VSEBINA

O sociologiji .............................................................................................................. 4
Kaj je sociologija?.......................................................................................................................................... 4 Naloge sociologije ......................................................................................................................................... 4 Sociolo ka imaginacija .................................................................................................................................. 4 Pozitivni vidiki sociolo ke imaginacije ............................................................................................................ 4 Negativni vidiki sociolo ke imaginacije........................................................................................................... 4 Naloga in obljuba sociolo ke imaginacije ........................................................................................................ 4 Primer sociolo ke imaginacije ......................................................................................................................... 5 Prakri na uporaba sociologije ..................................................................................................................... 5 Izvori sociologije ........................................................................................................................................... 5 Teoretske perspective ................................................................................................................................... 5 Funkcionalizem............................................................................................................................................. 5 Marksizem ................................................................................................................................................... 5 Teorije delovanja (Akcijske teorije) ................................................................................................................ 6 Simbolni interakcionizem .............................................................................................................................. 6 Etnometodologija ........................................................................................................................................... 6

Kultura ...................................................................................................................... 7
Kulturni ok ................................................................................................................................................... 7 Semiotika ........................................................................................................................................................ 7 Jezik ................................................................................................................................................................. 7 Kultura in percepcija .................................................................................................................................... 8 Vrednote in prepri anja ............................................................................................................................... 8 Norme ............................................................................................................................................................. 8 Kulturna raznolikost ..................................................................................................................................... 8 Kultura in ideologija ..................................................................................................................................... 9

Dru ba ...................................................................................................................... 9
Dru bena stratifikacija ................................................................................................................................. 9 Ideologija ...................................................................................................................................................... 10 Pojasnjevanje stratifikacije ......................................................................................................................... 10 Skupine, organizacije in mre e.................................................................................................................. 10 Dru bene skupine ....................................................................................................................................... 11 Skupinska konformnost .............................................................................................................................. 11 Skupinske povezave..................................................................................................................................... 11 Organizacije ................................................................................................................................................ 12

Spolni red in seksualnost ........................................................................................ 12

Solni red........................................................................................................................................................ 13 Seksizem ....................................................................................................................................................... 13 Spolna socializacija ...................................................................................................................................... 13 Dru bene vloge spola ................................................................................................................................. 14 Feminizem .................................................................................................................................................... 14 Teorije seksualnosti..................................................................................................................................... 14 Novi koncepti spolov in donosov ............................................................................................................ 15

Razred, rev ina in socialna dr ava ........................................................................ 15 1

Dru beni razred .......................................................................................................................................... 15 Razred danes ............................................................................................................................................... 15 Razredna delitev .......................................................................................................................................... 15 Klasi na razdelitve ...................................................................................................................................... 16 Nova dolo itev razrednosti .......................................................................................................................... 16 Podrazred .................................................................................................................................................... 17 Rev ina........................................................................................................................................................ 17 Volga socialne dr ave ................................................................................................................................. 17

Rasizem, etnije in migraicje ................................................................................... 18

Rasa, racializacija ......................................................................................................................................... 18 Etnija ............................................................................................................................................................. 18 Manj ina........................................................................................................................................................ 19 Rasizem ......................................................................................................................................................... 19 Posledice predsodkov in stereotipov ............................................................................................................... 20 Teorije rasizma............................................................................................................................................ 20 Dru bene manj ine in ve ine .................................................................................................................... 21 Migracije ....................................................................................................................................................... 22 Migracijski vzorci ........................................................................................................................................ 22 Migracijske faze .......................................................................................................................................... 22 Migracijski trendi ........................................................................................................................................ 23

Starostna stratifikacija, otro tvo in starost ............................................................. 24

Otro tvo ....................................................................................................................................................... 24 Starost ........................................................................................................................................................... 24 Dru bena analiza starosti ........................................................................................................................... 25 Trendi ......................................................................................................................................................... 26

Socialni re imi ........................................................................................................ 26

Sistemi, re imi blaginje............................................................................................................................... 26 Izklju enost ................................................................................................................................................ 26 Dru ba tveganja .......................................................................................................................................... 27 Tvorci blaginje ............................................................................................................................................. 27 Tipi blagginjskih sistemov ......................................................................................................................... 27 Welfare mix .................................................................................................................................................. 28 Slvenija in socialna blaginja ....................................................................................................................... 28

Mo , vladanje in dru bena gibanja ........................................................................ 29

Mo ............................................................................................................................................................... 29 Politi ni sistemi ........................................................................................................................................... 29 Spol in mo .................................................................................................................................................. 30 Politi na organizacija .................................................................................................................................. 31 Teorije mo i ................................................................................................................................................. 31 Nova dru bena gibanja .............................................................................................................................. 32 lovekove pravice....................................................................................................................................... 34

Pomembna imena v sociologiji .............................................................................. 34

Auguste Comte ............................................................................................................................................ 34 Ferdinand Toennies .................................................................................................................................... 34 Herbert Spencer .......................................................................................................................................... 34

Talcott Persons ............................................................................................................................................ 34 Robert K. Merton ....................................................................................................................................... 35 Emile Durkheim.......................................................................................................................................... 35 Karl Marx ..................................................................................................................................................... 35 Max Weber ................................................................................................................................................... 36 Erving Goffman .......................................................................................................................................... 36 Linton............................................................................................................................................................ 36 Barthes .......................................................................................................................................................... 36 Mead .............................................................................................................................................................. 36 Beck ............................................................................................................................................................... 36 Georg Simmel .............................................................................................................................................. 36

O SOCIOLOGIJI KAJ JE SOCIOLOGIJA? Razumevanje in pojasnjevanje dru benega sveta. Zakaj, kako in v kak nih okoli inah dolo eni dru beni pojavi. Kako, zakaj se ljudje vedejo, delujejo, organizirajo na dolo ene na ine. Sociologija je sistemati no preu evanje love ke dru be. Sociolo ka teorija kaj je? Teorije so razl ne, fokusirane so na posameznika MIKRO Sociologija ali dru bo MAKRO Sociologija. NALOGE SOCIOLOGIJE 1. Preu evanje interakcije in interpretacije med akterjem in institucionalnim redom 2. ?

SOCIOLO KA IMAGINACIJA 1. Videti splo no v posami nem 2. Sposobnost prepoznavanja razmerja med makro in mikro

POZITIVNI VIDIKI SOCIOLO KE IMAGINACIJE 1. 2. 3. 4. na in mi lenja omejitev aktivnost v dru bi prepoznavanje razli nosti in izzivov

NEGATIVNI VIDIKI SOCIOLO KE IMAGINACIJE 1. spremembe in aktualnost informacij 2. problem objektivnosti 3. sociolo ko znanje kot del dru be

NALOGA IN OBLJUBA SOCIOLO KE IMAGINACIJE 1. Sposobnost zaznavanja prese i med zgodovino in biogradijo, sebstvom jazom ter ir o dru bo 2. Glavni pripomo ek: sposobnost razlikovanja med osebnimi te avami posamznikov in javni problem dru bene structure

PRIMER SOCIOLO KE IMAGINACIJE 1. Lepotne operacije 2. Samomor PRAKRI NA UPORABA SOCIOLOGIJE 1. Oblikovanje politik in socialnih reform 2. V kontekstu vsakdanjega ivljenja

IZVORI SOCIOLOGIJE Francija, industrijska revolucija

TEORETSKE PERSPECTIVE 1. Makro a. b. c. d. 2. Mikro a. b. c. d.

