INTITUT ZA KRIMINOLOGIJO

za-nenasilno-skupnost.si

pri Pravni fakulteti v Ljubljani

OBRAVNAVANJE
MEDVRSTNIKEGA NASILJA
V VIZ
PRIRONIK t.3

Simona Jenka Kranj

za-nenasilno-skupnost.si

ZA
stare

Ingrid Klemeni
Emil Karaji
Staa Sitar
Uredili:
Mitja Muri
Ingrid Klemeni
Katja Filipi

REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ
IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO

Intitut za kriminologijo
pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Naslov: OBRAVNAVANJE MEDVRSTNIKEGA NASILJA V VIZ,

PRIRONIK t. 3
Napisali: Ingrid Klemeni, Emil Karaji, Staa Sitar
Uredili: Mitja Muri, Ingrid Klemeni, Katja Filipi
Lektoriranje: Alenka Kuhar
Oblikovanje naslovnice: Emil Karaji
Izdal in zaloil: Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Ljubljana, 2016
Tisk: Format, Kranj
Naklada: 1000 izvodov
Publikacija je nastala s finanno podporo Norvekega finannega mehanizma v okviru
projekta Sistemski pristop k medvrstnikemu nasilju v VIZ vzorni model in smernice
(NasVIZ). Projekt je izvajal Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani s partnerji: Osnovna ola Simona Jenka Kranj, Drutvo za nenasilno komunikacijo, Vzgojni
zavod Kranj, Center za socialno delo Kranj Dnevni center za mlade in druine krlovec,
Mestna obina Kranj in The European Wergeland Centre iz Norveke.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
316.62-053.2/.6
37.015.3
KLEMENI, Ingrid
Obravnavanje medvrstnikega nasilja v VIZ : prironik t. 3 / [napisali]
Ingrid Klemeni, Emil Karaji, Staa Sitar. - Ljubljana : Intitut za kriminologijo
pri Pravni fakulteti, 2016
ISBN 978-961-6503-31-0
1. Karaji, Emil 2. Sitar, Staa
286045440

OBRAVNAVANJE
MEDVRSTNIKEGA NASILJA
V VIZ
PRIRONIK t.3

Ingrid Klemeni
Emil Karaji
Staa Sitar
Uredili:
Mitja Muri
Ingrid Klemeni
Katja Filipi

Intitut za kriminologijo
Pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Ljubljana, 2016

KAZALO
1 POMEN TAKOJNJEGA UKREPANJA IN OBRAVNAVE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
1.1 NAVODILA OB ZAZNAVI IN ZA OBRAVNAVO MEDVRSTNIKEGA NASILJA V VIZ. . .
1.2 SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN ORGANIZACIJAMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Obveanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Sodelovanje predstavnikov drugih organov in organizacij v olskem timu . . . . . .
Odgovornost za ukrepanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

1
3
4
4
4
5

2 RTVE MEDVRSTNIKEGA NASILJA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

2.1 KAKO LAHKO ZAITIMO OTROKA? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
2.2 POGOVOR Z OTROKOM. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
3 DELO S POVZROITELJICAMI IN POVZROITELJI MEDVRSTNIKEGA NASILJA. . . . . . 10
3.1 TAKOJNJA INTERVENCIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
3.2 POGOVOR Z OTROKOM, KI IZVAJA NASILJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
3.3 PROCESNA INTERVENCIJA OBRAVNAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
Dnevnik moje jeze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Dnevnik umirjanja in sproanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Uenje socialnih vein. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
3.4 STRATEGIJA REEVANJA KONFLIKTOV/MEDOSEBNIH PROBLEMOV. . . . . . . . . . . . . 20
3.5 TEHNIKE SPROANJA IN RAVNANJE S USTVI. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Trening samozavedanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Uporaba tehnik sproanja v osnovnoolskem kontekstu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Osnovne informacije in priporoila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
Trenutne tehnike sproanja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Globoko trebuno dihanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
Pomirjajoe dihanje ali tetje trajanja vdihov in izdihov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25
Panino dihanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26
Posluanje glasbe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
Globoke tehnike sproanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Meditacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
Vizualizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Progresivna miina relaksacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
3.6 AKTIVNOSTI S SKUPINO UENK IN UENCEV, KI IZBIRAJO NASILNA VEDENJA. . . 36
Delavnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Delavnica 1: H komu po nasvet?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Delavnica 2: Izvorna ustva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
Delavnica 3: Inventura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

3.7 AKTIVNOSTI ZA SOCIALNO IN EMOCIONALNO UENJE. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Glasbena terapija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Impro liga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Adrenalinske aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Branje mladinske literature, ogled filmskih, gledalikih predstav. . . . . . . . . . . . . . .
Skupine za reevanje problemov na temo medvrstnikega nasilja . . . . . . . . . . . . .

45
45
45
46
47
47

4 PARADIGMA SOCIALNEGA IN EMOCIONALNEGA UENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

4.1 DOKAZI O POZITIVNEM VPLIVU SOCIALNO-EMOCIONALNEGA UENJA . . . . . . . . 49
5 SKLEPNO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50
LITERATURA S PODROJA TEHNIK SPROANJA IN KONTROLE USTEV. . . . . . . . . . . . . 51
OSTALA LITERATURA. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

1 Pomen takojnjega ukrepanja in obravnave

Medvrstniko nasilje zaznamo na ve nainov: o izkunji z nasiljem lahko spregovori rtev sama, lahko nas o tem obvestijo njeni soolci in soolke, lahko smo
pria nasilju, o zaznanem nasilju nam lahko povejo tudi sodelavci in sodelavke
ali pa stari. Ko zaznamo medvrstniko nasilje, je treba intervenirati. Intervencijo
(pomo, reagiranje) lahko v primerih taknega nasilja izvajajo uitelji oziroma
uiteljice in/ali olska svetovalna sluba, v povezavi e s katero od zunanjih institucij (Lenik Mugnaioni, Klemeni, Filipi, Rustja, Novakovi, 2016). Ko kdorkoli od zaposlenih v oli zazna medvrstniko nasilje, opazi spremembe v vedenju
otroka ali dobi informacijo o nasilju od nekoga tretjega, je njena oziroma njegova naloga, da ukrepa oziroma intervenira.
Takojnje interveniranje, torej ustavitev nasilja in zaita rtve, je dolnost vsake
zaposlene in zaposlenega v vzgojno-izobraevalnem zavodu ne glede na naloge, ki jih v oli opravlja oziroma ne glede na sicernje kompetence. Prav zato je
potrebno, da pri oblikovanju dogovorov o ravnanju ob zaznavi vrstnikega nasilja sodelujejo vsi - vodstvo, svetovalna sluba, uiteljice in uitelji, vzgojiteljice in
vzgojitelji in podporno osebje.
Najpomembneje naelo pri obravnavi medvrstnikega nasilja je naelo
nielne tolerance do nereagiranja. Intervencija je pomembna iz ve vidikov
- zaite rtve, obravnave povzroiteljice oziroma povzroitelja in tudi zato,
ker je dosledno reagiranje na nasilne medvrstnike situacije dobra preventiva. e bomo v olskem prostoru zavzeli nielno toleranco do nereagiranja na nasilje med vrstniki in vrstnicami ter usklajeno reagirali, ga v najveji
meri prepreevali (deurstvo na hodniku, pozornost do skritih kotikov na oli),
bomo za uenke in uence najbolj uinkovit zgled in prepriljiv model.
Po takojnji intervenciji, ko ustavimo nasilje, sledi procesna intervencija, ki jo
skrbno nartujemo glede na situacijo oziroma dogodek. Pri nartovanju procesnega dela z rtvijo, povzroiteljicami in povzroitelji ter priami najbolj sodelujeta razredniarka oziroma razrednik in olska svetovalna sluba. Dobro je, da
se vkljuijo tudi druge uiteljice in uitelji, e so z dogodkom povezani (se je
zgodilo med njihovo uro, je otrok zaupal njim ali pa je v dogodek neposredno
ali posredno vpletenih ve otrok iz razreda ali iz razlinih razredov). Ravnateljico
oziroma ravnatelja pa je treba (vsaj) seznaniti z dogodkom in z nartom dela.
Ne pozabimo o dogodku takoj obvestiti tako stare otroka, ki je rtev, kakor tudi stare otrok, ki so nasilje povzroili!
1

Ne pozabimo na uenke in uenci, ki nasilje opazujejo

Medvrstniko nasilje, ki traja dalj asa in je sistematino, pokoduje tudi
prie (vrstnice in vrstnike). Ima vpliv tudi na dinamiko razreda in pogosto
na olo kot celoto. Prie morajo razumeti, da imajo pomembno vlogo pri
prepreevanju medvrstnikega nasilja v razredu, oli. Dati jim moramo jasna sporoila o tem, da je nasilje nesprejemljivo in da bo ola storila vse,
kar je v njeni moi, da ga preprei. Opozoriti moramo na razline oblike
medvrstnikega nasilja in pomen specifinega konteksta razreda, ki z nasiljem izloa ali kaznuje drugane.
Za laji postopek dela smo pripravili korake ravnanja in jih shematino prikazali.

INTERVENCIJE PRI MEDVRSTNIKEM NASILJU

(Lenik Mugnaioni, Klemeni, 2014)

Intervencija (takoj)
takojnja ustavitev nasilja in zaita rtve nasilja (vsak zaposleni)
Procesna intervencija
delo (pogovor) z rtvijo (glede na kompetence
strokovnega delavca)
delo z otrokom, ki trpini
delo z razredom
delo s stari
vkljuitev drugih institucij (policija, CSD)
Delo v timu
(ravnatelj, svetovalni delavec, razrednik, otrokova zaupna
oseba, po potrebi pa tudi drugi strokovni delavci)
Po navedeni shemi je Zavod RS za olstvo leta 2015 oblikoval Navodila
ob zaznavi in za obravnavo medvrstnikega nasilja v VIZ. V delovni skupini sta sodelovali tudi dve lanici projektne skupine NasVIZ in pri sestavi
navodil in njihovega komentarja izhajali iz izkuenj, pridobljenih pri izvajaju projekta NasVIZ. Navodila nimajo narave obvezujoega pravnega akta,
ampak ponujajo zaposlenim v VIZ monost njihove smiselne uporabe ob
zaznavi in obravnavi konkretnih primerov medvrstnikega nasilja. Navodila so dober temelj za odloanje, kaj je v konkretnem primeru potrebno oziroma vsebinsko ustrezno storiti, zato priporoamo, da so vsem zaposlenim
dostopna na vidnem mestu.
2

1.1 NAVODILA OB ZAZNAVI IN ZA OBRAVNAVO

MEDVRSTNIKEGA NASILJA V VIZ
(Zavod rs za olstvo, 2016)
UKREPANJE OB MEDVRSTNIKEM NASILJU
Takojnja intervencija
a. Naloge strokovnega delavca, ki je zaznal nasilje
Strokovni delavec ali drug delavec VIZ, ki je zaznal nasilje ali je bil o njem
obveen:
1. takoj poskrbi za varnost in zdravje otrok tako, da
- izvede vse potrebne ukrepe za zaito otroka rtve,
- e je potrebno, poklie nujno zdravniko pomo in o pokodbi obvesti stare
otroka,
- se pogovori z otrokom, ki je bil rtev nasilja in mu nudi ustveno oporo,
2. isti oz. najpozneje naslednji delovni dan po zaznavi nasilja
- o dogodku obvesti razrednika vseh vpletenih otrok, olsko svetovalno
slubo, ravnatelja in stare,
- naredi zapis dogodka in ga izroi olski svetovalni slubi.
b. Naloge olske svetovalne slube
olska svetovalna sluba isti oz. najpozneje naslednji delovni dan po zaznavi
nasilja:
- po potrebi oblikuje nart za prepreitev nadaljevanja nasilja
- loeno se pogovori z otrokom rtvijo in povzroiteljem nasilja ter po potrebi
z opazovalci dogodka in izdela zapis pogovora z namenom razjasnitve situacije.
c. Naloge vodstva ole
V odsotnosti olske svetovalne slube ali e olska svetovalna sluba oceni,
da je to potrebno, loene pogovore iz prejnjega odstavka opravi ravnatelj ali
pomonik ravnatelja.

Procesna intervencija
a. Naloge olske svetovalne slube
olska svetovalna sluba na podlagi pridobljenih informacij prine s svetovalnim delom z otrokom rtvijo in povzroiteljem nasilja. Na pogovor povabi
tudi stare.
olska svetovalna sluba najpozneje v treh delovnih dneh po zaznavi nasilja
sklie tim. lani tima so: svetovalni delavec, razrednik oz. vzgojitelj otroka
rtve ter povzroitelja nasilja, ravnatelj in po potrebi drugi strokovni delavci
VIZ. Tim vodi svetovalni delavec, ki dejavnosti tima tudi ustrezno dokumentira.
b. Naloge tima
Naloge tima iz prejnjega odstavka so:
- izdela nart pomoi za rtev nasilja,
- v skladu s predpisi nartuje vzgojno ukrepanje za povzroitelja,
- nartuje delo s stari,
- nartuje delo z oddelkom, v katerega sta vkljuena rtev, povzroitelj nasilja
in opazovalci,
- sodeluje z zunanjimi institucijami,
- doloi izvajalce nalog,
- s primerom nasilja seznani druge strokovne delavce VIZ.
SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN ORGANIZACIJAMI
Obveanje
e je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti in je povzroitelj nasilja e dopolnil 14 let, ravnatelj o tem obvesti policijo in center za socialno delo. Center za socialno delo obvesti ravnatelj tudi, e tim oceni, da otrok
rtev in/ali otrok povzroitelj nasilja potrebuje pomo centra za socialno delo. V
omenjenih primerih olska svetovalna sluba povabi k sodelovanju v timu (tim
v razirjeni sestavi) predstavnika policije, centra za socialno delo in predstavnike
drugih organov in nevladnih organizacij.
Sodelovanje predstavnikov drugih organov in organizacij v olskem timu
Naloge tima v razirjeni sestavi so:
- izmenjava informacij med lani razirjenega tima,
- nartovanje in usklajevanje dejavnosti za pomo otroku rtvi in za obravnavo povzroitelja nasilja,
- spremljanje napredka obravnave,
- dogovor o sodelovanju pri izvedbi preventivnih dejavnosti.
4

ODGOVORNOST ZA UKREPANJE
Za ravnanje zaposlenih v VIZ pri zaznavanju in obravnavanju je v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraevanja, je odgovoren
ravnatelj
Posamine stopnje intervencije, vloge in zadolitve so natanno opisane v
Navodilih s prironikom za obravnavo medvrstnikega nasilja v vzgojno-izobraevalnih zavodih. Gradivo je dostopno na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za olstvo: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/navodila-medvrstnisko-nasilje-viz-2016/#1. V nadaljevanju pa temu gradivu dodajamo
nekaj poudarkov o izhodiih dela s povzroiteljico oziroma povzroiteljem,
rtvijo in opazovalko oziroma opazovalcem medvrstnikega nasilja.

2 rtve medvrstnikega nasilja

e se nasilni dogodek zgodi v razredu, moramo zaititi tudi ostale uenke in
uence, e je to potrebno. Predvsem pa v okviru procesnega ukrepanja spregovorimo tudi v razredu o dogodku. Razredno uro izvede razredniarka oziroma
razrednik ali pa olska svetovalna sluba, e se tako dogovorijo.
Uenke in uenci obiajno teko povedo, da preivljajo nasilje, tudi e gre za
hude oblike trpinenja, saj jih je strah, ne zaupajo odraslim, da jih bodo zaitili,
bojijo se, da jim ne bi verjeli, ali se bojijo maevanja tistih, ki so nasilje povzroili. Zato morajo biti stari in strokovne delavke oziroma delavci pozorni na
spremembe v vedenju in poznati znake, ki lahko kaejo na to, da je otrok tara
medvrstnikega nasilja. Vseh znakov ni mogoe opredeliti, ker je odziv na nasilje
vedno tudi individualen, zato se bomo omejili na najbolj pogoste in tipine.
Znaki, na katere moramo biti odrasli pozorni (Zabukovec, 2002; Rigby, 2008; Punik, 2013; Lenik Mugnaioni, Klemeni, 2014):
Pokodbe in drugi fizini znaki pri otroku, ki je rtev medvrstnikega nasilja:
ima modrice, odrgnine, ureznine ali druge pokodbe, ki jih ni mogoe pojasniti drugae, kot da so posledica nasilja;
ima pokodovano olsko opremo ali je celo nima, oblaila so raztrgana, popisana, domov pride brez obil, obutve;
doivlja lakoto po odmoru za malico oziroma kosilo, saj so mu malico ali denar zanjo vzeli.

