M Uzg 2024

Ljubljana 2022
UMETNOSTNA
ZGODOVINA
Predmetni izpitni katalog za splošno maturo ◄
Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka

2024, dokler ni določen novi. Veljavnost kataloga za leto,
v katerem bo kandidat opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem
izpitnem katalogu za splošno maturo za tisto leto.
PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA SPLOŠNO MATURO – UMETNOSTNA ZGODOVINA
Državna predmetna komisija za umetnostno zgodovino za splošno maturo
Katalog so pripravili:
Nadja Blatnik
dr. Metoda Kemperl
dr. Tanja Mastnak
Snežana Sotlar
Anton Starc
dr. Rebeka Vidrih
dr. Nadja Zgonik
Recenzenta:
dr. Martin Germ
mag. Irena Šterman
Jezikovni pregled:
Helena Škrlep, Bernarda Krafogel
Katalog je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 221. seji 16. junija 2022 in se uporablja od
spomladanskega izpitnega roka 2024, dokler ni določen novi katalog. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat
opravljal maturo, je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo za tisto leto.
© Državni izpitni center, 2022

Vse pravice pridržane.
Izdal in založil:
Državni izpitni center
Predstavnik:
dr. Darko Zupanc
Uredile:
Tjaša Lajovic
dr. Andrejka Slavec Gornik
Joži Trkov
Oblikovanje in prelom:
Jana Lavtar
Ljubljana 2022
ISSN 2232-6898
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................5
2 IZPITNI CILJI ................................................................................................6
3 ZGRADBA IN OCENJEVANJE IZPITA ........................................................7
3.1 Shema izpita..........................................................................................7
3.2 Tipi nalog in ocenjevanje.......................................................................8
3.3 Merila ocenjevanja izpita in posameznih delov .....................................9
4 IZPITNE VSEBINE IN CILJI .......................................................................14
4.1 Uvod v umetnostno zgodovino ............................................................14
4.2 Prazgodovina ......................................................................................19
4.3 Stari vek ..............................................................................................21
4.4 Srednji vek...........................................................................................29
4.5 Novi vek...............................................................................................37
4.6 Umetnost 19. in 20. stoletja.................................................................47
4.7 Izbor temeljnih spomenikov.................................................................66
5 PRIMERI NALOG ZA PISNI IZPIT .............................................................67
5.1 Naloga polodprtega tipa ......................................................................67
5.2 Naloga odprtega tipa ...........................................................................71
6 UMETNOSTNOZGODOVINSKI PRAKTIKUM ...........................................75
6.1 Namen .................................................................................................75
6.2 Vsebina ...............................................................................................75
6.3 Priporočila za pisanje poročil ..............................................................75
7 KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI ..................................................80
8 LITERATURA..............................................................................................81
1 UVOD
Predmetni izpitni katalog za splošno maturo Umetnostna zgodovina (v nadaljevanju katalog) izhaja iz
učnega načrta za umetnostno zgodovino1 ter temelji na sklepih Državne komisije za splošno maturo
(v nadaljevanju DK SM) o sestavi izpitov in predmetnih izpitnih katalogov, opredeljenih v veljavnem
Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo. Obsega snov umetnostne zgodovine: splošno
opredelitev in po časovnem zaporedju urejen pregled likovne umetnosti. S predpisano vsebino se
uresničujejo predvideni izpitni cilji.
Predlagana poglavja v katalogu zajemajo ključne in najpomembnejše vsebine, ki predstavljajo likovno
ustvarjanje, gledano tudi v časovni razsežnosti, in ustvarjalnost v Sloveniji kot samoumevno sestavino
svetovne umetnosti.
Državna predmetna komisija za splošno maturo za umetnostno zgodovino je poskrbela, da je učitelju
zagotovljeno svobodno oblikovanje učne ure, kandidatu2 pa z obvladovanjem pregleda zgodovinskega
dogajanja v likovni umetnosti dostopno védenje, s katerim bo lahko širil in poglabljal svoje delo.
1
Učni načrt. Umetnostna zgodovina [Elektronski vir]: gimnazija: splošna, klasična gimnazija: matura (280 ur)/predmetna
komisija Nina Ostan ... [et al.]. - Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2008. Sprejeto na 110. seji
Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.
http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm
2
V predmetnem izpitnem katalogu uporabljeni samostalniki moškega spola, ki se pomensko in smiselno vežejo na splošna,
skupna poimenovanja (npr. kandidat, ocenjevalec), veljajo tako za osebe ženskega kot moškega spola.
Umetnostna zgodovina 5
2 IZPITNI CILJI
Temeljni izpitni cilji predmeta umetnostna zgodovina pri splošni maturi kandidatu zagotavljajo, da:
 razume umetnost kot pojav, ki sproža in usmerja človekovo ustvarjalno
mišljenje ter praktične sposobnosti,
 spoznava, doživlja in vrednoti slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo
z urbanizmom, oblikovanje, fotografijo in video analitično ter na tej podlagi
oblikuje sintezo, osredotočeno predvsem na razumevanje likovnih pojavov,
 razume zgodovinske premene v likovni umetnosti, vlogo likovne umetnosti
v zgodovini civilizacije, medsebojno povezanost in soodvisnost različnih
umetnostnih področij ter njihovo vpetost v družbena dogajanja,
 se uči ceniti tradicijo, se vzgaja v zavesti o pomenu kulturne dediščine ter
o razsežnosti strokovnega dela pri umetnostnem ustvarjanju, raziskovanju
in varstvu njenih vrednot,
 osebnostno zori, se čustveno bogati, razvija estetsko občutljivost in
kulturno razgledanost ter pridobiva tisto znanje, ki ga potrebuje za življenje,
študij in opravljanje poklica,
 razvija sposobnost zaznave od usposabljanja čuta za estetiko do kritičnega
vrednotenja kulturnih pojavov, utemeljenih na likovnem izrazu.
6 Umetnostna zgodovina
3 ZGRADBA IN OCENJEVANJE IZPITA
Izpit splošne mature iz umetnostne zgodovine je sestavljen iz dveh delov: zunanjega in notranjega.
Zunanji del sestavljata dve izpitni poli, ki sta med seboj točkovno uravnoteženi – po sestavi vprašanj
in tudi po pričakovanih doseženih točkah. Notranji del izpita omogoča izbiro različnih oblik praktičnega
dela izpita – umetnostnozgodovinskega praktikuma oziroma kandidatovega neposrednega stika z
umetniškim delom in umetnikovim ustvarjalnim procesom.
3.1 Shema izpita

Izpit splošne mature je sestavljen iz pisnega izpita in umetnostnozgodovinskega praktikuma. Pisni izpit
kandidat opravlja tako, da rešuje naloge v dveh izpitnih polah. Za izpolnjevanje vsake od njiju ima na
voljo 90 minut. Umetnostnozgodovinski praktikum sestavljajo priprava referata, njegova predstavitev
na terenu in poročilo o poteku.
► Pisni izpit – zunanji del izpita

Izpitna pola Trajanje izpita Delež pri oceni Ocenjevanje Pripomočki Priloge
1 90 minut 40 % nalivno pero ali
zunanje barvna slikovna priloga
2 90 minut 40 % kemični svinčnik
Skupaj 180 minut 80 %
Po zaključku pisanja Izpitne pole 1, tj. pred začetkom pisanja Izpitne pole 2, je 30-minutni odmor.
► Umetnostnozgodovinski praktikum – notranji del izpita

Delež pri oceni Ocenjevanje Obseg
Umetnostnozgodovinski praktikum – priprava in 10 % 5–7 strani
poročilo notranje (brez prilog) oz. 9.000
Umetnostnozgodovinski praktikum – predstavitev 10 % do 13.000 znakov
Skupaj 20 %
3.2 Tipi nalog in ocenjevanje
Pri pisnem izpitu je snov razdeljena na dve uravnoteženi polovici (Izpitna pola 1 – od prazgodovine do
konca renesanse, Izpitna pola 2 – od baroka do konca 20. stoletja). Vsaka izpitna pola je sestavljena
iz delov A in B. Kandidat v delu A odgovarja na štiri od petih nalog polodprtega tipa o slogu,
pomembnih umetnikih in umetniških delih. Del B sestavljajo tri naloge odprtega, esejističnega tipa,
izmed katerih kandidat izbere in reši eno. V odgovoru upošteva dane smernice. Ustrezno razčleni
določeni temeljni spomenik (seznam je v podpoglavju 4.7) in ga primerja z enim od umetniških del,
navedenih v stolpcu Seznam umetniških del v poglavju 4. To delo je lahko iz kateregakoli obdobja.
Izpitne naloge temeljijo na priloženih reprodukcijah umetniških del, ki so sestavni del izpitne pole.
Umetnostnozgodovinski praktikum predvideva srečanje z originalnimi umetniškimi deli in umetnostnimi
celotami na terenu (v odprtem okolju ali v galerijah/muzejih), z obiski vodilnih razstav in umetniških
ateljejev.
► Pisni izpit
Izpitna pola (IP) Tip naloge Število nalog Ocenjevanje
1A Naloge polodprtega tipa 5 Vsaka naloga 15 točk,
Kandidat izbere in reši 4 naloge. posamezno vprašanje največ 6 točk
1B Naloge odprtega tipa 3 Vsaka naloga 20 točk
Kandidat izbere in reši 1 nalogo.
Skupaj IP 1 5 80 točk
2A Naloge polodprtega tipa 5 Vsaka naloga 15 točk,
Kandidat izbere in reši 4 naloge. posamezno vprašanje največ 6 točk
2B Naloge odprtega tipa 3 Vsaka naloga 20 točk
Kandidat izbere in reši 1 nalogo.
Skupaj IP 2 5 80 točk
► Umetnostnozgodovinski praktikum
Tip naloge Ocenjevanje
Umetnostnozgodovinski praktikum – priprava in poročilo 10 točk
Umetnostnozgodovinski praktikum – predstavitev 10 točk
Skupaj UZG-praktikum 20 točk
3.3 Merila ocenjevanja izpita in posameznih delov
Narava predmeta umetnostne zgodovine zahteva od kandidata poznavanje in razumevanje osnovnih
podatkov, ki jih uporablja tako, da z njimi gradi svoj miselni in čustveni odnos do umetnine. Iz
umetnostnozgodovinskih osnov logično prehaja od poznavanja strokovne terminologije do vsebinske
poglobitve ter samostojnega oblikovanja umetnostnozgodovinskih stališč in vrednotenja pojavov
likovne kulture, pa tudi k medpredmetnemu in medkulturnemu dograjevanju vsebin.
3.3.1 Deleži taksonomskih stopenj

Umetnostnozgodovinski
Taksonomske stopnje Izpitna pola 1 Izpitna pola 2
praktikum
I. poznavanje slogov in obdobij, poznavanje umetnikov, 40 % 40 % 30 %
umetniških del
II. razumevanje umetniških del in umetnostnozgodovinskih 30 % 30 % 40 %
slogovnih opredelitev, njihovo povezovanje in uporaba
podatkov
III. povezovanje in samostojno oblikovanje stališč o 30 % 30 % 30 %
pomenu umetniških del, njihovi umeščenosti v kulturno
zgodovino in samostojno opredeljevanje umetnostne
vrednosti
Pri izpitu splošne mature iz umetnostne zgodovine se upoštevajo tri stopnje zahtevnosti:
I. stopnja – pri ocenjevanju znanja se preverja, kako kandidat:
 prepoznava umetnike in umetniška dela ter zna določiti njihov
umetnostnozgodovinski slogovni okvir;
 zna umetniška dela tudi časovno in prostorsko opredeliti;
II. stopnja – pri ocenjevanju razumevanja in uporabe se presoja, kako

kandidat:
 opiše, pojasni oziroma razloži umetniška dela, pojave in procese;
 razume sistematiko umetnostne razlage ter ločuje med oblikovno,
vsebinsko in kontekstualno razčlembo;
 natančno in pravilno uporabi ustrezne umetnostnozgodovinske izraze
pri razlagi umetnine;
 razume zamisel slogovne zgodovine in je umetniška dela sposoben
smiselno umestiti v zgodovinski čas;
III. stopnja – pri povezovanju in samostojnem oblikovanju stališč o pomenu

umetniških del, njihovi umeščenosti v kulturno in politično zgodovino ter
samostojnem opredeljevanju umetnostne vrednosti se ocenjuje, kako
kandidat:
 samostojno analizira umetniška dela (ikonografska, oblikovna in
kontekstualna analiza);
 samostojno primerja umetniška dela in procese iz različnih
umetnostnozgodovinskih obdobij ter ugotavlja podobnosti in razlike
glede na slog in vsebino;
 povezuje umetniška dela v problemske sklope, ki so nadzgodovinsko
povezani;
 izbira, analizira in kritično presoja uporabne podatke iz
umetnostnozgodovinske literature;
 na podlagi izbranih podatkov iz strokovne literature oblikuje mnenja,
stališča in razlage umetniških del ter umetnostnozgodovinskih pojavov in
procesov;
 zna razložiti umetnostnozgodovinske pojave in procese kot del širšega
kulturnega dogajanja ter jih zna utemeljiti z okoliščinami iz družbene,
gospodarske, verske, filozofske in politične zgodovine.
3.3.2 Merila ocenjevanja posameznih delov izpita

Ocena se oblikuje iz zunanjega in notranjega dela izpita.
PISNI IZPIT – ZUNANJI DEL IZPITA

Kandidat pridobi 80 % ocene pri pisnem izpitu.
Za vsako od dveh izpitnih pol lahko kandidat dobi 80 točk. Ocenjevanje je zunanje, pri čemer
ocenjevalci upoštevajo navodila za ocenjevanje, ki jih pripravi Državna predmetna komisija za splošno
maturo za umetnostno zgodovino.
Pri ocenjevanju posameznih nalog prve in druge izpitne pole se upošteva natančnost terminološkega
izražanja, ločevanje oblikovnih, vsebinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti, poznavanje in primerjalno
vrednotenje ključnih umetniških del in estetske kakovosti, izražene glede na obdobje, umetnostno
skupnost (narod) ali umetnika.
Merila za ocenjevanje
Izpitna pola 1 in Izpitna pola 2
Del A
Pri ocenjevanju odgovorov v delu A na naloge polodprtega tipa dobi vsak pravilen odgovor določeno
število točk glede na navodila za ocenjevanje. Posamezna vprašanja so ocenjena z največ 6 točkami.
Skupni seštevek posamezne naloge je 15 točk.
Del B
Odgovori v delu B pri nalogi odprtega tipa so ocenjeni po teh elementih:
1. Podatki o umetniškem delu (0–4 točke):
Točke Merila
4 Za vsako pravilno navedbo: ime umetnika, naslov izbranega
umetniškega dela ali ime in kraj, kjer stavba stoji, okviren čas nastanka,
tehnika ali material, približna velikost in umestitev v slogovno obdobje,
1 točka, največ 4 točke.
2. Oblikovna razčlemba (0–3 točke):
Točke Merila
0 Navedena ni nobena od oblikovnih lastnosti umetniškega dela.
1–2 Opis motiva ter navedba in opredelitev enega ali dveh elementov
oblikovne analize (telesnost, prostor, kompozicija, barve, svetloba,
tekstura, …) izbranega likovnega dela, razčlemba je pomanjkljiva.
3 Navedba večine oblikovnih elementov v povezavi s kompozicijskimi
lastnostmi in sestavo, jasna opredelitev in povezava s slikovnim
gradivom.
3. Vsebinska razčlemba (0–3 točke):
Točke Merila
0 Navedena ni nobena od vsebinskih lastnosti umetniškega dela.
1–2 Opis in prepoznava ikonografskega motiva, interpretacija je pomanjkljiva
in nejasna.
3 Natančna opredelitev vsebine upodobljenega dela in njegovega
sporočila; interpretacija je jasna, samostojna in smiselna.
4. Navedba okoliščin nastanka umetnine, umetniški vplivi in pomen za umetnost (0–3 točke):
Točke Merila
0 Naveden ni nobeden od zahtevanih elementov.
1–2 Pomanjkljiva navedba okoliščin oziroma vplivov na izbrano umetniško
delo; razlaga ni jasna; primerjava je pomanjkljiva in nejasna.
3 Celovita navedba okoliščin, smiselno povezano opredeljeni umetnostni
vplivi in jasno označen pomen dela za umetnost; interpretacija je
smiselna in samostojna; primerjava je celovita in jasna.
5. Primerjava obeh umetniških del (0–4 točke):
Točke Merila
0 Navedena ni nobena primerjava.
1 Navedena je ena zahtevana primerjava.
2 Navedeni sta dve zahtevani primerjavi.
3 Navedene so tri zahtevane primerjave.
4 Navedene so štiri zahtevane primerjave.
6. Opredelitev odnosa do obeh umetniških del (0–2 točki):
Točke Merila
0 Odnos do obeh umetniških del ni naveden.
1 Zapis odnosa do obeh umetniških del.
2 Smiselna opredelitev odnosa do obeh umetniških del z utemeljitvijo.
7. Celostni vtis besedila (0–1 točka):

Točke Merila
0 Besedilo ustreza v postavkah od 2 do 5 začrtanemu okviru, vendar ga ne
presega.
1 Besedilo presega v postavkah od 2 do 5 začrtani okvir: je izrazito dobro
napisano, koherentno in suvereno, z bogatim splošnim in strokovnim
besediščem, z izvirnimi analizami, primerjavami in interpretacijami.
Skupaj 20 točk.
Izpitna pola 1 je ocenjena z 80 točkami in predstavlja 40 % skupne ocene.
Izpitna pola 2 je ocenjena z 80 točkami in predstavlja 40 % skupne ocene.
UMETNOSTNOZGODOVINSKI PRAKTIKUM – NOTRANJI DEL IZPITA

Kandidat pridobi 20 % ocene na podlagi umetnostnozgodovinskega praktikuma (srečanje
z umetnostnimi spomeniki in umetnostnimi celotami na terenu, v odprtem okolju ali galerijah/muzejih,
pri obiskih vodilnih razstav in umetniških ateljejev).
Vse oblike umetnostnozgodovinskega praktikuma pripravi učitelj, ki kandidata poučuje in vodi
(v nadaljevanju učitelj), kandidat pa pri tem dejavno sodeluje. Tema ogledov mora biti povezana
z izpitnimi vsebinami iz kataloga, predvsem z območja Slovenije.
Učitelj oceni dejavnost kandidatov:
 pri pripravah na umetnostnozgodovinski praktikum (zbiranje gradiva, priprava
referata),
 na terenu (poročilo, referat, terensko delo),
 pri poročilu o poteku umetnostnozgodovinskega praktikuma, iz katerega je
razvidno, da je kandidat v celoti spremljal dogajanje.
Pri umetnostnozgodovinskem praktikumu učitelj oceni kandidatovo:
 pripravo in poročilo o poteku praktikuma v pisni obliki: do 10 točk,
 predstavitev teme na terenu: do 10 točk.
Učitelj ocenjuje umetnostnozgodovinski praktikum posebej. Dosežene točke zapisuje v ocenjevalno
mapo, ki jo pripravi Državna predmetna komisija za splošno maturo za umetnostno zgodovino.
Gradivo, ki so ga pripravili kandidati, hrani učitelj v skladu s predpisi, ki urejajo šolsko dokumentacijo.
Merila za ocenjevanje
Pri umetnostnozgodovinskem praktikumu učitelj oceni kandidatovo

pripravo in poročilo v pisni obliki (do 10 točk):
Točke Merila
0 Kandidat ni oddal priprave za umetnostnozgodovinski praktikum in
poročila o poteku praktičnega dela.
1–2 Kandidat ni upošteval učiteljevih navodil. Kandidatova priprava in
poročilo sta skromna po obsegu. Vsebinsko je snov skopo in površno
zajeta, navedeni so napačni ali nebistveni podatki; potek praktikuma ni
ustrezno predstavljen. Kandidat ne uporablja strokovnih izrazov.
Besedilo je nejasno, površno sestavljeno, jezikovno skopo in ni ustrezno
razčlenjeno, ne vsebinsko ne po zunanji zgradbi. Besedilo se opira na
neustrezne vire, ki so nedosledno in/ali nepravilno navajani.
3–5 Kandidat je upošteval učiteljeva navodila. Besedilo je po obsegu
ustrezno. Na vsebinski ravni je faktografsko znanje zadovoljivo, besedilo
je brez večjih vsebinskih napak, še vedno pa vsebuje tudi nebistvene
podatke. Besedilo vsebuje poskuse analize, vrednotenje pa ostaja na
ravni doživljajskega opisa. Potek praktikuma ni predstavljen v celoti,
temveč z določenimi nedoslednostmi. Strokovni izrazi so slabo
razumljeni in neustrezno rabljeni. Besedilo ni povsem ustrezno
razčlenjeno in je jezikovno zadovoljivo napisano. Uporabljeni viri so
ustrezni, toda pomanjkljivi, njihovo navajanje je dosledno, toda
nepravilno.
6–8 Kandidat je upošteval učiteljeva navodila. Besedilo je po obsegu
ustrezno. Po vsebini je besedilo ustrezno, z le posameznimi
nedoslednostmi; vsebuje analizo in tudi poskuse sinteze ter vrednotenja,
čeprav temelji predvsem na povzemanju virov. Potek praktikuma je
predstavljen dosledno in v celoti, toda brez lastne refleksije.
Razumevanje strokovnih izrazov je dobro, toda njihova raba ni
popolnoma ustrezna. Besedilo je koherentno in ustrezno razčlenjeno,
vsebuje le manjše pomanjkljivosti in je jezikovno dobro napisano.
Uporabljeni viri so ustrezni ter so dosledno in večinoma pravilno
navajani.
9–10 Kandidat je upošteval učiteljeva navodila. Besedilo je ustrezno po
obsegu in vsebini, vsebuje analizo, sintezo (samostojni sklepi) in
vrednotenje. Vsebuje povzemanje virov in tudi samostojno izpeljane
sklepe ter utemeljeno samostojno stališče do obravnavane teme. Potek
praktikuma je predstavljen v celoti, dodana je tudi lastna refleksija.
Strokovni izrazi so dobro razumljeni in popolnoma ustrezno rabljeni.
Besedilo je koherentno in smiselno povezano ter ustrezno razčlenjeno.
Kandidat premore bogato besedišče in dobro izraža svoje misli.
Uporabljeni viri so ustrezni ter povsem dosledno in pravilno navajani.
Kandidat izkazuje samostojnost in kritičnost pri zbiranju ter uporabi virov,
argumentiranju in izpeljevanju zaključkov ter celoviti obravnavi
predstavljenih vsebin.
predstavitev teme na terenu (do 10 točk):
Točke Merila
0 Kandidat ni opravil predstavitve na terenu.
1–2 Predstavitev je skromna po obsegu in vsebini, nejasna in dvoumna,
včasih celo nerazumljiva. Kandidat je pokazal minimalno pripravljenost in
poznavanje snovi.
3–5 Predstavitev je ustrezna po obsegu, vendar je vsebinsko pomanjkljiva.
Poteka v neprimernem zaporedju in z neustrezno rabo strokovnih
izrazov.
6–8 Predstavitev je ustrezna po obsegu, vsebini in obliki, vendar vsebuje
določene pomanjkljivosti oziroma nejasnosti. Raba strokovnih izrazov je
pretežno ustrezna.
9–10 Predstavitev je povsem ustrezna po obsegu, vsebini, obliki in rabi
strokovnih izrazov. Izbrana tema je predstavljena na prepričljiv, zanimiv
in celo izviren način. Izkazani so kandidatovi dobro poznavanje izbrane
teme, suverenost nastopa in retorične spretnosti.
Umetnostnozgodovinski praktikum je ocenjen z 20 točkami in predstavlja 20 % skupne ocene.
3.3.3 Končna ocena

Končna ocena izpita pri splošni maturi je seštevek odstotnih točk vseh delov izpita (Izpitne pole 1,
Izpitne pole 2 in umetnostnozgodovinskega praktikuma). Državna komisija za splošno maturo na
predlog Državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino za splošno maturo določi merila, kako
se iz uspeha, izraženega v odstotnih točkah, določi uspeh na lestvici od nezadostno do odlično. Način
pretvorbe odstotnih točk v ocene je enak za spomladanski in jesenski izpitni rok.
4 IZPITNE VSEBINE IN CILJI
Pri splošni maturi iz umetnostne zgodovine se preverjajo splošne vsebine učnega načrta za ta
predmet. Izpitne vsebine so razporejene po posameznih poglavjih in temah, kakor je opredeljeno v
veljavnem učnem načrtu. Izpitni cilji sledijo izpitnim vsebinam.
Izpitni cilji temeljijo na dveh zahtevnostnih ravneh: na prvi ravni morajo kandidati znati opisati in
razložiti izpitno vsebino ter slediti umetnostnim premenam, opazovati in spoznavati, na drugi pa
morajo biti sposobni to vsebino uporabiti, razložiti in razčlenjevati, združevati in dokazovati.
Izbor umetniških del je usklajen z učnim načrtom. Upoštevano je tudi merilo dostopnosti slikovnega
gradiva v literaturi, ki je na voljo kandidatom. Ob umetniških delih spoznavajo vse bistvene značilnosti
umetnosti v nekem zgodovinskem obdobju. Učitelji lahko dopolnjujejo izbrana umetniška dela po lastni
presoji. Med izbranimi umetniškimi deli so podčrtana tista, ki so lahko izbrana za primerjavo
umetniškega dela v nalogi odprtega, esejističnega tipa v delu B obeh izpitnih pol.
4.1 Uvod v umetnostno zgodovino