Strukturalizem Pozitivizem Marksizem Funkcionalizem Teorija delovanja Fenomenologija Simbolni interakcionizem Etnometodologija

FUNKCIONALIZEM Opredeljuje dru bo kot system structure in funkcije. Temelji k stabilnosti in urejenosti Obstajajo konflikti in neenakosti

MARKSIZEM Spada med konfliktne teorije Dru ba neenakosti, ki jo zaznamuje konflikt

TEORIJE DELOVANJA (AKCIJSKE TEORIJE) Interakcija Dru beni pomeni Akter Vpliv structure

SIMBOLNI INTERAKCIONIZEM Sebstvo-JAZ - I Mene Me Imitacija, igra, skupinska igra Posplo eni drugi; Igra vlog, v ivljanje v druge, ki igrajo vloge

IVLJENSKI POTEK 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Dojen ek: zaupanje, nezaupanje Otro tvo: avtonomija, sram, dvom Zgodnja olska doba: iniciativnost, ob utki krivde olska doba: podjetnost, podrejenost Adolescenca: identiteta, identitetna zmeda Zgodnja odraslost: intimnost, izolacija Odraslost: ustvarjalnost, stagnacija Starost: itegriteta, obup

kohorta: starostna skupina generacija: starostna skupina s skupno izku njo

Beck individualizacija ivljenskega poteka

ETNOMETODOLOGIJA Osmi ljanje vsakdanjega ivljenja Analiza verbalnih in neverbalnih izmenjav

IDENTITETA Identiteta v tradicionalni in moderni dru bi Decentrirana identiteta

SOCIOLOGIJA TELESA revna in bogata telesa komodificirana telesa klasi na in postmoderna telesa odprta in zaprta telesa

KULTURA Vrednote, pravila, prepri anja, vedenje, prakse in materialni objekti, ki oblikujejo na in ivljenja. specifi na diferenca loveka, kot znamenje love ke dru be totalnost institucij, pravil obna anja zgodovinsko nastali system komuniciranja

KULTURNI OK Problem tujstva, ki nastane ob stiku s tujo kulturo. Stanje napetosti. Kulturni ok poteka v 4 fazah: 1. 2. 3. 4. ? ? ? ?

Premik od negativnega k pozitivnemu pristopu. SEMIOTIKA ? JEZIK Je system simbolov Lingvisti ni relativizem Lingvisti ni determinizem

Zveza Jezik-Mi ljenje jezik kot organizator dru bene stvarnosti Kontrola love kega spoznanja, izkustva Jezik je pred mislijo Slovni ne razlike, razli ni pomenski svetovi Saphire-Whorfova hipoteza

KULTURA IN PERCEPCIJA Dolga, kratka rta?

VREDNOTE IN PREPRI ANJA Preferen na merila med alternativnimi orientaicjami, vpliv na vedenje Z dru benim razvojem se spreminjajo prevladujo e vrednote Sodobni svet; ni ve monolitskega sistema vrednot, vrednotni konglomerat

Ingelhart: 4. tipi vrednostnih sitemov: 1. 2. 3. 4. ? ? ? ?

NORME Norme so pravila in prepri anja, s katerimi dru ba void vedenje svojih lanov. Lahko so: preskriptivne proskriptivne

Summer mores, folkways

KULTURNA RAZNOLIKOST Monokukturnost

Multikulturnost Kulturne spremebe: invencije odkritje difuzija

Globalizacija Glokalizacija

KULTURA IN IDEOLOGIJA Adorno: Kulturna industrija Gramsci: hegemonija

DRU BA

DRU BENA STRATIFIKACIJA Dru bena stratifikacija je sestavljena s hierarhije, generacijskega prenosa, univerzialnosti in ideologije

Delitve: ekonomske spone etni ne starostne

Dru bena mobilnost

Strukturna mobilnost

Zaprt/Odprt system

Stratifikacijski system: 1. su enstvo 2. posestni tvo Sistemi so razli ni.

IDEOLOGIJA Ideologija je razlog vztrajanja dru benih hierarhij legitimacija neenakosti in dru benih delitev. Platon, Marx

POJASNJEVANJE STRATIFIKACIJE 1. Funkcionalizem Moore Stratifikacija je funkcionalna za dru bo Sistem meritokracije 2. Marksizem - Marx - Varovanje interesov vladajo ih - Dru bena reprodukcija 3. Weber - razred, status, mo - agrarna dru ba, industrijska dru ba, kapitalizem

Dru bena stratifikacija danes: soco-ekonomski status

SKUPINE, ORGANIZACIJE IN MRE E Ritzer trdi da je pri lo do McDonaldizacije dru be. Izhaja iz M. Webra, racionalizacija dru be.

Vodilo: u inkovitost kalkulabilnost uniformnost in predvidljivost

10

avtomatizacija in nadzor

DRU BENE SKUPINE Dru bene skupine so dve ali ve oseb, ki so med seboj v interakciji.

Interakcija?

Primarne skupine

Sekundarne skupine

Referen ne skupine

SKUPINSKA KONFORMNOST Simmel Diada Triada

SKUPINSKE POVEZAVE Blau: vpliv notranje sestave skupine na oblikovanje vezi

1. velike skupine Iskanje stikov znotraj skupine 2. majhne skupine Iskanje stikov zunaj skupine 3. heterogene skupine Iskanje stikov zunaj skupine 4. homogene skupine Iskanje stikov znotraj skupine 5. enakovredne skupine Povezovanje med seboj Fizi ne meje --> Dru bene meje

11

ORGANIZACIJE Etzioni loci: utilitarne normativne prisilne

Weber pravi, da je za modern dru bo zna ilna birokratksa organizacija Zna ilnosti birokratske organizacije: specializacija hierarhija pravila in regulacija tehni na kompetenca neosebnost formalna pisna komunikacija

Goffman: totalne institucije

Problemi birokratke organizacije: birokratksa inercija oligarhija parkinsonov zakon, Petrov princip

Nova oblika; samoupravljana delavna ekipa, humanizirana birokracija

SPOLNI RED IN SEKSUALNOST

Biolo ki spol

Dru beni spol

Hegemonska mo kost

12

Spolni re im

Spolna identiteta

SOLNI RED Spolni red je na in s katerim dru be oblikujejo predstave m in mo i v dru bi. Zdru uje kulturo predstave, strukture, ideologije, koncepte, stereotipe.

Spolne vloge

Spolna stratifikacija

Hegemonska enskost, ne obstaja

Patriarhat

SEKSIZEM Seksizem predstavlja, globalno in univerzalno pojmovanje mo kih in ensk. Kot 2 dru beni skupini in kot posameznike. M in so dane razli ne mo nosti, porazdeljenost je sistemati na. Te neenakopravne mo nosti so del institucij znotraj katerih M in delujejo, ivijo. Seksizem deluje na dveh ravneh. Nana a se na en sklop razli nih pojmovanj, delovanj in praks, ki konstituirajo spolne razlike, diskriminacijo, izkori anje. Mo no ga je detektirati na ve ravneh Institucionalni deluje na ravni institucij. Seksizem na ravni interakcij, so tiste ki niso eksplicitno intitucionalno opredeljene, deluje pa tudi na ravni nezavednih kognitivnih in emocionalnih ravneh. Gre za nezavedne presoje pripadnikov enega ali drugega spola.

