Berilo 1. Razred

Tonka Klemenčič
Urša Bastarda Božič
ČAROBNI SVET
PRAVLJIC
BERILO ZA 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE

PRILAGOJENI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM
LJUBLJANA, 2010
Carob Svet Prav Berilo 1.indd 1 17.11.2010 11:30:28

Tonka Klemenčič in Urša Bastarda Božič
ČAROBNI SVET PRAVLJIC

BERILO ZA 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
PRILAGOJENI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM
Elektronski vir
Strokovni pregled: dr. Egidija Novljan, mag. Marta Novak,

mag. Mateja Hudoklin in Irena Petrovič
Jezikovni pregled: Lektor’ca

Uredili: mag. Darinka Ložar in Nataša Purkat, Lektor’ca
Ilustracije: Alenka Vuk
Oblikovanje: Žiga Valetič
Računalniški prelom: Boex DTP, d. o. o.
Podatki o prvi izdaji gradiva – elektronsko gradivo na CD-ju:

Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič
Ljubljana, 2010
Učbenik je izdan s ﬁnančno podporo Ministrstva RS za šolstvo in šport.
Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji

136. seji dne 21. 10. 2010 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji
in ﬁnanciranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03-ZOVFI-
UPB3) in 15. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Ur. l. RS, št. 57/06)
sprejel sklep št. 6130-1/2010/205 o potrditvi učbenika Čarobni svet
pravljic, učbenika za 1. razred osnovne šole – prilagojen izobraževalni
program z nižjim izobrazbenim standardom.
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja gradiva ni dovoljeno

reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako
na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje
na kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije.
UVOD 3
DRAGI POSLUŠALEC!
S TEM BERILOM BOŠ ODPOTOVAL V ČAROBNI SVET PESMIC IN

PRAVLJIC. UČITELJI IN STARŠI TI BODO PESMICE IN PRAVLJICE
PREBRALI. TI JIH BOŠ POZORNO POSLUŠAL, SI OGLEDOVAL SLIKE,
NATO PA TI BODO ODRASLI PREBRALI ŠE DEJAVNOSTI, OB KATERIH
SE BOŠ ZABAVAL IN SI TAKO BESEDILO LAŽJE ZAPOMNIL.
KAKO BERILO UPORABLJAŠ?

POLEG VSAKE PESMICE IN PRAVLJICE SO RAZLIČNI ZNAKI, KI TI
POVEDO, KAKŠNO JE RAZPOLOŽENJE V BESEDILU IN KAJ MORAŠ
NAREDITI.
PRVI ZNAKI TI POVEDO,

KAKŠNO JE RAZPOLOŽENJE V BESEDILU
VESELJE JEZA
ŽALOST STRAH

4 ČAROBNI SVET PRAVLJIC
PREDLOG ZA UPORABO ZNAKOV
PO POSLUŠANJU LAHKO PRI OBRAVNAVI PESMICE ALI ZGODBICE

UPOŠTEVAŠ PREDLAGANO RAZPOLOŽENJE ALI PA SI IZBEREŠ
SVOJEGA, KI TI POVE, KAKO SI BESEDILO OBČUTIL.
DRUGI ZNAKI SO ZNAKI DEJAVNOSTI
PREDSTAVLJAJ SI PRIPOVEDUJ
PRIKAŽI S SVOJIM
OBRAZOM RAZMIŠLJAJ
IN TELESOM
NARIŠI NAREDI
POJDI POSLUŠAJ

UVOD 5
ZAIGRAJ
KAKO SE POČUTIŠ
NA INSTRUMENT
IGRAJTE SE ZAPOJ
ZAIGRAJTE
OGLEJ SI
PRIZOR
MANJ ZNANE BESEDE
PREDLOG ZA UPORABO ZNAKOV
PO POSLUŠANJU BESEDILA SI S POMOČJO PREDLAGANEGA

SIMBOLA IZBERI DEJAVNOST.

VSEBINA
POEZIJA
... 8 ...
ANICA ČERNEJ: BELE SNEŽINKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

ANICA ČERNEJ: RAK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
ANICA ČERNEJ: ŠKRATELJČKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
ANICA ČERNEJ: ORJEMO, ORJEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
OTON ŽUPANČIČ: RAC, RAC, RACMAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
OTON ŽUPANČIČ: ZVONOVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
FRAN LEVSTIK: CVILIMOŽ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
SLOVENSKE LJUDSKE PESMICE: POJTE, POJTE, DROBNE PTICE . . . . 22
LILA PRAP: USPAVANKA ZA ČUKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
LILA PRAP: MEDVEDJA USPAVANKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
MIROSLAV KOŠUTA: KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA . . . . . . . . . . . . 26
BARBARA MENART SENICA: ZOBEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
MIRA VOGLAR: ČIČIPHU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
JANEZ BITENC: BURJA PIHA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
SLOVENSKO OTROŠKO IZROČILO: ENCI BENCI NA KAMENCI . . . . . 32
NEŽA MAURER: VRABČEK ČAKA MAMICO . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
LILI NOVY: PIKA POKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

VSEBINA 7
PROZA
... 38 ...
FRAN LEVSTIK: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO . . . . . . . . . . . . . . . 38

KAJETAN KOVIČ: MAČEK MURI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
KAJETAN KOVIČ: ZMAJ DIRENDAJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
ELA PEROCI: MUCA COPATARICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
VIDA BREST: PRODAJAMO ZA GUMBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56
DANE ZAJC: LETEČA HIŠICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61
KOROŠKA PRIPOVEDKA: MOJCA POKRAJCULJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
RUSKA LJUDSKA PRIPOVEDKA: ZAJČKOVA HIŠICA . . . . . . . . . . . . . . . . 70
JACOB IN WILHELM GRIMM: RDEČA KAPICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73
JACOB IN WILHELM GRIMM: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV . . . . . . . . . . 79
JACOB IN WILHELM GRIMM: SNEGULJČICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
ATSUKO MOROZUMI: SI TI NAŠA MAMI? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
SAM McBRATNEY: A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93
RUSKA PRAVLJICA: BABICA ZIMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97
RUSKA PRAVLJICA: O VELIKI REPI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101
SLOVENSKA NARODNA: BELA KAČA S KRONICO . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
ERIC HILL: PIKIJEV SPREHOD SKOZI GOZD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
LITERATURA
... 110 ...
LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

UVODNA MOTIVACIJA:
NA MIZO NATRGAJ KOŠČKE VATE. VANJO PIHAJ TAKO,
DA BO VIDETI, KOT DA SNEŽI.
ANICA ČERNEJ
BELE SNEŽINKE
ZVEZDICE BELE,
BELE SNEŽINKE,
PADAJO, PADAJO
TIHO Z NEBA.
BELI METULJČKI,
BELE SNEŽINKE,
IŠČEJO, IŠČEJO
POT DO SVETA.
ZVEZDICE BELE
ČUVAJO ZEMLJO,
ČUVAJO V ZEMLJI
SKRITI ZAKLAD.
BELI METULJČKI
JI NOSIJO SANJE,
SANJE IN MISEL
NA ZLATO POMLAD.

POEZIJA 9
VESELJE
ČUVATI – SKRBETI, VAROVATI
POSLUŠAJ PESMICO NA ZGOŠČENKI.
ZAPLEŠI OB MIRNI INSTRUMENTALNI

PESMI PLES SNEŽINK.
POBARVAJ LIST Z MODRO BARVO

IN S PRSTI ODTISNI NANJ BELE SNEŽINKE.
PREDSTAVLJAJ SI, KAKO PADAJO

SNEŽINKE. ALI SNEŽINKE PADAJO
TIHO ALI GLASNO?
ALI IMAŠ RAD SNEG? KAJ VSE

LAHKO POČNEMO NA SNEGU?
POJDI NA ZAPOJ ŠE KAKŠNO

SPREHOD, PESMIC0 O ZIMI.
KO SNEŽI.

UVODNA MOTIVACIJA:
UČITELJICA PRINESE MAJHNE, OTROŠKE HLAČE IN VELIKE
HLAČE. UČENCI JIH POSKUŠAJO OBLEČI.
ANICA ČERNEJ
RAK
RAK, RAK
JE KROJAČ,
UREZAL MI JE
DVOJE HLAČ.
KER MI HLAČE
NISO PRAV,
SEM MU JIH
NAZAJ POSLAL.
RAK, RAK
JE RDEČ,
KER MI HLAČKE
NISO VŠEČ.

POEZIJA 11
JEZA
UREZATI – Z REZANJEM IZOBLIKOVATI BLAGO

PO MERI
RAZMISLI, KAJ JE BIL RAK PO POKLICU.
ZAKAJ JE RAK POSTAL RDEČ?

KDAJ TI POSTANEŠ RDEČ?
ZAPOJ PESMICO IN PESEM SPREMLJAJ

Z INSTRUMENTI.
NARIŠI SE V HLAČAH, KI TI NISO PRAV.
OB ZVOKIH MORJA SE SPREMENI

V RAKA IN »ZAPLAVAJ« PO POTOKU
(BLAGO V BARVI VODE).

UVODNA MOTIVACIJA:
UČITELJICA PRIDE OBLEČENA V ŠKRATA.
Z UČENCI SE POGOVORI O TEM, KAJ PREDSTAVLJA.
ANICA ČERNEJ
ŠKRATELJČKI
ŠKRATELJČKI MALI
SO V GORO ZBEŽALI,
O JEJ, O JEJ!
PRI OGNJU SEDIJO

IN PIPE KADIJO,
O JEJ, O JEJ!
IZ STARE NAVADE
NOSIJO BRADE,
O JEJ, O JEJ!
KO LUNCA VSTAJA,
VSA DRUŽBA ZARAJA,
O JEJ, O JEJ!

POEZIJA 13
VESELJE
ZARAJA – ZAPLEŠE
IZ VELIKEGA LISTA PAPIRJA NAREDI KAPE

ZA ŠKRATE IN JIH OKRASI.
ZAPLEŠI, KOT SO PLESALI ŠKRATELJČKI.
NARIŠI ŠKRATA.
ZAIGRAJTE PRIZOR IZ PESMICE.

UVODNA MOTIVACIJA: IGRAJ SE Z ZRNI PŠENICE:

PRESUVAJ, MEŠAJ, S PRSTOM RIŠI PO NJIH …
ANICA ČERNEJ
ORJEMO, ORJEMO
ORJEMO, ORJEMO
POLJE ŠIROKO,
REŽEMO, REŽEMO
BRAZDE GLOBOKO.
SEJEMO, SEJEMO
ZLATO PŠENIČKO,
ŽANJEMO, ŽANJEMO
JO ZA POTIČKO.

POEZIJA 15
VESELJE
ORATI – RAHLJATI ZEMLJO S PLUGOM,

BRAZDE – PRI ORANJU NASTAL JAREK,
ŽETI – REZATI PŠENICO
PONAZORI BESEDILO PESMI Z GIBI.
OPAZUJ MAMO PRI PEKI POTICE.
KAJ VSE DA MAMA V POTICO?
OB KATERIH PRILOŽNOSTIH JEMO POTICO?

UVODNA MOTIVACIJA:
POSNEMAJ RACANJE.
OTON ŽUPANČIČ
RAC, RAC, RACMAN
RAC, RAC, RACMAN, KAM RACAŠ?

RAC, RAC, RACMAN, KAJ MI DAŠ?
PA POVEM TI, KJE JE MLAKA,
TAM TE TVOJA RAČKA ČAKA –
RAČKA ŽABICE LOVI,
SEBI TRI IN TEBI TRI.

POEZIJA 17
VESELJE
RACANJE – RAČJA HOJA
POSLUŠAJ PESMICO NA ZGOŠČENKI.
KAJ DELA RAČKA? ZA KOGA RAČKA LOVI

ŽABICE? ZAKAJ RAČKA LOVI ŽABICE ZA
RACMANA?
KAKO SE POČUTIŠ, ČE TI NEKDO NEKAJ PODARI?
V OBRIS RACE NALEPI PERJE IN IZDELEK

PODARI PRIJATELJU.
PREDSTAVLJAJ SI, DA SI RAČKA.

ZA KOGA BI TI UJEL ŽABE?

OTON ŽUPANČIČ
ZVONOVI
BIM-BIM, BIM-BIM!
JAZ DAN ZVONIM,
NA OKNA VSA TRKAM,
ZASPANCE BUDIM,
BUDIM – BIM-BIM!
BAM-BAM, BAM-BAM!
JAZ SONCA VAM DAM,
EN PEHAR ZA POLJE,
EN PEHAR ZA HRAM
GA DAM – BAM-BAM!
BOM-BOM, BOM-BOM!
KJE TVOJ JE DOM?
KDOR POT SI IZGREŠIL,
JAZ VODIL TE BOM
NA DOM – BOM-BOM!

POEZIJA 19
VESELJE
PEHAR – OKROGLA POSODA, PLETENA

IZ SLAME, HRAM – SHRAMBA, IZGREŠITI –
ZGREŠITI
NA TRIANGEL ZAIGRAJ ZVONJENJE ZVONOV.
KOLIKO ZVONOV JE V PESMI?

ALI VSI ZVONIJO ENAKO?
POVEJ, KAKO ZVONIJO ZVONOVI.
NARIŠI VSE TRI ZVONOVE.
POJDI DO BLJIŽNEGA ZVONIKA IN POSLUŠAJ

ZVONJENJE ZVONOV.

UVODNA MOTIVACIJA:
POD MAJICO SI DAJ BLAZINO IN SE POSKUŠAJ OBUTI.
KAKO TI JE ŠLO?
FRAN LEVSTIK
CVILIMOŽ
CVILIMOŽEK,
DEBEL MOŽEK,
IMA HLAČE
DOPETAČE,
A TREBUŠČEK VES NAPET,
DA NE MORE Z NJIM NA LED.
ČE ZA TREBUH KDO GA STISKA,
GLASNO CVILI, TENKO PISKA
SKOZI USTA, SKOZI NOS,
ZGORAJ V SUKNJI, ZDOLAJ BOS.
ŠE BI ŠKORJE RAD IMEL,
DA NA NOGE BI JIH DEL,
AKO BI MU TREBUH DAL
PRIPOGNITI SE DO TAL.

POEZIJA 21
ŽALOST
HLAČE DOPETAČE – HLAČE, KI SEGAJO DO PET,

SUKNJA – MOŠKI PLAŠČ, ZDOLAJ – SPODAJ,
AKO – ČE
RAZMISLI, ZAKAJ JE CVILIMOŽ ŽALOSTEN.
PRIPOVEDUJ, KAKO SE POČUTIŠ, KO NEČESA

NE MOREŠ NAREDITI.
POSLUŠAJ VISOKE TONE KLJUNASTE FLAVTE

IN JO POSKUŠAJ POSNEMATI – ZACVILI TUDI TI.
NARIŠI CVILIMOŽKA.

UVODNA MOTIVACIJA:
IGRAJTE SE RISTANC.
SLOVENSKE LJUDSKE PESMICE

POJTE, POJTE, DROBNE PTICE
NAŠA ŠPELA TENKO JOKA,

KISLO SE DRŽI,
SE JI JE POTRESLA MOKA,
ZDAJ PA KRUHKA NI.
KATARINA, BARBARA,
KAKO SI DOMEK VARVALA!
NAM JE PUTKA UKRADENA;
V KAMNIKU OSKUBLJENA,
V LJUBLJANI PA POHRUSTANA.
RINGARINGARAJA,
MUCA PA NAGAJA,
KUŽEK PA PRITEČE,
VSE NA TLA POMEČE.
MAJHNA SEM BILA,

PIŠKE SEM PASLA,
PIŠKE SO ČIVKALE,
JAZ SEM PA RASLA.

POEZIJA 23
VESELJE
POTRESLA – STRESLA, VARVALA – VAROVALA,

SKRBELA, PUTKA – KOKOŠ, OSKUBITI –
ODSTRANITI PERJE, POHRUSTATI – POJESTI,
PIŠKA – PIŠČANEC
ZAPLEŠI IN ZAPOJ PESMICO RINGARAJA.

ZAPOJ ŠE KAKŠNO LJUDSKO PESEM.
VPRAŠAJ BABICO ALI DEDKA, KAKO STA SE

IGRALA, KO STA BILA MAJHNA.
IZ KUHALNICE NAREDI LUTKO.
IGRAJ SE Z NAREJENO LUTKO.
NAUČI SE ENO OD PESMIC NA PAMET.

UVODNA MOTIVACIJA:
POSLUŠAJ USPAVANKO.
LILA PRAP
USPAVANKA ZA ČUKE
HU, HU, HU,

NOČ JE TU!
LUNA SIJE,
ZDAJ JE ČAS
ZA VRAGOLIJE!
HU, HU, HU!
MEDVEDJA USPAVANKA
SPI, MEDVEDEK
SLADKODNEDEK,
SNEŽNA ODEJA
PREKRILA BO SVET.
SNEŽNA ODEJA,
MEHKA IN BELA,
VSE DO POMLADI
NAJU BO GRELA.

POEZIJA 25
VESELJE
VRAGOLIJA – NAREDITI NEKAJ ZARADI

ZABAVE, SLADKOSNEDEK – TISTI, KI RAD JÉ
SLADKO, SNEŽNA ODEJA – SNEG, KI PREKRIJE
POKRAJINO
KDAJ POJEMO USPAVANKE?
ZAIGRAJ, KAKO ČUKI ZGANJAJO VRAGOLIJE.
KDO TE ZVEČER POSPREMI V POSTELJO?

ALI TI ZAPOJE KAKŠNO USPAVANKO?
VZEMI V ROKE MEDVEDKA IN MU ZAPOJ

USPAVANKO.

UVODNA MOTIVACIJA:
V TELOVADNICI SE IGRAJTE IGRICO MAČKA IN MIŠI.
MIROSLAV KOŠUTA
KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA
KJE STANUJEŠ, MALA MIŠKA?