Spremenjen odnos do ole, sprememba vedenja v oli:

boji se prihajati v olo ali odhajati iz nje, spremeni svojo obiajno pot, zato
zamuja ali pa prihaja v olo zelo zgodaj;
na olskih izletih je vedno v bliini uiteljice ali uitelja in se od njiju noe
oddaljiti;
ne eli se udeleiti taborov, ole v naravi, ekskurzij, saj je tam manj nadzora
uiteljev in je bolj izpostavljen nasilju;
stare prepria, da ga spremljajo v olo in akajo ob koncu pouka;
uni uspeh mu postopno upada vse manj zanimanja kae za uenje in delo;
vse pogosteje izostaja od pouka zaradi slabega poutja;
zane neopravieno izostajati od pouka;
preneha hoditi v olo.
Spremembe v komunikaciji in odnosih:
v oli je pogosto sam, tudi med odmori, nima prijateljev;
izoliran je od vrstnikov, pri skupinskih igrah je izbran zadnji, ne drui se s soolci, ne vabijo ga na rojstne dneve in tudi sam nikogar ne povabi;
stari poroajo, da je nenadoma postal zadiren in grob;
zapre se vase, manj komunicira;
odklanja pogovor ali si izmisli neverjetno zgodbo, da bi ga pustili pri miru;
starem lae o dogajanju v oli;
sam zane uporabljati nasilje nad manjimi otroki, svojimi mlajimi brati in/
ali sestrami;
na zahtevo povzroiteljev zane krasti denar drugim otrokom.
Slabe poutje, motnje, poslabanje zdravja:
deluje vznemirjeno in nervozno;
zjutraj mu je slabo, nemirno spi, boli ga trebuh;
pogosto ima glavobol, vneto grlo, prebavne motnje;
preneha jesti, ne pridobiva tee;
pojavijo se motnje hranjenja;
poslabajo ali pojavijo se motnje govora, tiki;
zane moiti posteljo;
nespenost, none more;
stari opazijo, da ob veerih joka v postelji;
poslaba se mu koncentracija;
deluje brez energije, utrujen in apatien;
je vse bolj depresiven, anksiozen, tesnoben;
samopokodovanje;
govori o samomoru ali ga celo poskua narediti.

Spremenjeno ustvovanje:
deluje nesreen in prestraen;
alost je vse bolj izrazita (bolj pri deklicah);
pojavijo se izbruhi jeze (bolj pri dekih);
vse bolj se pouti ogroenega, nemonega;
obuti sram in krivdo zaradi lastne nemoi in ker se nasilju ne zmore zoperstaviti.
Opisani znaki pa so lahko posledica katere druge vrste nasilja ali pa so znailni
za doloeno razvojno obdobje, v katerem je uenka oziroma uenec, zato jih
je treba pogledati kontekstualno. Pogosto otroci spremenijo vedenje v kratkem
asu tudi zaradi prehoda v puberteto. Vendar pa je pomembno, da spremembe
v vedenju opazimo in smo nanje pozorni. Posebej pomembno je, da ima otrok
obutek, da se lahko zatee po pomo tudi v oli, ker mu bodo strokovne delavke in delavci verjeli in pomagali. Mnogo otrok namre meni, da povedati pomeni
toariti.
Otroci teko povedo, da so se znali v primeu nasilja. K. Zabukovec Kerin
(2002: 115) navaja ve razlogov za molk:
Strah jih je maevanja povzroiteljice ali povzroitelja. Poleg tega je tiste,
ki se znajdejo v vrtincu nasilja in ikaniranja, stalno strah, da bodo v primeru, e bodo o tem spregovorili, veljali za slabie in izdajalce.
Strah jih je reakcije uiteljic in uiteljev, da jih bodo hitro odslovili z nasvetom, ki so ga e sliali, pa ne deluje. Morda nekateri menijo, da se problem
drugim ne zdi dovolj velik in jih bodo zato e dodatno poniali. Nekatere je
strah, da jih bodo uiteljice in uitelji oteli ali kaznovali.
Ne vedo, kako naj svoje potrebe in priakovanja izrazijo, pogosto ne vedo,
kaj lahko odrasli v takni situaciji sploh naredijo.
Situacija se jim zdi nereljiva.
Mislijo, da morajo pomo ali posredovanje drugih ele zasluiti.
Nerodno jim je, bojijo se, kako se bodo v pogovoru odrezali.
Ko na kakrenkoli nain zaznamo medvrstniko nasilje, interveniramo tako, da
najprej zaitimo rtev nasilja. Zaitimo jo lahko na razline naine, kljuno je,
da nasilju ni ve izpostavljena.

2.1 Kako zaitimo otroka?

Strokovna delavka oziroma delavec ali kdo drug od osebja, ki nasilje zazna, vedno najprej poskrbi za prekinitev nasilja in zaito rtve z izvedbo ustreznih
ukrepov. Nasilje prekine tako, da npr. vpletene uenke in uence razdvoji, po
potrebi poklie ustrezno pomo, povzroitelja oziroma povzroiteljico umakne
7

v loen prostor (v olsko svetovalno slubo, k vodstvu ole oziroma glede na dogovor v oli), rtev pa zaiti tako, da jo umakne v varen prostor, nujno stran od
povzroitelja oziroma povzroiteljice nasilja. Naslednji korak je pogovor z otrokom (rtvijo, povzroiteljem oziroma povzroiteljico in/ali prio). Dobro je, da se
zaposleni pogovarjamo o konkretnih strategijah ravnanja (kako bomo poskrbeli
za zaito otroka ), ki veljajo za posamezno olo; jih konkretiziramo in zapiemo.
Ko nam uenka ali uenec pove za izpostavljenost medvrstnikemu nasilju, se
odzovemo umirjeno, saj s tem krepimo njeno oziroma njegovo zaupanje v nas.
e nam je otrok povedal, pomeni, da nam zaupa. Verjamemo mu in ne raziskujemo, ali je vse res. Otrok nam pove tako, kakor je dogodek doivel sam. Koristno
pa je, e v pogovoru poskuamo skupaj z njim pogledati dogodek z vseh plati.
Prvi pogovor naj bo usmerjen le v to, da otroka pomirimo, potolaimo, ga pohvalimo za zaupanje in mu povemo, da bomo dogodek vzeli resno.

2.2 Pogovor z otrokom

Ko se v procesni intervenciji (v procesu svetovanja) pogovarjamo z otrokom, ki
je doivel nasilje, si zanj vzamemo dovolj asa, mirno in zbrano ga posluamo,
dajemo mu obutek varnosti in sprejetosti. S tem e dodatno gradimo zaupen
odnos z njim. Pri tem poudarimo, da ni kriv za nasilje, da je nasilje nesprejemljivo
in da mu elimo pomagati pri izhodu iz stiske in nasilja. Povemo mu, da je pogumen, da je spregovoril o nasilju in da ima veliko moi, saj je preivel razline
oblike nasilja. Tako otroka opolnomoimo za skupno iskanje reitev in mu damo
monost opredeliti problem in se pogovoriti o ustvih, ki jih doivlja. Uiteljica
oziroma uitelj ali olska svetovalna sluba lahko uenca e:
Opolnomoi z uinkovitimi strategijami spoprijemanja z nasiljem in strategijami reevanja medosebnih konfliktov.
Koraki strategije reevanja konfliktov so podrobno opisani v drugem delu
prironika, kjer jih prikazujemo kot uporabno tehniko v preventivnem smislu. e bomo otroke nauili te tehnike, jo bomo s pridom uporabili tudi, ko
se bomo pogovarjali z uenko ali uencem, ki je v vlogi rtve. Otroka bomo
nauili definirati problem, iskali bomo monosti, kaj lahko naredi in z njim
napravili tudi nart, kako bo izbrano aktivnost izvedel. Pogosto pozabimo
na konkreten nart, saj menimo, da ga uenke in uenci zmorejo napraviti
in izpeljati sami.
Vzpodbuja, da pove o medvrstnikem nasilju e komu drugemu, ki lahko pomaga reiti situacijo (vrstnici oziroma vrstniku ali odrasli osebi).
Vzpodbuja, da navezuje nova prijateljstva, saj je to eden najpomembnejih
dejavnikov prepreevanja medvrstnikega nasilja.
8

Skupaj z otrokom raziskujmo njegovo mreo v razredu in izven njega.

Uenke in uenci, ki doivljajo medvrstniko nasilje, so v razredu pogosto
osamljeni. Pomagajmo jim razmiljati, kako bi pristopili do vrstnic in vrstnikov, ali bi se morda vkljuili v dejavnost, kjer so uspeni in kjer bodo lahko
irili krog prijateljic in prijateljev, se dokazali in se imeli lepo.
Ui, kako naj se postavi zase, kako se na nasilje odzove na asertiven nain; torej da zaiti sebe, a ne na kodo drugega. e smo v razredu e izvajali razline
delavnice in druge preventivne aktivnosti, bomo uenko oziroma uenca lahko spomnili, kaj smo se nauili; npr. jasno povedati, da ne dovolimo posegati
v svoj osebni prostor, da je to naa pravica, se pravoasno umakniti in poiskati
pomo.
Ponudimo otroku protokole Hoem in zmorem poskrbeti zase, ki so zapisani
v prironiku tevilka 2. e smo jih uenkam in uencem predstavili kot del preventive in so jim zato poznani, jih bomo s pridom uporabili tudi v pogovoru z
otrokom, ki nam je zaupal svojo stisko in se je znael v vlogi rtve svojih vrstnic
oziroma vrstnikov.
Da bomo otrokom omogoili e ve monosti, da bodo spregovorili o nasilju, postavimo v olo nabiralnike, v katerih bodo lahko pustili sporoilo. In
spomnimo se zadoliti strokovno delavko oziroma delavca, da poskrbi za
praznjenje nabiralnikov in za odzivanje na napisana sporoila. Seznanimo
uenke in uence, kje se nabiralniki nahajajo.
V razredu se lahko odloimo tudi za katlo problemov. To je lepo okraena
katla, ki je v razredu vedno na istem mestu. Dogovorimo se z otroki, da je
njena vloga tudi ta, da vanjo vrejo sporoilo o konfliktu v razredu, ki ga ne
znajo reiti. (Ne pozabimo e konfliktov ne reujemo, se lahko spremenijo v nasilje!) Razredna katla je dobrodoel pripomoek tudi za tiste uenke
in uence, ki nasilje v razredu le opazujejo.
Pogovor prilagodimo starosti uenk in uencev, sposobnostim razumevanja in
izraanja. Otroku, ki je rtev, je dobro pomagati im manj opazno.
Ne sooamo rtve in povzroitelja oziroma povzroiteljice nasilja!
Sooanje rtve s povzroiteljem ali povzroiteljico, zlasti e je nasilje trajalo dolgo asa in ima rtev zaradi tega ustvene in druge psihine posledice, trpinenega otroka ponovno viktimizira. Praviloma namre povzroi dodatno kodo
otroku, ki je e okodovan, saj v prisotnosti povzroiteljice ali povzroitelja ne
upa in ne zmore povedati, kaj se je zgodilo. Sooenje (nehote) obema stranema
tudi sporoa, da sta obe enako odgovorni za storjeno nasilje in za iskanje reitev
oziroma popravo storjenega. To je kodljivo sporoilo tudi za prie medvrstnikega nasilja in stare.
9

Najve neprijetnih in boleih ustev doivljajo otroci, ki imajo izkunjo nadlegovanja po telefonu ali internetu, spolnega nadlegovanja, zasledovanja ali zalezovanja, nasilnega zadranja ali zapiranja in zaklepanja, izsiljevanja za denar in snemanja s telefonom, kar kae, da gre za zelo problematine oblike viktimiziranosti
s hujimi ustvenimi posledicami (Muri, Brvar, 2010: 24).
Veina nasilja po internetu ali telefonu se dogaja izven ole. Vendar pa se
nadaljuje v oli, kjer se pogosto kaejo tudi posledice, zato moramo intervenirati tudi v teh primerih.
Najbolj bolee za otroka ali skupino otrok so objavljene neprimerne fotografije na razlinih socialnih omrejih, saj je tevilo tistih, ki takno fotografijo vidijo, praviloma veliko. Zato dobro razmislimo, kako bomo na oli
oblikovali olska pravila glede uporabe mobilnih telefonov. Ni ni narobe,
e je uporaba v asu pouka, na taborih, ekskurzijah prepovedana. Prav pa
je tudi, da uenke in uenci vedo, kako ravnati, e morajo kaj nujno sporoiti starem.

3 Delo s povzroiteljiCAMI in povzroitelji

medvrstnikega nasilja
Nasilje pokoduje tudi otroke, ki nasilje povzroajo, saj utrjuje agresivnost, nekonstruktivne naine reevanja konfliktov in spoprijemanja s problemi, kar jim
kasneje v ivljenju v interakcijah povzroa le e dodatne teave. Tisti, ki trpinijo
vrstnice oziroma vrstnike, so pogosteje udeleeni v pretepih zunaj ole in so tudi
sami pokodovani, imajo slabi uni uspeh, kasneje so pogosteje obravnavani
zaradi kriminalnih dejanj, odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog, nasilja v
partnerskem odnosu in druini ter na delovnem mestu (Lenik Mugnaioni, Klemeni, 2014).
Tipinega povzroitelja nasilja je teko opisati. K. Zabukovec Kerin (2002) navaja, da imajo povzroitelji oziroma povzroiteljice nekaj skupnih lastnosti:
ne utijo se sposobni spoprijeti z vsakodnevnimi dogodki, raje se ne bodo
potrudili, kot da bi doiveli neuspeh;
sami so rtve ustrahovanja in/ali drugih vrst nasilja, najvekrat v druini;
prihajajo iz druin, kjer cenijo avtoriteto, mo, materialni uspeh;
ne utijo obalovanja, kadar prizadenejo vrstnico ali vrstnika, pogosto menijo, da ni dovoljeno kazati ustev;
ne sprejemajo odgovornosti za svoja dejanja.
Osnovni cilj pri delu z otroki, ki povzroijo nasilje, je zmanjati oziroma ustaviti
nasilje. Nartno (svetovalno) delo z njimi je v oli nujno tudi zato, ker je zanje
znailen tudi primanjkljaj soutja, spotovanja, vedoeljnosti pa tudi zaupanja,
10

sramu in zaskrbljenosti (Muri, Brvar 2010: 24). Gre za pomembne primanjkljaje, ki onemogoajo, da bi ti otroci lahko vzpostavljali konstruktivne odnose, bili
deleni sprejetosti in spotovanja ter bili uno uspeni. S tem se jim zapirajo poti
iz nasilnega vedenja.

3.1 Takojnja intervencija

e v uvodu smo zapisali, da je treba nasilje takoj ustaviti, rtev zaititi in se z
njo pogovoriti. Enako se je treba takoj pogovoriti s povzroiteljico oziroma povzroiteljem nasilja. V takojnjem pogovoru mora dobiti informacijo, da nasilje ni
dovoljeno in da je zanj za izbiro neustreznega vedenja kriva stran, ki nasilje
povzroa. Prvi pogovor lahko opravi vsaka strokovna delavka ali delavec, vendar
je pomembno, da ola v okviru postopkov ravnanja doloi, kdo se pogovori z
otrokom, ki nasilje povzroi. Predlagamo, da je to ravnateljica oziroma ravnatelj
ali pa pomonica oziroma pomonik ravnatelja, zlasti e gre za kompleksneje
dogodke s hujimi posledicami (e je rtev fizino pokodovana, ustveno mono okodovana ali e gre za spletno nasilje), saj bosta razredniarka ali razrednik
in olska svetovalna sluba delala z otrokom v procesni intervenciji.
Pomembno je tudi:
Dogodek na kratko zapiemo; zapis nam bo v pomo pri svetovalnem razgovoru z otrokom, pri razgovoru s stari, in e bomo presodili, da o dogodku
obvestimo druge strokovne institucije. Nenazadnje nam bo zapis dogodka
priel prav pri pripravi individualiziranega vzgojnega narta za uenko oziroma uenca in v primeru, da se bomo odloili za vzgojni opomin.
Ne prelagajmo odgovornosti za ukrepanje na druge. Odrasli (strokovno osebje, svetovalna sluba, vodstva ol in stari) moramo ukrepati, ko zaznamo
medvrstniko nasilje v skladu s svojimi vlogami, kompetencami ter pooblastili. Prelaganje odgovornosti na druge obiajno pelje le v pometanje problema
pod preprogo, kar pomeni, da se ta e razraste in je koda naposled e veliko
veja. Sprejeti moramo, da je medvrstniko nasilje problem vseh delenikov v
oli, ne le neposredno vpletenih otrok, starev ali razredniark oziroma razrednikov. Hkrati pa je tudi resen problem ole kot institucije, saj vpliva na olsko
klimo, odnose, zadovoljstvo in uspenost.
O dogodku obvestimo stare.
Delo nartujmo timsko.
e ocenimo, da dogodku nismo kos, prosimo za pomo strokovne institucije kot
so Center za socialno delo, policija ali strokovne slube v zdravstvenih domovih
oziroma svetovalnih centrih.