Institucionalni seksizem sre amo v naslednjih dru benih institucijah: katoli ka cerkev, ekonomske institucije ni je pla ilo (diskriminatorne prakse), feminizirane dejavnosti , dru ina. Danes ni ve patriarhalne dru ine. SPOL NA SOCIAL IZACIJA Dru beni spol je podan s socializacijo

13

Teorije dru benega u enja

Kognitivne teorije

Psihodinami ne teorije

DRU BENE VLOGE SPOLA 1. funkcionalisti na pespektiva Persons; Dru bena inetgracija 2. Konfliktna perspektiva Engels: Prenos lastni tva

FEMINIZEM 1. val 2. val, liberalni, socialisti ni, radikalni. Marksisti ne feministke povezujejo zatiranje ensk s kapitalizmom, produkcija, reprodukcija. Patriarhat in kapitalizem delata z rook v roki in izkori a enske interes kapitala je, da regenerira delavno silo, skrbi za reprodukcijo delavne sile, . Radikalni feminizem se povezuje z negativnimi konutaciji, boj proti mo kim, iskanje krivcev v mo kem spolu. Penetracija kot konolizacija enskega telesa. Osebno je politi no -> vse je politi no, nasilje je politi no, ljubezen je politi na, 3. tretji val: psihoanaliti ni, rni, postmoderni Od 80. let prej njega stoletja, ko se poka e, da se prej nje vrsti poka ejo za neuspe ne. Pravzaprav zavrne idejo, da so enske ena skupina, in da vsa zatiranost izhaja iz enega dejavnika. V skladu s postmodernizmom se izoblikujejo nove teme, bolj se prenese pozornost iz makro struktur na mikro raven, na raven subjektivitete. Kako se na ravni subjektivitete predeluje te re i pride do kulturnega preoborata. Teoretska struktura se prenese na jezik na kulturo, ne pa ve problem ki so vezani na produkcijo in reprodukcijo. Je v koraku s asom, odpira bolj aktualne teme, kiberfeminizem. Povezanost ensk in novih tehnologij. TEORIJE SEKS UALNOSTI 1. konstrukcionisti ne teorije 2. diskurzivna teorija 3. feministi ne teorije

14

4. libertarne in socialisti ne teorije 5. queer teorija

NOVI KONCEPTI SPOLOV IN DONOSOV Giddens: plasto na seksualnost, isti odnosi

Doing gender Spolni continuum

RAZRED, REV

INA IN SOCIALNA DR AVA

DRU BENI RAZRED Kaj dolo a razredni polo aj? 1. Marx: (ne)posedovanje kapitala Ekonomska pozicija dolo a polo aj v razredu. 2. Weber: razred + mo + presti Razred, enako kot Marx. Ampak nadgradi, govori o tr ni situaciji, o stausnih skupinah, neskladnost pozicionirnaja glede na razred. Doda mo in presti . Lako pride do navskri ij. Vzpostaljajo se razli ne oblike dru bene diferenciacije 3. Wright: nadzor nad delitvijo resursev

RAZRED DANES Danes, pripadnost razredu, preko delavskega polo aja. Torej poklic in naloge, ki jih opravljamo. Kak no kontorolo imamo nad urniki in metodami, postopki, ki jih pri delu uporabljamo in polo aj na trgu dela.

Kaj je to prihodek? Kaj je to premo enje? Presti se predvsem ve e kako je v o eh ljudi vrednoteni razli ni poklici. Vrednost poklicev.

RAZREDNA DEL IT EV

15

KLASI NA RAZDELITVE zgornji, srednji, ni ji razred.

Zgornji razred lahko zopet delimo na star in nov denar. Vi ji segment sestavljajo dru ine, ki dedujejo premo enje, star denar torej. Nov denar, je tisti ekonomski kapital, ki so ga pridobili podjetniki ali zvezde ki so ga pridobili zaradi na novo pridobljenega denarja.

Srednji razred, velika raznolikost: Zgornji storitveni. NI ji rutinsko delo, ro no delo, prekarnost dela. To pa pronica navzgor v ni je in sredne sloje srednjega razreda. Tu imamo e koncep dru bene izklju enosti in podrazreda.

NOVA DOLO ITEV RAZREDNOS TI Nova dolo itev razrednosti. Ker klasi ne izgubijo legitimnost, na primer Marx: klju no merilo ekonomski kapital. e govorimo o redifiniciji razrednosti klasi no razredno klasificiranje izgublja. Zakaj izgublja razred pomen? Posamezniki so vse manj odvisni od strukturnih umestitev v razred, raso etnijo spol starost in so torej v njihovo ivljenje v ve jem dele u odo ajo lastne izbire, odlo itve. Posameznik sam postane akter svojega ivljenja. Tradicionalne oblike ki so v preteklosti definirale poti posameznika so oslabele. Na posamezniku je to kaj bo iz sebe naredil. Oslabela je podporna mo skupnosti in njena solidarnost. Hkrati pa se posameznik osvobodi determinacije, da je bilo naprej dolo eno njegovo ivljenje. To sicer ima neke luknje, npr. .

Ideja je da posamezniki niso ve ujeti v razred in da ekonomski kapital ni ve pomemben za napredovanje po dru beni lestvici.

To je mogo e zaradi kulturnih in strukturnih sprememb. Poklici storitvenega sektorja.

Te spremembe ponujajo prostor za idustrijo visoke tehnologije intelektualne storitve. To prina a novi srednji razred.

Govori se o novem srednjem razredu ki razpolaga z ve inami komuniciranaj, z novimi znanji ki

16

so nujna za manipuliranja z novo tehnologijo. To najdemo na razli nih podro jih, moda, novinarstvo, direktorji, vodje oddelkov. Ta razred razpolaga s kulturnim kapitalom, ki ga Marx ni predvidel. To je znanje ki je pridobljenom na formalin in neformalni na in.

Kulturni Kapital - Piere Bordin. Skupaj zdru iti Marxovo teorijo razredne stratifikacije. 4 oblike razrednega kapitala in na podlagi distribucije se oblikuje razredna dru ba. 1. Ekonosmki capital 2. Socilani capital Se nana a na resursse ki jijh lajko mobilizira clan socialnega omre ja. Se ve e na resurse s katerimi razpolag skupina katere clan si. S tem ko si clan ve dru benih in socilanih omre ji, ve dejanskega in potecialnega socialnega kapitala ima na razpolago. Ni vezano samo na tevil no pripadnost, ampak je pomembno s kak nimi in kolik nimi kapitali razpolagajo lani tega omre ja katerega pripadnik si. 3. Kulturni kapital So znanja in ve ine, kopetence ki jih dobimo s formalnim in neformalnim izobra evanjem. En del se nan a koliko mi obladamo vsakdanje ve ine govora, ve ine. Neformalno skozi primarno socializacijo,. Formalni, dr ava ti da diploma in ta kulturni capital pridobljen s formalnim izobra evanje, da to pretvori v ekonomski capital. Torej kulturni kaital pripomore k ohranjaju razredne dru be. Omogo a irjenje mo nosti socialnega kapitala preko so olcev, preko tega da vstopa v slu e vi jega ranga, 4. Simobolni kapital Ugled, presti , ki se ve e na poklic ipd. Star i danes izvajajo pritisk na otroke da dose ejo ve ji edukacijski uspeh tudi na ra un emocialnega koapitala. Star i se vklju ijo v process izobra evanja, sodelujejo s solo, ipd. Vklu ujejo se bolj izobra eni star i, ki obvladajo simbolne kode. Skladno s tem, se potem vzpostavi tudi odnos, u itelj-otrok. PODRAZRED Dru bena izklju enost: 1. 2. 3. 4. REV Nizek prihodek Brezposelnost Politi na neaktivnost Odsotnost emocionalne podpore INA

