STROKOVNI PRISPEVEK
Preprosta glasbila
Barbara Rov{ek, Nada Razpet
fotografije: Barbara Rov{ek, Nada Razpet, Goran Iskri~
Svirilili, svirilili,
glasbenika smo dobili.
Sviri sviri svirilaja,
vsakih pet minut je vaja.
Vse poslu{a in strmi,
sviri sviri svirili
Pedenjped igra brez not,
brez posluha in pomot.
Niko Grafenauer: Glasbenik
BRENKALA
Potrebujemo rebraste plastenke
s prostornino 1,5 litra, elastike, v`i-
galice ali drobne lesene pali~ice.
Odrasla oseba naj s {karjami ali
ostrim no`em izre`e v plastenko pre-
cej veliko odprtino, kot ka`e slika.
Izrezana plastenka in druge potreb{~ine
Plastenka deluje kot resonan~na
{katla, ki zvok oja~a. ^ez odprtino
otroci napnejo nekaj elastik tako,
da se te ujamejo v rebra. Elastik naj
ne bo preve~, da se plastenka ne
Da bodo Pedenjpedove glasbene vaje pestrej{e, mu
bomo pomagali izdelati {e nekaj preprostih glasbil.
U~enci lahko ob tej dejavnosti povezujejo znanje,
ki so ga pridobili pri razli~nih predmetih, na primer
pri matematiki, spoznavanju okolja, naravoslovju
in tehniki, naravoslovju ter seveda glasbi, ~e se nam
posre~i glasbila dobro uglasiti.
oddaja nihajo~a struna, odvisna od
napetosti strune. Napetost strune
spreminjamo z navijanjem strune
na vijak na vratu kitare, mandoline
ali violine, napetosti na{ih elastik
pa spremenimo z navijanjem elastike
na v`igalice (pal~ke) na zadnji strani
plastenke. Kako dobro bomo uglasili
brenkalo, je odvisno od na{ega
posluha, lahko pa si pomagamo tudi
z drugimi glasbili (tako kot ugla{u-
jejo svoja glasbila glasbeniki na za-
~etku koncerta).
Napetost elastik lahko uravnavamo
z navijanjem na v`igalice.
deformira. Brenkalo je skoraj kon-
~ano, moramo ga le {e uglasiti.
Vi{ina zvoka, ki ga oddaja nihajo~a
elastika, je odvisna od njene napeto-
sti. Enako je vi{ina zvoka, ki ga
Ugla{evanje violine
PANOVE PIALI
Za komplet pi{~ali potrebujemo
dober meter PVC-cevi z notranjim
premerom 11,2 cm ali enako dolgo
cev iz tr{e plastike (cev za izolacijo
elektri~nih kablov), barvne lepilne
Napete elastike trakove, {karje, malo plastelina ali
LETNIK 10 / [T. 3 / POMLAD 2006 NARAVOSLOVNA SOLNICA 21
 STROKOVNI PRISPEVEK

Ton Barva Frekvenca [Hz] Dol`ina cevi [mm]

c1 bela 262 328
d 1
rde~a 294 290
e 1
oran`na 330 258
f1 rumena 349 243
g1 zelena 392 216
a 1
modra 440 193
h 1
vijoli~na (roza) 494 170
c2 ~rna 523 159

