Četrtek 16 marca 1922.

D E L »O

talistične produkcije: stroji, železnice, Ije je bito temu precejšen vzrok. Res Vsem svojim socialnim potrebam mora ga orodijia; ampak ustvarila si je pogoje

O agrarnih tezah porotirodi, telegraf in tolefan no dopu­ je, da je kapitalizem, ki se opira pred­ zadostiti ma podlagi produktivnega or­ za njegov razvoj: mani fakturna delav­
ščajo kvarnega ver.itenja malega pro­ vsem na moderno tehniko, razvil dosti ganizma. Mesta dn občine im ajo pravi­ nico. Ne 6tc(jimo H sedaj pred podob­
ducentu. Za takojšnjo udejstvtitev mirni­ bolj industrije, kjer prevladuje ravno co do obstoja te v kolikor zadoščajo nim pojavom v obratni črti? Kapitali­
ma govorijo vsi stvarni podatki kapita­ konstanten kapital (stroji) kakor p« tem zahtevam, to je vi kolikor so obe­ stičen mistem ee razkraja zapušča ue-
Vprašanje zemljiškega dela jo za pro ke dobil od zemlje* . . . «Vsled te de­ listične produkcije. Kapitalizem sam poljedelstvo, k jer prevladuje bolj va­ nem produktivne edaiiiice. broj svojih parasitekih alužabnnkov. —•
letariat, ki hoče pneotsnovaiti sedanji litve uničuje tudi fizično zdravlje mest obstoja poleg drugih starejših gospo- riabilen kapitel (delavci). Nikakor pa “Raizdaljo med mestom in deželo je Marx ne govori le tako: o bankirjih,
gospodarska red, teko iz.va.nred ne važ­ nih delavcev in duševno življenje I darskih ostankov; in njegova žalostna ni res ,da bi razdelitev tudi naj pri mi- treba skrčiti* ta fcomumstiena teza je rentirjih, verižnikih, juristih, direk­
nosti, da ne more stopiti pred vpraša­ kmečkih delavcev* . . . Kapitalistična usoda bo ta, da ne podleže najprvo na tivnejših posestev pomenila tehničen dobila popolnoma jHsno obliko. 2 e mo­ torjih, inepoktorjih, finanoarjih ». t d.
nje socialistične revolucije, če si on ni produkcija razvija torej tehniko in za odkritem polju svojih malogospodar- napredek. To tiditev povzroča optična derna kapitalistična industrija se raz­ Kakor naj se odvrne te elemente oziro­
prej na jasnem o stališču, ki ga im® pleta družaben, produkcijski proces, ob i škili privržencev, ampak v svojih utrje­ prevaja, David, tsi je priboril ravno s vija preko mest; mesta se katejo vodno ma njihov novi pritok? H produktiv­
zavzeti v agrarnem vprašanju. Vse pro enem pa uničuje prvotne izvore sloher nih j«ozicijah v veleindustriji in vele- tem zatrjevanjem svoje neštevne lavo- bolj kot gnezda veriAnikov, poiiajavih nemu delu iz mesta na tvorniao in zem
pagandno in organizajtorično delo II. črnega bogutstva: zemljo in. delavca*. In pasešti in od tu zavzame proletariat rike napram murtozmu. “Parcetoano buržujav, v njili je nakopičen ogromen ljo. In ravno primitivna tehnika' v po­
internacionale se je sukalo večinoma dalje: «Ce tudi gresta veleindustrija in vse postojanke malih producentov. posestvo izključuje že po svoji naravi kontrolni aparat buržoaznega, špeku­ ljedelstvu daje proletariatu mažuioet, da
okoli lijiidustirielneg« delavstva. To še ni industrializirana velokmetija prvotno V tem se pa odražajo elementi ko-| razvoj socialne produktivne moči dela, lativnega gospodarstva, j>oprečno je jo popolnoma obvladia. To je izredne
pogrešek; kajti v resnici se je tudi ka­ v tem narazen, da kvari in uničuje pr­ nuirvistif-nega gospodarstva? Mesto in - 1 tam nad polovico parazitskih elemen­ važnosti, ker se nama bati sabotaže pofl-
pitalizem najbolj razvil v takozvani va bolj delovno moč in torej pri rod no dividualnega dela inora zavzeti social­ socialno ogrodje delu, socialno združi­ tom’. Te elemente mora spravili prole­ burtoazniih tehauikov in v komunistič­
tev kapi ta lov ;tehmririh sredstev) ži­
indnstrielni produkciji in si je ustva­ moč človeka, druga pa bolj direktno no delo; socialno delo jra mora dobiti tariat iz mestne gn ječe im risi zrak, če nem gospodarstvu je nujno potrebno,
ril kot svojega- nasprotnika industriel- pri rodno moč zemlje; nastopata vendar tudi socialna materialno ogrodje (tvor- vinorejo v velikem, progresivno upo­ ne bodlo to najpogubmejši nuijazmi go­ da (kiavstro samo poznia ves produk­
ni proletariat, ki je vsled nakopičenja tudi skupno, ker industrijsko delo v nica, stavba, stroj, moč vode, elektrike, rabo znanosti; pomeni “neskončno raz-
spodarske in socialno domoraiizarije. cijski proces. Socializacij«, industrije Be
v tvernicah imel dosti ugodnejše pogo­ poljedtel&tvu uničuje tudi delavca in skladišča in dr., združena zemlja, živi­ drobijen je produkcijskih sredstev, o- ReTOiuciiionarni proletariat se mora za­ je v Rusiji tudii vsled tega zelo zadr­
je za organizacijo, kakor proletariat za­ industrija in trgovina dajejo poljedel­ no, stroji, skladišča, komunikacijska someliost producenta samega in neiz- 1