Danes, feminizacija rev ine

VOLGA SOCIALNE DR AVE

17

Socialna dr ava

Prihaja do procesa marketizacije socialne dr ave

Pomen dr avljanstva: 4. civilno 5. politi no 6. socialno

Yipi dr av (Esping-Andersen): 7. socialdemokratksa 8. korporativisti na 9. liberalna

RASIZEM, ETNIJE IN MIGRAICJE

RASA, RACIALIZACIJA
Razlikovanje glede na raso se pri ne v 19. stoletju. Takrat 3 rase

10. deljene fizi ne zna ilnosti a. barva ko e b. barva o i c. barva las d. poteze obraza e. fizi na zgradba Racializacija, proces vzpostavljanja dru bene neenakosti in hierarhije. Je procesa socialnega razlikovanja glede na raso. Ta hierarhija poudarja dru beno neenakost izklju evanje, razli ne rasne skupine se povezuje z razli nimi Inteligen nimi sposobnostmi itd. ETNIJA Koncept, ki govori o skupni kulturni dedi ini. Nakazuje skupna: 11. verska prepri anja 12. jezik 13. tradicija

18

14. navade 15. prehrano

Ti dejavniki oblikujejo neko razlo ljivo dru beno identiteto. Na podlagi teh argumentov se neka skupina razlikuje od drugih etni nih skupin. Dosti je me ana in notranje heterogena. Posameznik se lahko identificira z ve etni nimi ozadij. Ker se kulturnih zna ilnosti nau imo.

Rasa in etnija sta kulturna konstrukta. Npr ZDA popis prebivalstva na vpra anje rasa ponuja naslednje odgovore: 16. 1790, svobodni belci, svobdne belke, 17. 1870, belci, temnopolti, mulati, indijanci MANJ INA Skupina, pripadniki manj ine delijo neko zna ilno dru beno identiteto. Kulturni elementi ali rasa Manj ino dolo a tudi dejstvo, da so v podrejenem polo aju v odnosu do sociolo ke ve ine. Ni nujno kvantitativno. Manj ina, ki je lahko kvantitativno ve ina, pa je zaradi podrejenega polo aja sociolo ka manj ina. Za posameznike, ki so njeni lani, je to klju na identiteta, ki pokrije njihove identitete in dose ke. RASIZEM
Rasizem se predvsem se nana a na prepri anje da so dolo ene rasne skupine manj vredne oz. inherentno bolj e od drugih. In da je biolo ka zna ilnost klju na podlaga preko katere se oblikuje prepri anje e vzpostavljenega sistema racionalizacije.

Opira se na: 1. Predsodke Ko govorimo o predsodkih moramo razumeti togost v prepri anjih in pogledih dolo enih ljudi. Predsodek je rigidno iracionalno prepri anje o dolo enih ljudeh in skupinah. Ohranja se iracionalno prepri anje in gre za generalizacijo pogledov. Primer: Ne glede znanstvene dokaze ljudje e vedno ohranjajo predsodke, ki so iracionalni, temeljijo na nelogi nih argumentih, nepriznavanju dokazov, temelji na medsebojnih nepovezanih trditvah. Po navadi se predsodki oblikujejo na pripadnosti the drugih, spolni usmerjenosti, barvi ko e, 2. Stereotipe Stereotipi, pa so skupek ve ih predsodkov. Nana a se na ve predsodkov skupaj in pomeni e karikiran opis posameznika znotraj posameznika, pripadnika, neke dru bene kategorije. Pogosto so povezani s ustvi naklonjeni lastne skupine. Ugotavlja se, da so globoko vgrajeni v samo kulturo, v samo strukturo kulture in predstavljajo neko realnost posledic.

19

POSL EDICE PREDSODKOV IN STEREOTIPOV Thomasov teorem, govori o tem, e definiramo situacijo kot realno je ta realna v svojih posledicah. Izpostavi da je potrebo za razumevanje dru benega ivljenja razumeti predvsem to, da smo ljudje interpreterji zunanjih dra ljaje. Odzivamo se na osnovi pomena, ki ga pripi em neki situaciji. Kako definiramo svet vpliva na to kako se nanj odzivamo. e skozi ta sistem definiramo ljudi, potem je tako tudi odzivanje. Vzorci obna anja izhajajo iz teh definicij. Predsodki in stereotipi niso brez prakti nih posledici. V zadnji instance so prakti ni v svojem zna aju. Nikoli ne ostanejo le na ravni ideje, ampak se pretvorijo v prakso, zatiranja zani evanja itd. Predsodki in stereotipi so nevarni, ker je na njih mogo e utemeljiti velike pogrome.

TEORIJE RASIZMA 1. Teorija gre nega kozla Predsodki izvirajo iz nekih frustracij dolo ene skupine ljudi. Pogosti so pri tistih ljudeh, ki so tudi sami dru beno zatirani. Ti predsodki slu ijo, dvigovanju samozavesti. Potrebujejo nekoga ki je e ni ji od njih. Opravi ujejo svoj status skozi obsojanje tistih, ki so e ni je. 2. Teorija avtoritarne osebnosti Adorno naredi raziskavo o predsodkih, ne-toleranci. Ti posamezniki ki so pokazali netolerantnost, jih imenujemo tot. osebnosti. Izra ajo mo ne pripadnosti do kulturnih vrednot. Konzervatovmpst, povdarek na tradiciji, dru ini, na moralnem sistemu, ki temelji na bipolarnem na inu. V svojih moralnih presojah in obsodbah so zelo rigidni, togi; kaj je prav ni prav. Za razliko od bolj tolerantni so zelo togi, jasno razlikujejo med prav, ni prav. Se strogo dr ijo kulturnih normativov, vrednot. Nimajo rahlo utja do kompleksnih situcaij. Ne podpirajo egalitarne dru be. So etno centri ne dru bo pojmujejo inherentno hierarhi no. Pogostejo razvijejo manj izobra ene osebe, ki so odra ali v totalitarnih dru inah. Otroci i ejo gre ne kozle, ki je nek ventil spro anja negativnih ob utij, napetosti, ki jih generira system dru bene neenakosti. Govorimo predvsem o ekstremnih predsotkih, ki so zna ilni samo za nekatere posameznike, eprav so dolo eni prodsodki in stereotipi pa so vgrajeni v kulturo in vsak posamezen pripadnik dolo ene culture podlega tem predsodkom. Socialna distance. Kako blizu se posameznik uti do drugih. 3. kulturna teorija Ti odnosi so kulturno normativni. Nek predsodek je v dolo en okolju norma, ki omogo a razli ne diskriminatorske prakse in jih tudi opravi uje. Ameri ani najbolj pozitivno obravnavajo ljudi iz Kanade in Velike Britanije. Dosti manj so tolerantni do Francozev, Nemcev, Fincev, Absolutno ne tolerirajo ljudi azijskih in afro kultur. Javno zani evanje dolo enih skupin lahko omogo a na primer delodajalcem, da jih manj pla ajo za te ko delo in ti predsodki potem delijo delavce po teh rasnih, etni nih kategorijah. To koristi delodajalcem, da se delavci ne zdru ijo. Predsodki so torej prakti nega zna aja.