Spodnji konec cevke zama{imo s plo{~ico in
zatesnimo s plastelinom ali trajnoelasti~nim
kitom.
trajnoelasti~nega kita in plasti~ne
kro`ce s premerom, ki je pribli`no
enak zunanjemu premeru cevk.
Iz votlih cevk lahko izvabimo zvok
na preprost na~in, tako da s koncem
cevi udarjamo po dlani. Zasli{imo
pokajo~ zvok. Njegova vi{ina je
odvisna od dol`ine cevke, jakost pa
tudi od njenega premera. Dlje tra-
jajo~ zvok z enako vi{ino pa dobimo
iz cevke, ~e jo na eni strani zama-
{imo (lahko kar s palcem, ~e igramo
na eno samo cevko), njen drugi
konec pa prislonimo k ustnicam
in pihnemo ~ezenj kot deklica na Cevke na ustrezne dol`ine nare`emo
sliki. ^e spodnji konec cevke ni zama- `e prej. Enako dolge cevke ozna~imo
{en, se nam to zlepa ne posre~i. Ko
zlepimo skupaj nekaj cevk razli~nih
dol`in, nastanejo Panove pi{~ali.
Od dol`ine cevi je odvisen osnovni ton, ki ga zaigramo na cevko.
Razli~no dolge cevke oddajajo zvoke
razli~nih vi{in. O tej temi je `e pisal
G. Planin{i~ v Naravoslovni solnici
(letnik 8, {t. 1, jesen 2003). Od tam
povzemimo tabelo, ki pove, kako
dolge cevke potrebujemo za igranje
zvokov v osnovni C-durovi lestvici
(v eno~rtni oktavi), izberimo pa tudi
enake ozna~evalne barve.
Od zapletenosti skladb, ki bi jih radi
izvajali na Panove pi{~ali, je odvisno,
kako dolge cevke in koliko jih potre-
bujemo. Za pesmico Ku`a pazi po-
trebujemo samo tri, cevke za tone c,
d in e, ali kraj{e (~e za~nemo eno
kvinto vi{je) g, a in h.
z lepilnim trakom enake barve
(to nam poenostavi tudi notni
zapis, vsakemu tonu ustreza dolo-
~ena barva). Otroci cevke zama-
{ijo na enem koncu tako, da jih
vtisnejo v tanko plast plastelina
ali kita, ki so ga nanesli na eno
stran plasti~nega kro`ca, kot ka`e
slika.
Preden otroci iz cevk razli~nih dol`in
sestavijo pi{~ali, naj se nau~ijo na
cevke igrati. To v~asih ni tako pre-
prosto, kot je videti na prvi pogled.
Preprosteje je, ~e so cevke iz trde
plastike in ne iz mehkej{e gume. Na
cevke iz trde plastike zaigramo la`e
in glasneje kot na cevke iz mehkej{e
gume. Pomembno je, da ne pihamo

Pihamo ~ez zgornjo odprtino cevke in pi{~al Prave indijanske in doma izdelane Panove pi{~ali, iz mehke gume in trde plastike, ozna~ene
zazveni. z barvnimi lepilnimi trakovi.

22 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 10 / [T. 3 / POMLAD 2006