KJE STANUJEŠ,
KJE DOMUJEŠ,
KJE JE TVOJA MALA HIŠKA?
TAM STANUJEM, KJER NI MAČKE.

TAM STANUJEM,
TAM DOMUJEM,
KJER NE PRIDEM V NJENE TAČKE.
STRAH NARIŠI SVOJO SOBO.
ALI TE JE KDAJ STRAH?

POVEJ, KJE ŽIVIŠ. ČESA SE USTRAŠIŠ?

POEZIJA 27
UVODNA MOTIVACIJA:
PRED OGLEDALOM ODPRI USTA IN POGLEJ,
ALI TI ŽE MANJKA KAKŠEN ZOB.
BARBARA MENART SENICA

ZOBEK
KJE JE ZOBEK?
NI GA, NI.
MIŠKA GA JE VZELA.
REKLA JE, DA ZOBEK TA
RADA BI IMELA.
KJE JE MIŠKA?
NI JE, NI.
Z ZOBKOM SE JE SKRILA.
ZANJ PA JE POD POSTELJO
LIZIKO PUSTILA.
KER IMA MIŠKA RADA LEPE ZOBE,

VESELJE JO RAZVESELI. VZEMI SVOJO
ZOBNO ŠČETKO IN SI UMIJ ZOBE.
POVEJ, KAJ TI JE
MIŠKA PUSTILA OBIŠČITE ŠOLSKEGA
NAMESTO ZOBA. ZOBOZDRAVNIKA.

UVODNA MOTIVACIJA:
NAREDITE KOLONO IN SE IGRAJTE VLAK.
MIRA VOGLAR
ČIČIPHU
ČI-ČI-ČI-ČI-ČI-ČI-PHU,
GLEJTE, VLAK JE TU!
KARTE SI KUPIMO
IN TAKOJ VSTOPIMO.
ČI-ČI-ČI-ČI-ČI-ČI-ČI,
VLAKU SE MUDI!
VSE HITREJE PELJE
IN S KOLESI MELJE.
ČI-ČI-ČI-ČI-ČI-ČI-PHU,
PA SMO ZOPET TU!
VLAK SE ŽE USTAVLJA,
VSE SE V NJEM POSLAVLJA.

POEZIJA 29
VESELJE
S KOLESI MELJE – KOLESA SE HITRO VRTIJO
ALI SI SE ŽE VOZIL Z VLAKOM? KAKO JE BILO?

KATERA PREVOZNA SREDSTVA ŠE POZNAŠ?
POSNEMAJ JIH.
POSLUŠAJ ZVOKE RAZLIČNIH PREVOZNIH

SREDSTEV.
PREDSTAVLJAJ SI, DA SE PELJEŠ Z VLAKOM.

KAM POTUJEŠ?
POJDI NA ŽELEZNIŠKO POSTAJO IN OPAZUJ

VLAKE.

UVODNA MOTIVACIJA:
POSLUŠAJ ZVOK VETRA IN GA POSKUŠAJ POSNEMATI
(PIHAJ).
JANEZ BITENC
BURJA PIHA
BURJA PIHA ČEZ GORE,

DEŽEK PADA NA POLJE.
SONCE SE SKOZ’ VEJE SMEJE,
VETER PA OBLAKE ŠTEJE:
EN, DVA, TRI,
POJDI VEN TI.

POEZIJA 31
VESELJE
BURJA – MOČEN SEVEROVZHODNI VETER
SPREMENI SE V VETER IN PLEŠI PO RAZREDU.
POMOČI PLUTASTE ZAMAŠKE V MODRO

BARVO IN PO LISTU ODTISKUJ DEŽNE KAPLICE.
KAJ NASTANE, KO HKRATI PADA DEŽ IN SIJE

SONCE?
V BALON NASUJ RIŽ IN GA NAPIHNI.

POTRESI GA. NA KAJ TE SPOMINJA?
POKAŽI PESEM Z GIBANJEM.

SLOVENSKO OTROŠKO IZROČILO

ENCI BENCI NA KAMENCI
RECI LIPA, TI SI PIPA,

RECI LAJNA, TI SI CAJNA,
RECI LADJA, POLNA SADJA,
RECI LOK, NIMAM ROK,
RECI LOV, SKRIJ SE V ROV,
RECI LUČ, TI SI FUČ!

POEZIJA 33
VESELJE
LAJNA – GLASBILO V OBLIKI ZABOJČKA

Z ROČICO, CAJNA – PLETENA KOŠARA,
ROV – DALJŠI PROSTOR POD ZEMLJO
DOPOLNI RIME. UČITELJICA NAJ PREBERE

PRVI DEL VRSTICE, TI PA JO DOPOLNI Z
USTREZNO RIMO.
KDAJ SI PRIPOVEDUJEMO IZŠTEVANKE?
ALI POZNAŠ ŠE KAKŠNO IZŠTEVANKO?

POVEJ JO.
TISTI, KI JE »FUČ«, NAREDI GIMNASTIČNO

NALOGO (NPR. 5 POČEPOV, POSKOKOV idr.).
V KNJIŽNICI SI IZPOSODI KNJIGO ENCI BENCI

NA KAMENCI IN PREBERI ŠE DRUGE PESMICE.

NEŽA MAURER
VRABČEK ČAKA MAMICO
VRABČEK ČAKA MAMICO,

STISKA SE OB VEJO.
MAMA PO PROSO JE ŠLA
TJA ZA ŽIVO MEJO.
PA JE VRABCE SREČALA,
DOLGO KLEPETALA,
VSE PROSO ZA SINEKA
SAMA POZOBALA.

POEZIJA 35
ŽALOST
KLEPETATI – SPROŠČENO SE POGOVARJATI O

NEPOMEMBNIH STVAREH, POZOBATI – POJESTI
NARIŠI PTIČKA.
NASUJ OZIROMA NALEPI PROSO

K NARISANEMU PTIČKU.
RAZMISLI, KJE PTICE POZIMI DOBIJO HRANO.
POJDI DO PTIČJE HIŠICE IN VANJO NASUJ

PTIČO HRANO.
VRABČEK JE BIL ŽALOSTEN, KER MAMICE

DOLGO NI BILO. PRIPOVEDUJ, KDAJ SI TI
ŽALOSTEN.

36 BERILO 1
UVODNA MOTIVACIJA:
POJDI NA BLIŽNJI HRIBČEK IN SE OZRI NAOKROG.
KAJ VSE VIDIŠ?
LILI NOVY
PIKA POKA
PIKA-POKA, PIKA-POK,
RAVNO PRAV JE GRIČ VISOK!
POLJA VIDIŠ, GAJ IN LOG,
VSE VASICE NAOKROG.
POKA-PIKA, POKA-PIK,
SVET JE POLN PRELEPIH SLIK!
POKA-PIKA POKA-PIK.

POEZIJA 37
VESELJE
GAJ – TRAVNIK OB VODI,

LOG – NEGOVAN GOZD
NA ZGOŠČENKI POSLUŠAJ ZVOKE NARAVE.

POSKUŠAJ UGOTOVITI, KAJ SLIŠIŠ.
PRIPOVEDUJ O IZLETU, KJER SI BIL S STARŠI.

KAJ VSE SI VIDEL?
POGLEJ SKOZI OKNO V UČILNICI IN NARIŠI,

KAR VIDIŠ.
OB BESEDNIH ZVEZAH PIKA-POKA,

PIKA-POK PLOSKAJ Z ROKAMI, OB BESEDNI
ZVEZI POKA-PIKA, POKA-PIK PA UDARJAJ
Z ROKAMI PO KOLENIH.

FRAN LEVSTIK
KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
ŽIVELA JE SVOJE DNI UBOGA VDOVA, KI JE IMELA SEDEM OTROK, ENEGA

MANJŠEGA OD DRUGEGA, ALI JESTI SO MORALI VSI. OD ZORE DO
MRAKA JE MORALA SLUŽITI VSAKDANJI KRUH. LE OB DOLGIH ZIMSKIH
VEČERIH JE IMELA TOLIKO ČASA IN JE SEŠILA OTROKOM SRAJČICE, DA
NE BI HODILI GOLI PO SVETU.
VSAK OTROK JE IMEL PO ENO SRAJČICO IN KO JE BILA STAREJŠEMU
PRETESNA, JO JE DOBIL VSELEJ MLAJŠI. ZATOREJ NI MOGLO BITI
DRUGAČE, KOT DA JE NAJMLAJŠI OTROK VIDEK
NOSIL ZMEROM TAKO TANKE
SRAJČICE, DA MU JE SONCE
SIJALO NA GOLO KOŽO.
VIDEK JE BIL DEČEK, KO-
MAJ ŠTIRI LETA STAR, ZELO
BISTROUMEN TER JE IMEL
POSEBNO RAD ŽIVALCE
IN CVETLICE. KADAR KOLI
JE VIDEL JAGNJE NA PAŠI,
MU JE BRŽ ZAČEL NABIRATI NAJLEPŠE RASTLINE; AKO JE NAŠEL MLADEGA
PTIČKA, KI JE PADEL IZ GNEZDA, GA JE SKRBNO NESEL DOMOV. PITAL
GA JE, DOKLER NI TOLIKO DORASTEL, DA JE MOGEL LETETI.
ŠE CELO PAJKOV NI POBIJAL. KADAR JE NAŠEL KJE KAKEGA PAJKA, GA
JE VSELEJ NESEL VEN NA TRATO, MISLEČ SI: UBOGA ŽIVALCA TUDI RADA
ŽIVI. NEKOČ SE MU JE BILA SRAJČICA TAKO POTANJŠALA, DA MU JE
PADLA Z RAMENA, A KER JE BILO POLETJE IN JE MATI PRIDNO HODILA
NA DELO, MU NI UTEGNILA SEŠITI DRUGE. ZATO JE MORAL UBOŽČEK
SKAKATI NA POL NAG.

PROZA 39
NEKEGA DNE GRE V GOZD JAGODE NABIRAT.

ONDI GA SREČA JAGNJIČE. NA POL GOLO REVŠE SE MU ZELO SMILI,
ZATO GA VPRAŠA: »KJE TI JE SRAJČICA?«
VIDEK ŽALOSTNO ODGOVORI: »NIMAM NOBENE DRUGE KAKOR TO
STRGANO, A MOJA MATI MI TUDI NE UTEGNE ZDAJ DRUGE NAPRAVITI.
ŠELE KO PRIDE ZIMA, BOM DOBIL NOVO. TO SE VE, DA POPOLNOMA
NOVA NE BO, KER TAKE DOBI LE MOJA NAJSTAREJŠA
SESTRICA, A MOJA BO LE STARA.
OJ, KAKO RAD BI IMEL VSAJ ENO
NOVO SRAJČICO!«
ZDAJ MU JAGNJE REČE:
»UBOŽEC, SMILIŠ SE MI. NA,
JAZ TI DAM NEKOLIKO SVOJE
VOLNE, OD NJE SI NAPRAVI
NOVO SRAJČICO!« IN JAGNJE
SI IZPULI NEKOLIKO VOLNE IN
JO DA UBOGEMU DEČKU.
KO JE ŠEL VIDEK Z VOLNO MIMO TRNOVEGA GRMA OB CESTI, GA POKLIČE
GRM IN GA VPRAŠA: »KAJ NESEŠ, VIDEK?«
»VOLNO ZA NOVO SRAJČICO,« ODGOVORI VIDEK.
»DAJ JO SEM, DA TI JO IZMIČEM,« MU REČE GRM.
VIDEK MU DA VOLNO IN GRM MU
JE, SEM TER TJA VIJOČ TRNOVE
VEJE, IZVRSTNO IZMIKAL
VOLNO.
»VARNO JO NOSI, DA SE
TI NE ZMEDE!« REČE GRM,
KO KONČA SVOJE DELO, IN
PODA VOLNO VESELEMU
VIDKU.

ZDAJ UGLEDA VIDEK PAJČEVINO IN PAJKA, KI JE SEDEL V SREDI IN

PREDEL. PAJEK POKLIČE DEČKA IN MU REČE: »DAJ MI VOLNO, DA TI JO
OSMUKAM IN STKEM; ŽE VEM, KAJ TI JE TREBA.«
IN PAJEK ZAČNE PRIDNO GIBATI SVOJE NEŽNE NOŽICE TER Z NJIMI
PRESTI IN TKATI. KMALU PA JE NATKAL NAJLEPŠO IN NAJTANJŠO TKANINO
IN JO IZROČIL VIDKU.
VESELO HITI VIDEK DALJE
IN PRISPE DO POTOKA, OB
KATEREM JE SEDEL VELIK RAK.
TUDI TA GA TAKOJ POVPRAŠA:
»KAM TAKO HITIŠ, VIDEK? KAJ
NESEŠ POD PAZDUHO?«
»TKANINO ZA SVOJO SRAJČICO,«
MU ODGOVORI VIDEK.
»RAVNO NA PRAVEGA SI
NALETEL,« REČE RAK. »BRŽ MI JO DAJ SEM, DA TI JO
PRIKROJIM.« VIDEK MU JO DA IN RAK MU S SVOJIMI VELIKIMI ŠKARJAMI
PRAV LEPO PRIREŽE VOLNENO TKANINO V SRAJČICO.
»TAKO,« SPREGOVORI RAK, »ZDAJ PA NI TREBA DRUGEGA, NEGO DA TI
MATI PRIREZANE KOSE SEŠIJE IN SRAJČICA JE NAREJENA.«
»OJ,« VZDIHNE VIDEK, »MATI NE UTEGNE, DA BI MI SKORAJ SRAJČICO
SEŠILA, POTRPETI MI BO
TREBA, DA PRIDE ZIMA.«
A KOMAJ TO SPREGOVORI,
PRILETI PTIČEK, KI JE V
KLJUNU IMEL DOLGO NIT.
TAKOJ JO SPUSTI NA
TKANINO IN ZAPOJE: »JAZ
TI SRAJČICO SEŠIJEM!«

PROZA 41
PRAV PRIDNO JE ZAČEL PTIČEK

ŠIVATI IN PREDEN SE JE DEČEK
DOBRO ZAVEDEL, JE BILA SRAJČICA
NAREJENA.
VES IZ SEBE OD VESELJA TAKOJ
OBLEČE SRAJČICO IN OGLEDUJOČ
SE V POTOKU, VESELO ZAVPIJE: »OJ,
ZDAJ IMAM SRAJČICO, LEPO NOVO
SRAJČICO!« KOMAJ ČAKA, DA BI BIL
ŽE DOMA.
BRATCI IN SESTRICE SO GA DEBELO GLEDALI IN SE ČUDILI LEPI SRAJČICI.
TAKO LEPO MEHKE IN BELE ŠE NOBEDEN IZMED NJIH NI NITI VIDEL NITI
IMEL.

VESELJE
BISTROUMEN – PAMETEN, AKO – ČE, PITATI

– HRANITI, ONDI – TAM, REVŠE – UBOGI OTROK,
IZMIČI, OSMUKATI – S TRGANJEM ODSTRANITI,
STKATI – NAREDITI BLAGO, PRIKROJITI –
UREZATI BLAGO, DA IMA OBLIKO OBLAČILA
ZAKAJ SO ŽIVALI POMAGALE VIDKU?
POKAŽI, KAKO ŠIVAMO IN KAKO PLETEMO.
ALI ŽIVALI RES LAHKO NAREDIJO OBLAČILO?
NAŠTEJ, KATERE ŽIVALI SO POMAGALE VIDKU.
POJDITE V GLEDALIŠČE IN SI OGLEJTE

PREDSTAVO.
KAKO SE POČUTIŠ, KO DOBIŠ NOVO OBLAČILO?
KDO TEBI IZBERE NOVO OBLAČILO?

TI ALI STARŠI?

PROZA 43
UVODNA MOTIVACIJA:
POSLUŠAJ ZVOK BUDILKE.
KAJETAN KOVIČ
MAČEK MURI
KO ZAPOJE ZVONČEK V URI,

PREBUDI SE MAČEK MURI.
S TACO SI OČI POMANE,
VZDIGNE REP IN HITRO VSTANE.
MAČJO POSTELJO PREZRAČI,
MAČJO SUKNJO POKRTAČI
IN NA ZAJTRK SE ODPRAVI
V KRČMO PRI VESELI KRAVI.
TAM GA ČAKA STALNA MIZA
IN TOČAJKA MUCA LIZA,
KI PRINESE LONČEK MLEKA
IN ŠE MAČJI KRUH OD PEKA.
OB JEDAČI POGLOBI SE
MURI V MAČJE ČASOPISE,
VSE PREBERE BREZ RAZLIKE,
TUDI VEJICE IN PIKE.
POTLEJ PLAČA IN ČEZ CESTO
GRE NA SPREHOD V MAČJE MESTO.
V MAČJEM MESTU IMAJO SAME MAČJE STVARI IN PREDVSEM NOBENEGA

PSA. ČE PA SE ŽE KAKŠEN PRIKAŽE, MORA IMETI NAGOBČNIK. KER PSI
NE MARAJO NAGOBČNIKOV, NE HODIJO V MAČJE MESTO. ZATO SE PO
GLAVNI ULICI SPREHAJAJO SAMO MAČKI IN MAČKE. HODIJO NA MAČJI
TRG, KJER PRI BRKATEM MARKU KUPUJEJO RIBE IZ MAČJEGA MORJA.
SREDI TRGA STOJI MAČJA OBČINA. TAM URADUJE MAČJI ŽUPAN, KI

MU PRAVIJO VELIKI MAČEK. KADAR STOPI NA BALKON, GA VSI MAČKI

POZDRAVIJO. VELIKI MAČEK JIM ZMERAJ SPOROČI KAKŠNO PRIJETNO
NOVICO. VČESIH JIM REČE: »V NEDELJO POPOLDNE BO V MAČJEM
PARKU VELIKA TOMBOLA. GLAVNI DOBITEK JE MAČEK V ŽAKLJU.« ALI PA
PRAVI: »DANES OB TREH BODO V VELIKEM DREVOREDU MIŠJE MOTORNE
DIRKE. OBČINSTVO PROSIMO, NAJ NE POJE TEKMOVALCEV.«
TAKO SO DNEVI V MAČJEM MESTU VESELI IN ČISTO PO MAČJEM OKUSU.
MAČEK MURI STANUJE V VRTNI ULICI, V STARI HIŠI NA ROBU VESELEGA
MESTA. ZDAJ GA NI DOMA, KER KORAKA PO GLAVNI ULICI PROTI
MAČJEMU HOTELU. HOTEL JE KUPITI RIBE, VENDAR SI JE PREMISLIL IN
BO RAJE KOSIL PRI ČRNEM MAČKU. DA MU NE BO DOLGČAS, JE SKLENIL,
DA BO NA KOSILO POVABIL PRIJATELJICO MUCO MACO. KER STANUJE
MACA NA DRUGEM KONCU MESTA, JI MORA MURI TELEFONIRATI.
(ODLOMEK)

PROZA 45
VESELJE
JEDAČA – HRANA
POSLUŠAJ ZGODBO O MAČKU MURIJU

NA ZGOŠČENKI.
KAJ BI TI KUPIL V MAČJEM MESTU?
NARIŠI MAČKA MURIJA.
IGRAJTE SE KRČMO PRI VESELI KRAVI.
POJDI NA PREHOD V BLIŽNJE MESTO IN POIŠČI

MESTNO HIŠO, OBČINO.

