orom nosi
tel
j
em

⃗ ⃗ ⃗
r=r0
+λa

x=x0+λa1
y=y0+λa2
z=z0+λa3

x-x0 y-y z-z0

λ= = 0
=
a1 a2 a3

Vekt
orska,par
ametar
skaikanonskaj
ednadžba
pr
avcakojij
ezadandvj
ematočkama

⃗ ⃗ ⃗ ⃗
r=r1
+λ(r
2
-r
1
)

13
x=x1+λ(
x2-x1)
y=y1+λ(
y2-y1)

z=z1+λ(
z2-z1)

x-x1 y-y z-z1

λ= = 1
=
x2-x1 y2
-y
1
z2-z1

Vekt
orski
,opći
,segment
nii
nor
mal
ni/Hesseovobl
i
kjednadžber
avni
ne

⃗ ⃗ ⃗
(r– r
0
)·n=0

A(
x-x0)+B(
y-y
0)+C(
z-z0)=0
Ax+By+Cz+D=0,
D=-
(Ax0+By
0+Cz0)
x y z
+ + =1
m n l

Vezaopćegisegment
nogobl
i
ka:
podi
j
eli
moopći
x y z
s-Didobiemo + + =1
j
-D -D -D
A B C

⃗ ⃗ ⃗
Normalni
/Hesseovobl
i
k:(r– r
0
)·n0=0
⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
n0 = n =cosαi+cosβj+cosγk
⃗
|n|

Vekt
orska,
par
amet
arskai
općaj
ednadžbar
avni
nekojaj
ezadanas2nekol
i
near
nav
ekt
orai
točkom

⃗ ⃗ ⃗ ⃗
(r– r
0
)=λa+μb

x=x0+λa1+μb1
y=y
0+λa2+μb2
z=z0+λa3+μb3
14
 =0
||

Vekt
orska,
par
amet
arskai
općaj
ednadžbar
avni
nekoj
ajezadanas3t
očke

⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗ ⃗
r=r1
+λ(r
2
-r1
)+μ(r
3
-r
1
)

x=x1+λ(
x2-x1)+μ(
x3-x1)
y=y1+λ(
y2-y1)+μ(
x3-x1)
z=z1+λ(
z2-z1)+μ(
x3-x1)

| |
x-x1 y-y
1
z-z1
x2-x1 y
2
-y
1
z2-z1 =0
x3-x1 y
3
-y
1
z3-z1

Udal
j
enostt
očkeodpr
avca

⃗ ⃗ ⃗
|a⨯(r-r )|
d(
T,p)= 1
⃗
|a|

popov
rši
nipar
alel
ogr
ama

Najčešće f
ormul
a nosi5 bodov
a,pa i
zvod 5
bodova.

Udal
j
enostt
očkeodr
avni
ne

Ax+By+Cz
d(
T,π)=| 2 2 2|
A +B +C

15
 ⃗
|
(r-r)·n|
d(
T,π)= 1
⃗
|
n|

Udal
j
enost2mi
mosmj
ernapr
avca
⃗ ⃗ ⃗ ⃗
|
(r -r)·(a⨯ b)
|
d(
p1,
p2)= 2 1
⃗ ⃗
|a⨯ b|

Odnosdv
ij
urav
nina

a)si
j
ekuseuj
ednom pr
avcu
⃗ ⃗
n ·n AA +BB +CC
 cosΦ= 1 2 = 2 122 21 2 2 1 22
⃗ ⃗ A1 +B1 +C1 A2 +B2 +C22
|
n1|·|
n2|

⃗ ⃗
 akosuokomi
te,n1 ·n2=0 (
nor
mal
esuokomi
te)iA1A2 + B1B2 + C1C2=0

b)nesi
j
ekuse

16
 ⃗ ⃗ A B C
 par
al nesuakon1 ⨯n2=0 (
el nor
mal
esukol
i ne)i 1 = 1= 1
near
A2 B2 C2

c)podudar
ajuse

Odnospr
avcair
avni
ne

a)si
j
ekuseuj
ednoj
točki
⃗ ⃗
n ·a Aa +Ba +Cc
 sinΦ = 1 = 2 21 2 2 2 2 2 2 ,komponent
enor esuA,B iC,a
mal
⃗ ⃗ A +B +C a1 +a2 +a
|
n1|·|
a|
⃗
vektor
aakoj ij
enosi
tel
jpr
avcaa1,
a2ia3
⃗ ⃗ A B C
 akosuokomi
t,n⨯ a=0 (
i nor
mal
aiv
ekt
ornosi
tel
jsukol
i
near
ni)i = =
a1 a2 a3

b)nesi
j
ekuse
⃗ ⃗
 par
alel
nisuako n·a=0 (
nor
mal
aiv
ekt
ornosi
tel
jsuokomi
ti
)iAa1 + Ba2 + Ca3=0

c)pr
avacl
eži
urav
nini

 akosunor
mal
aiv
ekt
ornosi
tel
jokomi
tii očkaT(
akot x,y
,z)l
eži
urav
nini
:

Aa1 + Ba2 +Ca3=0

Ax+By+Cz+D=0
Odnosdv
ajupr
avaca

a)si
j
ekuseuj
ednoj
točki

⃗ ⃗
a·b ab +ab +ab
 cosΦ= = 2 121 22 2 2 3 32
⃗ ⃗ a1 +a2 +a3 b1 +b2 +b32
|a|
·|b|