naravnost v cevke, ampak ~ez njihov
odprti konec.
Cevke naposled zlo`imo drugo zra-
ven druge, tako da so razvr{~ene
po dol`ini in so njihovi odprti konci
poravnani. Skupaj jih zlepimo z lepil-
nim trakom.
^e so otroci majhni, bodo na Panove
pi{~ali te`ko igrali. V tem primeru
naj vsak otrok izdela eno samo pi-
{~alko ter igra nanjo. Razli~no dolge,
z barvnimi trakovi ozna~ene pi{~ali
razdelimo med otroke. Posedemo
jih tako, da sestavljajo celotno
C-durovo lestvico.
TROBENTE IN ROGOVI
Potrebujemo kartonaste tulce razli~-
nih dol`in (tulce, na katere so navite
papirnate brisa~e in podobni gospo-
dinjski pripomo~ki), tr{i papir, {karje
in lepilni trak. Namesto kartonastih
tulcev lahko uporabimo tudi kose
PVC-cevi, dolge 0,5 m ali ve~, in
z notranjim premerom okoli 2,5 cm.
Tr{i papir zvijemo v lijak okoli tulca
tako, da se o`ji konec lijaka tulcu
tesno prilega. Z lepilnim trakom lijak
u~vrstimo in ga nato prilepimo na
konec tulca. S {karjami mu pore-
`emo vogale. Trobenta je gotova.
Lahko jo uporabljamo kot megafon:
govorimo v tulec zvok, ki potuje
Trobente in rogovi iz tulcev in cevi, ki imajo
na koncu lijak iz tr{ega papirja.
po tulcu do lijaka in naprej v pro-
stor, je bolj usmerjen, kot ~e govo-
rimo prosto, nekoliko popa~en ter
glasnej{i, otroci pa nas bolje sli{ijo.
Trobimo.
Na trobento ali rog je od opisanih
glasbil najte`e in najnaporneje
igrati. V tulec ne pihamo, ker s pi-
hanjem skozi tulec v njem ne vzbu-
dimo valovanja, ampak trobimo
s tresenjem ustnic vzbujamo v tulcu
motnje in z njimi stoje~e zvo~no
valovanje z lastno, najverjetneje
osnovno frekvenco tulca. ^e se nam
posre~i z ustnicami vibrirati hitreje,
z ve~jo frekvenco, pa morda vzbu-
dimo tudi katero od vi{jih lastnih
zvo~nih stanj tulca z vi{jo frekvenco.
LETNIK 10 / [T. 3 / POMLAD 2006
STROKOVNI PRISPEVEK
Prislu{kovalna trobenta
To je mehanizem, ki ga uporabljajo
ob prehajanju v vi{je registre tudi
pravi trobenta~i.
Trobento lahko uporabljamo tudi
kot prislu{kovalno napravo. Lijak tro-
bente usmerimo proti kotu, iz kate-
rega prihajajo nerazlo~ni tihi zvoki,
tulec pa prislonimo k u{esu. Tako
bomo nerazlo~ne zvoke iz kota sobe
sli{ali bolje, ker z lijakom, ki je nekak-
{na antena, prestre`emo ve~ji del
zvo~nega valovanja kot s prostim
u{esom in se ga manj izgubi mimo
na{ega u{esa. Na{a u{esa imajo sicer
tudi sama pripomo~ek, ki slu`i kot
lijak trobente uhelj!
POJOI STEKLENI KOZARCI
Potrebujemo nekaj velikih steklenih
kozarcev za vlaganje, vr~ z vodo,
tempera barvice, lesene pal~ke.
V kozarec nalijemo malo vode in
z leseno pal~ko udarimo po njem.
Kozarec zapoje, odda zvok z dolo-
~eno vi{ino. ^e dolijemo {e malo
vode in poskus ponovimo, ugoto-
vimo, da se vi{ina zvoka spremeni
(se zni`a). Osnovna lastna frekvenca
kozarca z vodo je namre~ odvisna
od koli~ine vode v kozarcu.