KAJETAN KOVIČ
ZMAJ DIRENDAJ
NEKOČ JE ŽIVEL ZMAJČEK. IMEL JE DEBELE OČI, ZMAJSKI RILČEK, ŠILASTA UŠESA IN
DOLG REP. RAD JE IMEL ZMEŠNJAVE, ZATO SO GA KLICALI ZMAJ DIRENDAJ. RAD
JE TUDI LIZAL LIZIKE IN SE POTEPAL PO MESTU.
ZMAJČEK JE ODRASTEL IN V MESTO JE PRIŠEL NOV ŽUPAN, KI JE NAROČIL, DA
SE MORAJO VSI ZMAJI ZAPOSLITI. TAKO JE ZMAJ DIRENDAJ DOBIL SLUŽBO IN
POSTAL STRAŽNIK NA MOSTU.
SPRVA MU JE BILO KAR VŠEČ. NA MOSTU SO POLEG NJEGA ČEPELI ŠE

TRIJE ZMAJI. EDEN OD NJIH JE BIL NJEGOV BRATRANEC IN DRUGA DVA
STA BILA PRIJAZNA.
MIMO NJIH SO HODILI NA BLIŽNJI TRG ZMAJI IN ZMAJKLJE. KO JE ZMAJ
DIRENDAJ NEKOČ POŽVIŽGAL PRIKUPNI ZMAJČICI, MU JE NJENA MAMA
PRIPELJALA ENO OKROG RILCA. POTEM NEKAJ DNI NI MOGEL ŽVIŽGATI.
ZATO JE ODTLEJ RAJE GLEDAL PO REKI IN ČAKAL, KDAJ BO PRIPLAVALA
PISANA LADJA. KO JE BIL ŠE MAJHEN, MU JE MAMA ZA USPAVANKO
PELA:
PO VODI PLAVA,
PO VODI PLAVA, ENA LADJA PISANA.
ZDAJ PA LADJE NI BILO OD NIKODER, NE PISANE, NE BELE. ZATO JE
POVPRAŠAL BRATRANCA, KAKO JE TUKAJ Z MORNARICO.
TA JE REKEL: »TUKAJ SE VOZIJO SAMO PODMORNICE.«
»TO JE PA DOLGOČASNO,« JE REKEL ZMAJ DIRENDAJ. POTEM JE SKLENIL,
DA BO SVOJIM OTROKOM, ČE JIH BO KDAJ IMEL, PEL DRUGAČNO
USPAVANKO:
PO VODI PLAVA,
PO VODI PLAVA,
ENA PLAVA PODMORNICA.

PROZA 47
KER PODMORNIC NI MOGEL VIDETI, SI JE SPET ZAČEL OGLEDOVATI

MIMOIDOČE ZMAJE. BILI SO DEBELI IN SUHI, LEPI IN GRDI, MAJHNI IN
VELIKI. MNOGE ZMAJKLE SO IMELE PO DVA PODBRADKA, ZMAJČICE PA
SO SE VALILE ČEZ MOST KOT FRNIKOLE. VSAK DAN JE VIDEL ISTE OBRAZE
IN ČEZ MESEC DNI JIH JE ZNAL ŽE NA PAMET. ZAČEL SE JE DOLGOČASITI.
RAZMIŠLJAL JE, KAKO BI SI ŽIVLJENJE MALO PODIRENDAJIL.
NEKEGA JUTRA SE JE PREBUDIL ZELO DOBRE VOLJE. SANJALO SE MU

JE, DA JE BIL NA TEKMOVANJU SLADKOSNEDIH ZMAJEV. DOBIL JE
PRVO NAGRADO, KER JE V ENI URI POJEDEL ENO VEČJO IN DVE MANJŠI
TOVARNI ČOKOLADE. ZATO JE V KOPALNICI TAKO ČOFOTAL IN ŠKROPIL,
DA JE BILO KMALU VEČ VODE NA TLEH KAKOR V BANJI. POTEM JE ZAČEL
ŽVIŽGATI IN NAZADNJE JE REKEL:
»NE GREM V SLUŽBO.«
KO JE ZASLIŠAL TE BESEDE,
SE JE MALO ZAČUDIL.
POGLEDAL JE PO SOBI,
ČE NI ŠE KJE KAKŠEN
ZMAJ, KI PRAVI, DA NE
GRE V SLUŽBO. TODA

NOBENEGA NI BILO NE LEVO NE DESNO, NE POD POSTELJO IN NE V

OMARI. ZMAJ DIRENDAJ SE JE MALO POPRASKAL PO DEBELEM TILNIKU
IN REKEL: »PROSIM VAS.«
TO NAJ BI POMENILO: »TOREJ SEM JAZ TISTI, KI NE GRE V SLUŽBO.« TO
GA JE ZELO RAZVESELILO.
ZAKLENIL JE VEŽNA VRATA IN ODŠEL PROTI MESTU. STRAŽNEMU
STOLPU JE OD DALEČ POKAZAL OSLE IN ZAVIL PROTI TRGU. KER SE MU
JE SANJALO O ČOKOLADI, JE BIL ŽE NAVSEZGODAJ LAČEN. HODIL JE
MED STOJNICAMI IN CEDIL SLINE. POTEM SI JE KUPIL LUBENICO. BILA JE
VELIKA KOT HLEBEC. STISNIL JO JE POD PAZDUHO IN KORAKAL MIMO
TRŽNIC OB REKI. MISLIL JE, KAKO LEPO BI BILO, ČE BI IMEL SEDEM GLAV
KAKOR ZMAJI V STARIH PRAVLJICAH. ZADOVOLJNO SI JE BRUNDAL:
SEDEM GLAV IN VSAKA HRUSTA, KAR JI PADA V LAČNA USTA.
(ODLOMEK)

PROZA 49
ŽALOST
VESELJE
ČEPETI – SEDETI, PODMORNICA – VOZILO,

KI VOZI POD VODO, HRUSTATI – GLASNO JESTI
KAJ SO PO POKLICU TVOJI STARŠI? KAJ BI BIL

RAD, KO ODRASTEŠ?
ALI SI SI TUDI TI KDAJ ŽELEL, DA NE BI

ŠEL V ŠOLO?
PREDSTAVLJAJ SI, DA SI ZMAJ DIRENDAJ,

KI NI ŠEL V SLUŽBO. KAJ BI POČEL?
NA FOTOGRAFIJAH ALI V ŽIVO SI OGLEJ

ZMAJSKI MOST V LJUBLJANI.
V KNJIŽNICI SI IZPOSODITE KNJIGO

IN PREBERITE PRAVLJICO DO KONCA.

UVODNA MOTIVACIJA:
POJDITE V ŠOLSKO GARDEROBO IN SI OGLEJTE,
KAKO JE POSPRAVLJENA.
ELA PEROCI
MUCA COPATARICA
V MALI VASI SO MAJHNE HIŠE IN V VSAKI HIŠI SO OTROCI. V PISANIH

SRAJČKAH SO IN OBUTI V RDEČE IN MODRE COPATKE. V TEJ VASI JE LEP
RED. VSE HIŠE V VASI SO BELE, VSE STREHE NA HIŠAH SO RDEČE, VSA OKNA
IMAJO ZELENA POLKNA, DVORIŠČA SO POMETENA IN CESTA JE GLADKA.
VSE JE V NAJLEPŠEM REDU, LE OTROCI SO NEREDNI. ZVEČER, PREDEN
LEŽEJO SPAT, NIKOLI NE POSPRAVIJO COPATK ZA SEBOJ. DRUGO
JUTRO JIH IŠČEJO POD MIZO, ZA PEČJO, NA STOPNICAH, V VOZIČKU, MED
DRVMI, V ŽEPU OČETOVE SUKNJE IN PO DOLGEM ISKANJU NAJDEJO
ENO V KUHINJI, DRUGO V SOBI.
NEKO JUTRO PA, KO SO ŽE V VSEH HIŠAH V MALI VASI KUHALI ZAJTRK IN
SO SE OTROCI ZBUJALI, JE JANEZEK ZAMAN ISKAL SVOJE COPATKE.

PROZA 51
»MAMA, KJE SO MOJI COPATI?« JE VPRAŠAL.

»ČE JIH NISI ZVEČER POSPRAVIL, TI JIH JE ODNESLA MUCA,« JE
ODGOVORILA MAMA.
»MAMA, KJE SO MOJI COPATI?« JE KLICALA ŠPELCA V SOSEDNJI HIŠI.
»ČE JIH NISI ZVEČER POSPRAVILA, TI JIH JE ODNESLA MUCA,« JI JE REKLA
MAMA.
»MAMA, KJE SO MOJI COPATI?« JE VPRAŠAL TINE V TRETJI HIŠI.
»MUCA TI JIH JE ODNESLA, KER JIH NIKOLI NE POSPRAVIŠ,« MU JE
ODGOVORILA MAMA.
»MAMA, KJE SO MOJI COPATI?« JE VPRAŠALA TONKA IN MAMA JI JE
ODGOVORILA: »MUCA JIH JE ODNESLA.«
V VSEJ VASI JE DIŠALO PO SLADKI KAVI IN OTROCI SO BILI LAČNI. KAR BOSI
SO POSEDLI K MIZI. NAPILI SO SE TOPLE KAVE, POTEM PA JE JANEZEK
STOPIL NA PRAG IN ZAKLICAL PREKO CESTE: »ŠPELCA, PRIDI K MENI!«
ŠPELCA JE TAKOJ PRITEKLA NA PRAG IN REKLA: »RADA BI PRIŠLA K TEBI,
PA NE MOREM. MUCA MI JE ODNESLA COPATE. PRIDI TI K MENI!«
»NE MOREM,« JE REKEL JANEZEK. »MUCA MI JE ODNESLA COPATE.«
»TINE!« STA KLICALA JANEZEK IN ŠPELCA, »PRIDI K NAMA!«
TINE JE PRITEKEL NA PRAG IN ODGOVORIL: »MUCA MI JE ODNESLA
COPATE.«
ŠE TONKA JE PRIŠLA NA HIŠNI PRAG. TUDI NJEJ JE MUCA ODNESLA
COPATE.
V VSEH HIŠAH SO ODPIRALI VRATA IN VSI OTROCI SO PRIŠLI BOSI NA PRAG.
»MUCA MI JE ODNESLA COPATE!« SO SI KLICALI. PRESTOPALI SO SE Z
NOGE NA NOGE, KER JIH JE ZEBLO.
POTEM PA JE POSIJALO SONCE IN OTROKOM JE POSTALO TOPLO. BOSI
IN V PISANIH SRAJČKAH SO PRIŠLI NA CESTO. SPRAŠEVALI SO SE: »KAM
JE ODNESLA MUCA NAŠE COPATE?«
»POIŠČIMO MUCIN DOM!« JE REKEL JURČEK. IN SO ŠLI.

52 BERILO 1
ZAVILI SO S CESTE IN HODILI PO ROSNI TRAVI, PRIŠLI SO DO GOZDA IN

SO ŠLI KAR NAPREJ. HODILI SO PO MAHU, POSLUŠALI SO PTIČJE PETJE
IN PRIPOGIBALI GRMIČKE, DA BI NAŠLI MUCIN DOM.
SREDI GOZDA SO NAŠLI BELO HIŠICO Z RDEČO STREHO. OKNA SO BILA
POLNA ROŽ, NA VRATIH PA JE BIL NAPIS: MUCA COPATARICA.

PROZA 53
MUCA JE OTROKE SLIŠALA IN JIM ODPRLA VRATA.

»LJUBI OTROCI, KAJ BI RADI?«
»COPATE!« SO PROSILI OTROCI.
VSE JE POVABILA V HIŠKO. V HIŠKI SO BILE POLICE IN NA POLICAH
MODRI IN RDEČI COPATKI. KAKŠEN RED JE BIL V HIŠKI! OTROCI SO
UMOLKNILI.
»VSAK NAJ VZAME SVOJE COPATE,« JE REKLA MUCA.
TO PA NI BILO LAHKO. COPATKI SO BILI OČIŠČENI IN ZAKRPANI. VSI
POTRGANI GUMBI SO BILI ZOPET PRIŠITI. OTROCI SO JIH KOMAJ
PREPOZNALI.
BOBEK, NAJMANJŠI MED OTROKI, PA SVOJIH COPATK NI NAŠEL. VSI
OTROCI SO BILI ŽE OBUTI, KO JIH JE ON ŠE VEDNO ISKAL.
»ČE COPATK NE NAJDEŠ, BOŠ MORAL BOS DOMOV,« MU JE
REKLA MUCA COPATARICA. BOBKA JE ZEBLO V NOGE IN NA JOK MU
JE ŠLO. NJEGOVI COPATKI SO BILI RAZTRGANI, NA POLICI PA NI BILO
STRGANIH COPATK.

OTROCI SO ŽE ODHAJALI IZ HIŠKE IN BOBKA JE VEDNO BOLJ ZEBLO.

MUCA COPATARICA PA MU JE GOVORILA: »BOS BOŠ ŠEL DOMOV.«
»PREHLADIL SE BOM,« JE REKEL BOBEK IN MUCI SE JE ZASMILIL.
»NAJBOLJ NEREDEN SI, A SI NAJMANJŠI IN BI SE NEMARA RES PREHLADIL,
ČE BI HODIL BOS,« MU JE REKLA IN MU PRINESLA COPATKE. BILI SO
ZAKRPANI IN ČISTI. SPREMILA GA JE DO VRAT.
»KO BO ZAPADEL SNEG, TI SEŠIJEM NOVE COPATE,« MU JE OBLJUBILA.
TO SO SLIŠALI TUDI DRUGI OTROCI. VSI SO SE OBRNILI IN PROSILI: »MENI
TUDI! MENI TUDI!«
MUCA COPATARICA JIM JE POMAHALA IN REKLA: »TUDI VAM JIH
SEŠIJEM!« ZAPRLA JE HIŠKO IN GLEDALA SKOZI OKNO, KAKO SO OTROCI
V PISANIH SRAJČKAH IN V RDEČIH IN MODRIH COPATKAH HITELI
DOMOV. ZADNJI JE TEKEL BOBEK.
»BOBKU SEŠIJEM NAJTOPLEJŠE COPATKE, TAKŠNE PREKO GLEŽNJEV.
JANEZKU SEŠIJEM TAKŠNE, DA JIH BO LAHKO NOSIL TUDI K TELOVADBI.
ŠPELČINI COPATKI BODO LEPI KOT MAMINI.
TINETU, KI IZGUBI VSAK GUMB, MORAM SEŠITI COPATKE BREZ
GUMBOV.
TONKI PA SEŠIJEM COPATKE S COFI. IN DRUGIM OTROKOM?
VSAKEMU TAKŠNE, KOT SI JIH NAJBOLJ ŽELI.
EJ, TAKO BOM VSEM USTREGLA,« JE PREMIŠLJEVALA MUCA COPATARICA,
KO JE GLEDALA ZA NJIMI.
POTEM JE ZAPRLA OKNO IN ZASPALA.
DANES SNEŽI IN MUCA COPATARICA ŠIVA COPATKE ZA OTROKE IZ MALE
VASI. Z ZAJČJO KOŽO JIH BO PODLOŽILA, DA BODO TOPLEJŠI.
KDO VE, ALI JIH BODO OTROCI POSPRAVILI, PREDEN BODO ŠLI SPAT?

PROZA 55
ŽALOST
VESELJE
NEREDEN – BREZ REDA, POVRŠEN, PRAG

– SPODNJI DEL VRAT, ROSNA TRAVA –
MOKRA TRAVA
POSLUŠAJ PRAVLJICO NA ZGOŠČENKI.
NARIŠI MUCINO HIŠO.
ALI POSPRAVIŠ SVOJE STVARI ZA SEBOJ?
KAKO SE POČUTIŠ, KO NE NAJDEŠ KAKŠNE IGRAČE?
KAKŠNE COPATE BI RAD, DA TI JIH MUCA SEŠIJE?
ZAPOJ PESMICO MIRE VOGLAR NI COPATKA.
UČITELJICA NAJ VAM VZAME COPATE

IN JIH SKRIJE PO RAZREDU. POIŠČITE JIH.

