You are on page 1of 24

Bazalni metabolizem in napor

Navodila za vajo

asist. Andrej Fabjan, dr. med.


E-mail: andrej.fabjan@mf.uni-lj.si
Bazalni metabolizem (BM)
Je poraba energije v standardiziranih pogojih:
• zgodnje jutranje ure
• postabsorbtivno stanje (vsaj 12 ur na tešče)
• termonevtralno okolje
• popolno mirovanje v pokončnem stanju
• psihična sproščenost

Te pogoje je težko zagotoviti, zato v praksi merimo mirovni


metabolizem (oseba pride v laboratorij približno 4 ure po lahkem
obroku, nato po dobre pol ure izmerimo metabolizem). Ta se razlikuje
od bazalnega metabolizma za približno 10%.
BM
Velikost BM je približno 100 kJ/kgtel. teže/dan.

Sproščena energija je dovolj le za delovanje vitalnih organov:


• srce
• pljuča
• živčni sistem
• jetra, ledvica, mišice, koža in spolni organi

Procesi, ki jih BM vzdržuje:


- anabolne in katabolne kemične reakcije
- tvorba in vzdrževanje ionskih in molekulskih gradientov preko
celičnih membran (Na+-K+ črpalka)
- tvorba in prevajanje signalov (npr. akcijski potenciali)
- mehansko delo pri dihanju in cirkulaciji krvi
- obligatne izgube toplote v okolje
Dejavniki, ki vplivajo na BM
• spol (učinek odstranimo, če BM izrazimo na kilogram nemastne
telesne teže)
• starost (po 20. letu starosti upada za 2 do 3% na dekado)
• telesna površina
• nivo ščitničnega hormona tiroksina
• dednost
• kalorični vnos hrane
• telesna aktivnost in mišična masa
• nivo delovanja simpatičnega živčnega sistema
• bolezni
• določena hrana in pijača (npr. kava)
Merjenje BM
Merimo s kalorimetrijo (= znanost merjenja toplote kemičnih reakcij ali
fizikalnih sprememb). Ta je lahko:

KALORIMETER termometer
Direktna: izolacija

vdihan zrak
izdihan zrak

analiza
izdihanih
plinov
krožeča voda
Merjenje BM

Indirektna: merimo človekovo porabo kisika. Izhajamo iz


predpostavke, da je bazalni metabolizem v večjem delu oksidativen
(več kot 95%). Torej je količina porabljenega kisika na časovno enoto
premosorazmerna presnovni intenziteti. Premosorazmernostni faktor je
kalorični (joulski) ekvivalent za kisik, ki pove koliko energije se
sprosti na enoto porabljenega kisika pri uporabi določenih hranil.
Katero hranilo se uporabi je odvisno od respiratornega količnika
(RQ).
. .
RQ = V CO 2 / V O 2
Respiratorni količnik je razmerje med sproščenim (izdihanim) CO2 in porabljenim
(vdihanim) O2 in je približek t.i. metabolnemu kvocientu (razmerju med sproščenim CO2
in porabljenim O2 v kemijskih reakcijah).

RQ oksidacije ogljikovih hidratov:

C6H12O6 + 6 O2 → 6 CO2 + 6 H2O RQ = 1

RQ oksidacije maščob (palmitinske kisline):

C15H31COOH + 23 O2 → 16 CO2 + 16 H2O RQ = 0.70

RQ oksidacije proteinov je odvisen od AK ostankov in je v povprečju 0.80.