NARAVOSLOVNA SOLNICA 23
 STROKOVNI PRISPEVEK
Ugla{eni pojo~i kozarci. Vodo smo pobarvali
s tempera barvicami. Najni`ji je zven kozarca
z rde~o vodo, moder zveni en ton vi{e kot rde~,
zelen pa en ton vi{e kot moder.
Ko z udarcem pal~ke zanihamo
kozarec, zaniha skupaj s kozarcem
tudi voda v njem. V nekaj kozarcev
lahko nalijemo vodo do razli~nih
vi{in tako, da so njihovi zveni ugla-
{eni. Pojo~i kozarci so izjemno
preprosto in u~inkovito glasbilo.
Obi~ajni veliki kozarci za vlaganje
kompotov zvenijo s frekvencami,
ki so v povpre~ju tri oktave vi{je
od eno~rtne oktave, v kateri igrajo
na{e pi{~ali.
[kr`ati
24 NARAVOSLOVNA SOLNICA
KRATI
Potrebujemo kos plasti~ne cevi
s premerom okoli 4 cm, dolg pribli-
`no toliko, kot je njegov premer,
samolepilno folijo za zavijanje zvez-
kov, majhen ko{~ek tr{ega papirja,
elastiko, 25 cm dolgo vrvico, 15 cm
dolgo leseno palico (ali kos veje)
z `lebom na obodu palice pri nje- Zanka v `lebu na koncu palice
nem koncu, vodo.
En konec cevi prekrijemo s folijo, nega konca, zanka pa drsi po `lebu
ki jo ob robovih prilepimo na cev (vrvice na palico ne navijamo!). @e
in u~vrstimo z elastiko. Naredili smo kaj sli{imo? ^e se {kr`at ne oglasi,
boben, folija je opna. Na sredo no- moramo zvo~ilo {e usposobiti. Tisti,
tranje strani opne (v cevi) prilepimo ki igrate na violino, imate doma kolo-
ko{~ek tr{ega papirja. Vrvico nape- fonijo (v~asih so jo kmetje uporab-
ljemo skozi {ivankino uho in na kon- ljali na kolinah za odstranjevanje
cu naredimo dovolj velik vozel. prai~jih {~etin). S kolofonijo natre-
S {ivanko prebodemo opno na sre- mo `leb na palici in tako pove~amo
dini (skozi papir) z notranje strani trenje. ^e kolofonije nimamo pri
in vrvico potegnemo skozi opno iz roki, palico zmo~imo z vodo. Ko
cevi. Na drugem koncu vrvice nare- boben spet zavrtimo okoli palice,
dimo zanko. Zanko nataknemo na zasli{imo pokanje in `u`njanje, ko
`leb palice. [kr`at je (skoraj) gotov.vrtimo boben hitreje. Zakaj? Vrvica
se v `lebu na palico nekoliko pri-
Kako na{ {kr`at `u`nja? V eni roki lepi in napne opno. Ko v nasled-
dr`imo palico tako, da boben prosto njem hipu vrvica zdrsne, se opna
visi z njenega drugega konca. Palico sprosti. Sli{imo pok. ^im hitreje se
zavrtimo, da boben zakro`i okoli nje- boben vrti okoli palice, v tem kraj{ih
presledkih si sledijo zaporedni poki.
Zvo~ilo polep{amo tako, da na
boben nari{emo usta, o~i in nos ter
nalepimo u{esa, kot so to naredili
proizvajalci igra~e na sliki.
Kvantitativno je obravnaval zvok
{kr`atov A. Likar v Preseku
(letnik 23, 1995/96, {tevilka 3,
stran 129132).
PREDLOGI ZA DODATNE
DEJAVNOSTI
IN RAZISKOVANJE
ZVOKA GLASBIL
Pri vseh poskusih ugotavljamo, od
~esa sta odvisna vi{ina zvena (zvoka)
glasbila in njegova glasnost. Razmis-
LETNIK 10 / [T. 3 / POMLAD 2006

