Od zatona univerze k fašizmu?

Po prebrani novici, da FHŠ ne bo podaljšala zaposlitvene pogodbe

asistentom dr. Taji Kramberger, Tomažu Gregorcu in Evi Brajkovič – vse tri
poznam osebno prek revije Monitor ZSA –, sem najprej pomislil, da gre za
neslano šalo, čeprav gre, žal, za resnično namero institucije, ki se očitno
ne zaveda intelektualnih kapacitet, profesionalnosti, osebne integritete in
požrtvovalnosti ter drugih pozitivnih lastnosti omenjenih treh zaposlenih.
Očitno se tudi pri nas dogaja to, čemur bi se lahko reklo zaton
razsvetljenskega projekta (kamor spada tudi evtanazija univerze kot
generatorja oziroma družbenega agensa znanstvene misli), in sicer tako,
da se interes kapitala, politike, personalnih »neskladij« in drugih
perfidnosti, ki nikoli ne bi smele vstopiti v avtonomno polje univerze kot
institucije, vmešava v način delovanja (modus operandi) in celo način
eksistiranja (modus vivendi) – da ne rečem životarjenja – znanstvenega
polja zgodovinske antropologije v slovenskem prostoru.

Še toliko bolj nerazumna in frapantno nezaslišana odločitev FHŠ se mi zdi

v primeru dr. Taje Kramberger, avtorice več znanstvenih monografij in
člankov, urednice Monitorja ZSA, pesnice, prevajalke teoretsko relevantnih
člankov, ki so bržkone za vedno spremenili družbeno in kulturno-
antropološko percepcijo vsaj aktivnega dela intelektualno zmožnih in
zmogljivih, ter aktivistke, ki je s svojo vsestransko osebnostno
angažiranostjo (za znanost in umetnost, za študente in za številne šibkejše
in marginalne socialne skupine in posameznike) in s senzibilno družbeno
analizo slovenski javnosti že večkrat pokazala, kje so meje
demokratičnega in avtonomnega delovanja in kje se začenja zahrbtna
fašistična logika lukrativnega oportunizma in demagogije.

Pred omenjenimi fenomeni ni imuno očitno tudi (skorumpirano in

nesposobno?) vodstvo FHŠ, za katerega bi bilo najbolje, da odstopi, dokler
je še čas in dokler ni storjene še več škode zoper znanost in kulturo
nasploh, saj lahko svojo odločitev o prekinitvi delovnih razmerij vsem trem
izpostavljenim asistentom le stežka, tako rekoč nemogoče (racionalno)
utemelji. Zato odločno nasprotujem takšni odločitvi vodstva FHŠ in mu
predlagam, da se dr. Taji Kramberger, Tomažu Gregorcu in Evi Brajkoviči
opraviči in jim raje – v kolikor ima še kaj smisla in občutka za »pošteno«
vrednotenje znanstvenega dela – dá še povišico za njihovo požrtvovalno in
kompetentno znanstveno-pedagoško delo, ki je močno obogatilo kulturno,
spoznavno in družbeno življenje – ne le na koprski FHŠ, ampak tudi v
širšem prostoru.

Benjamin Virc, umetnostni kritik