11

3.2 Pogovor z otrokom, ki izvaja nasilje

Tudi z otrokom, ki izvaja nasilje, se je v okviru procesne intervencije treba pogovoriti. Naj opie svoj pogled na dogodek, spregovori o svojih obutkih. Analizirajmo dogajanje. Najpogosteje sliimo, da je bilo vedenje reakcija na izzivanje
drugega vrstnika oziroma vrstnice. etudi je to res, mora otrok dobiti informacijo, da je kljub temu odgovoren za svoje vedenje, ki ga je izbral, saj bi moral
izbrati vedenje, s katerim bi zaitil sebe na nain, ki ne koduje drugemu. Otrok
mora razumeti, da mora nositi tudi posledice za nasilno vedenje. Posledica je
lahko vzgojni ukrep (npr. odvzem bonitet) ali vzgojni opomin. Otroku, ki povzroa medvrstniko nasilje, pri razvijanju soutja pomagajmo razumeti posledice
nasilnega ravnanja (Goodstein, 2013). Naj dobi prilonost popraviti kodo in se
vkljuiti v skrb za prizadeto vrstnico oziroma vrstnika (Smith, 2014). Tako se razvija moralnost, zmonost za doivljanje krivde, kesanja, odgovornost in human
odnos do rtve (Pejak, 2014).
e je mogoe, naj ima torej uenka oziroma uenec monost do poravnave kode restitucije, saj se na ta nain najbolj ui odgovornosti.
Restitucije se posluimo takrat, ko otrok razume, kaj je s svojim vedenjem
povzroil. Najbolj uinkovito je, e se z izbrano restitucijo strinja tudi rtev.
To je lahko opraviilo ali nadomestilo unienih stvari. e gre za popravo
kode, jo moramo nadzorovati. Kot restitucijo lahko izberemo tudi izdelavo in predstavitev plakata na temo medvrstnikega nasilja ali pa kakno
drugo obliko dela, npr. pomo v jedilnici, pri hiniku, na olskem vrtu. V
tem primeru se morajo s tem strinjati tudi stari.
Restorativni pristop poudarja vzpostavitev dobrih odnosov, ne pa povrailnosti; otroka, ki je nasilje povzroil, se sooi z doivljanjem rtve, pomaga se mu
razumeti posledice dejanja in se mu da prilonost popraviti kodo. Lahko gre za
neformalne pogovore, lahko pa za bolj formalizirana sreanja in konference,
kjer so vkljueni uenci, stari, prijatelji, predstavniki ole, ki razpravljajo in razreujejo situacijo. Predstavnik ole, ki konferenco vodi, mora biti zelo izurjen in
predhodno mora opraviti individualne intervjuje z udeleenci. Uenke in uenci
morajo biti zmoni govoriti o ustvih in odnosih ter vajeni taknega pogovarjanja, ne pa kar porinjeni v konferenco.
ole so poroale o dobrih rezultatih restorativnega pristopa in zmanjanju
nasilnega vedenja med vrstniki. Najbolj uspene so bile ole, ki so uporabljale
restorativne pristope v okviru usposabljanja celotnega osebja in kjer so restorativne strategije konsistentno uporabljali. Restorativni pristop najbolje deluje v
okviru pristopa celotne ole, kjer ola naredi radikalen premik kulture k restorativnemu etosu. V nasprotnem primeru (e se ne razvije restorativna kultura ole)
12

prihaja do napetosti s prevladujoimi praksami ole, ki pogosto temeljijo na

sankcijah. Tudi sankcije se sicer lahko postavijo v restorativni okvir - kot vzgojne
in koristne nepovrailne posledice. Restorativni pristopi imajo veliko potenciala
kot dobra praksa, e so primerno izpeljani, kaejo evalvacije (po Smith, 2014).

3.3 Procesna intervencija obravnava

Odziv okolice na vsak konkreten dogodek nasilja je zelo pomemben. Povzroiteljica oziroma povzroitelj mora dobiti jasno sporoilo, da takno vedenje ni dopustno. Mnogi z nasiljem tudi prenehajo, e dobijo ustrezno in
jasno sporoilo.
Vendar sam odziv okolice ni dovolj. Nain, da otrok spremeni svoja neustrezna
vedenja oziroma izbere ustrezna, je delo z njim. Da bi otroka nauili druganih
vedenj, moramo iskati naine, kako brez nasilja zadovoljiti njegove potrebe po
moi, potrditvi skupine in spotovanju. Otrok namre izbere nasilje, kadar ima
obutek, da sta njegova mo in poloaj v skupini ogroena. Izbrano nasilje je
sredstvo ustrahovanja in nadzorovanja rtve.
Vdenje o tem, zakaj otrok v doloenem kontekstu izvaja doloeno vedenje (kaj
je funkcija izbranega nasilnega vedenja), je osnova za uinkovit program pomoi. Otrok bo svoje (neustrezno, motee, neeleno ali nasilno) vedenje spremenil
in ga nadomestil z ustreznim takrat, ko bo uvidel, da lahko z druganim, socialno
bolj sprejemljivim odzivom, pride do prav taknega ali celo boljega izida (Janjuevi in Pulec, 2011). Individualno delo temelji na ugotovitvi, kaj je funkcija
(nasilnega) vedenja, kaj je to vedenje pri otroku sproilo in kaj na vedenje vpliva.
Vedenje je namre vedno v neki funkciji:
nekaj sporoiti (tisti, ki povzroajo nasilje, so lahko tudi sami v vlogi rtve nasilja v druini ali morda vrstnic in vrstnikov, kar nam sporoajo tudi tako, da
izberejo nasilno vedenje),
se izogniti neki situaciji (npr. spraevanju v razredu; otrok, ki ima une teave
in ne eli biti tara posmeha drugih otrok, se bo poskual takni situaciji izogniti),
nekaj dobiti (pozornost vrstnice oziroma vrstnika ali odraslega, morda kaj materialnega),
pogosto pa ima vedenje ve hkratnih funkcij; npr. neemu se izogniti (recimo
spraevanju pred vrstnicami in vrstniki) in dobiti pozornost uitelja.
e sklenemo, lahko zapisano predstavimo z ledeno goro; tisto, kar vidimo (torej
vedenje otroka), je le njen vrh. Kaj se skriva pod ledeno goro (dejavnike, ki
vplivajo na otrokovo vedenje), pa poskusimo ugotoviti z delom s posameznico
oziroma posameznikom. Tako bomo lahko spreminjali vedenje, e je neustrezno.
13

Ko se ukvarjamo z otrokom - povzroiteljem nasilja, pomislimo tudi na monost, da je lahko rtev nasilja v druini. Tuje empirine raziskave so namre pokazale, da so otroci, ki so neposredne rtve nasilja v druini (ali odraajo v druini, kjer eden od starev izvaja nasilje nad drugim), pogosteje
nasilni nad vrstnicami in vrstniki, prav tako so pogosteje rtve medvrstnikega nasilja. e zaznamo sum, da gre za nasilje v druini, moramo v skladu
z Zakonom o prepreevanju nasilja v druini narediti zapis zaznave ter o
sumu obvestiti pristojni Center za socialno delo (Filipi, Klemeni, 2011).
Zavedati se moramo, da je nasilno vedenje izbira. Za nasilje je odgovorna tista
stran, ki nasilje povzroa. Zato je treba vztrajati pri odgovornosti (ne nujno kazni)
in posledicah za nasilna dejanja, kajti otroke elimo nauiti, da bi znali naslednji
izbrati drugo obliko vedenja, ko se bodo ponovno sooili s ustvi jeze, ljubosumnosti, zavisti, alosti, razoaranja Nasilje je naueno vedenje.
Vendar pa to ni dovolj. Ugotoviti moramo, zakaj je otrok izbral takno vedenje
in kaj ga sproa, sicer le gasimo konkretno situacijo. Pri pomoi otroku bomo
uporabili vedenjske pristope, ki temeljijo na funkcionalni oceni vedenja. V lite14

raturi lahko najdemo vrsto prepriljivih dokazov o uporabnosti funkcionalnega

ocenjevanja vedenja (FOV) na podroju razvoja uinkovitih modelov pomoi
vzgojno zahtevnejim uencem v olskem okolju (Ervin in dr., 2001 in Sturmey,
P., 2008 v Janjuevi in Pulec, 2011). Funkcionalna ocena vedenja je proces zbiranja informacij, s katerim ugotavljamo namen ali funkcijo vedenja in dejavnike, ki
vplivajo na to vedenje. Odloitev, da bomo s funkcionalnim ocenjevanjem skuali dobiti vpogled v dinamiko otrokovega vedenja in na podlagi tega razumevanja izvajali vedenjske postopke, je povezana z dobrim timskim delom, saj bomo
informacije dobivali z opazovanjem, pogovorom z uiteljico oziroma uiteljem,
s stari in z otrokom.
Za funkcionalno oceno vedenja se odloamo v primerih, ko vedenje uenke ali
uenca negativno vpliva na uenje in funkcioniranje na enem ali ve podrojih
(npr. pri odnosih z vrstnicami in vrstniki) ali na uenje ter funkcioniranje drugih.
Pogoj za izvajanje ocenjevanja in priprave narta pomoi je dobro timsko delo,
saj uenka oziroma uenec vstopa v odnose z razlinimi ljudmi v oli. Sestavni
deli dobrega narta pomoi vkljuujejo (Van Acker idr., 1999, v Janjuevi in Pulec, 2011):
Operacionalno definicijo neelenih vedenj, ki mora biti tako jasna, da lahko
vsakdo, ki jo prebere, razume primere vsakega opisanega vedenja.
Povzetek funkcionalne ocene vedenja, ki vkljuuje opredelitev okoliin, v katerih se vedenje pojavlja, ter predhodnikov in sproilcev, natanen opis vedenja in posledic, ki vzdrujejo vedenje. Pomembno je, da dodamo primere, v
katerih so nateti vsi elementi in iz katerih je razvidna funkcija vedenja.
Priakovane izide in cilje postopkov pomoi. Osredotoimo se na razvijanje
novih spretnosti in vein, kot pomo pa vkljuujmo tudi oporo osebja, zlasti
e gre za primanjkljaj spretnosti ali sposobnosti za izvedbo nadomestnega
vedenja.
Pristope, ki bodo prispevali k temu, da bo neeleno vedenje za otroka postalo
nerelevantno in ne bo ve izpolnjevalo funkcije.
Specifine opise tipinih najbolj kritinih situacij, ki dajejo jasne smernice,
kako se odzvati, ko se neustrezno vedenje pojavi.
Nart spremljanja in evalvacije.
Center za pozitivno vedenjsko podporo in pomo pri Uradu za specialno pedagoke programe priporoa naslednje skupine pristopov, ki temeljijo na funkcionalni oceni vedenja:
Prilagajanje unega okolja, s imer zmanjamo verjetnost pojavljanja teav.
Uenje nadomestnega vedenja in razvoj splonih kompetenc za uinkovito
odzivanje in ravnanje v razlinih unih in socialnih situacijah.
Spreminjanje odzivanja na vedenje, tako da ne ojaujemo neelenega vedenja, ampak ojaujemo in vzpodbujamo pozitivno, eljeno vedenje.
Uenke in uenci najpogosteje potrebujejo uenje uinkovitih komunikacijskih in socialnih vein.
15

Pri svetovalnem delu jih uimo:

Kako prositi za pomo ali dodatno razlago, kako sporoiti, da potrebuje
odmor. Kako povedati, e ti nekaj ni ve, izraziti poutje, obutja, potrebe. Kako zaeti pogovor z vrstnikom ali vrstnico, se opraviiti, zaznavati
tudi elje in potrebe ostalih v skupini. Uimo jih, kako zaznati, da postajajo
razburjeni ter se v teh situacijah znati umiriti ali to sporoiti na sprejemljiv
nain. Uimo jih tudi unih spretnosti, organizacije dela, priprave na uenje in samostojno delo, saj je uni neuspeh pogosto predhodnik neelenih
vedenj.
Nart dela z otrokom, ki povzroa medvrstniko nasilje, torej zajema naslednje
korake: (1) identificirati vedenje, ki predstavlja problem: (2) ugotoviti, v katerih
situacijah se vedenje pojavlja in v katerih ne; (3) zbirati podatke o kontekstu, v
katerem se je vedenje pojavilo, o tem, kaj je to vedenje sproilo, kakne so bile
posledice ter kaj je bila funkcija konkretnega vedenja; (4) iskati druga (nadomestna, alternativna, ustrezneja) vedenja; (5) evalvirati uspeh pomoi otroku.
Zapisano prikaimo e v shemi, ki ponazarja, da se vedenje pojavlja po doloenih zakonitostih; A ponazarja sproilce vedenja (ki jih moramo poiskati, e elimo otroka uiti ustreznih vedenj) , B ponazarja tista vedenja, ki jih vidimo in C
posledice, ki jih je deleen otrok. e sklenemo: prav je, da otrok za nasilno vedenje nosi doloene posledice, vendar pa to ni dovolj, e elimo, da bo spremenil
svoje vedenje in da odpravimo vzroke, ki to vedenje sproajo.

16

Pri individualnem delu bomo e preigravali situacije, uporabljali strategije

reevanja konfliktov, uenke in uence uili ustreznih socialnih kompetenc,
ojaevali elena vedenja. Ob izvajanju postopkov pomoi, ki temeljijo na
vedenjskih modelih, bomo upotevali, da pri otrocih, ki izvajajo nasilje,
pogosto sreamo primanjkljaje na ve podrojih. Zato delo usmerimo v
razvijanje razlinih vein, ki so potrebne pri regulaciji vedenja, predvsem
v medosebnih situacijah. Tu mislimo predvsem na tiste veine, ki so povezane z reevanjem problemov v socialnih situacijah, na asertivnost in
samokontrolo.
e strnemo, je nujno, da:
otrok prevzame odgovornost za svoje vedenje,
se ui ustrezno reagirati,
se ui kontrolirati svoja ustva,
ima monost, da s strokovno delavko oziroma delavcem poie, in e je mogoe, odpravi dejavnike, ki sproajo nasilno vedenje.
V procesu dela z uenko ali uencem, ki povzroa nasilje, najpogosteje sliimo,
da je bilo nasilno vedenje posledica jeze, in da se otrok niti ni zavedal svojega
udarca. Jeza je normalno, navadno zdravo ustvo ima mnoge adaptivne funkcije. Odstopajoa postane, kadar je prepogosta, preve intenzivna in neprimerno izraena. Jeza je posledica frustracije, zaznane gronje ali preprianja, da se
je osebi zgodila krivica. Lahko jo sproijo strah, stresne situacije, utrujenost, pa
tudi zaskrbljenost ali preokupiranost z osebnimi problemi. Lahko je neposredna
reakcija na nek dogodek ali ve dogodkov.
Ko se z uenko ali uencem pogovarjamo o dogodku oziroma ko elimo napraviti oceno socialne situacije, se otroci najbolj pogosto spomnijo zadnjih in neposrednih namigov iz kompleksnih socialnih situacij, upotevajo manj informacij
pri interpretaciji vedenja drugih, pretirano pripisujejo sovrane namene drugim
(precenjevanje agresivnosti drugih) in podcenjujejo lastno agresivnost. Prav tako
producirajo majhno tevilo monih reitev, pretirano uporabljajo neverbalne direktne akcije za reevanje, malo je verbalno asertivnih reitev, tudi rezervne
(oziroma druge, tretje) reitve so agresivne, slabe predvidevajo in upotevajo
razne posledice reitev in slabe planirajo praktino izvedbo reitev.
Skupaj iimo naine, kako pri sebi prepoznati telesne znake in misli, ki stopnjujejo jezo. Pogovarjajmo se, kako takrat ravnati - uporabiti tehniko dihanja, preteti od 10 do 0, se umakniti od otroka, na katerega je jezna oziroma jezen, se
umakniti iz situacije ali morda celo iz razreda. Preigravajmo takne situacije in
otroka uimo, kam naj se umakne, koga bi takrat poiskal, kako bo svoj umik sporoil npr. uitelju, ki je v bliini. Tudi otrok, ki ima teave z reagiranjem do vrstnic
in vrstnikov, potrebuje zaupno osebo. Uimo ga tehnik umirjanja (tehnike umirjanja in sproanja so opisane v nadaljevanju prironika).
17

Tehnike za zmanjanje poveanega fiziolokega vzburjenja so:

Relaksacija (progresivna miina relaksacija, avtogeni trening, vizualizacija,
kontrola dihanja)
Meditacija
Tehnike za izboljanje socialnih vein so:
Trening komunikacijskih vein
Trening asertivnosti
Trening vein reevanja konfliktov
Tehnike reevanja problemov
Trening socialnih vein
Pri delu so nam in otroku v pomo tudi razlini delovni listi, s pomojo katerih
bomo ugotavljali, na kaj se je otrok odzval z jezo, kdaj in kako mono ter iskali
strategije, ki so pri posamezniku uspene. Predstavljamo dva primera delovnih
listov (avtor Peter Janjuevi).

18

Uenje socialnih vein

Za socialne veine pogosto uporabljamo tudi pojem ivljenjske veine in jih
razumemo v kontekstu interakcije med posameznico oziroma posameznikom in
drugimi ljudmi. Gresham in Elliot (v Rozman, 2006) definirata socialne veine v
okviru vrstnikih skupin kot tista vedenja, ki otroku v doloeni situacijo omogoajo predvideti in dosei naslednje cilje:
1. vrstniko sprejetost in priljubljenost,
2. mnenje pomembnih drugih o vedenju in
3. druga socialna vedenja, za katera je znano, da so mono povezana z vrstniko sprejetostjo ali mnenji pomembnih drugih.
Uenje socialnih vein lahko poteka v obliki sklopov delavnic (npr. razrednih
ur), v obliki taborov, drugih sreanj, pa tudi kot individualno delo, ki je dopolnjeno s skupinskim delom. Pri individualnem delu bomo sicer veinoma preigravali
razline socialne situacije ter uenko oziroma uenca uili aktivnega posluanja
in ustrezne komunikacije. Naueno bo nato otrok uril v skupini. Trening socialnih
vein omogoa otroku tudi izkunjo zadovoljevanja lastnih potreb ob upotevanju drugih, s katerimi je v odnosu.
V strokovnih knjinicah lahko najdemo ve literature, kjer so opisane konkretne
vaje in delavnice.
19

3.4 Strategija reevanja konfliktov/

medosebnih problemov
Otroci, ki jih vrstnice in vrstniki zavraajo zaradi njihovega agresivnega vedenja,
imajo e posebej izstopajoe teave na podroju zaznavanja in interpretiranja
vedenja drugih (razmiljajo npr., da so vedno krivi drugi, ki so jih izzivali in so se
morali braniti) in na podroju reevanja medosebnih problemov (K. Dodge in dr.,
1986). To samo e poveuje tveganje za njihovo agresivno odzivanje v konfliktnih
situacijah in jim oteuje sklepanje in ohranjanje ustreznih vrstnikih odnosov ter
s tem poveuje zavraanje. Zato je pomembno, da jih uimo strategij reevanja
konfliktov tudi pri obravnavi, ne le v preventivnem delu. S pomojo korakov,
ki so natanno opisani v prironiku tevilka 2, se bo otrok nauil definirati, kje je
v resnici problem, kako z njim pravilno ravnati in predvsem uvideti svojo vlogo
pri nasilnem dogodku.

