berzNIK - GODINA II - BROJ 17 - 07 APRIL 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

INDEKSOT
PSIHOLO[KIOT
MOMENT GO SOBORI
Data 07.04.2008 broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Psiholo{kiot moment
go sobori indeksot
Izvisuvaweto na Makedonija pred vratite
na NATO, be{e presuden za rekordniot pad na
akciite na Makedonskata berza vo ~etvrtokot,
minatata nedela. Naslovite: Vetoto ja sru{i
makedonskata berza; Fijaskoto za NATO go sru{i
berzanskiot indeks, panika kaj investitorite;
Odlo`enata pokana za NATO napravi r{um na
Berzata - se ramkite na slikata na mo`ebi naj-
turbulentniot trgovskiot den na Makedonska
berza. Naslovi koi realno ja otslikuvaat pani-
kata i razo~aruvaweto kaj investitorite na
berzanskiot pazar. Prakti~no, lo{ite vesti od
Bukure{t go predizvikaa rekordniot pad na in-
deksot MBI -10 za 8,4 procenti vo odnos na
prethodniot berzanski den. Cenite na akciite
kaj re~isi site kom-
panii na berzata vr-
Psiholo{kiot moment, deligiran od po- toglavo pa|aa. Kaj
liti~kata, namesto od ekonomskata eufo- nekoi od 10-te naj-
rija, napravi haoti~en trgovski den na Pa- likvidni kompanii
zarot za hartii od vrednost. Makedonskiot padnaa duri i za
berzanski indeks zabele`a istoriski pad 10%, a kaj drugite
od 8,4% na denot koga se odr`uva{e Sami- akcii pa|aa i do 20
tot vo Bukure{t. procenti. Odborot na
Panikata i stravot povtorno go nadvla- direktori na Berza-
deaa razumot kaj igra~ite na pazarot. Tie ta odr`a itna sedni-
ne gledaa niz prizmata na ekonomskite ca, po {to slede{e
parametri na kompaniite, se povedoa od smiruva~ka ofici-
vetoto za pokana za Makedonija vo NATO, ja jalna izjava. - I pok-
preskoknaa i pazarnata logika i ponudija raj rekordniot pad
pogolemi koli~ini na akcii, kolku-tolku na indeksot MBI-10
da se fati nekoj denar... zaradi sekoja sig- na dnevno nivo, pos-
urnost da ne eskalira slu~ajot.... Negativ- tignatiot vkupen
nite prognozi, za `al, sekoga{ se popri- promet na Berzata od
fatlivi od optimisti~kite - za denot po- 76,7 milioni denari
toa.... Za posledicite, vo princip, drugite e me|u prvite pet
treba da ni go baraat krajot.... No,postojat i najdobri trgovski
hrabri, odlu~ni lu|e, vo slu~ajov vlo`uva- denovi vo 2008 godi-
~i koi se pojavija i zagrizaa koga drugite ne na. Trguvaweto so
veruvaat, a veruvam }e se ofajdat koga sos- poedine~nite hartii
tojbata }e se normalizira ili u{te pove}e, od vrednost na Ber-
koga }e trgne vo nagorna linija... Narodna zata na 03.04.2008
pazarna logika: kupi eftino-prodaj ska- godina voglavno se
po.... odviva{e bez osobe-
no naglasena pazarna
neramnote`a, odnosno na pazarot postoea i ku-
povni i proda`ni nalozi: ...Poradi toa Berzata
go prodol`uva trguvaweto po postoe~kite va-
`e~ki pravila za trguvawe, bez promena na
vgradenite mehanizmi-cenovni ograni~uvawa,
utvrduvawe na t.n. bazna cena i minimalno pri-
fatliva koli~ina itn.
Berzanskite analiti~ari, pani~nata kupo-
proda`ba ja ocenija kako ~ista psiholo{ka re-
akcija, pri {to trguvaweto se odviva{e bez ni-
kakva ekonomska logika. Prodavaa malite akci-
oneri, fizi~ki lica, za koi analiti~arite ve-
lat deka se u{te ne ja nau~ile lekcijata da ne
prodavaat koga pazarot vrtoglavo pa|a.
- Investiciskite fondovi ja iskoristija
vakvata situacija i fondovite kupuvaa, objasnu-
va Aleksandar Manev od investiciskiot fond
Ilirika.
Toj predviduva stagnacija na pazarot, kako
pretpazlivost dodeka politi~arite zazemat
pozicija za ponatamo{nite aktivnosti.
Za silniot pad na berzata profesorot Tome
berzNIK
3
Nenovski veli: Ne stanuva zbor za nekoj krah na
Berzata, zatoa {to nie u{te ne sme dojdeni vo
situacija da re~eme deka Berzata stra{no ni
pa|a, za da go krstime terminot berzanski krah,
tuku se slu~i ona {to voobi~aeno se slu~uva i na
site berzi vo svetot - od politi~ki pri~ini da
se izvr{i silno namaluvawe na berzanskiot in-
deks i da pa|aat vrednostite na najgolemiot broj
akcii. Taka , mo`ebi nekade nad 95, 96 otsto od
akciite na firmite koi kotiraat na Berzata
padnaa (nivnata vrednost) tokmu na toj den, {to
e logi~na posledica na neo~ekuvanata negativ-
na vest. Me|utoa, seto toa }e be{e obratno ako
vesta be{e pozitivna. Istiot den }e imavme po-
rast na indeksot, mo`ebi za novi ~etiri, pet,
deset procenti i }e o~ekuvavme permanentno
zgolemuvawe. Na pra{aweto, dali mo`evme da
se za{titime od ova, Nenovski veli:
- Treba{e da napravime rezervno scenario.
Onaka kako {to se pravi rezervno scenario za
podobruvawe na sostojba, treba{e da se napravi
rezervno scenario i za spre~uvawe na lo{o
scenario. Toa e ona {to mene mi nedostasuva{e
koga ja slu{nav ovaa vest, zatoa {to u{te pret-
hodniot den ima{e nekoi neprijatni najavi deka
mo`e da se slu~i vetoto za priem vo Alojansata.
I, vo taa situacija, Berzata mo`ela da reagira
vo smisla na ograni~uvawe na limitot do kade
mo`e da pa|a ili da raste, za da nema nekoi po-
golemi potresi i da nema golemi zagubi, {to i se
slu~i sega za firmite ili za akcionerite. Me-
|utoa, ona {to sega treba da se spre~i e racio-
nalno o~ekuvawe deka Berzata i natamu }e pa|a.
Toa o~ekuvawe treba da go spre~at, zatoa {to
psiholo{kiot faktor vo Makedonija e mnogu si-
len. Koga toa bi go spre~ile, mo`ebi za nekolku
dena seto toa }e se situira i Berzata }e se vra-
ti vo normalniot kolosek. Me|utoa, ako stampe-
doto prodol`i, i vo drugite denovi, ako Berzata
pa|a po nekolku procenti natamu, ve}e }e zboru-
vame za eden kumulativ od nekade dvaesetina
procenti pa|awe na Berzata i ve}e toga{ }e se
dobli`uvame do krah na Berzata. Iskreno se na-
devam deka nadle`nite institucii, a prvenst-
veno Makedonskata berza, odnosno nejziniot Up-
raven odbor, i KHV, }e prezemat energi~ni mer-
ki toa da go situiraat so pe~at.
Negativniot ishod za priemot vo Alijansata,
osven na Berzata zasega ne se odrazi na drugata
investitorska javnost. Britanskite biznismeni
uveruvaat deka tie veruvaat vo stabilnosta i
bezbednosta na zemjava i nemaat namera da se
povle~at, a najavi za prodol`uvawe, zgolemuva-
we i vospostavuvawe na nova sorabotka so ma-
kedonskite kompanii ima i od biznis felata od
Rusija, Izrael, Turcija, [panija.... Na kompani-
ite od ovie zemji im odgovaraat uslovite {to im
gi nudi Investment Makedonija...
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na berzNIK
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 berzNIK broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 07.04.2008

VESTI BERZA... VESTI BERZA...

PO REKORDNIOT PAD NA INDEKSOT - SEDNICA NA ODBOROT NA DIREKTORI NA MAKEDONSKA BERZA
Nema mesto za panika -
nema pazarna neramnote`a
Vo vrska so poslednite nastani povr-
zani so priemot na Republika Makedonija
vo NATO i vlijanieto na istite vrz trgu-
vaweto na Makedonskata berza AD Skopje
na 03.04.2008 godina, Odborot na direkto-
ri na Berzata odr`a itna sednica i done-
se soodvetni zaklu~oci za koi ja infor-
mira javnosta.
- Odborot na direktori na Berzata ja
razgleda novonastanata sostojba pri trgu-
vaweto so hartiite od vrednost na Berza-
ta na 03.04.2008 godina i konstatira deka
glavniot indeks na Makedonskata berza
AD Skopje, MBI 10, na krajot od trguvawe-
to na 03.04.2008 godina zabele`a rekor-
den dneven pad od 8,4%. Istovremeno, Od-
borot konstatira deka tajmingot na slu~u-
vaweto na nastanite povrzani so priemot
na Republika Makedonija vo NATO ve}e
podolgo vreme be{e op{to poznata in-
formacija za site investitori na Berzata.
Voedno, od napravenite analizi be{e
uvideno deka i pokraj rekordniot pad na
indeksot MBI-10 na dnevno nivo, postig-
natiot vkupen promet na Berzata od 76,7
milioni denari e me|u prvite pet najdobri
trgovski denovi vo 2008 godina. Isto taka,
Odborot na direktori utvrdi deka trguva-
weto so poedine~nite hartii od vrednost
na Berzata na 03.04.2008 godina voglavno
se odviva{e bez osobeno naglasena pazar-
na neramnote`a, odnosno na pazarot pos-
toea i kupovni i proda`ni nalozi;
- Poradi navedenite pri~ini, Odbo-
rot na direktori zaklu~i deka trguvaweto
na Berzata vo Petok, na 04.04.2008 godina,
}e prodol`i soglasno va`e~kite pravila
za trguvawe odobreni od Komisijata za
hartii od vrednost, so koja vo tekot na de-
not Berzata be{e vo postojana komunika-
cija. Zaklu~okot na Odborot se bazira i na
faktot {to vo poslednite nekolku godini
(koga Berzata bele`e{e izvonredno golem
rast i na nivoto na cenite i na vkupniot
promet) vo pravilata za trguvawe na Ber-
zata bea vgradeni niza mehanizmi koi {to
imaa za cel objektivno formirawe na ce-
nite na hartiite od vrednost, no, {to e
u{te pova`no vo ovoj moment, i minimizi-
rawe na eventualnite golemi cenovni os-
cilacii i vo nagorna i vo nadolna linija
(vovedeni cenovni ograni~uvawa, utvrdu-
vawe na t.n. bazna cena i minimalno pri-
fatliva koli~ina itn.);
- Odborot na direktori, isto taka,
u{te edna{ uka`uva deka svetskite is-
kustva poka`uvaat deka na sreden i dolg
rok, odlu~uva~ki faktor koj gi opredelu-
va cenite na hartiite od vrednost na ber-
zite se operativnite i finansiskite per-
formansi na samite kompanii, nivnata
sega{na sostojba i idnite perspektivi.
Site drugi okolnosti, vklu~uvaj}i go i is-
hodot od samitot na NATO, nemaat direk-
tno vlijanie na raboteweto na akcioner-
skite dru{tva, tuku, pred se, vlijaat na
vremenskata dinamika na cenovnite am-
plitudi na pazarot.
- Odborot na direktori na Berzata
kontinuirano }e prodol`i da gi sledi
slu~uvawata na pazarot na hartii od
vrednost i }e postapuva vo soglasnost so
istite.

TOPLIFIKACIJA AD SKOPJE za rasporeduvawe na neto dobivkata, Privremen prekin na trgu-