4.1.1 Umetnostna zgodovina
Vsebine Cilji Pojmi (pri podčrtanih pojmih Seznam umetniških del
se predvideva tudi poznavanje (pri podčrtanih delih se predvideva
vsebine) tudi poznavanje vsebine)
Umetnostna zgodovina kot Razumevanje umetnostne Umetnostna zgodovina, Izbrani primeri umetniških
humanistična veda; področje dela; zgodovine kot humanistične zgodovina umetnosti, del po učiteljevi presoji
opredelitev osnovnih pojmov: vede; poznavanje področja humanistične vede,
umetnost, likovna umetnost, dela; razumevanje pojma likovna umetnost,
likovna ustvarjalnost, umetniško umetnost in likovna umetniško delo;
delo; zgodovinske premene likovne umetnost, zavest o njenem historična, moderna,
umetnosti širšem družbenem pomenu sodobna umetnost
Opredelitev pojmov: umetnostni Zavest o zgodovinskih Umetnostnozgodovinski Izbrani primeri umetniških

slog, umetnostna smer; metode premenah v likovni slog, umetnostna smer del po učiteljevi presoji
raziskovanja oziroma temeljne umetnosti; poznavanje
discipline raziskovalnih metod
Vloga umetnostne zgodovine Umevanje vloge umetnostne Umetnostna zgodovina Izbrani primeri umetniških
v razumevanju kulturnih in zgodovine pri oblikovanju kot celovito del po učiteljevi presoji
civilizacijskih sprememb človeške celovitega kulturnega medpredmetno področje
družbe ter njen pomen v obzorja, zavest o
oblikovanju sodobnega kulturnega povezanosti likovne
obzorja; povezanost umetnostne umetnosti z drugimi področji
zgodovine z drugimi področji umetniške ustvarjalnosti in
umetniške ustvarjalnosti in humanističnimi vedami
humanističnimi vedami
Vloga umetnostne zgodovine pri Zavedanje o vrednosti Kulturna dediščina, Izbrani primeri umetniških
oblikovanju zavesti o vrednosti kulturne dediščine in pomen spomeniško varstvo del po učiteljevi presoji
kulturne dediščine in pomen spomeniškega varstva
spomeniškega varstva
4.1.2 Zvrsti likovne umetnosti
Slikarstvo (z risbo in grafiko)

Glede na podlago: stensko, Poznavanje Stensko slikarstvo, Izbrani primeri po učiteljevi
tabelno in knjižno slikarstvo; najpomembnejših slikarskih, tabelno slikarstvo, presoji
glede na velikost podlage: risarskih in grafičnih tehnik, knjižno slikarstvo, freska,
monumentalno slikarstvo, malo gradiv in medijev; mozaik, slikana okna,
slikarstvo, miniaturno slikarstvo; razumevanje vpliva oljne barve, tempera,
slikarske tehnike: freska, mozaik, materialov in tehnik na akvarel, akril, enkavstika,
slikana okna, olje, tempera, likovni izraz, pomen pastel, risba, lesorez,
akvarel, akril, pastel; risarske materiala (pigmentov, linorez, bakrorez,
tehnike: risba s svinčnikom, oglje, veziva, nosilcev) jedkanica, litografija,
kreda; grafične tehnike: lesorez, sitotisk, pigment, vezivo,
linorez, bakrorez, jedkanica, podlaga (stena, les,
litografija, sitotisk; mešane tehnike platno, papir, pergament,
v slikarstvu keramika ipd.)
Kiparstvo
Obla plastika in relief; kiparske Poznavanje značilnosti oble Obla plastika, relief, Izbrani primeri po učiteljevi
tehnike (modeliranje, klesanje, plastike in reliefa; modeliranje, klesanje, presoji
ulivanje); materiali (les, kamen, prepoznavanje kiparskih ulivanje, monumentalna
kovina, glina, umetni material); materialov in tehnik; plastika, mala plastika,
monumentalna plastika; mala razumevanje vpliva arhitekturna plastika
plastika; arhitekturna plastika materialov in tehnik na
likovni izraz
Arhitektura in urbanizem
Funkcionalni in estetski pomen Razumevanje Osnovni pojmi Izbrani primeri po učiteljevi
arhitekture; osnove arhitekturnega funkcionalnega in estetskega načrtovanja: tloris, naris, presoji
načrtovanja in oblikovanja; pomena arhitekture; prerez, stranski ris;
namembnost arhitekture in poznavanje osnov arhitekturne naloge:
arhitekturne naloge (stanovanjska arhitekturnega načrtovanja in stanovanjska hiša, vila,
hiša, vila, grad, palača, trdnjava, glavnih arhitekturnih nalog; grad, palača, trdnjava,
cerkev, svetišče, utrdba ipd.); poznavanje osnovnih cerkev, svetišče,
arhitekturni materiali (opeka, materialov; razumevanje utrdba ipd.; osnovni
beton, kamen, kovina, les, steklo, osnov arhitekturne gradnje; konstrukcijski elementi:
umetni material); osnove razumevanje vloge in nosilni in nošeni (stena,
arhitekturne gradnje (načrt, tloris, pomena urbanizma steber, slop, preklada,
gradnja, struktura, nosilni in lok, obok, kupola, ravni
nošeni elementi); arhitekturne strop); masivna ali
zasnove: longitudinalna/vzdolžna, skeletna gradnja;
centralna/središčna (na krogu, ahitekturne zasnove:
kvadratu ali mnogokotniku), longitudinalna/vzdolžna,
urbanizem; pomen in vloga centralna/središčna (na
urbanizma krogu, kvadratu ali
mnogokotniku);
arhitektura po namenu:
posvetna/profana in
verska/sakralna
Umetnostna obrt
Opredelitev pojma umetnostna Razumevanje pojma Umetnostna obrt, Izbrani primeri po učiteljevi
obrt; najpomembnejše zvrsti umetnostna obrt; poznavanje unikatno oblikovanje presoji
umetnostne obrti (steklarstvo, najpomembnejših zvrsti
keramika in porcelan, zlatarstvo, umetnostne obrti
emajlne tehnike, kovaštvo, tkalska
in vezilska obrt, mizarstvo)
Oblikovanje
Grafično oblikovanje; oblikovanje Poznavanje razlik med Grafično oblikovanje, Izbrani primeri po učiteljevi
vizualnih komunikacij; industrijsko grafičnim in industrijskim oblikovanje vizualnih presoji
oblikovanje; modno oblikovanje; oblikovanjem komunikacij, industrijsko
oblikovanje notranje opreme; oblikovanje, modno
oblikovanje v elektronskih medijih; oblikovanje, oblikovanje
estetika in funkcionalnost v notranje opreme
oblikovanju
Fotografija in sodobni vizualni mediji
Dokumentarna in umetniška Poznavanje značilnosti Dokumentarna Izbrani primeri po učiteljevi
fotografija; razmerje med dokumentarne in umetniške fotografija, umetniška presoji
fotografijo in slikarsko fotografije; poznavanje vloge fotografija, video, spletna
ustvarjalnostjo; pomen in vloga fotografije v sodobnem umetnost, večmedijska
fotografije v modernem slikarstvu slikarstvu umetnost
(od druge polovice 19. stoletja do
danes); video; spletna umetnost,
večmedijska umetnost
4.1.3 Analiza umetniškega dela

Opredelitev temeljnih značilnosti Poznavanje in razumevanje Analiza likovnega dela Izbrani primeri po učiteljevi
in zakonitosti likovnih del; osnovnih zakonitosti likovne presoji
teoretična in praktična izhodišča ustvarjalnosti; poznavanje
za analizo likovnega dela; pristop teoretičnih in praktičnih
h gledanju, videnju, analiziranju in izhodišč za analizo likovnega
razumevanju likovnega dela dela
Oblikovna in slogovna analiza

Opredelitev oblikovnih prvin Poznavanje oblikovnih prvin Oblikovna in slogovna analiza, Izbrani primeri umetniških
umetniškega dela: oblikovanje umetniških del, razumevanje umetnostno-zgodovinski slog; del po učiteljevi presoji
telesnosti, oblikovanje kompozicije likovnega dela; opredelitev oblikovnih prvin:
prostora, kompozicija, barva, poznavanje perspektive; oblikovanje telesnosti
svetloba; prepoznavanje (modelacija, grafična
umetnostnozgodovinski slogi umetnostnozgodovinskih modulacija, barvna modulacija,
in njihove izrazne značilnosti; slogov in njihovih jasne obrisne linije/konture,
morfološki slogi: ploskovito, značilnosti; samostojno nejasne obrisne linije,
plastično, slikovito analiziranje umetniških del poudarjene obrisne linije,
glede na obliko in slog nepoudarjene obrisne linije,
stilizacija, tipizacija,
deformacija, abstrahiranje,
geometrizacija, togost,
shematičnost); oblikovanje
prostora (brezprostorje, prostor
je pregleden, nepregleden,
jasen, nejasen, zaprt, odprt,
globok, plitev, deformiran);
perspektiva (geometrijska ali
linearna, obrnjena, vertikalna,
zračna oziroma atmosferska,
barvna, poliperspektiva, žabja,
ptičja, plani, horizont, očišče,
linije perspektivičnih skrajšav);
kompozicija (simetrična,
asimetrična, osna, trikotniška,
piramidalna, diagonalna,
krožna, spiralna, statična,
uravnotežena, dinamična,
horizontalna/vodoravna/friz,
vertikalna/navpična,
prosta/nevezana, sestavljena,
hierarhična/pomenska
perspektiva); barva (primarne,
sekundarne, tercialne, barvna
svetlost, barvna nasičenost,
barvni kontrasti: svetlo-temno,
toplo-hladno, komplementarni
kontrast); svetloba (izvor
svetlobe, enakomerna,
neenakomerna, razpršena,
fokusirana, simbolična,
chiaroscuro); morfološki slogi:
ploskovito, plastično, slikovito
Vsebinska analiza
Ikonografska analiza in Usposobljenost za Ikonografija, ikonologija, Izbrani primeri umetniških
klasifikacija; prepoznavanje prepoznavanje snovi, ikonografska analiza in del po učiteljevi presoji
motiva in vsebinska ikonografsko analizo in klasifikacija, snov, motiv,
razčlenitev likovnega dela; klasifikacijo; razpoznavanje neposredno spoznavni motiv
določitev snovi in razumevanje simbolov, (krajina, žanr, tihožitje, portret,
(posvetna/profana ali atributov, personifikacij in akt, interier, živalski motiv,
verska/sakralna snov), motiva alegorij veduta, marina, panorama,
(mitološki, zgodovinski, karikatura, vanitas,
literarni, krščanski) oziroma avtoportret), simbol, atribut,
neposredno spoznavnega personifikacija, alegorija;
motiva (krajina, žanr, tihožitje, kristološka, mariološka in
portret, akt, interier, živalski svetniška ikonografija;
motiv, veduta, marina, snov v razmerju do oblike:
panorama, karikatura, vanitas, idealizem, realizem,
avtoportret); simbol, atribut, naturalizem
personifikacija in alegorija;
snov v razmerju do oblike:
idealizem, realizem,
naturalizem
Kulturni kontekst
Vpliv družbenih, Prepoznavanje vpliva Kulturni kontekst, Izbrani primeri umetniških
gospodarskih, verskih, družbenih, gospodarskih, kontekstualna analiza del po učiteljevi presoji
političnih in drugih verskih, političnih in drugih
kulturnozgodovinskih okoliščin kulturnozgodovinskih
na nastanek umetniškega (predvsem povezava z
dela zgodovino književnosti in
filozofije) okoliščin na
nastanek umetniškega dela,
prepoznavanje vpliva teh
okoliščin na umetnikovo
ustvarjanje in na to, kako
družba vrednoti umetnika in
njegovo delo
4.2 Prazgodovina
Časovna in geografska oprede- Poznavanje in razumevanje Izbrani primeri umetniških
litev; pojav umetnosti v ključnih del po učiteljevi presoji
prazgodovini (povezava med kulturnozgodovinskih
obliko in funkcijo); kolektivno in okoliščin, v katerih se je
individualno ustvarjanje; premene razvila prazgodovinska
v prazgodovinski umetnosti umetnost; prepoznavanje
pomena umetnosti v okviru
drugih dejavnosti v
prazgodovini; poznavanje
posameznih prazgodovinskih
obdobij
4.2.1 Umetnost kamene dobe

Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Kamena doba, starejša Izbrani primeri umetniških
(lovsko-nabiralniško življenje v ključnih kamena doba del po učiteljevi presoji
starejši kameni dobi; stalna kulturnozgodovinskih (paleolitik), mlajša
naselitev v mlajši kameni dobi okoliščin, v katerih sta se kamena doba (neolitik)
(neolitiku); vpliv načina življenja razvijali paleolitska in
na družbeno ureditev in oblike neolitska umetnost
materialne kulture)
Arhitektura
Arhitektura kot (pre)oblikovanje Poznavanje in razumevanje Obredni prostor, Lascaux;
prostora glede na človekove razlike med naravnimi in obredna arhitektura, Altamira;
potrebe; naravne in umetne oblike umetnimi oblikami arhitekture; megalitska arhitektura, Çatal Hüyük;
arhitekture; namembnost razumevanje povezave med menhir, dolmen, Stonehenge
arhitekture: bivalni in obredni preoblikovanjem naravnih kromleh
prostori; najstarejše stalne oblik (jama) in spreminjanjem
naselbine (njihova organizacija in njihove namembnosti
odvisnost od družbenih oblik (življenjski ali obredni prostor);
neolitske dobe; premišljena izbira poznavanje pomena obrednih
materialov – les, kamen, opeka); prostorov; razumevanje
konstrukcijske prvine arhitekture; okoliščin za nastanek prvih
megalitska arhitektura (grobnice, stalnih naselbin; poznavanje
obredni prostori) in njena najstarejših arhitekturnih in
konstrukcijska načela urbanističnih oblik;
poznavanje osnovnih tipov
megalitske arhitekture
Kiparstvo
Obredna narava kamenodobnega Poznavanje različnih tipov, Idol, gravura, keramika, Willendorfska Venera;
kiparstva; izkoriščanje naravnih tehnik in materialov obredna posoda, Venera iz Laussela;
oblik; značilen material (kamen, kamenodobnega kiparstva; ornament (valovnica, figura iz Lepenskega Vira;
kost, rogovje), tehnike, oblike razumevanje povezave oblik geometričnost), tehnike sedeči antropomorfni kipec
(relief, obla plastika) in motivi; in motivov kiparstva krašenja (vreznina, iz Vinče
nove ustvarjalne možnosti, ki jih z verskimi predstavami in odtisnina),
prinese oblikovanje gline; pojav obrednimi običaji; poznavanje antropomorfna figura
ornamenta vloge ornamenta
Slikarstvo
Barvanje obrednih in splošno Poznavanje poslikav Stensko slikarstvo Stenske poslikave v jami
uporabnih predmetov; slikarstvo jamskih sten in drugih oblik Chauvet;
kot dopolnitev obrednega barvnih sporočil; poznavanje stenske poslikave v jami
prostora (jame); tehnike značilnih slikarskih tehnik; Altamira;
kamenodobnega slikarstva poznavanje vloge, pomena lovski prizor iz hiše v Çatal
(gravura oziroma vrezovanje, ter motivne in vsebinske Hüyüku
obarvani relief); motivni svet, povezanosti kiparstva s
povezan z verskim življenjem slikarstvom
4.2.2 Umetnost kovinskih obdobij

Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Kovinska obdobja, Izbrani primeri umetniških
(sprememba družbene ureditve; ključnih kulturnozgodovinskih halštat del po učiteljevi presoji
uporaba kovin); razvoj tehnik okoliščin, v katerih se je
obdelave kovin (baker, bron, razvijala umetnost kovinskih
železo); časovne premene in obdobij; razumevanje
glavne značilnosti posameznih pomena tehnologije
kovinskih obdobij; sočasnost pridobivanja in obdelave
prazgodovinskih kultur s kulturami kovin; poznavanje časovne
visokih civilizacij umestitve posameznih
kovinskih obdobij
Arhitektura
Novi tipi naselij (kolišče, Poznavanje urbanističnega Kolišče, gradišče, Rekonstrukcija
gradišče); značilne oblike pokopa razvoja z novimi tipi naselij; gomila, žara, žarni koliščarskega naselja
(gomilna in žarna grobišča) poznavanje kolišča in pokop, skeletni pokop,
gradišča kot tipa bivalnega grobnica
prostora; poznavanje
različnih tipov pokopa
Kiparstvo
Stari materiali (kamen, glina, kost, Poznavanje in razumevanje Torevtika, situla, friz, Antropomorfna figurica z
roževina) in novi materiali (kovina, novih oblikovnih možnosti, votiv Ljubljanskega barja;
steklo, poldragi kamni); novi tipi ki jih daje obdelava kovine; Sončni voz iz Trundholma;
predmetov (orožje, obredni poznavanje in razumevanje Situla z Vač
predmeti); nova vloga kovine v družbenih sprememb, ki jih
družbi (prestižni in dragoceni prinese vse bolj razširjena
predmeti kot simboli družbenega uporaba kovine; poznavanje
položaja); krašenje uporabnih navade krašenja uporabnih
predmetov iz kovine (ornament); predmetov iz kovine in
uporaba kovine za izdelavo izdelovanja okrasnih
okrasnih predmetov; torevtika; predmetov
situlska umetnost
4.3 Stari vek
4.3.1 Umetnost starih kultur

Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Civilizacija, visoka Izbrani primeri umetniških
(razvoj prvih držav v rodovitnih ključnih razmer za nastanek kultura del po učiteljevi presoji
poplavnih ravnicah velikih rek in razvoj visoke kulture in
srednjega in Bližnjega vzhoda ter umetnosti v prvih velikih
severovzhodne Afrike – na t. i. civilizacijah; poznavanje in
območju rodovitnega polmeseca); razumevanje značilnih oblik
vpliv državnih, verskih in drugih in vloge umetnosti v starih
družbenih interesov pri civilizacijah; poznavanje
izoblikovanju umetnosti v starih obeh glavnih staroveških
civilizacijah civilizacij
► MEZOPOTAMSKA UMETNOST
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Sumerska umetnost, Izbrani primeri umetniških
(različne mestne države na zgodovinskih okoliščin pri akadska umetnost, stara del po učiteljevi presoji
območju med Evfratom in premenah v mezopotamski babilonska umetnost,
Tigrisom; prestolnica kot kulturno umetnosti; razumevanje asirska umetnost, nova
in civilizacijsko središče); pomena mestne države za babilonska umetnost
premene v mezopotamski začetek razvoja umetnosti;
umetnosti (sumerska, akadska, poznavanje različnih
stara babilonska, asirska, nova umetnosti v Mezopotamiji
babilonska)
Arhitektura
Pomen arhitekture in urbanizma v Poznavanje in razumevanje Zigurat, palača Zigurat v Uru;
mezopotamski družbi; posvetna in političnega in družbenega Sargonova palača
obredna arhitektura; glavni pomena posameznih v Korsabadu
arhitekturni tipi (svetišče, palača); arhitekturnih tipov;
opeka kot glavni gradbeni poznavanje osnovnih
material mezopotamskih
arhitekturnih tipov
Kiparstvo
Značilne oblike kiparstva (obla Poznavanje značilnih oblik Stela, glazirana Kipci molilcev;
plastika, relief); verska in ter kiparskih materialov in keramika, vladarski portreti vladarjev (Sargon,
pripovedna narava kiparstva; tehnik; razumevanje portret Gudea);
vladarska upodobitev kot obredni, pomena vladarskih Naramsinova stela;
slavilni in propagandni objekt upodobitev Hamurabijev zakonik;
prizor lova na leve iz Niniv;
Ištarina vrata iz Babilona
► EGIPČANSKA UMETNOST
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Egipčanska umetnost, Izbrani primeri umetniških
(razvoj enotne države ob toku ključnih razmer za premene faraon, dinastija del po učiteljevi presoji
Nila, pomen faraona, vloga vere); v egipčanski umetnosti
obdobja egipčanske zgodovine
(tri kraljestva)
Arhitektura
Značilne arhitekturne oblike Poznavanje in razumevanje Mastaba, piramida, Džoserjeva piramida
(svetišče, grobnica); pomen, arhitekture v luči delitve na skalna grobnica, v Sakari;
razvoj in oblike grobne arhitekture svet živih in svet mrtvih; svetišče, pilon, peristil, Keopsova, Kefrenova in
(mastaba, piramida, skalna poznavanje razvoja grobne hipostil, cela/sanktuarij, Mikerinova piramida
grobnica) arhitekture; poznavanje kamnita gradnja brez v Gizi;
konstrukcije, prostorske veziva Horovo svetišče v Edfuju;
organizacije in vloge grobno svetišče Hačepsut
svetišča v Deir el-Bahariju;
svetišče v Abu Simbelu
Kiparstvo
Značilne kiparske oblike in Poznavanje značilnih oblik Obelisk, sfinga, Narmerjeva paleta;
tehnike (obla plastika, relief); kiparstva; poznavanje in egipčanski kánon, vladarski portret faraona
razlika v namembnosti med razumevanje razlik med polikromacija, Mikerina z ženo;
monumentalno plastiko monumentalno in malo poglobljeni relief sfinga v Gizi;
(poveličevanje vladarja) in malo plastiko; poznavanje portret kraljice Nefretete;
plastiko; verska, slavilna in različnih kiparskih tehnik; sedeči pisar iz Sakare;
vladarsko-propagandna narava poznavanje egipčanskega upodobitev Ehnatona;
kiparstva; egipčanski kánon pri kánona pri upodabljanju Tutankamonova posmrtna
upodabljanju človeške figure; človeške figure maska
polikromacija
Slikarstvo
Poslikava svetišč in grobnic; Poznavanje in razumevanje Tri glasbenice iz
obredna, mitološka in posvetna obredne in mitološke narave Nakhtovega groba
motivika slikarstva; osnove poslikav svetišč in grobnih v Tebah;
egipčanske kompozicije prostorov; poznavanje in prizor lova s poslikane
razumevanje pravil skrinje iz Tutankamonove
kompozicije grobnice;
poslikava grobnice kraljice
Nefertari
► KRETSKA UMETNOST
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Kretska umetnost Izbrani primeri umetniških
(mestne države; družba okoliščin za nastanek in del po učiteljevi presoji
pomorskega prometa in trgovine); razvoj kulture in umetnosti
časovni razvoj kulture na Kreti na Kreti; poznavanje obeh
(obdobje starejših palač in glavnih obdobij kretske
obdobje mlajših palač) umetnosti
Arhitektura
Značilnosti palač (brez obzidja, Poznavanje glavnih Palača, labirint Minosova palača
prepleteni tlorisi stavbnih enot, konstrukcijskih značilnosti v Knososu
dvorane, trgi, vrtovi, razvita kretskih palač in
komunalna ureditev); struktura, funkcionalne ureditve
način gradnje in likovna oprema
palač
Kiparstvo
Značilni tipi kretskega kiparstva; Poznavanje značilnih Boginja s kačami
verska narava kretskega kiparskih oblik in materialov;
kiparstva; simbolne upodobitve poznavanje verske narave
kiparstva in njegove
simbolike
Slikarstvo
Stensko in vazno slikarstvo; Poznavanje glavnih oblik Vazno slikarstvo, freska Skok čez bika;
verske oziroma simbolne teme; kretskega slikarstva, verske morski prizor z delfini;
prizori iz vsakdanjega življenja zaznamovanosti simbolnih princ z lilijami;
upodobitev in značilnih »Parižanka«;
motivov vaza s hobotnico
► MIKENSKA UMETNOST
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Mikenska umetnost Izbrani primeri umetniških
med ljudstvi na celini (utrjene ključnih razmer za nastanek del po učiteljevi presoji
mestne države, vojaška družba) in razvoj mikenske
umetnosti; geografska in
časovna umestitev mikenske
umetnosti
Arhitektura
Zasnova utrjenega mesta Poznavanje in razumevanje Megaron, tolos, Kiklopsko obzidje
(kiklopsko obzidje); megaron in pomena utrjenega mesta; nepravilna/psevdokupola, z Levjimi vrati v Mikenah;
njegov pomen za nadaljnji razvoj poznavanje konstrukcije kiklopska zidava, kamnita Atrejeva zakladnica
grškega svetišča; struktura in megarona; poznavanje gradnja brez veziva v Mikenah;
način gradnje grobnic pomena megarona za tloris mikenskega
nadaljnji razvoj tlorisa megarona
grškega svetišča
Kiparstvo
Zlatarski izdelki; posmrtna maska Poznavanje osnovnih Posmrtna maska Agamemnonova maska
kot tip portreta kiparskih oblik in obrednega
pomena posmrtnih mask
4.3.2 Antična umetnost