VIDA BREST
PRODAJAMO ZA GUMBE
»UJTATA!« JE POKLICAL MATJAŽEK. »ČAROVNIK UJTATA!«

UJTATA JE PRIJADRAL SKOZI OKNO. PISAN DEŽNIK JE BIL NAD NJIM
RAZPET KAKOR PADALO.
»ZUNAJ SEM PRIČARAL PRAV IMENITNO SONCE,« JE ZAKLICAL. »ZDAJ
PA POJDEVA PRI PRIČI VEN, NA ZRAK. ALI NAJ UGANEM, KAM SI ŽELIŠ?«
»UGANI!«
»NARAVNOST, POTLEJ NA DESNO, SPET NARAVNOST, POTEM NA LEVO
IN NAZADNJE ŠE ENKRAT NA DESNO.«
»NARAVNOST, NA DESNO, NA LEVO IN NA DESNO. DA! UGANIL SI! NA
TRG GREVA. NA ŽIVILSKI TRG.«
PREDEN SI LAHKO NAŠTEL VSE »NA DESNO« IN VSE »NA LEVO«, STA BILA
TAM, NA ZELENJAVNEM IN CVETLIČNEM TRGU. UJTATA JE TAKO ZA ŠALO
PRIČARAL BRONASTEMU PESNIKU NA TRGU PRECEJŠEN ŠOP ROŽ V
NAROČJE. POTEM SE NI VEČ DOLGOČASIL OB POGLEDU NA GOLOBE, KI
SO ZOBALI OREHE NA STOJNICAH.
NATO STA SE NEKOLIKO RAZGLEDALA. MATJAŽEK ŽE DOLGO NI BIL NA
TRGU, UJTATA PA NAJBRŽ ŠE NIKOLI NE.
ZA STOJNICAMI SO STALE DEBELE BRANJEVKE V KLOBUČEVINASTIH
ŠKORNJIH. MIMO STOJNIC PA SO HODILI OTROCI. POŽELJIVO SO STR-
MELI V ŠOPE BANAN IN KUPE JABOLK IN HRUŠK IN GROZDJA IN POMA-
RANČ, KI SO SE KOŠATILI NA STOJNICAH. KO PA SO OČI OTROK ZADELE
OB TABLICE S CENAMI, SO SE PRESTRAŠENO UMAKNILE. NA TABLICAH
SO BILE SAMO VELIKE ŠTEVILKE.
»UJTATA,« JE ZAŠEPETAL MATJAŽEK. »UJTATA!«
»NIČ NE GOVORI. ŽE VEM,« JE REKEL UJTATA. »PRODAJALA BOVA SADJE.
NAJINO SADJE BO NAJLEPŠE, KAR GA JE SPLOH NA TRGU. IN ZELO

PROZA 57
POCENI BO! GLEJ TA DREVESA MED

STOJNICAMI!«
KER JE TJAŽEK MATJAŽEK GLEDAL
DREVESA, NI VIDEL VELIKEGA
ČAROVNIKA, KAKO JE ČARAL.
DIVJI KOSTANJI, KI SO BILI PREJ
POLNI ORUMENELIH LISTOV, SO
SE V HIPU SPREMENILI. NA VEJAH
SO SE NAMESTO LISTJA ZAZIBALI
OGROMNI ŠOPI BANAN, POMARANČE,
JABOLKA, HRUŠKE, GROZDJE, FIGE.
TOLIKO VSEGA SADJA IN TAKO LEPEGA,
DA SI LEPŠEGA NI MOGOČE MISLITI!
TJAŽEK JE STEKEL K DREVESU.
NAENKRAT JE BIL PRODAJALEC, KI SE
JE ZIBAL NA VEJI. »TAKO LEPEGA SADJA NI
NIKJER NA TRGU!« SO KLICALI OTROCI, KI SO PRITEKLI POD KOSTANJE.
»PO KOLIKO PRODAJAŠ SADJE?« SO SPRAŠEVALI.
»SADJE PRODAJAMO ZA GUMBE,« JE ODGOVARJAL TJAŽEK MATJAŽEK.
»ZA VSE VRSTE GUMBOV. ZA SRAJČNE GUMBE, ZA HLAČNE GUMBE, ZA
GUMBE NA SUKNJIČIH, ZA BAKRENE GUMBE, ZA PLOČEVINASTE GUMBE,
ZA NOVE GUMBE, ZA SKORAJ NOVE GUMBE IN ZA ZELO STARE GUMBE.
SMEJO BITI TUDI POHOJENI IN OŠKRBLJENI, UPORABNI ALI NEUPORABNI,
SAMO, DA SO GUMBI!«
OTROCI SO ZDRVELI VSAK NA SVOJO STRAN IN SE KMALU VRNILI.
»ZA GUMB POMARANČ!« SO KLICALI.
»ZA GUMB BANAN!«
»ZA DVA GUMBA JABOLK!
»ZA PET GUMBOV HRUŠK!«
»ZA GUMB IN POL FIG! PA NAJ BODO RES LEPE!«

UJTATA JE S KOSTANJA METAL SADJE OTROKOM. ZA VSAK GUMB POLNO

NAROČJE. PRODAJALKE SO SE Z ROKAMI PRIJEMALE ZA GLAVE IN
KLICALE KUPCE. HITELE SO BRISATI STARE IN PISATI NOVE, NIŽJE CENE.
TODA TO VSE NI NIČ POMAGALO! NA KOSTANJIH JE BILO TOLIKO SADJA,
DA GA VSI MESTNI OTROCI NE BI MOGLI ODNESTI. ENI SO ODHAJALI S
POLNIMI NAROČJI, DRUGI SO PRIHAJALI Z GUMBI, NOVIMI, STARIMI IN
PRASTARIMI, S CELIMI IN OŠKRBLJENIMI.
PRODAJALKE SO SPET ZNIŽALE CENE.
TODA OTROCI SO TEKLI MIMO STOJNIC DALJE POD KOSTANJE IN PRI
MATJAŽKU KUPOVALI IN KUPOVALI. TAM JE BILO SADJE ZARES POCENI!
ZDAJ SO ŽE SKORAJ VSI OTROCI KUPILI SADJE IN SE GA DOSITA NAJEDLI.
MATJAŽEK SI JE LAHKO NEKOLIKO ODDAHNIL IN SE OZRL NAOKOLI.
IN TAKO JE ZAGLEDAL MALO VSTRAN POD SVETILKO MAJHNEGA
DEČKA, KI JE NEUTOLAŽLJIVO JOKAL.
»HLAČE IMAM NA ELASTIKO,« JE JOKAL. »NAMESTO SRAJČKE IMAM
MIKICO. NAMESTO SUKNJIČA IMAM PULOVER. NOBENEGA GUMBA
NIMAM!«

PROZA 59
TO JE BILO SILNO ŽALOSTNO IN MALO JE MANJKALO, DA NI ZAJOKAL

ŠE TJAŽEK MATJAŽEK. TODA UJTATA JE ŽE SKOČIL S KOSTANJA, STEKEL
K DEČKU IN SE GA Z DEŽNIKOM NEKAJKRAT DOTAKNIL.
IN KAMOR SE GA JE DOTAKNIL, POVSOD SO ZACVETELI GUMBI,
POZLAČENI GUMBI, KOŠČENI GUMBI, STEKLENI GUMBI, KERAMIČNI
GUMBI, VELIKI GUMBI IN MAJCENE BELE DUŠICE. DA, ZDAJ JE LAHKO
KUPIL SADJA, KOLIKOR SI GA JE ŽELEL IN KAKRŠNEGA SI JE ŽELEL!
PRODAJALKE SO SPET ČRTALE STARE CENE IN PISALE NOVE, ŠE NIŽJE.
NAZADJE SO OBUPALE. SAJ SPLOH NISO BILE PRODAJALKE, KO NISO
NIČESAR VEČ PRODALE!
PREČRTALE SO VSE CENE IN NA TABLICE NAPISALE Z VELIKIMI ČRKAMI:
PRODAJAMO ZA GUMBE.
POTEM SO ŠLI MALI KUPCI NAKUPOVAT TUDI K NJIM. KO PA SE JE TO
ZGODILO, JE SADJE NA KOSTANJIH IZGINILO IN NA VEJAH SO SPET
ZAŠUMELI ORUMENELI LISTI.
»TAKO BI MORALA VEČKRAT NAREDITI,« JE REKEL UJTATA. »ZELO
ZABAVNO JE BILO, HIHIHI!«
»AMPAK JAZ SI NISEM KUPIL NIČ SADJA,« JE REKEL TJAŽEK.
»ŠOP BANAN, PROSIM,« JE DEJAL PRODAJALKI IN USUL PREDNJO VSE
GUMBE, KI SO JIH PRINESLI OTROCI. IN KER JE BILO GUMBOV VELIKO, JE
DOBIL BANAN, DA JIH JE KOMAJ NESEL.

ŽALOST
VESELJE
STOJNICA – MIZA NA PROSTEM, NAMENJENA

PRODAJANJU, BRANJEVKA – ŽENSKA, KI
PRODAJA NA TRGU, KLOBUČEVINA – VRSTA
BLAGA, POŽELJIVO STRMETI – GLEDATI Z VELIKO
ŽELJO, KOŠATITI SE – PONOSNO KAZATI SE
KAKŠEN JE BIL ČAROVNIK: DOBER ALI SLAB?

ZAKAJ?
NAREDI ČAROBNO PALICO.
OD DOMA PRINESI GUMBE. IGRAJTE SE

TRGOVINO, KJER KUPUJETE IGRAČE ZA GUMBE.
V PRAVLJICI SO OTROCI SADJE KUPOVALI Z

GUMBI. KAJ BI LAHKO UPORABILI NAMESTO
GUMBOV?
NARIŠI SVOJE ČAROBNO DREVO. KAJ BI

NAMESTO SADJA TI ZAČARAL NA DREVO?
ALI IMAŠ RAD SADJE?

KATERO SADJE IMAŠ NAJRAJE?

PROZA 61
UVODNA MOTIVACIJA:
IGRAJTE SE IGRICO LETI, LETI.
DANE ZAJC
LETEČA HIŠICA
V MESTU PREBIVAJO HIŠE. SIVE, HUDE IN DOMIŠLJAVE. IN NIČ DRUGEGA.

NITI ENE ZELENE BILKE NI NIKJER.
V HIŠAH PREBIVAJO ODRASLI, OTROCI IN SO POSTELJE ZA LJUDI IN

POSTELJICE ZA OTROKE. MEDVEDKI SPIJO
SEDE, ZATO POSTELJIC NE POTREBUJEJO.
ENA HIŠA PA NI TAKA KOT DRUGE.
DOLGOČASI SE MED PUSTIMI HIŠAMI. ZATO
NEKO NOČ ODLETI NA PONOČEVANJE: Z
OTROKI V POSTELJICAH, Z MEDVEDKOM
IN S SLIKO NA STENI.
LETI IN LETI NAD ZELENIMI POLJI, NAD
BELO CESTO IN NAD HIŠO, KI JE DOMA V
ZELENEM POLJU.

PRILETI HIŠA TJA, KJER SO DOMA DREVESA IN ROŽE IN KJER NE STANUJE

ŠE NOBENA HIŠA. TU SE NAŠA HIŠA SPUSTI NA ZEMLJO, IN KER JE
NEPRESPANA, ZASPI. PREBUDIJO SE OTROCI V POSTELJICAH, ZLEZEJO
IZ NJIH IN NAJPREJ ZAČUDENO GLEDAJO, OD KOD TOLIKO SONČEVIH
ZAJČKOV NA TLEH.
ODIDEJO OTROCI NA BALKONE, GLEDAJO ZAČUDENO IN SE SPRAŠUJEJO:
KJE PA SMO? AMPAK JIM JE VŠEČ, DA SO TUKAJ, KJER SO: V ZELENJU,
MED DREVJEM, MED SONČNIMI ZAJČKI. STEČEJO VEN, SE PRIMEJO ZA
ROKE IN RAZISKUJEJO NOVO DEŽELO.
PRIDEJO MED DREVJE, IGRAJO SE IN SE LOVIJO, POTLEJ POSEDEJO
IN ŽE SE VEČERI. ZBOJIJO SE, DA SE BOJO ZJUTRAJ SPET ZBUDILI V
MESTU, KJER SO DOMA SAMO HIŠE IN KJER NI TRAVE, NE ROŽ IN NE
DREVJA, ŠE BILKE NI NOBENE. SPOMNIJO SE IN ZAČNEJO NABIRATI
MAJHNA DREVESCA, SADIKE IN VEJICE.
POLNA NAROČJA JIH NANESEJO V HIŠO. TOLIKO ZELENJA JE, DA SO Z

NJIM NAPOLNJENI VSI PROSTORI V HIŠI PA TUDI VSI BALKONI. HIŠA JE
ZDAJ ZELENA HIŠA. POTEM SE HIŠA ZBUDI IN SKLENE, DA SE VRNE V
SVOJO MESTO. POLETI IN ODNESE V VEČER OTROKE IN MLADA DREVESA.
KO LETI NAD DOMAČIM MESTOM, KJER SO STANOVALE SAMO SIVE
OKNASTE HIŠE, ZAČNEJO OTROCI METATI NA MESTO ZELENE SADIKE.

PROZA 63
ZDAJ JE TAKO, KOT DA DEŽUJE Z NEBA

GOZD IN POKRIVA CESTE IN POTKE IN TRGE
V MESTU. POTEM SE HIŠA SPET NASTANI
V SVOJI ULICI IN NA SVOJI ŠTEVILKI.
ZJUTRAJ SE ZBUDIJO MESTNI PREBIVALCI:
OČETJE, DEDKI, MAMICE, BABICE, TETE,
STRICI, PUNČKE IN
FANTJE IN GLEDAJO ZAČUDENO: VSE MESTO JE ZELENO. RASTEJO LIPE,

TOPOLI, JEREBIKE, GABRI, BUKVE, JESENI, SMREKE, MACESNI, CVETEJO
ROŽNI GRMI.
ZDAJ V MESTU NE PREBIVAJO SAMO HIŠE, AMPAK RASE TUDI DREVJE,
KI JE ZELENO, HIŠE NISO VEČ SIVE IN HIŠASTE, AMPAK SO VESELE IN
PRIJETNE, IN TUDI SONCE SE USTAVLJA NAD HIŠAMI VSAK DAN IN
PRAVI: »KAKO PRIJAZNO MESTO! KAR NASELILO BI SE TUKAJ, ČE NE BI
BILO NA SLUŽBENEM POTOVANJU.«

VESELJE
BILKA – STEBLO TRAVE, SONČNI ZAJČKI – VRSTA

ROŽE, VEČERI SE – BLIŽA SE NOČ, SADIKA –
MLADA RASTLINA
KAM BI PO TVOJEM MNENJU ODLETELA ŠOLA?
V SIVEM MESTU SO MANJKALA DREVESA, ROŽE,

GRMIČKI … KAJ MENIŠ, DA MANJKA
V OKOLICI TVOJE ŠOLE?
IZ KARTONASTE ŠKATLE NAREDI HIŠO

IN JO OKRASI.
KAKO BI SE POČUTIL, ČE BI TVOJA HIŠA

NAENKRAT ODLETELA?
KJE BI RAJE ŽIVEL: V SIVEM MESTU ALI ZELENEM

MESTU? ZAKAJ?
KAJ LAHKO NAREDIŠ, DA BO OKOLICA ŠOLE

LEPA IN PRIJETNA?

PROZA 65
UVODNA MOTIVACIJA:
KAJ BI SI KUPIL, ČE BI DOBIL DENAR?
KOROŠKA PRIPOVEDKA
MOJCA POKRAJCULJA
MOJCA POKRAJCULJA JE POMETALA

HIŠO IN NAŠLA MED SMETMI
KRAJCAR.
ZANJ SI JE KUPILA PISKRČEK.
ZVEČER JE ZLEZLA VANJ, LEGLA
IN ZASPALA. ZUNAJ PA JE BIL HUD
MRAZ IN PADALA JE SLANA.
MOJCO POKRAJCULJO JE
ZBUDILO MOČNOTRKANJE NA
VRATA NJENE HIŠICE. »KDO JE
ZUNAJ?« JE VPRAŠALA.
»JAZ SEM LISICA. OH, MOJCA POKRAJCULJA, LEPO TE PROSIM, PUSTI
ME K SEBI, ZUNAJ BRIJE BURJA IN PRITISKA MRAZ. ZMRZNEM, ČE ME NE
VZAMEŠ POD STREHO!« JE JAVKALA.
MOJCA POKRAJCULJA PA SE NI DALA KAR TAKO PREGOVORITI IN JE
DEJALA: »ČE KAJ ZNAŠ, TI ODPREM, DRUGAČE NE!«
»ŠIVILJA SEM,« JE ODGOVORILA LISICA. MOJCA
POKRAJCULJA JE SPUSTILA LISICO V PISKRČEK.
LEGLI STA IN TAKOJ ZASPALI.
ŠE PREDEN STA SE V SPANJU PRVIČ OBRNILI, JE
ŽE ZOPET POTRKALO NA VRATA. KO JE MOJCA
VPRAŠALA, KDO SPET TRKA, JE ZAJAVKALO: »OH,
MOJCA POKRAJCULJA, LEPO TE PROSIM, ZUNAJ

JE BURJA, SLANA PADA IN JAZ ZMRZUJEM. VOLK SEM

IN IZUČEN MESAR.«
»KER NEKAJ ZNAŠ, LE PRIDI K NAMA,« JE
ODGOVORILA MOJCA POKRAJCULJA, ODPRLA
VRATA IN SPUSTILA VOLKA V PISKRČEK.
IZ SPANJA JIH JE ZOPET ZBUDILO JAVKANJE:
»MOJCA POKRAJCULJA, LEPO TE PROSIM, ODPRI
MI! BURJA BRIJE, SLANA PADA IN JAZ, MEDVED,
ZMRZNEM, ČE ME NE SPUSTIŠ K SEBI.«
»KAJ PA ZNAŠ?« GA JE VPRAŠALA MOJCA POKRAJCULJA.
»ČEVLJAR SEM,« JE ODGOVORILA MEDVED. MOJCA MU
JE NATO ODPRLA VRATA NA STEŽAJ.
»DANES PA RES VSO NOČ NE BO MIRU,« SE JE
HUDOVALA MOJCA POKRAJCULJA, KO JE ZNOVA
ZAČULA TRKANJE IN TARNANJE.
»MOJCA POKRAJCULJA, LEPO TE PROSIM, PUSTI
ME K SEBI, ZMRZUJEM!«
»KDO PA SI IN KAJ ZNAŠ?« JE VPRAŠALA
GOSPODINJA.
»JAZ SEM, ZAJČEK. ŠIVATI ZNAM KAKOR
KROJAČ,«
SE JE OGLASIL ODGOVOR.
NATO JE ZAJČEK DOBIL SVOJ KOTIČEK POD
PISKRČKOM.
MOJCA POKRAJCULJA JE BILA ŽE HUDA, KO JE
ZOPET NEKDO TRKAL IN STOKAL: »MOJCA
POKRAJCULJA, LEPO TE PROSIM, SPUSTI ME NOTER,
NE PRENESEM VEČ BURJE IN SLANE.« BIL JE SRNJAK.
MOJCA POKRAJCULJA JE TUDI TEGA VZELA POD
STREHO, KO JE IZVEDELA, DA JE IZUČEN DRVAR.