stoi deka 15 procenti od nea ili
vaweto so RM01
Ostvarena dobivka od 17.655.510 denari se izdvojuvaat za za-
konski rezervi, dividendata za obi~nite Soglasno dopisot od Ministerstvoto
preku 117 milioni denari akcii vo bruto iznos e 25 milioni denari, za finansii na Republika Makedonija, na
ili 450 iljadi akcii po 55,55 denari. Os- 27, 28 i 31 Mart 2008 godina (~etvrtok, pe-
Toplifikacija AD Skopje vo minatata tanatiot del od dobivkata ostanuva kako tok i ponedelnik) privremeno se prekinu-
godina ostvarila vkupen prihod od neraspredelena i }e se koristi za inves- va trguvaweto so Obvrznicite izdadeni od
2.024.740 denari, dodeka vkupnite rasho- tirawe. Spored dividendniot kalendar Republika Makedonija za namiruvawe na
di iznesuvale 1.888.049 denari. Ostvare- za 2007 godina, datumot na izvestuvawe na pobaruvawata na gra|anite po osnov na de-
nata dobivka za 2007 godina po odano~u- Sobranie na akcioneri za godi{nata poniranite devizni vlogovi, so {ifra na
vaweto iznesuva 117.703.398 denari. Bru- smetka za izminatata godina e 1. april trguvawe RM01, zaradi presmetka na ka-
to dobivkata po godi{nata smetka za 2007 2008 godina. Posleden den na trguvawe so matata so sostojba 01 April 2008 godina.
godina e 9,71 procenti od nominalnata pravo na didvidenda e 30 april, a prv den Trguvaweto so Obvrznicite izdadeni
vrednost na edna akcija. Na sednicata na bez pravo na didvidena e 2. april 2008 od Republika Makedonija za namiruvawe
Upravniot odbor na Dru{tvoto, odr`ana godina. Data na presek na knigata na ak- na pobaruvawata na gra|anite po osnov na
na 31 mart godinava, e odlu~eno Sobrani- cioneri e 6. april, a dividendata }e se deponiranite devizni vlogovi }e prodol-
eto na akcionerite, koe }e se odr`i na 22 isplatuva vo zakonski propi{aniot rok, `i vo vtornik, 01 April 2008 godina.
april 2008 godina, da re{i kolkav del od do 30. septemvri godinava, preku transak-
ovaa dobivka }e se isplati kako dividen- ciskite smetki na akcionerite. Osnovano novo dru{tvo
da na akcionerite. Vo predlog odlukata GD Granit osnova Dru{tvo za promet
i uslugi KAR VA[-GRANIT DOOEL
REPLEK AD SKOPJE Skopje, koe }e se zanimava so odr`uvawe
i popravka na motorni vozila. Novofor-
Dividenda za edna akcija - 4.981 denar miranoto dru{tvo koristi osnovni sred-
stva vo sopstvenost na osnova~ot i toa
Rezultatite od raboteweto vo izminatata godina poka`uvaat deka AD Replek ost- del od grade`en objekt Mehanika, potre-
varilo vkupen prihod 958.557.012 denari, dodeka tro{ocite se zaokru`eni na ben za obavuvawe na dejnosta i sovreme-
768.578.836 denari. Po pla}aweto na danokot i pridnesite od dobivka, kako dobivka na oprema za miewe na vozila. Osnova~-
od redovnoto rabotewe se bele`at 182.966.390 denari. kiot vlog iznesuva pet iljadi evra.
Na Sobranieto na akcioneri na Dru{tvoto, koe se odr`a na 31 mart godinava, po
usvojuvaweto na godi{nata smetka za 2007 godina, bila donesena odluka za raspre-
delba na dobivkata, spored koja za zakonski rezervi se izdvojuvaat 8.582.308 denari, GRANIT A.D. SKOPJE
a za isplata na dividenda na akcionerite na Replek e opredelen bruto iznos od
129.186.900 denari. Po isplatata na personalniot danok na isplatena dividenda, neto Anga`man vo Ukraina
iznos na dividenda e 116.268.210 denari. Visinata na dividendata za edna akcija Grade`nata kompanija Granit infor-
iznesuva 4.981,50 denari. Vo Fondot za nagrada za vrabotenite vo grupacijata vo bruto mira{e deka od ovoj mesec zapo~nuva so
se izdvojuva iznos od 17.703.853, a vo neto isplatata na vrabotenite e 15.933.468 rabota vo Ukraina. Stanuva zbor za rekon-
denari. strukcija na avtopatot Kiev - ^op, a
Spored dividendniot kalendar, posleden den na trguvawe so pravo na dividenda investicijata se procenuva na okolu 53,4
za 2007 godina e 14 april, prv den na trguvawe bez pravo na dividenda e 18 april, a milioni evra. Za taa cel, od Makedonija
datum na evidencija spored koja se opredeluva Listata na akcioneri koi imaat pravo }e bidat anga`irani 300 do 400 rabotnici,
da dobijat dividenda za 2007 godina e 17 april 2008 godina. Isplata na dividendata koi bi trebalo da rabotat vo Ukraina vo
}e se realizira del do krajot na april, a del do krajot na avgust godinava. slednite 30 meseci.
 Data 07.04.2008 broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
S O D R @ I N A
Vo tekstot so naslov - I Berzata e vo is-
~ekuvawe na ishodot okolu NATO, Utrinski
vesnik vo dene{noto izdanie se osvrnuva na
VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 sostojbite na Makedonskata berza. Spored ana-
VESTI BERZA...VESTI BERZA...4 liti~arite, iako makedonskiot pazar na kapi-
tal be{e razdvi`en vo posledniov period, si-
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, te investitori se vo razre{uvawe na dilemata
SREDA, . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-7 dali zemjava }e uspee da ja dobie tolku posaku-
vanata pokana za vlez vo Alijansata. Dokolku
GODI[NINA NA BRITANSKATA BIZ- Makedonija se za~leni, toa verojatno }e rezul-
NIS GRUPA VO ZEMJAVA................8-9 tira so porast na Berzata, kako i so zgolemuva-
we na cenata na akciite, osobeno na kompanii-
OSIGURITELNIOT PAZAR VO te {to minatata godina ja zavr{ija so odli~ni
MAKEDONIJA VO EKSPANZIJA......8-9 ekonomski rezultati. Inaku, minatata berzan-
ska nedela se karakterizira{e so blag rast na
cenite, no pomal promet od prethodnata nede-
ILIRIKA FUND MENAXMENT AD la. Se istrguvaa akcii za suma 3,4 milioni ev-
SKOPJE...........................................10-12 ra, {to be{e pomalku za 30 otsto vo odnos na
minatata nedela. Najmnogu se trguva{e so kapi-
talot na Komercijalna banka, a se prodadoa ak-
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA .....13-15 cii vo vrednost od 749.000 evra. Vrednosta na
BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . 16 akcijata ima{e nadolen trend cela nedela.
Akcijata na Alkaloid, pak, napravi promet od
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA 426.000 evra. Od Granit se istrguvaa akcii za
BERZA ZA HARTII OD VREDNOST . 17-19 suma od 336.000 evra.
Globata od 2,3 milioni evra, {to ja zara-
boti Makedonski telekomunikacii poradi zlo-
upotreba na dominantnata pozicija na pazarot,
I M P R E S S U M e najvisokata kazna {to vo tekot na 2007 godi-
na ja izre~e Komisijata za za{tita na konku-
rencijata, izvestuva dene{en Ve~er. Telekom ja
zaraboti kaznata bidej}i im presmetuva{e i
naplatuva{e na svoite pretplatnici manipu-
lativen tro{ok vo mese~nite smetki. Vo go-
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje di{niot izve{taj na Komisijata, kako {to pre-
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva nesuva ovoj pe~aten medium, mo`e da se pro~ita
Redakcija na berzNIK
deka Telekom e eden od devette slu~ai po koi
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,
1000, R.Makedonija
Komisijata postapuvala i na site niv im opre-
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839
delila vkupna kazna od 2.401.802 evra. Protiv
Internet: www.interNIK.com.mk; edno od ovie re{enija za globa ve}e e podnese-
e-mail: info@interNIK.com.mk na tu`ba, informira Utrinski vesnik. Imeno,
ESM-EVN Makedonija minatata nedela pod-
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski nese tu`ba do Upravniot sud, protiv re{enieto
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska za izre~ena globa za napla}awe na manipula-
Marketing: Ivona Josifovska tivniot tro{ok vo smetkite za elektri~na
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova energija. Od ESM-EVN smetaat ne postoi osnov
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} za izrekuvawe globa i deka odlukata na Komi-
Logistika: Ana Petrova sijata e izbrzana i sprotivna na na~eloto na
Finansii: Gordana Stojanovska presumpcija na nevinost.
Vo dene{nite izdanija na vesnicite mo`e
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI da se pro~ita i reakcijata na Cementarnicata
MEDIUMI berzNIK Usje, po povod odlukata na Vladata da mu gi
berzNIK e osnovan 2007 godina. prodava no}nite vi{oci na struja po poniska
cena edinstveno na Silmak od Jegunovce. Spo-
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI red generalniot direktor na Usje, Anoni Niko-
MEDIUMI berzNIK pulos, ovaa odluka e diskriminira~ka, bidej}i
Broj: 17 kompaniite koi ne ja dobija ovaa privilegija,
Data: 07.04.2008
tranzicijata od tarifna na uvozna struja gi ~i-
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA
ni trojno poskapo. - Usje e edinstvenata kompa-
FOTO NASLOVNA:
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. ESM - EVN PODNESE TU@BA PROTIV RE[ENIETO ZA GLOBA (***)
2. I BERZATA GO ^EKA ISHODOT ZA NATO (**)
Foto:
Robert Spasovski
DNEVNIK
s.1 BUNARXIK GO ^EKA NOVIOT ^LEN VO
Redakcija na berzNIK SEMEJSTVOTO
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk s.5 BUNARXIK GO ^EKA NOVIOT ^LEN VO
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska SEMEJSTVOTO
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski
s.7 MZT-PUMPI SO DOBIVKA OD 1,4
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska
Redakcija: MILION EVRA
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska UTRINSKI VESNIK
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran s.8 I BERZATA GO ^EKA ISHODOT ZA
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski NATO
i Darko Tripunovski
s.8 ESM - EVN PODNESE TU@BA PROTIV
Fotoreporter: Robert Spasovski
RE[ENIETO ZA GLOBA
Marketing, distribucija i proda`ba: s.8 SO DOBRO UPRAVUVAWE -POLESNO
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje DO KAPITAL
VE^ER
berzNIK
5
31.03.2008 g. PONEDELNIK
nija koja no}e mo`e da raboti so golem kapaci-
tet. Nie izrazivme podgotvenost da gi zememe
site vi{oci {to }e se javat vo sistemot, no
Vladata odlu~i seta struja da mu ja dade na
Silmak. Zna~i li toa deka Silmak povtorno
dobi povlastena pozicija na pazarot, pra{uva
Nikopulos.
Pe~atenite mediumi so interes gi pratat
podgotovkite za po~etokot na izgradbata na
fabrikata Xonson Meti vo Bunarxik. Kako {to
mo`e da se pro~ita vo Dnevnik, nivnoto doa|a-
we so netrpenie go o~ekuvaat vo Xonson Kon-
trols, koi vo britanskiot investitor gledaat
kako na partner, so koj zaedni~ki vo imeto na
stranskite investitori }e mo`at poenergi~no
da gi artikuliraat svoite zaedni~ki potrebi i
}e gi re{avaat problemite od tipot na neefi-
kasnost na administracijata, nefunkcionira-
weto na edno{alterskiot sistem, posebno vo
katastarot i instituciite koi izdavat dozvo-
li.
Vesnicite pak se navra}aat na temata za
korporativno upravuvawe, bidej}i toa na kom-
paniite im ovozmo`uva pogolema konkurent-
nost, polesen pristap do kapital, obezbeduva
pove}e profit, kako i podobar plasman na Ber-
zata. Dobroto korporativno upravuvawe za
kompaniite zna~i, pred se, podobar pristap do
kapital. Kako poddr{ka na ova tvrdewe eks-
pertite go zemaat za primer istra`uvaweto na
Governance Metric international od 2006 godina,
koe se vr{elo vrz primerok od 3.200 kompanii
od celiot svet, a koe poka`alo deka kompanii-
te so dobro korporativno upravuvawe vo prosek
bele`at zgolemuvawe na profitot za 16 otsto,
dodeka, pak, kompaniite so slabo korporativno
upravuvawe bele`at prose~no zgolemuvawe na
profitot za samo 8,7 otsto.
Skopskata kompanija MZT - pumpi minatata
godina ja zavr{ila so dobivka od 1,4 milion
evra. - Vo 2007 napravivme seriozen i zna~i-
telen is~ekor i so ostvarenata dobivka se
vbrojuvame me|u najuspe{nite vo zemjava. Ovoj
finansiski rezultat e u{te pozna~aen ako se
poglednat u{te dva pokazatela, zarabotkata
pred kamati, danoci i amortizacija (EBITDA) i
u~estvoto od 76 otsto na izvozot vo vkupniot
prihod. Seto ova e rezultat na uspe{noto pres-
truktuirawe, timskata rabota, unapredenoto
korporativno upravuvawe i na gri`ata za ~o-
ve~kite resursi, soop{tuvaat od MZT-pumpi.
Nivnite proizvodi i uslugi se prisutni na pa-
zarite vo Jugoisto~na Evropa i vo zemjite koi
se vode~ki vo energetskiot sektor vo svetot, a
vo Kompanijata vo naredniot period se razmis-
luva da se izdade nova emisija akcii za da pri-
bere sredstva za pro{iruvawe na kapaciteti-
te.
s.6 TELEKOM SO NAJVISKA IZRE^ENA
GLOBA OD 2,3 MILIONI EVRA
s.6 VIZITE GO OGRANI^UVAAT BIZNI-
SOT
s.7 DIZELOT E4 VO PRODA@BA