Uvod
Sredozemlje kot središče antične Poznavanje pogojev Antična umetnost, Izbrani primeri umetniških
umetnosti; stare kulture kot oblikovanja novih kultur, sredozemska kultura, del po učiteljevi presoji
izhodišče za razvoj antične nosilcev antične kulture politeizem/mnogoboštvo
umetnosti
► GRŠKA UMETNOST
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Grška umetnost, Izbrani primeri umetniških
(mestne države, nove družbene ključnih razmer za nastanek arhajsko, klasično in del po učiteljevi presoji
oblike – demokracija, mitologija in in razvoj grške umetnosti; helenistično obdobje
zgodovina); grške kolonije kot poznavanje geografske
kulturna središča; obdobja grške razprostranjenosti in
umetnosti časovnega zaporedja
► Arhajska umetnost
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Mestna država (polis) Izbrani primeri umetniških
(mestne države, velik pomen ključnih razmer za nastanek del po učiteljevi presoji
religije oziroma mitologije); in razvoj arhajske grške
vpetost v širši kulturni in umetnosti; poznavanje in
civilizacijski prostor Sredozemlja razumevanje prevzema
stebrnih prvin in organizacije
svetišča od Egipčanov,
prepoznavanje podobnosti
značilnih oblik arhajske
umetnosti z oblikami drugih
sredozemskih civilizacij
Arhitektura
Mikenski megaron kot izhodišče Poznavanje konstrukcijskih Naos, pronaos, cela, Herino svetišče
za arhitekturni razvoj grškega izhodišč za razvoj grškega timpanon, friz, triglifi, v Paestumu
svetišča; struktura in organizacija svetišča; poznavanje metope, steber, baza,
grškega svetišča (mesto postavitve, strukture, organizacije in deblo, kapitel, arhitrav,
tloris, nosilni in nošeni elementi, vloge svetišča; poznavanje stebrni red, dorski,
uporaba in ureditev okolice); tipi različnih tipov svetišč; jonski in korintski slog
svetišč (centralni ali središčni poznavanje značilnosti treh
[tolos] in longitudinalni ali vzdolžni stebrnih redov
tempelj); izoblikovanje stebrnih
redov (dorski, jonski in korintski)
Kiparstvo
Verska narava kiparstva; Poznavanje in razumevanje Kora, kuros, arhajski Kuros s Krojzovega groba;
značilnosti tipov monumentalne nalog grškega kiparstva; nasmešek kora z atenske akropole
oble plastike (kuros, kora); poznavanje ikonografije oble
arhajski kánon pri upodabljanju plastike
človeškega telesa; relief in njegov
pomen v arhitekturi; mitološke
vsebine; polikromija; idealizem
Slikarstvo
Razvoj vaznega slikarstva Razumevanje razvojnih Geometrični slog, Dipilonska vaza;
(geometrični slog, črnofiguralno stopenj vaznega slikarstva črnofiguralno slikarstvo, Ahil in Ajaks pri kockanju
slikarstvo, rdečefiguralno rdečefiguralno (Eksekijasova vaza);
slikarstvo) slikarstvo, meander Boj med Lapitom in
Kentavrom na kiliksu iz
münchenske zbirke
► Klasična umetnost
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje ključnih razmer Izbrani primeri umetniških
(zmaga Grkov nad Perzijci, za nastanek in razvoj del po učiteljevi presoji
kulturna hegemonija Aten, klasične grške umetnosti
demokracija)
Arhitektura
Razvoj arhitekturne teorije (zlati Poznavanje nadaljnjih smernic Akropola, agora, grško Atenska akropola:
rez, metrum, optični popravki); v razvoju grškega svetišča; gledališče, propileje, Partenon, Erehtejon,
nadaljnji arhitekturni razvoj razumevanje pomena nekropola, centralni ali svetišče boginje Nike,
svetišča; razvoj urbanizma; akropole kot svetega in agore središčni in longitudinalni Propileje;
pomen akropole in agore; kot posvetnega središča ali vzdolžni tempelj, zlati Tolos v Delfih;
značilne stavbe grškega mesta grškega mesta; poznavanje rez, optične korekcije gledališče v Epidavru
značilnih stavb grškega mesta
Kiparstvo
Pomen Periklove obnove atenske Poznavanje in razumevanje Klasični kánon, Poliklejt: Kopjenosec;
akropole za razvoj kiparstva; nove novega odnosa do kontrapost, kamniti in Miron: Metalec diska;
težnje v razvoju kiparstva človeškega telesa; bronasti kipi, Fidija in kiparstvo
(individualizacija, uveljavljanje poznavanje klasičnega gigantomahija, celotnega Partenona;
realizma); antropomorfne podobe kánona; poznavanje in kentavromahija, Praksitel: Knidska Afrodita,
(bogovi, heroji, atleti); klasični razumevanje načel panatenajska procesija Praksitel: Hermes iz
kánon in kontrapost; realizem kontraposta; poznavanje Olimpije
ikonografskih motivov
Slikarstvo
Nadaljnji razvoj vaznega Poznavanje nadaljnjega Gospodarica in deklica na
slikarstva; ohranjena razvoja vaznega slikarstva; lekitosu Ahilovega slikarja
monumentalna dela grškega poznavanje ohranjenih
slikarstva, znana po rimskih monumentalnih slikarskih del
kopijah (prizori iz grške mitologije) v rimskih kopijah
► Helenistična umetnost
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Razumevanje ključnih Izbrani primeri
(vloga grške umetnosti in kulture v razmer za nastanek in razvoj umetniških del po
državi Aleksandra Velikega in helenistične umetnosti; učiteljevi presoji
državah njegovih naslednikov); razumevanje pojma
kulturna središča helenizma helenizem; razumevanje
(Aleksandrija, Antiohija, Pergamon); pomena helenizma za razvoj
prevzemanje prvin iz Sredozemlja rimske kulture
in iz prednje Azije; pomen in
časovni okvir helenistične
umetnosti, njen nadaljnji razvoj v
umetnosti rimskega imperija in
njen vpliv na poznejšo evropsko
umetnost; umetnost kot sredstvo
za dokazovanje oblasti
posameznih vladarjev in pomena
države
Kiparstvo
Obla plastika in relief; helenistični Poznavanje osnovnih oblik Patos, politični portret, Zevsov oltar v Pergamonu;
lepotni kánon; veliki sklopi, ki helenističnega kiparstva; idealiziran portret, Lizip: Portret Aleksandra
slavijo vladarja; naturalizem, nove razumevanje vloge kiparskih vladarski portet, žanr Velikega;
ikonografske prvine in motivi del pri čaščenju vladarjeve Lizip: Mladenič s strgalom;
(žanr, upodobitve otrok in osebe; poznavanje novih Galska skupina;
starejših ljudi, erotika) motivov; razumevanje Nike s Samotrake;
pomena žanra. Poznavanje Laokoontova skupina;
in razumevanje slogovnega Apolon Belvederski;
razvoja gršega kiparstva od Miloška Venera;
arhajskega do Deček z gosjo
helenističnega obdobja.
Slikarstvo
Helenistično monumentalno Poznavanje helenističnih Mozaik Bitka med Aleksandrom
slikarstvo v rimskih kopijah monumentalnih del v rimskih Velikim in Darejem iz
kopijah Favnove hiše v Pompejih
► ETRUŠČANSKA UMETNOST
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Etruščanska umetnost Izbrani primeri umetniških
(vprašanje izvora Etruščanov, stiki ključnih razmer za nastanek del po učiteljevi presoji
z grškimi kolonijami na in razvoj etruščanske
Apeninskem polotoku); umetnosti
prazgodovinska tradicija in
ustvarjanje drugih antičnih kultur
kot izhodišče za razvoj
etruščanske umetnosti
Arhitektura
Urbanizem etruščanskega mesta; Poznavanje značilnosti Nekropola, lok, obok, Mestna vrata v Perugii;
svetišče; nekropola kot zasnove etruščanskega kupola rekonstrukcija svetišča
prebivališče mrtvih; etruščanski mesta; poznavanje in v Veijih;
prispevek k razvoju rimske razumevanje pomena grobnica reliefov
umetnosti (lok, obok, pravokotna etruščanske arhitekture in v Cerveteriju
mestna mreža, komunalni sistem, urbanizma za razvoj
mestna vrata) rimskega urbanizma in
arhitekture
Kiparstvo
Terakotna plastika; bronasta Poznavanje osnovnih Sarkofag, terakota Apolon iz Veijev;
plastika; verska in obredna narava materialov in kiparskih tehnik; sarkofag z upodobitvijo
kiparstva; značilnosti portreta v poznavanje in razumevanje zakoncev iz Cerveterija;
etruščanski umetnosti verske namembnosti Himera iz Arezza
etruščanske plastike;
poznavanje in razumevanje
priljubljenosti portretnih
upodobitev in njihovega
pomena
Slikarstvo
Stensko slikarstvo v grobnih Poznavanje vsebinskih in Prizor ribolova iz Grobnice
prostorih; verski motivi, povezani slogovnih značilnosti lova in ribolova;
s prehodom iz tostranstva v etruščanskega slikarstva upodobitev glasbenika iz
onstranstvo; žanrski motivi Triklinijske grobnice;
grobnica Leopardov
► RIMSKA UMETNOST
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Rimska umetnost, širitev Izbrani primeri umetniških
(republikansko in cesarsko ključnih razmer za nastanek rimske kulture del po učiteljevi presoji
obdobje, združitev večine srednje in razvoj rimske umetnosti;
in zahodne Evrope ter poznavanje geografskih
Sredozemlja v skupno državo, razsežnosti vpliva rimske
enotna valuta, cestna mreža, kulture, njen
pomen vladarja); vpliv grške in internacionalizem;
etruščanske kulture in umetnosti poznavanje zgodovinskega
na rimsko razvoja rimske umetnosti
Arhitektura
Rimski urbanizem (urbs, castrum, Poznavanje in razumevanje Urbs quadrata, forum, Kvadratna hiša v Nîmesu;
forum); novosti v gradbeništvu pomena urbanističnega in castrum/rimski vojaški Panteon, Rim;
(materiali in načini gradnje; cestno arhitekturnega načrtovanja tabor, vila rustica, Maksencijeva bazilika,
omrežje s kanalizacijo, viadukti in v rimski državi; poznavanje palača, domus, insula, Rim;
akvedukti, obzidja, slavoloki, novosti v načinu in tehniki bazilika, gledališče, Kolosej, Rim;
slavilni stebri); razvoj rimskega gradnje; poznavanje tržnica, amfiteater, akvedukt Pont du Gard;
svetišča (vzdolžna in središčna konstrukcijskih in funkcijskih akvedukt, terme, rimski Favnova hiša v Pompejih;
stavba); razlike med javnimi razlik med javnimi in beton, viadukt, slavolok, Dioklecijanova palača
stavbami (tržnica, bazilika, zasebnimi stavbami; slavilni steber v Splitu
gledališče, amfiteater, terme) in značilnosti posameznih
zasebnimi stavbami (insula, stavbnih tipov in poznavanje
domus, palača in vila); Vitruvij kot Vitruvija ter njegovega dela
arhitekturni teoretik O arhitekturi
Kiparstvo
Pripovedni reliefi na slavolokih, Poznavanje vloge reliefnih Pripovedni relief, Konstantinov slavolok,
stebrih, sarkofagih in oltarjih; upodobitev v rimskem idealizirani in realistični Rim;
realistične in alegorične teme; kiparstvu; poznavanje in portret, konjeniški Trajanov steber, Rim;
obla plastika; portret kot razumevanje pomena spomenik, sarkofag Ara pacis, Rim;
spominska dolžnost in upodobitev kot državne Avgust iz hiše pri Prima
poveličevanje posameznika propagande; poznavanje in Porta, Rim;
(idealizirani in realistični portret, razumevanje pomena konjeniški portret Marka
konjeniški spomenik) portreta v rimski družbi Avrelija, Rim
Slikarstvo
Mozaik (talni in stenski mozaik); Poznavanje značilnih Fajumski portret, Prizori iz Dionizijevega kulta
pompejansko slikarstvo; motivi slikarskih tehnik (mozaik, enkavstika iz Vile misterijev v Pompejih;
iz grške in rimske mitologije, freska, enkavstika) portret dečka iz Fayuma
groteskni in žanrski prizori,
tihožitje, pejsaž, portretno
slikarstvo
► Rimska umetnost na območju današnje Slovenije

Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Iliri, Kelti Izbrani primeri umetniških
(prihod Rimljanov na ozemlje ključnih razmer za nastanek del po učiteljevi presoji
današnje Slovenije, življenje in razvoj rimske umetnosti na
v rimskih provincah); združitve ozemlju današnje Slovenije
ilirsko-keltskih tradicij z rimsko
Arhitektura
Organizacijska načela rimskih Poznavanje rimskih mest na Emona;
vojaških taborov in njihov vpliv na Slovenskem in njihove Celeia;
razvoj rimskega mesta; rimska ureditve; poznavanje Petoviona;
mesta in nekropole na pomembnejših nekropol iz Šempeter
Slovenskem; sakralna in profana rimskega časa na naših tleh
rimska arhitektura na Slovenskem
Kiparstvo
Portret (vladarski in zasebni); Poznavanje Mitra, mitraizem, mitrej, Portret Germanika;
kiparstvo verske oziroma obredne najpomembnejših ohranjenih monoteizem Emonec;
narave (mitreji in nagrobniki); primerov portretnega Hadrijanov vladarski
poznorimsko kiparstvo z kiparstva; poznavanje kulta portret;
vsebinami vzhodnih religij boga Mitra in ikonografsko Mitra z bikom s Hajdine pri
poznavanje kiparske opreme Ptuju;
njemu posvečenih svetišč kiparski okras družinske
grobnice Enijev v Šempetru
Slikarstvo
Mozaik; stensko slikarstvo Poznavanje ohranjenih del Del mozaika s prizorom
in njihove ikonografije ugrabitve Evrope s Ptuja;
freske iz Celja/Celeie
4.4 Srednji vek
4.4.1 Zgodnjekrščanska umetnost

Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Zgodnjekrščanska Izbrani primeri umetniških
(uveljavitev krščanstva, propadanje ključnih kulturnozgodovinskih umetnost, zgodnje del po učiteljevi presoji
rimskega cesarstva); pomen okoliščin, v katerih se je krščanstvo, milanski
katakomb v bogoslužju in umetnosti razvila zgodnjekrščanska odlok, monoteizem
prvih kristjanov; temeljne slogovne umetnost; poznavanje in
in ikonografske značilnosti razumevanje bistvenih
zgodnjekrščanske umetnosti slogovnih in vsebinskih
značilnosti
Arhitektura
Krščanske stavbe (bazilika, Poznavanje temeljnih tipov Zgodnjekrščanska Rekonstrukcija bazilike
baptisterij, mavzolej); značilnosti krščanskih stavb ter bazilika, apsida, glavna sv. Petra v Rimu;
središčne in vzdolžne arhitekture; značilnosti vzdolžne in ladja, stranske ladje, mavzolej Gale Placidije
vpliv rimskih stavbnih tipov na središčne arhitekturne prečna ladja/transept, v Raveni;
izoblikovanje krščanske zasnove; poznavanje in narteks, odprto ostrešje, Santa Constanza, Rim
arhitekture; vpliv krščanskega razumevanje vpliva mavzolej, krstilnica/
bogoslužja na oblikovanje bogoslužja na oblikovanje baptisterij, bazilikalno/
arhitekture in zlasti arhitekturne arhitekture svetlobno nadstropje
notranjščine
Kiparstvo
Razvoj reliefa od rimske Poznavanje in razumevanje Sarkofag, oltar, Sarkofag z Dobrim
pripovednosti k posameznim novih razvojnih smeri in izokefalija, ikonografski pastirjem iz Santa Maria
simbolnim prizorom; obla plastika; kiparskih nalog; motivi: Kristus kot Dobri Antiqua, Rim;
uveljavljanje novih estetskih meril prepoznavanje slogovnih pastir, Adam in Eva, Sarkofag Junija Basa, Rim
v kiparskem izrazu; simbolna značilnosti in simbolne orant, oranta,
narava figur in dekorativnih prvin vrednosti kiparskih evangelisti, Jona,
(grafični, rastlinski, živalski motivi); upodobitev; poznavanje in Abraham in Izak
najznačilnejši ikonografski motivi razumevanje
(Kristus kot Dobri pastir, Kristus najpomembnejših ikono-
Vladar, svetopisemski prizori, grafskih motivov
živalski in rastlinski simboli)
Slikarstvo
Slikarstvo katakomb; mozaični Poznavanje osnovnih zvrsti Katakombe, krščanski Poslikava z Dobrim
okras krščanskih cerkva; nov zgodnjekrščanskega simbolizem, ikonografski pastirjem v katakombah sv.
slikarski izraz s poudarjeno slikarstva; razumevanje motivi: orant in oranta, Petra in Marcelina
stilizacijo in zanikanjem realnega temeljnih ikonografskih tem Kristus Vladar, riba, v Rimu;
prostora; najpogostejše in slogovnih značilnosti; sidro, pav, vinska trta, mozaik Kristusa Dobrega
ikonografske teme zavest o simbolnem pomenu Kristusov monogram, pastirja v mavzoleju Gale
podob Kristus Sol Placidije v Raveni;
mozaik Kristusa – Helija
pod baziliko sv. Petra
v Rimu;
mozaik Jozuetove vojske
pred Jerihom v baziliki
Santa Maria Maggiore v
Rimu
4.4.2 Bizantinska umetnost

Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Bizantinska umetnost, Izbrani primeri umetniških
(delitev rimskega cesarstva, ključnih Bizanc (pozneje del po učiteljevi presoji
propad zahodnorimskega kulturnozgodovinskih Konstantinopel, Carigrad
cesarstva in razvoj bizantinske okoliščin razvoja bizantinske in Istanbul)
države); bizantinsko cesarstvo kot kulture in umetnosti;
nadaljevalec helenistične kulture poznavanje slogovnih in
in umetnosti; temeljne slogovne in vsebinskih značilnosti;
ikonografske značilnosti zavedanje o več kakor
bizantinske umetnosti; oris tisočletnem razvoju
razvoja od zgodnje bizantinske bizantinske umetnosti in
umetnosti do propada njenem vplivu na umetnost
bizantinskega cesarstva; vpliv Zahoda
bizantinske umetnosti na
zahodnoevropsko umetnost
Arhitektura
Razvoj monumentalne središčne Poznavanje kupole na Središčni tloris, kupola Cerkev svete Božje
(centralne) arhitekture; eno- in različnih osnovah (trompe, na pendentivih, kupola modrosti (Hagia Sophia),
večkupolne stavbe pendentivi, tambur) na tamburju (boben) Istanbul;
San Vitale, Ravena;
cerkev Marijinega
oznanjenja, Gračanica
Slikarstvo
Razvoj stenskega (freske in Poznavanje različnih Ikona, ikonostas, psalter, Mozaika s cesarjem
mozaiki), tabelnega (ikone) in področij in najbolj mozaik, donatorski Justinijanom in cesarico
knjižnega slikarstva; slogovne in priljubljenih tehnik portret, helenistična Teodoro, San Vitale,
vsebinske značilnosti; antična bizantinskega slikarstva; tradicija v slikarstvu Ravena;
dediščina in vpliv umetnosti zavedanje o vlogi antične Marija na prestolu med
poznega helenizma; povezanost dediščine v bizantinskem cesarjema Konstantinom
slikarstva z bogoslužjem slikarstvu Velikim in Justinijanom,
(poslikava cerkvene notranjščine, mozaik nad južnim vhodom
vloga ikon, ikonostas); vpliv v cerkev svete Božje
bizantinskega slikarstva na modrosti (Hagia Sophia),
umetnost zahodne Evrope, Istanbul;
Balkana in vzhodne Evrope freska Marijinega rojstva
v cerkvi sv. Joahima in
Ane, Studenica;
ikona Vladimirovske Matere
božje;
David igra na harfo, Pariški
psalter
4.4.3 Umetnost v obdobju preseljevanja ljudstev

Uvod
Zgodovinsko dogajanje v Zahodni Poznavanje in razumevanje Preseljevanje ljudstev, Izbrani primeri umetniških
Evropi (preseljevanje ljudstev, kulturnozgodovinskih stapljanje antične del po učiteljevi presoji
pokristjanjevanje, vpliv irskega okoliščin, v katerih se je dediščine z umetnostno
meništva); stapljanje antične oblikovala umetnost tradicijo germanskih
dediščine z umetnostno tradicijo preseljujočih se ljudstev; plemen, irski in celinski
germanskih plemen; izoblikovanje poznavanje samostani, refugij
novih državnih tvorb in tako najpomembnejših novih
umetnostnih področij umetnostnih področij
(langobardsko, merovinško,
anglosaško, skandinavsko ipd.)
Arhitektura
Kamnita sakralna arhitektura Poznavanje osnovnih Teodorikov mavzolej v
arhitekturnih tipov in Raveni
zavedanje o vplivnosti
antične stavbne dediščine
Kiparstvo
Plastična dekoracija umetno- Poznavanje glavnih nalog Pleteninasta Sigvaldova plošča iz
obrtnih izdelkov (bojne opreme, kiparstva; prepoznavanje ornamentika, fibula, stolnice v Čedadu;
orožja, nakita, posodja ipd.); plitki značilnih vzorcev in načinov zlatarstvo (vlaganje fibule iz Lajha v Kranju
in vrezani relief kot najpogostejši dekoracije poldragih kamnov in
način krasitve; stilizirani in emajla v tehniki celičenja
geometrizirani vzorci; pleteninasta ali v jamice), evangelisti
ornamentika; živalska s simboli
ornamentika; uporaba poldragih
kamnov in emajla v zlatarstvu
Slikarstvo
Knjižno slikarstvo; slogovne Poznavanje temeljnih Skriptorij, iluminacija, Stran z inicialo, Evangeliar
značilnosti anglosaško-irskega slogovnih značilnosti pergament, evangeliar, iz Kellsa
slikarstva knjižnega slikarstva iniciala
4.4.4 Karolinška in otonska umetnost