Kritika:

20

4. postkolonialna teorija Bele zahodne kulturo, ki ji pripadajo ljudstva, ki so bila v preteklosti kolonizirana. Je oblika novej ih tudij, ki sku a razumeti proces, kako so Zahpdno-Evropski kolonialisti vdrli v te kulture. Hkrati izziva ta bel dominanten na in mi ljenja. Daje mo nost, da se sli ijo v preteklosti uti ani glasovi, kolonializiranih ljudstev. Lotevajo se tudi anlize Z odnosa do islamskega sveta. Do polo aja ensk v islamu, kako je to belo mi ljenje bilo slepo za neke variacije znotraj islamskega sveta. Nove ideje sku ajo pokazati, da postavljanje meja med nami in njimi utrjuje etni no identiteto. Te definicije se ohranjajo.

Krog predsotkov in diskriminacije

POZITIVNA DISKRIMINACIJA
Pozitivna diskriminacija je v smislu, da dolo ene posameznike ali skupine opremi s prednostmi glede na druge skupine. Dru inski zakonik, kako uravnovesiti homoseksualce, proti homoseksualcem. Za namen, da se da neki manj ini prednost, da se uravnovesi, da se vzpostavi egalitarna dru ba. enske v politiki, s temi ukrepi se poskusi omogo iti, da ta manj ina vstopi v proctor in se za ne process zmanj evanja neenakosti.

DRU BENE MANJ INE IN VE INE 1. Pluralizem Pluralizem, stanje kjer manj ine soobstajajo kot enakopravne kategorije ljudi, So dru beno zaznamovane, imajo biolo ke kulturne razlike, vendar kljub zaznamovanosti, je delitev resursov dokaj pravi na. Gre za pluralizem, kot ivljenje z razlikami. Vendar gre za multi-kulturalnost, sprejemanje.

21

2. Asimilacija Pri asimilaciji ne gre za pluralizem, ne gre za priznavanje, gre za proces v katerem je v izhodi u manj ina prikazana kot infiriorna in se mora pokazati skozi ve ino. Kulturni imperializem se ve e na kulturo ki je dominantna, ker je speta z dru beno dominantnimi skupinami, percepcijami, pogledi an svet, itd vzpostavi kot edin pogled na svet, Pri asimilaciji se vzpostavi imperialisti na kultura, kateri morajo svojo kulturo prilagoditi manj ine. Melting Point. Neka pot da se manj ine izognejo diskriminaciji, prevzamejo kulturne zna ilnosti prevladujo e kulture. 3. Segregacija Segregacija, lo evanje z izklju evajem. Primer: apartheid. Manj ine v tem delu predstavljajo 2. razredne dr avljane. 4. Genocidne pri kolonizatorjih, holokavst MIGRACIJE MIGRACIJSKI VZORCI
4 sodobni vzorci migracijskih tokov:

5. klasi ni model Kanada; migrante vidijo, kot bodo e dr avljane 6. kolonialni model Francija, Velika Britanija, panija; migrant prihajajo iz biv ih kolonij. 7. model gostujo ih delavcev Nem ija, Belgija; mo nosti zaposlitve negotovi 8. ilegalni model brez kakr ne koli pravne za ite, brez socialnih pravic, brez urejenega dela, slabo pla ano za asno fizi no delo prekarno delo, ki sicer ni zna ilno samo z tuje delavce, tudi doma i delavci so vse bolj podvr eni prekarnemu delu.

PREKARNO DELO Prekarno delo je zaposlitve za dolo en as, part-time, delni delavni as, ki prikraj anje zaposlene za dolo ene pravice. Bolj enske, in imigrant-je. Danes zaposlitev za dolo en as -> utopija. Vse ve ne-stalne zaposlitve.

MIGRACIJSKE FAZE 1. Faza: Za asna migracija Gre za za asno migracijo, mladi delavci, zaslu ke po iljajo domov. Mo na pripadnost doma i de eli. 2. Faza: dalj e ostajanje Bivanje se podalj uje. 3. Faza: nova skupnost

22

Z dalj im bivanje se spletajo nova, ir a socialna omre ja. Imigranti se povezujejo in s tem se za nejo rahljati ob utki pripadnosti izvorni de eli. 4. Faza: Stalna naselitev Stik z dru ino, ponovno zdru enje z dru ino. V tevilnih dr avah so sprejeli politike, ki omogo ajo, da se dru ina migrant zdru i, pridru i delavskemu migrant. Kolikor zakoni omogo ajo. MIGRACIJSKI TRENDI Globalizacija Migracije postajajo globalne, tevilo migrantov nara a v vseh regijah sveta. Pospe evanje Poleg globalizacije se migracije tudi pospe ujejo. diferenciacija Migracije se tudi diferencirajo. Lahko so delavske, iskalci stalne nastanitve, politi ne, begunci feminizacija Feminizacija migracij, enske igrajo vse ve jo vlogo. Do nedavnega so migrirali predvsem mo ki. enske so igrale obrobno marginalno vlogo (u benik), posplo ena ugotovitev! V preteklih stoletjih so enske migrerale znotraj svoje de ele, i ejo zaposlitev pri drugih premo nej ih dru inah, skratka, res da so migrirale, niso migrirale transnacionalno, pa vendar so znani tudi taki primeri. V 19stol so enske migrerale iz kotske v ZDA. e pogledamo mednarodne migracije. Njihova glavna ugotovitev je, da mo ki migrirajo, ensske pa ne. Ko so migrirale so pa migrirale z namenom pridru itve dru ini. Ko so se priselile v dr avo pa so postale ekonomsko pasivne, niso se zaposlovale. Migranti so bili prete no mo ki. To ne dr i. Novej e tudije so pokazale, da so bile vedno ekonomsko aktivne, predvsem v, storitve dejavnosti, reproduktivno delo. Novej e tudie, enske migrirajo tudi samostojno.. Leta 1960 so enske predstalvjale 47poc. Vseh migraicj. Ddele bolj ali manj izena en. To migriranje ensk ki se navaja v u beniku navaja sploh ni novo! Je pa odstotek migrirajo ih ensk v porastu, razen afrika in jugozahodna azija. Danes se dviguje stopnaj enskih migracij na globalni ravni in danes enske bolj migrirajo kot mo ki.

Razlogi: 1. Ponovna zdru itev z dru ino, politika. 2. V porastu samostojnega iskanja dela, ni v spremstvu mo kega. Kak na je smer. Iz manj razvitih dr av v bolj razvite dr ave. V Evropsko Unijo Iz Vzhodne in Srednje Evrope, v Zahodno Evropo in Ju no Evoropo. Ker V in SR Evropi izgubijo zaposlitev,migirirajo na Z. Smer v J Evorpo pa pojasnimo z skrbstvenim deficitom, ki je zna ilen za J Evtopo, pla ano dru insko delo. J Evropske dr ave imajo slabo razvito dr avo blaginje ki ne zagotvalja javnih pravic in ne dovolj obse ne in kakovostne zdravstvene oskrbe. Zato so ljudje bolj odvisni od neformalne oskrbe, opore. Zato te enske i ejo neformalne pla ane oskrbe iz tega podro ja. Zna ilno za migracije znotraj Evrope so kro ne z ve kratnimi obdobji vra anja v lastno de elo. Ne naselijo se v tej dr avi migracije ampak se vra ajo nazaj v izvorno dr avo. To je poseben pojav, visoko

23

mobilni pojav, trans-migracijski ivljenjski stil in kultura. Ker nekako ne elijo prekiniti s svojo dr avo izora, kjer e vedno opravljajo reproduktivno delo. Skrbijo za doma e in nekaj asa bivajo v tej osrednji Z Evropi in po iljajo denar domov. Odhaja v izvorno de elo, ker jo ve e stik z doma imi, hkrati pa no e izgubiti slu be,. Kaj spodbuja trend migracij. Za J evropo je prisotno, da je povpra evanje po pla anem skrbstvenem delu veliko, velja tudi z Z evropo, Tudi IT Zato najeta delavna sila, IT zaposluje za doma o oskrbo veliko ensk in mo kih. Zakaj mo ki? Skrb za ostarele. Zakaj mo ki? Mo ki so mo nej i in la je skrbijo za starostnike. Dele migrantov se je v tej obliki pove al 93% imigrantov v IT je zaposlenih na podro ju oskrbe dru inskih lanov (2003). Zakaj pride do pove anega povpra evanja?