VREME
s.6 NIKAKO DA ZAPO^NE GASIFIKACI-
JATA VO MAKEDONIJA
s.5 VLADATA GO STAVI SILMAK VO PO-
VLASTENA POZICIJA
NOVA MAKEDONIJA
s.5 DR@AVATA DOBI NAD 2 MILIONI
DOLARI ZA IPA PROGRAMATA
s.5 SAMITOT NA NATO: ODBROJUVAWE ZA
BERZANSKATA NEIZVESNOST
 6 berzNIK broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 07.04.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Investitorite na Berzata se vo is~eku-
vawe na ishodot za NATO, pi{uvaat dene{-
nite dnevni vesnici vo nivnite berzanski
izve{tai. Spored brokerite i analiti~ari-
te, dokolku Makedonija ne vleze vo NATO,
toa za Berzata }e bide nepovolno, no, nitu vo
takov slu~aj taa nema ni da propadne, infor-
mira Utrinski vesnik. Aleksandar Manev,
izvr{en direktor na Ilirika fond menax-
ment, smeta deka sega{nata pozitivna vred-
nost na MBI 10 ja odr`uvaat doma{nite kom-
panii, koi fa}aat pozicija, o~ekuvaj}i deka
sostojbata }e se promeni i trguvaweto }e se
intenzivira po eventualniot priem na zem-
java vo NATO. Stranskite investitori nema
da is~eznat, a tuka se i doma{nite kompanii,
koi ne se vo lo{a sostojba. Vo slu~aj pak, ova
klu~no pra{awe za dr`avava da ima po-
zitiven ishod, brokerite o~ekuvaat eufori-
ja vo trguvaweto so akcii. - Mo`e da se o~e-
kuvaat drasti~ni promeni na Berzata. Bi
imalo porast na indeksite, kako i na cenite
na akciite. Zasega i stranskite i doma{nite
investitori ~ekaat politi~ka odluka, tvrdi
\or|i Paleski, izvr{en direktor na Po{tel
broker. Ekspertite pojasnuvaat deka vlija-
nieto na stranskite investitori se intenzi-
viralo minatata godina, koga Makedonskata
berza bele`ela najgolemi prinosi. Vo toj pe-
riod najgolem interes za doma{nata berza
imalo kaj slovene~kite i hrvatskite inves-
titori.Inaku, v~era makedonskiot berzanski
indeks MBI 10 porasna za 2,65 otsto, a na
Berzata se ostvari vkupen promet od okolu
57 milioni denari.
Vesta za poevtinuvaweto na benzinite za
denar, a dizelot za 2,5 denari, e prisutna vo
site vesnici. Spored v~era{nata odluka na
Regulatornata komisija za energetika, se vr-
{i namaluvawe na rafineriskite i na malo-
proda`nite ceni na naftenite derivati vo
prosek za 3,05, odnosno za 3,35 otsto. Novata
cena na MB-96 }e iznesuva 69,50 denari za
litar, eurosuper - 95 }e se prodava za 66,50,
a eurosuper - 98 za 67,50 denari za litar.
Novata maloproda`na cena na eurodizel (D-
E4) }e iznesuva 63,50 denari za litar, i e po-
niska za 2,50 denari za litar vo odnos na ce-
nata na dizel-E3.
Dene{noto izdanie na Nova Makedonija
informira za namerata na AD Skopski legu-
ri da go pro{iri biznisot so vklu~uvawe i
na tretata pe~ka, {to }e zna~i i zgolemuva-
we na brojot na vrabotenite. Za ovaa cel,
kompanijata ima pobarano od Vladata logis-
ti~ka poddr{ka, sli~na kako so Mittalstil,
od kade Vladata najavi kupuvawe 100 vagoni
vo `eleznicata za rabota na kompanijata.
Na obvinuvawata od golemite potro{u-
va~i, adresirani do Vladata, deka samo
Silmak dobiva no}ni vi{oci od strujata, od-
govori vicepremierot Zoran Stavreski, koj
vo vesnicite izjavuva deka na site kompanii
im bila ponudena taa mo`nost, no nekoi od
niv ili nemale tehni~ka mo`nost da gi pri-
fatat ili ve}e imale sklu~eno dogovori za
nabavka na struja so drugi trgovci. - Ako i vo
idnina se pojavi interes vo drugi kompanii i
ako ima no}ni vi{oci, tie }e gi dobijat - ob-
jasnuva Stavreski. Golemite potro{uva~i
velat deka ponudata od Vladata do{la otka-
ko tie gi sklu~ile dogovorite so trgovcite.
Dene{en [pic najavuva deka mlekoto i
masloto za jadewe od deneska }e se prodava-
at po starata cena od minatata nedela, koga
bea poevtini za 5 do 10 otsto, dodeka lebot
}e ja zadr`i cenata od 20 denari do krajot na
mesecot. Vakva odluka donele proizvodite-
lite, trgovcite i Vladata, na sredbata na
Komitetot za sledewe na cenite, od pri~ina
{to novite ceni predizvikaa golemi reakcii
kaj gra|anite, koi najgoelmiot del od doma{-
niot buxet go tro{at na hrana.
Bitolskite farmeri ja blokiraa fabri-
kata Ideal [ipka i si gi baraat parite, in-
formira Vreme. Nezadovolni od otkupnata
cena, tie pred eden mesec ja prekinaa sora-
botkata so ovaa mle~na industrija i premi-
naa vo konkurentskite mlekarnici, Sved
milk i IMB. Farmerite obvinuvaat deka
mlekoto im se ispla}a po 22 denari za litar,
iako dogovorenata cena bila 29 denari za
01.04.2008 g. VTORNIK
litar. Vo mlekarnicite kade se prefrlile,
na farmerite im se pla}a otkupna cena do 30
denari. Inaku, Ideal [ipka dnevno otkupuva
okolu 70.000 litri mleko, a strategiski
partner e hrvatskata industrija Dukat.
Dnevnite vesnici informiraat i za zbo-
gatuvaweto na proizvodstvenata paleta na
@ito luks, so novite specijalni lebovi -
francuski i bio integralen. Tie za vreme na
promotivniot period na proda`ba, }e ~inat
26 denari. Bio integralniot leb spa|a vo le-
bovite izraboteni od razni `itarki, kako
{to se: r`aniot, dietalniot, p~enkarniot i
kombiniraniot leb, koi od denes }e se pro-
davaat poevtino za eden denar. Cenata na
najbaraniot leb, koj e izraboten od belo
bra{no, ostanuva ista - 20 denari.
Srpskata kompanijata za proizvodstvo na
mleko i mle~ni proizvodi Imlek planira
ovaa godina da investira 10 milioni evra vo
unapreduvawe na proizvodstvoto na mleko.
Parite }e bidat investirani vo obnova na
pogonite, opremata za molzewe i opremata za
proizvodstvo na hrana. Vsu{nost, celata na
investicijata e da se podigne kvalitetot na
mlekoto, odnosno deka oznakata ekstra kla-
sa ne nosi samo 60% tuku 90% od otkupenoto
mleko, a takov kvalitet e potreben za da mo-
`e mlekoto da se izvezuva vo Evropskata
unija. Minatata godina Imlek stana sopstve-
nik na MMB, dodeka sopstvenik na Imlek e
holandskata grupacija Danube fuds.
Vo dene{en Ve~er mo`e da se pro~ita
deka pri~inata poradi koja hidrocentralata
Vrutok }e bide vo faza na redovni revizii e
remont, a ne defekt. Od AD ELEM informi-
raat deka pred desetina dena imala tehni-
~ki pote{kotii, no kako {to izjavuva port-
parolot na ELEM, Mir~e Kotevski, proble-
mot }e se sanira vo redovnite remonti i re-
vizii. - Eden blok-transformator od cen-
tralata vo Vrutok e ispraten na servis vo
Skopje i spored prvite rezultati ne stanuva
zbor za poseriozen problem i nedostatokot
naskoro }e bide otstranet - re~e Kotevski.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. BENZINITE POEVTINI ZA EDEN DENAR, DIZELOT ZA 2,5 DENARI (*****)
2. INVESTITORITE NA BERZATA VO IS^EKUVAWE NA ISHODOT ZA NATO (***)
DNEVNIK VREME
s.1 ILI P^ENICA OD REZERVITE ILI LEBOT 30 DENARI s.6 VO IDEAL [IPKA SO NA[ETO MLEKO STANAA GAZDI
s.7 STAVRESKI: SILMAK NE E PRIVILEGIRAN ZA STRUJA s.7 FIRMITE DOBIJA PONUDA ZA NO]NATA STRUJA
s.8 GRA\ANITE MO@E DA SI GI BARAAT P PARITE OD TELE- VEST
KOMOT I OD ESM s.3 BENZINOT POEVTINI ZA DENAR, DIZELOT ZA 2,50 DE-
s.8 ISKLU^ENA HEC VRUTOK NARI
s.8 DIZELOT POEVTIN ZA 2,5 DENARI NOVA MAKEDONIJA
s.8 MLEKARITE NA PROTEST PRED IDEAL [IPKA s.5 SKOPSKI LEGURI ]E GO PRO[IRI BIZNISOT
s.8 SKOPSKI LEGURI ]E JA PU[TI TRETATA PE^KA s.5 BIO INTEGRALEN I FRANCUSKI LEB SO NAMALENI CE-
s.9 PONISKI CENI OD @ITO LUKS NI
s.9 LEBOT ZA EDEN MESEC ]E POSKAPI NA 30 DENARI s.5 NADE@ITE NA INVESTITORITE SE BUDAT SO SAMITOT
s.9 BITOLSKOTO MLEKO SO CENA OD 39 DENARI NA NATO
UTRINSKI VESNIK s.5 IMLEK ]E INVESTIRA 10 MILIONI EVRA
s.1 MBI 31.03.2008 s.5 CENITE NA NAFTATA SE SPU[TIJA POD 105 DOLARI ZA
s.8 BENZINITE POEVTINI ZA EDEN DENAR, DIZELOT ZA 2,5 BAREL
DENARI [PIC
s.9 INVESTITORITE NA BERZATA VO IS^EKUVAWE NA IS- s.1 MLEKOTO I ZEJTINOT SO RIKVERC CENI
HODOT ZA NATO s.8 MLEKOTO I ZEJTINOT OD DENESKA SO RIKVERC CENI
s.9 NAFTATA POD 105 DOLARI ZA BAREL s.8 MNOGU RABOTNI MESTA V GODINA VO SKOPSKI LEGU-
VE^ER RI
s.6 HEC VRUTOK VO REMONT s.8 VRUTOK SE POLNI, HIDR OCENTRALATA NA REMONT
s.7 EURODIZELOT ]E ^INI 63,5 DENARI ZA LITAR s.8 POEVTINUVAAT GORIVATA
s.8 GO[EV: INFLACIJA DO 7 OTSTO
 Data 07.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Najgolemata hrvatska osiguritelna kom-
panija Kroacija osigurawe }e ja pro{iruva
dejnosta vo Makedonija i vo drugite zemji vo
regionot, prenesuvaat dene{nite izdanija na
vesnicite. Spored vesta {to e objavena vo
hrvatskiot Poslovni dnevnik, Kroacija osi-
gurawe najavila deka vo tekot na godinava vo
Makedonija }e formira dru{tvo za `ivotno
osiguruvawe, a isti takvi dru{tva }e osnova
i vo Crna Gora i vo Srbija. Od Kroacija zase-
ga ne go ka`uvaat imeto na makedonskata
osiguritelna kompanija za koja se zaintere-
sirani, iako spored najavite deka pregova-
raat so eden od klu~nite igra~i na lokalni-
ot pazar, pe~atenite mediumi tipuvaat deka
toa bi mo`ele da bidat Kjubi Makedonija ili
Sava Tabak. Istovremeno, hrvatskata kompa-
nija ima namera da dade ponuda za kupuvawe
na albanskata osiguritelna kompanija Insig,
koja raboti vo Albanija, Kosovo i vo delot od
Makedonija so mnozinsko albansko nasele-
nie.
Pove}e od polovina od melni~arite {to
dobija poevtina dr`avna p~enica se u{te ja
nemaat plateno i podignato od silosite, in-
formira dene{en Dnevnik. Ova e edna od
pri~inite zo{to Vladata ne planira da im
dade na proizvoditelite na leb novi koli-
~ini p~enica od stokovnite rezervi. Spored
ona {to mo`e da se pro~ita vo vesnikot, pe-
karite ne demantiraat deka ja nemaat zemeno
i plateno p~enicata, a se branat so dogovo-
rot {to go potpi{ale so Vladata. Vsu{nost,
nitu melni~arite nitu proizvoditelite na
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. KROACIJA OSIGURUVAWE NAJAVI VLEZ VO MAKEDONIJA (****)
2. MELNI^ARITE BARAAT LEB PREKU P^ENICA (**)
broj 17
maslo za jadewe ne objasnuvaat zo{to itno
baraat `ito i surovo maslo koga ne im treba-
lo, no istovremeno se ednoglasni deka ako ne
dobijat novi koli~ini p~enica od dr`avnite
rezervi, za eden mesec }e ja zgolemat cenata
na lebot na 30 denari.
Razli~nite stavovi vo pove}emese~nata
debata okolu pra{aweto dali Makedonija
ima dovolno devizni rezervi, gi prenesuva
Utrinski vesnik. Nivoto na deviznite re-
zervi na krajot na minatata godina obezbedu-
va{e pokrienost od 3,8 mese~en uvoz, a mo-
mentno se spu{tija na 1,53 milijardi evra so
{to se obezbeduva 3,5 mese~na pokrienost.
Spored guvernerot na NBRM Petar Go{ev,
namaluvaweto na ovoj indikator e posledica
na povisokiot proektiran uvoz za 2009 godi-
na. Eksministerot za finansii, Nikola Po-
povski, smeta deka sega{nata pokrienost
zna~i deka Vladata prodol`uva rasipni~ki
da se odnesuva kon deviznite rezervi i ne go
odr`uva na minimum potrebnoto nivo, a toa e
~etirimese~na pokrienost. Del od ekonom-
skite eksperti imaat poinakov stav. Spored
misleweto na Miroqub [ukarov, profesor
na Univerzitetot na JE, - nivoto na pokrie-
nost e sosema dovolno. Za zemjata ne e prepo-
ra~livo da ~uva devizni rezervi nad ~eti-
rimese~na pokrienost, bidej}i vo toj slu~aj
tie sredstva se pomalku iskoristeni, {to
zna~i se zatvoraat tie potencijali na dr`a-
vata, objasnuva [ukarov.
Vesnicite informiraat i za zgolemuva-
weto na proizvodstvoto vo Ohis za 50 otsto.
berzNIK
7
02.04.2008 g. SREDA
Spored izjavite od rakovodstvoto na fabri-
kata, sostojbite vo kompanijata se sreduvaat.
Kone~na cel na noviot menaxment e proda`ba
na kompanijata.
Nov sopstvenik do krajot na godinata mo-
`ebi }e dobie Tutunskiot kombinat vo Pri-
lep. Iako kompanijata e vo dolgovi, spored
izjavite na direktorot Toni Dimitrievski,
pove}e stranski investitori projavile in-
teres za vlez vo Kombinatot. Minatata godi-
na kombinatot ja zavr{il so zaguba od devet
milioni evra, {to e pomalku otkolku vo
prethodnata godina. Nad 45 otsto od kapita-
lot e vo sopstvenost na dr`avata, a glavni-
nata e kaj 2.800 mali akcioneri.
Grade`nata kompanija Granit od ovoj me-
sec zapo~nuva so rabota vo Ukraina, prene-
suvaat pe~atenite mediumi. Stanuva zbor za
rekonstrukcija na avtopatot Kiev - ^op, a
investicijata se procenuva na okolu 53,4 mi-
lioni evra. Za taa cel, od Makedonija }e bi-
dat anga`irani 300-400 rabotnici, koi bi
trebalo da rabotat vo Ukraina vo slednite
30 meseci.
Me|u vestite od Regionot, najatraktivna
e onaa za proda`bata na najgolemata kompa-
nija na prostorot na porane{na SFRJ, Geneks
od Belgrad, koja se prodava za edna milijar-
da evra. Za komparacija, se {to dosega vo
Makedonija se privatizira, po~nuvajki od
firmi do zemjodelski zadrugi i kombinati,
se prodade za 1,5 milijarda evra.

