GIMNAZIJA

NOVA GORICA

INTROVERTNOST, EKSTRAVERTNOST IN SAMOPODOBA

SEMINARSKA NALOGA

IME IN PRIIMEK: Mineja Podgornik Pulec

PREDMET: Psihologija
MENTORICA: prof. Teja Puc

NOVA GORICA, 17.12.2022

KAZALO

Kazalo vsebina
KAZALO GRAFIKONOV........................................................................................................3
1 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE................................................................................5
2 OPREDELITEV PROBLEMA...........................................................................................5
3 TEORETIČNI UVOD........................................................................................................6
3.1 VELIKIH PET FAKTORJEV OSEBNOSTI..............................................................7
3.2 JUNGOVA ANALITIČNA PSIHOLOGIJA..............................................................8
3.3 TRIFAKTORSKI MODEL HANSA EYSENCKA....................................................9
3.4 16 OSEBNOSTNIH FAKTORJEV RAYMONDA CATTELLA..............................9
3.5 MINNESOTSKI VEČFAZNI OSEBNOSTNI POPIS...............................................9
3.6 MYERS–BRIGGSOV INDIKATOR TIPA..............................................................10
3.7 SAMOPODOBA.......................................................................................................10
3.8 TELESNI JAZ...........................................................................................................10
3.9 SOCIALNI JAZ.........................................................................................................10
3.10 DUŠEVNI JAZ......................................................................................................11
4 CILJI IN HIPOTEZE........................................................................................................11
4.1 CILJI..........................................................................................................................11
4.2 HIPOTEZE................................................................................................................11
5 OPIS METODE................................................................................................................12
5.1 OPIS VZORCA.........................................................................................................12
5.2 OPIS MERSKEGA INŠTRUMENTA......................................................................12
5.3 OPIS POSTOPKAZBIRANJA PODATKOV..........................................................12
5.4 DIJAKI PO SPOLU..................................................................................................13
5.5 DIJAKI PO STAROSTI............................................................................................13
6 REZULTATI....................................................................................................................13
6.1 Hipoteza 1..................................................................................................................13
6.2 Hipoteza 2..................................................................................................................14
6.3 Hipoteza 3..................................................................................................................15
6.4 Hipoteza 4..................................................................................................................16
6.5 Hipoteza 5..................................................................................................................17
6.6 Hipoteza 6..................................................................................................................18
6.7 Hipoteza 7..................................................................................................................19
6.8 Hipoteza 8..................................................................................................................20
6.9 Hipoteza 9..................................................................................................................21
 6.10 Hipoteza 10............................................................................................................22
6.11 Hipoteza 11............................................................................................................22
6.12 Hipoteza 12............................................................................................................23
7 SKLEP..............................................................................................................................24
8 VIRI IN LITERATURA...................................................................................................26

KAZALO GRAFIKONOV
Graf 1: Odstotek udelžencev po spolu.....................................................................................12
Graf 2: Odstotek lastnosti introvertnih in ekstravertnih oseb po presoji anektirancev............13
Graf 3: Trditve anketirancev na izjavo “med introvertno in ekstravertno osebo je veliko
razlik”.......................................................................................................................................14
Graf 4: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba ima višjo/boljšo sampodobo od
introvertne osebe”....................................................................................................................15
Graf 5: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba ima boljši položaj v družbi kot
introvertna oseba”....................................................................................................................16
Graf 6: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba je bolj inteligentna kot introvertna
oseba”.......................................................................................................................................17
Graf 7: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba je bolj povezana z družino kot
introvertna oseba”....................................................................................................................18
Graf 8: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba je bolj čustvena kot introvertna
oseba”.......................................................................................................................................19
Graf 9: Prikaz seznanjenosti dijakov z ambivertiranostjo........................................................20
Graf 10: Prikaz opredelitve dijakov glede na osebnostno lastnost..........................................21
Graf 11: Prikaz opredelitve dijakov glede na osebnostno lastnost (introvertnost in
ekstravertnost)..........................................................................................................................21
Graf 12: Odstotki anketirancev na izjave o samopobodi.........................................................22

KAZALO TABEL
Tabela 1: Število udeležencev po starosti................................................................................13
1 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
V seminarski nalogi obravnavam introvertnost, ekstravertnost in samopodobo.
V teoretičnem delu sem na podlagi literature relevantnih avtorjev predstavila dva osnovna
pojma seminarske naloge – ekstravertnost in introvertnost. Obravnavala sem temeljne
značilnosti in kako se te izražajo v okolju, pri tem sem izpostavila raziskave in spoznanja ter
teorije psihologov, raziskovalcev in analitikov.
V empiričnem delu naloge sem preučevala mnenja in dojemanje dijakov glede ekstravertnosti
in introvertnosti ter ju med sabo primerjala. Preverjala sem tudi poznavanje dijakov pojma
ambivertiranosti, saj je to ena izmed pogostih lastnosti ljudi zaradi posplošene Eysenckove
teorije.
Skladno s cilji proučevanja sem poleg dvanajstih hipotez postavila štiri bistvene: dijaki se
bodo strinjali, da so introvertne osebe nagnjene bolj k zadržanosti, molčečnosti,
individualnosti; da so ekstravertne osebe bolj asertivne, zgovorne in družabne kot pa
zadržane, umirjene ter samozadostne; da so opazne razlike posameznikove podobe, glede na
njegov spol in da več kot polovica meni, da je samopodoba pri introvertnih osebah višja in
pozitivnejša kot pri ekstravertnih osebah.
Po pridobljenih rezultatih in opravljeni analizi, sem prvo in drugo hipotezo potrdila, saj je
vprašalnik pokazal, da so dijaki seznanjeni z lastnostimi ekstravertnih in introvertnih oseb,
prav tako sem potrdila tretjo hipotezo, saj se je pokazalo, da razlike samopodobe med
spoloma niso najbolj razvidne, so pa še vedno prisotne. Četrto hipotezo sem ovrgla, saj se je
v moji raziskavi pokazalo, da je sampodoba introvertnih oseb nižja, kot pa samopodoba
ekstravertnih oseb.

Ključne besede: osebnoste lastnosti, introvertnost, ekstravertnost, samopodoba, mladi

2 OPREDELITEV PROBLEMA

Kot dijakinja se skozi leta adolescence sprašujem o družbi, o mestu posameznika v njej,
vlogah, ki jih imamo in tudi o naši drži v odnosih, situacijah in na splošno socialnih
interakcijah v vsakdanjem življenju.
Zato želim s seminarsko nalogo preučiti posameznikovo vedenje in doživljanje glede na
njegovo osebnostno lastnost - introvertnost ali ekstravertnost. Natančneje, zanima me odnos
dijakov do sebe, do drugih, njihovo ravnanje v odnosih in situacijah ter njihovo
interpretiranje in dojemanje sočloveka. Želim izvedeti, kako drugi zaznavajo in presojajo
posameznike glede na to ali delujejo introvertno ali ekstravertno, kakšne lastnosti jim
pripisujejo, kako vrednotijo te lastnosti in kako poznajo tudi ostale oblike osebnostih lastnosti
– ambivertiranost.
Številne raziskave so pokazale, da je ekstravertnost zelo pomemben prediktor življenjskega
zadovoljstva, pozitivne emocionalnosti, subjektivnega blagostanja, širše socialne mreže,
boljše socialne podpore. Tako je z ugotovitvami ekstravertnost postajala vse bolj zaželena
lastnost v družbenem vsakdanjiku. Kažejo pa se tudi negativne plati ekstravertnosti, ki jih je
sicer precej manj od pozitivnih. Na vsako izmed osebnih lastnosti vpliva starost, zdravje,
medosebni odnosi ter akademski uspeh. Skupaj z vsemi vplivi pa se pojavi najbolj pomembna
– samopodoba. Oblikuje se od otroštva dalje in se spreminja ter razvija celotno življenje
(Avsec, 2010).

