Št.

2
Mar ec 2003
Marec

Priloga za iz obr
izobr až
ažee v an
obraž je in pr
anje os
pros ti čas
osti
Intervju Digitalna Pirhi Mizica iz papirja Jadrnica Nenavadni
Benka Pulko fotografija na OŠ Brinje elektromotor
 Od le
lett a 1 995 sskk upaj s pole
1995 tno dv
poletno dvoo jno šštt evilk
vilkoo (juli j–a
j–avv gus
(julij–a t) izide tudi samos
gust) samostto jna, ttemats
emats
ematskk o zasno
zasnovv ana kn jižica.
knjižica.
P o eno
enotnitni ceni 99
994 4 SIT za izv od so še vvedno
izvod edno na vvol ol
oljojo nasledn
naslednje je izdaje:
ŽIVLJENJE IN TEHNIKA
Revija za poljudno znanost Pe t er S
Stt arič: IZDELAVA PRVIH ATOMSKIH BOMB
Re vi ja Živl
vija jen
Življen
jenjeje in ttehnik
ehnik
ehnikaa je edini slo slovv ens
enski ki pol judnoznans
poljudnoznans
judnoznanstv tv eni mesečnik
tveni mesečnik,, ki 80 sstr
tr ani, 1
trani, 6 x 23 cm
16
nepr ekin
neprekin
ekinjenojeno izhaja žžee 5 4. le
54. lett o. TTis
is
iskk an je na 80 šštiribar
tiribar vnih sstr
tiribarvnih tr aneh ffor
traneh or mat
mataa B5
ormat Joc TTrigla
rigla
riglavv : GEOMATIKA
in bogat
bogatoo ilus trir
ilustrir an.
triran. Mozaik mer
merss kih me mett od
N a zač
začee tk tkuu je časopis kkoo t glasilo člano članovv or ganizaci
organizaci
ganizacije je L juds
judskke ttehnik
Ljuds ehnik
ehnikee seznan
seznanjaljal 112 bar vnih sstr
barvnih tr ani, 1
trani, 6 x 23 cm
16
br alce o ttehnološ
bralce ehnološ
ehnoloških kih dose žkih doma in po sv
dosežkih svee tu. Če so ttakr akr
akratat pr
pree vlado
vladovv ali članki
Več aavtvt orje
orjevv : VIZIJE PRIHODNOSTI
vtorje
o elektriki in elektr
elektrar ar nah, obdelo
arnah, obdelovv alnih sstr tr
troo jih, ttelek
elek omunik
elekomunik
omunikaci aci jah, le
acijah, lett als tvu in tteežki
alstvu Zbirkk a kr
Zbir atkih znans
kratkih znanstv tv enof
tvenof ant
enofant as
antas tičnih zgodb
astičnih
indus
industri tri ji, se je vvsebina
triji, sebina odtle
odtlejj pr
preceece
ecejj sspr
pr emenila. Nek
premenila. Nekat at er
eraa izmed omen
ater jenih
omenjenih 96 sstrtr ani, 1
trani, 6 x 23 cm
16
podr
področioči
očijj se v rree vi vijiji še vvedno
edno po pojaja vl
javl jajo, vzpor
vljajo, vzporednoedno z rrazv azv
azvoo jem no novihvih ttehnologi
ehnologi
ehnologijj pa
A. Wedam, P
Wedam, P.. S
Stt arič, V
V.. Nemanič, L. Županc - Me žnar
žnar,, S. Južnič:
Mežnar
so v nnje je
jejj našla mes mestt o še šštt e vilna dr uga: as
druga: astrtr onomi
tronomi
onomija, ja, aavt
vt omobiliz
vtomobiliz
omobilizem, em, biologi ja,
biologija, STO LET BRAUNOVE ELEKTRONIKE
ek ologi
ekologi
ologija,ja, elektr
elektronikonik
onikaa in ttelek
elek omunik
elekomunik
omunikaci aci je, ener
acije, energe ge tik
getik a, gr
tika, adbena ttehnik
gradbena ehnik
ehnika, a, kkemi
emi
emijaja Zač
Začee tki sodobne tele
tele vizi
elevizi je
vizije
in no vi mat
novi eriali, medicina in pr
materiali, ehr
prehr ana, rračunalniš
ehrana, ačunalniš
ačunalništv tv
tvoo in inf or
infor matik
ormatik
matika, a, sat elits
elitskk a in
satelits 88 sstrtr ani, 1
trani, 6 x 23 cm
16
v esol
esoljsjs
jskk a ttehnik
ehnik
ehnikaa itd.
Več aavt
vtorje
orjevv : 50 LET ŽIVLJENJA IN TEHNIKE
vtorje
Ur edniš
Uredniš
edništv tv
tvoo rree vi je sskk uša sskk upaj s šštte vilnimi sodela
vije sodelavv ci z rrazličnih
azličnih podrpodroči oči
očijj čim bolboljj 106 bar vnih sstr
barvnih tr ani, 1
trani, 6 x 23 cm
16
lo viti kkor
loviti or
orakak z rrazv
azv
azvoo jem sodobne znanos znanosti ti in ttehnik
ehnik
ehnikee tterer najno
najnovv e jše dose dosežk žk
žkee na
r azuml
azumljiv jiv način posr posredo edo
edovv ati zlas
zlasti ti tis tim, ki se s ttehnik
tistim, ehnik
ehnikoo ne ukv arjajo poklicno,
ukvarjajo Primo
Primožž S tr
troo jnik: ELEKTRIKA IN ELEKTRONIKA V ČLOVEŠKEM TELESU
Str
v endar se za zavv edajo po potrtr ebe po nnjeni
trebe jeni na vz
navz očnos
vzočnos
očnosti ti v vvsakdan
sakdan
sakdanjem jem živl jen
življen ju.
jenju. 96 bar vnih sstr
barvnih tr ani, 1
trani, 6 x 23 cm
16
Cena posamezne številke: 750 SIT Renat
enatoo V idrih: SVET MINERALOV
Vidrih:
Polletna naročnina: 3.600 SIT 104 bar vne sstr
barvne tr ani, 1
trani, 6 x 23 cm
16

TIMO VI N
TIMOVI AČR
NAČR TI V MERIL
AČRTI MERILUU TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 16
mottor
mo ni le
orni lett als
alskiki R
RVV -model basic 4 sstt ar ar.. s pitf ir
pitfir e. Cena: 550 SIT
ire.
1:1 Cena: 650 SIT TIMOV NAČRT 17
TIMOV NAČRT 2 tr ener 40. Cena: 650 SIT
trener
R V -jadr nica lipa I. Cena: 550 SIT
-jadrnica TIMOV NAČRT 18
TIMOV NAČRT 3 lupo, elektr
elektromoomott or
omo ni R
orni RVV -model. Cena: 650 SIT
R V -jadr alni model HO
-jadralni HOT T-9-94.4. Cena: 650 SIT TIMOV NAČRT 19
TIMOV NAČRT 4 P -40 w ar
war ha
arha
hawkwk
wk,, R V -polmak
RV -polmakee t a za zr ačne bo
zračne je.
boje.
polmak
polmakee t a le lett ala cessna1
cessna180. 80. Cena: 700 SIT Cena: 650 SIT
TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 20
R V -model kkat at amar
atamar ana KIM I. Cena: 550 SIT
amarana po
pottepuh, R RV V -model mo mott or ne jaht
orne e. Cena: 650 SIT
jahte.
TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 21
Timo
imovv HL
HLG G , jadr alni R
jadralni RVV -model za sspuščan
puščan
puščanje je bambi, šols šolskiki jadr alni R
jadralni RVV -model. Cena: 650 SIT
iz rrok
ok e. Cena: 550 SIT
oke. TIMOV NAČRT 22
TIMOV NAČRT 7 slo
slovv enk
enka,a, RRV V -jadr nica me
-jadrnica metrtr
trss kega rrazr
azr eda.
azreda.
R V jadr alni model HO
jadralni HOT T-95. Cena: 650 SIT Cena: 650 SIT
TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 23
Timo
imovv HL G-2, jadr
HLG-2, alni R
jadralni RV V -model za sspuščan
puščan
puščanje je e-tr ainer
ainer,, tr
e-trainer enažni R
trenažni RV V -model z električnim
iz rrok
ok e. Cena: 550 SIT
oke. pogonom. Cena:650 SIT
TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 24
TIM t om
omyy -E, elektr
elektromo omo
omottorornini jadr alni R
jadralni RVV -model. P -5 1 B/D mus
-51 mustt ang, R RV V -polmak
-polmakee t a za zr ačne bo
zračne je.
boje.
Revija za tehniško ustvarjalnost mladih Cena: 700 SIT Cena: 550 SIT
TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 25
TIM je edina ttoo vr vrss tna slo
slovv ens
enskk a rree vi ja, ki žžee
vija, polmak
polmakee t a lo lovv s kega le lett ala polik ar
polikar po
povv I-1
arpo 5 bis.
I-15 messer schmitt Bf-1
messerschmitt 09E, R
Bf-109E, V -polmak
RV -polmakee t a za zr ačne
zračne
v eč kkoo t 40 lelett mladim ponuponuja ja zamisli za izde- Cena: 700 SIT bo
bojeje Cena: 550 SIT
la
lavv o rrazličnih
azličnih ttehničnih
ehničnih izdelkizdelkoo v . V rree vi
vijiji so TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 26
zastt opana nasledn
zas naslednja ja podr očja: le
področja: lett als
alskk o, ladi
ladij-j- jadr alni R
jadralni RVV -model git a. Cena: 650 SIT
gita. R V -polmak
-polmakee t a A er
Aer onca L
eronca -3. Cena: 550 SIT
L-3.
TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 27
akee tno in aavt
s k o, rrak
ak vt omobils
omobilskk o modelar
vtomobils modelarss tv o,
tvo, r acoon HL G-3. Cena: 650 SIT
HLG-3. f okk
okkerer E III, R RV V par
parkk -f-fly
ly polmak
polmakee t a. Cena: 650 SIT
plas tično mak
plastično makee t ararss tv o, male žželeznice,
tvo, eleznice, elek elek-- TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 28
tr onik
tronik
onika,a, elektr
elektroo tehnik
ehnika, a, rračunalniš
ačunalniš
ačunalništv tv o, izdelki
tvo, akr obat 40, tr
akrobat enažni mo
trenažni mottor ni R
orni RVV -model. v ektr
ektra,a, RRV V -model z električnim pogonom v po tisni
potisni
Cena: 650 SIT izv edbi. Cena: 550 SIT
izvedbi.
za sspr
pr
pree tne rrok
ok
oke,e, izdelki za dom tter er pr vi kkor
prvi or aki
oraki
TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 29
v nar
naraa v oslo
oslovv je. Izhaja mesečno v šols šolskkem le tu.
letu. mak
makee t a vvodnega
odnega le lett ala utv a-66H. Cena: 550 SIT
utva-66H. Eif
Eifff lo
lovv ssttolp, 1 m visok
visokaa mak makee t a iz vvezane
ezane plošč
plošče.e.
Cena posamezne številke: 400 SIT TIMOV NAČRT 15 Cena: 550 SIT
Polletna naročnina: 2.000 SIT R V -model tr ajekt
trajekt
ajekta. a. Cena: 550 SIT

Re vi
vijiji lahk
lahkoo nar očit
očitee z nar
naročit očilnico na sstr
naročilnico tr ani 2
trani 1 ali na naslo
21 vu TTehniš
naslovu ehniš
ehniškk a zalo žba Slo
založba Slovv eni je, Lepi po
enije, pott 6, 1000 L
1000 jubl
Ljubl jana, nar
jubljana, očila pa
naročila
s pr
pree jemamo tudi na ttelef elef ons
elefons
onskiki šštte vilki 0 1/4
01/4
1/47 7 902 2 4, po ttelef
24, elef aksu 0
elefaksu 1/4
01/4
1/47 7 902 30 in elektr ons
elektrons
onskiki poš ti nar
pošti ocila@tzs.si
narocila@tzs.si
NE PREZRITE! N ar
Nar očniki rree vi
aročniki je TIM ali ŽIT imajo ob por
vije poraa vnani nar očnini, ki je za 20 % nižja od siceršn
naročnini, siceršnjeje pr odajne cene, še 20 %
prodajne
popus
popustt a pri nak upu kn
nakupu jig, prir
knjig, očnik
očnikoo v in po
priročnik jmo
pojmo vnik
vnikoo v TTehniš
jmovnik ehniš
ehniškke zalo žbe Slo
založbe Slovv eni je.
enije.
 S Vsebina
poštovane bralke in
bralci

Pred vami je druga, za 8

strani debelejša številka
priloge IDEJA. Številne

4
spodbudne besede in Zanimivos
Zanimiv osti
os ti
pohvale, ki ste nam jih
poslali na anketnem
lističu (naročilnici) iz prve številke so namreč
IDEJ
IDEJA A botrovale, da smo se odločili prilogo razširiti. V
Priloga zasnovi ostaja enaka, na vašo željo smo ne- Int er
ervv ju Benk
Inter Benkaa
za iz
in pr
Št. 2
Mar
2003
ec
Marec
obr
izobr
os
pros
až
ažee v an
obraž
ti čas
osti
je
anje koliko povečali in vsebinsko razširili rubriko
Ustvarjalna delavnica ter dodali dve novi rubriki:
Učitelj z idejo in Tudi učenje je lahko zabavno.
Za prvo me je spodbudila novička na nacionalni
televiziji o osnovnošolskem učitelju, ki z učenci
6 Pulk
Pulkoo
Zapus
Zapustila
sv
dr ugega
drugega
tila sem en
svee t in se vr nila v
vrnila

9
Digit alna
Digitalna
Izdajatelj gradi pravo jadrnico. Druga rubrika pa je na- f o t ogr af
afii ja
ograf
Tehniška Založba Slovenije, d. d., stala v želji, ponuditi prgišče idej za popestritev
Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541
poučevanja naravoslovja in tehnike v osnovni
Tel.: 01/47 902 11, faks: 01/47 902 30
E-pošta: info@tzs.si
Spletne strani: www.tzs.si
šoli. Številne zanimive, nenavadne in predvsem
zabavne projekte, ki jih je moč najti v naših 11 Žogica
N ogica

12
učbenikih in reviji TIM, želimo namreč pokazati Pir hi
Pirhi
Za založbo
mag. Ladislav Jalševac tudi tistim, ki še ne uporabljajo ali ne poznajo
teh publikacij. Pri tem smo izbrali le popolnoma
Glavna urednica
Maja Jug Hartman varne projekte, ki jih lahko izvedemo doma v
kuhinji ali na vrtu pred hišo.
Urednik
Miha Zorec
(tel.: 01 /47 902 32, Kot vedno bomo veseli vseh vaših pisem. Še 14 Mizica iz papirja
e-pošta: miha.zorec@tzs.si) posebej pa bomo veseli vašega sodelovanja v Škr obno lepilo
Škrobno
Lektoriranje
rubriki Učitelj z idejo . Če menite, da je tudi
učitelj iz vašega kraja nekaj posebnega, nam to
Ludvik Kaluža

Oblikovanje in prelom
Delavnica
sporočite na naslov uredništva (IDEJA,
Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000
16 Ur
Uraa iz mase D AS
DAS

delavnica@siol.net Ljubljana) ali na naš elektronski naslov -

ideja@tzs.si.
17grNgradi
a OŠ Brin
adi jo
adijo
je
Brinje
Trženje oglasnega prostora
Vesna Aljančič
jadr nico
jadrnico
(tel.: 01/47 902 28, Vabimo vas na obisk spletnih strani priloge 18 Nena
Nenavv adni
e-pošta: aljancic@tzs.si)
IDEJA: www.tzs.si/ideja, kjer vam je na voljo elektr omo
omottor
elektromo
Tisk spletna različica in posamezni članki v obliki
TČR, d. d. PDF. 18 Kemi ja – čar
emija čaroovni ja
vnija
19 Sledi živ ali
živali
Slika na naslovnici:
Miha Zorec, urednik
Velikonočno jajce
20 Zak
Zak
aj imajo živ
Zakaj
aj lad
Zakaj
ali br
živali
jica pla
ladjica
brkke?
plavv a?
Pr apr
aproo tni gozd v sstteklu
Prapr
22 Zv eri
Zveri
23 Hr ana, zdr
Hrana, zdraa vilo
za ttelo
elo in dušo
24 Prihaja cv cvee tni pr ah!
prah!

