CELIČNA ZGRADBA – 1.

del

ZGODOVINA ODKRIVANJA CELIC

- V 17. Stoletju Robert Hook izboljša mikroskop in ga uporabi za raziskovanje biološkega materiala. V
koščku plute opazuje kamrice, ki jih poimenuje celica.
- V 19. Stoletju Schwann (zoolog) in Schleiden (botanik) postavita celično teorijo: celica je osnovna
gradbena in funkcionalna enota vseh živih bitij in ko se celica deli, se dedni material prenaša iz
materinske na hčerinske celice. (Virchow).

ZGRADBA CELIC
TIP CELIC
- PROCITA: nima jedra in nima membranskih celičnih organelov (bakterije in arheje).
- EVCITA: ima jedro in membranske organele (živalska, rastlinska, glivna celica).

Primerjaj velikost, zgradbo, podobnosti, razlike med celicami...ponovi!

CELIČNI ORGANELI
a.) citosol/citoplazma
Citoplazma je vsa vsebina celice znotraj celične membrane brez jedra.
Citosol je ves tekoči del citoplazme brez membranskih celičnih organelov.

b.) ribosomi
Kje jih najdemo: prosto v citosolu, na zrnatem ER, v mitohondriju in kloroplastu.
Funkcija: sinteza beljakovin:
- na zrnatem ER: membranske beljakovine in tiste, ki se izločijo iz celice
- na prostih ribosomih: beljakovine potrebne v celici.
Zgradba ribosomov: iz dveh podenot, ki se združita ob sintezi beljakovin. Sestavljajo jih beljakovine in
nukleinske kisline.

c.) celična membrana: (zgradba celične membrane in membrane celičnih organelov, prehod snovi
preko celične membrane, komunikacija med celicami)

zgradba celične membrane in membrane celičnih organelov

Naloge celične membrane:
- Prenos snovi preko celične membrane: celična membrana je izbirno prepustna!
- Omogoča komunikacijo med celicami,
- omogoča encimske reakcije.
- Omejuje celico.
Zgradbo opisuje model tekočega mozaika

Zgradbo vseh membran opisuje model tekočega mozaika:

 Celična membrana je hkrati stabilna struktura in tudi fluidna (stalno neko dogajanje,
mikrogibanje).
 Fosfolipidi so značilno orientirani v fosfolipidni dvosloj, zakaj?
- Polarne glave se obrnejo proti vodi, nepolarni repki pa stran od vode.
Prenos snovi preko membrane
 Pasivni prenos:
- Poteka v smeri koncentracijskega gradienta (več – manj)
- Energija za prenos snovi ni potrebna
- Ta prenos poteka naključno
- Pasivni prenos imenujemo tudi DIFUZIJA.
- Prenos preko beljakovinskih kanalčkov in beljakovinskih prenašalcev imenujemo POSPEŠENA
DIFUZIJA.
 Aktivni prenos:
- Poteka v obratni smeri koncentracijskega gradienta (manj – več)
- Za prenos snovi je potrebna energija
- Beljakovinske črpalke (Na/K črpalka)

VRSTE PASIVNEGA PRENOSA

 Direktno čez fosfolipidni dvosloj
- Samo majhne, nepolarne molekule.
- O2, CO2, N2,….
 Preko beljakovinskih kanalčkov
- majhne, a polarne molekule
- H2O: Aquaporini. Difuzija vode = osmoza.
- Ioni: obdajo se z hidratacijskim ovojem, zato dobijo polaren značaj in velikost (zato ne morejo
direktno čez fosfolipidni dvosloj).
- Zakaj skozi kanale ne morejo prehajati večje snovi? Ker bi se porušila izbirna prepustnost
membrane.
 Preko beljakovinskih prenašalcev
- večje, polarne snovi
- Glukoza
- Prenašalec ob vezavi spremeni konformacijsko obliko (zgradbo) in odda glukozo na drugi
strani in se povrne v prvotno obliko.
EKSOCITOZA in ENDOCITOZA
 Vstop in izstop večjih molekul v in iz celice.
ENDOCITOZA
- Vstop večjih snovi v celico z uvihanjem celične membrane.
- Celična membrana obda snov, ki vstopa v celico in oblikuje endocitotski vezikel.
- Fagocitoza
- Pinocitoza

EKSOCITOZA
- Izstop večjih snovi iz celice z zlivanjem celične membrane z membrano eksocitotskega
vezikla, pri čemer celica te snovi izloči ven (lahko so nerabne ali koristne snovi – izločanje
encimov)

Katere lastnosti snovi vplivajo na način prehajanja v in iz celice?

 Polarnost
 Velikost