poslen pri zemljiškem delu. Grenilo so stvu sredstvo za izčrpavanje zemlje*. nierno potrato delovnih sil.* “Malo po­ vedati, cla je “moralno in etično* sto­ žala ker 90 je buržoazni tehniki saboti­
sredfefcva: železnice, parobrodi, telegraf, sestvo ustvarja na pol izven človeške krat bolj upravičen jih pognati na de­ rali; proletariat sani pa ji ni bil te teh­
j i pa vraliko s tem, da se je vodilo to Iz tega sledi, da ni še nikakor dovolj, telefon, aulc-inobila in dr.); nadalje od­ nično dorasel im si ni mogel ustvariti
propagando in organizacijo tudi v ne­ da sprejme proletariat kapitalistično pravi socialna organizacijo diela pro­ ch^užbe žive« razred kmetov, ki zdru­ lovno fronto, kakor so buli oni upravi­ pravo dcMovnc doeciipiiLne. Tudii parola:
kakem rnd ustni el nem zmislu, češ, da tehniteo strukturo gospodarstva kot dukcijo blaga 3) in jo nadomesti s pro­ žuje vso surovost primitivne druitabne čeni gnHli proletarce in kmete v strel­
Tehnike e treba pllačati! ni zadbriovaita
sta tu dva proletariata, ki nista le po­ podlago komunističnega gospodarstva dukcijo potrebščin; z odpravo blagovne oblike z mukami in trpljenjem civilizj-j ske jarke na bojno fronto. Da nauk iz ker ro tehniki zahtevali tudi .drogah
vršno različna ampak imata tudi bist­ pod svojo upravo, ampak on mora nuj­ produkcije odpade tudli njegova posle­ ranih detel*. «Vsa kritika malega po-! svetovne vojne si mora proletariat do­
veno nasprotne si interese. Pri nas je no tudi delovne razmere delavca v tej dica denar v kHkoi^ni si bodi obliki. sestva ni končno nič drugega kot knti- bro zapomniti. j buržoaznih jpriviilegijov, kar je spravilo
dosti prejšnjih kapitalističnih običajev
bil biv^i HornaJist Tuma, ki je ob vsaki strukturi preobraziti. To bo v komu­ "Vsakorano gospodarstvo, ki proizvaja ka zasebne lastnine, ki zadivujo m ovl- Knuete je treba prepričala, da z raz- na dan.
priliki povdarjal te baje različne to na­ nističnem gospodarstvu tem nujnejše blago je tudi gospodarstvo izkoriščanja ra razvoj poljedelstva*. To so Marxove nunoževonjeon konfinov se razmnožu­
sprotujete si interese. Ampak ta pojav ker se tehnična pneosnova deh neiz­ delovne mori; ampak te le kapitalistič­ večino resnična leze o malem posestni*- jejo tudi konfinarski sodniki, advoka­ Iz kapitalistične produkcije se učimo
je bil v II. inter. spleten. PovdarriJo se merno bolj razširi in posploši, kakor je na produkcija blaga je razvila izkoriš- tvu. Enostaven je tudi, praktičen do­ ti, notarji, davkarji, dacairji. učeni ad­
tudi to, da razvit kapitalizem organizi­
je celo, da Marx v Kapitalu «ni rešil» a- bilo v kapitalističnem režimu. Pri tem čovanje v orjaškem obsegu*. Komunist, kaz. Kakor visoko produktivno delo ministratorji. Posebno adininistratorji1,
ra produkcijo na novem polju, sredi
zaostalega gospodarstva direktno na
grarnegai vprašanja, ali p®, da J? 7M~ pa je fizična stran, delavca' zelo prizade­ ki misli na podlagi blagovne produkci­ sploh, obstoji tudi kmečko delo iz dveh med katere se štejejo kaj radii kapitali­ .podlagi naijnovejrih tehničnih sredatev,
snoval vise svoje teze o tein vprašanju la. «Gotovi duševni in telei-aii pohablje­ je ude jel vi ti komunizem, opravlja Si- faktorjev: delavca m delovnih sredstev sti, povzročajo, da zidar sicer hite zida,
na enostranskem proučevanju angleš­ nosti se ni mogoče izogniti niti pri sifevo delo. Kapitalistično delovno ener (zemlja, orodje, živina, shramba in dr.) a som liito nima; knuet ptenico seje e ne da hi prehodit prej dobo kake inani-
kega poljedelstva. V nemški sociali­ splošni družabni delitvi detla, (v kova­ gijo, ki izhaja iz hrepenenja' po dobič­ ki jih brez zadržka 'lahko nazoveiuo buiduj bel kruh je. Današnja admini­ faikLume produkcije. Zakaj bi ne bilo
stični literaturi, kii je neoporečno k la­ če, kmete, krojače, *kribamte in dr.) ku, mora narodmestiti zavest delovne tudi tehnična, sredstva. Ni je gospodar­ stracija je skoro izključno špekulativ­ mogoče .proletariatu zemljo tako direk­
sična (uzonia) literatura 11 . internacio­ ampak manufakturna delitev dela (n. obveznosti. tno organizirati? Res, to hi bilo skoro
ske panoge v poljedelstvu, kj.er bi so nega znaritjtH, .pioletariat mora razviti dvojbeno, ker revolucionaren pokiret
nale nahajamo r*®un Kautsky-a, ki pr. da človek samo žaga) je porodila ta- Medsebojne odm;Saje a.«cira.nih de­ dote tehnična sredstva bolje uporabiti pix«l vtsem ,pnoidukttivno stran gospodar
nam podaje nekako evolunionarno me­ kozvamo industrielno patologijo* . . . . lavcev uravnava normirani delovna pni individualnem kakor pa pri social­ stva, potem ae administracija sama od privede vsled sabetate kapitalistično