Danes migracije bolj: . Kitajska, Mehika -> ZDA Centralna Evropa, S Afrika -> Z Evropa, J Evropa.

STAROST NA STRATIFIKACIJA, OTRO TV O IN STAROST Starostna stratifikacija je neenaka distribucija, mo i ugleda, materialnih in finan nih resursov med ljudmi razli nih stadijev ivljenskega cikla.

Populacija se dramati no stara. OTRO TVO Prou evanje otrok kot dru bene skupine (James, Jankins, Prout)

Problematike: 5. otro ko delo 6. otroci-vojaki 7. otro ke poroke

STAROST Populacija se dramati no stara.

Koncept: razmerje odvisnosti je tevilo odvisnih otrok in upokojenih oseb glede na delovno produktivno starostno skupino.

24

Tretja starost. Obdobje brez obligacij vzgoje otrok in poklica. Obdobje upokojitve. Omogo a neodvisno ivljenje

etrto obdobje Obdobje odvisnosti... od 75-80 let naprej

Problematike ki se ve ejo na staranje 1. Socialna izolacija je posledica socialne izkulju enosti 2. Zlorabe, lahko so razli ne, pasivno zanemarjanje. Ali pa za aktivno kodljivo vedenje. Pasivno zanemrjanje je posledica stresa, previlko obremenjenost ljudi ki k se ukvarjajo s starimi. To so po navadi njihovi bli nji. 3. Ageizem; starotizem? Sklop nekih kodljivih vedenj in praks, odnosov, do starih ljudi. 4. Diskriminacija

Tu se sri amo s tipologijo starostnikov... Neugarten 1. Dezubtegrirane (aktivno odvinse) osebnosti 2. Pasivno odvinse sposobnosti 3. Branjene osebnosti 4. Integrirane osebnosti; ohranijo vitalnost, optimizem

DRU BENA ANALIZA STAROSTI Sociolo ki pristopi k razlaganju staranja. 1. Funkcionalisti na perspektiva; Staranje ogro a dru bo. Stari ljudje niso ve funkcionalni, zato se starej e izklju i iz sistema in se prenese status in vloge na mlaj e. Da se naloge izvajajo s im manj o prekinitvijo. Pomembno, da se starej e odstrani dokler e lahko izvajajo svoje naloge. Dru ba mora funkcionirati zato dru ba mora odstraniti starej e.... Kritike: Vsi starostniki ne morejo oditi... 2. Humanisti na analiza, izhaja izz simboli nega interakcionizma. bigrafske potrebe, aktivnosti

25

posameznika. Stari morajo ostati aktivni, fokus ni na funkcioniranju sistema, ampak na eljah posameznika - starostnika 3. konfliktna perspektiva; strukturna odvisnost; potrebe dru be...

TRENDI Globoke spremembe v starostni priamidi. Prebivalstvo bo vse starej e in vse manj bo delavno neaktivnega prebivalstva. ivljenska doba se pove a za m. 6 let in enske 5let do 2050. Spremembe: Vi ja stopnja odvisnosti.

ivljenje starih ljudi se izbolj uje. Najbolj ustveno funkcionirajo najstarej i. Zakaj? Posti tiste faze, materialnega blagostanja, uspehi, tekmovanje, tempo je visok.... to pusti za sabo in dobi ve asa za dru ino, zase,... Socialno omre je se zo i na bli je osebe. ker jim je to bolj pomembno, tu najdejo pravo vsebino ivljenja.

SOCIALNI RE IMI SISTEMI, RE IMI BL AGINJE Koncept je ir i od dr ave blaginje, dr ava je en koncept, ki govori le v vlogi dr ave. Obstajajo razli ni sistemi blaginje; delitev dela

IZKLJU ENOS T Socialna izklju enost je nezmo nost udele be posameznikov ali skupin, da se udele ujejo main-straem dru be. Lahko so izklju eni iz ekonomskega sistema. Kar ima za posledico ekonomsko nemo in so depriverani tudi pri socialni varnosti.

Politi na izklju enost, premajhna zastopanost pri politi nem odlo anju.

Lahko kulturna izklju enost.

Kateri so razlogi izklju enosti? Predvsem so ti vezani na zaposlovanje. Lahko pa so posamezniki izklju eni iz politi nega, kulturnega odllo enja, zaradi diskriminacije, predsodkov.

26

DRU BA TVEGANJA ivimo v dru bi tveganja,; Beck... Na zunanja ali strukturna tveganaj. Spremembe in tvegannja ki so objektivnega zna aja. Nas zadevajo tudi e ne elimo. Recimo spremembe gospodarstva. Notranja ali proizvedena tveganja pa izahajajo iz na ih internih odolo itev. So osebna so vezana na osebene okoli ine in pri katerih s dolo enimi preusmeritvami lahko sami vplivamo na ponovno vklju enost v sistem. TVORCI BLAGINJE Skozi zgodovinski razvoj se izoblakujejo 4 re imi blaginje. osnova za delitev je delitev dela. Kako posamezni sektorji oz akterji vstopajo v zagotavljanje ivljenja ljudi. Ali so delci komplemntarni ali pa so ti odnosi subsidirani. Ali en akter s svojo sfero nadome a storitve drugega sektorja.

Tvorci blaginje: 1. Sfera trga. Trg he tustu ki omogo a da na njem kupijemo socialno varstvene in zdravstvene storitve.. Dr ava pri tem ne posreduje.

2. Sfera dr ave, ki s javnim sektorjem...

3. Sfera civilne dru be: zasebni neprofitni sektor. Neprofitne volanterske org

4. Sfera skupnosti: preko neformalnega sektorja. Tako da nudi oskrbo znotraj dru ine. sosedstva,,....

TIPI BL AGGINJS KIH SISTEMOV

1. socialno-demokratski - dr ava ima monopol. nastopa kot finacer. Ljudje prejemajo nadomestke, denarno podporo, da si zagotavljajo soc varnost. Dr ava nastopa kot organizator in izvr evalec socialnovarstvenih storitev. Manj o vlogo igra neformalni sektor. Ta tip blaginjskega sistema je zna ilen za nordijske dr ave. Je zelo razvita dr ava blaginje. Gre za radodarno socialno dr avo. Primer vedska.... Ne razpolaga s klju nim tvorcem blaginje, dru ino, sosedstvom. Veliko socialno varstvenih sistemov zagotavlja sama velika stopnja zaposlenosti. Pomembna je tudi skandinavska klutura Ne pri akuj pomo i od svoje dru ine.... Ta zaposlenost omogo a da pla ajo svoje socialne storitve.