DNEVNIK VREME
s.1 MELNI^ARITE BARAAT LEB PREKU P^ENICA s.7 INFLACIJATA NADMINA 10 PROCENTI
s.6 MBI 01.04.2008 VEST
s.6 IMAAT P^ENICA, A BARAAT U[TE s.8 KROACIJA OSIGURUVAWE NAJAVI VLEZ VO MAKEDONI-
s.6 VO OHIS RASTE PROIZVODSTVOTO JA
s.6 KROACIJA FRLI OKO NA KJUBI I NA TABAK NOVA MAKEDONIJA
s.6 IZVESNA PRODA@BATA NA TUTUNSKIOT KOMBINAT VO s.5 MLEKOTO ]E SE PRODAVA PO STARA CENA, A NA LEBOT
PRILEP NE SE MENUVA
UTRINSKI VESNIK s.5 REGULATORNA SO PRIHOD OD 12,53 OTSTO POVE]E OD
s.8 DEVIZNITE REZERVI POKRIVAAT 3,5-MESE^EN UVOZ, PLANIRANOTO
DOVOLNI LI SE? s.5 INFLACIJATA VO EVRO ZONATA RASTE
s.8 MBI 01.04.2008 s.5 GASPROM INVESTIRA 85 MILIJARDI DOLARI ZA
s.9 MI[KOVI] GO KUPI GENEKS ZA 150 MILIONI EVRA PROIZVODSTVO NA GAS
s.9 GRANIT ]E RABOTI VO UKRAINA s.5 CENATA NA NAFTATA POD 102 DOLARI ZA BAREL
VE^ER [PIC
s.6 INVESTITORITE TAKTIZIRAA VO PRVITE TRI MESECI s.8 EVTINA HRANA NEMA DA STIGNE DO RAFTOVITE
s.7 MI[KOVI] GO KUPI HOTELOT KONTINENTAL s.8 SEDUM PATI PO^IST DIZEL
 8 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
GODI[NINA NA BRITANSKATA BIZNIS GRUPA VO ZEMJAVA
MAKEDONIJA STABILNA I INTERESNA
BIZNIS DESTINACIJA
akedonija ne dobi pokana za vlez vo
M NATO, no toa nema da gi pokoleba
stranskite investitori da vlo`u-
vaat vo zemjava, nitu }e gi prekinat delov-
nite aktivnosti na me|unarodnite kompa-
nii {to se prisutni vo zemjava. Stranskite
biznismeni ocenuvaat deka Makedonija
doka`ala oti e politi~ki stabilna zemja i
deka bele`i ekonomski rast.
- NATO e voena asocijacija, a biznis-
sektorot e toj {to go pravi prosperitetot.
Nie ve}e znaeme deka politi~kata stabil-
nost na ovoj prostor postoi. Vode~ki lu|e
vo svetot potvrdija deka politi~kata sta-
bilnost tuka e ve}e postignata, a kako biz-
nis zaednica, toa ni e dovolna garancija.
Za nas nema zna~ewe dali ste dobile po-
kana ili ne za Alijansata. Na investitori-
te koi se ve}e tuka, toa ni{to ne im zna~i,
istakna britanskiot ambasador Andrej Ki,
na konferencijata po povod prvata godi{-
nina od formiraweto na Britanskata biz-
OSIGURITELNIOT PAZAR VO MAKEDONIJA VO EKSPANZIJA
UNIQA GROUP AUSTRIA
- NAJGOLEM AKCIONER VO SIGAL
Sigal e prisuten na makedonskiot osigurite-
len pazar od oktomvri 2004 godina. Prihodot
od premii na polisi vo 2005 g. be{e 2,3 mili-
oni evra. Vo 2006 g. SIGAL Makedonija go zgole-
mi prihodot od premii za 70% i dostigna ~e-
tiri milioni evra. Ima 50 kancelarii na 21
lokacija niz Makedonija, a klientite gi ops-
lu`uvaat nad 140 agenti.
inatata nedela, Uniqa Group Austria
M stana sopstvenik na 45,6 % od akci-
ite na SIGAL Holding, ~ija ~lenka e
i SIGAL Makedonija. So ovaa promena vo
sopstveni~kata struktura, Uniqa Group Aus-
tria stana najgolem poedinie~en akcioner
vo Sigal.
Vlezot na Uniqa Group vo Sigal Make-
broj 17
nis grupa vo Makedonija.
- Se nadevam deka pridonesot koj{to
Britanskata biznis grupa mo`e da go dade
}e ja podobri klimata vo Makedonija i }e
bide poddr{ka za naporite na Republika
Makedonija za ~lenstvo vo EU. Isto taka,
mislam deka e zna~ajno {to ova partnerst-
vo im dade mo`nost i na britanskite kom-
panii koi imaat dolgogodi{no iskustvo na
rabota vo EU da gi podelat svoite iskust-
va - istakna ambasadorot Ki.
- Britanskata biznis grupa e aktivna
vo Makedonija so poddr{ka na britanskata
i makedonskata Vlada, a so cel da vospos-
tavi odnosi me|u britanskite i makedon-
skite biznisi i da gi promovira na~inite
za podobruvawe na sevkupnata investici-
ska klima vo Makedonija, vo interes na za-
edni~kite interesi na dvete zemji. Konfe-
rencijata ja vode{e pretsedatelot na Bri-
tanskata biznis grupa, Rej Pauer, koj za
u~estvoto na Britancite na pazarot so ak-
donija otvora novo poglavje vo raboteweto
na ovaa osiguritelna kompanija na make-
donskiot pazar. Ovaa sorabotka go obedi-
nuva najdobroto od dvete kompanii. Od ed-
na strana, Sigal pridonesuva so odli~niot
menaxment i temelnoto poznavawe na ma-
kedonskiot osiguritelen pazar. Od druga
strana, Uniqa Group Austria se potpira na
ogromnoto me|unarodno iskustvo i finan-
siskata stabilnost. Kombinacijata treba
da donese brz razvoj i stabilno pozicio-
nirawe na makedonskiot osiguritelen pa-
zar.
- Makedonija pretstavuva pazar so og-
romni potencijali za razvoj na osiguritel-
niot biznis. Makedonija geografski se na-
o|a vo srceto na Jugoisto~na Evropa i spo-
Data 07.04.2008
Na{ata e 99 godi{na investicija,
a toa e dolgogodi{na i ogromna
investicija. Toa {to nie go cenime
ne e politi~kata situacija, tuku
bezbednosnata. Nas ne ne zasega
koja politi~ka garnitura e na
vlast. Za nas, bezbednosnata
situacija vo Makedonija e stabil-
na i toa e na{a procenka na dolg
rok. Makedonija e 51-vata zemja vo
koja Xonson Meti vleguva i dosega
ne sme pogre{ile, izjavi za
berzNIK regionalniot direktor na
Xonson Meti, Kolin Xefri
cii vo Makedonija, veli deka Britancite
na Makedonija gledaat kako na zemja so
mnogu mo`nosti, koi so razvojot na razme-
nata so akcii dopolnitelno }e se zgole-
mat. Pauer, momentalniot berzanski pad na
indeksot koj voedno e i najgolemiot dosega,
go komentira kako psiholo{ki moment, koj,
spored nego, brzo }e bide nadminat. - Lu-
|eto koi{to ne se mnogu upateni, gi proda-
vaat akciite duri i do 10 otsto pomalku,
vo o~ekuvawe na nekakov kolaps od nedo-
bivaweto pokana za vleguvawe vo NATO,
koj so sigurnost nema da se slu~i. Iskreno,
vakvoto odvivawe na nastanite na berzata
gi smetam za kratkoro~ni i se rezultat na
brzo emotivno reagirawe na odredeni
firmi.
Kako potvrda za postignatite rezulta-
ti na makedonskata vlada vo odnos na
privlekuvawe stanski investitori, bri-
tanskite doma}ini ja poso~ija investicija-
ta na Xonson Meti vo Makedonija i im po-
red na{ata skore{na analiza, }e bide
eden od najbrzoraste~kite osiguritelni
pazari. Toa se dol`i na kvalitetnite kad-
ri i izvonrednite ve{tini {to gi posedu-
vaat, kako i ogromnata `elba na lu|eto vo
Makedonija da kreiraat sigurna i stabilna
idnina. Ubedeni sme deka preku na{eto
iskustvo i finansiska stabilnost }e pri-
doneseme kon celokupniot razvoj na zemja-
ta, istakna Andreas Brandsteter, ~len na
Bordot na Uniqa Group Austria, na pres-
konferencija odr`ana po povod vleguva-
weto na novata osiguritelna kompanija.
- Uniqa Group Austria ima ogromno is-
kustvo na site poliwa na osiguruvawe, a
posebno vo zdravstvenoto osiguruvawe, so
koe e na prvoto mesto vo Avstrija. Tokmu
 Data 07.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
ra~aa na ostanatite kompanii da go sledat
nejziniot primer. Prviot ~ovek na Xonson
Meti za Makedonija, Kolin Xefri veli de-
ka nedobivaweto pokana za vleguvawe vo
NATO, e razo~aruva~ko i za niv, kolku i za
makedonskiot narod i apsurdno, zatoa {to
makedonskite vojnici se borat zaedno so
britanskite sili vo Avganistan, pove}e od
drugi zemji koi se odamna ~lenki. Sepak,
nevleguvaweto vo NATO apsolutno ne se
odrazuva vrz biznisot na Xonson Meti.
- Na{ata e 99 godi{na investicija, a
toa e dolgogodi{na i ogromna investicija.
Toa {to nie go cenime ne e politi~kata si-
tuacija, tuku bezbednosnata. Nas ne ne za-
sega koja politi~ka garnitura e na vlast.
Za nas, bezbednosnata situacija vo Make-
donija e stabilna i toa e na{a procenka na
dolg rok. Makedonija e 51-vata zemja vo
koja Xonson Meti vleguva i dosega ne sme
pogre{ile, izjavi za Berznik regionalniot
direktor na Xonson Meti, Kolin Xefri.
Na biznis forumot, prisuten be{e i
ministerot za finansii na Republika Ma-
kedonija, Trajko Slaveski. Toj izrazi na-
de` deka vo idnina Britanskata biznis
grupa }e stane eden od najmo}nite poddr-
`uva~i na delovnata klima vo Makedonija
i eden od promotorite na investiciskite
mo`nosti vo Republikava. - Aktivnostite
na grupata se naso~eni kon sozdavawe na
edna povolna klima za investitorite, so
cel tie tuka da se ~uvstvuvaat bezbedno,
da imaat za{tita na nivnite postoe~ki
prava i da po~uvsvuvaat edna klima
koja{to e konkurentna vo odnos na drugite
podra~ja - re~e Slaveski. Ona {to Make-
donija go pravi zaedno so partnerite od
zainteresiranite zemji-investitori toj go
oceni kako podednakvo zna~ajno kako i
za~lenuvaweto vo NATO asocijacijata.
Na konferencijata stana zbor i za raz-
govorite so MMF za dvi`eweto na infla-
cijata, pri {to ministerot kako najzna~aen
faktor koj pridonesuva za povolna delov-
na klima ja poso~i makroekonomskata sta-
bilnost.
- Tie faktori vlijaat na odlukite koi
broj 17
berzNIK
9
gi nosat investitorite vo vrska so svoite dano~nite stapki. Toj isto taka uka`a i na
investicii. Dobra vest e deka bazi~nata naporite na Vladata vo vrska so nadminu-
inflacija, koja gi poka`uva dvi`ewata na vaweto na barierite za brz izlez od paza-
ostanatite proizvodi, nadvor od hranata i rot, a isto taka i za brziot vlez, pri {to
energijata, se namaluva, {to zna~i deka sega mo`e da se registrira firma za samo
merkite {to gi prezemaat nadle`nite ins- nekolku ~asa, a postignati se rezultati i
titucii vroduvaat so plod - istakna toj, no vo delot na izvr{uvawe na likvidacija na
i predupredi deka dokolku prodol`i pretprijatija. Na krajot od svoeto obra}a-
trendot na rastewe na cenata na energija- we toj obrna vnimanie na liberalizacija-
ta, Vladata }e treba poseriozno da se za- ta na kapitalot, koja ja okarakterizira ka-
fati so nekoi merki za {tedewe na ener- ko zna~ajna ne samo za ispolnuvawe na
gijata i da prodol`i da go {titi standar- kriteriumite na Brisel, tuku i za sozda-
dot na gra|anite, posebno na onie so niski vawe podobri ekonomski uslovi i privle-
primawa. kuvawe pove}e stranski investitori.
Ministerot Slaveski gi potencira{e i Liberalizacijata na pazarot so ned-
aktivnostite koi pridonele za razvoj na vi`nini obezbeduva ednakov tretman na
makedonskata ekonomija voop{to i kon- stranskite lica i makedonskite gra|ani i
kretno vo finansiskiot sektor. Minatata otvora dopolnitelni mo`nosti za doa|awe
godina ja oceni kako najuspe{na za Make- na stranski kapital i intenzivirawe na
donija od nejzinoto osamostojuvawe, kako ekonomskiot razvoj vo Makedonija. Toa do-
vo pogled na u~estvo na stranski investi- ka`uva deka makedonskata vlada ima ot-
cii, taka i vo pogled na dvi`eweto na in- voren pristap kon inicijativite za podob-
flacijata, zgolemuvaweto na platite, zgo- ruvawe na delovnata klima vo zemjata, koi
lemuvawe na stapkata na razvoj na indus- pred se doa|aat od privatniot sektor - is-
triskoto proizvodstvo i namaluvawe na takna toj. K.S.
Dve lizing kompanii pokrivaat 90 procenti od pazarot
- Makedonija ima najmala pokrienost na lizing-kompaniite na pazarot vo regionot,
{to se dol`i na faktot deka makedonskiot privaten sektor e vo najgolem del sostaven
od banki i pomal del od osiguritelni kompanii, dodeka na lizing-kompaniite im pri-
pa|a samo 1% od pokrienosta. Imeno, vo Makedonija postojat {est registrirani lizing-
kompanii, a samo dve od niv pokrivaat 90% od pazarot, zaklu~i \or|e Voinovi}, ~len
na upravniot odbor na edna od najpoznatite lizing-kompanii vo Evropa, Hipo-Alpe Ad-
ria.
- Finansiite od lizingot pridonesuvaat za razvojot na zemjite. Lizing-finansiite
se cel na site pazarni segmenti, podrazbiraj}i dolgoro~ni finansiski potrebi vo
korist na investiciskoto trguvawe - pojasni Voinovi}. - Lizingot e va`en bidej}i nudi
fleksibilni uslugi bez hipoteki i e naso~en kon zadovoluvawe na novi, moderni i
napredni finansiski segmenti. Ova e rezultat na ekonomskta globalizacija i tokmu
lizingot mo`e da gi re{i postoe~kite problemi vo ekonomijata - dodade toj.
Sepak, se uka`a i na toa deka vo Centralniot Registar na Makedonija postojat po-
datoci za zna~itelno zgolemuvawe na finansiite od lizingot otkako Hipo-Alpe Adria
stapila na makedonskiot pazar. Imeno, vo dekemvri 2006 g. vkupniot lizing pazar izne-
suval 34 milioni evra, a ve}e narednata godina toj iznesuval okolu 50 milioni evra.
Ovaa kompanija ve}e izgotvila finansiska ramka za poddr{ka na razvojot na ekonomi-
jata, preku pretstavuvawe na lizing uslugite vo site pazarni segmenti i preku vklu~u-
vawe, odnosno pokanuvawe na konkurencijata, so {to }e se vospostavat novi standardi.