todo za kupita! i«ac.ijo poljedelstva in »Delo na strojih kvari zelo živce, ne čas, ki je-najenostavnejše in na.jtočnej- nem obdelovanju; in soj se tudi v o- sebe razblini. Na mesto knjiženo kon­
miglefih slojev neizogibno da zastoja
.poznejši njen prebod v socializem, o­ dopušča mišicam .svobod nega, vsest ran­ gospodanskega življenja. Proletariat ra­
še merilo socialnega -i) dela bodisi v k ro’-ju socialnega obdelovanja lahko trole uve ati 'lahko stvarno, šablonsko
gromno večino drugih pisateljev, pred skega gibunja in zatira nju je vsako svo­ tvornici ali na zemlji. Akordno delo je razveja popolnoma nenuaLeno tudi indi­ kontrolo v skladiščih pri delu v tvor- di tegu te nič ne izgubi; komunizem bo
vsemi Davida, ki zagovarjajo in ute­ bodno telesno in dutevoo delovanje*. treba kol. princip k ra tikoma to zavreči vidualna uporaba. Setov, žetev in vsa- nicah in na zemlji. Delovna dioPnosti sicer ricniet na ogrodju dosedanjih teh­
m eljuj^ 0 v mnogih panogah agrarne­ Mi titamo v »Kapitalu* dolgo odstavke, in je uporabljati le kot eventualno dis­ korteio drugo dete gre lažje izpod rok in upravičemosti se kontrolirajo izven
ničnih pridobitev, unijrak on reši pred­
ga gospodarstva potrebo male produk­ kjer se opisuj« fižiten propad delavca ciplinarno sredstvo proti sabotažnim pri socialnem obdelovanju; živina, ki je produkcijskega organizma potom de­ vsem svojo bistveno nalogo 8 tem, da
cije. ki je baje v več ozirih tudi tehnič­ vsled sedenjih delovnih razmer. So kategorijam, du se vzdrži normalno in­ gjiaivtua tehnično sredstvo pri primitiv­ lavske knjižice. «ustvari jacuie odnašaj e med l judmi
no naprednejša. Posebno Davlid misli, različne kemične industrije (živo sre­ tenzivnost (srčnost) dela. Deloma na­ nem gospodarstvu se z dosti manjšim kot delavci in sfcor kot socialnimi de­
de si je s svojimi izvajanji zaslutil po bro, fosfor in dr.) kjer so zaposleni de­ grada »a ravna po danih razmerah us­ ilmdinom redu v zadružni obliki, kakor Kmet mora vedeti, da kot mali pro­ lavci med' seboj*; to pa lahko doeote na
ceni tovori ke. lavci obsojeni brezizjemno v prezgod­ trezajoč fizičnim potrebam delavcev pa posamezno; tudi se jo lahko dosti ducent mora stopiti kot prodajalec alti jiabatirani tvonniici, kakor oa združeni
Vendar s hladno vestjo lahko trdi­ nji grob. In1 sidoh ie samo delo v zapr­ (seveda brez denarnega razcenjovanja). bolj uspetoo uporabi pri delu. P hp, — lurpovatec v cirkulacijskt proces; s tem zemlji, pa naj le pravijo Otto Bauerji,
mo, da je vsa ta literatura II. interna­ tem1 (in zaprašenem) prostoru — kar Oči vidno bo komunistična produkcija in tu lezi optična prevara — mi vidimo potrati mnogo časa in provzroča mno­ da bi bilo to “bolj po redovnih predpi­
cionale o agrarnem vprašanju (in tudi je pni 'industrijskem delu reden pojav že vsled svojih produktivnih organiz­ večkrat malo posest dosti bolje obde­ go nezadovoljnosti. S svojo nedolžno sih, kakor pa po gosipodarskuh princi­
druga) zaostala daleč, za Moncovb, pa — zelo škoduje človeškemu zdravlju. mov (tvomice, zdrutena zemlja) pro­ lano, kiakeir velieposest; ampak to nika­ špekulacijo pa redi cela gnezda ne­ pih*. če anarhist Enrico MaMesta na
naj so Sd tudi nekateri domišljali, da Človek je dobesedno otrok siolnca in po­ dukcija v masah; temu bo odgovarjala kor ne pohaja iz tehničnih pnednoeti1, sramnih, oderuških špekulantov. S cir­ vprašanje, kaj bo te zmanjka Čila, od­
ga oelo prekašajo. Utemeljenost, Marko­ trebuje Stotega zraka, kakoir riba vo­ vsJlecl komunikacijskih organizmov (že­ pač pa vsled tega, ker zatrati mali pro­ kulacijo blaga povzroča airkuliacijo de­ govarja, da bo treba vzeti topa!© v roke
vih izvajanj je potrdila in opravičila de; treba1 je da tucli živi in dela v ta­ leznice, parobrodi, automobili) direk­ ducent za obdelovanje »svoje* ziemlje, narja; vadn^ajo armado bančnih direk­ in je sejati, je to zelo proletarska rervo-
tudi praktična skušnja ruske revoluci­ kih pogojih. Kako pa higijenizdramo tna aprovizacija v masah; spričo tega jo ogromnega madčloveškega dela. A ena­ torjev, vioeidirektiorjev, škribantov, ren lucioiltirna metoda in proletariat pred­
je. Ruska revolucija je nadomestila so­ najenostavnejše in najuspešnejše indu- vsakorteva produkcija v malem le go­ ko delovna intenzivnost mora dati svoj tirjeg, boraijancov. vsem komunist so jo mera oprijeti so­
cialističen simbol II. internacionale strieliuo delo? Z zdravniškimi recepti spodarsko krošrujarstvo in distribucija Vsem svojim sociulniim potrobam ma da obrani revoluicitonaniue pridobit­
dvakratni pridelek pri socialnem obde­ mona proletariiat zadoščati na podlagi ve proti sabotirajoči burioaziji. To je
(kladivo v rokah združenega industri- gotovo ne! T i niso vspričo sol nca in či­ v malem nesmiseln kontraband.
