UČNA PRIPRAVA –SL

TEMA: PRIDEVNIK

CILJI: - samostalnikom dodajajo pridevniške besede,

-ugotovijo pomen pridevnikov ( samostalnik olepša in obogati),
- spoznajo vprašalnice, s katerimi se vprašamo po pridevnikih;
- razvrstijo jih v pomenske skupine,
- ugotovijo, da se pridevniška beseda ujema s samostalnikom v
spolu in številu in sklonu.
-najde pridevnike, jim določi spol, število, sklon,
- v besedilu opazujejo stopnje pridevnika in jih zapisujejo v različnih
stopnjah

PRIDEVNIKI povedo, kakšen je predmet, stvar, oseba ali pojem, katere vrste
so, čigavi so in opredelijo njihovo vsebino.
So besede, ki jih pišemo pred samostalnike; le te olepšajo in obogatijo.

PR: OBLEKA- moja, nova, lepa, čista…..

Po pridevnikih se vprašamo:

KAKŠEN/a, o KATERI/a, o ČIGAV/a, o

rdeča taborniški očetov
mala TORBICA cirkuški ŠOTOR sosedov KLJUČ
lepa romski moj

PRIDEVNIK se ujema s samostalnikom v spolu, sklonu in številu:

Npr: dober oče, lepe obleke, toplo sonce.

STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA:

1. stopnja 2. stopnja 3. Stopnja

OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEŽNIK

star starejši najstarejši
črn bolj črn najbolj črn
dober boljši najboljši
TABELSKA SLIKA:

PRIDEVNIKI so besede, ki jih PRIDENEMO

SAMOSTALNIKU in jih s tem OLEPŠAMO. Z njimi
POVEMO ALI ZAPIŠEMO več o samostalniku,npr.
KAKŠEN je, KATERE VRSTE je in ČIGAV je..

VRSTE PRIDEVNIKOV
LASTNOSTNI VRSTNI PRIDEVNIK- SVOJILNI PRIDEVNIK –
PRIDEVNIK – poimenuje vrsto poimenuje svojino
poimenuje lastnost samostalnika samostalnika
samostalnika
KAKŠEN? čaj; vroč KATERI? čaj; sadni ČIGAV? čaj; mamin
KAKŠNA? hrana; dobra KATERA? hrana; zdrava ČIGAVA? hrana; mamina
KAKŠNO? darilo; lepo KATERO? darilo; novoletno ČIGAVO? darilo;
mamino

VAJA:
V ZVEZEK IZPIŠI PODČRTANE PRIDEVNIKE IN JIM DOLOČI VRSTO.

Kolumbovo odkritje Amerike nas je obogatilo s čokolado.

Beseda čokolada naj bi pomenila grenko čokolado.
Kakavovec izvira iz Južne Amerike.
Tam rastejo visoka drevesa kakavovca.
Mlečna čokolada vsebuje veliko sladkorja.
Osnova za pripravo čokolade so kakavova zrna.
Temna čokolada velja za boljšo čokolado

STOPNJEVANJE PRIDEVNIKA

VRSTNIH IN SVOJILNIH PRIDEVNIKOV po navadi NE

stopnjujemo.
OSNOVNIK
PRIMERNIK
3 stopnje
PRESEŽNIK

BOLJ, NAJBOLJ
Zdrav, bolj zdrav, najbolj zdrav
MANJ, NAJMANJ
znan, manj znan, najmanj znan
2
NAČINA DODANO OBRAZILO
lep, lepši, najlepši

VAJA
STOPNJUJ PRIDEVNIKE. PIŠI V ZVEZEK.
meglen ____________ ,____________ tih ______________, ___________
velik ____________, ___________ hud _____________, ___________
dolg ____________, ____________ mrzel _____________, __________
drag ____________; ____________ nežen ____________, ___________
utrujen _____________, ____________ star ____________, ___________
zvit _____________, ____________ vroč _____________, ___________
rumen ____________ , _____________ širok _____________, __________
nizek _____________, _____________ šibek _____________, __________
SKLANJANJE PRIDEVNIKA

PRIDEVNIK SE V SPOLU, ŠTEVILU IN SKLONU UJEMA

S SAMOSTALNIKOM.

Če je npr. samostalnik ženskega spola ednine v imenovalniku ali

rodilniku, bo tudi pridevnik ob njem v imenovalniku oz. rodilniku.

Orehova potica je dobra. – imenovalnik

Ne maram orehove potice. – rodilnik

SKLON IME SKLONA OKRAJ VPRAŠALNICA PRIMER

ŠAVA
1. IMENOVALNIK im. KDO/KAJ? Mlečna čokolada
2. RODILNIK rod. KOGA/ČESA? Mlečne čokolade
3. DAJALNIK daj. KOMU/ČEMU? Mlečni čokoladi
4. TOŽILNIK tož. KOGA/KAJ? Mlečna čokolada
5. MESTNIK mest. O KOM/ O O mlečni čokoladi
ČEM?
6. ORODNIK orod. S KOM/ S ČIM Z mlečno čokolado

VAJA

SKLANJAJ PRIDEVNIK S SAMOSTALNIKOM. PIŠI V ZVEZEK.

marljiv učenec - v ednini

slovenski jezik - v dvojini
Majina naloga - v množini
UTRJEVANJE IN POGLABLJANJE ZNANJA:

- samostalnikom poiščejo čim več pridevnikov in si tako bogatijo besedni

zaklad,
- pridevnikom določajo spol, sklon in število,
-pridevnikom zapisujejo samostalnike
- ugotovijo napake- neskladnost oblike pridevniške besede in samostalnika:

Npr.
Že zgodaj zjutraj je posijalo topla sonce. Poslušal sem petje vesele ptic.
Odvrgel sem volneno šal, zelena kapo in novi rokavice, pospravil zimski čevlje,
slekel debela pulover in odvihral v oddaljene šolo. Kakšna lep dan!

- povezujejo besede iz levega stolpca z vprašalnicami iz desnega stolpca:

Npr.

bistra Čigav dan?

črni Kateri kruh?
Prešernov Kakšen Triglav?
slovenska Čigav zvonec?
zasnežen Katera zastava?
kurentov Kakšna voda?

PRILOGE: DL