27

2. Konservativno-Korporativisti en; je oblikovan na osnovi vklju enosti v razne obvezne sisteme zavarovanje. Ostavle storitve se zagotavlja na trgu. Dr ava sier sodeluje pri sofinanciranju oskrbe pri zasebnih profitnih ustanovah. Vloga dru ine je ve ja kot pti 1. tipu. Sem sodijo srednjeevropske dr ave.

3. Katoli ki; Zna ilen za J Evropske dr ave. ibko delovanje trga dela, pri zagotavljanju dohodka - visoka brezposelnost. Predvsem mladi, enske in starej i se morajo opreti na dru ino. Delno je dr ava anga irana, poskrbi samo za zdravstvene storitve. neformalni sektor je mo an, ve ljudi ivi v ve generacijskih dru inah. Nudijo si oporo: emocionalno, finan no,... Mladi pozno odidejo iz dru ine, pozno sklepajo zakonske zveze, imajo manj otrok. Katoli ke organizacije nudijo oporo socialne varnosti. Razvite cerkeven neprofitne org. V dolo en obsegu deluje privatni profitni sektor. Ukrepi dr ave blaginje so ibki, dr ava ibka je otro ko varstvo. Za odsotpnost zaradi otrok ni nadomestila....

4. Liberalni; Izpostavlja pomen individualnosti in primarnosti trga pri pokrivanju potreb. Profitni sektor je v ospredju. Ljudje se lahko znajdejo glede na svojo ekonomsko mo . Delno so tu dejavni kvazi trgi - zasebne neprofitne socialnovarstve osktbe. Dr ava zagotavlja zdravstvene storitve. Socialnovarstvene storitve pa se vpeljujejo le glede potreb.

WEL FARE MIX Tveganja so vedno ve ja zato se pojavljajo zahteve po reformi sistemov blaginje. Welfare mix. Dualen sistem. Dr ava blaginja se oslabi, aktivira se neformalni akterji. Zadeva reorganizacijo odnosa med dr avnim sektorjem in vsemi drugimi sektorji. Gre za komplementarne ali subsidirane odnose. Pri komplementarnih odnosih gre za to, da se dr avo dopolnjuje tam kjer je dr ava manj radodarna. Subsidirani odnosi pa: drgi sektrji nadome ajo dr avo blaginje kot tako.

To je zato ker smo v asu post-fordizma. Danes produciramo specifi ne izdelke za segmentirane, specializirane odjemalce. Tr ne ni e.

Od 70-80 let se vrne kapitalizem v oblike iz 19stoletja. Neoliberalizacija. slabitev dr ave blaginje in uveljavitev kapitalisti ne produkcije.

SL VENIJA IN SOCIALNA BLAGINJA V YU se oblikauj etardisti ni sistem, dr avni socialisti ni tip, sistem blaginje. Dr ava dominantno vlogo. Zdravstveno in SOcial varstveno. V javnih zavodih. Pri starej ih, delovanje profitnih

28

akterjev nedovoljeno. Vlanterski sektor obrobna vloga. Dr ava z mo nim sektorjem, ki je bil za zgled celo skandinaviji. V marsi em smo to dr avo blaginje ohranili do danes. V 1./2 90ih let se izoblikuje dualni sistem ki ga sestavljajo elemnti dveh re imo; seocilnodemokratski in elementi korporativisti nega. Trend je welfer mix. Zdravstveno in socialno zavarovan je zna ilen korporativisti en sistem. Socialnovarstveno ap.... Dr ava ohrani tvorca blaginje. Pridobiva pa volanterski sektor. Dr ava krepi vlogo neformalnega sektorja. V smislu, dr avnih politik, ki zagotavljajo usklajevnje dru inskih in policnih socialnih potreb. Zaposleni star i imajo mo nost da oskrbujejo svoje otroke, varstvo, star evski dopust. Predvidevajo se reforme predvsem druga en odnos med javnim in zasebnim sektorjem. Vse bolj se uvaja subsidiranost javnemu sektorju. Predvsem z umikom dr avnega sektorja, v ospredje prihaja neformalni sektor, dru ina,... MO , VLADANJE IN DRU BENA GIBANJA

MO Mo je zmo nost uveljaviti za eljene cilije glede na upor ali odpor posameznikov ali skupin. Max Weber.

Mo ne more dolgo izhajati iz prisile. Ob prvi prilo nosti bodo ljudke kr ili pravilia. Mo mora pridobiti legitimnost, soglasje tistih na katero se ta mo usmerja.

Ideologija in hegemonija ozna ujeta neprisilno mo . Dru bena spravnost je zagotovljena samo tako, da se zagotava legitimnost. Mo je tako splo no sprejeta kot avtoriteta.

Avtoriteta je legitimna mo . 3 tipi: 1. tradiconalna, je mo ki je legitimizirana s pomo jo dolgotrajnih kultunih vzorcev - tradicije. Dedno, dru insko ozadje. 2. karizmati na, mo ki izhaja iz nekih izjemnih posebnih lastnosti vodje. Na primer, bo je inspirirane lastnosti. Opira se na lastnosti indivirualne osebnosti in ni zadeva dru bene organizacije. 3. racionalno-legalna, pravni sistem, legitimna vlada, vodi splo no politi no ivljenje

POLITI NI SISTEMI 4 kategorije

29

1. totalitarizem, je politi ni sistem ki najbolj omejuje preb ob irno regulira vedenje ljudi. Prepovedano je politi no zdru evanje zborovanje..... omejen dostop do informacij. Veliko investirajo v ustvarjanje atmosfere strahu. Gre predvsem zato da sistem ljudje ponotranijo.

2. Avtoritatizem, volja ke hunte ali absolutne monarhije. malo posluha za razli ne potrebe ljudi

3. monarhija, ena dru ina vlada iz generacije v generacijo. Danes govorimo o ustavnih monarhijah, monarh simbolni vodja

4. demokracija, politi ni sistem ki ljudstvo kot celota izvaja mo . 4.1 reprezentativni, ljudje volijo poslance 4.2 participatorni, participacija posameznikov

Problem demokrati nih sistemov. 1. Birkoratizacija vlad 2. Problem svobode v kapitalizmu, socializmu

SPOL IN MO enskam je potrebno zagotoviti enakopravnost na 8 podro jih Globalni index enakopravnosti med spoloma

30

1. Avtonomnost telesa; pravica nadzora med reprodukcijo in spolnostjo 2. Avtonomnost znotraj dru ine in gospodinjstva: Svoboda do poroke, lo itve, skrbni tvo nad otroki. 3. Dostop do resursov 4. Zaposlitev in prihodek 5. prosti as 6. Spolna identitea ??? POLITI NA ORGANIZACIJA EU Parlament Komisija TEORIJE MO I 3 teorije, perspektive: 1. Funkcionalisti na perspektiva; pluralisti ni model; Polsby, Dahl; Glede na osnovne zna ilnosti, pluralisti en model. Mo ni v enem elementu, je razpr ena med razli ne tekmovalne interesne skupine. Politika je arena pogajanj. Ostale org kot veto da druge ne morejo izpolniti vseh sovjih ciljev. Formiranja zavezni tevev. Predlogi pokrijejo interes imve ljudi. Mo ima ve virov: karizma, finance, politika, presti . V redkih primerih so vsi ti viri koncentrirani v isti org. Ve centrov mo i. Sli i kot kontorla - ravnote je. ne more prevladati ena skupina. Raziskava 1959 Polsby odkrije da v Coneticut, kako bo urejen urban prostor, ole, te odlo itve so sprejete v razli nih skupinah. ne da ena skupina odlo a o teh zadevah. noben segment ne vlada ostalim segmentom

2. Konfliktna pespektiva; model elit mo i; Lynds, Hunter; Mo skoncentrirana med elito, med bogate. Ta model je povezan s konfliktno teorijo. Vi ji razred, kapitalisti, ki nadzorujejo najve i dele ekonomije, elite so povezane, kot dru ine. Povezane preko poslov vse lahko izpeljejo preko lastnih interesev. Primer ZDA. Kjer dominirajo ekonomija vlada in politika. elite kro ijo med temi podro ji. Te elite nimajo opozicije. Wright Mills naredi veliko raziskav na tem podro ju..

