Professional Documents
Culture Documents
Opomba:
Vrednosti v razpredelnici so povprečne vrednosti, odvisne tudi od kotov orodja, in jih je mogoče uporabljati
samo za približno oceno.
~ 94 ~
Preglednica 4.2: Koeficienti in eksponenti za računanje specifične rezalne sile kc in
dopustnega podajanja pri struženju (po Kienzleju in Victorju)
~ 95 ~
Preglednica 4.3: Koeficienti in eksponenti za računanje rezalnih sil pri struženju
(po Königu in Esselu)
Trdnost
Material DIN kc1x1 1-z kp1x1 1-x kf1x1 1-y Toplotna obdelava
[N/mm2]
C 15 373 1481 0.718 333 0.0005 266 0.203 žarjeno
C 35 550 1516 0.735 321 0.199 259 0.465 normalizirano
676 1515 0.714 385 0.278 276 0.518 poboljšano
St 50-2 559 1499 0.708 351 0.299 274 0.509 -
St 70-2 824 1595 0.678 228 -0.071 152 0.099 -
520 1445 0.751 340 0.228 248 0.495 žarjeno
Ck 45 618 1574 0.743 343 0.325 263 0.524 normalizirano
765 1584 0.746 364 0.273 282 0.570 poboljšano
Ck 60 775 1686 0.784 285 0.278 259 0.587 normalizirano
16 MnCr 5 500 1420 0.700 406 0.365 312 0.500 normalizirano
18 CrNi 8 578 1446 0.733 351 0.344 257 0.527 žarjeno
618 1511 0.805 318 0.267 242 0.457 ferit-perlit strukt.
15 CrMo 5 500 1437 0.716 391 0.375 300 0.583 žarjeno
726 1559 0.763 291 0.249 232 0.443 ferit-perlit strukt.
34 CrMo 4 628 1552 0.719 337 0.319 237 0.372 žarjeno
1000 1632 0.797 276 0.341 172 0.479 poboljšano
42 CrMo 4 568 1563 0.744 374 0.330 271 0.524 žarjeno
922 1656 0.793 279 0.310 234 0.463 poboljšano
50 CrV 4 667 1584 0.731 317 0.235 315 0.611 žarjeno
1050 1698 0.781 295 0.277 195 0.440 poboljšano
Sprememba rezalne hitrosti vpliva tako na koeficiente kakor tudi na eksponente enačb z, x, y.
Tega vpliva ni mogoče prikazati s preprostimi enačbami.
Obraba orodja povečuje vse tri komponente rezalne sile, in sicer se za vsakih 0.1 mm
povečanja obrabne ploskve na prosti ploskvi noža povečajo:
• glavna sila Fc za 10 % ,
• odrivna sila Fp za 30 % ,
• podajalna sila Ff za 25 % .
Dobro je viden tudi vpliv toplotne obdelave na sile (Preglednica 4.3). Zanimivo je, da se
glavna sila vedno poveča, če se zaradi toplotne obdelave poveča trdnost obdelovanca.
Nasprotno pa se podajalna in odrivna sila pogosto celo zmanjšata.
Razlaga za to je predvsem v tvorbi nastavka na rezalnem robu, ki ga navadno preprečimo s
poboljšanjem jekla.
