Celično dihanje

1.Katabolni presnovni proces

Celično dihanje poteka v 4 korakih:

• glikoliza
• nastanek acetil koencima A
• krebsov cikel ali cikel citronske kisline
• oksidativna fosforilacija
Reaktanti in produkti celičnega dihanja
Stopnje celičnega dihanja
Glikoliza

• Glikoliza je prva stopnja celičnega dihanja.

• Poteka v citosolu pro- in evkariontskih celic.
• Izraz pomeni razpad sladkorja.
• Glukoza razpade v 2 molekuli piruvata. Piruvat
ima 3 ogljikove atome.
• Razpad katalizirajo glikolitični encimi.
• Encimi za svoje delo porabijo 2 molekuli ATP.
• Pri tem procesu kisik ni potreben – aneroben
proces.
• Elektroni se iz razgradnih produktov glukoze prenesejo
na molekulo NAD+(nikotin adenin nukleotid), ki se reducira
v NADH.
NADH je ena od univerzalnih molekul za prenos
elektronov in protonov.

• Med glikolizo nastanejo tudi 4 molekule ATP, ko

encimi prenašajo fosfatno skupino z ogljikovega
hidrata na ADP, vendar je končni energijski izkoristek
glikolize 2 ATP.
Glikoliza: med glikolizo se v citosolu glukoza razgradi na 2 molekuli piruvata.
Nastanejo še 2 molekuli ATP in 2 molekuli NADH, ki vstopijo v naslednjo stopnjo
celičnega dihanja
Tvorba Acetil koencima A

• V prokariontski celici, ki nima mitohondrijev poteka

tvorba acetil-Co A in Krebsov cikel v citosolu, v
evkariontski celici pa v matriksu mitohondrija.

• Piruvat se po glikolizi prenese iz citosola v

notranjost mitohondrija skozi prenašalne beljakovine
v membrani mitohondrija.
• Za ta prenos se porabita 2 molekuli ATP.
• V matriksu se iz piruvata odcepi molekula CO2 .
• Nastane molekula z 2 C atomoma acetat, ki se
koencimom A poveže v acetil-koencim A ( acetil-
CoA).
Krebsov cikel
• V Krebsovem ciklu se Acetil CoA združi z
ogljikovim hidratom s 4 C atomi, da nastane
molekula s 6 C atomi citronska kislina (cikel
citronske kisline ali citratni cikel ali CCK).
• Ta se postopoma pretvarja tako,da oddaja
elektrone in protone na prenašalce NAD+ in
FAD+.
• Nastanejo 4 molekule NADH in 1 molekula
FADH2(flavin adenin dinukleotid).
• Ti dve vrsti molekul prenašate elektrone in
protone v naslednjo stopnjo celičnega
dihanja.
• V Krebsovem ciklu nastaneta 2 molekuli CO2
in fosfat, ki se veže na GDP, da nastane 1
molekula GTP(gvanozin trifosfat).
 Krebsov cikel
• GTP odda fosfat molekuli ADP , da nastane ATP.

• Med glikolizo nastaneta 2 piruvata , poteče Krebsov cikel

za razgradnjo 1 molekule glukoze 2 krat.

• Skupen izkoristek oksidacije 1 molekule glukoze (6 C

atomov) je 8 NADH, 2FADH2,2GTP, in 2ATP.

• Pri reakcijah se sprosti 6 molekul CO2.

Krebsov cikel
1 molekula piruvata se dokončno razgradi 3 mol. CO2, 1 mol. GTP,4 mol. NADH,
1 mol. FADH2, ki vstopijo v naslednjo reakcijo.
 Oksidativna fosforilacija
• Je zadnja stopnja celičnega dihanja in poteka v močno
nagubani notranji membrani mitohondrija.

• V tej stopnji se elektroni prek prenašalnih beljakovin

prenesejo na kisik.
• Sočasno z elektroni se prenesejo tudi protoni.
• Pri tem nastane voda .

• V tej stopnji se sprosti največ ATP.

• Prvi del oksidativne fosforilacije je elektronska

DIHALNA veriga ( respiratorna veriga).
• Koencimi oddajajo svoje elektrone, ki so jih sprejeli v
glikolizi in Krebsovem ciklu.

• Koencimi oddajajo svoje e prenašalcem na notranji

membrani mitohondrija.

• Prenašalci elektr. so razne beljakovine (ubikinon,

citokromi in drugi), ki sprejemajo in oddajajo elektron ter
tako omogočajo oddajanje energije iz prekinjenih vezi.

• Prenašalcev je več, tako da med njimi steče veriga

elektronov do zadnjega, ki odda elektrone končnemu
prejemniku, to je kisik.
• Elektroni in protoni se v matriksu mitohondrija vežejo s
kisikom in nastane voda.

• V dihalni verigi se skozi prenašalce iz matriksa v

medmembranski prostor mitohondrija zaradi toka e
prenašajo tudi H+( protoni).

• Posledično v medmemranskem prostoru njihova konc.

močno naraste.

• Nastala razlika v konc. H+ na obeh straneh membrane

(protonski gradient) predstavlja energijo, ki se porabi za
poganjanje reakcij v zadnjem delu oksidativne
fosforilacije.
• V notranji membrani mitohondrija je veliko beljakovin,
imenovanih sintaza ATP,(zapleten beljakovinski kompleks
z dvojnim delovanjem).

• Hkrati membranski prenašalec in encim.

• Kot prenašalec prenaša protone v matriks.

• S tokom protonov poganja encimski del, da iz ADP in
anorganskega fosfata (fosforilacija) izdeluje ATP.

• Proces povezanega nastanka ATP in protonskega

gradienta imenujemo KEMIOSMOZA.
Oksidativna fosforilacija, drugi del je kemiosmoza.
Primerjava reakcije med vodikom in kisikom ter prenosom elektronov prek e
prenašalne verige.
Energijska bilanca celičnega dihanja
Primerjava delovanja vodnega mlina
in sintaze.