3.5 Tehnike sproanja in ravnanje s ustvi

Ko govorimo o medvrstnikem nasilju, ne moremo mimo tega, da ne omenimo
krone povezave med percepcijo, mislimi, ustvi in akcijo. Zavedati se moramo,
da posamezne situacije medvrstnikega nasilja obiajno niso unikatni in izolirani
primeri, ampak pogosto izvirajo iz irokega spektra preteklih izkuenj in preprianj ter vodijo v zaaran krog ponavljajoih se nasilnih dejanj.
Razlogov, zakaj nekdo postane izvajalka oziroma izvajalec nasilnih dejanj, je
mnogo. Do nasilnega dejanja vedno pripelje nek kontekst, potreba, vrednota
ali preprianje. Pred nasilnim dejanjem vedno pride do odloitve, zavedne ali
impulzivne, da se bo nasilno dejanje storilo. Razlogi za to odloitev so lahko
pretekla izkunja, sproanje neprijetnih ustev ali tesnobe, potreba po moi in
odobravanju, elja po materialnih dobrinah in e marsikaj. Od razloga je odvisna
uinkovitost naih intervencij, zato je izjemno pomembno tudi skrbno delo s
povzroiteljicami in povzroitelji nasilja in ne samo z rtvami.
Kako prepreiti sprejemanje slabih in impulzivnih odloitev? Kako poiskati primerneje ventile za sproanje napetosti ter neprijetnih ustev in razpoloenj?
Kako promovirati vrednote potenosti, prosocialnosti, strpnosti, odgovornosti in
druge vrednote? Vsaj nekaj odgovorov na ta vpraanja se skriva v uenju tehnik
umirjanja, sproanja in samozavedanja.
Trening samozavedanja
Obstaja mnogo razlinih tehnik sproanja in umirjanja, ki jih lahko uporabljamo
v razline namene. Z njimi lahko lajamo trenutna neprijetna ustvena stanja
(pred, po ali med neprijetnim dogodkom), treniramo samozavedanje, razvijamo
ustveno inteligenco, blaimo uinke stresa, treniramo razline mentalne vei20

ne in podobno. Dolgotrajna, redna in dosledna vadba s tehnikami sproanja pa

nima samo vpliva na bolje obvladovanje neprijetnih ustvenih stanj, temve
ima tudi sploen pozitiven vpliv na kvaliteto ivljenja (Black, 2015; Bourne, 2015;
Collard, 2013; Harris, 2014; Kabat-Zinn, 2013).
Razline tehnike sproanja imajo takne ali drugane pozitivne uinke. Vsem pa
je skupno to, da na razline naine spodbujajo samozavedanje. Naj bo to aktivno sproanje miic, pasivno opazovanje dihanja in telesa ali pa globoko aktivno dihanje, v vsakem primeru svojo pozornost usmerjamo v doloen draljaj in
opazujemo, kaj se dogaja z naim telesom. Na doloenih psiholokih podrojih
takne vaje imenujemo tudi formalno kultiviranje ujenosti.
Razlini avtorji ujenost (ang. mindfulness) razlino definirajo, odvisno od tega
ali gledajo na ujenost kot na veino ali mentalno stanje. V osnovi pa vendarle
lahko iz teh razlinih pogledov povleemo skupni imenovalec in povzamemo.
ujenost je zavedanje oziroma opazovanje trenutnega doivljanja sebe in
sveta okoli sebe na nain, ki je nameren, sprejemajo in neobsojajo.
ujenost se dandanes premika iz sveta mistike in verske budistine filozofije
v strokovno podroje psihologije. ujenost prouuje nevropsihologija in tako
postaja temelj mnogih psihoterapevtskih pristopov, programov za zmanjevanje stresa, dvigovanje poslovne uinkovitosti in razvijanje akademskih vein
(Brown, Creswell in Ryan, 2015; Kabat-Zinn, 2013; Harris, 2014).
V prironiku jo omenjamo zato, ker mnogo avtoric in avtorjev ugotavlja, da e
osnovni trening ujenosti, preko raznih tehnik dihanja in meditacije, pri otrocih
vodi k izboljanju samokontrole, samodiscipline, koncentracije, empatije in socialnih vein (Black, 2015; Snel, 2013).
Pri preventivni in kurativni dejavnosti je ujenost velik in pomemben dejavnik.
Velikokrat pride do medvrstnikega nasilja zato, ker otroci impulzivno reagirajo
na napano interpretirane dogodke ali situacije, ki jim vzbujajo neprijetna ustva. Prav tako se pogosto znajdejo v situacijah, v katerih ne vedo, kako bi reagirali, bodisi zaradi pomanjkanja izkuenj ali vein bodisi zaradi doivljanja ogroenosti. Primarni odziv na ogroenost pa je pogostokrat agresivnost. Veina
samozavedanja jim tako lahko omogoi dovolj samokontrole, da svoja vedenja
izbirajo previdno in uinkovito..
Uporaba tehnik sproanja v osnovnoolskem kontekstu
Uenke in uenci se v osnovnoolskem kontekstu pogosto sreujejo z neprijetnimi ustvi. Ni pa nujno, da so ta neprijetna ustva vedno posledica izkunje z
medvrstnikim nasiljem. Doivljajo tudi socialno tesnobo, tesnobo pred ocenjevanjem, skrbi zaradi negotovosti, strah pred neuspehom, razoaranje in druga
neprijetna ustva. Samozavedanje teh ustev je prvi korak obvladovanja ustve 21

nih stanj. Doktor Dan Siegel (Siegel in Bryson, 2011) to imenuje tudi Name it, to
tame it oziroma Poimenuj in obvladuj.
Tehnike sproanja niso koristne samo v trenutku ogroajoe situacije, zelo uporabne so tudi pred sooanjem z neprijetnimi situacijami in za umirjanje po taknih situacijah. Tu se skriva prava vrednost teh tehnik. Ko se otrok naui samozavedanja, lahko svoja ustva prepozna in jih sprejme. Lahko o njih razmilja, jih
analizira, povezuje z doloenimi situacijami in stanji ter lahko tudi dela narte,
kako svoja ustvena stanja in razpoloenja uravnavati npr. s portnimi aktivnostmi, zdravo prehrano, iskanjem socialne podpore. Reden trening sproanja
in umirjanja lahko pomaga uenkam in uencem pri kontroli jeze, pri impulzivnem in eksplozivnem reagiranju in celo pri razvijanju empatije do svojih rtev ali
napadalcev. Obstaja pa tudi svojevrstna slabost teh tehnik. Otrok se mora sam
zavestno odloiti, da bo tehnike sproanja redno in dosledno uporabljal ter s
tem spremenil kvaliteto svojega doivljanja.
Obiajno je na as za delo z uenkami in uenci zelo omejen. Zato je pomembno, da tehnike sproanja dobro poznamo in jih prilagodimo naim potrebam.
V eni olski uri na teden otroka sicer lahko nauimo uporabe tehnik in demonstriramo njihovo koristnost, vendar je potem odvisno od otroka samega, kaj bo
s tem znanjem dosegel. Tehnike lahko uporablja kot trenutna orodja za umirjanje, lahko pa jih uporabi kot trening za doseganje trajnejih in dolgoronih
sprememb v kvaliteti doivljanja. Uporaba tehnik v obeh primerih zahteva disciplino, vztrajnost, potrpeljivost in doslednost. Zato je priporoljivo, da uenkam
in uencem pomagamo pri vsakdanji uporabi tehnik, pri organizaciji uenja in
dela, jih opominjamo, smo dober zgled in smo z njimi potrpeljivi. Koristno je
tudi doloene tehnike priporoiti in pokazati starem, da bodo lahko ti otroku v
oporo pri redni vadbi.
Tehnike umirjanja in sproanja, ki jih bomo opisali, lahko razdelimo na trenutne in globoke. Trenutne tehnike so namenjene trenutni in hitri uporabi, so zelo
kratke in enostavne.
Globoke tehnike sproanja pa so namenjene popolni sprostitvi, treniranju dolgotrajne splone sproenosti in kultiviranju ujenosti. Globoke tehnike sproanja imajo bolj zapletena navodila in trajajo dlje (od 5 do 45 minut).
e opisane tehnike uporabljamo v vsakodnevni olski praksi, je priporoljivo, da
tehnike najprej preizkusimo sami. Teko je uiti nekaj, s imer nimamo izkuenj
ali pa e v to mogoe tudi dvomimo. Prav tako bomo laje razloili otrokom, na
kaj naj bodo pozorni in kaj naj priakujejo od ponujenih tehnik.
Osnovne informacije in priporoila
Kot smo omenili zgoraj, tehnike sproanja zahtevajo redno in dosledno vadbo.
Le tako doseemo uinek generalizacije sproenosti, kar pomeni, da bo nae
telo naravnano k viji stopnji umirjenosti in sproenosti med dnevom. To ne
pomeni, da je uporaba teh tehnik neuinkovita, e jih uporabljamo le po potrebi.
22

Vsaki, ko uporabimo tehniko sproanja, se bosta telo in um naeloma sprostila.

Z redno vadbo pa ta uinek postane trajneji (Bourne, 2014).
Prav tako pa z rednejo vadbo tehnike sproanja postanejo navada in jih uporabljamo skoraj avtomatino. Z redno vadbo se nauimo bolje prepoznati stresne
situacije in odzive, ki jih te sproajo, s tem pa vse skupaj laje obvladujemo.
V literaturi najdemo razlina priporoila glede minimalnega asa trajanja vsakodnevne vadbe. Naeloma velja, da se bo uinek generalizacije pokazal, e vadimo vsaj 20 minut na dan, vsaj mesec ali dva. e bolje pa je dvakrat po 20 minut,
na primer zjutraj in zveer (Bourne, 2014; Kabat-Zinn, 2013). Tako bomo dan zaeli z boljim obutkom in sproeni bomo laje zaspali.
Ko se ele spoznavamo s tehnikami in smo e na zaetku prakse, je v resnici pomembneje, da tehnike sploh izvajamo, kot pa da jih izvajamo popolno. Tako si
lahko tehnike asovno prilagodimo. Pet minut sproanja na dan je bolj koristno
kot ni sproanja na dan.
e nam doloenih tehnik sproanja ne uspe vaditi vsak dan, se s tem ne obremenjujmo preve. Zadnja stvar, ki jo potrebujemo, je dodaten obutek krivde,
ker nismo dosledni pri vadbi. Pomembno je, da vadbo prilagodimo svojim potrebam. Ironija glede redne vadbe je ravno v tem, da je pod visokim stresom
teko vzdrevati redno vadbo, saj nam na koncu dneva mogoe zmanjka asa
in energije. Vendar ravno takrat bi to vadbo najbolj potrebovali. Zato je koristno
razvijati navado uporabe tehnik sproanja v obdobjih, ki niso pretirano stresna
(npr. dopust, olske poitnice, vikendi, as po ocenjevalnih obdobjih).
Ne postavljajmo si previsokih ciljev. Od vadbe ne priakujmo udenih uinkov
kar ez no. Ko prvi zanemo z vadbo, se nam bo mogoe zdelo, da je napredek hiter in moan ali pa ga sploh ne bo. To je lahko varljiv uinek priakovanja,
ki ez nekaj asa izgine. Sproenosti in ujenosti ne moremo prisiliti. Zgoditi
se mora naravno. Trening sproanja bo najuinkoviteji takrat, ko se enostavno
prepustimo (Bourne, 2014).
Pri vadbi tehnik sproanja je priporoljivo, da si najdemo miren in varen prostor
za vadbo. e je mono, naj bo to vedno v istem prostoru in ob istem asu, saj
bomo tako vadbo vnesli v nao dnevno rutino in bo hitreje postala navada. Vadba naj bo as zase, brez motenj in brez mobitela.
Med vadbo tehnik sproanja naj nam bo udobno. Oblaila naj nas ne veejo. e
smo zaspani, je bolje vaditi v sedeem poloaju, drugae bomo zagotovo zaspali.
Mnogim pomaga, e med sproanjem posluajo mirno glasbo ali pa posnetke
z vodenimi vadbami. Na spletu najdete veliko spletnih strani, ki ponujajo brezplane posnetke vodenih vadb sproanja ali meditacije.
Na koncu naj e opozorimo, da je kultiviranje ujenosti nain ivljenja, ki izhaja
iz budistine tradicije in zato s seboj nosi razna stereotipna preprianja o misticizmu, dogmah, verskih preprianjih in podobno. Kot smo zgoraj omenili, se v
sodobnem asu pojem ujenosti edalje bolj uveljavlja v psiholokih, medicin 23

skih in znanstvenih krogih. Zato poudarjamo, da za kultiviranje ujenosti ni treba sprejemati nobenih dogmatskih preprianj (Harris, 2014; Kabat-Zinn, 2013).
Tehnike, ki jih v nadaljevanju opisujemo, so pridobljene iz strokovne literature,
ki kultiviranje ujenosti preuuje po znanstvenih naelih (predvsem iz nevro-psiholokega in medicinskega vidika).
Spodaj opisane tehnike sproanja so povzete iz razline strokovne literature.
Da bi olajali branje, so vse reference zbrane na koncu prironika v seznamu literature, teksta v nadaljevanju pa ne obremenjujemo s posaminimi sklici na vire.
Trenutne tehnike sproanja
V nadaljevanju bomo najprej predstavili tri trenutne tehnike globokega trebunega dihanja, ki so si med seboj sicer zelo podobne, vendar se razlikujejo v izvedbi, enostavnosti in trajanju.
Globoko trebuno dihanje
Nekaj, kar nas spremlja vse ivljenje in je vsak trenutek z nami, je dihanje. Veliko
ustvenih stanj je mogoe prepoznati preko vzorca dihanja, npr.:
hitro in plitvo dihanje, ko smo napeti;
hiperventilacija, ko nas grabi panika;
lovljenje sape zaradi treme, medtem ko nastopamo.
Tako kot ustva vplivajo na nae telesne reakcije, tako lahko tudi mi s kontrolo
telesa do neke mere vplivamo na ustva. Za stanje umirjenosti je znailno polneje in globoko dihanje. Teko je biti napet in trebuno dihati. S prepoznavanjem in kontroliranjem vzorca dihanja lahko ublaimo marsikatero neprijetno
ustveno stanje.
Ko smo pod stresom, je nae telo napeto. Glavnina te napetosti prihaja iz naega
centra to so miice trupa, ki so zadolene za pokonno dro. e te miice zavestno sprostimo s pomojo tehnike dihanja, bomo obutili sprostitev napetosti
po celem telesu.
Tehnika trebunega dihanja lahko uinkuje takoj, vendar bo najuinkoviteja, e
jo prej redno vadimo v mirnem in varnem okolju.
Nekateri uinki trebunega dihanja:
poveanje dotoka kisika v mogane in miice,
stimulacija parasimpatinega ivevja,
bolja povezanost med telesom in umom,
izboljanje koncentracije.
Namen: Z vajo prevzamemo kontrolo nad telesom in je primerna za hitro sprostitev v stresnih situacijah (med odmori, pred testno situacijo, pred nastopom,
po konfliktu ). S preusmeritvijo pozornosti na dihanje prav tako umirimo misli
in laje prekinemo zaarani krog: negativna misel neprijetno ustvo negativna reakcija negativna misel.
24

Postopek: Najlaje vadimo v leeem poloaju. V stresni situaciji pa je lahko vsak

poloaj ustrezen. V olskem okolju bo to najvekrat sedei poloaj. Vajo lahko
izvajamo z odprtimi ali zaprtimi omi. e imamo oi odprte, si izberimo neko
fiksno toko ali predmet in pogled ohranjajmo tam.
1. Dominantno dlan poloimo na trebuh, drugo pa na prsni ko. Svojo pozornost za trenutek usmerimo v telo in skuamo najti kakrnokoli napetost.
2. Pozornost nato usmerimo v trebuh, ki ga ne napenjamo. Med dihanjem
naj ostane sproen (zato je najprimerneji leei poloaj, saj je v sedeem ali
stojeem poloaju trebuh naravno rahlo napet).
3. Vdihnemo skozi nos tako, da se trebuh dvigne. Predstavljajmo si, da zrak
potuje skozi pljua in vse do popka. . Za trenutek se ustavimo. Skupaj s trebuhom se dvigne dominantna dlan. Prsni ko in druga dlan ostaneta skoraj pri
miru. Trebuh naj bo imbolj sproen.
4. Poasi izdihnemo skozi nos ali priprta usta, kot da bi pihali v slamico. Izdih
naj bo dolg, pljua naj se izpraznijo do konca. Trebuh in dlan se pomakneta
navzdol. Opazimo, kako se trebuh sprosti.
5. Ramena so sproena. utimo dominantno dlan, ki se dviga in spua v
ritmu dihanja, druga dlan pa je skoraj pri miru.
6. Ob vdihu zautimo, kako gre hladen zrak skozi nos do plju. Ob izdihu pa
zautimo toplo sapo, ki odhaja. Izdih naj bo slien in dolg.
7. Na ta nain vdihnemo desetkrat. utimo roko, kako se dviga in spua in
utimo hladen in topel zrak, ki potuje skozi trup. e nam misli preve uhajajo
ali e uporabljamo vajo za kontrolo jeze, lahko skupaj z vsakim vdihom tejemo do deset. Ob izdihu pa si reemo: Miren / sproen sem. oz. Mirna /
sproena sem.
8. e se nam med vajo zane vrteti, se ustavimo za 15 do 20 sekund, nato
zanemo znova.
Dominantna dlan na trebuhu postane sidro sproene situacije. Vekrat kot ponovimo vajo, hitreje se bomo sprostili, ko bomo poloili dlan na trebuh.
Mlaje otroke lahko za vajo navduimo s pomojo pliaste igrake. Otrok
naj se ulee in naj svojo najljubo pliasto igrao postavi na trebuh. Sedaj
naj si predstavlja, da je njegov trebuh morje in njegova igraa sedi na ladjici. Z dihanjem se ta ladjica premika gor in dol. Otrok naj pozornost usmerja
na igrako.