Za približno oceno odrivne in podajalne sile jemljemo pogosto razmerje:
~ 97 ~
2
Material obdelovanca z kc1x1 Specifična sila rezanja kc [N/mm ] pri h [mm]
2
DIN [N/mm ] 0.05 0.063 0.08 0.1 0.125 0.16 0.2 0.25 0.315 0.4 0.5 0.63 0.8 1.0 1.25 1.6 2.0 2.5
St 34, St 37, St 42 0.17 1780 2960 2850 2730 2630 2540 2430 2340 2250 2170 2080 2000 1930 1850 1780 1710 1640 1580 1520
St 50 0.26 1990 4340 4080 3840 3620 3430 3210 3020 2850 2690 2530 2380 2250 2110 1990 1880 1760 1660 1570
St 60 0.17 2110 3510 3380 3240 3120 3000 2880 2770 2670 2570 2470 2370 2280 2190 2110 2030 1950 1880 1810
St 70 0.30 2260 5550 5180 4820 4510 4220 3920 3660 3430 3200 2980 2780 2600 2420 2260 2120 1960 1840 1720
C 15 0.22 1820 3520 3350 3170 3020 2880 2720 2590 2470 2350 2230 2120 2020 1910 1820 1730 1640 1560 1490
C 35 0.20 1860 3390 3230 3080 2950 2820 2680 2570 2450 2340 2230 2140 2040 1950 1860 1780 1690 1620 1550
Ck 45 0.14 2220 3380 3270 3160 3070 2970 2870 2780 2700 2610 2520 2450 2370 2290 2220 2150 2080 2020 1950
Ck 60 0.18 2130 3650 3500 3360 3220 3100 2960 2850 2730 2620 2510 2410 2320 2220 2130 2050 1960 1880 1810
15 CrMo 5 0.17 2290 3810 3660 3520 3390 3260 3130 3010 2900 2790 2680 2580 2480 2380 2290 2210 2110 2040 1960
16 MnCr 5 0.26 2100 4580 4310 4050 3820 3610 3380 3190 3010 2840 2660 2510 2370 2230 2100 1980 1860 1750 1660
18 CrNi 6 0.30 2260 5550 5180 4820 4510 4220 3920 3660 3430 3200 2980 2780 2600 2420 2260 2120 1960 1840 1720
20 MnCr 5 0.25 2140 4530 4270 4020 3810 3600 3380 3200 3030 2860 2690 2550 2400 2260 2140 2020 1900 1800 1700
25 CrMo 4, 41Cr 4 0.25 2070 4380 4130 3890 3680 3480 3270 3100 2930 2760 2600 2460 2320 2190 2070 1960 1840 1740 1650
30 CrNiMo 8 0.20 2600 4730 4520 4310 4120 3940 3750 3590 3430 3280 3120 2990 2850 2720 2600 2490 2370 2260 2170
34 CrMo 4 0.21 2240 4200 4000 3810 3630 3470 3290 3140 3000 2860 2720 2590 2470 2350 2240 2140 2030 1940 1850
37 MnV 7 0.26 1810 3940 3720 3490 3290 3110 2920 2750 2600 2440 2300 2170 2040 1920 1810 1710 1600 1510 1430
~ 102 ~
37 MnSi 5 0.20 2260 4120 3930 3750 3580 3430 3260 3120 2980 2850 2720 2600 2480 2360 2260 2160 2060 1970 1880
42 C Mo 4 0.26 2500 5450 5130 4820 4550 4290 4030 3800 3580 3380 3170 2990 2820 2650 2500 2360 2210 2090 1970
50 CrV 4 0.26 2220 4840 4560 4280 4040 3810 3580 3370 3180 3000 2820 2660 2500 2350 2220 2100 1970 1850 1750
55 NiC MoV 6 N 0.24 1740 3570 3380 3190 3020 2870 2700 2560 2430 2300 2170 2050 1940 1840 1740 1650 1560 1470 1400
55 NiCrMoV 6 pob. 0.24 1920 3940 3730 3520 3340 3160 2980 2830 2680 2530 2390 2270 2150 2030 1920 1820 1720 1630 1540
Mn-, CrNi- jeklo 0.21 2350 4410 4200 3990 3810 3640 3450 3300 3140 3000 2850 2720 2590 2460 2350 2240 2130 2030 1940
Preglednica 4.8: Specifična sila rezanja kc
CrMo in legirano jeklo 0.19 2600 4590 4400 4200 4030 3860 3680 3530 3380 3240 3090 2970 2840 2710 2600 2490 2380 2280 2180
Nerjaveče jeklo 0.18 2550 4370 4190 4020 3860 3710 3550 3410 3270 3140 3010 2890 2770 2650 2550 2450 2340 2250 2160
Mn-trdo jeklo 0.22 3300 6380 6060 5750 5480 5210 4940 4700 4480 4260 4040 3840 3650 3470 3300 3140 2980 2830 2700
GGL 15 0.21 950 1780 1700 1610 1540 1470 1400 1330 1270 1210 1150 1100 1050 1000 950 910 860 820 780
GGL 20 0.25 1020 2160 2040 1920 1810 1720 1610 1530 1440 1360 1280 1210 1150 1080 1020 960 910 860 810
GGL 25 0.26 1610 2530 2380 2240 2110 1990 1870 1760 1660 1570 1470 1390 1310 1230 1160 1100 1030 970 910
GS 45 0.17 1600 2660 2560 2460 2370 2280 2190 2100 2030 1950 1870 1800 1730 1660 1600 1540 1480 1420 1370
GS 52 0.17 1780 2960 2850 2730 2630 2540 2430 2340 2250 2170 2080 2000 1930 1850 1780 1710 1640 1580 1520
Trda litina 0.19 2060 3640 3480 3330 3190 3060 2920 2800 2680 2570 2450 2350 2250 2150 2060 1970 1880 1810 1730
Preglednica 4.10: Smernice za izbiro rezalne hitrosti pri struženju
Opomba:
HSS - Hitrorezno jeklo ; P 10, P 20, P 30, K 10, K 20 - karbidne trdine po DIN 4990.