elnega proletariata) s komunističnim stega zraka izdatnejši od srednjeveške lovanju, kakor pa pri individualnem. produktivnih organizmov, ki se morajo priprosta obče razumljiva poteča; ko­
Socialno delo, socialna zavest delov­ Do tu smo razinotoivnlii neipn^redien munizem ne pozna veličin. Ce te govo­
simbolom (sip in kladivo v vencu žil­ athimije. Vprašanje prave socialno ne obveznosti, normiran' delovni čas, protlnkcij^ki efekt. Mi pa vemo, da pretvoriti v edino upravičene, komu­ rimo o “Veličanah* (hurtoazaja rada
nega klasja), kii znači enotniotst vsega higi jene bo le takrat reteno, ko bo de­ produkcija potrebščin (brez razčlenjeva­ nistične občine; občinska pristojnost
produktivnega dete. (Naša italijanska lavstvu omogočeno m m jati začasno de­ nja') tehnika, produkcija to direktna vzclržujo kapitalistično gospodarstvo se ravna po delovni pristojnosti in se povdarja to in bi rada ustvarila same
socialistična stranka je prihulila h te­ lo v Ivomicii z delom, na sol nični zemlji distribucija v* masah, socialna hagije- med produkcijo im ktoinsum. ogromen, vsakokrat in neposredno t njo menja. »veličine* in se me zaveda, da rta ta na­
mu še knjigo, ker »e ni tako inteligen­ planini, v gozdu in obratno. Ta izme­ nai potom dtejstvene menjave induetritel zaivcriten cirkulaci^ki aparat. MaJS Pri tvorni coli lin veleposestvih si mora čin se “veličine* Hanne od sebe nivdlizi-
tna, da bi vedeto, da komunizem (mar- njava nikakor ne zadrži produkcije. Mi naga in kmečkega dela; to so glavni producent se mu težko izogne (tudi za­ ustanoviti novo delovne tele na podla­ rajo) bi veličina Marxa stali ravno v
»ističen) ne priznava posebnega sloja se le preveč držimo srednjeveških stro­ obrisi komunističnega gospodarstva, ki družna oblik«, je tu la veri%!štvo); nje­ gi realnih prirodoslovnih metod; stare tem, da analizira z nedoge*n© ostroum-
inteligence). Ruska revolucija je todi kovnih naborov, ko mislimo, da je de­ je temeljna, podlaga vsem socialnim govi produkti krojijo po teh zaplete­ gospodarske, potitiftne in duševne krn.lj norijo zapleten kapilfnlističen mehani­
dejtove.no organizirala v sovjetskih go­ lavcu nemogoče si prisvojiti gotovo de­ odnotejem komunizma. nih ovinkiih in tudi fabriično blago pri­ milit jatevine morajo brezpogojno v zgo­ zem in to s preprostega proletarskega
spodarstvih to ktoečkih komunah va*- lovno gibčnost. So razne kategorije de­ de no njega le po isti poti. Ta sistem dovinski arhiv. Pioletaraat sprejema riaii.šča, s tem da jasno dokaže, da vsa
In komunisti: “izjavljajo odkrito, da naravnost ropa producenta in konsu-
ne postojanke za nadaljmi razvoj komu laš ki im ajo enotne osnovne poteze ka­ tehnično dedkčino kapitalističnega go- slava im moč kapitalističnih mogotcev
cističnega gospodarstva. Te postojan­ tere si delavec z malim trudom prisvo­ ne dosežejo drugače svojih smotrov ka­ menita. hpodaratva; svoje gosjuodarstvo mora slani te na 'delu, ki gai delavcem nrieo
ke so izvanredne pridobitve ruske re­ ji. — kor da nasilnim potom odpravijo vse Ampak te talko primitivno obdelo­ snovati n a podlagi železa, elektrike, izplačali. In “Veličina* Lenina obstoja
volucije, pa naj se lo neki Otto Rauer V času svetwne vojne se je pojavilo dosedanje socialne režime*. Te besede vana veleposest .ima dve m komunistič­ strojev; razvoj in sestav teh elementov v tem, du bodro kMuli sovjetsko repub
izrato o komunali, da so organizirane v vjetniiški h tabor ji h neb roj visokih sta napisala Marx in Engels ob zak­ no gioepodersif.vo provafžnn prednosti, lah mora boljd poznatC kakor v patrinrhal- likd med valovj eni 9vetovnega kapi­
bolj po redovnih predpisih, kakor po rokb-.telicev skoro brez vsakorane šolo m ljučku Komunističnega manifesta in to kofcnio monminanje delavnega časa in nem gospodiarstvu hišna gospodinja talizma a ae kot. delavec-proletarec ude
gospodarskih predpisih. sredstev. Kapitalizem sam je uničil hrepenenj© ste nosite v svojih srcih do n jegovo kontrola — ter kontrolo pridel razvoj dal sestav kruha. To znanje sl z loteije tudi komuniHtičrnih sobot. Bur-
smrti. Pariška komuna jim jo vzbudila
Pa vrnimo se h Marxu. On nam po­ mnogo strokovnih predsodkov raznih trenutno ntido na udejsbviitev; ali *ele kev v skupnem skladišču. To -mora lahkoto osvoji, ampak zato je brezpo­ žcazijai je preobrazila mišljenje v roko­
kategorij, seveda, da jih je lažje izko­ gojno treba nove, enotne, realne detov- delstvo; [»rolelariat mara niasel zdru­
daje v »Kapitaluw obte zakone kapita­
riščal. Mj snjo popolnoma upravičeni preko njihovih grobov se je uresničilo! vsak komuniBt dvakrat podčrtati. jie tele. Na mesto duševins energije po- žiti z delom, delo odutevit in kot res­
listične produkcije to pravi: «metoda n jiju hrepenjonje v ruski revoluciji. Zasuftojm kmet jie poln maiioburžo-
kapitalističnega proizvajanja se javlja zatrtevati ad: komunističnega delavca, edinicev-spiecialistov, nuora postaviti du­ nično revolucionaren razred mora dvig
Proletariat pa mora vedeti, da je azne ideologije o «9voji» zem ljici in si niti sip in kladivo kot. temeljmo dolž­
torej kot zgodovinska nujnost, da se da' kot sim ,p rirode pozna razvojni pro­ vsaka politična moč sionete na gospo­ n© more skoro domišljati uabrojatva ševno eneMpijo milijonov. Kamunastič-
preobraža iindividualno delo v social­ ces rastlin ut živali, kar je glavno pri auo gMspariSratvo ne more hiti ad^iisno nost in pravico povega svobodnega ob­
darski podlagi. Karl Veliki je bU sveto­ svotbadne zemlje; ampak, revoluciona­ od dobre ali slabe volje maloštevilnih čana.
no delo*' A v «Kapitalu* nam podaje kmečkem delu; s tem najde tudi svoje­
M»rx tudi temeljne amemice komuni­ mu življenju sigurno orientacijo ven vladar, ampak ponašal ga je tudi ren proletariat mora vedeti, da bo inteligentov, ampak mora sloneti na BUŠKI.