25

Pomirjajoe dihanje ali tetje trajanja vdihov in izdihov

Pomirjajoe dihanje je variacija trebunega dihanja.
Namen: tetje v mislih ob vdihu in izdihu spodbuja sproeno in enakomerno
dihanje, prav tako pa pomaga pri kontroli beganja misli med sproanjem. Pomaga ohranjati enakomerno dolino izdiha in vdiha, saj smo pogosto pozorni le
na globok vdih, izdih pa ostane hiter in plitev, kar ohranja napetost.
Postopek:
1. Izberemo si ritem dihanja, npr. 5-5-5. To pomeni 5 dob vdih, 5 dob pavza in
5 dob izdih.
2. Dihamo tako, da zraven tejemo vdih, dva, tri, tiri, pet, pavza, dva, tri,
tiri, pet, izdih, dva, tri, tiri, pet. Sedaj naredimo nekaj obiajnih vdihov in
smo pozorni na dogajanje v telesu. Opazujemo, kako se telo sproa.
3. Po nekaj normalnih vdihih in izdihih ponovimo ritem dihanja s tetjem. Cikel tako ponavljamo od tri do pet minut.
4. Sasoma bomo mogoe opazili, da je pet dob premalo za izdih. Prepustimo
se obutku in si vzemimo za izdih ve asa, e nam tako ustreza.
5. Dihamo poasi in sproeno. Zraka ne poiramo in ne izdihamo naenkrat.
6. Na koncu vsakega dolgega izdiha si lahko ponavljamo spodbujajoe besede, kot so: sprosti se, pomiri se, opusti skrbi in podobno. e bomo iste besede
ponavljali pri vsaki vaji, tudi e so vaje razline, se bodo besede v nas usidrale
in sasoma bodo e same po sebi lahko spodbudile stanje sproenosti.
Panino dihanje
Namen: Uporabimo, ko se znajdemo v ali pred stresno situacijo, da bi se pomirili.
e se nauimo biti sproeni med visoko stresno situacijo, smo v odzivanju in
delovanju veliko bolj uinkoviti in produktivni.
Postopek:
1. Globoko in poasi vdihnemo skozi nos. Dihamo v trebuh.
2. Dih zadrimo in tejemo do deset.
3. Poasi izdihnemo skozi priprta usta in pri tem tejemo do osem. Naj se slii
zelo rahlo sikanje.
4. Ponovimo pet do desetkrat.
5. Kratek postopek si lahko zapiemo na kartico, ki jo imamo vedno pri roki,
da nas opominja.
Posluanje glasbe
Namen: Posluanje sproujoe glasbe pomirja in odrine skrbi stran. Glasbo
lahko posluamo npr. ob delu, ob sprostitvi, na poti. e uporabljamo glasbo za

26

blaenje tesnobe, razburjenja ali za umirjanje, naj bo to umirjajoa glasba, ki ni

preivahna in ne vsebuje pretirane ustvene komponente.
Postopek: V dananjem asu moderne tehnologije ima skoraj vsakdo ves as pri
sebi napravo, ki lahko predvaja glasbo. Priporoljivo je, da sproujoo glasbo
posluamo med uporabo drugih tehnik globokega sproanja, zato da glasbeni
draljaj postane sidro sproenega stanja. Ko bomo v stresni situaciji v slualkah
zasliali e znano pomirjajoo glasbo, se bomo hitreje sprostili in laje ublaili
neprijetna ustva.
Globoke tehnike sproanja
Meditacija
Meditacija je tehnika globokega sproanja in umirjanja, ki se primarno uporablja za kultiviranje ujenosti. Tehnika ima zelo enostavno izvedbo, a zapletena
dodatna navodila, saj se med meditacijo lahko pojavi veliko dodatnih vpraanj
o sami vadbi. Prav tako pa je meditacija velikokrat zavita v meglo misticizma, raznih kozminih energij, filozofije in zmotnih preprianj. Naj e enkrat poudarimo,
da je uinkovitost meditacije mono podprta s strani nevropsiholoke znanosti
in za njeno uinkovito izvajanje ni potrebno sprejeti popolnoma nobenih dogmatskih preprianj.
Pri kultiviranju ujenosti se pojavi tudi veliko zapletenih pojmov, kot so opazovanje in zavedanje jaza ali ne-identificiranje z mislimi. Veina uenk in uencev bo imela teave z razumevanjem teh pojmov. Zato je za zaetek uporabe
meditacije dovolj kratko navodilo in nekaj prostega asa. Ko otrok ugotovi, da
se med meditacijo pouti dobro in sproeno, bodo pozitivni uinki prisotni tudi
brez dodane filozofije jaza.
Priporoljivo je, da tehniko meditacije in kultiviranje ujenosti najprej preizkusimo na sebi. To ni le tehnika, ki bo koristila naim uenkam in uencem, ampak
tudi nam predvsem pri lajanju stresa in izboljevanju razpoloenja.
Veliko nevropsiholokih znanstvenih raziskav je potrdilo pozitivne uinke ujenosti in meditacije. Prav tako pa obstaja dolga tradicija podrobnih anekdotskih
zapisov koristi kultiviranja ujenosti.
Nekateri uinki dolgotrajne vadbe:
lajanje simptomov tesnobe in depresije,
spodbujanje kognitivnih funkcij,
izboljanje koncentracije, samokontrole in samozavedanja,
izboljanje krvnega tlaka in frekvence bitja srca,
izboljanje energijske ravni in produktivnosti,
lajanje samokritinosti,
lajanje stresa,
lajanje odvisnosti,
izboljanje objektivnosti,
izboljanje samospotovanja,
izboljanje socialnih vein in odnosov.
27

Namen: Spodbuja zavedanje in obvladovanja lastnega telesa, stresa in vedenja. Za doseganje dolgotrajnejih pozitivnih uinkov je potrebna redna vadba.
Osnova vseh meditacijskih tehnik je zavedno usmerjanje pozornosti v kultivacijo
ujenosti.
Bistvo meditacije, kot tehnike osredinjenja, je v kontroli pozornosti in v zavedanju viharne kaotinosti naih misli. Z meditacijo skuamo obdrati pozornost na
doloenem draljaju (fokusni draljaj). To je lahko draljaj znotraj naega telesa
(npr. dihanje ali zavedanje dela telesa) ali zunaj naega telesa (npr. svea, rastlina
ali toka v vidnem polju). e poskusimo zadrati pozornost na nekem trivialnem
draljaju, lahko hitro opazimo, da nam misli zano uhajati e po nekaj sekundah.
Ko se tega zavemo, misel spustimo mimo in pozornost usmerimo nazaj na draljaj. Preko vadbe skuamo razvijati perspektivo opazovalca svojih misli.
Z meditiranjem se spremeni na odnos do vsiljenih misli in nekontroliranih ustvenih stanj. Misli in ustva e vedno ostajajo, nekontrolirano prihajajo v nao
zavest, vendar imamo sami edalje vejo izbiro pri reakciji na te misli in ustva.
Ne reagiramo ve avtomatino, ampak zavedno - ujeno. Lahko bi rekli, da na
zaetku po meditaciji ostane vse isto ampak bolje isto.
Tehnika ni priporoljiva pri:
tejih psihiatrinih motnjah,
hujih kardio-vaskularnih obolenjih,
obolenjih sklepov in kosti (previdnost pri poloaju).
Priprava na vadbo
Udobno se namestimo v sedei poloaj, na stolu ali v turkem sedu na blazini.
Sedimo z izravnanim hrbtom, vendar ne togo. Pomembno je, da je poloaj udoben in da lahko v njem sedimo dlje asa. e imamo teave s hrbtenico, si kri
podloimo. Ni potrebno, da sedimo negibno kot kip; e se moramo popraskati, to
storimo, e postane neudobno ali obutimo boleino, se premaknemo. Glave si
raje ne podloimo, leimo pa tudi raje ne, saj bomo najverjetneje postali zaspani.
Obleeni smo v udobna oblaila, ki nas ne zategujejo, ulijo ali tiijo.
Meditiramo v mirnem, varnem in toplem prostoru. Na pustimo se motiti. e je
mono, meditiramo vedno v istem prostoru in ob istem asu. S tem spodbujamo
razvoj dobre navade in prostor asociiramo s sproenostjo.
e smo napeti ali pa nam misli divjajo, je pred meditacijo priporoljiva sprostitvena fizina aktivnost, kot je kratka progresivna relaksacija glave, vratu in ramen.
Na zaetku je priporoljivo meditirati od 15 do 20 minut na dan. e se nam to zdi
preve ali pa je za nas vadba ta trenutek preteka, prenaporna ali dolgoasna,
lahko zanemo tudi s 5 minutami na dan, ali pa le trikrat na teden. Frekvenco
vadbe si lahko prilagodimo po nai elji, saj je v zaetni stopnji pomembneje
vztrajanje kot pa perfekcionizem. In nekaj kratke vadbe je bolje kot ni vadbe.
Ko bomo z meditiranjem izkueneji, se bo spontano pojavila elja po daljem
asu meditiranja.
28

Priporoljivo je imeti budilko, ki nas bo z mirnim in tihim zvokom opozorila na

konec meditacije. e moramo poleg usmerjanja pozornosti in opazovanja doivljanja biti e pozorni na to, koliko asa je minilo, bo meditacija manj uinkovita.
Ne meditiramo s polnim elodcem. e meditiramo po obedu, poakamo vsaj pol
ure.
Ko nas med meditiranjem premamijo misli in obutki, ne bodimo prestrogi do
sebe. Dogajanje samo opazujemo, lahko si reemo: To je samo misel. To je samo
obutek. Pustimo, da misli in obutki minejo. Poskuamo o sebi razmiljati kot
o prostoru za vse te misli in obutke. Mi pa smo samo objektivni opazovalci tega
prostora.
Kaj priakovati
Mnogo ljudi poroa o obutku umirjenosti, poasnosti in topline. Telo prevzame
obutek pozitivne energije in tudi sedeti pri miru ni ve teko. Obiajno se spremeni tudi obutek za as in zadanih 15 ali 20 minut lahko zelo hitro mine.
Pred vsem tem pa se lahko pojavi dolgas, nepotrpeljivost in dvom. Opazili
bomo vihar misli v naem umu. Um se bo hotel zamotiti ali pa se bo telo navelialo neaktivnosti in nam bo postalo neudobno. To je popolnoma normalno in
priakovano. Vse te vzgibe samo opazujmo in se vrnimo na dihanje. Ne obsojajmo se. e smo jezni nase, ker smo tako raztreseni, potem opazimo tudi to in se
spet vrnimo na dihanje. e nam je izkunja ve in smo zelo veseli, opazimo tudi
to in se vrnimo na dihanje. Vsaka izkunja meditacije bo mogoe drugana. Ne
pozabimo, dobra ali slaba meditacija ne obstaja, obstaja samo opazovanje doivljanja in vraanje pozornosti. Tako kot portnica ali portnik dviguje utei in s
tem trenira miice, tako je vsako zavedanje motnje in zavestna vrnitev pozornosti na fokusni draljaj dvig mentalne utei, ki utrjuje um.
Velikokrat se v praksi meditacije pojavijo zmotna preprianja. Eno najnevarnejih je priakovanje praznega uma. Ne pozabimo: cilj meditacije ni prazen um
oziroma popolna odsotnost misli. Takno stanje je v resnici praktino nedosegljivo, zato zaetnice in zaetniki v meditaciji pogosto sklenejo, da zadeva pri njih
enostavno ne deluje in odnehajo s prakso. Cilj je umiritev misli z zavedanjem in
usmerjanjem pozornosti.
Med meditacijo bomo mogoe opazili, da postanemo nemirni ali tesnobni. Na
tem mestu se moramo vpraati, ali nam tesnobo povzroa meditacija ali pa se
v resnici med meditacijo ele zanemo zavedati tesnobe, ki je ves as prisotna.
Postopek: Najkraje navodilo, ki ga lahko dobimo, je: zavedno spremljajmo svoje dihanje. S tako kratkim navodilom se nam bo hitro porodilo mnogo vpraanj,
zato kae v nadaljevanju to navodilo raziriti.
1. Udobno se namestimo v sedei poloaj (lahko tudi leimo, vendar tvegamo, da bomo zaspali).
2. Zapremo oi in naredimo nekaj globokih vdihov in izdihov (oi imamo po
elji lahko tudi priprte; poskusimo, kaj vam bolj ustreza). Zautimo toke priti 29

ska med naim telesom in podlago, na kateri sedimo. Opazimo obutke, ki jih
asociiramo s sedenjem pritisk, toplota, mravljinenje
3. Postopoma se zanemo zavedati naega dihanja. Pozorni smo na tisti del
telesa, kjer najbolj jasno utimo dihanje obiajno v nosnicah ali v dviganju
in spuanju trebuha.
4. Pustimo, da pozornost poiva ob utenju dihanja. Dihanja ni potrebno kontrolirati, naj bo naravno.
5. Vsaki, ko naa zavest zaide v misli, jo neno prikliemo nazaj na obutek
dihanja.
6. Ob dihanju bomo zaeli opaati tudi druge obutke in doivljaje: zvoki, obutki v telesu, ustva in tako dalje. Fenomen mirno opazimo in vrnimo pozornost na dihanje.
7. Ko opazimo, da so nae misli zatavale, se tega zavedajmo in pozornost mirno usmerimo nazaj na fokusni draljaj. Dovolimo si to zavedanje, z izgubljanjem v misli ni ni narobe, to je le nae naravno stanje. Vse, kar moramo narediti, je to, da se tega zavedamo in vrnemo pozornost.
8. Na koncu se pretegnimo, globoko zadihajmo in skuajmo e naprej opazovati svoje stanje. Bodimo pozorni na telo in obutek umirjenosti tudi po
koncu meditacije.
Obstajajo tudi mnoge druge oblike meditacije in nadgradnje osnovne meditacije, kot so: pregled telesa, hodea meditacija, vizualizacija, posluanje zvokov,
opazovanje misli itd. Na tem mestu bomo ostali le pri osnovni tehniki meditiranja, saj je ta najenostavneja za izvajanje. V nadaljevanju bomo opisali e vizualizacijo in progresivno miino relaksacijo. Vizualizacijo lahko dodamo tudi k
tehniki meditacije, ko smo je enkrat dovolj vei. Progresivna miina relaksacija
pa je zelo podobna meditaciji - pregled telesa.
Vizualizacija
Vizualizacijo lahko uporabljamo kot samostojno tehniko sproanja in umirjanja
ali pa kot dopolnilno tehniko pri meditaciji ali tehnikah globokega dihanja. Z
dovolj vaje lahko vizualizacijo hitro in uinkovito prikliemo v trenutku vsakodnevnega stresa, ko potrebujemo hitro sprostitev.
Namen: Modifikacija vedenja, ustvovanja in doivljanja s pomojo domiljije. S
predstavljanjem popolnoma mirne scene ali kraja doseemo obutek sproenosti.
Postopek: Na list papirja opiimo svoj osebni kraj miru. Kraj je lahko realen ali
pa popolnoma namiljen. Na primer obala, na gori, v gozdu, na severnem polu,
na domaiji, na nebotiniku ali pa na letei preprogi, visoko nad oblaki, tik nad
zemljino atmosfero, na luni, v pravljinem gozdu ...
30