~ 106 ~
Preglednica 4.12: Največja dopustna podajanja pri struženju z orodji iz karbidnih trdin
~ 111 ~
Velikost momenta glavne sile in podajalno silo pri vrtanju lahko izberemo tudi neposredno
(Preglednica 5.6).
Preglednica 5.3: Specifična rezalna sila pri vrtanju v polno s svedri, ki nimajo skrajšanega
prečnega rezalnega roba
Material obdelovanca Specifični rezalni sili kc in kfs pri podajanju f [mm]
f 0.10 0.16 0.25 0.40 0.63 1.00
Nelegirana jekla do 500 N/mm2 kc 3090 2940 2750 2600 2310 2200
kfs 3480 3090 2940 2600 2310 19600
do 600 N/mm2 kc 3480 3280 3090 2940 2600 2450
kfs 3920 3480 3280 2940 2600 2200
2
Legirana jekla do 700 N/mm kc 3920 3680 3480 3280 2940 2750
kfs 4420 3920 3680 3300 2940 2450
od 700 ÷ 900 N/mm2 kc 4660 4420 4170 3680 3480 3280
kfs 5200 4660 4170 3680 3280 2940
od 900 ÷ 1000 N/mm2 kc 5200 4900 4660 4420 3920 3680
kfs 5900 5200 4900 4420 3680 3280
Lahko obdelovalna kc 4660 4170 3920 3480 3280 2940
nerjavna jekla kfs 5200 4660 4170 3480 2940 2450
Siva litina do 180 HB kc 2080 1960 1770 1670 1470 1370
kfs 2450 2200 1960 1670 1470 1230
do 220 HB kc 2320 2200 1960 1860 1670 1570
kfs 2750 2450 2200 1860 1670 1370
Čisti aluminij kc 830 735 696 620 590 520
kfs 1040 930 785 696 550 440
Aluminijeve zlitine kc 1370 1300 1160 1100 980 880
kfs 1770 1570 1370 1160 980 785
Magnezijeve zlitine kc 735 660 620 550 520 466
kfs 930 835 700 620 490 390
Cu in Cu zlitine, kc 1770 1570 1470 1370 1230 1040
Al zlitine z 80 ÷ 100 HB kfs 2200 1960 1670 1300 1100 930
~ 144 ~
Preglednica 5.4: Koeficient in eksponent Kienzlejeve enačbe za računanje glavne sile Fc pri
vrtanju v polno
Material obdelovanca K C
Nelegirano konstrukcijsko jeklo 0.079 15
Legirana konstrukcijska jekla 0.094 18
Močno legirana konstrukcijska jekla 3.9 980
Ogljikovo orodno jeklo 0.085 16
Siva litina 0.098 26
Temprana litina 0.098 26
~ 145 ~
Preglednica 5.8: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vc in podajanja f pri globokem vrtanju
Material obdelovanca
Orodje Jeklo do 700 [N/mm2] Jeklena litina do 700 [N/mm2] vc
vc [mm/s] f [mm] [mm/s] f [mm]
Topovski sveder - HSS
d < 8 mm 250 001 ÷ 0015
d = 820 mm 415 0025 ÷ 003
d = 2050 mm 335 003 ÷ 005
Topovski sveder - KT 835 ÷ 1500 008 ÷ 015 500 ÷ 1000 008 ÷ 010
Ejektorski sveder - KT 1165 ÷1665 015 ÷ 030
Kronski sveder - HSS 250 010 ÷ 020
Kronska glava - HSS 250 005 ÷ 008
Opomba:
Pri globokem vrtanju morata biti rezalna hitrost in podajanje usklajena tako, da nastajajo kratki odrezki, ki jih
hladilna tekočina z lahkoto odplavja.