4
S seminarsko nalogo nameravam predstaviti omenjena področja in raziskati, kako se med
sabo povezujejo, ali samopodoba vpliva na osebnostne lastnosti ter kako jih zaznavamo. Ker
je osebnost ena izmed najbolj pomembnih lastnosti pri raziskovanju značilnosti ljudi sem
poskušala povezati čim več vplivnih faktorjev.

3 TEORETIČNI UVOD

Ekstravertnost in introvertnost sta osebnostni lastnosti. Ekstravertnost opisuje družabne,

ekspresivne in energične posameznike. Na nasprotnem polu, introvertnosti, pa se nahajajo
lastnosti kot so zadržanost, molčečnost, samostojnost ... Ekstravertnost se je v številnih
raziskavah konsistentno pokazala za zelo pomemben dejavnik življenjskega zadovoljstva,
pozitivne emocionalnosti, subjektivnega blagostanja, širše socialne mreže, boljše socialne
podpore... Ekstravertirane osebe naj bi tako bili srečnejši od introvertiranih ne glede na spol,
starost in rasno pripadnost. Sočasno z ugotovitvami raziskovalcev je postajala ekstravertnost
tudi vse bolj zaželena lastnost v družbenem vsakdanjiku. Kljub temu pa se kažejo tudi
nekatere negativne plati ekstravertnosti, ki jih je sicer precej manj od pozitivnih. Npr.
introvertirani imajo boljši spomin za besede, v manjši meri so nagnjeni k tveganim vedenjem,
ipd. Ekstravertnost je torej pomembna lastnost, ki vpliva na življenjske izide mnogih na
raznolikih področijih (Avsec, 2010).

Ekstravertnost je lastnost, pri kateri zadovoljujemo psihične potrebe zunaj sebe, v odnosu z
drugimi. Ekstraverti uživajo v stikih z ljudmi, so navdušeni, zgovorni, asertivni in družabni.
So polni energije in dobro se počutijo v družbi drugih ljudi. Uživajo v dejavnostih, ki
vključujejo velika družabna srečanja, kot so zabave, dejavnosti skupnosti, javne
demonstracije ter poslovne in politične skupine. Prav tako so nagnjeni k dobremu delu v
skupinah. Ekstravertirane osebe najdejo več zadovoljstva v času, ki ga preživijo z ljudmi, kot
v času, ki ga preživijo same. V družbi drugih ljudi so bolj polni energije in njihovo počutje je
prijetnejše (Musek, 1993).

Introvertiranost je lastnost, pri kateri se posameznik pretežno zanima za svoj mentalni jaz.
Introvertne osebe se običajno dojemajo kot bolj zadržani ali refleksivni. Nekateri priljubljeni
psihologi so jih označili kot ljudi, katerih energija se širi skozi razmišljanje in zmanjšuje med
interakcijo. Introvertirani pogosto uživajo v samotnih dejavnostih, kot so branje, pisanje ali
meditacija. Uživajo v času, ki ga preživijo sami, in najdejo manj nagrade v času, preživetem z
velikimi skupinami ljudi. Introvertirane osebe zlahka premaga prevelika stimulacija zaradi
družabnih srečanj in udejstvovanja, pri čemer so introvertnost nekateri opredelili celo kot
prednost do mirnega, bolj minimalno stimulativnega zunanjega okolja. Raje se osredotočajo
na posamezno dejavnost naenkrat in radi opazujejo situacije, preden sodelujejo, še posebej pri
otrocih in mladostnikih v razvoju. Preden spregovorijo, so bolj analitični, dobro premislijo,
kaj bodo rekli (Luton, 2010).

Pogosta napaka je zamenjava introvertiranosti za sramežljivost. Introvertnost je prednostna,

medtem ko sramežljivost izhaja iz stiske. Introvertirani imajo raje samoto kot družabne
dejavnosti, vendar se družabnih srečanj ne nujno bojijo tako kot sramežljivi ljudje. Susan
Cain, avtorica knjige Quiet: The Power of Introverts in a World That Can't Stop Talking, trdi,
da sodobna zahodna kultura napačno ocenjuje zmožnosti introvertiranih ljudi, kar vodi v
zapravljanje talenta, energije in sreče. (Luton, 2010).

5
Izkušnja, da ne delujejo vsi na enak način, je bila osnova za številne sisteme tipologije. Že od
najzgodnejših časov so poskušali kategorizirati individualna stališča in vedenjske vzorce, da
bi razložili razlike med ljudmi. Raziskovanje ekstrovertnosti in introvertnosti vsebuje primere
iz Model velikih pet, Jungova analitična psihologija, trifaktorski model Hansa Eysencka, 16
osebnostnih faktorjev Raymonda Cattella, Minnesotski večfazni osebnostni popis in Myers–
Briggsov indikator tipa (Roberts, Wilson, Fedurek in Dunbar, 2008).

3.1 VELIKIH PET FAKTORJEV OSEBNOSTI

Raziskovalci na področju psihologije so se od nekdaj zanimali za osebnost posameznika.
Ugotovili so, da le-to sestavlja pet velikih faktorjev oz. potez osebnosti: ekstravertnost,
sprejemljivost, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost.
Za posameznike, ki so ekstravertni, je značilno, da so usmerjeni navzven, kar pomeni, da so
družabni, zgovorni, aktivni. Po drugi strani pa je za introvertne posameznike značilno, da se
pogosteje in raje usmerjajo vase, kar se kaže v tem, da so bolj samotarski, molčeči in
razmišljujoči. Zanimiva je ugotovitev, da se ekstravertnost povezuje z nižjo možgansko
aktivnostjo, zato jo ti posamezniki iščejo v okolici, introvertnost pa se povezuje s povišano
možgansko dejavnostjo, zato ti posamezniki ne potrebujejo dodatne stimulacije iz okolja.
Sprejemljivosti rečemo tudi prijaznost. Ta poteza je značilna za posameznike, ki so usmerjeni
k ohranjanju pozitivnih odnosov z drugimi ljudmi. Sprejemljivost se odraža v
dobronamernosti, blagosti in popustljivosti, celo podredljivosti. Po drugi strani pa so
posamezniki, ki imajo to lastnost manj izraženo, neprijetni v odnosih, saj so trmasti,
maščevalni, neuvidevni in osorni.
Vestnost pomeni skrbnost in je precej povezana z uspešnostjo v šoli in na delovnem mestu.
Kaže se v odgovornosti, zanesljivosti, natančnosti, redoljubnosti, vztrajnosti, pa tudi sledenju
pravilom. Pomanjkanje vestnosti pa se odraža v nezanesljivosti, površnosti, neurejenosti,
lahko bi rekli celo lenobi.
Čustvena stabilnost je sposobnost obvladovanja lastnih čustev. Za posameznike, ki so bolj
čustveno stabilni, rečemo, da uravnovešeni, umirjeni, sproščeni, tudi hladnokrvni in odporni
na vsakodnevne stresorje. Po drugi strani rečemo posameznikom, ki imajo to lastnost manj
izraženo, da so nevrotični, torej pretirano čustveni, nervozni, napeti, zaskrbljeni, anksiozni,
občutljivi.
Odprtost, ki jo lahko imenujemo tudi intelekt, pa se odraža predvsem v odprtosti za nove
izkušnje. Posameznike, ki so bolj odprti, zanimajo različne stvari, so bolj inteligentni,
razumski, ustvarjalni in iznajdljivi. Za posameznike z manj izraženo odprtostjo pa je značilno
ravno nasprotno – ozko področje interesov, neinteligentnost, omejenost v razmišljanju,
neustvarjalnost in nefleksibilnost (Avsec, 2010).