Na ta moment opozarjam nalašč prej kot lastnik svetovne zemlje. Feudalnd kmet, ki se z bui^-oazno ideologijo odu-
stičnega gospodarstvo. To gospodar­ tevi za rovuOuricam a borbo, v najtež­ najširših plasteh detevnega Ijudstvai.
stvo ne priznava nikakega gospodar­ ko na tisto eknomičmo stnain, ker so ga grof je opiral svoj sijaj na zasužnjene jem trenotku, ko ae bo šlo za utrdbo Proletariat tvornic to zemlje ee mo­
skega dualizma v obliki industrije in v nia*i pno^agm/ndii zelo malo poudarja knfebe. Politično- revolucija proletaria­
zavojevanih poatojiank, njegov odpad­ ra osvobodita tudi kulturnih vplivov S ta v b in sk l d e la v ci I
poljedelstva ampak sloni na enotnem ali se ga pa smatra za nekako doktri­ ta se ne vzdrži brez takojšne gospodar­ nik. Ruski kmet, ki su je podelil bar­ buržoaznega razreda. “Kulturni pojavu
sistemu, ki spaja tvornico in zemljo v narno zadete. Murx ga stavi v “Kapi­
talu* ob vsaki priložnosti v ospredje;
ske revolucije. Minimum gospodarske­ so odsev materielinih gospodarskih <xl-
ga komunizma mora tvoriti proletaria­ sko zemljo, je moral priti podi krnilo nošajev; ni mogoče sprejeti proletaria­
P risto p a li* I n M m l ! m e tih iH ilH u tn l
nerazdru^jivo ce^ioilio. M,a<rx omenja la­ kontrarevoluciioimrniih generalov Kol- Sekcije Stavbinskega sindikata J u ­
skavo primitivno indijsko komuno, ruska revolucija ga je te deloma tudi tu oporno in orientacijsko točko v nje­ foko, Judeniča, Wrange!a, da je spo­ tu buržoazne kulture za svoje. Tudi v lijske Benctije, kakor tudi posamezni
kjer je udojstvena. ta gospodarska enot­ uresniči lat Poudarjali so ga predmar- govem revolucionarnem boju proti bur tem oziru je reformistična ideja zgre­ sodrugi naj dvignejo znamke rdttih
nost in uporablja vsako priliko, kjer xiet'ičnii socialisti Pourier i. dr.; v dru­ žoazijti. Politična revolucija bi morda znal svojo zmoto in tol s^x>znanje je šena. Proletariat mora čutitii v sebi moč sindikatov za vsak okraj pri sledetih
mu je mogoče pri starejših gospodar­ gi oblito ga podaje buržoazni Rousseau diuteresitlita komunistično inteligenco, pri«lo večkrat že pneptaziio. Kmete je za samostojno kulturno dejstvovsnje. sodrugih: x
skih sistemih ta moment poudariti. Tu ­ v starem veku Ctootoatus in dr. to lunpak produktiven .proletariat se zani­ treba u ver iti, da jih delitev zemlje le Nič me de, če stare "kultura© vredno­ GORIŠKI OKRAJ: Battig Rodolfo,
di v prvo*™ dobi kapitalističnega pro­ vsaka socialna revolucija je revidirala ma predvsem za gospodarsko preosna- navidezno zadovolji, kajti trebalo bi že te* razpadajo, tragično bi bite, če bi’ Delavska zbornica, v Gorici.
izvajanja, v pote tik.ih mainufaktume razmerje človeškega deda do prirode. vo. Šavjetii sami so .izkaltejo kot navad­ skoro vsakoletne revizije, da bi se za- proletariat ne mogel novih ustvariti. Ni NABREVNSKl OKRAJ: Colja Aloj­
produkcije, je ta gospodarska vez *e ob Mi s© moramo ved) no zavedati, da v ko na parlamentarna fraza, te ae ne orga­ destiito družinskim spremembam. Z povoda, da bi odganjali historičen zij, Nabrežina h*t. //9.; Vrabec Adal-
stojala; te le razatej veleindustrije^ jo je muniistični družbi »mora protihkcij« nizirajo in nastopijo predvsem kot pro­ malo posestjo pride kmet v roke raznih strah Hajnejiai pred komunizmom od bert, Komen.
raztrgal. «Ampak po tem nujnem raz- služiti delavcu dn ne delavec produk­ letarski gospodarski organizmi. Marx zavarovalnikov, verižni,kov, denarnih sodobnih Hajničev. Protabariot mora
dvojenju sp se jele razvijati kolektivna ciji*, kakor so to godi v kapitalistič­ je posvetil gospodarskeonu vprašanju boteg, davkarjev, nikoli se ne re*i iz sam aa]>eti pesem o dielu, sestaviti n je ­ SEKCIJA OPATIJA: P o m Milam,
moči dela to na mesto starega, okore­ nem gospodarstvu. Vedno dn. povsod orjaški «Klapiba)f», politična vpi-akonja svoje iniizeirije. Naloga linclustr talnega govo zgodovino in “filozofijo*; prej pn Opatija — vila Polepit'.
lega gospodarstva, stopa tehnična upo­ moramo pred vsemu strenuiti za tem, da razpraidja v malenkostnih brošurah. protetantea je, da vzbudi y kmetih na de samastojmo do svoje kulture, kakor SEKCIJA M ILJE: Mercandel Giovan
raba znanosti. Kapitalistično proizva­ se ohranijo “prvotni izvori vsega bo- Združen ost tvarnlce aiii zemlje je n u j­ veleposestvih pravo eocLoftoo revolucio­ če bi liolol buržoazno kulturo pr odeta- ni. Sv. Barbara pri Miljah.
jan je je popolnoma razrušilo prvotno gatbtva: zem lja in delavec*. ni predpogoj uspešnega revolucionar­ narno zavest. Treba mu je naronio do­ riziraiii. Tudi v tem oziru inora indu- PULJSKI OKRAJ: Oplcmich Simeo­
’ drutineko vez med poljedelstvom to Raz motrim o sedaj čisto gospodarsko nega boja, kajti s to zvem ae sklepa kazati, da j« edino zmogia proletariata slrielm prolefariat pomoči dejstveno ne, Pulj — SUttfbmska sekcija.