ovoj vid na osiguruvawe }e bide i eden od
glavnite aduti na makedonskiot osiguri-
telen pazar. Stanuva zbor za dopolnitel-
no zdrastveno osiguruvawe {to }e se nudi
na dobrovolna osnova, so {to gra|anite }e
dobijat dopolnitelna mo`nost za pokriva-
we na tro{ocite za uslugite od zdravstve-
nata za{tita. Istovremeno se raboti za
razvoj na najrazli~nite vidovi polisi za
osiguruvawe na motorni vozila, imot i os-
tanati individualni osiguruvawa.
Makedonskiot osiguritelen pazar ima
odli~en potencijal za razvoj. SIGAL saka
da bide del od ovoj razvoj i da dade prido-
nes so svoeto regionalno znaewe i iskust-
vo. SIGAL }e ponudi novi osiguritelni
proizvodi, koi }e pretstavuvaat vistinsko
osve`uvawe na pazarot, izjavija vode~kite
lu|e na Sigal i UNIQA.
- Sigal Holding e edna od pomladite
osiguritelni kompanii na makedonskiot
pazar. Vrven prioritet za nas e fokusot na
na{ite klienti na makedonksiot pazar , a
nivnata doverba e na{a najgolema satis-
fakcija, izjavi Avni Ponari, Pretsedatel
na Sigal Holding.
- Makedonija ostanuva eden od najva`-
nite pazari za SIGAL, a na{a cel e za
kratko vreme da prerasneme vo edna od
makedonskite osiguritelni kompanii so
najdobri uslugi na pazarot, veli Xefri
Grifin, pretsedatel i izvr{en direktor
na albansko-amerikanskiot pretpriema~-
ki fond AAEF, eden od akcionerite na
SIGAL.
Vo Albanija, SIGAL e najgolemata i
najaktivnata osiguritelna kompanija so
pazarno u~estvo od 28 % vo minatata godi-
na.
Sigal Holding e osnovan vo mart 2007
godina so integrirawe na ~etirite posto-
e~ki osiguritelni komapnii, Sigal Non Life
Insurance & Reinsurance i SIGAL Life vo Al-
banija, Kosovo I SIGAL Makedonija. Visi-
nata na premiite vo 2007 godina be{e 23,5
milioni evra.
Sigal e prisuten na makedonskiot osi-
guritelen pazar od oktomvri 2004 godina.
Prihodot od premii na polisi vo 2005 g.
be{e 2,3 milioni evra. Vo 2006 g. SIGAL
Makedonija go zgolemi prihodot od premii
za 70% i dostigna 4 milioni evra. Ima 50
kancelarii na 21 lokacija niz Makedonija,
a klientite gi opslu`uvaat nad 140 agenti.
Uniqa Group dostigna prihod od pre-
mii od 5,2 milijardi evra i pretstavuva
edna od vode~kite osiguritelni komap-
nii vo Centralna i Isto~na Evropa. Os-
ven vo Avstrija, prisutna e i na 19 drugi
osiguritelni pazari kako Hrvatska, Sr-
bija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora,
Albanija, Romanija, Bugarija i Kosovo. Vo
Avstrija, UNIQA ima pazaren udel od
20% vo celokupniot osiguritelen pazar
i nad 50 % od pazarot za zdravstveno
osiguruvawe. Minatata godina UNIQA
Group izdade 12,5 milioni polisi. Gru-
pacijata vrabotuva 17.500 lu|e i preli-
minarniot bruto profit vo 2007 godina
dostigna 340 milioni. Poseduva kapital
od nad 22 milijardi evra i nejzinata fi-
nansiska mo} se ogleduva vo rejtingot - A
na Standard&Poors.
10 berzNIK
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
ILIRIKA FUND MENAXMENT AD SKOPJE
FONDOVITE GO POBEDIJA
BERZANSKIOT INDEKS
Sega za sega, go pobeduvame indeksot i toa e prva cel. Toa e ben~mark. Za Ilirika JIE,
ben~markot zasega e MBI-10. Do ovoj moment nie go pobeduvame indeksot. Samo za primer, ako
Indeksot padna za 8,40%, udelot na Ilirika JIE padna za 3,87%.
Makedonija ima solidni fondovi,
sporeduvaj}i gi nivnite rezultati so
rezultatite na fondovite od Regionot i so
rezultatite na berzanskite indeksi. Iako
postojat padovi, na{ite fondovi uspeaja
mnogu da napravat.
o Makedonija slovene~kata Ilirika
V DZU Qubqana prva osnova Dru{tvo
za upravuvawe so investicioni fon-
dovi - Ilirika Fund Menaxment Skopje.
Dru{tvoto se osnova vo juli 2007 godina i
startuva{e so dva investicioni fonda,
Ilirika JIE i Ilirika GRP, koi se razli-
kuvaat po strukturata na nivnite vlo`uva-
wa, odnosno, od aspekt na zemjite vo koi-
{to mo`e da vlo`uvaat fondovite.
Gordana Goxo - portfolio menaxer vo
Ilirika JIE, objasnuva deka tie go ispol-
nija zakonskiot uslov.
- Dvata fonda treba{e da soberat po
500.000 evra vo rok od tri meseci od obja-
vuvawe na javniot povik ( 20 noemvri 2007
godina) do 20 fevruari. Ilirika JIE toa
go ostvari mnogu porano, a Ilirika GRP ne
uspea vo taa namera. Sepak, dva fonda, a
ima i tret, Inovo, so bugarski kapital, ve-
rojatno bea premnogu za postojnata konste-
lacija vo Makedonija. Narodot ne e tolku
broj 17
educiran, site gi ~ekaat fondovite, me|u-
toa ne se re{avaat tuku- taka da vlo`at.
Taka, edniot fond ne uspea vo namerata da
go sobere potrebniot kapital.
Vtor uslov {to treba{e da se ispolni,
veli Goxo vo rok od ~etiri meseci od obja-
vuvawe na javniot povik, be{e da se uso-
glasime so prospektot na sekoj od fondo-
vite. Taa zakonska norma e minimum, od-
nosno maksimum 25% od portfolioto da
bidat vlo`eni vo depoziti i pari~i sred-
stva. Zna~i, kako otvoren akciski fond
zakonski ne smeeme da dr`ime pove}e od
25% vo ke{, gotovina, depoziti. Bidej}i
konstelacijata na pazarot poslednive me-
seci otkako po~navme da rabotime ne be{e
mnogu pogodna za nas, ne samo za Makedoni-
ja, tuku op{to vo Regionot i na svetskite
berzi, zatoa kolku {to mo`evme, dr`evme
pove}e vo gotovina. So samoto toa bevme
pomalku izlo`eni na negativnite oscila-
cii na cenite na akciite, pa tie ne vlijaea
tolku na cenata na udelot na Fondot. Zna-
~i, donekade uspeavme da gi amortizirame
padovite na cenite na akciite. No, zakon e
zakon i moravme do 20 mart da se usoglasi-
me, pa ve}e imavme 24% depoziti. Normal-
no, so ovoj ~ekor Ilirika JIE e izlo`en vo
akcii, a so toa po avtomatizam sekoe nega-
Data 07.04.2008
tivno ili pozitivno dvi`ewe na cenite na
akciite, vlijae i na dvi`eweto na cenata
na udelot.
Struktura na Ilirika JIE
Ilirika Jugoisto~na Evropa (JIE)
fondot e ograni~en na oblasta na celiot
Balkan - zemjite od porane{na Jugoslavi-
ja, Bugarija, Grcija, Romanija, Avstrija, ka-
ko i na Polska, ^e{ka, Rusija i Turcija.
Strategijata za Ilirika JIE e da bide
najmnogu izlo`en vo Makedonija, veli Go-
xo. - Re~isi 50% od vlo`uvawata se vo
zemjava. Vo Hrvatska vlo`ivme okolu 13%,
Rusija 4,5 %, Srbija 2,6%, ^e{ka 2,3% i tn.
Od zemjite kade {to bi mo`ele da trguva-
me, da kupuvame akcii,nemame vlo`eno vo
Turcija, Grcija, Romanija i Bugarija. Na-
pravena e edna diverzifikacija i tokmu
taa e faktorot koj{to gi ubla`uva ovie
posledni padovi, osobeno rekordniot pad
na berzanskiot indeks na Makedonskata
berza vo ~etvrtokot (na 3.april). Samo za
primer, ako na toj den Indeksot padna za
8,40%, udelot na Ilirika JIE padna za
3,87%. Padot e normalno refleksija na
50-procentnata izlo`enost vo Makedoni-
ja, no padot e mnogu pomal odkolku padot na
 Data 07.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
indeksot. Toa e amortizirano.
Sega za sega, go pobeduvame indeksot.
Toa e pred se prva cel - da se pobedi. Toa
e ben~mark. Za Ilirika JIE, ben~markot
zasega e MBI-10. Do ovoj moment nie go po-
beduvame indeksot, veli Goxo i dodava:
Toa zna~i, dokolku nekoj investitor vlo`i
vo portfolio sostaveno od akcii {to go
so~inuvaat berzanskiot indeks, vo ista
proporcija kako {to e indeksot, toj bi iz-
gubil pove}e otkolku koga bi gi vlo`il vo
Ilirika JIE. Ne velam deka bi dobil
pove}e, zatoa {to sepak gubime, no bi izgu-
bil pomalku otkolku vo samiot indeks.
Goxo objasnuva deka pokraj vo spomena-
tite zemji, fondot vo akcii najgolemi vlo-
`uvawa ima vo Komercijalna banka, Fer{-
ped, Beton, Replek, Alkaloid, zagrebska
Ina. Prvite 10 se makedonski i hrvatski
firmi. - Vo momentov Ilirika JIE e taka
pozicionirana. Vo Hrvatska, za razlika od
kaj nas, nema{e nekakvi o~ekuvawa povr-
zani so berzata otkako }e dobijat pokana
za Alijansata, no isto kako i vo Makedoni-
ja, mnogu hrvatski kompanii objavija dobri
finansiski rezultati. Hrvatskata berza
isto taka pretrpe golema korekcija, so pa-
dot na cenite na akciite na nivnite fir-
mi, nasproti rastot na nivnite finansiski
rezultati, pa avtomatski tie firmi stanu-
vaa poevtini ili potceneti. Isto i vo Ma-
kedonija, i vo Srbija. Taka {to, koga }e se
promeni sentimentot na investitorite,
{to bukvalno zna~i moment koga nema ve}e
nikakvi opasnosti, nema politi~ki rizik,
lu|eto ednostavno se vra}a vo fondovite
sami i po~nuvaat da kupuvaat. Istoto se
o~ekuva i vo Makedonija, i vo Hrvatska i
vo Srbija. Potencijal na Makedonskata
berza ima, toa e fakt, {to nikoj ne mo`e da
go ospori, zaklu~uva Goxo.
broj 17
ve}e entuzijazmot, pove}e bi rekol stravot
kaj investitorite splasna. Veruvam, naja-
vata za noviot dogovor so SAD, kako bez-
bednosna zakrila na Makedonija, }e gi ot-
stranat dilemite po odnos na ostvaruva-
weto na crnite scenarija, koi kaj nekoi in-
vestitori otidoa do neverojatni krajnos-
ti-vojna. Iako, tie se ~uvstvitelni na
ovie pra{awa, mislam deka ~etvrtokot,
koga investitorite izlegoa so ogromni ko-
li~ini na najniski ceni za proda`ba, nema
da se povtori. Dokolku porealno gi gleda-
me sostojbite, pogolemata opasnost, po moe
mislewe, doa|a od vleguvaweto na global-
nata ekonomija vo kriza. Toa e mnogu po-
klu~no za regionot, a preku nego i za Make-
donija. Li~no, ne o~ekuvam mnogu golemi
padovi, no nekoja stagnacija }e ima do mo-
mentot dodeka se ras~istat sostojbite, do
noviot investicionen ciklus i na global-
no, i na regionalno, pa i na lokalno nivo,
po {to }e imame pogolemi pozitivni re-
zultati.
Vo vremeto na krizata, pokraj site iz-
javi na analiti~arite i ekspertite od
bran{ata, Ivanovski potencira edna spo-
redba. - Kolku investicionite fondovi
navistina uspejaa da gi za{titat svoite
investitori, mnogu ubavo mo`e da se vidi
ILIRIKA JIE (29.02.2008)
Struktura spored zemji:
berzNIK
11
od konkretniot primer: Padot na berzata
be{e 8,4 procenti, a na{ite fondovi pa|aa
okolu 3,5 procenti. Ako se sporedat pado-
vite od po~etokot na godinata, na make-
donskiot indeks i padot na fondovite
Ilirika, mo`e da se vidi deka tie se i u{-
te relativno pomali od ona {to bi zagubil
nekoj, dokolku bi investiral vo portfoli-
oto koe samiot berzanski indeks go pret-
stavuva. Pri~ina za vakviot pozitiven re-
zultat, iako zboruvame za padovi, e toa
{to fondot vodi aktivna politika na in-
vestirawe. Toa e prednost na pametno in-
vestirawe. Postojano sledime, go izbirame
momentot koga treba da se kupi, koga da se
prodade, razmisluvame kako najdobro da go
diverzificirame rizikot me|u zemjite,
me|u kompaniite, me|u razli~nite indus-
trii... Mislam deka koga }e se zemat vo
predvid dinamikata na udelite na spored-
livite fondovi vo regionot i dinamikata
na berzanskite indeksi, nie ostvarivme
uspeh. Makedonija ima navistina solidni
fondovi, sporeduvaj}i gi nivnite rezulta-
ti so rezultatite na fondovite od Regio-
not i so rezultatite na berzanskite in-
deksi. Iako postojat padovi, nie uspeavme
mnogu da napravime, ocenuva Ivanovski.