3. Marksisti na perspektiva; model vladajo ega razreda; Marx, Gramsci, Miliband Politi na enakost je mit. Dominantni razred dose e svojo nadvlado preko idej ki jih lansira med

31

podrejene. NOVA DRU BENA GIBANJA Nova dru veba gibanja odpirajo neka nova vsebinska vpra anja, ki prej niso bila zajeta v neka nestrankarska zdru enja ipd. Zna ilnosti: 8. 9. 10. manj a vpletenost v tradicionalne politi ne teme mlaj i lani so bolj neformalna so bolj hiearhi na utemeljena so okoli postmodernisti nih enot. Plitike ivljenskih stilov

Gidens: Tipe razlikuje glede na obsegg, glede na to katero populacijo nagovarjajo. elijo za njo dose i neke spremembe: - alternativna dru bena gibanja; najmanj groze a za obstoje i dru beni red. Spremembe samo za o jo populacijo. Zavra ajo zunanjo avtoriteto in povdarjajo etiko jaza. Npr grupacije, terapije okoli prehrane, npr vegeterjanstvo... meditacije, anglei ipd.. - odre ilna, redemptivna; selektiven fokus, za svoje podro je zahtevajo radikalne spremebe. Fudamentalisti na gibanja, born-again! - reformativna; omejene dru bene sprememve ampak za vse. Spremembe za celotno populacijo ampak omjenega gibanja. Delujejo znotraj obsotoje ega sistema. Ne zahtevajo radikalnih konfig. Liberalni tip, feministi nega aktivizma. Ne problematizirajo obstoje ega sistema. - revolucionarna, radikalna transformacija celotne dru be. Okoljska gibanja, za ohranitev planeta, u inke ilijo da gredo v korist celotne populacije.

Dru bena gibanja naj bi se razvijala preko faz, etap. 1. faza vzpostavitve. ozavestenje problema. Hkrati pa se iri nezadovoljstvo z obstoje o situacijo. Pomembne so emocije: ogor enje, jeza, nezadovoljstvo. 2. koalescenca: faza zdru itve, gibanje se definira, utemelji se njegove cilje, stratigja, taktike. pridobiva se nove lane preko promocije idej ciljev. V tej fazi se gibanja medsebojno povezujejo. 3. Birokratizacija; razvijejo formalno strukture. Zana ajo se na ljudi z znanjem. Manj se zana a na osebe s karizmo. Yi so pomembni na za etku. Ta faza je lako nevarna za nova gibanja. Ta proces lahko okrni, ote i, zablikira inovativnost, oslabi lahko radikalni boj. 4. faza zatona. Cilji so dose eni ali pa zamrejo.

32

Pogosto so vperjena v probleme, dru bena vpra anja Svoboda govora. Svoboda javnega obve anja. Religiozna Svoboda, Svoboda vsakega politi nega delovnaj.

Formirajo se na odziv na pere a vpra anja. Pomembno je da se sploh za ne o teh vpra anjih javno govoriti. Motivirana so da se dose e bolj i pollo aj za ranljive dru bene skupine.

Vrednote, Sopontanost, neodvisnost Nenasilnost Solidarnost Koopetativnost

Vzpostavi se javni prostor de avljanske svobode in participacija vseh ljudi. Klju mp je da se odpre nek avtonomen prostor.

Cilj jim je spreminjanje zastarelih na el, vrednost,... Sku ajo ube ati togosti neoliberalnega birokratiziranga sveta.

Vsebinsko se prilagodila tudi org forme. Dru bena gibanja so org bolj ohlapno, spontano prilagodljivo. V nasporotju z zavodi, fundacijami itd. V FR, tudensko gibanje. Sicer neuspe en, zamre. Spodbudi nek premik na ravni razumenvanja, interpret sveta. Upade zaupanje v veliko re itev v veliko kolektivno akcijo. Sanje utopi ne, da lahko nek velik premik, ni ve prihodnosti za socializem v FR,... Slabitev komunisti nih sistemov vodi v razo aranje in nezaupanje v napredek v nekoo re itev dru be... Od takrat naprej pesimizem postmodernisti nih teoretikov, ki ne verjamejo ve v mo emancipacije, napredke, v razsvetljenstvu v smislu spoznanja resnice. Ne verjamejo da je mogo e odkriti vzrok dru benih problemov.

V SLO v 80ih letih. Vrednote enakopravnost; punk, gay, lezbi na itd....

33

Giddens Pozma modernost, nova dru bena gibanja. Ali smo vztopili v postmoderno dru bo ali gre za radikalizacijo moderne dru be poznomoderne? Ne gre za radikalen rez. ivimo v pozni moderni dobi. To velja za vse ravni. Je avtor tretje poti. Pot ki so si jo zamislili teoretiki in politiki; ideali socialne demokracije. ideje socialne varnosti, blaginjskih sistemih in na drugi strani neoliberalizacijo sodbnih dr av.

LOVEKOVE PRAVICE 1. val: 18.stol 2. val: po 2. Svetovni vojni 3. val: po hladni vojni

POMEMBNA IMENA V SOCIOLOGIJI AUGUSTE COMTE dru bena statistika, dru bena dinamika pozitivizem dru bena integracija

FERDINAND TOENNIES industrijska revolucija, napredek gemeinschaft gesellschaft

HERBERT SPENCER funkcionalizem analogija telo dru ba struktura in funkcija socialni darvinizem

TALCOTT PERSONS

34

funkcionalizem dru ba kot system naloge dru be: o prilagajanje o doseganje ciljev o ohranjanje o socializacija lanov

ROBERT K. MERTON funkcionalizem dru beni vzorci manifesnto in latentno dru bene disfunkcije

EMIL E DURKHEIM funkcionalizem tudija statistike samomorov v Franciji; knjiga Samomor 1897 Dru bena solidarnost

KARL MARX konfliktne teorije marksizem dru ba neenakosti obstaja konflikt med akterji

35

ni enotnosti, vrednot

MAX WEBER vidik akterja idealni tipi

ERVING GOFFMAN simboli ni interakcionizem dramatur ka perspektiva

LINTON kultura

BARTHES semiotika

MEAD simbolni interakcionizem jaz, mene imitacija, igra, skupinska igra posplo eni drugi

BECK simbolni interakcionizem individualizacija ivljenskega poteka

GEORG SIMMEL preu eval dru bene skupine diada triada

36

37