3.2 JUNGOVA ANALITIČNA PSIHOLOGIJA

Analitična psihologija je izraz, ki ga je Carl Gustav Jung uporabil za njegovo psihoanalitično
teorijo in psihoanalitično prakso. Ime je uporabil zato, da bi se razlikoval od Freudovega
načina psihoterapije, imenovanega preprosto ‘psihoanaliza’. Ne glede na to, kateri izraz
uporabljamo je bila za Junga analiza poskus uravnoteženja zavednih in nezavednih elementov
naše psihe.
To je posebna oblika psihoterapije, pri kateri analitik in stranka/pacient skupaj delata z
nezavednimi in zavednimi vsebinami z namenom vzpostavljanja psihološkega, čustvenega in
življenjskega ravnotežja nasploh. Namen je zmanjšati psihološko trpljenje in težave ter
izboljšati povezavo med deli psihe. Gre za terapijo z odprtim koncem, kar pomeni, da se
lahko začnemo ukvarjati z neko temo, sčasoma pa se lahko pokaže, da je bistvo drugje.

6
Proces sam je primeren za različne neprilike in stanja, prav tako je primeren za ljudi, ki želijo
psihološko napredovati in se poznati. V srcu Jungovske analize je ideja, da povežemo
zavedno in nezavedno na način, ki nam prinaša boljše poznavanje sebe ter omogoča
občutenje novih vrednot in življenjskega smisla.
To občutenje ni nujno dramatično. Ravno zaradi globine procesa pa je občutek stika s sabo
pogosto trajen. Analitična psihologija na človeka gleda dolgoročno in kot na celoto, ki se je
sposobna sama regulirati, ko je sistem dobro vzpostavljen (Turk, 2023).

3.3 TRIFAKTORSKI MODEL HANSA EYSENCKA

Eysenckova teorija osebnosti primarno temelji na genetiki in psihologiji, kar ustreza
temperamentu. Temperament ima genetsko osnovo, je vrojen in ostaja relativno stabilen
skozi vse življenje. Prvi dve kategoriji, ki jih je ugotovil Eysenck, sta bili ekstravertnost –
introvertnost in nevroticizem – nenevroticizem (stabilnost). Skladno z njegovo teorijo
vzburjenja obstaja optimalna raven kortikalnega vzburjenja, od česar je odvisna stopnja
dejavnosti osebe. Vzburjenje se lahko meri s prevodnostjo kože ali preko možganskih valov,
natančneje preko EEG parametrov. Ekstraverti so tako kronično premalo vzburjeni, zato
potrebujejo zunanjo stimulacijo, da vzdržujejo optimalno raven dejavnosti. V nasprotju pa so
introverti pretirano vzburjeni, zato za optimalno delovanje potrebujejo mir in tišino.
Nevroticizem označujejo visoke ravni negativnih afektov kot na primer depresija in
anksioznost. Skladno z Eysenckovo teorijo je nevroticizem povezan z aktivnostjo
simpatičnega živčnega sistema ali visceralnih možganov (del možganov, ki skrbi za nagle in
ustrezne odzive ob soočenju organizma z nevarnostmi »boj ali beg«). Aktivacija tega sistema
se meri preko srčnega utripa, krvnega pritiska ali mišične napetosti (Eysenck, 1997).

3.4 16 OSEBNOSTNIH FAKTORJEV RAYMONDA CATTELLA

Vprašalnik šestnajstih osebnostnih faktorjev (16PF) je osebnostni test za samoocenjevanje, ki
so ga v več desetletjih empiričnih raziskav razvili Raymond B. Cattell, Maurice Tatsuoka in
Herbert Eber. 16PF zagotavlja merilo osebnosti in ga lahko uporabljajo tudi psihologi in
drugi strokovnjaki za duševno zdravje kot klinični instrument za pomoč pri diagnosticiranju
psihiatričnih motenj ter pomoč pri prognozi in načrtovanju terapije. 16PF lahko zagotovi tudi
informacije, pomembne za klinični in svetovalni proces, kot so posameznikova sposobnost
vpogleda, samospoštovanje, kognitivni stil, ponotranjenje standardov, odprtost za
spremembe, sposobnost empatije, stopnja medosebnega zaupanja, kakovost navezanosti,
medosebne potrebe, odnos do avtoritete, odziv na dinamiko moči, frustracijska toleranca in
stil obvladovanja. Tako instrument 16PF klinikom omogoča merjenje normalnega obsega
tesnobe, prilagajanja, čustvene stabilnosti in vedenjskih težav. Kliniki lahko uporabijo
rezultate 16PF za identifikacijo učinkovitih strategij za vzpostavitev delovnega zavezništva,
za razvoj terapevtskega načrta in za izbiro učinkovitih terapevtskih posegov ali načinov
zdravljenja. Lahko se uporablja tudi na drugih področjih psihologije, kot sta kariera in
poklicna selekcija (Cattell, 2008).

3.5 MINNESOTSKI VEČFAZNI OSEBNOSTNI POPIS

Minnesota Multiphasic Personality Inventory (MMPI) je psihološki test, ki ocenjuje
osebnostne lastnosti in psihopatologijo. Namenjen je predvsem testiranju ljudi, za katere
obstaja sum, da imajo duševne ali druge klinične težave. Čeprav prvotno ni bil zasnovan za
dajanje nekliničnim populacijam, ga je mogoče uporabiti za oceno psihološke stabilnosti pri

7
delavcih v poklicih z visokim tveganjem, kot so letalski piloti, policisti ali delavci v industriji
jedrske energije, čeprav ga uporabljajo v ta način je sporen (Alegsa, 2017).

3.6 MYERS–BRIGGSOV INDIKATOR TIPA

V tipologiji osebnosti je Myers–Briggsov indikator tipa (MBTI) introspektivni vprašalnik za
samoocenjevanje, ki kaže na različne psihološke preference glede tega, kako ljudje dojemajo
svet in sprejemajo odločitve. Test poskuša dodeliti vrednost vsaki od štirih kategorij:
introvertnost ali ekstravertnost, zaznavanje ali intuicija, mišljenje ali čutenje ter presojanje ali
zaznavanje. Iz vsake kategorije se vzame ena črka, da se ustvari rezultat testa s štirimi črkami
(Jung, 1921).

3.7 SAMOPODOBA
Samopodoba je posameznikovo doživljanje samega sebe, množica odnosov, ki jih
posameznik – zavestno ali nezavedno – vzpostavlja do samega sebe.
Samopodoba (samopojmovanje, identiteta) je sklop zaznav, misli in predstav o sebi, o tem,
kdo in kaj smo. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, svojem
telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih … Samopodoba se sicer nanaša na
osebnost, saj pomeni človekovo zrcaljenje osebnosti – njenih telesnih, vedenjskih in duševnih
vidikov. Prav zato, ker je samopodoba subjektivna zaznava osebnosti, izključuje osebnost kot
objektivni pojav, ne velja pa nasprotno, saj osebnost obsega tudi samopodobo (Kobal, 2001).