[to se slu~i vo ~etvrtokot?

Fundamentite na sreden i na dolg rok,

posle padot, gi definiraat cenite na ak-
ciite. Toa go soop{tija i lu|eto od Berzata 10 najgolemi vlo`uvawa:
(Odborot na dirktori na Berza objavi iz-
ve{taj na nivnata stranica). Normalno,
deka bezbednosnite pra{awa i politi~ka-
ta stabilnost ne treba da se zanemaruva.
[to se slu~i vo ~etvrtokot na berzata, ob-
jasnuva Marjan Ivanovski, analiti~ar vo
Ilirika. - Ednostavno, percepcijata za
rizikot od politi~ka nestabilnost naglo
se promeni. Mnogumina investitori o~eku-
vaa vlez vo NATO i deka toa pozitivno }e
vlijae za rastot i na perspektivite na
biznisite. No, o~ekuvawata na invstito-
rite avtomatski se promenija po negativ-
nata odluka. Tie, osobeno osetlivite, za Svetlo sinata linija e indeksot, a drugata linija e udelot na Ilirika JIE.
moment poveruvaa deka se mo`ni najcrnite
scenarija - negativen rast vo sferata na
biznisot. Berzata e najosetliva na lo{i
vesti vrzani so politi~kite sostojbi. No,
veruvam deka iako Makedonija ne dobi po-
kana za NATO, pozitivnite signali od SAD
za poddr{ka na zemjata, koja ima svoja
strate{ka pozicija na Balkanot i vo koja
SAD gledaat strate{ki interes, gi isfr-
lija od igra temnite scenarija - nemiri vo
zemjata. Odnosno, verojatnosta za nivno
ostvaruvawe e mnogu mala. Toa se gleda i
od naredniot trgovski den na Berzata, koga
12 berzNIK broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 07.04.2008

Ilirika - global raste~ki pazari Od aspekt na industriite vo koi se Sugestija na Dru{tvoto e sekoe lice,
vlo`uva, isto taka postoi golema disper- koe ima slobodni pari~ni sredstva, do-
- Ilirika GRP sredstvata gi vlo`uva zija na rizikot. Naftenata industrija, kolku saka da gi investira vo HV, da gi in-
vo pove}e zemji vo svetot, pred se vo raz- bankarstvoto, grade`ni{tvoto, zdravst- vestira tokmu vo fondovite so koi upravu-
vieinte zemji kako SAD, Kanada, Avstrali- voto, telekomunikaciite, prehranbenata, va Ilirika fund menaxment, pri {to treba
ja, EU, Japonija i zemjite vo razvoj, onie industrija, avtomobilskata, osiguritelni- da znae deka sekoga{ ima opcija- dva fon-
porazvienite, kako {to se Brazil, Rusija, te kompanii i golem broj na uslu`ni dej- da, vo zavisnost od preferencijata prema
Indija, Kina, vo preku 60 zemji vo svetot. nosti, vo situacijata isto taka se faktor rizikot i prema prinosot, da odbere vo koj
Spored Dim~e Lazarevski, portfolio na namaluvawe na toj rizik. od fondovite }e se za~leni. Vo odnos na
menaxer, ~len na Odbor na direktori, ona Bitno e {to Fondot, bidej}i nema svoj- raboteweto na investicionite fondovi
{to e bitno da se istekne koga zboruvame stvo na pravno lice, ne podle`i na odano- bitno e i mo`nosta za spre~uvawe na gole-
za investicionata politika na samiot ~uvawe, objasnuva Lazarevski. Toa e raz- mite padovi, veli Lazarevski.- Disperzi-
Fond, e negovata golema disperzija na ri- li~no od sekoe fizi~ko lice vo RM, koe jata tokmu vo ovie izminati meseci ja do-
zikot. Toa {to e osnovno za eden gra|anin treba po sekoja proda`ba da pla}a danok.- ka`a superiornosta na eden investicionen
na Republika Makedonija da go znae, e deka Kaj nas tie pari povtorno se reinvestira- fond vo odnos na investiraweto na poedi-
investiraj}i vo na{ata zemja, e izlo`en na at, se dodeka ~lenot ne izleze od Fondot. ne~niot investitor. Kako primer bi gi is-
mnogu pogolem rizik, bidej}i se raboti za No, ona {to e bitno vo momentov e deka do- taknal fondovite so koi upravuva na{eto
investirawe vo samo edna zemja, ili da deka parite se vo Fondot, tie kolku pati i dru{tvo, koi padnaa samo 6% do 7% od po-
re~eme, vo samo odreden broj od pet, deset da se oploduvaat, toj del {to treba da se ~etokot na godinava do sega. Za razlika od
kompanii vo koi {to mo`e sam, kako indi- plati za danok na dobivka, se reinvestira. toa, za istiot period, kaj fondovite vo
vidualen investitor da gi vlo`i parite. Vtora bitna rabota, potencira Laza- Hrvatska i Slovenija, padot be{e od 15 %
Vo ovoj slu~aj, preku investicionite fon- revski, e toa {to fondovite imaat mnogu do 30%. No, u{te pointeresno e deka fi-
dovi, soglasno zakonot za devizno rabote- niski brokerski provizii, i doma i vo zi~kite lica koi sami plasirale na berza
we, osven bankite so golemo ovlastuvawe, stranstvo. Bidej}i toa se golemi sredstva, ja delea sudbinata na makedonskiot i hr-
osiguritelnite kompanii, penziskite fon- dobivaat dobri popusti. Ponatamu, sredst- vatskiot indeks, koi zabele`aa pad
dovi i investicioni fondovi, drugite ne- vata {to se koristat, zboruvavme za pro- pove}e od 35%. Toa vo princip ja doka`uva
maat dozvola za vlo`uvawe vo stranstvo. fesionalen portfolio menaxment, koj ko- celta za koja{to postoi eden investicio-
Na obi~niot, fizi~ki gra|anin, toa ne mu e risti sofisticirani tehni~ki fundamen- nen fond, odnosno Dru{tvo za upravuvawe
dozvoleno vo momentot i toa e osnovnata talni analizi ovozmo`uva vo sekoj moment so niv, a toa e da se dade na profesional-
prednost koja{to ja imaat ovie investici- da se reagira na soodvetnata berza, da se ni lu|e da upravuvaat so sredstvata na
oni fondovi - da go disperziraat toj rizik kupi soodveten instrument. Zna~i, pregle- fizi~kite i pravnite lica, zaklu~uva
preku vlo`uvawe vo stranstvo, vo mnogu dnosta e mnogu pogolema od onaa {to ja ima Lazarevski.
pogolem broj na zemji. obi~niot gra|anin.
Tokmu ovaa prilika, vo situacijava ot-
koga po~navme da rabotime, na 21 noemvri ILIRIKA GRP (29.02.2008)
minatata godina, dovede da ne dojde do go-
lemi padovi vo vrednosta na udelot na Struktura spored zemji:
Fondot. Zna~i, se za{titi samata investi-
cija na investitorite koi{to vlo`ija vo
fondovite, za razlika od fizi~kite lica
koi{to vlo`ija edine~no na Makedonskata
berza. Toa e osnovnata prednost {to vo go-
lem del, koga vo posledno vreme padna in-
deksot, zna~i preku 30 do 40 % se zagubite
na odredeni investitori, kaj Fondovite
padnaa pomalku od 10 %.
Isto taka, mnogu va`no e {to investi-
cionata politika ja sozdavaat portfolio 10 najgolemi vlo`uvawa:
menaxeri i analiti~ari, profesionalci
koi svojata rabota ja temelat na funda-
mentalna i tehni~ka analiza, koja {to
obi~niot gra|anin, ne samo {to ne ja znae,
bidej}i ne mu e ni potrebno da gubi vreme,
da gleda sekoj den berza, ili pak da doa|a
do brokerskite ku}i, da potpi{uva nalozi
i sli~no. Celiot toj formalen aspekt pre-
ku investicionite fondovi e nadminat.
Ona {to ostanuva e samo koga }e mu trebaat
pari, del ili site pari, da si gi povle~e
od Fondot. Se nadevam,veli Lazarevski Svetlo sinata linija e indeksot, a drugata linija e udelot na Ilirika GRP
deka vo idnina na{ite gra|ani }e sfatat
deka investicionite fondovi se eden od
najdominantnite formi na investirawe vo
svetot.
Investicionata politika {to ja pri-
menuva GRP, vo dosega{niot period e da go
zgolemuva brojot na akciite.- Toj ja isko-
risti prilikata koja se slu~i so ameri-
kanskiot pazar-recesijata, vo koja zna~i-
telno padnaa cenite na akciite i normal-
no preku kupuvawe i prodavawe vo slu~aj
na vakov pad na site berzi,se obide da ost-
vari {to e mo`no pogolema dobivka ili
porast na vrednosta na udelot.
 Data 07.04.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Po~etokot na pregovorite pome|u Vlada-
ta i misijata na MMF e top tema na site de-
ne{ni vesnici. Dvocifrenata inflacija od
10,2 otsto, koja be{e izmerena vo minatiot
mesec, }e bide glavnoto pra{awe okolu koe
}e se diskutira. [efot na misijata, Mark
Grifits, najavi deka }e se analiziraat site
pokazateli od makroekonomskata i fiskal-
nata politika, so cel da se utvrdi dali na-
{ata ekonomija se dvi`i vo vistinski pra-
vec. Monetarcite }e proveruvaat dali i kol-
ku zgolemuvaweto na platite i penziite vli-
jaele vrz visokata stapka na inflacija vo
zemjava. Inaku, na svetsko nivo MMF o~ekuva
pomal globalen ekonomski porast, zaradi
finansiskata kriza vo SAD, {to se ocenuva
kako najgolema od periodot na Golemata de-
presija vo minatiot vek. Ako globalniot po-
rast padne na tri otsto ili pomalku od toj vo
tekovnata i vo narednata godina, bi mo`elo
da se govori za planetarna ekonomska kriza,
pi{uva vo izve{tajot na MMF, koj go prene-
suvaat pe~atenite mediumi.
Samitot na NATO dvojno go zgolemi trgu-
vaweto na makedonskata berza, se veli vo
dene{nite berzanski izve{tai. Na celiot
pazar prometot iznesuva{e 78 milioni de-
nari, a najaktivno se trguva{e so akciite na
broj 17
Makpetrol, Komercijalna banka i Replek.
Pred krajot na v~era{niot trgovski den, nov
sopstvenik investira{e 10 milioni denari
za otkupuvawe na 22 otsto od akciite na ve-
le{kata fabrika Kiro ]u~uk.
Makedonija mo`e da ostane bez hrana,
bidej}i vo svetot se javuva trend na zabrana
za izvoz na doma{noto zemjodelsko proiz-
vodstvo otkako se nametna globalen nedostig
od `itni rastenija, pi{uva vo analizata na
Dnevnik. Seknuvaweto na izvorite za uvoz na
prehranbeni proizvodi mnogu }e ja pogodi
zemjava. Ekspertite predupreduvaat deka
problemot mo`e da se nametne mnogu brzo, a
opasnosta ja potvrduvaat i vo Vladata pora-
di {to vo minatata godina zabranile izvoz
na p~enica i na p~enka, koja{to se koristi
kako dobito~na hrana.
Spored podatocite od Dr`avniot zavod
za statistika, vo fevruari cenite na malo
porasnale za osum otsto, sporedeno so istiot
mesec lani. Porastot na tro{ocite za `ivot
e rezultat na povisokite indeksi na
ovo{jeto za 15,8 otsto, naftenite derivati
za 4,1, mastite za 3,6 otsto, uslugite za obra-
zovanie i razvoj za 1,9 otsto. Vrednosta na
potro{uva~kata ko{nica za edno
~etiri~leno semejstvo za mart presmetana
berzNIK
13
03.04.2008 g. ^ETVRTOK
vrz osnova na cenite na malo iznesuva 12.332
denari i vo odnos na prethodniot mesec e
povisoka za 1,3 otsto
Za pe~atenite mediumi interes predi-
zvika i novata raspredelba na dr`avno
zemjodelsko zemji{te, za koe pravo da pod-
nesat barawe imaat doma{ni i stranki
firmi i gra|ani, a mo`e da dobijat maksimum
10 hektari. Vnimanie privle~e i vesta deka
lovi{tata vo dr`avava }e se davaat pod
koncesija na 20 godini, a }e im bidat pode-
leni na najmalku 200 koncesioneri.
Dene{en Dnevnik ja prenesuva vesta deka
grade`noto pretprijatie Beton po~na so
postavuvawe na temelot na branata Kne`evo
na Zletovska Reka. Vo Javnoto pretprijatie
Zletovica, koe stopanisuva so hidrosiste-
mot, najavija deka izgradbata na kameno-
nasipnata brana }e zavr{i do sredinata na
ovoj mesec.
Vo pe~atenite mediumi mo`e da se
pro~ita i za dve tutunski aferi. Prvata se
odnesuva za kra`ba na 90 paleti droben i
re`an tutun procenet na 15 iljadi dolari, od
magacinite na Makedonija, dodeka vtorata se
procenuva deka te`i dva miliona evra i se
slu~ila vo Jugotutun od Makedonski Brod.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. GLOBALNOTO ZGOLEMUVAWE NA INFLACIJATA NE TREBA DA JA ZAGRI@UVA MAKEDONIJA (*****)
2. OD MAGACIN NA MAKEDONIJA TABAK 2000 UKRADENI 8,5 TONI TUTUN (*****)

DNEVNIK s.6 RASTE INTERESOT ZA BROKERSKATA PROFESIJA

s.10 MMF O^EKUVA POMAL EKONOMSKI PORAST VO SVETOT s.7 MAKEDONSKITE ZEMJODELCI POITRI OD SOSEDITE
s.10 MBI 02.04.2008 s.7 TUTUNARITE PRVI SO PARITE V XEB
s.10 INFLACIJATA DA NE SE IGNORIRA s.7 PRODADENI 22 PROCENTI OD KIRO ]U^UK
s.11 NOVA RASPREDELBA NA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE s.8 JAJCATA POSKAPEA NA 210 DENARI
s.11 ESM-EVN IM DADE VREME NA DR@AVNITE PRETPRI- VREME
JATIJA s.1 ZA VISOKATA INFLACIJA VLADATA GO OBVINI
s.11 NAMESTO ZA 10 GODINI, ZAKUP NA LOVI[TATA ZA 20 OVO[JETO!
s.11 SE GRADI BRANATA NA ZLETOVICA s.6 ]E SE NAMALI PO^ETNATA CENA
s.11 ZA 140 TRAKTORI 160 PRIJAVENI s.6 OVO[JETO EM NE GO JADEME, EM NI GO POSKAPE
s.11 AZIJA SE [TITI OD GLAD @IVOTOT
s.11 MAKEDONIJA MO@E DA OSTANE BEZ HRANA s.6 VLADATA NEMA STRATEGIJA ZA SIROMA[NITE
s.14 PSIHIJATARKA UKRALA 8,5 TONI TUTUN s.6 DA SE SUBVENICIONIRAAT GRLATA DOBITOK
s.14 OTKRIENA TUTUNSKA AFERA TE[KA 2 MILIONA EVRA VEST
UTRINSKI VESNIK .7 GRIFIC: IMA NA^IN DA SE ZAUZDA INFLACIJATA
s.5 OD MAGACIN NA MAKEDONIJA TABAK 2000 UKRADENI 8,5 s.10 AZISKITE BERZI @IVNAA, STRAVOT SE POVLEKUVA
TONI TUTUN s.10 SAD SAKAAT DA GI UKINAT DANO^NITE POVLASTICI
s.5 MMF ]E JA PROVERUVA VRSKATA ME\U PLATITE I ZA NAFTENITE KOMPANII
INFLACIJATA s.14 ]E TRO[AT OP[TINSKI PARI PREKU BIZNIS
s.8 MBI 02.04.2008 KARTI^KA
s.8 SAMITOT NA NATO GI SPASI OHIS I MRD OD NOVA MAKEDONIJA
ISKLU^UVAWE NA STRUJATA s.4 ^UVARITE NE GO DO^UVALE TUTUNOT VO MAKEDONIJA
s.8 SINDIKATOT NA BU^IM BARA[E 10 OTSTO, PLATITE TABAK
ZGOLEMENI ZA 20 s.4 ISPLATA NA SUBVENCIITE ZA PREDADENIOT TUTUN
s.9 MMF ZA GODINAVA JA NAMALI PROCENATA ZA GLOBAL- s.9 SAMITOT NA NATO GO KRENA PROMETOT ZA 100 OTSTO
NIOT RAST s.9 GRANIT ]E GRADI AVTOPAT VO UKRAINA
s.9 DVOJNO PORASNA PROMETOT NA BERZATA s.9 TRO[OCITE ZA @IVOT PORASNAA ZA 10 OTSTO
s.9 I STRANCI ]E STOPANISUVAAT SO NA[ITE LOVI[TA s.9 PANIKA NA PAZAROT ZA ORIZ
s.9 PODNESENI 5.800 BARAWA ZA SUBVENCII s.9 ZAPLENETI FALSIFIKAT EVRO MONETI
s.9 UKINATI FIKSNITE NADOMESTOCI ZA BUXETARITE [PIC
s.9 FONDOT ZA PIOM LANI SO DOBIVKA s.6 DENARITE PO^NAA DA ISPARUVAAT VO EVRA
VE^ER s.6 PENZISKIOT FOND VO GOLEM PLUS
s.5 GLOBALNOTO ZGOLEMUVAWE NA INFLACIJATA NE s.6 V PETOK ]E SE DELAT JAPONSKITE TRAKTORI
TREBA DA JA ZAGRI@UVA MAKEDONIJA s.6 VLASTITE NE, NO BU[ MO@E DA JA SOPRE INFLACI-
s.6 GRANIT OSNOVA NOVA FIRMA JATA
14 berzNIK broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 07.04.2008