17 Ko se gor
pr emik
premik
goree
emikajoajo pr
proo ti ttebi
ebi
Obiščite novo spletno knjigarno 28 Barje ali močvirje?
29 TTehniš
ehniš
ehniškk a zalo žba
založba
Tehniške založbe Slovenija! Slo
Slovv eni je nagr
enije nagrajuaju
ajujeje
www.tzs.si/eknjigarna 30 Cena čločlovv ek
ekoo v e vvar
ar nos
arnos ti
nosti
31 N agr
Nagr adna križank
agradna križankaa

3

Zanimivosti
Letalo na zrak
Ameriški konstruktor Vermon
Newbold je razvil letalski motor, ki
ga poganja zrak. Narejen je iz treh
zvezdasto razporejenih cilindrov, v
katere priteka stisnjeni zrak. Raz-
tezajoči se zrak pritiska na bate, ki
prek ekscentrične gredi poganjajo
propeler. Ob demonstraciji motor-
ja na letalski razstavi v Friedrich-
shafnu je motor z eno jeklenko stis-
njenega zraka dosegel 500 vrtlja-
jev na minuto. Konstruktor načr-
tuje, da bo 20 kg težki agregat z
močjo 37 kW (50 KM) dosegel
celih 10.000 vrtljajev. Motor lahko
uporablja tudi bencin ali dizelsko
gorivo; dovolj je le zamenjati razde-
lilni ventil. Prednosti pogona na
zrak so neoporečnost izpuhov,
majhna teža motorja, malo gibljivih
delov motorja in 20-odstotni izko-
ristek, kar je kar dvakrat več kot pri
običajnih motorjih. Črpanje zraka v
jeklenke bi lahko potekalo tudi s
pomočjo generatorjev na veter. Po
preizkusih motorja v vozilih na
zračno blazino ga konstruktor
namerava začeti vgrajevati tudi v
športna letala.
(ŽIT, februar 2003)
4
življenje in tehnika
Plavati kot delfin
Novi vodni šport — plavanje z eno
samo plavutjo —, s katerim so za-
čeli v Kaliforniji, ima vse več pri-
vržencev tudi v Evropi. Plavalec
vtakne obe nogi v enojno plavut, ki
omogoča hitrejše gibanje skozi
vodo kot običajne plavuti za obe
nogi. Opazovalec dobi vtis, da sta
nogi plavalca zrasli v veliko nožno
plavut. Plavalci, ki obvladajo ta
šport, brez težav kot delfini drsijo
skozi mokri element. Najnovejši
modeli so izdelani iz ogljikovih vla-
ken, so le 2 mm debeli in kljub
temu izredno odporni. S takšno
plavutjo je mogoče dosegati hitro-
sti do 13 km/h. Idealna je tudi za
potapljanje: profesionalci lahko z
enim samim dihom pod vodo pre-
plavajo celih 150 m. (ŽIT, januar
2003)
Žepni multimedijski center
Archos, vodilno podjetje na po-
dročju majhnih prenosnih diskov in
snemalnikov/predvajalnikov MP3,
je spet predstavil nov izdelek. V
napravi Jukebox MM 20 Photo, ki
je manjša od denarnice, se skriva
USB zunanji disk 20 GB, snemal-
nik MP3 (diktafon za nekaj tisoč ur
in studijski snemalnik za več kot
tristo ur) ter predvajalnik posnet-
kov MP3 (za več kot 5000 ur). V
ohišje so vgrajeni še mikrofon,
kakovosten barvni zaslon, video-
predvajalnik MPEG-4, prikazoval-
nik slik JPEG in BMP, videoizhod,
analogna in digitalna avdiovhoda
ter izhoda. Naštetemu so priložene
kakovostne slušalke, torbica ter
modula za delo s karticami Com-
pactFlash I/II in SmartMedia.
Archos bo brez dvoma hitro postal
nepogrešljiv del opreme za pro-
fesionalne in amaterske fotografe,
saj bodo lahko privarčevali celo
premoženje, ki bi ga sicer zapravili
za nakup pomnilniških kartic,
hkrati pa bodo pridobili tudi na
funkcionalnosti. Na terenu, kjer ni
računalnikov ali elektrike — vgraje-
na litijevoionska baterija namreč
omogoča do 7 ur delovanja —,
bodo lahko prenesli svoje posnet-
ke iz pomnilniških kartic v Jukebox
MM 20 Photo, jih tam pregledali,
uredili in opremili s komentarji.
Odvisno od tipa in ločljivosti bodo
lahko v žepu shranili od 5000 do
200.000 slik! Od tod do multime-
dijske predstavitve svojih posnet-
kov, opremljenih z glasbo in glasov-
nimi komentarji, pa seveda ni več
daleč. Videonavdušenci si bodo
lahko dobesedno kjerkoli ogledali
svoje najljubše filme in posnetke —
bodisi na vgrajenem barvnem
tekočekristalnem zaslonu ali prek
videoizhoda na televizorju (PAL in
NTSC). V pomnilniku je dovolj
prostora za 20—40 ur videa v
kakovosti VHS. Ob uporabi dodat-
nega videomodula se opisana na-
pravica spremeni v digitalno video-
kamero oziroma digitalni fotoapa-
rat z 1,3 milijona točkami. Prilo-
žena je zelo bogata programska
oprema za PC-je in MAC-e (Music-
Match, Ulead Photo Express SE)
in programi za preoblikovanje for-
matov videodatotek.
Da je Archos Jukebox MultiMedia
20 Photo že mogoče dobiti tudi v
Sloveniji, je poskrbelo ljubljansko
podjetje Aplikon (www.aplikon.si).
(ŽIT, november 2002)
Stare indijanske freske
Arheolog William Saturno iz mu-
zeja Peabody pri harvardski uni-
verzi je na območju Tikala v Gvate-
mali odkril v razvalinah neke ma-
jevske piramide eno najstarejših
ohranjenih majevskih fresk. Velika
je 90 cm in izhaja iz obdobja pred
klasičnim majevskim obdobjem, ki
se je začelo kakih 250 let po Kr.,
tako da je stara kakih 1900 let.
Prikazuje dve ženski in moškega,
ki klečijo pred bogom koruze. Da
bi fresko zaščitili, so jo Maji prekrili
z blatom. Arheolog ocenjuje, da je
odkril le del fresk v tej piramidi,
zato upa, da ga bo pri nadaljnjih
raziskavah podprlo združenje Na-
tional Geographic Society.
(ŽIT, november 2002)
Kovanci evra in nikelj
Paul-Guy Fournier in sodelavci z
Univerze Paris-Sud so ugotovili, da
se ob uporabi kovancev za 1 in 2
evra sprošča v povprečju dvakrat
manj niklja kot pri rokovanju s
franki. To je v nasprotju z ugoto-
vitvami švedskih raziskovalcev, ki
so objavili, da kovanci za 2 evra iz
zlitine bakra in niklja sproščajo več
niklja kot kovanci za franke iz
čistega niklja. Kovance so za en
teden potopili v umetni znoj in iz-
merili količino izločene kovine. To
metodo so uporabili, da bi ocenili
nevarnost alergij, ki jih lahko
povzroča dolgotrajen stik z nikljem
(uhani in drugi okraski iz niklja). Po
mnenju francoske ekipe takšen
preizkus ni značilen za vrsto stika
z nikljem, ki nastopa pri rokovanju
s kovanci. S pomočjo testov, ki so
posnemali trenje pri rokovanju s
kovanci, so analizirali madeže, ki so
jih ti puščali na konicah prstov.
Zaključek: kontaminacija rok je
bolj posledica trenja kot potenja.
Delež kovine, ki se pri rokovanju
prenese na uporabnikove roke, je
pri tem odvisen od sestave povr-
šine kovanca. Zato je ta količina pri
kovancih za 1 evro manjša. Kljub
temu budnost ni odveč. Novi ko-
vanci namreč sproščajo veliko
bakra, zato bi bilo treba upoštevati
tudi medsebojno učinkovanje
obeh kovin.
(ŽIT, november 2002)
Zdravnik v prstanu
Medicinske raziskovalne in diagno-
stične naprave so vedno manjše.
Japonsko podjetje Mitsubishi
(www.mitsubishi.co.jp/En/
index_top.html) je razvilo 18 g
težak prstan za bolnike in osebe, ki
morajo nadzorovati pomembne
funkcije svojega telesa. Naprava s
pomočjo zaznaval vsakih 20 s
preveri srčni utrip. Druga tipala
merijo telesno temperaturo in
krvni tlak; s pomočjo optike je
mogoče celo izmeriti vsebnost
sladkorja v krvi, kar je zelo praktič-
no za bolnike s sladkorno bolez-
nijo. V napravo vgrajeni žarometek
je treba usmeriti na kako žilo;
absorpcija posameznih delov
barvnega spektra svetlobe je
odvisna od snovi, ki se nahajajo v
krvi, kar omogoča med drugim tudi
določitev količine sladkorja v krvi.
Izmerjene vrednosti je mogoče
odčitati z majhnega zaslona ali pa
jih s prstana prebere zdravnik pri
kontrolnem pregledu bolnika.
(ŽIT, januar 2003)
Prva slovenska okrogla
znamka
Sredi novembra je izšla nova serija
priložnostnih poštnih znamk Pošte
Slovenije, med katerimi vzbuja
posebno pozornost prva sloven-
ska okrogla znamka, ki je posveče-
na 175. obletnici potrditve patenta
za ladijski vijak. Patent zanj je dobil
izumitelj Josef Ressel, ki se je rodil
leta 1793 v Chrudimu na Češkem,
dolga leta pa je živel in deloval tudi
na območju Slovenije. Resslovo
delo je pomembno za napredno
gospodarjenje z gozdom ter pogo-
zdovanje Istre in Krasa. Prispeval
je veliko izboljšav v poljedelstvu,
svilogojstvu, čebelarstvu in živino-
reji ter izdelal načrt za namakanje
egiptovskih ravnin z Nilom ter
izsuševanje beneških lagun in
Ljubljanskega barja. Bil je vse-
stranski izumitelj. Podelili so mu
10 patentov, število njegovih do zuje znamka, koga spodbudila, da
uporabnosti razvitih izumov pa je razišče še neznano.
vsaj petkrat večje. (ŽIT, december 2002)
Izum, ki pomeni revolucionarno
spremembo pri ladijskem pogonu,
je Ressel začel pripravljati že leta
1812. Med službovanjem na Slo-
venskem ga je izpopolnil (po izro-
čilu ga je preizkušal blizu Kostanje-
vice na Krki) in leta 1827 je zanj
dobil potrjen patent. Dve leti ka-
sneje je z ladjo Civetta, ki jo je sam
skonstruiral, v Trstu javno prikazal
ladijski vlečni pogon. (Članek o tej Največji kristali na svetu
ladji in podroben načrt z navodili za Kristali selenita (glej tematsko
izdelavo makete je bil objavljen v številko Svet mineralov, ŽIT
septembrski številki revije Tim leta 2002/7—8!), ki so jih odkrili 300
1997.) Pomembni Resslovi izumi m globoko v rudniku Naica v
so še kroglični in valjčni ležaj ter pokrajini Chihuahua na severu
pnevmatska pošta. Z izumi in pred- Mehike, merijo v višino 17 m, kar
vsem tehničnimi inovacijami je v je svetovni rekord. Za primerjavo: v
krajih svojega delovanja — tudi na Evropi največji kristali sadre
Slovenskem — spodbujal tehnično dosežejo vsega 3 m. Po trditvah
ustvarjalnost in inovativnost. Nje- geologov kristali te vrste nastanejo
govo življenje in delo žal še nista s kristalizacijo kalcijevega sulfata
popolnoma raziskana. Mogoče bo ob prisotnosti elementov, kot so
prav 175. obletnica podelitve pa- zlato, srebro in cink.
tenta za ladijski vijak, ki ga prika- (ŽIT, februar 2003)
Nagradni IQ-test:
Poišči lik
lik,, ki ga je tr eba izločiti.
treba
Rubrik
ubrikaa za vpis rrešitv
ešitv
ešitvee IQ-t es
estt a in nagr
IQ-tes poglavv ju Tehniš
ada v pogla
nagrada ehniškk a
zalo žba Slo
založba Slovv eni je nagr
enije nagraju je na sstr
ajuje
aju tr ani 29.
trani
1 2 3 4 5
5
 intervju Benka Pulko

Zapustila sem en svet

in se vrnila v drugega
Ideja je bila preprosta: z motorjem obkrožiti svet. Ko se ji je porodila, je najprej
začela iskati razloge, zakaj je ne bi tudi uresničila. In ker jih ni našla, se je lotila
priprav na potovanje okoli sveta, ki naj bi trajalo predvidoma dve leti. Dan se
je raztegnil na več kot 24 ur, in čeprav je od takrat minilo že skoraj šest let, se
dnevi Benke Pulko, 35-letne biologinje s Ptuja in Guinessove rekorderke, še
zdaj odvijajo v peti prestavi.
Prvotno naj bi vaše potovanje okoli Ostalo je ime, drugo se je spremenilo. Še
sveta trajalo dve leti, potem pa se je dobro, da v večini na bolje. Opažam le, da imajo
podaljšalo na pet let. Kako ste si pot ljudje vse manj časa. Spremenili so se. Brez
okoli sveta na začetku sploh zamislili dvoma, spremenile se so se tudi moje oči ...
in kako se je ta načrt kasneje razvijal? Vse ostale destinacije so bile resda drugačne,
toda na take vrste drugačnost sem bila pripra-
Ideja je bila preprosta: z motorjem obvoziti vseh vljena. Zato potujemo, zato gremo. Da vidimo
sedem celin planeta. Natančnejših načrtov ni in doživimo različnosti. Bilo je zanimivo živeti
bilo. Jasno, še nikoli prej nisem potovala okoli drugačnost in postati aktivni del sprememb. To
sveta. Kako naj bi sicer vedela, kam bom šla in je bil moj osebni, skromni način podoživljanja te
kaj me čaka... Vedela sem le to, kar sem si uspe- zemeljske oble: da sem se skušala vključiti v
la zapomniti od dolgočasnih ur zemljepisa v šoli. življenje, v kulturo, v kraj, kjer sem tisti dan pre-
Skratka, sedem kontinentov brez natančnih bivala, oziroma v deželo, ki je bila tisti dan moj
časovnih okvirjev. Med drugim sem se uštela dom.
tudi v velikosti matere Zemlje. Kmalu me je
“udarilo”, da je svet preveč pisan, različen, zani- So vas ljudje kje še posebej toplo
miv in predvsem prevelik, da bi hitela. Pa sem sprejeli?
si vzela čas in se vrnila šele takrat, ko mi je Vas je bilo na poti, pa tudi pred samim
zmanjkalo cest in razpotij. Absolutni favoriti v gostoljubnosti so bili Iranci in začetkom potovanja, kdaj česar koli
Srbi. Kanadčani in Novozelandci so bili odprti na strah?
Na potovanjih se pogosto srečamo s drugačen način. Ljudje so bili z menoj fantasti-
t.i. kulturnim šokom, presenetijo nas čni. Velikokrat se sprašujem, kaki gostitelji smo Strah je zapravljanje časa in pozitivne energije.
nove, nam tuje stvari. Kaj je bilo tisto, Slovenci. Ne morem oceniti ... Ker je to moj dom, V vrtcu so nam pravili, da je strah znotraj prazen,
kar vas je najbolj presunilo, tako pozi- ker so moji ljudje. In ker je tretma zelo poseben. zunaj ga pa nič ni. Nisem zapravljala časa z
tivno kot negativno? Prepričana sem, da se ljudje rodimo prijazni. Če razmišljanji, kaj bi se lahko zgodilo. Za strah si
se potem izneverimo sami sebi in posledično še preprosto nisem vzela časa. Vsa presenečenja
Šokirala me je vrnitev v Slovenijo. Zdi se mi, da drugim, se to zgodi nekje v toku življenja — ne in nepričakovane situacije sem morala reševati
sem zapustila en svet in se vrnila v drugega. vem zakaj. sama. Torej je bilo potrebno hitro ukrepati

6

namesto bati se. Tesno mi je bilo pri srcu, ko
sem se vračala proti Sloveniji. Morda bi lahko
rekla, da me je bilo strah. Ni mi bilo niti slučajno
jasno, kako bo izgledalo življenje po sestopu s
sedla motorja po tolikih letih.
Omenili ste, da so vas najbolj prese-
netile spremembe v Sloveniji. Je to
posledica tega, da ste se sami spreme-
nili? Kako so vas vsi ti doživljaji spre-
menili?
Zagotovo sem se spremenila. Jasno. Tudi Slo-
venija se je spremenila tudi zaradi mojega
pogleda nanjo. Transformiranega ...
Skušam ocenjevati skozi oči ženske, ki je
odpotovala iz Slovenije oddaljenega leta 1997.
Zdi se mi, da se življenje v Sloveniji danes odvija
bistveno hitreje, kot se je pred nekaj leti. Biro-
kracija dela bolje, precej so se naučili, ljudje se
mi zdijo zmerno odprti in všeč mi je, da radi vidi-
jo dlje kot do ograje lastnega vrtička. Vedno
manj je priokusa bivšega političnega režima.
Pozna se v utripu Slovenije. Kot priliv moči iz
mlajših generacij.
Kako bi ocenili življenjski standard v
Sloveniji, potem ko ste videli ves svet?
Nekateri menijo, da Amerika ni v Ame-
riki, temveč pri nas. S tem ni mišljena
slabša, skomercializirana plat Amerike,
temveč dokaj dober življenjski standard.
Odvisno od tega, kaj si želimo. Zame je Amerika
še zmeraj le v Ameriki, ker lahko tam funkcio-
niram 28 ur na dan in to nemoteno. Vse je od-
prto brez premora, plačevanje po telefonih,
odgovornost do potrošnika, in tako dalje.
Življenje v Ameriki se nikoli ne upočasni, kaj
šele ustavi. Edina omejitev, na katero naletim,
sem jaz sama.
V Sloveniji je še zmeraj en kup omejitev in zdi
se mi, da sugeriranje, kako hitro bomo živeli
svoje življenje, še vedno prihaja od zunaj. Po tej
plati mi je bila Amerika všeč. Ker mi je všeč
“naspidirano” življenje s čim več rezultati v
najkrajšem možnem času. Sem človek, ki rad
živi hitro in počnem veliko reči. Če se le da
hkrati ...
Tudi Amerika ni brez slabosti. Le zakaj bi bila...
Slaba hrana, kronično pomanjkanje časa,
zasvojenost z delom ...
Skratka, ko polemiziramo, ali je Amerika pod
Alpami ali na oni strani oceana, bi rekla, da bi
jo čutili bistveno bolje, če bi v povprečni sloven-
ski žep padel se kak bolj ameriški dohodek.
Kakorkoli, meni je v Sloveniji se vedno všeč. Zdi
se mi, da še vedno uspeva ohranjati neko bolj
ali manj zdravo ravnotežje. Dobro je, da ljudje
še vedno najdejo čas za kavo, prijatelje, da se
dobijo na tortici.
Kako je pri vas trenutno, kar se tiče
prostega časa? Potovanja je sicer
konec, vendar imate najbrž zdaj
ogromno “popotovalnih” aktivnosti?
Pri meni je kot pri poklicnih norcih. Dela je čez
vse normalne meje. Niti v sanjah se ne dohi-
tevam več ... Mnogim se zdi,da imam hektično
življenje. Potem ko preživijo v moji bližini le
nekaj ur, menijo, da tak življenjski ritem vodi le
še v Polje ...
Če telefon zvoni manj kot petdesetkrat dnevno,
je to že super uspeh. Zelo zahtevno, pravljično
življenje živim. Ko bi le imela še deset ur dnevne
rezerve ... Še dobro, da vse skupaj doživljam kot
podaljšek avanture, tiste v sedlu mojega BMW-
ja ... Tako bom projekt zaključila v stilu — delov-
no, z veliko skrbmi, pogajanji, tehtnimi spre-
membami, ki morajo svoje mesto ugledati v
nemogočih časovnih intervalih. Pa še neskrom-
no zapravljanje časa pri frizerjih, kozmetičarki,
pri modni kreatorki, kar je čisto mimo mojega
stila življenja. Vse življenje se mi je drugače
vrtelo, sploh ko sem bila na poti. Resda me še
zmeraj zabava ta drugačnost, vendar je izredno
utrujajoča.
Najbrž je res pravo nasprotje zadnjim
petim letom in pol, ne? Baje, da ste
ves svet prepotovali z enimi hlačami in
enim motorjem.
Ja, dobesedno. Izbrala sem najboljše. Ne le
zaradi dobre družbe, pač pa zaradi tega, ker
sovražim nakupovanje. Nič lepšega kot živeti z
enim samim parom adidask več kot pol deset-
letja. Privadim se na reči, nekako se prirasejo
name in potem z njimi živim.
Motor je bil že od vsega začetka vaš
edini spremljevalec, potem pa je po-
stal tako rekoč tudi vaš življenjski so-
potnik. Kje in kdaj se je to zgodilo?
To se je zgodilo 19. junija 1997 v rodnem Ptuju,
ko sva se odločila, da se skupaj podava na
zahtevno življenjsko preizkušnjo. Kot vsi zakoni.
Od takrat dalje sva bila nerazdružljiva prijatelja.
Upala sem, da bo vzdržal do konca. Ni skriv-
nost, da na začetku nisem imela veliko izkušenj
z motorji. Rada se učim, tudi od drugih. Da mi
ni potrebno vedno sami skozi koprive ... Tako
sem se odločila, da vzamem s seboj BMW-ja.
Pravijo, da če hočeš avto za vse življenje, si
kupiš mercedesa, in če hočeš motor za vedno,
si kupiš BMW-ja. Všeč mi je bil. Ponujal je, kar
sem iskala, in obljubljal izpolnitev mojih zahtev-
nih zelja. BMW F650 mi je nekako ležal. In leži
mi se danes. Pravzaprav vedno bolj ... Motor je
v mojem primeru moral biti ne le prave znamke.
Ponujati je moral to, kar ponujata dobro prevoz-
no sredstvo in dobra hiša. Ta motor je bil nam-
reč vse, kar sem imela s seboj.
Slišala sem za dve zanimivi anekdoti,
ena je bila poroka z motorjem, druga
pa skorajšnja prodaja motorja za kon-
tejner cigaret.
Ja, to je res, skoraj sem pozabila. V primeru s
kontejnerjem cigaret je šlo za pomoto. Ko sem
ga poslala z ladjo z Nove Zelandije v Avstralijo,
7
 intervju Benka Pulko