3.8 TELESNI JAZ

Ta se nanaša na podobo telesa. Od vseh treh vidikov se razvijenajprej, okoli drugega leta.
Prvi vtis se ustvarja ravno po zunanjihznakih posameznika, saj ima videz veliko vlogo.
Telesni jaz močnooznačuje celotno samopodobo. V otroštvu je telesni jaz povezan zmočjo,
telesnimi spretnostmi, mladostniki pa pomen telesnega jazapretirano poudarjajo, zato je prav
ta največkrat vzrok za njihovonezadovoljstvo. Nasilno spreminjanje telesne podobe in
poseganjev lastni videz adolescentom pušča posledice (Kobal, 2001).

3.9 SOCIALNI JAZ

Drugi vidik – socialni jaz – je povezan s socialnim okoljem. Pomembni so družina, vrstniki,
šola, razne družabne skupine ... Otrok prevzema več socialnih vlog. Staršem je sin ali hči,
sorojencem brat ali sestra, lahko je vnuk ali vnukinja, v šoli je učenec/ka, je prijatelj/ica ...
Vloge so povezane z določenimi pričakovanji, ki naj bi jih posameznik izpolnil. Za otroka je
pomembno, kako uspešen je v komunikaciji, kako rešuje kon fliktne situacije, kako se
spoprijema s težavami, kakšno je njegovo vedenje v socialni skupnosti – ali je npr.
prosocialno, ko je pripravljen pomagati drugim, ali bolj egoistično, kjer otrok sledi lastnim
koristim, ali pa celo antisocialno, kar pomeni, da se neuspešno prilagaja, ker uporablja silo
(Kobal, 2001).

3.10 DUŠEVNI JAZ

Psihološki jaz opredeljuje stopnjo posameznikovega poznavanja samega sebe, pričakovanja
do sebe, kar označujejo cilji, ki si jih postavlja, in samospoštovanje. Psihološki jaz pogosto
razrešuje naslednja vprašanja:kdo sem (ime, priimek, spol, narodnost, verska pripadnost,
družabne skupine, kdo so moji starši, ali so moji starši, sem posvojen), kaj želim (nivo

8
stremljenj, ki je povezan z ocenami, poklicem, sposobnostmi, izkušnjami), ali se cenim
(nikoli mi ne bo nič uspelo, sem navadna zguba, uspešen sem, zmorem). Otroci se lahko
podcenjujejo, precenjujejo ali pa se ocenjujejo dokaj realno, glede na objektivne kazalce.
Zelo je pomembno, da si znamo postavljati ustrezne cilje (Kobal, 2001).

4 CILJI IN HIPOTEZE

4.1 CILJI
Cilj1: Ali so introvertne osebe nagnjene bolj k zadržanosti, molčečnosti, individualnosti …?
Cilj2: Kakšno je mnenje mladih o osebnosti ekstrovertnih oseb?
Cilj3: Ali so opazne razlike posameznikove podobe, glede na njegovo opredelitev
(introvertnost, ekstrovertnost)?
Cilj4: Kakšna je samopodoba introvertne osebe?
Cilj5: Kakšna je samopodoba ekstrovertne osebe?

4.2 HIPOTEZE
Hipoteza 1: Dijaki 4. letnikov se bodo strinjali, da so introvertne osebe nagnjene bolj k
zadržanosti, molčečnosti, individualnosti …
Hipoteza 2: Večina mladih meni, da so ekstroverti bolj asertivni, zgovorni in družabni kot pa
zadržani, umirjeni ter samozadostni
Hipoteza 3: Večina mladostnikov se bo popolnoma strinja s trdivijo, da je med introvertnimi
in ekstravertnimi osebami veliko razlik
Hipoteza 4: Dijaki se bodo strinjali, da ima ekstravertna oseba višjo oz. boljšo sampodobo kot
introvertna oseba
Hipoteza 5: Več kot večina anketirancev so bo strinjala s trditvijo, da ima ekstravertna oseba
boljši položaj v družbi kot pa introvertna oseba
Hipoteza 6: Odgovori na izjavo “ekstravertna oseba je bolj inteligentna kot introvertna oseba”
bodo precej različni.
Hipoteza 7: Anketiranci bodo mnenja, da je ekstravertna oseba bolj povezana z družino.
Hipoteza 8: Dijaki 4. letnikov se bodo strinjali, da je introvertna oseba bolj čustvena kot
ekstravertna oseba
Hipoteza 9: Dijaki niso seznanjeni z ambivertiranostjo, saj je v vsakdanjem življenju ta izraz
redko uporabljen
Hipoteza 10: Dijaki se bodo bolj poistovetili z ambivertiranostjo
Hipoteza 11: Večina anketirancev se bo označilo kot introvertno osebo
Hipoteza 12: Moški bodo glede na izjave imeli višjo samopodobo kot ženske.

5 OPIS METODE

5.1 OPIS VZORCA

V anketi je sodelovalo 55 dijakov srednjih šol po vsej Sloveniji, od tega 40 deklet
in 15 fantov. Za dijake sem se odločila, ker so v starostnem obdobju, ki ima velik poudarek
na dojemanje družbe in posameznikovo spoprijemanje z njo.

5.2 OPIS MERSKEGA INŠTRUMENTA

Na podlagi literature in zasnovanih hipotez sem pripravila anketni vprašalnik, ki je vključeval

9
10 vprašanj, od teh 4 tabele. Na vprašanja 5., 18., 19. in 22. so odgovorili samo tisti
srednješolci, ki so na predhodno vprašanje odgovorili z DA.

5.3 OPIS POSTOPKAZBIRANJA PODATKOV

Potem ko sem izbrala temo svoje seminarske naloge, sem na podlagi literature oblikovala
problem, ki ga želim proučiti in zastavila cilje ter postavila hipoteze. Sledila je izdelava
merskega instrumenta, ki je v mojem primeru anketa. Vprašalnik sem razdelila dijakom
Gimnazije Nove Gorice v šolskem letu 2022/23. Dijaki vseh štirih letnikov so bili izbrani
povsem naključno.
Vprašalnik sem sestavila sama, na podlagi že prej omenjenih hipotez in ustrezne literature.
Dijaki so vprašalnik reševali elektronsko na program 1KA (https://1ka.arnes.si/a/78804cb1 ),
ki omogoča vsem ustrezno odgovarjati na vprašanja. Ta program zabeleži odgovore in jih
nato razvrsti procentno v analizo. Z uvodnim navodilom sem anketirancem pojasnila, zakaj
zbiram podatke in jih prosila naj odgovarjajo iskreno, ter jim zagotovila, da so odgovori
povsem anonimni. Zbrane podatke sem prikazala v tabelah in grafih, in rezultate interpretirala
v povezavi z teoretičnimi izhodišči.