Uvod
Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje Karolinška umetnost, Izbrani primeri umetniških
okoliščin; Karel Veliki in ideja kulturnozgodovinskih karolinška renesansa, del po učiteljevi presoji
o obnovitvi rimskega cesarstva; okoliščin nastanka karolinške otonska umetnost,
oblikovanje in razpad karolinške države; razumevanje ideje o otonska renesansa
države; vzpon nemškega obnovi rimskega cesarstva
cesarstva pod Otoni; Evropa kot oziroma ideje o večnem
enoten kulturni prostor; obujanje Rimu; razumevanje
rimske kulture in umetnosti; kulturnega fenomena
zgledovanje po antičnih karolinške obnove
predlogah; odprtost za bizantinski
vpliv
Arhitektura
Povzemanje antičnih zgledov Poznavanje novih stavbnih Samostan, empora, Vhodna lopa samostana
(stavbni tipi vzdolžnega in tipov, ki jih razvije čas križni hodnik, refektorij, v Lorschu;
središčnega tlorisa, gradnja karolinške obnove; kripta, dormitorij dvorna kapela v Aachnu;
v kamnu, prevzemanje klasičnih poznavanje in razumevanje načrt samostana v Sankt
arhitekturnih členov in arhitekturne antičnega vpliva Gallnu
dekoracije – npr. kapitelov,
zatrepov); izoblikovanje
monumentalne sakralne
arhitekture; samostanska
arhitektura
Kiparstvo
Slonokoščeni, bronasti in zlatarski Poznavanje temeljnih Razpelo/Križani, Konjeniški kipec Karla
izdelki; monumentalna kiparska kiparskih nalog karolinškega Geneza, relikviarij, Velikega;
dela (razpela); antične prvine obdobja; poznavanje relikvije Geronovo razpelo;
v kiparstvu; slogovne značilnosti slogovnih značilnosti Bernwardova vrata iz
karolinškega in otonskega karolinškega in otonskega cerkve sv. Mihaela v
kiparstva kiparstva Hildesheimu;
Štefanova torba
Slikarstvo
Razcvet knjižnega slikarstva; Poznavanje slogovnih Evangeliar, vladarski Evangelist Marko, Adin
kopiranje antičnih ilustriranih knjig; značilnosti karolinškega in portret evangeliar;
vpliv sočasnega bizantinskega otonskega slikarstva; Oton II. na prestolu,
slikarstva; izoblikovanje dvorne šole prepoznavanje antičnih prvin Register Gregorii
Karla Velikega in pomembnih in bizantinskega vpliva;
samostanskih šol; razpetost med zavedanje vodilne vloge
stilizacijo in naturalizmom tedanjega knjižnega
slikarstva
4.4.5 Romanika
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje temeljnih Romanika, meniški Izbrani primeri umetniških
okoliščin; politični in kulturni kulturnozgodovinskih redovi, benediktinci, del po učiteljevi presoji
zemljevid Evrope od sredine okoliščin razvoja romanske kartuzijani, cistercijani,
11. do začetka 13. stoletja; umetnosti; poznavanje vloge srednjeveške romarske
nemško cesarstvo in uveljavljanje križarskih vojn, meniških poti
kraljevin (Francija, Anglija, redov in romarskih poti
Španija); pomen križarskih vojn v umetnosti visokega
za kulturo in umetnost; vpliv srednjega veka; poznavanje
benediktincev, kartuzijanov in skupnih prvin romanskega
cistercijanov; romarske poti sloga in zavest o regionalnih
v Evropi in nastanek novih posebnostih
umetnostnih središč; temeljne
slogovne in ikonografske
značilnosti romanske umetnosti
Arhitektura
Splošne slogovne značilnosti Poznavanje splošnih Romanska bazilika, Stolnica v Speyerju;
romanske arhitekture; razvoj značilnosti romanskega vezani sistem, križiščni Saint-Étienne, Caen;
bazilike in oblikovanje cerkvene sloga v arhitekturi ter kvadrat, obočna pola, Saint-Sernin, Toulouse;
arhitekture po načelih vezanega razumevanje posebnih slop, oproga in rebro, stolnica v Pisi;
sistema; samostanska arhitektura slogovnih značilnosti banjasti obok, bifora, Cerkev San Miniato al
(organizacija samostana in vpliv francoske, nemške in trifora, empora, triforij, Monte, Firence;
redovnega življenja na italijanske romanske kor, prečna San Gimignano
arhitekturo); značilnosti romarskih arhitekture; poznavanje ladja/transept, zvonik,
cerkva, razvoj profane arhitekture arhitekturnih posebnosti kampanile, dvostolpno
(utrjeni stolp, grad); srednjeveška sakralne in profane zahodno pročelje,
mestna zasnova in urbanistične arhitekture; poznavanje romanja, romarske poti,
značilnosti; slogovne značilnosti temeljnih načel romarske cerkve
francoske, nemške in italijanske srednjeveškega urbanizma
romanske arhitekture
Kiparstvo
Slogovne značilnosti romanskega Poznavanje in razumevanje Pročelje, portal, Zahodni portal cerkve
kiparstva; kiparstvo kot sestavni bistvenih slogovnih arhivolta, luneta, Saint-Lazare v Autunu;
del arhitekture; vloga reliefa značilnosti romanskega timpanon, delilni steber, Madona škofa Imada iz
v okrasu in vsebini cerkva; kiparstva; vloga kiparstva ostenje, preklada, muzeja v Paderbornu;
kiparski okras romanskega portala v sakralni arhitekturi; kapitel, relikviarij, Imerwardovo razpelo iz
(ostenje, arhivolte, timpanon, poznavanje ikonografski motivi: katedrale v Braunschweigu
preklada, delilni steber, kapitel); najpomembnejših poslednja sodba,
pripovedna narava romanskega ikonografskih motivov zmagoslavni Kristus na
kiparstva; najznačilnejši križu, Marija na prestolu
ikonografski motivi (Marija na
prestolu, poslednja sodba,
zmagoslavni Kristus na križu)
Slikarstvo
Splošne slogovne značilnosti Poznavanje slogovnih Mandorla, tapiserija, Freske na oboku cerkve
romanskega slikarstva; vloga značilnosti romanskega vezenina, ikonografski Saint-Savin-sur-Gartempe;
stenskega slikarstva v slikarstva; zavest o motivi: Maiestas Kristus v mandorli, freska v
notranjščini; značilnosti naraščajočem pomenu Domini/Kristus v slavi, apsidi cerkve v Tahullu;
romanskega knjižnega slikarstva; freske; razumevanje razvoja Kristus v mandorli, tapiserija iz Bayeuxa;
opuščanje naturalizma in prevlada romanskega slikarstva in zidanje babilonskega Klosterneuburški oltar
stilizacije; razumevanje prostora v vloge, ki jo je pri tem odigrala stolpa
romanskem slikarstvu; bizantinska umetnost
najpomembnejši ikonografski
motivi (Maiestas Domini)
► ROMANIKA NA SLOVENSKEM
Arhitektura
Značilnosti romanske arhitekture na Poznavanje Utrjeni stolp, palacij, Gospa Sveta v Krki na
Slovenskem (stavbni tipi, vzdolžna najpomembnejših rotunda, grajska kapela Koroškem;
in središčna arhitektura); pomen spomenikov romanske samostanska cerkev v
cistercijanskega reda za razvoj arhitekture na Slovenskem; Stični;
romanske arhitekture na poznavanje značilnosti župnijska cerkev v Špitaliču;
Slovenskem; profana arhitektura grajske arhitekture rotunda v Selu;
(gradovi) Mali grad v Kamniku;
grad Podsreda
Kiparstvo
Romanske značilnosti in prehod v Poznavanje in razumevanje Milostna podoba Portal cerkve v Špitaliču;
gotski slog; arhitekturna plastika značilnosti romanskega portal cerkve
(portali, kapiteli) in ohranjeni kiparstva na Slovenskem in v Domanjševcih;
primeri kiparstva primerjava z zgodnjegotskim Velesovska Madona
slogom; poznavanje ključnih
spomenikov
Slikarstvo
Knjižno slikarstvo, tipi inicial, Zavest o pomenu stiške Vitična iniciala Iniciale iz Stiškega rokopisa
pomen stiške rokopisne delavnice rokopisne delavnice in
rokopisov, ki so nastali v njem
4.4.6 Gotika
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje in razumevanje Gotika, viteška kultura, Izbrani primeri umetniških
značilnosti poznega srednjega ključnih kulturnozgodovinskih frančiškani, dominikanci del po učiteljevi presoji
veka (gospodarski razcvet, dejavnikov, ki so vplivali na
krepitev trgovine, okrepljena vloga premene v gotski umetnosti;
mest in razvoj meščanstva, vloga poznavanje splošnih
viteške kulture, razvoj značilnosti gotskega sloga
frančiškanskega in dominikanske- in zavest o gotiki kot slogu
ga reda, razvoj šolstva in znanosti, dežel oziroma pokrajin;
ustanavljanje univerz, sholastika); razlikovanje med romanskim
splošne značilnosti gotskega in gotskim slogom
sloga; islamske umetnostne sledi
v krščanski Evropi; gotika kot
nacionalni in regionalni slog; oris
premen (zgodnja gotika, visoka
gotika, pozna gotika)
Arhitektura
Oris razvoja gotske arhitekture od Poznavanje in razumevanje Katedrala, kapela, Kor opatijske cerkve Saint-
sredine 12. do konca 15. stoletja; glavnih potez razvoja gotske stavbarstvo, stavbarske Denis v Parizu;
regionalna različnost (francoska, arhitekture in zavest o delavnice, šilasti lok, Notre-Dame v Chartresu;
nemška, italijanska gotika); regionalnih slogih; križnogrebenasti in Notre-Dame v Reimsu;
posebni regionalni slogi (beneška razumevanje gotske križnorebrasti obok, Notre-Dame v Amiensu;
cvetna gotika); pomen gotske katedrale kot odraza sklepnik, konzola, fiala, Sainte-Chapelle v Parizu;
katedrale, njene značilnosti in bogastva in pomembnosti rozeta, opornik, oporni stolnica na Dunaju;
razvoj; katedrala kot vertikalni mesta; poznavanje bistvenih lok, služnik, prezbiterij, stolnica v Milanu;
poudarek mestne vedute; vloga značilnosti profane skeletna gradnja, cvetna Santa Croce in Palazzo
stavbarskih delavnic; arhitekture gotika Vecchio v Firencah;
samostanska arhitektura; profana Doževa palača v Benetkah;
arhitektura in njen razvoj (grad, Castel del Monte;
mestne palače in utrdbe) Carcassone
Kiparstvo
Razmerje med kiparstvom in Poznavanje in razumevanje: Arhitekturno kiparstvo, Kraljevski portal stolnice
arhitekturo ter osvobajanje razvoja katedralne plastike in sohe - stebri, krilni oltar, v Chartresu;
kiparskih del; francoska osvobajanja kipov od prižnica, mednarodni zahodno pročelje stolnice
katedralna plastika; naturalizem in arhitekturnega okvira; gotski slog, gotski v Reimsu;
obujanje antike; prostostoječa ključnih potez v slogovnem realizem, poznogotski kipi ustanovnikov v koru
plastika; klesani in rezljani oltarji; razvoju od zgodnje do pozne barok, lepa Madona, stolnice v Naumburgu;
krilni oltar; kiparstvo gotike; osrednjih kiparskih trpeči Kristus, Pietà, Krumlovska Madona;
mednarodnega sloga; lepe nalog; slogovnih značilnosti Oznanjenje, Michael Pacher, krilni oltar
Madone; gotski realizem mednarodne gotike; vodilnih Obiskovanje, prikaz z Marijinim kronanjem,
v kiparstvu, poznogotski barok; ikonografskih motivov trpljenja, pretirano Sankt Wolfgang am
ikonografija katedralne plastike nagubana draperija, Abersee;
(enciklopedična narava kiparskih polikromacija, S-linija prižnica Nicola Pisana v
programov); novi ikonografski baptisteriju v Pisi
motivi (Kristus Trpin, Marija
Zavetnica s plaščem, Pietà)
Slikarstvo
Stensko, tabelno in knjižno Poznavanje in razumevanje: Slikano razpelo, diptih, Cimabue: Križani iz Santa
slikarstvo, slikana okna; splošne slogovnih značilnosti in triptih, poliptih, krilni Croce v Firencah;
slogovne značilnosti slikarstva razumevanje razvoja oltar, vitraj, gotski Duccio: Maestà;
(uveljavljanje realizma, zanimanje gotskega slikarstva; realizem, Maestà, Giotto: Madona Ognissanti;
za prostor, psihologizacija prepoznavanje značilnosti Pasijon, pripovednost, Giotto: Sv. Frančišek
obrazov); mednarodni slog mednarodne gotike v S-linija, krajina, žanr, pridiga pticam, San
(slogovne značilnosti, estetski slikarstvu; poznavanje personifikacija, veduta, Francesco, Assisi;
kánon, čustvenost); italijansko regionalnih posebnosti nov odnos do narave Giotto: kapela Scrovegni v
gotsko slikarstvo (sienska in gotskega slikarstva; Padovi (celota in prizor
florentinska šola); gotski realizem poznavanje in razumevanje Objokovanja);
(napoved renesanse), novi novih ikonografskih motivov S. Martini: Oznanjenje;
ikonografski motivi (Maestà), A. in P. Lorenzetti: Dobra in
motivi iz vsakdanjosti; žanr slaba vlada, Palazzo
Publico, Siena;
vitraji stolnice v Chartresu;
Sijajni horarij vojvode
Berryjskega (meseca
januar in maj)
► GOTIKA NA SLOVENSKEM
Arhitektura
Značilni tipi gotskih cerkva na Poznavanje značilnih tipov Stopnjevana cerkev, Opatijska cerkev v
Slovenskem (dolgi kor, gotskih cerkva na dvoranska cerkev, dolgi Kostanjevici;
stopnjevane in dvoranske cerkve); Slovenskem; razumevanje kor, naročniki Celjski romarska cerkev na Ptujski
romarska cerkev na Ptujski Gori razlik med celinsko in grofje Gori;
kot celostni spomenik; značilnosti primorsko gotiko kapela Žalostne Matere
celinske in primorske gotike božje opatijske cerkve
sv. Danijela v Celju;
župnijska cerkev v Kranju;
romarska cerkev v
Crngrobu;
Celjski grad;
mestna loža v Kopru in trg
pred stolnico;
Benečanka v Piranu
Kiparstvo
Zgodnjegotsko kiparstvo Poznavanje značilnosti Pietà/Sočutna, Marija Solčavska Madona;
(arhitekturna in prostostoječa obla zgodnjegotskega kiparstva; Zavetnica s plaščem, Krakovska Madona;
plastika); mednarodni gotski slog razumevanje vpetosti Ana Samotretja, Prestol Križani iz Pirana;
in vpliv češke gotike slovenske umetnosti okoli modrosti, Marija kot nova Marija Zavetnica s plaščem
(ptujskogorska in velikonedeljska leta 1400 v mednarodne Eva in sv. Jakob s Ptujske
skupina); poznogotski barok na umetnostne tokove Gore;
Slovenskem; kamnita in lesena sv. Katarina in sv. Barbara
plastika, najpomembnejši iz Velike Nedelje;
ikonografski motivi lepa Pietà iz celjske
opatijske cerkve;
sv. Ana Samotretja iz
Gornje Radgone
Slikarstvo
Oris razvoja gotskega slikarstva Poznavanje razvoja Mrtvaški ples, Sveta Janez Aquila: freske v
od zgodnjegotskega sloga gotskega slikarstva na Nedelja, kranjski Turnišču;
zobčastih gub do poznogotskega Slovenskem in vodilnih prezbiterij, Pohod in Janez Ljubljanski: freske
sloga ostro lomljenih gub in mojstrov oziroma delavnic; poklon kraljev v cerkvi na Visokem nad
prehoda v renesanso; glavni poznavanje temeljnih Kureščkom,
mojstri in njihove delavnice; spomenikov stenskega, Janez Ljubljanski: freska
poslikava cerkvene zunanjščine in tabelnega in knjižnega Sveta Nedelja v Crngrobu;
notranjščine; značilni ikonografski slikarstva; poznavanje in mojster Bolfgang: poslikava
motivi; ikonografija kranjskega razumevanje značilnih oboka prezbiterija cerkve
prezbiterija ikonografskih motivov v Mirni;
Janez iz Kastva: freske
v hrastoveljski cerkvi;
freske v cerkvi sv. Primoža
nad Kamnikom (Marija
Zavetnica s plaščem,
Pohod in poklon kraljev);
prezbiterij cerkve v Suhi
pri Škofji Loki;
Konrad Laib: Laibov oltar
4.5 Novi vek
4.5.1 Renesansa
Uvod
Družbene razmere v Evropi Poznavanje družbeno- Renesansa, zgodnja, Izbrani primeri umetniških
15. in 16. stoletja; razcvet mestnih zgodovinskih razmer visoka in pozna del po učiteljevi presoji
držav (gospodarska rast, razvoj v 15. in 16. stoletju ter renesansa, manierizem,
demokracije); vodilna vloga dejavnikov, ki so omogočili humanizem, grafika,
italijanskih mest v umetnosti razvoj renesančne mecen, uomo
renesanse; novo vrednotenje umetnosti; poznavanje universale/umetnik genij,
človeka v naravi in umetnika, vodilnih umetniških središč anatomija,
renesančni umetnik kot uomo in novih umetnostnih tehnik; neoplatonizem
universale; nov status umetnika zavedanje o pomenu
kot genija; vpliv Italije na umetnost humanizma za novo
severno od Alp; začetki renesanse vrednotenje človeka;
na Nizozemskem in v južni poznavanje vpliva Italije na
Nemčiji; kulturni razcvet; razvoj renesančne umetnosti
renesančni humanizem in severno od Alp: primerjava
krščanski humanizem; renesančnih in antičnih
povezovanje znanosti in umetnin
umetnosti; politična, verska in
intelektualna kriza v Evropi
16. stoletja; iznajdba tiska in
pomen tiskane knjige; uveljavitev
novih umetnostnih tehnik (lesorez,
bakrorez, oljno slikarstvo)
► ZGODNJA RENESANSA
Italijanska arhitektura
Obujanje antične tradicije (študij Poznavanje arhitekturnih Kupola, geometrijska F. Brunelleschi: kupola
teoretičnih spisov, vpliv prvin, ki jih je renesansa načela, oživitev antičnih florentinske stolnice,
arheoloških najdb, povzemanje in povzela po antiki; arhitekturnih načel, F. Brunelleschi: kapela
preoblikovanje stavbnih tipov, razumevanje temeljnih rustika, preglednost, Pazzi,
navdihovanje pri grško-rimskem slogovnih potez in značilnosti jasnost, simetrija, F. Brunelleschi: cerkev
stavbnem okrasu itd.); slogovne novega estetskega kánona, harmonija, mestna San Lorenzo v Firencah;
značilnosti; nov estetski kánon poznavanje novih nalog palača, pilaster, zlati rez L. Battista Alberti: palača
(uravnoteženost, harmonični arhitekture; poznavanje Rucellai v Firencah,
proporci, čiste oblike, preglednost, vodilnih predstavnikov L. Battista Alberti: cerkev
jasnost, preprostost, zmerna italijanske renesančne Sant' Andrea v Mantovi;
uporaba arhitekturne dekoracije, arhitekture in njihovih Michelozzo di Bartolomeo:
poudarek na idealnih geometričnih najpomembnejših del palača Medici-Riccardi
likih in njihovi skladnosti itd.); novi v Firencah
urbanistični načrti (funkcionalnost
in celovitost, zasnova idealne
stavbe in idealnega mesta); razvoj
arhitekturne teorije
Italijansko kiparstvo
Vpliv antičnega kiparstva; Poznavanje slogovnih Človeški proporci, L. Ghiberti: Žrtvovanje
raziskovanje realizma v fizionomiji značilnosti in estetskih načel posnemanje antičnega Izaka,
in telesu, študij anatomije, iskanje renesančnega kiparstva; kiparstva, nagrobnik, L. Ghiberti: natečajni relief
idealne lepote in uveljavljanje poznavanje osrednjih konjeniški za severna vrata krstilnice
novega estetskega kánona kiparskih nalog: nagrobnik, portret/spomenik, akt, v Firencah in Rajska vrata
(proporcionalnost, harmonična portret, konjeniški polnoplastičnost krstilnice v Firencah,
skladnost, dognanost oblik, portret/spomenik L. Ghiberti: Jožefova
plemenitost izraza itd.); zgodba, Rajska vrata
upoštevanje zakonitosti centralne krstilnice v Firencah;
perspektive v reliefnih Donatello: David,
kompozicijah; osrednje kiparske Donatello: Konjeniški
naloge: nagrobnik, portret, spomenik Gattamelate
konjeniški spomenik v Padovi;
Verrocchio: David,
Verocchio: Konjeniški
spomenik Bartolomea
Colleonija v Benetkah
Italijansko slikarstvo
Novosti v oblikovanju človeške Poznavanje novosti, ki jih Linearna, zračna, barvna Masaccio: Davčni novčič
figure (anatomska pravilnost, vpelje slikarstvo zgodnje perspektiva, rojstvo v kapeli Brancacci;
skladnost videza in psihe, renesanse; poznavanje Venere, Ovidove P. Uccello: Bitka pri San
realizem, renesančni estetski najpomembnejših Metamorfoze, realistični Romanu;
kánon) in v kompoziciji (simetrične ikonografskih motivov portret, akt, začetki Piero della Francesca:
kompozicijske sheme); razvoj iluzionizma, prostorski Urbinski diptih,
perspektive (matematične ali plani, perspektivične Piero della Francesca:
linearne in zračne) in oblikovanja skrajšave freske z legendo sv. Križa
slikarskega prostora; v prezbiteriju cerkve San
najpomembnejši ikonografski Francesco v Arezzu;
motivi (mitološke vsebine, portret, A. Mantegna: Mrtvi Kristus,
akt) A. Mantegna: stropna
poslikava, Camera degli
Sposi v Vojvodski palači
v Mantovi;
S. Botticelli: Pomlad,
S. Botticelli: Rojstvo Venere
Staronizozemsko slikarstvo
Približno sočasen nastop Zavedanje o različnih Staronizozemsko J. van Eyck: Gentski oltar,
renesanse v Italiji in severno od kulturnozgodovinskih slikarstvo, oljno J. van Eyck: Portret
Alp (Nizozemska); različnost izhodiščih renesanse v Italiji slikarstvo, realizem, Arnolfinijev,
kulturnozgodovinskih izhodišč in na Nizozemskem; prikrita simbolika, J. van Eyck: Madona
italijanske in severne renesanse; poznavanje glavnih tihožitje, žanr, kanclerja Rolina;
značilnosti staronizozemskega značilnosti naturalizem, R. Van der Weyden:
slikarstva (na severu v 15. stoletju staronizozemskega ekspresivnost, Snemanje s križa;
renesansa samo v slikarstvu, vpliv slikarstva; primerjava pripovednost H. Van der Goes: Poklon
gotskega naturalizma, odsotnost značilnosti pastirjev
antične tradicije, poudarjen staronizozemskega in
italijanskega slikarstva
realizem itd.); pomen zgodnjega
zgodnje renesanse;
razcveta oljnega slikarstva,
poznavanje ključnih del iz
izkustvena spoznanja o zračni opusa Jana van Eycka in
perspektivi, vsebinske posebnosti njegovih naslednikov
(prikrita simbolika, žanr, zgodnja
tihožitja, realistični portret)
► VISOKA RENESANSA
Italijanska arhitektura
Nadaljevanje in nadgradnja Razumevanje značilnosti Kupola na tamburju, D. Bramante: Tempietto,
teoretičnih in praktičnih načel visokorenesančne balustrada, martirij D. Bramante: načrt za
zgodnje renesanse; slogovne arhitekture; poznavanje cerkev sv. Petra v Rimu;
značilnosti visoke renesanse; vodilnih predstavnikov Michelangelo: cerkev sv.
raziskovanje antične arhitekture in visokorenesančne Petra v Rimu,
njen vpliv na renesančne arhitekte arhitekture in njihovih Michelangelo: Medičejska
najpomembnejših del kapela v Firencah,
Michelangelo: Kapitolski trg
v Rimu
Italijansko kiparstvo
Osrednje kiparske naloge in njihov Poznavanje osrednjih Herojsko telo, pretirano Michelangelo: David,
razvoj v visoki renesansi; velik kiparskih nalog in njihovega mišičasta telesa Michelangelo: Pietà v
vpliv arheoloških najdb (Apolon razvoja v visoki renesansi; cerkvi sv. Petra v Rimu,
Belvederski, Laokoontova poznavanje vodilnih Michelangelo: Mojzes,
skupina) na razvoj kiparstva; predstavnikov in temeljnih nagrobnik za Julija II. v
izoblikovanje kulta osebnosti spomenikov; razumevanje Rimu,
vpliva arheoloških najdb Michelangelo: nagrobniki v
Medičejski kapeli v
Firencah,
Michelangelo: Sužnja
Italijansko slikarstvo
Slogovne in vsebinske značilnosti Poznavanje slogovnih in Sfumato, sacra Leonardo: Študija
visoke renesanse; primerjava vsebinskih značilnosti conversazione, pala, človeških proporcev po
zgodnje in visoke renesanse; visokorenesančnega tondo, portretni realizem, Vitruviju,
posebnosti treh velikih slikarskih slikarstva; prepoznavanje beneška renesansa, Leonardo: Madona v
središč (Firence, Benetke, Rim), značilnosti florentinskega, Marijino vnebovzetje, votlini,
značilnosti opusov beneškega in rimskega sv. Družina, ženski akt, Leonardo: Mona Lisa,
najpomembnejših umetnikov slikarstva; poznavanje Leonardo: Sv. Ana
atmosferski pojav v
visoke renesanse ključnih del iz slikarskih Samotretja,
opusov Leonarda, Rafaela, krajini Leonardo: Zadnja večerja;
Michelangela, Giorgioneja Rafael: Lepa vrtnarica,
in Tiziana Rafael: Atenska šola,
Rafael: portret Leona X.,
Rafael: Sikstinska
Madona;
Michelangelo: Tondo
Doni,
Michelangelo: strop
Sikstinske kapele in
Poslednja sodba;
G. Bellini: Pala di San
Zaccaria,
G. Bellini: Portret doža
Loredana;
Giorgione: Nevihta,
Giorgione: Trije filozofi,
Giorgione: Speča
Venera;
Tizian: Assunta,
Tizian: Urbinska
Venera,
Tizian: Cesar Karel V. pri
Mühlbergu
Slikarstvo severno od Alp

Dve glavni središči (Nizozemska Poznavanje značilnosti Severna renesansa, H. Bosch: Seneni voz,
in Nemčija); značilnosti nizozemskega in nemškega avtoportret, krščanski H. Bosch: Vrt naslad;
nizozemskega in nemškega slikarstva; poznavanje moralizem, pregrehe in P. Bruegel st.: Kmečka
slikarstva v obdobju visoke vsebinskih posebnosti kreposti, kmečki žanr, svatba,
renesanse; severnoevropski severnoevropskega štirje temperamenti P. Bruegel st.: Vrnitev
estetski ideal; naturalizem in slikarstva; primerjava lovcev;
zanimanje za fantastično; razvoj značilnosti A. Dürer: Avtoportret
renesančne grafike severnoevropskega in v krznenem plašču,
italijanskega renesančnega A. Dürer: Štirje apostoli,
slikarstva; poznavanje A. Dürer: bakrorez
ključnih del iz Boschevega in Vitez, smrt in hudič,
Dürerjevega opusa A. Dürer: lesorez Štirje
apokaliptični jezdeci;
H. Holbein ml.: Portret
Erazma Rotterdamskega,
H. Holbein ml.: Ambasadorja
► POZNA RENESANSA IN MANIERIZEM

