Vesna Kumer, Andreja Markovič, Maja Šebjanič Oražem, Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik

SLOVENŠČINA
V OBLAKU
Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka za slovenščino v 7. razredu osnovne šole

STAVEK IN STAVČNI ČLENI

7
Poved in stavek
15. Od 28. do 30. septembra so bili učenci v tridnevni šoli
v naravi, na kateri je bila glavna tema astronomija.
Nastanjeni so bili v Centru šolskih in obšolskih
dejavnosti Medved, kjer so jim pripravili zanimiv
2. (1) Prvi vzrok za solze so (2) lahko zunanji vplivi, (3) kot
program. Udeležili so se desetih predavanj, na
na primer izpostavljenost (4) dimu ali kislinam. (5) V
delavnicah pa so izdelali kar nekaj učnih pripomočkov,
tem primeru solze (6) ščitijo oči. (7) Drugi vzrok (8) za
ki jih bodo lahko uporabili tudi pri rednem pouku.
solze pa je (9) čustveno doživljanje, (10) in sicer zaradi
16. a) Zaradi zunanjih dražljajev ali zaradi čustev.
sreče, (11) žalosti ali bolečine.
b) Znamenje predaje./Predajo.
3. a) veselo srečanje, npr. s sorodniki, prijatelji
c) Ženske.
b) intenzivni jok
č) V starosti.
c) nejasna slika
17. Kdaj se je poškodoval?
5. a) Ana se dela, da ji je hudo.
Kje se je poškodoval?
b) Ana, to ni nepomembna stvar.
Zakaj se je poškodoval?
c) Ana zelo joka.
Kako se je poškodoval?
6. Pet povedi.
Kaj si je poškodoval?
Z veliko začetnico, končnim ločilom.
18. 2, 1, 3, 5, 4
Piko, vprašaj, klicaj.
19. Treh.
7. 1. poved: ščitijo
Petih.
2. poved: sprožijo
3. poved: smo razvili, počnemo PODATKI IZ 1. POVEDI VPRAŠANJA
4. poved: Obstaja, sta bila, ne želimo Tine in Maja Kdo si je ogledal film?
5. poved: se preselimo, pobrskamo, bomo našli, sta si ogledala Kaj sta delala?
jokamo včeraj Kdaj sta si ogledala?
8. a) 1. os.
v kinu Kje sta si ogledala?
b) 2. os.
c) 3. os. akcijsko komedijo Kaj sta si ogledala
č) ne moremo določiti osebe PODATKI IZ 2. POVEDI VPRAŠANJA
d) 1. os.
med predstavo Kdaj se je smejal?
e) ne moremo določiti osebe
Gre za neosebni glagolski obliki (nedoločnik in Tine Kdo se je smejal?
namenilnik). se je smejal Kaj je delal?
9. ima, se nehaj, kažejo, ne moremo, se začne, glasno Kako se je smejal?
se odzivajo, mora, je vadila, je zaspal, je pozabil, Maja Kdo se je dolgočasil?
nismo šli, je deževalo se je dolgočasila Kaj je delala?
smejati, kupiti, zviševati, vaditi, nastaviti, iti, taborit
10. Otroci se smejejo klovnu. PODATKI IZ 3. POVEDI VPRAŠANJA
Dojenček joka. Maja Kdo je pozabil?
Učenci so se z učiteljico pogovarjali o filmu. je pozabila Kaj se je zgodilo?
11. so pokazale, jokajo, točijo, se začne, postanejo
na film Na kaj je pozabila?
1. poved: 2
2. poved: 1 že ob odhodu iz kina Kdaj je pozabila?
3. poved: 2 Tine Kdo je imel?
12. Npr.: je imel Kaj se je dogajalo?
Srečal sem se s prijateljem. S kom? Zakaj je imel (čudne
zaradi filma
Pomagal sem ponesrečencu. Komu? sanje)?
Pospravil sem sobo. Kaj? Kdaj je imel (čudne
13. Šola v naravi je posebna oblika učenja v strnjenem ponoči
sanje)?
časovnem obdobju treh ali več dni. Učenci izven šole čudne sanje Kaj je imel (Tine)?
spoznavajo učno snov na drugačen način. Program
poteka v obliki terenskega dela. Vanj so vključene tudi 20. Kaj delajo?
različne športne dejavnosti. Kdo toči?