Pri opisu se posvetimo im ve podrobnostim, saj se bomo z osredotoanjem

na podrobnosti e bolj poglobili v vizualizacijo in miren kraj bo postal realneji,
vsakodnevni motei dejavniki pa bolj oddaljeni.
Opis lahko posnamemo in ga predvajajmo. Zelo uinkovito je predvajanje takega posnetka takoj po uporabi drugih tehnik sproanja. Ko se v mirni kraj vrnemo po vadbi sproanja, bo ta kraj postal e resnineji. Ko smo v varnem kraju,
se opominjamo, da smo tukaj varni, da je to na as za sprostitev. Z dovolj vaje se
lahko vanj vrnemo vsaki, ko potrebujemo sprostitev pred stresom ali tesnobo.
To je ena najuinkovitejih tehnik za sooanje s tesnobo in fobijami.
e imamo z vizualiziranjem teave, potem lahko poskusimo mirni kraj zasidrati v
realne izkunje. Lahko si privoimo miren poitek z glasbo v gugalnem stolu. To
doivetje im natanneje opazujemo in si ga vtisnemo v spomin. Ko naslednji
delamo vizualizacijo, skuamo priklicati im ve obutkov iz realnega doivetja.
e elimo vizualizirati toplo kopel v morju ob sonnem zahodu, nam lahko pomaga, da si vsak dan ob vizualiziranju namakamo roke ali noge in smo pozorni
na obutke. Lahko uporabimo sveke, ki diijo po morju. Poleg lahko posluamo
zvoke valov. Pomembno je vkljuiti im ve utov. Vekrat ko neko vizualizacijo
ponovimo, laje jo prikliemo, ko jo potrebujemo.
Progresivna miina relaksacija
Progresivna miina relaksacija je tehnika, pri kateri preko napenjanja in sproanja miic aktivno spoznavamo svoje telo. Z vajo se tako razvije ut, ki nam
pomaga prepoznati napetost v telesu. Ko se enkrat napetosti zavedamo, jo lahko
sprostimo.
Progresivna miina relaksacija zahteva redno vadbo, da bi dosegli dolgotrajne
uinke. Obiajno prve tiri tedne vadimo vsak dan, najmanj 30 minut. Nato lahko
as vadbe zmanjamo na 10 do 15 minut. Kot pri meditaciji je tudi pri tej tehniki pomembno, da vztrajamo pri vadbi. Ko v izvajanju vaj postanemo vei (po
enem mesecu), jo lahko vkljuimo v vsakdanje situacije po potrebi. Ko premagamo zaetni napor, postane redna vadba stvar potrebe in navade.
Zaradi kompleksnosti vaje in zahtevnosti vsakdanje vadbe bo sicer tehnika manj
uporabna pri delu z uenkami in uenci, s katerimi se ne sreujemo vsak dan,
razen pri visoko motiviranih otrocih, ki bodo vadbo vzdrevali. Kljub temu lahko
tehniko prilagodimo in jo uporabljamo kot tehniko sprostitve na rednih ali intervencijskih sreanjih z uenkami in uenci. Tudi e vadbe ne izvajamo redno, ima
tehnika e vedno takojen in kratkoroen uinek umirjanja in sproanja.
Prednost te tehnike je, da omogoa zelo jasen vpogled v stanje pred napetostjo
in po napetosti. Skrajano obliko te tehnike lahko uporabimo v namene demonstracije ali pa pri otrocih, ki imajo teave s propriocepcijo* (zaznavanje in zavedanje gibanja ter poloaja lastnega telesa, preko obutkov, ki izhajajo iz lastnega
telesa) in jim druge tehnike sproanja ne pomagajo (npr. e ne znajo prepoznati
napetosti, locirati ali opisati ustva, ki ga doivljajo, lahko svoje telo zanejo spoznavati s to tehniko).
31

Namen: Zavedanje in sprostitev napetosti.

Tehnika ni priporoljiva pri:
tejih pokodbah (kila, pokodbe miic),
artritisu.
Nekateri ljudje se ob ali po vadbi poutijo neprijetno. e se to ponovi vsaki,
prenehajmo z vadbo in se posvetujmo s strokovnjakinjo oziroma strokovnjakom
(va osebni zdravnik, psihiater, fizioterapevt, trener ali psihoterapevt).
Nekateri uinki dolgotrajne vadbe:
zmanjanje generalizirane in anticipatorne tesnobe,
izboljanje koncentracije,
izboljanje obutka nadzora nad razpoloenjem,
izboljanje samospotovanja,
poveana spontanost in ustvarjalnost,
blaenje tenzijskih glavobolov, nespenosti in psihosomatskih obolenj.
Priprava na vadbo:
Sproenosti ne moremo prisiliti, da se zgodi, lahko ji samo dovolimo, da nas
prevzame. Ne priakujmo, da bomo vaje izvajali popolno popolna izvedba vaje
ne obstaja. Obstaja le vadba, ki jo bomo prikrojili svojim potrebam, zato bodimo
pozorni na dogajanje v telesu.
Izberemo miren prostor, ki je prijeten in topel. Ne pustimo se motiti, utiamo
telefon. Po elji si lahko zavrtimo meditativno ali sproujoo glasbo. e bomo
po koncu vaje izvajali vnaprej posneto vizualizacijo, si posnetek pripravimo, da
se bo samodejno predvajal.
Osnovne vaje izvajamo na tleh, na leiu ali v naslanjau, fotelju in podobno. e
vadimo na tleh, si pripravimo podlogo (odejo, armaflex, yogamat ...). Pomembno
je, da smo nameeni udobno.
Pod zatilje in kolena si namestimo oporo, da hrbtenica ostane v nevtralnem poloaju (kri ne sme biti potisnjen v tla). Kot podlago za zatilje in kolena lahko
uporabimo manjo blazino, zvite brisae, valjaste blazine in podobno.
Oblaila naj nas ne utesnjujejo in naj bodo udobna. e nas zebe, si lahko obujemo volnene nogavice.
Med vajo imamo oi zaprte, da smo lahko bolje skoncentrirani na dogajanje v
telesu.
Postopek I Osnovna vadba (30 40 minut):
Leimo sproeno in vzravnano. Stopala naj se sproeno zvrnejo navzven. Roke
leijo ob telesu, dlani naj leijo na tleh. Vaja bo potekala tako, da bomo posamezno skupino miic najprej napeli, nato pa sprostili. Dogajanje v tem predelu
bomo ves as pozorno spremljali.
32

as sprostitve naj bo dvakrat dalji od asa napetosti. e miice zategnemo za 10

sekund, naj sprostitev traja 20 sekund. Ves as smo pozorni na dogajanje v miicah,
ki jih trenutno sproamo, to je zelo pomembno. Dihamo sproeno in enakomerno.
Pri napenjanju miic ne pretiravamo. Uporabimo najve dve tretjini moi.
Pri vsakem koraku se najprej osredotoimo na obutek napetosti, ko miice zategnemo. Nato pa na obutek sprostitve, ko popustimo. Tako se hitro nauimo
zaznati razliko med napetim in sproenim stanjem telesa. Med vadbo se telo
postopoma sproa in miice postajajo edalje teje, tople in mlahave.
Vadbo zanemo z dominantno roko. Medtem ko en del telesa dela, je preostanek telesa sproen oziroma neaktiven. Dodatno smo pozorni na obraz, da je
sproen in se ne naprezamo ali mrimo, ko zategujemo druge dele telesa. Ko
zategujemo samo en del telesa, ostali deli pa so sproeni, se uimo natannega
obvladovanja in opazovanja svojega telesa.
Vsako vajo ponovimo dvakrat.
1. Trebuni vdih
Za pripravo najprej trikrat trebuno zadihamo. Pozorni smo na to, kako izginja
napetost iz telesa.
2. Pest in spodnji del roke
Stisnemo pest, dlan je obrnjena navzdol in hkrati dvignemo sklep proti zgornjemu delu roke. Drimo od 5 do 7 sekund, nato sprostimo za vsaj dvakrat toliko asa. Ko smo sproeni, smo pozorni na dogajanje v roki. Skuamo utiti
celotno dlan, vse do konic prstov in zautimo sproenost. Skuamo sprostiti
vsako posamezno vlakno dlani. Vsaki vajo ponovimo dvakrat, najprej dominantna roka, nato e druga.
Ko zakljuimo s ponovitvami stiskanja pesti obeh rok, lahko vajo na enak nain ponovimo e z iztegovanjem prstov.
3. Zgornji del roke
Stisnemo pest in pokrimo roko tako, da srednje miice stisnemo. Ves as enakomerno dihamo. Roko naenkrat sprostimo in ohlapno poloimo na podlago.
Spet pozorno opazujemo razliko med napetostjo in sproenostjo v roki.
4. elo
Dvignemo obrvi in nagubamo elo. Usmerimo pozornost v razliko med napetostjo in sproenostjo. Pozornost namenimo samo elu, ostali deli telesa so
sproeni. Vajo ponovimo dvakrat.
Nato obrvi zategnemo navzdol in jih skuamo stakniti skupaj. Opazimo popuanje napetosti. Vajo ponovimo dvakrat.
5. Oi in nos
Oi vrsto stisnemo, vendar ne premono, e ta trenutek nosimo lee. Nos rahlo povleemo navzgor. elo je sproeno. Obutimo, kako je koa spet gladka, ko popustimo.
33

6. Ustnice
Ustnici stisnemo skupaj, ne pa tudi zob. Jezik pritisnemo na nebo. Spremljamo
obutke, utimo sproenost. Dihamo sproeno, usta so lahko rahlo priprta.
7. eljust
Stisnemo zobe in potegnemo kotike ust nazaj proti uesom, kot bi se zareali. Pozorni smo na dogajanje.
8. Zatilje
Brado spustimo proti prsim, ampak se trudimo, da se jih brada ne dotakne.
Ostale miice ne sodelujejo, le vrat in zatilje. Ko popustimo, usmerimo pozornost v stanje sproenosti zatilja.
9. Ramena
Dvignemo ramena, kot bi se hoteli dotakniti ues. Ko sprostimo, napetost izginja. Miice postajajo tople in mlahave.
10. Prsa
Globoko vdihnemo zrak v prsa in zadrimo. Ko izdahnemo, smo pozorni, kako
napetost zapua nae telo.
11. Trebuh
Trebuh izboimo kot le moremo, ne da bi obremenjevali hrbtenico. Popustimo, enkrat globoko vdihnemo in izdihnemo ter opazujemo.
Ko smo vajo dvakrat ponovili, nadaljujemo z naslednjo trebuno vajo. Trebuh
povleemo im bolj noter. Popustimo, enkrat globoko vdihnemo in izdihnemo ter opazujemo.
12. Hrbet
Skuamo zaznati svoj hrbet. V kriu se rahlo vboimo tako, da medenico potisnemo malo naprej. Zaznamo rahlo napetost v predelu ledvene hrbtenice.
Naenkrat popustimo in opazujemo.
13. Zadnjica
Napnemo miice zadnjice, tako da ritnici stisnemo skupaj. Popustimo in opazujemo.
14. Noge
Najprej eno peto srednje mono potisnemo v tla. Sprostimo miice stegen in
goleni, stopalo naj poiva. Opazujemo sproenost. Vajo ponovimo najprej
dvakrat z eno nogo in nato e dvakrat z drugo. Vedno potiska samo ena noga.
Nato pa e eno nogo rahlo privzdignemo od tal. Sprostimo in opazujemo.
Vajo ponovimo najprej dvakrat z eno nogo in nato e dvakrat z drugo.
15. Mea
Prste na eni nogi srednje mono povleemo proti goleni. Sprostimo in opazujemo. Vajo ponovimo najprej dvakrat z eno nogo in nato e dvakrat z drugo.
16. Stopala
34

Eno od stopal potisnemo naprej, tako da je poravnano z golenjo. Prste na nogi

lahko rahlo pokrimo. Popustimo napetost in se osredotoimo na sproenost. Vajo ponovimo najprej dvakrat z eno nogo in nato e dvakrat z drugo.
17. Dihalna vaja in zakljuek
Na koncu lahko dodamo e vajo trebunega dihanja, za psihino umirjanje.
Preden se pripravimo, da bomo zakljuili, e enkrat v mislih preletimo telo in
zautimo sproenost celotnega telesa.
Celotno telo lahko e enkrat napnemo in sprostimo, da poudarimo globalno
razliko med napetostjo in sproenostjo. Stisnemo pesti, dvignemo dlani proti ramenom, namrimo elo, stisnemo ustnice, dvignemo ramena, napnemo
trebuh, napnemo zadnjico in noge ter potegnemo prste na nogah proti goleni.
Sprostimo in opazujemo.
Preden vstanemo, se e pretegnemo. Roke iztegnemo nad glavo in zautimo razteg po celotnem telesu, od konic prstov roke do konic prstov noge. Nato noge
pokrimo in postavimo stopala na tla, da razbremenimo ledveni del. Na koncu
kolena potisnemo na prsni ko in jih objamemo. Hrbtenica je sedaj v loku in e
nimamo teav s hrbtenico, se lahko rahlo zazibamo naprej in nazaj. Tako hrbet
pripravimo na to, da bomo spet vstali.
Postopek II Nadgradnja (3 -5 minut)
Ko smo dobro seznanjeni z osnovnimi vajami, lahko program vadbe skrajamo.
Seveda, skrajamo ga lahko tudi pri prvi uporabi, v namene demonstracije ali iz
praktinih razlogov. Tehnika ne bo toliko uinkovita, vendar velja pravilo bolje
nekaj kot ni. Delamo z istim tempom, intenzivnost pa lahko po elji poveujemo. Potek vaj ostane isti, le da posamezne stopnje zdruimo skupaj.
Torej, miice napnemo od 5 do 7 sekund, jih nato sprostimo za dvakrat toliko
asa in stanje sproenosti pozorno spremljamo. Vsako vajo ponovimo dvakrat.
1. Pesti
Obe roki stisnemo v pesti.
2. Roke in nadlahti
Obe roki stisnemo v pesti in soasno srednje mono pokrimo roke v komolcu.
3. Obraz in zatilje
Visoko privzdignemo obrvi, zavihamo nos, jezik potisnemo v nebo, ustnice pa
stisnemo skupaj. Popustimo in opazujemo. Nato vajo ponovimo, le da dodamo e zatilje tako, da glavo privzdignemo k prsnemu kou.
4. Trup in zadnjica
Ramena vleemo navzdol, lopatice stisnemo skupaj proti hrbtenici, trebuh
potisnemo ven in medenico potisnemo rahlo naprej. Ritnice stisnemo srednje
mono.
5. Noge in stopala
35

Obe peti potisnemo ob tla, prste povleemo proti goleni. Napnemo tudi noge.
6. Zakljuek vaje ostaja isti kot pri polni izvedbi.
Zakljuek vaje ostaja isti kot pri polni izvedbi.
Postopek I in II se po dolini nahajata na loenih skrajnostih, postopek I je zelo
dolg, II pa zelo kratek. Posamezne miine skupine lahko zdruujemo po potrebi
in s tem uravnavamo dolino vadbe. Vendar pri tem bodimo pozorni, da je progresivna miina relaksacija najbolj uporabna in uinkovita, e se izvaja redno,
vsaj 30 minut na dan.
Delavnice, ki nam bodo v pomo pri izvajanju tehnik sproanja (Vodena sprostitev, Vodena imaginacija za besede, ki bolijo, arovnik vodena imaginacija), najdemo v knjigi Carrell, S. (2002). Skupinske aktivnosti za
mladostnike, prironik za vodenje skupin. Ljubljana: Intitut za psihologijo
osebnosti.