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
-Vetoto ja sru{i makedonskata berza;
Fijaskoto za NATO go sru{i berzanskiot in-
deks, panika kaj investitorite; Odlo`enata
pokana za NATO napravi r{um na Berzata,
ova se samo del od naslovite koi deneska se
top tema vo dnevnite vesnici. Prakti~no,
lo{ite vesti od Bukure{t v~era predizvi-
kaa rekorden pad na indeksot MBI -10 za 8,4
procenti vo odnos zav~era{niot berzanski
den. Vakviot pad vsu{nost pretstavuva is-
toriski najvisok pad od postoeweto na ovoj
indeks od 1 januari 2005 godina na Makedon-
skata berza. Cenata na akciite kaj nekoi od
10-te najlikvidni kompanii padna duri i za
pove}e od 10 procenti, dodeka kaj nekoi od
firmite {to ne se vo grupata najlikvidni
firmi padna i za pove}e od 20 procenti. Se-
pak, na Berzata se napravi promet od 1,2 mi-
lioni evra. Panika i razo~aruvawe zavladea
kaj investitorite na ber-zanskiot pazar.
Najmnogu na Berzata v~era prodavaa stran-
skite fondovi i malite doma{ni investito-
ri, odnosno poedinci koi bea ispani~eni od
lo{ata vest {to dojde od Bukure{t. Odborot
na direktori na Berzata odr`a itna sednica,
po {to Berzata na svojata veb-stranica iz-
leze so svoevidna smiruva~ka oficijalna
izjava. Sekako vakviot trend go iskoristija
optimistite, koi kupuvaa i koi o~ekuvaat
sostojbata naskoro da se normalizira.
Ministerot za privlekuvawe stranski
investicii, kako {to prenesuva Vest, Vele
Samak veli deka pra{aweto za ~lenstvoto
vo NATO voop{to i ne se postavuva kako tema
na sredbite so stranskite kompaii, koi se
zainteresirani za eventualen vlez vo Make-
donija. - Fakt e deka investiciite vo Make-
donija }e prodol`at so pozitiven rast, bi-
dej}i NATO ne e del od odlukite na investi-
torite. Dosega na pomalku od eden procent
sredbi so investitori se postavilo pra{a-
weto za NATO i toa voop{to nikoga{ ne bilo
faktor za nosewe na odlukite, izjavi Samak.
Dokaz za vakvata teza na Samak, deka na
stranskite investitori vo Makedonija ne im
e va`no ~lenstvoto na zemjava vo NATO po-
ka`a i v~era{nata sredba na britanskata
biznis grupa vo Makedonija. Re~isi site ma-
kedonski vesnici prenesoa deka spored niv,
najva`en e faktot deka zemjata e politi~ki
stabilna i deka bele`i ekonomski rast. -Za
nas nema zna~ewe pokanata za ~lenstvo na
Makedonija vo Alijansata. Investitorite
ve}e se tuka i ni{to ne im zna~i toa. Sekako
deka sakame Makedonija da dobie pokana za
~lenstvo, no nejzinoto nedobivawe nema da
vlijae mnogu na nas, izjavi Rej Pauer, pretse-
datel na Britanskata biznis-grupa vo Make-
donija, na v~era{nata preskonferencija po
povod prvoto godi{no generalno sobranie.
Spored Pauer, NATO e voena organizacija, a
za prosperitet na gra|anite presudna e eko-
nomijata.
Inaku, v~era na Berza i pokraj katastro-
falniot pad na indeksot se prodade 22 pro-
centi od vele{kata fabrika za cigli Kiro
]u~uk. Vrednosta na transakcijata e okolu 10
milioni denari. Ova se slu~i otkako Fondot
za penzisko i invalidsko osiguruvawe od
Veles go povle~e baraweto za ste~aj na fab-
rikata Kiro ]u~uk. So toa se otvori mo`nost
za proda`ba na del od pretprijatieto. Pret-
hodno se prodade i ciglanata vo ^a{ka. Ku-
puva~ e strumi~kata firma Elenica vo sop-
stvenost na semejstvoto na gradona~alnikot
Zoran Zaev.
04.04.2008 g. PETOK
Utrinski vesnik prenesuva u{te edna
optimisti~ka vest. Evropskata banka za ob-
nova i razvoj, preku TTK banka, odobri kre-
ditna linija od pet milioni evra za finan-
sirawe i razvoj na mali i na sredni pretpri-
jatija vo na{ata zemja. Ova v~era na stopans-
tvenici i biznismeni od tetovskiot kraj im
go soop{ti Adrijano Semen, me|unaroden
bankarski ekspert i konsultant od italijan-
skata EUREKNA, so sedi{te vo Skopje. Bo
TTK banka od minatata godina e akcioner i
Evropskata banka za obnova i razvoj, koja se
vbrojuva vo grupata sredni banki vo zemjata,
no so kompleten bankarski servis preku koj
opslu`uva pove}e od 35.000 klienti.
Dene{nite vesnici ja prenesuvaat oce-
nata na ministerot za finansii Trajko
Slaveski za zauzduvawe na inflacijata. Toj,
potencira{e deka Makedonija ne mo`e da
vlijae vrz globalniot trend na poskapuvawe,
no Vladata treba da go za{titi standardot
na gra|anite. -Nitu ministerot za finansii,
nitu guvernerot, nitu nekoj porane{en min-
ister vo Vladata mo`e so nekoi merki da
vlijae vrz cenata na naftata koja e uvezen
proizvod ili na onoj del od hranata {to
doa|a odnadvor.
Za razlika od Makedonija, kade rastot na
cenata na naftata ni go zagrozuva standard-
ot, vo Rusija vo peridot od 2000 do 2007 god-
ina i donel pogolemi prihodi za 475 mili-
jardi dolari. Ruskiot vicepremier Aleksej
Kudrin precizira{e deka od taa suma 340
milijardi dolari, odnosno 72 otsto, vlegle
vo centralniot buxet, a preostanatata suma
im e raspredelena na kompaniite.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. FIJASKOTO ZA NATO GO SRU[I BERZANSKIOT INDEKS, PANIKA KAJ INVESTITORITE (*****)
2. VLADATA I SE PREPU[TA NA UVEZENATA INFLACIJA (****)