limo, katere lastnosti, ki jih lahko pri
nekem glasbilu spreminjamo (neod-
visne spremenljivke ali parametri), bi
lahko vplivale na vi{ino in glasnost
zvoka (odvisni spremenljivki). Na{a
predvidevanja v nadaljevanju preve-
rimo. Pazimo, da vse poskuse izve-
demo korektno (po{teno). Ko ugo-
tavljamo vpliv dolo~ene neodvisne
spremenljivke, na primer napetosti
elastike, na vi{ino zvoka, spreminja-
mo le napetost elastike. Vse druge
neodvisne spremenljivke morajo
ostati pri tem poskusu nespreme-
njene. Elastike zato ne prestavljamo
na drugo mesto na plastenki, ne
spreminjamo velikosti in oblike odpr-
tine resonan~ne {katle, elastike ne
prestavljamo na drugo (ve~jo ali
manj{o) plastenko in je ne zame-
njamo z drugo elastiko.
Odvisnost bodo u~enci la`e ugoto-
vili, ~e bodo lahko zvok, ki ga odda-
ja spremenjeno glasbilo primerjali
z zvokom prvotnega glasbila. To pa
pomeni, da bi morali imeti pred se-
boj vedno vsaj dve na za~etku enaki
glasbili. Na prvem ne bi ni~esar spre-
minjali, na drugem pa bi naredili
predlagane spremembe.
Brenkala
1. Spreminjamo napetost
elastik.
2. Uporabimo debelej{e ali tanj{e
elastike.
3. Ugotavljamo vpliv resonan~ne
votline uporabimo majhne
ali velike rebraste plastenke
ali druge {katle.
4. Ugotavljamo vpliv velikosti
odprtine v resonan~ni {katli.
5. Ugotavljamo vpliv oblike
odprtine v resonan~ni {katli.
Pi{~ali
1. Spreminjamo dol`ino pi{~ali.
2. Spreminjamo premer pi{~ali,
uporabimo cevke razli~nih
premerov.
Barvni notni zapis slovenske pesmi (ne povemo, katere). Barva ozna~uje ton (glej tabelo),
dol`ina pravokotnikov pa trajanje tona. Zaigrajte jo!
Barvni notni zapis {e ene slovenske pesmi. Katere?
3. Ali sta vi{ini zvokov enaki ali
razli~ni, ~e s pi{~aljo udarjamo
ob dlan ali ~e vanjo pihamo?
4. Uporabimo cevke iz razli~nih
snovi (trde plastike, mehkej{e
gume, stekla ).
5. Posku{amo zaigrati pesmi
po barvnem notnem zapisu.
Trobila
1. Spreminjamo dol`ino tulcev.
2. Spreminjamo velikost in odprtost
lijaka.
3. Ugotavljamo vpliv ukrivljenosti
tulca.
4. Ugotavljamo vpliv premera cevi.
5. Primerjamo gladke in rebraste
cevi.
Pojo~i kozarci
1. Spreminjamo koli~ino vode
v kozarcu.
2. Spreminjamo gostoto teko~ine,
ki jo nalivamo v kozarec (v koza-
rec npr. nalijemo sirup).
3. Uporabimo kozarce razli~nih
velikosti in razli~no debelih
sten.
4. Uporabimo kovinske pal~ke
namesto lesenih.
[kr`at
1. Za izdelavo bobna vzamemo cev
z ve~jim (manj{im) premerom.
LETNIK 10 / [T. 3 / POMLAD 2006
STROKOVNI PRISPEVEK
2. Za izdelavo bobna vzamemo
dalj{o (kraj{o) cev.
3. Za izdelavo bobna vzamemo cev
z debelej{o (tanj{o) steno.
4. Namesto plasti~ne cevi
uporabimo kartonski tulec.
5. Namesto cevi vzamemo plo~e-
vinko. Kot opno uporabimo
kar dno {katle.
6. Cev ali tulec na obte`imo
s kosom plastelina.
7. Namesto samolepilnega papirja
za ovijanje zvezkov naredimo
opno iz povo{~enega papirja,
PVC-vre~ke, balona.
8. Na vrvici naredimo ve~jo
(manj{o) zanko.
9. Vrvico nataknemo na debelej{o
(tanj{o) palico.
10. Izberemo debelej{o (tanj{o)
vrvico.
POVEZAVA MED VELIKOSTJO
GLASBILA IN NJEGOVO
OSNOVNO FREKVENCO
Glasbila oddajajo zvok, ko z lastnim
nihanjem zmotijo tudi okoli{ki zrak
ter s tem v njem spro`ijo zvo~no va-
lovanje. Osnovna lastna frekvenca
glasbila (pi{~ali) ali njegovega dela
(strune) je ponavadi tem ni`ja, ~im
ve~je je glasbilo ali njegov del. Ko
NARAVOSLOVNA SOLNICA 25
 STROKOVNI PRISPEVEK