14. a) Imel je zamegljen pogled, ker je imel oči polne solz. Kaj točijo?
Oči je imel polne solz, zato je imel zamegljen Do kdaj točijo?
pogled. Kako točijo?
b) Ker stojiš preblizu ognja, ti dim draži oči. 21. povedek, osebek, predmet
Stojiš preblizu ognja, zato ti dim draži oči.
c) Sosedov dojenček je vso noč jokal, ker mu rastejo
zobje.
Rastejo mu zobje, zato je sosedov dojenček vso noč
jokal.
č) Ker je Manja zelo lačna, si bo pripravila malico.
Manja je zelo lačna, zato si bo pripravila malico.

2
Povedek 8. a) Pirati; so napadali
b) Kapitan Jack; je iskal
1. a) Oskar je poslušal glasbo. c) P
 irati in morske deklice; so prekrižali
b) Sedmošolci pišejo domačo nalogo. č) Člani nemške odprave; so odkrili
c) Sošolki se bojita pajka. d) glavni jambor; se je prelomil
č) Ti in tvoji sošolci se ukvarjate s športom. e) zgodovinarji; povezujejo
d) Uživaš v petju. Samostalnik.
e) Sanjam o počitnicah. 9. a) Prijatelj iz Novega mesta
b b) Sošolec Matej
2. a) Kaj delam? c) Sosedov stric Tine
b) Kaj moraš narediti? č) Učenci sedmih razredov
c) Kaj smo delali?
č) Kaj bomo delali? Predmet
3. dišijo, sprehajam se, telovadiva, zasvetila je
4. Npr.: je bolelo, je odpeljala, je napotil, so odvzeli, 1. NE, NE, NE, DA, NE, DA, NE
sta čakala, je pokazal, je predpisal, ni hodil, 2. a) Mladostnik potrebuje kakovosten spanec.
so pogrešali b) Energijski napitki ne bodo nadomestili dobrega
5. a) so ustanovili spanca.
b)  c) U
 ro pred spancem naj se osnovnošolci izognejo
c) bi izboljšalo gledanju različnih ekranov.
č) se izvaja č) M
 ladi se pred spanjem preveč ukvarjajo
d) se nalezemo z računalniki.
e) niste jokali d) Razmislite o pomenu počitka.
6. sta opazila, lezla je, je nadaljevala, naštejte, 3. a) Kaj
se je spustila, je utihnila, se je zasmejala, b) Česa
smo se smejali c) Čemu
GLAGOL OS. ŠT. ČAS. OBLIKA č) S čim
d) O čem
sta opazila 3. dv. pret.
4. a) Komu ali čemu
lezla je 3. ed. pret. b) Koga ali kaj
je nadaljevala 3. ed. pret. c) O kom ali o čem
Naštejte 2. mn. X č) S kom ali s čim
se je spustila 3. ed. pret. 6.
je utihnila 3. ed. pret. VPRAŠANJE SKLON
se je zasmejala 3. ed. pret. Koga ali česa nima? rod.
smo se smejali 1. mn. pret. Komu ali čemu se smejem? daj.
Koga ali kaj je zagledal? tož.
Osebek O kom ali o čem pripoveduje? mest.
S kom ali s čim grem na sprehod? or.
1. a) Učenec 7. Npr.:
b) Besedilo a) Slovenskim športnikom olimpijcem
c) Solze b) sorodnikovega obiska
č) Znanstvena raziskava c) O novoletni zabavi
d) Deklice in dečki č) z domačo nalogo
2. c)  d) samostojni referat
d)  8. a) tož.
3. a) Kdo b) rod.
b) Kaj c) or.
c) Kdo č) tož.
č) Kdo d) daj.
4. NE e) mest.
5. a) nova slika f) rod.
b) Otrok g) or.
c) računalnik h) daj.
č) Sedmošolci i) rod.
V imenovalniku. V drugem delu (f–i) je v vlogi predmeta več besed.
7. a) Jaz. Samostalnik.
b) Mi.
c) Oni.
č) Midva.