PROZA 67
NATO SO VSI SLADKO ZASPALI.

MOJCA POKRAJCULJA JE ZJUTRAJ ODPOSLALA
VSE GOSTE NA DELO. VOLK JE POSKRBEL ZA DOBRO
VEČERJO. PRINESEL JE VEČ PANJEV ČEBEL, JIH ZAKLAL
IN VSE OTREBIL, MED PA OČISTIL IN SPRAVIL V LONEC.
SKUHALI SO VEČERJO IN LEGLI POČIVAT. PONOČI JE LISICA
ZASTOKALA: »AVBE, JOJ, MENE PA TREBUH BOLI!«
MOJCA POKRAJCULJA JI JE REKLA: »POJDI V
KUHINJO IN SKUHAJ SI KAMILIC!« LISICA JE VSTALA
IN ODŠLA V KUHINJO.
KOMAJ SO VSI ZADREMALI, JE LISICA ŽA ZOPET STOKALA IN TAKO DOLGO
JAVKALA, DA JI JE MOJCA POKRAJCULJA ZOPET REKLA, NAJ SI ŠE
SKUHA KAMILIC. LISICA JE TAKO ŠLA TRIKRAT V KUHINJO KUHAT SI ČAJA.
PA JE NI PRAV NIČ ŠČIPALO PO TREBUHU IN TUDI KAMILIC SI NI KUHALA.
VEDELA JE NAMREČ, KAM JE MOJCA POKRAJCULJA SPRAVILA MED, IN
GA JE POLIZALA DO KRAJA.
NATO JE SLADKO ZASPALA. ZJUTRAJ JE MOJCA POKRAJCULJA ODREDILA
VSEM DELO, LISICI PA JE REKLA: »ŠIVILJIČKA, KER SI BILA SINOČI BOLNA IN
NISI MOGLA SPATI, PA SEDAJ MALO DALJE POLEŽI, DA SE SPOČIJEŠ.«
V KUHINJI JE KMALU NA TO
NASTAL VELIK HRUP IN
PREPIR: »TI SI STRD POLIZAL!«
»JAZ NE, PAČ PA TI!« IN TAKO
NAPREJ, MOJCA JE ODLOČILA:
»TAT JE BIL DOMAČIN, NIHČE
DRUG NI VEDEL ZA STRD
IN TUDI NIHČE NI MOGEL V
PISKRČEK, KER SO BILA VRATA
ZAPAHNJENA.«
DA BI SE GOSTJE OPRALI

SRAMOTE, JE SVETOVAL VOLK: »LEZIMO VSI NA HRBET, ODPRIMO USTA

IN SE SONČIMO! KDOR JE POJEDEL MED, TEMU PRILEZE NAZAJ IN
KAPAL MU BO OD UST!«
VSI SO LEGLI PRED PISKRČKOM NAD TRAVO IN TAKOJ ZASPALI. LISICA
JE IMELA SLABO VEST IN JE ZATO BEDELA. RES, STRD JI JE PRILEZLA IZ
ŽELODCA IN JE KAPALA NA TLA. HITRO SE JE OBRISALA IN NAMAZALA S
STRDJO POLEG SEBE SPEČEGA ZAJČKA OKOLI UST. NATO JE TUDI ONA
BREZ SKRBI ZASPALA.
ZBUDIL JO JE HRUŠČ. ZASPANCI SO SE NAMREČ MEDTEM ZBUDILI

IN OPAZILI, DA SE ZAJČKU CEDI MED IZ GOBČKA. ZAČELI SO GA
NEUSMILJENO PODITI. ZAJČEK JE BEŽAL IN SI POLOMIL PREDNJE NOGE,
ŠELE POTEM SE MU JE POSREČILO
POBEGNITI. VSI SO TEKLI ZA NJIM
IN MOJCA POKRAJCULJA JE
OSTALA SAMA S PISKRČKOM.
ZAJČKU PA NISO VEČ ZRASLE
POLOMLJENE PREDNJE NOGE IN
ZATO IMA ŠE DANES PREDNJI PAR
NOG KRAJŠI OD ZADNJEGA.

PROZA 69
JEZA
ŽALOST
KRAJCAR – DENAR, PISKARČEK – LONČEK,

SLANA – LED, KI PONOČI NASTANE NA TRAVI,
HUDOVATI SE – JEZITI SE, TARNATI – GOVORITI
O SVOJIH TEŽAVAH, STRD – SLADKA SNOV,
KI JO DELAJO ČEBELE
Z LUTKAMI ODIGRAJTE ZGODBICO.
ZAJČEK JE BIL PO KRIVEM OBTOŽEN, DA

JE UKRADEL MED. ALI SO TUDI TEBE KDAJ
OBTOŽILI NEČESA, ČESAR NISI STORIL?
MOJCA JE V SVOJ PISKARČEK VZELA ŽIVALI.

ALI TUDI TI KDAJ POVABIŠ K SEBI PRIJATELJE?
KAJ TAKRAT POČNETE?
POKAŽI GIBANJE ŽIVALI IN POKLICEV, KI JIH

OPRAVLJAJO ŽIVALI IZ PRAVLJICE.
ALI JE LISICA
RAVNALA PRAV, ZAPOJ PESMICO
KO JE NAMAZALA LISIČKA JE PRAV
ZAJČKA Z MEDOM? ZVITA ZVER.

RUSKA LJUDSKA PRIPOVEDKA
ZAJČKOVA HIŠICA
ŽIVELA STA ZAJEC IN LISICA. LISIČINA HIŠA JE BILA IZ LEDU, SPOMLADI SE JE

STOPILA. ZAJEC JO JE VZEL K SEBI, LISICA PA GA JE NATO SPODILA IZ LASTNE HIŠE.
ZAJEC JE BIL ZATO ŽALOSTEN IN JE JOKAL. MIMO STA PRIŠLA NAJPREJ DVA PSA,
NATO ŠE VOLK. ŽELELI SO POMAGATI ZAJČKU IN SPODITI LISICO IZ HIŠE. NI JIM
USPELO. NATO PRIDE MIMO MEDVED …
MEDVED STOPI K HIŠICI IN ZARENTAČI: »RRRR … RRR … POBERI SE VEN,

LISICA!«
A LISICA S PEČI:
»ČE ZDRAŽIŠ ME SCELA
IN SKOČIM, BO JOK,
KER BODO LETELA
POLENA OKROG.«
MEDVED SE JE USTRAŠIL IN ODŠEL.
ZAJČEK ZOPET SEDI IN JOČE. MIMO PRIDE PETELIN S KOSO NA PLEČIH.
»KIKIRIKI! ZAJČEK, ZAKAJ SE JOKAŠ?«
»KAJ SE NE BI JOKAL, PETELINČEK! LISICA IN JAZ SVA IMELA VSAK SVOJO
HIŠICO. MOJA JE BILA IZ LUBJA, LISIČINA PA IZ LEDU. PRIŠLA JE POMLAD
IN LISIČINA HIŠICA SE JE RAZTAJALA. PROSILA ME JE LISICA, VZEL SEM
JO POD STREHO, ONA PA ME JE SPODILA.«
»NIČ NE BODI ŽALOSTEN, JAZ PREŽENEM LISICO IZ TVOJE HIŠICE,
ZAJČEK.«
»NE PREŽENEŠ JE. DVA PSA STA JO PODILA, PODILA, PA JE NISTA
PREGNALA. SIVI VOLK JO JE PODIL, PODIL, PA JE NI PREGNAL. STARI
MEDVED JO JE PODIL, PODIL IN JE TUDI NI PREGNAL. KAKO BI JO MOGEL
TI PREGNATI?«
»BOM JO, BOM.«

PROZA 71
PETELIN STOPI K HIŠICI:

»KIKIRIKI!
JAZ HODIM V BLEŠČEČIH
ŠKORENJCIH RDEČIH,
KOSO IMAM NA PLEČIH:
Z NJO LISICA JIH DOBI,
ČE NE GRE TAKOJ S PEČI!«
KO LISICA TO SLIŠI, SE
PRESTRAŠI IN PRAVI: »OBLAČIM SE.«
PETELIN ZOPET:
»JAZ HODIM V BLEŠČEČIH
LISICA PRAVI: »PLAŠČ SI OBLAČIM.«
PETELIN TRETJIČ:
»JAZ HODIM V BLEŠČEČIH
LISICA SE PRESTRAŠI,
SKOČI S PEČI IN ZBEŽI. A
ZAJČEK SE VES VESEL
ZOPET VSELI V SVOJO HIŠICO IN ŽIVI TAM S PETELINOM.
(ODLOMEK)

ŽALOST
ZARENTAČITI – OGLASITI SE Z GROZNIM

GLASOM, PLEČA – ZGORNJI DEL TRUPA
ZAJČEK JE JOKAL, KER GA JE LISICA SPODILA IZ

HIŠE. KDAJ PA TI JOKAŠ?
ZAJČKU SO POMAGALE RAZLIČNE ŽIVALI.

KDO OD SOŠOLCEV, MENIŠ, BI POMAGAL TEBI?
ALI JE BILA LISICA PRIJAZNA? ALI POZNAŠ ŠE

KAKŠNO PRAVLJICO, KJER NASTOPA LISICA?
KAKŠNA JE BILA TAM?
NARIŠI PETELINA IZ PRAVLJICE.

PROZA 73
UVODNA MOTIVACIJA:
UČITELJICA PRIDE V RAZRED Z RDEČO KAPO
IN KOŠARO, POLNO DOBROT.
JACOB IN WILHELM GRIMM

RDEČA KAPICA
BILA JE NEKOČ MAJHNA, SRČKANA DEKLICA, KI JO JE VZLJUBIL VSAKDO,

ČE GA JE LE POGLEDALA. NAJRAJE PA JO JE IMELA NJENA BABICA. TA
SPLOH NI VEDELA, KAJ VSE BI JI DALA. NEKOČ JI JE PODARILA KAPICO IZ
RDEČEGA ŽAMETA. KER PA JI JE KAPICA TAKO PRISTAJALA IN KER TUDI
SAMA NI HOTELA NOSITI NIČ DRUGEGA VEČ, SO JI REKLI RDEČA KAPICA.
NEKEGA DNE JI JE REKLA NJENA MAMA: »NA, RDEČA KAPICA, TU
IMAŠ KOS POGAČE IN STEKLENICO VINA, NESI TO BABICI. BOLNA JE IN
SLABOTNA INTO JI BO DOBRO
DELO. OKREPČALA SE BO.
HITRO SE ODPRAVI, DA NE
BO PREVROČE.
IN KO PRIDEŠ V GOZD,
HODI LEPO NARAVNOST
PO POTI IN NE TEKAJ PO
STRANSKIH STEZAH, DA
NE BOŠ PADLA IN RAZBI-
LA STEKLENICE, IN BABICA NE BI DOBILA NIČ. KO VSTOPIŠ V SOBO, NE
POZABI VOŠČITI DOBRO JUTRO IN NE KUKAJ PREJ PO VSEH KOTIH IN
KOTIČKIH!«
»VSE BOM LEPO NAPRAVILA, KAKOR JE TREBA,« JE REKLA RDEČA
KAPICA IN DALA MAMI ROKO.
BABICA JE IMELA HIŠICO DVE URI DALEČ OD VASI, SREDI GOZDA.

KO JE RDEČA KAPICA PRIŠLA V GOZD, JE SREČALA VOLKA. KER NI

VEDELA, KAKŠNA ZVER JE TO, SE GA NI BALA.
»DOBRO JUTRO, RDEČA KAPICA!« JO JE NAGOVORIL VOLK.
»DOBRO JUTRO, VOLK.«
»KAM PA ŽE TAKO NAVSEZGODAJ?«
»K BABICI SEM NAMENJENA.«
»KAJ PA IMAŠ POD PREDPASNIKOM?« JE VPRAŠAL VOLK.
»KOS POGAČE IN VINO. VČERAJ SMO PEKLI, ZATO NAJ SE BOLNA IN
SLABOTNA BABICA S TEM
MALO OKREPČA!«
»RDEČA KAPICA, KJE PA
STANUJE TVOJA BABICA?«
»POD TREMI VISOKIMI
HRASTI JE NJENA HIŠICA.
OKROG JE LESKOVA MEJA
Z LEŠNIKI,« JE RAZLOŽILA
RDEČA KAPICA.
»MHM,« JE POMISLIL VOLK,
»TO BO MASTEN PRIGRIZEK, KI BO ŠE BOLJ TEKNIL KAKOR BABICA. LEPO
ZVITO SE JE TREBA LOTITI, PA BOM OBE POHRUSTAL.«
NEKAJ ČAS JE STOPAL ZA RDEČO KAPICO, POTEM PA JE DEJAL NA GLAS:
»POGLEJ, RDEČA KAPICA, TE LEPE CVETLICE, KI RASTEJO TU NAOKROG.
ZAKAJ SI JIH MALO NE OGLEDAŠ? MISLIM, DA NE SLIŠIŠ NITI, KAKO MILO
PREPEVAJO PTIČKI. TAKO ZAMIŠLJENO HODIŠ PO STEZI, KAKOR BI ŠLA V
ŠOLO. PA JE VENDAR VSE TAKO VESELO IN ZANIMIVO TU V GOZDU.«
RDEČA KAPICA SE JE OZRLA OKROG SEBE IN KO JE VIDELA, KAKO MED
DREVESI POPLESAVAJO SONČNI ŽARKI IN KOLIKO LEPIH CVETK JE
VSENAKROG, JE POMISLILA: »ČE NATRGAM ŠOPEK ZA BABICO, JO BO
TO GOTOVO RAZVESELILO. TAKO ZGODAJ JE ŠE, DA BOM GOTOVO ŠE
PRIŠLA PRAVOČASNO.«

PROZA 75
STEKLA JE S POTI V GOZD IN ZAČELA

TRGATI CVETKE. IN KO JE KATERO
ODTRGALA, SE JI JE ZDELO, DA JE BOLJ
STRAN DRUGA ŠE LEPŠA, IN TAKO JE
ZABREDLA ČEDALJE GLOBLJE V GOZD.
VOLK PA JO JE MEDTEM UBRAL
NARAVNOST PROTI BABIČINI HIŠICI. KO
JE PRIŠEL TJA, JE POTKAL NA VRATA.
»KDO JE ZUNAJ?« JE VPRAŠALA
BABICA.
»RDEČA KAPICA. PRINESLA SEM TI POGAČE IN VINA, ODPRI MI.«
»KAR NA KLJUKO PRITISNI,« JE REKLA BABICA, »PRESLABOTNA SEM IN
NE MOREM VSTATI.«
VOLK JE PRITISNIL NA KLJUKO, VRATA SO SE ODPRLA. VOLK PA JE ŠEL,
NE DA BI KAJ REKEL, NARAVNOST K POSTELJI IN POŽRL BABICO.
NATO SI JE OBLEKEL NJENO
OBLEKO, SI POSADIL NJENO
ČEPICO NA GLAVO, LEGEL
V NJENO POSTELJO IN
VSENAOKROG ZAGRNIL
ZAVESE.
RDEČA KAPICA PA JE TEKALA
ZA CVETLICAMI IN KO JIH JE
TOLIKO NABRALA, DA JIH NI
MOGLA VEČ NOSITI, SE JE SPET
DOMISLILA BABICE IN SE ODPRAVILA K NJEJ. ZAČUDILA SE JE, DA SO
VRATA ODPRTA. KO JE STOPILA V IZBO, JO JE TAKO ČUDNO OBŠLO, DA
JE POMISLILA: »JEDETA NO! TAKO TESNO MI JE DANES PRI SRCU! PA SEM
BILA DRUGAČE VEDNO TAKO RADA PRI BABICI!«
VZDIHNILA JE IN REKLA GLASNO: »DOBRO JUTRO!«

A ODGOVORA NI BILO. ZATO JE STOPILA K POSTELJI IN ODGRNILA

ZAVESE: PRED NJO JE LEŽALA BABICA S ČEPICO, GLOBOKO POTISNJENO
NA OBRAZ, IN PRAV ČUDNO JE BILA VIDETI.
»JOJ, BABICA, KAKO VELIKA UŠESA IMAŠ!«
»DA TE LAHKO BOLJE SLIŠIM.«
»JOJ, BABICA, KAKO VELIKE OČI
IMAŠ!«
»DA TE LAHKO BOLJE VIDIM.«
»JOJ, BABICA, KAKO VELIKE
ROKE IMAŠ!«
»DA TE LAHKO ZGRABIM.«
»JOJ, BABICA, ZAKAJ IMAŠ
TAKO GROZNO VELIKA USTA?«
»DA TE LAHKO BOLJE POŽREM!«
JE ZARENČAL NENASITEN VOLK,
BIL V SKOKU IZ POSTELJE IN POŽRL UBOGO RDEČO KAPICO.
KO JE VOLK TAKO NASITIL SVOJO POŽREŠNOST, JE LEGEL SPET NAZAJ
V POSTELJO, ZASPAL IN ZAČEL SMRČATI, DA JE KAR ODMEVALO. PA JE
PRIŠEL MIMO HIŠE LOVEC, SLIŠAL TO IN POMISLIL: »KAKO SMRČI STARA
ŽENA, POGLEDATI MORAM, ČE SE JI NI KAJ ZGODILO.«
STOPIL JE V SOBO IN KO JE PRIŠEL DO POSTELJE, JE V NJEJ ZAGLEDAL
VOLKA.
»HA, TUKAJ SEM TE NAŠEL, MRCINA STARA!« JE REKEL. »ŽE DOLGO SEM
TE ISKAL.«
ŽE JE HOTEL NAMERITI PUŠKO, KAR SE JE DOMISLIL, DA JE VOLK MORDA
POŽRL BABICO IN DA BI JO MOGOČE ŠE LAHKO REŠIL. ZATO NI USTRELIL,
MAR JE VZEL ŠKARJE IN SPEČEMU VOLKU PREREZAL KOŽO. ZAGLEDAL
JE RDEČO KAPICO IN KO JE ŠE MALO RAZPARAL, JE SKOČILA DEKLICA IZ
VOLKA.