Nagradni natečaj
digitalna fotografija

Pomlad
Tehniška založba Slovenije razpisuje
fotografski natečaj na temo: Pomlad.
Sodelovanje na natečaju je brezplačno.
Vsak fotograf lahko sodeluje z največ petimi
digitalnimi fotografijami v treh kategorijah:

so mi na drugi strani želeli izdati kontejner ciga-
ret namesto motorja. Čista napaka! Skoraj se
mi je zmešalo, ko sem ugotovila, kaj sem dobila
namesto svojega rdečega bonbončka! Cigarete
za BMW-ja! Na srečo se je vse dobro končalo.
Veliko ljudi se mi je sicer posmehovalo, da mi
matematika ni šla prav dobro od rok. Kontejner
cigaret je bil, jasno, vreden kar nekaj BMW-jev.
Moram reči, da sem se zaradi svoje striktne
naravnanosti proti cigaretam in predvsem, ker
so moja čustva vredna veliko več od denarja,
brez pomišljanja odločila, da hočem svoj motor
nazaj.
Kar pa se poroke z BMW-jem tiče: zgodila se
je v Pakistanu, ker so ljudje verjeli, da bo ženska
sama, še posebej na motorju, imela kar nekaj
težav v arabskem svetu. Bili so mnenja, da je
prstan precej razpoznavna reč. Tako sem bila
prisiljena kupiti si prstan. Ker imajo vse reči v
mojem življenju smisel, predvsem pa vsaj eno
poslanstvo, sem izbrala lep prstan. Tak, da ga
bom z veseljem nosila. Vsaka prisila je prijet-
nejša, če si jo olajšam. Torej srebrni obroček s
24 cirkoni za devet dolarjev. Tako sem imela
prstan, ne pa tudi moža. Edini, ki je bil z menoj,
je bil motor. Moram reči, da so me velikokrat po
tem vprašali, kje je mož. Da nisem lagala, sem
povedala, da je na parkirišču. Le zamolčala
sem, da brez ključa v ključavnici in mene ne
more nikamor ...
Med potovanjem ste se med drugim
preživljali tudi s pisanjem.
Sodelovala sem z mrežo slovenskih radijev. Ob
odlični produkciji Radia Hit je zadeva živela več
kot dve leti. Pisala sem za različne časopise in
revije. Nekaj jih je vmes propadlo, zamenjali so
se uredniki, spreminjala se je njihova politika
itd. Imela sem občutek, da sem jih večino
preživela. Proti koncu potovanja sem pisanje in
radijsko poročanje zreducirala. Zmanjkovalo mi
je časa. Dvojezična spletna stran in množice
intervjujev so zahtevali več kot dovolj. Več
energije sem začela vlagati v promocijo samega
potovanja. Sedaj sem sredi pisanja knjige, ki bo
zbirka neštetih raztrganih doživetij, pisarij in
spominov.
Breda Biščak
Benkina spletna stran: www.benkapulko.com
fotograf začetnik,
izkušeni fotograf,
digitalno obdelane slike
(fotomontaže, uporaba efektov, predelave
skeniranih slik in fotografij).
V vsaki kategoriji bomo izbrali najboljšo foto-
grafijo in njenega avtorja nagradili z bonom
podjetja FANTASY (fotografski in digitalni
studio) v vrednosti 10.000 SIT. Vendar pa
lahko posamezni fotograf dobi le eno nagra-
do. Zato bomo v primeru, da se bo isti foto-
graf uvrstil na več prvih mest, nagrado pode-
lili drugo- oziroma tretjeuvrščenemu.
Fotografije morajo biti izključno v elektron-
ski obliki, pri čemer naj bo njihova velikost
do 1600 x 1200 točk (pikslov), format
zapisa pa JPG ali TIF. Vsak izdelek mora
imeti naslov in kratek komentar. Obvezno
napišite, v katero kategorijo prijavljate posa-
mezno fotografijo.
Izdelke s svojimi podatki (ime in priimek,
točen naslov, telefon in naslov e-pošte) lahko
pošljete do 25. 4. 2003 po elektronski
pošti na naslov: ideja@tzs.si ali po pošti
na zgoščenki na naslov: IDEJA, Tehniška
založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.
Fotograf s prijavo na natečaj jamči, da je
avtor poslanih del.

GE OGRAFSKI A
GEOGRAFSKI TLAS S
ATLAS VET
SVET
VETA A ZA ŠOLE Dela bo ocenjevala strokovna žirija, ki bo
Zasno
Zasnovv a in izdela
izdelavv a atlasa je izvir no delo in se kkoo t ttak
izvirno ak
akoo pr vič
prvič upoštevala:
po ja
poja vl
javl ja v slo
vlja slovv ens
enskkem geogr
geografaf
afss kem in kkar
ar
arttogr af
ografafss kem slo slovv s tvu. tehnično dovršenost,
Vsebina atlasa izhaja iz učnih načr to v za de devv e tle tk
tkoo in sr
tletk edn
sredn
ednje je izpovednost,
šole. Za vvsaksak
sakoo celino so posamezni geogr geografaf
afss ki po
poja ja vi prik
javi azani
prikazani originalnost del,
na osmih zzeml eml
emlje je vidih. TTem
jevidih. em so dodani še zzeml eml
emljeje vidi man
jevidi manjšihjših rregi
egi
egij.j.
A tlas vvsebu
sebu
sebuje je jasne in pr egledne ffizične,
pregledne izične, gos podar
podarss ke, politične
gospodar estetsko vrednost.
in ttemats
emats
ematskk e zzeml eml
emlje je vide, rrelief
jevide, elief
eliefee mor
morss k ega dna in zzeml eml
emlje je vide
jevide
Slo
Slovv eni je.
enije. Rezultate natečaja bomo objavili na spletnih
23,8 x 33,3 cm straneh Ideje (www.tzs.si/ideja) in v
Cena: 5.800 SIT majski številki revije Življenje in tehnika.
N ar očilnica na sstr
aročilnica tr ani 29
trani

8
 fotografija

Miha Zorec

Digitalna fotografija
V zadnjih nekaj letih je prišlo do pravega razcveta digitalne fotografije. Cene podobno. Glede na veliko razširjenost program-
digitalnih fotoaparatov so močno padle, tako da sedaj že izpodrivajo klasične skega paketa Corel pri nas, si bomo ogledali,
fotoaparate srednjega cenovnega razreda. Tudi “razvijanje” digitalnih fotografij kako to opravimo s programom Corel Photo-
je postalo močno konkurenčno klasični izdelavi fotografij. Če pa pri izračunu Paint.
upoštevamo še to, da digitalni fotoaparat ne potrebuje filma, se tehtnica kaj Preden sliki določimo velikost, jo po potrebi
hitro prevesi v korist digitalnega fotoaparata (npr. cena tiska slik 10 x 15 cm je obrežemo. To lahko naredimo na dva načina:
79 SIT - Foto Fanatasy - www.fotofantasy.si). Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. spremenimo velikost papirja ali narišemo mas-
Ker nam ni treba kupovati in razvijati filmov, nas pri fotografiranju z digitalcem ko in sliko ob njej obrežemo.
omejuje le zmogljivost pomnilniškega medija, pri čemer si lahko fotografije Prvo možnost prikazuje slika 1. Če odpremo
ogledujemo kar na fotoaparatu in sproti odstranjujemo neuspele posnetke. meni Image (slika) in kliknemo na Paper Size
(velikost papirja), se odpre okno, v katerem
Tako kot vsaka reč na tem svetu ima tudi čitalnik ...) vedno shranimo v dve mapi, na lahko natančno določimo dimenzije slike. Izbira-
digitalna fotografija poleg številnih dobrih strani primer v mapi z imeni: originali in priprava. Vse mo lahko med različnimi merskimi enotami. S
svoje pomanjkljivosti. Ob še vedno razmeroma slike prenesemo najprej v prvo mapo, nakar klikom na malo ključavnico pa zaklenemo zvezo
visoki ceni digitalnih fotoaparatov je pomembna mapo zaščitimo pred pisanjem, (Z desno tipko med širino (Width) in višino (Height), kar ohrani
tudi kakovost fotografij. Za domačo uporabo so na miški kliknemo na mapo in v meniju, ki se njuno razmerje — proporcionalno spreminjanje
avtomatizirani digitalni fotoaparati z ločljivostjo pri tem odpre, izberemo Lastnosti. Nato v velikosti slike.
svetlobnega tipala okoli 2 milijona pik (na foto- razdelku Atributi potrdimo polje Samo za bran-
aparatu piše npr.: 2,2 Mega pixle) čisto dovolj. je.) S tem preprečimo izgubo originalov.
Ko pa začnejo nekoliko bolj zahtevni amaterski Obdelane slike pa shranjujemo v mapo priprava.
in profesionalni fotografi nizati svoje želje, se
ponudba kaj hitro skrči na le nekaj precej dragih Ločljivost in velikost slik
modelov. Ločljivost (podajamo jo v dpi — število točk
Kakor koli že, doba “digitalcev” se je začela na palec) in velikost slik sta pri digitalnih slikah
in vedno več nas je, ki jih uporabljamo pri delu neločljivo povezani in ju ne moremo poljubno
in zabavi. Kako pa je z obdelavo in pripravo digi- spreminjati. Iz vhodne digitalne naprave (digi-
talnih fotografij? Ali veste kaj je ločljivost (reso- talni fotoaparat ali optični čitalnik) dobimo nam-
lucija) in kaj pove vrednost dpi? Res, da digitalni reč sliko z že določeno ločljivostjo in velikostjo.
fotoaparat lahko uporabljamo kot klasični foto- Pri tem sta ti dve vrednosti med seboj obratno
aparat — dogodke poslikamo, izdelavo fotografij sorazmerno povezani — če želimo ohraniti kako-
pa prepustimo studiu. Vendar je to le delček vost slike, moramo ob povečanju ločljivosti ob- 1
tega, kar ponuja digitalna tehnologija. Če imate vezno ustrezno zmanjšati velikost slike in seve-
poleg digitalnega fotoaparata še računalnik, da obratno. Sliko lahko obrežemo tudi s pomočjo orodja
lahko posnetke “pretočite” na njegov trdi disk Zaradi tega je pred obdelavo digitalnih slik za risanje mask. Najenostavneje je, če izbere-
in s pomočjo katerega od programov za obde- dobro vedeti, kako jih bomo uporabili. Zakaj bi mo orodje za risanje pravokotnih mask (slika 2).
lavo digitalnih (Adobe PhotoShop, Corel Pho- računalnik obremenjevali z obdelavo nekaj 10 Z njim očrtamo želeni del slike in v meniju Ima-
toPaint ...) slik vstopite v čudoviti svet digitalne MB velike slike, ki jo bomo nato uporabili za ge izberemo ukaz Crop (obreži) ter kliknemo na
fotografije. objavo na spletnih straneh, kjer velikost slik možnost To Mask (ob maski).
Programi za obdelavo digitalnih slik ponu- redko presega nekaj 10 kB. Digitalnim slikam
jajo številne možnosti. Slike lahko svetlimo ali zato že na začetku določimo velikost oziroma 2
temnimo, jim spreminjamo kontrast, uskladimo format in jim, če je to mogoče, zmanjšamo ločlji-
barve ali pa se igramo z najrazličnejšimi učinki. vost na najmanjšo dovoljeno vrednost. S tem
Tako lahko načeloma vsakdo, ki mu uporaba zmanjšamo tudi velikost datoteke na najmanjšo
računalnika ni tuja, obdela digitalne slike in jih možno velikost. Za objavo na internetu je pred-
pripravi za “razvijanje” v studiu ali za objavo v pisana ločljivost le 72 dpi, če pa želimo sliko
revijah, knjigah, na internetu ... objaviti v tiskanih medijih (revije ali knjige), pa
O obdelavi digitalnih slik je bilo napisanih mora biti ločljivost vsaj 300 dpi.
precej knjig, tisti najbolj neučakani pa si prebe-
rite nekaj najosnovnejših postopkov pri obde- Določevanje velikosti in ločljivosti slike
lavi digitalnih slik. Najpomembnejše je, da slike Določevanje velikosti in ločljivosti slike je v Ločljivost in velikost slike lahko določimo na
iz digitalnih naprav (digitalni fotoaparat, optični vseh programih za obdelavo digitalnih slik zelo več načinov. Tudi okence za spreminjanje ločlji-

9
 fotografija

vosti in velikosti je v me-

niju Image. Odpre se, če
kliknemo na Resample
(slika 3). Na voljo imamo
dve glavni nastavitvi: Ima-
ge size (velikost slike) in
Resolution (ločljivost).
Prvi lahko nastavimo po-
ljubno mersko enoto ali 3
pa jo določamo v odstot-
kih. Ločljivost pa je podana v standardni enoti dip — točkah na palec.
Pomemben podatek na tem okencu je tudi velikost originalne slike
(Original image size) in nova velikost slike (New image size).
Če želimo sliko pomanjšati na določeno velikost, pri tem pa obdržati
največjo možno ločljivost, odkljukamo polje Maintain original size (obdrži
originalno velikost datoteke).
Kljukica v polju Maintain aspect ratio ohranja proporcionalno razmerje
med višino in širino slike. Priporočljivo je tudi mehčanje robov, kar omo-
goča potrjeno polje Anti-alias.

Da sta ločljivost in
velikost slike med seboj
neločljivo povezani, na-
zorno prikazuje slika 4.
Leva slika ima ločljivost
72 dpi, desna pa 300
dpi. Obe sliki sta prikaza-
ni z enako povečavo, ker
pa ima leva slika manj
točk na palec, je po veli- 4
kosti manjša od desne. Velikost ene točke je namreč v obeh primerih
enaka.

Kakovost obeh slik je

v bistvu enaka, če upo-
števamo, da je leva veli-
ko manjša od desne. Če
pa sliko z manjšo ločlji-
vostjo povečamo, njena
kakovost močno pade —
slika postane nazobčana. 5

Nadaljnjo obdelavo slik (kontrast, svetlost, barvna korekcija ...) pa si

bomo ogledali v prihodnji številki Ideje. Če pa do takrat ne morete
počakati, si nadaljevanje tega sestavka preberite v 8. številki revije TIM
(Tehniška založba Slovenije), ki bo izšla ta mesec, ali obiščite spletne
strani Ideje: www.tzs.si/ideja.

Tom Ang
DIGITALNA FOTOGRAFIJA
Digitalna fotografija postaja vse bolj privlačna in
priljubljena. Ponuja popolnoma nov način fotografi-
ranja in obdelave že narejenih fotografij. Knjiga nas
seznani s potrebno opremo in njenim delovanjem,
postreže z jasnim opisom tehnik fotografiranja, celo-
vito pa obravnava tudi digitalno obdelavo slik in za
konec predstavi dela mojstrov digitalne fotografije.
Besedilo spremljajo in dopolnjujejo barvne fotografije.
160 barvnih strani,
23,7 x 28,7 cm
Cena: 9.200 SIT
Naročilnica na strani 29.