Označbe materialov: HSS - hitrorezno jeklo, OJ - orodno jeklo, P 20, P 30, K 10, K 20 - KT - karbidne trdine
~ 150 ~
Jeklena litina HSS 500 ÷ 585 0.05 012 0.20 0.25 0.30 0.35 0.40
2
do 450 N/mm P 30 665 ÷ 1000 0.02 0.06 0.08 0.10 0.12 0.16 0.20
2
450 ÷ 700 N/mm HSS 415 ÷ 585 0.05 0.10 0.15 0.25 0.30 0.35 0.40
P 30 415 ÷ 665 0.02 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.15
Baker, bron, cink HSS 665 ÷ 1165 0.04 0.10 0.16 0.22 0.25 0.30 0.40
K 20 1335 ÷ 1665 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.15 0.18
Med do 80 HB HSS 1000 ÷ 2000 0.07 0.16 0.25 0.32 0.40 0.48 0.60
nad 80 HB HSS 500 ÷ 1250 0.04 0.10 0.15 0.18 0.20 0.24 0.28
OJ 665 ÷ 1335 0.07 0.14 0.20 0.26 0.30 0.36 0.40
Al zlitine - mehke HSS 2000 ÷ 3335 0.06 0.16 0.22 0.32 0.40 0.50 0.62
K 20 3335 ÷ 5000 0.08 0.16 0.20 0.25 0.28 0.36 0.45
Al zlitine - trde HSS 1665 ÷ 2665 0.05 0.14 0.20 0.25 0.32 0.38 0.42
K 20 2500 ÷ 4165 0.03 0.06 0.10 0.14 0.16 0.20 0.24
OJ 1335 ÷ 2000 0.07 0.14 0.20 0.25 0.30 0.35 0.40
Mg zlitine HSS 1665 ÷ 2000 0.07 0.18 0.28 0.35 0.42 0.55 0.68
K 20 2085 ÷ 4165 0.06 0.08 0.12 0.16 0.22 0.26
Umetne snovi HSS 500 ÷ 1335 0.03 0.05 0.08 0.12 0.16 0.22 0.28
K 20 2000 ÷ 3335 0.03 0.05 0.08 0.16 0.22 0.30 0.40
Marmor K 10 415 ÷ 500 z roko 0.08 0.10 0.12 0.15 0.20
Granit K 10 100 ÷ 165 z roko 0.03 0.06 0.10 0.15
Steklo K 10 250 ÷ 500 z roko 0.05 0.06 0.08 0.10 0.12
Porcelan K 10 165 ÷ 500 z roko 0.03 0.04 0.06 0.08 0.10
~ 151 ~
V 0.07 0.10 0.12 0.15 0.19 - - -
Siva litina VzJ 830 - - - - - 0.19 0.24 0.30
Š - - - 0.15 0.19 0.25 0.30 0.35
V 0.09 0.12 0.15 0.19 0.22 - - -
Bron VzJ 2670 - - - - - 0.22 0.26 0.36
Š - - - 0.15 0.19 0.25 0.30 0.35
V 0.09 0.12 0.15 0.19 0.22 - - -
Aluminij VzJ 4170 - - - - - 0.22 0.26 0.36
Š - - - 0.15 0.19 0.25 0.30 0.35
Opomba: V - vrtanje v polno, VzJ - globoko vrtanje z jedrom, Š - širjenje izvrtine
Pri vrtanju izvrtin lahko nastopijo težave pri doseganju kakovosti izvrtine. Pogosto vzroki
nastopajo po prvem brušenju svedra. Takrat pride do spremembe geometrije rezila. Posledice
so lahko zlom orodja, prevelika izvrtina ali drugo (Slika 5.38).Vzdrževanje svedrov je
zahteven postopek. Potrebno je najprej obvladati oblike svedrov in nato določiti postopek
brušenja (Slika 5.39).
~ 152 ~
Preglednica 6.1: Približne vrednosti za specifično rezalno silo kc,sr pri frezanju
Preglednica 6.2: Specifična rezalna sila kc,sr pri frezanju jekla in sive litine v odvisnosti od
maksimalne debeline odrezka hmax.