3
9. vse svoje obleke tož. a) Ž alosten film, veselo snidenje ali neroden udarec
ga tož. s kolenom v klubsko mizico velikokrat sprožijo jok.
Z očetom or. b) Toda zakaj smo razvili sistem jokanja?
oddelek za mlade tož. c) P
 oznamo dve vrsti vzrokov za jok: refleksne in
fantovska oblačila tož. čustvene.
črne kavbojke in pulover s kapuco tož. č) Refleksne solze sprožijo zunanji vplivi, npr. dim ali
z nakupom or. kisline.
10. a) kokoši daj. d) Solze izperejo nadležno snov.
b) učiteljem šole daj. e) N ajpogostejša oblika joka izvira iz čustvenega
c) risanke o smrkcih rod. doživljanja.
č) jajce na oko tož. f) Refleksne in čustvene solze se razlikujejo.
d) mojim bratom Petrom or. g) Čustvene solze vsebujejo več kemikalij.
12. h) Jok sprošča čustveno napetost.
18. so našli, so izdelali, je napisal
+ –
najstarejše glasbilo na svetu – paleolitsko piščal – tož.;
Flavto je pozabila v Flavte ni pozabila v jo – tož.; iz stegnenice jamskega medveda – rod.;
glasbeni šoli. glasbeni šoli. za to glasbilo – tož. ; skladbo Glasba divjih bab – tož.
Potrebujete šilček, Šilčka, radirke in ravnila
radirko in ravnilo. ne potrebujete.
Prebrali smo dolg članek. Nismo prebrali dolgega
Prislovno določilo
članka.
1. NE, DA
Ta roman poznam. Tega romana ne poznam. V prvem.
Brat je videl svojo Brat ni videl svoje 2. a) S edmošolci so se kopali v bazenu z velikim
nekdanjo sošolko. nekdanje sošolke. toboganom.
Slišala sem njen jok. Nisem slišala njenega b) Starši vedno spodbujajo otroke.
joka. c) Občinstvo se glasno smeje klovnu v cirkusu.
4., 2. č) Cesta je bila prejšnji teden zaradi snega zaprta.
13. a) športne opreme 4. a) Z vprašalnico KDAJ sprašujemo po času dogajanja.
b)  b) Z vprašalnico KJE sprašujemo po kraju dogajanja.
c) rojstnega dne c) Z vprašalnico ZAKAJ sprašujemo po vzroku
č) ponedeljkov dogajanja.
14. Kdo? Kaj? č) Z vprašalnico KAKO sprašujemo po načinu dogajanja.
Kdo? Komu? Kaj? 5. a) Kje so predvajali? Kdaj so predvajali?
V 1. povedi je en predmet, v 2. povedi sta dva b) Zakaj je (Tinka) odšla? Kam je (Tinka) odšla?
predmeta. c) Kdaj smo opravili? Kako smo opravili?
15. Npr.: 6. kraj dogajanja: v šoli
a) šah z Juretom čas dogajanja: Včeraj
b) s sošolci razmišljamo o hrani način dogajanja: glasno
c) dedku pri spravilu lesa vzrok dogajanja: zaradi slabe novice
č) sošolcu vrnil zvezek 7. a) Kje živi Janja?
d) učitelju o rešitvah b) Kam se je odpravil?
e) mamicam postregli pecivo c) Do kod je treba splezati?
16. a) vnukinji – daj. slikanico – tož. č) Od kod se je razlegal zvok trobente?
b) ji – daj. to pravljico – tož. 8. a) Tone je šel domov.
c) učencem – daj. teste – tož. Kam je šel?
č) od sošolke – rod. učbenik – tož. b) Oče hiti v službo.
d) S starši – or. o športnem dnevu – mest. Kam hiti?
e) nogomet – tož. s 7. razredom – or. c) Petra je sedla v zadnjo klop.
f) mi – daj. smučarska očala – tož. Kam je sedla?
17. č) P rišli so s tiste strani.
Od kod so prišli?
OSEBEK POVEDEK PREDMET d) Vaza je padla z mize.
 Od kod je padla?
 e) Si se povzpel do Aljaževega stolpa?
 Do kod si se povzpel?
f) Srečala sta se v mestu.