3.6 Aktivnosti s skupino uenk in uencev,

ki izbirajo nasilna vedenja
Ko smo govorili o preventivnih dejavnostih, smo zapisali, da je ustrezneja sestava heterogenih skupin uenk in uencev. Ko je nae delo usmerjeno v obravnavo
otrok, ki so izvajali medvrstniko nasilje, se najpogosteje posluimo individualnega dela. Vasih pa je dobro, da se odloimo tudi za homogeno oblikovano skupino, s katero delamo. Pazimo, da skupina ne bo preve tevilna, da bo lahko
vsak od lanov in lanic skupine dobil oziroma dobila nao pozornost, ko bo to
potrebno. Z aktivnostmi znotraj skupine se uenke in uenci uijo dogovarjanja,
sodelovanja, strpnosti, pridobivajo razline izkunje, se preizkuajo v novih dejavnostih in preizkuajo svoje zmonosti. Predvsem pa sliijo drug drugega in
spoznavajo, da imajo podobne teave kot oni tudi njihove vrstnice in vrstniki.
Za delo izberimo prosocialne vsebine, ki bodo uenkam in uencem omogoale pridobivanje novih vedenjskih vzorcev in uenje vein na podlagi lastne
angairanosti, aktivnosti, lastne izkunje. S tem bo preko aktivnosti potekal proces pozitivnega spreminjanja vedenja, pridobili bodo na samozavesti, izboljali bodo komunikacijo in pridobili veje zaupanje v odrasle. Na ta nain bodo
opustili neustrezne vzorce vedenj. Nartno izbirajmo prosocialne vsebine, ki se
dotikajo njihovega intimnega ustvenega doivljanja sebe, preverjajmo njihove
zmonosti samoizraanja, obutenja ustev in empatije do drugih, do sovrstnic
in sovrstnikov. Opiimo nekaj monosti.
Homogene skupine naj ne bodo pravilo. Ne pozabimo na sodelovanje
otrok z ostalimi uenkami in uenci. e jih bomo vkljuevali zgolj v homogene skupine, bomo s tem sami vzpodbujali segregacijo otrok s teavami.
36

Delavnice
Ko delamo s homogeno skupino otrok, ki imajo teave z vrstnicami in vrstniki,
jih reevanja situacij lahko uimo tudi v delavnicah, zlasti e z otroki delamo na
podroju izboljevanja samokontrole.
Primeri delavnic
Delavnica 1: H komu po nasvet?
1. Namen delavnice
Uenke in uenci premiljujejo o teavah, ki so jih imeli v preteklosti, zlasti o
tistih, na katere so odreagirali agresivno. Pri tem poskuajo odgovoriti e na
naslednja vpraanja:
S kom si se pogovoril(a) o teavi? S kom si se pogovoril(a), e si moral(a) sprejeti teko odloitev?
Pogovor z ljudmi, ki jim zaupa, je dober nain, da se seznani z dobrimi in
slabimi stranmi odloitve, ki jo sprejema. Hkrati pa je to tudi dober nain, da
na problem in na reitev pogleda iz perspektive drugega.
2. Izzivi za delo v delavnici
Uenke in uenci individualno napiejo seznam ljudi, ki jim obiajno pomagajo pri reevanju teav in sprejemanju razlinih odloitev. Prav tako zapiejo
odgovore in nasvete, ki jih obiajno dobijo od teh ljudi.
3. Izhodie dela v delavnici
Pomisli na trenutno teavo, ki jo ima. Zamisli si, da bo sklical(a) sestanek
z vsemi tistimi ljudmi, ki si jih zapisal(a) na prejnji seznam. Ti bo sestanek
vodil(a), pisal(a) bo tudi zapisnik v obliki delovnega lista.
4. Konkretno delo v skupini jedro delavnice
Uenke in uenci izpolnijo delovni list. Nato skupini predstavijo lanice in lane ekipe, ki so bili povabljeni na sestanek. Vsaka uenka oziroma uenec na
prazen kartonek napie ime (ali funkcijo npr. mati) izbrane osebe. Na drugo
stran pa zapie lastnosti, ki jih pri tej osebi spotuje, zakaj je zanj(o) pomembna, zakaj jo spotuje in podobno.
5. Zakljuno delo
V zakljuku skupina sestavi karte pomembnih oseb in pa zlasti karte lastnosti,
ki so zanje pomembne. V diskusiji lahko lanice in lani skupine primerjajo
lastnosti, ki jih pri ljudeh cenijo.
Skupaj ugotavljajo, da je izbor ljudi in skupin, ki ti lahko pomagajo, velik.
Delovni list
Pomisli na trenutno teavo, ki jo ima. Zamisli si, da bo sklical(a) sestanek z vsemi
tistimi ljudmi, ki jih obiajno prosi za pomo. Skupaj boste reevali tvoj problem
oziroma tvojo dilemo. Ti bo sestanek vodil(a), pisal(a) bo tudi zapisnik v obliki delovnega lista.
37

Na sredino papirja napii svoj problem. Na vrhu vsakega kroga napii ime osebe, ki
bo na sestanku,
v oblaek pa tisto, kar ti bo oseba svetovala. Nad kvadratom napii svoje ime.
Ne pozabi, da je problem tvoj. Ljudje ti lahko svetujejo, konna odloitev bo tvoja.
OMIZJE REEVANJA PROBLEMA

Naredi moen zapisnik sestanka.

38

Delavnica 2: Izvorna ustva

1. Namen delavnice
Na zaetku delavnice je treba uenkam in uencem najprej razloiti, da mnogo stvari lahko vzbudi nao jezo. Prav tako ima vsak draljaj svojo toleranno
stopnjo. Jeza je relativen pojem; pomeni, da ob emer se nekdo razjezi, se
nekdo drug ne. Jeza je lahko tudi maska razlinih drugih ustev. Pogosto s
tem, da se odzivamo jezno, prikrivamo druga ustva, kot prizadetost, strah,
frustracija, krivda, sram, alost, ljubosumnost, razdraenost, razoaranje in
osamljenost. etudi so ta ustva lahko spodbuda za jezo, lahko zaznavamo
tudi jezo samo.
2. Izzivi za delo v delavnici
spoznati tiri znailne dejavnike, na katere se odzivamo z jezo (krivinost,
frustacija, ualjenost, izguba kontrole)
spoznati razline situacije in doloiti, katera so prava ustva, skrita za jezo
poskusiti postaviti se v perspektivo drugega
3. Izhodie dela v delavnici
Za izhodie za delo v skupini lahko uenkam in uencem postavimo naslednja vpraanja, o katerih lahko razpravljamo:
Zakaj je jeza tako pogosto ustvo?
Katera druga ustva lahko spremljajo jezo?
Katera ustva je teje izraziti?
Zakaj je ta ustva teje izraziti?
4. Konkretno delo v skupini jedro delavnice
Na veji list nariemo kvadrat, ki je razdeljen na tiri dele (en del predstavlja krivinost, drugi frustacijo, nato ualjenost in izgubo kontrole). V skupini
preberemo opise razlinih situacij in vsako umestimo v svoj del kvadrata glede na ustvo, ki se skriva za jezno reakcijo.
V asopisu (predvsem v rni kroniki) poiemo razline situacije in prav
tako poskuamo poiskati ustrezna ustva, ki se skrivajo za jezno reakcijo posameznice ali posameznika.
5. Zakljuno delo
Vsaka uenka in uenec izpolni delovni list
izpolnjene liste predebatirajo v paru
par predstavi svoje ugotovitve v skupini, zapiemo jih v kvadrat
PRIMERI ZA DOLOITEV IZVORNEGA USTVA
Spodaj so navedeni opisi situacij, ki jih preberemo skupini. Uenke in uenci
umeajo ugotovitve v kvadrat.
1. Prijatelj je zbolel za rakom. Odkar je to izvedel, se dere na ljudi, veliko preklinja, ne smeje se e dva tedna. Ne vem, kaj naj mu reem, zato se ga raje
izogibam.
39

2. Mati vztraja, da jo hi poklie in pove, kam gre oziroma kje se nahaja. Hi

nekega veera poklie domov, mati potrebuje nekaj asa, da ji odgovori. Hi
odloi telefon in ne poklie domov.
3. Uenka ima teave z matematiko. Ker ji uitelj ne more takoj priskoiti na
pomo, uenka vre knjigo na tla in odide iz razreda.
4. Deek ima strgano srajco. Prijatelj to komentira na zbadljiv nain, zato se
deek obrne in ga udari v roko.
5. Uenec odda nalogo dva dni prepozno. Uitelj naloge noe upotevati.
Uenec preklinja in zapusti razred.
6. portnica navadno da na tekmi ve kot deset koev. Na tej tekmi ne da niti
enega. Po tekmi zbei z igria, vre opremo po tleh in odide.
7. Skoraj vsak iz ekipe je igral vsaj polovico tekme. portnik/portnica je igral/a
le pet minut. Ne da bi spregovorila s trenerjem, po tekmi sede na klop, se namri in noe govoriti z nikomer, tudi s soigralci ne.
8. Igralec svojemu soigralcu ree, da je premajhne rasti za igro v ekipi, zato
uenec prekolne soigralca in odide.
9. Dekle izve, da se njen fant seli iz drave. Noe ve govoriti z njim.
10. Dva tedna pred koncem pouka uenka izve, da bo imela popravni izpit.
Odide v olsko pisarno, nadere pisarnike delavce in zahteva pogovor z ravnateljem.
11. Poiite e tri podobne situacije in jim doloite izvorna ustva.
Delovni list
Na papir narii kvadrat, ki ga razdelite na tiri dele. Vsak del je pobuda za jezo:
krivinost (ko zaznamo, da se nam je zgodila krivica),
frustracija (ko nismo sposobni opraviti naloge, za katero mislimo, da bi jo morali),
ualjenost (ko smo napadeni, zatirani, se poutimo ogroeni),
izguba kontrole (ko nimamo nadzora nad sabo ali doloeno situacijo).
krivinost
frustracija

ualjenost

izguba kontrole

Nadgradnja delavnice: Poii kaken primer iz svojega vsakdana in ga umesti v ustrezen del kvadrata (situacijo in izvorno ustvo).
40

Delavnica 3: Inventura
1. Namen delavnice
Uenkam in uencem razloimo, da je objektiven pogled na lastna ustva in vedenja pogosto teak. Uspeno doloanje svojih pozitivnih in negativnih reakcij v
situaciji je lahko v veliko pomo pri uenju vedenj in reakcij, ki ne bodo sproale
dodatnih konfliktov.
2. Izzivi za delo v delavnici
poiskati in se pogovoriti o realnih situacijah, ki se veejo na jezo in agresijo
uporabiti samoocenjevalno lestvico.
3. Izhodie dela v delavnici
V skupini postavimo za izhodie dela naslednja vpraanja in o njih (oziroma
o odgovorih, ki jih zapiemo na tablo) debatiramo.
Se spomni, kdaj si bil/a zadnji jezen/a?
Kdaj je bilo to; danes, veraj, zadnji teden, zadnji mesec?
Zakaj misli, da je koristno zbirati informacije o svoji jezi in agresivnosti?
Kako ti te informacije lahko pomagajo pri doloanju in doseganju ciljev na
tem podroju?
4. Konkretno delo v skupini jedro delavnice
Delovni list.
5. Zakljuno delo
Odgovore iz delovnih listov zapiemo na tablo in se o njih pogovarjamo. Zlasti
smo pozorni na reakcije in posledice reakcij, ki so jih uenke in uenci opisali.
Uenke in uence motiviramo, da si predstavljajo otroka v starosti 7 10 let, ki
pogosto zaide v teave zaradi nekontroliranja svoje jeze (opiemo primer). Na
velik list zapiemo odgovore na vpraanja, ki jih postavimo uenkam in uencem
ter se o njih pogovarjamo:
Kaken nasvet bi mu dali?
Katere informacije bi bile uporabne za otroka, da bi jih lahko uporabil pri kontroli jeze?

41

Delovni list
Opii zadnjo situacijo, v kateri si se odzval/a z jezo in agresivnostjo.
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Kdaj?
Datum: __________________________ as: ___________________________
Kje se je to zgodilo?
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Kaj se je zgodilo?
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Kakne misli so ti rojile po glavi? Napii seznam misli.
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Opii svoja ustva.
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Opii svoje dejanje.
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Kaken je bil rezultat?
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Kako pogosto je tvoj odziv taken, kot si zapisal/a?
Zelo pogosto
Manj pogosto
Prvi se mi je zgodilo

42

Kako pogosto postane resno jezna/jezen in agresivna/agresiven?

______________x na dan
______________x na teden
______________x na mesec
Na kaj se jezi?
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
Si bil/a e kdaj v teavah zaradi svoje jeze?
Si dobil/a e kaken vzgojni ukrep v oli?
Si bil/a e izkljuena iz razreda (premeen/a)?
Si imel/a e teave z zakonom zaradi jeze?
Si bil/a izkljuena iz kluba, portne prireditve
zaradi jeze?
Si e izgubil/a prijatelja zaradi jeze?

Da
Da
Da
Da

Ne
Ne
Ne
Ne

Da

Ne

Si obkroil/a da? Zapii misli v oblak.

43

POSKUSI SE OCENITI.
Kako pogosto uporabi spodaj nateteta vedenja? Uporabi oceno od 0-4
0 - nikoli
1 - redko
2 - vasih
3 - pogosto
4 - vedno
_________________ preklinjanje
_________________ vandalizem
_________________ metanje predmetov
_________________ izguba nadzora
_________________ pretepanje vrstnikov
_________________ pretepanje mlajih
_________________
namerno pokodovanje olske lastnine
_________________ maevanje
_________________ fizino nasilje
_________________ verbalno nasilje
Setej zapisana tevila

0-10 rahle teave

z jezo; dobro ti
gre

21-31 resneje teave z

jezo; poii konflikte in
strategije za reevanje le
-teh, se ti e mudi

44

11-20 srednje teave z

jezo; bodi bolj pozoren/a
na svojo jezo

31-40
STOP
hitro v akcijo iskanja
ustreznih reitev

Aktivnosti za socialno in emocionalno uenje

Predlagamo e nekaj aktivnosti, ki so za uenke in uence, ki povzroajo nasilje,
odlina prilonost, da spoznavajo svoja ustva, jih izraajo na razline naine,
prepoznavajo lastno jezo in se z njo tudi sooajo. V skupini se uijo komunikacijskih spretnosti, sodelovanja. Predvsem pa se preko dejavnosti poasi oblikuje
njihova podoba o sebi.
Raziimo na oli, ali ima kdo od zaposlenih specifina znanja za izvajanje
aktivnosti z glasbeno, likovno ali podobno vsebino. Poskusimo oblikovati
tim znotraj kolektiva; za adrenalinske aktivnosti npr. svetovalni delavec in
portni pedagog, preverimo, ali je slovenistka skupaj s svetovalnim delavcem, socialno pedagoginjo in razrednikom pripravljena za izvajanje impro
lige. Sestava delovnih skupin je odlina prilonost tudi za spoznavanje in
sodelovanje strokovnih delavk in delavcev. Pogosto je to dober poligon
tudi za uenje odraslih.
e nimamo te monosti, se posluimo zunanjih sodelavk in sodelavcev.
Glasbena terapija
Cilj aktivnosti:
Spodbujanje spoznavanja, samoizraanja ustev na sebi lasten nain.
Vzpostavljanje stika, komunikacije (verbalne in neverbalne) s samim seboj in
z neposrednim okoljem.
Uenje razlinih novih socialnih, komunikacijskih spretnosti znotraj skupine.
Sproanje, odpravljanje ustvenih napetosti (jeza, strah, agresija).
Potrditev zaupanja vase, samozavesti.
Uporaba glasbe kot medij nudi otroku varno okolje, ko se lahko na avtentien
nain srea s svojo stisko, jo izrazi, predela, preoblikuje in ozdravi. Osrednja metoda glasbene terapije je prosta in strukturirana glasbena improvizacija na glasbilih in z glasom. Izbira naina je odvisna od uenke oziroma uenca, ki se v skupini izraa preko glasbe.
Otrok si prosto izbere glasbilo, ki ga eli, igra karkoli in kakorkoli hoe in poslua
tisto, kar si eli in se na ta nain izrazi. Navadno uenke in uenci teko govorijo,
se teje izrazijo o svojih obutjih, preko glasbe pa delijo z okoljem tisto, esar ne
morejo ubesediti glasno, tiho, divje ali umirjeno.
Impro liga
Cilji aktivnosti:
Razvijati domiljijski, kreativni svet otrok,
Izboljati medsebojne odnose in sodelovanje v skupini,
Izboljati besedni zaklad,
45

 Izboljati koncentracijo,
Uiti se (ne)verbalne komunikacije, posluanja,
Vaditi nastopanje pred drugimi, premagovanje strahov, treme.
Impro liga so gledalike delavnice, predstave in prizori, v katerih aktivno soustvarjajo in sodelujejo uenke in uenci. Posamezni prizor praviloma traja od 3
do 4 minute, temelji pa na predlogih skupine. Skupina izbere prizorie, anr,
ustva, osebe, odnose, dogodke in podobno. Vse deluje na improvizaciji. Prisotni
ustvarjajo lastno zgodbo kot sredstvo medsebojnega sporazumevanja v skupini
in posameznice oziroma posameznika s skupino. Vrednost, ki jo ima improvizacija pri vzgoji in izobraevanju, je neprecenljiva, saj nova vsebina in konkretni
problemi ter njihovo reevanje nastajajo sproti, med igranjem vlog.
Ko bomo zaeli z Impro ligo, nikar ne priakujmo, da se bodo otroci takoj odzvali in sodelovali. Pogosto so na zaetku zadrani, zdi se jim neumno in smeno. Vzpodbujajmo jih, najbolje s humorjem. Kmalu bodo uivali v aktivnosti.
Adrenalinske aktivnosti
(Pustolovski park, escape room, gokard, zip line - simulacija smuarskih skokov,
spust v krogli - zorbing).
Cilji aktivnosti:
Premagovati nepredvidljive zunanje ovire.
Uenje sprejemanja odloitev, odgovornosti.
Uenje iskanja reitve, lastne kreativnosti, iznajdljivosti.
Sooati se strahom, umikom, uspehom.
Vzpostavljanje stika s samim seboj.
Uenje sodelovanja v skupini, skrb za soudeleenke in soudeleence.
Uenje sklepanja kompromisov.
Odpravljanje agresije, notranjih ustvenih napetosti.
Adrenalinske aktivnosti omogoajo otrokom doivetje ekstremne adrenalinske
pustolovine v zunanjem, v naravnem okolju. Ob doivetju obutkov komaj
akam, mene je pa strah, ali bom zmogla, jaz pa ne bi el se otroci sreajo in sooajo s samim seboj in z odloitvijo, da morajo prevzeti odgovornost za
izpeljavo aktivnosti.
Ko opazujemo uenke in uence pri adrenalinskih aktivnostih, jih pogosto
vidimo v drugi lui; tesnobne, negotove in prestraene (kaj bo, e jim ne
uspe, ali to pomeni, da bodo izgubili status pogumnea in podobno). Izkoristimo to pri pogovorih z njimi.
Tovrstne aktivnosti so povezane s finanimi sredstvi, zato jih lahko izvedemo v omejenem tevilu. Prav zato je pomembno, da aktivnost izberemo
dobro in premiljeno.
46