5.4 DIJAKI PO SPOLU

SPOL
74% 74%

26% 26%

Odstotek 0% Veljavni 0%

1 (Moški) 2 (Ženski) 3 (Drugo)

Graf 1: Odstotek udelžencev po spolu

5.5 DIJAKI PO STAROSTI

Anketiranci so bili stari med 18. In 21. letom.
Starost Frekvenca Odstotek
18-21 let 49 100%
Tabela 1: Število udeležencev po starosti

6 REZULTATI

Hipoteza 1 in 2

10
6.1 Hipoteza 1
Dijaki 4. letnikov se bodo strinjali, da so introvertne osebe nagnjene bolj k zadržanosti,
umirjenosti, dobronamernosti …

6.2 Hipoteza 2
Večina mladih meni, da so ekstravertni bolj asertivni, zgovorni in družabni, kot pa zadržani,
umirjeni ter samozadostni

LASTNOSTI INTROVERTNE IN EK-

STRAVERTNE OSEBE PO PRESOJI ANKE-
TIRANCEV
100% 1 1 8 0 2 0 5 4
80% 28 21
60% 41 38 43 36
53 53 53 54 44 50 54 51 53 48 48
40%
32
20% 26
3 12 15 10 17
0% 1 0
ni ni ni ni ni a ni rski joči ni gi vi vi ti ni ni ni
rtiv vor rža i rje ža b dob ktiv
ta j u er Bla stlji dl ji as val dev s or
m
As
e
Zg
o
Za
d
Um Dr
u
op
o A o iš l am u
op Pod
re Tr ašč euv
e i O
m S am zm bron P M N
a
sa Ra Do
i zk
N

Introvertna oseba Ekstravertna oseba

Graf 2: Odstotek lastnosti introvertnih in ekstravertnih oseb po presoji anektirancev

Opis rezultatov: Anketiranci so se odločili, da so introvertne osebe zadržane (98%), umirjene

(98%), samotarske (100%), razmišljujoče (96%), blage (100%), popustljive (92%),
podredljive (91%) ter imajo nizko sampodobo (83%). Za introvertne osebe so označili, da je
značilno, da so zgovorni (98%), družabni (100%), aktivni (94%), trmasti (77%), maščevalni
(69%), neuvidevni (79%) in osorni (65%). Primerljivi rezultati se pojavijo pri asertivnosti,
kjer je 55% dijakov odgovorilo, da je to značilno za ekstravetno osebo in 45% za introvertno
osebo. Dileme se pokažejo tudi pri dobronamernosti, kjer se je za 20% več dijakov strinjalo,
da to velja za introvertne osebe.

Interpretacija: Z uvodnim odstavkom teoretičnega dela so se tako potrdili tudi rezultati

ankete, ki predstavljajo, da imajo introvertne osebe umirjene in bolj zadržane lastnosti kot pa
ekstravertne osebe, ki so raje v stiku z družbo in imajo “glasno” osebnost. Anketiranci se v

11
večini strinjajo s trditvami, ki so jih v teoretičnem delu postavili navedeni raziskovalci,
vendar se pojavijo tudi dileme, v katerih ni očitne lastnosti introvertne ali ekstravertne osebe.
Lastnost je zgolj odvisna od posameznika in lahko pripada obema skupinama.

6.3 Hipoteza 3
Večina mladostnikov se bo popolnoma strinja s trdivijo, da je med introvertnimi in
ekstravertnimi osebami veliko razlik

med osebnostima je veliko razlik

Niti se strinjam, niti se
Popolnoma se strinjam Delno se ne strinjam ne strinjam
28% 13% 13%

Delno se strinjam
45%

Graf 3: Trditve anketirancev na izjavo “med introvertno in ekstravertno osebo je veliko razlik”

Rezultati: 28% dijakov je označilo, da se popolnoma strinja s trditvijo, 45% da se delno

strinja, 13% da niti se strinja, niti se ne strinja in 13% da se delno ne strinja. Tako so dijaki
razdvojeni med popolnim strinjanjem ter delnim.

Interpretacija: Opisi raziskovalcev, psihologov ter analitikov govorijo o jasnih razlikah med
introvertnimi in ekstravertnimi osebami, saj se lastnosti pojavljajo v popolnoma drugačni
skupini. Med pisanjem seminarske naloge sem se oprla na navedene analize ter zastavila
hipotezo, kjer se bodo dijaki strinjali, da je med osebnostima veliko razlike. Vendar pa se je
izkazalo, da se anketiranci z navedenim le delno strinjajo in razlike za njih niso tako očitne,
zato sem na podlagi rezultatov hipotezo ovrgla. Odgovora ‘sploh se ne strinjam’ ni izbral
nihče.

12
6.4 Hipoteza 4
Dijaki se bodo strinjali, da ima ekstravertna oseba boljšo sampodobo kot introvertna oseba

Ekstravertna oseba ima boljšo samopodobo

Sploh se ne strin-
Popolnoma se strinjam jam
8% 19%
Delno se strinjam Delno se ne strin-
34% jam
9%

Niti se strinjam,
niti se ne strinjam
30%

Graf 4: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba ima višjo/boljšo sampodobo od introvertne osebe”

Rezultati: 8% dijakov je označilo, da se popolnoma strinjajo s trditvijo, 9% da se delno

strinja, 30% da niti se strinja, niti se ne strinja, 9% da se delno ne strinja in 19%, da se sploh
ne strinja. Dijaki so na prelomni črti med strinjanjem in ne strinjanjem.

Interpretacija: Rezultati so pokazali, da so anketiranci nagnjeni k strinjanju s trditvijo, čeprav

so ti v manjšem številu. Težko je določiti kakšno samopodobo ima oseba glede na njeno
osebnostno lastnost, saj je Eysenckova teorija precej posplošena. Pozameznik ima tudi
osebnostne poteze, ki so spremenljive in odvisne od situacijskih dejavnikov, posameznik se
lahko pod vplivom različnih okoliščin spremeni.

6.5 Hipoteza 5
Več kot večina anketirancev so bo strinjala s trditvijo, da ima ekstravertna oseba boljši
položaj v družbi kot pa introvertna oseba

13
 Ekstravertna oseba ima boljši položaj v družbi
Popolnoma se Sploh se ne strinjam Delno se ne strinjam
strinjam 4% 2%
19%
Niti se strinjam,
niti se ne strin-
jam
23%

Delno se strinjam
53%

Graf 5: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba ima boljši položaj v družbi kot introvertna oseba”

Rezultati: Več kot polovica (53%) dijakov se delno strinja s trditvijo, 23% se niti strinja, niti
ne strinja, 19% se popolnoma strinjajo, preostali so nagnjeni k ne strinjanju (2% se delno ne
strinja in 4% se sploh ne strinja).

Interpretacija: Glede na podatke iz teoretičnega uvoda seminarske naloge je razvidno, da so

ekstravertne osebe bolj družabne kot introvertne osebe. Hipotezo lahko potrdim, saj je več
kot polovica dijakov označila, da se s trditvijo delno strinja. Le nizek odstotek je bil tistih, ki
se z izjavo niso strinjali. To potrujejo raziskave, ki temeljijo na prepričanju, da ima
ekstravertna oseba živahno osebnost, je zgovorna, dostopnješa in se zaradi teh lastnosti
hitreje poveže z ostalimi.

6.6 Hipoteza 6
Odgovori na izjavo “ekstravertna oseba je bolj inteligentna kot introvertna oseba” bodo
precej različni

14
 EKSTRAVERTNA OSEBA JE BOLJ INTELIGENTNA

60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
m m m m m
ja ja ja ja ja
trin rin trin rin trin
s st s st s
ne ne ne se se
se se o a
h se ln om
lo no iti De ln
Sp
l ,n o
De am
p
j Po
rin
st
se
ti
Ni
Graf 6: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba je bolj inteligentna kot introvertna oseba”

Rezultati: 4% da se delno strinja, 32% da niti se strinja, niti se ne strinja, 9% da se delno ne

strinja in 55%, da se sploh ne strinja. Nihče izmed dijakov se s trditvijo ni strinjal.