Navadno se oksidira mešanica goriv (maščobe + ogljikovi hidrati), zato je skupni RQ pri
bazalnem metabolizmu konstanten pri 0.83.
RQ
1.0
Respiratorni količnik

ob predpostavki, da je proteinski del


0.9 uporabljenih hranil konstanten
(12%)
(RQ)

0.8

0.7

19.7 20.1 20.5 20.9


(4.7) (4.8) (4.9) (5.0)

Kalorični ekvivalent kJ/lO2


(kcal/lO2)
RQ je odvisen je:
• vrste zaužitih hranil
• načina ventilacije (normo-, hiperventilacija)
• telesne vadbe (aerobna, anaerobna)
Indirektna kalorimetrija - metoda

VO2

t
Metabolizem in napor

Osrednji fiziološki dogodek ob naporu je


kontrakcija skeletne mišične celice.

Vse prilagoditve ostalih telesnih


sistemov služijo zagotavljanju
zadostnih virov energije za ta dogodek
(ob hkratnem vzdrževanju osnovnih
telesnih funkcij – bazalnega
metabolizma).
Prilagoditev telesa na napor

Na napor se prilagodi:

• mišičje

• kardiovaskularni sistem

• respiratorni sistem
Prilagoditev mišičja

Za aerobno presnovo je potreben dotok O2 in hranil, za kar je potreben


ustrezen pretok krvi.

MIROVANJE: velik žilni upor, majhen pretok skozi mišice.

DELUJOČE MIŠICE: sproščajo se produkti anaerobne presnove –


CO2, H+, piruvat, ATP, ADP, AMP, adenozin, K+ → ki zmanjšajo tonus
arteriol in prekapilarnih sfinktrov → vazodilatacija. Temu procesu
pravimo AVTOREGULACIJA mišičnega krvnega pretoka.
Aktivirajo se tudi HOLINERGIČNA SIMPATIČNA VLAKNA →
vazodilatacija.
Prilagoditev kardiovaskularnega sistema

Zaradi vazodilatacije v mišicah se zmanjša periferni upor → nevarnost padca


krvnega tlaka. To zaznajo baroreceptorji → aktivacija simpatikusa →
povečanje frekvence in utripnega volumna srca.

MV = UV x SF

ZMERNA OBREMENITEV: SF doseže plato po 5 do 10 min; večja


obremenitev, višji plato.

HUDA OBREMENITEV: SF se med vadno ne ustali, raste do maksimalne SF;


omejitev je prekratka diastola za ustrezno polnjenje. Max SF je odvisna v
glavnem od starosti:

SFmax= (220 – leta)/min

+ VAZOKONSTRIKCIJA V NEVITALNIH ORGANIH!!


Prilagoditev respiratornega sistema

Poveča se poraba kisika v mišicah (tudi srčni, dihalnih) → poveča se


arteriovenska razlika krvi za kisik. Potrebe mišic za kisik se
povečajo 20 – 50x (pri celem telesu je to 12 – 20x).

Viri kisika:
• mioglobin
• premik disociacijske krivulje Hb v desno (↑T, ↓pH,↑pCO2)
• poveča se ventilacija:

V = (DV – MP) ∙ ν
poveča se dihalni volumen (DV) - malo a

• poveča se frekvenca dihanja (ν)


Povečanje je posledica humoralne stimulacije (kemoreceptorji) in živčne
stimulacije (koinervacija dihalnega centra)
4. spremeba ventilacijsko-perfuzijskega razmerja
Premik disociacijske krivulje

Sat. z O2 (%)
Mb

premik disociacijske
Hb krivulje za Hb

pO2
Sprememba ventilacije

MIROVANJE NAPOR
Vpljuč

VK VK

DV + ↑ν
DV

RV ↑RV

t
Viri ATP v aktivnih mišicah
Vsaka prilagoditev respiratornega in kardiovaskularnega sistema na povečane
potrebe po kisiku v mišicah traja nekaj časa. V tem času se porabljajo mišične
energetske zaloge po sledečem časovnem redu:
– zaloge kisika v celicah - mioglobin
– zaloge ATP v celicah
– zaloge kreatin fosfata v celicah (prenos fosfatne vezi na ADP →
ATP + kreatin)
– anaerobna razgradnja glukoze: prednost je hitra proizvodnja
ATP, slabost je slab izkoristek in nastanek laktata (motnje
acidobaznega ravnotežja, če se ne odstrani)
Poraba energetskih zalog – kisikov dolg