manufakturo. 2) A ob enem tudi us­ stran vpnasan'ja: V 11. internacionali je gospodarski krog. Ni mogoče socializi­ v stanu osvoboditi kmeta iz feudalne svojemu mliajtemu bratu proletariatu
tvarja stvarne predpogoje nox>e vitje vladala in vlada precejena nejasnoBt: rajta tvonnice, te nismo socializira ti' ob su*nosti. Indlistrielen proletariat mora n« zemlji, in sicer brez predsodkov TRZI&KI OKRAJ: Sandra. BnscOfoli,
združitve poljedelstva in industrije na v kol ilko obsete social mr produkci ja enem dovolj zemljiškega fonda. Brez­ poslati v to svrho na veleposestva oro­ zavojevanih naprednejših pozicij. Tf*e- Delavska zbornica v Tr*itu; Pozsetto
podlogi njihovih protislovno razvitih raane gospodarske panoge; tudi v Ko- končno rusko polje ni moglo aprovnzi- dje, strokovne delavce, se dejansko ude ba se mu je colo nekako poionetiti; Mario, Stavbirsska sekcija v Gradeiu;
oblik«. . . . «Z m in i m naraščanjem muiui!st.ičim intemacionalti se je poja­ rati miti z živetem niti s surovinami l#iti' sežanskih del na kmetiji. Ecfino k ajti do sedaj nosi precej odzmakov Persich Antonio, Stavbinska sekcija v
mestnega prebivalstva, kii ga kopiči ka vila tu pa tam nekaka negotovost v maloštevilnih tvamio; rozkrojenje zem tenu potom premaga v kratki dobi pred buržoaznega fliita ha sebi. Ni hilo od­ Bon ki h. .
pitalistiično proizvajanje v velikih cen­ tem ozii.ru. Ni niikiatoor neumestno se sadik© o razvoju zaostalega kmeta. Tre­ več to pripomniti; z agrarnimi tezami *
trih, zbira ono po eni strani historično najprej vprašati: jeli mogoče proletar­ 3) Besedo blago uporabljam seveda ba jo uvesbi vzajemno kolektivno apro- zaključimo krog komunističnega gospo NOBEN ZAVEDEN DELAVEC ne
tvonbeno silo družbe, po drugi1 strani ski revoluciji uvealii takoj vsaj mini­ v uunTŽstUncm pomenu; to se godi vizaioijo ined tvorniioaml in zemljo. — darriva; je bilo torej umestno dotakni­ sme biti brez izkaznice lastne Delavske
p* ovirai menjavo snovi med človekom mum komunističnega gospodarskega m ed posameznimi * samostojnimi* pro Blago he sme romati skozi roke nuest- ti ae tudi drugih gospoda rstkih in so­ •zbornice. Ta izkaznica ga vete v soli­
m zemljo, to je povratek zemlji one­ reda dn bo-li v nadaljnem razvoju po­ ducenti, ki proizvajajo za trg in uiti ne niiih verilžnikov; tvomica in> zemlja cialnih momentov, ker tvorijo moraz- darnosti na delavske tovariie cele Ita­
ga, kor j« človek v obliki hrane in oble leg komunističnega., mogoč te kak drug iz namena zadostiti potrebi kakega dru sc mora kolikor mogoče osvoboditi dnužilijive setstavn© elemente komuniz­ lije. Kakor ne sme tudi manjkali v iz­
gospodarski sistem? Zanikanje druge­ gegrn tioveht ampak z namenom priti bančn« cirkulacije, obrinskih in. mest­ ma. — kaznici nobenega zavednega delavca
1 ) pripominjam da so izvajanja name ga dela vprašanja je v »Kapitalu* z ne­ do lastnega dobitka. Komunizem pa nih administracij, buržoazno sodnije, Slednjič je to: kapitalistična produk- znamke rdetih sindikatov, ki pokazu-
njena strankinim pristalem sploh. ovrgljivo jasnostjo utemeljeno; social­ proizvaja po potrebi in nepozna dobit­ finiamce in davkarije. Delavstvo tega go ri'ja 9e je pojaViiKa, ko »e je je l razkrar je delavcev o zvestobo in udanost raz­
2) Produkcijska obtoka robnim orod- no delo in ogrodje socialne produkcije kov. spcdanSkega cikla ae mora osvoboditi jati feuidalni sistem; manufaktura je bi redni revolucionarni borbi. — Delavec,
jem , kjer je posamezni delavec (ali ne morejo dopuščati v svojem območ­ 4) Delavec, ki dela pri orjefikem stro­ vsakoršniih zvezi z občinskimi m mest­ ta njegova prvotna oblika. Kmet, ki m ki nima niti izkaznice svojega sindi-
skupina) izvrševal zelo omejene delov­ ju gospodarskega krožnjarstiva malega ju, ali pri uprrienem plugu, dobiva vse nimi upravami. Izstopiti mora iz vseh našel obstanka na zemlji, se je zatekel Icata niti one Delavske zbornice m or­
ne prijeme (n. pr. eden je samo lagal, producente; njegove končna usoda je drugo socialno zavest o sebi in svojem zaiveritemih in drugih sociatoih zava- v mesto, tam ga je manufaktura zaenž- ganiziran. On je dezerter is delavskih
drugi samo tesal) bil je ob enem tudi breaizjemno zapečatena. Za to govore delu, kot pa. pravi, burfouj, ki misli, da noranj, bolniških blagajn, zavarovanj rijita. Takrat tudi kapitalistične pro­ vrst. S takim delavcem se postopa ka­
poljedelec. vsa tehnična sredstva *e sodobne kapi­ se ves svet svite okoli njegove osebe. proti nezgodam, požaru, mnzeriji itd. dukcija ni imela tehničnega, strojne­ kor z izdajalcem proletarskih koristi.

kctmedilo p-tJfletgfcft moteti titadticij,
vided klaitMrth ae jo natagia ellramiko kljub
ravnimakunamion gvostejum omejil!« na
l>amiirjiovnn.Je to mševatnjo sponita/rim gi­
banj, kflitona Je pnrvvijnta kittea povzročita
med (iKlavskimi irmsantL
Revizija Ičmttlh vrednot v revo-
lucdoniamom »mri©tu, doHočemla po odslu ih
ruske ravošuicije. jo mor,alta rtsjli v lttJafl«j*
piorhnio ijifoaiton, tea to (luko ae je naglo'
ma hiniiiu Uskcr v tf.rutnki tlako Čudi med
prplloi'ari*itlc«n, aortoivnio v obliki manj ja ­
sne zavali. navdMšnnjp' zn mako revnlu-
oijo Ud njena gwfla, kutera' je rtiznanida
svetu: Ediktatuuna prof)©torIzidu, strtem »>-
vjadozv.