10

Darja Zorec
Žogica Nogica
Za izdelavo igrače žogice Nogice
potrebujemo:
● penas
penastt o gumo, vr vico,
vrvico,
● bar
barvv o,
● ttan
an
anjšo tično vr
elastično
jšo elas vico,
vrvico,
● dv
dvaa gumba,
● kkont
ont aktno lepilo in
ontaktno
● as
astto usn
lakas
lak je.
usnje.
Na kocko penaste gume s stranico 10 cm
na zgornji in spodnji ploskvi s flomastrom nari-
šemo krog. Robove zunaj kroga z nožem olfa
odrežemo, pri čemer skušamo izoblikovati čim
lepšo okroglino (slika 1). Dobljeni valj prevr-
nemo in na okroglino narišemo pomožni krog
ter spet porežemo robove. Dobljeno telo je zdaj
že nekoliko podobno krogli oziroma žogici.
Penasto telo nato z vseh strani obdelujemo
toliko časa, da dobimo pravilno kroglo. Najboljši
rezultat dosežemo, če robove najprej na grobo
porežemo z nožem olfa, za natančno obdelavo
pa uporabimo ostre škarje. Če pa želimo zares
lepo in gladko površino lutke, kroglo obdelamo
še z električnim tračnim brusilnikom (uporabi-
mo srednje grob brusilni trak (slika 2).
S tankim flomastrom razdelimo površino
žogice na osmine ali šestine. Barvamo lahko
tako, da izmenjavamo samo dve barvi ali upo-
rabimo ves mavrični spekter. Priporočljivo je, da
sta sprednji dve osmini svetlejših barv, ker je
tako obraz bolj izrazen. Barvamo postopno, od
svetlejših barv proti temnim. Barvo nanašamo
le po površini in jo razvlečemo z drgnjenjem. Če
bi nanesli preveč barve, bi se ta vpila globoko v
peno, in ko bi se posušila, bi bila lutka trda in
težka (slika 3).
V predalu poiščemo najtanjšo pletilko. Malo
nad konico s samolepilnim trakom prilepimo
elastično vrvico in žogico prebodemo natančno
skozi sredino (slika 4).
Sedaj lahko vrvico odlepimo in jo napeljemo
skozi gumb ter večkrat močno zavežemo (slika 5).
ustvarjalna delavnica
Na nasprotni strani pustimo daljši konec, na
katerega navežemo držalo. To je lahko večja
lesena kroglica, kartonski tulec ali kaj podob-
nega.
Podobno kot elastiko napeljemo tudi vrvico,
1 na katero navežemo roke in noge (slika 6).
Zanje uporabimo kakršne koli lesene ali
plastične kroglice.
Na koncu je treba lutki vdihniti življenje. Iz
lakastega usnja izrežemo večje okrogle oči. Na
ogreti kuhinjski plošči oči segrevamo toliko
časa, da se nekoliko izbočijo. Nalepimo jih na
spodnjo polovico žoge, pri čemer lutka dobi
otroški izraz.
2 Z rdečim alkoholnim flomastrom rahlo
zarišemo še majhna usta in nosek.
(TIM 1998/1999, stran 7)
3
OTROKOVE USTVARJALNE IGRE
Knjiga vsebuje zanimive predloge za
ustvarjanje, razgibavanje, muziciranje,
oblikovanje, jezikovne igre, eksperimen-
tiranje in praznovanje rojstnih dnevov.
Vsako področje je razdeljeno po staro-
stnih skupinah otrok.
4 348 barvnih strani,
17 x 23,5 cm
Cena: 9.000 SIT
Monica Martí - Isabel Sanz
NA ODRU
Vsi otroci se radi preoblačijo, ličijo in se
pretvarjajo, da so igralci v gledališču.
5 Knjiga NA ODRU vam bo v pomoč pri
pripravi otroške predstave. V njej boste
našli zamisli za predstave in poiskali
rešitve za uspešno izdelavo kulis in
kostumov ter se naučili osnov gledališ-
kega ličenja.
64 barvnih strani,
24,5 x 30,5 cm
Cena 3.980 SIT NOVO!
Naročilnica na strani 29.
6
11
 ustvarjalna delavnica

Darja Zorec

Pirhi
Barvanje pirhov z naravnimi barvili
Barvanje velikonočnih pirhov z naravnimi barvili je staro kot ta običaj sam. Skoraj neverjetno je,
koliko različnih naravnih barvil so poznali že pred več sto leti. Žal pa se je veliko tega znanja z leti
izgubilo. Ohranjeno je le v strokovnih knjigah, zanimive ideje pa najdemo tudi v novih učbenikih
Krašenje pirhov s semeni
Zelo zanimive učinke dosežemo z uporabo se-
men ali zdrobov (mak, riž, zdrob ...). Ker pa je
tako okrašene pirhe zelo težko lupiti, uporabi-
za devetletko (npr. Barvila in naravna barvila, TZS). mo ta postopek le za izpihana jajca.
Med naravnimi barvili, ki se uporabljajo še današnje dni, so prav gotovo najbolj znani listi rdeče Raznobarvna semena postopno lepimo na
čebule. Postopkov je veliko, eden najpreprostejših je barvanje jajc z uporabo majhnih listov ali jajčno lupino z univerzalnim lepilom UHU ali kar
cvetov spomladanskih cvetic. Surovo jajce operemo, nanj položimo liste, cvetove ali druge zanimive z belim lepilom za les. Na lupino z lepilom nari-
dele rastlin, nato pa vse skupaj tesno zavijemo v kos odslužene najlonske nogavice. šemo vzorec, ki ga nameravamo prekriti s se-
Elastična najlonska nogavica maskirne dele močno pritisne k jajčni lupini, obenem pa dobro menom določene barve. Takoj zatem nanese-
prepušča barvo, ki skoraj neovirano obarva nezaščiteno lupino. Odprtino nogavice dobro zave- no lepilo posujemo s semenom in počakamo,
žemo s tanjšo vrvico ali sukancem. da se popolnoma posuši. Nato postopek pono-
V dovolj veliko posodo položimo liste rdeče čebule, nanje položimo pripravljena jajca in nalijemo vimo s semenom druge barve.
vodo. Jajca kuhamo približno 10 min, kar je tudi dovolj časa, da se iz čebulnih listov izloči barvilo.
Velikonočna jajca, obarvana z listi rdeče čebule, so lepe rjavkaste barve.

Zabavne figurice
iz jajčnih lupin
Po starem slovenskem običaju se na
velikonočno soboto po naših domovih
pečejo potice. Gospodinje poleg moke,
kvasa in drugih sestavin porabijo tudi
precej jajc. Če jajc ne ubijemo, marveč
vsebino izpihamo, lahko iz njihovih
lupin izdelamo zabavne figurice.
Oprano jajce na enem vrhu previdno predremo
z večjo šivanko in naredimo odprtino premera
2—3 mm.
Na drugi strani lupine naredimo večjo odprtino
in skoznjo izpihamo vsebino jajca. Notranjost
lupine speremo in vanjo natlačimo vato.

12
Uporaba voščenk in barve za pirhe
Lepe pisanice lahko izdelamo z uporabo voš-
čenk in navadne barve za pirhe. Jajca skuhamo
in jih še topla poslikamo ali nanje narišemo
preproste geometrijske like.
Pisanice obarvamo s pomakanjem v prej pri-
pravljeno barvo za pirhe, ki mora biti seveda
nestrupena, če mislimo pirhe zaužiti.
Ko jajca vzamemo iz barve, vidimo, da se je
obarvala le neposlikana površina. Pri tem po-
stopku je učinek še večji, če uporabimo jajca z
belo lupino.
Zavijanje v aluminijasto folijo
Morda nekoliko nenavaden, a zelo preprost postopek krašenja velikonočnih pirhov je zavijanje
pirhov v aluminijasto folijo, ki jo nato lahko še pobarvamo z navadnimi tempera barvicami.
Kuhano jajce zavijemo v čim bolj nagubano aluminijasto folijo.
Folijo obarvamo z nerazredčeno tempera barvo.
Ko se barva dobro posuši, površino zdrgnemo s papirnato kuhinjsko brisačo, pri čemer postane
viden relief nagubane folije.
Čeprav so tempera barve neužitne, naj vas to ne skrbi. Jajce je zaščiteno z aluminijasto folijo,
njegova vsebina pa varno shranjena pod lupino.
Zakaj so ljudje začeli barvati jajca
in kako se je ta običaj razvijal skozi
zgodovino si lahko preberete na spletnih
straneh priloge IDEJA:
www.tzs.si/ideja

Po vati potresemo vrt-

no krešo ali seme
kakšne druge hitroka-
leče rastline. Seme
dobro zalijemo in vse
skupaj postavimo na
toplo in svetlo mesto.

Že čez nekaj dni zač-

ne seme kaliti in jajčni
lupini počasi zrastejo
“lasje”. Če ji izdelamo Učbeniki in delovni zvez-
še trup, ročice in obraz, ki za izbirne vsebine
kemije v devetletki in
dobimo zabavno figu- srednji šoli.
rico.

13
 ustvarjalna delavnica
Mizica
iz papirja
Kam s starim časopisnim papirjem?
Zelo preprosto — izdelajmo si pohišt-
vo. Prav gotovo se marsikomu zdi ta
ideja zelo nenavadna, in to tudi resnič-
no je. Torej, če želite biti nekaj poseb-
nega in imate nekaj ustvarjalne žilice,
veselo na delo. Skoraj vse, kar potre-
bujete, po vsej verjetnosti že imate do-
ma, le po žično mrežo, ki jo bomo upo-
rabili za nosilno konstrukcijo, bo treba
v bližnjo trgovino z vrtnim programom.
Mizico iz papirja bomo izdelali s tehniko
“kaširanja”, ki se je zagotovo spomnite iz osnov-
nošolskih ur likovnega pouka. Ta tehnika je zelo
preprosta — nosilno konstrukcijo bomo prekrili
z več plastmi na trakove natrganega papirja, ki
ga bomo pred tem premazali s škrobnim lepi-
lom. Na koncu pa bomo papirnato mizico še
prelakirali, kar jo bo dodatno utrdilo in zaščitilo
pred madeži.
Škrobno lepilo
Škrobno lepilo je zagotovo okolju in ljudem najprijaznejše lepilo za papir, ki
si ga lahko omislimo. Za njegovo pripravo potrebujemo namreč le vodo in
moko. Zaradi popolnoma nestrupenih sestavin ga lahko brez skrbi damo tudi
manjšim otrokom za ustvarjanje njihovih prvih umetnin.
Edina slaba lastnost tega lepila je, da ga ne
moremo dalj časa hraniti. Četudi ga shrani-
mo v dobro zaprto posodo, po nekaj dneh
dobi neprijeten vonj — lepilo se skisa.
S škrobnim lepilom lepimo predvsem papir.
Uporabljamo ga pri izdelovanju trgank in
lepljenk ter za kaširanje. Zlahka ga nanaša-
mo tudi na večje površine, pri čemer lahko
uporabljamo čopiče ali valjčke, ki jih po
uporabi operemo z vodo.
14
1 2
7 8
žice izmerimo obseg in odrežemo enako širok
Potrebujemo: kos žične mreže (slika 3).
Mrežo režemo tako, da na odrezanem kosu
● vr tno žično mr
vrtno mree žo širine 50 cm, ostanejo konice. Te bomo kasneje uporabili za
● kkoničas
oničas
oničastt e kkombinir
ombinir
ombinirkke, povezavo obeh koncev traku.
● ščipalke, Trak nato še skrajšamo na želeno višino
● šškr
kr obno lepilo (mok
krobno (mokaa in vvoda),
oda), noge (npr. 42 cm). Pri tem mrežo spet režemo
● sstt ar časopisni papir
papir,, tako, da na nogi ostanejo konice. Kasneje jih
● lak na vvodni
odni osno vi,
osnovi, bomo uporabili za pritrjevanje nog na ploščo
● ččopič.
opič. mizice.
Trak ovijemo okoli modela noge (slika 4) in
s kladivom ali kakšnim drugim predmetom
Izdelava nosilne konstrukcije zakrivimo štrleče konice (slika 5).
Najbrž boste pomislili, da nosilno konstruk- S pomočjo koničastih klešč zakrivimo koni-
cijo potrebujemo za zagotovitev trdnosti, vendar ce okoli spodnjega konca traku (slika 6) in
ni tako. Res, da veliko prispeva k nosilnosti ogrodje noge je končano. Po enakem postopku
mizice, kljub temu pa služi predvsem za dolo- izdelamo še preostale tri noge.
čitev oblike — z lepilom prepojeni papir potre- Delo nadaljujemo z izdelavo plošče mizice.
buje namreč oporo, da obdrži želeno obliko. Ker je plast papirja razmeroma tanka, moramo
Najprej se lotimo izdelave nog (slika 2). okoli plošče narediti še nekaj centimetrov širok
Poiščemo okroglo palico premera okoli 3—5 cm, rob, ki jo utrdi. Nosilno ogrodje za ploščo in rob
ki jo bomo uporabili za model noge. S koščkom bomo izdelali iz enega kosa mreže. Izrežemo
Priprava škrobnega lepila:
1. V lonec nalijemo hladno vodo (npr. 1,5 litra)
in prižgemo plin.
2. Dodamo okoli 2 dl moke in zmes dobro
premešamo z metlico. Zelo pomembno je, da
ne nastanejo grudice.
3. Zmes počasi segrevamo in ves čas mešamo.
Čez nekaj minut se zmes začne zgoščevati. Ko
postane gosta kot med, ugasnemo plin in
počakamo, da se ohladi.
 3 4
9 10
kvadrat s stranico 50 cm (širina mreže), nato
pa na vogalih odstranimo kvadratke, ki bodo
omogočili krivljenje robov (slika 7).
S pomočjo letvice zakrivimo vse štiri robove
(slika 8).
Sedaj sestavimo vse dele ogrodja. Noge
vstavimo v vogale plošče, nakar jih s konicami
na koncih robov in na zgornjem koncu nog pritr-
dimo na ploščo (slika 9).
Ploščo mize lahko še dodatno utrdimo z
diagonalnima profiloma. Odrežemo približno 8
cm širok trak s konicami na obeh straneh. Trak
zakrivimo v obliki črke U (slika 10) in ga s po-
močjo konic pritrdimo na spodnjo stran plošče
(slika 11).
Dobro je, če noge mizice dodatno utrdimo
s trikotno povezavo, s katero povežemo noge in
diagonalne profile (slika 12).
S tem je nosilno ogrodje mizice končano.
Nič naj vas ne skrbi, če se nekoliko ziblje. Za
trdnost konstrukcije bo poskrbela papirna
plast.
5 6
11 12
13
Kaširanje
Za kaširanje potrebujemo le škrobno lepilo
in star časopisni papir (upam, da ne boste upo-
rabili Ideje), ki ga natrgamo na 2—3 cm široke
in približno 20 cm dolge trakove.
Kaširati začnemo na spodnji strani plošče
(slika 13). Pri tem je pomembno, da plasti nana-
šamo enakomerno in da papir ni preveč prepo-
14
jen z lepilom. Paziti moramo tudi, da med posa-
meznimi plastmi papirja ne ostajajo zračni žepi,
ki močno slabijo trdnost papirnega nanosa. Pri
kaširanju težje dostopnih delov si lahko poma-
gamo tudi s starim čopičem.
Posebno pozornost moramo nameniti mes-
tom, kjer so noge pritrjene na ploščo mizice.
Vogale med nogami in robovi mizice zapolnimo z
zvitkom z lepilom prepojenega papirja (slika 14).
Mizico moramo prekriti z vsaj 6—8 plastmi pa- Nazadnje mizico še prelakiramo. To dodatno
pirja. Ko kaširanje končamo, moramo počakati, da utrdi papirni nanos in hkrati zaščiti mizico pred
se nanesene plasti popolnoma posušijo. Sušenje madeži. Za lakiranje lahko uporabimo lak na
lahko pri sobni temperaturi traja 2—3 dni. vodni osnovi ali nitrolak.
Cena: 3.2
21
16 SIT
Cena: 3.216 SIT
3.21
Cena: 3
.216 SIT
.216 SIT
Cena: 3
Cena: 9.000 SIT
Cena: 9.000 SI
T
Naročilnica na strani 29.
15
 ustvarjalna delavnica

Darja Zorec 1

Ura
iz mase DAS
Masa DAS omogoča izdelovanje najrazličnejših predmetov.
Čeprav jo večinoma uporabljamo za izdelovanje okraskov,
nakita in manjših figuric, lahko iz nje izdelamo tudi razne
Preden se lotimo izdelave, maso
DAS dobro pregnetemo in jo oblikuje-
2
3
mo v kroglo. Nato jo z odprto dlanjo
uporabne predmete. Ena takih je čudovita stenska ura. Ta
potlačimo in pripravimo za valjanje.
je lahko okrogla ali pa katere koli druge, domišljijske obli-
Z odsluženim kuhinjskim valjarjem
ke. Izredne modelirne lastnosti mase DAS namreč omogo-
ali okroglo palico maso razvaljamo na
čajo oblikovanje najrazličnejših oblik. Edino omejitev 4
približno 5 mm debelo ploskev (slika 1).
pomeni velikost kazalcev urnega mehanizma, ki določa tudi
Med valjanjem moramo maso večkrat
velikost ure.
obrniti, sicer se lahko tako močno pri-
lepi na podlago, da je ne bomo mogli
Potrebščine: več odstraniti z nje.
●masa DAS, ● vval
al jar ali okr
aljar ogla palica,
okrogla Osnovna oblika ure je seveda
●ur ni mehaniz
urni mehanizem,
em, ● posodica z vvodo,odo, okrogla. Dobimo jo tako, da na razva-
●no
nožž , ● modelčki. ljano maso pritisnemo okroglo poso-
dico (slika 2). Zahtevnejše oblike pa