Arhitektura
Nadaljevanje in izpopolnitev Poznavanje značilnosti Paladijanski klasicizem, A. Palladio: Vila
klasične tradicije visoke paladijanskega klasicizma; beg v prostor, horror Rotonda,
renesanse; poznorenesančni poznavanje značilnosti vacui, popačenje A. Palladio: cerkev San
klasicizem; Andrea Palladio, manieristične arhitekture klasičnih elementov Giorgio Maggiore v
paladijanski klasicizem in njegov (slepa okna, nizke Benetkah;
pomen za nadaljnji razvoj ograje ipd.) G. Vasari: palača Uffizi,
arhitekture v zahodni Evropi; Firence;
iskanje novih, neklasičnih Michelangelo: preddverje
arhitekturnih rešitev (manieristična Medičejske knjižnice,
arhitektura in njene značilnosti) Firence
Kiparstvo
Manierizem kot prevladujoči izraz Poznavanje značilnosti Figura serpentinata, non Michelangelo: Pietà
v kiparstvu pozne renesanse; manierističnega kiparstva; finito, spiralno gibanje, Rondanini;
oblikovne in vsebinske značilnosti razumevanje razpotegnjeni proporci, Giambologna: Ugrabitev
manierističnega kiparstva; Michelangelovega pomena solnica, poudarjanje Sabink,
Michelangelov pomen za razvoj za razvoj manierističnega erotike, čutnost, Giambologna: Merkur;
manierističnega kiparstva; kiparstva senzualnost B. Cellini: Perzej z
manieristično oblikovanje v Meduzino glavo,
umetnostni obrti B. Cellini: Solnica za
Franca I.
Slikarstvo
Prevlada manierističnih slogovnih Razumevanje Beg v prostor, spiralno Parmigianino: Madona
prvin v slikarstvu pozne kompozicijskih, likovnih in gibanje, hladen kolorit, z dolgim vratom;
renesanse; kompozicijske, vsebinskih novosti v kovinske barve, Arcimboldo: Voda;
oblikovne in vsebinske novosti slikarstvu; poznavanje alegorija, simbolika štirih J. Pontormo: Polaganje
manierističnega slikarstva (beg v vodilnih predstavnikov in elementov v grob;
prostor, bolonjski kvadraturisti, njihovih najpomembnejših A. Bronzino: Alegorija
spiralno gibanje, nenaravni telesni del ljubezni,
proporci, sprememba kolorita, A. Bronzino: Portret
mitologizirane osebne zgodbe), Eleonore Toledske s sinom;
Michelangelov pomen za razvoj Tintoretto: Zadnja večerja;
manierističnega slikarstva El Greco: Pogreb grofa
Orgaza,
El Greco: Laokoontova
skupina pred Toledom
► RENESANSA NA SLOVENSKEM
Uvod
Pomen zgodovinskih dogodkov
za razvoj renesanse (ustanovitev
nadškofije v Ljubljani leta 1461,
turški vpadi, kmečki upori,
reformacija in protestantizem,
potres leta 1511)
Arhitektura
Značilnosti renesančne arhitekture Razumevanje regionalne Mestna hiša/rotovž, Grad Krumperk;
na Slovenskem (severnoevropski odvisnosti renesančne mestna palača, taborska Grad Dobrovo;
in italijanski vplivi, regionalna arhitekture na Slovenskem; cerkev, konzolni Grad Brežice;
odvisnost); najpomembnejši tipi poznavanje ključnih tipov podstrešni venec, Vila Vipolže;
profane arhitekture (renesančni profane arhitekture in vogalni stolpi, arkadno Mestna hiša (rotovž)
grad, mestna hiša, mestna renesančnih prvin v sakralni dvorišče, podeželska v Mariboru;
palača); renesančne prvine v arhitekturi; poznavanje vpliva vila, grebenasto Šivčeva hiša v Radovljici;
sakralni arhitekturi (pojmovanje italijanske renesanse na obokanje Palača Belgramoni-Tacco
prostora, arhitekturna dekoracija umetnost obmorskih mest v Kopru;
itd.) vrata Muda v Kopru
Kiparstvo
Značilnosti renesančne plastike na Poznavanje značilnosti O. Kittel: nagrobnik Krištofa
Slovenskem; zasnova in izvedba renesančnega kiparstva na Ravbarja, Gornji Grad
renesančnih načel v reliefu; Slovenskem in razvoja O. Kittel: Andrejev oltar v
nagrobniki; zametki zlatih oltarjev nagrobnikov cerkvi v Gornjem Gradu
Slikarstvo
Italijanski in severnoevropski vplivi Poznavanje posebnosti Ilustrirani tiski Freske v cerkvi sv. Primoža
v slovenskem renesančnem slovenskega renesančnega nad Kamnikom (Marijino
slikarstvu; zavezanost gotski slikarstva, vpetega med življenje);
tradiciji in prehod iz pozne gotike v dolgoživo tradicijo gotike in Lutrovska klet v Sevnici;
renesanso; pozna renesansa in zgodnji barok; zavest o V. Carpaccio: Marija z
prehod v barok; pomen pomenu zgodnjih tiskov na otrokom in svetniki, koprska
renesančnih ilustriranih tiskov Slovenskem stolnica;
Celjski strop;
naslovnica Dalmatinove
biblije
4.5.2 Barok
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih razmer Poznavanje in razumevanje Barok, protireformacija, Izbrani primeri umetniških
(absolutizem, verska obnova, ključnih razmer za nastanek jezuiti, celostna del po učiteljevi presoji
zmaga Katoliške cerkve, jezuiti); in razvoj baročne umetnosti; umetnina, papeški dvor,
središča baročne ustvarjalnosti; poznavanje geografske absolutistični vladar
razlike v umetnosti Italije, Španije, razprostranjenosti in
Francije, Nemčije ter Flamske in časovne razsežnosti baročne
Holandije; celostna umetnina; umetnosti; poznavanje in
monumentalnost in razgibanost; razumevanje glavnih
raznovrstnost baročne umetnosti; značilnosti baročne
preseganje meja posameznih umetnosti v različnih deželah
zvrsti likovne umetnosti (celostna
umetnina); nagovarjanje vseh
čutov gledalca
Arhitektura
Prostorska reforma in nova Poznavanje in razumevanje Ovalni prostor, valujoča G. Vignola in G. della
urbanistična zasnova Rima pod prostorskih in konstrukcijskih stena, svetlobna Porta: Il Gesù, Rim;
papežem Sikstom V.; rimska novosti baročne arhitekture; dinamika, kupola, osna G. Lorenzo Bernini: Trg
baročna arhitektura kot znamenje poznavanje glavnih zasnova, dvoranska sv. Petra, Vatikan,
papeške moči in protireformacije; značilnosti sakralne cerkev s stranskimi G. Lorenzo Bernini:
Il Gesù kot prototip jezuitske arhitekture; poznavanje kapelami, francoski park, Sant' Andrea al Quirinale,
cerkvene arhitekture; dvorec kot glavnih predstavnikov rizalit, voluta, Rim;
izraz politične propagande rimskega baroka in razgibanost, vloga F. Borromini: San Carlo,
absolutističnega vladarja; baročni njihovega vpliva na razvoj svetlobe, slavnostna Rim,
park, podreditev narave v okviru arhitekture severno od Alp; dvorana, slavnostno F. Borromini: Sant' Agnese,
arhitekture; vpliv italijanskega razumevanje politične in stopnišče Rim;
baroka na razvoj baročne propagandne vloge L. le Vau in J. Hardouin-
arhitekture severno od Alp baročnega dvorca; Mansart, C. Le Brun, A.
razumevanje novega Le Notre: dvorec Versailles
razmerja med naravo in z Zrcalno dvorano in
arhitekturo parkom;
J. Fischer von Erlach:
dvorec Schönbrunn,
J. Fischer von Erlach:
cerkev sv. Karla
Boromejskega, Dunaj
Kiparstvo
Arhitekturna plastika (oprema Poznavanje glavnih zvrsti Patos, izničenje lastnosti G. L. Bernini: Apolon in
kapel, oltarji, nagrobniki); baročnega kiparstva in materiala, teatraličnost, Dafne,
samostojna plastika; kiparska njihovih značilnosti; uporaba različnih barvitih G. L. Bernini: David,
oprema vodnjakov; kompozicijske razumevanje pomena marmorjev, kombinacija G. L. Bernini: kapela
novosti (razgibanost, sukanje v kiparske opreme v okviru različnih materialov, Cornaro z Zamaknjenjem
prostoru, svetlobni kontrasti); arhitekture; poznavanje diagonalnost, sv. Terezije,
upodabljanje telesnega in pomena in vpliva Berninijevih asimetričnost, obhodni G. L. Bernini: Prestol sv.
duševnega napora del kip, silovitost, Petra,
usodni/ključni trenutek, G. L. Bernini: Portret
dramatičnost kardinala Scipiona
Borgheseja,
G. L. Bernini: Vodnjak
štirih rek v Rimu
Slikarstvo
Italijansko iluzionistično stensko Poznavanje italijanskega Iluzionizem, apoteoza, A. Carracci: poslikava
slikarstvo (sakralno in posvetno); iluzionističnega slikarstva; chiaroscuro, naturalizem stropa, Palazzo Farnese,
slikarske akademije; nova vloga poznavanje slikarskih Rim;
svetlobe; tehnične in slogovne akademij; razumevanje Caravaggio: Bakh,
novosti (intenzivnost barv, novega pomena svetlobe v Caravaggio: Poklicanje
razblinjanje obrisov, slikovitost); Caravaggievih delih sv. Mateja,
ikonografske in motivne novosti Caravaggio: Kristus v
(povečana priljubljenost mitoloških Emavsu;
tem in novi moralni poudarki, novi A. Pozzo: Apoteoza
verski motivi in krščanske sv. Ignacija Loyolskega,
poosebitve) cerkev sv. Ignacija, Rim
Značilnosti flamskega slikarstva Poznavanje glavnih Senzualno slikanje P. P. Rubens: Prihod
značilnosti flamskega inkarnata Marije Medičejske
slikarstva v Marseille,
P. P. Rubens: Ugrabitev
Levkipovih hčera,
P. P. Rubens:
Dvigovanje križa,
P. P. Rubens: Kožušček
(Helena Fourment),
P. P. Rubens: Parisova
sodba
Vsebinske posebnosti Poznavanje glavnih Skupinski portret, Rembrandt: Nočna straža,
holandskega slikarstva (žanr, značilnosti in avtorjev marina, veduta, interier Rembrandt: Anatomija
tihožitje, portret); priljubljenost holandskega slikarstva; dr. Tulpa,
skupinskih portretov na razumevanje razlik med Rembrandt: Avtoportret
Holandskem flamskim in holandskim z belo čepico,
baročnim slikarstvom Rembrandt: jedkanica
(katolištvo in protestantizem) Stogoldinarski list;
J. Vermeer: Dekle, ki bere
pismo,
J. Vermeer: Mlekarica,
J. Vermeer: Pogled na
Delft
Značilnosti španskega slikarstva; Poznavanje glavnih Zgodovinsko slikarstvo, D. Velázquez: Pivci,
razširjenost in pomen nabožnih značilnosti in predstavnikov žanr, tihožitje, D. Velázquez: Las meninas
podob v Španiji španskega baročnega Brezmadežna (Spletične),
slikarstva D. Velázquez: Predaja
Brede;
B. E. Murillo: Brezmadežna
Značilnosti francoskega slikarstva; Poznavanje glavnih Arkadijska oziroma N. Poussin: Et in Arcadia
velik pomen zgodovinskega in značilnosti francoskega heroična krajina ego;
krajinskega slikarstva v Franciji baročnega slikarstva in C. Lorrain: Vkrcanje
posebnega pomena krajine v sv. Pavle pri Ostiji
francoskem slikarstvu
4.5.3 Rokoko
Uvod
Umetnostni slog 18. stoletja, ki se Poznavanje in razumevanje Rokoko, školjčni motiv, Izbrani primeri umetniških
razvije na dvorih v Franciji, rokokoja kot zadnje stopnje rocaille, lahkotnost, del po učiteljevi presoji
Nemčiji in Benetkah in na baročne umetnosti, ki se igrivost, rafiniranost,
Bavarskem tudi v sakralni razvije v Franciji; poznavanje gracioznost
umetnosti; rokoko kot zadnja glavnih značilnosti
stopnja baroka; nagnjenje do rokokojske umetnosti
dekorativnosti; uporaba značilne
ornamentike nepravilnih oblik
(školjčni motiv, rocaille);
lahkotnost, igrivost, rafiniranost,
gracioznost, moda eksotičnih
motivov in predmetov
Arhitektura
V Franciji in nemških deželah Zavest o značilnostih G. Boffrand: Princesin
uveljavitev v posvetni in cerkveni nemškega rokokoja; salon v Hôtel de Soubise
arhitekturi, ki je povezana z razumevanje oblikovanja v Parizu;
okolico (parki, vodne površine); interierja kot ključne D. Zimmermann: cerkev
poudarek na notranji opremi rokokojske arhitekturne v Wiesu
naloge; poznavanje
dekorativnih značilnosti in
rokokojske ornamentike
Kiparstvo
Dekorativna vloga kiparstva; Poznavanje dekorativne Porcelan Franz Anton Bustelli,
pomen male plastike, posebno vloge kiparstva in uveljavitve porcelanaste figurice
porcelana porcelana commedie dell'arte
Slikarstvo
Značilnosti francoskega Poznavanje glavnih Galantne teme (fêtes A. Watteau: Vkrcanje za
rokokojskega slikarstva (školjčni značilnosti in motivov galantes), pastelne otok Kitero,
motiv, drobljenost, valovitost oblik, francoskega rokokojskega barve, družbeno kritično A. Watteau: Gilles;
poseben kolorit) in priljubljeni motivi slikarstva; poznavanje angleško slikarstvo, J.-H. Fragonard:
(krajina, mitološki prizori, galantni glavnih značilnosti kavalirsko potovanje, Gugalnica;
prizori, aristokratski in meščanski italijanskega rokokojskega veduta, marina F. Boucher: Počivajoče
portret); italijansko rokokojsko slikarstva in pomena dekle,
slikarstvo, raziskovanje svetlobe njegovega raziskovanja F. Boucher: Madame de
(razkrajanje obrisov) in priljubljeni svetlobe; razumevanje Pompadour;
motivi (vedute, marine); pomena družbenokritične G. Tiepolo: Personifikacija
družbenokritično angleško razsežnosti angleškega Amerike, knezoškofijska
slikarstvo slikarstva za nadaljnji razvoj palača v Würzburgu;
Canaletto: Pogled na
Sv. Marka in Doževo
palačo;
W. Hogarth: Marriage à-la-
mode
► BAROK IN POZNI BAROK/ROKOKO NA SLOVENSKEM

Uvod
Časovna opredelitev obdobja; Poznavanje časovnega Baročna Ljubljana, Izbrani primeri umetniških
pomen katoliške verske prenove; okvira; predstavitev prehoda Academia operosorum, del po učiteljevi presoji
ustanovitev, vloga in pomen v barok v povezavi s plemiška družina Attems
Academie operosorum; Ljubljana katoliško versko prenovo;
kot žarišče baroka na poznavanje vloge in pomena
Slovenskem; italijanski in Academie operosorum za
srednjeevropski umetnostni vplivi; razmah baroka na
barok kot najpomembnejše in Slovenskem; poznavanje
najplodnejše umetnostno obdobje vloge Ljubljane kot žarišča
po gotiki; razvojne stopnje: baročne umetnosti;
zgodnji, visoki in pozni barok poznavanje baroka kot
oziroma rokoko. najpomembnejšega in
najplodnejšega
umetnostnega obdobja po
gotiki; poznavanje vloge
naročnikov
Arhitektura
Prehod v barok sprva v cerkveni Poznavanje tipov Romarska cerkev Romarska cerkev v Novi
arhitekturi; uveljavitev jezuitskega dvoranskega (jezuitskega) in Štifti;
tlorisa in razširjenost centralnega središčnega tlorisa; kapela sv. Frančiška
tlorisa; ljubljanska baročna predstavitev arhitekturnih Ksaverija pri cerkvi sv.
arhitektura kot vrh visoko baročne značilnosti in razlik Jakoba, Ljubljana;
arhitekture pri nas; poznobaročna kranjskega in štajerskega A. Pozzo in drugi: stolnica
štajerska arhitektura, razmah baroka; poznavanje v Ljubljani;
profane arhitekture (palače, ljubljanske baročne D. Rossi: Križevniška
dvorci) arhitekture; zavest o cerkev v Ljubljani;
pomembnosti gradnje in Uršulinska cerkev v
opremljanja ljubljanske Ljubljani;
stolnice za nadaljnji razvoj Mestna hiša v Ljubljani;
umetnosti in kulture; zavest o C. Zulliani: Schweigerjeva
pomembnosti inovativne hiša v Ljubljani;
štajerske poznobaročne J. Hoffer: romarska
arhitekture; poznavanje cerkev na Sladki Gori;
značilnosti profane Matija Perski: stolnica
arhitekture; zavest o v Gornjem Gradu;
kvalitetnih mojstrih, ki so L. Prager: romarska cerkev
delovali na Slovenskem sv. Ane, Tunjice;
dvorec Zemono;
dvorec Dornava;
dvorec Štatenberg
Vsebine Cilji Pojmi (pri podčrtanih pojmih Seznam umetniških del (pri
se predvideva tudi poznavanje podčrtanih delih se predvideva tudi
vsebine) poznavanje vsebine)
Kiparstvo
Razvoj zlatih oltarjev; Poznavanje značilnosti Zlati oltar, tabernakeljski J. Plumenberger: veliki oltar,
regionalna raznolikost kiparstva zlatih oltarjev; opredelitev oltar, stebriščni oltar, Muljava;
na Slovenskem; navezava na regionalnih razlik na štukatura A. Putti: Emonski škofje,
italijanska izhodišča; uveljavitev Slovenskem; predstavitev ljubljanska stolnica;
beneško šolanih kiparjev v značilnosti italijansko A. Putti: portal semenišča,
Ljubljani; vloga in kiparski opus vplivanega kiparstva; Ljubljana;
Francesca Robbe v Ljubljani; poznavanje opusa J. Contieri: oltar sv. Frančiška
značilnosti štajerskega baroka, Francesca Robbe; Ksaverja v cerkvi sv. Jakoba,
družina Straub in njeno predstavitev značilnosti Ljubljana;
delovanje; rokokojska štajerskega baroka in F. Robba: veliki oltar cerkve
dekoracija v posameznih poznavanje dela Jožefa sv. Jakoba, Ljubljana,
notranjščinah Strauba F. Robba: veliki oltar uršulinske
cerkve, Ljubljana,
F. Robba: oltar sv. Rešnjega
telesa, ljubljanska stolnica,
F. Robba: Vodnjak treh
kranjskih rek, Ljubljana;
J. Straub: kužno znamenje,
Maribor,
J. Straub: Sv. Zaharija;
štukatura notranjščine cerkve
sv. Roka nad Šmarjem pri
Jelšah;
stopnišče in kapela v
Gruberjevi palači, Ljubljana;
stopnišče mariborskega gradu
Slikarstvo
Razvoj vzporeden z arhitekturo Opredelitev zvrsti, vplivov Reprezentančni portret, Almanach: Veselo omizje;
in kiparstvom; vplivi iz Italije in in motivov baročnega aristokratski portret, F. K. Remb: strop viteške
srednje Evrope; baročni stropni slikarstva; poznavanje križev pot dvorane brežiškega gradu;
iluzionizem v profani arhitekturi profanega stropnega J. Caspar Waginger:
(mitološke vsebine); Giulio iluzionističnega slikarstva z Heraklejeva apoteoza,
Quaglio in iluzionistično mitološkimi prizori; Dornava;
slikarstvo cerkvenih notranjščin; poznavanje sakralnih F. I. Flurer: poslikava viteške
ljubljanski krog štirih slikarjev: poslikav s Quagliem in dvorane gradu Slovenska
Valentin Metzinger, Fortunat njegovo vlogo v razvoju Bistrica;
Bergant, Franc Jelovšek in stropnega iluzionizma; G. Quaglio: Apoteoza sv.
Anton Cebej; predstavitev poznavanje štirih slikarjev Nikolaja, stolnica v Ljubljani;
slikarjev, njihovih značilnosti in ljubljanskega kroga F. Jelovšek: Sveta Družina,
del (Valentin Metzinger, F. Jelovšek: poslikava cerkve
Fortunat Bergant, Franc na Sladki Gori;
Jelovšek in Anton Cebej) in V. Metzinger: Apoteoza
značilnosti njihovega Frančiška Saleškega;
slikarstva, poznavanje F. Bergant: Portret Ane Marije
štajerskih freskantov Erberg,
F. Bergant: Križev pot, Stična;
A. Cebej: Sv. Florijan;
Kremserschmidt: Diana
in Akteon,
Kremserschmidt:
Marijino oznanjenje
4.6 Umetnost 19. in 20. stoletja
4.6.1 Neoklasicizem
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje in ločevanje Neoklasicizem, Izbrani primeri umetniških
okoliščin (vpliv idej francoskega pojmov klasika, klasicizem in klasicizem, klasično, del po učiteljevi presoji
razsvetljenstva; francoska neoklasicizem; poznavanje akademizem
revolucija; Napoleonov vzpon in in razumevanje vpliva
njegova osvajanja; nova arheoloških odkritij in
arheološka odkritja; pojav umetnostne teorije na
akademizma) likovno umetnost;
razumevanje razvoja
akademizma in historizma
Arhitektura
Splošne slogovne značilnosti Poznavanje slogovnih Empir, muzej J.-G. Soufflot: Panteon,
neoklasicistične arhitekture; značilnosti neoklasicistične Pariz;
obnavljanje motivov in oblik arhitekture; poznavanje in K. G. Langhans:
antične umetnosti (slavolok, razumevanje vpliva in Brandenburška vrata,
propileje, svetiščna fasada ipd.); povzemanja antičnega Berlin;
uveljavitev obsežnih arhitekturnega jezika Pierre-Alexandre, B.
perspektivičnih zasnov v Vignon in drugi: La
urbanizmu; poznavanje empira in Madeleine, Pariz;
njegove vloge v notranji opremi C. Percier in L. Fontaine:
Slavolok zmage, Pariz;
K. F. Schinkel: Stari muzej,
Berlin
Kiparstvo
Slogovne in motivne značilnosti Poznavanje splošnih A. Canova: Amor in Psihe,
neoklasicističnega kiparstva; slogovnih in vsebinskih A. Canova: Paolina
zgledovanje po klasični antiki; značilnosti Borghese,
neoklasicistični estetski kánon; neoklasicističnega kiparstva; A. Canova: Napoleon
antične mitologije; vodilni razumevanje vloge in Bonaparte
predstavnik Antonio Canova pomena klasične antike
(slogovno in vsebinsko) za
neoklasicistično kiparstvo
Slikarstvo
Splošne slogovne značilnosti Poznavanje slogovnih Odaliska J.-L. David: Prisega
neoklasicističnega slikarstva; značilnosti Horacijev,
poudarjena sporočilnost, vezana neoklasicističnega J.-L. David: Umorjeni
na antično moralo in etiko; slikarstva; prepoznavanje Marat,
zgodovinski motivi novih vsebin umetniških del, J.-L. David: Kronanje
vezanih na sočasne Jožefine,
zgodovinske dogodke in J.-L. David: Napoleon na
moralno poučne motive iz Prelazu sv. Bernarda;
antične zgodovine, J.-A.-D. Ingres: Velika
književnosti in mitologije odaliska
► NEOKLASICIZEM NA SLOVENSKEM
Arhitektura
Nadaljevanje močne navezanosti Razumevanje posebnih Stopnišče in kapela
na baročno tradicijo; manj izrazito razmer, ki onemogočajo širši v Gruberjevi palači,
uveljavljanje klasicističnih razvoj neoklasicizma na Ljubljana;
slogovnih značilnosti na Slovenskem; prepoznavanje F. Coconi: pročelje
Slovenskem posameznih slogovnih Souvanove hiše v
značilnosti Ljubljani;
neoklasicističnega vrtna paviljona graščine
arhitekturnega jezika Dol pri Ljubljani
Slikarstvo
Franc Kavčič in njegova vloga Poznavanje F. Kavčič: Fokion z ženo in
neoklasicističnega slikarja na najpomembnejših bogato Jonko,
Dunaju Kavčičevih del in njegove F. Kavčič: Salomonova
vloge profesorja na dunajski sodba
akademiji
4.6.2 Historični slogi v arhitekturi

Zanimanje za preteklost, Poznavanje značilnosti Historizem, historični C. Garnier: Opera v
povezano s prebujeno narodno zgodovinskih slogov; slogi, eklekticizem, Parizu;
zavestjo; posnemanje slogovnih poznavanje in razumevanje neoromanika, neogotika, G. von Riedel-Dollmann:
značilnosti iz preteklosti povezave med zanimanjem neorenesansa, grad Neuschwanstein,
(neoromanika, neogotika, za preteklost in uporabo neobarok, nova Bavarska;
neorenesansa, neobarok) ob prvin v zgodovinskih slogih; gradbena tehnologija C. Barry: Parlament v
uporabi novih gradbenih prepoznavanje neoslogov; Londonu;
tehnologij zavest, da pri izbiri neosloga H. von Ferstel: Votivna
odloča njegova simbolna cerkev, Dunaj
narava; poznavanje uporabe
novih tehničnih dosežkov in
materialov pri gradnji stavb
► HISTORIČNI SLOGI NA SLOVENSKEM
Historizem na Slovenskem
Politična povezanost z avstro- Poznavanje in razumevanje G. B. Pascoli: pročelje
ogrsko monarhijo uveljavitve zgodovinskih frančiškanske cerkve v
slogov v avstro-ogrski Novem mestu;
monarhiji in naslonitev na J. V. Hrasky: Deželno
domače tradicije gledališče v Ljubljani (zdaj
Opera);
L. Theyer: Filipov dvorec,
Ljubljana,
L. Theyer: Kresija,
Ljubljana
4.6.3 Inženirska arhitektura
Vpliv in posledice industrijske Poznavanje in razumevanje Industrijska gradnja, J. Paxton: Kristalna

revolucije in novih tehnologij na povezanosti industrijske inženirske konstrukcije, palača, London;
arhitekturo; pojav novih revolucije, novih tehnologij, svetovna razstava, nove G. Eiffel: Eifflov stolp, Pariz;
gradbenih konstrukcij, ki konstrukcij in številnih gradbene naloge: L. Sullivan: Wainwrightov
prodirajo v jedro arhitekture in gradbenih nalog z železniške postaje, nebotičnik, St. Louis,
prevzemajo vse vidnejšo izoblikovanjem inženirske razstaviščne stavbe, Missouri
estetsko vlogo; nove gradbene arhitekture (železniške nebotičniki, knjižnice,
naloge; vloga in pomen postaje, razstaviščne mostovi
Združenih držav Amerike za stavbe); poznavanje razvoja
razvoj nebotičniške gradnje nebotičnikov in začetkov
funkcionalne gradnje
4.6.4 Romantika
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje ključnih Romantika, romantično Izbrani primeri umetniških
razmer (konec Napoleonove kulturnozgodovinskih razpoloženje del po učiteljevi presoji
dobe, obnovitev francoske sprememb v družbi;
monarhije, nacionalna gibanja, razumevanje, da romantika v
grške vojne s Turki; nov položaj likovni umetnosti ni enovit
umetnika; začetek dobe razstav pojav, je izraz
in časopisne umetnostne kritike); »romantičnega
romantika kot stanje duha, razpoloženja«; poznavanje
pristnejši stik z naravo in najpomembnejših vsebinskih
globinami posameznikove in oblikovnih značilnosti
duševnosti; romantika zavestno romantike; razumevanje, da
išče nove vsebine (narava, namesto razumskosti in
zagledanost v preteklost, moralno-didaktičnih vsebin
eksotika, literatura) in nov likovni prevladujejo čustvenost,
izraz (ustvarjalna subjektivnost) poetika in osebneje občuteni
odnos do lepega
Slikarstvo
Odvisnost romantičnega Zavedanje nacionalne Romantična krajina, T. Géricault: Splav Meduze;
slikarstva od nacionalnih tradicij; odvisnosti romantičnega slikarjeva subjektivnost, E. Delacroix: Sardanapalova
vpetost francoske romantike v slikarstva; poznavanje eksotičnost, orientalizem, smrt,
družbeno dogajanje; literarni in francoske dramatične dramatičnost E. Delacroix: Svoboda vodi
zgodovinski motivi romantičnega slikovitosti, zavezanosti ljudstvo,
slikarstva; romantično doživetje sočasnemu dogajanju, E. Delacroix: Alžirke;
krajine in sublimno slikarstvo; zgodovinskim in literarnim C. D. Friedrich: Popotnik nad
vloga akvarela za razvoj motivom; predstavitev zamegljeno pokrajino,
angleškega krajinarstva metafizične razsežnosti C. D. Friedrich: Menih na
krajine in njene simbolne morski obali;
pomenljivosti; razumevanje J. Constable: Seneni voz;
vloge in pomena akvarela za W. Turner: Dež, para in
razvoj romantične krajine; hitrost;
poznavanje novosti F. de Goya: Gola Maja,
Goyevega slikarstva in F. de Goya: Portret Karla IV.
grafike in njegove družine,
F. de Goya: 3. maj 1808:
streljanje upornikov,
F. de Goya: cikel jedkanic
Grozote vojne
► ROMANTIKA IN BIDERMAJER NA SLOVENSKEM

Uvod
Vpliv družbenozgodovinskih Poznavanje in razumevanje Bidermajer, meščanski Izbrani primeri umetniških
razmer na uveljavitev razlogov za uveljavitev portret, romantična del po učiteljevi presoji
bidermajerja kot značilne bidermajerja kot značilne krajina
meščanske kulture v razmerah srednjeevropske meščanske
po dunajskem kongresu kulture; poznavanje
bidermajerja kot
kulturnozgodovinskega
pojma, ki ponazarja odnos
do življenja
Slikarstvo
Vsebinske in slogovne značilnosti Predstavitev vsebinskih in Topografska veduta, M. Langus: Ljubljanski
bidermajerja na Slovenskem; slogovnih značilnosti panorama, trgovec Hohn;
uveljavitev meščanskega portreta meščanskega portreta; kartografska/topografska J. Tominc: Avtoportret,
z vsemi nadrobnostmi noše, poznavanje vzpona natančnost J. Tominc: Družina
okrasa, meščanskega udobja in krajinarstva kot meščanske Moscon,
etikete (vodilni predstavniki: interpretacije naravnih J. Tominc: Družina dr.
Matevž Langus, Mihael Stroj in vrednot in domovinskega Frušiča,
Jožef Tominc); vzpon krajinarstva čustva J. Tominc: Podoba očeta;
kot popotne topografske vedute M. Stroj: Luiza Pesjak;
M. Pernhart: Panorama
s Stola,
M. Pernhart: Klanško
jezero v nevihti;
A. Karinger: Triglav iz
Bohinja
4.6.5 Realizem
Uvod
Oris kulturnozgodovinskih Poznavanje kulturnozgodo- Izbrani primeri umetniških
okoliščin, ki vplivajo na začetek vinskih okoliščin, ki vplivajo del po učiteljevi presoji
realizma (hiter razvoj eksaktnih, na nastop realizma;
naravoslovnih in tehničnih predstavitev realizma kot
znanosti, ki se kažejo v smeri, ki poskuša podobo
filozofskem materializmu in vsakdanje resničnosti
življenjskem pozitivizmu, prikazati čimbolj objektivno;
industrijska revolucija in njene razložiti osredotočenost
posledice); realizem kot čimbolj slikarjev na sodobnost
objektivno prikazovanje
resničnosti; novi socialni motivi
(mestna in podeželska revščina)
Slikarstvo
Splošne slogovne in vsebinske Poznavanje družbenokritične Pariški salon, H. Daumier: V vagonu
značilnosti realizma; politični drže in aktivizma slikarjev; barbizonska šola, tretjega razreda,
aktivizem in zavzetost umetnikov; razumevanje neposrednega plenerizem, družbena H. Daumier: litografija Ulica
zapisovanje resničnosti brez slikanja resničnosti brez občutljivost, kritika Transnonain;
razkazovanja čustev; razkazovanja čustev; družbe, karikatura, G. Courbet: Slikarjev atelje,
poveličevanje težaškega dela in predstavitev novega litografija, fotografija, G. Courbet: Pogreb v
malega človeka v slikarstvu; motivnega sveta realizma motiv malega človeka, Ornansu;
začetek plenerizma v barbizonski (kmet, delavec, velemestno barve v tubah J.-F. Millet: Paberkovalke,
šoli; uveljavitev fotografije življenje); poznavanje J.-F. Millet: Avemarija;
začetkov in posledic slikanja C. Corot: Most v Mantesu
na prostem
► REALIZEM NA SLOVENSKEM
Uvod
Uveljavitev smeri v ozkem Poznavanje in razumevanje Izbrani primeri umetniških
umetnostnem krogu; evropska razlogov za delovanje del po učiteljevi presoji
umetnostna središča, kjer so se slovenskih umetnikov v tujini
slovenski umetniki šolali, ustalili in
delali (München, Pariz, Dunaj)
Slikarstvo
Temeljne slogovne in vsebinske Predstavitev značilnosti Ažbetova slikarska šola, J. Šubic: Podoba očeta,
značilnosti realizma na slovenskega realizma pri atmosferske krajinske J. Šubic: Portret dr. Ivana
Slovenskem; realizem v posameznih avtorjih; študije Tavčarja,
portretnem slikarstvu (vodilna védenje, da se slovenski J. Šubic: Pred lovom;
predstavnika Janez Šubic in Ivana realisti izražajo predvsem z J. Petkovšek: Doma;
Kobilca); žanrske in atmosferske življenjsko neposrednostjo, A. Ažbe: Zamorka,
krajinske študije (vodilni s sproščeno izrabo barv in A. Ažbe: Pevska vaja;
predstavnik Jurij Šubic); realistični svetlobe, v portretih pa iščejo I. Kobilca: Poletje (in njena
interierji s poudarjeno osebnostne poteze fotografija za Poletje),
psihologizacijo (Jožef Petkovšek); portretirancev in njihova I. Kobilca: Kofetarica,
vloga in načela münchenske duševna razpoloženja; I. Kobilca: Otroci v travi;
zasebne slikarske šole Antona poznavanje začetkov F. Vesel: Likarice
Ažbeta uporabe fotografije v
slikarstvu
Kiparstvo okoli leta 1900
Uveljavljanje realizma v kiparstvu; Poznavanje portretov Akademizem, javni A. Gangl: spomenik
vezanost na akademizem ali kulturnih delavcev, narejenih spomenik Valentinu Vodniku,
historizem; poveličevanje v tem obdobju Ljubljana;
pomembnih Slovencev in njihovih I. Zajec: spomenik
del Francetu Prešernu,
Ljubljana
4.6.6 Začetek modernizma in impresionizem