⃗ ⃗
 akosuokomi
t,a·b=0 (
i vekt
ori
nosi
tel
j
isuokomi
t)ia1b1 + a2b2 + a3b3=0
i

b)nesi
j
ekuse

⃗ ⃗ a a a
 par
alel
nisuako a⨯ b=0 (
vekt
ori
nosi
tel
j
isukol
i
near
ni)i 1 = 2 = 3
b1 b2 b3

c)podudar
ajuse

d)mi
mosmj
erni
su

NI
ZOVI

17
 nizankonvergir
aakoi maj
edinst
veni
lmesL:
i (∀ε>0) (
∃nε∈N)t akavdan≥nε |an−L|<ε
 us vakom int
ervalu(
L-ε,L+ε)kojisez
ov eε-okoli
nanal se∞ čl
azi anov
ani
za,
dokseizv
an
togint
erval
anal azisamokonačnomnogočlanovaniza

 ni
zdi
ver
gir mesL
aakonemal
i

 ni
zdi
ver
giau+∞ ako(
r ∀M >0)
(∃nM ∈N)t
akavdan≥nM  an>M

ni
zdi
ver
giau-
r ∞ ako(
∀M <0)
(∃nM ∈N)t
akavdan≥nM  an<M

 br
ojGj
egomi
li
šteni
zaakoseusv ε-
akoj okol
i
ninal ∞ čl
azi anov
ani
za

l
i
messuper
iorl
imsup=naj
većegomi
l
išt
e

l
i
mesi
nfer
iorl
imi
nf=naj
manj
egomi
l
išt
e

 sv
aki
li
mesj
egomi
l
išt
e,al
isv
akogomi
l
išt
enemor
abi
til
i
mes

-
1 4 -9 16
npr
.an= , , , …
2 5 10 17

- -
1i1sugomi
l
išt
a,al
inei
li
mesi
jerl
i
mesmor
abi
tij
edanj
edi
nst
veni
broj

1 4 9 16
npr
.an= , , , …
2 5 10 17
-
1j
eigomi
l
išt
eil
i
mes

TEOREM OSANDWI
CHU
Akov
rij an≤bn≤cnzan≥n0il
edi i
m an=l
i
m cn=L,
ondav
rij l
edii
m bn=L
TEOREMIOKONVERGENCI
JI

 sv
aki
monot
oni
omeđenni
zkonv
ergi
ra

 sv
aki
omeđenni
zimakonv
ergent
anpodni
z

 sv
aki
konv
ergent
anni
zjeomeđen

 sv
aki
nizi
mamonot
oni
podni
z

REDOVI

 r
edreal
nihbr
ojeva∑anj eđenipar(
eur (
an)
,(sn)
),n∈N ni zareal
nihbr
ojev
akoj
isezov
učl
anov
i
n
r
edaini
zaparcij
alni
hsumadefi
nir
anihsasn(n)=∑k=1akza∀n∈N

 redkonv
ergi
raakokonv
ergi
rani
zpar
cij
alni
hsumaidi
ver
gir
aakodi
ver
gir
ani
zpar
cij
alni
h
suma

edas=l
 sumar i
mesni
zapar
cij
alni
hsuma

s=l
i m ∑n
m sn=l
i a
k=1 k
∞ ∞
18
NUŽANUVJETKONVERGENCI m an=0
JE:l
i

 geomet
ri
jski
red∑qn-1,
q∈R
- konv
ergi
r e|
aakoj q|<1,
adi
ver
gir e|
aakoj q|≥1

n-1 1
- sumageomet
ri
jskogr e∑∞
edaj n=1q =
1-q

*
D'Al
ember
tov
,Cauchy
jevi
Lei
bni
tzovkr
it
eri
jsubi
tni
j
izapi
smeni
ispi
t

FUNKCI
JE

 t em osandwi
eor chuv
rij
edi
ist
okaoi
zani
zov
e

 algebar
skefunkcij
esuonekojusuz adanekaokompozi ci
jepoli
noma,r
acional
nihf
unkci
j
as
raci
onalni
m koef
ici
jent
ima,
pot
enci
ranjasraci
onal
nim eksponent
om isa4osnovneal
gebar
ske
operaci
je

 tr
anscedentnefunkci
jesueksponenci
j
alne,
l
ogarit
amske, t
ri
gonometri
j
ske,
ci
klometri
jske,
hiper
bolneiar
eafunkci
je–
znati
skice!

 f
unkcij
aimajedi
nst
veni
lmesLut
i x0
očki
mf
l
i (x)akov
rij
edi
:
x0
(
∀ε>0) (
∃δ>0)(
∀x∈Df)
(0<|
x-x0|<δ)
(
|f(
x)-L|<ε)
 geometr
ij
skai
nterpr
etaci
ja:zasv
aku
ε-
okolnuokoLpost
i ojδ-
i okolnaokox0 si
i zuzet očkex0 koj
kom t aseunj
upr
esl
i
ka

 l
i
mesmožepost
ojatii
sli
j
evai
zdesna,
ali
akoonni
j
eist
i,ondakažemodaf
unkci
j
anemal
i
mes
j
eronmor
abi
tij
edinst
ven

 akopost
ojit
akavj
edi
nst
veni
li
mes,
FUNKCI
JA
KONVERGIRA

 f
unkci
j
ajenepr
eki
nut
aut x0akov
očki rij
edi
:

(
∀ε>0)
(∃δ>0)
(∀x∈Df)(
|x−x0|<δ)
(
|f(
x)−f(
x0)
|<ε)

19
  geometr
ij
skai
nter
pret
aci
j
a: akuε-
zasv nuokof
okol
i (x0)post
ojδ-
i naokox0 koj
okol
i aseu
nj
upresl
i
kava

efnepr
 akoj eki aux0,
nut ondal
mf
i x)=f
( (x0)
x0

 akopost
oji
li
mesf eux0,
unkci
j lmf
i (
x)=Londaj
efnepr
eki aux0i
nut L=f
(x0)
x0

TOKFUNKCI
JE

1.odr
edi
tipr
ir
odnopodr
učj
edef
ini
cij
ef eDf
unkci
j

2.odr
edi
tij
eli
funkci
j
apar
na,
nepar
nai
l
ini
par
nani
nepar
na

3.odr
edi
tij
eli
funkci
j
aper
iodi
čka

4.odr
edi
tinul
točkef
unkci
j
e,r
ij
eši
tij buf
ednadž (x)=0
5.odr
edi
tiasi
mpt
otef
unkci
j
e

- ver
ti
kalna može postoj
atiu t
očkama preki
da funkci
j
eil
iu r ubu domene Df,a
hor
izontal
naikosaasi
mpotamožepost
ojat
i ut
očkamaubeskonačnost
i

6.odr
edi
tii
nter
val
emonot
onost
i(r
asti
pad)
,ri
j
eši
tiednadžbef
j '(
x)<0 if
'(
x)>0
7.odr
edi
tiekst
remef
unkci
j
e

- pr
ovj
eri
tinužanuv
jet
:f'
(x)=0

- pr
ovj
eri
tidovol
jne uv
jete:ispit
atipromj edznaka f
ene pr ',i
spi
tat edznak f
ipr ''u
st
aci
onarni
mtočkamai i
spi
tatider
ivaci
j
evi
šegr
eda

očkacj
o t est
aci
onar
nat ef
očkaakoj '
(c)=0
o l
okal
niigl
obal
niekstr
emitakođeri
majuderi
v e=0,al
aci
j ini
susv
est
aci
onar
ne
t
očkeekst
remi
,dokjesvaki
ekstr
em st
aci
onar
natočka

npr
.točkax=0 zaf uf
unkci
j x)=x3 j
( est
aci
onar
nat
očka,
ali
nij
eekst
rem

o nakonšt onađemostacionar
net očkepomoćuf '
(c)=0,gledamoi nterv
alerast
ai
padazat ošt
ousv i
mt očkamapr iec,
j odnosno<c nagi btangentesdiral
išt
em u
ti
mt očkamamor abi
tinegati
v an,
asvimtočkama>cpozi t
ivanil
iobrnuto dakl
e
predznacimoraj
ubit
irazl
iči
tikakobist
acionar
nat očkabi
laekstrem

o Fer
mat
oval
ema:
akof
unkci
j
aimaekst
rem ut c,
očki f
'(
c)=0
 geometr
ij
skainter
pret
acij
a:akoj
efunkci
j
ader
ivabi
l
naut
očkiekst
remaonda
j
etangent
aut oj
točkipar
al nasxosi
el

o Roll
eovteorem:akojefunkcij
anepreki
dnanasegmentu[a,b]
,der
ivabi
lnana(
a,b)
iakosenar ubovi
mai nt
ervalaponi
štav
aondapostoj
itangent
aparalel
nasxosiu
barj
ednojtočkii
nter
vala(a,b)

20
 8.odr
edi
tii
nter
val
ekonv
eknost
iikonkav
nost
i

- i
spitat edznakf
ipr ''
,ri
j
eši
t ednadžbef
ij ''
(x)<0 i
f
''
(x)>0
- i
spi
tat
iint
erv
aler
ast
aipadaf
'
9.odr
edi
tit
očkei
nfl
eksi
j
e

- provj
eri
ti nužne uv j
ete: odredi
ti podr
učj
e
defi
ni ef
ci
j '
'irij
eši
tiednadžbuf
j '
'
(x)=0
- provj
eri
tidov
olj
neuv j
ete:i
spitat
ipr
omjenepredznakaf
''
,i
spi
tat edznakf
ipr ''
'umogućoj
točki
infl
eksi
jeii
spi
tatider
ivacij
evi
šegreda

očkacj
o t etočkainfl
eksi
j
eakopost oj
iδ>0
t
akodajefstrogokonveksnanaint
erval
u
(
c–δ,c)istr
ogokonkavnanai nt
erv
alu(c,
c+δ)i
li
obrnuto

o npr
.f af
unkci
j x)=x3i
( mai
nfl uux=0
eksi
j

10.
graff
unkci
j
e

DERI
VACI
JE

eI⊆Rot
 nekaj vor
eni
int
erv
al

 akoj
ef af:Df Rder
unkci
j ivabi
lnaut x0∈I⊆Df ondaj
očki efunkci
janepr
eki
nut
aut
očkix0

f
(x)-f(
x0)
Der
ivaci
jaf efpost
unkci
j oj očkix0∈Iakov
iut rij :f
edi '
(x0)=l
i
m
x0 x-x0

 funkci
jajedif
erenci
jabi
l
na/ der
ivabi
l
nana
skupu A ako j
e
dif
erenci
j
abil
na/deri
vabi
lnausv akojtočki
togskupa

 geometri
jska interpr
etacij
a: deri
vaci
j
a
točkepredst
avlj
anagibt angent
efunkci
j
e
sdiral
i
štem utojtočki

 ovaformularačunakoli
kaj
eder
ivaci
j
au
nekojposebnoj
t x0
očki

npr
.

a)f
(x)=x
f
'(
x0)=?