Pri dolgih frezalnih trnih sme biti največja, še dopustna upogibna deformacija približno 200
µm. Iz tega podatka bi bilo mogoče izračunati pri znanih dimenzijah frezalnega trna največjo,
še dopustno silo Fa in iz nje tudi največjo glavno silo Fc. Težava pri tem izračunu je v tem, da
nimamo dobrih podatkov za računanje odrivne sile Fcn. Po izkušnjah je dovoljeno standardne
dolge frezalne trne obremeniti z glavno silo Fcsr (Preglednica 6.3).
Preglednica 6.3: Dovoljena obremenitev dolgih frezalnih trnov pri vodoravnem frezanju
Premer trna 13 16 22 27 32 40 60
Dovoljena glavna sila Fcsr [N] 1000 2000 3500 5500 8500 14000 22000
~ 174 ~
Preglednica 6.4: Koeficient kc1x1sr in eksponent z
Pri določanju komponent rezalne sile lahko upoštevamo, da veljata zanje naslednji enačbi:
Če merimo sile pri frezanju, je samo merjenje sil Ff, Ffn, Fp v koordinatnem sistemu
obdelovanca preprosto. Težave pa so pri merjenju sil Fc in Fcn v koordinatnem sistemu frezala,
ker se orodje med delom vrti. Razmeroma preprosto lahko merimo moment glavne sile Mc, to
nam omogoča, da iz njega izračunamo silo Fc, nato pa po zgoraj navedeni enačbi tudi silo Fa.
Pri tem sicer napravimo manjšo napako, saj prijemališče sile Fc ni na premeru d, ampak na
premeru d minus debelina odrezka h. Napaka je nepomembna, saj je debelina odrezka majhna
v primerjavi s premerom frezala d. Vsekakor je debelino odrezka v preračunu dobro
upoštevati, ker se med delom frezala spreminja [18,20,24].
~ 175 ~
Po enačbah, ki so bile zgoraj navedene, je možno neposredno izračunati le glavno silo Fc in
njen moment Mc. Za računanje drugih komponent rezalne sile te enačbe ne zadoščajo.
Natančnejših enačb še ne poznamo, zato te komponente le približno ocenimo. Za takšno
oceno potrebujemo izkustvene podatke (Preglednica 6.5).
Pri izbiri rezalne hitrosti za frezanje bi morali upoštevati, da je ustrezna hitrost odvisna od
materialov orodja in obdelovanca, načina dela (vrsta frezala, grobo ali fino frezanje), globine
frezanja, velikosti podajanja in hladilnega sredstva.
Na samem začetku bi bilo treba ugotoviti, kolikšna je želena obstojnost orodja (optimalno ali
časovno optimalna). Žal pa kriteriji za dovoljeno obrabo še niso izdelani v tolikšni meri, da bi
bili splošno uporabni v praksi.
Zato tudi obstojnosti orodij še vedno ne posvečamo potrebne pozornosti. V praksi običajno
izbiramo rezalno hitrost vc največkrat kar po podatkih, ki so zbrani v preglednicah.
S temi podatki dosegamo obstojnost med 60 in 240 minutami. Pri preglednicah pa pogosto
pogrešamo navedbo o pričakovani obstojnosti (Preglednica 6.6).
Podatke izbiramo za hitro oceno primerne rezalne hitrosti pri frezanju z različnimi orodji iz
hitroreznega jeklala (Preglednica 6.6) in posebej za delo z orodji iz karbidne trdine
(Preglednica 6.7). Skrbneje pripravljene podatke tudi izbiramo (Preglednica 6.8) in veljajo za
frezanje z orodji iz kakovostnega hitroreznega jekla pri različnih podajanjih na en zob fz, pri
različnih globinah oziroma širinah in premerih frezala.
~ 176 ~
Preglednica 6.6: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vc pri frezanju z orodji iz hitroreznega
jekla
Precej skrbno so prirejene tudi smernice za izbiro rezalne hitrosti (Preglednica 6.10), ki velja
za frezanje nekaterih vrst jekel in sive litine s frezalnimi glavami z rezili iz karbidnih trdin.
Rezalne hitrosti v tej preglednici so izračunane za obstojnost T = 360 min.
Pri delu s priporočenimi vrednostmi lahko po preteku tega časa pričakujemo obrabo na
prosti ploskvi VB = 0.6 mm, če obdelujemo jeklo, in VB = 0.8 mm, če obdelujemo sivo
litino.