Uvod
Impresionizem kot nov način Razumevanje skupnega Impresionizem, Salon Izbrani primeri umetniških
izražanja, ki se na uradnih namena umetnikov, da se zavrnjenih, neposredni del po učiteljevi presoji
razstavah akademske umetnosti ustvarjalno razmahnejo čutni vtis
ne more uveljaviti; Salon zunaj prostorov, ki so bili
zavrnjenih leta 1863 in prva dotlej namenjeni umetnosti;
razstava impresionistov leta 1874 poznavanje novega načina
kot alternativni načini izražanja, odmaknjenega od
razstavljanja; vsebinsko obračanje pripovednosti in simbolike,
impresionizma k »heroizmu tradicionalnih pravil;
vsakdanjega življenja« (kavarne, razumevanje, da
zabave, praznovanja, sprehodi); impresionizmu ni le za
obravnavanje krajinskega motiva zvesto predstavljanje narave,
kot čistega vizualnega vtisa temveč poskuša ujeti
nenehno gibajočo se
stvarnost
Slikarstvo
Splošne slogovne in vsebinske Predstavitev slikarstva na Lopatična tehnika, É. Manet: Zajtrk na travi,
značilnosti impresionističnega prostem in s tem povezanih uporaba osnovnih in É. Manet: Olimpija,
slikarstva; slikanje na prostem, ki sprememb v razumevanju čistih barv, žanr É. Manet: Bar v Folies-
sledi svetlobnim in atmosferskim barve, svetlobe, motiva; velemestnega življenja, Bergères;
spremembam; novosti v tehniki; poznavanje Manetove vloge nočno življenje C. Monet: Impresija,
uveljavitev načela čistih barv; nov kot sodobnika vzhajajoče sonce,
motivni svet; Édouard Manet kot (spremljevalca) C. Monet: Postaja Saint-
inovator, »učitelj« in spremljevalec impresionistov; poznavanje Lazare,
impresionistov vodilnih predstavnikov C. Monet: Lokvanji;
impresionizma in značilnosti A. Renoir: Gugalnica,
njihovega slikarstva A. Renoir: Le Moulin de la
Galette;
E. Degas: Absint,
E. Degas: Priklon
► IMPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM
Uvod
Slovenski impresionizem kot Ovrednotenje posebnega Narodna galerija Izbrani primeri umetniških
odmev francoskega mesta slovenskega del po učiteljevi presoji
impresionizma in kot posebna impresionizma v Evropi;
oblika evropskega predstavitev impresionizma
postimpresionizma; impresionizem kot prvega modernega
kot nastop modernizma na likovnega gibanja na
Slovenskem; impresionizem v Slovenskem; poznavanje
fotografiji; prve javne muzejske in vloge fotografije in pomena
galerijske zbirke Avgusta Bertholda;
poznavanje prvih javnih
muzejev in galerij
Slikarstvo
Slogovne in vsebinske značilnosti Opredelitev vsebinskih in Slovenski I. Grohar: Pomlad,
slovenskega impresionizma; slogovnih značilnosti impresionizem, I. Grohar: Macesen,
poudarjena osebna izpovedna slovenskega impresionizma; štimunga, lirična krajina, I. Grohar: Sejalec,
nota; osredotočenost na lirično poznavanje posebnih slovenska moderna I. Grohar: Črednik;
krajino (značilna »štimunga«); značilnosti vsakega od štirih R. Jakopič: Breze v jeseni,
vloga impresionistov pri vodilnih predstavnikov R. Jakopič: Križanke v jeseni,
oblikovanju narodne zavesti slovenskega impresionizma R. Jakopič: Sava,
in njihov osebni razvoj R. Jakopič: Slepec;
M. Jama: Vas v zimi,
M. Jama: Most čez Dobro,
M. Jama: Vrbe;
M. Sternen: Rdeči parazol,
M. Sternen: Na divanu,
M. Sternen: Ležeči akt
4.6.7 Postimpresionizem
Uvod
Slogovno heterogeno obdobje, ki Poznavanje in razumevanje Postimpresionizem Izbrani primeri umetniških
mu je skupna želja po nadgradnji postimpresionizma kot del po učiteljevi presoji
impresionizma ter težnja po heterogenega obdobja, ko
vsebinsko bogatejši umetnosti; umetniki raziskujejo in
izhodišče za umetnostne smeri nadgrajujejo impresionizem;
ekspresionizma, nadrealizma in prepoznavanje novih
abstrakcije; opaznost umetnikov z intelektualnih pobud; zavest
izvirnim osebnim izrazom; vpliv o medkulturnih vplivih
neevropskih kultur na umetniško
ustvarjalnost
Slikarstvo
Predstavitev posameznih osebno- Poznavanje glavnih Pointilizem, plakat G. Seurat: Nedeljski
sti in značilnosti njihove umetniške predstavnikov popoldan na otoku La
govorice, Cézannovo raziskovanje postimpresionizma (Paul Grande Jatte;
stvarnosti in njegov vpliv na Cézanne, Paul Gauguin, V. van Gogh: Avtoportret z
umetnost 20. stoletja; van Georges Seurat in Vincent obrito glavo,
Goghovo osebno doživeto van Gogh) in njihovih V. van Gogh: Zvezdna noč,
slikarstvo; slogovne in vsebinske usmeritev; poznavanje V. van Gogh: Žitno polje s
novosti Gauguinove umetnosti; njihovega sloga slikanja in krokarji;
Georges Seurat in raziskovanje njihovega vpliva na umetnost P. Gauguin: Rumeni
barve; začetki razvoja plakatne 20. stoletja; poznavanje Kristus,
umetnosti (Henri de Toulouse- značilnosti pointilizma; P. Gauguin: Zdrava,
Lautrec) razumevanje vloge Marija!,
Toulouse-Lautreca za razvoj P. Gauguin: Od kod
plakata prihajamo, kdo smo, kam
gremo?;
P. Cézanne: Velike
kopalke,
P. Cézanne: Gora Sainte-
Victoire,
P. Cézanne: Tihožitje;
H. de Toulouse-Lautrec:
litografija La Goulue
Kiparstvo
Odmik od akademizma 19. stoletja Poznavanje prispevka A. Rodin: Mislec,
k novim kiparskim tehnikam in Augusta Rodina k razvoju A. Rodin: Meščani Calaisa,
novim interpretacijam novih kiparskih tehnik in A. Rodin: Poljub,
tradicionalnih motivov; vodilni interpretacij motivov A. Rodin: Vrata pekla
predstavnik Auguste Rodin, novo
oblikovanje površine
4.6.8 Simbolizem
Uvod
Simbolizem kot odziv na impre- Védenje, da se simbolizem Izbrani primeri Simbolizem
sionizem; koncept simbolistične oblikuje kot odziv na impre- umetniških del po
umetnine kot ideje, izražene z sionizem; zavest o poudarjeni učiteljevi presoji
likovno govorico simbolov; tesna osebni izpovednosti z
povezanost s simbolistično govorico simbolov;
literaturo; napoved poznavanje pomena
ekspresionizma in nadrealizma simbolizma za razvoj
20. stoletja ekspresionizma in
nadrealizma
Slikarstvo
Slogovna neenotnost; vsebinska Poznavanje slogovne Dekadenca, erotika, fin G. Moreau: Saloma ali
povezanost s simbolistično neenotnosti simbolističnega de siècle, femme fatale Prikazen;
literaturo; poudarek na slikarstva in vsebinske O. Redon: Kiklop;
subjektivnosti in osebnih simbolih povezanosti s simbolistično E. Munch: Krik
literaturo
4.6.9 Secesija
Uvod
Secesija kot novo gibanje, ki se Poznavanje mednarodne Secesija, art nouveau, Izbrani primeri umetniških
loči od uradno priznanih narave gibanja in različnih Jugendstil, stile Liberty del po učiteljevi presoji
akademskih združenj; poimenovanj sloga;
mednarodno gibanje za prenovo predstavitev glavnih
dekorativnih in uporabnih vsebinskih in oblikovnih
umetnosti in arhitekture; novosti; poudarek na
uveljavitev novih estetskih idealov dekorativni naravi sloga in
in svobodnejšega umetnostnega njegovi uveljavitvi v
izraza; uporaba sodobnih arhitekturi in notranji opremi
tehnoloških možnosti in
materialov
Arhitektura
Secesijski slog se kaže predvsem Prepoznavanje secesijskih J. M. Olbrich: paviljon
v arhitekturni dekoraciji in uporabi dekorativnih prvin; Secesija na Dunaju;
novih materialov; arhitekt oblikuje poznavanje vloge novih J. Hoffmann: Palais
celostno umetnino (od hiše do materialov in njihove Stocklet v Bruslju (pogled
notranje opreme) uporabe v arhitekturi; zavest v jedilnico);
o stanovanjski hiši kot J. Plečnik: Zacherlova hiša
celostno oblikovani na Dunaju;
arhitekturi; poznavanje V. Horta: stopnišče v hiši
glavnih značilnosti dunajske Tassel v Bruslju;
secesije in njen pomen za O. Wagner: Fajančna hiša
slovensko umetnost (Majolikahaus),
O. Wagner: paviljon za
podzemno železnico na
Karlovem trgu na Dunaju;
A. Gaudí: Sagrada
Familia, Barcelona,
A. Gaudí: park Güell,
Barcelona,
A. Gaudí: hiša Milá,
Barcelona
Uporabna umetnost
Načrtovanje predmetov za Prepoznavanje uporabe R. Lalique: sponka za pas;
vsakdanjo uporabo, opreme, značilne secesijske É. Gallé: vaza Magnolije
pohištva; uveljavitev značilnega dekorativne linije pri
ornamentalnega secesijskega oblikovanju predmetov za
sloga vsakodnevno rabo
Slikarstvo
Oblikovne in vsebinske značilnosti Predstavitev oblikovnih in Umetniški plakat G. Klimt: Judita,
secesijskega slikarstva; vsebinskih značilnosti G. Klimt: Poljub;
uveljavitev plakata kot secesijskega slikarstva; A. Mucha: Plakat za Sarah
razširjenega umetniškega izdelka razumevanje razvoja Bernhardt v vlogi Medeje
plakatne umetnosti in
začetkov umetniškega
oglaševanja
► SECESIJA NA SLOVENSKEM
Uvod
Vezanost začetkov secesijske Poznavanje razlogov za Župan Ivan Hribar Izbrani primeri umetniških
umetnosti na Slovenskem na uveljavitev secesijske del po učiteljevi presoji
popotresno obnovo Ljubljane; umetnosti v Ljubljani; zavest
prebujanje nacionalne zavesti in o vlogi ljubljanskega župana
vloga župana Ivana Hribarja pri I. Hribarja pri oblikovanju
tem nacionalne zavesti
Arhitektura
Secesijska arhitektura kot Poznavanje izraza Secesijska Ljubljana, F. Sigmundt: Urbančeva
najnaprednejša smer v popotresni secesijska Ljubljana; veleblagovnica, hotel veleblagovnica,
gradnji; predstavitev nekaterih védenje, da secesija na Ljubljana;
skupnih slogovnih rešitev secesije Slovenskem nastaja v J. Vancaš: Grand hotel
na Slovenskem; vloga Maksa povezavi z dunajsko Union, Ljubljana;
Fabianija kot urbanista in arhitekta secesijo; predstavitev in M. Fabiani: Miklošičev
ter s tem povezani začetki ovrednotenje Fabianijeve trg, Ljubljana,
moderne arhitekture v Sloveniji vloge v urbanizmu in M. Fabiani: Bambergova
arhitekturi popotresne hiša, Ljubljana
Ljubljane
Kiparstvo
Secesijsko kiparstvo kot ena Predstavitev secesijskega Franc Berneker, spomenik
najnaprednejših likovnih smeri na kiparstva kot najnaprednejše Primožu Trubarju, Ljubljana
Slovenskem likovne smeri svojega časa;
prepoznavanje secesijskih
oblikovnih kiparskih
značilnosti
Slikarstvo
Secesijsko slikarstvo Predstavitev likovnih Grafična oprema H. Smrekar: Gospa Judit
značilnosti
4.6.10 Arhitektura 20. stoletja
► ARHITEKTURA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

Uvod
Nastop modernizma v arhitekturi v Zmožnost predstavitve ideje Funkcionalizem, »forma Izbrani primeri umetniških
povezavi z razmahom funkcionalizma in njene sledi funkciji« del po učiteljevi presoji
funkcionalizma (oblika stavbe izpeljave v arhitekturi;
mora upoštevati in odsevati njeno poznavanje uporabe novih
namembnost ter poudarjati materialov, ki omogočajo
konstrukcijo) in z nasprotovanjem racionalno in standardizirano
dekorativnosti; uporaba novih gradnjo; poznavanje glavnih
gradbenih materialov in novih značilnosti moderne
konstrukcijskih zasnov; arhitektura arhitekture
za množično rabo; arhitektura kot
nosilka socialnih programov in
utopičnih demokratičnih zahtev
Bauhaus
Šola sodobnega oblikovanja, Poznavanje pomena Bauhaus, industrijska W. Gropius: Bauhaus,
arhitekture in obrti; povezovanje Bauhausa kot prve sodobne estetika, industrijsko Dessau;
umetnosti in obrti, prepletenost šole modernega oblikovanja; oblikovanje izdelki umetnostne obrti in
obrtniškega in industrijskega dela; poznavanje osnovnih načel oblikovanja šole Bauhaus
industrijska estetika; želja, da bo in usmeritev šole
z dobro oblikovanimi izdelki
ustvarjena boljša družba
Le Corbusier in začetek mednarodnega sloga

Ključni oblikovalec mednarodnega Poznavanje Le Mednarodni slog, odprto Le Corbusier: vila Savoye,
sloga; pojmovanje hiše kot stroja Corbusierovega koncepta oblikovani tloris, ravna Poissy,
za bivanje; utemeljitelj modernega hiše kot stroja za bivanje; pohodna streha, vogalno Le Corbusier: Unité
urbanizma (osredotočenost poznavanje temeljnih okno, »hiša je stroj za d´habitation, Marseille
istovrstnih dejavnosti na značilnosti in idej modernega bivanje«, moderni (Marsejski blok),
posameznih mestnih območjih; urbanizma; začetek urbanizem Le Corbusier: načrt Voisin
prosto postavljanje uličnih blokov mednarodnega sloga in ali načrt za mesto s tremi
v stavbno mrežo); nosilec njegove arhitekturne milijoni prebivalcev,
modernega sloga v arhitekturi s značilnosti Le Corbusier: Notre-Dame-
prepoznavnimi značilnostmi du-Haut, Ronchamp
(odprto oblikovani tloris, ravna
pohodna streha, vogalno okno,
gladko obdelani stavbni kubusi, ki
oblikujejo abstraktne kompozicije,
sestavljanje vodoravnih in
navpičnih linij)
Frank Lloyd Wright in organska arhitektura

Uveljavitev organske arhitekture; Poznavanje Wrightove Organska arhitektura F. L. Wright: hiša družine
prilagajanje arhitektonskih oblik odprte in organsko raščene Robie v Chicagu,
naravi; prevladujoča horizontala arhitekture F. L. Wright: hiša nad
slapom v Bear Runu,
F. L. Wright:
Guggenheimov muzej v
New Yorku
► ARHITEKTURA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA

Uvod
Obnova evropskih mest po Razumevanje obnove Kritični regionalizem Izbrani primeri umetniških
opustošenju druge svetovne vojne; porušene Evrope kot del po učiteljevi presoji
politična, gospodarska, možnosti uresničitve idej
intelektualna moč Združenih držav mednarodnega sloga;
Amerike, ki se kaže v novem zavedanje, da v ZDA
videzu splošno sprejetega mednarodni slog postane
mednarodnega sloga; široka izraz (gospodarske,
povojna uveljavitev arhitekture politične) moči; zavest o
mednarodnega sloga vodi k široki povojni uveljavitvi
uniformnosti in brezosebnosti mednarodnega sloga; zavest
arhitekturnih gradenj; poskusi o njegovi vse večji
odmika od racionalizma v neizraznosti,
arhitekturi; uveljavitev idej nepriljubljenosti; iskanje
kritičnega regionalizma novih rešitev
Mies van der Rohe in razširitev mednarodnega sloga po svetu

Eden najvidnejših predstavnikov Zavest o van der Rohejevem »Manj je več«, L. Mies van der Rohe:
mednarodnega sloga; prvi prispevku k mednarodnemu arhitektura kot kiparstvo nemški paviljon za
načrtuje steklene stolpnice; slogu svetovno razstavo,
uveljavljanje ZDA kot središča Barcelona,
politične in gospodarske moči tudi L. Mies van der Rohe:
na arhitekturnem področju Seagramova stolpnica,
New York;
O. Niemeyer: Trg treh sil,
Brazilija;
E. Saarinen: Terminal
TWA, Letališče J. F.
Kennedyja, New York;
J. Utzon: Opera v Sydneyju
Postmodernizem
Kot slogovno neenotna Prepoznavanje Postmodernizem, C. Moore: Italijanski trg
arhitektura, značilno eklektična, z postmodernistične dekonstruktivizem v New Orleansu;
raznovrstnimi arhitekturnimi citati, arhitekture in njenih eklekticizem, ludizem, I. Ming Pei: piramida v
ironična, pogosto karikirano značilnosti pluralizem, »high-tech« Louvru, Pariz;
predeluje pretekle sloge in pri tem R. Piano in R. Rogers:
uporablja najsodobnejšo Center Pompidou, Pariz;
tehnologijo; vračanje k F. O. Gehry:
tradicionalni urbanosti Guggenheimov muzej,
Bilbao
Danes sožitje različnih usmeritev

Visokotehnološka arhitektura, Zavest o sodobnem
dekonstruktivizem, kritični sobivanju različnih slogovnih
regionalizem, neomodernizem ipd. usmeritev
► SLOVENSKA ARHITEKTURA 20. STOLETJA
► Arhitektura prve polovice 20. stoletja na Slovenskem

Uvod
Družbenoekonomske razmere na Poznavanje in razumevanje Izbrani primeri umetniških
Slovenskem (konservativnost vpliva družbenoekonomskih del po učiteljevi presoji
okolja, manj razvita industrija in razmer na postopno
infrastruktura); Dunaj kot prostor uveljavljanje moderne
oblikovanja in uveljavitve vodilnih arhitekture na Slovenskem;
predstavnikov moderne slovenske poznavanje dela
arhitekture; raznovrstna slogovna utemeljiteljev moderne
usmeritev prve polovice 20. arhitekture na Slovenskem;
stoletja (sprva secesijski poznavanje slogovne
dekorativizem, ekspresionistično usmeritve slovenske
zaznamovano iskanje narodnega arhitekture prve polovice
sloga, Plečnikovo upoštevanje 20. stoletja in uveljavljanje
klasičnega arhitekturnega zmernega funkcionalizma
izročila); prevlada zmernega
funkcionalizma v tridesetih; vodilni
predstavniki moderne arhitekture
na Slovenskem Jože Plečnik, Ivan
Vurnik in Vladimir Šubic
Jože Plečnik
Tri pomembna obdobja njegovega Poznavanje treh obdobij Plečnikova Ljubljana, J. Plečnik: cerkev Svetega
delovanja (dunajsko, praško in Plečnikovega ustvarjalnega Plečnikova šola za Duha, Dunaj,
ljubljansko); slogovni razvoj od opusa; poznavanje arhitekturo, moderni J. Plečnik: preureditev
secesije do osebno njegovega slogovnega klasicizem Hradčanov, Praga,
zaznamovanega sloga, razvoja in upoštevanja J. Plečnik: Tromostovje,
modernega klasicizma; Plečnikova klasičnega arhitekturnega Ljubljana,
vloga in pomen v slovenski izročila J. Plečnik: NUK, Ljubljana,
arhitekturi 20. stoletja, arhitektura J. Plečnik: Žale, Ljubljana
Plečnikove šole
Ivan Vurnik
Eden pionirjev modernizma; Prepoznavanje barvno Slovenski narodni slog I. Vurnik: Zadružna
oblikovanje slovenskega izraznih dekorativnih prvin gospodarska banka v
narodnega sloga v okviru Vurnikovega slovenskega Ljubljani,
postsecesijske arhitekture; narodnega sloga; zavest o I. Vurnik: Sokolski dom na
pozneje uveljavitev zmernega funkcionalističnih prvinah v Taboru, Ljubljana,
funkcionalizma njegovem poznejšem opusu I. Vurnik: športno kopališče
v Radovljici
Vladimir Šubic
Predstavnik zmernega Poznavanje Vladimirja Zmerni funkcionalizem V. Šubic: Nebotičnik,
funkcionalizma, arhitekt Šubica kot arhitekta Ljubljana
ljubljanskega Nebotičnika Nebotičnika
► Arhitektura druge polovice 20. stoletja na Slovenskem

Uvod
Hiter razvoj mest po drugi svetovni Poznavanje hitrega razvoja Izbrani primeri umetniških
vojni; novonastala mesta; in nastanka mest po drugi del po učiteljevi presoji
nadaljnja širitev funkcionalizma in svetovni vojni; zavest o
uveljavitev predvsem dveh povojni uveljavitvi prvin
stavbnih tipov, stolpnice in mednarodnega sloga in o
paviljonske stavbe; v poznih njegovem prilagajanju
sedemdesetih s družbenim razmeram
postmodernizmom ponovna
uveljavitev strnjenega bloka
Edvard Ravnikar
Najvidnejši arhitekt in urbanist Poznavanje dela in slogovne E. Ravnikar: načrt mesta
obdobja druge polovice 20. usmeritve arhitekture in Nova Gorica,
stoletja urbanizma Edvarda E. Ravnikar: občinska
Ravnikarja stavba v Kranju,
E. Ravnikar: Trg republike
v Ljubljani
Edo Mihevc
Predstavnik podaljšanega Poznavanje ključnih objektov E. Mihevc: Kozolec,
funkcionalizma, gradi značilne Eda Mihevca Ljubljana,
poslovne stavbe in turistične E. Mihevc: Metalka,
objekte Ljubljana
Uveljavitev povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve šole

Savin Sever, Milan Mihelič, Poznavanje arhitektov prve M. Mihelič: Mednarodna
Stanko Kristl povojne generacije samodejna telefonska
Ravnikarjeve šole, njihove centrala, Ljubljana;
slogovne usmeritve in S. Kristl: Univerzitetni
ključnih del klinični center, Ljubljana;
S. Sever: tiskarna
Mladinske knjige,
Ljubljana
Nastop postmodernizma in vrnitev k tradicionalnemu mestu
Poznavanje Skupina Kras: stavba
postmodernistične občinske skupščine v
arhitekture in ključnih Sežani
spomenikov
4.6.11 Slikarstvo in kiparstvo 20. stoletja
► MODERNISTIČNI -IZMI IN DOBA ZGODOVINSKIH AVANTGARD