Interpretacija: V teoretičnem delu, v poglavju velikih pet faktorjev, je zapisano, da so ljudje,

ki so bolj odprti in jih zanimajo različne stvari so bolj inteligentni, razumski, ustvarjalni in
iznajdljivi. Medtem, ko je za posameznike z manj izraženo odprtost značilna neinteligentnost,
omejenost v razmišljanju, neustvarjalnost in nefleksibilnost, kar lahko sklepamo, da velja za
introvertne osebe. Rezultati niso presenetljivi, saj veliko ljudi se z teroije ne srečuje v
vsakdanjem življenju in niso tako ozaveščeni glede tipih osebnosti. Hipotezo tako ovržem, saj
se večina s trditvijo ne strinja, kar pa je ravno nasprotno rezultatom raziskav. Je pa še vedno
delež anketirancev, ki ne vejo ali bi se s trdivijo strinjali ali ne.

6.7 Hipoteza 7
Anketiranci bodo mnenja, da je ekstravertna oseba bolj povezana z družino

15
 EKSTRAVERTNA OSEBA JE BOLJ POVEZANA Z
DRUŽINO

30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
m m m m m
ja ja ja ja ja
rin rin rin rin rin
st st st st st
ne ne ne se a
se
se se se ln
o
h
no iti om
lo l ,n De ln
Sp De po
j am Po
rin
st
se
ti
Ni
Graf 7: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba je bolj povezana z družino kot introvertna oseba”

Rezultati: 11% dijakov se s trditvijo popolnoma strinja, 26% da se delno strinja, 25% da niti
se strinja, niti se ne strinja, 13% da se delno ne strinja in 25%, da se sploh ne strinja. Dijaki so
pri izjavi zelo razdvojeni.

Interpretacija: Hipoteza je ovržena, saj so dijaki različnega mnenja. Sama mislim, da bi se

ekstravertna oseba bolje razumela z družino, na podlagi njihove družabnosti. Hkrati
razumem raznovrstnost odgovorov, saj je introvertna oseba večinoma v “svojem prostoru”, za
kar lahko rečemo, da je to njen dom in tam preživi večino svojega časa, torej v družbi svoje
družine.

6.8 Hipoteza 8
Dijaki 4. letnikov se bodo strinjali, da je introvertna oseba bolj čustvena kot ekstravertna
oseba

16
 EKSTRAVERTNA OSEBA JE BOLJ
ČUSTVENA
30%
20%
10%
0%
m m m m m
ja ja ja ja ja
rin rin rin rin rin
st st st st st
ne ne ne se se
se se o a
h se ln om
lo no iti De ln
Sp
l ,n o
De m p
ja Po
rin
st
se
ti
Ni
Graf 8: Trditve anketirancev na izjavo “ekstravertna oseba je bolj čustvena kot introvertna oseba”

Rezultati: Le 2% dijakov se s trditvijo popolnoma strinja, 19% da se delno strinja, 32% da

niti se strinja, niti se ne strinja, 26% da se delno ne strinja in 21%, da se sploh ne strinja.

Interpretacija: Teorija velikih pet faktorjev poudarja čustveno stabilnost, katera velja za
posameznike, ki so uravnovešeni, umirjeni in sproščeni – lastnosti introvertnih oseb.
Odgovori dijakov so nagnjeni k ne strinjanju, kar potrjuje mojo hipotezo in raziskave, ki jo je
nadgradil Lewis Goldberg.

6.9 Hipoteza 9
Dijaki niso seznanjeni z ambivertiranostjo, saj je v vsakdanjem življenju ta izraz redko
uporabljen

17
 ALI STE SEZNANJENI Z BESEDO AMBIVERTIRANOST?

2 (Ne)

1 (Da)

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

Graf 9: Prikaz seznanjenosti dijakov z ambivertiranostjo

Rezultati in interpretacija: Več kot polovica (56%) dijakov ni seznanjena z besedo

ambivertiranost, medtem ko jih je 43% seznanjenih. Na poti do iskanja svojega tipa osebnosti
se mnogi znajdejo med obema poloma. Srečajo se s pojmom ambivertiranost, ki je koncept, s
katerim označujemo človeka, ki se počuti udobno v večjih skupinah in mu je socialna
komunikacija v užitek, a kljub temu potrebuje čas zase (Cohen in Schmidt, 2010).
Ambivertirane osebe še posebej težko razumejo svoj tip osebnosti, ker se uvrščajo med
introvertne in ekstravertne osebe. Samozavedanje in introspekcija sta ključni dejavnosti za
pomoč doseganja zaključka. Nekateri so celo mišljenja, da bi morali ambivertiranost
obravnavati kot neodvisno osebnostno značilnost, saj se njena električna možganska
aktivnost med reševanjem kognitivnih nalog opazno razlikuje od tiste, ki je značilna za
introvertne in ekstravertne osebe (Georgiev, Christov in Philipova, 2014).

6.10 Hipoteza 10
Dijaki se bodo bolj poistovetili z ambivertiranostjo

18
 Opredelitev dijakov glede na osebnostno
lastnost
Skrajna introvertiranost oz. ekstravertiranost Ambivertiranost

24%

76%

Graf 10: Prikaz opredelitve dijakov glede na osebnostno lastnost

Rezultati: Kar 76% dijakov se opredeljuje kot ambivertirano osebo. Le 12 je označilo skrajno
introvertiranost oz. ekstravertiranost.

Interpretacija: Hipoteza je potrjena, saj sta lastnosti ekstravertiranost in intravertiranost

posplošeni in zakrivata značilnosti, ki so povsem odvisne od posameznika.

6.11 Hipoteza 11
Večina anketirancev se bo označilo kot introvertno osebo

Opredelitev dijakov glede na osebnostno lastnost

(introverti ranost in ekstraverti ranost)
Introvertna oseba Ekstravertna oseba

25%

75%

Graf 11: Prikaz opredelitve dijakov glede na osebnostno lastnost (introvertnost in ekstravertnost)

Rezultati: 75% se opredeljuje kot introvertno osebo in kar za 50% manj kot ekstravertno
osebo.

19
 Interpretacija: Hipoteza je potrjena, saj je večina na introvertni strani. Dandanes so velik
razlog za to družbena omrežja, omogočajo nam stik z družbo iz našega doma, pri čemer se ni
potrebno posebej izpostavljati, ne more pa to nadomestiti pristnih živih stikov, zato
vzdržujejo socialno odmaknjenost in odtujenost med ljudmi.