Dovoljena je obdelava valjanih, kovanih in litih delov v grobem stanju. Pri že obdelanih
površinah smemo povečati rezalne hitrosti za 20 %.
Orodja naj imajo naslednjo geometrijo: α = 12 do 14° , γR = 6° , γA = 0 do - 6°,
γf = -10°, κ = 60° .
Širina faznega roba na cepilni ploskvi naj bo bf = 0.5 mm.
~ 177 ~
Preglednica 6.7: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vc pri frezanju z orodji iz karbidnih trdin
Opomba:
Podatki za frezalne glave veljajo do globine rezanja ap = 3 ÷ 5 mm in širine obdelovanca b = 0.8⋅d (d - premer
frezalne glave). Višje vrednosti za rezalne hitrosti veljajo za trša orodja.
~ 178 ~
Preglednica 6.8: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vL15000 [mm/s] in podajanja na en zob fz
pri frezanju z orodji iz hitroreznega jekla
~ 179 ~
Preglednica 6.9: Nadaljevanje za steblasto frezalo in profilno frezalo
~ 180 ~
Preglednica 6.10: Smernice za izbiro rezalne hitrosti vc360 pri delu s frezalnimi glavami z
rezili iz karbidnih trdin
Velikost podajanja pri frezanju izbiramo glede na vrsto dela, material obdelovanca in orodja,
želeno kakovost površine in glede na število zob frezala.
Čim večje je število zob z, večje je podajanje f pri enem vrtljaju frezala in temu ustrezna je
tudi večja podajalna hitrost vf.
Pri predpisovanju podajanja moramo najprej ugotoviti, koliko zob (rezil) z bo imelo orodje.
Števila zob so deloma predpisana s standardi, vendar se pri orodjih različnih proizvajalcev
nekoliko razlikujejo.
Za žilave in trde materiale obdelovanca je primerno izbrati orodja, ki imajo število zob večje
za okrog 50 % od vrednosti (Preglednica 6.12). Za lahke kovine pa so boljša orodja s
številom zob, manjšim za 20 %.
~ 181 ~
Preglednica 6.11: Smernice za izbiro števila zob pri frezalih
Posebnost skoraj vseh frezalnih strojev je za razliko od stružnic in vrtalnih strojev v tem, da
sta glavni in podajalni pogon kinematično neodvisna drug od drugega.
Če spremenimo število vrtljajev glavnega vretena n in s tem tudi frezala, se podajalna hitrost
vf ne spremeni. Delavec zato pri nastavljanju stroja ne izbira podajanja f pri enem vrtljaju
stroja, ampak podajalno hitrost vf.
V navodilih za delo mora zato dobiti podatek o velikosti podajalne hitrosti. V literaturi
najdemo za izbiro podajanja pri frezanju različne preglednice.
Praviloma najprej ugotovimo število zob, ki ga bo imelo frezalo. Potem izberemo podajanje
na en zob fz, ker je od tega podatka odvisna debelina odrezka in obremenitev rezila
(Preglednica 6.12).
f = fz ⋅ z . (6.45)
vf = fz ⋅ z ⋅ n (6.46)
amax = 4 do 6 mm .
~ 182 ~
Pri steblastih frezalih naj globina frezanja ne presega premera frezala d, pri kolutnih pa širine
frezala b.
Pri čelnem frezanju lahko najdemo primerno globino frezanja, vendar najprej izberemo
razmerje ap : fz. Primerne vrednosti za to razmerje lahko najdemo v preglednici.
Preglednica 6.12: Smernice za izbiro podajanja na en zob fz, pri delu s frezali iz karbidnih
trdin
Opomba:
Podatki veljajo za obdelavo jekla s karbidno trdino P 10, jeklene litine s P 30, drugih materialov pa s K 20. Če
uporabljamo bolj žilave karbidne trdine od naštetih, lahko izbiramo tudi nekaj večja podajanja, vendar moramo
upoštevati, da so vrednosti v preglednici že razmeroma visoke.
Za izbiro premera frezala d pri obodnem frezanju ni nobenih posebnih priporočil. Pri velikem
premeru se vsekakor povečuje čas, ki je potreben za frezanje, saj je potrebna velika vstopna
pot, preden ob dotiku začne frezalo delati s polno globino. Pri premajhnem premeru d
nastopijo težave zaradi premajhne togosti frezala. Pri čelnem frezanju naj bo premer frezala
ali frezalne glave:
~ 183 ~