Klafeor v dokaz, db ja KisJIijeneko ftoda-
►isrtjično gibanje nas 'izrudb ne sebi vse
ozmike gibeouj cBflaltili tiraidtiiaininnjnih
sinarnk, baim riuii dejtslUvo. da w je v
nstietn flaan ipojavllia v slrabkii moOinb in
zeHo ileHaivirta dnujia^ ki Je neeiproitovtula
njakeimnlMaJlčnmi prepitaimu ttn kamunl-
sUčntm rnalizuuciijoim rusko rrvolurOja.
Th eflmjd »e je e vsemi fflteTni anrper-
stavljullia sprejemu koanemli-ltičnoga pro­
gramu. in iprhUMUji k, III. intPHitalcttaiatt;
pitvegai je ipcittrdlp JpBrmnkbio vodrjvvo B
kvoj.kin sklopom, v^nrtrenu novcmbrpn 1.
1918., dkvigega ,pa v nuesacu apnihi L 1919.
ProM tem«, .skilzipanua ni tivorUb« opozicijo
k« revama’ rrofmnlri'/fniaj stlrojzi, marveč
tuidi d©anlca riai-o »nespi-arijuvo rnvritu-
ciofniakne toakrije*. katero je zaptopal v
st/rnznki trema \odriivui sodlr. Lazzzini; ta DdriVtll moininuv- d a i-vidr. S e n a ti zače­ Kiastntejšl dogodki, kfi. «0 ridrift btitogn- Pri vseh dogodkih, k!} so tvorili višek nhrnM nezmožmoelt to trv^čanstVo to Je
(frakcija so je dtržMitia stiit-ga- in^giraima iz n j a 'v tej dbbi pctdptiraiti paltliko Drilav- ptremni toontanufu. dtokuzujojo, da ae delo­ razredno baihe, pred to po boflognskem potbgonna privajdilin aj«raim grožnjam ter
». 1892., kalticri je pr;xžct s doicila' «10 Uerno- akio avvtco i|n> njegave (pridržke li kouuuni- vanje sukllaiHLvtirac stranke v ttaMjanskom kotiMirsslii. ko je gfetjpodiairske, kriza pri- »e jjožvuAgato nai n je Začete, jo »mete
krpfhičnjtanij kaflbrn-iiji, čeinaivnio re ki* skufia aiihntou prtncipcen flaihko zairertujemo v pliiiiftniam žhtljlonju tti! pilav nič eipnetme- vodto delavske mni ra v obstiA«. gibanja, idbjtjo in rmbmiilRilnia pnotuorferaiitvo proti
totonTičiši v ainostlu eitiregc od-pnavl Ji vneti. rrir/iliičnriti ttiarikilr. kiVIKKO jo pisal pod uite. Pnjedu.jcuiitijjO kuirvunaftiriili pria- f« » oagviUwuwt, iatb omnliovatije, kaneri “irtvnfciji bOljSuvteanaji. - ,
I>nlt(?<iintifiwnahnieim kamidniizimu siavnaž- in-vMdbtrKiniii v«AMiol!lt!»Joa re je te n ah ajal a'.pav itn šintnjra ilsiivh 'patom ij^ipagande je pudvrdUo Biročanije divah nasprotnih + -
rt° rn*un.lfrwt«jo:je ho Ml® vmlnofcodj l>ogio- v z iparu v Tuirimni, izjiaatijajoč so za Kozo mdd maSatnnli so je vriiko rta rtajbolij ku.a- iu it.iko ©o ae akcijo izčrpalo in se ugas­ S tern vseiunepoliiMim rvltitavkom se
kto to očtVnie ftn eto s© 'i»il9*nlo v pai lo- k n i j toanltle. fičim način1. To ddk> fclda oviitrlla luapre- nile v nascotartmje fm novotijo trsaa zakljuriije tjui del gornje raaptrava, kfi
mornUiTbtti gavorih. rivaihrafih fiJItunikah, Kiljuh sitimi «te je Siemralh pasJtlavai kot sfianta opozteija ur obsl.rakdijA stmaauklne V<#ed toga. ni lita dBUniflalnekni struja m m podhja zgodovinsko csoclje usta-
v ti!« 'v rukih 1V1: reformističnih hsJiHh. vadja mHksimhfriiltčnp ijmkirtije, ko se je dcHiittoe. Kakor nniv|a|dnO, bi je obratni la le grtteva, dki otsvcfiijaai »rejo Igrno, mar­ luuvitve Koominiistiičn© stru.nk© UnUdje.