Porabljene zaloge se morajo po naporu obnoviti. Med naporom se torej ustvari


energetski dolg, ki se po naporu vrača s pomočjo večje porabe kisika. Zato ta
dolg imenujemo KISIKOV DOLG.

nastanek
kisikovega dolga
Poraba kisika (ml/min)

1250
1000 ravnotežno stanje

750
vračanje
500 kisikovega dolga
mirovni nivo
250
MIROVANJE OBREMENITEV MIROVANJE

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Čas (min)
Komponente kisikovega dolga

Alaktacidni kisikov dolg: resinteza visokoenergetskih fosfatnih vezi v ATP in


kreatin fosfat. To je tudi hitra komponenta kisikovega dolga (hiter padec porabe
kisika po končanem naporu).

Laktacidni kisikov dolg: odstranjevanje laktata, nastalega v anaerobni


glikolizi. To je tudi počasna komponenta kisikovega dolga, ki sledi hitri
komponenti.
Odstranjevanje laktata v telesu

4 možni načini:

• oksidacija do CO2 in H2O: večina laktata se tako odstrani (laktat →


piruvat → Krebsov cikel). Največji porabnik so skeletne mišice, tudi
srce, možgani, jetra in ledvica. 70%

• pretvorba v glukozo in/ali glikogen (Corijev cikel v jetrih) 20%

• pretvorba v aminokisline (nato v proteine) 10%

• ekskrecija v urinu in potu (le majhen delež)


Merjenje kisikovega dolga

Z metabolometrom merimo porabo kisika pred naporom in po končanem


naporu z več merjenji v določenih časovnih presledkih. Dobljene točke na grafu
povežemo v krivuljo.
poraba O2

čas
Maksimalna aerobna kapaciteta (MAK)

To je tisti nivo porabe kisika, pri katerem nadaljnje povečanje obremenitve ne


pripelje več do povečanja privzema kisika.
Z določanjem MAK vrednotimo sposobnost organizma za privzem kisika iz
okolja in njegov transport do delovnih mišic. Pogoj je, da napor poteka v
aerobnih pogojih. Preiskovanca obremenjujemo na cikloergometru toliko časa,
dokler poraba kisika ne narašča več. Ob tem določimo tudi maksimalno
aerobno moč.

max. aerobna
kapaciteta
poraba O2 (l/min)

iran
t ren
ne
iran
tren

max. aerobna max. aerobna obremenitev (W)


moč (netreniran) moč (treniran)
Posredno merjenje maksimalne aerobne
moči
Enostavnejši je posredni način merjenja maksimalne aerobne moči z merjenjem srčne
frekvence. Ta temelji na povezavi med intenzivnostjo obremenitve in velikostjo srčnega
utripa.

Max. frekvenca = (220 – starost v letih) utripov / min

Preiskovanca obremenimo le do 80% pričakovane maksimalne frekvence:

fmax
frekvenca srca (min-1)

80% fmax

max. aerobna moč obremenitev (W)


Metabolni ekvivalent (MET)

Obremenitev lahko namesto v Wattih izrazimo v METih.

1 MET = energijska poraba (VO2) osebe med mirnim sedenjem, izražena v


mL ∙ kg-1 ∙ min-1

1 MET je mirovna poraba kisika; za normalnega odraslega je to približno 3.5


mL na kilogram telesne teže na minuto, to je približno 1 kcal ∙ kg-1.

Če je neka obremenitev 10 METov, pomeni, da je bila poraba kisika med


aktivnostjo 10x večja od mirovne, torej 35 mL ∙ kg-1 ∙ min-1.

Pomen METov je pri določanju maksimalne obremenitve za srčne bolnike


(obremenitev do 75% maksimalne).

You might also like