6.12 Hipoteza 12
Moški bodo glede na izjave imeli višjo samopodobo kot ženske

ODGOVORI ANKETIRANCEV NA IZJAVE O SAMOPODOBI

42% 39% 42% 42%
40% 37%
33% 33% 32% 32%
29% 29% 26% 29%
26%
26% 29%
30% 25% 25%
25%25% 25% 24% 25% 25% 25%
21% 21% 21% 24% 21%
18% 17% 17% 18%
20% 17% 13% 13%17% 17% 21%
13% 13%
17% 17%
13%
17%17% 17%17%
17%
13%
17%
24%
10% 8% 8% 8% 8% 18% 8% 8% 8%
3% 3% 5%
0% 17% 0%
0% 13%
25% 24%

Zlahka vzpostavljam nove stike

Zlahka vzpostavljam nove stike

Zadovoljen/a sem s seboj

Zadovoljen/a sem s seboj

Menim, da sem sposoben/a bolj kot drugi

Menim, da sem sposoben/a bolj kot drugi

Se cenim in zaupam v lastne sposobnosti

Se cenim in zaupam v lastne sposobnosti

Všeč sem si

Všeč sem si

S svojim videzom se ne obremenjujem

S svojim videzom se ne obremenjujem

Osamljen/a sem

Osamljen/a sem
Moški Ženska Moški Ženska Moški Ženska Moški Ženska Moški Ženska Moški Ženska Moški Ženska
Sploh se ne strinjam Delno se ne strinjam Niti se strinjam, niti se ne strinjam
Delno se strinjam Popolnoma se strinjam
Graf 12: Odstotki anketirancev na izjave o samopobodi

Rezultati: Pri prvi trditvi “všeč sem si” je 42% moških označilo, da se z njo niti strinjajo, niti
ne strinjajo, medtem ko je 37% žensk (največ izmed vseh ponujenih odgovorov) označilo, da
se delno strinjajo. Kar lahko sklepamo je, da so ženske bolj prepričane vase in so si tako bolj
všeč, saj so odstotki odgovora “sploh se ne strinjam” enak odstotkom moškemih (8%). Za
trditev “s svojim videzom se ne obremenjujem” se oba spola delno strinjata - moški s 33% in
ženske z 39%. Presenetljivo se moški bolj obremenjujejo, saj se za kar 17% niso strinjali s
trditvijo ‘sploh se ne strinjam’.
Izjava ‘zadovoljen/a sem s seboj je pri moških odstotno enaka z ne delnim in delnim
strinjanjem (25%), medtem ko se 32% žensk z izjavo delno strinja. Žensk imajo v tem
primeru spet znake višje samopodobe.
Pri izjavi ‘se cenim in zaupam v lastne sposobnosti’ sta oba spola največ obkrožila z niti se
strinjam, niti se ne strinjam. Moški kar za 42%.
V visokem številu (42%) moški trdijo, da se niti strinjajo, niti ne strinjajo pri trditvi ‘menim,
da sem bolj sposoben/a kot drugi’. Medtem ko se ženske pogosteje ne strinjajo z izjavo.
Pri trditi ‘zlahka vzpostavljam nove stike’ so moški razdvojeni, izbrali so namreč različne
odgovore. Prevladuje delno ne strinjanje (25%) in delno strinjanje (25%). Pri ženskah je
enako, vendar prevladuje niti se strinjam, niti se ne strinjam (29%)

20
Iz zadnjega stolpca rezultatov lahko razberemo, da so moški bolj osamljeni kot ženske, saj se
33% delno strinja z izjavo.

Interpretacija: Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da imajo ženske višjo samopodobo kot
moški. Izkazalo se je, da vase bolj zaupajo in so si bolj všeč, kljub kritikam, ki so jim
vsakodnevno izpostavljene, in pričakovanjem ter lepotnih idealov, ki jih postavlja družba.
Predpostavimo torej, da so tudi moški kritizirani na različinih področjih in je tudi pri njih to
potrebno ozavestiti ter ustrezno obravnavati. Hipoteza je ovržena.

7 SKLEP

V seminarski nalogi sem predstavila osebnostni lastnosti ekstravertnost in introvertnost, ter

samopodobo, in sicer z vidika teoretičnih izhodišč s predstavitvami temeljnih značilnosti, kot
tudi empirično z manjšo lastno raziskavo.

Na podlagi kvantitativne raziskave, strukturiranega anketnega vprašalnika, sem pridobila

mnenje 55. dijakov četrtega letnika, od tega je vprašalnik izpolnilo 40 deklet in 15 fantov.
Analiza pridobljenih odgovorov je pokazala, da anketirani označujejo introvertne osebe kot
asertivne, zadržane, samotarske, razmišljujoče in podredljive, medtem ko so ekstravertne
osebe označene s preostalimi, v vprašalniku navedenimi značilnostmi, kot so zgovornost,
družabnost in samozadostnost.- to drži? Na podlagi pridobljenih rezultatov sem potrdila prvo
hipotezo, da večina anketiranih dobro pozna oba pojma in ju tudi ustrezno loči.
V vprašalniku so mladi v večini označili, da so med osebnostima razlike, ki se kažejo v
družbi, družini, inteligentnosti in samopodobi.
Da anketirani ne prepoznajo besede ambivertiranost, kot sem predvidela, je znak kako
pogosto se introvertnost in ekstravertnost pojavljata v vsakdanjem življenju, saj je sredina
med skupinama zanemarjena. Ljudje do spoznanja s sredino niti ne pridejo, kar je morda
razlog za posploševanje Eysenckove teorije.
Prav zaradi teh informacij, sem poizvedela o opredeljenosti dijakov. Predvidevala sem, da se
bo večina poistovetila z ambivertiranostjo, saj je ta precej bolj uporabna v praktičnem smislu.
Ljudje imajo različne lastnosti in osebnosti, zato jih je tukaj neprimerno deliti le na dve
skupini. Veliko število anketirancev je mojo hipotezo potrdilo, le nekaj se jih je opredelilo
kot skrajno introvertne in skrajno ekstravertne osebe.
V okviru nadaljne hipoteze sem majhen delež dijakov, ki se je odločila za skrajnost,
povprašala o bolj podrobni opredelitvi, saj sem želela razumeti njihov pogled in interpretacijo
te lastnosti. Rezultati so tudi pokazali, da sicer introvertiranost in ekstravertiranost nista
najbolj pogosti pri dijakih, kot sem predvidela v deseti hipotezi, se je pa največkrat ponovila
introvertiranost.

Čeprav sem predstavila v teoretičnih izhodiščih, da ženske, tudi zaradi vpliva družbe,
pogosteje razvijejo nizko samopodobo, se je v anketi izkazalo, da ni ravno tako. Rezultati so
pokazali, da so moški tisti, pri katerih je slabša samopodoba prisotna v večji meri, zato sem
zadnjo hipotezo ovrgla. Vendar pa je pri tem rezultatu potrebno upoštevati določene zadržke,
saj tudi za mojo anketo obstaja verjetnost, da se zaradi občutno večjega deleža žensk moški
del nepravilno meri. Mislim, da že podatek, da je anketo izpolnilo več kot dvakrat toliko
deklet kot fantov, govori tudi o tem, da se ženske s čustvi in sploh psihološkimi temami več
ukvarjajo, jih bolj zanimajo, in da torej ni nujno, da imajo nižjo samopodobo kot moški.

21
Ne glede na vsakodnevno ozaveščanje o samopodobi žensk, je anketa pokazala, da se moški s
pogledom nase več obremenjujejo, zato sem zadnjo hipotezo ovrgla.

Tudi glede osebnostnih lastnosti je lahko prisotno stereotipno razmišljanje in na podlagi tega
tudi krivično presojanje posameznikov, zato mislim, da bi bilo dobro tudi o tej temi več
govoriti, da dobimo dobre, kvalitetne informacije in se ob tem morebitni miti, ki so lahko tudi
škodljivi, razbijejo.