PROZA 77
»HU, KAKO ME JE BILO STRAH!« JE REKLA. »KAKO TEMNO JE BILO V

VOLKOVEM TREBUHU.
NATO JE PRILEZLA VEN TUDI STARA BABICA, KI JE KOMAJ ŠE DIHALA.
RDEČA KAPICA JE NAGLO PRINESLA NEKAJ DEBELIH KAMNOV, KI SO
JIH STLAČILI VOLKU V TREBUH.
IN KO SE JE TA PREBUDIL, JE
HOTEL POBEGNITI. KAMNI
PA SO BILI TAKO TEŽKI, DA
JE KAR OMAHNIL IN PADEL
MRTEV NA TLA.
VSI TRIJE SO BILI ŽIDANE
VOLJE. LOVEC JE ODRL
VOLKU KOŽO IN ODŠEL
Z NJO DOMOV.
BABICA JE POJEDLA KOS
POGAČE IN POPILA KOZARČEK
VINA, KI GA JE PRINESLA RDEČA
KAPICA, TAKO DA SI JE SPET OPOMOGLA.
RDEČA KAPICA PA JE PREMIŠLJEVALA: »NIKDAR VEČ NE SMEM ZAVIJATI
S POTI IN SAMA TEKATI PO GOZDU, ČE MI BO MAMA TO PREPOVEDALA.
KAKO HUDO BI JI BILO, ČE BI OSTALA V VOLKU.«
STRAH
VESELJE

ŽAMET – VRSTA BLAGA, POGAČA – MASLEN

KRUH, OKREPČATI SE – NAJESTI IN NAPITI
SE, POHRUSTATI – POJESTI, JEDETA NO – O,
JOJ, NASITITI – NAJESTI, POŽRETI – POJESTI,
ODMEVATI – PONAVLJAJOČ SE ZVOK,
RAZPARATI – RAZTRGATI, NAGLO – HITRO,
ŽIDANE VOLJE – DOBRE VOLJE, ODRETI –
ODSTRANITI KOŽO
POJDI NA TRAVNIK IN ZA BABICO ALI DEDKA

NABERI ŠOPEK ROŽ.
OB POMOČI SLIČIC POVEJ ZGODBO O RDEČI

KAPICI.
ZAIGRAJTE PRAVLJICO O RDEČI KAPICI.
ALI JE RDEČA KAPICA UPOŠTEVALA MAMINA

NAVODILA? ALI TUDI TI KDAJ NE UBOGAŠ?
KAKO SE POČUTIŠ, KO ZBOLI NEKDO, KI GA

IMAŠ RAD? KAJ TAKRAT STORIŠ ZANJ?

PROZA 79
UVODNA MOTIVACIJA:
IGRAJTE SE IGRO VOLK IN KOZLIČKI – EN UČENEC JE VOLK,
DRUGI SO KOZLIČKI. VOLK LOVI KOZLIČKE. KO UJAME
ENEGA, GA ODPELJE V SVOJ BRLOG (POD MIZO, NA KLOP).
BRATA GRIMM
VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV
NEKOČ JE ŽIVELA STARA KOZA. IMELA JE SEDEM MLADIH KOZLIČKOV,

KI JIH JE IMELA RADA, KAKOR IMA MATI RADA SVOJE OTROKE. NEKEGA
DNE JE NAMERAVALA ITI V GOZD PO MALO KRME IN JE SKLICALA VSEH
SEDEM KOZLIČKOV TER JIM DEJALA: »DRAGI OTROCI, JAZ MORAM V
GOZD. PAZITE SE VOLKA. ČE PRIDE, VAS BO VSE POŽRL S KOŽO IN KOSTMI.
TA MALOPRIDNEŽ SE VEČKRAT PRETVARJA, TODA PO NJEGOVEM
RASKAVEM GLASU IN PO NJEGOVIH ČRNIH ŠAPAH GA POSTE TAKOJ
SPOZNALI.«
»DRAGA MATI,« SO REKLI KOZLIČKI, »SAJ BOMO LEPO PAZILI, BREZ
SKRBI GREŠ LAHKO Z DOMA.«
STARA JE ZAMEKETALA IN SE MIRNO ODPRAVILA NA POT.

NI DOLGO TRAJALO, KO JE ŽE NEKDO POTRKAL NA HIŠNA VRATA IN

ZAKLICAL: »ODPRITE, LJUBI OTROCI, VAŠA MAMICA JE PRIŠLA IN
VSAKEMU NEKAJ PRINESLA.«
KOZLIČKI SO PO RASKAVEM GLASU SPOZNALI, DA JE VOLK.
»NE BOMO TI ODPRLI,« SO ODGOVORILI, »TI NISI NAŠA MAMA, TA IMA
MIL IN LJUBEK GLAS, TVOJ GLAS PA JE OSOREN. TI SI VOLK!«
NATO JE VOLK ODŠEL H KRAMARJU IN SI KUPIL VELIK KOS KREDE TER
GA POGOLTNIL, DA MU JE GLAS MILEJE ZVENEL. ZATEM SE JE VRNIL,
POTRKAL NA VRATA HIŠICE IN ZAKLICAL: »ODPRITE LJUBI OTROCI, VAŠA
MATI SE JE VRNILA IN VSAKEMU NEKAJ PRINESLA.«
TODA VOLK JE POLOŽIL SVOJO ČRNO ŠAPO NA OKNO IN KO SO
OTROCI TO OPAZILI, SO REKLI: »NE BOMO ODPRLI! NAŠA MATI NIMA TAKO
ČRNIH NOG KAKOR TI. TI SI VOLK!«
NATO JE STEKEL VOLK K PEKU IN ZAVZDIHNIL: »UDARIL SEM SE V NOGO,

NAMAŽI MI JO S TESTOM.«
IN KO MU JE PEK NAMAZAL NOGO, JE VOLK STEKEL K MLINARJU IN MU
DEJAL: »NASUJ MI BELE MOKE NA ŠAPO.«
MLINAR JE POMISLIL: »TALE VOLK BI RAD NEKOGA PRESLEPIL,« IN SE JE

PROZA 81
UPRL. VOLK PA MU JE ZAGROZIL,

DA GA BO RAZTRGAL, ČE MU
NE USTREŽE. MLINAR SE JE
PRESTRAŠIL IN MU NATRESEL
BELE MOKE NA ŠAPO.
TAKŠNI SO PAČ LJUDJE!
ZDAJ JE ŠEL MALOPRIDNEŽ
TRETJIČ K HIŠNIM VRATOM,
POTRKAL IN NEŽNO DEJAL:
»ODPRITE, OTROČIČKI! VAŠA
MAMICA JE PRIŠLA DOMOV IN JE VSAKEMU NEKAJ PRINESLA IZ GOZDA.«
KOZLIČKI SO ZAKLICALI: »POKAŽI NAM NAJPREJ SVOJO ŠAPO, DA BOMO
VEDELI, ALI SI RES NAŠA DRAGA MAMICA.«
VOLK JE POLOŽIL ŠAPO NA OKNO IN KO SO VIDELI, DA JE BELA, SO MISLILI,
DA JE VSE RES, KAR JE DEJAL, IN ODPRLI VRATA. IN KDO JE VSTOPIL? VOLK!
HUDO SO SE PRESTRAŠILI IN SE HOTELI POSKRITI. EDEN JE SKOČIL

POD MIZO, DRUGI V POSTELJO, TRETJI V PEČ, ČETRTI V KUHINJO, PETI V

OMARO, ŠESTI POD UMIVALNIK, SEDMI V OMARICO STENSKE URE. VOLK

PA JIH JE VSE NAŠEL IN JIH BREZ POMISLEKA DRUGEGA ZA DRUGIM
POŽRL. EDINO NAJMLAJŠEGA, TISTEGA V URI, NI NAŠEL. KO SI JE VOLK
POTEŠIL LAKOTO, JE ODŠEL, LEGEL NA TRAVO POD DREVO IN ZASPAL.
KMALU ZATEM SE JE VRNILA STARA KOZA IZ GOZDA. AH, KAKŠNA
SLIKA SE JE PRIKAZALA NJENIM OČEM! HIŠNE DURI NA STEŽAJ ODPR-
TE, MIZA, STOLI IN KLOPI PREVRNJENI, SKLEDA ZA UMIVANJE JE BILA V
ČREPINJAH, ODEJE IN BLAZINE SO BILE VSE RAZMETANE. ZAČELA JE ISKATI
SVOJE OTROKE, A NIKJER JIH NI BILO. KLICALA JIH JE PO VRSTI Z IMENI, A
NOBEDEN SE JI NI OGLASIL. NAZADNJE ŠELE, KO JE POKLICALA
NAJMLAJŠEGA, JE ZAKLICAL DROBEN GLASEK: »MAMICA, TUKAJ SEM, V
OMARICI ZA URO.«
REŠILA JE KOZLIČKA IZ OMARICE IN TA JI JE POVEDAL, DA JE PRIŠEL

VOLK IN VSE DRUGE POŽRL. LAHKO SI MISLITE, KAKO JE KOZA JOKALA
ZARADI SVOJIH UBOGIH OTROK.
V SVOJI VELIKI ŽALOSTI JE NAPOSLED ODŠLA IZ HIŠE IN NAJMLAJŠI
KOZLIČEK JE STEKEL ZA NJO. NA TRAVNIKU JE ZAGLEDALA VOLKA, KI

PROZA 83
JE LEŽAL POD DREVESOM IN SMRČAL, DA SO SE KAR VEJE TRESLE. OD

VSEH STRANI SI GA JE OGLEDALA IN VIDELA, DA SE MU V NAPIHNJENEM
TREBUHU NEKAJ GIBLJE IN CEPETA. »MILI BOG,« JE POMISLILA, »KAJ ČE
SO MOJI UBOGI OTROCI, KI JIH JE POŽRL, ŠE PRI ŽIVLJENJU?«
PRI PRIČI JE MORAL MLADI KOZLIČEK STEČI DOMOV IN JI PRINESTI
ŠKARJE, ŠIVANKO IN SUKANEC. POTEM JE ZVERINI RAZPARALA POLN
TREBUH IN KOMAJ JE ZAREZALA, ŽE JE POKUKALA IZ NJEGA GLAVA
MLADEGA KOZLIČKA. KO JE DALJE REZALA, JE POSKAKALO IZ NJEGA
VSEH ŠESTERO KOZLIČKOV IN BILI SO ŠE VSI ŽIVI IN NEPOŠKODOVANI.
ZVER JIH JE NAMREČ V SVOJI POŽREŠNOSTI KAR CELE POGOLTNILA.
TO VAM JE BILO VESELJE! OBJEMALI SO SVOJO DRAGO MAMICO IN
POSKAKOVALI KAKOR KROJAČEK NA SVADBI.
MATI JE DEJALA: »POJDITE SEDAJ IN PRINESITE NEKAJ VELIKIH KAMNOV,
DA BOMO Z NJIMI TEJ HUDOBNI ŽIVALI NAPOLNILI TREBUH, DOKLER ŠE
SPI IN SMRČI.«
IN VSEH SEDEM KOZLIČKOV JE HITRO PRIVLEKLO KAMENJE, KI SO GA
STLAČILI VOLKU V TREBUH, KOLIKOR GA JE LE ŠLO VANJ. NATO GA JE
KOZA SPET HITRO ZAŠILA, DA NI NIČESAR OPAZIL IN SE NITI ZGANIL NI.
KO SE JE VOLK KONČNO NASPAL, SE JE SKOBACAL NA NOGE IN KER
GA JE KAMENJE V ŽELODCU TAKO HUDO ŽEJALO, JE HOTEL PITI IZ
BLIŽNJEGA VODNJAKA. KO PA SE JE ZAČEL PREMIKATI, SO SE ZADEVALI
KAMNI V NJEGOVEM TREBUHU IN TRKALI DRUG OB DRUGEGA. IN VOLK
JE JEZNO ZARENČAL:
»KAJ TAKO SE PO TREBUHU MI Z ROPOTOM KOTALI?
ŠEST KOZLIČKOV SEM POŽRL, ZDAJ KOT KAMEN SO TEŽKI.«
KO JE PRIŠEL DO VODNJAKA IN SE NAGNIL NAD VODO, DA BI PIL, SO
GA TEŽKI KAMNI POTEGNILI VANJO. ŠTRBUNKNIL JE V VODNJAK IN
KLAVRNO UTONIL.

KO SO KOZLIČKI TO VIDELI, SO PRITEKLI IN NA VES GLAS ZAVRISKALI:

»VOLK JE MRTEV, VOLK JE MRTEV!« IN OD VESELJA SO S SVOJO MAMICO
ZAPLESALI OKROG VODNJAKA.
STRAH
ŽALOST
VESELJE

PROZA 85
KRMA – HRANA ZA ŽIVALI, MALOPRIDNEŽ –

NIČVREDEN ČLOVEK, PRETVARJATI SE – BITI
DRUGAČEN, KOT SI V RESNICI, RASKAV – HRIPAV,
OSOREN – NEPRIJAZEN, KRAMAR – TRGOVEC Z
DROBNIMI PREDMETI, MIL – NEŽEN, PRIJETEN,
DURI – VRATA, CEPETATI – UDARJATI Z NOGO
OB TLA, PRI PRIČI – TAKOJ, ŠTRBUNKNITI – PASTI
TAKO, DA SE SLIŠI
POSLUŠAJ PRAVLJICO NA ZGOŠČENKI.
MAMA KOZA JE KOZLIČKOM NAROČILA,

NAJ NE ODPIRAJO VRAT VOLKU. ALI SO TUDI
TEBI STARŠI POVEDALI, ZAKAJ SE NE SMEŠ
POGOVARJATI Z LJUDMI, KI JIH NE POZNAŠ?
POKAŽI S SVOJIM OBRAZOM ŽALOSTNO

MAMO KOZO, KOZLIČKE, KI JIH JE STRAH,
IN STRAŠNEGA VOLKA.
NA TRŠI PAPIR NARIŠI VOLKOVO ŠAPO

IN JO POSUJ Z MOKO.

UVODNA MOTIVACIJA:
UČITELJICA SE OBLEČE V ČAROVNICO IN OTROKOM
IZ KOŠARE RAZDELI JABOLKA.
JACOB IN WILHELM GRIMM

SNEGULJČICA
SNEGULJČIČI JE OB ROJSTVU UMRLA MATI KRALJICA. NJEN OČE SE JE POROČIL

Z LEPO, A HUDOBNO MAČEHO. KER JE BILA MAČEHA JEZNA, DA SNEGULJČICA
POSTAJA LEPŠA KOT ONA, JE NAROČILA LOVCU, NAJ JO ODPELJE V GOZD IN
JO UBIJE. LOVEC SE JE SNEGULJČICE USMILIL IN JE NI UBIL. SNEGULJČICA JE
ZBEŽALA V GOZD IN SI DOM POISKALA PRI SEDMIH PALČKIH. ZLOBNA KRALJICA
JE IZVEDELA, DA JE SNEGULJČICA ŠE VEDNO ŽIVA. PREOBLEKLA SE JE V
PRODAJALKO IN JO OBISKALA. OKROG PASU JI JE TAKO MOČNO ZATEGNILA PAS,
DA SNEGULJČICA NI VEČ MOGLA DIHATI IN JE PADLA PO TLEH. KO SO PRIŠLI
PALČKI Z DELA, SO SNEGULJČICI PREREZALI PAS, DA JE SPET ZADIHALA. NAROČILI
SO JI, NAJ NIKOGAR NE SPUŠČA V HIŠO.
»ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI, POVEJ,

KATERA NAJLEPŠA V DEŽELI JE VSEJ?«
PA JE ODGOVORILO ZRCALCE KOT PO NAVADI:
»NAJLEPŠA, KRALJICA, VI STE PRI NAS,
A ZA GORAMI SNEGULJČICA,
KJER JE SEDEM PALČKOV DOMA,
TA JE ŠE TISOČKRAT LEPŠA OD
VAS.«
KO JE KRALJICA TO SLIŠALA, JI
JE VSA KRI IZGINILA Z OBRAZA,
TAKO ZELO SE JE PRESTRAŠILA,
KER JE SPREVIDELA, DA JE
SNEGULJČICA SPET OŽIVELA.