DNEVNIK VREME
s.1 REKORDEN PAD NA BERZATA s.4 VETOTO JA SRU[I MAKEDONSKATA BERZA
s.12 VLADATA I SE PREPU[TA NA UVEZENATA INFLACIJA s.7 ZDRAVIOT @IVOT SKAPO ]E NE ^INI
s.12 SAVA TABAK NE SE PRODAVA VEST
s.13 SE U[TE SME INTERESNI ZA INVESTITORITE s.7 REKORDEN PAD NA AKCII
s.17 PRITVOR ZA OSOMNI^ENI VO TUTUNSKATA AFERA TE[KA s.7 XONSON METI: RAZO^ARANI SME, NO KE GRADIME NA
2 MILIONA EVRA BUNARXIK
UTRINSKI VESNIK s.7 SAMAK:INVESTITORITE NE NI PRA[UVAAT ZA NATO
s.5 SO ILI BEZ NATO, EKONOMIJATA TREBA DA FUNKCIONIRA s.9 SLAVESKI: ]E SE ZAFATIME POSERIOZNO SO INFLACI-
s.7 PRODADENI 22 OTSTO OD AKCIITE NA FABRIKATA KIRO JATA
]U^UK s.14 ALITALIJA PRED BANKROT
s.7 INVESTITORITE VO GEVGELIJA BARAAT PROFESIONALNI s.14 INVESTICII OD 9 MILIJARDI EVRA VO SRPSKOTO ELEK-
KADRI TROSTOPANSTVO
s.8 FIJASKOTO ZA NATO GO SRU[I BERZANSKIOT INDEKS, s.14 RUSIJA ZARABOTILA 475 MILIJARDI DOLARI OD RASTOT
PANIKA KAJ INVESTITORITE NA CENATA NA NAFTATA
s.8 VLADATA TVRDI DEKA NE MO@E DA VLIJAE VRZ INFLACI- s.14 DIREKTOR NA GUGL PREMINA VO EMI
JATA NOVA MAKEDONIJA
s.9 ZA BRITANSKITE BIZNISMENI NE E PRESUDNO s.1 INFLATORNATA SPIRALA MORA DA SE ZAUZDA
^LENSTVOTO VO NATO s.6 INFLACIJATA DA SE "SIMNE" NA EDNOCIFRENA BROJKA
s.9 DENESKA NOV OGLAS ZA DAVAWE ZEMJI[TE POD ZAKUP s.6 PREKINATI PREGOVORITE ME\U ALITALIJA I ER FRAIS
s.9 PET MILIONI EVRA ZA MALI I ZA SREDNI PRETPRIJATI- s.6 LUKOIL VLEZE I VO CRNA GORA
JA s.6 EBRD ]E VLO@I 260 MILIONI EVRA VO SRBIJA
s.9 ]E SE OTVORAAT PONUDITE ZA TRAKTORI OD JAPONSKATA s.7 PREZENTACIJA NA MAKEDONSKITE VINA
POMO[ s.7 KROACIJA OSIGURUVAWE E ZAINTERESIRANA ZA KJUBI I
VE^ER SAVA TABAK
s.6 BRITANSKI INVESTICII ]E IMA I BEZ VLEZ VO NATO s.7 TOPLIFIKACIJA OSTVARI 1,9 MILIONI EVRA NETO
s.6 ZA HRANA I PIJALACI -12,332 DENARI PROFIT
s.6 TOPLIFIKACIJA SO DOBIVKA OD 1,9 MILIONI EVRA [PIC
s.7 ODLO@ENATA POKANA ZA NATO NAPRAVI R[UM NA BERZA- s.6 REKORDEN PAD NA AKCIITE
TA s.6 POTRO[UVA^KATA KO[NI^KA VO MART 12.332 DENARI
s.7 INFLACIJATA POD KONTROLA s.6 INFLACIJATA NERE[LIVA ENIGMA ZA SLAVESKI
s.7 PAD NA CENATA NA NAFTATA s.6 BRITANCITE I BEZ NATO OSTANUVAAT NA NA[IOT PAZAR
 Data 07.04.2008 broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
15
05.04.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Po {okot od Bukure{t, {to drasti~no go
simna indeksot na Makedonskata berza, od
v~era panikata poleka se smiruva, izvestu-
vaat sabotnite izdanija na pe~atenite medi-
umi. Berzanskiot indeks MBI-10 ne samo
{to go zapre padot, tuku i registrira{e po-
rast od 1,6 procenti. Inaku, v~era vkupniot
promet na Makedonskata berza iznesuva{e
blizu 49 milioni denari, {to e ponizok iz-
nos od zav~era{niot promet od 77 milioni
denari.
Vesta deka hrvatskata kompanija Ingra
definitivno go kupuva Mavrovo e prisutna
vo site dene{ni vesnici. KHV mu dade doz-
vola na hrvatskiot investitor da ja po~ne
postapkata za prezemawe akcii od Mavrovo.
Kako {to komentira Utrinski vesnik, defi-
nitivnoto vleguvawe na Ingra e znak deka i
pokraj neuspehot za za~lenuvawe vo NATO,
stranskite investitori sepak }e vlo`uvaat
vo zemjava.
Takov primer e i vleguvaweto na avstri-
skata osiguritelna kompanija Unika grup, ko-
ja plati 15 milioni evra i stana sopstvenik
na 46,5 otsto od akciite na Sigal holding,
~ija ~lenka e i Sigal Makedonija. Spored
Anreas Brand{tander, ~len na bordot na
Unika grup, - Makedonija, zaradi svojata ge-
ografska polo`ba, e pazar so ogromni poten-
cijali za razvoj na osiguritelniot biznis.
Inaku, Unika grup ima okolu {est milioni
klienti vo 20 zemji i ima potpi{ano okolu 13
milioni dogovori za osiguruvawe. Vo Avst-
rija dr`i 20 otsto od osiguritelniot pazar i
nad polovina od pazarot za zdravstveno osi-
guruvawe.
- Gra|anite sami ja zgolemuvaat infla-
cijata, e naslovot na analizata vo Vreme, vo
koja se objasnuva deka trendot na pretvorawe
na denarskite {tedni vlogovi vo devizni
mo`e da dovde do u{te pogolemo zgolemuva-
we na procentot na inflacija, koj sega izne-
suva 10,2 procenti. Bankarite velat deka vo
optek i ponatamu ostanuvaat isto pari i deka
toa e eden vid garancija za stabilnost na de-
narot. Ekepertite sovetuvaat deka gra|anite
mora da mu veruvaat na denarot bidej}i so
zgolemenoto kupuvawe evra se zagreva in-
flacijata.
- Trgovskiot deficit prodol`uva da
raste i godinava, pi{uva Utrinski vesnik.
Samo za prvite dva meseca od 2008 godina toj
se iska~il na 414,8 milioni dolari, {to
pretstavuva zgolemuvawe od 73 % vo odnos
na istiot period minatata godina, koga izne-
suval 239,6 milioni dolari. Ekspertite
smetaat deka zemjava mora da gradi pazarno
stopanstvo, bidej}i glavna pri~ina za viso-
kiot trgovski deficit, koj stanuva hroni~na
bolest na stopanstvoto, se u{te e niskata
konkurentnost na izvoznite proizvodi. Vrz
osnova na toa imame nizok devizen priliv,
za smetka na raste~kiot uvoz na konkurentni
proizvodi, no i uvoznata zavisnost od ener-
gensi.
Slovenci i Bugari se zainteresirani da
se vklu~uvaat vo tretiot penziski stolb vo
Makedonija, informira Vest. Tie imaat na-
mera da formiraat tri dru{tva vo dobro-
volnoto penzisko osiguruvawe, {to treba da
profunkcionira vo juli ovaa godina. Startot
na dobrovolnoto penzisko oeiguruvawe za-
visi od izmenite na Zakonot za dobrovolno
finansirano kapitalno osiguruvawe koi ~e-
kaat vo Sobranieto u{te od minatata godina.
Lukoil Makedonija ja {iri mre`ata na
benzinski pumpi vo dr`avava, izvestuva Ve-
~er. Na ulicata Prvomajska be{e pu{ten vo
upotreba noviot objekt na 2.500 metri kvad-
ratni, izgraden spored strogite standardi
za bezbednost, uslugi i kvalitet.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. INGRA DEFINITIVNO GO KUPUVA MAVROVO (*****)
2. ZAPRENO PROIZVODSTVOTO VO ^ELI^ARNICATA NA MAKSTIL (****)
DNEVNIK s.6 KAKO SEGA ]E SE KALI ^ELIKOT?
s.7 NAFTATA I STRUJATA GO NABILDAA TRGOVSKIOT s.8 NOVA PUMPA NA LUKOIL
DEFICIT VREME
s.7 INGRA NUDI PO 2.500 DENARI ZA AKCIJA NA MAVROVO s.1 BERZATA SE OPORAVI OD [OKOT
s.7 ZAPRENO PROIZVODSTVOTO VO ^ELI^ARNICATA NA s.5 GRA\ANITE PRIJAVUVAAT VO UJP, A UPRAVATA GI
MAKSTIL KODO[I
s.7 UNIKA VLEZE VO SIGAL s.7 ^ELI^ARNICATA NA MAKSTIL NEMA DA RABOTI
UTRINSKI VESNIK s.7 HRVATSKA INGRA DOBI DOZVOLA ZA MAVROVO
s.1 BU[ GO PODIGNA BERZANSKIOT INDEKS s.7 GRA\ANITE SAMI JA ZGOLEMUVAAT INFLACIJATA
s.1 TRGOVSKIOT DEFICIT SAMO ZA DVA MESECA NABILDA VEST
415 MILIONI DOLARI s.8 BUGARI I SLOVENCI ]E RABOTAT VO TRETIOT PENZIS-
s.8 TRGOVSKIOT DEFICIT SAMO ZA DVA MESECA NABIL- KI FOND
DA415 MILIONI DOLARI s.9 MAKSTIL RABOTI SO EDEN POGON
s.8 AVSTRISKA UNIKA GRUP JA PREZEDE SIGAL MAKEDONI- s.9 INGRA PLA]A PO 2.500 DENARI ZA AKCIJA
JA NOVA MAKEDONIJA
s.8 RABOTNICITE VO ^ELI^ARNICA PRIVREMENO BEZ s.5 TRGOVSKIOT DEFICIT DOSTIGNA 414.7 MILIONI
RABOTA DOLARI
s.9 BUKURE[T GO SIMNA, BU[ GO PODIGNA NA[IOT s.5 ALITALIJA PRED BANKROT
BERZANSKI INDEKS s.6 HRVATITE KE GO ZGOLEMAT KAPITALOT DO 51 OTSTO
s.9 INGRA DEFINITIVNO GO KUPUVA MAVROVO s.6 AVSTRISKATA UNIKA GRUP PREVZEMA 46,5 OTSTO OD
s.9 PROFESOROT BEXETI VLEGUVA VO BROKERSKIOT BIZ- SIGAL
NIS s.6 LUKOIL OTVARA BENZINSKA PUMPA VO KISELA VODA
VE^ER [PIC
s.6 AVSTRISKA UNIQA JA PREZEMA SIGAL s.7 BENZISKA PUMPA NA LUKOIL VO KISELA VODA
s.6 NAGRADNA IGRA ZA REDOVNITE PLA]A^I s.7 TRAKTORITE ]E SE RASPREDELAT DO MAJ
s.6 INGRA GO PREZEMA MAVROVO s.7 NEMA PODELBA NA ZEMJI[TETO
16 berzNIK broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
GLOBUS
s.20 STRANCI KOI NI JA MENAXIRAAT EKONOMIJATA
s.21 KAKVI SE DIREKTORITE VO PRIVATNIOT @IVOT
Vedri, komunikativni, filantropi, svetski patnici, vqubeni-
ci vo makedonskata priroda i kujna, pasionirani istra`uva~i na
nacionalnite kulturi, dru`equbivi sportisti, posveteni profesionalci
koi, sepak, se najsre}ni koga se doma so najbliskite...
s.22 RELAKSIRAN MENAXER VO VISOKONAPONSKIOT DISTRIB-
UTER
GEORG VALDNER, PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR HA ECM-
EBH
S.23 SVETSKI PATNIK VO MISIJA VO MAKEDONIJA
NIKOLAJ BEJKERS, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA MAKE-
DONSKI TELEKOMUNIKACII
S.24 AMBASADOR NA MAKEDONSKITE VINA
MAJKL LORENS, IZVR[EN DIREKTOR NA T-MOBILE MAKE-
DONIJA
S.25 PRIMOREC SREDE LOZOVITE TIKVE[KI BRANOVI
KONSTANTINOS DASKALAKIS, GENERALEN MENAXER NA
FENI INDUSTRI
KAPITAL
s.8 SO KAPITAL DO STIPENDII VREDNI 105.000 EVRA!
S vesni sme deka razvojot na uspe{na kariera vo golema merka
zavisi i od edukacijata. Misijata na Cotrugli Business School - delovna
{kola za ~ija {to programa kapital dodeluva stipendii - e da podgotvi
ambiciozni poedinci za promenite niz koi minuva delovniot svet.
s.11 OTVOREN NOVIOT TRGOVSKI CENTAR SITI GALERI
Minatata nedepa na ppo{tadot Makedonija be{e otvoren kom-
pleksot Siti galeri. Vo prostoriite na nekoga{nata stokovna ku}a "Nama",
podocna preimenuvana vo Tipo, po~na da raboti noviot moderen trgovski
centar Siti galeri.
s.11 BUGARSKI MEGA EL OSNOVA FIRMA ZA NEDVI@NOSTI
Bugarskata kompanija Mega El nedelava osnova firma za ned-
vi`nosti vo Skopje, koja se vika Mega El Propertis.
s.11 GERMANSKIOT OSIGURITEL VIAS OSNOVA FILIJALA VO
GOSTIVAR
Germanskiot osiguritelen broker Vias, koj ima svoja firma vo
Makedonija, minatata nedela osnova filijala i vo Gostivar.
s.12 MAKEDONIJA SO VETERNICI ]E OBEZBEDUVA STRUJA
Izgradba na veternici se o~ekuva naskoro vo Makedonija pora-
di {to Vladata na poslednata sednica go utvrdila pravnata regulativa za
taa namena.
s.14 DUNA KOMPJUTERI SO 1500 DOGOVORI ZA NAEM I SERVI-
SIRAWE NA FOTOKOPIRI
Duna Kompjuteri go potpi{a 1500-iot dogovor za naem i servi-
sirawe na digitalni fotokopiri.
s.14 MAKEDONIJA VO OPASNOST DA GO IZGUBI BRENDOT NA
SVOETO VINO
Vinarskite vizbi godinava mo`e da ostanat bez surovini za
rabota dokolku ne im ponudat na lozarite povisoka otkupna cena na groz-
jeto.
s.14 VLADATA KUPUVA NOVI 100 VAGONI ZA MAKEDONSKI @E-
LEZNICI
So dopolnitelni novi 100 vagoni za Makedonski `eleznici,
Vladata }e im pomaga na kompaniite da gi transportiraat svoite proizvo-
di.
s.18 PO^NUVA DA SE GRADI AMBO
Naftovodot AMBO, posle pove}e od edna decenija planirawe i
odlo`uvawe, se ~ini kone~no stanuva realnost.
s.24 IMAME GOLEMI PLANOVI SO MAVROVO!
ADG Mavrovo e definitivno edna od "naj`e{kite" kompaniski
temi iz-minative kekolku meseci vo Makedonija, no i vo regionot, zatoa
{to ne e mal akcionerskiot udel {to go imaat nadvore{ni investitori vo
kompanijata.
s.28 GASOT E EDINSTVEN SPAS OD ENERGETSKA KRIZA
Od 1997 godina, koga e pu{ten vo eklsploatacija makedonskiot
gasovod i koga na nego se priklu~ijo 13 potro{uva~i, pa se do denes, bro-
jot na korisnicite e zgolemen samo za dvaesetina.
s.34 FK VARDAR NA BERZA?
Fudbalski klubovi kako akcionerski dru{tva, e najnovata ide-
ja vo makedonskite sportski-biznis krugovi, koja denovive e aktuelizira-
na od v.d. pretsedatelot na FK Vardor, poznatiot skopski biznismen Orce
Kam~ev.
s.36 SLOVENCITE PREZEMAAT BROKERI OD KOMERCIJALNA
BANKA!- Vasko Mitev od minatata nedela e noviot izvr{en direktor na
brokerskoto dru{tvo Ilirika Investments, a voedno e postaven i za iz-
vr{en ~len na Odborot na direktori na dru{tvoto, doznava Kapitap.
s.37 GOLEMI OSCILACII
Data 07.04.2008
31.03.-05.04.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
Minatata nedela odnesuvaweto na Berzata prodol`i onamu
kade {to zastana vo petokot na 21 mart, barem {to se odnesuva do dvi-
`eweto na indeksot.
s.38 BUGARSKITE KOMPANII O^EKUVAAT EKONOMSKI "BUM" VO
MAKEDONIJA!
Bugarskite investicii vo Makedonija od 2000 godina navamu
postojano rastat. Za {est godini vo makedonskaga ekonomija vlegle vkup-
no 140 milioni evra bugarski direktni investicii.
s.43 AUTOMAKEDONIJA VO 2007 SO PROMEG OD 10 MILIONI EV-
RA!
Vo tekot na minatata 2007 godina, Automakedonija prodade
vkupno 759 vozila, {to pretstavuva zgopemuvawe na proda`bata za 18% na
godi{no nivo.
s.43 MZT PUMPI LANI SO PROFIT OD 1,4 MILIONI EVRA!
MZT Pumpi minatata go dina ja zavr{i so neto-dobivka po
odano~uvawe od re~isi 1,4 milioni, informiraat od menaxmentot na kom-
panijata.
s.44 DECATA U^AT DA [TEDAT VO PROKREDIT BANKA
Kako decata u~at da {tedat mo`e da se zabele`i vo site eks-
pozituri na ProKredit Banka, kade vo tek e edukativna akcija za pot-
tiknuvawe na detskoto {tedewe.
s.45 IK BANKA OTVORI EKSPOZITURA VO KISELA VODA
IK Banka otvori u{te edna nova ekspozitura vo Skopje vo
naselbata Kisela Voda. Ekspoziturata gi obezbeduva site proizvodi i
uslugi na Bankata za no selenie i pravni lica.
s.45 STOPANSKA BANKA LANI SO DOBIVKA OD 19,6 MILIONI
EVRA
Stopanska banko lani oavarila bruto-dobivka od 19,6 milioni
evra (1.202.481 denari), spored megunarodnite smetkovodstveni standar-
di ili 18,3 milioni evra (1.118.714 denari) spored makedonskite smetko-
vodstveni standardi, informiraat od bankata.
s.47 PLATITE VO JANUARI POGOLEMI ZA12%
Prose~nata mese~na isplatena bruto-plata vo Makedonija po
vraboten vo januari 2008 godina, vo odnos na istiot mesec vo minatata
godina, e pogolema za 10,2%, dodeka neto-platata bele`i zgolemuvawe od
12% za istiot period.
s.50 XENERAL ELEKTRIK ]E "IGRA" NA BALKANOT PREKU DELTA
Kompanijata Delta holding na srpskiot milioner Miroslav
Mi{kovi} i amerikanskata kompanija Xeneral Elektrik pregovaraat za
sorabotka. Partnerstvoto bi se odnesuvalo na raboti za nedvi`nosti i
sorabotka vo oblaaa na finansiskite uslugi.
s.62 VKUSNI PE^IVA PO UNGARSKI RECEPT
Vo Makedonija zapo~na so rabota edna od najpoznatite pekar-
sko-slatkarski kompanii od Ungarija, Fometti.
FORUM
s.28 NE SME ZAGADUVA^I
Denovive kompaniite so gr~ki kapital se vo interes na make-
donskata javnost. Vo edno od prvite intervjua, izvr{niot direktor na Ce-
mentarnica Usje zboruva za aktuelniot problem so ELEM, obvinuvawata za
zagaduvawe na okolinata, vlijanieto na politikata vrz biznisot...
s.31 DOMINACIJA NA KOMERCIJALNA BANKA
Poslednata nedela od mart e i posledna nedela vo koja poli-
ti~kiothaos na doma{nata scena, politi~kiot pritisok od me|unarodnata
zaednica i politi~kata agonija koja ni ja nametna ju`niot sosed, si poigru-
vaa so odlu~nosta na u~esnicite na pazarot i na stranata na ponudata,
kade {to povremeno vladee{e panika, pa se prodava{e bez razmisluvawe,
kako i na stranata na pobaruva~kata, kade {to koleblivosta pove}e se
vode{e od pra{aweto }e staneme li ~lenka na Alijansata.
s.33 OLIMPIJADATA TRPI PORADI SLABIOT DOLAR
Poto~no, pari~nite problemi se povrzani so stabilnosta na
amerikanskiot dolar. Dramati~niot pat na vrednosta na dolarot e te`ok
udar za MOO, poradi toa {to osetlivo ja namaluva vrednosta na sredstva-
ta za proda`ba na mediumskite prava za Olimpiskite igri vo Torino (2006
g.) i vo Peking (avgust, godinava).
MAKEDONSKO SONCE
s.34 FIRMITE PE^ALAT I KOGA CENITE NA AKCIITE PA\AAT
I pokraj "solenite" profiti koi gi ostvaruvaat doma{nite
akcio-nerski dru{tva, vo momentov na Berzata vladee namaluvawe na
cenite na akciite.
DENES
s.21 KLE[TITE EDINSTVEN LEK ZA NAPLATA
Vo otsustvo na mehanizmi za fukcionirawe na pravnata dr`a-
va, a so toa i vo nemo`nost da ostvari o~ekuvan profit od dejnosta {to ja
izvr{uva avstr iskiot distributeven monopol na EVN - ESM odlu~i da
sprovede {iroka akcijana isklu~uvawe na dol`nicite od elektri~nata
mre`a.
Data 07.04.2008 broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 31.03. - 04.04.2008 godina
18 berzNIK broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 07.04.2008
Data 07.04.2008 broj 17
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
berzNIK
19