Udeleba uenk in uencev v predlaganih aktivnostih ni nagrada zanje. Je

prilonost uenja in spreminjanja neustreznega vedenja.
Branje mladinske literature, ogled filmskih, gledalikih predstav
Cilji aktivnosti:
Prouevanje filmov, predstav, literature pospeuje razvoj samokritinosti,
otroci se prepoznavajo v zgodbah drugih in zano kritino razmiljati tudi o
svojih postopkih.
Povea se razumevanje medsebojnih socialnih odnosov.
Razvijajo lasten vrednostni sistem, oblikujejo stalia, mnenja, poglede.
Podoivljajo, prepoznavajo lastne dogodke, stiske, travme preko literarnih,
filmskih zgodb, junakov.
Izraanje soutja, spotovanja, empatije do soloveka.
irjenje besednega zaklada, znanja.
Uenje nenasilja s pomojo knjige, filma ali gledalia smo poudarili e v drugem
delu prironika kot dobro preventivno dejavnost. Prav tako je uenje nenasilja
preko razlinih medijev aktivnost, ki jo uporabimo pri obravnavi otrok, ki povzroajo nasilje.
Splona osnova te aktivnosti so posebej nartovani, pripravljeni in iz vsakdanjega ivljenja vzeti ali pa namenoma posebej pripravljeni primeri zgodb posameznic in posameznikov, drubenih in socialnih dogodkov. Primere prikazujemo
skupini preko filma ali drugih medijev ali pa z napisano zgodbo brez uvodnega
komentarja. Pustimo, da jih vsakdo dojame po svoje.
Po konanem ogledu filma oziroma predstave nadaljujemo z diskusijo, ko so
ustvene reakcije otrok ive. Aktivnost deluje tako, da se otroci prepoznavajo v
zgodbah drugih, se poistovetijo z junakinjami in junaki, z rtvami. Diskusije sproijo ivahno dinamiko, posameznica oziroma posameznik se sooa s tem, da podano stalie argumentira, ga pred skupino zagovarja, utemeljuje in spreminja.
Vse aktivnosti in cilje, ki jih bomo z njimi dosegli, predstavimo sodelavkam
in sodelavcem ter starem. Povabimo jih, da se nam pridruijo.
Skupine za reevanje problemov na temo medvrstnikega nasilja
Skupine omogoajo realistino predstavo o obravnavanem problemu. Uenke
in uenci predlagajo mone reitve. Informacije in predlogi, ki se zberejo, so koristni za strokovne delavke in delavce, tudi glede razumevanja, kako se medvrstniko nasilje spreminja skozi as. Dobijo nove ideje za uinkovite intervencije. Gre
za obetajoo in premalo izkoriano monost identificiranja problemov na oli in
problemskega pristopa k njihovemu reevanju.
47

4 Paradigma socialnega in emocionalnega uenja1

Sistemski pristop NasVIZ pri prepreevanju in obravnavanju medvrstnikega nasilja v oli poudarja znanje o ustvih1, krepitev socialnih in emocionalnih vein
pri vseh, ki tvorijo ustveno ozaveeno olsko skupnost.
V zadnjih desetletjih se je vlogi ustev v vzgoji in izobraevanju pripisovala vse
veja pomembnost, paradigma socialno-emocionalnega uenja (SEL) pa se je
pod tem imenom zaela razvijati na zaetku 90-ih v ZDA, tudi pod vplivom Gardnerjevega koncepta multiple inteligentnosti iz zgodnjih 80-ih, ki je zajemal tudi
intrapersonalne in interpersonalne razsenosti inteligence (Humphrey, 2013: 36,
37, 39, 46). Veliko SEL programov se je razvilo prav v okviru poskusov prepreevanja nasilja v oli.
Socialno in emocionalno uenje v ojem (kompetennem) smislu lahko opredelimo kot vzgojno-izobraevalni proces pridobivanja znanja in vein, preko katerega posameznica oziroma posameznik razvija znotrajosebne in medosebne
zmonosti zavedanja, razumevanja sebe in drugih, upravljanja s ustvi, prosocialnega vedenja v medosebnih odnosih, sodelovanja, komuniciranja, sprejemanja odgovornih odloitev, reevanja praktinih in odnosnih problemov (glej npr.
Cefai, Cavioni, 2014: 11).
V evropskem prostoru so raziskovalke in raziskovalci ter praktiki od leta 2008
povezani v Evropsko mreo za socialno in emocionalno kompetentnost, namenjeno razvoju in promoviranju z dokazi podprtih praks s podroja socialnega
in emocionalnega uenja v olah (ENSEC, 2016). V Angliji je od leta 2005 iroko
uporabljan fleksibilen programski vir SEAL (socialni in ustveni vidiki uenja), ki
je zastavljen kot pristop celotne ole k razvijanju socialnih in emocionalnih vein (Smith, 2014: 159). Evalvacija je pokazala uspenost nekaterih izvedb tega
programskega okvirja tudi na podroju zmanjanja vrstnikega nasilja, bi pa ole
potrebovale ve usmerjanja in podpore za maksimiziranje uinkov (prav tam).
SEAL je nekritino, e pred evalvacijo, postal nacionalna strategija, kasneje izvajana v veliki veini osnovnih ol. Materiali se uporabljajo e danes, kljub temu, da
ne gre ve za uradno paradigmo olske politike (glej Humphrey, 2013: 55).
V ZDA je razirjen bolj strukturirani vir SEL (socialno in emocionalno uenje), ki
se nanaa na proces neposrednega razvijanja socialno-emocionalnih vein za
vse lanice in lane olske skupnosti (Humphrey, 2013: 1). Gre za vzgojno-izobraevalno aplikacijo koncepta emocionalne inteligentnosti, ki zajema predvsem
zmonosti tonega zaznavanja ustev, razumevanja in upravljanja ustev (Salovey in Mayer po Humphrey, 2013: 28,29).
Loimo univerzalne (preventivne) SEL intervencije za vse uence in ciljne/indicirane (reaktivne) intervencije, ki so usmerjene k uencem s specifinimi tveganji ali z
e izraenimi socialnimi, ustvenimi, vedenjskimi teavami (prav tam: 5,6). Pripo1
Besedilo o socialnem in emocionalnem uenju je del prispevka Upotevanje ustvenih vidikov za celoviteje omejevanje medvrstnikega
nasilja v oli (Muri, 2016).

48

roa se uravnoteena raba obojega, kar bolj ali pa manj upotevajo tevilni programi socialnega in emocionalnega uenja tudi drugod po svetu, npr. v Nemiji,
vedski, paniji, Finski, Nizozemski, Kanadi, Avstraliji in drugod. Glede na mednarodno razirjenost, SEL predstavlja dominantno silo v vzgojno-izobraevalnih sistemih po svetu (prav tam: 4, 50, 62). ole imajo v zvezi z intuitivno privlanimi, ne
pa toliko znanstveno podprtimi programi socialnega in emocionalnega uenja
pogosto prevelika priakovanja, k emur prispeva njihova izjemna popularnost.
Pretenciozno naj bi hkrati prepreevali ustvene in vedenjske teave, poveevali
socialno kompetentnost in izboljevali une doseke. (Prav tam: 9, 35.)
Nekateri kritiki programom SEL oitajo konceptualno nejasnost, nekateri pa so
kritini do sistematinega programskega pristopa, ki naj bi ustveno ivljenje
uenk in uencev podvrgel ocenjevalnim listam in jih usmerjal, kako naj razmiljajo, doivljajo, ravnajo. Eksplicitno pouevanje socialnih in emocionalnih
vein problematizirajo kot drubeno nadzorovanje v smeri konformizma, SEL
paradigmi pa oitajo tudi predpostavljanje nezmonosti uencev za normalno
funkcioniranje v medosebnih odnosih. Nekateri SEL dojemajo celo kot poskus
spodkopavanja kognitivnih in akademskih funkcij izobraevanja. (Prav tam: 19.)

4.1 DOKAZI O POZITIVNEM VPLIVU SOCIALNOEMOCIONALNEGA UENJA

tevilne pregledne tudije vendarle ugotavljajo pozitivne uinke socialnoemocionalnega uenja na zmanjanje ustvenih in vedenjskih teav, poveanje
socialno zaelenega vedenja, izboljanje odnosov v oli in unih dosekov (Cefai
in Cavioni, 2014: 19,20). Ena najobsenejih metaanaliz (Durlak et al., 2011) je
pokazala zmerne pozitivne uinke teh programov na socialne in ustvene veine, pa tudi uinke na prosocialno vedenje in vedenjsko-ustvene probleme ter
uni uspeh. Tudi zgodneja pregledna tudija (Wilson in Lipsey) je pokazala pozitivne rezultate na podroju zmanjevanja agresivnega vedenja (po Humphrey,
2013: 112). Rezultati nekaterih analiz nakazujejo, da je socialno in emocionalno
uenje v dobrobit zlasti ranljivim otrokom, ki imajo vedenjske, ustvene, une in
druge teave (prav tam: 124).
Sklenemo lahko, da je znanstvena baza dokazov uinkovitosti socialno-emocionalnega uenja kljub doloenim omejitvam in nekonsistentnostim pozitivna,
tako da si lahko obetamo izboljevanje koncepta in njegovih izpeljav na podlagi
bodoih znanstvenih ugotovitev (prav tam: 134, 145). Koncept socialno-emocionalnega uenja je potencialno uinkovit, vsaka ola pa lahko razmisli o njegovi
uporabnosti v zvezi z njenim specifinim kontekstom in potrebami. Ni produktivno trditi, da vsaka ola potrebuje eksplicitno programsko uenje socialnih
in emocionalnih vein (glej Durlak po Humphrey, 2013: 136), e pa socialno-emocionalno uenje razumemo onkraj kompetennega pristopa, kot emocionalno ozaveeno prizadevanje za vsestransko kakovost olske skupnosti (glej
49

Hoffman, 2009: 533, 548), pa je univerzalno priporoljivo kot integralni del kulture ole 21. stoletja.

5 Sklepno
Kljub drubenim spremembam, viji izobraenosti starev in vejim priakovanjem od ole ter spremenjeni vlogi uiteljice oziroma uitelja ola ohranja pomembno socialno in socializacijsko funkcijo, kjer se mnogi otroci prvi sreajo s
svojimi vrstnicami in vrstniki v organiziranem okolju. V oli preivijo veliko asa,
zato ima ola nanje velik vpliv. (Punik, 2012: 111).
ola mora biti varen prostor, kjer bodo uenke in uenci s svojimi teavami obravnavani resno, odgovorno in hitro. Vse zaposlene in vsi zaposleni morajo tako rtvi kot tistim, ki nasilje povzroajo, pokazati pripravljenost za pomo v primeru,
da se nasilje dogaja v oli ali pa so v oli vidne le posledice nasilja, ki mu je otrok
izpostavljen doma, na dvoriu, na spletu. Poleg vpliva na akademski, socialni in
ustveni razvoj ima ola tudi veliko monosti za odkrivanje nasilja med vrstnicami in vrstniki ter za ukrepanje in pomo na vseh nivojih; pomo otroku, ki je
rtev nasilja, otroku (ali skupini), ki nasilje izvaja, in za pomo priam oziroma za
ozaveanje opazovalk in opazovalcev medvrstnikega nasilja.

50

Literatura s podroja tehnik sproanja in kontrole ustev:

Adami Pavlovi, D. (2009). Globina samodotika: obvladovanje stresa. Ljubljana:
Tiskarna Janu
Adami Pavlovi, D. (2009). Sproanje. v Ani, N. (Ur.). Prispevki iz vedenjsko
kognitivne terapije. Zbornik I (p. 71-78). Ljubljana: Drutvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije in Svetovalni center za otroke, mladostnike in stare
Ljubljana.
Brown, K. W., Creswell, D. J., Ryan, M. R. (2015). Handbook of mindfulness. Theory, Research and Practice. New York. The Guilford press
Bourne, J. E. (2014). Anksioznost in fobije. Ljubljana: Modrijan zaloba d.o.o.
Collard, P. (2013). Mindfulness-based cognitive therapy for dummies. New
York: John Wiley & Sons Inc
Elliott, H. C. in Smith, L. L. (2010). Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana: OZARA Slovenija.
Hainbuch, F. (2011). Progresivno sproanje miic. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Harris, S. (2014). Waking up: A guide to spirituality without religion. New York:
Simon & Schuster.
Kabat-Zinn, J. (2013). Full catastrophe living. Using the Wisdom of Your Body
and Mind to Face Stress, Pain, and Illness New York: Random House Publishing
Group.
Ostala literatura:
Cefai, C., Cavioni, V. (2013). Social and Emotional Education in Primary School:
Integrating Theory and Research into Practice. New York: Springer.
Dodge, K., Petitt, G. S., Mcclaskey, C. L., & Brown, M. M. (1986). Social competence in children. Vol. 2, Serial No. 213. Monograph of the Society for Research in
Child Development: Society for Research in Child Development.
Durlak, J. A. et al. (2011). The Impact of Enhancing Students Social and Emotional Learning: A Meta-Analysis of School-Based Universal Interventions. Child
Development, let. 82, st. 1, str. 405432.
Filipi, K. in Klemeni, I. (2011). Obravnavanje nasilja v druini. Prironik za
zaposlene v vzgojno-izobraevalnih zavodih. Ljubljana: Intitut za kriminologijo
pri Pravni Fakulteti v Ljubljani.
Hoffman, D. M. (2009). Reflecting on Social Emotional Learning: A Critical Perspective on Trends in the United States. Review of Educational Research, let. 79,
st. 2, str. 533556.
Humphrey, N. (2013). Social and emotional learning a critical appraisal. London: Sage.
Janjuevi, P. in Pulec Lah, S. (2011). Modeli pomoi na osnovi funkcionalne
analize vedenja za uence z vedenjskimi teavami. V: Uenci z unimi teavami.
51

(ur) Milena Koak Babuder in Marija Velikonja, str 262 279. Ljubljana: Pedagoka fakulteta.
Jeromen, T. in Kajtna, T. (2008). Sproanje: moj mali prironik. Trbovlje: samozaloba
Kabat-Zinn, J. (1994). Wherever you go, there you are. New York: Hyperion.
Klemeni, I. (2016). Sistemski pristop k medvrstnikemu nasilju v osnovni
oli. (Neobjavljeno magistrsko delo). Pedagoka fakulteta. Ljubljana.
Lenik Mugnaioni, D., Klemeni, I., Filipi, K., Rustja, E., Novakovi, T. (2016).
Navodila s prironikom za obravnavo medvrstnikega nasilja v vzgojno-izobraevalnih zavodih. Zavod Republike Slovenije za olstvo. Pridobljeno s http://
www.zrss.si/digitalnaknjiznica/navodila-medvrstnisko-nasilje-viz-2016/#1.
Lenik Mugnaioni, D., Klemeni, I. (2014). Smernice za obravnavo vrstnikega
nasilja v oli. V: Koroec (ur). Vodenje v vzgoji in izobraevanju. 1/2014 (str. 3357). Kranj: ola za ravnatelje.
Muri, M., Milivojevi, Z., Brvar, B., Filipi, K.,Lenik Mugnaioni, D. (2010). Znanje o ustvih za manj nasilja v oli. Ljubljana: Intitut za kriminologijo pri Pravni
Fakulteti.
Muri, M. (2016). Upotevanje ustvenih vidikov za celoviteje omejevanje
medvrstnikega nasilja v oli. Vzgoja in izobraevanje (tematska tevilka v pripravi).
Peper, E. in Lin, I-M. (2012). Increase or decrease depression-How body postures influence your energy level. Biofeedback, 40 (3), 126-130.
Punik, M. (2012). Nasilje v oli v krogu nasilja. V: (ur) Muri, M., Filipi, K.,
Klemeni,I
Punik, M. in Lenik Mugnaioni, D. (O)krog nasilja v druini in oli. Ljubljana:
Intitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Rigby, K. (2008). Children and Bullying. How Parents and Educators Can Reduce Bullying at School. Oxford: Blackwell Publising.
Siegel, J. D. in Bryson, P. T. (2011). The Whole-Brain Child: 12 Revolutionary
Strategies to Nurture Your Childs Developing Mind, Survive Everyday Parenting
Struggles, and Help Your Family Thrive. New York. Delacorte Press.
Smith, P.K. (2014). Understanding school bullying its nature and prevention
strategies. London: Sage Publications.
Snel, E. (2013). Sitting still like a frog. Mindfulness exercises for kids. Boston.
Shambhala.
Zabukovec Kerin, K. (2002). Vrstniko nasilje v oli. V: Lenik Mugnaioni (ur),
Nasilje nenasilje, str. 103-122. Ljubljana: i2.
Splet:
ENSEC (2016). http://enseceurope.org
52

BELEKE

53

BELEKE

54

 55

V tem prironiku najdemo:

Ukrepanje ob medvrstnikem nasilju
Delo z rtvami
Delo s povzroitelji in povzroiteljicami

Klju
n

Projekt podpirajo:

56

Brezplaen izvod

o
p
s
a

a
l
i

ro

Medvrstniko
nasilje kot namerna,
praviloma ponavljajoa se
uporaba fizinega, psihinega
spolnega, ekonomskega ali
spletnega nasilja nad vrstnikom j
nedopustno upravljanje z mojo,
ki kri pravice drugega.