PROZA 87
»ZDAJ SI BOM IZMISLILA NEKAJ TAKEGA, KAR JO BO GOTOVO UNIČILO,«

JE ZLOBNO ZAŠEPETALA IN Z UMETNIJAMI VEŠČE ČAROVNICE NAPRAVILA
STRUPEN GLAVNIK. NATO SE JE PREOBLEKLA V NEKO DRUGO STARKO.
TAKO JE ODŠLA ČEZ SEDEM GORA K SEDMIM PALČKOM, POTRKALA NA
DURI IN ZAVPILA: »DOBRA ROBA IN POCENI, POCENI!«
SNEGULJČICA JE POGLEDALA VEN IN REKLA: »KAR POJDITE, NIKOGAR
NE SMEM SPUSTITI NOTER.«
»POGLEDATI BOŠ PA MENDA ŽE SMELA,« JE REKLA STARKA, POTEGNILA
IZ TORBE STRUPENI GLAVNIK IN JI GA POKAZALA.
GLAVNIK PA JE BIL DEKLICI TAKO VŠEČ, DA SE JE DALA PRESLEPITI IN JE
ODPRLA VRATA. KO STA SE POGODILI ZA CENO, JE STARKA PRILIZNJENO
REKLA: »ČAKAJ, DA TE POČEŠEM!«
UBOGA SNEGULJČICA NI MISLILA NIČ HUDEGA IN JE PUSTILA, DA JO
STARKA POČEŠE. KOMAJ PA
JI JE VTAKNILA GLAVNIK
V LASE, JE ZAČEL STRUP
DELOVATI IN DEKLICA
SE JE BREZ ZAVESTI
ZGRUDILA NA TLA.
»TI IZRODEK LEPOTE,
ZDAJ JE KONEC S TABOJ!«
JE ZMAGOSLAVNO REKLA
HUDOBNA ŽENSKA IN
ODŠLA.
K SREČI PA SE JE KMALU ZNOČILO IN PALČKI SO SE VRNILI DOMOV. KO
SO ZAGLEDALI SNEGULJČICO KOT MRTVO LEŽATI NA TLEH, SO TAKOJ
POMISLILI NA MAČEHO.
ISKALI SO IN NAŠLI STRUPENI GLAVNIK. IN KOMAJ SO JI GA POTEGNILI
IZ LAS, JE SNEGULJČICA SPET OŽIVELA IN JIM POVEDALA, KAJ SE JE
DOGODILO.

PALČKI SO JO ŠE ENKRAT OPOZORILI, NAJ PAZI IN NAJ NIKOMUR NE

ODPIRA VRAT.
(ODLOMEK)
KO JE KRALJICA IZVEDELA, DA JE SNEGULJČICA OŽIVELA, SE JE ŠE ENKRAT

ZAČARALA V STARKO. TOKRAT JE SNEGULJČICI DALA ZASTRUPLJENO JABOLKO.
SNEULJČICA JE UGRIZNILA VANJ IN MRTVA PADLA NA TLA. PALČKI JI NISO
ZNALI POMAGATI. MIMO JE PRIŠEL KRALJEVIČ IN KO JE VIDEL SNEGULJČICO, KI JE
LEŽALA V STEKLENI KRSTI, JE PROSIL PALČKE, ČE JO LAHKO ODNESE DOMOV.
KO SO SLUŽABNIKI ODNESLI KRSTO, SO SE SPOTAKNILI IN IZ SNEGULJČINIH UST
JE PADEL KOŠČEK JABOLKA. SNEGULJČICA JE SPET OŽIVELA. POROČILA SE JE S
KRALJEVIČEM IN ŽIVELA STA ŠE DOLGO IN SREČNO.
JEZA
ZAŠEPETATI – TIHO POVEDATI, VEŠČE –

SPRETNO, POGODITI SE – ZMENITI SE,
PRILIZNITI SE – BITI PRIJAZEN DO NEKOGA,
DA BI MU BIL VŠEČ, ZGRUDITI SE – PASTI
NA TLA, IZRODEK – POKVARJEN ČLOVEK
POGLEJ SE V OGLEDALO IN VPRAŠAJ

OGLEDALO TAKO, KOT GA JE KRALJICA.
ODIGRAJTE PRIZOR V ODLOMKU.

PROZA 89
NAŠTEJ PRAVLJIČNE OSEBE, KI NASTOPAJO

V ODLOMKU.
KDO JE V PRAVLJICI DOBRA IN KDO SLABA

OSEBA?
NARIŠI PRAVLJIČNO OSEBO, KI TI JE NAJBOLJ

VŠEČ.
OGLEJ SI RISANKO O SNEGULJČICI.
ZAPOJ PESMICO, KI JO POJEJO PALČKI, KO

ODHAJAJO NA DELO.
V KNJIŽNICI SI IZPOSODITE KNJIGO O

SNEGULJČICI IN JO PREBERITE V CELOTI.

UVODNA MOTIVACIJA:
OPIŠI SVOJO MAMICO.
ATSUKO MOROZUMI
SI TI NAŠA MAMI?
POD STARO VRBO OB RIBNIKU JE IMELA V HIŠICI GNEZDO MAMA

GOSKA. NEKEGA DNE JE MOČNO ZAPIHALO. HIŠICA SE JE PREVRNILA IN
VETER JE DVIGNIL GNEZDO
VISOKO V ZRAK.
ODNAŠAL GA JE VSE
DALJE IN DALJE,
DOKLER GNEZDO
NI PADLO NA NEKI
HRBET. POF!
JAJČKA SO SE
RAZPOČILA IN IZ
NJIH SO ZLEZLE
ŠTIRI MAJHNE GOSKICE.
»GA-GA,« SO POZDRAVILE. »SI TI NAŠA MAMI?«
»NE, JAZ PA ŽE NE,« JIM JE ODGOVORILA ŽELVA.
GOSKE SO SE ODLOČILE POISKATI SVOJO MAMO. NAJPREJ SO PRIŠLE
DO NEČESA MEHKEGA IN KOSMATEGA.
»SI TI NAŠA MAMI?« SO VPRAŠALE.
»KJE PA,« JE ZARENČAL PES IN
GOSKE SO PRESTRAŠENE ZBEŽALE.
ŽALOSTNE IN UTRUJENE SO PO-
ČIVALE, KO JE MIMO NJIH NEKDO
PRIPELJAL MLADIČE, KI SO JIM
BILI ZELO PODOBNI.

PROZA 91
»TO MORA BITI NAŠA MAMI,« SO ZAKLICALE.

»ŽAL MI JE,« JE REKLA KOKOŠ, »AMPAK JAZ
NISEM VAŠA MAMA. POIŠČITE JO OB
RIBNIKU.«
GOSKE SO STEKLE NA BREG RIBNIKA. V
VODI JE NEKAJ PLJUSKNILO. »SI MOGOČE
TI NAŠA MAMI,« SO UPAJOČE VPRAŠALE.
»KAKŠNA NEUMNOST,« JIM JE POSMEHLJIVO ODVRNILA RIBA IN
ODPLAVALA.
GOSKAM JE BILO VROČE, ZATO SO SKLENILE,
DA SE OKOPAJO. VESELO SO SE
IGRALE V VODI. NENADOMA SE JE
ENA ZALETELA V NEKAJ BELEGA
IN PUHASTEGA.
»NO, KAJ PA JE ZDAJ TO?« SO
ZASLIŠALE DOBRODUŠEN GLAS.
MAMA GOSKA SE JE OBRNILA IN

ŠIROKO RAZŠIRILA KRILA. »MAMI,
TI SI NAŠA MAMI!« SO VSE SREČNE
ZAKLICALE GOSKICE IN SE STISNILE
V NJEN OBJEM.
SKUPAJ SO PREKO RIBNIKA ODPLAVALE

DOMOV. HIŠICA Z NOVIM GNEZDOM JE
BILA SPET NA STAREM MESTU, TOKRAT
Z VRVJO ČVRSTO PRIVEZANA K VRBI.

ŽALOST
VESELJE
POSMEHOVATI SE – BITI NESRAMEN DO NEKOGA,

NENADOMA – V TRENUTKU, DOBRODUŠEN –
MIREN, PRIJAZEN, ČVRSTO – MOČNO
KAKO BI SE POČUTIL, ČE BI SE IZGUBIL?
OB ILUSTRACIJAH PRIPOVEDUJ ZGODBICO.
KO PRIDEŠ DOMOV, MOČNO STISNI MAMICO

IN JI POVEJ, DA JO IMAŠ RAD.
NARIŠI SVOJO MAMO.

PROZA 93
UVODNA MOTIVACIJA:
POVEJ, KOGA VSE IMAŠ RAD.
SAM McBRATNEY
A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD
ZAJČEK RJAVČEK SE JE ODPRAVLJAL SPAT IN PRI TEM TRDNO DRŽAL

ZAJCA RJAVCA ZA NJEGOVE DOLGE UHLJE. RAD BI SE PREPRIČAL, ALI
GA ZAJEC RJAVEC RES POSLUŠA, ZATO MU JE REKEL: »ALI VEŠ, KOLIKO
TE IMAM RAD?«
»HM, TEGA PA NE VEM,« JE DEJAL ZAJEC RJAVEC.
»TAKO,« JE REKEL ZAJČEK RJAVČEK IN RAZŠIRIL TAČKE, KOLIKOR JE MOGEL.
ZAJEC RJAVEC PA JE IMEL DALJŠE TACE. »JAZ PA TEBE TOOOOLIKO,« JE
POKAZAL.
HU! TO JE PA ZELO, SI JE MISLIL ZAJČEK RJAVČEK.
»RAD TE IMAM TOLIKO, KOLIKOR
VISOKO SEŽEM,« SE NI DAL
ZAJČEK RJAVČEK.
»JAZ PA TEBE TOLIKO, KOLIKOR
VISOKO JAZ LAHKO DOSEŽEM,«
JE POHITEL ZAJEC RJAVEC.
TO JE PA VELIKO, JE POMISLIL
ZAJČEK RJAVČEK. O, KO BI JAZ
IMEL TAKO DOLGE TACE!
TEDAJ PA SE JE ZAJČEK RJAVČEK
ŠE NEČESA DOMISLIL.
PREKOPICNIL SE JE NA GLAVO
IN SE Z ZADNJIMI TAČKAMI
PRISLONIL OB DEBLO DREVESA.

»TOLIKO TE IMAM RAD, KOLIKOR

VISOKO PO DEBLU S TAČKAMI
DOSEŽEM!« JE VZKLIKNIL.
ZAJEC RJAVEC JE SMEJE ZAVIHTEL
ZAJČKA RJAVČKA NAD GLAVO:
»TUDI JAZ TE IMAM RAD,
KOLIKOR VISOKO SEŽEJO TVOJE
TAČKE!«
»RAD TE IMAM, DO KODER LAHKO
SKOČIM,« JE ZAJČEK RJAVČEK
RAZPOSAJENO POSKAKOVAL.
»JAZ PA TE IMAM, DO KODER
JAZ LAHKO POSKOČIM,« SE JE
ZASMEJAL ZAJEC RJAVEC IN SKOČIL TAKO VISOKO, DA SE JE Z UHLJI
DOTAKNIL VEJ NA DREVESU.
TO PA JE SKOK IN POL, JE
OSTRMEL ZAJČEK RJAVČEK. KO
BI LE ZNAL TUDI JAZ TAKOLE
SKAKATI!
TOLIKO TE IMAM RAD, KOLIKOR
JE DALEČ VSE TJA DOL DO REKE!«
JE ZAKLICAL ZAJČEK RJAVČEK.
»JAZ PA TE IMAM RAD ŠE ČEZ
REKO IN TJA NAPREJ PREK
HRIBOV,« JE DODAL ZAJEC
RJAVEC.
TO PA JE RES DALEČ, JE KAR
ZAMIŽAL ZAJČEK RJAVČEK.

PROZA 95
BIL JE ŽE TAKO ZASPAN, DA SE JE

KOMAJ ŠE ČESA DOMISLIL.
ZAGLEDAL SE JE SKOZI TRNOVO
GRMOVJE V TEMNO NOČ.
NOBENA REČ NE MORE BITI DLJE, KOT JE NEBO.

»RAD TE IMAM, PRAV TJA GOR DO LUNE,« JE REKEL IN ZAPRL OČI.
»OOO, TO JE PA ZELO DALEČ,«
JE TIHO DEJAL ZAJEC RJAVEC.
»ZELO, ZELO DALEČ.«
ZAJEC RJAVEC JE POLOŽIL
ZAJČKA RJAVČKA V NJEGOVO
LISTNATO POSTELJICO. SKLONIL
SE JE NADENJ IN GA POLJUBIL
ZA LAHKO NOČ. TUDI SAM JE
LEGEL IN SE STISNIL K ZAJČKU
RJAVČKU. NASMEHNIL SE JE IN
MU ZAŠEPETAL: »TUDI JAZ TE
IMAM RAD, PRAV TJA GOR DO
LUNE – IN NAZAJ.

VESELJE
RAZPOSAJENO – NAGAJIVO, OSTRMETI –

ZAGLEDATI SE, ZAŠEPETATI – POVEDATI ZELO
TIHO
IZBERI SI SOŠOLCA IN ODIGRAJTA ZGODBICO.
KDO JE IMEL KOGA BOLJ RAD: ZAJEC RJAVEC

ALI ZAJČEK RJAVČEK?
KAKO BI NEKOMU POKAZAL, KOLIKO GA IMAŠ

RAD?
IZ MODELIRNE MASE NAREDI SRČEK IN GA

PODARI NEKOMU, KI GA IMAŠ RAD.

PROZA 97
UVODNA MOTIVACIJA:
UČITELJICA V RAZRED PRINESE ŠAL, KAPO, ROKAVICE,
DEBELE NOGAVICE. UČENCI SE OBLAČIJO V OBLAČILA.
RUSKA PRAVLJICA
BABICA ZIMA
BABICA ZIMA ŽIVI V ZASNEŽENI, LEDENI BAJTICI. PRED DAVNIMI,

DAVNIMI ČASI SO PTIČKI PRILETELI K BABICI ZIMI.
»TRK-TRK-TRK,« SO POTRKALI NA LEDENA VRATA.
BABICA ZIMA JE SEDELA PRI TOPLI PEČI IN PREDLA BELI SNEŽENI PUH.
ZASLIŠALA JE TRKANJE IN JE VPRAŠALA: »KDO TRKA?«
»ME SMO, ME, PTIČICE!«
»KAJ BI PA RADE?«
»RADE BI TOPLE KOŽUŠČKE POD PERJE. SAJ NAS ZEBE IN ZMRZUJEMO.«
BABICA ZIMA JE POGLEDALA SKOZI OKNO IN ZAGLEDALA ZMRZUJOČE
PTIČICE. ODPRLA JIM JE VRATA SVOJE LEDENE BAJTE, PTIČICE SO
PRIFRFOTALE IN SE OGRELE PRI PEČI. NATO JE BABICA ZIMA DALA
PTIČICAM TOPLE KOŽUŠČKE. PTIČICE SO SE ZAHVALILE IN VESELE
ODLETELE.
»TRK-TRK-TRK,« JE POTRKALO NA VRATA.

»KDO JE ZUNAJ?«

»MIDVA SVA, VOLK IN LISIČKA, SIVI VOLK IN LISIČKA SESTRIČKA.«

»KAJ BI PA RADA?«
»RADA BI DOBILA VSAK SVOJ NOV, TOPEL ZIMSKI KOŽUH. SAJ BOVA ŠE
ZMRZNILA BREZ TOPLIH KOŽUHOV!«
BABICA ZIMA JE POGLEDALA SKOZI OKENCE IN NATO ODPRLA VRATA

SIVEMU VOLKU IN LISIČKI SESTRIČKI. DALA JIMA JE VSAKEMU TOPEL
ZIMSKI PLAŠČ, ZAHVALILA STA SE IN VESELA ODŠLA.
BABICA ZIMA JE SEDLA K TOPLI PEČI IN PREDLA BELI SNEŽENI PUH.
»TRK-TRK-TRK,« JE SPET POTRKALO NA VRATA.
»KDO TRKA?«
»ZAJČEK SKAKAJČEK IN VEVERICA SKOKICA.«
»KAJ BI RADA?«
»ZEBE NAJU, PA NIMAVA ZIMSKIH KOŽUŠČKOV.«

PROZA 99
»KAKŠNE KOŽUŠČKE BI PA RADA?«

»SVETLE, SVETLE KOŽUŠČKE BI RADA, DA NAJU LOVCI NE DOBO VIDELI
NA BELIH SNEŽENIH POLJANAH.«
BABICA ZIMA JE ODPRLA SVOJO PISANO SKRINJO, POBRSKALA V NJEJ
PRAV DO DNA IN NAŠLA SVETLA ZIMSKA KOŽUŠČKA, PRVEGA ZA
ZAJČKA, DRUGEGA ZA VEVERICO. ZAJČEK SKAKAJČEK IN VEVERICA
SKOKICA STA SE PRISRČNO ZAHVALILA IN SREČNO ODSKAKLJALA.
BABICA ZIMA JE SPET SEDLA K PEČI IN PREDLA BELI SNEŽENI PUH. PA SE
JE STEMNILO PRED OKENCEM IN SE ZAZIBALO NEKAJ VELIKEGA.
»BUM-BUM-BUM,« JE BUTNILO V VRATA, DA SE JE STRESLA LEDENA
KOČA. BABICA ZIMA SE JE USTRAŠILA. POGLEDALA JE SKOZI OKENCE IN
ZAGLEDALA VELIKEGA MEDVEDA, KI JE HLAČAL PRED VRATI.
»ZEBE ME, BABICA ZIMA, ZEBE,« JE GODRNJAL.
BABICA ZIMA ME JE ODPRLA VRATA, POISKALA NAJVEČJI IN NAJTOPLEJŠI
KOŽUH IN GA OGRNILA Z NJIM.
»TU JE KOŽUH ZATE, LJUBI MEDO. ZIMA JE ŠE, KAR NAZAJ V BRLOG SE
PODAJ IN ZASPI.«
»HVALA, LJUBA BABICA,« JE ZADOVOLJEN GODRNJAL MEDVED.
OBLEKEL JE KOŽUH, SE VRNIL V SVOJ DOMAČI BRLOG IN ZASPAL.