 Kje sta se srečala?
 g) P  red vrati je mijavkal maček.
 Kje je mijavkal?




4
9. a) Kdaj gremo? 19. a) V ameriški zvezni državi Ohio vsako leto priredijo
b) Do kdaj je odprta? srečanje dvojčkov.
c) Koliko časa smo hodili? tož.
č) Kako pogosto moram vzeti zdravilo? b) M ed izstrelitvijo iz poškodovanega letala na pilota
10. a) V četrtek pišemo pisni preizkus iz matematike. delujejo izjemno velike sile. tož.
Kdaj pišemo?
b) Film bo trajal dve uri. c) M
 ožganske celice se sporazumevajo s pomočjo
Koliko časa bo trajal? razvejanih omrežij.
c) Spis oddajte do naslednjega ponedeljka.
Do kdaj oddajte (spis)? č) R
 obotska podmornica se potopi do globine
č) Vrtnice v loncih zalivamo dvakrat tedensko. 30 metrov.
Kako pogosto zalivamo?
d) Med počitnicami smo šli na morje. d) Avstralski znanstveniki so razvozlali
Kdaj smo šli? starodavno egipčansko knjigo čarovnij.
e) Pouk se prične ob 8.20.         tož.
Kdaj se prične?
f) Matija gara od jutra do večera. e) Z
 aradi pomanjkanja žlahtnih kovin je Amerika leta
Od kdaj do kdaj gara? 1690 dobila prve bankovce.
11. a) Kako ga je poslušala? tož.
b) Kako se lahko prepričaš?
c) Kako se je oziral? 20. Deset tisoč obiskovalcev je zadnji teden v avgustu
12. a) Rok govori preglasno. p. d. č.
Kako govori? zaradi festivala La Tomatina prispelo v špansko
b) Teste ste vsi pisali odlično. p. d. v.
Kako ste pisali? mestece Bunol. Že več desetletij se na ulicah mesta
c) Poslušali so jo z velikim zanimanjem. p. d. k. p. d. č. p. d. k.
Kako so jo poslušali? odvija nenavadna in zelo sočna zabava. Obiskovalci
č) Na počitnice so odšli skupaj.
Kako so odšli? festivala se obmetavajo z zrelimi španskimi
d) Tina se oblači po zadnji modi. or.
Kako se oblači? paradižniki. Vojna paradižnikov se odvija na glavnem
e) Gašper je hitro stekel domov. p. d. k.
Kako je stekel domov? trgu. Tja paradižnike navsezgodaj pripeljejo
13. a) Zakaj (Anže) joka? p. d. k. tož. p. d. č.
b) Zakaj je zakričala? tovornjaki. Celotna bitka traja kakšno uro.
c) Zakaj izlet odpade? p. d. č.
14. a) Zaradi rezanja čebule me pečejo oči. 21. Pred dvema dnevoma se je deset tisoč obiskovalcev
Zakaj me pečejo oči? iz različnih držav udeležilo tega znanega španskega
b) Od hudih bolečin je zajokala. festivala. rod.
Zakaj je zajokala? prislovno določilo: predlog, števnik, samostalnik
c) Pretok Drave se je zaradi suše zmanjšal. povedek: glagol
Zakaj se je pretok zmanjšal? osebek: števnik, samostalnik, predlog, pridevnik
č) Po neumnosti nisem opravil izpita. predmet: zaimek, pridevnik, samostalnik
Zakaj nisem opravil (izpita)?
d) Od pretežkega dela je zelo opešal.
Zakaj je opešal?
e) Zaradi bolezni predstava odpade.
Zakaj (predstava) odpade?
15. a) Domov – p. d. k.; ob dveh zjutraj – p. d. č.
b) Zdolgočaseno – p. d. n., pred televizor – p. d. k.
c) Pogosto – p. d. č.; močno – p. d. n.
č) Od veselja – p. d. v.; glasno – p. d. n.
d) zaradi dolge dlake – p. d. v.
e) Konec decembra – p. d. č.; na turnejo – p. d. k.
17. Npr.:
a) pomarančni sok predm.
b) ob 8. uri p. d. č.
c) v Avstralijo p. d. k.
č) človeške ribice os.
d) dobro p. d. n.