5 Učit el
6
izdelamo z nožem ali drugimi pripomočki za mo-
deliranje. Zelo zanimive oblike lahko dobimo s
preprostim trganjem mase.
Luknjico za pritrditev urnega mehanizma
izdelamo kar s primerno velikim pokrovčkom
flomastra, s katerim preluknjamo mehko maso
(slika 3).
Rob ure z vodo previdno zgladimo. Če je rob
ure iztrgan, ga ne gladimo ampak pustimo take-
ga, kot je.
Ura lahko ima številčnico ali pa tudi ne. Razpo-
red številk ali urnih oznak določimo s tanko vrvico,
podobno kot pri razporejanju okraskov na torti.
Vrvico ali sukanec napnemo in na robovih števil-
čnice naredimo rahle odtise — dobimo odtisa za
12. in 6. uro. Nato pod pravim kotom naredimo
odtisa za 3. in 9. uro (slika 4). Sedaj razdaljo med
temi oznakami razdelimo še na tri dele.
Sledi najbolj ustvarjalni del izdelave — okra-
ševanje ure.
Druga tehnika je podobna peki piškotov.
Pripravimo nekoliko tanjšo ploščo mase in z
modelčki odtisnemo oblike, ki jih želimo na uri
(slika 5). Z vodo jim zgladimo robove in jih rahlo
pritisnemo na uro (slika 6). Pred tem stično plo-
skev dobro namočimo z vodo.
Ko je številčnica ure končana, počakamo, da
se dobro posuši. Položimo jo na ravno podlago,
po možnosti v bližino radiatorja. Lahko jo sušimo
tudi v kuhinjski pečici pri temperaturi 50 °C.
Posušeno uro lahko obarvamo ali poslikamo
kar z vodenimi barvicami. Uporabimo lahko tudi
suhe barvice ali flomastre. S svinčnikom rahlo
zarišemo vzorec in ga pobarvamo.
Čeprav je ura namenjena hišni uporabi, je
dobro, če posušeno številčnico prelakiramo s
proti vodi odpornim lakom. Najbolj preprosto je,
če uporabimo nitrolak v spreju. Tako zaščiteno
uro bomo lahko kasneje brez strahu čistili tudi
z mokro krpo. Ko se lak do konca posuši, name-
stimo še urni mehanizem, vstavimo baterijo in
ura je gotova.
učitelj z idejo
eljj z ide
Učitel jo — Iv
idejo an Do
Ivan vič, učit
Dovič, el
eljj ttehnik
učitel ehnik
ehnikee in ttehnologi
ehnologi je
ehnologije
Na OŠ Brinje
gradijo
jadrnico
Kdo pravi, da naše osnovno šolstvo ne premore učiteljev, ki bi znali popestriti učni
proces? Prav gotovo je na vsaki slovenski šoli vsaj en učitelj, ki zna narediti pouk
zanimiv, sproščen ali celo zabaven. Žal pa ti učitelji ponavadi ostanejo “skriti”, o njih
pohvalne besede govorijo le učenci, njihovi sodelavci in vodstvo šole pa jih ponavadi
gleda bolj postrani. Na srečo je tudi veliko šol, kjer znajo prisluhniti njihovim idejam
in jih podpreti pri uresničevanju projektov. Ena takih je tudi Osnovna šola Brinje v
Grosupljem. Njihov učitelj tehnike Ivan Dovič in učenci modelarskega krožka so
namreč začeli izdelovati čisto pravo trimetrsko jadrnico. Ta novica, ki sem jo čisto
po naključju zasledil na nacionalni televiziji, mi je tudi dala idejo za novo stalno rubriko
— Učitelj z idejo. Tako bomo ob vsakem izidu Ideje predstavili in s knjižno nagrado
nagradili učitelja, ki pouk ali obšolske dejavnosti izvaja na zanimiv, nevsakdanji način.
Če menite, da je tudi učitelj iz vašega kraja nekaj posebnega, nam to sporočite na
naslov uredništva (IDEJA, Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana) ali
na naš elektronski naslov — ideja@tzs.si.
Miha Zorec, urednik
Kako smo se lotili gradnje naše prve jadrnice
Gradnje jadrnice smo se lotili med zimskimi počitnicami. Izbrali smo metodo “zašij in zlepi”
(ang. stitch and glue), ki je veliko bolj enostavna od klasičnega načina, poleg tega pa še veliko
hitrejša in cenejša. Za osnovni material smo izbrali topolovo vezano ploščo debeline 6 mm,
stekleno tkanino in poliestrsko smolo.
Na internetu smo našli okvirne načrte, ki pa smo jih prilagodili našim željam (nekoliko smo jo
podaljšali in spremenili njeno obliko). Po načrtih smo najprej naredili pomanjšan model jadrnice,
pri čemer smo se držali postopkov, ki smo jih nameravali uporabiti pri izdelavi prave jadrnice.
Sledilo je prenašanje mer posameznih Ekipa ladjarjev iz Grosuplja
delov trupa z načrta na vezano ploščo, iz-
rezovanje in sestavljanje. Notranjost in
zunanjost jadrnice ter krmilo in dvižno kobi-
lico smo nato premazali s poliestrsko smolo,
prekrili s tkanino iz steklenih vlaken in znova
premazali s smolo. Ko je bil trup z obeh stra-
ni suh, se je pričelo najbolj mučno opravilo
— brušenje. Nadeli smo si zaščitne maske
in brusili.
Jambor, bum in prečko smo naredili iz
smrekovih palic, jadro pa je iz umetne tkani-
ne, iz katere izdelujejo vreče. Z vrvico smo
ga pritrdili na jambor.
Sedaj, ko to pišem, smo ravno začeli z
barvanjem. Nadaljevanje in reportažo o
splovitvi jadrnice pa boste lahko prebrali v
reviji TIM in na spletnih straneh IDEJE
(www.tzs.si/ideja).
Ivan Dovič, učitelj
17
 tudi učenje je lahko zabavno

Miha Zorec 1

Nenavadni
elektromotor
3

Kdo pravi, da je izdelati elektromotorček težko? Seveda se ne bomo lotili čisto magneta. Tuljavica se bo zaradi vztrajnosti
“ta pravih” elektromotorjev. Šolski model elektromotorčka pa lahko izdelamo zavrtela naprej vse do točke, ko bo skozi 5
že v nekaj minutah. njene priključke znova stekel električni tok.
Princip delovanja se tudi ne bo v ničemer razli- Takrat bo spet dobila magnetno polje, ma-
Potrebščine: koval od “ta pravih”: tuljavica, skozi katero bo tekel gnetna sila jo bo zavrtela naprej in tako
●alk alna bat
alkalna baterieri ja tipa “D”,
erija električni tok in pri tem ustvarjal njeno magnet- znova in znova, dokler ne bo usahnil elektri-
●par elas tik
tik,,
elastik no polje, se bo vrtela v magnetnem polju čni tok iz baterije.
●kker
er amični magne
eramični magnett pr praa v ok
okoo tne stalnega magneta, pritrjenega na stator. Do Sedaj pa k izdelavi. Najprej se bomo lotili
oblike, vrtenja bo prišlo zaradi delovanja magnetne rotorja — preproste tuljavice (slika 2). Izdela-
●debele
debelejšajša (0,8-1
(0,8-1,2 ,2 mm) bakr ena
bakrena sile, ki bo poskušala tuljavico zavrteti (in tam mo ga iz debelejše, vsaj 0,8 mm debele laki-
lakir ana žica,
lakirana tudi zadržati), tako da bi se smer njenega rane bakrene žice, ki jo sedemkrat ovijemo
●plut
plutoo vinas
vinastiti zamašek magnetnega polja poravnala s smerjo magnet- okoli tulca za toaletni papir ali podobnega
ffin
● in br usilni papir ali modelar
brusilni modelarss ki no ž.
nož. nega polja stalnega magneta. Pri tem bomo okroglega predmeta s približno enakim
magnetni sili nekoliko ponagajali. Vsakokrat, ko premerom (uporabimo lahko kar okroglo
ji bo to skoraj uspelo, bomo s preprosto zvijačo baterijo). Priključna konca, ki bosta služila
Kot vsak pravi elektromotor bo tudi naš prekinili električni tok, zaradi česar bo tuljavica tudi kot os tuljavice, pustimo dolga približno
sestavljen iz dveh osnovnih delov. Mirujočega izgubila magnetno polje in magnetna sila je ne 3 cm. Tuljavico snamemo s tulca in priključ-
statorja in vrtečega se rotorja — tuljavice. bo mogla zadržati v magnetnem polju stalnega na konca točno v težišču tuljavice nekajkrat

Kemija - čaro vnija

Kemiki so kot čarovniki.
Ne morejo sicer narediti ptice iz jajca,
lahko pa spreminjajo snovi.
Kako izdelamo milo?
Stoletja so milo pridobivali s kuhanjem
živalskih maščob (loja) v bazični raztopini, ki so
jo pripravili iz lesnega pepela. Danes uporablja-
jo maščobe, kot je npr. kokosovo olje, z dodatki
dišav. Z uporabo natrijevega hidroksida NaOH
dobimo trša mila. Kalijev hidroksid KOH pa daje
mehkejša in tekoča mila.
Čisto pravo milo lahko izdelamo tudi v šol-
skem kemijskem laboratoriju. Pri tem moramo
uporabljati zaščitna sredstva, saj je glavna ses-
tavina —natrijev hidroksid jedka in nevarna manjše količine taline mila, ki obe polovici zlepi.
kemikalija. Strjeno sestavljeno milo vzamemo iz kalupa in
Izdelava se začne s kuhanjem natrijevega odvečno milo obrežemo. (Fotografije so iz revije
hidroksida, ki mu dodamo jedilno olje. Nastalo TIM, januar 2003, Doma izdelamo milo, str. 34.
snov—milo—damo v nasičeno raztopino natrije- Avtorica: Alenka Pavko — Čuden)
vega klorida. Vse skupaj prelijemo skozi gazo
v drugo čašo. Milo na gazi večkrat izperemo s
hladno vodo. S stiskanjem gaze iz mila odstra-
nimo odvečno vodo.
V laboratoriju pripravljeno ali kupljeno belo
milo raztalimo v posodi nad paro, nakar mu
dodamo barvilo, dišavno olje ali druge dodatke.
Obarvano talino mila nalijemo v kalupe. Nalije-
mo ga v dve polovici, v eno do roba, v drugo pa
približno 3 mm pod robom. Počakamo, da se
polovici strdita, nato ju združimo za dodatkom Učbeniki in delovni zvezki za pouk kemije v devetletki

18
 2

Učbeniki za predmet
Tehnika in tehnologija
4 v devetletki

vico spuščati električni tok, moramo odstraniti Tuljavico postavimo na zakrivljena nosilčka,
izolacijski lak s priključkov. Vendar ne z obeh jo narahlo zanihamo in že se bo začela prese-
enako. Na enem priključku s finim brusilnim pa- netljivo hitro vrteti. Če do vrtenja ne bo prišlo,
pirjem ali modelarskim nožem popolnoma ne izgubite poguma, temveč preverite, ali je na
odbrusimo izolacijski lak. Drugi priključek pa priključkih izolacija dovolj in pravilno odstranje-
6 obrusimo le polovično. Tuljavico položimo na na. Če pa je vrtenje neenakomerno, pomeni, da
mizo in previdno obrusimo le zgornjo stran pri- priključka nista v težišču. (TIM 7 1999/2000)
ključka (slika 3). S tem bomo dosegli, da v dolo-
čeni legi tuljavice električni tok ne bo mogel teči.
Stator motorčka bo kar velika 1,5-voltna ba- Nekaj namigov za dodatne po-
terija. Na njena priključka bomo s pomočjo ela- skuse:
stike in dveh plutovinastih podložk pritrdili nosil- ● Izdelajt
Izdelajtee tul ja
tulja vice rrazličnih
javice azličnih oblik
čka za tuljavico (slika 4). Večji keramični magnet (kv adr
(kvadr atno, oovv alno ...) in pos
adratno, poskk usit
usitee
ovijemo okoli navitja, s čimer celotno navitje utr- pa se kar sam “prilepi” na kovinsko telo baterije. ugo
ugott o viti, ali je okr ogla rres
okrogla es najbol
najboljšajša
dimo. Če priključka ne nosita tuljavice točno v Podložki naredimo iz plutovinastega zamaš- oblik
oblikaa tul ja
tulja vice elektr
javice omo
omottor
elektromo čk
orčk
čka.a.
težišču, se tuljavica le s težavo ali sploh ne vrti. ka, ki ga z modelarskim nožem previdno nareže- ● Ugo
Ugott o vit e, kkak
vite, ak
akoo je šštte vilo oovv o je
jevv
Zvijača, s katero prekinjamo električni tok mo na 3 —4 mm debele ploščice. Nosilčka po
povv ezano s hitr os
hitros tjo vr
ostjo vrtt en ja. Ali je
enja.
skozi tuljavico in s tem nagajamo magnetni sili, (slika 5) pa s pomočjo koničastih klešč izde- pomembno, da ima tul tuljaja vica liho
javica
je očem skoraj nevidna. Zato se bo marsikateri lamo iz debelejše lakirane žice, pri čemer na ozir oma sodo šštt e vilo oovv o je
oziroma v?
jev?
opazovalec našega motorčka zaman spraševal, obeh straneh odstranimo izolacijski lak. ●P
Posos
oskk usit
usitee mo
mott or
orčč ek pr edelati ttak
predelati ak
ako,o,
kako je mogoče, da se tuljavica sploh vrti. Nosilčka bosta namreč služila tudi kot vodnika da bo opropraa vl jal kkakšno
vljal akšno delo.
Zadeva je sila preprosta. Če želimo skozi tulja- za električni tok.

živali. V jogurtovem lončku pripravi tekočo

Sledi
Sledi živali lahko narišeš ali fotogra-
firaš, stopinje lahko tudi odliješ v mav-
cu, sledi na rastlinah pa ohraniš tako,
da rastlino ali njen del posušiš.
zmes mavca in vode in jo nalij preko sledi.
Počakaj, da se mavec dobro strdi (15 do 30
minut), in odlitek previdno odstrani s tal. Če je

živ ali Mavčni odlitek sledi

V blatu ali mehki zemlji poišči odtis stopala
odlitek umazan, ga operi z vodo. Del, ki pripada
sledi, lahko pobarvaš.

Učbeniki in delovni zvezki za pouk

biologije v devetletki

19
 tudi učenje je lahko zabavno

Zakaj imajo Zakaj ladjica

živali plava?
brke?
Ali ste že opazili, da ima ena žival lahko različne vrste dlak?
Ste morda opazili, da neke stvari plavajo, druge pa se
potopijo?
To je odvisno od njihove velikosti in teže, ki skupaj
določata njihovo gostoto. Vse, kar je gostejše od vode,
Pomislite na različne dlake na glavi, repu, trepalnicah in v nosnicah se potopi na dno kadi. Zrak ni tako gost kot voda, tako
živali. Vsaka vrsta teh dlak se je razvila in specializirala za določene naloge. da vedno plava. Otroška ladjica plava zato, ker je znotraj
Sesalci imajo posebne čutilne dlake za tip — brke. Mnogi sesalci jih votla in se zaradi zraka v njej drži na površju. Bob plava
imajo na gobcu, lahko pa tudi na iz istega razloga, Arči pa se potopi!
licih ali okoli oči. Zlasti dobro so
razvite pri nočnih živalih.
Sesalčji čutilni brki se razvijejo
ob tipalnih čutilnih živčnih konči-
čih, ki ležijo ob korenini dlake.
Zaradi teh živcev v jamičasti kore-
nini so dlake izredno občutljive.
Ob njih pa so se še prostori, napolnjeni s krvjo. Tudi druge dlake zaznavajo
dražljaje, zaradi krvnih prostorov okrog korenine pa so te tipalne dlake še
posebej občutljive.
Ko se kaj zadene ob brk, to poveča
tlak krvi v votlinah, kar vzburi živčne
končiče. In vzburjenje potuje v možgane.
Tjulnji odlično ribarijo tudi v popolni
temi. Skrivnost njihovega uspeha so
dlake na licih, ki so zelo občutljive za do-
tik in lahko zaznavajo tudi vodne valove, ki
jih povzročajo ribe med plavanjem.
Tudi vidra učinkovito uporablja svoje
občutljive tipalne brke.
Praprotni
Kljunaš lahko išče hrano pod vodo tudi z zaprtimi očmi, saj je njegov
kljun poseben organ. Ne samo da z njim odlično tiplje, zaznava lahko tudi
električne sunke, ki jih oddajajo raki, s katerimi se
hrani. Raki oddajajo električne sunke, manjše od
gozd
tisočinke volta, a kljunaš jih zazna na meter
oddaljenosti.
Dlake na gobcu omogočajo podvodne-
mu konju tipanje v blatni vodi.
Mačke z brki merijo razdaljo
v steklu
Na svetu uspevajo mnoge različne vrste praproti, od katerih
do bližnjih predmetov, da so nekatere stare že 350 milijonov let. Praproti se ne bo-
se ne zaletijo vanje. hotijo samo po gozdovih, temveč rastejo tudi doma, v sobi.
Še posebej zanimive so tiste iz “stekleničnega vrta”, ki ga
lahko pripraviš tudi sam.

Potrebuješ:
2 ali 3 pr apr
aproo ti (izberi majhne, kker
prapr er hitr
hitroo rras
as
astte jo), pr
prss t, pr od,
prod,
k oščk
oščkee ogl ja, vvelik
oglja, elik sstt eklen ali plas tič
plastič en kkozar
tičen ozar
ozarecec s šir okim
širokim
Andreu Llamas us tjem, vvelik
ustjem, elik
elikoo plas
plastt enk
enko,o, šškk arje, sstt ar
aroo žlico, močan tr ak
ak,,
trak
Šolska enciklopedija k akih 30 cm dolgo palico, vvodno odno rrazpršilk
azpršilk
azpršilko. o.
PETERO ČUTOV V SVETU ŽIVALI
Bogato ilustrirana knjiga na izviren način razlaga
delovanje čutil pri živalih in je dober učni pripomo- Praproti, primerne za rast v stekleničnem vrtu:
ček pri pouku biologije, saj šolarjem s prikazi iz
življenja živali približa pomen čutov v boju za ●gnezdas
gnezdasti ti sršaj,
obstanek. ●sr edoz
sredoz ems
emskk a pr
edozems apr
aproo t,
prapr
153 barvnih strani, 21 x 28 cm
Cena: 4000 SIT
●v enerini lasci,
Naročilnica na strani 29. ●pr apr
aproo t iz rrodu
prapr odu DaDavv allia

20

Kaj se potopi?
Preizkusite nekatere od teh predmetov in
ugotovite, kateri izmed njih plavajo
in kateri se potopijo.
Preizkusite sami !
Votli predmeti plavajo zato, ker je njihova
celotna gostota zaradi zraka v njih manjša od
gostote vode. Plastični lonček je gostejši od
vode, vendar pa plava, če je v njem zrak.
1. Vzemite prozoren plastični lonček, obrnite
ga “na glavo” in začnite potiskati v vodo. Opazili
boste, da se sploh ne polni z vodo.
2. Lonček še naprej potiskajte navzdol.
Potiskanje postaja vse težje, kajne? Zdaj po-
skusite lonček malce nagniti. Ali vidite mehur-
čke zraka, ki se dvigajo iz njega?
3. Zdaj, ko je ušel ves zrak iz lončka, je ta postal
gostejši od vode in se potopil.
Vodne sile
Ko spustimo čolniček v kad z vodo, nanj pritisne
voda s silo, ki ji pravimo vzgon. Če je teža čol-
nička manjša od navzgor usmerjene sile vzgo-
na, potem bo čolniček plaval, če pa je večja, se
bo čolniček potopil.
V MORJU ALI KADI VSI KOPAMO SE RADI
Kaj povzroča valove? Zakaj si moramo umivati zobe? Kaj
je trda voda? Pridružite se Arčiju in njegovim prijateljem in
zvedeli boste vse odgovore na zastavljena vprašanja ... in
celo več kot to! To je zabavna znanstvena knjiga za otroke
od petega leta starosti naprej. Vsebuje 12 eksperimentov,
ki jih lahko napravimo doma.
32 barvnih strani,
23 x 27 cm
Cena: 3.809 SIT
Naročilnica na strani 29.