napete. Tudi s tem smo se `e ukvar-

jali ko napetost elastike ali strune
pove~ujemo, se frekvenca zvoka,
ki ga oddaja, vi{a.

Kot smo ve~inoma lahko ugotovili,

za veliko izdelanih glasbil velja zveza
med njihovo razse`nostjo (pri pojo-
~ih kozarcih je to koli~ina vode
v kozarcu) in vi{ino zvoka, ki ga
oddajajo.

BARVA ZVOKA
IN RESONANNA KATLA

Zvoku s to~no dolo~eno frekvenco

Mala in ve~ja glasbila, ki jih dr`ijo v rokah glasbeniki, so saksofoni, ki igrajo v razli~nih frekven~- re~emo ton. Glasbila pa ne oddajajo
nih obmo~jih (ki se tudi delno prekrivajo). V ozadju vidimo razli~no debele in dolge cevi orgel.
posami~nih tonov, temve~ zvene. ^e
zaigramo ton c na ugla{eno violino
glasbilo ali zrak v njem zaniha, zani- na violini in kitari kraj{amo tako, in pi{~al, se zdita oba enako visoka,
ha z isto frekvenco zrak okoli glas- da jih s prsti pritisnemo ob ubiralko. vendar ju vseeno med seboj lo~imo.
bila. Tudi zvo~na motnja, ki potuje Kraj{a struna ima vi{jo lastno frek- Zven pi{~ali razlikujemo od zvena
od glasbila po zraku v vse smeri, ima venco in oddaja vi{ji zvok. violine, ker sta njuna frekven~na
isto frekvenco. Frekvenca zvoka pa je spektra razli~na. Poleg osnovnega
njegova vi{ina. Torej, ~im ve~je je Frekvenca zvoka glasbil je odvisna {e tona, ki ponavadi dolo~a vi{ino
glasbilo, tem ni`je zvoke oddaja. od drugih dejavnikov. Kitara ima {est zvena, oddaja glasbilo {e kopico dru-
Ko na pi{~ali odpiramo luknje, je to strun, ki so vse enako dolge, razli~ne gih, vi{jih in ti{jih vzbujenih tonov
podobno kraj{anju pi{~ali. Zvok, pa so njihove debeline. Tu se zgodba s frekvencami, ki so mnogokratniki
ki ga oddaja pi{~al, se ob tem vi{a. z velikostjo ponovi debelej{e frekvence osnovnega tona (ziki jim
Med igranjem na pi{~al lahko njen strune imajo ob enakih drugih pogo- re~emo vi{ji harmoni~ni toni, glasbe-
drugi konec potiskamo v vodo. Tudi jih ni`jo osnovno lastno frekvenco niki pa alikvotni toni). Spekter zvoka
na ta na~in skraj{ujemo zra~ni stol- kot tanj{e strune. Pri strunah so nam pove, katere to~no so frekvence
pec v pi{~ali in vi{amo zvok. Strune pomembne {e sile, s katerimi so prime{anih tonov in kako glasni so.

Mali in veliki bobni Resonan~na {katla glasbenih vilic in resonan~na {katla violine

26 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 10 / [T. 3 / POMLAD 2006