Raziskovalna naloga ima tudi pomanjkljivosti. V številu odgovorov na vprašalnik je bila

prevelika razlika med spoloma in vsi anketiranci so obiskovali četrti letniki srednje šole, zato
ne moremo rezultata posplošiti na vse srednješolce, seveda pa tudi ne na vse mlade, saj je
vzorec za takšno posploševanje absolutno premajhen.

Nalogo bi izboljšala tako, da bi teoretični del dopolnila s pomembnimi ugotovitvami že

izvedenih raziskav, v empiričnem delu pa bi vzorec razširila na več letnikov srednje šole in
zabeležila manjšo razliko v spolih.

Ne glede na prisotne omejitve, menim, da je pomemben vsak prispevek k razumevanju

vsebin, zato da jih lahko ozavestimo in nam spoznanja pomagajo, da izboljšamo vsakdanje
življenje. V tem pogledu vidim tudi svojo nalogo kot pozitiven doprinos.

8 VIRI IN LITERATURA

Eysenck, H. (1997). Dimensions of personality. Transaction Publishers.

22
Luton, F. Introversion and Extraversion in Jungian Typology. Pridobljeno 20.12. 2022 s
spletne strani https://frithluton.com/articles/introversion-extraversion-jungian-typology/

Aston, M. C., Lee, K., Perugini, M., Szarota, P., de Vries, R. E., Di Blas, L., Boies, K., & De
Raad, B. (2004). A six-factor structure of personality-descriptive adjectives: Solutions from
psycholexical studies in seven languages. Journal of Personality and Social Psychology, 86,
356-366.

Alegsa, L. Forenzična psihologija (2017). Pridobljeno 20. 12. 2022 s spletne strani
https://sl.alegsaonline.com/art/35624

Avsec, A. (2010). Pet velikih faktorjev osebnosti. V A. Avsec (Ur.), Psihodiagnostika

osebnosti ( str. 121 – 178 ). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Cattell HEP, Mead AD. (2008). Šestnajst vprašalnikov o osebnosti (16PF). V Boyle GJ.
Priročnik Sage o teoriji osebnosti in ocenjevanju: Vol. 2, Merjenje in testiranje osebnosti, Los
Angeles, CA: Sage.

Cohen, D. in Schmidt, J. P. (2010). Ambiversion: Characteristics of Midrange Responders on

the Introversion-Extraversion Continuum. Journal of Personality Assessment, 43(5), 514–
516. https://doi.org/10.1207/s15327752jpa4305_14

Gail, C. Introvert vs Extrovert: Difference Between Extraversion & Introversion. Pridobljeno

2.1.2023 s spletne strani https://www.crystalknows.com/blog/introvert-vs-extrovert

Georgiev, S., Christov, C.V. in Philipova, D.T. (2014). Ambiversion as independent

personality characteristic. Activitas Nervosa Superior Rediviva 56(3):65-72. Pridobljeno
2.1.2023 s spletne strani
https://www.researchgate.net/publication/287278811_Ambiversion_as_independent_personal
ity_characteristic

Jung, C. G. (1921). Psihološki tipi. Nemčija: Rascher Verlag.

Kobal, D. (2001). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: društvo psihologov Slovenije.

Musek, J. (1993). Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.

Roberts, A. G. B., Wilson, R., Fedurek, P., Dunbar, R. I. M. (2008). Individual differences
and Personal Social Network Size and Structure. Personality and Individual Differences, 44,
954-964.

Roy, G. (2014). Jung’s Theory of Introvert and Extrovert Personalities. Pridobljeno 25.12.
2022 s spletne strani https://fractalenlightenment.com/31622/life/jungs-theory-of-introvert-
and-extrovert-personalities

Turk, T. Analitična psihologija – Jungovska analiza. Pridobljeno 20.12. 2022 s spletne strani
https://sfu-ljubljana.si/sl/sfu-ambulanta/analiticna-psihologija-jungovska-analiza

23
https://1ka.arnes.si/
Introvertnost, ekstravertnost in samopodoba
Vprašalnik

Sem Mineja Podgornik Pulec, dijakinja 4. letnika Gimnazije Nova Gorica. Pri maturitetnem
predmetu Psihologija pripravljam seminarsko nalogo na temo Introvertnosti, ekstravertnosti
in samopodobe. Prosim vas, da si vzamete nekaj minut in s klikom na Naslednja stran
pričnete z izpoljevanjem ankete. Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovore.

Q1 - Spol
Moški
Ženski
Drugo

Q2 - Starost
15-17
18-21

Q3 - Označite lastnosti introvertne in ekstravetne osebe po vaši presoji.

Introvertna oseba Ekstravertna oseba
Asertivni
Zgovorni
Zadržani
Umirjeni
Družabni
Nizka samopodoba
Aktivni
Samotarski
Razmišljujoči
Dobronamerni
Blagi
Popustljivi

24
Podredljivi
Trmasti
Maščevalni
Neuvidevni
Osorni

Q4 - Ocenite v kolikšni meri se strinjate z posameznimi trditvami o primerjavi med

introvertirano in ekstravertirano osebo
Niti se
Sploh se ne Delno se ne strinjam, niti Delno se Popolnoma
strinjam strinjam se ne strinjam se strinjam
strinjam
Med njima je
veliko razlik
Ekstravertna
oseba ima
višjo/boljšo
samopodobo
Ekstravertna
oseba ima
boljši položaj
v družbi
Ekstravertna
oseba je bolj
inteligentna
Ekstravertna
oseba je bolj
povezana z
družino
Ekstravertna
oseba je bolj
čustvena

Q5 - Ali ste seznanjeni z besedo ambivertiranost?

Da
Ne

IF (1) Q5 = [2] ( Ne )
Q6 - Ambivertiranost je koncept, s katerim označujemo človeka, ki se počuti udobno v
večjih skupinah (introvertiranost oz. ekstravertiranost), socialna komunikacija mu je v
užitek, a kljub temu potrebuje čas zase.

Ali menite, da spadate v samo eno skupino ali bolj k ambivertiranosti?

Skrajna introvertiranost oz. ekstravertiranost
Ambivertiranost

25
IF (2) Q6 = [1] ( Skrajna introvertiranost oz. ekstravertiranost )
Q7 - Ali se opredeljujete kot introvertna ali ekstravertna oseba?
Introvertna oseba
Ekstravertna oseba

IF (3) Q5 = [1] ( Da )
Q8 - Ali se počutite, da spadate na stran skrajne introvertiranosti oz. ekstravertiranosti
ali menite da pripadate ambivertirani skupini?
Skrajna introvertiranost oz. ekstravertiranost
Ambivertiranost

IF (4) Q8 = [1] ( Skrajna introvertiranost oz. ekstravertiranost )

Q9 - Ali se opredeljujete kot introvertna ali ekstravertna oseba?
Introvertna oseba
Ekstravertna oseba

Q10 - Odgovorite na izjave samopodobe.

Niti se
Sploh se ne Delno se ne strinjam, niti Delno se Popolnoma
strinjam strinjam se ne strinjam se strinjam
strinjam
Všeč sem si
S svojim
videzom se
ne
obremenjuje
m
Zadovoljen/a
sem s seboj
Se cenim in
zaupam v
lastne
sposobnosti
Menim, da
sem
sposoben/a
bolj kot drugi
Zlahka
vzpostavljam
nove stike
Osamljen/a
sem

Q11 - Ali menite, da introvertnost in ekstravertnost vplivata na samopodobo

Da
26
Ne

27