Izdelava stekleničnega vrta 5. Če prst ni dovolj vlažna, jo orosi z vodo. Orosi zijo navzdol v prst in jo tako ohranjajo vlažno.
1. Razreži plastenko po sredini. S trakom pri- tudi liste in s curkom odstrani ostanke prsti s Če se steklenka tako zelo zarosi, da celo pra-
veži palico k žlici, da bo imela dolg ročaj. steklenke. Potem jo dobro zapri. proti ni več mogoče videti, je v njej premokro.
2. Na dno steklenke (ali plastičnega kozarca) V takšnem primeru jo za nekaj časa odpri.
natresi plast proda, pomešanega s koščki oglja, Nasveti: Zaradi lepšega videza vrt okrasi z nekaj kamni.
da bo prst temeljito drenirana. Praprotno steklenico postavi v svetel prostor, Ne uporabljaj lesa, ker gnije.
3. Skozi lijak dodaj toliko prsti, da lahko posa- vendar ne neposredno na sonce.
diš praprotne korenine vanjo, vendar ne več kot Ustekleničenega praprotnega gozda skorajda
do tretjine steklenke. Steklenko nagibaj toliko ni potrebno zalivati, saj praprot vsesa toliko
časa, dokler globina prsti v njej ni povsod vode iz prsti, kolikor je potrebuje. Dodatna voda Sue Johnson, Cher Cheryl yl EEvv ans
enaka. se izloča iz drobnih luknjic v listih. Ta voda, ime- MALI VRVRTN TN
TNAR AR
4. Z žlico na palici napravi luknjo v prsti. Spusti novana tudi vodna para, se nabere v obliki Učne ururee vr tnarjen
vrtnarjen
tnarjenja ja
praprot vanjo in jo z žlico učvrsti. Tako napravi kapljic na steni steklenice. Kapljice nato spol- Čudo
Čudovitvit vvodnik
odnik za pr v e po-
še z drugimi praprotmi. s k use v vr tnar
tnarss tvu. V kn
vrtnar jigi so
knjigi
opisani man
manjši,jši, a zanimivi vr t-
vrt-
nar
narss ki podvigi, ki jih malčki
lahk
lahkoo izv ede
izvede
edejo jo ttak
ak
akoo na pr os-
pros-
tem kkoo t v sstt ano
anovv an ju.
anju.
32 bar vnih sstr
barvnih tr ani
trani
21 x 25 cm
Cena: 2.502 SIT
N ar očilnica na sstr
aročilnica tr ani 29.
trani

21
 narava

Zveri
Zveri — Carnivora so največja skupina sesalcev, ki je prilagojena
plenilskemu življenju. Značilna zanje so ostra čutila, hitro in usklajeno
delovanje telesa ter t. i. zversko zobovje.
V zobovju so se jim poleg sabljastih podočnikov, s katerimi zgrabijo
plen, najbolj spremenili kočniki, ki so namenjeni razkosavanju plena. Na
četrtem zgornjem predmeljaku in prvem spodnjem meljaku so se grbice
zlile v močna in ostra grebena, ki se strižno stikata; ta dva zoba sta derača.
Sicer je pa prebavna cev plenilcev razmeroma preprosta, kajti mesna
hrana je bogata z lahko prebavljivimi beljakovinami.
Mnogo vrst zveri lovi plen posamič. Toda večji plen lažje ujame in ob-
vlada organizirana skupina plenilcev, zato so socialni odnosi pri nekaterih
vrstah zapleteni in temeljijo na hierarhični organiziranosti.
Plenilci niso nikoli tako številni kot njihov plen; razmerje v biomasi je
navadno 1 : 100 v korist rastlinojedov. To seveda pomeni, da zveri potre-
bujejo za svoj obstoj velika območja domovanja. Toda človek je pri marsi-
kateri vrsti zveri povzročil drobljenje prvotnega območja poseljenosti na
tako majhna ozemlja, da osamljene populacije v njih dolgoročno ne
morejo preživeti. Mnogim se je življenjski prostor tako skrčil, da so na robu
izumrtja.
Red zveri obsega 271 vrst, ki so tako raznolike, da so razporejene v
11družin; po današnjih nazorih sodijo k njim tudi plavutonožci.
Pri nas živi 13 vrst zveri, ki sodijo v 4 družine, to so:
●medvedi (Ursidae),
●psi (Canidae),
●kune (Mustelidae) in
●mačke (Felidae).
Medvedov (družina Ursidae) je na svetu 9 vrst, pri nas pa živi rjavi
medved (Ursus arctos). Njegovo močno telo meri v dolžino 150–250
cm, rep pa ima kratek. Največji samci tehtajo pri nas več kot 200 kg;
samice so občutno manjše. Medved stopa pri hoji po celem stopalu
(podplatar). Med našimi zvermi je najbolj izrazit vsejed. Hrani se z glivami,
gozdnimi plodovi, podzemskimi organi rastlin in njihovimi zelenimi deli,
nevretenčarji, glodavci in mrhovino. Pozimi miruje, vendar to ni pravo zim-
sko spanje. Telesna temperatura mu pade samo za 2°C; opazneje se
upočasni srčni utrip. Tudi če je zimska temperatura skozi več tednov pod
zmrziščem, medved vzdržuje visoko temperaturo z živahno presnovo. Ker
v tem času ne uživa tekočine, se mu začno v telesu kopičiti strupeni pro-
dukti presnove, zlasti sečnina. Dušik iz sečnine se mu ponovno vgradi v
telesne beljakovine, ki se odlagajo v sokrvici. Medvedovo “zimsko span-
je” je dejansko samo posebna oblika stradanja z možnostjo nevtraliziranja
strupenih produktov presnove. Samica pa v tem času tudi koti.
Prvotno območje razširjenosti rjavega medveda se je raztezalo po
vsem zmernem pasu severne poloble (severnoameriška podvrsta se
imenuje grizli), danes pa je marsikje iztrebljen. V Sloveniji je bil zaradi
preganjanja proti koncu 19. stoletja že zelo redek. Dvajseto stoletje je
dočakal v gozdovih kočevsko-snežniškega območja, od koder se je
občasno odpravil proti severu v Alpe in tolminske planine. Ob skrbnem
upravljanju z njegovim staležem v drugi polovici stoletja si je populacija
močno opomogla in šteje danes približno 350 živali. Ker potrebuje velika
in redko poseljena območja, je ohranjanje medveda eden največjih izzi-
vov varstvene biologije. Čeprav ga varuje niz državnih in mednarodnih
pravnih dokumentov, bo medved v Sloveniji preživel samo, če bo njegovo
varstvo uživalo tudi javno podporo.

ŽIVALSTVO SLOVENIJE
Knjiga Živalstvo Slovenije je eden dolgo pričakovanih ključev do zakladov narave v Sloveniji. Je izvirno delo vrhunskih slovenskih strokov-
njakov in raziskovalcev s področja zoologije in predstavlja zaokroženo podobo živalstva pri nas, njegovo pestrost ter vlogo v naravi in našem
življenju. Besedilo dopolnjujejo barvne slike in risbe. Podaja pregled živalskih skupin s pomembnejšimi in zanimivejšimi vrstami, ki živijo
na ozemlju Slovenije.
Knjiga je razdeljena v tri sklope. Uvodni del seznani bralca z biološko sistematiko, rezultati dosedanjega raziskovanja živalstva pri nas,
predstavi paleontološke podatke ter prikaže biogeografijo Slovenije s posebnostmi našega živalstva. Osrednji, najobsežnejši del je dejanski
prikaz živalstva pri nas in je razdeljen še v tri dele: nižji nevretenčarji, žuželke in vretenčarji. Ogrodje prikaza je živalski sistem z osnovnimi
opisi na ravni reda ali razreda. V tem okviru je najprej podana morfološka oznaka skupine, nato kratek opis telesne zgradbe, nadalje splošno
o ekologiji, prehrani in ploditvi. Sledijo podatki o številu vrst v svetu in pri nas ter predstavitev naših najbolj razširjenih, zanimivih in posebnih
vrst. V zadnjem delu je sistematski pregled vključenih vrst, seznam splošne literature in abecedno kazalo.
Ob prebiranju te knjige dobimo vsaj približno predstavo o izjemni pestrosti našega živalskega sveta in njegovi vlogi v naravi in našem
življenju. Je zanimivo in poučno branje za vse ljubitelje narave, učencem in dijakom bo v pomoč pri dopolnjevanju šolskega znanja, dobro-
došla pa bo tudi biologom, ki niso imeli sreče, da bi dobili takšno delo že v času študija.
Okrog 600 barvnih strani,
19 x 27 cm
Prednaročniška cena do izida: 25.000 SIT
IZIDE APRILA 2003

22

Hrana, zdravilo za
telo in dušo
Uravnavanje telesne teže
Za veliko ljudi velja, da je odločitev za spre-
membo v prehranjevalnih navadah spodbujena
z željo po izgubi čezmerne telesne teže. Če je
to naš cilj, se moramo zavedati, da je izguba teže
posledica zdravega prehranjevanja in telesne
aktivnosti.
Množica različnih diet nastaja pod pritiskom
modne in kozmetične industrije, ki nam dopo-
vedujeta, da se bomo počutili dobro samo, če
bomo tudi videti lepi. Porabljajo se ogromne ko-
ličine denarja za oglaševanje raznih “shujše-
valnih” jedi in pijač. To seveda pomaga nekate-
rim posameznikom, vendar smo prepričani, da
hujšanje s takšnimi živili ni obetavno.
Zakaj nekatere shujševalne diete
niso učinkovite?
Skoraj ne mine teden, da ne bi predstavljali
kake nove shujševalne diete. Čeprav bo na
začetku uspešna in bomo izgubili v prvih dneh
nekaj kilogramov, bo to samo posledica izgube
tekočine in ne odvečne telesne mase. Temu
neizbežno sledi razočaranje ali celo resni zdrav-
stveni zapleti. Na primer: visokobeljakovinska
dieta skozi daljše obdobje lahko vodi do spre-
memb v sestavi kosti in povzroči motnje v delo-
vanju ledvic. Dieta z nizko vsebnostjo maščob
ima lahko vpliv na hormonsko ravnovesje in
delovanje živčevja, ki se kaže v spremembi
razpoloženja in odnosa do samega sebe.
Ali lahko izgubimo pet kilogramov
v petih dneh?
Le če razumemo, kaj pomeni resnično
izgubiti odvečno telesno maso in kaj je le
navidezna izguba, bomo lahko tudi varno in
učinkovito uravnavali svojo telesno težo. Ko
hujšamo, zaužijemo manj hrane (manj kalorij),
to pa ima za posledico, da se zaloge glikogena
porabijo za nastajanje energije. Glikogen, ki se
nahaja v jetrih in mišičnem tkivu, je vezan na
vodni osnovi. Izguba teže, ki jo opazimo ob
pričetku hujšanja (diete), je preprosto samo
izguba tekočine, ki ni resnično zmanjšanje
telesne mase. Če s takšno dieto nadaljujemo
daljše obdobje, telo manjši vnos hrane zaznava
kot stradanje, zato skuša vsako jed ali pijačo
shraniti kot zalogo za glikogen in energijo. To
je t. i. shujševalni “plato”, znan vsem tistim, ki
vztrajno hujšajo. Čeprav ne jedo veliko, shujšajo
zelo malo.
zdravje in prehrana
Vicki Edgson in Ian Marber
HRANA, ZDRAVILO ZA DUŠO IN TELO
V sliki in besedi je predstavljenih sto živil, pomem-
bnih za trdno zdravje, hkrati z napotki, kako s spre-
membami v načinu prehranjevanja dosežemo boljše
telesno in duševno počutje. V zadnjem delu
knjige so zbrani tudi ustrezni recepti za
pripravo posameznih dnevnih obrokov.
160 barvnih strani,
19,3 x 26,3 cm
Cena: 5.990 SIT
Naročilnica na strani 29.
Dieta “jojo” povzroča motnje v delo- Sestavimo jedilnik za zdrav
vanju ščitnice in okusen dnevni obrok. Pozabi-
Ljudje, ki se odločijo za t. i. “jojojsko” dieto, mo na predsodke in preberimo naslednji razpo-
red, da bomo spoznali, kako je lahko povsem
so tisti, ki leta in leta preizkušajo najrazličnejše običajen dnevni jedilnik uravnotežen, raznolik in
diete. Ujeti so v začaran krog hujšanja, okusen. Seznanimo se le z nekaj primeri od
debeljenja, ponovnega hujšanja in končajo z priporočenih.
več težavami, kot so jih imeli na začetku. Zajtrk
Hitrost, s katero pretvarjamo zaužito hrano Kozarec svežega sadnega ali zelenjavnega soka, skupaj
v energijo, se uravnava z delovanjem žleze s katero koli od naslednjih jedi:
● prekajeni tofu,
ščitnice. “Jojojske” diete zmedejo občutljivo ● prosena kaša,
hormonsko ravnovesje, ki je odvisno od delo- ● navadni jogurt s sadjem in različnimi semeni (bučno,
vanja ščitnice, in posledica je upočasnjen meta- sončnično, sezamovo seme),
● kosmiči brez sladkorja ali misli z mlekom,
bolizem. Zaradi tega pa se upočasni tudi samo ● umešana ali zakrknjena jajca s paradižnikom ali
delovanje ščitnice in telo začne kopičiti zaloge gobami.
glikogena, namesto da bi jih sproščalo, in
izguba telesne mase je nemogoča. Dopoldanska malica
Izberite katerega od navedenih primerov:
Stres ● jabolko ali hruška s skuto,
Pri stresu se sproščata dva hormona — ● pest bučnih semen, mandljevih ali orehovih jedrc,
kortizol in DHEA. Stres spremeni hormonsko ● polovica avokada,
● koruzni čips.
ravnovesje in spodbudi shranjevanje hrane. Na
ta način ni mogoče shujšati, pa tudi dieta sama Kosilo
postane stresni dejavnik. ● Zelenjavna juha, veliko listnate solate in vsaj štiri vrste
Neravnovesje krvnega sladkorja zelenjave iz tega seznama: brokoli, zelje, buča, rdeče
Ugotovili so, da vsakdo, ki ima težave s korenje, gobe, mlada čebula, radič, cvetača, grah, slad-
ka koruza,
hujšanjem, ima tudi opazno neravnovesje v skupaj z naslednjimi živili:
nivoju krvnega sladkorja. Izboljšanje omenjene- ● skuta,
● kos pustih piščančjih prsi brez kože,
ga stanja je prva stopnja do uspešnega hujša-
● konzerva tune, sardin ali lososa,
nja! Ugoden vpliv je opazen tudi v razpoloženju, ali:
zbranosti, vitalnosti in v manjši želji po hrani. ● pečena riba z zelenjavo
Prepričani smo, da ni nadomestila za naravno ● in poleg tega še sadje, npr. banana, jabolko, jagode,
obarvano sveže sadje in zelenjavo. Hranila, ki konzervirano sadje brez sladkorja.
jih vsebujejo, spodbujajo delovanje žleze Popoldanska malica
ščitnice in ohranjajo zdravo presnovo. Vlaknine Izberite nekaj od naštetega:
v sadju in zelenjavi pomagajo pri izločanju ● vrsto sadja, kot npr. pomaranča, grozdje ali slive,
● pest različnih jedrc in semen,
odvečnih maščob iz telesa. ● dve rezini kruha iz ovsene ali graham moke,
Presenetljivo je, da potrebujemo maščobe za ● rezina avokada.
vzdrževanje normalne telesne teže. Esencialne
maščobne kisline, ki jih najdemo v oreških, Večerja
Zaužijemo visokovredne beljakovine, kot so:
semenih, ribah in oljčnem olju pripomorejo, da se ● riba, puran ali piščanec z najmanj tremi vrstami
lažje znebimo maščobnih zalog iz maščobnih tkiv. zelenjave
Prav tako kot dieta, je tudi redna telovadba in z rjavim ali neoluščenim rižem,
● riž ali rezanci z dušenim piščančjim mesom brez
zelo koristna za telo. Povečanje telesne dejav-
maščobe,
nosti nam včasih povzroča težave, saj smo ● tofu ali dušena mešana zelenjava, ki vključuje rdečo
navajeni, da delo opravljamo pretežno sede. Pa papriko in korenje, fižol, sladko koruzo, ingver, čebulo
vendar, nekaterim bo bolj ustrezalo, da se in gobe.
vpišejo v tečaj telovadbe, aerobike, fitnesa; Prigrizek pred spanjem
drugim je lažje, če gredo vsak dan na sprehod Izberite nekaj od naslednjega:
ali vsaj trikrat na teden peš do službe. ● skuta, dva ovsena keksa,
● banana,
● rižev kolač (brez soli in sladkorja).
23
 zdravje in prehrana

Pečena skuša s pomarančno Pelodi dreves

limonino omako Drevesa so prvi proizvajalec cvetnega prahu v
Sk
Skušauša je dober vir mašč obnih kislin ome-
maščobnih letu. Oblake zlatega prahu spuščajo že konec
ga-3, ki jih ttelo elo po tr
potr ebu
trebu
ebujeje za ohr
ohranan jan
anjan
janjeje zime in vse do zgodnjega poletja. Z alergijami
zdr
zdraa vih žil in zniž znižee v an
anjeje holes
holestter ola. Ribe
erola. so v Evropi in Ameriki povezane naslednje vrste
so bogat
bogatee z vit aminom E, ki pr
vitaminom epr
prepr eču
epreču
ečuje je dreves: javor, jelša, breza, gaber, kostanj, cedra,
zgošč
zgoščee v an anje je kr krvivi in je močan antioksi- leska, cipresa, jesen, oreh, oljka, platana, topol,
dant. Rib Ribje je meso je ok usno in v po
okusno povv eza
ezavivi hrast, vrba, brest. Intenzivnost cvetenja je pri
s pomar
pomaranč anč
ančoo in limono pos postt ane polno- teh drevesih odvisna od temperature okolja in
vr edno živilo, ki os
vredno oskrkr bi ttelo
krbi elo tudi z vit a-
vita- števila sončnih ur. Dejanski čas cvetenja pa je
minom C C,, ki vvar ar
aruu je ttelo
elo pr ed boleznimi
pred od tri do štiri tedne.
o žil ja.
žilja.
Recept za 2 osebi: Pelodi trav
● 1 man
manjša jša šalošalotk tk a,
tka, Cvetni prah trav je pogostejši od cvetnega
● ol jčno ol
oljčno je,
olje, prahu dreves. Travna polinoza (drugo ime za
● nas
nastr tr gana lupina 1/2 pomar
trgana pomaranč anč
anče, e, seneni nahod) prizadene večje število ljudi
● 2 žlici nas nastr tr gane limonine lupine,
trgane kakor drevesna polinoza. Cvetni prah trav je
● limonin in pomar pomarančni ančni sok
sok,, prevelik, da bi prodrl globoko v dihala, zato
● 200 g rib ribjeje jušne osno osnovv e, povzroča predvsem nosne in očesne težave,
● 1 man
manjši jši kkuhan
uhan kr om
krom pir
pir,,
ompir astmo pa le redko. S senenim nahodom so
● 4 ffile
ile
ilejiji sskk uše ali dr uge ribe po 1
druge 20 g,
120 povezane naslednje vrste trav: lisičji rep, boljka,
● 1 jedilna žlica dr obn
drobn
obnjakjak a,
jaka, pahovka, pasji rep, bilnica, ljuljka, mačji rep,
● nek
nekaj aj lis
listto v popr
poproo v e me mette, latovka.
● 50 g na navv adnega jogur jogurtt a. Cvetni prah trav najdemo visoko v atmosferi in

Prihaja
Priprava več kilometrov daleč nad morjem, kar pomeni,
V posodi z dv dvoo jnim dnom na ol jčnem ol
oljčnem ju
olju da se zelo širi. Lokalni ukrepi za preprečevanje
popr ažimo šalo
popražimo šalotk tk o, dodamo limonino in
tko, tega širjenja so torej jalovi. Seneni nahod je
pomar
pomarančno ančno lupino tter er sok
sok.. Prili jemo 2/
Prilijemo prisoten tudi v mestih, kjer je mnogo manj
3 jušne osno osnovv e s kr om
krom pirjem in začim-
ompirjem travnatih površin kot na deželi.
bami. Rib je ffile
ile je polo žimo v ogn jevv ar
je no V mestih, odvisno od lokalnih geografskih

cvetni
Ribje ileje položimo ognje arno
posodo, pr eli
preli jemo s 1/3 jušne osno
elijemo osnovv e in značilnosti, doseže koncentracija cvetnega
pos
postt a vimo v vr oč
očoo pečico, segr
vroč segree t o na prahu vrhunec dan ali dva po tistem, ko se ta
190°C
90°C.. Ribo peč pečemoemo 1 100 do 1 2 minut.
12 prah sprosti v naravi. Zanimivo je tudi, da
V mešalnik
mešalniku u zmešamo juho z vvsemi semi do- mestna vročina pomaga cvetnemu prahu pri
datki v kr emas
emastt o omak
kremas omako, o, ki jo pr eli
preli jemo
elijemo lebdenju. Koncentracija pri tleh je v mestu
nazaj v posodo in dodamo jogur t. Omak
pr

lis
emešamo, zno
premešamo,
pr eli
preli jemo peč
elijemo
ti popr
listi
riž
poproo v e me
em ali pol
rižem
pečene
znovv a segr
ene ribe. Jed odiša

jubno zzelen
poljubno elen
elenjaja
Omakoo
segree jemo in z nnjo
vimo z
odišavimo
mett e in ponudimo z div
javv o.
jo

jim
divjim prah!
Mnogim ljudem, ki trpijo za alergijo na
manjša kot na deželi. To seveda ni dobro, saj se
pogostnost alergij v povezavi z onesnaženostjo
zraka v mestih še povečuje, le-te pa se pojavljajo
že pri manjših koncentracijah cvetnega prahu.