21
 -uv
ršt
avamouf
ormul
u:

f
(x)-f(
x0) x-x0
l
i
m =l
i
m =l
m 1=1
i
x0 x-x0 x0 x-x0 x0

f
'(
x0)=1
b)f
(x)=x3
f
'(
x)=?
-uv
ršt
avamouf
ormul
u:

f
(x)-f(
x0) x3-x03 ( x2+xx0+x02)
x-x0)·(
l
i
m = l
i
m = l
i
m =3x02
x0 x-x0 x0 x-x0 x0 x-x0

f
'x0)=3x02
(

f
(x+Δx)-f
(x)
Der
ivaci
jaf efusv
unkci
j akojt
očkiot
vor
enogi
nter
v aIakov
al rij :f
edi '
(x)= l
i
m
Δx→ 0 Δx

 ovafor
mul
aračunakol
i
kaj
eder
ivaci
j
aubi
l
okoj
ojt
očkizadanogi
nter
val
a,j
eri
staj
enaci
j
elom
i
nter
val
u

.f
npr x)=x2
(
f
'(
x)=?
2
f
(x+Δx)-f
(x) (
x+Δx)-x2 x2+2xΔx+Δx2-x2 Δx(
2x+Δx
)
l
i
m = li
m = li
m = li
m
Δx→ 0 Δx Δx→ 0 Δx Δx→ 0 Δx Δx→ 0 Δx
=2x
f
'(
x)=2x

f
'(
x)-f'
(x0)
Dr
ugader
ivaci
jaf
unkci
jefj
e2put
ader
ivabi
l očkix0∈J ako:f
naut ''
(x0)=l
i
m
x0 x-x0
(
n-1) (
n-1)
(
n) f (
x)-f (x0)
N-
tader
ivaci
jaf
unkci
jefj
enput
ader
ivabi
l očkix0∈J ako:f (
naut x0)=l
i
m
x0 x-x0
(
n)
 f
unkci
j
ajekl
aseC (
I)akoi
man-
tuder
iv unaIi
aci
j akoj
efunkci
j
anepr dnanaI
eki
(
1) (
2) (
n)
 f
unkci
j
ajegl
atkaakoj
eizkl
aseC (
I)
,C(
I)
,…,C (
I)

KOMPOZI
CIJAII
NVERZ

Der
ivaci
j
akompozi
cij
efunkci
j
e:[
g(f
(x)
)]'
=g'
(f
(x)
)·f
'(
x)

-
1 1
Der
ivaci
j
ainv
erz
nef
unkci
j
e:(
f )'
(y)=
f'
(x)
-
1
 pr
emadef
ini
cij
ii
nver
znef
unkci
j
evr
iedi(
j f ◦f
)(x)=x,
ondader
ivi
ramoil
i
jev
uidesnust
ranu,
pa
22
 -
1
pr
emader
ivaci
j
ikompozi
cij emo(
edobi
j f)'
(f
(x)
)·f
'(
x)=1

-
1 1
(
f )'
(y
)=
f'
(x)

DI JALdfut
FERENCI x0
očki

 li
near
na aproksi
macij
a pri
rast
af e Δf u okol
unkci
j i
ni
očkex0,
t značipri
bli
žnoodređi
vanj
e≈

 df≈Δf
f
'(
x0)Δx≈f
(x0+Δx)-f
(x0)
 dakl
e,općeni
tov
rij df
edi (
x)=f
'(
x)Δx

- zaf uf
unkci
j (
x)=x v
rij
edidi
fer aldx=1Δx,
enci
j pa
zat
oi

v
rij
edeoznakezader
ivaci
j
e:

df(
x) df(
x)
f
'(
x)= =
Δx dx

LOGARI
TAMSKODERI
VIRANJE
g(
x)
eh(
Akoj x)=f
(x) ,
g(
x) f
'(
x)
h'
(x)=f
(x) [ g'
(x)
ln(
f(x)
)+g(
x) ]
f
(x)

DERI
VACI
JAPARAMETARSKIZADANEFUNKCI
JE

Akojex=x(t
),y=y(
t)t∈I⊆R,
,
dy d(y(
t)) y'
(t)
dt y'
(t
)
f'
(x)= = = =
dx d(x(
t)) x'
(t)
dt x'
(t
)

f
(b)-f
(a)
Lagr
angeovt
eor f
em:'(
c)=
b-a

 geometr
ij
skaint
epr
etaci
j
a:naglatkojkr
ivul
j
ipost
ojit
očkau
koj
ojj
etangent
aparal
elnasdanom sekantom

 Lagr
angeovt
eor
em sr
ednj
evr
ij
ednost
i:

23
 c-a
- akodef
ini
ramoϴ= ∈(
0,1)
,Lagr
angeovt
eor
em možemonapi
sat
iuobl
i
ku:
b-a

f
(b)-f
(a)=f
'[
a+ϴ(
b-a)
]⋅(
b-a)
,ϴ∈(
0,1)
- akoi
zaber
emoi
nter
v (
alx0,
x0+Δx)
,dobi
j
emozapi
sLagr
angeov
efor
mul
ekonačni
hpr
ir
ast
a:

f
(x0+Δx)-f
(x0)=f
'(
x0+ϴΔx)Δx,
ϴ∈(
0,1)
- v
ezaLagr
angeov
efor
mul
ekonačni
hpr
ir
ast
aidi
fer
enci
j
ala:

Δf
(x0)=f
'(
x0+ϴΔx)Δx,
ϴ∈(
0,1)
df
(x0)=f
'(
x0)Δx
Δf
(x0)≈df
(x0)
f'
(c) f(
b)-f(
a)
Cauchy
jevt
eor
em: =
g'
(c) g(
b)-g(a)

I
NTEGRALI

PRI
MITI JAF f
VNAFUNKCI ef=sv
unkci
j akanepr
eki
nut
af a:
unkci
j I Rt
akv eF'
adaj (x)=f
(x)
1 1
 ∫ 2 =ar
ct znači∫
gx, f(
x)=F'
(x) r
adi
seoant
ider
ivaci
j er(
amaj arct
gx)
'=
1+x 1+x2

 geometri
j
skai nt
erpr
etaci
j
apr
imi
ti
vnef eFzai
unkci
j ntegr
abi
l
nuf ufnasegment
unkci
j u[a,b]
:
povr
šinaispodgrafa

NEODREĐENII
NTEGRAL=skupsv
ihpr
imi
ti
vni
hfunkci
j
a

∫
f(
x)dx={
F+C,
C∈R|F:I R,
F'(
x)=f
(x)
,x∈R}
Zaštoskup?Zatošto,poprethodnom pr
imj u,ar
er ctgx-
umožemododatibil
okoj
ukonst
ant
u,ikad
1 1
deri
vi
ramot aji
zrazopetćemodobi t
i 2,zat
oj epravir
ezul
tatov
ogi
ntegr a∫ 2 ={
al ar
ctgx,
1+x 1+x
arct
gx+1, arct
gx+2, …,ar
ctgx+C, C∈R}

 tabl
ičniseintegral
iznaj
unapamet,aostal
ekomplici
rani
j
erj
ešav
amomet
odom supst
it
uci
j
eil
i
parcij
alnei
ntegraci
je:∫
f(
x)g'
( dx=f
x) (
x)g(
x)-∫f
'(
x)g(
x)dx
DOKAZ:
pr avi
l
ozaderiv
acijuproduktafunkcij
a:(f⋅g)
'(x)=f '
(x)⋅g(
x)+ f(x)⋅g'(
x)
i
ntegri
ramosobest rane:∫
[f
(x)⋅
g(x)]
'dx=∫ f
'(x)⋅
g( dx+ ∫
x) f
(x)⋅
g'(x)
dx
budući e∫
daj (f
(x))'
dx=f (
x):f
(x)⋅g(x)=∫ f'
(x)⋅g(x)dx+ ∫f(
x)⋅g'
(x)dx
uzoznakezadifer
encijal
:du=u' (
x)dxidv=v '
(x)dxdobiemo:∫
j udv=uv-∫ v
du,
eu=f
dakl (
x)av
,
=g(
x)

 sv
akar
aci
onal
naf
unkci
j
aimapr
imi
ti
vnuf
unkci
j
u

 pot
rebnoj
erast
avi
tij
unapar
cij
alner
azl
omke,
teodr
edi
tinj
i
hov
eint
egr
ale
24
POVRŠI
NAI
SPODGRAFA

 pseudot
rapez(kr
ivocrtnit
rapez)ABCDjerav
ninskil
i
k
omeđen grafom f unkcie f na segment
j u[ a,b],
segmentom [
a,b]naapsci snojosi
ipr
av max=a i
ci

x=bsv
rhov
imaA(
a,0)
,B(
b,0)
,C(
b,f
(b)
)iD(
a,f
(a)
)
- akosum iM mi ni
malnaimaksimal
navr
ij
ednost
f e f na segment
unkci
j u [ a, b]
, povr
šina
pseudotr esm(
apezaomeđenaj b-a)≤P≤M( b-
a)

 površi
naseračunananačindaj
upodi
j
eli
monabeskonačnomal
epr
avokut
nike=par
ti
cij
a,
dekompozi
-ci
ja,
subdi
vi
zij
a

- Dar
bouxov
im sumamazbr
ajamonj
i
hov
epov
rši
ne

- ako za sv
aku par
ti
cij a[
u segment a,b]post
oji
l
imes

l= l
i i=0f
m ∑n-1
(
t)
i
Δxi,
ti∈[
xi,
xi+1]=i
ntegr
alnasuma
Δxi→ 0

*xisuvrhovipr
avokut
nikanaxosi
,at
inekat
očka
unutarsegmenta

zovemogaodr
eđeni m Ri
emannov
imi
ntegr
alom i
b
označav
amoga∫a
f(
x)dx

- dakle,površi
na pseudot
rapeza koj
eg formir
aju
b
graff ef
unkci
j ,pr
avcix=a,x=bixos=∫ a
f( dx
x)