Uvod
Opredelitev pojma modernizem; Opredelitev modernizma in Modernizem, Izbrani primeri umetniških
sprememba pomena in položaja njegove temeljne značilnosti; avantgarda, manifest, del po učiteljevi presoji
umetnosti v družbi; prekinitev s poznavanje skupnih invencija
preteklo kulturo in umetnostjo; značilnosti avantgardnih
hotenje po novosti (invenciji) kot gibanj in njihovega
bistveni sestavini umetnosti; nastopanja
opredelitev avantgardnih gibanj in
njihovih skupnih značilnosti;
pomen manifesta ob uveljavitvi
avantgardnih skupin
Fauvizem
Fauvizem kot slikarska smer brez Poznavanje in razumevanje Fauvizem H. Matisse: Portret z
natančno izdelanega programa; fauvizma kot slikarske smeri, zeleno črto,
druži jo uporaba močnih čistih ki stopnjuje moč izraza z H. Matisse: Ples,
barv in poenostavljenih ploskovitih uporabo čistih barv H. Matisse: Rdeča soba
oblik
Ekspresionizem
Ekspresionizem kot protest zoper Poznavanje vsebinskih in Ekspresionizem, Die E. L. Kirchner: Avtoportret
družbeno dogajanje; intenzivne oblikovnih novosti Brücke, Der blaue Reiter, z modelom;
barve in deformacija oblik kot ekspresionističnega deformacija oblik E. Nolde: Ples okoli zlatega
osebni izraz razpoloženja in slikarstva; predstavitev teleta;
duhovnega doživetja; vpliv predhodnikov F. Marc: Modri konj 1
obrednih mask neevropskih kultur; ekspresionizma ter skupin
pomen in uporaba grafike; Die Brücke in Der blaue
ekspresionistični skupini Die Reiter
Brücke (Most) in Der blaue Reiter
(Modri jezdec)
Kubizem
Vzpostavitev novih oblikovnih in Poznavanje in razumevanje Kubizem, kolaž, P. Picasso: Avignonske
konceptualnih načel; spremenjena pomena novih oblikovnih družbeno gospodične,
načela kompozicije in perspektive; načel kubizma; védenje o angažirana umetnost P. Picasso: Tihožitje s
analitično razstavljanje predmetov vplivu afriške umetnosti na pletenim sedežem,
na geometrijske oblike; vpliv oblikovanje kubizma P. Picasso: Guernica;
afriške kulture; simultanost G. Braque: Portugalec
dogajanja kubističnega jezika;
kolaž kot nova tehnika
Futurizem
Gibanje, ki poudari potrebo po Poznavanje in razumevanje Futurizem C. Carrà: Pogreb anarhista
prelomu s preteklostjo; futurizma kot gibanja, ki je Gallija;
osrediščenje na prihodnost, rušilno razpoloženo do U. Boccioni: Edinstvene
poveličevanje tehnike, vojne, preteklosti in slavi sodobno oblike nadaljevanja v
hitrosti, gibanja; ponazoritev civilizacijo; prepoznavanje prostoru;
razgibanosti v časovnem hkratnosti dogajanja in G. Balla: Dinamizem psa
zaporedju gibanja v oblikovni likovni na vrvici
govorici
Konstruktivizem
Zahteva, naj bo umetnost Poznavanje in razumevanje Konstruktivizem V. Tatlin: Spomenik tretji
uporabna v vsakdanjem življenju; konstruktivizma kot smeri, internacionali;
ideja, da je umetnik delavec; ki poudarja povezanost N. Gabo: Ženska glava;
uporaba novih materialov pri umetnosti in življenja; A. Pevsner: Konstrukcija
konstruiranju sil in napetosti v prepoznavanje načela
prostoru konstruiranja sil in napetosti
v prostoru
Dadaizem
Dadaizem kot posebna umetniška Poznavanje in razumevanje Dadaizem, fotomontaža, M. Duchamp: Akt, ki se
drža, ki vključuje provokacijo in dadaizma kot upora proti ready-made, asemblaž spušča po stopnišču,
ironijo; umetniški upor proti obstoječemu redu; M. Duchamp: Fontana,
obstoječemu redu; poznavanje dadaističnega M. Duchamp: L. H. O. O. Q.;
problematiziranje umetnosti in problematiziranja umetnosti K. Schwitters: Merzbild
vzpostavljanje novih oblik in vzpostavljanja novih oblik 25A: konstelacija
umetnostnega izraza; močan vpliv umetnostnega izraza
na nadrealizem
Nadrealizem
Nov pogled na življenje in svet; Poznavanje in razumevanje Nadrealizem, psihični M. Ernst: Nevestina
neobremenjeno, impulzivno nadrealističnega pogleda na avtomatizem toaleta;
ustvarjanje, razumljeno kot svet ter vključevanja sveta S. Dalí: Vztrajnost
psihični avtomatizem; vključevanje podzavesti in sanj v življenje spomina;
toka podzavesti in sanj; uvajanje in ustvarjanje; poznavanje R. Magritte: Evklidovi
novih slikarskih tehnik in novih slikarskih tehnik in sprehodi;
vzpostavitev različnih ustvarjalnih različnih prijemov pri J. Miró: Nizozemski
prijemov nadrealističnem ustvarjanju interier;
P. Klee: Portret gospe P.
na jugu;
M. Chagall: Avtoportret s
sedmimi prsti
Abstraktne smeri
Ne kot smer ali zgodovinski slog, Poznavanje abstraktne Postopek abstrahiranja, V. Kandinski: Kompozicija
ampak kot način likovnega (nefiguralne, brezpredmetne) abstraktna umetnost, IV,
izražanja, ki se v raznih oblikah umetnosti kot posebnega lirična in geometrična V. Kandinski: Črni lok;
ohranja do danes; slike imajo likovnega izražanja, ki ne abstrakcija, P. Mondrian: Drevo,
samo likovno vsebino; barva, obnavlja oblik iz stvarnega suprematizem, likovna P. Mondrian: Kompozicija
oblika, kompozicija, ploskev, sveta in nima vsebine v vsebina z rdečo, rumeno in modro;
prostornina spregovorijo same pravem pomenu besede; K. Malevič: Suprematistična
zase; različne usmeritve, lirična in védenje, da stopajo v kompozicija,
geometrična abstrakcija; ospredje prvine likovnega K. Malevič: Črni kvadrat na
suprematizem izražanja; ločevanje lirične in belem ozadju
geometrične abstrakcije
Kiparstvo prve polovice 20. stoletja
Novi materiali in različni načini Poznavanje kiparstva prve Polne forme, prazne C. Brancusi: Poljub,
obdelave kipa; usmerjenost polovice 20. stoletja kot forme, notranji prostor C. Brancusi: Ptica v
k abstrakciji; sopostavljanje polnih vzporednice slikarskemu prostoru;
in praznih form; vodilni raziskovanju; zavest o H. Arp: Portret Tristana
predstavniki: Constantin Brancusi, uporabi novih materialov, o Tzare
Hans Arp, Henry Moore in Alberto usmeritvi k abstrakciji, o
Giacometti sopostavljanju polnih in
praznih oblik, o vključevanju
notranjega prostora in o
gibljivi plastiki
► SLIKARSTVO IN KIPARSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Eksodus evropskih umetnikov v Poznavanje zgodovinskih Abstraktni J. Pollock: Številka 3;
Ameriko in vzpon New Yorka kot okoliščin, ki privedejo do ekspresionizem, akcijsko M. Rothko: Številka 8;
novega središča sodobne vzpona newyorške šole po slikarstvo, barvno polje, H. Moore: Kralj in kraljica,
umetnosti sredi stoletja; abstraktni drugi svetovni vojni; gesta, popart, opart H. Moore: Ležeča figura;
ekspresionizem kot ameriški poznavanje vsebinskih in (optična umetnost), arte A. Calder: Lok cvetličnih
prispevek k moderni umetnosti oblikovnih značilnosti povera, minimalizem, lističev;
(slikarstvo barvnega polja, abstraktnega konceptualizem, landart, V. Vasarely: sitotisk CTA
slikarstvo geste); gibljive plastike ekspresionizma; poznavanje kinetična umetnost 102;
– mobili; popart s tematiko cenene in razlaga vsebinskih in (mobili), fotorealizem; A. Warhol: sitotisk
porabniške kulture kot odziv na oblikovnih novosti poparta; bodyart; Pločevinka Campbellove
umetnost za elite in odziv na prepoznavanje in navedba hepening/performans juhe,
filozofsko osnovo abstraktnega ključnih usmeritev in A. Warhol: Diptih Marilyn;
ekspresionizma; vznik množične značilnosti umetnosti druge L. Fontana: Prostorski
kulture; naglo zaporedje več polovice 20. stoletja; koncept;
umetnostnih smeri (opart, zavedanje o pomenu in vlogi D. Judd: Brez naslova;
kinetična umetnost, minimalizem, sodobnega umetnostnega R. Smithson: Spiralni
fotorealizem); razčlenjevanje sistema pomol;
umetniškega predmeta in G. Segal: Newyorški bar;
uveljavitev konceptualizma; F. Bacon: Študija papeža
umetnost v zunajgalerijskih Inocenca IX.;
prostorih (landart); bodyart; vloga J. Beuys: Kako pojasniti
sodobnega umetnostnega sistema slike mrtvemu zajcu;
(umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci, M. Abramović: Ritem 0
moč medijev); vloga velikih
razstav sodobne umetnosti
► SLOVENSKO SLIKARSTVO IN KIPARSTVO 20. STOLETJA

Uvod v slikarstvo in kiparstvo 20. stoletja na Slovenskem
20. stoletje kot čas utrjevanja Poznavanje razvoja Socialistični realizem Izbrani primeri umetniških
slovenske samozavesti (vloga modernizma na Slovenskem del po učiteljevi presoji
Ljubljane kot prestolnice); med
vojnama umetniki študirajo v tujini
(Pariz, Praga, Zagreb); z
impresionizmom sledenje razvoju
modernizma v zahodni Evropi;
počasno prodiranje abstrakcije in
ohranjanje predmetno
prepoznavne zasnove likovnega
dela (barvni realizem); takoj po
drugi svetovni vojni kratko obdobje
socialističnega realizma; v 50.
letih prvi primeri abstraktne
umetnosti in njena uveljavitev v
60. letih
► Slovensko slikarstvo in kiparstvo prve polovice 20. stoletja

Ekspresionizem in nova stvarnost
Odziv na spremembe, vpliv Poznavanje in razumevanje Nova stvarnost, F. Kralj: Umetnik,
kataklizme prve svetovne vojne; slovenskega likovnega ekspresionizem, F. Kralj: Družinski portret,
heterogeno gibanje; avtorje veže ekspresionizma kot družbenokritična F. Kralj: Kmečki in mestni
oblikovni subjektivizem odgovora na izkušnjo prve umetnost otroci;
(deformacija oblik, ekspresivno svetovne vojne in povojne T. Kralj: Zadnja večerja,
popačenje); ekspresionizem kot stvarnosti; prepoznavanje T. Kralj: Avtoportret z ženo,
močna čustvena izraznost; oblikovnih in vsebinskih T. Kralj: Kmečka svatba;
poudarjeno zavzemanje za značilnosti ekspresionizma in V. Pilon: Portret Marija
duhovno prenovo; nova stvarnost nove stvarnosti Kogoja,
kot smer, ki odslikava predmetni V. Pilon: Stara elektrarna
svet okrog sebe na Hublju,
V. Pilon: Tihožitje s hruško;
B. Jakac: Koncert,
B. Jakac: Ulica ponoči
Slovenska avantgarda in nadrealizem
Kratkotrajnost, omejenost na ozek Zavest o kratkotrajnosti Novomeška pomlad, Naslovnica revije Tank;
krog ljudi, mednarodna slovenske avantgarde in revija Tank, povezovanje A. Černigoj: Portret Srečka
usmerjenost; delovanje skupine njeni mednarodni med različnimi zvrstmi Kosovela;
pri reviji Tank in multimedijsko usmerjenosti; poznavanje umetnosti S. Kregar: Večer v maju
povezovanje vej umetnosti novomeške pomladi; védenje
(likovnost, glasba, gledališče, o delovanju skupine pri reviji
literatura) v umetniški dogodek; Tank in večmedijskem
Avgust Černigoj kot utemeljitelj povezovanju umetnosti v
konstruktivizma na Slovenskem umetniški dogodek;
na likovnem področju; povezave z poznavanje vloge Černigoja
italijanskim futurizmom; Stane kot utemeljitelja
Kregar kot nadrealist, po drugi konstruktivizma na
svetovni vojni pa začetnik Slovenskem na likovnem
abstraktne umetnosti pri nas področju; poznavanje
Kregarjevega nadrealizma in
povojne abstrakcije
Barvni realizem
Značilno ohranjanje figuralne Poznavanje barvnega Barvni realizem, magični G. A. Kos: Tihožitje z
osnove likovnega dela v umetnosti realizma kot smeri, ki realizem vinskim kozarcem;
pred drugo svetovno vojno; vrnitev ohranja figuralno osnovo M. Maleš: Spomin na
k tradicionalnim ikonografskim likovnega dela in pomeni Benetke;
temam vračanje k tradicionalnim F. Mihelič: Ptujska Gora
ikonografskim temam
► Slovensko kiparstvo in slikarstvo druge polovice 20. stoletja

Umetnost po drugi svetovni vojni
Uveljavitev modernizma po letu Poznavanje in razumevanje Modernistična figuralika, G. Stupica: Miza z igračkami,
1950; modernistična figuralika in povojnih usmeritev abstrakcija, informel G. Stupica: Veliki svetli
osebna izrazna likovna govorica slovenskega slikarstva, avtoportret,
avtorjev; prehod v abstrakcijo v modernistična figuralika, G. Stupica: Zmagoslavje
slikarstvu in kiparstvu; nastop abstrakcija, informel; Flore;
informela prepoznavanje oblikovnih in M. Pregelj: Pompejansko
vsebinskih značilnosti omizje,
posameznih usmeritev M. Pregelj: Avtoportret;
F. Mihelič: Kvintet;
Z. Kalin: Otroške igre III;
S. Kregar: Po žetvi;
D. Tršar: Človek v času in
prostoru;
J. Savinšek: Portret Mile
Kačič,
J. Savinšek: spomenik
Ivanu Tavčarju,
J. Savinšek: Ženski torzo;
Z. Mušič: Preprosta ograda,
Z. Mušič: Nismo poslednji;
S. Tihec: Akvamobil/
kinetični objekt: križi
Ljubljanska grafična šola
Skupina umetnikov med vojnama, Poznavanje Ljubljanske Ljubljanska grafična šola, R. Debenjak: jedkanica
ki se intenzivno ukvarja z grafiko, grafične šole in njenega ljubljanski Mednarodni Kraška kariatida;
po drugi svetovni vojni vpliva na razmerja z Mednarodnim grafični bienale F. Mihelič: lesorez Mrtvi
nastanek Ljubljanske grafične šole grafičnim bienalom v kurent;
in uveljavitev Mednarodnega Ljubljani, zavest o kakovosti M. Maleš: monotipija
grafičnega bienala v Ljubljani; in pomenu slovenske grafike Makedonke;
kakovost in pomen slovenske v svetovnem merilu M. Pogačnik: jedkanica
grafike v svetovnem merilu; vodilni Pomladna svečanost;
predstavniki Božidar Jakac, Riko L. Spacal: lesorez Kraški
Debenjak, Miha Maleš, Marjan portal;
Pogačnik, Lojze Spacal, France J. Bernik: barvna jedkanica
Mihelič in Janez Bernik in akvatinta Pismo
Nastop neoavantgard
Skupina OHO kot neoavantgarda Zavest o delovanju in Neoavantgarda, OHO (Milenko Matanović):
šestdesetih let; sočasnost z razsežnostih hepening, performans, Žito in vrvica;
evropskimi umetnostnimi tokovi, neoavantgardne skupine neokonstruktivizem OHO (Marko Pogačnik):
podiranje tradicionalnega statusa OHO Mavčni odlitki stekleničk in
galerijske umetnosti s hepeningi, drugih predmetov;
performansi, javnimi nastopi; D. Tršar: svetlobni objekt
neokonstruktivizem SO IV
Premik iz modernizma v postmodernizem
Pojav nove podobe kot prevlade Zavest o novi podobi kot Nova podoba, Ž. Marušič: Uspavanka ali
figuralike nad abstrakcijo; skupina premiku iz modernizma v postmodernizem, tri krave za štiri;
Irwin kot retroavantgarda postmodernizem in o retroavantgarda, E. Bernard: Istrski
osemdesetih in devetdesetih let z procesih v sodobni umetnosti prostorske instalacije, palimpsest;
značilnim uporabljanjem in videoumetnost, J. Slak Đoka: Povšetova
navajanjem zgodovinskih večmedijska umetnost mast bi fri;
avantgard (retroprincip, Irwin: Kapital
eklekticizem, uprizarjanje
ideologije); procesi v umetnosti
devetdesetih let in sodobna
umetnost, ambientalni umetniški
projekti, umetniški projekt spaja
različne medijske prakse (pomen
tehnologije)
4.7 Izbor temeljnih spomenikov
Pri nalogah odprtega, esejističnega tipa, to je v delu B obeh izpitnih pol, je na voljo ta izbor temeljnih
spomenikov.
Izpitna pola 1 – del B
1. Situla z Vač, ok. 500 pr. n. št.
2. Partenon, Atene, 447–432 pr. n. št.
3. Miron, Metalec diska, ok. 450 pr. n. št.
4. Panteon, Rim, 118–125
5. Cerkev San Vitale, Ravena, 526–547
6. Cerkev Saint-Sernin, Toulouse, ok. 1080–ok. 1120
7. Zahodni portal cerkve Saint-Lazare, Autun, 1130–1135
8. Cerkev Notre-Dame, Reims, 1211–konec 13. stoletja
9. Giotto, Kapela Scrovegni, Padova, 1303–1305
10. Sijajni horarij vojvode Berryjskega (meseca januar in maj), 1413–1416
11. Romarska cerkev na Ptujski Gori, ok. 1398–ok. 1420
12. Poslikava oboka prezbiterija cerkve v Mirni (tip kranjskega prezbiterija),
1463–1465
13. Donatello, David, ok. 1440
14. Sandro Botticelli, Pomlad, ok. 1478
15. Jan van Eyck, Portret Arnolfinijev, 1434
16. Donato Bramante, Tempietto, Rim, po 1502
17. Michelangelo, Mojzes, 1513–1515
18. Leonardo, Zadnja večerja, 1495–1498
19. Rafael, Atenska šola, 1508–1511
20. Michelangelo, strop Sikstinske kapele, 1508–1512, in Poslednja sodba,
1536–1541
21. Tizian, Assunta, 1516–1518
22. Albrecht Dürer, Avtoportret v krznenem plašču, 1500
23. Giambologna, Merkur, 1580
24. Celjski strop, ok. 1600
Izpitna pola 2 – del B

25. Gian Lorenzo Bernini, Zamaknjenje sv. Terezije, 1647–1652
26. Caravaggio, Poklicanje sv. Mateja, 1599–1600
27. Peter Paul Rubens, Ugrabitev Levkipovih hčera, 1617–1618
28. Rembrandt, Nočna straža, 1642
29. Diego Velázquez, Las meninas, 1656
30. Andrea Pozzo, Stolnica v Ljubljani (poslikava Giulio Quaglio), 1701–1706
31. Francesco Robba, Vodnjak treh kranjskih rek, Ljubljana, 1743–1751
32. Jacques-Louis David, Prisega Horacijev, 1784
33. Eugène Delacroix, Sardanapalova smrt, 1827
34. Gustave Courbet, Pogreb v Ornansu, 1849–1850
35. Ivana Kobilca, Poletje, 1889–1890
36. Claude Monet, Impresija, vzhajajoče sonce, 1872
37. Ivan Grohar, Sejalec, 1907
38. Vincent van Gogh, Zvezdna noč, 1889
39. Auguste Rodin, Meščani Callaisa, 1884–1889
40. Walter Gropius, Bauhaus, Dessau, 1925–1926
41. Le Corbusier, Notre-Dame-du-Haut, Ronchamp, 1950–1955
42. Jože Plečnik, NUK, Ljubljana, 1936–1941
43. Pablo Picasso, Guernica, 1937
44. Marcel Duchamp, Fontana, 1917
45. Vasilij Kandinski, Kompozicija IV, 1911
46. Henry Moore, Kralj in kraljica, 1952–1953
47. Marc Rothko, Številka 8, 1952
48. Marij Pregelj, Pompejansko omizje, 1962
49. Irwin, Kapital, 1990
5 PRIMERI NALOG ZA PISNI IZPIT*
5.1 Naloga polodprtega tipa

1. Slovensko slikarstvo in kiparstvo 20. stoletja
1.1. Katera umetnostna smer 20. stoletja je predstavljena s slikama 1 in 2? Navedite dve njeni
značilnosti.
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
(3 točke)
1.2. Avantgardna gibanja v prvi polovici 20. stoletja na Slovenskem so vezana na ozek krog
ustvarjalcev. Oglejte si sliki 3 in 4 ter opredelite, kateri avantgardni smeri sta predstavljeni, pri
vsaj eni pa dopišite tudi avtorja likovnega dela.
Slika 3: ______________________________________________________________________________
Slika 4: ______________________________________________________________________________
(3 točke)
1.3. V šestdesetih letih 20. stoletja so se na Slovenskem obudila avantgardna gibanja, ki jih zaradi
razlikovanja od avantgard pred drugo svetovno vojno imenujemo neoavantgarda. Ob slikah 5 in 6
poimenujte osrednjo neoavantgardno skupino tega časa ter opišite dve značilnosti njenega
ustvarjanja.
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
(3 točke)
1.4. Uveljavitev modernističnih stremljenj je po drugi svetovni vojni v likovni umetnosti odsevala tudi v
kiparstvu. Oglejte si slike 7, 8 in 9 ter navedite tri novosti v kiparskem oblikovanju tega časa.
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
_____________________________________________________________________________________
(3 točke)
* Vse slike so v barvni prilogi.
1.5. Povežite imena kiparjev z njihovimi deli, predstavljenimi na slikah 7, 8 in 9. Na črte poleg imen
zapišite številke del, ki jim pripadajo.
Drago Tršar – slika št. ________

Zdenko Kalin – slika št. ________
Jakob Savinšek – slika št. ________
(3 točke)
Slika 2
(Vir: S. Bernik idr.: Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem,
Moderna galerija, Ljubljana 1986)
Slika 1
(Vir: http://zerogravity.mg-
lj.si/slo/telo/pilon4.htm. Pridobljeno: 13. 6.
2013.)
Slika 4
(Vir: S. Bernik idr., Umetnost na Slovenskem od prazgodovine do
danes, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998)
Slika 3
(Vir: S. Bernik idr., Umetnost na Slovenskem od
prazgodovine do danes, Mladinska knjiga,
Ljubljana 1998)
Slika 5 Slika 6
(Vir: S. Bernik idr., Umetnost na Slovenskem od prazgodovine (Vir: http://www.digitizing-ideas.hr/. Pridobljeno: 13. 6. 2013.)
do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998)
Slika 8
(Vir : S. Bernik idr., Umetnost na Slovenskem, Mladinska knjiga,
Ljubljana 1998)
Slika 7
(Vir : S. Bernik idr., Umetnost na Slovenskem,
Mladinska knjiga, Ljubljana 1998)
Slika 9
(Vir : S. Bernik idr., Umetnost na Slovenskem, Mladinska knjiga,
Ljubljana 1998)
Rešitev in navodila za ocenjevanje
Naloga Točke Rešitev Dodatna navodila
1.1 1 
ekspresionizem
2 dve od: Za 1 pravilno rešitev 1 točka.

Notranje, psihično doživljanje sveta se izrazi na zunanjosti
človeških postav.

Slikanje s hitrimi, dramatičnimi, ekspresivnimi potezami.

Groba stilizacija oblik, ki izražajo močna čustva, kot odziv
na napoved in grozote prve svetovne vojne.

Neobičajne kompozicije in nenaravno preoblikovana
telesa.

Intenzivne barve.
Skupaj 3

1.2 1 
slika 3 – konstruktivizem
1 
slika 4 – nadrealizem
1 ena od:

Avgust Černigoj (slika 3)

Stane Kregar (slika 4)
Skupaj 3

1.3 1 
skupina OHO
2 dve od: Za 1 pravilno rešitev 1 točka.

Umetniški predmet ni več nujni plod umetnikovega
ustvarjalnega dela, nadomestijo ga readymades,
hepeningi in performansi ali dela v naravi (landart).

Meje med posameznimi zvrstmi umetnosti niso več jasne,
v likovno umetnost se vključujeta književnost in gledališče.

Umetniki želijo prestopiti iz ateljejev in galerij v javni
prostor, med ljudi, pa tudi v krajino, v naravo.

Spremenijo se odnosi med umetnikom, umetniškim delom
in občinstvom, ki postane bolj vključeno v umetniško delo.

Umetnina ni več zgolj estetski predmet, ampak postane
bolj družbeno pogojena.

Značilna je uporaba novih neobičajnih materialov: zemlje,
kamenja, stekla, papirja, vrvi ...

Zelo pomembna postane foto- in videodokumentacija, ki
lahko nadomestita umetniško delo.
Skupaj 3

1.4 3 tri od: Za 1 pravilno rešitev 1 točka.

V ospredju je izrazito oseben likovni izraz, ki ga oblikuje
vsak posamezen avtor.

Človeška telesa so prikazana poenostavljeno, detajli so
opuščeni, včasih so okrnjene tudi telesne oblike.

Figure so velikokrat geometrično stilizirane ali pa imajo
ekspresivno razgibano površino.

Realne oblike prehajajo v abstraktne.

Kiparji raziskujejo abstrakten odnos med izbočeno in
vbočeno obliko, med praznino in polnostjo.

Kiparji na novo razmišljajo o tradicionalnih temah, kakršen
je akt, pa tudi o sodobnih figuralnih izzivih, npr. kako
upodobiti razosebljenost posameznika v množici.