Spektru zvoka v~asih re~emo tudi
barva zvoka.
Zven glasbenih vilic je najbli`ji ~iste-
mu tonu, ker je zgradba glasbenih
vilic taka, da se vi{ji harmoni~ni
toni zadu{ijo. Pri glasbilih pomemb-
no vplivata na barvo zvoka tudi
oblika in zgradba resonan~ne {katle.
Tresljaji strune se prenesejo na stene
resonan~ne {katle, ki tudi zaniha
tako, da se nekatere frekvence
(vi{ji harmoni~ni toni) oja~ijo,
drugi zadu{ijo. Resonan~ne {katle
zvok glasbila oja~ijo, obarvajo
in usmerijo.
DOPPLERJEV POJAV
Ob poslu{anju zvokov, ki jih oddaja
{kr`at, lahko opazimo {e en pojav.
[kr`atovo `u`njanje lahko sli{imo
zavijajo~e, ~e ga vrtimo hitro. Kako
to razlo`imo?
^e stojimo ob prehodu za pe{ce in
~akamo na zeleno lu~ na semaforju,
Palico v enakomernem ritmu pomakamo v vodo
in vzbujamo kro`no valovanje na gladini.
U~iteljem, katerih prispevki so objavljeni v tej {tevilki, zalo`ba Modrijan podarja slikovni vodnik
RASTLINE IN IVALI.
Nagrado bosta prejeli:
Mateja Miklavi, O Kolezija Anja tor, tudentka Pedagoke fakultete v Ljubljani
Veseli smo, da nam po{iljate svoje prispevke in tako sooblikujete revijo. Hvala za zaupanje.
mimo nas pa zdrvi vozilo z vklju~eno
sireno, se nam zdi, da se v trenutku,
ko gre vozilo mimo nas, spremeni
vi{ina zvoka, ki ga oddaja sirena. Ko
se vozilo pribli`uje, sli{imo vi{ji zvok,
ko se oddaljuje, pa ni`jega. Ali sta
v avtu dve sireni? Prav gotovo ne.
Zakaj tako sli{imo? To sku{ajmo raz-
lo`iti z valovanjem na vodni gladini,
ki ga lahko vidimo.
V ve~jo kad nato~imo nekaj vode.
V vodo enakomerno pomakamo
svin~nik ali tanj{o palico. S tem na
enem mestu vzbujamo valovanje,
ki se {iri po gladini od mesta vzbuja-
nja v vse smeri. Hitrost, s katero po-
tujejo po gladini valovi, je odvisna
od globine vode v kadi. ^e je voda
po vsej kadi enako globoka, je
hitrost valovanja povsod (v vse
smeri) enaka. Na gladini zato opa-
zimo kro`ne valove.
Po drugi strani pa vemo, da je
hitrost valovanja tudi produkt nje-
gove valovne dol`ine in frekvence.
Ta je enaka frekvenci, s katero
Dopplerjev pojav pred palico se valovi gostijo,
frekvenca je ve~ja, za palico se red~ijo,
frekvenca je manj{a.
LETNIK 10 / [T. 3 / POMLAD 2006
STROKOVNI PRISPEVEK
v vodo pomakamo palico. ^e je ta
frekvenca velika, so vrhovi sosednjih
valov blizu skupaj, ~e je majhna, so
bolj narazen. Razdalja med vrhovo-
ma sosednjih valov pa je valovna dol-
`ina valovanja. Torej, ~e sta vrhova
bolj narazen, je valovna dol`ina
ve~ja, frekvenca pa manj{a.
Zdaj za~nimo palico premikati na-
prej, hkrati pa njen konec {e vedno
v enakomernem ritmu pomakajmo
v vodo. Opazimo, da so pred palico
valovi gostej{i, za palico redkej{i.
To pomeni, da je pred palico valovna
dol`ina kraj{a (in zato frekvenca va-
lovanja tam ve~ja), zadaj pa dalj{a
(zato je frekvenca tam manj{a).
Podobno se zgodi z zvo~nim valova-
njem, ~e se vir (sirena) premika.
Ko se nam vozilo z vklju~eno sireno
pribli`uje, so pred njim zvo~ni valovi
gostej{i, zato sli{imo vi{ji zvok.
Ko pa se od nas oddaljuje, smo
v obmo~ju valov, ki so redkej{i, zato
sli{imo ni`ji zvok.
Tudi pri {kr`atu lahko opazimo (sli{i-
mo) ta pojav, ki ga po njegovem
odkritelju imenujemo Dopplerjev.
Vi{ji zvok sli{imo v delu kro`ne poti,
ko se boben na{im u{esom bli`a,
in ni`jega, ko se oddaljuje. Izrazito
razliko lahko zaznamo, ~e {kr`ata
vrtimo v pravi ravnini (v vodoravni
ravnini, v kateri le`ijo tudi na{a
u{esa). Poskusite!
Uredni{tvo
NARAVOSLOVNA SOLNICA 27