Pelodi plevelov
Ko že mislimo, da smo varni pred cvetnim
cvetni prah ali pelod, pomenijo pomla- prahom dreves in trav ter končno odpremo
Ledena mangova sladica dni, poletni in jesenski meseci samo okna stanovanj, se pojavi nova vrsta alergenov
Mango je bogat vir be bett ak ar
aroo t ena, ki je
akar trpljenje in skrivanje po zaprtih pro- — cvetni prah, ki ga rodi plevel.
pomemben za vzdr vzdržž e v an
anjeje zdr
zdraa vih žil. storih z nepredušno zaprtimi okni in Rastlina, ki cvete najdlje, je navadna kislica.
Sladica je za pripr
pripraa v o pr epr
prepr os
eprosostt a in zzelo
elo vrati. Čeprav se nam včasih zdi, da so Cvetni prah prične oddajati že v zgodnjem
ok usna. Pripr
okusna. Pripraa vl jena se v hladilnik
vljena hladilniku u barvite vrtne rastline glavni pridelo- poletju in ne preneha vse do pozne jeseni.
ohr ani 2 do 3 dni.
ohrani valci cvetnega prahu, je večina cvetne- Pleveli, ki so povezani z večino alergijskih težav
Recept za 2 osebi: ga prahu vrtnega cvetja in grmovnic so: ščir, ambrozija, pelin, krišina, kopriva, trpo-
● 2 zr ela manga,
zrela prevelika in pretežka, da bi jo veter tec, kislica.
● 1 man
manjšajša banana, trosil daleč naokoli. To pomeni, da
● 3 ledene kkockock
ockee iz čaja popr
poproo v e memett e, moramo, razen v primeru, ko se vrtne- Ambrozija je izredno ploden plevel, njegovo
● 75 g nanavv adnega jogur
jogurtt a. mu rastlinju zelo približamo, iskati obdobje cvetenja na severni zemeljski polobli
Priprava problematične povzročitelje drugje. traja od avgusta do novembra (oziroma do
Vse ses
sestt a vine damo v mešalnik in zmeša- Dejansko moramo proizvajalce cvet- prvega mraza) z vrhom v septembru. Vsaka
mo v gladk
gladkoo kr emo. Z nnjo
kremo. jo napolnimo sstte- nega prahu, povezanega z vnetji nosne posamezna rastlina čez celo sezono rodi tudi
klene posodice in jih okr asimo z lis
okrasimo tiči
lističi sluznice, očesne veznice in astme milijardo zrnc cvetnega prahu. Našli so jih tudi
me
mette. N ames
amestto jogur
Names jogurtt a lahk
lahkoo upor abimo
uporabimo iskati drugje — med drevjem, travami na morju 600 km stran od obale. Raziskave
t ofu. in pleveli. kažejo, da je ambrozija izredno močan alergen,

24
pri katerem zadostuje že samo nekaj zrnc za Peter Howarth in Anita Reid
povzročanje napadov senenega nahoda. Druga
pomembna rastlina je krišina, ki tudi rodi velike
količine izredno močnega cvetnega prahu.
Življenje ŽIVLJENJE BREZ ALERGIJ
Kako ustvarimo dom za zdravo življenje brez alergij.
Uvodna poglavja predstavljajo najpogostejša bolezen-
ska stanja, alergene, izvore onesnaževalcev in njiho-

Nevihtna astma
Poročila z vsega sveta govorijo o hudih napadih
brez ve učinke na alergične ljudi. Poudarek v knjigi pa je
predvsem na izčrpnih navodilih za ureditev doma od
opremljanja do nasvetov o čiščenju in vzdrževanju.

alergij
144 barvnih strani,
astme, ki se pojavljajo v povezavi z nevihtami 19,4 x 26,3 cm
med sezono senenega nahoda. Ti napadi se Cena: 5.990 SIT
pojavljajo pri posameznikih, ki trpijo za senenim Naročilnica na strani 29.
nahodom, vendar pa navadno niso podvrženi
napadom astme. Izkaže se, da se pelod med
Kaj je to alergija?
hudo vlago pred nevihto pretrga, pri čemer se Podobni znaki se pojavljajo, kadar so tuje
Preprosto povedano je alergija nasprotna
sprosti veliko število škrobnih zrn z alergeni. beljakovine vbrizgane v telo, na primer ob
reakcija. Pogosto slišimo govorjenje: “Alergičen
Pelodna zrna sama so prevelika, da bi prišla v čebeljem ali osjem piku. Čeprav je koža očitno
sem na mačke!”, ali pa “Alergičen sem na to ali
globino dihal, medtem ko škrobna zrna, sama stično mesto, deluje kot pregrada in ščiti imun-
ono vrsto hrane!”, ali pa celo “Alergičen sem na
ali pa pomešana z drugimi delci v zraku (na ski sistem pred izpostavljanjem, razen če so jo
ponedeljke!”. V vseh teh primerih je samo-
primer avtomobilski izpuh), zaidejo ob vdihu beljakovine poškodovale ali pa vsebujejo
umevno, da je govor o vplivu nečesa neprijet-
globoko v dihala in povzročijo alergijske encime, ki prodrejo skoznjo. Alergijska reakcija
nega, česar posledica je neželeno povratno
reakcije v obliki astme. na koži je lahko neke vrste alergija na dotik,
čutenje ali ravnanje.
Kadar se pojavlja nevihtna astma, je vendar je lahko tudi odziv na tujo beljakovino,
Ko so si izmislili pojem alergija, za to je bil zaslu-
koncentracija peloda v zraku visoka, visoka ki je prišla v krvni obtok s prebavo ali preko sluz-
žen avstrijski zdravnik z začetka tega stoletja,
vlaga pripomore k nastajanju škrobnih zrn, ki nice v očeh, nosu ali pljučih.
Clemens Freiherr von Pirquet, je beseda
vsebujejo alergen. Občutljive osebe se morajo Imunski sistem se na tujo beljakovino odzove z
pomenila spremembo, bodisi dobro ali slabo,
tega zavedati, in če je vremenska napoved vnetjem. To se zgodi, ko postanejo dejavne
ne glede na način, kako se je telo nanjo
slaba, ostajati v zaprtih prostorih. posebne imunske celice v napadenem tkivu. Te
odzivalo. Dobra sprememba je pomenila
imunost, medtem ko je slaba označevala preob- izločajo kemijske snovi in pojavijo se znaki ome-
S pomočjo elektr
elektronsons
onskk ega mi- Slik
Slikaa zr na peloda ambr
zrna ozi
ambrozi je (Ambr
ozije Ambro-o- čutljivost. Sčasoma se je dobri pomen izgubil, jenega obsega, ki jih dejansko občutimo.
kr os
oskk opa si lahk
kros lahkoo podr obno
podrobno sia), nar
naree jena z elekt ons
elektons kim mikr
onskim o-
mikro- beseda “alergija” pa je postala pojem za imun- Vnetja imajo v strokovnem jeziku pripono “-itis”
ogledamo zr nca cv
zrnca cvee tnega pr a-
pra- s k opom. Bar
Barvv a na sliki ni nar
naraa vna,
hu. am
ampakpak je bila dodana pri izdela vi
izdelavi ske preobčutljivostne reakcije, medtem ko je in ime organa, na katerem se pojavijo. Nekaj
Pr
Praa v pelod tr
kriv ce
traa v je eden gla
cevv za seneni nahod.
krivce
vnih
glavnih slike.
pojem “imunost” povezan z dobrodejnimi tele- primerov: dermatitis (kožno vnetje), sinuzitis
snimi reakcijami. (vnetje obnosnih votlin), konjunktivitis (vnetje
očesne veznice).
Zakaj pride do alergijskih odzivov?
Z nasprotnim imunskim odzivom skuša telo Zakaj vnetje?
ubiti ali vsaj pregnati tujo beljakovino, ki ga je Imunski sistem v našem telesu je načrtovan za
napadla. Alergijska reakcija je s stališča telesa zaščito, tako da uniči ali izžene nosilce vseh
zaščitni mehanizem. Imunske oziroma odpor- tujih beljakovin, ker jih jemlje kot napad nase.
nostne reakcije se lahko pojavijo kot odziv na Ob okužbi zaščitni mehanizem bakterijo uniči
viruse ali bakterije, včasih pa tudi, neustrezno, in s tem je odziv končan. Pri tem se pojavi
na lastne beljakovine. Alergijske reakcije se oteklina, rdečina, bolečina in pospešen krvni
navadno pojavijo kot odziv na zunanje, nena- obtok — to je tudi razlog, da je otečeno mesto
lezljive snovi. vroče. Proces, ki vključuje povečanje števila
Kadar so ti zaščitni odzivi naperjeni proti belih krvnih telesc (poznane kot nevtrofilne
načelno neškodljivim beljakovinam, postane bele krvničke) v krvnem obtoku, se imenuje
reakcija sama — ne pa snov, proti kateri je razdraženost ali vnetje.
uperjena, — žarišče problema. Večina alergij, ki Pri alergijski reakciji je podobno, le da je
grenijo ljudem življenje, sodi v to kategorijo. razdraženost navadno manjša. Beljakovine
oziroma alergeni so inertni (ne živi tako kot
Kateri deli telesa so prizadeti? bakterije) in se nahajajo v okolju, v katerem
Alergijske reakcije se pojavljajo navadno na živimo, zato je ta vrsta vnetja trdovratna, posle-
tistem delu telesa, kjer je sprožen imunski dica pa so znaki, ki jih občutimo.
sistem. Delci, ki jih vdihavamo, povzročajo V nasprotju z imunskimi odzivi telesa, kjer se
reakcije v nosu in dihalnih poteh. Če se ti delci krepijo nevtrofilne bele krvničke in se borimo
naselijo na površini očesa, se znaki pojavijo tudi proti bakterijam, nastaja pri alergijskih reakcijah
tam! Beljakovine, ki jih pojemo, bodo vzrok za druga vrsta belih krvnih telesc — eozinofilne
prebavne motnje ali pa, če gredo v kri, bele krvničke (eozinofilci). Drugačen tip belih
posledično za različne bolezenske znake na krvnih celic (levkocitov) nastane zato, ker je
koži, v sklepih, ožilju in centralnem živčnem imunski odziv na alergene drugačen od odziva
sistemu ter v nosu in pljučih. na infekcije.

25
 popotovanja
Roman Kv at
Kvat er
ater nik o dr
ernik užins
užinskkem
družins
po
potto v an ju z jadr
anju nico Hor
jadrnico Hornn 2000 ok oli
okoli
sv
svee t a
Ko se gore
premikajo
proti tebi
Tako kot večina “zasvojencev” z mor-
jem se je tudi Roman Kvaternik, idejni
oče in vodja projekta Horn 2000, v mor-
je zagledal že v otroških letih. Želja, da
bi objadral svet, je v njem zorela leta
in leta. Njeno uresničitev je opisal v
knjigi Horn 2000: prva navtična ekspe-
dicija na Antarktiko, 1999—2002; nekaj
drobcev s poti sva omenila v pogovoru
za Idejo. Sicer pa se Roman Kvaternik
pripravlja na poletno plovbo po Egej-
skem morju, kjer se mu lahko med ma-
jem in septembrom pridružite tudi sami.
Projekt Horn 2000 je bil plod vaših
dolgoletnih želja in znanja. Kaj je bil
tisti ključni moment, da ste začeli
delati na njem?
Že v knjigi sem napisal, da ne morem govoriti
o ključnem elementu. Na tem projektu sem
delal vse življenje, saj ga ne moreš narediti čez
noč. V Sloveniji nimamo konzorcijev, ki bi lahko
postavili večmilijonski projekt na noge, ne da bi
se nekdo za to žrtvoval. Tudi Maxi Jena, barka,
za katero stojijo velika slovenska podjetja in je
ugledala luč sveta v lanskem letu, je skoraj ena-
ko zahteven projekt, le da je z njim povezane
ogromno logistike. Pri Jeni je bil glavni izziv v
novih materialih, pri Hornu pa je šlo za prvo slo-
vensko navtično ekspedicijo na Antarktiko, ki
je bila v drugi fazi narejena zato, da bi pridobil
čim več sponzorjev. Pokazalo se je, da je sred-
stva nemogoče zbrati, pa čeprav je solastnik
barke Američan.
Zadovoljen sem, da je bil ta projekt v celoti izpe-
ljan na slovenskih tleh. Dosegli smo še eno veli-
ko stvar: izvedli smo prvo slovensko šolanje na
daljavo. Otroka sta se šolala preko interneta, na
26
tisoče in tisoče milj oddaljenih lokacijah. Po-
kazalo se je za izjemno uspešno. Lahko rečem,
da sem na ta način dokazal, da pri projektu
nisem poskrbel samo zase, ampak tudi za tiste,
ki so bili z mano. Nihče ni utrpel kakršne koli škode.
To so vzroki, zaradi katerih se tega projekta ne
da uresničiti, če nisi zagnan že dolga leta. Za
tem so leta in leta zapiskov, poznavanja tehno-
logije barke in različnih poslov. Sam sem zado-
voljen, je pa pri vsakem projektu cena, ki jo pla-
čaš za to, da uspeš. Ta cena pa je odvisna od
vsakega posameznika.
Na pot okoli sveta se niste podali le z
družino, temveč tudi s člani posadke,
ki so se na vsaki etapi menjavali. Za
jadranje pravijo, da je nekakšen test
odnosov. Kakšni odnosi so nastali
med ljudmi, ki so bili na barki?
Moram priznati, da smo imeli odlične odnose z
večino članov posadke. Seveda so bile tudi črne
ovce, te samo potrjujejo pravilo. Na ladji je bilo
lahkotno vzdušje, nobenih velik pritiskov itn.
Mislim, da imajo vsi, ki so sodelovali pri tem
projektu, dobre izkušnje in bi se ponovno podali
z menoj na pot. Tudi družinsko smo delovali
izredno harmonično.
Vsekakor pa se po tolikih letih prihajanj in
odhajanj spremeniš in postaneš drug človek.
Življenje samo nas vzgaja in nas spreminja.
Nekje sem prebral odlomek, ki ga je napisal
neki svetovno znan filozof, ki je rekel, da se lju-
dje spreminjamo tako in drugače, v končni fazi
pa se vse začne in konča pri družini. To se mi
zdi zelo lepa misel. Tudi sam tako razmišljam.
Kako sta sinova sprejela vašo od-
ločitev o jadranju okoli sveta, ko ste
jima jo prvič omenili? Navsezadnje
spominja na potovanja iz knjig Julesa
Verna.
Naši otroci jadrajo od starosti štirinajstih dni. Ko
je imel Tim štirinajst dni, se je v košari na Elanu 31
udeležil Barkolane. Sinova imata jadranje v krvi.
Nikoli nismo imeli težav, ko smo se lotevali novih
projektov. Vedno smo imeli v mislih, da bomo šli
nekoč sami okoli sveta, zato je bilo to tudi za otroke
izpolnitev življenjskega sna, ki je bil naš, starševski
sen. Na srečo mi je žena vedno stala ob strani. Ko
smo se vračali domov, so bili otroci po eni strani
žalostni, po drugi strani pa veseli, da bodo spet
videli stare starše in prijatelje. Res pa je, da so
morda sedaj malce zasičeni z barko, pa tudi veliko
šolskih obveznosti imajo, ki jih sedaj veliko bolj
silijo v učenje in delo, kot so bili vajeni prej.
Vprašanje pa je, kaj je boljše: pouk, učenje in
naloge vsak dan, se pravi red, ali akademski način
izobraževanja, kjer vse leto pripravljaš gradivo in
imaš izpit, ko si sam zaželiš. Mislim, da je ta drugi
način boljši. Tudi če bodo kdaj nadaljevali šolanje,
bodo ta način že obvladali.
Brala sem, da je bila na začetku vaše
zasvojenosti z morjem bolezen, in sicer
astma.
Ja, to sem opisal v knjigi. Starši so postavili vikend
v Istri in stalno prihajanje na Obalo je v meni
vzbudilo neomajno ljubezen do morja. Pogled na
bela jadra v daljavi, ki so bila takrat še redkost,
pogled na morje samo, sonce, vetrič, ki ti gladi lase
in piha čez obraz, pa tisti lepi sončni vzhodi in
zahodi, nebo, polno zvezd ... To so stvari, ki si jih
človek zapomni. Jaz sem že po duši malce bolj
romantičen človek in imam rad take stvari. Mislim,
da to ni zadnji projekt, ki sem ga naredil v življenju.
 Hasle
Hasleyy C C.. Her
Herrr eshof
eshofff
J ADRALSKI PRIR OČNIK
PRIROČNIK
Jadr
Jadran an
anjeje je ttesno
esno po povv ezano z narnaraa v o, zat
zatoo tis tim, ki
tistim,
poznajo zak onit
zakonit
onitos os ti vr emena in sskrivnos
vremena krivnos ti na vi-
navi-
gaci
gacije,je, nudi mnogo vveč eč zado
zadovv ol js
oljs tv
jstv a. V kn
tva. jigi so po-
knjigi
dr obno opisane mor
drobno mornarnar
narss k e vveščine,
eščine, ttehnik
ehnik
ehnikaa
jadr
jadranan
anja ja v vvseh
seh rrazmer
azmer
azmerah,ah, rrazlični
azlični mane
manevrivri od priv e-
prive-
z o v an
anjaja do vvar ar nega sidr
arnega sidranan ja, z
anja,
mo
mott orjem in pod jadri — vvse, se, kkar
ar
mor
moraa vvede ede
edetiti sskiper
kiper in kkorisoris ti
oristi
v sak
sakemuemu članu posadk posadke. e.
Jadr
Jadrals als
alskiki prir očnik je vvodič
priročnik odič za
jadr
jadranan
anje je v vvseh
seh le tnih časih, v
letnih
v sak
sakem em vr emenu, kjer
vremenu, kjerkk oli in ne
glede na izk ušn
izkušn je.
ušnje.
232 bar vnih sstr
barvnih tr ani,
trani,
14 x 2 211 cm
Cena: 6.890 SIT
N ar očilnica na sstr
aročilnica tr ani 29
trani

Portugalci, ki sami sebe imenujejo

narod pomorščakov, imajo rek, ki
pravi, da če hočeš spoznati boga, pojdi
na morje. Imate tudi sami te izkušnje?