nuf.ci ..lam kkirii v Tuirvitijeri reviji „Critica Ka-te trta knntgnifltu v Brdoguti, v oktuliru protleSirti Ublež v sredeltrih a« strankino več je imela Čudi možnost da izpodkopa Sledeča poglavja ra^motinvajo splošno
Sadt-lle«, 'in. sj/.iah tv niatsitiopu, katerri ni 1919.. morifla z clesnhco. deikiivunje, kartema so obdrtala fts maidtalje mftksHnialisiionlS tiendend ugledi, okoriš­ poliliičnii polotaj v Italiji pred kongre­
odlgiteiairja.l "ikankinjein Htaili.ftčnik ki ga jo Z rn u je iziti karagrnsa. AtakiSiimaViistdfi­ srej e ttiatifcionl^li le. zrtakv SiUešnie pod- čajoč sef z nassprotjam. kri ja vladrilo med som 7 Livornu, o nalogah narodnega
zavrela ttutJ'1 DzClaivska zveza, medlem ko na 'fnntooij«. ju dobila itzVPtrnvi.fcio vpAkno fičiriie volldtvo v oorembifu 1919. bo zopet njanJinA niačold to rezuttiafU akcije ta kongreea v Livornu, o notranji reorga­
t3|k1l'kft xi'/rf.'-rCiverott!aiTfnie skuprila. ne K:wmo pitdii ijiroKiilaimm cenimiuiinsttev (LazzurTi), pr.tVedlV) nefomvisj' v \’od©lve .paitiamen- riUadinje. nizaciji steanke in o taktičnih nalogah
dia lili VTretKir-itl* nikukippa ntigllušuinja v m kidteruila Je zbral la rafctumidtidniH. dos- C'trtne skupIlnB. če Ctuldl nrirao imteli napi- Spominjajmo se velikih stavk Številnih K. S. J. Razpravo zaključuje odstavek
revvKMciozln.riKriin. amšafeu, tlecruvoč ep je rtkia i|a sproten, n ačin Svoje gitnsove, ta dozmu tlaim SKevitoio Mečine. ltodivzefJo se nd kniibgorij to. porebno javnih uslužlmncav, o akcijskem programu Komuni stične
ortllo nugtiJtalM- k prhlPiaucan« px?pir atriju podli m^ijhtnli komun isjiitnii aHDonai anhritč- ni kak o resne ekciju, da se tiefornvkdam gibshj zai diragtojsko doklado m Slavke stranke po z&vojeivaajju oblasti:
Nildkjovagta mibisltodvak kuierugu so tvo­ rti inhrvjfiind. S trank in. pnognajn ja l>fi .iztrže te mok krmilo velikih dtrtdikalinih z dtne 20.—21. jtiViJun 1919., spominjajmo Ker so mogli naši čitabsljl od blizu
rili nuoSčaniHkii etemenšfc ki «10 bifli v prin­ spnanuenjub, pr»top k III. toUcmnactanali oug.itnfireicij. Makslmajistom. med kelbe- ne gibanja pfijraaantekvh kuvirtairjev v slediti pojavom razrednega boja v Ita­
cipu jatodl itojni i.'at'invoncijiL lV>\>rtitrmo su vm o p iiirjMiv k ila Htmauvka je obdržal« rlnui jo Ijgur.ttano mrtogo komunstov iz apnita 1920 to aploOnegia gibanja kovinar­ liji neposredno pred ustanovitvijo Ko
sc k DiIkavski zvozi, ki je .skk'i;n,ir«ai s ttiran- jMjiotoanjU ©Vajo enottnlari, Bmttojujoč., da motile Im komunis tičrtfh začctrnJkov. se je jev v septembra isuega leta: v vseli teh imMvistitčne stionke (zasedba tvornic,
ko zavrem'tki dhgoivir, lia pidfkigi kerte- je drentifvvnskn majnjšinla apikTjuin, (jajidliTO prepuljIJb stiramkimo ModSirvo. Toda kako dogodkih so srt odtoio ponavljale eno to tendrtničm spotr v Sootajisbična stranki,
tfigai si je jtrklrtrilia v,^Jhvio gospajnimkirti dH 'iplino gioidle izvs^ev«Ibvtgja. kanuuui- reivcOnclotncimo delavilnje je mrtogllo raz isMa kajraridtarisUka, Posledica temu je bi­ rarieol v Livornu) in kea- je stranka n
pjkbairrj to prepustilha stuiunki MkistMo po- stiriiugia in rm^K-ionifiain^ga pnogmatnia. vijitll sllednje, ko n»u \vnidnr rti Ml« doma la rite »o široke pnošetairake maae čimbolj l>rognaim v letošnjih te®ah (od kateri li
lltiflrrfh giinainj. Ddlavstaa ZV«® m ajm- Vire poznejšo s{ra.nkiii*o iitilavtanje je mažrtetits da mano tuatiasorirje d«tto slnidt- zgubljale zaupanje v stranko; dri teh 90 bule v “Delu* objavljen© ž0 dvojne)
«9Qt nrikcClk svv>je imrnicro, du iMhije kat eaurvdkn rta tej proai|nii dtvumliureHi Struu- kialtolh orgart ranicij to tevtiljivih predsnav nraa se je pri dru žir anariihsf.i čiiom 11 giha- izražen mnoga bolj obširna m v luči
prava drisivskia. siranktu. Na. enem izmed k;< jo /BTrjfcvelku d a 1 » 1 dHriijilinto n atra- thštav? ivjn to ?finti£klaitatiftnri Stodikaftni zve®K niajnovejših dogodkov, cetaiiih gornjih
zbomauanij sit- je latiPalla popsllintama jiolibi- vk)a merZiUnuž.ljivia-tt mod rtnsprkitmjočimi , Komoritrioim Je eriart Vefflk ded ativm- keireri pa. je nCdoetaJalto zmožnosti da bi l»oglavij t© ra®praiyv ne sntatecuno več
6on soUtahuuckvtomokiiiiiMčciu jirograin; mod ai in’iugnlamat:ičn.i!mU kanrepdijaitni, kar je ktoega ča»o|rtsjiai; itatdia kiak uspeh je za- dovedla prohAtairUke luat-n k mvohicionar primernih za p.oniatisek. Zaključujemo
dell':i\-skimi manami ju ftirilia njnlimakst- v maj belij kriUkmoen konutraahu k akor z moglb imet.i 'lato, ko ga je urtiHartska wpo- nemu pnii>tttvij«nju, ki ga morejo zago­ podlistek z nadejjo, dk je dušil utrjenju
mialiHitEfne srnamiiion, o/jvatijajoc tmojio irtaii'« isBiftrrkm .ilHtiJinm Btraivke, dr ko uidi nflt siltin drevno požirahjj mtoamaJiSBične toviti le metode •iniero.uiana.lnega ko- komuni.stačnogvt nn^iramja o nadetih in
ngicitrljo nu koirTifUlirmiOo 1« oHttnio iVfor- z značilno iin wilo]>amami)no obnovo pro- iiHUinnotri v sititaiiko MpisaUfh polibrkan- muaisi ionoga gibanja, to tako Je Ital. ,o poganstvu razredne proletarskie stran
mbriiCtne zahtevo. , 'leiiairaieogui gite^nja v l i l . iniberneclanaii. <ov in sCutikelirtih vocHtjdljev; gqa znanka dokazala svojo nevoimcio- ke. —
i