Značilni so raznovrstni materiali in raznovrstna obdelava
kiparskih površin.
1.5 1 
Drago Tršar – slika 9
1 
Zdenko Kalin – slika 7
1 
Jakob Savinšek – slika 8
Skupaj 3
5.2 Naloga odprtega tipa

Oglejte si umetniško delo na slikah 1, 1a in 1b in ga predstavite:
1. Zapišite ime umetnika ali skupine (razen če gre za anonimnega umetnika ali anonimno skupinsko
delo), naslov umetniškega dela (pri arhitekturi pa njegovo ime in kraj, kjer stavba stoji), vsaj
približen čas nastanka, tehniko ali material, približno velikost in delo slogovno opredelite.
(4 točke)
2. Razčlenite oblikovne značilnosti dela (oblikovanje telesnosti, oblikovanje prostora (perspektiva),
kompozicija, barve, svetloba, tekstura …; pri kiparstvu in arhitekturi še prostornina, masa,
struktura ...) tudi glede na njegove materialne značilnosti in posebnosti v tehnično-obrtni izvedbi.
(3 točke)
3. Razčlenite vsebinske značilnosti dela (ikonografski motiv, tema, sporočilo …).
(3 točke)
4. Navedite okoliščine nastanka umetnine, umetniške vplive in pomen za umetnost.
(3 točke)
5. Primerjajte delo na slikah 1, 1a in 1b s tistim na slikah 2, 2a in 2b glede na vsebino, obliko in
vplive na njegov nastanek ter mlajše arhitekte. (To vprašanje se spreminja glede na izbiro
umetniških del.)
(4 točke)
6. Primerjalno opredelite svoj odnos do obeh del.
(2 točki)
7. Kandidat lahko pridobi dodatno točko za celostni vtis besedila.
(1 točka)
Skupaj 20 točk
Odgovarjajte tako, da navajate elemente naloge v zaporedju, danem v vprašanjih. Besedilo oblikujte v
smiselno povezanih povedih. Izogibajte se splošnim opredelitvam. Besedilo naj bo dolgo od 200 do
350 besed (približno od 1–3 strani).
Slika 1b
Slika 1a (Vir: http://followthecreative
path.blogspot.com/2011/06/b
(Vir: http://www.faltplatte.de/t3/ index.php auhaus.html. Pridobljeno: 9.
?id=387&L=1. Pridobljeno: 9. 5. 2013.) 5. 2013.)
Slika 1
(Vir: http://openbuildings.com/buildings/bauhaus-
profile-2572#!buildings-media/3. Pridobljeno: 9. 5.
2013.)
Slika 2b
(Vir: http://www.shafe.co.uk/
art/. Pridobljeno: 27. 11.
2013.)
Slika 2 Slika 2a
(Vir: http://fr.wikipedia.org. (Vir: http://profblanchardclass.blogspot.com/
Pridobljeno: 27. 11. 2013.) 2011/03/gothic-art.html. Pridobljeno: 27. 11. 2013.)
Navodila za ocenjevanje
Navodila za ocenjevanje so pripravljena v skladu s poglavjem 3.2 »Tipi nalog in ocenjevanje« in z
merili ocenjevanja posameznih delov izpita, ki so objavljena v poglavju 3.3.2.
Skupno število točk: 20
Primer rešitve
EO Rešitev
1 štiri od:

Walter Gropius

Bauhaus

1925–26

steklo, jeklo, beton

stavba velikih mer

Dessau, Nemčija

modernizem, funkcionalizem
2 tri od:

Šolsko poslopje sestavljajo trije veliki med seboj povezani stavbni bloki. Deli stavbe so premišljeno
razdeljeni po dejavnostih, ki bi v njih potekale. Vsakega od njih je arhitekt oblikoval drugače.
Kompozicija je izrazito asimetrična.

Celoto sestavljajo: povsem stekleno trinadstropno krilo z delavnicami, s strogimi vrstami oken členjen
trinadstropni blok, namenjen poklicni šoli, in petnadstropni stolpič s študentskimi sobami, ki z
izstopajočimi balkoni daje kompleksu grafični poudarek. Dvonadstropni most s prostori za administracijo
povezuje delavniški blok s šolskim. Enonadstropna stavba z dvorano, odrom in jedilnico povezuje
delavniško krilo z dijaškim domom.

V celotnem kompleksu prevladujejo svetli toni, ki ustvarjajo oster kontrast s kovinskimi okviri v temni barvi.

Tehnološko je stavba najsodobnejša gradnja tistega časa: skelet je iz armiranega betona s polnilom iz
opeke, stropi so v pritličju dežnikasto odprti, ravne strehe so pohodne. Gradnja ne skriva svoje
konstrukcije.

Z železobetonom in steklom je Gropius ustvaril novo pojmovanje stene: okenska stena ne deluje več kot
stena, ampak le kot klimatska pregrada med notranjščino in zunanjščino. Oba prostora povezuje, ne
ločuje.

Na vogalih se steklene površine stikajo brez vmesnega nosilca. Stene nimajo več nosilne funkcije,
ampak so to prevzele jeklene ali betonske mreže.

Horizontalne in vertikalne linije so v ravnotežju. Stavba je utelešenje modernih idealov industrijske
estetike: oblike so preproste, geometrične, prostori pa oblikovani kakor pri enostavnem sestavljanju
kvadrov.
3 tri od:

Če gledamo poslopje iz zraka, je podobno letalskim propelerjem, ki so jih izdelovali v bližini Dessaua.
Propeler je bil novost v industrijski revoluciji in zato so ga kot motiv prevzeli številni moderni umetniki.

Osnovna struktura stavbnih kril vsebinsko sledi delovanju šole. Vsaka enota ima svojo funkcijo.

Stavba odseva program šole, ki je poudarjal prepletenost obrtniškega in umetniškega dela, pisarniški del
pa deluje kot komandni most med enotami.

Delavnice so v popolnoma zastekljenem delu, to pa zagotavlja dobre možnosti za delo. Torej oblika
sledi funkciji, kar je zagovarjal funkcionalizem.

Pisarniški del povezuje posamezne enote stavbe.

Steklena stena več ne ločuje, ampak povezuje zunanjost in notranjost brez pregrad.

Stene postanejo zavese, ki le varujejo notranjščino pred dežjem, mrazom in hrupom.

Vsi elementi gradnje odsevajo novo industrijsko estetiko.
4 tri od:

Arhitekt stavbe Walter Gropius je bil direktor te šole za oblikovanje. Stavba je prelomnica v razvoju
moderne arhitekture – uporabljeni so novi materiali (steklo, beton, jeklo) in uresničeno modernistično
vodilo, da oblika sledi funkciji. Tako imenovani funkcionalizem se je kmalu zelo razširil po vsej Evropi in
Severni Ameriki.

Bauhaus je iznašel novo industrijsko estetiko, kar je vplivalo na industrijsko vnaprej izdelane elemente,
ki so jih nato uporabili za gradnjo stavb. To je vodilo v njihovo tipiziranje.

Bauhaus je iznašel tudi nove pedagoške načine poučevanja umetniških predmetov, ki jih take in
podobne šole uporabljajo še danes.

Umetniki, ki so se šolali na Bauhausu, naj bi s kakovostno oblikovanimi industrijskimi izdelki ustvarjali
boljšo družbo.

Industrijska proizvodnja kakovostno oblikovanih izdelkov je izdelke pocenila in tako so bili dostopnejši
širšemu krogu.

Med učitelji je bila vrsta pomembnih umetnikov tistega časa. Bauhaus je bil ustanovljen leta 1919 v
Weimarju, a zaradi političnih zaostritev so šolo preselili v Dessau.

Leta 1932 so nacisti šolo zaprli, Laszlo Moholy-Nagy pa jo je 1937 (New Bauhaus) odprl v Chicagu.

Stavba Bauhausa je z drzno uporabo stekla v obliki velikih prosojnih površin, jasno prostorsko členitvijo
in funkcionalno ureditvijo celote ter domišljeno sintezo arhitekture, notranje opreme in pohištva postala
paradigma modernega gibanja.

Na to arhitekturo so vplivale tudi sočasne avantgarde v slikarstvu, kakršna sta ekspresionizem in
kubizem.
5 štiri od:

Prvo delo je javna oz. profana stavba (šolsko poslopje), drugo delo je sakralna stavba.

Prvo delo je šola, stavba za izobraževanje, drugo delo pa je namenjeno hranjenju dragocenih relikvij,
opravljanju božje službe in zbiranju vernikov.

Obe stavbi sta bili poleg osnovne funkcije namenjeni tudi zbiranju in druženju ljudi.

Prva arhitektura je sestavljena iz več stavb, druga pa je enotna, homogena stavba.

Prva stavba je prilagojena človeku in njegovemu kvalitetnemu bivanju, druga stavba pa poudarja
teološko idejo o dvigovanju duše k Bogu.

Obe stavbi sta skeletni gradnji; pri prvi je osnovni material armirani beton, pri drugi pa kamen; nobena
arhitektura ne skriva svoje konstrukcije.

Obe arhitekturi imata velike »steklene stene«.

Prva arhitektura je brez dekorja, druga pa je polna dekoracije in arhitekturne plastike.

Modernizem je težil k industrijsko predizdelanim elementom, gotska gradnja pa je temeljila na
sodelovanju številnih rokodelskih profilov.

Gropius je korenito prekinil s tradicijo, gotska katedrala pa temelji na romanski arhitekturi.

Obe arhitekturi sta imeli močan vpliv na mlajše arhitekte: Gropius na predstavnike mednarodnega sloga,
ob gradnji katedrale pa se je izoblikovalo več stavbnih mojstrov in kiparjev, ki so svoje znanje uporabili
pozneje pri svojem delu.
6 Kandidat primerjalno opredeli svoj osebni odnos do umetniških del iz naloge z utemeljitvijo.
7 Celostni vtis besedila
6 UMETNOSTNOZGODOVINSKI PRAKTIKUM
Notranji del izpita omogoča izbiro različnih oblik umetnostnozgodovinskega praktikuma oziroma
kandidatovega neposrednega stika z umetniškim delom in umetnikovim ustvarjalnim procesom.
Umetnostnozgodovinski praktikum predvideva srečanje z umetnostnimi spomeniki in umetnostnimi
celotami na terenu (v odprtem okolju ali v galerijah/muzejih) in obisku vodilnih razstav ter v umetniških
ateljejih.
Umetnostnozgodovinski praktikum kandidati opravijo pod učiteljevim vodstvom v okviru pouka.
Raziskovalna naloga lahko nadomesti umetnostnozgodovinski praktikum v skladu s pravili o
priznavanju raziskovalnih nalog, ki jih je sprejela DK SM.
6.1 Namen
Umetnostnozgodovinski praktikum:
 izpopolnjuje in dopolnjuje znanje, pridobljeno pri pouku;
 omogoča, da kandidat izrazi svoje dodatno znanje in spoznanja,
pridobljena pri raziskovalnem delu;
 kandidatu omogoča izražanje čustvenega in večplastnega odnosa do
umetniškega dela.
6.2 Vsebina
Vse oblike umetnostnozgodovinskega praktikuma pripravi učitelj, kandidati pa pri tem dejavno
sodelujejo. Tema ogledov mora biti povezana z izpitnimi vsebinami iz kataloga, predvsem z območja
Slovenije.
Učitelj oceni dejavnost kandidatov pri:
 pripravah na umetnostnozgodovinski praktikum (zbiranje gradiva, priprava
referata),
 predstavitvi na terenu (poročilo, referat, terensko delo),
 poročilu o poteku umetnostnozgodovinskega praktikuma, iz katerega je
razvidno, da je kandidat v celoti spremljal dogajanje.
6.3 Navodila za pisanje poročil

Poročilo zajema pripravo (viri, sekundarno gradivo itd.), besedilo predstavitve in zaključno vrednotenje
umetnostnozgodovinskega praktikuma na izbrano temo.
6.3.1 Splošna navodila

Sestavni deli: naslovna stran, kazalo vsebine, besedilo (od 5–7 strani oziroma od 9.000–13.000
znakov s presledki), literatura in viri, slikovna priloga.
Besedilo naj bo:
 oblikovno in jezikovno pravilno;
 obojestransko poravnano;
 s standardnimi robovi (25 mm);
 v pisavi Times New Roman, velikost črk 12, razmik 1,5 vrstice;
 naslovnica naj bo oblikovana tako:
Kandidatova predstavitev na terenu naj traja od 10 do največ 15 minut.
6.3.2 Končne opombe in bibliografija

Besedilo mora biti opremljeno s končnimi opombami, ki vsebujejo tako sklice na literaturo in vire kakor
tudi pojasnila, ki v glavno besedilo ne sodijo. Sklici na literaturo so v opombah okrajšani in so v celoti
navedeni v kumulativni bibliografiji na koncu besedila.
Izjema so citati standardiziranih besedil, kot so Sveto pismo, latinski in grški avtorji idr., ki jih navajamo
v besedilu (glej pogl. 6.3 3 Navajanje standardiziranih besedil).
► Navodila za sklice na literaturo in vire v končnih opombah

Sklici v končnih opombah morajo biti zaradi preglednosti vedno okrajšani, tako da jih lahko bralec hitro
najde v kumulativni bibliografiji (v abecednem seznamu na koncu poročila). Če v isti opombi navajamo
več različnih del, so ti sklici med seboj ločeni s podpičjem.
Priimek avtorja v kapitalkah, leto izdaje, citirane strani (in ne strani celotnega obsega članka).
Primeri:
ŠUMI 1954, p. 11.
BORIĆ 2016, pp. 12–14.
SUMMERS 1977, pp. 342, 345, 356–370.
PIRKOVIČ – MIHELIČ 1997, p. 20.
CURTIS 2010, p. 8; VIGNJEVIČ 2009, pp. 290–292.
BASSETT 2003.
► Navodila za zapis posameznih bibliografskih enot z zahtevanimi bibliografskimi
podatki v kumulativni bibliografiji
Knjiga
Ime in priimek avtorja (priimek s kapitalkami), naslov v kurzivi. Podnaslov v kurzivi, številka zvezka, če
gre za izdajo v več delih, kraj v tisti jezikovni različici, v kateri je natisnjen v publikaciji, in leto izdaje.
Primeri:
Nace ŠUMI, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954.
Jelka PIRKOVIČ – Breda MIHELIČ, Secesijska arhitektura v Sloveniji,
Ljubljana 1997.
Članek oziroma del publikacije
a. članek v reviji
Ime in priimek avtorja (priimek s kapitalkami), naslov članka, naslov revije v kurzivi, letnik z rimskimi
številkami/zvezek z arabskimi številkami, leto izdaje (pri časopisu datum izdaje), strani (celotna
paginacija in ne le citirane strani).
Primeri:
David SUMMERS, Contrapposto: Style and Meaning in Renaissance Art,
The Art Bulletin, LIX/3, 1977, pp. 340–341.
Renata KOMIČ, Stroj in Tominc malo po francosko, Bilten Slovenskega
umetnostnozgodovinskega društva, 4, 2009,
http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-4-2009/297-raziskave/144-
renata-komi-stroj-in-tominc-malo-po-francosko (10. 10. 2018).
b. članek v zborniku
Ime in priimek avtorja (priimek s kapitalkami), naslov članka, naslov zbornika v kurzivi (urednik),
številka zvezka, če je izdaja v več delih, kraj in leto izdaje (zbirka), strani (celotna paginacija in ne le v
opombah citirane strani).
Primeri:
Laris BORIĆ, Patron Saints and Respective Cult Areas in Service of
Political Propaganda and the Affirmation of Communal Identity: Case of the
Dalmatian Town of Zadar in Mediaeval and Early Modern Period,
Arhitekturna zgodovina. Arhitektura in politika (ed. Renata Novak
Klemenčič), Ljubljana 2016, pp. 9–22.
William J. R. CURTIS, Preface, Edvard Ravnikar: Architect and Teacher
(edd. Aleš Vodopivec, Rok Žnidaršič), Wien – New York 2010, pp. 7–8.
c. članek v knjigi drugega avtorja
Ime in priimek avtorja (priimek s kapitalkami), naslov članka, in: ime in priimek avtorja knjige, naslov
knjige, številka knjige, če je izdaja v več delih, kraj in leto izdaje, strani.
Primeri:
France STELÈ, Srednjeveška umetnost v Kranju, in: Josip Žontar,
Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, pp. 115–150.
Tomislav VIGNJEVIĆ, Wölfflinovi temelji sloga in oblike, in: Heinrich
Wölfflin, Temeljni pojmi umetnostne zgodovine. Problem razvoja sloga v
novejši umetnosti, Ljubljana 2009, pp. 289–303.
d. geslo v znanstvenem leksikonu ali enciklopediji
Ime in priimek avtorja (priimek s kapitalkami), s. v. naslov gesla, naslov leksikona, enciklopedije ipd. v
kurzivi, številka zvezka, kraj in leto izdaje, strani.
Primeri:
France STELÈ, s. v. Robba, Francesco, Allgemeines Lexikon der
bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, XXVIII, Leipzig 1934,
p. 412.
Richard BASSETT, s. v. Plečnik, Jože [Josef], Grove Art Online (2003),
http:////www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/978188444605
4.001.0001/oao-9781884446054-e-7000068122 (10. 10. 2018).
► Navodila za seznam bibliografije

V kumulativni bibliografiji na koncu poročila morajo biti navedena vsa dela citirana v opombah, ki
spremljajo besedilo. Razvrščena morajo biti po abecedi (priimek avtorja ali naslov dela, če avtor ni
naveden). V primeru večjega števila razprav istega avtorja so dela razvrščena po letnici izdaje
naraščajoče. Najprej je navedena uporabljena skrajšava (kot v opombah, toda brez navedbe strani),
nato vsi zahtevani bibliografski podatki.
Primer seznama bibliografije na koncu poročila:
BASSETT 2003
Richard BASSETT, s. v. Plečnik, Jože [Josef], Grove Art Online (2003),
http:////www.oxfordartonline.com/groveart/view/10.1093/gao/978188444605
4.001.0001/oao-9781884446054-e-7000068122 (10. 10. 2018).
BORIĆ 2016
Laris BORIĆ, Patron Saints and Respective Cult Areas in Service of
Political Propaganda and the Affirmation of Communal Identity: Case of the
Dalmatian Town of Zadar in Mediaeval and Early Modern Period,
Arhitekturna zgodovina. Arhitektura in politika (ed. Renata Novak
Klemenčič), Ljubljana 2016, pp. 9–22.
CURTIS 2010
William J. R. CURTIS, Preface, Edvard Ravnikar: Architect and Teacher
(edd. Aleš Vodopivec, Rok Žnidaršič), Wien – New York 2010, pp. 7–8.
KOMIČ 2009
Renata KOMIČ, Stroj in Tominc malo po francosko, Bilten Slovenskega
umetnostnozgodovinskega društva, 4, 2009,
http://www.suzd.si/bilten/arhiv/bilten-suzd-4-2009/297-raziskave/144-
renata-komi-stroj-in-tominc-malo-po-francosko (10. 10. 2018).
PIRKOVIČ – MIHELIČ 1997
Jelka PIRKOVIČ – Breda MIHELIČ, Secesijska arhitektura v Sloveniji,
Ljubljana 1997.
STELÈ 1934
France STELÈ, s. v. Robba, Francesco, Allgemeines Lexikon der
bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, XXVIII, Leipzig 1934,
p. 412.
STELÈ 1939
France STELÈ, Srednjeveška umetnost v Kranju, in: Josip Žontar,
Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, pp. 115–150.
SUMMERS 1977
David SUMMERS, Contrapposto: Style and Meaning in Renaissance Art,
The Art Bulletin, LIX/3, 1977, pp. 340–341.
ŠUMI 1954
Nace ŠUMI, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954.
VIGNJEVIČ 2009
Tomislav VIGNJEVIĆ, Wölfflinovi temelji sloga in oblike, in: Heinrich
Wölfflin, Temeljni pojmi umetnostne zgodovine. Problem razvoja sloga v
novejši umetnosti, Ljubljana 2009, pp. 289–303.
6.3.3 Navajanje standardiziranih besedil
Standardizirana besedila, kot so Sveto pismo, latinski in grški avtorji idr., se lahko navajajo v oklepaju
v samem besedilu po ustaljenem načinu številčenja delov besedila. Imena antičnih avtorjev in naslovi
njihovih del naj bodo navedeni v neokrajšani poslovenjeni obliki. Naslove del lahko navajamo tudi v
latinski obliki, če je ta bolje prepoznavna. Številke knjig, spevov, odstavkov, vrstic, verzov naj bodo
zapisane z arabskimi števkami, ločenimi s pikami brez presledka.
Primeri:
2 Mz 13,17–14,31
Ovidij, Metamorfoze 10.471–475.
Livij, Ab urbe condita 1.58.
Avguštin Hiponski, Enarr. in Ps., 102. 9, PL 37, 1323.
6.3.4 Slikovne priloge

V besedilu na reprodukcije v slikovnih prilogah opozorimo tako, da v oklepaju za kratico sl. navedemo
številko reprodukcije.
Podnapisi k slikovnim prilogam naj vsebujejo vse dostopne podatke v tem vrstnem redu:
Zaporedna številka. Ime in priimek avtorja, naslov dela, datacija, tehnika, mere. Kraj, nahajališče, inv.
št. (vir).
Vir slikovne priloge je podatek, ki nam pove, kje ali kako ste reprodukcijo pridobili. Če je optično
prebrana (skenirana) iz publikacije, navajamo citate kot pri literaturi (okrajšano v podnapisu, celotni
citat v bibliografiji). Pri spletnih virih navedemo ime spletnega vira in datum dostopa.
Primeri:
Maks Fabiani, Krisperjeva hiša, 1900–1901. Ljubljana (PIRKOVIČ –
MIHELIČ 1997, p. 74).
Maks Fabiani, Krisperjeva hiša, detajl na cestni fasadi, 1900–1901.
Ljubljana (foto: Miran Kambič).
Mihael Stroj, Luiza Pesjakova, okrog 1855, olje na platnu, 97 x 74 cm.
Ljubljana, Narodna galerija, inv. št. NG S 376 (Narodna galerija / Stalna
zbirka / 1820–1870, https://www.ng-slo.si/en/304/luiza-pesjak-nee-crobath-
mihael-stroj?workId=1707, 7. 11. 2018).
7 KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI
Z Zakonom o maturi in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti je določeno, da kandidati

opravljajo maturo pod enakimi pogoji. Kandidatom s posebnimi potrebami, ki so bili usmerjeni v
izobraževalne programe z odločbo o usmeritvi, v utemeljenih primerih pa tudi drugim kandidatom
(poškodba, bolezen), se lahko glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje prilagodi
način opravljanja mature in način ocenjevanja znanja.3
Možne so te prilagoditve:
1. opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih;
2. podaljšanje časa opravljanja (tudi odmorov; mogočih je več krajših
odmorov) in prekinitev izpita splošne mature po potrebi;
3. prilagojena oblika izpitnega gradiva (npr. brajeva pisava, povečava, zapis
besedila na zgoščenki, zvočni zapis besedila na zgoščenki ipd.);
4. poseben prostor;
5. prilagojena delovna površina (dodatna osvetlitev, možnost dviga mize
ipd.);
6. uporaba posebnih pripomočkov (računalnika, brajevega pisalnega stroja,
ustreznih pisal, folij za pozitivno risanje ipd.);
7. izpit s pomočnikom (npr. pomočnikom bralcem, pisarjem,
tolmačem v slovenski znakovni jezik, pomočnikom za slepe in
slabovidne);
8. uporaba računalnika za branje in/ali pisanje;
9. prirejen ustni izpit in izpit slušnega razumevanja (oprostitev, branje z
ustnic, prevajanje v slovenski znakovni jezik);
10. prilagojeno ocenjevanje (npr. napake, ki so posledica kandidatove
motnje, se ne upoštevajo; pri ocenjevanju zunanji ocenjevalci sodelujejo s
strokovnjaki za komunikacijo s kandidati s posebnimi potrebami).
3
Besedilo velja za vse predmete splošne mature in se smiselno uporablja pri posameznem izpitu splošne mature.
8 LITERATURA
Učbeniki in učna sredstva, ki jih je potrdil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno
izobraževanje, so zbrani v Katalogu učbenikov za srednjo šolo in objavljeni na spletni strani Zavoda
Republike Slovenije za šolstvo www.zrss.si.

M Uzg 2024

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

M Uzg 2024

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Ljubljana 2022

Predmetni izpitni katalog za splošno maturo ◄

Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega izpitnega roka

© Državni izpitni center, 2022

3.1 Shema izpita

► Pisni izpit – zunanji del izpita

Skupaj 180 minut 80 %

► Umetnostnozgodovinski praktikum – notranji del izpita

3.3.1 Deleži taksonomskih stopenj

II. stopnja – pri ocenjevanju razumevanja in uporabe se presoja, kako

III. stopnja – pri povezovanju in samostojnem oblikovanju stališč o pomenu

3.3.2 Merila ocenjevanja posameznih delov izpita

PISNI IZPIT – ZUNANJI DEL IZPITA

7. Celostni vtis besedila (0–1 točka):

UMETNOSTNOZGODOVINSKI PRAKTIKUM – NOTRANJI DEL IZPITA

Pri umetnostnozgodovinskem praktikumu učitelj oceni kandidatovo

Umetnostnozgodovinski praktikum je ocenjen z 20 točkami in predstavlja 20 % skupne ocene.

3.3.3 Končna ocena

4.1 Uvod v umetnostno zgodovino

Opredelitev pojmov: umetnostni Zavest o zgodovinskih Umetnostnozgodovinski Izbrani primeri umetniških

Slikarstvo (z risbo in grafiko)

4.1.3 Analiza umetniškega dela

Oblikovna in slogovna analiza

4.2.1 Umetnost kamene dobe

4.2.2 Umetnost kovinskih obdobij

4.3.1 Umetnost starih kultur

4.3.2 Antična umetnost

► Rimska umetnost na območju današnje Slovenije

4.4.1 Zgodnjekrščanska umetnost

4.4.2 Bizantinska umetnost

4.4.3 Umetnost v obdobju preseljevanja ljudstev

4.4.4 Karolinška in otonska umetnost

Slikarstvo severno od Alp

► POZNA RENESANSA IN MANIERIZEM

► BAROK IN POZNI BAROK/ROKOKO NA SLOVENSKEM

4.6.2 Historični slogi v arhitekturi

► HISTORIČNI SLOGI NA SLOVENSKEM

4.6.3 Inženirska arhitektura

Vpliv in posledice industrijske Poznavanje in razumevanje Industrijska gradnja, J. Paxton: Kristalna

► ROMANTIKA IN BIDERMAJER NA SLOVENSKEM

4.6.6 Začetek modernizma in impresionizem

4.6.10 Arhitektura 20. stoletja

► ARHITEKTURA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

Le Corbusier in začetek mednarodnega sloga

Frank Lloyd Wright in organska arhitektura

► ARHITEKTURA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA

Mies van der Rohe in razširitev mednarodnega sloga po svetu

Danes sožitje različnih usmeritev

► SLOVENSKA ARHITEKTURA 20. STOLETJA

► Arhitektura prve polovice 20. stoletja na Slovenskem

► Arhitektura druge polovice 20. stoletja na Slovenskem

Uveljavitev povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve šole

4.6.11 Slikarstvo in kiparstvo 20. stoletja

► MODERNISTIČNI -IZMI IN DOBA ZGODOVINSKIH AVANTGARD

► SLIKARSTVO IN KIPARSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

► SLOVENSKO SLIKARSTVO IN KIPARSTVO 20. STOLETJA

► Slovensko slikarstvo in kiparstvo prve polovice 20. stoletja

► Slovensko kiparstvo in slikarstvo druge polovice 20. stoletja

Izpitna pola 2 – del B

5.1 Naloga polodprtega tipa

* Vse slike so v barvni prilogi.

Drago Tršar – slika št. ________

Naloga Točke Rešitev Dodatna navodila