ANTIČNA KNJIŽEVNOST (antika, lat.

antiquus – 'star')
Antika = starogrška in rimska civilizacija

Antična književnost = starogrška in rimska književnost

Časovna in prostorska umestitev

Antika časovno obsega obdobje, ki je trajalo od 8 st. pr. Kr., ko so nastali Homerjevi epi, do 5. st. (467), ko
je propadel rimski imperij. Geografsko je zajemala skoraj celotno Sredozemlje.

Pomen

Pri Grkih so se namesto mitoloških razlag sveta od poznega 7. st. vse bolj uveljavljale znanstvene oz.
filozofske razlage. V poeziji in likovni umetnosti je v ospredje stopal posameznik kot ustvarjalec. Sledijo
dosežki, zaradi katerih antika še danes velja za najpomembnejši temelj civilizacije.

Antična književnost označuje starogrško in rimsko književnost.

Za antiko sta značilna politeizem (verovanje v več bogov) in sužnjelastništvo.

STAROGRŠKA KNJIŽEVNOST
Obdobja starogrške književnosti

1. predklasično ali arhaično (od 8. do konca 6. st. pr. Kr.)

V tem obdobju je vrh doseglo epsko pesništvo s Homerjevima epoma Iliada in Odiseja ter lirsko
pesništvo s Sapfo in Anakreontom.

2. klasično ali atiško obdobje (od 5. do 4. st. pr. Kr., natančneje do smrti Aleksandra Velikega leta 323
pr. Kr.)

To obdobje so zaznamovali dramatiki Ajshil, Sofokles, Evripid, komediograf Aristofan, filozofa

Platon in Aristotel, zgodovinarja Herodot in Tukidid.

3. poklasično ali helenistično (od 4. st. pr. Kr. do 5. st. po Kr.)

Zaradi Aleksandrovih vojaških osvajanj vzhodnega sveta močan vpliv orientalskih književnosti,
nadaljuje se tradicija prejšnjih obdobij, močneje pa sta se uveljavila komedija in roman.

V teh obdobjih so se razvile skoraj vse pomembne (pol)literarne zvrsti in vrste, ki jih poznamo še danes.
V liriki elegija, epigram, himna, ljubezenska pesem in oda, v dramatiki tragedija in komedija, v epiki ep,
zgodovinopisje in roman. Pomemben je bil tudi razvoj polliterarnih vrst, predvsem zgodovinskih in
filozofskih spisov.

RIMSKA KNJIŽEVNOST

Zgledovala se je po grški, prevzeli so večino grških književnih vrst, snov, motive, tematiko, slog, verz, celo
mitologijo, a so jo preoblikovali (na primer grške mite so prevzeli, a jih razlagali kot zgodbe iz stare rimske
zgodovine). Rimska književnost se je razvija v senci grške (zlasti pri tragediji), v marsikateri literarni vrsti
pa so bili Rimljani po umetniški moči vsaj enakovredni Grkom.