Ena od prednosti življenja ob morju je,
da lahko vsak dan gledaš spreminja-
joče se modrine in sinjine morja. Kaj
pa vam barve povejo o stanju na morju?
To je pravzaprav dobro vprašanje, čeprav nisem
nikoli razglabljal o tem. Vsakdo ima najraje lepo
vreme: sinjemodro nebo, modrina morja, zraven
pa bela jadra, sonček in toplota, ki te nežno
boža in spravi v dobro voljo ... Ko pa postane
enkrat siva monotonija in se vsuje dež in po-
stane še bolj sivo, temačno, do skoraj čiste
črnine na obzorju — to so stvari, ki ti dajo misliti.
Seveda se zato izogibamo t. i. “scuolam” sredi
oceanov, kajti v to črnino nihče ne mara iti. To
so znaki, ki jih moraš spoznati in jih čim bolj
upoštevati. Vedno sem trdil, da je morje treba
spoštovati, pa bo tudi ono do tebe milo in
prijateljsko. Če pa ga ne spoštuješ, boš prej ali
slej pogubljen.
Najvišji valovi, ki ste jih doživeli v
slabem vremenu, so merili od 12 do 14
metrov. Kako bi jih opisali nekomu, ki
jih ni doživel?
To so gore, ki se pomikajo proti tebi. Utopično
si je predstavljati, da boš proti takim valovom
plul. Vedno se pluje z valovi, in ko se začne
morje dvigati, moraš imeti malo občutka, da se
obrneš v tisto smer, kamor grejo valovi. Kajti ko
so valovi že izjemno visoki, se je prepozno in
nevarno obrniti. Val se namreč postavi pred
barko kot stena in izjemno težavno je pluti z
valovi. Morje te enostavno prehiteva, sile na
krmilo so ogromne. Takrat nihče ni mogel
krmariti več kot dve, tri ure. Avtopilot seveda
sploh ni mogel delati. To je malce zastrašujoče,
vendar pa so te razmere izjemno redke. Pojavijo
se v izredno južnih in severnih oceanih. Pona-
vadi so posledica ciklonov, ki se dogajajo v
realni oddaljenosti. V glavnem se za to izredno
slabo morje ve preko instrumentov, ki so na
barki, tako da se lahko vedno kam skriješ. Mi
takrat tega nismo mogli storiti, zato smo spre-
menili pot in naš takratni medetapni cilj.
S tem bi se absolutno strinjal. Res pa je, da
moraš biti na morju tudi nekaj časa sam. Če se
ne motim, sem tudi v knjigi napisal, da je resnica
v tišini. Morda je res prav ta tišina nekakšen stik
z bogom, če lahko temu tako rečem. V tišini ima
človek čas za razmišljanje. Okoli je morje,
vreme, kakršno koli že je, ampak takrat se res
lahko poglobiš sam vase. Lahko bi rekel, da
dosežeš neke vrste nirvano, začutiš toplino
tistih, ki jih takrat ob tebi ni, svojih dragih, spo-
znaš, koga imaš rad, zakaj živiš, spoznaš glo-
bino svoje duše in poskušaš razumeti tudi vse
druge. To se mi zdi močan argument in zago-
tovo je eden od razlogov, zakaj se vedno znova
vračamo na morje. Morje ni samo jadranje,
tekmovanje, uganjanje norčij, sončenje itn.
Morje je tudi spoznavanje jaza in mislim, da bi
vsak človek moral imeti priložnost to spoznati.
Breda Biščak
Spletna stran: www.horn2000-klub.si

27
 narava

Barje ali Izt

dar
ok Geis
Iztok
LJUBLJ
Geogr
Geograf
Geistter
LJUBLJANSK
af
er,, Da
ANSK
ANSKO
afss ki, ek
darss ki oris edins
zgodo vins
vinskk em pr
zgodovins
Davv orin TTome
O BARJE
ološ
ekološ
ološki,
edinstv tv
tvenega
prerer
erezu,
ome

ki, hidr ološ

hidrološ
enega ek
ološki, ki, biološ
osis
ekosis
ki in gos
biološki
osistt ema — močvirja v
pree ž e t z žlahtno go
ezu, pr
po-
gospo-

govv orico

močvirje?
“Nekdo pa je vvendar
endar
da močvirje lljubi.”
jubi.”
le poklican za tto,
endarle o,
pesnikaa in R
pesnik
zago
zagovv or
odse
Da
nik
ornik

Davv orina TTome

202 sstrtr
Cena: 9000 SIT
N ar
Roožanč
nikaa nar

ome
žančee v ega nagr
naraa v e Izt
odsevv ajo s subtilnih ffoo togr
omett a.
ani, bar
trani,

očilnica na sstr
aročilnica
ok
okaa Geis
Iztok
ograf

vne ffoo togr

barvne

tr
ograf

ani 29.
trani
af

af
ajenca tter
nagrajenca

afii j biogr af
biograf

afii je, 2
21
er vvelik

1,5 x 30 cm
elik
Barvv e Barja
Geistt erja. Bar
ega
elikega

afaa in ffoo t ogr af

afaa
ograf

Ax el Hambr
Axel aeus
Hambraeus
Že davno ni več slišati zamolklega topotanja bizonjih čred in rimskih legij,
živahnega ploskanja bobrov in cesarskih ladij na Ljubljanici, zateglih kri-
kov žerjavov in prepotenih fakinov, mlaskanja ljubljanske gosposke ob
želvji juhi in turščičnem soku, zabeljenim s prhkim luštrekovim kropčkom
tam nekje na morostu, in že davno ni več videti žgalnih daritev niti z jeze-
rišča niti z mahu, ne drevakov in ne celakov, ne vojščakov in ne brodnikov,
ne mošnjičkov z zlatom in ne vreč soli, ne veprovih zob okrog vratu in ne
podavljenih cip okrog pasu. Vse to je izginilo, kot bi se nekam pogreznilo.
Ne, ni jih vzelo močvirje, se tolažimo, vzel jih je čas.
Voda bo, so rekli stari Maharji, sprijaznjeni z bližajočo se povodnijo. Ko
reka diha globoko, poplavlja, ko diha plitvo, se ji dušijo prsi. In Ljubljanica
je takšna reka in Ljubljansko barje so njena pljuča. Dvesto let so jo pre-
badali, rezali in žgali, vstavljali so drene, česa le niso poskušali, da bi šota
izginila iz njenih neder; iztrebiti so jo hoteli do polževih tal, zato so pod
krajem devetnajstega stoletja, ko se je v neučakanosti zazdelo, da je
močvirje že izgubilo identiteto, skušali čimprej pozabiti staro ime in mu
odtlej govorili, da je barje. Z umetno, prazno besedo so hoteli kronati
zgodovinsko očiščenje. A ni preteklo veliko časa, ko je Ljubljanica s pri-
toki planila v svoje močvirje s podvojeno močjo, razdrla štradone, odvlekla
vlačuge in se razlila po požarnicah. Ljubljanica, ki se je smela poslej le
še plaziti skoz svojo prsno kotlino, je vsake toliko časa vstala z
apokaliptično močjo in jezerišče je vsaj za hip spet oživelo. Zakaj
močvirski duh Premrl je grozen in nespokojen. Prav dobro namreč ve,
da se njegov dom zlagoma, a nezadržno pogreza. Da so pobožne želje,
da bi močvirje osušili, samovšečna žetev, genialni načrt za dokončno reši-
tev otročje igre in cesarsko-partijske zahteve “napravite mi iz močvirja
kaščo” zblodele sanje.
Kar znanstvenik ve, pisatelj še vedno lahko pove. In včasih celo mora.
Iztok Geister

28
 zabava in prosti čas

Tehniška založba Slovenije nagrajuje

R ezult
ezultati ati žr eban
žreban
ebanja ja nagr ad iz pr
nagrad pree jšn
jšnjeje š t e vilk
vilkee
IDEJE VPRAŠANJE ZA 2000 SIT
N a vpr ašan
vprašan ja, ki so bila ob
ašanja, ja
obja vl
javl jena v Ide
vljena ji, smo pr
Ideji, e-
pre-
jeli zzelo
elo vvelik
elik
elikoo pr
praavilnih odgo
odgovv ororoo v. Med nnjimi jimi smo Kateri izmed dragih in okrasnih
30. decembr
decembraa 2002 izžr ebali nasledn
izžrebali naslednje je nagr ajence:
nagrajence: kamnov je rdeče barve?
● Gla
Glavnovno nagr ado: rračunalnik
nagrado: ačunalnik P entium (br
Pentium ez
(brez VSEVEDNIK
monit
monitorja)orja) je pr
preejel MARJ
MARJAN AN BLAŽEK, 768 sstr
tr ani,
trani,
L jubl jana.
jubljana. A GRANAT B MALAHIT
13 x 21 cm
21
● 2. nagr ado: bon v vr
nagrado: ednos
vrednos
ednosti ti 50.000 SIT C OLIVIN D ONIKS
je prpreejel IV AN
IVAN
ANA A MARINŠEK, N aklo.
Naklo.
Cena: 9.860 SIT
● 3. nagr ado: kkalk
nagrado: alk ulat
alkulat or v vr
ulator ednos
vrednos
ednosti ti 1 5.000 SIT
15.000 Pr
Praa vilni odgo
odgovv or napišit
napišitee na nar očilnico
naročilnico
je prpree jel NEJC SKV ARČA
ARČA,, R
SKVARČA Roo vt e.
vte. s podaj v rrubrik
ubrik
ubrikoo “Odgo
“Odgovv or na vpr ašan
vprašan
ašanje je
● 4. nagr ado: kn
nagrado: jigo Pr
knjigo atik
atikaa za rrado
Pratik ado
adovv edne sstt arše za 2.000 SIT”. Vsak Vsakemuemu pošil jat
pošiljat el
jatel ju s
elju Za prpraa vilni odgo
odgovv or
je prpree jel OMO JJANK ANK
ANKO OVI Č, Loš
VIČ, Loški ki po
pottokok.. pr
praa vilnim odgo
odgovv or om bomo poslali bon za
orom IQ-t es
estt a bo izžr
IQ-tes eba-
izžreba-
● 5. nagr ado: kn
nagrado: jigo Leksik
knjigo Leksikonon slik
slikarar
arss tv
tvaa pr
preejme
SLA
SLAVK VK
VKO O FIŠER, Čr na na K
Črna Koror oš
oškkem.
oroš
2.000 SIT SIT,, uno včl jiv pri nak
včljiv
unovčl upu kn
nakupu knjigjig nec prpree jel kn jigo ALI
knjigo
● Med nar očniki kn
naročniki jig je bil žr
knjig žrebeb naklon
naklonjen jen naše zalo žbe v vr
založbe ednos
vrednos
ednostiti nad 4.000 SIT SIT.. PTICE RES IZGIN-
DANIJEL
ANIJELU U LANGUSU iz Kr Kran an ja.
anja. J A JO
JO..
Pri is
iskk an ju odgo
anju odgovv or
oroo v na ttoo in na mnoga 202 sstrtr ani,
trani,
dr uga vpr
druga ašan
vprašan ja vvam
ašanja am bo v pomoč naš 14,5 x 2 7,5 cm
27,5
VSEVEDNIK. Cena: 1 0.9
10.9 75 SIT
0.975

Med nar očniki kn

naročniki jig, ki jih najde
knjig, najdett e na Izžr ebani pošil
Izžrebani jat
pošiljat el
eljj
jatel
s tr aneh IDEJE, bomo izžr
traneh ebali kkupca
izžrebali upca in pr
praa vilnega gesla na-
ga nagr adili z znans
nagradili tv
znanstv enim kkalk
tvenim alk ulat
alkulat orjem
ulatorjem gr adne križank
gradne križankee bo
C ASIO FXFX-1-115MS.
-11 pr
pree jel kn jigo LEKSI-
knjigo
KON RAS TLINSKIH
RASTLINSKIH
B OG
OGAS AS
ASTEVTEV
Med no vimi nar
novimi očniki rree vi
naročniki je ŽIVLJENJE
vije 14.000 gesel, čr no-
črno-
IN TEHNIKA ali TIM bomo izžr ebali tri na-
izžrebali bele risbe in bar vne
barvne
gr ajence, ki bodo pr
grajence, pree jeli bon pod
podje je tja
jetja f o t ogr af
afii je.
ograf
FANT
ANTASAS
ASYY (f
(foo togr af
afss ki in digit
ograf alni sstudio)
digitalni tudio) 688 sstr tr ani,
trani,
v vr ednos
vrednos ti 1
ednosti 0.000 SIT
10.000 SIT.. 17 x 2 244 cm
Cena: 1 0.3
10.3
0.31 11 SIT
 dobro je vedeti

Cena PRIROČNIK ZA VARNO

IN ZDRAVO DELO
Varnost in zdravje pri delu je
pojem velikih razsežnosti, saj
obsega aktivnosti delovnega

človekove mesta v vseh fazah nastajanja in

uporabe, s ciljem zagotoviti de-
lavcu varno in zdravo delo v vsej
njegovi delovni dobi.
520strani,

varnosti
Ena človekovih najpomembnejših aktivnosti v življenju je
12,2 x 19,2 cm
Cena: 11.990 SIT
Naročilnica na strani 29.

Prav to znanje, podkrepljeno z izkušnjami, pa je zbrano v Priročniku

njegovo delo. Zanj prejema plačilo, ki mu omogoča pri- za varno in zdravo delo — praktičnem vsakdanjem pripomočku za vse
dobitev življenjsko potrebnih dobrin. Predstave ljudi o delu tiste, ki se trudijo znižati količnik odsotnosti z dela zaradi poškodb in
so zelo različne, v eni točki pa smo si vsi enotni: nihče ne poklicnih bolezni.
želi biti poškodovan ali bolan; vsi se zavedamo, da poškod- Knjiga, delo štirinajstih avtorjev, strokovnjakov za različna področja,
be in bolezni oslabijo oziroma lahko celo onemogočijo obravnava področja tehnike — gradbeništvo, kemijo, biologijo, hrup,
naše sposobnosti za delo, torej zmanjšajo ali izničijo notranje okolje, alkohol in droge ... — medicine, industrijske psihologije
osnovo za življenje. in državne uprave. V njej so primeri analize nezgod pri delu ali nevarnih
pojavov, saj si brez analize ni mogoče zamisliti gospodarnih in ustreznih
Poškodbe in bolezni ne izbirajo trenutkov nastanka. Pojavijo se takoj, preventivnih ukrepov, pri njihovi izbiri pa Priročnik postreže tudi s
ko smo mi — ljudje, omogočili zanje ustrezne razmere. Doma smo sami praktičnimi nasveti v obliki podatkov.
tisti, ki moramo skrbeti za primerno zaščito, v službi pa je poleg lastnega Znanje je torej osnova varnemu delu, zato je moto knjige:
delovanja za našo varnost zadolžen tudi delodajalec. Samo v harmoniji “VARNOST JE V GLAVI!”
obeh se da doseči visoko stopnjo zaščite, ki se izkazuje z nizkim
količnikom odsotnosti z dela zaradi poškodb in poklicnih bolezni.
Osnova za zmanjšanje poškodb in poklicnih bolezni je znanje, ki si Nagradno vprašanje:
ga lahko pridobimo z izkušnjami ali iz strokovne literature. Žal je večina Kaj pomenijo navedeni varnostni znaki?
izkušenj takih, da so neponovljive in jih doživimo samo enkrat. Na
vprašanje, v čigavem interesu je, da so delovna mesta varna in zdrava,
odgovor ni težak. V razmislek so nam lahko naslednje številke: v letu
2002 se je v Sloveniji zgodilo kar 25 000 nezgod, ki so terjale 26
življenj! Poleg tega pa je nekoristna obremenitev delavcev zaradi
odsotnosti znašala 5,4 milijarde SIT, da o obremenitvi zdravstvenega
zavarovanja sploh ne govorimo. Veliko nezgod bi lahko preprečili z Odgo
Odgovv or
oree vpišit
vpišitee na nar očilnico na sstr
naročilnico tr ani 29.
trani
ustreznim znanjem, strokovnim ali poljudnim.
 nagradna križanka

Rubriko za vpis gesla nagradne križanke in nagradni razpis najdete v poglavju Tehniška založba Slovenije nagrajuje na strani 29.

31