I
NTEGRALNITEOREM SREDNJEVRI
JEDNOSTI
b
∫
a
f(
x)dx=f
(c)
(b-a)

 geometri
jskainterpretaci
j
a: zapozi
ti
vnufunkci
ju
f post oj
iv r
iednost c t
j akva da pravokut
nik nad
segmentom [a,b]iv isinom f(c)i
mai st
upov rši
nukaoi
pseudot
rapez koj eg f or
mi ra graf f unkci
je nad
segmentom [a,b]

Newt
on-
Lei
bni
tzov
afor
mul b
a:∫
a
f(
x)dx=F(
x)│b
a
=F(
b)–F(
a)
b b
 par
cij
alnai
ntegr
aci
j
a:∫
a
∫
f(
x)g'
( dx=f
x) (b)
g(b)–f
(a)
g(a)-∫
a
∫
f'
(x)
g( dx
x)
b
odnosno∫
a
udv=uv│b b
-∫
a a
vdu

25
NEPRAVII
NTEGRAL

 def
ini
rasezaf
unkci
j
unepr
eki
nut
unai
nter
val
u
∞ B
a)[
a,∞)
;∫a
f
( dx= l
x) m ∫
i a
f(
x)dx
B→ ∞
b b
b)(
-∞,
b];
∫-
∞
f
( dx= l
x) m ∫
i A
f(
x)dx
A→ -
∞
∞ C
c)(
-∞,
∞);
∫-
∞
f
( dx= l
x) m ∫
i -
C
f(
x)dx
C→ ∞
b c
d)[
a,b)iv
ert
ikal
nom asi
mpt
otom x=b;
∫a
f(
x)dx= l
m ∫
i a
f(
x)dx
c→ b-
b b
e)(
a,b]iv
ert
ikal
nom asi
mpt
otom x=a;
∫a
f(
x)dx= l
m ∫
i c
f(
x)dx
c→ a+

b b x0 c
)[
f a,b]\x0 iv
ert
ikal
nom asi
mpt
otom x=x0;∫
a
f(
x)dx=∫
a
f(
x)dx+∫
xf(
x)dx= l
m ∫
i a
f(
x)dx+
0
c→ x0-
b
m ∫f
l
i (xdx
) c
c→ x0+

(
str
.14-
15)

 kaoštokakof
unkci
j
akonver
gir
aakoi
mali
mes,t
akoi
nepr
avi
int
egr
alkonv
ergi
raakoi
mal
i
mes,
toznači
daimakonačnupov
rši
nui
spodgr
afa

 di
ver
gir
aakonemal
i
mes,
dakl
eakoj
elmes=+∞/
i -∞,
znači
danemakonačnupov
rši
nu

PRI
MJENAI
NTEGRALA

1.POVRŠI
NA
b
P= ∫
a
f(
x)dxakoj
ef(
x)≥0 na[
a,b]
b
P=-∫
a
f(
x)dxakoj
ef(
x)≤0 na[
a,b]
b
 P pseudot
rapezaomeđenoggr
afov
imaf afi
unkci
j g nasegment
u[a,
b]=∫
a
f(
x)-g(
x)dx

2.DULJI
NALUKARAVNI
NSKEKRI
VULJE

 graf funkcie f apr

j oksi
mi ramo poligonalnom
l
inij
om koj aspaj
atočkeP0(x0,f(
x0)
),P1(
x1,f(
x1),…,
Pn(xn,
f(xn)
)zadekompozici
j
usegment a[a,b]

 dulj
ina kriv
ul jeΓ( oznaka za gr af funkci
je)je
i
ntegralnasumadul j
inadi j
elovapoligonalnelini
j
e
Pi(
xi,f
(xi)
),Pi+1(
xi+1,f
(xi+1)
),…tj.premaPi t
agorinom
poučku, dul ji
na di j
el a poligonal
ne l ini
je je
2 2
hi
pot l
enuza:(Γ)= l
i =0 Δx
m ∑n
i
-1
i
+Δf
(xi)
Δxi→ 0

26
  pri
mij
eni
moLagrangeovt eor
em srednj
ev r
ij
ednost inasv u[
akom podsegment xi,xi+1]
,a
Δf(xi)
znamodapost
ojt
ii∈[xi,
xi+1]t
akodajef'
(t
i)=
Δxi
2 b 2
 uv
rst
imoumj
est
oΔf
(xi)
:l(
Γ)= l
i =0 1+Δf
m ∑n
i
-1
'(
t)
i
=∫
a
1+f
'(
x) dx
Δxi→ 0

3.VOLUMENROTACI
JSKOGTI
JELA

 i
ntegr nasuma∞ mal
al i
hel emenat
av ol
umena,odnosno
površi
napopr ečnogpresjekatogtij
elasravni
nom koja
prol
azitočkom xikoj
ajeokomi tanaxos zasvakix∈[ a,
b]
b
 nekaj
ef aA(
unkci
j x)V= l
, i i=0A
m ∑n-1
(
t)
i
Δxi=∫
a
A(
x)dx
Δxi→ 0

a)okoxosi
:
2 b 2
 A(
t)
iΔxi=f
(x)π,
takodaV=π∫
a
f(
x) dx
b 2 2
 V=π∫
a
f(
x) -g(
x) dx

b)okoyosi
:
b
 A(
t)
iΔxi=2πxf
(x)
,takodaV=2π∫
a
xf
( dx
x)
b
 V=2π∫
a
x[
f(
x)-g(
x)dx