ODTLEJ JE BABICA ZIMA V MIRU SEDELA PRI TOPLI PEČI IN PREDLA
SNEŽENI BELI PUH.

VESELJE
BAJTICA – MAJHNA HIŠA, PUH – MEHKI DLAKI

PODOBNO PERJE, PRIFRFOTATI – PRILETETI,
KOŽUH – ŽIVALSKA KOŽA, HLAČATI –
NERODNO HODITI, GODRNJATI – PRITOŽEVATI
SE, BRLOG – MEDVEDOVO BIVALIŠČE
ZAPOJ PESEM BABICA ZIMA.
NARIŠI BABICO ZIMO.
BABICA ZIMA JE POMAGALA ŽIVALIM, KI

JIH JE ZEBLO, TAKO, DA JIM JE DALA TOPLE
KOŽUŠČKE. KAKO BI TI POMAGAL PRIJATELJU,
KI GA ZEBE?

PROZA 101
UVODNA MOTIVACIJA:
UČITELJICA V RAZRED PRINESE DEBELO REPO.
UČENCI JO POTIPAJO, VONJAJO IN OPIŠEJO.
RUSKA PRAVLJICA
O VELIKI REPI
DEDEK JE POSADIL REPICO IN ZRASLA JE VELIKA, PREKRASNA REPA.

HOTEL JO JE IZRUVATI, VLEKEL JE IN VLEKEL REPO IZ ZEMLJE, PA JE NI
MOGEL IZVLEČI.
POKLICAL JE NA POMOČ BABICO. BABICA JE PRIJELA DEDKA, DEDEK JE

VLEKEL REPO, VLEKLA STA, VLEKLA, PA JE NISTA MOGLA IZVLEČI.

BABICA JE POKLICALA NA POMOČ VNUČKO. VNUČKA JE PRIJELA

BABICO, BABICA DEDKA, DEDEK REPO, VLEKLI SO, VLEKLI, PA JE NISO
MOGLI IZVLEČI.
VNUČKA JE POKLICALA PSIČKA. PSIČEK JE PRIJEL VNUČKO, VNUČKA

BABICO, BABICA DEDKA, DEDEK REPO. VLEKLI SO, VLEKLI, PA JE NISO
MOGLI IZVLEČI.
PSIČEK JE POKLICAL MUCO. MUCA JE PRIJELA PSIČKA, PSIČEK VNUČKO,

VNUČKA BABICO, BABICA DEDKA, DEDEK REPO. VLEKLI SO, VLEKI REPO,
PA JE NISO MOGLI IZVLEČI.

PROZA 103
MUCA JE POKLICALA NA POMOČ ŠE MIŠKO. MIŠKA JE PRITEKLA. PRIJELA

JE MUCO, MUCA PSIČKA, PSIČEK VNUČKO, VNUČKA BABICO, BABICA
DEDKA, DEDEK REPO, VLEKLI SO, VLEKLI, PA JE NISO MOGLI IZVLEČI. OJA!
MIŠKA JE ŠE ENKRAT POTEGNILA IN REPA JE IZ ZEMLJE SKOČILA!
VESELJE
IZRUVATI – IZVLEČI
ZAIGRAJTE ZGODBICO.
KAJ BI NAREDIL, ČE BI NA
ŠOLSKI JABLANI ZRASLO
VELIKANSKO JABOLKO?
KOGA BI TI PROSIL,
DA TI POMAGA NARIŠI
IZRUVATI REPO? VELIKO REPO.

UVODNA MOTIVACIJA:
UČENCI SE SPREMENIJO V KAČE IN SE PLAZIJO
PO RAZREDU.
SLOVENSKA NARODNA
BELA KAČA S KRONICO
BILA JE KMETICA IN JE IMELA MAJHNE OTROKE. HODILA JE NA

POLJE DELAT, OTROKE PA JE PUŠČALA DOMA TER JIM V SKLEDO DAJALA
MLEKA, DA MEDTEM NISO BILI LAČNI. VSELEJ SO VSE POJEDLI, ZATO JIH
JE MATI HVALILA, DA SO PRIDNI. OTROCI PA SO REKLI: »SAJ NE JEMO
SAMI, K NAM HODI TUDI LEP PTIČEK JEST.«
MATI JE MISLILA, DA PRIHAJA KAKŠNA MAČKA IN JE Z OTROKI. VENDAR SE
JI JE ČUDNO ZDELO, DA OTROCI PRIPOVEDUJEJO O LEPEM BELEM PTIČU.
HOTELA SE JE PREPRIČATI, KAJ JE. SKRILA SE JE TEDAJ V HIŠO IN POSTAVILA
OTROKOM MLEKO V VEŽI KAKOR PO NAVADI TER ČAKALA, KAJ BO.

PROZA 105
KMALU SE JE PRIVILA IZPOD MIZE BELA KAČA Z LEPO KRONO NA

GLAVI TER SE ZVILA NAJMLAJŠEMU V NAROČJE. MATI JE BILA VSA TRDA
OD STRAHU. OTROCI PA SO BOŽALI IN GLADILI LEPEGA PTIČKA. KO
SE JE KAČA NAJEDLA, JE STRESLA LEPO KRONICO Z GLAVE IN SE SPET
IZGUBILA V LUKNJO.
BRŽ KO JE IZGINILA, JE MATI SKOČILA V VEŽO IN SPRAVILA OTROKE
NA VARNO. SEVEDA NI POZABILA POBRATI TUDI KRONE. DALA JO JE V
SKRINJO, KJER SO IMELI PREJO. DED JE POZIMI
PREJO VIL. VSO ZIMO JO JE VIL, PA JE NI
MOGEL POVITI.
ŽENA SI JE MISLILA: »KAJ NEKI MORE TO BITI?
MORDA IMA KRONA TAKO MOČ?« ZATO
SO DALI KRONO PROČ IN KMALU
JE BILA PREJA POVITA. NATO SO
DALI KRONO V ŽITO. MERILI IN ME-
RILI SO ŽITO, PA NI NIKDAR POŠLO
V NJIHOVI KAŠČI.
TAKO SO DEVALI KRONICO TUDI K DRUGIM REČEM IN V KRATKEM ČASU
SI JE HIŠA TAKO OPOMOGLA, DA JE BILA NAJPREMOŽNEJŠA V VASI.
IMELI SO KRONICO TAKO DOLGO, DOKLER JE BIL PRI HIŠI TISTI ROD, KI JE
Z BELO KAČO PRIJAZNO IN LEPO RAVNAL.

VESELJE
PRIVITI SE – BITI TESNO OB NEKOM, GLADITI –

BOŽATI, PREJA – NIT, POŠLO – ZMANJKALO,
DEVATI – DAJATI, NAJPREMOŽNJEŠA –
NAJBOGATEJŠA, ROD – DRUŽINA
IZ GLINE OBLIKUJ KAČO IN JI NAREDI KRONO.
POSLUŠAJ ŠE KATERO OD ZGODB IZ KNJIGE

BABICA PRIPOVEDUJE.
KAČA JE OTROKOM PUSTILA KRONICO. DALI SO

JO V ŽITO IN TEGA NI NIKOLI ZMANJKALO. KAM
BI TI DAL KRONICO?
ZAKAJ JE KAČA PUSTILA KRONO? KAKŠNO MOČ

JE IMELA KRONA?
ALI SE BOJIŠ KAČ?

BRANJE V NADALJEVANJU 107
UVODNA MOTIVACIJA:
OGLEJTE SI RISANKO O PIKIJU.
ERIC HILL
PIKIJEV SPREHOD SKOZI GOZD
BIL JE JASEN SONČEN DAN, KO SO SE IN NJEGOVI SOŠOLCI Z
NAJVEČJIM ODPELJALI V . »ŠLI BOMO NA SPREHOD,«
JE REKLA UČITELJICA , »IN UGOTOVILI, KAJ VSE LAHKO NAJDEMO.«
»NAŠLA SEM ,« JE REKLA HELENA. »OD NEKOD SLIŠIM ,« JE
REKEL TOMAŽ.
»NA TEM KOŠATEM VIDIM ,« JE REKEL PIKI.
UČITELJICA JE POGLEDALA NAVZGOR.
»JAZ PA VIDIM MODREGA ,« JE REKLA UČITELJICA MEDVEDKA. »IN
TU JE MODRO , JE REKEL TOMAŽ.
»JUHUHU,« JE ZAKLICALA HELENA Z . »PRIDITE IN POGLEJTE,
KOLIKO JE TU .«
»USTAVIMO SE TUKAJ,« JE REKLA UČITELJICA , » IN POJEJMO
MALICO.« PIKI JE SEDEL POD IN POJEDEL . HELENA JE SEDLA
NA KLOP IN POJEDLA . TOMAŽ JE OLUPIL POMARANČO.

PO MALICI JE HELENA ZBRALA NEKAJ , TOMAŽ PA JE PRI
LESENEM POGLEDAL ZA . PIKI JE NARISAL NEKAJ
PISANIH . UČITELJICA MEDVEDKA JE SEDELA OB POTOKU.
PRIŠEL JE ČAS, KO SO MORALI ZAPUSTITI . »ZBOGOM, ŽABA,« JE
REKEL TOMAŽ, »KJERKOLI SI ŽE.« »ADIJO, ,« JE REKLA HELENA. PIKI
JE POMAHAL. »PAPA, .«
KO JE PRIŠEL DOMOV, JE PODARIL SVOJO RISBICO Z
MAMI. »TUDI TEBI BI BILO VŠEČ V ,« JE REKEL PIKI. »ALI BOMO
LAHKO ŠLI JUTRI SPET TJA?« »MORDA,« JE REKLA PIKIJEVA MAMA.
PRAV TAKRAT JE IZ PIKIJEVEGA SKOČILA ŽABA.
»ZDAJ BOMO PA MORALI SPET V , DA JO BOMO SPUSTILI NAZAJ
V POTOK,« SE JE VESELO ZASMEJAL .
»SEVEDA BOMO ŠLI,« JE REKLA PIKIJEVA MAMA IN SE NASMEHNILA.

BRANJE V NADALJEVANJU 109
VESELJE
V KNJIŽNICI SI IZPOSODI ŠE KAKŠNO KNJIGO

O KUŽKU PIKIJU.
OB POMOČI UČITELJICE ALI STARŠEV S

PREPOGIBANJEM PAPIRJA NAREDI ŽABO.
IGRAJTE SE S PAPIRNATIMI ŽABAMI.
PIKI JE ŠEL S SOŠOLCI NA IZLET V GOZD. KAM

PA SE TI RAD ODPRAVIŠ S SVOJIMI SOŠOLCI?
POMAGAJ UČITELJICI PRI BRANJU ZGODB

TAKO, DA TI BEREŠ SLIČICE.
NARIŠI PIKIJA.

LITERATURA
• Bitenc, Janez: BURJA PIHA, V: Voglar, Mira: Majhna sem bila, DZS, Ljublja-
na, 1982.
• Brest, Vida: PRODAJAMO ZA GUMBE, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Černej, Anica: BELE SNEŽINKE, RAK, ŠKRATELJČKI, ORJEMO, ORJEMO, V:
Černej, Anica: Metuljčki, Karantanija, Ljubljana, 1996.
• Grimm, Jacob in Wilhelm: RDEČA KAPICA, Mladinska knjiga, Ljubljana,
2002.
• Grimm, Jacob in Wilhelm: SNEGULJČICA, Mladinska knjiga, Ljubljana,
2000.
• Grimm, Jacob in Wilhelm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, Mladinska knjiga,
Ljubljana, 1996.
• Hill, Eric: PIKIJEV SPREHOD SKOZI GOZD, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Koroška pripovedka: MOJCA POKRAJCULJA, Mladinska knjiga, Ljubljana,
2000.
• Košuta, Miroslav: KJE STANUJEŠ MALA MIŠKA, V: Košuta, Miroslav: Lestev
in sirček, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Kovič, Kajetan: MAČEK MURI, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Kovič, Kajetan: ZMAJ DIRENDAJ, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981.
• Levstik, Fran: CVILIMOŽ, V: Levstik, Fran: Najdihojca na dedovem kolenci,
Prešernova družba, Ljubljana, 2006.
• Levstik, Fran: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO, Mladinska knjiga, Ljub-
ljana, 2001.
• Maurer, Neža: VRABČEK ČAKA MAMICO, V: Maurer, Neža: Beli muc, Mladin-
ska knjiga, Ljubljana,1981.
• McBratney, Sam: A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD, Epta, Ljubljana, 2002.
• Menart Senica, Barbara: ZOBEK, V: Menart Senica, Barbara: Kadar kukavi-
ca poje, Ljubljana, Prešernova družba, 2001.
• Morozumi, Atsuko: SI TI NAŠA MAMI?, Co Libri, Ljubljana, 1996.
• Novy, Lili: PIKA POKA; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Peroci, Ela: MUCA COPATARICA, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Praprotnik Zupančič, Lilijana: USPAVANKA ZA ČUKE, MEDVEDJA USPA
VANKA, V: Praprotnik Zupančič, Lilijana: Živalske uspavanke, Mladinska
knjiga, Ljubljana, 2000.

LITERATURA 111
• Ruska ljudska pripovedka: ZAJČKOVA HIŠICA, Mladinska knjiga, Ljublja-

na, 1981.
• Ruska pravljica: BABICA ZIMA, V: Grginič, Marija: Ko pravljice oživijo, Izolit,
2003.
• Ruska pravljica: O VELIKI REPI, V: Jalovec, Viljenka: Jesen. Učenčev zvezek,
Dr. Mapet, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo in šport,
1992.
• Slovenska narodna: BELA KAČA S KRONICO, V: Babica pripoveduje, Mla-
dinska knjiga, Ljubljana, 1980.
• Slovenske ljudske pesmice: POJTE, POJTE, DROBNE PTICE, Mladinska knji-
ga, Ljubljana, 1984.
• Slovensko otroško izročilo: ENCI BENCI NA KAMENCI 2, Mladinska knjiga,
Ljubljana, 1998.
• Zajc, Dane: LETEČA HIŠICA, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981.
• Zupančič, Oton: RAC, RAC, RACMAN, KAM RACAŠ, Zvonovi, V: Zupančič,
Oton: Mehurčki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Voglar, Mira: ČIČIPHU, V: Voglar, Mira: Majhna sem bila, DZS, Ljubljana,
1982.

Berilo 1. Razred

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Berilo 1. Razred

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Tonka Klemenčič

Urša Bastarda Božič

BERILO ZA 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 1 17.11.2010 11:30:28

ČAROBNI SVET PRAVLJIC

Strokovni pregled: dr. Egidija Novljan, mag. Marta Novak,

Jezikovni pregled: Lektor’ca

Podatki o prvi izdaji gradiva – elektronsko gradivo na CD-ju:

Učbenik je izdan s ﬁnančno podporo Ministrstva RS za šolstvo in šport.

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji

© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010

Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja gradiva ni dovoljeno

S TEM BERILOM BOŠ ODPOTOVAL V ČAROBNI SVET PESMIC IN

KAKO BERILO UPORABLJAŠ?

PRVI ZNAKI TI POVEDO,

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 3 17.11.2010 11:30:35

PREDLOG ZA UPORABO ZNAKOV

PO POSLUŠANJU LAHKO PRI OBRAVNAVI PESMICE ALI ZGODBICE

DRUGI ZNAKI SO ZNAKI DEJAVNOSTI

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 4 17.11.2010 11:30:36

MANJ ZNANE BESEDE

PREDLOG ZA UPORABO ZNAKOV

PO POSLUŠANJU BESEDILA SI S POMOČJO PREDLAGANEGA

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 5 17.11.2010 11:30:36

ANICA ČERNEJ: BELE SNEŽINKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 6 17.11.2010 11:30:36

FRAN LEVSTIK: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO . . . . . . . . . . . . . . . 38

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 7 17.11.2010 11:30:37

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 8 17.11.2010 11:30:37

ČUVATI – SKRBETI, VAROVATI

POSLUŠAJ PESMICO NA ZGOŠČENKI.

ZAPLEŠI OB MIRNI INSTRUMENTALNI

POBARVAJ LIST Z MODRO BARVO

PREDSTAVLJAJ SI, KAKO PADAJO

ALI IMAŠ RAD SNEG? KAJ VSE

POJDI NA ZAPOJ ŠE KAKŠNO

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 9 17.11.2010 11:30:38

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 10 17.11.2010 11:30:38

UREZATI – Z REZANJEM IZOBLIKOVATI BLAGO

RAZMISLI, KAJ JE BIL RAK PO POKLICU.

ZAKAJ JE RAK POSTAL RDEČ?

ZAPOJ PESMICO IN PESEM SPREMLJAJ

NARIŠI SE V HLAČAH, KI TI NISO PRAV.

OB ZVOKIH MORJA SE SPREMENI

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 11 17.11.2010 11:30:40

PRI OGNJU SEDIJO

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 12 17.11.2010 11:30:40

IZ VELIKEGA LISTA PAPIRJA NAREDI KAPE

ZAPLEŠI, KOT SO PLESALI ŠKRATELJČKI.

ZAIGRAJTE PRIZOR IZ PESMICE.

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 13 17.11.2010 11:30:41

UVODNA MOTIVACIJA: IGRAJ SE Z ZRNI PŠENICE:

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 14 17.11.2010 11:30:42

ORATI – RAHLJATI ZEMLJO S PLUGOM,

PONAZORI BESEDILO PESMI Z GIBI.

OPAZUJ MAMO PRI PEKI POTICE.

KAJ VSE DA MAMA V POTICO?

OB KATERIH PRILOŽNOSTIH JEMO POTICO?

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 15 17.11.2010 11:30:44

RAC, RAC, RACMAN, KAM RACAŠ?

Carob Svet Prav Berilo 1.indd 16 17.11.2010 11:30:44

RACANJE – RAČJA HOJA

POSLUŠAJ PESMICO NA ZGOŠČENKI.