4.OPLOŠJEROTACI
JSKOGTI
JELA

 anal
ognopr
ethodni
m pri
mjenama,pr
omat r
amogakao
∞ sumuoplošj
akrnji
hst
ožacazapart
ici
j a[
usegment a,
b]
P= l
i i=0P
m ∑n-1
(
xi)
Δxi→ 0

 pol
umj
erbazakr
nj ošcar
egst 1=f
(xi)ir
2=f
(xi+1)

i
zv caskr
odni nj ošca= Δxi2+Δf
egst ( 2
xi)

 pov
rši
na pl a P(
ašt xi) kr
nj ošca = s(
eg st r1 +r
2)π=
π Δxi2+Δf
( 2
xi)[f
(xi)⋅
f(xi+1)
]

 pri
mij
eni
moLagrangeovt eor em sr
ednj
ev r
ij
ednostinasv u[
akom podsegment xi,xi+1]
,a
Δf(xi)
znamodapost
ojiti∈[xi,xi+1]t
akodajef'
(t
)=
i (nai
stinači
napr
oksi
miramodul j
i
nu
Δxi
l
uka)
2
 uv
rst
imoumj
est
oΔf
(xi)
:P(
xi)= 1+Δf
'(
t)
i
⋅
2π⋅
f(t
)
iΔxi
27
 2
 P=2π l
i
m ∑n-
i=0 1+Δf
1
'(
t)
i
⋅
f(t
)
iΔxi
Δxi→ 0

b 2
P=2π∫
a
1+f
'(
x) dx

PI
TANJAI
Z1.KOLOKVI
JAIUSMENOGI
SPI
TA

MATRI
CEIVEKTORI

1.Napi
šif
ormul
uzadet
ermi
nant
uinv
erznemat
rceM-1kor
i ist
eći
det
ermi
nant
umat
rceM.
i

2.Dokažidasesv
akakv
adr
atnamat
ri
camoženapi
sat
ikaozbr
ojsi
met
ri
čneiant
isi
met
ri
čne
matri
ce.

3.I
skaži
tedef
ini
cij
uvekt
orskogpr
ost
ora.

4.Raspi
šif
ormul
uzar
ačundet
ermi
nant
einav
edi
petnj
enasv
ojst
va.

5.Akoj
emat
ri
cat
ipamxni
m <n,
možel
irangmat
ri
cebi
ti=n?

6.Akosumat
rceAi
i Bekv
ival
ent
ne,
štomožet
ereći
onj
i
hov
imr
angov
ima?

7.Akojematr
icaekviv
alent
nogsust
avazadanom sust
avudi
j
agonal
na,i
mal
ipol
aznisust
av
j
edi
nstv
enor
ješenj
e?

8.I
mal
ihomogeni
sust
avuv
ij
ekr
ješenj
e?

9.I
skaži
tedef
ini
cij
uli
near
nogsust
avaodm j
ednadžbi
innepoznani
ca.

10.
Nav
edi
tepost
upakzar
ješav
anj
eli
near
nogsust
avaodm j
ednadžbi
innepoznani
ca.

11.
Nekaj avod3 j
ezadanhomogenisust ednadžbei3 nepoznani
ce.Akoj
erangmat
ri
cesust
ava
=3,št
omožemozaklj
uči
tiorj
ešenj
i
ma?

12.
Jel
ij
edi
ničnamat
ri
caor
togonal
na?

13.
Koj
evr
ij
ednost
imožepopr
imi
tidet
ermi
nant
aor
togonal
nemat
ri
ce?

14.
Iskaži
teKr
onecker
-Capel
l
ij
evi
Binet
-Cauchy
jevt
eor
em.

15.
Iskaži
tedef
ini
cij
udi
j
agonal
nemet
ri
ce.

16.
Diskut
ir
ajt
erj
ešenj
aCr
amer
ovogsust
avaodnj
ednadžbisnnepoznani
caakoj
edet
ermi
nant
a
sust a≠0.
av

17.
Kadsudv
avekt
oral
i
near
nozav
isna?

28
18.
Napi
šidv
ij
efor
mul
ezaskal
arni
produkt
.Kadj
ejednaknul
i
?

19.
Napi
šif
ormul
uzakomponent
e/koor
dinat
evekt
ora.

20.
Napi
šif
ormul
uzav
ekt
orski
produkti
dul
j
inuv
ekt
orskogpr
odukt
a.Kadj
ejednaknul
i
?

21.
Napi
šif
ormul
uzamj
ešov
iti
produkt
.Št
opr
edst
avl
j
anj
egov
adul
j
ina?

ANALI
TIČKAGEOMETRI
JA

22.
Skici
raji
raspi
šiv
ekt
orsku,
par
amet
arskui
kanonskuj
ednadžbupr
avcakoj
ij
ezadanv
ekt
orom i
točkom.

23.
Skici
rajir
aspi
šiv
ekt
orsku,par
amet
arskuikanonskuj
ednadžbupr
avcakoj
ijezadandv
jema
točkama.

24.
Ski
cir
aji
raspi
šiv
ekt
orskuj
ednadžbur
avni
ne,
teopći
,segment
nii
nor
mal
niHesseovobl
i
k.

25.
Ski
cir
aji
raspi
šiv
ekt
orskuj
ednadžbur
avni
nekoj
ajezadanas2nekol
i
near
nav
ekt
orai
točkom.

26.
Ski
cir
aji
raspi
šiv
ekt
orskuj
ednadžbur
avni
nekoj
ajezadanas3t
očke.

27.
Ski
cir
aji
raspi
šif
ormul
uzaudal
j
enostt
očkeodpr
avca

28.
Ski
cir
aji
raspi
šif
ormul
uzaudal
j
enostt
očkeodr
avni
ne.

29.
Ski
cir
aji
raspi
šif
ormul
uzaudal
j
enost2mi
mosmj
ernapr
avca.

30.
Kakavmožebi
tiodnosdv
ij
urav
ninai
koj
isuuv
jet
izapoj
edi
niodnos?

31.
Kakavmožebi
tiodnosdv
ajupr
avacai
koj
isuuv
jet
izapoj
edi
niodnos?

32.
Kakavmožebi
tiodnospr
avcai
rav
ninei
koj
isuuv
jet
izapoj
edi
niodnos?

NI
ZOVIIREDOVI

33.
Obj
asni
glav
nekar
akt
eri
sti
keni
za,
konv
ergenci
j
u(4t
eor
ema)i
div
ergenci
j
u.

34.
Objasnikonv
ergenci
j
uidi
ver
genci
j
ureda.Koj
ijenužanuv
jetzakonv
ergenci
j
ugeomet
ri
jskog
reda?

35.
Koj
ajer
azl
i
kal
i
mesai
gomi
l
išt
a?

FUNKCI
JE

36.
Nacrtajpo1gr afeksponenci
jal
ne,logari
tamske,t
rigonometr
ij
skefunkcij
e–si nx,cosx,tgx,
ctgx,arcsi
nx,ar
ccosx,arct
gx,arcctgx,shx,chx,t
hx,cthx,ar
shx,archx,art
hx,arct
hx( ski
ce
uvij
ekdonosebodove,zatoihj
ekor i
snoznati)
.

37.
Kadaf
unkci
j
aimal
i
mes?Geomet
ri
jski
int
erpr
eti
raj
.

38.
Kadaj
efunkci
j
anepr
eki
nut
a?Geomet
ri
jski
int
erpr
eti
raj
.

39.
Ukoj
i
mtočkamamogupost
ojat
iver
ti
kal
ne,
hor
izont
alnei
koseasi
mpt
ote?

DERI
VACI
JE

40.
Kadaj
efunkci
j
ader
ivabi
l
naunekoj
točki
?Geomet
ri
jski
int
erpr
eti
raj
.
29
41.
Kada j
ef unkci
ja deri
vabi
l
na na ci
j
elom i
nter
val
u,značiu sv
akojt
očkit
og i
nter
val
a?
Geometr
ij
skii
nter
preti
raj
.

42.
Dokaži
daj
eder
ivaci
j
af e2x3=6x2.
unkci
j

43.
Kakoseder
ivi
rakompozi
cij
afunkci
j
a?I
skor
ist
itopr
avi
l
oudokazuzar
ačunder
ivaci
j
einv
erzne
funkci
j
e.

44.
Akoj
efunkci
j
ader
ivabi
l
naunekoj
točki
,funkci
j
ajenepr
eki
nut
aut
ojt
očki
. DA NE

45.
Kakor
ačunamopr
ibl
i
žnuv
rij
ednostneket
očkef
unkci
j
epomoćudi
fer
enci
j
ala?

46.
Štosust
aci
onar
net
očke,
točkei
nfl
eksi
j
etel
okal
nii
global
niekst
remi
?Ski
cir
aj.

47.
ŠtokažeFer
mat
oval
ema?Nadopuni
juRol
l
eov
imt
eor
emom i
geomet
ri
jski
int
erpr
eti
raj
.

48.
Što kaže LaGr
angeovt
eor
em ikako gl
asinj
egovzapi
ssr
ednj
evr
ij
ednost
i?Geomet
ri
jski
int
erpret
ir
aj.

49.
Koj
ajev
ezaLaGr
angeov
ogt
eor
emai
dif
erenci
j
ala?

I
NTEGRALI

50.
Def
ini
raj
neodr
eđeni
int
egr
al.

51.
Izvedifor
mul
u zapar
cij
alnui
ntegr
aci
j
u.A kako onagl
asikad i
mamo segment
e,gr
ani
ce
funkci
je?

52.
Kadakor
ist
imopar
cij
alner
azl
omke?

53.
Def
ini
raj
odr
eđeni
int
egr
al(
Newt
on-
Lei
bni
tz!
)

54.
Štopr
imi
ti
vnaf
unkci
j
apr
edst
avl
j
augeomet
ri
jskoj
int
erpr
etaci
j
i?

55.
Def
ini
raj
nepr
avi
int
egr
al.

56.
Štoj
eint
egr
and?

57.
Gdjesvepri
mjenj
ujemoint
egral
e–i
zvedif
ormul
ezapov
rši
nu,v
olumen,dul
j
inul
ukaiopl
ošj
e
rot
aci
jskogt
ij
elaokoxiyosi.

30